Dle Postgebtihr bar bezahlt. Poštnina plačana v gotovini. ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Prcis — cena 1.50 L DRUŽINSKI TEDNIK Kdor se z vinom opije, se strezni, a kdor se s kruhom, težko. Slovenski rek Leto XVI. V Ljubljani, 7. septembra 1944. št. 36 (773) UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠT^VO; Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nih dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah. NAROČNINA: '/< leta 15 lir. Vi leta 30 lir, vse leto 60 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 1.50 lire, stare številke 2.50 lire. — OGLASI po tarifi. Političnega kompromisa med protikomunizmom in komunizmom ni, kakor ga ni med dobrim in zlom; možen, da, celo nujen je samo socialni kompromis med posameznimi sloji prebivalstva. It današnjega uvodnika Siloviti boji na področju Anversa in Bruslja FUhrerjev glavni slan, 5. septembra. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V severni Franciji se naše čete tidovratno upirajo močnim sovražnim napadalnim skupinam, ki jim je včeraj uspelo napraviti globlje vdore. Boji so se premestili na področje Ant-vverpna in Bruslja ter postajajo vedno bolj siloviti. London je bil v pretekli noči zopet pod ognjem »V 1«. Težki daljnostrelni topovi vojne mornarice so znova z dobrim uspe-fom obstreljevali južno-angleška pristaniška mesta, vojaške barake ter sovražne baterijske postojanke. v Ardenih smo razbili sovražne poskuse za prekoračitev Meuse. Sovražne sile, ki so prišle severno od Charle-villa preko Meuse, smo s protinapadom vrgli nazaj. V dolini Šaone potekajo naši premiki kljub sovražnemu pritisku še nadalje po načrtu. Za Brest so se tudi včeraj bili srditi boji. Naša posadka je razbila znova vse z močnim topništvom, oklepniki in letalskimi silami podprte sovražne napade. V Italiji so i: jalovile naše čete na jadranskem ob; nem odseku vse sovražne napade Krajevne vdore smo s protinapadi 7 jezili. V zadnjih petih dneh velikih bijev smo uničili tamkaj preko 200 oklepnikov. V južnem delu Sedmograške se nadaljujejo hudi napadalni in obrambni boji. V gozdnatih Karpc ih imajo madžarske čete bistvene zasluge za uspešno obrambo več sovjetskih napadov. V Vislinem pre mostju severozahodno od Baranov i smo z večdnevnimi uspešnimi napadi kljub žilavemu sovražnemu odporu skrajšali bojno črto. Med Bugom in Narevom so vrgli Sovjeti v boj nove oddelke. Ob istočasni sestrelitvi 74 oklepnikov smo v globini naših postojank s protinapadi zaustavili težke sovražne napade. V Estoniji smo uničili med jezerom Vire in Dorpatom sovjetske bojne skupine, ki so bile prekoračile Embach. Pri Dorpatu so vrgle naše tete boljševike v težkih gozdnih bojih nazaj proti jugu. Bojni letalci so sestrelili pri posku-Jenem napadu sovjetskih torpednih (etal na nemško spremljavo v vodovju zahodno od Liepaje 9 sovražnih »etal. V pretekli noči so vrgla posamezna sovražna letala bombe na Karlsruhe. I* poročil nemškega poveljstva v preteklem tednu: Severozahodno od Arrasa so se odmaknile naš:. čete pred silnimi sovražnikovimi napadi nekai kilometrov proti severu. Nadaljnji napadi Angležev in Kanadčanov so se zrušili severno od Arrasa ored našimi zapornimi postojankami. Na področju severno od Monsa se bijejo silni boji s sovražnikovimi oklepniškimi silami. Naše čete so odbile mnosoštevlne so-vražnkove napade ob zahodnih obronkih Ardenov in Meusi jugovzhodno od Sedana. Branilci Bresta še zmerom kliubu-iejo napadom Američanov in prizadevajo sovražniku krvave izgube. Krajevne vdore v predtrdniavskb območje smo zajezili v protinapadu po trdem boju. V zahodnem in srednjem odseku ilalijanskega bojišča’ so se odmaknile naše divizije severno od Arna. ‘sovražnikove izvidniške oddelke ki so pritiskali za nami. smo krvavo odbili. V Litvi in Estonski se je zrušilo več, krajevnih boljševiških napadov. Na južnih in vzhodnih Karpatih so se izjalovili sovjetski napadi. Na ored-mostju ob Visli so se bili te dni spet silni boji. Severovzhodno od Varšave smo Sibkejfe boljševiške napade zavrnili. Med Busotn in Narevom so sovjetske čete ponovno napadle z uporabo močnih pehotnih in oklepniških sil in močnih oddelkov bojnih letal. V težkih bojih smo s protinapadi prestregli sovražnikove proboine poskuse. Povračilni ogenj na London se ic nadaljeval. V zaledju italijanskega bojišča smo Dri več čistilnih akcijah v času od 26. do 31. avgusta unčili 994 teroristov. Meseca avgusta ie uničilo naše letalstvo na vzhodnem bojišču 1571 leja}. Izmed teh smo 1202 sestrelili v letalskih bojih. , Letalstvo ie uničilo meseca avgusta iobs angloameriških letal. Izmed teh {*nio samo nad ozemljem Reicha v le-J?,"kih bojih in s protiletalskim topništvom zbili 798 sovražnih letal. RAZKRINKANI »OSVOBODILChc Med rdečimi barbari ni razlike: Aziaii pred Varšavo, Aziaii v Parizu Kamor koli pride komunist povsod prinese „luč" z vzhoda: rop, požig in umor Naše časopisje je zadnje tedne prineslo obilico poročil o političnem zakulisju upora v Varšavi. Kljub temu nekateri med nami še zmerom nimajo ali nočejo imeti prave predstave o poljski tragediji. Naj zato v naslednjem podamo kratek pregled dogodkov, kakor ga posnemamo iz nevtralnih in nasprotniških virov. Londonski dopisnik stockholmske ga lista Morgentidningena je poslal uredništvu izčrpno poročilo* o varšavski »aferi«, ki ga ie sestavil na podlagi podatkov izključno samo iz poliskeea. angleškega in sovjetskega vira. Slika, ki jo je dobil, je takale: Poljska emigrantska vlada v Londonu ie imenovala generala Bora za poveljnika varšavskega upora. General je dobil popolna vojaška pooblastila in tako je 1. avgusta izdal povelje za upor. Se prej je pa sovjet-skopoljska radijska postaja Kosciusz-ko, ki oddaja na sovjetskih tleh. vse od 2. junija t. 1. dalje dan za dnem načrtno pozivala Varšavčane na po-buno. 30. julija je pa izdala tale proglas: »Prebivalci Varšave, sezite po orožju in napadite Nemcel Vsi se morate pridružiti uporniškemu gibanju! En milijon Varšavčanov mora postati en milijon borcev za svobodo in za pogin sovražnika!« Tako se ie začel boj, in sicer s pritegnitvijo varšavskega civilnega prebivalstva, ker se Varšavčani niso hoteli odzvati nemškemu pozivu, naj zapuste mesto. Ko so se začutile posledice nemške vojaške reakcije, so Sovjeti takoj izpremenili taktiko. Ze v prvih avgustovskih dneh ie začel sovjetski radio Kosciuszko zmerjati upornike s »političnimi banditi« in »vojaškimi bebci«, poljska vlada v Londonu (ki mora na angleški ukaz pohlevno sprejemati brce iz Moskve; op. ured.l, se je pa izgovarjala, da ie dala prezgodaj alarm. Ali namesto da bj bil Kremelj zaukazal konec nesmiselnega klanja, je tedaj obljubil Mikolajczv-ku pravočasno pomoč in tako s_ popolnim premislekom upor še podžgal. Finska prekinila odnose z Nemčijo Helsinki, 4. sept. Iz vladnih krogov ss je izvedelo, da ie sklenila finska vlada na angleški in ameriški pritisk prekiniti odnose z Nemčijo ter sprejeti od Sovjetov predlagane pogoje. Podrobnosti o teh pogojih še niso znane. Lizbona, 5. sept. Pri izročitvi Finske Sovjetski zvezi s pristankom An-gloameričanov. piše časopis »Voz«, ere za najbolj kričečo nepravičnost, ki se ie kdaj koli zgodila. Toda Anglija in Amerika si zaradi tega ne bosta belili glave. Tako se dogaia s Finci enako kakor s prebivalci baltskih držav: 'zapustili so iih teT bodo nanje pozabili. Videli bomo. kako se bo razvijala .politika v istem smislu kakor v baltskih državah. Ob koncu navaja »Voz« besede, ki jih ie Churchill izrekel leta 1941., ko Sovjetska zveza še ni bila »Mudi zaveznik« Angloameričanov. Churchill je takrat dejal: »Ako bi morala ugasniti luč svobode, ki tako jasno sveti nad severnim ledom, potem bi morali to smatrati pač za znak vrnitve v najbolj črne čase. v katerih bi izginili vsi sledovi 2000 letnega človeškega napredka.« Oslo. 4. sept. Tukajšnji časopisi izčrpno zavzemajo stališče k dogodkom na Finskem. »Aftonposten« piše, da je bila Nemčija vojaško pomoč, ki jo je izkazovala Finski, izvrševala, ker še nikdar ni zapustila svojega zaveznika. Če pa mislijo Finci zdaj, da ne potrebujejo več te pomoči, bodo kmalu dobili nov dokaz za staro resnico. da se ne morejo odtegniti boju z boljševizmom, ne da bi tvegali narodni obstoj. »Fritt Folk« pa pravi, da ie_ predložil boljševizem zdaj svoj račun m Anglija ga mora povsod plačevati, tako v Italiii, Franciji, na Balkanu in zdaj še na Finskem. Časopis poudarja tovariško in odkrito vedenje Nemčije do Finske. Nemčija se je bila tudi uprla zahtevam Molotova glede Finske, ko iih ie predložil v Berlinu, Strah pred »osvoboditelji« Stockholm, 4. sept. Kakor javlja agencija TT, prihajajo na Švedsko nadaljnji finski begunci. Samo preko London s svoje strani je netil upor s tem, da ie poslal s transportnimi letali nekai orožja. Od Sovjetov ni prišla nikakršna pomoč. Takšno je bilo ozadje varšavske tragedije po poročilu nevtralnega švedskega žurnalista. Značilno ie, da tudi Angleži ne podajajo dosti drugačne slike. Tako je neodvisni poslanec Vernon Bartlett, ki ni bil nikdar na glasu nasprotnika Sovjetov, v liberalnem listu News-Chroniclu — ki že tri leta igra na Angleškem približno isto vlogo kakor pri nas salonski komunisti in njihovi simpatizerji — ondan ostro napadel Moskvo, češ da ne dovoli na svojih tleh zasilnega pristajanja angleških letal, ki prinašajo Poljakom v Varšavi pomoč. Se hujše stališče ie zavzel konservativni Daily Mail. Napisal je namreč, da ie »Sovjetska zveza hote pustila poljske upornike v Varšavi na cedilu, ker so se izrekli za londonsko poljsko vlado, ne pa za boljševizem«. Takšen je vsepovsod boljševiški »boj proti okupatorju«: če si komunist. se lahko biješ ali ne. vselej si »legendaren junak«: če si patriot, se lahko biješ ali ne, vselei si »izdajalec, ki ga ie treba likvidirati«. Varšavska tragedija ie odigrana; ponedeljsko nemško uradno poročilo je na kratko registriralo njen konec. Varšave sicer boljševiki niso dobili, kljub temu si manejo roke: prihranili so si strele v tilnik, * Že v prejšnji številki smo zabeležili, kako -ie pariška komunistična drhal na signal iz Moskve prišla iz svojih brlogov na dan in planila po francoskih patriotih. Poslušajmo zdaj, kaj pravijo o razmerah na Francoskem nevtralci in Angleži sami. Po poročilih, ki so jih dobili v Stockholmu, gre preko vse »osvobojene« Francije en sam val terorja. Vsepovsod se vrše aretacije na debelo. Tako so v Parizu zaprli slavnega pledališkeea igralca in pisatelja Sašo Guitrvja in svetovnoznanega raziskovalca, nobeliata Alexisa Oar-rela, ki je svoj čas skupaj z Lindberghom odkril tako imenovano »mehanično srce«. Yorkshire Post pravi, da ie danes ena od največjih nevarnosti za francoski narod njegova mladina. Leta in leta se je na stotisoče francoskih mladih ljudi udejstvovalo pri terorističnem početju; postali so pustolovci. ki jim ni več za nobeno pravo delo. Ameriški vojni poročevalec Miller ugotavlja, da se za lepim pročeljem francoskih patriotov (tako imenovanih »maauistov«) skrivajo dobro organizirane roparske tolpe, ki terorizirajo cele predela, kakor n. pr. Visoke Savoie. Tvorijo iih pobegli zločinci, ki brezobzirno vse požigajo, v prvi vrsti vasi, manjša podeželska mesta in samotne kmetije. (Torej vredni bratci naših »osvoboditeljev« — po lastnem zavezniškem priznanju.) Švicarski časopis La Revue je poslal posebnega poročevalca v sosedne savojske gore. V njegovem poročilu se bere med drugim: »V trenutku, ko zapuščam Evian, vidim, kako razobešajo sovjetsko zastavo poleg francoske in zavezniških. Ko sem prišel v Thonon. sem opazil, da so se bili pravkar odigrali »veliki« dogodki. »Rdeča brigada«, sestavljena iz roparjev, tatov in morilcev vseh mogočih dežel, je bila mesto zasedla in ga je po oplenitvi trgovin ravno zapuščala. Kri ie tekla v potokih.« Po poročilih iz Lizbone presega teror v »osvobojenih« predelih Francije vse. kar je doslei doživel Alžir. Begunci pripovedujejo, da si prebivalci teroriziranih krajev žele nazaj nemške zasedbe, ki jim ie jamčila red in mir. Preden so vkorakale an-gloameriške čete, so komunistični maauisti ponekod docela iztrebili vso inteligenco. Njihovo početje ie šlo brezobzirno po načrtu: celo marsikaterega kot degaullista znanega meščana so ustrelili, češ da je reakcionar. V NEKDANJI PRISILNI DELAVNICI Lepa slovesnost na Kodeljevem Blagoslovitev prenovljene kapele na poveljstvu Policijskega zbora V nedeljo ob osmih se ie na Poveljstvu Policijskega zbora vršila skromna, toda značilna slovesnost: na dvorišču pred kapelo sv. Vincencija je že stala častna četa policijskih pripravnikov v novih, zlikanih uniformah in čakala visokega obiska: gospoda prezidenta generala Rupnika, prevzvišenega gospoda škofa dr. Rožmana in upravnika policije dr. Hacina. Pred visokimi gosti ie poveljnik PZ podpolkovnik Stanko Palčič sprejel raport poveljnika šole policijskih pripravnikov glavnega straž-moistra Ludvika Grila. Prevzvišenega je pa pred odhodom v kapelo pozdravil upravitelj policijskih zgradb in posestev nadzornik Oton Vončina z besedami: »Prevzvišeni gospod škof! Tei hiši je priključena lična kapelica sv. Vincencija. Mi vsi se zavedamo in tudi vsak dan to občutimo, da mora ta hiša in ustanova, ki je v niej, zares dobro ustrezati svojemu namenu in ga v največji meri doseči le tedaj, ako se složno in medsebojno podpirata zunanja sila moči in notranja moč duha, odgovarjajoč dvojnosti človeške narave, duše in telesa. Nam, ki nam ie treba bdeti nad mnogoštevilnimi človeškimi življenji, je živo potrebno tudi poznanje človeške duše. od katere izhajajo dobra in zla dejanja. Boljšega in uspešnejšega nauka nam ne more dati nihče drugi, kot nam ga daje Stvarnik človeških src in Učitelj pravega življenja. Potrebni so teh naukov tudi oni, ki se neprostovoljno mude v tej hiši, da ko ie utisnjeno telo. duh, ki je svoboden, ne tava samo po nemogočem, škodljivem in pogubnem, temveč ima priliko prisluhniti in se ustaviti ob najboljšem in tudi o tem razmišljati. Vse to je samo naša korist, je pa tudi zapo- begunske karantene Umea (severna Švedska) je pribežalo na Švedsko več ko 2000 finskih beguncev. V nedeljo je prispelo v Umeo na čolnih kljub slabemu vremenu 30 finskih beguncev. ved, ki jo kot verniki moramo in tudi hočemo izpolnjevati, se službe božje udeleževati in s tem dati Bogu, kar je božjega. Prevzvišenil Ta hiša je s cerkvijo vred danes dokončno preurejena novemu namenu. Povabili smo Vas ob tej priliki, da nas obiščete in Vi ste se odzvali. Prvič stopate danes med nas, prvič kot škof in nadpastir na tla slovenske policije, da nam, svojim vernikom, v prenovljeni hiši božji opravite službo božjo in jo nekako na novo izročite svojemu namenu. Ljubeznivo ste nas sprejeli, ko smo Vas pred četrt leta prosili za duhovnika; v pastirski skrbi ste nam takoj ustregli. Hvala Vam! Veseli in opogumljeni nad takim razumevanjem smo se Vas tudi za današnjo slovesnost upali prositi za Vašo navzočnost, Hvala za Vašo naklonjenost, hvala za Vaš prihod, bodite dobrodošli, bodite prevzvišeni. iskreno pozdravljeni v tej hiši!« Prezident je nato pozdravil častno četo in se udeležil z drugimi gosti, s policijskimi pripravniki in njihovimi svoie slovesne svete maše. ki io ie bral sam Prevzvišeni. Ob lepem petju in pomenljivem in globokem verskem nagovoru Prevzvišenega so se odprla vsa srca navzočnih. Preden je g. prezident odšel s sedeža varnostnega zbora, se mu je za njegovo naklonjenost, ki brez nje ne bi mogli prenoviti kapele in drugih prostorov, zahvalil upravnik policije dr. Hacin. Zahvalil se ie pa tudi Pre-vzvišenemu, da ie prišel blagoslovit kapelo. Od prezidenta se je poslovil tudi Sturmscharfiihrer Simon. Na koncu si ie Prevzvišeni ogledal bolniške sobe za pripornike, zdravniško sobo, delavnice za pripornike, kuhinjo, kjer si priporniki sami kuhajo in vojašnico policijskega zbora. Vsi ti prostori so že skoraj prenovljeni, zdaj grade le še kopalnice in nov kamnit tlak po hodnikih. Tako se je končala ta intimna in lepa slovesaost na poveljstvu Policijskega zbora. Ob račun Vsakemu narodu usmerja tir njegove usode zgornja plast ljudstva, t. j. politično vodstvo in imoviti ra-zumniški sloj — podobno, kakor je prospeh družine, osnovne celice slehernega civiliziranega občestva, v bistvu odvisen od sposobnosti, marljivosti in razumnosti njenega poglavarja. Slovenski narod ni izjema v tem pravilu. Politično pot Slovencev karakteri-zira do aprila 1941 primitivna dvo-tirnost našega stremljenja in hotenja. Samo enkrat sta se oba tira srečala in strnila v enega; tisti dar. — SO. maj 1917 — je z zlatimi črkami zapisan v naši zgodovini, saj ic pomagal ustvariti največji slovensk politični uspeh. To je bilo za dobe naših očetov. Toda sinovi smo pozabili nauk svojih starih: ko je akutna nevarnost mi nila, nas je minila tudi razsodnost. Za enotirnost narodnega in socialnega hotenja ni bilo iz naše žabje per spektive videti več prave potrebe, za to se je slovenska politična pot spe razcepila na dvoje. To samo po seb še ni treba, da bi bilo zlo, če le obu tira peljeta na en sam c i 1 j. Tod: prav to je nesreča Slovencev: naša dva tira nista držala vštric v isti smer, temveč drug proti drugemu In tako smo v 23 letih svoje samostojnosti doživljali karambol za ka rambolom, in vselej je narod plača račun. Kdo je'kriv? Nesposobnost ali pokvarjenost vodstva, ki se je izživljalo v neprestanih karambolih, ali p;, narod sam, ki je takšno vodstvo spo čel? Stara je resnica, da ima vsak narod takšne voditelje, kakršnih je vre den, zato si tudi Slovenci ne moremi umiti rok od sokrivde za svojo nesrečo. Toda narodi so kakor otroci in za prestopke otrok so odgovoru predvsem njih vzgojitelji, t. j. uči telji in starši. Glavno krivd< in odgovornost za današnjo nesrečo Slovencev nosi naša politična vodi tel j skr, plast. 23 let so naši politiki delali nat: narodom greh. 23 let so delili Sle vence na dvoje in hujskali drugega na drugega. 23 let je veljalo pri na vrhovno načelo, ne, koliko Slovenec potegne na tehtnici koristi in škod za narod, ampak kakšne barve i>-njegova utež. 23 let sta nas vodil ne zavest odgovornosti in ljubezei do naroda, ampak zavist in sovraštvo do bližnjega. Prvi korak na zdravejSo pot ji spoznanje lastne sokrivde. Ali so ti sti med nami, ki še zmerom sanjaj-o politični karieri, vendar že izjpre videli, da je naš izvoženi in zavožen dvotirni sistem glavni vzrok naše ne sreče? Ali se jim odpira spoznanje da bi peščica slovenskih komunističnih desperadov nikoli ne bila zrno? na zdecimirati in izropati naš narod ce bi ne bila znala pomnožiti svoj vrste z razočaranimi disidenti obe! naših struj? Ali se zavedajo, da j prenekaterega med njimi komunizer naredil fanatičnega sovražilca ii ubijalca šele tedaj, ko so mu oni sa mi izpodmaknili pod nogami tl; osebne in nacionalne morale? Al vsaj slutijo,_ da je predvsem njihov; krivda, ce je toliko sokolov, ki sni' desetletja videli v njih glavni stebe naše nacionalne države, dezertiralo \ tabor protinarodnega internaciona lizma, in če toliko slovenskih fanto in deklet, ki smo mislili, da jim kr ščanstvo ni samo na jeziku, danes \ hosti pljuje na vse, kar jih je vern: slovenska mati učila? Lani ob tem času naši politiki š< niso hoteli ne marali pogledati resnici v oči. V najusodnejšem trenutki slovenske zgodovine je naš poklien politik na vsej črti odpovedal. Naro« je zaman čakal besedice od tistih, k so bili prevzeli od svojih predniko\ dediščino velikega maja 1917. Ot politikov sramotno izdan, prepuščei na milost in nemilost svojemu smrt nemu sovražniku lastne krvi, je Slo venec blodil po temi, dokler mu n nepolitik-vojak pokazal edino rešilni politično pot. Od takrat je v slovenski politiki p, več ko dveh letih grozot političneg: brezvladja spet zavladal naš traai cionalni dvotirni sistem. Le z eno, bi stveho razliko: sedanja dva tira nista več ista kakor nekoč, čeprav ste prav tako usmerjena drug proti drugemu^ v neprestan karambol. Tod« ne več Slovencem v pogin, zakaj ti sti, ki mu je narod samo sredstvo z;-brezobzirno oblast, se je sam izobči * iz narodnega občestva. Novi dualizem je v svojem bistvu star kakor človeški rod, imenuje se boj med dobrim in zlom: na eni strani komunizem in z njim vesoljni slovenski kriminal, na drugi strani domobranstvo in z njim vsi, ki jim narod ni fraza. Takšni sta politični fronti, ki j” je postavil lanski september. Kdor misli,.da je še zmerom najboljša ii najvarnejša srednja pot. tista, ki pelje med frontama, je v usodni zmoti; nanj bodo letele krogle z obeh stra- ....................... fii. Političnega kompromisa med ‘protikomunizmom in komunizmom ni, kakor ga ni med dobrim in zlom; možen, da, celo nujen je samo socialni kompromis med posameznimi sloji prebivalstva. i Tako smo prišli do drugega Sinite! ja, ki ni nie manj kakor prvi odgovoren za nesrečo našega naroda, do tistega činitelja, ki je bil zmerom pripravljen za politične kompromise, nikoli pa ne za socialne. To so »ljudje, ki se sami ponosno imenujejo imoviti razumni š k i sloj. je še zmerom imamo med nami go-■Spodo, ki se ne naveliča dokazovanja, fda se bo treba s komunizmom pobotati, ne spomni se pa, da bi bilo prav in pošteno, če bi se poprej pravično pobotala s tistimi, ki so jo pomagali spraviti na konja. Še zmerom sliši-ino o advokatih, ki imajo svojo posebno socialno moralo do oecsmata. Šp zmerom se šopirijo med nami jtrgovci, ki jim uslužbenec ni človek. Se zmerom srečujemo obrtnike, ka-jterih nameščenci ne morejo s svojimi prejemki ne živeti ne umreti, r Hočete dokazov? Samo štiri imena iz obilice tistih, ki imajo zmerom polna usta o kompromisu s komunizmom, socialnega kompromisa jim pa nikdar ni bilo mar — imena njih, ki Bo šli v hosto delit slovenskemu narodu socialno »pravico«, doma, v lastni hiši, je pa niso hoteli poznati. | Dr. Lado Vavpetič, eden od paših najbolje služečih advokatov, danes član vrhovnega plenuma OF, je imel do lanskega poletja v Ljubljani razkošno stanovanje in avto, svoji uradnici je pa šest let plačeval reci in piši po 300 din na mesec; j Dr. Darko Č e r n e j, danes notranji minister OF, je eni svojih uradnic plačeval po 250 lir na mesec in šele dva meseca, preden je šel v hosto »osvobajat« slovenski narod, ji je zvišal na 350 lir — kljub temu, da je znašal zakonito ugotovljeni eksistenčni minimum 592 lir na mesec; > Dr. Boris Puc, danes rdeči »sodnik« na Goriškem, je imel v službi uradnico, ki ji je skoraj dve leti plačeval po 400 din na mesec; t Dr. Maks š n u d e r 1, danes član vrhovnega plenuma OF, je leta 1939. vzel v službo uradnico in ji plačeval 400 din na mesec. Takšna le danes, ob letu, slika naše bolezni. General Rupnik je lani izvršil operacijo. Bolnik je akutno krizo prestal, ali klica je še zmeraj v telesu. 12 mesecev zdravljenja je premalo , ra organizem, ki ie hiral 23 let. Prvi uspeh nam je v izpodbudo, toda nevarno bi bilo. če bi se z njim zadovoljili in obstali polovičarsko na sredi poti. Politično ie naša bolezen dognana; kdo je kriv našega socialnega zla. vpijejo na ves glas gornje številke. Ali jih slišimo? K. B. . DRUŽINSKI TEDNIK *• >> Borovnica je mrtva vas V enem tednu so angloomerišld letnici trikrat bombardirali Borovnico — Pogreb žrtev letalskega divjanja Borovnica ie bila prvi kraj v Ljubljanski pokrajini, ki ie doživel vso grozoto angloameriškeea bombardiranja. Od 26. avgusta dalje, odkar so Angloameričani prvič bombardirali to prijetno vasico ie v enem samem tednu doživela Borovnica kar tri bombardiranja. Liudie, ki so ostali živi no prvem napadu, so se bili že odseliti, tako da druga dva letalska napada nista terjala smrtnih žrtev. Borovnica ie pa že pri prvem bombardiranju hudo trpela, posebno če upoštevamo, da so že komunisti naredili v kraiu škode za 6.610.000 lir. savoici pa celo za 88,780.000 lir. Ne toliko kakor denarna in gmotna škoda Pa Borovničane bole smrtne žrtve, ki jih ie doslej dvanajst, razmerno precej za tako majhen kraj. Pri treh zaporednih sobotnih napadih so izgubili življenje tile domačini: Matevž Cerk. Viktor Košir. Slavko Košir. Ivana Makovčeva. Fran Levstik. Frančiška Novačanova. Ivana Medeno-va. Antonija Medenova. Antonija Pav- lovčičeva. Marija Kondarijeva. Jože Debevec in Marija Šviglieva. V ponedeliek popoldne so Borovničani pokopali svoje žrtve. Težkega srca in zaskrbljeni so stali ob odprtih grobovih, vprašujoč se. kdaj se bo končalo to trpljenje in kdo ie na vrsti poslej. Takoj po prvem bombardiranju se ie v Borovnico odpeljal nrezident general Rupnik in si ogledal dejansko škodo. Obljubi) je. da bo ukrenil vse potrebno za pomoč Borovnici in vsem tistim, ki so zaradi bombardiranja ob vse. In teh ni malo. Kar ie oslalo celega po prvem napadu, so razbile bombe v nedeljo in v torek. Ljudje se zdaj komaj še upaio v svoio vas. in sicer še to samo v ranih jutrniih in poznih popoldanskih urah. Kljub silni škodi, ki posebno boli našega kmeta ki pa tudi veleposestnikom ni prizanesla. Borovničani ne tarnajo, upajoč, da bodo vendarle nekoč vse spet pozidali, če bodo le ostali živi. Tisti pa. ki so izgubili svojce, se ne daio jtolažiti in bi najrajši videli, da bi še sami bili ob njih strani, onkrai zemeljskega trpljenja. Okoliški kraji so begunce gostoljubno sprejeli in s tem dali lep zgled Ljubljančanom, ki nai bi sami bili dovoli socialni, da bi zbrali za brezdomce najpotrebnejše, zavedajoč se, da grozi podobna usoda danes vsakomur. Že jutri ie lahko vsakdo izmed nas brez strehe ali pa brez svojih naidražiih. Kako dobro mu bo delo. če rcu bo sosed gostoljubno ponudil svoj dom ali če ga bo ta ali oni neznan dobrotnik vsai toliko oblekel da ga pozimi ne bo zeblo. Nai ima ta strašna nesreča lepega slovenskega kraia vsai eno dobro posledico: da odpre srce in oči listini, ki do danes še niso izpregledali. * Med prvimi so se nesrečnih Borovničanov spomnili uredniki »Slovenskega doma«, ki so iz dohodkov »finih bukev« nakazali borovniški občini 10.000 lir. Liu&Iiana Borovnici I Na željo gosp. prezidenta div. generala Rupnika bo v nedeljo, 10. septembra, pod okriljem Socialne pomoči s sodelovanjem Slovenskega Rdečega križa in Škofijske dobrodelne pisarne po vsem mestu v Ljubljani nabiralna akcija denarnih prispevkov v korist po letalskih napadih močno prizadetemu prebivalstvu v Borovnici. Nabiralna akcija bo pod geslom: Ljubljana-Borovnici. Ljubljančani, odzovile se klicu I* prošnji Socialne pomoči ter priskočite na pomoč svojim sobratom v stiski in nesreči! Kdor verjame tolovaju... , Berlin. 2. sept. Osmi romunski polk obmejne straže ie dobil od nove romunske izdajalske vlade povelje, nai pred Sovjeti položi orožje in iih ima za zaveznike. Drugi bataljon tega potka v jakosti 600 mož, ki jim ie pripadal tudi vojak Vrencisneu Vas-sili se ie nato predal napredujočim botiševikom. Veliko pobratimiio so slavili s stiskanjem rok in z žganjem, Nato je dobil bataljon nalog, nai koraka ob cesti v Cracoane poleg nadalje nabredujočih sovjetskih oddelkov. Sredi kraia Cracoane so pričeli boliševiki naenkrat streljati na razorožene Romune. V kratkem času je izkrvavelo 582 vojakov. Le 18 piožem ie uspelo, da so se rešili v hiše. - j»»Ako vojaku Vassiliju ne bi bilo uspelo, prebiti se do nemških črt, sploh nihče ne bi bil izvedel o boli-ševiškem pokoliu v Cracoanih. Poslednja pot si iških žrtev V torek 29. avgusta popoldne se ie Ljubljana dostojno poslovila od treh mrtvih junakov, domobrancev, žrtev zahrbtnega zločina komunistov v Stični. O poli štirih ie prejela zemiia v svoie okrilje trupla nadporočnika Bana in njegove hčerke Maidke, višjega narednika Metlikoviča in Francita Lipovška. K pogrebu se ie zbrala velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev. Slovensko oblast so zastopali sam »rezident Rupnik in podpolkovniki Krener. Peterlin in Vizjak. Nemškega zveznega častnika ie pa zastopal major Kohl. V imenu udarne skupine majorja Križa se je od pokoinega tovariša Bana poslovil poročnik Vovko. Poudaril ie, da bo Banova smrt samo še utrdila domobransko voljo do borbe in zmage, ki bo maščevala vse nedolžne žrtve. Za niim ie izpregovoril še stanovski tovariš Pavle Borštnik; orisal ie pokojnikov blagi značaj, niegovo težko življenjsko pot in niegovo veliko požrtvovalnost v skupni borbi za obstoj slovenskega naroda. Ko so spustili obe krsti, očetovo večio in hčerkino manjšo, v skupni grob. ni pač nobeno oko moglo ostati suho. Množica liudi. ki ie s svoiim poslednjim obiskom počastila rajne, se ie zavedala, da stoii ob odprtem grobu dveh nedolžnih žrtev, ki sta se pridružili vsem onim. ki so morali žrtvovati svoje življenje na oltar domovine. Istega dne ob petih so na Orlovem vrhu pokopali Rika Metlikoviča. Domobrance ie zastopal podpolkovnik Peterlin. Ob krsti so se od rajnega tovariša poslovili tovariši in svojci, ki iim ie bilo slovo od mladega, nadobudnega sina in moža še posebno težko. Ob šestih so pa pokopali v prezgodnji grob mladega Francita Lipovška. V imenu domobranstva sta se poklonila žrtvi podpolkovnik Peterlin in Vizjak z mnogimi častniki in majorjem Križem na čelu. Ob odprtem grobu se ie od svojega tovariša s toplimi besedami poslovil poročnik Vovko. Mrtvi junaki počivajo zdaj v naši lepi slovenski zemlji, ki so se zanjo tako iunaško borili in žrtvovali zanio tudi ‘svoje življenje. Jokajočim družinam nai bo v tolažbo zavest, da niso padli zaman in da ie njihova žrtev izpodbuda za mnoge, za vse njihove tovariše, ki se bodo še hrabreie borili ob misli na svoie padle brate, pa tudi morda za marsikaterega, ki ie doslej še živel v veri. da komunizem ni zločin nad vsem, kar io dobrega in poštenega. IZGUBE KOMUNISTIČNIH TOLP V Ljubljanski pokrajini V preteklem tednu so razne enote udarnih skupin stotnika Meničanina, Stamenkoviča in maioria Križa prodrle v tolovajske predele Suhe krajine in prizadejale tolovajem hude izgube. Posebno hude bitke so bile okrog Zagorice. Tolovaji so se tu morali umakniti proti Žužemberku in Sadinii vasi. V boiih so bile Gubčeva. Cankarjeva in Tomšičeva brigada in Doleniski odred. V teh boiih so tolovaji izgubili 29 mrtvih. Padel ie vodnik 2. voda 3. bataljona Gubčeve brigade. Domobranci so dobili len plen: 3 mule. 2 konia s sedli, en protitankovski top. en težki minomet, nekaj strojnic, mnogo munieiie in min. Domobrauske izgube so: 3 mrtvi, nekaj lahko ranjenih. 30. avgusta zgodai zjutraj ie snet prodrla močna kolona domobranske skupine v Suho krajino. Tolovaji so io jadrno udrli proti Žužemberku, toda domobranci so iurišali za njimi in zasedli Žužemberk. Izgube komunistov so bile: 14 mrtvih, dva ujeta. Minometalci so uničili težko »Bredo«, zaplenili pa nekai lahkih strojnic in pušk. V zadnji etapi očiščevalnih bojev okrog Čateža se ie snooadel en del domobrancev maioria Križa s tolpami »Tomšičeve« in »Cankarjeve« brigade. Boi ie traial dobrih deset minut. V tem kratkem času ie Križeva udarna skupina potolkla 29 tolovajev, zaplenila pa 3 lahke minomete. 3 strojnice in večje število pušk. V borbah oktog Mirne in Mokronoga ie padlo več ko dvaiset tolovajev, ki so iih potolkli junaški prebežniki. Tolovajski prebežniki so pa tudi pri Čatežu in Kamnu potolkli 7 tolovajev. V Srbiji Beograd. 1. septembra. V boiu proli Titovim komunističnim tolpam so bili srbski prostovoljci prisiljeni izprazniti pred veliko premočjo svoie postojanke in bunkerje. Ko so po 24 urah s protisunkom ponovno osvojili izgubljeno ozemlje so ugotovili, da so tolo vaji poleg ostalih razdejani v njihovih bivališčih strgali s sten predvsem slike kralja Petra in iih poteptali, na mesto niih pa obesili Stalnove in Ti tove slike. Beograd, 26. avgusta. Pri Kuršum-liii so narodni srbski oddelki prizadejali tolovajski vojski hud poraz, ko so po desetih dneh tolovajskega oblega nja osvobodili to mesto. Tolovajem tudi ni mogel pomagati napad angleških letal na Kuršumlijo. Komunisti so imeli krvave izgube in so morali bežati. Beograd, 2. septembra. V tednu od 20. do 26. avgusta so izgubile komunistične tolpe samo na severozahodnem Balkanu več ko 1500 mrtvih, padlih in prebeglih. V Črni gori Narodni oddelki so očistili Črno goro komunistov od Kolašina do San-džaka in do rnei Srbije in prizadejale bežečim tolpam hude izgube. Med ujetimi ie 26 boljševiških poveljnikov. V Bosni Berlin. 24. avgusta. V vzhodni Bosni so zavrnili nemški gorski lovci dele komunističnih tolovajskih skupin, ki so pritiskale proti iugu. in iim prizadejali hude izgube. Pri Sakolcu so uničili neko tolovajsko skupino, ki se le bila ločila od glavnine. Berlin. 25. avgusta. V dveh tednih trajajočih čistilnih nastopih nemških čet v vzhodni Bosni so imele komunistične tolne 3460 mrtvih, ranjenih, ujetih in prebeglih. Nemci so komunistom zaplenili 46 strojnic, dva planinska topa. 3160 granat, več tisoč pušk z naboii. 350 konj in tovornih živali in poročevalski in sanitetni material. »Odgovarjamo samo narodu!« Vse liublinnsko delavstvo in name-ščenstvo ima svoia protikomunistična predavanja vsakih štirinajst dni. gospodinjske pomočnice pa enkrat na mesec. Tako so imele 27. t. m ob 17. uri v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti spet svoie predavanje, na katerem sta govorila gg. Vinko Trškan in Maks Jan. tajnik Glavnega odbora DPA. Prvi govornik ie obdelal snov »Komunizem in vera«, drugi pa ie v kratkih obrisih razložil sedanji položai in v ostrih besedah zavrnil vse tiste ljubljanske o-farske hujskače, ki si delajo skrbi, kaj bo z domobranci in kai bo s protikomunistično akcijo češ da so že Angleži v Parizu in Sovjeti pred Varšavo. Dejal ie med drugim: »Borba proti židovsko-komunističnemu zločinstvu in njegovim pomagačem bo ostala, tndi če so Sovjeti v Murski Soboti ali v Celju. Naši domobranci in mi za svoie delo ne bomo odgovarjali ne židovskim mogotcem, ne Stalinu, ne kriminalcu Titu. temveč samo in edino svojemu narodu!« Služkinje so izvaiania obeh govornikov z zadovoljstvom odobravale in pokazale, da hočejo tudi one v borbi proti komunizmu vztrajati do konca. Bliža sc zima z vsemi svojimi sd* skami in tegobami. Kolikor moreni® naprej videti, Socialna pomoč ne h® imela dovolj novega blaga, da bi m®' gla oskrbeti z najpotrebnejšim vse begunce in siromake. Zato odrejam, da se začne zbirati stara obleka in obutev. Obračani se na prebivalstvo, da se pozivu dobrosrčno prostovoljno odzove. Kdor ima čut do siromašnega bližnjega, bo klic razumel. Nabirka naj pokaže usmiljenje, ki preveva naše meščanstvo, ko gre za omiljevanje bede brez lastne krivde potrebnih. Socialna pomoč naj izvede potrebno organizacijo. Ljubljana, 1. septembra 1944. Prezident div. general: Rupnik s. r. Odpri srce. odpri roke! Glede na gornji oklic gospoda rezidenta se bodo nameščenci jn nanie-ščenke Socialne pomoči od torka 5; septembra t. 1. dopoldne dalje zglasili s posebnim seznamom v vsaki hiši in bodo zbirali podatke o tem. kakšne oblačilne predmete bodo vsaka družina oziroma zasebniki darovali Socialni pomoči za begunce in siromake. Darovalci naj potem te predmete pripravijo, da jih bodo naknadno na podlagi zbranih podatkov nameščenci Socialne pomoči pri darovalcih prevzeli in odpeljali v skladišče Socialno pomoči. Socialna pomoč p; ičakuje, da bo prebivalstvo razumelo plemeniti namen te nabiralne akcije in daroval® obačiluc predmete, katerih samo res nujno ne potrebuje, v korist onih. k* nimajo niti najpotrebnejše obleke i" obutve. Ljubljana 1. septembra 1944. Predsednik » loeialne pomoči«: Velikonja s. r. Petrolej za obrtnike Obrtnike, ki prej- majo pri Gospoda rskrm pokrajinskem svetu bone za petrolej kot pomožno sredstvo brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, opozarjamo, naj meseca septembra dvignejo bone po strokah tu imenskih začetnih frkah v naslednjih dneh: mizarji A—O 1. septembra, V—Z 2., slikarji In pleskarji 4., urarji, torbarji In knjigovezi 5., mehaniki G., kleparji in ključavničarji 7., elektrotehniki in steklarji 0. septembra. Upravičence opozarjamo, da dobe bone le oni rfun* ki je določen ?a njihovo stroko. Zamudnikov ne bomo mogli upoštevati. Bencin za pomožno sredstvo za obrtnike za september ne bodo nakazovali. Nov vozni red na progi Ljubljana-Zalog Pričcnfii s 1. septembrom t. 1. izostaneta na progi Ljubljana—Zalog potniški vlak * odhodom iz Ljubljane ob 6 40 in s prihodom v Zalog ob 6.55 in v obratni smeri potniški vsak z odhodom iz Zaloga ob 7.10 tn 6 prihodom v Ljubljano ob 7.25. Namesto navedenih dveh potniških vlakov pa vozita na isti progi od istega dne potniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 6.03, iz Device Marije v Polju ob 6.14 in » prihodom v Zalog ob 0.19 »n v obratni smeri potniški vlak z odhodom 1* Zaloga ob 6.30, iz Device Marije v Polju ob 6.37 in s prihodom v Ljubljano ob C.49. Se ena iluzija razblinjena IZVORI RDSKEGI MESURKSIVl t V članku »Rusi, Mongoli in slovanstvo« srno razblinili iluzijo o »pristno ish vanskem« bistvu Rusov in Rusije ,nu podlagi zatrjevanj ruskeea pisatelje'Mihaela Pravdina in dokazali, da ie bil mongolski vpliv na razvoj Rusov in Rusije tako velik, da le do te' reliev prekvasil vse bistvo. Da pa tudi poznejši vplivi na Ruse in Rusijo niso bili evropski v pravem smislu. nam dokazuje drugi tuii vdor v rusko miselnost, vdor bizanjinstva. Kakor mongolski v azijski, to ie vzhodni smeri, tako ie bizantinski vpliv določil rusko, zlasti še imperialistično orientacijo v zahodni, oziroma jugozahodni smeri. Dedič vzhodnega rimskega cesarstva. Bizanc, se ie proti koncu svojega obstoja, a pred nastankom mongolske države Il-kanov v Prednji Aziji, naslanjal pretežno na Malo Azijo. Njegova oblast v jugovzhodni Evropi. t. i. na Balkanu, ie pod težnjami balkanskih Slovanov, posebno Srbov, Po samostojnosti, počasi ginevala. Kot središče vzhodne cerkve ie Bizanc že prei izgubljal značaj splošnega razvoja v smislu Srednje in Zahodne Evrope. Njegovi stiki z azijskim vzhodom so postajali čedalje močnejši, hi s tem so se krepili tudi sami azijski vplivi na kulturo in miselnost Bizanca Na ta način ie nastala politično-duhovna tvorba, znana pod imenom bizantinizem. Ta tvorba ie bila zmes tradicije Rima v dekadenci, degeneriranega helenstva in mistike na eni ter brutalnosti na drugi Stranj kot prispevkov azijskega vzhoda. V njej |e prospevalo naibrezobzirneiše politično samodrštvo. okoli katerega se le bohotila nemorala vseh odtenkov. ki se ie kazala v upravi še prav posebno kot divje samopašna korupcija. Vse to ie bil pač glavni vzrok, da Bizanc ni bil sposoben postati resnični evropski branik pred tendencami mongolsko-aziiskih vdorov od vzhoda. ki so iih pričeli Džingis-kanovi potomci, nadaljevali pa pomohameda-nieni Osmani. Niegovo področje se ie stalno krčilo in z razkrojem države kot teritorialne tvorbe ie napredoval tudi razkroj bizantinske družbe same. Padec Bizanca pod polumesec ie bil le še naravni zaključek že dolge agonije. Vendar ie zbudil v tedanji Evropi preplah, ker se ie zavedela. da pomeni mohamedanstvo po zmagi nad sicer gnilim Bizancem neposredno smrtno nevarnost za katoliško in tudi sploh krščansko evropsko omiko. Zato je razumljivo, da ie Evropa pričela iskati za Bizanc nadomestilo. in Rimu se ie zazdelo proti koncu petnajstega stoletja, da ga ie našel v Moskvi. Na papeževem dvoru se ie namreč porodila misel, da bi se v ta namen poročila nečakinja zadnjega bizantinskega cesarja, Zofija Paleologova. s tedanjim moskovskim velikim knezom Ivanom III. Načrt se je tudi uresničil, in leta 1472. je postala bizantiska princesa ruska velika kneginja. Kakšen ie bil nasledek te poroke, o tem pravi Pravdin: »Moskva, dotlej dedinja Zlate horde, se ie pričela potegovati tudi za dediščino vzhodnorimskega cesarstva. Z bizantinsko dedinjo so prišli v Moskvo grški dvorjani. Dotedanjo preprostost so zamenjati bizantinski dvorni običaji, in v državnih listinah se ie razvilo bogato izrazoslovje. Italijanski gradbeniki so morali stare lesene zgradbe v Kremlju nadomestiti z zidanimi palačami. Veliki knez ie postal car. In car ie postal samovladar (avtokrator). kakor so bili bizantinski cesarji. Moskva ie prevzela bizantinskega dvojnega orla v ruski državni grb in nad tem orlom so visele tri krone, ki so pomenile Moskvo in oba tatarska kanata. Kazan in Astrahan.« »Le na podlagi te dvojne dediščine moremo pravilno razumeti Rusijo, njeno zamisel notranje ureditve države,« pravi dalje Pravdin. »ter položai njenih carjev, ki ie o niem še v dvajsetem stoletju ruski pravosodni minister Sčeglovitov dejal francoskemu poslaniku Mauriceu Paleologu: »V ljudskih očeh ie car podoba Kristusa na zemlji.« Zadnji car Nikolaj II. pa ie rekel: »Bog Nam ie dal naiviš-io oblast in pred Njegovim prestolom bomo dajali odgovor za usodo Rusi-e.« Iz tega se ie porodila tudi misel. da ie ruski car edini pravoveren car na svetu. Moskva na tretji in poslednji Rim. Prav tako moramo pa nazadnje iskati v tej bizantinski dediščini tudi težnio po osvojitvi Carigrada. Ta težnja ie bila gonilna sila, ki ie vodila vso rusko evropsko politiko dolgih 500 let. Iz nie so se po rajale vse vojne s Turčijo, in »pod obljubo, da se iim bo ta njihova pet-stoletna želja izpolnila in da bo Ca rigrad prišel pod rusko državo, so ministri leta 1914. zlomili odpor carja Nikolaja II.. ki ni hotel izdati ukaza za vojaški vpoklic,« piše Pravdin. Če zdaj na podlagi teh zgodovinskih dejstev na kratko karakterizt-ramo bistvo carske Rusije, moramo ugotoviti, da bo Izšle iz mongolske in bizantinske dediščine tele njene osnovne težnje: 1. obvladanje Azije in obnovitev vzhodnega rimskega cesarstva s posestjo Carigrada. 2. duhovno obvladanje sveta po mesijanski ideji »tretjega in zadnjega Rima« i in 3. despotično^vladanie nad svetom. Vse te tri težnje so pa ostale nespremenjene tudi v naslednici carske Rusije. v SSSR pod Leninom in Stalinom. Boliševiški imperializem ie ne-utailiiv naslednik carskega; idejo mesiianstva »tretjega in zadnjega Rima« v bizantinskem smislu ie zamenjala Ie ideia »vse odrešujočega« komunizma, in carski despotizem ie nadomestila diktatura kremeljskih boli-ševiških poglavarjev. Ostala pa ie celo tudi težnja po neposredni bizantinski oblasti, po Carigradu in morskih ožinah med Evropo in Malo Aziio. In kakor ni silila carska Rusija na Balkan da bi osvobodila balkanske Slovane — saj pravi Pravdin sam. da ie car Nikolaj II. pristal na vstop Rusiie v prvo svetovno vojno le v težnji po osvojitvi Carigrada, ne po ohranitvi Srbije — tako tudi boliševiška SSSR ne izteguje svojih rok proti evropskemu jugovzhodu zaradi kakega »slovanstva«. Samo v narodu, kakršen ie ruski po svoji iz zgodovine rezultiraloči miselnosti, ie mogel dobiti komunizem Žida Karla Marža tisti »mesijan ski« smisel, ki ie tako zelo soroden zamisli mongolskega osvajalca Džin-gis-kana, poslanstvu Bizanca kot tdru, gega Rima«, osmanstva kot verske si' le in židovstva kot izpolnjevalca ide ie »izvoljenega ljudstva«. Vsi izviri tega »mesijanizma« so pa azijski nearijski in neslovanski. Tako vidimo da tisto »mesiianstvo«. ki ie bilo Slo-vanom v dobi romantike pred sto leti še misteriozno, a so vani vendarle verjeli (Jan Kollar in drugi), ki se ie pod boljševizmom izoblikovalo v komunizem, ni nič drugega kakor izrojena dediščina tujcev, ki nima z nami nobenega opravka. Brutalni despotizem. ki hoče zaradi ideie — prej carske in zdaj komunistične — z nai-nasilneišo diktaturo vsiliti vsem lju dem življenjski sistem neke anemične teorije in se ie sposoben izroditi celo do vivisekcije, ie naitipičneiši pojav misterioznega bistva mongolskega vzhodnjaštva. Vzhodnjak ie kljub vsej svoji mistiki brutalen, in kljub vsej brutalnosti zanesenjak odrešitelistva. Evro-pec ie realist, in edine svoie velike ideie. ideie humanizma, ni skuša! nikdar uveljaviti z nasiljem in protf volji človeštva. Zato mu ie bilo vzhodniaštvo v vseh pojavih vedno tuje in se z niim nikoli ni mogel sprijazniti. Taki smo po vsem svojem značaju tudi Slovani na zahodu in iugu kjer nismo obremenjeni z azijsko dediščino. Prav zato se ie Evropa tudi v vseh dobah z vsemi silami bianila in obranila pred vsemi poskusi vdorov vzhodnega misticizma in despotizma, v kolikor so periferni valovi takih vdorov le dospeli d® nas, smo iih Pa prekvasili s svoio evropsko duševnostjo. Nasilna vsili-tev bi zato morala nujno pomeniti konec evropskega duha. Rusovstvo v vseh oblikah, naiboll pa v boliševiški. ne pomeni zato nevarnosti samo za Evropo kot tako. ampak tudi za evropske Slovane in še posebej za nas Slovence, ki srn® poleg Čehov najzahodneiši del Slo* vanov in zato najbolj evropeiziranj-To bi spoznali le prekmalu tudi tis« med nami. ki se v tragični zaslenli®' nosti, izvirajoči iz nepoznavanja det-stev, dandanes navdušujejo za »slo* vanski boljševizem« kot »luč z vzhfjj da«. In zelo verjetno ie, da bi bij prav ti prvi, ki bi postali naivec' odporniki proti sistemu, ki ga zdaj kličejo nadse in nad svoi narod. A® kai kakor ne more posameznik >* cremeniti svojega značaja, tako 8 tudi celotno ljudstvo ne more C. »• Preskrba insulina za sladkorno bolne Po nalogu Sefa pokrajinsko uprave se pri »ploftnl bolnišnici v Ljubljani ustanovi Javna diabetif-na ambulanca pod vodstvom primarija 'ir Merčuna Ljudevita. Njen namen je strokovno upravičena in pravična razdelitev insulina tistim bolnikom, ki jim je življenjsko potreben. V tej ambulanti ugotove. če in koliko insulina potrebuje atvarno vsak diabetik poleg najstrožje primerne diete. Bolnik prejme lusulinsko nakaz-nieo; z njo si potem nabavi določeno količino insulina pri določeni lekamt. A) Diabetiku izstavi matični urad bolnišnice nakaznico za diabetično ambulanco, ko so predhodno ugotovili in vpisali plačilozave-zanost, in sicer: a) premožnemu bolniku za storitve 60 lir in za laboratorijske stroške 32 lir, kar plača sam predhodno na blagajni splošne bolnišnice; b) član bolniške blagajne ali njegov svojec se mora izkazati s posebej v ta namen izstavljenim potrdilom svoje bolniške blagajne, da je njen član in ima še pravico; s) državni in pokrajinski uslužbenec alt upokojenec in rodbinski član se izkaže vsaj z železniško legitimacijo; d) nepremožnl pa z ubožnlm spričevalom, Potrjenim po davčnem uradu. Medtem ko so premožni samoplačniki, plačajo vse stroške v ambulanci ostalim pristojni plačilntavezancl (bolniška blagajna, pokrajina, občina). Člane bolniških blagajn in ne-Premožne torej pozivamo, da sl priskrbijo omenjene listine nemudno, prvi pa vselej sprott B) Ambulanca posluje ob delavnikih od p. do 10., prične pa za tiste diabetike, ki so že Prijavljeni mestnemu fizikatu, da prejmejo insulin, in sicer: dne 1. 9. z začetno črko A—E, dne 2. 9. z začetno črko F—J, dne 4. 9. z začetno črko K—M, dne 5. 9. z začetno črko N—k, dne 6. 9. z začetno črko T—V, - dne 7 9. z začetno črko Z—Ž, dne 9. 9. zamudniki, dne II. 9. zamudniki, dne 12.-9. zamudniki, dne 13. 9 in dne H. 9 pa vsi tisti, ki se niso javili fizikatu. C) Dan poprej naj vsak diabetik zbira vso količino v 24 urah izločenega seča, izmeri, izmerjeno količino pa beleži. S seboj naj prinese: od pomešanega seča četrt litra ter listek s seznauom hrane, zavrite na dan ko je zbira! seč. Pride naj pa brezpogojno tešč. V korist diabetikom samim in nemotenemu poslovanju prosimo vse, naj se ravnajo po gornjih navodilih točno v vsakem pogledu. — Lmbliana se nehote nrivaia na temo in pešačenje zaradi zastoia glavnih dobav električnega toka ki se mu ie na ta teden pridružila še motnia v mestni elektrarni, kier ie zaradi prevelike preobremenitve med 31. avgustom in 1. septembrom nonustil en kotel ki napaia oarno turbino. Zaradi te motnie Ljubljana nima dovoli toka in zato tudi začasno ne vozi tramvai. I*rvi Slovenki - stavbenici »mo dobili te dni. Na tehničnem oddelku uokra-iinske uprave sta naredili te dni graditeljski izpit za stavbenici nosna Minka Potokarjeva in nosna Zdenka Vaida-Rozinova. Obema prvima slovenskima stavbenieama želimo v niu-nem poklicu do9ti uspehov! Nove prodajne cene za moko. testenine. sladkor, olie in riž ie odobrila pokrajinska uprava »Prevodu«. Pri trgovcih detailistih so naslednie nai-visie cene v prodaji pa drobno: enotna krušna moka 3 lire za kilo: koruzna moka 2.50 lire z* kilo: testenine 4,30 lire za kilo: sladkor 18 lir za kilo: semensko olie 36.25 lire za kilo in riž 4.30 lire za kilo. Pasja pravda ie končana. Glavna obtoženka Martina Štembergerieva ie zaradi tatvine najmanj 40 osov in zaradi obrtne prevare dobila 7 let ro-biie in 20.000 lir denarne globe odn. 6 mesecev nadalinieera zapora. Niena pomočnica Tereziia Sinukova ie "aradi tatvine enega osa in zaradi pomaga-nia prodaje pasjega mesa obsojena na 6 mesecev strogega zapora in 1000 lir denarne alobe ali 17 dni zapora. Marica Turkova ie pa obsojena na 3 mesece zapora, pogojno na 3 leta. Gostilnicam. ki so ukradeno meso kupovali, so oproščeni, ker so mislili, da so kupili koštrunovino, le-ta ie na v prosti prodaji. Beograjčani, ki »o s« p« bombardira ni ih izselili v bližnjo in daljno okolico Beograda se zdai polagoma vračajo na svoie domove. Spoznali so da je v Beogradu vendarle naibolie. »Če nam porušijo naš Beograd, pa še mi umrimo.« praviio beeunci. ki se zdai tatalistično vdani v svoio usodo vračajo domov. Gledališče brez galerije ie dobil te dni Beograd. Po bombardiranju se ie moralo namreč Naroduo gledališče preseliti na periferijo v park. V novem gledališču, ki ie kaipak za zdai še samo improvizirano, uprizarjajo razna dramska, pa tudi operna dela. Spored za voiue ujetnike ie pričela te dni oddajati beograjska radijska postaja. Prvo oddaio ie 31. avgusta olvoril sam general Nedič z nagovorom »Tvoja srpska domovina«. Zdai bodo voini ujetniki lahko v9ai enkrat na teden v zvezi s svoici doma. Črnilo v obliki tablet so pričeli izdelovati v Nemčiji. Te tablete z dodatkom vode lahko vsakdo sam izpre-meni v pravo črnilo. Novi izum ie koristen zato. ker bodo v Nemčiji tako samo v enem letu prihranili 40 milijonov steklenic za črnilo. Dubrovnik so te dni bombardirali angloameriški letalci in ga tudi obstreljevali s strojnicami. Na stanovanjskih hišah in kulturnih spomenikih ie nastala huda škoda, bilo ie na tudi več smrtnih žrtev. Osebne vesti PoroCili so se: V Ljubljani: G. Anton Molek, trgovec in gdč. Gabrijela Erjavčeva, cand. med. Čestitamo! Umrli so: V Ljubljani: Franc Černe, strojevodja drž. Železnic; Jožo Lenarčič, kurjač drž. Železnic; Anton Oister, vlakovodja v pokoju; Danica Bunčigajcva. žena prof.; Ernestina Kalanova, vdova po računskem svetniku; Franc Renčelj, zvaničnlk državnih železnic; Jerica Hubadova, vdova po skladatelju; Peter Kovačič, pekovski mojster; Ivan Bratok, aprevodnik državnih «>I.. Ivan Prhavec, akademik, domobranec. V St. vidu pri Stični: Polde Golouh, domo braneč. Nafie sožaljeI Listek „I)rtižinskega tednika" Izza kulis modernega glasbenega filma Če j) ra v premislimo, bi moral biti prav za prav vsak filmski igralec univerzalni genij. Režiser in filmska družba po navadi zahtevata od filmskega igralca, da popolnoma obvlada svojo vlogo, razen tega pa tudi še vse mogoče druge umetnije in športe, tako ples, letanje, jahanje, plavanje in celo artistiko in umetnost glasbenega udejstvovanja. Kajpak se igralci zato že od začetka v svojem poklicu vsestransko izobražujejo; poleg raznih vlog in j>o-leg dramatike se uče tudi jahati, plesati, voziti avtomobil, jadrati in letati. Vsi ti športi spadajo k igralskemu poklicu, obvladati jih morajo prav tako kakor pravilno, jasno izgovarjavo, harmonično gibanje in primeren nastop. Zvočni film je pa v novejšem času pridružil vsem tem, priznati moramo, nemajhnim zahtevam še novo, težavnejšo. Opažamo, da so postali prav zadnji čas posebno priljubljeni filmi o slavnih glasbenikih, ne le zato, ker jih obdajata romantika in pustolovščina še bolj kakor usodo malih tipkaric, temveč predvsem zato, ker veje od njih nadih genijalnosti, ki dviga vse doživljaje onkraj puhle in plitve vsakdanjosti. Najprej so začele filmske - družbe vrteti pevske filme s približno enako vsebino. Po navadi je šlo v takšnem filmu za nadarjenega pevca, ki tolče hudo revščino, nese v zastavljalnico poslednjo dobro obleko in obožuje lepo in slavno pevko, dokler ga lepega dne slučajno le ne odkrije kakšen konservatorijski ravnatelj ali lastnik slavne of>ere. In ko postane nekdaj zakotui pevec po razočaranju s slovito primadono na(>osled sam slaven, se zaljubi v mlado zboristko ali igralko gosli v orkestru in se zaroči ali poroči z njo. Med velikim številom nemških pevcev je bilo mnogo takšnih, ki so bili za film tudi primerne zunanjščine in prijetne postave, tako da za njih pri pevskih nastopih res niso jjotrebovali nobenega »dvojnika«. Razen tega so režiserji hkrati skoraj pri vseh dotedanjih dramatskih igralcih odkrili, da imajo prijeten glas. Tako se je marsikdo, ki v začetku niti ni mislil na petje, pozneje še glasbeno izšolal in si tako pridobil dovolj glasu za nastop v filmu, kjer je bilo treba zapeti kakšno pesmico ali samo »šanson«. Zvočni film je pa segel v svojem ustvarjanju še dalje. Namesto pevskih filmov so jele filmske družbe vrteti glasbene filme na splošno; tu igrajo največjo 'vlogo bodisi orkester, bodisi pa tudi solisti: goslač, klavirist ali čelist. Ti filmi, izmšljeni ali pa oblikovani po zgodovinski podlagi, so imeli doslej pri filmskem občinstvu izreden uspeh. Prikazovali so barvito in razgibano usodo slavnih ' komponistov, kapelnikov, dirigentov pa tudi cestnih muzikantov in pogrošnih pevcev. Zdaj je film jel zahtevati od igralca nove, neslutene sposobnosti. Če naj nam igralec res prepričevalno ponazori usodo in osebnost slavnega glasbenika, mora tudi sam virtuozno obvladati tisto glasbilo, bodisi da je to klavir, čelo ali da so gosli. To more pa doseči človek samo z dolgimi leti študija. Težko b[ bilo dobiti igralca, ki bi poleg zunanjščine in drugih igralskih sposobnosti bil tudi glasbeni virtuoz. Na srečo pa zvočni film lahko nekoliko oslepari poslušalca. Gledalec, bolje poslušalec, poleg igre in slik posluša tudi izvrstno glasbo, ki jo igrajo slavni glasbeniki, ki pa kajpak niso tisti igralci, ki jih gledamo na platnu. Zakaj vsak nepristranski obiskovalec kina, vsak ljubitelj filma mora priznati, da bi bilo preveč, zahtevati od slavnih igralcev, da bi poleg toliko umetnij še pojjolnoma obvladali dve glasbili ali celo tri. Vsak igralec, ki mora torej igrati slavnega glasbenika, jma svojega glasbenega »dvojnika«. Ta »dvojnike igra namesto njega zaželeno skladbo, ki jo posebej zavrte samo na zvočni filmski trak. Slike pa vrte pozneje ali prej na drug trak. Ko zvežejo ton in slike, ima gledalec popolno iluzijo, da gleda in posluša eno in isto osebo. V resnici pa igralec samo igra svojo vlogo, glasbeni del odigra pa zanj njegov nevidni »dvojnik«, glasbenik. Ne toliko z glasbenega kakor z ritmičnega vidika bi bilo pa vseeno potrebno. da bi res vsak igralec vsaj delno obvladoval več glasbil. Igralca, ki ponazoruje osebnost kakšnega slavnega pianista, prikažejo v filmu sedečega za klavirjem. Nekaj časa ga gledalec gleda od spredaj, nekaj časa I>a od strani, zasledujoč lahko igro njegovih rbk. Zgodilo se je pa, da so v začetku, ko tehnika glasbenih filmov še ni bila tako izpopolnjena, igralci premalo v taktu premikali roke po klaviaturi, tako da je tudi preprost gledalec mogel opaziti ta nedostatek. Zato mora imeti sleherni igralec dovolj razvit čut za ritem, da ujame vsaj tafct skladbe, ki naj jo na videz z vso ognjevitostjo zaigra na platnu, v resnioi jo pa igra po nemi klaviaturi, ker so tisti glasbeni deli bili že poprej zavrteli z resničnim glasbenikom. Igralec torej lahko udari mimo, toda udariti mora v taktu. V novejšem času po navadi tudi fotografirajo roke pravega pianista, če ni med njim in igralcem vloge prevelike razlike. Spretna režija vse takšne nedostat-lce po navadi zabriše, da jih povprečen jioslušalec niti ne opazi. Drugače je pa z ljudmi, ki so sami glasbeniki ali poznajo glasbo in imajo razvit čut za ritem. Ti kaj hitro spoznajo, da igralec samo na videz igra po klavirju. Prav iz tega vzroka se mora pa poslej igralec, ki igra osebnost kakega slavnega glasbenika, pred začetkom fil-manja nekoliko seznaniti z glasijo genija, ki ga fjonazorja. Upoštevati moramo, da igrajo takšne težke vloge po navadi sami veliki umetniki. Tako igra Bacha Gustav Grtindgens, starega Bacha Eugen Kldpfer, Beethovna Renee Deltgeu, Mozarta Hans Holt, Chopina VVolfgang Gospodu odvetniku Le Gevaudanu, PARIZ. Neumea, 7. februarja 19... Spoštovani gospod doktor! V naslednjem pismu vam natanko poročam o vseh dogodkih, o katerih sem vam že zadnjič pisal. V njem boste našli vsa (»otrebna pojasnila. Pišem se Pierre-Louis Brend, rodil sem se v Lyonu in sem star devet in trideset let. Ko sem bil še zelo majhen, mi je mati umrla. Moj oče, ki je bil v Lvonu trgovec, je umrl pred osemnajstimi meseci. Od svojega devetnajstega leta som sprt s svojo družino. V mnogih uradih sem bil že v službi, a povsod so me zaradi nerednosti in deloinržnosti odpustili. Pet let sem bil brez dela. Preživljal sem se nekaj časa s tein, da sem prodajal časopise. A tudi to delo mi ni dišalo. Ker sem premalo zaslužil, da bj se pošteno oblačil, sem zjutraj le nerad zgodaj vstajal in odhajal na delo. Od julija 19... sem stanoval v nekem poceni pariškem hotelu v Rue Bedex. Mesec marec je bil topel in še dosti lep. Večkrat sem popoldne hodil daleč ven iz mesta. Cesto &em bil od dolgega hoda tako utrujen, da se zvečer nisein vrnil v Pariz, temveč sem spal na prostem ali pa v železniški postaji. Prosjačil sem po kmečkih hišah. Ponekod nisem ničesar dobil, ker sem pa na dan obiskal veliko hiš, se mi je le nabralo nekaj drobiža in veliko starega kruha. Nekega dne sem imel posebno srečo. Prosjačil sem v Ecueilu blizu Pois-syja. V neki hiši me je debela, majhna gospa jjosebno ljubeznivo sprejela. Povabila me je v kuhinjo, kjer je njena služkinja čistila zelenjavo, in mi dajala vse mogoče nasvete. Med- Vzemite za ledvične bolezni URIDON čaj Dobite ga v lekarnah tem ko je ženska govorila, sem se previdno oziral okrog sebe in ugotovil, da vhodna vrata nimajo varnostne ključavnice in da je ograja nizka. Izvedel sem, da v hišici razen obeh žensk nihče ne stanuje. Za pet frankov, ki mi jih je bila ženska podarila, sem si kupil vitrih. Potem sem stopil na vlak in se odpeljal prot; domu. Zvečer okrog sedmih sem se vrnil v hotel, prosil hoteli rko za svečo in ji glasno voščil lahko noč. Do [>oli devetih sem ostal v svoji sobi. Ker ob tej pozni uri nikogar več ni bilo na stopnicah, sem nemoteno prišel na cesto. Sprva sem mislil oditi peš do Poissyja, potem sem se pa rajši odločil za vlak, ki odpelje iz Pariza ob devetih in štirideset minut. Približno o poli enajstih sem se pripeljal v Pissy. Od ondod sem imel četrt ure hoda do Ecueila. Ko sem čez četrt ure stal pred hišico, kjer me je popoldne gosjjodinja tako ljubeznivo sprejela, sem opazil, da sta dve okni še razsvetljeni. Eno v pritličju, drugo v prvem nadstropju. Moral sem torej počakati. Čez nekaj Časa se je v pritličju utrnila luč. Vedel sem, da sta zdaj služkinja in gospodinja odšli spat. Potem sem čakal še do polnoči. Ker sem bil prepričan, da zdaj obe ženski že trdno spita, sem splezal čez ograjo in skočil na vrt. Splazil sem se do vhodnih vrat in jih z dletom z lahkoto odprl Stopil sem v predsobje, od koder so vodile stopnice v prvo nadstro[)je. Slekel sem jopič in telovnik, potem pa prižgal svečo, ki sem jo prinesel s seboj. Zgrabil sem nož in ga za vsak primer odprL Previdno sem stopal po stopnicah v prvo nadstropje. Ko sem bil že skoraj na vrhu, je nekdo vprašal: »Ali si tl, Jeanne?« Takoj sem si mislil, da je to gospodinjin glas, in sem bro* oklevanja odgovoril: »Dale i Liebeneiner in Schumanna in njegovo glasbeno izredno nadarjeno ženo Wie-inann in Hilde Krahlova. Bilo bi pa tudi krivično. 5e bi čisto prezrli igro pianista, ki ga sicer na filmskem platnu res ne vidimo, pa vendar občudujemo njegovo igro, se naslajamo ob mehkobi tonov, ki jih izvablja svojemu glasbilu. Zato bodo poslej pri glasbenih filmih v začetku ob naštevanju igralcev navedli tudi ime pianista, ki igra kot »dvojnik« glavnega junaka. Ti glasbeniki morajo biti ne samo dobri virtuozi, temveč &e morajo vživeti v svojo »vlogo«. Ne samo, da igrajo Beethovna, Chopina, Schuberta, igrati morajo kakor so igrali Beethoven, Chopiti in Schubert. To pa ni tako lahko. Saj pravijo, da sta na primer Chopin in Liszt igrala tako. da že tisti čas nihče ni mogel zaigrati z milobo prvega in z udarno silo drugega. (Sonntagspost) Upa! sem, da ji bo to zadostovalo in bo zaspala. Zdajci me je pa obsijal pramen svetlobe. Stara gospodinja je s svetilko v roki stala pred menoj. Stopil sem korak naprej in slejjo sunil predse. Zakričala je in padla na tla. Njena svetilka je ugasnila. Ko sem hotel dalje, so se zgoraj škripaje odprla neka vrata. Po stopnicah je prišla služkinja v rdeči nočni jopici. Videl sem, kako je ob pogledu name prebledela. Dvignil sem roko in jo sunil. Brez krika je padla po tleh. Zdaj sem nemoteno prišel do gospodinjine sobe, odprl vrata in vstopil. V predalu njene pisalne mize sem našel dva bankovca po sto frankov, jjoleg njiju pa sto zlatih frankov in nekaj nakita Denar sem vzel, nakit sem pa pustil. Na mizi je ležalo bodalo, čigar ročaj je bil posut z dragulji. Vtaknil sem ga v žep. Previdno sem stopal po stopnicah navzdol, utrnil luč, oblekel jopič in tiho zaprl vhodna vrata za seboj. Na cesti ni bilo žive duše. Urno sem krenil proti postaji. Prišedši tja, je ura kazala dve. Prvi vlak proti Parizu je peljal šele ob petih. Odločil sem se, da ga bom počakal na naslednji postaji, da ne bi zbudil suma. Ko sem stopal po cesti proti naslednji postaji, sem ugotovil, da imam okrvavljeno srajco. To me je razjezilo. Potem sem premišljeval, kako bom neopaženo prišel v hotel. Na lepem sem se spomnil bodala. To bi me lahko izdalo, poleg tega sem se pa zavedal, da bi ga le težko prodal. Ker me je pot vodila ravno mimo nekega starega vodnjaka, sem bodalo vrgel vanj. Brž ko sem na sosednji postaji sedel v vlak, me je že premagal spanec. Prebudil sem se šele, ko je vlak privozil v Pariz. Zdanilo se je bilo že. Na poli s postaje proti domu sem stopil v mlekarno in popil skodelico mleka, pri nekem krošnjarju pa kupil srajco, da bi se doma lahko preoblekel. V misli zatopljen sem stopal dalje. Bil sem utrujen in slabe volje. Ko sem prišel do vogala ulice, v kateri sem stanoval, sem zagledal čuden prizor. Pred mojim hotelom se je gnetla množica ljudi. Pred vhodom je stal policijski avto. Nedvomno so že od-krUj moj zločin. Hotel sem se obrniti, a že me je zgrabil stražnik in strogo dejal: »Vi ste Pierre Brond?« Nisem mu odgovoril, »Na stražnico morate z menoj,« je dejal in me odpeljal. Množica pred hotelom me je sprejela z ogorčenimi vzkliki. Stražnik me je peljal po stopnicah navzgor jn me porinil v eno izmed sob. Na postelji sem zagledal žensko truplo. Tedaj sem se zavedel, da me dolže zločina, ki ga nisem zagrešil. Ostal sem popolnoma miren in sem presenečen vprašal: »Zakaj ste me prijeli? Kdo je ta ženska?« Stražnik me je brez besed odpeljal v neko drugo sobo in me preiskal. Našel je denar in opazil, da imam okrvavljeno srajco. Potem so me odpeljali, v zapor. Šele med preiskavo sem izvedel, kaj se je zgodilo. Okrog polnoči je bil nekdo odšel iz hotela. Takoj nato »o stanovalci zaslišali krike in stok. Ko so pogledali v sobe, iz katere je prihajal stok, so našli neko mlado žensko v poslednjih zdihljajih. Ugotovili so, da je neznan zločinec vlomil v njeno stanovanje in jo umoril. Ker so vsi v hiši vedeli, da nimam dela in živim v velikem siromaštvu, je sum takoj padel name. Pred preiskovalnim sodnikom sem trdovratno tajil. Ker pa za tisto usodno noč ni9em imel alibija, so nie kljub temu obsodili na dosmrtno prisilno delo. Sklenil sem bil, da bom samo tedaj izpovedal resnico, če me bodo obsodili na smrt. Pišem vam iz Neumča, kjer že enajsto leto bivam. Ker sem se vos ta čas vzorno vedel, so me vtaknili v pisarno. Bil sem popolnoma srečen, če me ne bi venomer mučilo domotožje. Ker vem, da bf se po zakonu lahko vrnil v domovino, me to še bolj boli. Zadeva je tale; Lišaji in suha koža so nadloge marsikatere žene ir dekleta. Odpravite jih s kremo »EVA«. Ker sem zločin v Ecueilu zagrešil pred desetimi leti, je zdaj že zastaran in bi lahko dokazal svoj alibi, ki ga tedaj nisem hotel. Povedal bom, da sem bij tisto usodno noč v Ecueilu ;n ne v hotelu. Služkinja, ki sem jo takrat težko ranil, še živi, in bi tria prav gotovo spoznala. Tudi bodalo, ki sem ga pred desetimi leti vrgel v vodnjak, bi morda še našli. Zahteval bom torej obnovitev procesa in dokazal svojo nedolžnost in krivdo obenem. Upam, gospod odvetnik, da vam je spričo tega pisma vse jasno in me boste lahko zagovarjali. Pričakujem vašega odgovora. Pierre-Louis Brond, Neumča i» » m ■ ----- Škodljivci na kapusnicah Napisal Josip Štrekeli Letos so kapusnice izpostavljena raznim škodljivcem. (Kapusnice imenujemo vse rastline, ki so podobne kapusu.) Da obvarujemo pridelek, treba da iili složno vsi pridelovalci teh rastlin zatirajo ne samo za tekoče leto. temveč tudi za bodoča. Znani bolliač (bolham podobni hro-ščki). ki že mladih setev kaličnice in pozneje tudi liste luknia in razjeda na kapusnicah. pa tudi na mesečni redkvici. redkvi in repi, se letos ni pojavil v taki množini, kakor prejšnja leta. Ovirala ga ie moča. V večii množini pa nastopalo drugi. Omeiimo se. z ozirom na razpoložljivi prostor, za danes le na štiri, ki se iavljaio prekomerno. Kapusov belin, bel metulj s črnimi madeži na krilih, polaga rumena iaička v kupčke na spodnje strani listov. Ro šestih dneh se že izležejo rumeno-zelenkaste, kosmate gosenice, ki 9« tako požrešne, da v kratkem požre liste do rebrovja. Zatiramo iih. da pogosto pregledujemo liste na spodnjih straneh, ter pomastimo iaička in že morebiti izlegle gosenice, ki se v mladosti drže skupai. Kasneje se razlezejo in ie težko priti vsem do živega. Naravni zatiralci gosenic kapusovega belina so mali naiezdniki. podobni mušicam, ki ležejo iaička vanje. Ličinke uaiezdnikov se hranijo z notranjostjo trupla gosenic, in ko opravijo to koristno delo za na3 se zabubijo ob mrliču. Na posameznih kožah mrtvih gosenic ie do 20 in celo 50 blizu 2 mm dolgih in ‘/s mm širokih rumenih. skupai zapredenih svilnatih mešičkov. Notri so bube naiezdnikov. ki se preleve v krilate naiezdnike. da nam kakor njih predniki pomagajo' uničevati škodljive gosenice. Kjerkoli najdemo mešičke naiezdnikov. iih pustimo. da se v našo korist razmnožujejo. Zeljnata sovka ie ravno tako in menda še boli škodljiva kakor gosenice kapusovega beiina. Ta ponočni metulj ie dobil ime po sovi. ki io prilično take barve. V mladosti zelene, kasneje rjavkaste gosenice sovke razjedajo zeljnate in ohrovtove glave v notranjosti da zgniieio. Izdajajo io' odpadki blata, ki zastaiaio med listi« Ker uh ni mogoče uničiti brez po1 skodbe glav ie naibolie. da napadenb' rastline uničimo in z njimi gosenice' vred. S tem preprečimo, da ne preidejo na druge zdrave rastline. Po pregledovanju zelia najdemo tudi posa1-mezne gosenice te škodliivke med' listi, nemogoče pa ie iztrebiti vse bre* poškodbe glav. Zeljnata lapliivka. Kier koli zapazite. d« na kapusnicah manjka osrčja in namesto tega oteklino, ie to delo zapliivke. Ličinka te se zavrta v osrčje, da odmrie. Vse take rastline treba1 poruvati in zažgati, da se širjenje te škodliivke prepreči, nikar oa iih odmetavati na kompost. Kljunotai. Ta se ie pri nas tako razpasel, da kmalu ne bo več naifi nenapadene kapusnice. Sai ste že opazovali na steblih ob korenišču bradavičaste otekline. Noter so ličinke (črvički) hrošča kliunotaia. Napadene že mlade v sejalnici niso za nasad, ako z vrezom ne umorimo škodljivce. Preveč napadenim pa ni pomoči. Zatiramo ga. da ob spravljanju kaousnic ne puščamo kocetiov (stebel) na gredah. temveč iih moramo čimprei poru-vati in globoko zakopati, ali zažgati ali Pa v. peči tako segreti, da škodljivci poginejo. Ličinke kliunotaia prezimujejo v zemlji. Ako okuženo zem-/ o *D°boko prekopljemo in apnimo (po 30 do 40 dkg apnenega prahu na m*), uničimo te in še druee škodljivce. Z aoneniem tudi izboljšamo zemljo. Ta škodljiv«; občutno zmanjša pridelek. Da se ie ori nas tako razmnožil. so krivi sami pridelovalci kapus-nic. ki puščajo kocene na mestu celo preko zime ali na iih odmetavajo na gnojišče. Eni pravijo, da škodljivce na kamis-mcah odvračamo, če tu in tam med nje posamezno posejemo dišeče rastline. n. pr. konoplje ali paradižnike. Meni to ni uspelo. Sreča, da je samo teorija Teža vsega človeštva znaša okrog tri milijarde centov. Teoretično pa obstoji možnost, da ima ena sama listna uš, ki tehta samo en miligram, jjotom-cev za šestnajst milijard centov. Na srečo je pa to samo teorija, zakaj škodljivci listne uši že poskrbe, da njeno potomstvo skrčijo tako, da ta človeštvo ni nevarno. Usnjene Izdelke barvajte le • zpe-cialuo barv« ki asnin ne škoduje. Efaks — Napoleonu? tre. Spor mej dvemo lepoticama Sedem besed je rešilo evropski mir Kaj se lahko zgodi, če prestolonaslednica ne mara tastove metrese Monsieur Billard Dumonceau, ver-saillski dobavitelj orožja, se je večkrat peljal v Pariz. Včasih po oprav-•kih, neredko pa, da 6e je ustavil v galantni hiši madame Gourdanove. Lepega dne mu je madame obljubila izredno zanimivo dogodivščino in monsieur Dumonceau je ves v pričakovanju sedel v salonu. Kakor od strele zadet je pa odskočil, ko se je na pragu prikazala njegova varovanka. Monsieur se je skušal izmazati tako. da je dekle obsul z očitki. Lepotice — *akaj Jeanette je bila že tedaj izredna lepotica — pa lo ni spravilo v zadrego. »Ljubi varuh,< je milo dejala, »saj vendar ne more biti nič slabega, če pridem v hišo, kamor v i stalno zahajate.« To se je zgodilo leta 1760. Devet let pozneje je kralj Ludovik XV. uvedel prav to dekletce na dvoru kot svojo metreso. Odtlej se je imenovala Marie Jeanne grofica Dubarryjeva. »Oh, sire, ko bi vsaj moja zvezda preprečila, da mi Marija Antoinetta ne bi odtujila srca vašega veličanstva.« Žalostno je grofica Dubarryjeva s svojimi lepimi očmi pogledala kralja Ludovika XV. Ta je neskrbno zamahnil z roko: »Le bodi mirna glede tega. Marija Antoinetta je mlada in tudi še bi kaj takšnega hotela, bi se zaman trudila. Preveč si ml pri srcu. Res, kot oče jo bom imel prav gotovo rad, toda če bo hotela kaj spletkariti, bo naletela na gluha ušesa. Pojasnil ji bom, da na tem dvoru ni drugega kakor prestolonaslednica, ki mora držati jezik za tobmi.« Govora je o Mariji Antoinetti. nad-vojvodinji Avstrijski, hčerki Marije Terezije. Vsak čas bo žena Ludovika XVI., bodočega kralja Francije in tdaj francoskega prestolonaslednika. Ker je kraljica, žena Ludovika XV. že zdavnaj mrtva, so najvišje dame na dvoru tri kraljeve hčere, tri zagrizene stare device, ki so jim dvorjani vzdeli priimek »medames«. Te sovražijo kraljevo ljubico Dubarryjevo in upajo, da bodo v mladi, nravno nepokvarjeni Maiiji Antoinetti našle naravno zaveznico. Grofica Dubarryjeva se boji srečanja z mlado prestolonaslednico. Ali naj se ona, priznana kraljeva metresa, odreče svojemu položaju? In vendar ji ne bo kazalo drugega, zakaj poslej bo mlada Marija Antoinetta po dvorni etiketi priznano prva dama na- dvoru. Devet dni so trajale svečanosti, ki so jih praznovali za kraljevsko poroko. Dubarryjeva. vsa okrašena z briljanti in diamanti, je sedela med dvornimi damami, in tudi nevoščljivci so ji morali priznati, da je od vseh najlepša. Devet dni se je versaillski dvor šopiril v nepopisnem sijaju. Zadovoljen je stari kralj vprašal svojega finančnega ministra, kako se mu zdi to slavje. »Nepreplačljivo, sire,« je dvoumno odgovoril stari lisjak. In prav je imel Finance francoskega dvora že teda niso stale več na trdnih nogah. Mlada prestolonaslednica se Je le težko vživela v strogo etiketo versaill-skega dvora, toda kralj sam in kraljeve hčere so ji gladile pot, kolikor so vedele in znale. »Kralj me obsipa g tisoč pozornostmi,« piše dauphina (prestolomasledni-ea) svoji kraljevski materi. Zelo mi je všeč, toda obžalujem slatx»t, ki ga veže na madame Dubarryjevo. To je najneumnejše in najnesramnejše bitje, kar si jih moreš zamisliti. Vsak večer igra z menoj svojo nesramno igro v Marlyju in zgodilo se je ie, da je dvakrat sedela na moji strani, toda jaz nisem govorila * njo in sem celo zelo pazila, da se ne bi z njo zapletla v pomenek.« In res gre prav za to: Marija Antoinetta se trmasto brani, da bi ogovorila kraljevo ljubimko. Dokler pa prestolonaslednica ne izpregovori z njo nekaj besed, je tudi Dub*rryjeva ne sme ogovoriti. In ker se Marija Antoinetta z diugimi dvorjani in dvorjankami izvrstno razume, je njen odpor do Du-barryjeve še očitnejši. Dubarryjeva »e trudi na vse načine; ponižna je in skromna, očarljiva in na videz vsa vdana, toda prestolonaslednica jo prezira, kakor da je ne bi bilo. To ni tako čudno, kakor se morda zdi. Mlada Marija Antoinetta, vzgojena v strogem ozračju svoje pobožne matere, na dunajskem dvoru niti slišala ni nikoli besede »metresa«... Ludovik XVI. je kdaj že izgubil vse veselje do vladanja. Z geslom: »£a menoj vesoljni potop,« živi samo za svojo zabavo in se ves posveča barryjevi. Vendar mu je prepir v dru-lini silno zoprn, toda premalo oMUI.A IM ŽELE NATO 7E -MUK OPATLtL, 0A 3E W0DE Oft£V£S «OX jedel apnveih okrasnih cvetlic Kdor pozna Japonce, ve da so veliki ljubitelji cvetia. Zato črpa vsak aponski hotel svoie cvetje iz svoieua astneea vrta Že pri vstopu v hotel te vratar ki Pa nrav za prav ni vratar v evropskem pomenu besede vliudno in s priklonom opozori, da sezui obuvalo in obuj copate. Prav kakor v zasebno japonsko hišo namreč tudi v japonski hotel ne smes v cevlul\. Orugo presenečenie te čaka ko p<> baraš po ceni. To vprašanje se zd' Japoncu zelo nevljudno, zakai lastnik hotela določa ceno svoiih sob po prikupnosti in priljubljenosti svoiib go- St°Drue spet prav tako vljuden služabnik te čez vse liubezmvo povnrasa po željah in po počutju in se pri tem ves čas prijazno smehlia. Hkrati popelje ob venomemem priklanjanju gosta v njegovo sobo. Ob vhodu v »sobo«, ki pa prav nič ni podobna evropski sobi. doživiš novo presenečenie. boba ie razmerno majhen prostor, »cen o in ni je več mogoče zadovoljiti s Pravljicami. Pravkar me je prosila za dovoljenje, da bi Ti smela pisati, ker le Prepričana, da se skriva za vso njeno usodo neka skrivnost. Fran! Kako srečen oče bi mogel biti ob »lej! Sonja ni samo lepa, ampak tudi Razumna in neizmerno dobrosrčna. Vsak oče bi bil ponosen, če bi imel lako hčerko In končno — poslušaj niel — biti ne more nobenega dvoma !cf.o tem, da ne bi bila tvoja hči, 1,3 rti postaja ii od dne do dne bolj Podobna. Pomisli in mi veruj: Sonja ,e Tvoja hči! Jaz sem o tem trdno Prepričan. Po laseh in očeh le morda Nekoliko podobna svoji materi, toda vsem drugem je Brcganiova, morda bolj Bregantova kakor moja lastna **c> Vera, čeprav mi je močno podobna. Zato te prosim, pokliči )o domov! Ne pišem ii tega zaradi sebe, jaz bi želel, da bi ostala do konca Pri meni, in tudi prispevke, ki jih Plačuješ, bomo težko pogrešali, toda Sonja trpi zarodi hrepenenja po Tebi. )az ji ne morem več lagati, kadar me gleda s svojimi prosečimi, a tako žalostnimi očmi. In še nekaj, Fran! Moje zdravje postna čedalje šibkejše in moglo bi se zgodili, da se nenadoma poslovim od ”•9«-sveta. V takem primeru ne~ maram, da bi Sonja še dalje ostala v tej samolj. Moja žena in moja hči sta po svojem značaju tako različni od nje, da je ne moreta razumeti. Zato ne sme ostati sama z njima, če jaz um-tem. Bila bi preveč osamljena. Njeno mesto je le pri Tebi, v njeni domači hiši. Pozabi na vse dvome in ne dovoli, da bi ostala Sonja še dalje ločena od Tebe! Saj je ginljivo, kako kljub vsemu neprenehoma hrepeni po Tebi. Ce se pa ne moreš odločiti za 1?. do jo pokličeš domov, potem ji je treba najti drugo zatočišče in poskrbeti za to, da zve resnico o svojem izgonu iz domovine. Prosim Te zato, da me v takem primeru odvežeš dolžnosti molčanja, ki si mi jo naložil, potrudil se bom najti primerno obliko, do ji obrazložim vse, kar bi rada vedela. . Ko sem jo prevzel, si mi dejal, da ie nočeš nikoli več videti, in če sc bo kdaj omožila, boš uredil vse potrebno z njenim možem. Toda tu na $ našem gradu ne bo nikoli mogla najti moža, kajti mi živimo ločeno od vsega sveta. Tudi k nam ne prihaja nihče, in dovolj skrbi imam že s tem, kako bi spravil med ljudi svojo hčerko Vero, da bi našla priložnost seznaniti se s primernim mladeničem. Ti nisi v skrbeh za denar in moreš oskrbeti Sonji vse priložnosti, da pride pod varstvom ugledne starejše dame v družbo Poskrbi pa za to, da se na vsak način vrne v domovino, kajti ostala je Slovenka. Moja žena in hči sta preveč Francozinji, da bi jo mogli razumeli. Stori torej kakor Te prosim, in to čimprej, kajti moje zdravje se slabša in rad bi umrl z zavestjo, da je vsaj ta zadeva srečno urejena. Bodi iskreno pozdravljen in odgovori mi takoj na to moje pismo! Tvoj bratranec Lojze.€ Fran Bregant je dolgo strmel v bratrančevo pismo. Njegov obraz se je čedalje bolj temnil in nazadnje si ga je zagrebe) v roke, zavzdihnil in si govoril kakor obupanec: »Dokaz! Prepričanje! Vero!« Po dolgem času se je spet vzravnal in znova prebral vse pismo. Postajalo mu je vedno huje. »Če je Sonja res moja hči,« si je govoril, »potem sem ravnal z njo nečloveško, potem sem ji storil krivico, katere ne morem nikoli več popraviti! Toda, če bi to vedel, zares vedel, zatrdno vedel...« Stari dvomi so bili preveč zakoreninjeni v njem, da bi jih bilo mogoče tako noglo odpoditi. O, če bi jo mogel le enkrat samkrat videti, preden se odloči in prepričati se, če mu je res podobna! O, kolikšna sreča bi bila, če bi bilo res! Bog sam je tako hotel, da je dobila njegove poteze in da še vedno z ljubeznijo misli nanj. Iz teh premišljevanj, polnih sreče in obupa obenem, je Frana Breganta predramil telefon. Boris Klemenčič ga je vprašal, če bi mogel takoj proti k njemu na razgovor v nekih poslovnih zadevah. Fran je pomislil. Ne, tisti trenutek ne bi mogel zbrati svojih misli, ne bi mogel govoriti z nHm in skriti svoje razpoloženje, zato ga je poprosil, naj ga obišče šele čez kako Uro. Noto seje spet pogreznil v premišljevanje. Toda tokrat se njegova ljubezen do hčere ni dala preprosto pregnati od dvomov. Vedno znova ga je omamljala Lojzetova opomba, da mu je Sonja podobna. Še več je moral misliti na bratrančeve besede, da Sonja po njegovi smrti ne sme' ostati v Bretonji. Zakaj? Kaj mu je hotel s tem povedati. Breganta je obšla slutnja nekega nerazumljivega strahu. V tem strahu je občutil do Sonje samo še ljubezen in prepričevalno si je govoril: »Naj bo že kogar koli hči, jaz jo ljubim, kakor more le oče ljubiti svojega otroka. O, da bi bila tu!« Toda počasi se je umirjal in z mirom so se mu pričeli spet vračati stari dvomi, in boj v njem še ni bil do-bojevan ko ie že vstopil v njegovo sobo Boris Klemenčič ter vprašal: »Ali imate zdaj čas, da urediva najnujnejše, gospod Bregant?« Bregant ga je pogledal odsotno in potem počasi dejal: »Danes sem silovito nezbran, Boris, in ne vem če se bova sploh mogla pa.netno pogovoriti. Toda sedite in povejte mi, kaj želite! Potrudil se bom, da vam bom sledil.« »Morda bi potem bilo bolje, da preloživa zadeve na jutri,« je predlaga! Boris, toda Bregant se je uprl in rekel: »Nemara bo bolje, da se s poslovnimi zadevami razvedrim. Ostanite! Prejel sem vznemirljivo pismo bratranca. Lojzeta iz Francije o moji hčeri«. Boris se je prestrašil. Se nikoli ni Bregant govoril ne z njim ne s kom drugim o Sonji. In zdaj govori celo o vznemirljivih vesteh. Z drhtečim glasom je vprašal: »Moj Bog, pa se ji vendar ni zgodilo kaj zlega?« Bregant je začudeno pogledal Borisa, ko je opazil njegovo razburjenje. Ali se boji za njegovo hčer? Potem je rekel: »Prestrašili ste se, Boris. Ali še niste pozabili na mojo hčerko?« »Ne, gospod Bregant, nisem pozabil. Nihče nas ni pozabil, čeprav je tako dolgo nismo videli in čeprav si ne upamo govoriti z vami o njej iz strahu, da bi vam ne povzročili bolečin. Zato sem se lako začudil, ko ste zdaj sami spregovorili o njej, po tako dolgih letih.« Boris Klemenčič je v resnici mislil na Sonjo več kakor vsi drugi. Živela OKVIRJI za SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Woltova 4 je v njegovem spominu kot ljubek otrok, a obenem v zavesti, da je zdaj že odrastla gospodična z natanko takimi očmi, kakor jih je imela njena mati tedaj, ko so zamikale prebujajočo se fantovsko zavest drobnega študenta. Morda je bila prav skrita misel na Sonjo tisto, kar mu ni dovoljevalo, da bi se bil zagledal v katero izmed tistih mladenk, ki so same hrepenele po njem. Vendar se vsega tega ni čisto jasno zavedal. Nasprotno, kadar je res mislil o Sonji, si je vedno dopovedoval, da ima nedvomno vse drugačne misli in želje, kakor zanimati se zanj, za prokurista njenega očeta. Gotovo živi v svetu, ki ji nudi obilo priložnosti zabavati se z odličnimi gospodi. Saj ni vedel, saj niti slutil ni, kako živi na bretonskem gradu Beauchampsovih. Zdaj pa tudi ni vedel, kaj je Lojze Bregant pisal svojemu bratrancu. »Da,« je čez čas spet spregovoril Fran Bregant, »vsa ta dolga leta nisem nikoli nikomur omenil njenega imena. Toda zaradi tega se vam ni treba vznemirjati, Boris. Ni se ji dogodilo nič zlega. Samo poročilo bratrančevo, da je Sonja stara že dvajset let, me je vznemirilo.« »Ali tega niste vedeli?« je začudeno vprašal Boris. »Nikoli se doslej nisem točno zavedal, da je moja hči že tako odrasla dama. Vi pa na to niste pozabili, kot se mi zdi?« »Ne, res nisem pozabil,« je povedal Klemenčič. »Mi smo o Sonji tolikokrat govorili, da nismo mogli pozabili, in zdaj me iskreno veseli, da govorite tudi vi sami. To me napolnjuje z upanjem, da bomo morda le v kratkem doživeli srečo, pozdraviti jo spet tu.« Bregantov obraz- se je spet zmračil in Boris se je že zbal, da je rekel preveč. V starem gospodu pa se je znova oglasil dvom in ga pričel mučili. Toda nenadoma ga je prevzela nova, nepričakovana misel: Sonja — Boris... Ni ga hotela več zapustiti. »Tako, tega ste si želeli?« je rekel. »Ne smete se čuditi, gospod Bregant,« je dejal Boris. »Nam vsem je bilo žal, da je vaše življenje tako samotno. Če bi sc vrnila gospodična Sonja, bi se vse spremenilo.« »Morda,« je rekel Bregant in skušal presekati ta razgovor. Zato je prosil mladega Klemenčiča, naj mu poroča^ o poslovnih zadevah, o katerih je želel govoriti ž njim. Njegovih predlogov ni dosti pregledoval: odobril jih je. Potem se je Boris hotel posloviti, a Bregant mu je dejal: »Vi ste sedaj duša vsega našega podjetja. Jaz in vaš oče se starava. Ne vem, kako bi bilo brez vas. Prav zdaj se mi je porodila neka želja, o kateri pa še ne bova govorila, ker bi sicer utegnila postati neizpolniva. Če se bo kdaj uresničila, boste sami uganili, da sem jaz tako hotel. Pozdravljeni!« Boris se je poslovil in odšel. Bregant je spet ostal sam. In ni se mogel premagati: moral je spet seči po bratrančevem pismu in ga znova pre-braii. Kakor prej, se je tudi zdaj borila v njegovi duši vera z nevero. XXVII. Fran Bregant je ostal dobre pol ure som, potem je nenadoma potrkal na njegova vrata sluga in mu sporočil, da želi neka dama govoriti z njim v zelo važni in nujni zadevi. Bregant se je začudil. Dame ga v podjetju niso nikoli obiskovale. »Neka dama?« je vprašal. »Ali vam ni povedala svojega imena?« »Ne; rekla je, da ime pri zadevi ni važno.« »Potem obžalujem. Dama naj pove svoje ime in namen obiska, sicer je ne morem sprejeti.« »Dama je na to že mislila, da je tako ne boste hoteli sprejeti,« je obotavljaje se dejal sluga, »zato mi je naročila, naj vam povem, da je mnogo bolj v vašem kakor v njenem interesu, če ji žrtvujete nekaj minut. Prišla ni, da bi vas česa prosila in tudi po njeni zunanjosti o tem lahko sklepam.« »Dobro!« je vzkliknil čez čas Bregant. »Pripeljite jo sem, toda ostanite v bližini, da jo boste mogli spet spremiti ven, če bi vas poklica!. Dosti časa nimam za zasebne zadeve.« Trenutek nato je sluga pripeljal v sobo damo v žalnini, ki niti po vstopu ni privzdignila tenčice izpred obraza. »Kaj mi je naklonilo čast vašega obiska?« je vprašal Bregant uradno. Namesto odgovora je dama dvignila pajčolan, in trenutek nato je Bregant presenečeno in bolestno obenem vzkliknil: »Ana!« Potem se je skoraj sesedel v svoj naslanjač in trudoma rekel: »Ali mi nisi mogla prizanesti s tem obiskom?« »Zal,« je rekla Ana, »prizanesti nisem mogla niti tebi niti sebi. Povedati ti moram nekaj izredno važnega. Bila sem pri Marjani. Hrepenenje po Sonji me je prignalo v Ljubljano. Več dni sem oprezovala okoli tvoje vile, da bi jo vsaj od daleč videla. Zaman. Potem sem izvedela, da v tvoji vili sploh ni nobenega mladega dekleta. Nisem mogla vzdržati. Obiskala sem Marjano, ko sem včeraj opazila, da si odšel od doma. Sprejela me je in mi vse povedala, Fran. Oprosti, ne morem te drugače imenovati, kajti ii si oče mojega otroka « »Oče tvojega otroka?« je bolestno vzkliknil Bregant. »Ah ti je Marjana povedala tudi, zakaj sem jo poslal od doma?« »Da, vse mi je povedala. Priznam ti odkritosrčno: nekaj trenutkov sem se ukvarjala z mislijo, da bi te še bolj utrdila v prepričanju, da Sonja ni tvoj otrok. Še več, da bi ti naravnost rekla, da ni. Na ta način bi pripadla samo meni in nikoli več se mi ne bi bilo treba ločiti od nje Saj si ne moreš misliti, kako strašno sem vsa ta leta hrepenela po njej. Potem sem se spametovala. Zapravila sem pravico, vzeti si jo Toda zapravil si jo tudi ti, ko si jo izgnal iz lastnega doma, Ali ii srce nikoli ni reklo, da je Sonja tvoja hči? Ali misliš, da bi ti jo bila le za trenutek prepustila, če bi bil Kalan, in ne ii; njen oče? Nikoli. Prepustila sem ti jo samo zato, ker je bila tvoja in nisem hotela, da bi po izgubi mene izgubil še njo. Še v sanjah si ne bi bila mogla misliti, da boš tako brezsrčen in jo ne boš hoie! priznati za svojo hčer. Ko bi se bil vsaj z enim samim vprašanjem obrnil name, preden si jo zavrgel! Pregnala bi ti bila takoj vsak dvom in otrok bi bil ostal v svojem rodnem domu.« »Kako naj bi ti bil verjel, po vsem tistem, kar si mi storila?« je žalostno dejal Bregant. »Vem, ne bi mi bil verjel,« je pritrdila Ana, »če ti ne bi postregla z dokazi. Toda Bog mi je priča, da ie nikoli ne bi bila mogla tako ogoljufati.. Da, bila sem ivoja ženo z ljubeznijo do drugega v svojem srcu, toda imela sem trden namen vračati ti za tvojo ljubezen in dobroto vsaj zvestobo. Bila sem ti dolga leta neomajno zvesta. Vse do tistega dneva, ko sem se spet srečala z njim, ki sem ga ljubila. Ta ljubezen je bila prevelika, da bi se ji mogla upreti. Toda dokler sem bila tvoja žena, se me_ ni sinel dotakniti. Zato sem nvno odšla, Fran. ker njega nisem mogla pustiti, tebe pa ne varati Poštena sem zapustila tvojo hišo, v kateri' sem sebi za kazen pustila najino hčer. Tudi zdaj ne terjam od tebe, da mi verjameš, kajti to ti morem dokazati z drugačnim do-Kozilom« »Dokazati, z dokazilom, da je Sonja moja hči?« je jecljal ves nrevzet in vznemirjen. »Da,« je rekla Ana mirno. »Zato sem prišla, Fran, da ti vdrugič darujem otroka. Obenem pa bo to tudi moja nova kazen za siorjeno.« Bregant je dolgo strmel vanjo in ni mogel drugače: verjel ji je, moral ji je verjeti. Ana pa je odprla svojo torbico, potegnila iz nje šop pisem, jih položila predenj in dejala kolikor mogoče mirno: Dalje prihodnjii. C □ KULTURNI TEDNIK Stanko Majcen: Bogar Meho Stanko Majcen se ie poiavil v našem »lovstvu s krajšo imozo in dramskimi prizori že v času prve svetovne voine. Jn kot talentiran pisatelj obetal Dodati zlasti novelist in morda tudi dra: niatik. Vendar »e ni pozneje nikoli Razmahnil v nlocloviteiše ustvarjanje. m» kdai Da kdai se ie spet oglasil 8 črtico, novelo, krajšo zgodbo ali ]e- riilo pretežno v >Domu in svetu«, knjižni obliki ie v vsem tem času izdal samo dramo »Kasiio« in tri dramske prizore v zbirki pod naslovom »Za »o vi rod c. Zdai. 22 let po zbirki dramskih i>riT Joiov. ie pa Stanko Majcen izdal pri Ljudski kniiearni kot 27. zvezek »Naše «njige< prvi izbor svoiih proz. kateremu daie skupni naslov zadnja novela, »Bogar Meho*. Kniiga. obsegajoča 268 strani, vsebuje 22 del. katera Je pisateli sam opredelil kot »zgodbe m legende«. Pod oboiim razumemo Navadno nreprosteiše. boli ali mani v ljudskem duhu pisane stvari. » to Majcnove nikakor niso. ne Do slogu P'1 i>o vsebini Majcnov slog ie nastal *z lirističneea simbolizma s nreooiit-v'io z ekspresionizmom, ki ie bil zagospodaril v slovenski literaturi prav v času, ko ie pisateli pričel dozorevati. J/da ta sintetičnost se očituie Sele v Majcnovih naiboli svoiskih stvareh. V s‘areiših onazimo orei boli liričnost. fl;i cel6 realističnost. Zato o tei zbirki J.i. mogoče govoriti kot o zaokroženi •‘iJni enoti. Pa tudi snovno so te ztrodbe in legende časovno in kraiev-"o kai raznolične. V niin najdemo Vdnieve prve svetovne voine. kalero 16 Disateij sam doživel kot soudele- ženec spomine ua mladost in zanimive ljudske tipe v Slovenskih gori: cah. legendarne motive itd. Osnovni jezikovni ton daie lokalni slovenie-eoriški kolorit. Majcen ie pisateli prefinjene kulture. dušeslovne. oblikovne in jezikovne. in v vsem najprej subiektivist. Kot tak ima svoi nedvomni nomen v slovenski literaturi, v kateri ca moramo no nekih sorodstvenih potezah nuino uvrstiti med tipične dominsve-tovce. Zakaj zanimivo ie. da dom-insvetovcev zadnie dobe dvaisetili let ni družila samo idejna usmerjenost, ampak tudi stilna svoistvenost. o kateri bo na mogla objektivneje eovoriti šele bodočnost. Tako spada Ma;cnov »Bogar Meho« med novejše slovenske knjige, ki so vredne odkritosrčne pozornosti. Kniiga ie lepo opremljena in grafično ustrezajoča času. Anton Adamič: Šola v predmestju. Adamičevi spomini na mladost v takrat še nekako predmestnem st. Petru v Ljubljani so zbuiali pozornost že ko so izhajali v nadalievaniih v »Jutru*. Potem iih ie avtor nekako.zaokrožene izdal v ponatisu v kniiei. kateri ie dodal Še nekai drugih zgodb in zgodbic. Tako ie narasla na 176 strani šestnaistinke z drobnim tiskom. V tem spominskem spisu ne smemo iskati oosebnih pripovedovalnih kvalitet v literarnem smislu, zato na lahko najdemo v niem prav zanimivo kramljanje in predvsem dokumentarno upodobitev izrazilo patriarhalnega življenja ftentpeterčanov v preišniem stoletju. Vsebini ustrezaio tudi ilustracije Janez« Vidica. Dr. Miroslav Kasal: Železobelon v praksi. Naš neumorni znanstvenik, univ. prof. dr. ing. Kasal, ie izdal te dni novo obsežno delo. prvi del velike razprave o železobetonu v praksi, ki bo odlično služilo vsem graditeljem. HUMOR ANEKDOTE Dandanašnji... »Za božjo voljo, Mirko, nikar venomer tako v tla ne glej, ljudje bodo mislili da čike iščeš!« , »Saj jih tudi res iščem, ljubica...« Vse na svetu je relativno »Poglej si tole indijsko boginjo, Jaka! Pristna zadeva, veš. Prodal mi jo je nekdo, ki jo je sam ukradel v nekem starodavnem indijskem svetišču.« »To vendar še ni poroštvo, da je kipec res pristen.« »O, pač. ta možak je namreč poosebljena poštenost.« Dobesedno Učitelj: »Katera rastlina vsebuje največ beljakovin?« Tonček: »Špinača z jajcem.« Hvaležnost Gospodinja: »Napisal« sem vam prav za prav zelo dobro spričevalo, čeprav nisem bila posebno zadovoljna z vami.« Služkinja: »Nu, gospa, če ste že bili vi tako dobri, vam bom pa tudi jaz povedala, da ključ oi prej rešili, knez, mene ali baroneso?« Talleyrand je pa spet dokazal, da jo kos še tako zvitemu vprašanju. Nasmehnil se je in odgovoril: »Madame, bilo bi žaljivo za vas, fe bi mislil, da pri tolikšni nadarjenosti in pri tolikšnem znanju, kakor ga kažete vi,' ne znate plavati. Zato bi kajpak najprej priskočil na pomoč baro-nesi..« BESEDA MLADEMU PCKLCTO Kje je merilo? Ali morda veS, kako se še tako majhna, nepomembna nevšečnost razraste v grozljiv, nerešljiv problem? Dovolj je, če tri dni kar venomer misliš nanjo in že se ti bo zdelo, da tl nihče več ne mote na svetu pomagati, da bi se je odkrižala ali pa celo pozabila nanjo. Da, da težave drugih, te odpravimo mimogrede, če se pa nam samim kaj zgodi, si po navadi ne vemo pomoči... Pogosto niti ni posebno važno, za kaj gre, ali kaj nas tišči. Katera izmed vas še ni bila kdaj obupana, ko se je pogledala v zrcalo in ni še žalostno vzdihnila: »Le zakaj sem prav jaz takšna in ne drugačna? Zakaj nisem prav jaz nekoliko mičnejša, vitkejša? Zakaj nisem na primer takšna kakor Sonja?« In na lepem se ti zdi, da Sonjina ljubkost izpolnjuje ves svet. Nehote primerjaš njen obraz, njene lase, njene noge s svojimi in nisi več zadovoljna sama s seboj. Pravite, da pretiravam? Trdite, da je dandanašnji vse to nevažno? Rada bi vam samo pokazala vsa tista pisma, ki v njih mlada dekleta kar venomer — in danes prav tako kakor so včeraj in kakor bodo jutri — vprašujejo, kaj naj ukrenejo, da ne bodo imele sončnih peg, kako naj odpravijo predebele noge in kakšna krema je primerna za suho polt. Da, tudi danes hočejo biti mlada dekleta ljubka, bistra in očarljiva, prav danes, nu, kdo bi jim zameril? Vendar... Pri vsem tem ne smete nikoli izgubiti merilal To je tista točka, ki je nikoli ne smete prezreti. Sebe in vse- okrog sebe moramo gledali s pravega* gledišča. Sebe še celo! Poglejmo se s primerne razdalje in takoj bomo videle svojo sliko v drugačni luči. Marsikaj na nas ni naša napaka, zato ne moremo ničesar izpremeniti. Recite si: »Takšna sem in sprijazniti se moram s seboj. Vendar morem, smem in moram iz sebe storiti tisto, kar je najboljše. Vse drobne neprijetnosti, ki nas — drugih najbrž ne — tako v oči bodejo, kaj lahko odpravimo. Če imamo premajhen nos, se nam bodo kodrci imenitno podali, če pa imamo preveliko »kumaro«, jo popudrajmo z nekoliko temnejšim pudrom, kakor si pudramo ostali obraz in zadeva bo v redu. Se zdimo okorne? Brž nekaj NAS NAGRADNI NATECAI Kotiček za praktične gospodinje Za vsak onsoevek objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Krompirjev« valčke Skuhaj potrebno količino krompirja. Kti olupi in pretlači. Zaneti testo, dodaj soli. iajčni nadomestek in potrebno količino moke. da lahko ženete! testo, in sicer hitro, da krompir ne postane trd. Z roko zvaljaj za dober prst debele svaljke in iih razreži na 4 eni dolile koščke. Polagaj iih v namazan pekač in iih peci noi ure v precej topli pečici, da lepo zarumene. Posebej pripravi kakršno koli omako (najboljša ie paradižnikova) in jo serviraj s palčkami. Z. B. Makaroni s korenjem Prepraži na maščobi čebulne rezine in peteršilj. Dodai rezine korenia. pest narezanega stročieea fižola, paradižnika. njalo sladke paprike in sol. Duši nekai časa. nato potresi z moko in ko zarumeni, zali i z vodo ali juho. Pusti vreti toliko časa. da se korenje in fižol zmehčata. Nato dodai Se malo kuhanih in odcejenih makaronov, in ko prevre, serviraj. M. S.. Lj. * Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoi po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček *a praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253. • Porabni nasveti B Radi bi, da bi se jed hitro polila-dila? Potem jo postavite v mrzlo vo-io, ki ste ji pridali nekaj zrn soli. Vode, r kateri se je kuhal krompir, nikar ne zlivajte proč. Z njo lahko očistite 8 srebrnega jedilnega pribora madeže. Nagubano krilo boste vse laže likali, 5e boste nanj položili tanko, nekoliko ovlaženo krpo in po njej likali gube. Tako bodo gube bolj držale. Pekoča bolečina zaradi čebeljinega pika bo takoj ponehala, (e boleče mesto posujete z drobnjakom, ki ste ga prej dobro sesekljali. Bolečine t križu, ki izvirajo ia prehlada, alf pa revme so zelo neprijetne. Odpravite jih lahko vsaj za nekaj časa • tem, da vas nekdo po križu nadrgne s terpentinom, potom položi na boleče mesto mehko flauelo, nato vas pa po telovadbe! Prevelike? Primeram »ble- ka in nevšečnost bo odpravljena. Nobeno mlado dekle ni grdo. Razen, če kaže zmerom svetu pust, zdolgočasen obraz in če kar venomer premišlja o stvareh, ki jih ni in iz mušice slona dela. »Tega ne znam... Tega ne morem...« Ali morda veste zgodbico o dveh žabah? Ne? Torej vam jo bom zdajle povedala. Dve žabi sta hkrati po nesreči padli v skledo z mlekom. Prva je rekla: »Ne morem,« in je žalostno utonila. Druga je pa tako dolgo otepala s kraki okrog sebe, da se je naposled, ne da bi sama vedela, kdaj in kako, znašla na hlebčku presnega masla, rešena pogina. In nauk te zgodbice? Menda ste ga že same uganile. Že večkrat sem vam zapisala, da je prav in lepo, če želite biti ljubke in čedne. Nič hudega, nič slabega ni v tej želji. Tudi v teh časih ne. Kakor pa lepa zunanjščina hiše zbudi v nas radovednost, kakšna je ta hiša znotraj, ali veje tudi v sobah prijetni, zdravi vonj, ki ovaja zunanjost hiše, tako se tudi pri čednem obrazku nehote vprašamo, kakšna je ta ljubka glavica znotraj. In nehote si zaželimo, da bi v njej našli resne, pristne misli, sočutje s skrbmi drugih, pripravljenost za pomaganje in pravo srčno dobroto. Da, že večkrat si se sama čudila, zakaj ima Metka, čeprav tako neznatna in neelegantna, toliko dobrih prijateljev. Ali si pa že kdaj pobliže pogledala njen obrazek? Ali si opazila, kako globok in prijeten je njen pogled, kako se ji okrog oči skoraj ob sleherni besedi nabero prostodušne gubice, šileče v smeh? Naš obraz je zrcalo naše notranjosti. Nič hujšega kakor negovana ženska, ki je nje notranjščina plehka in prazna! Tudi njen obraz ovaja plitvost in praznino. Bojte se takšne lepote! Težko je zmerom in vselej obdržati pravo merilo. Vse življenje si bomo morale prizadevati, da bomo sebe in svet merile s pravim merilom in gledale v pravem razmerju. Važno je, da si nisi sama sebi prevažna, toda tudi ne premalo važna. Ozri se okrog sebe! Koliko občudovanja vrednih žensk je. ki z neuničliivim ravnotežjem žive razmerno zelo trdo in težko življenje. Tega se prav gotovo niso v enem samem dnevu naučile. Zato pričnite že zdaj, da boste oborožene, če bodo nrišle res velike težave in hude skrbi! S. njej polika s toplim likalnikom. Paziti seveda mora. da vas ne bo spekel. Bolečine vsaj za nekaj časa popolnoma ponehajo. Branje pri jedi ni samo nevljudno, temveč tudi za prebavo zelo škodljivo. To razvado torej rajši opuslite. Čeprav ste sklenili, da boste poleti poskrbeli, da Se bo vse vaše telo sprostilo in naužilo sončnih žarkov, ste vendar popolnoma pozabili na nohte, ki so prav tako potrebni odpo-Citka. Verjamem, da imate dober lošč in se njegova barva lepo poda vaši osebnosti, a rajši se premagajte in pustile svojim nohtom enomesečen odmor. Nohti vam bodo zato hvaležni in se ne bodo lomili. Kadar se prepirate s svojim možem, ne omenjajte svoje matere in je nikar ne primerjajte z njegovo materjo. Takšna primerjava bo zmerom zanetila še hujši prepir. Belo umetno svilo najlepše zlikate, če jo nekoliko ovlažite, potem pa položite nanjo svilen papir in čezenj likate. Otroci ne smejo nikdar jesti prevročih jedi, ker si tako prav lahko za vse življenje pokvarijo želodec ali / S DARMOL er trjr modeli to riuni urečno c« »Druilnikl tednik« Id (lito bili le objavljeni) Trije elegantni jesenski plašči. Prvi je iz športnega enobarvnega blaga s kockasto podlogo. Okras so zanimivi žepi in majhni reverji s širokim robom. — Drugi plašč je namenjen predvsem za popoldne, zato ni izrazito športen. Obleže se telesa in ima prav tako majhne reverje in pas v pasu. Krojen je tako, da dela postavo vitkejšo. — Tretji plašč je sešit iz široko kockaslega blaga in ima zanimivo sedelce. Ker je rezan v zvon in ker so njegove linije zelo velikopotezne, je primeren samo za visoko, vitko postavo. Kaj mora vedeti gospodinja o negi sobnih rastlin? BoljSe je manj vode ko preveč. — Rastlina potrebuje miru, svetlobe in zraka Če hočemo, da bo naše stanovanje prijetno, moramo gojiti cvetlice. Na oknih, balkonih pa tudi na stojalih v sobah naj stoje lončki s cvetlicami in naše stanovanje bo dobilo prijeten osvežujoč videz domačnosti. Nekatere gospodinje imajo srečno roko, to se pravi, kar koli vsade, vse jim uspeva. Druge pa cvetlice prav tako ljubijo kakor prve, a vendar ne dosežejo pri njih uspeha. Brž ko cvetlico preselijo v svoje stanovanje, ovene in se ne popravi več. Zato bi morala vsaka gospodinja vedeti vsaj nekaj osnovnih pravil, ki so za uspeva-nje lončnic nujno potrebni. Rastlina v lončku mora v prvi vrsti imeti red, prav tako kakor ga mora imeti človek. Ne smemo jo kar venomer prenašati iz sobe v sobo, jo dajati zdaj na sonce, zdaj spet v senco in jo en član po večkrat zaliti, drugi dan jo pa pustiti, da od žeje umira. Ko rastlino v lončku prinesemo domov, najprej nekoliko premislimo, kje bi najbolje uspevala, šele potem ji pripravimo prostor. Vrtnarja, oziroma človeka, pri katerem smo rastlino kt—lili, moramo vprašati, ali lončnica ljubi sonce ali senco, ali ima rada veliko svetlobe ali malo, ali potrebuje veliko vode ali ne. Vse te stvari so jiUnc^reds^o pa zobe. Prav tako jim pametna mati ne bo dovolila, da bi prevečkrat jedli ledenomrzel sladoled ali pa pili lede-nomrzle pijače. Zelo mrzle pijače poleti ne odžejajo, pa tudi zdravju nič kaj na koristijo. To so vam bo morda na prvi pogled čudno zdelo, a res je vendarle. Vse bolj ko mrzla pijača vas bo odžejal in osvežil vroč čaj. lUT/i/Js* in ludi zdravie eahtevata O CZ d zdravo, športno zagorelo ----------- polt. Dosežete jo le s kremo EVA CREME DD VISAGE JOUH Dobi se v vseh boljših strokovnih trgovinah zelo važne. Spričo njih potem rastlino negujemo. Navadno vse sobne rastline lahko po enkrat na dan zalijemo, in sicer v podstavek. Tako lahko lončnica vpije samo toliko vode, kolikor jo potrebuje, ostala pa ostane v podstavku. Največ vode potrebujejo naglji, najmanj pa kakteje, ki so doma v vročih tropskih krajih in so že po naravi vajene suše. Vse vrste kaktej, ki jih imajo nekateri ljudje *tako radi, potrebujejo vodo samo tedaj, ko cveto, a še tedaj jim ne smemo zalivati preveč, ker sicer rade začno gniti in um-ro. Vsekako pa ljubijo kaktoje veliko sonca, pozimi pa jih moramo namestiti na prostor, kjer je dosti svetlobe. Vse lončnice, ki ljubijo sonce, namestimo poleti na balkon, če pa tega nimamo, na okno. Seveda moramo paziti, da rastline niso na prevročem poletnem soncu. Kadar pripeka sonce, jih čez opoldne postavimo na hladno v sobo, pozno popoldne, ko se nekoliko ohladi ozračje, jih pa spet lahko namestimo na sonce. Asparagusi, sobne lipe in podobne lončnice ne marajo sonca in na njem ovenejo in umro. Postaviti jih moramo zato v senco na hladen, a vendar zračen prostor. Kadar pada dež, moramo te lončnice nesti na dvorišče, da se tam naužijejo vlage in spere dež z njih prah. Videli boste, kako so bodo okrepile in kako bodo potem videti sveže. Pozimi, ko vlada zunaj mraz, morajo rastline imeti stalno topel prostor. Prevroč suh zrak, prav tako pa tudi premrzel jim utegne škodovati. Tropska rastline, kakteje, praproti in dru- ge takšne rastline najbolje uspevajo pri temperaturi 12 do 18 siopinj toplote, druge naše domače rastline pa preneso seveda tudi nižjo temperaturo. Dokler ne zavlada mraz, to se pravi, dokler toplomer ne zdrkne izpod ničle, se lončnice najbolje počutijo med oknom, kjer imajo dovolj svetlobe in zraka. Pozneje ko nastopi hujši mraz, moramo pa okna dvojno zapreti in namestiti rastline kje drugje. Pozimi potrebujejo sobne rastlino še mnogo manj vode kakor sicer. Bolje je, da nekoliko trpe sušo, kakor da bi jim koreninice stale v vodi. Tudi lončnice se morajo pozimi odpočiti in si nabrati novih moči za naslednje poletje. Zato je najboljše, da jih pozimi pustimo spati zimsko spanje in jih ne prenašamo preveč s prostora na pro-stor. , Roke so zrcalo človeka So liudie. ki svoiesra bližnjetra nikoli ne pogledajo najprej v obraz, temveč v roke. In po njih sodijo človeka. Morda imaio prav. morda je v njih tisti nezmotljivi čut pravičnosti, ki se ne da premotiti ljubkemu obrazku in lepim očem. Tista, ki ie že kdai opazovala ljudi, kakšne roke imaio. ie lahko ugotovila, da ie na svetu toliko rok kakor liudi in da so roke res po navadi zrcalo človeka. Liudie z debelušnimi, zalitimi rokamj in kratkimi prsti so po navadi grabežljivi, tisti pa. ki imaio dolge, suhe prste, podobne krempljom ujede, so skopi jn sebični. Drobne, toda otročje. mehke ročice ovajajo šibak značaj po navadi spogledljive in nestalne ženske. Velike, lepo oblikovane roke pa kažeio delovnega človeka krepkega značaja in odločne nravi. Zato nimaio tako napak tisti, ki sklepajo po rokah na značai človeka. Roke pa izdaiaio tudi. ali ie človek natančen ali malomaren, ali živi v urejenih razmerah ali pa iz dneva v dan. Izdaiaio Pa tudi. ali imamo o negi telesa pravilne ali popačene pojme. Ali ste že videli roko. ki ima krva-vordeče nohte, da se zdi, kakor bi bila pravkar po krvi brodila? Ali vam ob pogledu nanio ni bilo skoraj ne: koliko neprijetno pri srcu? Tista, ki Stcatt 25 Senčna plat preoovora: »Če« sede** ieJ že vce prav pride" So ljudje, ki se nikoli ne morej® odločiti, da bj kakšno stvar zavrgli im uničili. Vsega se jim zdi škoda. »C®* sedem let še vse prav pride,< pravil® iu spravijo sleherno krpico, sleherni papirček, da, sleherno nitko- Danes s® zdi, da je ta pregovor bolj upravičeni kakor kdaj koli poprej, saj smo tak® veseli, če staknemo v kakšni škatli založen svitek starega sukanca ali P* šop stare elastike. Vendar ima P® prav la pregovor tudi svojo senfn® plat. Kdo še ni videl hiše, kjer ni nobe-nega pravega reda? Vsega je preveč, toda nikoli ne najdemo tistega. k*f potrebujemo, če smo v zadregi. P®" vsod stoje škatle, polne čudne navlake: starih žebljev, obrabljenih sponk in zaponk, ki so kdaj že iz mod®t ostankov nerabljenega sukanca, zarja-velih šivank, pokvarjenih priliskafev, počenih zrcal, strganih vezalk za feY' ije, nerabnih in topih nožičev, praznik svitkov za sukanec, papirja vse niog®-če vrste, toda neporabnega za pisanje* ker ni čist in nerabnega za zavijanje, ker je pretenak ali pa premajhen. Da, v takšnih nepotrebnih škatlah ostajajo samo stvari, ki so v vsakdanjem življenju neporabne in so izgubile zato upravičenost svojega obstoja. So ženske na svetu, ki imajo Prf' rojen čut za red, hkrati pa tudi privzgojen ali prirojen čut za uporabnost kakšne stvari. Takšne ženske so izvrstne gospodinje in gotovo v svojem stanovanju nimajo nepotrebne šare. Vendar pa žive na svetu tudi takšne, ki so preskope, da bi zavrgle še tako nekoristno, majceno malenkost in zato hranijo po škatlah, predalih in omarah vso mogočo šaro. ki ji ne vemo imena, pa tudi ne pomena. Takšna navlaka ni samo nekoristna, temveč že kar škodljiva. Na njej se nabira prah, če pa ostajajo take škatle ali zaboji na podstrehah, utegnejo biti nevarni, ker se po njih hitro širi NEGO ZOB KRZNENE PLAŠČE lisičje boe, dobro ohranjene, kupuje Krznarstvo Rot, Mestni trg 5 Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo si nohte barva z živordečim loščem. prav gotovo nima pravih in zdravih pojmov o negi telesa in o negi rok. Prav je. če si nohte negujemo!, ee si porežemo kožico ob niih in Si iih morda ludi nekoliko ološčiino s svetlim loščem. toda pretiravati ne smemo Lepa ie delovna roka. če ie pravilno negovana. Brazde in razo na niej so v ponos vsaki ženski, tudi če iih ima od pomivanja ali pranja. Drugače ie oa s črnino za nohtom. Tista ie oa tudi pri delovni roki čisto nepotrebna in ne ovaja drugega kakor malomarnost in pomanjkanje čuta za higieno. Zato moramo nohte prav na kratko pristriči, če nimamo dovoli časa, da bi si iih dolgo negovali, pa bomo tudi delovni roki dali z njimi pravi okvir. ogenj, kar je dandanašnji posebno nevarno. Razen tega takšna šara nikomur ni v korist in ostaja v stanovanju po kotih samo zaradi naše malomarnosti ali pa sebičnosti, ker smo preveč malenkostni in p-remalo veliko; dušni, da bi se lahko od kakšne stvari ločili. Oglejmo si torej svoje stanovanje, ali morda ne hranimo v njem nepotrebno šaro, ki videz stanovanja samo kvari, nam pa prav nič ne koristi in tudi koristila ne bo. Preglejmo vsaj enkrat na leto predale, stare škatle, police omar in omare na vrhu in izločimo vso tisto, kar se je že dolga teta nabiralo po njih. ne da bi nam kdaj koristilo. Seveda to ne pomeni, naj zavržemo vse slaro, češ da je odveč in zanič. So stvari, kj nikoli ne pridejo iz modo in se tudi nikoli ne uničijo. Tiste pre-prašimo ali očistimo in shranimo spet na določeno mesto, vse drugo pa v pe5 ali na smetišče, če nam ne koristijo v vsakdanjem življenju drugače, kakor s tem, da se na njih prah nabiral Koko se hitro osvežim Včasih pride človek utrujen iz služba domov, ne počuti se dobro in bi nai-raiši legel, a dolžnost ca kliče drugam. Zaradi svojih bližnjih mora vzbuditi videz spočitosti in vedrosti. Kako lahko utrujenost in slabo počutje vsaj na zunai naihitreie izbrišemo? Vzemite dve posodi in natočite V eno mrzle, v drugo pa precei tople vode. Potem obraz izmenično pomakajte v mrzlo nato pa v vročo vodo in narobe. To delaite približno dve minuti. Nato lezite, in sicer tako da zglavje ne. boste imeli više ko ostalo telo. položite na oči robec, zaprite oči in tri minute prav nič ne mislite, če vam kljub vsei dobri volii vendar zaradi preutrujenosti kar venomer Si-njajo misli skozi možgane, si poma-gaite s štetjem, ki tudi ni utrudljivo, '.ato vstanite in pomakaite v mrzlo in toplo vodo zdai še noge. To delaile približno tri minute Potem si kakor po navadi namažite obraz s kremo in se nekoliko napudrajte. Počutile so boste sveže, na zunai boste Da popolnoma zadovoline same s seboi šal boste imele lepo rožnato barvo, ki so vam io pričarale izmenične kopeli v topli in mrzli vodi. iasne oči in spočite nogo. Pazite, da v kleteh ne boste kuriva namestili tako, da bi zapiralo zasilni izhod iz zaklo* niščal Herausgeber: K. Bratula, Journalirt; verantwortlicher Redalcteur; H. Kara, Journalist; Druckered: Merkur, A. Q. In Ljubljana; fOr die Druck^rei verantwortlicb: 0. Mihalek — alle ia Ljubljana, -r Iidaj , K. SratuSa^ novinar; odgovarja H. Kern, novinar,; tiaka tiskarna Merkur d. d. y Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0 Mihalek — val t Ljubljani