Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Dušan Gačnik, odgovorna urednica: Majda Žlender	/\ JJ J\f	^ ^	^ ^	^ ^
V prizadevanjih slovenskih sindikatov za zajezitev zbezljanih bolniških je gotovo najpomembnejša pobuda RS ZSS za čimvečje ustanavljanje obratnih ambulant. Delavci naj bi si z njimi zagotovili prepotrebno zdravstveno varstvo, s tem pa tudi povečali delovno storilnost in zmanjšali zaskrbljujočo številko 42.000 vsak dan z dela odsotnih slovenskih delavcev. Zgornji posnetek Andreja Agniča je nastal v obratni ambulanti Ljudske pravice, kjer se sicer ne morejo pohvaliti z dobrimi delovnimi pogoji, navzlic temu pa ugotavljajo, daje ambulanta za delavce tega kolektiva neprecenljivega pomena. Več o bolniških na strani 5.
Delavska enotnost v akciji Zaključni računi 79 in vsi naslednji
Tudi dobri gospodarji sprašujejo...
Našo akcijo smo usmerili v zreški UNIOR in ljubljanski INDOS. Beseda je stekla o tem in drugem. Zadovoljstvo, nestrpnost in kritika delavcev tam, kjer stvari niso stekle tako,kot smo se dogovorili. (Več o tem na tretji strani)
Kako se učenci uče samoupravljanja
Zakaj je UNESCO sedel v podčetrško šolsko klop?
Iz dneva v dan Podčetrtek gosti strokovnjake z raznih strani sveta, ki prihajajo v njihovo osnovno šolo, da bi videli, kako lahko otroci sami, na samoupravni osnovi, vodijo vse delo in se izobražujejo. (Berite na osmi strani)
366
V zadnjih mesecih leta 1979 so bili pretresi, ki so jih spremljali bolj ali manj boleči administrativni posegi, opozarjajoči spremljevalci dogajanj v naših družbenoekonomskih odnosih.
Povsem razumljive so torej tudi trde napovedi, da bomo morali v prihodnjem letu marsikje zategniti pas, predvsem pa pri vseh oblikah porabe. Treba bo veliko več in bolje delati, organizirano usmeriti vse sile v izvoz itd. Seveda le, če bomo prav vsi hoteli in to bržkone želimo, skleniti tekoče srednjeročno obdobje z nekoliko manj razrahljanimi gospodarskimi temelji. Le tako bomo zagotovili mirnejši in enakomernejši, toda nič manj dinamičen in ambiciozen razvdj v naslednji »petletki«.
Krizni pojavi, s katerimi smo se bolj boleče pričeli srečevati sredi leta 1979,vsekakor niso le posledica zahtevnejših pogojev v svetovnem gospodarstvu. V marsičem, čeprav ponekod tega še nismo pripravljeni odkrito priznati, so dediščina neodgovornega izogibanja zastavljenim ciljem iz srednjeročnih planov, ali drugače povedano nedoslednega uresničevanja sprotnih dogovorov o ekonomski politiki v tekočem obdobju. To seveda velja za tiste, ki so se teh razvojnih programov zavzeto lotili in jih sprejeli in tudi uresničili. Zal pa je danes, ko smo tik pred pričetkom zadnjega leta srednjeročnega razvojnega obdobja, še vedno preveč takih, ki tudi na račun današnje konjunkture ne razmišljajo, kaj bo jutri in so jim programi razvoja deveta skrb.
Zato tudi ni nič čudnega, da smo se v teh štirih letih marsikje nepretehtano odločali za nepokrite investicije, da smo bolj ali manj uspešno skušali reševati težave v gospodarjenju z izmikanjem zakonskim določilom, dogovorjene samoupravne
V____________________________________________
norme pa smo najpogosteje enostavno spregledali. Več ali manj smo poslovali in gospodarili le vsak znotraj svojega »tovarniškega plota«, čezenj smo pokukali samo takrat, kadar je v domačem kolesju gospodarjenja zaškripalo.
Te ocene so morda malce prekritične in v nekaterih primerih celo presplošne. Toda z njimi se v zadnjih decembrskih dneh venomer srečujemo ut nas zato morajo zbuditi iz nekakšne otopelosti, v kateri ždimo. Ravno te ocene so namreč tiste, na katerih že sestavljamo skromnejši, a realen razvojni mozaik prihodnjega leta. Res je manj pester, toda veliko bolj zahteven in odgovoren, če Želimo v tem zadnjem letu srednjeročnega razvojnega obdobja vsaj omiliti vsa tista nesorazmerja, ki so letos pričela groziti, da bodo sodu izbila dno.
Zagotovo ne bo lahko, saj se bomo morali prav vsi, začenši v okolju,kjer delamo, začeti gospodarno obnašati. Marsičemu se bo treba odreči, zalo bo še toliko bolj pomembno, da bomo naše interese, zahteve in želje vsakodnevno soočali in preverjali in nato iskali skupne, za večino najbolj primerne rešitve. Marsikatera jutri odložena želja in potreba, ki bo po svoje tudi prispevala k utrditvi »razmajanih« družbenoekonomskih odnosov, bo zagotovo pojutrišnjem dobila mesto v razvojnih usmeritvah za prihodnje srednjeročno obdobje.
Nalog, ki nas čakajo prihodnje leto, torej ni malo. Uresničevali jih bomo lahko le s skupnimi močmi, v prestopnem letu, ki je pred nami,pa imamo celo en dan več. Od nas samih je odvisno, koliko bo ta dan delaven. Tudi ta dan!
MAJDA ŽLENDER
V TEJ ŠTEVILKI PRILOGA:
SMUkM PtUHltilUK
PRILOGA DELAVSKE ENOTNOST!	^ ~
št. 12
KAJ SMO STORILI
S seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Nedomišljene	Program je oblikovalo
kjlni	in ga bo dopolnjevalo življenje
Cini B raj er
Ciril Brajer
McJ pripombami, bi j'ii ja dal zvezni izvršni svet k predlogu zvezne resolucije za leto 1980, najdemo tudi absolutno omejitev m t> osebnih dohodkov: v gospod: rstvu riaj bi se povečali največ za 18 odstotkov glede na skup.io maso osebnih dohodkov v letošnjem letu. Za družbene dejavnosti vključno z bankami, trgovino in zavarovalništvo naj bi veljalo 15 odstotkov in vse to le pod pogojem, če bomo dosegli 22-odstotno večji družbeni proizvod. Če bo le-ta manjši, bodo manj zrasli tudi osebni dohodki, če pn bo večji, naj osebni doli; ' i ne bi prekoračili določene sto. je.
T ' rep bi prav gotovo [	ril našo porabo tako, da
' :	^krepila sredstva, name-
m reprodukciji. Kljub temu ’ ' o globoko posega v začr-i ,,3 ekonomsko politiko, da lahko zamaje nekaj osnovnih ciljev, ki smo si jih zadali na področju gospodarjenja in pridobivanja ter razporejanja dohodka. Gotovo bi kazalo temeljito premisliti o posledicah, ki jih lahko , povzročijo takšni koreniti, absolutni in linearni ukrepi. Nikakor ne smemo pozabiti, da življenjski standard delovnih ljudi ne sme biti prizadet. Omejitveni ukrepi naj bi bili domišljeni v tolikšni mer^ da ne bi krnili nekaj naših osnovnih prizadevanj, na primer za stimulativno delitev dohodka, ki mora spodbujati predvsem gospodarnost in kakovost dela ter ocenjevanje prispevka posameznih delavcev.
Tudi v razpravi na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije smo slišali, da lahko absolutno limitiranje osebnih dohodkov slabo vpliva na stimuliranje združenega dela za večjo produktivnost, kakovost dela in seveda za večji dohodek. Tako bi lahko »načeli« dograjevanje sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Tudi razlikovanje med gospodarskimi in drugimi dejavnostmi ni najbolj proučeno in dorečeno in nikakor
ne krepi svobodne menjave dela. Res se na tem področju lahko najde nekaj odklonov, kar pa še ne opravičuje tako posplošenih ukrepov.
Cilji predlaganih ukrepov so vsem jasni in pravilni. Ni dvoma, da moramo zmanjšati vse oblike porabe, umiriti in osmisliti investicijsko porabo, racionalizirati administriranje, uskladiti rast dohodka z gospodarskimi rezultati, povečati izvoz in prilagoditi uvozne potrebe stvarnim možnostim, obrzdati politiko cen, da bi ne ogrozila standarda delavcev... Ne kaže pa se s prehitro sprejetimi linearnimi ukrepi spustiti v tveganje, da bi zmanjšali zavzetost in odgovornost za dobro gospodarjenje ali da bi s kratkoročnimi učinki oškodovali dolgoročne usmeritve, ki so, vsaj v naši republiki, na področju omejevanja porabe že požele prve sadove. Bolj smotrno in v skladu s sistemom dogovarjanja bi bilo omejiti porabo v skupni masi kot pa opredeljevati limite po segmentih — tudi na sploh pa je vprašanje, ali kaže takšne ukrepe opredeljevati v »vsiljenih« dogovorih.
Pri vsem tem nam mora biti jasno, da nas čakajo realno manjši osebni dohodki, če ne bomo veliko več in bolje delali. Kaže pač, da smo zajemali s preveliko žlico in bo treba vzeti v roke manjšo. Torej bo treba delati več in bolje za manj in vsi se moramo zavedati^da je to edina pot k boljšim razmeram. Res trde gospodarske ukrepe moramo delavci sprejeti za svoje in jih odgovorno uresničiti. Tudi akcijo zaključnih računov kaže usmeriti tako, da bo neposredno prispevala k obveščenosti, zavzetosti in odgovornosti delavcev za večjo gospodarsko stabilnost. Zaostreni pogoji pridobivanja dohodka so pač kislo jabolko, ki ga z enim ugrizom ne bomo dovolj okusili, ampak nas bo spremljalo skozi vse srednjeročno obdobje.
Na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so v petek, 21. decembra 1979, med drugim obravnavali tudi predlog programa dela v naslednjem letu. S predlogom so se strinjali, menili pa so, da ga kaže poslati v razpravo. Le-ta bo osnovnim sindikalnim organizacijam služila kot dober pripomoček, od občinskih svetov in republiških odborov sindikata pa pričakujejo odmev, ki bi lahko pomembno prispeval k večji časovni in vsebinski usklajenosti dela.
Program izhaja iz nalog, sprejetih na 9. kongresu ZSS, 8. kongresu ZSJ, 1. konferenci ZSS in tistih, ki so opredeljene v resoluciji družbenoekonomskega razvoja. Prednost imajo naloge s posebno družbeno težo, ki zahtevajo družbenopolitično aktivnost vseh organov i n organizacij zveze sindikatov. Izvajanje teh nalog bo zahtevalo usklajeno sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in organi v naši republiki in v ZSJ. Pri načrtovanju nalog izhaja program iz potreb in interesov vseh delovnih ljudi. Njihovo uresničevanje terja vključevanje najširšega kroga članstva, kar bo nedvomno pri-
spevalo tudi k demokratizaciji odnosov v sindikalni organizaciji, k utrjevanju samoupravnega položaja in odgovornosti delavcev, k uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in družbenega planiranja ter k utrjevanju socialne varnosti delavcev. Vse to bo stalna vsebina sindikalnega delovanja, ki pa bo upoštevalo tudi yse naloge, ki jih bo delo in življenje prinašalo sproti.
Po temeljiti oceni uresničevanja zakona o združenem delu bo RS ZSS sprejel program aktivnosti za uveljavljanje družbenoekonomskih in političnih odnosov, združevanja dela in sredstev in svobodne menjave dela. Čimprej bo treba uresničiti stališča in sklepe prve sindikalne konference o uveljavljanju družbenega planiranja in pripravi ter sprejemanju srednjeročnih planov za obdobje 1981—85, Sprejete usmeritve družbenega plana bodo dosledno vključene v resolucijo o politiki izvajanja plana za leto 1981 in sindikat bo na vseh ravneh svoje organiziranosti sproti ocenjeval aktivnost pri oblikovanju in sprejemanju planov v tem srednjeročnem obdobju.
Velik poudarek bo dal sindikat
Razrešitev in imenovanje
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na svoji seji 21. 12. 1979 zaradi odhoda na novo delovno dolžnost razrešil Bojana Samarina, dosedanjega odgovornega urednika sindikalnega glasila Delavska enotnost. Za novo odgovorno urednico je RS ZSS imenoval Majdo Žlender, doslej novinarko — urednico Ljubljanskega dnevnika.
JZ razprav na I. konferenci ZSS — beseda Sergeja Koglota iz Nove Gorice
Delavcem škarje v roke!
Ciril Brajer
Sergej Koglot, sekretar občinskega sindikalnega sveta iz Nove Gorice,je na prvi sindikalni konferenci razpravljal o problematiki planiranja v TOZD, ki poslujejo z izgubo. Takšne temeljne organizacije so pri spre-jamanju planov za novo srednjeročno obdobje še pred posebno težko rešljivim vprašanjem, kako čimbolj objektivno ugotoviti pogoje za gospodarsko rast.
V naši republiki je bilo po de-vetmesečju 1979 več kot 80 teh organizacij. V njih je bilo zaposlenih 20.000 delavcev, ki so v tem času »pridelali« več kot milijardo dinarjev izgube. To gotovo priča o resnosti gospodarskega problema, ki bo vplival na rast celotnega slovenskega gospodarstva. Delavci v teh organizacijah bodo morali s pomočjo širše družbene skupnosti poiskati izhod iz zagate. Sanacija je ena osrednjih nalog, ki jo morajo opredeliti v svojih planskih dokumentih. Seveda to ne gre brez
točno ugotovljenih vzrokov za izgube. Tudi nosilci, ki bodo vodili bitko za boljši gospodarski položaj, morajo biti točno določeni in nositi vso odgovornost za uresničevanje te’ pomembne in zahtevne naloge.
Sergej Koglot je najprej spregovoril o tistih vzrokih za izgube, ki zadevajo same temeljne organizacije združenega dela. Ti so običajno slaba organizacija dela, slaba kadrovska zasedba (pogosto prav pri ključnih delovnih mestih), zgrešeni proizvodni programi in še bi jih nekaj našli. Tu ne pomaga drugega kot res odločna akcija družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in predvsem delavcev samih.
Vse to pa ni dovolj, če vplivajo na izgube zunanji vzroki — in takih organizacij združenega dela je menda na novogoriškem področju največ.
V tem primeru pade v vodo še tako dobro zastavljen sanacijski
program, če ga ne podpre široka družbena aktivnost. Tembolj, ker so med pomembnimi vzroki izgub tudi nedodelani sistemski ukrepi, ki jih sprejemajo od občine pa do zveze. Žal imajo delavci na takšne odločitve še vedno prav majhen vpliv — njihovim rokam se izmika admini-
strativno določanj : cen, neenak družbenoekonomski položaj posameznih odjemalcev energije, nagla rast cen le-te, davčna politika... Ce naj delavci sprejmejo in uresničijo dobre razvojne programe, jim je treba zagotoviti stabilne in dolgoročne usmerjene pogoje gospodarjenja.
—
Naj ostane med nami
V odmoru minule seje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so našli njegovi predstavniki tudi nekaj časa za novinarje. Povabili so jih na kratek pogovor in kozarček za srečo v novem letu. Na seji je bilo največ govora o stabilizaciji, varčevanju, pa si novinarji niso mogli kaj, da ne bi zbodli, kako gre takle kozarček v korak z varčevalnimi ukrepi. No, praznih čaš vendarle niso pustili. So bile pač za srečo.
\_________________:___________________________________________________________z
spremljanju rezultatov gospodarjenja in smotrne delitve dohodka in na tej podlagi sprejemal usmeritve za uspešnejše gospodarjenje. Prav tako pomembna naloga bo skrb za uveljavljanje delitve po delu, za krepitev delegatskega sistema, zaposlovanje, ki naj bo res smotrno in prispeva k uveljavitvi zamišljenega položaja delovnega človeka. Tudi v ekonomskih odnosih s tujino bo moral biti glas sindikata še kako prisoten, če hočemo vanje vnesti red. Naslednja pomembna področja delovanja bodo uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, pa preskrba prebivalstva in družbena prehrana med delom, Zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, kulturno življenje delavcev, njihov letni oddih... Da bi vse te naloge lahko uresničil bo sindikat skrbel za organizacijsko in kadrovsko krepitev svoje organizacije. Vključevanje res najširšega'kroga delavcev v to delovanje bo terjalo samoupravno obveščanje delavcev, kar je spet ena skrbi sindikatov. Vrsta nalog jih čaka še pri ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, v mednarodni dejavnosti, pri dograjevanju sistema socialistič-
nih, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov... Vključili se bodo tudi v praznovanje 30. obletnice delavskega samoupravljanja, ki bo letos združeno s 70. obletnico rojstva Edvarda Kardelja. Delo sindikata je namreč pretkano z bojem za vlogo delavskega razreda, za kakršno se je tako prizadevno in uspešno boril ta veliki revolucionar in teoretik.
V	razpravi na seji smo že slišali nekaj pripomb: Pri zaključnih računih ne gre le za spremljanje gospodarjenja. To je predvsem bitka za bolj kakovostno gospodarjenje, večjo produktivnost, varčevanje, dohodek... Več poudarka bi kazalo dati varstvu pri delu, saj delovni pogoji neposredno vplivajo na večjo produktivnost. Skrbeti bo treba za bol; kakovostno in produktivne izrabo delovnega časa, za boljše in učinkovitejše obveščanje \ združenem delu, ki ga moramc tesno povezati z izobraževa-n jem...
V	kolikšni meri so te naloge pravilno opredeljene in če so jim odmerili pravo težo, pa bo pokazala tudi še razprava na vseh ravneh sindikalne organizacije 'v naši republiki.
Tudi razporeditev delovnega časa bo treba vnesti v plane
Delovni čas in produktivnost
Ciril Brajer
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel stališča o izrabi sklada letnega delovnega časa. Plani izrabe tega sklada še vedno niso eden poglavitnih planskih ukrepov za večjo produktivnost dela,.jasno pa je, da je razporeditev delovnega časa temeljnih in drugih organizacij združenega dela bistvenega pomena za organizacijo dela, za učinkovito in produktivno izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa. Razporeditev delovnega časa mora biti takšn^da lahko zagotovi usklajenost skupnega dela organizacij združenega dela in seveda zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov. Torej je vsakoleten plan izrabe sklada letnega delovnega časa treba sprejeti res v vseh temeljnih in drugih organizacijah.
Na ta način bodo delavci resnično lahko zagotovili popolno in smotrno izkoriščenost tako delovnega časa kot delovnih sredstev, svojega dela. Pri vsakoletnem sprejemanju teh planov morajo upoštevati vse elemente, ki jih določata zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih. Z internim koledarjem je treba omogočiti vsem delavcem, da so s temi plani seznanjeni. Proučili naj bi tudi možne oblike prožnejšega delovnega časa. O tem kaže razmišljati tam, kjer organiziranost to dopušča in prispeva k že omenjenemu osnovnemu cilju. Ne gre pa pozabiti na usklajenost skupnega dela in uresničevanje skupnih interesov. Kjer so na to
pozabili, se morajo takoj lotiti urejanja problemov pri usklajevanju delovnega časa na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti in drugih dejavnosti, kjer mora biti delovni čas usklajen s potrebami delavcev in občanov, z življenjskimi razmerami v kraju, kjer živijo. To se lahko uredi le načrtno in v sodelovanju s SIS, sveti potrošnikov in drugimi oblikami organizacij porabnikov storitev. Izvršni sveti občinskih skupščin naj spremljajo sprejemanje in uresničevanje teh planov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
V občinskih sindikalnih svetih pa se bo seveda usklajevala aktivnost osnovnih organizacij sindikata, ki bodo dajale pobude za proučitev potrebnih sprememb pri razporejanju delovnega časa, pri pripravi letnih planov s tega področja.
Na zvezni ravni pa bi kazalo sprejeti ukrepe za varčevanje z električno energijo, k čemur lahko pripomore tudi drugačna razporeditev delovnega časa. Ti ukrepi morajo biti celoviti in sistemski in vključili naj bi vse porabnike električne energije. Razmišljati bi veljalo tudi o možnostih za zimski in letni čas, kot so to uredile nekatere evropske države.
RS ZSS bo ta vprašanja celovito obravnaval v začetku prihodnjega leta. Sprejel bo stališča o prožnejših oblikah delovnega časa, ki bi omogočile čim večjo produktivnost dela, torej tudi o morebitni uvedbi zimskega in letnega časa.
----- m	-------—
Akcija Zaključni račun ’79 in vsi naslednji: kako so razpravljali v Indosu in v Uniorju
Tudi dobri gospodarji
sprašujejo...
Marjan Horvat, Boris Rugelj
Našo akcijo preverjanja, kako so v združenem delu delavci razpravljali o rezultatih gospodarjenja v letošnjem letu, nadaljujemo z obiski v posameznih delovnih organizacijah ali temeljnih organizacijah. Tokrat smo izbrali dve delovni organizaciji iz kovinsko predelovalne industrije. Eno, ki je samoupravno organizirana kot enovita delovna organizacija Indos iz Ljubljane — ter drugo, ki je sestavljena iz več temeljnih organizacij in ima skupne službe. Indos je poleg tega še povezan v SOZD Slovenske strojegradnje, tako da smo s tem izborom skušali zajeti tudi odnose temeljne delovne organizacije navzven in seveda tudi preveriti.
Bistven pripomoček: razumljivo gradivo
Če so kovači Uniorja iz Zreč tako zaveti samoupravlja vri, kot so delavci, jim lahko samo čestitamo in jih postavimo za zgled vsem drugim kolektivom. Časa ob našem nedavnem obisku pri n jih so namreč imeli za pogovor z nami bore malo, večina tistih, ki nam naj bi dali ključne podatke, je bila prezaposlena, da bi to utegnila. Vendar nas to ne bi
tako zelo motilo, če bi lahko pripovedi tistih, s katerimi smo se pogovarjali, preverili, denimo z zapisniki s sestankov sindikalnih skupin ali osnovne organizacije sindikata. Pa so zapisniki ostali zaklenjeni v predalu, ker je imel ključ predsednik osnovne organizacije v Uniorjevi TOZD Kovaški obrati Zreče, predsednik Vinko Brglez pa je tistega dne delal v nočni izmeni.
Med iskanjem tistih, ki naj bi nam bili glavna opora pri razgovoru o poteku razprav o devetmesečnem gospodarjenju v delovni organizaciji in posebej v TOZD Kovaški obrati (ta je po številu zaposlenih in dohodku najpomembnejša temeljna organizacija v Uniorju), se je seznam nedosegljivih neusmiljeno večal. Predsednik konference sindikata — upokojen, podpredsednik konference Milan Jelenko— obljubil, da pride na pogovor »čez pol ure«, vendar ga sploh ni bilo. Nikjer ni bilo moč dobiti, čeprav je bil v službi, predsednika osnovne organizacije druge največje TOZD, TOZD Obdelovalni obrati, tovariša Preložnika, predsednik DS taiste TOZD je bil bolan, direktor delovne organizacije Marjan Osolnik službeno odsoten...
Tako nam ni preostalo drugega, kot da podatke, ki smo jih zbrali v pogovoru z nekaterimi delavci in v strokovnih službah, sprejmemo kot točne. Moramo pa takoj dodati, da nam jih je kasneje v glavnem potrdil Jože Košir, predsednik občinskega sveta ZSS v Slovenskih Konjicah, ki je pred tremi meseci še delal prav v Uniorju in zatorej razmere v tej delovni organizaciji dobro pozna.
Razprave o rezultatih gospodarjenja v Uniorju so v vseh TOZD potekale v sindikalnih skupinah v predvidenem roku, se pravi pred sprejetjem periodičnega obračuna za to obdobje. Lojzka Šprajc, v. d. direktorja organizacijsko kadrovskega sektorja, nam je povedala naslednje: »Delavci smo dobili kot pripomoček za razpravo poročilo o poslovanju posameznih TOZD in delovne organizacije kot celote, ki je bilo objavljeno v našem
»Kako gospodarite? Ali ste seznanjeni s devetmesečnimi poslovnimi rezultati?« Tako bi lahko v grobem zapisali vprašanja, ki smo jih postavljali delavcem v ljubljanskem Indosu.
glasilu »Kovači smo...«. Ker pa v takšni obliki seveda nismo mogli posredovati podrobnih komentarjev, so to storili na sestankih samih ustno vodje TOZD, direktor podjetja in strokovni delavci.«
Ali so delavci dobili tudi poročila SIS o opravljenem delu v prvem polletju letos? So, toda šele sredi novembra. Razvojne težnje in potrebe samoupravnih interesnih skupnosti pa so dobili tik pred koncem novembra.
Jože Košir, predsednik občinskega sveta ZSS: »Poročila SIS so bila dobro sestavljena, žal pa so jih izdelali in poslali prepozno. Dobra pa so tudi poročila o bodočem razvoju teh SIS v naši občini, zato so bile razprave o njih, kolikor jih je bilo, lahko dovolj konkretne in poglobljene.« (Košir je tudi predsednik občinske SIS za telesno kulturo).
V pismenem gradivu, ki so ga delavci prejeli v razpravo o devetmesečnem poslovanju, so dohodkovni odnosi, tako med TOZD znotraj Uniorja, kot s poslovnimi partnerji, omenjeni z enim samim stavkom: ...Uvedeni dohodkovni odnosi med TOZD zamegljujejo pravo primerjavo o rezultatih poslovanja za nazaj...
Iz sogovornikov smo uspeh izvleči (Lojzka Šprajc) zelo »megleno« izjavo, da so o dohodkovnih odnosih razpravljali tudi na sestankih samoupravnih sskupin in na zborih delovnih ljudi... In če smo prav razumeh Lojzeta Pečovnika, podpredsednika OOS V TOZD Kovaški obrati, so bili dohodkovni odnosi »na tapeti« le posredno, ob debatah o podražitvah repromate-riala in ob razpravah o osebnih dohodkih... Sicer pa so o tem, kot o mnogih drugih vprašanjih, od katerih je odvisno gospodarjenje, temeljitejše razlage dobili ob obravnavanju poletne bilance, ugotovitve od takrat pa veljajo še zdaj...
uu sprejema riodičnega obračuna pa živahne, trdi Franc Čečkc sednik DS TOZD Kovašl ti. Iz pogovora z drugimi s ženci teh razprav pa smo li, da le-te niso bile ka bučne. O razporeditvi dohodka menda ni padla sama beseda, sprejeli so
ga, kot so ga predlagale strokovne službe in vodstveni kadri (to seveda ni nujno slabo, če je bila delitev tako zelo dobro izvedena). Delavci so največ pripomb imeli zavoljo podražitev repromateriala, zavzemali so se za večjo zavzetost pri delu, zlasti v/prihodnjem letu, za večjo disciplino, varčevanje...
. .
Aktivnost
sindikatov
Slovenski sindikati so program aktivnosti pri obravnavanju rezultatov gospodarjenja za letošnje leto in pri pripravi planov za prihodnje leto začeli izpolnjevati — s polno paro. To lahko trdimo ne le za republiški svet ZSS kot tudi za sindikate v občinah in tudi v združenem delu. V zadnjih dneh smo prisostvovali dvema delovnima sestankoma, katerih pobudnik je bilo predsedstvo RS ZSS. Na sestanku s predstavniki G Z in SDK so se dogovorili o sodelovanju ter oblikah pomoči, ki naj bi jih ti dve organizaciji nudili sindikatom (in časnikarjem) pri njihovem preverjanju, kako poteka akcija v združenem delu. Sestali pa smo se tudi časnikarji DE in sekretarji republiških odborov sindikatov, kjer smo se podrobno pogovorili o poteku same akcije ter izbrali delovne organizacije, v katerih naj bi sindikati akcijo spremljali še posebej pozorno.
\________________________Z
In kar je najvažnejše, vsi, s ka-;rimi smo se pogovarjali, so menjeno napisano gradivo pov-2m razumeli, vsebovalo je prvi-rat doslej tudi prime rjalne po-atke, kot so jih zahtevali za te azprave sindikati, GZ in SDK. Tako je torej potekala raz-rava o periodičnem obračunu a devet mesecev letošnjega leta, i je bila sicer pravočasno oprav-jena, ni-pa bila povsem celovita, ajti, če drugega ne, delavci niso azpravljali o delu SIS. V no-embru pa so se nadaljevale raz-irave v sindikalnih organizacijah [OZD o oblikovanju planov, imernice planov so delavci ibravnavali in sprejeli že v okto->ru, kasneje pa so jih povezali, ;ot so nam zatrdili v Uniorju,z ladaljnjimi razpravami o dose-
danjih- dosežkih gospodarjenja. Kako kakovostne in poglobljene pa so bile te razprave, pa se nismo mogli prepričati, saj smo že omenili, da nismo uspeli dobiti niti »ključnih« delavcev, niti nam niso bili dostopni zapisniki z nadaljnjih sej sindikatov ali samoupravnih organov.
Naj zaključimo naš obisk v Uniorju z oceno, ki jo je o delu sindikata v tej delovni organizaciji podal njen dolgoletni član, zdaj predsednik občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah, Jože Košir.
»Akcija ob spremljanju rezultatov gospodarjenja je potekala kar dobro, toda sindikat kljub temu, da se je delo v njem v primerjavi s preteklimi leti močno izboljšalo, le še ni tisto, '/ kar bi moral biti, zlasti še, ker vloga in pomen sindikata nista prodrla do zavesti vseh sindikalnih funkcionarjev,« je dejal Jože Košir.
Dolžnost in priložnost hkrati
»Če primerjam kakovost razprav o periodičnih obračunih poslovanja Indosa v preteklih letih s tem, kar smo dosegli letos, še zlasti pa ob razpravi o devetmesečnih poslovnih rezultatih, tedaj lahko zelo odločno zatrdim, da je to bistvena razlika. Prej so številke pogosto šle mimo nas, zadovoljevali smo se z oceno, da so pač številke številke, ki se jih ne da »premikati«. V zadnjem času pa se delavci vse bolj zavedajo, da je temeljita analiza poslovnih rezultatov njihova zakonska dolžnost in priložnost hkrati za globlje ocene posameznih rezultatov ter za oblikovanje akcijskih načrtov na posameznih področjih in za delovno organizacijo kot celoto, z uresničevanjem katerih lahko povečamo produktivnost dela, razrešimo številne organizacije zagate v poslovanju ter se dogovorimci katerim žariščnim problemom bomo namenili vso skrb v strokovnem in političnem smislu,« nam je uvodoma dejal Dušan Rovanšek, predsednik osnovne organizacije ZS v ljubljanskem Indosu, ki je znan proizvajalec viličarjev pri nas.
K takemu spoznanju, ki postaja vse bolj lastno delavcem, so bržkone mnogo prispevale zavzete akcije sindikata in zveze komunistov v tej organizaciji
združenega dela, ki sta po zatrjevanju delavcev postali resnični politični sili, brez katerih se »ne odloča«. Še preden dobijo delavci sorazmerno obsežno in kvalitetno pripravljeno gradivo o poslovnih rezultatih na svoja delovna mesta, se sestanejo vodstva družbenopolitičnih organizacij, gradivo ocenijo, po potrebi zahtevajo dodatne informacije od strokovnih služb in poslovodnih organov in šele potlej skličejo sindikalne skupine in zbore delavcev, ki dokončno sprejmejo gradiva. »Takšna praksa se je pokazala kot zelo dobra, saj na neki način po tej poti prisilimo vse, da na zborih delavcev ali pa v sindikalnih skupinah razlagalci niso v zagati z odgovori, delavci, ki pa že prej dobijo informativni bilten, pa se lahko prav tako pripravijo, povedo svoja stališča in predloge za izboljšanje poslovanja, ki jih potlej oblikujemo v akcijske programe. Ko smo v oktobru razpravljali o devetmesečnih poslovnih rezultatih, so bile razprave v skupinah in na zborih zelo žive, kritične in dogovorne. Ugotavljali smo, da se nam v devetmesečnem obračunu ni »posrečilo« realizirati planiranega celotnega prihodka, podobno pa velja tudi za druge kategorije gospodarjenja,« je povedal Jože Salter, sekretar OO ZK.
Takšna ugotovitev je bržčas bila v Indosu vzrok za neke vrste alarm. Razloge kaže iskati v občutnem zvišanju cen osnovnim surovinam in komponentam, ki jih Indos vgrajuje v svoj viličar, medtem ko so cene finalnega izdelka pod kontrolo. Zategadelj so se na zborih delavcev dogovorili za vrsto ukrepov — od gibanja zalog reprodukcijskega materiala, odpravljanja ozkih grl v proizvodnji do dohodkovnega povezovanja — ki morajo prispevati k zboljšanju gospodarskega položaja delovne organizacije. Prav področje dohodkovnih odnosov med Indosom in kooperanti pa je zaenkrat še očitno »španska vas« za vse, kajti pod plaščem samoupravnih sporazumov so skriti stari pogodbeni odnosi, ki na dolgi rok brez dvoma ne omogočajo solidnega razvoja Indosa niti ne tiste kooperantske proizvodnje, ki je najbolj značilna za proizvodnjo viličarjev. Neke vrste poskus drugačnega dogovarjanja pa lahko zasledimo pri novi investiciji, ki so se je lotili v Indosu. Sedanje proizvodne zmogljivosti bodo s 360-mili jonsko naložbo povečali za 100 odstotkov. Ko smo delavce povprašali, če vedo za vire financiranja izgradnje faze III, kot pravijo novi naložbi, smo zvedeli, da je Indos udeležen s 40 odstotki lastnih sredstev, 50 milijonov dinarjev so prispevali sovlagatelji, ostalo pa banke. Prav nič pa nismo zvedeli o tem, kakšen je konkretno ta sovlagatelj-ski odnos, kako je z rizikom in udeležbo na dohodku. O tem se bodo še morali seznaniti v družbenopolitičnih organizacijah.
V razpravi o devetmesečnem poslovanju in o smernicah razvoja za vnaprej pa je tekla beseda tudi o skrbi Indosa za večji izvoz, kjer letos beležijo sorazmerno ugodne rezultate. Vsa pričakovanja pa so spet odvisna od ureditve odnosov s kooperanti, kajti delež znanja in dela delavcev Indosa v enem viličarju znaša borih 20 odstotkov. Prav zategadelj se trudijo, da bi z vsemi kooperanti — še zlasti pa s tistimi, ki so največji dobavitelji, sklenili takšne dogovore o sodelovanju, ki bi omogočili stabilen
Iz 16. člena ustave SRS
Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek.
\_________________________Z
in zdrav razvoj Indosa v prihodnje.
Nekaj pa so že storili na tem področju. Skoraj vsak delavec v Indosu ve, da sta si Litostroj in Indos razdelila proizvodni program viličarjev in da se njihova organizacija tesneje povezuje — v proizvodnem smislu — z ljubljanskim Imkom, ki je pomemben dobavitelj za proizvodnjo viličarjev. Takšne korake bo treba ubrati tudi z drugimi, še zlasti pa s tistimi organizacijami združenega dela, ki bodo lahko s sodobno opremo pospešile sodobnejšo proizvodnjo viličarjev, njihovo »obogatitev«, da tako rečemo.
Ko pa teče beseda o poslovanju, o ukrepih za večjo produktivnost ter o načrtih razvoja, kaže povedati, da se v Indosu zavedajo, da je v dobršni meri »vse« odvisno od sistema delitve sredstev za osebne dohodke po vloženem delu in rezultatih dela. Če so »bosi« pri nagrajevanju režijskih delavcev, tedaj so novi predlogi za nagrajevanje delavcev v proizvodnji, ki bodo rezultat uresničevanja planov ekonomskih enot — to so tudi dokaj tehnološko zaokrožene celote — in nalog še manjših skupin in posameznikov pomemben prispevek k večji produktivnosti dela. Morda bo takšno konkretno planiranje in od uresničevanja planskih nalog odvisno nagrajevanje prispevalo k temu, da bodo delavci čim prej zvedeli tudi za to, kako se oblikujejo osebni dohodki za »režijo« in zahtevali tudi na tem področju čiste račune.
Bržkone pa bo tudi nova reorganizacija, ki jo pripravljajo v Indosu in sprejem samoupravnih aktov, ki so bili neustrezni — zato je pred časom dal družbeni pravobranilec samoupravljanja SRS pobudo za njihovo uskladitev — prispevali k še večji zavzetosti delavcev za boljše gospodarjenje. Kot dokaz temu, da se delavci zavedajo, da je zlasti od njih odvisno, kako bo gospodaril Indos, lahko med drugim navedemo tudi odločitev, ki so jo sprejeli prav v času razprave o devetmesečnih rezultatih poslovanja, da bodo izvedli akcijo dvanajsturnega delovnega časa, da nadomestijo primanjkljaj proizvodnih zmogljivosti v strojni delavnici in v montaži. Na ta način pa bodo ob zaključku leta celo prekoračili plan proizvodnje viličarjev in nadomestili vsaj deloma izpad dohodka zaradi cenovnih gibanj.
Seveda v naš^m zapisu o Indosu in še bolj o tem, kako gospodarijo in planirajo v tem 400-članskem kolektivu, nismo mogli zajeti vseh misli, ki smo jih slišali na razgovoru z nekaterimi družbenopolitičnimi delavci in potlej v proizvodnji. Zdi se — tako oceno smo zabeležili tudi na razgovoru v občinskem svetu ZSS Moste-Polje, da je korak, storjen v sedanji akciji obravnave periodičnih obračunov, pomemben in dober kažipot za zavzeto delo vseh družbenopolitičnih organizacij v Indosu tudi v prihodnje.
Predsednik RS ZSS Vinko Hafner o obisku pri vojvodinskih sindikatih
%
Ustvarjajmo boljše vzdušje, da bi res izkoristili možnosti
Milan Govekar
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Piše: Ivan Žužek
Ali imajo delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, pravico do odmora med deiom?
Poročali smo že, da je delegacija republiškega sveta Zveze sindikatov Vojvodine pod vodstvom predsednika Vinka Hafnerja (v delegaciji sta bila še podpredsednik Miran Potrč in član sekretariata predsedstva Emil Šuštar) obiskala SAP Vojvodino.
Po obisku, ki je samo še poglobil tradicionalno dobro sodelovanje slovenskih z vojvodinskimi sindikati in med katerim je našo delegacijo sprejel tudi predsednik predsedstva CK ZK Vojvodine Dušan Alimpič, smo tovariša Vinka Hafnerja zaprosili za kratek, nevezan razgovor z željo, da bi nam spregovoril predvsem o tistih vtisih oziroma podrobnostih, ki jih sporočila za tisk sicer ne navajajo.
Po besedah Vinka Hafnerja so v razgovoru z vojvodinskimi tovariši pod vodstvom predsednika pokrajinskega sveta Mihajla Bognarja obravnavali dve skupini vprašanj. V prvo je sodil pogovor o usmeritvah in metodah delovanja sindikatov v SAP Vojvodina in v SR Sloveniji, v drugo pa izmenjava informacij o možnostih pospešitve gospodarskega in drugega sodelovanja med to pokrajino oziroma našo republiko, izhajajoč zlasti iz dejstva, da se njuni gospodarstvi v marsičem dopolnjujeta.
Razumljivo kajpak je, da tako prvi kot drugi tematski krog razgovorov nista bila namenjana zgolj izmenjavi informacij, skratka boljšemu spoznavanju, ampak predvsem možnim prak-
Vinko Hafner
tičnim koristim. Prav zato je razumljivo, da so bili pogovori osredotočeni na najbolj značilne, pa vendar skupne točke delovanja. V zvezi z usmeritvami in metodami delovanja sindikatov so ‘ako bila v ospredju naslednja vprašanja: področje planiranja s poudarkom na vlogi sindikatov, delitev po delu in rezultatih dela, aktivnost sindikatov v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarjenja ter demokratizacija dela, kolektivno vodenje in krepitev odgovornosti v sindikatih.
Ker smo v Sloveniji že imeli I. konferenco sindikatov, je naša delegacija kajpak imela veliko povedati tako o planiranju kot o demokratizaciji dela in kolektivnem vodenju ter krepitvi odgovornosti. Seveda je v »zameno« dobila vojvodinske zamisli oziroma tudi izkušnje, ki se od naših nekolikanj razlikujejo. Glede drugih dveh področij pa je treba reči, da je bila izmenjava mnenj tudi zelo koristna, predvsem na področju delitve dohodka, kjer se pristop obeh strani k tem vprašanjem tudi nekolikanj razlikuje.
»Gospodarska vprašanja« pa so vojvodinski in slovenski sindikalni delavci obravnavali neposredno »na terenu«, med obiski v posameznih organizacijah združenega dela. Na kratko bi navedli nekaj najbolj zanimivih spoznanj. Tako vojvodinska kot slovenska stran sta zelo pohvalno ocenili sodelovanje obeh republik pri gradnji tovarne traktorskih gum v Rumi, ki sicer posluje v sklopu SOZD Sava Kranj, saj gre za očiten primer dolgoročnega sodelovanja na dohodkovnih odnosih. Nekaj podobnega lahko pričakujemo pri sodelovanju tovarne NOVK ABEL iz Novega Sada z mežiškim Rudnikom in topilnico svinca, ki že presegata doslej običajne poslovne odnose na področju oskrbovanja s surovinami. Obisk v tovarni ogrevalnih naprav v Somboru, ki deluje v sestavu Gorenja, pa je tudi pokazal, da je .100-članski somborski kolektiv tudi na najboljši poti, da bi se izkopal iz
težav, katerih pretežni skupni imenovalec so dosedanje notranje težave in z njimi povezana petletna zaporedna izguba.
Seveda so v Vojvodini tako ali drugače prisotne tudi druge slovenske organizacije, od Slovana in TAM do Žitne SKupnosti Slovenije in Ljubljanske banke, vendar pa po skupni oceni še dosti premalo. K tej skupni oceni pa sodi tudi ugotovitev, da se obe gospodarstvi med seboj dopolnjujeta v tem smislu, da je Slovenija pomemben dobavitelj industrijskih proizvodov in dosti razvite, zlasti predelovalne tehnologije. Zato pa je vojvodinsko gospodarstvo naš najmočnejši proizvajalec hrane z močno živil-sko-predelovalno industrijo, močan in zanimiv ponudnik na nekaterih sektorjih bazne, zlasti kemične industrije.
Če naj na kratko »izluščimo« še naloge sindikatov^ ni treba dosti ugibati: ustvarjati in krepiti je treba ozračje, ki bo kar najbolj naklonjeno pospeševanju vseh, obojestransko koristnih oblik sodelovanja.
Odmor med delom, ki traja največ .H) minut, imajo delavci z nepretrganim, polnim delovnim časom. V posebnih delovnih pogojih lahko ta odmor traja največ eno uro (86. člen zakona o delovnih razmerjih). Odmora se ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa, možno pa ga je določiti v več delih, če je to koristno za delavčevo zdravje in sposobnost pri delu.
Zakon torej poudarja, da imajo odmor med delom tisti delavci, ki delajo nepretrgan poln delovni čas, kar pomeni, da odmora nimajo delavci, ki sicer delajo poln delovni čas, vendar s prekinitvijo. V praksi je nastalo vprašanje, ali imajo odmor med delom tisti delavci, ki delajo krajši delovničasod polnega, ker so invalidi, zaradi zdravstvenih razlogov ali pa delavke do 12. meseca otrokove starosti. Ti delavci prejemajo ustrezno nadomestilo osebnega dohodka, zato imajo načeloma enake pravice iz dela, kot delavci, ki delajo poln delovni čas. V nekaterih komentarjih zakona o delovnih razmerjih (Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. Gospodarski vestnik, Ljubljana 1978), se poudarja, da se šteje tak skrajšani delovni čas kot poln delovni čas, zato morajo delavci v svojem samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih določiti za te delavce, kdaj in kako izrabijo odmor med delom.
Sodišče združenega dela, ki je odločalo o konkretni zahtevi de-
lavca, jezavzelo stališče, da ima v skladu z zakonom odmor med delom delavec pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom. Ni možno šteti, da bi delavci, ki delajo skrajšani delovni čas, delali z nepretrganim delovnim časom, čeprav se šteje njihovo delo za poln delovni čas. Zakon torej zahteva hkrati dva pogoja: nepretrganost delovnega časa in tudi poln delovni čas.
To pa ne pomeni, da delavci v organizacijah združenega dela ne bi mogli v svojem samoupravnem splošnem aktu določiti odmora med delom za vse delavce, zlasti če so poskrbeli za toplo malico, ker bi bilo nemogoče delavcu zagotoviti toplo malico, ne da bi mu omogočili odmor med delom. Tudi sicer je odvisno od delovnega procesa, ali je potrebno, da se stroji ustavijo, kar pomeni, da tudi iz tehnološkega razloga ne bi bilo možno, da bi nekateri delavci delali, drugi pa bi imeli odmor. Sicer pa daje zakon možnost, da se določi odmor, ki je krajši od 20 minut in da se odmor lahko izkoristi tudi v več delih. Ker gre za obnavljanje delavčevih delovnih sposobnosti, bi morali delavci v samoupravnem splošnem aktu o delovnih ra zmerjih izrabo odmora natančno in smotrno opredeliti.
Naš pogovor z Ivanom Godcem o zdravstvenem varstvu
Zakon imamo, delo še čaka
Marjan Horvat
O zakonu o zdravstvenem varstvu, ki ga je pred nedavnim sprejela skupščina SR Slovenije, je dalj časa tekla beseda tudi v Zvezi sindikatov Slovenije. Številni posveti, problemske konference in sestanki osnovnih organizacij so bili namenjeni tej tematiki, saj gre za občutljivo in vedno žgoče vprašanje v boju zveze sindikatov za zdrave, varne in humane pogoje dela. Cilj, ki smo si ga tako zastavili, je bržkone za našo samoupravno socialistično družbo povsem razumljiv. Da pa bi ga dejansko uresničili, je treba zagotoviti tudi čimbolj učinkovito, racionalno organizirano in vsem dostopno zdravstveno varstvo. Povprašali smo sekretarja sekretariata predsedstva RS ZSS, Ivana Godca, kako je potekala javna razprava, kakšni so bili rezultati in še zlasti pripombe na predlagane rešitve, ki jih je ponujal predlog zakona in kako smo »uspeli« v skupščini s svojimi predlogi in amandmaji.
»V javni razpravi se je zelo očitno pokazalo, da je za uveljavljanje novih družbenoeko-pomskih odnosov v zdravstvu, še zlasti pa po sprejemu zakona o združenem delu in zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, nujno sprejeti nove zakonske norme. V ospredju javne razprave pa niso bile le posamezne rešitve, ki jih prinaša zdaj že novi zakon, temveč
predvsem skrb za človeka, njegovo preventivno zdravljenje in tiste naloge zveze sindikatov kot organizacije delavskega razreda, ki so povezane s krepitvijo zavesti delavcev samih ter njihovo odgovornostjo za zdrave delovne razmere in sprotno odpravljanje vseh ovir in pogojev, ki omogočajo poklicna in druga obolenja. Na tem področju nas čaka še obilica dela, da bodo delavci spoz-
nali, kako pomembno je zdravje in da je zlasti od njih in od njihove volje, pa tudi od zdravstvenih delavcev odvisno, kako bodo svobodno menjavali delo,' kakšno organizacijo zdravstva bodo imeli.
Zategadelj smo na seji predsedstva RS ZSS še posebej opozorili na uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na tem področju in še zlasti svobodne menjave dela, kjer smo še dokaj bosi, kot to navadno pravimo. No, novi zakon je spodbuda novim razmišljanjem, hitrejšemu procesu spreminjanja odnosov in tudi drugačnemu planiranju v zdravstvenem varstvu, ki mora bolj ustrezati potrebam in možnostim ter interesom delovnih ljudi in občanov. Sedaj pa je pravi trenutek, da se v vseh osnovnih organizacijah zveze sindikatov lotimo sočasnega obravnavanja smernic za zdravstveno varstvo v TOZD, v krajevnih skupnostih oziroma občini, analiziramo vse dogajanja in probleme na področju samoupravnega sporazumevanja o temeljih planov za naslednje srednjeročno obdobje, dogovorimo o zagotovitvi preventivnega zdravstvenega varstva s posebnim poudarkom na ustanavljanju obratnih ambulant, ki morajo približati zdravstveno varstvo združenemu delu, obenem pa tudi temeljito preučimo in se dogovorimo za potrebne ukrepe.
s katerimi bomo zajezili naraščanje odsotnosti z dela.«
— Zakaj poudarjate ustanavljanje obratnih ambulant?
»Smo za obratne ambulante zlasti v tistih organizacijah združenega dela, kjer so težki delovni pogoji. Vse sile bomo napeli, da bomo to tudi uresničili. Smo pa proti dvojnemu zavarovanju ali pa razmišljanjem, da naj tisti, ki hoče imeti preskrbljeno zdravstveno varstvo, zanj posebej plača. To ne gre, kajti to so družbena sredstva, ki jih moramo usmerjati tja, kjer so najbolj potrebna.«
— Ali je skupščina SRS sprejela predloge Zveze sindikatov pri dokončnem oblikovanju zakona o zdravstvenem varstvu.
»Naši predlogi so bili sprejeti. Zdaj zakon imamo, vendar pa bomo v prihodnjem letu v RS ZSS posebej celovito spregovorili o zdravstveni problematiki naših delavcev. Omenil sem že obratne ambulante, planiranje in odgovornost sindikata v tem procesu... Ne smemo pozabiti na naše naloge pri utrjevanju delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih na tem področju in še bi lahko našteval. Naša aktivnost je bila že do sedaj usmerjena k ocenjevanju zdravstvenih razmer v vsaki OZD, k soočanju z rešitvami, ki jih ponuja zakon in hkratnemu dogovarjanju, kako bomo vse te zakonske določbe oživili.«
Če ima kršitev delovne obveznosti tudi znake kaznivega dejanja, teče zastaralni rok od dneva, ko se je zvedelo za dejanje in storilca
Po 2. odst. 154. člena zakona o delovnih razmerjih zastarata uvedba in vodenje postopka v I 2 mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca, če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovne obveznosti, hkrati tudi znake kaznivega dejanja. Čeprav je besedilo zakona povsem jasno, pa še vedno prihaja do različnih razlag in različne uporabe v praksi. Morda je k temu pripomoglo dvoumno stališče v zakonu o delovnih razmerjih s komentarjem (ČGP Delo — TOZD Gospodarski vestnik, Ljubljana 1978, stran 269), kjer se navaja, da se najbrž računa zastaralni rok šele od dne, ko je pristojni državni organ (npr. javno tožilstvo) ocenil, da je podan sum, da gre za kaznivo dejanje in o tem obvestil organizacijo združenega dela. Že pred uveljavitvijo zakona o delovnih razmerjih so sodišča združenega dela zavzela stališče, da začne teči zastaralni rok od dneva, ko organizacija združenega dela zve za storilca in dejanje in da pri tem ni potrebno čakati na obvestilo javnega tožilca ali sodbo sodišča (Zbirka odločb Sodišč združenega dela v SR-Sloveniji, ista založba, stran I 18).
Organizacija združenega dela je sama podala ovadbo zoper delavca, ki naj bi storil kaznivo dejanje tatvine na škodo družbenega premoženja. Uvedla je tudi disciplinski postopek, ki pa ga v letu dni od podane ovadbe ni dokončno rešila. Prav zaradi tega je sodišče združenega dela moralo ugotoviti, da je zastaralni rok potekel in da je potrebno ne glede na kazensko odgovornost delavca za storjeno kaznivo dejanje disciplinski postopek ustaviti. Pri tem ni možno upoštevati opravičil organizacije združenega dela, češ da se je postopek zavlekel zaradi ravnanja delavca, ki je predlagal nove dokaze in končno zahteval tudi tolmača. Če je delavec uveljavljal svoje pravice v disciplinskem postopku, še ni možno trditi, da se je postopek zavlačeval po njegovi krivdi-Disciplinska komisija je itak morala zagotoviti delavcu pravico do obrambe, če pa bi bili predlogi neutemeljeni, bi jih lahko zavrnila. Opozorit' je potrebno, da zastaralni rok teče ne glede na to, kakšna kršitev je bila storjena in kdo jo je storil ter ne glede na to, ali teče kazenski postopek ali ne.
Čezmerni bolniški izostanki — rakasto tkivo našega telesa
Kako ukrotiti podivjanega »bolniškega konja«?
Ivo Ki-djaj
Dejstvo, da smo lani v Jugoslaviji izgubili zavoljo izostankov z dela več kot 84 milijonov delovnih ur, je takorekoč čez noč postalo eden naših osrednjih gospodarskih, socialnih pa tudi političnih problemov. Samo v^Slo-veniji je vsak dan odsotnih z dela skoraj 42.000 delavcev, pri čemer ne kaže pozabljati, da beležimo največji odstotek izostankov prav v tistih dejavnostih, za katere smo se v družbenem planu opredelili kot glavne nosilce našega razvoja. Se najbolj zaskrbljujoče pa je, da izgube delovnega časa skokovito naraščajo, kar se kajpak še kako zrcali v (ne)ustvarjenem narodnem dohodku. Lani na primer je bil ta manjši za približno 35,5 milijarde dinarjev, kar je reci in piši celih 5 odstotkov celotnega narodnega dohodka. Vir inflacije? Prav gotovo, kajti vedeti je treba, da zgornje številke niso povedale vsega, kar je nedavno ugotavljalo tudi predsedstvo republiškega sveta ZSS. Dodati je treba, da ima ta vir lahko zelo »daljnosežne posledice«, kot pravi dr. Jože Brilej, »tudi za naš bodoči družbenoekonomski razvoj«.
Vsak zajec
ima svoj grm
Kam naj izhlapi tolikšno število delovnih dni in kje so vzroki tega »izhlapevanja«? Bržda se v odgovorih na ta vprašanja ne gre slepo strinjati z najrazličnejšimi govorci, ki dokaj odmaknjeno ugotavljajo, da tolikšne številke v glavnem lahko pripnemo tako imenovanim namišljenim bolnikom in lenuhom. Zdi se, da bi se morali še pred tem, ko govorimo o delomrznežih, temeljito poglobiti v vse tiste poti, ki jim omogočajo beg v senco in jih včasih celo »silijo« v pravo ali namišljeno bolezen. Gre pravzaprav za našo delovno kulturo, ki v svetu ni med najbolj čislanimi. Kako bi tudi bila, če smo ponekod začeli uvajati posebne dodatke celo za točen prihod na delo, o čemer je nedavno tega pisal tudi beograjski »NIN« in se ob tem malce ironično spraševal, če ne bomo morda že jutri začeli plačevati celo to, da je kdo sploh prišel na delo. Situacije so ' sicer absurdne, vendar je »Ninovo« razmišljanje več kot utemeljeno.
Zavedajoč se vsega tega (ob tem pa seveda tudi svoje vloge) je pod »pritiskom« zaskrbljujo-čih.številk izostankov z dela o tej problematiki razpravljalo tudi predsedstvo sveta ZSJ in poudarilo, da številke niso nekaj novega. Napak je bilo to, da smo se z njimi največkrat le seznanjali in vedno znova »ugotavljali stanje«, »zmanjkalo« nas je, kp bi morali poseči z učinkovito družbeno akcijo, v kateri bi poleg sindikata morale sodelovati tudi druge družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti ter poslovodni in samoupravni organi v organizacijah združenega dela. In kako se je lotiti? Na pamet, zgolj s poostrenim nadzorom delovne discipline? Najbrž ne, kajti zdi se, da bo potrebno zajca iskati v drugem grmu, ker gre za večplasten problem, katerega reševanje bo terjalo veliko naporov pa tudi časa in denarja. Podobno je menilo tudi predsedstvo ZSJ in poudarilo, da je treba vzroke čezmernega izostajanja,z dela najprej temeljito analizirati in šele potem naj bi sledila akcija.
Samo ugotavljajo...
Zdi se, da bi utegnila pri izkoreninjenju tega plevela, ki je tako obilno zrasel na naši samoupravno zaorani njivi, še kako priti prav stališča, ki jih je nedavno tega v Zvezi s to problematiko izoblikoval republiški svet ZSS. Še bolj kot samo stališče pa so pri tem pomembne
Zakaj »fuš« med delovnim časom?!
Izgube delovnega časa so še zlasti velike povsod tam, kjer se soočajo s slabo organizacijo dela in sistema nagrajevanja. Kot po pravilu namreč beležimo, da je izostankov manj tam, kjer imajo urejeno stimulativno nagrajevanje. » To je tudi logično, saj izostanek z dela pomeni tudi tanjšo kuverto. Če izhajamo iz tega, je tudi v tem najti vzroke za bolniške. Zakaj pa je njihova številka tako zaskrbljujočat pa nam zgovorno izpričujejo besede Mika Spil jaka, ki je dejal, da je v Jugoslaviji nagrajenih okoli 60 odstotkov vseh delavcev stri do šest tisoč dinani Jasno je, da si delavci zalegi-delj iščejo dodaten zaslužek in sicer zunaj delovne organizacije. Žal pogosto kar med delovnim časom.
ugotovitve, ki so prišle na dan v lanskih razpravah o osnutku zakona o zdravstvenem varstvu v osnovnih organizacijah sindikata. Te so na pobudo republiškega syeta hkrati z razpravo o osnutku zakona ocenjevale tudi svojo dosedanjo skrb za zdravstveno varstvo delavcev v temeljnih organi-
zaciiah
Kot nam je povedala Milena Car-Drlje, sekretar sveta za zdravstveno varstvo in socialno politiko pri RS ZSS, se je v teh razpravah izkristalizirala po-
membna ugotovitev, da v zavesti ljudi še ni dovolj utrjena skrb za lastno zdravje in kar je tudi pomembno— racionalen odnos do stroškov zdravljenja. Delavci še niso v celoti nosilci odločanja o vprašanjih, ki so pomembna za varne in humane življenjske in delovne razmere. Po njenem mnenju je eden poglavitnih vzrokov za tolikšno število izostankov z dela iskati prav v tem. Še zlasti zategadelj, ker imajo le malokje izdelane celovite analize o zdravstvenem stanju delavcev. Kjer pa jih imajo, v glavnem le ugotay!jajo, ne analizirajo pa tudi vzrokov izostankov, niti ne vprašanj varnega in zdravega življenja delavcev ter njihovih potreb po zdravstvenem varstvu. Se bolj redki pa so primeri, kjer so predvideli ukrepe za izboljšanje obstoječega stanja.
Imeli smo srečo in neposredno naleteli na en takšen primer. Beseda velja prizadevanjem ravenskih železarjev, ki si tačas popestreno prizadevajo, da bi se izkopali iz zdajšnjih ne ravno rožnatih razmer na tem področju. Za
boljše poznavanje stvari na Ravnah naj povemo, da v železarni, v kateri združuje delo kakih 5000 delavcev, izostane z dela vsak dan 411 takšnih in drugačnih bolnikov. Kajpak je to zelo velika številka, vendar na Slovenskem nikakor ne tudi največja. Veliko bolj kričeči primeri so tam, kjer, danimo, od kakih 1300 zaposlenih dnevno izostane od dela 200 do 250 delavcev, kot je to za neko primorsko delovno organizacijo navedel dr. Jože Brilej v svojem poročilu na prvi konferenci ZSS.
Ravenska inačica lova na »bolniškega konja«
»Mi ne potrebujemo nobene družbene akcije, mi se sami zavedamo, da tako ne gre več naprej,« pripoveduje Franc Čegov-nik, vodja službe za varstvo pri delu v ravenski železarni. »Ugotovili smo, da bomo podivjanega »bolniškega konja« uspeli spet spraviti v stajo edinole, če bomo vse strokovne službe (od specialistov zdravstvenega varstva, medicine dela, tehničnega in varstva pri delu, organizacije dela do ekologije) povezali v posebne strokovne teame. Prav zdaj delamo na tem in prvi rezultati so že vidni. Mislim na strokovne analize posameznih skupin strokovnjakov, ki nam bodo tudi podlaga za sistematično in strokovno reševanje te žgoče problematike. Omenjene ekipe nam pomenijo tudi temelj za oblikovanje-novega preventivnega centra za varstvo delavcev, ki ga kanimo ustanoviti v bližnji prihodnosti.
Kako daleč smo prišli na tem področju? Moram reči, da imamo gotove idejne projekte, za kar ima velike zasluge dr. Janko Sušnik, specialist za medicino dela v Koroškem zdravstvenem domu na Ravnah. Gre nam za to, da bi bile te ekipe tudi bližje delavcem in njihovim delovnim ter živi jenskim razmeram. Da bi lahko uresničili to zamisel, smo se že odločili, kot sem že dejal, za preventivni center, kjer naj bi bile vse te službe združene pod isto streho. S samo gradnjo bomo začeli predvidoma leta 1981 in sicerv neposredni bližini zdajšnjega upravnega poslopja.«
Ko govorimo o izostankih z dela, gotovo ne moremo tudi mimo invalidske problematike. V mnogih primerih namreč naši delavci delajo še v skrajno slabih delovnih pogojih, kar je »dobra«
Doklej plačilo po učinku?!
Mnogi trdijo, da velja iskati enega poglavitnih vzrokov za tolikšno število »bolniških« pri zdravnikih, ki edini odločajo, koliko časa bo kdo izostal od dela. Res je, da je zdravnik tisti, na katerem leži glavna odgovornost in da mora zategadelj v strahu pred tveganjem odmeriti bolniški dopust prehitro in prelahko. Kajpak je to zelo ozko gledanje, kajti zdi se, da na dolžino bolniškega dopusta bolj vpliva slaba organiziranost v zdravstvu in šibka kadrovska zasedba. Še vedno se namreč dogaja, da zdravstvene službe bolj zdravijo kot pa odpravljajo vzroke bolezni. Veliko jih je, ki mislijo, dd jim to omogoča in jih k temu celo spodbuja sistem njihovega nagrajevanja. Zdravniki so namreč še vedno plačani od števila zdravljenih ljudi, kar je pravi nesmisel. Moralo bi namreč biti prav obratno.
osnova za nastanek invalidnosti. Res, da smo tudi na tem področju precej storili (število nezgod pri delu iz leta v leto upada), po drugi strani pa tudi ne moremo mimo številnih poklicnih bolezni, kar pomeni, da ob razvoju tehnologije ter novih naložbah še vedno premalo pozornosti posvečamo delavcu. »Marsikaj je takšnega, česar bi se morali sramovati,« je nedavno tega vzrojil predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak. »So primeri, ko dela enostavno ne bi smeli dovo-. liti in to ne zgolj zavoljo zastarele tehnologije, saj tudi v povsem novih objektih ne spoštujejo predpisov o varstvu pri delu. Kljub temu doslej ni bilo primera, da. bi delavci ali sindikat . uprabili 190. člen zakona o združenem delit, po katerem lahko delavec na delovnem mestu, ki ne ustreza zahtevanim pogojem, delo odkloni.»"Bržčas je ob tem odveč Omenjati nekatere znane primere, ko v tekstilni industriji pogojujejo na primer delo pri novih stroji h celo z velikostjo delavcev. Koliko pa je še takih primerov, ko stroji naravnost zasužnjijo človeka,? Bo kdo rekel, da jih ni ? Malce nelagodno je pri vsem tem samo to, da osnovne organizacije sindikata v takšnih delovnih okoljih o teh stvareh nič ali zelo obrobno govorijo in se raje ukvarjajo z »večjimi nalogami«.
»Zavedamo se tega,« pravi Franc Čegovnik, »tembolj, ker v
naši delovni organizaciji združuje delo več kot 500 invalidov. Ne bi se spuščal v to, kako je prišlo do invalidnosti, o tem izčrpno govori ena od naših analiz s tega področja. Povem pa lahko, da postane delavec večkrat invalid tudi zato, ker ne zna delati, ker mu tega nihče ni pokazal. Mislim, da smo se že tako organizirali, da v prihodnje do tega ne bi več prihajalo. Hkrati pa je naš poglavitni cilj (naloga vseh strokovnih služb novega centra za preventivno varstvo delavcev) v prihodnje prilagoditi čim več delovnih mest delovnim zmožnostim invalidov. Gre za to, da bi imel invalid takšne pogoje dela, da bi na podlagi njih dosegal normalne proizvodne rezultate in potemtakem sploh ne bi bil invalid. Precej smo na tem področju že storili, veliko dela nas še čaka. Prepričan pa sem, da gremo v neko dolgoročno naložbo (mislil je na novi center), ki bo dajala tudi dolgoročne rezultate, če se temu lahko tako reče.«
Cilj:
zdrav delavec
Tako torej na Ravnah, kjer je beseda tekla še o svobodni menjavi dela med železarno in Koroškim zdravstvenim domom, kadrih (natančneje rečeno: njihovemu pomanjkanju) in še o marsičem drugem, kar sodi v okvir ustanavljanja tako imenovanih obratnih ambulant, kar še zlasti podpira predsedstvo republiškega sveta ZSS. Sodeč po stališčih slovenskih sindikatov(ki še predvsem terjajo ponovno ustanavljanje obratnih ambulant povsod tam, kjer so pogoji dela težji in delovna opravila škodljiva (to so tudi sklepi in stališča CK ZKS in sklepi 9. kongresa ZSS), so Ravenčani na pravi poti. Namreč, ne gre za to, kako se bo nova oblika zdravstvenega varstva imenovala, gre za vsebino njenega dela. In v tej vsebini Ravenčani še zlasti namenjajo veliko skrb preventivnemu varstvu delavcev, To pa je tudi edina možna pot. saj gre kočno zato, da se organiziramo tuko, da bomo imeli zdrave delavce, ne pa za to, da bomo zgolj omejili število izostankov zdela. Slednje bo s prvim prišlo samo od sebe. Slabo bi bilo, če bi se šli ustanavljanje obratnih ambulant samo zato, da bi imele organizacije združenega dela večjo moč in kontrolo. Sicer pa imamo na tem področju ka j poučno zgodovino. Mar ne?
Brošura št. 24 v zbirki KNJIŽNICA SINDIKATI Rudi Rizman:
RAZVOJ NACIONALNEGA VPRAŠANJA V JUGOSLOVANSKI DRUŽBENI MISLI IN PRAKSI
Avtor obravnava v delu, ki temelji na njegovi doktorski disertaciji, poseonosti družbenozgodovinskega in teoretičnega postavljanja nacionalnega vprašanja pri nas. Brošuro je razdelil na več poglavij: Razvoj revolucionarno-demokratičnega razumevanja naroda v družbeni misli Svetozara Markoviča, Dimitrija Tucoviča in Ivana Cankarja, Razvoj stališč KPJ o nacionalnem vprašanju med obema vojnama in pomen prispevkov Josipa Broza za pravilno reševanje nacionalnega vprašanja, teoretične in praktične politične razsežnosti Kardeljevega prispevka k marksistični osvetlitvi nacionalnega vprašanja - so poglavja, na katera posebej opozarjamo naše bralce, katerim je delo namenjeno za družbenopolitično usposabljanje. Omenimo naj še zadnji dve poglavji — Idejno-teoretski orešek nacionalizma in Narod in razvoj njegove družbene biti v socializmu, ki jih avtor obravnava še zlasti izvirno.
Cena 70.- din. Naročila pošljite na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Naš pogovor z dolgoletnim sindikalnim aktivistom	Pomanjkanje kadrov v metalurgiji in livarstvu
Viktorjem Udovičem iz Javorja — TOZD Tovarna stolov Bač
Z vztrajnostjo	Bodo plavži ugasnili?
hitreje naprej
Branko Dobranič
Z Viktorjem Udovičem se pogosto srečujeva na sejah občinskega sveta Zveze sindikatov v Ilirski Bistrici. Ni preveč zgovoren, vendar je tisto, kar pove, dobro premišljeno. To je potrdil tudi v najinem pogovoru. Počasi in s preudarkom je odgovarjal na vprašanja in tako se je oblikovala slika ne le predanega sindikalnega delavca, temveč tudi uspešnega dela osnovne organizacije v Tovarni stolov na Baču.
Samo enkrat se mi je zdelo, da je v rahli jezi nekoliko povzdignil glas: ko sem ga vprašal,zakaj je pravzaprav osnovna organizacija zveze sindikatov v tovarni dobila Zlati znak zveze sindikatov Slovenije.
»Nič posebnega nismo storili. Menim, da je zlati znak le priznanje za dolgoletno uspešno delo osnovne organizacije.« Pri tem delu je pomemben tudi delež Viktorja Udoviča. Dvajset let, kolikor je zaposlen v eni od 8 UPZD Lesne industrije Javor Pivka, ga vedno najdemo pri sindikalnem delu. Vrsto let je bil tudi predsednik osnovne organizacije. Razumljivo, da sem ga pobaral za primerjavo dela nekoč in danes. »Zadovoljen sem,« pravi, »da med ljudmi vedno bolj izginja predstava o sindikatu kot poglavitnem oskrbovalcu z ozimnico. V zadnjih letih se namreč opazno krepi
Viktor Udovič:	»Zlati znak
Zveze sindikatov Slovenije nismo dobili za eno dobro izpeljano akcijo, . temveč za dolgoletno uspešno delo osnovne organizacije ZS Tovarne stolov Bač«
družbenopolitična komponenta delovanja sindikata. Še najbolj seveda prihaja do izraza ob razpravah o gospodarjenju in delovnih pogojih delavcev.«
Nekoliko dlje sva se pomudila prav pri gospodarjenju. V Tovarni stolov Bač se srečujejo s problemi izvoza, tako kot v marsikateri drugi tovarni. »Opekli
smo se,« ugotavlja Viktor Udovič, »ker smo se pri izvozu vezali le na trg ZDA in v glavnem na enegakupca. Ko je ta odpovedal, smo se znašli v zagati. Zdaj je to že za nami, saj smo se usmerili drugam na zahodno tržišče. Tudi v delovni organizaciji Javor Pivka smo naredili korak naprej, ko smo sprejeli samoupravni sporazum o spodbujanju izvoza.«
Pri mojem sogovorniku ni več sledu zadržanosti. Misel mu izpodriva misel in očitno je zadovoljen, da so delo osnovne organizacije ZS dobro zastavili. Sam je še vedno v osrčju dogajanj, saj je član izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata v tovarni. Dosedanje razprave o gospodarjenju v 260-članSkem kolektivu Tovarne stolov Bač so navrgle vrsto predlogov za izboljšanje dela. »Vendar,« pravi odločno, »imam vtis, da se stvari prepočasi spreminajjo. Obravnava zaključnih računov 1979, ki je pred nami, je zato priložnost za resen pregled opravljenega dela. V osnovni organizaciji moramo še bolj vztrajati, da se dogovorjeni ukrepi hitreje uresničujejo.«
Damjan Križnik
Črna je sedanja kadrovska podoba slovenske metalurgije in livarstva in nehote se vsiljuje vprašanje, ali bomo v enem izmed prihodnjih desetletij primorani ugasniti plavže ali zapreti nekatere tovarne, ker za to delo preprosto ne bomo imeli več delavcev. Dejstva so namreč naslednja: jeseniška Železarna na primer potrebuje po podatkih splošnega združenja črne in barvaste metalurgije ter livarn Slovenije 132 delavcev t.i.I. stopnje (rezalci, tehtalci, vrtalci itd.) 38 II. stopnje (kovači, adjusterji, valjalci itd.), 127 III. stopnje (livarji, varilci, orodjarji itd.), 31 IV. stopnje (metalurgi, kemiki, strojniki) in 27 delavcev V. stopnje (dipl. inž. metalurgije, strojništva, elektronike, ekonomisti itd.). Zelo podoben pa je položaj tudi v drugih slovenskih železarnah in livarnah.
Nič kaj spodbudnejša ni tudi ugotovitev, da delavci, ki so se v izobraževalnih centrih izučili zfi železarske poklice, množično zapuščajo stroko. V Železarni Jesenice ostane 62 odstotkov delavcev »ozkega profila« v svoji stroki, v Štorah 60, v Rudniku svinca in topilnici Mežica 50, v Gorenju Muta 67 itd. Na Jesenicah ostane 49 odstotkov tehnikov v svoji stroki, na Ravnah 69, v Gorenje Muta 55, v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem
pa le 30 odstotkov... Glavni vzrok za osip je zaposlitev v novi organizaciji združenega dela.
To je le nekaj podatkov, ki jih je bilo slišati na 2. posvetovanju o kadrih v metalurgiji, ki so ga v Slovenski Bistrici pripravili republiški odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije, splošno združenje črne in barvaste matalurgije ter livarn Slovenije, PIS za metalurgijo in zveza rudarskih, geoloških in metalurških delavcev Slovenije. Čeprav v številnih izobraževalnih središčih posvečajo pozornost šolanju metalurgov in livarjev, je pomanjkanje delavcev, še zlasti kvalificiranih, iz leta V leto večje. Pri tem so številni razpravljalci poudarili, da so za tako stanje še najbolj krivi sami, saj mladim niso znali zbuditi primernega zanimanja za to stroko. Ne gre spregledati tudi dejstva, da se za številne poklice s tega področja mladi ne odločajo zavoljo prepričanja, da gre za najbolj težka dela. Vendar imajo v številnih delovnih organizacijah, ki sodijo v to industrijsko vejo, sodobne tehnološke procese, kamor vse bolj vključujejo računalništvo in druge dosežke moderne tehnike. 'Toda delovne naloge, zlasti zahtevnejše, so pogosto zasedene z delavci, ki niso formalno, večkrat pa tudi funkcionalno ustrezno izobraže-
ni. Za pridobivanje pomanjkljive izobrazbe pa pri teh delavcih ni nobene zahteve, niti ustrezne motivacije.
Če bi mladim znali pokazati tudi vse prednosti, bi se danes verjetno ne ubadali s tolikšnimi težavami, je bilo slišati. K temu velja še dodati, da bi veliko večji delež lahko opravili učitelji na osnovnih šolah, če bi jih seznanili s podrobnostmi posameznih poklicev. Zato mora biti sodelovanje med združenim delom in šolami mnogo tensejše.
Še mnogo drugih težav so nanizali razpravljalci, po njihovih besedah sodeč pa je vendarle čutiti precejšnjo pripravljenost vseh zainteresiranih za izboljšanje kadrovske podobe. Seveda pa bodo morali o tem razmisliti v celotnem združenem delu...
Kam po diplomi?
Od 202 inženirjev metalurgije, ki so v zadnjem desetletju diplomirali na tem oddelku fakultete za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze, jih je ostalo v Sloveniji 145, le 103 pa so se zaposlili v svoji stroki. Od tega jih 80 dela v proizvodnji, 21 v razvojnih oddelkih, 2 pa sta nerazporejena. Tudi inženirji torej odhajajo v bolj »ugledne« panoge. Zaradi boljših pogojev dela in — denarja.
Spori naj se rešujejo v okoljih, kjer so nastali, ampak:
Navada je železna srajca
Ivan Žužek
Meseca novembra 1979 je bil strokovni seminar o samoupravnem sodstvu v združenem delu s posebnim ozirom na notranje in poslovne arbitraže. Na tem seminarju je bilo ugotovljeno, da ne moremo biti zadovoljni z dosedanjim razvojem samoupravnih sodišč, saj se le počasi ustanavljajo in še bolj počasi pristopajo k reševanju sporov, medtem pa se.pred rednimi sodišči in splošnimi sodišči združenega dela kopičijo nerešene zadeve. Po dve leti in celo dlje mora občan oziroma delavec čakati, da se odloči o njegovi pravici. Nerešeni spori, zlasti tisti, ki zadevajo spore med temeljnimi organizacijami ali delovnimi organizacijami, zavirajo samoupravljanje, hkrati pa tudi ovirajo uspešno gospodarjenje v organizacijah združenega dela. Tudi spori v zvezi z uveljavljanjem individualnih samoupravnih pravic delavcev — morajo biti rešeni hitro, kajti neurejena medsebojna razmerja kvarno vplivajo na produktivnost dela v vsaki delovni sredini, v kateri se pojavljajo.
Kdaj notranje arbitraže
Notranje arbitraže se ustanavljajo s samoupravnim sporazumom med temeljnimi organizacijami oziroma med organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi. Notranje arbitraže se ustanovijo zato, da bi se reševali spori o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov. Pri vseh obli-
kah združevanja dela in sredstev se lahko predvidijo notranje arbitraže, ki načeloma rešujejo vse nastale spore iz teh razmerij, razen tistih, ki so po zakonu pridržani rednim sodiščem ali sodiščem združenega dela.
Zakon o samoupravnih sodiščih, ki ga je naša republika sprejela kot prva, daje solidno osnovo za delovanje notranjih arbitraž, saj določa vse bistvene sestavine ustanovitvenega akta notranje arbitraže. Kljub temu pa je anketa, ki jo je izvedel republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, pokazala, da ima od 420 TOZD, ki so bile vprašane/določbe o notranji arbitraži le 8 1,2 %. Tudi tiste OZD, ki imajo sicer predvideno določbo o notranji arbitraži, pa pogostokrat nimajo ustreznega ustanovitvenega akta, na podlagi katerega bi se lahko notranja arbitraža konstituirala in tudi začela z delom. Zato ni čudno, da je v letu 1977 in 1978 le 40 delovnih organizacij organiziralo notranje arbitraže in da so te arbitraže tudi dejansko že začele z delom. Kot je ugotovljeno, pa najmanj 20% OZD nima določb o razreševanju sporov iz notranjih razmerij, kljub temu, da mora samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo tako določbo obvezno vsebovati (1. odst. 372. člena ZZD). Ni dovolj, da se za reševanje sporov iz notranjih razmerij le predvidi notranja arbitraža, pač pa je potrebno določiti: vrsto sporov, sestavo in postopek pred arbitražo, število arbitrov, način kandidiranja in volitev. pokrivanje stroškov arbi-
tražnega postopka itd. Če teh določb ni v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo, ali če tega ne vsebuje npr. ustanovitveni akt, potem je logično, da notranja arbitraža ne more začeti z delom.
Z ustanavljanjem notranjih arbitraž ne bi smeli kasniti bolj, kot že — zlasti še, ker je zakon o samoupravnih sodiščih posebej predvidel, da notranje arbitraže prek svojih delegatov sodelujejo pri skupni seji Vrhovnega sodišča SR Slovenije in samoupravnih sodišč, ko se odloča o posameznih pomembnih zadevah. Notranje arbitraže se torej povsem enakopravne samoupravnim sodiščem, saj se njihovo odločitev lahko izpodbija pred sodišči združenega dela le tedaj, kadargreza kršitev materialnega prava.
Notranje arbitraže pa se ne ustanavljajo zgolj zato, da bi se sojenje uskladilo z ustavnimi načeli, ampak tudi zato, da bi se spori iz notranjih samoupravnih razmerij reševali hitreje, enostavneje in brez nepotrebnih stroškov. Arbitri, ki pri delu notranjih arbitraž sodelujejo, so izbrani prav iz tiste sredine, v kateri je spor nastal, zato ni dvoma, da najbolje poznajo naravo in razsežnosti takega spora.
Poravnalni sveti
Poravnalni sveti rešujejo spore in razvijajo dobre odnose med občani oziroma med delovnimi ljudmi. Tudi poravnalni sveti so samoupravna sodišča kot jih opredeljuje zakon o samoupravnih sodiščih. Ne samo v kra-
jevni skupnosti, ampak tudi v temeljni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ter skupnosti se lahko ustanovi poravnalni svet. V večjih temeljnih oziroma delovnih organizacijah bi lahko poravnalni sveti posredovali v vseh sporih, v katerih delavci lahko prosto razpolagajo s svojimi zahtevki. Pred poravnalnimi sveti v organizacijah združenega dela sicer ne bi bilo možno odločati o samoupravnih pravicah oziroma dolžnostih delavca, pač pa bi se reševali spori, ki kvarijo medčloveške odnose in s tem negativno vplivajo na nemoteni delovni proces oziroma na delovne uspehe.
Druge oblike reševanja sporov
Delavec, ki uveljavlja varstvo svojih pravic, lahko sklene pismeni sporazum v temeljni organizaciji in s tem sporazumom je sporno razmerje v celoti rešeno (2. odst. 222. člena ZZD). Ta sporazum ima celo moč izvršilnega naslova, zato je razumljivo, da bi bilo potrebno posvetiti večjo pozornost sporazumevanju. Ni dvoma, da ima pri tem pomembno nalogo sindikat, ki lahko zastopa delavca pri uveljavljanju njegovih pravic in tudi da pobudo za dosego sporazuma. Ugotavlja se, da tako sporazumevanje ne more biti uspešno brez prizadevnosti sindikata in samoupravnih organov. Če komisija za delovna razmerja zaradi preobsežnosti dela ne bi mogla aktivno sodelovati pri
sporazumevanju, naj bi delavski svet na predlog sindikata imenoval posebno komisijo, ki bi skušala doseči sporazum, na podlagi katerega bi bila rešena delavčeva zahteva o varstvu pravice. Tako sporazumevanje bi bilo zlasti pomembno v primerih sporov, ki zadevajo razporejanje delavcev, delitev sredstev za osebne dohodke, koriščenje letnega dopusta, prenehanje delovnega razmerja itd. Sporazum je lahko dosežen tudi v tistih primerih, ko delavec uveljavlja odškodnino zaradi škode, ki mu je nastala ob nesreči pri delu ali iz drugih razlogov, za katere odškodninsko odgovarja temeljna organizacija. Pogosto se po nepotrebnem delavci obračajo na sodišča združenega dela tudi za manj pomembne odškodninske spore, glede katerih je odgovornost temeljne organizacije povsem razčiščena. Ob tem se morajo delavci celo zatekati na sodišče zaradi sodnega varstva, po nepotrebnem izgubljajo delovne dneve, stroške, hkrati pa se zaostrujejo medsebojni odnosi, kar nedvomno kvarno vpliva na delovni uspeh celotne delovne organizacije.
Z ustavno preobrazbo sodstva smo torej šele na začetku in spori se še vedno rešujejo po starih, počasnih in zapletenih poteh pred rednimi sodišči, pa tudi pred sodišči združenega dela. S tako prakso bi kazalo čimprej prenehati.
Letos že šestič
Odličja
Svobode
V. konferenca ZKOS je bila v Klubu delegatov v Ljubljani tudi slovesnost, na kateri je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila 24 zlatih in 22 srebrnih Odličij Svobode. To odlikovanje so letos podelili že šestič. Doslej je prejelo Odličje Svobode 257 posameznikov in kulturnih organizacij, ki imajo velike zasluge za kvaliteten razvoj kulturnih dejavnosti
Letošnjo zlato Odličje Svobode so prejeli: dr. Cene Avguštin, Feliks Bagar, Marjan Benedičič, Jožef Bezjak, Delavska univerza Rogaška Slatina, Tončka Grat, Stane Habe, Milka Hartman, Janko Hočevar, Tončka Kavčič, Peter Kuhar, Ivka Lamut, prof. Peter Likar, Izidor Predan, Cene Preželj, Prosvetno društvo Valentin Vodnik Dolina pri Trstu, Prosvetno društvo Zarja Trnovlje, Jožica in Franc Salobir, Janez Seme, Franc Sihur, Josip Šegula, inž. Mitja Šipek, Anton Šolar in Milica Zajic-Breda.
Srebrna Odličja Svobode so prejeli: Edvard Anderlič, inž. Stanko Čop, DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica—Breznica, Peter Fekonja, Martina Fridl, Štefan Keber, Niko Kolar-Rudolf, Slava Kovačič, Viktorija Krošelj-Šraj, KUD Pošta Maribor, Zdenko Majaron, Vlado Podgoršek, Jožica Purnat, Vladimir Rozman, Edvard Rus, Martin Steblovnik, Anica Šuligoj, Tone Turičnik, Mirko Vidrih, Danilo Vodušek, Zofija Volčanšek in Štefan Žvi-žej.
I

Program dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
za leto 1980
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 21.12.1979. leta sprejel predlog programa dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za leto 1980.
Republiški svet daje predlog programa dela v razpravo vsem
—	občinskim svetom in mestnemu svetu zveze sindikatov,
—	medobčinskim svetom zveze sindikatov,
—	republiškim odborom sindikatov dejavnosti
in predlaga, naj na svojih sejah do 20. 1. 1980 leta oblikujejo svoje predloge za dopolnitev programa, uskladijo svoje naloge s programom dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter, če je le mogoče že na tej seji, najkasneje pa do 31. 1. 1980. leta sprejmejo svoje programe dela.
Osnovne organizacije zveze sindikatov, sindikalne konference v temeljnih organizacijah združenega dela, konference osnovnih organizacij ZS v delovnih organizacijah in koordinacijski odbori sindikata v SOZD naj pri programiranju svojega dela upoštevajo predlog programa dela RS ZSS za leto 1980 kot skupno politično usmeritev zveze sindikatov ter na tej podlagi na občnih zborih oziroma konstitutivnih sejah sprejmejo svoje delovne programe.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo program dela na podlagi ugotovitev iz razprave dopolnil in ga sprejel do konca meseca januarja 1980. leta.
Stališča predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov
o uresničevanju zakona o zdravstvenem varstvu
Program dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za leto 1980
I.	UVOD
Program dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za leto 1980 izhaja iz nalog, ki smo jih sprejeli na 9. kongresu ZSS,
8.	kongresu ZSJ in na 1. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. V programu so posebej poudarjene tiste naloge, ki izhajajo iz aktualne družbene problematike, zlasti pa iz nalog, ki so opredeljene v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SFRJ in SRS za obdobje 1976—1980 v letu 1980 ter zahtevajo družbenopolitično aktivnost organizacij in organov zveze sindikatov. Uresničevanje nalog iz delovnega programa bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije usklajeval z drugimi družbenopolitičnimi Organizacijami in organi v SR Sloveniji ter v Zvezi sindikatov Jugoslavije.
Program republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je usmeritev za delo republiškega sveta ZSS in njegovih organov, obenem pa izhodišče za programiranje nalog v republiških in občinskih odborih sindikatov dejavnosti, občinskih in medobčinskih svetih zveze sindikatov ter v mestnem svetu in v osnovnih organizacijah zveze sindikatov. Organizacije in organi zveze sindikatov in sindikatov izhajajo pri programiranju svo-
jega dela iz potreb in interesov delavcev v temeljnih organizacijah in v drugih organizacijah združenega dela ter v krajevnih in družbenopolitičnih skupnostih, pri čemer pa upoštevajo tudi program dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije kot usmeritev, v kateri so zajete pomembnejše skupne naloge zveze sindikatov.
Programi dela vseh organizacij in organov zveze sindikatov morajo biti zasnovani tako, da bo pri njihovem uresničevanju sodelovalo čimvečje število članstva ter da bo njegovo uresničevanje prispevalo k nadaljnji demokratizaciji odnosov v zvezi sindikatov, k utrjevanju samoupravnega položaja in odgovornosti delavcev, k uresničevanju politike gospodarske stabilizacije in družbenega planiranja ter k utrjevanju socialne varnosti delavcev.
Program dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije zajema naslednje tri skupine nalog:
a)	skupne naloge, s katerimi bomo z aktivnostjo vseh osnovnih organizacij zveze sindikatov ter organov Zveze sindikatov Slovenije in sindikatov dejavnosti zagotavljali uveljavljanje že sprejetih usmeritev in stališč;
b)	naloge, s katerimi se SZDL in usklajeno s programom dela Skupščine SR Slovenije vključujemo v izpopolnjevanje in hitrejše uveljavljanje sprejetih sistemskih rešitev;
c)	neposredne naloge republiškega sveta in njegovih organov za oblikovanje stališč zveze sindikatov na posameznih področjih aktivnosti ali za celovitejšo, oceno uveljavljanja že sprejetih usmeritev in stališč.
Program dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ne zajema vseh nalog in aktivnosti, ki jih bo republiški svet ZSS uresničeval sproti prek svojih organov, temveč le tiste, ki zahtevajo usklajevanje interesov, oblikovanje stališč ter izpolnjevanje skupnih dogovorov.
Pri uresničevanju programa dela si moramo prizadevati, da bomo utrjevali in poglabljali metode demokratičnosti, usklajenosti in učinkovitosti pri delu, kot smo jih zapisali in uveljavljali ob uresničevanju delovnega programa v letu 1979.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ter vsi organi zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti si bodo prizadevali, da bodo pri uresničevanju nalog iz programa dela s kar najbolj jasnimi in konkretnimi usmeritvami pomagali osnovnim organizacijam zveze sindikatov pri uresničevanju njihovih nalog.
II.	AKTIVNOSTI IN NALOGE V LETU 1980
A. Akcijske naloge za uveljavljanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov
1.	Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo celovito ocenil uresničevanje zakona o združenem delu. Ocenil bo stopnjo samoupravne organiziranosti ter uveljavljenost novih družbenoekonomskih odnosov. Na podlagi ocene, kako uresničujemo zakon o združenem delu, bo republiški svet sprejel program aktivnosti.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo skupaj z republiškimi odbori sindikatov dejavnosti in s koordinacijskimi odbori sindikata v sestavljenih organizacijah združenega dela nadaljeval s prizadevanji za hitrejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter za združevanje dela in sredstev v sestavljenih organizacijah združenega dela. Na podlagi takšne aktivno-stLbo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel oceno in usmeritve za nadaljnjo aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov in koordinacijskih odborov sindikata v SOZD.
Republiški svet ZSS bo v sodelovanju z republiškimi odbori sindikatov dejavnosti
pripravil tudi posebno analizo o uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v svobodni menjavi dela v samoupravnih interesnih skupnostih ter opredelil aktivnosti zveze sindikatov za hitrejše uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v njih.
2.	Uveljavljanje družbenega planiranja in sprejemanje srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985
Vse organizacije in organi zveze sindikatov morajo takoj sprejeti program za uresničevanje stališč in sklepov 1. konference Zveze sindikatov Slovenije o nalogah Zveze sindikatov Slovenije pri uveljavljanju družbenega planiranja ter pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985.
Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo posebno pozornost nameniti sprejemanju temeljev plana temeljne organizacije združenega dela.
Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovnih organizacijah, koordinacijski odbori sindikata v sestavljenih organizacijah združenega dela in republiški odbori sindikatov bodo dajali pobude za usklajevanje planov in sklepanje samoupravnih
sporazumov o temeljih planov v dohodkovnih povezavah.
Vse organizacije in organi zveze sindikatov si morajo pri pripravljanju planov prizadevati tudi za usklajevanje interesov delavcev v republiškem svetu in v samoupravnih interesnih skupnostih.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo sodeloval pri oblikovanju in sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana SRS za obdobje 1981—1985 in družbenega plana SRS za to obdobje ter si prizadeval, da bi bila v vsebino družbenega dogovora in družbenega plana v čimvečji meri zajeta stališča in usmeritve prve konference ZSS.
Zavzemal se bo, da bi bile sprejete usmeritve družbenega plana 1981—1985 dosledno upoštevane v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana za leto 1981.
Pri pripravi novega srednjeročnega plana bomo spodbujali tesnejše samoupravno povezovanje znanstveno-raziskovalnega dela in njihovih dosežkov z združevanjem dela ter sredstev OZD materialne proizvodnje z raziskovalnimi organizacijami in skupnostmi za krepitev znanstveno-tehnološkega raziskovanja v OZD in za čim hitrejšo smotrno uporabo teh dosežkov.
Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije, republiški odbori sindikatov dejavnosti in predsedstvo RS ZSS bodo sproti ocenjevali aktivnost pri oblikovanju in sprejemanju planov za obdobje 1981—1985.
3.	Spremljanje rezultatov gospodarjenja in smotrne delitve dohodka
Osnovne organizacije zveze sindikatov bodo s svojim delovanjem zagotavljale uresničevanje ciljev politike ekonomske stabilizacije, kot jih opredeljuje resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980.
Vse osnovne organizacije zveze sindikatov bodo nadaljevale z aktivnostjo, ki zadeva gospodarjenje z družbenimi sredstvi in krepitev samoupravnega položaja delavcev v družbeni reprodukciji. Osnovne organizacije zveze sindikatov si bodo prizadevale, da bi delavci v TOZD zlasti temeljito obravnavali rezultate gospodarjenja in uresničevanja sprejetih planov ob periodičnih in zaključnih računih.
Osnovne organizacije zveze sindikatov si bodo s svojo politično aktivnostjo prizadevale, da bodo delavci v vseh TOZD in v delovnih skupnostih temeljito preučili vse svoje slabosti pri gospodarjenju ter ob obravnavi rezultatov gospodarjenja sprejemali ukrepe za boljše gospodarjenje in ustvarjanje večjega dohodka, in to predvsem na podlagi povečane produktivnosti dela, s produktivnejšim izkoriščanjem delovnega časa in z zmanjševanjem stroškov poslovanja.
Osnovne organizacije zveze sindikatov si bodo prizadevale, da bi tudi v letu 1980 uveljavila takšna razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka, da bodo hitreje kot sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev naraščala sredstva akumulacije ter da se bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev povečevala počasneje kot ustvarjeni dohodek ter skladno z rastjo produktivnosti dela. Občinski sveti in republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo dajali pobude za ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, kjer bodo kršili v Zvezi sindikatov Slovenije sprejeta načela o razporejanju dohodka in čistega dohodka.
Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije in republiški svet ZSS bodo organizirali, spodbujali in usmerjali aktivnosti osnovnih organizacij Zveze sindikatov pri obravnavi rezultatov gospodarjenja in pri smotrni delitvi dohodka ter na tej podlagi sprejemali usmeritve za uspešnejše gospodarjenje in delitev dohodka v TOZD.
4.	Uveljavljanje načela delitve po delu
Vse osnovne organizacije in organi zveze sindikatov bodo aktivno delovali, da bi v organizacijah združenega dela dosledno uresničevali programe aktivnosti za izpopolnjevanje sistemov delitve po delu in rezultatih dela v skladu s stališči republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Občinski sveti zveze sindikatov in republiški svet ZSS bpdo sproti spremljali in ocenjevali to aktivnost v organizacijah združenega dela ter dajali
usmeritve in pobude za doslednejše uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo skupaj z drugimi podpisniki pospešeno deloval pri sprejemu družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in prisvajanja osebnih dohodkov ter pri družbenem dogovoru o osebnih prejemkih iz materialnih stroškov.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo s svojo aktivnostjo prispeval k oblikovanju in sprejemu načel za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nosilcev družbenih funkcij v organih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter v pravosodnih organih ter načel za oblikovanje osnov in meril za ugotavljanje zahtevnosti in uspešnosti dela poslovodnih delavcev.
Republiški odbori sindikatov dejavnosti se bodo kot podpisniki samoupravnih sporazumov dejavnosti skujraj z drugimi organi in organizacijami zveze sindikatov zavzemali za izpopolnjevanje in uveljavljanje samoupravnih sporazumov dejavnosti v skladu s stališči republiškega sveta zveze sindikatov in z družbenim dogovorom. Zagotovili bodo, da bodo samoupravni sporazumi dejavnosti najkasneje do konca leta 1980 usklajeni s temi stališči in z družbenim dogovorom.
Republiški odbori sindikatov dejavnosti bodo v sodelovanju z občinskimi sveti zveze sindikatov, osnovnimi organizacijami zveze sindikatov, koordinacijskimi odbori sindikata v sestavljenih organizacijah združenega dela ter z družbenimi pravobranilci samoupravljanja delovali pri oblikovanju sistema delitve po delu v nekaterih sestavljenih organizacijah združenega dela. Konkreten program te aktivnosti bo skupaj z republiškimi odbori sindikatov dejavnosti sprejelo predsedstvo republiškega sveta ZSS.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo sprejel stališča o aktivnostih organizacij in organov zveze sindikatov pri uresničevanju družbenoekonomske politike na področju delitve osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe v letu 1980.
5.	Vloga sindikata pri krepitvi delegatskega sistema
Na podlagi že opravljenih analiz in spoznanj bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pripravil stališča in predloge za aktivnost vseh organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije za nadaljnji razvoj delegatskih razmerij in za krepitev delegatskega sistema.
Čanje delovnega časa v TOZD in v delovnih skupnostih, se zavzemal za prilagajanje delovnega časa potrebam delovnega procesa in potrebam produktivnega zaposlovanja z uvajanjem in uveljavljanjem različnih oblik razporeditve delovnega časa ter za uveljavljanje večje odgovornosti do dela,
—	preprečevanje prekomernega zaposlovanja na administrativnih in režijskih delih ter za produktivno izkoriščanje delovnega časa teh delavcev,
—	oblikovanje samoupravnih sporazumov o politiki zaposlovanja v samoupravnih interesnih skupnostih in v občinah ter za dosledno uveljavljanje minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev,
—	povečanje vpliva delavcev na odločanje v samoupravnih interesnih skupnostih za zaposlovanje ter za ustreznejšo vlogo strokovnih služb ter skupnosti,
—	uveljavljanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja naših delavcev, zaposlenih v obratih v tujini ter za ustvarjanje pogojev, da bi se hitreje vračali delavci, ki so začasno zaposleni v tujini,
—	odpravo vseh oblik izkoriščanja delavcev pri zasebnikih, na podlagi posredovanja dela oziroma prodaje delovne sile.
7. Ekonomski odnosi s tujino
Spodbujali bomo večjo aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov za hitrejše in bolj usklajeno vključevanje naših organizacij združenega dela v mednarodno menjavo blaga in storitev, še posebej z deželami v razvoju, za hitrejše uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov pri ustvarjanju in razpolaganju z deviznimi sredstvi ter za hitrejše uveljavljanje načel nove mednarodne ekonomske ureditve.
8. Uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu
Prizadevali si bomo, da bodo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov pripravili oceno konkretnih razmer pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v TOZD. Zato bomo vztrajali, da bodo delavci v TOZD opredelili reševanje stanovanjskih vprašanj v svojih srednjeročnih planih ter pri tem upoštevali potrebna sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka ter uveljavljali načela vzajemnosti in solidarnosti.
Osnovne organizacije zveze sindikatov bodo spodbudile tudi akcijo za dopolnitev in sprejem pravilnikov za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev.
6.	Z »poslovanje delavcev in produktivno izkoriščanje delovnega časa
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo celovito ocenil uresničevanje družbenoekonomskih odnosov in politiko zaposlovanja v SR Sloveniji ter sprejel stališča in naloge zveze sindikatov. Na podlagi sprejetih stališč bo posebej spodbudil aktivnosti za:
— razporejanje in produktivno izkoriš-
Republiški svet ZSS bo pripravil in sprejel ustrezna stališča za hitrejše uveljavljanje lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice do družbenega stanovanja.
9.	Preskrba prebivalstva in družbena prehrana delavcev med delom
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo sodeloval pri oblikovanju in uresni-
čevanju družbenega dogovora o enotnih izhodiščih za usmerjanje razvoja družbene prehrane v SR Sloveniji in se skupaj z občinskimi sveti zveze sindikatov zavzemal za sprejem in uresničevanje dogovorjenega in usklajenega razvoja družbene prehrane v občinah in regijah. Pospeševal bo združevanje sredstev za gradnjo obratov centralne priprave hrane.
Z občinskimi sveti večjih mestnih središč bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije spodbudil aktivnost za oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti za preskrbo. Hkrati s tem bomo v zvezi sindikatov dajali pobude za organiziranje potrošniških svetov ter za njihovo sodelovanje pri reševanju problemov preskrbe prebivalstva.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo skupaj z občinskimi sveti zveze sindikatov ugotovil, kako se uveljavlja skrb za prehrano med delom ter vzroke, zakaj se zmanjšuje priprava toplega obroka med delom. Spodbudil bo prizadevanja, da bi se povečalo število organizacij združenega dela, ki delavcem zagotavljajo med delom topli obrok.
10.	Zdravstveno varstvo delavcev
Po sprejetju zakona o zdravstvenem varstvu bomo v sindikatih pripravili konkreten program aktivnosti za uveljavljanje celovitega zdravstvenega varstva delavcev. Pri tem bomo upoštevali tudi ugotovitve in stališča s posvetovanja o varstvu pri delu. Posebno pozornost bomo posvetili:
—	vključevanju zdravstvenega varstva delavcev v srednjeročne plane OZD,
—	zmanjševanju izostankov z dela zavoljo bolezni,
—	skrbi za zdravje in preventivnemu zdravstvenemu varstvu v TOZD,
—	preprečevanju invalidnosti,
—	uveljavljanju celovitega varstva pri delu v temeljnih organizacijah združenega dela/
—	ustanavljanju in delovanju odborov za varstvo pri delu.
11.	Vzgoja in izobraževanje delavcev
Na področju vzgoje in izobraževanja delavcev bomo posebno pozornost namenili:
—	vključevanju kadrovskih in izobraževalnih potreb v razvojne plane OZD,
—	zagotavljanju kadrovske in materialm podlage za proizvodno-tehnični pouk in delovno prakso učencev v OZD,
—	sprejemu programov za pridobitev osnovne izobrazbe, povezane s strokovnim usposabljanjem v sleherni OZD,
—	sklepanju in uresničevanju samoupravnih sporazumov o štipendiranju,
—	družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju delavcev ter programsk’ usmeritvi in kadrovskemu ter materialnemu položaju delavskih univerz.
12.	Kulturno življenje delavcev
Na podlagi kar najširše aktivnosti v osnovnih organizacijah zveze sindikatov bo re-
publiški svet ZSS sprejel stališča o nadaljnjem razvoju kulturnega življenja delavcev v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo pospešil samoupravno sprejemanje programov kulturnega življenja delavcev in vključevanje teh programov v letne programe in v razvojne načrte vseh organizaci združenega dela. Pri tem bo posebna skrt veljala kulturnemu življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin ter kulturnemu življenju naših delavcev, ki so na delu v tujini.
13.	Letni oddih delavcev
sko in organizacijsko zasnovo ter konkretne programe usposabljanja članstva, članov organov ZSS ter samoupravljalcev. Prizadevali si bomo, da bi skupen program dosledneje uresničevali v vseh občinskih svetih zveze sindikatov in v osnovnih organizacijah zveze sindikatov.
15.	Samoupravno obveščanje delavcev
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo na podlagi celovite analize sprejel stališča o nalogah organizacij in organov zveze sindikatov pri obveščanju delavcev v združenem delu.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se bo zavzemal za ustanavljanje samoupravnih počitniških skupnosti v občinah ter za namensko uporabo sredstev za regrese za letni oddih, ki naj bi jih v čimvečji meri združevali za razširitev in posodobitev počitniških zmogljivosti v okviru počitniških skupnosti ter za zagotavljanje možnosti za letovanje zlasti tistih delavcev, ki ne morejo preživeti dela svojega letnega dopusta zunaj kraja stalnega bivališča.
14.	Organizacijska in kadrovska krepitev zveze sindikatov
Na področju organizacijske in kadrovske graditve organizacij in organov zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti bomo dosledno uresničevali stališča l. konference Zveze sindikatov Slovenije o razvijanju demokratizacije in krepitvi kolektivnega dela ter odgovornosti in uveljavljali zlasti tiste oblike in metode dela, ki bodo omogočile kar najbolj množično sodelovanje članov in organov zveze sindikatov pri odločanju. Pri tem bomo posebno pozornost posvečali:
—	delovanju osnovne organizacije zveze sindikatov ter stalnemu spremljanju in spodbujanju dela sindikalnih skupin ter izvršnih odborov. Po opravljenih občnih zborih osnovnih organizacij bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel oceno delovanja osnovnih organizacij ter stališča za nadaljnjo aktivnost na tem področju;
—	delovanju konferenc osnovnih organizacij in koordinacijskih odborov sindikata, ki se morajo uveljaviti kot oblika povezovanja aktivnosti osnovnih organizacij in usklajenega delovanja ter medsebojne pomoči pri uresničevanju stališč in vodenju akcij;
—	oblikovanju konkretne usmeritve za organiziranost in delovanje zveze sindikatov v krajevni skupnosti;
—	stalnim kadrovskim pripravam in drugim nalogam pri kandidiranju in volitvah delegatov v organe upravljanja organizacij združenega dela;
—	kadrovskim pripravam na občne zbore osnovnih organizacij ZSS ter zboljšanju in izpopolnitvi kadrovske sestave občinskih, medobčinskih in republiških organov zveze sindikatov in sindikatov dejavnosti v skladu s statutarnim sklepom, sprejetim na l. konferenci Zveze sindikatov Slovenije;
—	uveljavljanju in konkretizaciji stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o usposabljanju v zvezi sindikatov. Izoblikovali in uveljavl jali bomo enotno vsebin-
Na tem področju bomo spodbujali oblikovanje celovitega in podružbljenega sistema obveščanja v združenem delu. Vztrajali bomo, da se izboljša ta kakovost in razumljivost obveščanja delavcev ter da bo minimalna obveščenost delavcev uveljavljena v slehernem delovnem okolju, da bodo srednjeročni plani opredeljevali tudi razvoj obveščanja v združenem delu. Pripravili bomo kvantitativno in kvalitativno analizo o obveščanju v združenem delu in ocenili položaj delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. V akciji »Tisoč delavcev — sodelavcev« želimo med informatorje pritegniti kar največ delavcev. Komisije in druge organe obveščanja pri občinskih svetih bomo spo.dbujali k samostojni dejavnosti; postati morajo tudi nosilci sistema obveščanja v Zvezi sindikatov Slovenije. Naša skupna naloga pa ostaja dodatno in dopolnilno izobraževanje ter usposabljanje nosilcev informiranja v združenem delu.
16.	Tridesetletnica delavskega samoupravljanja
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo sprejel usmeritve za aktivnost klubov samoupravljavcev ter organizacij in organov zveze sindikatov ob 30-letnici uveljavljanja upravljanja delavcev z družbenimi sredstvi.
Praznovanja 30-letnice delavskega samoupravljanja bomo povezovali s 70. obletnico rojstva tov. Edvarda Kardelja, katerega življenje in delo je bilo vseskozi prepleteno z delavskim in sindikalnim gibanjem v boju za oblast delavskega razreda.
17.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo organi in organizacije zveze sindikatov z vzgojnoizobraže-valno in politično dejavnostjo v vseh oblikah združenega dela krepili razredno zavest delavcev in jih na tej podlagi usmerjali v akcijah za:
—	zagotovitev lastne varnosti ter zavarovanje družbene lastnine;
—	preprečevanje možnosti sovražnega delovanja;
—	načrtovanje in uresničevanje programov obrambnih priprav, proizvodnje oziroma storitev v vojnih razmerah;
—	izvajanje ukrepov civilne zaščite;
—	lastno organiziranost in delovanje v primeru vojne.

Osnovne organizacije pa bodo poleg teh nalog svoje delo usmerjale tudi na podlagi izkušenj v akciji NNNP 1980.
18. Mednarodna dejavnost
Na področju mednarodnega sodelovanja bo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije' razvijal tradicionalne stike z naprednimi sindikalnimi in delavskimi organizacijami v tujini.
B) Naloge na področju dograjevanja sistema socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
Republiški svet zveze sindikatov bo po usklajevanju svojega programa v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije in v Skupščini SR Slovenije sodeloval pri oblikovanju in uveljavljanju novih sistemskih rešitev. V skladu s temi nalogami bo republiški svet ZSS z organiziranjem javnih razprav in z oblikovanjem svojih stališč posvetil posebno pozornost naslednjim vprašanjem:
1.	zakonu o razširjeni reprodukciji;
2.	zakonom s področja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena;
3.	zakonu o sistemu družbenega informiranja;
4.	zakonu o stanovanjskem gospodarstvu;
5.	spremembam in dopolnitvam pokojninskega sistema;
6.	zakonu o združevanju dela in sredstev med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami združenega dela;
7.	uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu;
8.	zakonu o zagotavljanju materialne in socialne varnosti delavcev;
9.	zakonu o javnih cestah;
10.	zakonu o elektrogospodarstvu.
C. Druge aktivnosti in naloge
Predsedstvo republiškega sveta, sveti, odbori in komisije republiškega sveta bodo
spremljali aktivnosti organizacij in organov zveze sindikatov ter oblikovali stališča, ocene in usmeritve za povečanje njihove aktivnosti zlasti na naslednjih področjih:
1.	Zavoljo počasnega uveljavljanja svobodne menjave dela med delavci TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb bomo analizirali te odnose in opredelili stališča za nadaljnjo aktivnost na tem področju,
2.	Analizirali bomo probleme pri uveljavljanju samoupravnega delavskega nadzora ter opredelili nadaljnjo aktivnost osnovnih organizacij zveze sindikatov pri krepitvi vseh oblik delavske kontrole kot sestavine samoupravljanja delavcev.
3.	Zavoljo prepočasnega uveljavljanja delitve po delu v organizacijah združenega dela in da bi ugotovili, in izmenjali pozitivne izkušnje v praksi, bomo v določenem številu sestavljenih organizacij združenega dela posebej analizirali:
—	osnove in merila za delitev osebnih dohodkov na podlagi vloženega minulega dela,
—	osnove in merila za delitev osebnih dohodkov delavcev v delovnih skupnostih skupnih služb,
—	ugotavljanje in vrednotenje vpliva delovnih razmer pri ugotavljanju zahtevnosti del in nalog.
4.	Zavzemali se bomo, da bomo inovacijske rezultate (osebni dohodki na podlagi inovacij) obravnavali v vseh razpravah o rezultatih poslovanja, zlasti pa še ob sprejemanju zaključnih računov.
' Pri tem se bomo zavzemali za uresničevanje delitve po delu in rezultatih dela tudi na podlagi inovacij — to je za materialno stimulacijo v obliki posebnega nadomestila, ki ga odvisno od prispevka inovacij k dohodku, pa tudi za različne oblike moralne spodbude in priznanj avtorjem inovacij in drugim delavcem, ki so s svojim sodelovanjem bistveno pripomogli k uveljavljanju inovacijske dejavnosti.
5.	Ocenili bomo uveljavljenost združevanja dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami združenega dela ter organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev.
6.	Na podlagi sklepov problemske konference »Delavka v združenem delu« bomo sprejeli stališča o nadaljnjem zmanjševanju nočnega dela ter o izboljševanju delovnih ra- ' zmer v nočni izmeni v tistih dejavnostih, kjer bo to delo še obstajalo zavoljo specifičnosti delovnega procesa.
7.	Sodelovali bomo pri oblikovanju enotne in celovite socialne politike ter se . zavzemali za uveljavljanje vloge samoupravnih interesnih skupnosti socialnega varstva. Zavzemali se bomo, da bi v teh samoupravnih interesnih skupnostih opredelili funkcijo otroškega dodatka in drugih oblik pomoči.
8.	Nadaljevali bomo z aktivnostjo za uveljavljanje takih cen v stanovanjski gradnji, ki se bodo oblikovale v skladu s samoupravnimi sporazumi in na podlagi družbenega dogovora o uresničevanju dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve.
9.	Na podlagi analize o participaciji za zdravstvene storitve bomo izoblikovali stališča za uveljavljanje posameznih prispevkov.
10.	Lotili se bomo revizije družbenega dogovora o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ter revizije družbenega dogovora o seznamu poklicnih bolezni.
11.	Sodelovali bomo pri sprejemu in uveljavljanju družbenega dogovora o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne usposobljenosti ter družbenega dogovora o organiziranju vzgoje in izobraževanja državljanov SFRJ, ki so na začasnem delu v tujini.
12.	Analizirali bomo uveljavljanje oblik, metod ter vsebine dela občinskih svetov zveze sindikatov in republiških odborov sindikatov dejavnosti.
13.	Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bo nadaljeval z aktivnostjo na področju obujanja tradicij delavskega gibanja in sodeloval pri organizaciji praznovanja pomembnejših obletnic revolucionarnega gibanja.
III.	OPERATIVNI NAČRT DELA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS IN PREDSEDSTVA ZA I. POLLETJE 1980
V letu 1980 predvidevamo sklic 2. konference Zveze sindikatov Slovenije. Na 2. konferenci naj bi obravnavali eno izmed naslednjih vprašanj:
—	vloga zveze sindikatov v nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in delegatskih odnosov,-
—• celovita socialna politika;
—	zaposlovanje in delovni čas kot dejavnika povečane produktivnosti dela;
—	združevanje dela in sredstev ter uve-
ljavljanje družbenoekonomskih odnosov iz skupnega prihodka in skupnega dohodka;
—	delitev po delu.
Na podlagi programa dela in tekočih nalog predvidevamo, da bodo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in njegovi organi v prvem polletju 1980 obravnavali:
Januar
—	stališča o aktivnosti Zveze sindikatov
Slovenije pri uresničevanju ekonomske politike v letu 1980,
—	vloga in naloge sindikata pri uveljavljanju delegatskega sistema; organiziranost in delovanje zveze sindikatov v krajevnih skupnostih,
—	sprejem stališč in nalog Zveze sindikatov Slovenije pri uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na področju zaposlovanja v SR Sloveniji,
—	mednarodna aktivnost zveže sindikatov,
—	varnost v cestnem prometu,
—	program aktivnosti za uresničevanje statutarnega sklepa, ki, ga je sprejela 1. konferenca Zveze sindikatov Slovenije.,
—	program aktivnosti ob 30-letnici delavskega samoupravljanja.
Februar
—	uresničevanje zakona o združenem delu,
—	uveljavljanje samoupravne delavske <• kontrole,
—	stališča RS ZSS o kadrovskih pripravah ob reelekciji individualnih in koletivnih poslovodnih delavcev v OZD,
—	obveščanje delavcev v združenem
delu.
Marec
—	nadaljnji razvoj kulturnega življenja delavcev v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih,
—	uresničevanje družbenega dogovora o štipendijski politiki,
—	osnutek družbenega dogovora o delitvi po delu,
—	ocena aktivnosti in nadaljnje naloge pri sporazumevanju o osebnih dohodkih v dejavnostih, -
—- obravnava varnih in humanih delovnih razmer ter invalidnosti.
April
—	ocena gospodarjenja po zaključnih računih za leto 1979,
—	izhodišča Za opredelitev lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice do
družbenega stanovanja,
—	sprejem stališč o nadaljnjem zmanjševanju obsega nočnega dela.
Maj
, — uveljavljanje družbenoekonomskih odnosov v sestavljenih organizacijah združenega dela,
—	ocena uveljavljanja stališč RS ZSS o družbenopolitičnem usposabljanju,
—	uveljavljanje celodnevne osnovne
šole,
—	ocena občnih zborov osnovnih organizacij.
Junij
—	osnutek dogovora o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985,
—	program aktivnosti republiškega sveta za drugo polletje 1980
IV.	URESNIČEVANJE DELOVNEGA PROGRAMA
1.	Sveti, odbori in komisije republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter centri pri RS ZSS oblikujejo in sprejmejo svoje programe dela do 31. januarja 1980. leta.
Do tega roka sprejmejo svoje programe dela tudi:
—	republiški in občinski odbori sindikatov dejavnosti;
—	občinski in medobčinski sveti zveze sindikatov;
—- mestni svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana;
—	osnovne organizacije zveze sindikatov'
in
—	sindikalne konference v TOZD.
Konference osnovnih organizacij Zveze
sindikatov v delovnih organizacijah in koordinacijski odbori sindikata v sestavljenih organizacijah združenega dela Sprejmejo svoje programske usmeritve na konstitutivnih sejah najkasneje do 28. februarja 1980. leta.
Sekretariat predsedstva republiškega sveta bo do 15. februarja 1980. leta poročal predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov o sprejemanju programov dela svetov, odborov in komisij. Sekretariat predsedstva mora zagotoviti, da bodo programi svetov, odborov in komisij usklajeni s tem programom.
2.	Za uresničevanje programa dela republiškega sveta in njegovih organov je neposredno odgovorno predsedstvo republiškega
sveta Zveze sindikatov Slovenije in njegov sekretariat. Naloge sekretariata, da za vsako od predvidenih akcijskih nalog takoj izdela operativni načrt izpolnjevanja, s katerim mora zagotoviti, da se bodo v izpolnjevanje nalog pravočasno vključile osnovne organizacije zveže sindikatov, občinski in medobčinski sveti zveze sindikatov, ustrezni odbori sindikatov dejavnosti ter sveti, odbori ali komisije republiškega sveta. Sekretariat predsedstva poroča predsedstvu republiškega sveta o uresničevanju programa dela.
3.	Predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov bo ob polletju predložilo republiškemu svetu zveze sindikatov poročilo o uresničevanju programa dela republiškega
sveta.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je 11. 12. 1979 leta razpravljalo o ugotivitvah javne razprave o osnutku in predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in na tej podlagi sprejelo naslednja
Stališča predsedstva republiškega sveta zveie sindikatov o uresničevanju zakona o zdravstva!« varstvu
1.
V obdobju uresničevanja celovite družbene preobrazbe in potrebe po hitrejšem uresničevanju družbenoekonomskih odnosov si moramo na vseh ravneh sindikalne organiziranosti prizadevati dosledno uveljavljanje načel ustave in zakona o združenem delu ter stališča in sklepov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, da se pravice dčlavcev, delovnih ljudi in občanov do zagotovitve zdravstvenega varstva uresničujejo v sobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci, v samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih ter z neposredno menjavo dela.
2.
Planiranje na področju zdravstvenega varstva mora ustrezati potrebam in interesom delavcev. Zato morajo opredlitve glede določanja elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov predvidevati materialne posledice za delavce, delovne ljudi in občane v skladu s programom izvajalcev in skupno ugotovljenimi potrebami in možnostmi.
3.
Pri uveljavljanju preventivnega zdravstvenega varstva se bomo zavzemali za takšne rešitve, ki bodo približale zdravstveno varstvo združenemu delu oziroma uporabnikom. Vendar pa poudarjamo, da z uveljavljanjem neposredne menjave dela ne smemo dovoliti, da bi se ohranilo sedanje dvojno plačevanje zdravstvenih storitev. Zavzamemo se za to, da tudi ta aspekt zdravstvenega varstva opredelimo kot sestavino sporazumevanja o temeljih plana zdravstvenega varstva.
Osnovne organizacije zveze sindikatov se bodo zavzemale, da bo odgovornost delavca za svoje zdravje odločujoč elerrient pri oceni zdravstvenega varstva v TOZD, saj bo le tako postal delavec nosilec odločauja o vseh vprašanjih, ki zadevajo njegovo varnost pri delu i n njegovo zdravstveno stanje ter zm ož-nost za delo. Zato se zavzemamo in podpiramo ustanavljanje obratnih ambulant v organizacijah združenega dela v skladu s stališči predsedstva CK ZKS, sklepov 9. kongresa ZSS ter zakonskih rešitev. Vztrajali bomo, da bodo ustanovili obratne ambulante zlasti v tistih okoljih, kjer je potrebno rešiti probleme delovnega okolja in delovnih razmer, še posebej pa na zdravju škodljivih in težjih delovnih opravilih. Zagotavljanje pre-venetivnega zdravstvenega varstva mora bistveno bolj kot doslej prispevati k zmanjševanju bolezenske odsotnosti z dela, nesreč pri delu in invalidnosti ter predčasnega upa-
danja delovne zmožnosti, s tem pa tudi k povečevanju produktivnosti dela posameznika in družbene produktivnosti v celoti. Zavzemamo se, da bi v primerili, ko dejanske dohodkovne možnosti delavcev ne omogočajo obratovanja obratnih ambulant v TOZD, s posebnim sporazumom med TOZD, med organizacijami združenega dela ter organizacijami združenega dela zdravstva ' uredili skupne obratne ambulante. Vendar opozarjamo, da se je potrebno pri ustanavljanju obratnih ambulant čimprej dogovoriti o enotnih kriterijih in načelih dela v vsej republiki.
4.
Osnovne organizacije ZSS in občinski sveti ZSS se bodo zavzemali, da bomo pri obravnavi elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov v TOZD za naslednje srednjeročno obdobje hkrati, obravnavali smernice, za zdravstveno varstvo v TOZD, krajevni skupnosti oziroma v občini. Vztrajati moramo, da bodo vsi sporazumi med uporabniki in izvajalci sklenjeni pravočasno, sočasno ter enakopravno. Osnovne organizacije ZSS in občinski sveti ZSS morajo zagotoviti tesnejšo povezavo med delegati v delegacijah za samoupravno interesno skupnost za zdravstvo, prav tako pa tudi ustreznejše izobraževanje delegatov.
Ker se zavoljo nedoslednega uresničevanja družbenega dogovora o minimalnih standardih in normativih pri zaposlovanju ter ustreznih samoupravnih sporazumov v občinah in posameznih organizacijah združenega dela pri zaposlovanju delavcev zlasti pa delavcev iz drugih republik srečujemo s težavami pri vključevanju v delovno in življenjskoVikolje, s pogosto odsotnostjo z dela ter s slabim zdravstvenim stanjem, menimo, da morajo osnovne organizacije ZSS pri zaposlovanju teh delavcev zagotoviti, da bodo ustrezno obravnavali to problematiko tako organi samoupravljanja, strokovne službe kot tudi odgovorni poslovodni organi. Zavzemamo se tudi za večje medrepubliško sodelovanje in usklajenost, ko gre za urejanje bolniške odsotnosti oziroma bolniški stalež delavcev iz drugih republik.
5.
Osnovne organizacije zveze sindikatov se bodo zavzemale, da bodo strokovne službe v organizacijah združenega dela sproti analizirale in proučevale odsotnost z dela, ugotavljale vzroke zanjo in predlagale ukrepe za izboljšanje razmer. Pri obravnavi periodičnih in zaključnih obračunov bodo osnovne orga-
nizacije ZSS in občinski sveti ZSS obravnavali zlasti odsotnost z dela, učinkovitost ukrepov za zagotavljanje varnih, humanih in zdravih življenjskih in delovnih razmer ter s tem v zvezi uveljavljanje ustreznih ukrepov za Zmanjšanje izostankov z dela zaradi bolezni delavcev ter nege njihovih družinskih članov kakor tudi za zmanjševanje nesreč pri delu in invalidizacije.
Osnovne organizacije ZSS bodo dale pobudo za čimprejšnje ustanavljanje odborov za varstvo pri delu kot organov delavskega sveta, ki naj bi celovito obravnavali ta vprašanja, kar naj bi v večji meri kot doslej prispevalo k zagotavljanju zdravih, humanih in varnih delovnih razmer. Pri svojem delu bodo odbori za varstvo pri delu tesno sodelovali z obratnimi ambulantami oziroma z dir spanzerji za medicino dela. Izvršni odbori osnovnih organizacij ZSS naj zato dajo pobudo za čimprejšnje ustanavljanje odborov za varstvo pri delu. Zavoljo zagotavljanja zdravja delavcev ter preprečevanja nastajanja invalidnosti in prezgodnjega upadanja delovne sposobnosti se bodo osnovne organizacije RSS zavzemale za celovito zdravstveno varstvo, vštevši redne preventivne periodične preglede, ter predvsem sodelovale v boju proti alkoholizmu, omejevanju kajenja ter drugih zasvojenosti.
6.
Republiški odbor Sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije bo spodbujal ustanavljanje TOZD zdravstva povsod, kjer so zagotovljeni pogoji za to, ter vztrajal, da bodo v organih upravljanja enakopravno sodelovali in odločali delegati uporabnikov. Zavzemal se bo za širše povezovanje TOZD zdravstva ter za smotrnejše združevanje po načelih delitve dela v zdravstvu ter v skladu z načeli zakona o združenem delu. Republiški odbor bo v skladu z določbami novega zakona o zdravstvenem varstvu skupaj z republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo, Zdravstveno skupnostjo Slovenije in plansko-poslovno skupnostjo za področje zdravstva izdelal kriterije za samoupravno organiziranje v organizacijah združenega dela na področju zdravstva. Republiški odbor bo okrepil svojo aktivnost pri oblikovanju predloga samoupravnega sporazuma o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah kadrovske politike na področju zdravstvenega varstva. Pri tem si bo prizadeval za racionalno izkoriščanje sredstev, opreme, za pravočasno usmerjanje bolnikov v ustrezne zdravstvene organizacije ter za racionalno razporeditev in izkoriščenost
zdravstvenega kadra, predvsem pa se bo zavzemal za usmerjanje kadrov — splošnih zdravnikov v osnovno zdravstveno službo. Republiški odbor bo obravnaval problematiko delovnega časa v zdravstvu ter delovnih in življenjskih razmer in družbenega standarda zdravstvenih delavcev v letu 1J80.
7.
Občinski odbori sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva bodo spodbujali idejnopolitično usposabljanje članov v osnovnih organizacijah ZSS zdravstva in socialnega varstva. Pri tem bodo dajali pred-nošt obravnav aktualnih problemov uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju zdravstvenega varstva. Osnovne organizacije ZSS delavcev zdravstva se bodo borile proti negativnim pojavom v zdravstvu in spodbujale uveljavljanje socialistične morale in etike v odnosih med zdravstvenimi delavci in bolniki.
Osnovne organizacije ZSS delavcev zdravstva bodo aktivno sodelovale pri reševanju pomanjkljivosti pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v svojih okoljih in pri tem upoštevali interese uporabnikov oziroma možnosti in potrebe združenega dela ter svoje kadrovske in tehnične možnosti.
Predsedstvo RS ZSS priporočata Zdravstveni skupnosti Slovenije, da do osnutka družbenega plana za naslednje srednjeročno obdobje pripravi analizo o učinkih sistema

participacije. Ugotovitve analize bodo med drugim podlaga za smotrnejšo uporabo zdravstvenih storitev in zdravil.
9.
Predsedstvo RS ZSS priporoča Kliničnemu centru Ljubljana TOZD inštitut za medicino dela, prometa in športa ter Zavodu SR Slovenije za varstvo pri delu, da pripravita skupen razvojni program medicine dela, za naslednje srednjeročno obdobje, ki naj bo prilagojen potrebam in možnostim združenega dela, ter ga verificirata v zborih uporabnikov skupščin zdravstvenih skupnosti.
10.
Predsedstvo RS ZSS meni, da bi bilo pri uresničevanju zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja smo*, no takoj začeti ustanavljati posebne izobraževalne skupnosti za zdravstvo, saj bi tako v letu 1980 zagotovili pogoje za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov za načrtovanje razvoja izobraževanja zdravstvenega kadra .ter za določanje vzgoj-no-izobraževalnih programov za vse stopnje izobraževanja zdravstvenih delavcev. Pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnih programov na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja zdravstva se bomo zavzemali, da bodo sestavljeni tako, da bodo vzgajali vsestransko razgledane in družbeno usmerjene zdravstvene delavce.
11.
Predsedstvo RS ZSS se bo zavzemalo, da bi z uveljavljanjem svobodne menjave dela
med uporabniki in izvajalci oz. zdravstvenimi službami postopoma izenačevali pravice delavcev in združenih kmetov, ki zadevajo socialno varnost v času začasne delovne nezmožnosti zavoljo poškodb pri delu, bolezni in porodniškega dopusta.
V
12.
Predsedstvo RS ZSS se bo zavzemalo in zagotavljalo uresničevanje sklepov 9. kongresa ZSS, stališč o zdravstvenem varstvu ter zakona o zdravstvenem varstvu, pri čemer bo zlasti pozorno spremljalo vse tiste rešitve, ki pomenijo zagotavljanje zdravih, humanih in varnih življenjskih in delovnih razmer delavcev. V vsakoletni program dela bo vključilo obravnavo problematike zdravstvenega varstva z usmeritvijo v prevenetivno zdravstveno varstvo, problematiko odsotnosti z dela, prezgodnjega upadanja delovne zmožnosti ter invalidizacije. Predsedstvo RS ZSS bo spremljalo in obravnavalo konkretne probleme pri uresničevanju zakona o zdravstvenem varstvu in zagotovilo ustrezno obravnavo vseh sprejetih stališč in sklepov ter si prizadevalo ugotoviti, katere probleme bi kazalo ponovno poudariti in jih uvrstiti med sklepe prihodnjega kongresa.
13.
Vse organizacije in organi Zveze sindikatov Slovenije so dolžni na podlagi teh stališč dopolniti programe aktivnosti za prihodnje obdobje. Republiški svet ZSS bo o uresničevanju stališč razpravljal v letu 1980.
V Ljubljani,24. 12. 1979
j
Dogodki in odmevi
TA
TEDEN
ŽARIŠČU
Vsaj analiza položaja v sindikalnem gibanju je nujna
Kriza italijanskih sindikatov?
OD SOBOTE DO SOBOTE
MADRID — Španski kralj Juan Carlos je podpisal avtonomna statuta Baski je in Katalonije. Pred tem so statuta izglasovali na referendumu in potrdili v španskem parlamentu. Naslednji korak v pokrajinah je sklicanje parlamentarnih volitev, na katerih bosta naroda Baskije in Katalonije izvolila narodni skupščini in avtonomni vladi. Volitve bodo pripravili januarja ali februarja prihodnje leto, ko bodo določili tudi datum volitev. V Baski ji bo, kot kaže, ostala na čelu baskovska nacionalistična stranka, v Kataloniji pa ima levica velike možnosti, da ustanovi svojo vlado. Katalonija je edina španska pokrajina, kjer so komunisti na preteklih splošnih volitvah dobili okoli 20 odstotkov glasov.
SALISBURV — Sporazum o premirju v Zimbabveju do zdaj še ni ustvaril ozračja, ki bi omogočalo neovirano in enakopravno sodelovanje nasprotnih si strani na bližnjih volitvah, ki naj bi Zimbabveju prinesle popolno neodvisnost. Premier dosedanje samozvane vlade Muzorevva poskuša obdržati napetost v državi, okoli sebe pa je zbral polvojaške sile. V predvolilni kampanji ga podpira zahodnoevropski kapital. Iz Lusake je pripotovala prva skupina oficirjev patriotske fronte Zimbabveja, ki naj bi v skladu z mirovnim sporazumom preselila borce patriotske fronte iz skrivnih oporišč v zbirne centre. V sedanji fazi je najvažnejše zagotoviti dosledno spoštovanje določb mirovnega sporazuma v vseh fazah njegovega izvajanja. Pri tem ima največjo odgovornost Velika Britanija kot bivša kolonialna sila.
WASHINGTON — ZDA in Turčija sta se dogovorili, da v najkrajšem času obnovita pogovore o ameriški uporabi turških vojaških oporišč. Prejšnji enoletni dogovor je potekel 9. oktobra letos. ZDA so se o vojaškem sodelovanju pogajale tudi z Izraelom. Druga ameriška delegacija pa se je v Omanu in Riadu ter v Keniji in Somaliji pogovarjala o vojaškem sodelovanju. V vseh teh pogovorih si ZDA poskušajo zagotoviti vojaška oporišča v teh državah, kar vsekakor povečuje napetost okoli največjih naftnih nahajališč.
BANGKOK — Vlada Demokratične Kampučije je potrdila, da so za novega premiera imenovali predsednika državnega prezidija (šefa države) Khieu ja Samphana, dosedanjega predsednika vlade Pol Pota pa so določili za predsednika vrhovne vojaške komisije in za poveljnika oboroženih sil. Na zasedanju stalnega komiteja skupščine narodnih predstavnikov Kampučije so razveljavili ustavo, kar pomeni, da bodo v imenu Kampučije govorili tudi drugi predstavniki — tudi tisti, ki so za demokratično unijo.
MIK
Mirjam A&mov-Oblak
Gospodarska kriza v industrijskih državah, ki se kaže kot naraščajoča inflacija, krčenje gospodarske dejavnosti, odpuščanje delavcev in upadanje življenjske ravni, ima nekaj najpogostejših spremnih pojavov. Eden izmed teh je tudi stopnjevanje stavk, vse do takorekoč nepretrganega vala, ki se z njim to jesen vnovič otepajo v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji in drugod. Vsaka izmed stavkovnih plim v teh državah ima svoje specifičnosti; v Londonu tarnajo, da je britansko gospodarstvo izgubilo samo septembra letos zaradi stavk (najbolj množični, ki sta zajeli 2.5 milijona delavcev, sta bili v bazični industriji in v znanem Leylandu) več delovnih dni kot v kateremkoli mesecu še od »zgodovinske« splošne stavke leta 1926. V Franciji je okrepljena akcija dveh največjih sindikalnih organizacij, Generalne konfederacije dela in Demokratične konfederacije dela za večje sindikalne svoboščine ter boljše življenjske in delovne razmere, zagrenila minuli mesec vladi marsikateri dan in teden. Naša zahodna soseda Italija pa je pretekle tedne preživljala, vsaj kar zadeva sindikalno dejavnost, eno najbolj »vročih« jeseni sploh.
Tudi najbolj množične stavke so sicer že dolgo sestavni del italijanske politične stvarnosti. Vendar pa že samo dejstvo, da so po triletnem premoru italijanski sindikati letos kar dvakrat razglasili splošno stavko (nazadnje zadnji teden novembra), opozarja na to, da se politične in socialne razmere v Italiji zaostrujejo in da se dežela pogreza v vse hujšo splošno krizo, ki utegne imeti dolgoročne posledice tudi za politični sistem v celoti. Eden izmed znanilcev te krize so govorice, v katerih je veliko pogosteje slišati podatke o odpustitvah delavcev kot o odpiranju novih delovnih mest, čeprav šteje armada brezposelnih približno dva milijona ljudi. Drugi znanilec pa so ugotovitve, kot npr. tista na seji CK KP Italije pred dnevi, da »sedanja raven inflacije ne ogroža več samo gospodarstva in
demokracije...«
Večina delavskih zahtev vsebuje sicer reševanje nekaterih konkretnih življenjskih vprašanj, kot so, denimo, usklajevanje davčnih obveznosti delavcev z gibanji realnih mezd, povečanje otroških doklad, hitrejša graditev delavskih stanovanj, ukrepi za hitrejše zaposlovanje na jugu, zlasti v Neaplju, kje*-trenutno išče delo več kot 200 tisoč ljudi; poleg tega pa tudi boljše zdravstveno varstvo, višje pokojnine in dr. Vendar pa je velik del nezadovoljstva italijanskega organiziranega delavstva usmerjen proti vladi tudi zaradi njenega odlašanja, da bi obnovila nacionalne delavske sporazume.
»Nič se ne bo spremenilo v tej družbi, če bomo čakali, da bo sprožila obnovo buržoazija, ki je na mnogih področjih skorumpirana in ki ji nihče več ne verjame«, je pred časom dejal generalni sekretar največjega italijanskega sindikata CGIL komunist Luciano Lama. Njegove ostre besede pa naj bi označile nujnost drugačne strategije italijanskega delavskega razreda v boju za preobrazbo, nujnost, da organizirano delavstvo vzame vajeti v svoje roke. Toda prav s tem v zvezi so se v minulih tednih pospešene sindikalne aktivnosti porodila vprašanja: ali so sindikati ta odločilen korak že storili na pravi način, ali je pot, ki so jo ubrali najustreznejša in celo, ali primera odpustitve 61 delavcev iz tovarne FIAT ter prekinitve stavke kontrolorjev poletov na letališčih oziroma ravnanje sindikatov v obeh primerih ne kažeta na to, da je italijansko sindikalno gibanje v resni krizi?
Delavce v torinski tovarni FIAT so odpustili z enostranskim sklepom direkcije, ne da bi se pred tem posvetovali s sindikatom ter povsem v nasprotju z duhom in črko nacionalnega delavskega sporazuma in statuta delavcev. Utemeljitev je bila: vseh 61 delavcev da sodi med »nasilne elemente«, ki povzročajo nerede in sabotirajo proi-
S seje predsedstva RK SZDL Slovenije
Skupni napori
Na seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije so zadnji teden letošnjega leta temeljito ocenili gospodarski položaj in hkrati tudi ugotovili, da se je SZDL kot fronta organiziranih socialističnih sil aktivno vključevala v uresničevanje razvojnih nalog. Tudi razprava je potrdila, da je bilo to vključevanje tvorno, da pa je še vedno vrsta težav, ki zahtevajo skupne napore, predvsem za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije v letu, ki je pred nami. Ne bomo spet in spet ponavljali, kateri so tisti osnovni cilji, ki nas čakajo in katere bistvene naloge smo si zadali, da bi te cilje čim-prej dosegli.
Osnovna področja naše
skupne bitke bodo dohodek, ekonomski odnosi s tujino, trg in cene ter vse oblike porabe. Kako bomo vanje vnesli več reda, ne bi smelo biti vprašanje saj sta samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje dala delovnim ljudem in občanom v roke močno orožje — pa tudi veliko odgovornost, zato se bomo pač morali tako organizacijsko in funkcionalno usposobiti, da bomo to orožje lahko s pridom uporabljali. Vsako naštetih področij terja strokovno in temeljito oceno, premišljene ukrepe, predvsem pa opredelitev konkretnih nalog in nosilcev njihovega uresničevanja, usposobljenih in polno odgovornih nosilcev seveda.
zvodnjo v tovarni. Epilog, ki ga je zgodba dobila šele na torinskem sodišču, niti ni pomemben, dejstvo pa je, da, se je pozivu združenih sindikatov k udeležbi v splošni stavkirki naj bi izzvenela kot protest proti FIATU, ni odzvala niti tretjina njegovih delavcev. Strah pred terorizmom, ki ima v največji torinski tovarni globoke korenine, ali pa—kot se zaskrbljeno sprašujejo nekateri sindikalni funkcionarji — predvsem progresivno upadanje zanimanja delavcev za sindikate na vseh ravneh?
Kar zadeva stavko kontrolorjev letalskih poletov, pa je zgodba še enostavnejša: protest je uplahnil že po sedmih urah z enim samim posredovanjem predsednika republike Pertinija, in sicer mimo sindikatov.
Oba primera sta sprožila analizo sedanjega položaja znotraj sindikalnega gibanja, na kar so se vsule tudi kritike. Najglasnejša in najodmevnejša je bila tista, ki jo je izrekel eden izmed najeminentnejših predstavnikov »stare garde« italijanskih komunistov Giorgio Amendola, znan po tem, da nima »dlake na jeziku« Le-ta je sindikatom, zlasti pa največji centrali, Generalni konfederaciji dela (CGIL) očital slabokrvnost, nedoslednost in neodločnost pri izvajanju že pred časom sprejete splošne usmeritve, predvsem tiste, ki naj bi italijanskemu gospodarstvu omogočila izhod iz krize. Amendolove kritike so v glavnem naletele na silovito reakcijo tako vidnih članov sindikata (tajnik socialdemokratskih sindikatov Giorgio Benve-nuto, denimo), ki menijo, da je Amendola v pravem trenutku sprožil pravo vprašanje: kakšne sindikate potrebuje Italija? Pa tudi tisti, ki zavračajo utemelj-nost Amendolovih kritik, priznavajo, da je razprava o tem, ali so italijanski sindikati zares v krizi in zakaj, smiselna.
Po burnih dogodkih leta 1968, zlasti pa po »vroči« sindikalni jeseni leto pozneje, so italijanski sindikati dosegli soglasje o zdru-
Sobota, 22. decembra
V	Omišlju na otoku Krku so odprli 751 kilometrov dolg naf-tovodni sistem.
Delegati odbora za finance v zboru republik in pokrajin so nadaljevali usklajevanje nekaterih določil zvezne resolucije o družbenoekonomskih gibanjih v prihodnjem letu.
V	Zagrebu so razglasili najboljše jugoslovanske športnike v letošnjem letu.
Ponedeljek, 24. decembra
V	Sloveniji naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgradili približno 72.500 stanovanj.
V	gospodarski zbornici Jugoslavije so sklenili, da združeno delo prihodnje leto zmanjša obveznosti do zvezne zbornice, splošnim združenjem in zadružni zvezi Jugoslavije za 20 odstotkov v primerjavi z 1979. letom.
Zvezni izvršni svet je predlagal, da naj bi osebni dohodki v letu 1980 rasli za 5 odstotkov počasneje kot masa dohodkov.
Jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj je v enajstih letošnjih mesecih za 49 odstotkov večji kot v enakem obdobju lani.
Torek, 25. decembra
Predsednik Tito je v Kara-djordjevem sprejel predsednika ZIS Veselina Djuranoviča ter predstavnike izdajateljev del Marxa in Engelsa.
Sreda, 26. decembra
Zbor republik in pokrajin je sprejel resolucijo o uresničevanju družbenega načrta za leto 1980. Hkrati so sprejeli tudi zakon o začasnih ukrepih, ki bo začasno urejal uresničevanje deviznih in plačilne bilance.
Slovenska skupščina je prav tako sprejela resolucijo o družbenoekonomskih gibanjih v prihodnjem letu v naši republiki.
Skupščina jugoslovanskega elektrogospodarstva ugotavlja, da bomo prihodnje leto morali uvoziti približno milijardo kilovatnih ur električne energije.
Ljubljanska Mladinska knjiga je v letošnjem letu izdala skupaj šeststo tisoč knjig.
žitvi treh vodilnih central: že omenjene CGIL komunistov in socialistov ter katoliške in socialdemokratske v skupno konfederacijo. Toda tudi ta združitev je imela kaj kratek domet, saj je zbrala le 8 od več kot 20 milijonov zaposlenih. Pa tudi drugače je ta ukrep pokazal precej manj učinkovitosti od pričakovane. Dejstvo je namreč, da pred dvema letoma sprejeta sindikalna politika (»linija FUR«), na katero opozarja Amendola in v skladu s katero bi delavci morali zategniti pasove, da bi gospodarstvu pomagali iz zagate, ni imela uspeha. Po drugi strani pa so se kljub obstoju združenih sindika-. tov začeli bohotiti tako imenovani avtonomni sindikati, katerih »neregularne« stavke so pripeljale vlado do tega, da je v parlamentu predlagala zakon o omejevanju pravice do stavkanja.
Tudi najvidnejše osebnosti združenih sindikatov ne zanikajo več ocen, po katerih vpliv sindikatov zadnje čase progresivno upada, še zlasti med mladimi delavci, prav tako udeležba na sindikalnih sestankih in celo v stavkah. Skratka, razkorak med tistim, kar se proklamira in tistim, kar se uresničuje, obstaja in ga je treba, če ne odpraviti, pa vsaj zmanjšati. V ta nemen so bili v zadnjem času storjeni tudi nekateri koraki, kot denimo določene organizacijske spremembe, širjenje tovarniških svetov in vzpostavitev tako imenovanih »conskih svetov«, kar naj bi pritegnilo mlade, brezposelne in tiste, ki ne pripadajo nobeni sindikalni centrali. Vendar pa je jasno, da zahteva tudi sedanja politika sindikatov v celoti, politika, o kateri se je zadnje tedne šele začela izčrpna razprava, temeljito preo-snovo.
Slovenski predstavniki pri Titu
Predsednik republike Josip Broz Tito je še pred koncem minulega leta sprejel delegacijo socialistične republike Slovenije. Člani delegacije, ki so jo sestavljali Sergej Kraigher, Viktor Avbelj, Stane Dolanc, Andrej Marinc, France Popit, Milan Kučan, dr. Anton Vratuša, Mitja Ribičič, Vinko Hafner, Janez Vipotnik in Boris Bavdek, so tovariša Tita seznanili z družbenoekonomskim razvojem Slovenije ter
nekaterimi pomembnimi vprašanji glede izvajanja stabilizacijskih ukrepov.
Predsednik Tito se je v pogovoru med drugim zavzel za odločnejše delovanje, da bi čimprej zaustavili neugodna gospodarska gibanja in s tem zagotovili pogoje za hitrejši razvoj naše države. Pri tem je še zlasti poudaril nujnost nadaljnje krepitve samoupravnih odnosov in materialne osnove samoupravljanja.
Beseda je stekla seveda še o marsičem drugem kot na primer o hitrejšem gospodarskem razvoju manj razvitih republik, uresničevanju Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti itd.
Tovarišu Titu je v imenu delegacije in vseh nas zaželel srečno novo leto predsednik CK ZK Slovenije France Popit.
Telefoto: TANJUG
V podčetrški šoli je samoupravljanje del otrokovega življenja
Samorastniki ob Sotli
/
/
Janez Sever
Danes, po petindvajsetih letih trdega dela, neuničljive zagnanosti, neomajne prepričanosti v svoj prav, ob enkratnem videnju resnične šole za življenje, prihaja v Podčetrtek toliko čestitk, priznanj, pohval in navdušenja iz vsega sveta, da tudi v tem ni primere. Tako je Podčetrtek, donedavna zaspan trški zaselek pod Rudnico ob Sotli požel več navdušenja in občudovanja zaradi svpje, nevsakdanje in edinstvene osnovne šole kot pa mu jo je doslej prinesla čudežna atomska voda. Zato Podčetrčani s ponosom poudarjajo, da je osnova za vsak razvoj šola, vse drugo pride potem in skoraj »samo od sebe«. In za vse to ima zasluge le en sam človek —- učitelj JOŽE BRILEJ.
Veliki človek malega kraja
»Ne gre za noben čudež in bavbav, kot so to nekateri poudarjali in natolcevali. Gre enostavno za vprašanje, kaj naša šola pravzaprav otroku da. Kaj < mi poleg abecede in osnov računstva ter prvih in donedavna še kako okostenelih oblik vzgoje v resnici damo otroku za na pot v življenje,« pravi JOŽE BRILEJ, ravnatelj osnovne šole, mož, ki je vse svoje življenje razdal za šolo. Nekdanji sin radeškega železničarja, od Nemcev na smrt obsojen, francoski in naš partizan, te-' čajnik enega izmed prvih tečajev za učitelje na osvobojenem ozemlju, nekdanji gimnazijec, pozneje učitelj in izredni študent pedagoške akademije. V Podčetrtek je prišel pred 25 leti. Tisto leto, ko je komaj devet otrok končalo zadnje leto uka v nižje organizirani šoli s kombiniranimi oddelki.
»Vedno sem trdil, da moramo organizirati takšno šolo, ki bo vzgajala človeka za življenje v, socialistični družbi. Da bo ta človek v tej družbi srečen in družba z njim zadovoljna. Otroka moraš pustiti, da se sam razvija in mu omogočati izobraževanje, ki ni le suh pridobitveni proces teoretičnega znanja. Naša šola pa je bila vrsto let organižirana na stranskem in neživljenjskem tiru. Danes sem sicer že nekoliko utrujen, rad bi, da bi me zamenjal mlajši pri tem krmilu, sam pa bi se posvetil izključno še nekaterim stvarem, ki jih v vseh teh letih prepričevanj, moledovanj, dopovedovanj in dokazovanj nisem uspel uresničiti.«
1 Ko je JOŽE BRILEJ prišel iz Radeč v Podčetrtek, je tu našel tri učitelje. Prevzel je ravnateljstvo in začel z uresničevanjem sVojih idej o sodobni, predvsem pa socialistični osnovni šoli. Slo je za uvajanje samoupravljanja v šolske klopi.
Med vajo igrice o Dedku in babici ali življenju p/ed 50 leli, danes in o življenju čez prihodnjih 50 let: Igrico pripravljajo učenci sami pod budnim očesom mentorja in vodnika, ravnatelja JOŽETA BRILEJA.
Drago Omerza	Franc Jakopin	Ludvik Počivavšek	Franc Reiner
Med otroke. Uvedel je raznotere načine vzgoje, ki bi naj mlademu 'človeku omogočila zdravo rast in ga usposabljala za živi jenje. Tako je nastala šolska zadruga. Potem knjižnica, trgovina, kuhinja, pošta in banka... Vsak učenec od petega do osmega razreda opravi že pred poukom svojo delovno, uro in se prelevi v trgovca, poštarja, bankirja ali direktorja, vrtnarja, natakarja ali novinarja.
»Spremljamo nadaljnjo pot naših učencev in z zadovoljstvom ugotavljamo, da jih polovica nadaljuje šolanje. Danes so naši nekdanji učenci že magistri, profesorji in zdravniki. Se bolj pa smo ponosni na toJda smo uspeli vzgojiti mlade, ki so uspešno prevzeli kmetije in so danes med najnaprednejšimi in najsposobnejšimi kmetovalci. To je tisto, kar je opravičilo napore in idejo. To je tisto, kar potrjuje, da smo na pravi poti. Drži, razmere v Podčetrtku se niso dale primerjati z razmerami in pogoji šolanja v drugih, industrijsko in gospo-
darsko razvitejših mestih. Toda ni smo uspeli ,te pogoje iz leta v leto popravljati in izboljševati. Naš učenec je imel celodnevno šolo že takrat, ko še niti teoretiki niso bili povsem prepričani, da je to oblika, ki daje mnogo več, kot le suh šolski program.«
Naša šola je žarišče
Danes je osnovna šola v Podčetrtku vadnica za slušatelje pedagoške akademije v Mariboru in eksperimentalni ter hospita-cijski center za območje Slovenije, v katerem se dopolnilno usposabljajo pedagoški delavcLštu-denti kadrovskih in drugin šol, mentorji in animatorji iz delovnih organizacij, poleg tega pa je tudi vključena v mednarodno sodelovanje pri razvoju vzgoj-noizobraževalnih metod na področju naravoslovnih ved, saj jo je UNESCO izbral za preizkušanje in uvajanje novih metod v
temeljnem splošnem izobraževanju.
Iz dneva v dan Podčetrtek gosti in sprejfna strokovnjake in obiskovalce z raznih strani sveta, ki prihajajo v njihovo osnovno šolo, da bi videli, kaj je to in kako lahko otroci sami na samoupravni osnovi vodijo vse delo in se izobražeujejO. Kdo so ti otroci, ki so se med prvimi odločili za akcijo zbiranja pomoči za lačne, ki po pouku stalno obiskujejo ostarele in obnemogle, jim pomagajo in lepšajo življenje, ki zbirajo zgodovinsko gradivo o svojem kraju, ki skrbe žu kulturno življenje in obujajo nekatere običaje, ki so že davno utonili v pozabo. V teh istih, danes modernih šolskih klopeh se tako zamenjujejo otroci s profesorji, ki prihajajo od blizu in daleč.da bi se nekaj naučili, kar je JOŽE BRILEJ v Podčetrtku že davno »pogruntal«,in te izkušn je odnesli s sabo terz njimi mogočih svojim učencem, da se razvijejo v poštenega in samoupravljanja
veščega mladinca. V teh istih klopeh je sedel londonski župan ali predsednica sklada UNESCO. Na teh istih stolih sedijo starši, ko se udeležijo kulturne prireditve, taisti parket v telovadnici drsajo strejši, ki se udeležujejo telovadbe in rekreacije. Šola je odprta za vse, upravljajo pa jo — malčki.
»Podčetrtek je bila zsapana vas z l judmi, ki so bili srečni, da je tako, kot je. Nemir, ki ga je vnesel JOŽE BRILEJ, je nujno vznemiril tudi krajane. Resnici na ljubo moramo priznati, da je bil prenekateri občan proti novo-tarijamj da so mnogi z zavistjo gledali na Brilejeve uspehe in mu celo metali pod noge polena,« pravi LUDVIK POČIVAVŠEK. kmet iz Podčetrtka. »K sreči je to neumorni mož, ki je potegnil za sabo mnogo drugih, tako da je postal Podčetrtek danes to, kar je. Tu ni industrije in je ne bo. Toda poglejte ta razvoj. Ali mislite, da bi Atomske toplice postale to, kar so, če ne bi iz naše osnovne šole prihajali takšni učenci? Vsakega učenca že v osnovni šoli usmerjajo v poklic, za katerega je sposoben in ki mu je drag. Mladina ostaja doma, po šolanju se vrača. Naša šola je žarišče vsega. Zato si Brilej zasluži spomenik, ki bi mora! biti tako velik, kot je ta naš stari grad.;.«
Tudi en človek lahko
spremeni svet
Sedem intridesetčlanski kolektiv osnovne šole v Podčetrtku in skoraj 500 učencev je deležno izredno velikega števila priznanj in nagrad. Tudi JOŽE BRILEJ. Dobili so jih toliko, da se točnega števila več niti ne spomnijo. Nekaj jih je v pomnik in opozorilo obešenih na veliko steno šolskega hodnika. Še bolj pa so ponosni na to, kar so sami ustvarili: šolo, ki je resnična šola življenja. Zdaj, ko so že iz starih podrtij, kozolcev in nekdanjih hlevov usposobili prostore za različne dejavnosti, od šivalnice do fotolaboratorija in radijske postaje, načrtujejo odkup osmih lesenih montažnih hišic, ki bi jih usposobili za svoje goste. Restavracijo že imajo. Staro šolo v Olimju bodo preuredili v dom za tiste, ki se bodo tu ubadali z organiziranjem in študijem dela pri razvoju teorije in prakse prostega časa. Za animatorje, študente in organizatorje kulturnega življenja v delovnih organizacijah. J ako so tudi Olimje vključili v to svoje poslanstvo preobrazbe.
»Tisto misel o tem, kako lahko en človek spremeni svetuje potrdil JOŽE BRILEJ v Podčetrtku,« razlaga FRANC JAKOPIN, eden najnaprednejših kmetovalcev Obsotelja in eden tistih
Naslov tega prispevka smo si izposodili pri knjigi, ki je prav ta čas izšla v' založbi Dopisne delavske univerze Uhiverzum in bo prišla v knjigarne po novem letu. SAMORASTNIKI OB SOTLI —samoupravna šola Podčetrtek, je naslov te knjige izpod peresa Rudija Lešnika in še osmih sodelavcev. Strokovna ocena rezultatov te eksperimentalne šole je namenjena predvsem pedagogom in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, prav gotovo pa bodo po njej segli tudi mnogi drugi bralci, ki jih zanimajo rezultati, doseženi na poti k socialistični samoupravni šoli.
V___________________________J
prvih, ki se je začel ukvarjati tudi s kmečkim turizmom. »Obsotelje in Kozjansko sta bili najrevnejši območji v republiki. Toda danes tega več ni videti. Kakorkoli že, potres nas je potisni! daleč naprej. Kot da bi stresel tudi ljudi. Bilo je hudo, toda ruševine smo zvečine odpravili, zdaj se ubadamo s tem, kako bi tudi mi prispevali k temu razvoju: Tu mislim tudi na nas kmete in naše poslanstvo pri preskrbi prebivalstva. O tem, kaj je to dohodkovni odnos, kaj traktor in če hočete robot, smo se naučili že v osnovni šoli. Zdaj je treba samo naprej...«
»Za mladega človeka je pomembno in bistveno to, v kakšnem okolju odrašča,« trdi Drago OMERZA, poslovodja trgovine v Imenem in funkcionar krajevne skupnosti. »Naša osnovna šola nam je dala mnogo. Jaz sem se šolal še takrat, ko ni bilo nove šole, ko ni bilo vsega tegaf kar v Podčetrtku danes imamo. Toda Brilejeva šola mi: je dala nekaj: ljubezen in voljo do dela. To je tisto,‘kar je še kako pomembno za vsakega človeka ...«
»Ob uspehih pozabiš na tegobe, žalitve, nezupanje in vse drugo, česar pri Brilejevem delu ni manjkalo,« pripoveduje FRANC REINER. eden izmed pionirjev, ki so skupaj / Brilejem vnašali v Podčetrtek nove tokove, od elektrike do asfalta, predvsem pa potisnili v svet Atomske toplice in tamkajšnji turizem. »S prosveti jevanjem ljudi je prišel tudi napredek. Tu je dokaz, kaj se da narediti tudi v še tako zaostalem in gospodarsko slabo stoječem kraju. Toda za to so potrebni ljudje Brilejevega kova, treba je ogromno sa-moodpovedovanja, nenehnega samopotrjevanja, volje, predvsem pa idej. Brilej jih je imel in jih še ima. Imeli smo srečo, da je pred 25 leti prišel prav v naš kraj...«
Dvajset let plodnega dela Inštituta za zgodovino delavskega gibanja
Dragocen prispevek k celovitejši podobi naše narodne zgodovine
Andrej Ulaga
Pretekli teden je bila v Ljubljani v prostorih skupščine mesta Ljubljane slavnostna seja ob dvajsetletnici Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, ki so se je udeležili številni družbenopolitični, znanstveni in kulturni delavci naše republike.
»Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je ustanovil Izvršni svet Skupščine SRS in ga zadolžil, »da znanstveno proučuje delavsko gibanje, delovanje komunistične partije in ljudsko revolucijo na slovenskem ozemlju ter socialistično graditev v Sloveniji«. Obenem naj bi inštitut opravljal tudi druge naloge, kot so: zbiranje in urejanje arhivskega in spominskega gradiva, čuvanje muzejskih predmetov, organizacija razstav, izdaja znanstvenih, strokovnih in poljudnih publikacij in podobno«, nam je ob tej priložnosti povedal dr. Tone Ferenc, znanstveni svetnik in nekdanji ravnatelj te ustanove.
Značilno je, da je bil Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani med prvimi tovrstnimi inštituti v Jugoslaviji. Ti zavodi so nastajali v obdobju, ko smo se začeli zavzemati za bolj načrtno in povezano delo na področju zgodovine delavskega gibanja, ko smo se odločili, da tudi na tem področju strnemo vse svoje moči, sredstva in prizadevanja. »Šteje pa rojstvo teh zavodov tudi v čas, ko je še pri pobudnikih in ustanoviteljih prevladovalo mnenje, da je mogoče in tudi potrebno zgodovino delavskega gibanja proučevati ločeno od narodne zgodovine...«, poudarja dr. Tone Ferenc.
Tako za Slovenijo kot tudi druge jugoslovanske republike je značilno, da je po ustanovitvi inštitutov za zgodovino delavskega gibanja začela nuditi družba večja gmotna sredstva za preučevanje novejše zgodovine. Ta sredstva so bila precej večja od tistih, ki so bila namenjena za preučevanje drugih obdobij. Vendar so bili raziskovalni uspehi nekaj časa razmeroma manjši kot na drugih raziskovalnih področjih, saj je bilo očitno pomanjkanje ustreznih strokovnih kadrov. V vseh inštitutih ni bilo takrat za znanstveno-razi-skovalno delo toliko kadra, kolikor bi ga moral imeti že en sam takšen raziskovalni zavod.
Izredno bogato arhivsko gradivo ljubljanskega inštituta je že doslej uspešno služilo znanstvenim, študijskim, kulturno-pro-svetnim, publicističnim in drugim namenom. Na osnovi omenjenega gradiva je tudi izšlo že več edicij virov. Naj omenimo le Dokumente o razvoju ljudske oblasti dr. Maksa Snuderla, 19 knjig Zbornika dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, 5 knjig Dokumentov o razvoju ljudske revolucije, dalje so izšla še pomembna dela kot so, denimo, Pregled NOB (avtor dr. Metod Mikuž), Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem, Monografija Knjižnice narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije (izšlo je že 44 knjig, zbirka pa še zdaleč ni končana), vrsta zbornikov ob obletnicah in pomembnejših jubilejih, ter še vrsta študij, razprav, člankov, diplomskih nalog
itd. Poleg tega je potrebno omeniti še posredovanje arhivskega gradiva za razstave, radijske in televizijske oddaje. Ob tem, da služi arhiv inštituta predvsem zgodovinski znanosti, pa ne smemo zanemariti njegovega pomena za vsakdanje življenje. V te namene, ki jih označujemo kot upravne, izdaja arhiv na primer raznim organizacijam in oK-čanom prepise in potrdila na osnovi dokumentov o delovni dobi posameznikov, o njihovi udeležbi v delavskem in narodnoosvobodilnem gibanju, zaporu, izgnanstvu, internaciji itd.
»Svoje raziskovalno delo izvaja inštitut v okviru treh raziskovalnih načrtov...«, pripoveduje dr. France Kresal, višji znanstveni sodelavec. »Ti raziskovalni načrti so: Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem od 1867 do 1918, Zgodovina Slovencev 1918 — 1945 in Zgodovina Slovencev 1945 — 1976. Prva dva načrta uresničuje inštitut že več let, deloma tudi v sodelovanju z zunanjimi sodelavci z Univerze in drugih ustanov. Raziskovalni načrt Zgodovina Slovencev po osvoboditvi je bil dokončan šele letos in so bila s tega raziskovalnega področja opravljena šele prva raziskovanja. Vsi trije raziskovalni načrti predstavljajo celoto, zato so tudi raziskave tako zastavljene.«
Omenjeni raziskovalni načrt opredeljuje pregled prednostnih raziskav in tako omogoča kontinuirano in sistematično'proučevanje novejše slovenske zgodovine zadnjih sto let, vključno slovenske povojne zgodovine. Tako zastavljeno delo zahteva inter-
disciplinarno obravnavo problemov. Zato si inštitut prizadeva, da bi pridobil k sodelovanju strokovnjake ustreznih strok.
»Seveda pa bomo še naprej s posebno pozornostjo obravnavali zgodovino delavskega gibanja j, partije in revolucije. Zgodovino delavskega gibanja obravnavamo od vsega začetka. Za razdobje po letu 1918 pa je proučevanje zgodovine delavskega gibanja vključeno v omenjena raziskovalna načrta, ki predstavljata celoto. Na tak način bo inštitut celovito in načrtno organiziral proučevanje slovenske zgodovine in vlogo delavskega gibanja in partije v njej. S tem delom se vključuje inštitut v slovensko zgodovinopisje in druge raziskovalne načrte...«, poudarja dr. France Kresal.
Inštitut se je v dvajsetih letih svojega delovanja izoblikoval v pravi znanstveni zavod in se je uveljavil pri raziskovanju zgodovine delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Vedno bolj pa postaja tudi zavod za znanstveno preučevanje vse novejše slovenske zgodovine, pri čemer ostaja preučevanje revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v sklopu vse slovenske zgodovine njegova prednostna naloga. Ustanovitvena odredba in trije širše
zasnovani raziskovalni načrti inštitutu natančneje določajo delovno področje in omogočajo uspešnejše načrtovanje srednjeročnih in kratkoročnih nalog. Treba bi mu bilo tudi v prihodnje omogočiti, da bi te naloge nemoteno in uspešno izvajal ter
za uresničevanje raziskovalnih načrtov pritegnil tudi zunanje delavce.
»Ob dvajsetletnici ustanovitve Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani njegovi delavci ugotavljamo, da opravljeno delo ni majhno. Izraža se na različnih področjih, največ seveda na raziskovalnem. Delavci inštituta smo ga opravili po svojih najboljših močeh in z zavestjo, da opravljamo pomembno kulturno poslanstvo in prispevamo svoj delež k celovitejši in popolnejši podobi naše narodne zgodovine...«, ugotavlja dr. Tone Ferenc. »Nekatere inštitutove sistematične delovne akcije in kakovostno opravljeno delo so poželi priznanje strokovnih in drugih krogov ter razne nagrade. Vse to kolektiv inštituta zavezuje, da
bo tudi v prihodnje opravil čim-več dela na znanstvenem, kulturnem in izobraževalnem področju.«
Ob koncu našega kratkega zapisa o pomembnem jubileju slovenskega Inštituta za zgodovino delavskega gibanja še naslednje: predsednik SFRJ tovariš Josip Broz-Tito je ob 20-let-nici inštituta za zgodovino delavskega gibanja odlikoval znanstvenega svetnika inštituta dr. Toneta Ferenca z redom republike s srebrnim vencem, znanstvenega svetnika inštituta dr. Dušan Bibra in višjo znanstveno sodelavko inštituta dr. Milico Kacin-Wohinz z redom dela z zlatim vencem, višjega znanstvenega sodelavca dr. Franceta Kresala z redom republike z bronastim vencem in delavca v inštitutu Miho Parklja z redom dela s srebrnim vencem.
/	N
Iz zbirke Knjižnica SINDIKATI:
Št. 22 — Franc Križaj:
RAZUMLJIVE
INFORMACIJE
Cena 45 din
Priročnik, kako izboljšati razumljivost in večjo sporočilnost pisanih informacij.
Brošuro lahko naročite na naslov: TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
V—--------------------------------
Načrti za razvoj zdravstvene službe v Šaleški in Gornjesavinjski dolini	O delovni dobi žensk
Bolje je preprečevati Ali je samo ugodnost?
Zagotavljanje minimalnih pokojnin
Vse kaže, da bodo na zvezni ravni v kratkem spet razpravljali 6 problemih s področja invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja. Pokojnine namreč zelo zaostajajo za vse večjimi življenjskimi stroški. Tako so se na Hrvaškem v primerjavi s sedanjimi povečale za 7,85%, v Črni gori za 9%, BiH za 7,55%, Srbiji za 7.55%, Sloveniji in
na Kosovem za 10%, v Vojvodini pa samo za 5 %, ker nimajo sredstev. Že tako so letos v tej pokrajini izplačali 2,2 % sredstev več, kot so jih predvideli. Samo za izplačilo oktobrskih pokojnin si je SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Vojvodini morala izposoditi 100 milijonov din.
Marijan Lipovšek
Nedavno tega so v delovni organizaciji Združene zdravstvene organizacije Velenje, ki povezuje zdravstveno službo na območju občin Velenje in Mozirje, pripravili izhodišča za ra-zvdj zdravstvene službe na območju Šaleške in Gornje Savinjske doline v obdobju 1981—1985. Pri sestavljanju smernic so, kot poudarjajo sestavljavci, še posebej upoštevali specifičnost' populacij obeh občin, posebej pa tudi potrebe in zahteve delovnih ljudi in občanov. Zlasti podrobno pa so opredelili naloge na področju osnovnega zdravstvenega varstva, bolnišnične, rehabilitacijske in zdraviliške dejavnosti ter zobozdravstvenega varstva.
V občini Velenje bodo. v prihodnjem srednjeročnem obdobju, to je v letih 1981—1985, dali poseben poudarek razvoju zdravstvenega varstva, ki naj zagotovi posebej še zaposlenim ustrezno zdravstveno zaščito, in to v kar največjem mogočem obsegu. Tako bodo, kot predvidevajo sestavljavci programa, opravljali v prihodnje zdravstveno varstvo zaposlenih v obratnih ambulantah, ki bodo nastale iz sedanjih služb splošne medicine ter s sodelovanjem službe medicine dela. V obratnih ambulantah bodo, kot predvidevajo, delali zdravniki splošne medicine, specialisti splošne me-
dicine ter specialisti medicine dela. Zdravstveno varstvo za drugo populacijo pa naj bi bilo poslej organizirano v okviru am-bulantno-poliklinične službe. Z uvedbo dispanzerskega načina dela bo zagotovljena zdravstvena zaščita borcev NOV, žena, otrok, mladine ter starostnikov.
Bolj kot doslej naj bi bila uveljavljena stopenjska obravnava bolnikov med zdravstvenimi ustanovami, okrepljena pa bo tudi patronažna služba za zdravljenje in nego bolnikov na domu. V občini Moziije pa bodo osnovni nosilec zdravstvenega varstva prebivalstva zdravstvene postaje. V Nazarjah, denimo, bodo upoštevaje razvoj industrije okrepili službo medicine dela. Po dograditvi potrebnih objektov pa bodo, skladno s potrebami in možnostmi, širili laboratorijsko službo ter fizikalno terapijo.
Posebej zanimiva so razmišljanja oziroma načrti za razvoj Topolšice. Načrtujejo, da naj bi ostala bolnišnica v Topolšici specializirana, kot je že zdaj. Organizirati želijo na novo le oddelek za neinfektivno pljučno patologijo otrok s posebnim poudarkom na zdravljenju mladostne astme, kar omogoča še posebej nadvse ugodna klima Topolšice. Okrepili in razvijali bodo, sodeč po načrtih, tudi interni oddelek,, tako za potrebe zdravilišča, kot
za potrebe ambulantnih specialističnih dejavnosti v okviru splošnega zdravstvenega varstva. Ob tem pa seveda ni mogoče mimo načrtov za nadaljnji razvoj termalnega zdravilišča v Topolšici, da bi naravno hogastvo, ki tam je, bolj izkoristili v zdraviliške in športno-rekreacijske namene. Načrtujejo zlasti gradnjo sodobnega termalnega in klimatskega zdravilišča z vso infrastrukturo.
V smernicah za razvoj zdravstvene službe v okviru združenih zdravstvenih organizacij Velenje 'za prihodnje srednjeročno obdobje je še posebej izpostavljena delitev dela, za kar prav zdaj pripravljajo predloge. Nujna pa bo tudi stalna strokovna in kadrovska krepitev te dejavnosti.
Pričakovati je mogoče, da bodo združene zdravstvene organizacije Velenje že-v kratkem predložile v razpravo delavcem v združenem delu gradivo o izhodiščih za razvoj zdravstvene službe v občinah Velenje in Mozirje. Razumljivo je, da bo treba med razpravo kar najbolj celovito upoštevati dejanske materialne možnosti zc'"uženega dela obeh občin, čeprav pri ocenjevanju razvojnih hotenj ne bo mogoče, denimo, tudi mimo dejstva, da gre upoštevati pri načrtovanju razvoja Topolšice širše območje in da vendarle kaže bolj izkoristiti naravne danosti ter objekte, ki so že v Topolšici.
Pred kratkim je ustavno sodišče Hrvaške razpravljalo, ali je krajši delovni čas za ženske diskriminacija ali ugodnost. Oboje je lahko — če je prisila. Tudi ustavno sodišče Srbije je že razpravljalo o tem, ali morda upokojitev po sili zakona ni protiustavna. Nekoga, ki še lahko dela in želi delati, silimo v pokoj, drugega, ki dela težko ali sploh ne more, pa silimo delati. In vsemu temu je vzrok samo neka postavka: leta ali pa spol zaposlenega.
Zakonska zaščita žepske po oceni ustavnih sodišč ni privilegij, je samo pravica, ker ženska tudi rodi in pretežno skrbi za otroke. Zato je razumljivo, da se »privilegij« enako dolge delovne dobe, kot jo imajo moški, v mnogih primerih lahko sprevrže v prisilo. Torej: dopustiti ženskam, da delajo do 65. leta, če čutijo, da njihove moči niso izčrpane, hkrati pa jim dati možnost, da se polno upokojijo že po 55-letni delovni dobi — če želijo.
Na eni prihodnjih sej predsedstva CK ZKJ, ki jo bodo posvetili obravnavi aktualnih idejnopolitičnih vprašanj družbenega položaja žensk, bodo razpravljali tudi o stališču, da bi moral družbeni napredek v večji meri vplivati na izboljšanje položaja zaposlenih žensk in tistih žensk, ki delajo na
vasi. Nujno je, da ženske v svoji TOZD sodelujejo pri upravljanju proizvodnje in v vseh družbenih zadevah. Ženske ustvarijo na vasi 69% proizvodnje, in to poleg običajnih del gospodinje in matere. Težave nekaterih niz-koakumulativnih panog, kjer so zaposlene ženske, bi bilo treba reševati na drugačen način.
Tudi nazadnjaški nazori pogosto preprečujejo uresničevanje, zakonsko opredeljenih pravic; moški na primer so še vedno zelo redko odločajo za to, da bi vzeli bolniški staž zaradi otrokove bolezni, predvsem zaradi reagiranja svoje okolice. Tudi otroški dodatek nima več tako po-
membne vloge kot pred 10 ali 15 leti, saj je potrebno danes posvetiti večjo pozornost otroškim vrtcem. Zaradi tega bi bilo treba razmisliti o omejevanju otroškega dodatka v korist povečanja sredstev za otroške ustanove. Tista delovna okolja in krajevne skupnosti, ki so uporabile lastna sredstva za reševanje prooiema družbene prehrane, otroškega varstva, zdravstva ali stanovanj, so namreč dosegle najboljše rezultate.
Zasedalo je predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije
Uveljavljamo delitev po delu
Zvezni odbor sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije
O čem govore nadure?
Zorica B.— Vujadinovič
Gordana Šijakovič
Bitka zveze sindikatov za dosledno uresničevanje stališč osmega kongresa je vztrajno potekala med vso javno razpravo o predlogu resolucije o gospodarskem razvoju v prihodnjem letu. Lahko rečemo, da je bitka dobljena. Nova stališča zveznega izvršnega sveta za spremembe in dopolnitve predloga resolucije vsebujejo pravzaprav poglavitno sindikalno stališče, da se namreč v delitvi spoštuje načelo nagrajevanja po delu. Res je sicer, da je v predlogu zveznega izvršnega sveta rečeno, da osebni dohodki v gospodarstvu naraščajo za 5 odstotkov počasneje kot pa na-
rašča dohodek, v družbenih dejavnostih pa za 8 %, medtem ko naj bi bili skupna in splošna poraba za 14 odstotkov večji kot v tem letu. Čeprav je takšna delitev delno limitirana, pa je za sindikalno organizacijo vseeno sprejemljiva. Predsedstvo sveta ZSJ je namreč ocenilo, da se s takšno delitvijo dohodka zagotavlja večja odvisnost osebnih dohodkov od rezultatov dela in da se zaradi politike stabilizacije zavestno odločamo za počasnejšo rast osebnih dohodkov v primerjavi z dohodkom, da bi tako ustvarili možnosti za skladnejša razmerja v reprodukciji.
Takšne opredelitve pa pred sindikalno organizacijo postavljajo tudi mnoge obveznosti. Že do konca januarja bo treba predvsem sprejeti republiške in pokrajinske družbene dogovore o delitvi, v katerih bi jasno zapisali, da v panogah in dejavnostih oziroma delovnih organizacijah, kjer so osebni dohodki nad poprečjem, lahko v prihodnje naraščajo znatno počasneje od republiškega poprečja. Obenem bodo v panogah in dejavnostih, ki so imele poprečne ali tudi nižje osebne dohodke, le—ti lahko v masi spremljali gibanje dohodka, v delitvi pa bodo realni
osebni dohodki odvisni od dosežene produktivnosti. Seveda pa sindikat predlaga, da do sprejetja družbenih dogovorov in panožnih sporazumov v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih ne bi povečevali osebnih dohodkov in skupne porabe.
Sindikat je tako dosegel zmago v bitki za svoja stališča pri oblikovanju politike gospodarskega razvoja v prihodnjem letu, obenem pa tudi prevzel veliko obveznost, da se to v praksi tudi uresniči.
Predsedstvo sveta ZS Črne gore
V vrtcih skoraj ni delavskih otrok
Fehim Kajevič
Na prvi seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Črne gore v novi sestavi so predvsem razpravljali o uresničevanju politike socialnega in otroškega varstva v tej republiki in o vlogi sindikatov.
Zveza sindikatov s svojo neposredno dejavnostjo mora čimbolj prispevati, da bi bilo socialno varstvo del politike družbenoekonomskega razvoja, pri katerem morata imeti odločilno vlogo delavski razred in samoupravno združeno delo, je v uvodu poudaril član predsedstva sveta Budimir Dragovič. Bistvo družbene skrbi za otroke je interes družine, zlasti zaposlenih staršev, dalje delavcev in združenega dela v celoti. Brez organiziranja družbene skrbi za otroke ne more biti družbene emancipacije žensk, varovanja materinstva in biološke reprodukcije. Potemtakem skrb za otroke ne sme biti samo naloga staršev.
Sodeč po podatkih, ki so jih povedali na seji, je v Črni gori v varstvo otrok zajetih komaj devet odstotkov predšolskih otrok. Družbeno prehra no ima le 5.727 otrok, za oddih in rekrea-
cijo je šest objektov z 850 ležišči, samo približno pet tisoč otrok pa dobi vsako leto učbenike zastonj. Brezplačen prevoz je organiziran samo v desetih občinah in še to ne za vse otroke. V Črni gori je 28.550 nosilcev pravice do otroškega dodatka. Nerazvite so tudi druge oblike varstva otrok. Tako statistika ugotavlja, da v Črni gori 2.155 otrok potrebuje socialno skrbstvo. Gre v glavnem za otroke brez staršev in psihično motene otroke.
V razpravi so povedali, da so v otroških ustanovah predvsem otroci starševz višjo izobrazbo in iz premožnejših družin, manj pa je otrok delavcev.
Nerešena vprašanja s tega zelo zahtevnega področja se mnogokrat vzrok, da oče ali mati izostaneta z dela, ker nimata komu prepustiti otroka, ki bi ga varoval.
O urejanju vseh teh vprašanj je predsedstvo sprejelo stališčii, ki jih bodo poslali vsem občinskim svetom, ustreznim občinskim in republiškim samoupravnim interesnim skupnostim in drugim zainteresiranim organom in organizacijam.
Predsedstvo sveta ZS Kosovo
O zaključnih
računih
razumljivo
Tomislav Kadič
Zadnja seja predsedstva sveta Zveze sindikatov Kosova je bila posvečena organiziranemu sprejemu delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini in organiziranju aktivnosti za pravočasno sprejemanje zaključnih računov. Na seji so med drugim poudarili, da je treba organe in organizacije zveze sindikatov pravočasno vključiti v razprave o zaključnih računih, enako pa velja za vse delavce. Ta razprava mora pravzaprav biti samo nadaljevanje lanske akcije zveze sindikatov Kosova, katere poglavitni cilj je, da se med delavci opravi najširša in temeljita razprava o temeljnih kazalcih, ki so prikazani v zaključnem računu. Dobro organizirana razprava omogoča delovnim ljudem, da pravočasno in kakovostno sprejemajo sklepe, zlasti o razporejanju dohodka in uvajanju nujnih ukrepov za boljše poslovanje in uresničevanje načrtovnih nalog. V bistvu je dobro organizirana razprava prispevek k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, prispevek k večji proizvodnji, boljši iz-
koriščenosti zmogljivosti in delovnega časa, gospodarnejšemu poslovanju, naraščanju storilnosti in pravičnejši delitvi po delu in rezultatih dela.
Na seji so posebej vztrajali, da morajo vsi subjekti, ki sodelujejo pri sprejemanju zaključnih računov, bolj organizirano in odgovorneje delovati pri pripravi razprav in obravnavi informacij in poročil o poslovanju. Ta dejavnost mora potekati po določeni dinamiki in je sestavni del celotne dejavnosti za uresničevanje načrtov temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti. Na seji so posebej govorili še o izdelavi poročil, ki morajo biti pripravljena tako in takrat, ko to zakon določa, napisana pa razumljivo, da bi lahko delovni ljudje sprejemali sklepe in jih zavestno tudi upoštevali.
Zvezni odbor sindikata delavcev uprave, pravosodja in finančnih organizacij Jugoslavije
Preobrazba šele na začetku
Na seji zveznega odbora sindikata delavcev uprave, pravosodja in finančnih organizacij Jugoslavije so sprejeli poročilo o enoletnem delu in načrt za prihodnjo dejavnost. Za predsednika z enoletnim mandatom pa je bil izvoljen Maksimilijan Korošec (Slovenija).
Člani zveznega odbora so razpravljali tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih samoupravnega organiziranja delovnih skupnosti zavarovalstva. V razpravi je bilo slišati, da so v nekaterih republikah primeri, da zavarovalne
skupnosti ustanovijo poslovne enote brez statusa pravne osebe, tako da delavci pri teh enotah ne morejo neposredno odločati o pridobivanju in razporejanju dohodka in o drugih vprašanjih.
Posebno pozornost so v razpravi posvetili razmerju skupnosti zavarovanja do zavarovanca, OZD ali občana. Sicer so zavarovalnice res letos razpolagale s skupnimi sredstvi v vrednosti 50 milijard dinarjev. Vendar pa njihove delovne skupnosti zvečine skrbijo predvsem za to, kako naj
zaračunajo premije, malo pa storijo za organiziranje preventive, ki mora prispevati k odpravi povzročiteljev škode. V trenutku, ko je premija plačana, je prekinjena vsaka zveza skupnosti z zavarovancem. Subjekti zavarovanja nimajo nikakršnega vpliva na velikanska sredstva, ki se stekajo v blagajne zavarovalnih skupnosti. Te odnose je treba v temeljih spremeniti.
Neustrezna merila pridobivanja dohodka v skupnostih so imela in imajo vpliv tudi na deli-
tev sredstev za osebne dohodke. Niso tako redke nepravilnosti, da individualni zastopnik, kot je bilo na primer na Hrvaškem, zasluži poprečno na mesec tudi 49.000 dinarjev.
Člani zveznega odbora so se dogovorili, da je treba v nadaljnjo razpravo o vseh bistvenih vprašanjih samoupravne preobrazbe zavarovalnih skupnosti vključiti tudi druge družbene sile. Večja sredstva pa je predvsem potrebno nameniti za preventivno delovanje.
Drugič v enem letu je zvezni odbor sindikata delavcev prometa in zvez obravnaval varnost v prometu ter sprejel ukrepe in naloge sindikata na tem področju. Na seji je sodeloval tudi predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak.jGlede na to, da je v 80% primerov prometnih nesreč na cestah odgovoren človek in da je vsak drugi izjemni dogodek na naših železnicah posledica človekovih napak, so člani odbora največ pozornosti posvetili družbenoekonomskemu in samoupravnemu položaju zaposlenih v železniško-transportnih organizacijah in kolektivih javnega cestnega prevoza.
V zadnjih petih letih so nesreče na železnici povzročile družbi več kot milijardo dinarjev gmotne škode. Samo lani je celotna gmotna škoda kot posledica prometnih nesreč na cestah dosegla več kot poldrugo milijardo dinarjev.
Da bi izboljšali kakovost dela in varnost železniškega prometa, se sindikat zavzema, da bi v organizacijah združenega dela te dejavnosti pospešili proces izvajanja dohodkovnih odnosov, ki bodo spodbujali delavce k usposabljanju za naloge, za boljšo kakovost dela in večjo odgovornost, še zlasti ko gre za sredstva v brezhibnem stanju.
Poprečni osebni dohodek zaposlenih v prometu je višji od
poprečja zaposlenih v drugih panogah, ko pa bi zaslužek merili po delovnem času, se položaj bistveno spremeni. Pretežno število zaposlenih v prometu dela namreč na mesec približno 250 ur, namesto 182. Samo lani je skoraj 14 % zaposlenih v organizacijah združenega dela cestnega prometa delalo več kot 7 ali 8 ur na dan, mnogi pa so delali tudi po 16 ur.
V razpravi je sodeloval tudi Mika Špiljak in med drugim poudaril, da se mora sindikat zavzeti za rešitev dveh ali treh ključnih zadev. Nadurno delo je izhod za nezadostno vrednotenje rednega dela. Drugačno vrednotenje opravil in nalog ljudi, ki so odgovorni in vplivajo na varnost v prometp, bo vsekakor pripomoglo, da bo nesreč manj.
Poglavitna naloga sindikalnih organizacij je, da se zavzamejo za takšna merila v sistemu delitve, ki bodo poudarjala predvsem večje vrednotenje elementov, ki neposredno vplivajo na varnost. Ustvariti pa je treba tudi možnosti za pridobivanje večje splošne izobrazbe zaposlenih, zlasti to velja za izboljšanje tehnične in prometne kulture.
Približno 50.000 železničarjev nima stanovanj, tudi tu mora sindikat storiti vse, da bi ljudem, ki neposredno vplivajo na varnost železniškega prometa, ustvarili nujne življenjske in delovne razmere.
Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine
Hitrejše
»zdravljenje«
zdravstva
Čeprav je v zdravstvenih dejavnostih vse bolj navzoča zavest o nujnem vlaganju naporov za nadaljnje samoupravno organiziranje na temeljih določil zakona ozdruženem deli^pa razvoj samoupravnih odnosov v zdravstvu še zmeraj zaostaja za razvojem v materialni proizvodnji. To pa seveda povzroča neskladen razvoj zdravstva v primerjavi z naraščajočimi potrebami delovnih ljudi in občanov.
To so ocenili na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine in to podkrepili s podatkom, da 66 % delovnih organizacij v zdravstvu nima temeljnih organizacij oziroma da jih več kot 80 % z nikomer ne združuje dela in sredstev.
To pa povzroča kopičenje drage opreme, znatne izgube in iskanje zdravstvenega varstva v drugih republikah ali tujini. Delovni ljudje pa še zmeraj premalo vplivajo na kakovost zdravstvenih storitev.
V uvodu je Božidar Žan, član predsedstva, med drugim poudaril, da zdravstvo še zmeraj ni dohodkovno povezano z združenim delom, organizacijako in funkcionalno je oddaljeno od uporabnikov in njihovega vpliva, premalo je samoupravno povezano in usposobljeno za učinkovito in kakovostno dajanje pomoči.
Ugotovitve so ponazorili z naslednjimi primeri: na območju dobojske samoupravne interesne skupnosti so razen regionalnega medicinskega centra vse druge zdravstvene organizacije samostojne in nepovezane.
Na območju Banjaluke ni koordinacije in samoupravno organiziranih oblik dela med regionalnim medicinskim centrom in podobnimi centri v Bosanski Gradiški, Prijedoru in Jajcu. Medicinski center v Brčkem, ki je sicer organiziran, ne sodeluje z drugimi centri, niti ni povezan s centrom v Tuzli.
V Zenici dobro organiziran center deluje samo v mestu. Podobno je na območju mostarske skupnosti. Sarajevska samoupravna interesna skupnost ima najmočnejše zdravstvene zmogljivosti, vendar tudi tam zdravstvene organizacije še zmeraj niso dobro samoupravno povezane.
Dosedanji začetni uspehi, ki so bili doseženi pri samoupravni preobrazbi zdravstva, so pomemben temelj za nadaljnjo preobrazbo ter samoupravno interesno organiziranje tega področja, ki je posebnega družbenega pomena, so ocenili na seji. Akcijo pa je treba usmeriti na uveljavljanje takšnega samoupravnega položaja zdravstva, ki bo v funkciji krepitve samoupravnega položaja delovnega človeka v združenem delu. M. B
V 25 letih je Gospodarsko razstavišče doseglo veliko, a še ne vsega
Povezovanje z gospodarstvom je nujnost nadaljnjega razvoja
Damjan Križnik
»Razstavišče ne sme in ne more biti le neke vrste organizacija, ki bi imela za cilj zgolj prodati čimveč kvadratnih metrov svojih površin, pač pa mora biti nekakšen specialist, ki bi bil ob vsakem času pripravljen svetovati, kaj in kako pokazati.« Tako je v pogovoru za DE ob srebrni obletnici Gospodarskega razstavišča v Ljubljani posebej poudaril njegov generalni direktor Florjan Regovec in s tem nakazal tudi del smeri bodočega razvoja te delovne organizacije, ki je v dosedanjih 25 letih organizirala 216 specializiranih razstav in sejmov, na katerih je sodelovalo 42.000 razstavljalceviz 56 držav.
Z 18.000 kvadratnimi metri razstavnega prostora pa Gospodarsko razstavišče še zdaleč ni tako velik sejem, da bi njegovi delavci lahko uresničili vse zamisli, ki so se jim porodile in prav zaradi pomanjkanja prostora so se doslej že morali odreči nekaterim obetavnim idejam. No, letos pomladi (predvidoma v aprilu), ko bodo »spustili v obratovanje« halo B s 4.000 kvadrat-
Spomladi bo v novi hali B na voljo novih 4000 kvadratnih metrov razstavnega prostora
nimi metri površine, bodo del te prostorske stiske vendarle rešili. Kako pa bodo uresničili načrt, da bi imeli v naslednjih letih pod streho 30.000 kvadratnih metrov, kar bi po njihovem mnenju zadostovalo za tako imenovane specializirane sejme, za katere so se (pravilno) odločili ob ustano-
vitvi GR 20. marca 1954? Hala B jih bo namreč veljala 14 milijard dinarjev in je ob njihovi čedalje manjši akumulativnosti že dodobra načela njihovo blagajno.
»Še pred desetletjem smo akumulirali letno po 10 milijonov dinarjev in smo bili tako z
lastnimi sredstvi sposobni v štirih letih zgraditi takšno halo, kakršna bo hala B,« s kančkom grenkobe ugotavlja komercialni direktor GR in dodaja, da so glavni vzrok temu povečane dajatve.
»Razstaviščedandanašnji nikjer ni tako veliko in močno, da bi se samo lahko gradilo naprej. Zato se je nujno tesneje povezati z gospodarstvom,« naprej razvija uvodoma zapisano misel generalni direktor GR Regovec. »Za nekatere sejme že imamo odbore, ki so sestavljeni iz uglednih razstavljalcev. Prizadevali pa si bomo, da bi imeli vsi razstavljala svoje delegate v bodoči skupščini GR, ta pa bi imela tudi svoj izvršni odbor. Bil bi naj nekakšen vrh te piramide, ki bi združeval vse sejme, njegovi člani pa bi naj bili tudi vidni predstavniki gospodarstva. Vsi skupaj pa bomo z združevanjem dela in sredstev zagotovo prispevali pomemben delež k še hitrejšemu razvoju gospodarskih dejavnosti in delovanja GR.«
Nekaj podatkov iz zgodovine Gospodarskega razstavišča
v
Zaradi ugodne zemljepisne lege in stičišča pomembnih tradicionalnih poti je postala Ljubljana sejemsko mesto že 1479. leta, ko je dobila »posebne pravice in privilegije« za zaščito kupcev in razstavljalcev, ki so tod lahko svobodno trgovali. Od 1811. leta je postala znana po obrtniških sejmih in »Sejmu ilirskih vin«. Če so bile te prireditve občasnega značaja, je razvoj obrti, kmetijstva, lesnega gospodarstva, s
postavitvijo železniške proge od Dunaja do Trsta pa tudi zaradi boljših zvez, nastajajoča industrijska proizvodnja začela terjati stalno sejemsko tržišče. Pred 58 leti
(januarja 192 1) so ustanovili »Ljubljanski velesejem«, ki ježe septembra sprejel prve obiskovalce »mednarodnega vzorčnega sejma«, prvega te vrste na Balkanu. »Ljubljanski velesejem« je bil tudi med ustanovitelji mednarodne unije sejmov (UFI).
Med drugo svetovno vojno je bilo sejmišče razdejano, vendar je oživljajoče se gospodarstvo spet pokazalo potrebe po razstavljanju svojih izdelkov. Od 1955. leta so pripravili več razstav, 20. marca 1954 pa so ustanovili Gospodarsko razstavišče.
Na GR je bilo v teh 25 letih 216 specializiranih sejmov in razstav — »Sodobna elektronika« in »Vinski sejem« sta svetovno znana, ali poprečno 8,6 na leto.
Kako v naslednjih letih zoper gospodarske težave
Zdravilo — višja produktivnost
Nande Žužek
V času, ko preverjamo v zadnjem srednjeročnem obdobju prehojeno pot in se na vseh ravneh hkrati začenjajo razprave o razvojni usmeritvi v naslednjem srednjeročnem planskem obdobju, nastajajo nekatere dileme, ki jih bo treba razrešiti, še preden bomo začrtali našo prihodnjo razvojno pot.
Vse kaže, da bomo v srednjeročno plansko obdobje 1981—1985 prenesli nekatere težave, ki so se nakopičile v zadnjih petih letih, a še zlasti v zadnjem letu ali dveh, ko je energetska in surovinska stiska poslabšala svetovna gospodarska gibanja in še zlasti oslabila položaj dežel v razvoju.
Dražja nafta, višji izdatki za uvoz hrane in škoda, ki jo je povzročil potres v Črni gori, so povečali plačilno bilančni pri-manjkljaj tudi v Jugoslaviji. Od prvotno predvidenih 1,1 milijarde dolarjev je ta primanjkljaj narastel sprva na 2 milijardi, a nato na prek 2,5 milijarde dolarjev. Resolucija za leto 1980 mora s tako občutnim poslabšanjem naše plačilne bilance računati in nobenega dvoma ni, da bo lo breme, ki ga bodo morale konec koncev prevzeti republike, terjalo dodatne omejitve uvoza v prihodnjem letu. Zavedati se je namreč treba, da bo pokrivanje primanjkljaja plačilne bilance terjalo najemanje
ustreznih kreditov ter da bo potemtakem še povečalo že tako visoko stopnjo zadolženosti Jugoslavije.
To breme je poleg visoke stopnje inflacije (ki letos sega pri nas precej nad 20 %) v dosedanjih razpravah o razvojni usmeritvi v srednjeročnem obdobju 1981—1985 zbudilo polemike, za katere je najbolj živo netivo dvom, ali bo Jugoslavija še lahko nadaljevala dosedanjo visoko . stopnjo rasti. Ti dvomi se razraščajo ob dejstvu, da se v letu 1981 obetajo nadaljnje podražitve nafte (predvidoma za nadaljnjih 25 %), ki utegnejo ob hkratnem naraščanju cen surovin in industrijske opreme še povečati plačilnobilančni primanjkljaj.
Perspektive niso prav nič rožnate, če upoštevamo, da se ob omenjenih nespodbudnih tržnih spremembah in splošnih gospodarskih težavah kritično zmanjšuje izvoz, obenem pa nazaduje produktivnost jn se poslabšuje konkurenčna sposobnost našega gospodarstva. Pregreta konjunktura na domačem trgu, ki jo razpihuje inflacija, odvrača proizvajalce od prodaje na zunanjih trgih, tem bolj, ker je izvoz čedalje zahtevnejši in manj donosen, medtem ko je na domačem trgu mogoče prodati tako rekoč vse, ne glede na kakovost in za ceno,
ki praviloma presega v izvozu dosegljiv iztržek.
V tem ko se pogoji pri nastopanju na tujih trgih poslabšujejo, se v državi porajata dve, čedalje otipi ji vejši gledišči glede usmeritve našega nadaljnjega razvoja. Prvo krivi za sedanje težave predvsem neustrezno strukturo industrijske proizvodnje in se zavzema za čim obširnejše nadomeščanje uvoza z domačo proizvodnjo. Posledice, nizke produktivnosti in nezadržno rastočih cen puščajo zagovorniki tega gledišča ob strani. Največ pristašev takšne razvojne usmeritve je kajpada v surovinsko bogatejših republikah in pokrajinah, medtem ko industrijsko razvitejše republike, med njimi tudi Slovenija, odklanjajo substitucijo za vsako ceno in se zavzemajo za pospeševanje izvoza ter v zvezi s tem za čimvečjo uvozno odprtost.
Povsem jasno je, da administrativno urejanje ekonomskih odnosov s tujino, do katerega je prišlo po lanskem in letošnjem akutnem poslabšanju plačil ne bilance, nasprotuje težnjam industrijsko razvitejših republik. Tem bolj, ker z omejevanjem uvoza surovin in zlasti opreme zavira tehnološki napredek, obenem pa — tak je namreč žal učinek dosedanjih omejitvenih ukrepov — nespodbudno vpliva na izvoz.
Ob razpravah, ki kažejo, da nazaduje naš izvoz nasploh in v dežele v razvoju posebej, ne moremo mimo ugotovitve, da bi se morali zlasti za nastop v tretjem svetu, v drugih neuvrščenih de-žalah, bolje organizirati, jim ponuditi našo tehnologijo in v sodelovanju s tamkajšnjimi podjetji zgraditi tovarne, potem pa trgovanje z njimi tako preusmeriti, da bomo pospeševali kooperacijo in od njih kupovali polizdelke ter končne izdelke namesto zgolj surovin. Višja raven ekonomskih odnosov z deželami v razvoju bi nedvomno ustrezala tudi slovenskemu gospodarstvu, ki se zdaj v že tako izredno skromni zunanjetrgovinski menjavi s temi deželami omejuje pretežno na trgovanje s potrošnim blagom in surovinami.
In če se ob koncu povrnemo k razvojnim dilemam, ki nastajajo ob razpravah o temeljih plana za srednjeročno obdobje od 1981 —1985, velja ponoviti ugotovitev, da vzrokov za sedanje težave (doma in še zlasti v izvozu) ne kaže iskati predvsem v zdaj tolikanj priljubljenih očitkih na rovaš strukturno neustrezne predelovalne industrije, temveč bolj v nizki in še nazadujoči produktivnosti. Tudi ob uvoz se ne kaže spotikati, kolikor ta pripomore k ustreznejši izvozni in investicijski usmerjenosti našega gospodarstva.

GOSPODARSKI KOMENTAR
»Priljubljeni« in »odrinjeni«
Vinko Blatnik
Novinarski komentarji, resolucije družbenopolitičnih organizacij in skupščinske razprave že več let opozarjajo na pojave zapiranja enotnega jugoslovanskega trga in s tem na kršenje ustave in zakona o združenem delu. V praksi pa inšpekcijske službe in sodišča nimajo v rokah konkretnih prijav takšnega ravnanja. Povsod, kjer je mogoče slutiti zapiranje tržišča, favoriziranje ene in diskriminacijo druge organizacije združenega dela, so namreč razlog za takšno ravnanje ekonomske težave »favoriziranih«, pri čemer odločitve o dajanju prednosti svoji delovni organizaciji sprejemajo, odobravajo in uzakonjajo vse družbenopolitične organizacije in ustanove ekonomsko prizadetega okolja, ne pa delavci OZD, za katere gre.
Zvezni tržni inšpektorji posvečajo posebno pozornost vprašanju, kako uveljavljamo enotnost jugoslovanskega trga. Rezultat tega prizadevanja pa je pičel — le 17 prijav proti organizacijam združenega deta, ki so kršile predpise o enotnosti trga. Če bi torej delovanje enotnosti jugoslovanskega trga sodili le po številu prijav, bi se zdelo, da je vse v najlepšem redu. Po številu sprejetih prijav — ki jih je samo šest — bi dobili skoraj idealno sliko. Vendar pa naša javnost majhno število prijav in samo eno obsodbo povezuje z nesposobnostjo odgovornih ljudi in organov, da bi odkrili vse kršitve enotnega jugoslovanskega trga. Pomanjkanje dokaznega gradiva dokazuje tudi to, da si v razmere upa poseči le malokdo zunaj zveznih organov. Močno je razširjeno mnenje, da je za zagotovitev delovanja enotnosti jugoslovanskega trga vedno odgovoren
»nekdo drug«, predvsem zvezni organi. V bistvu pa so prav občinska vodstva odgovorna za razmere na svojem območju. Poravnavanje izgub v nekaterih delovnih organizacijah rešujejo z različnimi sredstvi in metoda-mi, pogosto pa tako, da jim na domačem trgu ustvarijo ugodnejše razmere z odstranitvijo konkurence, z zagotovitvijo dela po ugodnejših cenah in podobno. Takšni ukrepi so za delovne organizacije iste panoge iz drugih krajev države ovira, toda —tako mislijo nekateri —o tem naj razmišljajo njihova občinska vodstva. Organi kontrole ob takšnih pojavih navadno mižijo na obe očesi, če pa reagirajo, so naglo utišani z intervencijami in razlagami, da gre za »stotine družin«...
Zanimivo je, da pravosodni organi različno ocenjujejo omenjene kršitve. V nekaterih primerih kaznujejo krivce strožje, v drugih blažje, ponekod pa jih sploh ne kaznujejo. Zaradi ne povsem jasno opredeljenega pojma enotnosti jugoslovanskega trga so se pojavile tudi različne razlage, v katerih primerih vse gre za kršitev. Kljub temu, da število prijav takšnih kršitev ni veliko, pa ne smemo podcenjevati družbene nevarnosti teh pojavov, ker se le-ta ne ocenjuje po številu prijav, marveč po družbeni škodi, ki nastaja zaradi kršenja ustave in zakona o združenem delu.
Ena od naših osnovnih gospodarskih zahtev —enotno jugoslovansko tržišče — torej očitno ni uresničena. Dejstvo, daje tudi zvezna skupščina razpravljala o tej problematiki, pa je najboljši dokaz, da gre za eno najpomembnejših vprašanj naše ekonomske politike.
'BMG\
su/d kmetijstva, industrije m trgovine o sol. <; maribor »■>port	'import

s svojimf delovnimi organizacijami:
Agrokombinat Maribor
Agrokombinat Lenart
Kmetijski kombinat Slov. Bistrica
KZ »Zadružnik« Maribor
KZ Intes Maribor
PK Čakovežki mlinovi Čakovec
Tovarna olja Fram
Tališ Maribor
Vinag Maribor
Tovarna mesnih izdelkbv Košaki Maribor Oskrbni center Maribor Verna Maribor	>
Ferromoto Maribor in Ojstrica Dravograd
Velika sreča rudarjeve vdove
Čopič čitljivejši od črke
Družina Kozole s Stolovnika 10 ima strogo določene in odmerjene naloge na svoji mali kmetiji in družini. Vsak točno ve, kaj mora postoriti, kaj narediti, da ne bi vse padlo na ramena materi ali Marjani. Stanka ima dodatno skrb za svojo veliko družino mačk in — račk.
Janez Sever
Mnogi vemo, da so sanje edino bogastvo siromakovo. V to je bila 20 let prepričana tudi MARDA KOZOLE, po domače MARICA s Stolovnika 10 pri Brestanici. Tam, na hribu nad elektrarno, na majhni kmetiji je bila rojena, tam je odrasla, tja pripeljala moža. Rudarja iz Senovega, svojo ljubezen, ponos in steber. Od tam je v petih letih štirikrat šla za krsto svojcev. V eni je bil tudi njen Ferdinand. Odšel je malo predtem, ko bi mu naj darovala drugega otroka.
Otrod kot opora in ponos
»Danes je že lažje govoriti o tistih letih. Z moževo smrtjo se je vse zrušilo na moja ramena. Ostala sem s sedemletno Marjano in v sebi nosila Stanko. Ob moževi krsti sem rekla, da bom vztrajala tako, kot sva vztrajala tudi midva z možem. Zato v hiši in mojem srcu ni bito prostora več za drugega moškega, čeprav sem vedela, kaj to pomeni. Kmetija je majhna, komaj smo živeli od rok do ust. K sreči sem dobila štirideset tisočakov po možu in za otroke doklade...«
Danes, po devetih letih Marica s ponosom govori o tem času, ko je s svojimi rokami spravljala h kruhu starejšo, jo izšolala, danes je Marjana že drugo leto zaposlena v sevniški Jutranjki,in vsak dan spravjjala v šolo mlajšo, Stanko. Življenje je ubiralo svoja pota, Marica pa je bdela nad tem, da bi svojima otrokoma dala takšen kos kruha, kot sta o njem sanjarila nekoč z možem.
Nuška Kukovičič, učiteljica osnovne šole v Brestanici, ki je učencem odkrila nov svet. Svet barv in sreče, ki trenutno najbolj odseva iz iskrivih oči njene učenke, zdaj nagrajenke, Stanke Kozole.
»V tej rebri se čas počasi pretaka. Nekaj let je bilo že tako, da sčm mislila, kako ne bom zmogla. Smrt za smrtjo, in potem še nesreča starejše hčere. V trgu jo je zbil avtomobil. Pa smo se spet izlizale. Otroci so mi v veliko oporo in ponos. To pa je tisto, za kar se je splačalo potrpeti, samo-zatajevati, žrtvovati in z zadnjimi močmi vstajati,« pripoveduje 46-letna Marica, medtem ko pripravlja kosilo za hčeri. Stanka mora priti iz šole, uro za njo Marjana z dela. V hlevu mukajo tri krave, na dvorišču se pasejo kokoši in Stankine race. Za hrano si sami pridelajo, s prodajo mleka
pride k hiši kakšen dinar, ki ga dodajo pokojnini po očetu in zdaj k Marjanini plači.
»Potem ste nenadoma prišli vi, novinarji. Iz Beograda pa telegram s čestitko, da je naša Stanka zmagala v svoji skupini na natečaju komisije Unesco za razstavo ob šestem vrhu neuvrščenih v Havani. Jaz sem že pozabila, da mi je Stanka nekaj res govorila o tem, kako je tovarišica pri risanju izbrala njeno sliko za neki natečaj. Kaj pa jaz vem, kaj je to natečaj in kje Havana. Zdaj vem, da je na Kubi. Moja najdaljša pot sega najpogosteje do Krškega, mogoče do Ljubljane...«
Takšna priznanja utrjujejo našo pot
Pred dvema letoma se je v osnovni šoji Adama Bohoriča v Brestanici zaposlila NUŠKA KUKOVIČIČ, mlada profesorica francoščine in umetnostne zgodovine. Takoj po prihodu na šolo je začela organizirati likovne krožke. V enega izmed njih se je vključila tudi Stanka Kozole.
»Ravnatelj šole in kolegi so mi nudili svo pomoč, tako da smo
že prvo leto poželi nekaj uspehov. Potem smo se ojunačili in začeli dela otrok pošiljati na razne natečaje. Lani sem v Delu naletela na notico o natečaju Unesca v zvezi z neuvrščenimi v Havani, prebrala vsebino in smo začeli risati. Ob koncu sem presenečena ugotovila, da smo bili kar dobri in se odločila, da bom na natečaj poslala dvoje del, Stankino in pa risbo njene sošolke Majde Košir. Ker nisem vedela točnega naslova, sem sliki lepo zapakirala in poslala kar Unescu. Potem je bilo več mesecev vse tiho, dokler nisem v časopisu prebrala, da je Stanka do-
Stanka Kozole, mala umetnica -velike matere in učiteljice.
bila za svojo sliko, »Kako vidim svojo domovino«, na njej je upodobila kolo otrok pred šolo ob praznovanju Dneva mladosti, prvo nagrado. Bila sem tako srečna, da sem mislila, kako me bo konec. Takšno priznanje.utrjuje prepričanje, da si na pravi poti, kajti estetska merila, predvsem pa kriteriji za ocenjevanje otroških risb so kaj relativni,« nam je ob obisku v šoli navdušeno pripovedovala skromna pedagoginja NUŠKA KUKOVIČIČ.
O mali Stanki je nenadoma izvedela vsa Brestanica, vsa Slovenija, Jugoslavija in svet. Novinarji so si kar podajali kljuko v Stolovniku 10. Pisali so reportaže, naslove in fotografije čez vso časopisno stran. Življenje pa teče svojo pot. Spet po istem kolovozu in tempu. Toda z razliko. Mala Stanka je srečna, da hodi letos v novo šolo, Nuška je srečna, da je odprla otrokom nov svet in potisnila te malčke z obrobja Kozjanskega v svet, Marjana je odeta v novo vlogo, prevzela je del skrbi za Stanko, Marica pa najsrečnejša, ker je dokazala, da je zmogla. Da je uspela. Danes ali včeraj so vse tri šle v Krško. Prihranile so denar za TV sprejemnik, ki so ga medtem, ko so one zbirale denar, podražili za 30 odstotkov, zato je sledil družinski posvet, kako in kaj. Mala Stanka je dobila za novo leto smuči, Marica srečno voščilo, Marjana pa si je sama kupila darilo. Na tihem upajo, da bo iz Havane prispela še nagrada, potem bi najlepše zaključile to, po tolikih letih pričakovano in željeno srečno leto.
»Snežno veselje« brez snega
Koledarji so čudna reč. Tisti, ki imajo dostop do »virov«, sf jih delijo in poklanjajo med sabo, otroci se pa hočeš nočeš srečajo s koledarjem takrat, ko smo jim (v šolah, vrtcih in domačem okolju) vtepli v glavo, da se je začela koledarska zima.
Vse to v zvezi s koledarjem bi malčki morda še uspešno prežvečiti, če se ne bi v zvezi s pojmom »zima« v učno vzgojnem in vzgojno varstvenem procesu srečevali še s številnimi drugimi čudnimi besedami, kot so na primer sneg, snežinka, sanke, smuči, zimsko veselje...
Na svoj način je zanimivo, da so otroci v vrtcih in šolah priča-
kali zimo docela mirno, le vzgojitelji so iz (verjetno koledarskih) razlogov docela pobesneli. Kar naenkrat zahtevajo strahovito slikanje, risanje, izrezovanje, modeliranje... (saj teh glagolov jc še kar precej) značilnih za upodabljanje zimskih radosti. Nekaj težav okoli tega prav gotovo je. Mala Alenčica jih je znala upodobiti na prav svojevrsten in originalen način, ko je prišla domov iz vrtca in se iz hude stiske zvila v očetovo naročje: »Očka, veš, kako sem bila kre-gana v vrtcu, ker sem vprašala tovarišico, kakšna je snežinka!«
In kaj je lahko naredil oče ob solzi, ki je spolzela po Alenki-
nem licu? Saj vsi vemo, da nič! Navsezadnje se take solzice ne ozirajo na koledarje in niso ne zimske ne poletne, temveč so preprosto drobcen izraz upora in ugovora na..vse tisto, kar mi počenjamo z otroki pod široko ra- ' zvitimi zastavami višjega standarda.
Saj je docela vseeno, če sneg je ali ga ni in če Alenčica ve, kakšna je snežinka ali ne! Predvsem je pomembno, da je zdaj nastopilo obdobje »zimskega veselja« (seveda za otroke!), ki ga moramo po najboljših priporočilih in sposobnostih managerskega pristopa do stvari izkoristiti do
konca. Saj navsezadnje za organizatorje sploh ni pomembno, če sneg je ali ga ni. Pomembno je dogajanje... In organiziran pristop k stvari...
Ko smo bili z našo fotorepor-tersko kamero na lovu za snežnim veseljem, smo nehote ujeli v objektiv nekaj prisrčnih malčkov, ki so se s sankami spustili po strmini in se jim je naposled še najbolje zdelo, da so se prevrnili in od srca nasmejali. Morda je med temi nasmejanimi malčki tudi »Mihec iz sosednjega bloka«. Alenčica, ki ni vedela, kakšna je snežinka, prav gotovo ni...
Po prvem jugoslovanskem posvetovanju o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu v naši republiki
Naj nihče v Sloveniji ne živi samo od »kruha«
Marijan Lipovšek
Prav gotovo je spodbudno, da je v zadnjem času vendarle zaznati vse več prizadevanj, da bi poživili in okrepili skrb za kulturno življenje delavcev, ki prihajajo k nam iz drugih republik in pokrajin, pri čemer prednjačijo nekatere organizacije združenega dela in občinske zveze kulturnih organizacij. Tako ponekod že načrtujejo posebne kulturne akcije, ustanavljajo nove kulturne skupine, pripravljajo gostovanja skupin iz drugih republik in pokrajin, v knjižnicah povečujejo število knjig v šr-bohrvatskem jeziku oziroma se odločajo za druge akcije. Oživljena je tudi kulturna dejavnost delavcev, ki so prišli na delo v Slovenijo iz drugih republik in pokrajin, pri čemer je le-ta za zdaj najbolj razvita na gledališkem in folklornem področju itd.
Z namenom, da bi ocenili dosedanjo skrb za kulturno življenje delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu v Sloveniji, ter se dogovorili za celovito, organizirano in načrtovano skrb za njihovo kulturno življenje,-posebej pa tudi za uveljavljanje njihove avtentične kulture skozi najrazličnejše oblike delovanja, je pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije s sodelovanjem 'republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Zveze skupnosti kulturno-prosvetnih organizacij Jugoslavije, Zveze kulturnih organizacij Velenje ter občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje v središču Šaleške doline 19. decembra prvo jugoslovansko posvetovanje o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin.
Značilnost: sorazmerno malo razvite kulturne potrebe
Predsednik zveze kulturnih organizacij Slovenije, Jože Humer je v uvodnem referatu še posebej opozoril na pravico delavcev iz drugih republik in pokrajin do kulture. 230. člen ustave socialistične republike Slovenije namreč pravi-.»vsakdo ima pravico do kulturnega ustvarjanja in do uživanja kulturnih vrednot«. Se pravi, da imajo delavci iz drugih republik in pokrajin pod enakimi pogoji in v enaki meri pravico do vseh oblik in vsebin kulturnih vrednot, umetniških stvaritev, umetniških dogodkov in njihovega posredovanja kot Slovenci, nadalje da imajo enako pravico do organiziranja in združevanja zaradi kulturnega del avanja, bodisi skupaj s Slovenci ali samostojno in, ne nazadnje, da imajo pravico do (sebi in svojemu kulturnemu svetu lastnega) kulturno-umet-niškega ustvarjanja in izpovedovanja tako v svojih narod--nostnih krogih kot v slovenski javnosti.
Seveda pa se kažejo, kot je ugotovil Jože Humer, v prizadevanjih za uveljavljanje pravic delavcev iz drugih republik in pokrajin do kulture številne težave, ki onemogočajo, da bi kulturne pravice uživali tako, kot bi želeli oziroma bi bilo zanje dobro. V svojem začasnem delovnem in bivanjskem okolju se delavci iz drugih republik in pokrajin pogosto slabo znajdejo, ostajajo zaprti vase, brez čvrstejših stikov z domačini. V marsikaterem okolju je kulturno življenje nasploh skromno, dostopnost kulturnih vrednot je Ponekod še zmeraj majhna, in-
M 1
S posvetovanja v Velenju
formiranost o kulturnih možnostih pomanjkljiva.
Delavci iz drugih republik in pokrajin, ki prihajajo v Slovenijo na začasno delo neorganizirano, si ponavadi iščejo delo za ves dan skozi ves teden tako, da jim za.kulturno življenje ostaja malo časa, manjka pa tudi interes. Seveda ob tem ni mogoče mimo dejstva, da prihajajo v našo republiko delavci s sorazmerno malo razvitimi kulturnimi potrebami, pa tudi z malo izkušenj v amaterskem kulturnem organiziranju in združevanju. V precejšnji meri pa preprečuje delavcem iz drugih republik in pokrajin udeležbo v kulturni ponudbi okolja, v katerem so, tudi jezikovna pregrada.
Hkrati s pomembnostjo posebnosti kulture, ki ji pripadajo delavci iz drugih republik in pokrajin, pa kaže poudariti tudi važnost stika teh delavcev s slovensko kulturo. Ta naj bi bil, kot rezultat resnično obojestranskih prizadevanj, kar najbolj vsestranski, pristen in bogat, prispeval pa bo k osebnemu bogatenju delavcev iz drugih republik in pokrajin, pa tudi k poglabljanju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi.
Povezovanje: od prvih izkušenj do široke organiziranosti
Udeležencem prvega jugoslo-vainskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin v Sloveniji so organizatorji že z vabilom vred posredovali tudi dokaj podroben pregled zadovoljevanja kulturnih interesov teh delavcev. Ugotovitve so udeleženci posvetovanja dopolnili in obogatili. Tudi Velenjčani, kjer je okrog 4.000 delavcev iz drugih republik in pokrajin, so pripravili svojstven podroben pregled zadovoljevanja kulturnih interesov in potreb teh delavcev. Mariborčani so predstavili prizadevanja za povečanje udeležbe delavcev iz drugih republik in pokrajin v kulturnem življenju. Predstavnik ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice je na posvetovanju opozoril na pomen organizirane ponudbe knjig v jezikih narodov in narodnosti, od koder so delavci. Cienter za umetnost in kulturo delavske univerze Djuro Salaj iz Beograda pa je predstavil dejavnost pri organiziranju kulturno izobraževalnega programa za pripadnike albanske narodnosti v Beogradu.
Udeleženci posvetovanja, delegati zvez kulturno prosvetnih organizacij inzveze sindikatoviz
drugih republik in pokrajin (žal vsi vabljeni v Velenje niso prišli), so soglasno poudarili pomembnost prvega jugoslovanskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin v Sloveniji. Velenjsko posvetovanje, so nekajkrat naglasili, ne bi smelo postati in ostati edino, saj bi mo-
kinematografskih predstav v kulturnem življenju delavcev.
Vsi se zavedajo pomembnosti prizadevanj za bolj razgibano in vsestransko kulturno življenje delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu pri nas.
Zdaj se bo treba odločiti za pota in oblike, da bi to kulturno življenje še bolj oživili in ga obogatili. Več napotkov so udeleženci prvega jugoslovanskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu v Sloveniji, zapisali že v zaključke posvetovanja.
Poziv: Zavedajte se svojih pravic do kulturnega življenja
Delavcem so priporočili, da se v prihodnje bolj zavedajo svojih samoupravljalskih pravic tudi v zvezi z vprašanji kulture in kulturnega življenja na vseh ravneh, kot tudi. za svoje osebne kulturne interese.
Nadalje so jim priporočili, da
jam sredin, od koder prihajajo. Več bo teh enotnih interesov, laže jih bo upoštevati. Delavci iz drugih republik in pokrajin naj bi si nadalje prizadevali, da bi spoznali jezik okolja, v katerem živijo, ter ga tudi uporabljali. Pri tem bi jim morale biti v pomoč tako organizacije združenega dela kot osnovne organizacije sindikata. Na ta način bodo delavci ohranjevali in razvijali svoj svojstven kulturni interes, spoznavali pa tudi kulturo naroda, v čigar sredini žive. Laže se bodo vključevali v novo okolje, ne nazadnje pa bodo postali resničen most med kulturo in pripadniki narodov in narodnosti Jugoslavije.
Na velenjskem posvetovanju so izoblikovali več priporočil in nalog tudi za kulturna društva, klube in skupine iz krajev, kjer so na delu delavci iz drugih republik in pokrajin. Republiške skupnosti zveze kulturnih organizacij in republiški sveti zveze sindikatov naj bi stalno opozarjali članstvo na naloge v zvezi s kulturnim-življenjem delavceviz
V Sloveniji je na delu iz drugih republik in pokra jin okrog J (K) tisoč delavcev, večina jih je zaposlena v gradbeništvu in industriji, sicer pa delajo v glavnem v večjih industrijskih središčih pri nas — v Ljubljani, na Ravnah na Koroškem, Jesenicah, v Trbovljah, Velenju, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Kranju in v Novi Gorici.
Velika večina jih je nekvalificiranih in opravljajo najbolj enostavna dela. Zaradi nizke izobrazbene ravni in drugačnega socialnega okolja se delavci iz drugih repu-
blik in pokrajin, ki so na delu v Sloveniji, bolj težko vživljajo v novo okolje, v nove razmere, kar med drugim kaže tudi njihovo majhno zanimanje za kulturno življenje oziroma kulturno dejavnost nasploh. Res pa je, da smo se za spreminjanje teh razmer doslej premalo zavzemali tudi v Sloveniji, zlasti še v organizaci jah združenega dela, ki zaposlujejo delavce, čeprav resda ob tem zagotovo ni mogoče mimo dejstva, da so tovrstne pobude manjkale tudi iz okolja, odkoder so delavci, se pravi iz drugih republik in pokrajin oziroma iz občin.
rala biti tovrstna srečanja, zagotovo s še večjo udeležbo kot je bila na,velenjskem, pogostejša. Ob tem so razpravljale! opozorili na izjemen pomen prizadevanj za izobraževanje delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu v Sloveniji, saj bodo tako hotenja za bogatejše kulturno življenje uspešnejša. Kulturne aktivnosti pa bo treba vključevati v načrte razvoja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki jih prav zdaj pripravljamo za prihodnje srednjeročno obdobje. Ne gre pa prezreti tudi pomembne vloge delavskih univerz pri izobraževanju delavcev, prav tako pa tudi knjig, televizijskih oddaj in
se združujejo v skupine in klube ter ustanavljajo društva, v okviru katerih bodo zadovoljevali potrebe po kulturnih dobrinah, istočasno pa naj — skladno s prilikami in možnostmi — z vključevanjem v dejavnost skupin, klubov in društev v krajih, kjer delajo, spoznavajo kulturo in kulturne običaje ter bogastvo naroda, v čigar sredini živijo in delajo. Istočasno bi na ta način kar najbolj neposredno spodbujali tudi interes za kulturo svojega naroda oziroma narodnosti. Delavci naj bi v prihodnje skupno oblikovali in izražali svoje interese za kulturna dogajanja in druge kulturne vrednote kulturnim in drugim organizaci-
drugih republik in pokrajin, usklajevale in povezovale naj bi tovrstne napore ter načrtovale prireditve za delavce. V letu 1980 naj bi pripravili prve večje tovrstne prireditve, namenjene delavcem iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu v Sloveniji. V odbore in delovna telesa osnovnih organizacij sindikata, ki skrbijo za kulturno življenje delavcev, naj bi poslej vključevali tudi delavce iz drugih republik in pokrajin. Osnovne organizacije sindikata in delavske univerze naj bi skrbele za učenje jezika naroda, kjer žive delavci iz drugih republik in pokrajin. Dobrodošlo bo tesnejše sodelovanje organizacij združenega
dela, posebej še kar zadeva posredovanje izkušenj pri uresničevanju kulturne politike v posameznih sredinah. Na posvetovanju so opozorili, med drugim, tudi na nekatere konkretne naloge kulturnih institucij, knjižnic, knjigarn, kinematografov, radia in televizije, muzejev in galerij, gledališč ter organizatorjev kulturnih prireditev.
Čez leto dni se bomo vprašali, kaj je kdo storil
Stališča prvega jugoslovanskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu v Sloveniji, bodo posredovali vsem zvezam kulturno prosvetnih organizacij ter socialističnim zvezam v republikah in pokrajinah, prav tako pa tudi svetom zveze sindikatov ter samoupravnim interesnim skupnostim kulture in izobraževanja. Brez odlašanja naj bi jih začeli tudi že uresničevati. Čez leto dni pa bodo pregledali, v kolikšni meri so sklepi velenjskega posvetovanja o kulturnem življenju delavcev iz drugih republik in pokrajin tudi že uresničeni. Pričakovati je mogoče, da bo takrat ugotovljen nov napredek v teh prizadevanjih. Zagotovo si to vsi želimo, še posebej pa udeleženci velenjskega posvetovanja.
In še to: na večer pred posvetovanjem je bil v velenjskem domu kulture »Kulturni večer«, na katerem so sodelovali mladi literati — gojenci doma RŠC Velenje, udeleženci L srečanja literatov iz drugih republik, učenci glasbene šole Franjo Korun — Koželjski Velenje ter člani folklornih skupin »Bratstvo« z Raven na Koroškem in Šaleške folklorne skupine Velenje. V zanimivem sporedu so prikazali del kulturne ustvarjalnosti delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki so na delu v Sloveniji.
V. konferenca ZKO Slovenije
Še pred iztekom starega leta, 24. decembra, so se v Ljubljani sestali delegati V. konference Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Redna konferenca je imela nalogo, taka kot vsako leto, oceniti uresničevanje delovnega programa v minulem letu in sklepati o predlogu delovnega programa ZK OS za prihodnje leto. Toda osrednja razmišljanja na tej konferenci so veljala srednjeročnem u načrto vanju razvoja kulturnih dejavnosti r ZKOS. Pogovor s predsednikom ZKOS tovarišem Jožetom Humarjem, objavljen v DE po novem letu, bo namenjen tej problematiki.
OBČINSKI IN MEDOBČINSKI SVETI ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE! OSNOVNE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE!
V zbirki Knjižnica SINDIKATI je pravkar izšla knjižica št. 25:
DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABLJANJE V ZVEZI SINDIKATOV SLOVENIJE
V knjižici so objavljena stališča Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o družbenopoii-ticnem usposabljanju v Zvezi sindikatov Slovehnije, ki jih je sprejel na 3. seji 28. 2. 1979, meto-Ojcni napotki za uresničevanje programa ter programi za člane OO Zveze sindikatov in vodje sindikalnih skupin (poverjenikov), za predsednike in člane izvršnih odborov OO ZSS in konferenc osnovnih organizacij ZSS, za večerno politično šolo ter dvomesečni politični tečaj.
Cena 30 din.
Naročila pošljite na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Šport, oddih in rekreacija
29. decembra 1979
stran 14
■ UI1U
Srečanje športnikov občine Lenart v »Črnem lesu«
S samoprispevkom do novih športnih objektov
Andrej Ulaga
Po že ustaljenem običaju so poskrbeli tudi športniki občine Lenart, ki so letos sodelovali na sindikalnih športnih igrah, za prijeten zaključni večer. Zbrali so se v prostorih gostišča »Črni les«, da bi si še enkrat v letošnjem letu podali roke, malce pokramljali in se dogovorili, kako v prihodnje. Svoj sestanek so razumljivo izkoristili tudi za oceno opravljenega dela in, kot sleherno leto, za podelitev priznanj vsem tistim, ki so letos pokazali na športnih terenih največ znanja in srčnosti.
So letošnje igre dosegle svoj namen?
»So..., v marsičem so, vendar nas kljub vsemu čaka še veliko dela. Zastavili smo si to in ono, pa vse, razumljivo, ni šlo pojtačr-tu...«, ugotavlja Jože Barta, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Lenart. »Na
področju množičnosti smo napravili korak naprej, česar smo razumljivo veseli. Ne gre pa nam v račun, da v nekaterih samoupravnih sredinah še vedno niso ničesar storili za rekreacijo delavcev in da brez slabe vesti preprosto iz leta v leto pozabljajo na to področje družbenega standarda...«
So ali se delajo neumne?
Res, ob takih in podobnih primerih, kakršnih je na območju Lenarta in seveda tudi drugih slovenskih občin precej, Se človek sprašuje, se odgovorni ljudje v teh delovnih organizacijah delajo neumne ali gre še za kaj hujšega, denimo, da so neumni? Ni kaj skrivati, marsikje so za rekreacijo že vedno gluhi, zato so delavci brez sleherne možno-
sti za organizirano športno razvedrilo. Vse to se ne navsezadnje očitno odraža tudi v pomanjkanju športnih objektov.
»Tudi na področju Lenarta imamo premalo športnih površin...«, pripoveduje Jože Barta. »Imamo sicer novo telovadnico v Jurovskent dolu in asfaltno igrišče, vendar je vse to, glede na naše potrebe, še vedno premalo. Zato bomo z novim samoprispevkom, ki smo ga izglasovali letos, zgradili še nekaj novih telovadnic. Tako bodo pogoji za delo na te-lesnokulturnem področju precej boljši. Delovne organizacije so namreč v glavnem brez športnih površin, nekatere so si zgradile le igrišče za odbojko. To pa razumljivo ne zadovoljuje naših potreb. Za uspešnejše delo, za večjo množičnost potrebujemo več, precej več...«
Športniki agrokombinata in športnice osnovne šole
Na letošnjih sindikalnih športnih igrah občine Lenart, na katerih je sodelovalo več kot 1100 zaposlenih, so med moškimi poželi daleč največ uspeha športniki Agrokombinata. Več kot za sto točk so pustili za seboj ekipo Zavoda Hrastovec (316) in'Cen-trovoda (311). Slede: 4. Klemos (233), 5. Osnovna.šola Voličina (222), 6. Elektro Lenart (216), 7. KZ Lenart (166), 8. Osnovna šola Lenart (146), 9. Osnovna šola Gradišče (129), 10. Kristal Lenart (104) itd.
V ženski konkurenci pa so se ekipe razvrstile takole:	1.
Osnovna šola Lenart (381 točk), 2. Zavod Hrastovec (316), 3. Osnovna šola Voličina (174), 4. Osnovna šola Gradišče-(153), 5. Osnovna šola Cerkvenjak (115),
6. PIK Lenart (96), 7. Osnovna šola Jurovski dol (75), 8. Zavod Tatre (54), 9. Livarna Lenart (45), 10. Kiister Lenart (38) itd.
Približno v enakem sorazmerju kot v drugih krajih Slovenije se tudi v Lenartu ukvarja s športno dejavnostjo precej več moških kot žensk. Tako se je tekmovanja za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta udeležilo letos v Lenartu kar dvakrat več moških ekip kot ženskih. Kje so za to razlogi? V pomanjkanju interesa? Ne, po vsej verjetnosti nekje drugje, mar ne?
Kljub slabostim vendarle optimisti
Na skupnem snidenju v gostišču »Črni les« organizatorji letošnjih športnih iger in športniki sami niso skrivali omenjenih sla-
bosti. Že med letom so ugotavljali, da marsikaj še ni v redu, da pa vendarle beležijo na področju organizacije športne rekreacije očiten napredek. Število aktivnih udeležencev je iz leta v leto večje, delo postaja vse bolj kontinuirano, zato so tudi rezultati sodelujočih, ki sicer niso bistvenega pomena, iz srečanja v srečanje boljši. Skratka, kljub razmeroma zelo skromnim finančnim možnostim je v Lenartu vse več prijateljev rekreacije in zdravega športnega razvedrila.
Ob tem so v Lenartu poudarili, da si ne morejo predstavljati na-daljnega razvoja na tem področju brez tradicionalnih sindikalnih športnih iger. Te so namreč med delavci postale sila priljubljene in se jim nočejo odpovedati, čeprav imajo mnogi o njih svoje, ne preveč spodbudno mnenje.
Z osemnajstim kolom se je v Mariboru končalo sindikalno nogometno prvenstvo mesta, ki so se ga udeležile ekipe desetih delovnih organizacij. Najvišji naslov je zasluženo osvojila ekipa Metalne pred Elektrokovino in ekipo Tovarne dušika Ruše. Preseneča slaba uvrstitev lanskega prvaka, to je moštva Tovarne avtomobilov Maribor, ki si je to pot priborilo komaj peto mesto. — D. Zagorac
Zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije
Na osnovi analiziranja interesa in izkušenj je komisija republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije za oddih in rekreacijo delavcev ter konferenca sindikata SGP .ko-grad, Dravograd, kot organizator zimskih Š1G v letu 1980, pred dnevi razpisala zimske športne
igre gradbincev Slovenije. Igre bodo potekale na istih terenih kot v preteklem letu in to v okolici Bleda, od 28. februarja do L marca 1980.
Razpis je bil poslan na vse de-lovne organizacije, kakor je bilo to običajno do sedaj. Želimo s
tem opozoriti na ta razpis, da ga v organizaciji zahtevate ter podv-zamete korake v zvezi z njim.
Iz razpisa povzemamo, da ni bistvenih sprememb glede prijav in tekmovanja.
Želimo vam veliko športnih in delovnih uspehov.
Rekreacija, ne manifestacija
Če bi sodili po razpravi na seji predsedstva sveta ZSJ, je manifestativni naravi delavskih športnih iger že odzvonilo! Rečeno je namreč bilo, ob prepričljivih utemeljitvah, da so te igre drage in da vzamejo veliko časa, obenem pa ne ustrezajo temeljnemu cilju, to je množičnemu ukvarjanju delavcev s športom in rekreacijo zato, da bi vzdrževali in obnavljali psihofizično kondicijo. Zato tudi so člani predsedstva izrazili zahtevo, naj bi se tekmovanja v okviru delavskih športnih iger odvijala največ do občinske ravni oziroma naj bi skozi vse leto tekmovali znotraj organizacij združenega dela in v športno aktivnost vključevali kar največje število delavcev. Predvsem takšna usmeritev na množično ukvarjanje s športom in rekreacijo vse leto, pri čemer gre v glavnem za množičnost in ne za rezultate, se odraža tudi v sklepih glede nadaljnje sindikalne aktivnosti na tem področju.
Tako si bo sindikat skupaj z gospodarskimi
zbornicami prizadeval, da bi omejili oziroma ukinili različne tekstiliade, usnjariade in podobno, saj se pri tovrstnih prireditvah še najbolj kažejo določene slabosti: premajhen športno-re-kreativni učinek, manifestativna narava tekmovanj, velika izguba delovnega časa in, kajpak, veliki stroški. S politiko stabilizacije, za katero sezavzemamo, je prav gotovo dosti bolj skladno in koristno množično ukvarjanje delavcev s športom v njihovi TOZD ali občini, saj to — če uporabljajo že obstoječe naprave in objekte — sploh ni drago, je pa zelo učinkovito. Seveda pa tako stališče ne pomeni, da bo sploh onemogočen delavski šport na višjih ravneh tekmovanja. Gre le za to, da se republike in pokrajine glede na zahteve združenega dela dogovorijo, katere izmed delavskih športnih iger bodo organizirane na višji ravni.
I
Zorica Bosnič- Vujadinovič
Sportno-rekreativna tekmovanja kot sestavni in neločljivi del športne dejavnosti delovnih ljudi	(V-)
Cilj še vedno: večja množičnost!
Mgr. Herman Berčič
V preteklem obdobju so se v naši praksi pojavljala različna športno-rekreativna tekmovanja, katerih cilji niso bili vedno povsem v skladu z načeli šport-no-rekreativne dejavnosti. Mislimo predvsem na tista tekmovanja, ki so bila organizirana in tudi izvedena v praksi po vzoru tekmovanj s področja vrhunskega, oziroma selektivnega športa.
Ponekod so organizirali celo maleolimpi ade, kjer je šlo za relativno majhno število udeležencev, največkrat izbrancev v posameznih športnih panogah, kjer je prevladal kriterij, da naj tekmujejo le najboljši.
Zaradi takih omejitev so bili udeleženci predvsem mladi delavci in občani, predstavnic ženskega spola pa je bilo zelo malo.
lako razslojevanje oziroma selekcioniranje ni moglo voditi k množičnosti ali k temu, da bi tekmovali tudi slabši, oziroma najslabši. Zato so največkrat
ostajali izven sistema tekmovanj, mnogi pa so ves potek tekmovanja spremljali s klopi za rezervne igralce.
V nekaterih naših delovnih in bivalnih okoljih so športno-rekreativna tekmovanja, zaradi skromnih pogojev in možnosti ter nizke ravni razvitosti telesne kulture nasploh, postala edina oblika športno-rekreativne dejavnosti delovnih ljudi in občanov. Ponekod je tako še danes, vendar menimo, da bi morali na tako prakso pozabiti. Strinjamo se z mnenji, na osnovi katerih naj bi bila športno-rekreativna tekmovanja lahko tudi začetna oblika dela na področju športne rekreacije, preko katere se delovni ljudje in občani najlažje vključujejo v športno-re-kreativno dejavnost. Zatem pa bi moralo slediti bogatenje programov tudi z drugimi oblikami, kar bi nedvomno prispevalo k večji udeležbi in, kar je še zlasti
pomembno, k redni in stalni rekreacijski vadbi.
Resnici na ljubo pa moramo povedati, da so bila mnoga tekmovanja pod okriljem telesno-kulturnih organizacij, delovnih organizacij in drugih dejavnikov, uspešno organizirana zlasti zato, ker so bila v celoti rekreativno obarvana.
Prav tako beležimo pozitivni vpliv nekaterih tekmovanj v posameznih krajih, kjer so bili zgrajeni pomembni športno-rekrea-'cijski objekti, nastala so nova društva in klubi, hkrati s tem pa se je povečalo tudi število aktivnih udeležencev.
Kakšna športno-rekreativna tekmovanja?
Po vsem tern, kar smo zapisali, se seveda poraja vprašanje, oziroma več vprašanj, kot napri-mer: kakšna naj bodo športno-rekreativna tekmovanja danes,
kako naj bodo organizirana, komu naj bodo namenjena, kakšen naj bo sistem rekreativnih tekmovanj itd.
‘Naj izluščimo le nekatere bistvene prvine športno-rekrea-tivnih tekmovanj, ki naj bi jih po našem mnenju uveljavljali v praksi:
1.	Športno-rekreativna tekmovanja bi morala biti dostopna vsakomur, ne glede na starost, spol, poklic, socialni status, stopnjo osvojenosti posameznih motoričnih izkušenj in druge dejavnike. Doseči bi morali odprtost športno-rekreativnih tekmovanj in vanje vključiti čimveč žena in starejših občanov.
2.	Programe športno-rekreativnih tekmovanj bi morali dopolnjevati in vsebinsko bogatiti z novimi športno-rekreativnimi aktivnostmi, zlasti s takimi, ki prinašajo več sprostitve, smeha, razvedrila in zadovoljstva.
3.	Športno-rekreativna tekmovanja naj bi se odvijala predvsem v bazi, kar pomeni,da naj bi potekala med delovnimi skupinami, oddelki, oziroma obrati v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, v stanovanjskih naseljih, med posameznimi stanovanjskimi enotami, le izjemoma pa naj bi prešla občinske okvire in se odvijala na republiški ravni.
4.	Športno-rekreativna tekmovanja naj bi se odvijala po prilagojenih pravilih, kar bi udeležencem prinašalo več radosti in zadovoljstva.
5.	Tekmovanja naj bi bila cenena, pri čemer mora biti finančna konstrukcija jasna že na svojem začetku, tako da niso možni nikakršni odkloni.
6.	Športno-rekreativna tekmovanja naj bi potekala brez zvezdništva, uniformiranih igralcev, olimpijskega protokola in drugih elementov, ki so zna-
čilni za tekmovanja na področju vrhunskega, oziroma selektivnega športa.
Poleg navedenih prvin pa naj bi športno-rekreativna tekmovanja osveščala delovne ljudi in občane, jih spodbujala k redni in sistematični rekreativni vadbi in prispevala svoj delež k ohranjanju in dvigu psihofizičnih in delovnih sposobnosti, radosti, sreči in zadovoljstvu, ohranjanju in izboljšanju zdravja in nenazadnje tudi k dvigu produktivnosti in obrambnih sposobnosti.
Hkrati s tem pa naj bi prispevala tudi k boljšemu medsebojnemu poznavanju ljudi, boljšim medsebojnim odnosom, razvijanju tovarištva in solidarnosti ter k utrjevanju pripadnosti naše socialistične skupnosti, prav tako pa tudi k večji družbenopolitični osveščenosti delovnih ljudi in občanov. ...
(KONEC)
Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju
(UL)
Narod, ki se bori enako odločno s puško kot s knjigo v roki, ne more biti premagan
Darka Čeh
Kot prve člane tega Slovenskega narodnega gledališča imenuje Izvršni odbor naslednje tovariše in tovarišice:
Anico Čepetovo, Staneta Česnika, Jožeta Galeta, Janeza Jermana, Maria Kristančiča, Marto Pavlinovo, Vladimirja Pavšiča-Mateja Bora, Lojzeta Potokarja, Franceta Presetnika, Smiljana Samca, Vladošo Simčičevo, Rada Simonitija, Emo Starčevo, Bogdano Stritarjevo, Nado Stritarjevo in Jožeta Tirada.«
Vodstvo se je globoko zavedalo svojega poslanstva in je takoj začelo zelo živahno delovati, a čas in okoliščine prav nič niso bile naklonjene njihovemu delu, saj so začeli ustvarjati iz nič in v pogojih, ki so dokaj neprimerni za razvoj take ustanove kot je gledališče. Dvorana in oder, ki so ju dobili ob ustanovitvi, sta bila del neokusnih predstav predvojnih dni, zapuščina diletantskih zabav. Po kotih so se naslanjale razcefrane in razmajane kulise, pod odrom je bil zaboj starih not in neumnih tekstov (Moč uniforme, On in njegova sestra, Stari grehi ipd.) Vsepovsod dovolj šare, a za naše novo gledališče, ki je hotelo dajati gledalcu zares kulturne prireditve, ne samo plitke zabave, je bilo uporabljivega bore malo ali skoraj nič.
* Začetek je bil res težak. Ničesar niso imeli. Ne razsvetljene dvorane, ne odra, bili so brez kulis, lasulj in šmink, vsepovsod so iskali gledališke tekste, ki jih je seveda v partizanih vedno primanjkovalo, a poleg vsega tega je vodstvo še trla skrb, kako uresničiti tako resno zamišljen in obširen repertoar s številčno tako majhnim ansamblom.
Da bi vsaj za silo rešili ta problem, je ravnatelj gledališča, tovariš Kumbatovič že 9. februarja 1944 poslal IO OF Slovenskega naroda dopis s predlogom, da bi imenovali v Slovensko narodno gledališče še:
tovariša Ivana Kuharja, virtuoza na harmoniki in komponista, člana igralske skupine SNG, tovariša Marjana Kozino, dirigenta in komponista, glasbenega referenta KVIII.divizije NOV in POS, nadalje, da bi postali člani gledališča še ing. arch. Branko Simčič, arhitekt (inscenacija in gradnja gledališč) ta čas pri SH VPB, Zvone Sintič, umetniški vodja XV. divizije, režiser in igralec in tovariš Milan Venišnik, bivši član mariborskega gledališča, ta čas politkomisar pri neki brigadi v IV. operativni coni.
Tovariš ravnatelj Kumbatovič je svoj predlog dopolnil takole: »Razen tovariša Ivana Kuharja, ki že dela pri SNG, ostanejo vsi navedeni tovariši pri svojem sedanjem delu in jih bomo zaposlili kvečjemu začasno na kakem gledališkem tečaju kot predavatelje ali pri tej ali oni predstavi kot strokovnjake. Zato prosimo IO OF, da pri svojem imenovanju navede v dopisih na posamezne tovariše, naj ostanejo na svojih dosedanjih službenih mestih in vrše svoje delo kakor doslej, dokler ne dobe drugačnega navodila od Glavnega štaba NOV in PO Slovenije«.
L marca 1944 je Izvršni odbor OF poslal dekrete za tovariše: dr. Marjana Kozino, inž. arh. Branka Simčiča in Milana Venišnika in čeprav so ostali na svojih starih mestih, so z voljo partizanskih borcev pomagali pri delu SNG v teh tako nenavadnih in vsega pomanjkanja polnih okoliščinah.
Prva premiera
Kljub položaju, v katerem ni delovalo še nobeno evropsko gledališče, je nov ansambel s svojim vodstvom že začel pripravljati svojo prvo premiero. To je bilo delo Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi«. In nato, po nekaj kratkih tednih napornega študija — vesela preizkušnja: otovoritvena predstava nove slovenske Tali je. 20. februar 1944: »Naše in zavezniške zastave ob obeh straneh odra, osvobodilne parole po stenah, slovesno razpoloženje. V isti dvorani so dva dni zborovali člani Slovenskega Narodnega Osvobodilnega Sveta, Ta dan igrajo slovenski igralci pred zastopniki naroda, pred svojim parlamentom, pred svojim novim državnim predstavništvom. Jeseni 194.' so igrali naši umetniki pred Zborom odposlancev kot partizani med partizani — danes govore svojo besedo kot svobodni državljani bodoče svobodne in demokratične Slovenije. Takrat je bila prireditev izraz prvega velikega vzpona našega množičnega gibanja, danes je svečana otvoritev SNG že dogodek državnega značaja. L’ kakor so takrat z uprizoritvijo Klopčičeve Matere tolmačili naši igralci vsebino partizanskega boja, tako so danes že lahko navezali svoje delo na pomembno izročilo enega največjih predhodnikov naše NOB, na besedo Ivana Cankarja. Ni naključje, da je naše gledališče izbralo tega velikana za svojo prvo predstavo. Vse naše prosvetno delo teži za tem, da se temelji nove vseljudske slovenske kulture razvijajo organsko na plodnih tleh naše velike kulturne dediščine iz preteklosti v nenehnem sožitju z izkušnjami naše sedanje borbe za svobodo, za nov svet, za enakopravno mesto med narodi tega sveta.«
Pod režijskim vodstvom Mateja Bora je odigral Lojze Potokar vlogo- Kantorja, Bogdana Stritarjeva vlogo Hane, Ema Starčeva vlogo Francke,
Prizor s predstave Kralj na Betajnovi (Črnomelj, leta 1944). Od leve proti desni: Ema Starčeva kot Francka, Vladoša Simčičeva kot Nina, Jože Gale kot Maks in Bogdana Stritarjeva kot Hana.
Vladoša Simčičeva vlogo Nine, Krneč je bil France Presetnik, Maks Jože Gale, župnik Milan Košak, Jože Tiran Bernot, Stane Česnik sodnik, Lužarica Nada Stritar in oskrbnik Gustl Anderluh.
Iz zasedbe je razvidno, da niso igrali samo dramski igralci. Manjše vloge so odigrali pevci in celo gostje, amaterji (Gustel Anderluh). Ni treba še enkrat poudariti zakaj. Iz.istega razloga je Stane Česnik opravil dvojno delo, igral je in bil obenem še šepetalec.
Realistična scena Draga Vidmarja, seveda prilagojena možnostim partizanskega gledališča, je bila dokaj verna kopija Cankarjevih scenskih napotkov. Iz slikovnega gradiva so razvidna majhna okna z zastori, lesena vrata in vratna odprtina, zakrita s temno zaveso, na stenah vise slike, v kotu razpelo. Pohištvo je preprosto, leseni mizi, kmečka klop in stoli in potem še majhna okrogla mizica z oblazinjenimi stoli in preprogi, ki poudarjajo gosposkost Kantorjeve kmečke hiše. Na slikah so vidni tudi stropi.
Vse stenske odprtine, pohištvo in tudi druge rek-vizite je Vidmar postavil v prostor v križajočih se linijah in je s tako postavl jeno sceno podprl razgibanost, nemir in mračno vzdušje dramskega dogajanja. Kulise so izdelali '> partizanskih delavnicah pod vodstvom tovariša Doaerleta. Iz ostankov starih laških barak.
Inspicient je bil Ivan Kuhar.
Žal se je ohranilo zelo malo pisanega gradiva o tej predstavi, tudi režijske knjige ni več. Ostal je predvsem spomin. »V zraku utripa nekaj takšnega kakor slovesen spomin«. Ni bilo samo nekoč tako in najbrž je zelo res, da še vedno »v zraku utripa nekaj takšnega kakor slovesen spomin«, celo danes po tridesetih letih. Tako čuti prvi ravnatelj našega gledališča inž. Kumbatovič in najbrž tudi vsi drugi, ki so bili na odru ali spodaj v dvorani tistega zimskega večera leta 1944 očarani od naše slovenske, Cankarjeve besede.
Dramo so nato odigrali še štirikrat pred prebivalstvom osvobojenega ozemlja in vojaškimi enotami v zaledju.
Pripravljajo tudi umetniške večere in proslave
Komaj dvit tedna po prvi dramski uprizoritvi je SNG že pripravilo nov dveurni program, v katerem je v pesmi in besedi posredovalo naše kulturne velikane iz preteklosti. »Večer slovenskih klasičnih
avtorjev« je bil večer samospevov, ki so jih odpeli Bogdana Stritar, Nada Stritar in Stane Česnik; večer Prešernove, Kosovelove, Murnove, Gregorčičeve, Aškerčeve in Župančičeve poezije, pesmi sta recitirata Jože Tiran in France Presetnik; Jože Gale, France Presetnik in Milan Košak so zbranim pripovedovali odlomke iz Levstikove, Jurčičeve, Tavčarjeve in Cankarjeve proze.
Program so videli v Črnomlju 4. marca in nato še naslednji večer, 5. marca, ponovili pa so ga tudi v Metliki 16. marca 1944.
8. marec. Dan žena. Praznujejo v Črnomlju in drugod.
»Ze dneve poprej je vladalo v Črnomlju svečano pričakovanje gledališke predstave. Mesto je bilo okrašeno s parolami, zastavami in velikimi transparenti, ki so manifestirali borbo slovenskih žena. Popoldne so črnomaljske žene obdarile tamkajšnje vojaštvo in ko se je bližala ura predstave, je bila dvorana že nabito polna.«
SNG je pripravilo za ta večer posebno pester in slavnosten program. Uvod v proslavo so bili politični govori predstavnikov našega ljudstva. »Najprej je Mica Šlander, član Centralnega odbora AFŽ za Jugoslavijo, član Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, spregovorila o zgodovini, namenu in pomenu 8. marca. Poudarila je borbeno enotnost vseh žena Jugoslavije in žena vseh svobodoljubnih narodov sveta, ki se skupno bore za isti cilj.
V imenu vojske je spregovoril načelnik Glavnega štaba polkovnik Dušan Kveder. S toplimi besedami se je zahvalil nahrabrejšim med hrabrimi, slovenskim partizankam. Navedel je več primerov junaštva naših bork. Pri zadnjem napadu naše vojske na sovražno postojanko v Zdenski vasi je bila partizanka tista, ki se je prostovoljno javila, da bo z ročnimi granatami obmetala sovražni bunker. Mnogo jih je, je dejal polkovnik Kveder, ki vodijo naše čete v juriš in s svojo neustrašenostjo vžigajo borbeni ogenj tudi ostalim.«
Veliko spodbudnih besed je povedal tudi Josip Vidmar, predsednik Izvršnega odbora, za njim pa je nastopila še Lidija Šentjurc, član CK KPS. »Tovarišice,« je vzkliknila, »govorim vam kot komunist in kot žena! Kot komunist in kot delegat Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije
vam dajem v imenu Partije vse priznanje za vaše dosedanje delo. Pozivam pa vas, tovarišice, da napravite korak naprej! Ne bodimo samo intendantke naše narodnoosvobodilne vojske, pristopimo čvrsto in odločno h graditvi naše narodne oblasti! Pristopimo k volitvam, volimo in bodimo voljene! To je naša pravica, ki smo si jo priborile s krvjo in žrtvami. Izvršitev te pravice je naša dolžnost!« Vsi zbrani so navdušeno vzklikali Osvobodilni fronti, komunistični partiji, naši partizanski vojski in maršalu Titu. Vse je dihalo isto sapo bratstva in prijateljstva, prenapolnjena dvorana je bila“prostor topline in zanosa. V takem vzdušju se je nato začel program, ki so ga pripravili naši gledališčniki. V prvem delu so se zvrstile pevske in recitacijske točke. Najprej je nastopila Vladoša Simčičeva z Borovo »Jesensko domotožje«, sledil je venček partizanskih in narodnih pesmi, ki so jih zapele sestre Stritar ob spremljavi harmonike Ivana Kuharja, zatem je France Presetnik recitiral pretresljivo Kajuhovo pesem »Kje si mati«, Bogdana Stritarjeva je zapela »Partizansko romanco« Marjana Kozine, Jože Tiran je povedal Cankarjevo »Skodelico kave« in za njim je zapela Nada Stritar Pavči-čevo »Uspavanko«. Za petjem je bila spet na vrsti recitacija. France Presetnik je povedal pesem »Hoste«, priljubljenega partizanskega pesnika Mateja Bora. Ivan Kuhar je zaigral in tercet sester Stritar je ob njegovi spremljavi zapel venček partizanskih in narodnih pesmi, zadnji dve točki pa sta bili pesem Mateja Bora »Na pot« in pesem dr. A. Pesnika »Pojte za menoj«. Recitirala sta Jože Tirar in France Presetnik.
Po odmoru so člani SNG odigrali Klopčičevo enodejanko »Mati«. S to predstavo je Slovensko narodno gledališče sklenilo prireditev ob Dnevu žena.
Leto dni kasneje je bilo še bolj slavnostno. Slutnja o skorajšnji svobodi, o novem in drugačnem življenju je naradila praznik še lepši. 8. in 9. marca je bila v domu ljudske prosvete slavnostna akademija.
Na sporedu je bila vrsta recitacij, pevskih in instrumentalnih skladb, ki so jih izvajali godba Glavnega štaba, Slovensko narodno gledališče, člani Doma ljudske prosvete, pionirčki in Pevski zbor mladink oficirske šole in partizanskih delavnic.
Sredi programa je bil tudi slavnostni govor tov. Mare Osolnikove, sekretarke glavnega odbora SPZŽ.
Prva igralska šola
A vrnimo se nazaj v leto 1944. Gledališče je životarilo in z veliko voljo pripravljalo nove prireditve. Za seboj je imelo že nekaj uspelih predstav, pred seboj vse polno misli in načrtov.
Nenavadna je, skoraj neverjetna ta sila ustvarjalne moči v ljudeh, ki so bili slabo obuti, večkrat lačni in komajda oblečeni: to je sila starih partizanskih borcev, ki so v številnih bridkih urah prekaljeni, navajeni samoizpovedi z vero v lepši in boljši jutri ustvarjali najbolj nenavadno in po svoje tudi najbolj vznemirljivo gledališko zgodovino.
Vodstvo komaj štirinajstih članov, od tega je bilo le šest igralcev, je že ob imenovanju v SNG razmišljalo o čim bolj pestrem repertoarju, o predstavah, ki ne bi bile samo primerne času in kraju kot nekdanji mitingi, temveč bi dajale tudi estetski užitek in dvigovale duha našemu človeku, ki se je že pripravljal na novi-čas.
»Idealni repertoar, po katerem stremi organizacija našega gledališča, je seveda tak program, da bi dajali kar se da veliko takih iger, ki bi izpopolnile ves večer«, je pisal ravnatelj gledališča inž. Kumbatovič že 2.'. januarja 1944in pri tem mislil naprave dramske uprizoritve, originalne enodejanke in skeče partizanskih avtorjev, glasbeno recitacijske večere, na katerih bi izvajalci peli in recitirali ter igrali dela naših partizanskih umetnikov.
Za tako obsežen repertoar pa je bilo potrebnih veliko dobrih in nadarjenih interpretov, ki bi znali igrati, peti in celo zaplesati, torej potreben je bil dokaj velik igralski ansambel, ki pa ga gledališče žal ni imelo.
Da bi se minimalno število izvajalcev povečalo, je vodstvo sklenilo organizirati odrski tečaj z namenom, »da bi tudi v vojnem času dvignili iz narodnih množic nove umetniške moči, hkrati pa že znane talente dvignili na višjo umetniško stopnjo.«
V tem času je vodstvo tudi razmišljalo, da bi posebno nadarjene kandidate popolneje strokovno izobrazili na nadaljevalnem tečaju. Na tak način bi »pridobili nove kvalitetne igralce za povojni čas,« je menil inž. Kumbatovič, »saj bo po osvoboditvi gotovo primanjkovalo primernega odrskega naraščaja, ki bi bil kos umetniškim in organizacijskim nalogam v svobodni domovini in obenem bodo absolventi naših tečajevz večjim strokovnim znanjem in z večjo organizatorično spretnostjo opravljali svoje umetniško in propagandistično delo v vojski, ko se po opravljenih izpitih vrnejo v svoje enote.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kozerija
Humoreska
Predsednikova mora	Joj,
silvestrovanje!
Janez Voljč
Trnuljčica leži na nekakšnem odrčku v nekdanjem rdečem kotičku, ki je zdaj sindikalna pisarna starovaške organizacije združenega dela »Napredek« in sanja svoje pravljične sne. Peter Gorjan, predsednik osnovne organizacije sindikata v tej tovarni, skuša priti do nje, prehoditi tistih nekaj stopinc do njenega odrčka — da bi jo poljubil in jo prebudil. Neka neznana in družbeno povsem neopredeljena sila pa ga stiska k tlom, nekaj mu je zvezalo noge. Predsednik se trudi, da bi premagal tistih nekaj stopnic, pa jih ne more.
In se zbudi, ves poten, in glava ga boli in trpinčijo ga vse koso.
Že tri tedne ga mori ta mora. Zato je danes zjutraj obiskal — kot to pač storijo vsi sodobni fantje — psihiatra.
Njun pomenek bom prepisal iz zdravniškega zapisnika, v katerem je rečeno:
»Peter Gorjan, že šestnajst let tekstilni tehnik, pet let predsednik osnovne organizacije sindi-
kata. Doslej še ni potreboval zdravniške pomoči. Družinske zadeve ima urejene. Poročen. Otrok nima. Po šihtu in tudi med njim dela v sindikatu, in doslej se še ni zgodilo, da bi kdo skušal razvrednotiti njegovo družbeno prizadevnost kot tehnika in sindikalnega aktivista. Med ljudmi čislan in spoštovan. Trdi, da ga že nekaj tednov tlači huda mora«.
In sta skušala skupaj najti vzroke teh Petrovih težav.
»Ste v zadnjem času pri svojem proizvodnem delu storili kaj takega, kar terja od vas posebne napore?«-
Nič posebnega ni storil.
»Ste se morebiti kot družbenopolitični delavec zavzeli za kakšno posebno dejavnost, kar se je vtisnilo v vas in vsa vaša notranja hotenja, in kar vas podzavestno spodbuja k nečemu, kar doslej ‘•je niste storili?«
In tako sta, psihiater in predsednik, s skupnimi močmi ugotavljala in ugotovila, da je Peter
Gorjan, predsednik osnovne organizacije sindikat^ doslej že petkrat prepisal poprejšnji delovni načrt njihove organizacije, pred tremi tedni pa je k tistim starim besedam, da bodo sindikalno organizirani delavci »skrbeli tudi za boljše uresničevanje interesov proizvajalcev na področju samoupravljanja« prvič dodal naslednji sklep: »Sindikat smo in moramo biti vsi delavci in vsakdo od nas mora storiti vse, da se bomo v njem dobro počutili.«
pozabil; v njegovi podzavesti so živele naprej kot delovna r loga, sanjal je o njih, in kot ugotovi psihiater, so ga še p noči preganjale in ga opozarja da mora postoriti nekaj sim kalno pomembnega.
Strokovnjak naših duš je v Petrovo diagnozo med drugim zapisal:
»Ve, kaj mora narediti, pa ga dolgoletna praksa ne sili k temu; odtod tudi njegova podzavestna želja, da bi s poljubom prebudil
Trnuljčico, ne ve pa, zakaj tega ne more storiti.«
Potlej je tovarišu predsedniku poveda 1 vso resnico.
»Odloči se«, mu je rekel, »ali boš pri svojem delu upošteval v programu zapisano delovno dolžnost, ki terja, da v sindikatu delajo vsi delavci, ali pa boš deloval tako kot doslej, se pravi, da boš sam sindikat.«
In Peter Gorjan se je odločil.
V delovnem programu za prihodnje leto je prečrtal tisti stavek, ki ga je zavezoval, da bo storil vse »kar je v njegovi moči«, da bi sindikat postal last delavcev.
Zdaj mirno spi in minulo noč ga ni več obiskovala mora, ki mu je v prejšnjih tednih grenila spanec in povzročala toliko težav. Pa tudi Trnuljčica mirno spi in nihče je več ne vznemirja.
Rešitev
nagradne križanke št. 46
karierist, ukana, pok, Ivan Cankar, Jakob Ruda, tast, dnester, Keller, antena, ptica, ob, tri, rt, ram, sen, boter, k, IUS, Besarabija, kapa, sre-post, ANN, komit, Timok, via, njiva, aru, k—senfont, deciliter, at, iverka, aretacija
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 46:
1. nagrada 200 din: Esad Ka-ralič, 61000 Ljubljana,. Kogojeva 10; 2. nagrada 150 din: Geni Preželj, 69000 Murska Sobota, Gen. Maistra 10; 3. nagrada 100 din: Dušan Čižmek, 66000 Koper, Vojkovo nabr. 20.
— Ne vem, upam, da ni že za letos...
Jože Olaj
Silvestrovanje dandanes, v razvitejših časih, nikakor ni cenena zadeva. Tovrstno razkošje še zlasti prizadene žepe tistih občanov, ki si zaželijo, da bi najdaljšo noč preživeli »v javnosti«, v tem ali onem gostinskem obratu. Prizadene največkrat tako, da je potem zanje ja'nuar dolg ko nebodigatreba, seveda glede financ.
Te resnice se že nekaj časa zavedata tudi zakonca Brusnik, Klement in Matilda, pa se zato »v javnost« na silvestrovanje ne podajata že nekaj let. Novo leto pričakata v krogu (velike) družine že od takrat, ko smo razglasili začetek stabilizacije; kar doma. Ob gnjati, vinu in drugih dobrotah.
Seveda pa pričakovanje novega leta iri vseh tistih radosti, ki se jih v njem lahko nadejamo, ne traja samo nekaj ur v najbolj raz-sipniški noči, marveč kar nekaj dni. Koliko je teh dni, pa je odvisno bd tega, kako se kdaj obrne koledar. Včasih traja vse skupaj le tri dni, včasih pa — na primer letos — tudi pet.
Pet staro-novoletnih dni pa zna denarnico izredno osušiti. Tudi doma. Zakonca Brusnik sta se zato letos odločila, da novoletnih praznikov niti pod prisilo ne bosta preživela — doma.
»Naj stane, karstane«, je dejal Klement (seveda, ponavljajoč pri tem svojo soprogo Matildo), »za silvestrovanje si bova privoščila morje, hotel, dobro družbo in vse, kar sodi zraven!«
Se jima je morebiti v možganih kaj obrnilo narobe, da sta se — ob ne prevelikih osebnih dohodkih, ki jih dobivata — odločila za to različico?
Nadrobnejša razčlemba lahko pokaže, da ni tako in da imata čisto prav. Ta razčlemba pa je takšna.
»Kaj vse morava prinesti o pravem času, preden bo tega v trgovinah zmanjkalo?« je nekega decembrskega dne dejal Klement Brusnik svoji soprogi Matildi.
»Veš kaj, najbolje bo, da napi-
ševa seznam«, mu je odvrnila njegova družica.
In sta napisala seznam. Približno takšen.
Štirje kilogrami gnjati (po »težkih« zvezah), dvajset litrov vina, dvajset steklenic piva, pet kozarcev kislih kumaric, prav toliko kozarcev majoneze, dva kilograma salam (suhih), dva kilograma govedine, pet piščancev, pet šampanjcev, liter kisle pa liter sladke smetane, dva kilograma čokolade, trideset pecilnih praškov, deset kilogramov moke in prav toliko sladkorja...
Seznam je predolg, da bi ga lahko celega stlačili v tako kratek prispevek. Kajti, če bosta ostala na staro leto doma, bodo prišli Novakovi (ki jih je pet) in Žižkovi (ki jih je sedem), morebiti pa še kateri, razen tega pa že v nedeljo Marnovi in Zeihnovi, v torek prav gotovo Kopitarjevi, Dajcovi, Friškovi in še kdo, v sredo pa za nameček še preostali sorodniki in znanci, da bi bilo' tedaj potrebno seznam zalog za novoletne praznike še podaljšati.
V denarju pa že ta seznam, ki ne predvideva morebitnih presenečenj, presega tri tisoč novih dinarjev, po starem tristo jurjev.
»Za tristo jurjev pa gremo ra je na morje, kot pa bi doma gledali pijance in poslušali tiste njihove šale, ki smo jih slišali že vsaj trikrat!« je dejal Klement, seveda ponavljajoč pri tem svojo družico Matildo.
In tako sta sklenila, da novega leta »niti približno« ne bosta pričakala doma.
Žal jima je samo zaradi razočaranja, ki ga bodo doživeli tisti gostje, ki se bodo v omenjenih petih prazničnih dneh, kolikor si jih letos pri nas (ker smo vse leto izredno dobro gospodarili) lahko privoščimo.
V tolažbo jima je vsaj to, da bosta ob odhodu (na morje) na kljuko obesila listek za napisom: »Smo nujnozadržani. Vrnemo se po praznikih. »Srečno 1980!«
i^I n fr v* o #1 n																				
i^agiauna križanka št. 48 Rešitve pošljite do 16. januarja 1980 na naslov: TOZD DELAVSKA	ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici:	NA- GRADNA KRIŽANKA ŠT. 48. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 47 ekonom, jugoplastika, panika, Anatol Ljalov, Iračan, Šibila, elisa, line, Gonars, Nino, ol. ee, kopito, Okinava, priba, eni, lisec, so, sikomo-ra, ral, balt, Izabela, pagoda, eire, Jerala, Radovan Gobec, am, nav, Odesa, AVNOJ Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 47: L nagrada 200 din: Aleš Ribič, Kettejev drevored 41, 68000 Novo mesto; 2. nagrada 150 din: Ivo Žnidar, Graška 15, 61270 Litija; 3. nagrada 100 din: Albina Črtalič, Tomažičeva 36, 61000 Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti.	msj KVALITETA	AVTOR KOMENTARJEV	NAPLAClLO. PREDUJEM	IZMERJENA VIŠINSKA TOČKA	LEPO VEDENJE	NEKDANJI SKAKALEC V VIŠINO (BRANKO)	OLDRICH Cernik	FR. KNJIŽEVNIK IN FILOZOF , (PAUL)	TRINITRO- TOLUOL	SESTAVIL: R. N.	GOROVJE NA SINAJSKEM POLOTOKU	MLAD PRAŠIČ	RENU	ODDELEK ZA NOTR. BOLEZNI	KDOR NESPAMETNO GOVORI, SE USTI	ELA PEROCI	SRBSKI KNJIŽEVNIK POPA	Človek BREZ DRŽAV LJANSTVA. BREZ DOMOVINE	KAVBOJSKA LOVNA VRV Z ZANKO	OSJE GNEZDO
					•					ŠOLSKI IZKAZ										
	PREBIVALEC OKOLICE									GR. FILM. JGRALKA										
										EL NABIT DELEC .					1 1 1					
	NAGIB. POBUDA' ZA KAJ						GORSKI HRBET						TINE LOGAR			NEKDANJE GERMANSKO PLEME				
							REKA V' MAKEDONIJI													
																PRODNIK				
	GESLO FR REVOLUCIJE (EGALITE)								FR. TEROR ORGANIZ V ALŽIRU				IZMETAC NABOJEV PRI PUŠKI							
									PAPIGA											
	NIKOLA TESLA			SEŠTE- VANJE									IT. SOCIAL. POLITIK						ptica z VREŠČEČIM GLASOM	PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA V SZ
				NENASIT- NOST									MESTO V ROMUNIJI							
	INDONEZIJ Šahovski mojster				TANTAL	KATRAN			'	KORIST	PESNICA NOVY	IT POROC. AGENCIJA	*				MANJŠI JADR OTOK			
						OSEBA IZ BIBLIJE						KAJNOV BRAT					PISATELJ DUUN			
	ORGANSKO TOPILO ZA SMOLE IN MASTI							LECJE BREZ SFERNIH								REKA NA POUSKEM				
								b tl VODOVODA								VRSTA ’ VRBE				
	LADJA. KI SE JE POTOPILA NA PRVI VOŽNJI						\		ZNAK V ZODIAKU					AFRIŠKI VELETOK				ANDREJ TOMIN		
									TORINO									NIKELJ		
	DEL KMEČKEGA VOZA				PLINAST OGLJIKO- VODIK. ETIN									PEVKA KRAŠEVEC						
	VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI				NAPOTKI. SMERNICE				. V					SPECIALITETA IZ RIBJIH jajCec	-			-		
85 let
Libele Celje
Ko so bili pred 85 leti postavljeni temelji današnje Libele, gotovo ni nihče pričakoval, da se bo majhna in nebogljena delavnica mojstra Rebeka razvila v sodobno tovarno, ki je že pred 20 leti prevzela vodilno mesto v svoji dejavnosti v Jugoslaviji. Kolektiv je ponosen na svoj razvoj, saj se je tovarna razvijala s sredstvi, ki so jih ustvarili z lastnim delom.
Prvi proizvodni koraki leta 1907 so bili previdni in počasni. Proizvodni program pa se je vendarle širil in povečeval se je obseg proizvodnje. Predvojno podjetje je izdelovalo že več vrst serijskih tehtnic in tudi nekatere druge tehtnice po individualnih zahtevah.
Hitrejši in spodbudnejši razvoj je podjetje začelo doživljati v povojnem obdobju naše socialistične graditve. Nenehna rast in razvoj naše socialistične in samoupravne družbe jim je omogočila tudi hitrejši razvoj izdelkov in proizvodnih zmogljivosti. Predolg bi bil seznam vseh novih proizvodov, ki so jih razvili v povojnem obdobju, zato naštejmo le najpomembnejše:
-	tehtnice z nagibnimi napravami za trgovine, pošte, skladišča in podobno
-	avtomatske mehanske tehtnice za industrijo (silos tehtnice, tračne tehtnice)
-	mostne tehtnice velikih nosilnosti za cestni in železniški promet
-	tehtnice in tehtalno dozirno opremo za procesno industrijo
-	tehtnice za trgovino, skladišča in pošte z elektronsko opremo
-	elektronska oprema za vodenje procesne tehnologije, prenos ter avtomatsko obdelavo tehnoloških podatkov
Razvoj teh izdelkov je temeljil na lastnem znanju in kadrih. Gotovo bi lahko na kakšnem področju dosegli še hitrejši razvoj, če bi bili pripravljeni na odkup dragih licenc.
Tega denarja pa Libela ni imela in ga tudi verjetno ne bo imela že zato ne, ker takšno politiko ocenjuje za kratkovidno.
Tako obsežnemu razvoju proizvodov je logično sledila tudi izgradnja novih proizvodnih zmogljivosti, ki so se v povojnem obdobju desetkrat povečale. V tem obdobju sta se današnji Li-beli leta 1947 priključili podjetji Žična in Perforacija. Žična se je čez pet let osamosvojila, Perforacija pa je še danes v okviru Libele kot storitveni obrat. Leta 1968 se je kolektivu pridružilo fi-nomehanično podjetje JFA, ki letos slavi 40-letnico obstoja. Tudi to podjetje oziroma današnja temeljna organizacija združenega dela se je v okviru Libele znova okrepila. Začeli so izdelovati nekaj izdelkov Pirotehnične opreme ter več vrst oljnih in plinskih gorilnikov.
Pomemben napredek so v Libeli dosegli prav v sedanjem srednjeročnem obdobju. Za to obdobje je
značilen razvoj novih tehnično zahtevnejših izdelkov. Veliko pa so napravili tudi pri izpopolnitvah sedanjega proizvodnega programa, kjer so posebno pozornost posvetili kakovosti izdelkov. Njihovo vodilo v zadnjih letih torej ni bilo povečanje fizičnega obsega proizvodnje, čeprav so del tega tudi dosegli, ampak predvsem prehod na višjo raven proizvodnje in izboljšanje kakovosti. Omenimo le nekaj uspehov, ki so jih dosegli s takimi poslovnimi odločitvami:
-	z uvajanjem elektronike v tehtalno tehniko in tehniko vodenja tehnoloških procesov izenačujejo ponudbo z največjimi proizvajalci v svetu
-	višja raven proizvodnje daje večjo tržno in socialno varnost njihovim delavcem
-	višja raven proizvodnje in boljša kakovost izdelkov nudita boljše dohodkovne, prav tako pa tudi boljše razvojne možnosti
Vse to se zadnja leta že kaže v razširitvi materialne osnove dela. Pri obratnih sredstvih so se skoraj povsem osamosvojili, saj so krediti za te namene prisotni le z nekaj odstotki. Korak naprej so v tem srednjeročnem obdobju napravili tudi pri osnovnih sredstvih, saj so zgradili nov obrat Perfo-racije, končujejo pa tudi skladišče materiala in razreza. Zadnja leta so precejšnja sredstva namenili tudi za izboljšanje opremljenosti dela, ki seje občutno popravila.
Seveda pa se že ukvarjajo z naslednjim srednjeročnim obdobjem do leta 1985. Nadaljevali bodo sedanjo uspešno poslovno politiko. Pri razvoju proizvodov si bodo posebej prizadevali za razvoj novih elektronskih sklopov in enot. Tehtalno mehaniko bodo razvijali tako, da bodo zadostili zahtevam povezovanja z elektroniko, razvili pa bodo tudi nekatere osnove elektromehanskega merjenja mase.
Razvoj proizvodnega programa birotehnike bo sledil novostim v svetu, to pa hkrati pomeni uvajanje kronike in mikroračunalnikov tudi v ta proizvodni program. V prihodnjem srednjeročnem načrtu bo sicer proizvodnja gorilcev še zanimiva, kasneje pa bo treba program posodobiti.
Za uresničitev prej navedenih ciljev bodo nujno potrebne investicijske naložbe. To pomeni, da bodo morali poleg novega obrata finomehanike in hale za elektroniko zgraditi še kaj več. Zlasti pa se bodo morali ustrezno tehnološko opremiti in organizirati. Seveda pa pri investicijah ne bodo pozabili na delavce. Zgradili bodo obrat družbene prehrane ter razširili sicer že obsežne počitniške zmogljivosti.
V prihodnje bodo morali bolj kot doslej skrbeti za kadre. Pri tem ne gre le za pridobivanje novih delavcev, temveč bodo morali več storiti za izobraževanje,
reševanje socialnih vprašanj, družbenega standarda in podobnega. Načrtovan nov in hiter razvoj Libele pa bo zahteval tudi sodobnejšo organizacijo, da ne bi zastarela in neustrezna organizacija postala ovira pri doseganju ostavljenih ciljev, e na nekaj ne smejo in ne bodo pozabili. Gre za družbenopolitično aktivnost in medsebojne odnose, kajti dobri odnosi in ustrezno obveščanje so pogoj za uspešno družbenopolitično delo. Vse skupaj pa je -osnova za uspešno samoupravljanje. Za preteklo obdobje lahko rečemo, da je tudi samoupravno odločanje vplivalo na dosežene uspehe.
Elektronika -bodočnost Libele
Visoki jubilej Libele zgovorno kaže, da je bila
usmeritev v tehtalno tehniko pred skoraj celim stoletjem dokaj posrečena. Na začetku so se sicer naslanjali na tuje proizvajalce, vendar pa so zaradi sposobnih posameznikov prvi razmah po letu 1960 že dočakali precej samostojni. Ko so ustanovili oddelek elektrorazvoja, ki je dal razvoju mehanskih tehtalnih sistemov nove razsežnosti, se je začela prva preobrazba. Kljub težavam, ki sojih takrat spremljale, lahko danes z velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo vredno vztrajati na začrtani poti. Kmalu je Libela obvladala že dobršen del proizvodnje tehtnic za procesno tehniko, skupaj z avtomatskim vodenjem raz-
nih tehnoloških procesov. Uvedli so proizvodnjo več-komponentnih šaržnih dozirnih sistemov za mešalni-ce močnih krmil, betona, asfalta in v metalurgiji. Tedaj so izdelali tudi prve digitalne tehtnice s številnim prikazom rezultata tehtanja in zapisov ter dozirni sistem na perforiranp kartice. Hkrati pa so osvojili naprave za kontinuirano tehtanje in doziranje na transportnih trakovih. Dosežki so bili pomembni, saj so z avtomatskimi me-šalnicami in tračnimi tehtnicami prodrli tudi na tuje tržišče. Pri svojem delu so uporabljali lastne razvojne dosežke, hkrati pa vzdrževali dobre stike z velikimi organizacijami, kot so Iskra
in Ei Niš. Zaradi specifičnosti tehtalne tehnike pa so morali zgraditi lastni sistem elektronskih tehtnic in naprav. Tako je nastal po strokovnosti in sodobni opremljenosti eden najmočnejših razvojnih oddelkov na širšem območju naše države, kar potrjujejo :u-di številna priznanja domačih in tujih strokovnjakov, predvsem pa zvezna nagrada za vrhunske inventivne dosežke.
Ker se zavedajo, da so dobri strokovnjaki predpogoj za uspešno delo, svoje številne štpendiste usposabljajo že med študijem na počitniških praksah. Uvajajo jih v delovna področja tehtalne tehnike, od koder črpajo teme za svoja diplomska dela. Posebej skrbijo za uvajanje dosežkov v redno proizvodnjo. Z izdajo skript ter s predavanji in tečaji za delavce postaja elektronika bližja vse številnejšim njihovim delavcem. Prostori tovarne so medtem postali pretesni, zato so sklenili zgraditi nove proizvodne prostore za elektroniko, ki bodo omogočili razširitev proizvodnje najsodobnejših tehtnic. Le-te bodo imele poleg osnovnih še druge lastnosti, kot so:- večnamenske izvedbi's pomočjo modu-larnihT<onstrukcij, možnosl dokumentiranja z zapisom, možnost priključitve na naprave za avtomatsko obdelavo podatkov in podobno.
V	prihodnosti bodo morali uporabljati predvsem mikroračunalnike, katerih uporaba prinaša v merilno tehniko in vsakdani življenje komaj slutene nožno-sti. Le-ti imajo pri večini naprav v osnovi enotno konfiguracijo, zahtevane lastnosti, da se vnesejo preko večjega računalnika v obliki navodil v pomnilih. Tehtnica ali naprava si sprejeta navodila zapomni, s tem pa so določene vse zahtevane lastnosti skoraj za vso življenjsko dobo Računalnik je tako prevzel nase človekovo deio, vendar je cena takega dela mnogo manjša, hitrost in zanesljivost pa mnogo večja od klasičnega načina dela. Individualna naročila kupcev lahko tako rešijo hitro in relativno poceni.
V	Libeli so sami izdelali že serijo elektronskih računskih tQt)tnic za trgovino v razširjeni in izpopolnjeni izvedbi,- poštne tehtnic« za avtomatsko izračunavanje poštnine za pakete in več tipov programibilnih tiskalnikov, kmalu pa bodo izdelali tudi nov tip mernih naprav za težke tehtnice, z možnostjo priključitve na večje računalnike. To pa že pomeni, da so samostojno začeli izdelovati od 2-kilo-gramske do več kot 100-tonske programibilne digitalne tehtnice. Posebej razveseljivo pri tem pa je, da so v delo vključili mikrora-čunalniško tehniko in večji računalnik, ki bo skoraj v celoti opravljal fizično delo. Zelo pomembno pa je dejstvo, da bodo tako skrajšali čas za osvajanja novih tipov tehtnic, ki bodo več kot samo tehtnice. Pri tem pa ne smemo prezreti popolnoma novih poti pri razvoju tehtnic, ki bodo vsaj v svoji zasnovi komaj podobne sedanjim, njih srce pa bo še vedno ostal mikroračunalnik.
S LIBELA
Tehtnice za sprejem letalske prtljage na letališču Maribor
Montažna linija skladiščnih tehtnic
Zametki današnje Save, delovne organizacije, ki proizvaja gumijeve, usnjene in kemične izdelke, segajo šestdeset let nazaj. V tej, za naše pojme dolgi »življenjski« dobi, je Sava prerasla v kolektiv, ki pokriva približno 30 odstotkov jugoslovanske proizvodnje na področju, s katerim se tudi sama ukvarja.
V	starih papirjih je moč odkriti, da je,bilo že leta 1920 v Kranju ustanovljeno majhno podjetje, ki ga Sav-čani danes štejejo za svojega neposrednega prednika. Leto kasneje je bilo v tem podjetju zaposlenih 21 delavcev, ki so izdelovali preproste gumijeve izdelke -podpetnike, radirke in podobno.
Kljub temu, da je bila to edina takšna tovarna v tedanji Sloveniji in tudi ena izmed redkih v Jugoslaviji, ji ni nihče pomagal, ko so tedanji lastniki prosili oblast, naj jim odobrijo brezobrestno posojilo in sprejmejo zaščitne carine. Ker pomoči ni bilo, težav pa precej, so se lastniki tovarne dogovorili z dunajsko firmo Semperit, da postanejo njihov obrat, kar se je ootem leta 1925 tudi zgodilo.
Novi lastniki so resda vložili nekaj denarja v kranjsko tovarno, niso pa pokazali dovolj zanimanji in volje za tehnološki razvoj obrata. Polizdelke so dobivali iz matične tovarne na Dunaju, poleg tega pa je firma tudi kadrovsko postajala vse bolj nemška. Tako so npr. leta 1939 našteli v tovarni na strokovnih in vodstvenih delovnih mestih kar trideset nemško govorečih ljudi.
V	tridesetih letih je gumarska industrija že poznala možnosti uporabe re-generata v gumenih izdelkih, zato so tudi v Kranju leta 1938 zgradili majhen obrat za regeneracijo gume.
Po drugi svetovni vojni je bila tovarna nacionalizirana in leta 1946 je dobila tudi današnje ime - Tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj.
Za nadaljnji, predvsem pa hitrejši in kakovostnejši razvoj, je za Savo pomembno leto 1948, ko je bila v Kranju ustanovljena Industrijska gumarska šola, iz katere so prišli prvi, za Savo tako potrebni kvalificirani gumarji. Lahko zapišemo, da je ta šola od ustanovitve pa do danes veliko pripomogla k temu, da je danes Sava znana tovarna, njeni izdelki pa cenjeni doma in na tujem. Poleg tega pa je leto 1948 pomembno še zavoljo nečesa. Tega leta so namreč v Savi naredili prvi avtoplašč, kar pomeni, da je to rojstno leto avtop-nevmatike, ki je danes najpomembnejši izdelek Save.
Leto dni pozneje je Sava na podlagi dogovorov med
Sodo.
uroro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
gumarskimi podjetji Jugoslavije odstopila del tehnologije in strojev Rekordu iz Rakovice pri Beogradu ter Vulkanu iz Niša. Tri leta kasneje so se v Savi pričeli postopno seliti s stare lokacije na današnjo, leta 1954 so že pričeli mešati zmesi na novih strojih, hkrati pa je stekla tudi vulkanizacija polnih koles. Že leta 1956 so Savčani pričeli izdelovati transporte trakove na ro-
tacijski preši in pripravili načrte za prvo rekonstrukcijo avtopnevmatike. štiri leta kasneje so postavili prvi stolitrski mešalnik ter preše za tovorno in potniško pnevmatiko, ter začeli seliti proizvodne prostore za avtopnevmatike. Ker se je število delavcev že precej povečalo, so se delavci leta 1956 odločili za ustanovitev lastne obratne ambulante. Tri leta pozneje so začeli obnavljati nekdanjo tekstilno tovarno na Labo-rah ter graditi novo tovarno gumeno tehničnih, izdelkov, ki je že naslednje leto sprejela prve delavce. Leta 1971 so preselili celotno proizvodnjo iz starih prostorov v nove.
Z razvojem tovarne se je razvijala tudi delavska zavest
Kmalu po ustanovitvi tovarne lahko zasledimo tudi organizirano delovanje delavcev. Že pred letom 1930 je v tovarni deloval tako imenovani Rdeči sindikat, ki je tega leta izsilil sklenitev kolektivne pogodbe. Poleg tega pa je tedaj pričela v tovarni delovati tudi komunistična partija, ki je nato leta 1934 organizirala solidarnostno stavko z.jeseniškimi železarji. Partijsko jedro je štelo pet članov, ki so bili zelo aktivni, kar med drugim dokazuje tudi dejstvo, da so Savčani med prvimi odšli v partizane. Iz tovarne je odšlo v partizane 43 delavcev in delavk. Veliko delavcev je zbiralo hrano in orožje za pratizane - v tovarni so na primer partizanom popravljali orožje itd.
Po končani vojni vihri je le malo nekdanjih delavcev ponovno prestopilo prag te delovne organizacije. Pa ne zato, ker jih gumarstvo ne bi več zanimalo, vzroki so bili drugje. Veliko delavcev je padlo, veliko pa jih je pomrlo v koncentracijskih taboriščih. Tisti pa, ki so preživeli in se ponovno spoprijeli z delom v tovarni, so takoj po vojni krepko zavihali rokave in predvsem z udarniškim delom pričeli obnavljati tovarno.
Ker je bilo v Savi delavsko gibanje pred vojno, med njo in po njej dokaj močno in izrazito napredno, jo je leta 1946 obiskal tudi tovariš Tito. Najbrž je bila Sava prav zavoljo tega obiska tri leta pozneje določena kot prva slovenska tovarna, v kateri so najprej uvedli delavsko samoupravljanje. 7. januarja leta 1950 so bile v Savi volitve delavskega sveta, ki je bil prvi delavski svet v Sloveniji sploh in drugi v Jugoslaviji.
Deset iet kasne;9 je izšla prva številka glc: a Sava, ki pomeni začetek organiziranega obveščanja. Tedaj so vpeljali tudi obračun pc ekonomskih enotah, kar je bil temelj za ustanovitev delavskih svetov po ekonomskih enotalr Vse to je vplivalo, na to da se Savčani lahko pohvalijo z najbolje urejenim sistemom obveščanja pri nas. Naj omenimo še to, da je bila Sava med prvimi prr nas, ki seje leta 1964 odločila za prehod na 42-urni delovnik.
DO rV
Ob gospodarski reformi leta 1965 so delavci temeljito analizirali svojo učinkovitost in samoupravne odnose. Delavski sveti so sprejeli, nato pa tudi izpeljali ustrezne ukrepe za boljše gospodarjenje, s čimer so hkrati močno poglobili tudi samoupravljanje. Sedem let pozneje so poskusno ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela, ki sta se nato leta 1973 osamosvojili. Prvega januarja leta 1974 so delavci ustanovili še dve temeljni organizaciji, od prvega januarja 1978 pa je Sava postala sestavljena organizacija združenega dela.
Sava je
vsejugoslovanska
firma
Že večkrat smo ugotavljali, da v Jugoslaviji motorizacija narašča nad vsemi pričakovanji, to pa hkrati pomeni, da temu primerno (nad pričakovanji torej) narašča tudi povpraševanje po gumah. Zato je Sava pričela v drugi polovici šestdesetih let graditi novo tovarno avtopnevmatike, katere prvi del je bil zgrajen leta 1969, tri leta kasneje pa je bila sklenjena pogodba s Semperitom in IFC ©vlaganju kapitala in prenosu tehnologije za proizvodnjo radialnih avtomobilskih plaščev. Leta 1974 je kranjski kolektiv dobil novo tovarno umetnega usnja, Savi pa se je tedaj priključila tudi kranjska Puškama.
Proces združevanja se je naslednje leto nadaljeval in v glavnem tudi zaključil. Savi so se leta 1975 priključile kar štiri do tedaj samostojne delovne organizacije: Vulkan iz Niša, industrija gume iz Rume, Tovarna pozamenterije in plastičnih mas Totra in Kemična tovarna Moste-Protektor.
Omeniti velja še eno letnico - lani so v Savi začeli graditi peto fazo avtopnevmatike, ki bo predvidoma dograjena prihodnje leto in bodo v njej izdelovali letno približno 2,5 milijona avtomobilskih plaščev.
Seveda pa so vezi Save dokaj širše, kot smo jih našteli doslej. Omenjene delovne organizacije so se namreč s Savo tudi fizično povezale in delujejo v okvi-
ru sestavljene organizacije združenega dela Sava, sicer pa je sozd Sava ena izmed najpomembnejših članic poslovne skupnosti Polikem, ki združuje glavne nosilce bazične in predelovalne kemične industrije. Dokaj tesno je povezana tudi s ptujsko tovarno avto-ipobilske opreme Agis. Cilj te povezave je specializacija proizvodnje. Trajno poslovno pa je Sava povezana tudi z vsemi tistimi delovnimi organizacijami, ki jo oskrbujejo z repromateria-lom in s tistimi, ki so njihovi stalni in veliki kupci. Med proizvodnimi delovnimi organizacijami, ki so stalni potrošniki izdelkov Save, je treba posebej omeniti avtomobilsko in čevljarsko industrijo, proizvajalce galanterije ter proizvajalce kmetijske mehanizacije, s katerimi Sava zelo vzorno sodeluje.
Posebej moramo omeniti združevanje sredstev Save in mariborskega TAM ter IMV iz Novega mesta, ter intenzivna kooperacijska
razmerja s Cimosom in sarajevskim TAS. Poudariti moramo še to, da sta Slovenija avto in Avto nabava med prvimi DO, ki sta Savi pomagali z združevanjem sredstev pri gradnji novih proizvodnih zmogljivosti.
Sava se ukvarja z avtop-nevmatiko, izdelovanjem gumeno-tehničnih izdelkov, plaščev za dvokolesa in mopede, raznih lepil in kemičnih izdelkov, umetnega usnja, gumiranega tekstila ter pušk in orodij. Na Savo odpade približno 30 odstotkov celotne tovrstne jugoslovanske proizvodnje.
Za izdelovanje gumenih izdelkov potrebuje Sava približno 60 tisoč ton surovin na leto. Ve*ji del - 70 odstotkov, jih mora uvoziti, 30 odstotkov pa jih lahko kupi na domačem trgu. Osnovno vodilo pri proizvodnji gumenih izdelkov je, da morajo biti odporni proti nizkim ali visokim temperaturam, odporni morajo biti na delovanje kislin in lugov, vzdržati morajo visoke
pritiske, biti morajo elastični, gibljivi in trdni.
Tehnologi in strokovnjaki Save so z raznimi poskusi in preskusi že uspeli vnesti v proizvodnjo vrsto novih in tehnološko zelo zahtevnih zmesi. Razvita raziskovalna dejavnost je seveda plod večletne skrbi in vzgoje kadrov, velikega vlaganja v raziskovalno opremo, ne nazadnje pa tudi tesnega sodelovanja z drugimi znanstvenimi institucijami. Posebej moramo omeniti inštitut Jožef Stefan, inštitut Boris Kidrič ter Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. In najbrž sploh ne bi bilo napak, če na tem mestu povemo tudi to, da se v izobraževalnem centru Save letno tako ali drugače izobražuje več kot dva tisoč delavcev.
Zagotovljena materialna in socialna varnost
Načrtovalci razvoja v Savi pa ne pozabljajo na osnovni dejavnik slehernega proizvodnega procesa -
na delavca, človeka, ki mu je treba nuditi, poleg solidnega osebnega dohodka in stanovanja, tudi tehnično, zdravstveno in socialno varstvo, možnosti za šport in rekreacijo, in seveda kulturno življenje.
Sistem delitve osebnih dohodkov ima vgrajene elemente nagrajevanja po delu. Ne gre pa zgolj za upoštevanje ekonomskih pokazateljev, gre tudi za načelo solidarnosti in zmanjševanja socialnih razlik, ki bi izvirale iz dela.
Čimbolj je delavec vsestransko izobražen, tem bolj bo kos svojim nalogam pri svojem delu, samoupravljanju in družbenopolitičnem delu. V Savi je navada, da delavci izobraževal nega centra skupaj z organi upravljanja, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami vključijo v različne oblike izobraževanja čimveč delavcev. Poprečno je v izobraževanje vključen sleherno leto vsak drugi delavec Save.
Tehnično varstvo in var-stvenovzgojno delo sta tudi že dala nekaj dobrih rezultatov. Število poškodb na delovnem mestu se je že očitno zmanjšalo, za preprečevanje obolenj pa ima Sava vzorno organizirano preventivno službo. V Savi imajo poleg splošne ambulante tudi svojo zobno ambulanto. Posebej skrbijo za invalide, zdravstveno ogrožene delavce in delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo, borce NOV, internirance, mladoletne delavce in matere samohra nilke. Ženske v Savi že nekaj časa ne delajo več v nočni izmeni, in to ne zavoljo mednarodne konvencije, pravijo v Savi, temveč zaradi njihovega odnosa do delavk.
Sava je doslej kupila, zgradila ali pa pomagala zgraditi več kot tisoč stanovanj. Delavci združujejo od 9 do 11 odstotkov dohodka za stanovanja. Njihov skupni cilj je sprotno reševanje stanovanjskih težav.
V Savi dobijo delavci v obeh izmenah topli obrok, ki jim ga ponudijo v eni izmed šestih restavracij. Na dopust pa lahko gredo v planinski dom na Pokljuki, v prikolice ob morju, ali pa gredo v zasebne sobe oziroma hotele, ki jih Sava najema poleti za svoje delavce.
Športno društvo Gumar šteje okoli tisoč članov, dvakrat na leto pa organizirajo množična športna srečanja: športni mesec deiav-cev Save ter zimske športne igre. Kulturno-umetni-ško društvo pa deluje v Savi že od leta 1965. Kolektiv ima za to dejavnost dokaj-šen posluh, kar se odraža tudi v uspehih - folklorna skupina Save je, denimo, med najboljšimi v Sloveniji
Ob koncu pa je treba omeniti tudi eno izmed naj -starejših gasilskih skupin pri nas - v Savi je bila gasilska skupina ustanovljena že leta 1930. Od leta 1953 ima Sava industrijsko gasilsko društvo, ki ima danes na voljo najsodobnejšo gasilsko opremo. Društvo šteje približno dvesto članov, od tega je 13 poklicnih gasilcev in 80 operativnih. In še nekaj: v Savi imajo tudi žensko gasilsko desetino.
Delavci Save so zelo ponosni, da je predsednik republike tovariš Tito takoj po vojni med prvimi obiskal prav njihovo delovno organizacijo, nič manj niso ponosni na njegov drugi obisk leta 1958 in tretjega leta 1969. Poleg tega pa je prav, če omenimo tudi druga priznanja, ki sojih dobili prizadevni delavci Save. Naj naštejemo le najpomembnejše: zlati znak Zveze sindikatov Slovenije vsem osnovnim organizacijam sindikata v Savi, plaketa JLA in plaketa Zveze sindikatov Jugoslavije. Veliko priznanj je Sava dobila od organizacij združenega dela za kakovost in vzorne poslovne odnose, od družbenopolitičnih skupnosti in organizacij pa za skrb za delavce, za razgibano športno in kulturno dejavnost. Kar 151 delavcev Save pa je dobilo državna odlikovanja, eden je dobil Kraigherjevo nagrado, eden tudi nagrado mesta Kranja in Žagerjevo nagrado.

mf. m
f, w
£
m *


I lili^S

:




&
Ilil?«?::;,::
.
■
« ir5
mm.
1
mm



mmm
lili'

i

sa

s
tegrad/ljubljana
DO Tegrad se je razvila-oziroma nastajala v okviru nekdanjega Podjetja poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa v Ljubljani. Preraščanje zmogljivosti in naraščanje potreb PTT prometa je pokazalo, da je treba nujno ustanoviti samostojno podjetje, ki naj bi opravljalo strokovna investicijska in večja investicijsko vzdrževalna dela. Tako so leta 1954 ustanovili podjetje za rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje »telegrafsko telefonskih naprav« s skrajšanim imenom TEGRAD. Ob ustanovitvi podjetja je bila osnovna dejavnost postav; Ijanje novih, rekonstrukcija in investicijsko vzdrževanje naprav, kot vzporedna dejavnost pa projektiranje telegrafsko telefonskih linij in kablov ter izdelovanje kabelskih vodov. Osnovna proizvodno tehnološka in finančno obratovalna sredstva, potrebna za samostojno opravljanje dejavnosti, so zagotovili s prenosom iz Podjetja za PTT promet. V novo podjetje so premestili tudi tehnološke, upravne in druge kadre, ki so dotedaj delali v gradbeni sekciji PTT podjetja.
Kasneje se je dejavnost Tegrada delno spreminjala oziroma dopolnjevala z nekaterimi novimi dejavnost-
mi. Zdaj ima podjetje naslednje dejavnosti:
1.	projektiranje, gradnja, montaža, izvajanje električnih meritev, rekonstrukcije in popravila na območju krajevnih TT omrežij, medkrajevnih in omrežnosku-pinskih TT kablov l-IV. reda, telekomunikacijskih in signalnih zvez, nadzemnih TT linij, šibkotočnih in ja-kotočnih instalacij ter naprav in kabelske opreme:
2.	projektiranje, polaganje, spajanje, električne meritve na električnih energetskih mrežah;
3.	projektiranje in izvajanje katodne antikorozijske zaščite podzemskih instalacij:
4.	inženiring prej našte-
tih
dejavnosti; 5. zastopstvo tujih firm (kabli in telekomunikacijska oprema, alarmne naprave, sirene in merilni instrumenti), skupaj s konsignacijskim skladiščem.
NAJPOMEMBNEJŠA DELA, KI JIH JE OPRAVIL TEGRAD V 25 LETIH
Tegrad se je v svojem razvoju specializiral predvsem za PTT inženiring, telekomunikacijske sisteme za potrebe elektrogospodarstva, industrije, letališč, kakor tudi za razvoj lastne elektronike za sisteme preplaha, prenosa podatkov in izdelovanje opreme za telekomunikacije.
Na PTT področju je Tegrad izvajal, delno pa tudi projektiral vse koaksialne kabelske sisteme v Sloveniji ter delno na Hrvaškem ob jadranski obali. Prav tako je projektiral in napeljal vse pomembnejše medkrajevne telefonske kabelske zveze v naši republiki in deloma v Dalmaciji. Najobsežnejše delo pa je opravil pri projektiranju in gradnji mestnih telefonskih kabelskih omrežij za potrebe slo-i venskih PTT podjetij in nekaterih PTT podjetij v drugih republikah. Tegrad je projektiral in izvajal vse telekomunikacijske sisteme za potrebe elektrogospodarstva Slovenije - Dravske, Savske in Soške elektrarne, za hidroenergetske objekte Orlovac, HE Neretva, HE Čapljina in druge manjše energetske objekte.
Med večjimi industrijskimi sistemi je treba omeniti ureditev sistema zvez za železarne (Jesenice, Štore itd), rudniške sisteme (Idrija, Bor itd), signalizacijo in sisteme zvez za potrebe železnice, sistem zvez za potrebe radiodifuzij RTV Ljubljana in RTV Zagreb, Tegrad je izvajal inženiring za telekomunikacijski sistem in prenos podatkov za potrebe regionalnih vodovodov itd.
V svojem proizvodnem programu Tegrad uspešno projektira in opravlja dela pri telekomunikacijah, osvetlitvi ter napajanju in prenosu podatkov za po-
trebe radionavigacijskih naprav na naših letajjščih. Med drugim je Tegrad uspešno in hitro opravil vsa dela pri osvetlitvi in kabelskem sistemu za napajanje in prenos podatkov letališča Brnik, kompletno s projektiranjem, kar je bil doslej največji podvig, saj so delo opravili v dveh mesecih.
Razvojni oddelek Tegrada je razvil elektroniko in sistem za preplah v večjih mestih in več mest v državi že tudi opremil s tem sistemom. Projektira in izdeluje podzemne instalacije ter jih opremlja z lastno razvito opremo za zaščito pred korozijo. Uspešno izvaja tudi vojaške telekominikacijske sisteme v vsej Jugoslaviji. V zadnjih letih pa se je Tegrad uveljavil kot prvi v državi s sistemom zaščite jedrske elektrarne tako pri projektiranju kot tudi pri delih na NE Krško.
OSNOVNE SMERNICE SREDNJEROČNEGA NAČRTA 1981 DO 1985
Naslednje petletno obdobje začenja Tegrad z dobro materialno in tehnično osnovo, zato bodo v naslednjem obdobju lahko dosegali še bolje rezultate in uresničevali še višje cilje. Pri kabelsko montažni dejavnosti se bodo tesno povezali s podjetji v SRS, deloma v Dalmaciji in Istri. V kovinski dejavnosti bodo
poleg sedanjih del opravljali pretežno specialno zaščito objektov večjega gospodarskega in posebnega pomena. Oddelek elektronika bo skrbel za sedanjo tehnološko proizvodnjo. V prvem polletju 1980 se bo oddelek selil v nov sodoben proizvodni objekt in bo na osnovi lastnega razvoja začel izdelovati elektronske naprave za sistem javnega preplaha ter naprave za sistem tihega obveščanja. Do konca srednjeročnega obdobja bo stekla proizvodnja kompletnega asortimenta naprav in sistemov za javni preplah ter naprav in sistemov za varovanje objektov. Projektiva, ki že zdaj obsega načrtovanje najzahtevnejših telekomunikacijskih objektov, bo dokončno začela projektirati nizkonapetostne telekomunikacijske sisteme letališč ter kompleksno zaščito objektov in načrtovati sisteme obveščanja, javlja-
nja ter alarmiranja. Enota antikorozijske zaščite pa bo razvila proizvodnjo vkopne anode in potencio-statičnega krmilnika zaščitnega električnega toka.
Se nekaj besed o družbenem standardu. Leta 1980 bodo uredili družbeno prehrano za delavce, zaposlene v Ljubljani. V naslednji petletki bodo poskrbeli za stanovanja delavcev, ki ne živijo v Ljubljani, pač pa tam delajo. Podelili bodo kredite delavcem za individualno gradnjo in nakupili potrebna stanovanja.
Vsi poslovni objekti Tegrada ne ustrezajo popolnoma njihovemu proizvodnemu programu, zato so že opravili prvo fazo adaptacije. Prihodnje leto bodo predvidoma uresničili drugo fazo adaptacije, ki bo obsegala proizvodno enoto elektronike in proizvodno halo za potrebe skladišča in manjkajočih pisarniških prostorov.
Srečno in uspešno novo leto 1980 želijo poslovnim sodelavcem, prijateljem in vsem bralcem:
AGRARIA BREŽICE — TOZD VRTNARIJA ČATEŽ, Brežice, Čatež 75
AGROSTROJ — LJUBLJANA, Ljubljana, Draga 41 ALPETOUR, YU BANDAG, DO za obnavljanje avto-plaščev, Škofja Loka
Tovarna kovinskih izdelkov in opreme ALPOS ŠENTJUR PRI CELJU, Šentjur prj Celju. Ul. Leona Dobrotin-ška 2
BIRO INŽENIRING, Ljubljana, Žabjak 3 Založniško podjetje CANKARJEVA ZALOŽBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2
CESTNO PODJETJE V KRANJU, Kranj, Jezerska C6St3 20
DELAVSKA UNIVERZA MARIBOR, Maribor, Maistrova ul. 5
ČGP DELO LJUBLJANA, Ljubljana, Titova 35 HP DROGA Prehrambena industrija, Portorož, Obala 27
DO ELEKTRO GORENJSKA s svojimi TOZD: Eiektro Kranj, Eiektro Žirovnica, Eiektro Sava Kranj, ERTG Kranj in delovno skupnostjo skupnih služb
ELEKTROTEHNA trgovsko, izvozno-uvozno in proizvodno podjetje, Ljubljana, Titova 51 EMO CELJE
Tovarna elektrotermičnih aparatov ETA CERKNO, Cerkno
GORIŠKE OPEKARNE s TOZD OPEKARNE RENČE — BILJE, TOZD Tovarna keramičnih ploščic KERAMIX in TOZD VDRŽEVANJE
GIP GRADIS LJUBLJANA n. sol. o. — TOZD KOVINSKI OBRATI LJUBLJANA n. sol. o., Ljubljana, Šmartin-ska 32
IBT TOZD PROJEKTIVA, Trbovlje, Gimnazijska 16 ZIGP IMOS, Ljubljana, Linhartova 11 a IMP — PMI MARIBOR TOZD ELEKTROKOVINAR, Ptuj, Zadružni trg 11
GIP INGRAD CELJE, Celje, Ljubljanska cesta 16
NOVOLETNA VOŠČILA
V KORIST
BOJA PROTI RAKU
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ, Kranj,
^JSIJTUT^oIeF STEFAN, Ljubljana, Jamova 39 INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT podjetje za projektiranje in inženiring, p. o., Ljubljana, Hajdrihova 4 ISKRA — CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, Ljubljana, Trg revolucije 3 ISKRA — INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV NOVA GORICA n. sol. o., Nova Gorica JEKLOTEHNA, export-import, trgovsko in proizvodno podjetje MARIBOR, n. sol. o., Maribor, Partizanska 34 TOZD KARTONAŽNA, Ljubljana, Čufarjeva 16 KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA — TOZD VALKARTON LOGATEC, Logatec, Tržaška c. 1 KLJUČAVNIČARSTVO RADOVLJICA KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, Metlika, Trg svobode 3
Obrtno podjetje KNJIGOVEZNICA TISKARNA RADOVLJICA. Radovljica, Kolodvorska 1 KROJ, Ljubljana, Resljeva c. 1 LAMA DEKANI Delovna organizacija za proizvodnjo in promet ključavnic ter okovja, Dekani pn Kopru Keramična industrija LIBOJE — CELJE, Petrovče — Celje
LIP, Lesna industrija BLED, Bled, Ljubljanska c. 32 KIT LJUBLJANSKE MLEKARNE — TOZD MARKETING, Ljubljana, Tolstojeva 63 in TOZD TRGOVINE, Ljubljana, Cesta na Loko 4
Časopisno podjetje LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana, Kopitarjeva 2
MAGISTRAT, ljubljansko turistično podjetje, Ljubljana, Mestni trg 4
MERCATOR — IZBIRA PANONINA PTUJ, trgovina na debelo in drobno, n. sub. o., Ptuj MINERAL industrija naravnega in umetnega kamna, Ljubljana, Industrijska 5
MIZARSTVO VIČ LJUBLJANA p. o., Ljubljana, Gorkičeva 12
DO MURKA LESCE— TOZD MALOPRODAJA, Lesce,
Alpska 62
NIKO kovinarsko podjetje, Železniki, Otoki 16 Podjetje za urejanje voda NIVO, Celje, Škvarčeva 4 OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST VELENJE, Velenje, Titov trg 1
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE, Celje, Gregorčičeva 5a
OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO IN ŽIVINOREJO, Ptuj, Ormoška c. 28 OSNOVNA ŠOLA FRANCA RAVBARJA, Dol pri Ljubljani, Videm 17
OSNOVNA ŠOLA FRANCETA BEVKA, Ljubljana, Ul. Pohorskega bataljona
Mesokombinat PERUTNINA P l UJ, Ptuj, Potrčeva 8 POZD PLASTOR, Ljubljana, Kališnikov trg 10 POLZELA tovarna nogavic, Polzela ABC POMURKA — TOZD GOLICA JESENICE s temeljnimi organizacijami:	TO DELIKATESA, TO
ROZGA, TO ZARJA in DS ZA SKUPNE ZADEVE PRIMAT Tovarna kovinske opreme MARIBOR PRIMORJE EXPORT NOVA GORICA p. o., Nova Gorica, Vipavska 13
REK VELENJE — DO AVTOPARK, Velenje, Koroška 62
REK VELENJE — DO ELEKTROSTROJNA OPREMA, Velenje, Preloge
RIKO Ribniška kovinska industrija S svojima TOZD Rl-KOSTROJ in RICOMAG ter DSSS, Ribnica na Dol., Le-povče
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA PROSVETO IN KULTURO PRIPADNIKOV ITALIJANSKE NARODNOSTI OBČIN KOPER, IZOLA in PIRAN SOZD SAP-VIATOR — TOZD DELAVNICE LJUBLJANA, Celovška c. 166
DO SAVA COMMERCE, trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki, Kranj, Koroška 2
Trgovska delovna organizacija SAVINJSKI MAGAZIN p. o. ŽALEC, Žalec, Šlandrov trg 35 SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE SOZD SLOVENIJA AVTO, DO AVTOMERKUR, TOZD K-E-G, o. sub. o., Ljubljana, Celovška cesta 150 SGP SLOVENIJA CESTE, Ljubljana, Titova 38 SLOVENIJALES — TRGOVINA TOZD 300, Lesni in gradbeni material— veleprodaja, Ljubljana, Gerbičeva 101-2
Gradbeno podjetje STAVBAR MARIBOR, Maribor, Industrijska 13
HP TALIŠ MARIBOR, Maribor, Meljska c. 10 TEKSTINA, tekstilna industrija, Ajdovščina TERMIKA LJUBLJANA — TOZD PROIZVODNJA ŠKOFJA LOKA, Škofja Loka, Trata 32 SOZD TIMAV SEŽANA— proizvodnja, trgovina, storitve
TITAN tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o.
KAMNIK, Kamnik, Kovinarska 28
TOSAMA Tovarna sanitetnega materiala DOMŽALE
UNIOR kovaška industrija ZREČE
UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI —
FILOZOFSKA FAKULTETA, Ljubljana, Aškerčeva 12
UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI —
VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE V LJUBLJANI,
p. o., Ljubljana, Šaranovičeva 5
SŽ VERIGA LESCE, n. sol. o., Lesce, Alpska 43
Kmetijski kombinat VIPAVA, Šempeter pri Gorici VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD IZOLA ZAVOD ZA DRUŽBENI RAZVOJ LJUBLJANE, n. sol. o. — TOZD URBANIZEM, Ljubljana, Vojkova 57 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA PRODUKTIVNOST DELA, p. o., Ljubljana, Parmova 33 ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA ŽELEZARNA RAVNE — TOZD KOVINARSTVO, Ljubno ob Savinji
ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO — ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA, PROMETNA SEKCIJA LJUBLJANA-MOSTE, TOZD, o. sol. o., Ljubljana-Moste, Kajuhova 51
Vsem, ki so namesto osebnih novoletnih voščil sredstva namenili v korist hoja proti raku, se iskreno zahvaljujemo in se voščilom pridružujemo:
DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU Ljubljana, Komenskega 4
ONKOLOŠKI INŠTITUT Ljubljana, Vrazov trg 4
SKLAD ZA GRADNJO IN OPREMO ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA Ljubljana, Lipičeva 2
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Ivo Kuljaj, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Majda Žlender (odgovorna urednica), Janez
Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Založniški svet Delavske enpt- 313-VI; naročniški oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel : nosti — predsednik: Miran Potrč; čjani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Svetko,	316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana,	Tavčarjeva	5, tel.:
Janez Čebulj, Majda Emeršič, Slavko Grčar, Janez Korošec, Edo\enarčič, Mira	312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-603-41502.	Posamezna	številka
Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc, Janko Sedonja, Vlado Šlamberger, Jože	stane 6,00 din, letna naročnina je 300,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina
Varl. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal . plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.