V ponedeljek, 11. 10. 2021, nekaj minut pred 13. uro so ravnatelj šole g. Rafko Lah, ministrica za izobraže­vanje dr. Simona Kustec, župan Obcine Kamnik Matej Slapar, podžu­pana Bogdan Pogacar in Aleksander Uršic, direktor izvajalca gradnje Ko­lektor Koling, d. o. o., Tine Vadnal in direktor podjetja CBE, d. o. o., Sašo Previšic položili temeljni kamen za izgradnjo težko pricakovane nove šolske zgradbe. Ta, že tako vesel, dogodek so s kulturnim programom polepšali ucenci naše šole, katerim Ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec Novembra 2021 so na travniku za šolo zabrneli prvi delovni stroji. Vse od takrat ucenci in ucite­lji skozi okna na južni strani šole vsakodnevno z zanimanjem in navdušenjem opazujemo, kako raste nova šola ... November 2021 December 2021 Januar 2022 Februar 2022 Marec 2022 April 2022 Maj 2022 Irena Milivojevic Kotnik, foto: Sara Zalesnik Naša šola se lahko že od leta 2013 pohvali z nazivom kulturna šola. Gre za projekt, v katerem sodelujejo šole, ki imajo po obsegu in kvaliteti nadpovprecno razvito kulturno dejavnost ter delujejo kot žarišce kulturnih programov svojega okolja. Na šoli imamo vec kot 30 redno delujocih kulturnih skupin, med katerimi prevladujejo pevski zbori in gledališke skupine, aktivni smo tudi na podrocju lutk, 800 ucencev. folklorne dejavnosti, plesa, likovne umetno­sti, literarne in bralne kulture ter kulturne dedišcine. V redno delujoce kulturne skupine je vkljuce­nih vec kot Na šoli letno organiziramo skoraj 40 kultur­nih dogodkov, med katerimi prevladujejo prireditve ob razlicnih priložnostih, razstave in revije pevskih zborov. Vsako leto pa obi-šcemo vsaj 30 zunanjih kulturnih inštitucij. Projekt Kulturna šola na naši šoli združuje številna kulturna podrocja, s katerimi omo-gocamo kulturno ustvarjalnost in poustvar­jalnost, kulturno vzgojo in izobraževanje, dostopnost kulturnih vrednot in kakovostno preživljanje prostega casa. Na kulturnem podrocju smo uspešni in na to smo ponosni. Tadeja Kilar Zeleni Francek je šolski projekt, s katerim skrbimo za odgovoren odnos do okolja, narave in bivanja. V projekt so vkljuceni vsi ucenci in zaposleni, v tem šolskem letu pa smo prednost namenili skrbi za telesno in duševno zdravje ter cisto šolsko okolje. Tako kot vsa leta doslej smo tudi letos locevali odpadke, zbirali zamaške, vkljuce­vali reciklirane materiale v pouk, varcevali smo z energijo, vodo in rabo brisack, skr­beli za zdravje in dobro pocutje, ustrezno prezracevanje in cisto šolo, ter ekonomic­no organizirali aktivnosti. Ucenci od 1. do 6. razreda so sodelovali v eko bralni znacki. Nacrtovali in izvedli smo tudi posebne, tematsko obarvane mesecne aktivnosti. V sklopu evropskega tedna mobilnosti smo sodelovali v projektu Varno v vrtec in šolo ter spodbujali hojo. Zbirali smo hrano za pse in macke v zaveti-šcu in dokazali, da nam je mar za zapušce­ne kosmatince, saj je bil odziv ucencev, staršev in zaposlenih res velik. Ceprav smo bili v casu pred korono v zmanjševanju kolicine odpadkov že zelo uspešni, smo v tem šolskem letu morali vec pozornosti ponovno nameniti zmanjševanju kolicine pla­sticne embalaže. V januarju in februarju je vec kot 500 ucencev sodelovalo v projektu Spodbujamo prijatelj­stvo, ob dnevu gozdov pa smo izvedli fotografski natecaj z naslovom Gozdni utri­nek. Z eko predstavniki smo se v organizaciji Obcine Kamnik udeležili spomladanske cistil­ne akcije, praznovali pa smo tudi rojstni dan našega planeta. Eden vecjih dogodkov Zelenega Francka je bil eko dan z naslovom Rad imej živali in rastline, ki smo ga obarvali zeleno. Dejavnosti eko dneva so bile namenjene gibanju in sprehodu v naravi, razvijanju empatije, skrbi za zdravo prehrano ter izdelavi razlicnih izdelkov, ki smo jih ponudili na dobrodelni razstavi na osrednješolski prireditvi. Letošnja novost je tudi eko ura, na kateri so eko predstavniki posameznega razreda vsak teden izbrali dejavnost, ki smo ji namenili vec pozornosti. Z eko predstavniki pa smo izdelo­vali tudi okrasne loncke in vanje sadili cvetli­ce, za katere so cez leto ucenci tudi skrbeli. Tadeja Kilar Literarno-likovni in fotografski natecaj V zacetku oktobra smo razpisali natecaj, na ka­terem so lahko sodelovali vsi ucenci naše šole. Natecaj je trajal do konca oktobra, 17. novem-bra (ko praznujemo rojstni dan Frana Albrehta) pa smo razglasili nagrajence. Naslov natecaja se je glasil Nekoc pred davnimi casi … Ucenci so lahko narisali svoje najljubše književne junake, lahko so napisali kakšno pesmico ali pravljico, lahko pa so poustvarili prizor iz svoje najljubše knjige in ga fotografirali. Prejeli smo vec kot 170 izdelkov. Na Albrehtov dan smo v sklopu splet­nega praznovanja razglasili nagrajence, ki so prejeli lepe nagrade, prav tako pa smo podarili kar nekaj pohval za sodelovanje. Pravljicni kviz V mesecu oktobru so ucenci lahko reševali tudi pravljicni kviz. Na vseh šolah so ucence v knjižni­cah cakali listi z vprašanji, na katera so morali odgovoriti v šoli. Vprašanja so se nanašala na slovenske in tuje pravljice ter razlicne knji­ževne junake. Ucenci so lahko izbirali med vec odgovori, pri nekaterih vprašanjih pa so morali odgovore tudi zapisati. Ce kakšnega odgovora niso vedeli, so lahko prišli v knjižnico in ga tam tudi poiskali. Na zacetku meseca novembra smo izžrebali štiri nagrajence. Nacionalna izmenjava knjižnih kazalk V tem šolskem letu smo se pridružili tudi projektu nacionalne izmenjave knjižnih kazalk, ki ga organizira Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Projekt je namenjen predvsem povezovanju šol, šolskih knjižnic, spoznavanju novih prijateljev in spod­bujanju branja. Naša partnerska šola je bila Osnovna šola Ivana Cankarja z Vrhnike. Naši drugošolci in tretješolci so izdelali kar 166 kazalk za ucence z Vrhnike. Tema knjižnih kazalk so bile Pravljice in ljudske povesti po svetu. Pred sa­mim izdelovanjem kazalk so si ucenci skupaj z ucitelji pogledali tudi spletno stan partnerske šole, na zemljevidu Slovenije so poiskali mesto Vrhnika, na spletu pa so prebrali tudi malo o zgodovini samega mesta. V šolskih knjižnicah oktobra praznujemo Mednarodni mesec šolskih knjižnic. V tem mesecu knjižnice praznicno poudarjamo pomembnost šolske knjižnice z razlicnimi dogodki. Tako so se, poleg zabavnega dela ustvarjanja kazalk, naucili tudi nekaj novega. Nastale so res lepe in zanimive knjižne kazalke. Prav tako smo prejeli lepe in zanimive kazalke ucencev iz Osnovne šole Vrhnika, za kar se jim zahva­ljujemo. Mednarodna izmenjava knjižnih kazalk Projekt izmenjave knjižnih kazalk vkljucuje šole z vsega sveta. Ucenci rocno izdelajo poljubne kazal­ke in si jih s partnersko šolo izmenjajo po klasicni pošti. Lahko pa sodelujejo tudi v elektronski izme­njavi kazalk. Projekt je zanimiv in zabaven, saj na tak nacin ucenci spoznajo nove države, kulture in njihove navade, prav tako pa sklepajo nova prijateljstva in spodbujajo branje. Naša partnerska šola je bila osnovna šola TWGHs Ko Ho Ning Memorial Primary School iz Hongkonga. Ucenci 4. in 5. razredov so izdelali kar 134 knjižnih kazalk, ki smo jih po pošti poslali na Kitajsko. Ucencem je bil projekt zelo všec, še najbolj pa dejstvo, da si bodo izmenjali kazalke s tako oddaljeno deželo. Ucenci so si pred samo izdelavo kazalk najprej ogledali spletno stran šole, nato so na globusu ali zemljevi­du poiskali Kitajsko in Hongkong, nato pa in na spletu poiskali še zanimive podatke o tej daljni deže­ li. Na knjižne kazalke so nato narisali geografske znacilnosti Slovenije, naše kulinaricne specialitete, naše znane osebnosti, simbole Slovenije in turisticne znamenitosti. Nekateri ucenci so se v anglešci­ni tudi na kratko predstavili in zapisali kakšne knjige radi berejo. Knjižne kazalke, ki so nastale, so bile resnicno zanimive, lepo oblikovane, na njih pa so ucenci lepo predstavili Slovenijo. Ucenci so v projektu uživali in se že veselijo prihodnjega šolskega leta, ko se bomo povezali z novo šolo in ponovno spoznavali novo kulturo in njihove navade. Razstave v knjižnici Letošnje geslo meseca oktobra se je glasilo Pravljice in ljudske povesti po svetu, zato smo v knjižnici postavili dve razstavi knjig, ki sta se povezali s tem geslom. Prva je bila razstava tujih in slovenskih pravljic ter ljudskih pripo­vedk, druga pa je bila razstava ze-lo znanih, zanimivih in prisrcnih knjig avtorice Julie Donaldson. V mesecu Skrivni prijatelj septembru in oktobru smo sicer posta-Skrivni prijatelj je dejavnost, ki jo uciteljica slovenšcine vili še tri razstave: Jesen, Novosti v in knjižnicarka Irena izvaja z ucenci 6. razredov. Ucenec knjižnici in Noc carovnic. si izmisli skrivno ime in kasneje na seznamu poišce svo­je ime in ime svojega skrivnega prijatelja. V mesecu oktobru napišejo ucenci tri pisma, ki jih od­dajo v rumeni nabiralnik v knjižnici. Prvemu pismu pri­ložijo pesem, ki jim je všec, v drugem pismu svojemu skrivnemu prijatelju priporocijo knjigo, ki so jo prebrali, v tretjem pismu pa naštejejo vsaj pet svojih dobrih last-nosti. Ko ucenec prejme pismo od svojega skrivnega prijatelja, ga obvestilo caka pred knjižnico, knjižnicarka pa mu izroci pismo. Po pocitnicah se razkrijejo skrivni prijatelji in tisti, ki so napisali in prejeli tri pisma, so na­grajeni. Dejavnost je zanimiva, saj se ucenci na tak na-cin še bolj spoznajo, bolje pa jih spozna tudi uciteljica. Ucencem je igranje Skrivnega prijatelja zelo všec in se ga z veseljem udeležujejo. Nataša Logar Andic Moja naj naj knjiga je projekt naše šol­ske knjižnice, s katerim že vrsto let izbi­ramo najljubšo knjigo naših ucencev. Ucenci so letos v glasovalno skrinjico v šolski knjižnici oddali kar 430 glasovnic in tako dolocili, kateri knjižni naslovi (in naslovi knjižnih zbirk) bodo zasedli leto­šnji zmagovalni oder. Med posameznimi knjigami je letos naj­vec glasov prejela Košarkar naj bo avtorja Primoža Suhodolcana. Tako prvouvršceno knjigo kot tretjeuvršceno Matildo Roalda Dahla ucenci berejo v sklopu obveznega domacega branja v 5. in 6. razredu. Za drugouvršceno knjigo Carovnice (Roald Dahl) pa so ucence med drugim navduši­le uciteljice v 4. r., ki so knjigo skupaj z ucenci prebirale pri pouku. Med bralci so priljubljene tudi knjige Drejcek in trije Marsovcki (V. Pecjak), Charlie in tovarna cokolade (R. Dahl), Cudoviti lisjak (R. Dahl) in Dnevnik Ane Frank. Knjige v zbirki Harry Potter (J. K. Rowling) so precej obsežne, vendar to ucencev ne odvrne od branja in zbirka je ponovno po priljubljeno­sti uvršcena na prvo mesto. Sledita ji zabavna dnevniška zbirka Dnevnik nabritega mulca (J. Kinney) in zbirka stripov Pasji mož (D. Pilkey). Povpraševanje ucencev po Pasjem možu je iz meseca v mesec vecje, tako kot je bilo pred leti po zbirki Kapitan Gatnik istega avtorja. Poleg omenjenih zbirk so pri naših bralcih priljubljene tudi naslednje: Kapitan Gatnik, vecna klasika Pet prijateljev (E. Blyton), Grozni Gašper (F. Simon), ki razveseljuje predvsem mlajše ucence, zbirka stripov Asterix in Obelix (R. Goscinny) in uspešnica slovenske pisa­teljice Dese Muck Anica. Knjižnicarki si želiva, da bi ucenci še naprej z veseljem prihajali v šolsko knjižnico in da bi bil obisk v prihodnjem šolskem letu vsaj tako dober kot v letošnjem. Prav za vsakega se najde kakšna knjiga, za katero boste lahko že naslednjo pomlad napisali, da je vaša najljubša. Irena Milivojevic Kotnik Od šolskega leta 2019/2020 smo na naši šoli sodelovali v projektu ATS STEM, ki je potekal v osmih evropskih državah, v projekt pa je bilo vkljucenih 12 izobraževalnih ustanov in vladnih organizacij. V okviru projekta smo pri ucencih razvijali digitalne kompetence in spremljali razvija­nje precnih vešcin. Na naši šoli smo še posebej spremljali precni vešcini sodelovanja in reševanja problemov. Zasnovali pa smo tudi aktivnosti, kjer smo z ucenci razvijali empatijo. Evalvacija projekta je pokazala, da so ucenci poleg še posebej spremljanih vešcin sodelovanja in reševanja problemov, izboljšali tudi inovativnost in ustvarjalnost, komunikacijo, samouravnavanje, kriticno mišljenje in predmetne vešcine. Z ucitelji smo v pilotnem šolskem letu 2021/2022 izvedli štiri ucne sklope: Zmanjšanje rabe plasticnih vreck za enkratno uporabo Ker plasticne vrecke našemu planetu povzrocajo številne težave, so šestošolci v tej ucni enoti naj­prej raziskovali, koliko vreck družina porabi v enem letu ter razmišljali in pisali o vplivu odvrženih vreck na življenje živali. Besedila so objavili v spletnem glasilu. Pri teh dejavnostih so sodelovali z uciteljicami racunalništva, slovenšcine in geografije. Pri uciteljici tehnike in tehnologije pa so z izde­lavo propagandnega materiala o problemu ozavešcali javnost, na koncu pa so se lotili še izdelave vreck za veckratno uporabo, ki so predstavljale tudi rešitev tega problema. Rešitve problema so evalvirali in izpopolnjevali. Ob ucni enoti pa so razvijali svoje zmožnosti sodelovanja in reševanja problemov. Ucno enoto pa so zakljucili z razmišljanjem, kaj vse bi še lahko naredili v vsakdanjem življenju, da bi zmanjšali porabo plastike. Kako izkorišcati gozd in obenem skrbeti zanj V tej ucni enoti so pri naravoslovju šestošolci spoznavali, zakaj so glive pomembne za gozd in kako lahko nabiramo gobe. Da bi lahko ucenci nacrtovali in oblikovali svojo embalažo za prenašanje gob, so pri matematiki spoznali, kako prostornina in površina vplivata na nacrtovanje embalaže. Pri tehniki pa so se lotili nacrtovanja in izdelave izdelka iz materiala, ki so ga imeli ucenci na voljo doma. Razlicna digitalna orodja so ucencem omogocala skupinsko nacrtovanje in sodelovanje po kriterijih, ki so si jih sami zastavili v okviru razredne ure. Svoje sodelovanje in sodelovanje sošolcev so tudi ovrednotili. Ob zakljucku ucne enote pa so ucenci samostojno izdelali embalažo za prenos gob Zemlja 2050 Podnebje se v zadnjem casu hitro spreminja, kaj je vzrok za te spremembe in kakšno bo življenje na Zemlji leta 2050 pa so razmišljali ucenci 8. razreda. V ucni enoti so razmišljali in preucevali posle-dice globalnega segrevanja na življenje na Zemlji. Na osnovi zdaj znanih podatkov so ucenci s skup­nim sodelovanjem izracunali, za koliko se bo dvignila temperatura v naslednjih 30 letih ter kako bo to vplivalo na vremenske pojave, dvig gladine morja, taljenje ledenikov in širjenje bolezni. O pridob­ljenih podatkih so razmišljali in jih predstavili sošolcem. Razpravljali so tudi o rešitvah in izdelali propagandni material, ki bi osvešcal ljudi o problemu globalnega segrevanja. Ob tem pa so tudi sa-mi priceli bolje razumevati problem globalnega segrevanja in se naucili sodelovati, da bi lahko uspe­šno izdelali izdelek. Nastali so plakati, filmi in pesmi. Ob predstavitvah izdelkov pa so podajali po­vratno informacijo sošolcem. Cutiti je bilo ponos vseh sodelujocih, saj smo tudi na daljavo s skup­nim sodelovanjem uspeli dokoncati in predstaviti izdelke. Kaj in koliko popijemo? Ljudje se vedno bolj zavedamo pomena pitja vode za zdravje, zato so osmošolci raziskovali, kaj in koliko tekocine ter s tem tudi sladkorja zaužijejo. Ugotovili so, da s pijaco vnesejo v telo veliko slad­korja in zato so iskali rešitve, kako izboljšati svoje navade in navade vseh nas. Pripravili so izdelke, ki ozavešcajo o problemu uživanja sladkih pijac. Izdelke so razstavili in sami ter ostali ucenci šole glasovali o tem, katera predstavljena rešitev se jim zdi najboljša. Ucenci so reši­tev, ki je bila izglasovana za najboljšo, še izboljšali. Ob ucni enoti so poglabljali pomen sodelovanja, uporabljali svoje digitalne in rocne spretnosti za izdelavo izdelkov, razmišljali o vplivu sladkih pijac na telo in izracunali, koliko sladkorja vsebujejo razlicne pijace. Najboljšo rešitev SAY NO TO SUGAR lahko najdete na spletni strani šole: 4. ucna enota: KAJ IN KOLIKO POPIJEMO – OŠ FRANA ALBREHTA KAMNIK (os-fa.si) Zakljucna konferenca ATS STEM v Dublinu V petek, 6. 5. 2022, je v Dublinu potekala za­kljucna konferenca projekta ATS STEM. Monika Jelenc je sodelovala s predstavitvijo prakticne­ga primera izvedbe ucne enote Kako zmanjšati porabo plasticnih vreck za enkratno uporabo, ki smo jo v lanskem šolskem letu izvedli v 6. razredu (letošnji 7. a), letos pa smo izvedbo ponovili v okviru naravoslovnega dne Plasticne vrecke za 6. razred. V projektu ATS STEM smo sodelovali Metka Bizjak, Tjaša Gašpar, Monika Jelenc, Tadeja Kilar, Tilen Miklavcic, Ema Vidic Judež in Sara Zalesnik. Hvaležni smo za številne izkušnje, pridobljene s sodelovanjem v projektu. Monika Jelenc Pod mentorstvom mag. Anamarije Erculj so na natecaju sodelovali ucenci vseh osmih razredov. Prvic v zgodovini šolskega natecaja je glasovanje pote­kalo elektronsko. Rezultati so bili zelo tesni, ampak na koncu smo dobili tri cudovite likovne izdelke, ki si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Nina je s svojo sliko želela poudariti, da moramo vedno po­gledati globje v cloveka, ne pa ga oceniti le po njegovi zuna­njosti ali izgledu. V notranjosti namrec nosimo pravo sliko samega sebe, ki pa ni vidna na prvi pogled. Zato se potrudi-mo, da bomo skrbeli zase, da bomo zdravi in urejeni ter predvsem, da bomo delali dobro, da bomo prijazni do drugih in pošteni. Tako bomo v življenju tudi zadovoljni in srecni. Mia je ob svoji sliki dejala, da je pri branju naša domišljija brez­mejna in da takrat lahko pridemo, do cesar koli si želimo. Svoje mo­tive crpamo iz preteklih izkušenj. To je želela prikazati s povezavo globusa in las. Knjiga pa je naša popotnica do znanja in naše sve­tle prihodnosti. Ana je želela s svojo sliko sporociti, da mora clovek svoje izume uporabiti za sodelovanje z naravo in jo mora pri tem cuvati oz. ohranjati. Nina, Hkrati je želela poudariti sodelovanje med ele-Mia menti (voda, zrak, vesolje ipd.) ter sodelovanje in Ana vseh ljudi, živali, predmetov in stvaritev. stvo, ki ga razpisuje Društvo Sobivanje. Pozitivno razmišljane in empatija sta temi, ki smo jima v tem šolskem letu namenili vec pozornosti. S pravim prijateljem ob sebi svet postane lepši in lažji. Svet brez prijateljstva namrec ne obstaja. Na OŠ Frana Albrehta smo v projekt stopili s pogovorom in razmišljanjem o prijateljstvu. V razgovoru smo poleg tega, kdo je pravi prijatelj, kaj nam je pri prijatelju všec ter kaj smo zanj pripravljeni storiti, razmišljali tudi o negativnih izkušnjah, povezanih s prijateljstvom, ter tako vkljucevali socialno in custveno ucenje. Ucili smo se vešcin, potrebnih za obvladovanje obcutkov, odnosov, samozavedanje, reševanje problemov, odgovorne odlocitve. Ob tem smo poslušali pesmi, si ogledali risanke in razlicne posnetke. Svoja razmišljanja in ugotovitve so ucenci izrazili v obliki razlicnih izdelkov, ustvarjali so plakate, pisali misli, verze, pesmi, prijateljske obljube, izdelovali šopke, knjige, fotografirali razlicne prizore, povezane s prijateljstvom. Prav vsak izdelek pa je vseboval sporocilo oziroma nek simbolni pomen. V nekaj dejavnosti smo vkljucili tudi starše in stare starše. Pozabili pa nismo niti na aktualno problematiko. Vodja projekta: Tadeja Kilar smo se v letošnjem šolskem letu prikljucili projektu Varno s soncem, ki deluje pod okriljem NIJZ. Namen projekta je seznani-ti ucence z osnovnimi samozašcitnimi ukrepi za zašcito pred škodljivim delovanjem UV sevanja. Sodeluje 183 ucencev naše šole. Ucenci so izdelovali kape in šilte (sencnike), s katerimi se zašcitijo pred soncnimi žarki. (2. A, mentorica Barbara Spruk Golob) Z ucenci se pogovarjamo o škodljivosti soncnega sevanja in o ustreznih nacinih zašcite. Opominjamo jih na zadostno pitje vode. Zadržujemo se v senci dreves. V poletnih mese­cih se ucenci zašcitijo tudi s soncno kremo. (2. A, mentorica Barbara Spruk Golob) Mirjam Hribernik Bencina Projekt se posveca socialnim odnosom kot eni od nepogrešljivih komponent trajnostne­ga razvoja. Z ucenci smo izvedli številne aktiv­nosti in krepili medsebojno sodelovanje, povezanost, gradili pozitivno razredno klimo, medsebojno pomoc, sporazumevalne zmož­nosti in samostojnost. Poseben poudarek smo namenili medgeneracijskemu sodelovanju in povezovanju. Opozorili smo tudi na proble­matiko onesnaževanja našega okolja. Koncni cilj projekta je razviti okolje, ki omogoca raz­voj trajnostno naravnane, zdrave družbe. V projektu je sodelovalo 120 ucencev. Primeri nekaterih aktivnosti: Pismo mami ob materinskem dnevu. 7. c, mentorica Ema Vidic Judež Ucenci ilustrirajo in pripovedujejo o druže­nju z dedki in babicami v praznicnem Decembrskem casu. Sodelovanje, medsebojna pomoc in ucenje. 1. b, mentorica: Mirjam Hribernik Bencina Z roko v roki do zdrave hrane. Medgenera­cijsko sodelovanje starih staršev in vnuckov. 1. B in 2. A, mentorici Barbara Spruk Golob in Mirjam Hribernik Bencina Mirjam Hribernik Bencina ga eko dneva smo dobili v pesmi Rad imej, ki smo jo lahko videli in slišali v pravljici Kdo je napravil Vidku srajcico. Za eko dan je “eko ekipa” v sodelovanju z “Ats-Stem ekipo” pripravila dejavnosti za razvijanje empatije in sodelovanja. Ucenci so ustvarjali po pravljici Kdo je napravil Vidku srajcico, ozavestili so, katera so njihova mocna in šibka podrocja v skrbi za naš planet in razmislili, kaj je zanje v odnosu do okolja pomembno. Nekatere dejavnosti smo izvedli tudi izven šolskih sten – na šolskem vrtu, v gozdu pa tudi na Sta-rem gradu. Ucenci predmetne stopnje so se koncno lahko spet malo premešali – razdelili so se v skupine in delavnice, ki so jih izbrali sami. Na delavnicah so izdelovali izdelke, ki so jih prodajali na sejmu v petek, 19. 5. 2022, po osrednješolski prireditvi. PŠ Nevlje PŠ Mekinje Izdelava vrtalk Ob koncu skupaj srecni. Cetrtošolci PŠ Mekinje so se odpravili v gozd. Dva izmed izdelkov, ki so jih po pravljici Kdo je napravil Vidku srajcico ustvarili ucenci Petošolci so urejali šolski vrt. PŠ Tunjice Eko dan smo na PŠ Vranja Pec preživeli v naravi. Po-govarjali smo se o custvih in empatiji. Nastali so na­slednji izdelki. jeza žalost sreca strah veselje ljubezen 1. a –prijatelji narave izdelujejo metin napitek. s spodbudnimi mislimi, naravna mila, zapestnice 5. b prijateljstva, antistresne baloncke, pišcalke, na­mizno igro tangram, obešalnike za "kužke", lucke iz steklenick, eko drobižnice, vrteci ogenj, kofein­ske srcke, obešala za kljuko, vetrne zvoncke, kata­pult in soncne vstopnice za osrednješolsko prire­ditev. Pri izdelavi so pokazali veliko mero ustvarjalnosti. Drobižnice Zapestnice Ucenci so se z uciteljem prijateljstva Tilnom in uciteljico Tadejo odpravili nabrat recne prodnike. Prodnike so nato okrasili. Izdelovanje mila Izdelovanje vrtecega ognja Antistresne vrecke Veterni zvoncki Zaposleni na OŠ Frana Albrehta smo v projektu zacutili gibalno spodbudo, ki bo ucencem prinesla pozitivne ucinke tako na fizicnem kot psihicnem in socialnem podrocju. Ucitelji Andrej Kuncic, Tamara Bracic in Jana Svetec smo združili svoje moci in prevzeli pripravo, organizacijo in izvedbo praznovanja športnega praznika za ucence naše šole. Predvsem smo jim želeli predstaviti šport kot obliko zabave, aktivnosti, priložnost za druženje z vrstniki ter jih spodbuditi k redni športni dejavnosti, kar nam je uspe-lo z zanimivimi, nevsakdanjimi, zabavnimi gibalnimi nalogami. Zaradi strogih epide­mioloških ukrepov smo lahko aktivnosti izvedli le za nekaj oddelkov. Tokrat smo na prostoren in lep stadion v Mekinjah povabili vse ucence naših šti­rih podružnicnih šol. Pri sami izvedbi nam je z navdušenjem pomagalo nekaj ucencev 8. in 9. razreda. Z našo pomocjo so poskrbeli za simpatic­no ogrevanje ob glasbi in plesne korake. Mlajše ucence so usmerjali na posame­znih gibalnih postajah in se z njimi igrali. Ucenci so se preizkusili v skakanju na mali prožni ponjavi in bili ponosni na svoje vi-soke skoke. Mnogi so prvic preizkusili vra­golije gibalne abecede na veliki napihljivi blazini. Premagovali so razlicne poligone, se pomerili v štafetnih igrah in sodelovali v skupinskih igrah z razlicnimi športnimi rekviziti. Medvrstniško sodelovanje je pri-caralo obilo otroške igrivosti, rdecih lick, nasmejanih obrazov in iskric v oceh. Vse to smo v težkih casih pouka na daljavo zelo pogrešali. Vonj po prazniku športa in gi­banja smo vnesli tudi v šolsko stavbo naše maticne šole, kjer so ucenci 6. razredov uživali v minuti za zdravje, osmošolci pa so bili deležni dodatne ure športa na šolskem vrtu. Galerijo slik in video posnetek o dogajanju na gibalni praznic­ni dan, si je možno ogledati na spletni strani OŠ Frana Albrehta: https://www.os-fa.si/evropski­solski-sportni-dan/ Tamara Bracic in Jana Svetec V sklopu krožkov DRUG Z DRUGIM, SKOKI Z MALE PROŽ­NE PONJAVE in DRAMSKI KROŽEK iz PŠ Mekinje smo vse ucence, starše in zaposlene na OŠ Frana Albrehta, z dramsko-gibalnim vošcilom povabili, da so pokukali, kaj nas caka za praznicnimi vrati. VIDEO POVEZAVA DO POSNETKA: https://www.os-fa.si/kaj-za-praznicnimi-vrati-caka-nas/ Mentorici: Jana Svetec in Tamara Bracic Ucenci krožka »DRUG Z DRUGIM« z mentoricama Jano in Tamaro smo v ponedeljek, 20. 12. 2021, po praznic­no okrašenem Kamniku z vošcili razve­seljevali mimoidoce. Z glasbo in rocno izdelanimi vošcilnicami smo Kamnicanom vošcili ob bližajocih se praznikih. OGLED VIDEO POSNETKA: https://youtu.be/Ftkm0O-18N0 24. decembra, na zadnji šolski dan v letu 2021, smo na šoli priredili tradicionalno ple­sno tekmovanje za ucence 7., 8. in 9. razreda. Ucenci, ki so ob zvokih živahne glasbe že dlje casa vadili plesne korake, so tekmovanje nestrpno prica­kovali. Zabavno tekmovalno dopoldne je bilo ven­darle tudi uvod v praznicni božicno-novoletni cas in enotedenske pocitnice. Tokratno tekmovanje je zaradi upoštevanja protiko­ronskih ukrepov potekalo brez gledalcev iz drugih razredov, kljub temu pa je bilo vzdušje veselo in praznicno. Ucenci 7. razreda so se pomerili v foxtrotu, ucenci 8. razreda v disco hustlu in devet­ošolci v angleškem valcku. Komisija je bila ob toliko dobrih plesalcih pri ocenjevanju postavljena pred težko nalogo, ki pa jo je, kot vsako leto, dobro opravila. Gibanje je med dolgotrajnim sedenjem zelo zaželeno oz. nujno, zato smo v sklopu decembrskega dogajanja na šoli z nekaterimi ucenci 6. B (Špelo, Zalo, Manco, Lino, Rubi, Svitom, Lanom, Tianom, Erazmom in Feliksom) pod mentorstvom uciteljice Tamare Bracic pripravili praznicno »Minuto za zdravje«. Veseli gibalni palcki so izvedli »vencek« vaj na in ob stolu. Z njimi so in bodo, s pomocjo video posnetka, ozavešcali ucence in ucitelje. V živo pa so se razmigali skupaj z zaposlenimi na naši šoli, ki vecji del svojega delovnega casa sedijo. Ob druženju smo uživali in skupaj širili gibalni virus. POVEZAVA DO VIDEO POSNETKA: https://video.arnes.si/watch/b3mf8n32cwj2 Tamara Bracic To plesno – gibalno aktivnost z veseljem delimo, saj sovpada tudi z našo vkljucitvijo v projekt spod­bujajmo prijateljstvo in medvrstni­ško sodelovanje in pomoc. Plesni video posnetek so prejele uciteljice razredne stopnje, ki so ga lahko uporabile za popestritev pustnega rajanja s svojimi ucenci ravno na pustni torek, ki smo ga letos zopet preživeli v šolskih klopeh. Tamara Bracic V casu epidemije nam je uspelo pripraviti dva poucna video posnetka z naslovom: ROLANJE OD UCENJA DO REKREACIJE (1. del) https://youtu.be/fMQQHBN48A4 in ROLANJE V ŠOLI (2. del) https://youtu.be/hPnW1iE3tHk. Ustvarile smo ga študentka Fakultete za šport Katarina Kumer in uciteljici Jana Svetec in Tama­ra Bracic. Pomagali so ucenci izbirnega predmeta ŠPORT ZA SPROSTITEV, krožka DRUG Z DRUGIM in RASTEM Z USTVARJANJEM. Bili so odlicni de­monstratorji. Verjamemo, da nam bo nastali video posne­tek služil kot odlicen ucni pripomocek. Upora­ben je pri pouku športa, pri športnih krožkih, pri delu na daljavo, kot pomoc pri prakticnem uce­nju in nadgrajevanju vragolij na rolarjih. Naše sporocilo je: vedno rolajte s popolno zašcitno opremo in na suhi asfaltni površini. Na rolarjih je igrivo in zabavno Svit – vožnja po sprednjih kolešckih Koronavirus nam je dve leti prepreceval tudi mnoga tekmovanja na športnem podrocju. V mesecu maju 2022 so po dolgem casu spet potekala šolska atletska tekmovanja. Naši ucenci so najbolj množicno, 68 ucencev in ucenk, nastopili na obcinskem prvenstvu, ki je potekalo 19. maja na stadionu v Mekinjah. Nato pa je 31. maja na stadionu v Domžalah potekalo podrocno prvenstvo, na katerega se je uvrstilo 7 najboljših tekmovalcev iz vsake discipline. Na omenjeno tekmovanje pa se je iz naše šole uspelo uvrstiti devetindvajsetim ucencem. V Domžalah smo osvojili tri medalje, in sicer Vita Kotnik, 9. c, s 1. mestom v skoku v viši-no, Gašper Kralj, 9. c, s tretjim mestom v sko­ku v daljino, v teku na 300 m pa je tretje me-sto osvojila Urška Brežnjak, 8. b. Tiho upajmo, da se kakšnemu našemu mla­demu atletu uspe uvrstiti celo na Državno prvenstvo v kraljici športov – atletiki, ki se bo odvilo junija. Cestitke vsem! Tamara Bracic Urška Brežnjak, UCENKA, UCENEC RAZRED PODROCJE NIVO TEKMO­VANJA DOSEŽEK MENTOR/-ICA Julijana Galin 6. b Tekmovanje iz znanja anglešcine za ucence 6. razreda Državno srebrno Sara Kocevar Julija Hubad 6. c Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Kenguru Vegova priznanja Regijsko bronasto Nina Macek Marko Rutar 6. c Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto NIna Macek Tajda Šoštarko 6. c Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Nina Macek Inti Macek 6. c Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Kenguru Vegova priznanja Regijsko bronasto Tjaša Gašpar Inti Macek 6. c Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Tjaša Gašpar Maruša Perne 7. b Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Nina Macek Marša Perne 7. b Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Kenguru Vegova priznanja Regijsko bronasto Nina Macek Aljoša Keber 7. c Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Kenguru Vegova priznanja Regijsko bronasto Brigita Repek Juvan Mark Burja 8. b Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja Šolsko bronasto Aleš Pršin Nejc Juteršek 8. b Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja Šolsko bronasto Aleš Pršin Ažbe Polarjnar 8. b Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja Šolsko bronasto Aleš Pršin Aljaž Rutar 8. c Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja Državno zlato Aleš Pršin Aljaž Rutar 8. c Tekmovanje osnovnošolcev v znanju astronomije za Dominkova priznanja Državno srebrno Aleš Pršin Zala Zver 8. c 38 Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegova priznanja Regijsko bronasto Brigita Repek Juvan UCENKA, UCENEC RAZRED PODROCJE NIVO TEKMO­VANJA DOSEŽEK MENTOR/-ICA Tilen Bicanic 9. a Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegova priznanja Regijsko bronasto Nina Macek Lara Ošap 9. a Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Tjaša Gašpar Filip Pisek 9. a Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Tjaša Gašpar Sara Vdovc 9. a Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Tjaša Gašpar Anže Bucar 9. b Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja Regijsko bronasto Aleš Pršin Gašper Rifel 9.b Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja Državno bronasto Aleš Pršin Gašper Rifel 9. b Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Nina Macek Viktor Kacarski 9. c Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegova priznanja Regijsko bronasto Brigita Repek Juvan Viktor Kacarski 9. c Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike za Stefanova priznanja Regijsko bronasto Aleš Pršin Marko Gabriel Kon-car 9. c Tekmovanje iz razvedrilne matematike Šolsko bronasto Brigita Repek Juvan Pia Svetic, 8. c IME IN PRIIMEK UCENCA R. PODROCJE NIVO DOSEŽEK MENTOR/-ICA Neža Bucar 7. A KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Rubi Bukovec 7. B KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Ela Poljanšek 7. B KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Brina Grcar 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Rejhana Hibic 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Julija Jelovcan 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Melita Lidan 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Vita Mrdeša 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Gaja Osenar 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Eva Vrhovnik 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Sara Jezeršek 7. C KOŠARKA OBCINSKO 3. MESTO Andrej Kuncic Leja Plahuta 6. A Atletika -vorteks OBCINSKO 4. mesto Tamara Bracic Tian Cankar 6. B Atletika -300 m OBCINSKO 11. mesto Andrej Kuncic Adin Huskic 6. B Atletika -60 m OBCINSKO 10. mesto Andrej Kuncic Špela Kralj 6. B Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 2. mesto Tamara Bracic Rubi Osolnik 6. B Atletika -skok v višino OBCINSKO 6. mesto Tamara Bracic Manca Cernelic 6. C Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 7. mesto Tamara Bracic Zoja Pahor 6. C Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 8. mesto Tamara Bracic Tajda Šoštarko 6. C Atletika -600 m OBCINSKO 3. mesto Tamara Bracic Timotej Križman Vrhovnik 6. C Atletika -60 m OBCINSKO 11. mesto Andrej Kuncic Bor Mikuš 6. C Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 6. mesto Andrej Kuncic Tim Berk Skok 7. A Atletika -vorteks OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Neža Bucar 7. A Atletika -vorteks OBCINSKO 5. mesto Tamara Bracic Nace Kremžar 7. A Atletika -600 m OBCINSKO 6. mesto Andrej Kuncic Jakob Pervan Mak 7. A Atletika -skok v višino OBCINSKO 1. mesto Andrej Kuncic Matej Trivic 7. A Atletika -300 m OBCINSKO 7. mesto Andrej Kuncic Nejc Banic 7. B Atletika -300 m OBCINSKO 8. mesto Andrej Kuncic Jakob Klemen 7. B Atletika -60 m OBCINSKO 1. mesto Andrej Kuncic Maruša Perne 7. B Atletika -300 m OBCINSKO 3. mesto Tamara Bracic Nuša Podjed 7. B Atletika -skok v višino OBCINSKO 3. mesto Tamara Bracic Ela Poljanšek 7. B Atletika -vorteks OBCINSKO 7. mesto Tamara Bracic Lucija Sluga 7. B Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 5. mesto Tamara Bracic Joža Matjaž Šerkezi 7. B Atletika -600 m OBCINSKO 7. mesto Andrej Kuncic Jakob Vicic 7. C Atletika -600 m OBCINSKO 2. mesto Andrej Kuncic Eva Vrhovnik 7. C Atletika -300 m OBCINSKO 4. mesto Tamara Bracic Ivana Kokalj 7. C Atletika -vorteks OBCINSKO 3. mesto Tamara Bracic Urban Mali 7. C Atletika -vorteks OBCINSKO 10. mesto Andrej Kuncic Maj Mandic 7. C Atletika -vorteks OBCINSKO 6. mesto Andrej Kuncic IME IN PRIIMEK UCENCA R. PODROCJE NIVO DOSEŽEK MENTOR/-ICA Almedina Šljivar 7. C Atletika -skok v višino OBCINSKO 7. mesto Tamara Bracic Denis Kaukovic 8. A Atletika -60 m OBCINSKO 5. mesto Andrej Kuncic Urška Brežnjak 8. B Atletika -300 m OBCINSKO 2. mesto Tamara Bracic Ana Inkret 8. B Atletika -vorteks OBCINSKO 7. mesto Tamara Bracic Nejc Juteršek 8. B Atletika -300 m OBCINSKO 9. mesto Andrej Kuncic Jan Burja 8. C Atletika -suvanje krogle OBCINSKO 10. mesto Andrej Kuncic Svit Hribar 8. C Atletika -300 m OBCINSKO 10. mesto Andrej Kuncic Neža Kraševec 8. C Atletika -skok v višino OBCINSKO 6. mesto Tamara Bracic Filip Obradovic Golob 8. C Atletika -1000 m OBCINSKO 11. mesto Andrej Kuncic Urban Pate 8. C Atletika -vorteks OBCINSKO 6. mesto Andrej Kuncic Maks Rems 8. C Atletika -1000 m OBCINSKO 12. mesto Andrej Kuncic Tjaša Berlec 8. C Atletika -60 m OBCINSKO 10. mesto Tamara Bracic Jure Bezjak 8. C Atletika -skok v višino OBCINSKO 4. mesto Andrej Kuncic Nika Kotnik 8. C Atletika -300 m OBCINSKO 4. mesto Tamara Bracic Pia Svetic 8. C Atletika -60 m OBCINSKO 2. mesto Tamara Bracic Tajda Adrovic Flisar 9. A Atletika -vorteks OBCINSKO 9. mesto Tamara Bracic Gaber Krumpestar 9. A Atletika -suvanje krogle OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Žan Lipar 9. A Atletika -1000 m OBCINSKO 10. mesto Andrej Kuncic Nemanja Milojevic 9. A Atletika -60 m OBCINSKO 11. mesto Andrej Kuncic Jasna Plahuta 9. A Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 2. mesto Tamara Bracic Lovro Plahuta 9. A Atletika -300 m OBCINSKO 6. mesto Andrej Kuncic Ana Podbevšek 9. A Atletika -vorteks OBCINSKO 8. mesto Tamara Bracic Alina Ucakar 9. A Atletika -1000 m OBCINSKO 2. mesto Tamara Bracic Sara Vdovc 9. A Atletika -suvanje krogle OBCINSKO 1. mesto Tamara Bracic Jaka Bodlaj 9. B Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 7. mesto Andrej Kuncic Nejc Drolc 9. B Atletika -60 m OBCINSKO 12. mesto Andrej Kuncic David Gorinjac 9. B Atletika -skok v višino OBCINSKO 2. mesto Andrej Kuncic Vita Kotnik 9. B Atletika -skok v višino OBCINSKO 1. mesto Tamara Bracic Gašper Rifel 9. B Atletika -vorteks OBCINSKO 7. mesto Andrej Kuncic Ema Cvek 9. C Atletika -vorteks OBCINSKO 3. mesto Tamara Bracic Brina Manja Cuš 9. C Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 3. mesto Tamara Bracic Simon Knavs 9. C Atletika -skok v višino OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Gašper Kralj 9. C Atleltika -skok v daljino OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Karmen Vrhovnik 9. C Atletika -60 m OBCINSKO 5. mesto Andrej Kuncic Pia Svetic 8. C Atletika -štafeta OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Jasna Plahuta 9. A Atletika -štafeta OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Brina Manja Cuš 9. C Atletika -štafeta OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Karmen Vrhovnik 9. C Atletika -štafeta OBCINSKO 3. mesto Andrej Kuncic Denis Kaukovic 8. A Atletika -štafeta OBCINSKO 4. mesto Andrej Kuncic Nejc Drolc 9. B Atletika -štafeta OBCINSKO 4. mesto Andrej Kuncic Simon Knavs 9. C Atletika -štafeta OBCINSKO 4. mesto Andrej Kuncic Gašper Kralj 9. C Atletika -štafeta OBCINSKO 4. mesto Andrej Kuncic Izabella Charney 1. A Kros OBCINSKO 3. mesto Aleš Prosen Hana Berisha 1. B Kros OBCINSKO 5. mesto Aleš Prosen Ota Klemen 1. Ne Kros OBCINSKO 8. mesto Aleš Prosen Nastja Vidic 1. A Kros OBCINSKO 15. mesto Aleš Prosen IME IN PRIIMEK UCENCA R. PODROCJE NIVO DOSEŽEK MENTOR/-ICA Meta Mihelic 1. Ne Kros OBCINSKO 18. mesto Aleš Prosen Kropivšek Neža 1. Me Kros OBCINSKO 19. mesto Aleš Prosen Neža Vidovic 1. Ne Kros OBCINSKO 20. mesto Aleš Prosen Eva Pintar 1. B Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Ajda Rebolj 1. Me Kros OBCINSKO 24. mesto Aleš Prosen Adnana Misaljevic 1. B Kros OBCINSKO 25. mesto Aleš Prosen Matija Golob 1. Me Kros OBCINSKO 3. mesto Aleš Prosen Nace Sitar 1. B Kros OBCINSKO 5. mesto Aleš Prosen Ben Drolc 1. Ne Kros OBCINSKO 8. mesto Aleš Prosen Timotej Repnik 1. Ne Kros OBCINSKO 9. mesto Aleš Prosen Žiga Iskra 1. Me Kros OBCINSKO 13. mesto Aleš Prosen Nik Romšak 1. Me Kros OBCINSKO 14. mesto Aleš Prosen Staš Vodlan 1. A Kros OBCINSKO 15. mesto Aleš Prosen Oskar Kukovec 1. B Kros OBCINSKO 16. mesto Aleš Prosen Val Prešeren 1. Me Kros OBCINSKO 17. mesto Aleš Prosen Bine Novak 1. Ne Kros OBCINSKO 19. mesto Aleš Prosen Nikola Dragaš 1. B Kros OBCINSKO 20. mesto Aleš Prosen Ikar Sušnik 1. Me Kros OBCINSKO 21. mesto Aleš Prosen Rok Ermenc 1. A Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Mark Hadžiagic 1. Me Kros OBCINSKO 25. mesto Aleš Prosen Danis Coralic 1. Me Kros OBCINSKO 26. mesto Aleš Prosen Amin Sejfic 1. A Kros OBCINSKO 27. mesto Aleš Prosen Vid Pajek 1. A Kros OBCINSKO 28. mesto Aleš Prosen Adin Gavranovic 1. B Kros OBCINSKO 29. mesto Aleš Prosen Novica Ivanov 1. B Kros OBCINSKO 30. mesto Aleš Prosen Tinkara Novak 2. Ne Kros OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Žana Banic 2. Ne Kros OBCINSKO 6. mesto Aleš Prosen Pia Šalamun Prešeren 2. A Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Ela Miklic 2. B Kros OBCINSKO 11. mesto Aleš Prosen Trina Podlesnik Kenda 2. B Kros OBCINSKO 16. mesto Aleš Prosen Zara Križnar 2. B Kros OBCINSKO 17. mesto Aleš Prosen Gaja Lorbek 2. Ne Kros OBCINSKO 22. mesto Aleš Prosen Una Trivic 1. B Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Žak Puketa 2. B Kros OBCINSKO 6. mesto Aleš Prosen Tristan Hribar 2. B Kros OBCINSKO 10. mesto Aleš Prosen Lovro Svetic 2. Ne Kros OBCINSKO 11. mesto Aleš Prosen Gal Budnar 2. Me Kros OBCINSKO 13. mesto Aleš Prosen Miškomatej Jeglic 2. A Kros OBCINSKO 17. mesto Aleš Prosen Aleksej Skubic 2. A Kros OBCINSKO 21. mesto Aleš Prosen Jošt Kolar Gams 2. Me Kros OBCINSKO 22. mesto Aleš Prosen Luka Cernivec 2. B Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Bine Sitar 2. Me Kros OBCINSKO 25. mesto Aleš Prosen Jernej Celik 2. Ne Kros OBCINSKO 28. mesto Aleš Prosen Reberka Marija Pisek 2. Me Kros OBCINSKO 6. mesto Aleš Prosen Ronja Janžekovic 3. A Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Lana Burja 3. Me Kros OBCINSKO 10. mesto Aleš Prosen IME IN PRIIMEK UCENCA R. PODROCJE NIVO DOSEŽEK MENTOR/-ICA Lana Gricar 3. Ne Kros OBCINSKO 14. mesto Aleš Prosen Hana Drobež 3. A Kros OBCINSKO 15. mesto Aleš Prosen Ajda Bartol 3. A Kros OBCINSKO 16. mesto Aleš Prosen Sanja Golob 3. Me Kros OBCINSKO 21. mesto Aleš Prosen Karina Zore 3. B Kros OBCINSKO 24. mesto Aleš Prosen Vita Macek 3. Ne Kros OBCINSKO 25. mesto Aleš Prosen Trunk Ela 3. Me Kros OBCINSKO 26. mesto Aleš Prosen Ajša Mali 3. Ne Kros OBCINSKO 27. mesto Aleš Prosen Erin Dacar Lipovšek 3. A Kros OBCINSKO 29. mesto Aleš Prosen Sofija Ivancic Klemencic 3. Me Kros OBCINSKO 30. mesto Aleš Prosen Sušnik Miša 3. Me Kros OBCINSKO 31. mesto Aleš Prosen Patrik Vrhovec 3. B Kros OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Inti Djuras 3. Ne Kros OBCINSKO 11. mesto Aleš Prosen Matevž Osolnik 3. B Kros OBCINSKO 12. mesto Aleš Prosen Rene Rojec 3. Ne Kros OBCINSKO 14. mesto Aleš Prosen Anže Pungertar 3. Ne Kros OBCINSKO 15. mesto Aleš Prosen Filip Švigelj 3. Ne Kros OBCINSKO 16. mesto Aleš Prosen Maks Prešeren 3. Me Kros OBCINSKO 18. mesto Aleš Prosen Blaž Kuhar 3. B Kros OBCINSKO 19. mesto Aleš Prosen Gal Štribl 3. Me Kros OBCINSKO 21. mesto Aleš Prosen Maksi Koleto 3. Me Kros OBCINSKO 22. mesto Aleš Prosen Luka Sivec 3. Me Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Filip Burja 3. Me Kros OBCINSKO 27. mesto Aleš Prosen Lan jeras 3. Me Kros OBCINSKO 28. mesto Aleš Prosen Bine Balantic 3. Me Kros OBCINSKO 29. mesto Aleš Prosen Lili Švajger 4. A Kros OBCINSKO 1. mesto Aleš Prosen Hana Homar 4 . B Kros OBCINSKO 3. mesto Aleš Prosen Pija Vidmar 4. B Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Maja Adrovic 4. A Kros OBCINSKO 12. mesto Aleš Prosen Katarina Mihelic 4. Ne Kros OBCINSKO 13. mesto Aleš Prosen Ajda Zupan 4. Me Kros OBCINSKO 15. mesto Aleš Prosen Eva Kuhar 4 . A Kros OBCINSKO 16. mesto Aleš Prosen Daša Iskra 4. Me Kros OBCINSKO 17. mesto Aleš Prosen Mia Cankar 4. Me Kros OBCINSKO 19. mesto Aleš Prosen Sara Železnik 4. Me Kros OBCINSKO 21. mesto Aleš Prosen Urša Bizalj 4. Me Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Ela Zamjen 4. Me Kros OBCINSKO 24. mesto Aleš Prosen Matej Cernelic 4. B Kros OBCINSKO 15. mesto Aleš Prosen Žan Spruk Novak 3. A Kros OBCINSKO 16. mesto Aleš Prosen Alem Ibrahimobic 4. A Kros OBCINSKO 17. mesto Aleš Prosen Leon Golob Mahic 4. Me Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Urban Kropivšek 4. Me Kros OBCINSKO 24. mesto Aleš Prosen Lovro Spruk 4. Ne Kros OBCINSKO 26. mesto Aleš Prosen Matevž Bicanic 4. Me Kros OBCINSKO 27. mesto Aleš Prosen Izaque Rozman 4. Me Kros OBCINSKO 30. mesto Aleš Prosen Pavlin Zule 4. A Kros OBCINSKO 31. mesto Aleš Prosen IME IN PRIIMEK UCENCA R. PODROCJE NIVO TEKMOVANJA DOSEŽEK MENTOR/-ICA Aljaž Volcini 3. Me Kros OBCINSKO 32. mesto Aleš Prosen Romšak Ožbej 3. Me Kros OBCINSKO 33. mesto Aleš Prosen Rozman Jaco 3. Me Kros OBCINSKO 34. mesto Aleš Prosen Nina Oblak 5. Ne Kros OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Lara Mijatovic 5. Me Kros OBCINSKO 3. mesto Aleš Prosen Katja Perne 5. A Kros OBCINSKO 4. mesto Aleš Prosen Anja Filipovic Martic 5. B Kros OBCINSKO 5. mesto Aleš Prosen Karin Zver 5. Me Kros OBCINSKO 6. mesto Aleš Prosen Mia Drobež 5. A Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Neli Brumen 5. Ne Kros OBCINSKO 10. mesto Aleš Prosen Tajda Mauric 5. Ne Kros OBCINSKO 17. mesto Aleš Prosen Lana Sitar 5. Me Kros OBCINSKO 19. mesto Aleš Prosen Tjaša Golob 5. Me Kros OBCINSKO 21. mesto Aleš Prosen Anastasija Kosic 5. Me Kros OBCINSKO 22. mesto Aleš Prosen Špela Poljanšek 5. Me Kros OBCINSKO 24. mesto Aleš Prosen Manca Sitar 5. Me Kros OBCINSKO 25. mesto Aleš Prosen Liam Lupše 5. B Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Vid Romšak 5. Me Kros OBCINSKO 9. mesto Aleš Prosen Andraž Berlec 5. Ne Kros OBCINSKO 10. mesto Aleš Prosen Bor Škrl 5. B Kros OBCINSKO 11. mesto Aleš Prosen Primož Kobol 4. Ne Kros OBCINSKO 12. mesto Aleš Prosen Jakob Sakelšek 5. B Kros OBCINSKO 16. mesto Aleš Prosen Kališnik Žan 5. Me Kros OBCINSKO 17. mesto Aleš Prosen Matic Klemen 4. Ne Kros OBCINSKO 18. mesto Aleš Prosen Samo Tišler 5. Ne Kros OBCINSKO 21. mesto Aleš Prosen Žan Hribar 5. Ne Kros OBCINSKO 22. mesto Aleš Prosen Todor Petrov Kovachev 4. Ne Kros OBCINSKO 23. mesto Aleš Prosen Mlakar Jernej 5. Me Kros OBCINSKO 26. mesto Aleš Prosen Jakob Šmidovnik 5. Me Kros OBCINSKO 27. mesto Aleš Prosen Manca Cernelic 6. C Kros OBCINSKO 5. mesto Aleš Prosen Ana Golob 5. Me Kros OBCINSKO 9. mesto Aleš Prosen Eva Golob 5. Me Kros OBCINSKO 10. mesto Aleš Prosen Tian Cankar 6. B Kros OBCINSKO 4. mesto Aleš Prosen Urška Brežnjak 8. B Kros OBCINSKO 1. mesto Aleš Prosen Pia Svetic 8. C Kros OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Filip Obradovic Golob 8. C Kros OBCINSKO 1. mesto Aleš Prosen Maks Rems 8. C Kros OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Svit Hribar 8. C Kros OBCINSKO 4. mesto Aleš Prosen Alina Ucakar 9. A Kros OBCINSKO 4. mesto Aleš Prosen Brina Manja Cuš 9. C Kros OBCINSKO 5. mesto Aleš Prosen Nika Kotnik 8. C Kros OBCINSKO 6. mesto Aleš Prosen Jasna Plahuta 9. A Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Nemanja Milojevic 9. A Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Žan Lipar 9. A Kros OBCINSKO 10. mesto Aleš Prosen David Madžov 6. A KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Svit Adrovic Flisar 6. B KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen IME IN PRIIMEK UCENCA R. PODROCJE NIVO TEKMOVANJA DOSEŽEK MENTOR/-ICA Tian Cankar 6. B Kros OBCINSKO 4. mesto Aleš Prosen Urška Brežnjak 8. B Kros OBCINSKO 1. mesto Aleš Prosen Pia Svetic 8. C Kros OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Filip Obradovic Golob 8. C Kros OBCINSKO 1. mesto Aleš Prosen Maks Rems 8. C Kros OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Svit Hribar 8. C Kros OBCINSKO 4. mesto Aleš Prosen Alina Ucakar 9. A Kros OBCINSKO 4. mesto Aleš Prosen Brina Manja Cuš 9. C Kros OBCINSKO 5. mesto Aleš Prosen Nika Kotnik 8. C Kros OBCINSKO 6. mesto Aleš Prosen Jasna Plahuta 9. A Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Nemanja Milojevic 9. A Kros OBCINSKO 7. mesto Aleš Prosen Žan Lipar 9. A Kros OBCINSKO 10. mesto Aleš Prosen David Madžov 6. A KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Svit Adrovic Flisar 6. B KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Tian Cankar 6. B KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Edo Husein Mulalic 6. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Bart Hribar 6. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Sergej Mijovski 6. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Tim Berk Skok 7. A KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Matej Pavlic 7. A KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Ažbe Torkar 7. A KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Matej Trivuc 7. A KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Jakob Klemen 7. B KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Teodor lekovic 7. B KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Aljoša Kordic Zamljen 7. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Jakob Vicic 7. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Aljoša Keber 7. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Erik Koncnik 7. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Maj Mandic 7. C KOŠARKA OBCINSKO 2. mesto Aleš Prosen Inti Macek 6. C ŠAH EVROPSKO 11. mesto Aleš Prosen Aljoša Keber 7. C ŠAH EVROPSKO 7. mesto Aleš Prosen Matevž Vokal Carnelutti 4. NE ŠAH PODROCNO F12 EKIPNO 3. mesto Aleš Prosen Andrej Cacinovic 3. VP ŠAH PODROCNO F12 EKIPNO 3. mesto Aleš Prosen Blaž Humar 4. B ŠAH PODROCNO F12 EKIPNO 3. mesto Aleš Prosen Sanja Golob 3. ME ŠAH PODROCNO F12 EKIPNO 3. mesto Aleš Prosen Aljoša Keber 7. C ŠAH PODROCNO F15 EKIPNO 2. mesto Aleš Prosen Inti Macek 6. C ŠAH PODROCNO F15 EKIPNO 2. mesto Aleš Prosen Oskar Sitar 9. A ŠAH PODROCNO F15 EKIPNO 2. mesto Aleš Prosen Gašper Pecar 9. B ŠAH PODROCNO F15 EKIPNO 2. mesto Aleš Prosen Gašper Rifel 9. B ŠAH PODROCNO F15 EKIPNO 2. mesto Aleš Prosen Sanja Golob 3. ME ŠAH DRŽAVNO 9. mesto Aleš Prosen Andrej Cacinovic 3. VP ŠAH DRŽAVNO 34. mesto Aleš Prosen Inti Macek 6. C ŠAH DRŽAVNO 3. mesto Aleš Prosen Aljoša Keber 7. C ŠAH DRŽAVNO 25. mesto Aleš Prosen Vita Kotnik 9. B ATLETIKA – skok v višino PODROCNO 1. mesto Tamara Bracic Gašper Kralj 9. C ATLETIKA – skok v daljino PODROCNO 3. mesto Andrej Kuncic Urška Brežnjak 8. B ATLETIKA – tek PODROCNO 45 3. mesto Andrej Kuncic obiskuje 19 zvedavih ucencev. Vse leto so z velikim veseljem ustvarjali, se ucili in pridobivali no-ve vešcine, ki jim bodo pomagale, da bodo še naprej tako uspešni. Na kaj so najbolj ponosni in kaj jih je v tem letu najbolj razveseljevalo, so zaupali v pogovo­ru. Vsi so povedali, da so najbolj veseli novih prijateljev, s katerimi se zelo radi igrajo in dru­žijo. Zaupali so, da so usvojili nove crke in številke in znajo zapisati že veliko besed in tudi kakšno poved. Radi berejo in racunajo, si izmišljujejo zgodbice, telovadijo, pojejo, plešejo in še bi lahko naštevali. Da zelo radi ustvarjajo, pa pripovedujejo te fotografije. Naslov slike je Na dlani imam sonce. Petra Zupanc NARAVOSLOVNI DAN: PEKA MAFINOV ZIMSKI ŠPORTNI DAN: DRSANJE EVROPSKI DAN ŠPORTA RADI BEREMO 50 URA ŠPORTA: KOLESARJENJE IN ROLANJE V 2. a razredu smo v letošnjem šolskem letu Vse leto smo se tudi pridno urili v postavljanju kriterijev uspešnosti. Eden drugemu smo podajali konstruktivno povratno informacijo. V duhu podajanja povratne informacije smo se urili tudi v branju in bili deležni povratne informacije s strani staršev. V 2. razredu na podružnicni šoli v Mekinjah je skozi šolsko leto potekalo veliko razlicnih dejavnosti, ob katerih smo urili svoje rocne, gibalne in miselne sposobnosti. V spominu nam bodo ostali naslednji dogodkih, ki jih prikazujemo v slikah: Urška Maja Pavlic Po kosilu so otroci odšli na igrišce. Vzeli so badminton in elastiko. Miha in Jaka sta se igrala badmin­ton. Maša in Petra sta skakali ristanc. Tina, Meta in Lina so skakale cez elastiko. Med skakanjem je Maša padla. Petra in Miha sta prihitela na pomoc. Petra in Miha sta Mašo odpeljala k uciteljici. Uci­teljica je poklicala Mašine starše. Otroci so šli ob 15. uri domov. Lizi je po poti padla torbica za ce­sto. Liza tega ni opazila. To je opazila šele doma. Poklicala je sošolce in vsi so šli iskat izgubljeno tor-bico. Torbico so našli po dolgem iskanju za cesto. Liza se je zahvalila sošolcem. Tjaša Tratnik, 2. r. Nekega poletnega dne je Miško ležal na skali in se soncil. Nenadoma je zagrmelo. Miško je pogledal proti nebu. Zbežal je pred kapljami dežja. Vzel je velik list in si ga dal na glavo. Prišel je do velike mušnice. Tudi miška Mina je pritekla z druge strani. Spogledala sta se in se usedla pod mušnico. Nato sta prišla še krt Maks in jež Bine. Skrili so se pod mušnico in zaspali. Sanjali so o okusnih tor-tah. Pia Puntar, 2. r. Nekoc pred davnimi casi je za devetimi gorami živel resni clovek. Živel je v stari rjavi hiši sredi te­macnega gozda. Vsak dan je oblekel ista crna oblacila in celo pižamo je imel crno. Nekega dne je mimo hiše resnega cloveka priletela carovnica. Potrkala je na vrata. Resni clovek je odprl vrata in jo grdo vprašal, kaj le hoce? Carovnica se ga je ustrašila. Resni clovek ji je rekel, naj ga pusti pri miru. Carovnica pa ga je vprašala, kaj ga muci. Povedal ji je, da je resen zaradi tega, ker mu je poginil psicek. Carovnica je prinesla lonec in zacela carati. Carala je in carala in spet carala. Ob vsakem novem poskusu je dobila drugo žival. Enkrat žabo, drugic macka, tretjic miš … Ko je po­skusila že 10.000-krat, ji je koncno uspelo pricarati psicka. Ko je resni clovek dobil psicka, je postal vesel in ostal tak do konca svojih dni. Lili Sedušak, 3. r. Barbka Marin Drugošolci iz Nevelj smo sodelo­vali v projektu SPODBUJAMO PRI­JATELJSTVO. V okviru projekta je nastal TRAVNIK PRIJATELJSTVA, na katerem je zraslo veliko srcnih in dobrih misli ter pesmic. Bili smo veseli, ko so nam sporocili, da je naš plakat prišel v ožji izbor in bo razstavljen v Ljubljani. Radi smo se zatekali v knjižni koticek, prebirali knjige ter ga sproti dopolnjevali. Bili smo ustvarjalni … V mislih smo poleteli z baloni in doživeli razlicne pustolovšcine. Preko STENE DOBREGA POCUTJA smo izražali svo­ja obcutja … Ko smo se sprehodili skozi pretekli cas, so nam v spominu ostala nekatera vozila. Bili smo radovedni in željni novih znanj … Darja Klopcic Lisicic ge: Sprostitev in gibanje, spodbujanje veselja do branja in izpopolnitev tehnike branja ter razvijanje ustvarjalnosti in sodelovanja. Vsak dan, ce nam vreme dopušca, se podamo v naravo, kjer se otroci sprostijo in gibajo na svežem zraku. Radi gredo tudi na šolski vrt, kjer lahko igrajo nogomet, uporabljajo igrala ali pa preprosto uživajo v neusmerjeni igri in pogovoru v senci dreves. Drevesa so tudi rdeca nit našega dela v razredu. Drevo otro­škega pravljicnega branja otroci vsak dan dopolnjujejo z bar-vanjem njegovih listov. Za vsakih 10 minut branja v podalj­šanem bivanju vsak ucenec pobarva en list drevesa. Drevo je že prav lepo pisano in kmalu mu bo zmanjkalo belih listkov. Drugo drevo je naše razredno drevo sredi table na zadnjem delu ucilnice, ki ga tekom leta razlicno okrasimo. Trenutno cveti in zeleni. Jeseni smo mu dodali pisane liste, ki smo jih zgibali iz papirja, pozimi so ga prekrivale lepe bele snežinke, predno se podamo na zaslužene pocitnice, pa bodo na njem »dozorele« rdece cešnje. Ucenci izdelujejo tudi drugo deko­racijo, s katero okrasimo šolo. Seveda je v podaljšanem bivanju cas namenjen tudi utrjeva­nju pridobljenega znanja in reševanju domacih nalog. Tega bolj resnega dela se lotimo, ko se otroci spocijejo in sprosti­jo. Pri vseh dejavnostih otroci razvijajo zmožnost sodelova­nja, saj so v oddelek vkljuceni tudi cetrtošolci, ki so prijatelji in »mentorji« drugošolcev. Marija Katarina Plahuta Nekoc pred davnimi casi sta živela Palcek in Palcica. Neke mesecne noci sta se Palcek in Palcica odpravila na ples. Na ples je prišel nepovabljen gost. To je bil zlobni škrat Gorgon. Napravil je pravo zmedo. Podrl je snežno dvorano, sneg se je usul na pal­cke in palcice. Hvala bogu, da so se rešili! Škrat Gorgon je ugrabil Palcico. V svojem umazanem do-mu jo je izkorišcal za pranje, kuhanje in pomivanje posode. Neke noci se je vrnil ves zdelan in po­škodovan. Palcica ga je vprašala, kaj je narobe. Gorgon je rekel, da ga je napadel medved. Palcica je ugotovila, da je Gorgon zdaj slep, in je pobegnila. Prišla je domov. Palcek se je je razveselil. Ampak Palcici se je Gorgon zasmilil. Šla je k njemu in ga pozdravila. Postala sta prijatelja. Ajda in Erin Nekega lepega soncnega dne je Palcica odšla na izlet. Usedla se je v veliko kocijo iz buc, obloženo s senom. To kocijo sta vodili dve beli miši. Ustavili so se na po­lju, kjer je Obuti macek ravno gledal nasad paradižni­kov. Nekaj je bilo narobe …. Še vceraj so bili lepi in zreli, noben ni bil obran, a da­nes so gnili in nezreli. Pol jih je manjkalo. Nic niso mogli narediti. Palcica je odšla naprej, da bi poiskala razlog. Kmalu je videla Sneguljcico. Ravnokar je odšla po jabolko. A kako se je ustrašila, ker ni bilo nobenega jabolka! Palcica je odšla naprej. Prišla je do Pepelkine­ga vrta, posajenega z lepimi vrtnicami. A ko je Pepelka prijela vrtnico, je ovenela. Potem so ovenele še vse ostale cvetlice. Palcica je odšla naprej. Prišla je do mlake. V mlaki je na lokvanju sedel žabji princ. Pozdra­vila ga je in prosila, naj jo popelje cez mlako. A ubogi beli miški nista mogli z njo, zato ju je pustila na bregu. Sama se je odpravila na lokvanjev list. Žabec jo je od­peljal cez mlako. Ko sta prišla na breg, je šla do votli­ne. Ustrašila se je, ker je iz votline prišla pošast. Zbežala je do reke in skocila na lokvanjev list. Pošast je padla v vodo in se utopila. Ko so se vracali, so vrtnice zopet zacvetele, jabolka so bila lepa in veliko jih je bilo, paradižniki pa so bili zreli in nic vec gnili. Vsa vesela se je odpravila domov. Gaja, Olivia, Suela Nekoc je za devetimi gorami in devetimi vodami stala majhna koca. V njej je živela Palcica in njena družina. Palcica je neke noci zaslišala cuden ropot. Oblekla se je in šla pogledat, kaj pomeni to ropotanje. Šla je ven in se odpravila v temacen gozd. Ko je hodila po gozdni stezici, je zaslišala bridko jokanje. Ho-dila je in hodila, jokanje je bilo vedno glasnejše. Cez nekaj casa je prišla na gozdno jaso in zagledala objokano deklico v razcapanih cunjah. Vprašala jo je, zakaj joka in kako ji je ime. Deklica ji je z joka­jocim glasom odgovorila, da ji je ime Sneguljcica. Povedala ji je, da se je izgubila in da jo išce strašni zmaj Mirko, ki se želi porociti z njo. V tem trenutku je priletel strašni zmaj Mirko in ugrabil Snegulj-cico. Palcico je bilo tako zelo strah, da se je pognala v dir za zmajem Mirkom v temacen grad. Ko je prispela, se je že zdanilo. Odšla je noter, saj so stražarji zaspali. Hodnik je imel veliko vrat. Palcica je izbrala prava vrata, saj je tam slišala jok. Odprla jih je in zagledala Sneguljcico. Hitro sta odšli iz gradu. Ko sta prišli v Sneguljcicin grad, jo je nagradila z zlatom in srebrom. Kalina in Sara Nekoc je živela Palcica. Zelo rada je imela svojo babico. Babica je bila zelo bolna. Nekega dne se je odlocila, da jo bo obiskala. Vzela je piškote, zdravila in caj. Ko je prispela, je vse položila na mizo. Nato je šla v babicino sobo in jo pozdravila. Ugotovila je, da je še bolj bolna. Pokli­cala je zdravnika in mu povedala, da je babica zelo bolna. To je slišal lopov, ki je šel mimo. Pretvarjal se je, da je zdravnik, in ugrabil Palcico. Potem je prišel dedek in poklical policijo. Lopov je šel v za­por. Poklicali so pravega zdravnika. Babica je ozdravela. Vsi so bili veseli. Palcica je šla v mesto in videla moškega, ki je bil zelo lep. Zaljubila se je vanj. On pa vanjo. Porocila sta se in vsi so živeli srecno do konca svojih dni. Maša in Sara Majda Pogacnik Brali smo pesmico Kaj je škoda, nato pa so ucenci 3. b povedali, kaj je za njih ŠKODA. ŠKODA, DA … . živali ne govorijo . ni zacetek pouka šele ob 10.00, da bi lahko dolgo spal . nimamo dimnika za Božicka . ni vsak dan nedelja . ni 10 delov Harrya Potterja . mi je pocila guma na kolesu . ni v vsakem mesecu pocitnic . ni vsak dan moj rojstni dan . ne morem biti žival, ker bi se rada gibala kot one . metle ne cistijo same . sladkarije ne rastejo na drevesu . ne znam leteti, ker bi lahko letela v šolo . se naloge ne pišejo same Brali smo pesmi Ljubezenska za decke in Ljubezenska za deklice. Po vzoru so nastale pesmi, ki smo jim rekli NAŠTEVANKE. Moji meseci Moji najljubši meseci v letu so: januar, februar, april, maj, junij, julij in avgust. Ampak moj najljubši mesec je marec, zato ker imam takrat rojstni dan. Tadej Moji prijatelji Moji prijatelji so: Mojca, Ana, Atia, Margarita, Mina, Hana in Karina. A Oskarja bi tudi rada, ampak me ne mara. Ah, kaj hocem, me pac ne mara. Iza Jaz Na meni so: majica, hlace, nogavice, copati, ogrlica, prstan in zapestnica. Ampak najraje bi imela uhane. Ampak mami in oci pravita, da sem premajhna. Hana Moje rastline Moje rastline so: teloh, maline, jagode, solata, aloe vera in cesen. A najraje bi imel božicno zvezdo. Ah, pac prehitro oveni. Jure Kombinirana tehnika: Mravljišce Kombiniranje barvnih ploskev Pihanka: Frizura Narobe svet Manja je za rojstni dan dobila obroc. Bila je vesela. Odšla je v svojo sobo in se pricela igrati. Spom­nila se je, da ga lahko zavrti okoli sebe. Bila je navdušena nad svojo idejo, zato je obroc postavila nad svojo glavo. Kar naenkrat se je vse zacelo vrteti. Bum!. Pristala je z glavo navzdol in stala je na rokah. Ugotovila je, da je v svoji sobi in vse je ravno obratno. Po rokah je odšla po stopnicah, ki niso bile stopnice, ampak klancina. Spodaj je zagledala mamico in ocija na rokah. Skoraj bi se zgrudila, ko sta jo pokli­cala kot AJNAM. A se ji je hitro posvetilo, kako gre njen nov jezik. Kmalu je bil cas za kosilo. Ajnam najprej ni vedela, kako naj je, saj sta IMAM in ICO jedla z zadnjo platjo. AJNAM je takoj po kosilu stekla v svojo sobo. Dolgo se je igrala in kmalu je bil vecer. Po vecerji sta jo IMAM in ICO poslala spat. AJNAM je bila srecna, da je bilo dneva konec, in preden je zacela toniti v svoj svet, se je odlocila, da bo kaj tako smešnega obiskala še kdaj. Karina Zore Natalija Rak Raziskovali, sanjarili, se ucili, smejali … smo se z Malim princem, ki pravi: ”Kdor hoce videti, mora gledati s srcem. Bistvo je ocem nevidno.” Anžeta risanje razveseljuje, Luka prevec rad se pogovarja, Dominik se s knjižnico ukvarja in zgodbice sestavlja. Leon se z resnico spogleduje. Tim na rože se spozna, Oto uciteljici kar prevec pomaga, Matic ob nalogah se igra. Anja dobra je po srcu, Neža reši vsa vprašanja, Lana ves cas nasmejano se drži, Ajša v skupini po odraslo delo vodi, Lejla prvo mesto v koloni si dobi, Lara z Lejlo vedno skupaj drži. Rene in Inti sanjata o igrah ter poletih, Maks rad meril bi pesti, Anžeta vabi žoga in ritmi bobna, Anel plesal bi vse dni. Živa in Petja kot majhni miški neopazni, Manca ubogljiva in marljiva je zelo. Vita resno vsako delo vzame, reši vse, kar rešeno še ni. Ko se skregamo, se pobotamo in držimo skupaj. (Tim, Luka) Prijatelji so osebe, ki so zelo radi ob tebi. S tabo skacejo, se zabavajo. Prijateljem lahko zaupaš vse skrivnosti, ki jih imaš. Kdaj pa skupaj tudi kaj ušpicimo. (Petja, Manca, Živa) Me smo prijateljice, si zaupamo, se igramo, se skregamo, pobotamo in se nasmejimo. Skupaj kakšno ušpicimo in se veselimo. (Vita, Anja, Lana) Prijatelji smo vsi. Igramo se, a kdaj se tudi skregamo, Lumparije delamo, saj to zabavno je. (Oto, Ajša) Andreja Modrijan Arboretum – naravoslovni dan. V parku smo si ogledali razlicna drevesa in živali, razstavo buc, kitov in dinozavrov ter francoski vrt. katerimi smo si želeli popestriti cas v podaljšanem bivanju ter hkrati izboljšati rocne spretnosti, se tudi cesa novega nauciti in izkusiti. V zacetku leta smo izdelovali makete o varnosti v prometu – risali smo poti do šole in se ucili o pro-metnih situacijah in nevarnostih v prometu. Skozi vse leto smo izdelovali razlicne okenske dekora­cije. Lotili smo se slikanja z listi dreves in ustvarili cudovite odtise listov ter tako ustvarili super ris-be. V casu božica smo izdelovali vošcilnice in škratke, s katerimi smo okrasili jelko. Gibanje je bil del našega vsakdana, saj smo dnevno cas preživljali zunaj in se igrali igre, kot npr. med dvema ognjema, lovljenje, košarka, preskakovanja kolebnice. Ce je deževalo, smo se skrili v ucilnici na prostem in uti ali pa se v dežju igrali z dežniki. Ob bolj deževnih dnevih smo cas aktivno preživljali tudi v ucilnici, kjer smo plesali po posnetkih »Just dance«. Dnevno smo ustvarjali iz papirja in se lotevali razlicnih origami oblik. Velik poudarek je bil na spod­bujanju branja in tako so ucenci poskušali dnevno brati 10 minut in tako pobarvati listek na dreve­su, ki ga sestavlja 1000 listkov. Lotili smo se tudi projekta Spodbujamo prijateljstvo, razmišljali smo, kako biti boljši prijatelj in kaj vse pocnemo s prijatelji. Ustvarjali smo z lesom, in sicer robotke, ki so nastali obeski za kljuce, in zajcke. Ina je deklica, ki ima rada veliko razlicnih stvari, je pa le ena stvar, ki jo najbolj osrecuje – BRSKANJE PO INTERNETU. Ina obožuje brskanje po internetu, kar naprej brska po njem. Ko pride iz šole, zve-cer pred spanjem, zgodaj zjutraj, po malici … Na racunalniku preživi ure in ure, kar pa slabo vpliva nanjo. Ker je Ina še mlado in neizkušeno dekle, je nekega dne, ko si je ravno ogledovala slike prikupnega psicka, ne da bi se sploh zavedala, zacela komentirati slike. Ko je deklica zvecer ležala v svoji poste­lji, je zacelo nekaj piskati. Ini se je sprva dozdevalo, da ima prisluhe, nato pa je utihnila in poslušala. Zvok je prihajal iz racunalnika. Ina je zbrcala odejo s sebe in vstala iz postelje. Odprla je racunalnik in ga prižgala, nato pa opazila sporocila, ki so nenehno prihajala. Ina je kliknila na enega od njih in pokazala se je slika psicka, ki ga je to popoldne komentirala. Ina še ni uspela prebrati vseh sporocil, ko jo je nekdo zacel klicati. Uboga Ina je bila prestrašena in reva ni vedela, kaj naj naredi, ali naj zbudi starše, da se bodo potem jezili nanjo, naj odgovori, poklice policijo … Deklica je zacela jokati tako mocno, da je prebudila starše, ki so spali v sosednji sobi. Starši so prihiteli k njej in jo vprašali, kaj pocenja ob tako pozni uri. Ina je vse razložila, nepridiprava na drugi strani pa so prijavili policiji. Nekaj dni po tem dogodku se je zadrže­vala v svoji sobi in se imela za »špeckahlo«. V njeno sobo je prikora­kala mama in ji razložila, da je naredila prav, ker je povedala, in jo poucila vse do zadnjega, kako je treba ravnati, ce se ti kaj takega zgodi. Ina je od sedaj naprej ravnala bolj zrelo, saj je tocno vedela, kaj se zgodi, ce tako ravnamo na internetu. Lili Švajger, 4. a sto. To mesto je bilo živalsko mesto, polno živali in brez vsakega cloveka. Ker ga je v mestu najbolj pritegnila velika stavba z napisom KNJIŽNICA, je najprej zavil vanjo. Tam je najprej stopil do knjižnicarja povodnega konja in se vclanil v knjižnico. Nato se je sprehodil med policami in sem ter tja pogledal, kateri pisatelj je napisal knjigo. Izbral si je knjigo Panji skozi stole-tja. Postajal je lacen, zato se je poslovil od knjižnicarja in zavil v bližnjo restavracijo. Ker ga je tišca-lo lulat, je zavil na hodnik, na katerega je kazala pušcica, ki kaže, kje je stranišce. Na poti je videl vrata z napisom kuhinja. Ko je opravil potrebo na stranišcu, je sedel za mizo in natakarju psu naro-cil kostanj, oblit s cokolado. Hitro je pojedel in se odpravil naprej. V trgovini je za dva evra kupil pliškota cešnjo. Zavil je še v trgovino z obutvijo, kjer je prodajalka srna urejala škornje. Takoj se je zagledal v rdece škornje. Pomeril jih je in jih kupil. Ko je opravil nakup, je zavil proti hotelu in si najel sobo za en teden. Nato ga je hostesa sova peljala do sobe in mu pokazala skrinjo, v katero lahko spravi svoje stvari. Prišla je pomlad in soncek z njo zlat. Veseli smo vsi, ko cešnja cveti. Otroci pod njo veselo pojo, ko cerkev zvoni, se pesem rodi. Cebele glasno brnijo, ko po cvetu pridno letijo. Ko cvet zažari, pomlad se rodi. Ko trava zeleni, regrat rumeni, na travnati bilki hrošc sedi. Veseli smo vsi, ko pomlad pride v naše dni. (Eva Žurbi, Katarina Mihelic, Maša Regina, Luka Novak, Todor Kovachev Petrov) Listki rožnato cvetijo, cebelice pridno letijo, veter drhti in cešnja ponosno stoji. Ob cešnji sem zacutil bolezen, ki se ji rece prava ljubezen. Zaljubil sem se v punco Saro in zaigral ji na kitaro. Regrat rumeno cveti, pticki pojejo vsi. Vse naokrog zeleni in pomladi nikoli konca ni. (Matic Klemen, Miha Slapar, Primož Kobol, Žiga Anžin, Matevž Vokal Cargnelutti) (Matej Slapar, Lovro Spruk, Jaš Milek, Anže Pirnar, Mihael Gruden) Zjutraj sonce zažari, cešnja lepa že cveti. Mimo cebela leti, cvetni prah nabira in med naredi. Pisan metulj prileti, na lepi cešnji obsedi. Otroci hiško si naredimo in tam se vsak dan veselimo. (Zoja Ivancic, Jana Pontelli, Kaj Doric, Loti Rojec, Neli Brumen) Ko zadoni domaci zvon, mi pogled uhaja k cešnji, ki je velika kakor slon. Veter ziba veje, da se otrokom kar samo smeje. Ko odpre se rožnat cvet, zacne spoznavati svoj svet. Drobni pticki žvrgolijo najlepšo pomladno melodijo. Ven sem se šel igrat in sem videl, da se dela pomlad! Katarina Mihelic Neli Brumen Jana Pontelli Miha Slapar Vesna Podgoršek Letošnje šolsko leto smo posvetili sodelovalne-mu in medvrstniškemu ucenju. Da je bilo ucenje uspešno, smo morali najprej spoznati nekaj strategij ucenja, ki smo jih nato uspešno uporabljali pri svojem ucenju. Ucenje smo si veckrat popestrili še z delom na tablicah ali racunalnikih. Naša prijateljstva so se pri skupinskem delu krepila, obcasno je prihajalo tudi do nesoglasij, ki pa smo se jih z vajo naucili uspešno reševati. Ob koncu leta smo lahko ponosni na svoje na­predovanje, tako na ucnem kot na socialnem podrocju. Brez gibanja pa seveda tudi ni šlo in mice, štirje samci in pet mladicev. Nana je bila mama malega samoroga. Ta je bil radoveden. Imel je posebne prijatelje. Za prijatelja je imel zebro. Seveda tudi samoroge, a njegov najljubši prijatelj je bil zebra – Crt. Mali samorog in Crt sta bila nelocljiva. Skupaj sta hodila na dogodivšcine. Na eni izmed njih sta se tudi spoznala. Bilo je takole: Mali samorog in Crt sta se vsak zase sprehajala po gozdu. V tistem trenutku, ko sta se srecala in pozdravila, je iz grma skocil lev. Crt in mali samorog sta tekla v isto smer. Ko ju lev ni vec videl, sta se hitro skrila v grm. Lev je stekel mimo in še danda­našnji za tradicijo dražita leve, a jima vedno zbežijo. A danes nista ušla. Bila sta ujeta. Do vecera sta bila privezana na drevo. Ko so ju levi odvezali, da bi ju pojedli, sta se nekako osvobodila. A po poti so prišle še vecje težave: carovnica in njen slabi samorog. Bila je že noc in carovnica si je že dolgo želela malega samoroga. Vzela je carobno palicico in zamahnila proti samorogu, a zgrešila. Zadela je v nebo in z neba so na Zemljo padle tri zvezde carovnici na glavo. Padla je po tleh. Med tem je Nano že zelo skrbelo za malega samoroga. Odlocila se je, da ga s credo poišcejo. Med-tem je slabi samorog nabral moc, da bi zacaral malega samoroga. Tudi mali samorog ni stal križem rok. Tudi on je nabiral moci, a ne dovolj hitro. Slabi samorog je hitro izstrelil svojo moc. V tistem trenutku je prišla creda, nabrali so moc v veliko kroglo in jo spustili na carovnico in slabega samo­roga. Izginila sta in nista se vec prikazala. Vsi so živeli srecno do konca dni. Sara Ucakar, 5. r. Nekoc je živel Jožek. Imel je zbirko vaz. Do sedaj je imel že tri vaze, ki so bile zelo lepe. Hotel je imeti še eno, najdragocenejšo. Šel je k prodajalcu vaz. Vprašal ga je, koliko stane vaza z modrimi crtami in rumenimi zvezdami. Rekel je, da 133 evrov. Jožek bi naredil vse, da bi dobil to vazo. Rekel je, da bo že dobil toliko denarja. Prodajalec pa je bil slabega srca. Jožek je kupil vazo. Doma jo je ocisti in se takoj spremenil v žabo. Vedel je, da je bil za to kriv prodajalec, dal mu je carobno vazo. Jožek, ki je bil sedaj Žabojožek, je odskakljal v gozd, ker tam se je najlažje potolažil. V gozdu je srecal papagaja, ki je jokal. Žabojožek ga je vprašal, zakaj joce. Odgovoril mu je, da ga je vaza spremenila v papagaja. Žabojožek mu je povedal, da njega pa v žabo. Žabojožek je vprašal papagaja: »A bi bila prijatelja?« Papagaj mu je odgovoril: »Ja.« Žabojožek se je strinjal: »OK.« Papagaj je vprašal: »Kaj greva delat?« Žabojožek je predlagal: »Pojdiva se kamen, škarje, papir.« Igrala sta se in igrala in medtem pozabila na skrbi. Tako dobro sta se razumela, da sta se spremeni-la nazaj v cloveka in za vedno ostala prijatelja. Prodajalec pa je medtem cistil vaze in se spremenil v komarja, ki ga je za kazen pojedla žaba. Andraž Jeglic, 5. razred Nekoc pred davnimi casi je živel kralj. Živel je globoko v gozdu. Nekega dne je srecal gospo. Takoj ko jo je zagledal, se je v trenutku zaljubil. Minila so tri leta in kralj se je porocil z gospo, ki je postala kraljica. Po treh mesecih sta dobila pun­cko po imenu Hana. Kraljica pa je hotela fantka, zato je nekega vecera, ko je kralj spal, deklico od­peljala globoko v gozd in jo tam pustila z zeleno steklenico. Ko se je deklica prebudila, je zagledala zeleno steklenico in se odlocila, da jo bo imela v roki, dokler ji ne bo uspelo priti domov. Tri ure kasneje se je steklenica zacela tresti. Hana se je ustrašila ter steklenico spustila na tla. Ta se je razbi-la in prikazal se je moder zmaj. Hana je bila cisto prestrašena in je mislila, da je zmaj zloben, ampak ji je rekel, da je zmaj, ki ji lahko izpolni tri želje. Hana ga je vprašala, kaj bo naredil s steklenico. V tem trenutku je pihnil in iz ust mu je prišel ogenj, s katerim je zažgal. Bil je žalosten. Hana ga je po­tolažila in sta šla po poti domov. Cez nekaj casa je rekla Hana, da si želi leteti. Zmaj jo je slišal in jo z glavo vrgel na svoj hrbet ter zletel visoko nad drevesa. Cez nekaj casa je Hana zagledala svoj grad, v njem pa svojega oceta, ki ga je kraljica tolažila. Hana si je zaželela, da bi hitro šla do oceta. Ko je prišla do njega, ga je potolažila in objela ter mu povedala, kaj se je zgodilo. Ko je kralj slišal, kaj je kraljica storila, jo je poslal z gradu in rekel, naj se ne vraca nazaj. Ko je odšla, si je Hana zaželela, da bi z ocetom srecno živela. In tako je tudi bilo. Lana Blažek, 5. razred Zgodilo se je nekoc, da so prišli k staremu drevesu medved, volk in lisica. Staro drevo jim je poveda-lo, da ima na veji ptico zlato. Vsi so strmeli vanjo. Ko so šli spat, je lisica ukradla ptico zlato. Ko se je drevo zbudilo in zagledalo, da ptice ni v gnezdu, je poklicalo medveda, volka in lisico. Vsi so prišli. Vprašalo jih je, kje je ptica zlata. Vsi so bili tiho. Drevo je reklo, da jo gredo iskat. Vsi so iskali. Medved je šel k lisicini hiški, ker je znano, da lisica tudi krade. Medved je zagledal ptico zlato. Vzel jo je in nesel staremu drevesu. Medved je rekel, da jo je lisica ukradla. Staro drevo je reklo, da se ne krade. Lisica je odgovorila, da ve, da je to grdo, ampak si jo res želi. Lisica je prosila, ce ji lahko izpolni to željo. Staro drevo je pritrdilo, ampak je moralo izgovoriti besede: cirule, carule, fokus, pokus. Pticka je priletela. Lisica je zadovoljno odšla v svojo hiško. To je bil najlepši dan. Nik Rajteric, 4. r. Pred davnimi casi sta živela smešni slon in strašni tiger. Bila sta zelo zabavna. Tiger se je nato skregal s slonom, zato sta imela vsak svojo sobo. Nekega dne je slon dobil pismo, ali bi rad nastopal v cirkusu v Angliji. Cakal je in cakal, potoval in koncno prišel v Anglijo. En dan je imel pripravo za nastop, zato je treniral. Po enem dnevu je bil slon pripravljen za nastop. Nastopal je. Med tem casom je tiger iskal slona, ga našel in se mu opravicil. Slon je sprejel tigrovo opravicilo in skupaj sta odšla na vecerjo. Tiger je imel za vecerjo zajca, slon pa drevo. Ko sta pojedla, sta šla nazaj domov in cez en dan sta po pošti dobila pokal za nagrado in šopek rož. Ažbe Urh, 5. razred Nekoc, pred davnimi casi, sta živela lovec in rdeci volk. Lovec je že dolgo casa lovil rdecega volka. Lovca so vsak teden klicali, da manjkajo po tri ovce. Lovec je prosil za tri ovce, da bo nasta­vil vabo. Cez tri ure, ko je volk na trav­niku jedel ovce, se je skril. Nastavil je svoje tri puške, ki same na­merijo in ustrelijo. Vse puške so naen­krat ustrelile, rdeci volk je umrl. Vsa vas je praznovala. Vsi so bili veseli, da ni bilo vec rdecega volka. Praznovali so do noci in nato do jutra. Drugi dan je prišel v vas pes. Lovec je mislil, da je to mla­dic rdecega volka. Lovec se je moral spet pripraviti. Pes se je skrival po goz­du in jedel smeti. Lovec ga je opazoval. Ugotovil je, da to ni rdeci volk. Puško je napolnil z uspavalom. Cakal je skrit v grmu in cakal, kdaj pride tisti pes. Ko je le prišel, ga je uspaval in potem ga je imela vsa vas za ljubljencka. Vsi so bili zadovoljni. Pes je pasel ovce na vasi. Lovro Jelovcan, 4. razred Jana Trebušak Projekt Izdelajmo kazalko Za otroke s Kitajske smo izdelali kazalke. Zelo smo se potrudili. Cez nekaj casa pa smo dobili tudi mi njihove kazalke. Si lahko mislite, s Kitajske! Veseli december December je bil res vesel. Na Šutni smo z lepimi lesenimi okraski okrasili novoletno smre-cico, se sladkali z domacimi piškoti in toplim cajem, poslu­šali pravljice … V šoli smo postavili tudi smrecico. Ob koncu šolskega leta Cakata nas še dva zanimiva dneva in to sta izlet v Postojn­sko jamo in ogled Predjamskega gradu ter plavanje v Ter­mah Snovik. Vsi pa smo preživeli tudi lep teden v LŠN v Savudriji, nekateri ucenci zgodaj jeseni, drugi pa pozno spomladi. Bilo je SUPER! Sedaj pa odhajamo novim dogo­divšcinam naproti. Veselimo se pocitnic in novih sošolcev v naslednjem šolskem letu. . Na testiranju za športnovzgojni . Savudrije se spominjamo po karton smo preizkušali naše dobri hrani in pijaci. športne sposobnosti. . Iz sobe smo imeli izhodišce . Na drsanju smo se zabavali in na balkone. spoznavali nove igre na ledu. . Zvecer smo imeli Igre brez . Na krosu smo letos tekli dva kro-meja. Vse igre smo zmagali. ga. Veliko se nas je udeležilo . Po kosilu smo obiskali trgo­teka. Sošolka Lara je stala na vinico s sladkarijami. stopnickah. . Ceprav je bilo v morju veliko . Letos opravljamo kolesarski izpit. klobucnjakov, smo se radi Spretnosti smo urili na promet-kopali. nem poligonu. Teoreticni del iz-. Šola v naravi je zakon! pita smo vsi opravili v prvem po­skusu. Prireditve . Za dan samostojnosti in enotnosti smo pri­redili proslavo s pesmimi in recitacijami. Zapeli smo pesem Lepa naša domovina in Nmav cez izaro. Recitirali smo pesmi Slove­nijo cutim, Slovensko srce in druge. Za božicni del proslave smo si izmislili koreo­grafijo na melodijo Jingle bell rock. Prinesli smo rdece kape in na koncu postavili clove­ško piramido. . Za Prešernov dan smo zapeli Od železne ceste in Pod oknam. Ana, Eva, Tjaša in Karin so pesmi spremljale z glasbili. . Za mamice smo dodali svoj košcek v obliki pesmi Mamica je kakor zarja. Peli smo, igrali in dodali svojo koreografijo. . Ob pesmi Sreca na vrvici smo se družili vsi mekinjski ucenci. Dekleta so tocko sprem­ljala z gibi in barvnimi trakovi, fantje pa z obroci. Sodelovali smo na osrednješolski prireditvi. Ko se bo šolsko leto zakljucilo, bodo neka­teri odšli v Stranje, drugi pa nadaljevali šo­lanje na maticni šoli v Kamniku. Vsem mahamo v pozdrav: Lucija, Ana, Eva, Tjaša, Žan, Anastasija, Lara, Jernej, Eva, špela, Vid, Lana, Manca, Jakob, Sara, Karin in uciteljica Bernarda Rifel V Nevljah zabavali smo se, a zdaj nova dogodivšcina se pricne. V novo šolo bomo prišli in se novih stvari naucili. Prijateljstvo naše najlepše je, naj tako za vedno ostane. Veliko casa je že minilo, odkar prvošolcki smo bili. Seda pa v 5. razredu smo in v novo šolo bomo šli. V petem razredu smo in kmalu konec šole bo, saj pocitnice bodo prišle in cas za prijatelje. Nevlje bomo zapustili in kmalu novo šolo dobili Nove sošolce bomo spoznali in se z njimi igrali. Šola je zabavna in igriva, v njej se uciš in pamet v glavo dobiš, tam bereš in pišeš, tudi rišeš. Nova šola se zdaj gradi, vsak se je že veseli, tam bomo se ucili in klepetali ter z žogo se igrali. Romana Lah Bližal se je Tonjin rojstni dan, zato se je nekega sobotnega jutra odpravila po gozdu iskat sestavine za pravo rojstnodnevno pojedino. Nabirala je storže za storževo juho, maline za malinovo pito in korenje za korenckove kolace. Srnica Mija je medtem povabila svoje gozdne prijatelje, da ji pomagajo speci torto prese­necenja za Tonjin rojstni dan. Vsi so se odzvali na Mijino povabilo, saj imajo vsi zelo radi Tonjo. A žal jim torta ni uspela, ker ima Mija kopita in je med peko po nesreci razbila vse Tonjine najlepše lonce. Potem so živali objokane ob misli, da jih Tonja ne bo vec marala, odhitele k medvedu po pomoc. Medtem se je Tonja vrnila in videla, da so po celi kuhinji crepinje. Planila je v jok in razburjeno odvihrala iz hiše. Šla je do svojega prijatelja medveda in potrkala na njegovo jamo, a o medvedu ni bilo ne duha ne sluha. Potem je šla iskat tolažbo drugam, a gozd je sameval. Žalostna je odšla na skrivno jaso, kjer se zbirajo živali ob razlicnih priložnostih in ko je odgrnila grmovje, so vsi zaklicali: »Vse najboljše!« Tonja je od zacudenja ostala brez besed. Potem so do nje pritekle vse živali in se ji opravicile zaradi razbitih loncev. Po rojst­nodnevni torti, ki jo je spekel medved, so ji za darilo podarili rocno izdelane in še lepše lon­ce, ki jih je naredila loncarka veverica. Zabava je trajala še dolgo v noc. Ko so bili vsi že zelo utrujeni in napokani medvedove torte, ki je bila mimogrede zelo dobra, so vsi pocasi zaceli zapušcati travnik. Ko so vsi prišli do svojih hišk in brlogov, so kot top popadali v postelje. Tonja se je Miji za­hvalila za najboljšo zabavo doslej. Potem sta se objeli in zaspali. Gaja Ivancic, 5. Ne Na Podružnicni šoli Vranja Pec se je v letošnjem šolskem letu veliko dogajalo. Jeseni smo dobili novo igrišce in ucilnico na pro-stem. Tik pred jesenskimi pocitnicami smo pri­pravili jesensko razstavo naših izdelkov v Budnar­jevi muzejski hiši. Sodelovali smo v projektu Varno v šolo. Na zimskem športnem dnevu smo si izdelali sankaško progo in gradili snežne gradove, pripravili pa smo tudi božicno prireditev za starše in krajane. Spomladi smo krasen soncen dan izkori­stili za naravoslovni dan na temo »gozd spomladi«. Letošnji DAN ZEMLJE smo preživeli nekoliko drugace, saj smo ves dan preživeli v naravi. Z uciteljicami smo se odpravili do gozdne jase, kjer smo imeli pouk – od spoznavanja okolja, gozdne matematike in športnih iger do slovenskega jezika. Poslušali smo zgodbo Zemlja je dobila vrocino in nastali so nasled­nji zapisi. Dan smo zakljucili z uro glasbene umetnosti. Naša Zemlja je ogrožena zaradi odpadkov in globalnega segrevanja, ki ga povzrocajo toplo­gredni plini. Da Zemlja ne bi bila še bolj onesnažena, v naši družini veliko recikliramo. Premajhnih oblacil ne zavržemo, kompostiramo in ustvarjamo iz zavrženih odpadkov. Ko bom velik, bom za planet skrbel tako, da bom kupoval ekološke stvari in skrbel za gozd. Ce kaj ne ukrenemo, bodo prihodnje generacije imele težko življenje. Ožbej Šivic, 4.razred Naša dežela Slovenija je vedno bolj onesna­žena. Vedno vec je betona. Pozimi ni vec toliko snega, veliko je neurij. Da bi pomaga-la Zemlji, bi posadila veliko dreves. Varceva-la bi z vodo, elektriko in papirjem. Klara Jeglic, 4. r. Z babi se vsako pomlad odpraviva na cistil-no akcijo. Vzameva vrece za smeti in greva v gozd. Pod podrtim drevesom sva našla veliko plastike. Ugotovila sva, da sosedje na babini posesti smetijo. Babi je nalepila pla­kat, naj ne odmetavajo odpadkov, vendar ga je neki gospod strgal. Sama sva pocistila, da je bilo vsaj nekaj casa cisto. Oskar Sitar, 3. r. Zaradi industrije je Zemlja vedno bolj onesnažena, zato bi industrijska obmo-cja spremenil v parke. Vsi prebivalci Zemlje bi morali prispevati, da bi ljudje v prihodnosti živeli v zelenih pokraji­nah. Gal Kvas, 4. r. Ce bi pogledali nekaj let nazaj, bi videli lepo ohranjeno Zemljo. Zdaj pa vidimo mesta, ki se vecajo in vecajo. Veliko ljudem je vseeno za okolje in naravo. Tovarne onesnažujejo okolje, avtomo­bili spušcajo pline, vojne po svetu … Dobro bi bilo, ce bi se lahko vrnili v preteklost. Matevž Zalaznik, 4. r. Pred prvomajskimi pocitnicami smo v casu podaljšanega bivanja imeli eko uro, med katero smo uredili igrišce in okolico šole ter posejali soncnicna semena, da bodo soncnice krasile okna naše šole. Po pocitnicah so nastali naslednji zapisi z naslovom MOJE POCITNICE. V sredo smo šli na pocitnice. Peljali smo se po navodilih GPS-a. Ker ni zaznaval dela na cesti, smo se peljali dve uri dlje. Koncno smo prispeli v kamp Lanterna. Tam smo se razpakirali. Kamp je bil zelo velik, zato smo šli na re-cepcijo po zemljevid. Pozno smo pojedli kosilo, ker smo se predolgo vozili. Po kosi­lu sem šel raziskovat kamp brez zemljevida in se izgubil. Našo hiško sem našel v casu vecerje. Skupaj smo pojedli vecerjo, igrali družabne igre in šli spat. Naslednji dan smo hodili po uradih, ker nameravamo kupiti hiško na morju. Naslednji dan smo kolesarili po kampu, šli smo v trgovino in za vecerjo imeli špagete z bolonjsko oma­ko. Igrali smo remi in šli spat. Zjutraj smo šli s kolesom do Umaga. Ati je doma poza­bil telefon, pocila nam je guma, bili smo brez krp za pnevmatike, denarja, raztrgala se mi je žica za sprednje prestave in izgubi­li smo se tako, da sva bila z atijem skupaj in mami in sestrica Anka skupaj. Potem sva srecala neko družino, ki nama je posodila telefon, da sva lahko poklicala mami in Anko. Potem smo se našli. Družina se je ponudila, da nam popravi gumo. Šli smo k njim domov. Popravili so nam gumo in ma-mi je vsem castila sladoled. Naslednji dan smo se zjutraj odpeljali na servis koles. Tam smo kupili novo žico za sprednje pre-stave, novo zracnico in zunanji del gume. Vse to smo dali na kolo. Preostanek pocitnic smo preživeli brez zapletov. Ožbej Šivic, 4. r. Med pocitnicami smo šli v Italijo. Od sobote do nedelje. Šli smo okoli Gardskega jezera. Tam so zelo lepa majhna mesteca. Velikokrat smo se ustavili. Imeli smo kolesa in smo kolesarili. Prevozili smo celotno pot okoli jezera, ki obse­ga 160 km. Prišli smo do apartmaja, bil je lep in velik. Naslednje jutro je bil dež. Odpravili smo se v Gardaland. Tam je bilo soncno in bilo je veliko igral. Najbolj mi je bil všec blue tornado. Jaka Okorn, 3. r. Med pocitnicami sem se zelo zabaval. V sredo smo doma praznovali praznik upora proti oku­patorju. Naslednji dan smo v gozdu posadili vec kot sto drevesc. V petek smo šli k dedku in babi. Tam smo bili en dan. V soboto zvecer smo naredili kres, bil je zelo velik. S prijatelji smo naredili izziv. Kdor gre najglobje v gozd, zmaga. Nato smo šli v kombi in si pripovedo­vali grozljivke. V nedeljo smo šli na pohod. A na žalost mi je v ponedeljek prehlad pokvaril nacrte. Matevž Zalaznik, 4. r. Med pocitnicami smo šli v Izolo. Prenocili smo v hotelu ki se imenu­je Art rock hotel. Morje je bilo pre­vec mrzlo, zato se nismo kopali. Tam smo bili dva dneva. V soboto smo šli v Belo krajino. Tam smo gledali kres. Bil je vecji od gozda. Zato je bil tudi zelo vroc. Naslednji dan smo šli v park. Ko smo šli na­zaj, smo pojedli kosilo. Nato smo se spocili in se odpravili nazaj do-mov na Vranjo Pec. Oskar Sitar, 3. razred V sredo, 11. 5 2022, smo se ob 7.15 zbrali pred šolo. Vzeli smo malico in odšli na av-tobus. Z avtobusom smo se do Sorice vozili približno eno uro in pol. Po prihodu smo pojedli malico in malo igrali nogomet. Potem smo odšli v Grohar­jevo hišo. V hiši smo spoznali tolkala in po­tem na njih tudi zaigrali. Obiskali smo še likovni atelje, kjer smo narisali jabolko, vazo in rože. Vse predmete smo potem tudi osencili. Na koncu smo si ogledali raz­stavo Groharjevih umetnin. Ko smo koncali z ogledom, smo odšli nazaj na avtobus in se odpeljali domov. Erazem Janžekovic, 6. b V cetrtek, 12. 5. 2022, smo se ucenci 6. c in 6. c razreda podali v Sorico, Groharjevo hišo. Nam ucencem je bil ta kulturni dan zelo všec, saj smo izvedeli vec o Ivanu Gro­harju, risanju ter slikanju. Veliko novega smo se naucili tudi o glasbi. Skupaj smo igrali na tolkala in se ob tem zabavali. Po našem koncertu smo odšli do najvišjega nadstropja v hiši, podstrešja. To je kraj, kjer umetnik ustvarja in s svojo domišljijo nacrtuje prihodnost. Skupaj smo se pogo-vorili o risanju in spretnosti risanja. Sami smo se preizkusili v risanju vaze, pinje in jabolka. Na koncu smo še izvedeli nekaj o Ivanu Groharju in si pogledali njegove umetnine ter se polni novih odtisov odpe­ljali nazaj v Kamnik. Inti Macek, 6. c Všec mi je bilo, da smo v glasbeni sobi ustvarili svoj tolkalni orkester iz tolkal, ki nam jih je predstavil Gašper. Vsako od njih je imelo drugacen zvok. Skupaj smo ustvarili poseben ritem in zven, kar se mi je zdelo zelo zanimivo. Neža Žurbi Skok, 6. a Prvega septembra smo se v 6. b združili ucenci iz razlicnih koncev Kamnika, zato se med seboj še nismo poznali. Že prvi dan smo si skušali zapomniti imena sošolcev. Od prvega dneva nam je naj­bolj v spominu ostalo, da smo se veliko igrali in tako lažje prebili led. Z igranjem iger smo nato na­daljevali tudi v naslednjih dneh med odmori. Iz našega razreda je zato veckrat odmevalo John Mari­on iz Londona … Spoznavali smo se tudi z igro resnica ali izziv. Ker smo radovedni in radi sodelujemo, smo v tem šolskem letu nabrali veliko znanja, izkušenj in novih doživetij. Naj vam jih nekaj predstavimo: Uspešno smo sodelovali na literarno-likovnem in fotografskem natecaju, ko smo predstavljali Sneguljcico in 7 palckov ter osvojili 1. nagrado. Razveselili smo se igre Activity, ki smo jo prejeli za nagrado. Ustvarili smo prijeten bralni koticek in v njem prebrali kar nekaj vrstic. Tudi zanj smo prejeli pohvalo. V novembru smo se povzpeli na Kranjsko reber, kjer smo se razveselili sonca, saj je bila v dolini megla. Vecina ucencev nas je odšla na zimsko šolo v na­ravi v Cerkno, kjer smo se vsi naucili smucati. Nekateri ucenci smo kot gibalni palcki razmigali vso šolo v minuti za zdravje, okrasili smo tudi no-voletno jelko in se skupaj veselili prihoda novega leta. V maju smo se po dolgem casu odpravili na ekskurzijo na Sori-co, kjer smo v glasbeni delavni­ci zaigrali na tolkala, v likovni delavnici pa risali kot pravi umetniki. Leto je kar prehitro minilo, ampak tolaži nas, da se kmalu vidimo v 7. razredu. Ucenci 6. b z razrednicarko Brigito Repek Juvan Konec aprila sem se udeležil evropskega šolskega prvenstva v standardnem šahu na grškem otoku Rodos. Najprej smo se z avtom peljali do Dunaja, od tam pa z letalom v Atene in nato še iz Aten na Rodos. Nastopil sem v kategoriji do 13 let. Tekmovanje je trajalo 9 dni, tako da je bila vsak dan ob treh ena partija. Na šahovski uri sem zacel igro z 90 minutami, po 40 potezah pa sem dobil še 30 minut. Po vsa­ki potezi sem dobil še 30 sekund. Igral sem z igralci iz Anglije, Turcije, Litve, Grcije, Azerbajdžana, Bolgarije in Nemcije. Pet partij sem zmagal, dve sem remiziral in dve izgubil. Dosegel sem torej 6 tock od devetih. Tekmovanje sem koncal na 7. mestu od 24 igralcev. Tekmovanje je bilo zelo izenaceno, za drugim mestom sem zaostal samo pol tocke, za prvim pa eno. Z rezultatom sem zadovoljen in upam na dobre uvrstitve še naprej. Aljoša Keber, 7. c Na otoku Rodos v Grciji je med 21. in 29. aprilom 2022 potekalo evropsko šolsko prvenstvo v šahu, kjer sem zastopala na­šo šolo. Na prvenstvu je bilo približno 200 udele­žencev iz 23 evropskih držav. V kategoriji deklet do 13 let sem odigrala devet partij standardnega šaha z dekleti iz Turcije, Grcije, Litve, Gruzije, Kosova, Finske in Azerbajdžana. Osvojila sem 4.5 tocke s štirimi zmagami in enim remijem. Moje partije so obicajno trajale štiri ure, eno pa sem igrala kar pet ur. Na koncu sem do-segla 11. mesto. Z rezultatom sem zadovoljna, saj sem igrala z leto starješimi dekleti in odigrala kar nekaj mocnih potez. Samo prvenstvo je bilo naporno, a sem zelo vesela, da sem se ga udeležila. Inti Macek, 6. c PRIHOD, 9. 5. 2022 Danes ob 11. uri smo srecno prispeli na Ptuj, kjer se že veselimo prvih aktiv­nosti in novih skupnih doživetij. UTRINKI PRVEGA DNE Razdelili smo se v dve skupini. Prva skupina je preucevala vreme, druga pa se je ukvarjala s preživetjem v nara-vi. »Vremenoslovci« so merili temperaturo zraka, tal, opazovali so oblake … V naravi bi že znali preživeti, saj smo se naucili 6 razlicnih vozlov pa tudi postavi-ti in pospraviti šotor. Po vecerji smo se odpravili po ptujskih poljskih poteh. Med potjo smo prijetno kramljali in v foto objektiv ujeli številna cudesa narave. UTRINKI DRUGEGA DNE Prva noc je bila zelo razburljiva, a kljub temu smo zgodaj vstali. Nekoliko zaspa­ni smo se odpravili k jutranji telovadbi na bližnji kolovoz. Po njej nam je slovenski tradicionalni zajtrk zelo teknil. Dobili smo dovolj energije za pospravljanje in urejanje sob. Dan smo nadaljevali s kolesarje­njem in raziskovanjem bližnje okolice. Kolesarji smo se ustavili ob Dravi, kjer smo spoznali osnove veslanja, nato pa smo v colnih zapluli po mirni reki. »Okoljevarstveniki« smo si ogledali loce­vanje in predelavo odpadkov. Spoznali smo, da je treba ustvariti cim manj odpadkov oz. je treba poskrbeti za nji­hovo ponovno uporabo. Popoldan smo streljali z lokom in tekmovali v natanc­nosti. Izvedeli smo vse o zgodovini ku­rentov in jih izdelali iz naravnih materia­lov. Dan smo zakljucili s športnimi in družab­nimi igrami. Nekateri so celo sprejeli zahteven oseb­ni izziv. Imamo se v redu, ker je družba »fajn«. UTRINKI TRETJEGA DNE Ob jutranji telovadbi smo si prepevali: »Dobro jutro življenje, lahko noc slabe misli«. Tako smo lažje premagali 4-kilometrsko pot do umetnega Ptujskega jezera. Bilo je vroce, zato nam je sladoled na cilju zelo prijal. Po kosilu smo se zabavali s poskusi. Uspelo nam je pricarati mavrico, ujeli smo oblak v plastenko ter ustvarili meglo … Zvecer smo imeli piknik ob ognju. Tam smo se greli, veselo smo prepevali in jedli pecivo, ki nam ga je spekla babica naše Gaje. Zvecer smo izvedli dva teka, ob tem smo se zelo spro­stili in si zbistrili misli. Vsak vecer imamo vec navdušenih tekacev. Ker smo bili ves dan pridni, smo smeli biti zvecer pol ure dlje pokonci. UTRINKI CETRTEGA DNE Namesto uciteljev nas je prebudilo toplo son-ce in nas zvabilo na plano, kjer smo se dobro pretegnili. Poskocno smo odkorakali oz. se odpeljali v nov dan. V zbirnem centru za predelavo odpadkov smo si nekateri nadeli maske, da smo se vsaj malo zavarovali pred smradom. Je res treba ustvariti toliko smeti, v katerih se duši naša Zemlja in mi z njo? Vsi, ki smo že spoznali postopke recikliranja, smo najprej veselo zavrteli pedala, kasneje pa z vesli mocno odrivali vodo. Vožnja s colni nas je navdušila. Okoli nas so plavali labodi, racja družina, pa tudi kobranke. Po kosilu smo se morali nekateri še pomeriti v streljanju z lokom, drugi pa smo se pobliže spoznali s kurentom. Zvecer smo združili moci in si vzeli cas za prija­telje. Drug drugemu smo predstavili naše talente, skupaj zaplesali v disku, nekateri pa smo se pred spanjem podali še na nocni tek. ZADNJI DAN Naše druženje v domu Štrk je bilo kratko, poucno, zanimivo, razburljivo, zabavno … pa tudi praznicno. Slavljenki Daši smo danes že zjutraj iskreno zaželeli vse najboljše in kar se da prijetno bivanje med nami. Pot do mestnega jedra nam je ob klepetu hitro minila. Povzpeli smo se na grad, od ko­der je slikovit razgled dalec naokoli. Ceprav smo bili utrujeni, so muzejske zbirke pritegnile našo pozornost. Udeleženci tabora na Ptuju V ponedeljek, 9. 5. 2022, smo se ucenci 7. b in 7. c odpravili na pot proti domu Peca. Takoj ko smo prispeli, smo imeli kosilo. Po kosilu smo imeli odmor, ki smo ga po­rabili za urejanje sob. Razredi smo se locili in se odpravili vsak na svoje dejavnosti. 7. c se je udeležil geološke delavnice, kjer smo dokazali, da ima okolica Pece apnen-casta tla. 7. b pa se je udeležil delavnice o preživetju v naravi. Poslušali smo nekaj grozljivk, zgodb in se naucili postavljati bivake. Zvecer smo se ponovno združili in odšli na pohod, prišli smo do cu­dovite razgledne tocke in obcudovali soncni zahod. V torek nas je že ob sedmih zjutraj zbudila glasba. Vsako jutro smo se za dokoncno zbujanje udeležili jutra­nje telovadbe. 7. c smo se odpravili raziskovat nov šport, imenovan zaputen discgolf. Šli smo tudi na bliž­nje igrišce discgolfa. 7. b smo se ucili o zelišcih in si za malico tudi pripravili smoothie in zelišcni namaz. Sledil je krajši odmor, ki smo ga vecino casa preživeli v igralnici. Igrali smo ping pong in vznemirljivo igro resnica ali izziv. Sledilo je okusno kosilo. Po obroku smo ucenci 7. c spoznali nove vrste vozljev in se ucili plezati, ucenci 7. b pa smo se odpravili na razgibano motoricno pot. Po vecerji smo se vsi zbrali in se skupaj naucili zakuriti ogenj. V sredo po zajtrku je 7. b spoznal osnovne prve pomoci. Medtem pa je 7. c spoznal vznemirljiv šport lokostrelstvo. Po malici pa smo zamenjali delavnice. Ucenci 7. b smo spoznali geologijo, ucenci 7. c pa smo se ucili o preživetju v naravi. Po obroku smo se vsi skupaj udeležili športnih iger, ki so vkljucevale odbojko, košarko, badminton, nogomet … Dopoldne smo se 7. c ucili o zelišcih in se naucili orientirati s pomocjo Garminov, ucenci 7. b pa smo uživali v igranju discgolfa. Ucenci 7. c smo po kosilu spoznali zanimiv pustolovski park, medtem pa smo ucenci 7. b plezali in delali vozle. Zadnji vecer smo imeli »nore frizure«, zmagala pa je odštekena frizura z metlo. Potem smo še zad­njic skupaj zapeli in zaplesali ob glasbi. Prišlo je zadnje jutro, ko smo pospravili sobe in pripravili kovcke. Po zajtrku smo se odpravili na zad­njo dejavnost – kanuizem. S kanuji smo pluli po Dravi, pekli hrenovke, igrali družabne igre, se smejali ter uživali. Napocil je cas odhoda nazaj v Kamnik. Ko smo koncno prišli, smo se poslovili in odpravili domov. Tabor je bila odlicna priložnost, da smo se bolj povezali, se bolje spoznali in veli­ko novega naucili. Ucenci 7. b in 7. c Nika Kotnik, 8. c Tsnim Murad, 8. a Rozi Šuštaršic, 8. b Zala Zver, 8. c Zarja Vrhovšek, 8. a Hana Oblak, 8. c Ana Omovšek, 8. c Vilana Jeromel, 8. a Zbudim se v lepo soncno jutro, pripravim zajtrk in skuham caj. Potem pa se kar od nekje za mano pojavi mali srckan, a nenavaden stvor. Vpraša me: »Kako ste spali?« Presenecen, zagledan vanj, mu na kratko odgovorim: »Dobro.« Vprašanje mu hitro vrnem. »In od kje si se vzel ti? Kdo si?« »Sem mali robotek, po imenu Robin. Živel sem na planetu Robotida. Bil se zelo srecen med ostalimi roboti, a vendar sem bil malo drugacen, in sicer bil sem veliko manjši od drugih. Zato so me izgnali, in me poslali na ta neznani planet. Pripotovali smo vceraj zvecer, ko so že vsi spali. Prišlo pa nas je ogromno,« mi razlaga. Bil sem kar presenecen, da kar naenkrat na naši mali Zemljici živi na tisoce robotov, od majhnih, pa do tako velikih, da lahko dvignejo tudi avtomobil, strežejo v restavracijah, namesto uciteljev ucijo, pomagajo bolnim, vozijo vlake. Noro. Saj kmalu ljudi sploh vec ne bodo po­trebovali. Nimam ideje, kaj naj storim. Pri sebi pa si mislim: »Ce bodo ta neznana bitja ostala tukaj še zelo dolgo,« bi mogoce lahko tudi unicili cloveško kulturo. Že misel na to me je kar zmrazila. Da se ne bi pripetilo kaj tako groznega, sem Robina vprašal: »Mar se boste tudi vrnili, odkoder ste pri­šli?« Odgovor je bil negativen. Vseeno sem bil do njega zelo gostoljuben. Skupaj sva odšla v šolo, na trening in na igrišce. A glej ga zlomka, vsepovsod so bili robotki. In prav vsi so želeli postati enako­vredni nam. Nisem želel, da bi opazil moje namere. V glavi sem zacel kovati plan, kako bi lahko veli­ke in majhne robote spoprijateljil in hkrati omogocil varno vrnitev Robinu med svoje prijatelje nazaj na svoj planet Robotida. Zmedenost in želja po rešitvi našega planeta sta mi dali moc in v glavi se mi je porodila ideja, kako se lotiti zadeve. Poklicem Robinove prijatelje, se z njimi pogovorim in jim povem, da kljub temu, da so Robin in prijatelji malo vecji ali manjši, z njimi ni nic narobe. A ker je lažje reci kot storiti, so se problemi zaceli že pri vzpostavljanju komunikacije. Kako bi lahko poklical njegove prijatelje, ce so oddaljeni nekaj galaksij ali pa celo kaj vec. Na hitro sem pomislil in se spom-nil. Robin zagotovo ve, kakšna je njihova telefonska številka. Zacel mi je razlagati, da se oni sporazu­mevajo po nekih cudnih mikro valovih. A frekvencah? Ne. Nekaj drugega je to. Moja ideja se mi je zdela neuresnicljiva. A ne bom obupal. Iskal bom rešitve še naprej. Naslednji dan, ko se zbudim, me prešine misel, da imam doma mikrovalovno pecico. Hitro jo vklopim in z ocmi oplazim Robina. Vidim, da se na njegovem malem ekranu sredi obraza prikaže neznan planet Robotida. Ja, našel sem rešitev, da z njimi stopim v kontakt. Ves srecen skacem po hiši gor in dol. Cez cas pa se le zre­snim in zacnem pogovor z neznanimi roboti. Predstavil sem se jim, nato pa poizkušal razložiti, da bi bilo boljše za vse, ce bi živeli vsak na svojem planetu. Morda bi se lahko obiskovali in si pomagali, se dopolnjevali in bili dobri prijatelji. Nic kaj prida veseli niso bili videti. A glede na to, da se je Robin pri meni pocutil dobro, je vseeno pogrešal svoje vrstnike iz Robotide. Tudi on je potrdil moja nami­govanja, kar je pripomoglo k sprejetju kompromisa z roboti iz Robotide. Po dajših pogovorih so le popustili. Na hitro smo se poslovili in dogovorili, kdaj pridejo po Robina in vse svoje prijatelje. Moja namera se je uresnicila natanko cez dva dni, kot smo se dogovorili. Zopet so prišli ponoci, da jih slu-cajno kdo ne bi videl. Pogostil sem jih s pomarncnim sokom in z nekaj slastnimi keksi. Malo smo pokramljali, se lepo poslovili, nato pa so se posedli v svoj leteci krožnik in se odpeljali. Ne vem, kdaj se bodo ta nenavadna, a zelo sposobna bitja, zopet prikazala na našem planetu. A gle­de na vse videno in slišano, se bo to zgodilo kmalu. Malo me je strah, kako bomo ljudje na Zemlji vse skupaj sprejeli. Robin je sicer zelo prijazen, ampak robot je pac robot in ne clovek. Nauk zgodbe: Sprejemajmo ljudi take kot so, pa cetudi so drugacni od nas. Urban Pate, 8. c Zlato je dragocena kovina in je uporabljena v vsem, od nakita do elektronike. Poleg zlata so zelo dragocene kovine tudi paladij, platina in srebro. Na žalost ni vse, kar se sveti zlato, zlato. Ena najbolj znanih materialov, ki je podoben zlatu, je pirit oz. železov pirit oz. »bedakovo zlato«. Pirit je naravno pojavljajoci se mineral, ki ima kemijsko formulo FeS2. Ime pirit izhaja in grškega ime­na za ogenj »pyr«, ker oddaja iskre, ko ga udarimo z neko drugo kovino. Pirit so našli v prazgodovin­skih pokopališcih, kar lahko nakazuje na to, da so ga uporabljali za ogenj že v prazgodovini. Pri »wheel-lock« puškah so uporabili pirit kot kovino za ustvarjanje iskre. Še eden izmed bolj znanih materialov je medenina, ki je sestavljena iz bakra in cinka. Baker in cink sta ponavadi zmešana v razmerju 33 : 67, ceprav se to lahko rahlo spreminja. Ce dodaš vec bakra, je medenina bolj rumenkasta, ce pa dodaš vec cinka, je medenina bolj belkasta. Bron lahko zgleda kot zlato, ko je zlošcen. Bron je sestavljen iz 12 % kositra in 88 % bakra. Bron je zelo lomljiv in se ga ne more oblikovati tako kot zlato, iz žice ali plošce. Pinchbeck, poimenovan po njegovemu iznajditelju Christopherju Pinchbecku, je vrsta medenine, v kateri je razmerje bakra in cinka 83:17. Obstajajo tudi nekatere zlitine, ki vsebujejo zlato. Zlitino zlata namesto cistega (24-karatnega) zlata, se uporablja zato, ker je cisto zlato zelo mehko, zviješ ga lahko z svojimi rokami, in se nakit zato lah­ko zelo hitro unici . Rožnato zlato se imenuje zato, ker ima rožnat pridih in je sestavljeno iz 75 % zlata, 25 % bakra in nekaj srebra. Baker daje rožnatemu zlatu tak pridih, srebro pa je notri, da bi ta pridih zmanjšal. Je bolj trpežno od zlata. Belo zlato je zlitina, ki je sestavljena iz cistega zlata in iz vzdržljivih kovin, kot so nikelj, baker in cink. Belo zlato se uporablja kot nadomestek za platino, ki je dražja in redkejša. Belo zlato delajo iz 14-ali 18-karatnega zlata. 14-karatno belo zlato ima 58,3% vsebnost zlata, 18 karatno pa 75% vsebnost. Obstaja tudi metoda za ustvarjanje nakita, kjer je sredica iz neke cenejše kovine, ponavadi medeni­ne, ceprav je ta lahko tudi srebro. Ta sredica je potem ovita v zlat list, ki je s toploto spojen s sredi-co. Ta metoda ima razlicna imena, glede na to, kolikšen delež teže je zlata. Lahko je delež 5%, 2,5% ali 0,05% Aljaž Rutar, 8. c Že od malega obožujem motorje in avtomobile. Zato sem kot otrok zbiral avtomobilcke in jih cuval. Kasneje sem zacel gledati dirke, se jih udeleževl ter si tudi sam želel enkrat postati voznik kakega hudega avtomobila. Pri 11 letih sem prvic sedel na motor in se peljal po dvorišcu, pri 15 pa prvic za volan avtomobila. Cez dvajset let ... Naredil sem osnovno šolo, naprej sem šel na strojno, kjer sem se izobraževal. Po opravljeni šoli sem šel delat v podjetje kot avtomehanik. To delo me je zelo osrecevalo. Zato je bilo tudi placilo temu primerno. Po opravljenem delu sem odšel domov in zacel popravljati svoj sanjski avto (Nissan Skyli­ne). Nic drugega me ne veseli bolj kot popravljanje in vožnja z avtomobili. Jan Burja, 8. c Neža Kokalj, 9. b Nika Sajovic, 9. b