Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
ŠTEVILKA 29.
JOLIET, ILLINOIS. 6. MARCA 191?
LETNIK XXT1
Predloga za oborožbo trg. ladij propadla.
Dvanajst senatorjev preprečilo sprejetje iste vkljub vsem opominom o resnosti položaja.
WILSON IZGUBIL, A NE ODNEHA.
Predsednik zaprisežen v službi za svojo drugo dobo štirih let.
Washington, D. C., 1. marca. — Nasvet zakona, ki podeljuje predsedniku polno oblast, oborožiti ameriške trgovinske ladje, a te polne oblasti ne razteza na "druga sredstva in pota", kakor jih je zahteval predsednik v zaščito ameriških pravic, je bil nocoj v zbornici s 403 proti 13 glasom sprejet.
Govornik Clark je razglasil izid glasovanja ob velikem ploskanju.
Opozicija proti predlogi, ki se je pojavljala še tekom dneva, je pred pa-triotičnimi govori voditeljev obeh velikih strank polagoma izginila.
V senat.
Sprejeti načrt zakona je bil takoj poslan senatu. Tam bo prejkone nadomeščen po vladnem nasvetu zakona, ki ga je predsednik odobril in ki določa ne le oborožbo ameriških trgovinskih ladij, marveč tudi pooblašča predsednika k uporabi drugih "sredstev in potov" v zaščito ameriških pravic.
Wilsonov odgovor.
Predsednik Wilson je predložil nocoj senatu kot odgovor na njegov poziv uradno naznanilo, da ima zavezna vlada v posesti dokazov, ki dotrjujejo pristnost 'senzačne listine o vojnih kovarstvih proti Združenih Državam. Te so dobile dokaze tekom zadnjega
teJtia. — '
Odgovor predsednikov na senatsko resolucijo in priloženo poročilo državnega tajnika se glasita:
"Kot odgovor na dne 1. marca 1917 sprejeto senatsko resolucijo, katera poziva predsednika, priskrbeti senatu, če to ni proti javni koristi, vse po-zvedbe, katere ima glede note, objavljene v časopisju istega dne in baje poslane dne 19. jan. 1917 po nemškem tajniku zunanjih stvari na nemškega poslanca v Mehiki, pošiljam poročilo državnega tajnika, katero sem odobril. — (Podp.) Woodrow Wilson."
Poročilo državnega tajnika sledi:
Lansingovo poročilo.
"Na predsednika:
"Z ozirom na resolucijo, sprejeto po Združenih Držav senatu dne 1. marca 1917, ki prosi, da se tej skupščini priskrbijo, če to ni proti javni koristi, vse
pozvedbe, katere imate glede note, objavljene v časopisju istega dne in baje poslane dne 19. jan. 1917 po nemškem tajniku zunanjih stvari nemškemu poslancu v Mehiki, si štejem v čast naznaniti, da je vlada v posesti dokazov, ki dotrjujejo dejstvo, da je omenjena nota pristna (avtentična) in da se nahaja v posesti vlade Združenih Držav in da je dokaze dobila ta vlada med sedanjim tednom; ali da po mojem mnenju ni združljivo z javno koristjo, poslati senatu v sedanjem času kako nadaljnjo pozvedbo v posesti vlade Združenih Držav glede note, omenjene v senatski resoluciji. — (Podp.) Robert Lansing."
Senat je odkazal poročilo brez razlage odseku za zunanje odnošaje.
Razprava o vojni predlogi.
Washington, D. C., 2. marca. — Pri razpravi o vojni predlogi, ki jo je vodil senator Hitchcock, Nebraska, ko je senator Stone, predsednik odseka za zunanje odnošaje, izjavil, .da naredbe
v njeni sedanji obliki ne more odobriti, sta senatorja Poindexter in Brandegee poudarjala, da bi gotovo prišlo do vojne z Nemčijo, če bi oborožena ameriška ladja pog^eznila kak podmorski čoln.
"Mislim, da bi nam potem Nemčija napovedala vojno," je rekel g. Bran-dagee,
Nadaljnja razprava je bila prav živahna. Senator Reed je predlagal "lov na podmorske čolne z vojnimi ladjami". Senator Lodge je izjavil, da potop nemškega podmorskega čolna ne bi bil smatrati za vojno dejanje. Torpediranje oboroženega ameriškega parnika da tudi ne bi bilo vojni slučaj. Wilson via naj dobi zaželeno polno oblast.
Mehika in Japonija presenečeni.
Guadalajara, Mehika, 2. marca. — VVashingtonska razkritja o namišljenem nemškem načrtu za zvezo z Mehiko in Japonijo v slučaju vojne med Nemčijo in Združenimi Državami so prišla tukajšnjim vladnim krogom kot popolno presenečenje. Če je bil načrt predložen mehiški vladi, je bil gotovo zavrnjen.
Tokio, 2. marca. — Tukajšnjega zastopnika za Associated Press je danes grof Motono, japonski minister zunanjih stvari, zagotovil, da Japonija ni prejela niti od Mehike, niti od Nemčije neposredno ali posredno predloga, udeležiti se morebitne vojne proti Združenim Državam.
Minister je pristavil, da smatra tako misel za smešno, ker da "je oprta na
sramotnem pogoju, da Japonija svoje zaveznike pusti na cedilu".
Nemčija zagovarja spletko.
Berlin, 3. marca. — Nemčija kot enota podpira izjavo tajnika zunanjih stvari, drja. Zimmermanna, da je bila prizadeva Nemčije v dosego zveze z Mehiko in Japonijo proti Združenim Dažavam upravičena kot stvar samoobrambe.
Časopisje ponavlja trditev ministra zunanjih stvari, da Nemčija ni poskušala povzročiti spora med Mehiko in Združenimi Državami, ampak se le trudila zagotoviti si pomoč v slučaju, da bi sedanja kriza med Berlinom in Washingtonom vedla do odprte sovražnosti.
Senat proti "oboroženi nevtralnostti".
Washington, D. C., 3. marca.—Pred-senik Wilson ne goji namena, ukreniti vojno z Nemčijo, dokler ne bode kongres sklican v posebno zasedanje. To je naznanil senatskim voditeljem zastopnik predsednika, ki zastopa stališče, da pred pozno pomladjo ni treba sklicati posebnega zasedanja, če ne nastopi izredna kriza, in v, posebni seji da bi se razpravljale samo dovolitvene predloge, ki iso med rednim zasedanjem ostale nerešene.
Senatorja La Follette in Stone sta prišla danes v senat s trdno namero, storiti vse v svojih močeh, da se sprejetje predloge glede oborožbe trgovinskih ladij prepreči.
"Filibusterji" v senatu.
Washington, D. C., 3. marca. — Pozno nocoj je bilo videti, kakor da se opoziciji proii- oborožbeni ali nevtral-nostni predlogi posreči, z dolgimi govori in dolgimi razpravami glasovanje tako dolgo zavlačevati, da je 64. kongres ne bo mogel več rešiti do svojo odgoditve v nedeljo opoldne.
bo vršila jutri, je bil Woodrow Wilson danes ob 12. uri 4 minute zaprisežen kot predsednik Združenih Držav. Jutri bo zopet prisegel.
Nadsodnik White od Z. D. najvišjega sodišča je govoril prisego, s katero je predsednik nastopil svojo drugo službeno dobo za štiri leta. Obred se je vršil v predsedniški sobani v kapi-tolu na skrajno preprost način.
Samo petdeset oseb je prisostvovalo obredu, od sorodnikov samo njegova žena in njegov brat, Joseph Wilson; ostali so bili vladni uradniki, časnikarji in tajni redarji.
Prohibicija.
Washington, D. C., 1. marca. — V kongresu so pridobili snoči pristaši prohibicije dvojno zmago. V zbornici je bil sprejet z 273 proti 137 glasom ■senatov nasvet zakona, po katerem se ima distrikt Columbia osušiti. In konferenčni odsek obeh zbornic, ki se je posvetoval o "suhem popravku" k poštni predlogi, je nepričakovano naznanil, da se je zedinil.
Nasvet zakona, ki osuši distrikt Columbia po prvem novembru, je prišel šele po vroči razpravi v glasovanje in ko so večkrat poskušali, rešitev pred odgoditvijo kongresa sploh onemogočiti.
Predsednik bode predlogo podpisal "rejkone v bližnjih dneh.
Z bojišč še vedno le malo važnih novic.
Topniški boji živahnejši ob laški fronti, zlasti na Goriškem, pri Tolminu in ob koroški meji.
NA ZAPADU VELIKE PRIPRAVE.
Bojevanje na Rumunskem in v Makedoniji doslej ovirala zima.
Wilson izgubil.
Washington, 4. marca. — Dvanajst senatorjev, pod vodstvom senatorja La Follette in s pomočjo senatorja Stone, demokratskega predsednika odseka za
zunanje odnošaje, je s filibustirapjem,- .	, r _
ali obstmkcijskimi zavlačevalnimi	. J°Uj^1 Commerce m op.-
ra svojo trditev na številke.
vori kljubovalo volji velike večine v kongresu do zadnje minute danes in ni dovolilo predsedniku zakona, ki bi ga poobla/stil, oborožiti ameriške trgovinske ladje v odvračanje grožnje po nemških podmorskih čolnih.
eŠstindvajset ur je neprestano trajala seja, med katero so "filibusterji" kljubovali vsem prizivom in opominom, da bo njih kljubovanje ponižujoče za deželo, vkljub vsem opisom, da se nahajajo Združene Države v naj-resnejši krizi izza državljanske vojne. La Follette in mala skupina njegovih podpornikov niso dopustili večini svojih tovarišev priložnosti, glasovati o oboroženi nevtralnostni predlogi.
Pred inavguracijo.
Washington, D. C., 4. marca. — Ob dovršenih pripravah za formalno inav guracijo ali slovesno ustoličenje, ki se
TRI LADJE, PRIZADETE PO VOJNI ODREDBI; KAKO BI MORALE BITI OZNAČENE.
AMERICAN LINE
S S.ST, LOUIS.

"S
%
Mnoštveno obolenje.
El Paso, Tex., 1. marca. — Trideset-tisoč regularcev in radovoljnikov popadke v E1 Pasu je bilo prevedenih v varantinsko taborišče zaradi epide-mično nastopajoče pljučne vročice. Kvarantina bo trajala dva tedna.
Mnogo ladij razdejanih.
New York, 2. marca. — Izza pričet-ka evropske vojne je bila uničena desetina skupnega tonskega obsega trgovinske mornarice vsega sveta, tako
Izza dne 1. avg. 1914 je bilo pogreznjenih 2,573 ladij s 4,811,100 tonami. Nad polovice izgube odpada na Anglijo. Potem sledi Norveško, kot tretja dežela Francija, potem Italija in Nemčija. Ententini zavezniki so deležni na izgubi s 75 odstotki, centralni zavezniki z 20 odstotki.
V mesecu februarju, med 'brezobzirnim vojskovanjem z U-čolni", sta bili razdejani 202 ladji s 420,460 (?) tonami, katerima številoma stoji nasproti v mesecu januarja 164 ladij s 338,851 tonami.
Rim. 1. marca. — Znatni topniški boji so bili včeraj ob vsej fronti. Posebno silni so bili v Ledronski in La-garinski dolini, v zgornji Avisio-dolini in ob julijski fronti.
Na slenienih Monte Mosciagha, na Asiaški visoki planoti, je po silnem bombardiranju nekaj sovražnih oddelkov poskušalo napasti enega naših za-kopov. Bili so odbiti s težkimi izgubami.
Slično podjetje je sovražnik poskušal proti našim postojankam severno od Cabra v goriškem okrožju. Izid je bil isti in ujeli smo nekaj mož.
Topniški boj živahnejši.
Berlin, 2. marca. (Brezžično v Say-ville.) — Iz Dunaja je dospelo danes sledeče dnevno naznanilo avstro-ogr-skega vojnega vodstva z dne 1. marca:
"Laško bojno torišče: Topniški dvoboj je bil živahnejši v« nekaterih odsekih primorske fronte ter v odsekih Ploecken in Tonalski prelaz.
"Severozapadno od Tolmina je neka patrola pešpolka št. 80 dovedla iz sovražnega zakopa blizu Gabrija 24 u-jetnikov.
"V okrožju gore Nebio so naskonč-ne patrole 3. brambovskega pešpolka prodrle skozi predor, ki so ga izkopale pod snegom, v italijansko postojanko in jo razdejale. Sovražnik je utrpel znatnih krvavih izgub."
med zgornjim Seretom in Dnjestrom je bilo zdajpazdaj živahno bojevanje.
Francoska fronta.
London, 1. marca. — Med februarjem smo ujeli 2,133 Nemcev, bed njimi 36 častnikov. Sledeče vasi so bile ali zavzete, ali so se nam vdale po umek-nitvi Nemcev: Ligny, Thilloy, Le-barque, Warlencourt, Pys, Miraumont, Petih Miraumont, Grandecourt, Pui-sieux-au-Mont, Serre in Gommecourt.
Berlin, 1. marca. — Na obeh bregih reke Ancre je bil pred več dnevi iz posebnih razlogov del naših prednjih postojank prostovoljno in v gotovem redu zapuščen in obrambo smo preložili v drugo pripravljeno linijo. Naša kre-tanja so ostala prikrita sovražniku.
Nadaljnji angleški uspehi.
London, 2. marca. — Naše čete so dalje prodrle danes severno od War-lencourta in Eaucourta ter severozapadno od Puisieux-au-Monta. V bojih ob reki Ancre smo danes ujeli enega častnika in 127 vojakov ter uplenili tri strojne puške in štiri okopne možnarje. Davi so naše čete napadle nemške zakope blizu Angresa in ujele 20 Nemcev. Nemški protinapadi so bili brezuspešni.
Pariz, 2. marca. — Dan je bil pokojen ob vsej fronti.
Berlin, 2. marca. — Med Ypresom in Arrasom je bilo več sovražnih sunkov brezuspešnih. V raznih spopadih smo ujeli danes skupaj nad 50 mož.
Nov slučaj Thaw.
Philadelphia, Pa., 1. marca.—"Harry Thaw je telsna in duševna razvalina", se glasi izvid, ki ga je predložil dr. John Wanamaker, policijski zdravnik, včeraj policijskemu kapitanu Tote, po izvršeni preiskavi v blaznici.
Šola upepeljena.
Pueblo, Colo?, 28. feb. — Ogenj razdejal tukajšnjo višjo šolo in vzročil škode $150,000.
je po-
ships ftffected by dermrn dccrcc finl.hnp (.upper),
____ _	$r. lou/.s.
nno PHU.RDg.LPHm
Pliolu* by AinerUun l'rexii AhhihImiuui.
Ameriški parnik "St. Louis" je bil prvi parnik, ki je imel odriniti iz New Yorka proti Liverpoolti pod ameriško zastavo izza dne 1. feb,, ko se je začela nova nemška blokada, in prvi, da preizkusi nove nemške vojne nevarnosti. Odriniti bi imel dne 3. feb., ali odhod je bil odložen. Kakih 110 potnikov, polovica od njih ameriških državljani, si je bilo priskrbelo vozne listke.
Na sliki so videti tri ladje, prizadete po nemški vojni odredbi: "St. Louis" (zgoraj na levi), "Finland" (zgoraj na desni) in "Philadelphia" (spodaj).
Parnik "Finland" kaže, kako bi morala biti označena ameriška ladja, da ustreza nemški odredbi: pobarvana z navpičnimi rdečimi in belimi progami ob svojem boku, a na vsakem jamboru z razvito prižano zastavo.
Nočejo sodelovati.
London, 1. marca. — Angleški socialisti so vabilo svojih francoskih so-drtigov, poslati delegatov k sociališke-mu kongresu vseh zavezniških narodov, zavrnili. Kongres je nameravan za dan 15. marca.
Odpoved je utemeljena s tem, da je ponajveč socialistov na bojnem polju.
Turško posojilo.
Bern, 2. marca. — Neka dunajska brzojavka pravi, da se je avstro-ogr-ska vlada izrekla pripravljeno, posoditi turški vladi za nedoločen čas 240,000,-000 kron. Denarji so uporabiti za nakupe v Avstro-Ogrski.
Obsojen konzul.
Malmoe, Švedsko, 2. marca. —' Ameriški konzul Joseph Westerberg je bil v mestnem sodišču obsojen v plačanje odškodnine v znesku 119,000 kron v civilni pravdi, ki jo je začela proti njemu družba "Forenedc Dampskibs Sel-skab" v Kodanju. Šlo je za neizpolnitev neke pogodbe.
Westerberg je uvozil v septembru svinjine po omenjeni družbi in se zavezal, da mesa ne bo prodal nobeni deželi, ki se vojskuje z Anglijo. Te zaveznosti ni izpolnil. \
Makedonska fronta.
Berlin, 1. marca. — Nobenih važnih dogodkov ni bilo. Med odbitjem italijanskih napadov vzhodno od Parale-va v kolenu reke Černe je bilo 5 častnikov in 31 vojakov ujetih.
Berlin, 2. marca. — V Rumuniji in Makedoniji je močno sneženje oviralo bojno delavnost.
Rumunska fronta.
Berlin, 28. marca. — V karpatskem gozdovju na obeh straneh reke Putne so avstro-nemške čete po močni topniški pripravi naskočile več ruskih višinskih postojank ter ujele nad 1,300 mož in uplenile enajst strojnih pušek.
Petrograd, 1. marca. — Na rumun-ski fronti so naši oddelki snoči podjeli protinapade proti višinam, zasedenim na obeh straneh velike ceste Jakobe-ni-Kimpolung. Naši napadi severno od velike ceste smo sovražnika prepodili in na.šo postojanko obnovili.
Manjši boji tupatam.
Petrograd, 2. marca. — V okraju severno od velike ceste Jakobeni-Kim-polung se boj nadaljuje.
Nemci so podjeli protinapad proti rumuuskim oddelkom, ki so zasedli višino blizu vasi Rekoča, severno od reke Zaval, in jih prisilili k umiku.
Severno od reke Rinik so naši skalili uničili sovražne straže, ujeli 23 mož in uplenili dve strojni puški.
Berlin, 2. marca. — Na vzhodnem bregu Narojovke so naši liaskočni oddelki podjeli uspešen sunek. Minski rovi v ruskih postojankah so bili raz-streljeni ter enega častnika in 170 mož ujeli. ^Tri strojne puške in tri minske metalnice smo uplenili. Pet ruskih protinapadov je bilo odbitih.
Fronta ob Tigridi.
London, 2. marca. — V sredo izdano poročilo v Mezopotamiji poveljujočega častnika navaja sledeče:
"Po nedavnem zavzetju Kut-El-A-mare smo sovražnika neprestano zasledovali. Turki so šli v veliki zmešnjavi skozi Azizijah v torek zvečer. Bojišče čistimo sistematično, a ker se plen množi od ure do ure, preteče nekaj dni, preden bo seznam našega plena izpopolnjen.
"Izza dne 23. feb. so približne številke: Ujetniki, 4,300, tako da jih je izza pričetka prodiranja v dec. skupaj nad 7,000; uplenjeni topovi, 28; zako-pni možnarji, 19; strojne puške, 11; turške ladje, 3; manjše barke, 12; pon-toni, 30.
Nova tovarna v Dalmaciji.
Dunaj, 28. feb. — Dunajski Kreditni zavod, Ogrska kreditna banka, Anglo-banka, Eskomptna družba, Berndorf-ska tovarna za kovinsko blago in vele-industrijec Wetzler nameravajo zgraditi veliko aluminijsko tovarno v Dalmaciji. Delniška glavnica bo znašala od 20 do .30 milijonov kron.
Ruska fronta.
Petrograd, 1. marca. — Ogledovanje po skautih in streljanje s puškami se nadaljuje.
Berlin, 1. marca. — Fronta princa Leopolda: Nič. vlažnega ni izporočiti.
Petrograd, 2. marca. — Zapadna (ruska) fronta: Ogledovanje po skautih in obojestransko streljanje se nadaljuje.
Berlin, 2. marca. — Vzhodna fronta: Fronta princa Leopolda: Zapadno in južno od Rige ter med Mindziol-skim in Nareškim jezerom ob Šari ter
Avstrijski parlament.
Bern, 2. marca. (Čez Pariz.) — Po naznanilih iz Dunaja se avstrijski državni zbor snide v prihodnjem mesecu.
DENAR V STARO DOMOVINO
kozi najzanesljivejše banč-Tara izplača denar c. kr.
pošljemo s k ne zavode, pošta.
Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti, ker razmere so še nespremenjene. Izplačilo se vča-si precej zamudi radi vojnih zaprek, vendar se denar konečno izplača.
Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen.
Za pošiljatev večjih vsot in za hitre-jo izplačitev pošiljatve, je priporočati, da pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Vsaka beseda v naslovu stane 65 centi. Pri vsakem naslovu se pridene še dve besedi za število kron. Tako lahko sami računate cene brzojava.
Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pošljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode.
Danes pošljemo: 10 K za...$1.40 100 K za...$ 12-50 25 K za.. .$3.50 500 K za.. .$ 62.50 50 K za. ..$6.50 1000 K za.. .$125.00
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo,
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
Iz slovenskih naselfcin.

nedeljo) dopoldne in se vrnila k veselim staršem v svojo rojstno hišo, 101 Indiana street, kjer se bo kmalu zopet popolnoma očvrstila. Tem potom se zahvaljuje vsem stoterim prijateljicam in prijateljem, ki so jo med njenim trpljenjem v bolnišnici obiskali ter jo razveselili s cveticami in drugimi rečmi. Posebno se zahvaljuje Pevskemu društvu "Soča" za poslani ji šopek svežega cvetja in Mlad. zabavnemu društvu "Slovenec" za sedem prekrasnih "American Beauties'' (od "Big Seven"). Gdčna. Lizi Sekola je že nekaj let pridna cerkvena pevka in izvrstna članica naših gledaliških diletantov.
—	Krst. G. Frank in ga. Catharine Zadel, 103^ Indiana street, sta priredila včeraj imenitne krstitke povodom krsta svoje prve hčerke, ki je dobila ime Isabel Anne in ima tri bratce. Botrovala sta g. Ignac in ga. Marija Čes-nik iz Willarda, Wis., ki sta prišla sem včeraj dopoldne in se vrnila domov snoči.
—	Vsled treh slučajev davice med šolarji so zadnji teden začasno zaprli poljsko župnijsko šolo sv. Križa, Liberty street, po odredbi mestnih zdravstvenih uradnikov.
—	Zimski mraz smo imeli od sobote zvečer do davi, tako da je toplomer kazal pod ničlo.
—	Pisma na jolietski pošti imajo: Jerše Jos., Kerzin Peter, Košir Frank.
POGREB MSGRA. PLUTA.
Nadškof Ireland, škofa Trobec in Busch, ter drugi čč. gg. navzoči.
Joliet, 111., "5. marca. — Sv. Jožefa bomo obhajali letos na ponedeljek. U-pajmo, da nam prinese pomladansko vreme.
—	"Kristusovo trpljenje" (passion play) v premičnih slikah bo predstavljano v hrvatski cerkvi Sv. Marije Bo-gorodice, N. Broadway, v petek in soboto (dne 9. in 10. marca) zvečer ob 8. uri. Vstopnina za odrasle 25c, za otroke 10c.
—	Pogreb. Danes dopoldne se je vršil pogreb gospe Ane Spelič, 61 let
Calumet, Mich., 27. feb, — Zima na oknu — riše cvetlice — dete si v sobici — briše solzice — kdo bi jih zbiral — se z zimo prepiral — solzo v očesu bi si otiral... Zakopali smo ga, saj veste, koga: onega nadležnika pusta! Tja notri v Superior jezero ga smo poslali ribarit. Prepričani smo, da je v času, v katerem smo, veliko boljše, kakor da bi po Calumetu zde-hal.
Zima je precejšnja, vendar ni, da bi rekel, da ni za prestajati, ker je vreme mirno in ni onih vetrov, kateri navadno ogrožajo to okolico. V več mestih pa so zamrznile vodne cevi. da je bilo težava dobiti vodo vprek. Po nekaterih rudnikih so tudi vodne cevi, debele 4 palce, popokale, potlej veste, da smo v pravi Sibiriji. (Cevi v rudnikih so popokale zato, ker so jih včasih odgrevali. Op. pisatelja.1
Letošnje zimske bolezni se najbolj pogosto oglašajo pri moških; malo jih je, da ne bi okusili zlasti prehlada grlu in nosu. Tudi naš g. župnik se je moral ukloniti letošnji zimi. Se-eda, eni trdijo, da je tega v?ega kriv takozvani "lagrippe", pa ni: to je samo menjava zraka, katera je letos tako simpatična, da škodi najbolj onim, ki
se boje na piano. Zato je tudi C. & H. bolnišnica uredila, da nobeden bolnikov, kateri ni doktorsko preiskan, ne dobi zdravil, zato ker za take bolezni ne potrebuje medicine, in obenem so tudi škodljive in nasprotujejo pri dobavi ozdravljenja s tem, da branijo vhod zraka v notranje organe telesa Nihče si ne bi mislil, da je velika razlika narave v rudnikih, kakor na površju: sedaj, ko je na površju zima v najlepšem cvetu, so rudniki v globočini nekako meženij da ruda poka in se širi kakor drevesni popki v prebuji. In to povzroča tu in tam nesreče.
Dne 23. t. m. ponoči ob 9. uri je bil tudi podzemeljski potretreslo je v Red Jacket rudniku; v enem delu rud-
V Shakopee, Minn., se je vršil predzadnji petek, dne 23. feb., pogreb umrlega monsignora Alois Pluta, zlato-mašnika in duhovnika-pionirja min-nefotskega, ki smo o njegovi smrti poročali v 26. št. A. S. Ob 10. uri dopoldne so čč. gg. duhovniki molili bilje. Potem je sledila pontifikalna črna maša, katero je služil preč. škof J. Trobec; asistirali so č. g. A. Ogulin kot nadduhovnik, č. g. M. Šavs kot diakon in č. g. A. Scholzen kot subdi-akon. V svetišču so bili še navzoči: Preč. škof Jos. Busch; msgr. M. Wurst; msgr. J. Slevin; čč. gg. F. X. Bajec, M. Bilban, V. Božja, F. Jager, A. Mikš, J. Plevnik, P. Remškar. J. Seliškar, J. Schiffrer, V. Schiffrer. J. Trobec; potem čč. gg. generalni vikar J. C. Byrne, J. Gaughan, J. Riordan, T. Welsh, P. Jung, R. Fitzgerald, J. Cleary, E. Wilbee, M. Griffin, C. Glatzmeier, O. S. B., p. Germanu-. Heinrichs, O. F. M., H. Stotter, O. F. M., B. Zehnle, O. F. M., V. Rroy, J. Rynda, O. Dophin, J. Goergen, A. Coyle, J. Keane, J. Sklujaček, J. Ma-mer, A. Van der Heuval, D. Moran, E. Vinas, S. M., John Curry, O. F. M., L. Carey, R. Cahill, R. Lee, P. O'Neill, C. Corcoran, J. Stelmes, J. Deere. T. Minogue, W. Wey, E. Rickert. Preč. g. nadškof Ireland je imel v. srce sega; joč pogrebni govor, v katerem je poveličeval kreposti pokojnikove. Posebno je poudarjal preč. g. nadškof njegovo zvesto izpolnjevanje dolžnosti in ljubezen do molitve. "Da bi rajnik prav kmalu slišal tolažilne besede svojega Sodnika: 'Pridi, ti dobri in zvesti služabnik, hodi v radost svojega Gospoda'." To so bile zadnje besede preč. g. nadškofa. Po črni maši je o-stanke pokojnikove šest duhovnikov neslo v mrliški voz. Sledili so jim duhovniki in občinski člani na pokopali- ( šče, kjer so bili zemeljski ostanki pokopani pod velikim križem v grobišču do velikega dne vstajenja. Naj dobri otec in dušni pastir počiva v miru!
mal dobiček, če ne za požirek tega strupa, pahniti sebe in druge ne rečeni asmo v revščino, to bi ne bilo več, kakor pravična kazen, ampak pripravljeni so dobiti svoj dobiček, tudi če prodajo lastno dušo v pekel in potegnejo številne žrtve za seboj. Svojih zadnjih par let je bil pokojni Perušek žrtev takih hudičevih agentov. Domači gostilničarji so mu odpovedali vsako pijačo, dobili pa so se "prijatelji", ki so iz "usmiljenja" mu pomagali v bedo in prerani grob. Hvala Bogu, za dan sodbe. Dasi bode vsak izmed nas imel dosti opraviti takrat, je vendar gotovo, da takrat prejmejo te parasitske pošasti svoje plačilo. Ampak dosti o tem. Gotovo je, da ko pride tudi pri nas do "suše", kakor bode gotovo prišlo, posebno sedaj, ko imajo ženske pravico voliti, ako bode
vsi skupaj spraviti, Cleveland, New burg, Colliinvood in še druge okolice, in bi napravili delnice in en par kolekt in tako naprej. Kar Slovenci damo za bolnice tukaj v Clevelandu, namreč kar od bolnikov plačamo, od tega bi prav lepa bolnišnica izhajala in bi ne prezirali na^ tako, kakor nas v tujih bolnišnicah.
Naj zadostuje. G. urednik, ne zamerite, ker je slaba pisava. In pozdravljam vse naročnike tega lista.
Alojz Novak, 444 E. 157th St.
Ely, Minn., 26. feb. — V nedeljo, dne 18. t. tu. (to je feb.) so nam priredile članice Izobraževalnega kluba iz slovenske naselbine Gilbert, Minn., prekrasno igro "Prisegam". Koliko smeha in izvrstne zabave se nam je nudi-
blago dušo, zapustivši žalujočega soproga in veliko število prijateljev. Vsi, kateri so jo poznali, čislali so jo radi njene odkritosrčnosti in radodarnosti, — pri njej ni vedela levica, kaj dela desnica in lahko se reče, da ni bilo rojaka, kateri bi bil šel praznili rok iz njene hiše, če je bil potreben in podpore vreden. Bila je pridna in varčna gospodinja ter stala svojemu možu v dobrih in slabih časih zvesto na strani, in kot tako ohraniti jo hočemo v spominu. Naj ji bode lahka zemlja tuja!
Pogreb ranjke bil je zadnji torek -libero, pri kateri 'so asistirali domačemu župniku v Hollis, L. I., naši slovenski duhovniki Rev. Blaznik, Rev. Snoj in Rev. Zakrajšek. Pokopana je bila na St. John's Cemetery v Middle Village, L. I. Vkljub slabemu vremenu in delavnemu dnevu spremila jo
to nam v škodo, zahvaliti se bodemo
imeli le ten\ po novi modi izobraže- fe]ovenskih žen in deklet iz Gilberta nim zverinam in pa slabim gostilni- Minn u(oge sQ bilg razddjene
lo! In z občudovanjem smo se divili .	.. ..,.,.
. •	,	-i je obila množica prijateljev k večnemu
res lepim prizorom od strani nasilij ^	i j j n_.. ^
I počitku.
Prijatelj.
v pravih osebah kot res "živa slika" iz letošnjega Koledarja "Ave Maria".
S svojim gorenjskim nastopom je kaki pekoči brozgi. Skrajno žalosten služkinja .-Uzr _ ..gpela- res izvrst_
čarjem, ki prodajajo pijačo, tudi do zadnjega vinarja, ljudem, kateri so že zdavnaj utopili pamet in dostojnost v
Celo zdrave žene
je slučaj pred nami. Upati bi bilo, da je lo zadnji. Vzgled naj si vzamejo vsi oni, ki mislijo, da jim rumena pe-
no pogodila svojo ulogo. Čast takej igralki!
Kaj pa zopet dekla ge. Ljudmile.
-tare soproge g. Josipa Spelič, 1407 N.'llika Je bil ,ako grozen, da je na mestu
Broadway, ki je umrla v bolnišnici sv. j lll>il° dva delavca. Zal, da je bila tudi Jožefa v četrtek popoldne ob 1. uri, c»a s!oven-ka žrtev, Franc Turk. Tu 4= minut za hudimi opeklinami, za-j zapušča vdovo, 4 otroke in dva brata, dobljenimi v ponedeljek, dne 26. feb.,! "'' v
svojega
J. in sv bil tako
Wil-
;;v. Petra K. S. K
kakor smo poročali. Poleg svojega j Barbare. Sunek potresa je -oproga zapušča rajnica dva sina, An- j močan, da je dvignilo tračnice in se je tona, ki jc prišel k pogrebu iz Puebla,' cela "entra" majala. Tudi po mestu Colo., in Josipa v Jolietu ter tri hče-' so počutili nekak odmev tresenja, toda re. gospo Mary Legan, go. Agnes Vi-1 verjetno ni, ker je ta potres povzročila die in gdčno. Frances v Jolietu. Tudi 'e pregloboka duplina brez zraka. Sa-/apušča tukaj eno sestro, go. Johano ! "10 mislite si: 8fl-n0° "vljev pod zem-Solnce, a dve sestri in enega brata v fari Dobrniče na Dolenjskem, velik je bil pogrebni izprevod dopoldne od hiše žalosti v slovensko cerkev in potem na slovensko poko- jlako,a « Avstrije? in onemoglost Av-
pališče sv. Jožefa. V izprevodu so bili s'riJc'
N.si razpoložni dvovprežni vozovi iz I Sam0 dve l>oroki &ta bili letoihlji Jolieta in tudi nekateri avtomobili, I Popust v naš. fan. Kaj nek. je zarod vodstvom pogrebne tvrdke A. Ne- i i)reka> draginja ali bližajoča se vojna? inanich & Sin. Zavarovana je bila' N'ajprej bt krivili zimo, ker je kttrjava
pokojnica pri Redu Katoliških Boršt-j,ako visokih cen Pridi' "onl,a'1 vcn"
dar pridi — gaj razzeleni in log — z
radostjo nas vse obidi kar nas
zbranih je okrog — Vetrovi tihi izza
daljav — prinašajo nam tihi pozdrav
— Zato veselo pojmo na glas — pridi,.
pridi, pomlad med nas!
John Gersich.
, J mo mislite M jo!
prav j Podmorski čolni, čakanje g danes ' sona' demonstracije v New Yorku, pa ! v se -e čita v G. N. Kje neki je sedaj i lakota iz A rije? Samo
naric (dvor sv. Margarete št. 81) in pri Royal Neighbours. Sorodnikom naše iskreno sožalje, a rajnici, ki jc bila dobra žena in skrbna mati in zgledna katoličanka, večen mir in po-
ol
— Iz bolnišnice sv. Jožefa: Gospa Mary Golobitsh, soproga dobro znanega trgovca g. Antona Golobitsh. je bila danes dopoludne operirana in je upati, da prav kmalu popolnova okreva. — Gospe Katarine Jontes, soprofti uglednega trgovca g. Jos. Jontesa, ki je bila nad teden dni v veliki nevarno-ti, se je obrnilo na boije in je njeno okrevanje samo vprašanje časa. — G. Martin Rakar, tajnik "Triglava", zapu-ti bolnišnico že tekom tega tedna, kar gotovo razveseli vse njegove številne prijatelje. — Tudi/g. Marko Plut ml. je /e izven nevarnosti, kakor čujemo. — Gdč. Elizabeth Sekola, ki je bila predzadnji četrtek operirana na slepiču, je že zapustila bolnišnico včeraj (v
Cleveland, O. — No. dober dan, g. urednik! Sem že spet tukaj pred vami /. malo papirjem in peresom, pa ne kot jezen obiskovalec. Prašate, kaj vam bom danes povedal. Well, kar navadno "kšilito" iz življenja. Nekdo je rekel enkrat nekje, da je človeška zgodovina kratka. Vse, kar se iyore reči o vsakterem človeku, je: "Bil je rojen, živel in umrl je." Taka zgodovina je kratka, a zelo resnična. Tudi tukaj gre tako. Teden za tednom se oglaša žalostna pesem mrtvaškega zvona. Smrt menda dela pri nas "piece work". Le podira enega, pa druzega. Enkrat se sliši plakanje iz enega dela naše slovenske naselbine, enkrat iz druzega,
K smrti Rev. Jos. Knafelca.
V zadnji petkovi št. smo prinesli vest o smrti Rev. Jos. Knafelca. V soboto smo prejeli o tem še sledeče kratko naznanilo:
"Pueblo, Colo., 1. marca. — Ameri-kanski Slovenec, Joliet, 111. Dragi mi gospod: — Čast. g. Jos. Knafelc, 44 let star, je umrl v St. Francis Hospita-lu v Colorado Springs v ponedelj?^, dne 26. feb. Pokopali smo ga iz nine cerkve, poleg č. g. Burgarja in č. g. Varha. Rajni je bi! 4 leta skoraj stalno v postelji. Pri pogrebu je bilo več duhovščine. — (Podp.) P. Cyril Zupan." —
K temu še dostavljamo sledeče: Pokojni Rev. Jos. Knafelc je bil rojen v Šmihelu pri Novem mestu na Dolenjskem. V mašnika posvečen je bil v Št. Paulu, Minn., leta 1897. za tamoš-njo nadškofijo ter je deloval kot duhovni pomočnik pri cerkvi sv. Fran^* čiška Sal. v St. Paulu in pozneje kot dušni pastir v Brockwayu in Rich-fieldu. Pred kakimi petnajstimi leti se je podal zaradi bolezni v Colorado. — R. I. P.
koča brozga koristi, ko jo dan za dnem , RiWanka Marjanica? Kako je bila vlivajo v se. Danes njemu, jutri pa do ^ M,jubljeM y svojega kalita"! tebi, ako bodes svoje telo namakal s koHko smeha nam je naprayila s
strupom.	svojim ribniškim humorjem! Izvrst-
Se nekaj, g. urednik. Bral sem do- no je pogodila. Čast jej! pis v A. Slovencu, ki ga je pisala Ma- Kaj pa druge uloge? Kako so res rija Kofalt iz "west side" v pojasnilo, j vse precizn0 nastopale! In v pravili 2e dobro. mati. Saj ni nič tako straš-' rokah s0 bi]ei kot na primer ga. Ljud-nega. Samo mala pomota. Seveda, če mijai bogatinka iz hriba, ga. Jereb, ki ni g. Muc pisal, potem tudi odgovor je vzela Marico za svojo. In zopet njemu ne velja. Resnici na ljubo pa «nora Klara" s svojimi razkuštranimi moram reči, da poznam Kofaltovo dru jasmj
žino kot dobre katoliške ljudi. Da bi, prav izvršila je svojo ulogo tudi "u-bili vsi Slovenci v našem mestu taki, ;boga „ajdenka" Marica, in Ivanka in potem bi bilo pač drugače: bi bili tudi druge.
Slovenci znani med drugimi narodno-j Koliko torej premorejo slov. žene stmi kot pošteni in izobraženi narod, j ;n dekleta, samo če hočejo! Jasno Gospodu in gospej Kofalt pa tudi nam je pričalo, da se tukaj na Ely, jaz želim, četudi je že malo pozno, da Minn., jako rojaki zanimajo za slov. dočakata še oba zlato poroko. Vse- dramatiko. Ali vprašanje je pa le: eno pa upamo, da bode do istega dne Ako pridejo iz družili naselbin sem pisala še veliko dopisov in nam izpo- na oder, zakaj pa bi nam tudi naši ročala novice iz west side. Da ste mi igralci kaj sličnega ne priredili in to zdravi!	J- J- O- j večkrat? Ker tu upam, da je tudi do-
i volj sposobnih oseb za nastop na o-Collinwood, O., 26. feb. — Uredili-! dru. Ali seveda, če ni sloge, ni tudi štvo A. S.: — Prosim, da natisnete moči. Upam tedaj, da bo tudi tukaj moj dopis, ker hočem obelodaniti eol- oživela dramatika, in to kaj kmalu, linwoodske novice. Dela se dobro,' Vam pa, gilbertske žene in dekleta, samo plača se ne strinja z našo dra-, še enkrat: Čast Vam! In le tako po Ne vem. kaj bo to. Pa če člo- začrtani poti naprej do zaželjenega
slučajno rabijo toniko. Njim se priporoča Severov Regulator (Severa's Regulator). Bolne žene in one, ki imajo razne nadloge rabijo prijatelje, zdravilo, ki bo odstranilo bolečine in krepčalo zdravje. Tem ženam priporočamo, da rabijo Severov Regulator, kakor ga je Mrs. S. Sulo, Rahway, N. J., ki piše: "Rabila sem Severov Regulator, kakor ste naročili in izkazal se je popolnoma dober. Zdaj sem že mnogo zdravejša in močnejša, zato ga priporočam tudi drugim ženam." Cena $1.00 v vseh lekarnah. Odklonite ponaredke. Če ga nima vaš lekarnah, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Mar.
ginjo. vek premisli to
li čudno. Enkrat mo- uspeha!
S pozdravi na vse
Leo. Stupica.
tako da nas glas zvona nič preveč ne vznemiri, ko oznanja, da je zopet preminul čas poskušnje za nekoga v naši sredini.
Zadnji ponedeljek je umrla mati, še skoraj mlada, zapustivši za seboj soproga in šest otrok. Frančiška Zotlar iz Randalla, O., je bila dobra žena in mati, lahko rečemo: predobra, premalo je pazila in gledala na svoj počitek, nfed tem ko se je trudila za druge, za družino. Človek pa je le iz mesa in torej ne sme zanemarjati potrebnega počitka. Stvarnik jc vedel, kaj dela, ko je noč in dan primemo enako dolga ustvaril. Pogreba pokojne Zotlar se je udeležilo precejšno število rojakov i/ Randalla, kakor tudi iz naše okolice; Možu in otrokom naše sožalje, pokojni pa večni mir.
V sredo je umrl Geo. Perušek, dobro znani krojač. Bolehal je že par mesecev za jetiko. Pred nekaj tedni je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je tudi umrl. Perušek zapušča 9 nedoraslih otrok, 7 od prve žene, ki je šla pred njim v večnost, 2 od druge, ki še živi. Ta udarec je hud za uboge, otroke. Dasi so bili večkrat lačni po-pred, in sedaj ko mesto skrbi zanje, ne bodo morebiti, je oče vseeno le oče in mati le mati, najsibode taka ali taka, največji zaklad otrokom. Perušek je bil človek dobrega srca, dasi siromak po drugi strani, in človek, ki ga je 'slast do pijače pahnila v nesrečo. Ni pa pri tem popolnoma sam kriv. Njegovega uboštva in pa rane smrti so krivi tudi oni, ki so mu potem, ko ni mogel pri domačih gostilničarjih več dobiti pijače, nosili na dom ali pa prodali na skrivaj onega strupa, ki je pokončal več sreče na svetu, kakor vse druge nezgode, požari in vojske, — strupa, ki ga nekateri imenujejo žganje in si z veliko slastjo zatirajo sebi življenje ž njim ter rušijo lastno, kakor drugih srečo. Dobijo se celo med Slovenci ljudje, ki so pripravljeni, za
STEKLENICA H*®**
Je BOLJŠA in okusuejša pijača, kot katero drugo pivo.
ra biti konec vsaki stvari, in če bo taka draginja ko je zdaj, pa dela naj zmanjka, pa bo konec. Namreč v
"šapi" se zmeče kruha po tleh, pa tam fjew York, 1. marca 1917. — Bela ga vrže, koder se hodi, da sfe potepta, j jena nemila smrt, ugrabila je zop'et Tako je navada tukaj. Človeku se kar j eno jz naše srede in sicer eno najbolj-težko vidi. ko se tako iz kruha norču-; ših _ goSpo Antonijo Sakser. Po jejo. Potem pa kaj zboli, pa prec kratki bolezni in sprevidena s tajstvi vsega zmanjka, pa brž po "šapi" ko-1 sv vere izdihnila je 24. feb. svojo lektat za njega. Tudi naši ljudje se dobijo taki, ki misli, da se postavi, če kruh meče okoli sebe.
Kar se tiče društev, dobro napredujejo, tako da je vsak lahko pri društvu.
V listu G. N. je bil neki dopis, pod-! pisan z "Aktivni trpin", in se zaletava na Holmes ave., namreč, da če bi ljudje vsega na Holmes ave. ne znesli, potem da bi bilo boljše za Narodni dom. Kar se tiče Narodnega doma, j me nič ne skrbi, me še nič ne stane in ' tudi zoper nisem. Lahko da kdo, ko- • likor se mu hoče, to ni moja briga, j "Trpin" pa Holmes ave. na miru pusti! Če te ni volja kaj pomagati, škodovati tudi ni treba, se ne ve, kaj prinese bodočnost; morda te bo še katerikrat pamet srečala in boš rekel: To je naš dom — dušni dom, tega najprej plačajmo, potem pa hajd Narodni dom. In naši potomci bodo imeli lepo bodočnost. Kakor se govori, bo dom za naše potomce, da bodo imeli zabave in tako naprej. Kar se tiče mladih ljudi, imajo zabave že zdaj preveč, to lahko vsaki vidi, ker si ne dajo miru ne podnevi, ne ponoči. Kar se tiče najbolj potrebne stvari, v pravem pomenu, seveda, "trpin" ne bo potrdil za menoj—: najprej dobra vzgoja otrok, to je prva skrb za vsaccga očeta ali mater, da skrbita za svoje z najboljšo šolo, da se njih biseri ne potopijo, preden se zavedajo, da so dobrih staršev, da bodo tudi oni enkrat na njih mesto prišli.
Po mojem mnenju potrebujemo še en drugi doni, ki je prvi za cerkvijo in potem za šolo, potem bi bil najboljši in najbolj neprecenljiv dom, in vsaki pameten človek bo rekel: to je pa resnica —■' in to je bolniški dom ali bolnišnica.
Bolnišnica, te nam je potreba. Namreč tukaj v Clevelandu in okolici je Slovencev skoro brez števila. Potem je pa tudi dosti bolnikov, ki so po vseh bolnišnicah. In dostikrat se pripeti, da so bolnišnice prepolne bolnikov, ki jih ne morejo več sprejeti, in bolnik mora čakati, da prostor naredijo. Ali bolezen ne čaka in naposled pride, da bolnik dobi prepozno postrežbo in mora umreti. Tako se večkrat zgodi. In kako si pomagati iz te zadrege? Tukaj imamo tri slovenske fare, imamo slovenske zdravnike, in tu imamo vse trgovine slovenske, pogrebnike slovenske: samo kar je najbolj potrebna stvar, pa nimamo. Seveda, to jc težka stvar. Tu bi bilo treba precej drobiža skupaj spraviti. Pa če se malo premisli, pa ni tako težko. Tu bi se morali
POZOR, SLOVENCI!
Želimo, da se nam pridruži nekoliko več rojakov v naši novi farmarski naselbini (Hardwood Valley) v DRŽAVI WISCONSIN
Mi hočemo imeti lastno cerkev in
šolo.
Ta fina zemlja, poraščena s trdim lesovjem se prodaje po $15 aker in višje. Nekoliko vplačate takoj, ostalo na obroke po $10 na mesec ali na leto za večja odplačila. Kompanija vam postavi hišo, kupi kravo, svinje, kokoši in da delo pozimi. Tu opridelujem pšenico, ječmen, oves, rž, koruzo za pičo, nemško deteljo (alfalfo), deteljo, timotij seno, krompir, sladkorno peso, in druge vrednostne pridelke. Pišite za pojasnila na:
NORTH AMERICAN LAND AND TIMBER CO.
Edward Delles, President, 334 S. Canal St.,	Chicago, Ills.
ZPosfcuLsite USToato Pivo
Old Lager
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu
Union Coalc& Transfer Co.
515 CA8S STRHKT, JOLIET, ILL. i3 i o ji li <1 furniture Moving
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefo« 41»
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v nasi stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočiiaži in vsi delavci so Slovenci.
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVEEttfE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET, ILL.
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
Vstanovljena 29. novembra 1914
ORUZaiNO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE/
GLAVNI ODBOR:
Fedscdnik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar.....-...ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
t
OB STOLETNICI BLOKADE ANGLIJE.
(Iz "Slovenca".)
A. — Današnja svetovna borba narodov spominja v marsičem na borbo narodov spominja v marsičem na borki narodov pred sto leti. Posebno zanimiva pa je v svoji podobnosti blokada Anglije pred 100 leti v Napoleonovih vojskah.
Tudi pred sto leti oziroma sedaj že 122 leti je bila Anglija, ki je znala sPlesti okoli Francije železen obroč sovražnikov. Sama pa je prevzela vodstvo borbe na morju s posebnim sredstvom svoje vrste: z izstradanjem. Skušala je preprečiti vsak dovoz žive v Francijo in na ta način deželo ^stradati in omehčati do kapitulacije. Roditelja angleške politike v tem ča-i «ta bila Pitt in Burke. Vsled tega in ker so divjali po Franciji dolgoletni in krvavi boji z notranjimi in zunanjimi sovražniki, je navala na Francoskem občutna lakota. Povzročila je več uporov proti takrat v'adajočemu direktoriju. Ne samo ci-viIno prebivalstvo, tudi vojaštvo je bi-silno izstradano. Ko je Napoleon Prevzel vodstvo francoske armade v Italiji, je našel vojake svoje armade v Nravnost obupnem stanju: že dolgo "'so videli ne mesa ne kruha; zaviti so "'li v cunje in čevlje so imeli zvezane ? vrvjo; konji so bili tako izstradani, ^ niso mogli vleči kanonov. _ Napoleon je nagovoril te vojake: ^ojaki, goli ste in lačni; veliko se imamo zahvaliti, pa ničesar vam moremo dati-.. . Jaz Vas pa hočem ,l0Peljati v najbolj rodovitne ravnine Sv«ta. Bogate pokrajine in velika me-bodo padla v naše roke; tam bo-5te prišli do časti, slave in bogastva!. ."
rapasi so imeli Francozi napram sebi
Vtl'ko premoč dobro preskrbljene voj-
ske, io vendar predrli sovražne čete,
<>Sy'ojili bogate kraje, dobili živeža in
obleke in obrezuspešili angleško blo-
ado. Na znotraj so se istočasno s
Osebno vnemo lotili poljedelstva in'
da so doma pridelali vse potrebno.
Angleška blokada vsled tega ni do-e8la pred 120 leti nameravanega u-sI>eha.
Ko je Napoleon podjaril večji del I Vr°Pc, se je tudi napram Angliji o-i'rni' list. Dne 21. novembra 1806 jej '"'»I v Berlinu dekret, s katerim je navdal Angliji blokado. Prepovedal | (1 Vsako trgovino, vsak promet, celo .°Pi»Ovanje z Anglijo; zaplenil je vso s*nino angleških podanikov in vse ki je prišlo iz Anglije ali njenih 0,,'j; vse Angleže, ki so se nahajali r»ncoskem, je proglasil za vojne e.
se je neizprosen boj na morju. 1$qS )a ie v odredbi z dne 9. januarja
da bo zaplenil vse nevtralne ladje, ki bi prelomile blokado Anglije ali ji plačale kak davek.
Zanimivo je, da so >se tej blokadi Anglije sčasoma pridružile na francoski strani skoraj vse takratne evropske države: Pruska, Rusija, Danska, Španska, Avstrija in Italija. Danska in Rusija sta na severu, ostale države so pa na jugu ovirale vsak promet z angleškim blagom.
Toda pred sto leti tehnika še ni poznala takih bojnih sredstev, kot jih imamo danes. Fulton je ravno nekako v tistih časih iznašel podmorski čoln in stavil svojo iznajdbo Franciji in pozneje Angliji na ponudbo; vendar brez uspeha; šele kasneje se je Amerika lotila njegove iznajdbe.
Nastal je sčasoma proti tej blokadi splošen odpor in blokada je ostala brez pravega uspeha. Trgovina je našla vkljub splošni zaprtiji pota, da se je dalje razvijala. Cvetelo je posebno tihotapstvo. Zlasti Grki in Amerikan-ci so vzdrževali obojestranske promet kljub blokiranju pristanišč.
Napram temu se je Napoleon boril na ta način, da je proglasil vse kolonialno blago za angleško in ga obdavčil s . 50 odstotnim takozvanim kontinentalnim davkom. Kasneje je odredil celo sežiganje in uničenje angleškega blaga.
Vendar ni vse to imelo pravega u-speha. Trgovina se je kljub temu razvijala naprej in hodila svoja pota, dokler se ni list zgodovine zasukal, da je postal Napoleon zopet osamljen, ponižan in potlačen in je prostost mednarodne trgovine zopet vzcvetela.
PODMORSKI ČOLNI.
(Iz "Slovenca".)
»n,
Prepovedala vsem nevtralnim lad-
],'„" yoziti v kako francosko ali od an p
^"•ozov podjarmljeno pristanišče. 1| 0 se je Napoleon polastit mest je zaplenil vse tam se nahaja-'"'gleško blago. •at° je Anglija proglasila blokado . n;> rekah Wescr, Ems in Labo in fr3 Plenila vsako ladjo, ki jc imela v:it(i 0ske listine. * Ncvtraln.im drža-Ma dovolila promet le 2 lastnimi k»d0 'm*mi; ako pa bi prelomile blo-. " Pristale na francosko pristani-1 '"orale plačati Angliji 25 od-''»vek.
n-je odgovoril z dekretom,
Že blizo 30 let bo minulo, odkar so začeli Francozi s svojimi prvimi skušnjami s podmorskimi ladjicami. Witlie-headov torpedo se je polagoma razvil in tehnično tako izpopolnil, da je postal'Jako nevarno orožje. T*žkoča je bila le v tem, priti ž njim v toliko bližino sovražne ladje, da je bilo možno isto tudi sigurno zadeti. Gradili so v ta namen majhne, toda jako hitre tor-pedne ladjice, kalere so imele nalogo približati se kolikor mogoče prikrito in ncopaženo (sovražni ladji, ter jo z izpuščenim torpedom uničiti. Tak za-vratni napad, preden je bila vojska napovedana, so izvršili Japonci na rusko brodovje pred Port-Artliurom in res se jim jc posrečilo tri fuske ladje, če že ne potopiti, pa vsaj tako znatno poškodovati, da so bile več mesecev za boj neporabne. Toda torpedovka jc le mala ladjica, katero toča krogel iz velike bojne ladje takoj uniči, če se ji le na obzorju prikaže, predno zamore ' svoj torpedo izpustiti. Umevno je torej, da so skušali torpedovko tako prirediti, da bi se mogla pod vodno površino neopaženo približati sovražni ladji.
Leta 1888. je francoska mornarica izdelala prvi podmorski čoln "Gymno-te". Imel je valjasto obliko in na o-beh koncili ošiljen. Gonilna moč mu je bila elektrika, katera se je nabrala v akumulatorjcvi bateriji, ter se premikal pod vodo z brzino 6 morskih milj (11 km) na uro. Ladjica jc bila le 18 m dolga in 1.80 m široka, njena vsebina jc znašala le 30 ton. Četudi ni bila ladjica sama na sebi praktično še porabna, vendar so se prcskttšnje ž njo tako ugodno obnesle, da je fran-
coska vlada sklenila poizkuse nadaljevati in zadevo konečno dovršiti. 'Gym-note' je bila premajhna, njena vsebina ni zadostovala, da bi se vsa potrebna oprava vanjo vložila, gonilni stroj ni imel dovolj moči za kako daljšo pot po morju, ladjica te velikosti bi bila k večjemu porabna v bližini kakega pristanišča.
Pričeli so z gradbo večjih ladjic 40 do 45 m dolgih in z vsebino 150 do 250 ton, katere so bile sicer mnogo ugodnejše, vendar se je pa pojavilo toliko raznih težkoč, da je bilo treba ves načrt načeloma temeljito spremeniti.
Za čoln, ki bi bil trajno pod vodo, je najugodnejša oblika valjarja, kateri je na obeh koncih konično šiljast, ker najložje prenaša vsestranski vodni pritisk, manj ugodna je pa oblika za ladjico, katera plava na površju. Tudi ni lahko na ladjo naložiti toliko akumulatorjev, da bi dajali za dalj časa zadostno množino elektrike. Končno vendar ni treba, da bi bila ladjica vedno pod vodo, temveč zadostuje, ako se more le za določeni čas skriti pod vodno površino. Skušnja sama je pokazala, da 'se v vodi predmeti na večjo daljavo ne morejo opazovati. V morju se vsaj deloma razločno vidi samo na daljavo kakih 10 m in že na daljavo 30 do 40 m ni mogoče ničesar videti. Tudi je dolgo bivanje pod vodo v popolnoma zaprti ladji dalj časa mučno za moštvo, kljub vsem pripravam, katere imajo za čiščenje zraka.
Ti pomisleki so graditelje ladij privedli do zaključka, da je umestneje podmorski čoln tako narediti, da navadno plava na površju, kakor vsaka druga ladja in ga le tedaj in za toliko časa pogrezniti pod vodo, kadar je za to resnična potreba. V ta namen so dali'čolnu navadno obliko ladje s zaokroženim, le na vrhu nekoliko ravnim krovom. Sicer ta oblika ni tako u-godna prenašati vsestranski vodni pritisk v globočini, kakor pa popolnoma valjaš ti čoln, vendar pa zadostuje vsestranskim zahtevam, zlasti, ker čolnu ni treba se potapljati v velike globine, kjer bi bil vodni tlak stenam že nevaren. Stene so dvojnate, katere služijo deloma v to, da se sprejme v prazni medprostor voda, kadar je treba čoln potopiti, deloma se isti porabi kot shramba za olje.
Oglejmo si po temu vzorcu sestavljeni čoln (Mod. U. 1.) nemške mornarice.
Podmorski čoln tipa U 9 — U 12 ima približno dolžine 43 m in širjave 3.6 m, kadar plava na površini morja, se potaplja 2.8 m globoko in razrine 250 ton vode, popolnoma potopljen ima približno 300 ton. Izdelan je ves iz jekla in z oporami opremljen za vodni pritisk 50 m (skoro 5 atmosfer), vendar se pa nikdar tako globoko nc potaplja, pride k večjemu do 30 m globoko. Na sredi po lahko zaboče-nega krova se nahaja majhna kuplja za poveljnika in krmarja, iz kuplje je vhod v ladjico. Precej pod kupijo se nahajajo prostori za moštvo, (2 častnika in 15 mož) mala električna kuhinja s shrambo. Ves drug prostor je odločen za mornariške svrhe. V ladjici se nahaja Dieselnov motor na petrolej in ima 450 konjskih sil. Rabi se pri vožnji na površju in daje ladjici brzine 12 do 13 mocgkih milj. Ako je čoln pod vodo, tedaj oljnati motor ni poraben in na njegovo mesto stopi električen 'stroj. V ta namen se nahaja v ladji zadostna množina akumulatorjev, ki oddajo elektrike motorjem za 150 konjskih sil in podelijo ladjici pod vodo brzine 9 milj na uro. V sprednjem delu ladjice se nahajate dve cevi, iz katerih se izpuščajo torpedi.
Čoln ima dvojnate stene; v ta med-stenski prostor se sprejme voda in :oln se pogrezne pod površje. Če se hoče zopet dvigniti, se z zračnim pritiskom voda zopet izrine in čoln splava na površje. Na gredeljnu ladje je pritrjen 5 ton težak železni utež, kateri sicer ladjo navadno brez koristi ob-težuje, v 'slučaju kake nezgode se pa z enim pritiskom lahko odpne in loči od ladje in ista splava še na površje.
Ladjica ima dva vijaka in več krmil za horizontalno krmenje, ž njimi se ladjica v teku lahko poljubno višje ali iližje v vodi^dviga. Opremljena je z železnimi posodami, v katerih se nahaja zelo stisnjen zrak za dihanje in obenem s pripravo, katera uporabljen zrak /„opet očiščuje oziroma odstranja.
Čim večja je la'dja, toliko več ima porabnega prostora, tem prostejše se tudi giblje. Majhna ladja je navezana na bližino obrežja, ali pa kake druge večje ladje, katera jo preskrbi od časa do časa s premogom ali oljem. Tudi podvodni čoln je tem porabnejši, čim dalj časa se lahko giblje na prostem morju. Zato so začeli v zadnjih letih izdelovati še večje podmorske čolne, kateri lahko samostojno nastopajo, sc v slučaju potrebe skrijejo pod vodo in postanejo vsled tega jako nevarni nasprotniki. Te ladjice so 60 do 75 m dolge, imajo vsebino 800 do 1200 ton in 2000 do 44KK) konjskih sil močne stroje. Opremljeni so tudi z nekaterimi lahkimi brzostrelnimi topiči.
Iz ladje pod vodno površino se nikamor nc vidi, preskrbeti je bilo treba ladjici pripravo, s katero bi bilo možno tudi iz pogreznjene ladje opazovati vsaj najbližjo okolico.
"Oko" ladjice je na poseben način prirejeno.
Photo by American Press Association.
NEMŠKE NAPADNE VOJNE LADJE BI POZDRAVILI TAKILE.
Veliki topovi dreadnaghta "Pennsylvania". Dvanajst teh topov, debelih po štirinajst palcev, nosi omenjeni dreadnaught, in zagrmeli bi proti vsaki vojni ladji, ki bi napadla našo ameriško brežino.
Skozi krov poveljnikove kabine je potishjena do 7 m dolga cev. Na vr-1 liu cevi je pritrjena pravokotna stekle- j na prizma, katere svotlobne trakove | od morske glačine pravokotno lomi in pošilja navpično navzdol v ladjo. Vmes ustavljena steklena leča (objektiv) zbira svetlobne trakove in na-pravlja sliko prav tako, kakor v daljnogledu. Treba je v dno cevi pritrditi drugo prizmo; katere navpične svetlobne trakove zopet v vodoravne spreminja, k temu dostavimo še navadni okular in sedaj vidimo skozi njega površino morja, na njem pavajoče predmete. Ta naprava je sicer enostavna, ima to pomanjkljivost, da je obzorje vsled velike razdalje očesa od objektiva zelo majhno. Trebalo bi oko bolj zgornji prizmi, oziroma objektivu približati. Ker pa to ni mogoče, se u-stavi v cevi po potrebi več leč, katere prvotno sliko neizpremenjeno dostavijo na'spodnjo prizmo, kjer se s pomočjo okularja opazuje. Vrhovna cev je pa na gosto vstavljena v drugo zunanjo cev in tako prirejena, da se krog svoje osi suče in je vsled tega možno gornjo prizmo obrniti na vse strani in na tak način vse obzorje preiskati. Z okularjem se slika nekoliko, približno 1.Škrat, poveča, mogoče je pa tudi povečati do 6krat. Ker je opazovanje enim očesom dalj časa naporno, se zamore slika tudi vzeti na motno steklo, prav iako, kakor pri fotografični kameri in se lahko opazuje z obemi očesi. V cev je vdelana tudi navadna ku-zola in poleg nje na steklo zarisane črte, po katerih se lahko natančno določi smer in lega kakega predmeta. Vstavi se tudi lahko priprava, s katero je mogoče vsaj približno daljavo različnih predmetov določiti. Zunanja prizma je zakrita s stekleno pločo ali s steklenim pokrivalom, da zabrani stik morske vode z optičnimi stekli.
Poleg te naprave so poizkušali z zaokroženo prizmo, po navodilu francoskega polkovnika Mangina, katera naenkrat celo obzorje pokaže. Za splošni pregled celega obzorja je ta naprava sicer koristna, vendar pa ne daje tako jasne slike, kot prej navedena prizma in sc zamore torej le poleg slednje in za naglo orijentacijo rabiti.
Dosti se je pred vojno pisalo o po-rabnosti podmorskega čolna. Sedaj je izkušnja pokazala, da je podmorski čoln jako nevarno orožje tudi največji oklopnici.
Bivši turški sultan Abdul Hamid
je imel v svojem živalskem vrtu 8 levov, 6 tigrov, 4 hijene, 40 opic, 8 piž-marjev, 2 orang-utanga (opici), 608 jelenov, 60 severnih jelenov, 160 bivolov,
40 volkov, 4 kozoroge, 2 žirafi, 8 vider, 200 kač in 400 drugih divjih živali. Poleg tega je imel še cele čede domačih živali, kakor 400 krav, 40 bikov najboljših plemen, 40 volov, 3500 konjev, 18 zeber, 200 egiptovskih mul in 80 kamel. Posebno pa je ljubil mačke, katerih je imel v svojem vrtu okoli 1500, med temi 215 dragocene pasme, katere je poznal vse po imenu. Ker pa so se mačke in domači zajci hitro pomnože-vali, je moral sultan večje število svojih ljubljencev podariti. Takega darila ni smeh nihče zavrniti. Tudi ni smel nihče, umoriti živali, ki jo je prejel od sultana, ker je sultan včasi ukazal prinesti kakega mladiča, da se je prepričal, če dotični, katerega je obdaril, v resnici izpolnuje njegovo zapoved. Najrajši je imel pse in ptice. Od teh ni daroval nobenega. Imel je 200 plemenjakov (rdečih gosi), 50 gosi, 50 labodov, 30 pelikanov in 600 kokoši najrazličnejših pasem. Poleg teh je imel tudi 100 fazanov, 10 pavov, 60 golobov pismonoš, 200 papagajev in 150 kanarčkov. Papagaji so bili vsi izvežbani in so znali peti in žvižgati. Baje so znali peti najlepše komade iz oper (gledaliških predstav). Te podatke je podal bivši sultanov živino-zdravnik dr. Schaefer, katere je priobčil neki amerikanski časopis.
Atlas — zastonj!
Ročni atlas ali barvane zemljevid« vseh držav in dežel celega sveta, obsegajoč 40 strani 7x5 palcev velikosti pošljemo na zahtevo zastonj vsakemu naročniku "Amer. Slovenca", če pošlje celoletno naročnino dva ($2) dolarja
Ta ročni atlas je velezanimiv, zlasti v teh burnih časih. V njem je 32 bar-vanih zemljevidov, vsa mesta na svetu katera imajo nad 100,000 prebivalcev ter vse države in vse dežele na svetu, velikosti ameriških držav in držav celega sveta, kakor tudi število njih prebivalcev.
Pošljite naročnino $2.00) takoj in omenite, da Vam naj pošljemo ročni atlas.	Uprava "Amer. Slov."
Kako se dobi 640 ali pa 320 akrov zemlje (Homestead) v državi Montana.
Za najnovejši od cele montane izdani zemljevid (map), kaže vse poštna mesta, železnice in automobil ceste, in pa knjiga najnovejše postave in kje se še dobijo homestead zemljišča in koliko akrov je še praznega v vsaki County v Montani, pošlji $2.50
JOSEPH STUKEL, 804 Clement St.,	Joliet, Illinois.
SLUŽBA ORGANISTA IN CER-KVENIKA PRI CERKVI SV. JOŽEFA, JOLIET, ILL. je tem potom razpisana. Ponudbe naj se pošljejo na: Rev. John Plevnik, 810 N. Chicago St., Joliet, 111.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupanoič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in L««■• Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovick* Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerict-Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iron Mountain, Mich.: Louis Bere«. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perujjek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lele&a, Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec, Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregorick. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar.-Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimx' mo zastopnika, priporočamo, da s« zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo, Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav, "A. S."
Piruhe in pisaniee za Velikonoč
najrajše pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem
v staro domovino v
gotovem denarju
Najsigurneje, najhitreje in gotovo najceneje to izvrši naša stara, in zanesljiva domača tvrdka
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
Pegam in Lambergar.
POVEST
SPISAL DR!, fr. detela.
(Dalje.)
"To ni prava pot, prijatelji!" je svaril prelat. "Zgrešili smo jo bili takrat, ko smo se uprli postavnemu nasledniku celjskih grofov. Da smo se potegnili za vdovo Katarino, za to smo imeli še blagih povodov. A kar se je zgodilo pozneje, to je bilo vse napačno, in Bog je že razsodil."
"Ne zamerite, gospod prelat," se je oglasil Vitovec, "da Vam ugovarjam. Jaz sem bil vedno tega mnenja, da se le malodušni ljudje povsod tolažijo z božjo razsodbo. Kadar jim kaj izpod-leti, se jim zazdi, da je božja volja tako, in ta misel ugaja njih lenobi prav posebno, ker jim jo opravičuje ter jih rešuje nadaljnjih naporov. Tako se rado dogaja, da so najpobožnejši ljudje za resne opravke najnesposobnejši Zanašajo se le na Boga, nase nič; in molitev jim ugaja bolj od dela. Kadar je treba nagle odločbe, pričakujejo višjega navdehnjenja, dokler jih ne zasači sovražnik. Nezgoda jim je pa potem zopet božja kazen in ne posledica svoje nemarnosti."
"Gospod iVtovec," je dejal prelat in se prijazno nasmehnil, "Vam vendar noben pravičen človek ne more očita ti malomarnosti; ali da ste ise preveč zanašali na Boga in premalo nase; ali da Vam je bolj ugajala molitev od dela, in vendar —. Cesarja nismo ujeli, samostana ne ubranili in niti ene ženske, kneginje, nismo mogli pregovoriti."
"Istina," je pritrdil oni; "a pokazalo se bode, da je to večja nesreča za njo nego za nas. Zakaj, gospoda, da povem resnico, jaz sem že odpravil poslanca do kralja češkega; in v enem tednu mora priti odgovor, ki bode povedal, kaj je božja volja. Ali menite, gospod prelat, da poseže Bog tudi tu vmes?"
"To sam On ve," je pokaral opat. "A Vi, Vitovec, govorite predrzno, kakor se ne spodobi smrtnemu človeku."
"Oprostite, gospod prelat," je popravljal oni. "Tudi jaz verujem v vsemogočnega Boga. A to me jezi, da pripisjejo ljudje njegovim naredbam vse neuspehe, katere so zakrivili sami. To se ne Spodobi možem. Ampak, gospod opat, ako se mi ponesreči še ta načrt, porečem z Vami vred, da nismo na pravem potu in da se je treba obrniti. Dotja še počakajmo!" Tedaj pa je vistopil sluga in izporočil, da je do-šel z važnimi pismi konjik, ki ga je bil poslal Vitovec do kralja Ladislava.
"Kaj! Iz Prage da bi bil prišel? To ni možno," je strmel Vitovec in velel, da naj vstopi poslanec. Konjik je pripovedoval, da prihaja iz Gradca, kjer je bil prenočil pri bratu Jošta So-teškega, kakor mu je bilo ukazano. Ko je bil že odjezdil drugega dne, ga doj-de jezdec, poslan od tega Vitovčevega prijatelja ter ga obrne, češ, da se mu pove važna novica. In povedalo se mu je, da je umrl 20. dne meseca novembra v Pragi Ladislav, kralj češki in ogrski; tako da govori pismo češkega gubernatorja, Jurija Podebrada.
"Ker je postala moja pot odveč," je sklenil vojak, "sem se vrnil in Vam vračam pisma neodpečatena in hkratu pisanje Vašega prijatelja iz Gradca."
Vitovec je mignil vojaku, da naj ide, in z očmi preletel pismo.
"Istina; Ladislav je umrl," je dejal s hripavim glasom in podal pismo pre-latu. Vse je bila pretresla ta novica, in nemo so se gledali nekaj časa. "Z Bogom se ne bodeino borili," de naposled Vitovec. "Treba se je pokoriti." Sedli so iznova k dolgemu posvetovanju. Potem pa se je poslovil od njih prelat, da obišče kneginjo in ji svetuje, da naj se vda v božjo voljo.
XIV.
Kot solnčece čist Moj srčni je žar, Ne bo me ga sram Pred tabo nikdar.
S. G/egorčič.
Krištof Lambergar je bil pustil Gregorju v Gornjem gradu toliko vojakov, kolikor se mu je zdelo potrebnih za brambo, dokler se ne konča boj za celjsko (ledino. Sam pa se je bil vrnil domov v Črnelo. Naravno, /da je bil vesel, ko je bil tako lepo izpeljal nevarno podjetje. Veselila se je z njim vsa graščina, in povsod je slišala srečna mati hvalo svojih dveh sinov. Smehljala se je "slavnemu junaku" tudi sestra; a prav od srca ji ni šel smeh. Osta'i je tiha in zamišljena in vedno bolj želela vstopiti v samostan v Mekinje, (last sta ji odgovarjala mati in brat, ki sta se sklicevala na mnenje Žige samega. Izgubila je bila še zve sto tolažnico, teto Mino. Ko je namreč slišala ta, da je Gregor bolan, je ni držala nobena zima več v Črnelem; morala je v Gornji grad, da streže svojemu ljubljencu; zarotila je Anico, da naj ostane stanovitna, in šla.
"A zakaj se tf ne omožiš in ne vza-nieš mladega barona Ravbarja?" je
govoril Anici brat, ko sta sedela pri oknu in gledala po snežni ravnini men-giški.
"1 Krištof," je dejala ona in se nasmehnila, "zakaj se pa ti ne oženiš?"
"Jaz?" se je nasmejal tudi on. "Ali ne veš, Ana, kako pravf mamica, da je treba hčere kmalu pomožiti, sinovi pa lahko čakajo?"
Medtem je prijezdil hlapec na dvorišče, in Krištof je odprl okno in vprašal, če ima kaj pisma.
"Imam, gospod," je odgovoril ta in peljal konja v hlev.
"Hitro se je vrnil," je menil Krištof. "No, rad bi bil videl, kako vesel je bil brat Žiga, ko je bral, kako sem mu priboril lepi Gornji grad, in kako debelo je potem pogledal, ko sem mu našteval stroške slavne vojne. Zakaj, umeješ Anica? računil sem mu kakor ljubljeni brat, ki vedno potrebuje denarja, zvestemu bratu, ki živi v jako ugodnih razmerah."
Hlapec je prinesel pismo, in brž ga je Krištof odpečatil. A branje mu ni šlo tako od rok kakor borjenje.
"Od leta do leta piše Žiga slabše," je godrnjal, ko je slovkal besede. "Oh, Anica, ti si spretnejša, preberi mi te čirečare! Bodoči škof bi moral vendar lepše pisati."
Anici se je spešilo bolje, in kmalu sta zvedela, kaj da piše brat Žiga iz Velikovca:
"Dragi brat!
Na glas sem se smejal, ko sem bral Tvoje poročilo, kako ste vzeli Gornji grad. Lepa batrahomija*) bi se dala pisati. Hvala Ti za to junaštvo! Stroške Ti kmalu povrnem, dasi se mi zdi, da si nekoliko previsoko cenil prestane težave in nevarnosti. Hvala Bogu, vse teče gladko. 1 i Rima je došel povo-ljen odgovor, in če Bog da, me bodeš že spremil prihodnje leto kot škofa v Ljubljano. Zdaj Ti pa povem novico, ki Te bode jako razveselila in Ti ob enem dokazala, da se še vedno gode čuda. Dva meseca sta prešla, odkar posedamo v Velikovcu. A to_ še ni omenjeno čudo. Kako neugodno so se bile poslednji čas obrnile stvari za cesarja, to veš. Vitovec je bil dobil zopet v pest vsa štajerska posestva, mnogo kranjskih in koroških. Njegovi ko-njiki so nas nadlegovali na vsem potu, in da nas vendar niso vseh polovili, je tudi nekako čudo; a pravo še pride. Na spomlad nam je napovedal vojno krali Ladislav, in da bi bila mera zvrhana, je vdrl zadnje dni, meni nič, tebi nič, goriški grof v koroško deželo. Tudi on hoče delovati po celjskem grofu in nadeja se, da mu prepusti cesar v toliki stiski vsaj delež. Marsikateremu zvestih cesarjevih svetovalcev je padel že tudi tak svet v glavo, vsem pa že, da bi vsaj ostavili Koroško in poiskali varnega zavetja v Gradcu, ker tukaj zagazimo lahko vkratkem med tri sovražnike. A cesar se ne gane. On ne odstopi od svoje pravice, naj se zdi drugim to koristno ali nekoristno. Mi poprašujemo plaho, kaj da počenja sovražnik, ali je še odprta pot do Gradca; on pa opravlja mirno svoj posel in piše svoj A. E. 1. O. U,**) preverjen, da ga reši Bog iz vseh nevarnosti. Zaman so mu prorokovali najbistroum-nejši možje, da bode zajet, kakor hitro skopni sneg; in že sem Ti hotel pisati, da se pripravite Kranjci na nov, hujši boj spomladi proti trem sovražnikom. In kaj se zgodi! Predvčerajšnjim je prišlo pismo iz Prage, da je umrl nagle smrti kralj Ladislav. In včeraj —. Solnce je zahajalo, ko naznanijo čuvaji z grada, da >e bliža od štajerske strani mnogobrojen sovražnik. Velik i-trah je prevzel takoj vse naše hrabre junake, vso častito duhovščino in vse pošteno meščanstvo. Vitovec! Vitovec! je šlo od ust do ust. Proroki so bili vsi pokoncu. Saj smo to že naprej vedeli; kaj smo vedno dejali? sem slišal trikrat iz enih ust in premišljeval, ali se modrijan bolj boji ali bolj veseli, da se je uresničilo njegovo prerokovanje. Pripravili smo se na bran, kolikor -e je dalo v naglici. Dozdevni sovražnik pa je obstal pred mestom. "O, Vitovec je zvit lisjak!" so dejali strokovnjaki. I/ tabora pa so prišli proti mestu trije odposlanci. Mi jih gledamo, gledamo; zdeli so se nam tako.znani. "1 za božji čas!" vzklikne tovariš poleg mene, "to sta naša dva Ungnada!" In zares, cesarska svetovalca, brata Ungnada, sta prišla v mesto in z njima njegova mikVt, krški škof Ureh, ujetniki Vitovčevi. To jc
*) Zabjemišja vojna. Stara grška parodija llomerjeve trojanske vojne.
**) Cesar Friderik IV. je imel nava-lo pihati' na pisma, knjige, stene, vrata itd. skrivnostno vrsto samoglasnikov A. E. I. O. U. Zgodovinarji razlagajo te črke kot začetnice proroških besedi: "Austria erit in orbe ultima" ali "Austriae est imperare orbi univer-o", to se pravi: Avstrija ostane do konca sveta, ali: Avstriji gre oblast nad vso zemljo.
bilo čudenja! Cesar jih je sprejel takoj; prišli so bili, oproščeni, v imenu Vitovčevem, ki se podaja cesarju z vso svojo vojsko, samo da jih cesar pomi-losti in jim pusti, kar imajo. Neizmerno je bilo veselje v Izraelu. Kdo bi mogel misliti, da ne sprejme cesar pogojev z razprostrtimi rokami! A kaj še! On zahteva, da se podajo na milost in se pokore njegovi sodbi. Kak strah nas je zopet obšel, tega mi Ti ne verjameš, če Ti tudi popišem. Pričakovali smo, da bode Vitovec razjarjen takoj naskočil mesto. A čuda se gode. Posvetovali so se dolgo; naposled pa prijezdijo iz tabora brez orožja vsi vodje Vitovčevi, na čelo on sam med dvema Ostrovrharjema, mojim prednikom v oGrnjem gradu in orjaškim njegovim bratom. Vse je drlo na ulice gledat glasovitih mož. Vitovec je sre-po zrl predse, Ostrovrhar pa se je prijazno oziral okrog in vse se je čudilo njegovi moški lepoti in viteškemu dr-žanju."
Anica je malo premolknila in nati-homa še enkrat prebrala zadnje vrste.
"Kaj ne, kako slabo je pisano?" je opravičeval brat. Anica pa je vzdignila pismo više k obrazu, da si pokrije rdečico, in brala dalje:
"Danes navsezgodaj je sedel cesar na sodnji stol. Vitovca je pomilostil takoj, ko ga je prosil odpuščenja, in tudi druge vodje, ki so se bili vojskovali proti njemu. Janeza Ostrovrhar-ja pa je vrgel v ječo in brani se ga pomilostiti. Postavil ga bode pred sodišče, in Bog mu bodi milostiv!"
Anici se je trgal glas.
"Naš pisar piše lepše," se je hudoval Krištof na škofa, ki piše tako grdo. Anica se je premagala in adaljevala poluglasno:
"Vzel mu je cesar vsa posestva, kamniški grad, Galenberg, pokroviteljstvo mekinjskega samostana, sploh ves imetek. In veš Ti, komu podeljuje cesar vse to? Tebi, Krištof. Naj bodem jaz prvi, ki Ti vošči srečo. O-strovrhar pa bode glavo dal." Anico je posilil jok. Zaihtela je na glas pred bratom in skrila obraz v belem predpasniku. Krištof je strmel in šel zamišljen parkrat po sobi. Ostal je pred sestro, jo prijel za roko, da je vstala, in ji otrl solze:
"Ne jokaj, Ana! Ti nisi še pozabila Ostrovrharja, ki te je bil takp razžalil. Sedaj se mu vrača. Ali ni to božja kazen, da je ravno nam na korist njegova nesreča?"
"Oh, Krištof," je ilitela sestra, "ne imenuj tuje nesreče božje kazni! Saj noben človek ne ve, kakšna misel vodi božjo roko."
"Ti bi nemara še rada videla, da bi se Ostrovrhar izvil brez kazni!" se je čudil brat, in molče je ona prikimala. Krištof pa je zopet koračil po sobi semtertja; umeti ni mogel mehkosrčne sestre. A rad jo je imel, in težko mu je dela njena žalost.
"Anica," je dejal in ji položil roko na ramo, "jaz pojdem sam v Veliko-vec in poprosim za Ostrjovrharja."
"O, kako si dober, Krištof," je šepetala sestra in ga objemala in -krivala objokani obraz na širokih njegovih prsih.
Takoj je izvršil Krištof svoj sklep. Poslal je sla na Brdo do Apfalterna, ki bi imel zdaj priliko, da reši ujete sorodnike, in z njim vred se je napravil še tisti dan na pot v Velikovcc. Pri-prošnji bratov Lambergarjev se ni mogel ustavljati ce>ar; toliko uslug sta mu bila storila. Apfaltern, ki je bil zvedel, da so njegovi sorodniki zaprti v soteškcm gradu, je toži! Jošta pred ce-arjem. Ta je ukazal takoj, da se izpuste, in Jošt je obljubil, a dostavil, da mu je starejši že umrl v ječi.
"To je velika nesreča!" je opominjal cesar. "Treba bode, Jošt, ustanoviti maš za umrlega in z dobrimi deli zadoščati za krivdo. Vi pa, Apfaltern, ne mislite na maščevanje, ampak odpustite mu, kakor Bog odpušča nam vsem, in kakor sem odpustil jaz svojim nasprotnikom."
Minulo je nekaj dni, in v t rneleni je dvorjani! mladi baron Andrej Rav-lxir gospodični Ani pred veselo plapo-lajočim ognjem. Huda je na takega gosta malokatera deklica, naj se še tako luido drži, mati pa nobena. Dasi je bila Anica raztresena, ni zastajal po govor; tem zgovornejša je bila gospa. Okna so bila zamrzla in zunaj je škripal sneg pod nogami; kako prijetno se je dalo govoriti o neprijetnostih zimskega potovanja! Imeli so baš Krištofa v mislih in ga milovali, da ne sedi pri njih v gorki sobi, ko zarez*-gačejo konji ob kamniške strani. Hrupno in veselo pridirjajo na dvorišče trije konjiki s svojimi slugami. Gospa je odprla okno, in prisrčno jo je pozdravil z dvorišča sin in spoštljivo brdski gospod in še drug vitez, ki žc zdavnaj ni bil obiskal Črnelega. Anica ga je spoznala takoj in, rdečica ji je zalila bledo lice. Tekla je gostom naproti, objela brata in podala roko O-strovrharju.
"Odpusti, Ana!" je šepetal junak. Poljubil ji je roko in se poklonil grajski gospe. Anici je žarelo oko od radosti, in še nikdar ni bila tako prijazna z mladim snubcem Ravbarjem kakor ta dan. A gospodu baronu se je dozdevalo, da ni to vse skupaj nič; pusto mu je bilo pri srcu in držal ^se je moško. Krištof in Ostrovrhar sta se bila spotoma zopet tako sprijaznila, da se je napetost takih pristojnih poho-
dov kmalu umeknila dobrodušnemu veselju. Anica je pridno polnila kupice in se smejala zgovornosti svojih gostov. Malobeseden je bil le Rav-bar; nagnil se je k Apfalternu in vz-dihnil:
"Anica gotovo ne misli več, da bi šla v samostan."
'Sedaj pojdi pa ti!" mu je pošepetal Apfaltern.
"Pojdi se solit!" je mrmral oni in pil svoj pot, ker je bil čvrst in zdrav mladenič, ki ga ni mučila preobčutljivost.
Konec prih.)
Sorodstvo in zakon.
Neki nemški profesor je natančno raziskaval, kakšen vpliv ima krvno sorodstvo zakoncev na potomce. In dognal je, da je bilo od 1000 otrok, ki niso bili potomci krvno sorodnih zakoncev, 40 slaboumnih, S slepih in 10 gluhonemih. Od 1000 otrok iz krvno sorodnih zakonov pa je bilo 94 slaboumnih, 31 slepih in 19 gluhonemih. Zato tudi postave prepovedujejo zakon v bližnjem sorodstvu.
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John- Peiric.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.

Rojstvo ljudi v številkah.
Na svetu je preko milijarde in 500 milijonov ljudi. Vsako leto jih umrje povprečno 33,033,333. Ljudje govore 3065 jezikov ter imajo nad tisoč različnih ver. Število moških je skoraj enako številu žensk. Ena četrtina ljudi umrje pred 15 letom. Na 1000 oseb doseže samo ena starost 100 let, šest od sto pa 75 let. Če umrje na leto 33,033,333 oseb, jih umrje na dan 90,-502, v eni uri 3,770 in po -ena oseba vsako sekundo.
RABIMO
strežnico ali damo, ki bi bila sposobna tudi voditi posle zasebnega tajnika pri zdravniku. Fino delo in dobra plača za pravo osebo. Mora znati angleško in slovensko. Naslovite pisma na: Sanatist, 528 Desplaines Ave., Forest Park. 111.	24t8
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrdfll grocerije in drugih predmetov, ki s; dajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III

STENSKI PAP1I
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Najboljše ribe vsak dan
dobite v prodajalni na
1031^2 Collins St., Joliet, 111.
Istotako razvažamo pivo in likerje vseh vrst. Naročite lahko po telefonu. Chicago tel. 2822.
M. BROWN, lastnik.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
>e dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
JOUCT.HU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta..... Both Telephones 26.... .JOLIET. ILLINOl*
=te
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5*
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.S# S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.H
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.0#
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................|6.H
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7J®
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$•.••
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po..............................................7lc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.

Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imetiaje
EAGLE EXPORT

'II_____<-ilm
JililUJ— IIMLIUL..
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
m telefon 405	S. Blnff St., Joliet, lil.