zveze delovnega ljudstva
LETO XVI
ŠTEVILKA 50 (562)
VELENJE, 26. DECEMBRA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 9350-5561
~~ ~............ •••.
Dosledno
uresničujemo ; Titove besede
Leto 1980se izteka. V tem letu smo, bolj kot v katerem koli do sedaj, začeti razmišljati o možnostih nadaljnjega razvoja. Spoznali smo, da moramo resnično čimpreje spremeniti odnos do dela in gospodarjenja, da moramo hitreje spreminjati besede v dejanja. Spoznali smo, da moramo v prihodnje odločneje in hitreje odpravljati nakopičene slabosti.
Tovariš Tito je večkrat poudaril, da moramo ostati NOV in komunisti revolucionarji, politično angažirani in s polno odgovornostjo kritični do vseh pojavov. Borci NO V smo v štiriletni borbi prestali težke preizkušnje in vzdržali velikanske napore, s čimer smo pokazali velikojunaštvo in samoodpovedovanje, da bodo lahko nanj ponosni še prihodnji rodovi naših narodov in narodnosti. Potrebno je bilo preliti veliko dragocene človeške krvi, stotisoči naših najboljših sinov in hčera so morali darovati svoja življenja, da smo si z lastnimi silami priboriti tako težko pričakovano svobodo.
Po vojni smo lačni in z golimi rokami, brez mehanizacije, začeli obnavljati do kraja uničeno in zaostalo domovino. Tako kot smo se borili za svobodo, smo se upirali tudi vsem pritiskom. Pod modrim Titovim vodstvom smo znova zmagovali. Med informbi-rojevsko gonjo smo sklenili, da bomo raje zategnili pasove, tako kot smo jih med NOB, kot pa da bi se uklonili političnim pogojem, s katerim so nas hoteli vpreči v njihov voz.
Če smo vseskozi doslej vzdržali, potem bomo in moramo tudi sedaj prebroditi težave, ki so pred vso našo družbeno skupnostjo. Borci ne smemo in ne moremo kloniti. A ktivno se moramo vključiti v vse akcije zveze komunistov in socialistične zveze delovnega ljudstva. S političnim delom moramo biti prisotni povsod, kjer sprejemamo odločitve o nadaljnjem razvoju naše socialistične samoupravne družbene skupnosti.
Borci smo si med NO Vin po njej pridobili ugled. Zato smo še posebej dolžni,
čeprav smo že v letih, da se skladno z našimi sposobnostmi vključimo v vsa družbena dogajanja in jih pomagamo reše vati. Pri vsem tem pa moramo svoje politične izkušnje, znanja in tradicije prenašati na mladi rod. Poglobiti moramo sodelovanje z organizacijami mladih na raznih srečanjih oziroma akcijah ter jim vsestransko pomagati
Tudi borci se moramo v sedanjem trenutku z vso resnostjo in odgovornostjo vključiti v odločilno bitko za opravljanje nepotrebne birokracije in za gospodarsko stabilizacijo. Začeti moramo več in bolje delati, učinkoviteje moramo rešiti družbene probleme.
Tovariš Tito je v poslanici za novo leto 1980, žal zadnjič, med drugim poudaril: »Leto, v katero stopamo, ne bo lahko za nas. Zahtevalo bo resna odpovedovanja. Zato se obračam na vse delovne ljudi, posebno na voditelje na vseh ravneh, da vsakdo na svojem mestu stori tisto, karje njegova dolžnost. Naj bo to zares v polni meri teto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje disipline in odgovornosti. Da bomo dosegli, doseči pa moramo, in če bomo smotrno izrabili možnosti, kijih ima naša država, bomo premagali tudi sedanje težave.«
Te globoke in očetovske besede veljajo tudi za leto 1981. Dosledno jih uresničujmo!
Na prehodu iz starega 1980 v novo leto 1981 čestitamo in želimo veliko uspehov, zdravja in zadovoljstva vsem borcem, mladini, delovnim ljudem in občanom Šaleške doline.
Občinski odbor ZZB NOV Velenje
v___:_)
V	letu, kise izteka, smo skupaj z vsemi našimi delovnimi ljudmi in občani uresničili pomembne naloge pri uresničevanju programa
nadaljnjega razvoja naše občine in vse naše samoupravne socialistične skupnosti.
V	letu 1981 želimo vsem našim delovnim ljudem in občanom novih delovnih uspehov in osebne sreče! ,
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca ZK Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
Delovni pogovor
V leto 1981 še bolj zavzeto
Velenjski rudarji bodo številnim težavam navkljub, vendarle izpolnili letni delovni načrt. Ce ne bo v preostalih dneh kakih večjih težav, bodo zadnji dan starega leta nakopali štiri milijone sedemstotisočo tono lignita. Sicer bodo velenjski rudaiji dosegli ta mesec najvišjo mesečno, dnevno in poprečno dnevno proizvodnjo v vsem 105-letnem obstoju premogovnika.
Do srede, 24. decembra zjutraj so velenjski rudaiji pridobili že 4.564300 ton premoga, samo v decembru pa 413300 ton oz. v poprečju 20326 ton na dan. Do izpolnitve plana iim ie tako v sredo zjutraj manikalo še 135.700 ton, se pravi, da morajo do konca leta nakopati še po20325 ton
lignita na dan.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in težavam pri oskrbi s surovinami in reprodukcijskimi materiali beležijo tudi vsi drugi kolektivi v Šaleški in Gornji Savinjski dolini pomembne dosežke v povečanju proizvodnje in izvoza, čeprav povsod za letos zastavljenih nalog ne bodo povsem uresničili.
V leto 1981 stopajo naši delovni kolektivi, upoštevaje dosežke le-
V torek zvečer so se sešli v Velenju predstavniki organizacij združenega dela iz Šaleške doline. Med pogovorom, ki ga je vodil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje, Franjo Kljun, so ocenili poslovanje v letu 1980 ter spregovorili o možnostih in nalogah na področju gospodarjenja in izvajanja politike gospodarske stabilizacije v letu 1981.
■ Enotna ugotovitev razgovora, o katerem bomo podrobneje poročali v prihodnji številki je bila, da težave, s katerimi so se letos
srečevali naši deloviu kolektivi, niso nepremostljive in da so razvojne usmeritve in cilji, ki si jh zastavljamo za prihodnja leta, dosegljivi.
Predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun in predsednik izvršnega sveta SO Velenje Franjo Kljub sta se ob koncu razgovora zahvalila vsem delovnim ljudem Šaleške doline za letošnje dosežke in izrekla prepričanje, da bodo v letu 1981 naši delovni kolektivi delali in gospodarili še bolj zazveto!
T
Svet potrošnikov v KS Velenje center - Levi breg
Zdravstvena skupnost
Nekateri gluhi za njihove predloge
Sredi letošnjega leta so v krajevni skupnosti Velenje eenter-Levi breg ustanovili svet potrošnikov. V njem je 19 Članov, in to iz vsake soseske po 3. Sedež ima v prostorih krajevne skupnosti na Jenkovi 3, kamor lahko občani tudi sporočajo .morebitne predloge, pritožbe ali pohvale o vprašanjih, ki zadevajo delo tega organa.
Svet potrošnikov je imel doslej že pet sej. Njihovi dnevni redi so zelo pestri, kar je razumljivo, saj je okrog nas veliko vprašanj, s katerimi kot občani nismo vedno najbolj zadovoljni. Na drugi seji sveta v začetku septembra so Slani razpravljali o težavah glede pomanjkanja prostorov za vzgoj-novarstvene namene. Glede na to, daje bilo letos v občini odklonjenih zaradi pomanjkanja prostorov v družbenem varstvu približno 300 otrok, so člani sveta menili, da bi morali znova nameniti za varstvo prostore v zgradbi na Šaleški 16 v Velenju. Nadalje so predlagali naj bi Rudarski Šolski center Velenje odstopil nekaj izpraznjenih prostorov v bivšem dijaškem domu na Prefihovi cesti vzgojno izobraževalnemu zavodu, ki ima sedež v prostorih osnovne šole Gustav Šilih Velenje, s čimer bi ta šola pridobila nekaj prepotrebnih učilnic. Člani sveta so tudi menili oziroma zahtevali od prodajaln z živili in sanitarne ter tržne inSpekcije naj storijo vse, da bo prodaja kruha v bodoče bolj higienska, kar velja tudi za mesne izdelke. Sanitarna in tržna inšpekcija pa morata zaostriti nadzor pri prodaji sadja in zelenja-
ve na tržnici v središču mesta. Poseben dopis so poslali tudi Brivnicam in česalnicam Velenje, v katerem se prav tako zavzemajo za še večjo čistočo v njihovih prostorih. Prav tako so na tej seji spregovorili o vprašanju parkiranja počitniških prikolic na javnih parkiriščih, ki s tem zasedajo prostore namenjene osebnim vozilom.
Tudi na 3. redni seji konec septembra so člani sveta potrošnikov krajevne skupnosti Velenje — Levi breg sprejeli več sklepov. Delovnima organizacijama Toplovod in Dom Velenje so poslali dopisa, v katerih so jih seznanili, da so v zvezi s popravili in zamenjavami radiatorjev ter vseh drugih vodo-vodno-toplovodno opravil ugotovili, da je zaračunavanje opravljenega dela neurejeno in popolnoma odvisno od posameznega delavca.Zavzeli so se za sprejem ustreznih normativov za ta popravila, kajti občani se pritožujejo, da so ta popravila časovno večkrat prekoračena.
Na tej seji so razpravljali še o stanju na Titovem trgu in na Prežihovi ploščadi v Velenju in menili, da je treba storiti vse, da bo v središču mesta dosledno upoštevano odlok o javnem redu in miru, Se zlasti v zvezi z vožnjami s kolesi in motornimi kolesi na tem področju, za ohranjevanje zelenic pa je treba znova ustanoviti zeleno stražo, ki je bila uspeSna že v preteklem letu. Predlagali so tudi ustanovitev komunalne straže. Nadalje so na 3. seji razpravljali o prepotrebni mlečni restavraciji v
Velenju ter pri tem ugotovili, da srednješolska mladina nima ustreznega prostora za malico.
Na 4. seji, bila je v drugi polovici oktobra, so spregovorili o oskrbi oziroma prodaji pralnih praškov in plina in poslali dopis Eri, da prilagodi odpiralni čas prodaje plina kupcem, vzgojnovarstvenim zavodom po predlagati uvedejo varstvene oddelke tudi v popoldanskem času, spregovorili o čistoči v mesnici Košaki in zahtevali uskladitev cen cvetja v velenjskih cvetličarnah drugimi mesti.
Pred dnevi so se člani sveta potrošnikov v krajevni skupnosti Levi breg zbrali na 5. redni seji. Znova so poudarili, da morajo odgovorni storiti vse potrebno, da pred posameznimi prazniki ne bo odpovedala oskrba s posameznimi živili, kar se je doslej že nekajkrat zgodilo. V ta namen so člani opravili pogovore (ali pa jih Se bodo) s predstavniki trgovskih organizacij, kjer so se seznanili tudi s težavami v zvezi s to preskrbo. Pri pregledu zapisnikov od prejšnjih sej so ugotovili, da večina organizacij, katerim so poslali dopise v zvezi z odpravi	posameznih
pomanjkljivosti, niso poslale odgovorov. (Toplovod, Komunalni center . . .). Na tej seji pa so ponovno vztrajali o nujnosti uvedbe zelene straže v mestu in uvedbe komunalne straže, da bi tako vendarle izboljSali red v središču mesta in preprečili uničevanje posameznih zemljiSč, drevesja itd.
(-sn-)
Samoupravnim, izvršilnim in poslovodnim organom
Varstvo družbene lastnine
V času zaostrenih gospodarskih razmer, ko stabilizacijska prizadevanja teijajo od Uudi mnoga odrekanja, varčevanje, večjo disciplino In odgovornost, je še posebej izpostavljeno in občutljivo delovanje organov in posameznikov, ki opravljajo posamezne oblike individualnega ir družbenega nadzorstva v vseh oblikah in na vseh ravneh. Aktualnost in družbenopolitični pomen družbenega nadzorstva sta bila v zadnjem času večkrat poudarjena tudi v političnih dokumentih, ki zahtevajo, da se posebna pozornost nameni vsem aktivnostim, ki morajo zagotoviti operativnost ter učinkovito in usklajeno delovanje sluib in špekcijskega nadzora, samoupravnih organov in vseh drugih organov in posameznikov, da se bolj kot doslej spremlja uresničevanje zakonov in predpisov ter odločneje ukrepa proti kišitetyem in nosilcem negativnih pojavov.
S krepitvijo samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov na vseh področjih zdruienega dela in življenja ter političnega odločanja se hkrati prenaSajo tudi nekatere funkcije države na samoupravno organizirano družbo, pri tem pa je posebej pomembna nadzorstvena funkcija. Tako nastajajo nove oblike družbenega	nadzora
(samoupravna sodišča itd.), ki pa sicer ne nadomeščajo dosedanjih oblik družbenega nadzorstva, pač pa ga dopolnjujejo. S tem pa so dane možnosti, da se delovni ljudje samoupravno ustrezno organizirajo in na ta način uresničujejo funkcije družbenega nadzorstva. Na ta način naj bi brez formalnosti in dolgotrajnih postopkov, prisil in sankcij, s priporočili, sporazumevanjem in dogovarjanjem ter drugimi ustreznimi ukrepi razreševali sporne odnose ter hkrati odpravljali vzroke za nastajanje konfliktnih situacij. Takšna je v bistvu tudi preventivna funkcija nadzorstva kot temeljni smoter samoupravnega nadzorstva, ki se mora prav v sedanjih razmerah krepiti in uveljavljati.
Med posameznimi negativnimi pojavi in oblikami ie potrebno posebej izpostaviti negativen odnos do družbene lastnine kot družbenoekonomskega temelja socialistične samoupravne družbene ureditve. Ta negativen
odnos se kaže v najrazličnejših oblikah, od najtežjih zlorab družbenih sredstev, nezakonitega prilaščanja, do pojavov razsipni-štva in neracionalnega trošenja družbenih dobrin. Ti pojavi so sicer tudi med ljudmi kot negativni v veliki meri vrednoteni, zato pa je potrebno posebej izpostaviti in opozoriti na navidezno nepomembne kršitve, ki se zaradi prevelike tolerantnosti v vseh sredinah le poredko pojavijo pred organi družbenega nadzora, imajo pa za družbo dostikrat tudi zelo težko materialne posledice. TakSen malomaren odnos do družbenih sredstev in družbene lastnine in toleranten odnos do takih pojavov in krSi-teljev pa nam lahko povzroča celo večjo Škodo, ki ni nujno ravno materialno ovrednotena, ruši lahko celo zaupanje v učinkovitost družbenega sistema, včasih pa celo prerašča v pojav, ki se v vsakdanjem življenju niti ne ocenjuje negativno. Zato pri zaščiti druibene lastnine in pregonu kršiteljev ne more biti merilo vrednost Škode, ki nastane, pač pa negativni učinek v kakršnikoli obliki, četudi neposredno ne povzroči materialne škode. Takšnih pojavov pa je zelo veliko v vsakdanjem iivljenju in dogajanju in so posledica ne samo nepravilnega dela in uporabe družbene lastnine, pač pa ludi neizpolnjevanje obveznosti ali sicer neizvajanja dolžnosti, del itd.
Naj naštejemo samo nekatere primere iz vsakdanjega življenja, ki so vsakomur opazni, pa nanje kljub znanim pristojnostim in odgovornosti nihče ne reagira:
neučinkovita javna razsvetljava ravno na področjih, kjer je največ pešcev, nihče ne skrbi za zamenjavo žarnic, ne gorijo pa celo večji predeli,
—	nakladanje in raztovarjanje železniških vagonov ob nedeljah in praznikih,
—	neurejenost trgovin in izložb, nered na prodajnih mestih,
—	neurejenost trgovin in izložb, nered na prodajnih mestih,
—	malomarno čiščenje snega (n. pr. na stopnicah tržnice, pri Nami in drugod),
—	neprimerno čiščenje snega s stroji, ko le-ti marsikje povzroče več škode na zelenicah in cestišču,
—	malomarnost pri vzdrieva-nju naprav (n. pr. tesnila v sanitarijah v bazenu Topolšica),
—	slaba higiena v prostorih,
ne belijo stane, ne popravljajo se radiatorji itd.,
—	pretirano in neupravičeno zaračunavajo storitev ter umetna ..graditev" cen,
—	odmetavanje večjih količin odpadkov v naseljih,
—	razmetavanje in uničevanje gradbenega materiala in drugih dobrin na gradbiščih, itd., itd.
To so samo nekateri primeri, ki pa kažejo, da je potrebna samo dobra volja in malo sredstev, pa bi bile stvari urejene. Nakazani druibeno negativni pojavi ter odstopanja predstavljajo le neznaten del kaznivih dejanj, gospodarskih prekrškov, prekrškov ter drugih druibeno Škodljivih pojavov, s katerimi se lahko srečamo v vsakdanjem dogajanju. To pa zahteva, da se tudi vsak posameznik mora v okviru svojih dolinosti in moinosti ter pristojnosti bo|j zavedati odgovornosti in zato storiti vse, da se takšne nepravilnosti odpravljajo in da do njih sploh ne pride. Zato je potrebno poostriti budnost, varnost, druibeno samozaščito, spodbijati samoiniciativo in ne čakati, da na take negativne pojave najprej opozori nekdo drug, po navadi ,,od zgoraj" ip šele nato ukrepati. Prav lastna samozaščita v vseh njenih oblikah lahko odpravi iarišča za take pojave, jih pravočasno preprečuje in s tem krepi temelj naše družbene ureditve. S tem pa neposredno krepimo zaupanje v sprejete ukrepe, akcije in ravnanja, kar vse je potrebno v današnjih razmerah.
Izvršni svet poziva vse samoupravne, izvršilne in poslovodne organe, da ugotovijo lastno organiziranost in usposobljenost na področju zaščite družbene lastnine, varstva dobrin skupnega in splošnega pomena ter sposobnost ukrepanja, da do negativnih pojavov ne bi prihajalo, pa tudi dolžnost ukrepanja in pregona kršiteljev sprejetih obveznosti na vseh področjih dela in gospodarjenja. Nikakršno popuščanje kršiteljem ni dopustno, odgovornost vseh teh organov je zato tudi v tem, da sami sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo slabosti, pa tudi, da na slabosti in nepravilnosti sami opozarjajo in skrbijo za izvajanje njihovih obveznosti na področju varstva družbene lastnine.
IzvrSni svet skupščine občine Velenje
Upoštevati prednostne naloge
Pretekli teden so se na 12. skupni seji sešli delegati zbora izvajalcev in zbora uporabnikov občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Velenje v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Občinska zdravstvena skupnost Velenje se vsako leto srečuje z velikim i finančnimi težavami, še zlasti od leta 1978. ko je bil sprejet samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti Velenje. Ta je dovoljeval, da so imeli zavarovanci v naši zdravstveni skupnosti nekatere izjemne pravice in ugodnosti v primerjavi z zavarovanci iz drugih zdravstvenih skupnosti. Te ugodnosti so predvsem višje nadomestilo osebnega dohodka v času medicinskega zdravljenja, ko dela zavarovanec poln delovni čas na drugem ustreznem delu in oprostitev plačila deleža za čas zdravljenja v bolnišnicah ali zdraviliščih oziroma povračilo le-te za zdravljenje v teh zdravstvenih ustanovah. Sredstva za te izjemne pravice niso bila zagotovljena, pa tudi prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje ni bila omejena in višja kot v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih. Precejšen delež so k primankljaju v poslovanju ' te skupnosti prispevale prav te izjemne pravice. Delegati so menili, da morajo o predlogu o izenačitvi pravic zavarovancev v OZS Velenje s pravicami zavarovancev v drugih OZS v Sloveniji razpravljati v vseh samoupravnih sredinah naše družbe. Akcije se je treba lotili resno in odgovorno in šele na osnovi širše razprave poiskati najustreznejše rešitve. V akcijo pa se morajo vključiti tudi sindikat SZDL. pokojninsko invalidska skupnost ter nekatere strokovne službe.
Pri obravnavi samoupravnega sporazuma o temeljih planov te skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju sodelegati menili.daje trebadosledno upoštevati prednostne naloge, to je osnovno zdravstveno dejavnost. Obratne ambulante morajo biti sestavni del osnovne zdravstvene dejavnosti. Za uspešno izvajanje dopolnjenega programa bo potrebno v prihodnje še tesnejše sodelovanje vseh. Dokaj realno in trezno pa se moramo pri obravnavi o temeljih plana opredeliti do izgradnje zdravilišča Topolšica.
T. P.
Jezikovno razsodišče (4)
Sredina
,,Dne 18. novembra 1980 je bila na televiziji v dnevniku beseda sredina uporabljena sedemkrat v zvezah kot, XY je zrasel iz delavske sredine, dne 24. novembra 1980 pa na posvetovanju pisateljev petintridesetkrat v zvezah kot knjižna sredina, jezik posamezne sredine in podobno. Kaj pravite?"
Posebno v sorodnih jezikih so pogoste besede s podobnim ali celo enakim zapisom ali izgovorom, vendar imajo lahko v posameznih jezikih različen pomen.
Taka je tudi beseda sredina. V slovenščini pomeni resnično sredina središče, na primer ,,iz sredine zemlje", ..aritmetična sredina med tri in sedem je pet", ,,v francoskem parlamentu je ob levici in desnici še sredina", ..sredina mesta je pogosteje naseljena kakor predmestja"...
V srbohrvaščini ima ta beseda tudi še pomen okolje, okolica, na primer ..momak iz naše sredine".
m prav ia a, uuurvaSKa sredina se je zaradi premajhne pazljivosti ali prevelike komodnosti piscev in govorcev preselila tudi k nam in postala vsemogočna in vsepo-menska, na primer ,,meščanska sredina je drugačna od delavske". Brez premisleka govorimo in pišemo ,,Pisatelj zajema iz svoje sredine", ko gre vendar za družbo, okolico, skupnost, razmere, iz katerih zajema, „Pri nas je ugodna delovna sredina", ko gre za delovne možnosti ali delovno ozračje ali okoliščine za delo. Govorimo in pišemo ,,o periferni sredini učiteljev", ko mislimo na učitelje, ki delajo na podeželju ali aa mestnem obrobju, govorimo in pišemo o „jeziku posamezne sredine", ko gre vendar za jezik posameznega naroda, narodnosti, skupine, skupnosti, območja, področja, okolja, okolice, okoliša, pokrajine, dežele, države...
Beseda sredina v tem pomenu torej v slovenščini ni potrebna.
Ustanovili društvo
Obilo dela tudi v prihodnje
Leto, ki se izteka, je bilo za strokovne delavce s področja varstva pri delu zelo delavno in pestro. Poleg dejavnosti na področjih varstva pri delu, požarne varnosti, zdravstvene in socialne varnosti, varstva okolja in drugih so pridobivali ter izmenjavali izkušnje na raznih posvetovanjih ter ekskurzijah v delovnih organizacijah Šaleške in Gornje Savinjske doline'. Da bi bilo delo varnostnikov res uspešno, so se tudi povezali v društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje. Za začetek so se odpravili v delovne kolektive TGO Gorenje, Vegrad, Rudnik lignita Velenje,
šoštanjske termoelektrarne ter Glin Nazarje in se seznanili s težavami varstva pri delu. Menili so, da bi morali delavci na nekaterih delovnih mestih na vsakoletne obvezne zdravniške preglede, pridobivati znanje iz varstva pri delu ter področja požarnega varstva. Pretekli petek pa so se člani velenjskega društva varnostnih inženirjev in tehnikov sešli še na ustanovni občni zbor. Sprejeli so pravila o delovanju društva ter so začrtali obsežen delovni program za prihodnje leto. Izvolili pa so tudi predsednika društva, in sicer Miroslava Mohorka.	(J. M.)
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki.
/O
ljubljanska banka
Zadovoljevanje družbeno potrjenih
in osmisljenih potreb
Leta 1976— 1980 predstavljajo za sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje obdobje iskanja lastne celostne fizionomije. V tem času so bila zlasti zaznavna prizadevanja za nadaljnje zaokroževanje proizvodno programskih celoti in izpoponjevanjenotranjeorganiziranosti. Na poslovno uspešnost Gorenja pa je, razumljivo.vplivala tudi gospodarska recesija v svetu, zlasti še energetska kriza.
V	srednjeročnem obdobju 1976—1980 smo v sozdu Gorenje ustanovili delovno organizacijo skupnega pomena Gorenje Promet-Servis. Interno banko in organizacijo skupnega pomena Raziskave in razvoj. Od proizvodnih delovnih organizacij sta se v tem času vključili v sozd Gorenje delovni organizaciji Glin Nazarje in Tiki Ljubljana, istopila pa je delovna organizacija Sever Subotica. V zadnjih 5 letih je Gorenje ustanovilo ali pridobilo tudi nova podjetja na tujem tako. da zdaj razpolaga s 6 iastnimi in dvema mešanima podjetjima na tujem.
Celotni prihodek sozda Gorenje seje v obdobju 1976—1980 povečal od 6.56 na 22.11 milijard dinarjev, vrednost proizvodnje končnih izdelkov za tržišče pa od 4.&3 na 11,52 milijard dinarjev. Dohodek je porastel do 1.25na3.6l milijarde dinarjev. Dohodek je porastel od 1.25 na 3.61 mili jarde dinarjev. Vrednost izvoza seje povzpela od 1.06 na 2.31 milijarde dihaijev. Akumulacija je znašala leta 1976 70 milijonov dinarjev in je v lelu 1978 dosegla vrh s 350 milijoni dinarjev, v preteklem letu pa je padla na 296 milijonov dinarjev. Leta 1976 je Gorenje zaposlovalo 14.545 delavcev, leta 18.370 (največ ). lani pa 16.482. Z vključitvijo Koertinga smo v Gorenju v tem času okrepili in osvežili program zabavne elektronike. Pri programu gradbeništva pa je prišlo do redukcije. saj je bila proizvodnja celic v celoti prepuščena drugi organizaciji združenega dela.
Od večjih, naložb velja v tem obdobju omeniti izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti v delovnih organizacijah Gorenje Elrad. Gornje Muta. .Gorenje Fecroin Gorenje Glin, dograditev proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo kompresorjev v Črnomlju, in za proizvodnjo zamrzovalnih omar v Velenju, dokončana pa so bila tudi dela pri razširitvi zmogljivosti v tozdu Kondenzatorji Rogatec. Dokončuje se proizvodna hala na Ptuju za izdelavo črnobelih TV sprejemnikov ter nadomestni projekt za proizvodnjo birotehnike. V pripravi je rekonstrukcija zmogljivosti v tozdu Pralna tehnika v Velenju ter gradnja proizvodnih zmogljivosti za kopalniško opremo.
V	zadnjih petih letih je bilo opravljeno tudi določeno programsko prestrukturiranje proizvodnje in sicer:
—	za beleženje določen upad gospodinjske opreme v celotni strukturi,
—	porasel je delež elektronike in toplotne inštalacije tehnike,
priče smo bili sorazmerno majhnemu porastu zelenega programa in
profesionalne elektronike.
—	z istopom delovne organizacije Sever Subotica pa so dopolnilni programi močneje upadli.
V	letu 1980 smo bili soočeni z bistveno drugačnimi pogoji gospodarjenja kot prejšnja leta. zlasti kar zadeva zunanjetrgovinsko bilanco. To seje najbolj odrazilo pri programu široke potrošnje, za katerega moramo uvoziti velik del reprodukcijskih materialov. Izvozno prebujanje pa še ni .dovolj veliko, kar velja še posebej za nekatere delovne organizacije. V devetih mesecih letošnjega leta so delovne organizacije, članice sozda Gorenja, izvzemši delovno organizacijo FTU Sombor poslovale brez izgube. Kaže. da bo končni obračun podoben. Na poslovne rezultate v delovni organizaciji Gorenje TGO pa bodo precej vplivali zastoji v proizvodnji.
Letos so bili izvršeni precejšnji kadsovski premiki skoraj v vseh delovnih organizacijah. To so zagotovo stvari, ki tudi močno vplivajo na sposobnost prilagajanja danih razmeram.
Verjetno ne bo napak če omenim tudi projekt računalništva in informatike. Ne da bi zanikali nekatere pomanjklivosti subjektivne narave pri njegovem izvajanju pa vendarle menim, daje velika večina razlogov za njegovo upočasnjeno uresničevanje v stvareh, na katere Gorenje ni imelo vpliva. Še naprej bomo vztrajali, da se pri tem programu v SR Sloveniji uveljavi •enakopravna delitev dela.
V	lelu 1981 računamo, da bo dosegel sozd Gorenje proizvodnjo v vrednosti 19 milijard dinarjev, vrednost izvoza naj bi znašala 155 milijonov dolarjev, dohodek 4.9 milijarde dinarjev akumulacija 725 milijonov dinarjev. Zaposlovali pa naj bi 16.870 delavcev.
Svet. v katerem živimo in delamo, zlasti gospodarski in poslovni svet, se v tem času sooča z globokimi strukturnimi spremembami, ki vplivajo tudi na druga področja. Vplivajo pa te spremembe tudi na tista narodna gospodarstva, za katera seje še včeraj zdelo, da lahko žive in prežive zaprta sama vase. Svetovna recesija v veliki meri vpliva tudi na Gorenje, kar pa^se odraža na poseben način. V razvitejših deželah imajo težave predvsem s prodajo izdelkov, pri nas pa se soočamo s težavami pri zagotovitvi sestavin proizvodnega procesa. Vsaj zaenkrat pa skorajda ni nobenih težav s prodajo, pa najsi bo to doma ali na tujem
Pogoji gospodarske stabilizacije, za katero mora tudi sozd Gorenje prispevati svoj delež, ter ekonomski tokovi v svetu, ki smo jim priče v zadnjem času terjajo, da tudi sozd Gorenje preuči in opredeli poslovno politično uravnanost ter se za učinkovito doseganje zadanih ciljev ustrezno notranje organizira. V bodoče nas čakajo namreč enaki ali paše težji pogoji gospodarjenja, kot smojim bili priče v letu 1980. Pretežni del sozda Gorenjeje v SR Sloveniji, ki razpolaga z omejenim prostorom, pa tudi tržiščem. Prav tako nimamo surovinskih in energetskih virov, ki bi za nas pomenili primerjalne prednosti Kot prednost lahko Slovenci obravnavamo predvsem geostrateški položaj, delovne tradicije in pa razpoložljive materialne in intelektualne sile. Pri opredelitvi poslovne fijozofije oziroma doktrine moramo namreč upoštevati objektivne dejavnike, ki nas lahko omejujejo ali pa pomenijo za nas primetjalne prednosti. Tako bi kot omenitveni faktor lahko navedel vse pogostejše primere zapiranja republiških tržišč pri nas in dosledno izkoriščanje naravnih komparativnih prednosti. Nasprotno pa bi z vidika Gorenja lahko navedel določeno tradicijo. ugTed Gorenja ter poslovne in tehnološke zmogljivosti, npr. servisna mreža.
V	mednarodni delitvi dela. v katero se vključuje vse več dežel, zlasti dežel v razvoju, prihaja majhnost naše ožje domovine še*posebej do izraza. Manjša ko je dežela, večja mora k biti njena poveznost in s tem soodvisnost z okoljem. Izvedenci ocenjujejo, da bomt) morali v SR Sloveniji ekonomsko ovrednotiti izdelke na 3 do 9 krat večjem prostoru od lastnega trga ter da bo moral vsak tretji do čefrti-Slovenec zaposlen v industriji, delati tisto, kar bomo morali prodati zunaj Slovenije, od tega od 60 do 70 % na tujih tržiščih. To pa kot neoobhodna nuja teija večjo in kakovostnejšo izvozno usposobljenost naših proizvodnih programov. Zaradi tega bo potrebno tudi določeno proizvodno programsko pre-struktuiranje. V prodajnem asortimanu bo vse več idej. znanja in izkušenj ter vse manj surovin, materiala in fizičnega dela. To pa hkrati pomeni večji delež in vlogo raziskov alno razvojne dejavnosti, saj postaja lud: sicer po splošni oceni znanost neposredno proizvodna sila..Posamezne večje multinacionalne korporacije, s katerimi se srečujemo in se bomo srečevali na zunanjih tržiščih, razpolagajo z izjemno velikim raziskovalnim potencialom. Glede na novejše ugotovitve, da lahko temeljne raziskave racionalno in učinkovito izvajajo le dežele, ki imajo več kot 30 milijonov prebivalcev m več kot 5000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, je izhod le v smotrnem organiziranju raziko-valno razvojnih, tehničnih tehnoloških in ekonomskih organizacijskih zmogljivosti. Zastran tega je dan ludi v Gorenju tolikšen poudarek usposobljenosti delovnih organizacij Gorenje Promet Servis ler Raziskave in razvoj. Interne banke in Računalniškega centra. Organizacije skupnih izvedb še niso zaživele v obsegu in vsebini, kot je bilo načrtovano: vložiti bo potrebno si^precej truda, da bomo uveljaviti njihovo pravo vlogo. Splošna težnjti io pogoj napredka v svetu namreč postaja skupen (kolektivni) razvoj ustvarjalnosti s skupno uporabo vse dražje opreme.
V	uredništvu Našega časa smo se odločili, da bomo ob zaključku srednjeročnega obdobja 1976-1980 in na začetku novega srednjeročnega obdobja 1981-1985 podrobneje predstavili dosežke in načrte obeh sestavljenih organizacij združenega dela ter
• organizacij združenega dela v občinah Velenje in Mozirje.
V	pričujoči, novoletni številki domačega tednika pišemo o dosežkih in načrtih sestavljenih organizacij združenega dela Gorenje Velenje ter Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje.
V	prihodnji številki Našega časa pa bomo, med drugim, predstavili tudi dosežke in načrte Rudarskega šolskega centra Velenje.
-V	' - v
Za uresničitev takšnih smotrov pa se kot nujni pogoj kaže tudi združevanje dela in sredstev. Le tako bo na voljo dovolj sredstev za uvajanje novih programov ter zadostna solventnost za vse večja tveganja. Z drugimi besedami povedano — ustvarjati moramo optimalno proizvodno nadgradnjo, pn tem p* upoštevati stopnjo in razmere prostorske dislociranosti posameznih organizacij združenega dela.
Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje bo morala v prihodnje utrjevati kakovost obstoječih programov, jih prečiščevati in dopolnjevati s ciljem navpičnega in vodoravnega zaokroževanja proizvodno programskih celot. Vse več bo moralo biti prisotnih razvojno tehnološko intenzivnih komponent in vse manj delovno intenzivnih in materialnih sestavin. V tem smislu se bo moral povečevati program dela. namenjenih za profesionalno uporabo. Seveda pa bomo morali vzporedno s tem razvijati tudi razvojne, finančne-tržnein druge funkcije. Gorenje bo moralo postajati vse bolj pomemben člen med razvitim svetom in deželami v razvoju, prav tako pa tudi pomembna sestavina združenega dela. Za to pa ne bo zadoščalo le večanje izvoznih aktivnosti, pač pa bomo morali le-te oplemenititi s kakovostnejšimi oblikami ekonomskih odnosov Gorenja s tujino, (proizvodnja, razvoj, novv-hovv, inženiring, in podobno).
Celotni smoter »žitja in bitja« sestavljene organizacije Gorenje Velenje v prihodnje bo torej postati solidna, sodobna firma, ki bo pomembna v evropskem merilu, ki bo imela vodoravno in navpično najprikladneje integrirane proizvodno-programske celote in ki bo usposobljena realizirati najmanj 30 % svoje proizvodnje na tujih tržiščih, takšna proizvodna usmerjenost pa se morala opirati pretežno na izsledke lastne raziskovalno razvojne dejavnosti. Nakup tujega znanja ter izkušenj bo pomenil predvsem izjemo, ne pa pravilo, končni cilj vseh dejavnosti sozda Gorenje bo torej kakovostno zadovoljevanje družbe-nopotrjenih in osmišljenih potreb delovnih ljudi ter občanov, in sicer na področjih, ki zadevajo njegove proizvodno prodajne programe. Vse to bo zagotavljalo pogoje za doseganje kakovosti Gorenja, gledano celostno. saj obsega ta pojem tudi oblikovanje, funkcionalnost, ergono-miko, ekonomičnost, zmerno ceno, založenost tržišč, servis, posodabljanje in tako naprej. Odločno se bomo zavzemali za to. da bodo delovne organizacije, članice sozda. izpolnjevale minimalne pogoje za nastop na tržišču, s čimer želimo preprečiti razvrednotenje ugleda, to je dobrega imena firme Gorenje.
Glede na objektivne gospodarske razmere ne predvidevamo v sozdu Gorenje v naslednjih letih večje pomembnejše naložbe, tako v obsegu kot v strukturi proizvodno prodajnega asortimana. čeprav bo šlo za določene spremembe in dopolnitve.
Trežišče našega dela bo v ustalitvi in učvrstitvi, to je na nadaljnjem tržnem in tehnološkem dopolnjevanju naslednjih nosilnih proizvod-no-prodajnih programov:
—	program široke potrošnje,
—	program profesionalne elektronike,
—	zeleni program in
—	toplotno inštalacijski program.
Zraven teh. nosilnih programov bodo prisotne še nekatere druge dejavnosti, kot na primer livarstvo, gradbeništvo, varilna tehnika in podobno. Nasploh bomo v naslednjem in prihodnjih letih utrjevalni celotno sestavljeno organizacijo, jo smotrno organizirali in strukturira-li naše materialne, organizacijske in intelektualne zmogljivosti. Kot pomembno nalogo naj omenim konsolidacijo organizacij skupnih izvedb, kot sta delovni organizaciji Gorenje Promet-Servis ter Raziskave in razvoj. Interna banka ter Računalniški center. V večji meri kot doslej bo morala prihajati do izraza poslovna, ne le formalna, povezanost članic v sozd Gorenje, ki bo v največji meri zadovljevala materialne interese združevanja, ki pa jih bomo morali najprej ustrezno in skupaj opredeliti.
Cela vrsta vprašanj je še, ki jim bomo morali v prihodnje namenjati precej sil. časa in sredstev. Gre za nadaljnje izboljšanje razmerja med izvozom in uvozom, a ne za ceno večjih primanjkljajev naših izdelkov na domačem trgu. za zasnovanje. medsebojnih ekonomskih odnosov na dolgoročnejših osnovah, za katere bo značilno vse manj pristopa »od danes dojutri,« temveč bodo odločitve temeljile na sodobnih metodah in tehnikah poslovnega"upravljanja..Nadalje gre za prilagajanje vse hitrejšemu razvoju znanosti, tehnike in tehnologije, ki ga bomo morali spodbujati tudi s pomočjo združevanja sredstev, misli in dela za sproščanje ustvarjalnih potencialov proizvodnih in strokovnih delavcev, za omejevanje neproduktivnega režijskega dela, za izboljševanje materialnega položaja naših delovnih ljudi, predvsem delavcem v neposredni proizvodnji, pogojev in humanizacije dela. stanovanjske gradnje, za utrjevanje kakovosti, servisa in tako naprej.
Zavzemali se bomo za poglabljanja samoupravljanja, ^la bodo delavci resnično odločali o pogojih in sadovih svojega dela. Vse pogosto smo namreč soočeni le s formalnim pritrjevanjem, pri tem pa včasih pozabljamo na kakovostno izpolnjevanje naših delovnih dolžnosti.
Tako kol doslej bomo tudi v prihodnje ovrednosti naše delo in poslovnost s svetovnimi merili.
Od družbenopolitičnih skupnosti organov in organizacij ter poslovnih sodelavcev pričakujemo in želimo, da pomagajo sooblikovati Gorenje, njegovo podobo in prodajne pograme. da bomo po najboljših močeh zadovoljevali potrebe naših delovnih ljudi in občanov, hkrati pa si bomo prizadevali da odpravimo določene napake in pomanjkljivosti. Cas. ki prihaja, bo vse bolj terjal od nas natančno in dosledno ukrepanje: zaostreni pogoji gospodarjenja ne bodo dovojevali neodgovornega ravnanja in nediscipline.
Od širših družbenih dejavnikov želimo in pričakujemo, skrbno premišljene. tudi dogovorjene, svežnje ukrepov, ki bodo v manjši meri kot doslej, poskusne narave. V takšnih razmerah se organizacije združenega dela. zlasti če so tako velike, kot je sozd Gorenje, težko prilagajajo. Včasih pa to niti ni mogoče.
Gregor Švajger, dipl. inž. predsednik KPO sozd Gorenje Velenje
Tudi nove razvojne naloge zahtevne, še več pozornosti družbenemu standardu
v srednjeročnem obdobju 1976 — 1980. ki se izteka, smo v okviru sestavljene organizacije združenega dela rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje reorganizirali celotno poslovanje ter nadaljevali s kontinuiranim delom vseh delovnih organizacij, ki so se leta 1974 združile v delovno organizacijo REK Velenje in se nato leta 1978 samoupravno organizirale v sestavljeno organizacijo združenega dela REK Velenje.
V	zadnjih letih so posamezne delovne organizacije v okviru sozda REK Velenje dosegle zavidljiv razvoj. Samo nekaj podatkov v podkrepitev te trditve:
RUDNIK LIGNITA VELENJE je povečal proizvodnjo od 4,265.000 ton premoga, kolikor ga želijo nakopati letos. V letu 1980 so dosegli rudarji tudi največji dnevni izkop premoga vseh časov. V sredo, 17. decembra so ga nakopali 21.900 ton; leta 1975 pa je znašal največji dnevni izkop lignita 18.400 ton.
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ so povečale proizvodnjo od 2348.000 MWh (doseženo leta 1976) na 3,736.000 MWh v letu 1980. Zgrajen pa je bil tudi največji slovenski agregat za proizvodnjo električne energije, moči 345 MW.
V	delovni organizaciji ELEKTROSTROJNA OPREMA s dogradili proizvodne prostore na novi lokaciji in začeli osvajati proizvodnjo hidravličnega podporja tako, da predstavlja danes pomembnega proizvajalca rudarske opreme, predvsem transporterjev in drobilcev za premog, ter skupaj s tujimi firmami tudi hidravličnega podporja.
ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI so v tem času skoraj podvojili proizvodnjo.
Prav tako je tudi v vseh drugih delovnih organizacijah, ki so vključene v sozd REK, Velenje naraščala proizvodnja in se povečevali učinki.
Število zaposlenih seje povečalo v zadnjih petih letih od 5.721 na 6.825, od tega najbolj v Rudniku lignita Velenje, in sicer od 3.557 v letu 1975 na 4.681 v letu 1980.
In kar je prav tako pomembno: hkrati z rastjo proizvodnje in večanjem učinkov se je razvijalo in utrjevalo tudi samoupravno organiziranje ter samoupravljanje.
To so najpomembnejši kazalci razvoja in gospodarjenja, doseženega v srednjeročnem obdobju 1967 — 1980, ki ga zaključujemo. Naloge, ki so bile pred sestavljeno organizacijo združenega dela Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje v tem srednjeročnem obdobju, so bile v glavnem uresničene. Lahko rečemo, da je bilo zadnjih pet let za sozd REK Velenje dokaj uspešnih; v mejah možnosti pa so bile uresničene tudi vse naloge. Razumljivo pa je, da nas čakajo zahtevne in odgovorne naloge tudi v prihodnjih petih letih.
V	RUDNIKU LIGNITA VELENJE so v zadnjem času namenili posebno pozornost uvajanju mehanizacije tako, da, je bila letos dosežena že 60 % mehaniziranost proizvodnje. Poglavitni cilj naslednjega srednjeročnega obdobja pa je popolna mehaniziranost odkopnih čel. Sicer bodo v rudniku še naprej razvijali in posodabljali tehnologijo pridobivanja premoga, saj so montan geološke prilike vse težje, premog kopljejo rudarji v vse večjih globinah in v področjih, ki so ogroženi z vodonosnimi peski v krovnini. Seveda je treba omeniti še dokončanje investicije pri prestavitvi objektov jaška Preloge na novo lokacijo. Najpozneje do leta 1983/1984 morajo biti vsi objekti prestavljeni, saj se bo takrat območje jaška Preloge že pričelo ugrezati. Nadalje bo treba pospešiti rekultivacijo že odkopanih predelov, oživiti jezera in jih usposobiti za športne dejavnosti ter preučiti možnosti naknadnega izkoriščanja neodkopanih zalog premoga.
Glavna naloga prihodnjih petih let v ŠOŠTANJSKIH TERMOELEKTRARNAH bo rešitev vprašanj v zvezi z odlaganjem pepela. Nadalje bo treba izdelati študije za nadomestitev prvih, najstarejših agregatov, z ekonomičnejšimi: zaradi potreb po premogu v Sloveniji pa bo treba preučiti potrebe in zgraditi razkladalno postajo za premog pri šoštanjskih Termoelektrarnah.
Glavna naloga delovne organizacije ELEKTROSTROJNA OPREMA je osvojitev proizvodnje hidravličnega podporja v kooperaciji s firmo Dowty, za kar je že pripravljen podpis pogodbe, čakajo le še na nekatere upravne formalnosti.
Delovna organizacija PLASTIKA bo v naslednjem srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 razširila proizvodnjo in modernizirala prostore.
Ker je elektrofiltrski pepel še vse premalo izkoriščen naj bi delovna organizacija ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI razširila program izkoriščanja elektrofiltrskega pepela. Za to pa bo potrebno poiskati nove asortimente in razširiti uporabnost elektrofiltrskega pepela.
Tudi delovno organizacijo AVTOPARK čakajo v prihodnjih petih letih naloge pri razširitvi dejavnosti na servisno dejavnost, dokončati morajo avtoprainico, prav tako pa bo potrebno uveljaviti sodelovanje in delitev dela z drugimi delovnimi organizacijami, ki opravljajo prevoze na območju občine Velenje.
Že te poglavitne naloge kažejo, da bo prihodnje srednjeročno obdobje tudi za sestavljeno organizacijo združenega dela RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE nadvse razgibano. Bo pa potrebno v zaostrenih pogojih gospodarjenja dobro premisliti vse predvidene naložbe in sleherni dinar dvakrat obrniti, da bo res kar najbolj smotrno uporabljen.
Ce pa bomo želeli vsa ta hotenja oziroma razvojne naloge uresničiti, pa ne bomo smeli pozabiti tudi na družbeni standard delavcev sozda Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, predvsem še na gradnjo stanovanj, za kar bo potrebno v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 nameniti najmanj enaka, če ne celo večja sredstva, kot smo jih dali v zadnjih petih letih.
Slavko Janežič, dipl. inž. predsednik KPO oozd REK Velenje
Ob dnevu oboroženih sil
Osrednja proslava ob letošnjem prazniku je bila v Delavskem domu v Nazarjah. Gostitelji so pripravili bogat kulturni program v katerem so nastopili člani nazarskega kulturnega društva, upenci mozirske osemletke in nazarske podružnične šole. Na slovesnosti so podelili tudi vrsto odlikovanj in napredovanj. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne konference ZRVS Nazarje Janez Štiglic.
Seja zborov
Zadnjič v tem letu
Danes so se na zadnji seji v letošnjem letu sešli delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Na obsežnem dnevnem redu so med drugim imeli razpravo in sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o prevzemu skrbi za urejanje grobišč in grobov borcev, spomenikov in drugih obeležij iz NOV na območju občine Mozirje, razpravljali pa bodo še o analizi gospodarstva in negospodarstva za obdobje od 1. januarja do 30. septembra 1980. Na seji pa bodo razpravljali tudi o odloku o pravicah in dolžnostih občinskih organov in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen. Del razprave pa bodo delegati ' vseh treh zborov namenili še odloku o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči.
postoriti še marsikaj in si tako polepšati naš vsakdanjik. V prihodnjem letu bi v Gornjem gradu radi uredili javno razsvetljavo, želimo pa si tudi, da bi končno le pričeti z dograjevanjem kulturnega doma. Prav tako vsi težko pričakujemo dograditve stanovanjskiblokov, saj so prekoračitve rokov ie kar prehude.
Seveda z njimi stanovanjskih problemov ne bomo razrešili dokončno. Zato se bomo potrudili in skušali urediti še kakšen zazidalni okoliš. Potrebe so namreč velike, s potrebnim prostorom pa imamo precejšnje težave. Pridobiti bomo morali tudi potrebno dokumentacijo za kanalizacijo in mrliško vežico, oboje pa bomo skušali dograditi v naslednjem petletnem obdobju. Velika želja je tudi bencinska črpalka, sa jo v Gornjem gradu že leta neuspešno čakamo.
Kaže, da so se sedaj stvari te uredile in bo prihodnje leto gradnja vendarle stekla. Vsem krajanom ob Novem letu želim vse najlepše, želim pa tudi, da bi v prihodnje še bolj zavzeto sodelovali pri dejavnosti svoje krajevne skupnosti. "
Razvitost maloprodajne mreže
Lepi razvojni obeti
Zaradi velike prostorske razsežnosti Gornje Savinjske doline in zaradi neenakomernih vlaganj v preteklosti je stopnja razvitosti maloprodajne mreže v posameznih krajih zelo različna. K temu moramo dodati še močno razdrobljenost nosilcev te mreže. S trgovino na drobno se v mozirski občini namreč ukvarja kar 13 delovnih organizacij. njim pa lahko prištejemo še 7 zasebnih prodajaln. V občini je tako 59 prodajaln, kljub temu pa neto prodajni prostor na prebivalca še precej zaostaja za republiškim povprečjem.
V sedanjem srednjeročnem načrtu so bile sicer predvidene nekatere pomembne naložbe v trgovini, vendar njihova izgradnja močno kasni. To velja za oba ključna objekta. ki bosta omogočila skladnejši razvoj trgovine in sicer blagovnica v Mozirju ter večnamenski objekt v Solčavi. Obe naložbi bosta namreč maloprodajne zmogljivosti v občini Mozirje povečali za 30 odstotkov. Se ene naloge trgovci v tem obdobju niso uspeli uresničiti in so jo razumljivo prenesli v naslednjega. Oba najpomembnejša domača nosilca trgovske dejavnosti v občini. ZK.Z Moz-rije in 1 DO Savinja, se namreč ukvarjata tudi s trgovino na veliko in v zadnjih letih nista uspela uresničili po-
Jesenske poplave so v Gornji Savinjski dolini povzročile veliko škode. Zlasti močno so narasle vode poškodovale vodnogospodarske objekte, med njimi tudi most v Gnišovljah, na cesti torej, ki povezuje Savinjsko in Zadrečko dolino. Popravila so se lotili vojaki iz Celja. Bili so najcenejši ponudniki in so tudi daleč najbolj vestni in marljivi izvajalci.
membnega cilja — oskrbe industrije z reprodukcijskimi materiali. Ob tem je seveda res. da je na to vplivala vrsta objektivnih razlogov.
Temeljni cilji razvoja trgovske dejavnosti v Gornji Savinjski dolini za naslednje srednjeročno obdobje so jasni. Zagotoviti bo treba optimalno preskrbo prebivalstva, zagotoviti tržne in blagovne rezerve v občini, okrepiti grosistični promet in z izgradnjo novih lokalov ter s posodabljanjem in specializacijo " zajeziti odliv kupne moči. Z dograditvijo obeh naložb v Mozirju in Solčavi ter z nekaterimi drugimi vlaganji se bo preskrba do konca prihodnjega srednjeročnega obdobja občutno izboljšala. Načrt namreč predvideva vrsto manjših novogradenj in posodobitev, ki bodo obenem omogočile tudi znatno večjo specializacijo. Investicijski načrt za naslednjih pet let poleg tega predvideva še izgradnjo prodajno-razstav-nega salona v Mozirju, ki naj bi ga zgradila delovna organizacija Gorenje — Promet servis. Zelo pomembna naložba je tudi skladišče za tržne in občinske blagovne rezerve, ki pa presega možnosti obeh domačih trgovskih organizacij, zato bodo morali pri tem sodelovati tudi združeno delo in ostali dejavniki.
J. P.
Kulturna dejavnost v Nazarjah
Delo je znova zaživelo
Nekdaj bogata kulturna dejavnost v Nazarjah je v zadnjih letih zelo zamrla. Poglavitni vzrok za to mrtvilo je treba iskati v pomanjkanju ustreznih prostorov, saj je bila zgradba starega kulturnega doma dotrajana in dejansko neustrezna za vsako obliko dejavnosti na kulturnem področju. Kljub temu je treba povedati, da sta vseeno delovali dve sekciji, čeprav tudi li dve s prekinitvami. To sta bili kino sekcija in pevski zbor. medtem ko je nekdaj najmočnejša sekcija — dramska — povsem zamrla.
Celotno breme njenega dela je ostalo na ramenih mladih dijakov, študentov in delavcev, ki so vedno našli dovolj časa za kulturno udejstvovanje. Vendar so mladi delovali v okviru mladinske organizacije in šele v preteklem letu so jih vključili v prosvetno društvo.
V letošnjem letu so v Nazarjah pridobili prostore za kulturno dejavnost in s tem odpravili bistveno oviro za boljše delo. Delavski dom. zgrajen z izdatno pomočjo združenega dela. vsekakor nudi dovolj možnosti za vnovično oživitev kulturne dejavnosti. To so ljubitelji kulture v Nazarjah že dokazali. Kmalu po otvoritvi so namreč izbrali novo vodstvo kulturnega društva, ki mu nalog seveda ne manjka. Prva in najpomembnejša je vsekakor oživitev njegovega lastnega delovanja. Zlasti spodbudna je starostna struktura novega vodstva. Vključuje namreč mlade, ki so voljni delati in starejše, ki jim ne manjka bogatih izkušenj. Zato bodo mlade z lahkoto vodili in usmerjali njihova prizadevanja. To velja zalsti za tiste, ki so orali prve brazde na področju kulture v Nazarjah.
Se na eno dejstvo opozarjajo v Nazarjah. Kraj je industrijsko središče Gornje Savinjske doline in zaradi tega se je število prebivalcev v zadnjih letih močno povečalo. Med njimi je večina mladih, ki so pripravljeni delati, v Nazarje pa so prispeli prav v času kulturnega mrtvila in zato mnogi niti ne vedo kam in kako usmeriti svoja hotenja in voljo do dela. Tudi to je ena najpomembnejših nalog novega odbora, saj bi te ljudi morali čimprej vključiti v delo društva. Kultura v Nazarjah razumljivo ne sme ostati stvar peščice zanesenjakov.
Zaradi naštetih in drugih razlogov v letošnjem letu preti-
ranega preobrata seveda ne kaže pričakovati. Že s tem. ko bodo ustvarili nove in zdrave temelje za delovanje društva bodo opravili veliko delo. S tem v zvezi je novi predsednik društva Jože Špende dejal: »Predvsem je naš namen okrepiti delo tistih sekcij, ki so bolj ali manj uspešno delovale v zadnjih sušnih letih. To so seveda kino. pevski zbor in dramska skupina. Filmske predstave v novem delavskem domu že imamo in sicer ob sobotah ter nedeljah, ko pa bomo razrešil? problem ogrevanja jih bomo pripravljali tudi med tednom. Seveda ne bomo smeli pozabiti na ostala področja. V mislih imam predvsem organiziranje razstav vseh vrst, s katerimi bi radi spodbudili krajane k ustvarjalnosti. Prepri-
JOŽE SPENDE: »Prepričan sem, da bomo uspeli.«
čan sem namreč, da se med prebivalci našega kraja tudi slikarji, kiparji, pisci in drugi, pa nimajo možnosti, da bi svoje delo predstavili javnosti. Skušali bomo ohraniti tudi kulturno izročilo preteklih generacij. Pozabiti ne smem še na okrepitev glasbene dejavnosti, pripravili bomo tudi klubske in kulturne večere ter bolj aktivno sodelovali pri akcijah katerih pobudnik je občinska zveza kulturnih organizacij. Prostorski pogoji za našo dejavnost so dani. Novo vodstvo društva se zaveda bremena in odgovornosti, poudaril pa bi. da bo brez širšega sodelovanja naš trud najbrž več ali manj zaman. Kljub temu sem prepričan, da bo kulturna dejavnost v Nazarjah znova zaživela v potrebni meri, ob tem se moramo zavedati le. da nekajletno spanje na kulturnem področju zahteva tudi večletno prebujanje.«	j. p.
KS Gornji grad
Osrednja slovesnost v Nazarjah
Ob letošnjem Dnevu oboroženih sil se je v Gornji Savinjski dolini zvrstilo več zanimivih prireditev. Ze v petek dopoldne so pionirji in mladinci obiskali predsednika sveta in komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Mozirje. Osnovnošolci so obema čestitali ob prazniku oboroženih sil. štirje najboljši pisci spisov o narodnoosvobodilni borbi, splošnem ljudskem odporu in jugoslovanski ljudski armadi pa so prejeli knjižne nagrade.
V nedeljo dopoldne je bilo na občinskem strelišču v
Mozirju množično tekmovanje v streljanju z malokalibr-sko puško. Pomerili so se strelci vseh sestavin dela in življenja Gornje Savinjske doline. Prireditelj zelo uspelega tekmovanja je bila občinska strelska zveza Mozirje, pokrovitelj pa občinski štab teritorialne obrambe, ki je najboljšim tudi podelil priznanja.
Prav tako velja omeniti, da so predstavniki štaba teritorialne obrambe, oddelka za ljudsko obrambo in drugi obiskali osnovne šole v občini. Učencem so pripravili
zanimive ure obrambne vzgoje in tudi tako prispevali k večji uspešnosti akcije vključevanja mladih v vojaške šole in poklice. Obiskov seveda ni manjkalo tudi v obmejnih postojankah v Logarski dolini in v Podolševi.
Vojake so obiskali pionirji, mladinci, domačini in drugi.
Vsi so jim čestitali ob njihovem prazniku in se z njimi pomudili na tovariških srečanjih. V ponedeljek dopoldne so vojake obiskali še predstavniki skupščine občine, družbeno-političnih organizacij in združenega dela mozirske občine.
Postoriti še marsikaj
STANE ROJTEN, predsednik sveta
KRAJEVNE SKUPNOSTI Gornji grad:
„ Želja je seveda veliko, pa tudi potreb in načrtov. V prihodnjem letu in v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo zato morali
GTP Turist Nazarje
Začetek zdravljenja
V Gostinsko turističnem podjetju Turist Nazarje se v tem času ubadajo z navidez nerazumljivimi težavami. Trudijo se namreč, da bi uredili vsaj tekoče poslovanje, ga postavili na noge in na tej osnovi krenili naprej. Novemu vodstvu podjetja nesolidnost bližnje prteklosti povzroča nemalo težav. Urediti je treba knjigovodstvo, evidenco in podobna opravila, ne le sedanje obdobje, tudi za vse mesece nazaj. Pretekle slabosti so temelje Turista močno zamajale in to na vseh področjih.
Slaba organizacija dela, šibka delovna disciplina, dvomljiva samouprava, načrtovanje in informacijski sistem na papirju ter več koi površno vsakodnevno tekoče spremljanje poslovanja, so podjetje pripeljati v nelikvidnost. Povsem neurejene razmere so storile svoje. Zaposleni so izgubili zaupanje v podjetje, to se je poznalo pri njihovem delu, promet v obratih je močno upadel.__
Prva in najtežja naloga novega vodstva bo torej ureditev re-zmer in odnosov. Začeli so z mrtve točke in prvi rezultati se že kažejo. Vsakdanja opravila počasi postavljajo na pravo mesto, potrudili se bodo izboljšati organizacijo dela in uveljaviti potrebni sistem obveščanja. Vsa ta in druga dela bodo morala okrepiti medsebojne in predvsem samoupravne odnose v kolektivu, vse skupaj pa naj bi znova dvignilo zaupanje zaposlenih in občutek pripadnosti svoji delovni organizaciji. Za-
veuaju sc, ua laKsuo zuiavijcnje ne more biti končano čez noč, prepričani pa so, da bodo postopoma in z združenimi močmi uspeli.
Uspeti pa morajo, če želijo, da bo gostinska, pa tudi turistična ponudba Gornje Savinjske doline, le krenila z mrtve točke. Ureditev razmer je seveda prvi koral: na tej poti, obnova obstoječih objektov z najnujnejšimi naložbami naj bi bil drugi. Na takšni in predvsem zdravi osnovi naj bi krenili naprej.
Kljub vsem težavam na oblikovanje razvojnih smernic niso pozabili. Srednjeročni program je sestavljen in njegova izhodišča jasna. Znova je na prvem mestu poudarjena nujnost vseh možnih oblik sodelovanja nosilcev razvoja gostinstva in turizma v mozirski občini. Le medsebojno dogovarjanje in sodelovanje lahko okrepi ponudbo. Prvi korak tega sodelovanja bi morala biti enotno urejena turistična pisarna v Mozirju. Povezovanja navzven prav tako ne zanemaijajo in treba je povedti, da se že dogovarjajo. V načrtu imajo priključitev k celjski sestavljeni or-združenega dela
. lerx, ki bi zagotovo omogočila višjo raven ponudbe, boljšo propagando in hitrejši razvoj. Gradivo imajo pripravljeno, kmelu se bodo lotili javne razprave in se na podlagi njenih rezultatov odločili. Začetek je torej tu, slediti mora tudi nadaljevanje.
J. P.
Nova tovarna za oplemenitenje in predelavo ivernih plošč bo bistveno izboljšala raven predelave lesne surovine v delovni organizaciji Gorenje-Glin Nazarje.
Številka 50 {562) - 26. decembra 1980		«&t
* • • '' • ' ' ...... .. .....— '		
Še vedno premalo povezano
delovanje
Pretekli teden, v četrtek,, je bila v Velenju seja programsko volilne konference SZDL, katere so se poleg delegatov udeležili tudi nekateri gostje, med njimi član republiške konference SZDL Mitja Rotovnik in predsednik medobčinskega sveta SZDL Jože Veber.
Na seji so nadvse kritično ocenili delovanje socialistične zveze v občini Velenje v obdobju od aprila lani, to je od volilne seje pa do danes, sprejeli smernice za nadaljne delo, ob koncu seje pa so razpravljali oziroma ocenili še potek priprav in usklajenosti planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje ter opravili dopolnilne volitve članov predsedstva občinske konference.
,,Čas med volilno sejo in današnjo programsko konferenco zajema obdobje izredne dinamične aktivnosti vseh dejavnikov SZDL. V tem času se je zvrstilo toliko pomembnih družbenopolitičnih akcij, da smo lahko dodobra preizkusili našo usposobljenost in organizacijske oblike delovanja," je dejal na začetku svojega poročila o delovanju občinske konference SZDL Velenje v zadnjem obdobju njen predsednik Tone Šeliga.
Organizacija socialistične zveze je v tem obdobju uspešno opravila vrsto družbenopolitičnih akcij, med katerimi je vsekakor treba omeniti lansko akcijo Nič nas ne sme presenetiti, referendum o uvedbi 3. samoprispevka občanov v vseh krajevnih skupnostih, sprejemanje srednjeročnih razvojnih programov, nadaljnja krepitev obrambnih priprav, potem je treba omeniti še razprave o preobrazbi družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, priprave in sprejem vlaka bratstva in enotnosti, kot priprave problemskih konferenc o vzgoji in izobraževanju, nadaljnjem razvoju telesne kulture v občini, vlogi pionirske organizacije idr.
Za vse te akcije je značilno, da so bile izredno množične ter da so pri njihovi pripravi in izvajanju frontno delovali vsi deli SZDL. Poleg tega je bila socialistična zveza pobudnik ali organizator še nekaterih drugih del, med njimi napeljave telefonskega omrežja skoraj v vse vaške krajevne skupnosti, priprave samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev med krajevnimi skupnostmi, izdelave osnutka KS, usmerjanja in pomoči pri pripravi planov in samoupravnih sporazumov o temeljih planov KS ter še vrste drugih akcij. Vse to kaže, da je resnično delovala in usmerjala kaj največji del tokov v naši občini.
V svojem poročilu je Tone Šeliga spregovoril tudi o tistih nalogah, s katerimi občinske konference in profesionalni delavci v njej — kot je dejal — ne smejo biti zadovoljni. Tu je zlasti omenil vpra-čanje družbenopolitičnega izobraževanja in delegatskega obveščanja. Premalo pozornosti so posvetili tudi utrjevaju in nadaljnjemu razvoju delegatskega sistema ter ustvarjanju pogojev za uspešnejše delo delegacij, skupščin SIS in de-
legatskih organov v KS. Premalo pozornosti so namenjali tudi oblikam političnega dela z aktivisti, delu v sekcijah, svetih, vaških in uličnih odborih oziroma odborih sosesk. Ob vsem tem pa je treba reči, da skorajda ni bilo pomembnejše družbenopolitične akcije v krajevnih skupnostih, v katerih ne bi sodelovali, pomagali in svetovali predstavniki občinske konference. Res pa je tudi, da ne morejo biti prisotni, kot je rečeno v poročilu, na vsaki seji sveta ali skupščine KS oziroma drugih organov in da bo treba k delu teh organov v večji meri pritegniti zlasti predstavnike strokovnih služb, samoupravnih interesnih skupnosti, izvršnega sveta, upravnih organov in drugih, kajti vse bolj je prisotno mišljenje, da je za vse probleme v KS odgovorna občinska konferenca SZDL, pa naj gre za strokovno tehnična vprašanja, za iskanje raznih sredstev in naložb v KS, kot za reševanje komunalnih vprašanj itd. Kar zadeva uveljavljanje frontne vloge socialistične zveze bi lahko iz poročila o delovanju ter organizacije v preteklem obdobju zaključili, da j- bil na tem področju sicer narejen pomemben korak v spoznanju, kako to vlogo uresničevati, vendar pa je v praksi še niso uspeli povsod uresničiti. Govorimo lahko le, kot je dejal Tone Šeliga, o fronti posameznih delov, ki pa še ne delujejo povezano, ampak vsak v svoji smeri. Frontna dejavnost družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih je še vedno omejena le na predsedstva krajevnih konferenc SZDL. Analiza programskih smernic krajevnih konferenc in dela delegacij ter drugih samoupravnih organov v KS je pokazala, da je odgovornost za delo teh ljudi še vedno preveč omejena le na socialistično zvezo kot eno od družbenopolitičnih organizacij. To seveda ne pomeni, da (na primer) druge organizacije ne obstojajo oziroma ne delujejo, ampak gre zato, da se vsak od njih ukvarja z svojimi aktivnostmi, ki pa jih niso dovolj uskladili s KS.
V prihodnje bodo morali več pozornosti nameniti tudi povezovanju in delovanju posameznih družbenih organizacij ter društev v SZDL, sicer pa bo podrobno o tem spregovorila problemska konferenca v društvih in družbenih organizacijah in v organizacijah združenega dela januarja prihodnjega leta.
Na občinski ravni so glede frontnega delovanja SZDL sicer naredili določen korak naprej, vendar pa se njena frontnost še vedno kaže bolj v tem, da se frontno le dogovarjamo, ni pa frontne akcije. Tudi pri delu teles pri predsedstvu občinske konference, ki so sicer frontno sestavljena, še niso uspeli preseči forumske frontnosti.
Tone Šeliga je podrobno spregovoril še o delovanju delegatskega sistema v občini in poudaril, da v
organih SZDL še vedno preveč le ocenjujejo te odnose namesto da bi z delovanjem znotraj delegatskega sistema te odnose, kot delegatska stališča dograjevali, spodbujali, usmerjali in dajali množičnost. Poglavitni razlogi za takšno stanje so v nezadostni razvejanosti osnovnih oblik delovanja SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij ter nerazumevanja ali nezadostna povezanost in usklajenost aktivnosti DPO v SZDL v vseh pomembnejših družbenopolitičnih akcijah. Prav nezadostno uresničena frontna dejavnost socialistične zveze, ki bi morala biti neločljivo povezana z delegatskim sistemom, pa omogoča ohranjevanje določenih negativnih pojavov v delovanju delegatskega sistema. Ti pa so predvsem te, da se mnoge delegacije sploh ne sestajajo, da se vseh delegacij udeleži le nekaj članov, zelo pogosti so primeri, da delegati iz določenih sredin sploh ne prihajajo na seje delegatskih skupščin, da so delegacije osamljene, saj se v njihovo delo ne vključuje nobena delegacija in da so slabo povezane
v sistem samoupravnih organov v OZD ali KS, tako da je njihovo delo odvisno samo od iznajdljivosti predsednika delegacije. Redki so tudi primeri, da bi bil v tozd sindikat, v KS pa socialistična zveza nosilec ali spodbujevalec usklajevanja in oblikovanja stališč delavcev ter občanov v delegacije. Poleg tega tudi osnovne organizacije ZK ne spremljajo aktivnosti svojih članov v delegacijah. Enako stanje je tudi v drugih delegatskih in samoupravnih organih v KS. Prav zato bodo morale vse družbenopolitične organizacije v bodoče odgovorneje ustvarjati pogoje, da bodo delegatski odnosi in delegatski sistem sloneli v takšnih političnih in demokratičnih osnovah, ki bodo omogočale resnično usklajevanje potreb In interesov vseh delovnih ljudi in občanov. Spremeniti bo treba tudi sedanji način dela vodstev in izvršnih organov delegatskih skupščin, saj je njihova sedanja poglavitna skrb usmerjena le v to, kako določene predloge brez preširokih razprav in nepotrebnih zapetljajev spraviti skozi skupščino. V bodoče pa bodo morale tudi družbenopolitične organizacije imeti pomembnejšo vlogo pri medsebojni povezanosti delegacij.
Delo KK SZDL
Množičnost in smelost
V pripravah na sejo občinske programske konference SZDL so svojo delo v preteklem obdobju ocenile tudi krajevne konference SZDL. Glede udeležbe se delegati na njih niso izkazali, saj so bile seje komajda sklepčne, v petih primerih pa so morali sklic seje ponoviti kar dvakrat oziroma trikrat. V večini primerih so najslabšo udeležbo pokazali delegati zveze sindikatov, ZSMS in ZK, v treh primerih pa tudi delegati zveze borcev. Zelo slabo udeležbo so imeli v tistih krajevnih skupnostih, kjer tudi sicer ugotavljajo, da socialistična zveza še ni zaživela v svoji frontni vlogi. Te seje so tudi pokazale, da marsikatera krajevna konferenca še vedno ni zadosti usposobljena na obvladovanje vseh družbenopolitičnih dogajanj in da je za delo še vedno odgovorna le peščica ljudi, ki si pogostokrat ne znajo pridobiti sodelavcev in zato so sami preobremenjeni.
Kljub tem slabim stranem in pomanjkljivostim pa je bilo v zadnjih dveh letih več uspešnih akcij za katere sta bila značilni množičnost in smelost in ki so pokazale, da je v naših krajevnih skupnostih le malo takšnih ljudi, ki jim bi bilo vseeno kakšen je naš samoupravni socialistični razvoj, kako se bodo v prihodnje
razvijale posamezne krajevne skupnosti in kako bomo uresničili stabilizacijo gospodarstva. Zavedati se je treba, da je bilo vso to delo opravljeno prostovoljno in da se je v zadnjem obdobju družbenopolitično delo tako razmahnilo, da dejansko ne moremo več govoriti o odločanju v ozkih skupinah ali o otujenem odločanju organov družbenopolitičnih orlanizacij ter samoupravnih organov v KS. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti tudi dejstva, da naše krajevne skupnosti še vedno opravljajo precejšen delež tistih nalog, ki sicer sodijo v komunalno interesno skupnost in da je bilo pri pripravi in izvajanju posamezne prostovoljne delovne akcije v KS vedno opravljenega veliko družbenopolitičnega dela. In če ocenjujemo družbenopolitično dejavnost v krajevnih skupnostih ter rezultate v družbenoekonomske stabilizacije, potem je treba izreči vse priznanje aktivistom v krajevni skupnosti. Obenem pa ne bi bilo odveč, da bi tudi v temeljnihin drugih organizacijah združenega dela kakšno nalogo opravili prostovoljno, saj bi tako še hitreje dosegli cilje družbeno-ekonomske stabilizacije, je poudarjeno na koncu ocene o poteku programskih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih.
Seja skupščinskih zborov
Povečati izvoz v nerazvite dežele
V ponedeljek je bila letošnja zadnja seja zborov skupščine občine Velenje. Na seji je bila osrednja točka dnevnega reda obravanava resolucije o razvoju občine v prihodnjem letu. Predvidevanja vsekakor niso najbolj optimistična, saj je očitno, da se bo tudi v prihodnjem letu nadaljevala znižana gospodarska konjuktura ter zaostreni pogoji prodaje izdelkov in storitev. Zato bo potrebno še bolj intenzivno kol doslej iskati možnosti za zniževanje stroškov proizvodnje ter se z uvajanjem kvalitetnih programov prilagajati razmeram na.tržišču.
Možnosti za večjo učinkovitost gospodarstva obstajajo tudi v uvajanju racionalizacij in izboljšanju preskrbe z domačimi surovinami in repromateria-li ter v nadomeščanju tekočih goriv z domačimi viri energije.
Načrtovano je. da bo industrijska proizvodnja i V prvi [ilovici prihodnjega letd'stagfijra1it.
X	• <;'■■ ; n'vKi
da pa bo nekoliko boljše rezultate dosegla v drugi polovici leta. V povprečju naj bi dosegli 4.5 odstotno rast družbenega proizvoda.
Omejene možnosti gospodarske rasti in porabe zahtevajo tudi v prihodnjem letu racionalno zaposlovanje. Število zaposlenih bo možno povečati za 2 odstotka. Ker pa naj bi osebna poraba v prihodnjem letu zaostajala le 5 odstotkov za rastjo dohodka, skupna poraba 10 odstotkov in splošna rast 15 odstotkov, obstaja nevarnost, da bi v organizacijah združenega dela ponovno pričeli s prekomernim zaposlovanjem.
Vso skrb bo tudi v prihodnjem letu potrebno nameniti izvozu. Pri tem pa bomo morali povečati blagovno menjavo z deželami v razvoju in neuvrščenimi državami. Tudi k investicijam bo^potrebno pristopati bolj - pretehtano. Investicije v osnov-■ .<■• m : (fi-
na sredstva se na področju gospodarstva, razen stanovanjske izgradnje, v prihodnjem letu ne bodo spreminjala. Prednost bodo seveda imele naložbe, ki trajno prispevajo k povečanju izvoza, ki temeljijo na visoki stopnji avtomatizacije proizvodnih procesov in so energetsko in surovinsko manj zahtevne ter zagotavljajo racionalno pOrabo energije.
Prednost bodo imele tudi naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, naložbe, ki zagotavljajo skladnejši razvoj manj razvitih območij na področju občine ter naložbe, ki so v večji meri zasnovane na dohodkovnih povezavah.
Skrbno planirano bo moralo biti tudi delovanje samoupravnih interesnih skupnosti ter delovanje n,a nekaterih drugih področjih.
Delegati so na seji skupščine • med dfugim obravnavali tudi osnutek proračuna občine Vele-
nje za leto 1981 ter potrdili predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto.
Ob koncu seje je vse prisotne pozdravil tudi predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun. V novoletnem nagovoru je delegatom omenil številne težave s katerimi smo se zaradi zaostrene gospodarske situacije v tem letu srečevali. Opozoril jih je, da tudi prihodnje leto ne bo lahko in da bo zahtevalo veliko aktivnost vseh občanov, predvsem pa delavcev v združenem delu. Le z dobrimi delovnimi rezultati in uspešnim prodorom naših izdelkov na tuje in domači trg pa lahko pričakujemo; da bodo stabilizacijska prizadevanja tudi uresničena.
Ob koncu govora je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun zaželel srečno novo leto vsem delegatom skupščine ter vsem delovnim ljudem in občanom naše občine.
Doslednost pri uresničevanju sprejetih stališč
Delegati so na programsko volilni seji spregovorili tudi o poteku priprav in sprejemanju planskih dokumentov in o trenutnem položaju v zvezi s tem. Poudarjeno je bilo. da obseg skupne porabe družbenih dejavnosti in dejavnosti materialne proizvodnje v občini zaostaja za več kot 10 odstotkov za rastjo družbenega proizvoda in zato niso utemeljene nekatere pripombe, da bi morali spreminjati te programe. Moramo pa biti dosledni pri uresničevanju in upoštevanju stališč, ki so bila sprejeta pred mesecem na predsedstvo OK SZDL in nato potrjeno na konferenci ZK. Gre namreč zato. da je treba v naših srednjeročnih programih v zvezi z izobraževanjem točno opredelili, da hočemo imeti 5. osnovno šolo celodnevno šolo. da bomo v okoliških krajevnih skupnostih še naprej gradili otroške vrtce, da je treba na področju zdravstva najprej narediti dogovorjeno (obratne ambulante, prenos.t določenih specialističnih ambulant v To-polšico) in se šele potem pogovarjati o potrebnosti prizidka k sedanjemu zdravstvenemu domu v Velenju itd. Enotni so si bili tudi v ugotovitvi, da je v tem trenutku nesmiselno, da bi
sredstva, ki so bila zbrana za zdravilišče Topolšica, sedaj razdelili tako. da potem niti delavci v združenem delu niti kdor koli drugi ne bi imel več kontrole nad njimi.
Znova so poudarili, da^v preteklem petletnem obdobju v občini Velenje nismo zgradili niti"kvadratnega metra površin za kulturne dejavnosti, zato ne smemo odstopati od gradnje nove glasbene šole. za kateio smo se. kot vemo. izrekli že na drugem referendumu. Dom borcev in mladine pa bomo gradili, ko bodo na voljo sredstva. Pogovoriti pa se bo treba tudi ~o nadaljnjem financiranju nogometa v občini.
Na programski seji so se odločno zavzeli, da moramo do konca leta sprejeti vse planske dokumente, kot je bilo tudi dogovorjeno.
V ponedeljek. 29. decembra bo podpis vseh samoupravnih sporazumov, da bi v naslednje leto stopili čim bolj smelo, z razčiščenimi zadevami in seveda s sprejetimi osnovnimi dokumenti. na podlagi katerih bomo nato pripravljali letne programe in načrte samoupravnih nosilcev planiranja — temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti.
Ob prazniku oboroženih si!
Veiiko narejenega pri podružbljanju LO in DS
Pod geslom »Vsi smo armada« je bila v ponedeljek v domu kulture v Velenju osrednja proslava v Šaleški dolini ob obletnici rojstva naše armade, dneva ki je s pod-ružbljanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite postal tudi praznik vseh naših delovnih ljudi in občanov. Letos smo ga, žal, prvič proslavili brez našega najdražjega človeka predsednica SFRJ in predsednika ZKJ tovariša Tita, še vedno pa ga slavimo in vseskozi ga bomo slavili le s Titom, kot so odločno dejali na proslavi. V slavnostnem govoru je rezervni vojaški starešina Viktor Brglez obudil dogodke pred 39. leti ko so na pobudo tovariša Tita ustanovili v mestecu Rudu Prvo pro-letarsko brigado. Ta dan pomeni začetek rasti naše armade — naših oboroženih sil, ki je v štiriletnem krvavem boju zrastla v mogočno armado, ki je pod vodstvom maršala Tita premagala fašistične zavojevalce in nam priborila svobodo.
Po osvoboditvi smo naše oborožene sile stalno krepili in na izkušnjah narodoosvo-bodilnega boja začeli graditi sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Tudi v letošnjem letu smo dosegli naši občini na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite pomembne uspehe. Na prosla^i so omenili le nekatere. V enotah in štabih teritorialne obrambe je bilo veliko narejenega pri vzgoji in usposabljanju. precejšen je bil napredek pri dopolnjevanju borbene moči naših enot. veliko narejenega pri pridobitvi novih kadrov za delo v st stalnem in rezervnem Sestavu. Pomembno odgovornost so namenili ludi pripravam na področju zaščite in reševanja, oblikovane so bile enote in štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih ter na ravni
občine, precej pozornosti so posvetili osnovnemu usposabljanju pripadnikov civilne zaščite, stekle so tudi priprave na usposabljanje prebivalstva za naloge na področju narodne zaščite.
Organizacije ZRVS po krajevnih skupnostih so v celoti uresničile obvezni in večino dopolnilnega programa, velika pozornost je bila namenjena pripravam za delovanje družbenopolitičnega in gospodarskega sistema v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in občini za izredne razmere. Dokaz temu je tudi uspešno poveljniško popotovanje vodstvenih struktur s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini, na katerem so med drugim ocenili delo na področju obrambnih priprav v preteklih letih ter sprejeli naloge za še boljše delo v prihodnjem letu.
Da- je bilo delo pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite dobro zastavljeno, dokazujejo tudi napredovanja starešin in vojakov ter pohvale in priznanja. ki so jih prejeli naši delovni ljudje in občani za uspešno delo na tem področju. Tako je v občini Velenje v višji čin napredovalo 24 častnikov. 12 mlajših častnikov, ter 52 vojakov pripadnikov oboroženih sil. Republiški štab TO je pohvalil 3 pripadnike. pokrajinski štab TO 8 posameznikov in 2 enoti, občinski štab TO Velenje pa 56 pripadnikov. 8 zunanjih sodelavcev ter 2 enoti. Odličja občinskega štaba TO je prejelo 30 pripadnikov in 10 zunanjih sodelavcev, za požrtvovalno delo v TO paje 13 pripadnikov prejelo knjižne nagrade. Na proslavi so podelili tudi plakete ZRVS.
Zlate so prejeli Janez Mi-klavčič. Tone Šeliga. Jože Vlalenšek in Franjo Korošec, srebrne pa Karel Seme. Franjo Krapše. postaja milice Velenje in K S Lokovica.
V kulturnem programu proslave so sodelovali člani velenjske godbe in recitatorji.
6INŽ_
Pripoved o taboriščnih dneh
Mladi dopisniki
Številka 50 (562) - 26. decembra 1980
Srečanje s tovarišem Titom
Tovariš Tito je 25. maja praznovat svoj rojstni dan. Na ta dan se je v Beogradu zbralo veliko ljudi, predvsem mladincev. Stali,so ob cesti in nestrpno čakali, kdaj se bo pripeljal tov. Tito. Njihovi obrazi so bili nasmejani in z oči si lahko razbral njihovo srečo. Mahali so z rokami in posipali cesto z rožami. Ko sem sedela pred televizorjem, sem imela občutek, da sem tudi jaz sredi velike množice, 'ki si srčno želi, da bi segla tovarišu Titu v roko. Ob začetku velike slovesnosti je mladinka izročila tovarišu Titu štafeto Mladosti. S ponosom je izrekla besede, kajti zavedala se je. kakšna čast jo je doletela, da je lahko našemu največjemu učitelju čestitala za rojstni dan. Nato se je začel kulturni program. Tovariš Tito je bil srečen v krogu mladincev. Od sreče in veselja so mu po licih kapljale debele solze. Vsako leto. ko sem vneto spremljala to svečanost, sem si iz srca želela, da bi bila
tudi jaz v krogu srečnih ljudi. A ko hi me kdo vprašal, kakšna je moja največja želja, hi v trenutku odgovorila: srečanje s tovarišem Titom. Imela sem veliko Upanja, da se mi bo ta želja nekoč uresničila. A na žalost ni bilo tako. Hudo me je pretresla novica o smrti našega dragega Tita.. Vse popoldne sem ždela pred televizorjem in spremljala vsako besedo, ki so mu jo izrekli v spomin. Bila sem potrta, po obrazu so se mi vlivate debele solze, vsepovsod je bila groba tišina. Za velikim možem je žaloval ves svet. Nenadoma sem spoznala, da žaluje tudi narava, kajti takrat je močno deževalo. V šoli sem bila rastresena. Življenje tovariša Tita mi bo ostalo trajno v spomin. Zopet mi po glavi rojevajo nove misli in želje. Rada bi obiskala grob tovariša Tita, ker srečanja z njim nisem doživela.
A lenka Likeb. 8. b.
OŠ Letonje
Ob prazniku JLA v Šoštanju
V	Kulturnem domu v Šoštanju je bila proslava ob dnevu JLA. Krajevna skupnost Šoštanju je \ sodelovanju s celjsko garnizijo pripravila zares lep večer.
Dvorana je bila polna, kar za Šoštanj ni običajno. Za vse je bila prireditev prijetno doživetje in po svoje je prispevala delček k uresničevanju Titove ideje bratstva in enotnosti.
Fantom, ki nas čaka vojaščina, je prireditev pregnala bojazen, da vojaško življenje teče enolično po togih vojaških pravilih.
V	prvi točki so vojaki pripravi-
li recital o niu. Govorili.so v jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti. Z glasbenimi točkami so še bolj razgibali občinstvo. Iz srca je tudi nam prihajala pesem Jugoslavija in Druže Tito. mi ti se kunemo. ki smo jo na koncu zapeli skupaj. Srečanj z vojaki si še želimo.
Mladinci iz Šoštanja se jim zahvaljujemo za lep program in jim čestitamo ob prazniku!
Za OO ZSMS na OŠ Karel Destovnik Kajuh Davor Plamberger Branko Debeljak
Dragi dedek Mraz
Moja mladost in moj oče
Mladinci osmega razreda smo pripravili kulturni program, kije bil posvečen 29. novembru — dnevu republike. V naši sredi je bila tovarišica Kladnikova, ki nam je po končanem kulturnem programu pripovedovala o življenju v taborišču. S pripovedovanjem je začela takole:
»Naša družina je bila takrat na polju, ko so se naši domačiji približevali Nemci. Oče je sovražnika pravočasno opazil, zato je s sekiro odšel v gozd. Vsi smo trepetali od strahu. Nemci so vprašali po očetu. Sprva smo molčali, a bili smo prisiljeni odgovoriti. S tresočim se glasom smo dejali: »V gozdu seka drva.« Očeta smo morali poklicati domov. kajti zagrozili so nam. da sicer odpeljejo vso družino. Oče je prišel domov, ker je bil prepričan, da bodo odpeljali samo njega, družino pa bodo pustili živeti v miru. Vendar ni bilo tako. Čez dve uri so odpeljali vso našo družino. Takrat sem imela 12 let, sestra 6 let, starejši brat 8 let, najmlajši bral pa je bil star dve leti. Peljali so nas v Stari pisker. kjer so našo družino razbili. Očeta so ustrelili že "popoldne. Umaknila sem se bratoma in sestri in dolgo bridko jokala. A kasneje sem bila spet trdna, ker sem še vedno.upala, da to ni res. Kmalu zatem so nam vzeli mater in jo odpeljali v Auschwitz. Tam so morale žene veliko delati. Grozno so jih mučili in pretepali. Tako smo ostali otroci popolnoma sami.
Tudi nas so odpeljali v drugo taborišče. Moj najmlajši brat je bil tako navezan name. da se ni mogel ločiti od mene. Vendar so bili Nemci tako grobi, pretepaški in neusmiljeni, da so naju ločili. S sestro sva ostali skupaj. V jedilnici smo se za trenutek videli. Vedno je vpil: »Mila. Mila!« Nemški paznik ga je močno prijel za lase in grobo vpil nanj. Stisnilo me je pri srcu in postalo mi je slabo. Ob tem
V začetku leta 1980 sem si postavila veliko nalog, za katere sem mislila, da jih bom lako izpeljala. Vendar vseh nisem uspela.
Ko se je pričel pouk v letošnjem letu sem se z veseljem učila. Zadala sem si nalogo, za katero ne vem. ali mi bo uspela. 7. razred bi rada izdelala s prav dobrim, ampak pri učenju imam težave. Že v začetku mije škripalo, toda sedaj je moj uspeh v nevarnosti. Do konca polletja je še samo mesec dni. Lahko ga še popravim. Razen učenja je veliko stvari, ki jih ne bom mogla
Skoraj vsakdo izmed nas je že prav gotovo poskusil, kako je. če imaš v ustah cigareto. Med njimi sem biia tudi jaz. Pri nas kadita oče in brat. Ko sta prižigala cigareto in potem veselo puhala dim, sem vedno razmišljala, kako je, če kadiš. Neko soboto sta prišla k nam bratranec in sestrič-na. Ko so starejši kadili, so se nam kar vihali nosovi. Sklenili smo, da jim bomo na skrivaj vzeli nekaj cigaret in poskusili to reč. To seje tudi zgodilo. Vzeli smo si jih nekaj in odhiteli v gozd. In smo začeli. Poskušali smo kaditi »važno«, tako kot odrasli — skozi nos, ko dim potegnemo, da ne puhnemo takoj iz ust.. .
grozljivem pripovedovanju so se tudi meni v očeh zasvetile debele solze. V tem zelo oddaljenem taborišču otrok je bilo življenje zelo težko. Hrana je bila izredno slaba in skromna. Otroci v takih okoliščinah bi potrebovali veliko več. Vedno smo bili lačni. Tudi obleke nismo imeli veliko. Večkrat smo delali za Nemce. Spravljali smo poljske pridelke, nabirali borovnice in drugo. Dostikrat smo jedli surovo korenje, da smo premagali hudo lakoto. Imeli smo yelik odpor do sovražnika. Vsi smo bili vztrajni in enotni. Nihče ni ničesar izdal. Govoriti smo morali le nemško. A za nas to ni veljalo. Vseeno smo na skrivaj govorili slovensko. Bili smo zavedni Slovenci in takšni smo hoteli tudi ostati. Sporočili so mi. da je po hudih mukah umrla mati. Bila sem zelo potrta, a neuklonljiva. Vztrajala sem pri tem. da ona še živi, saj ne more zapustiti štirih otrok. Hitlerjeve slike nismo mogli videli, zato smo jo uničevali. Ko je prišla delegacija iz Berlina, smo jo morali pozdraviti: »Heil Hitler« in dvigniti roko. Tega jaz nisem mogla nikoli storiti. V meni so živele prevelike bolečine in boleli sta me novici o smrti očeta in matere, čeravno smo bili otroci, smo bili samozavestni. Vsa ta leta smo preživeli pod nadzorstvom sovražnika. Po velikem trpljenju je vendarle napočil dan svobode. K sreči smo ostali vsi štirje živi. Ko smo prišli domov, nismo imeli ničesar. Na pomoč so nam priskočili sorodniki in spsedje. Oba brata in sestra so odšli naslednje leto v šolo. jaz pa sem ostala doma. Kot otrok sem prevzela kmetijo in se v življenju marsikaj naučila.
Pripovedovanje , tovarišice Kladnikove iz Skornega mi bo ostalo trajno v spomin. Čudim se. da je po tako hudih mukah tako dobra in vedno nasmejana.
Alenka Likeb. 8. b
OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
opraviti v tem letu. Kovala sem si načrte, izpolniti pa jih ne bi mogla nikoli.
Za naslednje leta si ne bom zastavila takšnih načrtov, saj je vse zaman. Potruditi se bom morala še posebej pri učenju. Upam. da bom vseh teh dvanajst mesecev vzdržala, saj brez dela ne bom nikdar. Poleg tega pa že tudi razmišljam o poklicu. Leto bo kmalu minilo. Drugo leto bomo razmišljali že o drugih težavah saj za leto bomo starejši.
Krista Polak. 7. a OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Seveda ni šlo vse gladko. Ko nas je kdaj pa kdaj malo dušilo. smo začeli kašljati. Potem smo se po kašljanju smejali in smešili eden drugega, češ ti ne znaš kaditi, raje nehaj. Potem nasje poklicala moja mama. Spogledali smo se. Sreča, da smo že vse pokadili. Vendar smo kljub temu s strahom šli proti hiši. Mama nam je nekaj naročila, mi pa smo pazili smo to. da nas ne bi dobila, da smo kadili. Ko je končala, smo si hitro šli umivat zobe . . .
Tako se je končal moj prvi poskus. Sedaj pa mi ni prav nič več do cigarete.
Tatjana Škruba. 7. b OŠ Karel Destovnik Kajuh
Moj oče je rudar in sem zato nanj zelo ponosna. Vsak dan odhaja v temne rove. kjer nesreča ne počiva. Žc ko mi je bilo tri leta. me je skrbelo zanj in zato sem ga imela še toliko rajši. Nikoli me ni tepci. Če pa je kdaj le padla katera po zadnji plati, sva oba na to hitro pozabila. Pogostokrat me je kaznoval s tem, da .sem morala teden dni pomivati posodo, birsati prah. lupiti krompir in delati druga hišna opravila. Vedel je. da mi ta dela ne gredo ravno od rok in da jih zato tudi ne maram. Kmalu sem se teh kazni naveličala in sem raje ubogala že na prvo besedo. Neko soboto, ko sta bila očka in mamica pri sosedih, mije po nesreči padel na tla dragocen kristalni kozarec. Igrala sem se s punčkami in medvedkom, pa sem ga s komolcem zbila na tla. Brž sem začela pobirati steklo, vendar sem bila pri tem premalo pazljiva. V prst se mi je zabodel košček stekla in kar je bilo najhujše, začela mi je teči kri. V oči so mi stopile solze in čisto pozabila sem si obvezati prst.
V začetku leta 1980 sem imela veliko načrtov.'Seveda sem vedela. da vseh ne bom mogla opraviti. Moj največji načrt je bil učenje. Sklenila sem. da moram doseči vsaj prav dober uspeh. Vendar mi je to v 6. razredu preprečila bolezen. Sedaj v 7. pa se še vedno oklepam misli, da bi bila ob koncu leta prav dobra. Seveda pa je to odvisno od mene. kako se bom učila. Želim, da bi bila drugo polletje bolj uspešna.
Tako mi je kri začela kapljati na novo krilo, ki sem ga dobila prejšnji dan. Takrat sem slišala očetove korake. Mislila sem. da najmanj tri dni ne bom mogla sesti na zdanjo plat. Vendar sem se zmotila. Očka mi je najprej obvezal prst. zatem pa vprašal, kaj se je zgodilo. Rekla se mu, da sem v kuhinji poslušala radio, ko je iz police v dnevni sobi padel na tla kristalni kozarec in se seveda razbil. Očka sc mi je nasmehnil in do konca pobral črepinje. Jaz pa se si vsa vesela, da sc ni zgodilo nič hudega, obula čevlje in hotela oditi na dvorišče. Takrat pa jtf predme stopil očka. Takoj sem spoznala, da mojim pravljicam ni verjel in da sedaj najmanj teden dni ne bom videla dvorišča, na katerem se je kar trlo otrok. Čeprav sem tisti dan jezno prečepela v sobi. sem se vseeno nečesa naučila. Spoznala sem resničnost ljudskega pregovora, ki pravi »laž ima kratke noge«.
Tanja Kotnik. 7. d.
OŠ Gustav Šilih
kot sem bila v prvem. Razmišljam že tudi o poklicu. Vsak učenec naj bi že v 7. razredu vedel kam. v katero stroko mora. da bo zadovoljen v poklicu. Jaz vem. da bom šla v tisto šolo. za katero se bom sama odločila in me najbolj veseli. Mislim, da se mora vsak zase odločiii. ne pa. da bi zanj odločali drugi.
Anita Semprižnik. 7. a OŠ Bratov Letonje Šmartno ob PAKI
Samo še nekaj dni nas loči od prihoda novega leta. To leto sem že vseskozi težko pričakovala, vendar pa se ga bojim. Leto 1981. Velika odločitev, zame zelo poniembna. me še čaka. Morala si bom izbrati poklic, ki ga bom potem opravljala vse življenje. Vsa leta osnovnošolskega učenja sem imela samo to veliko željo, da bi enkrat vendar zaključila osemletko. Sedaj pa si tega ne želim več. Rada bi še ostala v tej šoli. v kateri nimam skrbi in težav. Toda. žal to ni mogoče. Morala se bom vpisati v novo šolo. navaditi novil sošolcev, novih prijateljev. Poleg tega se sprašujem, če bom res izbrala pravilen poklic, ali bom v šolo •.prejeta, ali jo bom uspešno končala. Vse polno neznank, na katere bom lahko dobila rešitev šele čez nekaj let, enačbo pa bom morala napisati že prihodnje leto. Zelo bi si želela, da bi se pravilno odločla. Poleg te moje velike želje o pravilni izbiri poklica, pa si želim še veliko drugih stvari.
Moja želja, ki je poleg že
Jugoslavija
Jugoslavija, dežela sonca in-morja, lepa si ti.
Človek vsak si te želi!
Imaš rodne gorice, visoko gorovje, morje. Jugoslavija, lepa si ti, človek vsak si te želi.
Helena Prosenjak, 5. d. Oš Gustav Šilih
Red je prvi pogoj za uspešno delo gasilskega društva. Samo pomislite, kakšna zmešnjava bi bila. če bi sirena oznanjala požar, gasilci pa bi iskali opremo in oblačila.
Z redom in pripravljenostjo se lahko pohvalijo tudi šmarski gasilci. To se kaže že na prvi pogled. Okolica in notranjost gasilnega doma sta zelo urejena. Avtomobili so dobro opremljeni in pripravljeni za pomoč. Cevi so zvite in razvrščene po velikosti. Obleka, škornji. pasovi, sekire, orodje, skratka vse je v najlepšem redu. Tudi za estetski videz skrbijo. Gredice z rožami krasijo zunanjost gasilnega doma. Rože na okenskih policah in balkonu tudi pripomorejo k lepšem videzu. V tem sc kaže odnos dela članov, pa tudi v uspehih na tekmovanjih, o čemer pričajo
omenjene tudi zelo velika, je da bi vendar svet in ljudje na njem spoznali, da vojne niso pot za reševanje sporov med državami. Zakaj mora vsako leto toliko ljudi umreti zaradi nesmiselnega klanja! Koliko ljudi po svetu trpi lakoto, brezpravje. zapostavljenost, ponižanje. Ali res ni kje tistega dedka Mraza, ki bi lahko temu naredil konec? In zakaj se to ne bi zgodilo prav v prihodnjem letu in bi s tem to leto bilo v vsej zgodovini označeno kot leto. ki je res vsem ljudem prineslo srečo in blagostanje. Zame bi bilo takšno darilo dedka Mraza vredno več kot ne vem kako veliko bogastvo.
S temi skopimi besedami sem hotela izraziti le dve moji veliki želji. Se bosta uresničili? Ne vem. Predvsem druga je tako velika, da je težko uresničljiva. Toda s skupnimi silami bi tudi ta lahko bila uresničena, saj je vendar temelj za boljši in lepši svet. ki si ga vsi želimo.
Andreja Sevčnikar. 8. b.
Karel Destovnik Kajuh
Že dolgo sem gasilec
Ko sem bil star šest let. sem postal gasilec. Gasilec sem postai zato. ker so bili starši in moj starejši brat gasilci.
Nekega dne je imel brat gasilske vaje. Dejal mi je. naj grem z njim da bom videl, kaj počno takšni in malo starejši gasilci, kot sem jaz. Navdušeno sem opazoval vajo mlajših pionirjev z brentačo. Stopil sem k tovarišu, kije vadil s pionirji, in mu dejal, da bi tudi jaz postal gasilec. Že isti dan sem pričel vaditi.
Od takrat je že dolgo in sedaj sem že star zagrizen gasilec, saj sem bil že na mnogih gasilskih tekmovanjih.
Damjan Brunšek, 4. a OŠ B. Letonje
številne plakete in pokali. S takšnim redom in uspehi se lahko pohvali le redkokatero društvo. Vaščani Šmartnega ob Paki pa smo lahko brez skrbi ob takšni vestnosti naših humanih gasilcev.
Andreja Modrijan, 7. b.
OŠ bratov Letonje
Naš gasilski dom
V Šmartnem ob Paki imamo nov gasilski dom. V njem je veliko prostorov v katerih imajo gasilci spravljene gasilske aparate. Vsaka stvar ima točno določeno mesto. Tako jo lahko takoj najdejo, ko jo potrebujejo. Če zatuli sirena, se hitro zberejo pred gasilskim domom. Gasilci so vedno pripravljeni za gašenje požarov in za pomoč ljudem.
Andrej Hofer. 2. b.
OŠ bratov Letonje
Najprej šolski uspeh
Tudi letošnje leto je minilo kot vsako drugo. V tem kratkem času se mi je zgodilo marsikaj. Od uresničenih in neuresničenih načrtov do presenečenj in razočaranj. Mnogo zastavljenih načrtov sem dobro izpolnila, bilo jih je pa tudi nekaj, ki mi nikakor niso hoteli uspeti. Zgodilo se je. da smo s starši načrtovali lep izlet v Bohinj k teti. Vendar pa sem ravno takrat hudo zbolela in z izletom ni bilo nič. Starši so seveda odšli, jaza pa sem samevala doma. Bilo je še veliko žalostnih in veselih trenutkov, toda z njimi bom vkorakala v novo leto, ki bo kaj kmalu vsem pokazalo svoj pravi obraz.
Za naslednje leto že pripravljam nekaj načrtov, za katere bom morala vložiti veliko truda in osebnega veselja do dela. To pa seveda ni lahko. Pa bo šlo. Tudi lani se mije zdelo težko uresničiti zastavljene cilje, pa sem vseeno uspela.
Moj prvi cilj. da bom v šoli pridno delala in dosegla vidne uspehe. Tudi na področju prostovoljnih dejavnosti si želim boljših uspehov. Posebej v rokometu, ki mu posvečam košček svojega prostega časa. Največ časa pa namenjam knjigi, ki je moja prijateljica. Tudi to je cilj naslednjega leta. da bom prebrala čimveč knjig, kijih imam rada in ki bodo pripomogle k mojemu znanju na vseh področjih. Še bom razmišljala o ciljih in načrtih za drugo leto. vendar jih je do sedaj razmeroma malo.
Novo leto bo kaj hitro pred vami in zelo malo časa je še za razmišljanje o rlovih ciljih in načrtih. Sama pri sebi pa si želim, da bi uresničila svoje zastavljene cilje, ki mi bodo pomagali tudi v nadaljnjem življenju in tudi pri izbiri poklica.
Jelka Trobina, 7. b.
OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
V novo leto z večjim uspehom
Prižiganje cigarete
Cigareta - zdravje naprodaj
Cigaret je več vrst. Toliko, da jih človek rte bi mogel prešteti. Včasih se sprašujem, zakaj cigarete sploh proizvajajo, če je zaradi njih toliko bolezni. Nekateri so že pravi sužnji, in kar ne morejo si predstavljati življenja brez cigarete.
V naši družini ne kadi ne oče. ne mama. Brat, kije star 17 let in je v družbi mladoletnikov, pa se seveda važi s to smrdljivo cigareto. Vsi si prizadevamo, da bi ga odvadili, pa je že postal njen suženj. Tudi tega in stric si kar naprej prižigata cigareto. Ko grem po cesti, ima skoraj vsak v
ustih cigareto. Samo zdravje nosijo naprodaj!
Marsikaterega pritegne njen vonj. saj lepo zadiši. Toda potem? Kaj se zgodi, ko začne človek kaditi? Zdaj bi svet najbrž, ponorel, če bi kar naenkrat ukinili cigarete. Pa jih gotovo nikdar ne bodo.
Če bi bila cigareta živa, bi ji zabrusila: »Ti smrdljiva cigareta, le kdo te je prosil in klical med ljudi?« Če bi bila živa. a ne! Živi so ljudje in ti trdijo, da so pametni!
Kornelija Veternik. 7. b.
OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
. .	I t
Težka domača naloga
Nisem pesnik, da M pesnil,
vendar sem se ob domači nalogi zresnil.
Kaj bi pisal ali risal?
1
saj ničesar dobro še ne znam!
Kaj je sonet in kaj poet, _ ■ni jasno ni, zato me žc malo skrbi. Seveda, jaz nisem poet, ki moral bi pesnit sonet.
Saj sem brskal po knjigah, pa nisem našel nič, vse zaman, zato pišem sam.
Povsod so naslovi poznani 2e vsem.
.
Karel Destovnik ■■
Pomen gasilskega društva za kraj

111111 1S1111
Gasilsko društvo ima v našem kraju zelo velik pomen. To je izredno humana organizacija, saj pomaga človeku pri požarih in drugih naravnih nesrečah.
Naše gasilsko društvo je bilo ustanovljeno pred 77. leti. Sprva so bili z nami združeni tudi gasilci iz Paške vasi. Kasneje so se odcepili in lam se je začela samostojna pot našega društva. Med prvo svetovno vojno je društvo prenehalo delovati, ko pa je bilo vojne konec, so se fantje ponovno zbrali, saj so. vedeli, da je kraju gasilstvo zelo potrebno. Tako so delovali vse
do druge svetovne v6jne. Potem so znova prenehali. Večina gasilcev je odšla v partizane. Po štiriletnem premoru je gasilstvo ponovno zaživelo. Pomagali so pri izgradnji domovine, ki je ponosno rasla iz ruševin. Tudi v vrstah naših gasilcev je bilo nekaj žrtev za svobodo. Tako se je pot naših gasilcev vila navzgor.
Danes se ponašajo s sodobnim gasilskim domom, moderno opremo in z uspehi na tekmovanjih. kjer so zlasti uspešni mladi gasilci. In vse to dokazuje, da gasilstvo v našem kraju ne bo izumrlo. Jelka Jašinsky, 8. b.
OŠ bratov Letonje
Red in urejenost gasilskega doma
Razmišljam že o poklicu
Številka 50 (562) - 26. decembra 1980
Novoletna anketa
Izteka se staro leto, bolj hitro ali bolj počasi, kot je pač temu ali onemu budilo dobre ali slabe trenutke, kol so se vrstili mili ali nemili dogodki. Izteka se leto. kije globoko pretresalo našo druženo skupnost zaradi usodnih domačih in svetovnih dogodkov. Bilo je to žalostno in plodovito leto, leto velikih nasprotij in številnih kriz. ki smo jih čutili vsi po svetu.
Leto 1980 bo ostalo za vedno zapisano v zgodovini kot leto. ko smo se vsijugoslovam in vsi napredni ljudje
sveta z veliko bolečino in neizmernim spoštovanjem poslovili od našega voditelja tovariša Tita. Leto 1980 pa je bilo tudi leto streznitve naše potrošniške miselnosti. ieto številnih neprijetnih ukrepov, ki so okrnili naše nakupovalne želje in možnosti. Kako živo je prisotna stabilizacija pri vsakodnevnih razmišljanjih delavcev in občanov, je pokazala tudi anketa, ki smo jo pripravili za to novoletno številko. Vsi pa so ob tem opozarjali na pogosto prenaglo naraščanje cen in na nerešeno nagrajevanje po delu.
Avguštin Jakob — upokojenec:,, Če se ozrem nazaj, ne morem biti preveč zadovoljen saj mije leto prineslo kup bremen. Imam majhno pokojnino, zato mi ni uspelo dohajati podražitev. Svoje pa je naredila tudi stabilizacija. Pomanjkanja nekaterih dobrin sem nekako,,prebrodil". Najhujše je bilo to, da sem poleg nizkih prejemkov moral pomagati še sinu, ki je študiral v Ljubljani. Pred mesecem dni pa se je zaposlil in sedaj bo šlo veliko lažje. Zame je bilo to leto tudi polno žalosti. Stanujem v Prelogah, ki so vsak dan manjše. Kar hudo mu je, da sem moral zapustiti rojstno hišo in se naseliti v Pesjem. Pretresla pa me je tudi smrt našega dragega predsednika tovariša Tita."
opravljenega dela. Seveda se bomo v naši organizaciji potrudili, da bomo tudi prihodnje leto zaključili tako uspešno kot letošnje. In še nekaj si ielim. Da bi se vendarle končala prepoved vožnje za motorna vozila, od katere menim, da smo imeli več skrbi in jeze kot pa koristi."
Barbara Krpač _ dijakinja:
,,Skoda, da nas leto, v katerem sem imela precej uspeha, zapušča. Uspešno sem končala osnovno šolo izpolnila pogoje za vpis na gimnazijo ter. se dokaj dobro vključila v novo okolje. Sem iz Slovenj Gradca in moram reči, da mi je Velenje veliko bolj všeč. Morda bi bilo res treba še več
pozornosti nameniti ureditvi prostorov, kjer bi se mladi lahko sestajali. V mojem žepu pa je bila prisotna stabilizacija, ki mi ni dopuščala izpolnitve vseh želja. Leto pa je bilo zame tudi precej Žalostno. Močno me je potrta smrt vzornike mladih in najdražjega človeka tovariša Tita.
Moja največja želja v letu 1981 je, da bi uspešno končala prvi letnik."
JOŽICA VETERNIK — prodajalka: ,,Na naše 'življenje sta v letošnjem letu vplivala predvsem dva pomembna dogodka. Globoko nas je pretresla smrt predsednika Tita, našega vzornika. Drug dogodek pa je stabilizacija, ki je bistveno okrnila našo kupno moč in pogosto tudi naše želje. S stabilizacijo so se pojavile težave zaradi pomanjkanja posameznih proizvodov, ki pa smo jih kot je videti, deloma že prebrodili. Za prihodnje leto upam, da bo načrtovana pot našega razvoja že rodila določene rezultate in da se bo ustavila nagla rast cen, ki je že močno okrnila našo kupno moč."
želje, načrti
Fanika Hudej — gospodinja:
,,Kakšno je bilo leto, ki ima na voljo le še nekaj dni? Ne preveč dobro, pa tudi slabo ne. V Gorenju si gradimo hišo in v letošnjem letu smo jo nameravali tudi dokončati. Toda ni in ni šlo. Pri hiši je zaposlen samo mož, cene previsoke, zato je bila izpolnitev naloge še toliko bolj težka. Zadovoljna sem s pridelki, ki jih je bilo letos kar obilo. Krepko nam je zagodla še stabilizacija. To leto pa je bilo tudi žalostno. Močno me je potrla smrt našega najdražjega tovariša Tita.
Načrtov za prihodnje leto je kar veliko. Moja največja želja je, da bi se čimprej selili v hišo, posodobili hlev in nakupili stroje. Če bo dovolj sreče, predvsem pa zdravja, bomo morda le uspeli."
Josipa Vnučei - delavka : ,, V
Šoštanj sem prišla pred sedmimi leti iz Zagorja: Zaposlena sem v tovarni usnja. Leto, ki se izteka mi ni prineslo nič kaj prijetnega. V hiši je bolezen. Še vedno pa mi je težko za našim voditeljem in vzornikom tovarišem Titom. Kaj posebej dobrega mi leto ne zapušča.
V prihodnjem letu si žetim, kot skoraj vsi, največ zdravja. Krepko bomo morali tudi v prihodnjem letu, zategniti pasove" in štediti na vsakem koraku. No, vesela pa bi tudi bila, če bi krajani Šoštanja še bolje skrbeli za lepo in urejeno okolico. V Šoštanju je vse premalo cvetja, Paka pa zelo onesnažena. "
Zinka Plot: ,,Letošnje leto mi je prineslo precej težkih dni. V hišo je prišla bolezen, svoje pa je naredila še stabilizacija. V trgovinah je primanjkovalo najosnovnejših dobrin, cene pa so neprenehoma rastle. Veliko težav pa sem imela pri iskanju zaposlitve za sina, ki se je pred mesecem dni vrnil iz JLA. Pred nekaj dnevi pa je službo končno našel.
Kaj naj bi mi prineslo prihodnje leto? Predvsem veliko zdravja in sreče."
EMIL KUMAR — natakar: „Letošnje stabilizacijsko leta je bilo za našo organizacijo uspešno, saj smo presegli planska predvidevanja. Čeprav se pri našem delu vplivi stabilizacije niso tako močno poznali, pa smo jih občutili pri osebnih dohodkih in pri različnih nakupih. Z osebnimi dohodki nismo uspevali dohajati podražitev, ki so bile pogosto neupravičeno visoke. Pri našem delu še vedno ni zadovoljivo rešeno nagrajevanje po delu.
Želja v novem letu je veliko. Predvsem menim, da bi morali čim prej urediti primeren prostor za mladino, ki nima kam in tako poseda po lokalih, pa je zato deležna številnih kritik odraslih. Ti pa ne storijo ničesar, da bi se stvari spremenile. Želim si tudi večjo skrb za ustrezno nagrajevanje delavcev, za resnično plačevanje
Pričakovanja,
Vesna Golob — učenka 7. razreda osnovne šole Anton Aškrc:"
,, Letošnje teto ni bilo tako prijetno kot pretekla. Nas mlade je zelo prizadela smrt našega vzornika tovariša Tita. Tudi stabilizacijo smo mladi občutili. Predvsem pomanjkanje posameznih proizvodov je bilo za nas občane neprijetno. Določene težave mi povzroča tudi usmerjeno izobraževanje, saj bo. že začetni izbor odločit mojo nadaljno življensko pot.
In kaj sodimo o naši občini? Predvsem mislim, da je bilo premalo storjeno, da bi mladi dobili ustrezne prostore, kjer bi lahko uspešno, in zanimivo preživljali svoj prosti čas ter bogatili medsebojne izkufpje.
Za prihodnje leto si želim, da bi uspešno končala sedmi razred. "
Olga Irman administratorka: ,,Ja, staro leto se nam kar prehitro oddaljuje. Le še nekaj dni in stopili bomo v novo. Zame je bilo to leto še kar uspešno. Uresničila se mi je dolgoletna želja. Opremila sem si stanovanje in napeljala centralno ogrevanje. Morda bi naredila še več, če mi ne bi ,,stopila na prste" stabilizacija. Skoraj do dna sem izpraznila žepe. <
Zelje?! Oh, teh je kar veliko. Najprej si seveda želim trdnega zdravja, pa tudi sreče. Upam, da bo prihodnje leto vsaj takšno kot je bilo to. Pa še nekaj si želim. Cene naj se umirijo, saj so že sedaj previsoke. Marsikaj pa bo v prihodnje treba storiti 5e v naši krajevni skupnosti Šmartno ob Paki."

Marija Žalik - upokojenka: .Je
še nekaj dni in starejši bomo še za eno leto. Kaj bi lahko rekla o tem letu? Zame je bilo prelomno. Pred nekaj tedni sem se namreč upokojila. Vseskozi sem bila zaposlena na Erinem kmetijskem posestvu. Delo je bilo včasih res težko, toda če si hotel, si premagal tudi največje ovire. V spomladanskem času, ko je na polju veliko dela, pa bom rada priskočila na pomoč svojim sodelavkam. Nad tem letom se ne smem preveč pritoževati. Dolgoletno varčevanje prihrankov se je družini krepko obrestovalo. Preuredili smo si v Smartnem ob Paki hišo in jo tudi opremili. "
Anica Železnik — upokojenka:
,,Z letom, ki nas zapušča, se ne morem preveč pohvaliti. Več je bilo slabih kot pa dobrih stvari. Krepko mi je ponagajala bolezen. Močno me je pretresla smrt najdražjega Jugoslovana tovariša Tita. Na moje življenje pa je v letošnjem letu močno vplivala še stabilizacija, ki mi je onemogočila izpolnitev nekaterih želja.
Zelja v prihodnje je veliko. Najprej trdo zdravje. Če pa mi bo naklonjena še sreča, bo mera polna."
Ivan Slivnik — delavec: " Zaposlen sem v Gorenju. Letošnje leto naši delovni organizaciji ni prineslo velikih uspehov. Nenehno smo se srečevali s pomanjkanjem materiala. Zame pa je bilo leto še kar uspešno. Res je, da sem stabilizacijo čutil sam. Osebni dohodki so bili nižji, saj so cene prehrambenih proizvodov preskočile vse meje.
In kaj ši želim v letu 1981? Zdravja in sreče . . . Lepo bi bilo, če bi bile Zavodje še bolj povezane s Velenjem in Šoštanjem z avtobusom. V prihodnje pa bi morda veljalo še več pozornosti nameniti turističnemu razvoju
Milan Blatešič — delavec: ,,Le še nekaj dni in stopili bomo v novo leto. Nad letošnjim se ne smem preveč pritoževati. Bilo jff še kar uspešno. Dobil sem zazidalno parcelo na Gorici. Pričel sem z zbiranjem potrebnih dokumentov. V prihodnjem letu bom z gradnjo nadaljeval. Močno pa je posegla v denarnico še stabilizacija, saj sem jo že s pripravami na gradnjo skoraj v celoti izpraznil. V naši delovni organizaciji pa smo se letos srečevali tudi z velikimi težavami. Primanjkovalo nam je reprodukcijskega materiala. Čeprav je preteklo že več kot polovico leta, se z veliko bolečino v srcu spominjam tovariša Tita. V Velenje sem prišel pred 10 leti iz Banjeluke. Dobro sem se vživel v novo okolje, naučil pa sem se dobro govoriti slovenski jezik.
Vseh želja, ki jih načrtujem v prihodnjem letu, ne morem povedati. Vse bo šlo, če bo dovolj zdravja."
S
Jože Lesjak — delavec: „0 letošnjem letu ne morem povedati nič dobrega. Prineslo nam je pro-dražitev, veliko inflacijo in pomanjkanje nekaterih prehrambenih dobrin. Kar krepko pa nam je izpraznilo žepe. Po dolgoletnem varčevanju sem si lahko končno kupil nov avto. Da sem uspel, sem ,pas precej zategnil.' Letos pa mi je ponagajalo tudi zdravje. Po 10 letih sem moral kar za dva meseca v bolniški stalež.
V novem letu, si želim veliko sreče, zdravja in uspehov pri delu. Vesel pa bi bil, če bi se moj rojstni kraj Vinska gora še hitreje razvijal."
Branko Pogorelčnik: ,,Doma sem iz Slovenj Gradca in zato o dosežkih, ki ste jih ustvarili v vaši občini težko govorim. Lahko pa rečem, da je bilo letošnje leto precej težavno, in da je zahtevalo polno zavzetosti, predvsem delovnih ljudi. Stabilizacijske naloge, ki smo jih končno začeli uresničevati in razne gospodarske omejitve, ki smo jih sprejeli, so prav gotovo zahtevale kvalitetnejše in produktivnejše delo v združenem delu. Seveda so se gospodarska prizadevanja naše družbe odražala tudi v založenosti trgovin, ki v letošnjem letu prav gotovo ni bila najbolj zadovoljiva.
V prihodnjem letu si želim, da bi sprejete usmeritve in trud, ki ga vlagajo delavci, obrodil nadaljne » sadove in da bi bil to pomemben prispevek k učvrstitvi našega gospodarstva."
Novoletni pogovori
Številka 50 (562) - 26. decembra 1980
Letošiqi dosežki, naloge v novem letu
Premalo izkoriščene notranje rezerve
,,Ob koncu leta, ko se oziramo na prehojeno pot in ocenjujemo opravljene naloge z veseljem ugotavljamo, da smo v naši delovni organizaciji izpolnili načrtovano proizvodnjo toplotne in električne energije. Do konca novembra smo proizvedli 2922 ' 4"CWh električne energije, kar jtf 87,9 odstotka načrtovane proizvodnje, vendar nas do konca leta čaka še veliko dela. Z rezultati smo torej lahko zadovoljni. Če pa pogledamo analizo letnega remonta, pa naši uspehi le niso tako dobri. Prišlo je do nekaterih pomanjkljivosti, ki pa jih bo treba v prihodnje temeljito odpraviti. V letošnjem letu niso bile najbolje izkoriščene notranje rezerve. Z doslednim upoštevanjem stabilizacijskih ukrepov pa smo uspeli vsaj delno zmanjšati stroške proizvodnje.
Ena od osnovnih nalog, ki nas čaka v prihodnjem letu, je izpolnitev načrtovane proizvodnje s čimmanjšimi stroški. Uspeli bomo le, če bomo posegli po neizkoriščenih notranjih rezervah in z boljšo organizacijo dela. Stabilizacijska^ prizadevanja bomo še okrepili. Kvalitetno vzdrževanje, tako preventivno kot tudi kurativno, nam lahko prinese precejšen prihranek.
Nove naloge nas čakajo še na družbenopolitičnem področju. Kar najhitreje moramo uveljaviti nagrajevanje po delu. Zavedamo se, da je naloga težka in zahtevna. Toda za doseganje še boljših delovnih lezultatov je njena
izvedba nujna. Potrebno je da nekateri tozdi še močneje zaživijo. Vloga delavca—samoupravljal-ca mora biti v prihodnjem letu še večja. Vsak član našega delovne-
ga kolektiva si mora v prihodnje prizadevati in strmeti za tem, da bodo uspehi čimvečji. Poslovanje šoštanjskih Termoelektrarn je bilo zaradi težav v celotnem elektroenergetskem gospodarstvu Slovenije negativno, vendar upam, da bo ob koncu prihodnjega leta tudi položaj na tem področju bolj rožnat. Osnovno vodilo za delo naše delovne organizacije v prihodnjem letu pa bodo prav gotovo stališča in sklepi s problemske konference zbora zveze komunistov naše delovne sredine.
Konfekcija Šoštanj
Na pragu nove organiziranosti
Predsednica delavskega sveta Ana Oš lak:
,, Leto, ki se izteka, je prineslo našemu kolektivu kar precej novosti. Kljub težavam, ki so bile prisotne na vsakem koraku, bomo to poslovno leto po predvidevanjih zaključili pozitivno. Devetmesečni, pa že tudi polletni rezultati gospodarjenja so pokazali, da smo pravilno načrtovali. Zato bi bila lahko ocena našega minulega dela dobra.
Dokaj razgibano leto so imeli naši družbenopolitični in samoupravni organi. 23. let smo združevali delo z delovno organizacijo Toper Celje. V letošnjem letu pa se je zvestoba pretrgala, saj nam ni dala tistega, kar smo pričakovali in načrtovali. Sredi tega leta smo se samoupravno

odločili, da pristopimo k novi delovni organizaciji, katere program nam bo zagotovil boljše delo v prihodnje in s tem še boljše doseganje rezultatov. V zadnjih dveh mesecih letošnjega leta smo pričeli z uvajanjem novega proizvodnega programa delovne organizacije Elkroj. Zajema pa predvsem proizvodnjo otroških hlač in jeans konfekcije. Svoj prispevek k uspešnemu zaključku leta pa so gotovo dala tudi stabilizacijska prizadevanja slehernega člana našega delovnega kolektiva.
Nalog v prihodnjem letu nam ne . bo manjkalo. Naše srednjeročno načrtovanje proizvodnje nam tenarjenja ne bo dopuščalo. 2e kar v začetku prihodnjega leta bomo pričeli s pripravami na izgradnjo novih poslovno tehničnih proizvodnih prostorov in s tem posodobili sedaj nemogoče delovne in tehnološke pogoje dela. Vse sile bomo usmerili tudi na povečanje osebnega dohodka delavcev. Upamo, da bodo naša prizadevanja in stremljenje za kar najboljšimi rezultati dela ob koncu leta upravičili našo priključitev k novi delovni organizaciji Elkroj ter potrdila našo pravilno odločitev. Da bomo uspeli, se bomo trudili vsi člani kolektiva in prepričana sem, da bo žetev ob koncu prihodnjega leta obilnejša kot pa je bila sedaj. "
Smelo tudi v prihodnjem letu
Sonja Druks — preUstdnji^
delavskega sveta: ,,Iztekajoče se
leto ocenjujerp kot zelo uspešno za naš kolektiv. Že v preteklem letu smo se marsičemu odpovedali, v tem letu pa dosledno uresničevali stabilizacijske ukrepe. To je vplivalo na to, da smo izvozili veliko več izdelkov kot smo načrtovali na začetku leta. Predvidevali smo, da bomo v dvanajstih mesecih letos izvozili za 17 milijonov dinarjev izdelkov, njihova vrednost pa je dosegla 27 milijonov dinarjev. Od-
V
raz tega je bil, da so tudi materialni stroški rastli počasneje kot ustvarjeni dohodek, pa čeprav so se surovine zelo podražile. Leto 1980 je za nas prelomnica tudi v tem, saj smo na referendumu sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju, ki naj bi bil spodbuda za naprej. Pohvalimo se lahko, da smo v primerjavi z lanskim letom letos zelo zmanjšali število bolniških izostankov. Na to so zlasti vplivali različni spodbujevalni ukrepi in pa vse večja zavest vsakega posameznika delavk oziroma delavca.
V prihodnjem letu si želimo, da bi obveljalo geslo, naj z devizami razpolagajo tisti, ki jih tudi ustavarijo, saj bomo s tem preprečevali večje motnje pri oskrbi s surovinami. Na podlagi tega in letošnjih dosežkov smo zelo smelo zastavili proizvodni program za prihodnje leto. Med drugim želimo odpreti naši trgovini v Mariboru in Ljubljani, s čimer bomo lahko kupcem neposredno ponudili naše izdelke.
S prizadevanji za boljše gospodarjenje moramo v novem letu nadaljevati enako zagnano, odgovorno in dosledno, da bomo na vseh ravnih dosegli še boljši uspehe, za vse pa mora obveljati načelo, naj osebni dohodki rastejo samo v skladu z rastjo ustvarjenega dohodka, kar je najbolj pravilna spodbuda za posameznika kot delovno organizacijo."
Nama Velenje
Izboljšati nagrajevanje po delu
V velenjski Nami je o letošnjih uspehih in zatikanjih, s katerimi so se pri delu srečevali delavci te temeljne organizacije, spregovorila predsednica delavskega sveta VIDA KOVAČIČ.
,,Tako kot za večino drugih, tudi za nas leto 1980 ni bilo rožnato. Ubadali smo se predvsem s pomanjkanjem blaga, zniževanjem marže in prepočasnim usklajevanjem cen v gostinstvu. Kljub temu lanska predvidevanja prekoračujemo za 11 odstotkov. Prekoračujemo pa tudi lansko realizacijo, za 27 odstotkov. Zal, ustvarjeni dohodek in osebni dohodki niso dosegali takšne stopnje rasti. V tem letu so nas namreč močno
omejevali stroški, na katere nimamo vpliva, kot so stroški za energijo in transport.
Pred nami je novo leto in novo
plansko obdobje. Sprejeli smo že srednjeročni plan 1981 — 1985. Smelo in objektivno smo si zastavili naloge tako pri doseganju prometa, dohodka osebnih dohodkov in tudi investicij. Te naloge bomo uresničili le pod pogojem, da bodo tudi zunanji dejavniki uresničeni tako, kot je predvideno. Seveda pa se zavedamo, da bomo morali večino bremena nositi sami in še povečati lastna prizadevanja, za dosego optimalnih rezultatov.
V naslednjem letu si želimo izpolnitev postavljenih planov, da bi lahko popolneje vplivali na delitev dohodka, in da bi obenem s tem izboljšali tudi nagrajevanje delavcev."
Gorenje - <Xr Nazarje
Za višjo stopnjo predelave
BOŽIDAR VODNIK — predsednik delavskega sveta DO:
,,V naši organizaciji združenega dela letos nismo uspeli v celoti uresničiti delovnih načrtov, kljub temu pa je naše poslovanje razmeroma uspešno. Na nedo-seganje načrtov je vplivala vrsta objektivnih vzrokov. Predvsem velja to za pomanjkanje surovin in reprodukcijskjggg materiala tpr za hude'podražRveteri materialov in lesa. Vse te težave smo skuhali razreševati z nekaterimi organizacijskimi spremembami in smo bili pri tem dokaj uspešni. Od letos dalje smo bogatejši tudi za dve pomembni naložbi, ki bosta bistveno dvignili raven finalizacije izdelkov. Gre namreč za tovarno za oplemenitenje in predelavo- ivernih plošč ter žagalnico za drobno oblovino. Zaradi težav na trgu pa obe naložbi žal še nista dali željenih rezultatov. Te bomo seveda morali doseči v prihodnjem letu. Tudi v prihodnje bo naš osnovni cilj čim višja stopnja predelave lesa. Potrudili se bomo, da bomo kar največ lesa predelali v končne izuelke doma. To predvsem velja ža stavbeno pohištvo in za pohištvene elemente iz oplemenitenih ivernih plošč, ki jih bomo morali kar največ tudi izvoziti. Med načrtovanimi naložbami je na prvem mestu izgradnja osrednjih vzdrževalnih delavnic, saj so sedanje z vso opremo vred že močno zastarele in ne zmorejo slediti hitri rasti proizvodnje. Vsa ostala vlaganja bomo namenili posodabljanju strojne in tehnološke opreme. Sem sodi izgradnja mehaniziranega skladišča za
gozdne sortimente s stroji za lupljenje in avtomatsko sortiranje lesa tet i*« -:Mik
les. S temi pridobitvami bomo v veliki meri odpravili težaško delo, delavce pa preusmerili v proizvodnjo pohištvenih sklopov in tudi s tem odpravili enega od perečih problemov. Pripravljamo se tudi na rekonstrukcijo tovarne ivernih plošč, saj je po osemletnem neprekinjenem delu oprema že precej dotrajana. Na podlagi letošnjih pobud bomo okrepili povezovanje z ostalimi nosilci lesne industrije v občini in izven nje. Seveda bomo morali zagotoviti še boljše in bolj učinkovito delo samoupravnih organov in izboljšati delovno disciplino, ki danes nikakor ni takšna kot bi morala biti. V ospredju vseh naših naporov bo tudi poslej bitka za stabilizacijo."
Smreka - Gornji Grad
Zadovoljivo poslovanje
RAFKO BEZOVŠEK. predsednik delavskega sveta: •»V naši delovni organizaciji ob koncu letošnjega leta ocenjujemo. da' bo poslovni uspeh zadovoljiv in da posledic ustalitvenih prizadevanj v širšem smislu še ne občutimo. Celotni prihodek bo v primerjavi / lanskim letom porasel z indeksom 165 in bo predvsem odraz večje količine izdelanih in prodanih izdelkov ter po-
višanja cen. Na drugi strani ugotavljamo hitro rast cen surovin, žaganega lesa. re-promateriala in energije. Vzporedno z rastjo cen da se pojavlja še pomanjkanje lesa. kar bistveno vpliva na doseganje načrtov in se odraža v manjšem dohodku zaposlenih.
Pri internih dogovorih o dobavi gozdnih sortimentov in delitvi žaganega lesa opažamo, daje razdelitev slaba in škoduje tako dohodku občine kot celote, kot dohodku zaposlenih na Smreki. Glede na takšno delitev pa Smreki ne moremo v celoti uveljaviti volje do dela. obstoječih zmogljivosti, niti organizacijske in tehnološke opremljenosti. Delavci Smreke torej kljub sprejetim programom že vse srednjeročno obdobje nimamo enakopravnih delovnih možnos.i.
Pomemben korak tudi na področju naložb
Dosedanji predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja ,,Vino" Šmartno ob Paki Franc Maha:
,, Rezultati poslovanja v letu, ki se izteka, so po vrednosti ustvarjenega skupnega prihodka zelo ugodni, saj smo že ob devetmesečju dosegli 83 odstotkov načrtovanega. Ob koncu leta pa bomo načrtovano proizvodnjo presegli za 10 odstotkov. Naša dejavnost je razdeljena na dva dela. V prvo sodi lastna polnitev vina. V začetku leta smo predvidevali, da
V	letošnjem letu se skladno 7 družbenim dogovorom o delitvi dohodka in čistega dohodka obnašamo stabilizacijsko in dogovorov ne prekoračujemo. Bruto osebne dohodke smo povečali za 22 odstotkov, dohodki tja zaposlenega pa so še vedno nižji od občinskega povprečja. Z izvozom v letošnjem letu prav tako nismo zadovoljni, čeprav je za 48 odstotkov večji od lanskega. Razlog zu manjši izvoz od načrtovanega so neugodni krediti zahodnoevropskih bank in komunalno neurejene celote, ki so predvidene za montažo naših objektov.
Razvoj Smreke je v srednjeročnem načrtu usklajen s širšimi družbenimi interesi, z objektivnimi razvojnimi možnostmi naše delovne organizacije in z osebnimi interesi zaposlenih. Za naslednje srednjeročno obdobje načrtujemo proizvodnjo montažnega stanovanjskega objekta, ki mora biti temeljna usmeritev vseh predelovalcev lesa v občini Mozirje. Skupni proizvod bo seveda zahteval dohodkovno povezavo, združevanje sredstev in dela ter skupna vlaganja v proizvodnjo tega objekta.
V	obstoječih programih predvidevamo zmanjševanje porabe lesa. ki ga bomo nadomeščali z drugimi materiali. Spremenili bomo tudi program stavbeno mizarskih izdelkov in tako zadostili zakonu o standardizaciji izdelkov. S tem bomo končnemu potrošniku omogočili funkcionalno prilagajanje naših izdelkov. glede na pogoje. Razen sprememb v programu bo naša osnovna naloga povečanje produktivnosti dela. posodabljanje tehnoloških postopkov, izboljšanje kadrovske sestave zaposlenih in "povečanje izvoza montažnih hiš. V naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujemo, da bo celotni prihodek rasel s stopnjo 7. dohodek pa s stopnjo 8 odstotkov. Število zaposlenih bo raslo s stopnjo 3 odstotkov, poudarek pa bomo dali hitrejši rasti izobrazbene strukture. Vsi delavci Smreke si bomo prizadevali, da bo realna rast družbenega proizvod na Smreki dosežena in da bomo. ne glede na zunanje čini-telje, uresničili zastavljene cilje.«
bomo napolnili 400 vagonov, do konca leta pa bo napolnjenih kar 420 vina. Druga dejavnost pa zajema prodajo alkoholnih in brezalkoholnih pijač drugih proizvajalcev. Naša velika želja je bila, da se kar najbolj približamo kupcem. In sedaj lahko rečemo, da smo v svojih prizadevanjih tudi uspeli. Ze ob pregledu devetmesečnih rezultatov gospodarjenja smo povečali dohodek za 14 odstotkov. Visoke podražitve pa so tudi nam krepko zagodle. Štedili smo na vsakem koraku. Potnikom smo omejili kilometrino, varčevali smo pri reklamnih oglasih, tovorna vozila pa smo uporabljali kar najbolj gospodarno. Kljub nenehnim stabilizacijskim prizadevanjem so narastli materialni stroški za 27 odstotkov. Da bi na tržišču lažje prodrli, smo se v drugi polovici letošnjega leta odločili za novo obliko samoupravne organiziranosti. Na referendumu, imeli smo ga prejšnji mesec, smo se člani kolektiva opredelili za združitev s trgovsko organizacijo Era Velenje. Od januarja prihodijje leto dalje bomo poslovali kot tozd. Koristili bomo tudi tiste Erine službe, ki jih sedaj nismo imeli, predvsem avtomatsko obdelavo podatkov, plansko-analitsko ter pravno službo.
V letošnjem letu smo storili velik korak še na področju investicij. Naša dolgoletna želja je bila, da bi posodobili 10 let staro polnilnico. Letos pa smo vendarle uspeli. Zgradili smo parno kotlovnico, polnilnico modernizirali in povečali. Nova linija lahko na uro napolni 3500 steklenic, kar je enkrat večja zmogljivost, kot jo je imela stara polnilnica. Uspehi torej tudi na tem področju niso izostali. Z montažo parne kotlovnice, ki bo začela z delom predvidoma januarja prihodnje leto, bomo ukinili dvoizmensko delo.
In kakšni so naši načrti v prihodnje? Na področju prodaje se bomo trudili, da bi ponudili našemu odjemalcu še bogatejši izbor pijač. Z novo organiziranostjo bomo prevzeli dostavo blaga za vse Erine prodajalne. Kakšnih večjih investicij ne načrtujemo. V prihodnjem letu naj bi uredili obrat družbene prehrane ter obnovili prostore maloprodaje. Začeli bomo s pripravami na gradnjo večjih skladiščnih prostorov. Predvidevamo, da nas bo gradnja 2000 kv. m velikega skladišča za paletni sistem veljala 3,000.000 dinarjev. Čeprav gospodarska situacija tudi v prihodnje ne bo nič kaj rožnata pričakujemo, da bomo tudi poslovno leto uspešno zaključili."
«
Številka 50 (562), - 26. decembre 1980
Novoletni pogovori
r&9
Letošnji dosežki, naloge v novem letu
TGO Gorenje - tozd Gradbeni elementi
Uspeli v izvoznih prizadevanjih
Vodja lozda Kari Škrubej:
,,Oceniti naše minulo delo ni lahko. Naša proizvodnja je vezana precej na uvoz. Težave z nakupom ustreznih surovin ter nekaterega repromateriala pa so bile v tem letu še posebej velike. Kljub vsemu smo to poslovno leto končali ugodno. Ponosni smo na dosežene rezultate gospodarjenja, ki resnično niso bili majhni, saj
smo dosegli že do preteklega tedna rekordno proizvodnjo, kar milijon kvadratnih metrov ploščic. Poleg tega pa smo prodali 70 tisoč kvad. m. neglaziranih ploščic. Do konca leta, preostane nam le še nekaj dni ki bomo po predvidevanjih presegli načrtovano proizvodnjo za 12 odstotkov. K našemu tozdu sodi še obrat umetnega marmorja v Šoštanju. Zaposleni v tem obratu so proizvedli kar 120 tisoč tekočih metrov umetnega marmorja in dosegli načrtoano proizvodnjo že novembra. Ne smemo pozabiti, da je obrat spremenil sredi leta še
lokacijo, saj je imel prej svoje proizvodne prostore na Ljubnem. Naše načrtovanje se je uresničilo, tozd bo presegel plan kar za 30 odstotkov, finančni presežek pa bo znašal 35 odstotkov.
Pohvalno je še to, da z uvedbo novega proizvodnega programa v Šoštanju nismo zaposlili nobenega delavca. Gorenje — tozd Keramika bo v letošnjem let ustvaril kar za 220 milijonov, v prihodnjem letu pa 350 milijonov dinarjev.
Velik korak naprej smo v minulem letu naredili na izvoznem področju. V prihodnje bomo tej dejavnosti namenili še več pozornosti. Tozd Keramika naj bi z izvozom pokrival nakup repromateriala ter rezervnih delov.V prihodnjem letu načrtujemo milijardo 50 tisoč kvad. m. glaziranih in 100 tisoč kvad. m. neglaziranih izdelkov. V obratu umetnega marmorja v Šoštanju pa naj bi zaposleni naredili 180 tisoč tekočih metrov peskovnega programa. V letu 1981 bomo pričeli še s proizvodnjo kopalnih kompletov. Načrtujemo okrog 1500 teh proizvodov, kar pa je seveda daleč pod potrebami na tržišču. Za 5 odstotkov se bo povečalo število zaposlenih. V naslednjepi srednjeročnem obdobju bomo vse sile usmerili še na povezovanje z drugimi tovarnami keramičnih ploščic, saj enotni lahko dosežemo še veliko več. Rezultati gospodarjenja bi bili lahko ob koncu leta še veliko boljši, če ne bi tako visoko poskočile cene repromaterialov. Zavest naših delavcev je velika in lahko trdim, da bomo na prehojeno pot ponosno zrli tudi ob koncu prihodnjega leta."
KS Bočna - Sašo Šterbenk
Velika zagnanost mladih
SAŠO ŠTERBENK, predsednik krajevne konference SZDL
,,Moja velika želja je, da bi se v prihodnje delo krajevne skupnosti in vseh njenih dejavnikov še bolj okrepilo. Le na tak način bomo namreč uspeli uresničiti načrte, ki jih skladno z našimi potrebami ni malo. Pri tem moram kar takoj pohvaliti delo mladih, saj njihova sedanja delovna zagnanost zagotavlja še hitrejši napredek našega kraja in okolice. V prihodnjem obdobju bomo s skupnimi močmi skušali dokončno urediti Grič, v kraju pa bi poleg tega radi pridobili tudi igrišča, ki jih zlasti mladi,
poleg prostorov za svoje delo, še kako pogrešajo. V čimkrajšem času bi radi končno uredili tudi TV pretvornik, saj je sedanje stanje
več kot slabo. ., ... ... , Velika želja vseh
krajanov je tudi dokončna ureditev dvorane, saj je to prvi pogoj za ponovni razmah kulturnoprosvet-ne dejavnosti, zanjo pa je v kraju veliko zanimanja. Za naslednja leta načrtujemo še izgradnjo mrliške vežice in postavitev novega spomenika žrtvam NOB, ki si ga partizanska Bočna nedvomno zasluži. Vsem krajanom želim, da bi se jim izpolnile vse njihove in naše skupne želje."
■ ijfjl
(Hf * s, • i §§§j • Se nekaj dni In izteklo se bo ,.staro" leto. Nalog, ki so jih sprejeli na njegovem začetku krajani v krajevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizacijah združenega deta ni bflo malo. Mnogi so v uresničevanju teh načrtov povsem uspeli, nekateri morda ne. No, ne glede na to so načrtu za naslednje lete, s katerim se začne tudi novo desetletje, ' prav tako smeli. Za današnjo praznično številko smo obiskali nekaj predsenikov svetov ali drugih organov v krajevnih skupnostih in predsednikov delavskih »vetov v tozdih. Vsem smo v glavnem postavBi enaki vprašanji: kakšni so dosežki v tem letu? Kaj načrtujete m naslednje leto? Dobili smo odgovore, ki smo jih zapisali na t na osmi strani!
		j
Šmartno ob Paki - Stane Prašnikar		Luče ob Savinji - Rajko Selišnik
Zadovoljni z opravljenim delom
Predsednik skupščine krajevne' skupnosti Stane Prašnikar »Če se ozremo nazaj in pregledamo ter ocenimo delo naše krajevne skupnosti smo lahko zadovoljni. Naša pozornost je bila v tem letu namenjena izvajanju nalog iz drugega referendumskega programa. Obnovili smo cesto Gav-ce-Veliki vrh. trn v peti pa nam je bila že dalj časa kanalizacija. V letošnjem letu smo uspeli urediti kanalne poti v novem naselju Šmartnega ob Paki, lotili smo se tudi manjših obnovitvenih del v kulturnem domu. Iz preteklega referenduma je krajevna skupnost zanj prispevala 200.000 dinarjev. prav toliko je primaknila še občinska kulturna skupnost
Velenje. Da smo lahko opravili načrtovane naloge, so nam veliko pripomogli krajani sami.
Načrti krajevne skupnosti Šmartno ob Paki so za naslednje srednjeročno obdobje precej obsežni. Velikoje tudi želja, ki pa jih bomo lahko rešili le z večjim dotokom finančnih sredstev. V letu 1981 bomo največ pozornosti namenili urejanju hudournikov in kanalizacije tam. kjer osta ja voda
KS Šoštanj - Stane Šmajdl
Najpomembnejša naloga - toplif ikacija
Krajevna skupnost Šoštanj je že vrsto let zelo aktivna in uspešna pri uresničevanju načrtovanih nalog. Zavzetost krajanov za ureditev njihovega okolja pa je gotovo razumljiva, saj je to središče zaradi starosti mestnega jedra potrebno stalnih in temeljitih obnovitvenih del. Obenem pa je potrebno krajanom zagotoviti takšen komunalni standard kot ga imajo prebivalci v drugih večjih soseskah. Prav na področju komunalne urejenosti je Šoštanj zaostajal, zato skuša sedaj z naglimi koraki nadoknaditi zamujeno.	,
Kot je dejal tajnik krajevne skupnosti Šoštanj Stane Šmajdl, so letos uresničili vse zastavljene naloge. Asfaltirali so cesto heroja Rozmana ter Šlandrovo pot. Po dolgih letih čakanja so uredili tudi poti k blokom v Metlečah. Poleg tega so še asfaltirali parkirne prostore pred hotelom Kajuh ter uredili kanalizacijo na Koroški in Aškerčevi cesti. Ob občinskem prazniku so se lotili urejanja Glavnega trga, dela pa bodo končali v aprilu prihodnje leto.
Pomembna naloga je tudi toplifikacija celotne krajevne skupnosti. V tem letu so pridobili ustrezno dokumentacijo in grad-
beno dovoljenje za ureditev to-plifikacije na levem bragu Pake. Z deli na tem pomembnem projektu bodo pričeli prihodnje leto. Načrtujejo, da bodo Šoštanj v glavnem toplificirali do leta 1983.
Poleg teh večjih nalog so opravili še številne manjše, a prav tako koristne in za uspešno delovanje krajevne skupnosti pomembne naloge.
Stane Šmajdl meni. da je bilo delo krajanov dobro in da so radi sodelovali pri uresničevanju zastavljenih planov. Z združenimi močmi, z delovnimi in drugimi prispevki krajanov ter z odgovornim in gospodarnim vlaganjem razpoložljivih denarnih in materialnih sredstev pa bodo lahko uresničili tudi program, ki so si ga zastavili za prihodnje leto. Ta program je zelo obsežen, skrb celotne krajevne skupnosti pa bo usmerjena predvsem k ureditvi toplifikacije Šoštanja. Ob tem bodo skušali opraviti še nekatera potrebna komunalna dela.
V krajevni skupnosti se zavedajo, da bodo zaradi težkih gospodarskih razmer morali skrbneje pretehtati vsak vložen dinar, zaradi manjših vlaganj pa strpneje premagovati nastale ovire.
KS Gorenje - Jože Remenih
Največ del opravili na komunalnem področju
Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Remenih je takole ocenil delo krajevne skupnosti Gorenje v letu 1980:
»V naši krajevni skupnosti smo v obdobju 1975—80. torej iz drugega referendumskega programa zbrali 3.000.000 dinarjev. Zaradi neurejenih nekaterih komunalnih objektov, smo zbrana sredstva vložili v.izgradnjo-teh. Tako smo asfaltirali 6 km cest, v tem letu pa cesto v vasi Gorenje. Veljala nas je 300.000 dinarjev. Prav tako smo v tem delu naše krajevne skupnosti uredili še kanalizacijo ter javno razsvetljavo. Množično so se naši krajani vključili v akcijo pri obnovi prostorov kulturnega doma ter tako omogočili boljše delo družbenopolitičnim organizacijam in krajevne skupnosti. Obnovitvena dela znašajo okoli
1.000.000 dinarjev. Bogatejši smo v letošnjem letu postali za 43 telefonskih naročnikov. Za izgradnjo telefonskega omrežja smo morali odšteti 3600.000 dinarjev. Največ sredstev je bilo zbranih iz A programa referenduma 1981—85. Z gradnjo Šaleške magistrale smo morali zgraditi Lo-koviški most. ki je bil predviden šele v srednjeročnem obdobju 1981—85. Sredstva zanj. 300000 dinarjev, so bila zbrana iz drugega referenduma. Krepko smo zavihali rokave pri obnovitvi gasilskega doma v Paški vasi. Krajevna skupnost je zanj odštela že 170.000. naslednje leto pa bo primaknila še 250.000 dinarjev. Dela je bilo v lem letu kar veliko. Z ureditvijo komunalnih težav smo vsaj delno rešili in uredili potrebe krajanov krajevne skupnosti Gorenje.
Od leta 1976 dalje namenja naša krajevna skupnost veliko pozornosti varstvu okolja. V ta namen smo ustanovili posebno komisijo, ki skrbi za urejen videz našega kraja. Na največ težav smo
Veliko potreb
RAJKO SELIŠNIK — predsednik skupščine
,, Načrtov imamo seveda veliko in zagotovo to niso le novoletne želje, ampak izraz potreb v naši krajevni skupnosti. Vse to smo opredelili v naših razvojnih programih za naslednje leto in prihodnje srednjeročno obdobje. Prihodnje leto bi radi dokončali posodabljanje ceste v Podvolov-Ijek, uredili pa tudi cesto do zaselka na Hribru. V delovni program smo zapisati še postavitev avtobusnih čakalnic in komunalno ureditev novega naselja. Želimo si tudi, da bi v sodelovanju z ostalimi dejavniki še naprej urejevali krajevne in okoliške ceste, ali jih vsaj bolje vzdrževali. Velik problem so tudi površine za stanovanjsko izgradnjo in čimprej ga bomo morali razrešiti. Želimo si tudi, da bi Elkrojev obrat čimprej zaživel in pripomogel k hitrejšemu razvoju naše krajevne skupnosti. Prepričan sem da bodo prebivalci Luč tudi v bodoče tako skrbeli za videz kraja, ki nam je že sedaj
vsem v ponos. Naših skupnih potreb in želja je seveda še veliko,
veliko pa je tudi želja vsakega izmed nas, zato ob Novem letu želim, da bi se tudi te uresničile v kar največji meri."
in ' povzroča krajanom veliko škodo. V naslednjem letu si bomo prizadevali, da bi dokončno uredili urbanistični načrt Šmartnega ob Paki. od katerega je močno odvisen razvoj te krajevne skupnosti. Naš načrt dela temelji na nadaljni izgradnji Šaleške magistrale. Če se izgradnja te prometne poti ne bo nadaljevala, se bodo pri izvajanju načrtovanih nalog pojavile precejšnje težave, ki jim sami ne bomo kos. Kar najhitreje bomo morali urediti še primeren prostor za pokopališče. Naše osnovne naloge pa bodo vsekakor naloge iz tretjega referendumskega programa, ki predvideva izgradnjo otroškega vrtca, obnovitvena dela pri kulturnem domu ter izgradnjo novega rekreacijskega centra. Prepričan sem. da se bodo krajani Šmartnega ob Paki množično vključili v zastavljene akcije in uspehi prav gotovo ne bodo izostali.«
KS Šmartno - Pane Semečnik
Z delovno vedrino v novo leto
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Pane Semečnik je v našem novoletnem razgovoru med drugim dejal: ,,Lepo je živeti v obdobju, ki je urejeno, kjer se ljudje med seboj dobro razumejo in težijo k še boljšim medsebojnim odnosom in napredku. Takšno
naleteli pri nekaterih individualnih stanovanjskih objektih.
Z velikimi težavami se srečujemo pri ureditvi prostorskih načrtov KS Gorenje. Ti predvidevajo možnost individualne gradnje v Gavcah in Paški vasi. Za vas Gorenje pa ne najdemo skupne poti z velenjskimi urbanisti. Glede na to. da se v KS Gorenje širi industrija in obrtniška dejavnost, bi moral zavod za urbanizem Velenje poiskati take možnosti, da bi lahko krajani gradili doma in sredstva za delo krajevne skupnosti puščali v Gorenju.
Dela nam ne bo zmanjkalo tudi v prihodnje, saj nameravamo dograditi gasilski dom v Paški vasi, postaviti tri avtobusna postajališča. asfaltirati cesto na Slatine, temeljitega vzdrževanja pa bodo potrebne neurejene makadamske ceste.«
okolje je prav gotovo naša krajevna skupnost Velenje Šmartno. Ze doslej urejena z vsemi drugimi komunalnimi objekti, je v letošnjem letu priključila vse hiše na mestno toplovodno omrežje, prav tako pa smo v letošnjem letu v krajevni skupnosti pripeljali telefonske žice do sleherne stanovanjske hiše. Torej smo storili veliko, še posebno če upoštevamo dejstvo, da smo uspešno izvedli referendum za krajevni samoprispevek ter številna dela povezana z obrambnimi pripravami in da smo se trudili za zagotovitev normalnega delovanja delegat-
skega sistema v krajevni skupnosti, še več kot to pa nam pomeni povezovanje krajanov na različnih srečanjih, ki jih organizirajo posamezni ulični odbori, saj se tu počasi poraja zavest pripadnosti prebivalcev naši krajevni skupnosti. Bogatijo se medsebojna spoznanja ter narašča zanimanje za delo krajevne skupnosti.
Kljub tem dobrim rezultatom pa bo v naši krajevni skupnosti potrebno storiti še marsikaj, da bodo krajani začutili, da ni njihov svet le vrt okoli hiše, kuža, ki laja za ograjo in morebitno negodovanje nad neurejenimi problemi. Predvsem mislim pri tem na vključevanje vseh občanov v organe in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti, na delno profesionalizacijo del v svetu krajevne skupnosti in na pridobitev prostorov za delovanje organov in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. Pri tem se moramo zavedati, da sama pridobitev pisarn za delovanje krajevne skupnosti ni rešitev. Vse krajane bo združil le primeren objekt. Ob določenem razumevanju in zagotovitvi posameznih pogojev je to izvedljivo v letu, v katerega vstopamo.
Zato želim, da bi bilo leto 1981 leto skupnih akcij vseh naših krajanov. Leto, ki bo ob iskanju mnenj rodilo pogoje, da bodo predvsem mladi našli svoj prostor pod soncem in starejši zadovoljstvo, da so ustvarili nekaj kar je dalo podobo kraju, kjer živimo.
Vsem krajanom želim srečno 1981 in veliko pripravljenosti ter vedrega razpoloženja za dela, ki
nas čakajo."
Komisija za obveščanje pri O K ZRVS
Člani velenjskega amaterskega gledališča so sklenili letošnje leto z uprizoritvijo satire Bulgakova Pasje sn e. Delo je režiral član c eljskega gledališča Janez Starina in predstavo so velenjski gledališčniki naštudirali v dobrih dveh mesecih. Premiera je bila prejšnjo soboto v domu kulture v Velenju. S svojo igro. kije bila resnično zelo dobra, so velenjski gledališčniki izredno navdušili, tako da so jih na koncu gledalci upravičeno nagradili z dolgim ploskanjem.
Problemska konferenca o pionirski organizaciji
Večja odgovornost za vzgojo pionirjev
Pionirski odredi, šole. krajevne skupnosti, svet /vez e pionirjev OPZM. družbenopolitične organizacije v občini in krajevni skupnosti in družbene organizacije in društva so odgovorne za uresničevanje naslednjih sklepov in stališč;
1.	Povečati je treba družbeno skrb in odgovornost za vgojo pionirjev in mladine ter ustvarili pogoje /a delovanje pionirske organizacije v krajevnih skupnostih.
2.	DPO v občini in krajevnih skupnostih morajo povečati pozornost in odgovornost za idejno, moralno-etično in delovno vzgojo mladih.
3.	Za delo s pionirji moramo pridobili mentorje iz delovnih organizacij in specializiranih društev, predvsem iz vrst mladih strokovnjakov.
4.	Razviti je treba še liste interesne dejavnosti za mlade, ki dajajo možnost za delovno vzgojo odnosa do dela in ustvarjalnosti.
5.	Na šoli je potrebno razvili in utrditi delovanje pionirske in mladinske organizacije na osnovi delegatskega sistema. S tem \ zvezi moramo povečali sodelovanje pionirjev in mladine pri naslajanju programov dela. preverjanju opravljenih nalog in soodločanju pri vprašanjih \ zvezi z razvojem in delovanjem obeh organizacij in šoli.
6.	Družbene organizacije in društva \ bočini ler v krajevnih skupnostih ler OZD morajo povečati svoj interes za podmladek v sklopu enovite pionirske organizacije na šoli ler ustvarili med svojim članstvom ozračje za konkret-
SPIZ Velenje
Bistvene spremembe
Pretekli teden so se na 10. seji sešli delegati zbora izvajalcev in zbora uporabnikov skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje. Obravnavali so srednjeročni plan te skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981—85, predlog finančnega načrta skupnosti za naslednje leto, socialno varnost upokojencev z najnižjimi pokojninami ter programsko usmeritev sklada za izgradnjo domov in stanovanj za upokojence (v prehodnem obdobju 1981—85) z novimi družbenoekonomskimi odnosi na področju stanovanjskega gospodarstva.
Pri obravnavi gmotnega položaja upokojencev so delegati menili, da se pokojnine morajo zvišati za toliko, kolikor se dvignejo življenski stroški. Pokojnina se bo oblikovala sedaj v organizacijah združenega dela, kjer je upokojenec dela., in ne več pri skupnosti. Prav tako se je znižala tudi prispevna stopnja, in sicer od 11,5 na 11,1.
Pri obravnavi srednjeročnega načrta skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja so
delegati ugotovili, da prinaša bistvene spremembe na področju stanovanjske izgradnje. 4 odstotke od pokojnin občanov naj bi sedaj zbirale stanovanjske skupnosti, ki morajo največ zbranih sredstev nameniti za izgradnjo domov za ostarele občane ter za obnovo in nakup stanovanj za upokojence. Iz minulega dela v organizaciji združenega dela, kjer je bil zaposlen, ima upokojenec enake pravice do pridobitve stanovanja kot redno zaposleni delavec.
Na 10. seji so delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja sklepali tudi o pristopu k podpisu samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih socialne varnosti v obdobju 1981—85. Menili so, da mora ta samoupravni sporazum dati poseben poudarek ugotavljanju gmotnega položaja občanov. V prihodnje pa moramo več pozornosti nameniti reševanju težav invalidnih oseb. Nuditi jim moramo določene možnosti za zaposlitev in morebitno prekvalifikacijo. Po petih letih pa bi morali pristopiti k ponovnemu pregledu invalidnih oseb.
T. P.
0 reviji Naša obramba
Komisija za informativno dejavnost pri Občinski zvezi rezervnih vojaških starešin Velenje je namenila na zadnji sejah največ pozornosti načrtu dela za naslednje leto. Obeh sej se je udeležil ludi predstavnik medobčinskega odbora oziroma republiške konference ZRVS tovariš Stane Kle-menčič ter polkovnik Vid Jerič oba iz Celja.1
Komisijo so sestavljali trije člani, na seji pa so imenovali v komisijo še po enega člana iz vsake krajevne organizacije zveze rezervnih vojaških starešin, saj bo komisija le tako lahko še tesneje sodelovala s krajevnimi organizacijami in aktivi ZRVS. preko njih pa tudi s krajevnimi skupnostmi.
Ena od najpomembnejših nalog komisije za informativno dejavnost je še povečati število naročnikov revije »Naša obramba«. Revija bi morala priti v vsako družino, saj je njena vsebina vzgojna za slehernega pripadnika teritorialnih enot. civilne zaščite in vsakega državljana. Na prihodnjem razširjenem sestanku pa bi se morali predstavniki krajevnih organizacij, krajevnih skupnosti, občinske konference ZRVS. občinskega štaba teritorialne obrambe, občinskeg sveta za. ljudsko obrambo ter družbenopolitičnih organizacij dogovoriti o možnosti kritja dela naročnine za Našo obrambo.
Občinska konferenca ZRVS — komisija za informiranje
Preizkusili svoje moči
no sodelovanje s pionirji in mladino na šoli in \ KS. Mentorsko delo zunanjih sodelavcev mora nuditi priložnost za družbeno uveljavljanje posameznikov na področju vzgoje mladih.
7. Pri razvoju in delu interesnih dejavnosti na šoli .in v KS moramo težili k množičnosti na osnovi prostovoljnega združevanja mladih ter zagotoviti strokovno, sproščeno in demokratično delovanje. Programi interes nih dejavnosti se morajo bolj kot doslej vključevati v enoten program pionirske in mladinske organizacije.
K. OK ZSMS in svet zveze pionirjev, morata nastopali z usklajenim občin skim letnim programom dela ler organizirali stalno izobraževanje mladih mentorjev za delo s pionirji
Šole in pionirski odredi s,, dolžni širili m prenašali svoje izkušnje pri delu z mladimi v svoje šolsko okolje, kjer m.' morala pionirska in mladinska organizacija konkretno vključili v prizadevanja za razvoj svojega kraja.
10.	Pri vsakem sliku in delu z mladimi ter informiranju javnosti moramo utrjevati pripadnost mladih svojima organizacijama na Soli in gojiti lik pionirja in mladinca z v rednotami za življenje v socialistični družbi.
11.	Naloga OK ZSMS je. da nadaJjuje z vzgojnim in interesnim delom z. mladimi ludi po končani osnovni šoli. v OO ZSMS v šolah. KS ter OZD.
V soboto so preizkušali svoje moči mladi iz pionirskih atletskih šol. ki delujejo na mozirski in velenjskih osnovnih šolah. Tekmovalni program je zajemal skok v daljavo z mesta, troskok z mesta ter peteroskok z mesta
Najuspešnejši so bili- mladi atleti iz osnovne šole Veljko Vlahovič. saj so zmagali kar 19 kral. Zelo dobre rezultate sta dosegla Mateja Oblišar in Zlatko Kompan pri učencih 8. razredov. Marko Zaje je bil najboljši pri atletih 6. razreda. Jerica Lednik pa pri mladih atletinjah 5. razreda.
Rezultati deklice: daljina z mesta: 5. razred — Jerica Lednik VV 195 cm: 6. razred — klavdija Kolmanič GŠ 202 cm; 7. razred Karmen Učakar VV 200 cm: S razred — Mateja Oblišai v V 227 cm Troskok z mesta: 5. razred Jerica Lednik VV 660 cm: 6. razred Ksenija Ričko AA 61K cm: 7. razred — Alenka Kos VV
662 cm; 8. razred — Mateja Oblišar V V 715 cm.
Peteroskok z mesta: 5. razred Jerica Lednik VV 1142 cm; 6. razred — Jasna Jakopee VV 1070 cm; 7. razred — Andreja Batič AA 1142 cm; 8. razred — Mateja Oblišar VV 1286 cm.
Dečki: daljina z mesta: 5. razred — Stojan Razbornik GŠ 210 cm; 6. razred — Marko Zaje V V 232 cm; 7. razred — Štefan Vcovnik GŠ 227 cm: 8. razred — Zlatko Kompan VV 255 cm: troskok z mesta: 5. razred — Sašo Tekavc V V 639 cm; 6. razred — Marko Zaje VV 689 cm: 7. razred'Vojko Sešel V V 725 cm: 8. razred Tomi Šmerc GŠ 812 cm.
Peteroskok z mesta: 5. razred Sašo Tekavc VV 1091 cm: 6. razred - Marko Zaje V V 1189 liti; 7. razred Vojko Sešel VV 1249 cm: 8. razred — Zlatko Kampan VV 1324 cm.
Boris Šalamun
Streljanje
Velenjčani v republiški ekipi
Pretekli teden je bilo v Ljubljani republiško kontrolno strelsko tekmovanje v mednarodnem programa. Velenjski strelci so se ludi tokrat izkazali.
Osvojili so dve drugi in dve t ro tj i mesti. Pri članih je v streljanju s pištolo Alojz. I rstenjak naslreljal 3X0 krogov, tretji pa je bil Janez Štuhec s 378 krogi. Velenjska strelca sta si s temi rezultati zagotovila mesto v republiški reprezentanci, ki bo našlo-
Prejeli smo
Popis prebivalstva 1981
V SFRJ Jugoslaviji bo v začetku aprila 1981 popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Državljani SFRJ, ki začasno delajo ali živijo v tujini imajo še vedno stalno bivališče v eni izmed občin v Jugoslaviji. Popis 81 naj bi zajel tako delavce kot tudi njihove družinske člane, če prebivajo skupaj z njimi v tujini.
Ker bo popis teh občanov v domačem kraju oziroma mestu stalnega bivališča v začetku apri-
la 1981 otežkočen, bo statistika skupaj z obmejnimi organi javne varnosti, v času od 19. do 31. decembra tega leta, na obmejnih prehodih pričela razdeljevati popisne obrazce, ki naj bi pripomogli k temu, da bi bili s popisom zajeti prav vsi občani SFRJ.
Občani, ki so dobili popisni obrazec na mejnem prehodu, naj ga izpolnijo in izročijo sorodnikom ali znancem, da bi ga le-ti lahko v začetku aprila izročili
popisovalcem. Lahko pa izpo-lneni obrazec pošljejo tudi občinski popisni komisiji, ki je že ustanovljena v vsaki občini.
Osebe, ki na mejnem prehodu niso dobili obrazca, naprošamo, da obrazec dvignejo na skupščini občine pri občinski popisni komisiji ali ob sestanku v krajevni skupnosti, ga izpolnijo in iz-roče občinski popisni komisiji.
Zavod za statistiko SR Slovenije
Dolgo časa so v REK — DO Avtopark razmišljali, kako najbolje oskrbovati na raznih gradbenih deloviščih buldožerje in drugo težko gradbeno mehanizacijo z gorivom. Sedaj pa so predelali vozilo TAM, v cisterno, s katero bodo odslej lahko oskrbovali stroje na gradbiščih obenem pa bodo tako tudi bolje kontrolirali porabo goriva.
V spomin
Odšel si. kakor vsakega dne. kakor senca pred mrakom — le tvoje oči so ostale, oči —
o — kot bi jokale?!
Tudi jaz sem tiho odšla, daleč sem šla sama s seboj — kol da ne vem.
da ne prideš nič več za menoj.
S. Gradišnik
V decembru mineva 5 let od smrti mojega moža Bernarda Pušnika. Cvetka s Tatjano in Petrom
Cenjenim strankam želimo
srečno in uspešno
NOVO LETO 1981!
Kemična čistilnica
Maijana Polak
i Velenje,
Koroška cesta 44
pila v Kragujevcu na turnirju republik Ostala velenjska strelca Hinko Bola in Rajko Srdič sla nastreljala 371 in 361 krogov.
Pri mladincih je Rajko Torbica s 312 krogi osvojil drugo mesto.
Med mladinkami je v streljanju s puško velenjska sirelka Saška Bola nastreljala 357 krogov, kar je zadoščalo za tretje mesto. Tudi ona bo nastopila v republiški ekipi. Darinka Orlačnik pa je bila s 344 krogi peta.
OBVESTILO NAROČNIKOM IN BRALCEM!
Naročnike in bralce Našega časa obveščamo, da bo izšla prva številka Našega časa v letu 1981 v petek, 9. januarja 1981.
Uredništvo in uprava
Dežurstva
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
26. 12. — 30. 12. 1980 dr. Pirtovšek
31. 12. 1980—2.1. 1980 dr. Lazar 3. 1. 1981 dr. Menih
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
26.	12. 1980 Dr. Zuber (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
27.	12,—28, 12. 1980 dr. Kralj (dežurni), dr. Hribar (pom. dežurni)
29.	12. 1980 dr. Prenc (dnevni), dr. Grošelj (nočni)
30.	12. 1980 dr. Pustovrh (dnevni), dr. Kopitar (nočni)
31.	12. 1980 dr. Zupančič (dnevni), dr. Prenc (nočni)
1.1. 1981 dr. Zupančič, dr. Hribar
2. 1. 1981 dr. Zupančič, dr. Kosi 3. 1.—4. 1. 1981 dr. Grošelj, dr.
Kosi
5. 1. 1981 dr. Kopitar (dnevni), dr. Zupančič (nočni)
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
26. 12,—30. 12. 1980 Ivo Zagožen, dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381
31. 12. 1980—8. 1. 1981 Franc Blatnik, dipl. vet., Velenje, Prešernova 22/e, telefon 852-253
Gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE:
POROKE:
Alojz STAJNKO, roj, 1952, rudar iz Velenja in Marija SEDOV-NIK, roj. 1959, tehnična risarka iz Velenja; Branko GOLTNIK, roj. 1957, delavec iz Topolšice 130 in Zijada MUJAKOVlC, roj. 1962, delavka iz Topolšice; Peter OV-NIK, roj. 1959, strojni ključavni-šar iz Velenja in Nada PLANINC, roj, 1960, medicinska sestra iz Velenja; Darko REDNAK, roj. 1961, delavec iz Kavč in Zdenka GRE-BENSEK, roj. 1963, frizerska va-jenka iz Kavč.
SMRTI:
Jožefa POTOČNIK, upokojenka iz Belih vod 17, stara 77 let; Frančiška ROGOVNIK, upokojenka iz šm. Cirkovc 3, stara 79 let;
MATIČNI URAD ŠOŠTANJ
ROJSTVA: Rodili so se 3 dečki in 9 deklic.
SMRTI:
Ivan MEDVED, kmet iz Belih vod 66, star 57 let; Alojz JAVOR-NIK, upokojenec iz Gaberk 76, star 66 let; Franc CEPELNIK, mizar iz Lokovice 116, star 42 let; Miloš KOPUŠAR, Šoštanj, Kaju-hova 7, star 79 let; Frančiška KOCJAN, upokojenka iz Celja, Drapšinova 9, stara 72 let; Jožefa DEBELJAK, inv. upokojenka iz Celja, Trubarjeva 55/a, stara 48 let; Ivan FURMAN, kmet iz Slov. Konjic, star 68 let; Marija RAZBORNIK, upokojenka, Polzela 134, stara 82 let; Jožefa SEL-ŠEK, upokojenka, Celje, Gregorčičeva 1, sjara 77 let; Mihael NA-VODN1K, upokojenec, Melteče 51, star 72 let.
Smučanje
Ob ugodnem vremenu so delavci smučarskega kluba Velenje organizirali na Gol-teh pregledno tekmovanje v veleslalomu. Udeležilo se ga je več kot 40 tekmovalcev vseh kateogorij. Vozili so dva teka. Obe progi sta imeli po 40 vratic z višinsko razliko 180 m. Teren je bil zelo razgiban, od položnega do precej strmega, tako da so lahko pokazali tekmovalci svojo spretnost na vseh področjih. Rezultati so bili naslednji:
V	kategoriji mlajših pioni-rjevje prvo mesto dosegel Aleš Zevart in dosegel od vseh tudi najboljši čas — v prvem teku 0:59.72 in v drugem 1:00.84 — skupaj 2:00,56.
Starejši pionirji: 1. Tomaž Potočnik. 2:00.59. 2. Iztok Melanšek, 2:03,92, 3. Jure Cirar 2:06.31. 4. Andrej Cirar 2:10.95.
Mlajše pionirke: 1 Saša Silovšek 2:05.75. 2. Mojca Pusovnik 2:19.05, 3. Tanja Bole 2:20.20. 4. Gordana Mi-letič 2:24,39.
Mlajši pionirji: 1. Bojan Silovšek 2:09.65. 2. Boštjan Blagotinšek 2:22,60, 3. Janko Koren 2:27,40, 4. Marko Hu-dovernik 2:30,28. V kategoriji mlajših pionirjev sta zaradi bolezni manjkala dva dobra tekmovalca, na katera v letošnjih tekmovanjih precej računamo.
Cicibanke: 1. Jerneja Kemperle 2:45,89. 2. Jana Črešnik 2:57 43.3. Suzana Čas 3:37.81.
Naša najboljša in zelo obetajoča cicibanka Romana Zorman je v prvem teku padla. v drugem pa je v tej kategoriji dosegla daleč naj- , boljši čas — kar 15 sekund pred Kemperlovo.
Cicibani: 1. Matej Mejo-všek 2:14,47, 2. Robert Rav-njak 2:15.12. 3. Matej Košič 2:20.03. 4. Matej Kranjc" 2:21.25.
V	soboto in nedeljo pa bodo že prvo tekmovanje za jugo točke.	Jože Silovšek
Tozd Feriti - PE Ljubno in Solčava
Ustanovili mladinsko organizacijo
Ob prazniku republike so mladi delavci iz poslovnih enot Ljubno in Solčava tozd. Feriti ustanovili osnovno organizacijo zveze socialistične mladine. Ker sta ti enoti oddaljeni od matične tovarne, so mladi začutili potrebo po lastnem udejstvovanju, saj je iz Gornje Savinjske doline za skupno delo v Ljubljani res predalač.
Ustanovnega sestanka konec novembra so se udeležili mnogi gostje. Najprej je spregovorila predsednica iniciativnega odbora Polona Tesovnik in povedala razloge. zakaj ustanavljajo svoji osnovni organizaciji zveze socialistične mladine.
Mladih delavcevje v enotah vse več. pravzaprav so v večini delavke. ker narava proizvodnje zahteva tako. Mladi so že doslej uspešno vključevali v delo obeh enot. Predvsem so bili prizadevni v proizvodnje, pri preučevanju in delu družbenopolitičnih ter samoupravnih organov. Manjkala paje mladinska organizacija, ki bi mladim dala možnost udejstvo-vanja na vseh področjih. Zato je prišlo do ustanovitve lastne OO ZSMS. kar je podprla tudi občinska konferenca ZSMS v Mozirju.
Vsi navzoči mladinci so z navdušenjem sprejeli sklep o ustanovitvi osnovne organizacije ZSMS PE Ljubno — Solčava in sprejeli akcijski program. Izvolili so tudi petčlansko predsedstvo. Za predsednico so izvolili Ano Ročnik, za sekretarja, Marijo Lenko, za člane pa Metko Volovlek in Martino Kaker z Ljubnega in Bredo Robnik iz Solčave. Vsem 20 članom osnovne organizacije so razdelili članske izkaznice.	^ F
Med ustanovnim sestankom
Občinska konferenca ZSMS Velenje
Kadrovska izpopolnitev vodstva
Ta teden je bila novoletna seja občinske konference ZSMS Velenje. Mladi so na seji spregovorili o dotaciji, ki jo bodo prejeli v prihodnjem letu, največ pozornosti pa so namenili programu dela za prihodnje leto. Domenili so se, da bodo delo osnovnih organizacij mladine skušali približati delu pionirskih organizacij, saj si bodo le tako lahko ustvarili potrebno bazo za še boljše delovanje mladinske organizacije. Posebno skrb bodo namenili idej-nopolitičnemu izobraževanju. V ta namen bodo organizirali seminarje za vodstvo osnovnih organizacij
po posameznih področjih. V začetku leta bodo pripravili problemsko konferenco občinske konference na temo Mladina in prosti čas, kjer bodo ocenili akcijo Naš klub, tekmovanje v disko plesih, obravnavali bodo sporočilno vrednost informacije o delu mladine, ocenili anketo o aktivnosti mladih ter nekatere druge akcije.
Na seji je bilo dogovorjeno, da bo potrebno kadrovsko izpopolniti vodstvo občinske konference z imenovanjem novih članov in novih komisij.
Posebno pozornost so namenili tudi oceni dela v preteklem obdo- / bju ter menili, da je bilo kljub določenim pomanjkljivostim dokaj uspešno.
B. Z.
Šaleški študentski klub
Dopisujte v
Naš čas
Justina Trobina
Pred dnevi se je v 75. letu starosti izteklo življenje spoštovane in daleč naokrog znane kulturno prosvetne delavke, zborovodkinje in koncertne pevke, profesorice glasbe Justine Trobina iz Šoštanja.
Pokoj niča se je rodila 19. 6. 1906. Po končanem učiteljišču v Mariboru je septembra 1927 nastopila službo na dekliški osno vni šoli v Celju. Kot odlično pevko jo je želja po glasbeni izobrazbi leta 1931. pripeljala na državni kon-servatorij v Ljubljano, ki gaje leta 1936 končala z odliko. Se istega leta je bila nastavljena kot profesorica glasbe na učiteljišču v Mariboru, kjer je poučevala do okupacije, ko je morala službo opustiti in prekiniti svoje plodno pedagoško in pevsko delovanje. Po osvoboditvi je bila profesorica glasbe na nižji gimnaziji in glasbeni šoli v Šoštanju vse do upokojitve leta 1956. Zaradi pomanjkanja glasbenih pedagogov pa je poučevala na Glasbeni šoli Fran Korun —Koželjski Velenje — oddelek Šoštanj vse do nekaj dni pred smrtjo.
Ze v predvojnem službovanju v Mariboru je uspešno vodila mladinske pevske zbore ter nastopala kol solistka in koncertna pevka na različnih prireditvah. Zal, je
tudi njej nemška okupacija nasilno preprečila nadaljnji umetniški razvoj in ustvarjalno silo, ki jo je razdajala svojim učencem, saj je že takrat, kakor tudi po osvoboditvi marsikoga usmerila v čudoviti svet glasbene umetnosti.
V svobodni domovini je ponovno z velikim veseljem pričela z vadbo pionirskega zbora na osnovni šoli, mladinskega na gimnaziji ter moškega, mešanega in ženskega zbora Kajuh prosver tnega društva Svobode Šoštanj, ki ga je vodila dolgih 26 let. S svojimi zbori je nastopila na več kot sto koncertih sirom po Sloveniji in dosegla zavidljive uspehe, za katere je prejela ugodne kritike in številna odličja od bivše občine Šoštanj pa kot prva kulturno prosvetna delavka tudi najvišje priznanje — Kajuhovo nagrado.
Pred leti je prevzela še vodstvo novoustanovljenega mešanega zbora društva upokojencev Šoštanj. Kako zelo se je razdajala in ljubila svoje delo' do konca življenja. priča podatek, da je v zadnjih treh letih nastopila s tem zborom na 27. revijah, proslavah in koncertih v domačem Šoštanju in drugih krajih Slovenije. Svoj zadnji koncert pa je dirigirala še letos 20. julija vaščanom znane partizanske vasice Ravne nad Šoštanjem. Njen pevski izraz je obsegal tako domače kot tuje skladatelje, narodne in partizanske pesmi, operne arije in umetne solistične kompozicije. Na svojih številnih nastopih, tako z zbori kakor tudi kot solistka, je z globokim občutkom in doživetjem posredovala delovnemu človeku pristno glasbeno lepoto polnih 55 let.
Na njeni zadnji poti na pokopališče v Podkraj pri Velenju joje spremljala velika množica ljudi, kar 5 govornikov paseji zahvalilo za njeno vsestransko delovanje na področju glasbene umetnosti.
V. Kojc
Galerija Knjižnice
Razstava tapiserij
zelo star način ročnega dela. Poznali so ga že stari Inki in drugi narodi. Raziskovalci so ga prinesli tudi v druge dežele. Skozi dolga leta je bilo vozlanje pozabljeno, pred kakimi sto leti pa se je pojavilo kot novost pod arabskim imenom makrame. Razvilo se je in se še razvija v neštetih oblikah in vsak izdelovalec lahko sprosti svojo domiselnost do prave umetnine ali uporabnega izdelka.
V času nove stanovanjske kulture nam ti izdelki prinašajo v bivalne prostore domačnost, -sproščenost in toplino. Za to se obračamo na vse, ki se ukvarjajo z izdelovanje TAPISERIJ in MAKRAMEJEV, da se za razstavo pripravijo in izdelke oddajo do 2. marca 1981 v knjižnici.
Bili smo v jami
V soboto. 20. decembra seje pred vhodom Novega jaška-jame Preloge zbralo deset članov Šakeškega študentskega kluba. Potem, ko so nas tovariši z rudnika opremili z delovno obleko, čelado, rudarsko svetilko, nas seznanili o nevarnosti v jami in navodilih za delovanje samoreše-valca. smo se sputili v jamo. Vodili so nas izkušeni »kna-
pi«. Naše delovno mesto je bilo na »podvzemu«. Delo ni bilo lahko. Kaj hitro smo spoznali, kako velike napore vlagajo rudarji, da je dovolj tega pomembnega energetskega vira. Naporno delo rudarjev smo spoznali še globlje, ko nas je pot vodila mimo mehaniziranega čela. Vsi smo si želeli čimprej videti beli dan. oddati opremo, se sko-
pati in odpočiti.
Vsem rudarjem želimo, da bi čimprej nakopali 4.7 milijonov ton lignita in izpolnili letni načrt . Obenem pa jim Šaleški študentski, klub, kot tudi vsem delovnim občanom. želi srečno in uspešno leto 1981.
Kot vsako leto ob mednarodnem dnevu žena, bo tudi ob 8. marcu prihodnje leto razstava ročnih del. Tokrat so se organizatorji razstave odločili, da ljubitelji ročnih del razstavijo svoje izdelke, ki so jih napravili za krasitev sten. Tukaj ne mislimo na tapiserijo s posebno drobnim in dragocenim tkanjem, „ki se je razvila v 17. stoletju v Franciji in se imenuje gobelin, pač pa bi razstavili tapiserije, ki jih sedaj izdelujejo številne marljive roke in ki imajo osnovo v lepoti črke in barve.
Izdelujejo jih iz volne ali iz drugih materialov. Sodobna tapiserija izvablja iz narave materialov posebno lepoto z mehkimi obrisi in še z mehkejšimi ploskvami barve.
Z enako vnemo bi razstavili tudi MAKRAME. Vozlanje je
tekmovanje
Pregledno
Zadovoljni po uspešno opravljenem tekmovanju
jdfiioo aii!
V mnogih krajevnih skupnostih v Šaleški dolini so v treh dneh ali pa še bodo novoletna srečanja za starejše krajane. Na njih jih predstavniki krajevnih skupnosti seznanjajo z delom in načrti ter željami v posameznih krajih. Srečanje jim povsod popestrijo s kulturnim programom. Tako je bilo tudi konec preteklega tedna v krajevni skupnosti Šoštanj (na sliki), kjer je starejšim občanom nekaj pesmi zapel Šaleški oktet, v programu pa so sodelovali tudi tamkajšnji šolarji.
Vsi načrti podrejeni izvozu
jena, prednost pri zaposlitvi pa bo normalno na jačanju strokovnega kadra. Nadaljnji razvoj se v skladu jugoslovanske politike predvideva s širitvijo Gorenja na nerazvitih področjih.
KLJUB VSEMU USPEŠNI
Enajstmesečni kazalci uspešnosti sestavljene organizacije združenega dela Gorenje tako proizvodnje kot izvoza dokazujejo, da je kolektiv, ki se je vseskozi odlikoval z vztrajnostjo in številnimi samoodpovedova-nji, tudi tokrat dosegel dostojne rezultate, kljub izrednim težavam, ki so letos bolj kot kdajkoli ovirale redno delo kolektiva.
V primerjavi z lanskoletnim istim obdobjem, ko je vrednost proizvodnje bila 10,5 milijarde dinarjev, izvoz pa 1,73 milijarde dinarjev, je letošnje leto do novembra »vpisalo« proizvodnjo z 13.5 milijarde dinarji ter izvoz v vrednosti 2,7 milijarde dinarjev.
To pa so uspehi, ki imajo svojo vrednost. Pomembno v prelomnem letu je dejstvo, da so nekatere delov ne organizacije Gorenja, ki doslej niso posvečale dovolj pozornosti izvozu, dosegle lepe rezultate in da postaja sedaj vsem delavcem nuja izvoza ekonomska stalnica jutrišnjega in pojutrišnjega razvoja ter rasti.
Tako prav v letu 1980 dokazujejo delavci Elrada iz Gornje Radgone, da so njihovi dosežki na področju profesionalne elektronike še in še cenjeni v inozemstvu, uspešno se vključuje v izvozna prizadevanja Varstroj iz Lendave, uspešni so tudi delavci TIKI iz Ljubljane, daleč nad predvidevanji pa sta delovna kolektiva Metal-plast iz Ruš ter Glin iz Nazarij. Medtem ko je Me-talplast dosegel uspešen prodor na zunanji trg z novimi prijemi oblikovanja, je Glin dosegel rezultate iz dejstva, da je v okviru Gorenja znatno moderniziral svojo proizvodnjo pri predelavi lesa. Uspehi Elrada slonijo na odlični kooperaciji z ZR Nemčijo, poleg tega pa v zadnjem času predvsem zahvaljujoč boljšim proizvodnim pogojem, saj je kolektiv Elrada z novimi proizvodnimi prostori na Meleh pridobil možnosffza jačanje svojih proizvodnih zmogljivosti.
Delovna organizacija Varstroj pa povečuje plasma zaradi dobro izbranih programov. Tako ima poleg asortimana varilne tehnike, še izredno iskani program sanitarnih kabin in izolacijskih materialov, medtem ko se s projekti za rastlinjake vključuje tudi v zeleni program.
UMIRJENA RAST V 1981. LETU
Planska predvidevanja za naslednje 1981. leto so odraz ustalitvenih spoznanj in nuje. Tako predvidevajo v SOZD Gorenje v prvem letu novega srednjeročnega obdobja, da bo znašal obseg okrog 19 milijard, izvoz 155 milijonov dolarjev, dohodek 4.9 milijarde pri predvideni akumulaciji 725 milijonov dinarjev in to s skoraj ne-spremenejenim številom zaposlenih: 16.870.
To bo možno doseči ob smotrnem organiziranju in strukturiranju materialnih, organizacijskih in intelektualnih zmogljivostih. V ta namen bodo v Gorenju posvetili vso skrb in pozornost opredeljevanju materialnih interesov združevanja članov SOZD in njihovemu zadovoljevanju, pri čemer gre predvsem za povezovanje in združevanje dela in sredstev in nadaljnjem razvijanju družbeno-ekonomskih odnosov med članicami SOZD ter z drugimi.
Zaradi dejstva, da je vse bolj smotrno združevati razi-skovalno-razvojne, tržne, finančne in druge potenciale, kjer obstajajo za to primerjalne prednosti ali kjer so že na voljo zametki, je razumljivo, da bodo v novem srednjeročnem obdobju iskali pravo vlogo in vsebino organizacijam skupnih izvedb: Gorenje Promet—servis, Gorenje Raziskave in razvoj. Gorenje Interna banka in delovne skupnosti I in II. Tako proizvodne delovne organizacije kot organizacije skupnih bodo morale najti čim več skupnega ter preiti od deklarativnosti o svobodni menjavi dela in dohodkovnih odnosih k vsebinskemu zadovoljevanju medsebojnih soodvisnosti.
Vstop v novo gospodarsko obdobje mora v Gorenju pomeniti povečevanje gospodarske uspešnosti na vseh ravneh: porasti mora produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost ob upoštevanju tržnih zakonitosti, kar je pogoj, da pride do izraza resnični učinek dela. To pa ne pogojeno s prilagajanjem vse hitrejšemu razvoju znanosti, tehnike in tehnologije, boljšemu in kakovostnejšemu izkoriščanju ustvarjalnih zmogljivosti naših strokovnjakov, izboljšanjem materialnega položaja delavcev, pogojev dela in stanovanjske gradnje. Odvisno pa je predvsem od naše zunanjetrgovinske dejavnosti s kakovostnimi sestavinami neblagovnih gospodarskih stikov s tujino, boljšim delovanjem podjetij Gorenja v tujini.
Pogoji gospodarjenja nas silijo k vse večji doslednosti — ni več prostora za neodgovorno ravnanje in nedisciplino. In ko namenjamo te vrstice težkim pogojem jutrišnjega dne moramo dodati. da bo vse to uspelo le, če bomo vseskozi dajali poudarek kakovosti in zanesljivosti proizvodov ter boljšemu servisu.
Da bi dosegli načrtovano pa je treba smelo v prestrukturiranje proizvodnje. — In nič ni po sistemu »horuka«. Vse je zbir smiselnih odločitev, združevanj sredstev in dela in to kar se danes pojavlja kot novost v proizvodnji Gorenja, je pričelo zoreti pred petimi in več leti.
Tl JE DOMAČI INDUSTRIJSKI INTELIGENTNI ROBOT
Industrijska elektronika je pričela s svojim vzponom pred petimi leti. ko so v Gorenju uvedli celostno samodejno vodenje velikega tehnološkega procesa pri proizvodnji zamrzovalnikov. Niso pa ostali le na tej stopnji, temveč so strokovnjaki v Gorenju razvili lasten procesni sistem, namenjen
Prednost velja vsekakor" elektroniki, ki se vključuje na skorajda vseh proizvodnih področjih — Večja vloga Gorenja tudi pri proizvodni prehrane — V sledečem srednjeročnem obdobju bo pomemben poudarek predvsem na modernizaciji proizvodnje, pomembnih tehnoloških dosežkih, pospešen razvijanju razvojno raziskovalne dejavnosti, kar se bo održalo v večji ekonomičnosti, boljši kvaliteti.
Dosedanji	rezultati
SOZD Gorenja se vseskozi vsebovali ambicije hitre rasti in razvoja, kar je bila tudi osnovna vsebina načrtovanj letošnjega leta. In čeprav so tudi v Gorenju pri planiranju za leto 1980 vgrajevali stabilizacijska hotenja, pa vendarle niso bile v času načrtovanj znane mere in obseg. Razumljivo je. da se Gorenje danes nahaja v popolnoma drugačni situaciji. In čeprav pri vsem tem ne gre za zanikanje odgovornosti v vrstah kolektiva, je popolnoma jasno, da je sedanje stanje splet številnih dejavni-
kov hitrega razvoja in svetovne recesije, ki se na našem — jugoslovanskem tržišču odraža na prav svojski način, da je močno presahnil dotok preskrbe sestavin za proizvodni proces, da pa zaenkrat še ni čutiti nikakržnih težav s prodajo.
POGOJ JE URAVNOTEŽENJE
Novo nastalo stvarnost delavci Gorenja občutijo še posebej zaradi dejstva, ker je Gorenje prisotno povsod po domovini in v velikem delu tujine. Poleg tega je značilnost Gorenja v preteklosti in v sedanjem trenutku, da ima delovno in materialno intenzivno, a tudi tehnično-tehno-loško zahtevno proizvodnjo in če temu še dodamo dejstvo, da imamo v domovini omejene surovinske in energetske vire ter še posebej omejeno domače tržišče, je razumljivo, da se Gorenje z velikimi težavami prilagaja stvarnosti, ki jo prinaša ekonomska stabilizacija.
Z velikimi napori je Gorenje moralo prestrukturirati izvoz, kar pomeni, da je moralo izključiti proizvode, ki so imeli preveč izrazito uvozno komponento. Prav to pa ni moglo brez posledic, ki so se odrazile v zmedi oskrbe domačega tržišča, z eno samo orientacijo: dosegati čim večji izvoz, saj je prav to bila in je prioritetna naloga vsega kolektiva. Vse je podrejeno rasti izvoza. Proizvodnja bo imela bistveno počasnejše naraščanje od izvoza. Tako je torej težišče dela predvsem v ustalitvi in učvrstitvi, kar znotraj Gorenja pomeni ustvaritev pozitivne zunanjetrgovinske bilance, nadaljnje jačanje tržnega in tehničnega zaokroževanja nosilnih proizvodno-prodajnih programov:
—	program široke potrošnje
—	program profesionalne elektronike
—	zeleni program
—	toplotno-inštalacijski program.
Poleg teh nosilnih programov so prisotne še druge
dejavnosti: livarstvo, gradbeništvo, varilna tehnika, robotika.
V	Gorenju bodo največ pozornosti posvečali razvojnim programom, kakovosti in oblikovanju in nikakor v Gorenju ne pojmujejo novo srednjeročno obdobje kot obdobje »suhih let«, temveč imenujejo to obdobje modernizacije proizvodnje, pomembnih tehnieno-tehnolo-ških dosežkov in zaokroževanje programov. Prav to pa je vedno bil cilj Gorenja.
V	ustalitvenih pogojih bo v Gorenju tako kot v vsej potrošni strukturi vse več razmišljanja, kako ostvarje-ni dohodek čim racionalneje izkoriščati. Tako bo stopnja rasti proizvodnje umirjenej-ša. Še bolj kot doslej bodo usmerjali vse svoje napore k ustvaritvi zastavljenih ciljev: večji produktivnosti, ekonomičnosti, boljši kakovosti proizvodov in asortimanu. Prvi in edini cilj pa bo vse večji izvoz, torej iskanje vse novih oblik vključevanja v mednarodno delitev dela. Rast zaposlovanja bo umir-
za samodejno vodenje proizvodnih procesov v industriji. To je sodoben, modularno zasnovan sistem, ki vodi celotno delovno pripravo za proizvodnjo transportne naprave ali celo procesa v industriji. Mikroračunalni-ški sistem je plod večletnega dela in snovanja na osnovi lastnega znanja strokovnjakov Gorenja, kar danes predstavlja ceneno rešitev avtomatizacije proizvodnih procesov.
Do nedavno so v Gorenju na področju industrijske elektronike bili usmerjeni navznoter za potrebe tovarne. Z razvojem mikroproces-nega sistema PELK-1000 (programiran logični kon-trolnik) pa je Gorenje sposobno ta sistem ponuditi jugoslovanskemu trgu.
Bistvo vsega je v dejstvu, da gre za lastni izum in delo domačih strokovnjakov, le da so strateška integrirana vezja odvisna od uvoza. Od projekta do končnega izdelka je več umskega kot fizičnega dela. Krmilnik, ki so ga naredili za potrebe Gorenje Tovarna gospodinjske opreme ima 256 vhodnih in prav toliko izhodnih linij, obseg programskega polnilnika pa je 4 k bvtov.
Tu pa je začetek novih programov, ki zdaleč presegajo prvotne in pri katerih gre v večji meri za prodajo domačega znanja, za ople-menito delo.
Prav študij in nenehno reševanje tehnično tehnoloških zadev rastočega Gorenja je pripeljalo domače strokovnjake do teh rešitev, ki jih bodo ponudili tudi v izvoz. Še posebej imajo to v mislih dežele v razvoju. Gre namreč za kompletne tehnološke rešitve in industrijsko opremo za cele tovarne, kar pa nujno vodi k nadaljnjemu razvoju in osvajanju novih obsežnejših sistemov.
V sodelovanju z institutom Jožef Štefan in inštitutom Mihajla Pupina so strokovnjaki Gorenja dosegli še eno pomembno delovno zmago: gre za uvajanje najsodobnejše tehnologije v proizvodnji — tu so prvi roboti.
Tovrstne rešitve so posebej pomembne za tista delovna mesta, kjer še vedno obstaja težko delo, kjer prevladuje velika vročina, kjer se uporabljajo izredno škodljivi kemični preparati, kjer je prevelik hrup.
Skratka gre za modernizacijo in sočasno humaniza-cijo dela in ne navsezadnje za večjo produktivnost. Ti prvi roboti bodo zamenjali v prvi vrsti dela na lakiranju proizvodov in varjenje —
dveh pogostih fazah v kovinsko predelovalni in elektro industriji. Prav ta delovna mesta so najbolj izpostavljena in ^škodljiva za zdravje delavcev.
Robot zahteva večjo stopnjo tehnologije, boljšo in sodobnejšo organizacijo dela. In če stvar ocenjujemo ne le skozi končni efekt samodejnega stroja, ki ima lastno pamet, temveč gledamo proizvodnjo skozi kvalitetno najsodobnejšo tehnologijo, ki bo sčasoma zmanjševala število zaposlenih in povečevala storilnost dela, je na dlani, da je pot v Gorenju tista, ki tehnologijo na ta način uvršča v korak z razvitimi.
NA POHODU TUDI MEDICINSKA ELEKTRONIKA
V sodelovanju z domačimi znanstvenimi ustanovami, zlasti Institutom Jožef Štefan, Fakulteto za elektrotehniko, Kliničnim centrom in Zavodom za rehabilitacijo invalidov so v Gorenju začeli razvijati tudi medicinsko elektroniko. Program na področju medicinske opreme pa je tako obsežen, da lahko že danes trdimo, da bo čez čas vse več medicinskih aparatov prihajalo iz Gorenja in to prav tistih, ki so neobhodni ljudem, kateri so doživeli težke prometne ali druge nesreče ali pa so na kakrkšenkoii drug način postali invalidi. Gre torej za aparate, ki so potrebni za odstranjevanje številnih tegob invalidov.
To področje je bilo doslej pričo našega družbenega razvoja tako ali drugače zapostavljeno, saj je pridobitev sodobnih aparatov v svetu znana in poznana ter v rabi in olajšuje invalidnim osebam hitrejšo in uspešnejšo rehabilitacijo ali sploh vključevanje v vsakdanje življenje. In ker tako rehabilitacija kot zdravljenje postajata visoki postavki razvitega sveta, je pomembno, da imamo domačo medicinsko opremo.
Osvojitev proizvodnje tako delikatnih apartur ni enostavna zadeva, saj izdelava medicinske opreme zahteva visoko strokovnost in številna preizkušanja.
Program Gorenja na področju medicinske opreme je zaenkrat v proizvodnji tera-peutskih aparatov ali bolje rečeno funkcionalnih električnih stimulatorjev (vzpod-bujevalcev), ki bolnikom vračajo določene izgubljene funkcije telesa. Vsi ti aparati se izredno uspešno uporabljajo tudi pri elektroterapiji
poškodovanih pacientov. Doslej izdelujejo aparate FESUM, namenjene funkcionalni elektronski stimulaciji urinskim mehanizmom, in FESE, to je funkcionalni elektronski stimulaciji eks-tremitet. Delajo pa tudi na razvoju EKG analizatorja in stimulatorja za preprečevanje bolečin (na primer pri porodu), v bližnji prihodnosti pa nameravajo delati tudi pace makerje.
Vsi ti aparati nastajajo v specializiranih strokovnih ustanovah, kjer jih tudi preizkušajo, v Gorenju pa te aparate dodelajo ali izgoto-vijo. Pri tem je potrebno dosti več znanja kot materiala. V teh aparatih je malo uvoženih delov, veliko pa ie medfazne kontrole. Svojski dosežek oziroma ekskluzivni izdelek Gorenja bo EKG analizator. To je pravzaprav računalniška naprava, ki ne bo beležila le delovanje srca, ampak bo posredovala vse pomembne podatke o stanju srca.
Medicinska elektronika, ki je krenila iz Gorenja, pa je samo eden od dokazov, kako se pridobljeno znanje s pravilnim in koristnim sodelovanjem postavlja na vse višji piedestal, ki odlikuje tesno povezanost vseh interdisciplinarnih znanosti v povezavi z usposobljeno proizvodnjo in prodajo.
GORENJE TUDI ZA PRIMARNO ENERGIJO — HRANO
Zeleni program Gorenja je z ozirom na svojo celovito ponudbo novost, ki se vključuje v povečane napore družbe za pridobivanje hrane varovanje in olepšanje človekovega kolja. Vsestranski hitri razvoj in s tem pogojeno stopnjevana energetska kriza brez dvoma narekujeta, da naravnih virov vedno bolj primanjkuje, s čimer se veča potreba po tistih virih, ki se lahko v zaokroženem biološkem procesu samostojno obnavljajo. Človek je že vsa obdobja vezan pri vsakdanji prehrani na rastli,-ne, ki so edine sposobne neposredno izkoriščati sončno energijo, vzporedno pa imajo odločujoč vpliv pri vzdrževanju naravnega ravnovesja in varstva okolja nasploh.
In prav tu se je Gorenje vključilo s svojim proizvodnim programom za potrebe vseh, ki obdelujejo zemljo za
Srečno 1981!
gorenje
pridobivanje hrane, in sicer tako z orodjem kot z mehanizacijo, z linijo pridobivanja mleka od molznega stroja do hlajenja mleka v zbiralnicah, pridelovanja rastlin v zaprtih prostorih in modernih linij za predelavo mesa v mesni industriji.
Posamezna področja predstavljajo smotrno zaključene celote s tehnološko zaokroženim procesom proizvodnje, zastavljenim na osnovi smernic novega srednjeročnega obdobja ter na obstoječi podlagi temeljite proučitve potreb na tržišču.
V te programe se vključuje Gorenje Muta, Gorenje Fecro, Gorenje Metalplast in delno tudi Gorenje Var-stroj.
Polovico »zelenega programa« v okviru Gorenja uresničuje Gorenje-Muta, ki skokovito povečuje obseg proizvodnje v programu poljedelskega orodja ter prepo-trebne kmetijske mehanizacije — od prekopalnikov, enoosnih traktorjev, rotacijskih kosilnic ter sadjarsko opremo. Vse do univerzalnih rex combijev, napajalnikov, trosilnikov gnojil, ročnih sejalnikov, valjev za zračenje in drugo.
Če gre v primeru Mute za pripravo zemlje, ima Gorenje Fecro v svojem programu fazo pridobivanja hrane. Gre za celotno I in jo od krmljenja preko molže do hlajenja mleka.
Najdlje so trenutno pri proizvodnji hladilcev za mleko z velikostjo od 100 do 3.000 litrov. Tu se odpira pot k velikemu hladilcu z zmogljivostjo od 20 tisoč litrov z vsemi pripravami za takojšnje meritve kakovosti, pri čemer je pomemben napor strokovnjakov, da zmanjša uvozni del na minimum, in sicer na skromnih 8 odstotkov. Novost linje hlajenja pa je boljer za ogrevanje sanitarne vode, ki toplotno energijo črpa pri hlajenju mleka in to z izkoristkom 70 %, kar pomeni pri tisočlitrskem hla-
dilcu pridobljenih okrog 30 tisoč Č cal.
Na področju opreme za klavniško industrijov Fecru izpopolnjujejo celotno verigo — od klanja živine, obdelave in predelave mesa do transporta. To rešujejo v povezavi z jugoslovanskimi proizvajalci klavniške in predelovalne opreme, kajti s smotrno razdelitvijo specializacijo bo možno osvojiti izdelavo celotne opreme in omejiti uvoz na tem področju.
Gorenje Metalplast se je vklučilo v zeleni program šele v zadnjem času in to z zelo iskanimi plastenjaki, z opremo za hidrokulturo in s pre-potrebno domačo paleto škropilnic. Prav slednje je izredno močno v uvoznih postavkah, prav zato tudi vsa upravičenost tovrstne domače kakovostne proizvodnje.
Gorenje Varstroj pa vstopa na področje zelenega programa s kompletiranjem dosedanje proizvodnje in novim nadgrajenim znanjem na področju ra^linjakov, pri katerih smo v naši domovini dokaj na repu vsesplošnih prizadevanj intenzifikacije kmetijske proizvodnje v svetu.
• • •
Še in še bi lahko naštevali, kako rasejo posamezne delovne organizacije v okviru družine Gorenja, kako se programi, ki so uspeli tako doma kot na tujem trgu razširjajo, kot je to primer v Elradu v Gornji Radgoni, kjer so na področju profesionalne elektronike dosegli evropski nivo in na tem tržišču tudi svoje trajno mesto. Ko govorimo o Elradu, takrat govorimo o repetitorjih, televizijskih oddajnikih, antenah vseh vrst, tunerjih o profesionalni elektroniki do ka-blovske televizije. In ne nazadnje o novih delovnih prostorih, ki so jih v letošnji jeseni svečano predali namenu ■kot pomembno delovno zmago. Ob zaključku naj
Širina in kakovost rasti delovne organizacije Gorenje Varstroj, ki sega s projekti v Odžakih in Plužini v medrepubliški prostor ter smiselno prenaša proizvodnjo sanitarnih kabin bližje odjemnim centrom, medtem ko z načrtovano proizvodnjo elektrod izpopolnuje asorti-man za domače potrebe in izvoz.	x
' Sicer pa je edino resnično dejstvo, da v Gorenju ni nikakršnih zastojev, so le te,-žave, je prilagajanje, to>da zavest in usposobljenost, jasni in preverjeni načrti, dosedanja potrditev načrtov skozi prizmo poslovne uspešnosti, vse to je garancija, da bodo v Gorenju zmogli tudi v »izredno trdih pogojih« ne le preživeti, temveč zrasti.
Razvojna prizadevanja bodo v prihodnjem srednjeročnem razdobju kajpada zahtevala tudi ustrezne spremembe v miselnosti delavcev in nenazadnje v organiziranosti združenega Gorenja. Poudarek bo na kakovosti, zanesljivosti in trajnosti izdelkov in ne več toliko na količinah. Gre torej za kvalitetno rast, ki jo bodo v Gorenju dosegali ob počasnejši rasti zaposlovanja: V Gorenju se zavedajo, da morajo čimprej preiti na bolj intenzivno oziroma kvalitetno rast to je krepitev tistih dejavnosti, ki zahtevajo več znanja in obenem zagotavljajo ustreznejšo akumular cijo.
povemo, da bodo v Elradu proizvajali tudi najmodernejšo opremo za sprejem signalov s satelitov. Novost letošnjega leta je tudi nova tovarna kompresorjev v Črnomlju TOZD Gorenja TGO, ki naj v bodoče še bistveno zmanjša uvozno odvisnost pri najpomembnejšem delu zamrzovalnikov in hladilnikov.
Delavska univerza Velenje
Zbor delavcev v širšem sestavu
razpisuje
prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Razpisni pogoji:
—	da ima višjo izobrazbo organizacijsko-kadrovske usmeritve ali pedagoško-andragoške smeri
—	da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji ali kot strokovni dejavec na delavski univerzi
—	da je moralno politično neoporečen.
Prijave z ustreznimi dokazili spi ejema zbor delavcev Delavske univerze Velenje v širšem sestavu, Velenje, Titov Trg 2 — 15 dni po objavi razpisa.
koledar
Petek, 26. december — Štefan Sobota, 27. december — Janez Nedelja, 28. december — Živko Ponedeljek, 29. december — Tomaž
Torek, 30. december — Brani-mir
Sreda, 31. december — Silvester
Četrtek, 1. januar — Novo leto Petek. 2. januar — Gregor Sobota, 3. januar — Genovefa Nedelja 4. januar — Angela Ponedeljek, 5. januar — Simeon
Torek, 6. januar — Mojmir Sreda, 7. januar — Valentin Četrtek, 8. januar — Severin
mali oglasi
KUPIM rabljen italijanski otroški športni voziček. Ponudbe po telefonu 852-847,
KUPIM STANOVANJE, dvosobno, staro do 4 leta v središču Velenja, ne na Gorici. Šifra: »Denar takoj«.
NOVO STREŠNO OPEKO več tisoč komadov prodam. Milan Strahovnik, Lokovica 101 b. Šoštanj.
IŠČEM SOBO v Velenju ali bližnji okclici. Naslov v uredništvu.
PRODAM tri leta star črnobeli televizor. Telefon 851-200. interna 71.
KRZNENO JAKNO. zajček, št. 38 — 40 prodam. Informacije po telefonu 850-586 ali na Šaleški 20. stanovanje 25.
kino
OBČANOM VELENJA
Cenjene stranke obveščamo, da je odprt nov frizerski salon »ZLATA« v Bevčah — Splitska 38. VABLJENI!
28.	12. — nedelja ob 18. in 20. uri MOŽ PAJEK — ameriški avanturistični
29.	12. — ponedeljek ob 18. in 20. uri ROJ MORILCEV — ameriška grozljivka; režija: Irvin Alan; v glavnih vlogah: Michael Kein, Henrich Fonda
30.	12. — torek ob 18. in 20. uri ROJ MORILCEV — ameriška grozljivka
31.	12. in 1. 1. 1981 — filmskih predstav ni
KINO DOM KULTURE VELENJE
28.	12. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — TA ČUDOVITA BITJA — ameriški živalski film
29.	12. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — QUADROPHENIA — angleški; režija: Franc Roddam; v glavnih vlogah: Phil Daniels, Leslie Ash
KINO ŠOŠTANJ
27. 12. — sobota ob 15.30 OTROŠKA MATINEJA — TA ČUDOVITA BITJA — ameriški živalski film
27.	12. — sobota ob 19.30 uri DVA FILMA ZA GROŠ — ameriška komedija režija: Stanly Donen; v glavnih vlogah: George C. Scott, Trisd Van Devere
28.	12. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri KRAMER PROTI KRAMERJU — ameriški; režija: Robert Benton; v glavnih vlogah: Dustin Hoffman, Meryll Streep
29.	12. — ponedeljek ob 19.30 uri MOZ PAJEK — ameriški avanturistični
31. 12. — filmske predstave ni
KINO ŠMARTNO OB PAKI
26. 12. — petek ob 19. uri KRAMER PROTI KRAMERJU — ameriški
30.	12. — filmske predstave ni
		l	
■H	P	1	i
M	velenje		
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo p. o. Velenje,
Trebuška 19, 63320 Velenje
SPOROČA
da bo pričela s poslovanjem s 1. januarjem 1981 s sedežem delovne organizacije v Velenju ter s sektorji na področjih občin Ravne na Koroškem, Slovenske Konjice, Celje, Mozirje, Ljubljana in Ptuj.
Priporočamo izvajanje gradbenih del:
—	gradnjo rekonstrukcije in popravila cest, ulic,, trgov, cestnih mostov, nadvozov, podvozov,
—	gradnjo, rekonstrukcije in popravila hidrogradbenih objektov (vseh vrst vodovodnih in kanalizacijskih sistemov),
—	gradnjo parkirišč in tovarniških platojev,
—	zunanje ureditve objektov s hortikulturo,
—	cenene in kvalitetne zatravitve strmih površin z bio-torkretiranjem,
—	vrtanje in odstranjevanje kamenin z najsodobnejšimi pripravami,
—	storitve z gradbenimi stroji in prevoze blaga v cestnem prometu.
Delovna organizacija HPH Velenje je nastala z izločitvijo TOZD Nizke gradnje iz KOC Velenje kot specializirano podjetje za nizke gradnje in hortikulturne ureditve.
Poslovne partnerje obveščamo, da lahko naročijo dela in storitve v komercialnem sektorju delovne organizacije in se priporočamo.
Kolektiv HPH Velenje vošči občanom in poslovnim partnerjem uspešno 1981.leto.
gorenje
Gorenje interna banka
n. sub. o., Velenje — Delovna skupnost
Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge
REFERENT ZA DOLGOROČNO KREDITIRANJE
Pogoji:
1.	višja ali srednješolska izobrazba ekonomske, tehnične ali pravne smeri,
2.	najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju kreditiranja,
3.	znanje strojepisja,
4.	uspešno opravljeno poizkusno delo v trajanju 75 delovnih dni
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje TGO Velenje, Kadrovski sektor, 63320 Velenje.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem roku za prijavo.
ZAHVALA	,
Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice in prababice
Frančiške Rogovnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in vence ter
spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, REK-DO RLU — TOZD jama Preloge, TOZD Družbena prehrana in DO Gorenje — TOZD Elektronika za darovano cvetje, pevcem za zapete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in
duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: Vsi njeni.
PETKOV VEČER
Danes, 26. decembra bo ob 19. uri pripravila GLASBENA SOLA Velenje PETKOV VEČER. Nastopili bodo učenci oddelka za klavir.
REDNI KINO VELENJE
26.	12. — petek ob 18. in 20. uri PREŠUŠTN1CA — taylandska ljubezenska drama; režija: Piak Poster; v glavnih vlogah: Manop Aswathep, Wandes Sreestrang
27.	12. — sobota ob 18. in 20. uri MOZ PAJEK — ameriški avanturistični; režija: Ron Satlon; v glavnih vlogah: Nicholas Hammond
28.	12. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — TA ČUDOVITA BITJA — ameriški živalski
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame in babice
Pavle. Melanšek
rojene MEŠL
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili
na njeni poslednji poti in s cvetjem prekrili njen grob. Posebej se zahvaljujemo primariju dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, govornikom za poslovilne besede in pevcem za.tiho slovo.
Žalujoči: hčerki z družinama ter ostalo sorodstvo.
/Q ljubljanska banka
Rudarska 3 Temeljna banka Velenje
63320 Velenje
>
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje
Cenjene stranke obveščamo, da bodo poslovale poslovne enote Temeljne banke Velenje in Temeljne banke Velenje, ekspoziture v Mozirju
dne 31. decembra 1980 do 13. ure — razen agencij Gornji grad, Ljubno in Luče, ki so odprte do 12. ure
dne 3. januarja 1981 sta odprti poslovalnici Temeljne banke Velenje, ekspozitura Šaleška od 6. do 12. ure in ekspozitura Mozirje od 7. do 11. ure.
gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
vas vabi v svoje poslovne enote: HOTEL PAKA - VIDEOTEKA Z BAROM
KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ POD GRADOM VELENJE REKREACIJSKI CENTER VELENJE
PRIDITE, ZADOVOLJNI BOSTE!
Združene zdravstvene organizacije Velenje —
Delovna skupnost skupnih služb
ponovno razpisuje
zaradi nadomestitve delavca — dela in naloge
STENODAKTILOGRAFA
Pogoj:
— srednja administrativna šola in eno leto delovnih izkušenj
Sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, poskusno delo 60 dni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Združene zdravstvene organizacije Velenje, kadrovska služba. Velenje, Vodnikova 1, v 15 dneh po objavi.
Stanovanja ni na razpolago.
/ m \ \ rudarski šolski center
R5C VELENIE
Rudarski šolski center Velenje Kadrovsko-socialni sektor
Na podlagi 22. čl. ZDR (Ur. list SRS št. 24/77), določil statuta in samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev tozd Promet ter sklepa razpisne komisije tozd Promet z dne 22.. 12. 1980
razpisujemo
prosta dela oziroma naloge:
I.	VODJA PRODAJE
II.	VODJA NABAVE
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ,
—	da ima končano višjo šolo ekonomske-tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na poslih komerciale ali
—	da ima končano srednjo šolo ekonomsko-tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj pri poslih komerciale,
—	da obvlada pasivno znanje tujega jezika,
—	da uveljavlja načela samoupravljanja in socialistične morale;
III.	VODJA ZUNANJE TRGOVINE
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da je državljan SFRJ,
—	da je diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik,
—	da ima opravljen strokovni izpit za opravljanje opravil v ZTR,
—	da ima 3 leta delovnih izkušenj pri poslih zunanje trgovine,
—	da aktivno obvlada znanje tujega jezika,
—	da uveljavlja načela samoupravljanja in socialistične morale.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Mandatna doba je štiri leta.
Osebni dohodek se določa v zvezi z določili v zvezi s pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov v tozdu Promet.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Kadrovsko-socialni sektor, Prežihova 3, v roku 15 dni po objavi. Vloge naj imajo oznako RAZPIS - PROMET.
O izbiri bodo kandidati seznanjeni v roku 30 dni po poteku razpisnega roka.
Srečno!
Številka 50 (562) - 26. decembra 1980
Novoletne čestitke
i\£15
Vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje, vsem delovnim kolektivom v sozdu REK Velenje in
vsem poslovnim partnerjem
čestitamo za
novo leto 1981
ter jim želimo veliko zadovoljstva in novih delovnih zmag!
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ/
TOZD TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJU
TOZD VZDRŽEVANJE
TOZD INVESTICIJSKI INŽENIRING
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENA PREHRANA
termoelektrarne šoštanj
i
gorenje glin
nazarje
Delavci
Tozd Žagarstvo Tozd Stavbeno pohištvo Tozd Iverna
Tozd Energetika in vzdrževanje Delovna skupnost skupnih služb
i
Elkroj
Delavci
Tozd Konfekcija Mozirje Tozd konfekcija Šoštanj Delovna skupnost skupnih služb
Vsem delovnim ljudem in občanom občin Mozirje in Velenje želimo v novem letu 1981 veliko uspehov pri delu in osebne sreče!
Gozdno gospodarstvo Nazarje
ELKROJ MOZIRJE
Proizvodnja modne konfekcije Mozirje
Delovnim ljudem in občanom ter vsem poslovnim partnerjem želimo novih delovnih uspehov, osebne sreče in zadovoljstva v letu 1981!
Tozd Gozdarstvo Luče
Tozd gozdarstvo Gornji grad
Tozd gozdarstvo Šoštanj
Tozd Transport in gradnje Nazarje
TOK Nazarje
TOK Šoštanj
Delovna skupnost skupnih služb
Vsem občanom in delovnim ljudem na območju Gozdnega gospodarstva Nazarje ter vsem ljudem v občinah Mozirje in Velenje želimo veliko sreče v novem letu 1981!
SLOVENSKE ŽELEZARNE p v
ŽELEZARNA RAVNE orecno
n. sol. o.	1QQ1 I
RAVNE NA KOROŠKEM I 00 I !
Tozd Kovinarstvo Ljubno
m) \ixviryix
trgovska delovna organizacija mozirje p. o.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje in Velenje želimo v novem letu 1981 kar največ novih delovnih zmag in osebne sreče!
mijf
gostinske podjetje	Vsem občanom in delovnim ljudem |
63331 Nazaile	občine Mozirje in Velenje želimo
u , ..... „„„„.. veliko delovnih uspehov in osebnege Uprava Nazarje (063) 830-911 zadovoljstva v novem letu 19811
'^o.ttktfCiSciviyLj.isLci LmetLfssLci z&cL
eisLCj
cz
ott
0.-ZLt!fe
S svojimi zadružnimi poslovnimi enotami skrbi za pospeševanje kmetijstva v Gornji Savinjski dolini.
POSPEŠUJE kmečki turizem, tržno proizvodnjo mleka, pitanje živine, jajc in brojlerjev. PROIZVAJA hmelj, ribez, mleko. OSKRBUJE občane z blagom široke potrošnje, z reprodukcijskim materialom, kmetijskimi stroji in opremo. ODKUPUJE VSE vrste kmetijskih pridelkov od svojih kooperantov. RAZVIJA grosistič-no dejavnost za lastne potrebe in za potrebe drugih delovnih organizacij v občini.
Vsem delovnim ljudem in občanom Mozirja čestitamo za novo leto 1981.
Delovna skupnost skupnih služb
Sozd REK Velenje * Delovna organizacija
Elektrostrojna oprema
Velenje - Preloge
Tozd Strojni obrati Tozd Elektro obrati Tozd Vodovodno-toplovodni obrati
Tozd Krovsko-ključavničarski obrati
Elektrostrojni obrati smo v celoti usposobljeni za izdelavo stojk, stropnikov ter gumijastih in jeklenih verižnih transporterjev; izdelujemo pretočne drobilce, vitle, konzolne stiskalnice in hidravlično jamsko podporje. Poleg tega v celoti obvladamo remont in izdelavo elementov za hidravlična jamska podporja, pri čemer sodelujemo z angleško firmo »DOWTY«.
Dejavnost ESO zajema tudi celotno izgradnjo investicijskih objektov, od projektiranja do usposodobitve vodstvenih kadrov za njihovo izkoriščanje: se pravi — inženiring.
Elektrostrojna oprema izvaja tudi elektroinstalaciji šibkega in jakega toka z omrežji in daljinskim krmiljenjem, vodovodne, toplovodne in toplozračne instalacije, krovsko-kleparska dela in najzahtevnejše remonte vseh vrst.
Na vseh področjih svoje dejavnosti
—	izdelujemo,
—	projektiramo,	—--	~	$ "4
—	montiramo,
—	izvajamo inženiring.
Delovna organizacija Elektrostrojna oprema Velenje — Preloge beleži velike rezultate in napredek v doseganju proizvodnjih rezultatov, v dograjevanju samoupravne organiziranosti družbenopolitične aktivnosti, ter pri širjenju proizvodnih zmogljivosti.	*	—
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem in članom delovnih kolektivov sozda REK Velenje, želimo velijco delovnih uspehov v novem letu 1981!
SAVINJSKOŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA VELENJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občin Velenje in Mozirje za novo leto in jim želi tudi vnaprej novih delovnih zmag!
Ob tridesetletnici uspešnega delovanja čestitamo vsem občanom, delovnim ljudem in cenjenim odjemalcem in jim voščimo Srečno 19811
m
Ž
TRGOVSKO PODJETJE »VINO«
ŠMARTNO OB PAKI
	
	
[mem	
■šišs	
veletpgov/ko, go/tultko-tuftl/tično
in pooizvoono podjetje ceue
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
Glavna usmeritev TOZD-a Prodaje Šoštanj je gradnja novega trgovsko gostinskega objekta na Gorici Predvidevajo, da bo s tem porasel celotni prihodek za eno tretjino, rešen pa bo tudi pereč problem preskrbe prebivalcev na tem področju. TOZD Prodaje Šoštanj je v letu 1980 dosegel zadovoljive rezultate, doseženi so bili planirani prihodek, dohodek in čisti dohodek. Pričakujejo, da bodo uspešno zaključili letošnje poslovno leto.
TOZD PEKARN IN SLAŠČIČARN
CELJE
V	industrijski pekarni Velenje in pekarni Pod gradom spečejo dnevno 28 ton kruha in 20.000 komadov pekovskega peciva. Proizvajajo 30 vrst kvalitetnega kruha in pekovskega peciva. S to količino zalagajo velenjsko, mozirsko, žalsko in celjsko področje. Velik problem pa imajo pri preskrbi s kvalitetno osnovno surovino, to je pšenico oziroma moko. Pomagajo si z aditivi, to je z dodatki za svežino in izboljšanje pecilnih lastnosti.
V	naslednjem srednjeročnem planskem oDaobju želijo pekarno Pod gradom preusmeriti zgolj na proizvodnjo mehkega peciva.
Trudijo se izboljšati delovne pogoje in čimbolj zmanjšati delež nočnega dela.
Vsem našim potrošnikom, občanom in dalovnim ljudem čestitamo za novo leto 19811
S	SREČNO
rdeča dvorana velenje
%
Iskreno čestita vsem občanom Velenja za novo leto
1981!
M
Vsem delovnim ljudem in obiskovalcem kina Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki želimo srečno novo leto 1981!
Rudarska 3 63320 Velenje postni predal 8
ljubljanska banka
Temeljna banka Velenje n. sub. o.
V mesecu decembru in januarju pričakujemo delavci Ljubljanske banka - Temeljne banke Velenje povečano gnečo pred okenci, predvsem na ekspozituri na Šaleški in Rudarski ulici. Zato prosimo varčevalce, da v večji meri obiskujejo ekspoziture na Tomšičevi cesti, v Bevčah, Gorenju, Pesju in Šoštanju. Največja gneča pred okenci je od 8. do 11. ure in od 16. do 18. ure, najmanjša pa od 6. do 7. in od 12. do 13. ure.
Temeljna banka Velenje sporoča varčevalcem, da obrestujejo hranilne vloge ne glede na to, ali so pripisane obresti ali ne, po 7,5 % obrestni meri tako, da lahko stranke vpisujejo obresti tudi v času manjše gneče na vseh enotah. S poznejšim vpisom obresti varčevalec ni oškodovan.
Devizne varčevalce pa naprošamo, da prinesejo ob vpisu obresti s seboj tudi zadnji bančni izpisek, da bi vpis potekal kar najhitreje.
Prav tako predlagamo lastnikom tekočih računov, da v večji meri plačujejo s čeki, saj bodo s tem pripomogli, da bo v obtoku manj denarja in s tem tudi manjše vrste pred okenci.
Delavci temeljne banke Velenje se bomo še naprej trudili čimbolje poslovati.
Ob novem letu iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom v Šaleški in Gornji Savinjski dolini!
GIP Gradiš Ljubljana Tozd Gradbena
Vsem delovnim ljudem in GllOta CfiljC
občanom Šaleške doline naše iskrene čestitke za novo leto!
Številka 50 (562) - 26. decembra 1980
Novoletne čestitke
19
rumu
OZD GRADNJA Velenje « TOZD GRADNJA Ljubljana • TOZD GRADNJA ieograd • TOZD GRADBENIK Ljubno ob Savinji • TOZD ZAKLJUČNA IELA Velenje • TOZD KERAMIČARSTVO Šoštanj • TOZD VEMONT Velenje TOZD MEHANIZACIJA Velenje« TOZD S. P. PROJEKTIVNI BIRO Velenje DELOVNA SKUPNOST SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB • DS INŽENIRING
VEKOS VELENJE
Združene delovne organizacije
TOPLOVOD, KOMUNALNI CENTER in DOM VELENJE
KOMUNALNA IN STANOVANJSKA OSKRBA VELENJE,
n. sub. o.. Koroška cesta 37 b
TOZD TOPLOTNA OSKRBA, n. sub. o.,
TOZD KOMUNALNA OSKRBA, n. sub. o.,
TOZD STANOVANJSKA OSKRBA, n. sub. o.,
DS SKUPNIH SLUŽB
čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom ter uporabnikom naših storitev in želimo srečno novo leto 1981
Združene komunalne delovne organizacije bodo v novi organiziranosti opravljale naslednje dejavnosti:
—	oskrba naselij s toplotno energijo;
—	oskrba naselij s pitno vodo in odvajanje odplak;
—	vzdrževanje javne snage v naseljih;
—	vzdrževanje in urejanje ulic in prometnih poti;
—	vzdrževanje in urejanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin;
—	vzdrževanje pokopališč in pogrebna dejavnost;
—	upravljanje in vzdrževanje družbenih stanovanj in poslovnih prostorov;
—	načrtovanje razvoja in organizacija izgradnje komunalnih objektov in naprav;
—	storitve občanom in našim uporabnikom z nekaterimi stranskimi dejavnostimi.
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
IUV Industrija usnja Vrhnika
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Ustanovljena leta 1788
Tovarna Usnja Šoštanj je ena najstarejših usnjarn v Jugoslaviji in na Balkanu. V letu 1980 beleži 192-letnico svojega obstoja.
Specialni izdelek šoštanjske usnjarne je bil že v preteklosti likanec, ki je zaradi izredne kvalitete dosegel svetovni sloves in je razen evropskega, osvojil tudi južnoameriško tržišče. Danes tovarna usnj^j Šoštanj razen tehničnega proizvaja še podplatno usnje, izvrsten oblačilni velur in podlogo iz svinjskih kož.
Pred kratkim je Tovarna usnja Šoštanj začela proizvajati popolnoma nov izdelek pri nas ,,SLAMNICE". To so dekorativno izolacijske plošče za oblaganje sten in stropov. Izdelek je dosežek lastnega razvoja v sodelovanju z Inštitutom za industrijsko oblikovanje pri FAAG Ljubljana. Plošče bodo kmalu v prodaji.
Vsem delovnim ljudem in občanom naše domovine čestitamo novo leto 1981!

Mladost in spretnost — jadralna deska VEPLAS
Model za rekreacijo, model za tekmovanja — rezultat lastnih raziskav
JADRALNA DESKA VEPLAS KMALU NA NAŠEM TRŽIŠČU
S preizkusnimi modeli so na zadnji regati državnega prvenstva zasedli prvo mesto!
EPIDS
velenjska plastika n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410
Delavci
TOZD INTEGRAL TOZD GALIP DSSS
se pridružujemo čestitkam občanom in delovnim ljudem ter poslovnim partnerjem
ZAN0V0 LET019811
T0ZB Knjigarna i
KNJIGARNA VELENJE
Delovnim ljudem in občanom velenjske občine, posebej še poslovnim partnerjem, iskreno čestitamo za novo leto 1981!
in priporoča:
30
\3W TRGOVSKA IN PROIZVODNA DELOVNA ORGANIZACIJA ERA VELENJE
vošči cenjenim potrošnikom SREČNO NOVO LETO 1981
—	v MALOPRODAJNI MREŽI pestro izbiro blaga za široko potrošnjo,
—	v VELEPRODAJI gospodinjske stroje, gradbeni material, kurivo in prevozne storitve,
—	v PROIZVODNJI obrtne kooperacijske usluge in izdelke.
—	v KMETIJSTVU mleko, meso, piščance, sadje in hmelj!
ZDRUŽENE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
Tozd splošno zdravstvo Velenje Tozd splošno zdravstvo Mozirje Tozd bplnišnica in zdravilišče I opolšica Tozd zobozdravstvo Velenje in Mozirje Delovna skupnost skupnih služb čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in Mozirje za novo leto 1981!
TRGOVSKO PODJETJE
NA VELJKO IN MALO S SERVISI
63001 CELJE
LJUBLJANSKA C. 11
SREČNO % 1981!
PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA - POSLOVNA ENOTA VELENJE čestita vsem občanom in delovnim ljudem za novo leto 1981!
ZDRUŽENE LEKARNE VELENJE
Lekarna Velenje • Lekarna Šoštanj • Lekarna Mozirje • Lekarniška postaja Šmartno ob Paki
čestitajo vsem uporabnikom lekarniških uslug, ter vsem delovnim ljudem in občanom Velenja in Mozirja za novo leto 1981!
Društvo invalidov Velenje
želi v novem letu vsem svojim članom veliko zdravja in osebne sreče. Vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali invalidom ter sodelovali pri skupnih akcijah in izvajanju programa društva, se društvo zahvaljuje za pomoč in sodelovanje ter želi mnogo uspehov v novem letu.
Zahvaljujemo se tudi obrtnikom občine Velenje, posebej pa še delovnim kolektivom DO Projektivni biro Velenje, DO Rudnik lignita Velenje, DO Plastika, DO Avtopark, DS Družbeni standard, LB — Temeljna banka Velenje, DO Gostinstvo Velenje^ DO Rdeča dvorana Velenje, osnovni šoli Veljko Vlahovič Velenje ekonomsko propagandni službi Gorenja in uredništvo »Naš čas« Velenje.
Za podporo našemu delu v korist vseh invalidov pa gre vsa zahvala občinskim družbenopolitičnim organom in organizacijam, zlasti pa občinskemu svetu ZSS Velenje ter TTKS in ZTKO občine Velenje!
Številka 50 (562)
- 26. decembra 1980.
Novoletne čestitke

Rudnik
lignita
Velenje
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
Delovna organizacija
Rudnik lignita Velenje
TOZD lama Preloge TOZD Jama Skale TOZD Jama Pesje TOZD Priprave TOZD Mehanizacija TOZD Transport TOZD Klasirnica TOZD Jamske gradnje
TOZD Gradbena dejavnost TOZD Mizarska dejavnost TOZD Zunanja dejavnost Delovna skupnost Zračenje Delovna skupnost Kopalnica Delovna skupnost skupnih služb
i"*' .;■ ' •-" " .., ' ,
V novem letu 1981 voščimo
mmm■ ' -| —i- v -s
m u
Efill/ liail#(/lliNF/

želimo vam
'	*	- • -v. .	'	-	,,
SOZD REK Velenje Delovna organizacija PLASTIK VELENJE
TOZD Plastika
TOZD Kovinski izdelki in galanterija Delovna skupnost skupnih služb
Za novo leto 1981 čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, posebej še poslovnim partnerjem, ter jim želimo kar največ sreče in zadovoljstva.
m^rn^^- S02D REK VELENJE Delovna organizacija
Elektrof iltrski elementi Šoštanj
Vsem delovnim ljudem in občanom Velenja želimo veliko uspeha v letu 1981. Priporočamo naše priznane izdelke!
V novem letu 1981 želimo vsem delovnim ljudem veliko delovnih uspehov, sreče in zadovoljstva!
SOZD REK VELENJE Delovna organizacija
Avtopark Velenje
Vsem članom delovnega kolektiva, vsem upokojencem DO Avtopark Velenje in njihovim družinam ter vsem delovnim ljudem in občanom Velenja želimo v letu 1981 veliko sreče, zdravja in zadovoljstva, predvsem pa srečno in varno vožnjo!
SOZD REK VELENJE Delovna organizacija
Tiskarna Velenje
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
n. o. sol. o., Velenje
Čestitkam za novo leto 1981 se pridružujejo delovne skupnosti sozda
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VHEN JE
Družbeni standard Delovna skupnost Za-
Delovna skupnost Avtomatska obdelava podatkov
221\5
Novoletne čestitke
Številka 50 (562)
- 26. decembra 1980
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENIE
RUDARSKI ŠOLSKI CENTER
VELENIE
Učenci in delavci kolektiva Rudarski šolski center Velenje čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom in jim želijo srečno in uspešno novo leto 1981!
Rudarski šolski center Velenje
Tozd Elektro kovinarske šole
Tozd Rudarski teoretični pouk
Tozd Dom učence v
Tozd Rudarski praktični pouk
Tozd Promet
Tozd Inženiring
Tozd Serijska proizvodnja
Tozd Tehnološka oprema
Tozd Inštalacije
Tozd Vzdrževanje
Delovna skupnost skupnih služb
=iifiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiitiiifiitiiiiiiiiaiiifiiftitiiiiiiiiiintiiiiiiiiitiitiiifutiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiii
Marsikaj lahko počaka, toda otrok ne! Otroku ne moremo reči -JUTRI",
kajti njegov je današnji dan!
Gabrieie Mistral (čilska pesnica)
=	. Obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v letu 1981 želimo vsem občanom =
=	Šaleške doline učenci in delavci Vzgojnoizobraževalnega zavoda Velenje:	=
=	Tozd osnovna šola Anton Aškerc, Velenje	^
|	Tozd osnovna šola Biba Ročk, Šoštanj	i
E	Tozd osnovna šola bratov Letonje, Šmartno ob Paki	E
E	Tozd osnovna šola Gustav Šilih, Velenje	§
E	Tozd osnovna šola Karel Destovnik — Kajuh, Šoštanj	|
|	Tozd osnovna šola Miha Pinter — Toledo, Velenje	e
e	Tozd osnovna šola Veljko Vlahovič, Velenje	=
e	Tozd osnovna šola XIV. divizije Velenje	=
|	delovna skupnost skupnih služb, VIZ, Velenje	|
......................................................................................um.....mini......um......mu..........................m.................miiiimimmi

: Tozd za PTT promet j Velenje
6 Za novo leto 1981 čestitamo občanom občin Velenje in Mozirje, posest bej še koristnikom PTT storitev!
Nama - Tozd Veleblagovnica Velenje
vošči vsem delovnim ljudem in občanom Velenje, posebej pa še vsem kupcem, srečno in zadovoljno novo leto 1981!
kV
nnnniHiniiiiimii 'ii

Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za novo leto 1981!
^UIIIIIIIMIIIIIIIIIlIllItllllllllMIllllllllllllllllllllHlllllllllltjllllinillllinillinHIllllllMIIIMlMIlllllllItlll^	=
Obrtno združenje občine Velenje
I čestita za novo leto 1981 vsem zasebnim obrtnikom na območju | | občine Velenje ter vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline. 1
I im tttllllill]lltilltlllIllll]fllitTlltllltl9:it(iItltil1«l£Jllt(ttiiitIltIiillftIJilitII(iiS!ll1flttlltlllItlltlll11IlllllllttltfiStIltfIlllIlil(tffttli<lilSfiCtElfl!Ilttlfilil]lllllt^ ^^
komunalno podjetje mozirje
čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter poslovnim partnerjem za novo leto 1981!
t *»
s
%1
. ...................mirni...................iiiiimiiiuiiiiiHMiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....HimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniin=
■
gostinstvo velenje, p.o. c velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220
telegram: gostinstvo velenje
-
E	s posiovnimi enotami:	=
i	HOTEL PAKA VELENJE	1
=	POD GRADOM VELENJE	|
E	KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ	=
E	REKREACIJSKI CENTER VELENJE	|
i	želi delovnim ljudem in občanom Šaleške in Gornje Savinjske doline veselo in uspešno e
|	novo leto 1981 ter priporoča svoje usluge!	=
= I IJJJJJJIt I nillMIIIIIIIICIIIIftlll1IIIIMItllillflllllllllllIIIIIIIIIIMiMIIaIIIIIMIIMillllllMIIIIIIIIIIIII'IIIMItllllllHt1llltllHtlHlllliltlllIlltMllMlllllllllHtllM 1 • ••••••••••••••••••••••••••••••••
• Čestitkam delovnim ljudem in občanom z najboljšimi željami za novo ® ® leto 1981 se pridružujemo tudi Center za informiranje, propagando in ® založništvo Velenje z'uredništvi Našega časa in Radia Velenje
® 0
%
fe 9
Za kratek čas in razvedrilo
r&23
Novoletna nagradna križanka
Za naročnike nt Dralce Našega časa smo pripravili s sodelovanjem velenjske knjigarne MLADINSKA KNJIGA nagradno novoletno križanko.
Med tiste, ki bodo križanko pravilno rešili, bomo razdelili 10 nagrad, in sicer bo
1.	nagrada — 600 dinarjev
2.	nagrada — 400 dinarjev
3.	nagrada — 250 dinarjev
4.	nagrada — 250 dinarjev
5.	nagrada — 250 dinarjev
6.	do 10. nagrada — knjižno darilo
Rešitve (izpolnjeno in rešeno križanko) pošiljite na uredništvo NAŠEGA ČASA, 63320 Velenje, cesta Františka Foita 10 najpozneje do petka, 9. januarja 1981.
Nagrade bodo izžrebane 9. januarja 1981 ob 10. uri v prostorih Mladinske knjige v Velenju.
Leto staro zdqj odhaja, jokali za njim
prvega mo;
pomena ni. Marsikdo še načrtuje, kaj lahko še naredi.
nie treba ni!
Treba seje odločiti, kaj naj v prihodnje
i
- ^^ V-
vsak stori
Ko decembru dnevov zmanjka, leto staro gre v slovo. Mi pa radi se ozremo, . kakšno leto je bilo.
Kaj storili in dobili letos smo pri nas? Kaj obljub smo izpolnili, kakšen bil je čas?
So se i poredile, so skočile preko mej? Vse so više se povzpele kot bile so prej!
Delo samo pa pri nas je vredno
manj in manj; (pazite, da kdo pri delu ne zbudi se iz sanj).
Dinar vztrajno pada, pada kot bi kamen bil.
Čakamo že dnevov polno, da se bo izvil.
Če pa delali ne bomo, rešil se ne bo! Ob nedelu še vse slabše mnogo nam bo šlo.
Problemov dosti nas pestilo je čez leto, ki je šlo. Vse smo s sklepi odslovili, da v bodoče bolje bo.
Stabilizacija na vrata vsa nepretrgoma je trla.
Da šlo bo dobro kljub težavam, obljubljala je srenja vrla.
Dvorana Rdeča je z Coltmi celo leto bitko bila. A ob prvem snegu novem v boju tem je le zgubila.
Čez vse leto že se vleče prav problem pereč.
Stanovanjske te težave nočejo še
»m.
Toliko zdaj na začeta«
ob rob. 2a podi pojasnila čitajte naš »mescoskop«.
JANUAR že na začetku varčevanje nam obeta; disciplino, odgovornost vsa naslednja leta.
Atelšek se je poslovil, tja v center je odšel. Verjetno pa ne zaradi tega, Gorenju vrag je streho vzel.
V MAJU, mesecu ljubezni, grenke solze so kanile. Saj so
imeni svetu
-
FEBRUARJA dan kulturni povsod pri nas slavimo. Z obnašanjem, res kulturnim še marsikje kasnimo.
V Velenju smo novost zdaj še eno pridobili: na sejmu avtov bomo stare tudi konje zdaj kupili.
MAREC -kot se spodobi, v znamenju žena slavimo. Šopek rož jim za spomin, za njih praznik podarimo.
Na teku žensk te potrdijo, da so sila! prav zares; v mescu tem še Rudar začel je spomladanski brcni ples.
APRIL
nam za začetek polno heca da.
Pa že dnevi nas naslednji kot zresnijo prav do dna.
Sj sme kot. skovali: da kot on nas je učil, bomo vedno se ravnali.
JUNIJA trdno kot le kdaj
za izvoz se bitka bije: tistemu, ki tujini več proda, bodočnost — lepša sije.
A ni lahko, to je jasno: surovin nam primanjkuje. Delavcev zato kar precej doma med rednim detom zdaj domuje.
JULIJ praznik je sodobnih krtov pod zemljo. Pridno kopljejo vse leto da pozi bo tO]
Skok mladih tradiciji zadosti. /Ugotovitev pa ob da zeleno dosti
AVG vrqči
na motoer vabi, v gore. Gremo si prezračit glavo in pretegniti noge.
Za mnoge pa v napetem času za počitek časa ni. Boj za kruha boljši kos pač povsod nas zdaj teži.
SEPTEMBRA čili in spočiti smo z dopusta se vrnili.
Spet Oklenili in potrdili, da še več bomo izvozili.
OKTOBER ta je res velenjski! Praznik naš že vrsto let. Kot navadno ga z uspehi proslavimo spet.
A za silo, če bo treba, kumu s hitrico letet, letališče smo odprli, se odprli ven v svet.
NOVEMBRA naši spet rudarji lovijo plan za leto to. Tone črnega zlata iz zemlje spraviti ni kar tako.
Golte je dvorana Rdeča spravila sedaj v promet. Otvoritev pa je bolj formalna — smučišča le so na ogled.
DECEMBER zadnji je v letu, vendar brez


s«
Mi -7
Ko pa dnevov sčasom zmanjka, treba se spočiti bo. Glaže z vinom natočiti, dvigniti jih za slovo.
Zdaj ko leto se poslavlja dobro bi bilo,
da si stisnemo vsi roke, rečemo tako:
bolj ob delu bomo pridni, trudili se
več.
Trdno bomo vsi sklenili, hej, lenoba,
In še želja nam ostane, želja za vse vas. Mnogo sreče in veselja in pa: miren čas.
-
eselo novo leto, srečen ves prihodnji čas! To želita vam val Radio in — seveda —
Čiščenje okolja smo se posvetili— pa še dobro ni.
Toprov TOZD pa pričakuje mozirske lepše dni.
Na volišča po vseh krajih pridno vsi gremo. Da glasove tam oddamo, da nam bolje še bo šlo.
Belo z belim — se poveže: Gorenje in smučarije cvet. Po smučinah širom sveta še Gorenje gre v sve
SREČNO
(T
QJ