Splošne vesti. — Oreanizaciia in uredba oouka zasBnih šol v Liubltanski oblasti. Z odlo- kom z dne 24. novetnbra 1926. O. N br. 33.661. ie eospod minister prosvete v zvezi <; svoiim odlokoTn 7 dne 9. avsjusta 1926, O. N. br. 8120. in na osnovi čena 28. zakona o orora5unskih dvanajstinah za mesec IV.—VII. 1925 odločil za zasilne šo'e v liublianiski oblasti: 1. Zasilne šole obiskJinie decaod iz-poln.ienes:a 7. do izpolnienesra 14. starostne^a leta po trikrat tedensko. 2. Učenci (učenke) 1. in 2. šolskeea leta tvoriio en razred s skurmo 9 tedenskimi učnimi urami (vsako šo'sko leto 7ase). u5enci (učpnke) 3 do 7. šo1sfkesra leta zoper esn razred s skupno 12 tedenskimi iKJnimi urami (3 in 4. solsko leto zaeno. 5. do 7. šolsko leto zaeno). 3. Pouk se vrši do tem učnem načrtu: I. r a z r e d: verouk 1 uro učni iezik 4 ure. za5etni stvarni ponik 1 uro. račimstvo 3 ure. skunai 9 ur. II. r a z r e d: verouk 2 uri, učni jezilk (slov. 3, srb. hrv. 1) 4 ure, zemliepiis in zeodovina 2 uri. računsfvo 3 ure spoznavanie prirode 1 uro. skuipaj 12 ur. 4. Z ozirom na oredpise ministrsk^ uredbp t dne 8. iuniia 1883 se po 51. 21. državnega osnovnošolske^a zakona z dnp 14. maia 1869. odnosno z dne 2 maia 1883 na zasi!nib šolah ne dovoliuieio oonavlialne solp. kot šolska olaišava. 5. Učitelji zasiliniri šoi moraio voditi vse uradne knii^e iti soise kalkor U0ravi+plii rednih šol in so v tp-m svoiiem rvokMcit T>odrei>ni sreskim šolskim nadzornikoTn (srpskim -ooe-lavariem). — Za orofesoria državneea moškev* učlte'fišča v LlubHani' ie impnovan dr. Fran Kos. kustos muzeia v LjubMani \e-x nridelien 7opet 7,a kustosa v rnuzei. — Razois učiteljskih služb na oSnovnih šo'ah v KubHanski oblasti. (Pororavek). Na osnovni šoli v Kostanievici, srez Krško. se razoisuie služba za učitelia in ne za učiteliico. Na osnovni šoli v Brežicab se preklicuje razois smžibe za učiteljico. — Vzeledno učitelisko dlruštvo je ormoško. Te dni je oos'alo UčH. domu v Mariboru imenik 5!anstva ter nakazalo obeneTn za vsakeea člana 100 Din članarine za leto 1926. Skuono torei 4900 Din. Da. iko bi bila vsa društva in vse šole take. pa bi prihodnjo spomlad stavili svoi dom! — Odboirova seia učiteliskega društva rai Hub. okolico <;p vrši v torek. 28. t. m. ob 10. uri v prostarih poverieništva UJU. Pričakuiem točnp udeležbe. Pfredfeednik. — Članstvu učiteljskega društva za mariborski šolski okrai se naznanja, da so vsled nuinosti dobilp vse večrazrediiice v okraiu nrl padRisane^a nalop- da do 22. t. m. stavijo predsedništvu želje ir. pred;opp ^ledp nove?a šolskee-a zakona po navodilib »Učit. Tov.« štev. 17. Ker ta mesec ne zboTuiemo. vabim s tem tudi vsp nstalo čianstvo k sodelovaniu. — VsaiV šolski mesec pobereio ot. poverieniki. in sicer od rednih članov po 14 Din.. od p0ro5enih učiteljic 7 Din. od učiteliic ženskih ročnib de' 10 Din in od updkoiencev 8 Din. — Dne 5. t. m. ie mini' termin za dolžriJke. Sedai doibiio zamudniki še opomin. po 5. januariu pr. 1. bo pa izteriaval samo šp odvetnik. — Glede prispevkov za Učit. dom se bomo Doeovorili na ianuarskem ^zborovanju. — V smislu člena 114.. t. »v« bodočeea šolske^n zakonn o narodnim škrviama želi vsemu včlanjenemu učiteljstvu »Veselo novo lefo« — Šiianec. predsed^nik. — Plače učite,'istvn na češkem. Učiteliake olače na Češkem so na novo . Tearuliranp. in se sedaj vrše orevedbe na novp plače. Vsak učiteli dobiva letno T>lačo. krajevno in rodbinsko doklado. V splošnem ie učitelistvo za 30—40% boljše ola5ano kakor ori nas (t. i. oreračunano v dinarjih). Ako ooTnislhno. da so tam živlienskp razmerp mnop-o ufodnejše. lahko trdirno. da ie 5ehoslova§ko učitelistvo za 70—80% na boljšem kakor v Jueoslaviii. — Nadorodukdiia učitelistva v Cehosfovaški. Na tisoče mladib uči-teliev(ic) ie na Ceškem. ki so brez služb, ker so vsa mesta zasedena. Učiteliske oreanizaciie se obračaio na vse strani za pomoč. Iker smatrajo to za svoio dolžnost. Predvsern prosiro stareiše tovarišie. da oredo v oenziio in nrepustp mesta mlaišim. — (Jrean*zac4io učiteKev - skavtov imain n» češkem. ki orireia vsako leto večja potovanja w Evropi. V minulih počitnicah so notovali oo Italiii in v Tunis. Potovanie ip traialo 7 tednov in ie stalo vsaikeea udeleženca po 4—5000 dinariev. — Pedagoške ootovalne kn.fižnice ustanavlia.društvo Komenskv in iih razrjošilia v razne kraie. Ikier ie več učiteli>v in dru?ih Vi se hočem nadalie izobraževati v oeda^oški (m filozofski stroki. Društvo ie dobilo v fo svrho tudi državnn nod'POTO. — Za rokotvorni oouk v oredbožični doh! oriooročam izrezova'no oolo »Božičrip iaslice«. katern ie ood1 naslovom »Weihnachtskrippe - Modellierbog-en«, orav enostavno sestavil akad. slikar Udo Weith ter se (komiad Do 24 Oin brez. carine!) naroči pri »Osterreichische Staatsdruckerei Wien«. s kratkim navodi!om. Morda istn naro5p tudi posamezni nčenci. v lahkoto oa krami šolslki svet vsai po en koTnad1 za vsak razred, iti sicer notom bližnip kniirarne. Poiasnila daie (za vsp slučaje sprejema tudi naročila) Mirkn Vauda. šolski upraviteli pri Smar.ieti ob Pesmici. Ne zabite pri carinarni zaprositi 7a to — kot rokotvorno učilo — caririisfte oprostitve. — Učiteljskim zborom maribofrskega šolskeca okraia. ki sem iih ex praesidio poveril da stavijo do 22. t. m. semkaj svoie r)red'op-p k načrtu noveea šolskeea zakona obveščam. da bodo to storili lahko šele na društveneTn zborovaniu 8. januaria pr. l.Mn to z ozirom na politično konstelaci.io vsled katerp smn sotcvo oridobilli na času. — Predsednik. — Koliko »e vseh državnih uradni- kov? Dočim se trdi da znaša število državnih nastavliencev 170.000 navaia finančno Tninistrstvo da iih ie po sedaniem prora5unu 149.833. ra5unaioč sem tudi vsp dnevničarie <;lužitelie. orožnike in uslužbence finančne kontrole. V novem ororačimi] w oredvidena redukciia uradniškeca kadra za 29.833 oseb ter bo kot naivišip število državnih jiameščencev predvideno v ororačunu 120.000 oseb. — Sredstva za desinfekcifo šolskih orostorov iz<de!:uie CHEMOTECHNA, družba z o. z., Liubliana. Mestni tr? 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). — Vsakdo s<> mora boriti za eksistenfcto, in ta boi ni lahek. Ali ie čudno. če omaea oče. mati? V nailepši dobi. ko so otroci se nepreskrbljeni, že prihaia strahotna starost. ker ni zdravia. Kie so vzroki? Ali ste se že kdai vorašaU: »Ali si s čim izpodkopavam z<drav.ie,« Ali se zavedafe. dajemljete če tudi po rnaterri! strupe. ki 'eirizeio na Vašem zdravju? Cisto »neddžna« kava Vam že poo-ania srce in draži t. i. ubiia živce. In še ne prenehate! — Če piiete mesto nrave kave ŽIKO. se boste. čudili ugodnim posledicam. Preoriča1! sp boste. da ni moeoče doseči zdravja naenkrat, temveč da ie treba eraditi v malem.