Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Vel ikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za	celo leto	....	K	12-—
»	pol leta	....	»	6-—
»	četrt »	....	»	3,—
»	1 mesec	....	»	V—
Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 20 v, med besedilom po 40 v za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 30 v, za parte, zahvale in izjave po 40 v za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 10 v za besedo® debelo tiskano 20 v vsakokrat; , minimum 2 K.
Za izvestilo pri upravniStvu 1 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXVIII.	Prevalje, 12. decembra 1919.
Št. 34
Vse dopise, ki se tičejo uredništva, je pošiljati do preklica
uredništvu „Mira“ v Velikovcu, naročnina (denar), inserate in kar se tiče upravništva pa
upravništvu „Mira“ v Prevaljah.
Zmes.
Odkar se je „Mir“ preselil v Jugoslavijo, se je marsikaj zgodilo. Nekaj časa je izhajal v Mariboru, nato pa je začel štrajkati, in nekateri stari prijatelji so začeli trditi, da ni dober Jugoslovan.
Čez dva meseca pa zopet začne zahajati k svojim prijateljem, tiska se sedaj v Prevaljah, ostal je dober Korošec in še Jugoslovan je, ker se je preselil v kraj, ki ga je mirovna konferenca v Parizu prisodila že končnoveljavno nam. Tiskarna Družbe sv. Mohorja se je preselila v Prevalje, kjer je že začela z delom. Dolgo časa je trajalo, da je mogla postaviti stroje, sedaj pa se že vrši obrat.
Dne 18. septembra je minulo 50 let, odkar je zatisnil svoje oči Anton Janežič, ki je bil pro-tesor slovenskega jezika in pisatelj v Celovcu. Postavil je s škofom Slomškom in Andrejem Einspielerjem trden temelj Mohorjevi družbi. Veliko, veliko knjig je družba razposlala med slovenski narod. Zato je potrebno in dostojno, da se ga spomnimo ob 50 letnici. Priporočamo našim izobraževalnim društvom, da prirejajo sedaj ob zimskih večerih v spomin Janežičeve petdesetletnice Janežičeve večere s predavanji, deklamacijami in petjem. Obhajali pa smo tudi SOletnico S. Jenkove smrti. S. Jenko, ki je zaklical „Naprej zastava slave", je preživel 1 leto kot bogoslovec v celovškem bogoslovju, kjer je občeval z Antonom Janežičem, Andr. Einspielerjem, M. Majarjem in drugimi. Ljudske šole so priredile S. Jenkove slavnosti. Ali so se spomnile tudi Antona Janežiča? Kar pa ni, se lahko še zgodi.
Podlistek.
Jeklarna na Ravnah pri Gruštanju.
(Sestavilo ravnateljstvo jeklarne.)
Ustanovitev 1774.
Jeklarna grofov Thurnskih na Ravnah (Streit-eben) je bila ustanovljena leta 1774. z združitvijo dotedanjih tukajšnjih kovačnic. Izdelovalo se je spočetkoma samo poljedeljsko orodje (lopate in cepini. Velik napredek je značila uvedba peči za pudlanje leta 1854., akoravno se je pudlanje do 1. 1860. omejevalo na železo.
Pudlano bresciansko (milansko) in azzalonsko jeklo (jeklo v zabojih — Kistenstahl).
S tem letom se je pričelo izdelovanje pudla-nega jekla, ki se je izgotavljalo kot „bresciansko“ ali „milansko“ jeklo v štirikotnih, kot „azzalonsko“ jeklo pa v ploščnatih dimenzijah. Z izvažanjem pudlanega jekla v posebnih zabojih v vse dele sveta si je pridobila jeklarna svetovnoznano ime. Prvotne obratne naprave so se izboljševale od leta do leta. Stara vodna kladiva so se polagoma nadomestila s parnimi kladivi; vsled nadaljnih investicij se je dvigala proizvajalna zmožnost jeklarne bolj in bolj. Izvoz zabojnega jekla je dosegel svoj višek v letih 1900—1906, toda negotove razmere v zadnjih letih pred izbruhom svetovne vojne so vplivale v ovirajočem smisln tudi na izvoz zabojnega jekla. Bojkot avstrijskega blaga v orijentu v letih 1908 in 1912 je povzročil pre-
V	dobi, ko „Mir“ ni izhajal, je nastalo naenkrat pomanjkanje živil. Vse je popraševalo: Kako je to mogoče? Nekateri Nemci so sikali: „Saj nimate sami ničesar, pa nam vedno pridi-gujete o bogati, žitni Jugoslaviji." Hudomušneži pa so pravili: „To so pa Srbi naredili. Pa veste zakaj? Ravno ob obletnici našega osvobojenja so nam zavezali vreče, v katerih je moka, da se ne bi preobjedli in se bi spomnili, kako slabo je bilo lani pred polomom v stari Avstriji." Mi pa ne bi pritrdili ne tem, ne Nemcem. Živil je v Jugoslaviji dovolj. Čakali smo, da bi nam pečena piščeta, mastni purani, bel kruh, srbska in hrvaška svinjetina letela v grlo, sami pa smo si premalo živil preskrbeli za slučaj, če bi odrekle železnice, ki tečejo po Sremu, Banatu in Bački. Za ljudi, ki sami ne bodo skrbeli za želodec, nobena država na svetu ne bo skrbela. Peki so imeli dovolj priložnosti, da bi si bili oskrbeli moke, saj imamo prosto trgovino, če so pa uganjali pasivno resistenco, pa jih naj oblast prime! Nauk, ki si ga bomo za prihodnjost zapomnili, pa je ta, da nam nihče ne bo sipal moke in dovažal masti, če se sami ne bomo dovolj pobrigali.
V	Belem gradu smo dobili novo vlado in tudi v Ljubljani. Namesto predsednika dr/Brejca je stopil dr. Žerjav. Upamo, da bo nam tudi nova vlada šla na roko, nas podpirala v državni borbi za plebiscit.
Italijanski pesnik D Annunzio je zasedel Reko, Zader in je nameraval zasesti celo Dalmacijo. Amerikanci so mu prekrižali račune.
Dne 1. decembra je bil državni praznik. Lani je na ta dan proglasil naš regent Aleksander njedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno edinstveno državo. Ta dan bomo od sedaj naprej vsako leto proslavljali. Tudi letos smo ga slavili. V Velikovcu je bila slovesna služba božja, po opravilu pa parada pred našim generalom Maistrom na trgu. In ko smo gledali našo jugoslovansko vojsko, kako je vzorno defilirala pred poveljnikom, smo si mislili: Hvala Bogu, da jo imamo v teh kritičnih časih.
Vprašali še boste: „Kako pa je s plebiscitom?"' Naša mirovna delegacija je podpisala
cejšnje nazadovanje v proizvajanju zabojnega jekla, kar je izdatno izkoristila inozemska konkurenca, da je začela izpodrivati pudlano zabojno jeklo z litim jeklom. V vojnih letih je morala vsled pomanjkanja na z ogljem izdelanem surovem železu in na žvepla prostem plinovem premogu tudi jeklarna na Ravnah prekiniti proizvajanje pudlanega zabojnega jekla. Od tedaj se razmere niso izpre-menile na bolje in v doglednem času ne bo. mogoče obnoviti izdelovanje pudlanega jekla, ker bi bili produkcijski stroški pri tem načinu proizvajanja nerazmerno visoki, tako, da bi bila rentabilnost nemogoča.
Nadomestno bresciansko (milansko) i» azzalonsko jeklo v zabojih.
Spričo stalnega povpraševanja iz krogov poprejšnjih odjemalcev po zabojnem jeklu, se je odločilo ravnateljstvo jeklarne začeti s proizvajanjem nadomestka za pudlano jeklo. Tozadevni poizkusi so imeli dober uspeh, tako, da se nadomestno jeklo, ki se proizvaja v martinòvi peči, brez nevarnosti za dobri sloves jeklarne lahko nudi na trg. Razpošilja se nadomestno jeklo kakor pudlano jeklo v zabojih po 50 ali 70 kg, z navedbo jeklarne v grškem in turškem jeziku in s sidrom kot varstveno znamko. Pričakovati je, da se nadomestno jeklo prav dobro uvede.
Topilniško jeklo (TiegelguB-Stahl).
S tem, da so se začele uporabljati v obratu tudi topiine peči in da se je pričelo izdelovanje raznovrstnih visokolegiranih in nizkolegiranih
gentžermensko mirovno pogodbo, katere predmet je avstrijska republika. Sedaj se bo sestavila mednarodna lymisija, ki ji pripada podrobna določitev v mirovni pogodbi označenih mejnih smernic. V tej komisiji bo tudi po en zastopnik Jugoslavije in Avstrije. Ta komisija se sestane 14 dni potem, ko stopi šentžermenska pogodba v veljavo. Lahko se zgodi, da nas hočejo Nemci opehariti in skušajo vplivati na mednarodno komisijo, ko gre za določitev krajevnih mejnih točk. Zato je naša zahteva, da pošlje vlada v komisijo moža, ki je kos nemškim mahinacijam, za katerimi se bo gotovo skrival pretkani Italijan. Nemško časopisje že sta,vi v komisijo, v njeno pristojnost in oblast posebne upe. Caveant con-sules, ne detrimenti capiat res publika! Državniki naj bede! Kdaj se bo vršil plebiscit, še pa ni znano. Svetovno kolo se hitro suče in marsikaj se lahko med tem časom še pripeti. Pripravljeni pa moramo biti vedno, da pokažemo celemu svetu z glasovnico, da smo in hočemo ostati Slovenci in Jugoslovani!
Celovške laži.
■ n.
Znano je, da je Nemška Avstrija danes naj-ubožnejša država. A vkljub temu jo zeleno buk-vice hvalijo nad vse pretege. Avstrija je imela industrijo, danes pa počiva industrija, ker ni premoga. V Jugoslaviji pa se bo industrija razvila, saj se vse puli za nas in hoče pri nas investirati denar, Francoz, Anglež, Amerikanec. Če pri nas ne bi bilo dobro, se ne bi brigali za nas. A tudi naša industrija se bo povzdignila in lepšega polja za industrijo ni nikjer kakor pri nas. Podjetni možje si bodo lahko ustvarili lepe življenske pogoje. Pri nas delavci več zaslužijo kakor pa v Nemški Avstriji.
Železnica je draga, pravijo. Kaj mi pomaga železnica, ki je za par fickov cenejša, ko pa vse pokradejo. V Podravljah pri Beljaku so rekvirirali kmetom žito in so ga hoteli spraviti v Beljak. Žito pa ni prišlo v Beljak, ker so ga prej pokradli.
jekel za orodje in strojne dele najvišje trajnosti
se je povspela jeklarna na Ravnah v maloštevilni krog onih jeklaren, v katerih se izdeluje tako-zvano žlahtno jeklo. Topilnica se je razširila s tem da se je stopilo topilnib peči povečalo, in je bila s tem usposobljena proizvajati vsako vrsto topil-niškega jekla za vsakršno uporabo. Ravniško topilniško jeklo se je uvedlo kar najbolje in povpraševanje je po njem zelo živahno celo v deželah, ki imajo same razširjeno in razvito jekleno industrijo.
Martinovo jeklo.
Aprila meseca 1885. leta se je pričel obrat v prvi martinovi peči. S to vrsto obratovanja je produkcija izdatno povečala. Že v nasledniem letu se je pričelo izdelovanje izstrelkov, katerih proizvajanje se je tekom let čim dalje bolj mn 11 žilo. Ravniška jeklarna je zalagala v predvo'" dobi skoro izključno sama avstro-ogrsko vo'*111 mornarico z artilerijskimi izstrelki in je postaL° merodajna glede na kakovost najrazličnejših v f od najlažjega do najtežjega kalibra. Z obrata
v martinovi peči se je pričelo tudi izdelova ' jekla za kose, kakor tudi za vagonske večjem obsegu.	“ * * * * v
Jeklo za kose se je oddajalo največ na T-rolsko, Nižje in Zgornje Avstrijsko, Štaier«t« Koroško in Kranjsko.	J K0>
Produkcija 1912—1918.
Pregled o produkciji zadnjih let nudi sledeča razpredelnica:
Izdelanih je bilo:
Izhaja
vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir«, Vel ikovec, Koroško.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceo.
Velja
za	celo leto	....	K	12-—
»	pol leta	....	»	6‘—
»	četrt »	....	»	3,—
»	1 mesec	....	»	!•—
Naročnina se plačuje vnaprej.
Deseanom po v za i cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 30 v, za parte, zahvale in izjave po40vza1 cm*. — Za mal-oglase se plačuje po 10 v za besedo debelo tiskano 20 v vsakokrat; , minimum 2 K.
Za izvestilo pri upravništvu 1 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXVIII.	Prevalje, 12. decembra 1919.
St. 34
Vse dopise, ki se tičejo uredništva, je pošiljati do preklica
uredništvu „Mira“ v Velikovcu,
naročnina (denar), inserate in kar se tiče upravništva pa
upravništvu „Mira“ v Prevaljah.
Zmes.
Odkar se je „Mir“ preselil v Jugoslavijo, se je marsikaj zgodilo. Nekaj časa je izhajal v Mariboru, nato pa je začel štrajkati, in nekateri stari prijatelji so začeli trditi, da ni dober Jugoslovan.
Čez dva meseca pa zopet začne zahajati k svojim prijateljem, tiska se sedaj v Prevaljah, ostal je dober Korošec in še Jugoslovan je, ker se je preselil v kraj, ki ga je mirovna konferenca v Parizu prisodila že končnoveljavno nam. Tiskarna Družbe sv. Mohorja se je preselila v Prevalje, kjer je že začela z delom. Dolgo časa je trajalo, da je mogla postaviti stroje, sedaj pa se že vrši obrat.
Dne 18. septembra je minulo 50 let, odkar je zatisnil svoje oči Anton Janežič, ki je bil pro-tesor slovenskega jezika in pisatelj v Celovcu. Postavil je s škofom Slomškom in Andrejem Einspielerjem trden temelj Mohorjevi družbi. Veliko, veliko knjig je družba razposlala med slovenski narod. Zato je potrebno in dostojno, da se ga spomnimo ob 50 letnici. Priporočamo našim izobraževalnim društvom, da prirejajo sedaj ob zimskih večerih v spomin Janežičeve petdesetletnice Janežičeve večere s predavanji, deklamacijami in petjem. Obhajali pa smo tudi SOletnico S. Jenkove smrti. S. Jenko, ki je zaklical „Naprej zastava slave“, je preživel 1 leto kot bogoslovec v celovškem bogoslovju, kjer je občeval z Antonom Janežičem, Andr. Einspielerjem, M. Majarjem in drugimi. Ljudske šole so priredile S. Jenkove slavnosti. Ali so se spomnile tudi Antona Janežiča? Kar pa ni, se lahko še zgodi.
V	dobi, ko „Mir“ ni izhajal, je nastalo naenkrat pomanjkanje živil. Vse je popraševalo: Kako je to mogoče? Nekateri Nemci so sikali: „Saj nimate sami ničesar, pa nam vedno pridi-gujete o bogati, žitni Jugoslaviji.11 Hudomušneži pa so pravili: „To so pa Srbi naredili. Pa veste zakaj? Ravno ob obletnici našega osvobojenja so nam zavezali vreče, v katerih je moka, da se ne bi preobjedli in se bi spomnili, kako slabo je bilo lani pred polomom v stari Avstriji.11 Mi pa ne bi pritrdili ne tem, ne Nemcem. Živil je v Jugoslaviji dovolj. Čakali smo, da bi nam pečena piščeta, mastni purani, bel kruh, srbska in hrvaška svinjetina letela v grlo, sami pa smo si premalo živil preskrbeli za slučaj, če bi odrekle železnice, ki tečejo po Sremu, Banatu in Bački. Za ljudi, ki sami ne bodo skrbeli za želodec, nobena država na svetu ne bo skrbela. Peki so imeli dovolj priložnosti, da bi si bili oskrbeli moke, saj imamo prosto trgovino, če so pa uganjali pasivno resistenco, pa jih naj oblast prime! Nauk, ki si ga bomo za prihodnjost zapomnili, pa je ta, da nam nihče ne bo sipal moke in dovažal masti, če se sami ne bomo dovolj pobrigali.
V	Belem gradu smo dobili novo vlado in tudi v Ljubljani. Namesto predsednika dr.^Brejca je stopil dr. Žerjav. Upamo, da bo nam tudi nova vlada šla na roko, nas podpirala v državni borbi za plebiscit.
italijanski pesnik D Annunzio je zasedel Reko, Zader in je nameraval zasesti celo Dalmacijo. Amerikanci so mu prekrižali račune.
Dne 1. decembra je bil državni praznik. Lani je na ta dan proglasil naš regent Aleksander njedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno edinstveno državo. Ta dan bomo od sedaj naprej vsako leto proslavljali. Tudi letos smo ga slavili. V Velikovcu je bila slovesna služba božja, po opravilu pa parada pred našim generalom Maistrom na trgu. In ko smo gledali našo jugoslovansko vojsko, kako je vzorno defilirala pred poveljnikom, smo si mislili: Hvala Bogu, da jo imamo v teh kritičnih časih.
Vprašali še boste: „Kako pa je s plebiscitom ?-‘' Naša mirovna delegacija je podpisala
gentžermensko mirovno pogodbo, katere predmet je avstrijska republika. Sedaj se bo sestavila mednarodna lymnsija, ki ji pripada podrobna določitev v mirovni pogodbi označenih mejnih smernic. V tej komisiji bo tudi po en zastopnik Jugoslavije in Avstrije. Ta komisija se sestane 14 dni potem, ko stopi šentžermenska pogodba v veljavo. Lahko se zgodi, da nas hočejo Nemci opehariti in skušajo vplivati na mednarodno komisijo, ko gre za določitev krajevnih mejnih točk. Zato je naša zahteva, da pošlje vlada v komisijo moža, ki je kos nemškim mahinacijam, za katerimi se bo gotovo skrival pretkani Italijan. Nemško časopisje že sta,vi v komisijo, v njeno pristojnost in oblast posebne upe. Caveant con-sules, ne detrimenti capiat res publika! Državniki naj bede! Kdaj se bo vršil plebiscit, še pa ni znano. Svetovno kolo se hitro suče in marsikaj se lahko med tem časom še pripeti. Pripravljeni pa moramo biti vedno, da pokažemo celemu svetu z glasovnico, da smo in hočemo ostati Slovenci in Jugoslovani!
Celovške laži.
‘ H.
Znano je, da je Nemška Avstrija danes naj-ubožnejša država, A vkljub temu jo zeleno buk-vice hvalijo nad vse pretege. Avstrija je imela industrijo, danes pa počiva industrija, ker ni premoga. V Jugoslaviji pa se bo industrija razvila, saj se vse puli za nas in hoče pri nas investirati denar, Francoz, Anglež, Amerikanec. Če pri nas ne bi bilo dobro, se ne bi brigali za nas. A tudi naša industrija se bo povzdignila in lepšega polja za industrijo ni nikjer kakor pri nas. Podjetni možje si bodo lahko ustvarili lepe življenske pogoje. Pri nas delavci več zaslužijo kakor pa v Nemški Avstriji.
Železnica je draga, pravijo. Kaj mi pomaga železnica, ki je za par fickov cenejša, ko pa vse pokradejo. V Podravljah pri Beljaku so rekvirirali kmetom žito in so ga hoteli spraviti v Beljak. Žito pa ni prišlo v Beljak, ker so ga prej pokradli.
Podlistek.
Jeklarna na Ravnah pri Gruštanju.
(Sestavilo ravnateljstvo jeklarne.)
Ustanovitev 1774.
Jeklarna grofov Thurnskih na Ravnah (Streit-eben) je bila ustanovljena leta 1774. z združitvijo dotedanjih tukajšnjih kovačnic. Izdelovalo se je spočetkoma samo poljedeljsko orodje (lopate in cepini. Velik napredek je značila uvedba peči za pudlanje leta 1854., akoravno se je pudlanje do 1. 1860. omejevalo na železo.
Pmllano bresciansko (milansko) in azzalonsko jeklo (jo^lo v zabojih — Kistenstahl).
S tem letom se je pričelo izdelovanje pudla-nega jekla, ki se je izgotavljalo kot „bresciansko“ ali „milausko“ jeklo v štirikotnih, kot „azzalonsko“ jeklo pa v ploščnatih dimenzijah. Ž izvažanjem pudlanega jekla v posebnih zabojih v vse dele sveta si je pridobila jeklarna svetovnoznano ime. Prvotne obratne naprave so se izboljševale od leta do leta. Stara vodna kladiva so se polagoma nadomestila s parnimi kladivi; vsled nadaljnih investicij se je dvigala proizvajalna zmožnost jeklarne bolj in bolj. Izvoz zabojnega jekla je dosegel svoj višek v letih 1900—1906, toda negotove razmere v zadnjih letih pred izbruhom svetovne vojne so vplivale v ovirajočem smislu tudi na izvoz zabojnega jekla. Bojkot avstrijskega blaga v orijentu v letih 1908 in 1912 je povzročil pre-
cejšnje nazadovanje v proizvajanju zabojnegajekla, kar je izdatno izkoristila inozemska konkurenca, da je začela izpodrivati pudlano zabojno jeklo z litim jeklom. V vojnih letih je morala vsled pomanjkanja na z ogljem izdelanem surovem železu in na žvepla prostem plinovem premogu tudi jeklarna na Ravnah prekiniti proizvajanje pudlanega zabojnega jekla. Od tedaj se razmere niso izpre-menile na bolje in v doglednem času ne bo mogoče obnoviti izdelovanje pudlanega jekla, ker bi bili produkcijski stroški pri tem načinu proizvajanja norazmerno visoki, tako, da bi bila rentabilnost nemogoča.
Nadomestno bresciansko (milansko) in azzalonsko jeklo v zabojih.
Spričo stalnega povpraševanja iz krogov poprejšnjih odjemalcev po zabojnem jeklu, se je odločilo ravnateljstvo jeklarne začeti s proizvajanjem nadomestka za pudlano jeklo. Tozadevni poizkusi so imeli dober uspeh, tako, da se nadomestno jeklo, ki se proizvaja v martinòvi peči, brez nevarnosti za dobri sloves jeklarne lahko nudi na trg. Razpošilja se nadomestno jeklo kakor pndlano jeklo v zabojih po 50 ali 70 kg, z navedbo jeklarne v grškem in turškem jeziku in s sidrom kot varstveno znamko. Pričakovati je, da se nadomestno jeklo prav dobro uvede.
Topilniško jeklo (TiegelguU-Stahl).
S tem, da so se začele uporabljati v obratu tudi topiine peči in da se je pričelo izdelovanje raznovrstnih visokolegiranih in nizkolegiranih
jekel za orodje in strojne dele najvišje trajnosti se je povspela jeklarna na Ravnah v maloštevilni krog onih jeklaren, v katerih se izdeluje tako-zvano žlahtno jeklo. Topilnica se je razširila s tem da se je stopilo topilnib peči povečalo, in je bila’ s tem usposobljena proizvajati vsako vrsto topil-niškega jekla za vsakršno uporabo. Ravniško topilniško jeklo se je uvedlo kar najbolje in povpraševanje je po njem zelo živahno celo v deželah, ki imajo same razširjeno in razvito jekleno industrijo.
Martinovo jeklo.
Aprila meseca 1885. leta se je pričel obrat v prvi mar tino vi peči. S to vrsto obratovanja je produkcija izdatno povečala. Že v nasledniem letu se je pričelo izdelovanje izstrelkov, kater b proizvajanje se je tekom let čim dalje bolj mn žilo. Ravniška jeklarna je zalagala v predvo°°' dobi skoro izključno sama avstro-ogrsko vo;im mornarico z artilerijskimi izstrelki in je posM° merodajna glede na kakovost najrazličnejših v f od najlažjega do najtežjega kalibra. Z ohraIISt
v martinovi peči se je pričelo tudi izdelov»-11 jekla za kose, kakor tudi za vagonske v7n10J°',e večjem obsegu.	etl v
Jeklo za kose se je oddajalo naj rolsko, Nižje in Zgornje Avstrijsko,
Koroško in Kranjsko.
Produkcija 1912—1918.
Pregled o produkciji zadnjih let nudi sledeča razpredelnica:
Izdelanih je bilo:
na Ti-- fajersko,
Čedne razmere so tam v hvalisani Nemški Koroški. Sicer pa so cene na železnicah tudi v Nemški Avstriji nastavili in so se torej zelene bukvice debelo zlagale.
Lažejo, da bomo mi plačevali za Srbijo. Srbija bo dobila vojno odškodnino, Avstrija pa bo plačevala, da bo črna.
In če se hlinijo in pravijo sedaj, da bodo v Nemški Avstriji plačali vojno posojilo, se presneto motijo. Država, ki je ob robu prepada, ne more plačevati. In Nemška Avstrija je spufana, tega ne more zabrisati tisoč in tisoč zelenih bukvic.
In pobožno haljo se tudi oblekle zelene bukvice in pravijo, da je vera v nevarnosti. Srbi so pravoslavni, da so, to vemo, a so pošteni kristjani, ki imajo tudi sv. mašo in zakramente. Ali jo imajo nemški luteranci, za katere so vneti naši nemškutarji? Bukvice pravijo, da je pri nas nasprot-stvo med katoliško in pravoslavno duhovščino. Radi bi videli Nemci, da bi bilo, pa ni. Znano je. da si prizadevajo vsi jugoslovanski škofje in vsi duhovniki, da bi se zbližali. In tega časa se boji pobito nemštvo, ko bo vstal jugoslovanski narod in bo en mož, ena država, ena misel. In da bo tudi Rusija vstala, o tem smo prepričani. In tedaj bo napočila Evropi nova doba, doba slovanstva, ki bo držala germanstvo v šahu in ta doba je potrebna za mir na svetu. Natvezajo vam še staro laž, da brez nemščine ni mogoče živeti. Sedaj res ni potrebna in hudo je Nemcem, ko se morajo na stara leta učiti slovenščine, ki so jo prej tako zaničevali. Učili se bomo seveda tudi cirilice, ker v cirilici piše nad 100 milijonov ljudij na svetu, to je malo več, kakor pa jih ima Nemška Avstrija, ki šteje 6 milijonov. — Nabrali so vse laži, kar so jih kedaj napisali zakotni nemški celovški listi in so jih izdali v zelenih bukvicah. Pravijo, da naši poslanci ne smejo v Belemgradu slovensko govoriti. Na Dunaju niso smeli, to je res. V Belemgradu pa govori vsak v svojem. Izjavili pa so, da zapisnikov ni treba brati v slovenščini, ker itak razumejo srbohrvaščine. Naša bodočnost ni več v Celovcu in na Dunaju, naše oči so obrnjene v Beligrad in Solun in na široko morje. In ker ne gledamo več v Celovec, ker so naše oči obrnjene v svet, ker postajamo država, na katero gleda cel svet, to celovškim Nemcem ni všeč. Radi bi nas še zanaprej vodili za nos, kakor so nas vodili stoletja.
Pa ne boš nas ne, Mihi! „Mi vstajamo in vas je strah." Hlapec Jsi hej je dobil svojo pravico.
Dosti je že nalaganega v zelenih bukvicah, o tej in oni laži bomo še izpregovorili besedo.
Danes svarimo ljudstvo! Cona A stoji namreč pod jugoslovansko upravo. Tako je odločil Pariz, pa ne Celovec.
Samoodločba.
Ko so pod kruto pestjo nemškega imperializma in militarizma zdihujoči mali narodi čuli o Wilsonovih 14 točkah, bilo je njihovo veselje pač nepopisno. Oči se kar niso mogle ločiti od one točke, ki govori o samoodločbi narodov. Razun anarhistov soglašali so z Wilsonom gotovo vsi narodi in vsa ljudstva civiliziranega sveta in tudi zastopniki ostalih velesil antante, izjavili so se solidarnim z Wilsonovimi načeli. To je bilo seveda takrat, ko centralne sile še niso bile premagane in je antanta potrebovala še izdatna
sredstva za zmago nad „krščansko-turško zvezo“. In res: Wilsonove točke doprinesle so k zmagi antante svoj dobršen del; bili so tanki v zaledju centralnih sil in dušna artiljerija podjarmljenih narodov. Po zmagi antante, katere serijo pričela je dne 2. (15.) sept. 1918 šumadijska (srbska) divizija na bolgarski, čeho-slovaška legija pa pri Amiensu na francoski fronti, služila so Wilsonova načela tudi za ključ, s katerim je antanta odprla vrata mirovne konference v Parizu. V teku svetovne operacije pa se je operacijski nož skrhal in antantno načelo samoodločbe narodov padlo je v diplomatično narkozo, iz katere se je zbudilo kot „povol j n a. samoodločba mirovne konference". Mali narodi prišli so pod kur a telo egoizma ali samopašnosti. Svečano objavljeno in brez ugovora sprejeto načelo samoodločbe narodov spremenilo se je v poljubno teorijo zakulisne, neodkrite diplomacije in proglašeno razveljavljanje in nepriznanje tajnih dogovorov in pogodb postalo je puhla repa. Zato pa bo javnost še le govorila v tem pogledu svojo zadnjo besedo. Načrt za drugi del svetovne tragedije je „srečno“ dovršen in vsak boljševiški generalštab ga je lahko vesel; kajti hibe, ki jih ta načrt pod lepim imenom „mirovni pogoji" nosi, nikakor niso protivoljni, slučajni pogreški, ampak so ve-doma otrovane jedi rimske kuhinje, katera je mirovno konferenco preskrbovala „à la carte" s kvarljivo svojo hrano. Zauživanje rimskih jedil je ona usodna podlaga nekulturnemu, brezobzirnemu postopanju mirovue konference z malimi narodi, ki so na svetovni katastrofi ravno tako nedolžni, kakor je gora Vezuv nedolžna na tem, da ogenj bljuva; to je oni obsodbe vredni razlog, ki je dovedel mirovno konferenco do sklepov, kateri resnici in pravici s pestjo bijejo v obraz, ki so s proglašenimi načeli antante v diametralnem nasprotju in ki podkopavajo po vsej pravici ugled in veljavo antante pred celim civiliziranim, kulturnim svetom. In Pariz bo imel nezavidljivo, invalidno čast, veljati v svetovni zgodovini kot ono mesto, v katerem se je malim narodom zgodila največja krivica in se je izkovala največja svetovnozgodovinska laž. „ Podjarmljenim narodom svobodo," zapisal je Washington na svoj bojni prapor. „ Oproščeni m narodom pogubo," odgovoril je Pariz. „Maščujta se nebo in zemlja," je klic nesrečnih! Tak je finale prvega dejanja svetovne tragedije. Ko bi se dali čini italijanske armade le od daleko- primerjati z občudovanja vredno hrabrostjo in vztrajnostjo armad ostalih antantnih sil, imeli bi sklepi mirovne konference, v kolikor nas Jugoslovane zadenejo, vsaj navidezno realno podlago. A. to primero iščemo zastonj! Nasprotno pa uidimo bližati se čas, ko bodo brez svoje krivde prizadeti narodi krvavo ob ž al o v ali kratkovidnost svojih starih in trmastih bogov, ki že danes nosijo vso odgovornost za odigravanje drugega dela svetovne tragedije in njenih posledic: odgovornost za po svoji volji in trmoglavosti izvršeno samoodločbo narodov. (Op. uredništva: Zakasnelo a zmiraj veljavno.)	G.
Politični pregled.
Srbi in koroški Slovenci.
Koroški Slovenec, ki službuje v Smederovem v Srbiji, nam piše: Pred svetovno vojsko so bili
koroški Slovenci v Srbiji popolnoma nepoznani. Temu se ni čuditi. Saj je tudi izvenkoroških Slovencev še danes prav malo, -ki dobro poznajo Koroško. Sedaj pa so se razmere temeljito izpre-menile. Belgradski listi, posebno radikalne glasilo »Samouprava", prinašajo zelo poučne in simpatične članke o koroških Slovencih in o sedanjem narodnem gibanju na Koroškem, ki vzbujajo splošno zanimanje. V društvih pa se živo razpravlja vprašanje o izhodu plebiscita. Pri tem se razodeva vsa veličina srbske duše, ki deli bol zatiranih koroških Slovencev, toda ne dvomi, da se bb slovenski kmetič pokazal vrednega svojih slavnih pradedov in vojvodskih kmetov, kateri so tako ljubomorno varovali kmečke pravice, in da bo glasoval za zedinjenje z Jugoslavijo. V Jugoslaviji bo toliko zaničevani koroški Slovenec svoboden, kakor je svoboden srbski kmetič, bo gospodar svojih pridelkov in srečen.
Iz Pariza.
„Za Evropo se je začela nova doba zgodovine. Temelji za to so se položili na mirovni konferenci. Postavil se jo nov državotvorni princip, narodnostno načelo. Nadalje pa je konferenca pokazala, da je najmogočnejše gibalo nove dobe ekonomska (gospodarska) sila; vsled tega je tu Amerika prevladovala. Antanta je posvetila tej strani mirovne konference veliko pozornost. Naša država se bo v obeh ozirih orientirala po antanti,
po francosko-anglosaksonskem meridijanu.-----
Treba nam je nekaj ljudi, ki se vzgojijo v franko-angleškem ozračju." — Tako nam piše prijatelj našega lista iz Pariza. Ravnajmo se po tem !
Dnevne vesti.
General Maister sprejet v našo vojsko.
Znano je, da vsakemu oficirju, ki ga sprejmejo v našo armado, preiščejo dušo in srce. Zato so nemški listi že škodoželjno pisali, da general Maister ne bo sprejet. Dne 29. novembra pa je naš regent Aleksander izdal ta-leukaz: Na predlog našega ministra vojne in mornarice in po zaslišanju našega ministrskega sveta ukazujemo, da se sprejmo v našo vojsko v činu generalov Rudolf Maister, Ante M. Pliverič in Milan S. Uzelac. Naš minister vojne in mornarice naj izvrši ta ukaz. V Beogradu dne 28. novembra 1919. Aleksander s. r. Čestitamo našemu generalu iz srca in mu želimo, da uživa pošteno zasluženo čast dolga, dolga leta. Ta ukrep smatramo ob enem kot priznanje našemu slovenskemu narodu. General Maister je in ostane slovenski — a tudi jugoslovanski general.
Izpremena uradnih imen poštnih uradov: Žreče pii Konjicah se imenuje odslej Zreče; Zgornje Jezersko se izpremeni v Jezersko; Bela v Kopališče Bela; Možica v Mežica; Št. Vid v Podjuni v Sv. Primož v Podjuni.
livedenje selske službe. Z dnem 1. decembra se uvede pri kr. poštnem uradu Ruda dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: I. okraj: Dobrova, Sv. Nikolaj, Spodnja vas, Sv. Radegunda, Led, Drumlje; II. okraj: Lipa, Sv. Martin, Sv. Lovrenc, M. Djekše, Lipica, Krasnice. Dostavljanje se bo vršilo: I. okraj: torek, četrtek, soboto; II. okraj: dnevno razven nedelje. — Z dnem 15. oktobra 1919 se je uvedlo pri kr. poštnem uradu Tinje dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče
leta	pudlancga jekla kg	topilniškega jekla kg	martinovega jekla kg
1912	2,189.122	1,507.874	1,776.778
1913	1,269.692	1,487.216	2,295.808
1914	1,360.471	862.335	1,594.230
1915	159.031	1,106.047	2,089.397
1916	264.300	1,191.891	5,071.189
1917	432.873	1,012.805	4,205.471
1918	235.191	553.448	1,820.857
Sedanji položaj.
Obratni zastoji, povzročeni po vojnih razmerah, vsled pomanjkanja premoga, surovin itd., so povzročili v zadnjih letih občutno znižanje produkcije. Tudi tekoče leto se ni dovedlo do bistvenega izboljšanja po vojni povzročenega položaja.
Dohajajoči premog ne zadostuje za polni obrat, nabava surovin je otežkočena, izvozu onih izdelkov, ki jih jeklarna v tuzemstvu ne more v zadostni množini razpečavati, se delajo vsled neurejenosti trgovskih razmer nepremostljive ovire.
. Šele končna ureditev zunanjepolitičnih vprašanj bo omogočila temeljito izpremembo. Z otvoritvijo državnih mej izvozu se bo produkcija po-vspela zopet na prejšnjo višino. Pripadnost tukajšnjega ozemlja k jugoslovanski državi je odmaknila jeklarno bližnji nemško-avstrijski konkurenci. Ravniška jeklarna je edina v državi
SHS, ki izdeluje žlahtno jeklo. Vsi predpogoji so dani, dabonjenavlogavtuzemski industriji velevažna.
Jeklarna proizvaja:
A.	Nelegirano martinovo jeklo (unlegierte Martinstahle)
za kolesna obročja, vozovno vzmeti, vzmeti za vagone, kose, izstrelke in dele izstrelkov, za transmisijske valjavce, strojne dele, rešetke, sekire, motike, cepine, lopate itd.
B.	Legirano martinovo jeklo (legierte Martinstahle)
za vzmeti (specialno jeklo, n. pr. mangansko jeklo, manganosilicijsko jeklo za avtomobilne vzmeti), niklovo jeklo, chromniklovo jeklo za konstrukcijsko delo posebne trajnosti v avtomobilni industriji in v letalni industriji, n. pr. za osi, valjavce, zobna kolesja itd.; wolframove jeklene cevi za puške, navojne svedre, trajna dleta itd.
C.	Jeklo za orodje, drugovrstno iz martinovo peči (Sekunda Werkzeugstiihle)
za kladiva, žlebe, matrice, dleta in nože za obdelovanje železa, prebijalnike, orodje za obdelovanje lesa, svedre za rudo in za rezila, vrtalna dleta itd., azzalonsko in bresciansko jeklo.
D.	Nelegirana topilniška jekla, posebnovrstna, prvo- in drugovrstna (unlegierte Tiegelstahle,
Extra-, Prima- und Sekundaqualitat)
za prebijalna in kovna tolkala, stružna železa, na-vojna rezila, strgalke, Spiralne svedre, pile, dleta za izdelovanje pil, vrtilne nože, stružno, zarezovalno in krojilno orodje, nože za papir in tobak, graversko orodje, svedre za kamen, orodje za obdelovanje kamna, rezila za jeklo in železo, brivna rezila itd.
E.	Legirano topilniško jeklo (legierte Tiegelgufi-Stahle)
wolframovo, chromovo, molybdenovo, vanadijsko jeklo za brzovrtilne nože najvišje trajnosti, chromovo in vanadijsko jeklo za navojna vrtala, wolframovo jeklo za kladiva, zakovno orodje, strgalna rezila, samokove, prebijalnike, tolčne kline, svedre, matrice itd., chromova in niklova jekla za avtomobilne osi, valjavce, zobna kolesa, ventile, ventiine stožce itd.
Vse zgoraj imenovane vrsto jekla se izdelujejo v palicah, dolgih normalno 3—4 m, kot okrogle, •tri-, štiri-, šestero-, osmerooglate, ploščnate, tra-pecne palice ali v enostavno-konični ali vojno-konični obliki, kakor tudi v surovokovanih ali že za uporabo izgotovljenih oblikah.
Jeklarna je kos velikim nalogam, ki jih bo stavila na njo naša mlada država.
vasi: L okraj: Homberk, Dračje, Gorca, Rakolje, Posluh, Hum, Dravski dvor, Lačni breg, Lesinje, Dule, Almat in Lipje; II. okraj: Tinjsko polje, Vabnja vas, Goriče, Dobrova, Žaljha vas, Virna vas, Šmihel, Lepa vas, Podgorje, Brankovca, Dol. vas, Drča, Poroče, Krajcarjevo. Dostavljanje se vrši v obeh okrajih dnevno razven nedelje.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani otvorila je novo podružnico v Borovljah, katera že nekaj časa posluje. Potom Boroveljske podružnice izvrševali se bodo tudi posli njene Celovške posestrime. Vso tozadevno korespondenco naj se odpošilja na naslov podružnice v Borovljah.
Koroškim invalidom! Vsi invalidi se naj javijo tukaj pri najbližji orožniški postaji, ker bodo še enkrat pregledani. S seboj naj prinesejo vse vojaške listine in podatke o tem, kako in kje je nastala hiba ali bolezen invalida. Orožniki bodo vse potrebno zbrali in popisali ter odposlali 46. polkovni okrožni komandi v Pliberk, katera bo nadpregled določila. Invalidi bodo poklicani nato h komisiji, ki bo uradovala v bližini, kjer je invalid doma in se mu ne bo treba daleč voziti.
Narodni svet za Koroško potrebuje od vsake številke Jugoslovanskega Korotana, ki sta ga izdajala nadporočnik Malgaj in Srečko Puncer, po en izvod. Prosimo rodoljube, da nam odstopijo od vseh številk en iztis za državno licejsko knjižnico v Ljubljani.
Inozemske zavarovalnice. Zastopnik koroške deželne zavarovalnice (Kàrntner Landes-Brandschaden - Versicherungsanstalt) je Tomaž Laskolnik v Dobrlivasi, zastopnik vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu (Wech-selseitige Versicherungs-Anstalt, Graz) je V. Moro, Marije Terezije cesta št. 13, Ljubljana. Kdor je pri teh družbah zavarovan, naj se obrne na ta dva gospoda, priporoča se pa zavarovanje pri domačih zavarovalnicah.
Kazaze. Ustanovili smo pevsko društvo „Drava“ in tamburaško društvo „Sloga“. Krepko na delo.
Desetletnico svojega obstanka je slavilo slovensko katoliško izobraževalno društvo v Pliberku. Ob tej priliki je uprizorilo Finžgarjevo narodno igro „Naša kri“.
Dopisi.
Velikovec. Tudi „glavno mesto1' Podjunske doline se je začelo gibati, a ne mesto, ampak naše vrlo ženstvo. Priredilo nam je zabaven večer s petjem, deklamacijami, nastopili so goslarji in igralci na glasovir itd. Dne 5. t. m. pa je Miklavž obdaril pridne otroke in tudi odrasle. Gospodom častnikom je prinesel „častne sablje", konjske biče in podobno, g. okrajnemu glavarju pa šibo. da nas bo ž njo malo ošvrknil, kadar bo preveč jugoslovanskega navdušenja pa premalo smotre-nega dela za državo. Obe prireditvi je počastile tudi naše jugoslovansko vojaštvo s častniki na čelu, ki so z izbranim petjem zabavali mnogo-brojno občinstvo. Kot komik je nastopil g. učitelj meščanske šole T.-Gaspari, ki je zapel: „Oj ti presrečni Blekovc, Koroške najlepši si kraj... ’or ’aj
Prevalje. Naš rojak Al. Rozman je otvoril pred kratkim v svoji lastni hiši restavracijo za domačine in tujce. Ima tudi čedne sobe priprav-Ijene za tujce, ki pridejo sem po opravkih. Gostilničarjem priporoča vsakovrstna zajamčeno pristna vina iz najboljših vinskih goric, Opozorimo cenj citatelje na oglas v današnjem listu.
Smederevo (Srbija), 18. oktobra 1919. Ko roški rojak nam piše: Herodež ni mogel spati ko je slišal, da se je rodil nov kralj v Betlehemu A Vam, dragi rojaki, Slovenci, rodilo se je še več — novo kraljestvo se je Vam rodilo, ki razširja svojo krasno svetlobo na Vas z balkanskih krva
In Visori	p°stala jo jasnejša. Zate
! .Y.aš* Hfrodežl in farizeji (Nemci in nemšku tarji) v Celovcu vznemirjeni in razdraženi. Bojijc se ljudskega glasovanja, ki jim bo za vselej vzele gospodarstvo nad Vami. Zato rabijo zadnje sred stvo: laž in goljufijo, da bi Vas zadobili. Vi po znate te svoje „prijatelje“, ki so Vam gospodaril skozi sto in sto let, držali Vas v mraku in sesal Vašo kri. Ne menite se za laži, sladke besedi in obljube teh Vaših Herodežev in farizejev. Bo dito brez skrbi! Naj se vznemirjajo in srdijo imajo polno vzrokov zato. Krivičnik se vsele; vznemirja in razburja. Usodni trenotek se Van bliža, da Vas obdari in izpelje iz mraka na dan Betlehemska zvezda lesketa nad Vami. Pojditi za njo in glasujte za svobodno Jugoslavijo!
Gospodarstvo.
Pregled našega domačega gospodarstva.
I. Svinje. Velik dobiček prinaša umna pra-šičjereja ali svinjereja. Na Koroškem imamo domačo pasmo, a tudi tujih ne manjka in s križanjem smo pridobili nove vrste.
Koroška domača svinja je že skoraj izginila. Čiste domače pasme ni več najti. Prištevati bi mogli k njej še sive svinje z dolgimi glavami in visokimi nogami, ki jih imajo še v Št. Petru pri Velikovcu.
Domača svinja je zdrava in veliko prenese, tudi skoti rada in vrže veliko mladičev^ Ima pa tudi veliko slabih lastnosti. Pozno dozori, krmo slabo prebavi in daja, če jo zakoljemo, primeroma malo mesa in masti.
Med tujimi svinjami največ veljajo angleški črni berkshiri (1876. leta so prišle na Koroško) in beli yorkshiri. Te svinje rade jedo, se zgodaj ubrejijo in dajejo veliko mesa in masti. A slabe lastnosti teh svinj so, da so jako občutljive in tudi malo mladičev vržejo.
Sedaj si prizadevamo, da križamo domačo in angleško pasmo. S tem hočemo dobiti svinje, ki bi odgovarjale vsem zahtevam, da bi bile trdne in bi dajale dosti mesa in masti. Kmetijska družba za.Slovenijo bo morala podpirati svinje-rejo in ustanoviti vzorno rejo domače in angleške pasme. Gledati mora, da ne bo jemala zato okuženih svinj, da bomo sčasoma dobili dobro pasmo, katere bomo lahko veseli. Leta 1900 so našteli na celem Koroškem 170.043 svinj. Kar smo jih doma priredili, to še ni zadostovalo za domačo potrebo. Zaklane svinje so vozili pred vojsko iz Kranjske in Štajerske in so jih prodajali po zimi ob tržnih dneh v Celovcu, Beljaku, Velikovcu in Brežah. Tudi veliko klobas (kranjskih) smo dobili pred vojsko iz Kranjske. A tudi masti nismo imeli dovolj doma. Zato bomo gledali, da si sčasoma vsaj toliko svinj zredimo, da bomo imeli toliko, kar doma potrebujemo. Sedaj smo še navezani na uvoz.
•
Priglasitev zasebnih žrebcev radi licencovanja.
Lastnike zasebnih žrebcev opozarjamo na razglas deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za kmetijstvo z dne 13. oktobra t. L, št. 5138, ki je razglašen v Uradnem listn št. 165.
V zmislu razglasa morajo lastniki vse žrebce, če jih mislijo v prihodnji spuščalni dobi porabljati za plemenitev tujih kobil, priglasiti najkasneje do 1. decembra 1919 predstojni politični oblasti (okrajnemu glavarstvu, politični ekspozituri, komisarijatu).
Žetev je bila v naši državi letos srednje dobra in bo imela država za izvoz odvišnega žita 40.000 do 60.000 vagonov. Francozi so se obrnili na našo vlado, da bi dovolila izvoz 100.000 vagonov kar pa letos še ne bo mogoče. Posebno dobro, je obrodila letos koruza (sirk).
Listnica uredništva.
Vsem dopisnikom, katerim smo se nemara zamerili, ker smo pometali stare dopise v uredniški koš in v peš, naznanjamo, da smo to storili vsled tega, ker ne gre, da bi staro kašo pogrevali. Priporočamo se vsem, da nam po-
šiljajo kratke, jedrnate dopise. — Bado. Tvoj podlistek pride na vrsto. Pozdravljen ! — Gospodičnam N. N. Ce orožniki zahajajo v gostilne, kjer so nemška dekleta, jim „Mir“ tega ne more braniti, če imate tehtne pritožbe proti njim, pa jih naznanite pristojni oblasti! — Sotrudnikom. O Božiču izide božična priloga. Priporočamo se za njo vsem sodelovalcem !
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mihàlek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Odvetnik
dr. Boštjan Schaubiicli
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Borovljah.
Dopisujte redno za „MirM!
Restavracija Al. Rozman
v Prevaljah
T

priporoča svojo novo urejeno gostilno v lastni hiši vsem domačim in tujim gostom najtopleje, kjer se nahaja gostilna, kavarna, trafika, prenočišča iu se tudi dobe vozniki na vse strani. — Dobivajo se dobra gorka in mrzla jedila,.pristna vina in sveže pivo po zmernih cenah. — Za tujce, ki prenočujejo v Prevaljah, so čedne sobe vedno na razpolago. Gostilničarjem priporoča vsakovrstna zajamčeno pristna vina iz najboljših vinskih goric.
Za obilen obisk se priporoča
Alojzij Rozman. y
Popravljam in sestavljam
električne naprave in motorje
vseh vrst, kakor tudi vse gospodarske stroje. — Naj se mi piše dopisnica in pridem takoj. —
Jožef Aleš, montér,
Dole, pošta Otok (Maria Wdrth), Koroško.
licenca
pridnega, poštenega mladeniča katoliških starišev, ki zna dobro slovensko in znabiti tudi nemški jezik, ter želi se priučiti pekovske obrti, sprejme takoj
Miha Zavodnik^ pekovski mojster, Guštan j, Koroško.

Zafivala.
Gospod Peter Prepotnik, trgovec z lesom v Železni Kapli,
je daroval upravništvu »Mira« K 5000’— z namenom, da se list še bolj razširi med koroškimi Slovenci. Upravništvo se za ta lepi dar srčno zahvaljuje in želi, da bi gospodu Prepotniku sledili še mnogi drugi taki velikodušni darovatelji.
V Prevaljah, 10. decembra 1919.
Upravništvo .JMIra"
5^51
KffiKSìKSgìgìgigìWffiififfiSaiffiBOfiBiffiBiffiSiBìBaiSIfiffiSìffiSifiifjg;
1	i
UC društvo lesnih trgovcev in industrijcev v Celju, kupi vsako množino rezanega, tesanega Er! Ec in okroglega mehkega, kakor tudi kostanjevega lesa ter bukovih drv. Tozadevne ponudbe 33 J»	z navedbo cen prosimo na naslov:	“fi
S „Savinja", Celje, Kapucinska ulica 5, I. nadstropje ali poštni predal 1. K
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delniška glavnica: K 15,000.000. Rezervni zaklad: K 4,000.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodajo vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Dr. Ferdo MOller
preje odvetnik v Celovcu, ima sedaj svojo pisarno
v Mariboru, Tegethofova cesta 11.
Ima pa skoro vsak teden opraviti v Pliberku in naznani vsakemu na vprašanje dan prihoda v Pliberk.
(ebelni vosek
suhe satine in odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
3« Kopač, svečar v Ljvtbljaiii
Gosposvetska cesta 90 (Sp. Šiška).
VIcenec
15 let star, poštenih starišev, se sprejme v trgovino z mešanim blagom.
Janko Klun, trgovec, Kotmaravas.
P. n. krojnim šolskim vodstvom !
A. Mešiček: Stensko začetnico za nazorni nauk s slikami in črkami, raznih šolskih knjig v slovenskem in nemškem jeziku iz prejšnje dunajske založbe knjig, kakor tudi raznih pisarniških, in šolskih potrebščin nudi po ugodni ceni trgovina knjig in papirja
Anton Umek v Brežicah ob Savi.
Kmetje, ki hočejo
ovčjo volno
drago prodati, naj pošljejo ponudbe na
J. Osu/ald, Velikovec
kavarna „Sparl“
oziroma, naj se osebno tam zglasijo.
•aaaaaaeaaaaa—aaaiaiaa—aaaaaaa—aa
Kdo proda
knjigo: Staré, Občna zgodovina, izdala Družba sv. Mohorja.
Ponudbe pod naslovom: A. Kovačič, Velikovec, učiteljišče.
[Primešaj krmi Mastini
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola, da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 17-50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje.
Pri živini uniči garje. 1 lonček 6 K, po pošti 7 kron.
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.
Odvetnik
dr. Viktor Sušnik
naznanja, da je otvoril svojo pisarno
v Pliberku, Guštaniska cesta it. 7.
Državna
posredovalnica za delo
podružnica za Maribor in oholico, Stolna ul. 1,
je raztegnila svoj delokrog na vso slovensko Koroško. Ona posreduje brezplačno vsako delo, oziroma službo, in je torej le v korist vsakega delodajalca in delojemalca, če se te občekoristne naprave pridno poslužuje. Vsi dopisi na ta urad so poštnine prosti, ako nosijo na ovitku opombo: „ N a uradni poziv poštnine prosto“.
Ali ste že naročeni na
„MEAJ>0 JUGOSLAVIJO"?
Naroča se pri Okrajnem šolskem komisarijatu v Velikovcu in stane celoletna naročnina 6 kron.
KuHorioo
bolja oseba, Slovenka, ki zna dobro kuhati in ki sama opravlja vsa druga hišna dela, se išče za župnišče. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe naj se pošljejo na župnijski urad v Grebinju.
U
O
X)
•PC
L
(V
s
(O
>
(V
Ih
&
s
X
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov),
tesan les (smrekov, jelkov, borov),
okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen),
bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej),
drva (trda in mehka),
stoječi les v gozdu,
smrekovo skorjo
kupi
'vsako
•DRA.VA"
lesna trgovska in industrijska družba
z o. z.
v Mariboru.
O
o
<
*
*
fi)
n
»H*
(T
O
»1
Združene opekarne
preje
Fe P# Vidic & Komp., Vič — Ivan Knez, Brdo
nudijo
zarezane strešnike.
Vprašanja na
F. P- Vidic A Komp., tj ubij ari o.