der sTEiRfsciK immmr14
Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgass« 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr) im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 9 - V.Jahrgang	Marburg a, d. Drau, Samstag, 3. März 1945	Einzelpreis 10 Rpf
FOHRER:
OfllClI
sa zma
Azifafeki boljševizem bo zavrnjeni — Zgodovinski preobrat še v tem lesni — ieziomlfivi
odpor nemškega naroda — Za pravo ljudsko državo
dnb München, 25. februarja.
V glavnem mestu nacion^lsocialističnega gibanja se' je vršila včeraj manifestacija o priliki 25-letnice gibanja proglasitve strankinega programa. V središču tradicijske proslave je bila Fiihrer-jeva poslanica, katero je prečital Parteigenosse limonami Eseer. Führer-jeva poslanica starim borcem fitranke se glasi:
š£?vast ujii.:'i!viii in delo iii prepovedujeta, zapustiti glavni stan v trenutku, ko proslavljamo 251etnico dneva, ob katerem je bil v München-u objavljen in sprejet načelni program stranke. Večer 24. februarja je bit v znamenju predvidevanja razvoja, čegar obseg in 6trašni pomen je morda šele danes marsikomu jasen. 2e takrat — kakor danes — je bila ista koalicija nepomirlji-vih sovražnikov zjeainjenja proti nemškemu narodu. Nenaravna zveza med izkoriščevalnim kapitalizmom in ljudi ubijajočim boljševizmom, ki skuša danes zadušiti ves svet, je hila sovražnik, kateremu smo 24. februarja 1920 napovedali boj v svrho ohranitve naroda. Kakor v teh letih, tako je bilo tudi takrat tisto, kar je bilo navidezno nasprotno, v skupni igri ekstremnih sil le izraz enotnega hotenja skupnega povzročitelja in ko-ristnika. Mednarodno židovstvo se poslužuje že dolgo obeh oblik za uničenje svobode in socialne sreče narodov.
Ko smo 6e dne 24. februarja 1920 prvikrat sestali v München-u, smo že imeli jasno sliko o tendenoah, posledicah in borbi obeh napadalcev. Kapitalizem in boljševizem sta naš narod najprej vnanje raztrgala, nato pa razorožila, da bi ga lahko izropala in končno uničila. In kljub temu je to bil le majhen nauk napram temu, kar nas danes uči zgodovina. Najnesramnejša zarota in najbolj kiyava tiranija se skuša dvigniti proti 6vobodi človeštva vseh časov ter tako končati večtisočletni razvaj evropske kulture.
Toda med Nemčijo leta 1920. in Nemčijo iz leta 1945'. obstoja ogromna razlika. Takrat je bila Nemčija popolnoma ohromeli narod, danes pa je narod, ki se bori z najskrajnejšim fanatizmom. Takrat jo bila preživeli, razkroju razpadli družabni red, danes pa je v obnovi se nahajajoče neomajno ljudsko občestvo.
Ako bi bila takrat Nemčija imela samo najmanjši del odporne 6ile današnjega Reich-a, se nikakor ne bi bila razrušila Akc pa bi današnja Nemčija posedovala samo del tiste nekdanje slabosti, že danes ne bi več živela. Radi tega bo zgodovina označila 24. februar 1920 kot enega izmed velikih obratov v razvoju človečanstva. Brezimeni neznanci — jaz sam sem jim načelo-val —■ so apelirali na v popolnem razkroju se nahajajoči narod, objavljajoč program, čigar točk brezštevilni ljudje niso razumeli in čegar tendenco je ogromna večina odklanjala. Danes pa vemo
sledeče: brez tega programa ne bi bilo nikak® gradnje nove socialistične ljudske države. Brez nemške nacionalsocialistične ljudske obnove danes ne bi bilo niti Nemčije, niti nemškega naroda. Tudi gmote držav, to so narodi sami, niso neminljive, ker prihajajo, nastajajo ali pa izginjajo po njihovi vrednosti. Previdnost ne pozna usmiljenja napram slabičem, ona pozna le priznanje življenjskih pravic aa zdravega in močnega. Da ja nacionalsocialističnemu gibanju . leta 1933. uspelo po 6koraj' 131etni borbi takorekoč iz nič po legalni poti vzeti oblast v Nemčiji v svoje roke, je bil rezultat žilave in fanatične borbe, ki se je čestokrat zdela brez izgledov.
Kdor se danes divi čudežu današnjega odpora ali ga na more razumeti, naj pomisli, kaj je pomenilo, da sem začel takrat kot neznan brezime-nec borbo za idejo in s tem borbo za oblast proti sklenjenemu svetu sovražnikov. Kdo izmed poznejših kritikov bi bil kedar koli zmožen, ob istih predpogojih iz nič začeti tako delo ter ga tudi končati?- Kako ogromno je dalo, koliko bojev in moči vere je v teh letih borbe za oblast. Ogromna so bile zapreke in protiudarci, ki jih je bilo treba premagati. Samo naša žilavost in
naša nezlomljiva volja sta ob koncu izvojevala to Tmago. Naj si je bil tudi okvir, v katerem se je takrat odigravaf ta boj, dozdevno tudi majhen, objekt te borbe in njen potek sta bila ista kot danes: vedno je šlo za obstanek našega nemškega naroda. Radi tega je bila ta borba za nas prav tako sveta kakor je danes. Od uspeha te bor}>e je bil takrat prav tako kakor danes n narobe odviuen obstanek ter-bodfočhosT noše raso. ^¿i morda še kdo dvomi, da je bila Nemčija brez nSčionalsocialistične revolucije in brez novega oblikovanja nemškega ljudskega telesa v stanju, odolevati današnji krizi? Nikdo ne more zanikati, da bi bila tiidi najjačja volja brez gmotne oborožitve nemškega naroda po nacionalsociali-stični revoluciji zamogla zadostovati za odpor proti tej hudičevi koaliciji, ki nas dsnes ogroža.
Samo meščanski tepec si lahko domišlja, da poplava iz vzhoda ne bi bila prišla, ako bi jo bila Nemčija pričakala namesto s topovi, tanki in letali, raje s papirnatimi ljudskimi pravicami. V tem stoletju in predvsem v našem lastnem času nas tehtajo, ali smo stanovitni dovolj, preprečiti vdor notranje Azije, kciko^ ga je svet od pamtiveka že če6to doživel. Kakor pa naval Hu-
I
Von der Front im Westen
Im Bereich der Linien, in denen die deutschen Truppen neue Abwehrstellungen bezogen haben, werden von unseren Pionieren alle Waldstraßen durch Umlegen und Sprengen von Bäumen für . feindliche Panzer und Fahrzeuge unpassierbar gemacht
PK-Kriegsberichter Schürer (Sch)
nov ni. bil zlomljen s pobožnimi željami ali svarili, kakor večstoleuii vpadi iz jugovzhoda v naš Reich niso bili zavrnjeni z umetnostjo diplomacije in se naval Mongolov ni zaustavil pred starimi kulturami, tako se tudi ta nevarnost ne da odstraniti 6amo 6 pravico, temveč z močjo, ki stoji za to pravico. "Pravica je zapopadena v dolžnosti obrambe življenja, ki nam ga je dal stvarnik «vetov. To je najsvetejša pravica samoohranitve. Uspeh te samoohranitve pa zavisi izključno od večine naše vpostave in pripravljenosti, sprejeti nase vsako žrtev, da bi ohranili to življenje za bodočnost. Pri tem ne delamo nič drugega kot to, kar so morale germanske in latinske rase delati ▼ času preseljevanja narodov, nič drugega kakor to. kar ie bilo naloženo našim prednikom v dolgih letih turških vojn, in kar je končno le zadržalo velik naval Mongolov, ki so hoteli naš kontinent -spremeniti v puščavo. Etzelova oblast ni bila zlomljena v kaki seji Društva narodov, temveč v bitki na Katalaunskih poljih. Azijatskega boljševizma se ne bo zavrnilo v kaki ženevski dvorani ali 6 kakšno konvencijo, temveč izključno s pomočjo zmagovitega odpora in močjo našega orožja.
Vsi vemo, kako težka je ta borba danes. Pa naj ■i pri tem izgubimo bogvekoliko, ni tc v nikakem razmerju do tistega, kar bi izgubili, ako se boiba ne bi uspešno končala. Boljševizem doživljajo sedaj posamezna področja na vzhodu Nemčije na lastni koži. Kar prizadeva ta židovska kuqa tam našim ženam, deci in možem, je najstrahotnejša usoda, ki si jo zamorejo izmisliti človešk možgani. Proti tej židovsko-boljševišk, volji za uničevanje narodov in njihovim zapadno-evropskim in ameriškim pomagačefii velja samo eno geslo: Vpostaviti z najskrajnejšim fanatizmom in zagrizeno stanovitnostjo tudi zadnjo silo, ki jo omogoča milostljivi Bog ljudem v težkih časih za obrambo njihovega življenja. Kar je pri, tem slabotnega, pade, mora izginiti in bo izginilo. Kakor je boljševiški val nekoč zmanevriral strahopetne meščanske kompromisarske stranke v kot in jih nato pomedel, tako izginiajo danes vse meščanske države, čijih bornirani zastopniki mislijo, da lahko sklepajo zvezo s hudičem v domnevi, da so bolj zviti kakor je satan sam. Tako se danes v ogromni svetovno-politični areni današnjega dogajanja na strahotni način ponavlja nekdanje notranje nemško dogajanje. Kakor pa «mo takrat končno premagali bornirani malomeščanski strankarski partikularizem ter vrgli boljševiškega nasprotnika na tla, ustanavljajoč nacionalsocialistično ljud<ko državo, tako bomo premagali danes mešanico meščansko-demokra-tičnih ugibanj in kronali to zmag^, z uničenjem boljševizma. Ko je 6taii Pim doživel po bitki pri Cairna svoje najtežje ure, ni zmagal potom poskusa strahopetnega kompromisa, temveč potom brezkompromisnega sklepa, nadaljevali borbo za obstanek ob mobilizaciji poslednje ljudske sile. Ko tudi druga hunska vojna ni zamogla dokončno odstraniti afriškega sunka, ga je končala tretja hunska vojna. Ako je največji kralj naše zgodovine, Friedrich II., bil v svoji sedemletni borbi že na tem da bi omagal pred premočjo svetovne koalicije, je bilo istotako zahvaliti njegovi junaški duši, da je končno le zmagala pra-stanica oziroma jedro bodočega Reich-a
Kar smo o bistvu nam sovražne koalicije nekoč v notranjosti tolikokrat pridigova'i, je danes potrjeno: satanski pakt med demokratskim kapitalizmom in židovskim boHševizmom Vsi narodi, čijih sovražniki so se 6amo zapisoli temu paktu, bodo prej ali slej žrtve tistih duhov, ki so jih" danes priklicali. Nikalcega dvoma pa naj ne bo o tem, da bo nacionalsocialistična Nemčija to borbo nadaljevala tako dolgo, dokler končno tudi tu, in 6icer še v tem letu ne bo nastopil zgodovinski preobrat. Ni je 6ile na svetu, ki bi zamogla oslabiti naša srca. Porušili so nam toliko lepega, vzvišenega in svetega, da smemo živeti samo edini nalogi: zgraditi državo ki bo zopet zgradila, kar so uničili. Naša dolžnost je torej, ohraniti v bodoče svobodo nemškega naroda, da ne bi nemške delovne sile zavlekli v Sibirijo, temveč jo vpostaviti za obnovo v 6lužbi našega lastnega naroda. Naučili so nes toliko strašnega, da večjih strahot ne more več biti. Kar mora prestaiti domovina, je strašno kar mora storiti fronta, je nadčloveško Ako pa narod doživlja svojo preizkušnjo v takih mukah, potem mu Previdnost končno ne bo jemala pravice do življenja, temveč bo — kakor že vedno v zgodovini — nagradila njegovo stanovitnost s ceno zemeljskega obstoja. Ker so nam toliko uničili, nas to
lahko samo utrdi v fanatičnem sklepu, smatrati sovražnike s tisočkratnim sovraštvom kot to, kar so: rušilci večne kulture in 6 tem uničevalci človečanstva. Iz tega sovraštva pa zamore zrasti le sveta volja, da z vsemi silami, ki nam jih je Bog podaril, jiastopimo proti tem uničevalcem našega obstoja ter jih končno pobijemo
Naš narod je v teku svoje dvatisočletne zgodovine prestal že tako strašne čase, da ne smemo več dvomiti o tem, da bo premagal tudi sedanjo stisko Ako bo domovina tudi nadalje Spolnjevala svojo dolžnost kakor doslej in bo celo stopnjevala svojo voljo do najvišjih storitev, ako se bo frontni voiak navzel vzgledov hrabre domovine, in voostavil svoie življenje za to domovino, potem se bo ves svet razbil ob čereh našeqa odpora. Ako bosta fronta in domovina tudi nadalje uničila vsakogar, ki bi se tudi samo drznil omagati napram zapovedi ohranitve, kar velja tudi za tistega, ki bi bil strahopeten ali oa bi boTbo celo sabotiral, bosta na ta način skupno preprečili uničenje naroda. Potem mora biti na koncu tega obračuna nemška zmžga.
Pri tem doživljamo ponosno srečo. Ob l«Dncu prve svetovne voine smo gledali kot na;huiše po-kvarieno mladino. Ko bo te vojna končana, borno položili zmacro v rnVe	^-eneT-arije, ki ie, prrkaliena v tiso^Vrafnem tmljeniu in orniiu. naibpliše, kar je Nemčija kedar -koli posedovala. Ta mladina bo v mestih !n na debeli vzgled za številne bodoče rodove. Tuct' tc'ie delo na-cionalsocialistične. vzgoie in s ten». posled!ca tiste boipe nanovedi, ki je b'la pTed 25 leti porojena v Mftnchen-u
Moie lastno življenie ima pn tem «amo tisfo vrednost ki io poseduj? za parnd Neomaino delam na ohnovi in iačeniu naš;li front za obrambo in za nsnsri. skrivni za l7dpi«vanie starega in neveoa ornžia, za nienovo vpo«»avo. za utrditev duha nafeoa odbora in — če 'tn»ba — tudi kakor v preišn::h leMh. za odstrariHev vseh šVod-liivcev, ki se obTanitv: našem naroda ne priključijo ali pe ii ho?e*o celo upreti.
Moii dragi strark:ni sodrugi! Te dni 6eTi čital v angleških listih, da hočejo uničiti moi Berahof. Obžalujem skoraj, da se to že ni zgodilo, kajti
vse to, kar smatram kot mojo lastnino, ni vredno več, kakor to, kar je last mojih sonarodnja-kov. Srečen bom, v kolikor je to človeku možno, do zadnjega prenašati vse, kar morajo prenašati tudi drugi. Edino, česar ne bi mogel prenesti, bi bilo znamenje slabosti mojega naroda. Mojo največjo srečo in moj največji ponos tvori prepričanje, da se je nemški narod izkazal v svoji največji stiski z najtršim značajem
Naj bi v teh tednih in mesecih storil sleherni Nemec svojo izpoved da je obvezan, vpostaviti V6e v službo naše 6kupne ohranitve za bodoča tisočletja. Komur koli gre slabo, bo vedel in mora vedeti, da so mnogi Nemci izgubili še mnogo več kakor on sam. Življenje, ki nam je ostalo, more služiti le eni sami zapovedi: popraviti, kar so mednarodni židovski zločinci in njihovi po-magači 6t.orili našemu narodu. Kakor smo pred 25 leti odšli kot občestvo v boj za odstranitev krivice, storjene našemu narodu, tako se borimo tudi danes kot skupnost za popravilo trpljenja, ki so nam ga na novo prizadejali, za popravilo stiske, ki so nam jo prinesli in vse škode, ki so nam jo naplavili.
Naša neomajna volja mora torej biti, da do zadnjega zdihljaja mislim^ n? Nemčijo, da možje in žene, mesta m podeželje, vse do mladine živijo samo eni zapoverli: vpostaviti vse sile, da bi osVobadili narod iz te stiske in ga obnovili po tej voini v kulturi, v mestih iu na deželi ter v nacionalsociaiističnem občestvenem življenju, nikakor pa stopiti s poti izgradnje resnične ljudska države,- sproščene sleherne ideoloqije in razredov, dvigajoče se nad oholost posamezn:h družabnih plasti, prešinjeije pa prepričanja, da so večne vrednote naroda v najboljših sinovih in hčerkah, ki jih je brez razlike rodu tako, kakor nam jih je podaril milostljivf Bog, iskati, vzgojiti in vpostaviti.
Moji strankini sodrugi! Pred 25 leti sem objavil zmarro gibanja Danes prorokujem — kakor vedno prešinjen vere v naš narod —, da bo na koncu zmaga Nemčije.
Hauptquartier, 24. februarja 1945.
Adolf Hitler.
K stanju naše prehrane
V svrho osiguranja oskrbe Štajerske s krušnim žitom je nastala potreba, da se razen podajanja
72.	in 73. dodelilne perijode od 8 na 9 tednov zniža tudi obroke s&mooskrbovancev. To znižanje se je izvršilo z obvezar.jem samooskrbovsn-cev, da oddajo razen predpisanih jim količin takoj tudi od sVojih za samooskrbo določen h obrokov od vsakega gospodinjskega člana 20 kg krušnega žita-. Ta oddaja v sili pomeni, da morajo samooskrbovalna gospodinjstva v 72. in 73. dodelilni perijodi prištediti po 3,3 kg krušnega žita. _
Ker so pa že izdane Reichsiaahlkarte za 72. in
73.	dodelilno perijcdo, se bo znižanje obrokov izvedlo na kartah šele pri izdaji prihodnjih kart
v 74. do 77. dodelilni perijodi. V teh dodelilnih perijodah se torej ne sme zmleti 12,5 kg, temveč samo 7,5 kg krušnega žita.	x
Pod vplivom dogodkov na vzhodu, stoji tudi oskrba s krompirjem. Radi tega se. je moralo obvezati samooskrbovance, da so oddali tudi od svojih krompirjevih obrokov na osebo v gospodinjstvu se prehranjujočih ljudi po 25 kg krompirja. Pri tem je predpostaviti, da se je oddalo oziroma osiguralo za jedilne svrhe uporaben krompir, v kolikor ne gre za semenskega, do obroka, ki je mišljen za samooskrbovanje.
Razen tega je prepovedal prehranjevalni minister krmiti z ječmenom. Ječmen je krušno žito, in se ga ne sme krmiti niti svinjam, niti kakim drugim živalim. Ječmen se mora oddati kot krušno žito v celoti.
Pogodbe o pitanju svinj se razveljavijo. Svinje, ki so se pitale na nodlanl teb nnn«><>h. ie tako!
oddati, brez ozira na njihovo težo. Ječmen, ki J«
ostal od pitanja svinj, je tudi oddati v celoti.
Iz istih razlogov se Je moralo zn žatl postavke vrnitve masla ter zvišati mitnine pri stiskanju
oljaric na 30 odst. Priznam, da predstavljajo ti ukrepi ponovne,
znatne obremenitve kmetijstva. Ker predstavljajo neobhodno potreben prispevek k osiguraniu naše prehrane, jih mora kmetijstvo tudi prevzeti. Posta e so neizogibne ker b nastala drugače nevarnost za prehranjevanje fronte in domovine.
Od prebivalstva Štajerske ne pričakujem samo potrebne uvidevnosti, temveč tudi popolno izvršitev v sili izdane odredbe o oddaji.
Landesbauernfiihrer: Hainzl.
* Kurjenje v pečeh med letalskim alarmom.
V kolikor je potrebno med letalsk m alarmom vzdrževati ogenj po pečeh stanovani^kih hiš je gledati na to, da so v tem kritičnem času zaprta pečna vrata in do so rahTo zaprta tudi vrata od pečnega pepela. Slednje je v^žno predvsem, dokler gori v peči in se kurivo ne spremen: v pline. S tem je precej znižana možiiost, da bi pri padcu bombe zračni pritisk razmeta! žerjavico ter povzročil požar. Pri pečeh, ki so urejene na trajno kurjenje je zapret' zračno ventilacijo. Prepovedano in nevarno pa je ugasniti kurjene peči z vodo ah pepelom, kar iahko škoduje ljudem in pečem.
Druck und Verlaq : Marbtirqtr Verlags- und Druckerel-Ges. mbH. — Verlaqsleitung- Eqon Baumgartner Haupt-schriftleiter Friedrich Golob- a iie in Marbura'Drau Badgasse 8
Zur Zeit für Anzeigen die Preislist'- Nr 3 vom 10 April 1943 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstöruno CT.bf keinen Ansprjch auf türkzahlung des Bezuqsqeldes
Presseregisternummer RPK I 1017,
SpoJnja Štajerska v boju proti boljševizmu in za iivojevanje nemške zmage
Skozi leta smatramo — moji sodelavci v političnem vodstvu in jaz — kot najodličnejšo in najvažnejšo nalogo, da z izčrpovanjem propagande, * članki, brošurami, lepaki, zborovanji in končno tudi z osebno vpostavo in vzgledom v delu in boju podučimo Spodnještajerce, poverjene na-
Piše Franp Steindl, ßundes/üfirer des Steiriscfien Jieimatßundes
Komunizem in OF sta	Železničarji, potrebna
fe vaša popolna vposfeva
nesreča za Spodnjo Štajersko
1. Tolovaji na Spodnjem Štajerskem 6o plačani 4. Obračamo se do naših železničarjev, stroje-„	agenti Moskve, OF pa je največji komunistični vodijj sprevodnikov, progovnih delavcev, promeP
šemu 'vodstvu" glede ¿jihovih pravic in da jih manever prikrivanja. Njihove cilje in njih teror Qikov kurjačeV( j» delav6tvo T delavnica!
obenem spomnimo na njihove dolžnosti, da jim iS ^ ff I lioST oriK - kurilnicah, na celokupno prometno osobje,
prikažemo smisel m smoter vsiljene nam vo ne, ®a™° oisiai mouvb. ako se nočemo doiui spie	. «- ^ katero sovražimo, a jo vendar moramo prestati da>- mora bltl nas hrbet Prost- Uničenje tolovaj- da naj svoje sile tudi v bodoče vpostavi za vzdr-
6tva je tedaj zapoved ure in predpogoj za vpo- zevanje prometa kljub težkim obremenitvam
kljub vsem obremenitvam do zmagovitega konca.
stavo miru in reda, sreče in spokojstva naše ljub-
sovražnega letalskega terorja. Mi vsi vemo, ds
Spodnja Štajerska je z
^eiavec, vpostavi vso
tvojo ßeäovsso s«
5. Po začasni izgubi indu6trijelno važnih poti-

ljene domovine. Zapeljanci, ki so mislili, da se	.
borijo za novo Slovenijo in so medtem spoznali,	60 ravno v nasem Področju mtaktne prometne 11-da so boljševiška krma za topove, imajo možnost	nije vojno-odločilne važnosti. Reichem neločljivo povezana za povratek Postaviti hočemo še enkrat milost • pred pravico. Kd<?r pa ne bo v zadnji uri izvajal Usoda Spodnje Štajerske in njenih ljudi je v te posledice, bo kot boljševik preganjan in ustre-dobrih in 6labih dneh neločljive z Reichom pove- ljen. Boj proti tolovajem, njihovim pomagačem Zana. Z zmagovito Nemčijo bo Spodnja Štajerska in podpornikom 6e bo brezobzirno nadaljeval, doživela prekrasno stoletje v socialističnem car- Teror se bo zlomil s terorjem Rodbine jamčijo stvu bodočnosti, ako pa bi postali slabotni, pa bi za slafhernega izmed njihovih članov s premože-	ročij na vzhodu, se mora produkcijski potencijai korakala z Nemčijo po poti stiske, bede, suženj- njem in svobodo. Pozivam vse Spodnještajerce,	našega področja izčipati po natančnem načrtii 6tva in večne teme. Sleherni prebivalec naše de- naj pomagajo trebiti holjševiško kugo, naj poma-	do zadnjega. Radi tega pozivamo rudarje, može žele je že davno spoznal ali pa sluti instinktivno, gajo podučevati in «preobračati zapeljance, ki so	in žene po tovarnah, delavnicah in uradih, stro-da ta vojna ni zadeva Narodnosociali- čestokrat nezavestno v službi morilskega boljše-	kovne delavce, inženirje, pomožne delavce ii stične nemške delavske stranke ali vizma. Vso bedo v naši domovin — porušene	učence, da z največjo delovno disciplino, mar-nemške vojske in niti nemškega naroda, temveč, hiše, zgorele vasi, solze vdov ir> sirot — je za-	ljivostjo, predanostjo ir. iniciativnim delom odda se Reich s svojimi vojaki, ženami, možmi, krivila OF, to je boljševizem, kakor je zakrivila	stranijo vse storitvene zapreke tet iako dvignejd otroci in 6tarčki na fronti kakoi tudi v domo- tudi mrliče, bodis1 da so nekoč stali v naših vr-	produkcijo Iz njihove marljivosti nastajajo orož« vini bori v boju, delu, stiski, solzami in stah ali pa bili od nasprotne strani zapeljani ter	je in orodje, topovi in tanki, letala, municija in trpljenju, predvsem pa v hrabri miselnosti, za morali biti ustreljeni ko* sovražniki države.	povračilno orožje, ki bo nekoč v roki nemškega svoje življenje, prav tako pa tudi za življenje	vojaka zajamčilo zmago, vseh evropskih narodov. Zmagoviti boljševizem
ne bi likvidiral samo nas Nemcev ne bi skrunil H«š boj Ve ja »O jševčškemu
drbinseihnekonč ffi« Š S' svetovnemu sovražniku	Kmet, zavaruj ljudstvu prehrano!
svojim jutrišnjim sovražnikom, temveč bi se ista 2. Boj proti boljševiškemu svetovnemu sovraž-	6. Kmete, kmetice in kmetsko mladino poziva-
usoda pripravila prej efli slej časovno izključno niku na velikih frontah in v naši domovini se	mo< naj to leto vzorno obdelajo polja ter taka
po ugibanjih smotrenosti in taktike vsem evrop- tiče vsakogar. Desettisoči Spodnještajerce v se	ustvarijo vse predpogoje, da bosta imela delovni
skim narodom. borijo v nemški vojsk, in Waffen-^, preizkušajo	domovina in boreča se fronta vsakdanji ko« kru-
V Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Poljski itd je po- pa se tudi v kompanijah Weh mannschaftsregi-	ha. To odloča vojno prav tako kakgr orožje
kazala boljševiška zver vse to, kar bi _ ako menta Untersteiermark. Tisoč nosijo najvišja od-	Kjer vlada qlad, tam neha borba. Naše kmete p«
bi meč evropske svobode omagal — doživeli na '¡kovanja za hrabros' na prsih ali pa so žrtvovali	pozivamo, naj lakomnežem, ki sabotirajo naš so-
lastni gmoti ter na gmoti vseh evropskih narodov. ävoje živlien.le v borbi Mladostniki nadaljujejo	cialistični gospodarski sistem, ki priznava po-
Naj ne bo nikdo tako naiven v veri, da bi za- P°n°sno tradicijo svojih očetov v duhu starih	sebno stališče samo težkim delavcem, bolnikoa
mogel izgovor na za.ščitenstvo, na zeleno člansko Poikov št- 47 ln 87- Nikakor pa ne gre, da iz-	¡n nosečim materam in ki daje revežu kakor bo-
izkaznico ali pa celo v slovenščini izgovoijena Polniuie masa naših fantov in moz svojo dolz-	gatinu iste obroke» pokažejo vrata ter jih kaznu-
■tev na račun »okupatorja« nost' medtem pa se skriva manjšina iz straho-	jejo z zaničevanjem. Kar daje zemlja naše dom»
ili zapeljati do različnega Pelnosti in defetizma v skrbi za ohianitev svo-	vine potom kmečke pridnosti in božjega blago-
i naše dežele Zados'ovaia ¡ega telesa' da bi v miru Počakala izid vojne	slova, naj ne pride v trebuhe posameznih pož*
"ali pa, da bi iz takih ugibanj prešla na pot sov-	ruhov, temveč naj služi pravični in zadostni pr®
ražnikov države Kdor se v bodoče ne bo takoj	hrani naše ljudske skupnosti. ( in brezpogojno pokoril vpoklicu za Wehrmacht, Wehrmannschaft in Volkssturm, se ga bo preganjal» kot izdajalca. Vam starim vojakom iz svetovne vojne pa klictim: skrbite za to, da bodo vaši sinovi izpolnjevali svojo dolžnost in da bo-
¿inik." V TeV 6lučajiT"bi'"mi"prav "gotovo"deliii do kot b°iui°či se vnuki hrabrih prednikov po-	_____________________
naše grobove z marsikomur, ki nas še danes sov- «tavljali izpolnjevanje dolžnosti nad ohranitev	in deklet, ki prenašajo zadnje in najtežje brems
raži kot »okupatorje« Veliki cilj boljševizma — življenja. Vam samim pa kličem, zagrabite oroz-	te vojne v skrbi za 3Voje može in Ueco s solza-
»diktatura proletarijata« (reci židovstva) se za- i0 in Postavite se v okviru Volkssturm-a na raz-	mi in žalostjo. S ponosom in zahvalo se klanjamo
polago za obrambo nase domovine.
pa celo v slovenscmi izgovoijena dobrodošlica ali pa kletev na račun »okupatorja« boliševike pripraviti ali postopanja s prebivalci ne bi kot legitimacija niti pripadnost k OF ali pa dokazovanje glede storjenih protidržavnih dejanj. V Bolgariji, Romuniji in Srbiji so pripravlja!« boljševizma, ki so svoje narode vsled svoje stra-hopetnosti in neznačajnosti pripeljali v roke »osvoboditeljev«, visel: kot pivi' na kandelab.ih svojih mest ali pa so jih obsodili na strel v
Spofiisieštajerske žene,
vale ž?ive nai ne l»«*do zastoji
7. Obračamo se do naših mater in žena, nevest
more realizirati šele po uničenju poštenih nacionalnih patriotov vseh evropskih naradov in po iz-brisanju 90milijonskega naroda Nemcev. Šele na razvalinah evroj»kih narodov in ras, vključno njegovih današnjih zaveznjkov, bi zamoglo ži-dovstvo ustanoviti svojo bodočo svetovno suženjsko državo.
Gradnja postojank
za zašičio domovine
njihovemu junaštvu in jih prosimo, naj bodo tudi v bodoče v mestih in na deželi večni tihi klicat ji naše pravične 6tvari in naj ne omagajo v službi domovine in našega naroda.
Spodnješta^ercš, vse
Ifladina, n <»*<>. k a f»«fWif»sti
8. Pozivamo mladino, pimfe in dekleta. Ti Bo-
3. V svrho* zaščite naše domovine pred ogrožanjem vzhoda gradimo že več mesecev na Ftih-rer-jevo povelje postojanke in izpreminjamo mesta in vasi v trdnjave, qore pa v gradove. Pod	do nekoč'svobodni meščan novega Reich-a. Na-• i pridnimi rokami naših mož, žena, fantov in de-	ša boiba ustvarja fundament njihove bodočnosti BS**e 5*?e za znafo I klet iz vseh delov Gau-a so nastali kljub vsem'	Fantje so bodoči vojaki, dekleta pa bodoče ma-
vremenskim, prehranjevalnim in stanovanjskim	tere. Kot pimfi se morate s pomočjo trde vzgoje
Mi pa se bolimo za svobodo našega naroda težavam oklopniški jarki, bojni jarki, strojniška	in oblikovanja pripraviti na vaše bodoče vojaške
in za novo Evrope V tej borbi ni nikakih kom- gnezda, žične ovire itd V teh zaprekah hodo	naloge. V Bannausbildungs- in Wehre: tüchti-
promisov in nikakega paktiranja. Geslo se glaši: nekoč, ako bi napočila ura zadnje preizkušnje,	gungs-taboriščih boste prejeli tisto izvežbanost.
Zmaga ali 6mrt! V času zadnje in najvišje pre- odredi voiske in Volksstum-a tvorili nepremag-	ki vas bo usposobila izpolnjevati vaše dolžnosti
izkušnje, na predvečei svetovnozgodovmskih do- Ijiv branik pred vrati domovine. Spodnještajer-	enako s starejšimi tovariši v Wvafren-^t vojski
godkov, pozivam spodnještajersko prebivalstvo sko prebivalstvo pozivamo tedaj, da naj tudi v	in v Volkssturm-u. 17ietni Hitlerjunge Nowak,
brez ozira na jezik, poklic in, včerajšnjo izpoved, prihodnjih tednih z marljivostjo in predanostjo	nosilec Viteškega križa, ki je s Panzerfaust se-
k izpolnjevanju dolžnosti ter dajem sledeča ge- služi gradnji utrdb in tako pomaga pri gradnji	strelil devet ruskih tankov tipa »T, 34«, vam bodi
sla za delo in boj: močnih jezov pred rdečo poplavo	obvezni vzgled. Dekleta pa naj enako kot njiho-
Veliko obrambna
bitka na zapadu
Sovražnik napada v širini 60 kilometrov - Nove pomorske in letalske
izgube Anglo-Amerikancev
Po peturnem artilerijskem ognju je prva kanadska armada 19. t. m. popoldan začela s svojim velenapadom južno od spodnjega Rena. Ti napadi so 6e zrušili v koncentričnem nemškem ognju. V odseku Goch je bil sovražnik zaustavljen v globini glavnega bojišča. Ob severni luxemburški meji je bü Amerikancem preprečen poskus prodora. Pri Remichu so se stopnjevali ameriški napadi glede srditosti. V Saar-lauternu so bili razbiti sovražni sunki. Nemška artilerija je v odseku Forbach uspešno razbijala sovražne priprave. Spičhernske višine so bile žarišče novih sovražnih napadov. — V Italiji so beležili le sovražne lokalne sunke brez uspeha. — Anglo-ameriški bombniki so bombardirali Wesel, Wien in Graz. Angleži pa po noči Erfurt in Saksonsko. Nadaljeval se je povračilni ogenj na London.
V bitki med Renom in reko Maas so se 20. t. m. razbili angieško-kanadski napadi ob trdem odporu nemških grenadirjev in padalcev. Vzhodno od Viandena je sovražnik pridobil nekoliko terena. Severno od Remicha je bilo izjalovljeno sovražno forsiranje reke. Med reko Mosel in Saar so zamogle ameriške oklopniške sile globlje prodreti v sistem Westwalla. Pred Spichern-skimi višinami so obležali ameriški napadi v nemškem ognju. — V srednji Italiji so se izjalovili napadi delov 5. ameriške armade pri Po-retti. Tu so .se odigravale borbe za Monte Belvedere. — Bombardirali so ^Nürnberg in Wien, ponoči pa Berlin, Dortmund in Zapadno Nemčijo. Zbitih je bilo 73 sovražnih letal. Nadaljeval 6e je povračilni ogenj na London.
V področju Cleve so se napadi 1. kanadske armade po poročilu z dne 22. t. m. vsled težkih nemških piotiudarcev zmanjšali. Odredi 3. ameriške armade so nadaljevali svoje napade in so kljub premoči vdrli le v nekaterih odsekih v naše postojanke. Med reko Mosel in spodnjim delom reke Saar se nahajajo nemške čete v težkih obrambnih bojih s sovfažno pehoto in oklop-niki, ki silijo v smeri na saarske trdnjave. Pri Soichernu so se odigravali srditi boji. — V Ape-ninih so se ves dan borili za neko postojanko na Monte Belvedere. — Sovražnik je bombardiral ponovno Nürnberg Wien. Worms, Duisburg in nemški zapad. Hitra - šk» letala so bombardirala Berlin. Po dnevu in po noči so izgubili Anglo-Amerikanci 117 letal.
23. februarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je prešla 9. ameriška armada z deli 1 .ameriške armade ob reki Rur na široki fronti k pričakovanemu velenapadu. V posameznih odsekih so zamogli Amerikaner pritisniti nemške čete nazaj. V številnih oporoščih se je razvnel srdit nemški odpor. V Forbachu so se razvili poulični boji. Pred Westwallom m na spichernskih višinah so se razvneli boji za bun-karske skupine. — Nemški hitri čolni so pred angleško obalo potopili sedmero ladij s skupno 21.500 brt ter torpedirali štiri nadaljnje pamike s 17.000 brt. Vsi nemški čolni so se vrnili na svoja oporišča. — Sovražni terorni bombniki so
metali bombe na zapadno in severozapadno Nemčijo, na južno Bavarsko, Tirol in Voralberg. Angleži pa so ponoči bombardirali Berlin. Zbitih je bilo 38 sovražnih letal.
Pri Gochu je bil sovražnik po poročilu z dne 24. t. m. zaustavljen. Medtem se je med Ror-mondom in Diirenom razvila, obrambna bitka v polnem obsegu/ Srditi boji so se razvili pri lin-nichu, Jiilichu- in Dtirenu. Po težkih bojih je sovražnik zabeležil nekaj lokalnih uspehov pri Neuerburgu. Pri Saarburgu so bili napadi pri Saarlauternu in Forbachu. V spichernskih višinah pa je bilo iztrgano sovražniku izgubljeno ozemlje. — V Italiji ni bilo nikakih posebnih dogodkov. — Anglo-ameriški bombniki so bombardirali mesta in naselbine v Nemčiji in tudi v Berlinu. — Nemške podmornice so pri pobi-
janju sovražnega dovoza potopile osem ladij s 50.500 brt, troje rušilcev in par drugih ladij.
Tudi po poročilu z dne 25. t. m. so bili pri Gochu zaustavljeni ponovni sovražni poskusi prodora. Obrambna bitka ob reki Rur besni v širini 60 kilometrov. V vseh obrambnih odsekih je obležal sovražhik že na glavnem bojišču. — V srednji Italiji je bil sovražnik severno od Porette po menjajočih se bojih zaustavljen že pred glavnim bojiščem. — Anglo-ameriški terorni bombniki so 24. t. m. bombardirali zapadno, severozapadno in jugovzhodno Nemčijo. Angleži pa so metali na zapadno Nemčijo ter na Berlin. Zbitih je bilo 22 sovražnih letal.
Nemške čete so po poročilu z dne 26. t. m. hrabro držale svoje pozicije v odseku Goch. Bitka ob reki Rur se je medtem stopnjevala glede srditosti. Nemški odredi so zaustavili znatne ameriške oklopniške sile v drugi črti ah pa jih zavrnili v protinapadih. Pri Neuerburgu ob reki Eifel je zamogel sovražnik na nekaterih mestih prekoračiti odsek Pruem. Na obeh straneh SaSrburga so nastopile nove sile. — Najmanjše podmornice so ob angleški obali potopile s četami natovorjeno ladjo s 5000 brt, velikega rušilca ter dve drugi ladji. — V srednji Italiji so se odigravale borbe za Monte della Torazza. — Bombe so padale na Miinchen, Aschiffenburg in Linz. Sovražnik je izgubil 51 letal, večinoma štirimotornikov. •
Velike izgube boljševikov
Potek operacij na Madžarskem, Slovaškem, v Šleziji, Vzhodni Prusij
in Samlandu
ve matere premagajo tiho povsod zdraviti rane, sušiti solze, razširjati vero in dvigati zastavo odpora.
Vse za zmago
9. Obračamo se končno do vseh prebivalcev Spodnje Štajerske ter jih pozivamo, da ob zapo-stavitvi tega, kar nas je nekoč ločilo, vstanejo v skupnem boju proti boljševizmu. Gre za našo domovino, naše žene in deco, za našo bodočnost!
Geslo se glasi:
> mrt boljševizmu!	»
Živela svobodna srečna Spodnja Štajerska! Živela Nemčija bodočnosti! Živela -nova svobodna Evropa'
Dobro je napredoval nemški napad na eeztergomsko mostišče po poročilu z dne 20. t. m. Pri Altsohlu so se izjalovili trdovratni boljševi-ški poskusi prodora. Medtem so bili v Sleziji zavrnjeni slabotnejši sovjetski napadi. Nekaj terena je pridobil sovražnik v področju Lauban-Sorau-Guben. V južnem delu pokrajine Pommern, v Tucheier Heide in zapadno od Visle so se nemške čete srdito upirale proti severu pri-tiskajočemu sovražniku. Hrabre nemške divizije so v obrambni bitki za Vzhodno Prusijo izvoje-vale nov obrambni uspeh. Zapadno od Königsberga so se "razvili srditi napadalni in obrambni boji, v katere je posegala tudi nemška mornarica z uspehom. V Kurlandu so se zrušili vsi boljševiški poskusi prodora.
21. februarja so sporočili da so se pričeli boji za ostanek sovražnega mostišča pri Eszter-gomu. V Sleziji so bili izjalovljeni sovjetski napadi ob žilavem odporu naših čet. Zlasti v področju Lauban-Guben so imeli boljševiki izredno velike in krvave izgube. V Tucheier Heide in zapadno od Visle so se vršili boji za sleherno stopinjo zemlje. Posadka trdnjave Posen se je v jedru srdito upirala. Tudi Graudenz je odbil vse napade. Medtem se je nadaljevala borba za Vzhodno Prusijo v dotedanjih težiščih. Pri Libau-u so -začeli boljševiki na široki fronti z velenapadom, vendar je bil njih poskus prodora v glavnem bojišču zaustavljen. Boljševiki so izgubili 20. t. m. 152 tankov in 81 letal.
Iz poročila z dne 22r t. m. je razvidno, da so bila težišča bitke za spodnjo Slezijo nespremenjena. Sovražnik je skušal z močnimi silami prodreti v smeri na Görlitz ter preko odseka Neiße, vendar, zaman. V nekaterih odsekih so nemške čete izvojevale mimogrede izgubljeno ozemlje. V zapadni Prusiji so obležali sovjetski napadi v ognju žilave nemške obrambe. Medtem se je ojačil pritisk boljševikov v Vzhodni Prusiji. V srditih bojih so, nemške čete obdržale svoje pozicije ter uničile 86 sovražnih tankov in 107 topov. Tudi v Kurlandu, kjer je sovražnik v dveh dneh izgubil 141 tankov in 63 letal, so bili preprečeni vsi sovražni poskusi prodora.
V Šleziji je pritiskal sovražnik dne 23. t. m. med Zobtenom in Laubanom ostro proti jugu. Pri Laubanu so bili odbiti mgčni oklopniški napadi boljševikov. Krvavo je plačal sovražnik «voj poskus, prodora ob reki Neiße proti zapadu. Tu je bilo v protinapadu izvojevano mimogrede izgubljeno ozemlje. V odseku Konitz-Visla 60 nemške čete v srditih boiih preprečile razpira-
nje svojih pozf?ij. Sovražnik je vdrl nekoliko v južno fronto trdnjave Breslau. V jedru mesta Posen in v južnem delu Graudenza so se yaz-,vili težki boji. V Vzhodni Prusiji so nemške divizije boljševikorh preprečile njihove poskuse prodora. Tudi v Kurlandu so Se izjalovila bolj-ševiška prizadevanja.
Po sobotnem poročilu so nadaljevali boljševiki v odseku Goldberg-Lauban ter ob reki Neiße svoje poskuse prodora. Pri Goldbergu so jih zavrnili, proti severu na obeh straneh Lau-bana pa so nemške divizije v obrambi in protinapadu razbile sovražne oklopniške odrede. V Tucheier Heide je sovražnik v nepreglednem gozdnem terenu pridobil nekaj ozemlja. V Vzhodni Prusiji in v Samlandu so bili razbiti vsi sovražni poskusi prodora kakor tudi napadi.
25. februarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je bilo esztergomsko mostišče v svojem zadnjem ostanku razbito. Sovražni poskusi prodora pri Laubanu so se zrušili tudi 24. t. m. ob krvavih izgubah za sovražnika. Pri Forstu in Gubenu «o obležali sovjetski napatji v nemškem obrambnem ognju. Med Neustetti-nom in Konitzom je sovražnik nekoliko vbočil nemško fronto z močnimi silami, medtem pa je v Tucheier Heide in ob spodnji Visli beležil neuspehe. V veliki bitki za Vzhodno Prusijo so nemške divizije v šesttedenskih bojih zadržale naval osmerih sovjetskih armad. V Samlandu so vrgli Nemci boljševike daleč proti severovzhodu.
Pri Ešztergomu so nemške čete v teku močnih udarcev razbile boljševiške odrede ter jih vrgle na vzhodno obrežje. Sovražnik je izgubil 700 ujetnikov, nad 4000 mrtvih. 90 oklopnikov in 304 topov. Težke napade boljševikov so beležili na Slovaškem pri Altsohlu. V Sleziji so se razbili v vseh žariščih bitke vsi sovražni poskusi prodora ob trdovratnem odporu nemških čet. Na zapadnem obrežju reke Neiße je bilo razbitih dvoje sovražnih mostišč. Ob periferiji mest Forst in Guben so se zrušili številni sovjetski napadi. Posadki mest Breslau in Glogau sta se upirali v srditih pouličnih bojih. Med Neustettinom in Konitzom je sovražnik pridobil nekoliko terena. Vzpostavljena je bila zveza s trdnjavo Königsberg na vseh komunikacijah. Boljševiki 60 imeli več tisoč mrtvih, nad 500 ujetnikov, uničenih ali zaplenjenih pa je bilo 59 tankov^ 490 topov, 110 metalcev min itd. Pri Libau-u so se tudi 25. t. m. zrušili vsi sovražni poskusi prodora.
3. Marz 1945
131AJER3 m srcra rciDnnt
Tudi Egiptu so izsilili
vojno napoved Nemčiji
Kakor Turčija, tako je tudi egiptovska vlada po Stalinovem naročilu, ki ga je izročila Anglija na željo Moskve, napovedala Nemčiji in Japonski vojno. Tako je postal Egipet zopet žrtev brutalne angleške politike. Zanimivo pa je, da je izsiljena vojna napoved Nemčiji izzvala v egiptovskem parlamentu zelo dramatični dogodek. Par minut potem, ko" je ministrski predsedniK Maher paša naznanil poslancem sklep vlade glede napovedi vojne Nemčiji in Japonski, je bil /ustreljen. Neki časnikarski fotoreporter je namreč zaprosil Maher pašo, naj se postavi v pozo, da ga bodo fotogiafiiali. V tem trenutku je počilo pet strelov. Trije streli so zadeli ministrskega predsednika, ki je bil na licu mesta mrtev. Mahar pašo je ustrelil' mlad egiptovski patrijot, ki je bil takoj aretiran. Seja parlamenta je bila takoj prekinjena. Policija je podvzela varnostne ukrepe, ker se je bilo bati demonstracij. Tik pred
sejo parlamenta se je sestal odbor stranke Vafd in je pod vodst/om Nahas paše soglasno sklenil, zoperstaviti se vojni napovedi Nemčije. Tudi med sejo parlamenta so se izjavili vafdisti proti tej izsiljeni vojni napovedi. Tudi agencija Reuter je morala priznati, da gre zgolj za »akademsko* vojno napoved. Značilno je tudi, oa ee je egiptovski parlament izrecno izjavil za »defenzivno* vojno.
Pokojni ministrski predsednik Maher paša je nastopil svoje mesto oktobra lanskega leta. Bil je velik prijatelj Angležev. Njegovim intrigam je bilo pripisovati, da je bil Nahas paša lani strmoglavljen. Kralj Faruk je poveril sestavo nove vlade zunanjemu ministru Nokraši paši. To imenovanje ne pomeni nikake spremembe V vladi, ker je Nokraši paša bil desna roka pokojnega Maher paše.
POLITIČNE BELEŽKI
J
O Turčija je napovedala vojno Nemčiji in Japonski. Turški zunanji minister je minuli petek razglasil v parlamentu, da se nahaja Turčija po čenši s 1. marcem v vojnem stanju z Nemčijo in Japonsko. Turčija je namreč v minulem poletju prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo in Japonsko. Vojno napoved je turški zunanji minister obrazložil parlamentu v tem smislu, da js dobila Turčija od Anglije spomenico — naročeno po Stalinu seveda —', v kateri obljubuje Turčiji soudeležbo na povojni ureditvi sveta, če stopi v vojno zoper Nemčijo in Japonsko do 1. marca. Ta nedostojna drža turške vlade ter izdaj alstvo pravih interesov turškega naroda se bo maščevalo. Da je stavila Turčija na napačno karto, bo uvidela najprej v vprašaniu Dardanel, ki se bo rešilo v prid boljševikov. Otvoritev morskih ožin za prevoz orožja je predstavljalo prvo zahtevo Moskve. Veliki udarec za samostalnost Turčije bo pomenilo dovoljenje prevoza vojnim ladiam. Temu bo sledila zahteva Moskve po nevtraliza-ciji Dardanel. kar bo predstavljalo konec samostojnosti Turčije.
□	Churchillova klečeplazna podrejenost Stalinu. Za obletnico sovjetske armade je poslal Churchill Stalinu poslanico, v kateri mu je naravnost v klečeplaznem besedilu zagotavljal svojo vdanost ter povdari, da bodo liki sedanjim tudi bodoče generacije priznavale zasluge sovjetske armade v sedanji vojni.
O »Če bi zmagala Sovjetija«. Nemški vojni poročevalec SchmalfuB poroča iz zapadne fronte sledeče: »Angleški vojak Bertram Gibbard je iz javil pri svojem zaslišanju na vprašanje, če s» nahajajo v njihovih strelskih jarkih tudi židjs, da je videl Žide vedno samo tam, kejr se lahko zasluži denar in da jih radi tega nI na frontah. Vprašan po mnenju o vojno političnem položaju, je izjavil Gibbard dobesedno sledeče: »Če bi tz gubila Nemčija današnjo vojno, bi se morali Anglija in Amerika bojevati proti Sovjetiji. Stalin bi v takem primeru pogoltnil vso Evropo in ne bi poznal nikake milosti.«
O Teror proti bivšim bolgarskim oficirjem se nadaljuje. V svrho krvavega iztrebljenja bolgarskih vodilnih plasti so otvorili v Sofiji novo sodno komedijo. Tokrat je obtoženih 135 generalov in oficirjev bivše bolgarske armade.
□	Grčija bo republika. Voditelji štirih grških strank, liberalne, napredne, demokratsko-agrarne in demokratsko socialne stranke, so se odločili za republikansko državno obliko Grčije. Pristaši monarhije so ostali v manjšini.
□	Osvobodilni odbor Tetonske. V Potsdamu so ustanovili ob navzočnosti pooblaščenca nemške vlade in zastopnika* Reichssiihrerja ff letonski osvobodilni odbor. Predseduje mu fj-Gruppen-fiihrer Bangerskis
O Atentat na hotel v Firenci. V Firenci so izvršili neznani ljudje dinamitni atentat na hotel »Excelsior«, pri katerem je izgubilo življenje 50 angleških oficirjev, med njimi več generalov in visokih generalštabnikov.
□	Tajna pogodba Stalin-Rossevelt. List „New York Daily News" je objavil vest o tajnem do-
govoru, ki sta ga sklenila Stalin in Rossevclt na krimski konferenci. Gre baje za dogovor o „vzgoji ameriškega ljudstva za boljše razumevanje boljševizma", to se pravi,~ za pogodbo v svrho omogočanja razširitve boljševizma v širje ljudske plasti ameriškega naroda. To poročilo izpopolnjuje ostalo ameriško časopisje iz Washingtona, po katerem je vodstvo ameriške armade umaknilo dosedaj veljavno povelje, ki je zabranjevalo vstop v oficirske šole boljše-viško orijentiranim elementom in še v devetnajste druge naloge armade. S tem je Roosevelt na željo Stalina odprl boljševizmu vrata Zedi-njenih držav Severne Amerike ter zastavil notranje in zunanje politično suvereniteto svoje države.
□	Prava slika plutokratskcga . gospodarstva.
Glasom poročil lista „Daily Sketch" spravljajo londonski trgovci s kurivom les od porušenih hiš, nakar ga prodajajo na kilograme revnemu londonskemu prebivalstvu. Zslužek, ki si ga nagrabijo pri vsaki toni na ta način pridobljenega in prodanega lesa, znaša v našem denarju 450 Reichsmark.
□	Velikobritanski imperij se ruši. V Londonu so imeli pod predsedstvom Viskonta Astor-ja konferenco dežel velikobritanskega imperija. Pri tem je odposlanec Kanade Taro označil ureditev skupnega obrambnega urada Kanade in Ze-dinjenih držav Severne Amerike za najvišji politični dogodek v severnem delu Amerike. Zastopnik Avstralije, profesor Bailey je naglasil, da bodo Zedinjene države v bodoče nosile glavno odgovornost za varnost Pacifika. Zato mora stati Avstralija v najožjih in neposrednih zvezah z Zedinjenimi državami. Vodja indijske delegacije, Mohamed Zafrilla Khan je pa dejal, da bi hila ironija, če bi ostala Indija še naprej ponižen prosilec za svojo svobodo, ker je dala Angležem v tej vojni dva in pol milijona mož »za obrambo svobode«.
□	Velike izgube Amerikancev. V pristanišču New York izkrcajo dnevno kakih tisoč ranjencev, ki prihajajo iz evropskih bojišč v svrho zdravljenja - v domovino, ker so lacareti v zasedenih delih Evrope in v Angliji prenapolnjeni. Pri tem gre samo za ranjence, ki morejo izdr-žati transport preko Oceana.
□	General deli letake. Naši nemški vojni poročevalec je zaprosil Generalfeldmarschalla Mo-del-a na zahodnem bojišču za sodbo o frontnem položaju na vzhodni fronti. Kot odgovor mu je Generalfeldmarschall izročil letak, na katerem so bile tiskane maršalove misli o situaciji na vzhodu in so jih v dotičnem frontnem odseku ravnokar delili med vojake. Imenovani vojskovodja nosi navadno vedno s Seboj paket letakov, ki jih razdeli četam kot pojasnilo o splošnem frontnem položaju. Metoda se je posebno v času gibalnih operacij uveljavila ter našla pri voiakih dober odmev.
D Francoski komunisti čakajo na ugoden trenutek. Voditelj francoskih boljševikov, znani Thorez, je govoril v Toulonu ter dejal med drugim sledeče: „Francoski komunisti se vedejo v smislu navodil Moskve' trenutno zadržljivo in zmerno. To JTh pa ne ovira, da ne bi zasledovali svojega edinega cilja, to je, prevzem oblasti, ko nast.ooi ugoden trenutek "
□	Angleški glas o prepustitvi Poljske boljäe-vikom. Edinburški nadškof A. Jv Mac Donald
je objavil v listu „Catolic Herald" odprto pismo, iz katerega posnemamo sledeče: „Moralna stra-hopetnost je pravi vzrok naše „poljske politike". Brezštevilnim načelom se je izneverila Anglija v zadnjih letih. Danes ni v nevarnosti samo krščanska civilizacija, da bo popolnoma uničena, na igri je tudi nacionalna čast Anglije, ki je izpostavljena nevarnosti, da bo izgubljena. „Zakaj to vse?" Tudi če spačimo dejstva in zmešamo stvari s sklepanjem, ne spremeni to nič na resnici, da vodimo tako politiko zgolj iz mo-ralične strahopetnosti. Iz politike te vrste se bo porodila samo nesreča. Katastrofa, ki bi jo rada preprečila naša politika, bo potem, ko bomo izgubili našo čast, hitro nastopila. Tudi če se današnji Angleži skrivajo pred resnico, bodo bo-(Joče generacije zaničevale vse tiste, ki so za to politiko danes odgovorni. Sovražili bodo krivce, ki so z izdajalskim poljubom izdali svojega zaveznika Poljsko."
O Moskva zahteva od Ang.o-Amerikancev ofenzivna dejanja na suhem. Moskovski radio je nedavno opominjal Anglo-Amenkcvnce na izvedbo v Jalti sklenjenih vojnih akcij, ki sta jih prevzela Churchill in Roosevelt Komentator je med drugim dejal, da se mora vojno dobiti na suhem, kpr je 6amo s vterornimi napadi to nemogoče, tudi če bi se iste še povečalo. Ta ukor Moskve predstavlja odgovor anglo-ameriškemu tisku,- ki je slikal sklepe konference Treh tako, da izvajajo Amlo-Amerikanci z letalskimi napadi prevzete naloge. Moskva je s tem odločno odvrnila to anglo-ameriško te-ro
□	London je utrujen vojnih naporov. Iz poročil, ki prihajajo iz Londona in New Yorka, je vedno bolj vidno, da so Anglo-Amerikanci utrujeni predolgo trajajoče vojne z vsemi svojimi spremljevalnimi pojavi. Izredni dopisnik ameriškega lista »The New Yorker« je združil svoje vtise ▼ sledečem stavku: »London je do kosti utrujen voine«.
□	Mačkinje meso uživajo. Reuter poroča iz Pariza: Po cenitvah pariške policije je izginilo od dneva, ko so zapustili Nemci Pariz, 30.000 mačk iz pariških domafinstev. Zavžili so jih gla-dujoči Parižani. Neprestane težave z dobavo živil so dale povod za dobeseden lov na mačke v francoskem glavnem mestu. Mačko cenijo na 30 angleških šilingov. V revnejših mestnih predelih so dobesedno iztrebljene vse mačke.
n Moskva kontrolira vrhovni zavezniški vojni svet. V Washingtonu sc objavili ve.t. da pridejo kmalu nekateri visoki sovjetski generali v Washington v svrho udeležbe sej in konferenc brl-tansko-ameriškega vrhovnega vojnega sveta. Istočasno piše ameriški tisk, da bodo poslali tudi Angleži .in Amerikanci svoje generalštabnike v Moskvo, kar naj napravi vtis. da sloni sovjetski obisk v Washingtonu na vzaiemjiosti. Če se pa pomisli, da imata Anglija in Zedinjene države že nad tri leta v Sovietiji svoio stalno vojno misijo in ji Moskva doslej še niti enkrat ni dovolila, da bi obiskali kako fronto, je otipljivo dovolj, da vtikajo boljševiki svoje nosove v anglo-ameriško vojskovanje, ne da bi to dovolili svojim zaveznikom.
Q Subašič potuje v Belerad. Sef londonske emigrantske vlade Dr. Subašič je odpotoval z nekaterimi svojimi pristaši iz Londona v Belgrad. Ves svet gleda z velikim zanimanjem na nadaljnji razvoj belgrajske politike. Znano je, da Tittf in Subašič nista popolnoma složna v razlagi do--govora, sklenjenega novembra lanskega leta. Kljub temu je obljubljen Subašiču položaj ministra zunanjih zadev v Titovem režimu. Kdor pozna metode vladanja boliševiškovusmerjenega režima, mu je jasno, da bo Subašič kot Titov zunanji minister moral voditi politiko, ki bo sprejemala svoja navodila iz Moskve. Pri tej priložnosti bo vredno omeniti .da je Subašič nedavno izjavil dopisniku lista „Times", da smatra meio, potegnjeno po zadnji voini v severno-za-hodnem delii svoje države z Italijo, za nepravično. Vse svoje sile bo vpregel v novo ureditev tesa obmejnega problema. V tem da sta si edina Tito in Subašič. (Skorai istočasno nrihajaio poročila .iz Istrije in področja okrog Vidma, da nastopajo tam Titovi partizani agresivno politiko proti italijanskemu delu prebivalstva. K vsemu temu bo-zanimala vest. da se poteguiejo angleški krnui na zahtevo Moskve za izročitev bivšega jugoslovanskega princ-regenta Pavla Karagjor-djeviča, ki je interniran v Južni Afriki, Titovemu
UMNI K M ET O VA L EC	I	pri čemer je treba tudi upoštevati nadaljnjo stro-
i	I	kovno odgojo Tako drevje ponovno močno po-
« _	_ « • ■	žene, je odpornejše, pœtane rodovitnejše ter do-
Pozor ored San	José-kaDoriem!	naša ifpšLka-lovo6tniJsaa- občasu ^p^*«
■ ^' p"" V*1 ■	|w««> •	z Zg0sceBlmi škropivi drevje itak ne more roditi,
_ ,, , . , .... .,	«, . , . , .	ker je cvetno brstje več ali manj prizadeto o4
San Jose-kapar je eden izmed novejših, silno	vo s škropivom takorekoc oprano. Merodajna je	§kropjva
nevarnih sadnih škodljivcev. Po prenosu iz sever-	poleg tega tudi gostota škropiva. Dobro so se
ne Amerike se je prav kmalu razširil po sadnih	doslej obnašali 10—15odst Nsodendrin, 15—20od-	Izolacij« ali ločitev okuîenih dreves, pokrajinah naše celine. Pri nas so ga prvič našli	stotni Dendrin, Mixdrin in slično Tudi takozvani	Velike važnosti je izolacija ali ločitev v 6vrne kako pred desetimi leti v okolici Marburg-a.	Gelbspritzmittel (2—3 odst.) ali Selinon Neo se	jj0 preprečitve nadaljnje okužitve. Tu je upošt«-Razširil se je bil potom neke trgovske drevesni-	je dobro obnesel. Izborno je tudi škropivo, pri-	vati naslednje;
ce, ki je bila radi tega leta 193?. zaplenjena in	dobljeno iz mineralnega olja (Minodrin v lOodst.	j Previdnost pri nakupu mladih dreves. Dr»-
uničena.	gostoti). Škropljenje istih dreves se ponovi na-	vesca nikoii kupovati pri zakotnih drevesničarjih,
San Jose-kapar je ščitasta us ki se nahaja ne-	6lednje in še tretje leto, tore' tri leta zapoiedo-	zjasti ne iz ogroženih krajev,
premično na enem in istem mestu skorje debel,	ma v enaki gostoti. Le v slučaju, da ni opažati	2. Cepičev ne bomo nabavljali iz ogroženi*
vej in mladik, pa tudi na listju in plodovih. Za-	nikakšnega nadaljnjega razvoja San José-kaparja,	kra]ev, še manj pa 0d okuženih dreves. Isto ve-
sidran je 6 svojim včasih po več m imetrov dol-	zmanjšamo gostoto škropiva m preidemo v nor-	j=a tudi za cepiče dreves ki so sicer že ozdrav-
gim sesalnim rilcem, s katerim sesa drevesni sok.	milno gostoto. Škropljenje pa se mora vršiti v	ljena vendar §.e ob6tota^ nevarnost nadaljnje oki>-
Najti ga je na vseh sadnih plemenih, najraje pa	nadaljnih letih vedno z normalno gostoto; 5—6	¿jtve
«e drži na ribezovem grmičju, na jablanah in	odstotni Neodendrin, 8—(Ocdstotni Dendrin ali	3 vsako dobavo rastlin, cepičev ootaknjenceT
hruškah, dostikrat pa tudi na lepotičnem grmičju.	Mixdrin ali pa lodstotni Selinon Neo. Razen na-	itd' feprav izvirajo iz neogroženih krajev, naj
Ta škodljivec ljubi toplo podnebje ter se v to-	padenega drevja je treba škropiti vsa nadaljnja	pre';šie pri6t0jni Pflanzenschutzamt. Ako izvirajo
plih vinorodnih krajih silno lahko množi.	drevesa tako daleč naokrog, dokler sega strnjen	drevesca ¿z drevesnice je zahtevati garancijo.
Nastane torej vprašanje: kako ga ugotovimo:	nasad in dokleuni kakega večjega presledka med	da so drevesca pod kontrolo in prosta San José-
Njegov ščit je iste barve'kot skorja drevesa,	sadonosniki ali drevesi Kier se stikajo sadonos-	kaparja
zato se ga silno težko opazi. Navadno ga opazi-	niki s sosednimi sadonosniki, mora škropljenje	\ çadje iz okuženega arevja uporabimo dom»
•mo šele tedaj, ko za drSvo ni več rešitve. Naj-	izvršiti tudi sosed Vse odpadke od napadenega	y qospodareke namene (sadjevec, sušenje, mar-
lažje ga je najti v jeseni, ker je takrat njegov	drevj'a je čimprej uničiti, na vsak način pa še	mejada itd.). Tako sadje ni za prodajo in ie upo-
razvoj na višku. Močneje napadena mesta izgle-	pred prihodom toplejšega vremena. Obstoja nam-	Tabno le za dom Kot"namizno sadie ie uporabno
dajo tako, kakor da bi bila posuta s pepelom. Ce	rec nevarnost, da je ostal kapar, če so veje ze	1(J v izjenmjh slučajih po predhodnem strogem
si stvar poblize ogledamo, vidimo, da so ,to go-	v soku, še pri živlienjii. 1er je tako prišel do	sortiranju
sto naseljeni ščiti, včasih po več plasti. Ako	razVoja prvi rod Najbolje ie, ako odpadke pri	5 Vse odpadke iz sadonosnika je uničiti, sese-
dvignémo z nožem tak ščit, opazimo oranžno-	čiščenju sežgemo na licu mesta Debla in debe-	kati po6Ušiti ¡n uporabiti za kurivo. Vsaka od-
rumeno uš nekoliko ovalne oblike. V doraslem	leiše veje je čimprej odstisn.ti i? sadonosnika,	daia odpadkov drugim osebam se naj prepreči,
stanju je ta us dolga 1 milimeter, včasih je celo	jih sesekati v drva m zložiti v vrste, da se spo-	ker obstoja nevarnost razširjenja
večja. Na manj napadenem mestu najdemo tudi	mlâdi dobro posušijo. S tem je tudi kaparju od-	Ker ge San josé-kapar širi tudi naravnim
manjše in mlajše uši, čijih ščit je iste barve,	vzeta možnost nadaljnjega življenja.	potom na primer v poletju, kadar so male ličin-
To so kaparji v doraslem in popolnoma razvi-	Pomlajevanje drevesa ima to prednost, da se	ke pri'lez]e na dan in jih razne ptice ali žuželke
tem stanju.	škropilen** lahko temeljito izvede ob istočasnem	prenesejo nevede na zdrava drevesa. V gostih
V stanju razvoja jih opažamo kot majhne, ko-	štedenju škropiva. PopraVi se tudi oblika krone,	nasadih in gostih kronah pa lezejo ličinke same
maj na 6vetlo prilezle ličinke ki so do ene de-	z vej6 na veio in z drevesa na drevo, v kol;kor
setinke milimetra velike, oranžne barve in s pro-	se stikajo drevesne krone. Načelno bomo torej
stim očesom nevidne Te ličinke živijo par dni	jn^lgj i/Fllfil	sadili mlado drevje v zadostni "predpisani raz-
brez hrane, lazijo okrog in si iščejo ugodno me-	Sj||g PgH ||$g*Ti	dalji. S ch.
sto, kjer se zasidrajo. Tedaj jim zraste sesalni ri-	HUfS Sp fiffi« K ■ %m iec globoko skozi lubje do kambija. Obenem jim
zraste tudi ščit, ki je sprva bele barve in ga je	GOSPODAHS1VO
s prostim očesom možno opaziti. Čez nekaj časa	Srbskega kmeta so uničili	1
se preobrazi ščit z novo plastjo, ki je črne barve.	Titova vlada je zaplenila 2000 industrijskih iu	^ . v
Tako raste kapar, dobiva zmiraj novi ščit, ki	trgovskih podjetij ter 30.000 kmetij. Vse to j«	VoiSHCi V VOin©!Tl CQSU
tvori pozneje pri doraslem kaparju krožke.	sedaj državna posest. Celokupno zaplenjeno pre	I »
Kaj je storiti, ako najdemo napadena drevesa,	moženje bo prenešeno v delokrog posebne uprave.	skrb za naraščaj pomeni zavarovanje bodoč-
Vsako sumljivo najdbo bomo takoj prijavili pri-	Komunistična strahovlada v Kragujevcu	nosti. Vsaka poklicna panoga, ki se ji odvzame
etoinemu rastlinskemu zaščitnemu uradu (Pfian-	■	možnost naraščaja, je obsojena na smrt. »Prido-
zenschutžamt), pa tudi občini oziroma občinske-	V Kragujevcu so komunistični tolovaji po 0£	poklicno izobrazbo, je važnejše od
mu Baumwart-u. Zanikernost glede prijave rodi	hodu nemških cet mobihzirah vse moške m	j dedščine.« Tako je dejal nekoč Reichs-
slabe posledice za sadjarja samega, prav tako pa	zensKe oa m. oo ou. leta. «.omumsie so uuueuu	Backe
in to drži v celoti. Kaj koristi
tudi za vso okolico, ker se širi San José-kapar z	neki črnogorski tolovajski brigadi ki naj bi se	V dedovaQa lokodelska obrt, če poki.eno
največjo naglico zlasti v zanemarjenih sadonos-	bonla proti Angležem v Grčiji V Kragujevcu	n. na da M j() izvrševal Tudi v vojnein
nikih. Mimo tega je sleherno zatajevanje po za-	vlada v ostalem popolna anarhija. Izropali so	težavam in oviram
konu kaznivo. '	skoïaj vse fese. Kralju zveste oficirje m cetmk»	^.J ^ ^ yem0i da Eiso nčilnlc6
so postreljali.	in UČUne delavnice naših obratov neproduktiv-
Zatiranje kapa.ja.	Sestav »Slovenske narodne vojske«	ne. Spretnemu obratovodji ne bo neizvcalj.vo,
Kaparju se pride z ozirom na njegov ščit težko	Neka domobranska edinica je na Kranjskem	novezati ustroj in delovanje učilnih delavnic d»
do živega. Izkušnje pa so pokazale, da se ga da	ujela ušivega in ražcapanega vojaka »prave in	loma tudi s koristno produkcijo, ne da bi trpel
z vztrajnostjo zatreti na naslednji način:	edine narodne ljudske slovenske vojske«. Pri za	pri tem učni značaj.
1.	Vsa močneje napadena drevesa je brez raz-	slišanju je ta »Slovenec« izjavil, da je 1. po rodu	Kakor v mirnem, tako naj bo tudi v vojnem like posekati, ker bi bili vsi drugi ukrepi brez-	Arnavt, 2. da je grški državljan in 3. da je kurir	času težišče šolanja v učenju in ne v delu. Učno uspešni. Izkopati se jih mora s koreninami vred,	italijanske komunistične edinice »Battaglione	razmerje za vajence ni delovno, temveč vzgojno, ker bi morebitni, iz korenin nastali poganjki, ki	Triestino d Assalto«. Vse to seveda v okviru	Zato tudi nima vajenec pravzaprav nikaxe place, se jih rado prezre, ostali nositelji kaparja. Isto	»Slovenske narodne osvobodilne vojske«	Tega tudix ni spremenil odlok generalnega povelja tudi za vsa manj napadena drevesa, ki hi-	„ ..... . . OT5 . hpHo ,	oblaščenca za delovno vpostavo z dne 1. sep-rajo iz drugih razlogov ter za st.ro c^revje, ki	Komunistični okupatorji OF - vir bede in	tembra 1944 ki omogoča zaslužnim m sposobnim ne donaša več rednih dohodkov.	„. . »P^lf . . .	vajencem plačenvanje storitvenih doklad brez po-
2.	Vsa ne prestara, sicer zdrava in bujno ra-	Vlr vse. nesreče na Spodnjem Štajerskem je	sebnega dovoljenja. Nagraditev va,encev v go-etoča drevesa, ki so manj napadena, je treba po-	komunistična OF Ako ne bi bilo na Spodnjem	tovini se mora vršiti v okviru celotnega zadr-
i --.-	fnV» tAlATraimr Ki lrrwotlû lahPrt If mi ril » . inf ______1	O U T âtOVOQ j GHX,
prav, ker jim nadpovprečne
drevesa posekati" ........... "" ""	in izpraznjenih kleti. Tedaj ne bi bilo na stotine	storitve vajencev.
3.	Vsa pomlajena in odrezana drevesa bomo s	mrtvih te odpeljanih Spodnještajercev, katerih	Prirejanje takozvanih, vso državo zajemajočih strguljo temeljito očistili, stare, odmrle skorje	«v°jci nikdar ne bodo več videli. Brez teh oku-	storitvenih tekem vajencev, je zi erkrat pielo-ter jih od vrha do tal ostrgali z jekleno ščetko.	patorjev bi bilo povsod dovolj tobaka, kruha,	zeno. Pri vajeniških zaključnih izkušnjah pozna-Mnogokrat je uspeh odvisen od takega temelji-	soli, premoga, drv in vsega drugega, kar potre-	jo kvalifikaciji »položil« ali »padel«. To samo tega čiščenja. Nič ne pomaga še takn temeljito	buje človek za vsakdanje življenje.	ob sebi bi bilo seveda premalo za vzpodouiame škropljenje, ako drevje ni bilo predhodno teme-	))0sel gre samo enkrat na led«	storitev in je uvedbo storitvenih doklad samo
ljito očiščeno. S ščetko se namreč uniči na me-	>>Tudi jaz sem nasedel vabljivi a itaciji 0F.	P°^^fhV1fpmu ohstoja nevarnost da se gleda na-
hanični način večino kaparjev. Na drugi strani	p-.-«.--',, so _ mPnoi v^vo, c kakim nsom BI!	K1'jb 1 obstoja nevarnost aa se gieaa na
pa jim po ščetkanju pride škropivo bolj do ži-	^s10?3.'1 so z I?.enoJ fcaKor s Kafim 5	S^ado enostavno kot storitveno plačo Voine raz-
veoa	sem lačen in usiv ter sem^moral gledati, kako	^gj-g povzročajo, da dobivajo vajenci vedno več
4 Vse predhodno očiščeno drevje se spomladi,	s° se.vodltelf tolovajev vlačili s tolovajkamr Mi	aktičnega dela Ce se pri takih delih lahko za-
4.	vse preanoano oc.steno arev e se spomiaui,	>)borck pa smo trpeli m stradali. Ko je pritisnil	.. naravno da bodo posvečali čim e dovoli toplo in ie temperatura nekai nad	reke) neki tovariš »Osel nr? le enkrat	eluzl po stram<<' \e naravno' aa ooao posveçau ničlo, temeljito poškropi. Škropljenje bomo izva-	™dJ(f rek®! SP^q7™nlSedTi sem veBcÏ	vaienci takemu de1u veC,° P°zorn°st' kakor uc" jali z močnim curkom pod visokim pritiskom, da	sem s7 ilnebTte drS sem vesel,	nim izdelkom. Akoravno nima denar trenutno pride škropivo tudi še v morebitna skrivališča.	da sem se lznebl1 te drhall t<	velike mikavnosti, predstavi,a prvi zasluzen denar Drevo škropimo od vrha do tal in mora biti d^f-	Martin B., rudar iz Hude jame.	mlademu človeku še precejšnjo vzpodbudo.
3. März 1945
»STAJERSKI GOSPODAR«
Odie r
Skrbeti je, da se pri učenju vajencev ne pov-troča škoda, ki se je ne da nikdar več popraviti.
Dolžnost vseh, ki zaposlujejo vajence je, skripti, da ne padejo vajenci na nižino zasilnih pomožnih in popravljalnih delavcev. Vsak razumen ebratovodja bo od srca rad privoščil svojemu brihtnemu in pridnemu vajencu storitveno nagrado. Pri tem pa ne sme zAačaj za vse gospodarske panoge enako odmerjene vzgojne pripomoči dobiti napačen značaj, kakor da gre za odškodnino za delo, ker bi bilo to v nasprotstvu ■ načeli vzgoje vajencev.
GOSPODARSKE VESV	|
X Nemška valuta je stabilna. Na glavni skup-ičini "nemške državne banke je spregovoril Reichswirtschaftsminister in Reichsbankprasident Walter Funk ter dejal, da sta disciplina in zaupanje predpogoj za red in stabilnost valute. Svoja izvajanja je zaključil takole: »Našo gospodarsko in valutno politiko smo razumeli izravnati tako, da prenaša vse obremenitve v vojni m miru. To dejstvo nam daje zaupanje, da nam bo uspelo tudi v bodoče čuvati našo denarno veljavo ter ohraniti nemškemu narodu s trajno vrednostnim denarjem trajnost vseh gospodarskih, socialnih in kulturnih dobrin.«
X Portugalska gradi lokomotive. Portugalske državne železnice so stavile v, promet prvo v lastni državi izdelano lokomotivo. Gre za stroj, ki vozi s 1000 konjskimi silami in 80-kilometei-•ko brzino osebne in brze vlake ali pa tovorne vlake s 700 ton tovora.
MALE V E Sil
*	Führer Gauleiterjema Hanke in Koch-u. Füh
»er je naslovil Gauleiterjema Hanke (Breslau) in Koch-u (Königsberg) sledeči brzojav: »Z voditelj-•tvom gibanja, ki je zbrano na obletnico ustanovitve naše stranke okrog mene v glavnem stanu, •e Vas spominjam v neločljivi povezanosti. Naše «aupanje v zmago naj okrepi moč Vam in Vašim možem verujoč v bodočnost našega naroda, da Izdržite na Vaših težkih položajih do končne image.«
*	Gauleiter spodnještajerskim političnim voditeljem. Minulo sredo so priredili v Marburg-u se-»tanek 6podnieštajerskih političnih voditeljev, kateremu je prisostvoval tudi Gauleiter Dr. Sigfried Uiberreither. Pri tej priložnosti je izročil Bundes-
führer-ju Steindl-u odlikovanje »Das Deutsche Kreuz in Silber«, s katerim ga je odlikoval Führer za zasluge v ogroženem obmejnem področju ter orisal njegova dela. Na sestanku 60 poročali Gauwirtschaftsberater Fleischmann, Landes-bauernführer Hainzl in Führungsamtsleiter Tremi. O varnostnem položaju Spodnje Štajerske je spregovoril Bundesführer Steindl, medtem ko je Gauleiter podal sliko celotnega položaja ter nanizal voditeljem stavljene jim naloge. S počastitvijo Führer-ja so zaključili prireditev.
*	Sprejem v Ffihrerjevem glavnem stanu. Na dan petindvajsete obletnice razglasa programa ■tränke NSDAP" je sprejel Führer v svojem glavnem stanu Reichsleiterje, Gauleiterje in Verbän-deführerie odredov NSDAP ter jim dal smernice xa zmagovito nadaljevanje bojev, za obsežno organizacijo vseh odpornih sil ter za brezpridržno vpostavo stranke v usodnem boju nemškega naroda.
*	izročitev odlikovanj članom -Wehrmann-
•chafia. Nedavno je Kreisführer Bauer izročil na slavnosten način odlikovania članom Wehr-mannschaftskompanij Kreis-a Pettau, ki so se odlikovali z vpostavo in hrabrim zadržanjem v boiih nroti partizanom.
*	CW';Vovanie za raziskovanje podmornic. Na predlog vrhovnega poveljnika voine mornarice Großadmirala Dönitz-a je odlikoval Führer z redom Ritterkreuz des Kriegsverdienstkreu-zes mit Schwerfern profesorja Helmut Walther-Ja ker si je stekel ve'ike zasluge v raziskovanju podmnt-nic.
*	Hierl je dobil najvišje odlikovanje. Za za-•lune, ki si iih je stekel za stranko in Reich, je odlikoval Führer Reichsarbeit^führerja, Reichsleiter j a in Reichsministra Konstantin-a Hierl-a z naivišjim nemškim odlikovanjem »Das Goldene Kreuz des Deutschen Ordens mit Eichenlaub und Schwertern« ter mu aa osebno izročil ob navzočnosti zbranih voditeljev stranke in države. Hierl Je prvi odlikovanec s tem visokim redom,' ki ga Je prejel že pred svojo smrtjo.
*	Marburger Volkssturmkompanie za Kriegs-Winterhilfswerk. Neka Volkssturmkompanie-ja Ortsgruppe Marburg II je prispevala za Kriegs-Winterhilfswerk 2000 RM.
*	Bundesiührer mladini Volkssturma. Bundesführer je otvoril šest izobraževalnih taborišč, kjer bodo letniki 1929—1925 odredov Deutsche Jugend v sedemdnevnih tečajih izvežbani za Volkssturm. V Windischfeistritzu, kjer se nahaja taborišče za Kreis Marburg-Land, jim je dal navodila za njihovo delo. V Volkssturmu. tako je dejal, sta se idealno združili obe nalogi organizacije Deutsche Jugend, Prvič pripravljanje za vojaško službo iii drugič vojna vpostava, ki jo je treba izvrševati že sedaj. Fantje se učijo razumevati tudi sv&-tovno-nazorni smisel svoje vpostave v tej vojni in če je potrebno, so pripravljeni, bojevati se zoper tolpe kakor tudi zoper morebitnega naska-kajočega nasprotnika. Bundesführer je pozval fante, naj .postanejo fanatični bojevniki za Nem čijo in s tem tudi za svojo bodočnost.
*	Zaprisega Volkssturma Rann. Dne 14. februarja je Kreisführer Swoboda zaprisegel korrjpanije Volkssturma Bann, Gurkfeld in Arnau.
*	So'anje mladine za Volkssturm. Fante organizacije Deutsche Jugend so imeli pet dni v taborišču, kjer so jih vežbali predvsem za službo v Volkssturmu, ne da bi se zanemarilo sve-tovnonazorno šolanje. Udeleženci so se vpoznali z rokovanjem modernega obrambnega orožja. Tečaj so zaključili s prireditvijo „Štajerskega večera", na katerem so med sedemsetimi fanti nabrali 700 RM za Krieg-Winterhilfswerk.
*	Visoka starost, Najstarejša žena občine Kra-nichsfeld gospa Maria Peitler, rojena Weber je nedavno preminula v 95. letu svojega življenja.
*	Ortsgruppe Friesau za zbirko „Ljudska žrtev". Ortsgruppa Friedau (Kreis Pettau) je nabrala za zbirko „Ljudska žrtev" 11 velikih zabojev napolnjenih z uporabljivimi oblekami, perilom, toplimi odejami in čevlja. Razen tega je oddala 600 kg lanu in 2200 kg starega tekstilnega blaga za predelavo. Za lasten Volkssturm so izdelale žene domače Ortsgruppe 110 parov zapestnikov.	/
' * Pogreb žrtev terornih bombnikov. V Cilli-ju so dostojno pokopali ob navzočnosti Kreisfüh-rerja Mayerhöfer-ja žrtve letalskega napada z dne 14. februarja. Ob udeležbi velikega števila občinstva so položili k večnemu miru male otroke, žene in starce, ki so padli za domovino.
*	Apel urada Kreisführung Cilli. Kreisführer Mayerhöfer je priredil prvi službeni apel svojega urada. Pri tem se je spomnil svojega predhodnika, ki so ga navzoči počastili z enominutnim molkom. Nato je pozval zborovalce, da nadaljujejo v smislu velikega pokojnika tudi odslej svoje delo za Führerja. Seja je hkrati rešila precej zadev. Veliko vlogo je igrala gradnja postojank, rešilo se je pa tudi zadevo o novi ureditvi nekaterih šol.
*	Ako padajo zažigalne bombe. Za take primere moramo imeti pripravljeno vodo, pesek, brizgalko in vse gasilne priprave, vsega v do-voljni količini. Tam, kjer je padla zažigalna bomba in povzročila pož^r, čegar dim sili v letaV sko zaklonišče, morajo ljudje takoj zapustiti z&-konišča. Vdihavanje oglikovega oksida, ki ga vsebuie dim, lahko povzroči težka zastrupljenja. Otvoritev letalskega zaklonišča je delo Luft-schutzwarta. Gasitev požara se pri tem seved* ne sme opustiti. Nevarnost zastrupllenia izven zaklonišča z vdihavanjem dima ne ohstoia.
*	Kadar prekinejo električni tok. Za slučaj, da se iznenada prekine električni tok. kar je danes vsled voinih razmer večkrat primer, je na" mestu, da imamo pripravljeno nadomestno zasilno svei-loho Potrebno je pa takoj odkloniti vse eie1-«-trične predmete, da se nič ne zoodi, kadar zopet priklopiio tok. Najbolj enostavno je, če odkupimo alavno stikalo, ki prekine vso orarežie Na-rahlan^e varovalk opravi seveda tudi isto delo,
*	Skrb za volre poškodovance. Kirura Krnken bero je v prvi svetovni vojni izvršil nrvih 40 oni racii na voiakih, ki «o izrruhili roke pod lakH. Izdelal iim ie iz okrškov kleščam podohno roko za priiemanie, ki se je odlikovala od proteze po prednosti, da je imela občutek in možnost priie-mania. Tekom let ie zdravniška veda tako izno-nolnila možnosti takih oneracii. da so danes Ir-ve^liive skoraj v vseh primerih Vsi k? so izrru-bili obe roki. so po operaciii in orp.dhodTi°m tre-f-raniu poftali zonet delazmožni v raznih do-
*	Letalska poškodba mesta Wien. Sevèroame-riški bombniki so porušili in poškodovali razen stanovanjskih področij celo vrsto znamenitih stavb kakor Arkadenhof, univerzo, parlament, splošno bolnišnico, cerkev Vseh svetih, hišo tehnike, umetnostno akademijo itd.
*	TJvedba novih osebnih izkazov za vojake. Izšel je nov predpis, ki določa,, da se bodo vojaki odslej legitimirali samo s takozvanim „Personenausweis W", ki bo vezan v knjigi „Soldbuch" med gornjo stranico knjige in prvo stranjo. V tem izkazu bodo točni podatki lastnika z lastnoročnim podpisom, potrjeni s podpisom poveljnika enote, kateri pripada.
*	Padel je Jacques Doriot. Žrtev anglo-ameri-kanskega terornega napada je postal voditelj francoske ljudske stranke in predsednik francoskega osvobodilnega odbora Jacques Doriot, ki je živel v Nemčiji. Pokojnik je bil v mladih letih mehanik ter je plaval v komunističnih političnih vodah. Komunisti so ga izvolili tudi županom pariškega predmestja St. Denis. Svoje življenje je zaključil v uniformi nemškega vojaka v boiu proti boljševizmu. Bil je to er^ni vojak vzhodne fronte, ki se je nekoč kot bolj.še-viški politik rokoval s Stalinom, portal je pa hud nasprotnik komunizma, cim si ga je ogledal na svojem potovanju po Sov.ietiji:
*	Konstantin Hierl sedemdesetletnik. Dne 24. februarja je dovršil sedemdesetletnico ro;stva Reichsarbeitsführer in Reich-minister Konstantin Hierl. Jubilant je bil oficir po poklicu ter nihamo organizator in voditelj našega Reichs-arbeitsdiensta, temveč tydi inicijant istega. Načrt in predlog za uvedbo delovne obveze ie izdelal in predložil leta 1923. Prvi stik z nacio-nalsocializmom je navezal kot poveljnik mesta München leta 1920 T.,eta 1926 ga je Führer poklical v strankino službo, kier je začel uresničevati svojo zamisel. Leta J9?5 je izšel zakon o uvedbi delovne obveze za moško in leta 1939 za žensko mladino. Leta 1944 je bil Hierl deležen najvišjega priznanja za zasluge stečene za Reichsarbeitsdienst. Führer ga je imenoval Reichsministrom.
*	Grad Schönbrunn poškodovan. „Völkischer Beobachter" je objavil posnetek grada Schönbrunn v Wien-u, ki so ga anglo-ameriški letalci z bombami težko poškodovali. Kakor znano, gre za nekdanji cesarski grad Habsburžanov, zgrajen po načrtih znamenitega stavbenika Fischer von Erlach-a in najlepši zgodovinski stavbeni spomenik mesta Wien.
*	Boljševizem deluje tudi v Londonu. Na spomeniku kraljice Viktorije v Londonu so nedavno opazili, da je nekaj okrasnih slik prepleskanih z rdečo barvo. V neposredni bližini spomenika stoječ britanski lev je bil seveda tudi deležen počastitve z rdečo barvo. Vse to delajo boljše-viki na spomenikih, ki stojijo v osrčju prestolnice pred palačo Buckingham.
*	Nov notranji minister fašistične Italije. Mussolini je imeneval dosedanjega izrednega komisarja za področje Pijemonta, Dr. Zerbina, notranjim ministrom.
*	Nemško-italijanski institut. V Milanu 60 otvorili ob navzočnosti vodilnih osebnosti nemške in italijanske oborožene sile ter kulturnih krogov obeh držav nemško-italiianski institut.
*	Nov nemški izum na področju röritgenske tehnike. Odkritje röntgenovih žarkov obhaja letos petdesetletnico in ravno za petdesetletnico tega važnega nemškega izuma je obogatila nemška röntgenska tehnika svet z novim izumom, ki predstavlja fizikalen čudež sodobnosti. Gre za takozvano Röntgenovo cev v telovniškem žepu (Röntgenröhre in der Westentasche), ki ni večja od svinčnika. Za enkrat uporabljajo ta miniaturni röntgen samo za presevanje raznih važnih tovarniških izdelkov.
*	Iz Mednarodnega Rdečega Križa. Na Švedsko je dospel odposlanec Mednarodnega Rdečega Križa, Willy Pfeifer ter izjavil sotrudniku lista »Göteborgs Morgenpost«, da je morala njegova -ustanova ustaviti vso delovanje v področjih nemškega vzhoda, ki so padla pod sovjetsko zasedbo.
*	Bonomijeva Italija je brez ladjevja. Bonomi-jev komisar za trgovsko mornarico je podal sledečo izjavo: »Po kapitulaciji leta 1943 je stavila britanska vlada vse naše ladje v službo zaveznikov. Naša vlada razpolaga samo z nekaterimi motornimi čolni Tn obrežnimi ladjami, ki ne zadostujejo za prevoz živil in blaga. Na našo prošnjo za vrnitev zaplenjenih ladij se sploh ni reagiralo. S tem se je naravnost poslabšal kata-«•»-„faiejj gospodarski položaj Južne Italije.«

richtig behandeln: Niehl ver-kleisternl Reinigung der Wun- ! 1 de und ihr* Versorgung mit f Tannin-Prkparaten wird sonst •rsehwerl. Wer TEBEGE. des neuartig« Tannln-Brand-Ge-lee bereHMlh, leiste« einen k Beilreg cum Luffechutc, dar sehr wichtig sein kannl

Bei Frostbeulen hilft Thiosept-Enriulsion
SBet beruflidj btel im freien ju tun fyat unb 9!äffe unb Stalte ausgefegt ift, (amt leiäjt »on gtöftoeuleit unb anbeten erfricrungäeijdjetnungen be» fallen werben. Stelfad) fomntt eä 511 djroniidjenSroftfdjäben, bie fid) bei jebent SSittecung^ tmb Ientperaturwed)[et unan« genehm fiemeriOar madjeit. ¿ur SSefeitigung ¡uidjer Be-fdj werben empfiehlt fid) ber ©eficaud) ber altöen>äf)rten 21iio{ept"Gmui|ion, bte infolge if|tc3 ©ehalte? an Surüier ©teiitöl eine ftärfere $utd)« Blutung beä Dom groft betraf« fenen^autgeroebe» Ijerbottuft.
P5RAN-
. macht vieles leichter
ff	s ^
fo-auch	j
^ die ¿Büroarbeit *
¿Sei zweckvol! angepaßtem lieh» t «dlreibt und rechne: essldi sdinel-. ler und sicherer. Cj empfiehlt »Ich, die leuchten so anzuordnen, daft *■ dastldilderOSRAt4-Lamp9 möglichst von schräg links auf den -Arbeitsplatz fällt. OSRAM:
viel Zieht ¿ür
wenigötrem! —--
Erfolgreich«
ßussen- und Schwabenbekämpfung
fibernimmt
tchädlingsbekämpfungsanstalt A. STREIT
Wien II., Tandelmarktgasse q
Tel A 47 0-86.	860
MCI ICC fulvsr tür Wuchs und IlCUCJ Mästung der Schweine
REDIN,
mit garantiertem Erfolg
Zentraldrogerie Emii Thür Harburg (Brsu). Herr eng. SS
Unser herzensguter und Uber alles Beliebtet Gatte, Vater und Bruder. Herr
Dr. Oswald llaunig
Oberlandesgerichtsrat I. R.
hat nach überaus schaifensfreu-dlgem und arbeitsreichem Leben nach kurzem Leiden, am 8. Februar 1945, für immer seine lieben Augen geschlossen. Das Begräbnis fand am 11. Februar 1945, um 16 Uhr. am Ortsfriedhofe in Leonhard i.^d. B. statt.
Leonhard i. d. B.. im Februar 194'j	65
In tiefster Trauer: Familie ILAUNIO.
Zugleich danken wtr allen für die überaus herzliche Anteilnahme und allen, die ihn am letzten Wege in so großer Anzahl begleiteten, sowie allen Kranzspendern.
Familie ILAUNIG.
Unsere einzige, innigstgeliebte Tochter, Fräulein
Anni Sitar
hat uns im blühenden Alter von 22 Jahren, Freitag. 23. Februar 1945, nach längerem Leiden für immer verlassen. Beerdigung fand Sonntag, den 25. Februar, um 9 Uhr. am Ortsfriedhofe in Callenberg statt.	916
Marburg-Dr., Mallenberg 1. B., Laibach, den 23. Februar 1945.
Die trauernden Eltern Franz und Bsttl Sltar; Emil, Bruder; Familien: Wrbnläk u. Bratschltsch.
Schmerzerfüllt geben wir die traurige ' Nachricht, daß unser lieber Sohn, Biuder, Cousin usw.
Franz Kramer
Panzergrenadier
im blühenden Alter von kaum 19 lahren. 3m 24. Dezember 1944 an der Westfront gefallen ist. Er wird In unseren Herzen weiterleben!	910
Rast, am 21. Februar 1945.
In tiefster Trauer: Franz und Maria Krämer, Eltern; Marli und Berta, Geschwister; Marlin, Bruder, und alle übrigen Verwandten.
Tieferschüttert geben wir Nachricht, daß unser herzensguter. innigstgeliebter, einziger Sohn und Bruder
Johann Beloglawetz
Oberkanonier
am 26 Dezember 1944, im Alter von 18 Jahren, an der Südfront gefallen ist. Mit ihm haben wir unser Liebstes verloren! Strahieck. am 18 Febr. 1945
In tiefer Trauer: Johann und Maria, Eltern: Maria, Schwester, und alle übrigen Verwandten.
900
Am 19. I retschied an einem Herzschlag unser lieber Vater, Schwiegervater und Großvater, Herr
Valentin Tschokl
Kaufmann und Besitzer
in seinem 77. Lebensjahre. Wir begruben den geliebten Toten am 21 I. in Windischlandsberg.
Windischlandsberg. Pöltschach im Februar 1945. Johanna Solesch, Angela B!a-schitsch, Töchter, im Namen aller Verwandten.	69
Tief erschütterte uns	die traurige Nachricht,	daß _1 unser unvergeßlicher,	einziger Sohn und Bruder
Josef Purgai
Gefreiter ¿t Trüger de« EK II und des Sturm-abzelchen*
im Alter von 24 Jahren am 22. Dezember 1944. seinen an der Ostfront erlittenen Verletzungen. In einem Lazarett erlegen ist. Ein edles Herl bat aufgehört zu schlagen!	908
Mallenberg t d. B„ am 12. Februar 1945
In tiefer Trauer: Frani Purgai, Vater; Maria Purgai, Mutter; Christine, Schwester, und die üb'Igen Verwandten.
Schwer traf uns die überaus schmerzliche Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder
Alois Kurbus
Gefreiter
im Alter von 22 Jahreo am 1. Januar 1945 an der Ostfront gefallen Ist. Wir werden ihn in teurem Gedenken bewahren!
Frauenberg/Depsaa, am 21. Februar 1945	909
In tiefer Trauer: Franz und Maria Kurbus, Eltern; Johann, Franz, Josef, dzt vermißt, Dominik, Brüder; Maria, Schwester,' Zafudia Anton, Stiefbruder; Ge-ortt Zafudta, Großvater; Franz und Theresia Zafudta, Onkel und Tante; Brüder dzt. im Felde (nicht vermißt).
Wir geben die traurige l Nachricht, daß unser im-' vergeßlicher, lebensfroher Sohn und Bruder
Konrad Junger
Reiter einer Schwadron
am 23- September 1944. im	20. Lebensjahre, an der Ostfront tür Führer und seine geliebte Heimat
gefallen <«t -	64
Sturmau-Tieun bei Pet'au.	am 10. Februar 1945.
Johann und Maria Junger, Eltern;' Franz und Johann, dzt. im Felde. Brüder; Maria,, Johanna, Otllie und Elisabeth, Schwestern, und alle übrigen Verwandten und Bekannten.
JJKrf Schwer und unfaßbar trat uns die traurige Nachricht, das unser vielgeliebter einziger Sohn und bruder
August Ornik
Grenadier
am 4. !. 1945 Im Alter von 18 lahren seinen schweren Verwundungen an der Ostfront erlegen ist.
Wölling, 23. Februar 1945.
In tiefer Trauer: Paul und Mathilde Ornik, Eltern; Genovela Kollar, Schwester, und alle übrige Verwandten. 920
*
Mein Heber Mann, unser herzensguter Vater und Sohn
Rudolf Kronvogl
Ist einem feindlichen Fliegerangriff zum Opfer gefallen. Beerdigung fand am Dounerstag, 1. März 1945 um 16.30 Uhr am Friedhofe in Drauweller. Marburg-Dran, 27. Februar 1915
In tiefer Trauer: Maria, Gattin samt Kinder und allen verwandten.
925
SchmerzerfftUt geben wir dl« traurige Nachricht, daß nein herzensguter Gatte, unser lieber Onkel
Josef Juhart
Hausbesitzer
(ms am Dienstag, den 6. Februar 1945, nach langem Leiden im Alter von 71 Jahren für Immer verlassen hat.
Wei meinen Gatten kannte, weil was ich mit ihm verloren habe.
Fraßlau. Poppeidorf, t. II. 1945
In tiefer Trauer: Mari* Juhart.
Gattin und sämtliche Verwandten.
70
ÖFFENTLICHE STEUERMAHNUNG FÜR MARZ 1945.
Spätestens an 10. März 1945 sind z« entrichten:
die im Februar 1945 einbehaltene Lohnsteuer, wenn die im Kalenderjahr 1944 einbehaltene Lohnsteuer monatlich durchschnittlich mehr als 500 RM betragen hat; die vierteljäh'lichen Vorauszahlungen auf die Einkommensteuer und Körperschaft-Steuer nach dem letzten ZahluDRsbe-scheid des Finanzamtes; die SefiSrdcrungsteuer für Personenverkehr mit Kraftfahrzeugen, wenn Abschlagszahlung gefordeit Ist, sowie Versicherung- und Feuerschutzsteuer-Absthlagzahlungen
Die Abschlagzahlungen auf die letztgenannten drei Steuern sind in Steiermark (einschl. Untersteiermark) nur an das Finanzamt Graz-Ost (Postscheck-Konto Wien 43.177) einzuzahlen. Im übrigen sind die in Steuerbescheiden angeforderten Beträge bis zum jeweiligen Fälligkeitstag zu entrichten.
Ein Säumniszuschlag von 5 v. H. wird erhober., wenn die Steuer nicht spätestens am Fälligkeitstag bei einem Postamt oder oeim zuständigen Finanzamt eingezahlt wird
Potttabührenfreie Steusrzahlkarten sind bei den Postämtern und Finanzämtern kostenlos erhältlich.
Überweisungen durch da« Post-scheekanrt oder die Reichsbank sind so rechtzeitig ver dem Fälligkeitstag zu veranlassen, daß der Betrag spätestens am Fälligkeitstag dem Konto des Finanzamts gutgeschrieben werden kam.
Einzahlung bei einem Postamt euer Überweisung sind erwünscht. Dabei muß auf dem Einzahlungs(Uberweisungs)ab-schnitt in deutlich lesbarer Schrift Vor-und Zuname, genaue Anschrift, Steuerart und Steuernummer angegeben werden.
Sc! nicht rechtzeitiger Zahlung der öffentlich gemahnten Steuetn setzt kostenpflichtige Beitreibung ein.	68
DIE FINANZÄMTER d. UNTERSTEIERMARK Marburg-Dr., am 2 März 1945.
ifier
Anzeiger
Verschiedenes
Pferd, Fleischer-, Linzer- oder Kaleswa-gen dringend zu kaufen gesucht. Franz-Mühle. Melilngerstraße 19.	899-4
Küchln, Unterst-irerin, tnlt Bauernkoch-kenntnissen gesucht. Aufsicht 10 Joch Eigenbesitz. Pfarramt Stainztal (Georgen a. d. Stainz)	926-6 Seid
Besitz, 4 Joch, neues Gebäude. 30 Minuten vom Bahnhat. tausche gegen größeren weiter außer Stadt. Ausk. Doppler Johann. Frauen-berg 15. Wadelberg 15. »19-2
Zuchtkilbla z» verkaufen. StlslJtx — Alchen 12. Lembach.	917-3
Melkkuh	zu kaufen
gesucht.	Schrumpf
Franz.	Leitersber»
28.	913-3
Mist (Kehricht) hat wegzuführen Ko-watsch. Marburg, Herrengasse 46.
918-3
Zuchtschwelm von 4 Monaten aufw. mit Einkaufsgenehmigung zu kaufen gesucht. Anträge an Geschäft Hans Preaz - Adolf-Hitler-Platz.
921-4
Ein Paar schwere Fuhrpferde sowie ein leichte« Pferd von Mühlenbetrieb zu kaufen gesucht. Fa. Franz. Meliin-gerstr. 19. 901-4
Winzer gesucht für
Weingarten, Stadtnähe. wenn möglich eigene Kuh, Feld. Garten. Bezahlung. Auskunft: Schillerst! aBe 8-1 Puch._912-6
Winzer, mit 3—4
Arbeitskräften, wenn möglich eigenes Vieh, wird von Nowatscban in Freigraben 39 sofort aufgenommen. _914-5
t ' I ' I n I •
für Schornsteänfe-gergewerbe wird dringend gesucht. -Johann Butscher -Schornsteinfegermeister Kom. Leiter Kehr-Bezirk III. — Cllli. Stiegerweg 5.
68-6
Schlafstelle womöglich mit Verpflegung. sucht älterer solider Bahnbediensteter. - Zuschriften unter .Einsam 64' an die ..M. Z.".	911-8
Gebe Volksempfänger. moderne Damenuhr. Schach u. Fotoapparat (4.5zf5) für einen 4—3Rch-ren-Rundfunk. bessere Marke. Seme, Blücherstraße 7.
915-14
Pächter gesucht für Landwirtschaft, ev. Gasthau« da/u, ca 14 ha mit Weingarten. Anzufragen Bürgermeisteramt Ranzenberg. 67-14
Kaufe Mühl-Walzen, Schälmaschine und Dynamo bis 2 PS. Jos Mlklautschitsch, Postlagernd Pe.tau.	924-4
Gut erhaltenen tiefen Kinderschlafwagen tausche für Damen- oder Herrenfahrrad oder Kleider. Drauweller, Riedgasse 8.
923-14
Jagdgewehr Kaliber 16 wird zu kaufen gesucht. St. Gradischnig. Schillerstraße 12.
922-4
immer
luh-schiriz-feereH i