Leto XII. 25.1.1969
št. 1
Celje - skladišče D-Per
214/1969
PRESEKANI VOZEL
Pred dnevi — v četrtek 16. januarja — med dopoldansko mata hitro organiziranem sestanku sešli domala vsi člani --- predelovalnice kovin, ki so bili na delu, in hkrati
CLAS1L0 DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
V petinsedemdeseto leto
Nikogar več ni v tovarni, ki bi se spominjal začetkov našega podjetja, kajti letos bo naša »emajlirka« slavila 75 let.
Koliko posode, koliko pločevine — in koliko žuljev je nastalo v tem obdobju! Koliko veselja, ljubezni in žal negodovanja so že doživeli naši zidovi. Toda zanikati ni mogoče — to je naša tovarna, kot je bila naših staršev in bo naših otrok. Nikomur, ki je znal in rad prijel za delo ni bila mačeha.
Vrtinec vsakdanjih skrbi nas ima v oblasti. Domala vsakogar med nami, saj s cvetjem ni nikomur posuto in napak je misliti, da je bolj srečen tisti, ki ima več. Pogosto je življenje celo manj vredno v viharju pehanja za več in več. Toda sredi tega je vendar treba pomisliti, da je rojstni dan praznik in da je petinsedemdesetletnica tovarne tak praznik toliko več, saj pomeni takšen jubilej poleg vsega drugega tudi, da je podjetje kljubovalo mnogim viharjem, prestalo
mnogo pretresov in — ostalo. In ni tako malo tistih, ki so stopili za stroj za svojim očetom, starim očetom.
Delati v tovarni, ki slavi petinsedemdeset let pa pomeni delati v okolju, ki ga je ustvarila tovarna sama. če danes delamo tu za mnogimi, pomeni to le, da nas je že veliko opravljalo svoje delo, da bo za mnoge tukaj še kruh in da predstavlja prav naša »emajlirka« tisto, na kar bi kot Celjani morali biti ponosni, celo kot Slovenci bi se morali s to stvarjo ponašati, v našem Gaberju pa pogosto pozabljamo na to. In zavest, ki je bila čuvar tovarni v hudih letih, usiha. Tudi čuta pripadnosti ni več. Vsaj tistega ne kot pred leti, ko je bilo treba začeti na ruševinah. Bomo res pripravljeni prijeti za vsako delo ob vsakem času v naši tovarni šele tedaj, če nas bo spet potegnil vihar? Ne moremo tega za vse nas narediti danes, ko nam je dobro? Za boljši jutri!
Številke o akciji dobre volje
Na prosto soboto IS. januarja, ko smo se domenili za udarniško delo na svojih delovnih mestih zato, da bi zbslu-žek tega dne uporabili za izgradnjo počitniških domov v Crikvenici in na Golteh ni prišlo na delo v neposredni proizvodnji od 2304 'Članov kolektiva 760 članov (redni letni dopusti in izostanki zaradi bolovanja v tem številu niso upoštevani). Tako je torej tretjina ljudi iz proizvodnje, žal so to člani kolektiva prav tako kot tisti, ki so prišli, ostala doma. Kje so ti?
Vodstvo sektorja proizvodnje odd. za razporejanje in spremi skladišče polizdelkov topilnica
predelovalnica kovin emajlirnica dekor oddelek pocinkovalnica radiatorski oddelek izdelovalnica kotlov izdelovalnica odpreskov orodjarna
(Nadaljevanje na 2. strani)
• 2*	O m
>CA N	o S
4	—
je 24	—
36	8
32	8
659	221
922	313
153	55
39	7
114	11
64	19
136	54
121	72
2304	760
zahtevali, da pridejo na sestanek vodilni ljudje v tovarni in pojasnijo, zakaj naj bi bilo udarniško delo na prosto soboto 18. januarja obvezno in bi zkupiček tega dne namenili za izgradnjo doma na Golteh in dozidavo objekta v Crikvenici. Očitno je bilo, da člani kolektiva tega obrata temu določilu niso naklonjeni in da je zadevo še razplamtela okrožnica, ki je tega dne citirala sklep samoupravnih organov in obetala za soboto »plavega«. S težnjo, da bi uveljavili sklep delavskega sveta je okrožnica postavila zadevo pač nekoliko ostreje kot je bilo zamišljeno, vendar pa je pri Nadevi ponagajala še sama igra besed, saj je bilo prvotno mišljeno, da naj bi sam delokrog ocenil izostanek delovnega tovariša kot neopravičen do ostalih, ki bi tega dne prišli na delo.
Zahteva po sestanku je bila na mestu, lahko pa trdimo, da je bil sestanek sklican tako na-, glo, da se npr. glavnemu direktorju ni bilo mogoče takoj odevati preprosto zato, ker je bil službeno v mestu in do konca dopoldanskega odmora ni mogel priti še niti nazaj. Žal je v pričakovanju direktorja preteklo tudi nekaj minut delovnega dne in ob pogledu na razburjene člane kolektiva predelovalnice kovin je bilo očitno, da je sestanek potreben in tako je bila dvorana delavskega sveta tega dne ob 14. uri tako polna kot že dolgo ne.
Ob začetku sestanka je vroča kri spet zavrela, pokazalo se je, da tokrat ne gre le za prosto soboto, ki bi naj prinesla rekreacijo na Golteh, ampak gre za dokaj zavozljan skupek vprašanj, ki so sicer domala istega izvora, jih pa je potrebno pojasniti. Lahko trdimo, da izvirajo vsa vprašanja pravzaprav iz vzrokov, ki so narekovali tudi družbeni načrt za letošnje leto — družbeni načrt, s katerim smo si naložili zahtevne naloge ¿ato, da bi lahko le nekaj hitreje modernizirali proizvodnjo in uredili delovne pogoje, z deleži za stanovanja zagotovili več denarja za izgradnjo stanovanj, s posojili pomagali hitreje modernizirati proizvodnjo in več narediti in z vsem tem poskrbeti za višje zaslužke in boljši standard naših ljudi, za katerega so tudi, člani kolektiva predelovalnice kovin poudarili, da nazaduje. O družbenem načrtu pa smo pisali in govorili že precej in vprašujemo se, kako da na tem sestanku ni bil pripravljen pojasniti sedanjega položaja noben član delavskega sveta, ki je bil v DS podjetja izvoljen v obratu predelovalnice kovin in je na sejah sodeloval in — glasoval.
Ce zatrjujemo, da so bili člani kolektiva predelovalnice kovin 4 odgovori zadovoljni, ne
povemo preveč. Bil je res čas, da so se sestali, povedali težave, zahtevali odgovore in načeli mnoga vprašanja, ki so jih težila. Morda lahko omenimo le, da nikomur ni v prid, da je potrebno s sestanki odlašati tako dolgo, da pride pred tem do hude krvi.
Ob vsej zadevi, ki je na koncu presekala vozel, pripeljala do skupnega dogovora in enotnega prepričanja, da bomo morali za uspeh vsi skupaj nekaj dati in tudi skupno zagrabiti, pa naj se ustavimo vseeno ob nekajkrat izrečeni obtožbi o slabi obveščenosti.
V predelovalnici kovin člani kolektiva dobivajo Emajlirca. In naš list o tem sklepu ni poročal samo enkrat! Člani delavskega sveta podjetja iz predelovalnice kovin so na seji glasovali za sklep, ki je pred dnevi dvignil toliko prahu, brez dvoma, da o njem niso doslej ves čas molčali in imeli morda pred svojimi volivci celo slabo vest. Zato obveščenost ni kriva — vemo, kar je zanimivo pri nas, ima krila, trdimo pa lahko, da je bilo morda tisto obveščanje po kanalih'krivo, da so se ljudje razvneli in obtoževali vse počez.
Dovolj podatkov imamo na voljo, da lahko zapišemo, da prav za predelovalnico kovin velja, da se znajo organizirati, ¿brati na hitro in da dobro vedo zakaj. Kako je potem mogoče trditi, da ljudje niso bili obveščeni o vsem. In še ena na rovaš volivcev tega obrata. Svoje predstavnike v delavski svet podjetja ste sami kandidirali, volili in dovolj časa je bilo, da bi takrat dvignili svoje glasove ne pa, da jim sedaj izrekate nezaupnico. Zato naj kar povemo, da bo čez dva meseca spet priložnost da, izbirate in bi se tokrat lahko nekaj naučili.
Eva Orač
Končani občni zbori
V decembra minulega leta in še v prvi polovici januarja 1969 so bili občni zbori sindikalnih podružnic v naši tovarni. Na zborih so predvsem razpravljali o prevelikih razlikah pri izplačilih OD v istih plačilnih grupah, o delu obratnih delavskih svetov, neurejenem razde-
ljevanju malice, disciplini, rekreaciji, 42-urnem delovnem tednu itd.
Opravili so tudi reorganizacijo sindikalnih podružnic, tako da delavnice, ki imajo enake probleme, tvorijo svojo sindikalno podružnico, ker bodo tako tudi laže reševale določene
»Uslužbenci« so se »svojega« občnega zbora le slabo udeležili
nih podružnic
probleme, za katere imajo skupen interes. Tako bomo imeli poslej naslednje sindikalne podružnice:
1.	topilnica,
2.	vsi surovinski obrati, skladišče polizdelkov, alu oddelek, in pocinkovalnica,
3.	emajlirnica, dekor, lttžilni-ca, valilnica ročajev in barvni mlin,
4.	izdelovalnica koles,
5.	izdelovalnica kotlov,
6.	skladišče gotovih izdelkov, montaža oljnih peči, pomivalnih omaric in nakladalna ekipa,
?. orodjarna in vsa skladišča raznega materiala,
8.	radiatorski oddelek,
9.	vzdrževalne službe,
10.	kontrola, zavijalnica in prebiralke,
11.	«priprava proizvodnje, komerciala, računovodstvo, kadrovska služba, splošna služba, pravna služba, organizacijska služba, programiranje, razvoj in vodstvo podjetja,
12.	obrat Vi, Krušovac,
13.	obrat VII, TOBI.
NOVO IZVOLJENIM ODBOROM ŽELIMO OBILO USPEHA PRI NJIHOVEM DELU.
POTRJEN P R E » LOG
Ob koncu decembra so se na skupnem zboru družbeno političnih organizacij sestali člani teh z namenom, da obravnavajo ravnanje vodje sektorja priprave proizvodnje in ocenijo njegovo delo. Po poročilu in razpravi so navzoči člani kolektiva predlagali naj upravni odbor podjetja kot pristojni organ upravljanja, razpravlja in sklepa o predlogu družbeno političnega aktiva EMO po temle vprašanju:
— Zarždi težjih kršitev delovnih dolžnosti je Marjan Žuraj v disciplinskem postopku, do pravnomočne odločbe o odstranitvi iz delovne skupnosti, kot je predlagano, pa naj se ta delavec začasno odstrani z dela, da ne bi mogel nadaljevati s svojim razdiralnim delom. —
Člani upravnega odbora so se sestali in o predlogu dalj časa razpravljali, nato pa soglasno potrdili predlog družbeno političnega aktiva o odstranitvi Marjana Žuraja iz podjetja.
-eo

(Nadaljevanje « L strani)
V	sektorju, ekonomsko tehničnih raziskav ni manjkal .tega dne nihče, v sektorju poslovnih odnosov .od 446 članov kolektiv« 2, y gospodarsko analitskem sektorju od 140 ljudi štirje, v. sektorju tehnične priprave od 40? ljudi 2?, v sektorju kvalitete od 20? članov kolektiva. 26 in v sektorju prodaje od 206 elanov kolektiva tega sektorja štirje.
Posebej moramo poudariti, da so v obeh priključenih obratih prišli na delo vsi člani obeh kolektivov. Težko verjetno, da so tega dne delali zase, saj so Mozirske planine malce daleč in je enim bliže Jastrebac, drugim pa Pohorje. Ne bomo pozabili tega dejanja, tovariši, pokazali ste kaj je delavska solidarnost in poskušali se bomo od vas tega naučiti, čeprav nas je sram priznati, da smo razočarali mi, v delavskem Gaberju,
S težnjo, da bi dosegli čiinvišjo proizvodnjo je odšlo iz uprave na pomoč v proizvodnjo 54 ljudi, prostovoljno in z veseljem. Celo to, da je marsikdo nad prizadevanjem teli zavihal nos;in kakšno pikro pripomnil, ni prav nič motilo. Kajti kdor je šel delat v proizvodnjo, tega ni vzel za bavo. Tudi tu bi lahko kdo našel dober nauk.
In kakšni so biii tega dne, ko je večina le pokazala, je voljna delati in prijeti za vsako delo, rezultati?
V	Kraševcu so dosegli in za 4 odstotke presegli dnevni plan, v Bistrici so prav tako naredili največ kar so mogli, v naši matični tovarni je odstotek doseženega proizvodnega načrta za ta dan 49 odstotkov. (Kaj naj k temu zadnjemu podatku le dodamo?) Toda vedite, računov za prodano blago je odšlo tega dne toliko kot domala letos še noben dan ne. In tako so posamezni oddelki le pokažali, kaj zmorejo in, da radi delajo. In to je važno!
Brez dvom* rezultati bi lahko bili še boljši, če bi vsak prispeval svoj delež, če nihče ne bi hotel zaostati za delovnim tovarišem, če bi nekateri ne pustili svojih delovnih mest samevati in bi tudi katerim tistih, ki so prišli, ne bilo odveč pokazati zavgetost za naše cilje.
Eva Orač
Mnogi so delali kot vedno
LT
NOVICE \ S01IBARNB5T S TAM-OM
Sektor ekonomsko tehničnih raziskav bo moral predložiti upravnemu odboru poročilo o problematiki zagona nove kotlarne, ki bo moralo pojasniti zakaj je nastala tolikšna zamuda pri dograditvi kotlarne. No, upajmo, da bo le začela kmalu obratovati.
t
V delavnici kotlov rabijo za dosego planskih nalog novo delovno silo. Odobrena je zaposlitev trideset novih delavcev v tem obratu, nekaj morda po premestitvi iz drugih obratov, nekaj pa na novo sprejetih, želimo jim mnogo uspeha pri izvrševanju planskih nalog, pa tudi novim njihovim sodelavcem prijetno počutje v kolektivu in mnogo delavnih uspehov.
Delovno razmerje je odpovedal Ivo Brenčič direktor sektorja prodaje. Upravni odbor je njegovo odpoved sprejel in odide iz podjetja konec meseca februarja.
I
Nadure na račun skupnega sklada osebnih dohodkov menda naraščajo. No, da ne bi govorili kar tako brez vsake osnove, je upravni odbor na zadnji seji sklenil, da se mora poročilo o izplačilu nadur v mesecu decembru 1968 primerjati s podatkom o letnem pregledu opravljenih nadur v letih 1966 iri 1967. Tedaj bomo torej videli» če je nadur res več. ,
4
Vile na Miklavškem hribu še nismo prodali, čeprav je DS v svojem sklepu naročil, naj takoj izvedemo licitacija No, tudi tako je prav, če gre za to, da bomo zanjo več dobili in upajmo, da se bo to kmalu zgodilo.
i
Po zadnjeto sklepu delavskega sveta, si bo lahka vsak, ki nima stanovanja, kupil stanovanje v etažni lastnini, tako da bo moral sam plačati 50 odstotkov vrednosti stanovanja, za ostalih 50 odstotkov pa bo lahko prejel kredit.
Dosedanja posojila za individualno gradnjo so bila za večino graditeljev zares skromna. Seveda to ne velja za manjšino. Sedaj bo nekoliko drugače. V letošnjem letu bodo posojila 20.000,00 din.
Delavski svet Tovarne avtomobilov v Mariboru nam je poslal sklepe v zvezi s stališčem o uvozu tovornih avtomobilov, ki jih je poslal hkrati tudi zveznemu sekretariatu za zunanjo trgovine v Beogradu.
Sekretariat za zunanjo trgovino je namreč odobril uvoz 806 tovornih avtomobilov, kar pa gre seveda na škodo domače industrije avtomobilov.
Naš delavski svet je na zadnji seji razpravljal o stališčih delavskega sveta Tovarne avtomobilov in motorjev v Mariboru in se v celoti strinjal s stališči, ki jih je glede zaščite domače avtomobilske industrije zavzel delavski svet TAM. Mi smo, kot je rečeno v sklepu delavskega sveta, kot proizvajalci odpreskov za šasije in kolesa za tovorne avtomobile zainteresirani za zaščito domače avtomobilske industrije, saj je naše podjetje že pri prvem osvajanju proizvodnje tovornega av-
tomobila TAM, znamke PRAHA, predhodnika tovornega avtomobila PIONIR že leta 1948 ustanovili in opremili v našem podjetju delavnica, ki se je pozneje razvila v pomemben obrat za izdelavo avtomobilskih odpreskov in koles. Naša letna proizvodnja dosega približno 4.000 ton in bi zmanjšanje proizvodnje v TAM zaradi uvoza tovornih avtomobilov pomenilo tudi za naše podjetje hud udarec, ker ne bi bile naše zmogljivosti v obratu odpreskov in avtokeles povsem -izkoriščene.
Zaradi tega smatra naš delavski svek da so zahteve delavskega sveta TAM, po zaščiti domače avtomobilske industrije povsem upravičene iii jih v interesu razvoja našega gospo-. darstva tudi podpira, saj je vendar običajna, da v vseh gospodarsko razvitih deželah varujejo; interese domače industrije in domačega gospodarstva sploh.
Nov pravilnik o strokovnem j izobraževanju i;
i Na zadnji redni seji upravnega odbora so člani obravnavali mov osnutek pravitnika o strokovnem izobraževanju in usposabljanju kadrov v podjetju. Osnutek obsega dejavnost podjetja na področju strokovnega izobraževanja in usposabljanja kadrov, način in pogoje za pridobivanje ter priznavanje stopenj strokovnosti ter pravice in obveznosti kadrov v teku izobraževanja in po končanem izobraževanju odnosno usposobitvi.
Podrobno so obdelali zahteve fplana za izobraževanje kadrov, * katerega odobrava delavski svet podjetja najpozneje do konca tekočega leta za naslednje leto. Preden pa je plan za izobraževanje kadrov predložen delavskemu svetu, mora biti na vpogled det&vnim ljudem v podjetju.
Osnutek določa tudi med drugim, da je celoten vodilni kader odgovoren za dosledno izvajanje strokovnega izobraževanja in usposabljanja delovnih ljudi, kadrovska služba oziroma izobraževalni Center pa odgovarja za sistematično, planska in organizirano' izvršitev plana za strokovno izobraževanje kadrov.
Po tem pravilniku je priznana strokoma usposobljenost delavca, če obvlada potrebna znanja in veščine, katere so potrebne za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerem dela.
Osnutek pravilnika o izobraževanju bo na vpogled delovnim ljudem v kolektivu, nato bo predložen v'potrditev delavskemu svetu.
OBVESTILO UPOKOJENCEM IZ LETA 1968
Vabimo vas, da se do 15. februarja zglasite v oddelku za pripravo kadrov soba št. 16, kjer boste lahko izbrali in naročili fotografije s svečanosti 26. decembra 1968. Tri fotografije po izbiri so brezplačne, interesenti za več fotografij pa jih bodo lahko kppili.
Viški in primanjkljaji
Gospodarsko analitski sektor-— je pripravil za zadnjo redno sejo upravnega odbora obširno, poročilo za odpise osnovnih sredstev ter drobnega inventar-* ja, orodij, polizdelkov, terjatev in podobno.
Z ozirom na manke v obratih Celje, Kruševac in Bistrica pa so sklenili, da morajo dati vodje obratov po stroškovnih mestih pismene obrazložitve zakaj je do manjkov prišlo, če' pa teh manjkov ne morejo opravičiti, bo upravni odbor sklepal, da za manjke obremenijd vodje posameznih obratov, oziroma tiste, ki so neposredno odgovorni za nastale primanjkljaje.
Tako za manjke drobnega inventarja odgovarjajo tisti, ki so za ta inventar zadolženi po orodnih knjižicah in bodo mp-' rali manjkajoči inventar plačati. Prav takt) manjki ročnega orodja v orodjarni bremenijo stroškovno mesto orodjarne, tako, da se odbije znesek od mase osebnih dohodkov, po obračunu osebnih dohodkov za orodjarno.
Tudi pp drugih obratih bodo morali vodje obratov oziroma neposredno odgovorne osebe dati upravnemu odboru stvarno in točno pojasnilo o nastalem manjku pri drobnem inventarju. Ce pojasnilo ni prepričljivo in ne more biti sprejeto, bo primanjkljaj drobnega inventarja bremenil posamezne vodje odnosno odgovorne osebe.
PDSLDVAN JEZ ZDRAVSTVENIM DOMOM
Kot vemo, naša obratna ambulanta ne deluje več samostojno, kot je delovala do pred nedavnim. Priključena je k zdravstvenemu dom« v Celju, že {Insko- leto konec avgusta • js upravni odbor sklenil, naj pravna služba prouči možnosti prenosa sredstev ambulante ha zdravstveni dom v Celju v obliki najemnine ali pa v obliki skupnega vlaganja. Tako naj bi pripravili tudi pismeno pogodbo, o kateri bt dokončno odto-čal še upravni odbor. Gre torej za sredstva, ki so last podjetja in jih je obratna ambulanta uporabljala za podjetje. Kljiib temu, da je preteklo od takrat že dobrih pet mesecev, pa zadeva še ni urejena. Glede na tako stanje je upravni odbor na zadnji seji sklenil, da bo na prihodnji seji posebna točka dnevnega reda o problematiki zdravstvene službe in bodo tedaj odločali o izvršitvi omenjenega sklepa.

Peč na olje
EMO-Ô in EMO-5
Največji dosežek toplotne tehnike
Elegantno, moderno, otmeno
,ali EVROPO MASOVNO OSKRBUJEMO ali ESTETSKA MODER-.NA OPREMA ali EKONOMIČNO MERKANTILNO ODPORNO ali EKSTRA MANIPULATIVNA ODLIKA ali ETO MOREŠ ODPLAČEVATI — takole nekako je tekel pogovor med vodjem prireditve »EMO vas zabava in nagrajuje« Mičom Orlovicem in humoristom Vikijem Glovackim (na sliki) v Novem Sadu.
Brez dvoma ste opazili, da Načenjajo besede vsakokrat z E M in O — bila je pač naša prireditev, hkrati pa te kratice pomenijo tudi ime izdelka, za katerega se je tega dne tudi uradno zaključila akcija »8 in 5 osvaja svet in nagrajuje«.
O akciji 8 in 5 smo pred meseci že poročali. Takrat je Bila še skoraj na začetku, toda po pogovoru z našim propagandistom, smo jo predstavili tudi bralcem Emajlirca. Saj še veste, kajne? Potem ko ste kupili EMO-5 ali EMO-8 ste morali poleg nagradnega kupona vrniti tudi pravilno izpolnjeno nagradno izpolnjevanko in prišli ste na spisek tistih kupcev, ki so se na prireditvi v Novem Sadu potegovali za nagrade — .39 izdelkov naše tovarne in Fiat (24.
Še posebno v zadnjih dneh pred zaključno prireditvijo v
Novem Sadu, kjer so znani vokalni in instrumentalni solisti vsakokrat po svojem nastopu izžrebali nekaj nagrajencev, so prihajali kuponi in izpolnje-vanke v kupih. Pa je bilo treba prijeti vse tako, kot predvideva zakon, kajti akcija je — hočeš, nočeš — končala z igro na srečo. In ugotovili smo: 2518 nagradnih kuponov se je vrnilo v tovarno hkrati s pravilno rešeno nagradno uganko, 104 pa so bili napačno izpolnjeni. Sreča je uspešno krmarila medr kupci in izbirala domala povsod malo.
Prvo nagrado — fiat 124 — je dobil kupec iz Slovenije, v seznamu tistih, ki so poslali nagradni kupon in izpolnjevanko vpisan pod zaporedno številko 743 s temile podatki: Ivan Ocepek, Dobrava 9, Komenda. O tem, da ga je poiskala sreča, smo ga obvestili takoj, brzojavno.
»Elegantno, moderno, otmeno...«
SmajPieo
Sreča ni naprodaj
je dejal Ivan Ocepek, ko je v decembru prišel v Celje in prevzel svoj fiat 124, ki ga je dobil kot prvonagrajeni kupec peči na olje EMO-5.
Sreča je dobro izbrala. Med vsemi kupci peči na olje, ki so sodelovali v nagradni prodaji peči na olje, je prav Ivanu Ocepku namenila prvo nagrado skoraj na dan, ko je popeljal pred matičarja svojo Miro.
»Poštarju, ki je prinesel vašo brzojavno čestitko, sploh nisem mogel verjeti, tem manj, ko mi je že vnaprej povedal, da mi prinaša poročno darilo. In v domači vasi so seveda vsi vedeli za mojo bilžnjo poroko, pa sem bil kar pripravljen na kakšno šalo na moj račun.
šele zdaj verjamem, da sem dobil avto, vendar se v to misel
še vedno težko vživim. Lahko si mislite, kako mi je bUo težko, ko sem moral na vozilo počakati še nekaj dni, saj vozim pri Komunalnem podjetju v Ljubljani plug in prav v tistih dneh je vreme pokazalo zobe.
Veste v podjetju so že zjutraj naslednjega dne vsi vedeli, da me je poiskala sreča in razumljivo, čestitk ni bilo ne konca ne kraja. Tudi odtod — iz Celja jo bom ubral najprej kar v podjetje, saj mnogi zatrjujejo, da mi bodo verjeli šele, ko bom pripeljal svojo stoštiriindvajset-ko pokazat.«
Ivan Ocepek je ves nasmejan ogledoval svojo stoštiriindvajset-ko... Vozilo mu je pred tovarno predal glavni direktor
8+5 tokrat na rešetu
Ivan Ocepek, šofer pri komunalnem podjetju Snaga v Ljubljani je torej srečni dobitnik prve nagrade v naši akciji 8 +
5.	In kaj o akciji lahko še povemo?
Bila je potrebna, čeprav so šle peči za med, saj moramo misliti tudi na jutri, ko bo povpraševanje morda upadlo, mi pa jih bomb delali vedno več. Prav zato onlenjamo, da je bila akcija le prva te vrste, že v prihodnjih dneh bo sledila nova, podobna, nagrade pa bodo prav tako naši izdelki in za nameček najsrečnejšemu še Renault 16 TS. O tej prihodnji akciji bomo brez dvoma še pisali, zato danes poglejmo še enkrat tisto delo, ki je že opravljeno in se je končalo — lahko
rečemo uspešno — v Novem Sadu 'tedaj, ko je slepi pevec Husein Kurtagič iz bobna potegnil zadnji nagradni kupon in je odšla dobitniku v roke naša prva nagrada.
Bogata Vojvodina je bila priča zadnjih dni akcije 8 + 5- Tržišče jutrišnjega dne, bi jo lahko imenovali. Prav je bilo, da smo izbrali Novi Sad za prireditev, prav, da smo pritegnili zadnje dni k akciji naše poslovne sodelavce. Lepo, da smo postali še boljši sodelavci in utrdili poslovne vezi.
PRIČELO SE JE NOVO POSLOVNO LETO, NA PRAGU JE NOVA AKCIJA, ZATO DOBRODOŠLA V VSAKEM DOMU EMO — 8 IN EMO — 5 (IN NE POZABITE NA NAGRADE!)
MZ DELOVNIH ENOT
Emajlirei so
Naši emajlirei so na zadnji seji sveta svoje delovne enote razpravljali in sklepali o mnogih vprašanjih, še posebno pa je bila zelo živahna razprava o planu proizvodnje za tekoči mesec. Po daljši razpravi so se zedinili, da bo njihov'plan dosežen, toda le pod pogojem, če bo priprava proizvodnje lansirala določeno količino surovih izdelkov in to redno vsak dan v mesecu. V nasprotnem primeru bodo primorani predlagati delavskemu svetu rebalans plana. No upajmo, da tega ne bo treba in da bo priprava proizvodnje, ki tudi nima lahkega dela, storila vse, da bodo dobili za-
prizadevni
želeno dnevno količino surovih izdelkov za emajliranje.
Svet. delovne enote je nagradil iz presežka enote vodilne delavce Jožeta Vajdetiča, Edvarda Umeka, Antona Pišeka, Jožeta Kunsta, Franca Bincla ter obenem sklenil, da kupijo svojemu dolgoletnemu obrato-vodji Albinu Lesjaku ob njegovem odhodu na drugo delovno .mesto spominsko darilo.
Razpravljali so tudi o racionalizaciji, ki jo je predložil Edvard Umek za ukinitev gumi trakov pri konti peči in sklenili, da ga za to primemo nagradijo.
Iz predelovalnice kovin
Svet delovne enote predelovalnice kovin je na zadnji seji potrdil obračun osebnih dohodkov za mesec december ter obenem sprejel plan proizvodnje za letošnji januar. Na seji so zadolžili vodjo delovne enote, naj pripravi seznam tistih njihovih sodelavcev, ki so v bolniškem staležu oziroma so bili v bolniškem staležu več kot dva in pol meseca. Ti njihovi sodelavci bodo prejeli vsak po 200 din, ker so bili zaradi bolniškega staleža prizadeti pri osebnih dohodkih..
Pri sprejemanju plana za mesec januar so ugotovili, da je zelo visok in bo potrebno delati tudi v nadurnem delu. Nadure pa se računajo samo 50% na obračunsko osnovo, ne pa na akord. Zaradi tega se čutijo prikrajšani in so sklenili, da bodo predlagali upravnemu odbora spremembo obračunavanja nadurnega dela.
Vesti iz
delavnice kotlov
Tudi v delavnici kotlov so pregledali izvršitev plana za mesec december in obenem sprejeli plan za januar 1969. Plana za december sicer niso dosegli po številu izdelkov, pač pa je bil dosežen in presežen po teži. Razpravljali so tudi o nagraditvi pripravnikov v njihovi delovni enoti in se domenili, da postavijo- komisijo, ki bo pregledala uspešnost dela pripravni-
kov ter predlagala nagrade za najbolj marljive. Upajmo, da bodo vsi njihovi pripravniki pridni in prizadevni ter bodo dobili za to tudi vsi nagrade.
Pri razpravi o sprejetju plana za mesec januar so pripominjali, da je delovni polet v tem mesecu nekoliko popustil in je tudi disciplina pri delu nekoliko slabša kar pa bo treba popraviti in nedvomno je, da bodo to tudi popravili in dosegli kot običajno dober uspeh pri delu že v prvem mesecu letošnjega leta.	^
Na seji sveta te delovne enote so odpisali nekatera dotrajana osnovna sredstva, katera bo treba seveda nadomestiti z dragimi.
V prvi vrsti proizvodnja
Zadnja seja sveta delovne enote obrata radiatorjev je potekala v zelo živahnem razpoloženju. člani sveta 50 razpravljali o splošni problematiki proizvodnje ter postavili na prvo mesto doseganje planskih nalog, kajti če bodo plan dosegli, bodo temu primerni tudi osebni dohodki. Najprej se je torej treba pogovoriti o tem, kako izvršiti planske naloge in ko so te opravljene, šele o delitvi osebnega dohodka. Sklenili so, da bodo sklicali z ozirom na problematiko proizvodnje v obratu sestanek, na katerega bodo povabili tudi strokovne delavce.
Plan proizvodnje za tekoči mesec so sprejeli s pripombo, da bo mogoče plan doseči ali izdelati kar je največ mogoče, če bo na zalogi material za predelavo.
PRITOŽILI
SO SE
Komisija za prošnje in pritožbe pri upravnem odbora je imela v mesecu decembra preteklega leta precej dela s pritožbami delavcev iz obrata VII — TOBI v Bistrici pri Limbušu. Zoper odločbe p razporeditvi na delovna mesta po reorganizaciji v tem obratu se je pritožilo približno šestdeset članov kolektiva tega obrata.
Pritožbe so v glavnem pri vseh zadevale prenizko obračunsko postavko v novi analitični oceni delovnih mest za ta obrat.
Zanimivo je, da se delavci tega obrata niso že prej zanimali za analitično oceno njihovih delovnih mest, ko je bila ta še na vpogled članom kolektiva, preden je bila potrjena na delavskem svetu. Takrat ni bilo toliko pripomb, čeprav so bile take pripombe poslane kasneje, ko so delavci prejeli že odločbe na podlagi nove analitične ocene, je komisija za prošnje in pritožbe ob pomoči sekretarja organov upravljanja vsako pritožbo skrbno proučila in končno odšla v obrat VII, kjer je razpravljala in sklepala o pritožbah v navzočnosti pritožnikov. Iz danih pritožb je bilo razvidno, da so imeli prizadeti v marsičem prav, v nekaterih trditvah pa ne. Končno je komisija rešila pritožbe — kolikor je bilo mogoče — v interesu posameznikov in obrata,
V nekaterih primerih bo treba ponovno proučiti analitične ocene nekaterih delovnih mest, poleg tega pa tudi primemo zaposliti nekatere pritožnike v skladu z možnostjo v obratu. Nedvomno bo vodstvo tega obrata poskrbelo za to, da bodo ljudje zadovoljni in pravično nagrajeni za svoje delo in bo uspeh dela v tem obratu ob koncu leta tak, da bodo vsi zadovoljni.
Prišel sem v \ tovarno pred 41 leti
Ko se je ob odhodu v zasluženi pokoj zglasil v našem uredništvu Ivkm Einsidler, nam je povedal, da je prišel v tovarno na delo, ko je bil star petnajst let ali točneje pred enainštiri-desetimi leti. Tudi njegov oče je delal v naši tovarni petindvajset let, toda ob veliki stavki leta 1936 so ga vrgli iz to-
varne in pozneje ni dobil več dela. Ivan pa je bil takrat nm. odsluženju vojnega roka v tedanji kraljevi vojski. Ko pa se. je vrnil iz vojske, je prišel ponovno na delo v tovarno. Delal je v predelovalnici kovin, toda le nekaj let, polnih petintrideset let pa je delal v radiatorski delavnici.
Že v začetku uvedbe samoupravljanja je' bil izvoljen za člana delavskega sveta ih pozneje je bil tudi član upravnega odbora ter predsednik zbora proizvajalcev. Kot nam je dejal, je samoupravljanje v naši državi velika pridobitev delavskega razreda in je pri nas doseglo lepe uspehe, saj je po uvedbi samoupravljanja od leta 1950 nenehno naraščala proizvodnja v našem podjetju. »Mi delavci imamo radi to, da tudi sami nekaj povemo in da se upošteva naše mnenje in predlogi«, je dejal. Človek se mnogo bolje počuti pri delu, če je sproščen in zadovoljen in tudi mnogo več naredi, ker ga žene k delu zavest samostojnosti in njegove pomembnosti v proizvodnji.
Ko smo ga povprašali, kako so potekla ta dolga^leta dela v tovarni, je dejal, da kar hitro in skoraj neopazno, da pa se 'kljub svojim šestinpetdesetim letom starosti počuti še kar mlad. Če človek giblje in dela je bolj zdrav. Tako je povedal.
Ivan je bil tudi enajstkratni udarnik v Ig tih po vojni, ko je bilo treba pošteno pljuniti v roke in prijeti za delo. V vseh teh dolgih letih je bil samo enkrat v bolniškem staležu in to takrat, ko so se mu napravili »turi« na vratu. Ni hotel v bolniško, vendar je tako odredil dr. Petrovič, pa je bil doma sedem dni, potem pa je šel spet na delo. V vsej dolgi dobi ni nikdar zamudil na delo po svoji krivdi, razen takrat, ko je imel avtobus zamudo.
Tovarišu Ivanu želimo prijetno počutje v zasluženem pokoju in upamo, da bo držal besedo ter nas še kdaj obiskal in nam povedal, kako kaj preganja prosti čas.
s
Emai/i \eo
t
NAŠA MALM€A
Rad bi, da objavite članek o delitvi malice v našem podjetju. Ne bi rad obtoževal ali pa celo dolžit ljudi, ki so za to odgovorni, toda minilo je več kot 20 let naše nove družbe, toda do danes naše osnovne želje niso uresničene. S tem želim povedati, da smo lahko pomagali drugim organizacijam z denarno pomočjo pri graditvi ne tako važnih objektov, toda za delitev malice prostora nismo mogli napraviti, ker ni in ni -fi-
ati res ne vidijo, ali pa mislijo, da smo mi stepi. Mislim, da obstaja HTV služba v našem podjetju in bi vsaj ta morala urgi-rati, da bi nekaj ukrenili. Toda do danes ni ničesar storjenega.
Tudi glede čistoče naših porcij za malica bi se dalo govoriti. Nismo vse krivi mi, če se obtolčejo, toda umazanija za robovi le ni naša, temveč malomarnost samopostrežne restavracije. Dobro bi bilo, ko bi vsaj enkrat tedensko pregledali,
Kot aa sejmu...
mnčttib sredstev. Tudi mi smo družba, ljudje, ki si želimo higiensko. malico in to deljeno v res higienskem prostoru. Ni to mišljenje, samo enega, temveč ms .vseh v proizvodnji. Res je, da smo. potrebni skladišč m modernizacije, toda mislim,, da za prostor dX,lm ne rabimo toliko stroškov, temveč le malo več volje. Vem, da so manjša podjetja bolj zainteresirana, čeprav nimajo svojega prostora za matico, temveč se združijo z gostinskimi podjetji in hodijo k njim na matico. Vem, da pri nas to ni mogoče, ker nas je preveč, toda prostor, katerega sem že omenil bi lahko zgradili. Pred kakimi dvemi meseci smo imeli mladinski sestanek z našimi vodilnimi v podjetju, toda vprašanja glede malice ni hotelo biti. Tudi jaz ga nisem hotel postaviti, ker sem smatral, da so se včasih postavila vprašanja, ki niso bila tako alctuatna. Razlog je tudi ta, da če vodilno osebje, ki vsak dan lahko gleda skozi okno svojega delovnega mesta, ne vidi, zakaj bi potem moral videti jaz, ki sem precej oddaljen od prostora, kjer se deli malica. Postavlja se vprašanje ali res nismo več ljudje temveč roboti, ki nas mažejo sama iz meseca v mesec z večjim planom. Zato sprašujem vodilno osebje našega podjetja
kakšne so porcije, da ne bi tudi vam minil dober tek, pa čeprav je hrana še tako okusna. Tudi število malic ni nikdar točno. Ne vidim razloga, da bi se tisti, ki ne dobijo malice, znašali nad tistimi,, ki delijo, malico, ker so po mojem mnenju čisto nedolžni. freba je poiskati krivca, potem pa spajati. Opagjj pa sem, čeprav so manj izobraženi v proizvodnjU^ da pri vas na upravi res nimate reda, pa čeprav vas je številčno mnogo manj kot nas. Vprašali se boste, kako to, da imam toliko časa, da vse to. vidim in vem. Ni treba dosti časa, , samo S minut do 10 ure sem se postavil med vaše ljudi in videl ter slišal vse. Če smo že tolikokrat govorili o redu in disciplini, potem se moramo pridrževati tega vsi, ne pa samo eni.
Skrajni čas je, da se malo več posvetimo temu problemu. Ne bi rad opisoval ostalih nevšečnosti, ki pri tem problemu nastajajo. Želel bi samo eno in to, da bi se po tri ali štiri ekonomske enote sestale s HTV službo in se dokončno dogovorili, kaj se da pri tem storiti Ne vidim razloga, da se ta problem ne bi dal rešiti. Želim samo to, da bi se ta skromna želja, ki je nas vseh, končno uresničila in to s skupnimi močmi.
F. L.
Ob odhodu v invalidsko upokojitev se iskreno zahvaljujem Francu Belaku, Ivanki Vetrih, sindikatu in svetu delovne enote dekor oddelek za nudeno pomoč. Obenem želim svojim sodelavkam v prihodnosti mnogo zdravja, pri delu pa mnogo uspeha.
hvaležna
Marica Božičko
Hvala sindikatu za večkratno denarno pomoč, enako tudi vodji dekor oddelka Francu Belaku
Marija Jošt
Karl Zupane se iskreno zahvaljuje obratu orodjarna za darila, ki jih je prejel ob upokojitvi.
V UREDNIŠTVO SO PO PRIREDITVI ZA UPOKOJENCE OB KONCU MINULEGA LETA PRIHAJALI DAN ZA DNEM TISTI ČLANI KOLEKTIVA. KI SO LANI ODŠLI V POKOJ. ZATO OBJAVLJAMO NJIHOVO ŽELJO, DA SE NAJLEPŠE ZAHVALIJO VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ, KI JE KAKORKOLI PRISPEVAL ZA TAKO LEPO PRIREDITEV ZA NAŠE DOTEDANJE ČLANE KOLEKTIVA.
Ali veste ?
—	d» smo v letu 1968 planirali 800,»60.000 starih dinarjev skladov!
—	da smo od tega preko 400,000,000 starih dinarjev oziroma polovico tega namenili za stanovanjsko izgradnjo!
—	da je iz teh sredstev v gradnji 66 družinskih stanovanj!
—	da je gradnja teh stanovanj že v-IV. fazi in da bodo že spomladi vseljiva!
—	da je še iz leta 1966 in 1967 nerešenih več kot 280 prošenj za dodelitev stanovanj!
—	da je mogoče hitrejše reševanje teh problemov le z dodatnimi viri sredstev kot so sofinanciranje interesentov in prostovoljno delo ob prostih sobotah ali nedeljah!
ZA TOPEL DOM TOREJ POMAGAJMO S PROSTOVOLJNIM DELOM, ZA TOPEL DOM, KI GA BOMO ISKALI ČEZ LETA, LAHKO V NAŠEM KOLEKTIVU VARČUJEMO ŽE DANES! VAŠ DELEŽ ZA VAŠ DOM BO POMAGAL SODELAVCU IN PRIJATELJU PREJ DO STREHE NAD GLAVO IN PRISPEVEK VAŠEGA PRIJATELJA BO POMAGAL VAM, DA BOSTE VIŠE NA LESTVICI.
Bele smučine, Vogel spet vabi *..
Naše podjetje iz leta v leto organizira preko »INGRADA« zimsko letovanje v domu na Rjavi skali pod Voglom. Letos bo od 2. februarja dalje.
Plan so dosesli
- /
V obratu odpreskov m koles so razpravljali o uspehih svojega dela v decembru. Po podatkih in iz razprave je razvidno, da so plan za december dosegli, čeprav so imeli nekatere težave s stroji. Sprejeli so plan proizvodnje za januar 1969, ki je — kot ugotavljajo — znatno višji od plana za december. Plan pa bodo po njihovem zagotovilu tudi dosegli, če bodo dobili pravočasno potreben material za predelavo.
Pogovorili so se tudi o odpisu nekaterih osnovnih sredstev, izmed katerih bodo odpisali sušilnico za butanke, sušilno napravo, litoželezne mreže in podobno.
Vprašali so še zakaj ne dobi-bivajo več nadomestila za K-15.
Do planinske koče na Rjavi skali vozi žičnica iz Bohinja. Kraj je poznan kot zimski in letni eenter. Ni treba posebej povedati, da je prav zdaj v zimskem času idealen za smučanje. Vse to potrjujejo gostje, ki so v pretekli sezoni obiskali Vogel in so se domov vrnili nadvse zadovoljni.
Dnevni penzion bo letos veljal 3.000 S-din za odrasle, pri čemer je Všteta tudi turistična taksa. Vsaka izmena traja 7 dni to je vključno ponedeljek—sobota.
Vzpenjača na Vogel obratuje vsak dan in velja vožnja od Ukanca do Rjave skale in nazaj v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek	600 S-din
v soboto in nedeljo 800 S-din
Da bomo lahko pravočasno prijavili vse potrebno, prosimo člane kolektiva, da oddajo svoje prijave v splošni službi do 25. 1. 1969.
Prepričani smo, da bodo naši člani uživali na Voglu prijetno zimsko rekreacijo.
—Am—
---------------.-------j
KO SE JE PREVESILO LETO
Besede Milana Zupaneka ob slovesu lanskih upokojencev
Drage tovarišice in tovarišil
Dovolite mi, da Vas prav iskreno in prisrčno pozdravim v imenu vodstva podjetja in v imenu glavnega direktorja Rada Bremca, ki pa je žal službeno odsoten in se današnjega praznovanja tako ne more udeležiti.
Želim Vam obilo zdravja in še dolgega življenja v zasluženem pokoju v katerega stopate. Vsak od vas je s svojim delom, s svojim trudom pomagal prispevati s svojim deležem današnjo veličino našega podjetja. Eni več, drugi zopet manj, zaviselo je to od vaše delovne dobe, ki jo je vsak posameznik od Vas prebil v našem kolektivu.
Posebno pa Sem zadovoljen, ko vidim med Vami tovarišice in tovariše s katerimi že skoraj četrt stoletja delim tako radostne pa tudi težke čase v našem kolektiv*. Vidim Vas kot svoječasne udarnike, novatorje, nagrajence, obnovite!je po stihiji leta 1954 onesposobljene tovarne, kot aktiviste za novo dobo, za dobo delavskega samoupravljanja, kot člane samoupravnih organov in kot aktiviste-tako v naših tovarniških kakor tudi v različnih terenskih družbeno političnih organizacijah.
Ves čas svojega nelahkega dela ste živeli in delali za hitrejši razvoj podjetja, za hitrejši družbeni razvoj, za boljši življenjski standard vseh delovnih ljudi.
Ko odhajate v zasluženi pokoj se Vam v imenu vodstva podjetja, v imenu službeno odsotnega glavnega direktorja tov. Rada Bremca in v lastnem imenu zahvaljujem za ves Vaš trud, za vse delo v času vaše zaposlitve.
Posebna zahvala naj velja našim jubilantom 40-letnega neprekinjenega dela.
Ob koncu mi dovolite, da Vam in Vašim svojcem zaželim še srečno, zadovoljno, predvsem pa zdravo novo leto 1969.
Staro leto se še ni poslovilo, le v zraku je viselo praznično razpoloženje in pogovori so se vedno bolj ustavljali ob tem, kje bomo počakali leto 1969, si segli v roke in izmenjali želje — in poljube. Takrat so prinesli praznično vzdušje v tovarno naši najstarejši člani v kolektivu, tisti, katerih mnogi so se poslavljali s solzami od svojega dela in prijateljev. Da v minulem letu jih je bilo mnogo — 111. Vsak je doživel svojo zgodbo, ki jo je zapisala žal le narava, kajti brez dvoma, vsaka zgodba je vredna tudi drugačnega zapisa, saj predstavlja življenje človeka in dve nista enaki.
Prišel je zadnji delovni dan. Segli smo v roke, marsikaj obljubili, nekaj popili in veliko, veliko dobrega želeli. Da bi le res bilo srečno..,
»Programerji« so se razšli... v nove sektorje tri... Toda mi jih vidimo še skupaj in vesele, čeprav je aald njimi že «apist «Danes služba programiranja ih nikdar več!«
Zadnji so prišli malčki. Večji nič manj radovedni kot tisti, ki so iz kopice blaga in očkovih ali maminih rok pokazali le radovedne očke in rdeči nosek. Dedek Mraz je prišel s spremstvom in tega res ni mogoče zamuditi, opaziti je treba vsak migljaj, ujeti vsako besedo in z enim očesom seveda paziti tudi na zajčke in ostalo spremstvo. In potem seči po dobrotah...
Pa se je leto prevesilo, ko je tovarna samevala. Še vedri smo se sestali pri delu, posmehnili kakšnemu novemu spominu v malhi življenja, še z najboljšimi željami in z novim poletom. Naše življenje se je uravnavalo v stari tir. Praznik bi namreč ne bil več praznik, če bi ga lahko imeli vsak dan. Srečno torej!
Milili
Ob proslavi 40-letnice obstoja obrata VIL — Tobi v Bistrici pri Limbušu je bilo tudi strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležila med ostalimi tudi naša ekipa. V tekmovanju smo dosegli zelo lep uspeh, saj smo zasedli prvo mesto s 846 krogi. Drugo mesto pripada ekipi obrata VII s 789 krogi itd.
Ekipo, ki je osvojila prvo mesto so sestavljali: Mirko Korošec, Viki Vanovšek, Marjan Cvek, Ivan Jordan, Jože Štraj-her in Ervin Sršen.
NAŠ
SMUČARSKI
AKTIV
Pred dnevi so najbolj vneti ljubitelji bele opojnosti pri nas ustanovili aktiv EMO pri celjskem smučarskem klub y. S tem so pridobili tudi mnoge ugodnosti, ki jih smučarjem nudi Izletnik. Predsednik aktiva je Mirko Polutnik, podpredsednik Maks Lebič. Odbor, ki šteje 4 člane t>Kreb, Božič, Veber in Koštomaj) pa bo te dni pripravil tudi interno tekmovanje v veleslalomu, ki bo v sredo popoldne pri Celjski koči.
OGLASI
UGODNO prodam polavtomatski pralni stroj M'ba Lux 2 skoraj nov. Franjo Puncer, Trubarjeva 36, Otok, Celje.
ZA KRAJŠI čas nujno potrábujem kakršnokoli sobo — .pomagam v gospodinjstvu ati plačam najemamo. Sporočite na tel. št. 204 (soba 4 v pritličju levo).
PRODAM parcelo z gradbenim dovoljenjem v bližini štor — cfcta na Svetino. Informacije v sekunda skladišču .gotove posode.
_

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Martin Hostnik, Mirko Onič, Vida čonkaš in Rado Štorman. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač, Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Strelski naraščaj v dobrih rokah
t
Lani je bil v Seči pri Portorožu seminar za trenerje strelcev. Seminarja se je udeležil tudi član naše strelske družine Marjan Cvek, poslal pa ga je občinski strelski odbor. Marjan je bil na seminarju zelo prizadeven, zaključil ga je uspešno, tako da je postal sedaj tudi uradno trener strelskega naraščaja.
JGuJxowke ve*ti
Novi člani kolektiva:
JAZBINŠEK Nada — skladišče gotove posode, MIHEVC Jožefa — splošna služba, SLE-MENŠEK Rozalija — skladišče gotove posode, KELHER Jožica
—	splošna služba, MOTOH Ida
—	skladišče gotove posode, PODBREŽNIK Olga — skladišče gotove posode, SKALE Majda — splošna služba, VERDEV Jožefa — emajlirnica, DIJAK Stanislava — emajlirnica, FILIPOVIČ Planinka — emajlirnica, GLAS Nataša — emajlirnica, KAVČIČ Ida — emajlirnica, LUŽAR Silva — emajlirnica, SIVKA Ana — emajlirnica, KELC Milica — pripravnik v rač. sektorju, ADELŠTEIN Viktor — STK, CAJHEN Franc — obrat kov. pred., GOLEŽ Karl
—	obrat kov. pred., HORVAT Ciril — obrat kov. pred., JELENKO Oskar — obrat kov. pred., JEVŠINEK Štefan — obrat kov. pred., KAJTA Peter
—	obrat kov. pred., KOLŠEK Marjan — obrat kov. pred., KOŠTOMAJ Franc — obrat kov. pred., PAVLIN Anton — obrat kov. pred., TROBIŠ Štefan — obrat kov. pred., VOK Konrad
—	obrat kov. pred., VRBOVŠEK Ivan — obrat kov. pred.,
ŽLAVS Danijel — obrat kov pred., BRADAČ Franc — TOBI SABELNIK Milan — TOBI, AN CELJ Stanko — odprema, NE GOJČIČ Vlajko — odprema KUKOVIČ Drago — obrat kov. pred., PIŠEK Franc — obrat kov. pred., SETNIKAR Branko
—	radiatorski, SIVKA Franc — strojno ključavničarstvo, ŠLJU-KA Šime — strojno ključavničarstvo, VIPAVC Martin — emajlirnica, ŠVAJGER Franc — TOBI, ŽUNKO Jože — TOBI, RATMAJER Albert — TOBI, BINCL Franc-Alojz ■— obrat kov. pred., KOŠTOMAJ Franc
—	odprema, LIPOVŠEK Ivan
—	razvojna služba, LIPIČNIK Ivan — strojno ključavničarstvo, KRALJ Danijel — strojno ključavničarstvo, REGORŠEK Jože — emajlirnica, ŽAVSKI Jože — emajlirnica, NOVAK Anton — emajlirnica, ROMIH Vinko — obrat kov. pred., GRAČNER Marjan — izdeloval-nica kotlov, POHOLE Zdravko
—	izdelovalnica kotlov, PRO-šlč Alija — odprema, IRŠIČ Marjan — strojno ključavničarstvo, BAJDE Ivan — odprema; ŠUSTER Anton — emajlirnica, BOŽIČ Darjan — skladišče gotove posode, POČIVALŠEK Stane — emajlirnica, MEH Anton
—	odprema, KOLŠEK Avgust
—	odprema.
Obilo delovnih uspehov v naši sredini!
Izstopili so:
ČREPINŠEK Milan — JLA, BRENČIČ Albin — sporazumno, GUBENŠEK Janez — sporazumno, VENGUST Ivan — sporazumno, KELC Anton — umrl, ČRETNIK Roman — JLA, BREZOVŠEK Stanko — inv. upokojen, KANDOLF Franc —
inv.	upokojen, ROBIČ Rado — JLA, KUNEJ Karl — JLA, BO-
ŽIČEK Jože — sporazumno, ŽIČKAR Anton — sporazumno, HUNSKI Ivan — sporazumno, BAN Leopold — inv. upokojen, ČRETNIK Andrej — samovoljno, MEDVED Vinko, TOBI — JLA, RUŽIČ Ivan — JLA, ŠTAB-TE Jože — sporazumno, BINCL Franc — inv. upokojen,. ŽU-ŽELJ Maks — sporazumno, Inž. ŽNIDARČIČ Alojz — sporazumno, CVEK Edi — sporazumno, BRGLEZ Albina — sporazumno, KRIŽAN Zofija — sporazumno, PETRE Jožica — inv. upokojena, BRATOVŠEK Anica — samovoljno, TANŠEK Justina — inv. upokojena.
/
Poročili so se:
BELAK Jožica — KOVAČ, HROVAT Rozalija — VRAV-NIK, PLEVNIK Franc, JURKOŠEK Vilijem, KREMPUŠ Karolina — BABIČ, KRUŠIČ Antonija — JURKOŠEK, HRO VATIč Magdalena — LEDNIK FIDERŠEK Jožefa — SAVSKI JURAK Marija — ŠKRUBEJ DOLER Adolf, KOMPLET Ceci lija — SOTOŠEK, PIRC Olga
—	CEKIČ, CEKIČ Dobrivoj, VERDINEK Helena — TOBI — GAMBOC, BREČKO Silva — KOŠTOMAJ, OSTROŽNIK Ivica — MATIJAŠIČ, MAJSTORO-VIČ Mile, ŽNIDAR Anton, KU-DER Silvo, KOROŠEC Justina
—	PANTNER, PANTNER Anton, KODRUN Marija — KONCILJA, KOKALJ Marija, MALEJ Inge — KOKALJ, POŽEK Avguštin, CVIRN Silva — ŠRI-BAR, TOČKO Josip, HROPOT Marija — TOČKO, DOKLER Vera — PINTER, FIDLER Jernej, KALEM Pavao, LEBIČ Jože.
Vso srečo na novi življenjski poti!
Žreb je določil
Pravilnih rešitev novoletne nagradne križanke (za katero smo pojedli tudi precej pikrih), smo prejeli v uredništvo 151. Izžrebali smo prvo nagrado 50 dinarjev, drugo trideset dinarjev in 10 tretjih nagrad po 10 novih dinarjev takole:
Prvo nagrado prejme Čander Jože, dekor oddelek; drugo nagrado Velikanja Franjo, investicijski biro; 10 tretjih nagrad pa bodo dobili: Cestnik Franc, skladišče lesa; Panza Franjo, organizacijska služba; Leber Ljuba,
obrat VII; Koklič Silva, laboratorij; Habjan Angela, dekor; Ekselenski Mirko, računovodstvo; Bole Ivan, investicijski biro; Marjeta Božič, sektor poslovnih odnosov; Macuh Mira, skladišče in Elvira Lamut, obrat
VII.
Vsem nagrajencem čestitamo!
(Naslednjo nagradno križanko bomo objavili pred dnevom žena, zato priporočamo, da se odslej ukvarjate s tovrstno problematiko).
Vsem članom LT EMO
Naš klub prireja v jesensko zimski sezoni vrsto zanimivih predavanj za fotoamaterje. Vsa predavanja bodo spremljana z diapozitivi in.sicer v naslednjem vrstnem redu:
28. 1. 1969 Razvijanje filma,
11.	2.	1969 Človek na fotografijah
svetovnih mojstrov,
4 . 2. 1969 Povečevanje,
25. 2.	1969 Razvoj fotografije kot
umetnosti,
18. ¡2. 1969 človekova okolica na fotografijah svetovnih mojstrov,
4. 3. 1969 Vse o akt fotografiji.
Predavanja bodo v dvorani DS, v primeru, da bo dvorana zasedena pa v prostorih Foto kino kluba EMO, ob 18. uri.	Vljudno vabljeni!
Vodja Foto kino kluba EMO