Srednjesolski vestnik. ** RaTnatelj goriške gimnazije ostane. Govore, da je ravnatelj goriške gimnazije Simzig, ki je prosil za umirovljenje, na prigovarjanje namestnika prinea Hohenlohea, umaknil svojo prošnjo in da ostane še eno leto na svojem niestu. — Glede tega pravi BEdinostu: Friderik Simzig je mislil vstopiti koncem šolskega leta v pokoj in je bil vložil že tozsdevno prošnjo. V sredo je bila seja deželnega šolskega sveta goriškega, na kateri so ga pregovorili, da je odtegnil svojo prošnjo za upokojenje. Vlada je bila v tem slučaju v veliki zadregi, ker ni imela sposobne osebe za namestitev. Najrajša bi imenovala Nemca; tega se pa ne upa, ker se boji razprav v deželnem zboru in vprašanj v državnem zboru. Slovenca se vlada ne upa imenovati, ker bi se temu uprli Labi. Italijana pa tudi ne. ker bi mu nasprotovali Slovenci. Pomagala si je torej iz zadrege s tem, da je pregovorila sedanjega ravnatelja, da ne gre še v pokoj. Kaj pa potem ? — Bešitev mora priti, najložja pa je, da se gimnazija razdeli v slovenski in nemški oddelek vsak pod lastnim vodjem. ** Tndi za dekliške lieeje je izdal naučni minister podobne predpise zrelostne izkušnje kakor za gimnazije in realke. ** Nora naredba o zrelostnem izpitn. Naučni minister dr. Marchet je izdal novo naredbo glede zrelostnega izpita. Med drugim določa, da se mora kandidatu dovoliti pol ure, da si izbere temo, ki hoče o nji pisati nalogo iz materinega jezika. Minister odreja tudi druge olajšave ter ukazuje, da se mn teme za pismeni izpit predlože, da jih bo sam pregledal. ** Židje na srednjih šolah v Atstriji. BDeut. Volksblatf je priobčil statistieni pregled, iz katerega je razvidno, da je na 21 dunajskih gimnazijah med 6897 ueenci 1953, oziroma 28 odstotkov Židov; na 20 dunajskib realkah med 6845 učenci 22-2 odstotkov Zidov, in da so na več gimnazijah Židje celo v večini. Enako razmerje je tudi glede nemških gimnazij v Pragi.