nem ške term inologije. Seveda pa pom anjkanju »kraških« glagolov niso krivi sestavljavci Term inologije, tem več naši speleologi, ki v skladu s splošno modo uporabljajo tujke, kjer le gre, tem pa morajo spet prirediti vso stavčno kon­ strukcijo, da potem ne zahteva posebnih glagolov. Temu bi se m orali v prihodnje načrtno izogibati, še toliko bolj, ker je tudi v tej sm eri že pred dvajsetim i leti storil prve korake prem alo upoštevani B a d j u r a (o. c.). Seveda pa gornji spodrsljaji ne kvarijo celotnega vtisa. S lovenski izobra­ ženec im a pred seboj uporaben priročnik za branje strokovne speleološkc lite ­ rature, to pa je b il tudi nam en Slovenske kraške term inologije. Seveda pa sm o še daleč od tega, kar si predstavljam o kot izdelano term inologijo že ustaljene vede. France Šušteršič * Pripombe na šušteršičevo oceno Slovenske kraške terminologije. F. Šu­ šte rš ič n av a ja ko t p rim er, k ako je »načelno neupoštevan je lju d sk e te rm ino ­ log ije zgrešeno . ..« dobesedni p revod nem škega iz raza jeze rsko k raško po lje , za k a te reg a se »kar p o n u ja lju d sk i izraz jezerina« . V istem odstavku in še e n k ra t na koncu ocene zam eri sestav lja lcem Slovenske k ra šk e term inologije , d a smo zanem arili zbrano gradivo v k n jig i R udolfa B ad ju re L ju d sk a geo­ g ra f ija iz le ta 1953. B a d ju ra res n av a ja izraz je ze rin a na 255. s tran i in p rav i, da »ni der M orast (Plet.), tem več visoka tra v a na p resiha joč ih jeze rih , k i jo kose, živina ne m ara zanjo , k e r je roda in k isla, služi le za steljo«. Če bi ta ljudsk i izraz, k i pom eni vrsto tra v ja , uved li za geom orfološko obliko, bi nap rav ili silo ljudskem u jez iku . N ačelno vsi soglašam o s F. Šušteršičem , da bi bilo tre b a čim več dom ačih izrazov iz rab iti za term inologijo . Težave pa nastane jo p ri ko n k re tn em u v a ja n ju besed v strokovno izrazoslovje. Zelo zgovoren p rim er je slovenski lju d sk i izraz dolina, k i je posta la celo m ednarodni k raso- slovni te rm in , pa ga ne m orem o v p e lja ti v našo strokovno term inologijo nam esto v rtače . Resnici na ljubo je tre b a še p ripom niti, da »jezersko k raško polje« ni dobeseden prevod nem škega izraza. D obeseden prevod Seepolje bi se g lasil jeze ro -po lje . Sicer p a je »jezersko k rašk o polje« upo rab il že J. C vijič 1. 1895 v svoji srbski k n jig i K arst. Kot prim er izraza, k i naj bi b il d eležen prem alo pozornosti in k i bi bil, po besedah ocen jeva lca , p rim eren za svetovno literaturo, je naveden kovk. Ta term in navaja S lovenska kraška term in o log ija kot sam ostojen n aziv s po­ jasn ilom , da je ob lika fosiln ega krasa. Znaka, da nek term in sestav lja lc i priporočam o v dosledno rabo, k n již ica ne pozna, in zato je ta očitek n e ­ upravičen . Šušteršič navaja: »Zal je prevladalo že večkrat izraženo urednikovo m nenje, da izraz jam a pom eni v širšem sm islu k aterok o li dostopno pod­ zem eljsk o votlino , v ožjem sm islu pa vodoraven jam sk i prostor«. D isk u sija , a li kaže rabiti besedo pečin a za vodoravno jam o, a li ne, se je razvnem ala že na prvem term inološkem posvetovan ju , k i ga je organiziralo G eografsko društvo S loven ije v sod elovan ju z geo lošk im društvom leta 1962. B ralcu teh vrstic svetu jem , da vzam e v roke sestavek K raška term in o log ija (GV XXXIV, 1962). N a stran i 36 bo u gotovil, da so se ted aj skoraj vsi, k i so se og lasili k besed i, izrek li proti takem u Savnikovem u predlogu. P ečina v Sušteršičevem sm islu tudi ni dobila več in sk e podpore pri posvetih za sestavo k raške term i­ n o log ije . Zato g lavn i uredn ik ne m ore biti kriv. P ri šk rap lji (nam esto šk rap lje , p lu ra lia tantum ) je b ila lju d sk em u jez ik u zares n arejen a sila , toda z določen im nam enom . S trokovnjak bo, h ote a li nehote, kdaj p r is iljen op isovati tudi en prim erek šk rap lje , k i sestav lja škrap- lj išče , a li pa se sam a ja v lja na go li skali. S icer pa je pri term inu škrap lja pripom ba: »najčešče m nožinsko škraplje« . N ejasn o je izv a ja n je ocen jeva lca , da S lovenska kraška term in o log ija pod vp livom nem ških strokovnih izrazov škrapljam tudi drugače n iansira pom en«. A li je m išljen dostavek pri d efi­ n ic iji: »V rab i tud i šk rap lje za ska ln i kom pleks s šk rap ljam i«? (stran 27). To ne m ore c ikati na nem ški in m ednarodni izraz K arren , k i pom eni veliko več. Ta pripom ba izv ira iz spoznanja, da ljudstvo m estom a tako p rav i ne samo vdolbinam v živi skali, tem več tud i vm esni skaln i gm oti in včasih celem u kom pleksu. O tem, ali spada ab ri v Slovensko k rašk o term inologijo in ali je izraz istoveten s spodmolom, smo na se jah , k i se jih je n ek a te rih u tegn il udeležiti tu d i ocenjevalec, dolgo razp rav lja li. R azprava se je končala s form ulacijo , k i je o b ja v lje n a in k je r je p rip isano ob term inu , da je to arheološk i izraz. S tem smo njegovo rabo itak om ejili. K v p raša n ju estavele. Če drži, k a r je ob jav il B. Geze v Spelunci in k a r je povzel A. K ran jc v N aših jam ah (14, 1973), je sp rem lja la u v e lja v lja n je besede estave la k o t m ednarodnega te rm in a dolga v rs ta zmot. N jen tra g i­ kom ičen razvo j nas spom inja na borhaz, to je arabsko besedo, k i pom eni ožino in k i jo je C vijič ko t bogaz uvedel v k rasoslov je. Zdaj slovi ko t m ed­ narodn i te rm in jugoslovanskega po rek la , jugoslovansk i krasoslovci p a se je otepam o. H K ranjčevem u poročilu , k i ga om enja ocenjevalec, p ripom in jam , da B. Geze ne zagovarja več besede inversac k o t nadom estilo za estavelo (glej B. Geze, L exique des term es franpais de speleologie physique e t de karsto - logie. Ann. Spel., 28, 1. 1973, te r cik lo stiran i m ednarodni b esed n jak k rašk ih in speleoloških term inov v o rgan izac iji K om isije za dokum entac ijo ozirom a n jen e subkom isije za te rm inologijo p ri M ednarodni speleološki zvezi, p re d ­ ložen na zasedan ju v O lom oucu 1. 1973. P ri sestavi tega b esed n jak a je B. Geze zastopal francoske term inologe). U v aja izraz perte-em ergence. Izraz estavela se je u v e ljav il ko t m ednarodn i te rm in in v našem strokovnem slovstvu. K er do izd a je naše te rm ino log ije nihče, tud i ne ocenjevalec, k i je sodeloval p ri razpravah , n i p red lag a l d ruge besede, nism o m ogli mimo tega te rm ina. Ce bi vedeli za Šušteršičev pred log-m en javka , bi ga m orebiti p rip isa li poleg es ta ­ vele in pustili bodoči rab i, da izbere m ed obem a besedam a. Ce bi se ozirali samo n a čisto porek lo besed, bi nam ostalo n a jb rž zelo m alo term inov. Še k v p raša n ju in te rm iten tn i izvir. Izraz ni sestav ljen , ko t n av a ja ocen je­ valec, iz tu je g a in dom ačega korena , tem več iz tu je in dom ače besede. T akega p a slovenski pravopis dopušča. Če je že po trebno n a v a ja ti slovarje n a j tu navedem V erbinčev S lovar tu jk , k i p rav i p r i besedi in te rm itira ti »začasno (se) p retrgovati« , in p ri besedi in te rm iten ten »v p resledk ih (na­ stopajoč)«. Menimo, da je d an ašn je po jm ovan je neke besede pom em bnejše od prvotnega. V naši kn již ic i je na 19. s tran i in te rm iten tn i izvir naveden pod geslom zagan ja lka . Tam si s led ijo : »zaganjalka , m inutn ik , p resiha joč i izvir, in te rm iten tn i izvir, period ičn i izvir«. Ze iz tega v rstnega reda se vidi. da dajem o prednost domači besedi in da zapostavljam o tu jko bolj. kot to po pogostosti v strokovni li te ra tu r i zasluži. Besedo in te rm iten tn i izv ir v smislu p re k in ja n ja ali velikega k o le b an ja p re to k a ne u p o rab lja jo , k o t m eni ocen je­ valec, samo Angleži, am pak tud i Nemci, F rancozi, Ita lijan i, Rusi, da o drugih ne govorimo. T i si po jem la tin sk e besede in te rm itto niso nap rav ili na osnovi B radačevega s lovarja , tem več v tem oziru bo lj popolnih slovarjev , ki p ri te j besedi dopuščajo p o n av ljan je d e jan ja , to je časovno p re k in ja n je ali p o je ­ m an je v k ra jš ih razm akih . N aj navedem dva: Lew is-Short, A L atin D ictionary , O xford 1958, M enge-G üthling, L atein isch-deutsches und deutsch-latein isches H and- und S chulw örterbuch. B erlin 1911. Tarn so tud i navedena m esta iz la tinske literature , k i om enjajo besedo in term itto v nakazanem smislu. Na p rim er Cicero, D e or., 1.35.153, K v in tilijan 10.6.1.: »quotiens in term issus est somnus« (»kolikokrat je bilo sp an je p rek in jeno«). Beseda quotiens pomeni »kolikokrat«, »kadar koli«, to re j s to ji sam o ob glagolih, k i pom enijo neko večk ratnost ali neko p o n av ljan je . (C itate in raz lage mi je posredoval prof. dr. K. G an tar, za k a r se m u n a jlep še zahvalju jem .) Zgoraj ob ravnavan i izrazi, k i jih je navedel ocenjevalec, so po m ojem p re j p rim eri ne dovolj p re te h ta ­ nega p isa n ja ocene k o t pa p rim eri zgrešene koncepcije S lovenske k rašk c term inologije . Zasnova ocenjene kn již ice je rez u lta t kom prom isa. O cenje- va leč naše k n již ice s i je na p osvetili in zdaj s pisano besedo prizadeval, n apraviti v eč reda v s loven sk i krašk i term in o log iji in da bi rab ljene, a n e lju b e izraze izp u stili a li j ih vsaj označili s črno p iko, izu m lja li pa nove, p rim ern ejše besede, druge, k ot na prim er kovk , pa vidno priporočili. Taka naziranja niso b ila deležna več in sk ega m nenja sod elavcev . O d ločili smo se, da naj bo k n jiga bolj registrator ob sto ječe strokovne rabe kot reform ator, k er je pač nam enjena pretežno nestrokovnjakom . S trokovnjaku sm o n akazali vrsto izb irnih besed , m ed k aterim i se naj sam odloči. Strokovnjakom , k ot je Šušteršič, itak ne m orem o in nism o h ote li zapirati poti pri tvorbi novih term inov, k i jih bo lahko reg istrira la bodoča izdaja term in olog ije . Ivan Gams G avrilovič D ušan, S rpska k ra šk a term inologija . K raška term inologija jugoslovenskili naroda, k n jig a II. Savez geografsk ih d ru š tav a Jugoslavije . B eograd 1974, 73 stran i. Izpod peresa znanega srbskega geom orfologa in speleologa D. G avriloviča je izšla d ruga jugoslovanska k ra šk a term ino log ija . K njiž ica im a isti fo rm at kot slovenska k ra šk a term ino log ija , le po obsegu je n ek a j m anjša . G avrilovič je vse zb ira te ljsk o in redakcijsko delo oprav il sam te r je tud i av to r v k n již ic i o b jav ljen eg a č lanka z naslovom : N ek a te ri p rob lem i k ra šk e term inologije v S rb iji. Iz n je g a na p reg leden način spoznamo, kako so zaporedom a dobivali dom ovinsko prav ico v srb sk i li te ra tu r i posam ezni term in i, k i so danes sestavni del svetovne k ra šk e term inologije . C v ijič k o t nosilec tega razvoja in neprekosljivi pionir jugoslovanske geografije je znal tenko p risluhniti dom ačim izrazom za različne k ra šk e in d ruge po jave po vsem B alkanskem polotoku. Med n jim i se m u je večinom a dobro posrečilo izb ra ti n a jb o lj p rim erne nosilke pom em bnih geografsk ih pojm ov. Za d an ašn je po treb e n e­ koliko m anj zadovoljive pa so n ek a te re n jegove defin ic ije (na p rim er za uvalo), k i so še vedno p redm et d iskusij. G avrilov ič u go tav lja , da je p rav p ri razčiščevan ju teh problem ov nas ta la za C vijičem p rev e lik a vrzel, k e r n jegovega dela na tem pod ročju v S rb iji niso ustrezno nada ljeva li. C v ijič je »sokriv« tu d i za uvedbo te rm in a estavela . Šele nedavna proučitev francoskega speleologa B. G ezea je pokazala, da se je Francozom zgodilo n ek a j podobnega k o t Jugoslovanom z m ednarodnim term inom dolina za vrtačo. Po n jegovem m n en ju je C v ijič netočno c itira l M artela , ta pa F ourneta . S lednji je s tem im enom označil le n ek a te re obdobno delu joče zelo m očne izvire v Š vicarski Juri. E den izm ed n jih nosi im e E stabel po s ta ri zgradbi v b ližini, v resnici p a je p rvo tn i pom en te besede ozirom a estavele s ta ja ali hlev. Podobnih term inološk ih zablod in nap ak je v k rasoslov ju še p rece j, posebno k a d a r tu ji av to rji raz lag a jo izvor besede k ras . G avrilovič v č lanku uprav ičeno opozarja , da so za razvoj te rm ino log ije in u v a ja n je novih term inov posebno pom em bni raz ličn i učbenik i, k i pa b i m orali b iti zato še bo lj ko t dosle j izpostav ljen i strokovn i in ja v n i k ritik i. A vtor je zb ra l sk o ra j štiris to strokovn ih izrazov k rasoslov ja , speleologije in sorodnih ved. O b jav ljen i so tu d i n ek a te ri term in i, k a te r ih rabo opuščajo, pa tu d i takšn i, k i se še niso uveljav ili. T erm ini, k i j ih k n již ica priporoča, so o p rem ljen i z defin icijam i. G avrilovič se p r i tem zavzem a za večjo u s tv a r­ ja ln o st in in iciativo p r i isk a n ju novih term inov, k i j ih zah teva h ite r razvoj k rasoslov ja . Sam tega v celoti ni zm ogel in se je k lju b ustnem u in pism enem u sodelovanju srb sk ih geografov p ri zb ira n ju term inov ra je odločil za po­ stopno izpopo ln jevan je term inologije . To je v e rje tn o vzrok za nekoliko m anjše število term inov v p rim e rja v i s slovensko izdajo. S krom nejša je n jegova člen itev različn ih tipov b rezen in jam , različn ih sigastih oblik in m ikrokorozijskih oblik. Zato p a so nasprotno izčrpnejše njegove definicije, k a r je v sek ak o r pohvalno. V tem pogledu bi bili slovenski k rašk i te rm ino ­ logiji po trebn i n ek a te ri dodatki, k i bi k o ris tili boljšem u razum evan ju te r ­ m inov, a obsega bistveno ne bi povečali. V endar to v e lja le za nek a te re