^s ^ N Sodelujmo v humanitarni akciji zbiranja sredstev, namenjenih nakupu medicinske opreme! Malo komu, ki so ga razmere vsaj enkrat prignale v krški zdravstveni dom,ni bilo očitno, da se v takšni prostorski stiski ne da normalno delati, biti ustvarjalen, uspešen... Posledica (vsaj delna) neugodnih prostorskih razmerje seveda tudi pomanjkanje opreme. Uspešno se slabšajo tudi objektivne razmere v zdravstvenem domu in tako pacienti kot medicinsko osebje se zavedajo nujnosti iskanja rešitve, seveda najprej v izboljšanju prostorskih pogojev in nato še v izpolnjevanju ostalih nalog. Sredstva, ki se stekajo v ta namen,so kaj skromna, saj jih pogojuje neugoden gospodarski položaj. Problem pa je vendarle tako pereč, da seje investitor, zdravstveni dom Krškopdločil, poskusiti na čim večih koncih. Ena izmed možnih rešitev je tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov in delovnih organizacij za humanitarne namene, t.j. za nabavo nove, drage medicinske opreme. Seznam opreme, ki jo nameravajo v zdravstvenem domu nabaviti letos, je objavljen v številki Našega glasa, ki jo držite v rokah. Vodstvo doma pa ga bo sproti (letno) dopolnjevalo v skladu z možnostmi in potrebami svojih služb in uporabnikov. Izvršni svet SO Krško je akcijo solidarnostnega zbiranja sredstev v humanitarne namene podprl in s svoje strani dodal olajšavo za vse obrtnike: sredstva, kijih bodo prispevali v ta sklad, bodo lahko uveljavili kot poslovni strošek tudi nad dovoljenim limitom po občinskem odloku o davkih občanov. Seveda pa bodo v sklad dobrodošla vsa sredstva, ki se bodo nabrala, pa naj bodo to darila namesto kupljenih vencev, prazničnih voščilnic, namensko nakazanih sredstev.. .Skratka, kdor hoče dati, bo brez težav našel tudi pravi način, da to stori in s tem pomaga bolnikom, med katerimi se itak prej ali kasneje utegne znajti vsak izmed nas in (nota benef) osnovno zdravstveno varstvo, ki ga opravljajo zdravstveni domovi, s preventivo vredje tisti temelj pravočasnega odkrivanja obolenj in uspešnega zdravljenja ali celo preprečevanja. Zato trdimo, da kljub težkim razmeram ne bi smelo zmanjkati dobre volje za to humanitarno akcijo. Naš glas bo na svojih straneh redno poročal o nabranih sredstvih in darovalcih, razen v primerih, ko bodo ti izrecno hotelli ostati anonimni. Seveda pa se imajo ti pravico tudi odločiti, za katerega izmed navedenih namenov nakazujejo sredstva. Več o tem berite na str. 24 Številka žiro računa za zbiranje sredstev solidarnosti je 51600-603-30902 Dan mladosti 88 MERI ČLOVEKA Papirjev nikar! Kaže, da ZKS in njeno vodstvo zlepa ni uživalo take podpore v javnosti, kot je zadnje čase! Občutek imam, daje ob Kučanu in njegovi garaški ekipi, neobremenjeni z napakami preteklosti, zrasla samo zavest in volja do dela tudi vsaj delu članstva. Odraz tega razpoloženja je tudi dilema, ki jo je prinesla na površje konferenca ZKS: med nizanjem in analiziranjem vrste problemov so se mnenja skresala tudi o tem, kakšne pristojnosti imajo njeni udeleženci. Bolje rečeno: nesoglasje je nastalo ob vprašanju, ali ima konferenca ZKS pravoci postavljati se nad zadnji kongres, kije pred dvema letoma in katerega dokumenti niso dali prčakovanih sadov! Ravno v tem sklopu vprašanj tiči marši katera zanka, ki utegne priti na površje že ob obravnavanju dokumentov s konference ZKS. Ali (na primer) ima smisla iz vsega, že zapisanega, sestaviti nove akcijske usmeritve (ali kakorkoli bi že rekli tej pisariji!), in jih še enkrat poslali v pretres članstvu osnovnih organizacij. Tam bi seveda na temelju teh razvili lastne akcijske naloge, sprejeli stališča, načrtovali ukrepe... Bodimo si odkriti! Številni dokumenti, ki smo jih skozi leta sprejemali ob bolj ali manj glasnem priseganju na takih in drugačnih zborovanjih ZK, so povsem točno opredelili probleme, ki nas pestijo. Zastavili so tudi zelo uporabne rešitve in članstvu naložili konkretne naloge. In?! Ostale so besede in kupi papirja, karavana pa se (sicer čedalje težje) vleče dalje. Besede bi lahko prepisali iz dokumentov, starih pet, deset in več let, pa bi se jim to le težko poznalo! V glavnem bi ustrezali tudi današnjemu času. • Le nečesa ni v teh dokumentih zaslediti skozi vsa leta: poročil o opravljenih nalogah, o klicanju na zagovor konkretnih tovarišev, ki bi morali a niso uresničili sprejetih nalog, o disciplinskih ali kakih drugih ukrepih zoper njih... To je tisto, po čemer se toži starim predvojnim in vojnim komunistom in kar v njihovih razmišljanjih sicer dobi včasih nekoliko sanjarski prizvok, a jih je vseeno držalo pokonci skozi zelo težka obdobja zgodovine. Odgovornost in obveznost ter ponos ob opravljeni nalogi! To E^4 oum! j«*«* n$ Krmo Naš glas 7, 25. maj 1988 je tisto, česar se danes vsi otepamo, ker vleče za seboj zamero ljudi. A to je edino, kar bi lahko dalo rezultate: red, disciplino, strogo poimenska delitev nalog znotraj lastnih vrst in klicanje na odgovornost. Nikakor ni potrebno, da bi se vtikali v katerokoli stroko kot politiki! Na skoraj vseh odgovornih mestih so člani ZK in ni možno, da bi potem za vse nepravilnosti, ki se pri njih dogajajo, bil kriv nekdo tre-tji! Ali je ZK že tako zrelo ali naša družba dovolj v krizi, da bomo zmogli klicati na odgovornost za konkretno neopravljene naloge tudi konkretne ljudi?! Le tako se bomo lahko lotili manjših krivcev in postali akcijsko jedro družbe. Za to ni treba sklepov in akcijskih usmeritev, le trdo delo! Tudi rezultat ne bi rišel čez noč, a bil bi zavidanja vreden. Zvezi komunistov bi se zelo poznalo, z njo pa njenemu članstvu in celi družbi! ika Konferenca ZKS - 22. in 23. aprila 1988^.-^ Občnski komrtm ZKS Kriko NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK center Krško - Naklada: 2400 izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 - Tisk: Pa-pirkonfekcija Krško - Glasilo je opru?*eno temeljnega davka od prometa ^..oizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! NIMAMO VEC ČASA ZA OKLEVANJE IN MODROVANJE Prispevek Silva Gorenca k razpravi SILVO GORENC, predsednik poslovodnega odbora TCP Djjuro Salaj in član CK ZKS, je za konferenco Zveze komunistov Slovenije pripravil naslednji prispevek k razpravi: Slovenski komunisti prihajamo na to konferenco v zelo zapletenih političnih razmerah. Očividno smo bili preveliki optimisti pri sprejemanju sklepov 13. kongresa ZKJ in 10. kongresa ZKS. Očitno smo podcenjevali realna protislovja v naši družbi, dediščino nakopičenih problemov, ki sta jo ustvarila napačna ekonomska politika in napake v gospodarskem sistemu, zlasti pa smo podcenjevali stvarno moč birokratskih sil, ki so v veliki meri preprečevale uresničevanje kongresnih nalog. Precenjevali smo tako imenovano enotnost, kije bila bojda dosežena na 13. kongresu. Očividno je, da se enotnost ne dosega samo s formalnim soglasnim sprejemanjem kongresnih resolucij, ploskanjem in obrednim petjem. Obremenjeni z navadami iz preteklosti, ko so bili kongresi zgolj manifestativni shodi, ki so potrjevali odločitve najvišjih forumov, manj pa prostor demokratičnega dialoga za usklajevanje stališč, smo se delegati razšli z utvaro, da smo se o bistvenih vprašanjih nadaljnjega razvoja socializma pri nas sporazumeli. Žal temu ni tako. S polno odgovornostjo lahko trdim, da obstajajo o teh vprašanjih, tako usodnih za narode in narodnosti, odločenih, da živimo v skupni državni skupnosti, bistvene razlike. In to v Zvezi komunistov Jugoslavije. Te razlike so manj razvidne iz javne besede posameznih forumov, bolj pa iz praktičnih dejanj, iz prakse. Vsi na primer govorimo o tem, da moramo brezpogojno koncipirati pot v socializem 21. stoletja, v socializem, ki bo materialno in duhovno bogatejši od tega, kar imamo sedaj, da moramo slediti razviti svet, da vrnemo delu dostojanstvo in oblast - in vendar nismo storili ničesar v tej smeri. Padamo v globljo ekonomsko krizo, v krizo produkcijskih odnosov, v krizo političnega sistema, v razkroj moralnih vrednot in dehumanizacijo družbe. Vsi verbalno podpiramo reafirmacijo samoupravljanja na zdravih, modernih produktivnih osnovah, vendar je samoupravljanja vedno manj. Samoupravne pravice delavca so omejene na notranjo delitev OD, regrese in podobne zadeve. O pogojih in rezultatih dela ne odloča več. Presenečeni ugotavljamo povečanje mezdne miselnosti, pri čemer pozablja- mo, da delovne kolektive v bistvu zopet I potiskamo v tako miselnost prav zaradi I redukcije samoupravnih pravic. Vsi se strinjamo s hitrejšim uvajanjem I tržnega gospodarstva ter tržnih zakonitosti ob istočasni večji samostojnosti in od- J govornosti gospodarskih subjektov, ven-1 dar se očigledno bojimo posledic delova-1 nja trga, ki deluje z drugačno logiko kot I pa državna administracija, ki svojo moč 1 in avtoriteto uveljavlja s tem, da odtujujel presežno vrednost ter jo po svoji logiki in j izven ekonomskih meril preliva med panogami, področji in gospodarskimi su4 bjekti. Vsi se strinjamo verbalno, da z avtar-j kičnim gospodarstvom male in nerazvite države nimamo možnosti za razvoj, da se moramo vključiti v najsodobnejše evropske in svetovne gospodarske tokove, s hitrim razvojem tehnologije, znanosti, vem dar nam instrumenti sedanje ekonomske politike prej ovirajo kot pa vzpodbujajo tako usmeritev. Ob skrajnih naporih za konkurenčnost naših proizvodov na svefl tovnem trgu je vsaka posodobitev opre-1 me ali nabava modernih strojev obreme-1 njena s tako visokimi carinskimi dajatva-1 mi, da smo že vnaprej obsojeni na podre-1 jen položaj. Naše gospodarstvo je obre-| menjeno z dajatvami, ki mu preprečujejo I konkurenčnost na svetovnem trgu. Vsi vemo, da nam je zgodovina določi-1 la za trajno bivanje prostor, ki ne more J biti samo sod smodnika ali potencialni] plen sovražnika, ampak je predvsem lah-1 ko idealni prostr za gospodarsko povezo-1 Naš glas 7, 25. maj 1988 vanje in trgovino med velikimi sistemi. Mi pa polni predsodkov, obremenjeni z zastarelimi dogmami, ne znamo, ali bolje rečeno - ne smemo te prednosti uporabiti. Raje smo prepričani, da si moremo samo v potu svojega obraza služiti črni kruh. Vsi vemo, da brez sovlaganja tujega kapitala ne moremo modernizirati gospodarstva, a vendar ne zmoremo sprejeti takega zakona, ki bi zainteresiral tuji kapital za sodelovanje. Očigledno se takemu sodebnemu zakonu najbolj zoper-stavljajo tisti modreci, ki so bili sposobni pripeljati deželo v velike dolgove, zaradi katerih nam sedaj upniki kot Shakespea-rejev beneški trgovec režejo funt živega mesa iz naše žive substance. Tako bi lahko našteval v nedogled vsa tista vitalna vprašanja s področja gospodarstva, družbenih dejavnosti in političnega sistema, o katerih smo se na 13. kongresu sporazumeli, vendar nismo v praksi skoraj nič naredili. Posledice so znane. Kriza se zaostruje, gospodarstvo je vedno v težjem položaju, sedaj smo že skoraj brez akumulacije. Če hočemo biti objektivni, moramo seveda ugotoviti, da tudi v delovnih organizacijah in v občinah nismo uspeli storiti v tem pokongresnem času bistvenega napredka. Ne glede na zaviralne vplive neustrezne ekonomske politike je res, da bi morali v delovnih organizacijah bistveno izboljšati produktivnost, dvigniti kvaliteto proizvodov, bolje obvladovati proizvodne stroške, uvesti stimulativnejše nagrajevanje po rezultatih dela, izvesti kadrovsko prenovo, doseči kaj več v prestrukturiranju gospodarstva itd. Tega nismo uspeli in večkrat nam slaba ekonomska politika služi kot potuha in izgovor za slabo gospodarjenje. Sedanji čas zahteva največjo mobilnost in prizadevanje vseh sodelujočih v procesu proizvodnje, zlasti strokovjakov. Brez takega prizadevanja, oprtega na stimulativno ekonomsko politiko, nimamo možnosti za izhod iz krize. Treba pa je povedati, da je CK ZKS v tem pokongresnem času odprl in razčistil vrsto dilem tudi s področja družbenoekonomskih odnosov ter s tem omogočil komunistom pravo orientacijo za usodno bitko glede izhoda iz krize. Menim, da bi morali zaostriti vprašanje odgovornosti pri izvajanju sklepov kongresov. Ne moremo mimo dejstva, da najvažnejše operativne funkcije v naši družbi opravljajo člani ZK. Na tem mestu ne bi razglabljal o tem, ali je to še vzdržno glede na našo usmeritev k razdržavljenju partije. Vendar ne moremo mimo dejstva, da nosijo vodilni komunisti v vseh najodgovornejših strukturah od federacije, republik in pokrajin pa tja do vodstev delovnih organizacij in občin največjo mero odgovornosti za neizvajanje sklepov kongresov. Zato moramo zaostriti odgovornost. Brez tega ne bo šlo. Nobene tragedije ni, če vrsta komunistov iz vodilnih struktur, ki so se pokazali do sedaj za nesposobne ali pa ne želijo izvajati skupno dogovorjenih stališč, takoj prepusti svoje funkcije tistim, zlasti mlajšim, ki niso obremenjeni s preteklostjo, ki razumejo potrebe in celje modernega človeka in ki so sposobni novih revolucionarnih dejanj. V tem smislu menim, da je poleg kadrovske prenove forumov potrebno nemudoma začeti izvajati nekatere najnujnejše aktivnosti, med katere sodijo tiste, ki so predlagane v 5. poglavju TEZ za to konferenco, katere sicer tudi v celoti podpiram. Menim pa, da bi ob vsej obilici nalog, ki stojijo pred nami, zlasti morali najhitreje reševati tiste, ki sodijo na področje ozdravitve gospodarstva, zaustavitve inflacije, oživitve gospodarske rasti in modernizacije ter prestrukturiranja našega gospodarstva. Nekateri nam zamerijo, ker v Sloveniji postavljamo v prvi plan razreševanje gospodarskih problemov. Čeravno ta teza ni točna, vendarle vzbujajo pozornost tendence, da bi se v tej izredno kritični gospodarski situaciji komunisti ukvarjali z drugimi, po moje obrobnimi problemi. Menim, da nimamo več časa za oklevanje in modrovanje. Hitro moramo vzpostaviti delovanje ekonomske politike, oprte na delovanje tržnega gospodarstva, vzpodbuditi ekspanzijo v izvoz, zagotoviti dinamično rast proizvodnje, odpraviti nesmiselnosti v sistemu obračunov, z ukrepi kreditno-mo-netarne politike in drugimi instrumenti ekonomske politike obrzdati inflacijo ter hitro odpraviti v gospodarskem sistemu zastarele, zmotne in neustrezne rešitve. Vrnimo oblast delegatskim skupščinam. Pred nje naj pridejo izvršilni forumi z uporabnim, konsistentnim, razumljivim in na ekonomski znanosti slonečim nacionalnim programom izhoda iz krize. Na njem naj se doseže en7***d* soglasje vseh naprednih socialističnih sil v Jugoslaviji. To pa seveda more zagotoviti vlada, ki bi uživala zaupanje ljudi in jih po-vedla v boj za izhod iz krize. Zato podpiram programske usmeritve, ki so opredeljene v TEZAH za to konferenco in v uvodnem govoru tovariša Milana Kučana. A* š> tf Naš glas 7, 25. maj 1988 Lisca je ponovno doživela svoj dan: tokrat je bila proslava na zvezni ravni. Slavnostni govornik je bil Ivica Račan, folklorna skupina iz Pirota, tamburaši iz Ar-tič, pevski zbori združeni, godba iz Senovega, letalci, padalci, zmajarji iz okoliških letalskih centrov, obiskovalci pa iz Posavja in tudi znanih funkcionarjev je bilo med njimi, (foto: Martin Ivnik) Naš glas 7, 25. maj 1988 SKLEPI PROGRAMSKE SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK KRŠKO z dne 23. 3.1988 Na podlagi razprave o poročilu o delu občinske organizacije ZK v obdobju 1986 -1988 ter predlogu programskih usmeritev občinske organiazcije ZK do naslednje seje konference je občinska konferenca ZK Krško sprejela naslednje sklepe in usmeritve za delovanje komunistov v organizacijah in organih zveze komunistov ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah in vseh sestavinah sistema: 1. Konferenca sprejema poročilo o delu občinske organizacije za obdobje 1986 -1988. 2. Konferenca sprejema predlog programskih usmeritev za delovanje v naslednjem obdobju. 3. Na področju prenove delovanja zveze komunistov moramo: - poglobiti medsebojno sodelovanje občinskega vodstva in osnovnih organizaci z u velja vit vijo najustreznejših metod, zlasti pa z dosledno u velja vitvijo pogostejših neposrednih stikov članov občinskega komiteja z vodstvi OO ZK: - dosledno uveljavljati vse statutarno opredeljene organizacijske oblike akcijskega delovanja in povezovanje komunistov (aktivi, sveti, zbori, konference); - z neposrednim vključevanjem v reševanje problemov mladih (izobraževanje. zaposlovanje, stanovanjski problemi) spodbuditi pomlajevanje in kadrovsko krepitev organizacije ZK v občini; - zagotoviti še večjo kakovost in aktualnost programov idejnopolitičnega uspo- sabljanja ter s sodobnejšimi metodami izvajanja programov spodbuditi zanimanje komunistov za vključevanje v posamezne oblike usposabljanja. 4. Zaradi nakopičenih problemov na področju zdravstva v občini je nujna takojšnja organizirana akcija za uveljavitev kakovostnih premikov na tem področju - na podlagi predhodne analize za nastanek sedanjih razmer. 5. Tudi na področju kmetijstva v občini se problemi stopnjujejo, zato je nujna akcija komunistov v Agrokombinatu ter ustreznih občinskih organizacijah. Pri tem je na podlagi ocene oz. razmer potrebno opredeliti konkretne naloge za posamezne nosilec aktivnosti. 6. Občinski komite mora skupaj s komunisti iz DO KOVINARSKA KRŠKO oceniti sedanje razmere ter perspektivo delovne organizacije po prenehanju ukrepa družbenega varstva. 7. Glede na mnoga nerešena vprašanja in probleme sistematskega značaja na področju energetike, kije v občini Krško zastopana s štirimi organizacijami združenega dela, daje občinska konferenca centralnemu komiteju ZK Slovenije pobudo, da problematiko energetike v Sloveniji uvrsti na dnevni red ene svojih sej ter sprejme ustrezne usmeritve. 8. Komunisti v okviru občinske organizacije ZK Krško zahtevamo, da CK ZK Slovenije sproti prilagaja lestvico članarine ZK gibanju inflacije, ter večjo samostojnost občinske organizacije pri porabi sredstev članarine. Predsedstvo O K ZKS Krško je na seji dne 12. 4. 1988 sprejelo SKLEP da v letu 1988 podeli SPOMINSKA PRIZNANJA za štirideset- in tridesetletno zvestobo in predanost Zvezi komunistov Jugoslavije ter revolucionarno in požrtovalno delo pri graditvi in utrjevanju naše samoupravne socialistične družbe naslednjim tovarišicam in tovarišem: z.a štirideset let: 1. ALOJZU BABIČU, OO ZKS Le-skovec 2. ALOJZU BOŽIČU, OO ZKS Kostanjevica 3. 4. HI. U. 12. 13. FRANCU JUVANCU, OO ZKS Veliki Podlog IVANU BOGOVIČU, OO ZKS Krško, levi breg VLADU BOŽOVIČU, TCP, TOZD Komerciala ANTONU DRUGOVIČU, OO ZKS Krško, desni breg STANKU KOPRIVNIKU, OO ZKS Leskovec ADAMU VAHČIČU, TOZD Elek-tro Krško ELICI DRUGOVIČ, OO ZKS Krško, desni breg KRISTINI ŽNIDARŠIČ, OO ZKS Krško, levi breg LJUDMILI ROSTOHAR. OO ZKS Leskovec RAFKU OROŽNU, OO ZKS Brestanica ANTONU BIZJAKU, OO ZKS Krško, desni breg 14. JANEZU URŠIČU, OO ZKS Krško, levi breg 15. FRANCU DIVJAKU, OO ZKS Brestanica 16. STANKU BOŽIČU, OO ZKS Pod-bočje 17. BRANKU ČUKU, OO ZKS Kostanjevica 18. IGNACU PRIJATELJU, OO ZKS Krško, levi breg 19. DUŠANKI RAVBAR, OO ZKS Krško, levi breg 20. DORICI KURINČIČ, OO ZKS Senovo 21. JANKU PIBERNIKU, OO ZKS Krško, levi breg 22. MARIJI DIVJAK, OO ZKS Brestanica 23. MILANU TRIVANOVIČU, OO ZK NE-III Krško 24. ZDRAVKU PETANU, OO ZKS Krško, desni breg 25. FRANCU ŠTRASBERGERJU, OO ZKS Senovo 26. IVANU KNEZU, OO ZKS Dolenja vas 27. ŽARKU PETROVIČU, OO ZKS NE-III Krško Za trideset let: 1. ERNI BIZJAK, OO ZKS Krško, desni breg 2. BUDIMIRUILIČU,00 ZKS Rudnik Senovo 3. ANDREJU KOVAČIČU, OO ZKS Brestanica 4. DRAGU SLAPARJU, OO ZKS Senovo 5. HERMANU PREGLU. OO ZKS PTT Krško 6. ZDENKU PICUU, OO ZKS TCP, TOZD Proizvodnja celuloze 7. ANTONU ŠKAFARJU, OO ZKS TCP, TOZD Proizvodnja celuloze 8. RANKI GOLKONDA, OO ZKS TCP, TOZD Proizvodnja papirja 9. RAFKU JELENU, OO ZKS TCP. TOZD Proizvodnja papirja 10. VIKTORJU VRHOVCU, OO ZKS TCP, TOZD Proizvodnja papirja 11. JOŽETU BOŽIČU, OO ZKS TCP, TOZD Energetika 12. FRANCU BERNARDIČU, OO ZKS TCP, TOZD Vzdrževanje 13. FRANCU PAVLICU. OO ZKS TCP, TOZD Vzdrževanje 14. IVANU BINIČKEMU.OO ZKS TCP. DSSS 15. KOSTI ČELARJU, OO ZKS TCP, DSSS 16. ANTONIJI CVETKO-PAVLIHA, OO ZKS TCP, TOZD Komerciala 17. STANISLAVU KNEZU, OO ZKS UNZ-I Krško 18. RADIVOJU SVILARJU, OO ZKS NE-III Krško Priznanja je podelil sekretar OO ZKS Franc DULAR. 6 Naš glas 7, 25. maj 1988 Programska seja občinske organizacije ZZB NOV: Boriti se moramo za tisto, kar nas v Jugoslaviji združuje je - da tiste, ki ga že imajo, zanje vzorno skrbijo. Te.ga pa ni mogoče reči za OZD, zato naj bi združeno delo dajalo materialne prispevke šolam za vzdrževanje spomenikov NOB. Na programski seji skupščine ZZB NOV občine Krško, ki je bila 22. aprila, so borci pregledali delo svoje organizacije v preteklem letu in sprejeli program za I. 1988. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV, Stane Nunčič, je spregovoril o razmerah v svetu. Poudaril je velik pomen mirovnih pobud v pogajanjih med velesilami in izrazil optimizem , da bo v odnosih med narodi in državami končno prevladal razum. Opozoril je na krizo, ki je v Jugoslaviji zajela vse predele in vse sloje,ter poudaril, da naša kriza ni samo gospodarskega značaja; afere povedo, meni Stane Nunčič, da je korupcija vodilnih struktur vzrok številnih težav pri nas in da imajo moralni problemi naše družbe zelo velike razsežnosti. Občinska organizacija je veliko skrb posvečala socialnemu položaju in zdravstvenemu varstvu svojih članov ter urejanju njihovih stanovanjskih vprašanj. Borci so organizirali dejavnosti za prenašanje tradicij NOB na mladino: predavanja po šolah, skrb za spominska obeležja, spominske pohode. Na splošno velja, da je bil odziv nekoliko slabši, kot bi pričakovali. Udeležba na spominskih slovesnostih je bila sicer množična, vendar je bilo mladine premalo. Na ta problem se je v razpravi odzvala Ida Novak - Jere-le, predsednica občinske mladinske organizacije. Predlagala je, da pri spominskih proslavah ne bi šlo za številnost prireditev, pač pa za kakovost. Na dan borca, -na primer, naj bi se pripravili že pred Uvodno poročilo je prebral predsednik občinskega odbora ZZB Krško, Stane Nunčič. proslavo. V priprave bi lahko vključili raziskovalno delo, ki ga organizira Društvo zgodovinarjev Slovenije: mladi iz šol naj bi opravljali raziskovalne naloge in tako spoznavali zgodovino NOB iz številnih virov svojega območja. Njihove izsledke bi bilo mogoče objaviti tudi v tisku. Tudi obiske borcev na šolah bi bilo mogoče organizirati drugače: borce vključiti v izvedbo obrambnih dnevov. Pohodi naj bi bili usmerjeni k manj znanim točkam iz NOB na našem območju in dogajanja naj bi bila predstavljena na kraju samem. Patronat nad obeležji naj bi prevzele šole, saj se je izkazalo - s tem so se strinjali tudi ostali udeleženci programske se- Temeljno načelo delovanja občinske organizacije ZZB NOV bo tudi v prihodnje podpora programskim usmeritvam OK SZDL in zavzemanje borcev za uveljavljanje teh usmeritev na vseh področjih družbenega življenja: za izvajanje resolucijskih ciljev, materialni in družbeni razvoj občine. To pa bo terjalo od borcev, da kot delegati še naprej aktivno sodelujejo v OK SZDL, družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, občinski organizaciji ZK, v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in drugod. Povsod se morajo odločno boriti proti nacionalizmu, desničar-stvu, klerikalizmu ter drugim pro-tisocialističnim in protisamou- Naš glas 7, 25. maj 1988 pravnim silam. Z argumenti morajo nastopati proti tistim posameznikom in skupinam, ki skušajo razvrednotiti NOB in socialistično revolucijo, napadajo J L A in vnašajo zmedo med ljudi, razdor med republikami in pokrajinama, rušijo bratstvo in enotnost in razdvajajo celo borce v njihovih lastnih vrstah, je med drugim zapisano v programu. Borčevska organizacija bo v skladu s svojimi usmeritvami še naprej podpirala aktivnost mladih in se trudila, da pridejo do izraza vse njihove napredne pobude. V razpravi o ustavnih spremembah bo podprla tiste predloge, ki naj bi izboljšali sedanji gospodarski položaj in izvlekli družbo iz krize. Borci se bodo odločno zavzemali za spoštovanje načela, da je razumevanje ena temeljnih oblik, ki nas v Jugoslaviji združuje v družbeno in državno skupnost in hkrati zanika reševanje pomembnih družbenih zadev s preglasovanjem. Zato ne bodo podprli tistih predlogov v ustavnih dopolnilnilih, ki bi omogočili razširitev področja enotnega odločanja o vseh vprašanjih. Prav tako po mnenju borcev ustavne spremembe ne bi smele poseči v sedanjo ustavno opredelitev federacije, republik in pokrajin; bolj kot doslej pa bi bilo treba jasno opredeliti in uveljaviti odgovornost republik in pokrajin »lastni razvoj in razvoj celotne jugoslovanske skupnosti. Poleg omenjenega splošnega dela so v programu občinske organizacije še konkretne naloge za delovanje borcev v delegatskem sistemu, sodelovanje in nastopanje v sredstvih javnega obveščanja (tega je bilo doslej odločno premalo, na kar je opozorila tudi Vida Kerin, delegatka iz Podbočja), zagotavljanje socialne in zdravstvene varnosti borcev ter naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB. Na tem zadnjem področju bo posebna skrb namenjena uresničitvi pobude za izdelavo delovnega zvezka na temo NOB za učence od 5. do 8. razreda OŠ; sanaciji gradu - muzeja v Brestanici, partizanske bolnišnice na Bohorju in ostalih spominskih objektov v občini; organiziranju spominskih pohodov in drugih prireditev ter domovinske vzgoje v šolah. Borci so podprli predlog delegata Stojana Šibile, naj da občinska borčevska organizacija pobudo, da se bankovec za 5.000 din, ki je žaljiv za osebnost in delo maršala Tita, odstrani iz obtoka. Povzetki delegatskih gradiv SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Vsi trije zbori bodo zasedali v torek, 31. maja ob 15. uri. Obravnavali bodo: - analizo izvajanja samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic /ZZD.ZKS.DPZ (Pomoč prejema petina gospodinjstev) str. 45-46 - poročilo o razvoju in stanju drobnega gospodarstva občine Krško /ZZD, ZKS, DPZ (V drobnem gospodarstvu prepočasi uresničujemo zastavljene cilje) str. 34-35 - poročilo Postaje milice Krško za I. 1987/ZZD, ZKS, DPZ (Varnostne razmere v občini so bile lani ugodne) str. 21-22 - poročilo o delu organa za postopek o prekrških Krško za 1.1987 /ZZD, ZKS, DPZ (Predlogov za kaznovanje prekrškov je iz leta v leto več) str. 19 - sklep o podelitvi odličij občine Krško za I. 1988 /ZZD, ZKS, DPZ str. 9-13 - predlog odloka o spremembah odloka o davkih občanov /ZZD.ZKS (Sprememba odloka o davkih občanov) str. 44 - osnutek odloka o razglasitvi grajskega kompleksa Kostanjevica z vplivnim območjem za kulturni spomenik /ZZD, ZKS (Zaščita kostanjevi-škega grajskega kompleksa) str. 17 - predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za 1.1987 /ZZD, ZKS (95-odstotna poravnava davčnih obveznosti) str. 12-13 - predlog odloka o zazidalnem načrtu za obrtno cono MDB Leskovec /ZZD, ZKS - predloge za izvolitve in imenovanja /ZZD, ZKS, DPZ str. 44 - predloge in vprašanja delegacij /ZZD, ZKS, DPZ 8 Naš glas 7, 25. maj 198 Ponovitev mandata vodstvu občinske skupščine Na volilni seji so se delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Krškem (13. aprila 1988) izrekli ZA ponovitev mandatov vodstvu naše družbenopolitične skupnosti. Ponovno so - v drugi mandat - bili izvoljeni predsednik SO Krško Zoran Soln, predsednik zbora krajevnih skupnosti Bojan Petan in njegov namestnik Niko Keše, predsednik družbenopolitičnega zbora Maksimilijan Babic in njegova namestnica Vida Ban ter predsednik zbora združenega dela Stane Baje. Na novo je bil za namestnika predsednika zbora združenega dela izvoljen Anton Zigante, zaposlen v SOP Krško. V drugi mandat sta bila ponovno izvoljena tudi podpredsednika občinske skupščine Aleksander Strupeh in Slavko Šribar. V imenu vseh izvoljenih kandidatov se je delegatom zahvalil predsednik SO Krško, Zoran Šoln: »Naj se vam najprej v imenu podpredsednikov in predsednikov zborov, podpredsednikov skupščine in v svojem imenu zahvalim za ponovno zaupanje, ki ste nam ga izkazali. Ker pa sem že pri besedi, mi dovolite, da spregovorim nekaj o našem delu, pa tudi o razmišljanjih, predvsem v predsedstvu skupščine občine, kako zastaviti naše delo tudi naprej. Uporabil bom predvsem ugotovitve in spoznanja iz našega dosedanjega dela o naši vlogi v skupščinskem sistemu in delegatskem odločanju. Nedvomno je splošna ugotovitev, da smo v tem mandatnem obdobju prešli za prejšnja obdobja značilno molčečnost zborov, saj so sedaj razprave v zborih, zlasti zboru krajevnih skupnosti, zelo živahne in zainteresirane, kar daje potrditev pravemu delegatskemu odločanju. To kaže na to, da se sistem delegatskega odločanja tudi v naših zborih vedno bolj utrjuje, pra v goto vo pa je eden od poglavitnih vzrokov za to trenutek, v katerem opravljamo svoj mandat, saj družbenoekonomske razmere terjajo napor in prizadevanja nas vseh, zlasti pa vas, delegatov, za večje angažiranje v razreševanju družbenoekonomskih in siceršnjih problemov naše družbe. Ob tej ugotovitvi bi omenil delo delegacij in konferenc delegacij. Ugotovili smo, da so se delegacije v preteklem delu mandata še vedno srečevale z določenimi težavami, vendar pa tudi to, da se kljub problemom stvari premikajo na bolje, kar zadeva pogoje za delovanje. K temu so prispevale tudi določene spremembe, ki smo jih uveljavili v tem obdobju, kot na primer, da smo dosledno uveljavili konference, sestavljene po teritorialni primernosti, pa tudi vsebinski sorodnosti, ali pa dopolnjen odlok o razporeditvi in določitvi števila delegatskih mest za zbor združenega dela. Večji so še vedno problemi v delegacijah za zbor krajevnih skupnosti. Še vedno nismo prelomili ali pa izenačili načela o enakopravnosti pogojev za delo delegacij v posameznih krajevnih skupnostih, neodvisno od njihove stopnje razvitosti in materialnih možnosti. Tako se dogaja, da se delegati, razen če niso izredno zainteresirani za obravna- vo določene teme, ne vključujejo v razpravo o drugih temah širšega pomena, in se dogaja, da se posamični interesi ne skladajo s širšimi družbenimi interesi. To se kaže tudi v tem, da zbor že izglasuje temeljni dokument, njegovim izvedbenim aktom pa kasneje posamezna okolja ne dajo podpore. Tu gre prav gotovo tudi za premalo poglobljeno predstavitev posledične moči temeljnega dokumenta, oziroma ne dovolj poglobljene razprave v pripravah na samo sejo zbora. Dogaja se celo tudi to, da se delegati o posameznih odločitvah, pomembnih za neko sredino, opredeljujejo brez uskladitve mnenj v svoji delegatski bazi. Zaradi ugotovljenih dejstev o delovanju skupščinskega sistema in delegatskega odločanja do sedaj mislim, da moramo v prihodnje težiti predvsem k naslednjim ciljem: 1. Več pozornosti moramo posvetiti obravnavi določenih tem, predno pridejo v proceduro skupščinskega delegatskega odločanja; z drugimi besedami: več časa in pozornosti moramo posvetiti razpravam o osnutkih posameznih dokumentov, kjer lahko zelo enostavno z argumenti podprte dopolnitve vključimo vgradiva. Kasneje, ob predlogih takih dokumentov, je to seveda mnogo težje, saj je treba nastopati z amandmaji, potrebni so usklajeval ni postopki med zbori, kar seveda močno obremenjuje že tako ali tako obremenjene seje skupščine. Spoštovati je pač potrebno poslovnik in ni moč improvizirati v takih primerih. Bolj moramo uveljaviti načelo, da delegatsko odločanje v skupščini mora predstavljati neko vrsto finala, oziroma zaključek v proceduri sprejemanja odločitev, in da moramo pred tem uskladiti, kolikor se pač da, določene dileme v zvezi z obravnavano temo. 2. Več pozornosti mora posvetiti strokovni pripravi posameznih dokumentov tudi predlagatelj. V tej fazi je potrebno poglobljeno obrazložiti pomen posameznih opredelitev, kajti opažamo, da ravno nerazjasnjene dileme iz te faze razrešujemo v kasnejšem po- stopku. Zato moramo razviti metod in oblike dela v fazi predlaganja post meznih dokumentov in navezati v pri pravljalni fazi tesnejše sodelovanje, delegacijami za zbore. 3. V aktivnejšo vlogo moramo postavit predsedstvo skupščine občine, in to \ dveh smereh: 1. da oklestimo široke dnevne redi skupščin in tisto, kar ni izrecno v fun kciji skupščinskega odločanja, prene semo na predsedstvo,in 2. da predsedstvo bolj postavimo \ funkcijo zadnjega filtra pred skupščin skim odločanjem. S tem hočem rei to, da naj bi predsedstvo, kolikor v< pač da, že presekalo nekatere dileme, katere sedaj razrešujemo direktno m sejah zborov skupščine. Ob tem pa naj rečem še to, da mora predsedstvi pred sleherno sejo skupščine natančneje določiti usklajeno metodo sej, kajti dogajalo se nam je, da smo ravna zaradi neusklajenega vodenja sej o posameznih temah morali voditi usklaje-valne postopke med zbori, kar časov-no močno obremenjuje in podaljšuje proceduro odločanja o posameznih le-mah in ne prispeva k racionalnosti poj stopkov. V tem smislu tudi predlagamo, da se predlagatelji posamezno) tem v predsedstvu pred sejami skupščine v kar največji meri poenotimo.' Če bomo v prihodnjem obdobju dopolnili naše delo s temi predlogi, potem mislim, da bomo mnogo prispevali k učinkovitosti in racionalnosti dela zborov, t tem tudi presegli pripombe, ki so doslej letele na obširnost dnevnih redov, na časovno dolg potek sej, v nekaterih prime rib tudi na ne dovolj kvalitetno pripravljene posamezne teme, kar vse odbija delegate od konstruktivnega angažiranja 'm vključevanja v obravnavo in sprejemanje posameznih tem. Seveda pa je, tovarišice, in tovariši delegati, tudi na vas, da ste do teh vprašanj še bolj kritični, da opozarjate na morebitne pomanjkljivosti in da se, zavedate, da skupčinsko odločanje ni le stvar profesionalcev, zaposlenih v skup-ščini občine, ampak predvsem naša skup*] na dolžnost in pravica. 1 Naš glas 7, 25. maj 1988 Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO Cesta krških žrtev 14 Komisija za odlikovanja In občinska priznanja Številka: K-17-1/88 Datum: 20/5-1988 ZBORU ZDRUŽENEGA DELA ZBORU KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUZBENO-POLITICNEMU ZBORU SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZADEVA: PODELITEV PRIZNANJ OBČINE KRŠKO ZA LETO 19 8 8 Komisija za odlikovanja in občinska priznanja pri skupščini občine Krško je razpis za podelitev priznanj občine Krško za leto 1988 objavila v Dolenjskem listu 3. 3. 1988 in Našem glasu - skupnih delegatskih informacijah št. n, /. marca 1988. Da bi omogočila kar najširšo možnost predlaganja, je komisija sprejemala predloge še po z razpisom določenem roku, vse do seje, ko so bili predlogi obravnavani. Do seje 19. 5. 1988 je komisija prejela: - 3 predloge za podelitev VELIKEGA ZNAKA OBČINE KRŠKO - 1 predlog za podelitev ZNAKA OBČINE KRŠKO - 5 predlogov za podelitev PRIZNANJA OBČINE KRŠKO Na svojo sejo je komisija za odlikovanja in občinska priznanja skladno z določili Pravilnika za izvajanje Odloka o priznanjih in znakih pozornosti in Poslovnika Skupščine občine Krško vabila predstavnike občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, predsedstva skupščine občine Krško in itvršnega sveta skupščine občine Krško, da bi pridobila njihova mnenja k posameznim predlogom. Po tako izvedenem postopku komisija za odlikovanja in občinska priznanja predlaga delegatom vseh treh zborov skupščine občine Krško, da na podlagi 9., 10. in 11. člena Odloka o priznanjih in znakih pozornosti PODELIJO A. VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO 1. Tovarišu JANEZU ing. DULARJU za izjemen prispevek pri gradnji in varnem obratovanju Nuklearne elektrarne Krško. Tovariš JANEZ DULAR, roj. 28. 6. 1934, dipl. ing. fizike, je po končanem študiju vse svoje strokovno delo posvetil pripravam jedrske tehnologije v jugoslovanskem elektrogospodastvu in z vrsto strokovnih podlag sodeloval pri dokončni odločitvi o gradnji naše prve nuklearne elektrarne, NE Krško, skupne naložbe E-lektrogospodarstev SR Slovenije in SR Hrvatske. Zato ni bilo naključje, da so mu zaupali vodilno mesto v tem objektu že za časa njegove gradnje, ki je tudi po njegovi zaslugi potekala v skladu KS Senovo: Priznanja ob dnevu OF Predsedstvo Krajevne konference SZDL Senovo je na svoji seji dne 4. 4.1988 sprejelo SKLEP o podelitvi priznanj OF z bronastim znakom v letu 1988. Priznanja prejmejo: 1. GUNJILAC AMALIJA za dolgoletno aktivno delo v ŠTABU CIVILNE ZAŠČITE Krajevne skupnosti Senovo. V prvih letih svoje aktivnosti v civilni zaščiti je uspešno zastopala ekipi prve medicinske pomoči na občinskih in republiških tekmovanjih, sedaj pa je že več kot 10 let članica štaba civilne zaščite,odgovorna za ekipe prve medicinske pomoči. Te že vrsto let dosegajo vidne uspehe tako na vajah kot tudi na tekmovanjih civilne zaščite. Izročeno priznanje naj ji bo zahvala in vzpodbuda. 2. KOŽAR JULIJ za vsestransko aktivnost na področju delegatskega sistema in za družbenopolitično aktivnost. Je aktiven član delegacije za kmetijstvo, član sveta Krajevne skupnosti in tudi predsednik vaškega odbora, kjer se je posebej angažiral pri izgradnji telefonskega omrežja ter pri vzdrževanju cest. V svoji delovni sredini je znan kot marljiv in natančen sodelavec,zaradi česar mu je bila pred leti zaupana tudi funkcija predsednika osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD. S svojim trudom in delom pri razvoju samoupravne socialistične družbe je dokazal, da si priznanje, ki mu ga danes podeljujemo, resnično zasluži. 3. ŠEVERKARSLAVICA prejme bronasti znak OF za svoje dolgoletno delo v različnih društvih in organizacijah v naši krajevni skupnosti. Že kot mladinka se je udeleževala udarniških akcij, po letu 1977 pa pravzaprav na Senovem ni večje prireditve, kjer ne bi pomagala tudi tovarišica Slavica. Še posebej je nepogrešljiva pri delu Društva prijateljev mladine in za njeno nesebično in požrtvovalno delo ji danes podeljujemo to priznanje. 10 Naš glas 7, 25. maj 1988 4. URH MARTIN, upokojeni rudar iz Sedma, ki je svojo pripravljenost za delo izkazoval že v Rudniku, kjer je bil član različnih samoupravnih organov, sedaj pa je že vrsto let aktiven član krajevne organizacije ZZB NOV Senovo in poverjenik članov ZB NOV iz Sedma. Tako mu danes za zahvalo in priznanje izročamo bronasti znak OF. 5. GASILSKO DRUŠTVO SENOVO Gasilsko društvo je bilo v našem kraju ustanovljeno že leta 1930. Po zagotovitvi prostorov, ko so si leta 1953 zgradili lasten dom, so vso skrb posvečali pridobivanju in usposabljanju članov ter nabavi opreme. Tako šteje danes društvo 60 aktivnih članov, desetino pionirjev in 800 podpornih članov. Z vsemi desetinami se udeležujejo občinskih tekmovanj, z uspehi, ki jih tam dosegajo, so si pred dvema letoma pridobili tudi mesto za republiško tekmovanje. Priznanje, ki jim ga danes izročamo, naj jim bo zahvala za dosedanje delo, kjer moramo posebej izpostaviti skrb za vzgojo naraščaja in aktivnost na področju preventivnega delovanja. Priznanja je dobitnikom podelil predsednik KK SZDL Senovo, Jože Peterkoč, na krajevni proslavi v počastitev «ineva OF in 1. maja, 26. aprila 1988. Posavsko gospodarstvo ima v prvem tromesečju že štiri petine lanskoletnih izgub V prvem trimesečju letos je v Posavju poslovalo z izgubo 14 gospodarskih organizacij združenega dela, izguba pa znaša 3.187 milijonov din ali 83 odst. lanske celoletne izgube. Število OZD se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem znižalo za devet, v primerjavi z letom 1987 pa povečalo za štiri. Na gospodarstvo občine Krško odpade 61 odst. četrtletnih izgub. Znesek iz- z opredeljenimi roki. Tovariš JANEZ DULAR je NE Krško stal na čelu vse do tega leta, ko je postal član Mednarodne agencije za jedrsko varnost na Dunaju, kar daje njegovi strokovni usposobljenosti tudi visoko mednarodno priznanje. Z osebnimi prizadevanji je stal na čelu uresničevanja najstrožjih varnostnih predpisov za obratovanje tega objekta in se ob tem vedno in povsod odzival zahtevam za predstavitev obratovanja ter varnostnih ukrepov, bodisi v okviru delegatske skupščine naše družbenopolitične skupnosti ali v širši slovenski in jugoslovanski javnosti. Posebno pozornost je posvečal kakovosti e-kipiranosti posadke ter njenemu nenehnemu dopolnilnemu usposabljanju, tako da je danes NE Krško tudi poligon za usposabljanje strokovnjakov za to področje. Da je krška NE med tistimi v svetu, ki slovijo po visokih parametrih obratovanja in proizvodnje in da so bili vsi dosedanji remonti ter menjave goriva opravljeni v kratkih rokih, je tudi njegova zasluga. Tovariš JANEZ DULAR se je med svojim poklicnim delom v krški NE uveljavil tudi z vsestranskim sodelovanjem z družbenopolitično skupnostjo, kar je neposredno prispevalo k vraščenosti objekta in njenega kadra v neposredno okolje. 2. Tovarišu IVANU MEDVEDCU za izjemen prispevek pri gradnji in varnem obratovanju Nuklearne elektrarne Krško. Tovariš IVAN MEDVEDEC, roj. 28. 3. 1927, aktivni udeleženec NOB, diplomirani ekonomist, je svoj delovni vek usmeril na področje e-nergetike in še posebej elektrogospodarstva ter graditve pomembnih elektroenergetskih objektov v SR Hrvatski. Pridobljene izkušnje in organizacijske sposobnosti so ga privedle med pionirje u-porabe atoma v miroljubne namene, med graditelje naše prve Nuklearne elektrarne v Krškem. Vse od začetka je v njej opravljal odgovorno delo namestnika direktorja, pri čemer naj še posebej opozorimo na njegov prispevek k uveljavitvi izvirnega pristopa k investicijskem projektu po načelu sovlaganj dveh sosednjih republik. Tovariš IVAN MEDVEDEC je s svojim delom ključni soustvarjalec veli-] kega ugleda, ki ga ima NE Krško v mednarodni strokovni javnosti, ] saj si je uspešno prizadeval za izpolnjevanje najstrožjih meril za \ njeno obratovanje in varnost. Priznanja, ki jih je za to dobil, sol ocene številnih mednarodnih komisij, ki so objekt pregledovale,in I njihovih ugotovitev, da je v Krškem storjeno celo več, kot bi bilo to po mednarodnih predpisih potrebno. Ob vsem tem je tovariš IVAN MEDVEDEC svojo zaposlitev v NE Krško pojmoval ne le kot poklicno dolžnost, marveč tudi dolžnost nenehnega povezovanja z okoljem, kjer deluje. Tudi zato je imel njen kolektiv vedno dovolj posluha za problematiko krške občine, jo miiq.il neposredno in posredno razreševati, pri čemer so bile prav njegove osebne pobude in prizadevanja odločilne. B. ZNAK OBČINE KRŠKO 1. Tovarišu LADKU KUKCU za ustvarjalni prispevek v kulturnem in družbenem življenju KS Kostanjevica in krške občine. Tovariš LADKO KUKEC, roj. 13. 6. 1928, je večino svojega prostega časa posvetil številnim aktivnostim v kulturnem življenju Koshnjevice. Vrsto let je bil nosilec glavnih vlog v tedaj slo-večih predstavah domačih igralcev amaterjev, več kot četrt sto letja je opravljal številne odgovorne zadolžitve v Dolenjskem kulturnem festivalu, bil član sveta Galerije Božidarja Jakca, nepogrešljiv v Prosvetnem društvu "Lojze Košak" ter dejavnosti Lamutovega likovnega salona. Svojo ljubezen do kulture in pozna Naš glas 7, 25. maj 1988 11 vanje njene problematike je s pridom uveljavljal tudi v občinski kulturni skupnosti, kjer je med drugim opravljal tudi zadolžitev predsednika njene skupščine. Njegovo poustvarjalno in organizacijsko delo je pomembno prispevalo k današnjemu kulturnemu ugledu Kostanjevice in njenih institucij, s tem pa tudi h kulturni podobi celotne krške občine. Ob svojem poklicnem in kulturnem delu je tovariš LADKO KUKEC svojo delavnost izpričeval še na drugih področjih družbenega in politinega življenja. Da se je Kostanjevica in z njo vsa krajevna skupnost v zadnjih letih pričela hitreje razvijati na komunalnem področju, lahko pripišemo tudi njemu. Kot predsednik iJcupščine krajevne skupnosti je uresničil vrsto pomembnih načrtov in si pridobil zaupanje krajanov, ki so ga za predsednika skupščine zato izvolili že drugič zapored. 2. Tovarišu ANTONU PLETERSKEMU za dolgoletno kulturno in družbeno-politično delovanje Tovariš ANTON PLETERSKI, roj". 6. 6. 1933 v Reštanju pri Senovem, upokojenec, sodi med najvidnejše organizatorje amaterskega kulturnega življenja na Senovem in v krški občini , ob svojem delu v Rudniku rjavega premoga Senovo pa je opravljal vrsto pomembnih zadolžitev v okviru krajevne samouprave, v skupščinskem sistemu družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, pa tudi v družbenopolitičnih in strokovnih organizacijah na različnih ravneh, do federacije. Tov. ANTON PLETERSKI je večino svojega prostega časa posvetil amaterski kulturni dejavnosti, ki se ji je posvetil že v mladih letih, kot igralec, pevec in organizator. Tako pridobljene izkušnje je s pridom uveljavil kot predsednik OKO Svoboda Senovo, ki mu stoji na čelu že dvaindvajseto leto. Da je bila in je v vsem tem času dejavnost društva vsebinsko pestra in brez nihanj ter da lahko zato Senovo imenujemo za središče kulturnega amaterizma v krški občini, je tudi ali predvsem njegova zasluga. Nič manj ni bilo uspešno njegovo delovanje na družbenopolitičnem področju. Poleg številnih zadolžitev, ki jih je opravljal v ZK in Zvezi sindikatov, je bil še posebej pomemben njegov prispevek v SIS za zaposlovanje, saj je bil kar 2 mandatni obdobji predsednik njene skupščine, vodil je občinsko komisijo za štipendiranje, na ravni republike pa je bil prvi predsednik Izobraževalne skupnosti rudarstva in geologije. Svoje bogato znanje, delovne izkušnje in delovno vnemo je tov. ANTON PLETERSKI uveljavljal tudi kot občinski odbornik, v organih občinske in republiške zveze kulturnih organizacij, po strokovni plati pa je slovenske rudarje zastopal tudi v upravnem odboru Združenja rudnikov Jugoslavije. C. PRIZNANJE OBČINE KRŠKO 1. Tovarišu JANKU AVSENAKU za strokovno delo na področju zborovskega petja. Tovariš JANKO AVSENAK, roj. 5. 2. 1949, strojni tehnik, posveča že 15 let ves prosti čas kulturnemu udejstvovanju, predvsem pa vodenju pevskih skupin. Osnovno glasbeno izobrazbo si je pridobil s končano nižjo glasbeno šolo , kjer je zaključil 6 razredov klavirja in 8 violine. Veselje do organizacijskega in strokovnega dela na glasbenem področju ga je privedlo med zborovodje ob samoizobraževanju. Leta 1973 je prevzel na njegovo pobudo ustanovljeni Mladinski pevski zbor Brestanica, tri leta kasneje pa Moški pevski zbor SVOBODE Brestanica. Od leta 1977 je umetniški vodja Sentjernejskega okteta, leta 1983 pa je prevzel še dirigentsko palico v MPZ "Viktor Parma" Krško. Med tem časom sodeluje najtesneje še s krškim literarnim klubom, opravljal je mentorsko delo v Leskovškem oktetu ter našel čas za strokovno pomoč SVOBODI Senovo in nekaterim drugim društvom. Tovariš JANKO AVSENAK ta čas vodi kar tri pevske skupine, zbora v Brestanici in Krškem ter Sentjernejski oktet. Vse tri so znje-govim zagnanim in strokovnim vodstvom dosegle viden napredek, kar gube, 1.945 milijonov din, je za 83 odst. višji kot v enakem obdobju lani in 11 odst. nižji kot ob koncu 1987. Vseh pet organizacij združenega dela iz občine Krško se je letos na novo pojavilo med izgubarji: IGMP Sava - TOZD IGM, GIP Pionir - TOZD Togrel, Žito -TOZD Imperial, Cestno podjetje - TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcije, Tovarna celuloze in papirja - TOZD Proizvodnja papirja. Najvišjo izgubo v Posavju je imela temeljna organizacija Proizvodnja papirja - 1,042 milijonov din ali tretjino vseh izgub v regiji oziroma več kot polovico izgub v občini. Na drugem mestu je Slovin - TOZD Vinarstvo iz Brežic (578 milijonov din), večji zneski pa so zabeleženi še pri temeljni organizaciji Imperial in brežiškem Prevozu. Večina, t.j. 92 odst. izgub v posavskem gospodarstvu se nanaša na akontacije osebnih dohodkov in druge nekrite obveznosti iz čistega dohodka. Porabljenih sredstev, ki niso bila nadomeščena iz celotnega prihodka, ni izkazala nobena organizacija. Iz poročila SDK - podružnice Krško Realna vrednost vlaganj se še naprej znižuje V službi družbenega knjigovodstva je bilo v prvih treh mesecih 1988 evidentiranih 5.614 milijonov din plačil za gospodarske in negospodarske investicije. To je 165 odst. več kot v enakem obdobju lani. Povprečni mesečni obseg plačil pa je za 35 odst. večji od lanskega. Ob doseženi rasti cen gradbenega materiala (48 odst.) in sredstev za delo (39 odst.) to pomeni, da se investicijska izgradnja v občini realno ni povečala. Po obsegu plačil za investicije v osnovna sredstva je na prvem mestu industrija. Delež tega področja znaša 57 odst. vseh vlaganj in je skoraj za 20 odst. nižji kot v enakem lanskem obdobju. Na drugem mestu je promet, in to zaradi opravljenega plačila Tovarne celuloze in papirja za lokomotivo. Že drugo leto zapored pa se znižuje obseg investicij na področju kmetijstva. V skupnih plačilih za gospodarske in negospodarske investicije znaša delež kmetijstva le 3,6 odst. (lani 5,9 odst., I. 1986 še 12 Naš glas 7, 25. maj 19» 8,8 odst.). Investicijska aktivnost je letos povečana na področju komunalnih dejavnosti (izgradnja komunalne infrastrukture v industrijski coni in ožjem kareju Dalmatinove, izgradnja kanalizacijskega voda Brestanica - Senovo). Razmerje med plačili za investicijske objekte in drugimi vlaganji, za katere ni potrebno zagotavljati sredstev, se pa v službi evidentirajo, je bilo v prvih treh mesecih 22,5 proti 77,5. Delež plačil za investicijske objekte iz leta v leto upada. začeli graditi le dva nova objekta s predračunsko vrednostjo 32.500 tisoč din, oba gospodarska. V prvem četrtletju lani pa so se začeli graditi trije objekti s skupno predračunsko vrednostjo 250.700 tisoč din. Predračunska vrednost letos začetih objektov predstavlja le 0,7 odst. predračunske vrednosti novih objektov iz I. 1987. čeprav je manjša investicijska dejavnost v začetku leta običajen pojav, pa tolikšno znižanje kot tokrat ni bilo zabeleženo že nekaj zadnjih let. Med negospodarskimi investicijami se je obseg plačil povečal le na področju izobraževanja in kulture, in sicer za 48 odst., na ostalih področjih pa je nižji, kot je bil v povprečju I. 1987. Pretežni del obveznosti so investitorji poravnali z lastnimi sredstvi (97,4odst.) Kreditna sredstva so uporabljale OZD s področja industrije (1,2 odst.), kmetijstva (1 odst.) in komunalnih dejavnosti (19,3 odst.) V prvih treh mesecih letos so investitorji v občini Krško 95-odstotna poravnava davčnih obveznosti Zakon o davkih občanov, pravilnik o knjiženju davkov občanov in statut občine s svojimi določili nalagajo občinski skupščini, da potrdi zaključni račun davkov in prispevkov občanov z odlokom. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa vsebuje podatke o obremenitvi davčnih zavezancev, odpisih,či-sti obremenitvi, realizaciji plačil in zaostankih izterjave za I. 1987. Zaključni račun za 1.1987 je pregledala strokovna komisija, imenovana na seji jim priznava tudi strokovna javnost. Se posebej pa se je potrdil na številnih javnih nastopih ter pomembnih slovenskih proslavah, na katerih je JANKO AVSENAK za svoje delo požel nedeljena priznanja poslušalcev. 2. Tovarišu JANEZU CEGLARJU za strokovno delo na glasbenem področju. Tov. JANEZ CEGLAR, rojen 28. 7. 1939, s Senovega, je vse svoje delo posvetil glasbi. Do leta 1965 je bil vojaški uslužbenec (godbenik) in je med tem časom ob delu diplomiral na zagrebški Akademiji za glasbo (1965). Od jeseni 1965 je zaposlen na Osnovni šoli Senovo kot profesor glasbe. Zvest svoji poklicni opredelitvi in strokovni usposobljenosti je tov. JANEZ CEGLAR leta 1976 prevzel odgovorno mesto dirigenta tedanje Delavske godbe SVOBODE Senovo, današnjega Delavskega pihalnega orkestra SVOBODA Senovo. Svoje vodenje tega povsem amaterskega korpusa je ves čas opravljal z več kot samo profesionalnim odnosom, kar je obrodilo nepričakovana bogate sadove. Neštete ure skupinskih in sekcijskih vaj in strokovno vodenje so se še posebej obrestovale na uradnih tekmovalnih nastopih, ki so orkestru v okviru SR Slovenije prinesle prvo rlato plaketo v II. skupini leta 1981 na Bledu in ilato plaketo v I. A skupini leta 1985, na tekmovanju v Domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Sledii. uspeh uvršča senovske godbenike v najožji kakovostni vrh slovenskih (in jugoslovanskih) pihalnih amaterskih orkestrov, dirigenta JANEZA CEGLARJA pa med vrhunske strokovnjake s tega področja. Dosežena kakovostna raven ni samo posledica trudapolnega dirigentovega dela z orkestrom, marveč tudi njegovega dela z mladimi, ki jih poučuje od njihovih prvih korakov v Čudoviti svet glasbe do njihove vključitve v skupinsko igranje. Ob vsem tem je treba še posebej poudariti Ceglarjevo pedagoško delo, ki je zagotovilo, da je Delavski pihalni orkester Svoboda danes homogena celota, ki jo preveva tovarištvo in pripadnost kolektivu, kar ni nepomemben temelj za doseženo kakovost njegovega igranja. 3. Tovarišu ZVONKU GALETU za pomemben prispevek k razvoju obrti v občini. Tovariš ZVONKO GALE, roj. 6. 7. 1929, je eden redkih obrtnikov, ki so nadaljevali tradicijo kolarstva - dejavnosti, ki pri nas počasi izumira. Pomočniški izpit je opravil leta 19A7, mojst rskega pa 1954. Dve leti kasneje je prevzel očetovo kolarsko delavnico in v njej opravljal dejavnost polnih 31 let. V vsem tem času je slovel kot dober obrtnik, ki je znal prisluhniti potrebam občanov in s svojo ponudbo tudi potrebam novega časa. S tem in urejenostjo lastne obratovalnice je postal pravi vzgled dobrega obrtnika, ki upošteva tradicijo dejavnosti in se zaveda potrebnosti obrti in obrtništva na sploh. Stanovsko pripadnost je z bogatimi delovnimi izkušnjami izpričeval in uveljavljal na številnih odgovornih zadolžitvah, ki jih je vestno opravljal bodisi v krškem Društvu zasebnih obrtnikov, v kasnejšem Obrtnem združenju ali v organih Gospodarske zbornice, kjer je zastopal interese obrtništva. Njegovo bogato strokovno znanje je bilo vrsto let dobrodošlo v obrtnih izpitnih komisijah, tako v občini Krško, nekdanjem okraju Novo mesto ter regiji Posavje. Tovariš ZVONKO GALE se ob svojem poklicnem delu in z njim povezanimi zadolžitvami ni izločeval iz družbeno-političnega življenja v krški krajevni skupnosti in občini ter drugje. Za dolgoletno delo v organi zaciji Zveze rezervnih vojaških starešin je že prejel visoka priznal nja, deloval pa je tudi v organih krške krajevne skupnosti ter v re-l publiškem Skladu za vzajemno pomoč obrtnikov. DELAVSKI KULTURNI DOM EDVARDA KARDEUA KRŠKO Filmski spored za maj 17.. torek, ob 20.00: LISTA SMRTI, ameriška kriminalka 18.. sreda, ob 18.00: DIRKA ZA ŽIVLJENJE, ameriška melodrama 19., četrtek, ob 20.00: DIRKA ZA ŽIVI UENJE ob 22.00: NOVA EMANUELaI francoski erotični 20.. petek. ob 22.00: STRIPT1 SMRTI, ameriška grozljivka 21.. sobota, ob 18.00: BMX II. ameriš akcijski 22.. nedelja, ob 18.00: BMX II Naš glas 7, 25. maj 1988 13 4. OBČINSKEMU ŠTABU ZA CIVILNO ZAŠČITO za ustvarjalno in strokovno delo na področju SLO in DS. SO^Krfki ?2l2f2LL ^ StSok°.vno »V^Uvni organ izvršnega sveta IJl rZintnJ? < ™™tim m ustvarjalnim delom veliko prispe- val k celotnemu razvoju sistema zaščite in reševanja, preventivnega delovanja in podružblJanja teh nalog kot sestavin splošne ljud7k7ob-rambe in družbene samozaščite v naši občini in hkrati prispeval k množičnemu vključevanju delovnih ljudi in občanov. O uspešnem delu pričajo tudi številna priznanja, med katerimi je tudi velika plaketa ZIS za civilno zaščito, ki jo je prejel štab, vrsto priznanj in odlikovanj pa so prejeli tudi nekateri njegovi člani. Občinski štab za civilno zaščito deluje v sedanjem sestavu že skoraj 10 let in je v tem času svoje strokovno in operativno delovanje usmerjal predvsem na pripravo, izdelavo in uresničitev načrtov civilne zaščite ter zaščite in reševanja za primere različnih naravnih in drugih nesreč ter drugih akcidentalnih situacij (jedrska nesreča, različne nesreče z nevarnimi snovmi, nesreča klor ter ogroženosti in posledic možnosti in zaščite reševanja v neposredni vojni nevarnosti in vojni). Ves ta čas je bil tudi pobudnik,neposredni usmerjevalec ter priprav-Ijalec strokovnih predlogov rešitev ob različnih manjših nesrečah, ki so se dogajale v naši občini na različnih področjih našega dela in življenja. Se posebej naj poudarimo, da so bile izjemno pomembne tudi njegove pobude in predlogi pri urejanju prostora, urbanističnem načrtovanju, izvajanju zazidlanih in drugih načrtov. S svojimi strokovnimi mnenji in napotki je v tem okviru prispeval k učinkovitemu preventivnemu delovanju in vgrajevanju različnih strokovnih rešitev zaščite, kot sestavnega dela omenjenih dokumentov. Posebej naj poudarimo, da je večina članov OS za CZ (razen dveh) iz rezervnega sestava in tako praviloma polno obremenjena v svoji poklicni dejavnosti ter da svoje zadolžitve v štabu opravljajo izven delovnega časa, v dela prostih dnevih ter na vajah in da so pri tem dokazali izredno visoko stopnjo zavesti ter pripravljenosti za delovnje na tem področju. 6. GASILSKEMU DRUŠTVU VELIKI PODLOG za uspešno družbeno in strokovno delovanje. Gasilsko društvo Veliki Podlog so ustanovili 1928. leta in slavi torej 60-letnico obstoja. V svoji zgodovini ni bilo samo organizator in nosilec protipožarne zaščite, marveč pomemben člen v družbneo-političnem življenju kraja. Ze pred II. svetovno vojno so prizadevni člani postavili gasilski dom, leta 1939 pa pričeli graditi kulturno dvorano, ki so jo izročili namenu leta 1949. Poslopje je s svojimi večnamenskimi prostori postalo središče mnogoterih dejavnosti v kraju in na območju današnje krajevne skupnosti. Leta 1986 se je Gasilsko društvo Veliki POdlog lotilo gradnje novega orodjišča in ga letos dokončalo. V poslopju, kjer bodo hranili vse potrebno orodje in naprave in kjer so še društveni prostori, so usposobili tudi avtomatsko strelišče, ki služi vadbi in tekmovanjem z zračno puško, s čimer je mladina dobila pogoje za novo športno dejavnost in so že ustanovili svojo strelsko družino. Skupaj z gradnjo orodjišča so pričeli urejati njegovo okolico, ki danes vključuje ob parkovni ureditvi tudi poseben veselični prostor ter igrišče za mali nogomet. Vse te prireditve so v veliki meri plod prostovoljnega dela članstva ter mladine, vsi skupaj pa so zanje prispevali skoraj 10.000 ur prostovoljnega dela. Gasilsko društvo Veliki Podlog nenehno skrbi tudi za protipožarno usposabljanje svojega članstva; v njegovem okviru delujejo operativne enote, enota pionirjev in enota žena - gasilk. Svojo strokovno usposobljenost uspešno preverjajo na številnih tekmovanjih, kjer dosegajo zavidljive uspehe. Predsednik komisije* Drago šterban, l.r. izvršnega sveta, in ga v začetku aprila posredovala republiški upravi za družbene prihodke. Po ugotovitvah komisije je skupna obremenitev davčnih zavezancev v preteklem letu znašala 4.128 milijonov din, od tega je bilo odpisanih 46 milijonov din, tako da je čista obremenitev znašala 4.082 milijonov din. Zaostanki plačil znašajo 182 milijonov din, to pa pomeni, da je bila izterjava uresničena 95,4-odstot-no. Odpisi so bili lani v primerjavi z 1.1986 večji za 93 odst.; zavezancem iz kmetijske dejavnosti so bili odpisani davki v višini 22 milijonov in pol, zavezancem iz obrtne dejavnosti pa 18 milijonov din. Največji zaostanki so zabeleženi pri zavezancih za davke in prispevke od osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri samostojnih nosilcih osebnega dela, znašajo pa 84 milijonov in pol. KK J filKIW'4, Ml (. (f> Maja Slanic V mik: IKJsIva o »novih** raziskovalcih hišnim /a Mtciologijo v Ljubljani spremlja, kako poteka akcija 2(1*0novih raziskovalcev. Namen raziskave je ugotovili, kalen soci .ilno psihološki dejavniki vplivajo na uspešnost usposabljanja pri teh raziskovalcih. Anketa je pokazala. d;i raziskovalni dosežki prehitevajo uspešnost * loimulncm izobraŽevanju, kai preseneča, |si iiidi. tla Ito tnjsicj treba povc/ati raziskovalno delo in študij. KR 4IIW|4. Mr. 17 Jovica I ikulja: IMcdoajc za radikalne spremembe V naši dni/hi se oblikujejo predvsem staje »idealni*' ntoikii izlhi da i/ kli/e: clalislični. inililaiisiični, meščanski iti saiiioiipi.ivin Itc sedilo je prikaz značilnih lastnosti štirih moeteliiv. I slini ptati /godov luski korak naprej hi hila čclil.i različica, osvobajanje m Iccitinu/acija političnega in idciuega socialističnega pliiiali/ina. s C pa tiblasl ne ho pri/nala legitiinnosii tatvini družbe. nun gibanjem, bo nastopilo vptašanje Icgiliinnosii oblasti. KK 4(IWK)4. str. 22 Janez Jcrovsck: Izhotl in ..i/liotl" iz. krizi* llescdilti je prikaz treh možnih scenarijev nadaljnjega razvoju s Jugoslaviji. 1'tti scenarij temelji na podmeni, da se sistemske lasi nosit sedanjega sistema ne IhhJo spremenile. Drugi pomeni fiinkei onali/ucijo sistema brez globljih sprememb, tretji, ir/ito-perspektivni |ia predvideva spremembe .sistemskih lastnosti Naj verjetneje se ho la/voj nadaljeval po prvem scenariju, najmanj verjetno pa po zadnjem, ki hi bil edini dolgoročnejša rešitev. RR 4 6|s)8«j 4. sit. 2e> kitjiitiieo im blesti krikih irtei< 12. 1)reilflii/ei, ilu bomo i< preueiitl/euih prostorih kiipiitiiiikei/ii iiiiiioitiiini mi dtiti krikih žrten 26 icnieli poiloiuiti 20. fmiifil 1VHH. GLASILO KEAJEVNE SKUPNOSTI DOLENJI VAS Če smo zares odkriti, pomenijo v krajevni skupnosti Dolenja vas športniki TVD Partizan jedro vsega dogajanja in dela. To so doslej že dokazali z ogromno vloženega dela v športna igrišča v Spodnjem Starem gradu, kjer je v relativno kratkem času zrasel pravi mini rekreativni center, kjer se zbira staro in mlado. Seveda morajo veliko tega še postoriti,a glede na to, da je vse, kar je bilo narejenega doslej (razen asfalta), nastalo z udarniškimi akcijami, je ta uspeh vsekakor pohvale in zavidanja vreden. Pred kratkim (konec aprila) so svojo zagnanost pri delu skušali znova potrditi s še eno udarniško akcijo. »Dnevni red« je obsegal navažanje zemlje ob robovih igrišč, barvanje lovilcev za žoge, zasaditev 88 drevesc in kup drugih olepševalnih posegov v prostor med igrišči. Morda je bil dan nekoliko nerodno izbran, tako da udeležba ni bila povsem v skladu s pričakovanji. To pa seveda sploh ne pomeni, da jih je bilo malo in da niso naredili vsega, kar so načrtovali. Za nagrado so se potem (na koncu) »ta pridni«postavili še pred objektiv aparata, za spominsko, gasilsko fotografijo. RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO V LETU 1988 Skupščina krajevne skupnosti Krško podeljuje na podlagi 9. člena Statuta KS Krško in v skladu z ustreznim pravilnikom PRIZNANJA Z ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PLAKETO. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom, ki so trajnega pomena za krajevno skupnost Krško na področjih: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe; — uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega življenja in dela, posebej še na področju razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja krajevne samouprave; — krepitve vloge in uresničevanja nalog družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter združenj občanov v krajevni skupnosti; — intelektualnega, raziskovalnega in inovatorskega delovanja, ki tvorno prispeva k napredku naše družbenopolitične skupnosti. Pobude za podelitev priznanj lahko dajo organi krajevne samouprave, družbenopolitične in družbene organizacije, druge delovne in samoupravne skupnosti, vaški in mestnorajonski odbori ter občani. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško bo upoštevala le pisne predloge z utemeljitvami, ki bodo prispeli na krajevno skupnost Krško do 7. 6. 1987. Komisija za priznanja in odlikovanja KS Krško Naš glas 7, 25. maj 1988 Osnovna šola heroja Milke Kerin Leskovec pri Krškem objavlja RAZPIS za vpis otrok v vzgojno-varstvene enote. Otroke, stare nad dve leti, bomo vpisovali v predšolsko vzgojno varstvo v enotah LESKOVEC PRI KRŠKEM, VELIKI PODLOG in NAKUPOVALNI CENTER KRŠKO. Prijave s podatki o otroku pošljite do 15. junija na naslov šole s pripisom: ZA WE. Starši bodo o sprejemu otroka obveščeni do 30. 6. 1988. KKK Krško DOBRI REZULTATI KRŠKIH VESLAČEV 7. maja,ob obletnici osvoboditve Ljubljane, so krški veslači sodelovali na kajakaški prireditvi na reki Ljubljanici. Med 70 tekmovalci so člani KKK Krško dosegli zelo dobre rezultate. Med pionirji v kajaku je zmagal Gašper Rostohar, tretji je bil Darko Petrovič in šesti Simon Andrejaš. Pri mladincih je zmagal Matjaž Novak. V članski konkurenci je zmagal novi član našega kluba Milan Sto-jakovič, drugi pa je bil Miha Rostohar. V turistični kategoriji je prvo mesto osvojil Darko Andrejaš, drugo Marjan Novak. V kategoriji C (kanu enosed) je v mladinski konkurenci drugo mesto pri veslal Darko Tkavec Ekipno smo dosegli drugo mesto, za kar ima veliko zaslugo tudi trener krškega kluba Jože Levičar. ČESTITAMO! Franc Kračun (Folo: Janko lotoiek) OBNOVA PLANINSKE KOČE NA BOHORJU Pod vrhom Bohorja, na nadmorski višini 915 m, stoji planinska koča, ki jo upravlja Planinsko društvo »Bohor«. Vsi ljubitelji Bohorja jo poznamo in vemo, da je zastarela, slabo opremljena - predvsem sanitarije in kuhinja - ter včasih tudi premajhna. Marsikdo pomisli, da bi bilo prijetno prebiti dopust na Bohorju, mogoče organizirati šolo v naravi in šolo smučanja za šoloobvezne otroke v okolici koče, vendar ne takšne, kakršna je danes. Vse to je člane upravnega odbora PD »Bohor« sililo k obnovi in razširitvi zgradbe. Že pred leti je bil zgrajen (stene in streha) prizidek, vendar društvo samo ni zmoglo nadaljevati pričete gradnje. Tako grozi danes prizidku propad, koča pa ne more več polno zaživeti zaradi omenjenih pomanjkljivosti. Kje smo danes? Stanje koče in prizidka je še nespremenjeno, vendar upamo, da dolgo ne bo več tako. Osmega maja so se v koči sestali predstavniki krajevnih skupnosti Senovo in Brestanica, skupščine občine, združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in Planinskega društva. Po ogledu koče, prizidka in okolice so bili vsi enotnega mnenja, daje treba prizidek dograditi, kočo posodobiti in tako omogočiti na Bohorju vzgojno, počitniško, turistično in planinsko dejavnost. 23 Krajevna skupnost in osnovna šola Leskovec vabita krajane na proslavo PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI LESKOVEC PRI KRŠKEM ki bo v petek, 27. maja 1988 ob 19.30 v prostorih šole. V programu bodo sodelovali učenci OŠ herojinje Milke Kerin in zabavni ansambel Pihalnega orkestra TCP »Djuro Sa-laj«. Pridite.priČakujemo vas! Z namenom, da bi od zamisli do uresničitve poteklo čim manj časa, so udeleženci sestanka izvolili gradbeni odbor (upravni odbor planinskega društva je izbiro potrdil), v njega imenovali predstavnike KS Senovo in Brestanica, združenega dela in PD »Bohor« in jim dali nalogo, da takoj prično delati. Delo bo dolgotrajno, težavno in obilno. Zato vabimo vse delovne organizacije naše občine, vse oddiha željne občane in vse, ki sta jim Bohor in lepa, neokrnjena narava vsaj malo pri srcu, da se nam pridružijo, da uredimo kočo, kasneje tudi cesto, in omogočimo delovnim ljudem ter planincem kulturni oddih, šoloobvezni mladini pa šolo v naravi in šolo smučanja v neposredni bližini. Upravni odbor PD »Bohor« 24 Naš glas 7, 25. maj 1988 Občani, zberimo sredstva za nov zdravstveni dom! Obrazložitev predloga in vabila občanom, naj tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov pomagajo graditi zdravstveni dom in nabavljati drago medicinsko opremo Analiza stanja, stopnje doseženega razvoja, opremljenosti in kadrovske zasedenosti v krškem zdravstvenem domu kot izvajalcu osnovne zdravstvene dejavnosti v naši družbenopolitični skupnosti kaže, daje v primerjavi z doseženim splošnim razvojem gospodarstva in ostale družbene nadgradnje ta dejavnost močno zaostala. Izhajajoč iz tega je logična opredelitev, zapisana v družbenem planu občine do leta 1990 (oziroma v resolucij-skih usmeritvah posameznih let znotraj srednjeročnega obdobja), ki namenja razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti prioritetno mesto. Družbeno verificirana odločitev o izgradnji zdravstvenega doma v tem srednjeročnem obdobju mora torej vsebovati in enakovredno obravnavati vse, kar operativno pomeni izboljšanje kakovosti celovitega osnovnega zdravstva. Investicijski program in njegova uresničitev morata zagotoviti celovit dvig ravni te dejavnosti tako v prid njenim uporabnikom kakor tudi izvajalcem. Izboljšati je treba prostorske, oprem-sko-tehnološke in strokovno-kadrovske pogoje dela. Tako kot prostorske problematike ne moremo rešiti brez izgradnje novega, znatno večjega objekta, ne moremo zagotoviti višje ravni medicinskih obdelav ianudenja storitev brez ustrezne opreme, sodobnih medicinskih tehnologij, ustreznega kadrovskega potenciala in izpopolnjevanja njegove strokovnosti. Z drugimi besedami povedano: k želenemu in neodložljivemu cilju vodi le sočasna, usklajena in postopna uresničitev vseh treh nalog: - izgradnja prostorov, ki je v fazi izdelave projektov in ostale dukumentacije ter priprave zamljiščLjpričetek gradnje načrtujemo v septembru 198$: - strokovno-kadrovski del nalog za letos obsega dve nalogi, in sicer: • pridobitev novih zdravniških kadrov ter ¦ uresničitev dogovorjenih specializacij in podiplomskih študijev; - opremsko-tehnološki del nalog predvideva zamenjavo zastarele, dotrajane opreme z novo, ki pa jo je seveda treba nabaviti. Uresničitev vseh teh zastavljenih nalog je pogojena s pridobitvijo namenskih finančnih sredstev, ki pa jih zdravstveni dom kot investitor skozi sistem rednega dotoka denarja ne pridobiva. Zaradi splošnega gospodarskega stanja pa je bi- Program posodobitve opreme v letu 1988 posodobitev opreme cena/valuta cena v din: srednji tečaj NBJ, 10. 5. 198 1. Laboratorij: biokemični analizator 2. Ustanovitev specialistične ginekološke ambulante: real-time ultrazvok in ostala ginekološka oprema 3. Zobotehnični laboratorij: nakup sodobne zobotehnične tehnologije (VEZIL-tehnika) SEŠTEVEK 988 75.000$ USA 120.000 HF1 68.000 DEM 113.284.500,- din 96.099.288.-din 61.067.998.-din 270.451.786.-din Zdravstveni dom Krško stveno upočasnjen, oziroma je skoraj ugasnil dotok sredstav na podlagi samoupravnih sporazumov, ki smo jih v občini Krško odgovorno sprejeli. Tako zbrana sredstva bi namreč služila posodabljanju medicinske opreme. Zaradi vsega tega smo se v krškem zdravstvenem domu odločili za poizkus pridobitve dodatnih, nujno potrebnih sredstev, namenjenih investitorju, do katerih sicer nikakor ne bi mogli priti. Odločitev sta spoznala za upravičeno in jo podprla tudi izvršni svet SO Krško in občinski sekretariat za notranje zadeve in občo upravo. Ta je tudi izdal (št.: 2-22-404/88, z dne 20. 4. 1988) DOVOLJENJE ZDRAVSTVENEMU DOMU ZA NABIRANJE PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV. Dovoljenje je izdano pod naslednjimi pogoji: 1. Nabiranje prostovoljnih prispevkov pri delovnih organizacijah, zasebnih obrtnikih in posameznih občanih sme trajati pet let od dneva izdaje dovoljenja. 2. Sredstva, zbrana na podlagi tega dovoljenja, se morajo stekati na žiro račun zdravstvenega doma Krško in se morajo uporabiti izključno za posodobitev opreme v zdravstvenem domu. (Številka žiro računa je: 51600-603-30902) 3. Sekretariat za notranje zadeve in občo upravo občine Krško si pridružuje pravico vpogleda v porabo sredstev, zbranih na podlagi tega dovoljenja. 4. Sredstva se smejo nabirati na območju občine Krško. Izvršni svet SO krško je na svoji seji dne 29. marca 1988 do predvidene »akcije namenskega zbiranja sredstev v humanitarne namene« sprejel in ob izraženi moralni podpori sprejel tudi nasledrji sklep: »Občani, ki se ukvarjajo s samostojnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost in ki bodo za to akcijo namenili prostovoljne prispevke, lahko le-te uveljavijo kot poslovni strošek tudi nad dovoljenim limitom po občinskem odloku o davkih občanov. Naš glas 7, 25. maj 1988 OSNUTEK Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, štev. 23/77) in 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, štev.35/85) Statuta krajevne skupnosti Gora je skupščina krajevne skupnosti Gora na seji dne 27. 3. 1988 sprejela Gora na seji dne 27. 3. 1988 sprejela SKLEP O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI Gora 1. člen Razpiše se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za celotno območje krajevne skupnosti Gora Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se bodo uporabila^jrograme, navedene v 4. členu tega sklepa. 2. člen Referendum bo v nedcljo,12. 6. 1988. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvede v denarju za dobo 5 let,in sicer od 1. 7. 1988 do 30. 6. 1993. 4. člen S samoprispevkom bo zbrano skupaj 100.000,000 din. Zbrana sredstva iz samoprispevka bodo uporabljena za navedene programe v razmerjih: 1. 30 % širitev lokalnih cest in poti 2. 30 % za asfaltiranje lokalnih cest 3. 20 % za modernizacijo elektroomrežja nizke napetosti 4. 20 % za obnovo vodovodnega omrežja Skupna vrednost programov KS po cenah iz leta 1987 znaša 300 000 OOOdin. 5. člen Samoprispevek plačujejo delavci, delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Gora. Prispevne stopnje zavezancev za samoprispevek so naslednje: - z a občane z lastnostjo delavca v združenem delu delu in zaposlene pri zasebnih delodajalcih 2 % od osebnih dohodkov in nadomestil osebnih dohodkov,zmanjšanih za davke in prispevke iz osebnih dohodkov; - z a delovne ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic,2 % od zavarovalne osnovc,zmanjšane za prispevke; - r a delovne ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic in se jim davek odmerja v pavšalnem zncsku,2 % od osnove, od katere se obračunava prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zmanjšane za prispevke iz te osnove in odmerjeni davek.in od nadomestil osebnih dohodkov; - 7 a delovne ljudi in občane, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva, 2 % od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in vrednosti lesa, odkazanega za posek; - Za delovne ljudi in občane, ki priložnostno dosegajo dohodek iz kmetijskih gospodarskih ali poklicnih oziroma drugih dejavnosti, avtorskih pravic (zmanjšanih za normirane ali dejansko priznane materialne stroške) ter iz občasnega dela po pogodbah, od katerih se plačuje davek po odbitku,4 % od zneska čistega izplačila^manj-šanega za davke in prispevke po odbitku; - za upokojence 2 % od pokojnine. 6. člen Samoprispevek se ne more uvesti od prejemkov iz socialnovar-stvenih pomoči, od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne, od denarnega nadomestila za telesno okvaro, od dodatka za pomoč in postrežbo, od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, od starostne pokojnine, priznane po 25 zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi. Samoprispevka ne plačujejo delavci, delovni ljudje in občani, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega 66 % povprečnega izplačanega čistega OD na delavca v združenem delu in izplačane povprečne pokojnine v SRS v 9. mesecih preteklega leta. Znesek obračunanega in odtegnjenega samoprispevka od pokojnine oziroma od osebnega dohodka delavcev, delovnih ljudi in občanov iz L, 2., 3., in 6.alinee S. člena tega sklepa ne sme biti večji od razlike med priznano pokojnino oziroma med akontacijo OD in zneskom,določenim v prejšnjem odstavku tega člena. Samoprispevka ne plačujejo delovni ljudje in občani, katerih letni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega zneska,od katerega so oproščeni davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti,in zavezanci, ki so sami ali njihovi družinksi člani pokojninsko ali invalidsko zavarovani na podlagi dohodka iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega zneska, od katerega so oproščeni davka. Plačevanja samoprispevka so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi. Ti zneski in kraji so določeni v Odloku o davkih občanov občine Krško. Občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti, pa dosegajo dohodek izven območja SR Slovenije, bodo dolžni na zahtevo sveta krajevne skupnosti predložiti podatke o dohodkih, od katerih se bo plačeval samoprispevek. 7. člen V izjemnih primerih, k» bi plačevanje samoprispevka ogrozilo preživljanje zavezanca in njegove družine, lahko zavezanec zaprosi za oprostitev plačevanja. O teh zahtevkih odloči pristojni organ občinkse skupnosti socialnega skrbstva. Postopek za uveljavitev oprostitve se lahko uvede tudi po uradni dolžnosti. 8. člen Izplačevalec osebnega dohodka in honorarja po pogodbi o delu oziroma pokojnine bo obračunal in odtegoval samoprispevek, ki se bo plačeval od teh prejemkov. Samoprispevek, ki ga bodo plačevali občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno de-javnost,oziroma dosegajo dohodek iz avtorskih pravic, bo obračunavala in odtegovala pristojna občinska uprava za družbene prihodke. Če odtegovanje samoprispevka ne bo možno po katerem izmed navedenih načinov, bo ddžan samoprispevek plačati zavezanec neposredno sam. Obveznost obračunavanja in plačevanja samoprispevka bo zavezancem prenehala za čas, ko njihovi prejemki ne bodo presegali zneskov, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost. Od samoprispevka, ki ga bodo plačevali občani, se po 16. členu Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, 32/85) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. 9. člen Sredstva samoprispevka se uporabijo skladno z letnimi plani in dotokom sredstev izključno za izvajanje investicijskih del iz 4. člena tega sklepa in se zbirajo na posebnem računu krajevne skupnosti pri SDK. S sredstvi iz prvega odstavka tega člena bo upravljal svet krajevne skupnosti, ki bo tudi odgovoren za zbiranje in namensko uporabo sredstev. Svet krajevne skupnosti je dolžan kot nadzorni organ dvakrat letno poročati skupščini krajevne skupnosti in na zboru delovnih ljudi in občanov o zbranih in porabljenih sredstvih. Po izteku zbiranja samoprispevka mora svet krajevne skupnosti napraviti zaključni račun o namensko porabljenih sredstvih, ki ga sprejme Skupščina krajevne skupnosti. Skupščina krajevne skupnosti bo odločala tudi o uporabi sredstev, ki bi eventualno ostala po izvedbi programa del 4. člena tega sklepa. 10. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bo kontrolirala SDK, občinska uprava za družbene prihodke ter svet krajevne skupnosti. 11. člen Izvajanje referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve. 26 Naš glas 7, 25. maj 1988 Referendum bo vodila volilna komisija v krajevni skupnosti. Volilna komisija krajevne skupnosti bo tudi ugotavljala rezultate in izdelala zaključno poročilo o izidu referenduma. Izid referenduma se bo objavil v Uradnem Listu SRS in na oglasni deski krajevne skupnosti. 12. člen Pravico glasovati na referendumu imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje krajevne skupnosti Gora.ter zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. 12. člen Na referendumu bodo delovni ljudje in občani glasovali neposredno in tajno z glasovnicami, na katerih bo naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST GORA Datum: REFERENDUM ia\ uvedbo samoprispevka v denarju na območju krajevne skupnosti GORA za sofinanciranje: modernizacije elektroomrežja.obnovo vodovodnega omrežja, širitev lokalnih cest in poti in asfaltiranje lokalnih cest 14. člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če je na območju krajevne skupnosti Gora glasovala zanjo večina delovnih ljudi in občanov iz 12. člena tega sklepa. Pri ugotavljanu rezultatov pa se ne štejejo tisti delavci, delovni ljudje in občani, za katere organ za izvedbo referenduma na posameznem glasovnem mestu uradno ugotovi, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja na referendumu. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3/88 PREDSEDNIK Datum: 26 S. 88 SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI Peter Arnšek za obdobje od 1. 7. 1988 do 30. 6. 1993 GLASUJEM PROTI (ŽIG) GLASUJEM ZA Navodilo: Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »glasujem za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma »glasujem proti«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. KURICKOVA POŠTA 1988 Zbor planincev na Zasavski gori Na Zasavski gori je bil 15. maja zbor planincev Zasavja in Posavja. Osrednje slovesnosti pred kočo na tej planinski postojanki se je udeležilo tudi 15 planincev OŠ Leskovec z mentorjema Vido Kavčič in Jankom Sotoškom. (Foto: Janko Sotošek) Letošnja kuričkova poŠta je krenila na pot iz Ljubljane - v vseh pet smeri. Prvi so jo ponesli na pot ljubljanski pionirji z mesta, kjer stoji spomenik partizanskemu kurirju Milanu Mravljetu. Poti so se slovesno končale v petih krajih, in sicer: Go-renjska proga »G« v Novi Gorici, Koroška »K« v Ravnah na Koroškem, Dolenj-ska »TV« v Brežicah, Primorska »P 2TŠ X9 33 3^6 poslovnih prostorov.Takrat se je števila samostojnih avtoprevoznikov povečal za 49 v primerjavi z I. 1975. Drugi vrh je dejavnost dosegla 1. 1986,potem seje šini tev umirila. 3. Zastoj je opaziti tudi v gostinstva saj je bila lani ustanovljena le ena nov obratovalnica. Zaposlovanje je nekolika boljše: lani je zaposlovalo delavce 54] odst. gostinskih obratovalnic, I. 1986 I 45 odst. Iz strukture gostinskih obratov je ras vidna težnja po ustanavljanju okrepčeval nic, bifejev in bistrojev. To so dejavnosti kjer je poslovanje vezano na majhne strel ške, skromno ponudbo, manjše oziroma nikakršno zaposlovanje tuje delovne sila omogoča pa hiter preliv denarja od gosta do nosilca obrtne dejavnosti. Po ocenjevanju lokalov, ki je bifl opravljeno I. 1982, je bilo ugotovljeno;! - da sta kljub nekaterim novim obratodl raven in pestrost ponudbe neustrezna! - da primanjkuje dobrega gostinske« kadra, - da ni mladih, ki bi nadaljevali neka dobro poslovanje gostiln, katerih lastniki so ostareli, - da so bifeji neurejeni in imajo slabi ponudbo. Zgovoren je tudi naslednji podatek: Ll 1982 je bilo na seznamu obrtnih dovoljenj 36 gostiln in 17 bifejev, dejanska ponudi ba pa je bila taka, da je 26 obratov ustni zalo kriterijem gostilne, 27 pa kriterijenl bifeja. Strukturni premik bi bilo mogoči doseči razen z revizijo obrtnih dovoljenj še z učinkovito inšpekcijo in z njeno pi I Naš glas 7, 25. maj 1988 35 močjo uravnavati obdavčevanje; bifeji in okrepčevalnice so obdavčeni po višji stopnji kot gostinski obrati, ki dosegajo 60 odst. prihodka s ponudbo hrane. Takih pa je v občini le 28 odst. Omeniti je treba še podatek, da so bile prenočitvene zmogljivosti izkoriščene le 47-odstotno, in sicer v družbenem sektorju nekoliko bolje kot v zasebnem. 4. Število obratovalnic za prodajo na drobno se iz leta v leto povečuje, prav tako se še naprej pojavlja povpraševanje po njih. panja od omenjenega ter dodatni odliv sredstev v neproizvodno sfero oziroma indivdualno nadgradnjo takega učinka ne morejo imeti. Zanimanje delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini, je pod pričakovanji, če pa se že pojavi, je usmerjeno v prezapolnjene dejavnosti (av-* toprevozništvo, gradbena mehanizacija ipd.) Oskrba z reprodukcijskim materialom na območju občine in regije še ni zadovoljiva, zato nabava jemlje obrtnikom čas in denar. 9. Obrtna zadruga, ki je ustanovljena zaradi izvajanja obrtniške funkcije, se še ni povsem vklopila vanjo, kar potrjujejo rezultati razvoja drobnega gospodarstva. 10. Primanjkuje poslovnih prostorov, predvsem za storitveno dejavnost (o-sebne storitve). Tako družbena stanovanjska gradnja, kije bila zelo intenzivna, v svoji zasnovi in izgradnji novih stanovanjskih sosesk ni upoštevala vključitve storitvene dejavnosti za zadodoljevanje potreb občanov po osebnih storitvah. Med glavne vzroke, ki vplivajo na počasnejši razvoj drobnega gospodarstva v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva, štejemo predvsem naslednje: 1. Delovne organizacije so premalo zainteresirane za povezovanje z enotami drobnega gospodarstva in za ustanavljanje novih enot. 2. Težke razmere gospodarjenja v veliki meri jemljejo moč in smelost drobnemu gospodarstvu, podobno kot ostalemu. 3. Še vedno so neizenačeni pogoji poslovanja drobnega gospodarstva v primerjavi z združenim delom (npr. DUR, nerealna amortizacija, sredstva za razširjeno reprodukcijo, osebni dohodek obrtnika, oblikovanje trajnih obratnih in rezervnih sredstev). 4. Kljub stalnemu porastu števila obratovalnic beležimo upadanje zaposlovanja, kar kaže izračun povprečnega zaposlovanja delavcev na eno obratovalnico (visoke obveznosti za zaposlene delavce!). 5. Kadrovska problematika se odraža kot strukturno neskladje in premajhna zainteresiranost kvalificiranih strokovnih kadrov za delo v drobnem gospodarstvu, ki bi bili sposobni opraviti zahtevnejša dela tako kvalitetno kot v najkrajših možnih rokih. Opazno je že tudi pomanjkanje visoko strokovnih kadrov, značilnih za drobno gospodarstvo, ki bi odpirali nove obratovalnice. Negativne posledice usmerjenega izobraževanja se že sedaj poznajo in pričakovati je mogoče, da se bodo še poglabljale, če se sistem izobraževanja ne bo spremenil. 6. Kvalitetna denarna sredstva so pogoj za nadaljnji razvoj, pomanjkanje le-teh pa je lahko resna ovira. Vendar je treba priznati, da v enotah drobnega gospodarstva ostanki so, in če k temu prištejemo še sredstva kreditov, dobimo maso kvalitetnih sredstev, ki bi ob proizvodnem investiranju in polni izkoriščenosti zmogljivosti morala prinesti rezultate v ekonomskem razvoju. Žal pa odsto- Intenzivne priprave na modernizacijo TCP Djuro Salaj FINANCIRANJE PREKO BANČNEGA E? obveščevalec KONZORCIJA uu nagni iwu» guu» ¦ t,» nffii V krški tovarni že dlje časa pripravljajo obsežen projekt za modernizacijo proizvodnih naprav: rekonstruirali bodo prvi papirni stroj in deinking (oddelek za raz-črniljenje odpadnega papirja), postavili novo belilnico celuloze in z novim kotlom za kurjenje z lubjem poskrbeli za premostitev težav v tozdu Energetika do tedaj, ko bo tudi do te tovarne segel plinovodni krak. Na eni od zadnjih sej je poslovodni odbor delovne organizacije pod vodstvom njegovega predsednika Silva Gorenca temeljito proučil, kako potekajo priprave na realizacijo investicijskega programa. Ta naj bi potekal v treh fazah, uresničili pa ga bodo predvidoma v treh letih. Ker bo ta investicijski sklop finančno izredno zahteven, je predvidenih več investicijskih finančnih virov, med drugim 36 Naš glas 7. 25. maj 1988-1 tudi možnost sovlaganja slovenskih papirnic, jugoslovanskih časopisnih hiš in Še koga od porabnikov izdelkov iz Krškega. Predvideno je financiranje preko bančnega konzorcija, okrog česar potekajo intenzivni dogovori in o čemer bomo čez čas lahko več zapisali. Na seji poslovodnega odbora je bil imenovan investicijski team za realizacijo celotnega sklopa modernizacije, medtem ko so posamični projektni teami že dlje časa aktivni in so tehnično - tehnološko plat projektov ter grobo finančno in komercialno ogrodje že pripravili. Koordinator investicijskega teama je dipl. ing. Vinko Ban, njegov namestnik pa Franc Puhner, ki se bo posvetil predvsem finančnim vprašanjem investicijskega sklopa. Posamezni člani teama bodo odgovorni za tehnično-tehnološko, ko-mercialno-tržno, ekonomsko-finančno, plansko-analitično in pravno-samouprav-no področje. V tem pa so vključeni tudi zunanji člani za posamezna področja, obenem pa bodo izkoristili tudi znanje in izkušnje zunanjih konsultantov. Poslovodni odbor je pregledal vse do sedaj uresničene aktivnosti, ugotovil, da potekajo v skladu s terminskim planom oziroma predvidevanji, ter se dogovoril o konkretnih korakih za čim bolj intenzivno uresničevanje programa modernizacije tovarne, pri čemer so bili postavljeni roki za realizacijo posameznih nalog. O zahtevni investiciji v slovenskem prostoru finančno čisto pri vrhu se bo prav kmalu izrekla ustrezna republiška komisija. Nik Sekretar MS ZKS za Posavje FRANC PIPAN O RAZPRAVI O USTAVNIH SPREMEMBAH VPOSAVJU Kljub prizadevanjem občinskih konferenc SZDL v Posavju za čim širšo vključitev posavske javnosti v razpravo o osnutku ustavnih sprememb med ljudmi ni bilo večjega odziva. Ljudje so v tem trenutku premočno pritisnjeni k tlom z vsakodnevnimi eksistenčnimi problemi. Razen tega pa je tekst ustavnih sprememb zelo zapleten. Tako je sociolog Slaven Letica izračunal, da samo za natančno čitanje teksta potrebuje bralec 12 ur. V spominu ljudi pa je tudi še živa izkušnja iz prejšnjih javnih razprav ob sprejemanju vseh naših ustav, ki kaže na to, da se pripombe iz javnih razprav k ustavnim besedilom niso kaj prida upoštevale. Sam pa sem prepričan, da bo tokrat imela javnost več vpliva. ¦¦b^-r—--. ~HB m2~' ! 1 f^H^^^HMI ¦MMHMMM** *' * > mi- | *"J^5 * ^-"^ Iz TCP Djuro Salaj: brušenje valjev za papirne stroje je zelo zahtevno opravilo. (FotcI Črt Čargo) Sam sem sodeloval na več kot desetih javnih razpravah. Največ zanimanja so udeleženci v razpravah izrazili za spremembe, ki se tikajo družbeno-ekonom-skega področja. Prepričani so. da je potrebno tako opredeliti družbeno lastnino, da bo vzpodbujala učinkovito gospodarjenje. Nihče ni nasprotoval predvideni odpravi monopola na delovno mesto, čeprav se nekateri bojijo, da bi se ta novota lahko izrabila tudi za šikaniranje kritičnih samoupravljalcev. O uvedbi kategorije »izjemni dohodek« in v njegovem zajemanju vidijo veliko možnost prerazdelitve novoustvarjene vrednosti od učinko-votih delovnih organizacij h kaši zveznega proračuna. Veliko podpore je dobila zamisel v zvezi z odpiranjem možnosti za širjenje osebnega dela. Prav ta možnost pomeni upanje za nastajajočo armado rezervne delovne sile. Zelo ugodno so ljudje ocenili spremembo, ki opredeljuje delovno organizacijo kot te-meljni subjekt tržnega gospodarstva. Z dvomom pa je bila obravnavana zamisel, ki se nanaša na organiziranost velikih tehnoloških sistemov, kot so denimo: Elektrogospodarstvo, PTT in Železnica. Ljudje se bojijo prevelike centralizacije. Med kmečkimi ljudmi je bilo najvek razprave v zvezi z zadružno lastnino m povečanjemgrarnega maksimuma. kme-\ tje menijo, da so te spremembe nujne Pri osnutkih amandmajev, ki zadevat spemembe na področju družbenopolitiS nega sistema, je največ podpore dobim zamisel, ki racionalizira odločanje vzdnA ženem delu in ki razširja pristojnost dL lavskega sveta. Nasprotovanja pa je bil deležen osnutek ustavnega amandmaja! ki povečuje pristojnosti federacije na poi dročju pravosodnega sistema. Pri obravnavanju republiške suverenM sti so najbolj problematični amandmaju ki opredeljujejo odnose v federaciji, njei ne pravice in dolžnosti. Udeleženci v Po-\ savju so nasprotovali težnjam po centralil zaciji, ki so prisotne v prenckatereni amandmaju. Razpravljala so tudi zavrnil li zamisel o konferenci samoupravljalcen v zvezni skupščini, ki naj bi bila komprm misna rešitev za neuspelo idejo o z.bom združenega dela. So tudi proti novoti, m za JLA predvideva drugačen način linam ciranja, medtem ko so podprli amandma} ki določa širši družbeni vpliv pri izvolitm članov predsedstva SFRji Sklepno javno rzpravo o ustavnih spremembah v Posavju, je sklical MS SZDL tM Posavje v Hotelu Sremič25. aprila 1988. Strnjeno poročilo o pripombah je posredovtm predsednik MS, Slavko Šribar. Naš glas 7, 25. maj 1988 37 Deset let organiziranega strelstva v Leskovcu Začet ki Strelskega društva SOP Lesko-vec segajo v 1.1977/78, ko je prejšnja rekreativna strelska dejavnost na priporočilo KO ZRVS Leskovec dobila formalno obliko z ustanovitvijo strelske sekcije pri TVD Partizan. Društvo, ki danes šteje okoli 300 članov iz številnih krajev od Brežic do Brestanice in eno redkih, ki ima v svojih vrstah tudi ženske, bo te dni proslavilo 10. obletnico delovanja. Leta 1978 so s prostovoljnim delom in ob pomoči delovne organizacije SOP delno obnovili zadružni dom in si v njem uredili 6-stezno avtomatsko strelišče. Sedem let kasneje so se preselili in si prav tako strelišče postavili v stari leskovški šoli. S pomočjo TKS, ZTKO in SOP so si postopoma nabavili zračno in maloka-libarsko orožje ter vojaške puške. Odtlej se pojavljajo na občinskih in regijskih tekmovanjih, zadnja leta pa tudi na republiških in državnih prvenstvih. Največji uspeh doslej so dosegli I. 1985 z uvrstitvijo v II. republiško ligo, v kateri uspešno nastopajo še danes. Lansko sezono so zaključili s 3. mestom. Med posamezniki je v zadnjem času najbolj uspešen mladinec Boštjan Reberšak. Na republiškem prvenstvu, ki je bilo aprila letos v Trzinu, je s 369 krogi osvojil 2. mesto. To mu je omogočilo tudi udeležbo na državnem prvenstvu v Skopju (27. aprila), in tuje dosegel 13. mesto. V članski vrsti izstopajo z rezultati Vlado Saba- doš, Anton Molan, Janko Sotošek in Slo-bodan Manojlovič, omeniti pa je treba še 9. mesto Justi Čolnarjeve na lanskem republiškem prvenstvu. Pred dvema letoma so leskovški strelci organizirali 30. republiško prvenstvo v streljanju s serijskim zračnim orožjem. Takrat so začeli sistematsko vaditi pionirje in plod tega dela je že omenjeni uspeh Boštjana Reberšaka, poleg njega pa tudi napredek v pionirski ekipi. Na letošnjem prvenstvu šolskih športnih društev Slove- V društvu so izračunali, da bi za letošnjo dejavnost potrebovali dobro staro milijardo din, doslej pa jim je s članarino in prispevkom občinske ZTKO uspelo zbrati le slabo tretjino denarja. Kako bodo prišli do polne vsote, še ne vedo, saj zaenkrat nič ne kaže, da bi jim kaj dosti prinesla organizatorska dejavnost. Lani so namreč precejšen delež v društvenem proračunu pomenili prihodki od organizacije tekmovanj: republiškega prvenstva za slušno prizadete, republiškega tekmovanja klubov Maksa Perca, strelskih tekmovanj v okviru delavskih športnih iger. nije je Dejan Župane dosegel 12-, Tinko Bevc pa 47. mesto. Obe uvrstitvi sta dobri, če upoštevamo, da se tekmovanja lahko udeleži le 100 najboljših strelcev. Jože Arh, organizator in vaditelj v društvu, pravi: »Rezultate je mogoče pravilno vrednotiti le, če vemo, da je v SRS več kot 450 strelskih družin in da je strel-stvo za nogometom najmnožičnejši šport v Jugoslaviji; to pomeni, daje konkurenca izredno velika in se je zelo težko prebiti v ospredje.« Da sploh delujejo, pravi Jože Arh, se morajo zahvaliti Telesnokulturni skup- nosti Krško, Zvezi telesnokulturnih organizacij in SOP-u. Kljub pomoči vseh omenjenih pa sredstev za delo nimajo dovolj, zato morajo marsikdaj primakniti kakšen dinar tudi iz lastnega žepa. Dodatna, čeprav po svoje prijetna težava je ta, da jih povsod poznajo in zato tudi vabijo na tekmovanja, to pa povečuje stroške, ravno tako uspehi. Društvo skrbi za kadre in usposabljanje. Imajo štiri svoje vaditelje, organizirali so seminar in izpite za strelske sodnike; sedaj imamo v občini 24 »občinskih« sodnikov, 6 republiških in 3 zvezne; s temi kadri lahko organiziramo katero koli strelsko prvenstvo. O načrtih je Jože Arh med drugim povedal tudi naslednje: »Če bo imelo denar, bo SD SOP Leskovec med počitnicami organiziralo enotedensko šolo za pionirje o osnovah streljanja in poznavanja orožja. Za tiste, ki so o strelstvu že razmišljali, a se še niso odločili, naj poudarimo, daje to šport, ki oblikuje celega človeka: razvija mu delovne navade ter ga telesno in duševno utrjuje. Primeren je za vsak letni čas, k njemu spadajo še dopolnilni športi (tek v naravi, telovadba, namizni tenis in igre z žogo), omogoča pa tako rekreativno kot tudi tekmovalno udej-stvo vanje. Ob tem se mi zdi zanimiva in poučna naslednja misel tovariša Tita: »Strelski šport je treba razvijati in mu pomagati, vsak športnik pa bi moral poleg športa, s katerim se ukvarja, poznati tudi strestvo.« Letos tekmujeta v občinski strelski ligi dve njihovi ekipi, ena pionirska in ena mladinska. Mladinci so med 12 moštvi z 80 tekmovalci v tej sezoni zasedli tretje mesto, za Elektrodistribucijo in TCP. Deseto obletnico delovanja bodo člani Strelskega društva SOP Leskovec proslavili skupaj s praznikom svoje krajevne skupnosti Na slovesnosti, ki bo v petek, 27. maja, bodo podelili priznanja najzaslužnejšim strelcem in vsem tistim, ki pomagajo leskovškemu strelstvu. Posebnih spodbud in nagrad za uspešne tekmovalce si v društvu seveda ne morejo privoščiti. Za pionirje je cilj, da osvojijo značko »dober strelec«, za mladince in člane pa naslovi različnih ravni. Najvišji naslov je »mojster strelec« in tega je lani osvojilo sedem članov društva: Drago Imperl, Bojan Kavčič, Sotošek, Sabadoš, Molan, Manojlovič in mladinec Reberšak. Pa še eno spodbudo poznajo: boljši tekmovalec ima prednost, da uporablja novo puško ali da dobi vsaj škatlico boljših nabojev za kakšno pomembnejše tekmovanje. Boštjan Reberšak (Foto: Janko Sotošek) 38 Naš glas 7. 25. maj 19a Enote OS TO Krško na usposabljanju V štabnem šotoru: Ignac Regovič, Željko Golob in Stanislav Omerzu (od leve). Po pregledu je polkovnik Omerzu izjavil zadovoljno: »Ni mi žal, da sem prišel!« Komandant pokrajinskega štaba TO za Posavje, Ignac Regovič: »Vse delo smo spremljali že od začetka, sodelovali pri pripravi določenih tem... Poznamo starešinski kader OŠTO in enote in vemo, da so to resni in odgovorni starešine. Pričakujemo ,da bo tako začrtan načrt tudi v največji meri uresničen. Tudi vodstvo občine budno spremlja to delo, je vanj vključeno in njegovi člani so tu navzoči vsak dan. Odprto stopajo pred vojsko, se z ljudmi pogovarjajo o vseh njihovih problemih in o problemih družbe kot take. Zakjuček sedanjega sedemdnevnega osnovnega usposabljanja enot se koncep-cijsko vkjučuje v vajo JLA. S tem bomo potrdili ustrezno zasnovanost sodelovanja TO in JLA v Posavju. Samoumevno je, da se ob tem tudi stroški ustrezno znižujejo.« Malo je prebivalcev naše občine, m pred kratkim ne bi opazili, da si je kateri izmed njihovih sodelavcev ali znancev zal nekaj časa nadel tisto značilno SMB barvo in izginil neznano kam. Da, pripadniki enot teritorialne obrambe krškega ob-1 činskega štaba so bili ponovno nekaj dniJ na osnovnem usposabljanju. Vsaki enoti »pripada« tako pet-do sedem-dnevnoi osnovno usposabljanje v nekajJetnem ciklusu in nekaterim se je ta ciklus sedaj j iztekel. Osnovno usposabljanje je namenjeno osvežitvi znanja, dviganju stopnje! strokovnosti in usposobljenosti, spoznavanju nove tehnike in oborožitve... Na takem usposabljanju pridejo do izražal Kurirji se morajo znati orientirati na terenu ne veliko načinov. Tale, s kompasom, je kar pravšen, če ga obvladaš. Polkovnik Stanislav Omerzu, načelnik učnega oddelka v RŠTO, ki smo ga srečali med njegovim obhodom po terenu: »Danes sem navzoč na osnovnem usposabljanju enot TO Krško v skladu z našim načrtom kontrole in pomoči. Organizacija bivanja in pogojev dela je tukaj vzorna. Zlasti dobro so poskrbeli za življenjske pogoje vojakov (higiena, prehrana, počitek...)^ pa tudi izbrali ravno prave lokacije za pouk. Terenski pogoji zagotavljajo usposabljanje vseh specialnosti. Pomeb-no je, da imajo vadbenci možnost v realnem prostoru videti sebe, enoto, svoje mesto v njej in nalogo v okviru akcije...! Starešine so se na samo usposabljanje j enot morali temeljito pripraviti, sestaviti načrte dela, materialnih priprav za usposabljanje, strokovne, varnosti, politične... Usposabljanje izvajajo po načrtu! Veliko zaslug za dobro organizacijo usposabljanja imajo starešine stalne sestave OŠTO ter samo poveljstvo enote na čelu s komandantom enote, rezervnim kape-tanom Željkom Golobom. « Naš glas 7, 25. maj 1988 _ 39 ¦¦*M ; ^B •H 1 **— -^ ** i': JIH ^^ |M «^* ¦ . .ici 5m rM -i ¦ Na levi in desni sliki je ista enota, le da tisti na desni prihajajo iz kontaminiranega območja - za preiskus tesnitve plinskih mask. Za njihovimi hrbti se solzilec še ni povsem razkadil. sposobnosti posameznika in kolektiva za navezavo medsebojnih odnosov, za krepitev tovarištva in s tem skupine. Zlasti tem elementom posvečajo v krškem OŠTO posebno pozornost. Tokrat so termin za osnovno usposabljanje postavili v čas,ko je potekala že sicer načrtovana združena vaja in so se s svojim delom vanjo uspešno vključili. Tako obsežne taktične vaje namreč na tem prostoru niso ravno pogoste, ne zvrstijo se niti vsako drugo leto, zato bi bilo nedopustno ne izkoristiti možnostisodelovanja v njej in s tem znižati Stroške usposabljanja ter hkrati povečati učinkovitost dela. V tokratno osnovno usposabljanje so bile vključene tudi enote protizračne obrambe, ki to svojo nalogo sicer opravljajo na streliščih in z letečimi tarčami. Odzvali smo se njihovemu vabilu in jih obiskali v tistem njihovem (prej zapisanem) »neznano kam« ter zabeležili naslednje. Komandant občinskega štaba teritorialne obrambe Krško, rezervni major Ernest Breznikar: »Usposabljanje, ki ga sedaj spremljate, je videti veliko preprostejše, kakor so same priprave nanj. Pred tako akcijo imamo skupaj s starešinami približno dva meseca intenzivnega dela. Dejansko med organiziranjem mislimo, da imamo zagotovljeno že vso »infrastrukturo«, na terenu, med vajo, pa ugotovimo, da nam še marsikaj manjka. Saj se zavedam, da formacijsko marsikaj od »ugodja« vojakom nismo dolžni zagotoviti^ prepričan sem, da nam mora biti skrb za človeka vendarle na prvem mestu. Izredno veliko mi pomeni, če se po usposabljanju vsi udeleženci vrnejo zdravi in nepoškodovani na delo! Neizmerno me moti, daje vsako drugo akivistično delo cenjeno, delo, čas, ener- Sodobna pehotna oborožitev je zelo uporabna a treba jo je najprej temeljito obvladati. Temu je namenjeno osnovno usposabljanje. gija, ki jih morajo za izpolnitev svojih nalog vložiti rezervni starešine, pa ni nikakor vrednoteno. Nihče se ne zaveda in ne ceni to, da morajo ti ljudje v naše skupne uspehe vlagati veliko napora, da delajo trdo in zagrizeno, v združenem delu vidijo le njihovo odsotnost z dela!« 40 Naš glas 7, 25. maj U Komisar enote, rezervni kapetan Anton Jane: »Z veseljem ugotavljam, da je udeležba na vaji zadovoljiva. Imamo vojake iz cele Jugoslavije, a se med seboj razumejo. Življenje v taboru poteka brez izpadov in problemov kljub precejšnjemu številu obveznikov, ki prihajajo iz različnih socializacijskih okolij. Prehrano zagotavlja naša skupina v okviru tabora, kar še povečuje zadovoljstvo. Vojaki gledajo TV program, dobivamo za sproti dnevni tisk, v prostem času se imajo možnost ukvarjati s športom... Tako je življenje pri nas, tudi mimo delovnega ritma vzgoje, pestro. Nocoj nam je bivanje v taboru popestril še dež. ..« Od lani smo bralcem ostali dolžni fotografijo rezervnega kapetana Franca Baznika, komandanta enote protiletalske obrambe, ki je na bojnem streljanju dosegla odličen rezultat. Tudi tokrat ni rad »sodeloval« »Slikaj kuharic.« so mi zabičali. Očitno se tem fantom ne bi radi zamerili niti staram Zgoraj: načrtovanje in zadnje priprave za delo v štabu enote. Spodaj: komandno mesto »pod grmom«, narejenim iz maskirnih mrež in šotor^t skritimi topovi. Na vse skupaj pa mirno rosi dež- ¦ ¦ Naš glas 7, 25. maj 1988 41 Tudi to so kuharji - lupijo krompir, a nasmeh ni bil samo zaradi fpotografije. Res so fejst fantje. Če jim cela vojska leze v..., zakaj jim ne bi tudi terenski novinar! Starosta v enoti, Štefan Šunta, ki uživa med moštvom nesporen ugled. Pridobil si ga je s svojim delom in odnosom do podrejenih. Ukaze »deli« prijateljsko, bolj kot nasvete, a vse teče brez zastoja! Top je pokrit in zamaskiran - ne še povsem - a pred dežjem je zavarovan. 42 Naš glas 7, 25. maj l1 . Da, tudi to so vezisti - za zvezozoninm štabu in z onimi v šotorih in onimi pr, topovih... Dež rahlo,a vztrajno rosi. Komandni kader se giblje med enotami, uvsklajuje, pomaga, nadzira, svetuje... Posadke pa bom maskirne mreže dvignile na ogrodja in se zavarovale pred dežjem. Krški teritorialci so svoje osnovno usposabljanje zaključili z udeležbo na združeni taktični vaji JKA. Vajo so si ogledali rodilA delavci posavskih občin (desna slika) in visoki gostje iz Slovenije (Janez Slanovnik, Milan Kučan, Dušan Sinigoj...). Hrvaške (Ivi Letin, Stanko Stojčevič, dr. Andjelko Runjič) in vojaške osebnosti. Akcija: desant na letalsko stezo in njena obramba. OBVEŠČEVALEC SnS*""-* ansto mnEKTim mum mmg » nwu» nam /z OBVEŠČEVALCA TCP Djuro Salaj Krško APRILA PRODALI NA TUJE S.300 TON CELULOZE IN PAPIRJA V aprilu je tovarna poslala na tuje tržišče 5.300 ton izdelkov v vrednosti blizu 4 milijone 900 tisoč ameriških dolarjev. Največ smo izvozili celuloze, in to več kot 3.800 ton. Lesovinskih papirjev iz Krškega smo izvozili preko 2860 ton, papirjev iz papirnice Titov Drvar pa preko 500 ton. Vrednost titoMdrvar-skega izvoza je bila preko 400 tisoč am. dolarjev. Večino celuloze smo izvozili na Madžarsko, nekaj pa tudi v Italijo. Izvoz je bil opravljen v okviru kooperacij. Pretežno je bila to smrekova beljena celuloza, preko 1.000 ton pa je bilo bukove. Krškega papirja smo največ izvozili v Italijo, Sudan in Šri Lanko, poleg tega pa še v Francijo, ZR Nemčijo, Belgijo in Grčijo. Na tuja tržišča smo poslali največ bulky standarda, new sprint SOF-a in Libnapress W-ja. Največje bilo rednega izvoza, ostali izvoz pa je bil opravljen v obliki kompenzacijskih poslov ter preko kooperacij Imexco in Obir. Titovcdrvarskega papirja smo največ izvozili v Italijo in Avstrijo, poleg tega pa še v Grčijo, ZR Nemčijo, Francijo, Belgijo in na Malto. Večina papirja je bilo poslano na tuje v obliki rednega izvoza. Največ je bilo ovojnega, meha-nografskega in formalnega tiskovnega papirja. Preko subkooperacije (Aero)je bilo poslano na italijansko tržišče še več kot 3,8 milijona kosov kartona. RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ - BRONASTIH ZNAKOV OF SLOVENSKEGA NARODA ZA LETO 1988 KK SZDL Krško podeljuje na podlagi pravil in v skladu z ustreznim pravilnikom PRIZNANJA OF SLOVENSKEGA NARODA - BRONASTI ZNAK OF Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevke k dosežkom trajnejšega pomena za krajevno skupnost na področjih: - razvoja samoupravne socialistične družbe; - uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebno pa razvijanjadelegatskega sistema in uveljavljanj&samoupravne organiziranosti združenega dela; - krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; - neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh podrčjih in v vseh okoljih. Predloge lahko oblikujejo posamezni organi krajevne organizacije SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva DPO, družbenih organizacij in društev v KS, vaški in mestnorajonski odbori ter občani. Krajevna organizacija SZDL bo podelila največ 5 priznanj p.osameznikom in največ tri priznanja organizacijam. Pisne predloge z utemeljitvami dostavite krajevni konferenci SZDL do 31. maja 1988 na naslov: Krajevna skupnost Krško, CKŽ 32. Na lesnem prostoru TCP Djuro Salaj non stop pripravljajo lesno sekanico, osnovno surovino za proizvodnjo smrekove ali bukove magnefitne celuloze. (Foto: Črt Čargo) 44 Naš glas 7, 25. maj Predlogi za volitve in imenovanja Delegati zbora združenega dela bodo sklepali o razrešitvi treh članov skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije in o izvolitvi nadomestnih članov zanje. Funkcije naj bi bili razrešeni Stane Zorko iz SOP, Franc Kotar iz M-Agrokombinata in Dragoljub Kupirovič iz Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško, namesto njih pa izvoljeni Tatjana Mlakar iz SOP, Slavko Kiler iz M-Agrokombinata in Ivica Puntar iz upravnih organov SO Krško. Za delegata zbora združenega dela v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Krško je predlagan Stane Baje, predsednik zbora. Rado Bogolin, član delegacije KS Koprivnica za delegiranje v zbor kra- jevnih skupnosti, naj bi postal delegat družbene skupnosti v svetu Osnovne šole Koprivnica namesto sedanjega delegata, ki mu bo potekel že drugi mandat. Sprememba odloka o davkih občanov Republiška uprava za družbene prihodke je pri pregledu odloka o davkih občanov naše občine ugotovila, da smo pri »davku na dobitke od iger na srečo« določili vrednost posameznega dobitka, od katerega se ne plačuje davek, v višini 50.000 din, kar pa ni v skladu z republiškim dogovorom o usklajevanju davčne politike. Zato je posredovala zahtevo po popravku tega zneska, in sicer na 10.000 din. Spremembo je treba vnesti v odlok o davkih občanov. Izvršni svet predlaga, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejmeta odlok o spremembi v enofaznem postopku. , Iz zapisnika zadnje skupščinske seje odpadkov na nedovoljena mesta Varstvo okolja in rezultati gospodarjenja sta bili temi, ki sta bili v središču razprav na aprilskem zasedanju skupščinskih zborov. Po oceni delegatov je v poročilu o izvajanju resolucije za 1. 1987 premalo f pozornosti posvečeno varstvu okolja. Predlagali so, da naj bi izvršni svet že v tem polletju pripravil celovito poročilo o vsej ekološki problematiki v ob- 2 čini, Kostaku pa naložili, da opravi pregled stanja glede odpadkov v vseh krajevnih skupnostih, pripravi predloge za vzpostavitev evidence o količini 3. in vrstah odpadkov in o vsem v najkrajšem času poroča skupščini. Zahtevali so, da v občini ugotovimo zmogljivost sanitarne deponije in uvedemo kontrolo odpadkov, da bi preprečili odlaganje nevarnih snovi. Opozorili 4. so, da organizacije, ki črpajo gramoz, ne sanirajo površin, čeprav so se k temu obvezale. Občani pogosto odlagajo neuporabno opremo (štedilnike ipd.) v razne ja-' me, grape, gozdove in drugod tudi zato, ker za take odpadke ni namenskega prostora. Zato so delegati predlagali, naj Kostak poišče primeren prostor ter določi dneve in mesta za odvoz. Nujno pa je, da v občini sprejmemo še 5. odlok, z njim prepovemo odlaganje in kršilce kaznujemo. Iz razprave o poročilu o rezultatih gospodarjenja in izvajanju resolucije za preteklo leto smo izluščili naslednje poudarke: Najslabše rezultate so lani dosegli v tistih TOZD oziroma enotah, katerih matične organizacije imajo sedež izven občine. V naši občini 3 organizacije združenega dela s 30 odst. zaposlenih ustvarijo kar 80 odst. celotne akumulacije. Nizka akumulacija je bila ustvarjena prav v tistih OZD, ki so imele izgubo že lani; na sejah obč. skupščine je bila že postavljena zahteva, da IS SO pripravi analizo stanja pri izgubarjih, vzrokov za izgube ipd. Slabe rezultate še bolj siromaši odtekanje sredstev za razne oblike solidarnosti in financiranje SIS materialne proizvodnje. Vedno se najde način, da OZD izgubi še ustvarjeni poslovni sklad, kot je to primer tudi s sedanjim deviznim zakonom. Dejstvo je torej, da sedanji ekonomski sistem siromaši naše gospodarstvo, pravega izhoda pa ni videti (Anton Hotko, delegat TCP). V elektrogospodarstvu in premogovništvu bi morali ločiti osnovno dejav- nost in razširjeno reprodukcijo novega zakona pričakujemo, da tem organizacijam omogočil sa. stojno poslovanje in razpolaganj lastnimi sredstvi. Posebno težak je položaj Rudnika novo. Izgube pokrivajo s sreč amortizacije, investicije se krčijo, ne določa ZIS, premoga ne mo prodati, skladiščiti ga nimajo kje. 6. Socialno stanje se v OZD glede m tvarieni prihodek nenehno slabša, se kaže v vse večjih zahtevah po so ni pomoči delavcem z nizkimi ose mi dohodki. 7. Delegati ne soglašajo s stališčem 1 snega sveta, da bi problema zdravstva reševali s prerazporedil globalnih sredstev za družbene dt nosti, ker bi to prizadelo druge Si rešitve spet ne bi bilo. V razpravi o poročilu sekretariat SLO in DSje bila izpostavljena zaht naj bodo KS deležne večje dejanske moči pri izvrševanju nalog SLO in ne pa zgolj nadzora, katerega posle so sankcije. - Dosledno bi morali z tavljati večnamenskost zaklonišč, h načrtih za njihovo gradnjo. - Čim moramo dobiti celovito oceno varnot razmer v občini. - Konjereji morami meniti večjo spodbudo in finančno moč ter poskrbeti za oživitev koval poklica. - VPosavju seje treba dogo\ za enoten sistem zvez, bolj racionalei sedanji, kije razdrobljen na več de/a sti in ga ima povrhu še vsaka občina z Ob obravnavi poročila medobčins inšpektorata je njegov načelnik Mirt keln dal delegatom nekatera dodatni jasni la. Povedal je, daje trsne cepi je med katerimi je bilo veliko slabih, 11 Slovin Ljubljana za potrebe cele Slo je. Slovin Brežice je za pregled zap inšpektorat. Izvoznik je Slovinu po stroške pregleda in sortiranja, izlo cepljenke pa nadomestil z novimi. Načelnik je tudi pojasnil, zakaj j špektorat lani podal javnemu tožilst 3 ovadbe. Razlogi so bili naslednji: 1. Uporabe objektov brez uporab dovoljenja ni več (I. 1986 je bih prijav). 2. Zaradi kroničnega pomanjkanja štev so išpektorji manj vzorčili\ in predmete splošne rabe. 3. S povečano preventivno dejavn inšpektorji preprečujejo gospod prestopke. 4. V prodaji praktično ni več artik pretečenim rokom uporabe. Na5 glas 7, 25. maj 1988 45 Uresničevanje socialnovarstvenih pravic: Pomoč prejema petina gospodinjstev v občini Za izvajanje socialne politike je v vsaki občini pristojnih sedem različnih samoupravnih interesnih skupnosti: skupnost socialnega skrbstva in otroškega varstva, skupnost za zaposlovanje, stanovanjska skupnost ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot ustanoviteljice skupnosti socialnega varstva, poleg njih pa še izobraževalna in zdravstvena skupnost. Vsaka od omenjenih skupnosti je svoj del socialne politike uresničevala po svojih osnovah, merilih in postopkih, zato so se med njimi pojavljale razlike, dokler ni bil 1.1984 v skupščini Skupnosti socialnega varstva Slovenije sprejet samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. S tem sporazumom so zlasti organizacije združenega dela in krajevne skupnosti dobile pomembne, v določeni meri tudi nove naloge pri uresničevanju socialne politike, saj so nenadomestljive pri ugotavljanju stvarnih socialnih razmer družine, na katerih temelji upravičenost do pomoči. Eno pogostih vprašanj, ki se pojavljajo na tem področju, je število socialnovarstvenih pomoči. Zato je bila pri Centru za socialno delo Krško uvedena enotna skupna evidenca prejemnikov vseh oblik pomoči, kar omogoča skupnosti socialnega varstva, da skupaj s centrom preverja upravičenost do prejemanja pomoči. Za ta namen so izdelani poimenski seznami prejemnikov po vrstah pomoči tako v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih kot tudi v občinah stalnega bivališča v drugih republikah. Za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči je v sporazumu določen vrstni red, prednost pa imajo pravice, ki so povezane z delom oziroma minulim delom. Samoupravni sporazum opredeljuje le pravice do tistih pomoči, ki jih občani prejemajo iz združenih solidarnostnih sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih, te pa so: 1. varstveni dodatek k pokojnini 2. denarna pomoč za brezposelnost 3. delna nadomestitev stanarine 4. štipendije iz združenih sredstev 5. razlika h kadrovski štipendiji 6. družbena pomoč otrokom 7. začasna denarna pomoč 8. rejnina 9. denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja 10. denarna pomoč kot edini vir preživljanja 11. plačilo oziroma doplačilo oskrbe v domu 12. enkratna denarna pomoč 13. plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnem zavodu oziroma v organizaciji za usposabljanje 14. plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini 15. druge socialnovarstvene pomoči Socialnovarstvene pomoči se večkrat letno povečajo, če rast življenjskih stroškov in osebnih dohodkov bistveno pre- PREGLED SOCIALNOVARSTVENIH 1986 IN 1987 sega načrtovano in je treba zavarovati življenjsko raven upravičencev do pomoči. Enako velja za medletne valorizacije prispevkov k oskrbnim stroškom. Lani je bila valorizacija opravljena trikrat, skupaj pa je to pomenilo 96-odstotno povečanje denarnih pomoči otrokom in skrbstvenih pomoči ter 40-odstotno povečanje štipendij. Družbeno pomoč za otroke, social-noskrbstvene pomoči in subvencije stanarin prejema 1609 gospodinjstev, kar je 20 odst. vseh gospodinjstev v občini Krško. POMOČI OD 1.1. DO 31.12. V LETIH Indeks Deleži 1 v skup. redstvih VRSTA POMOČI 1986 1987 1987/86 1986 1987 1. Varstveni dodatek 135.774.336 334.876.140 246.6 17.5 17,3 2. Denarna pomoč za brezposelnost 10.469.998 26.289.134 251.1 1.3 1.4 3. Štipendije iz združ. sredstev 79.013.325 207.084.960 262.1 10.2 10.7 4. Doplačilo šolske prehrane-01S 7.170.000 15.428.000 215.2 0.9 0.8 5. Družbena pomoč otrokom 302.761.000 759.068.000 250.1 39 39,2 6. Socialnoskrbstvene pomoči 226.137.000 538.332.000 238.1 29.2 ' 27.8 7. Subvencije stanarin 14.756.328 55.605.150 376.0 1.9 2.8 SKUPAJ: 776.081.987 1.936.683.384 250.1 100 100 V skupni vrednosti ni zajeta vrednost nadomestil invalidnim osebam, za kar je Skupnost socialnega skrbstva Krško po načelu vzajemnosti združevala sredstva v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in so znašala v letu 1987 48.203.000 din. Nadomestila invalidnim osebam izplaču- je Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ob upoštevanju teh sredstev znaša skupna vrednost socialnovarstvenih pomoči v letu 1987 1.984.886.384 din. Socialnovarstvene pomoči (razen varstvenega dodatka in subvencij stanarine) Štirinajstega aprila je bilo v Kostanjevici 6. občinsko tekmovanje mladih čebelarjev. Predstavniki OŠ Leskovec so bili na njem zelo uspešni, saj so osvojili prvo mesto med mlajšimi kot med starejšimi pionirji. Na sliki: zmagovalni ekipi s priznanji in panjem, ki so prejeli kot nagrado za odlično znanje. (Foto: Janko Sotošek) 46 Naš glas 7, 25. maj 1! Osrednja prireditev ob letošnjem sprejemu kurirčkve pošte v občini Krško je bila 16, maja v Koprivnici. Tamkajšnji pionirji so na ta dan proslavili 10. obletnico razvid prapora svojega odreda Veternik, hkrati pa je bilo podeljenih tudi osem republiški in 31 občinskih priznanj najzaslužnejšim mentorjem pionirsih organizacij. (Besedi in fotografija: Janko Sotošek) se poravnavajo iz sredstev skupne porabe na ravni občine Krško. Izvirni prihodki SIS družbenih dejavnosti v občini Krško so znašali v letu 1987 11.717.818.000 din. V teh prihodkih predstavlja vrednost so-cialnovarstvenih pomoči 16,5 odst. Izvirni prihodki SIS družbenih dejavnosti so se v primerjavi z letom 1986 povečali za 131,5 odstotkov, delež so-cialnovartsvenih pomoči pa se je v tem času povečal za eno indeksno točko. Iz pregleda sredstev in podatkov o strukturnih deležih posameznih vrst pomoči v skupni vrednosti vidimo, da zavzemajo največji delež - 39,2 odstotka-družbene pomoči otrokom. Ker prejemajo te pomoči otroci zaposlenih delavcev, ki z ustvarjenimi dohodki v letu 1986 niso dosegli višine dohodka na družinskega člana do dogovorjene ravni socialne varnosti, je bila opravljena tudi primerjava doseženih gospodarskih rezultatov organizacij združenega dela in vrednosti družbenih pomoči otrokom (otroških dodatkov - za 12 mesecev leta 1987). Primerjava ustvarjenega družbenega proizvoda, števila zaposlenih, dela čistega dohodka za akumulacijo in vrednosti družbenih pomoči otrokom dokazuje trditev, kako tesno sta povezana obseg in višina družbenih pomoči z doseženo novo ustvarjeno vrednostjo v gospodarstvu. Čim manjši so gospodarski dosežki, tem več delavcev si zagotavlja socialno varnost z družbenimi pomočmi. Osnova za uveljavitev družbenih denarnih pomoči je torej dogovorjena raven socialne varnosti, ki je za družbeno pomoč otrokom v letu 1987 znašala 52.658 din, v letu 1988 pa znaša 116.557 din. To pomeni, da družina mesečno na člana -po dohodkih iz preteklega leta-ne sme presegati te ravni, da si lahko uveljavi navedeno pomoč. Če pa družina zasluži le toliko, da mesečno na člana ne presega v letu 1987 52.658 din in v letu 1988 116.557 din, pomeni, da s tem denarjem pokrije le minimalne življenjske stroške. Če ta podatek primerjamo z izračunom povprečnih življenjskih stroškov slovenskih gospodinjstev* prikazanih za oktober 1987. pomeni, da je situacija zelo resna. V povprečnem gospodijstvu, ki šteje 3,13 člana, znašajo sredstva, potrebna za življenjske stroške, približno 835 tisoč din na mesec. To pomeni, da je treba za enega člana mesečno zaslužiti povprečno 26().(XX) din. Nadražje gospodinjstvo po teh izračunih je samsko, ki po teh izračunih potrebuje okoli 300.(XX) din na mesec. Povprečne življenjske stroške lahko pokriva s svojimi sredstvi le 20 odstotkov gospodinjstev, 10 odstotkov gospodinjstev pa ne more pokrivati niti izdatkov za hrano, stanovanje itd. Socialno najbolj ogrožena so gospodinjstva z večjim številom članov in samska gospodinjstva, v katerih je največ upokojencev. Analiza kaže, da pretežni del pomoči prejemajo delavci v združenem delu in upokojenci, kar pomeni, da dohodki iz živega dela ne zadostujejo za vdrževanje življenja in da minulo delo ni ustrezno vrednoteno v pokojninah. Pomemben sestavni del so tudi socialni in ekonomski problemi kmetijstva, zato bomo morali zagotoviti kmetijski proizvodnji ustrezno mesto in ustvariti pogoje za večje ekonomske učinke družbenemu in zasebnemu kmetijstvu. To je nujno tako za zagotovitev večje pridelave hrane in tržnih viškov (mleko itd.) kot tudi za to, da bodo kmetije zagotavljale preživetje svojim družinam. Zaostrovanje družbenoekonomskih razmer, ki povzročajo naraščanje organizacij združenega dela z izgubami, vpliva na povečevanje delavcev, ki morajo kjub redni zaposlitvi prejemati socialno pomoč, da bi lahko preživeli sebe in svojo družino. * Janez Šumi: Življenjski stroški slovenskih gospodinjstev Pavšalne razprave o tem, kako bi si lektivnim pristopom privarčevali de sredstev tudi pri socialnovarstvenih po močeh in bi tako razbremenili gospo« r^stvo, da bi krepilo materialno osno! dela, nimajo svoje teže. Naša primarna naloga je, da v orgai zacijah združenega dela vodimo učinH vito aktivno socialno politiko, da v/pod bujamo ustvarjalnost delovnih ljudi in tj ko odklanjamo vzroke, ki imajo za po« dico, da si občani ohranjajo svojo sodi no varnost z različnimi oblikami pomoči, Za doseganje tega cilja pa bomo mori ustvariti pogoje v družbi kot celoti -I uvedbo tržnoplanskega gospodarska sistema in za večjo svobodo v poslovni odločanju ter za odgovornost gospodi skih organizacij za pridobivanje in ponj dohodka. V tem bi morali črpati ustvarjalno na za doseganje boljše materialne osnoj dela in za stimulacijo delavcev, za pre duktivnejše delo, za njihov vpliv na dej tev dohodka in za ustvarjanje boljših ¦ gojev življenja iz dela. Izvlečki iz analize o izvajal samoupravnega '¦porazim o uresničevanju socialnovarstvenih prav Naš glas 7, 25. maj 1988 47 Oče je vrgel otroka skozi okno LITIJA, 13. aprila - V ponedeljek okoli 19. ure je prišlo do dokaj nenavadnih dogodkov v Gabrovki pri Litiji. Kot kaže, je v družini Brede in Bogomira H. zadnje čase že večkrat prišlo do resnejših prepirov, katerim je v glavnem botroval alkohol in grobost. Tudi v ponedeljek je Bogomir prišel domov nerazpoložen in začel je pretepati ženo. Ta je s 4-letnim sinom pobegnila iz stanovanja, mož je pohitel za njima, vendar ju ni dohitel in besen seje vrnil domov. V stanovanju v drugem nadstropju je našel drugega sina, 6-letnega Blaža, objokani fantič ga je še bolj razkuril. Zgrabil ga je za roke in nesel do okna. Na zunanji strani zidovja je otroka oče preprijel in ga zgrabil za noge, nato pa spustil na glavo v globino. Otrok je padel 6 metrov globoko na zemljo, nakaj centimetrov mimo gugalnic, ki so spodaj postavljene. Ko je besni oče opazil, da otroku nič ni in da je začel bežati, je izvlekel pas in stekel za njim, da bi ga še pretepel. Otrok je bil sicer hitrejši, hkrati pa so besnega očeta zgrabili in pomirili tudi sosedje. Možak je doma počakal na miličnike, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Delavci UNZ Ljubljana okolica so ga prijavili tožilstvu zaradi poskusa umora. M.S. Kaj pa dejanski krivec! Scenarij je bil očitno klasičen: alkoholizem, nasilje prepiri. ...Lepega dne, ko so mu baba in pamži zlezli čez glavo in jih je bil dodobra sit, seje odločil, da jim pokaže, kdo je. Ne bomo razsojali, kdo je koga spravljal v obup, da so mu popuščali živci, da se je počutil ogroženega, da si je iskal zatočišča v pijači, begu, nasilju..... Od strani je tem stvarem težko priti do dna, saj še tisti, ki ima možnost temeljitega opazovanja, včasih ne ve, pri čem je. Zal pa se take družinske tragedije najpogosteje dogajajo za zaprtimi vrati, brez neposredne vpletenosti okolja. Prikrivata jih strah, sram.... Vse pa lepo obvladuje načelo nedotakljivosti zasebnega življenja, ki uživa popolno suverenost in je v takih primerih lahko vsem skupaj krasen izgovor za to, da ne storijo ničesar: sosedom, službam, žlahti.., Dejstvo, da je žena, mati čutila potrebo, da z mlajšim otrokom na rokah pobegne pred nasilnežem, lahko priča o njenih izkušnjah in njegovem »junaštvu«. Ni se torej prvič spravil nad nemočne člane družine. Dejstvo, da je otrok preživel »let« skozi okno v drugem nadstropju, gre pripisati zgolj naključju, medtem ko se bodo take in drugačne posledice tega izliva očetovskih čustev verjetno pokazale šele s časom. Pustimo trenutno to ob strani. Pred javnost bi rad postavil vprašanje, za katerega ni nujno, daje retorično: kaj če otrok padca skozi okno ne bi preživel ali pa bi, kar se mi zdi skoraj še hujša usoda, ostal invalid, na meji med življenjem in smrtjo? Na podlagi statističnih poročil lahko sklepamo, da tako in podobno maltretiranje družinskih članov in zlasti nasilje nad otroki sploh ni tako izjemen dogodek ne v svetu in še manj za domačimi plankami. Ali se res ne bi dalo posredovati prej, preden pride do tragedije, preden nasilnež z dejanji dokaže, da je njegov namen res hudodelstvo? V začetni fazi nastajanja takih odnosov bi morda zadostovali preventivni razgovori, ukrepi varstva.... Kot nestrokovnjak si lahko predstavljam celo vrsto posegov, ki bi v taki družini lahko zagotovili varnost potencialno ogroženim članom. Seveda je stvar, gledana skozi načela stroke, t.j. prava, pe-nologije, socialnega skrbstva, javne varnosti in reda veliko bolj zapletena in težko izvedljiva. Verjamem, da je res težko predredi pregrado zasebnosti, vsiliti se v intimno življenje družine, sploh proti volji njenih članov. Žal pa so posledice take obzirnosti lahko tragične, ne. glede na to, če oče oz. mož spravi ob življenje svoje najbližje ali pa če mučena družina v nekem trenutku obračuna z nasilnikom. V vsakem primeru se pred možmi postave in pred iustitio pojavi samo izvršilec zločina, ne pa vsi tisti, ki so morda leta dolgo na neki način »držali žakelj«, zapirali oči pred dramami v svoji bližini ali na svojem delovnem območju. Jasno je, da nobena služba ne more storiti ničesar mimo svojih pooblastil, a potem se moramo vprašati, kakšna so ta pooblastila in kdo jih je določil. So to sploh isti ljudje?! Bojim se, da bo potovanje posavskih novinarjev po Zvezni republiki Nemčiji bralcem počasi pričelo presedati, a ker je bilo zastavljeno kot izobraževanje, si vendarle ne morem kaj, da ne bi tudi pridobljenih izkušenj prenesel v Naš glas. Za kaj gre? Za čistočo v sanitarnih prostorih in za čistočo nasploh, oh, oh, oh.,.! Te naše izkušnje se spomnim vselej, ko me pot zanese mimo vrat z napisom »V/C« v pritličju občinske upravne zgradbe, v večini gostinskih lokalov naše občine. So tudi svetle izjeme, a žal ne vedno v skladu z zvenečim imenom, ki ga nosijo! Žal pogosto niti ni treba, da človek vidi prebrati napis na vratih, saj ga običajno že nos zanesljivo pripelje na iskano mesto. Zadrte gospodinje vedo povedati, daje ravno stranišče in kopalnica mesto, kjer se odraža njihova prava podoba in razsežnost njihove redoljubnosti. Da, stranišča, zlasti tista, namenjena javnosti ali vsaj večjemu številu uporabnikov, so tudi tista temeljita zrcalna podoba kulture določenega okolja in družbe. Roko na srce: ravno ponosni nimamo na kaj biti! Neizprosne, elementarne biološke potrebe je pač treba potešiti in te pestijo tudi člane najbolj eminentnih delegacij. Protokolarni delavci običajno ne kažejo pretirane skrbi za tozadevna opravila in jim ne odmerjajo prostega časa. Kaj iz tega sledi? Žrtev lastnega slabega mehurja smukne spotoma za prva ustrezna vrata in s tem se mu samoumevno poruši ugoden vtis o vsem, kar so prizadevni gostitelji uspešno zgradili med delovnim srečanjem ali pa slovesnostjo. Kakšno zvezo ima s tem novinarsko potovanje po Nemčiji? Po vsej poti (tako skozi Avstrijo kot skozi Nemčijo) smo videli, da so na parkiriščih zgrajene sanitarije. Torej: če ostanemo pri teh, popotnikom nujno potrebnih napravah in se sploh ne dotikamo neoporečnih objektov v gostinskih lokalih, lahko ugotovimo marsikatero presenetljivo stvar. Med drugim tudi to, da so ti objekti vsi brez izjeme urejeni, čisti, v veliko primerih pa celo tako neoporečni, da so kar prijetni. Na voljo je topla voda, tekoče milo, papirnate brisače, koši za odmetavanje uporabljenih brisač in odpadkov, sušilci, voda za splako-vanje deluje, celo na fotocelico se pogosto odpira... Vem, rekli boste: »V Nemčiji to gre, ker so oni Nemci!« Nak! Ne bo držalo! V Nemčiji niso samo Nemci, ampak se po njenih av-tobahnih kotali cela Evropa, zlasti njen južni del. Upam si celo trditi, da so južnjaki v takih objektih, ki imajo pogosto tudi umivalnice in prostor, namenjen materam za previjanje in urejanje majhnih otrok, tam v večini. Mislim, da pri vsem tem ni bistven tudi materialni dejavnik, češ: lahko si gradijo standard, ko pa so bogata družba. Upam si namreč prerokovati kaj klavrno prihodnost sanitarnim objektom, ki bi jih nekdo drug (imaginarni bogati stric) zgradil pri nas. Ni namreč dovolj samo graditi. Zgrajeno je treba tudi čuvati, nadzorovati, oskrbovati, čistiti in kaj vem, kako bi še lahko temu rekel. Samo če človek pride v skrbno negovano okolje, bo začutil potrebo, da se vede temu okolju primerno. Ta odnos je treba počasi vcepljati, pogljabljati, negovati z blagim pritiskom v obliki pogoste 48 Naš glas 7, 25. maj 19 navzočnosti »nadzora«, t.j. čistilnega osebja.... Vsekakor bi s tem dosegli gotovo več pa s prepričanjem, da je za packe dobro tudi tako, kot je, da je škoda truda, ko pa itak nihče ne pazi, kaj dela in kako se obnaša... Zanesljivo bi v začetku bil temeljito opazen enostranski napor v obliki rednega vestnega čiščenja vsaj najbolj ogroženih sanitarij (po potrebi tudi dvakrat dnevno!) in zagotavljanja zaloge mila, papirnatih brisač, košar za odpadke in njihovega praznjenja... Prepričan sem, da bi tudi naše državljane postopoma lahko navadili na red, četudi bi od njih terjali za tovrstno uslugo plačilo. Če bi bila usluga resnična, tudi denarja ne bi bilo nikomur škoda. Ravno tako sem prepričan, da v ta namen ne bi smelo biti škoda niti družbenih sredstev niti energije. Dokaz za to so čiste sanitarije tudi v javni rabi, ki so na voljo zaključenemu krogu ljudi, do katerih je dostop omejen in je morebitnega storilca kaj lahko izslediti . Tam je snaga zanesljivo izpričana. Skromno ponujam to sicer neime-nitno in nedelegatsko temo v premislek in za vsakdanjo rabo kot prispevek k veliki skupni akciji čiščenja odpadkov v našem okolju. To je akcija, zastavljena na ravni občine Krško, zato menim, da imamo možnost, da se je uspešno lotimo vsaj na najbolj kritičnih mestih in s politiko majhnih korakov. Če se namreč moja predvidevanja ne bodo uresničila (o možnem vplivu na ljudi s pozitivnim zgledom), potem tudi Jugosi, Španci, Turki, Italijani..., kise vozijopinemških cestah, niso isti ljudje, kot doma, v lastnih deželah. ika Strugarji: 1. Alojz Hočevar, Metalna TLK Krmelj 2. Beno Ulčnik, Metalna TOZD TGO Senovo 3. Darko Omerzu, TCP "Djuro Salaj" Krško Konstrukcijski ključavničarji: 1. Franc Pečnik, Metalna TLK Krmelj 2. Franc Groznik, Metalna TLK Krmelj 3. Jože 2nidaršič, SOP Krško Varilci MAG: 1. Josip Spiljak, IMV obrat KO Brežice _2. Brane Golob, Metalna TLK Krmelj 3. Franc Pleterskl, SOP Kško Varilci REO: 1. Ivan šeler, PPV Dobova 2. Stanko Jamnik, Metalna TLK Krmelj 3. Martin Herakovič, PPV Dobova Avtomehanikl Dlessel: 1. Martin Naglic, Transport Krško 2. Anton Ferenčak, Agroservls Brežice 3. Ivan Zupančič, Transport KrSko Veliko je tistih, ki so nas novinarji, po povratku iz Nemčije pobarali: »Pisal l mi pa lahko!« Torej vedite: ta Nemčija je čudna deiela. Dopoldne težko srečaš živo dušo na ulici. Le tu pa tam kak upokojenec, gospodinja. Delavci delajo tudi na prostemM ne da bi bilo kje opaziti kak nadzor. Čudaki! Res! Znamke so poštni monopol, pošte pa so odprte takrat, ko smo tudi mi bili na obhodih! Torej smo se morali zelo potruditi, da smo pred odhodom iz Nemčija nabavili znamke in nato še razglednice, kdor je pač vztrajal. Vašemu novinarju se to ni zdelo potrebno in zato nadomeščam malomarem odnos do vseh z razglednico, ki nam jo je ob računu podaril birt v prvem prenočišču. Torej: Lep pozdrav vem skupaj. Imamo se krasno, ker še ne vemo, kaj nas vse čaka in ker tudi ne slutimo, kako se lahko navežeš na tovariše v tednu dni in kako otožno je lahko slovo! 9. regijsko tekmovanje kovinarjev: Naši tekmovalci uspešni V soboto, 21. maja, je bilo v brežiški občini 9. regijsko tekmovanje kovinarjev, avtomehanikov in obratnih elektrikarjev, zaposlenih v posavskih občinah Brežice, Krško, Sevnica. Izmed 83 udeležencev jih je bilo polovica iz organizacij združenega dela občine Krško. Delovišča so dali na voljo Agroservis Brežice, Kovino-plast v Jesenicah na Dolenjskem, PPV Dobova in TRIMO Dobova, kjer je bil center tekmovalnega dogajanja (ocenjevalne komisije, računalniški center, organizacijski odbor in zaključno družabno srečanje). 2e v uvodu smo poudarili, da so krški tekmovalci bili uspešni. Njihovi rezultati so taki: Najbolje uvrščeni tekmovalci se bodo 16., 17. in 18. junija udeležili republiškega^ delovnega srečanja za Memorial Franca Leskoška Luke. To bo letos, tako kot tudi j zvezno srečanje najboljših kovinarjev Jugoslavije, v Mariboru. Obratni elektrikarjl: 1. Marl|a Povhe, SOP TOZD Oprema KrSko 2. Jože Zakiek, Metalna TOZD TGO Senovo 3. Jože Bohorič, SOP TOZD Oprema Avtomehanikl Otto: 1. Ivan Tomie, Kovlnoplait, Jesenice ni Dolenjskem 2. Jože Zlbart, Zittivaavto DE Krško 3. Dani BolkovIS, TRZ Bregana Plamenski varilci: I. Ivan Oštlr, TCP "Djuro Salaj" Krško 2. Franc Novak, IMV obrat kovinarske opreai Brežice 3. Ivan Zakšek, SOP Krško Varilci TIG: 1. Darko Jane, SOP TOZD Oprema Krško I 2. Milan Pelko, Metalna TLK Krmelj 3. Lojze Bizjak, SOP TOZD Oprema Krško J Rezkalcl: 1. Alojz Deržanič, TCP "Djuro Salaj" KriJ 2. Boris Hrušovar, Kovinarska Krško 3. Mirko Avsenak, SOP TOZD Oprema Krili