DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA LETO Vlil ŠTEVILKA 6 IZ POROČILA GLAVNEGA DIREKTORJA PODJETJA STANKA KRUMPAKA O POSLOVANJU V PRETEKLEM LETU Organizacija združenega dela IMP je celota I ..javzaprav je že skoraj ne-‘>ko pozno za poročilo o Juvanju našega podjetja v ig.^em letu. Toda nič zato, l' Mo še v marcu in aprilu , Mnjevali že lansko leto ^tavljeno delo. Po drugi tj*1* pa nam ta časovna od-iijt jenost om°g°ča osre-,, ('čenje pozornosti na za-pistvene dogodke. Svoja Ni^ja bom temeljil na do-m kih, ki so bili tipični za podjetje; kajti proble-svojih delovnih sre- ;< . ste v potankostih že s-0 obravnavali ali na sejah ji0u p ravnih organov ali na ^0 delovne skupnosti prednji dogodek lanske-;Jeta je prav gotovo podpis >dh°ui)ravneSa sPorazuma o li • y.anju v IMP, ki je bil oV Mija. To je bilo prvo za-^°ženje pri uvajanju ustav-D« dopolnil, ki smo ga v (!„ ,m podjetju sprožili v Cpji jeseni 1972 leta. V d,.| času smo opravili veliko Mn Obravnava na zborih Na'h skupnosti je pokanj/’. 'ia obstaja veliko zani-2a prilagajanje notra-iSi samoupravne ureditve Ifu ,nim spremembam. Po (y strani pa z zadovoljil^ 111 ugotavljam, da je vete vpčina delavcev dobro I^^^Pjena z bistvenimi ele-*dh 1 lemeljnih organizacij It Zenega dela. In prav to L teogočilo vsebinsko iz-!«l0 0 obravnavo na zborih ;jLVn,h skupnosti, delavna SVe.tdl in znotraj druž- P°litičnih organizacij. h----------------------- ■■■I Podpis sporazuma o združitvi kot prvo zaokroženje pa je postavil pred nas nalogo sprejeti še druge samoupravne akte (kot so statuti podjetja in TOZD, samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih V združenem delu, samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov) in seveda izvedbo volitev ter konstituiranje novih samoupravnih organov, kot posredne oblike izvajanja samoupravnega proizvodnega odnosa. Neposredna in temeljna oblika in zveza za uresničevanje naših pravic in dolžnosti pa je postal zbor delovne skupnosti. To torej pomeni nadaljnje poglabljanje socialističnih družbenih proizvodnih od- nosov. In s tem smo si začrtali nadaljnjo pot razvoja, ko smo prav vse zaposlene v TOZD približali ravni odločanja. Tako je vzpostavljena možnost in dolžnost, da bo lahko vsak v procesu ustvarjanja vrednosti združenega dela kar največ prispeval, najbolj neposredno sodeloval in odločal. Poleg odnosov, ki smo si jih opredelili v združenem delu, smo hkrati postavili tudi nove odnose pri vključevanju v dogajanja v širši družbenopolitični skupnosti: krajevni skupnosti, občini, republiki in vse do zveze. Drugače povedano, vključili smo se v delegatski sistem. Preko delegatov, ki smo jih izvolili, bomo imeli mnogo več možnosti, da vplivamo na odločitve, ki se sprejemajo v družbenopolitičnih skupnostih. Pogoj za to pa je stalno in vsakodnevno vključevanje našega dela in življenja v tkivo širše družbene skupnosti. Dejstvo, da smo v lanskem letu imeli osem temeljnih organizacij združenega dela in da sta se v bližnji preteklosti še dve delovni skupnosti izrekli za ustanovitev TOZD (in verjetno proces še ni končan), pa seveda ne pomeni in tudi v prihodnje ne bo pomenilo demagoškega hlastanja, ki ne bi rodilo drugih sadov, kot da bi veliko podjetje razbili na vrsto majhnih. Kriterij odločanja je bil, je in mora biti stremljenje za celovitejšim in bolj kakovostnim delom v novi organizaciji združenega dela, za bolj, zrelim odločanjem, za odločitvami, katerih temelj je najširša raven. Zavedati se moramo, da smo bili in smo še močno, trdno in enotno podjetje, ali pogle-dano z drugega zornega kota, da smo delovna skupnost, ki ima in ki gradi močno, trdno in enotno željo, misel in voljo. Močni pa bomo toliko (in nič več), kolikor bomo enotni, kolikor bodo naša prizadevanja in snovanja težila k istim ciljem. TOZD se bodo morale med seboj harmonično razvijati. Navzven pa bomo toliko cenjeni, kolikor smo in bomo enotni navznoter. Na naJradbišču Štepanjsko j, tejje naši monteiji že j aJajo vse instalacije Organizacija združenega dela IMP je celota! (Nadaljevanje s 1. strani) vodilnih delavcev v temeljni ki ga moramo vsi poznati in želim opozoriti predvsem na organizaciji. Krhajo se od- razumeti v njegovi celoti, dve strani, najprej na število Tovariši! Tukaj vam z lep- nosi, navzkrižja vplivajo na tako kakor vsak izmed nas izgubljenih ur na zaposle-šimi besedami nizam stvari, uspešnost poslovne politike zaposlenih pozna funkcijo nega, ki znaša v poprečju ki smo jih naredili ali pa, in lahko dolgoročno hudo svoje temeljne organizacije praktično dva polna delovna kako si zamišljam, da naj bi škodijo uresničevanju bistva združenega dela. meseca. S tem v zvezi je pač bilo in kar bi koristilo nam ustavnih sprememb. Te pa Dovolite, da se sedaj na tisto, najbolj žgoče dejstvo, vsem v največji možni meri. so, saj vemo: poglobitev in kratko dotaknem nekaterih da imamo na račun bolni-Dejansko dogajanje pa je decentralizacija samouprav- podatkov, s katerimi želim ških toliko izostankov kot bolj trdo in neusmiljeno, ki Ijanja in na tej osnovi višja podkrepiti že omenjeno vlo na račun letnih dopustov, zahteva dinamičnost obnaša- stopnja samoupravne in po- go in družbeni pomen IMP: To pa je odločno preveč, nja, stalno akcijo. Toda s slovne integracije. svojo dejavnost izvajamo Druga stvar pa je delovna svojimi dejanji ali tudi z ob- Tovariši! S povedanim ne tako rekoč na območju disciplina, ki je pridobila z našanjem pri zasledovanju mislim zganjati panike. Vsi celotne Jugoslavije, poleg novimi odnosi v združenem samo parcialnih ciljev in na- vemo, da ti pojavi obstajajo tega pa še v Zvezni republiki delu poudarjen pomen. Še gibov nekaterih naših temelj- v tej ah oni obliki, da tlijo in Nemčiji, Nemški demokra- vedno je precej takih, ki sku-nih organizacij so odšli ne- kažejo prve rogove. Zato je tični republiki in Avstriji, šajo živeti tudi na račun dela kateri tovariši predaleč, naša dolžnost, da nanje opo- Številčno spadamo med naj- drugih: ko gre za delo, jih Zato sem prisiljen sprego- zorimo in znotraj družbeno- večja slovenska proizvodna ni, ko gre za delitev pa so voriti še nekaj stavkov v tej političnih organizacij vzpod- podjetja, v Jugoslaviji pa seveda v prvih vrstah in med smeri. Za kaj gre? budimo ponovne ocene o smo največji v dejavnosti najbolj glasnimi. Izgleda, da Gre za to, da se posamič- konkretnem uresničevanju notranjih instalacij. Povpreč- sami ne dojamejo sistema no kaže nevarnost, da bi pre- ustavnih sprememb. Ni do- no število zaposlenih 3.177 odgovornosti, kije vzpostav-živeli podjetniški centrali- volj, če spremenimo samo delavcev in 471 vajencev ljen z novo ustavo in ki ne zem zdrsnil samo za eno miselnost. Treba je delati, (skupaj torej 3.648 zaposle- dopušča, da bi kdo lahko ra-stopnico niže in tam bi ho- preživeti in se razvijati. To rtih) je ustvarilo za 72,5 mili- čunal na neke privilegije iz tele prevzeti oblast v roke pomeni, da moramo našo jarde celotnega dohodka, 28 preteklosti. In veijetno mo-tiste sile, ki že tako ali tako organiziranost razumeti milijard dohodka, za sklade ramo prav v teh dveh dejav-imajo najboljšega zaveznika samo kot odraz ustreznega je ustvarilo 10 milijard. To ni kih (visoka izguba ur in v mojstrski miselnosti. Ne- koncepta dela in smo jo pomeni, da znašajo neto na- slaba delovna disciplina) katera vodstva TOZD nena- sprejeli zato, da bi lahko ložbe v osnovne in obratne iskati vzrok za slabše rezul-doma ne vidijo več potrebe bolje reševali zadane naloge namene 8 milijard, v dveh tate produktivnosti dela v po enotni koordinaciji, glede na naše cilje poslova- zaporednih letih pa kar 15 IMP, ki kažejo za leto 1973 skupnih samoupravnih in nja. Organizacija združenega milijard, da moramo za širše celo padec delovnih rezulta-političnih pripravah, ne išče- dela IMP je celota, ki ni se- družbene namene oddvojiti t°v na enoto dela (proizvod-jo novih poti sodelovanja števek posameznih TOZD in 1,9 milijarde, ali v zadnjih ™° uro). Konkretno: z upo-znotraj organizacije združe- njihovih nalog, temveč samo dveh letih praktično 3 mili- števanjem 14 % inflacije na nega dela IMP, in se našla- organizem svoje vrste v celo- jarde dinarjev. In ne nazad- področju gradbeništva in z njajo izključno na ozek krog vitem tkivu združenega dela, nje, da smo v zadnjih dveh ;astjo celotnega dohodka letih namenili za delavce (v 1^®* za 8% dobimo negativ-obliki počitniških domov, no razliko 6 %, ki je hkrati IMP - LJUBLJANA SPL. SLUŽBA TOZD OVK OBJAVA Odbor za medsebojna razmerja TOZD OVK—OE Klima objavlja delovno mesto ŠEFA MONTA ŽE KLIMATSKIH NAPRAV Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: — diploma TSŠ - strojne stroke — najmanj 3-letne delovne izkušnje na področju projektiranja ali opravljanja podobnega dela na področju montažne dejavnosti — sposobnost samostojnega vodenja in komuniciranja — odslužen vojaški rok stanovanjskih posojil in dru- °dmz padca produktivnosti gih oblik skupne porabe) 3 dela. Osebni dohodki pa so medsebojne odnose in kvaril delovno vzdušje. ^ mokratičen pristop k re&v, nju problemov zahteva P" no angažiranost vseh udejj žencev v gospodarjenju sprotno reševanje posta# nih nalog brez izsiljevanj' Kot drugo moramo v tošnjem letu radikal zmanjšati na račun iz0#:, kov bolniške, ki počasi <# vajo že kronično pod0” „zabušavanja“. Skorajda mogoče je, da bi bil del° ^ kolektiv, katerega povpr" na starost znaša 30 let, njen k boleznim v to'1; meri. Po drugi strani p3 J izostajanje z dela zaradi " mišljenih bolezni skr# netovariško do koleg°v delavcev. Zato tudi nast° dvojna škoda: moralna materialna. Kot tretji problem, h teremu moramo letos P stopiti z vso resnostjo ' prav nanj opozarjam že »j nazaj, vendar brez uspel in z angažiranjem vseh sa*1 upravnih in političnih std tur v podjetju, je inovacij? dejavnost. Inventivna d# nost mora postati del vsakodnevne gospodam aktivnosti. Predvsem v S* slu odpravljanja industrij8 slepote, zavisti in leže n# Ustvarjati moramo za" take odnose, da bo čim J, ljudi razmišljalo o izbov milijarde din. Vse to vam rasli hitreje od rasti produk-pripovedujem, da si osve- tivnosti dela za 22 %. Tova- žimo spomin in da se hkrati riši, to so resne stvari, ki jih zares zavemo, da v tej družbi moramo energično in kar nekaj predstavljamo, da ona najhitreje odpraviti. -,---— r- r—........ , od nas pričakuje tudi v pri- Sicer bomo posledice ob- valcev posameznih oper3 vah proizvodnje ob up' vanju tehnoloških norm mora biti). Naš cilj 11,0 biti: v proizvodni pr"? vključevati čim več mišk* ljudi, ne pa pasivnih iz'r hodnje vso resnost pri uprav- čutili najprej mi sami, kajti ljanju družbenega premože- neizpolnitev planskih nalog nja; da moramo biti sposob- za letošnje leto takoj poni svoja osebna vprašanja vzroči omejitve in padec reševati na družbeni način in osebnega standarda vsakega s tem videti pomen teh težav posameznika. Zato apeliram za skupnost in pomen skup- na vse prisotne, da v svojih nosti pri njihovem reševanju, temeljnih organizacijah spro-Tak način pa je seveda daleč žijo kar najhitreje akcijo za od sprejemanja vseh posa- poostritev delovne discipli-mičnih hotenj zaplotniških ne. Kdor ni razčistil svojega ambicij. odnosa do dela in do delov- Toda vse le ni tako rožna- ne skupnosti kot celote in to kot bi izgledalo iz pred- njegovih ciljev, takemu ne njih številk. Ob tej priliki moremo dovoliti, da bi kalil Nobenega dvoma tudi ni' bo treba začeti povsem va: kateri je pravi 113 spodbude za izumitelj6 racionalizatoije (verjetu0 sedanji, ko dobi a.vtor 6'' ka v Glasniku večji hoi' za opis dela racionaliz3*"( kot sam racionalizat°r svoj trud). Na koncu mi dovoli# se preko vas, tovariši, za" lim vsem tistim članom lektiva IMP, ki so tekom,1 sedanjega dela izkazali IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni in odgovorni urednik), mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. ko delovno zavest in či>‘ Udarnosti v razreše^ skupnih problemov. Va^j želim v prihodnje us# delo v okviru tega najvif. foruma IMP, ki bis# pliva na rast in razvoj", organizacije združe" dela. ioV a $ lo^ pret V: paf li* raj' v rt«! a ^ Primerjava dogodkov iz lan-?kega poletja, ko so v prvih dneh JUUja tekle zadnje priprave za P°dpis ,,Samoupravnega spo rabuta o združitvi v delovno organizacijo 1MP“, in letošnjih mar-cevskih in aprilskih, ko smo se sPorazumevali o dopolnitvah ocenjenega sporazuma, kaže nadnje: na življenje v smislu “Stavnih dopolnil smo se kolikor joliko „navadili“, od tod seveda 5*di pojmovanje, da je število .OZD, ki je ustrezalo včerajšnjim razmeram, danes preseko; da smo tekom lanskoletni naporov formalno rešili jodro proizvodnih odnosov zno-I aj IMP, ki pa je vendarle že ‘®tos zahtevalo konstituiranje a°datnih dveh TOZD; in ne nabije, da smo (vsaj zaenkrat) .Cn od raznih demagoških bližje in da nam je najprej pred ?cmi stremljenje za celovitejšim ? bolj kakovostnim- združenim «Com v novi organizacijski oblivi Samo to je realna pot, da cunvečjemu številu zaposlenih Ptibližamo proces gospodarjenja. Torej, če stremimo za takšno mientacijo, ki gospodarjenja ne Popušča samo strokovni službi celo posameznikom v strojnih službah, ampak ga po-'Cvlja kot primarno samouprav-JCsko dolžnost vsakega v detov-cm kolektivu, tedaj moramo gospodarjenje jemati kot p rim ar-o družbeno-ekonomsko in zno-j tudi politično nalogo. Ni arnreč drugega izhoda: samo-Pfavljanje se mora potrjevati -iv dobrem gospodarjenju in j - ' V4VU1 Vin gv/vipv./iia.ijv iij w in °fej v borbi za boljše poslovne Czultate na temelju višje produktivnosti, ob uporabi sodob- ( znanj in tehnike ter večji ^mkovitosti. To pa seveda po-. hi, da morajo s konstituira-yJEtyi novih TOZD stopiti z no-11,1 i medsebojnimi odnosi v Tredje predvsem strokovnost, Čanje , in sposobnost. Tako je ^dana tudi možnost, da gra-n Co kakovostno drugačen od-j)s do dela, da jasno prevlada naev«t vseh delavcev TOZD, da z delom ne moremo razvijati ^ Coupravnih odnosov, da brez p a.ne more biti samoupravnih t ayic in samoupravljanja. To je lovk *3°t Za °dpravljanje uravni- splošno bodi dovolj; vrni- nazaj k IMP. Oni. ,sPrejemom in potrditvijo n cnjenih sprememb in dopol-1MdV sP°razuma o združitvi v eniT sm° torej ..uzakonili11 (za-kr*) deset TOZD. Pravno for-o "k to področje ureja Zakon Zdr * ostituiranju organizacij rpJ!1 ?ene8a dela in vpisu v sodni 0ng'ster,v svojem 34. členu, ki bj deljuje, katere pogoje je tre-Tn-^diizirati za organiziranje ,02D. Naštejmo jih: fina ?kstoječe ekonomsko in Zadjdono stanje delovne organi-nJcnih d* ce*ote 'n Posameznih 'ovnpd^otovitev, kateri deli de-- oreanizac'«* nomeniio delovno celoto in izpolnjujejo druge pogoje za to, da se organizirajo v TOZD; - določitev delovnih sredstev delovne organizacije, s katerimi bodo upravljali delavci v TOZD; - ugotovitev terjatev in obveznosti delovne organizacije ter možnosti njihove razdelitve med posamezne TOZD; - ugotovitev vrednosti investicijskih naložb v posamezne TOZD; - pogoje za pridobivanje dohodka in dohodek, ki bi ga po teh pogojih mogle doseči posamezne TOZD; - osnove, na katerih bi bilo mogoče urediti odnose hicd posameznimi TOZD v sestavi delovne organizacije. To pa še ni dovolj. Ko so delavci v Projektivnem biroju in Zastopstvu inozemskih podjetij ugotovili, da so podani pogoji za organiziranje TOZD in sprejeli sklep o njenem organiziranju, so morali o tem obvestiti vse dele IMP, ki so že biii organizirani v TOZD (ali pomenijo delovno celoto), o svoji odločitvi. O tem smo se lahko seznanili na zborih delovnih skupnosti v aprilu. Preprosto povedano, gre za to. da mora pri samoupravnem združevanju v katerokoli delovno organizacijo obstajati skupen interes. Če ga ne bi bilo, potem bi bilo tako združevanje izključno formalne narave in se ne bi moglo ohraniti dalj časa. Temu pa se lahko izognemo s korektno (pomeni: strokovno nepristransko) analizo konkretnega stanja in razvojnih tendenc. Proučitev materialne dokumentacije pa mora dokazati Upravičenost posameznih predlogov ali stališč. V tem smislu morajo prevladati dolgoročni interesi združevanja v neko delovno organizacijo. Kateri so bili ti dolgoročni interesi? Vprašanje je treba zastaviti tudi zato, ker že našteti pogoji iz 34. člena omenjenega zakona delujejo nekoliko ohlapno in ne- Tabela št. 2: Komercialna poveza nosi Tabela it. T. Udei.7. v real. IMP 7. inter. real. % udel. ‘ zaposl. v IMP Indeks % zaposl •/.real. 1 1969 Projektivni biro 1,90 32,96 3,01 156 Zastopstvo — 1970 Projektivni biro 2,49 28,76 2,64 114 Zastopstvo 0,26 — 0,26 93 197 1 Projektivni biro 1,70 17,92 2,85 168 Zastopstvo 0,43 3,76 0,52 121 1972 Projektivni biro 1,81 22,32 2/64 157 Zastopstvo 0,76 1,37 0,55 72 1973 Projektivni biro 1,56 11,73 2,74 176 Zastopstvo 1,99 0,66 0,69 35 jasno s stališča ekonomike. Z naštevanjem bi na zastavljeno vprašanje odgovorili, da dolgoročnejše interese predstavljajo: - tehnološka povezanost v IMP, ki je izračunana na temelju razmerja med interno in eksterno realizacijo posamezne TOZD; - komercialna povezanost, ki se kaže s stališča domačega in inozemskega nabavno-prodajne-ga trga; oblika odgovornosti: ali subsidiarna ali solidarna (ki bistveno povečuje finančno moč vsake TOZD do tretjih oseb, kar je zlasti pomembno za nadaljnji razvoj vsake posamezne TOZD); - finančna povezanost (glede na skupna vlaganja združevanje in glede na boljše izkoriščanje obratnih naložb); - skupne službe in njihova relativno večja učinkovitost: - raziskovalno-razvoj na dejavnost. Ta šestorica pojavnih oblik samoupravnega proizvodnega odnosa v združenem delu je torej ,,železni program11, na temelju katerega lahko brez bojazni zremo tudi v prihodnje pri našem delovanju znotraj IMP. Seveda jih ne smemo pojmovati statično; ko se bo pokazala potreba, jih bo treba dopolniti. Zato predstavljajo samo pripomoček pri skupnem dogovarjanju in so stališča do tistih vprašanj in pravic, ki izvirajo iz dela, ki morajo biti vsklajeno urejena v vseh TOZD in njihovem vsakodnevnem življenju. V nadaljevanju pa si oglejmo rezultate analize dveh izmed gornjih principov dolgoročne povezanosti v IMP: tehnološke povezanosti in komercialne povezanosti. O finančni povezanosti si naj zainteresirani ogledajo ,.Glasnik11 iz aprila 1974, izredno številko, in sicer poglavje o bilancah posameznih TOZD. Dejavnost skupnih služb je izkazana z vsakoletnimi tabelami plana in analiz. Raziskovalno-razvojna dejavnost pa zahteva za novoustanovljeni TOZD Projektivni biro in Zastopstvo poseben članek. O instituciji oblike odgovornosti pa bi (seveda z ekonomskega vidika) spregovoril kdaj drugič. Tabela št.. 1 nam v koloni relativne udeležbe interne realizacije v realizaciji posamezne enote (% interne realizacije) prikazuje merilo - stopnjo tehnološke povezanosti v IMP. Podatki kažejo, da se dejavnost Projektivnega biroja v petletnem obdobju 1969 - 1973 giblje in razvija relativno počasneje kot so tendence razvoja celega podjetja. To pa ni odraz samo relativno višje stopnje inflacije na področju ostalih dejavnosti podjetja, temveč gre predvsem za fizične pokazatelje: relativne udeležbe zaposlenih v Projektu primer- 7. int. real. v celotni real. enote 7. in 1. real. enote v im. real. IMP 7. real. enote v real. IMP 7. za p. enote v št.zap. IMP Indeks 7. zaposl/ realiz. 1967 Projektivni biro 32,96 5,65 1,90 3,01 158 Zastopstvo — — — — — 1970 Projektivni biro 26,76 6,83 2,49 2,84 114 Zastopstvo — " — 0,26 0,26 93 1971 Projektivni biro 17,92 2,76 1,70 2,65 166 Zastopstvo 3,76 0,15 0,43 0,52 121 1972 Projektivni biro 22,32 3,32 1, 61 2,84 157 Zastopstvo 1,37 0,09 0,76 0,55 72 1973 Projektivni biro 11,73 1,52 1,56 2,74 176 Zastopstvo 0,66 0,11 1,99 0,69 35 jano z vsemi zaposlenimi v IMP. Po drugi strani opazimo vztrajen padec udeležbe interne realizacije Projektivnega biroja v njegovi celotni realizaciji Ob znanem podatku, da celotna projektivna dejavnost predstavlja cca 3,5 % celotne realizacije podjetja in se v zadnjem letu celo dvigne, lahko sklepamo: druge TOZD so začele v svoji sestavi gojiti projektivno dejavnost, kar je povzročilo relativno počasnejšo rast zaposlenih v Projektivnem biroju, zmanjševanje njegove realizacije znotraj IMP pa gre skoraj v celoti na račun padca interne realizacije. S tem je neposredna tehnološka povezanost do ostalih TOZD oslabila, relativno in absolutno pa ojačala na eksternem trgu. S tem je tudi podan oziroma izjasnjen koncept zaokrožene delovne skupnosti, ki ima in pfidobiva samosvoje zakonitosti poslovnega obnašanja in razvoja. Izračuni iz tabele št. 1 pokažejo, da zastopniška dejavnost -gledajoč skozi tehnološki pomen - nima neposredne povezave z dejavnostjo podjetja: očividen je padec njene interne realizacije v njeni celotni realizaciji, ali tudi: padec udeležbe njene interne realizacije v celotni realizaciji podjetja. Torej s tega vidika ni nobene ovire za nastanek samostojne TOZD za zastopniško dejavnost. Komercialno povezanost proučujemo torej s stališča nabave - prodaje v najširšem smislu besede: s stališča Projektivnega biroja so, z nategom projektiranja na pripravo (celotne) tehnične in investicijske dokumentacije na področju poslovnega predmeta in z nadzorom izvajanja podane potencialne možnosti za koristi na ravni celega podjetja. Očividen počasnejši rast inflacije na področju projektiranja nam pokaže zadnja kolona tabele št. 2, ki kaže vztrajno dviganje indeksa oziroma drugače povedano: vedno večjo količino živega dela je treba vlagati za proizvodnjo povprečno enake vrednosti v celotnem podjetju. Tudi ta tabela nas prepriča o nujnosti prehoda na „lastno“ krojenje usode v obliki konstituiranja TOZD, saj vladajo tu povsem druge zakonitosti kot v drugih delih podjetja. Podobno velja za zastopniško dejavnost: motriti jo moremo z vidika nabave (prodaje) kot oblike absolutne povezanosti na področju poslovanja med našimi TOZD, ali pa z vidika uvoz-izvoz, kar pa ni absolutna povezanost, ker lahko izvajamo to dejavnost tudi preko drugih strokovnih služb znotraj IMP ali pa preko drugih Melovnih organizacij. S širšim pojmovanjem na-bavc-prodaje, kot posredne oblike prenosa tehnologije in kot začetne oblike kooperacijskih odnosov, pa imamo na področju dejavnosti zastopstev nesporno prednost. JURD ZAVfc Delo organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov v v : ' ' ■ g Poročilo obsega delo organov v aprilu in maju. V tem času so se sestali na zborih delavci vseh temeljnih organizacij združenega dela. Na njih so obravnavali in sklepali o sprejemu samoupravnih splošnih aktov, kakor so: samoupravni sporazum o zdmževanju, statuti in drugi splošni akti. Na dnevnem redu zborov so bila tudi druga važna vprašanja, ki zadevajo posamezne temeljne Organizacije, zlasti pa njihova gospodarska problematika. Zato so se na sejah sestali delavski sveti le nekaterih temeljnih organizacij. TOZD ELEKTROMONTAŽA DS je na seji 22. aprila obravnaval predlog plana investicij, ki ga je načelno sprejel in potrdil, s tem da se predloži v končno potrditev zboru delavcev. Delavski svet je potrdil tudi dogovor med TOZD OVK, TOZD Elektromontaža in TOZD TEN o predlogu posebne komisije o razdelitvi nepremičnin med posamezne temeljne organizacije. Posamezna zemljišča naj se po tej razdelitvi na novo opremijo z inventurnimi številkami in naj se njih površina knjiži v osnovna sredstva posameznih organizacij. Če kdaj pride do zemljiškoknjižnega vpisa teh zemljišč, naj se zemljišča, ki po sporazumu pripadajo TOZD Elektromontaža, knjižijo v korist te temeljne organizacije. Preveriti je, na koga je knjižena nepremičnina v Slomškovi ulici. Za podpisnika družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike je bil določen predsednik delavskega sveta Radovan Petje. Na predlog direktorja TOZD Franca Kumšeta se umakne zahtevek za plačilo obresti od terjatve proti Krajevni skupnosti Ivančna gorica, ker se bodo dela še nadaljevala. Za razporeditev sredstev za ekonomsko propagando je bil pooblaščen kolegij TOZD, ki naj ob polletju in ob koncu leta poroča, komu so bila sredstva dodeljena. DS je sprejel še poročilo o delitvi osebnih dohodkov, ki naj se predloži v potrditev zboru delovnih ljudi. TOZD TEN DS je na seji 18. aprila obravnaval in sklepal o planu investicij, o planu letnih dopustov, o odpisu in odprodaji neuporabnih osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter o sprejemu druž- , benega dogovora o temeljih kadrovske politike. Plan investicij je obrazložil ing. Viktor Mlakar. Po daljši razpravi je delavski svet investicijski plan za tekoče leto sprejel, s tem, da se sme trošiti le toliko sredstev, kolikor jih je na razpolago, o prioriteti pri naročanju osnovnih sredstev investicij pa odloča strokovni kolegij TOZD. O planu letnih dopustov je poročal tov. Kržmanc. Delavski svet je plan soglasno sprejel. Soglasno je sprejel tudi sklep, da se odpišejo neuporabna osnovna sredstva in drobni inventar, še delno uporabna osnovna sredstva pa se odprodajo. V nadaljnjem je delavski svet razpravljal o družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, ki ga je sprejel, za podpisnika dogovora pa določil Jožeta Šubica. Glede na razpis posojila Ljubljanske banke za varčevalce pri tej banki je DS sprejel sklep, da se odobri Adamu Perku, Francki Osredkar in ing. Viktorju Mlakarju sodelovanje na natečaju za dodelitev posojila. DS je nato obravnaval še prošnje nekaterih delavcev, odobril Viktorju Cajhnu opravljanje kovinostrugarske obrti v prostem času in končno glede regresiranja toplih malic sklenil, da se regresiranje prehrane ponovno prouči in zagotovi regres vsem delavcem TOZD, ki iz kakršnegakoli razloga ne morejo koristiti toplega obroka. V komisijo za varstvo pri delu je bil izvoljen Franc Šturm. TOZD PM KOPER DS je na seji 26. aprila obravnaval program razvoja TOZD, plan investicij za tekoče leto in poslušal poročilo o rezultatih poskusne inventure ter pregledu izvršitve plana realizacije za tekoče leto. O programu razvoja je poročal direktor TOZD ing. Ladislav Alič, ki je obvestil člane DS, daje strokovni kolegij v navzočnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v TOZD na nedavni seji prišel do zaključka, da predvidena gradnja skladišč in delavnic na dosedanji lokaciji ni umestna, ker zaradi premajhne površine zemljišča, s katerim TOZD razpolaga, ni možnosti za razvoj. Ugotovljeno je bilo, da bi bila najbolj primerna lokacija v Izoli, kjer je komunalno opremljena parcela v izmeri 13.500 kv. m in bi bila tudi cena ugodna. Omogočiti je nadalje razvoj delovne enote v Novi Gorici in bi bilo tudi tam odkupiti zemljišče v izmeri 10.000 kv. m, kjer naj bi zgradili primerno skladišče in prostore za operativno službo. > Po krajši razpravi je DS sklenil predlagati zboru delovnih ljudi odkup zemljišča v Izoli v izmeri 13.500 kv. m in za razvoj enote v Novi Gorici odkup zemljišča v izmeri 10.000 kv. m. Uprava TOZD pa naj bi ostala v dosedanjih prostorih v Kopru. V nadaljnjem je direktor TOZD člane DS seznanil s predlogom plana investicij, ki obsega nakup že navedenih zemljišč v Izoli in Novi Gorici, izdelavo projektov in izdelavo ograje pri odkupljenih zemljiščih. Predviden je nakup novega orodja, dveh kamionov, osebnega avtomobila in kombija. Predlaga se nadalje nakup jeklenk za kisik in plin. Predvidena je adaptacija novih prostorov za projektivni biro, nakup kopirnega stroja in dveh digitron-računalnikov, fakturnega stroja in druge pisarniške opreme. DS je po razpravi sprejel sklep, da se zboru delovnih ljudi predlaga sprejem plana investicij v predloženi višini. Do prihodnje seje pa je ugotoviti, ali ima stanovanjska enota IMP sredstva za popravilo stanovanj in kakšne so možnosti črpanja teh sredstev. O poskusni inventuri je poročal Jože Peterle ki je ugotovil sicer ugodne rezultate, vendars0 bili člani DS mnenja, da bi bilo ob polletju & vršiti še primerjavo stanja zalog po knjižne1’1 stanju. Poročilo je bilo sprejeto, s tem da p°' sebna komisija, ki je bila tudi imenovana, polletju opravi še primerjavo dejanskega stanjas knjižnim stanjem. Poročilo ing. Ladislava Aliča o rezultatih p”' slovanja v tekočem letu, ki izkazuje ugodfl” rezultate, je DS sprejel in potrdil. V nadaljnjem je DS po predlogu Vink3 Krmca in Milana Mariča sklenil, da se na zbor” delovnih ljudi prikaže problem delitve norm p” monterskdi skupinah. Zbor naj odloči gled” morebitnih sprememb pravilnika o normah, k’ obravnava delitev osebnega dohodka iz normir3; nega dela med vodilnim monterjem in o stalil”1 monteTji v skupini. TOZD LIVARNA DS se je sestal na seji 9. maja in obravnav”1 pogodbe, sklenjene z izvajalci za izgradnjo n°ye livarne, najetje kreditov in druga vprašanja. S kupoprodajnimi in izvajalskimi pogodba”” je DS seznanil direktor TOZD Valentin Meiid” ževec. Vodstvo TOZD je v sodelovanju s str” kovnimi službami pripravilo predloge naslednji” pogodb: — za dobavo livarskih peči - indukcijskih-,5 pripadajočo opremo, pogodbo s firmo Junker” ZRN; — za dobavo stroja za izdelovanje jeder p” godbo s firmo Hottinger iz ZRN; — za dobavo kaluparskega stroja pogodbo 5 firmo Universal iz ZRN; — za dobavo ostale livarske opreme pogodb” s podjetjem ,,Gostol“ iz Nove Gorice; — za dobavo mostnih žerjavov pogodbo 3 Železniškim gospodarstvom iz Ljubljane; „ — za izvajanje gradbenih del pogodbo s S0" Grosuplje. Po obširni obrazložitvi je DS ugotovil, da j” vodstvo TOZD s strokovnimi službami storil” vse, da se dosežejo najugodnejše cene za doba”” livarskih naprav pri tujih firmah oziroma pri d” mačih izvajale Ur in je zato sprejel in potr”1! predloge navedenih pogodb pod pogoji, kakrs”1 so v predlogu. Tudi glede možnosti in pogojev za najem kr” ditov za izgradnjo livarne je DŠ poročal Vale”! tin Mendiževec. V ta namen so bili opravlje'” potrebni razgovori z Ljubljansko banko, p°” jetjem „Gostol“ in podjetjem IMP (združ””3 sredstva), pri katerih bo TOZD Livarna dobi}3 potrebne kredite po kolikor mogoče ugod””1 pogojih. Zato je DS ugotovil, da se je vodsb” TOZD s strokovnimi službami maksimal”” angažiralo za dosego najugodnejših pogojev z3 najem kreditov ter je potrdil ustrezr pogodb6: V nadaljnjem je DS po u* rezni - -razlo/h”! sklenil, da se finančno računovodski slu- ”1 predlaga prenos pristojnosti za likvidacijo ra””' nov do zneska 5.000 din na finančno-raču””' vodsko službo pri TOZD. V ta namen naj sC (Nadaljevanje na 12. stra”^ 1. JUNIJ 19.4 STRAN 5 [NI* GLASNIK M O V* # :rO' ijih a, $ riž P°' o5 b<> , z j? j6 jo yfl 10' dl ifli re- jn; :fli id- fll a» in ffl 10 l > «• vi bi a-0' * Proizvodnfja v Idriji ■j, Ena izmed proizvodnih I 2D v okviru IMP je tudi °varna instalacijske opre-v Idriji. Kot se že iz ime-.? tovarne vidi, je proizvod-J® usmerjena predvsem v iz-■ yavo elementov raznih palacij. Največji del proiz-. unje je zaseden z izdelavo L0sebnih tipov stanovanjske JjUalizacije — sanitarnih zlov, sistemov stanovanj-t,e ventiacije, delov nizkotne klimatizacije in ele-^ntov centralnega ogreva- , y današnjem času, pri vse .Revnejših pogojih na trži-s, a> lahko obstane le indu-Jyu, ki se stalno prilagaja znim zahtevam s čim ^njšimi stroški proizvod-v> zato tudi pri našem raz-SjJv izdelkov nenehno mi-p?1)0 na to. Ker pa je naša uizvodnja, kot smo že ]. nenili, usmerjena v izde-tu ° raznih izdelkov, gre wUl njen razvoj v različnih Veh. ' Ve gledamo proizvodnjo «arnih naprav, kamor Se 1tu<-tt sanitarni vozli, tudi srečujemo s proble-pr' 71. kako prilagoditi raven ta *zv°dnje teh elementov ip.11* proizvodnje ostalih in,Ustrij. Pri primerjanju l Ustrije sanitarnih naprav g0 Malimi industrijami v ju- tp '°vanskem okvirju, vidi-ip°' da je v zadnjih petdeset ptet ^tih ostala industrija l(0 CeJ napredovala, medtem sanitarij ni do-Vee a bistvenih sprememb. l(Qnc*ar v zadnjem času lah-8entaz™° množico inteli-% H?1 Poskusov iskanja no-rešit ntetod in nekaj uspelih 12 velikega števila tipov ^)v raznih oblik in veli-Epiz Pred’ na proizvodnjo Pr0b]tanih izdelkov. Da bi ta °bm Cln delno rešili vsaj na aa ,?cju Slovenije, je bil 1973^° Pobudo febmarja rega s*Ecan sestanek, kate-biki ° Se udeležili predstav- Rešetke, žaluzije in prezračevalni ventili — izdelek TOZD TIO Idrija -na panojih zagrebškega velesejma p0„7ev_ kaže, da oblikovalci tek| šajo nadoknaditi v prebosti neizkoriščeni čas. daiUdi pri nas se trudimo, k0r v naši proizvodnji v bje^K s časom. Največji proti^ ki nas spremlja že od v0d’k° smo pričeli s proiz-ka^J0 Unitarnih vozlov, je, y°zi( kosti lov pa se pri drugem delu naše proizvodnje — pri izdelavi elementov nizkotlačne klimatizacije in prezračevanja - srečujemo še z drugimi težavami. Ce najprej Stanka je bil, da mora pod- pogledamo proizvodnjo ele-jetje IMP razvijati sanitarne mentov, ki se lahko uporab-vozle v smeri tipizacije in ljajo tako za klimatske na-standardizacije njihovih ele- prave kot tudi za prezrače-mentov in da mora pri tem valne sisteme, potem je tu doseči tudi določeno kvali- največja ovira za uspešnost teto proizvodnje in dobave, našega dela konkurenčnost Gradbena podjetja pa naj bi domačih in tujih proizvajal-v okviru Biroja za gradbe- cev omenjenih izdelkov na ništvo SR Slovenije uskladila jugoslovanskem tržišču. Ker in prilagodila velikosti in. vemo, da bomo tega laliko oblike sanitarnih prostorov osvajali le s široko izbiro iz-našim izdelkom. S temi delkov, namenjenih isti na-ukrepi bi pri nas laliko pro- logi, razvijamo v zadnjem izvodnjo dobro uredili in s času lepo število novih ele-tem zmanjšali stroške in po- mentov. Tako smo od jekle-večali proizvodnjo. njh rešetk, ki smo jih izdelo- Za razliko od problemov vali samo v eni velikosti, pre-razvoja pri oblikovanju in šli na izdelavo rešetk z več proizvodnji sanitarnih voz- velikostmi. Vendar nas to ni bo pokazala prihodnost, saj smo s proizvodnjo večine teh izdelkov še na začetku. Ko smo mislili na to, kako bi z našimi elementi za -vpihovanje in odsesovanje zraka čim bolje prodrli na domači trg, in ko smo, med drugim skupaj s skupnimi službami v okviru IMP, proučevali položaj, ki vlada na področju proizvodnje stanovanjske ventilacije v Jugoslaviji, smo ugotovili,- da pri nas ni proizvajalca, ki bi načrtno izdeloval celotne sisteme te vrste. Povpraševanje po teh pa je zaradi pospešene gradnje v zadnjem času zelo veliko. Ker smo pri sistemih stanovanjske ventilacije videli zopet novo področje za uporabo naših elementov za vpihovanje in odsesavanje zraka, smo pričeli še z razvojem teh sistemov. Sam razvoj smo razdelili v dve glavni fazi, po zaključku katerih naj bi imeli izdelano dokumentacijo za standardizirane sisteme in posamezne elemente sistemov stanovanjske ventilacije (kanale, pri- ključke, strešne kape itd.). V prvi fazi obdelujemo in bomo obdelali sisteme naravnega in umetnega prezračevanja s kontroliranim odvodom zraka, v drugi fazi pa bomo razvili sisteme umetnega prezračevanja s kontroliranim dovodom in odvodom zraka. Pri svojem zadovoljilo. Rešetkam smo ^elu na tem področju smo spremenili tudi obliko pri sedaj na koncu prve faze saj nekaterih sestavnih delih, od bo prospekt m tehnična do-jekla pa smo prešli tudi na kumentacija za sisteme, ki material, ki se danes vedno jih obdelujemo v prvi lazi, bolj uveljavlja, to je alu- izdelana v kratkem. Isto- časno pa že zbiramo potrebne tehnične informacije za drugo fazo dela na sistemih minij. Seveda pa tudi tu naše poti ni smelo in ne sme biti stanovanjske ventilacije, konec. Zato smo razvili in se razvijamo razne oblike To bi bila na kratko za-stropnih defuzoijev (anemo- črtana pot razvoja proizvod-statov in stropnih rešetk) in nje v kolektivu, ki je naj-še drugih elementov za vpi- mlajši član v okviru IMP. hovanje in odsesovanje zraka Vendar pa se zavedamo, da (ventilov, žaluzij, lovilcev bomo pri svojem delu nale-maščobe itd.). Pri razvijanju teli tudi na težave. Prepri-teh izdelkov smo ves čas mi- čani smo, da jih bomo slili tudi na način njih pro- uspešno premagovali, tako izvodnje. Pazili smo na to, kot smo jih doslej. Rezultati da smo čim več sestavnih našega dela pa naj se kažejo delov tipizirali (prilagodili v povečani proizvodnji in njih oblike pri različnih ti- boljših finančnih rezultatih pih izdelkov) in s tem zniže- na koncu leta 1974 in v privali stroške proizvodnje. Ko- hodnjih letih, liko smo v vsem tem uspeli, IVO VENCELJ NA OGROMNEM GRADBIŠČU ŠTEPANJSKEGA NASEUA Razlike v izvajanju instalacij nekoč in danes Z razvojem gradbeništva, predvsem panoge gradbenih elementov in industrijskega načina izgradnje, so se bistveno spremenili pogoji dela in način izvajanja instalacij vseh vrst. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da ni preteklo mnogo časa, odkar smo bili še priče izvajanju instalacij v klasičnih objektih in seveda tudi na klasični način. V tem času je izvajalca instalacije zanimalo pred pričetkom dela predvsem to, ali je objekt gradbeno pripravljen do tiste faze, daje mogoče pričeti z instalacijskimi deli. To pripravljenost objekta, predvsem pa Pogled na panoramo rastočega stanovanjskega kompleksa v Š tepanjskem naselju tistega objekta, kjer se izvajajo podometne instalacije, smo ugotavljali v tem, da so morali biti pozidani vsi zidovi, nosilni in predelni, nametane so morale biti faze in seveda tudi „vage-ris“ ni smel manjkati. Izgotovljena streha na novo rastočem objektu je bila v večini primerov najbolj prepričljiv dokaz, da je za inštalaterje zasvetila zelena luč. Prično se priprave in dovoz materiala, med katerim izstopajo cevi, mavec in drugi pripomočki. Mivka in navadni leseni vložki se dobe na gradbišču. Že po samem materialu lahko ugotoviš, katero instalacijo bo posamezna skupina napeljevala. Pred pričetkom izvajanja instalacije nastopijo prvi, v mon-terskem žargonu rečeno „umet-niki“, ki narišejo potek oz. pota s' križišči za bodočo instalacijo. Nato zapojo kladiva, v novejšem času tudi razni stroji. Po tej nevihti je kar žalosten pogled na razdejanje, storjeno na izredno ravnih zidovih. Sedaj nastopijo tisti, zaradi katerih je bilo pred tem toliko hrupa in prahu. To so prvi inštalaterji vseh vrst. Daj, pohiti z gipsom! Taki, in še mnogo drugih ,,pristnih" izrazov, bi zbodli slavista v ušesa, če bi bil prisoten na gradbišču. Poglejmo še naprej, kako se odvija naša instalacija vseh vrst. „Zakaj si mi presekal kabel, katerega sem položil točno po načrtu!? “ Tako se huduje električar nad vodovodarjem. Kratek pogled v oba načrta in skupna ugotovitev: glej, tudi moja instalacija poteka ravno tukaj, kjer imaš ti žice, poudaijc vodovodar. Zaključek posveta je pre- prost: ti sc boš umaknil s tvojimi žicami, saj vidiš, da ne morem svojih cevi tako ostro zakriviti, kot lahko ti kable. „Naj ti bo, toda to te košta eno pivo," pravi električar. „Velja“, pravi vodovodar, in problem je rešen na kolegialni način, ki je še kako potreben na gradbiščih. Z veseljem ugotavljamo, da je sodelovanje med našimi monterji vseh strok tudi brez piva zelo dobro. Za dosego čim boljšega uspeha pa je zaželeno, naj bo to sodelovanje čim boljše. Glede umikanja oziroma iskanja ustreznih instalacijskih poti za vse vrste instalacij je že pri klasičnem načinu gradnje veljalo pravilo, naj v projektivnih birojih točno določijo in začrtajo pot posameznim instalacijam. To nalogo v veliki meri projektivni biroji ali projektivne grupe tudi opravijo, toda mvcstitoP1 zelo radi spreminjajo notranji razporeditev prostorov n}6, samo gradnjo, kar ni več načn no in posledica je tu: „stik iiist*' lacij". J To je seveda isto kot krat6'’ stik pri elcktro-instalaciji. Tak0 je bilo včasih in tako je še tud1 danes na nekaterih objektih. Čas teče naprej, vzporedno ‘ njim pa se porajajo nove uspeš11.8 tehnične rešitve na vseh podri’0' jih tehnike in znanosti. Tod* bodimo zvesti do svoje panoji t. j. panoge gradbeništva, v k3' teri v pretežni meri ustvarjal110 tudi mi boljši jutrišnji dan za n3* in seveda s tem tudi za druge. Poglejmo, za kaj gre. Na splošno ugotavljamo, da88 pri nas veliko gradi. Pri teh ug^: tovitvah se pred nami porajaj0 objekti modemih arhitektonski3 oblik vseh vrst, toda v večini P01' r; tofj' anj® nie<> ičri' usta' ate11 '3; no1 eW IroC' rod’ o$' P aiH° ,na* la86 ugf ijajj skif pri' i; _________ k - 1 m : l|: 1 Krfi ■18 1 ■n t 1 i Rti 1CH ■■Si °ne Berčič napeljuje e‘ektrične instalacije na sf°lpnici SO-I v Štepanj-skem naselju |Ij!Cr°v so ti objekti zliti iz beto-°z- beton je vlit v satovje beškega železa. dan - uno ot* daleč je stvar za ott^Hji čas zelo preprosta. Ob p^ektu je postavljena žerjavna vis°la' po kateri se leno premika oko dvigalo, podobno stolpu, “tevilo takih stolpov je pač ino od velikosti kompleksa °dviS: ‘Nadnje tn, . Ljubljani zadnje čase ne dio h 1 takih prizorov, ki trajajo n rVa tudi nekaj let, le oznake "J*1’ so različne. a ^ekoč prava zelena idila '®Panjska vas, danes veliko ^^ibišče Š tepanjsko na-bis^' Po obsežnosti grad-n-.5a> številu dvigal in na J. različnih napisov, kot KratvGP Gros"P|je; SGP skt zidar, Sežana; SGP stni enik’ Izo,£*; SGP Kon-griktor’ Manbor; SGP Ve-h. > Velenje in končno po-jžt)Zni objekti z oznako 1MP J^o, da se tukaj gradi KaJ velikega. To nekaj so seveda potrebna stanovanja terja Petra Krevsa ter njego- rejen specialni elektro-z vsemi ostalimi objekti, ki ve sodelavce Toneta Berčiča material. Takšen način grad-so nujni spremljevalci sodob- in Stanimirja od podjetja nje pa seveda zahteva veliko nega stanovanjskega kom- „24. septembar11 iz Titovih pozornosti od izvajalca in-pleksa. Užic, ki so pripenjali na že- stalacije, saj mora predvideti Nastajanje tega ter drugih lezno armaturo plastične vse, kar bo v bodočem pro-objektov in kompleksov je cevi živo pisane barve. štoru instalirano. Pa tudi plod dela velikega števila de- Kako je, fantje, vprašam, dejstvo, da je beton zelo trd lavcev raznih strok, kjer je kaj delate? za razbijanje, o čemer se- tudi naše podjetje udeleženo Instalacije, vendar. veda arhitekt in statik no- v veliki meri. Z namenom, A-aaa tako, kar v zraku četa niti slišati, narekuje izda bi bolje spoznali, kako se delate instalacijo. vajalcu instalacije, da pred- na teh objektih izvajajo elek- Kaj hitro sem spoznal vidi res vse, kar je v načrtu, troinstalacije, si ogledujem bistvo načina izvajanja insta- ter da je prisoten ob betoni-rastočo stolpnico SO - I v lacije, obogaten s spozna- ranju, da usmerja iglo vibra-Štepanjskem naselju. njem, da res delajo instala- toiju vrstam od instalacije. Ze kar visoko so prišli cjjQ na zraku, t. j. izvajanje Prednosti takega načina gradbeniki, si rečem, sopi- instalacije v bodočem pro- gradnje so nedvomno ugo-hajoč ob premagovanju zad- storu, katerega pa v tej fazi tovljene. Dejstvo pa je, da so njih stopnic. No, sedaj sem označuje oz. določa njihovo pogoji dela pri takem načinu končno na kraju dogajanja dimenzijo le železna arma- slabši, saj so prisotne vre-— izvajanju instalacij danes. tura. menske neprilike, od delav- Presenetljiv je pogled na Novi način izgradnje cev se zahteva večja pazlji-množice štrlečih rjavkasto- predvsem pa tunelski način vost, ki se odraža v večji svetlikajočih se polic in opaža zahteva od izvajalca pazljivosti do osebne var-mrež betonskega železa. Gle- elektroinstalacije, da sode- nosti in večji pazljivosti pri dam okoli in iščem naše in- iuje pn izgradnji objekta že samem delu. stalateije, toda vsi so se od temeljev. Na takih grad- Takšen način dela zahteva ukvarjali le z betonskim njah se mora izvajati insta- tudi konstinuirano delo z železom. Zadrega je bila lacija pred betoniranjem, to gradbenimi podjetji. Naši takoj ob kraj, saj sem spo- je takoimenovano vlaganje, fantje so povedali, da dobro znal našega vodilnega mon- Za to vrsto instalacije je pri- sodelujejo in se sporazume- vajo z gradbeniki. To je pohvalno, da je v direktnem proizvajalcu vzbujena zavest sodelovanja, saj je objekt uporaben le takrat, ko vsi udeleženi izpolnijo svojo nalogo solidno in kvalitetno. V solidnost in kvaliteto izvršnega dela nam ni treba dvomiti, saj smo to že večkrat dokazali. Na gradbišču v Stepanjskem naselju je precejšen problem prehrana za naše delavce, saj so oddaljenosti do gostinskih lokalov zelo velike. Nujno bo potrebno čim prej urediti možnost dovoza toplih malic iz naše kuhinje. Tako bi prihranili veliko proizvodnih ur, s katerimi se ustvarja nova vrednost, katera je pa temeljna nosilka finančne realizacije. Urejena prehrana delavcev bi prispevala tudi k večjemu učinku t. j. doseganju večje produktivnosti, kar bomo vsekakor morali izkoristiti, če hočemo povečati produktivnost dela. JOŽE WEISS Zagrebški velesejem je še red specializiranih spomla- razstavljavcev iz 23 tujih enkrat uspešno vključil med- danskih sejmov. Tako seje držav in iz Jugoslavije. Na narodni in izrazito splošni na letošnjem spomladan- 160.000 kvadratnih metrih jugoslovanski trg v svoj spo- skem velesejmu zbralo 1430 razstavnega prostora, v 28 Kompletna družina črpalk proizvodnega programa TOZD TRAA NAŠE PODJETJE JE ZNOVA SODELOVALO NA VEDSKI PRIREDITVI V ZAGREBU. SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI MEDNARO^lESEJEM JE BIL KRAJ, KJER SMO NASTOPILI S SVOJIMI IZDELKI IN P^U SVOJE MOŽNOSTI ŠIROKEMU KROGU INTERESENTOV IN OBISKOVAL^ SVOJEM STAREM RAZSTAVNEM PROSTO*" paviljonih in ha odprtem podjetje loti novih izdelke" prostoru, je jugoslovansko in okusno razporeditev raZ' gospodarstvo s tujimi razstavljavci prikazalo veliko izbiro blaga. Mnogi gospodarstveniki iz domovine in tujine so sejmišče spremenili v trg, ki je že doslej potrdil svojo funkcionalnost, letos pa je še enkrat omogočil domači in tuji proizvodnji soočenje z stavljavcev. To je tudi *3' zumljivo, kajti ne smem0 pozabiti tega, da je bila **3 razmeroma majhnem prosto-m prikazana proizvodnji treh tovarn in da je bila p*1 tem še posebej očitna zn3' čilnost možnosti vsake k' med njih. llacijskib T ovarna regulacijs ustreznim povpraševanjem, z armatur in aparatUr je pri; zanimanjem, ki so ga po- aJa serije vseh velikost* kazali mnogi kupci iz Jugo- 3gregatov z dvema črp^’ slavije in iz tujine. Poudarje- kamaj vse vrste črpalk, ki j* no splosen jugoslovanski trg, izdelujemo in druge svoje #' kakor je bil prikazan na tej delke. Le-ti so bili smotrno fnreditvi je omogočil - kot razvrščeni zato so vzbudil> tudi ze doslej - poslovanje poz0rnost že zaradi tega, & med gospodarskimi organi- šobili okusno razstavljeni * zacijami iz vse države Ob- dobrj z isana ^js vescenost o proizvodnih obiskovalceFv so podarjal3 zmogljivostih m programih stremljenje naše t0varne z3 je prav gotovo prispevala k napredkom in uporabno teb sodelovanju in prilagajanju ni£0 Niso blleF redke po- trzmm potrebam. hvale, ki so dale vedeti, d3 Letošnji velesejem je zajel TRAA prinaša vedno nek3J celo vrsto mednarodnih sej- novega, in da gre skoraj v mov z različnimi obrobnimi korak z razvojem tehnike, vsebinami. Za dejavnost na- šega podjetja je pomemben sejem gradbeništva, v okvim katerega je bilo tudi naše sodelovanje. Ob tem sejmu so bili različni strokovni posveti, od katerih je treba posebej poudariti seminar „JUREMA“ (Jugoslovanski Od razstavljenih izdelk0" Tovarne elektronaprav s° vzbudila pozornost no"3 nizkonapetostna razdelil**8 in bremenska stikala z vat**' valkami. Kot bolj izpop°_ njena izvedba naših dosed3' njih VSV - stikal, ki so & Z našega razstavnega prostora na sejmu „j u ivcivi a i jugosiovansKi j, ----■ , seminar merilne in regulacij- tako zel° u?orab,}a’ ske tehnike). To pa zaradi tudl ta’. najnoveJsa> hi tega, ker so posamezni člani nasla svoj prostor na trgu-. našega kolektiva sodelovali, *TL[*enj’, h* sn?°Jlb ,S1? t,v0 kot poslušalci na nekaterih nasih stikalih, bi lah predavanjih, katerih snov je sklePf’ ,da Je Prav bila zanimiva za dejavnost lzve|dba, kakršno je naša našega podjetja. Naš razstavni prostor je drugih razstavljenih proizv° bil - za to gre zahvala naši dov so obiskovalce - k°‘ propagandni službi - zelo vsako leto - privlačile n3$6 okusno in smotrno oprem- naprave za kompenzacij0 ljen. Naši izdelki so bili raz- j 3] o ve energije in naše b stavljeni v domiselni razpo- omarice, reditvi, zaradi česar je lahko _ , je vsaka naša tovarna prikazala J,ovarna khma-naprav J svoje značilne proizvode. P^šla pred obiskovalce Teb Pohvale, ki smo jih dobili “j"13 z vsemi. velikoS‘,‘. med sejmom, so zajele tudi ^njih ventilatorjev in s ■ pestrost naše proizvodnje, ma*komoro. Zanimanja, načelnost, s katero se naše §a Je ta tovarna vzbudila za prospekte in reklamno gradivo. Prav tako ne bo težko razširiti sedanje prodaje sanitarnih plastificira-nih vozlov, ki se vse bolj uveljavljajo v gradnji stanovanjskih in podobnih objektov. To je bilo mogoče sklepati tudi po izjavah in zani-lanskoletni razstavi INTER- manju, ki ga je vzbudil KLIMA, niso skrivali tudi takšen razstavljen vozel, obiskovalci zagrebškega velesejma. V pogovorih s projek- Ob koncu bi razstava mo-tanti in uporabniki teh na- rala prinesti uspeh, ki bi prav je bilo slišati mnoga pri- obrodil tudi neposredne re-znanja za našo proizvodnjo, zultate. Pri tem je treba pokaj ti izročene naprave so udariti, da je na tem sejmu kakovostno zelo visoko, do- — kot vsako leto — bilo kavni roki ne presegajo obi- manj obiskovalcev kot na čajnih. Med drugim lahko jesenskem velesejmu. Vzrok Potrdilo za takšne izjave naj- za to je treba poiskati v tem, demo v dinamiki prodaje te da je ta velesejem časovno tovarne, ki se iz leta v leto krajši, poleg tega pa jef naga-širi. jalo vreme. Vse to pa ni pre- Naš naj mlajši obrat TIO iz prečilo našim stalnim obi-Idrije je na tem sejmu po- skovalcem, da se ne bi ogla-kazal svojo novo proizvod- sili na našem razstavnem njo. Ob že znanih naših re- kraju. Projektanti, montažna setkah je razstavil tudi rešet- podjetja in neposredni upo-ke iz aluminija in celo vrsto rabniki naših proizvodov so anernostatov. Sodeč po zani- prišli množično na našo raz-nranju obiskovalcev, ne bo stavo, k čemur je prispevalo težko prodreti s temi novimi tudi to, da jo prirejamo vsa-'Zdelki na trg, še posebej, če ko leto na istem kraju. Le-ta komo pravočasno poskrbeli je že postal običajno shaja-. lišče vseh naših poslovnih prijateljev — od trgovine do končnega uporabnika, pa naj je šlo za tiste, s katerimi že imamo poslovne stike ali za tiste, s katerimi stike šele navezujemo. MIROSLAV MACAROL Proizvodna enota Klima je na pomladanskem sejmu v Zagrebu razstavila serijo ventilatorjev. Na Panojih so rešetke in ane-mostati TOZD TIO Idriia Dušilke, bremenska in vzvodna stikala, omara za kompenzacijo, gradbiščni razdelilec in drogi eksponati TOZD Tovarna elektronaprav Korak naprej v sistemu nagrajevanja Dne 8. maja so se v Ljubljani sestali delegati temeljnih organizacij združenega dela z namenom skupnega sestanka udeležencev oziroma podpisnikov samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu, IGM in sorodnih dejavnostih. Solidna udeležba - okrog 16U delegatov iz 240 organizacij združenega dela je po ocenah zastopalo blizu 250 temeljnih organizacij od predvidenih 350 - je samo potrdila velik pomen, ki ga v dejavnostih gradbeništva posvečamo problematiki nagrajevanja. Po poročilu predsednika dosedanjega nadzornega odbora tov. Davorina Grziniča, sprejemu predloga financiranja nove skupne komisije podpisnic in komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov, je sledila rasprava, v kateri sta s svojima prispevkoma sodelovala tudi tov. zavihati rokave predvsem ob na- zati debelejši kos kruha pridnej-Lojze Cepuš, predsednik republi- slednjih orehih: šemu in tanjši manj marljivemu; škega odbora sindikata gradbe- - usklajevanje analitičnih - pritegnitvi v obravnavo nih delavcev Slovenije, in tov. ocen tipičnih delovnih mest med predloga sporazuma čimvečji Stjepan Šaubert, direktor centra posameznimi skupinami pod- krog delavcev, saj bo le tako za samoupravno sporazumevanje pisnic, saj so ocene v načrtu le dokončno oblikovani sporazum priRSZSS. preveč različne; pričakovati je, res pravi izraz volje vseh prizade- Sama razprava in druge pisme- da bo končna predložena rešitev tih. no poslane pripombe na načrt novega samoupravnega sporazuma je pokazala, da bo morala nova skupna komisija - novo ime za nadzorni odbor - krepko nekje na sredini med predlogom Skupna komisija bo skušala gradbene operative in predlogom predlog sporazuma pripraviti do 17. maja, nato pa ga bo posredovala v usklajevanje organom komisije za presojo: izvršnemu odboru, komisiji za pravna vprašanja, komisiji za ekonomska vprašanja in komisiji za ovrednotenje dela. V tem postopku bosta s strani našega podjetja sodelovala tov. Tekmovanje temeljnih organizacij združenega dela IMP v kegljanju, ki je bilo izvedeno v soboto, 11. maja 1974, je pokazalo, kako zelo je razširjena ta igra s kroglami širom Slovenije in da jo dobro poznajo tudi člani našega celotnega kolektiva. Tekmovalij so člani vseh TOZD in SSSS. Že sam pogled na zbrano druščino s Primorske, Štajerske, Dolenjske in iz Ljubljane pa je učinkoval zelo svečano in je imel za posledico tudi tekmovalni pristop k temu tako množičnemu tekmovanju. Že pred začetkom je bilo dosti ugibanj, katera ekipa bo odnesla domov zelo lep pokal, namenjen zmagovalni ekipi. Med tekmovanjem se je sreča nasmihala zdaj eni, zdaj drugi ekipi. Ob zelo enakovredni borbi se vse do zadnjega moža ni vedelo, kam bo šel pokal, ali na Primorsko ali na Štajersko. Kazalo pa je, da bo ostal v Ljubljani, saj so-se Ljubljančani zelo trudili za uspeh in tudi ekip je bilo največ iz Ljubljane. Povsem zasluženo je z najbolj izenačeno ekipo zmagalo moštvo TOZD OVK Ljubljana. Mnogo večja borba pa je bila za drugo mesto, kjer sta se ekipi tovarn TEN in TRAA krčevito borili za vsak podrt kegelj, saj bi najmanjša napaka lahko spremenila vrstni red. Za spremembo pri vrhu bi lahko poskrbeli Koprčani, vendar je imel njihov zadnji mož preveč športne „ne-sreče“. Tudi druga polovica ekip je bila zelo izenačena, kar kaže minimalna razlika v številu podrtih kegljev, le Projekt-Ljubljana je malo „odskočil“, vendar si je najboljšega moža izposodil iz dmge TOZD. Tekmovale so tudi članice IMP, vendar samo posamično. Zaželeno pa bi bilo, da bi prihodnjič tudi one nastopile ekipno, kar bi še bolj popestrilo tekmovanje. Po koncu tekmovanja so si vsi udeleženci med seboj čestitali k večjemu ali manjšemu uspehu, hkrati pa si zaželeli ,,kmalu na svidenje “. REZULTATI - ekipe: 1. OVK Ljubljana 2353, 2. TRAA Ljubljana 2266, 3. TEN Ljubljana 2258, 4. PM Koper 2212, 5. Projekt Ljubljana 2140, 6. Elek-tromontaža Ljubljana 2095, 7. Livarna Iv. gorica 2037, 8. PMI Maribor 2036, 9. SSSS Ljubljana 2036, 10. TIO Idrija 1961. Najboljši rezultati posameznikov pa izdvajajo naslednje člane IMP: Posamezno moški: 1. Franc Horvat, PMI Mb. 431, 2. Antor Golobič, TRAA Lj. 410, 3. Franc Kozinc, OVK Lj. 408, 4. Erni Baruca, PM Koper 408, 5. Ludvik Stražišar, OVK Lj. 405. Posamezno ženske: 1. Ivanka Korošec, OVK Lj. 335, 2. Helena Križaj, SSSS 271, 3. Marjeta Vidic, SSSS 232. montažne dejavnosti; — opredelitev najvišjega možnega osebnega dohodka naj bi bila po mnenju tov. Šauberta vezana na povprečni OD v TOZD, ker po mnenju pisca tega članka in tov. Uhana, glavnega avtorja novega sporazuma, prav tako ne preprečuje morebitnih zlorab sicer smiselno postavlje- Pavle Kranjc, dipl. oec., delavec nega obrazca; v plansko-analitski službi in — upreti se bo treba posku- pisec članka. Za delavce naših som nekaterih projektantskih TOZD je to nedvomno prilož-organizacij, ki v nasprotju z ve- nost, da preko skupnega dele-čino TOZD ne čutijo potrebe po gata naših TOZD tov. Kranjca večanju poslovnih sredstev; posredujejo svoje pripombe prav — zagotoviti bo treba uvelja- v srž splošne politike nagrajeva-vitev bistvenega namena obraz- nja, katere konkretni rezultati bi ca, po katerem naj bi se v pri- morali vsem zaposlenim pomerilo z novim ljubljanskim sindi- hodnje delil dohodek: povečanja niti novo vzpodbudo za ustvar-kalnim prvoligašem — ekipo Že- vseh raznih oblik smotrnosti v jalne napore. lezničar II, s katero je pred dve- poslovanju, to pa pomeni odre- MIRAN MIHELClC ma mesecema izgubilo z 2:4. To pot so se naši šahisti zagrizli v boj z dvojno vnemo in uspeli kar s 3,5:0,5. Ta zmaga jim je odprla pot med 14 najboljših slovenskih ekip, ki so se zbrale na republiškem finalu. Žreb ni bil naklonjen kapetanu ekipe Dolničaiju: drugo moštvo najboljšega slovenskega šahovskega kluba - Maribora, na čelu s slovenskim mladinskim prvakom Supančičem in s še tremi prvokategorniki, je zanesljivo zmagalo s 3:1. Vseeno veljajo kapetanu ekipe in nastopajočim: Mihelčiču - 2 točki (iz 3 partij), Miščku 1,5 (3), Mačku 2 (3), Zalarju 1 (1), Škofu 1 (1) in Latinčiču 0,5 (1), ob tem izrednem uspehu vse če- MIRAN MIHELČIČ Še obvestilo: Vse, ki žele kegljati, obveščamo, da je kegljanje vsako sredo od 16. do 20. ure na kegljišču GP „Tehnika“ v Vošnjakovi ul„ Ljubljana. ANTON LAH še novica iz zimskega športa Uspešen popravni izpit Po moralnem neuspehu na tekmovanju v II. sindikalni ligi mesta Ljubljane v šahu se je ekipi našega podjetja kmalu ponudila priložnost za rehabilitacijo. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je ekipa IMP v tekmovanju za pokal Maršala Tita na področju republike Slovenije sijajno odrezala. Po zmagi nad ekipama Kliničnih bolnic s 4:0 (b. b.) in Saturnusa 11 s 3,5:0,5 se je moštvo IMP v borbi za vstop v finale republiškega tekmovanja pome- Konec aprila sta MZTK in MSS Ljubljana organizirala prve zimske tekme mesta Ljubljane v tekih na smučeh za ženske in moške. Tekmovali so v štirih kategorijah: - ženske - 6 km - moški nad 35 let - 8 km - moški do 35 let - 10 km - registrirani tekmovalci tekači - 14 km Tudi ekipa IMP se je udeležila tega tekmovanja in po kriteriju boljšega plasmaja po kategorijah premočno osvojila prvo mesto v ekipnem plasmaju in s tem tudi lepjrokal v trajno last. Tekmovanje je bilo na Sorški planini, razglasitev rezultatov pe Je bila v Litostrojski koči. ANTON LAH Jožeta Nagliča ni več med nami Kakor da bi še nebo žalovalo, tako je lil dež 6. maja popoldne, ko smo se na pokopališču na Žalah poslavljali od našega pokojnega tovariša - Jožeta Nagliča, VKV orodjarja-kovinostru-gaija v centralni orodjarni. Pokojni Jože se je zaposlil pri IMP leta 1953 kot mlad kovinostrugar. Pozneje ga je vodstvo podjetja zaradi njegove marljivosti in strokovne sposobnosti premestilo v razvojni oddelek podjetja. Ko se je ustanovila centralna orodjarna, pa je postal Jože član tega malega delovnega kolektiva, kjer je med delavci užival velik ugled in zaupanje. Ko je lansko leto s sodelavci praznoval 20-letnico svojega uspešnega delovanja v združenem podjetju IMP in se z njimi veselil uspehov celotnega kolektiva, nihče še slutil ni, da se bomo že čez pet mesecev morali posloviti od njega. Kako bi tudi mislili na to, saj ni nikoli omenil, da ga gloda črv zavratne bolezni. Prav zato nas je iznena- tega deževnega popoldneva nemo in z žalostjo v srcu poslavljali od sodelavca in tovariša, ki v svojem življenju ni poznal besed „ne morem, ne znam“. Jožetova stružnica danes sameva. Za njo ni strokovnjaka, ki bi na njej ustvarjal. Pa ne sameva le ona. V vrstah delavcev centralne orodjarne je nastala dila vest, da je Jožev bolniš- praznina, kije ne bo mogoče niči in da je resno bolan, kmalu zapolniti. Prepričani smo bili, da bo njegova krepka volja močnejša od bolezni in da bo že čez čas zopet stopil za svojo stružnico, za katero je mislil, da brez nje ne more živeti. Žal, pa je bila bolezen močnejša od njega in tako smo se V orodjarni med delavci pa še vedno odmeva njegov zveneči glas in ta glas ter spomin nanj še zlepa ne bosta zamrla. Dobrega delavca in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. FRANC CIUHA h I Oj % 0] že b, te že f bi bi ib bi ce k Pl tl ki bi ■Vi te že k, j ta bi h, P S bi 0| Pi ljavo osmi dan po njeg objavi. > d ■MB Delo organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov Sl is k h 6 Vi |«t Pi ,ci I la (Nadaljevanje s 4. strani) ustrezno poveča akreditiv TOZD pri podružnici Ljubljanske banke v Grosupljem. DS je nadalje sklenil, da se vrednost delovnega mesta direktorja TOZD, izražena v točkah, določi v višini, ki jo maksimalno dopušča pravilnik o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Za delegata v svet Osnovne šole v Stični se imenuje Anton Zaletelj. DS je nadalje soglašal z odprodajo jambora za trafo-postajo s pripadajočo opremo Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični. Komisija za odpis osnovnih sredstev določi prodajno ceno. Delavski svet je razpravljal še o nekaterih prošnjah raznih organizacij za finančno pomoč. Ker so sredstva sklada skupne porabe že razporejena, tem prošnjam ni bilo mogoče ugoditi. Po sprejetem finančnem načrtu sklada skupne porabe za tekoče leto pa TOZD namenja kot dotacijo društvom in organizacijam znesek din 25.000. DS je sklenil, da se iz tega zneska po- deli gasilskemu društvu v Stični 5.000 din, g3^, lo skemu društvu v Šentvidu 3.000 din in gasilci M mu društvu v Zagradcu 2.000 din. Ost a# Č< 15.000 din pa se dodeli gimnaziji Josipa Jurčič ža v Stični. ir, DS je sklenil, da delavec, ki zapusti sli pred iztekom roka, ki je določen Za trajaj J0 delovne obleke, plača delovno obleko oziro'11 L čevlje v celoti po odbitku iztrošenosti. G> lliilii r:: 'J . ...,! Samoupravna delavska kontrola v temeljni organizaciji združenega dela Ogrevanje, vodovod, klima Svetujem, da vsak član Rženega podjetja IMP fbere člen 132 Ustave Sofistične republike Slove-'Je- Vsebina tega člena ?Ve načelno in vse o delav-j v J?1 kontroli. Istočasno ome-vSaK ftn tudi člen 93 in 94 Sta-jfiii' , a IMP. V teh določbah so .jja1 .Pisane pravice in dolžnosti j f (,fega delavca IMP v pove-jiiii z delom delavske kon-poT e- Nadalje omenjam 31. 0y2. člen Statuta TOZD ; j Namenoma ne nava-g£ jetično v Statutov ostalih rst\ ugotovimo organiza- cij/ ni?’ naloge in način delova-ga|1 f delavske kontrole. Na- htanv r?zčlemba Pa Je d» lik nk°sti napisana v pravil- j.u o organizaciji in delu tJ?°uupravne delavske kon-aditi jej. e' Ta pravilnik smo spre-3vm tih fn°tno na zborih delov-f budi dne 30. 4. 1974 in tef sfavni del statuta vsake f ijne organizacije. v6. [,a z te usmeritve preidimo (j«, konkretno delo odbora f ske kontrole, if °t vsaka temeljna orga-Ij^fija združenega dela v . \ I IS A im o r-VA /a t ■ i / J i m i « t Da bi se pravilno razumeli: tu ne gre za policijsko kontrolo, ki naj se izvede nad delavci, ker delavci smo vsi, temveč je to kontrola nas vseh delavcev nad celotnim poslovanjem. To pomeni, da pri tem delu ima vsak posameznik dolžnost in pravico sodelovati. Morda bo koga presenečalo, da si je odbor zastavil tako obširen plan dela, ko po' drugi strani vemo, da TOZD OVK ni slabo poslovala v letu 1973. Rezultati iz zaključnega računa za leto 1973 kažejo na lepe uspehe. Torej čemu potem kontrola delavcev? In ali je sploh potrebna? Da, kontrola delavcev je potrebna danes, kot je bila včeraj in bo potrebna tudi jutri. Zakaj? Primerjajmo. Ali si danes lahko zamislimo nek dokončan izdelek, na- menjen trgu in uporabi, ki ne bi predhodno šel skozi tehnološko kontrolo v proizvodnji? Ne moremo! Prav tako ne gre brez kontrole delavcev v samoupravni družbi. Delavci moramo vedeti, kako upravljamo, kako poslujemo, -kako izvajamo sklenjene sporazume, kako delimo svoj dohodek, kako izkoriščamo družbena sredstva in kam jih namenjamo. Vse to in še kaj več bomo morali delavci vedeti prav zato, da bodo medsebojni odnosi med nami humani, čisti, pošteni in pravični. Morda bo kdo rekel: „Saj imamo za urejanje teh področij zakone, predpise, pravilnike, službe in družbeni nadzor." Res je! Vse to imamo. Toda človek v družbi p repo-gostokrat dela napake, enkrat nenamenoma, drugič pa tudi zavestno. Stopnja zavesti, dobro vemo, še ni na tistem nivoju, kot bi pričakovali v današnjici. In končno, če bi imela delavska kontrola takšna pooblastila, kot so sedaj zapisana v ustavi, prav gotovo ne bi bili danes priča takim razlikam med seboj. Zaradi omenjene problematike je torej naš odbor želel preverjati stanje v lastni temeljni organizaciji. Smatral je, da je bolje okuženo telo, če je okuženo, preje pozdraviti, kot pa čakati na to, da se epidemija prenese še na dmge. Odbor je pregledal zaključni račun za leto 1973 v sodelovanju s službo, ki zaključni račun pripravi. Ustavil se je samo pri nekaterih stroških poslovanja. Ni se zadovoljil s številkami stroškov, ampak je naročil pristojnim službam^ naj po- imensko prikažejo sodelav ce, ki te stroške povzročajo (dnevnice, kilometrina, reprezentanca, honorarji, pogodbe o delu znotraj podjetja in pogodbe o delu z zunanjimi kooperanti). Naročil je izdelavo pregleda osebnih dohodkov, kar je bila istočasno tudi zahteva ZK TOZD OVK, in sicer pregled s takim prikazom, da bo razvidno, iz katerega naslova je vsak posameznik prejel za leto 1973 svoj skupni osebni dohodek (osnovne točke, gibljivi del, norma, nadure, terenski dodatek, nočnine, .bolniški stalež, otroški dodatek itd.). Za novo pokrito zimsko kopališče v Tivoliju smo projektirali in izvajamo in elektro- vsa strojna instalacijska dela "aši’ tako imamo tudi mi v $vQ: _ temeljni organizaciji te t 5-članski odbor. Odbo-Jgf0 izvolili 28. novembra fUjfo ToreJ P°1 teta je že Sv0:aš °dbor se je zavedal j i^f dolžnosti in si je po-if tudi pravice že takrat, \ f bde marsikatere zade-žaj^' ZVezi z delom in nalove fe dokaj nejasne. Ustani i. n ___ ^ ilrTV"'ontrole prav tako ni Ista*,,0,. ni bila sprejeta, naši Pojr. ' TOZD tudi še nepo- lni p;t;uui neP°" cjjj . • 1 ravilnrka o orgamza-| lavS]^ detn samoupravne de IQ 5 llulc rlav ldKU 111 -ava, 6 povedano, odbor ni ■ V 'temveč je pričel z de-K Man" Y Prvi fazi si je zastavil t °en0de v' 0kvirno j bil° re-*c h jel »Nontrola poslovanja ir^i 0 1973, in sicer kon- lfol in °rpfl„0d direktorja temeljne , <č sln^b lZacije preko vseh K-tja do delavcev na de-111 hern ^ f^tih ob neposred- Samoupravna delavska kontrola v TOZD OVK (Nadaljevanje s 13. strani) Zahteval je pregled vseh dolžnikov v temeljni organizaciji. Tu je šlo za dolžnike znotraj podjetja in zunaj njega. Po pregledu in analizi omenjenih podatkov, je zavzel določeno stališče in o tem poročal v aprilu 1974 delavskemu svetu. Ugotovljeno je bilo, da je pri nas mnogo stvari v redu, so pa nekatere, ki to niso. Sprejeti so bili sklepi, ki zadolžujejo posameznike in službe, da odpravijo napake. Tako med pregledal bo delo samo- vsakega posameznika. Sode-drugim: uredi naj se notra- upravnih organov (odborov lovanje mora biti odkrito in nja delitev osebnih do- in komisij), ugotavlja in raz- ne sme imeti tendence lažne-hodkov, korigirajo naj se iskuje, ali so racionalno upo- ga prikazovanja ali namigo-norme tam, kjer niso realne, rabljena osnovna sredstva v vanja, kar bi lahko privedlo popravijo naj se vsi nejasni naši organizaciji. Pripravlja do poslabšanja medsebojnih in dvoumni členi v naših sa- analizo delovne discipline, odnosov. Proti takim posa-moupravnih aktih, služba za Torej, če se tudi postavimo meznikom bomo morali naj-izteijavo dolžnikov mora na stališče, da je pri nas vse ostreje nastopiti. Anonimne biti ažurna itd. Ne bi ome- v redu, se le izkaže, da pač prijave se ne upoštevajo. Te njal vseh drugih sklepov do temu ni tako in da je delo so dokaz najnižje stopnje potankosti, ker je to zadeva delavske kontrole potrebno osebnostne nezrelosti, naše temeljne organizacije in in koristno za odpravo kon- Odbor bo deloval samo na spada v reševanje naše inter- kretnih napak. osnovi resničnih in dokazane problematike. Pripo- nih dejstev. Deloval bo v minjam, da odbor zbira za Delo odbora delavske smislu naših skupnih intere- naslednjo sejo delavskega kontrole je javno. Člani od- sov. S svojim delom bo sveta novo problematiko — bora pričakujejo sodelovanje ustvarjal zaupanje med sode- lavci. Delo odbora safl^ upravne delavske kontrol® TOZD OVK se bo uresmč‘ valo sistematično, načA in kar je bistveno - kol* nuirano. Odbor pričala odgovornost do dela vsak® posameznika. Vztrajal bo" stališču, da morajo saij upravni akti zaživeti. O d®" bo zaenkrat kontroliral kar je že storjeno. d Delavske kontrole bomo ločevali od našega lovitega samoupravnega stema. SLAVKO ŽAG* Samoupravna delavska kontrola z vidika kontrole knjigovodskih listin 1. UVOD 107. člen Ustave SFRJ in 132. člen Ustave SRS predvidevata, da organ samoupravne delavske kontrole med drugim tudi nadzira, ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi. Če pogledamo to opredelitev z vidika kontrole knjigovodskih listin, vidimo, da tudi kontrola knjigovodskih temeljnic predstavlja del samoupravne delavske kontrole. Kaj je knjigovodska listina? , Knjigovodska listina ali temeljnica je pismena listina, ki ima pravno dokazilno moč, dokazuje utemeljenost in resničnost nekega gospodarskega dogodka in procesa ter informira o njem. Ali z drugimi besedami: knjigovodska listina je tista listina, na kateri je na določen način ugotovljena izvedba poslovnega dogodka, ki spreminja kako sredstvo, vir sredstev, prihodek ali odhodek podjetja. Iz definicije knjigovodske listine torej vidimo, da knjigovodske temeljnice dokazujejo uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi; so lahko osnova za ugotavljanje utemeljenosti in smotrnosti razpolaganja z družbenimi sredstvi. 2. KONTROLA KNJIGOVODSKIH LISTIN Kontrola je pretežno preventiven, vzporeden nadzor poslovnih procesov in stanj, če informacija o kršitvah ni 2. operativna dejavnost 6. količine, cene in zasnovan na strokovnem dana na ustrezna mesta v mora biti ločena od računo- ske, ugotavljanju dejstev, ki ga iz- okviru organizacije zdru- Vodstva, 7. podpise oseb, ki -t vajajo v nadzirano pošlo- ženega dela in izven nje. 3, nihče ne sme izvajati oblaščene za podpisoval Naš Zakon o knjigoVv stvu organizacij združen,? vanje organizacijsko vklju- Če pogledamo tujo litera- vseh faz posameznih trans-čeni in po načelu stalnosti turo, vidimo, da tudi ame- akcij, delujoči organi (personalni riški pisci navajajo zelo kon- Kontrola knjigovodskih dela določa glede lik''11 ali mehanični). Računo- kretne naloge notranje raču- listin je del računovodske ranja knjigovodskih listinf vodski nadzor se v glavnem novodske kontrole. Notranja kontrole in-zajema: slednje: ' J izvaja kot kontrola inputa kontrola vsebuje plan orga- L formalno kontrolo, 6. člen: .. . Listine, 1°, (vložka) v računovodski in- nizacije in vse koordi- 2. vsebinsko kontrolo, podlaga za vknjižbe v t formacijski sistem, vendar nacijske metode in ukrepe, 3. računsko kontrolo slovne knjige, morajo ", pa je lahko njegov predmet ki jih uporablja podjetje, da temeljnic. materialno in formalo0, tudi obdelava podatkov v bi zavarovali njegovo aktivo, y knjigovodstvu mora biti redu, kontrolirajo se tem sistemu. kontrolirali točnost in za- določena oseba, ki kon- kot to določa splošni Računovodski nadzor je nesljivost računovodskih po- trolira knjigovodske listine. TOZD. j nadzor knjigovodskih listin datkov, pospešili poslovno Navadno je to vodja knjigo- 8. člen: Delavci, kis° in kasnejše obdelave knjigo- učinkovitost in predanost vod$tva ali pa po njem poo- govorni za redno in až3, vodskih podatkov. Da bi bila predpisani poslovni politiki, blaščeni likvidator, ki mora knjigovodstvo, za pr3'1-računovodska poročila za- Predlagajo štiri prvine, ki naj preračunati in pregledati, če likvidacijo listin, za i|1'j knjigovodska temeljnica turo in za ravnanje s 5. avtentična, pravilna, točna, stvi, so določeni v | čitljiva in zakonita (jo li- upravnem sporazumu °zl' 4. ZAKLJUČEK nesljivejša, morajo biti naj- bi bile pogoj za dober prej zanesljive knjigovodske interni kontrolni sistem: listine, iz katerih so vidni iz- 1. organizacija, virni podatki. Ker te veči- 2. sistem pooblastil (upra- kvidira). p0 pregledu mora ma splošnem aktu. noma nastajajo izven same vičenosti), knjigovodskih podpisati listino in s tem po- računovodske službe, je tre- listin in poslovnih knjig, ba zagotoviti njihovo kro- 3. zdrava praksa, ženje v okviru organizacije 4. ustrezno (kvalificirano) zdmženega dela tako, da že osebje, samo po sebi zagotavlja kon- 3. IZVEDBA KONTROLE KNJIGOVODSKIH LISTIN vidi trolo njihovega izpolnjeva nja. Računovodstvo mora biti organizirano tako, da pri Obstajati mora tak sistem trditi, da je sposobna za knjiženje. Da bi lahko neko V računovodstvo knjigovodsko listino upora- čena interna kontrol3 J bili kot temeljnico za knjiže- učinkovita pri odkrivanj11 nje, mora biti pravočasno se- preprečevanju zlorab in J stavljena in dostavljena v : neVerb predvsem, če j6 J knjigovodstvo ter mora vse- bro organizirana konU bovati: knjigovodskih listin, ki P 1. ime podjetja ali oddel- stavljajo input (vložek)v — o-------- ------7 -- r szizjiujun juvit* vi**«. i , unv. puujcija au vuuvi- ildVljajU Jiiuui (VlUž.v'V j svojem normalnem poteku interne kontrole, v katerem ka v podjetju, ki jo je izdal, čunovodski informacij5^ preprečuje zlorabe in pone- delavec naslednje faze nad- 2. ime knjigovodske listi- stem. Taka organizacij5,* verbe, že nastale pa takoj žira svojega tovariša iz pred- ne, ki kaže na predmet po- že v veliki meri tudi iz*S odkrije. hodne faze in s tem prepre- slovnega dogodka in njeno čuje potrebo po delu V računovodstvu mora čuje osebno okoriščanje in številko, samoupravne delavske * j biti vgrajen tudi nadzor nad prisvajanje sredstev. Za orga- 3. datum izdaje, trole v podrobnostih poslovanjem z vidika upošte- niziranje takšne interne kon- 4. imena oseb, ki sodelu- no-materialnega poslov3 . vanja gospodarsko-finančnih trole obstajajo naslednja na- jejo pri poslovnem dogodku, s tem pa omogoča, d3J predpisov. Če do njihovih čela: na katerega se nanaša listina, le-ta lahko posveti rcšcv5(jl kršitev prihaja izven računo- 1. tisti, ki kontrolira, ne 5. vsebino poslovnega do- bolj kompleksnih naloS vodstva, zanje ne odgovarja sme biti odvisen od onih, ki godka in temelj za njegovo lavskega nadzora. .rtf .........................- — .... PAVEL KR^ služba, pač p odgovaria, jih kontro?«a, izvršitev. NAGRADNA KRIŽANKA V ________________J JZID ŽREBANJA REŠITEV PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE 3. nagrada: STANKO JELOČNIK, TOZD-TEN Prispelo je 45 rešitev, od teh 24 pravilnih. Izžrebani so bili: 1. nagrada- ROBERT KASTELIC, TOZD-TRAA Za žrebanje bo uredniški odbor imenoval posebno komisijo. Obilo zabave pri 2-, nagrada: FRANC HOČEVAR. SSSS reševanju! Za junijsko križanko razpisujemo enake nagrade kot za prvomajsko. Rešitve pošljite na splošne službe svojih TOZD do 15. junija 1974. Na zborih delavcev, ki so bili zadnji dan pred prvomajskimi prazniki, smo sprejemali in potijevali samoupravne akte TOZD in podjetja. Poročevalci v posameznih točkah obširnega dnevnega reda so nas seznanili z uspehom poslovanja za tekoče leto ter razdelitvijo premoženja po posameznih TOZD. Po razpravi in sprejemu predloženih samoupravnih aktov, poročil in planov smo zbore sklenili s poudarkom na pomenu delavskega praznika, 1. maja. Na slikah — levo: z zbora delovnih ljudi, desno: delovno predsedstvo na zboru v delovnih ljudi.________________________________________________________________________________________________________________J PRED SEZONO NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOV OBVESTILO KORISTNIKOM USLUG Rok za oddajo prijav za naj te termine brezizjemno nike počitniških domov, naj letovanje v počitniških do- upoštevajo. Tudi tovariši, ki upoštevajo naslednje: movih našega podjetja je po- delajo na tem področju, mo- preden dobijo napotnico, tekel. Prijave pa še vedno rajo opraviti svoje redno naj dobro premislijo, koliko prihajajo. Zanimanje za leto- delo v dopoldanskem času. penzionov in koliko obro-vanje je veliko. Prijavilo se je Isto velja za razna telefonska kov bodo koristili. Naknad-nad 600 interesentov. Iz pri- obvestila in informacije. n ih odjav v počitniškem do-jav je razvidno, da želi letos Da ne bi prišlo do ne sp o- mu za posamezne penzione večina letovati v Fiesi. Na- razumov, opozarjamo, da ali obroke, razen v zares nuj-dalje prijave povedo, da je bomo morebitne odpovedi n ih primerih, ne bomo upo-največ prijavljencev za zad- ali spremembe želja sp reje- števali. Ne samo, da se s tem njo izmeno predsezone, to je' mali samo pismeno oziroma podvoji delo zaradi dob roza čas od 20. do 30. junija, v osebno v navedenih uradnih pisov, ampak ostanejo tudi sezoni pa je največji pritisk urah. Obvestil po telefonu razpoložljive kapacitete ne-na termin od 20. do 30. ju- ali preko drugih obveščeval- izkoriščene, kar v vsakem lija. cev ne bomo upoštevali. primeru podraži oskrbni Prav zaradi neenakomer- Prav tako moramo opo- dan. n os ti potreb bo razporeditev zoriti in prositi vse korist- FRANC LOPATIC zelo otežkočena. Skušali bomo ugoditi željam posameznikov tako glede kraja kot tudi glede časa letovanja. Že vnaprej pa se opravičujemo tistim, ki jih bomo morali prerazporediti. Vsi pač ne morejo biti istočasno na istem kraju. Ker smo v dopoldanskem času zavzeti vsi na svojih delovnih mestih, je vse delo okoli letovanja preneseno na popoldanski čas, in sicer vsak ponedeljek in četrtek, od 15. do 17. ure. Tako ni potrebno zapuščati dopoldanskega rednega dela za urejanje teh zadev. Ponovno prosimo vse zainteresirane,