BREZI DELA 
SAM OSTALA 
STR. 6 



ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 3. septembra 2009 • Leto XIX, št. 36 
Draga šola, dober dan! 

Prijazen naslov, odlomek iz simpatične pesmice, naj nas popelje v razmišljanje 
o končanih sončnih, vedno prekratkih počitnicah in novem šolskem letu, v katerega smo zakorakali pred nekaj dnevi. Vedno prekratke počitnice so tudi to poletje porabskim šolarjem ponudile mnogo priložnosti za zabavo, druženje, pridobivanje novih znanj in prijetne urice. Skoraj 40 porabskih učencev je skupaj z vrstniki iz Prekmurja uživalo 8 dni na piranskih, zdaj že 
3. jezikovnih počitnicah. Nove slovenske besede, morje, druženje, zabava – vse to smo ponudili učencem in njihovim spremljevalcem. In kako bo v bodoče? Piranske jezikovne počitnice gotovo bodo, vsekakor pa le za učence, ki želijo aktivno sodelovati in so pripravljeni sprejeti postavljena pravila sodelovanja in obnašanja. Iz zapisa spremljevalke, kolegice Erike, v eni od julijskih številk Porabja smo se lahko veliko naučili, zato se ji javno iskreno zahvaljujem za njeno tehtno razmišljanje. Seveda pa so porabski učenci sodelovali tudi na različnih taborih in kolonijah, kjer so imeli veliko 


Na gornjeseniški šoli deluje več slovenskih kulturnih skupin, med njimi tudi ljudski godci in 
pevci, ki so nastopili na Porabskem dnevu 

priložnosti za ustvarjanje in druženje, verjamem, da tudi za nove slovenske besede. Porabske šole so torej oživele. V Števanovcih, kjer je šola lansko leto dobila novo, prijazno podobo, ni bistvenih novosti. V prav tako novih šolskih klopeh bo sedelo enako število učencev kot lani, imajo pa le 2 prvošolčka. Gornjeseniških prvošolcev bo 5, bistveno manj kot lani, a problematika števila otrok v nekem kraju je nekaj, na kar šola ne more vplivati neposredno. Največ prvošolcev pri slovenskem jeziku, kar 10, bo v narodnostnem razredu v monoštrski osnovni šoli. To je velik uspeh vseh, ki s(m)o si prizadevali za vrnitev slovenščine v osnovnošolski program v Monoštru. Seveda pa moramo tudi v novem šolskem letu s programi promocije učenja slovenskega jezika vztrajno nadaljevati, saj je vsaka prijava novih učencev uspeh in zagotovilo, da bo sčasoma vse več tistih staršev, ki bodo bodočnost za svoje otroke videli tudi v učenju slovenščine. O pouku le-te v monoštrskih srednjih šolah zaenkrat še nimamo natančne slike, zato bomo kaj več napisali, ko bodo podatki dokončni. V veselje pa nam je, da se je tudi letos kar 5 novih bodočih porabskih študentov odločilo za nadaljevanje šolanja v Sloveniji, najprej seveda za celoletno šolo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Želimo jim uspešen študij in vse dobro. Vse dobro, veliko odločnosti, modrih odločitev in pozitivne energije pa želimo tudi novi ravnateljici DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, Ildiki Dončec Treiber, sicer dolgoletni seniški učiteljici in pomočnici prejšnjega ravnatelja, ki je vodenje šole prevzela pred kratkim. V teh čudnih časih ji prav gotovo ne bo lahko. Ampak majhen kolektiv, ki – verjamem – da se zaveda, da je preživetje šole odvisno od kvalitete dela vsakega posameznika in vseh skupaj, bo pod odločnim vodstvom gotovo strnil vrste, saj bo le tako lahko kos vsem izzivom. Šola bo živela in se razvijala z dobrim in enotnim kolektivom, ki je tudi pogoj za zaupanje staršev in okolja, pa tudi pogoj za zaupanje nas iz matične Slovenije, ki verjamemo v vaše plemenito poslanstvo, v to, da se boste še bolj trudili razvijati in ohranjati slovensko materinščino. Moja iskrena želja pa je, da bi se slovenski jezik v večji meri slišal tudi izven učilnic, v neuradni komunikaciji v šoli, saj je priložnosti vedno več, prav tako pa vemo, da je preživetje šole odvisno predvsem od prisotnosti slovenskega jezika v šoli kot tudi od odnosa do le-tega v manjšinskem okolju. Seveda pa to velja za obe narodnostni šoli in njun obstoj ter razvoj. Vse dobro želim v novem šolskem letu prav vsem! 

Valerija Perger 
2 

Minister dr. Boštjan Žekš 

CESTA MED GORNJIM SENIKOM IN VERICO 


IMA ŽE SIMBOLNI POMEN 

Letošnja jesen naj bi postregla z dvema, za Porabske Slovence in prekmurske Madžare izrazito pomembnima dogodkoma: 
11. sejo mešane slovenskomadžarske komisije, ki ocenjuje uresničevanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic tema manjšinama, in 2. skupno sejo slovenske in madžarske vlade. Že nekakšna tracija, a ne v žlahtnem pomenu besede, je postala, da se dogovori med državama, kar se tiče pogovorov 
o manjšinskih zadevah, zgodijo pozneje, kakor sta sicer obe strani predložili in dogovorjeno zapisali. Obe strani zmeraj najdeta tudi dovolj pomembnih razlogov, zakaj nečesa nista uspeli izpeljati, najpogosteje so to ali parlamentarne volitve, zamenjave vlad in podobni razlogi. Bolj ali manj se kaj takega res dogaja in zgodi, toda nekajkrat sem povedal in napisal, da je zlasti Budimpešta zelo vešča pri tem, katere vzroke poiskati, da že na prvi pogled ne izgleda, da gre za namerno zavlačevanje. Velja tako za dogovore, ki so povezani z denarjem, kakor za tiste, politične zadeve, ki ne zahtevajo milijonov, ampak voljo za uresničitev. Zmeraj ustrezen primer je zagotovoljeno zastopstvo manjšin v parlamentu, kar je soodvisno mnogo manj od denarja kakor od sposobnosti in pripravljenosti političnih strank za spremembo volilne zakonodaje. Glede na razmerje in merjenje moči med strankami vsaj za zdaj ni minimalne šanse za dvotretjinsko večino, ki je potrebna v 386-članskem parlamentu za spremembe oziroma dopolnitve zakonov. Slovenska stran se ob tem vsaj dela, da ne bi imela nič proti, če bi se dogodki zgodili, kot je dogovorjeno. Z bolj zmernimi toni sem se na temo dveh predvidenih do
godkov pogovarjal z akademikom dr. Boštjanom Žekšem, 
ministrom za Slovence v so-


sednjih državah in po svetu. O konkretnih datumih za seji je dejal, da vse zadeve še niso usklajene in določene: »Z naše strani bi želeli, da madžarska vlada pokaže vsaj neke želje o izpolnjevanju dogovorjenega od prej. Res je v nekaj mesecih težko vse dogovorjeno izpolniti; neki začetki bi bili za nas dovolj, da se - če malo karikiram 
-pri temeljnem kamnu nove, bodoče ceste začne nekaj kopati, da je tam vsaj en bager.« 
• Da se ne bi na novo dogovarjali, dogovorjenega pa ne bi uresničevali? 
»Da, tako, mi bi radi, da je tako. Nikoli se najbrž ne da vsega uresničiti, ampak nekaj pa pričakujemo, in ta cesta se nam zdi ključna, seveda zaradi tega, ker jo potrebujejo Porabski Slovenci, in tudi zato, ker je v Sloveniji postala neke vrste simbol pripravljenosti Madžarske za uresničitve dogovorjenega. V bistvu je cesta postala politično vprašanje; ljudje v Sloveniji pričakujejo, da madžarska zgradi cesto.« 
• Poznamo gospodarske težave Madžarske, toda vsega kljub temu ni mogoče zrezultirati na to, da ni denarja? 
»Mislim, da ne, kajti gre za minimalna sredstva. Tako cesto bi nenazadnje lahko zgradila Slovenija, ki je tudi v krizi, vendar ni prav, da bi jo. To je obveza madžarske vlade, ki jo mora izpolniti in čimprej jo bo, tem boljše bo življenje ob cesti.« 
• Obeta se druga skupna seja slovenske in madžarske vlade, ki naj bi vzpodbudila sodelovanje. Na seji naj bi pregledali uresničevanje dogovorjenega v Lendavi in Monoštru? 
»Vrstni red, kot si ga predstavljam, je, da bi se jaz z gospodom Gémesijem iz Budimpešte, ki je odgovoren za manjšinska vprašanja, s katerim sem se v Budimpešti že sestal, pogovarjal v Sloveniji. Potem bi bila seja mešane komisije, nato pa skupna seja slovenske in madžarske vlade. Seveda bi morali na teh sejah ugotoviti, kaj smo uresničili in kam bi želeli iti.« 

Ernest Ružič 

»Pred Bougom pa zakonom gnaki« 


Zakoj je pomembna enakopravnost med moškimi pa ženskami? 

Dostakrat čüjemo, ka pravijo, pa ženskov so obstajale že od položaji (helyzet), indri pa v bi prišlo do bistvenih razlik, pomen tej enakosti. Obstaja ka bi si mogli biti vsi lidgé na nekdaj in tudi njihov izvor iš-strašno lagvom. štere so skouz vekše gračüva-pa dosta nevladni organizacij svejti gnaki. Kak pred Bou-čemo v človeškoj zgodovini. Kak pa je sploj prišlo do tej le. Pravijo, ka je v vsej znanih (civil szervezet), štere se s tem gom, tak pred zakonom. Liki Neenakosti se vidijo na več neenakosti, se dostakrat pi-drüjžbaj obstajala ena dolou-bavijo. vsi dobro znamo, ka je tau nej različni področjaj. Čiglij se je tamo. Pravijo, ka vse sküper čena mera premoči moških Za konec naj nekak zaklüčim tak. Dosta lüdi na svejti je tak-v zadnjij lejtaj stanje fejst po-sega nazaj v čas praskupnosti nad ženskami. s kratkim premišlavanjom o ši, ka se njim vsakši boži den pravilo, mamo eške itak bole (ősközösség), gda je prišlo do Pa ka nete mislili, ka se na tom tem, ka bi mi lejko napravili, godi krivica. Takša ali ovakša. malo žensk na vodilni polo-delitve dela. V tistom časi so področji nika ne dela. Glij na-ka bi se stanje izboukšalo. Mi Najbole osnovna razlika je že žajaj (prejdnje). Tudi stopnja ženske bile predvsem nabi-aupek. Zadnji par deset let je ne moremo vplivati na politista, štera se dela med mo-zaposlenosti (foglalkoztatott-ralke, ka so vküpbrale seme-Evropska unija sprejela zako-tiko pa miselnost vsej lidi na škim pa ženskov na več različ-ság) žensk je eške itak menjša na, sad itd. Obstajajo pa tüdi nodajo o enakem obravnava-svejti, tak ka ranč ne moremo nih področjaj (területen). od stopnje zaposlenosti mo-dokazi na stenskij kejpaj, ka nju, s splošno politiko enako-nikšoga velkoga preobrata Enakopravnost med spoloma ških. Zanimivo pa je, ka vse so lovile živali pa ribe tö. Do-sti med spoloma in posebnimi napraviti. Lejko pa neka na(nemek közötti egyenjogú-več žensk dosegne visiko izob-kaz za to so jamske slikarije. ukrepi za uveljavitev žensk. pravimo. Lejko v svojoj bližság), med moškim pa žen-razbo. Precej žensk je doma pa Té čas je biu tudi čas selitev Dosta zakonodajnih besedil njoj okolici pa v svojoj družini skov, je osnovna človekova se briga za družino. Neenako-(vándorlás). Ugotovili so, ka guči o enakosti med moškimi probamo napraviti odnose pravica (emberi jog). Dobro pravnost se vidi tudi tü. Dosta ženska, gda je noseča ali pa če in ženskami, na primer do-bar malo bole enakopravne. znamo, ka bi si vsi lidgé na lüdi na svejti eške itak misli, ma menstruacijo, ne more tak ločbe Pogodbe Evropske unije Nej je samo ženska tista, ka svejti mogli biti v vsemi gnaki. ka je ženska samo mašin za dobro delati, pa se tak daleč in direktive o zaposlovanju, zna pa mora pejglati, küjati, Ali na žalost je ranč približno deco roditi, pa za familijo seliti, zatou so začali ženske enakom plačili, zaščiti zapo-prati, pucati pa deco paziti. nej tak. Delajo se velke razlike, skrbeti. Ženske so eške itak püščati doma, moški so skouz slenih mater, starševskom Vse to zna njen mož tö, pa mosploj med različnimi skupina-glavne žrtve spolnoga nasilja, več lovili in gračüvali pri tom dopusti, socialni varnosti in gouče sin, brat, što koli. Moški mi lidi in strašno dosta jih je v trgovine z lidmi, prostitucije... boukši. Selitve pa lov sta v socialni varnosti zaposlenih, pa ženske si lejko bar v našom podrejenom (alárendelt) polo-Poznamo pa eške dosta drü-tistom časi bili glavnivi pano-dokazovanju diskriminacije vsakodnevnom živlenji probažaji. Znamo, ka morajo biti gi vrst nasilja nad ženskami. gi, zatou so si moški ustvarili in samozaposlitvi. Seveda pa mo zagotoviti enakopravnost. eni na oblasti, drügi pa njim Moram pa povedati, ka so fejst vekšo moč, njüvo delo je bilo obstaja eške Evropski inšti-Moramo se spoštüvati, pa de podrejeni, konec koncov je tak velke razlike ka se toga tiče, od več vrejdno. Ženske so zaradi tut za enakost med spoloma, svejt včasi lepši. bilou v cejloj človeškoj zgodo-kulture do kulture. V enoj kul-nemoči gračüvale skouz bole šteri davle strokovno znanje, vini. Tudi razlike med moškim turi so ženske v trno dobrom posest moških. Tak nekak naj ozavešča javnost pa poudarja Jasmina Papić 
Porabje, 3. septembra 2009 

3 



Peštarge obiskali Verico-Ritkarovce 

Letošnji Porabski den je bio 
22. augustuša na Gorenjom Seniki. Pripravila ga je Zveza Slovencev na Madžarskem. Člani Slovenskoga drüštva v Budimpešti smo zdaj bili petič na toj prireditvi, ka toga ipa Slovenci vküper pridemo s cejloga rosaga pa ešče s tihinski rosagov tö. Lepau pa dobro je bilau pripravleno vse. Dosta lidi se je zbralo, tak cerkev kak velki šotor sta puna bila. Vidlo se je, da Zve
za dobro sodeluje s Slovenijo, ka so skupine iz Slovenije pa domanje skupine dale lejpi program, na bali je tö igro ansambel iz Slovenije. Lidi z Goričkoga je tö dosti bilau. Te den so visoki (velki) gostje tö bili v Porabji, minister za Slovence, slovenska veleposlanica, generalni konzul… Pogostitev je tö fanj bila, ka že baukše ne more biti. Od domače šonke do pokaraja, vse je bilau, slovenske domanje klobase, buklinge, ragu župa. Vsakši je za sebé leko najšo piti pa gesti, sploj so nas podvorili na Seniki. Dosta vse je bilau vöpostavleno, ka smo leko poglednili. Tak se vidi, ka se program toga dneva vsakšo leto bole širi. Proti večeri so pa ešče mariborski pomožni škof bili na Seniki. Gospod Smej so z eno skupino prauškarov bili v Blatogradi/Zalavári pa v Monoštri, nazaj domau so šli prejk Gorenjoga Senika. Stavili so se, ka so v cerkvi meli večernico, pred tejm so pa pozdravili vse navzauče na Porabskom dnevi. Mi, Slovenci iz Budimpešte, če smo že doma v Porabji, te na drugi den, v nedelo, demo v eno ves, tam se srečamo z žüpanom pa členi slovenske samouprave. Našo lüstvo je že duga lejta v Pešti pa se moramo nazaj spoznavati doma. V nedelo smo najprva šli v Števanovce. Na graubišči smo molili za pokojna župnika 
Lajoša Markoviča in Štefana Tótha. Bili smo pri dvojezični meši, poglednili smo obnovleno šaulo. Pokazala nam jo je ravnateljica Agica Holec. Po edni vöri smo se pelali na Verico-Ritkarovce, gde so nas čakali žüpan Andraš Dončec pa členi slovenske samouprave, predsednik Pišti Trajbar, Alizka Kürnjek pa Tibor Konkolič. Žüpan pa predsednik sta nam notri pokazala, ka delajo vküper, ka so eni členi tak lokalne/ veškekakslovenskesamouprave. Žüpan nam je notri pokazo ves. Tau sta gnauksvejta bilé dvej vesi: Verica pa Ritkarovci. Ritkarovčani so k meši odli na Senik, Veričani pa v Števanovce. Ritkarovci majo posaba cintor, Veričani se pokapajo v Števanovce. Center vesi, gde se vse dogaja pa gde lüstvo vküper pride, je kulturni daum. Radi so, ka se je té daum nej lani ta prvo leto obnauvo. Tü majo pisarne (irodák), es odi barbejr, tü majo različne prireditve. Ves je mala, komik ma 150 lidi. Najvekša prireditev je veški den, te se cejla ves zberé pa šteri so šli v druge kraje, nisterni tö domau pridejo. Držijo den za starce, radi so, če pride kakšna skupina nastopat. Zberejo se pa svetijo božič. Majo bauto, krčmo, tihinci pa majo tri panzione. Pri enom se leko na konji nosi pa s kočüjom se vozi. Paut pela prejk v Čöpance, tak leko prejk odijo. Majo učno paut (tanösvény), ka če turisti pridejo, se bole znajdejo. Ves ma eno staro ižo, stera je s slamov pokrita pa ma črno künjo. Samo tau smo si nej mogli pogledniti, ka smo šli poglednit spominsko sobo lončara Karla Dončeca, žau, že pokojnoga. Bio je umetnik ljudske obrti (a népművészet mestere). Škoda, da se lončarstvo ne nadaljuje na Verici pa ka v cejlom Porabji nejga ednoga lončara nej. Istina, ka smo v števanovski šauli vidli lončarsko razstavo mlajšov, steri odijo k lončarskom krožki (fazekas szakkör). Vüpamo se, ka nisterni od nji postane mojster. Sploj lepau so nas počakali na Verici. Nazdravili smo z domanjo palinko, na stauli je bilau več fele piti pa pogače. Najlepše smo se njim zahvali
li. Mi smo je tö pozvali k nam, če kakšna skupina pride iz Porabja, naj se ji pridružijo. Lepau je bilau doma v Porabji. Tak na Gorenjom Seniki smo se najšli z domanjim lüstvom kak v Števanovci pri cerkvi ali na Verici. Srečali smo se s Slovenci iz Sombotela, Mosonmagyaróvára. Slovenci iz Pešta samo tak leko pridemo na Porabski den, če nam Zveza Slovencev pomaga. Tau je 600 km poti, avtobus dosta košta, skor 200 gezero. Pri tau pauti nam je tö Zveza pomagala pa Javni sklad za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Najlepše se zahvaljujemo in gratuliramo za tau lejpo srečanje vsem, steri so dosta delali za tau. 
Irena Pavlič 

Lüblene moje, dragi moji, recesija je zaodila mojo taščo Regino, trno čedno žensko, tö. Obečo sam vam, ka nemo več nigdar piso od toga, depa néde. Néde, vörvlite mi, ka nej! Pa je una tö gučala, ka recesije nega, pa nega pa nika nega. Depa dun go je zaodila. Sama je od toga začnola pripovejdati, pa bi nej začnola, če bi nej bila vküper z ednimi ženskami. Dugo so pile kafej, se zgučavale pa li samo zgučavale. Gda so odišle, nas je vse domanje vküper pozvala. »Zdaj pa se mujs moramo zgučati kak tadale! Zaprav si nika nej trbej zgučavati! Najbole velka istina je tou, ka si moramo naprajti kontingent gestija, ka mo ga meli prejk zime. Vse je vsikši den vse bole drakše, pa je vsikši den vse menje pejnez. Zatoga volo mo vse, ka na gredaj zraste, nut v glaže dejvali ali pa dejemo, ka zmrzne. Tak mo geli samo svoj pouv pa nika drugoga nej.« Vejm, ka pounite pa eške trno dobro pounite, kak je domou prinesla tisto kokouš, ka mo svoja djajca meli. Tak vejn razmejte, ka je tou nej nika čüdnoga, ka je takšo začnila gučati. Depa nej samo gučati, delati tö. Kak najprva sam njoj mogo iz Sobote prinesti tristou glažov. Ja, vcejlak prav ste taprešteli. Tristo glažov s pokrouvami. Boug moj, vej pa nam telko ne zraste v gredaj, ka bi tristou litrov paprike, bubrik pa vse drugoga nut sklali, sam si brodo. Po tejm sam mogo küpiti stou litrov ecija (kisa). Pa po tejm eške nikšne začimbe pa eške knigo z receptami, kak se tou gesti prejk zime nut klade pa konzervejra. »Dun mo velki kontingent gestija meli,« si je brodila na glas, gda je štejla knigo z receptami. Na mojo srečo sam mogo v slüžbi za tri dnejve od doumi titi. Depa dun sam domou prišo. Tou bi vi mogli videti pa čüti! Cejla künja je bila puna tisti glažov. Skur polonje ji je že puni bilou, grede pa vcejlak prazne. Vse, ka je pripouvala, je že nut sklala. Zdejno sam si, ka mi je nej trbelo tou kcuj gledati ali pa celou pomagati delati. Pa sam se zamigo. Že na drugi den je pri nas nikak pocinko. Leko si že brodite, ka je bilou. Domou so nam pripelali bubrike, papriko pa kapüsto. Ja, moja tašča Regina, trno čedna ženska, je küpila gesti za naš kontingent. »Dun glaži prazni ne ostanejo,« mi je tumačila, gda sam plačüvo tou, ka je prištölala. Dva dni pa tri nouči je rejzala, küjala, nut v glaže klala, pasterizejrala pa gor pisala, ka je nut v glažaj. Nejsam več strpo doma. Šou sam v krčmou. Lepou mi je bilou. Naraji sam piu špricer pa se pogučavo s pajdašami. Pa bi tak ostalo tö, če bi me nej Pali pito: »Ti, nika mo te proso. Mojoj tašči Katici se je vcejlak zmejšalo, telko vsega je küpila, ka mo meli prejk zime za gesti, ka joj je glažov sfalilo. Pa bi te proso, če je maš kaj doma. Nej mi je dosta trbej, tak nin kouli petdeset.« Ste vi zdaj tou vidli pa čüli? Šou sam v krčmou, ka bi vujšo od toga pa sam nej mogo. Vej je Pali tö zatoga volo v krčmou prišo. Pa smo pomalek gor prišli, ka smo vsi zatoga volo v krčmej, ka naše žene ali pa tašče kontingent za prejk zime delajo, ka škejo prišparati. Po ednoj strani je tou dobro, ka smo zatoga volo leko v krčmej. Smo pa skur vsi nagnouk začnoli djoukati, gda smo vözračunali, kelko tou šparanje košta. Pa vi tou tö leko vözračunate. Tristou glažov, kniga z receptami, začimbe, eci pa eške stou kil je kcuj küpila, ka je glaže leko napunila. Ka od toga, kelko elektrike taodide, ranč ne gučimo. Pa smo vöračunali tadale, pa smo gor prišli, ka za té pejneze leko skur telko tou v bauti tö dobimo. Depa boug ne daj, ka bi si tou doma na glas brodo. Nej, nika nej. Tak brž bi doubo v nous, ka sam najvejkši manjak pa ka ne razmejm, ka je tou recesija. Ostante mi zdravi pa radi se mujs mejte eške tadale! 


Miki 


Porabje, 3. septembra 2009 

4 




Porabski den v kejpaj pa besedi 

Letošnji Porabski den je bijo na Gorenjom Seniki 22. augustuša. Tau je bijo letos najvekši program Slovenske zveze, na šterom je vküpprišlo kauli 450 lidi. 





Vöpostavleni so bili pokaraji, pogače, bejklinge, potice, stere 
so spekle flajsne porabske ženske pa ženske iz Selnice ob 
Dravi. 





Za dobro volau na bali, steri je držo do dvej vnoči, se je brigo 
ansambel SKOK iz Dokležovja. 

Porabje, 3. septembra 2009 

5 



Lepau se zahvalimo za vse pomauč in tröjde 


22. avgustuša 2009 smo pripravili 18. Porabski den na 
Slovenskoj zvezi, pa tau le
tos na Gorenjom Seniki. Pri cejlodnevnom programi je dosta lüdi pomagalo ali pa že naprej delalo. Zatau se njim želimo prejk novin tü trno lepau zahvaliti. Svetešnjo slovensko mešo sta slöjžila domanji gospaud Ferenc Merkli pa Lojze Kozar, župnik fare Odranci v Prekmurji, slovensko liturgijo je spejvo domanji Mejšani pevski zbor Avgust Pavel Slovenske zveze, na orgli nji je sprvajo Ciril Kozar iz Martinja. Na idejo, mišlenje gospauda Ferija Merklina smo – domanja fara, Slovenska zveza pa držina Steinmetz-Kollár 
– dali naprajti Spominsko tablo gorejnjisenički popov, župnikov z namenom, ka té dar ostane za ves, za domanje vernike. Posaba se želimo zahvaliti škofi mariborske škofije gospaudi Jožefi Smeji, ka so našo prireditev gora ziskali pa lepau pozdravili zadvečerek med svojo potjauv. Vsejm politikom, posaba ministri za Slovence pa funkcionarom se zavalimo, ka so s svojimi mišlenji lepau pozdravili vse lidi našoga svetka. Za kulturni program se zavalimo Folklorni skupini Luka Kramolc iz Šentanela v Sloveniji, ljudskim pevcom iz Male Nedelje, ljudskim god

com gorenjeseničke šaule, 	so zadvečerek nisterni ešče 
pevci F. Husari iz Slovenije pa 	svojo delo nota tü kazali. 
plesalki iz Železne županije. 	Obed so pripravile küjarce vrtca Sakalovci, stere so se fejs pa flajsno potröjdile. Piknik je pripravilo KID Janez Urbas iz Selnice ob Dravi, nej z malim trüdom. Domanje dekle, ženske, členi predsedstva Slovenske zveze so nam pomagali vönositi 
Porabske vertinje od Števa
novec do Gorejnjoga Senika, 
stere nam že več lejt šegau 
majo pripravlati indašnje pa 
gnešnje domanje dobraute, 
so pa redno vödjale zasé. 
Gastronomsko razstavo iz 
porabski pečeni dobraut je 

pripravilo pa speklo tü šta-	djesti, pa sprvajati folkloro. 
jerske specialitete Dröjštvo Za peldo leko postavimo gorejnjeseničke gasilce, steri so prejk meli krčmau, zatau, ka so civilno nej vönavčeni kölnarge pa so döjn vse pa vredi obredili, kak smo si tau žele
li. Zvöjn toga so nam skaus na pomauč staupili taum pa té, gda smo ji zaprosili. Posaba se njim moramo zavaliti, ka so nas baugali, porazmeli, ka se 

Janez Urbas iz Selnice ob pod kulturnim programom Dravi. Razstavo indašnjoga pa guči nej odavalo piti, če dela (papirnate rauže, cejka-gli se je težko posrečilo, ka ri, košare, drvenke, ejglani so nisterni lidgé nikak nej okraski, lončarska posauda, steli razméti tau. Zavalimo slamnati okraski, kovačija) se notarkinji za porazmenja so nam pripravili porabski pa pri potrejbni dokumenti, doprejkmurski majstri. Posaba manjim folkloristom, steri so so se potröjdili zatau tü, ka nam vküper postavili oder, če gli nej tak bilau naprej zgučano, pa ga lepau, okusno okinčali. 

Pri tejm, naj narod vej pa se zglasi na té den, smo velko pomauč dobili od župnikov v Porabji, steri so vöoznanili po cerkvaj, od prejdnji slovenski organizacij v Somboteli, Budimpešti pa Mosonmagyaróvári, brezi nji bi nam 
težko bilau vküper sprajti telko dosta lidi. Vala lejpa novinarom, medijem, steri na znanje dajo naše pozive, prireditve. Pri vküp postavlanji programaj nam je na najvekšo pomauč bijo fotograf, dobro poznan novinar, z enim kolega Karči Holec. Po imeni se trno lepau zavalimo domanjomi župani gospaudi Gabori Ropoši zatau, ka je z veseldjom vzejo, ka na Senik pridemo s Porabskim dnevom, gda oni na drügi den majo vaški den, nam je skaus delo na rokau, naleki smo se leko z njim zgončali vse, prejk njega smo pomauč dobili pri fizičnom deli tü, ceringe smo pa pravično raztalali. Na konci se želimo zavaliti vsejm lidam, steri so se dali pozvati, so z radostjov prišli z namenom, ka se pá leko srečajo med seov, gda si leko napunijo s slovensko rečtjauv, kulturov svojo döjšo. Baug plati vsejm vküper! 
Klara Fodor sekretarka ZS 

Porabje, 3. septembra 2009 


6 



Brezi dela sam ostala 

Edno najüšo delo je vejn te v Sariano glasila, pa tam »Špajsno je bilau, zato ka sprtolejt brezi dela ostala.« tau delam. Ka trbej se tau tri v živlenji človeka tau, gda sam začnila delati.« dostakrat je tak bilau, ka • Nej je špajsno cejli den mejsece včiti. Prvi den, gda slüžbo zgibi. Več lejt delaš • Ka je trbelo v Sariani smo s senauv delali. Zazran-doma biti? smo v šaulo šli, smo samo v tistoj slüžbi, pa gnauk ti delati? koma sam si dolalegla, za »Strašno je, sploj pa tak, ka gledali. Telko smo pisali, ka samo povejo, ka ti zranja več »Spaudnje žensko perilo dvej vöre je prišla baba pa ne vejš, kak bau tadala, zato so nas že vse roke bolele. nej trbej pridti. Vejn prvo, ka (női alsónemű) smo šivali. me je zgonila: ‚Idi pa navile ka v Varaša si delo ne najdeš. Včili smo se komunikacijo, človeki tašoga reda napa-Nej je léko bilau, zato ka je raztrausi, naj senejo dočas, Cejli den sam doma, tau je tö vsa čistila, zaščito pri delu, met pride, je tau, ka zaka pa precizno trbelo tam šivati. ka drugi domau pridejo.’ lagvo, drugo pa tau, ka edna zaščito pri nesreči, smetja ka zdaj baude. Edni se taza-Več kednauv trbelo, dočas Gda sam s tejm zgotauvila, plača vsakši mejsec fali, šte-kak trbej parbirati, kama trnjajo, pa se žaurgajo, drugi smo se navčili. Prejdnja je te sam domau üšla pa sam ra je do tejga mau bila. Sploj bej smetje nesti. Te smo ešče naprej gledajo pa dejo drugo sploj sigurna (stroga) bila. si nazaj legla. Nejsam dugo pa gnesden, gda vsakši den na prakso tö mogli odti, gde delo iskat kak Marika Čuk Večkrat je tam pri mena sta-spala, zato ka edno malo je več pejnez trbej, zato ka se so nam pokazali, kak trbej v (Klošina Marika) iz Varaša. la pa gledala, kak šivam. Če baba pá prišla, pa me je zgo-cejne zdigavajo.« hoteli pucati, postilati.« 
• Marika ti si ešče mlada se ji kaj nej vidlo, te je včasin nila, naj dem obračat. Bilau • Dapa ti si se zato nej ta-• Kak je zdaj, gda že maš bila, gda si že v židano fa

zanjala, zato ka si v izpit? briko ojdla delat. Tau zato 
šaulo ojdla. V kakšno »Zdaj sam doma pa čakam vejm, ka ti si moja sause
šaulo si ojdla? telefon, ka me pozovejo za dica bila v Andovci. Kelko 
»Že v Sariani sam čüla, volo dela v nauvi hotel. Tau 
stara si bila? 

ka v nauvi hotel, ka se je najbola üša, gdakoli cinga »Sedemnajset lejt stara sam 
zida tam pri termaj, do telefon, človek že skauči pa bila, gda sam v židanoj fa
sobarice (szobaasszo-vsigdar tau misli, ka zavolo briki začnila delati. Dapa dja 
ny) goradjemali. Dapa dela ga zovejo. Človek že sam že prvin tö delala, gda 
samo tiste, štere majo ranč delati ne more, vsigdar sam vejn tak kauli štirnajset 
za tau šaulo. Name je čakam, gda do me zvali. Te lejt stara bila. Mati je v bauti 
moja kolegica naguča-čas ka sam doma, zato odim delala v Andovci pa dja sam 
vala, zato ka sprvoga delat v hotel Lipo, gda me ji dosta pomagala. Doma 
sam dja od tauga ranč zovejo, pa gda trbej, dapa smo dosta grünta meli, 
čüti nej stejla. Te me je nej vsakši den. Mam »male okapanje, žetvo, s senauv je prajla, ka tau tak nej dobro. je tak, ka eden den sam si ešče hčerka nagučavala, pa te knjige«, zato ka sam registritrbelo delati, pa tašoga reda Gda sam že vse znala, kak dvakrat, trikrat dolalegla.« sam se tak glasila v tau šau-rana brezi dela, pa etak te sam dja bila v bauti pa oda-trbej, te je že dobro bilau, pa • Nej je bilau špajsno, gda lo, gde sobarice vövčijo. Tri vsakši mejsec petnajset dni vala. Pa ešče sledkar je tö rada sam ojdla ta delat. Skur si se oženila, pa si sé v Va-mejsece sam se včila pa sam leko delam. Delati kak sobadostakrat bilau tak, ka gda dvajsti lejt sam delala v Sari-raš prišla? že naprajla izpit tö. Dosta se rica se mena sploj vidi, zato sam domau iz židane fabri-ani, gda so me taposlali.« »Nej je bilau špajsno, zato ka je glasilo, pa samo petnajset ka vsigdar sam med lidami, ke prišla, te sam ešče v bau-• Ka si delala v židanoj je tü vse lakejše bilau kak v so gorvzeli. Srečo sam mej-dosta nauvi lidi spoznam. to üšla, pa do edenajste vöre fabriki? Andovci. Skrak je bila slüž-la, dja sam med njimi bila.« Pa če je gost zadovoljen s sosam tam odavala.« »Tam sam več fele dela mej-ba, baute, nej se je trbelo z • Ka vse ste se včili v tauj bov, te je tau meni tö dobra 
• Zaka si si tak zmislila, la. Delala sam tam tö, gde busom voziti. V ižo je notra-šauli? ocena.« gda si sedemnajset lejt sta-so tisti velki valeki, gde je potegnjena bila voda, ka »Najprvin je mena tö tau na-• Maš vüpanje, ka te gora bila, ka ’š v židano fa-cvören gora bijo, smo kre-smo v Andovca tistoga reda pamet prišlo, ka do baug tam ravzemejo v nauvi hotel? briko üšla delat? da dejvali, ka so niti šle na nej meli. Vejš, kak je tau, k nam včili. Vejpa pucati tak »Mam, dja sam optimist.« »Prvin sam vsigdar tau gu-mašine. Tisto je mena nej dobroma se naletja vcujvze-vsakši vej, doma vsikši den Karel Holec čala, ka dja mo se tö tadala dobro bilau, zato ka je sploj ti.« včila, dapa drugi mladi so žmetno delo bilau, pa rau-• Kak te je tau doseglo, gda te že v židanoj fabriki delali, ka mi je nej ladala. Te sam so ti prajli, ka te tapošlejo s pa so dobro slüžili. Te sam si se inan prosila, ta, gde so slüžbe? tak zmislila, ka nemo v šau-špule redli. Bilau je, ka sam »Tau je sploj špajsno bilau, lo üšla, liki kak najprvin mo štirdeset taši mašinov gnala. zato ka smo sploj nej račupejnaze slüžila. Pet lejt sam Tau je sploj dobro delo bilau, nali na tau. Zdaj januara so delala v židanoj fabriki, zato vidlo se mi je, pa je plača tö vse nauve mašine pripelali, ka potistim sam se oženila dobra bila. Samo tisti šest programe pa kaštüle, kama pa sam na porodniško odišla lejt, ka sam doma bila, je vse mo pakivali. Februara smo z dvöma detetoma. Tak sam nanikoj prišlo.« pa že čüli, ka je konec. Sprte šest pa pau lejt doma bila. • Sprvoga si par lejt ešče voga smo ranč nej dali vala-Gda sam nazaj üšla v židano doma v Andovci bila. Kak ti, tau smo mislili, ka tau je 


zveza.hu 

fabriko, tam je te že tö vse je bilau, gda si v noči dela-samo nekak vönajšo. Dapa nanikoj prišlo, pa tak sam se la, vodne si pa spala? nej je tak bilau. Tak sam te 
Porabje, 3. septembra 2009 

7 


Mladi iz Slovenije in slovenskega zamejstva so zadnje dni 
počitnic preživeli na likovni koloniji v Monoštru 

Od 23. do 29. avgusta je v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem potekala mednarodna likovna kolonija mladih v Monoštru (Koroška likovna kolonija mladih) za osnovnošolce iz Slovenije, Avstrije, Italije in Porabja. Kolonija se vsako leto seli v drugo državo. Letos se je 39. tabora v Porabju udeležilo 25 otrok, ki so jih spremljali trije mentorji in štirje spremljevalci. Nameščeni so bili v motelu Alpokalja v Monoštru, kjer so potekale tudi delavnice. Po mnenju vodje tabora Lacija Kovača je bilo idealno mesto za ustvarjanje, saj so delavnice vsako dopoldne potekale na dvorišču motela, kjer je vse zeleno in obdano z drevesi. Otroci so na svežem zraku risali in slikali, izdelovali zmaje in mozaike. Hodili pa so tudi na teren, po mestu so narisali razne stavbe. Popoldanski čas pa so izkoristili za različne programe in oglede kulturnih in naravnih znamenitosti Porabja. Med drugim so izdelovali papirnate rožice, kopali so se v monoštrskih termah, imeli so piknik ter so se podali tudi na izlet v bližnje kraje. V sredo popoldne so obiskali porabske vasi, v Andovcih so si ogledali porabsko domačijo in Mali Triglav, na Verici farmo nojev in lončarski muzej, v Števanovcih pa dvojezično osnovno šolo. V petek je bil celodnevni izlet v Lemerje, Cankovo, Krašče, na Grad in na Tromejnik. V Lemerju so imeli možnost tudi za lončarjenje pri znanem prekmurskem lončarju, gospodu Štefanu Zelku. 
»Naš namen je, da otroci spoznavajo življenje in kulturo pri nas v Porabju, se med sabo sporazumevajo v slovenskem jeziku ter da se po koncu tabora s čim lepšimi vtisi vrnejo domov,« -je poudaril vodja Laci Kovač. Po mnenju mentorice Špele Kotnik so ravno te delavnice, druženje preko celega dneva namenjene temu, da se otroci sporazumevajo v slovenskem jeziku. »Mislim, da ni nobene težave, otroci so strpni drug do drugega, prisluhnejo drug drugemu. Slovenski jezik jih povezuje.« 
Kot je povedal likovni pedagog na vuzeniški osnovni šoli Emil 
Košič, ki že 34 let sodeluje pri koloniji, se je zamisel o povezovanju mladih iz matične domovine in zamejskih manjšin ob likovnem ustvarjanju porodila v Vuzenici pred 39 leti. Dvajset let je kolonija potekala le v Vuzenici, kasneje se je krog udeležencev razširil in gostitelji 
iz štirih sodelujočih držav se vsako poletje izmenjujejo. Kolonija je razširila krog gostov iz zamejstva, ko je povabila k sodelovanju leta 1992 Zvezo Slovencev na Madžarskem in leta 1988 Zvezo slovenskih kulturnih društev iz Trsta. 

»Ustanovitelja tega tabora sta bivši ravnatelj šole v Vuzenici Lojze Gobec in likovni pedagog Štefan Kresnik. 
Onadva sta dala pobudo, da bi sodelujoči otroci koristno preživeli zadnje dneve poletnih počitnic in bi jih na en tak lep način zopet uvedli v pouk. Likovni pedagog je imel neke znance na šoli na avstrijskem Koroškem, in je dal idejo, da bi jih povabili. 
To je bilo leta 1970, ko je bil še precej močen pritisk nemško govorečih skrajnežev na Koroškem na tamkajšnje Slovence. Bilo je nekako prav sproščujoče, da so se ti otroci znašli v enem okolju, kjer so lahko mirno slovensko govorili in brez tega, da bi jih kdo grdo po strani gledal. Tako se je začelo. Letos že 39. poteka ta tabor, naslednje leto pa 
bomo v Vuzenici praznovali okroglo obletnico,« -razlaga gospod Košič. Kot mentor na koloniji pravi, da naj bi imela vsakokratna kolonija eno od tehnik, da pridejo otroci v stik s krajem, okoljem, kjer se nahajajo. »To se pravi, zdaj imamo tu temo oblike, barve Porabja. Otroci odkrivajo nekatere zanimivosti zgradb v tej pokrajini, saj ima vsak kraj svoje posebnosti in to se potem vidi na njihovih izdelkih, na njihovih risbicah.« 
O razpoloženju v taboru pove, da otroci prve dneve mogoče malo manj najdejo stike med sabo, potem pa, ko se malo bolje spoznajo, se sprostijo in se imajo lepo. »Včasih je potem na koncu kar težko iti narazen. Spomnim se, ko smo pred štirimi leti bili tukaj v Monoštru v dijaškem domu, je bilo tako luštno, da so otroci rekli, da bi kar en teden podaljšali. Pa še eno stvar moram poudariti: Nikjer nisem naletel na tak primer kot tukaj v Monoštru, da bi domačini prinesli otrokom stole, senčnike, sendviče. To smo mi tu doživeli pred štirimi leti. Tega še nikjer nisem videl in se mi je to zdelo nekaj izjemnega. To mi vse pove o ljudeh, o tem kraju.« 
Likovna kolonija se je zaključila v soboto, 29. avgusta, v Slovenskem kulturnem in informativnem centru s kulturnim programom in razstavo likovnih del, ki so jih pripravili udeleženci tabora. 
Mnenja udeležencev: Maša Šavc, Vuzenica: »Všeč mi je, da se lahko spoznavam z drugimi iz drugih držav. Lahko rišem, ustvarjam, je zelo zanimivo. Letos sem drugič na tej koloniji. Najraje rišem stare, zanimive stvari, kar je malo težje.« 
Marta Berchtold, Koroška: 
»Jaz se že več let udeležujem tega tabora, mislim, da sem bila že petkrat. Najraje rišem s svinčnikom ali pa nekaj barvam. Zelo všeč mi je bilo kopanje v termah, pa tudi izleti so mi bili zelo všeč.« 
Patricia Bedi, Dora Domjan, Števanovci: »Nama je bilo najbolj všeč risanje pa barvanje. Tudi v šoli zelo radi riševa. Obe sva tu prvič, tudi naslednje leto bi z veseljem prišli.« 
Gregor Novak, Koroška: »Jaz sem že tretjič v koloniji. Najbolj všeč mi je bila delavnica z mozaikom. Tudi to je dobro, da se lahko družim z drugimi.« 
Nina in Žana, Vuzenica: »Midve sva že četrtič na koloniji. Najbolj všeč nama je bilo ustvarjanje zmaja. Risanje je bilo tudi dobro, samo barvanje je težko. Pokrajina, mesto in stavbe so nama zelo všeč.« 

Nikoletta Vajda 


Porabje, 3. septembra 2009 


PETEK, 04.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 9.35 RISANKA, 9.45 DVOJNO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 10.00 ENAJSTA ŠOLA: PLEŽUH, 10.25 DOLGCAJT, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: IZDELOVALEC MODNIH OBLAČIL, 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 
RAZGALJENI: TONY BLAIR, FR. DOK. SER., 14.05 DOK. FELJTON, 

14.20 
SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 

15.45 
KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 IZ POPOTNE TORBE: BARVE, 

16.20 
ČAROBNO DREVO: BRATA, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 TV POGLED, 

17.50 
DUHOVNI UTRIP, 18.05 DESA MUCK: BOLNIŠNICA NA ROBU, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 20.30 FESTIVAL GRAŠKA GORA 2009, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: ŠOLA IN KAZEN, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.09.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 


1.50 INFOKANAL 
PETEK, 04.09.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 12.20 TV PRODAJA, 12.50 POGOVOR Z ROMEOM CASTELLUCCIJEM, 13.15 EVROPSKI MAGAZIN, 13.45 ČRNO BELI ČASI, 
14.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.09.1991, 14.25 ŠPORT ŠPAS, 
14.50 GLASBENI VEČER, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 CIRCOM REGIONAL, 
16.30 PRIMORSKI MOZAIK, 17.05 MOSTOVI -HIDAK, 17.40 PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 18.35 SV. PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU (M IN Ž), 18.55 EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI (M), SLOVENIJA -SLOVAŠKA, 21.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO U-21, SLOVENIJA - FRANCIJA, 22.50 ATLETIKA - ZLATA LIGA, 0.50 GANDŽA, AM. NAD., 1.20 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
SOBOTA, 05.09.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 IZ POPOTNE TORBE: BARVE, 7.50 PRVI ŠOLSKI DAN, RIS., 8.10 ZLATKO ZAKLADKO: KRAJINA BREZ, 8.25 DVOJNO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 8.40 POD KLOBUKOM 
– FLAMENKO, 9.20 HUGO IN JOŽICA, ŠVED. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: ŠOLA IN KAZEN, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 RIMSKE POČITNICE, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 
19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 OBISKOVALCI 2, FR. FILM, 
22.15 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 ZELENA KARTA, AM.-FR. FILM, 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.09.1991, 1.00 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL 
SOBOTA, 05.09.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.15 TV PRODAJA, 8.45 SKOZI ČAS, 8.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.09.1991, 9.20 TARČA, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 11.20 CIRCOM REGIONAL, 11.50 PRIMORSKI MOZAIK, 12.20 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 12.50 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. HUM. NAD., 13.25 TV PRODAJA, 13.55 POŠTAR, DOK. PORTRET, 
14.55 KOROŠKA POJE 2009, POSVETILO PAVLETU KERNJAKU 109’16’’, 
16.45 STUDIO, 17.20 LONDON: PRIJATELJSKA TEKMA V NOGOMETU, ANGLIJA - SLOVENIJA, 19.20 STUDIO, 20.00 SV. PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU - KROS, 20.25 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO, POLJSKA - SEVERNA IRSKA, 22.25 BLEŠČICA, 22.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 
23.20 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 0.05 DRUGA GODBA 2009: BOSSA DE 
NOVO, 1.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
NEDELJA, 06.09.2009, I. SPORED TVS 

7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 8.55 ŠPORT ŠPAS, 9.25 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS Z VINSKE GORE, 11.00 IZVIR(N)I, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 
13.00 
POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 FESTIVAL GRAŠKA GORA 2009, 

14.25 
DOMAČI ANSAMBLI, 14.55 PRVI IN DRUGI, 15.25 SKRIVNOSTNI ZAKLAD TROJE, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NEISHA S SIMFONIKI, 18.15 BILO JE ..., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SLOVENSKA POPEVKA 2009, 22.25 INTERVJU, 23.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.50 STATISTI, ANG. FILM, 1.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.09.1991, 1.40 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL 


NEDELJA, 06.09.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.05 TV PRODAJA, 9.35 SKOZI ČAS, 9.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 06.09.1991, 10.10 POLETNI MOZAIK: HIPNOZA, 
10.40 
29. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 

11.05 
TV PRODAJA, 11.35 MED VALOVI, 12.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 

12.30 
TURBULENCA: VSTOP V VRTEC, ŠOLO, 13.20 TV PRODAJA, 13.55 IZMIR: EVROPSPKO PRVENSTVO V ODBOJKI (M), SLOVENIJA -GRČIJA, 


16.00 ATLETIKA - ZLATA LIGA, POSNETEK IZ BRUSLJA, 18.00 OLIMPIJSKI MAGAZIN, 18.30 SV. PRVENSTVO V GORSKEM KOLESARSTVU, SPUST, 20.00 SANJSKA POTOVANJA: MALDIVI, ANG. DOK. SER., 20.55 RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST, ANG. NAD., 21.50 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 
22.35 NA UTRIP SRCA, 22.35 DRŽAVNO BALETNO TEKMOVANJE 2009: PRIHODNOST NA ŠPICAH, REPORTAŽA, 22.50 9. TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH BALETNIH PLESALCEV, 23.40 INTERIORS, AM. FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 07.09.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, POROČILA, 
9.10 SMRKCI, RIS., 9.30 ANIMALIJA, RIS., 9.55 RISANKA, 10.05 IZ POPOTNE TORBE: BARVE, 10.30 ŠPORT ŠPAS, 11.00 POGOVOR Z IRENO GRAFENAUER, 
11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. SER., 13.40 KONCERT SKUPINE ORCHESTRA BAOBAB, 14.25 TAMBURAŠI IZ SODAVCEV, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 
15.45 POMLADNA ZGODBA, LUTK. NAN., 16.15 PRIJATELJSTVO NA PREIZKUŠNJI, LUTK. NAN., 16.30 HIŠA EKSPERIMENTOV, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 20.55 TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. 
NAN., 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.09.1991, 1.05 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.05 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 07.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.35 TV PRODAJA, 11.05 SOBOTNO POPOLDNE, 13.15 TV PRODAJA, 13.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 14.00 29. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 14.30 SLOVENCI V ITALIJI, 
15.00 POSEBNA PONUDBA, 15.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 07.09.1991, 
15.45 OSMI DAN, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.55 PRVI IN DRUGI, 17.20 TO BO MOJ POKLIC: VRTNAR, 17.55 EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), SLOVENIJA -VELIKA BRITANIJA, 20.10 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 21.05 ZAKAJ DEMOKRACIJA? -PAKISTAN, DOK. SER., 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 KRVAVA POROKA, NEMŠ.-BELG. FILM, 23.50 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 0.45 ZABAVNI INFOKANAL 
* * * 
TOREK, 08.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 DEŽELA CVETLIČNIH LONČKOV, 9.20 ZLATI PRAH: KAJ JE VEČ VREDNO, 9.30 FRANCE PREŠEREN: POVODNI MOŽ, 9.40 PRIJATELJSTVO NA PREIZKUŠNJI, LUTK. NAN., 9.55 RISANKA, 10.05 HIŠA EKSPERIMENTOV, 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, DOK. SER., 11.55 INTERVJU, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PODOBA PODOBE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.45 
MARČI HLAČEK, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: ČAJ V JULIJANI, 

16.20 
ZGODBE IZ DIVJINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI: MIHAEL TOMAN, DOK. SER., 18.00 REŠEVANJE MEDVEDKA, RIS. FILM, 18.25 ODPETI PESNIKI, 


18.30 
ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 

19.00 
DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.25 POTOVANJE V LJUBLJANO, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 


23.00 OBMOČJE NIČ - PREISKAVA O 11. SEPTEMBRU, IT. DOK. ODD., 0.50 PRAVA IDEJA!, 1.15 NAŠI VRTOVI: MIHAEL TOMAN, 1.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.09.1991, 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
3.05 INFOKANAL 
TOREK, 08.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.35 NAPOVEDNIKI, 11.40 TV PRODAJA, 12.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 13.05 NA LEPŠE, 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.00 CITY FOLK, 14.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.55 ZAKAJ DEMOKRACIJA? -PAKISTAN, 15.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 08.09.1991, 16.15 IZVIR(N)I, 16.45 TV PRODAJA, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 
17.55 EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), SLOVENIJA - SRBIJA, 20.10 MUZIKAJETO: ROCK”N”ROLL, 20.40 GLOBUS, 21.10 PRAVA IDEJA!, 21.35 DEDIŠČINA EVROPE: IMPROMPTU, 23.20 DOKTOR ŽIVAGO, RUS. NAD., 
0.15 INFOKANAL * * * 
SREDA, 09.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 POMLADNA ZGODBA, LUTK. NAN., 10.00 ZLATKO ZAKLADKO: ČAJ V JULIJANI, 10.15 REŠEVANJE MEDVEDKA, RIS. FILM, 
10.40 
SLOVENSKI VODNI KROG: KOKRA, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 

11.20 
NAŠI VRTOVI: MIHAEL TOMAN, DOK. SER., 11.55 POŠTAR, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.15 IZVIR(N)I, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 FERDI, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE: MEGA ABECEDA, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ROBOTKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 


20.05 IZPOVEDI NEVARNEGA UMA, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET: SLOVENIJA - SOCIALNA DRŽAVA?, 
0.20 TURBULENCA, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.09.1991, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL 
SREDA, 09.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.10 TV PRODAJA, 11.40 SLOVENSKA POPEVKA 2009, 
14.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 09.09.1991, 14.35 PRAVA IDEJA!, 15.00 NA UTRIP SRCA, 15.00 DRŽAVNO BALETNO TEKMOVANJE 2009, 15.15 TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH BALETNIH PLESALCEV: SLAVNOSTNI KONCERT NAGRAJENCEV, 16.05 TV PRODAJA, 16.35 SLOVENCI PO SVETU: ZDOMCI IZ UPSALE NA ŠVEDSKEM, 17.05 MOSTOVI - HIDAK, 17.35 ČRNO BELI ČASI, 17.55 EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI (M), SLOVENIJA 
-ŠPANIJA, 20.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO 2010, SLOVENIJA -POLJSKA, 23.00 NOGOMET, SEVERNA IRSKA -SLOVAŠKA, 

23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.10 TAKO SREČEN BI BIL, ČE BI TI 
RAZUMELA MOJE BESEDE, TV PRIREDBA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
ČETRTEK, 10.09.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE: MEGA ABECEDA, KVIZ, 10.20 TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 10.55 TURBULENCA, 11.45 SVETO IN SVET: SLOVENIJA -SOCIALNA DRŽAVA?, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.45 ANIMALIJA, RIS., 16.10 BORI SE PROTI SLABEMU, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA: HOTEL, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO: IŠČEM ZAPOSLITEV, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 IVAN OMAN -KMET IZ ZMINCA, DOK. PORTRET, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.09.1991, 0.00 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL 
ČETRTEK, 10.09.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 10.45 TV PRODAJA, 11.15 GLOBUS, 11.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 10.09.1991, 12.10 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, 12.45 SANJSKA POTOVANJA: MALDIVI, ANG. DOK. SER., 13.35 IZJEMNE ŽIVALI,ANG. SER., 14.00 NA LEPŠE, 14.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ KAMP KRANJ 2009, 15.30 TV PRODAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: IZVAJALEC SUHOMONTAŽNE GRADNJE, 18.00 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 
19.00 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA NOVAK, 20.00 NAJBOLJŠA TEKMA VSEH ČASOV, AM. FILM, 21.55 JASNOVIDKA, AM. NAD., 22.35 PREBUJENA TRNULJČICA, NEMŠKI TV FILM, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL 


Opozicija 
V krčmi Pri Žabi se eške gnesden štükajo, kak je bilou za istino. Eni pravijo, ka je bilou tak, drugi ka je bilou ovak, tretji pa, ka nej tak pa nej ovak, liki vcejlak ovak. Zatoga volo, ka naj se tou štükanje enja, so novine Porabje vzele cejlo stvar v svoje roke. Pa so se zatoga volo na delo dali. Kak prvo so novinarge Porabja gor prišli, ka je Gorička stranka poštenja najbole za istino dobila svojo opozicijo (ellenzék) tam spred krčme na Žabinom parlamenti. Kak drugo so na tou tö gor prišli, ka ta opozicija ma ménje tö. Zové se Gorička progresivna stranka. Eni so Pri Žabi gučali, ka se zové vcejlak ovak, depa zdaj je gvüšno, ka se tak zové, kak je napisano. Tadale se več nej trbej štükati kouli toga, kelko lidi je nut v tou nouvo partijo stoupilo. Samo je eške eden človek nut v njoj. Tou pa je gé od Prejšanoga Tineka žena. Samo tou je istina pa nika drugo nej. Tadale so v novinaj Porabje gor prišli, kak se je tou z opozicijo najbole za istino zgodilo. Tisti najbole glavni v Goričkoj stranki poštenja so gor prišli, ka nemajo nikšnoga takšoga, ka bi njim delo politično propagando. Brodili so pa li brodili, dokejč so se nej na Prejšanoga Tineka zbrodili. Brnčkov Gustek je šou k njemi domou pa ga pito, če nut v stranko stoupi, ka propagando prejk vzeme. Tinekova žena, Prejšana Marta, je tak nagnouk prajla, ka tou njeni nede delo. »Neškem nikšne politike v naš ram! Se razmejmo? Žaba je čedna ženska, pa ne dopisti politike tirati v svojoj krčmej, tak ge ne dopistim, ka de se tou pri nas doma delalo.« Leko, ka bi tak bilou tö, če bi nej Tineka sram gratalo, ka ga je pred Brnčkovim tak na red gemala. Pa je zatoga volo pravo, ka de delo propagando. Brnčkov Gustek je biu trno veseli, ka je Tinek pokazo, sto mora v držini lače nositi. Eške prva, kak sta odišla do Žabinoga parlamenta, je Marta že mejla svojo stranko. »Če boš ti gono politiko, mo go ge ranč tak, ka boš vedo! Ge mo tvoja opozicija. Od gnes pa tadale si boš sam küjo, sam gvant vred gemou pa sam spau tö! Depa ge nemo od poštenja živela. Nej, nej, moderna ženska mora naprej gledati, zatoga volo de se moja partija zvala Gorička progresivna stranka. Pa mo zdaj vidli, kak de šlou tou tadale!« njima je zabrüsila, Tinek pa je nej več vedo, naj dé ali pa nej od doumi. Leko, ka bi doma ostano, pa ga je Brnčkov Gustek že vlejko za rokav doj po brgej. Ja, tak je bilou pa nikak ovak. Opozicijo sta naredila Brnčkov Gustek pa Prejšani Tinek. Novinarge Porabja so zvedli tou tö, ka Marta svojga moža rejsan ne pisti kcuj k sebi v postelo že eden lejpi čas. Tinek bi rad vö stoupo, depa po tejm do se norca z njega redli, ka je njegva žena doma najbole prejdnja, nej pa un. 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične

Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600

e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

7068 2000 1357,

SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 
Miki