GDK 18+461+463:173.5+174 (497.4)(045)=163.6
Ekološke značilnosti, razširjenost in ohranitvena stanja evropsko varstveno pomembnih praprotnic in semenk, ki uspevajo v gozdovih Slovenije
Ecological Characteristics, Distribution, and Preservation Conditions of Pteridophytes and Spermathophytes of European Conservational Importance, Growing in Slovenian Forests
Igor DAKSKoBLER1, Branko VREŠ2 Izvleček:
Dakskobler, I., Vreš, B.: Ekološke značilnosti, razširjenost in ohranitvena stanja evropsko varstveno pomembnih praprotnic in semenk, ki uspevajo v gozdovih Slovenije. Gozdarski vestnik, 72/2014. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 34. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. V članku obravnavamo dvanajst evropsko varstveno pomembnih praprotnic in semenk, ki uspevajo v gozdnatem prostoru Slovenije, predvsem z vidika, kako na njihova rastišča lahko vplivajo posegi v prostor (gradnja prometnic, sečnja, spravilo). Prisotnost teh vrst na gozdnih rastiščih navadno ni ovira za gospodarjenje, terja pa ustrezne prilagoditve, ki naj bodo v izbiri trase spravünih poti, v prepovedi močnega odpiranja ali krčitev, v sečnji zunaj vegetacijske sezone. Priporočamo izločanje ekocelic, kjer je v pasu ene do dveh drevesnih višin od nahajališč dovoljena zgolj sečnja posameznih dreves. Največkrat so take prilagoditve gospodarjenja potrebne na rastiščih vrst Cypripedium calceolus, Eleocharis carniolica in Primula carniolica.
Ključne besede: Natura 2000, cevnice, Cypripedium calceolus, Eleocharis carniolica, Primula carniolica, ekologija, gospodarjenje z gozdom, Slovenija
Abstract:
Dakskobler, I., Vreš, B.: Ecological Characteristics, Distribution, and Preservation Conditions of Pteridophytes and Spermathophytes of European Conservational Importance, Growing in Slovenian Forests. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 72/2014. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 34. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
In the article we deal with twelve pteridophytes and spermathophytes of European conservational importance growing in Slovenian forest areas, above all from the viewpoint of impact of spatial interventions (construction of traffic roads, logging, harvesting) on their sites. Presence of these species at forest sites usually represents no obstacle for management, but it requires appropriate adjustments which should comprise selection of harvest road routes, prohibition of maj or logging or clear cut, felling out of vegetation season. We recommend skipping eco cells where only felling of individual trees is allowed in the zone from one to two tree heights from the site. Most times, such management adjustments are needed at sites of Cypripedium calceolus, Eleocharis carniolica and Primula carniolica.
Key words: Natura 2000, vascular plants, Cypripedium calceolus, Eleocharis carniolica, Primula carniolica, ecology, forest management, Slovenia
1 UVOD	ali zelo redko pa še sedem drugih Natura 2000
1 INTRODUCTION	vrst. V članku opisujemo razmere, ki so ugodne
za uspevanje teh vrst in podajamo priporočila za ravnanje z gozdom na njihovih rastiščih.
Med 26 evropsko varstveno pomembnimi cevni-cami (praprotnicami in semenkami), ki so v Sloveniji vključene v omrežje Natura 2000 (Čušin s sod., 1 Dr. I. D., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 2004), so tri v glavnem gozdne vrste (Adenophora Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored
liliifolia, Cypripedium calceolus, Rhododendron
13, SI-5220 Tolmin in Biotehniška fakulteta, oddelek , ^ >	, .	. ,	^ za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83,
luteum), na gozdni pas pa je v glavnem vezana vrsta si-!000 Ljubljana, igor.dakskobler@zrc-sazu.si Primula carniolica. V gozdnem okolju ponekod 2 Dr. B. V., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, uspeva tudi vrsta Eleocharis carniolica, redkeje Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, branevr@zrc-sazu.si
2 METODE DELA
2	METHODS
Floristične in fitocenološke popise pri obdelavi izbranih vrst Natura 2000 smo naredili po ustaljenih srednjeevropskih metodah (Ehrendorfer in Hamann, 1965, Jalas in Suominen, 1967, Braun--Blanquet, 1964) in jih vnesli v bazo podatkov FloVegSi (Seliškar s sod., 2003). To aplikacijo smo uporabili tudi pri pripravi arealnih kart obravnavanih vrst. Nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk je Mala flora Slovenije (Martinčič s sod., 2007), za imena sintaksonov pa Šilc in Čarni (2012). Pojem ekocelice razumemo v smislu, kot ga opredeljuje Pravilnik o varstvu gozdov (Anon., 2009, glej tudi Hudoklin s sod., 2011). Izbrane cevnice obravnavamo po abecednem vrstnem redu.
3	REZULTATI 3 RESULTS
3.1 Adenophora liliifolia (L.) Bess.
Navadna obročnica (Adenophora liliifolia) je v Sloveniji zelo redka vrsta (slika 2), zanesljivo znana le na nekaj nahajališčih v Zasavju in Kolpski dolini (Babij, 2004, accetto, 2007). Njena rastišča so travniki (redko), travnati gozdni robovi in nekoliko vlažni, svetli gozdovi na strmih skalnatih pobočjih v sestojih asociacij Gentiano symphyandrae-Caricetum sempervirentis, Carici sempervirentis-Brachypodietum rupestris, Querco--Ostryetum, Carici sempervirentis-Pinetum nigrae, Arunco-Fagetum, Hacquetio-Fagetum, Rhododen-dro hirsuti-Fagetum. Večinoma so gozdni sestoji, kjer uspeva, izločeni kot varovalni. Uspelo nam je potrditi le nahajališče v dolini Kolpe, nahajališč v Zasavju nismo več našli, kot jih pred nami ni tudi accetto (2007). V dolini Kolpe smo navadno obročnico popisali med krajema Kuželj in Sro-botnik ob Kolpi, severno od Špičastega hriba v dolini Račkega potoka, na nadmorski višini 250 m (leg. & det. B. Vreš & T. Čelik, 16. 7. 2013). Uspevala je v gozdu, v katerem v drevesni plasti prevladujeta bukev in veliki jesen, poleg njiju pa posamezno rastejo tudi topokrpi in gorski javor ter beli gaber, v sestoju, ki ga uvrščamo v asociacijo Hacquetio-Fagetum. V tej dolini je ta
Slika 1: Adenophora liliifolia. Foto: Branko Vreš Figure 1: Adenophora liliifolia Photo: Branko Vreš
Slika 2: Razširjenost vrste Adenophora liliifolia v Sloveniji Figure 2: Distribution of Adenophora liliifolia in Slovenia
vrsta razmeroma pogosta tudi na strmih pobočjih grebena med zaselkom Bezgovica in južnim delom Bezgarske planine (Accetto, 2007).
Ugodne razmere za uspevanje navadne obroč-nice so v listnatem gozdu z vsaj 60 % zastrtostjo drevesne plasti, naravno drevesno sestavo (brez rastišču tujih iglavcev) in majhno gostoto gozdnih prometnic, ki naj ne bodo v neposredni bližini njenih nahajališč.
Zaradi redkosti predlagamo, da se na zdaj znanih nahajališčih izločijo ekocelice. V pasu dveh drevesnih višin od nahajališča naj ne bi posegali v prostor z gradnjo cest ali vlak, prav tako ne z obsežnejšo sečnjo. Mogoč je posek posameznih dreves, prebiralna ali skupinsko postopna sečnja v času zunaj vegetacijske sezone, pozno jeseni in pozimi.
3.2 Aquilegia iulia Nardi (= A. bertolonii auct. slov.)
Julijsko orlico (Aquilegia iulia) smo doslej uvrščali v jugozahodnoalpski takson Aquilegia bertolonii (Dakskobler, 2004a, 2010). Nardi (2011) je to orlico na podlagi herbarijskih primerkov iz tolminsko--bohinjskega dela Julijskih Alp opisal kot nov takson A. iulia (Podobnik s sod., 2013). Razširjena je v Julijskih alpah (predvsem v Krnskem pogorju in Tolminsko-Bohinjskem grebenu, deloma tudi v Triglavskem pogorju), v severnem delu Trnovskega gozdu in v delu Kamniško-Savinjskih alp (slika 4).
Julijska orlica je vrsta melišč, ki zelo redko uspeva tudi v gozdovih, predvsem v kamnitih črnoborovih sestojih iz asociacije Fraxino orni--Pinetum nigrae, v ruševju (Rhododendro hirsuti--Pinetum mugo= Rhodothamno-Pinetum mugo, Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo), subalpinskem macesnovju (Rhodothamno-Laricetum) in ponekod naplavljena v orogenem vrbovju (Salicetum eleagno-purpureae). To so izključno varovalni gozdovi, kjer so zaradi težke dostopnosti in strmine gozdnogospodarski posegi nesmotrni in tudi morebitni posek posameznih dreves ne ogroža teh rastišč. Najbolj izpostavljena so rastišča na prodi-ščih v dolinah, kjer vrbovja pogosto spreminjajo v pašnike (Dakskobler, 2010). V primeru znanih nahajališč je to treba preprečiti in razvoj vegetacije na prodiščih prepustiti naravni sukcesiji.
Ugodno stanje za uspevanje julijske orlice v gozdnem prostoru so naravni vrzelasti borovi sestoji in sivo vrbovje na prodiščih, v katerih naj bo čim manj človekovih posegov, predvsem ne večjih poškodb tal.
Slika 3: Aquilegia iulia. Foto: Peter Strgar Figure 3: Aquilegia iulia. Photo: Peter Strgar
Slika 4: Razširjenost vrste Aquilegia iulia v Sloveniji Figure 4: Distribution of Aquilegia iulia in Slovenia
3.3 Arabis scopoliana Boiss.
Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana) je predvsem vrsta skalnih razpok, gruščnatih trat in snežnih dolinic v montanskem in subalpinskem pasu z dinarsko (ilirsko) razširjenostjo (Surina, 2004). V Sloveniji ga v gozdnem prostoru najdemo v Govcih na severnem robu Trnovskega gozda (Stanov rob, Dakskobler, 2004b), ponekod na Nanosu (Pleša) - Dakskobler s sod. (2008) in pod
3.4 Asplenium adulterinum Milde
Nepravi sršaj (Asplenium adulterinum) je vrsta serpentinskega skalovja. V Sloveniji sta znani le dve nahajališči na gričevnatem jugovzhodnem obrobju Pohorja: opuščeni kamnolom nad Zgornjo Bistrico in opuščeni kamnolom pri Radkovskem potoku pri Tinjski gori (Škornik, 2004, Dolinar, in litt., slika 8). obe sta v gozdnem okolju in okolico poraščajo kisloljubni bukovi gozdovi iz asociacije Castaneo-Fagetum sylvaticae. Nepravi sršaj raste
Slika 5: Arabis scopoliana. Foto: Boštjan Surina Figure 5: Arabis scopoliana. Photo: Boštjan Surina
Slika 7: Asplenium adulterinum. Foto: Branko Dolinar Figure 7: Asplenium adulterinum. Photo: Branko Dolinar
Slika 6: Razširjenost vrste Arabis scopoliana v Sloveniji Figure 6: Distribution of Arabis scopoliana in Slovenia
Snežnikom (Wraber, 1995, Surina, 2004) - slika 6, a v okoljih, kjer zaradi skrajnih rastišč in poudarjene varovalne vloge že dolgo ni nobenih človekovih posegov v gozd. Gospodarjenje z gozdom torej njegovih rastišč ne ogroža in nanje vplivajo skoraj izključno le naravni dejavniki.
Slika 8: Razširjenost vrste Asplenium adulterinum v Sloveniji
Figure 8: Distribution of Asplenium adulterinum in Slovenia
ponekod tudi na skalnatih brežinah gozdnih poti (Dolinar, in litt.). Pri posegih v te gozdove je treba biti pozoren na take brežine in na okoliško silikatno skalovje (kjer so lahko potencialna rastišča te praproti). To pomeni, da je potrebna previdnost predvsem pri gradnji prometnic (da na primer z miniranjem ne bi uničili potencialnega rastišča) in na teh območjih naj bodo gozdnogojitveni ukrepi malopovršinski.
3.5 Campanula zoysii Wulf.
Zoisova zvončica (Campanula zoysii) je reliktni endemit Jugovzhodnih Alp, v Sloveniji razširjen v Julijskih in Kamniško-Savinjskih alpah, v Karavankah in na severnem robu Trnovskega gozda v Govcih (Dakskobler in Praprotnik, 2004, slika 10). Raste v skalnih razpokah, ponekod na grušču in meliščih. Posamezna nahajališča so
Slika 9: Campanula zoysii. Foto: Peter Strgar Figure 9: Campanula zoysii. Photo: Peter Strgar
v sestojih asociacije Rhodothamno-Laricetum. Gospodarjenje z gozdom ne ogroža te vrste in njenih rastišč.
3.6 Cerastium dinaricum G. Beck & Szysz.
Dinarska smiljka (Cerastium dinaricum) je ilirske vrsta, prebivalka melišč in kamnitih travišč (Wraber, 1995, Bačič in Jogan, 2004 a, Surina, in litt.). Njeno edino znano nahajališče v Sloveniji je pod Snežni-
Slika 11: Cerastium dinaricum. Foto: Boštjan Surina Figure 11: Cerastium dinaricum. Photo: Boštjan Surina
Slika 10: Razširjenost vrste Campanula zoysii v Sloveniji Figure 10: Distribution of Campanula zoysii in Slovenia
Slika 12: Razširjenost vrste Cerastium dinaricum v
Sloveniji
Figure 12: Distribution of Cerastium dinaricum in Slovenia
kom, v gozdnem območju Smrekove drage, pri dnu globoke vrtače (slika 12). Gospodarj enje z gozdom tega rastišča ne ogroža, pač pa ga naravna sukcesija, zaraščanje z rušjem (Pinus mugo) in Waldsteinovo vrbo (Salix waldsteiniana). Na tem nahajališču so pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave pred nekaj leti uspešno odstranili rušje in Waldsteinovo vrbo (Surina, in litt.).
3.7 Cypripedium calceolus L.
Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) je evrazijska vrsta bukovih gozdov (Jogan, 2004). V Sloveniji, kjer je pogostejša le v njenem alpskem delu (slika 14), smo jo našli v sestojih naslednjih bukovih asociacij: Ostryo-Fagetum, Arunco-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Fagetum, Anemono trifoliae--Fagetum, Homogynosylvestris-Fagetum, Ompha-lodo-Fagetum, Polysticho lonchitis-Fagetum, prav tako v gorskih logih - v obrečnih smrekovih, rdečeborovih in sivojelševih sestojih iz asociacij Petasiti paradoxi-Piceetum, Brachypodio-Pinetum sylvestris, Alno incanae-Pinetum sylvestris, Lamio orvalae-Alnetum incanae, Aceri-Alnetum incanae, v subalpinskem smrekovju (Adenostylo glabrae--Piceetum), v ruševju in združbi karpatske breze (Rhodothamno-Pinetum mugo, Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo, Rhododendro hirsuti-Betu-letum carpaticae), v macesnovju (Rhodothamno--Laricetum) in na vlažnih meliščih (Astrantio carniolicae-Adenostyletum glabrae, Caricetum ferrugineae s. lat.) - Accetto (2002), Dakskobler s sod. (2012, 2013, 2014), Vreš s sod. (2012), Surina (in litt.). Višinski razpon nahajališč je od 300 m do 1900 m. Pogosto raste na nekoliko narušenih, erozijskih pobočjih. Njegova nahajališča smo pregledali in popisali na Idrijskem, Cerkljanskem, v Bohinju, Zgornji Savski dolini, na Jezerskem in na Dolenjskem (skupno 40 fitocenoloških popisov).
Ugodno stanje za uspevanje lepega čeveljca v gozdnem prostoru je nekoliko vrzelast sklep drevesne plasti, naravna drevesna sestava (bukev, črni gaber, siva jelša, siva vrba, smreka, macesen, rdeči bor, rušje), ohranjena gozdna tla s čim manj poškodbami, majhna gostota gozdnih prometnic, ki naj ne bodo v neposredni bližini rastišč.
Prisotnost lepega čeveljca terja zelo skrbno ravnanje z gozdom, če le mogoče brez večjih posegov ali celo krčitev. V območjih, kjer so njegova nahajališča, je sečnja dovoljena le v času zunaj vegetacijske sezone, pozno jeseni in pozimi, ko so rastišča zaščitena s snežno odejo, nedopustna pa v času, ko orhideja cveti. Na omenjenih nahajališčih je prepovedana gradnja prometnic (cest in vlak), prav tako drugi večji posegi v gozdni prostor. Če gozdni sestoji, kjer so nahajališča, niso izločeni
Slika 13: Cypripedium calceolus. Foto: Igor Dakskobler Figure 13: Cypripedium calceolus. Photo: Igor Dakskobler
Slika 14: Razširjenost vrste Cypripedium calceolus v Sloveniji
Figure 14: Distribution of Cypripedium calceolus in Slovenia
kot varovalni, predlagamo, da jih izločimo kot ekocelice in v njih gospodarimo prebiralno ali skupinsko postopno tako, da ohranjamo vsaj delno zastrtost gozdnih tal.
3.8 Eleocharis carniolica W. D. J. Koch
Kranjska sita (Eleocharis carniolica) je jugovzho-dnoevropska vrsta, raztreseno razširjena v precejšnjem delu Slovenije (Vreš, 2004, Sunčič s sod.,
Slika 15: Eleocharis carniolica. Foto: Branko Vreš Figure 15: Eleocharis carniolica. Photo: Branko Vreš
Slika 16: Razširjenost vrste Eleocharis carniolica v Sloveniji (Kocjan s sod., 2013)
Figure 16: Distribution of Eleocharis carniolica in Slovenia (Kocjan s sod., 2013)
2012, Kocjan s sod., 2013, slika 16). Raste na bolj ali manj golih vlažnih do močvirnih površinah, na blatnih (občasno suhih), peščenih, ilovnatih in glinenih tleh. Na vlažnih mestih raste tudi v sestojih nekaterih gozdnih združb, na primer v sestojih asociacij Vacciniomyrtilli-Pinetum sylvestris, Carici elongatae-Alnetum glutinosae, Lonicero caprifolii-Quercetum roboris. Ugotavljamo, da se ta vrsta pogosto drugotno pojavlja tudi na gozdnih vlakah in jasah, predvsem v ulekninah na vlažnih ilovnato peščenih tleh. Ugodno (ohranitveno) stanje v gozdnem prostoru zagotavljamo z ustvarjanjem ustreznih svetlobnih in vlažnostnih razmer (malopovršinska odprtost sestojev, ohranjaje mokrišč). V takih gozdovih gospodarjenje z gozdom ni sporno, vendar mora biti nekoliko prilagojeno. Posegi naj bodo zmerni, zunaj vegetacijske sezone, gradnja vlak ni moteča, pač pa bolj grobi posegi (večje sečnje, gradnja ceste v območju nahajališča ipd.), katerih posledica bi bilo fizično uničenje rastlin oz. njihova odstranitev z rastišča. Z zaraščanjem njenih rastišč se zmanjšuje številčnost vrste, zato je priporočljivo občasno odstranjevanje grmovja in posameznih dreves na rastiščih oziroma okoli njih. Ker je pionirska vrsta, ji manjše odprte površine (uleknine), ki nastanejo ob spravilu lesa, nudijo nove nadomestne površine za njeno ohranjanje. Na mestih, kjer raste v kolesnicah vlak, le-teh ni dovoljeno zasipavati, ker bi to povzročilo fizično uničenje rastlin oziroma njihovega rastišča.
3.9 Hladnikia pastinacifolia Rchb.
Rebrinčevolistna hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) je vrstni in rodovni endemit Trnovskega gozda (Čušin, 2004, slika 18). Raste na meliščih in v skalnih razpokah. Na takih rastiščih jo najdemo tudi v svetlih kamnitih borovih sestojih iz asociacij Fraxino orni-Pinetum nigraein Rhodothamno-Pinetum mugo. Gospodarjenje z gozdom ne ogroža te vrste.
Slika17: Hladnikia pastinacifolia. Foto. Igor Dakskobler Figure 17: Hladnikia pastinacifolia. Photo: Igor Daksko-bler
Slika 18: Razširjenost vrste Hladnikia pastinacifolia v Sloveniji
Figure 18: Distribution of Hladnikia pastinacifolia in Slovenia
3.10 Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl
Kratkodlakava popkoresa (Moehringia villosa) je endemit južnih Julijskih Alp in njihovega prigorja (Dakskobler, 2004 b, 2013, Dakskobler s sod., 2014, slika 20) in raste v navpičnem previsnem
skalovju. Nekaj nahajališč je v vrzelastih sestojih asociacije Rhodothamno-Laricetum deciduae na zelo skrajnih rastiščih. Precej nahajališč je tudi v skalnih stopnjah in pragovih v gozdnem prostoru, v pasu bukovih in j elovo-bukovih gozdov iz asociacij Ostryo-Fagetum, Homogyno sylvestris--Fagetum, Ranunculo platanifolii-Fagetum in Polysticho lonchitis-Fagetum. V takih primerih so rastišča kratkodlakave popkorese pogosto v senci okoliških dreves, ki obdajajo skalne stopnje oz. pragove. Če so ti gozdovi gospodarski, je treba v njih izločiti ekocelice in v pasu ene drevesne višine od nahajališč (skalovja) nista dopustna gradnja prometnic in posek večine dreves.
Slika 19: Moehringia villosa. Foto: Igor Dakskobler Figure 19: Moehringia villosa. Photo: Igor Dakskobler
Slika 20: Razširjenost vrste Moehringia villosa v Sloveniji Figure 20: Distribution of Moehringia villosa in Slovenia
3.11 Primula carniolica Jacq.
Kranjski jeglič (Primula carniolica) je slovenski endemit z zelo ozko razširjenostjo predvsem v severnem delu Dinarskega gorstva in deloma v predalpskem hribovju, na stiku z Julijskimi alpami (Dakskobler s sod., 2004, 2013, accetto, 2008, 2010, 2013, Dolinar in Vreš, 2012, Doli-nar s sod., 2013, slika 22). Raste na senčnem in nekoliko vlažnem skalovju v podgorskih in gorskih bukovih gozdovih, pa tudi na gozdnih
Slika 23: Primula x venusta. Foto: Igor Dakskobler Figure 23: Primula x venusta. Photo: Igor Dakskobler
Slika 21: Primula carniolica. Foto: Igor Dakskobler Figure 21: Primula carniolica. Photo: Igor Dakskobler
Slika 22: Razširjenost vrste Primula carniolica v Sloveniji Figure 22: Distribution of Primula carniolica in Slovenia
Slika 24: Razširjenost križanca Primula x venusta v
Sloveniji
Figure 24: Distribution of hybrid Primula x venusta in Slovenia
tleh in ponekod na kamnitih travnikih. Našli smo ga v sestojih asociacij Fraxino orni-Ostryetum, Ostryo-Fagetum, Arunco-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Fagetum, Omphalodo-Fagetum, Rhododendro hirsuti-Ostryetum, Fraxino orni-Pinetum nigrae, Primulo carniolicae-Pinetum nigrae in Ostryo carpinifoliae-Piceetum. Pregledali in popisali smo njegova nahajališča v jugovzhodnem delu areala, na Dolenjskem, prav tako nahajališča endemičnega križanca Primula x venusta (P. carniolica x P. auricula) - slika 24 - na Idrijskem in Tolminskem.
Ugodne razmere za uspevanje kranjskega jegliča v gozdnem prostoru nudi naravna drevesna sestava s sklepom drevesne plasti vsaj 60 % in s čim manj poškodb tal, ki jih je povzročil človek.
V gozdnih sestojih, kjer so njegova nahajališča, predlagamo izločanje ekocelic. Primer dobre prakse je Pšeničev vrh pri Sodražici na Dolenjskem. Tam gozdarji (Pavle Košir) nahajališče poznaj o in zanj zgledno skrbij o v okviru ekocelice, ki so jo izločili okoli njenega rastišča. V pasu vsaj dveh drevesnih višin od nahajališč kranjskega jegliča je prepovedana gradnja gozdnih prometnic in obsežnejša sečnja, ki bi bistveno spremenila svetlobne razmere in mikroklimo nahajališč. Mogoča je sečnja posameznih dreves zunaj vegetacijske sezone. ogrožena so tudi nahajališča ob rekah in potokih, ki bi jih lahko uničili gradnja prometnic in gradnja malih hidroelektrarn. V takih primerih, če bi z gradnjo neposredno ogrozili rastišče (na primer z miniranjem hribin), je treba take posege prepovedati.
3.12 Rhododendron luteum Sweet
Rumeni sleč (Rhododendron luteum) je vzho-dnoevropsko-zahodnoazijska vrsta, ki ima v Sloveniji nekaj redkih nahajališč (v glavnem na Dolenjskem), ki jih štejemo za spontana
Slika 25: Rhododendron luteum. Foto: Andraž Čarni Figure 25: Rhododendron luteum. Photo: Andraž Čarni
(Wraber, 1992, Accetto 2002, Bačič in Jogan, 2004b, okrošek, 2012, slika 26). Navadno raste v presvetljenih kisloljubnih bukovih in hrastovih sestojih iz asociacije Castaneo-Fagetum sylvaticae. Njegova nahajališča na Dolenjskem so dobro znana in raziskana, večinoma tudi ustrezno označena (Wraber, 1992, Čarni, 2004, okrošek,
Slika 26: Razširjenost vrste Rhododenron luteum v Sloveniji
Figure 26: Distribution of Rhododendron luteum in Slovenia
2012). Pri gospodarjenju na takih nahajališčih je treba skrbeti za ustrezne svetlobne razmere. Vrsta potrebuje za uspevanje dovolj svetlobe, zato bi jo ogrozila polna sestojna zarast. Poskrbeti je treba za redčenja in primerno odprtost gozdnega sklepa in biti previden pri sečnji in gradnji spravilnih poti. Čeprav krajevni gozdarji dobro poznajo nahajališča, okrošek (ibid.) poleg dobrih praks v svoji diplomski nalogi poroča tudi o poškodovanih grmih rumenega sleča zaradi sečnje in o gradnji vlake tik ob njegovem nahajališču.
4 ZAKLJUČKI 4 CONCLUSIONS
Med cevnicami Natura 2000, ki uspevajo v gozdnem prostoru v Sloveniji, so najpogostejše vrste Cypripedium calceolus, Primula carniolica in Ele-ocharis carniolica. Njihova prisotnost na gozdnih rastiščih navadno ni ovira za gospodarjenje, terja pa ustrezne prilagoditve s trasami spravilnih poti, odsotnostjo golosekov, sečnjo zunaj vegetacijske sezone, po potrebi izločanje ekocelic, kjer je v pasu ene do dveh drevesnih višin od nahajališč dovoljena zgolj sečnja posameznih dreves. Rumeni sleč (Rhododendron luteum), ki je botanična redkost dolenjskih gozdov, potrebuje za rast dovolj svetlobe, torej mu jo moramo v kisloljubnih hrastovo-bukovih sestojih, kjer navadno raste, zagotoviti tudi s primerno odprtostjo gozdnega sklepa in ob tem grme čim manj poškodovati s sečnjo in spravilnimi potmi. Vrsta Adenophora liliifolia je še večja redkost, njena nahajališča in
rastišča so za zdaj še slabo znana, zato naj bodo na tistih, ki so v zadnjem času potrjena v Kolpski dolini, gozdnogojitveni posegi skrajno previdni (sečnja posameznih dreves zunaj vegetacijske sezone). Podobna previdnost, predvsem pri gradnji prometnic, je potrebna tudi pri vrsti Asplenium adulterinum, ki jo v Sloveniji najdemo le v silikatnem skalovju v jugovzhodnem delu Pohorja in ponekod raste tudi na skalnatih brežinah gozdnih poti. Spodbuditi je treba nadaljnje raziskave rastišč (še posebno za vrsto Adenophora liliifolia) in populacij (še posebno za vrsti Primula carniolica
in Eleocharis carniolica), tako da bodo gozdarji
poznali ne le nahajališča, temveč tudi velikost populacij varstveno pomembnih vrst.
5 SUMMARY 5 POVZETEK
among the Natura 2000 tracheophytes growing in Slovenian forest areas, Cypripedium calceolus, Primula carniolica and Eleocharis carniolica are the most common. Presence of these species at forest sites usually represents no obstacle for management, but it requires appropriate adjustments setting harvest road routes, omitting clear cut, felling out of vegetation season, and, if needed, skipping of eco cells where only felling of individual trees is allowed in the zone from one to two tree heights from the site. Yellow azalea (Rhododendron luteum), botanical rarity of Dolenjska forests, needs sufficient light for its growth, thus we have to ensure it in acidophilic oak-beech forests where it usually grows, also by ensuring an appropriate canopy closure, however the shrubs should suffer as little damage as possible through logging and harvest roads. Adenophora liliifolia is an even greater rarity, its finding places and sites are still poorly known and therefore forest management measures should be extremely careful (felling of individual trees out of vegetation season) on the sites recently confirmed in Kolpa Valley. Similar caution, above all in constructing traffic roads, is also needed with Asplenium adulterinum, in Slovenia found only on silicate rocks in the southeastern part of Pohorje and growing on rocky slopes alongside forest roads in some places. Further researches of sites (above all
for Adenophora liliifolia) and populations (above all for Primula carniolica and Eleocharis carniolica) should be encouraged, so that the foresters know not only sites, but also population sizes of con-servationally important species.
6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT
Pri terenskih raziskavah so sodelovali dr. Tatjana Čelik, Branko Dolinar, Janez Mihael Kocjan, mag. Pavle Košir, dr. andrej Rozman, mag. andrej Seliškar, Rafael Terpin in Branko Zupan. S fotografskim gradivom so nama pomagali doc. dr. Boštjan Surina, Peter Strgar, prof. dr. andraž Čarni in Branko Dolinar. Doc. dr. Boštjan Surina in dr. Lado Kutnar sta izboljšala članek tudi s tehtnimi opombami. Vsem iskrena hvala. Članek je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Kazalci ohranitvenega stanja in ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov v gozdovih Natura 2000, ki sta ga denarno podprla agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije.
7
7
VIRI
REFERENCES
accelto, M., 2002. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Gorjancev. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 60, 4: 192-205.
accettc, M., 2007. Adenophora liliifolia (L.) DC. Notulae ad floram Sloveniae 79. Hladnikia (Ljubljana), 20: 27-28.
Accettc, M., 2008. Floristične in vegetacijske zanimivosti z ostenij na severnih, severozahodnih in zahodnih pobočjih doline potoka Prušnice (0152/1, del). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana), 49, 1: 5-53.
Accettc, M., 2010. Rastlinstvo Iškega Vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 51 (4): 5-149.
accetto, M., 2013. Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju Iške. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana), 99: 3-149.
anonymous, 2009. Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list RS 14/2009, 31. 12. 3009.
Babij, V., 2004. Adenophora liliifolia (L.) Bess. - navadna obročnica. V: Čušin, B. (ur.) s sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 33-35.
Bačič, T., Jogan, N., 2004a. Cerastium dinaricum G. Beck & Szysz. - dinarska smiljka. V: Čušin, B. (ur.) s sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 67-70.
Bačič, T., Jogan, N., 2004b. Rhododendron luteum Sweet. - rumeni sleč. V: Čušin, B. (ur.) s sod.: Natura 2000
v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 146-150.
Braun-Blanquet J., 1964. Pflanzensoziologie. 3. Auflage. Grundzüge der Vegetations Kunde, Springer Verlag, Wien, New York, 865 str.
Čarni, A., 2004. Prispevek k poznavanju rastiščnih razmer rumenega sleča (Rhododendron luteum Sweet) v Sloveniji. V: Zupančič, C. & J. Kos (uredniki): Boštanj, vas rumenega sleča, Šola retorike, Ljubljana, str. 13-19.
Čušin, B., 2004. Hladnikia pastinacifolia Rchb. -rebrinčevolistna hladnikija, hladnikovka. V: Čušin, B. (ur.) s sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 107-113.
Čušin, B., Babij, V., Bačič, T., Dakskobler, 1., Frajman, B., Jogan, N., Kaligarič, M., Praprotnik, N., Seliškar, A., Surina, B., Škornik, S. & Vreš, B. 2004. Natura 2000 v Sloveniji - rastline. Založba ZRC, Ljubljana, 172 str.
Dakskobler, 1., 2004. Aquilegia bertolonii Schott -Bertolonijeva orlica. V: Čušin, B. (ur.) s sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 40-44.
Dakskobler, 1., Praprotnik, N., 2004. Campanula zoysii Wulf. - Zoisova zvončica. V: Čušin, B. (ur.) in sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 62-66.
Dakskobler, 1., 2004. Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl
- kratkodlakava popkoresa. V: Čušin, B. (ur.) in sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 129-134.
Dakskobler, 1., Frajman, B., Jogan, N., 2004. Primula carniolica L. - kranjski jeglič. V: Čušin, B. (ur.) in sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 135-140.
Dakskobler, 1., Vreš, B., Slapnik, R., Čelik, T., 2008. Skalne razpoke, melišča in kamnita travišča. V: Luthar, O. s sod. (ur.), Kras : [trajnostni razvoj kraške pokrajine]. Založba ZRC, Ljubljana, str. 115-117.
Dakskobler, 1., 2010. Nahajališča in rastišča vrste Aquilegia bertolonii na prodiščih reke Trebušice v Gorenji Trebuši (zahodna Slovenija). Hladnikia (Ljubljana), 26: 3-14.
Dakskobler, 1., 2013. Novosti v flori zahodne, severozahodne in osrednje Slovenije. Hladnikia (Ljubljana), 31: 31-50.
Dakskobler, 1., Rozman, A., Franz, W. R., 2012. Betula pubescens Ehrh. subsp. carpatica (Willd.) Ascherson & Graebner, a new taxon in the flora of the Julian Alps and Slovenia and its new association Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae ass. nov. Folia biologica et geologica (Ljubljana), 53, 1-2: 5-23.
Dakskobler 1., Kutnar L, Šilc U., 2013. Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji : gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokih. Ljubljana: Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije: Zveza gozdarskih društev Slovenije - Gozdarska založba, Ljubljana, 127 str.
Dakskobler, 1., Anderle, B., Zupan. B., Vreš, B., 2014. Novosti v flori Slovenije. Hladnikia (Ljubljana), 33: 3-30.
Dolinar, B., Vreš, B., 2012. Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 30: 3-37.
Dolinar, B., Vreš, B., Dakskobler, 1., 2013. Pregled znanih in nova nahajališča kranjskega jegliča (Primula carniolica Jacq.) na Dolenjskem. Hladnikia (Ljubljana), 32: 3-21.
Ehrendorfer, F., Hamann, U., 1965. Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges., 78: 35-50. Hudoklin, A., Galičič, M., Bogovič, B., 2011. Ekocelice kot orodje ohranjanja ugodnega stanja v nižinskem gozdu Dobrava. Varstvo narave (Ljubljana), 25: 87-106. Jalas, J., Suominen, J.,1967. Mapping the distribution of Europaean vascular plants. Memoranda Soc. pro Fauna Flora Fennica, 43: 60-72. Jogan, N., 2004. Cypripedium. calceolus L. - lepi čeveljc. V: Čušin, B. (ur.) in sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 71-75. Kocjan J. M., Anderle, B., Dakskobler, 1., Seliškar, A., Vreš, B., 2013. Prispevek k poznavanju rastlinskih vrst povirij in barij v Sloveniji - 11. Folia biologica & geologica (Ljubljana), 54, 2: 123-175. Martinčič, A., Wraber, T. Jogan, N. Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B., 2007. Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 967 str. Nardi, E., 2011. Diagnoses aquilegiarum novarum in Europa crescentium. Webbia (Firenze) 66, 2: 231-232. Okrošek, K., 2012. Ogroženost rumenega sleča (Rhododendron luteum Sweet) na naravnih nahajališčih v Sloveniji. Diplomsko delo. Visokošolski strokovni študij. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 71 str. + priloge. Podobnik, A., Surina, B., Dakskobler, 1., 2013. Zgodba o Bertolonijevi orlici v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 75, 7: 295-302. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003. FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Sunčič, T., Vreš, B., Frajman, B., 2012. Flora okolice kraja Oplotnica (kvadrant 9658/2). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52, 1-2: 151-179. Surina, B. 2004. Arabis scopoliana Boiss. - Scopolijev repnjak. V: Čušin, B. (ur.) in sod.: Natura 2000 v Sloveniji - rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 45-49.
Šilc, U., Čarni, A., 2012. Conspectus of vegetation syntaxa
in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11, 1: 113-164. Škornik, S. 2004. Asplenium adulterinum Milde - nepravi sršaj. V: Čušin, B. (ur.) in sod.: Natura 2000 v Sloveniji
-	rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 50-53. Vreš, B. 2004. Eleocharis carniolica W. D. J. Koch . - kranjska
sita. V: Čušin, B. (ur.) in sod.: Natura 2000 v Sloveniji
-	rastline, ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, str. 76-82. Vreš, B., Seliškar, A., Dakskobler, 1., 2012. The
phytosociological position of Senecio fontanicola Grulich & Hodalova, a rare and endangered eastern-Alpine endemic species, in the successional sere on the montane wetland Zelenci (NW Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt), 19: 1-14. Wraber, T., 1992. Rumeni sleč, rastlinska dragocenost Dolenjske. Dolenjski zbornik 1992, Seidlov zbornik. Dolenjska založba, Novo mesto, str. 102-108. Wraber, T., 1995. Cerastium dinaricum G. Beck & Szysz.
-	a new species in the flora of Slovenia. Hladnikia (Ljubljana), 4: 11-18.