foifnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 lilingov P. b. b. Mednarodno razumevanje nujnost današjnega sveta Na »vse ljudi dobre volje« je naslovil papež Pavel VI. poslanico, v kateri predlaga, naj bi 1. januar vsakega leta po vsem svetu obhajali kot »dan miru«. Ta poziv (o katerem obširneje poročamo v posebnem članku — op. ured.) je bil objavljen kratko pred božičnimi prazniki, ki že po stari tradiciji veljajo za praznike miru '— za družinski praznik v ožjem kakor tudi v širokem mednarodnem okviru. Tako v enem kot v drugem pogledu pa je osnovni pogoj za mir medsebojno razumevanje, torej razumevanje med družinskimi člani, razumevanje med narodi. Svet postaja tako majhen kot hiša, ko vsak trenutek lahko pogledamo v vsako sobo. Težko bi našli deželo, ki bi se lahko tako zaprla, da ne bi mogli vedeti, kaj se v njej dogaja. Nagel tehnični in znanstveni razvoj je omogočil, da se je svet zožil, četudi je obenem človek prodrl v neslu-teno širok vesoljni prostor. S tem razvojem sprejema človek nujno tudi večjo odgovornost zase in za druge. To je značilno za sodobni svet in postaja značilno tudi za vzgojna razmišljanja. Sodobnost zahteva vsestransko razvitega, široko razgledanega, a obenem strokovno usposobljenega, iznajdljivega in zdravega človeka, ki se lahko vključuje na najrazličnejših mestih proizvodnega in družbenega dela; predvsem pa zahteva sposobnega vzpostavljati družbeno zrele odnose z ljudmi. Sodobni človek spoznava splošne znanstvene resnice in tehnične dosežke, enako pa naj dojema najrazličnejše kulturne in ostale družbene pojave v svetu, išče in najde med njimi zveze, podobnosti in različnosti, da si zmore izoblikovati družbeno perspektivo, najti sebe in svojo skupnost v svetovnem prostoru. Spoznati je treba, da je odvisnost med narodi vedno večja, da gospodarska, politična in kulturna ustvarjalnost zahtevajo vedno več mednarodnih stikov in sožitja med ljudmi. Ni dežele, ki bi svoje notranje življenje lahko popolnoma skrila pred očmi svetovne javnosti. Če danes nekje očitno kršijo človekove pravice, se zganejo demokratične sile po vsem svetu. Mednarodna solidarnost, ki se trenutno najbolj kaže v obsojanju vietnamske vojne in v protestih proti nedemokratičnemu režimu v Grčiji, pa je hkrati boj za sožitje med narodi in za mir, boj, ki združuje razna ljudstva v skupnem prizadevanju za pravične odnose med ljudmi. Ko spoznavamo znanstvene in tehnične dosežke ter kulturo in umetnost drugih narodov in jih primerjamo z lastnimi, najbolj prepričljivo odkrivamo zmote neznanstvenih rasističnih nazorov, lažnega patriotizma in nacionalizma. »Kdor podcenjuje se sam, podlaga je tujčevi pesti,« se glasi star pregovor, ki ima svojo vrednost seveda tudi danes. Zato je treba razvijati pošten narodni ponos, iz katerega pa mora izvi-rati tudi spoštovanje do drugih; nujno je treba razvijati mednarodno razumevanje in spoštovanje, medna-rodno sožitje in sodelovanje. Danes dosti laže spoznavamo kul-tnro, običaje in moralne norme drugih narodov ter hitro doženemo, da lmamo z vsemi ljudmi na svetu veliko skupnega, kar približuje človeštvo k višjim skupnim idealom. Clo-vek je danes mogočen, ustvarja take P p goje za resnično boljše in lepše zjvljenje, kakor jih ni še doslej. Toda hkrati ustvarja tudi pogoje za samouničenje, kot jih še ni v zgodovini. Ni se lahko znajti in živeti v Syetu, ki obeta vse in nič hkrati. Ni tako enostavno ohraniti upanje v človeštvo, če živimo z zavestjo, da bi MED KOROŠKO IN SLOVENIJO: Na obeh straneh pripravljenost za nadaljnjo poglobitev dobrih odnosov Predsednik IS Slovenije obiskal Koroško Prejšnji teden je bil — kakor smo v našem listu že kratko poročati — na obisku na Koroškem predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Stane K a v £ i č, ki je s tem vrnil obisk koroškemu deželnemu glavarju Hansu Simi, kateri je pred meseci bival v sosedni Sloveniji. Predsednika Kav£i£a sta spremljala član Izvršnega sveta Bojan Lubej in šef protokola Ivan Rudolf, medtem ko sta pri razgovorih na sedežu deželne vlade sodelovala tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu inž. Karmelo Budihna in konzul Željko Jeglič. Na jugoslovanskem konzulatu pa je predsednik Kavčič sprejel tudi predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Pri razgovorih, ki so jih ob tej priložnosti imeli predstavniki Koroške in Slovenije, je bilo z obeh strani izraženo zadovoljstvo spričo dosedanjega razvoja odnosov med Obema deželama, hkrati pa je biia poudarjena želja po nadaljnji poglobitvi medsebojnega sodelovanja. V tej zvezi je bilo konkretno govora o prometnih zvezah, o razširitvi tujskega prometa in oboga- Različna ugibanja glede sprememb v vladi Prihodnji mesec se 'bo vodstvo OVP -med drugim bavilo tudi z vprašanjem, če in v kakšnem obsegu bi bile .potrebne spremembe v zvezni vladi. Končna odločitev pa naj bi padla na tradicionalnem »klav-zurnem zasedanju«, ki je za 8. in 9. februar predvideno na Semmeringu. -Da je potreba po določenih spremembah v zvezni vladi postala že kar precej aktualna, zdaj tudi v OVP-jevskih vrstah ne morejo več zanikati. Pravkar zaključena razprava o državnem proračunu za leto 1968 je namreč dovolj jasno pokazala, da je prvi polčas OVP-jevske samovlade povzročil precejšnje »obrabe« v vladnem moštvu. V bistvu torej niti ne gre več toliko za vprašanje, ali so ■spremembe potrebne ali ne; zdaj je mnogo bolj zanimivo vprašanje, kdo bo koga zamenjal. Tozadevno je slišati najrazličnejša ugibanja, ki segajo od zamenjave posameznih ministrov do izmenjave celotne vlade. Vendar pa je zadnja možnost malo verjetna, kakor tudi ni računati z novo koalicijo DVP-SPU, čeprav nekateri tudi take rešitve ne izključujejo. litvi kulturne izmenjave. Ugotovljeno je bilo, da zavzema na teh področjih medsebojno spoznavanje in razumevanje ljudi z obeh strani meje čedalje večji obseg in predstavlja važen prispevek k sporazumevanju med narodi, zato v tako važnih vprašanjih politične meje ne smejo biti ovira. Govora je bilo tudi o položaju slovenske manjšine na Koroškem ter je — kolikor je razvidno iz tozadevnega poročila v koroškem dnevnem tisku — predsednik Kavčič izrekel deželnemu glavarju Simi priznanje za njegovo razumevajoče lojalno stališče v manjšinskem vprašanju, medtem ko je deželni glavar Sima zc-goic" .ril, da bo Koroška tudi v bodoče stremela za izvajanjem državne pogodbe po njeni vsebini in njenem duhu. V prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata je predsednik Kavčič sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ter z njimi razgovarjal o raznih perečih vprašanjih manjšinske problematike. Poudarjeno je bilo, da manjšina sama najbolje pozna svoje težnje in potrebe, pri tem pa — kakor je naglasil predsednik Kavčič — vselej lahko računa s podporo matičnega naroda. Vsem bralcem, naročnikom in sotrudnikom pj prijetne praznike in uspešno novo leto UREDNIŠTVO UPRAVA m si S Pl m Nevarna zaostritev v Grčiji Od 21. aprila tega leta dalje, odkar je vso oblast v Grčiji praktično prevzel vojaški režim, v mednarodni javnosti niso več utihnili glasovi, ki so opozarjali na veliko nevarnost, kakršno sedanja grška ureditev predstavljal za,demokracijo. Da iskrh/.-nost demokratičnih sil širom po svetu nikakor ni bila pretirana, pa so dovolj jasno pokazali dogodki minulega tedna. V sredo prejšnjega tedna je namreč grški kralj Konstantin ob podpori svojih prijateljev skušal strmoglaviti vojaški režim, kar mu pa ni ■uspelo in je zato s svojo družino zbežal v Italijo, kjer je našel zatočišče v poslopju grškega poslaništva v Rimu. Spričo dejstva, da je kralj Konstantin več ali manj pomagal ali vsaj dovolil uničiti prejšnjo demokratično ureditev v Grčiji in torej ni povsem brez odgovornosti za razvoj po letošnjem aprilu, je seveda še zelo dvomljivo, ali bi sedanji »kraljevski udar«, v primeru, da bi uspel, res tudi pomenil zopetno vzpostavitev demokratičnega sistema v Grčiji. Vsekakor pa je vojaška junta izkoristila položaj, ki je nastal z begom kralja, ter je vso colast v državi vzela v svoje roke. Takoj po izjalovljenem protiudaru in odhodu kralja Konstantina je bil general Zoitakis imenovan za regenta, polkovnik, Papadopulos, ki velja za »močno roko« v Grčiji, pa je sestavil novo vlado ter izjavil, da se je moral vojaški režim »zateči k ustavnemu postopku«, ker da se je kralj Konstantin »prostovoljno odrekel svoji dolžnosti«. Ne glede na to, da tudi kralj Konstantin ni veljal za garanta demokratične ureditve, pomeni najnovejši razvoj v Grčiji nov udarec demokraciji in v polni meri upravičuje zaskrbljenost grške in mednarodne demokratične javnosti. Vsako leto poseben „dan miru“ lahko v enem samem trenutku doživeli Hirošimo svetovnega merila. Ravno ta stvarnost pa nam narekuje kot nujnost sodobnosti vzgojo za mednarodno razumevanje, narekuje potrebo po utrjevanju zavesti o pripadnosti k družbeni in svetovni skupnosti, narekuje pa tudi potrebo po krepitvi samozavesti in življenjski sproščenosti, da bo vsak posamezni človek sposoben najti svoj prostor v družbi in v svetu. Vzgoja za mednarodno razumevanje je nujnost sodobnosti: narekujejo jo življenjski interesi vsakega naroda, narekujejo jo pogoji svetovnega gospodarstva in narekuje jo predvsem človeška kultura. Vzgoja za mednarodno razumevanje izvira torej iz današnje življenjske stvarnosti, zato se ji moramo v malem in v širokem merilu posvetiti z globokim čutom odgovornosti; s tem pa bomo tudi uspešno prispevali k ohranitvi in utrditvi miru. Na „vse ljudi dobre volje" je papež Pavel VI. naslovil poslanico, v kateri predlaga, naj bi 1. januar 1968 na vsem svetu praznovali kot „dan miru". Hkrati pa je izrazil željo, da bi se to praznovanje potem ponavljalo vsako leto, tako da bi ipostal 1. januar vsakoletni „dan miru”, da bi „mir s svojim pravičnim in dobrodelnim ravnotežjem obvladoval razvoj zgodovine v prihodnosti." V svoji poslanici je papež opozoril tudi na nevarnosti, ki grozijo svetovnemu miru: ■ nevarnost prevladovanja egoizmov v odnosih med narodi; ■ nevarnost nasilja, v katero nekateri narodi lahko zapadejo iz obupa, ker se ne priznava in spoštuje njihova pravica do življenja in človeškega dostojanstva; ■ nevarnost, ki je danes strahovito narasla, da se uporablja strahovito uničevalno orožje, s katerim razpolagajo nekatere velesile, uporabljajoč ogromna sredstva, katerih razsipanje je razlog za žalostno raz- | Obvestilo bralcem Cenjene bralce obveščamo, da bo zaradi J praznikov prihodnja številka našega lista % Izšla šele v novem letu, In sicer redno v pe- n Š tek 5. januarja 1968. J & Kot skromno priznanje zvestim bralcem In $ $ naročnikom tudi letos prilagamo stenski ko- « š ledar ..Slovenskega vestnika”, ki noj jih skozi J | celo leto spominja na tesno povezavo z II- $ $ stom. Uredništvo ^ $ š mišljanje spričo velike potrebe za razvoj številnih drugih narodov; ■ nevarnost, da bi mislili, da se mednarodni spori ne dajo rešiti po razumni poti, t. j. s pogajanji, ki naj temeljijo na pravu, pravičnosti in razsodnosti. Papež nato ugotavlja, da mir sloni na novem duhu, ki mora usmerjati sožitje narodov na novi miselnosti o človeku in njegovih dolžnostih ter njegovi usodi. Zato je treba vzgajati nove generacije v duhu spoštovanja narodov, bratstva med narodi, medsebojnega sodelovanja za njih napredek in razvoj. Mir ne more temeljiti na lažni retoriki besed, ki so dobro sprejemljive, ker so v skladu z globokimi in pristnimi težnjami ljudi, ki pa lahko služijo in so na žalost včasih služile za prikrivanje praznine pravega duha in dejanskih namenov miru. Prav tako ni mogoče upravičeno govoriti o miru, če se ne priznavajo in ne spoštujejo trdni temelji, kot so pravičnost in ljubezen v odnosih med državami ter v okviru vsakega naroda med državljani v njihovih odnosih s tistimi, ki jim vladajo. Poveličevanje ideala miru pa tudi ne sme podpirati nedejavnosti tistih, ki se bojijo, da bi morali dati življenje v službi svoje dežele in svojih bratov, kadar ti branijo pravičnost in svobodo, temveč iščejo samo, da se izognejo odgovornosti, potrebnemu tveganju za izpolnitev velikih dolžnosti in velikodušnih dejanj. Mir ni pacifizem — je rečeno v poslanici — in ne skriva strahopetne ter lene zamisli življenja, marveč razglašo najvišje in univerzalne vrednote: resnico, pravičnost, svobodo in ljubezen. Zagotovljena mora biti svoboda posameznikov in narodov v civilnem, kulturnem, moralnem in verskem smislu, drugače ne bo miru — čeprav je zatiranje na žalost sposobno ustvariti zunanji videz reda in zakonitosti — temveč stalno in nezadušljivo vrenje uporov in vojn. tAen* V/ASHINGTON. — Ob sklicevanju na »dobro obveščene kroge" je ameriški tisk objavil vest, po kateri ameriška vlada resno proučuje možnost, da bi vojaške operacije Iz Vietnama razširili tudi še na Laos In Kan** bodžo. Medtem ko se v vladnih krogih bavijo z načrti za razširitev vojne, pa se širi tudi dejavnost tistih, obsojajo vojno. Tako Je predsednik senatnega odbor** za zunanje zadeve senator Fulbright znova ostro kri* ti žira I vladno politiko v zvezi z vietnamsko vojne* Dejal Je, da ameriško vojskovanje v Vietnamu povečuje revščino In slabša rasne odnose v Ameriki. njegovem mnenju so bitko, ki jo Je predsednik Johnson napovedal proti revščini, žrtvovali vojni. Hkrfltl je poudaril, da gospodarstvo Amerike ogroža „čed<*l|* večja milita rizaclja”. BEOGRAD. — Presdednik SFR Jugoslavije Josip Tito bo v januarju 1968 uradno obiskal Afganistan' Pakistan, Kambodžo, Indijo In Etiopijo. Odzval se povabilom državnih voditeljev teh držav, s katerim vzdržuje Jugoslavija prijateljske odnose. NEW YORK. — Organizacija Združenih narodvo •n’0 zdaj že 123 članov. Kot zadnja je bila v člonst** svetovne organizacije sprejeta Ljudska republika JuJI* Jemen, ki je pred nedavnim postala neodvisna. O knjigah in branju V zimskih tednih bo marsikdo spet segel po knjigi, da bo laze prebil dolge večere. Toda ne berimo knjig samo v zadregi, da mine čas! Nas odnos do knjige mora biti naraven, načrten in na gotovi ravni, predvsem pa mora biti izraz notranje potrebe. Slovencem na Koroškem je bila knjiga vedno nekaj posebnega, pomenila nam je važen del življenja. Materinega jezika smo se v veliki meri učili ravno iz knjig (kajti šola nam tega znanja v preteklosti ni posredovala v zadovoljivi meri); ob slovenski knjigi so rasli samorastniki vseh generacij in vseh vrst. V Avstriji je leta 1965 izšlo 5000 knjig s področij filozofije, prava, politike, literature, vzgoje, znanosti, tehnike, medicine in drugih področij. Povprečno pride torej na 1400 Avstrijcev ena nova knjiga na leto, kar gotovo ni odraz naše pogosto poudarjene kulturne naprednosti. Mnenja o kulturni ravni naše države so deljena in tako različna, da segajo od »kulturne velesile« pa do »duhovne province«; v resnici pa Avstrija gotovo ni ne eno ne drugo. »Imamo veliko talentov, toda malo talenta, da bi te talente izkoristili,« je ugotovil Richard Barta. Če bi zgornjo ugotovitev prenesli na slovensko narodno skupnost na Koroškem, bi bila seveda še usodnejša. Vsako leto izide tudi nekaj slovenskih knjig, toda sodobna slovenska knjiga na Koroškem je poglavje Zase. Kako trdo se prodaja, sta dokazali pesniški zbirki Smoleta in Prunča; na drugi strani pa zadene krivda tudi založbo, če mora avtor čakati leto dni, da pri založbi preberejo rokopis, in potem še pol leta, preden dobi avtor odgovor. Druga reč je mesto knjige v sodobnem času. Doba večernic, kozamurnikov in tre-bušnikov je mimo. Sodobna knjiga priča o življenju, kakršno je, seizmo-grafsko zapisuje človeka današnjih dni. Ali pa znamo knjigo tudi brati? Res, nekatere knjige ne zahtevajo bogve kakšne popolnosti, temveč samo toliko, da jih pač preberemo. Druge pa so nam potrebne in neob-hodne, so telesni kruh in duševna hrana. Ne berimo knjige brez svinčnika v roki; berimo s pametjo in ne samo z očmi! Starši morajo otroke navajati k branju dobre knjige. Če tega ne bodo storili, si bodo otroci sami priskrbeli čtivo, ki pa verjetno ne bo vedno takšno, da bi bilo zanimivo in hkrati tudi koristno. Knjiga ni limona, ki jo iztisnemo in vržemo stran; knjiga je prijatelj. Če bi te modrosti ne poznali že prej, hi jo morali iznajti danes. Bil sem Priča, kako sta starejša zakonca kupovala omaro za dnevno sobo. Ogledala sta si vse po vrsti; ker pa je imela vsaka tudi predale in police za knjige, se nista mogla odločiti za nobeno, češ: »Saj ne bova nalašč za omaro knjige kupovala!« Treba se je vprašati, kje je krivda, da je še danes toliko ljudi, ki svoj živ dan niso kupili knjige; da knjiga *a toliko ljudi še vedno ni postala Prijatelj? Po zaslugi obeh slovenskih knjigam v Celovcu si danes vsekakor moremo kupiti katerokoli slo-vensko knjigo, ki si jo poželimo. Spodobi se namreč, da imamo tudi nekaj slovenskih prijateljev! -nsch 20 let x plodnega dela Narodne in študijske knjižnice v Trstu Med kulturnimi ustanovami slovenske narodne skupnosti v Italiji nedvomno zavzema posebno mesto Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ki je prejšnji teden slovesno obhajala dvajsetletnico svojega plodnega delovanja. Njen jubilej pomeni dvajset let uspešnega kulturnega poslanstva, ki ga opravlja ta ustanova tako kot knjižnica kakor tudi kot znanstveno središče na ozemlju, kjer živila drug poleg drugega dva naroda. Zato je njeno delo neprecenljive vrednosti za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji in hkrati važen prispevek k utrjevanju prijateljskih odnosov med sosednima deže- § Ž I ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ J I NA KOROŠKEM lama. Narodna in študijska knjižnica v Trsfu je v letih svojega obstoja morala — kakor vsaka druga manjšinska ustanova — premostiti neštete težave, kar je bilo mogoče le spričo brezmejnega idealizma, ki so ga izpričali njeni sodelavci in prijatelji. Kljub vsem težavam pa se je stalno razvijala, tako da ima danes bogat knjižni sklad, ki ob- Dobra knjiga je naš najboljši prijatelj. Bogato izbiro slovenskih knjig najdete v knjigarni „Naša knjiga’’ Celovec, Wulfengasse Dobili bomo novo Zgodovino slovenskega slovstva Mariborska založba Obzorja je napovedala v svojem obsežnem knjižnem programu med drugim tudi novo izdajo »Zgodovine slovenskega slovstva’’. Obširno delo, ki bo izšlo v petih zajetnih knjigah, bosta napisala dr. Jože Pogačnik in dr. Franc Zadravec. Prvi del je napovedan že za prihodnje leto. Kakor je izjavil glavni avtor teqa obsežnega dela dr. Pogačnik, je novo Izdajo zgodovine slovenskega slovstva narekovalo več razlogov. Med njimi ie navedel dejstvo, da so raziskave literarne znanosti v zadnjem desetletju močno razširile obseg nekdanjih predstav o predmetu, različne razlage pa so prinesle vrsto novih idej, ocen in metod. Nastala so ideina navzkrižja In interpretaciiska nasprotja, ki zahtevajo, da se celotno slovensko slovstvo podvrže znova enotnemu raziskovalnemu aspektu In usklajeni metodi dela. sega več kof 41.000 enot. Vzdržuje stalne stike z mnogimi sorodnimi ustanovami v Italiji, Jugoslaviji in mnogih drugih državah. Njena glavna zasluga pa je gotovo zbirka najrazličnejšega gradiva o slovenski narodni skupini v Italiji. Sem spada zbiranje del, ki govorijo o Trstu in Primorski, zbiranje gradiva v drugih jezikih, ki obravnava vprašanje v zvezi s slovensko problematiko, zbiranje slovensih šolskih knjig, ki so izšle v Italiji, kakor tudi zbiranje slovenskega revialnega tiska, ki je po letu 1945 izšel na tržaškem ozemlju, pa tudi v Celovcu in drugod v tujini. Ob svojem jubileju je knjižnica priredila razstavo slovenskih šolskih knjig ter izdala obširno bibliografijo šolskih knjig za slovenske šole v Italiji od 'leta 1945 do 1966. in v njo vključene Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenskih zadrug Slovenska kmečka zveza Zveza slovenskih žena Slovensko šolsko društvo Zveza koroških partizanov Slovenska mladina Zveza slovenskih izseljencev Slovenska fizkulturna zveza Slovensko planinsko društvo želijo članicam in članom, somišljenikom ter prijateljem zaAouolfm, pniKitikt in uApiIi&D- pjolno noo-o- Uto-! V celovški ^Galeriji 61“ zanimiv prikaz koroške likovne umetnosti V navzočnosti deželnega glavarja Sime in številnih drugih gostov je bila v ponedeljek zvečer odprta nova razstava v celovški »Galeriji 61«. Tokrat ugledna galerija ne predstavlja le enega samega umetnika, marveč posreduje javnosti zanimiv in kvaliteten prerez skozi sodobno li-hovno umetnost Koroške. Izbor, za katerega se je odločila lastnica galerije Josefin Nitsch, je vsekakor svojstven: gre namreč za dela tistih umetnikov, katere je prav ta galerija prvič predstavila koroški javnosti. Torej bi lahko rekli, da je sedanja razstava hkrati tudi neke vrste obračun dosedanje dejavnosti galerije. Pač pa velja to samo tako daleč, kolikor se nanaša na domačo koroško umetnost, kajti »Galerija 61« je v nekaj letih delovanja seznanila tukajšnje občinstvo tudi že z mnogimi tujimi umetniki, predvsem iz obeh sosednih dežel Italije in Jugoslavije, in tako bistveno prispevala k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med narodi. Umetniki, ki sodelujejo na tej razstavi, so na Koroškem in sploh v Avstriji dobro znani, toda uspešno so se predstavili tudi na mnogih prireditvah v drugih državah; mnogi med njimi so bili deležni tudi različnih domačih in mednarodnih priznanj in nagrad. Seznam obsega imena Johann Fruhmann, Josef Gabler, Wolfgang Hollegha, Giselbert Hoke, Othmar Jaindl, Rudolf Kedl, Peter Krawagna, Valentin Oman, Arnulf Rainer, Sepp Schmolzer in Egon Pisatelj France Bevk o knjigi: ^Prijateljica, ki nikoli ne razočara Kdo ne pozna knjig, kot so: Kaplan Martin Čedermac, Tatič, Tuja kri, Iskra pod pepelom, Iz iskre požar, Pastirci, Tonček, Črni bratje, Peter Klepec, Mali upornik, Kresna noč... Vse te in še mnoge druge je napisal France Bevk, eden izmed najbolj plodnih slovenskih pisateljev. Njegovo književno delo je skoraj nepregledno, a kar je najlepše, pisal je in še piše predvsem za mlade bralce. Ko so Francetu Bevku zastavili nekaj vprašanj glede knjig in zlasti glede knjig za mladino, je takole odgovoril. £ Zakaj tako radi prihajate med mladino) Zato, ker vem, da je med mladino mnogo prijateljev mojih spisov in se v njeni družbi lepo in po domače počutim. Če me kje želijo poznati in se z menoj prijateljsko pomeniti, bi se mi zdelo nevljudno, če bi ne ustregel njihovi želji. Zal pa pogosto ne morem vsem ustreči. Primanjkuje mi časa, večkrat pa je to zame tudi napor, ker sem že v 'letih. # Napisali ste več kot sto knjig. Vam je katera posebno draga) Sto knjig! Morda jih je res sto, če štejem tudi vse slikanice in kar je take drobnarije. Res pa je, da sem veliko napisal, dasi moja plodnost že pojema, kar je umljivo. Vsak vodnjak, naj bo še tako globok, se slednjič izčrpa. Za moje najboljše delo štejejo knjigo »Kaplan Martin Čedermac". Zelo pa mi je pri srcu romantična povest »Kresna noč” in mladinska zgodba »Pastirci". £ Če bi skrbno pregledali bogato pisateljsko žetev, kam bi uvrstili »Kaplana Martina Čedermaca" in »Tatiča") Povedal sem že, da imajo ocenjevalci za moje najboljše delo »Kaplana Martina Čedermaca". Priznam, da je ta knjiga vrh mojega pisateljskega ustvarjanja že zaradi aktualne vsebine, ki sem ji posvetil vso pozornost. Avtobiografska povestica »Tatič" pa je bila ena mojih prvih povesti za mladino, ki je nisem pisal izrecno za mladino, ampak sem hotel odkritosrčno izpovedati le mojo mladostno zablodo, ki mi je dolgo težila srce. Mislim, da ima prav zaradi odkritosrčnosti svojo posebno ceno. Mladina je knjigo sprejela za svojo in je zato tudi meni zelo draga. £ Kaj vam pri današnji mladini ni všeč) Kočljivo vprašanje, ker bi ne hotel metati vse mladine v en koš. Vse priznanje tisti mladini, ki rada bere in se uči za življenje, da bo nekoč z vso odgovornostjo prevzela naša mesta. Tista mladina, ki se hoče uveljavljati le z dolgimi lasmi in plehkimi popevkami, pa mi ni posebno pri srcu. Lepo je, da je mladina vesela, včasih tudi nekoliko lahkomiselna, vendar pa mora upoštevati »starce", ki smo s svojim idealizmom gradili kulturno življenje, ki se ga nam ni treba sramovati, in uveljavljamo strpnost v medsebojnih odnosih. 0 Kaj sodite kot pisatelj o podatku, da damo Slovenci več na črno kavo kot na knjigo) Če je podatek resničen, ne vem, vendar mislim, da danes izhaja pri nas toliko lepih in zanimivih knjig, da jim noben bralec ne more s pridom slediti. Pomislimo samo na veliko število knjig, ki izidejo za mladino. Nekoč ni bilo tako. Priznam sicer, da so knjige nekoliko predrage, vendar nekatere kmalu poidejo, da jim sledijo ponatisi. Z vsako knjigo ni tako, vendar pa nam je visoko število novih knjig samo v čast in nam nihče ne more zameriti, če pri branju popijemo tudi kako skodelico kave. % Kako bi še drugače rekli — knjigi) To vprašanje se mi ne zdi popolnoma jasno, toda če mislite isto kot jaz, bi knjigo imenoval z drugim imenom dobro tovarišico in prijateljico, ki nikoli ne razočara. Wucherer; izbor razstavljenih eksponatov sega od oljnatih slik mimo grafik in skulptur do okrasnih izdelkov zlatarske umetnosti. Kdor bi želel podrobneje spoznati cenega izmed umetnikov, bi bil na tej razstavi verjetno razočaran; zato pa bo gotovo navdušen vsak obiskovalec, ki hoče dobiti zaokrožen vtis o stvaritvah sodobne likovne umetnosti na Koroškem. V tem smislu je razstava, ki je odprta do 20. januarja, res pravo doživetje. KULTURNE DROBTINE C) Znani preiernoslovec prof. dr. Anton Slodnjak je v najnovejSem zvezku zbornika „Aus der Geisteswelt der Slawen”, ki ga iz* da ja seminar za slovansko filologijo na mOn-chenskl univerzi, objavil zanimivo razpravo pod naslovom »France Preieren innerhalb der Weltliteratur”. Svojo razpravo zaključuje priznani literarni znanstvenik z ugotovitvijo, da sl je PreSeren z umetniJko dognanos jo svoje poezije pridobil pravico do častnega mesta med največjimi pesniki svetovne literature. 0 Verjetno prvič v zgodovini so se prebivalci nekega mesta na posebnem glasovanju izrekli glede nakupa umetniških slik. Bili so to namreč prebivalci Švicarskega mesta Basla, ki so z 32.118 glasovi proti 27.190 glasovom odobrili nakup dveh Picassovih slik. Mesina občina je v ta namen pripravila 6 milijonov Švicarskih frankov (ostalih 2,4 milijona frankov bi morali zbrati iz zasebnih prispevkov), vendor so bili mnogi meSčani mnenja, da bi ta denar lahko uporabili v bolj koristne namene. Končno so zmagali ljubitelji umetnosti. ^ Docent poljščine na londonski univerzi Leeming pripravlja angleSki prevod Potrčevega romana »Na kmetih", ki bo v angleškem jeziku izžel s primernim uvodom. Za izdajo tega prevoda Iz slovenske književnosti se zavzema londonski odbor organizacije UNESCO, kar je gotovo najboljše jamstvo, da si bo delo slovenskega pisatelja utrlo pot v Uroke kroge angleških bralcev. 0 Beograjska založba »Prosveta” napoveduje, da bo do konca prihodnjega leta izdala celotna dela ruskega pisatelja Leva N. Tolstoja. Njegovi spisi bodo izSli v dvanajstih knjigah, med katerimi bosta dve knjigi pisem in dve knjigi dnevnikov. 0 Znani avstrijski dirigent dr. Kori Btthm bo v prvem četrtletju 1969 gostoval v newyor* Skl Metropolitan operi, kjer bo dirigiral operi »Kavalir z rožo” in »Ženska brez sence”. 0 Francoski poslanec Jacques Douzans je v pismu, naslovljenem na predsednika vlade, ugotovil, da televizija spreminja ljudi v svoje sužnje. Ker Francozom očitno ne pripisuje toliko discipliniranosti, da bi se iz lastnega nagiba odpovedati televiziji en dan v tednu, je omenjeni poslanec predlagal, naj bi se televizijski spored vsaj enkrat tedensko končal le ob 20.30 uri, da bi se mogli ljudje tisti večer »posvetiti čtivu, obiskati prijatelje in sploh negovati dobre človežke odnose”. 0 V Sovjetski zvezi podeljujejo zaslužnim javnim, družbenim in kulturnim delavcem kol eno na j viS jih priznanj tako imenovani »Častni znak.” Poleg 34 sovjetskih prevajalcev so to priznanje letos dobiti tudi trije jugoslovanski pisatelji. Nagrajeni so bili Desanka Maksimovič, Mile Klopčič in Blaže Koneski, In sicer za dolgoletno plodno delo pri prevajanju sovjetske literature v jugoslovanske jezike. OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV: Borba za lastno poslopje slovenske gimnazije stopa v odločilno fazo Občni zbor združenja staršev otrok na državni gimnaziji za Slovence v Celovcu je minulo soboto soglasno sklenil telegrame zveznemu kanclerju Klausu, zveznemu ministru za pouk Piffl-Perčeviču in zveznemu ministru za gradnje in tehniko Kotzini. Kanclerja in ministra je prosil, da sprejmejo delegacijo koroških Slovencev. Delegacija je dobila nalogo, da z zvezno vlado razčisti vprašanje, zakaj ministrstvo za pouk zavlačuje gradnjo lastnega poslopja slovenske srednje šole v Celovcu, in da z vso odločnostjo zahteva njen čimprejšnji pričetek. Dnevi obnove mostu od srca do srca Nemir se spet vriva v življenje človeštva in peza negotovosti hromi prizadevanja za medsebojno spoštovanje, sporazumevanje in enakopravnost, ki so poglavitni stebri blaginje in miru v svetu. Izgleda, da so netilci nemira letos stopili na nov pohod tako med nami in v deželi kot v širnem svetu. Ta nemir prihaja in napreduje sicer po dveh poteh, po politični in gospodarski, vendar ima en in isti brlog: brlog mednarodnega kapitala, iz katerega je že vedno prihajalo le mračnjaštvo in slepomišenje z ljudmi in narodi. Politični nemir s svojimi žarišči na Daljnem in Bliž. vzhodu se je tekom leta močneje zaredil tudi v Evropi, v Ameriki in Afriki. K njemu se je pridružil še gospodarski nemir. Kakor okoli leta 1930 se čedalje bolj množijo prepiri, ki kažejo, da bomo kmalu v gospodarski krizi, če se narodi ne bodo spametovali in postavili mednarodnemu kapitalu odločneje po robu. V rokah par tiso-čev mednarodni kapital spet čedalje bolj hlasta po težko priborjeni udeležbi delovnih ljudi in revnih narodov na njihovih naravnih in ustvarjenih dobrinah. Hoče jih okrniti in kar se da prisvojiti. Po starem pregovoru »Denar je sveta vladar« se po tej poti politično ravnotežje enako rahlja, kakor se pričenja majati socialna varnost milijonov in milijonov delovnih ljudi. Oboje — politični nemir in socialna negotovost — je pojav, ki ga čutimo vsi: družina, narod, država in človeštvo. Propagandni val netilcev nemira po tisku, radiu in televiziji, ki jih ima poleg čedalje večjih podjetij mednarodni kapital v rokah, seje dan za dnem seme zmede med družine. Marsikatera družina se je pričela pod njegovim vplivom resno razdvajati. V njej gineta duh miru in sožitja. Se bolj nevaren je ta val za širšo družino, za narodno skupnost, kakršna smo koroški Slovenci. Nevaren tembolj, če v njej nekateri še vedno ne ločijo koristi kapitala od bistva krščanstva in ki iz ožine večstoletne preteklosti zadnjega še niso stopili na pot iskrenega dialoga, ki ga zadnja leta katoliška cerkev postavlja na vidno mesto svojih prizadevanj. Najbolj pa nemir, ki ga po svojem starem načelu »Deli in vladaj« seje mednarodni kapital, ogroža sožitje med narodi. Njegova izzivanja, ki so se letos tudi na Koroškem spet pomnožila, t>rav lahko privedejo do katastrofe, ki pa je vedno obojestranska, kakor nas zgodovina uči. Družina — tako v ožjem smislu kot v širšem smislu kot narod, država in skupnost narodov — pa si želi mir, z njim pa napredek in blaginjo. Mir pa mora vladati le, če sta želja in hotenje po njem neprestano zakoreninjena v človeških srcih. Le tako je mogoče gojiti ideale medsebojnega spoštovanja, sporazumevanja in enakopravnosti ljudi in narodov, ki so bistvo demokracije. Zato naj bi bil letošnji božični čas čas potrebne zopetne obnove in utrditve mostu od srca do srca. Znebimo se končno zdrah preteklosti in zamorimo morebitne klice novih. Otresimo se ožine, po kateri ima samo ena stran mostu prav. Stopimo čez most od srca do srca in pustimo spričo resnosti časa na svoji strani mostu vse, kar nas kot delovne ljudi in kot narod morebiti loči in razdvaja. Potem bo most spet močan in trden dovolj, da bomo na njem lahko skupno stali v obrambi pred naraščajočimi valovi razdvajanja in pustošenja. Kokor je predsednik odbora Združenja staršev, šolski upravitelj Valentin V a v t i uvodoma poročal, se vprašanje gradnje poslopja slovenske gimnazije tudi v tekočem letu ni premaknilo z mrtve točke. Zavlačevanje gradnje tega objekta traja že tri leta. Leta 1964 je namreč tedanji zvezni minister za pouk Drim-mel obljubil, da bodo pričeli poslopje graditi že jeseni 1964, najpozneje pa pomladi 1965. Ker do gradnje tudi v letu 1966 ni prišlo, je Združenje staršev na svojem lanskem občnem zboru s telegramoma opozorilo kanclerja Klausa in ministra za pouk Piftl-Perčeviča na nevzdržen položaj in zahtevalo pričetek gradnje vsaj v letu 1967, ki je istočasno deseto leto obstoja slovenske gimnazije v Celovcu. Kancler Klaus je na telegram odgovoril 9. 2. 67. Sporočil je, da je zadevo predložil ministrskemu svetu, ki je svoj predlog posredoval ministru za pouk. Le-ta je 13. 2. 67 sporočil, da je nujnost gradnje priznana, da pa je treba najprej zagotoviti zemljišče. Iz kanclerjevega pisma 10. 4. 67 je razvidno, da se je marca z ministrom za pouk raz-govarjal glede zemljišča in da bo ministrstvo za gradnje in tehniko prevzelo izdelavo potrebnih načrt-tov. To je junija pismeno potrdil Občnj zbor kmetijske zbornice tudi minister za pouk in dodal, da je zemljišče določeno v kat. obč. Št. Rupert pri Celovcu. „Od tedaj naprej je spet vse tiho" je ta del svojega poročila zaključil predsednik Vavti. Zato je prišel občni zbor do spoznanja, da mora Združenje staršev skupno s predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev in z ravnateljem gimnazije zvezno vlado z vso resnostjo opozoriti na končno izpolnitev dane obljube, to tembolj, ko šteje gimnazija sedaj že nad 400 dijakov, za katere je še vedno mogoč le popoldanski pouk. Drugi del občnega zbora je bil posvečen predvsem ravnatelju, dvornemu svetniku dr. Jošku T i s c h I e r j u , ki gre s koncem leta 1967 v pokoj. Dr. Joško Tisch-ler je od njenega začetka pred desetimi leti vodit slovensko gimnazijo in s tem bistveno prispeval, da je ta naša priborjena in v členu 7 državne pogodbe zajamčena pravica postala resnica in ponosen dokaz naše življenjske volje. Ko mu je ob odhajanju s slovenske gimnazije predsednik združenja staršev izročil simbolično darilo, se je ravnatelj dr. Tischler po krajšem pregledu razvoja slovenske gimnazije v prvih desetih letih zahvalil Združenju Jn vsem, ki so stoli njegovim prizade- Več načrtnosti v agrarni politiki V poznih večernih urah je minuli ponedeljek občni zbor koroške kmetijske zbornice soglasno sklenil proračun kmetijskega zastopstva za leto 1968. Proračun je izravnan in vsebu- je v rednem proračunu 9,575.082 šilingov dohodkov in izdatkov, v izrednem proračunu pa 1,269.218 šilin- gov. S tem proračunom bodo tudi v prihodnjem letu zbornične doklade enako kot letos znašale 250 °/e davčne osnove za zemljiški davek. Občnemu zboru je kot predstavnik deželne vlade prisostvoval deželni svetnik B a c h e r . V svojem pozdravnem nagovoru je izrekel priznanje tako prizadevanju koroških kmetov, da bi bili kos težavam pri prehodu na kmetovanje v razvijajočih se pogojih integracije, kakor tudi koroški deželni vladi za veliko razumevanje potreb kmetijstva. Deželni prispevek za potrebe kmetijstva je od Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava. 9021 Klagenfurt - Celovec, Casometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška ine z velikim naporom odrinil že- lezni zapah na durih, ki so zapirale izhod na dvorišče, in odprl. Stopila sva na prag, vzidan v zid skoraj v visočini odraslega človeka. »Počakaj, se spustim jaz prvi dol. Potem pomorem še tebi. A tiho, da naju Micka ne opazi." Z obema rokama se je oprijel praga, pogumno se spustil dol v sneg. S težavo je spravil nato še mene za seboj. Čudovito okoren sem bil v prevelikih čevljih, še bolj me je ovirala suknja z mahavimi rokavi, ki so se v njih roke povsem izgubljale, da jih skoraj prav nič rabiti nisem mogel. »Zdaj pa le hitro! A tiho, da ne bo Micka slišala v hlev." A kako tiho? Bil je čudež, v taki opremi! Klop-klop ... klop-klop ... klop-klop-klop je šlo po zimski, o-ledeneli poti okrog hiše — kakor bi udarjal kamnar s kladivom po kamnu. Neusmiljen mraz je bil zunaj. Komaj je bil odprl brat dveri iz kleti, nama je puhnila zima nasproti, da joj. Kakor z ostrimi noži naju je napadala, rezala nama v lice, v ušesa, v oči, da so se polnile s solzami. In gor po rokavih nama je planila, kakor so govorili zvečer o polhih, da planejo zbesneli pod lovčevo obleko. Z divjo jezo se je zagrizla v prste, za nohte, z ledenim svojim telesom se je ovila do rameni gori, zajedla se vanje do kosti. In na prsi je legla in pikala in ščipala, da sva drgetala. Ko sva z naglim, a kar moč previdnim klop-klop, klop-klop-klop hitela mimo hlevov, boječe 'in v skrbeh se ozirajoč, ali ne bo vsak čas stopila iz hleva sestra, z golido -mleka v rokah, je besni naval nekoliko ponehal. A ko sva v okorni obutvi in predolgih suknjah s težavo zlezla čez prelaz in zavila za vogel hlevov, na prosto polje za vaškimi hišami, naju je neusmiljena sovražnica napadla s podvojeno silo, a še bolj divjo jezo. »Mrzlo -pa je," je čisto po nepotrebnem pripomnil Tone. Menda je slišal med enakomernim klop-klop, klop-klop škornjev in čevljev, kako se tresem in šklepetam z zobmi. Brezbrižno sva šla mimo prve hiše; da tam ne bo žemelj sva ve- dela, torej se nisva brigala zanjo. Tako sva priklopotala in prištor-kljala do Skuhalovih. Kar oddihala sva si, ko sva ropotala po dolgem, polzkem podstenju iz rdeče opeke. V srcu sva se pač oba tolažila s sladkim upanjem: »Segrejeva se pri Skuhalovih, potem šele greva nazaj domov." A na pragu je sedela že nova nesreča, čakalo že drugo bridko razočaranje. »Zaklenjeno je,” je na pol jezno, na pol obupano vzkliknil brat, ko je nekajkrat pritisnil veliko železno kljuko, ne da bi mogel odpreti. »Zaklenjeno?" sem se prestrašil. »Kaj pa zdaj?” Ne da bi bil odgovoril, je pričel Tone po vratih močno ropotati. Čez čas slišiva v veži poltihe, previdne korake, nato pritajeno šepetanje. Naposled vpraša dekliški glas: »Kdo pa je?" »Kaj vprašuješ, Pepca? Saj slišiš, da sva midva. Tone in Franček." »Kaj pa hočeta?" »Kaj? Ne vprašaj tako noro. Na pametivo sva prišla, saj veš." »Ko pa je vse zakljenjeno. Ključ so vzeli oče s seboj v cerkev." »Preneumno," se je jezil brat in nemirno prestopal z noge na nogo. »Zastonj sva šla. In v takšni zimi!" Jaz sem stal ob njem ves žalosten in prezebel, drhteč v veliki suknji, ki me je baš zaradi svoje preogromne velikosti le slabo varovala mraza. Z rokavom sem si neokretno otiral oči, mokre od solz, brisal si nosek, tudi moker, a ne od solz. Toda brat se ni dal kar odgnati. Pričel je s Pepco mešetariti. »Veš kaj, Pepca, ker sva že tukaj, kar daj nama žemlje. Je tako vseeno, ti ali oče." »Kako pa? Saj je zaprto." »Skozi okno." »Ko pa do njih ne morem. Oče jih imajo zaklenjene." Zdaj je bil tudi Tone premagan. »O ti presneta smola!" se je jezil. Jaz sem le z veliko težavo zadrževal jok. »Pozneje pridita, ko bodo oče doma.” »Pa prideva. Zbogom, Pepca." Med potjo domov sem že jokal in očital bratu: »Zdaj pa imava žemlje!" »Kdo pa bi bil mislil in vedel, da bodo zaklenili dveri in žemlje," se je nejevoljno opravičeval Tone. Na pol trda in zmrzla sva prišla domov. Obema nama se je za-nohtalo na rokah in nogah. A doma tudi ni bilo mogoče v hišo. Na prag pri kleti nisva mogla zlesti, da bi šla skozi klet, vrata v vežo so bila še zaklenjena. Tako sva morala iti klicat sestro in jo prositi, naj bi nama odklenila. »Kje sta hodila?" se je jezila. »Pa vama niso rekli, da ne smeta? Prav vama je. Da bi vama le prsti odpadli! Mislim, vama tako bodo." »Ti bi nama seveda želela,” je jezno zamrmral brat; potiskal je roke zdaj pod pazduho, zdaj dihal vanje, da bi jih ogrel. Jaz sem bil za vse take pripomočke že pretrd in v preveliki obleki preneroden. Šele v sobi sem se med velikim jokom in stokom polagoma odtajal in spet oživel. Prsti nama na srečo niso odpadli, kakor je prerokovala sestra. Tudi žemljice sva nekaj ur pozneje dobila. Toda tiste nedelje, tiste pa-metive in tiste poti k Skuhalovim ne bom pozabil vse življenje. ■00000c>000000000<>00000000000000000<; C C><>00<><>0<><><><>00<>0<><>0<>00<>0<><><><>0<>0<>0<><>00<>00<><>0 oooooo<><><><><><>oo<>ck>c>ckx><> >oooooooooooooooooc>oooo< o 9 IZ .PAVLIHOVE PRATIKE": Poezija želodca ANANAS je tropski sadež, ARTIČOKAM dodaj str, AJDOV ŽGANC z lahkoto zmalež, AJVAR peče kot hudirl BRINOVEC je sok za ženske, BEZGOV ČAJ nam čisti kri, BOB napenja nam črevesje, BIFTEK Z JAJCI moč krepi. CVIČEK je dolenjska koita, CMOK krepak je zalogaj, CIMET ne obrajta mošta, CVRTJE ljubi otročaj. ČOKOLADA nas zapira, ČEŠNJA je naš prvi sad, ČEŠPLJEV CMOK vsem imponira, ČESEN je, kdor ljubi smrad. DIVJAČINA v omaki, DALMATINCA liter čez, DATLJI s kisom v solati, DOBER TEK — za tako zmes! ENDIVIJA je vzor solate, ENCIJAN grenak napoj, ESENCA pitje'ni za svate, ESPRESSO ni za revni sloj! FIŽOL povzroča kanonado, FLANCAT slavnostna je jed, FAZAN se šteje za poslado, FRANCOSKA TORTA za predjed. GOBE so nevarna košta, GNJAT je narodni motiv, GROZDJE v sodu grlo trošta, GRAH je rahel eksploziv. O O HRUŠKA (suha) drisko pana, HREN pričara solze v nos, HRENOVKE je vsa Ljubljana, HRČKI gobe so za v »zos". IHAHA-meso ni slabo, IKRE so za kaviar, ISTRSKI PRŠUT gre v rabo, INGVER te za drag denar. JAJCA zarede hormone, JETRA prima so za kri, JANEŽ daj na makarone, JAGODE so brez kosti. KRVAVICO za beračka, KISLO ZELJE za klistir, KISLE KUMAR'CE za mačka, KRUH za mulce, pa bo mir! LIMONADA je za mladež, LIPOV ČAJ je za prehlad, LESNIK trd je gozdni sadež, LIZIKO ima molček rad. MLEKO krava nam pripravi, MOČNIK ni za dobrobit, MASLA največ je na glavi, MESA ni človek nikdar sit. NADETA GOS je za Martina, NAREZEK pride vedno prav, NAPOLITANKE jej brez vina, NARASTEK Z JAJCI, da boš zdrav! OCVRTO JAJCE moč forsira, OREHI so baje za seks, OCVIRK na žgancih paradira, OBARO je, kdor ima kompleks. PEČENKO tudi pes obrajta, PIŠČANEC ni več, kar je bil, POLENTA živce nam pocajla, POPOPRAN JOGURT je sumljiv . . . REPINCEU zgodna je solata, RIŽ tri četrt sveta redi, ROZINE jesti je potrata, RADIČ poleti prida nil SLADOLED vročino pana, SOJO žveči revni sloj, SOK je le za silo hrana, SVININE se, revmatik, boj! ŠPAGETE je, kdor »sredstev* nima, ŠTRUKLJEV je devetsto sort, SARA se s svinino rima, SUNKA je za sedem tort! TESTENINE so za suhce, TORTA je za rojstni dan, TURSKA ni za mlečnouhce, TUNA cika na teran . . . ULKUS hrani se upira, USTA pa si je žele, UH, zaman se rima zvira, URHA kliče, kdor ga žre . .. VAMPI so brez kalorije, VAFELJ dober je piškot, VODE nihče več ne pije, VINA dosti je povsod! ZREZKU se ni moč upreti, ZELENA je za može, ZASKA da se tudi scvreti, ZELJE s prascem dobro gre. ŽGANC slovenska je folklora, ŽLIKROF idrijski izum, ŽEMLJA krušnega izvora, ŽAJBELJ piti je poguml V I c t o r I u s oooooooooooooooooooooooooooooo Nagradna križanka za praznike Se vsako leto smo za božične in novoletne praznike objavili kakšen „trd oreh" za naše ugankarje. Zato tudi letos nismo pozabili na vse tiste bralce našega lista, ki svoje znanje radi preizkušajo v vodoravno-navpičnem labirintu vprašanj. Pripravili smo jim spet tradicionalno nagradno križanko ter jim želimo mnogo zabave pri reševanju. Morda se bo današnja križanka enemu ali drugemu zdela nekoliko težja, toda poguma ni treba takoj zgubiti, saj je časa dovolj, poleg tega pa čakajo tudi še nagrade, s katerimi želimo vsaj nekaterim reševalcem poplačati trud, ki ga bodo vložili v iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja. Po stari navadi smo namreč spet izbrali pet lepih slovenskih knijg, ki jih bo žreb razdelil med tiste, ki nam bodo poslali pravilno rešeno križanko. Torej: rešitve nam pošljite najkasneje do 8. januarja 1968 na naslov „Slovenski vestnik", Celovec, Casometergasse 10. Vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli do navedenega dne, bodo upoštevane pri žrebanju. In zdaj na delo, mi pa vam želimo mnogo zabave in uspeha! 1 2 3 % v 5 6 7 * 8 9 10 M 11 12 13 14 15 )d 16 17 M M 18 19 20 M 21 22 23 2V 25 26 M 17 z* 2» 30 )š 31 'M 32 33 SV 35 36 37 M 38 ‘JZajloMlint pjciziukt pjijateLjnjii tvihli fir-tkdO- 39 )Š- 39a 40 41 H2 X VJ 44 1*5 46 HI V 8 vs 50 M 51 Sl 53 54 55 s* Sf 58 59 'M 60 'A 61 )d 62 m 63 6V M 65 66 6 J 68 M 69 )š 71 71 73 ZV 75 76 'Aš n is ‘J 79 )4 80 M Sl 82 ss Sv ss Vodoravno: 1. posoda za cvetlice; 4. zor; 8. izbrana družba; 11. nočna ptica; naplačilo; 16. moštvo (tujka); 18. bole: bolečina; 19. enaka soglasnika; 21. iznc ženec; 24. števnik; 25. pamet; 27. ime č 28. naelektren delec; 29. znan osvaja hunski poglavar; 31. stran neba; 32. na okoli hiše; 33. enaka soglasnika; 34. mr 35. hlačke za kopanje; 37. površinska mi 38. kanton v Švici; 39. reka v severni N čiji; 39a. osebni zaimek, množ.; 41. ok šava za „to je"; 42. zadnja in prva ( abecede; 43. različna soglasnika; 44. slovna oseba iz znane Gotovčeve opere; del radijske naprave; 51. silen vihar, mn 55. termin; 56. poganjek; 58. veliko mesi Kanadi; 60. važno živilo; 61. pralna poti ščina; 62. zver, podobna mački; 63. ka pec; 65. del hiše; 67. kazalni zaimek; zdravilo; 69. neresnica; 70. ženski pe glas; 71. kazalni zaimek; 73. japonska i žinska mera; 75. samo; 77. manjše nase 79. reka v Sovjetski zvezi; 80. okrajšava »primer”; 81. grška črka; 82. zveza, sp< zum; 83. glasbena nota; 84. znak za iri 85. prebivalec naše dežele. Navpično: 1. mesto na Koroškem; 2. pr log; 3. umetnost, lat.; 5. star denar; 6. kalnica; 7. del gledališke igre; 8. vrsta p nifve, množ.; 9. kot 83. vodoravno; 10. "■ bolj razširjena rastlina; 11. morska ribe ,t pijača starih Slovanov; 13. prebivalka domovine; 15. brezbrižnost (tujka); 17. v usnja; 18. človek, ki uganja burke, mm 20. preprosto strelno orožje; 22. grška ginja; 23. ločilni veznik, tudi tuje mo ime; 25. del živalskega telesa; 26. zeler va; 27. daljše časovno obdobje; 30. znak aktinij; 31. pomožni glagol, množ.; 34. ri koščica; 36. žensko ime; 40. šarenica v o su, tudi grška boginja; 43. del telesa; ovitek; 47. predlog; 48. naravoslovje; del obraza; 50. kot 37. vodoravno; 51. os zaimek; 52. okrajšava za radio in televiz 53. delamo pri hoji; 54. znak za neon; cvetlica; 57. žensko ime; 59. žlahten kam 60. podzemska železnica; 62. sirota; 64. lezniška kompozicija; — 66. del dneva; debela odeja; 74. veznik; 76. števnik; okrajšava za »slovenski”; 79. oranje; okrajšava za »primer"; 81. kvartaški izro Ni povsod 1. januar začetek novega leta V dobrem tednu se bomo spet znašli na koncu leta; drug drugemu bomo zaželeli vse najboljše — v novem letu. Prestop iz starega v novo koledarsko leto je povezan z mnogimi starimi običaji, ki seveda niso pri vseh narodih in v vseh deželah enaki, saj niti dan, ki velja za začetek novega leta, ni povsod 1. januar. Različni narodi praznujejo namreč začetek novega leta ob različnih dneh in seveda tudi z različnimi običaji. Poglejmo najprej, kako je bilo z novim letom pri starih narodih. V starem Egiptu so prvi dan v letu — to je bilo na dan Sothisovega (Siriusovega) vzhoda 19.—20. julija — praznovali z velikimi dvorskimi in drugimi svečanostmi ter žrtvami v čast boginje Izide. Za Babilonce, Perzijce in Kitajce, ki so leto računali po spomladanskih ekvinokcijih (ekvinokcij — enakonočje), je bilo novo leto praznik pomlajenega spomladanskega Sonca. Tudi pri Grkih je bil začetek leta odvisen od »gibanja« Sonca. — V Atenah se je novo leto začelo z letnim, v Eoliji pa z zimskim solsticijem (solsticij — sončni obrat), medtem ko se je v Šparti začelo z jesenskim ekvinokcijem, vendar povsod brez novoletnih svečanosti. V antičnem Rimu je bil prihod novega leta (najprej 1. marec, od 153 »januarske ka-lende« pa 1. januar) dan splošnega slavja in veselja. Ta dan so ljudje drug drugemu čestitali, delili novoletna darila in prirejali hrupne svečanosti v čast boga Jana. Krščanstvo je dolgo časa od- klanjalo praznovanje prvoja-naurskega novega leta kot poganski običaj, zato so v srednjem veku jemali za začetek novega leta krščanske praznike, kot na primer Marijino oznanjenje 25. marca ali božič 25. decembra. Šele od 12. stoletja dalje je cerkev sprejela 1. januar kot začetek sončnega leta, medtem ko cerkveno (liturgično) leto štejemo od prve adventne nedelje. Medtem ko praznovanje novega leta in večera pred njim v romanskih in germanskih deželah sloni na davnih tradicijah, so novoletni običaji pri slovanskih narodih v glavnem novejšega datuma in predstavljajo mešanico tujih vplivov s preostanki kulta novorojenega Sonca — »mlado leto«. In zdaj še nekaj o novem letu pri raznih narodih na drugih kontinentih. Prebivalci Etiopije praznujejo novo leto podobno kot Židje meseca septembra, ker etiopsko cesarstvo ni izvedlo sprememb v smislu gregorijanskega koledarja. Etiopski koledar zaostaja za našim približno za 7 let in 8 mesecev. Sicer pa praznujejo v Etiopiji poleg nacionalnega tudi »zahodno« novo leto. Svečanosti se pričnejo s prižiganjem bakel zvečer med osmo in deveto uro, ko se na nebu pojavijo zvezde. Razni obredi trajajo vse do jutranjih ur, ko sledi skupen obisk cerkve. Pozneje se prične splošno narodno veselje, v katerem sodeluje staro in mlado. Zlasti mladina je neutrudljiva ter poje in pleše vse do naslednjega jutra. Svečano oblečeni mladeniči in mladenke obiskujejo hišo za hišo, prepevajo in častijo novo leto. Vračajo se zasuti s cvetjem in preobloženi z darili. V Burmi imenujejo novoletni praznik »Tingjan« ali »Vodni festival«. Praznujejo ga sredi aprila, v enem najtoplejših mesecev leta. Festival traja navadno tri ali štiri dni oziroma od 13. do 16. aprila. Novo leto se začne takoj po tem festivalskem obdobju. Izračunavanje »Tingjana« in novoletnega dne je vsklajeno z gregorijanskim koledarjem. »Umiti z vodo vso umazanijo preteklosti in pričeti novo leto cist,« to je namen, zaradi katerega se Burmanci polivajo z vodo. To je zelo vesel običaj. S pretiranim navdušenjem prepevajo in plešejo ob zvokih glasbe ter mečejo s sebe stara oblačila in stare skrbi. V dneh »Tingjana« vabijo vse sorodnike in prijatelje, da bi z njimi delili svečano razpoloženje. Indijsko novo leto prav tako ni povezano s 1. januarjem, razen seveda v velikih indijskih mestih. Največji del dežele praznuje novoletni praznik v indijskem mesecu »baj-sakhi«, to je v času med aprilom in majem. Praznovanje se prične z beljenjem in čiščenjem hiš ter s pripravo okusnih jedil. Ljudje se oblačijo v svečane obleke, vabijo goste in tudi sami obiskujejo svoje prijatelje. Po svečanem kosilu odhajajo ob spremljavi glasbe na velike sejme. Osrednje mesto, kjer se zbirajo, je hram boginje Šive. Po dbisku templja sledi drugi, poslovni del sejma, kjer prodajajo in kupujejo najrazličnejše stvari. Vendar pa praznovanje ni enotno za vso Indijo, marveč ima vsaka pokrajina še svoje posebne novoletne običaje. Regionalni program Poročilo: 5.00 , 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.45 ‘Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 8.20 Glasba zate — 9.00 šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.10 Objave, pregled sporeda — 13.25 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Po željah — 18.15 Godba na pihala — 18.30 Odnrev časa — 18.55 Lahko noč za otroke — 19.00 šport — 19.57 Pregled sporeda — 23.10 Ogledalo poročil. Sobota, 23. 12.: 7.55 Domači vrt — 11.00 Naša lepa domovina — 14.00 Zabavna glasba — 15.00 Človek kot ti in jaz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17*10 Veseli delopust — 18.00 Vaš hobby — 20.10 Predbožična oddaja. Nedelja, 24. 12.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je •novega — 9.45 Božične pastirske igre alpskih dežel — 10.30 Pojmo veseli — 12.03 /Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.25 Opoldanski koncert — 13.45 ilz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Kje ostajaš tolažba, dramatizirana pripovedka — 16.57 Tiha noč, blažena noč — 18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.45 Govori celovški knezoškof — od 18.57 Božična glasba. Ponedeljek, 25. 12.: 8.05 Božični pozdrav — 9.00 Brez ■skrbi skozi jutro — 10.30 V petkih ribe, pripovedka — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 15.30 Otroška ura — 16.00 Ljudstvo in domovina — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18.00 Koncert ljudskih pesmi — 19.30 Operni koncert — 20.10 Lovska puška, pripovedka — 21.30 Malo ritma — 22.10 Sodobni avstrijski komponisti. Torek, 26. 12.: 8.15 Ziehrerjeva in Lannerjeva glasba — 9.45 Venček melodij — 10.30 Srečni dan, pripovedka — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Češke ljudske viže — 13.45 Stefanovo — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Življenje, slušna igra — 17.00 Plesna glasba ob petih — 18.00 Slavnostna zborovska glasba — 19.00 šport — 20.10 Zabavna glasba — 20.10 Plesna glasba. Sreda, 27. 12.: 9.00 Dobro poudarjeno — 9.30 Mala zgodovina medicine — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.30 Otroška ura — 17.00 Violinska glasba — 18.00 Oddaja de- Kmečka gospodarska zadruga ŠT. JANŽ V ROŽU želi članom in odjemalcem zadovoljne božične praznike in srečno novo leto. Prodaja vseh kmetijskih potrebščin ter nakup žita. Kupujte pri vaši domači zadrugi! DRUCKEREI - KLISCHEEANSTALT ROMAN RITTER Papierhandlung KLAGENFURT, Burggasse 8 telefon 21-08 lovske zbornice — 19.30 XY ve vse — 20.10 Glasbeni mozaik — 21.00 Človečanstvo nezaželjeno — 21.15 Zeleni križ — 22.30 Hrvaška lirika. Četrtek, 28. 12.: 9.00 španski ritmi — 9.30 Dežela Drave — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Varnost jezov rečnih elektrarn — 15.45 Ljudstvo in domovina — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.14 Koroške pihalne godbe — 19.30 XY ve vse — 20.10 Koroški hišni koledar — 21.00 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave. /Petek, 29. 12.: 9.00 Mala matineja v pianu — 9.30 Japonska ljudska glasba — 14.00 Zadnji senj starega hrasta — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo v konec tedna — 18.00 Celovčan Franz Paul Herbert in Friedrich Schiller — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.45 To nas briga vse. Sobota, 30. 12.: 10.05 Dopoldanski koncert — 11.00 Naša lepa domovina — 14.20 Kjer pojejo, ostanemo — 15.00 človek kot tl in jaz, roman — 15.30 Koncert po željah — 17.10 Ura pihalne glasbe — 18.00 Za delovno ženo — 18.15 Glasba za delopust — 20.10 Predzadnji krik — 22.30 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 31. 12.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 19.30 Na pošti, pripovedka — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo mestnega gledališča — 13.25 Zabavna glasba — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Avtomobili, slušna igra — 17.05 Plesna glasba ob petih — 18 00 Ogledalo koroškega tiska — 18.20 Kutlurnopolitične perspektive — 18.45 -Pridite in pojte — 19.30 Pogled na staro leto — 19.45 Govori deželni glavar — 20.10 Pogleda na siaro leto — 21.00 1001 in 1 promil — 22.10 Pisani večer je umrl, pisani večer naj živi — 24.00 Novoletna voščila in glasba. Ponedeljek, 1. 1.: 8.15 Ti moja Avstrija — 9.00 Vedro v novo leto — 10.30 Senj smešnega človeka — 12.03 Za avtomobiliste — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 15.30 Otroška ura — 16.00 Swing, slow, beat — 18.00 Zabavni koncert — 19.00 šport — 19.30 Govori intendant koroškega radia — 20.05 To se zgodi le enkrat — 21.00 Ziehrerjeva glasba. Torek, 2. 1.: 9.00 Saltarello — 9.30 Zabavna glasba — 14.00 Iz deželnega izobraževalnega načrta —• 15.00 Komorna glasba — 15.30 Referent za ljudsko prosveto — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Mrzla plošča toplo servirana — 18.00 Deželni razgledi — 19.15 Ljudska glasba — 20.10 Orkestralni koncert. Slovenske oddale Sobota, 23. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 24. 12.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 25. 12.: 7.30 Božični nagovor krškega kne-zoškofa — Božične pesmi. Torek, 26. 12.: 7.30 Kabina se je ustavila, dramatizirana zgodba. Sreda, 27. 12.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 28. 12.: 14.15 Poročila, objave — O, naglo, naglo čas beži, koledovanje na Radišah. Petek, 29. 12.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — športni mozaik. Prijetne praznike in uspešno novo lefo želi članom in odjemalcem KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA BRNCA Kraftvverksbau — Motor der VVirtschaft Mit der Errichtung des Draukraftvverkes Feistritz ist ein wei-terer Schritt zur Vervvirklichung der Kraftvverkskette an der Drau getan. Die Baukosten in H6he von rund 840 Mili. S kom-men fast zur Ganze der osterreichischen Wirtschaft zugute; zum groBten Teil aber dem Lan-de Karnten. Nicht vveniger als 500 Mili. S werden hier ausgegeben. Nur 50 Mili. S flieBen ins Ausland. IN BETRlEB 3 Draukraftwerke 5 Dampfkraftvverke 1 Winterspeicherwerk Installierte Gesamtleistung Draukraftvverk Feistritz i. R. 80.000 kW installierte Leistung, 375 Mili. kWh Jahres-arbeitsvermogen, geht 1968 in Betrieb. 726.000 kW Jahresarbeitsvermogen rund 3 Mrd. kWh OSTERREICH ISCH E DRAUKRAFTVVERKE AKTIENGESELLSCHAFT KLAGENFURT ANZENGRUBERSTRASSE 50 Sobota, 30. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 'Slovenske skladbe za violino in klavir. Nedelja, 31. 12.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 1. 1.: 7.30 Z veselim srcem voščimo. Torek, 2. 1.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — športni mozaik — Cerkev in svet. Sreda, 3. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 4. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kako so nekoč uprizarjali pastirsko igro v Tmari vasi — Stari izreki v novi obleki. Petek, 5. 1.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Perhtovanje v Zahomcu. Prijetne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu želi vsem članom in odjemalcem KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA ŠT. JAKOB V ROŽU Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi TESARSTVO fk Gasser BILČO VS Telefon (0-42-28) 24-19 Hranilnica in posojilnica ŽELEZNA KAPLA želi vsem svojim članom vesele božične praznike in srečno novo leto. Priporočamo se za denarne posle vseh vrst. Vlagajte v vašo domačo hranilnico. Poslužujte se pri najemanju posojil domačega denarnega zavodal Hranilnica in posojilnica Št. Janž v Rožu želi vsem svojim članom prijetne božične praznike in uspešno novo leto Zadovoljne božične praznike ter mnogo prijetnih izletov in potovanj v novem letu želi AVTOBUSNO PODJETJE Štefan Sienčnik DOBRLA VAS telefon (0-42-36) 219 Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi Gašper Ogris Martič TRGOVINA V BILČOVSU vesele praznike in srečno novo leto Izberite tudi vi! ■ Ivan Cankar: KRIŽ NA GORI, 120 str., pl. 23 šil. ■ Josip Jurčič: DESETI BRAT, 176 str., slik. priloge, pl. 26 šil. ■ Janko Kersnik: CIKLAMEN, 140 str., br. 18 šil. ■ Miško Kranjec: POVEST O DOBRIH LJUDEH, 264 str., br. 22 šil. ■ Fran Levstik: MARTIN KRPAN, 64 sir., kart. 24 šil. ■ Angelo Cerkvenik: OVČAR RUNO, 128 str., ilustr., br. 18 šil. ■ Ivan Tavčar: MED GORAMI, 116 str., br. 20 šil. ■ Ivan Vouk: NA MEJNIKU DVEH SVETOV, 116 str., ppl. 11 šil. ■ August Šenoa: NAGELJ S PESNIKOVEGA GROBA, 80 sir., br. 18 šil. ■ Rado Murnik: LEPI JANIČAR, 236 str., kart. 26 šil. > Jože Pahor: OTROK ČRNEGA RODU, 160 sir., ilustr., br. 18 šil. » France Bevk: LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC, 104 str., ilustr., br. 10 šil. ■ Pavle Zidar: KARANTANIJA, 212 str. br. 32 šil. ■ Alojz Rebula: KLIC V SREDOZEMLJE, 160 str., br. 8 šil. ■ Josip Ribičič: TRIJE NA POHODU, 144 sir., br. 9 šil. ■ Smiljan Rozman: TEDEN IMA SEDEM DNI, 132 sir., ilustr., br. 22 šil. Vsem ljubiteljem dobre knjige prijetne praznike in mnogo uspeha v novem letu lell knjigarna »NAŠA KNJIGA” CELOVEC WUFENGASSE Prijetne praznike in uspešno novo leto GOSTILNA PRI ■ <4 Jišlarju DRUŽINA GABRIEL ST. JANŽ V ROŽU pošta Svetna vas HRANILNICA IN POSOJILNICA KOTMARA VAS želi vsem svojim članom in poslovnim prijateljem zadovoljne božične praznike ter veliko uspeha v novem letu! Vsem članom in vlagateljem vesele božične praznike in srečno novo leto HRANILNICA IN POSOJILNICA BOROVLJE Vsem članom Vn prijateljem lova prijetne praznike in bogat lovski blagor v novem letu 1968 želi Klub prijateljev £ lova O > 1- Janez Weiss x» < Št. Janž v Rožu, tel. 224 “3 O Podružnica Celovec at * Spitalgasse 12, tel. 72-4-35 Sobota, 23. 12.: 17.03 Listamo po slikanici — 17.30 Tukaj prihaja Petter — 18.00 Za družino — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Kolportaža, igra — 22.15 Ujetnik v Alcafrazu. Nedelja, 24. 12.: 15.05 Zvezdica — 15.15 Svet mladine — 15.45 Patrik in Putrik na božični večer — 16.00 Božič v belem — 17.00 Presenečenje, igra — 17.30 Adventno petje iz Saalfeldna — 19.10 Mir ljudem na zemlji — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Božič s Hansom Joachimom Kulen-kampffom — 20.40 Čudovita vožnja Nilsa Holgersona — 22.15 Svetovni otročki božič — 23.55 Polnočnica iz Mun-chena. Ponedeljek, 25. 12.: 15.03 Trobenta — 15.35 Maček v škornjih — 17.55 Robinson Crusoe — 18.30 Na strehah Dunaja — 19.00 Pobratenje — 20.00 Carmen, opera — 22.55 Dobrodelnica, televizijska igra. Torek, 26. 12.: 15.03 Sledi po snegu — 15.15 Leteči razred — 16.45 Mali zimski gostje — 17.00 Robinson Crusoe — 18.35 Male dragocenosti — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Vila, televizijska igra — 21.35 Show-apres. Sreda, 27. 12.: 11.00 GIen-Miller-Story — 16.05 Pavliha in čarovnik — 16.50 Robinson Crouse — 18.30 Kulturne AVSTRIJA Sobota, 23. 12.: 17.40 Vsako soboto — 17.55 Obzornik — 19.15 Oddaja za otroke — 19.15 Sprehod skozi čas — 20.00 Devnik — 20.40 Ljubezen, oh ljubezen — 21.30 Junaki cirkuške arene — 22.00 Gideon. Nedelja, 24. 12.: 9.30 Poljudno znanstveni film — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Vijavaja, ringaraja — 11.30 Junaki cirkuške arene — 15.30 Najboljši športniki Jugoslavije — 16.30 Predstavljajte — 17.00 Ljubezen, oh ljubezen — 18.25 Karavana, reportaža — 18.55 Dolgo vroče poletje — 19.50 Zgodba z novoletne jelke — 20.00 Dnevnik — 20.50 Magazin — 21.50 Lirika. Ponedeljek, 25. 12.: 10.40 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.00 Mali svet — 17.25 Risanke — 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Obzornik — 18.20 Jezikovna oddaja — 18.40 Kako pomagamo naglušnemu in gluhemu otroku — 19.00 Znanost in tehnika — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.50 Zgodba z novoletne jelke — 20.00 Dnevnik — 20.40 Drama — 21.40 Novoletne čestitke. Torek, 26. 12.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.30 Drsalna revija iz Garmischa — 18.35 Film za otroke — 18.50 Svet na zaslonu — 19.30 Obzornik — 20.10 Zgodba z novoletne jelke — 20.20 Celovečerni film — 21.50 Kulturna oddaja — 22.05 Novoletne čestitke. zre Le vizi j & JUGOSLAVIJA aktualnosti — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Smrt teče zadaj, kriminalka — 21.10 Prosim, odložite. Četrtek, 28. 12.: 18.00 Ledenomrzli otok — 18.30 Copra-nje ni čarovništvo — 19.00 Londonski dnevnik — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Smrt teče zadaj, drugi del — 21.10 Moj ljubi labod — 22.30 Nočna knjiga Carryja Hauserja. Petek, 29. 12.: 11.00 Enaindvajset — 11.40 Moj ljubi labod — 18.00 Lov na severne jelene — 18.30 Festival — 19.00 Človek v prostoru — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Dva stara grešnika, veseloigra — 21.50 Najbolje nič novega — 23.05 Jazz v Ameriki. Sobota, 30. 12.: 16.03 Kaj lahko postanem — 16.35 Robinson Crousoe — 18.00 Stališče — 18.35 Plesna šola — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Smrt teče zadaj, tretji del — 21.00 Letni pregled aktualne službe — 22.10 Glasba z Maxom Gregorjem — 22.35 Banda petih, film z divjega zahoda. Nedelja, 31. 12.: 16.33 Mojster čarovnik Nesselbart — 17.20 Za družino — 17.45 Letni športni pregled — 19.00 tronimus 1967 — 19.20 Novoletni nagovor kardinala Ko-niga — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Silvester z Heinzom Conradsom — 21.00 Bilanca leta s Karlom Farkasom — 22.00 Sedaj bije trinajst — 23.59 V Novo leto. Ponedeljek, 1. 1.: 12.05 Novoletni koncert dunajskih filharmonikov — 13.30 Mednarodne tekme v smučarskih skokih v Garmischu — 17.00 Daktari — 18.00 Pustolovščine dobrega vojaka Svejka — 18.30 Od meseca do meseca — 19.00 Zjutraj, opoldne in zvečer v Kitzu — 19.30 Cas v sliki — 20.05 Človek, ki ga ni mogoče podkupiti — 21.35 Vroče ure v Montparnassu. Torek, 2. 1.: 18.00 Nepoznani svet — 18.30 Tvoj najboljši prijatelj — 19.00 Francoski šansoni — 19.45 Cas v sliki — 20.15 Horiconti, razgledi — 21.00 Prvi krik. Sreda, 3. 1.: 11.00 Štirideset let po Lindbergu — 11.45 77 Sunset Strip — 16.00 Mednarodne smučarske tekme — 17.00 Pefzi pri zimskem kralju — 17.30 Lassie — 17.55 Za družino — 18.30 Aktualnosti v kulturi — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.45 Cas v sliki — 20.15 Slatin Paša — 21.40 Ilustrirano revijo, prosim. Četrtek, 4. 1.: 16.00 Mednarodne smučarske tekme — 18.00 Razmišljanje se obrestuje — 18.30 Športni kaleido-skop — 19.00 Super Max — 19.45 Cas v sliki — 20.15 Mali hotel — 22.15 Okameneli gozd, film. Petek, 5. 1.: 11.00 Okameneli gozd — 16.00 Mednarodne smučarske tekme — 18.00 Dežela brez imena — 18.30 Avstrijska podoba — 19.00 Tajni nalog za Johna Drakeja — 19.45 Cas v sliki — 20.15 Slatin Paša — 21.40 Filmske aktualnosti — 22.40 Glasba za polnoč. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem prijateljem tukaj in v domovini družina inž. Čistimir Bauer ŠMOHOR IN Z E L T W E G FRANZ LIEGL STADTGARAGE Autoreparaturen Wasch- und Schmierstation KLAGENFURT, Volkermarkter Ring 14 Telefon 51-08 Vsem pevkam in pevcem ter prijateljem naše pesmi prijetne praznike in zadovoljno novo leto želijo pevovodje Slovenske prosvefne zveze In včlanjenih društev Sredo, 27. 12.: 17.05 Serijska lutkovna igra — 17.25 Poljudno znanstveni film — 17.55 Obzornik — 18.15 Ne črno, ne belo — 19.00 20 milijonov, reportaža — 19.50 Zgodba z novoletne jelke — 20.00 Dnevnik — 20.40 Ekran na ekranu — 21.40 Novoletne čestitke. Četrtek, 28. 12.: 10.35 Angleščina — 17.10 Kristalni gozd — 17.25 Slike sveta — 17.55 Obzornik — 18.15 Reportaža — 18.30 Novoletne čestitke — 19.00 Dežurna ulica — 19.40 Zgodba z novoletne jelke — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.40 Drama. Petek, 29. 12.: 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Vaša križanka — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinski koncert — 18.15 Mladinski koncert — 9.05 Tiskovna konferenca — 19.50 Zgodbe z novoletne jelke — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film — 22.10 Novoletne čestitke. Sobota, 30. 12.: 17.40 Vsako soboto — 17.55 Obzornik — 18.15 Oddaja za otroke — 17.15 v Besedi in sliki — 19.50 Zgodba z novoletne jelke — 20.00 Dnevnik — 20.50 Junaki cirkuške arene — 21.20 Gideon — 22.20 Novoletne čestitke. Nedelja, 31. 12.: 9.30 Zidane volje v novo leto — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Ne črno, ne belo — 11.30 Junaki cirkuške arene — 12.00 Nedeljska konferenca — 14.50 Ljubezen, oh ljubezen — 15.40 Novoletni spored za otroke — 16.25 Koncert otroškega zbora Titograd — 16.40 Risanke — 17.10 Slovenski ansambli tekmujejo — 18.15 Novoletni pozdrav — 18.25 Karavana, reportaža — 18.55 Dolgo vroče poletje — 19.45 Zgodba z novoletne jelke — 20.00 Dnevnik — 21.10 Novoletna oddaja. Ponedeljek, 1. 1.: 9.00 Novoletna čestitka — 9.20 Novoletne želje — 11.20 Mali svet — 11.45 Risanke — 12.00 Novoletni koncert z Dunaja — 13.30 Smučarski skoki v Garmischu — 15.30 Novoletna oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Novoletna oddaja. Torek, 2. 1.: 10.00 Novoletna oddaja — 14.45 Madžarski ciganski ansambel — 15.00 Od zore do mraka — 15.30 Telešport — 16.10 Magazin — 17.30 Svet v letu 1967 — 18.15 Celovečerni film — 20.00 Obzornik — 20.30 Novoletna oddaja. Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav molzne naprave AI f a - D a h 11 a STROKOVNA ELEKTROTRGOVINA Ing. T. Schlapper ŠT. JAKOB V ROŽU želi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto Vsem članom in svojim vlagateljem vesele praznike ter uspehov polno novo leto želi Hranilnica in posojilnica PLIBERK Krischke & Co. Celovec - Klagenfurt 8.-Mai-Strafje 3, Neuer Platz 12 Vam želi prav vesel božič in mnogo sreče v novem lem NATIONAL Splošna zavarovalna delniška družba Zavarovalni zavod Zveze slovenskih zadrug in Slovenske kmečke zveze VSE VRSTE ZAVAROVALNIN CELOVEC - KLAGENFURT Zadovoljne praznike Sterneckstrafje 1 in uspehov polno novo leto Vsem članom in vlagateljem želi zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto Hranilnica in posojilnica VELIKOVEC Poslujemo dnevno od 8. do 12. ure Vesele miru polne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1968 želi vsem članom in vlagateljem Hranilnica in posojilnica dobrla vas CARIMPEX IZVOZ -UVOZ-TRANZIT KLAGENFURT- CELOVEC GabelsbergerstraGe 24 telefon 24-98 Vsem članom in prijateljem želi zadovoljne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu HRANILNICA IN POSOJILNICA B I L Č O V S Priporočamo se tudi z lastno bencinsko črpalko CELOVEC - STERNALLEE želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in uspešno novo leto 1968 Za praznike mnogo zadovoljstva in obilo uspehov v novem letu želi DR. FRANCI Z W I T T E R ODVETNIK CELOVEC, BAHNHOFSTR. 38 RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (rožen ob nedeljah in praznikih); 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Nopotki za turiste — 6.50 Dones za vos — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični nopotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nosveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za va^ — 18.00 Aktualnosti doma 'm v svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji don — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 23. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 9.25 Naši ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.10 Iz baleta Trnjul-čica — 12.40 Popevke iz studia 14 — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Filmanje, podlistek — 17.35 Igramo beat — 16.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.00 Glasbeni cockiall — 22.10 Oddaja za noše izseljence. Nedelja, 24. 12.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Burja, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.15 Iz partitur mojstrov operetnih melodij — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Glasba ne pozna meja — 14.35 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Mali operni koncert — 17.30 Mož, ki je ukradel čas, igra — 18.11 Beethoven in Musorgski — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 25. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Mladinski pevski festival 1967 — 11.15 Cocktail melodij rn plesnih zvokov — 12.10 Igrajo virtuozi — 12.40 Slovenske narodne — 14.35 Voščila — 15.40 Koncertni zbor — 17.05 Operni koncert — 18.15 Sig-aali — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Pevka Marjana Deržaj — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslušali. Torek, 26. 12.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Prekmurske melodije — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Poldan — 12.40 Orkester Milice iz Ljubljane — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek na svidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — Vesele božične praznike in uspešno novo leto RADIO-ELEKTRO Hans Kreutz Celovec, St.-Ruprechter-Strafje 10 Vse za vašo družino po najugodnejših cenah Prijetne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu želi vsem občanom občine Sele HERMAN župan VELIK Vesele božične praznike in srečno novo leto 1968 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče K ER Wl N M G N C H trgovina z drvmi In premogom CELOVEC - KLAGENFURT Villacher Stralje 187 18.15 Brahmsova glasba — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 20.00 Vihar igra — 20.46 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij. Sreda, 27. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Glasbena pravljica — 11.15 Narodne in domače melodije — 12.10 Pisanost plesnih ritmov — 12.40 Lahka in operetna glasba — 14.35 Voščila — 15.45 Kaj je groteska, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Pevka Elda Viler — 20.00 Tristan in Izolda, opera. Četrtek, 28. 12.: 8.08 Operna matineja — 9.25 Ansambel Teodosijevski — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.10 Prizor iz opere Veronika Deseniška — 12.40 Pihalne godbe — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Mali recitali naših glasbenih umetnikov — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turis'ična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.15 Pevka Majda Sepe — 20.00 četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 29. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenske melodije — 11.15 Opoldanski spored zabavnih melodij — 12.10 Nekaj Dvorakovih skladb — 12.40 Pred domačo hišo — 14.05 Valčki in uverture — 14.35 Voščila — 15.45 Kulturni globus — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Pevka Lidija Kodrič — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.30 Pogovor o glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. Sobota, 31. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 9.25 Ansambli zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.10 Tatarska suita — 12.40 Popevke iz studia 14 — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Hura, v novo leto, podlistek — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Tekmovanje ansamblov — 21.00 Veseli zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 31. 12.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Strahopefulus, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovraši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Jugoslavija in svet, reportaža — 14.00 Nedelja ob kmečki peči — 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Z novoletno jelko za vas — 17.05 Pod odprtim nebom — 18.00 Zaplešite z nami — 20.00 na Silvesirovo. Ponedeljek, 1. 1.: 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Novoletni vrtiljak zabavnih melodij — 10.00 Človek na poti — 10.20 Novoletni narodni in narodno zabavni sejem — 11.15 Pojo slavni operni pevci — 13.15 Koncert ob kaminu — 14.00 Zanje ni praznika, reportaža — 16.00 Zupanova Micka, igra — 17.05 Ples ob petih — 17.55 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 20.00 Pripoved o sreči — 21.00 Basni — 21.40 Iz solistične glasbe. Torek, 2. 1.: 8.05 Najmlajšim poslušalcem za Novo leto — 9.05 Veseli zvoki — 10.00 Imamo denarja kot žaba perja — 10.30 Novosti našega arhiva — 11.15 V ritmu današnjih dni — 13.15 Vedri obrazi nove slovanske muzike — 14.00 Hrana iz morja, reportaža — 14.20 Za kmečko pečjo — 15.05 Faust, opera — 16.00 Novoletna športna oddaja — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Humoristični pravopis — 19.15 Minute z pevko Ledo Viler — 20.00 Cesarjev slavček, igra — 21.00 Pesem godal. Sreda, 3. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Deklica z vžigalicami, glasbena pravljica — 11.15 Narodne in domače melodije — 12.10 Komorni orkester iz Aten — 12.40 Iz operetnega sveta — 14.35 Voščila — 15.45 Iz avtobiografije, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Dela Johannes Brahmsa — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Čarobni napoj, oratorij. Cenjenim odjemalcem in prijateljem prijetno praznike in uspešno novo leto HADERLAP MODNI SALON Celovec - Klagenfurt Ta,viter Stralje 100, tel. 21-23 Tone Mišic KROJAČ KOTMARA VAS rriporocam te ta naročila, KI JIH »vajam pa domovih. Dopite na natlov Sloventkega vetlnlka. Prijetne praznike in srečno novo lelo znancem in rojakom doma in po tveiu. Zadovoljne praznike in obilo uspehov v novem letu želi svojim članom in odjemalcem KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA PLIBERK Die Konsumgenossenschaften KLAGENFURT wOnschen allen ihren Mitgliedern, Kunden und Genossenschaftsfreunden ein (r&hti TA)eikna£hhj[£At und zlu O&iundzs, wl&LQjwiekej ueuej Qaliv! 7 Fiir mm ^ < Menschen 4 unserer KONSUM Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto TISKARNA Borovlje Podljubelj DRAVA Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto samopostrežna trgovina in gostilna Janko Ogris V BILČOVSU telefon (0-42-20) 24-14 Kmečka gospodarska zadruga ŽELEZNA KAPLA želi vsem članom in odjemalcem zadovoljne praznike ter mnogo uspehov v novem letu. Dobavljamo vse vrste kmetijskih potrebščin. Zamenjava žita za moko vsake vrste. Zadruga dostavlja blago tudi na dom. Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi Prijetne praznike in uspehov polno novo leto Mihael Antonie vsem članom in prijateljem trgovina, gostilna, stiskalnica za sadje REKA PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU ^III Hranilnica in posojilnica Glinje LET Podjunska trgovska družba Bratje RUTAR & CO. Dobrla vas tel. 04236-281 odprla sodobni trgovski center Podjune Razvoj Podjunske trgovske družbe bratje Rutar & Co. ter zgradba sodobnega trgovskega centra v Dobrli vasi je zgleden primer pristne zasebne požrtvovalnosti in skupnega dela članov družine Rutar. Tesno povezana z usodo koroške dežele in z gospodarskim razcvetom Avstrije je tudi preteklost očetove hite, ki stoji v Žitari vasi, in Podjunske trgovske družbe, ki obhaja ob tej otvoritvi Centra svoj 20- letni obstoj. Predniki sedanjih bratov Rutar so stari Podjuneani oz. Rožani, torej pravi Korošci. Stari oče, Jurij Rutar, je bil soustanovitelj Hranilnice in posojilnice v Sinči vasi in dolga leta načelnik tega kreditnega zavoda. Jožef Rutar je leta 1912 ustanovil prvo trgovsko podjetje Rutar v Žitari vasi. Prva vojna in tej sledeča nemirna leta so težko prizadela mlado podjetje. Po inflaciji sta Jožef in Urška Rutar tretjič obnavljala trgovino in gostilno v Žitari vasi. Poleg tega sta ustanovila še podružnico v Št. Vidu v Podjuni. Donos teh podjetij je omogočil, da sta primerno izšolala svojih sedem otrok. Eden — dr. Jožef Rutar — je po vojni postal zdravnik-kirurg. 2 zasedbo Avstrije so nastali posebno težki časi za družino Ru- tar. Očeta, ki je bil odbornik Hranilnice in posojilnice v Dobrli vasi, predsednik Živinorejske zadruge ter Slovenskega prosvetnega društva »TRTA« v Žitari vasi in občinski odbornik — je bil najbolj izpostavljen političnemu in narodnemu preganjanju ter leta 1945 umorjen. Usoda Slovenca: v prvi svetovni vojni kot avstrijski vojak težko ranjen — v drugi svetovni vojni kot zvest demokrat umorjen. Leta 1944 sta bila med bojem partizanov in Volkssturma požgana Narodni dom in leta 1934 zgrajeno skladišče. S tem je bilo uničeno vse premoženje. Po vojni sta vdova Uršula — ki še danes živi — in najstarejši sin Vladimir postavila v Žitari vasi tako trgovino kakor tudi gostilno na novo. Pogled v prodajalni prostor zo pohištvo Pogled od zunaj ponoči Oddelek za električne naprave in Štedilnike Podgled v A & O trgovino Franc Rutar Danes vidimo na tem mestu moderno ADEG-samopostrežno trgovino in gostilno z lepo dvorano. V gornjem nadstropju gostilne se je udomačilo leta 1967 prvo industrijsko podjetje v Občini Zitara vas, tvrdka Forbell, ki izdeluje perilo. Hčerka Angela se je poročila z Valentinom Blaže-jem in oba sta ustanovila v Zgornjih Li-bučah pri Pliberku trgovino z gostilno. Kot krona vsega dela te družine je trgov- sko podjetje v Pliberku. Hčerka Ljudmila pa se je omožila s Štefanom Sienčnikom; danes obsega to podjetje trgovino z vozili, bencinsko črpalko, delavnico, tujsko-prometni biro ter osebno in tovorno prevozništvo. Najstarejši sin Štefan Siencnik je družabnik Podjunske trgovske družbe. V Št. Vidu v Podjuni je po drugi svetovni vojni Anton Rutar spet odprl trgovino ter jo izgradil in povečal. Sedaj ima ob Klopinjskem jezeru največjo samopostrežno trgovino s prodajno površino 200 kvadratnih metrov in »Penzion ob jezeru«. Franc Rutar pa je leta 1947 ustanovil prvo trgovsko družbeno podjetje v Dobrli vasi. Po težkem boju in trdem delu se mu Je posrečilo šele leta 1950 podjetje odpreti pod svojim imenom. Iz tega podjetja je izšlo, po vstopu bratov, danes vodilno podjetje — Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. v Dobrli vasi in firma F. & M. Rutar, hotel in trgovina. Praktično vodstvo družbenega podjetja ima zdaj v rokah dis-ponent Emil Rutar, njegova žena Mara pa je glavna knjigovodkinja. Tudi ta dva sta si zgradila v Dobrli vasi moderno hišo. Franc Rutar se je kljub poškodbam iz vojne posvetil tudi širjenju tujskega prometa in njegovo delo, na primer zgraditev kopališča v Dobrli vasi, daleč presega potrebe lastnega podjetja. Edini sin Franc Rutar je namesto svoje matere najmlajši član Podjunske trgovske družbe. Dobri družinski odnosi, skupno vlaganje znanja in kapitala so bili temelji, ki so privedli k uspehu Podjunske trgovske družbe. Razširitev sestave blaga Podjunske trgovske družbe je zahtevala večje prostore. Tako je postala hiša Hranilnice in posojilnice v Dobrli vasi premajhna. V tem letu so zgradili na že leta 1957 kupljenem zemljišču ob Kapelški cesti — poleg hotela — Podjunski trgovski center. Podjunski trgovski center je 36 metrov široka stavba iz betona, jekla in stekla; greje jo toplozračna kurjava, ki poleti skrbi za zračenje. Pri gradnji so bila zaposlena predvsem domača podjetja in domači delavci, in to pod vodstvom bratov Rutar. Talne obloge so položili strokovnjaki Podjunske trgovske družbe. Za telesni blagor je skrbela restavracija hotela Rutar. Podjunski trgovski center je sad zglednega skupnega dela bratov Rutar in seveda tudi družinske zavednosti in ne nazadnje požrtvovalnih ter zvestih delavcev, katerih najstarejši je Andrej Kutej. Najvažnejši kapital pa so seveda zvesti kupci od blizu in daleč. Tem gre v prvi vrsti zahvala za njihovo zvestobo. V bodoče bo tudi v novi hiši, ki je bila zgrajena predvsem za kupce, veljala postrežba za najbolj častno službo. Podjunski trgovski center naj bi vsem prebivalcem Podjune in vsem prijateljem omogočil, da si nabavijo na ugoden način posamezne potrebščine za gospodinjstvo in gospodarstvo. Velik prostor za parkiranje, ugodne cene in brezplačno dostavljanje blaga so nadaljnje prednosti te hiše. Poleg tega polaga podjetje s svojimi strokovnjaki obloge, ki se lahko negujejo ter so lepe, zdrave in v boljši kvaliteti posebno tople. Male potrebščine dobite v samopostrežbi, pri večjih nakupih so kot svetovalci na razpolago strokovnjaki. Vsem prijateljem, odjemalcem in gostom želijo vesele božične praznike in srečno novo leto 1968 lastniki in sodelavci Podjunske trgovske družbe bratje RUTAR & CO. v Dobrli vasi poslovodja Trgovina in gostilna Trgovina in penzion ob Klopinskem jezeru Trgovina in hotel gostilna - drsališče Trgovsko in transportno podjetje Milan Rutar in Mara Rutar Vladimir Rutar Anton in Agnes Rutar Franc Rutar in sin Dobrla vas Lovanke, Mokrijo Štefan in Ljudmila Sienčnik Žitara vas - Dobrla vas Žitara vas - Tel. (0-42-37) 237 Salo - št. Vid Dobrla vas