Glasilo Občine Lukovica
Maj 2012, letnik IX, številka 5, izid: 25.5.2012
stran 16
stran 22
Izvajanje asfalterskih del v občini
Pogovor: Ivana Grošelj
9. tek okoli Gradiškega jezera.
SERVIS
SrirE
TRGOVINA
Veit Team d.o.o., Čufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžale, gsm: 031 395 395, www.veitteam.si
PRIHAJA NOVA FIAT PANDA!
Ne zamudite tudi enkratne priložnosti salonskih vozil: Fiat Punto Evo že za 8.650 €, Fiat Qubo že za 11.990 €, Fiat Doblo že za 12.770 €.
Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil znamk Fiat, Alfa Romeo, Lancia in Ford.
Prodaja rabljenih vozil, ličarstvo in kleparstvo, rezervni deli, dodatna oprema, optika podvozja, zavarovanje vozil ...
03/£ZTT£ SE KA*? V A/TU!
•	polnjenje in čiščenje klime že od 45 ' € dalje
•	čiščenje ventilacijskega sistema
•	menjava filtra kabine
avtomehanika
KVEDER
éOf
Servisna delavnica pon. - pe.: 8. - 16. ure
Avtopralnica
pon. - pe.: 8. - 18. ure
sobota: 8. - 13. ure
Kveder Marjan s.p., PE Lukovica, Obrtniška ulica 1 T: 041 945 515, E: servis.lukovica@avtokveder.com
AKCIJA V MESECU MAJU IN JUNIJU, ČIŠČENJE CISTERNE SAMO 100 EUR
Strokovno čiščenje hišnih cistern za kurilno olje in naftne derivate.
Filtracija kurilnega olja.
Razrez in odstranitev cistern
EKOCLEAN, ekološke storitve, d.o.o.
Kontaktni podatki: tel: 041 989 987 e-mail: narocila@ekoclean.si www.ekoclean.si
CEMENTNI IZDELKI 01 361 79 36
Uredništvo za oglase ni odgovorno
V	uredništvo smo dobili kar nekaj odzivov na zadnjo, aprilsko številko Rokovnjača. Ob tem smo opazili, da številni bralci ne vedo kako poteka oglaševanje v našem glasilu. Uredniški odbor in odgovorni urednik skrbita in sta odgovorna za vsebino. Oglaševanje, razen nagradne križanke, izvaja podjetje grafex d.o.o., saj ima z Občino Lukovica sklenjeno pogodbo za opravljanje te dejavnosti in je zanj tudi odgovorno. V pogodbi je navedeno, da morajo trženje izvajati strokovno, pri tem pa upoštevati primernost in ustreznost oglasnih sporočil ter objav.
Uredniški odbor je soglasno sprejel sklep, da eden izmed oglasov v aprilski številki ni bil primeren in je po našem mnenju nedostojen za objavo v občinskem glasilu. Poleg tega aprilska številka glasila Rokovnjač z vsemi reklamami ni bila posredovana uredniku v potrditev. Uredniški odbor je zato odgovorne na Občini Lukovica pozval naj zagotovijo, da do neprimernega oglaševanja ne bo več prišlo in naj ukrepajo skladno s pravnimi možnostmi.
V	uredništvu tovrstne oglase torej zavračamo in se tako strinjamo z mnenji, ki ste nam jih posredovali. Žal so se nekateri posamezniki ob izražanju nestrinjanja z objavami izkazali kot izjemno nekulturni. Tudi beseda primitivno ni pregroba za anonimneža, ki je v nabiralnik uredništva vrgel pismo z neprimerno vsebino. Vendar sem prepričan, da v dolini Črnega grabna vendarle zmoremo toliko kulture, da svoje nestrinja-nje izrazimo na primeren način in se prepričamo o določeni zadevi preden kogarkoli obsodimo. V uredništvu smo vam vedno na voljo za vaša menja in tudi za vsa pojasnila.
Leon Andrejka
t
Občina Lukovica
vabi na osrednjo občinsko prireditev ob
DNEVU DRŽAVNOSTI
v petek, 22. junija 2012, ob 20.00 uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici.
V kulturnem programu bodo sodelovali mladi glasbeni talenti Občine Lukovica.
Vljudno vabljeni!
V S E B I N A			
Razpisi	6	Dr. Stanislav Beuk	15
Intervju Marjan Kveder	9	Prvomajski golaž	18
TD Preserje	10	Motoristi varno na cesto 2012	19
Abrahama smo slavili	11	Droge? Ne, hvala!	20
Žetev in mlačev v Krašnji	12	Nogometni turnir v Zlatem polju	23
Občni zbor KD Janko Kersnik	14	Veselo na vrtu	27
Naslednja številka Rokovnjača izide 6. julija 2012, rok za oddajo člankov je 25. junija 2012 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v julijski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, vnesite na spletno stran www.mojaobcina.si/ lukovica. Za pomoč smo vam na voljo na e--poštnem naslovu: rokovnjac@lukovica.si ali na telefonski številki uredništva: 051/365-992.
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; trženjeoglasnega prostora: grafex d.o.o., Podlipovica 31, Izlake; naklada: 2.050 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Članki v rubriki politika in pisma bralcev niso lektorirani. Nenaročenih člankov ne honoriramo. člani Turističnega društva Gadišče pri Lukovici na predstavitvi Občine Lukovici v Arboretumu Volčji potok, foto: Katka Bohinc .
Maj 2012 - desetletje ČZS na Brdu pri Lukovici
V teh dneh mineva 10 let od dogodka, ki je pomemben tudi za našo občino, saj smo v maju leta 2002 na Brdu pri Lukovici odprli Čebelarski center Slovenije. Tudi osebno imam na tisti čas lepe spomine, saj sem kot član Čebelarskega društva pripravil scenarij in vodil organizacijo za slavnostno prireditev ob odprtju, na kateri se je takrat zbralo gotovo 2. 500 do 3.000 ljudi, predvsem čebelarjev iz vse Slovenije. Takrat smo uspeli napraviti tudi kapelico sv. Ambroža pri Čebelarskem centru, pri kateri sem sodeloval s kolegi čebelarji, kar so bili v takratnem zanosu dela in ustvarjenja prav lepi občutki. Ko sem pred časom pregledoval dokumentacijo iz arhiva, ki ga je zbral moj čebelarski kolega, sem ugotovil, da letos mineva tudi 40 let od dne, ko je bilo na takratni občini Domžale izdano gradbeno dovoljenje za prvotni objekt v letu 1972. Meni osebno je teh 10 let hitro minilo in kar težko je razumeti, da je tak objekt moral čakati tri desetletja do dokončanja. Danes po desetih letih delovanja Čebelarskega doma na Brdu pri Lukovici lahko rečemo, da smo veseli, da ta objekt živi in
da smo ga za svoje vzeli tudi vsi slovenski čebelarji, ki ga s pridom tudi uporabljamo. Prav tako smo ga sprejeli mi, domačini, ki smo sicer v tem času spoznali tudi vzpone in padce, predvsem gostinskega dela centra, pa vendar lahko rečemo, da je na splošno gledano tak objekt z vsemi ustanovami, ki v njem poslujejo, dober za podobo našega kraja ter za naše življenje in bivanje. Desetletje je že obletnica, ob kateri smo lahko ponosni, da je Čebelarski center na Brdu pri Lukovici zaživel in da je prebrodil tudi začetne težave, s katerimi se vsaka taka ustanova srečuje. Želimo si lahko le, da bo Čebelarski center doživljal čim več lepih dogodkov in da bo uspešno služil svojemu namenu tudi v prihodnje. Ponosen sem tudi na delo Čebelarskega društva Lukovica, ki je pri tem odigralo pomembno vlogo in v tem času, naj si bo samo ali v sodelovanju z drugimi društvi iz naše občine, pripravilo dogodke, kot so bili Apimondija - svetovni čebelarski kongres, Slovenski čebelarski praznik, Svetovni kongres Apiterapije, društvo je ob 90 letnici odkrilo spominsko ploščo pri Slaparju v Lukovici in postavilo čebelnjak pri Čebelarskem centru na Brdu. Skratk,a pestro desetletje tako za Čebelarsko zvezo Slovenije kot tudi za naše domače Čebelarsko društvo Lukovica. Na Brdu poteka v tem trenutku, ko to pišem, tudi izbor nove ravnateljice in upam, da se bo dobro in pametno izbralo, saj od človeka, ki bo vodil Zavod osnovne šole Janka Kersnika Brdo, ki ga sestavljajo tri šole in dva vrtca, upravičeno veliko pričakujemo. Kdor koli bo sprejel to nalogo, mu ne bo enostavno, saj bo moral biti dorasel težki nalogi, usklajevalnega dela znotraj kolektivov, z otroki in starši ter ne nazadnje tudi z občino. Pri vsem tem bi bilo dobro imeti tudi skrbnega gospodarja, ki bo znal dobro skrbeti za šolsko imovino in biti predvsem še gospodaren in inovativen, saj
opažam, da v primerjavi z nekaterimi sosednjimi občinami pri nas zaenkrat, po mojem mnenju, še vedno primerno financiramo v obstoj in obnovo šolskih objektov. Težko pa je napovedati, kako bo naprej. Skratka, upam, da bomo v naslednji številki Rokovnjača lahko že spoznali kandidata oziroma verjetneje kandidatko, ki bo postavljena na to mesto. Vsem, ki sodelujejo pri izbiri, pa želim modrosti, da se ne bi odločali le s čustvi, ampak tudi modro in pametno, z jasnim ciljem, storiti vse v dobro naše prihodnosti, to je naših otrok. Teh zdaj in onih, ki bodo šele prišli. Ko smo ravno na Brdu, ste seveda verjetno opazili, da smo morali cesto skozi drevored zapreti, zaradi vdora ob porušitvi kdo ve koliko starega iztoka iz grajskega ribnika. Ker je cesta hkrati tudi jez ribnika, je sanacija nekoliko zahtevnejša, saj moramo zagotoviti nepropu-stnost jezu in hkrati trdnost cestišča. Imeli smo srečo, da se je ta udor zgodil postopoma in v dnevnem času, ker ne vem, kaj bi bilo, če bi se to zgodilo ponoči in bi lahko kdo neopazno zapeljal v udor, ki ni bil majhen. V času od mojega zadnjega uvodnika je občina uredila kar nekaj cestišč in druge komunalne opreme, o čemer pa upam, da se bodo razpisali moji sodelavci, za kar so vedno tudi naprošeni z namenom, da se tudi tisti prebivalci, ki ne poznate vsega dogajanja v celotni občini, seznanite z delom občinske uprave in življenjem v Občini Lukovica. Poleg deževnih v maju voščim tudi sončne dni, da bi čim bolje izkoristili že pregovorno najlepši mesec v letu, čeprav verjamem, da lahko deževni dnevi gredo na roko vsem, ki se morate v teh dneh učiti za uspešen zaključek razreda, letnika ali šole, ali pa vas čakajo naporni izpiti. Vsem želim veliko uspeha!
Matej Kotnik
Otvoritev Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici leta 2002, foto: arhiv Občine Lukovica
Izvajanje asfalterskih del v občini
Izvajalec asfalterskih del KPL je v mesecu aprilu skladno z dvoletno pogodbo zaključil asfalterska dela v obsegu pogodbene vrednosti del, in sicer je bilo izvedeno asfaltiranje v središču Trnjave, v Krašnji, preplastitev igrišč v Podgori pri Zlatem Polju in v Krašnji ter sanacija najkritičnejših odsekov občinskih cest. Želja
Preplaščeno igrišče v Podgori pri Zlatem Polju
in potreb po rekonstrukcijah in novogradnjah je več kot razpoložljivih sredstev, zato bodo vsi predlogi in potrebne rekonstrukcije uvrščeni v plan za prihodnje leto.
OBČiNSKA UPRAVA PRiMOŽ DEŽMAN
Preplaščeno igrišče v Krašnji
Asfalt v središču Trnjave
Novica s področja urejanja prometa in obvestil
Vsakodnevno se tako občani kot tudi drugi, ki potujejo skozi našo občino, srečujemo s prometom in smo njihovi udeleženci. V prometu moramo biti vedno pozorni, saj se prometna vertikalna signalizacija glede na potrebe in dogodke, ki nas spremljajo med letom ob naših cestah, stalno dodaja oziroma dopolnjuje.
Zaradi odgovornosti in potrebne varnosti je tako vertikalna kot talna prometna signalizacija zelo potrebna vzdrževanja, saj so tako podana obvestila predpisana. V kolikor jih ne upoštevamo, imamo lahko težave, škodo oziroma smo kaznovani.
V naši občini imamo preko 900 kosov prometne vertikalne signalizacije, skupaj z obvestil-nimi tablami. Ocenjena vrednost te prometne signalizacije je 250.000 evrov. S takšnim pre-
moženjem, ki je postavljeno ob javnih cestah, je potrebno biti pazljiv, skrben oziroma gospodaren.
Pogosto se srečujemo s poškodbami, ki so napravljene iz objestnosti. Znaki so skrivljeni, nagnjeni, odstranjeni, nekateri tudi poškodovani s petardami, zasukani, prestavljeni ... Takšna nepremišljena dela, poleg škode, ki je na znakih storjena, lahko povzročajo tudi nevarnost. Poškodbe na vertikalni signalizaciji so letno
ocenjene na višino 10.000 evrov, kar je od povzročiteljev zelo neodgovorno. Vsa omenjena škoda, ki se povzroča na takšen način in s tem tudi posledično vsi nastali stroški, so popolnoma nepotrebni, kar pomeni, da bi lahko za omenjena sredstva napravili kaj drugega oziroma jih porabili za pomembnejše naloge v zdravstvu, sociali, šolstvu ali drugje.
Tomaž Cerar
Obnova cest in odsekov v občini Lukovica
KRITERIJ: SITNOST IN VSILJIVOST PRIZADETIH OBČANOV
V aprilu in delno v maju je bilo v Občini Lukovica pravo gradbišče cest in odsekov ter prepla-stenje športnih igrišč. Namreč, izkoristili so neizkoriščena sredstva iz leta 2011. Hvala bogu, da so občinski svetniki sprejeli tak zakon, da se neporabljena sredstva lahko koristijo tudi v naslednjem letu. Včasih je bilo drugače. Če nisi bil vsiljiv in skoraj na silo izkoristil ponujena in
odobrena sredstva za določeno investicijo, je denar ob koncu leta propadel. Ves postopek se je moral ponoviti. Letos so teh sredstev z lanskega leta prenesli kar precej, več stotisoč evrov. Žal pa tudi tokrat, kot ponavadi, ni bilo razporejeno po planu, ker so nekateri interesenti vsilili večjo površinsko porabo asfalta in s tem tudi plansko porabo sredstev, le-ta pa je
omejena na znesek prenesenih sredstev. Nič več, pravijo "glavni" na občini Lukovica. Zaradi takih dejanj je v aprilu izpadla tudi cesta v Obršah. Upamo in želimo,,da se čimprej naka-pa do deset tisoč evrov in se druga polovica ceste (200 m) po desetih letih tudi asfaltira, že v jeseni tega leta.
ViNKO JeRAS
Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, 123/06, 7/07, 53/07, 65/07, 77/07, 56/08, 94/09, 4/10, 20/11 in 100/11), 20. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/05 in 5/12) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju kulture za leto 2012, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna
1.Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje vsebine:
•	redna dejavnost registriranih kulturnih društev
•	kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije v delu, ki presega šolske vzgojno izobraževalne programe
•	izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti
•	kulturne prireditve
•	nakup instrumentov
•	drugi programi in projekti, ki dokazujejo vsebinsko učinkovitost s področja kulturnih dejavnosti
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov:
•	kulturna društva
•	javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja
3.	Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da imajo sedež v Občini Lukovica
•	da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti na področju kulture
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih
•	dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi
•	poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom
•	občinski upravi vsako leto redno predložijo poročilo o realizaciji programov
4.	Predviden obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 20.000 EUR, od tega 4.000 EUR za nakup instrumentov.
Za nakup instrumentov se lahko prijavijo instrumentalne skupine oz. društva, katerih št. aktivnih članov presega št. 20.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 25. 5. 2012 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 22. 6. 2012 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za sofinanciranje programov Ijubitelj-skih kulturnih dejavnosti v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE PROGRAMOV S PODROČJA KULTURE ZA LETO 2012 - ne odpiraj.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
ŽUPAN
Matej Kotnik, l. r.
Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01, 27/02, 11/02, 15/03), 20. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 9/11), Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03 in 4/12) Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica za leto 2012
1.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica z naslednjimi vsebinami:
-	Programi športnih društev:
•	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok
•	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
•	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport
•	Interesna športna vzgoja mladine
•	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
•	Kakovostni šport
•	Vrhunski šport
•	Športna rekreacija
-	Razvojne strokovne naloge v društvih (materialni stroški, prireditve)
•	materialni stroški društev
•	prireditve društev
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva,
-	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
3.	Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost,
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu,
-	da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto,
-	da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini.
Če vrhunski športnik, ki ima stalno prebivališče v Občini Lukovica, nima pri športnih društvih s sedežem v Občini Lukovica, objektivnih možnosti za izvajanje dejavnosti, se lahko sofinancira tudi društvo s sedežem izven Občine Lukovica, pri katerem trenira posamezni vrhunski športnik.
4.	Obseg razpoložljivih sredstev: na razpolago je 32.000 EUR.
5.	Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 25. 5. 2012 do roka za oddajo prijav. Razpisna dokumentacija bo na voljo tudi na spletni strani Občine Lukovica www.lukovica.si
6.	Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 22. 6. 2012 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika.
7.	V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Lukovica.
8.	Kandidati bodo o razpisu obveščeni v 30-ih dneh od odpiranja vlog.
9.	Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2012 - ne odpiraj.
10.	Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310).
ŽUPAN
Matej Kotnik, l. r.
Nesnovna dediščina je duša Srca Slovenije
"Podpirati dvig DDV z argumentom, da je socialno pravičen,
•	•	•	■	V •	• V • •	•■■	II * ft
je zavajanje družin z nižjimi dohodki."
^f	Stališče SDS na izredni seji D Z, na kateri so obravnavali predlog rebalansa proračuna
Ä^J^» RS za 2012 in uravnoteženje javnih financ. Zadnja štiri leta je bilo za Slovenijo izgubljenih. Leta 2008 smo bili najbližje povprečju EU v razvoju in sicer 9 % od povprečja. V letu 2010 pa je padla 15 % povprečja, oz v leto 2003. Vlada seje pri ukrepih za izhod iz krize v prvi fazi osredotočila na štiri področja: konsolidacija javnih financ, dokapitalizacija bank iz zasebnega kapitala (za servisirale gospodarstva). Tretji ukrep dvig konkurenčnosti gospodarstva in prilagoditev sistemov, problem staranja prebivalstva kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem in sistem trajne starostne oskrbe. Prejšnji proračun načrtovan z 2,5 % gospodarske rasti je posledica prekomerni primanjkljaj. Zato se proračun popravlja in ga je nujno sprejeti z rebalansom proračuna 2012, Zakon o uravnoteženju javnih financ in zlato fiskalno pravilo v Ustavo RS. To je šele prvi korak in je osnova, da preidemo v drugo do četrto fazo. V rebalansu bomo solidarno v prvem letu plačali, v bistvu samo iz naslova obresti v višini cca. 750 milijonov, zaradi prekomernega zadolževanja. Prihodki in učinki teh ukrepov bodo šele v letu 2012 oz 2013. Davčni ukrepi, ki so že bili sprejeti, govorim o znižanju stopnje davka od dohodkov pravnih oseb iz 20 postopno na 15%, dvig neomejene olajšave za vlaganja v opremo in neopredmetena osnovna sredstva, dvig olajšave iz 40 na 100% za vlaganje v raziskave in razvoj.
Poročilo z 11. redne seje občinskega sveta
Svetniki občinskega sveta občine Lukovica so se 16. maja sestali na 11. redni seji, na kateri so obravnavali deset točk dnevnega reda. Na seji je bilo prisotnih štirinajst svetnikov. Najprej so potrdili zapisnik 4. izredne seje, potrditev zapisnika zadnje redne seje pa so prestavili na naslednjo sejo občinskega sveta.
Nesnovna kulturna dediščina ali živa dediščina nas obkroža vsepovsod. Pogosto se je niti ne zavedamo, saj je del nas in vpeta v vsakdanjik. V Srcu Slovenije gradimo turistično ponudbo tudi na bogati kulturni dediščini, ki zajema in poudarja pomen starih domačij, gospodarskih poslopij, cerkva, kapelic, mlinov in kozolcev. Tisto, kar daje dušo območju in pravi utrip, pa so različne praznične in vsakodnevne šege in navade, verovanja, ustno izročilo, plesna dediščina, znanje o naravi in posebna znanja domačih obrtnikov, ki tukaj živijo.
Na temo dediščine trenutno izvajamo mednarodni projekt Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine (Cultural capital counts) skupaj s partnerji iz Srednje Evrope. Dragocen kulturni kapital, ki izhaja iz ljudi in njihovih znanj, želimo ovrednotiti in mu dati dodano vrednost. Predstavljanje, zapisovanje in ohranjanje žive dediščine je izredno pomembno, predvsem za nosilce in drugo lokalno prebivalstvo, ki se močno identificira s tovrstno dediščino.
Delček tega smo predstavili v brošuri Naše kulturno bogastvo o nesnovni kulturni dediščini v Srcu Slovenije, ki je izšla v začetku maja. Z izbranimi primeri nesnovne dediščine v Srcu Slovenije smo skušali opozoriti na to, kako bogato in raznoliko je naše skupno izročilo. V brošuro smo zajeli tudi primere nesnovne dediščine iz občine Lukovica.
predstavili smo pečarstvo in pletenje slamnatih kit pa tudi zgodbe o Ajdih in Ajdovskih deklicah, pritrkavanje in peko velikonočnih oblatov ter druge med seboj zelo raznolike elemente nesnovne dediščine. Nosilcem nesnovne dediščine želimo pomagati pri prijavi za vpis v register žive dediščine, ki ga vodi Slovenski etnografski muzej. Hkrati jih spodbujamo, da bi dediščina postala motiv za njihovo podjetniško prihodnost.
Na temo uporabe dediščine v podjetništvu in turizmu je v Slovenskem etnografskem muzeju v
Ljubljani 10. maja 2012 potekala dobro obiskana okrogla miza, ki jo je organiziral Center za razvoj Litija. Na njej so sodelovali dr. Janez Bogataj, dr. Vito Hazler, mag. Ksenija Kovačec Naglič, Adela Pukl, Mija Bokal, Rupert Gole in Branka Bizjan.
Ana Savšek
V drugi točki dnevnega reda so bili svetniki seznanjeni s poročilom o ravnanju s stvarnim premoženjem občine Lukovica za leto 2011. Poročilo je pripravil Tomaž Cerar, pri katerem je poudaril, da je to zgolj gola formalnost, ki jo po zakonu morajo opraviti. Poročilo o ravnanju s stvarnim premoženjem je bilo dodano gradivu za sejo. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Sledila je druga točka dnevnega reda, v kateri so svetniki obravnavali odlok o rebalansu proračuna občine Lukovica za leto 2012. K tej točki sta bila podana dva amandmaja, eden s strani svetnika Tomaža Andrejke in dva s strani župana Mateja Kotnika. V razpravi je bilo podanih kar nekaj očitkov, da se v občini očitno recesija še ne pozna, na drugi strani pa so svetniki poudarili tudi, da nas skrbijo predvsem odhodki in da premalo govorimo o prihodkih. Rebalans proračuna so svetniki soglasno podprli, prav tako oba amandmaja župana, amandma svetnika Tomaža Andrejka pa ni bil podprt; zanj je glasovalo 5 svetnikov, proti pa 9. V tretji točki so svetniki obravnavali predloga rebalansa Letnega načrta razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2012. Tomaž Cerar je poudaril, da želi občina letos pridobiti nekaj nepremičnin, glede premičnin pa želi nabaviti plug za oranje v okolici Trojan, posipalec za ceste in kombi za prevoz otrok. Predlog so svetniki podprli z vsemi glasovi. V naslednji točki je župan Matej Kotnik predstavil kadrovski načrt za letošnje leto. Na občini želijo redno zaposliti tajnico, v režiskem obratu pa so enega delavca že nadomestili z drugim. Na očitke, zakaj se določene zadeve ne uredijo z notranjim razporejanjem, je župan odgovoril, da se to že dogaja, vendar bi radi namesto zaposlene tajnice prek Študentskega servisa za redno zaposlili tajnico. Kadrovski načrt je bil soglasno sprejet. Sledila je prva obravnava operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini Lukovica - posodobitev v skladu z novim Državnim operativnim programom. Darko Dra-šler iz podjetja Aeiforia je svetnikom predstavil program, pri katerem je poudaril, da je to strateška študija in ne izvedbena, predstavil je tudi nadaljnje korake, ki so primerni, da se čim prej izvedejo. V razpravi je bilo veliko govora o malih čistilnih napravah, pri čemer svetnik Beden upa,
da se občane v nakup malih čistilnih naprav ne bo sililo. Pirnat pa je poudaril tudi, da imamo na Prevojah čistilno napravo, ki je 1/3 zasedena in se sprašuje, zakaj sedaj načrtujemo več malih čistilnih naprav. Tomaž Cerar je zagotovil, da se bodo določene zadeve še reševale posamezno, povedal je še, da so pridobili okoljevarstveno dovoljenje za čistilno napravo v Vrbi še za nadaljnjih pet let. Operativni progam je bil sprejet z vsemi glasovi. Naslednja točka dnevnega reda je bila točka o program športa za leto 2012. Poročevalec Matevž Kink je poudaril zgolj dejstvo, da je višina sredstev enaka kot lani. Svetniki so se strinjali tudi z predlogom Vincenca Dragar-ja, da se v prihodnje sestavi prioritetno listo za odkup zemljišč, na katerih so igrišča. Letno poročilo je bilo soglasno sprejeto. V 7. točki so svetniki obravnavali mnenja h kandidaturam kandidatov za ravnatelja OŠ JK Brdo. Svetniki so se seznanili s kandidati že v gradivu, z 11 glasovi pa so podprli kandidatko Anjo Podlesnik Fretih. Osmo točko dnevnega reda, sprejem odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, in 9. točko, obravnava Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica - skrajšani postopek so svetniki soglasno podprli. V zadnji točki dnevnega reda so pobude oddali svetniki SDS s podpisanim Danilom Kastelicem, pobuda o distribuciji plina in urejanju voda in vodnega življenja v občini, lista za šport s podpisanim Tonetom Habjaničem je oddala pobudo o reševanju problema nepreglednosti križišča pri prevojski govorilnici. Beden je vprašal, koliko je stala študija in kakšne so reference firme, ki je opravila študijo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Občinska uprava bo na to odgovorila pisno. Pirnat pa je opozoril na oglas v zadnji številki Rokovnjača; vprašal je, kaj bo občina storila glede takih objav. Predsednik uprave Stojan Majdič je odgovoril, da ima občina pisno zagotovilo, da takih objav ne bo več. Nazadnje pa se je Tomaž Andrejka zahvalil nadzornemu odboru, ki je svoja poročila objavil na spletu. Sejo lahko v celoti poslušate na spletni strani občine Lukovica.
Marko Juteršek
8	OBVESTILA, KMETIJSTVO
Črn začetek leta za Slovensko čebelarstvo!
Prezimitev čebeljih družin je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo, ne samo na rentabilnost čebelarjenja v povezavi s pridelavo medu, ampak tudi na učinkovito opraševanje predvsem spomladansko cvetočih rastlin. Vsako pomlad se med čebelarji prične razprava o uspešnosti prezimitve čebeljih družin, pojavijo pa se tudi ocene, ki mnogokrat temeljijo na ocenah posameznih čebelarjev. Uradna ocena prezimitve je mogoča ob koncu meseca maja, ko Ministrstvo za kmetijstvo in okolje - sektor za identifikacijo in registracijo domačih žival ugotovi stanje čebeljih družin na dan 15. april v tekočem letu. Za oblikovanje prve ocene prezimitve čebel smo na spletni strani ČZS pripravili anketni vprašalnik na temo »Stanje čebel spomladi 2012«, v kateri je sodelovalo 290 čebelarjev iz celotne Slovenije. Iz ankete je razvidno, da so čebelarji v povprečju izgubili 24 odstotkov čebeljih družin in da so nekoliko večji odstotek čebeljih družin izgubili čebelarji z do desetimi čebeljimi družinami. Prav tako smo na Čebelarski zvezi Slovenije prejeli regijske podatke o prezimovanju čebel, ki so nam jih posredovali člani upravnega odbora ČZS. Iz prejetih podatkov ugotavljamo, da so čebelarji po posameznih regijah preko zime v povprečju izgubili med 25 in 35 odstotkov čebeljih družin. Pri tem je izjema koroška regija, kjer je padec čebeljih družin preko zime 7 odstotkov. Na podlagi prejetih podatkov lahko zaključimo, da so padci čebeljih družin preko zime veliki, saj je propadla skoraj tretjina vseh čebeljih družin, kar v oceni znaša okoli 50.000 panjev, oziroma okoli 5 milijonov EUR neposredne škode. Čebelarji izgub ne bodo mogli nadomestiti v letošnjem letu, posledice pa bodo vidne tudi na količini pridelanega medu v letu 2012, zlasti na čebeljih pašah, ki nastopajo v začetku sezone. Glede na dejstvo, da slovenski čebelarji vsako leto
»Poslanec Državljanske liste dr. Gregor Virant bo v torek 29. maja 2012 odprl svojo poslansko pisarno v občini Lukovica. Vljudno vabljeni!«
DRŽAVLJANSKA
^ LLISTA
MOT KOSI Fl' kultiv	ORJIzaMl ILNICEr^f ...in ostalo KMETIJSKO MEHANIZACIJO: atorje, agregate...
•	REZERVNI DELI^ •	MOTORJI •OPREMA LOMBARDINI	
BLAGO POŠLJEMO TUDI PO POŠTI!	
MALOPR AGRARD d.0 www.agrai	ODAJA IN VELEPRODAJA .0., OBRTNIŠKA CESTA 10, DOMŽALE IH ^01724 84 66 rd.si • E-mail: agrard@agrard.sl
pridelamo okoli 2.000 ton visoko kakovostnega medu, ocenjujemo, da bo letos dobrih 600 ton medu manj oziroma okoli 4 milijonov EUR škode. Če pa upoštevamo še ostale čebelje pridelke, pa je škoda še večja.
Zmanjšanje čebeljega fonda pa bo imelo tudi neposredne posledice na slabše opraševanje sadja in ostalih kmetijskih kultur. Ker je vrednost opra-ševanja po različnih strokovnih virih 15 do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj, se bo ta škoda štela v več 10 milijonih EUR. Na podlagi analiz, številnih pogovorov s čebelarji in izvedenih anket je za slabo prezimitev čebel za leto 2011/2012 v Sloveniji možno opredeliti okvirne vzroke, ki so poleg slabše učinkovitega sonaravnega zdravila za zatiranje varoj Apiguard, tudi daljša brezpašna doba z visokimi temperaturami, ki je nastopila sredi avgusta in je trajala do konca sezone. Čebele so ostale brez medičine in
cvetnega prahu, kar je z reinvazijo varoj še pospešilo negativno delovanje teh na čebelje družine. Svoje je dodala še letošnja zima, z ekstremno nizkimi temperaturami in burjo v februarju, kar je še dodatno vplivalo na slabo bilanco letošnje prezimitve čebeljih družin.
Pri tem ne smemo pozabiti na katastrofalne obete v letošnjem letu. Več kot 50 odstotna pozeba akacije (pozeba je manjša na Primorskem) pomeni skoraj za tretjino manjšo pridelavo medu od povprečne letine (akacija predstavlja okoli 30 odstotkov letine). Če bodo ostale čebelje paše povprečne, lahko končni rezultat, skupaj z zimskimi izgubami čebeljih družin, pomeni prepolovitev letošnje medene bere v primerjavi z letnim povprečjem pridelave medu v Sloveniji. Čebelarji upamo, da letos vsaj pomorov čebel zaradi zastrupitev s pesticidi ne bo!
Vlado Auguš™, svetovalec JSSČ za tehnologuo
čebelarjenja
mL
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_
www.lj.kgzs.si
ODPRTJE VSTOPA v podukrep PAS
Malo pred zaključkom rednega roka za oddajo zbirne vloge je prišlo do spremembe Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013, ki določa pravila za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov (KOP). Zaradi tega je možno na novo vstopiti v ukrep PAS-reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Splošna pravila so enaka ostalim ukrepom (petletna obveznost, obremenitev, izobraževanje...). Plačilo v višini 89,38 €/GVŽ je možno pridobiti za naslednje avtohtone in tradicionalne pasme:
•	govedo: cikasto govedo;
•	konje: lipicanski konj, posavski konj, slovenski hladnokrvni konj, ljutomerski kasač, haflinški konj;
•	prašiče: krškopoljski prašič, slovenska landrace (linija 11), slovenska landrace (linija 55), large white (linija 22);
•	ovce: jezersko-solčavska ovca, bovška ovca, istrska pramenka - istrijanka, belokranjska pramenka, oplemenjena jezersko-solčavska ovca;
•	koze: drežniška koza, slovenska sanska pasma, slovenska srnasta pasma;
•	perutnino: štajerska kokoš - štajerka, slovenska grahasta kokoš, slovenska srebrna kokoš, slovenska rjava kokoš, slovenska zgodaj operjena kokoš, slovenska pozno operjena kokoš, slovenska pitovna kokoš.
Najmanjše število živali je 1 GVŽ. Zahtevek je možno vložiti v zamudnem roku do vključno 31. maja brez znižanja plačil, če
ODDELEK ZA KMETIJSKO
SVETOVANJE,
Enota Lukovica
Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si
URADNE URE:
ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h
ste zbirno vlogo že oddali oz. z znižanim plačilom, če zbirna vloga še ni bila oddana. Zainteresirani me pokličite TAKOJ.
SPREMEMBE ODDANE ZBIRNE VLOGE
Več o spremembah zbirne vloge ste lahko prebrali v aprilski številki Rokovnjača. Tokrat posebej opozarjam tiste, ki ste se premislili glede podaljšanja KOP ukrepov. Torej, če je kdo, ki se mu je KOP obveznost zaključila z letom 2011 in izvajanja ukrepa ni podaljšal za 2 leti, pa mu je sedaj žal, ima do 31. maja še možnost, da jih uveljavlja. V tem primeru plačila KOP ne bodo znižana. Z junijem tovrstnih sprememb ne bo možno več uveljavljati.
IZOBRAŽEVANJE KOP
Ponovno vas opozarjam na izobraževanje s potrjenimi vsebinami Kmetijsko Okoljskega Programa, ki bo v sredo, 13. junija 2012 v Jablah z naslovom »Dan pšenice« z naslednjim programom:
•	od 9.30 do 12. ure predavanja,
•	po 12. uri ogled njiv.
Vabim vse, ki uveljavljate in izvajate katerega od KOP ukrepov in obveznega 4-urnega izobraževanja od 1. 9. 2011 še niste opravili, saj bo to ena zadnjih možnosti do 31. 8. 2012, ko se zaključi letošnje izobraževalno obdobje za KOP. Vabljeni pa seveda tudi vsi, ki vas zanima pridelovanje pšenice.
PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka
Intervju - Marjan Kveder (Avtomehanika Kveder)
Ne bo več potrebno v Trzin ali Kamnik
Slabo leto dni po odprtju dobrih devet hektarjev velike cone L6 - polovica je namenjena obrtni, druga pa stanovanjsko-poslovni gradnji -aktivnosti v njej bolj ali manj stojijo. Svetla izjema je prvozgrajeni objekt Avtomehanike Kveder, v katerem bodo prebivalci Črnega grabna v kratkem poleg servisne in pralne dejavnosti lahko začeli opravljati tudi tehnične preglede svojih vozil. Z lastnikom podjetja Avtomehanika Kveder Marjanom Kvedrom smo se pogovarjali o izzivih in ambicijah, povezanih z gradnjo.
Gospod Kveder, čas hitro beži in kmalu bo leto dni od odprtja cone. Kako ste zadovoljni s potekom dogodkov?
Pričakoval sem, da se bodo administrativne stvari uredile hitreje; dolgo smo se mučili, da smo dobili gradbeno dovoljenje za vso infrastrukturo. Konec marca in v začetku aprila smo nato vendarle dobili še vsa preostala manjkajoča dovoljenja za začetek zadnjih posegov: urejanja kompletne komunalne opreme zemljišča. Dela naj bi bila končana v tednu, dveh (torej še pred izidom tega Rokovnjača, op. p.), nakar bodo končno izpolnjeni vsi pogoji za pridobitev dokončnega uporabnega dovoljenja in začetek osnovne dejavnosti - tehničnih pregledov vozil. To naj bi se zgodilo nekje v sredini junija.
Spodnji prostori so končani. Kaj pa zgoraj, kaj lahko pričakujemo tam in kdaj?
V srednji etaži bomo na eni strani konec maja začeli z opremljanjem kavarne, ki bo sodila v sklop naše dejavnosti, za drugo polovico pa se dogovarjamo z zainteresiranimi investitorji o najemu oz. odkupu prostorov. Poleg kavarne naj bi uredili tudi nekakšno informacijsko točko, kjer bo strankam omogočen dostop do interneta, branje časopisov in podobne reči, hkrati pa bodo na voljo tudi turistične informacije o bližnjih krajih. Skupaj s tem bomo po-
nudili tudi možnost najema kolesa, da se bodo zainteresirani lahko medtem recimo odpeljali do Gradiškega jezera, pa cervke Sv. Luke v Spodnjih Praprečah ...
Je glede turističnega dela te informacijske točke v karkšni koli obliki vključena tudi občina?
Zaenkrat se še nismo pogovarjali. Smo pa pripravljeni na sodelovanje.
Vaša delavnica ima zelo zanimivo lokacijo, neposredno ob dveh uvozih na avtocesto. pričakujete zato tudi kaj strank iz oddaljenejših krajev?
Ob načrtovanju investicije je bilo ugotovljeno, da kraji od Trojan pa vse tja do Kamniške Bistrice - vključno z Moravško dolino na drugi strani hriba - niso pokriti z dejavnostjo tehničnih pregledov. Naši občani morajo zdaj za to storitev oditi v Trzin, Kamnik ali kam še dlje in tukaj jim želim olajšati delo. To je rdeča nit investicije, je pa seveda že bilo tudi kar nekaj drugih zadev; predvsem pomoči voznikom ob raznih okvarah. Vsem pomagamo po najboljših močeh.
Vidite avtocesto tudi kot priložnost, da v naše kraje privabite kakšno podjetje, ki išče poslovne prostore po ugodni ceni tik ob avtocesti?
Vsekakor. Mislim, da bi bilo to v obojestransko zadovoljstvo. V vrhnji etaži so tako ali tako predvidene pisarne.
Nam lahko zaupate, koliko vas je stala investicija v objekt, ki ima 1400 m2 neto uporabnih površin?
Ni nobene skrivnosti. Vrednost celotne investicije je prek milijona evrov, od tega je velik delež kreditov, ki pa jih bo treba seveda še poplačati. Za uspešnost investicije je bilo nujno, da smo dobili vsa potrebna dovoljenja, hkrati pa mora zaživeti tudi kavarna. Čim prej pa upam, da bom lahko oddal tudi vse ostale prostore.
poln objekt naj bi nudil prostor za delo 25 ljudem. pri kakšni številki smo trenutno?
Trenutno so zaposleni trije, bo pa verjetno ta številka do konca maja narasla na deset. Za potrebe tehničnih pregledov bo zagotovo zaposlenih še najmanj pet, verjetno pa sedem ljudi. Potem pa naprej ...
Že na začetku ste omenili nekatere težave, s katerimi ste se srečevali pri gradnji. Imate morda kakšen nasvet, da bi bilo teh v prihodnje manj?
Gotovo je velika - največja - ovira nedorečena in neizgrajena komunalna infrastruktura. Sam sem moral vanjo vložiti - založiti za druge - pre-
cej več, kot sem dolžan glede na površino, ki jo zaseda novozgrajeni objekt. To je seveda precej podražilo celotno investicijo. Vse skupaj bi bilo veliko lažje, če bi bila zadeva urejena za celotno obrtno cono naenkrat.
Bi občina lahko naredila kaj več tudi glede stimuliranja podjetnikov? Veliko je bilo govora o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ...
Sam nimam točnih podatkov o cenah po drugih občinah, bi bilo pa morda vredno razmisliti tudi v to smer.
Lastniki ostalih parcel v obrtni coni L6 so znani. Še kdo razmišlja o gradnji?
Problem je že omenjena komunalna infrastruktura in s tem povezani stroški. Če bi gradil kdo, ki ima parcelo zraven moje, bi šlo. Če bi gradil dlje stran - L6 se razprostira vse do uvoza v Gradišče - pa bi imel veliko več težav, saj bi moral spet vložiti več, kot je načeloma dolžan glede na velikost parcele. Vem, da trenutno obstaja en investitor, ki bi gradil bolj v vzhodnem delu (v smeri proti Trojanam), a ima zaradi vsega omenjenega kar precejšnje težave in pomisleke.
Avtomehanika Kveder je sicer dolgoletni glavni sponzor malonogometne lige v RCU Lukovica. Kako vam je všeč tekmovanje?
Sem velik podpornik športa. To pa zato, ker menim, da je potrebno poskrbeti za zdravje ljudi. Poleg dela človek rabi tudi sprostitev in šport to ponuja - tako telesno kot psihološko. V ta namen sem se skupaj s somišljeniki v KS Rafol-če boril za športno igrišče .... Potem je nastalo športno društvo, iz tega pa potem izhaja tudi ta liga. Edino logično je bilo, da jo podprem. Za mlade je to super. Saj veste: žoga je najboljša droga!
AvTORlLuKA MaSELJ
Pestra predstavitev
Prekrasno, skoraj že poletno vreme, je v soboto, 28. aprila, v Arboretum Volčji Potok privabila veliko obiskovalcev. Ob ogledovanju cvetličnega parka so se mnogi ustavili tudi pri prireditvenem šotoru, kjer se je predstavljala Občina Lukovica s svojimi društvi. Predstavitev je potekala v okviru promocije turističnega območja Srca Slovenije, ki ga poleg Lukovice tvori še šest sosednjih občin in ga vodi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik.
Sestavljanje voza
Predstavitev Občine Lukovica je bila izjemno pestra saj je prek sto posameznikov iz osmih društev v dopoldanskem in popoldanskem delu, nekateri pa skozi ves dan, predstavilo, kaj vse delajo v dolini Črnega grabna. Prisotna so bila seveda vsa štiri turistična društva iz naše občine. Člani turističnega društva sv. Vid so sestavljali in razstavljali kozolec, njihovi kolegi iz Preserij pri Lukovici pa kmečki voz in ob tem predstavili še njegove sestavne dele. V Turističnem društvu Gradišče pri Lukovici so s slamo prekrivali čebelnjak, življenje rokovnjačev so predstavili v Turistično olepševalnem društvu
Razstava Društva upokojencev Lukovica
Brdo-Lukovica.
V Kulturno umetniškem društvu Fran Maselj Podlimbarski so že zelo dobro poznani po pletenju slamnatih kit. Tokrat so poleg te dejavnosti predstavili še vodnik Krašnja skozi čas s fotografijami stavb in dejavnosti v njih skozi čas. Obiskovalci so lahko občudovali razstavo in predstavitev ročnih ter rokodelskih spretnosti Društva upokojencev iz Lukovice. Zelo zanimiv je bil prikaz dveh starih obrti kamno-seštva in kovaštva. Ob vsem dogajanju seveda ni manjkalo glasbe. Zanjo so poskrbeli člani in članice Godbe Lukovica, ki so najprej ne-
Godba Lukovica
kaj koračnic zaigrali ob maširanju skozi park. Ob koncu so se ustavili pri prireditvenem šotoru in zbranim zaigrali še znane narodno-zabavne skladbe. Instrumentalno glasbo so popoldne s petjem dopolnile članice Društva podeželskih žena Lukovica, ki so predstavile pester program ljudskih pesmi. Seveda so poskrbele tudi za pokušino domačih dobrot. Vsekakor lepa predstavitev dejavnosti v Občini Lukovica in dokaz, da imamo na našem območju zelo velik turistični potencial. Le izkoristiti bi ga bilo potrebno.
Leon Andrejka
Pokrivanje strehe s slamo
Dobrote Društva podeželski žena Lukovica
Znate sestaviti kozolec?
Peregrinov sejem
Turistično olepševalno društvo Brdo Lukovica že vrsto let konec aprila organizira Peregrinov sejem. To je eden izmed dveh, ki sta se še obdržala od skupno petih, kolikor so jih včasih prirejali v Lukovici.
Tudi letos je bil osrednji del trga v Lukovici rezerviran za uporabnike kolektivne blagovne in storitvene znamke Zakladi Črni graben, ki so na stojnicah ponujali domače izdelke preizkušene kakovosti. Prav po bogati ponudbi kmeč-
kih in obrtnih pridelkov ter gostinski ponudbi je omenjeni sejem najbolj poznan. Ali bolje rečeno, da je po tem bil poznan. V zadnjih letih je omenjena ponudba v manjšini. Vse več je cenenih izdelkov, krame in tako se v množici
stojnic domači ponudniki kakovostnega blaga izgubijo. Lahko bi rekli, da količina izpodriva kakovost in je tudi Pregrinov sejem padel pod vpliv potrošništva.
Leon Andrejka
Abrahama smo slavili
Slavnostni koncert ob 50-letnici delovanja so člani moškega pevskega zbora Janko Kersnik pripravili v kulturni dvorani Janka Kersnika v soboto, 21. aprila. Koncert so začeli s pesmijo Dialog z Abrahamom. Pesem je za zbor napisal in uglasbil znani slovenski skladatelj Janez Močnik, s katerim zbor sodeluje že vrsto let .

»... je mimo res stoletja pol, kar bil Kersnikov zbor je nov ... Pravi Abraham častiti, to je treba proslaviti, zlati jubilej zapiti ...« Tako se glasi nekaj verzov iz že omenjene uvodne pesmi in zbor je svoje srečanje z Abrahamom uspešno proslavil. Praznovanja ob obletnici delovanja so s svojo prisotnostjo počastili tudi mnogi gostje. Polna »lukovška« dvorana je pevcem dala elana, da so se na odru še bolj potrudili. Tako so nam v prvem delu predstavili še dve domovinski pesmi z naslovom Domovini, pri kateri sta se izkazala solista,
baritonist Anton Capuder in tenorist Marko Juter-šek. Sledila je še znana pesem Jakoba Aljaža Oj, Triglav moj dom. Da se pevci MoPZ spoznajo tudi na to, kaj bo pri gledalcih vzbudilo zanimanje, so tokrat v goste povabili ženski pevski zbor Znamenje iz Volč pri Tolminu. Dekleta so se predstavila v nekoliko okrnjeni zasedbi, kar pa se ni prav nič poznalo pri sami izvedbi programa. Ob praznovanju se običajno spodobi, da se zaslužnim članom izreče tudi zahvale in podeli priznanja. Tako je koordinator JSKD, območne izpostave Domžale Pavel Pevec članom zbora podelil bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja za prostovoljno udej-stvovanje na kulturnem področju. Tudi župan občine Lukovica Matej Kotnik je pevcem zaželel še mnogo let uspešnega dela in se jim zahvalil za prispevek na kulturnem področju znotraj in zunaj občine. Župan je ob tej priložnosti podelil tudi simbolične zahvale posameznikom. Zahvale so prejeli: Janez Močnik - za sodelovanje z zborom in odlične priredbe, ki jih je namenil zboru, Igor
Velepič - za dolgoletno vodenje zbora, Marinko Pintar - za požrtvovalnost (vozi se iz Solkana), Franc Capuder - za dolgoletno predsedovanje zboru, David Burbridge - za dobre povezave med Anglijo in zborom ter občino. Ob vsem se ne smemo pozabiti zahvaliti še dvema ženskima solistkama, Urški Pavli in Marti Zabret, ki že dalj časa sodelujeta z zborom. Za komični vložek je poskrbel Jože Murovec, pevski prijatelj s Primorske, ki nas vedno spravi v dobro voljo s šaljivo pesmijo o dveh zaljubljencih. Kot zvesti spremljevalec zbora je svoj glasbeni vložek dodal še Tomaž Pustotnik, ki je na harmoniki izvedel znano Avsenikovo vižo Pastirček. Zboru so ob zlatem jubileju čestitali tudi predstavniki sosednjih zborov in društev in kot se za praznovanje spodobi, je po koncertu sledilo prijetno druženje z gosti in obiskovalci ob sladkih dobrotah pridnih žena in dobri primorski kapljici.
Marko Jutersek: Foto: Drago Jutersek
Prejemniki priznanj župana Občine Lukovica
V soboto, 21. 4. 2012, je v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici potekala prireditev ob 50 letnici delovanja Moškega pevskega zbora kulturnega društva Janko Kersnik Lukovica. Na prireditvi so bila zaslužnim članom društva podeljena priznanja župana Občine Lukovica -spominske medalje z likom Janka Kersnika. In kdo so nagrajenci?
Župan Občine Lukovica Matej Kotnik podeljuje srebrno priznanje župana Franciju Capudru za uspešno, več kot dvajsetletno, delo predsednika Moškega pevskega zbora Janko Kersnik in za intenzivno delovanje na področju kulture v Občini Lukovica. Franci Capuder izhaja iz družine, kjer mu je bila visoka delovna in kulturna zavest položena že v zibelko. Leta 1970 se je kot pevec pridružil zboru, ki sta ga postavila in čvrsto vodila njegov oče Franc Capuder in zborovodja Peregrin Capuder. Sodeloval je tudi pri dramski sekciji društva. Tam so nekako bolj cenili njegov talent za scenska dela, medtem ko je pri zboru postal in ostal pevski steber drugega tenorja. Po očetovi smrti je leta 1991 odgovorno prevzel vlogo predsednika zbora. Odtlej bedi nad načrti in zadanimi cilji zbora, nad prisotnostjo, nad tem, da ima zbor prostore za vaje, z veliko odgovornostjo skrbi, da turneje in nastopi zbora niso niti poddimenzionirani niti predimenzionirani. Že Francijev oče je znal povezovati ljudi in si zadati ter izpeljati visoke cilje, Franci Capuder pa je zboru olajšal marsikateri
organizacijski izziv. V kolikor ga državna služba ne zadrži, na vaje prvi pride in zadnji odide. Prav njemu gre velika zasluga za ohranjanje pevske tradicije in živahno delovanje zbora.
Župan Občine Lukovica Matej Kotnik podeljuje bronasto priznanje župana Janezu Močniku za izjemno uspešno sodelovanje z Moškim pevskim zborom Janko Kersnik in za skladbe, ki jih je napisal za slavnostne prilike Občine Lukovica in države Slovenije. Janez Močnik sodi v najvišji rang slovenskih skladateljev s posebnim posluhom za zborovsko obdelavo ljudskih pesmi. Iz bogatih izkušenj svojega udejstvovanja kot zborovski pevec, pevec solist in organist zna in zmore zapisati skladbe, ki izžarevajo muzikalnost, tradicijo in skladateljsko eleganco. Njegove prijetne in navdihujoče skladbe prepevajo zbori po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Z Moškim pevskim zborom Janko Kersnik posebno sodeluje zadnje desetletje, ko je bil vedno pripravljen požlahtniti svečane prilike s priredbami ljudskih ali pa z lastnimi novimi deli. Ker so bile prošnje za skladbe lahko zelo specifične, se je tudi sam potrudil z avtorskimi besedili. Ob siceršnjih njegovih skladbah iz železnih repertoarjev slovenskih zborov je, če izpostavimo le nekatere, ki jih je Moški pevski zbor krstno izvedel, napisal dve pesmi za svetovni kongres čebelarjev, priredil svečano latinsko mašo Kamila Maska, napisal himno ob letošnji 550-letnici ljubljanske nadškofije in tudi slavnostno skladbo Moškega pevskega zbora Janko Kersnik. Priznanje pomeni tudi poklon celotnemu glasbenemu opusu profesorja Janeza Močnika ob njegovem nedavnem življenjskem jubileju in za njegov prispevek k
razvoju kulturnega življenja v Občini Lukovica.
Župan Občine Lukovica Matej Kotnik podeljuje bronasto priznanje župana Davidu Burbidgeu za intenzivno kulturno povezovanje Občine Lukovica z lokalnimi skupnostmi na severu Anglije in za plodovito spletanje vezi med Slovenijo in Veliko Britanijo.
David Burbidge že dolga leta organizira izmenjave zborov ter vokalnih in gledaliških skupin pa tudi društev med Slovenijo in Anglijo ter Škotsko. V našo državo je pripeljal precej izvrstnih zborov, v Angliji pa je za lukoviški Moški pevski zbor Janko Kersnik pripravil turnejo, ki je bila mnogo več kot le obisk in niz koncertov. Vedno spleta vezi na vseh ravneh, od državniških do osebnih. Ob njegovi spodbudi smo bili deležni tudi obiska Andrevva Pegea, ambasadorja kraljevine Velike Britanije, ki se je javno zelo pohvalno izrazil o delovanju Moškega pevskega zbora Janko Kersnik in harmonikarju Tomažu Pustotniku. Pripravlja pa tudi še bolj intenzivno in širše sodelovanje med Občino Lukovica in angleškim mestom Rothburv.
Župan Občine Lukovica Matej Kotnik podeljuje bronasto priznanje župana Marin-ku pintarju za zgledno, vztrajno, predano in predvsem spodbudno delo v desetletju petja pri Moškemu pevskemu zboru Janko Kersnik ter za žlahtne kulturne povezave zbora in Občine Lukovica s širšo Slovenijo, zamejstvom in tujino. Marinko Pintar je za današnji čas svetel zgled angažiranega posameznika. S petjem je bil intenzivno povezan že od mladih let, še vedno prepeva v treh pevskih zborih, zadnjih deset
let pa se je vozil vsak ponedeljek iz Gorice na pevsko vajo v Lukovico in nato še nazaj. Najbrž bi celo v slovenskem prostoru težko našli koga, ki bi mu v tej predanosti lahko pariral. Ob tem je uspešno žlahtnil odnos tudi ostalih pevcev zbora do gostovanj in izmenjav v zamejstvu. Organiziral je navdihujočo "balkansko turnejo", kjer je Moški pevski zbor Janko Kersnik imel koncerte tudi za kar nekaj slovenskih društev v Srbiji in v Makedoniji. Marinko je človek iskanja rešitev in ne problemov. Je naravni talent za spodbujanje in širjenje dobre volje. Je tudi eden ključnih elementov, da je novim pevcem lažje zdržati v zboru. Ob njem je vse mogoče, tudi mnogotere vitalne vezi, ki so se spletle med Občino Lukovica in Goriškimi Brdi ter zamejci v Italiji.
Župan Občine Lukovica Matej Kotnik podeljuje bronasto priznanje župana Igorju Velepiču za petnajstletno vodenje Moškega pevskega zbora Janko Kersnik in za prepoznaven prispevek na kulturnem področju Občine Lukovica.
Igor Velepič je intenzivneje v našo občino vstopil kot organist v Bla-
govici, kjer je orglal in vodil zbor skoraj deset let. Vmes je prevzel tudi vodenje Moškega pevskega zbora Janko Kersnik in vnesel nov koncept tematsko zaokroženih koncertov. Prvi je bil koncert fantovskih pesmi, potem zgodovine himen na Slovenskem, pa koncert, posvečen skladatelju Pavlu Kernjaku ... Močno je dvignil povprečje sodelovanja Moškega pevskega zbora Janko Kersnik z drugimi zbori in glasbenimi zasedbami. Vnesel je tudi več sakralnega repertoarja in s tem tudi koncertnih nastopov po cerkvah. Z njim je bil zbor dvakrat povabljen na Festival pesmi in vina v madžarskem mestu Pecs. To je tudi pomenilo peti v eli-tnejših dvoranah in nastopati pred večtisočglavo množico. Kasneje je z zborom izvedel še turnejo po severni Angliji, pa lani po balkanskih deželah in letos januarja turnejo po Avstriji in Češki s prazničnim programom. Skupaj z Rokom Avbljem sta organizirala tudi svečani božični koncert na Ljubljanskem gradu. Prizadeva si za dobro sožitje pevcev različnih generacij pri zboru in za dobro sodelovanje med zbori na lu-koviškem ter širše.
Mojca Cerar, občinska uprava; Foto: Drago Juteršek
Žetev in mlačev v Krašnji
Na večer devetnajstega aprila so v krašenjski podružnični šoli številni prisotni resnično uživali v foto kinu, kjer so podoživljali na platnu prikazano starodavno pot od zrele pšenice na njivi do zrnja v nečki in slame v pušlju, ki je bila pripravljena za pletenje kit.
boste zapravli in požrli. Hm, kako daleč je videla? Vera Beguš je prisotne seznanila, da lahko DVD tudi pri Mavrici naročijo in tako ohranijo spomin na nekdanje žanjice, ki jim bodo ohranjale spomin na tiste lepe, dobre, stare čase.
Pesmi boja in upora na predvečer praznika
Teden dni kasneje, šestindvajsetega aprila torej, na predvečer praznika Dneva upora proti okupatorju, so pevci ljudskih pesmi KUD Fran Maselj Podlim-barski Krašnja v gasilskem domu spet pripravili, zdaj že tradicionalni večer pesmi boja in upora. Magda Kreft je v lično brošurico zapisala petnajst pesmi, ki so ta večer donele iz grl vseh prisotnih. Da pa so si glasilke malo odpočile, je Vera Beguš med kratkimi premori prebirala odlomke iz Dolinske kronike, ki jo je spisal Ivan Baloh iz Dolin nad Trojanami. Na srečanje je prišel tudi novoizvoljeni predsednik Združenja za ohranjanje vrednot NOB Marjan Križman in pozdravil to že tradicionalno druženje na predvečer praznika. Kot vedno, so za zaključek srečanja zaigrali harmonikarji - letos jih je bilo že pet. Seveda ni manjkal tudi pravi golaž iz prijazne gostilne Bevc iz Lukovice.
MiLENA Bradač
Davnega ali pa ne tako davnega leta 1995 so v Kulturno umetniškem društvu Fran Maselj Pod-limbarski v Krašnji potrebovali slamo za pletenje kit. Povezali so se s klubom Mavrica iz Radomelj, ki ima dolgoletne izkušnje s snemanjem in njihov predsednik kluba Janez Kosmač je organiziral snemanje, film pa je posnel Igor Lipovšek. Tako so na filmski trak posneli in ovekovečili za mnoge kasnejše rodove, kar je bil včasih vsakdan kmečkega življa. Film prikazuje dolino še pred časom avtoceste, prikazuje odhod žanjic s konjsko vprego na njivo, kjer s srpi požanjejo njivo, položijo snope v kozolec, omlatijo žito s
cepci, škompajo, pajkljajo in nazadnje ženske povežejo najlepšo slamo v pušeljne, ki jo bodo pozimi uporabile za pletenje kit.
V	filmu so sodelovale žene s krašenjskega konca. Prenekatere danes žal ni več med nami. Zadovoljni in ganjeni pa so bili sorodniki, otroci in vnuki, ko so jih lahko spet videli na platnu.
V	filmu so žanjice pripovedovale, kako je bilo v »starih cajtih« in kako pridno in trdo se je garalo za slabo južino, žejo pa so večkrat gasile z vodo kot z jabolčnikom ali krhljevko. In še se je oglasila žanjica ter povedala, če bi tole danes videla moja babica, ki je ni že petdeset let, bi rekla: vse
Spomin na praznik upora v Krašnji
Lepo se je lotiti pisanja o ljudeh, kot so domačini v Krašnji, saj se zavedajo, v kakšni nevarnosti je bil slovenski narod med drugo svetovno vojno, saj nam je grozilo, da bodo uničili naš materinski slovenski jezik. Vidi se, da so domačini Krašnjani ljubitelji slovenskega narodnega jezika. Tudi to je že mnogo, da so se prav v Krašnji in njeni okolici nekoč rojevali domači umetniki pisatelji, kot so bili Fran Maselj Podlimbarski, Jože Podmiljščak in nekateri drugi. Torej je že več stoletij kultura v Krašnji doma.
Tudi danes se še najdejo osebe, ki so prežete s kulturo z dušo in telesom, tako bi dejali naši predniki. Prav domačinka Vera Beguš je ena od teh osebnosti, ki se je treba čuditi, da ima še toli-
ko dobre volje, da organizira razna kulturna srečanja, kot je bil prav dan pred praznikom upora. Povabljeni smo bili vsi nekoliko starejši, kolikor nas je še, da smo v partizanski pesmi obujali spomine na težke takratne vojne čase, ki smo jih marsikdo, čeprav takrat še mladi, doživljali in čakali na težko priborjeno svobodo. Vsak zavedni Slovenec naj se zaveda, v kakšni nevarnosti je bil takrat naš narod. Zato so se takrat najbolj zavedni odločili, da grejo v borbo braniti Slovenijo pred največjim sovražnikom, ki je grozil z uničenjem našega naroda.
Danes vsak zavedni Slovenec s ponosom gleda na naš herojski partizanski boj. V veseli zadovoljni družbi smo prisluhnili igranju petih harmonikašev, ki so "krepko" zaigrali naše
partizanske pesmi, vsi zbrani smo jih spremljali s petjem. To je bilo srečanje hvale vredno, saj kar je nas starejših to pogrešamo. Zato za zaključek, samo to ohranimo, dajmo slovenskemu narodu takšno zgodovino, kakršna mu pripada, saj je nobena politika, kakršna že bo, ne pretvarja. Bodimo ponosni na svoj narod in ga ohranjajmo pred vsako nevarnostjo.
Če je treba, saj znamo Slovenci skupaj stopiti v bran svojega naroda. To je dokaz v zadnjih dveh vojnah. Ob odhodu s skupnega srečanja smo se dogovorili, da se bomo še srečali ob jubilejih, kot je dan upora, 27. aprila. Ob razmišljanju o bodočnosti končujem s pisanjem!
ivAN Baloh, pisatelj
Romanje v Lurd, v kraj, kjer živita upanje in zahvala
Skupaj z farani župnij Zlato polje pri Kranju in Polje pri Ljubljani smo se tokrat pred prvomajskimi prazniki podali na romanje v kraje Bernard-ke Soubirous. Tako smo ob pomoči agencije Gaia plus v ponedeljek, 23. aprila, v jutranjih urah sedli v avtobuse in se podali na romarsko pot.
Najprej smo se ustavili, če postanke za kavico in razgibavanje nog ne štejemo, v Lonatu pri Gardskem jezeru, kjer smo imeli sveto mašo in se po ogledu kraja podali proti Nici, ki smo si jo zaradi močnega vetra raje ogledali kar z avtobusa. Proti večeru smo prispeli v Avignon, kjer smo se lahko odpočili in nabrali novih moči. Zjutraj se odpravimo po Avignonu do cerkve, saj dan začnemo s sveto mašo, nato pa sledi ogled kraja, ki je bil kar nekaj let papeška rezidenca. Papeška palača, katedrale, parki in pogled na reko ter številne mestne znamenitosti naredijo poseben vtis, a mi že hitimo proti našemu cilju, kamor prispemo v večernih urah, a ne tako pozno, da se ne bi mnogi odpravili proti votlini prikazovanj. Tretji dan našega romanja se v jutranjih urah napotimo v baziliko sv. Pija X, kjer smo skupaj s številnimi romarji pri maši narodov. Naj zapišem, da bazilika sprejme 25.000 ljudi in da je poleg nepregledne množice duhovnikov bilo dvajset škofov. Zvečer se udeležimo procesije z lučkami, še prej pa v
popoldanskem času bolniki in drugi še enkrat napolnijo baziliko do zadnjega kotička v popoldanski procesiji z Najsvetejšim. Tokrat so nas povabili k sodelovanju pri molitvi in petju in tako se je v slovenščini slišala molitev rožnega venca in petje pesmi Zvonovi zvonijo; res enkraten občutek. Četrti dan imamo sveto mašo v Kripti, ki je prva cerkev, ki so jo zgradili na tem območju. Danes je med najmanjšimi, a pri njeni gradnji je sodeloval tudi Bernardkin oče, ki je bil prisoten tudi na uradni otvoritvi leta 1866. Nato smo se podali v prelepo okolico, kjer stoji križev pot v naravni velikosti in se od postaje do postaje spominjali tako trpljenja Jezusa na tej poti kakor številnih bolnikov. Popoldne smo izkoristili za osvežitev spominov in se podali od Bernardkine rojstne hiše do stanovanja, kjer so prebivali nekaj časa, do cerkve, kjer je bila krščena in res dodobra spoznali Lurd. Ob tem si velja zapomniti, da je v Lurdu več cerkva, kapel in bazilik, ki so razporejene na 51 hektarov velikem posvečenem območju okoli votline.
Postavljene so v skladu z Marijinimi navodili iz leta 1858 (Pridite, pijte vodo iz izvira in se z njo umijte; Recite duhovnikom, naj tukaj postavijo kapelo; Naj ljudje prihajajo sem v procesijah). V tem duhu so postavljeni tudi obredi - maše, popoldanska in večerna procesija, pitje, umivanje. Ostalo je še nekaj časa za nakup spominkov in obiskov znamenitih majhnih trgovinic na obeh straneh reke Gave de Pau. Že je tu petek in jutranja sveta maša pri votlini prikazovanj, kjer se Andreju Svetetu, Mitji Štirnu in Janezu Bernotu pri oltarju pridružijo še drugi duhovniki, tudi iz Slovenije. Še zadnjič se umijem z Lurško vodo, naredim požirek dva vode in se počasi odpravim proti avtobusu, ki nas varno, zasluga gre tudi svetemu Krištofu in šoferjema, pripelje na Brdo, v jutranjih urah sobote, 28. aprila, z mislimi, da če bo le mogoče, poroma-mo v Lurd še kdaj.
Drago Juteršek dadi
Obisk škofa msgr. dr. Antona Jamnika
Zakrament svete birme je potrditev v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jih je že prej prejel pri krstu. Obenem je obisk škofa tudi priložnost, da se sreča tudi s člani ŽPS, gospodarskega sveta in vsemi drugimi župnijskimi sodelavci, s katerimi se pogovori o delu v župniji in tudi problemih, kamor zagotovo spadajo tudi težave z botri, ker nimajo pogojev za to službo.
Tako nas je birmovalec obiskal 11. marca zvečer, da je po osebni molitvi pred oltarjem prisluhnil najprej predstavitvi veroučne šole in pevcem cerkvenega mešanega zbora, ki so zapeli nekaj pesmi pred in med predstavitvijo. Še pogovor z birmanci, starši in botri, za vse je bila pripravljena kopica vprašanj in že je prišel čas za sveto mašo, med katero je škof spovedoval. Po sveti maši se je srečal v župnišču s člani ŽPS, Karitas, pritrkovalci, animatorji SBP, predstavniki sklada Francija Pavliča, zakonsko skupino in drugimi skupinami, ki delujejo v obeh župnijah. Še pogovor o tem in onem, tudi o težavah v mariborski škofiji, o šolstvu, ki ne pozna slabših in manj nadarjenih. Po srečanju se je sestal še z mladimi, ki so ga sprejeli na svoj način, način, ki ga razumejo mladi, s pesmijo. Prijetno druženje je končal s pogovorom z domačim župnikom in duhovnim pomočnikom ter katehistinjami.
Drago Juteršek dadi
Revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije
Na tokratni reviji otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije na tretjo velikonočno nedeljo ali tudi papeško nedeljo, ko se v Sloveniji pripravljamo na teden molitve za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu, sta tokrat nastopila kar dva zbora iz Črnega grabna. Srečanje je pripravil dekanijski animator za petje, župnik na Viru Jože Tomšič, ki je prevzel tudi povezovanje v sodelovanju z župnijo in župnikom v
Mengšu. Uvodne besede tako niso bile predolge, po sistemu manj besed ter več dobrih misli in petja sebi v veselje in Bogu v čast. Tremo so nastopajočim tokrat pregnali domači Angelčki pod taktirko Urške Žnidar, ki ji je pri izvedbi malce hitrejših ritmov priskočil na pomoč Bend župnije Mengeš, ki je dvignil tudi vzdušje v cerkvi. Za njimi so pred oltar stopili Sončni žarki iz Domžal z zborovodkinjo Lili Sever ob spremljavi Kristine Kozjek na violino. Zbor iz župnije Blagovica nas je ob imenu Vrtovškove šmarnice v spomin na pokojnega župnika spomnil, da bo mesec maj kmalu in pod vodstvom Monike Juvan je navdušil tako z izvedbo kakor s številčno spremljavo. Iz župnije sv. Martina iz Moravč je zbor Zvonček vodila Barbara Fale, za njimi je iz iste doline nastopil še otro-ško-mladinski zbor župnije Vrhpolje z Marijo Klopčič v vlogi zborovodkinje. Tina Grošelj je
s seboj pripeljala zborček iz župnije Dob, Ana Pflaum pa iz župnije Jarše. Violinistko Dorotejo Kink je za spremljavo tokrat uporabila Petra Avbelj pri zboru z Brda, kar dve zborovodkinji vodita zbor Zvonček z Vira in sicer Vanja Jereb ter Simona Hrovat. Mladinski zbor Zmajčki iz župnije sv. Martina Moravče ni deloval popolnoma nič imenu podobno, sicer so lahko zmaji tudi prijazni in lepih glasov. Na koncu pevskega dela druženja smo prisluhnili še mladinskemu zboru Zmaji iz Moravške župnije pod taktirko Jane Vehovec, ki pa niso bili tisto, kar bi iz njihovega imena lahko razbrali. Svoje druženje v cerkvi smo zaključili z litanijami Matere božje in blagoslovom z Najsvetejšim, nadaljevali pa smo ga v prostorih župnijskega doma sv. Mihaela, ob dobrotah, ki so nam jih tokrat pripravili gostitelji.
Drago Juteršek dadi
Marko Pajk - novi župnik v farah Blagovica in Šentožbolt
Občni zbor Kulturnega društva (KD) Janko Kersnik Lukovica
V petek, 4. maja 2012, ob 19.30 je potekal občni zbor v sejni sobi KD Janka Kersnika v Lukovici. Zbor je protokolarno vodil delovni predsednik Franci Capuder. Predsednik KD Niko Capuder je poročal, da deluje samo MoPZ zelo aktivno, za obujanje dramske skupine pa se ni naredilo dovolj, saj je starejšim članom zmanjkalo volje in motivacije. Za ponovni zagon dramske skupine bi potrebovali mlajši kader, ki ga trenutno ni na obzorju, ali pa ga ne znamo privabiti. Vse člane KD, ki bi hoteli v tej smeri kaj premakniti, ali vedo za koga, ki bi želel delati v dramski sekciji, naj to sporočijo, da naredimo premik v tej smeri. Prav tako ne delujeta mladinski pevski zbor in mladinska dramska sekcija.
Po tem ko je bil 5. decembra 2011, na cesti Moravče - Krtina, za gospoda župnika Jožefa Vrtovška, usoden trk tovornjaka, sta po nekaj tednih župniji Blagovica in Šentožbolt
dobili novega župnika Marka Pajka, ki je v naših krajih že od začetka leta 2012.
Preden je bil po nadškofovem pooblastilu umeščen v novo službo, ki jo je začel opravljati 1. januarja 2012, je Marko Pajk od 1. avgusta 2011 kot duhovni pomočnik služboval v župniji Stara Loka v Škofji Loki. Na dan pogreba Jožefa Vrtov-ška, in sicer 9. decembra 2011 je izvedel za ponujeno mesto, po treh tednih pa je bil dokončno premeščen v naše kraje. Meni, da so ga farani lepo sprejeli in bili veseli, da so razmeroma hitro dobili novega župnika, ki je začel opravljati svojo funkcijo. Pravi, da občuduje veliko delo, ki ga je opravil župnik Jožef Vrtovšek pri obnovah cerkva, v prihodnje pa namerava ustanoviti župnijski pastoralni svet, saj ga trenutno v farah ni. Prav tako je bil Marko Pajk prisoten pri birmah v Blagovici in Šentožboltu, ki sta bili v soboto 12. maja 2012. V Blagovici se je na sveto birmo pripravljalo štirinajst otrok, v Šentožboltu pa jih je bilo pet. Pred samim obredom so se pripravljali z devetdnevnico, imeli pa so tudi enodnevno duhovno obnovo v prostorih Darsa v Blagovici.
Lea smrkolj
O delu dramske skupine je poročal Niko Urbanija, ki v letu 2011 ni pripravila nobene predstave. Dva člana skupine sta pripravila zabaven skeč in ga uprizorila na prireditvi ob obletnici Lovske družine Lukovica. Nekaj članov je sodelovalo pri raznih prireditvah v občini Lukovica - pomoč pri razsvetljavi in ozvočenju. Nove člane je težko pridobiti. Vsi so preveč obremenjeni s študijem, službami in družinskimi obveznostmi. Nekaj se jih zanima in bi radi sodelovali pri predstavi, vendar ne bi vodili oziroma organizirali predstave. Še bomo poskušali pridobiti ljudi za sodelovanje in spet obuditi gledališko dejavnost v našem kraju. Predsednik MoPZ Franci Capuder je poročal o dejavnosti zbora, ki je v letu 2011 pričel s pripravami na svojo 50-letnico. S programom božičnih in koledniških pesmi smo gostovali v Polju pri Ljubljani, Zlatem polju pri Kranju in v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, na medobčinski reviji in odšli na balkansko turnejo. V Beogradu smo začeli s projektom Petje v Plečnikovih cerkvah kot rdečo nit naše petdesetletnice. V maju smo gostili avstrijsko žensko vokalno skupino Auricula, peli v zamejstvu v Števerjanu, na Veliki planini domžal-
skim planincem, lovcem pa v Šentvidu. Gospodu Močniku smo ob njegovi 75-letnici peli na koncertu z drugimi zbori v Cerkljah na Gorenjskem. Konec oktobra je prišla v goste angleška moška pevska skupina Voicemail. Ob dnevu spomina na mrtve smo peli v Lukovici in na Prevojah, po božiču pa v Cerkljah na Gorenjskem sodelovali pri maši za domovino, nato pa imeli samostojni koncert na Ljubljanskem gradu. Kot gostja je nastopila Ljoba Jenče. V tem letu nam je uspelo pridobiti evropska sredstva za nove obleke, ki jih bomo nabavili ob osrednji proslavi ob 50-letnici. Izvoljen je bil novi izvršni odbor: predsednik Niko Capuder, podpredsednik Franci Capuder, tajnica Marijana Grošelj, blagajničarka Sonja Urbanija, člani Petra Grošelj, Stane Dolinšek in Viktor Jemec. Načrt dela predvideva septembra ustanoviti dekliški pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Simone Burkeljca in članice društva Petre Capuder. MoPZ jeseni nadaljuje s petjem po ostalih Plečnikovih cerkvah. Franci Capuder je ob 50-le-tnici zbora dobil županovo plaketo. KD želimo novega zagona v veselje občanom.
viKTOR Jemec
Dr. Stanislav Beuk
O dr. Stanku Beuku je Rokovnjač že pisal in sicer v letu 2009, ko smo mu na pobudo takratnega predsednika Lovske družine Lukovica Tomaža Cerarja v Šentvidu pri Lukovici, ob 36. srečanju slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov, postavili tudi spominsko obeležje. Že takrat smo lahko izvedeli nekaj osnovnih podatkov o tem velikem človeku. Pa verjetno ne bo nič narobe, če se nanj še enkrat spomnimo, saj hodimo mimo njegovega spomenika, pa večina verjetno ne ve kaj dosti več povedati o njem kot to, kar je na tem spomeniku tudi zapisanega. Spomenik stoji danes tam, kjer je bil nekdaj šolski vrt. Stoji pred parkiriščem, kjer je nekdaj stala šentviška šola, ki je bila prvi za šolske potrebe zgrajeni objekt na prostoru naše današnje občine. V tej šoli, ki so jo med vojno jeseni 1943 požgali partizani, je v letu 1874 kot učitelj omenjen France Beuk.
Ta je v času svojega službovanja stanoval s svojo družinico v hiši pri Peregrinu ali tudi kot se je reklo pri Bekslerju v Šentvidu. Te hiše ni več, ker jo je leta 1958 porušila zdajšnja glavna cesta. Kot zanimivost: hrib, kjer je danes šentviško pokopališče, se imenuje Bekslerjev hrib, saj je bilo zemljišče za pokopališče prvič odkupljeno od te hiše v letu 1817, drugič 1926 ter ponovno pred kratkim že za tretjo širitev. In v tej Bekslerjevi hiši se je 2. maja 1875 rodil dr. Stanislav Beuk (večkrat zapisan tudi kot Bevk). Težko je to zagotovo trditi, a lahko si predstavljamo, da je mlademu Stanku okolica Šentvida z bujnim živalstvom in rastlinjem, gozdovi in močvirji, travniki in polji, vcepila voljo in zanimanje za biologijo, kar mu je kasneje postalo tudi izobrazba, poklic in življenje. Stanko je leta 1894 v Ljubljani maturiral in po maturi odšel na študij na Dunaj, kjer je doštudiral biologijo in iz biologije leta 1899 na Dunaju tudi doktoriral. Po študiju se je še dodatno izobraževal na Zoološki postaji v Trstu ter na tečajih naravoslovja na univerzah v Gradcu in Innsbrucku. Sledil je očetovim stopinjam, z željo po profe-suri, in leta 1902 napravil profesorski izpit. Zaposlil se je na prvi slovenski realki v Idriji, kjer je leta 1904 postal tudi njen drugi ravnatelj in hkrati najmlajši ravnatelj v takratni Habsburški monarhiji. Ravnateljsko službo v Idriji je opravljal do leta 1917, ko je postal ravnatelj druge državne gimnazije v Ljubljani. V Idriji si je vsa leta prizadeval za razvoj prve slovenske realke - gimnazije in za njen čim bolj slovenski značaj. Po nastanku kraljevine SHS je postal vodja prosvetnega oddelka pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Bil je eden od prvih varuhov narave, saj je bil ustanovitelj in prvi predsednik Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri muzejskem društvu v Ljubljani. Seveda se je kot javni delavec znašel tudi v primežu takratnih, pa za nas še vedno običajnih slovenskih političnih razprtij. Tako 21. avgusta 1924 glasilo učiteljev Učiteljski tovariš povzema časopis Slovenski narod, kjer je bilo zapisano:
Nekdanja šola v Šentvidu, na mestu današnjega parkirišča fotografirana proti cerkvi sv. Vida, ki stoji za njo.
»Pred kratkim smo prinesli novico, da je prosvetni minister dr. Korošec telegrafično odstavil dosedanjega šefa prosvetnega oddelka za Slovenijo dr. Stanislava Beuka. Na njegovo mesto pa postavil nekdanjega predsednika višjega šolskega sveta prof. Vadnjala, ki ga je s tem vsej javnosti predstavil kot zaupnika klerikalne stranke. Brez dvoma so prosvetnega ministra napotili do tega, za naše šolstvo in prosvetno delo, sploh za udejstvovanje ustavne države, ideje pri šolski vzgoji, usodnega koraka strankarski, osebno - partizanski motivi. Menda ni poštenega človeka, pa naj si bo te ali one stranke, ki bi mogel dosedanjemu načelniku g. dr. Bevku očitati nekorektnosti in pristranosti v njegovem službenem poslovanju. Nasprotno: poznamo ga iz dobe, ko je kot predsednik višjega šolskega sveta vršil na včasih kaj burnih sejah, te korporacije svoj nelahki posel, z izredno taktnostjo in obzirnostjo. Sled svoji pravicoljubnosti in objektivnosti je moral včasih celo pri svojih političnih somišljenikih čutiti očitek »klerikalnosti« češ, da se preveč ozira na Slomškarje in zapostavlja člane UJU, sled naklonjenosti "klerikalcem«. Tako se je Beuk znašel v kolesju predvojne politične napetosti, o kateri smo lahko prebrali in ki je iz razprtij že kazala na usodne dogodke, ki so se dogajali v času 2. svetovne vojne. Iz vsega lahko preberemo, da so ga stanovski kolegi izredno spoštovali in visoko cenili, sam pa je bil politično, kakor bi danes to lahko imenovali, levo sredinski z naklonjenostjo do desne sredine. Kakor koli, odločitev ministra Korošca mu je onemogočila nadaljnje javno delovanje in šele 1945 se spet pojavi v javnem delovanju kot šef oddelka za visoke šole v Ministrstvu za prosveto Slovenije. Temu bi lahko v današnjem jeziku rekli »državni sekretar za visoko šolstvo«. Seznanjeni smo že s tem, da je bil navdušen lovec in ribič ter kot znanstvenik in strokovnjak soustanovitelj revij Lovec in Ribiško lovski vestnik. Za sabo je pustil obsežno poljubno znanstveno pisateljsko delo, s katerim je želel zbujati ljubezen do narave. Napisal je celo vrsto šolskih in drugih knjig: Botanika, Prirodo-pis, Zdravilne rastline, Vretenčarji iz Slovenije, Lovski vodič, Domače živali in njihov izvor ... Bil je prvi pisec slovenskih učbenikov s področja biologije za srednje šole. Poleg tega pa je napisal tudi prek 3.000 strani prispevkov v različnih slovenskih časnikih in nekaj razprav tudi v nemškem jeziku na Dunaju. Naš rojak, na katerega smo lahko ponosni, je umrl v Ljubljani 1. marca 1956.
Matej Kotnik
POZ DR-A V 12 ST. VIDA PR.Ï LUKOViG!
Hiše na razglednici v Šentvidu z desne proti levi: Pevčeva hiša, v ozadju šentviška cerkev, nato Tončeva hiša, ter Bekslerjeva ali Peregrinova hiša v kateri se je rodil dr. Stanislav Beuk.
Ivana Grošelj - superbabica iz Dupelj
Ljudje, ki že pošteno korakajo po drugi polovici svoje življenjske poti, so prava zakladnica zgodb, življenjskih modrosti, davno pozabljenih znanj in veščin, neskončna knjiga spominov. Tako bogato je tudi življenje Ivane Grošelj, Johanca ji pravijo, ki si ne more zamisliti, da je kje lepše živeti kot v njenih rodnih Dupeljnah. Še vedno redno zahaja v potujočo knjižnico in ravno ob enem njenih obiskov sem jo zaprosila, da mi pove svojo življenjsko zgodbo. Seveda je pristala in me prijazno povabila v svoj dom.
Topel, sončen pomladni dan, zeleni travniki in gozdovi, na travnikih cvetoče ivanjščice, ki jih obletavajo čebele in prisrčna hišica skoraj sredi gozda, tu prebiva s svojo hčerjo Ivanko moja gostiteljica gospa Johanca. Ravno je krmila svoje tri kokoši, okrog nje se je sprehajal Muri, rahlo osiveli hišni čuvaj. Seveda je pogovor stekel na sončnem malem balkonu, ob šelestenju ozelenelega drevja, ki je klepetal z vetrom. Prinesla je zvezek, rekoč: »tukaj so moji spomini, ki sem jih začela pisati, da vam bo lažje pri sestavljanju moje zgodbe«. Pisalo se je davnega leta 1926, ko sem v visoki gorski vasici, tik pod gozdom, v revni bajtarski hiši, neke hladne novembrske noči od 21. na 22. zagledala luč sveta. Prijokala sem v družino, kjer so živeli babica, moja mati seveda, tri že odrasle sestre in petletni brat. Ker je bilo pri hiši dovolj odraslih, jaz pa najmlajša, je razumljivo, da so me crkljali in mi dali še zraven ljubkovalno ime Johanca, ki se je obdržalo in me še danes vsi naokrog kličejo s tem imenom. Spomnila sem se, da sva z voznikom kombija tudi letos dobila ob velikonočnih praznikih butarici od Ivane. Povprašam jo, koliko časa že dela butarice in pove mi, da jih zna že zelo dolgo. Naredi jih tudi vsem vaščanom in jim zažuga (kakor je tudi nama), da jih morajo nesti v cerkev k žegnu. Tudi bakle ob božiču jim naredi in tudi s temi morajo na predvečer božiča k polnočnici. Sedaj pa uči predvsem mlade delati tako butarice kot bakle, da bodo znali sami. Ob njihovih prvih manj spretno narejenih izdelkih jih bodri, da bodo vsakokrat boljši, kajti le vaja naredi mojstra. Njena posebnost so tudi jaslice. Pove, da jih je naredila prek pet tisoč. Ja, prav ste prebrali. Delati jih je začela leta 1979, ko se je upokojila. Za to prili-
ko je kupila motorno žago in šla sama v gozd po ta pravi drevesni štor, ga odžagala, naložila v avto in doma na cirkularki ustrezno obdelala in potem dokončala še ročno, kar je bilo treba. Dokupila je le lučke in figurice.
Od nekdaj rada bere
Povprašala sem jo, ali že od nekdaj rada bere? »Moja mama je zelo rada brala. Sedela je za pečjo, jaz pa ob njej ležala in jo poslušala, ko je brala na glas ob slabi svetlobi leščebre. Spomnim se dobro, bila je prva izdaja knjige Ruska cesarica Katarina. Knjig takrat ni bilo, prebralo se je vse, kar je bilo napisanega, večkrat. Kasneje smo pri Mežnarju v Rafolčah dobili še pet knjig z naslovom Pota ljubezni. Vse smo neštetokrat prebrali.«
Spomini pohitijo dalje, ko je Ivana hodila v šolo. Iz vse vasi so se v dolini zbrali otroci, ka-
kšnih petnajst vseh skupaj, se najprej pomenili o tekočih dogodkih, ki so seveda pomembni za tako malo otročad in odhiteli v pet kilometrov oddaljeno šolo na Brdu. Zaupa mi, da so si pošto skrivali kar pod določenimi kamni in drevesnimi koreninami ob poti. Nižji razredi so imeli pouk po dva razreda skupaj in to popoldan. Pozimi pa je včasih tako medlo, da so jih prišli iskat starši, da se ne bi kje izgubili in še temno je bilo.
V svojih spominih nadaljuje: Ko sem se pričela zavedati sama sebe, sem ugotovila, da pri nas ni tako kot pri sosedih. Namreč, nekaj manjka. Otroci, s katerimi sem se družila, so veliko govorili o svojih starših, posebno so občudovali očeta, jaz pa tega nisem imela in nihče mi ni znal prav povedati zakaj. Obrnila sem se na mater in ona mi je lepo obrazložila, rekoč: »Veš, moj oče in mati sta kupila tole hišo, ko je bila že precej uboga, vendar sta jo popravila, kolikor sta mogla. Od šestih otrok sem jaz najmlajša, vsi starejši bratje in sestre so odšli za zaslužkom v Avstrijo. Leta 1909 pa se je pri hiši ustavil postaven fant, ki mi je bil zelo všeč. Še isto leto sva se poročila. Tisti časi pa so bili težki, zaslužka ni bilo in oče je šel za kruhom v Ameriko.« Johančin oče se je sicer vrnil domov, ker pa spet ni bilo dela, je spet odšel nazaj čez lužo. In tako še dvakrat. Vmes pa so se rojevali otroci, Johanca je bila zadnja, peta. V tem obdobju se je pričela in končala prva svetovna vojna. Oče se je dokončno vrnil domov že star, bolan in utrujen. Leta 1938 je postavil prvo kapelico, ko so imeli v vasi novo-mašnika. Ta kapelica stoji še dan današnji. In k tej kapelici, mi pove Johanca, hodijo še vedno maja vsi vaščani k šmarnicam. Po očetovi vrnitvi je bilo življenje malce lažje. Vzeli pa so v rejo tudi prvega rejenca (vseh skupaj jih je bilo 34). Nekatere so šli iskat v Ljubljano v Dečji dom. Ti so ostali do tretjega leta, nato so dobili drugega šestmesečnega otročka. Bili so pa tudi tisti, ki so jih vzeli privatno. Ti so po
navadi ostali, dokler se niso poročili in odselili. Johanca je pridno obiskovala šolo, v šoli je bil obvezen predmet tudi verouk, ki ga je imela zelo rada, saj je znala staro zavezo na pamet. Žal pa je bil tako, da so otroke iz revnejših družin starši lahko po dopolnjenem štirinajstem letu vzeli iz šole. To je doletelo tudi njo in bilo ji je zelo hudo, ker je šolo imela rada in bila vseskozi prav dobra. Spomni se, ko jo je učiteljica poslala domov, je vso pot prejokala. Časi so bili takrat taki, da je bilo vedno preveč lačnih ust pri hiši in iz revnejših družin so hodili tako k bogatim v tabrh ali pa služit. Prišla pa je druga svetovna vojna, ki se je še kako dotaknila tudi vasi Dupeljne. Neštetokrat je pokalo vse dni od jutra do mraka. V gozdu za njeno hišo je bila znana Lukova bolnica, ki so jo sovražniki po zelo vztrajnem in temeljitem iskanju na žalost našli in postrelili veliko ranjencev. Le peščici je uspelo ubežati. Drugače pa je vas držala skupaj tudi vso dolgo vojno in med njimi ni bilo človeka, ki bi izdajal. Povojna leta so bila težka, vendar na nek način tudi lepa. Johanca je bila, kakor nešteti drugi, vključena v mladinsko organizacijo, kjer so se ukvarjali z mnogimi dejavnostmi, tudi igro.
Tako je leta 1947 skupaj z igralsko skupino igrala v rodni vasi pod kozolcem svojo prvo igro z naslovom Vdova Rošlinka, ki so jo igrali tudi v Lukovici v Slaparjevem domu. Z naslednjimi igrami so nastopali še drugje po bližnji okolici.
Tudi Johanca odide za boljšim kruhom
Ivana je kmalu ugotovila, da doma ne bo dovolj kruha in je šla s svojo šestletno hčerjo v dolino, najprej v Domžale in nato v Kamnik. V Kamniku pri Lectarju (svečarstvo Stele Kamnik) je ostala štirinajst let, tu se je tudi zelo veliko naučila, tudi delati butarice in bakle. Delali so sveče in druge stvari iz voska, si pomagali na razne načine, kajti ustreznega materiala ni bilo lahko dobiti. Hči je doštudirala in se osamosvojila v času njenega službovanja v Kamniku. Gospodar je Ivano zelo spoštoval ter znal ceniti njeno pridnost in poštenost. Dobila je lepo posojilo, s katerim si je kupila v Dupeljnah zemljo in zgradila skromen, a topel dom. Ne pozabi povedati, da so ji tudi sova-ščani zelo veliko pomagali. Dali so ji ves grušt in pomagali zidati.
Superbabica Johanca
Ko se je Johanca priselila nazaj v Dupeljne, je ugotovila, da bo že potreben avto in šla delati vozniški izpit pri dvainpetdesetih letih. V svoji tridesetletni vozniški karieri je zamenjala kar sedem avtomobilov. Če se ji ne bi pred petimi leti pripetila prometna nezgoda, za katero je bilo krivo poledenelo vozišče, kdo ve, ali ne bi še danes sedla za volan. Za marsikaj je navdušila vaščane, posebej mlade. Z njimi je šla v maškare, kar daleč naokrog. Kaj vse še zna tale dupeljnška Johanca. Tudi lan treti in z njim tkati blago. Kolovrat je še na podstrešju, pravi. Povedala mi je, da jo je oče že pri sedmih letih naučil igrati karte. Najprej je znala igrati šnops in ga z njim dostikrat igrala. Tudi z mano je bila pripravljena zaigrati kako igro, žal mi karte nikoli niso šle prav dobro. Zna pa še marsikatero kvartopirsko igro. Še sedaj včasih sama igra pasjanso. Dandanašnji je elektrika v hiši samoumevna. Že kakšna ura brez nje povzroči pravo paniko. Zato bom ta prispevek končala s spomini iz Ivaninega dnevnika, kako so v vasi dobili tistega davnega 1938. leta elektriko. Tako je prišlo leto 1938 in sosedov sin je imel novo mašo. Za to slovesnost je oče sezidal kapelico, pod kozolcem pa naj bi se odvijala vsa prireditev. V ta namen je žlahtnik od novomašnika, pripeljal iz Ljubljane velik kip srca Jezusovega, ki so ga postavili v kapelico. Obenem pa je od oblasti izprosil, da smo prvi v vasi dobili elektriko. Oh kako je bilo to lepo. 14 dni so delavci postavljali drogove in v vsako hišo potegnili napeljavo in priključek za toliko žarnic, za kolikor si zaprosil. Pri nas smo dobili tri luči. Gospa Ivana, hvala za lepo dopoldne, ki sem ga preživela v vaši družbi, hvala za vašo zgodbo, ki je še veliko daljša, ki je še polna vaših pisanih spominov, ko je še veliko zanimivih stvari, zapisnih v vaših spominih, prostor v časopisu pa omejen. Naj bo vaše življenje polno lepih trenutkov.
Milena Bradač
1. maj - praznik več ali manj dela
Kot že kar nekaj let je tudi letos godba Lukovica igrala na dan pred 1. majem po krajih naše občine. Kot mi je povedal predsednik godbe in hkrati tudi podžupan občine Lukovica Bojan Andrejka, godbeniki sami določijo kraje, kjer bodo opravili svoje nastope kot nekakšno budnico. Za našo KS so letos določili Krajno Brdo.
Prav v trenutku napovedane ure in prihoda avtobusa, s katerim potujejo po občini, se je nenadoma ulilo z neba tako, da bi človek mislil, da ja ne boste hodili od doma poslušati njihovih zvokov. S prvo zaigrano skladbo so kar pregnali nevihto, posijalo je sonce in že so se postavili v vrste kot so vajeni. Igrali so zelo sproščeno, saj ni bilo razloga, da bi imeli tremo pred tako »številčno« množico poslušalcev. Na hitro sem izračunal, da smo bili počaščeni s skladbami godbe, saj so za vsakega poslušalca igrali trije godbeniki. Kot običajno, smo tudi letos organizirali skromno pogostitev nastopajočih. Stroške le-te krije KS Krašnja, za izvedbo pa je poskrbela družina Brede in Tonija Pestotnika s Krajnega Brda 12, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem - zato je bil prigrizek izključno domače pridelave.
Odmerjen čas je hitro potekel, oboji smo bili zadovoljni, zahvalili smo se drug drugemu z željo, da se še kdaj dobimo. Vsem, ki niso prišli na predpraznično srečanje, je lahko žal, upam, da se do prihodnjič, ko bomo spet v Krajnem Brdu gostili godbo, le spreobrnejo in opogumijo ter se pridružijo ljubiteljem tudi te zvrsti glasbe in druženja. Prisoten na vseh prvomajskih nastopih godbe v KS Krašnja
Franc Novak
Člani AMD Lukovica glasni že v zgodnjih jutranjih urah
AMD Lukovica je organizirala prvomajsko budnico po občini Lukovica, ki se je je v lepem vremenu udeležilo 73 motoristov in avtomobilistov.
Zbrali smo se v Lukovici in nato v strnjeni koloni obiskali kar precej vasi po občini, kjer so nas občani lepo sprejeli. Z vožnjo smo zaključili pred vulkanizerstvom Lenček na Prevojah, kjer smo nadaljevali druženje ob pogostitvi g. Dušana, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. Za sprejem se zahvaljujemo tudi osebju Bara Pr Mih.
Majda Kočar
Prvomajski golaž
Trideseti april, upali smo, da bo naslednji dan lep in sončen. Ura je bila 8 zvečer, ko so stekle priprave za prvomajski golaž. Kajti, kot že 13 let smo ga tudi letos pripravili okoli 100 litrov. Golaž se je pripravljal zelo pozno v noč. Zjutraj ob 8.00 je bil kotel z golažem že ob Gradiškem jezeru, kjer je bil že pripravljen za obiskovalce. Dobil ga je lahko vsak, kdor ga je želel. Letos smo popestrili praznovanje še s konjeniki, ki so obiskovalce popeljali z zapravljivčkom ali vozom okoli jezera. Tudi pijače in domačih kmečkih dobrot ni manjkalo. Lepo se zahvaljujemo konjenikom, ki so sodelovali pri praznovanju prvega maja. Vabljeni tudi naslednje leto na prvomajski golaž!
TD Preserje JERiCA Cerar
dent
d.0.0.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
Motorist VARNO na cesto 2012
V želji, da bi se zgodilo čim manj nesreč, so se člani AMD Lukovica odločili, da tudi v tem letu pripravijo akcijo Motorist VARNO na cesto 2012. K sodelovanju so poleg krovne organizacije AMZS povabili še predstavnike policije, gasilcev iz Centra požarne varnosti Domžale, reševalca na motorju in tako na prostoru pred Avtomehaniko Kve-der pripravili res poučen dan, namenjen večji varnosti motoristov in ostalih udeležencev v prometu.
mu vremenu, saj je med prireditvijo tudi malce rosilo, se je zbralo veliko število motoristov in drugih, da so spoznavali pasti vožnje z motorji, tako teoretično kakor praktično, in ob pomoči inštruktorja policije še okrepili svoje znanje. Da bi dal malce korajže vsem motoristom, je prvo vožnjo, potem ko je opravil formalnosti, rud si alkotest opravil kar predsednik AMD Lukovica Jože Cerar in inštruktor je bil zadovoljen z njegovo vožnjo, ki je bila hitra in varna obenem. Kaj moremo, človek obvlada motor, a lahko pride tudi do presenečenj, ki jih ne moremo predvidevati. Poleg spretnostne vožnje smo si lahko ogledali še specialna vozila policije in gasilcev ter motor reševalca in ob tem spoznavali
Akcija Motorist, varno na cesto 2011 je navdušila mnoge, zato so se tokrat v želji narediti korak naprej v varnosti člani AMD Lukovica odločili, da s sodelovanjem tistih, ki največkrat priskočijo na pomoč, pripravijo še bolj zanimivo in pestro akcijo Motorist, varno na cesto 2012. Tako smo na ploščadi za Avtomehaniko Kveder spoznavali preventivno delo policije, delo gasilcev in reševalca na motorju žal že na kraju prometne nesreče. Program srečanja je obsegal predstavitev varne vožnje z motorji in nudenje pomoči ponesrečenim ter dela policije na področju preventive in Centra požarne varnosti Domžale. S skrivnostmi vožnje z motorjem nas je spoznaval policist inštruktor, nad vsem pa so bedeli reševalec na motorju in člani AMD Lukovica. Na začetku motoristične sezone je še kako pomembno obnoviti in ponoviti nekaj osnovnih znanj, prepotrebnih za varno vožnjo z motorjem, kajti čez zimo marsikaj pozabimo in sobotno srečanje 22. aprila je bilo kar pravi čas, saj prihajajo dnevi, ko bo na naših cestah vse več motoristov. Kljub ne preveč lepe-
tudi delo v zanimivih poklicih. Dogajanje, ki ga je pripravilo Avto moto društvo Lukovica ob pomoči Avtomehanike Kveder, je bilo namenjeno tudi mlajšim, saj je bil na voljo simulator vožnje z motorjem in mnogi tehnični pripomočki, kamor zagotovo spada tudi radar hitrosti. Čeprav nam znanja nudenja prve pomoči niso neznanka, je bilo snemanje čelade ponesrečenemu motoristu ob nesreči malce trši oreh, kajti zavedati se moramo, da če nismo vešči opravila, raje poskrbimo za zavarovanje nesreče in prost prehod reševalcev, kajti nestrokovni poseg lahko naredi več škode kot koristi. Preventivna akcija bo dosegla svoj namen, če bo le kakšna nesreča manj in bodo zgoraj navedeni sodelavci zato imeli manj dela. Tokratno akcijo je poleg vseh sodelujočih podprla tudi krovna organizacija AMZ Slovenije v želji za res varno vožnjo vseh udeležencev v prometu..
Drago Jutersek
ODPRTJE MOTORISTIČNE SEZONE
Člani MK Rokovnjači na prvi letošnji vožnji
Že prav poletno vreme med prvomajskimi prazniki nas je vse motoriste vabilo na vožnjo.
V	moto klubu Rokovnjači smo tudi letos organizirali skupinsko vožnjo za vse motoriste, kot uradno obeležitev začetka motoristične sezone.
Zbor za otvoritveno vožnjo je bil v Krašnji pod Lipo, v sredo, 2. maja, ob 10. uri, od koder je kolona prek 30 motorjev peljala po trasi: Trojane, Prebold, Marija Reka, Trbovlje, Zagorje, Izlake, Kandrše, Moravče, Prevo-je. Krajši postanek za skupinsko fotografijo smo imeli na Mariji Reki ob lovskem domu. Zaključek otvoritvene vožnje je tradicionalno potekal v idiličnem okolju Zelenega gaja, kjer so naši pridni člani že pred prihodom kolone motociklov začeli s pripravami pogostitve. Vreme nam je bilo naklonjenu tudi v popoldanskih urah, tako smo se vsi v miru, brez hitenja in pogledov v nebo, podružili in najedli okusnih dobrot z žara Zavoda Jerman, ki se mu tudi zahvaljujemo za pomoč pri pripravi zakuske!
V	nadaljevanju se v moto klubu pripravlja tradicionalna krvodajalska akcija »MOTORIST ZA ŽIVLJENJE«, ki bo potekala v ponedeljek, 4. junija, na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, kamor ste vsi lepo vabljeni!
Majda Kočar
DROGE? NE, HVALA!
V sodobnem svetu se od posameznika zahteva vse več in se ga vse manj razume. Marsikatera vrednota je povezana z uspehom, s storilnostjo, z uveljavljanjem. In tako v želji po uspehu, zadovoljstvu, ali pa da morda pobegnejo za trenutek v drugačen, lepši svet, vse več ljudi posega po »bližnjicah«, ki jim rečemo droge. Droga, ki je lahko naravno ali umetno pridobljena, je sredstvo, ki zaradi svojih sestavin in učinka spreminja počutje, vedenje in razmišljanje. Značilno za droge je tudi, da se jih telo hitro privadi. Ločimo jih glede na izvor in način obdelave.
Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se pojav različnih drog razširja tudi med našimi mladimi. Tudi med osnovnošolci. Starše želimo opozoriti, da si naj ne zatiskajo oči, da naj bodo pozorni na vedenje svojih otrok, na spremembe v njihovem obnašanju. Na OŠ Janka Kersnika Brdo pripravljamo razširjeni roditeljski sestanek vseh razredov, ki bo v ponedeljek, 28. maja 2012, ob 17.00 na OŠ Janka Kersnika Brdo. Na sestanku se bodo najprej predstavili učenci, nato pa bo spregovoril tudi policist kriminalist s PP Domžale, ki bo predstavil, na katere stvari moramo biti še posebej pozorni, kako lahko otrokom pomagamo in predvsem, kako lahko otroke obvarujemo. Naša želja je posredovati podatke in utemeljene informacije, saj brez ustreznega znanja tudi ni svobodne
izbire in odločitve. Zavedamo se, da zgolj eno srečanje ne bo zadosti v preprečevanju zlorabe drog, je pa delček v mozaiku preventivnih aktivnosti. Vsi skupaj, zaposleni in starši, smo lahko z učinkovito preventivo in skupnim sodelovanjem v aktivnostih s področja preprečevanja zlorabe drog uspešnejši, saj je skupen cilj vseh nas zdrav in uspešen otrok.
SiMONA BURKELJCA V.D.RAVNATELJiCE
OŠ Janka KERSNiKA Brdo
Telefonska številka, kamor lahko pokličejo tisti, ki opazijo v svojem okolju preprodajalce drog, je 080 1200. Policija zagotavlja, da klic ostaja anonimen.
Občinska gasilska orientacija v Rafolčah Skupinsko branje s psom
V soboto, 12. maja 2012, je v Rafolčah potekalo občinsko mladinsko gasilsko tekmovanje v orientaciji. Tekmovanje je organizirala Komisija za mladino Gasilske zveze Lukovica in k sodelovanju povabila tudi gasilske zveze Domžale, Mengeš in Moravče. Tako se nas je na igrišču v Rafolčah zbralo 110 ekip ali povedano drugače 330 otrok in okoli 60 spemljevalcev ter 60 sodnikov in redarjev.
Z učenci OŠ Roje smo se v sodelovanju s Knjižnico Domžale udeležili skupinskega branja s psom. Delavnica je bila organizirana trikrat. Udeležilo se jo je 15 učencev iz šolskega programa in 22 učencev iz oddelkov. Delavnico
Tekmovanje je sestavljeno iz orientacije po karti in gasilskih disciplin kot so spajanje cevi na trojak, prenos vode, hitro zvijanje cevi, vezanje vozlov in navezava orodja, ter poznavanje topografskih znakov in naprav za gašenje. Zmagovalci so pokazali veliko mero spretnosti in izna-dljivosti pri iskanju najhitrejših poti do cilja ter veliko gasilskega znanja na kontrolnih točkah. Prav tako so se po dve ekipi iz vsake kategorije uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je bilo 19. maja 2012 na Primskovem (Šmartno pri Litiji). Na tem mestu sem dolžan tudi zahvalo Športno turističnemu društvu Rafolče, še posebej njegovemu predsedniku Stanetu Brazniku za uporabo igrišča z vso pripadajočo opremo. Posebna
zahvala tudi Marku Kvedru za uporabo dvorišča in garaže ter vsem prebivalcev KS Rafolče za potrpežljivo spremljenje otroškega vrveža po vaseh, travnikih in gozdovih. Zahvala gre tudi vsem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi tekmovanja, kajti organizacija je bila res zahtevna in brez vas nikakor ne bi mogli izpeljati tako velikega in po odzivih tudi uspešnega tekmovanja. Ob tej priložnosti še enkrat povabim mlade od 6. do 18. leta: pred nami je letos še nekaj tekmovanj, zato se lahko oglasite pri vaših gasilskih domovih oziroma mentorjih in se nam pridružite, vsak od vas je dobrodošel.
ZORAN Dernulovec PREDSEDNiK KOMiSiJE ZA MLADiNO PRi GZ LuKOViCA
je vodila vodnica terapevtskih živali Nina Ilič s svojim psom Rikom. Vsem učencem je vodnica najprej predstavila psa in njegovo nego. Nato smo se posvetili branju. Nekateri učenci, ki so brali, so na trenutke brali odločneje in glasneje. V pasji družbi smo se vsi prisotni zelo sprostili in umirili. Nekateri učenci so pri božanju kužka pokazali večjo nežnost, ki je sicer ne. Bolj so kontrolirali gibe rok in prstov. Menim, da je ta delavnica pozitivno vplivala na učence. Bodisi kot spodbuda za branje ali za izkazovanje nežnosti in učenja, kako se ravna s kužkom.
Katja Mlakar, Oš Roje
Študentski klub Domžale
Hitro, pot pod noge, gremo na zrak!
Kakšni čudoviti dnevi so za nami, upam, da ste jih izkoristili, kot se je le dalo. Če pa niste bili pretekli mesec nič namensko zunaj na svežem zraku, niste šli niti enkrat v naravo ali se niste nikoli načrtno nastavili nežnim popoldanskim sočnim žarkom, pa je skrajni čas, da to tudi naredite. Če vam
bo kdaj primanjkovalo idej, kako preživeti čas na svežem zraku, pa le vprašajte nas. V Študentskem klubu Domžale smo vsak trenutek pripravljeni, da svetujemo in pomagamo pri niti ne tako težkih odločitvah. Dogodki, ki jih organiziramo, so poleg uporabniku, tudi vedno denarnici prijazni.
Zato le pojdi z nami ven, razmigaj telo in duha. Če gibaš s prvim, telovadiš tudi z drugim. Konec maja tako ponujamo badminton turnir v Ljubljani, kjer bo poskrbljeno za pijačo in jedačo, izvzete ne bodo niti lepe praktične nagrade za vse udeležence, pa še razmigali se bomo. Za večje avanturiste pripravljamo paintball v Domžalah in z njim odpremo spomladansko streljaško sezono na gozdnem poligonu. Le tek, brez streljanja, pa vas čaka na že na 32. Maratonu Radenci. Preizkusite se lahko na 42 km, 21 km ali 10 km dolgi trasi in s tem postanete tudi vi del tradicije. Na Bizeljsko pa bomo 29. maja odpeljali naše kolesarske navdušence.
Še več informacij, kako preživeti prosti čas, vas čaka na www.studentski-klub.si. Zato le hitro, pot pod noge, poklikaj na spletno stran in hop, gremo skupaj na zrak!
Ana strnad
Šola v naravi za 3. razrede
Prišli smo v Strunjan. Tam smo bili 5 dni. Tam smo se igrali, plavali, imeli pouk, počitek, kosilo, malico, zajtrk, popoldansko malico, razne aktivnosti in večerni pohod. Ko smo se zbudili, smo se oblekli in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo se šli kopat. V sredo smo dobili plavalne kapice. Ko smo se šli v petek kopat, je učitelj Maj ocenjeval plavanje. Osvojila sem srebrnega delfinčka. Želim si, da bi šli še velikokrat v hotel Salinero.
Neža Saje 3. b
Prejšnji teden smo bili v šoli v naravi. Bili smo v Strunjanu. Imeli smo se zelo lepo zaradi učiteljice. Zjutraj smo imeli telovadbo. Potem smo imeli orientacijo. Potem šele zajtrk in počitek. Potem po počitku kopanje in po kopanju kosilo. Po kosilu smo odšli na igrišče ali smo imeli kosilo. Želim si, da bi ostali še par dni v Strunjanu. Želim si, da bi bila učiteljica še bolj hecna kot zadnjič.
Tajda Cijan, 3. B
Bili smo v Strunjanu, tam smo preživeli pet lepih dni. V Strunjanu smo se kopali v bazenu, v bazenu je bila zelo slana voda. Vsako jutro smo imeli jutranjo telovadbo, tekli smo do konca brega in po stopnicah nazaj, potem pa razgibavanje. Imeli smo tudi nastope. Vsak dan pa gledanje pospravljenih sob. Imeli smo tudi obisk, ampak ni
bila iz naše države. Med potjo k nam v Strunjan je izgubila nekega Jurčka. Obiskali sta nas tudi ravnateljica in tajnica. Vsako jutro so nas prišli obiskat učitelji ob 7. uri.
Želim si, da bi šli še z družino v Strunjan. Želim si, da bi šli še kdaj v Strunjan s šolo.
Ana praznik, 3. B
Ura spoznavanja okolja v knjižnici
V petek, 20. aprila, smo 3. razredi uro spoznavanja okolja preživeli v šolski knjižnici, kjer smo s pomočjo strokovnih knjig z območja Slovenije, Evrope in sveta utrjevali učno snov o naši občini, državi, Evropi in svetu. Delo je potekalo po skupinah, poleg odgovorov na vprašanja smo prek knjig spoznali in opazili še marsikaj zanimivega. Zahvaljujemo se knjižničarki Danici za vodenje in vso pomoč pri usmerjanju na ustrezne knjižne police (in tudi pospravljanju knjig).
obisk KNJIŽNICE DOMŽALE
3. razredi smo v četrtek, 19., in v petek, 20. marca, obiskali Knjižnico Domžale. Ogledali smo si knjižnico, predvsem pa mladinski oddelek in se zadržali v pravljični sobi. Gospa Nives je pripovedovala o pomembnosti branja, Bralni znački, odnosu do knjig, predstavila je vrste knjig in drugo neknjižno gradivo. Učenci so pridno sodelovali in na tem področju pokazali veliko znanja in ozaveščenosti. Kasneje so si knjige
lahko tudi pogledali ter se sprostili z didaktičnimi igračami in glasbenim medvedkom. Zelo všeč jim je bil igralni kotiček, za branje pa bralno gnezdo in blazine ter semafor. Knjižnici Domžale, predvsem gospe Nives, se zahvaljujemo za zelo topel sprejem, strokovno vodenje in darilce.
OBISKAL NAS JE GRINI
V petek, 20. aprila, nas je obiskala maskota Gri-ni s svojo prijateljico Leo in navdušila učence. Grinijeva skrivnostna misija je spletno mesto, ki temelji na ozaveščanju otrok o ločevanju odpadkov, ravnanju s pitno vodo in področju o kanalizaciji. Glavni namen je razmišljanje o teh treh tematikah in razvijanje znanja s področja ekologije.
Grini nas je povabil v spletno mesto, kamor lahko vstopajo s pomočjo zapestnic, ki jim jih je podaril.
Tina Uštar
Pri pečarju in peku
V 1.a in 1.b smo imeli tehniški dan z naslovom Ohranjanje starih običajev. Natančno smo spoznali delo pečarja in peka v domači okolici. Peš smo odšli v Lukovico. Tam smo se ustavili pri Franciju Avblju, ki nas je pozdravil in prijazno povabil v svojo delavnico. Pečarji so nam natančno predstavili svoj poklic in postopke izdelave izdelkov iz gline. Dobili smo tudi glino, iz katere smo v razredu oblikovali svoje izdelke. Pot smo nato nadaljevali nazaj čez semaforiziran prehod za pešce in ob tem ponovili nekaj pravil v prometu. Na trgu v Lukovici je sledila malica. Po tem smo odšli še na ogled pekarne in trgovine Srček, kjer smo se posladkali z domačimi piškoti. Zadovoljni smo se vrnili proti šoli.
Vsem delavcem Pečarstva Avbelj in pekarne Srček se za prijaznost najlepše zahvaljujemo.
Učiteljice Nada, Tadeja, Marjeta in Urška
Presenetljivo nizke temperature niso ustavile tekačev pri 9. teku okoli Gradiškega jezera.
V nedeljo, 13. maja 2012, se je odvil 9. tek okoli Gradiškega jezera, ki ga je organiziralo Turistično društvo Gradišče pri Lukovici pod vodstvom Aleša Burje. Kljub nenadni ohladitvi čez noč in slabem vremenu se je na startu zbralo 110 neustrašnih tekmovalcev, ki so odtekli 4,2 km po makadamski poti okrog akumulacijskega jezera.
Čeprav je bilo oblačno vreme in je prišlo do drastičnega padca temperatur, to ni ustavilo tekačev, ki so se podali na tek okoli jezera. Pet otrok je teklo na 1200 m, od tega ena deklica in štirje fantje, ostali pa so lahko, kljub istočasnem startu, izbrali en krog, dva kroga ali tri kroge oziroma pretekli 4.200 m, 8.400 m ali 12.600 m. Tekmovalci so lahko tekmovali pod okriljem športnega društva ali kluba, spet drugi so se odločili, da se bodo rekreativno udeležili teka.
Tone Cerar, eden izmed organizatorjev, je dejal, da niso, čeprav so zadnji teden vedeli za poslabšanje vremena, niti razmišljali o tem, da bi tek prestavili oziroma odpovedali. »Samo prireditev je organiziralo od 10 do 15 ljudi, čisto odvisno od tega, kdaj je imel kdo čas, saj imamo vsi doma kmetije in je naše početje čisto prostovoljno. Problem je bil le v tem, kako dobiti streho, paviljon je naš, od civilne zaščite Lukovica pa smo si izposodili šotor. Čeprav je bilo z izvedbo kar nekaj stroškov, menimo, da je tradicija le tradicija in ker je bilo lansko leto kljub dežju prijavljenih okrog 170 tekmovalcev, smo se odločili, da se potrudimo po naših najboljših močeh.« Aleš Burja, predsednik Turističnega društva Gradišče pri Lukovici, je povedal, da so se za prireditev pripravljali zadnje tri mesece, saj je bil kar velik zalogaj za samo društvo pridobiti sponzorje. K prireditvi so svoj delež prispevali Občina Lukovica, Domžale, Lavaco d.o.o., Ribiška Družina Bistri-
ca - Domžale, Mlakar Boštjan s.p., Bovha Gregor s.p., Widex trading d.o.o., Kosmatin d.o.o., RCU Lukovica, Rodex, Miran Horvat s.p., Dušan Štupar s.p., Helios Domžale, Gostilna pr M'gan, Studio Marketing JWT d.o.o., Marcedes Bar Domžale, Gostinsko podjetje Trojane, Gostilna Bunkež in Gostilna Furman. Burja je dodal: »Glede na lanski odziv smo se odločili, da bomo vztrajali v vsakem primeru. Tekačev vreme ne moti, zato smo tudi postavili šotore, da se preoblečejo, ogrejejo in pojejo kaj toplega.« Tekmovalec Franc Fajfar je bil na teku prvič, tako da niti ni vedel in se ni obremenjeval s progo, saj teče svoj tempo že 26 let. Za razliko od njega pa tekmovalec Vid Jelenc redno teče okrog jezera. Letos se je odločil le za en krog, saj mu »manjka le še ta«. Ker sta oba v Ljubljani odtekla tek trojk, sta pričakovala miren in lep tek, brez vsakih obremenitev. »Danes bo iztek tekaškega vikenda in bolj kot ne regeneracija za mišice. Prav tako menim, da za prave tekače vreme ni problem, tako da se že veselim začetka.« Med obiskovalci žal nismo opazili Mateja Kotnika, župana občine Lukovica, je bil pa zato prisoten župan občine Domžale Toni Dragar, ki pride vsako leto, če se le da. Med tekmovalci je bil tudi član slovenske smučarske reprezentance Jure Šinkovec, ki je nastopal za SSK SAM Ihan, za krog okoli jezera pa je potreboval 18 minut in 51 sekund.
Lea Smrkolj
Tekmovalci, ki so kljub slabemu vremenu tekmovali v devetih različnih kategorijah, pa si lahko rezultate pogledajo v priloženi datoteki, ki je pod slikami na dnu članka, in sicer na spletni strani http://www.mojaobcina.si/lukovica/novice/sport/dezeven-13-tek-okoli-gradiskega-jezera.html
Državno prvenstvo v endurancu
Še vreme je tokrat držalo z organizatorji tokratne tekme za državno prvenstvo v endurancu, ki se je odvijalo v občinah Lukovica in Domžale po zaslugi prizadevnih članov ŠKD Bregar.
ŠKD Bregar. Sicer so si progi ogledali že teden dni prej in s tem potrdili tudi samo tekmovanje, tak je pač njihov način tekmovanja. Vreme je bilo v soboto, 21. aprila, naklonjeno tekmovalcem, brez visokih temperatur, s plohami, ki so hladile razgrete tekmovalce in konje. Tokrat so vrh krojile dame, saj sta bili prvi Tanja Malovrh - Bink Ali iz KD Podhojca in druga Kristina Rupert - Hinko, KD Podhojca in na tretjem mestu Franci Lisjak - Mond, KK Pip. Pokale in nagrade organizatorja so podelili predsednik Konjeniške zveze Slovenije, predsednik Endurance zveze Slovenije in podžupan občine Lukovica in predsednik ŠKD Bregar kot organizator tekmovanja. Zadovoljni tekmovalci in ocenjevalci s strani zveze endurance, tako z organizacijo kakor izvedbo in terenom so ŠKD Bregar poprosili, da prihodnje leto ponovno pripravi tekmo za državno prvenstvo. Tako je bil z zadovoljstvom vseh nastopajočih in organizatorjem sklenjen res velik projekt ŠKD Bregar iz Trnjave, a člani že kujejo nove načrte, tudi za konjeniški dan, ki zagotovo bo in obiskovalci tudi.
Drago Juteršek
Številne ure na terenu, darovan dopust, da bi izpeljali tekmo za državno prvenstvo po najboljših močeh in ne nazadnje trkanje na pre-nekatera vrata pri zbiranju sredstev za samo izpeljavo tekme so bile pozabljene ob prejetih pohvalah s stani endurance zveze in samih tekmovalcev na koncu tekme. Čeprav je endurance razmeroma mlada disciplina, ki privlači vedno več ljubiteljev terenskega jahanja, saj se na dolge proge skozi naravo, kjer se pokaze re-
snično sodelovanje med konjem in jahalcem, slednji mora konja na cilj pripeljati spočitega, odpravlja vse več ljubitelje te zvrsti jezdenja. Tako so se v Črnem grabnu za pokale in nagrade pomerili jezdeci na tokratni tekmi, ki jo je pripravilo Športno konjeniško društvo Bregar ob pomoči KK Pip, ki je poskrbel samo za uradno papirno povezavo z zvezo. Jezdeci so bili tokrat navdušeni nad pripravljenima progama na 30 in 60 kilometrov, ki so ju pripravili člani
Balinarski turnir Športnega društva Lukovica
V soboto, 14. aprila, se je premierno odvil balinarski turnir v organizaciji Športnega društva Lukovica. Na balinišču gostilne Bevc se je že v jutranjih urah zbralo šest ekip. Žreb je določil, da se v prvi skupini srečajo tri domače ekipe, BS Tehnik in Gostilna Bevc, prvič pa se je na turnirju predstavila ekipa ŠD Lukovice. V drugi skupini so se pomerile ekipe Domžal, gostilne Škarja in Jevnice. V tekmi za tretje mesto je ekipa gostilne Škarja premagala ŠD Lukovico. V finalu smo bili priča pravi poslastici, kajti igralci Domžal so vodili že s 6:0, nato pa je ekipa BS Tehnik uprizorila pravi filmski "comeback", saj so na koncu dobili finale z rezultatom 7:6. Člani ŠD Lukovice bi se ob tej priložnosti radi zahvalili še Dušanu Jemcu, ki nam je velikodušno odstopil prostor za izvedbo turnirja in nas pogostil z zajtrkom. Zahvaljujemo pa se tudi Stanetu Jemcu, ki nam je bil pri organizaciji našega prvega balinarskega turnirja v veliko pomoč.
Se vidimo naslednje leto!
sašo Avbelj
Zaključek šahovskega turnirja
Ob začetku novega leta smo člani Športnega društva Zlato polje začeli z zimskim šahovskem turnirjem, ki je že vrsto let sestavni del športnih aktivnosti.
Naj takoj povem, da je bil čas trajanja letos daljši od predhodnih, saj zaradi drugih obveznosti nismo redno igrali. Ne glede na to so bili večeri ob šahovnicah razburljivi in vedno prijetni. Na zadnji seji upravnega odbora je bila tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim. Na tokratnem turnirju si je največje število točk priboril Viktor Pogačar iz Podgore, drugo mesto je pripadlo Janezu Po-gačarju iz Trnovč, tretji pa je bil Tone Habjanič. Vsi so prejeli pokale, predsednik društva pa je navzoče povabil k še večji udeležbi v prihodnjem letu.
Tone habjanič
Prvomajski pohod NK Črni Graben
Že prvi pohod je pokazal, da je zamisel prava. Prvega pohoda NK ČRNI GRABEN za 1. maj skupaj s ŠD Čelešnk proti Čelešnku se je udeležilo približno 40 pohodnikov. Zjutraj smo se dobre volje dobili pred osnovno šolo Blagovica. Pod vodstvom vodiča Janeza Dimica smo se odpravili po poti. Spremljalo nas je prečudovito spomladansko vreme. Pot nas je vodila mimo bližnjih zaselkov, travnikov in gozdnih poti ter s prečudovitim pogledom na dolino. Na cilj smo prispeli po eni uri hoda. ŠD Čelešnk nam je pripravil prvomajski golaž, ki je šel vsem dobro v slast. Na srečanju smo odigrali tudi nekaj tekem in se razgibali ob igranju odbojke. Nekateri udeleženci pohoda pa so nadaljevali pot na Špilk (975 m) pod vodstvom Staneta Žordanija. Udeleženci smo se imeli tako lepo, da smo se razšli z obljubo, da se dobimo naslednje leto.
NK ČRNI GRABEN se zahvaljuje ŠD Čelešnk za pogostitev in vodnikoma za varno pot.
Drago Kolenko
Zmagovalne tri ekipe
Nogometni turnir v Zlatem polju
Letos se je slabo aprilsko vreme podaljšalo v začetne majske dneve, med katerimi so imeli Zlatopoljci svoj spomladanski turnir v malem nogometu.
Dvanajst prijavljenih ekip je - ne glede na občasno deževje - preizkusilo svoje moči na mokrem zlatopoljskem igrišču. Seveda smo gledalci najbolj navijali za domačo ekipo, ki je že v prvem nastopu proti ljubljanskim močnim nasprotnikom slavila visoko zmago. V nadaljevanju so si domačini priborili še uspešen rezultat z Motnikom, tako da so si zagotovili nastop v polfinalu, kjer jih je čakala ekipa Ve-veričk - fantje iz Črnega grabna. Domačini so premagali tudi tretjo oviro, ta zmaga pa jim je zagotovila nastop v velikem zaključnem delu nogometnega praznika v Zlatem polju. Za tretje mesto so odigrali tekmo fantje Črnega grabna Veveričke in Talenti, veliki finale pa je pripadel odlični ekipi Pečarstvo Avbelj iz Lukovice in Zlatopoljčanom, ki so bili tudi tokrat
nepremagljivi in so si z visoko zmago priborili največji pokal. Državna sodnika iz Kamnika sta tudi tokrat opravila svoje delo z odliko, organizatorji pa poskrbeli, da je bilo vse tako, kot mora biti, tako da je bil kljub slabemu vremenu turnir uspešno izpeljan.
Vrstni red najboljših ekip:
1.	mesto ŠD Zlato polje
2.	mesto Pečarstvo Avbelj Lukovica
3.	mesto Talenti - fantje Črnega grabna
4.	mesto Vevericke - fantje Črnega grabna
Vsem nastopajočim in obiskovalcem hvala lepa, najboljšim pa iskrene čestitke!
Tone Habjanič
Nogometni klub Črni graben
Usoda članov odvisna od finančnih sredstev
Nogometni klub Črni graben je bil 3. maja tudi uradno sprejet v Medobčinsko nogometno zvezo (MNZ) Ljubljana, kar klubu v prihodnji sezoni omogoča tudi nastopanje v uradnih ligah. Bo našo občino poleg mlajših selekcij spet zastopala tudi članska ekipa?
članski ekipi. Dovolj bi bil morda že en sodnik, rešitev pa je tudi v nižjih plačilih,« je povedal Ko-lenko. NK Črni graben ima kar nekaj stroškov tudi z najemom igrišča, ki je v zasebni lasti: »Upam, da bomo našli kakšno rešitev tudi na tem področju. V nasprotnem primeru bomo morda še naprej le trenirali in občasno igrali prijateljske tekme.« Lokalna skupnost zaenkrat še ni našla pravega posluha za novoustanovljeni klub. Poleg redkih svetlih izjem, naštetih na spletni strani (www.nkcr-nigraben.com) med »prijatelji« kluba, le-ta nima zunanjih virov financiranja in shaja z denarjem, zbranim od vadnin. Člani trenirajo zastonj, tudi če bo ekipa nastopala v ligi, pa za svoje igranje ne bodo prejeli nikakršnega finančnega nadomestila, je bil jasen Kolenko. »Tega si žal ne moremo privoščiti, niti to ni namen ekipe,« je zaključil.
Kot je v pogovoru za Rokovnjača povedal predsednik kluba Drago Kolenko, aktivnosti v to smer potekajo - ekipa se je na uvodnem treningu zbrala 18. aprila, 16. maja pa jo že čaka tudi prva prijateljska tekma proti ekipi Svobode iz Kisovca. Do zdaj enkrat na teden vadi 32 različnih nogometašev, povečini starih od 17 do 24 let. »Večinoma gre za fante, ki so že prej trenirali nogomet, pa so ga vmes iz takšnega ali drugačnega razloga opustili,« je povedal Kolenko in dodal, da je nad videnim navdušen: »Še enkrat več se je potrdilo, da imate v Črnem grabnu odlične nogometaše in športnike nasploh. Ko jih gledam, se za mnoge sprašujem - kako temu 'mulcu' ni uspelo kaj več?« Ekipa ima res »vseobčinski« pridih, saj v njej vadijo fantje iz vse doline, pri čemer Kolenko izpostavlja pomembnost sodelovanja z že doslej obstoječimi
športnimi društvi.
Strošek sodnika in delegata za eno tekmo: 376,80 evra
Tekmovalna usoda članske ekipe je sicer precej negotova, saj je za razliko od mlajših selekcij nastopanje v ligah MNZ Ljubljana pri članih povezano tudi s številnimi stroški: »Potrebovali bi okrog 10.000 evrov, pri čemer ogromen del stroškov odpade na plačilo sodnikov in delegatov za tekme.« Ekipa treh sodnikov in delegata za vsako domačo tekmo klub po podatkih MNZ Ljubljana stane 376,80 evra - koliko to znese za vsaj deset domačih tekem v sezoni, si lahko izračunate sami. »Ob našem sprejemu v zvezo je hkrati potekala tudi razprava o tem, da bo, če se nič ne spremeni, mnogo klubov propadlo oziroma se odpovedalo
NK črni graben je klub, odprt za vse
»Naša vrata so odprta za vse. Ne le pri članih, tudi v ostalih selekcijah,« je še povedal predsednik kluba Kolenko. NK Črni graben ima sicer trenutno tudi selekcije U-6, U-8, U-10, U-11 (44 otrok) in veterani (23), v prihodnje pa poleg članov načrtujejo še ekipo U-14 in selekcijo žensk. Kot poudarja Kolenko, so idejo dale mamice mladih nogometašev: »Pa sem si rekel, zakaj pa ne?«_
Luka Maseu
16. pohod, posvečen alpinistu Stanetu Belaku - Šraufu
V soboto, 12. maja 2012, so se zbrali pohodniki na tradicionalnem Šraufovem spominskem pohodu, ki je posvečen pokojnemu slovenskemu alpinistu Stanetu Belaku - Šraufu. Od leta 1976 je veliko prispeval k Športnem društvu Krašnja, v njegov spomin pa so pohodniki lahko izbrali daljšo ali krajšo traso, in sicer 26 ali 16-kilometrsko.
Pohodniki so se letos prvič zbrali pred Barom pod Lipo v Krašnji, tako da so na pot krenili že ob pol šesti uri zjuraj. Kljub zgodnji uri so bili organizatorji z Marjanom Štrukljem na čelu zelo zadovoljni, saj se je pohoda udeležilo približno 114 ljudi. »Skupaj z organizatorji nas je bilo 140, kar se nam zdi zelo dobra udeležba, če upoštevamo tudi dejstvo, da je bilo ta dan veliko športnih prireditev in drugih pohodov. Pozitivno so nas presenetili tudi prijatelji planinci iz planinske sekcije vasi Kamnje pri Ajdovščini, da so se udeležili pohoda in prinesli dva zaboja sladkih češenj, s katerimi smo se okrepčali med hojo.« Dodaja, da jim je največjo preglavico povzročalo vreme, vendar se je na koncu vse dobro izteklo. Poti, na katerih je bilo mogoče dobiti 5 oziroma 6 kontrolnih žigov, se je udeležil tudi alpinist Viki Grošelj. Njegove besede o pohodu: »Bil sem počaščen in v veselje mije bilo biti gost na že 16. spominskem pohodu. Razlogov za to je več. Eden je ta, da se na tako simpatičen način ohranja spomin
m P'-V'i
na eno največjih legend slovenskega alpinizma Staneta Belaka - Šraufa, s katerim sva večkrat plezala skupaj - v naših gorah, v evropskih Alpah in predvsem v Himalaji. Drugi, po svoje kar ganljiv, je ta, da organizatorjem že toliko let, ob velikem trudu in volonterskem delu, uspeva izvrstno organizirati tako zahtevno prireditev. Tretji, morda najbolj pomemben razlog, pa je bilo zadovoljstvo na obrazih tistih, ki jim je prireditev namenjena. To je pohodnikom. Če me prihodnje leto v tem času ne bo spet odneslo proti Himalaji, se bom 17. Šraufovega spominskega pohoda, tudi sam kot pohodnik, z veseljem udeležil.« Sam pohod je trajal od 4 do 7 ur, odvisno od poti. Daljša pot je potekala čez Krašnjo, Koreno, Vrh nad Krašnjo, Lipo, Češnjice, Mali Rakitovec, Ploho-vec, Špilk, Selce, Poljane nad Blagovico, Veliki Jel-nik, Gradišče in po Lepem hribu nazaj do Krašnje. Po pohodu so dobili tudi kremo za regeneracijo utrujenih mišic, enolončnico in spomiski obesek čeveljček.
Ker je organizacija pohoda prostovoljna, so veliko prispevali tudi spoznorji, brez katerih bi bil dogodek težje izvedljiv. Med pohodom je bila organizirana tudi pomoč Gorske reševalne službe iz postaje Ljubljana, vendar so vsi uspešno opravili pohod in se nato zabavali na prireditvi s srečelovom, za dobro glasbeno vzdušje pa so poskrbeli glasbeniki kulturne sekcije Mihaelov sejem iz Mengša. Vendar pa vse to ne bi bilo mogoče brez sponzorjev, in sicer so svoje prispevali Burja Boštjan s.p. Krašnja, B-dent d.o.o. Krašnja, Koželj d.o.o. Dob, Optika Oculos Dolinšek & Dolinšek Kamnik, Gostilni Bevc in Furman Lukovica, Bar Pod lipo Krašnja in številni drugi, ki so pomagali za izvedbo srečelova, pripravo toplega obroka - enolončnice, s katero so se okrepčali pohodniki, v lokalnem, društvenem smislu pa so pomagali tudi PGD Krašnja in KUD Fran Maselj - Podlimbarski Krašnja ter KS Krašnja.
Lea Smrkolj
Vabilo
Vabimo vas na ogled Državnih športnih iger
Zveze slovenske podeželske mladine, ki bodo v soboto 26.5.2012 od 9.00 do 20.00 ure
v Blagovici. Zvečer pa ste vabljeni na veliko vrtno veselico z ansamblom Mladi godci.
Društvo podeželske mladine Blagovica
Mešani pevski zbor Šentviški zvon je letos ponovno organizator srečanja pevskih zborov iz vseh slovenskih Šentvidov, zato
prisrčno vabljeni
vsi ljubitelji narodne in umetne pesmi, da nam prisluhnete
v soboto, 6. junija 2012, ob 19.00 uri, v dvorani KD Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici.
V pozdrav poletju bo zadonelo iz grl pevk in pevcev, združenih v različnih glasbenih sestavih.
Toplo vabljeni!
Pevke in pevci »domačega« Šentvida
VABILO
Vabi na VIDOV SEJEM, ki bo potekal v Šentvidu v soboto 16.6. 2012 s pričetkom ob 9.00 uri.
Vabimo tudi vse VASI v Občini
Lukovica, da zberejo predstavnike (5+kapetan) in se udeležijo prvega »med vaškega«
tekmovanja v vlečenju vrvi. Prijavite se lahko pri g. Matevžu Kotniku na 040 817 001 od 1.6. do 15.6.!
Tudi letos za vas pripravljamo številne stojnice s kvalitetno, slovensko ponudbo ter prikaz veliko zanimivih ročnih spretnosti. Izdelovali bomo ljudska glasbila, se igrali z igrami iz lesa, vozili s konji...
Ne bo manjkalo zabave tako za odrasle kot za otroke.
Pridite veselo bo!
VABILO
Vabi na VIDOV VEČER, ki bo potekal na Veidrovem trgu v petek 15.6.2012 s pričetkom ob 21.00 uri
Zvoki moškega petja nas bodo popeljali v prijetno poletno vzdušje in dogajanje na Vidovem sejmu.
Nastopili bodo:
Fantovska vokalna skupina In spiritu Vojnik
Moški zbor Janko Kersnik Lukovica
Moška zasedba zbora Klas Groblje
Lepo povabljeni! Člani TD Sv. VID
Člani TD Sv. VID
v
UKOVCA SPORTA
2012
športno igrišče na Brdu pri Lukovici
9.	JUNIJ - MALONOGOMETNI TURNIR
+tekmovanje v natančem streljanju + nogometna tekma osnovnošolcev
informacije: JURE 041-551-067
10.	JUNIJ - KOŠARKAŠKI TURNIR
+tekmovanje v metanju trojk + košarkaška tekma osnovnošolcev (v^/)
informacije: VIKI 051-606-834
ZA PRVA TRI MESTA POKALI iN DENARNE NâGRADE
Za podrobnejše informacije obiščite facebook stran ŠD Lukovica
. športno društvo £
\ LUKOVICA I
Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945
Nadaljujemo z zbiranjem denarja za obnovo zbirnega centra v Brestanici
člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 obveščamo, da je Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije sprejel sklep, da se v aprilu in maju začne obnova zgornjih prostorov zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici. Za dokončno obnovo naj bi vsak član Društva izgnancev prispeval najmanj 10 evrov. Vsa imena darovalcev in višina darovanih prispevkov bodo objavljeni v posebni brošuri. Prispevke naj bi zbrali do konca junija 2012.
Krajevna organizacija Domžale se je odločila, da prispevke pobira v času uradnih ur - vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta 36, lahko pa jih nakažete tudi na tekoči račun Društva izgnancev Domžale štev. 0230 00256224 157 in pripišete: ZA HLEVE. Hkrati vas obveščamo, da bomo tudi letos pripravili brezplačni avtobusni prevoz na prireditev ob 7. juniju - dnevu slovenskih izgnancev. Avtobusa bosta v četrtek, 7. junija 2012, ob 12.30. uri odpeljala z avtobusnih postaj v Moravčah in Krašnji ter sprejemala udeležence na vseh postajah do Domžal (tudi Mengšu). Skupni odhod iz Domžal je ob 13. uri, udeleženci iz Trzina pa lahko počakajo na avtobusni postaji v Trzinu.
Prijeten in lep maj vam želimo!
Društvo izgnancev
Vera Vojska
Dobrodelni koncert Lions kluba Domžale
Domžale, Komenda - Lions klub Domžale prireja veliki dobrodelni koncert, čigar izkupiček bo v celoti namenjen družinam v stiski. Dogodek z vrhunskimi glasbenimi gosti, kot so Anja Bukovec in trio Eroika, se bo odvijal v soboto, 26. maja, ob 20. uri v športni dvorani Komenda. V želji, da bi lahko materialno ogroženim družinam kar najbolj pomagali, vas prosimo za pomoč z objavo napovedi koncerta v vašem mediju, obenem pa tudi vas toplo vabimo, da se nam pridružite v Komendi, kjer bo poleg že omenjenih na odru še Simfonični orkester Domžale - Kamnik, dirigirala bosta Patrik Greblo in Simon Krečič, dogodek pa bo povezovala Violeta Tomič.
Vstopnice so na voljo v trgovinah Tuš Perovo, Bakovnik, Mengeš, Domžale, Moste pri Komendi in Preserje ter na prodajnih mestih Eventima ter prek www.eventim.si Dodatne informacije:
Karolina Vrtačnik, 041 737 098, karo-lina.vrtacnikl @gmail.com We serve - Pomagamo!
Prijazno vabljeni, Štefan Pojbič
Predsednik Lions kluba Domžale
NA VELIKO RAZSTAVO
OPREME, UNIFORM, OROŽJA SV IN POLICIJE, TER PRIKAZ DELOVANJA NEKATERIH ENOT IN
PODELITEV SPOMINSKIH ZNAKOV PRIPADNIKOM ENOT 55. OŠTO DOMŽALE ZA LETO 1991
SLAVNOSTNI GOVORNIK BO PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE DR. DANILO TÜRK
-	OB 11.00 URI OTVORITEV RAZSTAVE
-	OB 13.00 URI SLAVNOSTNI GOVORNIK PREDSEDNIK REPUBLIKE DR. DANILO TÜRK
-	PODELITEV SPOMINSKIH ZNAKOV
-	PRIKAZ DELOVANJA SPECIALIZIRANIH POLICIJSKIH ENOT
-	ZAKLJUČEK OB 17.00 URI
SODELUJEJO: SLOVENSKA VOJSKA, POLICIJA RS, KD TRIGLAV, CIVILNA ZAŠČITA, TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ IN ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
POKROVITELJ OBČINA MENGEŠ, ČASTNA POKROVITELJA GENERALŠTAB SV IN POLICIJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Treking na Krku
Tako kot v preteklih letih se je tudi letos Športno društvo Helios in Planinsko društvo Blagovica odločilo za izvedbo trekinga na otoku Krku (19. - 22. april). Njihov »bazni tabor« je bil, kot vedno, v Baški, najlepšem kvarnerskem mestecu, ki se ponaša z bogato zgodovino, številnimi arheološkimi najdišči in rajskimi plažami.
Planince in pohodnike so seveda najbolj zanimale planinske poti, teh je lepo urejenih in označenih kar 14. Krk je drugi največji otok na hrvaškem Jadranu, pred njim je le Cres. Vseh otokov je 1185, od teh je 47 naseljenih. Krk je od vseh najbolj pogozden in nudi obilico naravnih lepot, zato ga po-hodniki iz mnogih držav radi obiskujejo.
Naši pohodniki so se v prvem dnevu trekinga povzpeli na Diviško planino in se na »platoju meseca« prepričali, da ima ta planota najbolj primerno ime, saj je podobna površini lune. Njihov največji podvig v drugem dnevu je bila osvojitev najvišjega vrha na otoku Krku (Obzova 569 m), kar glede na izhodiščno ničelno nadmorsko višino nekaj pomeni za izkušene in manj izkušene pohodnike. Zadnji dan bivanja na Krku je bil namenjen ogledu zanimivega akvarija z morskimi ribami, školjkami in polži iz Jadrana, na poti proti domu pa so si pohodniki ogledali še znamenito jamo Biserujko. Vsi udeleženci trekinga, teh je bilo okrog 30, so bili z organizacijo zelo zadovoljni, zato pričakujejo, da bosta Bojan in Joži v prihodnjem letu ponovila kakšno podobno zgodbo, ki bo vsem ostala še dolgo v lepem spominu.
Marjan Bolhar
The Lions Clubs International LIONS KLUB DOMŽALE
maj 2012
narava, zdravje 27
Divje odlagališče
Prejšnji mesec je potekala vseslovenska čistilna akcija in je bila zelo uspešna tudi v Lukovici. Očiščenih je bilo precej površin in tudi saniranih divjih odlagališč. Očitno bo potrebno še kar nekaj časa, da se bosta zavest ljudi in odnos do narave izboljšala. V tem mesecu smo namreč prejeli pošto, kjer Mitja Marolt opozarja:
"Pošiljam slike najnovejšega divjega odlagališča smeti pod nadvozom Šentvid-Imovica. Upam, da bodo slike objavljene in se bo tisti, ki je to nesnago odvrgel, vsaj malo zamislil nad svojim početjem."
Leon Andrejka
Veselo na vrtu
Končno se je otoplilo in končno je prišel čas, še posebno za tiste, ki radi obdelujejo svoj vrt, ko bomo čakali rezultate našega vrtnarjenja. Z delom na vrtu in potem z našim pozornim spremljanjem, kako rastline rastejo in se razvijajo, pridejo določene težave, skrbi, včasih celo jeza in pravi obup. Kajti, naš trud spodkopavajo razni škodljivci in drugi ne bodi jih treba, mi pa želimo svoj pridelek zaščititi in obvarovati. Če se le da in če smo le dovolj pametni z neškodljivimi pripravki in dodatnimi zdravimi posevki ter zasaditvami.
Grozna nadloga znajo biti listne uši tako na zelenjavi kot na okrasnem cvetju v vrtu. In kjer so uši, po navadi opazimo tudi mravlje. Hudir je, ker ti dve živalici živita v simbiozi, kar pomeni, da si vzajemno pomagata. Mravlja, ki je sicer koristna, saj rahlja zemljo in s tem daje rastlinam zrak, se hrani s sokom uši. Torej uš mravljo nahrani in ta jo v zameno prenaša sem pa tja po rastlinah in mimogrede pohrusta še pikapolonice in druge koristne žuželke, ki bi spravile s poti uši. Nasvet, kako se znebiti obojega, morda mnogi poznate, nekateri pa še ne. Listne uši poškropite s 24-urnim namakanjem koprive ali kamilice ali kar obojega. V razpršilko kanite nekaj kapljic tekočega pralnega sredstva, da voda ne bo prehitro zdrsnila z listov. Enkrat ne bo dovolj. V letošnjem muhastem vremenu kar večkrat, posebno ko po dežju spet posije sonce in pomagajte si še ročno (z orokavičeno roko jih skušajte narahlo odstraniti). Mravljam potresite njihove poti s cimetom ali bezgovim, orehovim, majaronovim, pelinovim listjem. Dobra sta tudi domač kis ali usedlina prave kave. Pametno je zasaditi med posevke in posebno med vrtnice sivko, majaron, pelin, šetraj ali timijan. Če želite dober in zdrav pridelek in lepo cvetje, ga vsaj enkrat mesečno zalijte z zeleno brozgo. Koprive, preslico in gabez namočite v vodo v malo večji posodi, da boste lahko vsak dan premešali. To mora stati tako dolgo, da se razkroji (smrdi, ne ustrašite se). To potem razredčite v razmerju 1 del brozge : 10 delov vode in zalivajte (h koreninam) posevke. Prav dobro se obnese pri paradižniku, saj odžene tudi plesen.
Za tokrat je dovolj, naslednjič pa, kako narediti domače pripravke proti mrčesu in insektom.
MiLENA Bradač
Pohod okoli Gradiškega jezera
Člani društva diabetikov smo se zbrali v soboto, 12. maja, ob 9. uri na parkirišču Kveder v Lukovici. Vseh skupaj se nas je zbralo 35 članov. Predlog je bil, da bi se z avtomobili odpeljali do jezera, kar je bilo za nas starejše udeležence veliko olajšanje. S tem smo pot skrajšali kar za polovico.
Predsednik društva diabetikov Brane Peterka je najprej pozdravil vse udeležence pohoda in zaželel srečno na poti. Tu nas je sonce dobro ogrelo, saj je bilo vreme pravšnje za pohod. Hodili smo zmerno ter si ogledovali jezero in zelo urejeno okolico. Nekateri udeleženci se niso mogli začuditi lepot Gradiškega jezera in okolice. Za urejenost tega kraja so največ zaslužni krajani okoliških vasi, je bilo pojasnjeno. Ustavili smo se pri opozorilni tabli, kjer je narisan medved. Nekdo je dodal šaljivi komentar, da je to opozorilo tistim zaljubljencem, ki radi skrenejo s pešpoti. Vsi smo se nasmehnili in se strinjali z opazko. Po polovici poti sta Mojca in Branko že čakala s čajem, kruhom in jabolkom. Postanek je trajal dobre pol ure. Nato smo se podali proti koncu našega zares lepega pohoda. Veselo razpoloženi in v lepem vremenu se je naš izlet končal v gostišču Furman v Lukovici. Okrepčali smo se z golažem in ob veselem razpoloženju končali naše druženje.
Člani našega območja, udeležujte se pohodov in srečanj, saj tako boste lažje premagovali vašo sladkorno bolezen.
peter Dragar, Krašnja
Podjetje Rodex s priznanjem Peu-geotovega Podiuma kakovosti
Atletski videz, bogata serijska oprema In od LI čne vozne lastnosti prebudijo vse čute vc£ega telesa. Prekvečnamenskega zaslona na dotik upravljate z navigacijo in radiem, spremljate opozorila parkirnih senzorjev in se s funkcijo bluetooth povežete na telefon". Priročna novost so merilniki v visini oči. Zdi se, da je novi peugeot 206 del vošego telesa. Pokličite no breiplaino itovilko OW> 2 2U in ao naroČite na preizkuono voinjol
NOVI PEUGEOT 208	^
MOTION & EMOTION	REU C EOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: OI /729 92 00, 722 81 3 1, 031 /669 367
Leto s je bil na peugeotovem mednarodnem podiumu kakovosti v Španiji kot najboljši prodajalec in serviser leta v 2011 v Sloveniji nagrajen Rodex d.o.o. iz Radomelj. Priznanje, ki nagrajuje izkazano delo na področju zadovoljstva strank, prodajnih in servisnih storitev, je iz rok direktorja znamke peugeot Vincenta Rambauda prejel Janko Rode, ustanovitelj in lastnik podjetja Rodex. To je že drugo pomembno priznanje za podjetje Rodex za leto 2011, decembra Je namreč kot najboljši prodajalec in serviser prejel priznanje tudi na lokalnem nivoju s strani zastopnika Peugeota Slovenija.
Družinsko podjetje Peugeot Rodex d.o.o. iz Rov pri Radomljah je Janez Rode s pomočjo sina, ki danes uspešno vodi podjetje, in celotne družine ter strokovne ekipe sodelavcev razvil v enega največjih centrov Peugeot v Sloveniji. S popravilom in servisiranjem vozil Peugeot se ukvarjajo že skoraj štiri desetletja. Leta 1990 je podjetje svojo dejavnost razširilo še na prodajo novih in rabljenih vozil, leta 1994 pa odprlo nov sodoben prodajno servisni center v domačem kraju. Dobro delo, kakovost storitev, zanesljivost in visok standard pri odnosih s strankami je pred kratkim potrdilo tudi najprestižnejše odlikovanje.
Nič več nerodnega obračanja listov na plaži!
Tokrat bi vam v prispevku rad predstavil elektronske knjige, saj so le-te postale pravi hit. Verjetno si vsi na morje, ko imamo več časa, odnesemo kakšno knjigo, in seveda veterc, ki zapiha, nas ne le ohladi, ampak tudi prelista našo knjigo. No, pri elektronski knjigi boste vedno vedeli, »kje ste ostali«.
Nič več nerodnega obračanja listov na plaži
Kaj so elektronske knjige?
Elektronske knjige so, čeprav ne pod tem imenom in točnim pomenom, z nami od začetka računalništva. Naj gre za dokument v wordu, dokument PDF ali za podobne dokumente priljubljenih pisarniških zbirk. Že pred nekaj leti se je vedelo da ne bo vse ostalo, kjer je, razvoj računalništva je posegel tudi na področje književnosti. Knjige se dandanes že urejajo v urejevalnikih besedil in ne kot včasih na stari dobri pisalni stroj. Založniki so z razvojem tehnologije morali iz klasičnega tiskanja knjig preiti tudi v izdelovanje elektronskih knjig. Vse to se je dogajalo že kar pred nekaj leti, in zakaj šele dandanes tak »pomp« o tej temi? Ker navada postane železna srajca in nakupovalnih navad ljudi ne moreš spremeniti čez noč. Ponudniki tovrstnih knjig so morali dodobra prepričati kupce o prednostih. Če pogledamo na grobo, pa v tem primeru ni privarčeval zgolj proizvajalec, ki si s tiskom ni povzročil stroškov, vendar tudi potrošnik, saj mu tovrstne knjige ne zasedajo toliko prostora v stanovanju, pa tudi brskanje med raznimi naslovi je veliko lažje. Zadnje raziskave trgov kažejo na to, da se povpraševanje po e-knjigah povečuje in očitno se tržne navade spreminjajo.
prednosti e-knjig
Kot smo že našteli, je ena poglavitnih prednosti e-knjige ta, da nam prihrani nekaj prostora; dandanes lahko na CD ali DVD plošček shranimo na stotine knjig. E-knjige nam omogočajo tudi lažji pregled med knjigami, saj z iskalnikom hitro najdemo želeno knjigo, naslov, ključno besedo ... Dodatna prednost elektronskih knjig in drugih elektronskih dokumentov je njihovo nemoteno podvajanje, saj
lahko kopijo naredimo v trenutku in jo posredujemo prejemniku, ne da bi bil naš »original« kaj manj vreden. Zaradi tega se tudi priljubljenost e-knjig povečuje iz leta v leto. S pojavom interneta se je tudi dostop do elektronskih knjig bistveno izboljšal, saj je distribucija postala preprosta in hitra. Sploh pa so se razširile (legalne in manj legalne) digitalne oblike komercialnih knjig, ki so jih ljudje bodisi optično zajemali (skenirali) v PDF ali v slike ter jih nato izmenjevali podobno kot glasbo in filme. Knjige so pač le še ena izmed večpredstavnih oblik in mnogi originali stanejo bistveno več kot še tako dober film ali glasba, zato pojava ni težko razumeti. Tudi spreminjanje vsebine je največkrat možno. To pomeni, da lahko v elektronske knjige dodajamo zapiske. Največkrat zanje skrbi program, s katerim pregledujemo knjigo. Na trgu je ponudba velika, nekateri programi so vezani na določene naprave in tipe datotek, drugi so univerzalni, eni so plačljivi, drugi brezplačni ... Odvisno od programa lahko poleg zapiskov shranjujemo tudi mesto, kjer smo končali branje, ali pa zabeležimo še posebej zanimive odstavke, strani ... Posamezni e-bralniki knjig ponujajo še vrsto dodatnih funkcij, mnogo novosti pa je še v obliki napovedi prihodnjih izdelkov.
prva slovenska e-knjiga
Za domačega pionirja e-knjige velja Miha Maz-zini, saj je njegov roman Drobtinice (po knjigi, ki je izšla leta 1987, je bil posnet tudi celovečerni film Operacija Cartier) prva slovenska e--knjiga. Miha je e-Drobtinice javnosti ponudil prek svoje spletne strani www.mihamazzini. com že leta 2002, in še vedno so tam v različnih formatih na voljo za brezplačen prenos.
Formati e-knjig
Največkrat e-knjigo zasledimo v zelo priljubljenem in razširjenem Adobovem PDF (Portable Document Format), katerega komercialno ozadje zagotavlja hiter razvoj, hkrati pa je program za prikaz datotek PDF na voljo zastonj in to za praktično vse platforme. Malce dlje najdemo format EPUB, brezplačni in odprt standard za e-vsebino, ki ga razvija IDPF (International Digital Publishing Forum). Besedilo je pretočno, kar pomeni, da se prilagaja velikosti zaslona bralnika. Slikovno gradivo se naslanja na zunanje datoteke (JPG, GIF, PNG, SVG), in je s tem podoben HTML. Na formatu
EPUB temelji tudi razširitev DTB za govorne knjige (Digital Talking Book).
Do knjig nelegalno
Med brezplačnimi viri e-knjig smo že omenili, da so ponekod dosegljive tudi vsebine, za katere ni jasno, ali ima lastnik spletnega mesta pravico do objave ali ne. A na voljo so tudi povsem »črni« kanali. Največ e-knjig najdemo v omrežjih P2P (torrenti), veliko pa je tudi specializiranih forumov (pogosto je za dostop obvezna registracija), kjer najdemo povezave za prenos raznih bolj znanih/priljubljenih knjižnih del iz raznih spletišč za prenos datotek. Potrebno je le malce googlanja in iznajdljivosti, pa se najde skoraj vse.
Svetovna e-knjižnica
Svetovna e-knjižnica (World eBook Library, www.worldlibrary.net/) ponuja več kot 750.000 e-knjig za letno članarino, ki znaša manj kot 9 ameriških dolarjev. Knjige so večinoma v formatu PDF, zbirka pa vsebuje knjige v več deset jezikih. Vprašanje je, kdaj bodo kaj podobnega ponudile tudi slovenske knjižnice.
Kje jih dobiti?
Ker lahko e-knjige v skrajnem primeru beremo tudi na monitorju računalnika, dlančnika oziroma digitalnega predvajalnika ter celo mobilnega telefona, si pred ogledom e-bralnikov poglejmo, kje se da e-knjige sploh legalno dobiti.
Izpostavimo prvo domačo založbo e-knjig, Ruslico (www.ruslica.si). Ruslica je zrasla konec 2008 pod okriljem dnevnika Večer. Tehnološko se dnevnik Večer večkrat naslanja na Microsoft, zato ne preseneča izbira formata LIR za e-knjige (Microsoft Reader). To pomeni, da lahko knjige beremo s PC-računalniki, z dlančniki, ki temeljijo na sistemu PocketPC ter s pametnimi telefoni s sistemom Windows Mobile. Ruslica ponuja knjige slovenskih avtorjev, cene so bistveno nižje kot cene pravih knjig in se gibljejo med 2 in 10 evri. Nakup je možen od koder koli (in kadar koli), po nakupu (potrebujemo le plačilno kartico) lahko elektronsko knjigo neposredno prenesemo (velikost prenosa je majhna, odvisno od slik od 0,3 do 2 MB) in začnemo brati.
Po iNTERNETNEM ZAPiSU
Marko Juteršek
Rešitev nagradne križanke Salona za nego telesa STUDIO REBEKA, april 2012
Geslo se glasi: STUDIO REBEKA
1.	Nagrado - geliranje nohtov prejme Barbara Zupančič z Vrha nad Krašnjo
2.	Nagrado - masaža z vročimi kamni prejme Antonija Baloh iz Vrhnike
3.	Nagrado - pedikura prejme Jožica Osolin iz Lukovice
Salon za nego telesa STUDIO REBEKA Jasna Piskar Jene s.p. www.studiorebeka.si
S svojim smehom vsakega si osrečiti si znal,
a pred usodo sam nemočen si ostal.
zahvala
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta Franceta Zobavnika se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, izrečeno soža-lje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku Avguštinu Klopčarju za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Hvala pogrebnemu zavodu Vrbančič za skrbno pripravljeno pogrebno slovesnost. Govornikom hvala za izbrane besede. Vsem praporščakom iskrena hvala za zadnji poklon. Patronažni sestri Irmi Markovšek hvala za
nego na domu. Dr. Dolenčevi in sestri Jani iz zdravstvenega doma v Kamniku hvala za strokovno pomoč. Iskrena hvala vsem lovskim društvom, ki so ga pospremila na zadnji poti, posebno pa se zahvaljujemo LD Tuhinj za lepo organiziran
pogrebni sprevod. Iskrena hvala tudi Čebelarskemu društvu Lukovica.
Vsi njegovi!
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega miru,
v srcih nosili bomo te s seboj,
spominjali se bomo dni, ko bila si tu.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila draga sestra in teta Frančiška resnik, po domače Hrastovčeva Francka iz Zlatenka nad Blagovico.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pokropili, darovali cvetje, sveče in svete maše.
Zahvaljujemo se pogrebcem - sosedom, pogrebni službi Vrbančič in gospodu župniku Marku Pajku za lepo opravljen obred, hvala ljudskim pevcem iz Blagovice pod vodstvom Matjaža Pestotnika za lepo petje v cerkvi in ob grobu.
Hvala Ani Čerin za poslovilni govor in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Njeni domači
n
Ni res, da je odšel -nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini,
bo vsak naš korak spremljal v tišini
v spomin
Vidu Gostiču
s Prevoj pri Šentvidu
Minilo je leto dni, ko zaprl si oči, v najlepšem maju, dragi mož in naš oče. Hudo nam je zelo. A vemo, da tvoje telo trpelo več ne bo. Spomin nate ostal bo, ker radi te imamo močno. Počivaj v miru zdaj, saj nekoč pridemo tudi mi za teboj, v neskončni raj.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke v njegov spomin in večni mir mu zaželite.
Žalujoči: Vsi njegovi najdražji
Vandalizem na Brdu
V zadnjem obdobju pri ŠD Lukovica opažamo, da se ob vikendih v večernih urah za šolo Janka Kersnika na Brdu zbirajo neznane manjše skupine mladostnikov, ki za seboj puščajo pravo razdejanje. Tako je bilo tudi ob prihodu na igrišče v nedeljo 29. aprila, ko nas je vse zbrane željne rekreacije šokiral prizor, ki ne želimo, da bi se še kdaj ponovil. Po tekaški stezi so bile raztresene smeti, smetnjak namenjen tem smetem pa nas je pričakal kar na košarkar-
skem košu! Mreže, ki so bile za golom, so bile potrgane, ena izmed njih je bila razprostrta na eni izmed krošenj jablane, poleg tega je bila narejena tudi skakalnica iz lesenih palet, po katerih so nato z motornim kolesom skakali v peskovnik za skok v daljino. Ker to ni osamljen primer vandalizma na Brdu ter v naši občini, naprošamo predvsem občane, ki so priča takim dogodkom ali imajo kakršne koli informacije o storilcih, da obvestijo pristojne institucije in pomagajo preprečiti nadaljnji vandalizem.
ŠD Lukovica Robert Pestotnik
Mlaj v Sp. Praprečah
Matjaž Muri

Vreme đFEVROPI?
9

t
jt"
Vreme na HRVAŠKEM?
VREMENSKI PORTAL za SLO | HR | EU
AVTO SOLA
LONČAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale
TEČAJ CPP: 11.06, 26.06. 2012 TEČAJ ZA TRAKTOR: 04.06., 18.06. 2012 SPREJEMAMO PRIJAVE ZA TEČAJ ZA ČOLN.
TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Novi zakon je skrajšal čas izvajanja tečaja na 1 teden in spremenil program usposabljanja! Glavna sprememba: pred pričetkom voženj je potrebno opraviti Izpit iz teorije na Izpitnem centru Domžale, za kar potrebujete poleg tečaja CPP, še zdravniško spričevalo, opravljen tečaj prve pomoči in pa dopolnjenih 17 let in pol - ne več 18 let. Izpit iz vožnje pa se opravlja, ko dopolnite 18 let.
www.avtosolaloncar.si
Info: 031 / 209 - 501
BREZA CENTRU
Breznikova 15, 1230 Domžale
za tretma se je potrebno predhodno najaviti na
tel.: 031 867 888
www.ecb.si
Trženje oglasnega prostora v glasilu Rokovnjač
agencija t: 041 946 190
PE DIKU RA
BON
-30%
DEPILACIJA
BON
-30%

%
ste vedeli, da v povprečju uporabnik zapusti neučikovito spletno stran že v 5 sek.
Želite več kupcev??? ^
... zvišanje prodaje.
z pomočjo naših spletnih str<
IZDELAMO
VZDRZUJEMOtžo
SPLETNE STRANI '
naj bo vaša spletna stran prijazna do uporabniki
prijazni s časom
041617927 www.grafex.si
grafex agencija
Hofer
sporoča
OMBIA
SU NCARE
Za brezskrbno zabavo na soncu uporabljajte izdelke Ombia Suncare, saj so zanesljivi in vsebujejo le najkakovostnejše sestavine:
•	zagotavljajo takojšnjo zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki
•	vsebujejo uravnoteženo kombinacijo UVA- in UVB-filtra širokega spektra
•	sovodoobstojni
•	delujejo proti prostim radikalom z dodatkom vitamina E
•	ne vsebujejo barvil in PEG-spojin
Vsi izdelki so dermatološko testirani in jih koža dokazano dobro prenaša.
r- Izberite zašatr	li faktor, ki u stre	za vašemu tipi	kože:
nizka zaščita	srednja zaščita	visoka zaščita	zelo visoka zaščita
6,10	15,20,25	30,50	50+
zelo temna koža	rahlo obarvana koža	svetla koža	izjemno svetla ali bleda koža
Krema/losjon za sončenje "Med"
za kožo, posebej občutljivo na sonce, primerna tudi za uporabo pri nevrodermitisu in aknah, brez dišav, barvil, konzervansov, emulgatorjev in nanodelcev
•	krema: ZF30, ali
•	losjon:ZF50 150 ml
Krema za soncenj'e "Sensitive"
primerna za občutljivo kožo, ki se hitro razdraži, s kompleksom Pro Skin in alojo vero, brez dišav, konzervansov in emulgatorjev
•	ZFlOali
•ZF20ali /"S	GUJ (1,7)
•	ZF30 f^srrmi> 100 ml
Auegate
Hoferjeva krema za sončenje "Sensitive" je v preverjanju kakovosti krem za sončenje različnih proizvajalcev dosegla oceno dobro (1.7) po nemški ocenjevalni lestvici, kjer ocena 0,5 pomeni zelo dobro kakovost, ocena 5,5 pa pomanjkljivo kakovost. Preverjenih je bilo 26 krem za sončenje, 15 jih je prejelo oceno dobro, 7 pa zadostno.
Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so simbolične. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Steklena embalaža je nevračljiva, cene vključujejo vse dajatve. Za napake v tisku ne odgovarjamo.