«mri»», £*ш#к ia »»tatti i'bajt in teljit т JU"-hffl km |||MTHittf< j- n. »tolBHl. tr«1Ml>«iHI pUir> hli, 11. nu. St. ISO. V Yfui'iboru 23. deoembra IH<>f>. Of ti nn i In: _ Z i h4fj'lno d чг »i M p ti • tr*l« -c j. лгиј* ii k r.. • i «f natmne I krui, 'i kr. r- t« ||<Л* Skr«U , 4 kr. ff — U li» .lhr4l 41-1* pi4in#nk« 4P pl«n 4- jaj* po provtera. 7.Ш Mnk IihA I« рид.,1 k0lrk(41ril.pH^ IlWt. iokopi"! ur n* vrata je» "|n.| B4j bUniTiiljoo fr» n kujejo. ТебцЈ II- Vabilo na naročbo. ^И Z novim letom nastopi „Slovenski Narod" nov tečaj svoje delavnosti in vabi vse svoje doidanje prijatelje m vse slovenske rodoljube na novo naročbo. Ne sklicuje se na svojo starost; tretje leto ie le, je, kar ide med ndrod budit rja k krepkemu, neustrašenemu delovanju. liani »i prelfirenih tečajih ti a v it/tir nismo Slovenci dosegli toliko, kakor smo hoteli in kolikor je treba bilo, zaznamuje z dobro vestjo ravno „Slov, Narod'1 veliko uspeha na spodaj, med narodom, kjer Sivi prava mladostna moč . ki bode naposled zedinjena s svojo lastno in s sitnostjo nafe ideji- nepremagljivo prodrla in zmagala. Na stotini' podpisov slovenskih moZ iz vseh krajev Slovenije v našem listu, ki so z nami glas povzdignili za vzedinjetw Slovenijo", priča nam jasno, da je ta misel globoko v narodu oživela se, da so vade tirjatre tudi tirjatve ndroda slovenskega, kterega glasilo biti si bode naš list v čast in dolžnost Štel, pa nikdar prev-zetoval se biti njegov voditelj. V zadnji/t dveh letih je „Slov. Narod" pokazal, da je dejansko izpolnil svoje obljube. Upu. da mu bodo njegovi bralci spri-ntlo doli, ka se, ni oziral na svojo lastno varnost, kader je bilo treba braniti slovenstvo proti mnoiečini se nevarnostim in brezštevilnim napadom naših narodnih sovražnikov. Vihar poslednjih tiskovnih pravd, ki .se je srečno razbil le nad svobodomiselnostjo slovenskih porotnikov, spriruje nam nepriljubljenost našega lista tam, kjer še vedno pogrešamo pravičnosti, našemu jeziku in narodu. Kakor vsacega poštenega rodoljuba, bolelo je tutli nas, da smo morali zadnje leto grajati v lastnem tabor/ume sicer zaslužne mote, Iii so ali s polovičnimi koraki, ali s škodljivo oprezovalnostjo napačen pot hodili. Upajmo, da se najdemo h koncu prihodnjega leta v ndrodnih in državopravnih rečeh vsi kakor k pravemu cilju — na eni in isti stezi. Zmerom pa nam ostane eno geslo: vre za narod, brez ozira na vse razmere in vse. osebnosti! „Slov. Narod", kteri /e vprašanje zedinjenja vselt Sloven vseh Slovencev, naj prebivajo kjer koli v na/i raztrgani dragi domovini. Domoljubna dolžnost vseh slovenskih rodoljubov je torej, da list i naročbo podpirajo, da se vsak trudi za razširjanje njegovo pomnoženje njegovih naročnikov. To tem bolj, ker „Slov. Narod" ni nobeno dobička isknjoče, tem menj dobiček imajoče početje, temuč so ga. nekteri rodoljubi s žrtvami in iz ljubezni do narodne reči ustanovili. Vsak dozdanji prijatelj naj skuša pridobiti vsaj Se enega naročnika. Sramotno za slovenstvo hi bilo, k,i Id moral edini poli-tično-narodni list. letati na ramah posameznih rodoljubov. Kakor brž bo brez izgube mogoče, bode se li«/ povečal in cena ponižala. „Slov. Narod" />o izhajal od norega leta spremenjen (stran v tri predale) in bode veljal kakor do zdaj v Mariboru brez pošiljanja /tu dom zn vse Ifto s tjfd., zn pol loto, 4 mogoče pošilja naravnost na „Л d-mini s t raci jo Slov. Naroda" v Maribor. V Mariboru konec decembra meseca 1HG9. Lastniki in uredništvo. 21. (Ifccmbcr je bil ic pred tetom 18C7 pomenljiv dan kil prutikarje, ki no Inli opazili, da jn na ta dun im ituii polovici svotu noč najbolj dolga, dan pa najkrajši. Uasiriivno ie toliko tisoč let. na ta dan luč iu toina ni enako razdeljena, vendar je obaje enako razdeljene med vse ljudi, ki torej do leta 1867 niso imeli razlogu zarad njega posebno se veseliti, ali pa posebno ialovuti. Od letu 18fi7 ima 21. december v nnši polovici države žo nekoliko več ponioti-Ijivosti, upamo du ne stalne. Ne boino govorili o tistih ustuvozvestežih, ki sn z.nrad ustavo na ta dna dano tudi letos napravili svojo pojedine. Delaven dan je postal za to haže ljudi premakljiv praznik. Oil februarja so poskočili mi december, mislimo da bi šli ti ljudje čo bi ne bilo drugače s svojimi svečanostmi tudi v — april. Pnmenljivrjn že jB, da je ustava, ki so je pred dvoma letoma okllcavubi kot nemzruSljmi podlaga naši državi, denes prišla žo med njenimi očaki in prijatelji ob toliko kredita, ka z nova iSčej > nove, cev iz pozabljenosti zopet z vso odločnostjo na dnevni red postavil, M]ia [m[j|!lgfl, Se p0mellljiv,jäe ,„ bile< k„ bi ei. bili v merüdujllib krogih vselej zagovor jal in vedno oživljal, prizadeval si je vedno biti organ |naučili, du |o trilijona vsaka podlaga, ktera ne bo osnovana iz svobodno-zdru- Narodopisne slike iz našega naroda Skrije i» l.juWji II, hl»f*! ||ге]ОЈ VI. Ökrijo Nemäkutai Alle Pnpiinat kloluk Če vetr [Milegnit Pa gie fuk. fttk Ккго(]и. ilrinlka (Dalje.) lz mojih otroških let se io spominjam škrijearske pesmi, ki jo refren imela: „in kling-klank—kloribus, was uns der bailor geben muss." Škrijc je bil hud kmotovsk oderuh, in sicer je bil torn bitji, ker jo kmeta, kakor se brez noža odiral, in brez britve bril. Skrije je djal , da kmet t.u ali. Iu dn se ua n jem ušivi in pravi: druga ni na svetn, iiegu zato, du gospodo redi boljši mrčes naprej plodi. Med škrijceiii tn med kmeti bila i" nesprestana vojska. Skrije je kmeta vščipnil, kjer iu kolikor ga jo lo mogel. Kako so so pu znali časih kmetje nad škrijceiii maščevati, naj sledeči resnični prigodok pove. Posestnik ene najlepših grajščin savinske doline je bil kakor sam živ ogenj proti svojim podložnim kmetom. Za vsak tudi mijmunji prestopek je dal kmetom, čnsih od euo cele vasi naenkrat, na grajšČinskem dvorišči po heriču palico odšteti. Naj nedolžaeje veselico je svojim podložnikom zabran-jeval, in to, kakor so ljudje rekli, iz. samega črtanja. Težko jo reči, ali jo hil strali, ali gujev njegovih podložuikov proti njemu veči. Pa kuj se zgodil Bil je „na gori" cerkven shod, lirajščak je vsako iu sledim leto tje šol ua bnžjo pet, no da hi morebiti pokoro delal za svojo polno torbo grehov, ampak zato, da so jo do dobrega vpehftl i" ruzzuojil, ter si s tam tek do jedil nu novo obudil. Kmetje so mu že dolgo obečavali, da mu bodo kaj naredili. Pomeeili so se in vstanovili, da mu bodo nu shodu „na gori" namenjeno brco dali. Med odhodom ga obstopi naenkrat, ko tla hi trenil, cela tropa samih kmetov, to da ne njegovih podloinikov, ti so na strani stujii samo mirni gledalci bili. Obatopivši ga kuiotjo bili so podložniki sosednjega graj-sčaku, ki je z našim grajščakotn v jozi bil, in se potem, zuznavši za to brco, ki jo je njegov sosed dobil, še zloradno voselil. Naš grajščak jo bil čokasta, trebušna človečina, kratkega z mastjo zalitega vrata. Njega ni nikoli zoblo, zmerom se je potil , ali je bilo leto ali zium. Po zimi se je kur kadilo od njega, zato 'je navadno tudi ruioglav hodil, svojo žametno s zlatimi nitmi prepleteno čapico v rolti držaje. Kmetje dobivši grajščaka v svojo sredo, začeli so so počasi vsi proti sredini gnjesti. Grajičak misleč, da je slučajno / lo gaječo prišel, znčel ju rentačiti, češ nuj so mu vmaknejo, — ali kmetje se niso na njegovo rentačenjo ne za las viuakuili. Nu kterej strani so je graj-ščak iz trume ven /motati hotel, na tistej jo hilu veča gnjoča. Oa začne kmete psovati, začne kleti, vso zastonj, kmetje so bili denes kakor gluhi, Gnječa ju prešla v stisko, kajti kmot|o so otl vseh strani skupaj rivah. Nazadnje, ko je on začel kmete zinirjtivati, da so suroveži in ueotesanei, so kmetje nasproti njega dolžili , du le on sein pa lam rivu. Za grajičaka nt bilo ua nobeuej struni izhodu i/, tega zadrgnentga človeškega klopčiču. Kako so je grajščaku , posehno pu njegovi irehušini v tem pritiskavanji godilo, to Iii hil mogel le on sam opisati, dru«i ki kai takega sam doživel ni, tega ne more, Kalte pol ure je to gnjetenje trpelo. Nn dano znamenje, da je dosto, se je klopčič kakor sum od sobe zrahljal, ui grajščuk, ki je popreje le samo eno luknjico iskal, je zdaj imel izhod na vso struni odprt. Pa kitko je bil revež zdelan ! Njegov popreje tako lepo zaokrožen trebuh, je bil tako pre-mesen, du je bolj ploščnat bil nego krogljičnst. Noge jo k sebi vlekel, kajti kurja oka so mu hilu ud podkovanih hribovskih škorn vsa odrltt. Sloko »o je držal, kujti v gnječi jih je tudi nekoliko s palcem pod rebra dobil, kaljo še-lc zdaj prav čutil. Šo dolga letu potem je časih pripovedoval, da ui nikoli ue popreje no pozneje toliko sveta skupaj videl, kakor tisto leto „IIU gori." — Naj še to povem, kaj se jo meni piscu teh narodopisnih slik zgodilo! llilo je jeseni, ne vem več ali letu IS4G. ali 1847, pu to jo že vso eno. Jaz sem hil laut, star kakih 13 ali 1-1 let. Pot nio je peljala od Žalca gori proti Novemu kloštru. Tu, in sicer peš- nli stranska pot, drži čo/. dva velika občinska pašnika. Prvi pušiuk sem brez napnstovanja prešel, dusiraviio so me že tukaj pastirji nekako sumljivo opazovali, in hil sem šo saj nu besedno nhuvljaujo in zhudatijo pripraven. Na drugi „gmajni" jo pu bila druga. ženib, avtonomnih dežel iu narodov. Pomenljivo' — Bog daj da bi bilo tudi podučljivo — je. da najbolj talentirani možje nemške »tränke, pooblaščen) z ministerskimi pravicami niso moglioiivotvoriti ustave, v kteri uurodi in ilvžeU niso mogli najti poroStev svojega obstanka in napredka. Oni nemški možje, ki so kot popuriarni in priljubljeni zastopniki nemške stranke pred nektcrimi meseci stopili iz parlamenta v niinisterstio, da Iii s pomočjo decembcrskc ustavo iz vse ('islajtani)o napravili eno telo, iz ustave on duh. iz svuje stranke enega gospodarja nad vsemi drugimi, denes ne le vsega tega niso relo nič dosegli, med svojimi privrženci celo so zgubili mnogo svojega prej iajega гаирапја in vpljiva in sami med seboj v dve stranki razcepljeni staje pred prestolom Nj. veličastva odpusta prose iti druga, drugo dnlže. Tronotek, ko pišemo le vrstice ni nam šo znano, kako ee je odločilo \j veličanstvo, ni znano, ali je dobila odpust Taufte- Bergerjova, alt pa Giskra- Herbstova ministorska stranka Gotovo je ie, da ste prosili obe stranke svojega oilpustn. Prepričali smo se zadnje dni in so ho vsak dan prepričujemo, da slovenski svet z veliko pozornostjo opazuje dogodke na Dunnji. Kakor v dolgi rajdi protivnih si govoric rasto ali pade upanje, da zmaga ona jli druga imenovanih ministerskib strank, narašča in pada tndi upauj^tned slo venskim občinstvom. Zmaga Taaffe- Bergerjeve Strünke često zbuja upanje, da so stvari obrneio na bolje; zmaga Giskra- Herbstova frakcija tudi našim ljudem često rodi strah, da nas čaka še slabeja prihodnost, kakor je slaba sedajnost. Tiuli mi smo dogodbe pozorno opazovali, toda z našim občinstvom nismo mogli deliti niti u pnzni niti bojazni. Boj za življenje in smrt ministerskib strank nam velja lo kot domači boj ouo stranke, ki nam je bila nasprotna do zadnjega trenotka. V tem boji nas le eno veseli: veseli videti, kako saina sebe pojeila iu spodjeda sistema, ki se nam je od prvega trenotka zdela neavstrijtkn, nedržavniškn, krivična ill pogubljiva. V tem boji med sedanjimi ministri nas navdnin le ena nada: da samo sebe uniči decemberska sistema, kteri osla nemo protivniki, dokler je bo še kaj. — Menda imajo prav naši rojaki, ki mislijo, da sta TanlVe — Berger bolj pomirljiva in muiij zolčnata pruli Slo vanom, vendar du zdaj še nikjer uista razvila svojega programu, nikjer povedala ali pokazala, kaj hočeta dati ali vsaj obljubiti nezadovoljniianarodoiu. in dokler tega ne storita, moramo ju zn vso grehe in zaslužke dcueiubereke ustave tnko odgovorna delati, kakor Giskro iu Herbstn, nikakor pa ne moremo svojega zaupanja oddajati na prazne uade. Kdor bo hotel kol minister naslanjati se na zaupanji* slovenskega narodu, moral bo nnm dati drugačna poroštva našemu obstanku kakor je S. 1!)., kteri jo do zdnj služil lo mišim nasprotnikom in se vedno rabil le proti nam. Po dosedanjih skušnjah bi že imel biti čas, da se ntresemo otročje mpljivosti, kteri zadostuje prijazen uasineh ali zvijačna obljuba zn kulisami. Ako smo v ustavni državi ustavni državljani, morajo biti nam vse pravice ustavno dane, ustavno ustrojene in zavarovane. Ohljubo če še tnko lepe muiijo ua ustavno — smotiKel Ako nimamo zaupanja do !e stranke, iinnmo šo mnogo manj strahu pred stranko Giskra •-- Herbstovo. kar pa hočemo prihodnjič obširneje mz-ložiti, seveda razložiti le potem, ako med lern ta stranka popolnoma ne pade, in se ne umakne po cesarjevem sklepu miiusterstvu, ktereinu bo zn obstanek države, srečo in svobodo vseh narodov, ne pa snmo za nadvlado enga naroda. I) o p i s i. Is Ljubljane, 21. decembra. | Izv. dop.] Konititucijonabm društvo je napravilo v nedeljo 19. I. ni. kakor upamo zadnji banket na čast liolnej ustavi Zopet se je' kadil šampanjec in navdušeno govorili ustavoljubni možje za ustavo, nemskutarsko svobodo in zoper Slovane. Prvi je spregovoril prvo-■ednik konšt. društva Dežman in napil cesarju, za njim je govoril prejšnji predsednik mestni župan Suppan za ustavo, in kaj smešno mahal po federalizmu. „(.'e že sedaj nekteri pravijo, da je duali/ern v pogubo Avstrije, kako bo še le plurizem" blizo tako jo je zavil. Da so ustavni krog dopolnili, napil je še nemški apostel v slovenski deželi profesor Heinrich svobodi (!!!) in meščanskemu ministerstvu, ki se tako možato zanjo poteguje. Bili so res vsi tako navdušeni, da gotovo šc denos čutijo. Krasen kontrast konštitucijonal-nemu popivanju je bila pu v nedeljo tretja predstava dramatičnega društva. V igri „Gospod Capek" je bilo vse tako izvrstno izpeljano, da so od vajenih glediških igralcev ne more več zahtevati, posebno se je razkazal g. H. (Gašpuri, Iii je svojo nalogo tnko rešil, da inn jo od vseli strani plosk odmeval. V spevoigri „Tičnik" je s težko radovednostjo pričakovalo občinstvo, kako bode gospodičina N. (Ljuboslava), sicer žo v čitalnici dobroznana pev-kinja, na glediškern odru rešila svojo nalogo. Mnogo se jo stavilo v njo, n vse to je bilo čisto malo proti lemu, knkor se jo ona odlikovala. Ni čudu, da so med celo igro leteli venci na oder. Pa tudi petje in igranje Zorinke, Pot-janca. Zelenkoviča tu zbora je bilo tako, dovršeno, da je bilo občinstvo prav zadovoljno, in želeti bi bito, da bi bile vsaj dve predstavi v mesecu. Gledišče je bilo prav polno, a vendar v parterji nu tako, knkor pri prvih dveh predstavnih Kaj je vzrok temu? Vsi stanovi so bili tu zastopani, samo dijakov, kojib je bilo preje mnogo, je manjkalo, Upamo, da ne zarad mlečnosti, kajti mladina kaj rada obiskuje gledišče, še nemško, koliko bolje slovensko. Mislim, da je je odvrnila malo previsoka vstopnina, kajti vsak ve, da dijaki niso tako denarni, in zarad tega imajo že od nokadaj svojo vstopnico po znižauej ceni, in nemški „theaterkonsortmni* jim je tudi daje ■— dramatično društvo pa ne. Vzrok mislim je la, da bi dramatično družtvo škodo imelo; dn to ne more biti, videlo so je pri tej predstavi, kajti bilo bi še kakih trideset dijakov lehko šlo v parter — tako pa nikamor niso šli. tipam, da si drugokrat slav. dramatično društvo stvar natanko premisli, in da če količkaj mogoče, slovenski mladini zniža vstopnino. Iz Marlbora, ^ (Izv. dop.] (Državni zbor, — „Zvon*. — Društvo sv. M o ho ra. — Matica.) Delavnost državnega zbora je zdaj, kakor nam noviue sporočajo, skoro izključivo v odborih osredotočena. Najvažnejši jo ustavni odbor, kjer so ministri nedavno hudo skušnjo imeli prostati, Pri tej priložnosti se jo tudi naš g. Svetec zdramil ter nekoliko vprašanj ministru Iskri stavil. Opomniti je, ihs ministri vseiej, kedar kteri slovenski poslanec ua njih vmta potrka, nejevoljno iu prav zvijačno, ter prisiljeno odgovarjajo. Vidi se, kako ne všeč jim .je „slovensko vprašanje." Naj pa so naši poslanci tega ne boje ia naj jim ostro vprašanje ne preseda. Bolj ko pojd' j i ministrom do živega, veče hodu jih zaupanje pri Slovencih in veča bode tljo* to iinli |ib moč, kajti brez slovenskega naroda in njegove podpore bi oui na Dunnji bili /uro« „riltor von der trnu lig en gestillt.* Posebno pa prosimo naših poslancev, naj se s Poljaki lo pod to pogodbo trdno zavezujejo, ako jim ti tudi svojo podporo obetajo. Previdnosti je našim poslancem jako treba. Najbolje bi bilo, da se poljskemu zalilevanju brž ko mogočo tudi naša resolucija pridruži. Slovenskim poslancem, ki so itak brez pravega naročila ua Dunaj prišli, je prav lehko ia po zakonih tudi dovoljeno, svojo lastno resolucijo slavij ali. Glavne točke so znane. Oni uni tirjnjo zn slovensko dežele slovensko skupino, „zedinjeno Slovenijo", lu pu samoupravo v cerkvi, šoli in v pravosodji. Naj noši poslanci to, kar so jim jo v deželnih zborih zabrauilo, v državnem zboru popravijo. Tega pa naj naši poslanci nikakor nc dopuščajo. Ju bi se sumim Poljakom kaj dovolilo, nnm in drugim nezadovoljnim pa nič. Naj naši poslanci sprevidijo, kako smešno bi za njih iu za slovenski Komaj so prenesem čez prelaz, zagledam ne daleč od mene tri tulite iao|ihi let in eno deklico okoli kurišča se loviti Zupaživši me. zalete se s krikom: j škrijc, Skrije, Skrije! proti meni. vsak s svojim na brezovi mladiki nnvezuniiiii bičem v roki. No, sem si mislil, zdaj smo p» še skupaj, kaj bo1 Vsi trije I fantje so bili bosi in razoglavi. Klobuki so jim pri kurišču ležnli, oliatoli pa brž ko ne doma za pečjo. Vzaduj jc tudi deklica zn njim. z zbodeao nogn prišniitnla. Jaz sem šel svojo pot naprej, ko da jih niti videl ne Iii, to da videl sem jih dobro. Jaz sem so jim hotel zogniti. eden me za roku ilukne, pa odvužno praša : Skrije kam greš .laz ga hudo iu »uničevalno pogledam, kolikor >-em le mogel, pa nič nc odgovorim, češ ta pogled naj (i bo zadosten odgovor! Hočem so na drugo stran zogniti, ali v tu hip me eden s pestjo v rebra sune: stoj! kam grešV — Jaz: kaj jo to vam mar! —Zdaj in o naj-vekši zmed njih za roko zgrabi, me potrese pa v lice znreuči: lie boS povedni kam greS ? Povoj! — Mislt* si : pamet je bolje kot tepež, rečem, da sem v grajščino Novikloštnr namenjen. Ali s tem ui bilo stvar pri kraji. — ,Pre-! križaj se!" reče s zapovedajočim glasom vodja. To zahtovnnjo je pit meni vendar preveč bilo, dal bi se bil preje do krvavega pretepsti, predao bi so bil pred temi poglavci prekrižal bil, in že mi jc bito žal. ka »ein nu prvo vprašanje odgovor dal. Hudi kreg in prepir se začne med nami. Pastirji so ie sod čez me držali, ter mi z raznimi kazni grnzili, če so pred njimi no prekrižam. Sam ne vem , kako mi je nn misel prišlo reči: če me pri miru no puetite, bodete vsi trije soldatje 1 Zdaj so naenkrat nekako blagi, nekako kratki in voljni postali. Hrž ko ne so si mislili, da imam res ublast jih t Roldate spraviti. Deklica, t> moje grožnjo čuvša, je koj začela enega fantov, brž ko ne brata, na stran vleči. V tem stopi še en popoten mož v dolgem modrem plašči čez prelaz. Mož jo šel v mislih memo uas, pa se ni brigal za to, kar mi med seboj imamo, Jaz bi ga bil lahko na pomoč pnzvnl. pa ga nisem, ker mo je bilo tega fantov sram. Ampak drugače sem naredil. Ko mož memo nas preide, stopim naglo za njim io za njegovim širokim plaščem. Fantje se niso tipali mene v tem zavetji prijeti, nli jim jo pa zagrožena soldačija korajžo vzela bila za moževim hrbtom; ker se drugače nisem maščevati mogel, som jim osle kazal, fantje ao pa zapeli: Anza Pnnz» pei podrl, Ni iter zlezel, gor ])Oil|irl, Štruklje epekcl, sum požrl. H ... II «pekel, telil dni! Pri teb zadnjih besedah so vsi kakor na komando roke stegnili, in s prstom ria mene pokazali, iu potem po žnabljib pohruudaii. Naša pohabljena osebna in topiena imena so skoz škrijčevo maslo. Kako je nemški škrijc nnšn imeuu skvarjoval. za to imamo na mtljone primer. Manje je poznuno, kako je laški škrije naša imena pojnhal. Mesto mnogih tukaj snmo en primer, iu sicer ne iz primorskih strani, ampak iz Sta,jurskega. Popovič v svojej knjigi: „vom meere" pripoveduje, da jn nek Lab iz Ljubljane do Gradca popotvajo v svoj dnevnik zapisal, da na tej cesti, če sem si prav zapametil tale mesla leže : „Allft liocea, nella Krnncia. sta. Occilia, Keisdrcc, Maria borgo, Arnum-, alia Gracia." Kdor vgaae ktera so ta mesta dobi od mene vse vrane od Celja do Ljubljane, pet mehov vetra, ki piha od Trsta do St. Petra, in če mo še ni dosti, povrh en poln koš oglojenih kosti: [in ker som ravno dobre volje, in jc predmet zanimiv, dnin mu že polovico vsakega oblaka, ki splava od Celovca do Beljaka. Prišel jn sušeč lotu I8J8. in ž njim političen iu snoijalen potres. Po vsej feudalnej Evropi so začeli trhli stebri sncijalnega reda pokati, in drug za drugim bo razvaljevati. Zdaj je tu, zdaj tum zablisknilo in zagrmelo. Novih In je hibi sicer kratka, vendar je segla starej Evropi globoko do živega korena. Leta 1848. je prineslo fevjalnoj Evropi konatiLucijonalizem, šc eno tako leto, in na mesto konstitucijonalizmu, tega zn nas Slovane ptič-miš.i, bodo stopile republike. — Pa ostanimo pri našem predmetu. Zemljiščino gospoščiuo so zgubile svoje pravico, ali prav za prav je te pravice z dolžnostmi proti njim obvezuu narod od njih odkupiti moral. V to ime šo denes plačuje, in bo šo dolga leta plačeval. Naši kmetje so tačus pope val i pesom, od ktere so mi suino te-1« vrstice v spominu ostalo: Sriharji, iikrijeur.ii, I u o gospoda ti, Kak bod'te živeli mlaj, kmetje »o 1'mjl narod bilo. ako bi oni drugim narodom к pravicam pripomagali, sami sebi in svojemu narodu pa nc. Drugim samo 7,a podbigh biti, je slovenskega in vsakega naroda nedostojno iu hlapčevsko. — Osnovanje novega lepoznans-kegu listu „Zvona* smo z veseljem pozdravili. Svetujemo g. Stritarju, naj sej drži „Glnsmkove" ustroje, ktera ae je Slovencem že prikupila. List bode učenim Slovencem in posebno slovenski mladini juku dobru došel. „Zvunu" želimo krepke in občne denarne podpore kakor osnavatelju slovenskega dulia in slovenske blugočutnosti. G, Stritar si je res lep in viiuk cilj postavil, pov-zdigavati slovenski narod k vilinski višini pesništva in lepih naukov, ki vsakemu! blagemu človeku srce in dušo zaljšajo iu ray\ 'seljujejo. Pisatelji slovenski pa naj g. vrednika marljivo podpirajo iti to posebno s priubčevanjem čitanj iz svetovnih literutur, proil vsem iz bogate ruske literature, in s popisi daljnih, nbrazovanjh krajev in šeg. Po takih primerih se bodo Slovenci iz prozaične vsakdanjesti najbolje izkopavali - Društvo sv. Mohora je načrt svoje delavnosti za prihodnje leto ravno nuznnnilo. Eno proSnjico imamo do njega, namreč to, naj si odbor prihodnjič kolikor more prizadene, da bode imenik svojih družabnikov izdajal. Tak imenik jo velike statistične veljuve in пнш kaže, kjo sloveuska reč najbolj napreduje, in kje je še pomoči iu več dela treba. Taki imeniki so očitno kazalo narodnega napredka ali nnzadka; kajti „številke kriče." — O menjaje slavnoznano društvo sv. Mohora pa se 110 moremo vzdržati vprašanja: Ali Se „Matica slovenska* živi nli pa 10 je nemara kaka burja odnesla? Iz Prage, 18. decembra. [Izv, dop.] Nedavno sem Vam pisal o postopanji c. kr. „bezirksšnlratn" na Češkem, ter sem pravil, da se mislijo odstaviti vsi oni učitelji, kteri niso volili v okrajna šolska svetovulstva. Kaliko se je že od onega časa, kur sem Vam pisul v tej zadevi zgodilo, ne bom našteval, kajti vtegnilo hi Vam vzeti preveč prostora, hočem Vam pa nekoliko o nasledkih tncega postopanja naznaniti. — Do zdaj so bili po Češkem učitelji narodni; stnriši so jim rudi izročovali svojo otroke, prepričani, da se otroci na narodni podlagi kaj koristnega nauče. 'l'i resnično narodni učitelji pa posvojeni prepričanji v Hasnerov „becirksšulrut" niso mogli voliti, ne le, ker hi proti svojemu prepričanju ravnali, ampak ker bi ravnali proti volji onih, kteri jih plačujejo iu jim svoje otroku izničujejo. In ti narodni učitelji se odstavljajo, in njih posel se oddaja drugim, ki morda niso toliko zmožni, iu kut je glavno, ki bodo skušali nežno mladino z nemčanjem kvariti. S torn mora opozicija proti novi šolski postavi, mesto dn bi ponehava!". le rast: in nezadovoljnost mora l.iti vedno večja in večja. Zdaj gospodujoči gospodje pač jako mulo mislijo na prihodnost; oni ne mislijo da se mora v kratkem vse obrniti in da pride čas namene. 1'ač bi se morali jako sami sebe zatajevati, ko bi pozabili tuko preganjanje vsega, kar je narodno. Strast, in le strast se to innre imenovati, ju zmeraj večja in večja, kur čutijo dunajski gospodje, da so tla pod njimi že mehka postala, ter se ninjnti začela, čem huje vaše postopanje, trnu hujši bo vaš padec. lu učitelji? Kaj s tend? Večji del svojega -življenja iu ves svoj trud so davorali svojemu narodu in njegovi mladini, in ra. lo se spuščajo iz službe, Zato Itei vas in vašo naredbe ue malikovnjo, zato jih hočete uničiti! Bag nas varuj take svubode! — Odstavljeni učitelji se jemljejo, kar ju največ mogoče v službo narodnih zavodov. Tako sti zavarovalnici „Präha* in „Slavija" v prvi vrsti v tej zadevi pripravljeni celili značajnim učiteljem rana, ktero jim seka taka brezobzirna „liberalnost," Posebno „Slavija" *kuSu vzeli v svojo sluf.be vso one učitelje, kteri so zgubili svojo službo zarad tega, ker so zvesto stali za svojim narodom. Eden onih nesrečnih je ž« v dojanjski službi „Slavijo", in v bodočnosti kolikor mogoče, vsi. „Slavija" in drugi narodni zavodi, s tem ne koristijo enini sebi, temveč celemu narodu. Vsi Slovenci tacini zavodom v. srca kličemo „na zdravje", „Slavijo" pa, ki si zvesta svjemu imenu in na- menu, prisrčnim „dobro došlit* med nami Slovenci. Bodi nam to, kar si bratom Čehom, in podajaj izgled vsi m našim t a rod ni m društvom i u z a v o d o m t Pnlitirni razgled. Ministe r ska kriza ne more ne naprej, no nazaj, samo toliko je golo»», da jc kriza zdaj oficijelno priznana. Imenujejo se sicer razna imena, kterih nositelji bi imeli ustopiti v uiinisterstvo. A vse to jc samo časnikarska igrača, kajii dokler e Nj. vehčastvo ni odločilo, ali udpusti Taaffejevo ali j>a Giakrui» stranko, toliko časa jo tudi abotno govoriti u naslednikih. Obe stranki ste podali cesarju vsaka svojo spomenico. Giskrova strniiku biyu tirju: I. cishijtansko ministerstvo naj bodo popolno neodvisno iu samostnluo, tako kakor jc ogorako; državni kancelur naj bi se ne smel vtikati v njegova posla; dispusicijonsfond naj se ves izroči v oskrbovanje cislajtanskemu ministerstvu. g. Bellst ua] nu lu bil več udlučiven o tem, knko so ima ta denar rabiti; S. državna policijo, ktero iinu zdaj g. Benst, naj Iii prešla v roke cislajtanskih ministrov, — Sliši se, da Buust ni zadovoljen s temi pogoji in po vsej pravici ugovarja; da »u tudi kot minister zunajnih zadev ne more postopati, kakor bi tirjala državna korist, dokler uiu vedno v oči bije slabost in nesloga cislajtansku in da Avstrija proti drugim državam toliko časa ne more biti na svojem mestu, dokler so nu poravnajo ustavne homatije. — O spomenici miniaterske manjšine 111 še nič določnega prodrlo v javnost, kakor se vso dotične vesti morejo opirati na nozngotovljene govorice, skoraj nikjer pa ne ua dejanju. Iz državnega z b » r a ni mnogo poročati. Gosposka zbornica je po sklepu poslanske zbornic dovolila postavo, vsled ktore so sinejo davki 1. četrtletje prihodnjega leta pobirati po finančni postavi dani za tekočo leto — stara ioincrijn, da proračun ni nikdar o pravem čusu dovoljeni Poslanska zbornica je storila po temeljitem razgovoru velovažen sklep, da se gospodje poslanci gredo počit na božične praznike in da so zopet snidejo 17. januarja. Na zvidunje! Do tj e b» menda nerešeno ostalo m misters k o vprašanje. Z velikim veseljem snin opazili, da se je slo.enski poslanec Svotec začel krepkeje in čeače oclaščali v federalističnem in slovanskem smislu. Tem raje zapisujemo to v svojo predele, ker smo zlusti njega nekdaj grajali, ker je nasprotno postopal, S pravo nevoljo pa smo brali v „Tnges-posti", kako je minister (iiskra odgovarjal, ko je Svrtec kazajo nu Angleže in Fenjaiice razpeljaval, da je tudi v Avstriji treba iskati podlage, ua kteri bi se mogli začeti dogovori o spor . uniljenji (uiikmipfungspunkte). V nujveči lazdraženosti mu ie baje Giskru med besedo zukričal: ja wohl, aufknU-p fun gs p u n k t e! to je po Giskrovih mislih: prilike — obešati nezadovoljne narode! Tncega cinizma žo dolgo ue vemo iz ust ministra iu državniku! Sicrr [m nuj ц. Uiskrn pogleda v Dalmacijo in videl bo, kaj si' da opraviti z vešali, g. S ve tec 1,11 naj so pri tnkih skušujnh resno prime pesnikovega svarila : „Domovine, drage domovine se »kleni 1" in ako bo po tem dosledno ravnal, prijatelji homo, kiikot srn» hib nekdaj! Poljaki itnujo malo zahvale, še manj pn vžitka za svojo sodelo-lanje v državnem zboru. Sic»r pride gnlišku resolucija v kratkem na dnevni red, t, j. do prvega branja. Kdaj pa pride do prclresovanja in glasovanja, t» sam večni B ig vedi I Poljaki imajo tem inonj upanja, du se jim njih resolucija reši po tirjatvah gnllških volilcev, ker je ministerska večina v svoji spomenici lin cesarja opisala galiäku tirjatve k»t predaleč segajoče, torej nesprejemljive. Poljakom se bode pač ponudil kakoršenkoli kompromis, ali s Pa so se res škrijoi in gospoda tačas čmerno držali, kakor maček,j kader grmi. Leto 1848. je Skrijea pokopalo. Za njegovo smrtjo 111 nobeden žaloval, veliko pa se jih je veselilo, nudejaje se, od sili dob boljih časov, Škrijo je za naš narod denes le še historična oseba. Mesto njega sr je pa v isti čas porodil nemškutar. Porodil se je baje pod tistim znamenjem, pod kterega vpljivoni stoje 1, Avstrija, 2. Mugjarorsug in 3. turško cesarstvo. Kdo ga je ravno zu nemškutarja krstil, te ne leni. Toliko je pa gotovo, da izmed vseh novo skovani slovenskih besed se ni nobena tnko vdoinačihi, kakor ta. Zanimivo bi bilo tedaj vedeti, kdo je bil kovač te besede? če kdo ve za-nj, naj ga pove I Ga hočemo med prve našo filologe postavili. Kdor je jju gud bil kovač te besede, gotovo jo je v ognji sveta jeze iu bridke svojo čmernnsli zvaril in ojeklenil, kajti še denes kl.ub dvndesetletuoj vsak-danjej rabi »o jej uc pozna, da bi se bila le mulo z brusila, lo tnal» zlizuhi. Za bötro je bila nemškutarju germauiznjočn, centroli/.ujoča avstrijska vlada pod Bachom, Šmerling mu je birmo vezal, Jiskrn in Herbst pti deues devico Slovenijo za-nj snubita, Nesrjča jo bila za nemškutarja, dn so so ž njim vred leta 48. celi roji mladih Slovencev porodili, ki tudi devico Slovenijo ud svoje strani snubijo. Kdo jo bo ilohil : ali mi fantje, ali lump Nemškutar! knj? Škrijc je naš narod ua žive mehe drl. nemškutar je pu še huji, on naš narod vbijn. Škrijou je bil naš narod zopern, zato ker je bil kmečki in hlapčevski narod: nemškutarju je pa zopern zato, ker je slovenski narod. Nemškutar jo v nekem ob/iru lo škrijc redivistis, in tedaj postaven dedič jegove naloge. Skrijcu je bilo vse nu tem ležeče, da naš narod v noizobra-ženosti, v neumnosti ohrani, ker je sumo ob narodovi neumnosti shajal iu živel. Nemškutar pa na to ilela, da naš» narodnost sredstvom nemških ljudskih škol ubija. Policija, javim iu skrivna, in vnjništvo mu stojita kot mogočna zaveznika podupirajnča ga 1111 strani, nemškutar samo migne, in oba-dva planota kot risa po našem narodu, Fiat applicatio Janjče et Velče 1 — Ker je bil Slovenec kmet škrijou podložen, zahteva tudi neiuikutnr, škrijčev naslednik, da mu je sloveuska gospoda, slovenska inteligencija pokornu, pa se strašno repenči, če ni. Tarča,' v ktero nemškutar svoje pušice strelja, je slovenstvo; zato nam še tega imena prav ne privošči, „A kaj, mi smo Kranjci in ostanemo Kranjci, poid'te k vsim hudičem z vašim izmišljenim slovenstvom I" Nu takih iu enakih besedah »r nemškutar pozna. Svoj glavni kvartir postavil si je nemškutar v našem srci, v belej Ljubljani, dobro vede da nas tam uajčutljiveje zbosti more. Kakor imajo cigani svojega izvoljenega kralja v Londonu, ravno na isti način imnjo nem-škutariji svojega generala v Ljubljani. Ali hočete, da ga z imenom imenujem ? Hodte k K.....pod 5 . , . . goro, tam bodete njegovo inie zvedeli, če gu še res nc veste. — Knkrat pridu eden mojih prijateljev k meni, pa me prašu, kje bi moijel voljčje masti dobiti. — Voljčja mast! zakaj ti bo ? — O11 se zluraduij namnzne, pn tni reče, da hoče Ljubljančanom on „šjms" narediti! — Z voljčja mastjo 1 kako to? — Da, du z voljčjn mastjo! in sicer taku-lu: Jutri je gud Kanila velikega, tistega franuškega cesarja, ki ;e slovensko samostojnost razlu'1, in naš narod pod jaretn skluči!. Njemu na čast bom namaza! ž njo jih noči via četin vogle hiše nemškutarskega generala, drugo jutro bodo psi iz celega mosta vkup tekli, in pred hišo mesto mačjega deru, jiasji koncert intonirali! — Jaz sem se srčno smejal nad to poglfevsku zduho. Veš kaj, sem mu djal, volčjo masti boč tožk» kje dobil, jaz ti ue kaj drugega svetujem, če že hočeš na vsak način nemškutarskega generala s kakim izvenrednim koncertom počesliti, upotrebi tisto sredstvo, kterega mi se Italijani, ko sto še Loinbardiia in Vunecija naši bili, s tolikim VBpehom posluževali I Moj prijatelj mi seže v besede: morda vendar ne misliš, za pet run božjih ua petarde! Bog ohvari, ga potolažim, moje sredstvo je ravno tuko nedolžno, kakor tvoja voljčja mast. Glej da dobiš osličino vode, ž tijo poškropi pred snlučnini izhodom huuptkvartir, postavi se potem kje na stran pu opazuj in čukaj. boš videl kaj bol Vsak quel, in v Ljubljani se jih ravno ne manjka, ki bo memo gredoč osličino vodo ovohal, se vstavi in eno ali dve štrofi jirav elegično generalu ua čast in slavo nagiga. To ng jo «to- in stokrat pred avstrijskimi kasarnami v Loinburdiji in Veueciji zgo-j dilo. Ali je moj prijatelj moj svet vbogul ali ne, n» vem, P« pustimo to I burke, vrnimo j» nazaj k našemu neinškutarju. (Dalje prih.)