-   216   -
Smešno in krivo razlaganje
kmetiskih šol po deželi.
Ni je reči na svetu, če je še tako dobra in koristna, de bi je nekteri ljudje ali iz slabiga zapopadka ali pa iz hudobne volje krivo ne razlagali, s tem druge motili, šuntali in nar boljši naprave spodkopati si prizadevali. V poterjenje tega povemo, kar smo danes od nekiga moža iz Dolenskiga — Bog mu daj pamet — zavolj kmetijskih šol slišali.
„Cesar so nam tlako odpustili, je rekel — zdej jo pa mislijo na drugo vižo spet nazaj spraviti, de hočejo na grajšinah kmetijske šole napraviti. Od konca hočejo lantam, de bojo v te šole hodili, še kaj plačati — in mislijo, ko se bojo ljudje grajsinskiga dela zopet navadili, se bojo grajšaki spet tlake poprijeli in uboziga kmeta vnovič dreti začeli, Na vsako vižo gospodje nekaj pod klobukam mečkajo — pa to je prazna." —
Tako je govoril ta mož iz Dolenskiga.
De noben pameten kmet od kmetijskih šol ta-cih krivih misel imeti ne more, je gotovo — le nespametni ali hudobni ljudje kaj taciga govore.
Desetina in tlaka ste vekomaj v grob pokopane in nikdar več ne boste vstale. Cesar z deržavnim zbora m vred so sklenili, de tlaka in desetina imate za vedne čase proti temu jenjati, de se nektere davšine brez odkupe, nektere s primernim odkupljenjem odpustijo za vedne čase. Te pravice imajo kmetje v rokah,, in nihče jih jim ne bo nazaj vzel.
Od tlake za prihodnje čase tedaj ne more nikjer več govora biti.
In kak6 zamore kdo kmetijskim šolam tlako podkladati? Namen kmetijskih šol **j je ravno tlaki nasproti. V kmetijskih šolah se bojo prihodnji samostojni gospodarji umniga in po novih skušnjah poterje-niga kmetovanja učili, za učenca se bo učeniku toliko plačevalo, de mu bo živež dajal; učenec bo še za obleko nekaj goldinarjev na roke dobil, in ko bo triletno šolo izdelal, bo prejel, če se je dobro obnašal, pohvalno sprično pismo (Zeugniss) in še morebiti darilo v denarjih poverh — in bo šel s tem, kar se je v svoj dobiček naučil, kamor bo hotel. Učenik in učenec se bosta ločila — in učenik ne bo iz tega nobeniga dobička imel,  marveč trud in  delo s podučenjem učenca.
De bo učenec te 3 leta tudi pri poljskim delu pomagal, je ravno djanski poduk, ker vsak pameten človek ve> de kmetovanje se ne izuči za pečjo iz samih bukev, temuč iz tega, de se učenec tudi dela na polji loti.
Take šole so že davnej po mnogih ptujih deželah, kakor na F rane ozkim, Laškim, Nemškim, Rušo vskim, in povsod jih hvalijo, de so potrebne in koristne za mlade kmetovavce. Po celim Avstrijanskim se bojo pa še le zdej napravile. — Vsak rokodelc se mora po 2, 3, 4 ali še več let svojiga rokodelstva učiti, in kdor je pri boljšim mojstru, se boljši izuči — kaj je morebiti imenitno kmetijstvo samo tako lahko, de bi se v njem nič učiti treba ne bilo?!
Sin se scer vadi od očeta, hlapec od gospodarja kmetovati — ali sta pa ta dva vselej dobra učenika?
Tudi pri nas na Krajnskim in sploh na Slovenskim je izvedenih kmetov, ki so modri kmetovavci in dobri učeni ki svojih sinov ali hlapcov, — ali so pa vsi od konca do kraja taki? Ali imajo tudi vsi čas, svoje sinove na tanj ko kmetijstva učiti?
De se tedaj tudi takim, ki se doma umniga kmetovanja izučiti ne morejo, priložnost da, v kmetijstvu se
*) Od namena kmetijskih sol je v  današnjih »Novicah« v so-stavku »Velki zbor« bolj razložno govorjenje.
Vrednistve.
izuriti, za to so kmetijske šole, ktere se pa ne morejo pri kakšinim polgruntarju napraviti, ampak na večin kmetijah, kjer je priložnost več i, se kaj več naučiti.
Ker je premoženje kmetijske družbe premajhino, de bi mogla več kakor 8 učencov vsako leto v kmetijske šole pošiljati — bo javalne z osmimi fanti iz cele krajnske dežele spet tlaka nazaj prišla?!
Kdor se že laže in šunta, naj saj poprej dobro pre-vdari,   de si kaj zvitiga  — in ne neumnima ne zmisli!