nu jn a , spričo u p rav n o po litične eno tnosti p o k ra jin e te r eno tnega gospo­ darsk eg a p ro sto ra in ne nazadn je tu d i zarad i celovite p rim erjav e z even­ tualno- kasn eje nap isan im i m onografijam i ožje S rb ije in SA P Kosova. M irko P ak Spomen zbornik. Ob 30. obletnici G eografskega d ru š tv a H rva tske (1947-—1977). G eografsko društivo H rvatske^ Z agreb 1980. G eografsko d ru štv o H rva tske je 6. in 7. ja n u a r ja 1977. le ta p ro slav lja ­ lo svojo 30. letnico. R ezu lta t teg a pom em bnega dogodka je k a r 339 stran i obsežen zborn ik , vsebinsko sestav ljen iz tre h delov. P rv i del zborn ika p rin aša poročilo o 30 le tnem delovan ju d ruštva , o p rog lasitv i častn ih članov, m ed k a te rim i je tu d i akadem ik dr. Svetozar Ilešič in drugo. Zelo obsežen je d ru g i del z deve tna js tim i n a tisn jen im i re fera ti, p re­ b ran im i n a p roslav i na znanstvenem srečan ju pod naslovom » S o d o b n e t . e n d e n c e v g e o g r a f s k i h p r o u č e v a n j ii h v S R H r v a t s k ii«. R e­ fe ra ti so tem atsko in po p ristopu izredno heterogen i te r se do taknejo do­ m ala vseh geografsk ih problem ov: re lie fa (A. B o g n a r ) , vode (V. R i d j a- n o v i č ) , k lim e (T. Š e g o t a), socialnogeografskih problem ov tu rizm a (I. B l a ž e v i č, Z. P e p e o n i k ) , u rban izac ije (V. K o č i , T. R o d i c a , S. Ž u l j i č , H. T u r k , M. V r e s k ) , p rom eta (A. M a l i č , M. S i e ) , splošnih reg ionaln ih problem ov (K. D e r a d o, N. S t r a ž i č i č , P. K u r t e k) , de- m ogeografije (M. F r i g a n o v i č , D. F e l e t a r ) , teo re tičn ih razg lab ljan j R. P a v i č a o geografsk ih aspek tih toponom ije in J. R o g l i č a o po treb i in znača ju raz isk o v an ja p rim orskega k rasa . D elom a so p risp ev k i del sin­ teze obsežnejšega raziskovalnega dela in so dokaj k v an tita tiv n o sin tetsko zasnovani. Poleg n jih so v d rugem delu za to p riložnost posebej napisani p rispevki, ki bodisi odp ira jo nove zelo ak tu a ln e geografske problem e ali pom enijo zanim iva in ko ris tn a razm išljan ja o njih . Z born ik izredno posrečeno dopo ln ju je tre t j i del z dokum en ti in poro­ čili o n as tan k u d ru štv a , sestavo vseh d osedan jih odborov d ru štv a , s p ris­ pevk i o delu posam eznih sekcij in organov te r o akc ijah d ruštva , sestankih , p red a v an jih in sem in a rjih te r z b ib liografijo del ob jav ljen ih v g lasilih G eo­ grafskega d ru š tv a H rvatske . V sekakor je zborn ik t ra je n dokum ent d ru ­ štvene dejavnosti pa tu d i p rizadevan j h rv ašk ih geografov na raziskovalnem področju . M irko P ak Čovek, priroda i ljudska naselja. 138 stran i. 1979. 1. kn jig a 154 s tran i, 2. k n jig a 412 stran i. Čovek, Priroda i ljudska naselja. 138 stran i. Izdal: B eogradski izdavačko-grafični zavod OOUR Izdavačka delatnost. B eograd 1979. S p rogram om d e la »Saveta za čovekovu srea in u i p ro s to rn o uredenje« Zveznega izvršnega sve ta in izv ršiln ih svetov rep u b lik te r p o k ra jin je bila koncem le ta 1976 p red v id en a izdelava p reg leda s tan ja . N a osnovi tega n a­ č rta je b ila se stav ljen a delovna skupina, ki je v sodelovanju s štev iln im i zveznim i u stanovam i in v strokovnem sodelovan ju In š titu ta za a rh ite k tu ro in u rban izem S rb ije p rip ra v ila ob ravnavano publikacijo . P reg led s tan ja ob rav n av a p e tle tno obdobje 1971—76 z načrtom , da se v nap re j izdelu jejo ta k a poročila vsak ih pet let. Vsi podatk i in an k e te so za časovna obdobja 1961, 1971 te r 1976. Z arad i sam e narav e o b ravnavane tem e je to zelo kom ­ p leksno zasnovan p reg led s tan ja . P ri delu so sodelovali štev iln i sodelavci, k a r je bil b rez dvom a organ izacijsko in tud i p rak tičn o zelo zah teven jn n ehvaležen p ro jek t. Celotno delo im a trdno; ilrn p reg ledno zasnovo z dosledno izvedeno red ak cijo tako, da so pog lav ja razm erom a enakom erno obdelana. P rv a k n jig a v sebu je tek s tu a ln i p reg led s tan ja , op rem ljen s štev iln im i p reg ledn im i tab e lam i in 14. tem atsk im i k a rtam i. Ta k n jig a je n am en jen a najširši^ javnosti. D ruga k n jig a v sebu je in fo rm acijsko sta tistično osnovo za 512 občin Jugoslav ije , in je n am en jen a zgolj in te rn i uporab i. S ta tis tičn i p o d a tk i v d rug i k n jig i so razp o re jen i po istem v rstn em redu , ko t v p rv i kn jig i, in so v b is tv u dodatna pog lob ljena in fo rm ac ija te k s tu a ln im obraz­ lož itvam p rv e knjige. P osebej m oram o po d črta ti, d a so se sestav lja lc i ob rav n av an e p u b lik a ­ cije dob ro zavedali kom pleksnosti p rob lem ov okolja in m edsebo jne sood­ v isnosti pojavov. Z ato so se tu d i odločili, da bodo skupaj o b ravnavali p ro b ­ lem e človekovega oko lja in p ro sto rsk eg a u re ja n ja , k er so sm a tra li, da je u re ja n je p rosto ra , ki ne upošteva prob lem ov človekovega okolja , zgolj iz­ ko riščan je p ro s to ra in obratno : p rob lem i človekovega okolja, ki ne v k lju ­ ču je jo u re ja n ja p ro sto ra , se om eju je jo zgolj na varstvo-zaščito obsto ječega stan ja . Z ato p u b lik ac ija ni sam o m ehan ičn i seštevek p rispevkov o s tan ju posam eznih trad ic io n a ln o o b rav n av an ih področij (naselja , vode, zem lja, zrak, in fra s tru k tu ra , itd ), am pak je tu d i po izkus n ad g ra d n je posam eznih reso rsk ih raziskav . S estav lja lc i so im eli p re d seboj cilj p r ik az a ti in ugo to ­ v iti osnovne razv o jn e tokove in n jihove m edsebojne odvisnosti. T ako zas­ novano o b rav n av an je prob lem ov o k o lja je v m arsičem povsem iden tično s kom pleksn im p ristopom v geografiji. V ečinom a negeografi, k i so sestav lja li to publikacijo , so se v velik i m e ri poslužili kom pleksno geografske m etode dela. Z anim ivo je , da so sestav ljalci, n eob rem en jen i s k lasičn im geograf­ skim konceptom od fizične k d ružben i geografiji, na prvo m esto postav ili razvoj p reb iv a ls tv a in p rob lem e s tem v zvezi te r šele v d ru g em poglav ju o b ravnavajo n arav n e v ire in pogoje. O snovni cilj dela je b il ugotoviti, v m erilu cele Jugoslav ije , vzroke p rob lem ov in n jihove posledice. V tre tje m sk lopu poglavij je ob ravnavano u re ja n je okolja in posegov v p rosto r. V če trtem , zak ljučnem pog lav ju je govor o sred s tv ih in u k re p ih u resn ičeva­ n ja po litike o p rob lem ih okolja . V zak lju čk u je podan p ro g ram u k repov in ak tiv n o sti Z veznega izv ršnega sve ta v zvezi s človekovim okoljem in p rosto rsk im u re jan jem . O m enim o naj še to, d a je v isti zb irk i izšla tu d i k n jig a »Čovek, p riro d a i lju d sk a naselja« (138 s tra n i) , k i je izbor c ita tov iz del M arxa, E ngelsa in L enina. K n jig a je zanim ivo in k o ris tn o b ran je , k i z lasti o sv e tlju je pogle­ de n av ed en ih teo re tik o v m arksizm a n a prob lem e okolja. V zak ljučku te kn jige je tu d i zan im iva d a ljša raz p ra v a izpod peresa B ož idarja Jak šiča z naslovom »M arksistička m isao i čovekova sredina«. M ilan O rožen A dam ič Iz poljske in madžarske geografske književnosti W. Tyszkiewicz, Struktura agrarna Folski 1945— 1975; A naliza p rzestr zenno-czasow a. D okum en tac ja geograficzna, 1978-1, PAN, In s ty tu t geografii i przestrzennego zagospodarow ania. In š titu t za geografijo in gospodarjen je s prostorom , k o t bi se v n e ro d ­ nem p revodu glasil novejši naziv geografskega in š titu ta PAN, im a že dol­ go letno trad ic ijo v p ro u čev an ju ag ra rn e po k ra jin e . S lovensk i geografi sm o sko ra j celo obdobje sledili tem u delu, v eč k ra t p a tu d i ak tiv n o sodelovali. In š titu t je izdal v rs to del z agrarno-geografsko p rob lem atiko , v an jo pa se u v ršča tu d i p red s ta v lje n a k n jig a W. T yszkiew iczeve o ag ra rn i s tru k tu r i na P o ljskem v povo jnem obdobju.