občin Ormož in Ptuj
VU ISSN 0042-0778
Leto XVIII
Ptuj. dne 5. marca 1981
'	Številka: 4
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
14.	Odlok o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih prostorov, telovadnic in večnamenskih prostorov na območju občine Ormož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
15.	Dogovor o temeljili družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 —1985 SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
16.	Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe ' solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarsfva.
združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za leto 1981	*
17.	Sklep o valorizaciji sredstev za izvajanje programa socialnega skrbstva v občini Ptuj v letu 1981
18.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
19.	Sklep o imenovanju predsednika in članov ter namestnikov strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
KRAJEVNE SKUPNOSTI
20.	Poročilo volilne komisije KS Leskovec o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju KS Leskovec
14.
Po 8. členu zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 21/77), 2. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/71) in 7. točki 167. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38. 74) je skupščina občine Ormož na seji /bora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1981 sprejela
odlok
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih prostorov, telovadnic in večnamenskih prostorov na območju občine Ormož
1.	člen
Za območje občine Ormož, se razpiše referendum /a uvedbo samoprispevka v denarju za reali-zaciio programa izgradnje osnovnošolskih prostorov, telovadnic in večnamenskih prostorov v občini Ormož.
2.	člen
Na referendumu se bodo delovni ljudje in občani občine Ormož, odločali o uvedbi samoprispevka za financiranje programa izgradnje osnovnošolskih prostorov, telovadnic in večnamenskih prostorov po naslednjem programu:
DIN ZAČETEK GRADNJE LETO 1 2 3
1.	prizidek k šolski zgradbi Osnovne šole Velika Nedelja (učilnice, telovadnice in
ostali prostori)	15.341.000	1981
2.	Osnovna šola Ivanjkovci
— gradnja prostorov za višjo
stopnjo s telovadnico	23.805.000	1982
3.	adaptacija šole Ormož in Hardek ter prizidek za predmetni pouk, telovadnica in ostali skupni
prostori	51.852.000	1984
4.	gradnja telovadnice k Osnovni
šoli Središče	6.000.000	1982
5.	e: dnin telovadnice k Osnovni
šoli Miklavž	6.000.000	1983
6.	gradnja večnamenskih prostorov
na Kogu	3.020.000	1984
7.	gradnja večnamenskih prostorov
v Podgorcih	3.020.000	1985
8.	razširitev šolskih prostorov
Osnovne šole Tomaž	3.020.000	1985
Skupna predračunska vrednost programa znaša v cenah iz leta 1979 112.058.000 din.
Vrednost programa se vsako leto valorizira v skladu zgibanjem cen gradbenih storitev in,zbrali ih sredstev po osnov ah in merilih iz 6. člena tega odlok*.
Valorizacijo oprav i odbor iz 14. člena tega odloka.
3.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za območje občine Ormož, in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, pa so zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih in imajo stalno prebivališče na območju občine Ormož.
4.	člen	<
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem členu tega odloka.
Pri ugotavljanju izida glasovanja se ne štejejo tisti delovni ljuaje in občani, za katere se uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
5.	člen
Referendum bo v nedeljo 22. marca 1981 od 7. do 19. ure za delovne ljudi in občane po glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija.
6.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od
I.	aprila 1981 do 31. marca 1986.
Samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ormož po naslednjih stopnjah:
1.	2 % od osebnih dohodkov in od vseh nadomestil osebnega dohodka (v nadaljnem besedilu: osebnih dohodkov) delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja;
2.	1,75 % od pokojnin upokojencev;
3.	2 % od dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke, občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve;
4.	7 »/o kmetijski zavezanci ad katastrskega dohodka.
7.	člen
Samoprispev ka so oproščeni občani od družbenih denarnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, učenci in študentje od štipendij in učenci v gospodarstvu od nagrad.
8.	člen
S samoprispevkom se bo v petletnem obdobju zbralo 94.543.000.—din.
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za izgradnjo objektov, navedenih-v 2. členu tega odloka in za odplačilo anuitet za objekte, navedene pod L, 2. in 3. točko 2. člena tega odloka, ki zapadejo v plačilo do 31. 3. 1^6.
Sredstva v višini 50 °/o za objekte pod 1*, ftjin
3.	točko 2. člena tega odloka bodo zagotov/lje® s krediti:	'	' ! i
9.	člen
Na referendumu bodo glasovalci glasovali neposredno in tajno z glasovnico z naslednjim besedilom:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ GLASOVNICA za referendum za 22. 3. 1981
o uvedbi samoprispevka v denarju za realizacijo programa izgradnje osnovno šolskih prostorov, telovadnic in večnamenskih prostorov po stopnji:
2 % od osebnih dohodkov in od vseh nadomestil osebnega dohodka delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja;
1,75 % od pokojnin upokojencev;
2 °/o od dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke obCani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne stroritve,
7 % od katastrskega dohodka kmetijski zave-/and za dobo petih let od 1. aprila 1981 do 31. marea 1986
glasujem
za	Proti
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ŽA, če sc strinja z uvedbo samoprispevka oziroma besedo PROTI, če se z uvedbo samopri-spes ka ne strinja.
10.	Člen
Glasovalci morajo biti overjene s pefatom Skupščine občine Ormož.
11 ^ člen
Postopek v zvezi z izvedbo referenduma vodi občinska volilna komisija za volitve delegacije za skupščino črbčine, po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve.
12.	člen
Denarna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom so strogo namenska in se zbirajo na poseben račun pri Občinski izobraževalni skupnosti, s tem, da se ločeno prikazujejo sredstva;
— zbrana po stopnji 1,5 ®/o od osebnih dohodkov, '1,5 % od pokojnin 1,5 % od dohodka, zmanjšanega za prispevke in davke od občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve in 6 % katastrskega dohodka;
—- zbrana po stopnji 0,5 % od osebnih dohodkov, 0,25 od pokojnin, 0,5 % od dohodka zmanjšanega za prispevke in davke, občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve in 1 ®/o od katastrskega dohodka.
13.	člen
Samoprispevek, ki se bo plačeval od osebnega dohodka iz. delovnega razmerja in od pokojnin, bo odmeril, obračunal in odtegoval izplačevalec osebnih dohodkov oz. pokojnin ob vsakokratnem izplačilu; samoprispevek od drugih dohodkov pa uprava družbenih prihodkov občine Ormož po postopku in na način, ki velja za odmero prispevkov in davkov.
14.	člen
Za zbiranje sredstev je odgovoren izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti Ormož.
Za izvajanje del navedenih v 2. členu v točkah I., 2., 3., 4., 5. in 8 tega odloka je odgovoren izvpšni odbor Občinske izobraževalne skupnosti Ormož; za izvajanje del navedenih v 2. členu v točkah 6. in 7. pa svet krajevne skupnosti na območju katere bo objekt zgrajen.
Zbiranje in porabo sredstev ter izvajanje del nadzoruje odbor, ki ga imenuje skupščina občine Ormož.
Odbor ima predsednika in 15 članov.
15.	člen
Odbor iz 14. člena tega odloka poroča enkrat letno o svojem delu skupščini občine in zborom občanov občine Ormož,
16.	Člen
Sredstva za izvedbo referenduma po tem odloku sc zagotovijo v proračunu občine Ormož.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka; 014-1/1981
Ormož, dne 24. febr. 1981
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBCl NE ORMOŽ Mirko NOVAK, I. r.
15.
Na podlagi 26. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. štev. 5/78) in 38.. 137. in 138. členov Zakona o sistemu družbenega planiranja SR Slovenije (Uradni list SR Slovenije, štev. 1, z dne 14/1 — 1980) terna osnovi sprejetih smernic za pripravo družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985. sklepajo udeleženci, kot so Označeni v naslednjih poglavjih
DOGOVOR
O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE
1981-1985
L UVODNE DOLOČBE
L člen
Udeleženci dogovora opredeljujejo v tem dogovoru skupne interese, ki so v obdobju 1981 — 1985 temeljnega pomena za nadaljnji družbenoekonomski razvoj občine. S tem dogovorom prevzemajo konkretne naloge in obveznosti za usklajeno uresničevanje dogovorjenih nalog na področjih, ki jih je opredelila občinska skupščina s smernicami za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985.
Pri nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov kot eni Osnovnih nalog prihodnjega srednjeročnega obdobja udeleženci izhajajo iz,tega, daje na podlagi ustave sprejeta vrsta sistemskih zakonov v federaciji in republiki, ki opredeljujejo nove osnove z.a razvoj teh odnosov. Povdarek bo predvsem na izpeljavi teh sistemskih osnov v samoupravnih in drugih aktih ter v akciji za uresničevanje v sistemu opredeljenih družbenoekonomskih, delegatskih in drugih samoupravnih odnosov. Pri tem se bodo udeleženci zavzemali za večjo učinkovitost njihovega delovanja.
Pri razvoju proizvajalnih sil imajo posebno vlogo krepitev materialne osnove samoupravljanja ter razvojne in Stabilizacijske usmeritve na povečanju izvoza in izboljšanje devizno bilančnih razmerij, zagotavljanje nujnih energetskih virov, primarnih kmetijskih proizvodov, ekonomsko upravičeno pridobivanje surovin in uresničevanje dolgoročneje zasnovane kakovostne preobrazbe gospodarstva občine.
V tem dogovoru opredeljene naloge so sestavni del samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov udeležencev tega dogovora.
Udeleženci bodo izpolnjevati s tem dogovorom prevzete obveznosti in naloge in s tem zagotovili nadaljnji stabilen in skladen gospodarski, socialni in prostorski razvoj v občini in v širšem prostoru. Prizadevali si bodo. da bo v obdobju 1981—1985 dosežena najmanj 4.3% realna rast družbenega proizvoefa v občini.
2.	KRITERIJI ZA PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA
Podpisniki: OZD s področja industrije. Izvršni svet Skupščine občine. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Temeljna banka Maribor, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije.
2.	člen
Udeleženci dogovora bodo pri uresničevanju dogovora izhajali od temeljnih ciljev preobrazbe gospodarstva občine in SR Slovenije v smeri povečanja deleža proizvodnje in storitev, ki so usmerjene v izvoz in imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva, gospodarnejše rabe in boljše oskrbljenosti z energijo, surovinami in primarnimi kmetijskimi proizvodi. Tako sprejemajo proizvodne in investicijske programe:
—	izvozna usmerjenost (neposredna in posredna) proizvodnje in storitve na trajnejših osnovah, ki zagotavlja pozitivni plačilno bilančni učinek.
—	razvojno-tehnološka intenzivnost proizvodnje in storitev, za katere je značilna visoka stopnja avtomatizacije proizvodnih procesov in visoka udeležba visokokvalificiranega ustvarjalnega dela.
—	gospodarna raba energije in surovin.
—	produktivnost in racionalizacija zaposlovanja.
—	varovanje okolja.
—	racionalna raba prostora in razporeditev proizvodnje v skladu s policentrično zasnovo regionalnega razvoja SR Slovenije, upoštevajo specifične razvojne možnosti občine.
Razvojne kriterije iz prejšnjega odstavka bodo uporabljali pri ocenjevanju proizvodnih in investicijskih programov nosilci družbenega planiranja v gospodarstvu. zlasti še v asociacijah združenega dela. Temeljni banki • Maribor, v drugih bankah. Medobčinski gospodarski zbornici in občini.
Udeleženci si bodo prizadevali, da proizvodne organizacije združenega dela in banke v skladu s specifičnostmi posamezne dejavnosti te kriterije kvantitativno opredelijo v samoupravnih sporazumih o temeljih svojih planov in jih določijo.s kazalci.
,	3. člen
Eri podrobnejšem razčlerijevanju kriterijev iz tega dogovora pridobe organizacije združenega dela za programe, ki v enaki meri zadovoljujejo kriterije iz tega dogovora, prednost, če zagotavljajo večjo udeležbo lastnih ali združenih sredstev od predpisane. <ft
4.	člen
V industriji, razen v elektrogospodarstvu in pridobivanju premoga, nafte, zemeljskega plina. rud. barvastih kovin in nekovinskih rudnin, kjer bodo uporabljena specifična merilà. so minimalne zahteve ') oziroma omejitve za kvantitativno opredelitev kriterijev s kazalci naslednje:
L Minimalni zahtevi glede ustvarjanja višjega dohodka ustreza pro- ' izvodni oziroma investicijski program, ki zagotavlja letni dohodek na delavca najmanj v višini 400.000 din. izraženo v cenah iz leta 1979 in 0,30 din dohodka na uporabljen dinar investicijskih sredstev, upoštevajoč stopnjo sredstev za réprodukcijotN*) v višini najmanj 14.5%.
2, Novi proizvodni programi oziroma investicijski projekti izpolnjujejo minimalne zahteve kriterija izvozne usmerjenosti, če predvidevajo vsaj 40 %3)svoje proizvodnje za izvozin'pozitivni plačilno-bilančni učinekN. Izvoza osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala)N se tu ne upošteva.
Šteje sè. da minimalno zahtevo kriterija izvozne usmerjenosti zadovoljujejo tudi investicijski projekti in programi, ki za domaCi trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) in osnovnih prehrambenih proizvodov1 2). Pri teh programih mora biti izpolnjen pogoj, da devizni odlivN ne sme biti večji od polovice vrednosti nove proizvodnje.
3.	Proizvodni oziroma investicijski programi izpolnjujejo minimalne zahteve glede kriterija razvojno-tehnološke intenzivnosti, če ustrezajo eni izmed naslednjih dveh skupin zahtev:
A — delež nabavne vrednosti avtomatiziranih delovnih priprav Nv vrednosti vseh delovnih priprav, kijih predvideva projekt oziroma program, je vsaj 80 %.
—	projekt oziroma program predvideva vlaganja v razvoj in raziskave poprečno letno vsaj 3 % od planiranega bruto dohodka;
B — delež delavcev z visoko in višjo strokovno izobrazbo N znaša vsaj 15 % skupnega števila predvidenih zaposlenih delavcev.
—	program predvideva vlaganja v razvoj in raziskaveN poprečno letno vsaj 6 % od planiranega bruto dohodka (dohodka, povečanega za amortizacijo po minimalnih stopnjah).
4.	Proizvodni oziroma investicijski program ustreza kriteriju smotrne rabe energije, če predvidena proizvodna poraba energijeN ne presega porabe 0.3 TJ") na milijon din bruto dohodka.
5.	Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalne rabe osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin, če njihova skupna poraba (spisek 26 surovin in reprodukcijskega materiala) ne presega 0.8 denarnih enot na denarno enoto bruto dohodka.
6.	Proizvodni oziroma investicijski program izpolnjuje kriterij racionalnega zaposlovanja, če predvidena proizvodnja ne zahteva več kot 2 delavca v bazični industrijiN oziroma ne več kot 6 delavcev v predelovalni industrijiN na 10 milijonov din vrednosti investicij v opremo.
Navedene zahteve se poostrijo ali ublažijo s korektivnim faktorjemN. ki izraža različnost delovnih rezerv po občinah3).
7.	Prostorsko-ekološke zahteve oziroma omejitve so naslednje:4) Zemljišč, ki po svojih lastnostih ustrezajo prvi kategoriji5) kmetijskih zemljišč, ni moč uporabiti za stavbna zemljišča. Izjema so za industrijo določena območjaN oziroma cone. stanovanjska zazidava s stanovanjsko gostotoN nad 250 stanovalcev na ha in infrastrukturni objekti in naprave, če za to ni mogoče uporabiti drugih površin in če so vključene v družbeni plan občine. V infrastrukturo spadajo energetski, prometni, komunalni in vodnogospodarski objekti in naprave.
Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati. če z njim ni zgotovljeno vračanje tehnološke vode v enaki kakovosti, kot je voda sprejemnikaN. pri čemer vrnjena voda ne sme biti slabša od drugega kakovostnega razredaN.
Novega proizvodnega oziroma investicijskega programa ni moč izvajati. če predvideva uporabo pitne vode za tehnološko vodo. Za izjemo šteje tehnološko pogojena uporaba pitne vode oziroma če porabe ne presega 500 m3 * na milijon din bruto dohodka.
Da bi zagotovili skupno urejanje določenih ekoloških problemov, je le v območju oziroma cpnah, določenih za industrijo izven naselij, moč graditi nove gospodarske objekte, ki:
—	imajo škodljive vpliveN na okolje, ki se jim ni moč izogniti,
—	povzročajo prekomerne prometne obremenitve N.
•Predlagane lokacije za investicijski program ni moč odobriti, če več kot
ena četrtina predvidoma zaposlenih na tej lokaciji potrebuje več kot pol ure vožnje na delo z javnim prometnim sredstvomN ali je njihovo bivališče oddaljeno več kol 20 km. merjeno po prometnicah.
5.	člen
Minimalne zahteve in omejitve iz predhodnega člena se v celoti uporabljajo pri vrednotenju proizvodnih in investicijskih programov v industrijiN.
Za manjše rekonstrukcije in modernizacije v vrednosti pod 50 mio din, ki ne zahtevajo širitev površin na stari lokaciji niti dodatnih stroškov za
1)	Minimalna zahteva je kvantitativno opredeljen minimum, ki ga po tem dogovoru mora dosegati posamezen projekt, daje vključen v sistem vrednotenje. Ce projekt ne dosega minimalne zahteve po določenem kriteriju. to ne preprečuje njegove izvedbe, če jo dosega po drugem kriteriju.
2)	Pojmi z označbo »N« so podrobno opredeljeni v Navodilih h kriterijenisPrestrukturiranja gospodarstva (Priloga XIX Poročevalca, z dne
3)	Minimalna zahteva 40 % deviznega prihodka v celotnem prihodku upošteva sedanji tečaj dolarja 27.30 din.
1)	Med osnovne prehrambene industrijske proizvode v smislu tega dogovora štejejo: kruh, predelano mleko, olja in masti ter predelane ribe.
2)	Tera Joule (1 TJ = 1012 J)
3)	Korektivni faktorje opredeljen na podlagi deleža kmečkega prebivalstva v celotnem prebivalstvu.
4)	Poglavitne prostorsko-ekološke kriterije opredeljujejo sicer urbanistični akti občin.
5)	Ta zemljišča bodo v skladu za 10. členom zakona o kmetijskih
zemljiščih opredeljena v obveznih navodilih republiškega komiteja za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
izgradnjo infrastrukturnih objektov in ne povzročajo onesnaževanja okolja, se uporabljajo v členu 4 opredeljene minimalne zahteve in omejitve smiselno.
V drugih področjih gospodarstva (izven industrije).se minimalne zahteve uporabljajo smiselno v skladu z opredelitvami v samoupravnih sporazumih o temeljih planov ustreznih samoupravnih asociacij. Polet tega se v posameznih panogah in dejavnostih uporabijo še nekateri specifični kriteriji oziroma minimalne zahteve, ki so opredeljene v nadaljnjih členih tega dogovora.
Minimalne zahteve in omejitve za proizvodne in investicijske programe skupnih oziroma spremljajočih dejavnosti' ) organizacij združenega dela se uporabljao v okviru vrednotenja proizvodnih in investicijskih programov organizacij združenega dela. ki koristijo njihove storitve ali njihov pretežni del.
6.	člen
Temeljna banka Maribor zagotavlja s samoupravnim sporazumom o temeljih plana takšen sistem vrednotenja kazalcev za ocenjevanje industrijskih investicijskih programov, ki daje posameznim kriterijem iz tega dogovora naslednji delež v %: razvojno tehnološka intenzivnost — 30: izvozna usmeritev — 30: racionalna raba energije in surovin — 10: dohodek in racionalizacija zaposlovanja — 30.
Podpisniki se obvezujejo, da bodo namenili posebno pozornost tudi razvijanju sistema vrednotenja narodnogospodarskih učinkov v drugih dejavnostih.
7.	člen
Podpisniki bodo ustavili izplačila investicijskih sredstev pri investicijskih programih, za katere v teku izgradnje ugotovijo bistveno odstopanje od kazalcev, ki so bili predvideni z investicijskim oziroma proizvodnim programom: končno odločitev o nadaljnji izgradnji sprejmejo po opravljenem strokovnem preizkusu.
8.	člen
Navodila za uporabo kriterijev prestrukturiranja gospodarstva so sestavni del tega dogovora.
9.	člen
Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo vsako leto na podlagi uradnih podatkov Zavoda za statistiko SR Slovenije o indeksu gibanja cen proizvajalcev industrijskih proizvodov valorizirali kriterije iz tega dogovora, ki so vrednostno izraženi v 4. členu.
3.	EKONOMSKI ODNOSI STUJINQ
Podpisniki: TGA Kidričevo. AGIS. Perutnina. Kmetijski kombinat. Labod—TOZD Delta, Merinka—TOZD Lesna industrija in druge zainteresirane OZD. Izvršni svet skupščine občine. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Temeljna banka Maribor. Občinski svet zveze sindikatov Slovenije.
10.	člen
Udeleženci dogovora prevzemajo obveznost, da bodo s samoupravnim povezovanjem (v okviru S1SEOT, Medobčisnko gospodarsko zbornico, in drugih asociacij) ustvarjali pogoje za kvalitetnejše mednarodno sodelovanje in menjavo, zlasti:
hitrejše povečanje izvoza blaga organizacij združenega delu. ki proizvajajo izdelke višje stopnje predelave na osnovi domačih surovin, znanja in tehnologije.
—	izvozno usmerjali zlasti v dežele v razvoju.
—	pospeševali višje oblike poslovanja s tujimi poslovnimi partnerji na osnovi dolgoročne proizvodne kooperacije, skupnih vlaganj, poslovno tehničnega sodelovanja in drugih oblik dolgoročnega sodelovanja,
—	pospeševali medsebojno povezovanje na enotnem jugoslovanskem trgu za zagotavljanje večjega obsega izvoza blaga in storitev in za enotnejše in celovitejše nastopanje na tujih tržiščih.
11.	člen
S samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planov in s samòlipfa-vnim sporazumom o temeljih plana SISEOTza obdobje 1981 —1985 prevzemajo temeljne in druge organizacije združenega dela konkretne izvozne obveznosti. V tem okviru bodo temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela in poslovne skupnosti prevzele svoje konkretne izvozne obveznosti in obveznosti glede pokritja uvoza z izvozom1).
Temeljne organizacije združenega dela bodo v okviru delovne organizacije in SOZD-ov ter tudi izven njih vzpodbujale razvoj izvozne proiz-
1) kot je vzrževanje, orodjarne, preizkuševalnice, laboratoriji, kooperacijska dejavnost drobnega gospodarstva itd.
1) Konkretne izvozne obveznosti in obveznosti pokritja uvoza z izvozom bodo vnešehe naknadno, ko bo opravljena in analizirana prva faza usklajevanja planov v SISEOT.
vodnjena načelu dohodkovne soodvisnosti ustvarjalcev in porabnikov deviz in s soudeležbo organizacij združenega dela pri skupno ustvarjenem prihodku vključno z deviznim prihodkom, skupnim rizikom in odgovornostjo.
12.	člen
Temeljna banka Maribor bo z letnimi dokumenti o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana zagotavljala večjo usmerjenost v izvoz s tem. da bo dajala:
—	prednost kratkoročnim kreditom za izvoz in pripravo izvoza v okviru kratkoročnega kreditiranja.
—	ugodnejše pogoje pri kreditiranju izvoza in njegove priprave, zlasti pri kreditiranju izvozne opreme in izvajanje investicijskih del v tujini, posebno v državah v razvoju.
—	prednost izvozno usmerjeni proizvodnji pri koriščenju združenih sredstev za kreditiranje ostalih selektivnih namenov.
Banka bo dajala dopolnilna sredstva za financiranje investicij v pretežno izvozne zmogljivosti oziroma zmogljivosti, ki zmanjšujejo uvoz.
13.	člen
Temeljna banka Maribor bo z letnimi dokumenti o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih svojega plana zagotavljala prednost združevanja sredstev za. programe s trajnejšim pozitivnim učinkom na devizno bilanco, ki bo dosežen zlasti s povečanjem izvoza, obenem pa bosta spremljali doseganje deviznih učinkov, predvidenih z investicijskimi programi. Usmerjala bo sredstva v uresničevanje investicijskih naložb, ki pomenijo pospeševanje ekonomskega sodelovanja z deželami v razvoju in z obmejnim območjem ter zagotavljala dopolnilna sredstva pod ugodnejšimi pogoji.
14.	len
Zadolževanje organizacij združenega dela v tujini bo v skladu z možnostmi devizne in plačilne bilance Jugoslavije terdevizno-bilančnega in plačilno-bilančnega položaja republike. V tujini se bodo lahko zadolževale le tiste organizacije združenega dela. ki so kreditno sposobne in ki bodo lahko prevzele tudi polno odgovornost za vračanje najetih kreditov z ustvarjalnimi in Združenimi deviznimi sredstvi. Ciani SISEOT bodo v samoupravnem sporazumu o uresničevanju kreditnih odnosov s tujino opredelili takšna merila in postopke, ki bodo najete tuje kredite usmerjali v naložbe za povečanje neto deviznega priliva oziroma zmanjševale neto devizni odliv.
4.	RAZMERJA PRI RAZPOREJANJU DOHODKA
•
Podpisniki: organizacije združenega dela. samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti. Izvršni svet skupščine občine. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje. Občinski svet zveze sindikatov Slovenije. Občinska konferenca SZDL. Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ptuj.
15.	člen
Udeleženci dogovora ugotavljajo, da je zaradi tega. da bi usklajevali razpoložljive blagovne in kupne sklade, razvijali podlago za svobodno menjavo dela in samoupravno urejanje odnosov pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo ter povečevali akumulacijsko in reprodukcijsko sposobnost, potrebno uresničevati takšna razmerja, da bodo pn razporejanju dohodka v globalu realno naraščala sredstva za osebne dohodke, za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb skupaj za najmanj 10 % počasnejše od realne rasti dohodka, nominalno pa počasneje od nominalne rasti dohodka, pri čemer bodo rcaK osebni dohodki na delavca naraščali v okviru rasti produktivnosti.
Upoštevaje konkretne vsakoletne pogoje in možnosti, ki bodo opredeljeni v letni resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije oziroma drugih dokumentih, bodo udeleženci sprejemali konkretne usmeritve glede gibanja posameznih oblik porabe.
Udeleženci dogovora bodo vztrajali, da bodo delavci pri razporejanju čistega dohodka za oblikovanje osebnih dohodkov upoštevali višino ^ustvarjenega dohodka in prispevek živega dela pri njegovem ustvarjanju, učinkovitost uporabljanja in gospodarjenja s sredstvi razširjene reprodukcije ter pogoje za pridobivanje dohodka.
16.	člen
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali za izpopolnjevanje sistema oblikovanja in delitve dohodka v cilju uspešnega uveljavljanja načela delitve po delu in rezultatih dela. Pri tem bodo zlasti zagotovili ustreznejše vrednotenje proizvodnega dela in dela v težjih delovnih pogojih ter dela ustvarjalnih strokovnjakov, organizatorjev v proizvodnji in poslovodnih delavcev.
Y tem smislu si bodo udeleženci dogovora prizadevali za učinkovito uresničevanje družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo.
Udeleženci se bodo zavzemali, da se del dohodka, kije rezultat dela'v izjemno ugodnih naravnih in drugih pogojih, uporabi v skladu z zakoni in samoupravnimi sporazumi.
17.	člen
Služba družbenega knjigovodstva bo vsako leto sporoti omogočala analize izvajanja predvidenih razmerij.
Občinski svet zveze sindikatov bo skupaj z drugimi družbenimi dejavniki vsako leto spodbujal delavce, da bodo analizirali rezultate gospodarjenja po zaključnih računih in naloge iz tega dogovora ter sprejemali potrebne odločitve in ukrepe.
5.	ZAPOSLOVANJE
Podpisniki: organizacije združenega dela, skupnost za zaposlovanje, izobraževalna skupnost, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, Občinska konferenca SZDL.
18.	člen
Udeleženci dogovora bodo pospeševali gospodarski razvoj s tehnološko intenzivno proizvodnjo, ki bo omogočala dinamično gospodarsko-rast, višjo od rasti v SR Sloveniji, s čemer bomo zmanjšali razliko v stopnji razvitosti občine v odnosu do republike. V skladu s tem si bodo udeleženci prizadevali odpreti v občini v obdobju 1981 — 1985 okoli 2.100 novih delovnih mest. S tem se bo povečala možnost za zaposlitev na 2,3 % poprečno letno v združenem delu.
Udeleženci bodo upoštevali določila družbenega dogovora o kadrovski politiki, dogovora o izvajanju štipendijske politike, samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju, družbeni dogovor o ugotavljanju dejanske brezposelnosti in družbeni dogovor o temeljih skupne politike zaposlovanja v Jugoslaviji. Prav tako bodo vsi udeleženci skrbeli za takšno politiko usmerjenega izobraževanja, štipendiranja in strokovnega usposabljanja, ki bo zagotavljala višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih v občini. Zavzemali se bodo tudi zato, da bodo odpirali nova 'delovna mesta v krajih, kjer so še na voljo delavci in ustvarili pogoje za zaposlovanje invalidov.
Organizacije združenega dela, občinski svet zveze sindikatov Slovenije, skupnost za zaposlovanje in Izvršni svet skupščine občine bodo zagotovili, da bo v prvi polovici leta 1981 sprejet samoupravni sporazum o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje delavcev pri zaposlovanju.
,	19. člen
Udeleženci bodo zagotovili, da bodo delavci usklajevali zaposlitvene programe organizacij združenega dela v občinski skupnosti ža zaposlovanje in sprejemali občinske in območne zaposlitvene načrte, v katerih bodo delavci sprejemali konkretne usmeritve in obveze.
20.	člen
Izobraževalna skupnost bo v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje in Medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje zagotavljala skladnost med izobraževanjem in vsklajenimi potrebami združenega dela ter za intenziviranje izobraževanja za deficitarne poklice ter ustrezno stimulirala mladino in odrasle za študij na najbolj potrebnih vzgojno izobraževalnih programih.
Udeleženci bodo v nove zaposlitve prioritetno vključevali mladino, ki prihaja iz šol, ženske in invalide.
21,	člen
Udeleženci bodo zagotovili, da se bodo v prihodjem srednjeročnem obdobju kadrovske službe v organizacijah združenega dela ustrezno organizirale za boljše izvajanje kadrovske funkcije, predvsem kadrovanja in izobraževanja. Delavci v manjših temeljnih organizacijah združenega dela si bodo zagotavljali strokovno kadrovsko pomoč v skupnih kadrovskih službah, v okviru svojih organizacij združenega dela oziroma v skupnih strokovnih službah.
Za uspešno strokovno delo pri uresničevanju kadrovske politike v občini bodo vsi udeleženci dosledno upoštevati določila družbenega dogovora o organiziranosti kadrovskih služb in strokovni usposobljenosti delavcev, ki delajo na področju kadrovske dejavnosti.
Na področju politike zaposlovanja bodo posodobili kadrovsko informacijski sistem kot podlago za enovitost informacij in metodoloških opravil pri izdelavi kadrovskih programov v temeljnih organizacijah združenega dela in letnega zaposlitvenega načrta v občini.
6.	KONKRETNE NALOGE, KI SO KLJUČNEGA POMENA ZA RAZVOJ INDUSTRIJE
Podpisniki: organizacije združenega dela, ki prevzemajo razvojne naloge, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Temeljna banka Maribor, Izvršni svet skupščine občine, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, Občinska konferenca SZDL.
22.	člen
Udeleženci dogovora bodo razvijali posamezne proizvodne komplekse in proizvodne programe, s katerimi bodo dosegli hitrejši razvoj, ki bo temeljil na razvojnih kriterijih prestrukturiranja opredeljenih v 2. členu tega dogovora. Tako bodo razvijali naslednje pomembnejše investicijske in proizvodne programe:
• a) Tovarna glinice in aluminija „Boris Kidrič” Kidričevo bo pripravila in realizirala gradnjo novih kapacitet za proizvodnjo primarnega aluminija v količini 27.000 ton letno. Po opustitvi proizvodnje v sedanji zastareli in iztrošeni elektrolizi „A” in modernizacija elektrolize ,,B” se bodo povečale kapacitete za proizvodnjo primarnega aluminija od sedanjih 45.000 ton na 60.000 ton, kar predstavlja prvo fazo modernizacije, oziroma skupaj z drugo fazo 80.000 tisoč ton.
Z izgradnjo nove elektrolize se bo specifična potrošnja električne energije po toni aluminija zmanjšala za 20 %, v celoti pa bo izločen 'sedanji najresnejši problem — Onesnaževanje okolja in zdravju škodljivo delo v elektrolizi ,,A”.
Vrednost prve faze nove kapitalno intenzivne naložbe, ki je velikega pomena v prestrukturiranju gospodarstva občine in SR Slovenije, bo znašala (po oceni) 3.116 mio din. Skupaj z drugo fazo pa 5.000 mio din.
Sredstva za naložbo bodo zagotovljena poleg lastne udeležbe predvsem z združevanjem sredstev sovlagateljev (kupcev aluminija) bančnimi in tujimi posojili. Pričetek izgradnje elektrolize bo v začetku leta 1982 zaključena pa koncem leta 1985.
Poleg navedene investicije bo TGA Kidričevo v okviru SOZD Unial razvijala in posodobila lastno predelavo aluminija v-smeri večanja izvoza.
b) AGIS Ptuj kot najpomembnejši nosilec na področju kovinsko predelovalne industrije v občini Ptuj bo v novem srednjeročnem obdobju širil svoj proizvodni program izdelave raznovrstnih agregatov oziroma delov za
avtomobilsko industrijo, pri čemer bo usmerjal napore k večji specializaciji, povečevanju serij bo usmerjal napore k večji specializaciji, povečevanju serij in delitvi dela znotraj jugoslovanske avtomobilske industriie, še zlasti pri proizvodnji gospodarskih vozil in kmetijske mehanizacije. Po izgradnji nove gumante v letu 1980 bo znatno razširil svoj program proizvodnje specialnih gumijevih izdelkov, predvsem za potrebe avtomobilske industrije. Naložbe v .1)0 AGIS Ptuj bodo znašale v 1981 —1985 373 milijonov din. Naložbe bodo usmerjene predvsem v:
—	rekonstrukcijo galvanike,
—	razširitev orodjarskih in vzdrževalnih kapacitet,
—- razvoj novega tahografa,
• — razširitev programa vzmetnih elementov,
—	izgradnjo skupnih objektov (energetika, skladišča).
c)	ELKOM-H1KO OLGA MEGLIC Ptuj bo v novem srednjeročnem obdobju izpopolnila in razširila svoj program hidropnevmatske opreme za potrebe kovinske in avtomobilske industrije ter transporta in razvila kooperacijsko proizvodnjo nekaterih novih proizvodov s tujimi in dbmačimi partnerji oziroma programi SOZD ELKOM Maribor. Širjenje programov načrtujejo v sklopu nove tovarne v Dolanah in obrata v Dobrini na območju manj razvitih Haloz.
Vrednost naložb bo znašala 12t) milijonov din, od tega za opremo 95 milijonov din, s čimer bo zagotovljena hitrejša rast proizvodnje in zaposlovanja od pov prečja v občini.
d)	IM P Ljubljana-TOZD ELEKTROKOVINAR Ptuj bo razširila proizvodni program na izdelavo čistilnih naprav za odpadne vode oziroma posameznih sklopov za te naprave. Preusmerila se bo na programe, kj omogočajo višji dohodek, kot tudi na industrijski način montaže in servisiranja inštalacij za potrebe gradbeništva in‘občanov.
Vlaganja v objekte in opremo bodo znašala 110 milijonov din.
e)	ŽG-Centralng delavnice Ljubljana, TOZ.D za vzdrževanje voz Ptuj bo razširila in posodobila svoje kapacitete za vzdrževanje tovornih in potniških vagonov za potrebe železniškega gospodarstva Ljubljana. V ta namen bo vložila v širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti 130 milijonov din.
0 TAM Maribor—TOZD Karosernica bo v Ptuju znatno širila proizvodnjo kolesnih zavor (od sedanjih 54.000 na 200.000 letno) za program cestnih vozil, pri čemer |?o vložila v izgradnjo novih kapacitet skupno 550 milijonov
g)	TGO—TOZD ELEKTRONIKA Ptuj bo v smislu šmernic za pripravo družbenega plana občine Ptuj kot nosilec razvoja elektronike, v letu 1981 dokončno oblikovala in uskladila svoj proizvodni program elektronike in birotehnike v okviru SOZD Gorenje Velenje.
h)	Merinka — TV1 Majšperk, KONUS—Tozd Lahka obutev Majšperk in Hektrokovina — TOZD mali motorji Ptuj bodo izpopolnjevali in modernizirali svoje proizvodne zmogljivosti ter v okviru svojih delovnih organizacij zagotovili izboljšanje delovnih in prostorskih pogojev.
Ker nosilci razvoja industrije, navedeni v tem poglavju, nimajo za izvedbo svojih razvojnih programov potrebne investicijsko tehnične dokumentacije ter sprejetih ustreznih samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za naštete naložbe, prevzemajo nalogo, da do konca leta 1981 zagotovijo te pod lagc.
7.	KMETIJSTVO IN ŽIVILSTVO
Podpisniki: vse kmetijske organizacije, Kmetijska zemljiška skupnost, SIS za pospeševanje kmetijstva, Območna vodna skupnost Drava Maribor, Temeljna banka Maribor, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Izvršni svet skupščine občine.
23.	člen
V okviru skupnih nalog v SR Sloveniji za zagotovitev 85 % pokrivanja bilančnih potreb po proizvodnji hrane bodo samoupravne organizacije in
skupnosti v občini zagotavljale povečano tržno proizvodnjo tako, da bo leta 1985 proizvedeno 5.500 ton govedi, 9.800 ton sv inj, 21.000 ton piščancev in proizvedli 36.500 ton perutninskega mesa, 17,5 milijonov litrov mivka,'92,5 milijonov komadov jajc (80 milijonov komadov valilnih jajc brojlerjev, 4,5 milijonov komadov valilnih jajc staršev ter 8 milijonov konzumnih jajc), 66 milijonov komadov dan starih piščancev, 6.000 ton perutninskih mesnih izdelkov, 2.820 ton sadja ter 3.925 ton grozdja.
Kmetijski kombinat, Kmatijska zadruga Lovrenc na D ra v k sem polju, Kmetijska zadruga Ptuj, Mesokombinat Perutnina, Kmetijska zemljiška skupnost, Območna vodna skupnost Drava bodo na področju kmetijske proizvodnje zagotovili izv ajanje naslednjih nalog:
a)	melioriranje 4.941 ha zamočvirjenih zemljišč. Od tega so predvidena dela v prvi prioriteti na 2.506 ha in sicer v družbenem sektorju 1.400 ha ter v zasebnem sektorju na 1.106 ha. Dela se bodo izv ajala na območju Pesniške doline ter ob Polskavi. V drugi prioriteti pa so predvidene melioracije na 2-435 ha in sicer na 400 ha v družbenem sektorju ter na 2.035 ha v zasebnem sektorju in to na območju Polskave ter Dravinje.
b)	komasacije bodo izvajali predvsem na melioriranih območjih in sicer na površinah 2.850 ha v vrednosti 28,5 mio din.
c)	nakup, oziroma zaokrožitev okoli 1.100 ha zemljišč v vrednosti 88 mio
vliti.
č) ureditev namakalnih površin ob kanalu SD-2 na 20 ha, položitev 400 m cevov oda ob kanalu SD-2 ter 1.500 m ob kanalu SD-I.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo z izvajanjem stimulativ nih ukrepov skrbela za razvoj kmetijske proizvodnje s cilji čim večje tržne kmetijske proizvodnje, optimalno izkoriščanje kmetijskih površin za proizvodnjo hrane, uvajanje novih tehnoloških postopkov, uporabo kvalitetnega semenskega materiala, pospešenega razvoja živinoreje v odročnih predelih občine, izobraževalne kmetov, izvajala bo stimulativne ukrepe za vzrejo konjev ter opravljala funkcijo sklada za intervencije pri proizvodnji in porabi hrane. Sredstva za izvajanje nalog za področje pospeševanja kmetijstva bomo OZD združevale po enotni stopnji ;0,48 % od osebnih dohodkov zaposlenih, od tega je za intervencijenamenjenih 0,26 % za pospeševanje pa 0,22 •/». V tem srednjeročnem planu bo za izvajanje nalog SIS za pospeševanje kmetijstva namenila 58,2 milijonov din.
Kmetijska zemljiška skupnost bo pobudnik ali izvajalec predvsem nasled-niih nalog:
—	vseh kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij,
—	izdelave razvojnih usmeritev kmetijstva v občini — agrokarta, katere nosilec je kmetijska zemljiška skupnost,
—	oblikovanje kmetijsko zemljiškega sklada,
—	odkupa vseh zemljišč tistih kmetov, ki bodo želeli pridobiti pravico varstva po določilih zakona o preživninskem varstvu ostarelih kmetov.
Kmetijski kombinat. Kmetijska zadruga Ptuj, Kmetijska zadruga Lovrenc na Dravskem polju, Mesokombinat Perutnina in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo bodo izvajali naslednje naloge in aktivnosti:
—	uveljavljali skupno planiranje letnih količin proizvodnje z uporabniki hrane in uveljavljali rizične in dohodkovne povezanosti, kar bo zagotavljalo večjo ekonomsko stabilnost,
—	pospeševali bodo razvoj manj razvitih Haloz in Slovenskih goric ter s tem zagotovili skladnejši razvoj znotraj občine (živinoreja iri nasadi),
—	pospeševali uvajanje sodobne agrotehnike in sprejemali skupne letne setvene plane, ki bodo trajno zagotavljali povečanje rastlinske proizvodnje,
—	uvajali proizvodnjo vrtnin kot osnovno surovino živilsko predelovalne industrije Petovia. Do leta 1985 bo proizvodnja stekla v zasebnem in družbenem sektorju na 136 ha zemljišč (v družbenem sektorju na 16 ha, v zasebnem sektorju na 120 ha),
—	povečali površine, zasejane z žitaricami .medtem ko se bodo površine posejane s krompirjem nekoliko zmanjšale,
—	zagotavljali bodo dogovorjene površine za setev sladkorne pese za potrebe tovarne v Ormožu,
—	uredili bodo nove dolgoletne nasade v večjih kompleksih v družbenem in zasebnem sektorju s cilji čim večje proizvodnje,
—	pospešili vlaganja v razvoj prašičereje v družbenem sektorju najmanj za 30.(X)() pitancev in v zasebnem sektorju za 10.000 pitancev,
—	povečali stojišča za pitance za 2.800 komadov, in sicer v družbenem sektorju 1.200 komadov in v zasebnem sektorju za 1.600 komadov,
—	povečali stalež krav za 1.000 komadov v zasebnem sektorju v organizirani reji za proizvodnjo mleka,
—	pospeševanje povezovanja med pridelovalci kmetijskih proizvbdòv s trgovino ter predelovalno industrijo na območju občine ter izven nje.
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo bo s svojo dejavnbkjjo v obdobju 1981 —1985 skrbel za nemoteno in povečano proizvodnjo v živinoreji.
Za uresničevanje navedenega razvoja kmetijstva bodo podpisniki dogovora namenjali sredstva za investicijske ter proizvodne programe. Skupno s Temeljno banko Maribor in drugimi bankami bodo zagotovile takšne možnosti za vlaganja, da bo mogoče pravočanp in stabilno zagotavljati proizvodnjo hrane ter krme za živino.
S posebnim družbenim dogovorom o uresničevanju plana razvoja kmetijstva in živilstva na ravni republike ter s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana Temeljne banke Maribor bodo v obdobju 1981—1985 podrobneje opredeljeni kriteriji za investicijske naložbe v kmetijstvo. Prednosti bodo dane tistim naložbam, ki bodo poleg družbeno že verificiranih naložb za vlaganja v kmetijstvu zadostile še specifičnim kriterijem.
V srednjeročnem obdobju bodo podpisniki dogovora vlagali v naslednje investicije:
a)	Kmetijski kombinat Ptuj bo izvajal naslednje večje investicije:
— gradnjo farme prašičev in s tem zagotovil povečanje vzreje za-30.000 pitancev. Vrednost investicije znaša 190 mio din,
—	gradnjo drugih živinorejskih objektov v skupni vrednosti 52 mio din,
—	v dolgoletne nasade v skupni vrednosti 83 mio din,
—	v kmetijsko mehanizacijo in posodobitev strojnega parka v. skupni vrednosti 130 mio din,
—	v melioracije in nakup zemlje v skupni vrednosti 334 mio din.
b)	Kmetijska zadruga Ptuj bo vlagala sredstva v preusmerjanje kmetij na območju občine Ptuj v skupni vrednosti 445 mio din. S predvideno preusmeritvijo 1.045 kmetij v tem srednjeročnem obdobju se bo povečala tržna kmetijska proizvodnja, ki zahteva ustrezna kmetijska skladišča, prodajne in odkupne prostore. Zato bo kmetijska zadruga Ptuj vložila 32 mio din v ureditev kmetijskih skladišč s prodajnimi prostori za reprodukcijski material in kmetijske pridelke, hladilne naprave za prevzem mleka in druge opreme.
c)	Mesokombinat Perutnina bo izvajal naslednje investicije:
—	gradnjo farme brojlerskih staršev v vrednosti 480 milijonov din. S tem se bo povečala proizvodnja za 40 milijonov valilnih jajc,
—	farmo brojlerjev, katere skupna vrednost znaša 132,2 milijonov din. Letna proizvodnja pa se bo povečala za 4.500 ton žive teže,
—	povečanje zmogljivosti valilnice, katere investicijska vrednost znaša 111 milijonov din. Letna izvalitev DSP brojlerjev ter DSP staršev se bo s tem povečala za 50 milijonov komadov,
—	povečanje perutninsko klavniško predelovalnih kapacitet za proizvodnjo in predelavo perutninskega mesa in izdelkov ter razširitev kafilerije v vrednosti 170 milijonov dinarjev. S tem se bo povečala predelava izdelkov na 6.000 ton v eni izmeni, pridelali bodo 3.000 ton mesne moke več, ter povečali kapaciteto klavnic za 4.000 komadov na uro,
—	razširitev vzrejališč brojlerjev v kooperacijski proizvodnji. Kapacitete bodo tako povečali pri kmetih kooperantih za 15 objektov,
—	povečanje proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti za krmila, ob pogoju, da OZD zagotovi predhodno ustrezne surovine.
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo bo vlagal svoja sredstva prvenstveno v:
—	izboljšavo prostorov za zdravljenje domačih živali,
—	gradnjo osemenjevalnega središča za osemenjevanje svinj,
—	izpopolnjevanje in izboljšavo črede plemenjakov in
—	objekt veterinarske sanitacije okolja (konjačijo).
Organizacije združenega dela bodo zagotovile hitrejši razvoj proizvodnje za izvoz. Zagotovile bodi 17,3 % poprečno rast izvoza kmetijskih proizvodov tako, da bi v letu 1985 izvažali naslednje pomembnejše proizvode: 10.000 ton perutninskega mesa, 20 milijonov dan starih piščancev brojlerjev, 400 tisoč komadov dan starih piščancev staršev, 350 ton divjačine, 168 ton hmelja in 170 tisoč litrov vina.
8.	GOZDARSTVO
V ' Podpisniki: Gozdno gospodarstvo Maribor-TOZD Gozdarstvo in TOK Gozdarstvo ter Območna samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdnogospodarskega območja Maribor.
_	24. člen
Zaradi boljše izrabe naravnih bogastev gozdnatega prostora, nadaljnje krepitve splošno koristnih funkcij gozdov ter zagotavljanja pokritja potreb po lesu bodo udeleženci zagotovili, da bo letni etat naraščal po stopnji 0,8 %. Blagovno proizvodnjo bodo povečali po letni stopnji 1,8 %, predvsem na račun boljše izrabe lesne surovine in intenziviranja gozdnogojitvenih del v družbenih in zasebnih gozdovih. Tako bo blagovna proizvodnja v letu 1985 znašala 28.450 kub. m neto lesnih sortimentov, od tega 16.370 kub. m iz družbenih in 12.080 kub. m iz zasebnih gozdov.
Za zagotovitev enostavne gozdno biološke reprodukcije bodo letno obnovili 99 ha gozdov in izvedli nego na 476 ha.
Z razširjeno gozdno biološko reprodukcijo bodo meliorirali 21 ha gozdov, pogozdili 4 ha in izvedli vzdrževanje nasadov na 204 ha gozdov letno.
9.	NALOGE NA PODROČJU OSNOVNE PRESKRBE OBČANOV
•iMilpodpisniki: organizacije združenega dela s področja trgovine, predelave in obrti, Intes-TOZD Pekarne Vinko Reš in TOZD Pekatin, TIMA— TOZD Sadež, Stanovanjska skupnost Ptuj, Krajevne skupnosti na območju občine, Izvršni svet skupščine občine. Občinska konferenca SZDL, Temeljna banka Maribor.
25. člen
Glede na to, da je v ptujski občini več različnih področij z različno ekonomsko močjo, se bodo ukrepi za izboljšanje osnovne preskrbe občanov razvijali v več smereh:
a)	Na področju, kjer ni opravičljivo pričakovati ekonomsko pozitivnih rezultatov za organizirano trgovino, bomo osnovno preskrbo občanov organizirali v obliki ambulantne prodaje ali v obliki prodajaln v lasti občanov na osnovi Zakona o blagovnem prometu in obrtnega zakona.
Zaradi tega bo kreditna politika temeljne banke takšna, da bo omogočila predvideno preskrbo teh območij.
b)	Preskrbljeno bo tudi za izboljšanje oskrbe prebivalstva v krajevnih skupnostih izven mesta Ptuj. V letih 1981—1985 bo MIP dogradil 1.850 m2
' novih prodajnih površin in sicer v naslednjih krajih: Videm, Leskovec, Hajdina, Podlehnik, Sikole in Kidričevo, v Turnišču pa bo izvedena razširitev obstoječe prodajalne. V letu 1981 pa bo končana samopostrežna trgovina v Cirkulanah.
Na področju mesta Ptuj bodo razširili maloprodajno mrežo z dograditvijo nakupnega središča na Ziherlovi ploščadi, s skupno površino 2.400 m2.
c)	V novonastajajoči soseski Rabeljčja vas — zahod bo Emona Merku Ptuj zgradila soaoben E-center s 3.000 m2 prodajne površine.
Gradnja bo potekala v skladu z izgradnjo novega stanovanjskega naselja po predvidenem načrtu Rabeljčja vas — zahod. Predviden začetek izgradnje je 1983, zaključek pa 1985. leta.
č) Za zalaganje lastne maloprodaje ter celotne severovzhodne Slovenije bodo na področju prodaje na veliko pri MIP zgradili novo skladišče galanterije s skupno površino 3.500 m2.
Krajevne skupnosti in Občinska konferenca SZDL bodo preko potrošniških »svetov in družbenopolitičnih organizacij delovali, da si bodo individualna gospodinjstva zagotovila enomesečne zaloge osnovne preskrbe.
Mercator—Izbira—Panonija Ptdj, Intes-TOZD Pekarne Vinko Reš ter TOZD Pekatin bodo zagotovili 10-dnevne zaloge surovkn za osnovne ži-vljenjsie potrebe.
Za boljšo oskrbo s kruhom bo Intes-TOZD Pekarna Vinko Reš razširil asortiment kruha in peciv z izgradnjo nove pekarne, katere predračunska vrednost znaša 55 mio din.
Delovna organizacija Tovarna mesnih izdelkov Košaki bo v obdobju 1981 —1985 zgradila v Sloveniji vasi — Zlatoličju novo predelavo mesa v predračunski vrednosti 515 milijonov din, kar bo prispevalo k boljši preskrbi z mesom in mesnimi izdelki.
Kmetijski kombinat Ptuj-TOZD Mlekarna bo z dograditvijo objektov na površini 3.000 m2 razširila svojo proizvodnjo z novimi izdelki in izboljšala stopnjo predelave mlečnih izdelkov. Vrednost investicije je 120 mio din.
10.	TURIZEM
Podpisniki: Kmetijski kombinat Ptuj, Kmetijska zadruga, Komunalno podjetje, Certus—TOZD Potniški promet Ptuj, Pokrajinski muzej, Izvršni svet skupščine občine, Temeljna banka Maribor, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije,"Občinska konferenca SZDL, Zdravstvena skupnost.
26. člen
Glede na prirodne danosti za razvoj turizma v občini (izvor termalne tfode, zgodovinske znamenitosti) bodo udeleženci pripravili do leta 1982 konkretne in usklajene programe razvoja turizma. Povdarek razvoja mora biti v širitvi nočitvenih zmogljivosti v Ptuju, predvsem pa na lokaciji izvora termalne vode, kjer bodo izkoristili možnost za razvoj poslovno-zdraviliškega turizma.
■ 27. člen
V cilju večjega obiska turistov v mestu Ptuju in okolici bodo Komunalno podjetje in Certus—TOZD Potniški promet ter Pokrajinski muzej povečali aktivnosti za pridobivanje turistov in organiziranje potovanj iz domovine in tujine v cilju povečanja deviznega priliva.
11.	RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA
Podpisniki: Izvršni svet skupščine občine, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, OPNZ Panorama, Obrtno združenje Ptuj, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Temeljna banka Maribor, Stanovanjska skupnost in Komunalna skupnost.
28.	člen
Udeleženci dogovora bodo zagotavljali pogoje za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, skladno s potrebami združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih. Naloge in aktivnosti bodo izvajali na osnovi družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva v občini Ptuj za obdobje 1981—1985 ter na osnovi letnih programov odbora za drobno gospodarstvo pri Izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj. Pri tem bodo posamezni udeleženci dogovora izvajali naslednje pomembnejše aktivnosti:
a)	Organizacije združenega dela s področja industrije, gradbeništva in trgovine bodo na osnovi dolgoročnih možnosti sodelovanja z družbeno obrtjo in individualnimi proizvajalci zagotavljali pogoje za povezovanje in širjenje dejavnosti funkciji kooperacijske proizvodnje ter pospeševale aktivnosti za organiziranje proizvodnje v obratih drobnega gospodarstva in njih lokacije na manj razvitih območjih občine.
b)	Izvršni svet Skupščine občine Ptuj bo z ustrezno cenovno in davčno politiko v okviru svoje pristojnosti pospeševal razvoj drobnega gospodarstva, še posebej deficitarne obrti. Zagotovil bo sprejem urbanističnih in zazidalnih načrtov za potrebe obrti in ugotovil možnosti za subvencioniranje najbolj deficitarnih obrtnih dejavnosti ter tistih obrti, ki so pomembne za področje splošne ljudske obrambe.
c)	Temeljna banka Maribor in druge banke bodo usmerjale kreditno politiko tako, da bo stimulirana zlasti deficitarna obrt. Za gradnjo poslovnih
prostorov za deficitarne dejavnosti s področja osebnih storitev in storitev gospodinjstvom bodo dajale kredite pod podobnimi pogoji, kot za stanovanjsko gradnjo.
d)	Stanovanjska skupnost in Komunalna skupnost bosta na osnovi svojih programov zagotovili hitrejSe pridobivanje potrebnih poslovnih prostorov v mestnem jedru Ptuja, zlasti pa ustreznih zemljišč v okviru obrtnih con v bližini novonastajajočih stanovanjskih naselij. Pri tem bo stanovanjska skupnost dodeljevala poslovne prostore za deficitarno storitveno obrt pod ugodnejšimi pogoji.
e)	Obrtna zadruga Panorama gn Obrtno združenje Ptuj bosta skupaj z drugimi udeleženci vplivala na vsklajen razvoj vseh obrti, zlasti prednostnih v smislu razvojnih usmritev občine, krepila družbeni vpliv pri povezovanju in združevanju zasebne obrti in dopolnjevanju družbenega sektorja proizvodnje v smislu dolgoročne kooperacije, organizirala plansko-razvojni in knjigo-vodsko-računovodski servis.
Na osnovi teh in drugih vzpodbujevalnih ukrepov za razvoj drobnega gospodarstva bo rast proizvodnje in zaposlovanja na tem področju dvakrat hitrejša od rasti v gospodarstvu občine.
Število obrtnih delavnic bo naraščalo najmanj 2 % letno, pri čemer se število suficitarnih obrtnih dejavnosti ne bo povečalo.
12.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Podpisniki: Stanovanjska skupnost. Komunalna skupnost. Enota za opremljanje stavbnih zemljišč, Skupnost socialnega varstva, Temeljna banka Maribor, Skupnost za PTT promet — enota Ptuj. Skupnost Elektro Maribor — TOZD Elektro Ptuj, Izvršni svet skupščine občine. Občinski svet zveze sindikatov.
29.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zagotovila 600 stanovanj v družbeni izgradnji. Občani bodo z družbenimi in lastnimi sredstvi ter delom zagotovili izgradnjo 600 individualnih stanovanjskih hiš. Za stanovanjsko izgradnjo bodo uporabniki družbenih sredstev skupaj s sredstvi občanov in bančnimi sredstvi namenili 1.624 milijonov din. Nadaljeval se bo prehod na ekonomske stanarine, zagotovljena bo solidarnost v izgradnji družbenih stanovanj in delno nadomestilo stanarin za nekatere kategorije občanov. Za izgradnjo družbenih stanovanj bo namejenih 63 % družbenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo. 37 % pa za individualno stanovanjsko izgradnjo vključno z nakupom stanovanj v etažni lastnini.
aljevala z modernizacijo, rekonstrukcijo, novogradnjo in vzdrževanjem magistralnih in regionalnih cest na območju občine Ptuj. Hkrati bo investitor obvozne ceste mesta Ptuj.
32.	člen
Samoupravna komunalna skupnost bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zagotovila:
a)	nadaljnjo izgradnjo primarnega (30,5 km) in sekundarnega (38.1 km ) vodovodnega omrežja, vodooskrbmh objektov, obnovo primarnih vodnjakov (88), zavarovanje območij za zajemanje pitne vode ter ureditev črpališč. Izvršitev teh programskih nalog zagotavlja s sredstvi gospodarstva, prispevki Območne vodne skupnosti Drava, krajevnih skupnosti, solidarnostnimi sredstvi. bančnimi krediti in s sodelovanjem MDB. Vzdrževanje in obnavljanje vodovodnega omrežja bo zagotovila iz. dohodka od prodane vode.
b)	Izgradnjo kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 7.6 km; po posebnem dogovoru z Dravskimi elektrarnami Maribor in Območno vodno skupnostjo Drava pa čiščenje odpadnih voda mesta Ptuj ter vzdrževanje in obnavljanje kanalizacijskih objektov in naprav.
c)	Vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe (ulic. cest. parkirišč, zelenic, razsvetljave itd.), opravljanje komunalnih storitev predvsem zbiranje, odstranjevanje in reciklaža komunalnih odpadkov in razvoj vseh komunalnih dejavnosti. Za razvoj, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe bo na osnovi že uveljavljenih virov financiranja namenila 160.4 milijona din.
33.	člen
Po posebnem sporazumu o temeljih plana enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemljišči bo Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj zagotovila popolno ali delno komunalno ureditev nezazidanih stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske izgradnje (15,6 ha) ter za industrijsko in obrtno dejavnost (20 ha), ki predstavlja novo kvaliteto urejanja zemljišč. Za izvedbo programa zagotavlja sredstva v višini 265,6 milijona din.
34.	člen
Temeljna skupnost za železniški in luški promet Murska Sobota bo v tem obdobju skupaj z železniškim gospodarstvom Ljubljana zagotovila nadaljnjo modernizacijo železniške proge Pragersko—Središče, širitev tirnih zmogljivosti na postaji v Ptuju, etapno gradnjo industrijskega tira ter sofinancirala ureditev izvennivojskih križanj v Ptuju.
13.	GOSPODARSKA IN KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Podpisniki: Krajevne skupnosti. Komunalna skupnost, Lokalna cestna skupnost, Skupnost za varstvo pred požarom, Območna skupnost preskrbovalnega območja elektro, Samoupravna interesna skupnost za železniški in luški promet. Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet. Območna vodna skupnost Drava, Aeroklub Ptui, Temeljna banka Maribor. Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Izvršni svet skupščine občine. Občinski svet zveze sindikatov, Občinska konferenca SZDL in Občinska konferenca ZMS.
30.	člen
Z združevanjem sredstev po samoupravnem sporazumu območne skupnosti preskrbovalnega območja Elektro Maribor in samoupravnega sporazuma o teme!|ih plana razvoja elektrogospodarstva Slovenije bo DES TOZD Elektro Ptuj skupaj s sredstvi amortizacije gradila in obnavljala elcktrodistribucijske objekte in naprave na območju oočine Ptuj, zlasti tam, kjer so energetske razmere najslabse. Zagotovljeni nodo prostorski pogoji za gradnjo mule elektrarne na Dravinji ter izvedene aktivnosti za nabavo lastnih električnih agregatov za primere izpadov energije pri važnejših uporabnikih.
Na področju komunalne energetike bo po posebnem sporazumu zgrajena skupna toplarna za TGA in naselje Kidričevo. Stanovanjska skupnost in Komunalna skupnost občine Ptuj zagotavljata sredstva za izgradnjo I. faze centralne kotlarne Rabeljčja vas — zahod v Ptuju. Izvršni svet skupščine občine Ptuj bo zagotovil izdelavo analize energetske oskrbe občine Ptuj, mesta Ptuj — prioritetno za izgradnjo skupne toplarne v industrijski coni 1. Ptuj in za postopno uporabo zemeljskega plina v območju občine Ptuj. Vsi koristniki energije bodo zagotovili varčevalne ukrepe uporabnih virov energije.
35.	člen
Območna skupnost za PTT promet Maribor bo zagotovila nadaljnji razvoj vseh PTT storitev. Tako bo v letu 1985 na območju občine doseženo 6,85 telefonov na 100 prebivalcev. Za iZvršitcvprograma bo namenila 199,3 milijona din, del teh sredstev tudi za razvoj TT omrežja na manj razvitem območju občine.
Območna vodna skupnost Drava bo zagotovila sredstva za nadaljnji vodnogospodarski razvoj občine Ptuj, s posebnim povdarkom na vzdrževanju in urejanju hidrosistemov Ptujsko polje. Dravsko polje, Pesnica, Dravinja in Polskava ter namenila del sredstev za varstvo voda in boljšo oskrbo s pitno vodo na vododeficitarnih območjih občine. Za celotno dejavnost v občini Ptuj bo namenila 270,9 milijonov din.
37.	člen
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo zagotovila usklajen razvoj požarne varnosti na osnovi združevanja sredstev in drugih uveljavljenih virov v skupni višini 55,6 milijona din. Posebna pozornost bo namenjena razvoju preventivnega požarnega varstva in boljši tehnični opremljenosti gasilskih društev.
38.	člen
Aeroklub Ptuj bo v okviru SIS za letališko dejavnost SRS1) posebne izobraževalne skupnosti, Zveze letalskih organizacij ter skupaj z drugimi uporabniki zagotovil razvoj letališča v Moškanjcih predvsem za potrebe športnega letalstva, gospodarstva in SLO.
1) v ustanavljanju
Lokalna skupnost za ceste bo na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih plana zagotovila sredstva za modernizacijo (21 km), novogradnjo oziroma rekonstrukcijo mostov (4), ojačitev moderniziranih cestišč (65 km) ter redno vzdrževanje vseh lokalnih cest v skupni vrednosti 197,4 milijonov din iz izvirnih sredstev lokalne skupnosti za ceste, združenih sredstev gospodarstva, krajevnih skupnosti in krediti. Zagotovljen bo delež občine Ptuj v višini 66,8 milijonov din za etapno izgradnjo obvozne ceste mesta Ptuj po posebnem samoupravnem sporazumu.
Republiška skupnost za ceste bo po programu v tem obdobju nad-
14.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Podpisniki: Izvršni svet skupščine občine Ptuj, samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, krajevne skupnosti. Občinski svet zveze sindikatov, občinska konferenca SZDL.
39.	člen
Udeleženci dogovora bodo v procesu svobodne menjave dela med združenim delom in družbenimi dejavnostmi preko samoupravnih interesnih skupnosti in z neposredno svobodno menjavo zagotovili tako pove-
zevanje, ki bo omogočilo razvoj družbenih dejavnosti v skladu z družbenimi potrebami in možnostmi.
Poleg razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bo razvoj temeljil na doslednem uresničevanju politike ekonomske stabilizacije ob trajnejšem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja, večje produktivnosti dela, boljše izkoriščenosti delovnega časa in kvalitetno opravljenega dela. kar bo prispevalo k večji materialni in socialni varnosti delovnih ljudi in občanov.
V skladu s temi temeljnimi izhodišči bodo oblikovane naloge in aktivnosti tako. da bo rast sredstev za izvajanje nalog na področju družbenih dejavnosti za 10% zaostajala za rastjo družbenega proizvoda. Udeležba sredstev skupne porabe v družbenem proizvodu se bo znižala od 12,9 % v letu 1980 na 12.7 % poprečno letno v obdobju 1981 —1985')
1 Brez sredstev, ki se bodo združevala za gradnjo šolskega prostora po posebnem samoupravnem sporazumu in z upoštevanjem novih obveznosti do posebnih izobraževalnih in posebnih raziskovalnih skupnosti.
Samoupravne interesne skupnosti bodo na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov republiških interesnih skupnosti izvajale skupno dogovorjene naloge ter zagotovile take mehanizme solidarnostnega združevanja sredstev, da bodo zajamčeni programi normalno potekali.
Skladno z ukrepi za pospeševanje enakomernejšega gospodarskega razvoja na vseh območjih občine bodo udeleženci izvajali ukrepe, ki bodo omogočali kvalitetnejši socialni razvoj na celotnem območju občine ter v skladu s politiko hitrejšega razvoja manj razvitih območij prednostno izvajali tiste naloge, ki bodo zadovoljevale skupne interese čim širšega kroga prebivalcev teh območij.
40.	člen
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo izvajalske organizacije izvajale dogovorjeno politiko zaposlovanja ter zagotovili z boljšo organizacijo dela. prerazporeditvijo delavcev in z odpravljanjem nepotrebnih kadrovskih rezerv, racionalno zaposlitev kadrov. V okviru vsakoletnega načrta zaposlovanja bodo predvideli zaposlovanje novih delavcev le na področju, ker bo to potrebno zaradi aktiviranja novih zmogljivosti ali z zakonom naloženih novih nalog.
bodo v naslednjem planskem obdobju načrtovale in izvajale investicije le v okviru, ki jim ga dopušča vsakoletni nominalni obseg sredstev po samoupravnih sporazumih o temeljih njihovih planov in letna resolucija o uresničevanju srednjeročnega plana, potem ko v okviru teh sredstev najprej zagotovijo izvedbo dogovorjenega programa redne dejavnosti.
Udeleženci tega dogovora bodo na osnovi programa investicij na področju izobraževanja v obdobju 1981—1985 vsak v okviru svojih pristojnosti izvedli aktivnosti za zagotovitev virov financiranja iz sredstev samoprispevka občanov in prispevka na osnovi dohodka temeljnih organizacij združenega dela Qd 1/1 —1982 dahe do konca srednjeročnega obdobja 1981-1985.
Noben investitor ne bo začenjal investicijskih del dokler ne bo v celoti pripravljena investicijsko-tehnična dokumentacija ter zagotovljena lokacija in stavbno zemljišče, hkrati pa v celoti dogovorjena finančna konstrukcija investicije in s samoupravnim sporazumom zagotovljena tudi sredstva za dejavnost v novem objektu v tekočem planskem obdobju.
Prednost bpdo imele investicije, ki bodo ustrezale kriterijem določenim v dogovoru o temeljih družbenega plana SRS.
45.	člen
Udeleženci dogovora bodo v skladu z opredeljeno skupno razvojno politiko:
—	prednostno izvajali vse tiste z zakoni opredeljene naloge, ki zagotavljajo občanom zakonsko zajamčene pravice (zajamčeni program).
—	zagotavljali sredstva za izvajanje programa splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
—	v okviru razpoložljivih sredstev in programov zagotavljali sredstva za izvajanje programov družbenih organizacij in društev,
—	prioritetno zagotavljali izvajanje nalog s področja socialnega varstva borcev NOV, vojaških vojnih invalidov in civilnih invalidov,
—	skrbeli za varstvo grobov in grobišč, spomenikov in obeležij NOV,
—	zapostavili ustrezne družbenoekonomske odnose ter izvedli delitev dela med strokovno službo in izvajalci na področjh. kjer ta razmejitev še ni izvršena.
41.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo, vsak v okviru svojih pristojnosti, zagotovili, da se kriteriji in merila za ugotavljanje upravičenosti do socialnih dajatev (socialne pomoči, otroški dodatek, varstveni dodatek upokojencev) in višina teh dajatev ne bodo spreminjali tako, da bi se s tem povečal realni obseg namenskih sredstev, dogovorjen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana.
Ce zaradi neugodnih gibanj v gospodarstvu ni možnosti, da bi se vse socialno varstvene dajatve valorizirale po dogovorjenih načelih, se bodo samoupravne interesne skupnosti v okviru skupnosti socialnega varstva dogovorile za selektiven pristop pri valorizaciji socialno varstvenih dajatev in pri tem zagotovile, da se ustrezno valorizirajo vsaj dajatve tistim prejemnikom. katerih dohodki skupaj z dodeljenimi socialnovarstvenimi dajatvami ne dosežejo dogovorjenih življenjskih stroškov.
42.	člen
Višino sredstev, ki sojo določili udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, bodo samoupravne interesne skupnosti letno revalorizirale, kolikor ne bo z letno resolucijo Skupščine občine Ptuj drugače določeno, po naslednjih načelih:
1.	v ceni planirani del sredstev za (bruto) osebne dohodke izvajalcev in sklade skupne porabe ter sredstva za osebne prejemke iz naslova socialnih pravic se bo za zagotovljene programe in solidarnost povečeval skladno z
rastjo poprečnega nominalnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za razdobje oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (po podatkih iz obrazca RAD — 1, Zavoda SR Slovenije za statistiko) zmanjšanega za planirano poprečno letno rast realnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji v petletnem obdobju (1.1 %). Za druge programe v občinah pa se Ijp ta del sredstev povečeval skladno z rastjo poprečnega nominalnega ffiebnega dohodka na zaposlenega v občini za razdobje oktober preteklega Sta-— oktober tekočega leta (po podatkih iz obrazca RAD — 1, Zavoda SR Slovenije za statistiko) zmanjšanega za planirano poprečno letno rast realnih osebnih dohodkov v občini v petletnem obdobju.
2.	Ostale elemente v ceni zajamčenih in dopolnilnih programov bodo povečale z rastjo cen na drobno v obdobju — oktober preteklega leta — oktober tekočega leta (podatek iz mesečnega statističnega pregleda Zavoda SR Slovenije za statistiko).
46.	člen
Skupnosti: socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva, telesne kulture, izobraževanja in drugi zainteresirani bodo zagotavljali sredstva za omogočanje letovanja otrok predvsem socialno ogroženih družin.
47.	člen
Izobraževalna skupnost bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih planov in na podlagi samoupravnih sporazumov o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti v obdobju 1981—1985 zagotovila vsem šoloobveznim otrokom obvezno šolanje najmanj v obsegu zagotovljenega programa, ki je predpisan z zakonom o osnovni šoli. Pri tem bodo upoštevani standardi in mormativi, dogovorjeni v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije.
V	skladu z zakonom o osnovni šoli bo postopno uveden novi normativ 32 učencev v oddelku osnovne šole v letu 1985. V okviru sredstev, kijih bo zagotovila Izobraževalna skupnost SR Slovenije, bo do konca leta 1985 delovalo 34 oddelkov celodnevne osnovne šole kar pomeni 10 % šoloobveznih otrok. Število oddelkov podaljšanega bivanja se ne bo povečalo. Do konca tega srednjeročnega obdobja bo izmenski pouk ostal na enakem nivoju, to je, 1.3 izmene.
Občinska izobraževalna skupnost bo po načelu vzajemnosti združevala sredstva za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in izobraževanja in za investicije v osnovnošolski prostor v manj razvitih občinah.
Izobraževalna skupnost bo podpirala nadalnje združevanje amortizacije izvajalskih organizacij. Ta sredstva bodo smotrno uporabljena za izboljšanje delovnih pogojev osnovnih šol.
48.	člen
V	celotnem usmerjenem izobraževanju bo, v skladu s potrebami združenega dela celotnega družbenega razvoja ter celovitega osebnega razvoja občanov in delavcev, zagotovljeno izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe.,Vzgojnoizobraževalni programi morajo biti na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja usklajeni s potrebami združenega dela in celotne družbene skupnosti. Za uresničitev te temeljne naloge usmerjenega izobraževanja bo v občini potekalo izobraževametokviru naslednjih usmeritev: ekonomska, družboslovna, kovinsko predelovalna, metalurška, kmetijska, v skladu z republiškim odlokom.
43.	člen
Udeleženci dogovora bodo sprotno spremljali gospodarska gibanja in dohodkovne možnosti temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in z letnimi planskimi akti k samoupravnim sporazumom določali poliuko in naloge ter sprejemali že med letom potrebne ukrepe za prilagajanje aopolnilnega programa z materialnimi možnostmi.
44.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti
49.	člen
Na področju investicijskih naložb bo izobraževalna skupnost usmerila gradnjo v tiste objekte, ki so za funkcioniranje in delo nujno potrebni in sicer v nadaljevanje gradnje II. faze Centra srednjega usmerjenega izobraževanja, novogradnjo osnovne šole Lovrenc ter adaptacijo ene izmed osnovnih šol v Ptuju.
Skupni investicijski program na področju šolstva bo po cenahJeta 1980 znašal 189.8 mio din. Sredstva bodo zagotovljena s posebnim samoprispevkom občanov po enotni stopnji 1 % od čistega osebnega dohodka in
združevanja na osnovi dohodka TOZD po stopnji 0,15% za obdobje 1981 —1985. kar pomeni manjše obveznosti kot v obdobju 1977—1981.
<
50.	člen
Na področju zdravsivenega varstva bodo udeleženci prednostno zagotavljali osnovno zdravstveno dejavnot. Tako bodo zagotavljali hitrejši razvoj splošne ambulantne dejavnosti, medicine dela in zobozdravstveno dejavnost. Za pravočasno in učinkovito zagotovitev zdravstvenega varstva občanom bodo širili in razvijali obseg dela na področju zdravstvene vzgoje v vseh zdravstvenih dejavnostih.
S povečanjem števila zdravstvenega kadra, s prilagojenim delovnim časom ambulant in s tem skrajšanjem čakalnih dob. bo zagotovljena ustreznejša raven zdravstvenega varstva. Z boljšim in učinkovitejšim preventivnim delom se bo znižala kurativna dejavnost in s tem tudi odstotek bolezenskih odsotnosti z dela, s čimer se bo zmanjševal tudi delež izplačanih bolezenskih nadomestil v razmerju do izplačanih osebnih dohodkov v občini.
Na področju investicijske dejavnosti bodo prednostno izvedene investicije, prenešene iz srednjeročnega obdobja 1976—1980. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zdravstvene skupnosti bodo zagotovljena tudi sredstva za investicije na območju Podravja.
Za investicije bo združeno v obdobju 1981—1985 73.8 mio din.
51.	člen
V	skladu z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok bo občinska skupnost otroškega varstva prednostno zagotavljala izvajanje zagotovljenega programa, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo za otroke zad njega letnika pred vstopom v šolo (mala šola v trajanju 120 ur letno), vzgojo in varstvo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter združevanje sredstev za minimalne denarne pomoči.
Minimalni obseg denarnih pomoči (otroški dodatek), ki se solidarnostno sofinancira, bo občinsk»skupnost otroškega varstva zagotavljala v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih planov drudžbenega Varstva otrok v Sloveniji v obdobju 1981 — 1985 oz. ob upoštevanju enotnih meril za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči.
Program skupnih nalog, ki obsega nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta v trajanju 246 dni v višini 100 % povprečnega osebnega dohodka upravičenca v preteklem letu ter pomoč pri opremi novorojenca, bo Skupnost otroškega varstva Slovenije zagotavljala ssredstvi združenimi po načelu vzajemnosti in solidarnosti občinskih interesnih skupnosti.
V	okviru dopolnilnega programa bo občinska skupnost otroškega varstva zagotavljala izvajanje vzgojno-varstvene dejavnosti v obstoječem obsegu in kvaliteti ter razvijala vzgojne oblike za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije (80-urni program) in pospeševala razvoj cenejših oblik varstva (varstvene družine).
V	skladu z omejeno možnostjo za nadaljnjo gradnjo kapacitet v otroškem varstvu bo leta 1985 zgrajena I. faza vzgojnovarstvenega objekta z na Ziherlovi ploščadi v Ptuju za 100 otrok jasličnega varstva in kuhinje.
52.	člen
Občinska kulturna skupnost bo v obdobju 1981—1985 kot prednostne naloge pospeševala razvoj knjižničarstva in varstva kulturne dediščine. Na področju knjižničarstva bo skrbela za nakup, obdelavo, izposojo in varstvo Knjižničnega gradiva in za nakup knjig za vaške knjižnice.
Na področju spomeniško varstvene dejavnosti bo zagotavljala dejavnost muzeja, zavoda za spomeniško varstvo in arhiva, katerih del dejavnosti bo v letu 1981 in 1982 zagotavljala tudi republiška skupnost iz solidarnosti lerspomeniško varstvene posege na spomenikih 1. kategorije, ki jih v obdobju 1981 —1985 vključuje samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije.
Kulturna skupnost bo zagotavljala tudi sredstva za izvajanje progra-niov kulturnih dejavnosti s področja ljubiteljske dejavnosti, reprpduktivne kinematografije, del informativnedejavnosti.likovnedejavnosti. dejavnosti strokovnih društev ter druge naloge.
V zadnjih dveh letih novega srednjeročnega obdobja bodo v okviru občinske kulturne skupnosti združevana sredstva za pripravo dokumentacije za gradnjo ljudske in študijske knjižnice kot I. fazo izgradnje kulturnega centra v Ptuju.
Za izvajanje nalog skupnega programa v republiški kulturni skupnosti se bodo zagotavljala sredstva po enotni prispevni stopnji. Na osnovi skupnega programa Kulturne skupnosti Slovenije in programa Kulturne skupnosti v občini bo v obdobju 1981 — 1985 izvedena gradbena sanacija gradu
53,	člen
Skupnost socialnega skrbstva bo prednostno zagotavljala naloge iz zajamčenega programa in sicer:
—	zagotavljanje družbenih denarnih pomoči kot edinega vira preži-v'ljanja;
—	zagotavljanja družbeno denarnih pomoči kot dopolnilnega vira Preživljanja;
—	sredstva za delovanje strokovne službe, ki se bodo oblikovala po kadrovskem normativu 1 strokovni delavec na 4.000 prebivalcev.
Strokovna služba skupnosti bo opravljala tudi naloge dopolnilnega programa, kot so: zagotavljanje zavodskega varstva v splošnih socialnih zavodih, posebnih socialnih zavodih in v organizacijah za usposabljanje, rejništvo, enkratne in začasne družbeno denarne pomoči, naloge zakonske svetovalnice, nego na domu in ostale naloge.
V	skladu z zakonom o socialnem skrbstvu bo v letu 1981 preoblikovana sedanja strokovna služba v center za socialno delo. tako. da bo izvajalska funkcija ločena od samoupravne funkcije interesne skupnosti.
V	letu 1984 bo pričeta gradnja 60-posteljnega prizidka k Domu upokojencev Ptuj— M uretinci v Ptuju, za katerega bo<ìo sredstva zagotovljena iz prispevne stopnje iz sredstev SPIZ in Krajevne skupnosti Boris Ziherl.
V	letu 1982 bodo ustanovljene delavnice pod posebnimi pogoji, ki bodo locirane v obstoječih prostorih Zavoda dr. Marjana Borštnerja v Dornavi.
54.	člen
Skupnost socialnega varstva občine Ptuj bo v obdobju 1981—1985 usklajevala in spremljala uresničevanje socialnovarstvenih programov občinskih SIS. ki se vključujejo vanjo. S skupnostjo socialnega varstva Slovenije bo sklenila samoupravni sporazum, s katerim bodo določeni:
—	enotni in skupni kriteriji in merila vseh samoupravnih interesnih skupnosti za ugotavljanje upravičenosti do socialnih dajatev.
—	enotni sistem evidence vseh prejemnikov socialnih dajatev in njihovega materialnega položaja.
Skupnost socialnega varstva bo v I. polletju 1981. leta predložila Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 —1985.
55.	člen
V	obdobju 1981 —1985 bo na področju telesnokulturne dejavnosti dan osnovni poudarek razvoju množičnosti, izboljšanju kadrovske strukture ter zagotavljanju možnosti za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikom, ki izpolnjujejo dogovorjena merila.
V	okviru občinske telesnokulturne skupnosti bodo združevana tudi sredstva po enotni prispevni stopnji za izvajanje nalog v republiški tele-snokulturni skupnosti.
56.	člen
Uresničevanje politike produktivne zaposlenosti prebivalstva bo doseženo z usklajevanjem kadrovskih potreb in interesov v občini. Skupnost za zaposlovanje bo gibanje zaposlovanja in plane zaposlitvenih potreb trajno postavljala v odvisnost od kakovosti in usmeritve vlaganj in od obsega 'razširjene reprodukcije. Pri zaposlovanju novih delavcev bo dosledno izvajan samoupravni sporazum o zagotavljanju minimalnih standardov za življenje in kulturne pogoje dela, družbeni dogovor o kadrovski politiki in o štipendiranju. Osnovno načelo pri obravnavi invalidov je težnja po čim hitrejši rehabilitaciji, ponovno usposobitvi za primerno delo in zaposlitvi.
Zato bo skupnost za zaposlovanje prednostno izvajala naloge s področja usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb.
Skupnost za zaposlovanje bo-še naprej sistematično razvijala in širila dejavnost usmerjanja mladine na vseh nivojih izobraževanja. Pri tem bo strokovno sodelovala zlasti z osnovnimi šolami, šolami usmerjenega izobraževanja in delovnimi organizacijami.
57.	člen
Občinska raziskovalna skupnost bo zagotavljala skladen razvoj raziskovalne dejavnosti in pospeševala raziskovalno in inovacijsko dejavnost. V obdobju 1981 — 1985 bo zagotovila izvajanje raziskovalnih nalog s področja prestrukturiranja gospodarstva v dolgoročnem obdobju, prestrukturiranja kmetijske proizvodnje, raziskav agroživilstva, prenove mestnega jedra in raziskav varstva okolja.
V	okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije se bo izvajal skupni raz,-iskovalni program, ki obsega:
—	temeljne in dolgoročne raziskave v naravoslovnih, tehničnih, biotehničnih in medicinskih vedah, ki so posebnega pomena za skladen razvoj raziskovalne dejavnosti ter
—	raziskave na področju družbenih in humanističnih ved. ki imajo poseben nacionalni pomen.
V	skladu s samoupravnim sporazumom republiške raziskovalne sku-
pnosti bo potekal program odkrivanja in raziskovanja surovin splošnega pomena.	.	\
Za naloge posebnih raziskovalnih skupnosti se bodo v letu 1981 združevala sredstva iz dohodka po enotni prispevni stopnji v Raziskovalni skupnosti Slovenije. Z ustanovitvijo posebnih raziskovalnih skupnosti pa se bodo od leta 1982 naprej združevala sredstva neposredno, na podlagi tedaj sklenjenih sporazumov.
15.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Podpisniki: organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, izvršni svet skupščine občine, občinska konferenca SZDL, Občinski svet ZSS, Občinska konferenca ZSMS.
58.	Člen
Udeleženci dogovora bodo pri izpolnjevanju nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite nadaljevali aktivnosti pri podru-žbljanju in krepitvi sistema SLO in DS. Ustanovili bodo organe in telesa za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v vseh organizacijah in skupnostih. Posebno skrb bodo posvetili izdelavi in dograjevanju obrambno — varnostnih načrtov na vseh ravneh. Zagotavljali bodo organizacijske, kadrovske in materialne pogoje za:
—	razvoj in opremljanje enot in štabov teritorialne obrambe s sodobno oborožitvijo s težiščem na sredstvih za protioklepno in protizračno obrambo ter za vzgojo in urjenje enot in štabov teritorialne obrambe. Poseben poudarek bo dan nadaljnjemu organiziranju narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter usposabljanju delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog narodne zaščite;
—, krepitev, razvoj, opremljanje in usposabljanje enot in štabov civilne zaščite s ciljem, da bo v enote in štabe vključeno do 1985. leta 16 "/o prebivalcev in s težiščem na opremljanju, praktičnem usposabljanju in preventivnem ukrepanju za primer naravnih in drugih hudih nesreč;
—	pospešen razvoj in organiziranost obrambnega in družbenosamozašči-tnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti pri usmerjanju mladih v vojaške šole, in obrambne poklice, usposabljanje ža opravljanje nalog v posameznih sestavinah obrambe in zaščite ter pri izvajanju zahtevnejših oblik usposabljanja v1 specializiranih centrih za obrambno usposabljanje;
—	oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, da bodo v obdobju 1981tt1i985 oblikovane rezerve nekaterih artiklov še za en mesec;
—	organizacijo in dograjevanje upravnih zvez ter sistema za opazovanje in alarmjranje-,
oni uiclobrto
59.	člen
Udeleženci dogovora bodo pri izpolnjevanju nalog na področju splošne obrambe in družbene samozaščite usmerili zlasti v:
—	vzgojo in usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter mladine za obrambo in zaščito,
—- dosledno upoštevanje predpisov s področja organizirane graditve zaklonišč za prebivalstvo in materialne dobrine,
—	izvajanje ukrepov civilne zaščite ter preprečevanje in odpravljanje pos-lec]ipr:narttyojh in drugih hudih nesreč,
—	povečanje števila vključenega prebivalstva v enoto in štabe civilne zaščite na 16 ®/o v občini, od tega v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah na 20 % glede na skupno število zaposlenih in v krajevnih skupnostih 11 % glede na število zaposlenih in v krajevnih skupnostih 11 % glede na število prebivalcev,
—	zagotavljanje materialne opremljenosti in strokovne usposobljenosti enot in štabov civilne zaščite,
—	usposabljanje svojih organov in organizacij za delovanje v izrednih in vojnih razmerah,
—	zagotavljanju zalog deficitarnih surovin in repromateriala za delovanje v izrednih in vojnih razmerah,
—	izvajanje integriranih vojnih vaj ter stalno preverjanje kadrovskih in materialnih možnosti za delovanje v različnih razmerah.
ženci dogovora težili za tem,' da bi se postopno zmanjševale razlike v razvitosti posameznih območij. Zato bodo manj razvite krajevne skupnosti in manj razvita območja znotraj njih razvijali hitreje. S pospeševalnimi ukrepi bodo na teh območij hitreje razvijali kmetijstvo in drobno gospodarstvo. Pospešili bodo vlaganja v proizvodne obrate. Z izdelavo urbanistične dokumentacije in z razvijanjem infrastrukture, predvsem vode in elektrike ter oskrbovalnih funkcij na teh območjih bodo zagotovili osnovne pogoje za hitrejši razvoj teh območij.
63.	člen
Udeleženci dogovora soglašajo, da se v skladu s kriteriji republiškega zakona kot manj razviti štej'eta območji Haloz in Slovenskih goric in s tem vse krajevne skupnosti, ki so ustanovljene na teh dveh območjih.
64.	člen
Temeljna banka Maribor in druge banke bodo sodelovale pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij predvsem s kreditiranjem naložb in ugodnejšimi kreditnimi pogoji za manj razvita območja Haloz in Slovenskih goric.
65.	člen
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo v okviru svojih planskih aktov predvidele ukrepe za hitrejši razvoj manj razvitih območij in to: razvoja kmetijstva, gozdarstva, gozdarske infrastrukture, predvsem pa izgradnjo vodovodnega omrežja, vzdrževanje rekonstrukcije in modernizacije električnega omrežja.
66.	člen
V dogovoru z republiško konferenco ZSMS bo občinska konferenca ZSMS še v naprej razvijala vrednote mladinskega prostovoljnega dela v razvoju manj razvitih območij. V okviru mladinskih delovnih akcij bo ZSMS sodelovala predvsem pri izgradnji vodovodnega in cestnega omrežja.
67.	člen
Lokalna skupnost za ceste bo skupaj z republiško skupnostjo za ceste izvajala modernizacijo cest na manj razvitih območjih občine, pri čemer bo republiška skupnost za ceste nadaljevala modernizacijo že začetih prednostnih cestnih odcepov ter mostu na Dravinji.
68.	člen
Zdravstvena skupnost bo širila svojo dejavnost na manj razvitih območjih občin tako, da bo zagotovila boljše zdravstveno varstvo za občane z območja Haloz in Slovenskih goric.
69.	člen
Socialno skrbstvo bo pri dajanju družbene pomoči socialno ogroženim občanom posvetilo posebno skrb socialno ogroženim družinam na manj razvitih območjih Haloz in Slovenskih goric.
60.	člen
Udeleženci dogovora bodo zagotavljali materialne in druge pogoje za nadaljnji razvoj in učinkovito delovanje sistema družbene samozaščite, vključujoč organe za notranje žadcvc, ki kot strokovna služba skrbijo za varstvo ustavne ureditve, varnost ljudi, družbenega in zasebnega premoženja, Zagotovili bodo sredstva za izpopolnitev opreme in oborožitve ter za izvajanje obrambnih priprav organov za notranje zadeve.
61.	člen
Izvršni svet skupščine občine Ptuj bo za realizacijo nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljal sredstva v svojih letnih proračunih, da bbdo skupna sredstva vključno z obrambnimi pripravami v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih dosegla do 0,5 % narodnega dohodka v Občini v obdobju 1981 — 1985.
Za izvajanje nalog, ki so skupnega pomena za razvoj ljudske obrambe v občini Pitij bomo udeleženci dogovora zraven sredstev proračuna združevali sredstva za realizacijo vsakoletnih programov razvoja ljudske obrambe po stopnji Ò;Ì6 % od dohodka.
Udelezèhci dogovora bodo zagotavljali pogoje in sredstva za organizacijo in delovanje proizvodnje in storitev v vojni na podlagi svojih obrambnih načrtov.
16.	NALOGE NA PODROČJU POSPEŠEVANJA SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA
Podpisniki: krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, Temeljna banka Maribor, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Izvršni svet skupščine občine, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZSMS.
62.	člen
V skladu s politiko hitrejšega razvoja manj razvitih območij bodo udele-
70.	člen
Kulturna in telcsnokulturna skupnost bosta sodelovali pri sofinanciranju kulturne in telesnokulturne dejavnosti na območju Haloz in Slovenskih goric.
71.	člen
Komunalno podjetje Ptuj — TOZD Avtopark in Ccrtus Maribor — TOZD Potniški promet Ptuj bosta sodelovala pri hitrejšem razvoju manj razvitih območij Haloz in Slovenskih goric tako, da bosta uvedli nove avtobusne proge za prevoz delavcev s teh območij na delo in domov.
17.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
Podpisniki:	organizacije združenega dela, krajevne skupnosti,
samoupravne interesne skupnosti, Izvršni svet, OK SZDL
72.	člen
Udeleženci tega dogovora bodo usmerjali prizadevanja za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov in solidarno zadovoljevali interese in potrebe delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. Poglabljali bodo samoupravno socialistično zavest do takšne mere, da se bo v krajevno samoupravo in v delo delegacij vključeval sleherni občan in tako neposredno sodeloval in odločal o razvoju svoje krajevne skupnosti kot tudi širše družbeno politične skupnosti.
Krajevna skupnost bo nosilec in pobudnik vseh družbenih aktivnosti na njenem območju. Razvijala se bo kot odprta samoupravna interesna skupnost in povezovala z drugimi organizacijami in skupnostmi na podlagi skupnih interesov.
V večjih krajevnih skupnostih, ki imajo v svojem sestavu strnjena naselja in vse ostale realne možnosti, bodo dograjevali sistem vaške samouprave (vaški odbori).
Krajevne skupnosti na območju mesta Ptuj bodo skrbele za enakomernejši razvoj znotraj krajevnih skupnosti.
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo na podlagi Dogovora o osnovah in merilih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na sredstvih proračuna občine Ptuj za obdobje 1981—1985 zagotavljali sredstva za delovanje krajevnih skupnosti, ki se oblikujejo iz proračuna občine na podlagi osnov in meril določenih v dogovoru.
Krajevne skupnosti bodo skupaj z zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbeno političnimi organizacijami in društvi, skladno z objektivno ugotovljenimi potrebami ter materialnimi možnostmi zagotavljale gradnje ustreznih večnamenskih objektov, ter skrbele za njihovo racionalno uporabo ter upravljanje po načelih dobrega gospodarjenja.
Krajevne skupnosti bodo skrbele za ostarele občane, jim nudile sosedsko pomoč, predvsem pa bodo nudile sosedsko pomoč udeležencem NOB in jih hkrati organizirale v različne rekreativne dejavnosti.
Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo v vseh krajevnih skupnostih dosledno izvajali določbe v zvezi z varstvom zdravega človekovega okolja, predvsem z varovanjem in ohranitvijo naravnih in z delom pridobljenih vrednot zdravega človekovega okolja, z zagotavljanjem zdravih, bivalnih in delovnih pogojev ter preprečevanje onesnaževanja okolja po različnih dejavnikih.
Udeleženci dogovora se obvezujejo, da bodo še vnaprej podružbljali ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter civilno zaščito.
Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov v krajevni skupnosti bodo udeleženci dogovora delovali, da bodo delovni ljudje in občani v tem srednjeročnem obdobju združevali sredstva od osebnih dohodkov na osnovi skupnega programa. Pri opredeljevanju nalog skupnega programa bodo uveljavili:
—	kriterij zadovoljevanja čim širših potreb in interesov delovnih ljudi in občanov in
—	kriterij skladnejšega razvoja vseh območij občine.
Krajevne skupnosti, ki nimajo usklajenega obdobja, za katerega je uveden samoprispevek s srednjeročnim planskim obdobjem 1981 —1985, bodo še pred iztekom obdobja sedanjega krajevnega samoprispevka pričele aktivnosti za pripravo programa ter uvedbo novega krajevnega samoprispevka z referendumom za obdobje do konca leta 1985.
Krajevne skupnosti in Temeljna banka Maribor se bodo najkasneje do 30/6-1981. leta dogovorile in sprejele ustrezen sporazum o združevanju sredstev ter osnovah in merilih za racionalno izrabo združenih sredstev za skupne naložbe, ki bodo zagotavljale uresničevanje oziroma izvajanje skupnih interesov in potreb občanov, ne oziraje se na teritorialne meje krajevnih skupnosti.
18.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Podpisniki: Izvršni svet skupščine občine. Komunalna skupnost, Stanovanjska skupnost. Kmetijsko zemljiška skupnost, Območna vodna skupnost, Samoupravna interesna skupnost za PTT promet, TOZD Elektro Ptuj, samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo, Pokrajinski muzej Ptuj.
73.	člen
Na področju urejanja prostora bodo udeleženci dogovora zagotovili pravočasno dopolnitev in izdelavo urbanistične dokumentacije in pogoje za opremljenost prostora v občini tako, da se bodo izenačevali pogoji življenja in dela za vse prebivalce na celotnem občinskem območju. Taka razvojna usmerjenost narekuje nadaljnjo izvajanje namenske in dolgoročne racionalne izrabe prostora, oziroma urbanizacije v skladu z veljavnimi prostorskimi in urbanističnimi dokumenti v občini; določitev in varovanje najbolj primernih kmetijskih zemljišč in varovalnih gozdov, nadomeščanje izgubljenih kmetijskih zemljišč, urejanje večjih obstoječih kompleksov s komasacijami in pridobivanjem novih kmetijskih in gradbenih zemljišč z melioracijami in drugimi posegi. Za izrabo in varovanje kmetijskih zemljišč je izdelan predlog razvrstitve po letih in pomenu:
a)	območja, razvrščena v prvo skupino, ki se praviloma izkoriščajo le za kmetijsko rabo kot temeljno osnovo za pridobivanje hrane in območja, ki se poleg kmetijstva lahko koristijo tudi v druge namene (za rekreacijo, ljubiteljsko proizvodnjo pri zidanicah itd.).
Delež prve skupine kmetijskih zemljišč znaša 32,86 % prostora v občini ali 21.205,80 ha;
b)	območja, razvrščena v drugo skupino,ki so namenjena tudi za kmetijsko rabo in ki se lahko koristijo tudi za druge namene, vendar v skladu s sprejetimi usmeritvami. Delež druge skupine kmetijskih zemljišč znaša 31,07 % prostora v občini ali 20.048,90 ha.
74.	člen
Kmetijska zemljiška skupnost bo z namenom varovanja in izrabe kmetijskih zemljišč zagotovila izdelavo agrokarte, kjer bodo določena:
a)	območja, ki se praviloma izkoriščajo le za kmetijstvo kot temelj za proizvodnjo hrane in območja, ki se poleg kmetijstva lahko koristijo tudi v druge namene, t. j. za ljubiteljsko dejavnost, rekreacijo in drugo;
b)	zemljišča, ki bodo z družbenim planom določena za kmetijstvo in bo zanje opredeljen način usposabljanja, izboljšanja in koriščenja (kmetijske melioracije, komasacije in aktiviranje neobdelanih površin);
c)	zemljišča, ki so namenjena urbanizaciji in so sedaj v kmetijski rabi. Zanje bodo udeleženci zagotovili sredstva in ukrepe za nadomestitev in usposobitev novih kmetijskih površin.
Udeleženci dogovora bodo zagotovili racionalno koriščenje za gradnjo določenih zemljišč in to tako, da bo omogočena rentabilna kmetijska proizvodnja do spremembe namembnosti teh zemljišč.
Zasebno stanovanjsko gradnjo bodo usmerjali na slabša kmetijska zemljišča v zato določena območja v občini, kjer bo zasebna stanovanjska gradnja omogočila tudi aktiviranje kmetijskih površin, ki niso primerna za organizirano tržno proizvodnjo.
Gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti bodo usmerjali v industrijske cone; stanovanjsko gradnjo pa v organizirane in strnjene soseske oziroma naselja.
75.	člen
Udeleženci dogovora sprejmejo primarno obliko uporabe zemljišč za naslednje namene:
a)	poselitvena območja, t. j. območja naselij, ki zajemajo: stanovanjska območja, območja proizvodnih in servisnih dejavnosti, območja večjih športnih rekreacijskih in drugih površin. Med taka območja spadajo naselja, katerih meje in površine določajo že sprejeti urbanistični dokumenti, in to:
—	urbanistični načrti za ureditveno območje: Ptuj, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik;
—	zazidalni načrti za naselja; Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica, Cirkulane kot centri vplivnih območij, ter Grajena, Destrnik, Vitomarcn Polenšak, Dornava, Zavrč, Leskovec, Žetale, Stoperce, Dolena, Ptujska gora, Lovrenc, Cirkovce, del Rogoznice in del Hajdine, kjer so sedeži krajevnih skupnosti;
—	urbanistični redi: za območje občine s kraji in vasmi, ki niso našteti v prvi in drugi alinei pod a).
Poselitvene površine merijo 3.102,70 ha, kar predstavlja 4,80 % prostora občine. Udeleženci ugotavljamo, da je v tem srednjeročnem obdobju možno poselitvene površine povečati na skupaj 3.200 ha, kar predstavlja 4,96 % prostora občine, sedanje poselitvene površine pa si bomo prizadevali zgostiti in jih racionalno pozidati;
b)	odlagališča odpadkov:
v Ptuju, Kidričevem, Majšperku, Podlehniku, Gorišnici in Cirkovcah;
c)	centralno zbirališče živalskih trupel in odpadkov v Ptuju;
č) območja za pridobivanje rudnin:
—	centralna gramoznica na Dravskem polju,
—	kamnolomi Dobrina, Zavrč, Hrastovec, Vurberg in že znanih lokacijah z oceno eksploatacjje s predhodnimi raziskavami,
—	glinokopa v Žabjaku in Janžovcih;
d)	objekti in trase infrastrukture zunaj naselij:
—	za gradnjo obvoznice v Ptuju,
—	za gradnjo elektroenergetskega omrežja;
Udeleženci dogovora bodo svoje interese vskladili z interesi Območne skupnosti Elektro in republiško skupnostjo za ceste;
e)	najožji varstveni pasovi zajetij in črpališč podzemne vode za oskrbo s
pitno vodo: (druga raba ni možna):	— 12 ha Dravsko polje — Kidričevo,
—	14 ha Dravsko polje — Ptuj (Skorba, Lancova vas, šikole);
f)	ožji varstveni pasovi zajetij ali črpališč za oskrbo s pitno vodo:
—	47 ha Dravsko polje — Kidričevo,
—	54 ha Dravsko polje — Ptuj (Skorba, Lancova vas, Šikole);
—	Ptujsko polje — vplivni varstveni pas podtalnice, ki ga je treba prostorsko definirati na podlagi predhodnih raziskav.
Udeleženci dogovora bodo najožje in ožje varstvene pasove zajetij in črpališča podzemne vode za oskrbo s pitno vodo vskladili svoje interese z Območno vodno skupnostjo Drava.
Izvršni svet skupščine občine bo zaščitil ta območja z odlokom;
g)	gozdna zemljišča 17.544,50 ha; kar predstavlja 27,20 % prostora občine . h) zidanice in počitniške hiše: v Krčevini pri Vurbegu, Dravinjskem vrhu,
Sedlašeku, Gradišču, Gruškovcu, Belskem vrhu;
i) območja za gradnjo farmskih objektov za proizvodnjo mesa in jajc.
76.	člen
Udeleženci soglašajo, da se zagotovi organizirano pridobivanje gramoza, kamna in gline. Za dosego tega cilja bodo:
—	v okviru komunalne dejavnosti ustanovili organizacijo posebnega družbenega pomena, ki bo opravljala z eksploatacijo gramoza,
—	opredelili lokacijo za novo separacijo, betonarno in asfaltno bazo na osnovi predhodnih študij in raziskav,
—- združevali sredstva uporabnikov za novo centralno gramoznico,
—	aktivirali kamnolom v Dobrini in Hrastovcu po predhodni strokovni oceni potreb in eksploatacije,
—	proučili možnost pridobivanja peskov s hribine pri Vurbergu, Destrniku in Votomarcih,
—	razširili glonokop v Janežovcih in ocenili možnost izkoriščanja gline v Žabjaku za inobstrijo opečnih izdelkov.
77.	člen
Za zagotovitev in ureditev centralnega odlagališča odpadkov za potrebe mesta Ptuj in za centre večjih vplivnih območij (Kidričevo, majšperk, Podlehnik, Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica, Cirkulane in drugi kraji s sedeži krajevnih skupnosti), bodo udeleženci dogovora zagotovili prostor in sredstva. Istočasno bodo sanirali ,.divja” odlagališča odpadkov. Pripravili bodo tudi strokovno dokumentacijo in določili lokacijo za ureditev skupnega odlagališča odpadkov strupenih snovi.
78.	Člen
Utlelcvafd dogovora prevzemajo naloge varstva pred škodljivim delovanjem voda, Urejanja vodotokov, rabo in dispozicijo vode s povdarkom na varstvu kvalitete voda. Zagotovili bodo:
dokončanje regulacije potoka Polskava in njenih pritokov
—	regulacijo reke Dravinje s pritoki,
—	regulacijo potoka Rogatnice in s tem preprečili poplavljanje teh vodo-
tokov.
V ta namen bo urejena tudi akumulacija vode v Medvedcih.
Udeleženci dogovora bodo pripravljali tudi programe za regulacijo poto-ko' : C.rajena, Rogoznica in njih pritokov.
79.	člen
Udeleženci dogovora bodo skladno s ciljem ohranitve, vzdrževanja in smotrnega jtktiv iranja kvalitetne naravne dediščine opredelili spomeniški fond in na osnovi ponovnega vrednotenja ugotovili družbene potrebe in možnosti ter na tej osnovi izdelali program ukrepov, s katerimi bodo omejili ali onemogočili ra/vòj dejavnosti in posege, ki vplivajo na spremenjanje njihove narav ne značilnosti.
7. varstvenimi ukrepi bodo omejili zlasti: pozidavo, spremembe v rabi tal, ki pomembneje spreminjajo naravne značilnosti.
Izvršni svet bo za zagotovitev varstva grebena in pobočja Rogaške ali Donačke gore (dela, ki sega v občino Ptuj) vskladil varstvene ukrepe z občino Smariv' (republiko).
80.	člen
Pri izrabi'prostora bodo udeleženci tega dogovora delovali v smeri, spoznavanja, varovanja in aktiviranja kulturnih spomenikov kot primarni turistični potencial mesta in naselij.
Izvršni svet skupščine občine bo s posebnim odlokom zavaroval območja, posamezne objekte ali skupine objektov, ki zaradi posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena predstavljajo nepremično kulturno dediščino.
Za področje varstva kulturne dediščine bo Kulturna skupnost Slovenije z dogovorom z občinsko kulturno skunostjo sofinancirala naslednje spomenike v občini: grad Dornava, sakralna spomenika v Ptuju in Turnišču, zgodovinski s po metli k Bori in arheološke spomenike v Ptuju.
\	81. člen
Udeleženci dogovora soglašajo, da so naselja v občini Ptuj, glede na oskrbne in storitvene funkcije, ki jih imajo v omrežju naselij, opredeljena kot:
a)	središče širšega regionalnega pomena: Ptuj
b)	pomembnejša lokalna središča: Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Cirkulane, Gorišnica, .luršinci. Trnovska vas,
c)	lokalna oskrbna storitvena središča: Grajena, Destrnik, Vitomarci, Polenšak, Dornava, Zavrč, Leskovec, Žetale, Stoperce, Dolena, Ptujska Gora, Lovrenc, Cirkulane, del Rogoznice, del Hajdine.
Udeleženci bodo za navedena naselja opredelili delitev funkcij in delavnosti, ki naj na osnovi kriterijev zagotavljajo čim bolj enakomeren razvoj vseh območij občine.
82. člen
Udeleženci dogovora bodo zagotovili potrebne površine zemljišč z lokacijami za gradnjo:
—	industrijskih in drugih objektqv v 1. in II. industrijski coni v Ptuju, Cirkulanah, Gorišnici, Juršincih, Kidričevem, Majšperku, Podlehniku, Vidmu, Trnovski vasi in Slovenji vasi — Zlatoličju,
obicktov osnovne preskrbe,
—	gradnjo stanovanj,
—	farmskih objektov.
Za gradnjo v urbanih naseljih bodo zagotovili 44,15 ha površin za stanovanjsko in industrijsko gradnjo, od tega odkupili 44,15 ha in opremili J4,15 površin.
Za realizacijo predvidenih posegov v prostor bodo udeleženci izdelali ustrezno urbanistično dokumentacijo, t. j. posamezne zazidalne načrte, ki bovlo pokrivali dejavnosti izdružbenega plana za obdobje 1981 — 1985.
Pri graditvi in urejanju naselij bodo udeleženci upoštevali:
—	kriterije racionalne izrabe stavbnih zemljišč tako, da bodo povečali gostoto prebivalstva v redko naseljenih območjih z ustreznimi tipi objektov in z drugimi ukrepi, posebno — tudi na obstoječih, komunalno opremljenih zemljiščih, kriti rij štednje z energijo pri projektih objektov, pri razporeditvi objektov pri ogrevanju naselij, itd.,
—	kriterije varnosti, varovanja okolja in povečanja življenjskega standarda (zdrav ega, kulturnega in humanega okolja).
19.	DRUŽBENI INFORMACIJSKI SISTEM
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, Občinski svet zveze sindikatov Slovenije, Občinska konferenca SZ.pL, SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti, Radio-Tednik, Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Ptui.
Deiež/ KAzvASr'r'/£:	s c. v Obč/s// f>ruJ

zeqe\’0A :		tMero-?/* zeA‘U/čc/i 7. v/ivnr
	!	J	xm ero	z cHLj/ ? o4- jT- vfisj-e
		Cjoz&vA zeAUjsčcA,
•		yoo*M ZC-IZJ/SC-A -/•OKČSIM/IS?
	msmm	r'OSGJ. /TV «5 ~ MAfC-ČJA—
	L... ._J	care, roj-i
	mam	že j. ezMtcA-
	83.	člen
Udeleženci ugotavljajo, da je potrebno v obdobju 1981 —1985 ražviti v občini celovit in enoten družbeni sistem informiranja tako, da bo postopno preseženo ponavljanje zajemanja podatkov in da bodo subjekti družbenega sistema informiranja lahko pridobili iz skupnih baz in osebnih podatkov listo, kar potrebujejo na racionalni način. Za razvoj takega informiranja bodo udeleženci tega dogovora zagotovili ustrezno organizacijo, tehnologijo in opremo, oz. nosilce in način financiranja.
V zvezi s tem bo na ravni SR Slovenije pripravljen ustrezni družbeni dogovor in na njegovi osnovi posebni dogovori in sporazumi ter planski akti, ki bodo določili kompletne obveznosti pri izgradnji in uporabi družbeno informacijskega sistema.
20.	DRŽAVNI ORGANI Podpisniki: Izvršni svet skupščine občine
84.	člen
Za zagotavljanje pogojev dela državnih organov bo izvršni svet v tem srednjeročnem obdobju zagotovil v okviru proračunskih možnosti naslednje prostorske in finančne pogoje:
a) zidavo podstrešja na obstoječi stavbi sodišča, -kjer je možno pridobiti 320 kv. m koristne površine. Skupna investicijska vrednost po cenah leta 1980 znaša 4 mio din, ki jih bo zagotovi) iz sredstev proračuna v obdobju 1981—1985, deloma pa tudi že v letu 1980;
b) za zagotovitev prostorskih pogojev dela Postaje milice v Ptuju in dopolnilne ureditve za delo oddelkov milice v Gorišnici, Majšperku, Podlehniku in Destrniku bo zagotovil prostorske rešitve in sredstva v skupni vrednosti po 'cenah leta 4980 v znesku 31 mio din. Sredstva bo zagotovil iz sredstev proračuna v obdobju 1981—1985;
c)	v skladu z družbenim dogovorom o uresničevanju planov geodetskih del in razvoja geodetske službe v SR Sloveniji in občinah bo izvršni svet zagotovil organizacijske, kadrovske, finančne in druge pogoje za delo geodeteke
službe;
č) zagotovil bo sredstva za razvoj ÀOP službe v višini 5 mio din v obdobju 1981 — 1985;
d)	izvršni svet bo, glede na prostorske probleme, ki ovirajo učinkovito
delovanje upravnih in drugih državnih organov v letu 1981 pripravil program za kompleksno in postopno reševanje prostorskih problemov državnih organov.	'
21.	KONČNE DOLOČBE
85.	člen
Skupščina občine Ptuj, družbenopolitifne organizacije, Medobčinska ’ gospodarska zbornica za Podravje, vse temeljne organizacije združenega dela preko delovne organizacije ali delovne organizacije preko sestavljene organizacije združenega dela, vse samoupravne interesne skupnosti (občinske in območne), Temeljna banka Maribor, Združenje obrtnikov. Združenje kmetov bodo v tem dogovoru podane določbe vključili v družbeni plan razvoja občine Ptuj za obdobje 1981 —1985 kot skupni planski akt. Uresničevanje nalog in aktivnosti iz tega dogovora bodo opredelili v izvedbenih planskih aktih, resolucijah občine Ptuj v posameznih letih od leta 1981 do leta 1985.
Da bi zagotovili stabilne pogoje gospodarjenja, se udeleženci tega dogovora samoupravno dogovorijo, da bodo dosledno uresničevali naloge, dogovo-t iene v tem dogovoru in drugih planskih aktih, ki so osnova tega dogovora in da se bodo medsebojno najmanj enkrat letno obveščali o izvajanju s tem dogovorom sprejetih nalog in aktivnosti.
86.	člen
V primeru, da bodo spremembe v razvoju onemogočale dinamiko, obseg ali način izpolnjevanja prevzetih obveznosti s tem dogovorom, bodo udeleženci predlagali spremembo dogovora po enakem postopku kot je bil sprejet.
87.	člen
Udeleženci sc obvezujejo, da bodo v planskih aktih, ki jih sklepamo z drugimi nosilci planiranja, sprejemali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in v ta namen tudi združevali oz. usmerjali sredstva ter sprejemali druge potrebne ukrepe.
88.	člen
K temu dogovoru lahko naknadno pristopijo tudi drugi udeleženci. Če sprejmejo s sporazumi o temeljih svojih ali skupnih planov take obveznosti, ki bodo bistvene za uresničevanje skupnih ciljev in nalog dogovorjenih v družbenem planu občine Ptuj za obdobje 1981—1985.
*	89. člen
Izvršni svet skupščine občine, samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, organi upravljanja samo-upravnih organizacij in skupnosti ter družbeni pravobranilec (v nadaljnjem besedilu podpisniki dogovora) bodo imenovali odbor udeležencev dogovora v roku 30 dni po podpisu dogovora.
Odbor udeležencev bo:
—	spremljal in analiziral uresničevanje nalog in obveznosti podpisnikov dogovora,
—	dajal pobude IS skupščine občine Ptuj in ostale udeležence o poteku uresničevanja skupno dogovorjenih nalog,
—	izbiral in oblikoval predloge za spremembe in dopolnitve dogovora.
90.	člen
Posamezni udeleženci bodo podpisovali ta dogovor v mejah svojih pristojnosti in pooblastil. Morebitne spore v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz dogovora bomo reševali z arbitražo.
91.	člen
Ta dogovor začne veljati, ko ga podpiše večina udeležencev.
Gradis-TOZD Gradnje Ptuj. Intes Maribor-TOZD Pekarne »Vinko Reše Ptuj. IMP Ljubljana-TOZD Elektrokovinar Ptuj. Konus Slovenske Kon-jice-TOZD Lahka obutev Majšperk. Konus Slovenske Konjice-TOZD Blagovna hiša Ptuj. Kmetijski kombinat Ptuj. Kmetijska zadruga Ptuj. Komunalno podjetje Ptuj. Kmetijska zadruga »Dravsko poljem Lovrenc na Dravskem polju. Labod Novo mesto-TOZD Delta Ptuj. Merinka-TOZD Tovarna volnenih izdelkov Majšperk. Mercator-lzbira-Panonija Ptuj. Mesokombinat Perutnina Ptuj. ONPZ Panorama Ptuj. Obdravski zavod za veterinarstvo ih živinorejo Ptuj. Opekarna Ptuj. Proizvodno podjetje »Olga Meglič« Ptuj. Pleskar Ptuj. Podjetje za PTT-TOZD za PTT promet Ptuj. Petrol Ljubljana-TOZD Motel Podlehnik. Projekta inženiring Ptuj. LIK Savinja-TOZD Lesna industrija Ptuj. LIK Savinja-TOZD Trgovina »Les« Ptuj. Stanovanjski servis Ptuj. Stavbar Maribor-TOZD Gradbeništvo »Drava« Ptuj. Tovarna glinice in aluminija Kidričevo. TGO Gorenje Velenje-TOZD Elektronika Ptuj. TAM Maribor-TOZD Karoser-nica Pza obrat Ptuj. VGP Maribor-TOZD Vodnogospodarska enota »Drava« Ptuj. ŽG CD Ljubljana-TOZD za vzdrževanje voz Ptuj. Aeroklub Ptuj. Center srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. Delavska univerza Ptuj. Dom upokojencev Ptuj. Glasbena šola »Karol Pahor« Ptuj. Ljudska in študijska knjižnica Ptuj. Mestni kino Ptuj. Pokrajinski muzej Ptuj. Radio-Tednik Ptuj. Skupne službe SOS družbenih dejavnosti občine Ptuj. Skupne službe krajevnih skupnosti mesta Ptuj. Vzgojno varstveni zavod Ptuj. Zgodovinski arhiv Ptuj. Zdravstveni center Ptuj-Ormož Ptuj. Združene lekarne Ptuj. Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava. Združenje* obrtnikov Ptuj. Osnovna šola Cirkovce. Osnovna šola Cirkulane. Osnovna šola Destrnik. Osnovna šola Dornava. Osnovna šola Gorišnica. Osnovna šola Hajdina. Osnovna šola Juršinci. Osnovna šola Kidričevo. Osnovna šola Leskovec. Osnovna šola Majšperk. Osnovna šola Markovci. Osnovna šola Podlehnik. Osnovna šola »Ljudevita Pivka« Ptuj. Osnovna šola »Franc Osojnik« Ptuj, Osnovna šola »Ivan Spolenjak« Ptuj. Osnovna šola »Tone Žnidarič« Ptuj. Osnovna šola »Olga Meglič« Ptuj. Osnovna šola Videm pri Ptuju, Krajevna skupnost Cirkovce, Krajevne skupnost Cirkulane. Krajevna skupnost Destrnik. Krajevna skupnost Dolena. Krajevna skupnost Dornava. Krajevna skupnost Gorišnica. Krajevna skupnost Grajena. Krajevna skupnost Hajdina. Krajevna skupnost, Juršinci. Krajevna skupnost Kidričevo, Krajevna skupnost Lovrenc na Dravskem polju. Krajevna skupnost Leskovec. Krajevna skupnost Majšperk. Krajevna skupnost Markovci. Krajevna skupnost Podlehnik. Krajevna skupnost Polenšak. Krajevna skupnost Ptujska gora. Krajevna skupnost Rogoznica. Krajevna skupnost Stoperce. Krajevna skupnost Trnovska vas. Krajevna skupnost Vitomarci, Krajevna skupnost Videm pri Ptuju. Krajevna skupnost Zavrč. Krajevna skupnost Žetale. Krajevna skupnost »Boris Ziherl« Ptuj, Krajevna skupnost »Budina-Brstje« Ptuj. Krajevna skupnost »Bratje Reš« Ptuj. Krajevna skupnost »Dušan Kveder« Ptuj. Krajevna skupnost »Franc Osojnik« Ptuj. Krajevna skupnost »Ivan Spolenjak« Ptuj. Krajevna skupnost »Jože Potrč« Ptuj, Krajevna skupnost »Olga Meglič« Ptuj, Krajevna skupnost »Spuhlja« Ptuj. Krajevna skupnost »Tone Žnidarič« Ptuj. Krajevna skupnost »Turnišče« Ptuj. Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj, Skupnost za pospeševanje kmetijstva Ptuj. Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj, Skupnost za varstvo pred požarom Ptuj. Samoupravna komunalna skupnost Ptuj. Lokalna skupnost za ceste Ptuj, Izobraževalna skupnost Ptuj. Raziskovalna skupnost Ptuj. Kulturna skupnost Ptuj, Telesnokulturna skupnost Ptuj. Skupnost otroškega varstva Ptuj, Skupnost socialnega skrbstva Ptuj, Skupnost za zaposlovanje Ptuj, Občinska zdravstvena skupnost Ptuj. Skupnost socialnega varstva Ptuj, Območna vodna skupnost »Drava« za enoto Ptuj. Območna skupnost za PTT promet za enoto Ptuj, Skupnost preskrbovalnega območja »plektro« Maribor za enoto Ptuj, Samoupravna intefespa skupnost za železniški in luški promet-Temeljna skupnost Murska Sobota. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo.
• i *' i r
ib M C I
ìtjììiJ --irl jr: -
darska zl
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Medobčinska gospo-:bornica za Podravje Maribor, Občinski svet Zveze sindikatov
Slovenije Ptuj, Občinska konferenca SZDL Ptuj, Občinska konferenca ZSMS Ptuj. Temeljna banka Maribor, AG IS Ptuj, Agrotransport Ptuj,
ZSMS Ptuj. Temeljna banka Maribor, AGIS Etui. Agrotransport Etuj, Cestno podjetje Maribor-TOZD Vzdrževanje Ptuj, Certus Maribor-
TOZD Gozdarstvo Ptuj, GG Maribor-TOK za gozdarstvo Ptuj, GIP
16.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981-1983 je sprejel izvršilni odbor skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj na seji 4. februarja 1981 naslednji
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za leto 1981.
I.
Udeleženci, ki so sklenili Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj bodo v letu 1981 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj naslednja namenska sredstva:
1.	za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu:
—	po stopnji 1,00 % na BOD nepovratna iz dohodka, za namene solidarnosti v občini,
—	po stopnji 0,295 % na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 % na BOD za gradnjo domov za učence in študente in 0,003 % na BOD za bivalne pogoje udeležencev MDA).
Skupaj 1,295 % na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti.
2.	Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni:
—	po stopnji 2,20 % na BOD iz čistega dohodka za lastne potrebe v OZD,
—	po stopnji 1,63 % na BOD iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini,
—	po stopnji 0,30 % na BOD iz čistega dohodka — za ostale namene vzajemnosti v občini (revitalizacija).
3.	za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na republiški ravni:
—	po stopnji 0,025 % na BOD iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanje stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije.
Skupaj (2. in 3.) 4,155 % na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike.
I.
Obseg sredstev zbranih v občini za program socialnega skrbstva v občini Ptuj za leto 1981 se valorizira za 19,4 %.
II.
Tako valorizirana sredstva za socialno skrbstvo se bodo v letu 1981 zbirala s prispevno stopnjo 1,44 % iz osebnih dohodkov.
lil.
Sredstva po gornji prispevni stopnji bodo zavezanci za prispevek obračunavali in plačevali ob vsakomesečnem dvigu sredstev za osebne dohodke.
Številka: 400-5/81-1 Datum: 16/2-1981
PREDSEDNICA SKUPŠČINE Marija SUMANDL, 1. r.
v
18.
Na osnovi 21. člena statuta Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79) in 1. odstavka 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 15/76) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na seji 13. februarja 1981 sprejela
II.
Sredstva iz tč. 1. tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
Številka: 168/1-80-BJ Datum: 4/2-1981
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj Predsednik IO Jože SKERLOVNIK 1. r.
17.
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj je v smislu določil 21. člena statuta skupnosti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79) in po predlogu izvršnega odbora skupnosti na zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 13/2-1981 sprejela
SKLEP
o valorizaciji sredstev za izvajanje programa socialnega skrbstva v občini Ptuj v letu 1981
S KLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
I.
Preživnine, določene do konca leta 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 29,8 % od 1. marca 1981 dalje.
Preživnine, določene v letu 1980, pa se povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas kdaj so bile določene, takole:
preživnine, določene do konca januarja 1980 za	29,8 Vo
preživnine, določene do konca februarja 1980 za	27,5	Vo
preživnine, določene do konca marca 1980 za	25'	Vo
preživnine, določene do konca aprila 1980 za	22,5	®/o
preživnine, določene do	konca maja 1980 za	2o'	%
preživnine, določene do	konca junija 1980 za	17,5	%
preživnine, določene do	konca julija 1980 za	15’	%
preživnine, določene do	konca avgusta 1980 za	12,5	%
preživnine, določene do konca septembra 1980 za	lo' %
preživnine, določene do konca oktobra 1980 za	j,5 %
preživnine, določene do konca novembra 1980 za	5’	%
preživnine, določene do konca decembra 1980 za	2,5	%
II.
Uskladitev preživnin izvede strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
III.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati z dnem objave.
številka: 56-1/81-1 Datum: 16/2-1981
Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
Marija ŠUMANDL, 1. r.
19.
Nu osnovi 21. ilena statuta Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/79) je skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj na seji 13. februarja 1981 sprejela
S K LE P
o imenovanju predsednika in članov ter namestnikov strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
I.
Strokovna komisija za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ima predsednika in 4 člane:
—	predsednik: dr. Ljuba NEUDAUER, specialist pediater, Med vrti 4, Ptuj;
—	namestnik: dr. Jože UDOVIČ, zdravnik, Krčevina 57;
' — namestnik: dr. Tončka POTOČNIK, pediater, Frankovičeva 11, Ptuj;
—- član: Miran KERIN, dipl. psiholog, Trubarjeva 13, Ptuj;
—	namestnik; Marija KOVAČIČ, dipl. psiholog, Sovjak 6, Trnovska vas;
—	član: Nikica STEGMOLLER, specialist psihiater, Titova št. 1, Murska Sobota;
—	namestnik: Marjan PREGL, specialist psihiater, Hardck, n, h.;
—- član: Hilda SLEKOVEC-SL1VNIK, ortopedagog, Ziherlova ploščad 14, Ptuj:
—	namestnik: Neda PREDIKAKA, ortopedagog, Levstikova pot l/a, Ptuj;
—	namestnik: Jožica KORPAR, pedagog, Frankovičeva 8, Ptuj;
—	član: Marta ZAFOŠNIK, socialna delavka, Lovrenc na Dr. polju 36;
— namestnik: Vida PODLIPNIK, socialna delavka, Kvedrova 2, Ptuj;
—	namestnik: Jožica BRODNJAK, socialna delavka, Potrčeva 43 Ptuj;
—	namestnik: Irena LESNIK, socialna delavka, Majšperk 64;
II.
Administrativna it) tehnična opravila v zvezi z delom komisije opravlja strokovna služba Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj.
III.
Mandatna doba predsednika in članov komisije traja do 31/12-1982.
Številka: 013-20/78-5 Datum: 16 2-1981
Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
,	Marija SUMANDL, 1. r.
20.
VOLILNA KOMISIJA KRAJEVNE SKUPNOSTI LESKOVEC
POROČILO
Volilno komisijo KS Leskovco o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti LESKOVEC.
Volilna komisija KS Leskovec objavlja po 43. členu statuta krajevne skupnosti in po 21. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS. številka 23—1465/77) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Leskovec, kije bil dne. 1. februarja 1981.
1.	Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom sveta krajevne skupnosti Leskovec z dne. 18/12—1980 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Leskovec. Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož, in Ptuj številka 1/81 z dne 18/12-1980.
2.	Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovnih mestih naslednji:
St. gla- sov. mesta	KRAJ (naselje)	skupno Število GLASOVALCEV:		OD TEGA:		Ne- vel- juv- nih	Ni gla- sova- lo
		VPISANIH	GLASOVALO: (SKUPAJ)	’>ZA«	»PROTI«		
' 1	2	3	4	5	6	7 ■	8
, 1.	Sola Leskovec	263	261	206	53	2	2
2.	Trdobojci	64	64	62	2	—	'_.l
3.	Trdobojci	62	62	59	3	—	; 	
4.	Strmce	85	80	57	19	4	5
5.	Repišče	105	101	75	24	2	.'4 •
6.	Veliki Okič 1-34	59	55	52	3	—	4 i
7.	Veliki Okič 35-63	46	39	29	10	—	7
8.	Belavšek	69	61	55	4	2	8
9.	Skorišnjak	95	76	67	4	5	19
10.	Gradišče	51	47	39	5	3 •	4
11.	Velika Varnica	70	62	33	28	1	8
12.	Velika Varnica	191	191	154	31	6	—
^ V'	Skupaj	1.660	1.098	888	186	25	61
Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, daje za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev:
Št. glasoval. KRAJ (NASELJE) mesta
1.	Sola Leskovec
2.	Trdobojci 1—38
3.	Trdobojci 43—80
4.	Strmec pri Leskovcu
5.	Repišče
6.	Veliki Okič 1-34
ŠTEVILO GLASOVALO		
VPISANIH	■■ZA.. UVED-	V ODST
GLASO-	BO SAMO-	OTOKIH
VALCEV PRISPEVKA		
261	206	78,3
64	62	96.7
62	59	94,2
85	57	71,3
105	75	74.3
59	52	93.6
7.	Veliki Okič 35-63	46	29	74,3
8.	Belavšek	69	55	89.6
9.	Skorišnjak	95	67	87,8
10.	Gradišče	51	39	82.7
11.	Velika Varnica 1—33	70	33	53.1
12.	Velika Varnica 34—128	191	154	80.1
	Skupaj	1.160	888	79.9
4.	Po drugem odstavku 21. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. številka 23—1465/77) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani — glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka glasovanja ni-so mogli udeležiti.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Leskovec bilo po številu 61.
Glede nato ugotavlja komisija, da je bilo na referendumu 1.099 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 888 glasovalcev ali 79,9 %.
Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu .21. člena zakona o referendumu, (Uradni list SRS številka 23—1465/77), daje referendum na območju krajevne skupnosti LESKOVEC uspel.
?
Številka: VK-014-128/80
Datum: 1/2—1981
Tajnik volilne komisije Ivan Medved, 1. r.
Predsednik Volilne komisije Kodrič Alfonz, I. r.
Člani volilne komisije Kmetec Janez, 1, r. Rakovec Katarina. I. r. Potočnik Maks. I. r.
-, '•&*■
' ■

-5?/
*-■

V/ '"-
»	'• «m • •

POPRAVEK
V poročilu volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Hajdina, objavljenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, številka 2-9/81 z dne 29. januarja 1981, se 2.,odstavek točke c pravilno glasi:
»Takih občanov je bilo v krajevni skupnosti 229«.	,
Uredništvo
»
»



j




;

Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posamezni j štev,ilk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj zavod Radio-Tednik Ptuj. Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sede'
uredništva Ptuj. Srbski trg l/I. Tiska časopisno grafično podjetje Večer. Tržaška 14. Maribor.
---------—------------------------------------