__; Vojoi cilji Eusij^ in Aoglije. 0 tei zadevi je ruski zunanji mimster Sasonov v seji dume dne 21. februarja med drugim izjavil, da bo ruska vlada vstrajala neomajno pri sklepu, nadaljevati boj tako dolgo, dokler ne bo sovražnik premagan. To je in ostane trdni sklep ruskega naroda in njtegovih zvestih zaveznikov. Znari|O nam je, kdo je povzročil neštevilna gorja, vsled katerlh zdihuje sedaj vsa Evropa. To seidaj omenjati, bi bilo popolnoma odve8, 8e bi nemš.ki državniki in Prusija ne vstrajali pri tem, da hofiejo niam in našim zaveznikom naprtiti in jim podtikaVajo vso odgovornost za sedanjo svetovno vojsko. Toda Rusiji in njenim zaveznikom je bila ta svetovna vojska vsiljena, da branijo svoje najsvetejše pravice. 2e vnaprej smo vtedeli, da bo vojska neizogibna, vsled 8esar smo ohranili in bomo (udi y bodoče kljlib žrtvam in izgubam ohranili popolnoma mirno kri. Trditev, 6eš, Setverosporazumovi zavezniki si žele, da bi bil nemški narod popolnoma uni&en, je jalova. Kdo bi mogel računati s tem, kako uničiti narofl, broje8 ,70. miliionov duš. Zaveznikl niso imeli nikoli takih misli. Zahtevajo za-se pnavfico, da se v STOji deželi svobodno razvijajo in se noSejo dotakniti zakonitih pravic narodov. Zahtevajo samo v svrho zagctcvitve svojega obstanka, da se napravi konec neizprosni sebičnosti in ropaželjni poželjivosti, ki so značilne poteze prusovstva. To prusovstvo se mora prisiliti enkrat za vselej, da ne bo imelo nobene mo8i. Ako bi pa ne prišlo do tega, bi bile vse žrfve zaveznikov brez uspeha in zaman. V seji ancle&ke spodnje zbornice dne 23. februarja je ministrski predsednik Asquith na izvajanje delavskega poslajica Snowdena, da je prišel 8as za mirovna pogajanja, in na vprašanje poslanca ,Trevelyana, zakiaj Anglija ne nlaznani miro^Kh pogojev, oflgovoril:.' V jasnib, neposrednih, razumljjivih in tehtnih besedah sem že svoj 8as naznanil pogoje, pod taterimi je Anglija voljna, skleniti mir. Danes jih hočem ponoviti. Naši zavezniki so poučeni o njib, a tudi nemškemu kanoelarju so predobro znani. Kar sem rekel dne 9i novembra 1914, to še danes ponav- ljam: MeSa, katerega nismo lahko potegnili, ne bomo 1 re.i vtaknili v nožnico, pneden ne bo Belgija — in jaz hofiem dostaviti: Srbijn (delj časa trajajoče pritrjevanje) — dobila v polni meri vsega in ve8 kakor vsega, kar je žrtvovala, nazaj, predno Fraricija ne bo močno zavarovana proti napadu, dokler pravice malih evropskih narodov ne boldo postarljene na obširno podlago in dokler vojaško gospodstvo Prusije ne bo popolnoma in konOnoveljavno uni6eno. In kaj še tukaj zdaj manjka glede jasnosti in razlo8nosti? Vprašam Trevelyana in nerašikega kancelarja, kako bi naj jaz to še bolj jasno povedal, da bi vse naše sovražnike prepriSal, da je mir samo na tej podlagi mogo8, in prej ne mprejo naši hrabri zavezniki niti 8rke od tega opustiti, da ne bi vojske nadaljevali.