Po itn ino oločono v gotovini Leto LXXIII., št. 10 Januarja Cena Din 1.— LOVENS lznaia vsa* aan popoldne izvzemsi aedeije in praznike — inserati do SO petlt vrst a Din l. do 100 vrsi a Din l 50 oo ilK) 3c ^OO vrst « Din 3. večji mserati petit vrsta Din I — Popust po dogovoru inj»er»in* laveM posebej - »Slovenski Narod« veha mesečno v lugoMavlji Din 12— za inozemstvo Uln 25 - Rokopisi te ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljevs nl!ca Štev. 5 Telefon 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-20 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1 telefon st 65; podružnica uprave Kocenova ul 2. telefon st 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10 35L Balkan balkanskim narodom V Parizu opozarjajo na nevarnost, ki pareti balkanskim državam, če bodo računale na tujo pomoč — Bratski spor na Balkanu bi odprl vrata tujim imperializmom Pariz. 13 Jan e. Pariški »Ordre« posveča dva članka balkanskim vprašanicm V Člarrku »Balkan Balkancem«, pod katerim je podpisan Spectator govori o Dovecamu nevarnosti, ki grozi balkanskim narodom O .prašanju manjšin in revizionizma pravi med drugim: Balkansk: mir in podunavska solidarnost se ne bosta mogla organizirati na starih in solidnih podlagah, če se bodo še nadalje poveličevali znani problemi, ki imajo danes podrejeno vloeo Nif ni bolj zaželeno. k?kor da Rumunija reši vprašanje mani-#:n z Madžarsko in Bolcarijo, kar ni ne-nogoče, in to v liberalnem duhu Če bi balkanski narodi imeli mrnj zaščitnikov, bi bilo njihovo delo za rasrbi^tritev situacije in njihove solidarnosti veliko bolj cč nkovito. Njihova nesreča je. da so neki mrd njimi skoraj p. polnoma posrbili grenki nauk preteklosti in rta v svoji zunanji politiki računajo na pet-poro od zunai, dasi Z--"1 ta podpora naperjena proti njihovim lastnim interesom. Mi še nadalje miclimo. da balkanski narodi ne bedo dovolili, da se zapletejo v brucki spor. ki bi odprl vrata taj?m Imperializmom temveč da bodo storili v*e. da »e ustvari potrebna slona, ki Je ed*na nji- 1 hova rešitev. Stara deviza »Balkan balkanskim narodom« ostane zdai bol] kakor ^rei znak svobode in neodvisnosti za ■ode evropskega jugovzhoda. rr '• - • r r t o- r » rt*i) V 1 ; Hi r- -. ■ r ■ r. ' r ' j. * .-»a i /i .io * ** (~\ ", *P > r ~r:y t V t f 4 'l'*.' h i A t. o .11 \ Ristnitnska nota Madžarski London, 13- jan. e. Iz zanesl jiveg-a vira se Izve. da je rumnnrka vlada poslala madžarski vladi zahtevo, naj se definitivno odreče ozemlju, ki pa je nnmunij» anektirala let* 1919. Ta memorandum riimunskc vlsde je posledira nedavnega «f<;t;«nka Italijanskega Etntanfejni ministra z zunanjim martžar-.klm ministrom v Benetkah, kjer **e je. k« kor za tr j QJe j o v mart?:» r^klh krogih, razpravljalo o v*>raš-»njih Transilvanije in je bilo sklenjeno, da se to vpraša nje odgodi do konoo vojne. Rumunska obramba Bukarešta. 13. jan. z. Kakor poroča Timpul«. se motijo vsi oni. ki mislijo, da so rumun^ke meje nezavarovane V zadnjih mesecih so bile obmejne utrdbe znatno ra~S rjene. Zgrajena ie tako napram, sovjetski Rusiji kakor napram Madžarski pravcata ' Magir.otova črta 9 Številnimi utrdbam: in podzemskimi napravami, ki so docela varne pred sovražnim ognjem Tud: v Galacu in drugih .zpostavljenih kraj.h so zgraiene močno utriene postojanke Te dni so te postojanke preizkusili ? obstreljevanjem iz topov naitežjeea kalibra Pokazalo se ie. da so utrdbe odJične ter vame ored vsakim napadom Menemeisdzoglu V $3li|i Sofija. 13 lanuana. e. V tukajšnjih kro-Krogih pripisujejo velik p-^rnen obisku pomočnika turškega zunanjega ministra Me--.emendžoela. ki je pred^nočn^m prispe' naravnost iz Par za v ScTjo Njegov prihod so pričakovali že ob 16 Na turškem poslaništvu 1e bila pripravljena večerja, na katero so bili povabljeni ministrski predsednik dr Kjoseivanov. poslaniki Angine rranc je. Rumunije in Turčije, kakor tudi odpravnik poslov grškega poslan š'.va. Vlak je imel veliko zamudo in zaradi teea so povabljenci odšli na postajo, kjer so nekoliko pred polnočjo sprejeli Men^mendžo-gla Okro? polneči je bila v turškem poslaništvu večerja katere so se udeležili poles predstavnikov Angliie in Francije tudi zastopniki balkanskih držav Včerai ie dr Kjoseivanov priredil na čast Menemendžos;lu diplomatski obed pr katerem so bih navzoč; tudi poslanki Ju ^oslavije in Rumuniie ter odpravnik do->lov cr'keea poslaništva Včerai nt bilo iz-1ano nobeno službeno obvestilo o b vani* Menemendžosla v Sofiji niti e razgovorih ki jih ie imel z dr Kioseivanovom Sofija. 13 lan e /Bolgarska telegrafska agencija* Krah Boris 'e spreiel v avdienc generalnega tajnika turškera <*unaniec* min strstva Menemendžoela Včerai 1e ministrski predsednik dr Kiosetvanov vrn,' obisk turškemu poslaništvu Angleški poslanik v Sofiji je snoči priredi' n< čast Me aemeudžoglo *ve*aitn v**č***r*n s!ia bsrba na zapadu a le SnoSl so Štirje francoski lovci po kratki bitki nad fronto premagali dvanajst nemških bombnikov — Nemška eskadrila izgubila četrtino aparatov Parlx. 13 jan A.A Z nekega kraja na bojišču poročajo, da je bila anoči nad bojiščem velika letalska borba. Ko so Francozi opazili nemška letala, so •e dvignili takoj francoski love!. Dasl *o francoski letnici opazili, da imajo opravka s !>1csRcrschmitti 109, ki so oborcienl s topovi, so n.t\ '.'*!•.• temu sklenili izvršiti napad. Dve francoski letni! sta napadli najprej I prvo skupino 6 nemskiti letal. Borba se je vodila v višini 5 tlo 7 tisoč metrov in jr bils kratka. Po več zračnih akrobacijah I se je francoskih letalom posrečilo priti v ugoden položaj, ter je vsako sestrelilo po en nemški bombnik. Zadet pa je bil tudi bomhpik, v katerem je bil poveljnik eska drlle. Na bombniku se je po jal gost črni i dim. Takoj nato je druga skupina francoskih letal napadla drugo skupino nemških ie tal, ki se je pojavila v \2*ini 750 m. Borba se je končala v viši v.i 800 m. Eno nemške letalo znamke Mes^erschmitt je bilo »iestre-Ijeno. Nato je nemška eskadrila, ki je štela 12 letal in ki je v toku borbe izgubila četrtino aparatov opustila nadaljnjo borbo vsa štiri fmneoska letaka so se vrnila nepoškodovana t svoja c^risč*. Usoda interniranih čeških akademikov Berlin. 13 ian s (Associated Press) Ka kor poročaio iz Praee ie bilo doslei izmen 1200 čeških visoki Rilcev ki so bili svoi-čas Drepeliam v koncentracijska taborsča «rao okoli 100 izpuščenih Po vsei Nemčiii ie bila uvedena za 2i de ki sicer ne >meif služiti s voiski ob vezna delovna služba Samo v Berlinu ie onzadetih 20 000 Židov Pii Salli $2 pripravlja mm a bitka Jasno vreme je amogo&AO sovjetskim letalom številne bombne napade, ki pa niso povzročili velike šk-ade — Sovjeti razđe|nli iinsko radijsko postajo Lahti Helsinki. 13 Jan s (Reuter) VČeraJSnj- ja* o vreme nad južno Finsko ie omogočilo številne bombne napade sovjetskih le-tHi creuvsem stei b.li bombardirani mest; Abo in Hango Abo celo dvakrat Pri napadih na Abo je sodelovalo skupno okrog 3o sovjetskih letal Povzročena slcada ra vendarle ni velika Samo ena oseba je bila ranjena Tudi v Helsink h ie bil dan letalski alarm ko so se mestu bližale ?ovjet5ke letala Alarm ie tra:a! od 14.15 do 14.40 Naa mestom samim se sovietFka leta:a sp oh n:si^ pojavila pač pa so bombardira a neki otok v Finskem zalivu v bližini Helsir.kov Telefonska zveza Helsinkov z inorem-Btvona ie bila včerai dali časa prekinjena Naknadno se ie izvedelo, da je neka bomba s sovjetskega letala pretrgala te efon^ke žice na oro«; Proti večeru je bila škoda zopet popravi lena Precejšnjo škodo so povzročila sovjeti a letala i napadom na finsko radij ko postajo Lahti /e dalj i'asa je b la postaja c li sovjetskih bombnih napadov, ker so deMe sov jetem preglavice dobre propagandne oddaje, ki iih je oddajala postaja v ruščini Pri včerajšnjem napadu ie res neka bomba zadela dolgovalovno oddajno postajo Od včerai Dopoldne dalje ie sedaj dolgovalovna postaja Lahti (1F07 m) 'zven akcije Finci računajo da bodo popravila na postaji trajala več dni. Se popoldne ie nato začela na valu postaje Lahti oddaiati neka moskovska postaja oroaram v finščini Poziva'a ie fJn-sk} narud na upor Droti vladi v Helsinkih Helsinki 13 ian s (Excha-»ee Te'e-grraph> Včerajšnji dan ie potekel na finskih bojiščih razmeroma mirno Na Karelmki zemeljski ožini se opažajo nove koncentracije sovjetskih čet Več tisoč svežih čet je dospelo na bojišče Tudi pn Salli. kier so bili zadnje dni hudi boji ie zavladalo zat;šie Sovjetska voicka 'e začela 5edai uporabljati v vo;e-vanju finske metode, ki so se do^le.i tako dobro obnesle. Pojavljajo se sovjrtskl smučarski oddelki v belih oblekah In tudi vet sovjetski vojni material, tako topovi in tanki so belo maskirani, da so v snegu težje videti. Med Sallo in Pečengo so sovletske čete poskusile nov prodor z namenom, na od-režejo finske čete na daljniem severu Kolikor ie znano, so bili napadi odb:ti H>l«onkl 13 jan s 'Reuteri Tako FlneJ kakor tudi sovjeti zbirajo pri Sall- nova ojačenja, Cenijo, da ie sedaj štejejo so- vjetske čete na tem delu fronte okoli i■ IHH& mci. Zdi ?e. da bo v kratkem prišlo tu d«-nove večje bitke. Dosedanje finske Izgube London. 13 jan AA (Štefani) Finske poslaništvo v Londonu sporoča, da so finska izgube od začetka sovictskega napada dc 9. jsnuaria t i bile sled če. 234 m tvih 269 težko ranienih :n 210 lahko ramenih Sovjetski Uj2tsu!:i Helsinki. 13. ian s (Reuter) Danski novinarji poročajo da Finci oorabliajo so- vjetske ujetnike za dela v zaledju Uleti -sovjetski voiak: se lahko giblieio bre? stra >e Finci so jim dovolili vrn.tev v soviet-Dus?eidorf«, ki jo je pred ; tedni ob čilski obali zaplenila ang'elka kri-! žarka »Dispatch«. je z angleško posadko i na krovu dospela na Bermudsko otočje. Na Jamaici je bila ladja registrirana kot angleška ladja, ter nos* sedaj ime »Polland« po poveljniku angleške kri žarke, ki io je zajela. Iz netranfe politike BRATISLAVSKA UNIVERZITETNA PARADA Iz vseučilišltlti krogov nam pi V Bratislavi bo slovesno vsLuičen za rektorja univerze, ki se je fie pred letom imenovala po velikem Komenskcin, slovaški ministrski predsednik dr. V. Tuka. Tako prihaja na vodilno mesto univerz** izrazit politik in sieer politik tiste %-rste, o kateri bo nekoč zgodovina sodila drugače, v - ' ' . i... 5 * V Bratislavi se dobiv, zavedajo, kakšen smisel Srna Tukovo rckt<»rstvo, zato so skušali pripraviti za lnavguracijo velikopotezno kulturno parado, ki naj bi nekoliko zabrisala porazno dejstvo, da se je dr. Tuka povzpel tudi na najvišje mesto slovaško kulture. Razposlali so latinska povabila vsem evropskim univerzam, ki naj hI poslale k paradi svoje zastopnike. Koliko se jih bo odzvalo, se ni znano; baje je zagotovljena udeležba zastopnikov nr katerih nemških in sovj"tsl:r>rusk!h univerz. Beograjska univerza jo odklonila udeležbo pri tej irrarlto politični paradi, ki Ima % znanostjo in kulturo natančno toIJko skupnega, kakor dr. Tuka. D^Io. s katerim je dr. Tuka nekoč postal profesor pravne fakultete, je znanstveno zelo skromno; z Isto l>ra\ieo hi lahko stopilo na njegovo mest« -stotine drugih pravnikov. Toda na nniverr.l, člje prejšnji profesorji so bili večidel odstavljen! In nadomeščeni bodisi z začetniki, t>o a'k cp I S ,~ c ' rt«. # i I , '- '"•?".) j'. 'l 1 L(t ^ K L 1*4 • "A ' - ' t _ • • ^ KDA.I RODO RA95PTSANU SKlTP6CINSKE VOLITVE? Sedaj ko je vlada končno odobrila novi volilni zakon, se čuje iz krogov IISS v Zagrebu, da namerava vlada razpisati volitve v marcu, če bo to dovoljeval mednarodni položaj. V tem primeru bi bile volitve v Narodno skupščino razpisane V skrajšanem roku. Ta vest se zdi verjetna tudi z ozirom na to, ker so novi senatorji poleg brezplačnih železnlčarsklh vozovnic prejeli tudi že dnevnice za tekočI mesec Kakor je znano, se senat ne more sestati, dokler nI iz vol lena Narodna skupščina. V zvezi z novim volilnim zakonom pilo »Hrvatski dnevnik«: S hrvatske strani so zlasti zahteva razpifc volitev v hrvatski sabor, ki je bil skozi stoletja nosilec hrvatske narodne borbe. V volilnem zakonu za hrvatski sabor je prišla v se večji meti do izraza vsa širokogrudnost hrvatskega kmečkega pokreta, kl hoče zagotoviti sodelovanje v parlamentarnem delu vsem strankam, ki imajo zares pristaše v hrvatskem naroda. NA.TPREJ DRŽAVA, POTEM SELE BANOVINE! Sarajevska ».Jngoslovenska Pošta« prt-občuje naslednjo Izjavo predsednika krajevnega odbora demokratske stranke dr« V. Rurida: Osvobojenje In politično redlnfenje Je bilo, kakor ugotavlja Jovan Cvijlč, naclo» nalna misija Srbije. Noben posameznik nima pravice, da zapusti aH spremeni to misijo. Te pravice nima niti cela genereclja. Misija Jugoslavije je, da ohrani pridobljeno nacionalno In državno edinstvo Jugoslovanov In da ga razširi na Bolgare, kajti o tem Je glavni pogoj za svobodo Balkana* Zato mora biti ▼ politiki za slehernega Jugoslovenskega politika vodilno načelo: Najprej država, potem pa banovine ln vsa ostalo. LEP VZGLED »Srijemski Hrvat« plse: Mali In nam Hrvatom po vsem, pa tudi po usodi naj-sorodnejsl slovaški narod gradi svojo domovino kot samostojno državo. V tej gradnji In v svojem dolgoletnem boju kaže tolikšno stanovitnost, polet In enostavnost* da bi moral biti s svojimi uspehi sa vzgled. Stran 2 ^SLOVENSKI NAROD« sobota, 13. Januarja 1040. Angleška letala prelete vzaM® noč 3000 kilometrov Stalna patrolna služba angleških letal nad Hel-gclantfsklm zalivom — Nemci napadajo ladje, ki oskrbujejo svetilnike štev. 1l London. 13 ian. s. CReuter) Ob priliki iz- vdn šk:h poetov v noči od četrtka na De-tck so angleška izvidniška letaka preletela meita Hamburg. Bremen. Frankfurt, kakor tudi ruhrsko okrožje Angleška letala so zbrala več važnih Dodatkov. Iste noči so vršila anslaška letala zopet patrolno službo nad nemškimi hidroplan-skimi oporišči v Helgolandskem zalivu. Kad otokom Syltom so opaziii angleški bombn ki signalne luči. ki kanejo nemškim letalom pet v oporišče Angleška letala so vrgla šest bomb. nakar so luči takoj ugas-n.le. Nemško protiletalsko topništvo je stopilo takoj v akcijo in tudi žarometi so pričeli iskati angleška letala. Neki žaromet je sicer ujel neko angleško letalo, toda nobeno letalo ni bilo zadeto Vsa so se nepoškodovana vrn !a v svoja oporišča V angleških vojaških krogih mislijo, da je s stalnim! patrolnima poleti angiešk:h le+al nad Helgolanskim zalivom onemogočeno delovanje nemških letal, ki so ravno iz teh oporišč pr:hojala polagat mine na angleško obalo. Angleška letala opravljajo pri teh svojih poletih zelc težavno službo, sa* morajo v?ako poč preleteti tja in nazaj okrog 3000 km. skoro enako razdaljo, kakor od Anglije do Nove Fundlan-dije. London. 13. jan. s. (Reuter) Neka angleška ladja, ki oskrbuje svetilnike, je sinoči po radiu javila, da so jo napadli nemški bombniki. Prosila je za pomoč. Ni še znano, kaj se je z ladjo zgodilo. Z obale so opazili, kako so nemška letala napadla neko trgovinsko ladjo, ki ie odgovarjala s protiletalskimi topovi. Pri napadih nemšk h letal v Četrtek so bile potopljene skupno tri angleške ladje in sicer pnrnika Kevnes (1700 ton) in Pitvvine (i>U0 ton; ter neka ribiška ladja. Ko je tako društvena uprava ustvarila VSe pogoje za res uspešno delo lahko mirne vesti stopa v jubilejno leto z namero da. leto« razv je društvo on svoji desetletnic, tudi svoj ćlajiaki prapor, da lejac> leto tekom katerega bomo Imeli več prireditev — med drug-imi: jubilejno telovadno akademijo, prestavo na prostem, javni nastop a razvitjeim prr.pora ,tombolo in jeseni društveno razstavo. 2e danes oposar-za vso narodno javnost na ta za nas pc-membn'i jubilej s prošnjo, da se oizov" našemu pova.bilu k jubilejnim prireditvam in na ta nača-i pek^pre naša stremljenja. Zdravo! la v T V Berlinu pričakujejo, da napravi Turpiju kessec protlnemški propagandi v tisku Derlin. 13. jan. AA »Berliner Borsen Zeitung« se bavi s pisanjem carigrajskega lista »Tan». ki je poročal o nemški pomoči žrtvam potresa v Turčiji. »Tan« J3 naglosil. da morajo Turki kazati hvaležnost za to eesto, dasi služi pro-pa. and:. Nemška letala so pod zastavo Rdcčeca križa prispela na pomoč z raznimi medikamenti in drugimi sredstvi. Z bo-lest'o mislimo ob tej priliki na razliko, pravi i T;ui«. ki obstoja mrd letali Rdečega j križa in letali kljukastega križa, ki so bom- I bardirala poljska, mesta. Nemčija naj bi sama razmišljala o veliki razliki "Bcrliner Borsen Ze:tung« pravi v zvezi s tem: Kar piše »Tan« in z njim vreči mnogi drugi turški listi, je predrzno. Poveda1: moramo tem ljudem do bolje poznamo to igro. kakor soma Turčijo Pričakujemo, da napravi Turčija že enkrat konec taki kampanji gotovega tiska. 1 o pričakujemo tem prej. ker številni piroči v Carigrrdu ni=o Turki, temveč 2idi Ti ne morejo razumeti, da lahko vrši kdo dobra dela. ne da bi iskal pri tem koristi. Nemški odgovor na „franeos&e mirovne psgofe" Derlinsrcs list zatrftife, da zavezniki n« bodo razdrobili Nemčije, doklsr «c r&zd&obilo nemške vojske Berlin. 13. jan. AA. (DNU). >Berllner Borsen Zeitung« komentira v današnjem uvodniku članek, ki ga je objavila pariška >Reuve de deux Mondes«. Ta revija no-stavija sledeče mirovne pogoje Nemčiji: Ki premirja pred zasedbo Berlina. Nobenih pocrajanj. preden ne Izgine nacionalni socializem .in preden ne bodo izstreblieni njegovi voditelji živi in mrtvi. NI miru, preden se Poljski ne priključi zapadna Pruska, ki naj jo Nemci izpraznijo. Ni miru, preden se ne ustanovi posebna pokrajina me i Švico In Severnim morjem pod angles-ko-francosko upravo. Ni miru, preden ne bo Nemčija razdeljena na posebne države, ki bi vsaka zase sklepala o miru. >Berlincr Borsen Zeitung« pravi med drugim, da je pisanje te revije značilno za duhovno razpoloženje, ki ga podpirajo Angleži. Pariški politiki so v toku 18 minulih mesecev podlegli sugestijam mednarodnega židovstva, ki je dovolilo, da pride Francija v položaj, v katerem je danes. Pri tem pozabljajo, da vojna že precej dolgo traja in da Angleži in Francozi niso pokazali nobenih uspehov. Te vojne cilje so objavili ^amo zato. da bi v Franciji in Angliji ublažili utrujenost, ki se vedno bolj pojavlja. Zaradi tega skuhajo izzvati slabe nagone. Krvava fantazija v Londonu in Parizu bi želela razdrobiti Nemčijo, toda nemška armada je garancija nemške bodoči] sti in nemška vojska je gospodar položaja. Fređ delom Karle Erjavčeve Najbrž bodo tudi po tej razstavi „duhovi deljeni Ljubljana, 13 januarja Cede vrednotenja del Karle Bulovčeve, ki razstavlja v Jakopičevem paviljonu bodo verjetno tudi po tej razstav: »duhovi deljeni«. Vrednotenje v tem primeru je pać odvisno od stal:-"ca tistega, ki vrednoti, od ustvarjalne sposobnosti samega recenzenta pri čemer bo odločalo to. aii se mu bo posrečilo napraviti sintezo vseh kvalitet, ki jih lahko doživi vpričo del Karle Bulov-čeve. Za cstcta-psiholofja bo najbližje spoznanje, da portreti Karle Bulovčeve z nenavadno sugestivnost jo izražajo značaj portreti-rancev. Njen »Avtoportret« kaže skrajno, skoraj cinično odkritosrčnost. V risbah iz zagrebške dobe. ki so skoraj vse last gospe Severjeve, opazimo že idealistično noto. Tu zaslutimo vzpon, ki prevladuje v veliki kompoziciji »Dekle s papigami«, ki no svoji zamisli in izvedbi nekako zaključuje umetniško pot Karle Bulovčeve do I. 1931. V* skici za Cankarjev spomenik opazimo isto razvihranost, isti impulz in isto silovitost inspiracije. Za razvoj umetmee v nadaljnjih sedmih letih so značilni »Portret Iva Severjs«, portret »Petrčck« in »Virtuoz« nato pa »Dama s cigareto«, »Dekle z magnolijami« ter troje portretov iz I. 1937, to so »Milan Skrbin^ek«, »Gelč Jontez« in »Ivan Mrak«. V tej smeri portret »Jo3e Kranju« zaključuje razvoj in dovede do spoznanja, da umetniška osebnost Karle Bulovčeve terja imperativno velike m raz-sežne ploskve. Razstavljenih pa je se cela vrsts portretov v manjšem formatu, k' so kljub temu dobra dela, a imajo vsa monumentalnost za osnovo. Težnja po monumentalnosti je temeljna karakterna poteza umetniške osebnosti Karle Bulovčeve in zaradi tesa ji posebno uspejo portreti, pri katerih ji že predmet sam olaj:a monumentalno oblikovanje. Glede tega je jasna priča portret škofa dr. Rozmana. Razgibanost in krčevito obvladovanje tn-spirac' jske silovitosti dela umetnici na i več težav pri oblikovanju v plastiki, nemara se je umetnica posvetila risbam zaradi teea toda novejše plastike že kažcio tisto umirjenost in statičnost, ki je osnova sleherne dobre plastike. V tem pog'cdu je najbolj značilen kip Milana Skrhin^ka. Znač Ini in impresivni sta tudi glavi »Dekle z baretko« in »Glava umetnika«. V splo;nem vplivajo vsa razstavljena dela zelo sugestivno, razstava ie urejena zgled no. ni dvoma, da so to dela, ki pričajo o logičnem in svojskem razvoju Karle Bulovčeve tako v risbah kakor tudi v plastiki. Cfj 19 letnici Sskola LisiM]stna-Zg« Šiška Jubilejno leto se prične z občnim zborom v nedeljo 21. t. m. Ljubljana, 13 januarja Po vojni je pričelo z doseljevanjeni In zidanjem novih naselij rasti tudi prebivalstvo Zgornje Si&ke. rojstnega kraja pr-vepa slovenskega pesn ka Valentina, Vodnika. S.ima Zgornja S ška je že sama bila skozi desetletja napredna občina, pa ni čudo, da se je ie prej večkrat pojavljala želja po ustanovitvi Sokola, saj so mnogi občani bUi člani Sokola v S Skl ali v g t. Vidu. Toda šele leta 1928 je skupina doseljer. ■ h Sokolov pričela skupno z nekaterimi domačni resneje -n stvarneje razmišljati o mc&noeti ustanovitve Sokola, ki je zlasti vsied dograditve nove Sole imel možnost zbrati v svojih vrstah lepo Število mladine. Leta 1930 je končno prišlo do prvega sestanka na pobudo bratov Pohar-ca. Kocha. Crva In Pianičke Na sestanku v dvorani Nar. prosvet. društva Vodnik je bil zbran pripravljalni odbor, ki §:a je vodil br. P oh are. poznejši prvi društveni načelnik. Takoj je Izbrani prlnravijaln" odbor pričel s telovadbo, najprej na Carma-novem dvorišču, na tuc'i s pridobivanjem Čancv. Novembra 1930 pa Je bil ustanovni cfcčni zbor, na Katerem je prevzela vodstvo novega društva, ki je pr-čelo golih rok. nova od župe imenovana oprava z br. Crvom kot starostom na čelu. Za podsta-rosto je bil Izbran br. Kech, za prvega načelnika br. Poharc, za nač^lnlco pa s. Cer-netova. Pozami so se telovadni oddelki, ki so kmalu bili štev* mi. preselili v solo. kjer je društvo SeJe pričelo z rednim in re3 uspešnim rielom. kar je pokazal prvi društveni javni nastop v začetku ju!:ja 1931. ki je na njem nastopilo okrog 140 telova-dečih vseh iz vrst domačega društva brez tuje pomoči. Te£ka in ne ravno vedno s cvetkami post-ana Je bila pot mladega društva v življenje in b lo bi odveč navajati vse tegobe, pa tudi uspehe &»:a devet h let. toda ugotoviti smemo, da je sokolsko seme pa-olo na rodovitna tla, da so bratje, ki so vodili društvo skozi ta leta. storil: vse. da društ\T.i omogočijo obstanek In napredek. In delo je rodilo uspehe. V devetih letih svojega obstoja si druStvo ni le nabavilo f koro vsesa p^trebnerra telovadnega orodja temveč si je ustanovilo lepo uapevnjooo knjižnico lutkovni oder, kupilo stavbSče. kjer srf 1e uredilo !e«po in prostrano lotno telo-vad'š^če !n končno Je lani otvorilo tu-i svoj lastni dom. Ljubljana, 13. jan. Izgubili smo moža. kakršni so med nami zelo redki; bil je mož v pravem pomenu besede — po svojem značaju in delu. V naši kulturni zgodovini bo njegovo ime zapisano vedno kot ime organizatorja slovenskega sodstva v samostojni državi in kot odi čnega pravnika. Ur. Oton Papež je umrl v starosti 72 let. Vse njegovo življenje je bilo bogato, izpolnjeno s plodovitim delom. Največ je zasluge si je pa pridobil kot prvi predsednik ljubljanskega deželnega sodišča v Jugoslaviji. Bili smo srečni, da je na to važno mesto prišel prav on kot izredno sposoben jurist in vedno odločen narodnjak. Svojega nacionalnega prepričanja ni skrival že v Avstriji in se je odločno zavzemal za slovenske pravice že, ko je bil marsikdo drugi zvest sluga Avstrije. Zr.to je pa bil tudi največji nasprotnik tistih, ki so bili zastopniki nemštva na našem sodišču. Ob vsaki priliki se je zavzemal odločno za slovenske interese in ni nikdar klonil pred nasprotniki. Kot predsednik deželne??, sodišča si *e priboril najve^ie zasluge kot organizator slovenskega sodstva po prevratu Ti^di v tem pogledu so se izkazale njegove odlične sposobnosti. Tudi noša pravno znpnost ie mnogo izgubila s smr+jo dr. Papeža. Ze v Avstriji je dr. Papež slovel med juristi kot odličen civilist. S svojim plemenitim in odločnim znnčn-jem si je pridobil nrmr^o zvestih pri jato1 }ev. Pil je zelo dober šef svojemu urad-r.IČ.'vu, ki ga je izredno cenilo in spoštovalo ter obžalovalo, ko je 1. 1925 zapustil s'-cje mesto na sodišču. Posvetil se je advokaturi. Sodeloval je z dr. Kobalom do konca leta 1935. Za niim žalnieio globoko notrtl n|p«?nvi š'evi'ni prijatelji ter znanci in zlasti n;e-.eovi svojci. Podili "=o se mu ?H?ri*» otroci, ki lih je vse vzgojil značajne kakršen ^° bil som Prvi sin je kapitan fregate, drugi pa podravnateTj podietja »Jugosl. tovarne gumija v Kranju«. Fina hčer je poročena z magistrom farmacije v Ormožu, druga pa z dr. Lilekom. V rwn^d-^*x ?\ r>v> n. ho v fra^^išVa^ 'ki cerkvi maša zadušnica za blagim pokojnikom, pogreb ho pa jutri oh 15. izpred mrtvašnice na Vidovdonski cesti. pokojniku ho ohraojpn ;*--*nn sprrmn. — Svojcem naše iskreno sežalje! hitro izginil, ko je poprej aktovko z denarjem najbrž stisnil pod suknjo. Iz opuščene opekarne na Viču, ki je Ust stavbniki Roberta Smieioirtkega, je bilo te Jni ukradenih nad 20 Železnih plošč iz li--^ga železa. Plošče so uporabljive za kuri-če pri pečeh. Poleg železja je tat odpeljal :«di samokoinico, zn:tk. da m bil od daleč, ato ga išče policija v bližini opekarne. Rudolf Cerkvenik je prijavi!, da mu je tat odnesel 12 hiše na Zaloški cesti kratek ■Irn zimski suknjič, vreden 3(HI din. V tramvaju na krožn: progi od Mestnega doma do Pošte se je iepar lotil dr. Franca T. in mu ukradel iz žepa usnjato listnico, v kateri je iniel 3lK) din in legitimacijo. latovom pride vse prav, tudi otroške sani e. rako je France Peterne; prijavil, da so mu bile ukradene 110 d;n vredne dvose-ilcvne sanke iz veže v Cankarjevi ulici 7. Na liarju je bilo prijavljenih te dni več tatvin kokoši, ki so jih tatovi ukradli raznim posestnikom. Oni dan pa se je splazil prijatelj kokošje pečenke tudi v kokoš-nja; šolskega upravite!ia na Barju in mu ukradel pet kokoši, vrednih 150 din. Našs gledališče D i: A .M A Začetek or 20 uri Sobota, 13. januarja: Profesor Klepec. Premiera. Premierski abonma. Krstna predstava Nedelja, 14. jar:nrja: ob 15. uri: Kozarec vode. Izven. ...i:\ine cene. Ob 20 uri: Kupčija s smrtjo. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 15. januarja: številka 72. Red A Torek. 16. januarja: zaprto Sreda, 17. januarja: Antigona. Red Sreda ★ Drevi bo v drami zanimiv gledališki dogodek: krstna predstava izvirne slovenske komedije v treh dejanjih drja Ferda Kozaka: »Profesor Klepec«, z Gregorinom v naslovni vlogi. Cesarjem kot njegovim soigralcem, Nablocko v glavni ženski vlogi, Simčičevo, Levarjevo In Severjem. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. Lahkotna, ljubezniva, s fino komiko prežeta igra pokaže marsikatero značilno slovensko potezo. V besedilu post^č^no zadeto okolje (ljubljansko predm tje vil), decentno in prav zaradi tega življenjsko podane osebe ln potek dejanja ustvarjajo igro s toplim, prijetnim, tu In tam nekoliko napetim ozračjem, ki gledalca pritegne, Občinstvo opozarjamo na to zanimivo premiere. OPEK A Začetek ob 20 url Sobota, 13 januarja: Traviata. Gostovanje Zkite Gjungjenac in Aniona Derniote. Izven :: Lelja, 14 januarja: ob 15. uri: Pri belem konjiCku. Izven Znižane cene. Ob 20 uri: Frasouita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac Ponedeljek. 15 ianuarja: zaprto Torek, 16. januarja: zaprto (generalka) Sreda. 17. januarja: Rusalka. Premiera. Premierski abonma * Za noo^f-nji nastop Antona Dormote In Zlate Gjongjenac v Verdijevi »Traviati« vlada med občinstvom tako zanimanje, d-i je predstava že od včeraj popolnoma razprodana. Poleg obeh odličrth gostov bodo v posameznih partijah peli: Janko. Lupša, španova, Ramšakova, Rus. Dolničar, Jelni-kar in Perko. Diii^ent in režiser: Niko š=tritof. S fiitu&fiega pfatna — Kino Mstictt! lr vrtincu strasti Snov tc0a poljskega filma je romantična, za marsikaterega ljubitelia fiimov. k; ga vzgajajo moderni ameriški hi francoski filmi, celo preveč romantična in tud' nesodobna. Scenarij je narejen po noveli Helene Mn;-szek. Take storije smo čitali pred desetlct ji v ljudskih romanih, ki jih literarna kritika ni moqla uvrstiti med umetnine. Lep knez se zaljubi v lepo varovanko bruti'nc-ga skrbnika, ki je sam zaljubljen v lek'e ter postane zaradi teea z'očinec N'ajame I morilca, ki na lovu ustreli kneza preden se polasti tudi dekleta pa pndeio oružn ki in ga odvedejo v zapor. V filmu je n^'no razburljivih in 2anVn\ih prizorov Glede režije je reči da v zasnovi m štaba Nekateri prizori so mojstrski, oblikovani dovršeno in svojevrstno s številnim' naravnost genialnimi detajli Posebno noto daieio filmu krasni posnetki v prirodi. Ako bi režiser film otrebil in očistd. b- bilo ~oŽ!ser sko delo v vsakem pogledu na vi^in-. V mislih imamo predvsem temp-. re/ije. k- ie v več prizorih razvlečen Glede i£re pa je film vseskozi na žsvtdlj'vi v;<:ni. c'avn; igra7ci ustvarijo odlične psiho'oško dognane tipe. — Iz »slieifj&e kronike Liu^'jana, 13. ianuaria Tz ateVieja mojstra Jakop:ča na Miriu je ze meseca avgnstfl lam zmanika'o sest n i2- { gov;h umetniških s!'k. vrednih nn;i rrH10 j din. Slike so pile »delane na platnu in so predstavljale različne motive. Lastnik ie tatvino seveda takoj prijavil poTiciji. ki jc potrudila, da izsledi tatove, vendar ie takrat vsak uspeh izostal Preiskava je bila uvedena v razne «mcri, tatovi pa so < ostau neznani in so slike brez sledu Izrinile Sele čez več mesecev se ie zvedelo. o*a so bile Jakopičeve slike ponujane naprrvdaj v Zagrebu in pri nas ponekod na deželi. Takrat so bili krimina'm organi tatovom že blizu za petami, a 50 se potem <=r*ct skrili Sl*!c sedaj so bili po naključju izsledeni in tudi Že aretirani. Prizadeti so -11 r i m'a-di ziikovc;. ki so sku'al; napraviti iz tatvine umetniških s?:k dobro kupč:io. vendar so se urezali. Dandanes je težko c^-aviti umetnico sliko v denar celo umetniku samemu, kaj ?ele tatu. ki mora s1;ko proda-jati skrivaj Med are-TirAnc' ie tud: neki M., k' je bil pri mojstru Jakopiču dalje časa usTu/b~n kot nekak sluga. V Do'arjevi traf:ki na Tvršcvi c^sti ie bila te dni ukradena usniata aktovka v kateri ie bi a kuverta na na?.'ov »Alpeko« in 3S00 d:n V aktovki je b^lo polec denarja tudi nekaj tovorn b listov ter neka i drverh panirjev. Aktovka 7 denarjem ie bi'a 'nst šofena Rafaela M^ho-rčča iz Lesc na Gorenjskem, ki jo je tam spravil Kot tat prihaja v po'tev okrog 301etni neznanec, ki je ob času tatvine pn:e1 v trafiko in kupil tamkaj nekaj cigaret. Sumljivi moški je t Z Jesenic — Jugoslavenski Aero-khib »Naša krila« na Jesenicah je eden najbolj delovnih jadralnih klubov v državi. Naši vrl. piloti bo.Io letos smotrno uredili letaiižče in hangar v PcljCah, ter opremili svojo novo delavnico na Jesenicah itd Da se za te velike in prepotiebne naprave preskrbi sredstva, bo drevi (v soboto) pr redi. v vseh prostoiih Sokolskega doma letalski pies, na katerega vabimo vse ki žele prebiti nekaj prijetnih in veselih ur v njihovi sredi. Š A H BRZOTURMR ZA PitVENSTVO LJl r.T J \.\E V četrtek so se člani obeh vol'lnir» Šahovskih klubov v Ljubljani: Ljubljanskega in Centralnega pomerili v hitri :gn. Na turnirju je tokia.t nastopno le 10 graJcev. Zmagal je sigurno Jože šorh s pohlrugo toč3\o naskoka. Dosogel je S cočk fiz 9 dosegljivih). Drugo mesto je zavzel Mlinar s 6 n pol. tretje in četrto GabrovSek. Po-iir 6. V. in VI. PreinfaJk. Sikoek 5. VII in VITI. Poljansek. Puc 3 in pol, IX. Ani-gler 1 n pel X. Cotal 0. N"a brasoturnirju Centralnega šahovskega kluba sta sč delila prv-o ln drugo mesto Puc in šorli s 5 *n pol točkami, ti Furla-ni 5. IV. Berčič 3 in poi, V. in VI. Kumelj, Germek 3, č e 1 2. Habič pol. Istočasno &a gralci 2. in 3. razreda Lrra-li spi oni bra tunrr z naslednjim rezultatom: I. Arrigler 6, TI. Kavečič 5 m pol, HI. 5?enčar 5, IV prof. Csop 4 ln pol. Mornar 3, prof Osterc 2 in pol, Laufer 1, Ma-rtndeb pol. 21vll3-il trg Ljubljana, 13. ianuarja Prodaia živil na prostem ie bila danes zelo skrčena zarad; hudega mraza. Največje so težave s prodajo zelenjave na prostem; zelenjava je najbolj občutljiva za mraz. G spodinje je zaradi tega zadnje čase tudi ne upajo mnogo kupovati na tr-au. ker se boje, da jim bo pomrzni'a med potjo domov, četudi bi kupiie nepomrz-njeno. Nekoliko boli se pa gospodinje zalagajo s povrtnino v zaprtih proda jalnih prostorih. Zdaj je cena uvožene zelenjave najvišja in se nam večje podražitve ni treba bati Domači radič je najlepši po 16 din kg, goriški je pa po 18 do 20 dl-.n. Motovileč prodajajo po 16 din kg. špinačo po 20 in zimsko endivijo po 10 din. Prč neča, da je kljub tako ostremu mrazu še vedro naprodaj na trgu mnogo ja- ! b ;'V. Ne prodajajo j;h pa kmetice, temveč stalne p~od. ialke. ki kupujejo sadje od kmetov. Z laj mora b;ti sadie na trgu dobro pokrito, da nc zmrzne Naprodaj je se leno b'ago ter se še vedno pozna, da ie bila sadna letna ci bra. Precej lepa zimska ja-boka so po 5 din kg. Precej živahno je bilo danes pri mesar-:ih. Kohzum mera zai., vojno-državmm objektom, sk:a 1196 na in zg/adbam, a ne upoštevajo pozivov vojaške str?.2.2. To vodi mnogokrat do nosroc-nlh slučajev, ker so bodisi prešli, ali poziv, bodisi skuhali pobegu ti. Da se izogne vsakdo lastni nevarnosti in da se prepre-ČLJo, oziroma omejijo številne nesreče, pa opozarja županstvo vrakogar, naj upošteva to opozorilo in naj se po njem ravna- »8L4JVENSHI NArtOf>< Stran S Da bi se obnovil avtomobilski promet ▼ Sloveniji, pojdejo jutri zastopniki organizacij v Beograd Ljubljana. 13. januarja Pred tedni smo poročali o sestanku gospodarskih organizacij, sklicanem pod okriljem Avtomobilskega kluba v Ljubljani; na tem sestanku so zastopniki organizacij in ustanov iskali rešitev, kako bi bilo treba odpraviti vsemu gospodarstvu in državi škodljivo omejitev porabe tekočih gonv. Vsi so soglašali, da je naredba, izdana 18. decembra zelo škodljiva in da so z njo dosegli česar nedvomno niso nameravali. Na sestanku je bila sprejeta resolucija, ki sme jo objavili Razen tega pa je bil sestavljen izmed prisotnih zastopnikov akcij-sk odbor z nalogo, da posreduje na pn-stomh mestih, naj bi razveljavili škodljivo naredbo Določeno je bilo predvsem, naj akcijski odbor izdela še več resolucij za >>samezna pristojna mesta, tako da naslove posebno resolucijo na bana. drugačno na vojnega ministra — ter v nji razlože, kako je omejitev avtomobilskega prometa škodljiva za narodno obrambo — na finančnega ministra, da ga opozore, kakšno škodo trpi država zaradi omentve motornega prometa, in na ministra za soc.alno politiko, ki mora biti tudi poučen da bo zelo narasla nezaposlenost med šoferji, mehaniki trgovskimi potniki, pomočniki itd. Predsednik odbora je 1 Sabec kot zastopnik Avtomobilskega kluba. Člani odbora so: D. Gorjup, zastcpmk Zveze indu-stnjcev, dr J Koce. zastopnik Zbornice za TOl. V. Lazmk. zastopnik prodajalcev bencina na drobno. A. Lovše. zastopnik trgovcev z motornimi vozili, Krek zastopnik trgovsk'h potnikov dr. Žižek, zastopnik Zveze z tujski prmet. A. Guštm. zastopnik Združenja avtoprevozmkov in J. Biri-m-ša. tajnik Avtomobilskega kluba. Odbor se je takoj lotil marljivo de'a in je imel doslej dve seji Sestavil je spomenico naslovljeno na bana in mu jo pred dnevi korporativno izročil. Akcijski odbor odpotuje jutri zvečer korporativno v Beograd. Njegovi člani se bodo oglasili v vseh pristojnih ministrstvih, da bi dosegli pametnejšo omejitev motornega prometa, če že brez nje ne gre Ugotovitve v spomenici, naslovljeni na bana. jasno kažejo, kako silno škodljiva je omejitev prometa po naredbi iz 18. decembra: V Sloveniji je nad četrtino motornih vozil v državi, čeprav teritorij dravske banovine obsega samo trmajstino državnega ozemlja. Po naredbi je promet z motornimi vozili v medkrajevnem prometu prepovedan do 15 km od železniške proge, kar pomeni praktično skoraj popolno ustavitev avtomobilskega prometa, saj je pri nas le malo krajev, ki bi ne bili ob železnici ali. ki bi bili oddaljeni manj kakor 15 km od postai. Da se je pri nas motorni promet razvil boli kakor v drugih pokrajinah države kljub tako gosti železni:ki mreži, je dokaz njegove eksistenčne sposobnosti in potrebe za slovensko gospodarstvo. Skupna vrednost motornih vozil brez avtobusov zna^a v Sloveniji 200 milijonov din: investicijska vrednost obratov, ki so odvisni od motornega prometa. zna«a okrog 38 mi'iionov din skunai torej 2.38 milijonov Za nakup 8.500.000 litrov bencina, kolikor ga približno porabi Slovenija na leto za motorni promet, bi morala država izdati le 9 milijonov din. To se pravi, da si mora Narodna banka nabaviti za 150.000 dolar iev deviz za nakup bencina. Pri tej porabi bencina pa država zasluži na leto 52 milijonov din, in sicer na tro-'arim okrog M) milijonov, in na carin:, davščinah in taksah 22 milijonov. Država trpi torej mnogo večjo izgubo kakor ima koristi zaradi manjše porabe tekočih goriv. Toda ta izguba je še mnogo večia. če upoštevamo tudi dohodke samega motornega prometa: promet pri trgovinah z motornimi vozili in potrebščinami znaša v Sloveniji na leto 65 milijonov din: z usta vitvijo motornega prometa je pa ta znesek izgubljen; pri mehaničnih delavnicah, garažah itd. znaša promet na leto 30 milijonov din: pri prodaji bencina nafte, olja in pnevmatik 35 milijonov din. skupno torej 135 milijonov din. K. temu je treba še prišteti 85 milijonov din izgubljenega prometa tovornih avtomobilov. Plače osebja, zaposlenega v zvezi z motornim prometom, znašajo na leto 27 milijonov din. Zaposlenih ie 1155 uslužbencev pri 219 podjetjih; prizadetih je okrog 800 šoferjev. 150 trgovskih potnikov in 200 avtomobilskih prevoznikov. Neposredno prizadetih je torej 2300 ljudi. Z družinami zdaj brez zaslužka. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so vred je prizadetih nad 6000 ljudi, ki so že mnogi revnejši ljudje še dolžni za motorna vozila nad 30 milijonov din; pri sedanjih razmerah ni nobenega izgleda na izboljšanje, zato ne bodo mogli plačati zapadlih obrokov in bodo izgubili še to. kar so si z velikim trudom prislužili Ce upoštevamo vse tiste, ki so posredno ali neposredno prizadeti v obrti in trgovini v Sloveniji zaradi ustavitve motornega prometa, sprevidimo. da ?e naredba prizadela 60.000 ljudi. Ti ljudje bodo ostali brez zaslužka in bodo v veliki meri odvisni od javnih podpor. Niso prizadeti le trgovci z motornimi vozili s približno 300 uslužbenci, temveč tudi specialne mehanične delavmee. avtoličarji. avtotapetniki. mehaniki, podjetja za izdelovanje karoserij. prevozniki, galvanizerji. prodajalci bencina šoferji ter sploh vsa industrijska in obrtna podjetja, ki so popol noma odvisna od prometa z motornimi vozili. To je le neposredna škoda ki jo trpi na >e gospodarstvo zaradi omejitve prometa z motornimi vozili, ni pa upoštevana še ško da. ki io bo Slovenija trpela zaradi zmanjšanega tujskega prometa — Vse to zgolj zaradi tistih 150.000 dolarjev devizi a + Ljudje na zatožni klopi Kdor vdre v tuje stanovanje ali v tujo hišo zoper voljo stanovalca, se kaznuje z zaporom Ljubljana, 12 januarja Časi so taki. da mora obveljati za vsako ceno narodna in državna disciplina. Bolj kakor kdaj prej se morajo danes izpolnjevati zakoni in bolj kakor kdaj prci je treba izpolnjevati dolžnosti, ki jih ima državljan do svoje države Že nekajkrat smo opozorili na podta'no propagando, ki jo nekateri opravljajo prav preračunano po navodilih tujih agentov, nekateri pa se znašajo nad obstoječimi zakoni, ker jim gre kaj narobe in delajo druge krive za vse težave, ki jih morajo zaradi svoje lahkomiselnosti prena'ati. Več takih defetistov je bilo že obsojenih. Naše ljudstvo ima v bistvu zdrave instinkte in je takoj spozna k> razdiralno delo takih ljudi ter je storilo svojo dolžnost, ko je opozorilo oblasti na početje teh ljudi. V zadnjem času na je bilo na okrožnem sodišču v Ljub'jani nekaj razprav, ki kažejo da so se narodu in državi nevarni elementi posvetili propagandi med ljudmi, ki so poklicani na orožne vaje. Nekateri najbrže ne vedo. da se pregrešijo proti para 2rafom kazenskega zakonika, če nagovarja-jo druge, naj ne store svoie državljanske in voja'ke dolžnosti. Morda so med njimi tudi taki. ki brez zlega namena izgovorijo defetistiene besede in nas\ete, nekateri se pa prav d< bro zavedajo, kaj bi radi 6 takim početjem dosegli, ker so naravnost v službi temnih elementov ali pa so iz katerega koli razloga podlegli temnim vplivom n se nehote postavili v službo naši državi in na-emu narodu sovražnih ljudi. Kazenski zakonik določa primerne kazni za kazniva dejanja zoper obstoj države in njeno jstavno ureditev Potrebno je opozoriti zlasti na §119 k. z., ki določa, da se kaznuje z zaporom, kdor uporabi z namero, da b- sebe ali drugega oprostil stalno ali za asno izvrševanja vojaške obveznosti, proti pristojnemu ob'astvu taka sredstva, ki utegnejo preslepiti to ob'astvo v tej smeri. Drugi odstavek tega paragrafa pa določa, da se kaznuje z zaporom, kdor odvrača koga ki je zavezan služiti v vojski od službe v vojski, ali mu pomaga, da se izogne siužbi v vojski. Neki Vinko iMalen?ek j*e bil zaposlen nekje v Avstriji, ko je dobi' poziv, naj se določenega dne javi pri pristojni vojaški oblasti, ker je pozvan na orožne vaje. Ma-.enšek je odpotoval v Jugoslavijo in se je javil kakor mu je bilo ukazano, toda slu čajno so našli pri njem pismo, ki mu ga je poslal tovarniški delavec Franc P. zaposlen v tovarni na Javorniku. V tem pismu je bilo nekaj nasvetov, po katerih naj se Malen:ek ravna, da mu ne bo treba na orožne vaje v Jugoslavijo. Napisano je bilo med drugim, da se Malemck lahko skli-cuje na mednarodne pogodbe, da mu ne bo treba nazaj v Jugoslavijo. V teku pre iskave so dognali, da je P. pisal pismo na prigovarjanje Filipine P. iz Slovenskega Ja-vornika. Franc in Filipina sta se mora'a za radi tega pisma zagovarjati pred sodniki Franc je priznal, da je pismo pisal in da je pridejal v svoje pismo drugo pismo, ki ga je pisala Filipina za Malenška V svojem zagovoru je Filipina trdi'a. da ni imela namena odvrniti Malenška od tega. da bi prišel v Jugoslavijo, želela pa si je. da bi Malervek ostal v Nemčiji, kamor ie Filipina tudi želela odpotovati. Sumljivo je bilo to. da pismo ni bilo oddano v Jugoslaviji, temveč na neki pošti v Nemčiji, kar je kazalo na to. da se je od-pošiliatelj zavedal, da dela nekaj kaznive ^a. Ma1en;ek je kljub temu odpotoval v Jugos'avijo in se je prijavil vojaški ob'asfi ki ga je pokMca'a na orožno vajo. Sodeče je razsodilo, da je Filipina kriva prestopka po §119 k. z. Prisodili so ji. upo-tevaioč nekatere olajšilne okolnosti, pogojno denar no kazen. KDOR VDRF V TIME STA NOVA N TE Koprski pomoćnik StanisUv T. iz Bab-jega polja je pozabil, da je kaznovan, kdor vdre v tuje stanovanje zoper voljo upravičene osebe ali se na zahtevo upravičene osebe ne umakne iz stanovanja. Za take delikte je določena kazen do ene<«a leta za pora ali denarna kazen do 10.000 din. Stanis'av T ima neke razprtije z Jane zom Ožboltom. V novembru nekoč je T hotel obračunati z Ožboltom v hi^i. a bis na vrata so bila zaklenjena. V hudi jezi je T. razmajal zaklenjena vrata razbijal s kamnom po niih in izbil polnilno ploščo v vrat'h. Svoji ženi Alojziji in njenim so rodnikom pa jc grozil s smrtjo. Obtoženec je povedal, zakaj ie bil »ezen na Ožbolta in je priznal, da je hotel vdre ti v njegovo hišo ter da je razdejal hKna vrata, zanikal pa je ,da bi grozil ženi in njenim sorodnikom s smrtjo. G]ede grožnje je bil oproščen, glede nasilstva pri Ož-boltovih pa so mu sodniki prisodili globo 300 din. in sicer pogojno za leto dni ker ie upati, da se bo razburjivi mož poboljšal Vedno hujša zima pritiska Velike zamude vlakov — Led na Savi porušil pontonski most — V Argentini pa ljudje umirajo od vročine Ljubljana. 13. januarja Včeraj je kazalo, da bo mraz popust 1. Visoko v zraku je že pritiskal jug, nebo se je nekoliko pooblačilo in oblaki so kazali na južno vreme. Proti večeru je pa zopet pritisnil mraz. ponekod še hujši kakor je bil doslej. Davi je nas zopet prav pošteno zeblo. Mraz je kar grizel kožo. K sreč se je polegla burja, sicer bi bil mrnz še občutnejši. V tej zimi nam je upanle. da bo mraz popustil ter da bo postalo južno, splavalo tort že večkrat po vodi. Davi je znašala temperatura v Ljubljani (na Kongresnem trgu) —15 4 na letališču pa celo —21.5. Najbolj mrzlo je pa bilo v Mariboru, ln sicer celo —22 C! V Mariboru so dosegli rekord. V Beogradu je znašala temperatura —13. v Zagrebu —12 ln v Sarajevu —15. Mraz zelo ovira železniški promet, vendar ne toliko na področju ljubljanske direkcije kakor v drugih pokrajinah države. V našem lokalnem železniškem prometu vlaki vozijo skoraj brez zamud. Tako prihajajo brez večjih zamud tudi vlaki iz Nemčije. Z rednimi zamudam prihaja beograjski dopoldanski brzo vlak. ki Je ime! danes 100 minut zamude v Ljubljani Rekordno z* mudo je p« imel orient-oclo 250 minut. Ne zebe pa samo nas. še bolj zmrzujejo ljudje po drugih kraj h naše države, zlasti v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je kosava sicer nekoliko popustila, mraz je pa še bolj pritisnil. Toplomer je kazal —15. Na periferiji je kosava zametla več hiš. tako da so se ljudje komaj reš.li iz njih. Po Savi plavalo debe'e plošče ledu. Včeraj ponoči je led porušil pri Bosanski Gradiški velik pontonski most čez Savo Zato se je ustavil ves promet in pomagati s morajo s čolni Na Savi se nabira čedalje več ledu. pokritega s srežem. Letošnia zima močno spominja na ono 1. 1928-29. Tudi takrat je Sava zamrznila, da so se nakupičile v strugi cele gore ledu Takrat so morali led min rati ker je bil debel nad 25 cm. Vse kaže, da letos ne bo nič boljše. Iz Siska poročajo, da pritiska tudi po vsej Posavini strupen mraz. Kolpa je že več dni zamrznjena. Kaj takega že od zime 1929. ne pomnijo ko so morali led na Kolpi minirat. Tudi zdaj bo treba to storiti, ker je ves promet zastal. Po mnosdh krajih padajo od silnega mraza ptice Celo v severni Dalmaciji je pritisni hud mraz. V ftiben'ku so imeli včeraj —10 C. ▼ okotici mesta pa celo —20. Telefonske svese ao od četrtka prekinjene in tudi vlak1 iz Zagreba niso prispeli Iz Šibenik? tudi ne vozijo vlaki. Parnik »Ljubljana«, ki bi bil moral prispeti iz Sušaka včeraj zjutraj je izostal. V severni Dalmaciji pr manjkuje ljudem hrane. V Splitu je divjalo v četrtek in včeraj silno neurje s snežnim metežem. Skoraj ves pomorski promet je ustavljen. V Splitu je zapadlo do 25 cm snega, ki pa je začel kmalu kopneti, tako da so imeli po mestu že v četi tek zvečer brozgo. Avtobusni promet z Bosno je tudi zastal. V Split pr hajajo le redki patniki. Nekaj časa je bila prekinjena tudi telefonska zveza z Zagrebom. Včeraj je v Splitu ves dan snežilo in električna ©:ntrala je prenehala obratovati, da je ostalo mesto snoči v temi. Pri Beogradu hodijo ljudje peš čez Savo. Led je dovolj močan, da 5*e ne udira pod nj:mi. Vzdrži celo večje tovor**. O izredno hudi zimi piih^jajo poročila tud; iz Južne Srbije kjer so z velikimi zameti zatrpano vse glavn^ železniške proge. V četrtek je b'lo Skopi je odrezano od drugih krajev. Vlaki iz Nišo so mogli voziti le po zaslugi neumornih železničarjev in vojakov, ki so čistil: progo. Proga preko Kosova je zatrpana s snegom. Avtoousni promet na cesti Skoplje—Tetovo—Gost var— Ohrid še vedno počiva. V najjužnejših delih iržave okrog Gjcvgjelije pritiska strupen mraz. Na plan:ni Kožuhu je zapadlo nad en meter snega in še vedno sneži. Mednarodni brzovlak Par z—Atene je prispel v Gjevgjelijo šele v četrtek popoldne oknx: 14.. namesto v sredo zvečer ob 20. Tu t: Irugi vlaki vozijo z velikimi zamudami. Na Cetinju je zr padlo 1.50 m snoga. Vso prometne zveze s Kotorom so pretrgane, ponekod je zapadle snega celo 2 m. v Rogatcu je zapadlo tudi poldi-ug meter snega. Vse ceste in pota so tako zatrpane s snegom, da je kraj skoraj povsem odrezan od sveta. Knjaže^ac ie b 1 dva dni odrezan od dragih krajev. Vlaki so tičali v snegu ;elih 24 ur. Ko Čitamo ta poročila in ko tudi sami občutimo strupen mraz. se sliši tembolj čudno da pa judje v A rg en t ni umirajo od vročine V Jjžni Ameriki in Ruenos Airesu jih je umrlo od vročine 15 50 so iih pa morali prepeljat: v bolnico. Po vsej Argentin . zlasti okrog Buenos Aire^a pri-iiska sitna vročina, kaki sne že 30 'et ne >om:nijo. Zasedba pla:?r~ psst&fank ih Ljubljana 13 januarja Ob praznikih in v dnevih pred nj;nrn so razne osebe razširjale neresnične vesti, da so planinski domovi zasedeni do zadnjega kotička in da m mogoče dobiti prenočišča. Te vest! so bde izm.šljene in so škodovale tujskemu prometu na Gorenjskem \*etoč-no informirane esebe naj v bodoče pazijo, da ne bodo širiTe lažnih vesti. Tujskopro-metne zveze m Slovensko planinsko društvo dajejo vedno toćne informaetje ter se naj vsi on v ki mislijo da ne bodo dobili prostora v planinskih posti lankah predhodno informirajo v pisarni SPD. koliko ležišč je nezasedenih, da ne bodo neresmčne vesti odganjale onih turistov, ki .so namenjeni v planinske postojanke. S'ovcnsko planinsko dru-tvo bo za svoje p'amnske postojanke dnevno objavljalo v svojih omaricah OS Tvrševi cesti m v prehodu nebotičnika, koliko postelj v sobah m koliko prostorov na skupnem leži-Cu ie nezasedenih v posameznih plan nskih poste jankah Trenutno je zasedba sledeča: v »Z'ato-rogu« je na razpolago 40 postelj v 20 kurjenih sobah, v Domu na Komni je na razpolago 60 postelj v sobah z dvema m štirimi posteljami ter skupno ležišče, v Erjavčevi koči na Vršiču, ki je oskrbovan ob sobotah in nedeljah, ie na razpolago 15 ležišč v kurjenih sobah, v Domu na Krvavcu je trenutno na azpo'ago 6 postelj v treh sobah in 20 prostorov na skupnem ležišču, v koči na Veliki Planini je na razpolago 30 ležišč v dveh kurjenih spalnicah. Ni tedaj bojazni, da smučar ne bi dobil prostora Planince smučarje prosi Slovensko planinsko društvo, da se obrnejo v vsakem primeru na društveno pisarno po informacije o zasedbi postojank in naj ne verjamejo neresničnim vestem o prenapol- j njenosti planinskih postojank. SPORT Ilirija nas snoči ni zadovoljila BKE (Budimpešta) : Ilirija 11: 2 (3 :1, 4 : O, 4 :1) LJubljana. 13. Jan. Na povratku iz Milana, kjer so igrali z italijansko državno reprezentanco, proti kateri so izgubili s 5:1, so se madžarski tekmovalci ustavili v Ljubljani in se tretjič pomerili z Ilirijo. Prvi dve tekmi sta bili za pravoslavne božične praznike odigrane v Beogradu in je obe Ilirija izgubila v razmerju 8:1 in 3:1. Dober rezultat drugega dne napram renomiranemu nasprotniku je dal rahlo upanje, da bodo morda nirijani na domačih tleh napram Madžarom še boljše odrezali. Toda optimisti so bili v svojih računih varani, kajti budimpeštanski prvak BKE je dal včeraj Iliriji še temeljitejšo lekcijo, kajti odpravil jo je kar z 11:2. BKE: Dobak — Hruby, Gostonv — dr. Margo, dr. Mikloš. Farkaš (Minder, En-drey). Ilirija: Rihar — Kačič. Žitnik — Grego-rič. Pavletič. Gogala (Kroupa, Aljančič. Morbacher). Madžari so bili nedvomno najmočnejše moštvo, ki smo jih doslej videli v Ljubljani. Ilirijo so prekašali za cel razred ne samo v tehničnem pogledu, temveč tudi po načinu taktike in igre. Vsi igralci brez izjeme so izvrstni drsalci, našli, okretni, izredno prevdarni in imajo dober pre^ed igre. Znašli so se naglo v vsaki situaciji in zlasti z bliskovito hitrostjo izkoriščali n?cr>T>tnikove nareke. Vsaka njihova akcija ie bila premišljena, a podainnje plo-ggtfce ie bilo naravnost vzorno, da ie šlo včasih kakor po »žnorri«. Duša mo«+va in """•'Ina s^la je sred^ii napadalec dr. MikToS, ki ie s^m večkrat notresel iliri-^*->ci~0 mrežo. Ce ie on vodil »bandv« je bfla ob^čaino ilirijanska obramba brez moči. Z lahkoto ie pre»graval tri do štiri -—prodike, izvabil še vrataria iz go'a ■»ato pa lezemo plasiral v mrežo. Prav nic* ni za njim zaostajal dr. Mnr?o. a ob-r-mba le prenrečila in skoraj v kali zatrla vsak Dror*nr TliHiannv. niriia nas včerai ni zadovoljna. NTe morda zaradi visokega poraza, temveč zaradi slabe igre. Razen Žitnika je odpovedal« skoraj vse moštvo, vsi so igrali nekam brezglavo, zmedeno, brez vsake taktike in smisla, brez slehernega pregleda igre. Grešili so zlasti taktično, a na drugi strani je opažati, da primanjkuje našim hokejistom večja okretnost in drsalna spretnost. Vsi so bili nekam oglati in leseni ter neokretni. Res je sicer, da jim ni Slo ▼ račun povečano drsališče. Vse kaže. da se bo morala Ilirija ozreti za kakim trenerjem, morda za kakim Cehom, ki naj moštvo tehnično izpopolni in opili. Edina izjema je bil Žitnik, ki pa seveda sam ni mogel opraviti vsega. V prvi tretjini je Ilirija razmeroma še držala odprto igro. Za uvodno presenečenje je poskrbel Žitnik, ki je že v prvih sekundah preigral dva nasprotnika in neubranljivo plasiral. Toda stari pregovor, da prvi dobiček ne gre v mošnjiček, se je uveljavil tudi to pot, kajti Madžari so kmalu izenačili in nato dosegli še dva cola V dnuri tretjini pa je Ilirija igrala precej podrejeno vlogo. saj so jo Madžari skoraj stisnili v njen prostor Pezultat je tudi temu odsovarjal. kaiti BKE je zabil štiri ?ole. V zadnji tretjini se je Ilirija nekoliko popravila in je držala odnrto igro. Madžari so dali še štiri go7e. Ilirija pa v zadnji polovici tretje tretrne po Gosaki še eneta. tako da je bil končni rezultat 11*2. Vsa tekma ie bila od?«rrana v divipm tempu, ki ie trajal prav do konca. Nudila je mnogo lepega in izredno napete situacije. Sodil je g. Vodišek zadovoljivo. Med odmori sta nastopala v umetnem drsanju državna prvaka Silva Palmotova in Turna Paimetova je nastonila s pro«-*ra-mom po Gotovčevih motivih in s »Kresnicami«, Turna pa je absoKHral prost nropram Onažati je zlasti pri Pa^metovt velik nan^edrk v tehničnem no^iedu. Oba dr<-a^n sta bila za svoja izvajanja večkrat nagrajena Tekme, na kate?'!* nastopi 625 tekmovalcev in tekmovalk Največje letošnje zimsko športne tekme bodo danes in jutri na Jesenicah in črnem vrhu Jesenic^. 13 januarja Danes in jutri se bodo na Jesenicah ln na črnem vrhu nad Jesenicami vršile II. športne igre KID. ki bodo po številu in sposobnosti tekmovalcev, po obsegu in vzorni organizaciji sodeč, največja letošnja zimsko-sportna prireditev v miši državi. Za tekme so se prijavili najboljši jugoslo-venski smučarji, ki so sami, odnosno njihovi očeti zaposleni v železarnah KID na Jr-senicah in na Javorniku. Tekme se bodo vršile pod pokroviteljstvom upravnega sveta KID. Tehnično vodstvo vseh tekmovanj ima v rokah znani športnik in tehnični uradnik KTD. 2:. Cerar Drago, kateremu stoje ob strani izkušeni -nortni delavci. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda bo zastopal šef kabineta g Drago Ula°:a. vojsko g. major Milevanovič iz Mojstrane, jeseniško mestno občino župan g Markez Valentin, navzoči pa bodo tudi zastopniki IZSS in GZSP K tekmam se je prijavilo 626 tekmovalcev in tekmovalk, in sicer za tek na 18 km 27. na 4 km 5S. za izmenski tek 4x4 km 32 tekmovalcev, za veleslalom na 3 km 37, za veleslalom na 1 km 142 tekmovalcev, slalom na 500 m 97 tekmovalcev in za skoke 44 tekmovalcev Za sankaike tekme pa 189 tekmovalcev in tekmovalk. Borba za prva mesta bo izredno huda, saj bodo nastopni tudi vsi olfmpHH in in- ] Lei nncionalci, ki so zaposleni pri KID. Cee vi n? plzs Jadranske straže Ljub'i^na. 13. januarja Po zanimanju za ples Jadranske straže, ki bo drevi na Taboru, že lahko prerokujemo, tla bomo ples tudi letos uvrstili med najbolj uspele prireditve v tej sezoni. Ljubljančani ne pozabijo, kje se najbolje zabavajo in katera prireditev jim nudi najlepši užitek. \i mogoče več oporekati mnenju, da nudi ples Jadranske straže, ki je najbolj priljubljen ples v sezoni, posebne užitke in posebno lepo zabavo, ker se na tem plesu zberejo najlep>e narodne noše, ki jih prcmoTc Ljubljana, m sicer slovenske, hrvatske in srbske kakor tudi najlepše druge slovanske noše. Izmed teh bo posebna žirija izbrala tudi letos najlepšo, ki bo dobila naslov kraljice Jadrana, lepe na-•jradc bod<, dobile dru^c najlepše noše. V teku na I* km se bodo borili za prvm mesta Smole j Franc. Klančnik Alojzij. Žemva Lovro, Jakopič Albin. Klančnik Gregor. Razingar Tone. Pogačnik Tone, Mrak Franc in drugI. še hujša borba bo v veleslalomu na 3 km. kjer bodo metili svoje moči ln sposobnosti Praček Ciril, Hoim Hubert, 2van Alojzij. 2nidar Emil, Klein Bruno. Koblar Stanko, Talar Franc, Stumpfl Tone in dmek. Železniška uprnva je le opozorila potujoče občinstvo na težkoče. ki jih povzroča hud mraz. ki zlasti močno ovira usp-šno ogrevanje potniških vlakov. Toda izkušnje kažejo, da bi se dalo s tesnejšim sodelovanjem notn kov in železni Kega ose' a marsikje doseči mnogo uspešnejše ogretje ako bi potniki up^tevali opozo-ritve službujočih železni ib činiteljev. zlasti na večjih postajah. Opaža se celo da se marsikateri potn k na onomine sprevodnikov niti ne zmeni, temveč celo na-ls.rč noče izvršiti onega, kar mu je bilo v obliki prošnje povedano. Ni dovoij. če večina potnikov zapira in odpira okna in vata le v skra;ni potrebi, ko pa se najdejo posamezniki, ki menijo, da smejo ne-ovirano puščati odprta vrata, se pogovarjati skozi clprta okna itd. Nvhovo postopanje je nepravilno, ker povzročajo 8 svoj m ravnanjem močno ohlajanje vozov in s tem nevoljo sopotuj^čih. Železniška up'ava -onovno nporoša potujoče občinstvo, da naj v lastno korist postorva po na-odi ih že!ezin*kib uslužbencev, ako želi da bodo vlaki uspešno pregreti v hudem mraza Pieer bo ostal vsak trud zastonj Gotovo je da bo vzajemno vplivanje in sodelovanje potnikov tud. pripomoglo k uspehu. — Ustavljen promet na li'kl proert. Na liski progi me<' nostaiama Gračac in Knin so morali ustaviti železniški promet zaradi silne burje in mraza. Prav tako je ustavljen promet na progi Skrljevo—Ba- | kar. — Podražitev premoira državnih premogovnikov. LtiMVH državnih premogovnike" je podražila premog, in sicer za 10 do 15 din pri toni v prodaji na debelo. Po- , dražitev velja od 1. t. m. j — Ustanovitev moderne ladjedelnice v Beograda. V Beogradu se snuje delniška dr ba za zgraditev n*u derne ladjedelnice. Delniška glavnica bo znašala 30 milijonov din. Polovica kapitala bo domače ga. — B lev fine odjave motornih vozil v Mariboru. Ne le v Ljubljani, temveč tudi v TJanboru so lastniki motornih vozi', zad-nj ^ čase odjavili mnogo avtomobilov in mototiklov, in sicer 133. Največ je bilo odjav.lenih potniških avtomobilov 82 tovom :vi pa 9 in 42 motociklov. — Uvedba »navicerta« tudi za našo državo »Navicert« je poseben način uvozo blaga iz drugih držav po morju na podlagi certifikata: uvozniki ~e obvežejo, še preden ladja odpluje iz pristanišča z blagom, zakaj bodo porabili blago. Na podlagi tega jamstva dobe poseben certifikat, ki j:m -luži za lažjo u^od^v FoTflftlnoaH pri uvozu na kontrolrih postajah za kon-trabando. Ancle^ki generalni konzulat v Z ^rebn je obvesti1 naše gospnd^t*cke zbor niee. da je »navicert« uveden tudi za našo državo. — Posvetovalni odbor za tekstilno industrijo ustanov! ?on. Zaradi težkoČ pri uvozu tekstilnih sirovin zfasti bombaža in jute ter pre^kr^e domače industrije s predivom, se ie čutila potreb? po posvetovalnem odboru za teksH!no industrijo pri trgovinskem mir.;?trstvu. Zdai je to odbor ustanov1 *en V ntem so zastrpnni trgovinsko, vojno in finančno ministrstvo. Narodna banka banska oblast banovine Hrvatske in poedme panoge tekstilne industrije. Prva seia bo smicana v kratkem. — 1.000.000 turistov na leto v Jimosla-vlii. Po uradnih Dodatkih nride v Jugoslavijo na leto 1 ona 000 turistov. nočn:n ie pa 5 BOO ^oo. Od teca odpade na domare lr*ov;šrarie 70^. na inrvemske pa 30°'^. Skopni kosmati dohodki od turizma zna-Ša1o letno eno milijardo in si~er od doma-č*"i 6° r»d in-arriivv na °°n n T.-a»->: i« H^~ bi"»a r»??a država od tujih let«v*9Cariev 30-00000° d'n. dor:m «mn nrodati v ino-7rrr*U-o p^eoiee za ?ofl onn onn H;o. r»o_ ] hftrUH nd turamo «50 skoraj dvakrat tako veliki kakor od pšenice. lc^ncn^nnn^ocnnnnt x:l jnnnrnnnc Da se prepreči razkopavanje zidu. tali zmrznjene vodovode z električnim aparatom Planan Lovro Instalacijsko in kleparsko podjetje, Ljubljana, Ilirska u!-ra.l5, telefon 29-11 i s g ■ ■-mi ■ ■ ■■ ■ ■ ga ■ ■ ■ ■ ■■ minu — Osebna vest. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo ur. Vinka Rapotca, odvetnika v Mariboru za tolmača za francoski jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Odvetniška vest. Advokat dr. Fran Maver v Šoštanju je umrl 6. t. m. Za za-ča oega prevzemnika pokojnikove pisarne je imenovan dr. Josip Juhart, advokat v Celju. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št. 4. z dne 13. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet in zakona o skupnem davku na pos'ovni promet z vsemi njunimi poznejšimi spremembami in dopolnit-vrmi. pravilnik o izdaianju priložnostnih poštnih znamk s prib^tkom nad imensko vrednost in razglas o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste v letu 1940 1941. _ Komna v januarju. V preteklih praznikih je bilo na Komni smučarsko praznovanje v planinah. Povsod je bilo živahno, saj je v izobilju smučišč, snega, sonca, zabave ;n veselja. Počitnice so vse p e-hltro minile smučarn so se i težkip. srečni odpravljali v dolino k vsakdanjemu delu. UStvaB so vse hribovske dobrote ter se vrnili v vsakdanjost. Vsak pa je prinesel s seboj v dolino v srcu toploto planinskega sonca ki ga je ogrevalo po vrhovih in samotnih dolinicah. O krasotah na Korani bodo pripovedovali vsum onim, ki za praznike niso imeli prilike posetiti raj amučarjev in ki so se Odločili za po-set edinstvene Komne v januarju. Od Številnih vozačev zaiisane smučine počasi zasipava snežni puh. ki než-»o pada z neba in pričakuje nove smučarje. Vsak dan je sonce na Komni. uveljavlja se vae bolj in bolj ter preganja rahle koprene oblakov, k. se tu pa tam pojavljajo. Na Komno prihaja sedaj v januarju nova še debelejša zima, ki vabi smučarja is mesta. V planinah najdete mir in samotne prisojne predele na prostranih smučiščih Komne. Pridite v januarju na Komno. kjer Vas čaka edinstveno planinsko veselje. — Razp.s mesta zaščitne sestre-belničar-ke. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razp suje v svojem ambulato-riju v Ljubljani mesto zaščitne sestre-bol-ničatke v svojstvu dr.evničar-ke. Rok za vlaganje prošenj je dO 6. februarja 1940. — 1.000 din za Unijo za zaščito otrok. Znan; podpornik dobrodelnih ustanov in aobrotnik revezev industrijalec Fran Bo-nač je nam poslal d mes 1000 din za Unijo za zaščito otrok. Denar je na razpolago v upravništvu našega lista. * V*e nate radijske naioi-ntke bo čisto zaneslijvo razveselila tudi številka Našega vala-t za prihodnji teden, ki objavlja na uvodnem mestu članek o načrtih ljubljanske radijske postaje za leto 1940, dva zanimiva podlistka -Usoda mu dru-gč ni bila več naklonjena« in -Poljub za dve sto dolarjev: Rihteršičevo pesem o c'ganu, ki Je prišel iz Skoplja v Celj? k vojakom. s Kotiček za smeh«, rubriko Radio in televizija, z najnovejšim": poročili s teh področij in pregled najvažnejših oddajmh postaj na srednjih in dolg* h valovih z vsemi potrebnimi podatki. Poleg tega objavlja v programskem delu programe vseh važnejših evropskih postaj ;n poseben izvleček najboljših oddaj v prihodnjem tec "ltL Zahtevajte še danes na oglej brezplačno številke, ki vam jo bo uprava takoj poslala. -NAŠ VAL« stane mesečno samo 10 din naroča pa se pri opravi v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. — V.cme. Vremenska napoved pravi da bo precej jasno in mrzlo vreme. Včeraj Je ^našcla naivišia temperatura na Knmboru 10, v Dubrovniku 6, na Rabu 5, v Splitu 4, na Visu —2, v Beogradu —6. v Ljubi lani —6v Mariboru —6.8, v Zagrebu —9. v Sarajevu —10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 780.6. temperatura je znašala —15.4. na aerodronn —21.5 C. — Pošk°d!:ur»i podlegel. Kakor smo Že poročali, so pred tremi dnevi žt okrog 7. zjutraj prepeljali ljubljanski rešc-valcl t spio^no bolnico Ooietnera pos^s^nika Jožeta HitcTca z Tcrr-. Gospoda? je nameraval 'jutraj s konjem v Ljubljano, zato je že zgodaj priiel krmiti ž vino. Nameraval je nakrmiti tudi konja, čim pa je stopil k njemu, se je konj vzpel ln ga na vso moe orenil ? ko nI tom v trebuh. Hiteje je lahke samo še zavpl. nato pa se je nezavesten 7 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri VSTANI IN BORI Veličastvena filmska drama iz pionirskih dni ameriškega divjega zapada. V glavnih vlogah: vVALLACE BEERV, najboljši ameriški karakterni igralec; ROBERT TATLOR, ljubimec vseh žena in ljubimec celega sveta — ter lepa mlada FLOREVCE RICE, ki s svojo ljubkostjo osvaja srca vse publike. POLJSKI FILM V STILU »ZNACHORt V VRTINCU STRASTI (ZLOTVOR) VVITOLD ZAHAREVICZ, LIHIJA \VI-SOCKA, DOGISLAV SASIBOiISKl Ganljiva drama velike ljubezni, katero je oskrunil »Clovek-zvcr«. — Hudo-žestvena tgra. KINO MATICA T lefon Ob 16., 19. in 21.. jutri ob 10.o0. 15. 17.. 19. in 21. url. zvečer v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Preskrbte si vstopnice v p. ed-prodaji v društveni pisarni, kjer si morete tudi rezervirati lože n mize. 28—n —lj Umrli so v Ljubljani od 5. do 11. t. m. Mariacher Viktor, 65 let. zasebnik. Pleftko A polonija roj. Robida, 80 let, vdova pos.. Pavuč Josipina, roj. Pritekel. 64 let, vdova tel. uradn., Koprivnikar Pavel. 28 let, bivši gostilničar in posestnik, nazadnje hlapec, Litija, Dermota Marija, roj. M.lavec, 70 let, vdova kanclista fin. min., F ster Alojzija. 66 let. kuharica, Ivančič Fiančiška. roj. Sirk, 89 let, zasebnica. Pavlic Milica, roj. Fajgel, 34 let. žena trg. zastopnika. Petrovčič Marija, 86 let. obč uboga, Jaklič Viktor, 70 let, profesor v p.. Pene Franc. 61 let. sladoledar. Weber Ma-iijana. roj. Andrejčlč, 82 let, vdova preglednika fin. kontr. v p.. Keber Jernej, 5 mesecev, sin mestnega uradn ka. Erlah Valentin. 65 let. žel. delavec, Trink Alojzija, roj. Sterniša. 72 let, žena mizarskega mojstra. Čepon Karol, 61 let, vpoko-jenec tob. tovarne. Husu Janez. 62 let. žel. uslužbenec v p., Kom Elizabeta 3 dni, hči vodov, instalateija Klier cSskar, 30 let. trg. pomočnik, Salloker Marija, roj SeliSkar, 61 let upokoj. tob tov.. Masle Anton Zvonimir, b vši žel. uradnik. V ljubljanski bolnici so umrli: Peric Anica. 6 mesecev, hči skladiščnika, Slad Marija. 1 leto. hči posest n ka; Unec pri Rakeku, Jošt Avgust, 49 let. mehanik. Zabukovec, obč. Žalec. Kor tnik Mihael, 61 let delavec. Kranj, hotel ^Jelen*. Potočnik Jakob. 28 let, posestnik. Zalilog, srez Skofja Loka. Pintar Franc. 23 let. de'avec, Bahno polje obč. Stari trg. Mihelčič Franc, 43 let delavec. Dolsko pri Ljubljani. Pritekel Albina. 4.1 let. drinarica. Majer Miran. 4 leta. sin delavca, Bistr ca obč. Ko-vor pri Kranju. Kralj Marija. 6 mesecev, hči kuharoe. Bukov&ek Helena 2 leti. hči delavke, Zagorje. Fajfar Jakob. 66 let, gozdni delavec. Rudno. obv*-. železrTki, Zgajnar A r.a 8 let hči kočarja, Mala Stanga, ob. Trer-ljevo. srez Litija. Janež Franc. 16 let. sin posestnika. B'ate Ana, lie obč. Stari trg pri Logatcu. Brate Ana 83 let. Zalog, občina Moravče pri Kamniku. Istemč Fani. 27 let. postrežnica. ISrod. obč Domji Logatec. Balanč Alojzija. 4 leta. hči posestnika, Ccpulje, otč Stara Loka. —lj NajcenejS in pester sejem pr rede na XVI. Obrtniškem plesu v Kazini v soboto 13. t. m. Cene nezvisane. kot običajno. Obleka poljubna. Vsi ljudno vabljeni! 19- n - lj Zborovanje čevljarskega delavstva v Ljubljani. Podpisani obveščamo tem potom vse čevljarsko delavstvo Ljubljane in okolice, d" se vrši v nedeljo 14. januarja ob 9. uri dopoldne v restavraciji L!oyd, Sv. Petra cesta, zborovanje čevljarskega delavstva z dnevnim redom: 1. Položaj delavstva čevljarske stroke, izvajanje kolektivne pogodbe in tarife. 2. Volitve odbora sekcije čevljarjev. 3. Organizacijske zadeve in slučajnosti. V interesu vsega delavstva čevljarske stroke je. da se tega sestanka polnoštev Ino udeleži. Splošna del. strok, zveza sekcije čevljarjev, Ljubljana. —lj Elitni ples likovnih umetnikov v soboto 13 t. m. v vseh prostorih Trgovskega doma Prvovrstni buffet ln bar. Odeon-jazz, iz prijaznosti sodeluje naš najboljši slovenski saksofonist g. Miloš Ziherl. Obleka temna. 23-n —lj Varšavska rifadela — vsličaslno filmsko delo o junaški borbi za svobodo Poljske' Kot drugi film Magda Schneider, Hans Sonker in Karin Hardt v filmu zelo aktualnega problema »Zena na raz-potju«. Oba filma sta v nemškem jeziku! Kot dopolnilo najnovejši Metro žurnal. —lj Smeha in zabave bo »pet na pretek pri šent:akobčanih, ki bodo uprzerili drevi in jutri zvečer ob 20.15 zalavno in duhovito Nušičevo veseloigro ^Uj3ž - < l" bliženje jugoslovenskih emanoip ranili ženi. Gledalci, ki so vselej napolnili dvorano do zadnjega kotička, so nekajkrat prekin;H igro pri odprt sceni z navdušenim aplavzom. Sodelujejo prvi igralci odra. K?r so bile vse dosedanje predstave pcrpokionia razprodane in je Ov»šlo mnogo ljudi brez vstopnic .jih kupite že v predorolaii. k. bo danes in jutri od 10. 0q 12. 12 ter eno uro pred začetkom predstave. —lj LutkOvn" g'edališče Sokola I na Tu-b°ru ponovi jutri, v nedeljo 14. jan. ob pol 16. krasno, fantastično lutkovno igro Jožeta soma, Jurček na Mami < v petih dejanjih. Vrši se meri stroji inženjerjevega laboratorija, v pusti marsovski pokrajini m marsovski votl ni. Komični Mars n*ef. vsemirslka lakcta in krasne dekoracije fcc- gotovo vsem ugajale. Prodaja vstopnic v psarai na Taboru od 11. do 12. juti i. Naroda se jih lahko tudi telefonk'tio. 28 n. —lj Dekle snažno, pridno, pošteno, vajeno vseh gospodinjskih del meščanske kuhinje iščemo za Zairreb. Nn^on takoj. Predstaviti se v nedeljo 12.—16. Ulica na Grad 11. —lj Tatvine Koh***. Tatovi kolP3 niti v mrazu ne nVifuiajb. V Marboiskt ulici je nekdo odpeljal idOO ciin vredno kolo znamke Opel* inž Mirku šuštersiču. Kclo je skoro novo. črno pleskano ter ima tov. St. 77957. — Na Aleksandrovi cee ti 12 je tat odpeljal 2000 din vredno, temnozeleno pleskano kolo znamke »Avto-Moto-. Antonu Koiniču. —■ Alojziju Delničaiju je b-lo ukradeno 1000 din vreč*no kolo znamke >Supiema* irpre l neke hiše na Miklošičevi cesti. — Z ovc lisca Figx>vc?ve go»t 1-ne je t? t odpiatjal :00o Cm vieuno črno ple£ikano kolo znamke ATiG Pat.r^a < Sta-ni^avi Zore. Več tatvin koles je bilo prijavljenih zadnje oni tudi v ljubljanski okolici. u— Film »Vstani In bori se«, ki ga predvajajo te dni v ljubljanskem kinu Slogi, I I MNOGO BURNEGA SMEHA IN MNOGO VESELE ZABAVE je Izzvala burka iernprtSbSSu Jaa5£ee" GLEJ, DA SE NE ZALJUBIŠ Hans Moser predstave ob ie, 19 m 21. un Poleg tega nastopajo še: Carola Hohn, VVolf Albaeh Rettv, Kari Ekstt&nttOck, Ru-dolf Kari, Julla Serda, Fritz Imhof in drugI. KINO l NION, tel. 22-21 I Danes ob 8. uri. v nedeljo ob V&3., H6 in i/„9 uri KINO MOSTE ■■aap^MBMBHtfavi ŽENA NA RAZPOTJU VARŠAVSKA CITAĐELA i zasluži vso pozornost občinstva. Predstavlja nam globoko in vsebinsko nad vse močno dramo iz romantične dobe pionirskih dni ameriškega divjega zapada, ko se je pričela borba za nadvlado med graditelji takratnih železnic in lastniki že obstoječih vprežnlh prevoznih linij. Pustolovec in propali aristokrat (Robert Taylor), ki se bori iz osvete in za pogled lepe deklice, ki jo ljubi (Florenoe Rlce), pride v krčmi z upravnikom prevozne Unije (VVallaee Be-ery) zaradi varanja v Igri po starem običaju v prepir ln v sploSen pretep. V nadaljni medsebojni borbi ni prisežete da ubijeta drug drugega, a sta končno prisiljena, da rešita Življenje drus: drugemu VVallaee Boery je poznani veliki ameriški karakterni igralec. Robert Tavlor pa ljubljenec vseh Žena. torej dva najjačja filmska zvezdnika ki Jamčita z« uspeh filma Svetovna kritika pravi, da spada film *Vstanl ln bore se« v vrsto onih maloštevilnih filmov, katerih vsebina je v stanju, da drži gledalca v stalni napetosti in ga privlači od početka do kraja Tudi ljubljansko občinstvo bo zadovoljno s tem filmom ter ga zaradi tega priporočamo za cenjeni obisk. Na sporedu kina Sloge bo samo nekaj dni: (— ) —lj Seznam najden'h predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani \ mesecu decembru- 50 din v zavitku, 500 din. mala bela šatula s paroma uhanov', usnja-ta rjava denarnica z 393 din 50 par us-njata črna denarnica z S din 75 par črn moški dežnik še rabi len. z leseno rjavo kljuko, lovski daljnogled, znamke »Depo-se« s kompasom, ročne dvosedežne sanke vojnička sprava na Ime Breznik Alojzija Mihael, rojen 5. 11 1910 Grabe srez ljutomerski. V želi znlš*Mh vozovih je bilo najdeno: 3 kovanci po 50 din. bankovec za 25 španskih peset. zapestna ura, žepna ura. srebrna doza za cigaiete. torbica " 100 din. 19 molkih in 13 ženskih dežnikov, 5 palic, 25 aktovk 5 nahibtnikov 13 kovčegov, 14 zavitkov 7 moških in ženskih klobukov. 10 čepic. 8 parov rokavic. 8 parov galoš, 5 šalov, otroška boa. krznen ovratnik 3 moški površniki 2 moška in ženski plašč pelerina, otroški suknjič. 2 moške hlače, krilo, smučarska bluza nova srajca, 5 vrčev. 3 črpalke, ponev, risalna deska in blok violina z lokom oficirska sabla. prazna pletenka, vrv. sacina konzerva, mlinček za kavo slika očala, konjska oprema, jermen in lopatica za premog. Iz Celja —c Starešiisica organizacija xS!°ge« v O'lju je dobila r^aslečnjl nov. odbo»". predsednik Dušan ZJolšek, podpredsednica Olga Rustja, tajnik 1 Maks Grud m, tajnik II Hinko štepihar, blagajn k Bo.ivoj Majcen, o.iborr.iki Cveta Vid čeva. Aleksander Hrašovec in Rcmuald švarc. namestniki odbem kov Aleksej Vrečko Klemen Stegenšek. Marjan Urbaniič in M'--Lan Pleničnik V nadzornem odboru so Drago Kralj, Mi'tm F~rih in Danilo Breč-ko. —c Krajevni Wiener Sangerknabcn« zbor Koncert v Tlralu V gl vlogah: Hell FInkenzoIler. Hans Ilolt in drugi. Predstave dane3 ob pol 9 url. jutri ob 3. 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob pol 9. uri V dopolnilo Foxov zvočni tednik in črtana šalcigra. Pozor! Obnovljena zvočna aparatura: Prihodnji spored: Werther —c Ne*nča ne počiva. V Okom ni pri Rečici ob Savnj: je padel 381etnl de'av c Josip Tesovn k pri delu in si zio nil diaio nogo. V Bovšah prt škof ji vasi si je 16kt-na posestnikova hčerka Neža Veoio.a v torek pr. padcu zlomila levo roko v zapestju. V Sevnic se je 121etna hč" rkn tovarniškega lelavca Anica Blaznikova po-Tla z \Teio juho ln se hudo poparila p^ rokah. Na Lopati pri Celju je padel 81o.nl posestnikov slnc^k Mart n Llpovsek v četrtek ('oma v sobi in si zlomil ^osno nogo nad kolenom. Ko se je viačal 311 tnl rudar Floiijan Dra^kovč iz Stimc pri Humu ob Sotli v četrtek zvečer domov je padel na poledenelih t^h n si zlomil desno nogo v gležnju. Te c'ni je podel 26-letnl Josip Ratej kovaški pomočnik br^z posla ln stalnega blvalšča, pri -m.s'; n u in si zlomil ue^no nogo v giefnju Ponesrečene se zdravijo v celjski bolnici. —c Me*inemu ub<>/.nnnu skladu so darovali uslužbenci tvrdke Ivan Rt.bok v Celju 250 din names»to venca na greb ge. Jo-spne Ji rakove, tndustrijec Herman \Vd-gorer v Ma:iboru pa je daroval 300 t-i'n namesto venca na grob g. Lovia Veianl-ča v Celju. —c Uprava prav^iavne parohije v Celju obavlja, da bo v smislu č'ena 115. cerkvene ustave razgrnjen vol Ini seznam javno na vpogled v parohijski pisarni v Vivarski ulici 1. Vsrk č^an piavcsl vrne cerkvene občme celjske si lahko ogleda ta seznam od 14. do vStetega 27. t. m. in predloži svoje evmt. piipombe k -eznomu pismeno upravnemu odboru tukajšnje pravoslavne cerkvene obč ne. —c Zdravn'ško dežurno službo za Č!"»ne orZD bo imel v nedeljo 14. t. m. zdravnik dr. Prem.v.k na Cankarjevi «iesti, CELJSKO GLEDALIŠČE Petek. 12 januarja ob 20.: Via Mala. Gostovanje mariborskega gledališča. 02* vi jen Je treznast-neja gibanja Ljubljana, 13. januarja Pišejo nam: Našo pozornost oV-ača^'o z^nj naSe p~ed-vsom velik svetovni dogo k:. Ne smerno zaradi tega irirubhati z vi :ka našh domaČih kričečih potreb Kajti samo t-'os-no ln duševno krepki naroJ. bodo prestali starko ča.cov. Ali je na§ nflrod med temi? 2e (Vfga desetletja mu pije srčno kr lalkoh l;zem. A pijani izgredi v zadnTh m?«ecih zfa-Sti letošnje SplOfino pijančevrnje zo aH tako obi^o pridelanega žganja nas spet glasneje kličejo na delo za tromost, Naj-bclj g'asno pq nas kličejo fttevltnl ub^ji v pijanosti .da vendar nekaj 3lC'rimo zoper alkoholizem. Zato se je 991 OVa oSfvlfa tremo ra. Vendar decembra ni p:išlo več do nobenih znač lnejš h sprememb, ki bi spremenile sp osno s.iko. Jescm se je indutr iskn delavnost povečala v mnogih di zavali, čun ja bilo jasno da je vojna ne zbežna. ter je vojna ir. h strija zaCela delat s p-»lno paro To pa ne velja za mnoge nevtralne države, kjer Je nJustujska delavnost Jeseni začela cea znatno nazadovati, kakor n pr v naši d.žavi. Naza ovanje indus*riiskr delavnosti ie v zvezi s težko nabavo surovin. Vendar n nastopli zastoj v vseh stmkah. Ena zelo pomembnih strok domače industrije je pri nas mlinska indu-stiija: njena p'ođukeija ae je povečala To gre na ra^nn zbiranja rozei-vne hrane v večjih k« a Ji h v d:2a,v. Razumljivo je tudi, da se je pove'nla rudarska produkcija, predvsem premogovna, ker je bil uvoz parnoga onemog'-čen Prod k dja rud pa ni skoraj nič izpremeniena. V topilnl-šk BdUStrijJ js bi a predvsem večja pro-ćukclja bakra. Nekaj časa je bilo precei povpmSe va n JS no cementu. Čeprav ga za-seln'kl niro mnogo rabili pozneje jr» pa nastal hud zastoj. Piizar'ota je bila tu-cii lesna indrstr ja ker je otežkočen izvoz lesa po morju. Posebne težave preživlja tekstilna industrija, ker je silno otežkočen in neredna nabava surovin. Kako zelo je prizadeta stavbna široka, smo že porocad ob koncu leta. Glede na st&nrbno delavnost v vsej d:žavi sezona 5 rv v splošnem n bila slabša kakor predlanskim, a jeseni je nastal nenaden zastoj, da je bila sezona končana mnogo prej ka-kor bi zahtevalo vreme, v Sloveni.fi ln zlasti v Ljubjani pa ne moremo govoriti o napredku, kakor se lahko pohvalijo v nehnter.h diugih pokrajinah, in čeprav avska morda vrednost stavbnih del nekoliko presega vrednost del v prejšnjem letu. Velike spremembe v mednarodnem gospodarstvu jeseni se najlepše kažejo v zunanji trgovini. Računajo sicer, da je bila naša zunanja tigovina lani nekoliko aK-tvna. To s moramo razlagati samo s tem. da je bil lani povečan izvoz blaga po vrednosti, med tem ko smo v splošnem izvažali nekoliko marvj kakor predlanskim. Vrednost nagega izvoza lani bo znašala okro«j 5000 do 5.100 milijonov d n. med tem ko je precUansk m 5047.4 milijona din. To se pravi, da ne bo nobene bistvene razlike Vsekakor pa bi bila vrednost našega izvoza znatno večja, če bi ne b 1 zaustavljen laven nekaterih rudarskih produk'ov. Upoštevati moramo tudi, da je bila lani slaba letina koruze: sicer izvažamo koruze ze!o mnogo. Na prvi pogled bi se zdelo, da smo lahko zaclovoljn . ker je bil zaradi vojne onemogočen tudi uvoz v naso državo ter da za rad: tega ni pasivna zunanja trgovina Toda Omenil) smo že. kako so bile prizadete nekatere industrijske stroke Zaradi pomanjkanja surov:n: v sok prebitek novembra nas prav zaradi teg& ne sme po* sebno veseliti Zmanjšana delavnost zaradi pomanjkanja surovin je ze!c Škodljiva, porr.lslitl pa moramc tudi da se blago tem bolj draži, čim bolj otežkocena je produkc ja. Uvoz je bil p-edlansklm večji kaker letos če se oziramo samo na vrednost uvr-ž^n ::a blaga. Lani smo uvozili v vrt Tnostl 4.700 miHjonOv do 4 800 din r>1a-ga. predlanskim pa za 4975.3 milijona din. Zadnje mesece je naša država sklenila oelo vrsto trgov nskih pogodb: oktobra z Nemčijo, Grčijo m Italijo, decembia z P.umun jo in F; ancijo. začela so se pa tu.!i že pogajanja z Anglijo m Madžarsko.Val ti trgov'nsk spoi ažurni bodo. upajmo, vplivali ugodno na našo zunanjo trgovino Nikakor pa ne smemo nikda. poza t iti, <2H ali 71 . dvosobnih je 23 6rf in tri-sobnih 5-4%. V ljubljanskih barakarskih četrtih je 8(>°/o delavskih stanovanj. V anket; Delavske zbornice so pa vzeta stanovanja iz mn<"j h krajev iz Slovenije, delavska stanovanje v Industrijskih krajih, obrtnika stanovanja. delavske hi-ice na deželi in narneščenska stanovanja, tako da nam zbrani podatki lahko nudijo vse značilnosti stanovanjskih razmer ročnega m umskega delavstva pri nas Razmerje med en;*s- bn :ni in večsobnimi stanovanji pri teh. raziskanih po Delavski zbornici, in po ljubljanskih v barakah, je skoraj enako. V Ljubljani so bi'a ra/'skana barakarska stanovanja, ki veljajo po pravici za najs'abša med vsemi stanovanji v mestu, zato nas še tem bolj preseneti, da anketirana stanovanja po Sloveniji v splo'nem niso mč boljša, slasti, kar se tiče njihove prostornosti. 1/gotovljenO je bilo, da je med preiskanimi stanovanji prenaseljenih 12°o pri name-Scene h. 2096 stanovanj jjjraf;čti'h de'avcev. 2°r i kovinarjev. 35" o pri gozdno žagarskih delavcih. 40'? pr- teksti'nem in stavbnem delavstva, 50*/« pr- usnjarjih in 55*/i nr! ru-iar h Kazen tega je mnog« teh stanovanj nezdravih, ne 'e. ker so pretenn temveč ker so vlažna in v splo'nem slaba Najemnine so seveda vi$jc v \cč?ih kr.i jih Povprečje delavskih slana* m v Ljub Ijani, Mariboru in Ceiju zna'a 17^ din na ec, v oianjlfh mestih 1 Hi dld v drugih podeželskih krajih so pa sorazmerno z urbanizacijo nižje. Najemnine izražene v odstotkih delavskega zaslužka, ss nc zde v:s«»kc vendar hi višjih najemnin delavstvo nc zmoglo. Delavstvo daje od 5J*/4 do 25n t skupnega družinskega saslužka za stanovanja ali povprečno 8.»ro. Upoštevati pa moramo, da nekatera podjetja dajejo svojemu delavstvu brezplačna stanovanja- če teh stanovanj ne upo tcvamo, odpade povprečno 12.0° o zaslužka na delavska stanovanja. Čim manj-i je zaslužek stanova'ca. tem večji odstotek njegovega zaslužka odpade na stanarno Pri družinskih dohodkih izpod 1100 din zna a ta odstotek 14.8nV pri dohodkih nad 2000 na mesec pa 8.8° r,. Višina stanarin se gib!jc od 4<> do 300 din na mesec, pri večini stanovanj od 100 do 1M» din. Zakaj de'avstvo pri np«; nc stnnuic v boljših stanovanjih'-' Zato. ker so stavbni krediti predragi. Cc računamo, naj bi obsega'a površina stanovanjskih prostorov. kuhn?e in sob. po 25 do 30 rn:, bi znaali stavbni štro>ki za m* zaz'dar.e povr:inc okrog 1500 din al- stanovanje 36.000 pa do 42.000 din Če bi zna;n!o obrestovan je. amortizacija in vzdrževanje samo 8rr investiranega kap'ta'a — kar zdaj nikakor ni pretirano — bi zna'a'a stanarina za taksna, človeku primerno stanovanje 240 do 270 din na mesec T; da večina delavstva nc zmore tako visokih stanarin. ce večja kakor predlanskim. vendar je j bilo znatno manj prićelka, in s cer pri- J blžno 6 odst. Koruze je pa bilo celo 22.3 odst. manj. Zelo dobra sa.dna letina ni j mo^la odtehtati škode, zaradi manjšega pridelka žita in krompirja Zaiad suše ie marsikje tudi primanjkovalo krme aa govedo, kar Je zelo škodljivo ker je prireja slabša in ker izvažamo neopitano živ no. KaJtor v zunanji trgovin: se je posebno jasno pokazal vpdv mednarodnih zapletla jev v prometu. To velia predvsem za rečni in pomorski promet. Zastoj je ve'ik v plovb, v železni/kem prometu pa menda ni bilo bistvenih sprememb. Bilanca tujskega prometa lam za vse leto ne bo slabša kakor predlanskim, a unoStevati moiamo. da bi bd napredek zelo lep. ko bi ne nastal zastoj jeseni. Posledice zastoia v tujskem prometu se pa bodo pokazale najbolj sele letos. Boj mo se. da bo najbolj prizadeta Slovenija. Kakor vselej v nemirnih časih, je prišlo do hudih motenj na denarnem trgu tudi lani. Zaradi splošne nezanesljivosti se sdaj ,:enar Se ne vrača v denarne zavode kakor se je po ptedlanski septombrsk krizi. Denarnih vlog je bilo ob koncu leta nekoliko manj ka_kor predlanskim, število denarnih zavodov pod zaščito ae je pa povečalo. Izgledi spričo vsega tega nikakor niso rožnati. Preveč je še neznank, da b lahko brez tvegnr.jp napovedali, kako so bo rajs-vijalo eo^p > 'arstvo letos. Pri nesprame-njGnetn mednarodnem položaju se nr»m sicer ni treba bati posebnega poslabšanja, nikakor pa tudi ni izgledov na zbnl.iSanie Industrijska delavnost se ne bo mogla povečat v Splefibetaj če smn se tako < 'i-mistični. Izboljšati se tudi ne more z.u-r.ana t!e:ov:na: Irliko se sicer še znatno poveča izvoz nekaterih vrst blaga, a ne brez škodljivih posledic na notranjem trgu. Cene se še niso usta! le, čeprav se zdnj blogo nc podrnzuje več tako sunkovito draginja pa bo zavrla konzum. a upravičeno se bojimo še drugih slabih po-sl • Ho. Nikakor ni brez pomena, da se je zaposlenost • Sloveniji v drugem tnčfteou vojna zelo zmanišala :n je ne moremo pripis t: B|TOlj fšdnenitl jesenskemu zastoiu. Toda nrav zaradi tega. ker nas plaši tol!ko štabih žnaJtov. nnm je trm potrebno:?« no^.im bolj kaRof prašen optimi- Zetn Stane čase ie rreb«* pr#Hvetl in če j h fcnmo preživel? f-*m boli poftunino, tem laže botno dočakali izboljšanji. če bi t^rci hoteli IjJp fj?ati delavska stanovanjske razmere, bi biic treba začeti ! zidati delavske stanovanjske hi>e z brezobrestnimi dolgoročnimi posoj.u ali vsaj 2 nizkimi obrestmi. Posojila bi na ( preskrbela država in druge javne ustanove. Za stano-tfalee pa. ki bi nc zmogli niti pod temi po-fi'j: plačevanja stanarin, bi nai prevzele občine, banovina ali država Stroške amor-tiznciic in vzdrževanja. Tako si zamišljajo rešitev tega vprara-nja socia'ni delavci. TV^Lp F Uratnik nri-pominjl dn je treba nlk'nniti dosedanji nnč;n nasanja denarji javnih borz dela Sredstva javn:h borz dclfl uporabi iajo v veliki meri za stavbne investicije, vendar s temi sta\bn'nii deli ni mogoče dišeči nič bosebnega Glavni namen zbiranja denarja pn javnih borz«1'- dela je. da b1 ?. n;*rn pomagali nezaposlenemu delavstvu v času kr:z. Pisec tudi nag'"'« da bi že itak visokih delavskih stanarin ne smeb podraževati ^c z zgradarinami — bodisi občinskimi ali držav m mi — kajti sicer !h} stanovanja v novih, sobdneje sez'dan;h h,:ah samo po imenu delavska Besedo o terr vprašanju br pa bilo treba prepustiti tudi tehnkom. ko gre za to, naj bodo v nov'h hišah delavska stanovanja^ kajti sicer se v »delavska« stanovanja Končno nc vselijo delavci, ker so zanič predraga Pclavc pa navsezadnje rešujejo stanovanjsko vprašanje sami tako kakor ga vidimo rešenega v naših barakarskih kolonijah. Ss Z^sorja — Bmoftke tekme je organiziralo naše SPD kot član JZS v nedeljo. Udeležilo se jih je skupno 36 tekmovalcev od 8. leta dalje, vključno senior ji Dopoldne ob 9. so tekli najmlajši od 8. do 12. leta str rorAi na 1500 m na terenu zi znano kapelico Prvi je bil v času S : 18 Botenđ k Lojsak. >7a*o so tn.rtall 12- Co 141etai de^ki i-tetam na 3000 m in Je p iteke' prvi Drnovšek Oton v C3.su 12 : 44. Na 40C0 m so se pomerili 14- do 161^tniki ln le zmagi I \"ipotr.ik Bra-nim'r v 15* minute. Tc. tekma pi se je vršili popo'd-e na težavnem te.er.u v območji i Malega vrha. Na Isto pro.fo so Sli rmodenlči med 18 in 18. letom in je zma- liijavec \ ladimir: Pcglcd nzzz] Krasno pismo sem mu napisal, Božičku! Miklavžu sem nan.reč pozabil. Ne vem, kako se je to zgodilo, ali presnelo mi je zagodel! Le dežnik ml je prinesel, pa prav n.C - M ;:; i seveda, da sem bil zadnje čase poreden, da sem nemara bolj pičlo molil . . . Na. pa imaS! Ali sem natančno videl, kako se je pri tem nasmehnil* ter pomežiknila papanu. zato ji ne verjamem dosti Bo že kaj drugega vmes! Otrok nas ie sila mnogo in je sveti Miklavž star. *pa ni čuda. če pozabi ... če se zmoti. Plsr.ti, pisati bi mu bil moral! Alrno lz prvecra nadstropja je obdaroval. V svilen papir zamotan . . in bi bil v prvem trenutku prisegal, puška je! Toda ne*. . . Dežnik, ki še pomislil nisem nanj' 2;okal bi se človek! Mama pravi Miklavž že vč. kaj potrebujemo in vedno prp.v ugane. — Saj nič ne rečem, ali bi ml bilo ljubše, da se me je Usmilil s čim poSt^nlm* >K'kn noštenim^c »No. neknl poštenega, da mi ie prinesel! Alma Je dobila konja . . . Kaj če se je zmotil mama'. . . Vidiš, pa sem te prosil, da prizmi na stopnicah svečo!. . Sevč: v taki temi . . In Alma stanuje točno pod nami! Je mar koni za dekleta'*?. . . Vsaj boben' Z bobnom bi b!l še kolikor toliko zadovoljen . . ali dežnik . . !« »Glei ga srlei! Nehvaležnež!. . . Te mar zebo f SI lačen °c >Nisem, mama.c »No, vidiš! Boga zahvali!« »Ali Miklavž je Miklavž, mama!. . . In je, da nosi igrače! Cema ga pa Imamo?! Almi. .c »Alma nikoli ne jezi mame!« »Jezi, jezi . . . ! Seveda Je ne jezi . . . Slu^klnio imajo! Latiko Je pridna, jaz bi bi! tudi!« »T-ia! Nismo vsi rojeni pod srečno zvezdo, dragec moj!« >. . . Ce Alma kaj razbije, je vse služkinja kriva!. . Zadn'ič. na primer. . . Pod »srečno zvezdo«, si rekla, mama?« »Mhm!« »A kntorq zvezda "*e usrečna?« »Ko bi človek vedel!« Ko bi človek vedel!. . Sevč: zda i i** prepozno' Sem že roien in se ne da nič popraviti! Na žalost!. . . Pa so se morali za časa pobrigati ... Jo poiskati. . . povprašati katera je zvezda »srečna« in ne kar tako . . . ker prav gotovo, da nisem rojen pod srečno! Vse ali prav vse. knr se mene tiče. se ž> tako z^odi ln konča, da Je narobe!. . . No. moi sin . . . »Mama. kdal ae človeku rodi sin?« »Ko se oženi.« »Tn kdaj se oženi?« »Kadar je zadosti stnr.« »In kdaj je zadosti star?« »Ko mu zraste brada.« — Spet je pomežiknila! »Aha! Ko mu zraste brada!. . . AH mama . . . « »Se ne bo krajn ?« »Pana s> nI zadosti star. kaj ne. da nI?« »TTTnčunai!. . . In po čem sodiš, da ni?« »Brade nima!« »Bog s tabo!!. . . Pamet piši, naj ti prinese Božiček, pamet!- No. lepo pismo sem mu napisal! Za vse mogoče sem ga poprosil - pamet sem kajpak izpotil fcem čisto zadovoljen s tak*no. kakršno imam! In kadar ne bom. bom stopil rajat v Oftmeljne ponjo. Ne vem točno: v Gornje aH Dolnje . . . mislim pa da tja, kjer vrtajn makarone. Fdi mi je zaupal, da vlivajo tam pamet z lijekom v mežgane. Kolikor jo kdo hoče. le plačati da je treba Mu kar verjamem, k^jti j! iato n^svetnval gospod učitelj že Jt :.• :'!.:!. . . Božičku pa nikakor nočem delati prevelikih težav*' Je do nafiega stanovanja natančno štirideset st^T-;r- in škoda, da bi se raradi pameti zadihal! Dopoldne sem skrčil k brivcu, da mi skra;*>. in uredi kuitfe. Sicer se je papa ponudil, da b! mi ilh on — aH pr; njem traja stvar nesttanSko d^lgc. Me striž** zdaj na desni, zdaj na levi . . . ;:daj spre-da1. zdaj zad'tj . . . potem zgoraj . . . do-kter ne zmanika !"s ln ne pove. da je za tak"1? fantiče še naibolj zdravo. č° so ostriženi *>na balin -.. Tudi da jim začie hitreje poganjati bradft . . . N-ia! Brado bi brez dvoma rad imel. . . ali đo p-ol^^a? Zla-tolasa mi Je to odločno ndsvoto\'?>ia. S;cer da 9 frizuro izsrledam kot pol iza n teliček, na ve^dnr! Ne. oskubljen boi;§e da se ji ne prikazem!. . . Ah. te ženske! Pri brivcu je toplo in lepo dini, le ljudi nič koliko! Najmanj stokrat sem že bil no vrsti ... pa da se nekaterim gospodom mudi. naj le š> malo počakam. Tn som . . . ali največ zato, ker ml je pomočnik sve- gal v 14.39 Kurent Karel. Slednjič so se udarili seniorji na 7000 m za naslov klubo-vega prvaka. Od šestih tekmovalcev so zajedli prva tri mesta novi pr-ak Haupt-man Jože 47 I 05. Kos Peter 47 : 16 in U mek Franc v 54 : 42. Snežne prilike so bile kar ugodne, snega poprečno 20 cm, topline 3 stopinje Celz. na sencu. Dopoldanski tekmovalci so bili v Sokolskem domu pogoščeni, prav tako tudi popoldanski v Colni-ščali. Vrhovno vodstvo je imel g. Mrnuh Polde, sodil pa je učitelj g. Kopriva Janez. Ker je zanimanj: zi šport med dolinci, posebno med mladino, veliko, jc bilo tudi dovolj gledalcev :i vnetih nrr. ijačev. — Knjižnica rudni"k;h nameščencev. k: jo vzorno vo i i g. Lipovšek. je v 50 večerih izpo3>dila 967 ofiebam 1439 knjig. t. j. manj ko lanSko leto, ko je bilo 102o interesentov za 1531 knjig. V knjižnici je skupno 1279 slovenskih knjig, kar je £a prav imenitna številka Sadjarska podružnica je imela te dni svoj redni občni zbor pri g. Ašiču na Lokah. Vodil ga jc pr.-dsidnik. mladi posestnik g. Hribar Janko iz Semnika. ostala poročila pa so podali blagajnik g. Asi* Tone in drugi funkeionarji. Omembe Vreden dogodek je bila Izgraditev skupne sušilnice 7a sadje na Lokah. Posušenega je bilo Mizu 10.000 kg raznega aadja. Na sušilnici je še majhen dolg. Ker so zgradile nekatere občine, tako Lilija in druge občine, podobne sušilnice na lastne stroške, je razumljivo, da bo zagorska občina, ki jo vodijo v glavnem kmetovalci, pokazala potrebno umevanje ln bo sušilnico sanirala ter prevzela v lastno režijo, saj je njen obrat le v korist splošnosti. Druge razprave na tem občnem zboru s > p 'kanale, da je podružnica v dobrih rokah, ]>olna idealnega mladostnega razmaha, podprta a potrebnimi dolgoletnimi Izkustvi uglednih starejših članov, želimo ji m/H-nr,ga pro-cvlta! Sprememba pri Bati. VečiOtnl Upravnik Batove podružnico g. Ii:2 Je te dni prevzel r.odmžnieo v Krškem, ni njegovo mesto v Zagorje pa je priše' a. Klobučar Joško iz fe-uarja pri JelSah. Njemu in ge. soprogi *oHmo uspešno in prijetno bivanje mod nnmi. — Srčna kap Je zadela v Četrtek 52 let staro Ši vili jo in Ženo rudarja go. Pepco Bevčevo iz Besgaroei jeve hišo. Že dan prej so jo obhajale zle Slutnje, zjutraj pa se je pri pospravljanju postelje zgrudila :n umrla. Zapušča moža in hčerko. Bila Je splošno priljubljena, spoštovana ln cenj ma žena. mati in šivilja. Naj jI >>o zemljlea Lahka, preostalim pa nase toplo aoŽalje! na Primskovem pri Kranju, ki $e im^v nedeljo očni zbor r*ri»nskovo, 13- januarja V nevleljo j «> dekliški samaritanski OJ-sek, v kateiem so včlanjena mladn dek'e-ta izpod IS let. ki naj bi se Lzvežbale v dobre Ln plemenite samaritanke. Zn.ičaj tega prvega odseka mladih gasilk v državi je zlasti pwn«rnbep iz na rodno-obrambnih pogledov . Iz štev lnib r-oroč!l je rr-zvidnv> vse velikansko delo ki ga .ic opravila gasilska četa na Prtmskovem brez hrupa in samohvale, a venaar je monete prav saradJ USflehov, morala doživeti uitiagantstvo z Lr bovih strani. ->d katere b; človek pričakoval pomoči, ne pa. zavidanj. Četa pa je kljub vsem neugodnostim pridobila na članstvu, ki šteje danes 74 rednih članov. 22 moškega in 30 dekliškega naraščaja, poleg tega šteje četa še 19 podpornih čl..- I rov m <5 častn h. Izpopolnjevala je tu!: gasUski inventar, nabavila nove cc*:. rev- | negira Č!anst\m rniforme. pisalni stroj, knjiino oniai-o. 16 kompletnih garnitur mio; 'n stc-io^', t-: . oprave v lovnu J° r/rf*~ uredila, vse gasi'.-;'^. >ičclnlk ml i h gas k Miiia Ko-Siuk jc oi*r-no j>oit>čj1 f> vielu mladega de-kll'kcga odseka, k', je bi Ustan ■ !.: n k -t piai v državi in jc žel že ad sedanjim delom velike uspehe in tudi srebrno odlikovanje. Celotni r-romot blagajne je znašal preko 44.000 d'n. Shirajo pa se tu .* rezerve za nabavo avt' m« ' Pohvalno e bila sprejeta ges«ta predsednika Sajovica, ki je po*'-ii il četi celoletne obivsti dolgr^vn-nega zneska. Gasilska četa na Primskovem, ki jo tvo-r jo kmetje in delavni, S ena Lzjcmo učitelj T\-nlyja je z doaedanjrm delom Žo'a tsjko lene uspohe. zlasti v navdus>vnnju n vpeljevanju mladine v kmg gasilcev kot malokatera četa. Naj jo ti uspehi še nadalje podkrepljujejo ¥ naših t^žn.hh za solidarno pomoč onim. ki i 'i llfgflme svoje očJi proti LaSčam. Prizaoeti. črno obliubil, da me bo zastonj obril, če bom priden. . . Ha, priden! Hitro v kot, pa slikanico v roke! Jejhata! Obrll me bo! Ko povem to mami . . . ! Oho! Glej. glej! Mojster je nekoga skal- piral!. . . Tako spretno, da se ni pocedlla niti kaplja krvi!. . . Ne, tega pač ne smem zamuditi! Priskočim. Ne zaradi ekalpa — bolj, ker sem ei žela! videti gospodove možgane!... da je kaj gledati. . . meni kajpak dežnik! Mojster na desno, jaz na levo . . . mojster na levo, jaz na desno . . . možgan pa nikjer! še poskočil sem, da se o tem dodobra prepričam . . . Gospod je straSansko zarogovilil, mojster nič manj. Oba sta se držala: gospod za brado, mojster za prste na nogi... a mene je prijel pomočnik, to Je tisti, vedno pre-hlajcnt, ki si briše nos z nogavico, za ušesa ter me postavil na cesto. Marš! Domov sem se vrnil pozno popoldne, v mraku. Kosil nisem. Nobeden: niti papa niti mama mi ne verjameta, da sem bil pri brivcu. Pa nič. Če nočeta! Res, da sem se vrnil skuštran, kakršen sem bil odiel, toda . . . ! Najbolj me Jezi, ker sem pozabil oddati Božičku namenjeno pismo! Smrekco so seveda že okrasili. Brez mene — zato tudi ni kaj prida. Mama pa: Hvala Bogu, da je tako!. . . če bi bili Čakali name ... no! No! Kot da nisem za sveto obliubil. da jo bom okrasil sam! In če kaj obljubim . . . ! Vendar se ni mama danes nič jezila name. Se počesala me je, me pobožala in j rekla, da sem sploh dober fantek. Mizo je pregrnlla z rožastim prtom, tudi sama Je praznično obleče a. Vsa kuhinja diši po kadilu, ki se s: li na peči. Zunaj je tiho in prav od daleč slišim zvonove. Dolgo, dolgo sem slonel na oknu in občudoval na sto ln sto krajih preluknjano temo. Čutim: pri-b'lžuje se nekaj neskončno lepega. Vedno bliže je . . . vedno bliže ... V sosednji hiši so že prižgali sveče na božični smrekci. Vsi smo zbrani ob mizi. Tako svečano, tako prijetno mi je v duši. . . tako rad bi zajel čim več te prazničnostl naenkrat. čim več te lepote! Rad bi si Jo opisal. Sam sebi. . . glasno... z besedami... si jo za vekomaj utisnil v spomin! Božiček pa je vstopil, ko me nI bilo v kuhinji. NIČ ni potrkal. . . niti vrat nisom slišal, da bi zr.'kripala. . . nisem slišal srebrno donečega zvončka. . . tudi korakov ne. Le darove sem našel pod drevescem. Joj, veselja!! Spomnil sem se na Štefana, ki so ml povedali, da ga ni v šolo, ker jc hudo bolan. Nič ne vem. kako ml je prišlo, ali zaželel sem si. biti z njim . . . Bog vč, kaj počenja?. . . Da, pojutrišnjem je njegov god! Bog ve. Ce imajo tudi pri njih božično drevesce, jaslice nemara?. . . Prejšnji teden mi je potožil, da je hudo lačen ... In me je bilo sram, ker mu nisem mogel ponuditi drugega kakor navaden kruh. Revni so. . . Ne, pri njih pač nimajo smrekee niti jaslic ... ali prav zato si tembolj želim, da bi ta večer preživela skupaj! Spet so se oglasili zvonovi. K pomočnici vabijo. (Se nadaljuje), Stran 6 »SLOVENSKI NAROD« sobota, IS. Jsanarja 194». Učenjaki in očividci o potresnih katastrofah Seizmologi in geologi gledajo na potrese stv telje svojih računov Ves svet je z grozo bral poročila o strašnem potresu v Turčiji. Praznoverni privrženci raznio sekt so že govorili, da se bliža kozmični prevrat in z njim sodni dan. Seizmologi na opazovalnicah v Evropi, Angliji, Ameriki in Aziji so pa mirili ljudi, češ da ni nič hudega kakor jih mire ob vsakem izbruhu ognjenikov. Seizmologi sicer z zanimanjem zasledujejo periodično naraščanje vulkanskega delovanja in potresa na zemlji, ne razburjajo se pa ne. Ne smemo namreč takoj misliti, da bo konec sveta če se zemlja tu ali tam zamaje in strese. Nevarnost konca sveta preti zdaj prav tako malo kakor je pretila v zadnjih stoti-sočih letih. Tisočletja ne pomenijo v zgodovini zemlje nič. Tako približno tolažijo seizmologi ljudi in pravijo še: Nekaj podobnega smo pričakovali. S tem smo morali računati po katastrofi v Biharu v vzhodni Indiji. Tam je potres 15. januarja 1934 razdejal 12 mest. Zemeljske plasti se pa takrat niso dovolj sprostile. Morah so nastati še hujši potresi z epicentri neposredno pod površino zemlje. Če pripisujemo to solnčnim pegam ali drugim pojavom v vsemirju nekako je to vse to gotovo neposredno ali posredno v zvezi. — Izbruhi vulkana na Au°~ustinovem otoku na Aljaski, potres v T^iču na Formozi. povečano delovanje Solfature blizu Vezuva, izbruhi pare v Du- ' k um bani v Južni Afriki, bruhanje plamenov iz brezimenske gore prt Chanchorv v Prednji Indiji in lani v februarju v Chile. Naj bo groza večja ali manjša nego je bilo razdejanje Messine 1908, naj najde smrt več ali manj ljudi, kakor takrat, ko je pokončal žareči dih vulkana Mont Pelee na otoku Martinique 1. 1902 v desetih minutah 30.000 ljudi in tudi če ne govorimo o strasni tokijski noči L 1923 seizmologi ln geologi gledajo na te katastrofe stvarno ln vedno samo kot na činitelje v njihovih računih. Slike groze in razdejanja so vedno enake, če čitamo pripovedovanje očividcev iz Tokia ali Messine, z Martinique ali Quet-te. povsod so ljudje drveli v cerkve, ki so se takoj nato nad njimi porušile, da je bilo žrtev še več kakor bi jih bilo sicer Bil sem na poti domov, svojo hišo sem že videl pred seboj Kar sem začutil kako se je zamajala zemlja pod menoj. Videl sem. da sta hotela moja dva otroka planiti iz hiše. videl sem svojo ženo pri oknu. kjer je prestrašeno kričala, v naslednjem trenutku se je moja hiša zamajala. In od nje je ostal samo kup razvalin, nad katerim se je dvignil oblak prahu. Včeraj sem odkopa 1 svoja mrtva otroka in ženo . . . Zdelo se je. da je postalo ozračje vijoličasto. Od vseh strani so švigali bliski. Bilo je kakor da so vsi oblaki elektrizirani in da jih dviga ogromna sila. Trušč, ki je na- in vedno samo kot na stal tako nenadoma, je bil tako mogočen, da sem za nekaj dni oglušil. Pot me je oblil po vsem telesu. Mislil sem, da sem zbolel ali zblaznel. Solnce se je zatemnilo. In naenkrat sem zaslišal krike iz kaosa okrog sebe. Moja dusa je bila strasno pretresena, čeprav se nisem vedel, kaj se je zgodilo. Jel sem kričati m naenkrat sem glasno zaihtel. . . Eno pripovedovanje očividca strašnega potresa izvira iz Messine, drugo pa iz katastrofe vulkana Mont Pelee. Ne eno, ne drugo se prav nič ne razlikuje od poročil, ki so prispela v Evropo iz Beludžistana. Prav lani smo pogosto slišali, da stoji proučevanje potresov pred velikimi odkritji ln da bodo mogli učenjaki v kratkem take elementarne katastrofe napovedovati. Učenjaki spuščajo v globoke rove občutljive instrumente, da zabeležijo najmanj še tresljaje zemlje pod njeno površino. Noben po-tresomer na zemlji bi teh tresljajev ne mogel zabeležiti. Znano je namreč, da slede navadno nadzemne katatrofe podzemnim. Znanost je na tem polju zadnje čase sicer zelo napredovala, vendar pa učenjakom še manjkajo izkušnje. Zato svoje delo z vso vnemo nadaljujejo. Tradedija je v tem. da nastajajo prav zdaj izbruhi prastarih ognjenikov, ki so cela desetletja aH stoletja mirovali. Izbrubi nastanejo še preden so jih mogli učenjaki napovedati. Vojna ne ovira napredka medicine V Berlinu ;e bil prirejen mednarodni medicinski tečaj, ki se ga je udeležilo nad 500 zdravnikov nem zelju se zniža množina vitaminov za štiri petine. Problem umetne prehran** dojenčkov je v tem. da povzroči hrana v njih enake učinke kakor materino mleno To dosežemo z navadnim mlekom, v njem praženim sladkorjem, rižnim ekstraktom m vitaminom C. Izdelovanje tega umetnega mleka, ki bi se dalo pripravljati tudi doma, je naslednji cilj znanosti. Pogoste bolezni Moderna zdravniška veaa posveča vedno večjo pozornost raku in sladkorni bolezni. Rak v grlu, če ga zdravnik pravočasno ugotovi, se da ozdraviti z obsevanjem pod pogojem, da je obsevanje z radijem pravilno. Radij polagajo zdravniki neposredno na obolela mesta v zlatih škatlicah z drobnim aluminijevim filtrom. Zdravljenje sladkorne bolezni z insulinom traja zelo dolgo, ker je treba insulin stalno vbrizgavati. V tem pogledu si zdravniki prizadevajo odkriti insulin, ki bi delj časa učinkoval, da bi ne bile treba toliko injekcij. Tropične bolezni V posebni izmenjavi med človeškim telesom in nosilci bolezni stoji zdaj v ospredju vprašanje tako zvanega nemega okuže-nja. S tem so mišljeni primeri, da se človeško telo okuži, da pa ne oboli. Pri tro-pičnih boleznih, kakor je tropična mrzlica je to vprašanje eno najvažnejših. Zlasti ameriški zdravniki neprestano razpravijr jo o njem. Za nas je to vprašanje važnejše pri malariji, proti kateri je izdelala nemška medicina doslej najboljša zdravila kakor sta atebrin ali plasmoehin Rešitev tega vprašanja je pa važna za preventivno zdravljenje. V berlinskem tečaju se je govorilo tudi o alergiji ali preveliki občutljivosti nekaterih ljudi za nekatere snovi, ki se pojavljajo v kožnih ekscemih. Doslej neznani vzroki te alergije so po izjavi nekega norveškega raziskovalca tako pojasnjeni, da lahko po njih v mnogih primerih ugotovimo sodelovanje nosilcev bolezni. Tako ima tu nemška hemoterapija že pri rokah nemara najučinkovitejša zdravila in sicer proti gnojenju v sopilih. Neki švicarski znanstvenik je pa dokazal, kako lahko pri poapnenju žil iste ohranimo prožne z di- | halnimi vajami tako da se troskve ne mo- , rejo tako lahko nabirati na njihovih stenah. Glede na važnost, ki se pripisuje zdaj nauku o dednosti, je treba omeniti tudi odnos moderne medicine do darvinizma. Ta j nauk je dobil novo oporo v dejstvu, da so j učenjaki zdaj ugotovili nastanek novih | vrst. Na drugi strani je pa z naukom o dednosti dokazano, da se pridobljene lastnosti ne podedujejo. Prof. Asov trdi, da se v manjših izpremembah dednega sestava v tako zvanih mutacijah in v zvezi z gotovimi vplivi podnebja ali prehrane počas- Prof. Sauerbruch Navzlic vojni je bil v Berlinu nedavno mednarodni tečaj Berlinske akaderiije za medicinsko izobrazbo. Udeležilo se ga je nad 500 zdravaaikov, od teh nad 70 iz nevtralnih držav. V tečaju so se obravnavala najnovejša vprašanja medicine iz vseh strok. V imenu kirurgov je poročal svetovalo znani operater prof. Sauerbruch, ki se je proslavil s posebno tehniko operacije, s katero lahko varno posega tudi v prsno votlino. Tako so bile omogočene ne samo operacije pljuč, temveč tudi srca ln drugih organov. Največja novost v tej stroki je operativni poseg na obeh straneh pljuč; dočim je imelo prej samo 10^ operirancev izglede na ozdravljenje, znaša zdaj verjetnostni odstotek že 9S. Pravilna prehrana Zelo zanimiva so bila predavanja o fiziologiji prehrane, ki so bila velikega pomena tudi za praktično življenje vsakega človeka. Zdaj se ne postavlja več vprašanje koliko vitaminov potrebuje človek za svojo prehrano, temveč proučujejo učenjaki vprašanje kako poedini vitamini učinkujejo ln kako jih lahko uporabimo kot zdravilo. Tako pospešuje vitamin B prebavo ogljikovih hidratov iz kruha, če je tega vitamina premalo v organizmu, se dela v njem premalo enzimov. 60 let trajajoča proučevanja so pokazala, da niti vreme, niti gnojenje, niti lega kraja ne vpliva na množino vitaminov najvažnejših živil, temveč samo njihova priprava. Kuhan krompir ima samo petino toliko vitaminov kakor dušen in tudi v dolgo kuha- na izprememba vrste pojavlja. Teorija o mutaciji pa ne pojasnuje v polni meri nastanka vrst. Najtežje je pa vprašanje, zakaj je sploh prišlo do višjega razvoja. Tu se večina učenjakov nagiblje k naziranju, ki ga zagovarja že VVirchov, da je neka življenjska sila, delujoča skrivaj. Ekspedicija pa Esca-lantovlh stopinjah Iz arizonskega mesta Winslow se je napotila oni dan velika ekspedicija, ki gre po sledovih izseljenske skupine španskega duhovn.ka Silvestra de Escalante. Esca-lante se je napotil 1. 1776 iz Arizone v Monterev na kalifom jski obali, toda po 23 dneh snega, dežja in mrzlih vihar lev se je vrnil Do kam je ;>rispel, ni znano. Samo zemljevid enega izmed udeležencev ekspedicije kapitana Mierv y Pacheco. izdelan v grobih potezah 1 1778. ka/e približno smer poti, ki jo je ubirala ekspedicija. Sedanjo ekspedicijo vodi neki Ba!dwin iz Salt Lake City, star mož. ki j? v mladosti risal zemljevide za ameriško zemljepisno društvo. Leta 1884 je našel v pustinj: v skalo vklesano letnico 1776 pod njo pa španski napis. Za letnico se je zanimal zato, ker se je ujemala s proklamacijo neodvisne Amerike in tako ie obvestil o svojem odkritju svoJ2 predat ini-ke. Nedavno je Baldv.in čitdl v listih, da se pripravlja ekspedicija po E.-calantovih sledovih. Priglasil se je s svojim odkritjem in izkazalo se je. da kraj. kjer naj bi biia po Baldvvinovem prepričanju dotična skala z letnico, odgovarja kraju na Mierovem zemljevidu, kjer je Escalante s svojini: ljudmi taboril. Znanstveni vodja ekspedicije je predsednik zgodovinskega oddelka na kalifornijski un verzi dr Bol-ton, znani strokovnjak za špansko amer-ško zgodovino. Nekatere dele Escalantove poti je dr. Bol ton že prej raziskal- Kopanje vzrok pljučnice ? Amerika je dežela, kjer spada vsakdanja kopel k jutranjemu programu kakor drugod zajtrk. Biti brez kopalnice, — kakor je v Evropi še mnogo hiš — ali opustiti kopel, kakor jo opuščajo mnog, čeprav imajo doma kopalnice, — to v američkih mestih skoraj sploh ni mogoče. Toda vedno ni bilo take in lahko rečemo, da v Ameriki kopalne kad in telesna čistoča nista bila vedno tako v časteh kakor zdaj. Saj je dobi"a Amerika prvo kopel šele leta 1842. tako da niti sto let še ni stara. V prvi kopalnici se je kooal ne-k Thomson v Cincinnati in veljal je za potratneža. ki ne ve kaj bi počel s svojim denaraem. Vendar so ga pa kmalu jeli posnemati še drugi in tako je prišlo kopanje v modo. čudno je. da so kopanju najbolj nasprotovali zdravniki, češ, da pomeni nevarnost prehlada in revmatizma ali celo pljučnice. Na podlagi zdravniškega mnenja je fi-ladelfiaska policija prepovedala ljudem kopanje od 1. novembra do 15. marca. Ta odlok je prišel tudi pred občinski avet, kjer ae je vnela burna debata n končno je bila prepoved preklicana toda samo s veČino dveh glasov. V državi Virginiji so bili pa bolj praktični in omislili so si: Ce se hočejo ljudje kopat naj ae kopljejo, davek morajo plakati. Tako ao obremenili vsako kopalno kad z davkom 30 dolarjev, kar je pomenilo za takratne čase selo mnogo. V Bostonu se je pa smel kopati človek samo, os mu Je to izrecno pmojpisaj sdravnJc Znanost brez moči proti prehladu Samo zdravo telo more Človeka obvarovati neprijetnosti prehlada Odkar je Leetrvvenh oek odkril pod svo-! jim doma izdelanim mikroskopom drobna ! telesca nazvana bakter je, si veda priza-| deva odkriti tudi povzročitelja navadnega i prehlada. Toda vse njeno prizadevanje je zaman Učenjaki so skrbno proučili vse zarodke, kar so jih mogli izolirati in končno so prišli do zaključka, da povzroča prehlad neka nevidna snov al; zarodek, ki ga pa še niso mogli odkriti, ker gre tudi , skozi najfinejši filter. Toda narava je dala človeku najpopolnejši obrambni sistem tudi proti temu najmanjšemu škodljivcu. Kot prva obrambna črta. na katero naleti m kroskopski napadalec, ko gre svojo pot v človeško telo so dolge trde dlake rastoče v nosni votlini, znane pod latinskim imenom vibrissae. Te dlake so prepletene in tvorijo filter, zadržujoč vse večje delce, ki bi mogli škodovati dihaln m organom. Ce ste šli kdaj v klet po premog, ste gotovo ugotovili mnogo premogovnega prahu, prestreženega po tem naravnem filtru. Toda manjši sovražniki našega zdravja gredo lahko skozi to prvo našo oviro. Vesele se. dokler ne nalete na drugo utrdbo, na smrkelj, izločen iz nosne sluznice. Drobni delci, ki so šli skozi filter, se primejo tega izločka in ne pridejo več naprej. Izloček nosne sluznice je zelo važno naravno orožje. Narava skrbi za to. da ga je vedno dovolj. Smrkelj se pa ne more uspešno bo- ! riti proti našim škodljivcem, če je zrak, ki ga vdihavamo, presuh. tako da sluznica ne more normalno delovati. Presuh zrak imamo navadno v preveč zakurjeni sobi pozimi. Pomagati si moramo tako, da postavimo v sobo skledo ali vedro vode, ali pa da zrak večkrat izmenjamo. Tretja nosna utrdba je ogromna množina nevidnih dlačic, rastoč h Iz no ne sluznice. Te dlačice so v neprestanem ritmičnem gibanju in vodijo kakor prometna straža vsakega neljubega vsiljenca prav do konca, kjer se odpira goltanec, tam ga na vržejo v grlo. odkoder ga človek izpljuje ali pa ga pogoltne. Zgodi Da se da napade nos tako močan sovražnik, da so v nevarnosti tud: te dlačice. V takih primerih sledi živčni refleks in v nosu nas'ane močan izbruh Človek kihne in s tem požene iz nosa vse neljube vsiljivce. Človek bi mislil, da pri tako sijajnih obrambn h napravah kakor jih ima v nosu, sploh ni mogoče, da bi se prehladiL Ne smemo pa pozabiti, da sta nos in njegov obrambni sistem samo šesta vrv. del vsakega telesa. Zato ne moreta normalno delovati, če niso v redu drugi deli telesa, Ce je človek zdrav, delujejo njegovi organi brezhibno, če se pa njegova odpornost zniža po prenapornem delu. prečut h nočeh ali težkih duševnih doživetjih, se zelo lahko prehladi. Dickens o ženskah Slavni pisatelj Dickens je rad pripovedo-1 val naslednjo ameriško anekdoto: Mlado dekle, potujoče s parnikom. je bilo zaljubljeno v pet mladeničev, ki so se peljali z istim parnikom in se neprestano suka'-tem se pokažejo združena jedra z rd črni lisami — in že se prične krvni obtok. Tretjega dne se že vidi tudi piščancev zarodek, četrtega dne poedin: deli telesa, in kot temne pike tudi oči. Prve kretnje se pojavijo šestega dne, utripanje arterije pa enajstega dne. Ni se pa še posrečilo ( hraniti tako iz jajca spravljenega piščanca pri življenju. Zelje je zdravo Sočivje je v splošnem zdrava hrana, razen tega je pa v primeri z drugimi živili poceni. Zato ni čuda, da ljudje sočivje toliko jedo. Posebno zdravo je zelje. O tem so se prepr čali na univerzi v VVisconsinu, kjer so se zanimali za vprašanje, ali je v svežem zelju dovolj vitaminov C. Ta vitamin je posebno učinkovito sredstvo proti ustni gnilobi. Krmili so skozi 60 dni prašiče s hrano, v Kateri m bilo vitamina C. Prašički so začudeno gledali zdravnike, ko so jim jeli naenkrat dajati v krmo polovico kislega zelja. Ko so j'h pa zaklali, niso našli pri tistih prašičih, ki so dobivali kislo zelje, nobenih sledov o ustni gnilobi. Pri drugi skupini pa so se jasno videle školjivc posledice pomanjkanja vitamina C. Zelje vsebuje torej ta vitamin, pa naj bo sveže ali kislo. Zato lahko zelje v polni meri nadomesti drugo j*>čivje. fi. C. Bentlev: 24 .Skok skozi okno* ROMAN — Ali hočete poslušati kratko predavanje o steklenih skledicah? Ce vzamete skledico v roke, zapusti na nji vaša roka sledove, ki se navadno ne vidijo, ki pa ostanejo na steklu več dni ali celo več mesecev. Ohranijo se sledovi koncev vaših prstov. Človeška roka je vedno nekoliko vlažna, tudi če je umita, a včasi, recimo v trenutku velikega strahu, je celo zelo vlažna. Taka roka zapusti sled na vsaki hladni plošči. To skledico je vzel nekdo v roke, ko je imel zelo vlažno roko. Raztresel je zopet malo pudra, — Tu na drugi strani je palec — odtisi so vsi zelo dobri. Govoril je tiho, toda Cupples je opazil, da je od razburjenja prebledel. — Tole je kazalec. Gotovo vam ni treba pojasnjevati, da ima čisto posebne kroge. Tole tu je enostavna mreža z ognjiščem in petnajstimi krogi. Vem, da jih je petnajst, ker imam prave odtise na plošči. Poglejte, — dvignil je fotografsko ploščo proti svetlobi zahajajočega solnca in pokazal s svinčnikom na njo — lahko se prepričate, da so isti. Lahko razločite razdelitev tega gre-benčka. Poglejte tole brazgotinico v sredini. Tu je tudi. Tu je cela vrsta značilnih znakov, o katerih bi izvedenec prisegel, da so odtisi na skledici in odtisi, ki sem jih fotografiral, isti — Oi kod ste jih pa fotografirali? Kaj vse to pomeni? — je vprašal Cupples presenečeno. — Našel sem jih na notranji strani okna na levi strani spalnice gospe Mandersonove. Ker nisem mogel varno prenesti okna v žepu, sem ga zalepil zadaj s trakom črnega papirja in ga fotografiral. Skledica je iz Mandersonove sobe. To je skledica, v kateri je ležalo usodne noči njegovo umetno zobovje. — Saj to vendar niso odtisi Mabelinih prstov? — Mislim, da ne, — je odgovoril Trent — So dvakrat večji, nego bi jih mogla napraviti gospa Mandersonova, — Torej so to odtisi prstov njenega moža? — Morda. Videli bomo, če še enkrat naletimo na nje. Mislim, da se bo to zgodilo. — Trent je tiho žvižgal, toda bil je zelo bled. Odmašil je drugo steklem čico, v kateri je bil fin črn prašek. — Vzemite v roko papirja — tako. — Fantiček vam pokaže tu odtise prstov. S kleščicami je previdno prijel iz koledarja izstri-ženi listič in ga pritisnil k drugemu lističu, da bi ga preizkusil. Na njem ni bilo odtisov. Potem je nasul malo pudra na eno stran papirja, ga obrnil in potrese! s pudrom še drugo stran. Končno je stresel s papirja puder, kar se ga ni bilo prijelo. Listek je potem molče pokazal Cupplesu. Na papirju so se čisto jasno črno na belem pokazali usti odtisi prstov, ki jih je bil že videl na skledici in na plošči. Vzel je skledico in jih primerjal. Trent je obrnil papir. Na drugi strani je bila črna kopija odtisa palca, ki je bil rjavo odtisnjen na skledici. — Isti človek, — je dejal Trent in se kratko zasmejal. — Slutil sem, da bo tako. Zdaj vem to. — Stopil je k oknu in ga odprl. — Zdaj vem to, — je ponovil tiho, kakor da govori sam s seboj. Njegov glas je bil trpek. Cupples, ki ni ničesar razumel, ga je nekaj časa debelo gledal. — Niti pojma nimam, za kaj gre tn, — je dejal končno. — Slišal sem že zelo mnogo o odtisih prstov in bil sem radoveden, kako dela z njimi policija. To je izredno zanimivo, toda bogme, ne morem razumeti, kaj imajo ti odtisi skupnega s tragično Man-dersonovo smrtjo. — Obžalujem, Cupples, — ga je prekinil Trent in stopil hitro k mizi. — Ko sem začel to zadevo preiskovati, sem hotel, da bi sledili vsem podrobnostim. Ne smete misliti, da dvomim o vaši iskrenosti, ko porečem zdaj: Nekaj časa moram zdaj molčati, morda bom sploh molčal o tej zadevi za vedno. S tem hočem reči: naletel sem na nekaj, kar bi imelo žalostne posledice za nekoga tu, — ozrl se je s trdim pogledom na Cupplesa in udaril s pestjo po mizi. — To je zame strašno. Doslej sem upal proti svojemu prepričanju, da sem v zmoti. Morda sem res še v zmoti glede svojih zaključkov. Samo ena pot je, da pridemo temu do dna in moram se odločiti za njo. — Kar se je zasmejal, ko je opazil Cupplesov presenečeni obraz. No, ne bom več tragičen. Povem vam vse, čim bom mogel. Nisem pa še niti na polovici poti. Primaknil je k mizi enega tistih naslanjačev, ki je bil tako hud na nje, in pripravil se je, da bi si temeljito ogledal slonokoščeni nož. VTIL Gospa Mandersonova je stala pri oknu v svoji sobi in gledala, kako zunaj prši iz megle, ki je bila zagrnila krajino. Nebo je bilo brezupno sivo. Nekdo je potrkal na vrata. Gospod Trent vprašuje, ali bi mogel govoriti z njo. Opravičuje se, da jo moti tako zgodaj, pravi pa, da gre za zelo važno zadevo. Prikimala je v znak soglasja in stopila k zrcalu, ki ji je pokazalo postarano obličje. Ironično je pokimala z glavo svoji podobi v zrcalu in so obrnila k vratom, skozi katera je vstopal TrenL Takoj je spoznala, da se je nekam čudno izpre-menil. Poznalo se mu je, da vso noč ni spal, obenem je pa spoznala, da skriva pred njo nekaj, kar se ni ujemalo z njegovim običajnim humorjem, nekaj, kar ji ni bilo prijetno. — Ali morem takoj govoriti o stvari? — je vprašal. — Ob dvanajstih odhaja od tod vlak, pa se no morem odpeljati, dokler ne uredim nečesa, kar se tiče samo vas, gospa Mandersonova. Delal sem malone vso noč, ves čas, kar mi ga je ostalo, sem pa porabil za razmišljanje. Ne vem, kaj naj storim. — Zdi te se mi zelo utrujeni, — je odgovorila prijazno. — Ali ne bi sedli? Tu je udoben naslanjač. Seveda vas ubija vaša težka naloga in vaše poročevalsko poslanstvo. Kar vprašajte me, kaj hočete vedeti. Gotovo ne boste tega bolj otežkočali, nego je potrebno. Ko sem slišala, da morate govoriti a menoj, sem takoj vedela, da me boste izpra&evalL »SLOVENSKI NARODt ■obotm, 13. Januarja 1940. Stran 7 Veliko je bogastvo v naših vodah Blizu 6 milijard din kapitala, ki ga nepremišljeno uničujemo Ljubljana, 13. januarja Premalo se zavedamo, kako veliko gospodarsko vrednost ima pri nas ribarstvo in kako velik kapital je v naših vodah, četudi jih Ukorisajo samo ribiči. Zato tudi n hče ne posveča dovolj pozornosti uničevanju no v naših rekah. Odkar sc se razvila ob nai:h renah večja industrijska pcd-je ribarstvo začelo naglo nazadovati Nekajkrat je bilo že ugotovljeno, kako veliko skočio je povzročalo onesnaževanje rek in zaradi tega je bilo tudi že nekaj zanimivih procesov, vendar se zdi. da ri-rstvo pri teh vodah nima več bodočnosti. O tej priliki navajamo nekaj zanimivih BI . ilk v zve*] z našim ribarstvom, zbra-: v našem najnovejšem spisu — in najbrž tudi najpopolnejšem — o ribah; ta spis je napisal prof. R. Bačar kot dopolnilo E - evemu zbranemu delu »Domače in tu: živali« « 4. zvezku. (Uredil dr. A Slodnjak, založila Jugoslovanoma knjigarna Spisov o naših ribah je sicer že precej vendar doslej še ni bilo nobenega, ki ijel snov tako vsestransko. Razprava, pis ni sicer razumljivo, v prikupnem slogu in lepem jeziku, obsega 162 strani oemer-ke ha je torej kx»ji^a za.^e. Čeprav je vklju-i v Erjavčevo delo kot sestavni del Erjavčevih spisov. Naša država je obmorska in ribarstvo bo imelo morda še icpšo bodočnost. Mnoge države so tako navezane na ribarstvo, da bi nji] .: narodi brez njega ne mogli živeti. Pri nas ribarstvo sicer še ni tako razvito, ven lar nam kažejo številke — ki jib nava • prof. Bičnr v svojem spisu —, da spada med pomembne gospodarske ribarstvo donaša na leto 70 do TO milijonov dinarjev, a sladkovodno približno prav toliko. Reko v naši državi d ijo na leto okrog 4 milijone kilogramov rib. jr^era in ribniki tud! toliko, morje pa kil ►gramov. Razen tega, da je precej velik konzum rib v državi, jih tu M mnogo izvažamo, na leto v vrednosti r. I 40 milijonov dinarjev. Ce računamo, da so naše vode kapital, ki se obrestuje . - o s 3 •'«. ie v naših vodah 5 do 6 milije d kapitala. nogo večje koristi bi pa lahko imeli ril surstva če bi ga izpopolnili smotre no. mu posvečali primer'to p-zornost in učinkovino zaščitili gojenje rib. Zdaj so naše ^ 5e vedno kolikor toliko mrtev kapital. Itevati bi morali, da ima tudi športno ribištvo veliko go-podarsko vrednost v d°-h, kjer s~> ustvarjeni posroji za tujski : k - r v Sloveniji. Toda športno ri-' " vo, ki bi lahko privabljalo k našim ~ tm jezerom in rekam zlasti na Go-r njskern ln tudi na Dolenjskem vzdolž 5" rje, se pri nas še ni raz.ilo. i Gorenjska jezera dajejo manj rib kakor vode v južnih pokrajinah države; tako daje na primer Bohinjsko jezero na hektar svoje površine 6 do 7 kg rib, Ohridsko 15 kg Ln Dojransko celo S7 kg. Nekateri ribniki dajejo na hektar 150, a nekaj drugih <~elo 200 kg rib na leto. Površina vseh ribnikov v državi meri nad 9500 juter. Med vojno je bil nbji zarod v naših vodah skoraj povsem zatrt za ribarstvo. Vse posledice še zdaj niso odpravljene. Z zakonsko zaščito bi se lahko preprečila vsaka večja Skoda, a zakon bi bilo treba strogo izvajati ne le proti ribiškim tatovom, temveč tudi proti uničevalcem rib, onesnaževalcem vod. V veljavi je zakon o sladkovodnem ribištvu iz leta 1937. V nekaterih naših vodah so ribe že povsem izumrle. To velja za velik del Save in Drave. Nekatere tovarne spuščajo v reke industrijske odplake z veliko piimes-jo uničevalnih kemikalij. Vendar je dokazovanje, zakaj poginjajo ribe, navadno zelo težavno, čeprav se zdi vzrok jasen. Težka olja ln katran pogosto povzročata odmiranje rib. vendar tega v posameznih konkretnih primerih ni mogoče tako lahko dokazati. Prof. Bačar navaja kot pr:mer, kakšne velike količine za ribe škodljivih tekočin se izlivajo v vode, odplake neke mariborske tovarne. Ta obrat sp ,-šča v Dravo na dan 1200 kub. metrov ali 1.200 000 kg odplake, v kateri je bilo predelano 400 kg nevtralnih soli. 2 hI prostih kislin in 85 kg alkalij. Neka druga tovarna porabi na mesec 1000 kg sode, prav toliko negašenega apna. S00 kg žveplenokislega na t.-ona, toliko tudi klorovega luga. 500 kg jedkega natrona in 60 kg ?olne kisline Podatki so posneti po zapisniku neke uradno komisije Morda rx> kdo dejal, češ ribarski zakon predpisuje, kdaj smejo spuščati odplake v vode in kakšne morajo biti čistilne naprave. Da. zakon je s-tm na sebi dober, a naše reke so vendar tako on**sna?ene. da v njih ribe ne morejo živeti. Upoštevati je treba, da voda ne nudi ribam pogojev za življenje že. če je do neke mere zmanjšana njena prooolnost. V takšnih vodah porabijo rastline kisik, za rib« ga je premalo, zato j,- življenje nemogoče. Nek\teTi pri nas rib'štvu niso nakl.-n-'e-nl, pač zato, ker se ne zav^diio njegovega velikega p^r^ona. Zato pogosto zapostavljajo njegove interese, ko sklepajo o regu-lacijah vod. o dvomljivih melioracijah in o osušit vab jezer. Skušajo celo proglasiti, da je ribištvo domena redkih posameznikov ter da od nierra sp'ošno«t nima nobene posebne koristi. Ne vedo poč. kako veliko bogastvo se Skriva v vodah, bogastvo, ki bi lahko podilo bo«rat<=» sadove sploš-nosti, če bi ga znali dvigniti. D. Bratu Franca Kcmm v spomin ^i*ioren, vzoren glasbeni ncifceSjj in enačaje t mož Novo mos*:o 71. jamarja V Novem meetu je bd na den sv. Treh kraljev oh vel ki udeležbi občinstva poko-p :i gl2i'l>cni učitelj novomeškega Sokola br. Franc Kemr. Pckojni je bil nev.moren v svojem poklicu in vesten učitelj svo> j m gojencem. Ravno po končani orkestralni vaji v Sokoisketn domu, ko je hotel o preti vrata kuhinje, kjer se je mu Ma r va a .i. re**tavratc7 ka v sokal-rJ : kleti, i a zadela s». čna ka^ ki mu je st: ta plodonosno življenje. P kojnj Kemr, s ar 59 let. je bd rodom C h. doma iz KI a dna. Zonuii velikega za-crrcanja in talenta kri gn jc ka/^aJ do grlas-se je \ s posvetil ter.-:u poklicu, še kot mladenič, staj' komaj 16 let, je zapustil očetov decn ki o. i šol v Trst, kjer je bil L U T spri |et v \« a;ko godteno šole. Za-: 1 svojih dličruh sposobnosti je ostal na t I 5e po končanem studiju, dokler n! pri-s no leto 1914 ko je tudi on mo-r 1 odriniti k poku v Galicijo in kasneje v T.ole. Po vojni se mu jc noaa domovina t." ko priljubila, da se je prljavfl v ju-gosk>veosko vn*ko. Takrat je iskal .°po-sobne go beniJce za go Ibo diravske divizije se-.iaj že upokojeni znam glasben k in dolgoletni kapekik godbe dravske J'vlzi-je dr Ccrin ki je mJadega in s m pet 'nega moža tudi takoj sr*re;el v zbor. Knme-je ko je dal slovo vojaflki godbi. >e naeto-pol ori -:;es»tru v na,-i operi v Ljubljani. Oh zvok?h n.iogar:h strun po se je zaba-o v kavarni »EtovmL« ljubljansko občin-stvo. Ker je r^ož ž>ie! prebiti Jesen svojca živi jena v miru in zatišju, je kupil malo poeestvo v prijaznem Jurkloštru. kamor se je p-e selil s svojo Ijubeaiivo scprr\go r • in srnom e linčem. Toda njego- vo odločitev je ovrgla večno lepa glasba. katvri s*» je posvetil kot otrdk in kateri je ostoJ zvest do smrti Nastopil je ponuđeno rr.es*o učitelja in keipeln^ka mestne in sokolske godbe v Laškem. I,eta 1938 pa je prftel v naše merto kjer je vodil sokol-sk saicnsJki orkester. Glasbeno ?olo in mestno go "beno društvo. Njegove velike sposoben^ t i so kmalu post b 1 r očitne. Javni orkestralni nastopi, nn.sto.pi učencev G-las-bene šo> m mestne godbe na promenad-nih koncertih in ostani] javnih nastopih so bili dovolj zgovorne p^iče o p-^kojn:kovom velikem delu. vrfrajr,ot;ti in •airna7a-tajevanja. Mož je p:i ovojem delu stremel le po uspehu n čo jra je dosegi, jc bil najbndovoljaejšj fitorek na svetu. Naš Sokol je s smrtjo br. K enim mnogo rr/Tubi. Sai na je bi pokojni tudi duša glasbenega fA\ ljenja pri nas. Zelo ea bo-»min. žaluj« **im svojcem pa naše iskreno sr,£-i-lje! k. p — Pogreb dr. Fraria Maverja. v sredo popoldne je nastopil dr. Fran Maver, odvetnik in dolgoletni so3tan.jski župan, svojo zadnjo pot. Pri njegovi vili se je zbrala velika množica ljudi. Poleg številnih meščanov n okoličanov so prihiteli na p^-pr^b tudi številni pokojn kovi sta_novski tovariši od blizu in daeč. Prišli so p:i-jatell in znanci iz Celja, Ljubljane ter njegovi ožji rojaki. Sevničani. Ob tretji I uri sc združeni pevci zapel: žalostinko nakar je dr. Mayer krenil ob veličastnem Andre B:-:,.^?au: Dama v tsži Feličien Terrav je sedel s svojima dvema p-- late--cnia in njunma ženama v pritlični loži m bi! ie zelo dobre volje. — M >rda norečete. da sem zelo nemode-rcn — je deial Felicien — toda verjemite rm men- je gledališče mn^go ljubše od kina Ne govorim o predstavi govorim o prostoru, o gledališču, in ljudje, ki sc strinjalo z men^! — in koliko jih je — pravijo, da ie e!cdaf::ka dvorana topla, do-č-m so ktn matografi mrzli in brez razpoloženja A občinstvo v kinematografih je kakor film Sestavljeno je iz «amih drobnih delcev, ki mmsio med seboj nič skup- aega___V gledališču vsak misli Ha p^zna svojega soseda To je naibr/ posledica toplote, ki jo Siri živ igralec z odra Morda je to tu li vpliv mraka. k. ni popolna tema, kakršna vlada v kinematografih. Tema ljudi li ^i. m-ak jih združuje. Ce hočemo čutiti rmch aM jofc svojih sosedov kot potrdilo astne veselosti ali bo'esineaa doje-mania. moramo videti nj'hov smeh in solze Zdaj se mi pa n:kar ne posmehujte: ljubim gledali ke predstave .. Kako rad og'edujcm in opazujem ljudi v gledališču, ki imajo tudi svoj užitek med predstavo. Mislim pa da sedim med dobrimi znanci. Prijatelji so sc smejali in gd dobroduš no čbada^i Fna izmed mladifa žen ie rri-pomnifai vneto c^e b' vprašali mene po mnenju bi vam odgovorila, da je k.no /a mz sijajno okolje. — Meni so pa zopet simpatični vsi liu Ije ki j:h v.dim tu — je odgovoril Terrav sme je in se ozr; po g'cda!i<ču In tedaj je opazil v nasprotni loži krasno, polno razcvelo ženo. Terrav je pomislil: To je končno zopet enkrat prava žena !n nasmehnil sc je. — Moji prijatelji bi zopet rekii da ne spadam v na^o dobo. Zeno. k* ima k-asna ramena in hrbet, vrat lei ne straši s kostmi in cvetoč, poln obraz, ie gotovo prijetno pogledati. Neumnost jc trditi, da ima človek zastarele n i/orc. če mu je všeč žena k* r.i - uha kakor trska ln Terray sc je nac!aiel ob tem po^j'edu Dama je sedc'a v ospredju iože krai druge dame. za njima pa dva gospoda. Terrav ni bil posebno pozoren do dam v sv-^ji loži. Toda k sreči sta neprestano kranvjali. tako da se je lahko povsem nemoteno posvetil lepi neznanki v nasprotni loži.. Bi la je zares izredno mikavna. Kar so ugasnile luči. Začelo se je prvo dejanje. Terrav je poslal dami zadnji pogled, kakor da hoče reči: Oprostite da vas zdaj zapuščam, toda oditi mor * m Terrav jc sedel udobno v ozadju lože da bi mogel pazljivo slediti igri Saj vendar že veste, da je bil velik ljubitelj gle- spremstvu na svojo poslednjo pot. Razvil se je dolg talni »prevod, kakršnega v naši dolini že dolgo ni bik>. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili z govori socn predstojnik g. Potočnik, s res ki načelnik dr. Hrasovec in župnik g. Grli. — Blag spomin dr. Franu Maver ju! _ Občni zbor Čebelarskega društva. Pred dnevi se je vršil redni občni zbor Čebelarskega društva za SoStanj in okolico. Naši čebelarji so na občnem zboru pietresali vsa vprašanja, tičoča se izboljšanja in razširjenja ceteiarstva. Ugotovili so tudi, da je bila lanska letina ae precej naklonjena čebelarstvu, ki se je tudi kot gospodarska panoga močno uveljavilo. Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor: pred-sedn k Lesjak Jurij, podpredsednik Me lanšek Ivan. tajnik in blagajnik Plaskan France; odborniki: Pečovnik Jože, Napot-nik Ivan in Dobnik Štefan. — Spremembe na meščanski ftoB. Strokovna učiteljica na tuk. meščanski Soli ga Karla Kirar je b la premeščena v Maribor. Na njeno mesto je prišia gdč. Olga Pucova iz Ljubljane. Lepa prireditev planincev Novo mesto, 10. Januarja. Novomeško SPD, ki marljivo zbira sredstva za zgraditev lastnega planinskega doma na Gorjancih, je v soboto zvečer priredilo v Soko-skem domu prisrčno planinsko zabavo. Prireditev Je dosegla v vsakem pogledu naravnost sijajen uspeh. Velika dvorana je bila za to tradcionalno prireditev posebno okusno okrašena. V dvorani so bila postavljena naravna drevesa, pri katerih je bila raznovrstna planinska oprema. 2e kmalu po 20. je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo vse prostore velikega Sokolskoga doma, kjer se je vršilo ob zvokih godbe novega grdbenega društva vese'o planinsko rajanje, ki se ga je udeležilo staro in mlado Za uvod Je godba zaigrala F. Ogričevo pesem »Na Gorjancih t. ki jim je avtor posvetil celih osem zbranih kitic, od katerih navajamo zadnjo: Ko z vrhov Gorjancev gledam bistr? Save triglavski raj. požrlrav z Dolenjske ti pošiljam, veselo pesem čuj še zdaj: Na Gorjance — — — Tudi ples se je vršil ob igranju te pesmi, ki nas je spominjala na melodijo nekaterih znanih koroških pesmi. Obisk je bil zelo 'elik. Zlasti mnogo je bilo gostov, ki so prlšh iz Krškega, Kostanjevice. Črnomlja. Metlike, fit. Jerneja. Trebnieera. Toplic in od drugod. Kljub veliki udeležbi pa smo opazili neko vrzel Prireditve se ni udeležila večina naših trgovcev. Vsi udeleženci so se izvrstno zabavali, brez tiste mučne tesnobe, oblečeni v navadnih športnih oblekah kar je dalo prireditvi še poseben iT.m-z svobodnega kretanja, ki kraljuje v nai Ih plnninah in gorah. Iz Škof]e L$ke — Ob vsfonu v novo telo Kakor dosedaj vam hoče ostati »Slovenski Naroda tudi v bodoče najboljši hi:ni pr:jar~lj. ki vas bo seznanjal sproti in točno o vseh dogodkih v tujini in doma. Skofjcločam moramo priznati, da je »Slovenski Narod« edini s'ovcnski dnevnik, ki obvešča svoje čitate I je dnevno in sproti o vseh važnejš:h dogodkih v naš era območju. Vprav zato ga moremo vsem nn:im čitateljem najtopleje priporočiti! Onj, ki so na list že nnročeni, naj j;m prihaja na dom tud' v bodoče, "ni pa. ki 1 i*= ta še .rmnjo. naj stopijo v krog njego vik naročnikov in prijateljev Mesečna naročnina 12 din jc tako mzka da ni nič v primeri z razvedrilom, ki ca ima človek, čc dobiva vsak dan zan-mjv hst Sedaj, ob vstopu v novo leto. je kakor na !acč čas da naka>ete uprav naročnino m da postanete na> naročnik J Akc kje potem velja tu ge^-'n: zvestoba za zvestobo' Vsa pojasni'a daje rade volje tudi škofjclo-:ki porr»čevalvc. — In nredpust? Nekaj prireditev br! Preveč menda ne. Na Svecr.-co bo po dolgem času zopet ve'ika lovska veselica, ki jo prirede gorenjski lovci v vseh prostorih Sokolskega doma. Istega dne bo v Skof-j' Loki občni zbor lovskega društva Druga velika prireditev pod imenom »Tisoč in ena noč« pa bo tradicionalna Sokolova ma-škarada na pustno nedeljo — Drugi loikt večer Kakor prvi. tako je tudi drugi lo^ki večer v sredo chranil svoj znanstveni nivo Predava« je v ljudski šoli pred številnimi poslušalci vseučili-;ki profesor dr. France Štele o umetnostnih zakladih Škofje Loke in njenega ožjega območja. Vsebmsko globoko predavanje je zbudilo veliko zanimanje. Predavanja so se udeVžili tudi delavski krogi. To moramo zabc'ežiti s posebnim veseljem. Otvoril in znključil je loški večer pred sednik Muzejskega društva dr. Pavel Blaz-aik. Tretji loški večer za veliko noč. — Naši mizarji delajo. V nedeljo do- j poV.ne je bil zaključen na ljudski šob" mizarski tečr.j. ki sc ga je udeleževalo 21 mojstrov ir. pomočmkov Tečaj je vodil mojster g. Kregar. ki je obdelava! s tečaj- niki predvsem kalkulacijo za pohištveno mizarstvo. Tečaj se je vr^il med božičnimi počitnicami, vsak dan po tri ure zvečer. Udeleženci so prihajali tudi dobro ure daleč v šolo. Uspeh tečaja je odličen Ob zaključku, ki so se ga udeležili tudi nastavnik; na crbrtni nadalje^a:ni šoli sta spregovorila g. Kregar in mizarski mojster Oblak, ki je vodil skupno z g. Peteracljera vse priprave za tečaj. — Srebrna cigaretna doza, moška suknja, poročni prstan in oglavna ruta — vse to se dobi pri hišniku Sokoiskega doma! To je bilo najdeno pri čiščenju doma. Iz Kranja — Tekme v smuku i:i slal. s Sv. Jošta. Smučarski klub »Poljana* priredi v nedeljo 14. t. m. klubsko tekmovanje v smuku in slalomu z začetkom ob pol 11. uri dopoldne. Skupni odhod članstva bo ob pol 10. ur; z zbirališča na savskem mostu. Zaradi tehničnih ovir odpadejo tekme v teku in skokih. Ker bo to po daljši dobi prva večja smučarska prireditev v bližini Kranja, odbor vljudno vabi na tekmo občinstvo, ki bo imelo redko priliko videti domače tekmovalce v napetih smučarskih disciplinah. — Telefonske drogo%re so podrli. Z napeljavo zameljskih in zračnih kablov po gotovih delih mesta so ostali sedaj pros.i vodi nepotrebni. V začetku tega tedna so odstranili žice z drogov, sedaj pa odstranjujejo še drogove, ki so služili dosedaj tudi za reklamne »kioske* vseh mogočih plakatov. Ko bodo odstranjeni vsi drogovi bo treba misliti tudi na kioske, ki bi jih bilo treba postavili na piimerna mesta. SOKOL — »Pesem s ceste« na sokolsknn odru v Zgornji Šiški. Kot svojo drujro premi ero uprizori diamskl odsek Sokola v Zgornji Šiški znano in že po raznih odrih z uspehom Igrano Surekovo komedijo »Pesem s ceste« v režiji brata Boga Križnarja. Je to kos resn čnega življenja treh godcev potepuhov, ki se preživljajo z Igranjem po cestah in krčmah tn ki se lzžjvljajo v skromni podstre.-ni sob: Tri jjodce Igraje bratje Bogo. Janko in Miro. policaj bo br Mar-jek. v vlogah ljubic pn nastopita s Mirni in Sabina. Igro so bratje skrbno pripravili ln uverjeni smo. da bo podobno Kot * Deseti brat« ugnjala domači publiki Vabimo pa tudi okoličare. da nas obiščejo — Tudi sicer je društveno delo v jubilejnem letu razgibano Vsako nedeljo popoldne so dobro obiskovane plesne vale. v ponedeljek zvečer je članski sestanek ki naj nriru tvl gradivo tn listo nove uprave za jubilejno glavno skupčino ki bo v nedeljo, 21. t. m., ob 10. uri dopoldne. Nedelja, 14. januar jo. 8.00: Jutrnj pozdrav (plošče). — 8 15-Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — S.45: Verski govor tdr. Ciril Potočnik). — 9: Napovedi, poročila. — 9 15: Citre in harmonika (ga. Dragica in g. Jane Košrnerl). — 10: Nedeljski koncert radijVskega orkestra — II JO. Drobiž za uiob ž (plošče). — 12.jO: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 1302. Veseli Evoki: Veseli kvartet in plodče. — 17: lCmet. ura: Kmetijsko gosp->dinjsko šolstvo pri uas (inž. Repandek Vklor). — 17.3C: Popoldanski Konce:t. Sodelujejo- g. Mirko Premele g. Pavel Sivic t spremi java) ir. kvartet mandolin (vodi g Antuno-vič). — 19: Napovedi poi'čHa. — 19.20: Nac. ura: Je.lila v narodnem verovanju (Jeliica Beiovic. knjž.). — 19.-10: Objave — 20: Cerkveni pe\ski zbor z Jež re. — 20 45: Sodr>bni plesni nape vi (plošče). — 21 15: Pevski koncert Antona Dermote, člana d-inajske drž. opere, pri klavirju ga. iiilda Dcrmotova. l*°net:eljek, '»5. januarja,. 7: JutrnJ pozdrav — 7.05. Napovedi, poročila. — 7 15. Pitan vencek veselih zvokov (ploćče) — do 7.45 — 12: Balalajke, manloline 'p'oščei — 12.30; Poročila, obiave. — 13: Napovedi. — 13 02: Opok'anslv: koncert radijskega oike^tra. — 14: Poročila. — iS: Ztravstveno predavanje: Spolna zreic^t in adržnoet (cir. Anton Brecelj) — 18 20- Iz Kahnanovih operet (plodče). — 18 10. Mf^sečni slovstve-ni pregled (p.-of Fr. Vodn k). — 19: Napovedi poročna. — 10 2C: Nac .ura: So-delovani? srbske vlade s srbsko vojsko ob prevratu 1918 J.aJ"i,v.o-LrgxT\-iiki pre«lod (Drugo Potočnik). — 20: Konoort slo\*nnske naiol-ne gkuobe (radijski orkester). — 21: K i-vii3ki koncert bolgarske glasbe. Ig ta p: o*. Praićo Viuoigeiov. — 22: Napoved p ročila. — 22.15: VaSM umetniki (ploske). Sreda, 17. januarja. 7: Jutrnj' j. orzdrav. — 705: Napove^', poročila. — 7.15* Pisan venček veselih SVOkov (plccVe) do 7.45. — 12- Jzlet v tuje kraje (r>loeče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Na.p^vcdi. — 13 02: Rudolf Pilili igra hermor. ko. —- 14 • Pcfo'ila — IS: BCsidinska ura: A. Adam č: Kno* 'e-har, zgodovinska igra (člrni ra fjake i iz 1 ske družme). — 18 40: Štajerski grr«' 1 VI. (prof Leo pettauer). — 19* N-in. -d\. poročila. — 19 TO: Nac. ura: Jovan fU-stič, drtavn'k in zjr> dovtoa r ob prli'.-c: letnice smi-ti idr. Jovnn Radonič). 1T4";: Objave. — 19 50. Nevidni rastlinski ražniki (dr. Maks Vraler) — 20: P c-nos z Maribora: Smetana: Ma vlnst. c:kJus (izvaja orkestralni oćeek liku e mo.tice v Mariboru). 22: Napove'1 ročila. — 22.15: Veseli češki godel in p^v-ci ^plošče). Četrtek 18. ;onunr?ri. 7: Jutrnj. pozdrav 705: Map poročila. 7.15: Pisan venSek v h zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Rrn ;e (plodče). — 12.30- Poročila, objave 13: Napoved!. — 13 02: Salonski kme L — 14: Poreč la. — IS: Pester spored radijskega orkestra. — 18 40: Sloven"' i za Slovence (cb*. Rudolf Ko'arič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut sej ave. — 20: Pe\-sko đruStvo »Sava«. di:\g. Fr. V >-turimi. — 20.45: Koncert s'nifotlicne r be (plos^el. — 22- Napovedi, poroSIla. — 22.15: Koncert r~: -i;-k^_r i orkestra. 1 3 -* U 7 9 10 j n 1 o 13 : \A 15 z. ' i 1 v* 1 o 19 --1 120 Li 22 -3 24 25 ■ ^ 26 i _ 28 29 _ '32 i3M \ VODORAVNO: 1. G:.-ka črka. 4 T>r"pi-iLmk sose nega naio.lii 7 dol voza, 8. z\cr :0 osebni zaimek, 11, dragulj, 12. vzkl k, J 4. lik. 15. kom /jioik za pivJno. 16. gc2- dno drevo, iS kemična prvina, 19. jamska vodnq žival, 20 zamaSek, 21. p' č, 23. ploekcvna mera 24. čistilno sredstvo, 26 glasbena usta v skali, 27. braei-lec do-I movine, 28. vrsta pesnitve. 30. Sascrvna c-nota 31. kazalm zaimek. 32. poziv lo, I 33 u^ie več .Spaa tanskih kraljev NAVPIČNO: 1 I tč, 2. glasbena n^ta, 3. mečno orientalske žganje, 4. loisko motko ime. 5. latinski v ozn k. 6. slovenski cerkveni skladatelj, 9. A^rpmemnonovo. hi, darovana Artemidl, 13. gnki pesnik, 15. slovenski pesn'k, 17 railK^jni »ko dejec:;e, 18. e<:en lzn^.ec petero čutov 20. eedki pisatelj, 22. mesto v Južni Srbiji, 24, t kocina. 25 svetopisemsJto jed, 29. veznik, 31. osebn. zaimek. ReSitev kn5ati!:e, ©L^vSjene v pet:I* VODORAVNO: 1 kc^a. 4 otep. 7. ob. 8. lik. 9. pa. 10. Lo.ia. 12. Os p, 14. Ela. 16. I ski. 17. na IS pod. 20. Ag. (3reb:o). 21. Pilat. 23. Daniva r. 25 robot, 27. Ob 29. Tas. 30. pa, 31 bes. 23. Bog, 34. Ik-k, 36. sito 37. li, 38. mr, 39. od, 40. AuUi, 41. Paka, NAVPIČNO: 1. koVno. 2. obala. 3. Ala, 4. oko. 5. epika, 6. papiga, 11, da, \3. S3, 15. Goluboc IS Pirot. 19. Davoa 21. por, 22. tat, 24. kobila, 26. pagoda, 28. b<.i.n, 30. potolt, 32. se, 33. bi, 35. ka\ 36. scp. Cltroitc v shraniti Da ohranimo citrone dali časa. jih položimo posam č v vato in potem dra^o poleg druge v lesen zaboiček. Ta naj bo v iiladnem in suhem, a n kakor ne prehladnem prostoru. Vato lahko ponovno porabimo. dalisča 1^-a je hila mimo0rede rečeno sijajna m tudi :^rana )t hi'a izborno. Občinstvo se je do solz smejalo in Terrav tudi. Naenkrat mu ie pa šmt'a v plavo mi-«>el. da je junakmja suha kakor trska in da neprestano in stereotipno sklepa roke. In ni čuda. da so njegovi pogledi zopet zar . !:S k dami v nasprotni loži. V mot-ni svetlobi, padajoči v no'<:vn*h prame-nh z odra. je bi:a še mikavnejša Terrav ie vide i. da |e vedno sk'om'a g'avo nazaj, kadar «;c |e zasmcia'a. kadar se je pa sklonila k svoji sosedi no desnici, se je v mraku /;'?veti! njen beb vrat. Terrav se ie mo^ai sditi. da bi sledil do-cjodlcom na odru \".cak hp sc je zasači! n« tem. kako nepremično tfleda v nasprotno ložo Kar se mu je zazdelo, da jc ii?ra po-vsem netotfičns in da se mora truditi, da nekatera mesta sploh razume. . Ko 5« |e ozrl na damo v nasprotni loži. sp!n;k :n večkrat sc je zdrznil. Dama v nasprotni loži se je ozla tja. kjer je sedel. In s kakšnim pogledam ga je oš'r.tla!. . Di ne homo pretiravali: s pogledom ki je dokazoval, da mu posveča pozornost. Terrav je imel samo en lep profil. kaj*i *!abo zace'jena rana mj je kazila drurio y;rn nOT:i crw'n ni To. da je vedno kazal ljudem svoje levo lice, zlasti lepim ženskam Lepa neznanka je videla torej samo njegovo skrbno obrito. simpat;čno lice. In gotovo se je ozra nanj. čeprav je zdaj namenoma g'eda'a drugam Zdaj jc vedela, da jo ie ^z nasprotne lože »ujela« kamera ćlove-k'h »leč«. In naenkrat jc vedel Terrav, da ga je ta žena vzpodbujala Igrala je zanj »damo, ki s'cdi do^ndkom na odru«. Obs'a ga je velika blaženost, upanje se je zdramilo v njem Pozabil je na svoje desno lice, ki ga je b?Ta nekoč raztrga'a kro^'a .z samokresa. Bil je nekoliko omamljen. Taki so pač moški. Vsi zbegani so. če se pusti lepa žena po nj;h občudovati Odmor Je bil končan In pri'elo se je irugo dejanje. Toča zdaj se Terrav sp oh ni več zmen'l za to, ko,j sc godi na c :'u. G.oboko je dihal, imel je vroče roke in nepremično je gledai v nasprotno Icžj. In zavedil se je da tam sedeča dama mlsl nanj. da jo je njesrov pogled hipnotiziral. Ni se več tako dobro zabavala kakor prej. Vsi so se glasno smejali, ona se pa ni več smejala. Gotovo je mislila nnnj. Sedela je tam kakor prikovana, toda gotovo bi bila rada skočila pokonci in od^la iz lože. Tretj odmor. To pot je Terrav zapustil svojo ležo Nag"Io se je prerinil med vrstami sedežev v pritličju. Uganil je. da dama ne bo zapustila svojega mesta v o?prc 'ju lože. Stopil je čisto blizu k njeni loži. Naenkrat je pa ostrmel od presenečenja. — Saj to je Ravmonda! — je zamrmral ves iz sebe. Ravmonda k' je bila p-ed petnajstimi leti njegova ljubica, tista Ravmonda, ki ga je na najbolj prosta-ški način izdala in izpremenila njegovo življenje v trpljenje . . . Slednjič mu je pa pognala kroglo v desno b*ce, kroglo, k so njesrovi sledovi Se zdaj kazali strasno brazgotino... — Ah, bože moj! — je zacepetal Terra v. — In Če pomislim, da sem nocoj ves večer koketiral z njo! Stran 8 »SLOVENSKI NAROD« sobota. 13 januarja 1940. •0 Zaščita otrok za primer vojne Bolje je biti vedno pripravljen kakor enkrat iznenađen Ljub'lana 1? januarja Marsikomu se ie zde'o čudm k« ic iita nairaziićnei a poreč.la o pr.pravah za pa sivno obrambo prcbiva'stva 73 primer ot-ok v vojnem času Zaradi tega bi se mu morda za zde'o čudno m b» mtrMva vojske m mornarice p< seben pravilnik za zaščito Otrok, ki jc točno določil kdo je do/an in kako je do žan skrbeti za za č'to otrok v vomi Vsi tisti, ki so bil. s tem pravilnikom pozvani da izvedejo orsam^atorienc pripra ve za zaščito otrok, predvsem pa Unija za za čito otrok, ki ie po svr ji iniciativi po sta'a organ pnct inh ob'astev $< se prče li truditi da čim p^ei izvedejo svoje delo Stevi'na predavanja na>\et star:em popis Otrok, ki ga je tzvedia unija s svojim; kra jevnimi odbori ob podpor' banske uprave n na ih občin, pričajo, da se vrši delo s kar največjo naglico To seveda *»e ne pomeni, da je vojna pred Jurmi. roda vsak pameten in izkušen Človek ve. da je bolje biti vedne pnpravijen Icakor pa enkrat iznenađen Zadevnih 'zku eni :mamo na izbiro ne samo iz pretekle svetovne vojne, marveč tudi od onih držav k* 5e danes vojskujejo med seboj komu m v opomin tragična in grozotna us«Hia varšavskih otrok ^ Umu za zaščito otrok prosi zato slovensko ia vnosi v imenu vseh <'n'h k» dc'ajo za zaščito m'adega sloven skega rodu nred ert»/«-tanm vojot da nh pri delu podpirajo r. raznmevaniom z dobro volio z izvrševanjem m uva/cvanjem vseh ukrepov k» so bdi v tem pogledu iz-vr en: L nua bo sta'no skrbela po svi>jih naibo'j-ih močeh da bodo lavuist posebno pa starši podrobno in ročno obveščeni o vseh nr;pravah V kolikor bi kdorkoli hote' imet' kak n<> posebno pojasnilo v pogledu začte otrok za pnmer vojne naj «e obrne na pnstojm krajevn« odbor umie na občin*; ah na šolo flim večia poveznnosi s starš' 'n nj;hovo zaupanje sta pn tem delu kar najbo.j potrebni. P&vISanJs želczničarslilh plač LjubMana. 12 januarja Iz pisarne ob'aslnei'a odbora Združenja ji-goslovenskih narodnih železničarjev ir. brodarjev srno prejeli: Konec detembra 1939 so objavili jugo-glove^ski dnevniki vest o zvišanju plač železničarjem z veljavnostjo od l. januarja 1!<40 Napovedi so se e"asi'e o 20T> zvišanju prejemkov vsemu ze'ezn'SkTrni o<=rbiu in 9rr povišanju me?d železniškim delavcem T*" so'oSne napovedi so 7.aved*e večino ne-poi^e^e favnosti v zrnato če* Ho bo nnvp-fcir\ie p^č fce'ezničarlem znašalo 400. 600 in ep'o do 800 din na mesec. Zdaj. ko ie zadevno n^Hbq že i/š'a srt ^ira oblastni odbor Zr,r"'''o"^ia iii*?o- df-r,ev v T.ii'b'inni za svojo dn'ž^rct pre-fjori*i širSi iPVT^octi s\-o^e ugotovitve in ob^av*1a cv^či k^mo^'i^e- 1. a^ Z veMnv^^stjn od 1. fs*r»t?s»ria i°"0 se nT^i-'^r'n opeb'ii ek^'-nfi v^ih *»H;rj-\-fftPŠ+PV?) jih čl 34 Mv^ribp o rn""an«-">"!'i ministrstva za promet in prometne službe) ?0*'ft k osebni dokladi kot izredni dodatek ss čezurno in naporno deio b» De avccui državnih prometnih ustanov I0°n> k osnovni dnevnici 2. a) Povečanje pod 1. a) se ne daie zaradi porasta dragime in tudi ne vsem že-"ezričanem. temveč se daie kot nagrada ~a čezurno m naporno delo zaradi veli-t-eca porasta prometa osebju eksekutivnih rdinic Uradnikom od V grupe navzgor no uredbi ta dodatek ne rripada b» Po-- ennie pod 1 bi ie sm^mh kot pove-^ppip na?rad zaradi ^n'ošnn slabaga p**>-reriJalr»epa etaoia že^e7n;4i<«h iel*»vrev. 3 PovišTca ne bo deležne nastavljene oc;pbie ministrstva za nromet ffer-^ra'ne Hirek^'^e i" ni«=i ^'rpklno poHrp'ep'b edi-"«r. nh'ac'n-'h direk<"ii I n k^kor >e nave-^^nn pr»H 1. al tod' ne i: r^H-iik* oVcekn- tfv>*n edinic od vključno V. grupe navzgor. 4 T^" r-> 171 - o 7n"f n Krii^o noi'i^ rk ori t'c+*1^ ,,r-;,^bencjn j^j j0jJC dodatek, kaže sledeča tabela: I n m iO Nastavljeno osebje razred UradnJIH VT grupe 140 — 90 — 70.— Uradmki VTT BTUne 150.- 100.- 80.— Uradniki Vili, TX X smil>e in uradn. priprav. 155.— 105.— 85.— Zvanienki T T I TI. I TTT 151 — 111. 101 — Zvaničniki I TV. in dnevničarji v. d. zv. T. 156— 110 — 100 — ZvanV-iki n 1 147 — 11?.— 102 — Zvanfčmki iT TI 142 — no.— 100.— Zvaničniki tT'TTI in d^rvničarll v d zvan. II 137 — lO'S.— 9S — Služitelji in dnevničarji v. d. služIt. 115.— 95.— 90.— h) PeTavcl <če r»e'n.fo 2." dni na mosrd Obrtniki in kva'if'r-irani de'avri od 71.50 do 159 50 din. po'kvaltficirani de'avri od 63 25 do 107.25 din, fizični delavci od 55 do 88 75 din. Iz predniepa s1eHi da se ^^h^dki p^ca-me7":m že]e7nioariem no\-ečaio mes^o ppvnrnčno Za nkoM 100 rlirt fod Hir» S5 do 159.50 din). Okoli 5.000 železničarjev od Iz Slovenskih gsr'c — Težrk pclcjaj mrlih vin°gra 'nkov. Ako pogledamo dan "anes po vino:x> n;h krajih Slovenskih gore opazimo ne-z r-Sne razmere, ki najc^čutneje zadevajo male vinografn ke, odvisne v glavnam od vin-ke trte. Vremenske neagofe v zadnjOi letih in raznovrstne bolezni trte so znatno zmanjšale količino pr 'elka. ki pa kljiib temu ni dosego' zadovoljive cene. I^rni ;e bi \njiski pridelek zara H ugrdne«7a poVt-nega in jesenskega vremena kako.o 'n^ zelo dob?r in vsi smo prčakovaM. c*a si bo tudi mali vinogradnik opomogel, kar pa se nI zgodilo. Z grenk'm občutkom morimo ugotov ti da je vino £e ve'no po 4 din 1' ter. v poteze'?k:h gost Inah pa po 14 m celo po 16 din. Naš mali vin -gradn k se vprašuje, ali je sploh še vreino pečati se z vino^ra4 ništvem ker m n malem vinrik Izkupiček niti ne zndoš«*n za nabavo poti-ebščin za obdelovrnje kje pa so davki. oskrbo-v&.nje družne itd. P g rt so primeri, da se mora mali vinogradnik zadolževati, ako hc-^e primemo cbde'ov-t svoje vinograde in vzdrževati svoje dnž-ne. Neštetokrat se je oltfjubljalo rral m vlnogTrr'nikcm ztoljšnn e poloiT ia. ko je šlo za ljudske g'asove ko pa so bili i oddani, se je na obljube h tro pozabilo. Od saffnJh obljub naš v.i.ogra n k ne more živeti za to mu je potrebna dejanska pomoč V ge*Tpo a-^k?m. kulturnem in narodnostnem inteiesu je. da se lašemu vi- skupnee*a osebia državnih železnic sploh ne dobi poviška Pror'mo. da vzamejo gornje na ^nanie p n trgovci rbrt^'ki in h'4ni nnseptn'ki Ta komunike se nhiav'ia po sklepu se^e ob'aFtnera <^db^rn U.JNZB Ljubljana z dne 2 januarja 1940 PrerK^f^vo oblastnega odbora LMNZB Ljubljana nog ravnini rtastl malemu, č'm prej pri-skoč na pomoč. — Preprečite dobičlcir^ko meAetarstvo. V zadnjem času cvete po podeželju raznovrstno mršCarstvo. Ugodna Konjunktura za raznovrstno blago je napotila ma rs koga, po 1 pritiskom razmer, da se je oprijel pcsreL'ništva z nakupovanjem m pre> •iajo. kjer je mo^oj v mnogih pnmjiib sijajen postransk za.«-- užek. To pa povzroča veliko gospodarsko škoio nase-nu kmetu in bajtarju EVgajajo se pogosti primeri ko mešetar zasluži pri trg ivini z živino nad enkratno višino lastn ku plača-nega denarja za živno. EnaKo ieso;az-merje cen vlar'a tudi pri trspovtnt i lesom vinom, sad evcem itd. Spričo svobo<:nega pos.eeniškega me'etarstva se >k->ršea^o na račun našega malega člo\^eka n^setar-ji. k jim ni mar za njegov fc" vi jen jaki obstanek. Te pijavke le izkoristijo «me*ovo st sko v svoj prilog z organ zirnoim znižanjem cen Pot ebno bi bilo da se tu nekaj ukrene Obl^stva bi naj uvedla str<- žic kontrolo nad mešetnrstvom in določil enotno cene vsemu pri trgovini v poštev prihajajočemu blagru Za preMopke pa bi se naj določ.ine ostre kazn . Sporedno 9 tem pa je skrajno potrebno, da se organizira času primeren nov s stem kmetskoga zadružništva ki bi vnovčevnlo kmetij,-ke pioiukte :n ljudstvo oskrbovalo s potrebnem blagom Tako bi se dal obvarovati naa kmet tn delavec oderuštva brezvestnih mešetaijev. NAJLEPŠE ČTIVO Ravlien? ZGODBE BREZ GROZE Klibund; PJOTR • RASPUTIN Ravfien? ČRNA VOJNA T^^mnsnn? SIVKO Meler'eva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga -»tane 10.— din. Vezana knj:ga ttane 15.— din ZALOŽBA »CESTAe LJ1RLIANA — RNAFUEV A 17L. 5 MALI OGLASI beseda 5U par. davek poseoej Preklici izjave oeseoa L>m 1.— davek posebej. c% pismene odgovore gieue uihiio j^iasov k creoa priiožitj snaiuko - dopustov za male ogict^t oe priznamo. CD»CDBCZDBCDaCDaCDaCDacr3«CDBCZ:eCDBCDOC za hodnike in slopntsca v vseh barvan v zalog) pn SEVER K L DOLI , LJUBLJANA — MAKiJLN TK01 Z. —> m <—- m v—. • m ,—. * .— • v—f m —< • >—> m <_i m«_> m u 6 *_* a C Kofcus tekači RAzno Ocariia X' fj ^ajm Ijk: CONTINENTAL na ugodne mesečne obroke. Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vctrinjska 30 Poslušajte me! oe si lačen, se ne zmeni kar k meni pridi, prav poceni jedila v&aka noš uobil. se najedel in napil, aaj pridno kuhamo ^es Jan. da se nasiti vsak zemljan. Najboljša, prvovrstna vi-ria iz Štajerske dežele rtrasne. iz ljubljene Do-enjske naše, in še iz iJaknacije are jasne, ka-inor sega domovina, napolnijo Vam naše Čase — gostilna naša zagotavlja m goste ljubljene pozdravlja. v*si abstinenti in vsi žejni prepotrebni okrepčila, ne r hliL'Ktro-univerzalni mizarski stroj 400 mm. petkrat Komoinlran. kakor tudi 2ELBZO-STRUŽN1CO in 2etezo-skobeljni stroj (Shaepping). Dalje nudim za dobavo že v mesecu tebruarju: po 1 kom trostranski skobeljni stioj ( Dreiseitige-Schiffboden-Maschine ) 400 in 500 mm širine za jermenski pogon; po 1 kom univerzami petkrat kombiniran mizarski stroj z vdelanimi elektromotorji 400. 45o. 550 m 600 mm širine. Velika izbira nožev sveurov m sploi. strojnega orodja ob za logi Prvovrstne gaterske Ust» tn krožne žaee nudun v prvo vrstni kakovosti. Stroji za takojšnjo dobavo &f~ na razpolago dokW traia za lo«ra Ostali so namreč od \ Amonko nam^m^nn pošdike Stroji so deloma tudi v pogoni in <»e ^ ^"-»^da v Frančiškan ski ulici št. 4 Sn»»oialna trgovina strolev DOVŽAN IVAN L; obijana TKI.. 45-42 LOK Al /,\ r UI/.LnJA oddamo takoj v najem — informacije: Slograd Vrtača 9 316 THAJ.NO O.M)i l,»tlJO s 6-mesečno gaiancljo. v mo demih trizurah Vam napravi ? aainoveišu^ aparaiom za eenr din 50 - »Salon Merlak«. Sv Petra c 76 d2C rotila« * eoej Nninmn'š' /.nes^n h Um Strofepisni pouk Večerni tečaji oddelki oo ^1 do "5 10 00 ac ure Pouk tudi pc diKiaru Vpisovanje dnevno, pričetek 15 januarja Christofuv učni zavod, Domobranska cesta 15. — Naj-ečja stroiepisnica! 2160 en<;lish lessons Miss Farler, Dvorakova ul. 3. 288 PRODAM Beseda 50 par davek posebej Nnitnanlši *nesf*k H.— Din UKKIIOV A J Kl>!£C A nova. sortiran cvetUCn? med m medico dobite najceneje v MED AR.VI Luibljana 2iaVv«*K? ui 6 2 L. Beseda 50 par daveK posebej. Najmanjši znesek S. L>»n VAJENCA za trgovino z mešanim blagom — čvrstega, zdravega, s primerno šolsko predizobrazbo — sprejme Norb Zanier & sin. Sv. Peter, Savinjska dolina 307 « iščemo za takoj 20 kuharic, 30 deklet za hišna dela. 20 natakaric in 20 kmečkih deklet Služb je dovolj na razpolago proti dobrim plačam v Zagrebu in izven mesta — Pismen odgovor din 2 Posredovalnica služb Bctti S^eido-r, Zagreb. Gajeva 27 303 KU PIM* Beseoa •><, par i<*v*»* ^OMt»ej Najmanjši znesek *4- Din KUPIM na severni strani Ljubljane stavbno parcelo do 1000 m- in veC posameznih njiv do 15 000 mJ. Plačam takoj. Parcela z donosno hišo ima prednost. Točne ponudbe z navedbo parče.ne številke in katastrske občine pošljite čim prej na upravo Slov. Naroda pod »Dva milijona gotovine*. 312 les 5! I II sakovrsten adi;ska tla. par-cete. furnir ir žagine odpadke roda;a Lavrenčlč Co., Ljuh-Tna Vošn jakova 16. 306 NtiinianiSi £ne*ek s.- Din. Resed^ ^0 par lavek ooseneL MLADO GOSPODIČNO do 19 let Želim spoznati Sftl mora vesela in iepa Ponudbe na upravo pod šifro »Prijateljica« 318 srv. STROJI NAJNOVEJŠI OTR VOZICGJ motorji < t k i c I K l i — e i v. s r r o j i n igračm vozički, skirojl. avtomobilčki, kolesni deli TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Karlovška c. 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 C e o 1 k 1 traDkoi Naiholiši vodnik i»<. radijskem -»vetu ie „NAŠ VAL" sporedi evropskir> postni na vseh valovih, stroKovr^ članki roman novela novice z radijskv-^a in televizijskega sveta riini&Kl pregled nagradni nalečaj, smeSnice. Izhaja vsak pelek m je tudi iep« ilimlrtran« L t*K A V A. 1. j 111111 m n m Knaflj«*%*a ulicn 5. MrvriiH '):iri^ninj< «ariit> III.— rtimirjrv! NADODNA iSl^APNA LJUBLJANA iZVTtfirjJh ifSB VRSTF TTSJmVTR P ti hLfHliSTB i A A/ A J Pl A h J £3 l " . . . - • . . . . ^ čS-sri* • -N • Urez posebnega obvestila. Umrl nam |e previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod dr. Oton Papež predsednik deželnega sodišča v pokoju odlikovan z redom Belega orla V. raz. in Sv. Save m. razreda. Pojzreh nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. t. m. ob S. ori popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 12. januarja 1910. Globoko žal a j oče rodbine: dr. Papeževa, dr. Lilehova, BolUova Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inserarni del lista Oton Chrisiof // Vsi v Ljubljani