OSREOSJP'
PSUE
ii:
ŽALITVE NA DELOVNEM MESTU
STRAN 5
NEMCI V CELJU
STRAN 19
ST. 20 - LETO 60 - CELJE, 25.3.2005 - CENA 300 SIT
ciciBon
NOVO V CELJU
• Prešernova ul. 4 tel. 03 491 23 23
www.ciciban.info
banka celje
Banka Celje d.d., fc Vodnikova 2,3000 Celje J j**'	1	tel.:034221000
I fax: 03 42211 00
......	\ e-mail: info@banka-celje.si
a .. S 8 * ^ % http://www.banka-celje.si
j§fil
tiMLe_____________
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn

Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
CELJE
( prezračevalni sistem GECCO )
Mercator (g©mQ©c? (§©00®
uPekarniška ulica 9, Celje	,
Petek 25. marec 2005 ob 17. uri *
pA JIH POBARVAJMO
ifef <s>
MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b , RECelje 034255050
080 12 24 www. mik-ce.si
salon Maribor, Dupleška cesta 10
Foto: GREGOR KATIČ
KJER RASTEJO POTICE
STRAN 17
HUDE URE STANKA ZAKELŠKA
STRAN 6
PISMONOŠE DAMIJANA LEBRA PSI NE MARAJO
STRAN 8
VIKTORIJANSKA MODA S CELJSKEGA
STRAN 24
ODKI
Foto: AŠ
Velikonočna poslanica slovenskega metropolita
Spoštovani!
V tem svetu se neprestano menjavata dan in noč, svetloba in tema, dobro in hudo. Višek te dvojnosti sta življenje in smrt. Človek išče odgovor na zagonetno vprašanje: »Zakaj smrt, ko pa vse hrepeni po življenju?« Morda je prav v tem vprašanju že odgovor: »Smrt je potrebna za novo življenje.« To ne velja le za naravne pojave, ampak tudi na človeka in njegov smisel. Življenje, ki ga živimo, neprestano »odteka«. Skušamo ga sicer zaustaviti, zavarovati, vendar se nam sproti izmika.
A poskusimo pogledati drugače. Kako se počutim, ko nekomu z veseljem in brezplačno naredim nekaj dobrega? Ali s tem ne pridobim življenja? Človek je bitje, ki lahko prehiteva tudi smrt, takrat, ko umira za druge. Velikonočna skrivnost nam sporoča prav to. Jezus sprejema prostovoljno in zavestno darovanje svojega življenja za druge. »Nihče mi življenja ne more vzeti, ker ga dajem sam od sebe. Dajem ga za vse, zato da ga spet prejmem.«
Veliki petek mora biti, da lahko doživimo veliko noč. Če z Njim trpimo in umiramo, potem vemo, da bomo z Njim tudi zaživeli novo, polno življenje. In ne šele po smrti, ampak že danes, zdaj in tukaj. Povsod tam, kjer dobrota zmaguje nad hudobijo, kjer ljubezen premaguje sovraštvo, kjer odpuščanje prevlada nad maščevalnostjo ... Tam življenje premaguje smrt. In to je vstajenje, ki se ga veselimo v Jezusu Kristusu.
Vsem bralcem in bralkam želim, da bi v velikonočnih dneh tudi osebno doživeli zmago življenja nad smrtjo in to veselo oznanilo prinašali tudi drugim.«
msgr. ALOJZ URAN, ljubljanski nadškof in metropolit
Tudi direktorji živijo v dolini
V tujini so hudi posegi v okolje slabše sanirani - Okoljskih problemov se ne
da reševati strankarsko
Na svetovni dan voda sta Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem ter Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica pripravila šesto konferenco kakovosti z naslovom Družbena odgovornost - danes, jutri...?
Letošnja okoljska konferenca je bila posvečena družbeni odgovornosti nasploh, s poudarkom na odgovornem podjetništvu v rudarstvu in energetiki ter na uravnoteženem razvoju industrije in turizma v Nazarjah. Šaleška dolina je najboljši dokaz, da se z družbeno odgovornostjo na vseh ravneh lahko sanirajo tudi tako hude rane, kot jih okolju povzročata energetika in rudarstvo. V tem pogledu smo, vsaj tako so ugotavljali v Velenju, celo pred nekaterimi bolj razvitimi državami, saj so v tujini posledice tako hudih posegov v prostor običajno veliko slabše sanirane. Več kot sto udeležencev sta pozdravila Vilma Pece, predsednica društva, in velenjski župan Srečko Meh, ki je posebej izpostavil družbeno odgovornost politike in politikov.
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je v re-
feratu predstavil obveze, ki jih državi tako doma kot v okviru EU nalaga Aarhuška konvencija, malce manj pa je izhodišča konvencije prenesel v prakso oziroma pojasnil, kako se bo v bodoče obnašala država. Konferenco so zaključili z okroglo mizo, na kateri so razpravljali o zahtevnosti standardov družbene odgovornosti. Predstavniki podjetij so se strinjali, da sta družbena odgovornost in poslovna učinkovitost danes neločljivo povezani, da je družbeno odgovornost do zaposlenih, kupcev, poslovnih partnerjev in do okolja treba načrtovati, jo vgrajevati na vseh ravneh delovanja podjetij in jo tudi izkoristiti kot konkurenčno prednost.
Ob tem je direktor Premogovnika Velenje dr. Evgen Dervarič poudaril, da nikakor ne pozabljajo na odgovornost do lokalnega okolja. Z različnimi projekti, s katerimi želijo zagotoviti kakovostno življenje v Šaleški dolini po končanem obratovanju premogovnika, so naredili mnogo več, kot jim nalaga zakon o rudarstvu. Mag. Uroš Rotnik, di-
Obisk ministra Podobnika v Velenju oziroma njeg°v popoldanski del v Skalah, kjer se je s Hermanom Arh' čem, predsednikom KS (ki pa je, kako slučajno, pripa° nik SLS) pogovarjal o odpravi posledic rudarjenja, je spel pustil nekaj grenkega priokusa. Glede na tri povsem stran' karske obiske (ministra Zvera, Mateta in Vizjaka je v dolino zvabil SDS-ov Franc Sever), je velenjski župan Srečko Meh večkrat poudaril, da se problemov, tudi okoh' s kih, ne da reševati na strankarski način. Problematik0 Šaleške doline je treba reševati celovito in dolgoročno-pravi župan Meh in dodaja, da se odgovorni sicer sreču jejo s strankarskimi kolegi, z lokalno skupnostjo pa 5 ne upajo ali pa nočejo pogovarjati.
rektor šoštanjske termoelektrarne, je dejal, da vsi, ki v velikih podjetjih Šaleške doline zasedajo vodilne položaje, v teh krajih tudi živijo (n so tako po svoje tudi sami del civilne iniciative. Jasno je, da pri tako veli-
kih podjetjih in zaradi de^ javnosti brez vplivov 11 okolje ne gre, vendar kl]U° temu pričakuje, da se b<^ ti v prihodnje še zmanjs° vali, s tem pa bo manjm zahtev civilne iniciative-
Nagrajena jabolka i*1 panoramska cesta
Za socialno pravično državo
Prihodnost socialne demokracije v Sloveniji ni več v izključnem naslanjanju stranke na vrednote polpretekle zgodovine, marveč v doslednem zavzemanju za socialno pravično državo danes.
To je bila osnovna misel sedanjega predsednika Združene liste socialnih demokratov Slovenije in evropskega poslanca Boruta Pahorja na javni tribuni, ki jo je pripravila območna organizacija združene liste. Na njej so hoteli članstvu pred kongresom stranke, ki bo 2. aprila, razkriti programe obeh kandi-
datov za predsednika stranke na njeno in na prihodnost socialne demokracije v Sloveniji in Evropski uniji. Pahor še naprej z vsem spoštovanjem govori o polpretekli zgodovini, a hkrati dokazuje, da je čas, da v stranki potegnejo črto in se usmerijo v prihodnost. Saj naj bi se razlika med levo in desno opcijo v državi skrivala prav v odnosu do socialno pravične države, pri čemer je nekakšno satelitstvo združene liste v koaliciji z liberalno demokracijo stranko samo potisnilo na stranski tir. Tudi zato je na volitvah dosegla slabše
rezultate in bila v nekem smislu žrtev odločitve volilcev med dotlej vladajočo LDS in Janševo SDS. Stranka potrebuje novo identiteto, kar naj bi pokazala tudi s spremembo imena v Socialni demokrati.
S tem se je strinjal tudi celjski kandidat za predsednika stranke, Alj uš Perti-nač, ki predvolilnim potezam strankinega vodstva zameri predvsem preveliko navezavo na takrat vladajočo LDS in se zavzema še za večjo prepoznavnost stranke kot leve in socialne. Pri tem se ni izognil kritiki seda-
nje vladne garniture, ki s svojimi potezami jasno kaže, da se zavzema predvsem za uspešnost in konkurenčnost Slovenije, pri tem pa pozablja na vse ukrepe socialne, ljudem prijazne države.	BRST
V Železniškem muzeju so v sredo podelili pet nagrad družbe Ford za ohranjanje naravne in kulturne dediščine za leto 2004. Po mnenju žirije je med 66 projekti najbolje zastavljena obnova železniške parne lokomotive Železniškega invalidskega društva. Drugo nagrado si je prislužilo Društvo kozjanske jab-ke iz Podsrede, tretjo pa Društvo za razvoj in ohranjanje naravne in kulturne dediščine Panorama iz Logarske doline.
Društvo kozjanske jabke iz Podsrede si je nagrado prislužilo za projekt ureditve drevesnice starih sadnih
Kandidata za predsednika stranke ZLSD: Aljuš Pertinač in Borut Pahor
Mestna občina Celje
v skladu z 28. členom Zakona o urejanja prostora (Ur. list RS štev. 110/2002, 8/3-popr. in 58/03 ZZK-1)
prireja prostorsko konferenco pred izdelavo predloga
SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA
LEVI BREG VOGLAJNE - ALJAŽEV HRIB, MISIJONSKA HIŠA - LAZARISTI
ki bo v sredo. 30. marca 2005. ob 12. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celiu.
Mestna občina Celje prireja prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede vsebine predloga. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo.
župan
Mestne občine Celje Bojan Šrot
sort, s katerim ohranja inra vij a model travniških sado njakov s tradicionalni ^ sadnimi sortami, ki so p° v čini ogrožene. »Projekt ^ kovostno vzpostavlja s kovno in logistično P00^ ro za trajno zalogo mla dreves starih sadnih sor popularizira številne kine ske, prehrambene, krajins in naravovarstvene Pon?e travniških sadovnjak Hkrati vrača sloves, ki s° imela jabolka iz tega Slovenije tudi v širšem m^( narodnem prostoru.
je usklajen z mednarodni
kriteriji in ima naciona^ pomen,« so med drugim
pisali v obrazložitvi.
Društvo Panorama si Ie grado prislužilo za °hra ^ nje dediščine ob solča ^ panoramski cesti. Kl]uDtgr. katerim vsebinskim ni minološkim pomanjkl) stim, ki so posledica s zagnanega ljubitelja*■» pristopa, je podelitev nah de za projekt ohranjam diščine ob solčavski P ^ ramski cesti upravičena. _ vključuje ohranitev‘n
ditev najrazličnejših ^e.
vin kulturne in naraVI'L jo' diščine. Gre za uredi kalne zbirke predmeto > ^ stavitev maket, obnov ■ ne sušilnice, uredite stavnega prostora za j0. ke umetnostne obrti^.teV garskega apnenca, ur za-izvira mineralne vo >e, varovanje Strevčeve ke in prebiralnega &	^a-
Poleg tega nameravaj ni društva Panoram	a-
skati tudi kapelice	^
noramski cesti in P° ne jame.

Šiba božja
Okrogla miza o poplavah v Celju v 20. stoletju zaključila krog dogajanj ob
razstavi Mesto v objemu voda
S predstavitvijo zbornika ^sto v objemu voda in z ^kroglo mizo Poplave v Ce-j]u je Zgodovinski arhiv Ce-v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje in Mest-,1111 kinom Metropol zao-sr°žil obsežen projekt, ki f Je Porodil ob pripravi raz-^ave Mesto v objemu vo-a' Slednjo si je do konca J^eseca še mogoče ogledati Zgodovinskem arhivu.
. direktor arhiva Bojan Cvel-G? Pravi, da jih je k izdaji zbor-^ spodbudil odziv občanov a r®zstavo in veliko zanima-c*e Javnosti. Zbrali so še pre-e) dodatnega gradiva, deset Rednih avtorjev pa je pristalo osem izredno zanimi-T1 člankov. Ti segajo od pre-re^ 3 Vse^ z11311^1 poplav v po-Ju Savinje do geografskih snov in značilnosti povodji na območju Celja, obuja-spomine na najhujše po-Ve in razmišljajo o poplavni rn°sti nekoč in danes, opi-
še,ei°Pa tudi postopke pri re-s,Vanju poplavljenega arhiv-e§a in knjižničarskega gra-
djv°‘“
z , vse zbrano gradivo so v tn?. 0vhiskem arhivu shranili 1 na zgoščenko, v p vf °gl° mizo o poplavah tni i V150 v torek uvedli s fil-[(jij.fd jih je pridobil arhiv.
tonemu, turistično-propa-stQ dnemu filmu Celje, me-fji Savinji je sledil kratek
'eta igrr° P°Plavi.v Šoštanju bji f:, Posebej zanimiv je
Harij tv ce^s^e§a snemalca
'"‘hi dol Injj
ih
IVal z motornim zmajem.
l9<lna ^isa p°Plava v Celju t0r^^8, pri čemer je av-v °kumentiral dogajanje ob Oj:,11)ih dveh velikih povod-stigi’.Velik del filma pa je po-letavgjZra^a’ ie mest0 Pre"
^dostuje že en naliv
r v ro§l
0 osvetlila vse vidike po-
^^r°gla miza je zelo na ši-
Poplava leta 1990 v Celju. Foto: Edi Masnec
plav, od meteoroloških do ukrepov zaščite in reševanja ter nenazadnje načrtovanja protipoplavnih ukrepov, kjer pa država zelo zamuja. Mestoma razvlečena razprava, kije bila sicer zasnovana mul-tidisciplinarno, je predvsem pokazala, da je s poplavami in z ogroženostjo pred njimi pač treba živeti in bili nenehno pripravljen nanje.
Kar 70 odstotkov vseh naravnih nesreč je povezanih z vremenom, je povedal ugledni slovenski meteorolog Miran Trontelj. »32 odstotkov naravnih nesreč je povezanih s poplavami in kar 55 odstotkov vseh žrtev naravnih nesreč je od poplav,« je povedal. »Pogostost poplav v zadnjih 50 letih narašča, predvsem od leta 1980 naprej, zaradi podnebnih sprememb.« Ali je kriv le človek s svojimi posegi v naravo ali tudi narava sama spreminja podnebje, je vprašanje. »Je pa imela Slovenija v zadnjih letih veliko srečo, da se je izognila velikim nesrečam, kakršne so pred petimi leti prizadele praktično celotno osrednjo Evropo, le Sloveniji so se, kot po nekakšnem čudežu, izognile,«
je povedal Trontelj. Na Celjskem je bilo od 14 večjih poplav v tem stoletju kar 11 povodnji jeseni, tri poleti in le ena pozimi. Pri nastanku poplav na tem območju niso odločilne le količine padavin. »Padati mora v takšnem zaporedju, da pride do poplav. Jeseni, ko ni listja na drevju in je zemlja namočena, zadostuje že en velik naliv, ki traja nekaj ur, in poplava je tu. Na to je težko biti vedno pripravljen,« je sklenil Trontelj.
Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. Milan Natek, je zbranim orisal zgodovino povodnji, ki so kraje v porečju Savinje ogrožale skozi vsa obdobja. »V zadnjih deset tisoč letih so ti potoki nasuli okoli deset metrov ilovice, gline, proda in peska. Še v rimskem obdobju je reka tekla severno od današnje struge. Celje je bilo v vsej svoji zgodovini kot otok sredi voda,« je povedal Natek.
Predstavitvi načrtov zaščite in reševanja in pripravljenosti enot za zaščito je sledil pogled v sedanjost in zlasti prihodnost, pri čemer država pri izvajanju ukrepov poplavne varnosti zelo zamu-
Protest vojnih invalidov
skimi dodatki po umrlih vojnih invalidih in pri oskrbninah. Pri tem so posebej opozorili na problem ene od svojih članic, ki je danes stara 93 let in je že 40 let vdova. Po padlem možu prejema 153 tisočakov družinske invalidnine, kar komaj še zadošča za plačilo oskrbnine v domu upokojencev.
Prav tako so protestirali proti nedavnim izjavam ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča, ki se je obregnil ob domnevno previsoke prejemke vojnih invalidov. Ti vztrajajo, da so upravičeni do pre-
jemkov iz sklada invalidskih in humanitarnih organizacij, ki se oblikuje iz posebnih namenskih sredstev iz loterijskih vplačil. Ta denar razporeja svet, sestavljen iz predstavnikov vseh invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, čemur se Drobnič zoperstavlja in zagovarja, da mora denar deliti ministrstvo za delo. S tem se vojni invalidi ne strinjajo, saj gre za strogo namenska sredstva, s katerimi morajo razpolagati invalidske in humanitarne organizacije in ne ministrstvo.
BRST
ja. Predstavnici države, točneje ministrstva za okolje in prostor, Alenka Zupančič in Vesna Metelko Skutnik, sta sicer povedali, da je slednjič v prve faze preverjanja šel lokacijski načrt poplavne varnosti porečja Savinje. »Ta predvideva tudi tako imenovana zadrževalna in razlivna področja, ki jih je ob Savinji osem, dve pa sta ob Eolski, a načrt naj bi šel v javno razgrnitev šele marca 2006, njegova izvedba pa bi, tudi če bo sprejet, stala kar 11 milijard tolarjev. »Težko si je predstavljati, kdaj bo država temu lahko namenila toliko denarja, čeprav je znesek nižji od škode, ki jo povzroči že ena sama povodenj,« je povedala Skutnikova.
Neusklajeno
načrtovanje
Vodarji imajo iz leta v leto manj denarja za prepotrebne ukrepe, dovolj sredstev ne morejo zbrati niti lokalne skupnosti, pri čemer je velik problem v tem, da občine same sprejemajo nekatere ukrepe in da akcije ob tem niso usklajene med občinami v celotnem porečju ali na poplavnem območju. Takšne rešitve, omejene le na razmeroma majhen prostor občin, pa kopici težav z zagotavljanjem poplavne varnosti dodaja nove. Kajti politika, da se je naraslih voda treba čim prej znebiti in zato pospešiti njihovo odtekanje dolvodno, povzroča v spodnjih tokovih vodotokov tem hujše povodnji. »Brez celovitih ukrepov na ravni celotnega območja oziroma povodja zato ne gre, je pa že usklajevanje o tem, kateri ukrepi so nujni in kako urediti potrebno dokumentacijo ter jo uskladiti med posameznimi občinami, mučno, dolgotrajno in vsaj doslej jalovo,« je opozoril mag. Miran Gajšek iz MOC.
Žebljico na glavico je med razpravo še najbolje zadel Marjan Ašič, ki je opozoril, da denarja za zaščito pred poplavami v Sloveniji ne bo, dokler bomo gradili ceste. In vse do izpolnitve cestnega programa bo država s sprejemanjem potrebnih protipoplavnih ukrepov zavlačevala.
BRANKO STAMEJČIČ
Poletni čas -nedelja, 27. marec
kje so NAŠI POSLANCI?
Istospolna
zadrega
Zakon o istospolni partnerski zvezi na svoje udejanjanje čaka od leta 1997, ko so se začele razprave o urejanju statusa istospolnih partnerjev. Da ne gre za pravo ampak premagovanje tabujev, kaže zadrega, ki so jo ob tem čutih ne samo na konzervativnem političnem polu, ampak je rdečica včasih oblivala tudi menda liberalnejšo levico.
Razprava je bila dolgotrajna, v njo so se aktivno vključili tudi predstavniki gej ev in lezbijk, usklajen zakon pa tudi v času leve vlade ni dočakal sprejema v parlamentu. V LDS trdijo, da je za to kriva njihova takratna vladna partnerica, ki se je z vsemi štirimi upirala sprejemu zakona, tudi ko so že obljubili, da ga bodo vendarle požegnali.
Zato je bilo jasno od prvega dne, ko je sedanja opozicija znova vložila predlog za uzakonjenje istospolnih zvez, da takšen zakon ne bo prestal parlamentarne preizkušnje. Niti potem ne, ko je evropska poslanka Sofija Welt med nedavnim obiskom Slovenije dejala, da je naša država trenutno edina, kjer se opaža vidno nazadovanje pri uveljavljanju pravic istospolno usmerjenih, in poslance pozvala naj premislijo ob odločanju o zakonu, saj še v katoliški Španiji niso več v srednjem veku. V poslanskih skupinah vladnih SDS, NSi in SLS ter opozicijske SNS so ostali prepričani, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj naj bi istospolno partnersko zvezo skoraj izenačil z zakonsko, dodaten izgovor je bil, da zakon opredeljuje finančne posledice.
Razprava o zakonu o istospolnih zvezah bi minila v mirnem vzdušju, če se podpredsednik državnega zbora Sašo Peče (SNS), ki je vodil sejo, ne bi spozabil in svojo nejevoljo nad tematiko nekajkrat zlil nad predlagateljico zakona Majdo Širca (LDS). Njegovo treniranje strogosti se je začelo že pri predstavljanju mnenja predlagatelja, ko je Širci vpadel v besedo in jo zadovoljno opozoril, da je za 36 sekund presegla čas, ki ga je imela na voljo. Kasneje mu ni ostalo drugega, kot da je podobno ukoril naslednje govorce. Svoji poslanski kolegici Barbari Žgajner Tavš je seveda dopustil, da je dokončala razpravo in pri tem presegla dovoljeni čas, na koncu pa jo milostno okrcal, da je bila zgovorna. Prav Tavševa je bila kriva za naslednji spor med Pečetom in Širco. Ko je ta v razpravi omenila poslance, ki pišejo magisterij o istospolnih zvezah, je Pečeta privzdignilo pod strop, Širco pa je nadrl, da jo bo nagnal z govornice, če bo »grozila poslankam in poslancem«. A se ta ni dala kaj prida motiti in je mirno nadaljevala z razpravo. Peče je jez-
Ivan Jelen
no pihal tudi po njenem koncu, razlog za jezo pa je bilo omenjanje magisterija, ki ga piše Žgajnar Tavševa in ki je očitno trn v peti mačistične podobe stranke. Poslanka je sicer zastopala stališče SNS in okrcala sedanjo opozicijo, da ji v vseh letih na oblasti ni uspelo sprejeti zakona in da so s tonom svojih razprav prav to, kar očitajo nasprotni strani -nestrpni. Kljub temu pa se je dalo razbrati, da je njeno osebno stališče precej drugačno od strankinega in njenih moških kolegov. Med drugim je dejala, da je »nekaj kar je bilo včeraj nenormalno, danes dovoljeno in morda bo jutri sprejeto kot nekaj povsem običajnega«. Seveda je izjava iztrgana iz konteksta. A nekaj pove tudi dejstvo, da Žgajnar Tavševa o zakonu ni glasovala.
Zato pa so naši poslanci, ki v razpravi niso sodelovali. Glasovanje je potekalo po ustaljenem vzorcu z napako. Vladni poslanci (Franc Jazbec, Rudolf Petan, Franc Sušnik in Mirko Zamernik - vsi SDS, Drago Koren in Martin Mikolič - oba NSi ter Jakob Presečnik - SLS) so soglasno menili, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Na drugi strani je stala opozicijska falanga (Slavko Gaber - LDS ter Matjaž Han in Bojan Kontič - oba ZLSD, Lojze Posedel je manjkal). Malo presenečenje je bila odločitev sicer vladnega De-SUSa, da podpre istospolne zveze. »Če smo vstopili v EU, se mi zdi prav, da se držimo načel unije. In ureditev istospolnih zvez je eno od takšnih stališč, samo registracija, kot jo predlagajo druge vladne stranke, se mi ne zdi dovolj, predlagana rešitev pa se nam je zdela prava,« trdi žalski poslanec DeSUS Ivan Jelen. »Očitki, da se držimo starih partnerjev, so seveda neresni. Je pa res, da smo stranka, ki ima svoje mnenje in zato včasih dere po svoje. Pač nismo tako enotni, kot sta SDS in NSi. Konec koncev pa tudi SLS večkrat odloča po svoje,« ugotavlja Jelen.
SEBASTUAN KOPUŠAR

Trn v peti »bleferjem«
Miho Alujeviča večina bralcev pozna kot voditelja na Radiu Celje, a v življenju poleg prenašanja, dobre volje na poslušalce počne še marsikaj drugega. Pred kratkim se je vrnil z Reke, kjer je nastopal v muziklu, sicer pa je bilo letošnje leto, kar se režijskega dela v gledališču tiče, zanj zelo uspešno. Začelo se je v celjskem gledališču z enodejankama Osamljena ženska in Seks? Izvolite, in naj vam tekne, našteva, nadaljevalo na loškem odru, v mariborski operi, trenutno je pred premiero v Lutkovnem gledališču v Mariboru, ponovno pa režira tudi v amaterskem gledališču KUD Zarja Trnovlje Celje in nastopa kot medob-močni selektor na srečanjih otroških gledaliških skupin, kakršno je bilo ravno ta teden v Celju.
Gledališki in radijski režiser, ki je študiral na zagrebški Akademiji za dramsko umetnost, je hvaležen, da mu je življenje poslalo to odločitev.
Čeprav ni bilo lahko v času odraščanja živeti v mestu, ki ga ni poznal, med neznanimi ljudmi, je s tem hkrati veliko pridobil, pravi, predvsem, kar se osebnostne rasti tiče. To, da je moral tako zgodaj od doma, si šteje za biserček življenja. Iz Zagreba ga je pot zanesla tudi na Dunaj, kjer je študiral petje, nastopanje in ples v muziklih, še pred tem pa se je na Srednji šoli za glasbo in balet v Ljubljani uril v solo petju. »Nekaj časa sem mislil, da bom petje postavil na stranski tir in ravno tisti trenutek, ko sem sprejel to odločitev, so se stvari močno obrnile na glavo.« Ob nastopanju v muziklih se je namreč pred leti podal tudi na Melodije morja in sonca, nastopil na slovenski popevki, na Orionu, lani dosegel 2. mesto na festivalu francoskih šansonov v Splitu ... Zdaj so mu »glasbeni lobiji spet prišli naproti«. Skrivnostno pove, da se »nekaj kuha«, kaj je to, pa bodo poslušalci Radia Celje in bralci Novega tednika izvedeli prvi, obljublja. Svoje zgoščenke še nima, pri čemer v arhivu RTV Slovenija hranijo kar 22 njegovih skladb.
Za režijo svojih predstav in za svoja dramska besedila je prejel številne domače in tuje nagrade, med drugim tudi bronasti grb Mestne občine Celje za predstavo Grofica Celjska. Vse nagrade in priznanja so mu pri srcu, prizna. Te so kazatelj, da gre človek v pravo smer, žal pa se
Miha Alujevič
dogaja, da nagrajencem vsa ta priznanja zapirajo vrata, namesto da bi jim jih odpirala. »S tem, ko dobiš nagrado, postaneš nevaren za tiste ljudi, ki so že dolgo časa na >položaju<. Tu je ogromno >bleferjev< in ta >blef< se lahko zelo hitro poruši, če se pojavi nekdo, ki je perspektiven,« utemelji svoje prepričanje, »na srečo je to značilno le za Slovenijo, v tujini je vse drugače.«
Za nagrade, ki jih je iz leta v leto več, nima posebne sobe, ima pa omaro, kamor jih zlaga in kjer čakajo na »boljše čase, ko bodo morda še kaj pomenile«. Zaenkrat so mu zgolj v osebno podporo.
Kot selektorja na območnih, medobmočnih in tudi republiških srečanjih otroških gledaliških skupin ga pozitivno preseneča, da kvaliteta predstav in igralcev iz leta v leto raste, vendar se na festivalih pojavlja premalo otroških skupin, zato se boji, da bo čez deset let veliko pomanjkanje odraslih ljubiteljskih skupin. Rad gleda otroke, kako ustvarjajo, čeprav ne dela rad z njimi, prizna, »ker z najmlajšimi ne najdem pravega kontakta«. Rad pa dela za njih. Že dvanajst let, denimo, redno snema pesmice za risanke na RTV Slovenija, nekajkrat je tudi že režiral sinhronizacijo risank, kar se mu zdi »strašno zabavno«. Najbolj obožuje »osladne« Walt Disney-jeve risanke, tudi britanska produkcija mu je pri srcu. Z izjemo Telebajskov, ki so po njegovem »zgrešen pojem«.
Pri radijskem delu mu največji izziv predstavlja ohranjanje kulture govora oziroma to, »kako zborni slovenski jezik predstaviti v bolj sproščeni obliki«. Njegova naloga je tudi režiranje radio-dram, kar pomeni, da skrbi za njihovo zvočno podobo, pri čemer je treba »z glasom pričarati to, kar na odru ali televiziji da slika«. Če bi se še enkrat odločal za poklic, bi še enkrat izbral vse to, kar počne. »Ker mi je lepo,« doda.
Kljub natrpanemu urniku vedno najde tudi čas zase, ki ga posveča predvsem športu. Njegova največja razvada je doma narejeno pecivo, ki ga ne peče sam, saj pravi, da za štedilnikom ni najbolj vešč. Zato vam bo, če boste pozvonili na njegova vrata, postregel s tistim, kar boste prinesli s seboj. »Tako se vsaj ne more nihče pritoževati, da hrana ni bila okusna.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK
V Štorah umirili žogo
Občina in Celjske lekarne so si vzele čas za razrešitev zapleta z lekarno
Čeprav je bilo le malo upanja, je včeraj Občini Štore in Celjskim lekarnam uspelo oblikovati skupen dogovor o reševanju zapleta z lekarno v Štorah. Župan Franc Jazbec in direktorica Lilijana Grosek sta se dogovorila, da bosta do 15. maja skušala sporazumno rešiti problem, ki je nastal z namero Občine Štore o izločitvi lekarne v Štorah iz Javnega zavoda Celjske lekarne.
Kot sta zapisala v izjavi za javnost, sta se brezpogojno zavezala, »da ne bosta kakor koli ukrepala ne dejansko ne formalno drug zoper drugega in tako zagotovila nemoteno opravljanje lekarniške dejavnosti v Štorah«. Do 15. maja torej ostaja način poslovanja lekarne v Štorah povsem nespremenjen.
Skupen dogovor je razveseljiv, hkrati pa glede na le dan prej izrečene besede Franca Jazbeca na novinarski konferenci tudi presenetljiv. Takrat je ob obširni pred-
Franc Jazbec
stavitvi dogajanj, ki so pripeljala do zahteve, da Celjske lekarne do danes izpraznijo lekarno v Štorah, tudi sporočil, da so isti dan že podpisali pogodbo z novo najemnico lekarniških pro-
storov, Romano Pusser iz Šentjurja.
Dan pred tem
Župan Jazbec je na novinarski konferenci sicer napovedal, da se bodo s predstavniki Celjskih lekarn še enkrat sestali, vendar je poudaril, da zgolj z namenom, da problem rešijo na čimbolj človeški način, brez škode za uporabnike lekarniških storitev. O izselitvi se ne bodo pogajali, je zatrdil in napovedal, da bodo Celjske lekarne, če se ne bodo same izselile, de-ložirali.
Na novinarski konferenci je kot neresnična zavrnil opozorila Celjskih lekarn, da bi se lahko zgodilo, da bi bili uporabniki lekarniških storitev v Štorah v bodoče samoplačniki, če delovanje lekarne ne bo urejeno v skladu z zakonodajo. »Lekarnarica mora imeti tri dokumente: verifikacijo objekta (lani je bila izdana za pet let), pogodbo, ki je že podpisana, in mne-
Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje.
Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam.
Vabimo vas, da se oglasite v najbližji poslovalnici NLB in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal. Obširnejše informacije o stanovanjskih kreditih NLB pa dobite tudi na spletnem naslovu www.nlb.si ter na brezplačni številki 08015 85.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
nje lekarniške zbornice. Z mnenje zbornice smo zapr°
sili 25. februarja, rok za o
govor je 30 dni. Ti trPe/lg. kumenti so osnova za skl nitev aneksa k pogodbi, bo dejavnost iz občine Šen jur razširila na Štore,« j6 P° jasnil.	_	. t7
Izstopu Občine Štore iz Celjske lekarne, za katereg se je odločil štorski občin ski svet na svoji seji 22. cembra, svet Javnega zav da Celjskih lekarn ne nasp|° tuje, vendar je treba P°j\ pek izločitve opraviti v skl du z veljavno zakonodaj ■ poudarja. To bodo tudi P
roHili rtrtatmn \t
ka izločitve iz javnega zav da. Šele z oddajo prostorij drugemu izvajalcu bodo P dani pogoji za začetek P stopka,« so prepričani.
Kakorkoli že, oba naj o govornejša predstavni obeh strani sta zbrala dov volje, da vse, kar še ni dot čeno ali speljano po Pra^_ poteh, dogovorijo in nate jo, tako kot je prav. V do ^ obeh strani in seveda Pre vsem ljudi, ki potrebujejo karno v Štorah.	„
MILENA B. P'OKLI Foto: ALEKS STER^
Era bo
odpuščala
TTgovska družba Era ^ lenje je zaradi prenove ^ formacijskega sistema pripojitve nekaterih k skupini začela intej1^. no konsolidacijo PoS.pna nja in prestrukturiran)®, vseh ravneh. To men fl£j gim pomeni, da b°d"judi
1.600 zaposlenih. 15° 'ig0.
odpustili ali predčasno jr*
kojili. Nekaterimde . fe-pa so že pomagali Pr ezaposlitvi k drugim ae jalcem.	Ka-
lani je skupina Bra n rila 300 milijonov to dobička, letos pa zaradi solidaciie noslovanja na
Žalitve in poniževanja na delovnem mestu
‘»noulantah vedi tp°^kSt* Primeri tisti Ih psihično zdravje T«*slo nasilja ” ■
ie°jndel° za tisti
i ni Podjetij tuc lav °rrtla- Glede n
0PravVknii8OVeZn
£V ,a dru8° d« 'n^Jaii°dP0Kbll‘
[j da bi no
kel ^atnaibidč b0]i >Kai> da bost h,J Sedele?« Pral Žicnonai bi grozil
lavKat delovodja h raj^ain razložiti, Venrikakšnci deli celu,ar na{ bi zrai biP komentarji l4 lm nekoč, ko ken^e botel dor
<ad;e^adeia □n S (zadoloč »top? ««”1. H
sLvi,zaTe)'
Moi i! ’kot na >a U^hbjedodv
vadi česa ne ved lavv aeumne. Ko a_. ni vedpb a,
la.>r«nki
b?HCala!<<
Slavka
Ko ti nadrejeni uniči duševno zdravje - Zgodba iz Cetisa ni edina
lovne halje, dolge približno do kolen. Ženske so pod haljo lahko nosile tudi krilo, če so hotele, pri čemer so bile zaradi ohlapnosti halje njihove obline dokaj skrite. Kljub temu so delovodji očitno šle na živce različne obleke, ki so si jih ženske lahko pod haljami privoščile. Tako naj bi jim večkrat rekel, da igrajo manekenke, neveste in podobno. Potem je sledila sprememba. Čeprav so prej 30 let delali le v haljah, so lani uvedli posebno uniformo - hlače in delovno srajco, ki se konča točno pri pasu. In še preden so se ženske oblekle v omenjeno uniformo, naj bi delovodja rekel: »Zdaj ne boste več manekenk igrale. Me prav zanima, kakšno rit bo imela ta in ta.«
Ta teden je prišlo v javnost tudi domnevno psihično nasilje v celjski izpostavi zavarovalnice Generali, kjer naj bi nadrejena svoje delavce »motivirala« z opolzkimi slikami, ki naj bi jih pošiljala po elektronski pošti, pa tudi z opolzkimi šalami, s katerimi naj bi začenjali dnevne sestanke. Glede na to, da so bili v Generaliju, tako kot tudi v Cetisu, najvišji o vsem obveščeni,pa niso do razkritja v medijih naredili nič, smo želeli preveriti, kaj nameravajo storiti zdaj, ko je zadeva postala javna. Direktor prodaje Zavarovalnice Generali Sebastijan Žlebnik nam je sporočil, da so v vodstvu zaskrbljeni, saj »takšne vsebine nimajo na delovnem mestu kaj iskati in prav tako ne v elektronskih nabiralnikih zaposlenih, četudi so odnosi v kolektivu sproščeni in neformalni. Vsem zaposlenim smo njjyggje vodstva že predstavili v pismu, vendar izmenjavanja vsebin med samimi zaposlenimi ne nadzorujemo in ne moremo preprečiti. Poleg tega smo s pismom zaposlene pozvali, naj upravi sporočajo, če imajo razloge za nezadovoljstvo.«
Prav uvedba uniforme, ki je milo rečeno grozna, je pripeljala tudi Marijo na rob. Ker nikjer ni bilo zapisano, da je uniforma obvezna, je Marija prišla oblečena v haljo, kot vseh prejšnjih 30 let. Takrat naj bi ji delovodja rekel, da izgleda kot strašilo in da naj gre sedet v garderobo. Dela ji ni dal. Mariji je takrat počil film. Obiskati je morala psihiatra. Hudo depresivna in anksiozna je hotela narediti tudi samomor, njena samozavest in samopodoba sta nizki, ne vidi smi-
Psihično nasilje na delovnem mestu, kjer človek preživi večino časa, mu lahko uniči duševno zdravje.
sla v življenju. Zdaj je večinoma v bolniškega staležu. Letos je bila v službi le slab teden. Psihično je uničena. O njegovih besedah govori z odporom, gnusom, ob pogovoru, kako je njena bolezen vplivala na družino, pa ji privrejo solze.
Bolan od službe
Zdravniki so v Marijinem izvidu jasno zapisali, da bi bila zanjo rešitev, da bi jo za dve leti, kolikor ji še manjka do upokojitve, prestavili v drug oddelek. To se ni zgodilo. Kljub temu, da so bili prav vsi vodilni delavci v Cetisu o tem obveščeni. Tudi glavni direktor Drago Polak, ki ga je o dogajanju v knjigoveznici obvestil tudi sindikat Pergam s podpredsednikom Zdravkom Grahu-tom. Čeprav so bila obvestila le ustna, so bili obveščeni tudi ostali vodilni, ne le direktor. Ker se do zdaj še ni nič spremenilo, Grahut pravi, da je šlo vse skupaj že predaleč in bodo ukrepali tudi preko sodišča, v kolikor delovodje ne bodo premestili. Pravi še, da je veliko delavcev in delavk že dejalo, da so pripravljeni tudi pričati proti njemu.
Direktor Polak nam je poslal elektronsko pošto, v kateri je odgovoril, da je navedeno problematiko kolegij podjetja že obravnaval in da bodo tudi ustrezno ukrepali. »Živimo in delamo v hitrem tempu, zaradi česar smo tako mi kot tudi drugi gospodarski subjekti izpo-
stavljeni velikim pritiskom, kar včasih izzove neljube reakcije pri zaposlenih. Dogodek bo preučila ustrezna komisija, ki bo o tem poročala vodstvu podjetja,« so zapisali. Pri tem obstaja vprašanje, kako bodo preučevali 30 let tovrstnih »dogodkov«.	."w -.i
Psihiatrinja Metoda Vidmar - Vengust pravi, da je psihičnega nasilja, predvsem s strani nadrejenih, v službah vedno več. Glede teh bolnikov psihiatri napišejo mnenje tudi za nadrejene, kako bi lahko stvari izboljšali. Ven-gustova pravi, da so odzivi različni: »Včasih so nadrejeni oziroma delovna organizacija pripravljeni prisluhniti našim mnenjem in predlogom, vendar pa dostikrat tovrstnega posluha ni bilo. Nadrejeni dostikrat zahtevajo, da se mnenja pokažejo v drugačni obliki, da se oceni delovna sposobnost mogoče celo preko invalidske ocenitve, kar pa je že skrajna oblika tovrstnega reševanja problema.«
Seveda je veliko lažje spraviti tistega, ki se je zlomil, v invalidski pokoj, nadrejenega, ki pa je dejansko povzročil tako stanje delavca, pa ohraniti na položaju. Da bo lahko še naprej dobesedno mučil podrejene in jih največkrat strašil z (ne) doseganjem norme. Vengustova pravi, da taki prijemi, torej psihično nasilje, na motivacijo in delovno vnemo vplivajo prav nasprotno: »To deluje z vidika nadrejenega učinko-
vito le kratkoročno. Kadar so ljudje v delovnem okolju, kjer je velik pritisk, govorimo o t. i. nezdravem delovnem okolju. Ti ljudje so manj motivirani, če pa pridejo problemi tako daleč, da se pojavi tudi duševna motnja, potem je problem še težji. Pride do raznih komplikacij, delovna motivacija izrazito upada in problemi so vse težje rešljivi.«
Psihiatrinja Vengustova pravi, da če se na delovnem mestu nič ne spremeni, se stanje bolnika lahko le še po-
slabša: »Motivacija za delo vse bolj upada, pogosto se psihične motnje tudi ponavljajo, se tudi kronificirajo in začarani krog je s tem zaključen.« :
Ža Marijo in podobne primere, ki jih je v naših službah še zelo veliko, zagotovo. Uničeno je življenje ne le delavca oziroma delavke, ampak celotne družine. Podjetje pa ostane brez delavca. Ki je za delodajalca popolnoma nadomestljiv. Še posebej, če ne dosega norme.
ŠPELA OSET
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Drutba za nizke in visoke gradnje
Gradimo
vas
HITRI KABELSKI INTERNET
SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES!
(samo v Celju)
dodatne informacije na
Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119
CARSTVO
C cetis
Preboldske tekstilke bodo sestavljale luči
Nemški Schefenacker bo v Preboldu zaposlil najmanj 300 ljudi - Za nakup tovarne nogavic se zanimajo štiri domača
in tuja podjetja
Zastopnik nemškega Schefenackerja v Sloveniji Robert Grah je ob stečajnem upravitelju Branku Borde-viču nedvomno zvezda sredine dražbe, na kateri je bila prodana skoraj polovica premoženja Tekstilne tovarne Prebold. Schefenacker oziroma njegovo konjiško hčerinsko podjetje Saps bo za tkalnico in predilnico odštel 347 milijonov tolarjev. Celotna naložba v novo tovarno, kjer bo dela za najmanj 300 ljudi, pa znaša več kot 2,5 milijarde tolarjev.
Robert Grah, ki že nekaj let v Slovenskih Konjicah uspešno vodi podjetje SG Av-tomotive (Grah ima v njem 49-odstotni lastniški delež, Schefenacker pa 51-odstotnega) in je glavni predstavnik Schefenackerja v Sloveniji, na dražbi ni imel konkurence. Za predilnico, tkalnico in skladišče, ki merijo skupaj skoraj 15.000 kvadratnih metrov, ter za 26.000 kvadratnih metrov zemljišča bo plačal izklicno ceno 347 milijonov tolarjev. Sprejel je tudi vse pogoje nakupa, kar med drugim pomeni, da bo nova tovarna, v kateri bodo izdelovali luči in ogledala za avtomobile, zaposlila tudi 60
Robert Grah napoveduje, da bo proizvodnja v Preboldu stekla s polno paro že konec maja.
odstotkov ljudi, ki so v tekstilni tovarni delali na dan stečaja. Schefenacker bi rad proizvodnjo v Preboldu zagnal čimprej, zato je Grah stečajni senat zaprosil, če lahko kljub temu, da bo nakup formalno zaključen v naslednjih 30 dneh, že prihodnji teden začnejo obnovitvena dela. V prenovo objektov nameravajo vložiti 4,7 milijona evrov, celotno naložbo pa ocenjujejo na več kot 10 milijonov evrov.
Proizvodnja naj bi stekla že konec maja. Sprva bodo izdelovali luči ter notranja in zunanja ogledala za avtomo-
bile, vendar Grah upa, da jim bo iz ostalih Schefenacker-jevih tovarn po Evropi uspelo v Prebold pritegniti še kakšen drug program. To bi seveda pomenilo, da bo delovnih mest še več. Zaposlovali bodo večinoma ženske, saj so, kot je dejal Grah, zaradi svoje natančnosti najbolj primerne za izdelovanje tovrstnih izdelkov. Napovedal je tudi, da bodo kakšnih 30 do 40 ljudi napotili na izobraževanje v Schefenackerjevi tovarni v Nemčiji in na Madžarskem, od koder pravzaprav selijo proizvodnjo v Prebold.
Stečajni upravitelj Branko Bordevič bo iz stečajne mase najprej poplačal delavce, ki so s 600 milijoni tolarjev terjatev največji upniki tekstilne tovarne. Za njimi bodo na vrsti hipotekarni upniki, ki imajo za 670 milijonov tolarjev terjatev, in na koncu še navadni upniki.
O nogavicah prihodnji mesec
Poleg konjiško-nemških »rešiteljev« je v sredo nove lastnike dobilo še nekaj drugih, manjših objektov propadle tekstilne tovarne. Kupci so ve-
Na dražbi Tekstilne tovarne Prebold je bila precejšnja gneča. Za posamezne objekte se je potegov^0
dvanajst kupcev.
činoma zasebniki iz okolice Prebolda, eden od lastnikov pa je tudi iz Ljubljane.
Novi lastniki naj bi na območju Tekstilne tovarne Prebold odprli okrog 600 delovnih mest.
Stečajni upravitelj Branko Bordevič ocenjuje, da mu je uspelo prodati polovico premoženja, vsota, ki jo je iztr-
žil, pa je višja, kot je pričakoval. Za nekatere objekte se je namreč potegovalo več kupcev, ki so bili zanje pripravljeni plačati tudi do trikrat več, kot je znašala izklicna cena. Brez novega lastnika pa je še naprej tovarna nogavic, v kateri kljub uvedbi stečaja proizvodnja s 40 zaposlenimi še vedno teče. Bordevič je prepričan, da bo kupec znan že prihodnji mesec, ko bo po-
itotkov nižje. Za nogavice tanimajo štiri podjetja - d aiači ter po eno iz Nem 1
iov veliko halo skupaj lij iščem in opremo p01’& ceno 111 milijonov tola

t-TTIT AK
Hude ure Stanka Zakelška
Celjski podjetnik si je nabral za 3,6 milijarde tolarjev dolgov - Bo sodišče namesto prisilne poravnave v Hudournik11
uvedlo stečaj?
Najkasneje v torek bo znano, kakšno usodo je znanemu in v minulih letih zelo razvpitemu podjetju Hudournik namenilo celjsko sodišče. Poravnalni senat se namreč v teh dneh odloča, ali naj namesto prisilne poravnave, ki jo je že oktobra lani predlagal direktor in lastnik Stanko Zakelšek, v podjetju uvede stečaj. Takšen ukrep so zaradi mnogih nepravilnosti, ki so se dogajale med prisilko, predlagali prisilni upravitelj Tomaž Kos in dva upnika.
O Stanku Zakelšku in njegovem podjetju Hudournik, ki ima sedež v Laški vasi pri Štorah, se je v minulih letih na Celjskem govorilo zelo veliko. Premoženje si je ustvaril s težkimi zemeljskimi deli v gradbeništvu, vendar je pozornost širše javnosti pritegnil šele takrat, ko se je začel ukvarjati s helikopterskimi prevozi. Do leta 2000 je s panoramskimi preleti razveseljeval predvsem obiskovalce mednarodnega obrtnega sejma in smučarje na Rogli, na-
to pa se je odločil, da bo s svojo helikoptersko floto začel služiti denar še z nujnimi medicinskimi prevozi. V Bukovžlaku je zgradil lastno vzletišče in hangar ter enega od dveh helikopterjev opremil z najsodobnejšo opremo za nujno medicinsko pomoč, vredno kar 536 milijonov tolarjev. Na otvoritev je prišel celo takratni in spet aktualni minister za zdravje Andrej Bručan, od katerega si je Zakelšek najbrž obetal pomoč pri svojem novem poslu, vendar so mu načrti padli v vodo. Zaradi težav pri pridobivanju potrebnih koncesij (in najbrž še česa drugega) je s helikopterji opravil dokaj skromno število medicinskih poletov.
Leta 2002 sta se Stanko Zakelšek in Hudournik podala še v gostinske vode. Na Svetini je na prostoru nekdanjega planinskega doma zrasel sodoben hotel, imenovan Al-min dom, v katerega je Zakelšek vložil 900 milijonov tolarjev. Čeprav je hotel kmalu postal kar priljubljena izletniška točka, pa lastniku ni
Stanko Zakelšek in njegov edini helikopter na tleh.
Št. 20 - 25. marec 2005 —
prinesel uspeha. Kot je povedal prisilni upravitelj Tomaž Kos, je tako kot aviaci-ja tudi gostinska dejavnost podjetju prinesla le izgube.
Po ovinkih do potrebnih glasov
Zaradi težav pri poslovanju je Stanko Zakelšek oktobra lani sam predlagal prisilno poravnavo, ki pa jo zdaj prisilni upravitelj ter upnika Finea Holding in podjetje Zagožen želijo spremeniti v stečaj. In kaj je razlog za takšen predlog? Kot je povedal Tomaž Kos, je v postopku prisilne poravnave ugotovil, da je Hudournik prezadolžen in ne bo mogel izpolniti obvez do 113 upnikov, ki so prijavili kar za 3,6 milijarde tolarjev terjatev. Poleg tega je Zakelšek kršil 31. člen zakona o prisilnih poravnavah, ki določa, da sme podjetje v času poravnave opravljati le nujne tekoče posle. Kos je ugotovil tudi cel kup računovodskih nepravilnosti, vrhunec pa je bila najbrž Zakelško-
amo trem iaterimi je 1
Iki PrevenL spremeni) že. S tem si);
?1Prid°bl!nni'
partner z najboljšim okusom
ERVJU
7
Glasbena popotnica
Z dekliškim pevskim zborom naokoli - Prekolesarila del Evrope
Barbara Arlič je glasbenica in predvsem Zborovodkinja. Vodi Akademski pevski ?. 0r in dekliški pevski zbor Gimnazije Ce-,e"Center. Z dekleti se je pred dnevi vrnila z Madrida, kjer je zbor nastopil ob prvi bletnici naj večjega terorističnega napa-a v zahodni Evropi.
Madrid je bil le še eno od mnogih gosto-panJ- na katero se je odpravil dekliški zbor. °vabilo v Madrid je prišlo na gostovanju, in s|Car na Rodosu, kjer je dekliški zbor navezal ,lke z mešanim pevskim zborom iz Madri-a- »Lani so nas tako povabili na to slavnost-0 Prireditev. Nekaj časa smo kolebali, ker e nikoli ne ve, ali bi lahko tudi v tem času jj^ ^ do kakšnega napada, vendar smo zbra~ Pngum in se odzvali vabilu,« pravi Barbara nč in dodaja, da so dekleta v Španiji navala tako s Pergolesijevo Stabat Mater, ki ■ zapele s solisti in godalnim orkestrom, °Mudi s slovensko ljudsko glasbo.
^ r°krat niste bili z dekleti prvič v tujini.
. eri nastop vam je ostal v najlepšem spominu?
Gostovali smo že skoraj na vseh tekmovali’ na katerih lahko tekmujemo z dekliš-zasedbo. To so namreč zelo redka tek-°vanja. Zelo lep festival je v Neurpeltu, ) tam s festivalom živi celotno mesto. Le-. tekmovanje je bilo tudi na Rodosu, to adridu pa je bilo resnično eno najlepših sj.stovanj, saj so nas sprejeli čudovito. Migi Pa, da je vsako tekmovanje oziroma kovanje polno presenečenj in ne mo-® izvzeti le enega.
kakž Sih se morate naučiti tudi p,. ,n° pesem v tujem jeziku.
' ' ste se tudi poljščino.
n ani decembra smo gostovali yj b°žičnem festivalu v Varša-iini r smo se predstavili s svo-h.. Pr°gramom in z božični-te P°ljskimi skladbami. Pri (j Slno imeli nekaj težav, ven-S|y .bi bilo tako težko, saj je polj-d ibzik po izgovorjavi rahlo po-v en slovenskemu. Večje teža-^sjn° imeli pri belgijskem jezi-jsj ’ *° smo bili na tekmovanju v ^ brpeltu. Obstaja namreč razli-bred nizozemsko in belgijsko Plin V°rtavo" Obrnili smo se na tamZOkk° fakulteto, vendar nčijo le nizozemš-
To mi predstavlja sprostitev med počitnicami. Poleg zborovstva je namreč še celodnevna služb^. Dopoldne učim gimnazijski program, popoldne predšolsko vzgojo, zvečer pa vodim zbore, tako da večino časa preživim v službi ali na koncertih. Človek tako potrebuje prosti čas in moja zelo velika sprostitev oziroma ljubezen so potovanja. Sem pa k temu že pritegnila dekleta, tako da so tudi one že postale prave popotnice, saj vsako leto obiščemo eno ali dve različni državi.
Katero je bilo vaše najbolj nepozabno potovanje?
Lani sem bila na Kubi. Potujem tako, da ne grem s turistično agencijo, ampak si le kupim letalsko karto, vzamem nahrbtnik in grem. Zelo rada namreč spoznavam ljudi, njihovo kulturo, življenje, njihove navade in običaje, glasbo. In le če živiš pri njih, dihaš z njimi, si deležen tudi tega. Kuba je čudovita dežela s čudovitimi ljudmi, seveda pa so navade čisto drugačne. Živijo še zelo za nami, vse je zelo pristno, vendar pa potrebuješ nekaj časa, da se na to navadiš. Evropejci živimo v polnem tempu, tako da potrebuješ nekaj dni, da prideš v njihov tempo življenja, čeprav je potem vrnitev zelo težka.
Ste si prižgali kakšno havanko?
Ja. Čeprav ne kadim, vendar je to nekaj čisto drugega. Tam je kajenje cigar vsakdanji običaj, poleg pa pijejo zelo dober rum. Seveda ne pokadiš cele cigare, ampak mogoče dim ali dva, pa je to tudi dovolj za užitek.
Veliko ljudi prinese spominke s potovanj. Kaj prinesete vi?
Ponavadi prinesem inštrumente, ki so tipični za tisto državo. Ko sem bila v Avstraliji, sem tovorila domov didgeredoo in tolkala, tako da je bila ta prtljaga težja kot karkoli drugega. Inštrumente sem prinesla tudi s Kube, Irske... Zanimajo me tudi tipični izdelki posamezne države, s katerimi obdarujem svoje najbližje in prijatelje. Seveda pa ne gre brez glasbe. Je pa težko kupovati zgoščenke, ker ne poznaš najboljših izvajalcev.
Kaj ste poslušali v najstniških letih?
Na srečo imam starejšo sestro, ki je imela kar izbran okus in je poslušala rock. Uporništvo je bilo prisotno, čeprav nisem poslušala posebej uporniške glasbe. Že zelo zgodaj sem se namreč ukvarjala s klasično glasbo. Mislim, da bo ta glasba ostala živa v vseh generacijah. In
čino. Kljub vsemu nam je uspelo, je pa res, da je bilo težko.
Gostovanja, tekmovanja, priprave, vse to zahteva kar nekaj denarja, ki ga za zbore ponavadi primanjkuje. Se vam zdi, da to kaže na odnos do zborovske kulture pri nas?
Mislim, da je to en velik odraz. Prej je bilo sicer bolje. Včasih smo dobili kar nekaj sponzorskih sredstev, donatorstev, tudi ko smo poslali kakšne vloge, je bil odziv dosti večji. Zadnja tri leta pa se zelo borimo. Kjer koli prosimo za kakšna finančna sredstva, je negativen odgovor. Kljub temu, da zastopamo ne le občino, ampak tudi Slovenijo. Ko smo bili v Madridu, smo peli tudi pri našem veleposlaniku. Vsakič, ko pojemo na veleposlaništvih, so vsi zelo presenečeni. Vsak pravi, da bi nam rad pomagal, vendar, žal, za kulturo denarja ni. Tako da je verjetno to tudi odraz odnosa do zborovske kulture. Čeprav si uspešen, prineseš veliko zlatih medalj, se predstaviš na različnih festivalih, predstavljaš Slovenijo, na razpisih, kjer si prijavljen, pa dobiš od občine zelo malo ali pa tudi nič.
Poleg tega, da potujete z dekliškim zborom, potujete tudi sami.

ta glasba je bila tudi meni najbolj všeč.
Kaj pa danes poslušate od popularne glasbe?
Neke posebne skupine nimam. Ker imam tak poklic, poslušam pač vse. Tudi časa, da bi se omejila, ni. Drugače pa imam izvajalce kot Santana, Joe Cocker, Erič Clapton, nekako te standardne izvajalce, včasih tudi kakšne priredbe s simfoničnimi orkestri, mogoče kak lahek džez, odvisno od razpoloženja, včasih tudi kakšno meditativno glasbo, različno.
Kaj menite o t.i. instant skupinah in fenomenih a la Fredy Miler, Atomik Harmonik ...?
Mislim, da se to pojavi vsako leto. To narekuje čas in pa tudi sami ljudje. Lahka glasba je za sprostitev, ki jo vsi sprejmemo. To vidimo recimo na zabavah. Ko pride do vrhunca zabave, vsi vedo, kaj je treba zavrteti, da se ljudje razživijo. In Atomik Harmonik so popularni danes, bo pa mogoče že čez kakšen mesec nekaj popolnoma drugega. To narekujejo tudi festivali, po Evroviziji bodo aktualnfe spet druge stvari.
Morda menite, da bi bilo dobro dati poleg glasbenega pouka še neke vrste glasbeno vzgojo, da bi ljudi vzgajali, kako je treba glasbo poslušati. Ali je res vse odvisno samo od okusa?
V srednji šoli je glasba žal samo v prvem letniku, pa še to samo 52 ur v razredu, ostalo je namenjeno koncertom. Tako skušamo dijake v prvem letniku pripraviti na to, kako poslušati glasbo, kaj sploh poslušati in se potem tudi pogovarjati o tem. Vendar pa je, žal, to premalo. Odvisno je tudi od posameznika, kako je zainteresiran, da si prej prebere o stvareh, ki jih posluša. Sicer mora biti kar mučno iti na klasični koncert nekega simfoničnega orkestra, poslušati tam skladbo, ki je dolga brez premora 60 minut, če ne veš, kaj poslušaš. Zaradi tega potem slišimo, da je glasba dolgočasna ali pa kakšne podobne komentarje. Prav zato je tovrstna vzgoja pomembna. Sploh v tem obdobju, ko dijaki niso tako zainteresirani za tovrstno glasbo. So pa tudi izjeme: nekateri dijaki imajo veliko znanja že od prej, se s tem ukvarjajo tudi ljubiteljsko, hodijo v glasbene šole ... Drugi pa temu niso toliko izpostavljeni in je tudi to treba razumeti. Zabavna glasba je njihov vsakdanjik, s klasično pa se srečajo mogoče enkrat na teden pri urah glasbene vzgoje. Je pa zaenkrat odziv na koncerte zelo dober.
Glasba je povezana tudi s plesom. Ple-šete?
Zelo rada. Ples imam rada kot sprostitev in če gremo s prijatelji ven, me hitro začnejo srbeti podplati, to že iz otroških let. Ko sem hodila v malo šolo, sem namreč obiskovala baletno šolo, ki je bila še v stari telovadnici srednje ekonomske šole. Vendar sem se kasneje odločila le za glasbeno šolo, ker sem imela preveč interesnih dejavnosti. Sicer pa sem plesala v svoji krajevni skupnosti, kjer smo imeli od latinsko-ameriških do standardnih plesov, čeprav smo v srednji šoli te klasične plese opustili. Zdaj pa imamo profesorji na Gimnaziji Celje-Center plesni tečaj in moram reči, da je prav zabavno.
Ples je rekreacija. Kot zborovodkinja zagotovo potrebujete veliko kondicije.
Ja, moj drugi konjiček je šport. Kondicijo moraš vzdrževati, da zdržiš vse napore. Zelo rada hodim v hribe, smučam, kolesarim, prekolesarila sem že en del Evrope. S kolesom sem prepotovala Nizozemsko in Dansko, pa Irsko pred dvema letoma, tudi na morje se odpravim s kolesom skupaj s prijatelji, pa tudi po Sloveniji. Tako da na potovanju združujem prijetno s koristnim.
Bi bili torej športnica, če ne bi bili glasbenica?
Ne vem. Zanima me ogromno stvari. Vsekakor tudi šport. Zanimajo me tudi potovanja, tako da bi težko izbrala, kaj bi bila.
ŠPELA OSET Foto: ALEKS ŠTERN
Psi se na pismonošo nikoli ne navadijo
Veliko število prispelih glasovnic za Damijana Lebra govori, da se je ljudem
zelo prikupil
Pismonoša je šele pet let, njegovo delovno območje je Vojnik, po potrebi Škofja vas ali še kakšen drug sosednji kraj. Preden je oblekel poštarsko suknjo, je bil voznik tovornjakov, nenehno na poti doma in v tujini. Ni mu žal, da se je odločil za to spremembo, saj se zdi, da mu je delo, ki ga zdaj opravlja, naravnost pisano na kožo.
Vedrega obraza, nasmejan, zgovoren, simpatičen. Ni čudno, da ga imajo ljudje, ki jih obiskuje, radi. Pred petimi peti se je odločil za pomembno življenjsko spremembo. »Bil sem na vožnji, ko me je po telefonu poklicala mama in me vprašala, če bi bil pismonoša. Ko sem se vrnil z vožnje, sem že bil na razgovoru za novo službo in odločitev je padla. Ni mi žal, to delo mi ugaja, ker sem sam svoj
gospod, ko sedem na motor, rad sem tudi v stiku z ljudmi. Zdaj imam tudi več prostega časa. Kot šofer sem bil nenehno zdoma, kot pismonoša pa imam proste popoldneve, razen tisti teden v mesecu, ko sem popoldne dežuren,« je pripovedoval, ko smo ga obiskali v Ivenci, kamor se je pred kratkim priženil, sicer pa je doma iz bližnje vasice Želče. Ve se, da je pismonoša nenehno izpostavljen vremenskim razmeram in muham. Zase pravi, da ima veliko raje poletno vročino kot zimski mraz. »-Edino, kar je poleti zelo neugodno, je obvezno nošenje čelade, tako da ti v hudi vročini kar kaplja od nosa,« pripomni. Kakšen mora biti pravi poštar, vprašamo. »Rekel bi, da predvsem spreten, kar pride s prakso. A če tega dela nimaš rad, je ves trud zaman. Reklame ti vzamejo veliko ča-
NAJ PISMONOŠE 2005
1.	Damijan Leber (Vojnik) - 20 glasov
2.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 11
3.	Igor Cesarec (Rogatec) - 10
4.	Roman Ulaga (Šmartno v Rožni dolini) - 9
5.	Boštjan Kokot (Šmarje pri Jelšah) - 8 Zdravko Maček (Škofja vas) - 8 Gorazd Pihler (Dobrna) - 8
8.	Franček Franjo Špoljar (Prebold) - 7
9.	Ivan Vrbič (Vojnik) - 6 10. Srečko Pelc (Celje) - 5
Na seznamu »naj pismonoš 2005«, ki so ga oblikovali naši bralci in bralke, so še: Božo Ulaga (Planina pri Sevnici), Ivan Gračnar (Planina pri Sevnici) - oba s po 4 glasovi, Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici), Alojz Vogrinc (Laško), Jože Pušnik (Laško), Branko Žaler (Loka pri Žusmu), Damijan Rabuza (Kalobje) - vsi s po 3 glasovi, Vinko Romih (Štore), Matjaž Goropevšek (Prebold), Marjan Tkavc (Žalec), Drago Frece (Laško), Zlatan Alagič (Štore), Janko Završek (Gorica pri Slivnici), Ignac Špi-Ijak (Podplat), Robert Jeram (Celje), Dušan Ostruh (Škofja vas) - vsi s po 2 glasovoma, ter Daniel Rabuza (Kalobje), Jože Špiljak (Šmarje pri Jelšah), Franci Breznikar (Rimske Toplice), Simon Firšt (Rečica ob Savinji), Zdenko Tacer (Prevorje), Marko Dolinar (Griže), Srečko Žnidar (Škofja vas), Leon Lešnik (Celje), Dejan Dumič (Celje), Alfonz Pačnik (Frankolovo), Ivo Smeh (Rogaška Slatina), Kristjan Kunej (Celje), Mitja Očko (Šentjur) in Ciril Ključevšek (Laško).
KUPON
Glasujem asa »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov)
Moj naslov
(ime in priimek, ulica in kraj)
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila.
Damijan Leber: »Skoraj me je kap, ko sem v časopisu zagledal svoje ime.«
sa in vse več jih je, prejšnji teden, na primer, jih je bilo kar dvajset različnih vrst,« pove in se razgovori. »Lepa beseda vedno lepo mesto najde in veliko lažje je priti k hiši, kjer te ljudje že od daleč pozdravljajo. Rad se pogovarjam z njimi, rad se pohecam. Starejši ljudje so sploh zgovorni in ni se mi težko pogovarjati z njimi. Najbolj veseli so, ko jim prinesem pokojnino, pri čemer moram biti točen, saj dobro vedo, ob kateri uri bom pozvonil in me že nestrpno čakajo.« Kako pa se razume s psi? »Slabo. Eden me je že ugriznil, ko se je strgal z verige in me napadel od zadaj. Veste, psi se na poštarja nikoli ne navadijo, očitno so alergični na brnenje motorja ... Kaj vem, zakaj nas ne marajo,« odgovori. Se Damijan Leber boji, da bi ga kdo napadel in okradel, ko nosi v torbi pokojninski denar? »Na to še nisem pomislil. Ne, ne bojim se,« odgovori.
Kaj počne, ko ni pismonoša? »Po poklicu sem avtomehanik, zato vedno kaj popravljam, ljubiteljsko se ukvarjam z motokrosom in kdaj tudi tekmujem, je pa ta moja ljubezen povezana s kar velikimi stroški. Včasih grem domov v Želče staršem pomagat pri delih na kmetiji.«
Damijan, ki se je lani septembra oženil z Matejo, je pred pomembnim življenjskim obdobjem: avgusta bo postal očka. Ne zanima ga, ali bo fantek ali punčka, želi si le zdravega otroka. Za fantka z Matejo še nista izbrala imena, če bo punčka, pa bo Pia. Zakaj Pia? »Kot pismonoša na terenu srečujem ljubko majhno punčko z lepimi črnimi očkami in vanjo sem se kar nekako zaljubil. Tej punčki je ime Pia,« se razneži.
Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnico hišne nagrade NT&RC, ki jo bo tokrat prejela Majda Založnik, Ronkova 12, Celje.
Je vedel, da so ga ljudje s svojimi glasovnicami uvrstili med najbolj priljubljene pismonoše v akciji Novega tednika? »Kot ponavadi sem tudi zadnjič listal časopis, zanimalo me je, kaj piše o tej akciji, potem pa me je skoraj kap, ko sem zagledal svoje ime.« je ob koncu pogovora povedal simpatični mladi pismonoša.
MARJETA AGREŽ
Prihranite
čas in denar
Izberite udobnejše načine poslovanja
[klik? (355? °Teledom
Ali veste, da vam za plačilo položnic ali vezavo depozita sploh ni treba v banko? Hitreje, udobneje in ceneje lahko opravite še vrsto drugih bančnih storitev na sodobnejše načine:
-	prek spletne poslovalnice Klik NLB lahko poslujete z računalnika, priključenega na internet,
-	prek telefonske banke Teledom po telefonu svoje želje zaupate bančnemu strokovnjaku,
-	z uporabo mobilne banke Moba NLB opravljate storitve prek ustrezne izbire v meniju vašega mobilnega telefona.
Prihranili ne boste le časa, ampak tudi denar. Provizije pri takem načinu plačila položnic so namreč bistveno nižje! Prihranili pa boste tudi pri pristopnini.
Do 31. marca je pristopnina polovična!
Vabimo vas, da se oglasite v naših poslovalnicah, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri izbiri za vas najudobnejšega načina poslovanja.
www.nlb.si
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Pranje in sušenje
od 17. marca do 2. aprila 2005
Odslej bo vaše perilo mehko, sveže, dišeče ...	::
Pri nakupu izbranih modelov pralnih, pralno-sušilnih in sušilnih strojev priznanih blagovnih znamk: AEG, Bosch, Candy, Electrolux, In de51' Siemens, VVhirlpool in Zanussi, vam od 17. marca do 2. aprila 20 priznamo 10 % popust.
Popust ne velja ža izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije.
MERKUR
Ustvarjamo zadovolji
NOV! TEDNI
EPORTAZA
9
Maturanti odplesali v pomlad
Sezona maturantskih plesov je končana - Zadnji so se zavrteli dijaki Srednje zdravstvene šole Celje in Gimnazije Celje-Center
Dvorana Golovec, minu-e v'kende prizorišče matu-rantskih plesov, si bo zo-Pet nadela svojo vsakdanjo P°dobo. V letošnji sezoni fm°v njihovem najpomem-, nejšem večeru spremljali rezštevilne dijake kar os-V?!h celjskih srednjih šol. ^nnuli vikend še zadnjič: Petkov večer smo preživeli knpaj z dijaki, njihovimi arši in profesorji Srednje Nravstvene šole Celje. ..Upajmo, da se s temi mla-!®i dekleti in fanti vsaj v Jntovi službi ne bomo pre-pgosto srečevali,« je komen-Mla skupina ob plesišču, ki °či upirala v zbrani cvet 2 adosti. Pa vendar se bomo Njimi srečevali vsi, vendar
adi obrazi pa ne bodo n°. lePo žareli, ko bodo v}!111* naporna dežurstt adih bolničarjev - negov
cev in tehnikov zdravstvene nege, od katerih se bodo nekateri odločili še za nadaljnji študij, drugi pa se bodo že zaposlili v zdravstvu, pogosto ne cenimo dovolj. Pa vendar nam bodo ravno oni pomagali v najtežjih trenutkih, ko bomo najbolj ranljivi in potrebni tolažbe in oskrbe. »Odločili ste se za delo, ki je zahtevno in naporno, a plemenito in zahtevno,« je svoje maturante pozdravila ravnateljica Marija Marolt. Topel spomladanski večer je pospremil njen čustveni nagovor: »Morda še odganjate misel, da smo skupaj prišli do konca, vendar vas čaka zahtevno obdobje. Skupaj smo se trudili za trdne temelje, naj vas to vodi v življenju. Ne pozabite na najpomembnejše: človek naj bi se čim več smejal, ljubil in bil srečen, s trdno voljo in zaupanjem vase je vse mogoče.« »Ta-
ko, dragi maturanti, zdaj pa se pripravite na prvo sliko četvorke,« je zazvenel nepozabni glas povezovalke Betke Šu-hel in začelo se je zares. Odlično organiziran ples je mlade presenetil še s koncertom skupine Nude in se seveda zavlekel do jutranjih ur.
Žal brez nas, kajti sobotni večer je bil za nas prav tako pomemben, saj je čisto zadnji ples pripadel Gimnaziji Celje-Center. Najboljše pride na koncu, kajne? Obrazi ponosnih staršev in profesorjev so brez besed govorili ravno o tem. V tej noči so bile misli na naporno maturo daleč stran, prevladovale so tiste o radostnem pričakovanju prihodnosti. Ravnatelj Igor Majerle je spregovoril: »Naj vam zaigra srce ob pogledu na vaše otroke, dragi starši, kot cvetovi na pomladnem travniku so nocoj. Tudi vam, vsi
profesorji, ki ste jim dali znanje za popotnico v življenje. Vendar jele-to več kot le šola, pomembno je, da ste si všeč, da vas spremljajo prijatelji in sopotniki, ki vas plemeniti. Vsak od vas bo šel po svoji poti do cilja, želel biti uspešen, pri tem pa ni treba hlastati po uspehu za vsako ceno. Življenje prinaša tudi poraze, ki jih je treba premagati.« Govor, ki se bo vsakemu dijaku vtisnil v spomin, je naznanil, da je čas za veselje in ples - za zadnjo maturantsko noč.
Je treba povedati še več? Vsak ples od prvega do zadnjega nam je govoril o lepoti življenja, o sreči in mladosti. Ostali nam bodo skupni spomini in ponosni smo, da smo na novo pot pospremili celotno letošnjo generacijo maturantov.
POLONA MASTNAK
Foto: ALEKS ŠTERN
lateljica Srednje zdravstvene šole Marija Marolt: »Zvezde nocoj sijejo le za vas!«
Igor Majerle, ravnatelj Gimnazije Celje-Center: »Vedno boste del te gimnazije!«
POZOR, HUD PES
Planica, Planica ledena kraljica
Uf, pretekli vikend je pa bil naporen. Naporen, a zgovoren, slovenski, da že dolgo ne. Bil sem v Planici in se po svoji stari navadi zlil z ljudstvom. Pravzaprav smo bili eno in težko bi opisal razpoloženje drugače, kot ga bom. Zame ga bo moj prijatelj Toni, ki prihaja sicer iz Badna. Srečala sva se v Planici in dan za tem mi je poslal elektronsko pošto, ki slikovito odraža dogodke v Planici. Objavljam ga v celoti in nelektoriranega, tako da bodite prizanesljivi do Tonija, ki se slovenščino šele uči in Slovence pravzaprav šele spoznava. Takole gre: »Dragi Mohor, ta vikend v Slovenija bila ena najbolj nenavadna zgodba v moje življenje. Nihče prej povedal, da vi v Slovenija imate taka skakalnica, taka velika, da se rekord postavlja in ena lepa mlada dekle mi rekla, da zraven velika je še ena mala in ena, ki včasih bila največja, samo zdaj nekaj maj stri popravljajo, pa ne dela. Dekle rekla, da vsi Slovenci ponosna na skakalnica in ni se zmotila. Vsemi, ki sem se pogovarjal, mi rekla, ne rekla, bolj spraševala, če mi tudi kaj takega v Garmish imamo ali pa v Oberstdor-fu. Seveda jaz niti ne vedeti kakšna je naša v Garmish ali v Oberstdorf, samo sem odkimal. Oni bili zelo vesela, mi ponudila domače vino in pivo, imeli pa tudi kolikor hotela šnaps, imeli orehova, brinjeva, borovničeva, imeli bosanska, imeli kar hočeš. Jaz ne pijem toliko šnaps, zato rekla oni, da malo vina, ki so ga, niso imeli več kozarec, kar is plastična posoda dala meni, da sem ga spilo. Ta slika bila kar naprej ista, vsi spraševali kak je naša skakalnica, se nasmejala, pol pa ponudila vino. Čez nekaj časa sem dobil takšna razpoloženja, da oni mislila, jaz žalostno, da kot kaka invalid na svetu biti.
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmail.com
Potem oni meni rekla, da lahko mi skupaj, ko konec tekma, na hrib grema, pa skočimo nov rekord, ker v sobota še rekord ni bil. Jaz se seveda nasmehnila, da jaz ne delam to. Je pa nekaj meni padla v oči, Mohor, ti boš to vedelo, kaj to otroke iz šola pride? Kar nekaj mimo mene security peljali in kar resnično žalostno, tudi nekaj ambulance. Preveč se ga napila, da želodec ni tako velika vse to sprejela, potem otroka tako slovensko govorila kot jaz, ki Nemec drugače. Kaj hotela jaz tebi povedati, da samo nekaj ne razumela, zakaj pride človek skoke gledati, če se ga tako napiti, da nič ne gledati, zjutraj vstati zgodaj, v kolona avtomobili stati, do skakalnice daleč hoditi. Res, skakalnica velika, skakalci čudežno leteti, leteti kot ptica, ljudje dobra, samo tega , jaz. ne razumeti, ker ko skupina velika, ko skupina pijana, skupina agresivna, se kregala.
Dobro, ko prideš k nam v Nemčija, šla skupaj malo v mesto, ti rekla, da že v aprilu prideš. Jaz čakam. Lepo mi pozdravi lepa Slovenija in Mohor, še zmeraj tudi ti pila preveč. Če tako pila, drugo leto iz skakalnica skočila, saj poznaš tista naša, kar ti tudi znaš, bier nach wein trinks nur schwein. To se malo šalila, ne biti ti jezna. Pozdravi tudi tvoja žena in otrok. BR Toni.«
Tako, takole je napisal moj prijatelj Toni. Je treba še kaj dodati?
Stanko in Stanka Maček ter Tadeja in Franc Zacirkovnik; očeta sta ponosna na hčeri, ki bosta študirali nego v Mariboru.
Sošolci le še za kratek čas, prijatelji za vedno.
Novi časi ali boljši
program?
Svet celjskega zdravstvenega doma izbral za bodočega direktorja Stanislava Kajbo - Sedanji
direktor Brane Mežnar umaknil kandidaturo
Celjski zdravstveni dom bo imel po 24. aprilu novega direktorja. Sedanjemu direktorju prim. mag. Branetu Mežnarju namreč takrat poteče mandat, svet javnega zavoda je na ponedeljkovi seji podprl program bodočega razvoja zavoda, ki ga je predstavil prim. mag. Stanislav Kajba.
Sedanji direktor, ki uspešno vodi Zdravstveni dom Celje že tretji mandat, je na seji sveta zavoda svoj program oziroma kandidaturo umaknil: »V postopku kandidiranja sem primerjal svoj koncept vodenja s programom, ki ga je predložil protikandidat. Gre za povsem drugačen koncept, s katerim se nikakor ne strinjam, ker menim, da bi utegnil destimulativno vplivati na najbolj propulzivne in sposobne kadre. Glede na informacije, ki sem jih dobil v tem času, sem utemeljeno sklepal, da je aktualna politična struktura kljub dosedanjim dosežkom bolj naklonjena novemu konceptu in programu, kar se je nenazadnje tudi izkazalo pri
Brane Mežnar (Foto: GK)
glasovanju. V svetu zavoda so bili očitno vsi predstavniki vladajočih političnih strank naklonjeni programu protikandidata. Ker sem pravilno ocenil, da bi v primeru izvolitve svoj koncept težko uveljavljal, sem od kandidature odstopil in tako dal priložnost članom sveta, da se opredelijo do novega koncepta vodenja in da v primeru potrditve le-tega dobi svojo priložnost nov obraz, kot se zdaj aktualno reče,« je v izjavi za javnost zapisal prim. mag. Mežnar.
____________________________1
Stanislav Kajba (Foto: SHERPA)
Člani sveta zavoda, v katerem ima s štirimi glasovi večino ustanoviteljica Mestna občina Celje, so s petimi glasovi za in enim proti (predsednik sveta prim. Kajba se je iz glasovanja izločil) potrdili program edinega preostalega kandidata za direktorja - prim. mag. Stanislava Kajbe.
Vsebinsko in konceptualno nov razvoj celjskega zdravstvenega doma bo kandidat za novega direktorja predstavil celjskim mestnim svetnikom na prihodnji seji, pred tem pa ni pripravljen
govoriti o podrobnostih. Kandidat za novega direktorja je tako kot sedanji po stroki specialist pulmolog in predseduje Združenju pnevmolo-gov v Slovenskem zdravniškem društvu.
Novega direktorja bo pričakala dobra dediščina. Celjski zdravstveni dom je v zadnjem desetletju dosegel tako na poslovnem kot strokovnem področju izjemen napredek. Uspehe zavoda je lani z zlatim grbom nagradila tudi Mestna občina Celje. Danes velja celjski zdravstveni-dom za enega najbolj strokovnih in dobro opremljenih zdravstvenih domov v Sloveniji. Dobro je posloval tudi v preteklem letu, ko je ustvaril 190 milijonov tolarjev dobička. Polovico bodo namenili za nadaljnjo urejanje same stavbe, polovico za plačilo zaposlenim za delovno uspešnost.
Ravno visoke plače posameznikov, še posebej sedanjega direktorja, so že nekaj časa razburjale tako zaposlene v zdravstvenem domu kot tudi širšo javnost. O za marsikoga sporni višini svoje plače zato prim. Mežnar pojas-
njuje, daje poleg funkcije direktorja ves čas opravljal delo specialista v pljučnem dispanzerju in da je dosegal največ štirikratnik povprečne plače v zdravstvenem domu (povprečje v celjskem ZD je dejansko znatno višje od povprečij v panogi). »Januarja je dobil direktor 660 tisoč tolarjev neto plače, sedanji kandidat pa 604 tisoč. Najvišje izplačilo v letu 2004 v višini 2,3 milijona tolarjev bruto je prejel zdravnik specialist brez vodilne funkcije kot poračun za dodatno večmesečno opravljeno delo v korist zavoda,« navaja nekatere manj znane podatke prim. mag. Mežnar.
Funkcije direktorja ne zapušča razočaran: »Z ZD Celje sem dosegel vse, kar se je v menedžmentu v osnovni zdravstveni dejavnosti dalo doseči. Direktorsko mesto zapuščam s ponosom, da sem v teh letih svojega vodenja skupaj s svojimi izjemnimi sodelavci ZD Celje dvignil na raven, ki jo bo težko preseči in na katero so lahko vsi Celjani upravičeno ponosni.«
MILENA B. POKLIC
Celje z jadrnico v družbi evropskih mest
Celje se je kot mesto odzvalo povabilu mesta Split, da sodeluje na mednarodni regati Diocletia-nus cup 2005, ki jo bodo ta konec tedna organizi' rali v tem mestu.
Vendar samo tekmovanje ni v ospredje te prireditve-Bolj pomembni bodo pogovori o sodelovanju mest na področuju ekologije, turizma, kulture in športa. Tako bo tudi celjska ekipa, ki j° sestavljajo podžupan Marko Zidanšek, skiper Silvo Plesnik ter člani posadke Marko Cvikl, Marko Planinšek, Aleksander Mirt, Miran Gaberšek in Jure Ocvirk predstavili napore mesta Celje za izboljšanje stanja na omenjenih področjih.
V tekmovalnem delu se bodo posadke med seboj p°' merile na jadrnicah Salona 45 v dveh regatah. FP
d (/>
IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028
GAL
ER i
Otroci v svojem okolju
V Muzeju novejše zgodovine Celje je na ogled razstava Predšolski otrok v družbenem okolju, ki so jo pripravili vzgojitelji in malčki iz celjskega Vrtca Zarja.
Potem ko je razstavo iz svojega kurikuluma prvi skozi igro s številkami in z računstvom predstavil Vrtec Tončke Čečeve, je bila do začetka tedna na ogled razstava Vrtca Anice Černe-jeve, ki je skozi fotografije predstavljala pomen gibanja. Vrtec Zarja je skozi razstavo fotografij predstavili pomen bivanja otrok v družbenem okolju. Moj dom, moje mesto, moja domovina so iztočnice za razstavo, ki slikovito predstavlja, kako se otroci znajdejo v okolju, kjer živijo, in kaj vse v njem počnejo. Razstava bo na ogled do ponedeljka.	BS
Pomlad, strpnost in poezija
Za živahen utrip v mestnem jedru Celja je včeraj poskrbela Projektna pisarna Celje, zdravo mesto. S pomočjo otrok iz drugega razreda III. OŠ, ki so mimoidočim delili pomladno cvetje, so obeležili prihod pomladi in dan strpnosti. Sodelovali so tudi dijaki Šolskega centra Celje - Gimnazije Lava, ki so mimoidočim deklamirali pesmi po izboru mentorice Jane Kvas Urankar.	BS
Utrinek s sobotne Mozaikove dobrodelne stojnice
Pisana Mozaikova stojnica
Članice Lions kluba Celje Mozaik so se spet z vso vnemo in ljubeznijo lotile del, sladkih kuharskih mojstrovin in cvetličnih ter prazničnih aranžmajev, da bi to pisano paleto izdelkov ponudile na dobrodelni stojnici.	je
Sobotna, zdaj že tradicionalna velikonočna stojnica, je bila prava paša za oči, z3t°L pritegnila veliko Celjanov in vseh ostalih, ki so se ustavili ob stojnici, izbirali med PonU] že-mi izdelki in s tem omogočili nakup naprave, ki bo slabovidnemu dečku iz socialno ogr , ne družine omogočila lažje in lepše življenje ter učenje. Odzivu primeren je bil tudi aeIT izkupiček, ki utrjuje zavest, da so ljudje še vedno pripravljeni pomagati sočloveku v s & zlasti še, če gre za mladega človeka, ki mu je življenje naložilo oviro, ki jo bo s pomočjo ^ ^ odprtih in čutečih src odslej lažje premagoval.	MA, foto: ALEKS Sl
ŽALEC
11
nui
m
VELENJE 1
Računalniki za čimbolj pogosto rabo
V torek je Aleksan Vetelšek v imenu dru: ^grotuš obdaril dve kn v1Cl’ in sicer so po dva .^nalniška kompleta j jeli v Medobčinski mati
,-mznici Mozirje, kje: 0 °Premili oddelka na 1 nem in Rečici.
) “Naložba v znanje je
ldllKU Udi
^mlajšim. Projekt °lstri kotički daje aiožnnc.1
• m jin s tem vzp< odkrivanju novih in n)U sebi lastnih zan 1 er Se zavedamo, da je Natika upada brale
dati največ,« je povedal Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš.
V žalski knjižnici načrtujejo v prihodnje pisan sklop prireditev, s katerimi bodo vplivali na bralno kulturo. Med drugim bodo ob svetovnem dnevu knjige vse šole Spodnje Savinjske doline povabili k natečaju za najlepši prispevek na temo O čem se pogovarjajo knjige v knjižnici, kadar so same. I. in II. OŠ Žalec bosta v Okviru likovnega krožka ustvarjali na temo Junak moje najljubše knjige. Direktorica knjižnice Anka Krčmar je med drugim omenila, da so program različnih dogodkov in dejavnosti, ki se bodo odvijali v knjižnici, namenili učencem devetletke, ki jim želijo predstaviti raznolikost knjižnega bogastva.
Moderna oprema in dostop do interneta bosta od torka
naprej razveseljevala mlade na Ljubnem in Rečici. Knjižnica Mozirje, ki je računalniško opremo v sklopu dobrodelne akcije Tuševi bistri kotički prejela že lani, izvaja zelo razvejano paleto dejavnosti za svoje obiskovalce. »V krajevnih knjižnicah Rečica in Ljubno, ki sodita pod okrilje knjižnice Mozirje, sta se obisk in izposoja v lanskem letu močno povečala. Obe knjižnici v največji meri obiskujejo mladi bralci in prav ti najbolj pogrešajo računalniško opremo ter dostop do baz podatkov in svetovnega spleta. Zato verjamem, da bodo otroci z Ljubnega in Rečice oba računalnika kar najbolje izkoristili,« je ob odprtju Tuševega bistrega kotička v Ljubnem povedala Ana Lamut, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje.
US, foto: TT
Ob odprtju Tuševega bistrega kotička v žalski knjižnici
mmm

Minister Podobnik pred novim blokom s Konovskimi štrajharji, ki so poskrbeli za kulturni program.
Dobrodošlica
»čebelnjaku«
V torek so uradno odprli nov blok na Selu pri Velenju, ki ga je gradil velenjski Vegrad.
Slavnostni govorniki ob odprtju malce drugačnega bloka, ki daje Velenju novo veduto, so bili župan Srečko Meh, direktorica Vegrada Hilda Tovšak, direktor republiškega stanovanjskega sklada Jože Novak ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik, novim stanovalcem pa je prisrčno dobrodošlico zaželel predsednik KS Konovo Ivi Stropnik. Zaradi bloka, ki so ga v KS Konovo zgradili v treh stol-
pičih v intenzivnih modrih, oranžnih, rumenih in rdečih barvah, se že od začetka gradnje krešejo mnenja, vsekakor pa prevladuje prepričanje, da bo »čebelnjak« pomenil bistveno novost v prepoznavnosti mesta. To je potrdil tudi minister Podobnik, ki je med celodnevnim obiskom v Velenju poleg odprtja bloka spregovoril na okoljski konferenci ter obiskal Gorenje in Krajevno skupnost Skale, kjer so ga seznanili s posledicami rudarjenja.
Gradnja bloka je stala 518 milijonov tolarjev, k čemur
je občina prispevala slabo polovico. V novem bloku na Selu je poleg 33 lastniških, že prodanih stanovanj še 41 neprofitnih stanovanj; 20 jih je kupila velenjska občina, 21 republiški stanovanjski sklad. Sicer so v torek v Velenju razdelili 68 ključev novih stanovanj - poleg novih so nekaj stanovanj pridobili s preselitvami. Stanovanja so razdelili po novi prednostni listi, oblikovani na podlagi lani spomladi objavljenega razpisa. Za stanovanja je zaprosilo 227 občanov Velenja.
US
Štangarji kot motoristi
Lani so ustanovili Moto društvo Štangar Žalec, ki je pred dnevi na dvorišču Upi-ja pripravilo prvo odmevnejšo prireditev, in sicer odprto tekmovanje v spretnostni in varni vožnji z motornimi kolesi.
Za tekmovanje so »Štangarji« pridobili vsa potrebna dovoljenja iz občine, upravne
enote in policijske postaje, kljub malce hladnejšemu vremenu pa so bili veseli dobrega odziva. Tekmovanja se je udeležilo 21 motoristov različnih starosti, pri izvedbi pa so pomagali člani MK Velenje, ki so poskrbeli za elektronsko merjenje časa. Najboljšo vožnjo so pokazali Ciril Silovšek iz Moto društva
Savinja, Darko Čater iz A-servisa Čater in član domačega društva Marko Poteko.
V MD Štangar, ki ga vodi Bojan Kavčič, je zaenkrat včlanjenih 30 ljubiteljev jeklenih konjičkov, ki sodelujejo tudi z drugimi sorodnimi organizacijami, za letos pa računajo predvsem na rast članstva.	US
Aids in rak sta ozdravljiva
Do zdravja z optimalno prehrano - Uradna medicina temelji na zmotah, menijo člani Naravnega zdravja
je v y's. Kolar, praktik in svetovalec Naravnega zdrav na r*'cu vodil predavanje Pristop naravnega zdravj, la, l . e higiene. Predstavil je preprosta, naravna na ia s , 0 z optimalno prehrano pozdraviti vsako bolez >>2a?rri Pridobiti vrhunsko zdravje, ja, yjt,ne bi postali narod, ki dosega najvišjo raven zdr nosti i °St*’ Stalnosti, poštenosti, ustvarjalnosti, produkl iti Sv n sreče?« se sprašuje Alois Kolar, ki z ostalimi prakl ttineni Va C*. Naravnega zdravja - naravne higiene zagova Zakon ’ razvo) bolezni posledica dolgoletnega krše: Itobehuf narave, zato nikoli ne določajo diagnoz. Diagnc pisnjei travniki ortodoksne medicine, da lahko pr Zel0 us° >>Posebna zdravila za posebne bolezni«, s čimer le Cevtska^eHn° b^brionira in dobro služi, s tem pa tudi farr kQnCemlnbustrija- Kolar pravi, da so vsa zdravila droge, moč _____nrani strupi, ki nikoli ne zdravijo, temveč se z nji
uničuje vitalnost organizma oziroma imunski sistem. »Zdravila paralizirajo živce, uničujejo celice in odpravljajo vitalne akcije, zato z njimi nikoli ne boste ozdravili raka, aidsa in ostalih bolezni,« zaključuje.
Glavna prehrana članov kluba Naravnega zdravja je zrelo, sveže in surovo sadje, ostali del pa predstavljajo zelenjava, orehi, lešniki in različna semena. Optimalna hrana je po njihovem tista, ki lahko zagotovi optimalno počutje in zdravje. Napačna prehrana zato vpliva na razvoj številnih bolezni, tudi na raka in aids. Vse te dovoljene in nedovoljene snovi v telesu tako povzročajo padec vitalnosti organizma in uničujejo bela krvna telesca. Klub šteje približno 60 članov, pogoj za članstvo je članarina, njihov osnovni namen pa je izobraziti ljudi, da bodo sami poskrbeli za zdravje in opozorili medicino, da spremeni svojo doktrino.
MATEJA JAZBEC
Alois Kolar zagovarja mnenje, da je z optimalno prehrano možno odpraviti raka, aids in ostale bolezni.
Zadovoljstvo na obeh straneh
V Upravni enoti (UE) Šentjur so v torek na novinarski konferenci predstavili rezultate dela v preteklem letu. Načelnica mag. Andreja Stopar je z opravljenim delom zadovoljna, zaveda pa se, da jih zaradi visokih ocen v prihodnje čakajo še višje zahteve in večji izzivi.
Število zadev, ki so jih obravnavali, se je povečalo, v zakonitem roku pa so jih rešili kar dobrih 99 odstotkov. Na osnovi anket so ugotovili, da narašča tako zadovoljstvo strank, kot zaposlenih. Njihovo delo so ocenili z oceno skoraj odlično. Lani so odprli krajevni urad Dobje, s čimer so svoje usluge še bolj približali ljudem. Pri tem pa jih še najbolj ovira odločitev Telekoma, da napeljava linije ADSL, ki jo pri delu nujno potrebujejo, za-
Mag. Andreja Stopar
nje ni poslovno opravičljiva. Na vprašanje ali je krajevni urad v Dobju poslovno opravičljiv za UE, je načelnica odgovorila, da obisk sicer niha, vendar urad zanje ne predstavlja dodatnih stroškov, zdi pa se ji pomembno, da ima-
jo ljudje določene informacije in upravne postopke dostopne v svojem okolju.
Stoparjeva je ob tem tudi izrazila negativno stališče do upravnih reform novega ministra, ker gre po njenem prej za ponovno centralizacijo kot pa regionalizacijo. S seljenjem določenih funkcij, predvsem financ, v regionalna središča verjetno ne bodo nič prihranili, mesta na obrobju pa bodo zagotovo izgubljala delovna mesta in posredno tudi neposreden vpliv na zadeve.
V Šentjurju se je v preteklem letu rodil 201 otrok, umrlo je 184 ljudi, 51 parov pa se je odločilo za sklenitev zakonske zveze. Za primerjavo: leto poprej je bilo 172 rojstev, 209 smrti in 50 porok. Še ena pozitivna točka za Šentjur torej.
ST
Od bruca do pravega študenta
V Študentskem klubu mladih Šentjur so pripravili tradicionalno brucovanje. Vedno domiselni mladi Šentjurčani so poskrbeli za izvirno kostumografijo in igre. Letošnja glasbena poslastica: z Viktorjem oborožena Slon’n’Sadež, nostalgiki so se raznežili ob nastopu skupine Hazard.
Dvorana Kulturnega doma je resda ostala malce bolj prazna, kot je bilo pričakovano, študente z obiskom niso počastile kakšne lokalno pomembnejše osebnosti, vendar se bruci, trdno odločeni, da postanejo polnopravni študentje, niso pustili motiti. Rdeča nit brucova-nja sta bila nogomet in ba-
let, za katera smo vse doslej mislili, da sta nezdružljiva. Pet drznih brucev, odetih v drese NK Šentjur v kombinaciji z rožnatimi baletnimi krilci, se je moralo prebiti skozi šest iger in pri tem pokazati svoje športne, plesne, pevske in seveda pivske sposobnosti. Strokovna komentatorja Franc Kovačev in Marjana Novakova sta ocenjevala tehniko in umetniški vtis, medtem ko se bruci, začasno poimenovani npr. Diacinho, Stefano, Artnakas, Van Beco (vsakršna podobnost z resničnimi osebnostmi iz šentjurskega okolja je bila namenska) pod vodstvom trenerja Juga bolj ali manj uspešno izkazovali z različnimi spo-
sobnostmi. Da so po več kot polletnih intenzivnih pripravah v obliki študentskega življenja preživeli iniciacijski obred in zares postali študentje, jih bodo spominjale priložnostne diplome.
Manj kot 300 obiskovalcev so skušali ogreti The Repti-les, skupina Hazard jih je spravljala v delirij z nepozabnimi Marie, Kopalnico ima, Neno in ostalimi uspešnicami. Družbeno angažirana besedila Slon’n’Sadež so zažigala, najbolj neutrudni so lahko do jutra rajali ob glasbi ansambla Unikat. Bodoči študentje, pozor, za naslednje leto že iščejo nove kandidate ...
PM
Laški častniki razvili prapor
Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Laško so se v soboto zbrali na rednem letnem zboru, na katerem je predsednik Zveze slovenskih častnikov Miha Butara ob pomoči laškega župana Jožeta Rajha (na sliki) razvil društveni prapor in ga predali predsedniku Območnega združenja slovenskih častnikov Laško Ivanu Požinu.
Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili predstavniki Občinskega združenja slovenskih častnikov Trbovlje in Štore, Območnega združenja slovenskih častnikov Šmarje, Občinskega združenja veteranov vojne za Slovenijo Štore, Območne-
ga združenja veteranov vojne za Slovenijo Laško in Društva za ohranjanje spomina po poteh XIV. divizije Laško, ki so s svojimi praporji prispevali, da je bila prireditev še bolj slovesna. Navzoče je s slavnostnim nagovorom pozdravil predsednik združenja Ivan Požin, v kulturnem programu pa so nastopili učenci glasbene šole Radeče.
Območno združenje slovenskih častnikov Laško deluje od leta 1994 in šteje 90 članov (častniki in podčastniki zaposleni v-Slovenski vojski, upravnem delu ministrstva za obrambo ter nerazporejeni častniki in podčastniki). Združenje se kot strokovna organizacija
vključuje v razprave o strc^ kovnih vprašanjih dograj6^ vanja in uveljavljanj ^ obrambnega sistema, orga nizira in izvaja vojaško stro kovno izobraževanje svoji članov ter drugih častnik^ in podčastnikov po lastne programu in usmeritva Zveze slovenskih častnikov, organizira in izvaja stroko ne in interesne dejavno5 informativne narave, s° j luje z ustanovami, enotam in poveljstvi Slovenske vo) ske in društvi v Laškem 1 sosednjih občinah, razvij in neguje športno rekreati no dejavnost ter skrbi za ku turno in družabno življenj svojih članov.
BOJANA AVGUŠTINOM
Nagrade za zvestobo
Na Šmohor se vsako leto vzpne več tisoč pohodnikov, med katerimi so najbolj vztrajni oziroma tisti, ki letno opravijo več kot 20 vzponov, tudi nagrajeni. Tokrat so z zlato medaljo ovenčali Marka Seliča, ki je bil na Šmohorju že 620-krat.
Za njim je bil s 510 pohodi na Šmohorju največkrat Pavel Podbevšek, na tretje mesto pa se je s 300 pohodi uvrstil Mirko Lesjak. Med najstarejšimi je bila Marija Podbevšek, ki se je na omenjeni hrib odpravila 63-krat. Med družinami so bili najštevilčnejši Podbevškovi, saj
so šteli kar osem pohodnikov. Lani se je na Šmohor 17 pohodnikov povzpelo več kot stokrat, 25 jih je bilo na vzpetini nad Laškim več kot
šestdesetkrat in 65 več kot dvajsetkrat, kar pomeni, da so skupno zabeležili 8.872 prihodov.
BA
OPTIKA.
uloLIr
PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50
ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Levec 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
Mladi gasilci so se v velikem številu zbrali na Celjski koči.
Prvi veleslalom mladih gasilcev
Na Celjski koči so v organizaciji komisije za mladino pri gasilski zvezi prvič organizirali veleslalom mladih gasilcev in njihovih spremljevalcev iz sedmih društev laške občine.
Na Celjski koči se je zbralo 110 veleslalomistov, v štirih kategorijah pa se jih je pomerilo 54. Med pionirji je zmagal Domen Rožej (PGD
Rimske Toplice) pred Maticem Kovačem (PGD Laško) in Enejem Stoparjem (PGD Rimske Toplice), pri pionirkah Polona Palčnik pred Špelo Lesičar (obe iz PGD Jur-klošter), tretja pa je bila Nina Janež (PGD Laško). Pri mladinkah je slavila Barbara Rode (PGD Rimske Toplice) pred Nino Lenko (PGD Laško) ter Tjašo Pertinač
(PGD Šentrupert), Prlf!^p dincih pa Miha Salobir . e. Laško) pred Janezom »	_
tom (PGD Sedraž) m UM6 , Kocmanom (PGD e Pert).	.. pvSd se
Poleg mladih gasile ^ pomerili v veleslalom j0. mentorji, glede na le^laj0jH'
ber odziv pa bodo vel	u.
sko tekmo pripravili u
hodnje leto.
Klavdija in Martin nista sama
. Ljudje dobre volje in glasniki so na jožefovo v Bi-?irico ob Sotli prinesli pridno vzdušje. Koncert narodnozabavne glasbe, ki ga !e Pripravil Lučan Jože Pan-v0r» je povezal številne dru-2lae in posameznike, ki so Prispevali za srečnejšo prihodnost petletnih dvojčkov Klavdije in Martina Baha.
P° mamini smrti, do kate-re )e prišlo v še nepojasnje-P1*1 okoliščinah konec okto-ra v Avstriji, kjer je druži-na Lah živela, oče pa je bil na Prestajanju zaporne kaz-n*‘ so avstrijski socialni or-§ani prisodili skrbstvo bratu Pokojne mame Marije, stri-cu k*ragu Kramerju ter njeni družini. Razmere pri kramerjevih v Polju pri Bi-* r'ci pa niso takšne, da bi v f °ti zadovoljevale avstrij-® Pravosodne organe, ki ahtevajo varno in zdravo kolje, zato bo treba v naj-
krajšem času bivališče, novi dom dveh zalih otrok, dodobra prenoviti. Pomoč, kakršno v zadnjem času zbirajo pri Društvu slovenskih dvojčkov, ter omenjeni koncert so le posamezna prizadevanja, da bi Drago Kramer uspel zagotoviti vse potrebno.
Domačini so množično obiskali dobrodelni koncert Z roko v roki, ki je bil dobrodošla oblika enkratne pomoči. Po besedah predsednice Rdečega križa Bistrica ob Sotli Elizabete Černelč je bilo in bo takšnih in drugačnih aktivnosti še več. Na koncertu tokrat ni bilo predstavnikov občine, od katerih je organizator želel zagotovilo, da bi kar najhitreje pomagali Kramerjevim pri popravilu doma. Sam je namreč ponudil še dodatno materialno pomoč v obliki lesa za ostrešje objekta, ki naj bi ga zgradila občina (prizidek k sedanje-
mu poslopju ah novi objekt kot nadomestno gradnjo).
Dobrodelni koncert so izvedli Habrovi fantje iz Luč, harmonikarski Trio Ferme izpod Trojan, ansambel Ojstrica iz Solčave, skupina Zvončki iz Zgornje Savinjske doline, Andreja Debelak, pevka iz Zalega Polja pri Bistrici ob Sotli, ansambel Krila iz Medvod, priljubljeni Gamsi ter voditelja Anita Urbanija in Franci Peternel. Zbrani denar so ob zaključku koncerta, ko so se na odru zbrali vsi nastopajoči, predah otrokoma in Dragu Kramerju. Svetnik občine Bistrica ob Sotli Jože Bračun se je organizatorju in izvajalcem ter vsem krajanom, ki so prišli na koncert, zahvalil za dejanje, »ki daje upanje, da bomo Slovenci ohranjali solidarnost ob stiskah, kakršne so doletele Kramerjeve«.
JOŽE MIKLAVC
Jože Pančur z dvojčkoma Klavdijo in Martinom
UT		-		um \ ' | In V til
				\ Ji
Plesali so pod filmskim platnom
Ko^tniško društvo folklorna skupina Rs ,G v sodelovanju z Javnim skladom
Rs'",v v sodelovanju z Javnim skladom Posf4 kulturne dejavnosti, Območna iz-Čai).ava Šmarje pri Jelšah, pripravilo sre-in Je folklornih skupin, ljudskih pevcev njp Cev. To je bilo tretje tovrstno srečali * Kozjem, ki so ga tokrat namesto v Pravir*601* (fvorar|f gasilskega doma pri-2 1 na odru domače kinodvorane. sle fntvi n™f Pl65* 50 se predstavile tri odra-Štef, Klorne skupine iz Kozja, Mestinja in Sv. Štanjnif.’ otroška folklorna skupina Kozje, Pil-P0]jai gospodarji, Rifl godci iz Mestinja in l)ala m °ktet- Območno srečanje je spremna Lubej, ki bo po ogledu vseh po-
dobnih revij izbrala najboljše za nastop na medobčinski območni reviji folklornih skupin, ki bo konec meja v Slovenskih Konjicah.
Na fotografiji so organizatorji člani folklorne skupine Kozje, ki plešejo kozjanske, štajerske, prekmurske, gorenjske in plese Bele krajine, pripravljajo pa tudi nov splet kozjanskih plesov, ki jih bodo predstavili 1. maja na kresovanju pri ribniku ob motelu v Kozjem. Za vse plese imajo ustrezne noše, za dobro delo z odraslimi plesalci in podmladkom po šolah ter vrtcih pa skrbi pet vaditeljev, je povedal vodja uspešnih kozjanskih folkloristov Mirko Kovačič.
TONE VRABL
Odlična ocena za UE Šmarje
Odgovorni z upravne enote Šmarje pri Jelšah so v ponedeljek na novinarski konferenci predstavili poročilo preteklega leta, načrte, projekte in odzive na delo.
Porast gradbenih taks v zadnjem času pripisujejo razvoju kraja v turistično-vino-gradniško smer. Zanimivo je, da so v zadnjem letu zaradi uvedenega sistema subvencij uradno vpisali kar za četrtino novih vinogradov. Zaradi znižanja dohodkovnega cenzusa je uvedenih tudi nekaj novosti pri bonitetah vojaš-
kih invalidov. V upravni enoti imajo zanemarljiv delež nerešenih zahtevkov ali pritožb v upravnih postopkih. Nekoliko slabše je z denacionalizacijo. Tu imajo realno še približno osem odstotkov nerešenih zadev. Res pa gre tu za 28 težjih in odmevnejših primerov. Veliko pozornosti namenjajo racionalizaciji postopkov. Od leta 1995 do konca lanskega leta se je število zaposlenih z 78 znižalo na 60. V to smer je šla tudi državna reforma. Kljub temu, da si je večina državnih in-
štitucij veliko informacij dolžna pridobiti sama, pa še vedno izdajo približno devet tisoč potrdil letno in nemalokrat se zgodi, da se iste zahteve podvajajo. Upravni postopki gredo v smer dostopnosti in prijaznosti do uporabnika, da bi ta najhitreje kar največ dobil na enem mestu. V Šmarju so po večini primerjalnih indeksov v vrhu slovenskih upravnih enot. Najbolj so ponosni na odziv ljudi, ki so jih ocenili skoraj z odlično oceno. Načelnik upravne enote Šmarje pri Jelšah, Vincencij Habjan, pravi, da gre za izziv in spodbudo, na katero bodo odgovorili s profesionalnostjo in z dostopnostjo tudi v prihodnje.	ST
Prenova Pošte pred koncem leta
Restavracija Pošta se nahaja v najožjem središču Rogaške Slatine, ob Zdraviliškem parku. Za zdraviliški kraj ima že od nekdaj simboličen pomen. Poslopje, katerega jedro je staro 160 let, naj bi bilo letos v celoti prenovljeno.
Zgodovinsko pomembna sega v celoti več kot tri tisoč
stavba, ki jo lastnik podjetnik Zvonimir Blažun iz Rogatca obnavlja že leto dni, ob-
Pravica za vse
Odvetniška zbornica Slovenije združuje skoraj 1.000 odvetnikov, pravnih strokovnjakov, ki samostojno in neodvisno opravljajo svoboden poklic, so zavezani k molčečnosti in v postopkih nastopajo v vašem imenu in za vas.
ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE
Vabimo vas, da nas pokličete na brezplačno številko
080 2024
wWw.odv-zb.si
vsak delovni dan med 10. in 14. uro. odvetniska.zbornica@siol.net
kvadratnih metrov površin. V prizidku novejšega datuma namerava lastnikov sin še v tem mesecu odpreti (na površini več kot tristo kvadrat-
etaži sledilo odprtje Ever-green kluba.
V osrednji stavbi, kjer je že nova galerija, bodo spomladi odprli več različnih lokalov, od frizerskega salona in trgovine do masažnega studia. V nadstropju bodo do konca leta uredili apartmaje, ki jih bodo delno ponu-
nih metrov) novo mestno ka- dili za prodajo na trgu. varno, maja pa bo v kletni	BJ
Restavracija Pošta, ki je v samem središču Rogaške Slatine, zadnja leta sameva. Prenova naj bi bila končana pred koncem leta.

NOVI TEDNIK
.....

Obnova ne more čakati
Dotrajano šolo Ob Dravinji dotolkla toča - Skoraj kot novogradnja
Ravnateljica Osnovne šole Ob Dravinji Helena Pačnik: »Po toči je šola tako prizadeta, da ogroža zdravje učencev in učiteljev.«
Osnovno šolo Ob Dravinji v Slovenskih Konjicah je nujno treba obnoviti v kar najkrajšem času. To spoznanje je vodilo konjiške občinske svetnike k sprejemu pogojnega sklepa.
Pogojnega zato, ker v občini še vedno ne vedo, če in kdaj bodo dobili obljubljenih 130 milijonov tolarjev za odpravo posledic toče od šolskega in okoljskega ministrstva. V proračunu imajo namreč letos za Osnovno šolo Ob Dravinji zagotovljenih le 25 milijonov tolarjev, prva faza obnove pa bo stala 367 milijonov tolarjev. Plačali naj bi jo v naslednjih treh letih.
Z deli pa ni mogoče več odlašati, saj je že tako dotrajan objekt hudo prizadelo lansko neurje. Po njem so obnovili samo streho, kar je tudi stalo 34 milijonov tolarjev, med poletnimi počitnicami pa načrtujejo temeljite posege v učilniški del objekta.
Na novo je treba narediti vse od temeljev do drenaž, izolacij in vseh inštalacij. Skupno bodo v tej fazi obnovili 2.637 kvadratnih metrov površin. Kot je poudarila ravnateljica šole Helena Pačnik, je sedanji projekt v primerjavi s prvotnim precej
okrnjen in tudi ne vključuje nujno potrebne obnove telovadnice oziroma športne dvorane. Skupno z njo bi obnova dosegla 824 milijonov tolarjev, kar bi (ponovno) postavilo vprašanje, ali je sploh smiselna obnova, ali bi bila primernejša novogradnja oziroma zakaj velika športna dvorana, če pa eno v Konjicah že imajo ... Vsekakor predračun daleč presega možnosti občine, ki v tem času gradi tudi objekt za potrebe gimnazije.
Čeprav so bili svetniki slabe volje, ker so morali odločati brez vsakršnih pisnih gradiv, so vseeno prisluhnili tako ravnateljici kot predsedniku gradbenega odbora Tonetu Ofentavšku. Časa za odlašanje namreč ni - tako zaradi prijave na razpis za sofinanciranje šolskega prostora kot tudi za razpis za izvedbo prve faze. Postopke je treba speljati do počitnic, saj bi sicer v kratkih poletnih mesecih zmanjkalo časa za vsa nujna dela.
MILENA B. POKLIČ
Sonce za mamo
V Športni dvorani v Slovenskih Konjicah se je minuli petek na prireditvi Sonce za mamo predstavilo več kot 260 otrok iz konjiških vrtcev na Slomškovi in Tattenbacho-vi ter malčki iz jasli na Prevratu.
S pesmicami in plesi so obdarili svoje mame, očete, babice in dedke. S prireditvijo pa so zaključili tudi teden odprtih vrat vrtcev, ko so v svoje vrste povabili predšolske otroke, ki še niso vključeni v vrtce, ter seveda njihove starše. Ravnateljica Marija Primožič je bila z obiskom zadovoljna. Še to: starši, ki želijo otroka jeseni odpeljati v vrtec, ga morajo vpisati do konca marca. Kasneje bo vpis možen le, če bodo v oddelkih še prosta mesta.	BP
Defibrilator za Zrečane
Zdravstvena postaja v Zrečah je dobila nov, sodoben defibrilator, nepogrešljiv aparat za pomoč pri srčnih zastojih zaradi motenj srčnega ritma. Novi aparat omogoča tudi snemanje delovanja srca na terenu, uporabijo pa ga lahko tudi kot začasni srčni spodbujevalnik med prevozom v bolnišnico za bolnike, ki jim srce prepočasi utripa. Nakup 4,2 milijona tolarjev vrednega aparata so poleg konjiškega zdravstvenega doma omogočili donatorji.	UŠ
Zreški zdravnik Jure Bičanič ob novi pridobitvi zdravstvene postaje
Namesto Punčuha Kvas
Konjiški občinski svet je v četrtek potrdil mandat novemu članu občinskega sveta. Božidarja Punčuha, ki je podal odstopno izjavo, je zamenjal četrtoizvoljeni na listi LDS, Miroslav Kvas. Ta bo Punčuha zamenjal tudi na mestu predsednika statutarno pravne komisije in v odboru za komunalno infrastrukturo.	MBP
Za nove turistične vodnike
V Slovenskih Konjicah se je prejšnji teden začel nov cikel usposabljanja lokalnih turističnih vodnikov v organizaciji GIZ Dravinjska dolina. Zanimanje je precejšnje, saj se izobraževanja udeležuje 26 slušateljev.
Glede na to, da je turizem ena izmed glavnih razvojnih usmeritev občine, namenja-
jo usposabljanju vso pozornost. Prvi dan je slušateljem župan Janez Jazbec predstavil pomen in cilje turizma v občini, Aleksandra Boldin pa je predavala o spoznavanju občine in širše regije v zgodovinskem, arheološkem in etnološkem smislu. Naslednji dan, ko so bodoči turistični vodniki spoznavali tudi načine komunikacije s
pomočjo Marijane Kolenko*
pa jih je Aleksandra Boldiu popeljala še na ogled zgodovinsko turističnih znamenitosti v občini.
Usposabljanje bodo nadaljevali ta teden, ko bo tudi preizkus znanja, ki bo pokazal, kdo bo postal lokalni turistični vodnik v konjiški ob-

Emnto (MsffidraS®
Peslmransi ©nu©to Celf© IK©s©w©l©wai 14
ms
:
Divja okolica in prijazna plaža, ohranjeno staro mestno jedro z ozkimi uličicami, bogato zgodovinsko nasledstvo in turistični center s stoletno tradicijo - vse to lahko najdete v Baški, ki bo zagotovo izpolnila vaša
pričakovanja.
»Celjski dom« v Baški, z večletno tradicijo, ponovno odpira vrata in vas, spoštovani obiskovalci, z veseljem pričakuje ' tudi v letošnji sezoni.
Obveščamo vas, da pričnemo sprejemati prve prijave v torek, 29. 3. 2005 od 7.30 ure dalje-
Informacije Celeia d.o.o., Poslovna enota Celje, Kosovelova 14, ali telefonsko 03 49 25 886.
Celeia 8.0.0
V
Poslovna enota Celje, Kosovelova 14,
T: 03 49 25 886, F: 03 54 82 950, E: celeia@volja.net
HO« TEDNIK
15
Gledališče, pomagaj mi!
Svetovni dan gledališča - Simbolično na veliko noč
Gledališčniki po vsem Svetu praznujejo 27. mar-ca svetovni dan gledališka. Na ta dan pred predsta-Vami prebirajo poslanico, s katero opozorijo na razdre, ki vladajo na njiho-Vem področju umetniškega dela. Letošnji praznik gledališč bo na nedeljo in v krščanskem svetu sovpada z veliko nočjo. V če-?ler je tudi mnogo simbole ...
Tudi položaj slovenskih ^edališč in gledališčnikov kot ^arsikje po svetu ni rožnat.
. to letošnja poslanica, ki jo Je za svetovni dan gledališč v yerzih, kot pesnitev, napisa-a direktorica, režiserka in us-anoviteljica pariškega Thea-ra du Solei, Ariane Mnouch-
^eni kot prošnja, kot apel, glas vpijočega v puščavi: »Na Pomoč! Gledališče, pomagaj
mi! Spim, zbudi me!« V nadaljevanju pesnitve prosi, da naj ji da: Glasbo ... Veselje ... Bolečine... Modrost... Prijateljstvo ... Ljubezen in Svetlobo. In vse to je Lepota gledališča.
Slovenski igralec, režiser, letošnji dobitnik Viktorja za življenjsko delo, Jurij Souček, pa se v poslanici, ki jo je napisal, sprašuje: »Kaj nas gledališke ljudi drži v tem zavrženem poklicu?« Iz zavesti se mu izrisujejo besede Prešerna, Cankarja, Kosmača, Kocbeka in Jančarja, ki so skoraj patetično poveličevali ali grajali to »prgišče lepote«.
Celjski gledališčniki praznik že kar po pravilu vsako leto preživijo delovno. Takšen, izjemno delaven je bil tudi ta mesec, ko je ansambel s komedijama Na kme-
tih in Moj ata, socialistični kulak prekrižaril celo Slovenijo, kraje od Kopra do Lendave in drugod, igral tudi na domačem odru in se ob vsem tem lotil še zahtevnega študija predstave Dalea Wasser-mana, Let nad kukavičjim gnezdom, v kateri nastopa dobršen del celjskega ansambla z gostom Jernejem Šugmanom v glavni vlogi. Režira Dušan Jovanovič, premiero pa napovedujejo sredi maja.
Pa s tem sezone še ne bo konec, saj se bo ansambel že začel pripravljati na novo sezono in do konca junija odigral še nekaj predstav iz letošnje, ki jo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje že zdaj ocenjujejo za zelo uspešno. Ne pa tudi gmotno tako ovrednoteno.
MATEJA PODJED
Mladi gledališčniki iz OŠ Vransko-Tabor
Žalski gledališčniki
V Domu II. slovenskega tabora so pripravili srečanje otroških gledaliških skupin z območja žalske izpostave republiškega sklada za kulturne dejavnosti.
Na prireditvi Mladi gledališčnik 2005 je sodelovalo pet skupin, in sicer iz OŠ Vransko-Tabor z igro Vam gre na smeh?, Polzela s predstavo Po šolskih poteh naših babic in dedkov, Grižani so uprizorili Kakor napravi stari, je zmeraj prav, Braslovčam so se predstavili z glasbeno plesno izvedbo Sneguljčice, mladi iz KD Gomilsko pa s predstavo Gostilna pod vrbo. Strokovni sodelavec Miha Alujevič je v pogovoru z mentoricami izrazil kar precej zadovoljstva zaradi napredka posameznih skupin. Vse predstave so bile kakovostno dokaj izenačene, pri čemer ne gre prezreti dosedanjih strokovnih vlaganj v gledališko dejavnost mladih. Očitno je, da so napotki, kritične ocene in mnenja stroke resnično obudili sadove.	TT
15 zlatih s Celjskega
Minuli konec tedna je bilo v Ljubljani in Mariboru ržavno tekmovanje Mladih glasbenikov Slovenije.
Pomerili so se v kategorijah tolkala, trobila, harmoni-a. klavirski duo, kitarski duo in klavirski trio. Tekmovala se je udeležilo 82 učencev in dijakov iz desetih glasbe-■h šol celjskega in koroškega območja. Tekmovalci s Celj-ke§a so osvojili kar 15 zlatih priznanj (od tega štiri s eljske glasbene šole), 17 srebrnih, 16 bronastih in 11 dru-gltl Priznanj.	BA
OBČINA VOJNIK
Keršova 8, 3212 VOJNIK
v Uradnem listi RS št. 28 z dne 18. 3. 2005 je izšel
razpis za
Za oddajo javnega letnega kopališča na Frankolovem v upravljanje
T Predmet oddaje je ograjeni kompleks letnega kopališča na Frankolovem za izvajanje kopališke dejavnosti.
■	^as oddaje je za dobo 1 leta, z možnostjo podaljšanja.
■	Najemnik mora:
' Zagotoviti nemoteno in prioritetno izvajanje osnovne kopalke dejavnosti, skladno z zakonodajo. Zažejeno je, dav okviru kompleksa organizira ustrezno dodatno ponudbo.
• Najemodajalec si pridržuje pravico kontrole kakovosti stori-ev 'n izpolnjevanje določil sklenjene pogodbe.
■	perila za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo predvsem: ' reference o izvajanju kopališke dejavnosti in morebitne
_ dopolnilne dejavnosti,
~ Vlsina ponujene najemnine,
Pestrost programov prireditev na območju kopališča.
Paslo3 °dclaj0 P°nudb je 6. 4. 2005 do vključno 14. ure na
OBČINA VOJNIK^ Keršova 8, Vojnik, s pripisom
7	jLtTN0 KOPALIŠČE FRANKOLOVO - NE ODPIRAJ«.
avno odpiranje ponudb bo dne 6. 4. 2005 v sejni sobi cine Vojnik ob 15.00 uri. Pri odpiranju ponudb morajo
8	. 1 Predstavniki ponudnikov pisna pooblastila.
ni blrJ najustreznejšega ponudnika bodo le-ti pisno obvešče-roku deset dni po odpiranju ponudb.
Št.: 223-3/05-7 Datum: 10. 3. 2005
ssš; i
8BT“
VRUNČEVA2 3000 CEDE GSM: 041/765-760
GSM: 041/674-385
Nocoj bo en ciganski večer
Za slednje bo poskrbel ansambel Romano 4, ki bo ob 19.30 v Kulturnem centru Laško preigraval ciganske pesmi. Te ustvarjajo ekstatična občutja, ki človeka dvignejo nad prostor in čas ...
Romano 4 sestavljajo vokalistka Sanja Uzelac, kitarista in vokalista Slobodan Simonovič in Boris Nikolič ter kitarist Andrej Stefanovič, nocoj pa se jim bo pridružila še vokalistka Gordana Svilarevič. Zaigrali bodo tradicionalne pesmi ruskih, sibirskih in moldavskih ciganov, komponirane pesmi ruskih ciganov, sklad-
be ciganov balkanskih dežel ter ritmične in ognjevite španske ciganske pesmi. Ansambel bo izvajal tudi pesmi iz filmov Cigani letijo v nebo, Angel varuh in Osmi dan v tednu.
Ansambel Romano 4, ki je naslednik nekdaj odličnega beograjskega sestava Odjila, izvaja tradicionalno srbsko, rusko, špansko in madžarsko ter tudi sodobno prirejeno cigansko pesem. Nastopa na območju nekdanje Jugoslavije in v deželah zahodne Evrope, Južne Koreje in Singapurja. Ansambel je doslej izdal pet zgoščenk. BA
Nagrada za prozo Staši in Špeli
Petintrideset najboljših mladih literatov iz vseh koncev Slovenije se je v sredo mudilo v Celju na zaključku Roševih dnevov, kjer so najboljšim štirim podelili nagrade.
Med najboljšimi mladimi literati s Celjskega sta nagrado za prozo prejeli Staša Vah iz OŠ Kozje in Špela Reher iz OŠ Šalek Velenje. Literarni prispevki vseh petintridesetih ustvarjalcev so objavljeni v zbirki Iskrice v očeh, ki so jo na sredini slovesnosti v Glasbeni šoli Celje tudi predstavili. Pred tem so gostujoči učenci obiskali tudi hišo Frana Roša in ustvarjali na literarni delavnici.	ba
Kjer So zvezde doma
Na programu od 24.3.05!
KROG 2
111 min., (The Ring Two), grozljivka
Režija: Hideo Nakata Igrajo: Naomi Watts, Simon Baker, David Dorfman, Elizabeth Perkins, Gary Cole, Sissy Spaček
ENGROTUŠ d.o.o.; Cesta v Trnovlje 10a; 3000 Celje
NOVIČKE IZ PODZEMLJA
MC Stara šola, sobota ob 22.00: Klub študentov šmarske regije in Obsotelja pripravlja v koncertni dvorani v Šmarju pri Jelšah koncert skupine Zaklonišče prepeva. Vstopnina je 500 sitnih.
KLjUB, petek ob 21.00:
Nastopili bodo miinchen-ski pankrokerji Noopinion. Nastali so leta 1999 in do leta 2003 posneli tri albume, vseskozi tudi nastopajo, pogosto so bili predsku-pina znanim imenom, kot so Gnano Apes ali H-Bloxx.
MEDVEDEK PU IN SLOVON
68 min., (Pooh's Heffalump Movie), družinski animirani film
Režija: Frank Nissan Igrajo (glasovi): Jim Cummings, Brian Murray, Ni kita Hopkins, Kath Soucie, Peter Cullen, Ken Sauson
ENGROTUŠ d.o.o.; Cesta v Trnovlje 10a; 3000 Celje
Igrajo pač klasičen dvoglasni pankrok in so ljubljenci lokalne publike. Odslej morda še naše ...
KLjUB, sobota ob 22.00:
Uletavajo zagrebški rasta-punk-etwas čudaki Radikal Dub Kolektiv. So mlad dub bend, ki v svojem nedefiniranem stilu izvaja pankrok, klasične roots-reggea in ska melodije, uvrščajo pa ga tudi v tranceoidni am-bient. No, znajdi se, kdor se more.
GS
Zelena luč za Pet Pepelk
Člani otroških gledališč in gledaliških skupin so se v torek srečali na območnem srečanju Oder mladih, ki so ga pripravili v celjski izpostavi javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Na srečanju je s predstavo Pet Pepelk nastopila Dramska skupina OŠ Štore, Vse bo moje je zaigral Dramski krožek OŠ Glazija, Otroška gledališka skupina KUD Zarja Trnovlje Celje je uprizorila predstavo O žalostnem klovnu in zaljubljeni princesi, Dramski krožek 4. razreda IV. OŠ Celje pa se je predstavil s Sanjami. Vse predstave si je ogledal tudi medobmoč-ni selektor Miha Alujevič, ki je ocenil, da si uvrstitev na medobmočno srečanje zasluži skupina iz Štor, ki je nastopila kar s 75-minutno predstavo.	BA

	■
	
	s 11
	
	
Stanka Zeme že pripravlja »žepen«, ki ga bo jutri odnesla k blagoslovu.
K blagoslovu jedi z naramnim košem
Kako se na veliko noč pripravljajo Zemetovi iz okolice Laškega
Velika noč je čas, ko se mize šibijo pod dobrotami. Slednje so veliko okusnejše, če so pripravljene doma in če si zanje vzamemo čas, kot denimo pri Zemetovih iz Stope nad Laškim, kjer se priprav lotijo precej zgodaj in predvsem zelo resno. Zanje je velika noč največji krščanski praznik, ki ga praznujejo po vseh običajih in navadah, ki so veljale nekoč. Kruh in potico mama Stanka že vsa leta peče v krušni peči, prav tako si praznika ne znajo predstavljati brez domače prekajene šunke in pisanih pirhov, ki so nepogrešljiv simbol Kristusovega vstajenja, ponovnega rojstva in upanja.
Priprave na veliko noč se v družini s sedmimi otroki začnejo že s cvetno nedeljo, ko v cerkev nesejo blagoslovit zelenje. »Na veliki teden začnemo malo bolj intenzivno pospravljati in razmišljati, kaj vse je treba še kupiti. Največ dela je na veliko soboto, saj je treba pripraviti >žegen<, ki ga potem odnesemo v cerkev k blagoslovu,« pripoveduje gospodinja Stanka. Veliki petek je pri Zemetovih rezerviran za barvanje pirhov. Tega opravila se ponavadi lotijo proti večeru,- ko je postorjeno tudi ostalo delo na kmetiji. »Pri nas imamo navado, da k blagoslovu nesemo rdeče pobarvana jajčka, saj ta barva predstavlja Kristusovo kri. Za pisanke pa podarimo pirhe različnih barv,« omeni Stanka. Te največkrat skuhajo v čebulnih olupkih, pri čemer nastanejo zanimivi vzorci, če jajca pred tem obložimo z regratovimi listi, deteljo, trobenticami in ostalim spomladanskim rastlinjem ter jih zavijemo v nogavice. Da se pirhi lepše svetijo, jih ponavadi namažejo s slanino. »Zanimivo pri tem je, da se barva ne prime na vsako jajčno lupino enako. Najbolj ‘problematične’ so menda svetiejše jajčne lupine,« nas poduči Stanka, ki ne more mimo navade, ki je prisotna pri njih doma: »Ker je na veliki petek strogi post, otroci komaj čakajo, da kakšno jajce
poči, saj ga lahko v tem primeru pojedo.« Šunke, ki jo ravno tako skuhajo že v pe-
tek, pa se do nedelje ne sme nihče dotakniti.
Peka kruha in kolača, ki zaradi oblike predstavlja Kristusovo krono, sta na vrsti v soboto dopoldne. Ko gospodinjo vprašamo za recept kolača, ki je po sestavi in okusu enak kot potica, le oblika je drugačna, se spretno izogne odgovoru: »Recept za kolač ni nič posebnega. Najprej pripravim malo boljše kvašeno testo, to lahko vsaka gospodi-
Lesna goba, ki jo v rokah drži Andrej Zeme, je tako velika, da bo zadostovala za celo vas.
nja najde v kuharski knjigi, nadev pa mora biti obvezno orehov. Kolač nato spečem v glinasti posodi ...«
Ko je bila Stanka še otrok, so imeli navado, da so kolače pekli v majhnih glinastih posodah, tako da je vsak otrok za veliko noč dobil svojega, za povrhu pa še prekajeno klobaso. Ob tem so jim starši kupili nove čevlje in obleko, zato so se velike noči nadvse veselili ...
Ko gospodar nareže šunko ...
Medtem ko mama Stanka v soboto zjutraj pripravlja vse potrebno za »žegen«, so otroci zadolženi za velikonočni ogenj. Ponj se z lesno gobo navsezgodaj odpravijo v cerkev, od tam pa od hiše do hiše. Pri tem seveda tekmujejo, kdo bo prej obiskal čimveč hiš, saj »kdor prvi pride, več denarja dobi«. Otroci so namreč ob tem, ko v hišo prinesejo blagoslovljen ogenj, ki pomeni Kristusovo luč, tudi nagrajeni. In prav nič niso okarani, če si pri tem opravilu po nesreči zažgejo hlače ali kak drug kos oblačila.
Ko so pirhi, kruh, potica, šunka, hren in ostale dobrote pripravljene, jih Stanka zloži v veliko pleteno košaro in »žegen« pokrije z belim prtom. Opoldne ga z otroki odnese k blagoslovu v farno cerkev v Laško, kjer obiščejo tudi božji grob. Domov se jim ne mudi, saj običaj, da se bo še tisto leto poročil, kdor se bo prvi vrnil z blagoslova, menda ne velja več. Tudi z naramnim košem nihče več ne pride v cerkev, saj bi se danes verjetno smejali, če bi kdo dobrote prinesel blagoslovit v košu namesto v košari, nekoč pa je bilo to prej pravilo kot izje-
Kjer rastejo potice
Klasje je ena največjih industrijskih pekarn pri nas - Dnevno po potrebi spečejo tudi sedem tisoč potic
S čebulno vodo pobarvana jajca bodo za pisanke otrokom.
ma. »Ker je bil koš prevelik, da bi ga napolnili do vrha, so na dno postavili stolček, nanj pa velikonočne jedi,« se spominja Stanka.
Ko se družina vrne z blagoslova jedil, košaro do velike nedelje postavijo na hladno, »da se ne bi kaj pokvarilo«. V nedeljo zjutraj se navsezgodaj odpravijo v cerkev svetega Martina k vstaj enjski maši, ko se vrnejo domov, pa jih čaka najljubše opravilo. Na vrsti je namreč velikonočni zajtrk, »žegen«, s katerim je bilo toliko dela in sitnosti, a vse to je hitro pozabljeno, ko se okoli mize zbere številna družina, ki komaj čaka, da oče Milan, hišni gospodar, nareže šunko in z nožem nastrga hren. Za -
No, ja. Zamislite si majce-!? hiško, iz katere se vali bel lni- Na oknu se smehlja de-e*ušen, rdečeličen možakar, 3®vsem bel od moke. Nekje 3 *zu je najbrž tudi kakšen ,r»v hudo nasmejan maček. ek prijaznim ljudem proda-a kruh, otrokom pa tako, pod ®k°, da kakšno žemljo ali [resto. No, zdaj na vse to le-7* Pozabite. Govorimo na-^eč o industriji.
» Proizvodni obrat podjetja s*asje v Velenju sodi med 'ednje velike industrijske Nzvajalce živil. Delavci de-)° v dveh izmenah, dopol-,®nski in nočni, v izjemnih J^Hščinah pa dodajo še ,<%, popoldansko. Delav-^elajo na treh ključnih po-°čjih: priprava, peka in >oj. Ker pa se bliža veli-va noč, smo se še posebej cakniU v proizvodnjo poti-I ’Za katero je Klasje preje-izo^r nekai Priznani 7 sami
preberemo, da šunka n j(0tuVa potica njihov paradni dan v letu ni tako dobra .j anj.No, potice delajo v treh ravno na veliko nedeljo-»	|. edenkah, in sicer v prib-
brž zato, ker je blagosl° ^ ^no odstotkih zelo bla-na,« ugiba Stanka. Za ve § Pehtranovo potico, kak-
nočm zajtrk si ne glede aa	15 odstotkov je mako-
brov zakon« privoščijo ^.Potice, ostalih 75 odstot-kozarček ali dva vina, ki P	pa orehove. Ob prazni-
stavlja Kristusovo kri- -e _ > kot so velika noč, božič Pri Zemetovih v	ly tlartinovo, v Klasju izde-
živahno tudi na veliko;n°'	J cel0 po sedem tisoč pol-
nedeljo popoldne. Ta de ^gramskih potic. No, kak
va otroci izkoristijo za P 3je ^ še več, saj stremijo k te-nje s karbidom, a staršaly f.da bi bili njihovi izdel-vidita, če se skupaj odpr'a ^ p lrnb°lj sveži, tako da je na bližnji hrib, kjer izda v--vis*2v°clnja v veliki meri od-jo piščalke in se tako Pr'P r k a od naročil. Bojan Bodljajo na praznovanje ze (^ek, vodja obrata, s ka-ga Jurija.
Ulljtl-	z-.tčtiM^Pou S,mo govorili, nam je
BOJANA AVGUSl1 V k Pokazal od začetka do
Foto: GREGOR KA‘ ^a.
Kako zraste potica
Kot pri vsej industriji so začetek vsega resursi. Obstajajo štiri vrste, in sicer kadri, oprema, recepture in surovine. Konkreten začetek proizvodnje predstavlja dovoz. Tukaj dostavijo surovine za izdelavo potice, ki jih nato odpeljejo v najvišje nadstropje, kjer pripravijo nadev, nato pa ' nadstropje nižje še testo. Za nadev najprej stehtajo točne količine orehov, ruma, sladkorja in rozin ter dodajo začimbe, ki ustvarijo pravi okus. Nato pa vse skupaj pustijo nekaj časa, da se arome premešajo in dopolnijo med sabo. Podobno je s testom, ki ga prav tako pripravijo v ogromnih, 300- ali 400-litrskih kotlih. V
Mojster nadzira peko potic.
enem ga namešajo po sto kilogramov, mase pa tudi po 300. Pri izdelavi testa se recimo lepo vidi skrb za kvaliteto izdelka, saj uporabljajo sveža jajca, ne pa predpripravljene mase. To je sicer bolj zamudno, enostavno zato, ker je treba vsako jajce posebej razbiti, a se močno pozna na okusu.
Druga stopnja je oblikovanje potice. V sobi, kjer jih izdelujejo, dela kakšnih šest delavk, zdaj zaradi povečanega povpraševanja že od dveh zjutraj. Postopek se začne tako, da delavka iz gmote testa, kakšnih treh kil, na stroju zvalja trak, dolg približno meter in pol ali dva, ter ga navije na držalo. Tega nato prevzame druga delavka, ki ga razvije, zlepi s prejšnjim in usmeri proti polnilcu. Ta brizga ma-
PRAZNIKI?
<
Velika n0* veliki praznik
_uin VSta Var,;
Je že tako, da v vsaki stvari nastopata dva velika. Tudi med krščanskimi prazniki je tako. Kar povprašajmo ljudi: velika noč ali božič... Nekomu več pomeni prvi, drugemu drugi praznik.
Zdi se, da imata v krščanskem letu oba dostojno mesto, saj poznamo tako čas priprave na božič, ki se imenuje adventni čas, kot čas priprave na veliko noč, znan kot postni čas. Mogoče je med ljudmi božič bolj priljubljen kot velika noč, vendar lahko ozirajoč se na najpomembnejše krščanske vrednote (odpuščanje, vera v vstajenje od mrtvih in posmrtno življenje ...) mirno rečemo: velika noč - velik -naj večji krščanski praznik.
Spominsko obdobje, ki se navezuje na velikonočni teden, je večinoma poznano. Gre za čas pred slabima dvema tisočletjema ob zadnji večerji, Judovem izdajstvu, Kristusovem prijetju, soje-
nju, križanju, smr 1 jpoJ kQi,ern jagnjeta. Pashojevsa-jenju. Manj znan° $ čas°v ki :et° Praznoval tudi Jezus, da, da se velika 00 krjjf ~ zanimivo - umrl na no in simbolno naV'zj^PL tra;U Prav na dan, ko so zno-največjijudovskiPr j kia].teinpeljskega obzidja sah oz. pasho. ^jud' te ' Pashlana jagnjeta. Pri Pasha je Praznl’;zhod1 su ^žrtvoval svoje telo kot spominja na njih° 'psic s|e,°zidovsko jagnje, križ s Egipta, ki se je zg0 stoletl va nieg°ve krvi pa je no-dogajal nekako fara0' j0 0ka z jagnjetovo krv-pred Kristusom- .nS\aeie^ %,ai0azanih podbojev (nekatere zgodovr zes H; v j? vrat izraelskih hiš rije govorijo, da	gUžnl; so&7ptu- Najbrž je prav ta
Izraelcev ni Pustl , gelo, I' st0i S0Ost vzpodbudila apo-sti v obljubljeno j ^e$e ^ Pavla, da je zapisal: Bog nad Egipt P , ya p° j<n, Us, naše velikonočno nadlog. Zadnja J r0jeP ivf/ 7e darovan.« mor egiptovskin P e);K s esarja Konstantina sta
cev, katerega so s gjle ta	°vska pasha in krščan-
družine v Egipt0r 0
ko, da so z jagn) -ce Poi
pomazale vse s s0pje bojev vrat. Poleg t 6^ vrata Položl1^Ljišča-
kruh in grenka	d
je šel mimo in zfražjVljeI1,‘ rov obvaroval nCe izraelskih Pr D0pieni,!ji
Pasha dobesedno P	judJ
mohod. NaPash"dzžrtvc
obhajali sveti o	e. Pavla KLINER
ska velika noč praznovali na isti dan, to je 14. nisana po starem judovskem koledarju. Zaradi prepoznavnosti in poveličevanja krščanstva je že omenjeni rimski cesar v 4. stoletju za veliko noč določil nov datum, in sicer prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, ki lahko pride v različnih letih na termine med 22. marcem in 25. aprilom. Čas okoli velike noči zaznamuje močna simbolika. Po vseh slovenskih pokrajinah nosijo na veliko soboto k žegnu jajca in druge jedi. Valvasor nam je podal opis »kranjskega žegna« iz 17. stoletja: prekajena svinjina, osoljena govedina, kuhana jajca in kolač. Poskrbeli so tudi za jagnje, ki so ga nesli k blagoslovu vsi, tudi najrevnejši. Kakšen pa je pomen sestavin? Jerbas ali košara z »žegnom« pomeni Jezusov grob, prtič, ki pokriva »žegen«, kaže na tančico, v katero so povili mrtvega Jezusa, preden so ga položili v
grob, kruh in meso ponazarjata Jezusovo telo, klobase, ki jih na nekaterih koncih Slovenije tudi nosijo k »žegnu«, pomenijo vrvi, s katerimi je bil Jezus zvezan, tri korenine hrena kažejo na tri žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, kolač ponazarja Kristusovo krono, belo in rdeče pobarvana jajca pomenijo vodo in kri, ki je pritekla iz Jezusovega telesa, ko so ga prebodli s sulico, počeno jajce pa naznanja, da je Jezus vstal iz groba.
Velika noč prinaša kristjanom neizmerno veselje. Veselje ob Kristusovem vstajenju, veselje ob potrditvi vere v večno življenje, veselje ob zmagi dobrega nad zlim. Naj mi bralci in Bog ne zamerijo, pa vendar z veliko nočjo se konča tudi krščanski post, 40 dni odpovedovanja, lahke hrane, upiranja skušnjavi. Nastopi veselje ob polnih želodcih, radostih življenja, verjetno pa tudi ob dobri kapljici.
so na testo in jo enakomerno porazdeli po njem. Naslednji stroj vse skupaj zvije v značilno obliko, dve delavki pa poskrbita za ostanke ter zvitek pošljeta v rezalnico, ki vse skupaj razreže v kose, ki bodo postali potica. Še ena delavka poskrbi, da so kosi res točno težki ter po potrebi dodaja ali odvzema maso. Zadnja pa vse te zvitke pridno zlaga v pekače, ki nato potujejo v sosednjo sobo.
Čudeži
mikroorganizmov in temperature
Tukaj stojita dve komori, nekakšna mnogo prevelika hladilnika, ki ustvarjata optimalno mikroklimo, v kateri lahko kvasovke delajo svoje čudeže. Po domače: testo vzhaja. Delavci lahko po potrebi uravnavajo vlago in temperaturo, da se ti čudoviti mikroorganizmi kar najbolje počutijo.
Ko pa vse skupaj doseže primerno velikost, je čas, da se potica speče. Torej jo je treba potisniti v peč. Ta je enaindvajset metrov dolga tračna zadeva, kjer lahko za vsako obdobje pečenja mojster pek ureja temperaturo in proces, v katerem potica raste in se barva, opazuje skozi mala okenca. Povprečno se reč v peči peče kakšno uro pri 210 stopinjah.
In to je to! Potička je nared! No, skoraj. Počakati je namreč treba kakšnih pet ur, da se dovolj ohladi, da se jo razreže, nepredušno zapre v polivinilast ovitek, zloži v škatle, te pa v palete. Takšen kup se nato vrne na začetek poti, kjer ga naloži tovornjak ter razvozi do trgovin, kjer potičko kupimo mi, sleherniki.
Kakšen kos pa vendarle ostane tudi v obratu, saj je na njih potrebno izvesti nekaj testov. Predvsem za kakovost, saj morajo ustrezati kriterijem ISO 9001/2000 ter HACCAP. Tako nad potičkami izvajajo strog nadzor, tako interno, v lastnem laboratoriju, kot eksterno, ki ga izvajajo na zavodu za zdravstveno varstvo. Slednji delajo mikrobiološko analizo in preverjajo higieno tako zaposlenih kot tudi prostorov in surovin. Interno pa delajo organoleptično anali-
Vodja obrata Bojan Podkrajšek razkazuje dobrote svojega obrata.
zo in preverjajo kemijsko sestavo izdelkov.
Nekaj besed bi veljalo nameniti še oddelku za razvoj. Ta nenehno preverja in dopolnjuje obstoječe recepte ter razvija nove. V takšni industriji je zelo pomembna modifikacija receptov, saj lahko le na takšen način sledijo trendom ter racionalizirajo proizvodnjo.
No tako. Ste že pozabili na tiste okroglolične možakarje iz uvoda? Mački prav tako nimajo vstopa, saj za sabo'puš-čajo preveč dlak. Kot rečeno,
je higiena zelo pomembna, in celo vaš ponižni pisun je bil prisiljen nositi beli površnik in čepico, ki je imela pod kontrolo lase. Drži pa nekaj - toliko potic dobro dene človekovi duši, saj notri niso delali tisti stereotipni proletarci, plavi ovratniki, ki z resigni-ranim izrazom na obrazu delajo svoj »šiht«. Začuda so peki resnični dobro volj čki, pa četudi v tako velikih, industrijskih obratih.
GREGOR STAMEJČIČ -GRIZLI
Foto: GREGOR KATIČ
Nadev se meša v velikih kotlih.
NBK
m
»Stari, greva domov!«
»Tu se po žrebu nihče ne obremenjuje s tekmecem,« sporoča Luka Žvižej, levo krilo slovite Barcelone
»Slovenija, od kod lepote tvoje,« se vselej na evropskih obračunih razlega po dvorani Zlatorog in kmalu za tem sledi nadaljevanje ponarodele pesmi - »ne išči sreče drugod, kot le doma...« Zlasti slednje ne velja za 24-letnega Celjana Luko Žvižeja, ki v matičnem klubu ni našel sreče, zato jo je poiskal na Pirenejskem polotoku.
Pred dobrim letom in pol se je »na slepo« podal v Španijo iskat nove delodajalce, nove priložnosti za dokazovanje. V zadnjem trenutku jih je našel v Santanderju pri nekoč sloviti Teki, danes obubožani Cantabriji, katere član je trenutno Žikica Milosavljevič. Kot tretjega najboljšega strelca španskega prvenstva ga je opazila Barcelona. Njegova četrta rokometna postaja po knežjem mestu, Radečah, Trimu in Cantabriji. In kot je v življenju običajno, se slej ko prej srečaš z nekdanjo ljubeznijo, sovražnikom, nekdanjim najboljšim prijateljem, ali nekom, ki je izgubljen v spominu, del preteklosti. V katero koli kategorijo za Žvižeja že sodi Celje Pivovarna Laško, tekmec FC Barcelone v polfinalu letošnje lige prvakov, ravnodušen po žrebu ni mogel ostati.
»Izvedel sem na treningu. Takoj ob novici sva se spogledala s >Perketom< (Dejanom 'Peričem, op.p.) in rekel sem mu: >Stari, domov greva!< Od-
Luka, ko je v Golovcu zabijal evropske gole za svoj matični klub.
vrnil je, da je to dobro. Sledili so številni neodgovorjeni telefonski klici, pa SMS-sporo-čila. Takoj po treningu sem
vzpostavil zvezo z domovino ... In se pozabaval s Slakovim napevom Mama, prihajam domov (smeh).«
Kako so reagirali soigralci? So si želeli koga drugega, se jim zdi, da je Bar pa favorit?
Reakcija soigralcev je bila povsem normalna. Kaj dosti izbire nismo imeli, saj v polfinalu ni slabe ekipe. Pričakovanja so bila različna, vendar pa smo bili vsi za to, da bi drugo tekmo igrah doma. Z žrebom so torej zadovoljni.
Barpa se je dvakrat izvlekla, v osmini finala in četrtfinalu lige prvakov. Tudi v skupini ni šlo gladko. Ste pričakovali drugačno pot do polfinala?
Res je, da smo se dvakrat izvlekli, vendar pa je treba poudariti, da smo igrali proti dvema zelo kakovostnima ekipama, katerih udeležba v polfinalu ne bi bila presenetljiva. Menim, da ni najbolj pomembno, kako smo prišli med štiri najboljše, pomembno je, da pridemo do konca, na sam vrh, kar je naša želja in cilj.
Če bi kdo po polfinalu zapisal »Bogovi so padli na glavo«, kdo bi izpadel? Za koga bi lahko dejali, da ima v svojih vrstah več rokometnih »bogov«, Celje kot evropski prvak ali Barpa kot velikan s številnimi zvezdniki?
Vsak po svoje je »bog«. Kdo bo izpadel, bomo videli takoj po koncu druge tekme, razumljivo pa je, da se s soigralci želim prebiti v veliki finale.
Biti ali ne biti
Ta konec tedna bo košarkarsko siromašen, saj v 1. A slovenski ligi za obstanek in v B-ligi zaradi velikonočnih praznikov tekem ne bo. Ljubitelji na našem območju bodo tako imeli na voljo le dve tekmi.
Ti bosta v Laškem in Šoštanju.
Zmaga je nuja
Laščani bodo jutri gostili moštvo Zadra. Tekmo morajo dobiti, če želijo obdržati možnosti za zaključni turnir osmerice konec aprila v Beogradu. Trenutno so namreč na devetem mestu na lestvici, od želenega osmega mesta pa jih loči ena zmaga. Z njo so namreč pred pivovarji ekipe Zadra, Bosne in Crvene zvezde. Prav Bosna in Crvena zvezda igrata med sabo v Beogradu in v primeru zmage nad Zadrom, bi moštvo Aleša Pipana ujelo dve ekipi na tabeli. V prvem srečanju v Zadru novembra lani so Laščani presenetili in slavili s 77:69, vendar se je od takrat ekipa najbolj košarkarskega mesta na svetu - kot zase pravijo Zadr-čani - okrepila. V moštvo so pripeljali dva izkušena igralca, Damirja Tvrdiča in Aramisa Nagliča, ki sta se dobro vklopila v sicer mlado ekipo Zadra.
Težave imajo predvsem s poškodbo branilca Kylea Hilla, ki je že nekaj časa odsoten in za katerega ni prave menjave. Najbolj nevarna sta v tej sezoni odlični Marko Banič in makedonski reprezentant Todor Ge-čevski, vselej pa izstopa še kakšen igralec iz plejade mladih, ki jih v Zadru ne manjka. Zato čaka Laščane še kako težko delo, če želijo do zmage, do katere bodo prišli le s stoodstotnim pristopom. Ob tem bodo morah prikazati tudi boljšo strelsko natančnost kot v zadnjih dveh tekmah, obstaja pa upanje, da bodo imeli korektno sojenje, ne takšno kot smo ga videli proti Bosni in Reflexu, v srečanjih, v katerih sodniki sicer niso imeh odločilnega pomena, a so kar pošteno ponagajali pivovarjem. Potrebovali bi tudi pomoč gledalcev, ki bi morah priti v Tri lilije, saj se samo skupaj z njimi igralci lahko nadejajo uspeha proti močnemu nasprotniku.
Poglejmo še, s katerimi nasprotniki igrajo moštva, ki se borijo za osmo pozicijo do konca sezone (s temnimi črkami so označena domača srečanja):
Pivovarna Laško (trenutno 15 zmag): Zadar, Šibenka, Bu-dučnost, Crvena zvezda.
Zadar (16): Pivovarna Laško, Budučnost, Crvena zvezda, Split.
Crvena zvezda (16): Bosna, Reflex, Zadar, Pivovarna Laško.
Bosna: Crvena zvezda,
Union Olimpija, Cibona, Široki.
Nekako realno je pričakovati, da bodo tekmeci Laščanov prišli do dveh zmag, torej pivovarji potrebujejo tri v zadnjih štirih srečanjih. Prva pa mora biti že proti Zadru. Torej biti ah ne biti.
Preizkus za Mirkoviča
Šoštanjčani bodo gostih ekipo Kraškega zidarja, v srečanju, ki jim bo bolj prišlo prav kot trening, saj si lahko zmago mimo že pripišejo. V tej sezoni so bik že trikrat boljši od jutrišnjega nasprotnika in velika senzacija bi bila, če jim to ne bi uspelo še četrtič. Bo pa srečanje preizkus znanja in pripravljenosti okrepitve Elektre Miloša Mirkoviča, 2 3-letnega krilnega centra, ki bo imel proti Sežancem svoj debi. V začetku tedna je namreč podpisal za Elektro do konca sezone. Ta igralec, ki je pred dvema sezonama igral v Novem mestu, je bil zadnjo sezono in
pol pri Crveni zvezdi, ima pa tudi slovensko državljanstvo. Sicer pa imajo v Šoštanju v ognju še eno okrepitev (o imenu še molčijo), ki bo pravtako morda že zaigrala proti Sežancem. Sicer pa trener Ante Perica o okrepit (vi) vah razmišlja takole: »Res smo že dobili enega igralca, pri čemer imamo v ognju še eno ime, precej bolj meneče kot je Mirkovič, kar pa naj ostane še skrivnost. Nam pa s tem ambicije v tretjem delu sezone, torej v ligi za prvaka, ne rastejo, saj smo se okrepili predvsem iz razloga, da skušamo uspešno parirati našim najboljšim moštvom v tej ligi, da ne bi bili le ekipa za trening, temveč kohkor toliko enakovreden nasprotnik.«
JANEZ TERBOVC
VIKEND POD KOŠI
SOBOTA,^26. 03.
Jadranska liga, 27. krog: Pivovarna Laško - Zadar (17).
1.	A SKL, za 3. del, 8. krog, Šoštanj: Elektra - Kraški zidar (19).
2.	SKL, končnica: Portorož - Celjski KK (20.15).
Je vzdušje v celjski lepotici primerljivo s tistim v Blaugrani?
Zanesljivo! Vzdušje v Celju je bilo od nekdaj enkratno in mislim, da je najbolj »vroč teren« v Evropi. A ko se polna Blaugrana izkaže s svojo akustiko in po njej zadoni tako, kot je treba, te prevzamejo nepozabni občutiti. Pred občinstvom, kakršnega premoreta Zlatorog in Blaugrana, je užitek igrati.
Kakšen sprejem pričakujete v Celju? Vendarle se zdi, da vas navijači cenijo, ne glede na to, da boste tokrat nasprotnik.
Želim si lep sprejem. Prvič bom stopil na igrišče polne dvorane Zlatorog kot tekmec domačinov. In to na tako pomembni tekmi. Resnično me zanima, kako me bodo sprejeli. Pričakujem pa tudi navijače v barvah Barcelone: svoje domače in ostale, ki nas bodo prišli spodbujat!
Dodatnih motivov verjetno pri tebi ne bo manjkalo. Si na kakšen način hvaležen Celju, da se je odreklo tvojim uslugam, saj si potem pristal pri pravem športnem gigantu?
Mislim, da nobenemu ne manjka dodatnih motivov, ker vemo, da nam bo nasproti stal aktualni evropski prvak. Kar se tiče mene osebno, pa takole: prač bom igral proti Celjanom na tako pomembni tekmi in zanesljivo bom še dodatno motiviran.
Za slovenske razmere je Celje PL vebk klub, kaj pa v primerjavi z Barpo?
Celje je velik evropski klub, odlično organiziran. FC Barcelona je nogometni klub in stvari potekajo nekoliko drugače. Nogomet je številka 1 v športu, mi smo del oziroma ena izmed sekcij tega kluba. Katalonci pravijo, da je FC Barcelona >mes que un club< - več kot le klub.
Si se že povsem privadil na življenje v katalonski prestolnici?
Tu življenje poteka povsem normalno, kot povsod drugje. Le da je vse veliko večje kot pri nas in potrebuješ kar precej časa, da raziščeš mesto. V njem je moč najti veliko zanimivih stvari, ki si jih lahko ogledaš, toda - kot že
rečeno - ogromno časa potrebuješ.
Ste rokometaši in košarkarji po priljubljenosti blizu nogometašem, kakšen status uživajo Ronaldin-ho&Co.?
No ja, nogometaši so svet zase. Nogomet je čisto neka) drugega kot pa košarka ali rokomet. To so prave zvezde. Živijo v svojem svetu. Mi smo bolj »stranski igralci« in se lahko neobremenjeno sprehajamo po mestu, medtem ko si nogometaši kaj takega enostavno ne morejo privoščiti. Je pa res, da imamo vsi člani FC Barcelone odprta vrata povsod v katalonski prestolnici.
Kolikšen je tvoj zaostanek za najbolje plačanimi krili na svetu?
Prejšnji teden smo zapisa* H, da je bila Žvižeju s strani Celja Pivovarne Laško ponujena mizerna pogodba. P° zadnjih informacijah, ki so pripotovale do našega uredništva, je Žvižej pred odhodom iz Celja imel na voljo podpis pogodbe, ki je bila denarno precej močnejša od P°' godb, ki sta jih kasneje podpisala denimo Jure Natek ali Matjaž Brumen. Žvižej pa je tedaj zahteval več kot 100 tisoč evrov na sezono (eni trdijo 110, drugi pa 120 tisoč)« le malce manj tudi Dušan Podpečan. (DŠ)
Zeliko se govori o zaslužkih, ndar ne znam povedati, k°j
0	komu »pade« na bančni :un. To ve vsak sam zase. enkrat so zaslužki poslov-skrivnosti. Jaz sem s svo-
1	zadovoljen.
[n za konec še enkrat na j k polfinalu. Zadnja dva iška Slovenije zate nista a najbolj prijetna - pri?1)' reprezentance, po kateru izpadel iz ekipe, in obis i očetu v bolnišnici. Verja :š, da bo v tretje bolje?
že za nami, stvari so s nalizirale. Upam, da bo s do naših načrtih in da i obisk doma uspešen-ti pa ga bom lahko ocen evanši v Blaugrani- *
| ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 25. 3.	SOBOTA. 26. 3-_
MALI NOGOMET	ROKOMET f
1. SL, četrtfinale, prva tek- 1. SL, moški, 17. krog, 5 ma: Nazarje - Dobovec (19). ja Loka: Termo - Celje PL-
JUTEKS
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
Nemci v Celju
Nemčija, trenutno komaj J7- selekcija na svetovni jakostni lestvici, bo naslednje leto gostitelj svetovne-ga prvenstva, zato njena reprezentanca ne igra kvalifikacij. V pomanjkanju Preizkušenj se je odločila Za Prijateljsko tekmo v Sloveniji.
Ali gre za prostituiranje naše reprezentance - Nogometna zveza Slovenije bo le-P° zaslužila - bomo videli šele v sredo, ko bo naša izbrana vrsta (na lestvici 43.) jpstila Belorusijo v kvalifi-acijah za SP, in ne jutri, roti finalistom zadnjega svetnega prvenstva v Jokohami, ki so trikrat doslej sla-na največjem turnirju i ica 1954, Nemčija 1974, talija 1990), bo selektor rane Oblak moral skrbno sestaviti enajsterico. Le štiri bni kasneje pač mora uda-z najboljšimi. Med kan-. ati so trije Publikumov-?■ A od Simona Sešlarja, ebastjana Cimerotiča in 8°rja Laziča največ priča-ujem° čez devet dni - go-ni bodo Gorico. To bo edi-a tekma zadnjega kroga ednega dela prvenstva, ki bo aigrana v nedeljo, saj ne Pnva na uvrstitve v ligo za Prvaka. Publikum je na pri-a eljski tekmi bfez reprezen-antov kar s 5:0 opravil s ko-glisko Dravinjo. Gole so dali jomajer, Beršnjak, Pra-)m, Drobne in Stajič.
■
n
Izjemen tekmec, a zares bo šlo v sredo
Zadnji medsebojni obračun je bil v Nazarjah. Dobili so ga gostje in pohiteli k mecenu Andreju Štrku.
Včeraj je podjetje Živex tekmec Nazarje. Prvi obra-postalo partner NZS, pod- čun bo drevi v Savinjski do-pira pa tudi klub malega no- lini (19), povratni pa v so-gometa Dobovec. Ta je os- boto, 2. aprila (20.30). Do-vojil celo tretje mesto v red- bovčani so v ligi dobili obe nem delu prve slovenske li- tekmi (doma 8:4; 6:3), a ge, a ga v četrtfinalu konč- Nazarjani so si jih želeli za niče čaka trd oreh - regijski tekmeca v boju za polfina-
PREDSTAVLJAMO VAM
le. Trener Dobovca Sandi Zdovc je okrepil vadbo v zadnjem tednu: »Po eni strani si jih nisem želel, po drugi strani pa, kajti kaznovan je Metulj in če ne bo še Dela-mee, moramo preskočiti sicer zahtevno oviro.« Pri gostih bo manjkal kaznovani Matjaž Vojsk, pri gostiteljih pa še Primož Presečnik zaradi prometne nesreče in Rudi Vreš, ki mu je umrl oče. Celotno moštvo je bilo včeraj na pogrebu. Denis Delamea je dejal, da bi ob morebitni uvrstitvi v finale pokala stisnil zobe in zaigral kljub poškodbi. V četrtfinalu DP ne bo tvegal, obenem pa še včeraj ni vedel, če bo lahko svoje moštvo vodil s klopi, potem ko je bil izključen na zadnji tekmi.
DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN
MED GOLI
SOBOTA, 26. 3.
2.	SL, 20. krog: Rudar Velenje - Nafta, Svoboda - Dravinja, Krško - Šmartno (15).
3.	SL - vzhod, 15. krog: Šmarje pri Jelšah - Kovinar Štore, Stojnci - Šoštanj (15).
Štajerska liga, 15. krog: Rogaška Crystal - Mons Clau-dius, Gerečja vas - Zreče, Šentjur - Pesnica (15).
Vratolomno? Ne!
Grahkov! varovanci iz zraka na sneg ali v vodo
Pot Freestyle ski kluba
Pori Se ’e začeIa leta 1988 akr jmen°ni Smučarsko ia,L°batski Wub Celje. Dele ,°st kluba je bila sprva kaj jfiatsko smučanje, ne-]j • ®t za tem pa so se zače-
niem ?rjati tudi z deskali ’ ki si je takrat pri nas žad?1"310 PQt- Edini klub itfia karje na Celjskem, ki športb0.80je za razv°j tega 25 v,a ln danes šteje okoli lj anov, se lahko pohva-im )e edini v Sloveniji, ki trenj^kalnice za poletne
USt^ed.17 leti smo v Celju
akr°batsP klub za 'iubitelje vi nSr.atLkega smučanja. Pr-
dreipmVi 50 se začeli z An-ian0l^ krameijem in Dam-Pasei- °karjem, kasneje Rosm ?a je Pridružil še Matic tti0v ,ac’ ki je uspešno tek-zadnm,V tem športu vse do
ialtLaketZijSvb lg6r V
le natn x L1tyju. V Sloveniji Čanje v 0 akrobatsko smu-najvPx Zaton- k temu pa so 1,ubljansv-r,°,Vali kranjski in H zSskl klubi, ki so ščiti-Sttiač ji KV,0]e mterese. Ko-
stavnik at ?aš zadnji Pred-■—___ akrobatskega smuča-
nja, nato pa se je začelo novo obdobje tudi za nas,« je zgodovino kluba opisal trener Franci Grahek.
Umazane igre
V klub je prišel sedanji svetovni podprvak v big air Matevž Petek, ki je že od vsega začetka dosegal lepe rezultate. A novo obdobje, ki je kazalo na lepše čase celjskega kluba, le ni bilo tako postlano z rožicami. »Petek je pri nas treniral pet let, nato pa ogoljufal naš klub, se okoristil z našim znanjem in s pogoji dela ter tako prišel tudi do dveh sponzorjev na račun članstva v našem klubu. Gre za umazano igro s strani velenjskega kluba Viharnik. Ustanovljen je bil za lastne potrebe s strani staršev, ki podtikajo svoje otroke drugim klubom,« je še vedno prizadet Grahek. Ko je Petek pred tremi leti na svetovnem prvenstvu v Avstriji dosegel prvi večji vidnejši rezultat, naj bi Grahku Matevž in oče dejala, da ni dobro, da naokoli govori, da je član njihovega kluba, saj naj bi bil registriran pri Viharniku. Podobna
zgodba se jim je pripetila tudi z Luko Jeromlom.
Uvodni uspehi
A so kljub vsemu s prihodom Petka začeli z novo disciplino. V klub so prihajali ostali deskarji, pa tudi Kosmač je z akrobatskega smučanja prešel na deskanje in že prvo leto dobro nastopil. Poleg Petka in Kosmača sta bila začetna predstavnika kluba še Tomaž Dražumerič in Marko Ferlan. Vsi so že takoj na začetku na domačih tekmovanjih posegali po najvišjih mestih. Tudi na mednarodnih tekmovanjih so bili uspešni, lani je Dražumerič na tekmi evropskega pokala na Platku osvojil 5. mesto, Kosmač 8. in Ferlan 11.
Maja na Smartinskem Jezeru
Domicil Freestyle ski kluba Celje je na Celjski koči, kjer ima nov razširjen park in s tem zelo dobre pogoje za zimske treninge in organizacijo tako domačih kot mednarodnih tekem. »Letos
smo v tem parku organizirali dve tekmi, prva je bila namenjena tekmovanju slovenskih klubov, druga pa . slovenskemu medšolskemu tekmovanju. Zelo smo zadovoljni z rezultati Tomaža Seničarja, Tilena Kosa in Matevža Podbreznika. Naslednje leto nameravamo organizirati tudi mednarodne tekme ali evropski pokal.« Klub šteje okoli 25 članov, prevladujejo moški predstavniki, zelo ponosni pa so na edino dekle v klubu, to je Iva Jankovič. Z novim vpisom želijo privabiti v klub čimveč novih članov, eden izmed načinov je tudi ta, da bodo v osnovnih in srednjih šolah začeli oživljati že pozabljeni gimnastiko in akrobatiko. Zaenkrat njihovi suhi treningi potekajo dvakrat tedensko v OŠ Glazija, vsak torek in četrtek med 16.30 in 18. uro, vsi pa že nestrpno pričakujejo mesec maj, ko bodo znova začeli s treningi na skakalnicah na Šmartin-skem jezeru.
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
Že stojišče bo premija!
Prodaja vstopnic za oglede tekem rokometašev Celja Pivovarne Laško v naslednji sezoni je dobro stekla. Do včeraj je klub prodal 390 »paketov« - sezonskih vstopnic in vstopnic za polfinalni obračun lige prvakov proti Barceloni.
Obenem imetniki vstopnic za tekočo sezono številčno podaljšujejo njihovo veljavnost do konca naslednje sezone. Klub bo z denarjem (20 milijonov ali več) pokril »rep«, ki se je vlekel še od lanske osvojitve evropske krone. Stojišča za tekmo s šestkratnim evropskim prvakom bodo na voljo v petek, 1. aprila, sedišč skoraj zanesljivo tedaj ne bo več.
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so že v torek odigrali tekmo 18. kroga prve A slovenske lige. 300 gledalcev v dvorani Zlatorog je videlo 81 golov, Jeruzalem iz Ormoža je klonil za 13 golov. 12: minuta ni ponudila alarma, zgolj opozorilo in Miro Požun je pri rezultatu 8:8 zahteval minuto odmora in odtlej je bilo vse drugače. Odličen je bil Uroš Zorman, ki se je dobesedno sprehajal skozi obrambo gostov. Ta vendarle ni tako slaba in soditi je, da so pivovarji pred top formo v pričakovanju velespektakla.
DEAN ŠUSTER
Petek drugi v skupnem seštevku
Tandadalen: Celjski deskar prostega sloga Matevž Petek je na zadnji tekmi sezone v akrobatskih skokih (big air) za svetovni pokal na Švedskem osvojil četrto mesto in za las ostal brez zmage v skupnem seštevku te discipline. Kljub temu je za 21-letnim Celjanom, ki je v letošnji zimi zabeležil prvo zmago na tekmah svetovnega pokala, najuspešnejša sezona do zdaj.	(JŽ)
Uspešni mladi nogometaši
Žalec: Da se v Žalcu prebuja že skoraj pozabljeni nogomet, so dokazali mladi igralci v zimskih mesecih. Starejši cicibani (U-10), ki so nesrečno izpadli v ligi Rad igram nogomet, so svojo kvaliteto pokazali na turnirju v Slovenskih Konjicah, kjer so v močni konkurenci zmagali. Pod vodstvom trenerja Mirana Jelena so za seboj pustili Dravinjo, CMC Publikum, Dravo ... Pokal jim je izročil vodilni strelec 1. SNL Kliton Bozgo. V ligi Rad igram nogomet so mlajši dečki na finalnem turnirju v Radečah osvojili tretje mesto, medtem ko so bili mlajši cicibani drugi.	(DŠ)
Ko je nad tekmovalci le še nebo...
PANORAMA
AKRATKO
ROKOMET
1. SL - moški
18. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož 47:34 (27:16); Zorman 10, Rutenka, Brumen 9, Gorenšek 8, Natek 3, Koz-lina, Gregorc 2, Mlakar, Mikanovič, Razgor, Muhovec 1; Koražija 10, Čudič, Štefanič 7. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 34, Trebnje 24, Gorenje 23, Prevent 20, Gold club 19, Ormož 17, Termo 16, Koper 15, Rudar, Krka 12, SVIŠ 3, Prule 0.
20
iONIKA
Mladenič rešil družino
pred najhujšim
20-letni Gregor Vrenko je opazil požar in pravočasno zbudil stanovalce - Škode za 40 milijonov tolarjev
Poročali smo že o požaru v stanovanjski hiši na Ložnici pri Celju, ki je v nedeljo pozno zvečer povzročil za 40 milijonov tolarjev škode. Med gašenjem ognjenih zubljev so se lažje poškodovale tri osebe, ogenj pa so gasilci ukrotili šele v zgodnjih ponedeljkovih urah. Gre za enega večjih požarov na stanovanjskih objektih v zadnjem času v Celju.
Zagorelo naj bi v nedeljo zvečer ob 23. uri, dve minuti kasneje so bili o požaru obveščeni celjski poklicni gasilci, le dve minuti pa je trajalo, da so prispeli na kraj in začeli gasiti. Odločilno vlogo je poleg gasilcev imel 20-letni Gregor Vrenko z Bab-nega. Mladenič je namreč med vožnjo s taksijem proti Babnem v stanovanjski hiši na Ložnici opazil ogenj. »Taksistu sem rekel, naj zapelje
do hiše. Poklical sem policijo in pozvonil pri najbližjem sosedu. Skupaj sva nato metala kamenje v okna hiše, da so se stanovalci zbudili. Ker je bilo toliko dima, gorela pa je že tudi streha, sem mislil, da se je zgodilo najhujše, a se je družina s tremi otroki nato zbudila.«
Ogenj je do 4. ure zjutraj gasilo pet poklicnih gasilcev iz Celja, 14 iz Prostovoljnega gasilskega društva Ostrožno in sedem prostovoljnih gasilcev z Babnega. Nato so organizirali požarno stražo, a že nekaj minut pred 6. uro je sledil nov klic. Posredovati so morali še enkrat, saj je spet začelo tleti, razlaga vodja intervencije Igor Ratajc. Med posredovanjem so se tri osebe lažje poškodovale. Gre za poškodbe gležnja in vdihovanja dima. Mladega gasilca z Ostrožnega je po
HALO, 113
Slabo ponarejeni tolarji
Lani je bilo na Celjskem skoraj 200 primerov ponarejanja denarja. V porastu je bilo predvsem ponarejanje slovenskih bankovcev za tisoč tolarjev. Na policiji pravijo, da so bili izredno slabe kvalitete in izdelani z osebnim računalnikom in tiskalnikom. Kljub temu, da so bili kot ponaredki lahko prepoznavni, so bili v večini primerov odkriti šele pri odvodu gotovine v banko in ne na mestu vnovčitve, kar je možno pripisati pomanjkanju samozaščitnih ukrepov oškodovancev. So se pa na območju cele države lani pojavili tudi ponarejeni kovanci za dva evra, takšnih so na Celjskem odkrili 62, zlasti na cestninskih postajah. Opozarjajo tudi na ponaredke bankovcev za 50, 100 in 200 evrov, ki so se začeli na Celjskem pojavljati predvsem proti koncu leta.
Previdno pri pokanju
Policisti bodo med velikonočnimi prazniki kršitelje, ki bodo uporabljali pirotehnična sredstva v nasprotju s predpisi, ustrezno kaznovali. Pirotehnična sredstva, katerih učinek je pok, se smejo uporabljati izključno v času med 26. decembrom in 2. januarjem. »Kljub vsakoletnim opozorilom ugotavljamo, da ljudje niso dovolj previdni in ravnajo nepremišljeno, posledice pa so hude in poškodbe velikokrat trajne,« dodajajo na policiji. S smodnikom, petardami, z večjimi kosi karbida, s kovinskimi posodami s pokrovi pokajo tudi mladoletniki in celo otroci brez nadzora staršev. Ravno med velikonočnimi prazniki je največ pokanja s karbidom in z različnimi posodami, uporabljajo pa tudi mož-narje, ki jih polnijo s smodnikom. »Čeprav uporaba takšnih sredstev za veliko noč sodi že kar med običaje, pa je treba poudariti, da je moteča za okolje in predvsem živali, poleg tega pa tudi zelo nevarna, kar potrjujejo vsakoletne poškodbe ljudi in stvari,« opozarjajo policisti.
Pozitivni učinki novega zakona
Stanje glede varnosti na cestah celjske regije v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bistveno boljše kot v enakem obdobju lani, kar na policiji pripisujejo novemu zakonu o varnosti cestnega prometa. Ta je začel veljati 1. januarja. Tako se je zgodilo 541 prometnih nesreč, kar je za 42 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Tri osebe so v nesrečah izgubile življenje, lani štiri. Statistika prvih dveh mesecev tudi kaže, da se je za polovico zmanjšalo število hudo in lažje telesno poškodovanih v nesrečah. »Udeleženci v prometu dosledneje upoštevajo cestnoprometne prepise, še posebej tiste, ki so povezani s hitrostjo. Policisti so proti njim ukrepali za 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo tovrstnih ukrepov več kot 12 tisoč, letos le okrog 5.600,« pravi vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje Bojan Vrečič.	SŠ
obrazu poškodovala letev, toda večjih posledic ni.
Ogenj, ki je uničil ostrešje, dnevni prostor ter poškodoval ostale prostore v objektu, je povzročil milijonsko škodo, ki jo te dni že sa-
nirajo. Šlo je za novo hišo, saj se je družina, ki se je v noči na 21. marca ponovno rodila, vselila šele leta 2000. Kot pravijo na policiji, je do požara po vsej verjetnosti prišlo na lesenem stropu
dnevne sobe zaradi pregretja cevi, ki poteka iz kamina v dimnik. »Požar se je s stropa razširil po celotni strehi stanovanjske hiše. V kolikor bo nadaljnja preiskava potrdila ugotovitve ogleda kra-
ja, bodo policisti in kriminalisti podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo v Celju,« še dodajo celjski policisti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Ognjeni zublji so uničili dobršen del hiše in povzročili za 40 milijonov tolarjev škode.
Naslednji teden zaključne besede
Na okrožnem sodišču v Celju se je ta teden nadaljevalo sojenje Sebastijanu Hribarju in Jožetu Drnovšku, ki sta novembra 2003 v Marija Reki z bencinom polila in zažgala Andrejko Boršnjak. Ta je nekaj dni kasneje v bolnišnici zaradi odpovedi dihal in s hudimi opeklinami umrla. Četudi bi preživela, pa bi ostala iznakažena vse življenje.
V torek so na sodišču slišali kar štiri izvedenska mnenja in pričanje zdravnika, ki je zdravil Boršnjakovo. Psiholog Tone Pačnik in psihiater Slavko Ziherl sta ugotovila, da naj bi bil Hribar nezaupljiv in celo sovražen, ko gre za obrambo njegove lastnine oziroma integritete. Sicer pa ga jeza hitro mine in naj bi bil bolj besedno kot fizično nasilen. Jože Drnovšek, ki je sicer takoj po dogodku vse natančno opisal, pa je na sodišču dejal, da vsega ne razume. Zanj sta izvedenca
ugotovila, da je zelo vodljiva oseba, še posebej v odnosu do Hribarja, ki ga zelo ceni in ga ima rad.
Kot omenjeno je znova pričal zdravnik Boršnjakove Zdenko Orožim. Dejal je, da je imela Boršnjakova poškodovana prav tista mesta, ki so najprimernejša za presaditev kože, torej stegna. Kožo morajo namreč pri tako hudih opeklinah presaditi z drugih delov telesa oziroma uporabiti umetno kritino. Tako Orožim kot tudi sodni izvedenec za opekline Tomaž Janežič pa sta dejala, da bi imela Andrejka, če bi preživela, brazgotine in bi bila zaznamovana za vse življenje. V kolikor bi ji ne presadili kože, pa se rane najverjetneje sploh ne bi zacelile. Sodni izvedenec medicinske stroke Borut Štefanič je še dodal, da bi bila operacija možna, potrebni bi bili verjetno vsaj dve, zagotovo pa bi bile vidne brazgotine, poleg tega pa tudi koža ne bi bila tako
prožna in verjetno tudi drugačna na otip.
Kot smo že poročali, se obtožena zagovarjata, da Andrej-ke nista zažgala namenoma, saj je sama brcnila v prižgan vžigalnik. Če bi bilo to res, bi morala imeti opekline tudi pod koleni, medtem ko je izvedenka ugotovila, da je imela opekline le nad koleni. Zato so v torek izmerili tudi hlače, ki jih je imela oblečene tisti dan. Da bi točno presodili, do kod je Andrejka gorela, bi moral sodni izvedenec Borut Štefanič na podlagi izmerjenih ožganin na hlačah izračunati razmerje in tako ugotoviti, ali je gorela tudi pod koleni. Zahtevo obrambe, da se ugotovi še to,
it, ki mu predseduje s o arko Brišnik, zavrni • raj se je sojenje _ ), na podlagi izveden inenj in pričanja zdra ia je tožilstvo spren1 atožnico. Ta sedaj ^ bremeni povzroči no hude telesne P°
, pri čemer so doda > Andrejka ostala iz”j* a vse življenje. Drn<j> je obtožen pomoči P
^em dejanju, pri čern
števa izvedensko m^
ibljena tudi Ajjjj ima Angela Hr rlar se obravnav
SOIZV'
ecLkcL
detektivske storitve
GSM: 041/661'761
tel.: (03) 491-71-31.
e-mail: info@poizvedba-sp.si _______splet: www.poizvedba-sp.si.....-jgggcst
Sgssg-*, ,	- .. .----—j,	v ,	,	.. ,,  
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
PREJELI
SMO
Odprto
pismo
Darsu
ODMEV
Fikus firma ostaja v Celju
Prosim vas, da v skladu z določili zakona o medijih objete moj odgovor na članek 'hus firma ostaja v Celju, av-Jnrja Sebastijana Kopušarja, . ste objavili v Novem ted-niku 18. 3. 2005 na strani 3. Sebastijan Kopušar mi v *nnku, v katerem razlaga o nnkakšni selitvi sedeža druž-e DARS, o kateri mimogre-e v družbi DARS ne vemo ni1-, Pripiše “podžigaško”, po njegovem “netaktno izjavo” o ,emv> “da bi lastna zgradba riržbo rešila brezdomstva, ki 0 sPremlja od vsega začetka”. Izjave, ki mi jo novinar pri-™nje, spodaj podpisani nisem Jk°h izrekel ali zapisal in ni Q,°ja Izjava. Torej je novinar Javil neresnico. Z gospodom ^°Pušarjem se niti ne pozna-a In se nikoli nisva srečala, Pa že zaradi kredibilnosti
Če
svojega pisanja pripiše izjavo meni, sem dolžan pojasniti, da družba DARS ima svojo poslovno stavbo v Celju že od leta 1995, da družba DARS ne razmišlja o nikakršni selitvi tega sedeža in daje družba DARS lokacijsko decentralizirano organizirana, saj je njenih več kot 1.100 zaposlenih lociranih praktično po vsej Sloveniji, od Pesnice do Kozine in od Hrušice nad Jesenicami do Drncv-vega pri Krškem. Samo v celjskem območju j e zaposlena dobra petina delavcev DARS, na ljubljanski izpostavi družbe pa zgolj sedem odstotkov vseh zaposlenih v družbi.
Vse to je še pred objavo svojega teksta gospod Kopušar vedel, saj je prejel izčrpni odgovor službe za poslovno komuniciranje DARS, ki ga v celoti tudi prilagam.
PEDJA AŠANIN GOLE, direktor za komuniciranje in strateški marketing DARS
Spoštovane gospe in gospodje, imamo težavo, ki bi jo radi v sodelovanju z vami odpravili. Stanovalci iz krajevne skupnosti Dolgo polje, še posebej tisti, ki živimo na Brodarjevi, Zoisovi in deloma na Tkalski in Kersnikovi ulici, si želimo ograjo, ki naj bi jo postavili vi. Res je, da se neposredno na vas še nismo obrnili, pa vzemimo, da se zdaj, s tem javnim pismom, na katerega bi želeli dobiti javen odgovor.
Nikakor vas ne želimo spravljati v slabo voljo, kot sem že dejal, z vami nimamo nikakršnih slabih izkušenj, in mislim, da ji verjetno tudi v bodoče ne bi smelo biti. V čem je naša težava? V poznih osemdesetih ste ob naših stanovanjskih blokih speljali vsekakor potrebno cestno povezavo v smeri vzhod-zahod. Cesta vodi na nekaterih mestih dva metra od prvih stanovanj, žal pa v vseh teh letih ni bila postavljena protihrupna, zaščitna ograja na severni strani. Na severni strani obvoznice je v razdalji stotih metrov od cestišča več kot dvesto stanovanj. Na južni strani cesta ni tako očiten problem, saj se prve



Cefefa 5.o.o
Baška, Emila Geistlicha 50
Celje, Kosovelova 14 T: 03 49 25 886 F: 03 54 82 950 E: celeia@volja.net
RAZPIS
za vzgojitelje otrok, letujočih v koloniji v Baški.
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, mora-0 Spolnjevati sledeče pogoje:
"*■ pedagoški vodja:
-	ustrezna izobrazba pedagoške smeri,
-	večletne izkušnje z delom z otroki,
-	priprava animacijskega programa,
-	veselje do skupinskega dela,
~ organizacijske in animacijske sposobnosti,
■ izjemna odgovornost.
vzgojitelji:
-	ustrezna izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oz. absolventi),
' izkušnje z delom z otroki,
' Priprava animacijskega programa,
' veselje do skupinskega dela,
' prganizacijske in animacijske sposobnosti,
' 'Zjemna odgovornost.
pu	morajo ob vlogi na razpis za pedagoškega vodjo in vzgojitelja priložiti
ki or h ■ v Koloniji oz. dnevni animacijski program za otroke (10-dnevno letovanje), edvideva tudi program dela za primer slabega vremena.
Vbnnj'rok za oddajo vlog je 8. 4. 2005.
96 Pošljite na naslov CELEIA d.o.o., Kosovelova 14, Celje.
Sl kandidati bodo o izboru pisno obveščeni.
hiše nahajajo šele na skrajni točki stotih metrov, na jugu pa ste tudi postavili (kar je zelo pohvalno) zaščitno ograjo za približno deset stanovanjskih hiš, verjetno zato, da jim avtomobili ne bi onesnaževali njihove povrtnine in jih motili pri nedeljskih radostih na njihovih urejenih zelenicah. Res je, pri nas, na severu, ni povrtnine, ki bi jo morali zaščititi iz preprostih zdravstvenih razlogov, so pa otroci, ki so na južni strani najprej zavarovani z lastniškimi ograjami, v zadnjem času pa še s prijetno protihrupno ograjo. V preteklem času se je namreč kar nekajkrat našel denar za ograjo med voznima pasovoma, ki ljudem preprečuje prehod čez vozna pasova, toda saj veste, da so otroci včasih malenkost raztreseni in kaj lahko bi koga povozilo na našem bližnjem pasu, če ga zaradi ograje ne bo na južnem pasu. Na severni strani je sicer urejen lep pločnik, ki pa praktično skoraj nikomur ne služi, no, lahko tudi ostane, nihče nima nič proti nekoristnemu pločniku (vse logične poti opravljamo drugje, tudi zato, ker je bil očitno podhod za pešce na Ipavčevi mnogo pomembnejši kot podhod na Brodarjevi oz. Kosovelovi, ki bi bil precej bolj logičen in prometen kot na Ipavčevi), gre pač za to, da se postavi podobna ograja, kot je postavljena na južni strani za precej manjše število ljudi, ki imajo navsezadnje tudi svoje lastniške ograje in so od ceste oddaljeni bistveno dlje kot mi.
Za zdaj še nismo zbirali podpisov in ga preveč biksa-li, ker menimo, da nas boste razumeli in nam v odgovoru na to pismo, ki ga pričakujemo kar se le da hitro (morda že v naslednji številki NT), dali upanje na skorajšnjo realizacijo zaščitne ograje. Brez ironije vam želim čim več delovnih uspehov!
MOHOR HUDEJ, za stanovalce zgoraj omenjenih ulic
PLANINSKI
KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 28. marca na 12. spomladanski pohod Oplotnica - Črno. Na pohod se bodo odpeljali na velikonočni ponedeljek ob 7. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave na tel. 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Grmada Celje vabi: 28. marca na Slivnico (1.114 m) pri Cerkniškem jezeru. Odhod z avtobusom ob 6. uri iz Cinkarne in ob 6.15 z Glazije. Prijave: informacijska pisarna društva v trgovini Iglu šport Nova vas, vsak dan od 9. do 19. in v soboto od 9. do 13. ure.
Planinsko društvo Zabu-kovica vabi: 28. marca na Laš-ček (1.071 m). Zbrali se bodo ob 4.40 uri na avtobusni postaji na Glaziji in ob 5. uri izpred pisarne društva v Migoj-nicah in na avtobusni postaji v Žalcu. Informacije na tel. 031 860 188.
PISALI __SM0_
Grajski stolp se Laščanom podira na glavo!
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Pred 50 leti so odločili, da bodo v tovarne uvajali prve tople obroke za svoje delavce, kar jim je ob napornih delavnikih zagotovo prišlo prav, da niso omagali.
25.	3. 1955: »Po zgledu pri nas še redkih tovarn so se tudi na Polzeli odločili, da bodo v kratkem začeli po oddelkih deliti obrok tople hrane. To odločitev je kolektiv sprejel s posebnim navdušenjem, saj je med njimi vrsta delavcev, ki zaradi prevelike oddaljenosti od svojega doma ostanejo navadno do poznih popoldanskih, nekateri pa celo do večernih ur brez vsake tople hrane. Hrano, ki bo pripravljena iz drobovine (pljučka, jetrca ali vampi), bodo po vozičkih dovažali v oddelke in razdeljevali med delavce.«
Ježe tako, da prazen Žakelj ne stoji pokonci. Kdo pa bo nahranil delavce, ki delajo v naj slabših delavnih pogojih, se dandanes ne sprašuje nihče več. Čez deset let smo poročali o problematiki nalezljivih bolezni, predvsem kar se tiče šol na Celjskem.
26.	3. 1965: »Žalska sanitarna inšpekcija je pregledala okrog 480 različnih objektov in kar pri 164 ugotovila razne pomanjkljivosti. Največpre-gledov je izvršila v živilskih obratih, večinajih jev zadnjem času kar v redu, razen obratov družbene prehrane v delovnih kolektivih. Najzgovornejši je podatek, da mlečne kuhinje skorajda na vseh šolah žalske komune obratujejo v zasilnih prostorih, ki se uporabljajo za skladišče in kabinete obenem. Mnoge šole so stare in že nad 60 let niso doživele večjih adaptacij ali razširitev, število otrok pa se je podvojilo ali potrojilo. Večina šol nimajo vodovoda, prostori so neprimerni, centralno ogrevanje je redkost in še bolj prezračevalne naprave. Pri nalezljivih boleznih zaradi teh pogojev prednjačijo ošpice, škr-latinka, zlatenica in vnetje možganske opne.«
Morda se mnogi od vas še iz šolskih dni spominjate takšnih pogojev. In verjetno ste tako kar precej pridobili na odpornosti. Leta 1975 se je naše leteče uredništvo zopet podalo na teren.
27.	3. 1975: »Slivnica pri Celju velja za eno najbolj uspešnih in delavnih krajevnih
skupnosti v šentjurski občini. Kraj z okolico 'vred je izrazito kmetijski in razen kokošje farme v Slivnici ni nobenega drugega obrata, kamor bi ljudje lahko hodili na delo. Kmetije v bližnji okolici so več ali manj siromašne in šele pred leti je pri njih prvič posvetila električna žarnica. Slivniško krajevno skupnost tarejo slabe ceste, ki jih je na tem območju kar 47 km. Problem je tudi nočna razsvetljava v centru in kanalizacija. Letos pa bo zgrajen stanovanjski blok, ki si ga ljudje zelo želijo, gradila se bo nova šola in vrtec. Ljudem v tem kraju manjka tudi kulturni dom, predvsem mladim. In kdo ve, kakšne težave bo prineslo šele akumulacijsko jezero ...
Kaj se je v vseh teh letih spremenilo na bolje in katere težave ostajajo, presodite sami. Leta 1985 so se Laščani zbali, da bo grajski stolp zgrmel naravnost nanje.
28. 3.1985: »Grajski stolp, ki je zdržal nalete Turkov, se je zrušil. Tokrat brez sodelovanja Turkov. Zob časa je načel njegove, precej plitve temelje, svoje pa je dodalo zadnje deževje, zato so se stolpu začeli spodmikati temelji. Stolp so zato prepasali z jekleno vrvjo in privezali za mogočen hrast na grajskem dvorišču. Ker je obstajala nevarnost, da bi se zrušil v dolino, so iz najbolj ogroženih hiš nemudoma evakuirali Laščane. Že naslednji dan pa je skupina laških rudarjev spodkopala temelje, nato se je tudi gornji, trdni del stolpa sesul v prah.«
Čeprav se je grajski stolp sesul v prah, pa so čez deset let laški rokometaši že zrli proti zvezdam.
30. 3. 1995: »Celje Pivovarna Laško so že četrtič postali državni prvaki v rokometu. Do konca druge finalne tekme končnice rokometnega prvenstva je ostalo še nekaj sekund. V protinapad so zbežali trije igralci v rumenih dresih. Ivandijaje skočil u šestmetrski prostor in žogo podal Šerbcu, ki je s cepelinom potrdil četrti naslov državnih prvakov in rekordno sezono: 26 tekem in 26 zmag!«
Takole smo se veselili z našimi prvaki: čez manj kot deset let smo jih ustoličili na vrhu evropskega prestola. In kako bo letos?
POLONA MASTNAK
www.novite(liuk.coitt
Velikonočnica
cveti
Na Ponikvi pri Grobelnem je pred dnevi zacvetela velikonočnica. Rastišče te v Sloveniji izjemno redke in ogrožene rastline je eno izmed petih območij, kjer zavod za varstvo narave v okviru Nature 2000 izvaja evropsko podprt projekt Life.
Letos bodo nežni mali cvetovi vijolične barve v skladu s svojim imenom v resnici najbolj v razcvetu prav okrog velike noči. Cvetlica stepskih travnikov, iz rodu kosmatincev, je na Bolehni pri Ponikvi našla primerne pogoje za rast in razmnoževanje. To je poleg Boča edino omembe vredno rastišče v Sloveniji. Ocenjujejo, da je na tej najbolj jugozahodni meji uspevanja velikonočnice kar 500 od 650 še obstoječih primerkov pri nas. Gregor Kalan, strokovni sodelavec Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, je povedal, da v svetu velikonočnica ni nobena posebnost. Pri nas pa je na vseh seznamih ogroženih in varovanih rastlin zato, ker ta rastišča predstavljajo najbolj jugozahodno točko njenega pojavljanja v svetovnem pogledu in po nekaterih hipotezah zadnje relikte ledenodobnih poledenitev pri nas.
Predsednik TOD Ponikva Slavko Špur in Gregor Kalan z Zavoda RS za varstvo narave sta trenutno prva moža velikonočnice.
V okviru projekta Natura 2000 se izvaja projekt Life, ki ga je Evropska unija podprla v višini skoraj milijon evrov. Bolehna je eden izmed petih pilotskih območij tega trenutno največjega naravovarstvenega projekta pri nas. V okviru tega bodo zaščitili rastišče, ga ustrezno opremili, označili in z izrecno pohvaljenim sodelovanjem Občine Šentjur v prihodnje tudi odkupili.
Levji del garaškega dela je že pred leti opravilo Turistično olepševalno društvo (TOD)
Velikonočnica bo cvetela še teden ali dva.
Ponikva. Olepševalno društvo so postali predvsem zaradi tega, ker so prva leta predvsem čistili svoj kraj in danes s ponosom povedo, da so divja odlagališča že povsem odpravili. Zdaj pa se sicer z omejenimi sredstvi,_ a veliko volje in predanosh, trudijo kar najbolj predstaviti bogato duhovno, zgodovinsko in naravno dediščino Ponikve. Predsednik TOD Slavko Špur pravi, da so krajani, odkar je velikonočnico odkril prof. dr. Stanko Busar, resnično vzeli za svojo in jo tudi zavzeto varujejo. »Če boste hodili okrog s slabimi nameni, vas bodo gotovo opazili, preplah pa lahko povzročite tudi nehote, če boste preblizu nabirali regrat,« je malo v šali in malo zares še dejal Špur.
Na Bolehni največ obiskovalcev pričakujejo prihodnji konec tedna. In ker v bližini rastišča, ki se nahaja slabih petsto metrov iz centra Ponikve, ni veliko parkirišč, ljudi naprošajo, da to kratko pot opravijo peš. Ob rastišču so postavili stojnico, kjer vas bo informator usmeril in povedal še kaj zanimivega. Za večje skupine pa'so na voljo tudi po dogovoru.
SAŠKA TERŽAN
turistična agencije
mm
CEUE-VELENJE-KOPER-PORTOROŽ
Kam za 1- maj?
Kraji ob Jadranski obali že nekaj časa niso obiskani zgolj v poletnih mesecih, ko je glavna kopalna sezona. Vedno večji obisk je opaziti tudi v spomladanskem in jesenskem času. Poseben čar imajo ti kraji spomladi. Vsi, ki ste vajeni rjave in ožgane pokrajine v poletnih mesecih, bi bili presenečeni nad spremenjeno podobo. V tem času namreč rjavo zamenja zelena barva, ki jo dopolnjuje živopisno cvetje.
Zaradi ugodne klime je to najboljši čas za raziskovanje okolice, kolesarjenje, sprehajanje, pohodništvo in druge dejavnosti na prostem, tako da vam kljub temu, da temperatura morja še ni primerna za kopanje, ni treba skrbeti, da bi vam bilo dolgčas.
V	času pomladnih oziroma pn/omajskih počitnic, kot jih imenujemo, smo za vas tudi letos pripravili posebne produkte. Med njimi najdete tudi programe aktivnih počitnic, ki so postali že stalnica naše ponudbe. Zaradi velikega povpraševanja se njihovo število iz leta v leto veča.
V	času letošnjih tako imenovanih pn/omajskih praznikov smo pripravili 14 programov aktivnih počitnic - Sončko-vih klubov.
V Istri se je že tradicionalnima kluboma v Poreču in Umagu, ki sta športno obarvana in v času pn/omajskih počitnic tudi najbolj obiskana, pridružil še program aktivnih počitnic v Rabcu, ki je prav tako predvsem športno obarvan. Za tiste, ki vas bolj zanima narava, je kot nalašč program na otoku Cresu. Na sprehodu z domačim vodnikom boste spoznavali rastline, njihove zdravilne učinke in druge načine uporabe rastlin, ki rastejo v neposredni bližini. Obiščete lahko tudi kraj Beli, kjer deluje »eko center« za zaščito beloglavega jastreba. Morda pa vas bolj privlači raziskovanje vasic, v katerih se še danes življenje odvija počasi in mirno. Vse to najdete na otoku Cresu, naši animatorji pa vam
Ulekova 5
P.R 42,3000 Celje, Slovenija Tel.: 03 42 84 300, Fax: 03 42 84 322 e-mail: info@palma.si
S T£T V-mi
CELJE- 03/4284300,03/4284302 VELENJE:	03/89 84 370
KOPER:	05/6633660
PORTOROŽ	05/67 10 680
r	rfui
CAS JE ZA DALMATINSKI VEČERI
Vabljeni v Zdravilišče Laško vsi, ki ne ostanete ravnodušni ob glasbi Dalmatinske klape Pag, ansambla Express band in mediteranskih kulinaričnih doživetij.
V petek, S.aprila 2005 ob 20.00 uri.	j|b
Vstopnina z večerjo - 6.000 SIT
Rezervacije in inf. na 03-7345-122
IZBERITE SVOJE POTOVANJE V ČASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV:
IVROPA. AVSTRIIJA, MADŽARSKA. BELGIJA, BOSNA in HERCEGOVINA, ČEŠKA, FRANCIJA, GRČIJA, HRVAŠKA, ITALIJA, LATVIJA, ESTONIJA, MAKEDONIJA in ALBANIJA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA, POLJSKA PORTUGALSKA, RUSIJA, SKANDINAVIJA, SLOVENIJA, SRBIJA in ČRNA GORA, ŠKOTSKA in IRSKA, ŠPANIJA, ŠVICA, TURČIJA, VELIKA BRITANIJA in INDIVIDUALNA POTOVANJA
PO SVETU: DUBAI, TAJSKA, EGIPT, JORDANIJA, MAROKO, ZDA, KANADA... KUBA, 22.04., 12 dni, LJ, 389.000 SIT ZAGOTOVLJENO!
PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC, MATURANTSKI IZLETI 2005,.
UGODNI PLAČILNI POGOJI NA 12 OBROKOV!
prvi
maj
TUftenu,
TWx-x,	V,- .: * Kv* Mentor.
t «.■»*»*« Mesto i*w,fctoe>to	št* * CtCa. *cewew * ItVttf te*
-Rto>	tl «*,»teto* »teses*« <	««
bodo pomagali odkrivati te skrite kotičke.
Vsebino smo dodali tudi počitnicam na otoku Pagu. Ob obisku sirarne boste imeli možnost izvedeti zakaj je paški sir, kulinarična specialiteta otoka, tako poseben. Seveda pa smo vam pripravili tudi druge zanimive dejavnosti, ki vam bodo popestrile bivanje na otoku.
Tudi letos se lahko odpravite na aktivne počitnice, ki vključujejo avtobusni prevoz. Program Narodni parki vključuje ogled štirih narodnih parkov: Plitvice, Slapovi Krke, Paklenica in Kornati. Če se udeležite programa Cvetenje mandarin v južni Dalmaciji, boste uživali ob ogledu plantaž mandarin v cvetju, obiskali pa boste tudi zanimiva mesta na primer Dubrovnik, Medugorje in Mostar. Z avtobusom pa se lah-
ko odpravite tudi v Črno goro ali na otok Krt. Tudi na teh dveh destinacijah, verjemite, vam ne bo dolgčas.
Počitnic pa nismo obogatiti le ob Jadranski obali. Za tiste, ki želite praznike preživeti v Sloveniji, smo dodali vsebino počitnicam v izbranih termah, Portorožu, popestrili pa smo tudi program Sončkovega kluba v Bohinja Ob aktivnih počitnicah v katalogu Sončkov 1. maj najdete tudi širok spekter posebnih ponudb, ki jih odlikujejo predvsem nizke cene tet ugodni popusti za otroke. Razen animacije to odlikuje to Sončkove klube. Tako boste na primer za 3-dnevni najeto apartmaja v Umagu odšteli le 5.900 SIT na osebo. Cena pa razen najema vključuje tudi celotno vsebino. In ne spreglejte še darila. Vsi, ki se boste odločili za prvomajske počitnice v Umagu, boste prejeli še vstopnico za obisK koncerta Gorana Karana ib Kemala Montene.
Obiščite nas v kateri izmed naših poslovalnic * Celju, Mariboru, Murski Soboti, na Ptuju, v Novem mestu ali Ljubljani. Počitnice lahko rezervrate tudi s pc močjo telefonske prodaje na telefonski številki 02/22 080 33. Sicer pa smo vaffl na voljo tudi 24 ur na dan na spletni strani www.sonchek.com.
mmtm
www.novitednik.com
č r j-TTdT
nidert
Gosposka ulica 7,3000 Celje
tel.: 03 490 03 36 www.zniders.com
&®(s®W](/i$3
j
Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja- «
Del. čas: od pon, do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
POTEPUH
samo uživajte
Mi vaše počitnice jemljep
POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA SICILIJA letalo; 27.4 ■ 1.5.: 137.000 St RiM-POMPEJI-NEAPELJ-SORRENTO-CAPRI; 284,2.5:61.500 Sif UMBRIJA-zeleno srce Italije; 27,294.: 42.900 Sit SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27,294.:
44.500 Sil; LIGURIJA - riviera cvetja; 30.4,2.5.: 45.900 Sil; JEZERO MAGGI0RE-B0R0MEJSK10T0KI-IIILAN0;l_ ,
27,284. in 30.4,1.5.: 27.500 Sit; RAVENNA - RIMINI ■ SAN MARINO; 30.4,1.5.; 19.500 Sit BENETKE in BENEŠKE LAGUNE 274 : 9.700 Sil; AŽURNA OBALA; 29.4,2.5.: 45.900 Sil; AVSTRIJA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN; 27,29.4.; 42.500S1; GRAP* JUŽNE ČEŠKE; 30.4,1.5.: 22.500 St; DUNAJ-BRATISLAVA;30.4,1.5.: 20.900 Sil; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5:23.9®’ BEOGRAD; 1,2.5:19.900 Sit;ROMUNIJA;27.4,2.5.:102.000Sit;HALLSTATT-BAD GOISERN-BADISCHL-MONDSEE: 30.41®11 PRVOMAJSKI ODDIH na morju, v planinah, zdraviliščih...! 5,.7-DNEVNI PAKET! ..., V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zaodniih rezerva^ o-mail' nntpnnhi
Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323 00, 03/7132301; fax: 03/713230®
poglej in odpotuj!
Sončkov klub v RABCU Sončkov klub v POREČU
2*-3* hoteli, bogata animacija in 3* hoteli, aktivne počitnice. Športna vsebina, brezplačno do 7 fet brezplačna pijača ob večerji
23.4./2D/POL od 7.900	27.4./5D/POL od 25.900
SIMONOV ZALIV	TUNIZIJA, Hammamet
3* htl. in dep.. notranji bazen,	3* El Fell, polet letala iz
brezplačno za otroka do 12 let Ljubljane (14D od 107.900) do 22.4J2DZPOL od 13.900	maj,junij/70/POL od 78.900
GRČUA, Kreta
2* MariChristin, polet letala iz Ljubljane (14D od 99.900)
junij/7D/POl	od 79.600
TURČIJA, Alanlja
3* Sun Heaven, polet letala iz Ljubljane (14D od 113.900)
maj/7D/AI	od 86.900
SICILIJA
6-dnevni avtobusni izlet, plovba z ladjo, slovensko vodenje
27.4./6D/POL	89.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Venecia, polet letala iz Ljubljane (14D od 137.900)
junij/7D/POL od 98.900
Izkoristite prednosti Sončkovega poletja 20051*
•	do 15% popust za rezervacije do 31. marca!
•	plačilo na 10 obrokov (do 31.3.)!
Cene V SIT in n,- »Uju&mo	prijavni"*
sonček
"V TUI potovalni Celje, Stanetova 20
* Sončkov katalog Poletje 2005
Tel. prodaja: 02/22 080 33 www.sonchek.com
Worloof'V,U.1-4
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 26. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 sPort danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Krotka, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 kovice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
nedelja, 27. marec
5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo ®KC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novi-Ce> 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, ii-05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski Stasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Ponedeljek, 28. marec
s'00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo !?KC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 [tajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 ack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do-Poldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo lack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dolski in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 rtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-§ram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
IPREK, 29.
Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna j^lodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 'd5 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajna. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, °-00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 j^ale živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 P°rt danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V sti-■ u> 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, e znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute Urmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in JTdonalnih radijskih postaj Slovenije
Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, n4s Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečaj-8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, w ,(l0 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 oviCe, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport ^es, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno,
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako zad-
J sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 pr°v'ce, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni °§ram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
p Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-Qj,5lel°dija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo f S 8.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 junica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 boa k0t’ dO.OO Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 ske°°a ^neva’ 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regij-kasin°V^ce’ 15-00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi .	17.00 Kronika, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde
^Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 VVhite re„; ’ 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in °nalnih radijskih postaj Slovenije
ssa
5-Oo
1. april
na Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-ORr e*0(dba tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo Teč-,’- 6"d5 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Jack ‘Ca’ 8-00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 TerniPot> 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, vice ^ ®**mia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Modo ’ ? Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka ''ovicg a’ *8-40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske datl ’ l4-30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport I7.45 t *5'30 dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, ^UdenCk pot’ 18 00 20 vročih RC 19.00 Novice, 19.30 lokain'sk> servas> 24.00 SNOP - skupni nočni program m in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Voditelji in tisti, ki bi to radi postali
Postanite del ekipe Radia Celje! Prijavite se na avdicijo za radijske voditelje! Prijavo z življenjepisom pošljite do 5. aprila na naslov Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom Avdicija ali na naslov: simona.brglez@radiocelie.com.
Radio Balkan in Podzemlje
V soboto, 26. marca, vas Radio Balkan vabi na žur ob filmu Emirja Ku-sturice, Podzemlje (Underground), za katerega je godbo napisal kdo drug kot Goran Bregovič. Film se začne ob 19. uri, žur pa bo trajal nenapovedlji-vo dolgo, podkrepljen, kot vedno, z najboljšim izborom balkanske hitre kuhinje in sladic v obliki baklav, bureka, kebapa, glasbenih želja, druženja in veselja ob legendarnem in nepozabnem glasbenem loncu balkanske kuhinje. Valter Luger in Balkanski Razbojnik bosta z vami do konca, do rane zore. Ne pozabite povabiti prijateljev in prinesite pirhe!
Včeraj najboljše, danes najlepše!
Ne pozabite, da se vsako sredo skupaj prebujamo z najlepšimi pesmimi 60-ih, 70-ih in 80-ih let. Včeraj najboljše, danes najlepše namreč vrtimo vsako sredo v jutranji Nostalgiji med 5. in 9. uro. Samo za vas. Bodite pozorni! Med programom nam lahko pošiljate svoje glasbene želje na elektronski naslov info@radiocelie.com ali preko naše spletne strani www.radiocelie.com. na voljo je tudi sms-nabiralnik 031-760-461. Pesmi, ki jih želite slišati, naj bodo iz teh obdobij. In kaj boste lahko slišali v sredo, 30. marca? Zavrteli vam bomo, seveda med vsemi ostalimi pesmimi iz 60-ih, 70-ih in
80-ih, tudi naslednje: Message in a bottle - POLICE, Nights in white satin - THE MOODV BLUES, Rock me baby - JOHNNV NASH, Dream of me - ENGELBERT HUM-PERDINCK.
So se vam vrnili kakšni spomini ob teh pesmih? Poslušajte nas ... In ne pozabite na nagradno igro ob 6.15. Vsako sredo delimo nagrade ob tej uri! Ne preslišite niti pesmi Love ... thy will be done v izvedbi Martike! Pesem bomo zavrteli ob 8.15, takoj po osrednji informativni oddaji na Radiu Celje... Vse to na frekvencah 95.1, 95.9, 100.3 in 90.6 Radia Celie.
Radio Celje na Viktorjih
Že od prve podelitve Viktorjev poročamo o tej odmevni medijski prireditvi tudi na Radiu Celje. Neposredno s prireditve se je minulo soboto oglašala Simona Brglez, ki bo v današnji petkovi oddaji Do opoldneva po slovensko poskrbela za nekaj utrinkov s prireditve. Med drugim boste lahko prisluhnili tudi pogovoru z Janijem Hacetom (na sliki) iz skupine Sidd-. harta. Simono je na prireditvi spremljal tudi fotograf Novega tednika in tako si lahko danes v TV-Oknu ogledate nekaj njegovih fotografij, na radijski strani www,radio-celie.com. pa tudi obširno fotoreportažo.
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
NEDELJA, 27. MAREC, OBJ0.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
MIHA ALUJEVIČ LJUBITELJ SLAŠČIC
Miho Alujeviča poslušalci Radia Celje poznajo predvsem kot radijskega voditelja, v nedeljo pa bo v pogovoru z Bojano Avguštinčič predstavil tudi delo, ki ga opravlja kot režiser. Miha je namreč po izobrazbi gledališki in radijski režiser, ki je za režijo svojih predstav in za svoja dramska besedila prejel številne domače in tuje nagrade, med drugim tudi bronasti grb Mestne občine Celje. Miha je tudi izvrsten pevec in igralec ter velik ljubitelj slaščic. Ali tudi sam kdaj prime za kuhalnico in še marsikatero zanimivost iz njegovega življenja, pa boste izvedeli v oddaji Znanci pred mikrofonom.
www.radiocelje.com
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	00 SOMETHIIMG - BRITNEY
SPEARS	(6)
2.	LIFT ME UP - M0BY	(6)
3.	COMPLICATED DISASTER -
TINA TURNER	. (7)
4.	0RDINARY UFE - U0UID0	(3)
5.	GET RIGHT - JENNIFER L0PEZ	(4)
6.	VV0NDERFUL NIGHT- FATB0Y
SUM	(1)
7.	I JUST WANNA UVE - G00D
CHARLOTTE	(2)
8.	SHIVER - NATALIAIMBRUGUA	(1)
9.	BREATHE-ERASURE	(3)
10.	EMPTYS0ULS-MANIC
STREET PREACHERS	(2)
DOMAČA LESTVICA
1.	TAKO LEPO Sl ZLOMILA Ml SRCE -
NUDE	(6)
2.	KJESI-ANIKA	(3)
3.	PTICE NA JUG- PANDA	(2)
4.	IZ PEKLA DO RAJA-JAN
PLESTENJAK & EVA	(2)
5.	LJUBLJANA - BILLY'S PRIVATE
PARKING	(4)
6.	EXXTRA-ALYA	(3)
7.	TRENUTEK IZ SANJ-Y0GURT	(7)
8.	POJDI Z MENOJ-REBEKA
DREMELJ	(4)
9.	SPEZZACUORI - TINKARA KOVAČ (1)
10.	NEDOTAKNJENA - SERGEJA (1)
PREDL0GAZATUJ0
LESTVICO:
AN0THER VVORLD - S0NI0UE 0NT0MCRAFT
L0NELY NO MORE-ROB THOMAS
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ARE Y0U SURE?-OTO PESTNER FEAT. MAYA -KLONER-SIDDHARTA Nagrajenca:
Danica Franulič, Pepelno 24, Šmartno Nina Vrabec, Lokarje 2c, Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
CELJSKIH S plus
1.	DEDKOVA URA-POLKA PUNCE	(4)
2.	PTICA SEUVKA-ANS.
BRANETA KLAVŽARJA	(3)
3.	NAJIN SIN-DORI	(1)
4.	NEVESTINE SANJE - ANS. MIK0LA(2)
5.	STARI ZVONAR-
OKROGU MUZIKANTJE	(7)
Predlop za lestvico:
ZAPLEŠITA MAMI IN ATI-HARMONIJA
SLOVENSKIH 5 plus
1.	POJMO, L'UB'M0-VITA	(5)
2.	MA HODI LES-PRIMORSKI
FANTJE	(4)
3.	S PRIJAT'LJI VEDNO JE LEPO ~
RUBIN	(1)
4.	DIVJA KRI-VANDROVCI	(2)
5. S PESMIJO V SRCU - ANS. SICER (3)
Predlog za lestvico:
POMLAD-ŠIROVNIKI Nagrajenca:
Jože Vrbovšek, Draža vas 49a, Loče Peter Leber, Želče 2, Vojnik
Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. -
Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
NTRC
Republika Slovenija,
Upravna enota Velenje,
Rudarska 6 a, 3320 Velenje,
objavlja prosto strokovno tehnično delovno mesto
ČLAN IZPITNE KOMISIJE
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	najmanj višja strokovna izobrazba tehnične ali upravne smeh'
-	8 mesecev delovnih izkušenj,
-	veljavno vozniško dovoljenje za voznika najmanj B-kategorije'
-	veljavno dovoljenje za učitelja vožnje najmanj B-kategorije,
-	preizkus usposobljenosti pred komisijo MNZ.
Poleg posebnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi splošh® pogoje, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava.
Pisni vlogi mora kandidat priložiti naslednja dokazila:
-	fotokopijo diplome,
-	fotokopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna d0' ba,
-	fotokopijo potrdila o državljanstvu,
-	fotokopijo veljavnega vozniškega dovoljenja za voznika in d0' voljenja za učitelja vožnje najmanj B-kategorije,
-	fotokopijo potrdila o preizkusu usposobljenosti pred komisi!0 MNZ,
-	potrdilo ali izjavo kandidata o nekaznovanosti zaradi naklfP' nega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti j o tem niso bili obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajaj1! več kot šest mesecev, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje^
-	potrdilo krajevno pristojnega sodišče ali izjavo kandidata tem, da zoper njega ni sprožen kazenski postopek žara kaznivega dejanja iz prejšnje alineje.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s polnim delov nim časom, za obdobje 6 mesecev.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolni vanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov RS. Upravna enota Velenje. Rudarska 6 a. 33?0 Velenjš* Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 03 899-57-02.	,
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbi__
Celjska muca-maca Tina Gorenjak, po novem blondinka, je obračala Še ena znana medijska osebnost, ki se je kalila na moške glave v seksi drapirani ob- Radiu Celje - »poptevejevski milijonar« Boštjan Ro-lekici celjske kreatorke Jolande mih s postavno soprogo. Čestitke stilistki za barvno Thaler.	in stilno usklajenost njunih oblačil!
Televizijec Peter Poles iz Velenja in njegovo dekle Nika Veger, ki si je za ta večer podobo uredila sama. »Malo od tu in malo od tam,« nam je opisala svoje trendovsko in po spomladansko sveže stiliranje. Peter pa je »cel iz RTV-jevskega fundusa - od visečega metuljčka pod vratom do spodnjic...«
TEDENSK ASTRO NAPO V
Petek, 25. marec: Opoldne sneje pa nastopi polna Luna. Zaradi njenega vpliva bomo bolj občutljivi in dojemljivi za intuitivno zaznavo, lahko celo razdražljivi. Priporočljivo je začeti očiščevalni post, pa tudi, da se posvetimo ljubezni in usklajevanju medsebojnih ljubezenskih razmerij.
Sobota, 26. marec: Vpliv polne Lune bo občutiti tudi v soboto, zato velja tudi ta dan večja previdnost. Razdražljivost in občutljivost bosta ob ostalih vplivih še vedno zelo veliki. Popoldne bo čudovit aspekt z Jupitrom, zato bo čas primeren za druženje in veseljačenje.
Nedelja, 27. marec: Vpliv planetov bo doprinesel otoplitev in pravo spomladansko vzdušje, kar bo dobrodošlo v prazničnem dnevu. Zaradi položaja Lune je priporočljivo pazljivo izbiranje jedi, še posebej pri vseh tistih, ki imate težave s krvnim obtokom ali pritiskom.
Ponedeljek, 28. marec: Vpliv Lune v Škorpijonu lahko zaviralno deluje na medsebojne odnose. Posesivnosti in moreče intenzivnosti se je treba na daleč izogniti. Bolj se je treba poglabljati v globje plasti naše podzavesti in umirjeno delovati skozi dan.
Torek, 29. marec: Dan bo izredno ploden kar se dogovorov tiče. Čas, v katerega smo stopili, je idealen za razreševanje vseh zaostalih zadev iz preteklosti. Nujno si moram0 točno določiti cilj, drugače je lahko naša energija razpršena in malenkosti nas lahko onemogočijo, da doživimo uspeh'
Sreda, 30. marec: Luna zgodaj zjutraj prestopi v Strelca, zato bodo sanje nekoliko težje, lahko se zbudimo utrujeni in neprespani. Dopoldan bo pod izredno močnim ognje; nim vplivom, zato ga bo treba resnično izkoristiti v vse) njegovi veličini.
Četrtek, 31. marec: Četrtek bo za marsikoga usoden, saj bo kar nekaj močnih vplivov na površju. Dan bo mineval P° sistemu, da tisto dobiš, kar si zaslužiš. Vsem tistim, ki boste srečni, zato svetujem, da ostanite kar se da dolgo tako. Za ljubezen in čustva je enostavno čudovit aspekt.
Astrologinja GORDANA
Zdravljenje krčnih žil, ran na nogah, oteklih nog, dermatološki pregledi, svetovanje;
Specialistična dermatološka ambulanta DIAFIT - p rim.dr. Božo Fakin, Trubarjeva 66, Ljubljana.
Tel. 01/431 90 40
ASTROLOGINJA
GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935
ASTROLOGINJA
DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min)
Osebna naročila: 041 519 265
Viktorijanska moda s Celjskega
Naj se nekateri še tako zmrdujejo in modrujejo, da so Viktorji pravzaprav čisto brezvezni in vse preveč podobni ameriškim Oskarjem, je bila sobotna prireditev v ljubljanskem Cankarjevem domu, vendarle najbolj glamurozna v deželi tej...
Dokaz? Za prisotnost na najbolj prestižni podelitvi
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
Na pevki Alyi iz Mozirja nismo vajeni videti toliko tekstila, vendar je bila opazna tudi v obleki v stilu petdesetih let. Ideja za obleko je njena, tista, ki jo je sešila, pa želi ostati skrita pred javnosti. Še žal ji bo...
medijskih nagrad se namreč iz leta v leto bije vse hujši boj. »Ne boj, mesarsko klanje ...« bi se zgrozil Prešeren, če bi opazoval »viktorijansko« vojno za vstopnice. Saj veste - treba še je pokazati, treba je biti opažen. Pa čeprav včasih tudi le po službeni dolžnosti. »Ni ravno lep, a je edini, ki ga imamo«, je čisto optimističen izrek za našega Viktorja. In ni ravno holivudski glamur, a je najboljše, kar imamo, bi lahko rekli tudi za vizualno podobo, ki spremlja slovensko zvezdniško elito. Zato smo tudi letos bili ob rdeči preprogi, po kateri so se sprehodili nominiranci. Zgolj zato, da bi - malo za zabavo, malo zares - presojali, kdo je imel z izborom .najbolj glgjurpzne opravefveč m kdomanj sreče. V preddverju Gallusove dvorane in kasneje nazaba-vi je bilo slišati tudi veliko celjskega narečja.
Foto: STANE JERKO
Kraljica slovenskega glamurja Urša Drofenik iz Šmarja pri Jelšah je bila kar glavna kreatorka letošnje viktorijanske modne podobe. V njenih oblačilih smo namreč našteli 18 znanih Slovenk in zagotovo še kakšno med množico tudi spregledali. Sama je tokrat presenetila s senzibilno opravo »male morske deklice«.
Radijka Betka Šuhel, ki je svojo kariero pred leti začela na Radiu Celje, je bila zapeljiva v korzetku Urše Drofenik.
Modri telefon
Kaj s staro hišo?
Bralko zanima, ali je grabelj nove, že dokončane Nadomestne stanovanjske *nše dolžan staro, ki je zanemarjena, podreti. Več ta-Uh hiš opaža tudi na ob-jnočjo Grobelnega. Meni, da * moralo biti na tem po-dročju več reda, saj v sosednji Avstriji takšnih prime-r°v ne opaža.
^°dja oddelka za okolje in Pr°stor Občine Šmarje priJel-sah Peter Planinšek odgovar-!a- skladu z zakonodajo, ^ nreja prostor in graditev obetov, je vsak dotrajan objekt Mogoče nadomestiti z novim, Prnviloma na stavbišču obsto-^e*;e stavbe. V tem primeru Pdde do odstranitve seveda Ze Pred začetkom gradnje no-e stavbe. Drugače pa je, ko j^radi takšnih ali drugačnih ^azlogov obstoječega objek-še ni mogoče porušiti pred Petkom gradnje novega - na-0mestnega objekta. Najbolj P°8ost razlog je v tem, da sta-0 stanovanj e družina še upo-ntilja vse do preselitve v no-
v° hišo.
dovoljenje za gradnjo na-°ntestnega objekta pravilo-a določa, da je po končani °radnji treba stari objekt od-raniti. Ker rok za dokon-m a)e §radn)e skoraj nikoli 1 določen, je torej posledič-0 Nedoločen tudi rok, do ka-re8a je treba stari objekt od-o^aniti. v primeru, da je stari jekt evidentno zapuščen sr'jQrna že propada in po-zri 00 °groža življenje in lahv V-e mimoidočih ljudi, ok i° ^Pokcija, pristojna za 0,° ie in gradnje, lastniku °i)jek^ tak°išni° odstranitev
^°leg tega imamo v občila marje pri Jelšah v Odlo-lln 0 Plačilu nadomestila za Pa “f3*30 stavbnega zemljiš-oločeno, da je treba za Znat ene objekte plačevati no višje nadomestilo kot temlste> ki so vzdrževani. S kg,- | repom smo že kar ne-stav)fStnik°v zanemarjenih se tv Povedli do tega, da so m; ltreie odločili o nadalj-s°di svojih objektov.«
Dodatek za okvaro?
Bralca iz Rogaške Slatine, ki že tri leta ne sliši na levo uho, zanima, ali je za takšne okvare mogoče prejeti dodatek za telesno okvaro. Star je 53 let in je invalidski upokojenec.
Iz Informativnega centra Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Ljubljani odgovarjajo: »Zaradi točnosti je treba najprej pojasniti, da ne gre za dodatek, temveč za nadomestilo za telesno okvaro. Da bo bralec kot invalidski upokojenec lahko uveljavljal to pravico, bo moral najprej pridobiti izračun izvida izgube po Fovvlerju in ADG, nakar se na podlagi seznama telesnih okvar ugotovi stopnjo telesne okvare. Če je ta tolikšna, da mu po veljavnih predpisih pripada tudi nadomestilo za telesno okvaro in če ni bila upoštevana že ob ugotavljanje stopnje invalidnosti pri uveljavljanju pravice do invalidske pokojnine, bo vaš bralec prejemal tudi invalidnino.«
Poklicna
molčečnost
Bralka je ogorčena, ker je sestra iz ambulante, kjer se bralka zdravi, brez njenega dovoljenja pokazala izvide delodajalcu, o njeni bolezni pa je govorila tudi širšemu krogu ljudi, ki niso zdravstveni delavci. Kako naj bralka postopa, kakšni ukrepi so predvideni za takšne kršitve zdravstvenih delavcev.
Nina Klun, svetovalka za odnose z javnostmi v ministrstvu za zdravje odgovarja: »Varovanje osebnih podatkov je zagotovljeno v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki natančno določa, kdo sme in komu se sme o podatkih, do katerih pridejo v postopku zdravljenja, govoriti. Kaj je v primeru kršitve, pa zakon ne določa. To mora biti urejeno v okviru zdravstvenega zavoda s pravilnikom o dis-
ciplinski odgovornosti, tam mora biti za tako kršitev predviden disciplinski ukrep. Poleg tega se s takim ravnanjem krši tudi kodeks etike, ki so ga medicinske sestre sprejele, torej se lahko ukrepa tudi v okviru stroke: z internim strokovnim nadzorom, zunanjim strokovnim nadzorom oziroma preko zbornice zdravstvene nege.«
BRANE JERANKO
Če bi »fovšija« gorela ...
Bralka Marija se pritožuje, ker so v materinskem domu v Celju januarja zamenjali okna. Po njenem mnenju to ni bilo potrebno, saj so obnovljeni materinski dom odprli septembra lani, in dodaja, da gre v tem primeru za razmetavanje davkoplačevalskega denarja.
Direktorica Javnega zavoda Socio Suzi Kvas odgovarja: »Materinski dom je bil lani obnovljen le od znotraj, okna pa takrat niso bila zamenjana, temveč le prebarvana. Ker nam je skoznje pihalo, nam je januarja podjetje Mik Celje doniralo adaptacijo oken, kar pomeni, da v nobenem primeru ni šlo za davkoplačevalski denar, kot navaja bralka.«
Kdor uporablja, naj še plača
Bralka živi v najetem stanovanju v Celju. Stavba je bila po denacionalizacijskem postopku vrnjena prvotnim lastnikom. Bralko zanima, kdo mora plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - lastnik stanovanja ali najemnik.
Na Davčnem uradu Celje so povedali, da nadomestilo stavbnega zemljišča vedno plača tisti, ki stanovanje oz. stavbo uporablja. V tem primeru je to bralka in ne lastnik stanovanja.
BA
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
an mamic bomo zaznamovali tudi na Radiu Celje. Ves dan bo v znamenju pozornosti, z glavnimi nagradami pa bomo obdarili tiste, ki ste nam poslali kupon. Dve srečnici bomo izžrebali v dopoldanskem delu programa, dve pa v popoldanskem delu.
Sončni in lepotni studio
DOTIK
Tipo d.o.o.
Ljubljanska 36, Celje J®1-: 03 547 39 91, GSM: 041 275 751

Frizerski studio
Verdev Petra s.p. Ulica talcev 3, 3310 Žalec telefon: 031/305-081
Modno šiviljstvo
BARBARA
Levec 62 a, Petrovče,
Tel.: 03/547 31 15, GSM: 041/584 6181
I s. .m .
°*r:a ^rSh frekvencah
celje
štirih frekvencah
tednik
Pisana doživetja na Planetu Tuš •
Za najmlajše:
Igralni kotiček Oslarija je otrokom na razpolago od ponedeljka do petka, med 15. in 20. uro, ob sobotah med 9. in 20. uro ter ob nedeljah med 9. in 13. uro. Varstvo poteka pod vodstvom strokovno usposobljenih vzgojiteljev, katerih število je prilagojeno številu otrok. Otroci se lahko v Oslariji igrajo na številnih igralih, rišejo, gledajo risane filme in se igrajo Družabne igre. Ob petkih in sobotah ustvarjajo v različnih vodenih ustvarjalnih delavnicah, ki so namenjene tudi otrokom izven omenjene starostne skupine. V Oslariji pa za vašega otroka organizirajo nepozabno zabavo za rojstni dan.

Z dobrodelno akcijo Tuševi bistri kotički so v Tušu že drugo leto zapored vzpodbudili številne kvalitetne predloge in ideje za širjenje kulture branja, kreativnosti in kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok. Na javni razpis za pridobitev računalniške opreme se je prijavilo 20 slovenskih splošnih knjižnic, med njimi pa so izbrali deset tistih, ki so pripravile najboljše programe spodbujanja bralne kulture, računalniškega opismenovanja in kakovostnega preživljanja prostega časa naših najmlajših. Na marčevskem javnem podpisu pogodb sta bili poleg ostalih direktorjev izbranih knjižnic, tudi direktorica Knjižnice Žalec, Anka Krčmar ter direktorica knjižnice Mozirje, Ana Lamut.
Največji prometni dan v Celju:
V soboto, 12. marca so v Planetu Tuš skupaj z ZŠAM organizirali največji prometni dan v Celju. Obiskovalci so lahko prisluhnili predavanjem o varni vožnji, preizkusili so lahko različne naprave ter si ogledali policijsko vozilo za nadzor hitrosti PROVIDA.
Velika modna revija
Velika modna revija KLEOPATRINA SKRIVNOST se je zgodila v Planetu Tuš v četrtek, 17. marca. Na njej so si obiskovalci lahko ogledali modne smernice za letošnjo pomlad in poletje. Prireditev je vodila Anja Tomažin, glasbena gostja pa je bila Anja Rupel.
Nagradno žrebanje Kelly*s
Tuš je v sodelovanju s podjetjem Kelly‘s v soboto, 19. marca v Planetu Tuš izpeljal nagradno žrebanje, na katerem je tri srečneže razveselil s po dvema VIP vstopnicama za koncert Kylie Minogue na Dunaju. Da je bila zabava res popolna, je poskrbela energična skupina Karma.
e
Drugačna laguna za pomlad
Prodaja obeh prenovljenih izvedenk lagune seje že začela, najcenejša izvedenka (1,6) pa je naprodaj za 4,89 milijona tolarjev.
Renaultova laguna spada v srednjem razredu med najbolje prodajana vozila v Sloveniji, dobro pa gre v promet tudi drugje.
Še posebej v Franciji in tudi v Nemčiji, kar je zelo pomembno, saj so tam doslej oziroma od leta 1994 prodali 2,4 milijona vozil. Tovarna je za letošnjo pomlad laguno nekoliko prenovila, vendar so te spremembe zelo skromne, zgolj tolikšne, da je mogoče govoriti o spremenjenem avtomobilu. Navzven tako pri limuzini kot karavanu, ki ga pri nas imenujejo grandtour, ni velikih sprememb (pri Renaultu nasploh trdijo, da je šel avto dobro v promet zaradi svoje oblike, manj zaradi ugodnih ocen pasivne varnosti), več novega je v notranjosti. Precej so spremenili armaturno ploščo, posebej poudarjajo uporabnost sistema, ki kombinira navigacijo, glasbeni center in prostoročno uporabo telefona. Nekoliko drugačna so tudi stikala in ročice, na sredini armaturne plošče je zdaj velik zaslon (dis-plej), merilniki so dobili no-
vo grafiko, ročna zavora je električna.
Nekoliko so dodelali tudi podvozje, izboljšali so stabilizacijski ESP sistem, prednja žarometa pri hitrosti manjši od 30 km/h samodejno spustita svetlobni snop in ga nato znova dvigneta. Ker so leče eliptične, je svetilnost po zatrjevanju v Renaultu boljša za petino. Motorna ponudba je zanimiva in raznolika, skupaj je kupcem na vo-
ljo osem motorjev, od tega pet bencinskih in trije turbo-dizli iz serije dCi. Osnovni je 1,6-litrski bencinski štiri-valjnik (115 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti), najmočnejši je 3,0-litrski V6 agregat, ki zmore 210 KM pri prav tako 6.000 vrtljajih v minuti. Začetni dizelski motorje 1,9-litrski dCi (95 KM), na vrhu pa 2,2-litrski, ki ponuja 150 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti.
AVTOŠO®A
Kosovelova 16, Celje Tel.: 03/ 492 63 00 www.avtosola@-stermecki.si e-mail: celje@avtosola-stermecki.si
LET -ISUGODNOSTI
Najcenejša moto-ura v Celju
za B kategorijo
SAMO
3.000 sir
-15 mesečno obročno odplačevanje
- možnost plačila z minikrediti, čeki ali na trajnik
Bugatti veyron bo verjetno eden najdražjih avtomobilov vseh časov.
Trepiuno gre v proizvodnjo
Zdaj res ni nobenega dvoma več - italijanski Fiat bo izdeloval trepiuna, avtomobil, ki je bil kot študija na ogled lani na ženevskem avtomobilskem salonu.
Vse kaže, da bo trepiuno, ki spominja na slovitega cinquecenta iz 50-ih let prejšnjega stoletja, na trge pripeljal leta 2007 ali morda leto kasneje. Trepiuno je narejen na osnovi nove pande, kar pomeni, da bo imel motor spredaj, prav tako pa tudi pogon na prednji kolesni par. Vse kaže, da bodo na začetku avtomobilčku namenili le en motor, in sicer 1 3-litrski dizelski multijet s 85 KM.
utonil iromiiui V)	VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat-flurescentno rumena) 11719,00 SREDSTVO PROTI ZMR. VODE ZA ČIŠČENJE VETROBR. STEKLA (koncentrat)	11501,00 KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.800 naprej
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avtodeliregnemer.si	PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI NIŽJE CENE FILTROV IZPUŠNI SISTEMI «0019.3.2005
avtomotivj^ado
DEČKOVA 43. CELJE
IZl
Hvunofii
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
03 425 43 61
Pet zvezdic peugeotu 1007
Novi in širši javnosti manj znani peugeot 1007 je doživel tudi prvo preskusno trčenje pri neodvisni evropski agenciji Euro NCAP. Mali peugeot je dobil pet zvezdic, kar je najvišja možna ocena. Po teh rezultatih je peugeot 1007 varen vsaj tako kot bistveno večji avtomobili.
AVTO CELJE Ipavčeva 21, Celje, (03) 42 61 280
Toyota Variš R'n'B
Krita	Varit RV* varncJ^na i4*e	vmm. y*j* *
fMtmfmtio v modri barvi z* etogantne In	ter Vam z r<*«o}«tjo v fri«1)
fcyot* varit » n'0 odtooje potebno 1x9* nabor dodatne opreme tim#, m, <Sg*t#W m-uHion. sfctfrknf pom* m*!, Avista a*«rdm AftSepmfe
ptocjrmM k*v» -volan,	pokrov* km«, bornim*
nfcofi tafco posebne opremljen - « po teto poceni! Zapojte * v ritmi ttythm'mhe*o » Togota Varit *W
TOVOTA
Bugatti veyron le nared?
Vse kaže, da bo verjetno eden najdražjih avtomobilov vseh časov bugatti veyr00 končno le zapeljal na cesto oziroma do kupcev.
Tržno rojstvo tega avtomobila se že precej vleče in je bilo že nekajkrat prestavljeno, 5 zdaj se zdi, da so odpravili večino problemov. Veyron, ime je dobil po Pierru Veyronu, ^ je leta 1939 z bugattijem Zmagal na dirki 24 ur Le Mansa, poganja 16-valjni bencinski motor, ki zmore kar 1001 KM. Po tovarniških podatkih bo najvišja hitrost 406 km/h, 100 km/h pa bo potegnil v treh sekundah. Bugatti je nekakšen evropski projekt, kaF »karoserija« je narejena v Italiji, motor v Nemčiji, menjalnik je angleški, avto pa sestavlja' jo v francoskem Molsheimu.
Letno naj bi naredili 50 avtomobilov, vprašanje pa je, ali ni to zelo ambiciozen načrt' avto bo namreč stal točno 1.160.000 evrov.
BMW prenovil sedmico
BMW serije 7 je na j večji avtomobil nemške avtomobilske tovarne. V sedanji, sicer pa že četrti varianti so ga na cesto postavili leta 2001 in zunanja podoba je pomenila nekakšno osnovo za vse prihodnje nove beemveje.
Čeprav je bila oblika deležna številnih kritik, je zdaj jasno, da je bila sedmica četrte generacije najuspešnejša doslej; prodali so namreč več kot 160 tisoč avtomobilov. Zdaj so sedmico nekoliko popravili ali spremenili, vendar so spremembe skromne. Tako je avto dobil nove luči spredaj in zadaj, novi so tudi odbijači, nekoliko so spremenili ledvički na motornem pokrovu, ki je tudi nekoliko drugačen. Nekaterih, vendar še bolj skromnih sprememb je bila deležna tudi notranjost, še najbolj slovi-
Prodaja prenovljenega avtomobila se bo na slovenskem trgu začela če nekaj tednov, najcenejša sedmica pa bo na voljo za dobrih 17 milij°n11 tolarjev.
Sedmica seveda ostaja ^ sična limuzina (imajo osn0 no in podaljšano izveden z oznako Li), pogon je naZa nji kolesi. Motorjev je s£
ti iDrive sistem. Gre za elektronski sistem, s katerim voznik upravlja klimatsko napravo, navigacijo, radijski sprejemnik ... Ob prvi predstavitvi so ugotavljali, da je preveč zapleten, zdaj so ga nekoliko poenostavili.
nji Mjiesi. iviULUijcv ^
nekoliko so prenovili tako. koč vse, le 12-valjnik (^
avtomotiv
rxt t«i: 1 kM»I »ra: a w 1 *
DEČKOVA 43, CELJE
# suzuki Odar
sIrvis in prodaja vozil IN MOTORJEV SUZUKI
03 425 43 70
ui /mn iduo ivvij in /	'g,
KM). Dizelski inačici sta in sicer 730d (231 KM) 7451, ki zmore 300 KM-

tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., 1 rešernova 19, Celje. Ob-Java malega oglasa na spletam mestu izberi.si je ve-Zana na predhodno plačajte objavo malega oglasa v ^ovem tedniku. Male oglate. ki jih pošiljate po inter-netu, je tako potrebno pred objavo plačati.
OTORNA | VOZILA
Ptatišči z zimskimi gum 8o-000 SIT. Telefon 05
^'•droban, letnik 199
Vrat nrllirnn nlirnninn
8arve, 3 vrata, ugod P° dogovoru. Telefon
DAEW00nexio, letnik 19
tehni;.........
iQ|n za motorno k telefon 041 645-8
AVI I
čelade, pr SIT- Telefon 031 5
" vu, zeiei teflistriran 1991 78a,l. lastnil Jani'Telefon 5 y
Telefon 041 3i
, 'i Huve g
-11’1 Prodam
6Mv 520 i,
»hranje,
. 'en 04]
i Ofelici 'etnik 9; V Te 120,04'
^0DQj
Mn
Telel
p0l0l
(LIO 1,2 RN, letnik 1993, prevoženih 96.200 km, reg. do junija 2005,5 vrot, lita platišča, sončno streha, rdeča barva, lepo ohranjen, drugi lastnik, prodam za 315.000 SIT. Telefon 051 381 260.	1655
FORD fiesta 1,1 CLX, letnik 1991, rdeče barve, prodam za 125.000 SIT. Telefon 041 727-301.	1656
RENAULT tlio 1,2 RN, novi model, letnik 1998, prodam za 730.000 SIT. Telefon 051 334-213.	1660
PASSAT karavan 1,6 TD interkuler, letnik 1993, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973.	1658
CTDA ■*
. ■ STROJI
PRODAM
ŠIVALNI stroj Bagat, pogrezljiv, omarica, dobro šiva, poceni prodam. Telefon 5471-014.	1502
MOTOKUITIVATOR z Acme motorjem in dodatnimi priključki, plug, freza, snežna deska, ugodno prodam. Telefon 031 491-831.	1592
STRUŽNICO, univerzalno, primerno za mehanično delavnico in stabilni fleks original Miostandard ter mehanski knaker, prodam.Telefon 041 645-898. Š236 KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon (03) 5773-048,041 710-193.	1605
ROTACIJSKO kosilnico Sip 135, bobnasto, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 040 818-376.	Š240
ROTACIJSKO kosilnico na 4 diske (165 cm) in ličkalnikza koruzo, malo rabljeno, prodam. Telefon 041 324-298. š 239 TROSILEC za umetni gnoj Vicon PS 602 (nihalna cev) prodam. Telefon 031 634-641.	1627
TRAKTOR Universal 640 DTC, letnik 1998/ 1999, 1200 ur, registriran, prodam. Telefon 041 951-379.	Š245
ŽETVENO napravo za kosilnico BCS 124 prodam. Zdravko, telefon 031 374-651.
Š247
KUPIM
TRAKTOR ter drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130.	1272
►SEST
PRODAM
NOVO stanovanjsko hišo v Malih Braslovčah prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n
V neposredni bližini Laškega (Spodnja Rečica) prodamo
večje stavbno zemljišče
(5000 m2) in
poslovno stavbo
(potrebna sanacija).
Špedicija GOJA d.o.o., Rajšpova ulica 22, 2250 Ruj;
Tel. 02/7493800
KOČEVAR
Polzela, Ločica 65d Tel: 03/5701 221,
041 754 065 Fax; 03/5701 446
www.ograje.com
Tipi vrat:
-	ENOKRILNA
-	DVOKRILNA
-	DRSNA
HIŠO no Ostrožnem ugodno prodam. Telefon 041 628-674.	1229
NA mirnem, sončnem, malo odmaknjenem kraju v Razborju pri Dramljah prodam zazidalno gradbeno parcelo, 1460 m2. Voda, elektrika, cesta pri parceli. Telefon 051 321-925.	994
CEUE, Dobrova. Novo, nedokončano hišo ugodno prodam. Telefon 041 389-238.
1471
CEUE, Šmarjefa. Prodam hišo, 250 m2, parcela 1200 m2, zelo dobro ohranjena, na ugodni lokaciji, možnost poslovno stanovanjskega objekta. Telefon 041 734454.	1501
V ŠENTRUPERTU nad Laškim prodam posest, 13 h, njive, travniki in gozd. Cena po dogovoru. Telefon 031 835-604.
1550
STANOVANJSKO hišo, v Preboldu, 3-etažno, 220 m2, letnik 1973 in gospodarski objekt, približno 30 m2 (2 etaži), parcela 1400 m2, vsi priključki, oddaljena približno 2 km od AC, hiša je opremljena in takoj vseljiva, prodam za 24.000.000 SIT. Telefon (03) 5724-880.	1567
www.pgp-nepremicnine.com
ALOJZ KENDA ».p.. Dobrova 23/a 3000 CELJE
VIKEND prodam v Žoga ju pri Ponikvi. Telefon 5792-362.	1578
STANOVANJSKO hišo v Šentjurju, v 3. gradbeni fazi, pritlično, primerno za dve družini, na ravnini, prodam. Možna dodelava na ključ. Telefon 041 645-898.	Š236
CEUE-Ostrožno. Prodam vrstno hišo, končno, 120 m2, parcela 350 m2. Telefon 041 372-638.	1614
VIKEND, na sončni legi, v mirnem kotičku, 8 km iz Laškega, prodam. Telefon (03) 5731-206.	1294
HIŠO, Celje, Prekorje, samostojno, 320 m2, vsi priključki, takoj vseljivo, prodam za 45.000.000 SIT. 040 751-697. 1636 VOJNIK. Parcelo, 592 m2, center, atraktivna lokacija, narejeni temelji, elektrika, vse takse plačane, prodam, cena ll.500.000 SIT. Telefon 031 644-977.
1657
PARCELO za vikend, na izredno lepi lokaciji, prodam. Telefon 041 824-988. 1667 HIŠO dvojček, Zgornja Rečica pri Laškem, stanovanjske površine 180 m2, hiša je prazna in takoj vseljiva, prodam. Adaptirana leta 1989, ima vse priključke s centralnim ogrevanjem na plin in olje. Cena 21 mio SIT. Vse ostale informacije po telefonu 031 765-351, Sirus nepremičnine GGS Slavica Golob k. d., Kosovelova 16, Celje www.sirusnepremicni-ne.com.	1664
STANOVANJSKO hišo z novim nedokončanim prizidkom, skupaj približno 280 m2, zgrajena 1960, dvorišče 450 m2, prodamo za 28.000.000 SIT. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; e-mail: janez.ja-nez@gmail.com.	n
PONIKVA. Bivalni vikend, v bližini Sladke Gore, 1800 m2 zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo za 8.700.000 SIT. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; e-mail: janez.ja-nez@gmail.com.	n
PARCELO, veliko 3000 m2, z gradbenim dovoljenjem, na Ponikvi pri Šentjurju, prodam. Telefon (03) 5792-042, 041 632493.	1545
HIŠO, letnik 1960, velikost približno 150 m2, na parceli 700 m2, v Rimskih Toplicah, prodamo za 14 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1656
KUPIM
GRADBENO parcelo, okolica Celja, do 1000 m2, kupim. Telefon 051 342-889, po 17. uri.	1517
CEUE ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2. Telefon 031 623-242.
1608
ODDAM _
CEUE, Ljubečna. Oddam poslovni prostor, 100 m2, v pritličju, ob glavni prometnici, z lastnim parkiriščem. Telefon (03) 5471468.	1547
CEUE, Ljubečna. Oddam mesnico s trgovino, renovirano, približno 100 m2, ob glavni prometnici, lastno parkirišče, možen odkup inventarja. Telefon (03) 5471468.
1547
V NAJEM oddam večji vinograd, možnost strojnega obdelovanja, na območju Vojnika. Telefon 041 610-379.	1541
LOKAL, 52 in 20 m2, Mariborska cesto, z lastnim parkirnim prostorom, vhod z glavne ceste, bližina Interspara, oddam. Telefon 031318-255. L 283
Stanovanjsko hišo ali del stanovanjske hiše z vrtom v Šentjurju - naselje Hruševec oddam v dolgoročni najem. Bivalne površine 100 m2, kletni prostori - garaža 100 m2, zunanje površine 400 m2. Ogrevanje plin, bliži-na OŠ, vrtec - vseljivo TAKOJ.
Informacije po telefonu 041 611-603.
I Selič Anton, s.p.. Ul. Pohorskega bataljona 16, Šentjur. I
V NOVI vasi oddam v na jem poslovni prostor, 35 m2, prenovljen in opremljen z vsemi priključki. Telefon 031 684-600. 1624 PROSTORE, 150 m2, v pritličju, poslovni del Celja, parkirišče, ogrevanje, oddam. Telefon 041 633481.	1651
PROSTOR za skladišče ali obrt, velikost 200 m2, novo, oddam. Telefon 031 668-074, 572-8034.	Ž120
VRSTNO hišo, z opremljeno kuhinjo, velikost približno 100 m2, na Jožefovem hribu, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1656 HIŠO, vseljivo, 170 m2, z vrtom, oddam na Hudinji. Telefon 041 610435.	1662
IVANJE
PRODAM
NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Viba d. 0.0., Novo Celje 9, Petrovče.	n
CEUE. Stanovanje, obnovljeno, prazno, 54 m2, nova kopalnica, vrata, okna, radiatorji, vsi priključki, pri Intersparu, prodam za 11,9 mio SIT. Telefon 041 710-477.	1400
V LAŠKEM prodam stanovanje. Telefon 041 738-467.	L 284 285
'ET/JSKA ZADRUGA
J E zo.o.
KOVA 5
V svojih prodajalnah V CELJU,
ŠKOFJI VASI, VOJNIKU in na DOBRNI
nudimo
O REPRO MATERIAL PO UGODNIH CENAH
(možnost dostave na dom)
Informacije po telefonu 041/731 080
O ODKUPUJEMO TUDI MLADO PITANO GOVEDO
po ugodnih, konkurenčnih cenah z možnostjo takojšnjega plačila ter
O KRAVE
po ceni do 360,00 sit (krave nad 400 kg mesa po ceni do 420,00 sit).
Informacije po telefonu: 041 626 472 in 041 785 412
KOTfilK
GRADNJ6 IN SUKOPL6SKARSTVO
Igor KOTNIK, s.p.
Nikole Tesle 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96
igor.kotnik@siol.net
SUKOPl€SKARSKA IN ZIDARSKA DELA KOMPLETNE FINRUZACIJE OBJEKTOV
TRISOBNO stanovanje, 86 m2, v štiristano-vanjski hiši, prodam za 12.000.000 SIT. Telefon 041 354-954.	1566
ŠTORE. Dvosobno stanovanje, 63,49 m2, prodam. Telefon 040 742-132. 1586
Z\ Stanovanjska zadruga ATRU lo.o.
frmL™ 7-p-p 1045
IH 1 HI J| 3001 Celje _	__
03/42-63-122 in 031 342 118
PROMET Z NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE
CELJE - 3 S stanovanje, 85 m2,1. 1979, nadst. 10/14, dvigalo, takoj vseljivo, cena 16,5 mio SIT.
CELJE - Pucova, garsonjera 31 m2, delno opremljena, cena 38.000 SIT/mes, 1x varšči-
CELJE - 2 S stanovanje, obnovljeno, 54 m2, cena najema 50.000 SIT, varščina 2x in provizija in WC obnovljena, vseljivo takoj, cena 16.500.000 SIT.
LJUBEČNA - zazidljiva parcela, velikost cca. 750 m2 in 740 m2, v urbanem okolju, cena 40 eur/m2.
CEUE - 2 S stanovanje . 58 m2,1.1969,1. nadstropje, balkon, klet, cena 11.900.000 SIT. LIBOJE - Pongrac, nadstandardna manjša stan. hiša, 200 m2 biv. površine, I. 2004, vseljena, parcela 1200 m2, cena 43 mio SIT.
Če prodajate ali kupujete nepremičnine, vam uredimo vse potrebno za varen in zakonit prenos lastninske pravice.
STANOVANJE, dvoinpolsobno, v 6. etaži, v velikosti 71 m2, s kletjo, leto izgradnje 1975, prodamo, cena 15 mio SIT. Stanovanje je prazno, možnost takojšnje vselitve. Lokacija Celje center. Sirus nepremičnine GGS Slavica Golob k. d., Kosovelova 16, Celje, telefon 031 765-351; www.si-rusnepremicnine.com.	1664
CEUE, Zadobrova. Večsobno stanovanje, v velikosti 150 m2, v pritličju in 1. nadstropju (v pritličju možnost manjšega poslovnega lokala), z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; e-mail: janez.janez-@gmail.com.	n
NOVO enosobno stanovanje, velikost 37 m2, v Slovenskih Konjicah, prodamo za 7,6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1656
KUPIM
DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m2, v Štorah, vsi priključki, balkon, prodam. Telefon 051 305-712.	1606
ENOINPOLSOBNO stanovanje, 48 m2, v centru Celja in dvosobno, 48 m2, v bližini centra, prodam. Telefon 031 600-625.
1618
GARSONJERO, 33 m2, na novo adaptirano, v Šentvidu, prodam za 3.200.000 SIT. Telefon 031 286-866.	Š241
11	filtri	1 * jj *	
ZARADI nadaljnje adaptacije stavbe nujno prodam dvosobno stanovanje, 50 m2, adaptirano, v prvem nadstropju, lokacija Šentvid, cena 5.200.000 SIT. Telefon 031 656-927.	Š241
LAŠKO, Debro. Stanovanje, 56 m2, delno opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Telefon 041 269-880.	1641
ADAPTIRANO trisobno stanovanje, 86 m2, 2. nadstropje, Kardeljev trg v Velenju, prodamo za 16 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002.	1656
DVOSOBNO stanovanje, do 10,5 mio SIT, kupim. Telefon 041 877-215.	1576
‘‘‘“‘"""odpaST""""’”
HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitve z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064.	1302
DVE sobi, centralno ogrevani, z uporabo kuhinje in kopalnice, ugodno oddam. Telefon 5418-139.	1436
STANOVANJE v Celju dajem takoj v najem. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-283.	1461
STANOVANJE, 74 m2, opremljeno, na Zelenici v Celju, oddam, vseljivo l. 4. 2005. Telefon 041 Z7-129, po 18. uri. 1632 NE0PREMUEN0 adaptirano dvosobno stanovanje v tristanovanjski hiši v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1656 TRISOBNO stanovanje z opremljeno kuhinjov Novi vasi oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1656

Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI
KREDIT
Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš X5 posreduje posojila za vas od 9. do 17, ure v
PE na Partizanski cesti 8, Slovenska Bistrica.
02 818 - 20 - 08 040 304 - 481
______Kulturno umetniško društvo X5, Gestrinova 4, Ljubljana
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.e.
____ Slovenska c. 27, LJUBLJANA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK
CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Razvojni center)
TEL.: 03/ 42 74 378
NOVO:
IN HITREJE DO POSOJILA
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA
TAKOJ!«
ODKUP DELNIC
CE, Mariborska 66
03 490 1 8 OO
Azur - Papotnik k.d., Prožinska vas 22d, štore
/v
NAVTIKON
TEČAJZA VODITELJA ČOLNA
CELJE:29.r30.r31.marec. CENA: 32.900 SIT INFO.:031 320 532
Nikolž ttjdimičk Stoterim 4,3250 Rogažka Slatina
PRODAM
REGAL zn dnevno sobo, 360*230*55, klubsko mizo, 120*50, s steklom in preprogo, 4*3 m, ugodno prodam, tena po dogovoru. Telefon 5418-139.	1542
KOTNO sedežno prodam zo 15.000 SIT in vodni sesalec Batagel prodam za 79.000 SIT. Telefon 05! 337-557.
1601
POHIŠTVO dnevne sobe, jedilnice, gospodinjske aparate, prodam. Telefon 545-2627.	1665
LMUEIi
NUMERO UNO
Ugodni gotovinski ali avtomobilski krediti do 7 let za vse zaposlene ter upokojence, tudi 09.
Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50%. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov.
Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ab d.0.0.
Ljubljanska 14a, Celje
NUDIMO POSOJILA
DO 300.000 SIT
034925956, 031862140
DRENI TERIAL
PRODAM
MANJŠE opremljeno enosobno stanovanje v Brodarjevi ulici, primerno za eno osebo, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Korenova 4, Celje, www.prijaznost.com; telefon 041 727-301,548-2002. 1656 OPREMLJENO dvosobno in trisobno stanovanje v Celju oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com; telefon 041 727-301, 548-2002. 1656 OPREMLJENO sobo oddam urejeni osebi, nekadilcu. Telefon 5472-532.	1666
~~liiuAMEM""~
STANOVANJE v Rimskih Toplicah najamem.
Telefon 031 498-156.	1574
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301.	1656
- - JMIRA
SMREKOV opaž, suh, rezan, tesan les in kamen pohorski lomljenec, dostava, prodam. Telefon 041 331-831,(03)5762-986.	8057
BETONSKI škarpnik, srednji, 300 kosov, ugodno prodom. Telefon 041 346-328.
1610
OREHOVE »fosne«, približno 1 m3, hrastove »fosne«, približno 1 m3, hruškove deske, približno 0,5 m3, prodam. Telefon 031 539-723.	1612
ODDAM
OHRANJENO ostrešje in strešno opeko podarim tistemu, ki vse to odstrani. Telefon 041 658-871.	1623
VEČJO količino štorov, že izkopanih, primernih za kurjavo, oddam brez plačila, okolica Šentjurja. Telefon 041 269-693, zvečer.	1626
FALI
V okolici Vitanja se je izgubil nemški ovčar, ki sliši na ime Anjo. Ima dve ovratnici (srebrno in rjavo). Če bi ga kdo videl, naj, prosim, proti nagradi 20.000 SIT pokliče po telefonu 041 798-368 ali 041 884-931.	1686
PRODAM
JARKICE, grohoste in črne, prodojomo. Kmetijo VVinter, Lopato 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927 926 JAGNJETA in mlado kozo prodam. Telefon 5798-269.	§244
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodam, možnost brezplačne dostave na dom. Telefon (02) 582-1401.	p
KMETIJSKA zadrugo laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677, (03) 734-4378.	n
JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko očiščene, breje ovčke ali z jagenjčkom, prodam. Telefon 5773-302.15341535 KOBILO lipicanko, brejo 9 mesecev, primerno za razplod in za začetniške jahače, prodam. Informacije po 15. uri, telefon 031 685-670.	issi
KOZE, burske, z rodovnikom, stare od 3 mesece naprej, zelo lepe, prodam. Informacije po 16. uri, telefonu (03) 8101-060. 1611 NEMŠKI ovčarji, stari 9 tednov, naprodaj.
Telefon 041 714-914.	š243
TELICO simentalko, težko 180 kg, prodam. Telefon 031 221-243.	Š246
iF —"
"“1ETIJSKI
IDELKI
PRODAM
KROMPIR, primeren za sajenje (lanska elita), sorta calingford, agrio, romanc, prodam. Telefon 041 742-334. 1395 KROMPIR, jedilni in krmni, prodam. Telefon 041 742-334.	1395
SENENE bale, v Rimskih Toplicah, prodam. Telefon (03) 5736-705, po 19. uri.
1441
SENO in koruzo, blizu Celja, prodam. Cena po dogovoru. Pokličite po telefonu 54] 9-710 ali 041 526-980.	1298
SENO v kockah in 1001 vino prodam. Telefon (03)5743-054.	Š209
CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063.	1458
BALI RANO travno silažo v okroglih balah in koruzno silažo prodamo. Telefon 041 573-863.	1458
SENO, suho, prodam. Telefon 5772-467.
1546
KORUZO v zrnju prodam. Telefon 5777-107.
1579
SENO in otavo, v okolici Šentjurja, prodam.
Telefon 031 220-864.	Š210
SLADKO seno in otavo prodom ali zamenjam za drva ali prašiča. Telefon 031 733-965.	1613
DOBRO uležan hlevski gnoj prodam. Ceno velike prikolice s prevozom je 13.000 SIT. Telefon 031 559-820.	L293
SILAŽNE in senene bale prodam. Telefon 041 809-184,(03)5792-387. 1520 CIPRESE za živo mejo ugodno prodam.
Telefon 050 331-073.	Ž122
KONJSKI gnoj prodam. Možno dostavo. Telefon 041 763-720, (03) 7347-693.
L 295
KORUZO v strokih ali v zrnju prodom. Telefon 781-0286.	1642
SENO, mešano z otavo in deteljo, ročno spravljeno, ugodno prodam. Telefon (03)546-1275.	1649
SUHO seno v balah, teža bale od 18 do 22 kg, prodam. Telefon 041 800-713.
1639
SENO, v refuzi, v Socki, prodam. Telefon 041 763-409.	1647
SUHO seno v kvadratnih balah, približno 400 bol, prodam. Zdravko, telefon 031 374-651.	§247
SLIVOVKO, vino, jabolčnik, kakovostno biološko naravno pridelano, poceni prodam. Telefon 041 824-988.
OTROŠKO BMHOLO (16 col), primerno za otroke starosti od 4 do 6 let, prodam. Telefon 041 211-151.
CIPRESE, 60 cm in podtaknjence, do 20 cm, prodam. Prodam tudi univerzalno novo kolo. Telefon (03) 5421-131,051 218-819.	1594
ŠTEDILNIK (kot nov), 2 plin, 2 elektrika, hladilnik, mesoreznico in VW Sharan, letnik 1996 (ohranjen), prodam. Telefon 041 945-589.	1591
BARVNI TV, zamrzovalno skrinjo, elektromotor, vodno črpalko, kombinirani hladilnik in peč na brikete prodam. Telefon 5792-362.	1577
VRTNO uto, 3*3 m, štiri kapnico, ugodno prodom. Telefon 5452-932.	1604
ZA Iveko 35 prodam pvc spojler za streho, pvc škatlo za orodje in pvc zadnji blatnik. Telefon 031 539-723.	1612
GORSKI kolesi, moško, 26 col in žensko, 20 col ter 4 letne gume, 155/70-13, prodam. Telefon 031 632-504.	1616
ULEŽAN konjski in ovčji gnoj, 2 breji ovci, jsp, v okolici Podčetrtka, prodam ali menjam za živinsko krmo. Telefon 031 460-893 ali 5805-487.	i625
GARAŽO, 18m2,z elektriko, Pohorsko ulico, v neposredni bližini novozgrajenih blokov na Dolgem polju, prodom za 1.750.000 SIT. Telefon 031 300-223.	1638
PE cevi, črne, fi 125*6, splošno, za odtok, prodam po polovični ceni. Telefon 5715-232.	Ž125
DVE dekliški gorski kolesi Rog, 24-colski, 18 prestav, dobro ohranjeni, prodam. Telefon 031 478-350.	1651
HLADILNIK, otroško kolo, sedež, prenosni računalnik, prodam. Telefon 031 250-949.	1663
MALO robljeno hišno fitnes napravo prodam. Telefon 545-2627.	1665
KUPIM
ORIGINALNI nekaramboliran levi blatnik za golf, model 2, kupim. Telefon 031 560-725.	1628
lElillml
SLOVENKA, 50 let, ki je prišla iz Amerike, želi moškega do 65 let. Resno. Telefon 041 248-647, Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjevo 11, Celje.
1590
Ljubiti in biti ljubljen je največja sreča v življenju, pomagamo vam spoznati ljubljeno osebo.
01/729-2316,041 406-639
Tatjana K. Markovič s.p.. Ljubljanska c. 83, Domžale
1667
FALO
PRODAM
BUKOVA kloftrsko drva, seno in kvadratne bale prodom. Telefon 041 649-414.
Š87
KOSTANJEVE kole, za vinograd, prodom. Telefon (03) 5716-512.	Ž121
DIREKTOR, 45 let, želi spoznati žensko, od 28 do 43 let, za resno vezo. Telefon 041 248-647, Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 1590 SEM 31 -letni očka, razočaran v ljubezni. Po tej poti bi želel spoznati žensko ali mamico z otrokom. Telefon 041 658-897.	1585
IŠČEM resno, samostojno žensko, do 60 let. Sem vitalen vdovec, situiran, nekadilec, 174/78, SŠI. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ISKREN ODNOS.
1607
LITEV
IŠČEMO ljudi za strežbo v znanem gostinskem lokalu v Celju. Lahko tudi študenti. Telefon 031 804-719. Delto d. 0. 0., Švabovo ulica 6, Celje.	1456
ZAPOSLIMO naslednje delavce: 2 ključavničarja, 1 mizarja, 1 stavbnega kleparja, 3 za priufitev. Simer d. 0.0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 4255-800.	1479
ZAPOSLIM delavca za montažo gips plošč. Pogoj: lastni prevoz na delo. Andrej Kavko s. p., Ulica I. celjske čete 22, Šentjur, telefon 041 684-410. n ZAPOSLIMO voznika Cin E kategorije za opravljanje prevozov vzhodne in zahodne Evrope. Frigotransport, Peter Pi-šek s. p., Lopata 17,3000 Celje, informacije po telefonu (03) 492-1421, 031 703-122.
Pride dan, ko te sonce več ne prebudi...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in strica
MAKSA GAJŠKA
iz Celja, Cesta na Dobrovo 39 b
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi.
1609
DELO iščem: čiščenje prostorov, pomoč starejšim... Telefon 031 548-913. l 293 IŠČEMO vodjo izmene za delo v trgovini. Delo nudimo tudi natakarici, strežba pijač. Več po telefonu (03) 492-1420, Klavdija, od 8. do 13. ure ali pisne prošnje na naslov: Frigotransport, Peter Pišek s. p., Lopata 17,3000 Celje. 1555 SEM pridna in poštena. Iščem delo. Mogoče ravno vi potrebujete pomoč pri vas doma, v gospodinjstvu, nakupih ali skupnih sprehodih? Pokličite zjutraj ali zvečer, telefon (03) 547-1757, 031 716-
073.
1571
KOČEVAR&THERMOTON
Ločica 65d, 3313 Polzela
zaposli:
-	ključavničarja-varilca z izkušnjami v proizvodnji ograjnih vrat
-	komercialista z znanjem nem. ali angl. jezika za prodajo gradbeno tehničnih izdelkov
-	zidarja za pomožna dela
Informacije: 03/5701 221
MMiMUS
8 — 12 kg mesečno in oblikovanje postave . D	I RIMAT
ISCEM0 maserko za sodobne masaže, tudi erotično. Telefon 031 850-592 (SMS).
Wega, storitveni engineering, Ivan Krivec s. p., Petrov trg 7, Šempeter. 1631
VERJEMITE, vaše delo je pomembno. Osredo- 1-..........................•—
točite sena svojo prednosti. Ne glejte le )2/252 32 55,01 /519 35 5
na to, kar |e, marveč glejte tudi, ko| bi---------------------------------------
lahko bilo. Boljši ste, kot si mislite. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.	n
Zaposlimo natakarja/-ico
z izkušnjami v piceriji Verona v TC Mercator v Celju. Informacije natel.št.:
03/705-90-50
v dopoldanskem času.
SPD D.O.O., BRASLOVČE 48,3314 BRASLOVČE
y RESTAVRACIJI Morco Polo zaposlimo kuharico ali kuharja z izkušnjami ter natakarico za strežbo v baru. Telefon 041 729-454. Vinko Stopar s. p., Levstikova 3, Celje.	1661
STRESNO življenje? Pomagamo z individualnimi terapijami, sprostitve, meditacije, delavnice... Telefon 7102-753, 041 363-996, AUM Branko Šarlah s. p., Vrbje 20,3310 Žalec.	Ž124
SANACIJE kopalnic ter popravilo in vzdrži vonje vodovodnih naprav. Sončni Zo-rek, Bojan Pesa n s. p., Ul. SkladatelieV Ipavcev 46, 3230 Šentjur. Telefon 05 206-503.	Š216
NUDIM instrukcije iz matematike, fb#^ mehanike. Petka, Peter Košir s. p., 0* telefon 031 616-970.
BAGAT servis vseh vrst šivalnih stroje*11 likalnikov. Darko Tratnik s. p., Savini*1 cesta 108, Žalec, telefon 710-3144. ž1'4
OBNOVA, popravila, brušenje, zaščito jj* grobnih spomenikov in okvirjev no po*;
pališču. Kamnoseštvo, terocerstvo
SreZ'
KRČNE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
dr. J. Zimmerman. Koper_
ko Sokelšek s. p., Brezova 2, Celje, tek^11 492-9546,041 684-346. 147/1^ KUPIM gradbeno barako, lahko kovin^J ali leseno. Prodom otroško postelj1' Telefon 040 754-016.	^
DOMAČI jabolčni kis prodam. Kupim o’* rabljeno peč Kuppersbusch no trdo vo. Telefon 040 897-298.	16\
TRANSPORTER zo hlevski gnoj, obroZoNj
zo kosilnico Tvist kosilnico, prodan1;^ račun vzamem govedo ali konja. KoP obračalnik za Buharico. Telefon (___
5775-275.
1596
RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET!
ŠTAJERSKI VAL
VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih & nah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenje1 drva, olje. Garancija za peči je 5 let-Velikonočni popust 10 %. Anton Aplef( s. p., Prekorje 29 a, Škofja vos, telefon 5415-011.	1630
I7P0S0JEVALNICA strojev in raznih ncpr°v vas reši vseh težav. Izposojevalnico Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311.	"
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234.
KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, 3000 Celje, Telefon 041 826-594.126? HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,04! 578-556. Kartagina d. 0. 0., PE Celje. Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0. o . Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n P070R, graditelji! Po konkurenčnih cenoh izdelujemo strojne omete, tlake in fose-de. Telefon 031 598-355, Tr-Grad d. e
0., Ledina 40,8290 Sevnica. 1396
1555
NOV! USNIK
29
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj in po hudi bolezni nas je zapustila nenadomestljiva žena, mama, tašča in babica
OLGA KLINAR
iz Pečovnika 62 v Celju (18.6.1948 -13.3.2005)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter kolektivom Metro Celje, Ko-yis Štore in Zdravilišče Laško, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župnikoma za opravljen cerkveni obred, govorniku za Poslovilne besede in vsem pevcem za odpete pesmi. Posebna hvala sorodniku g. župniku Tonetu Vrisku za izgovorjene besede slovesa.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni.
1635
V daljavi motni glej, zvezda se žari, glej, zvezda se žari, bledi in rumeni.
V SPOMIN
22. marca 2005 je minilo deset let od prezgodnje smrti naše drage
TILČKE PODPEČAN
^yala vsem, ki postojite ob grobu ali prižigate sveče.
Vsi njeni.
1603
šinilo je 10 žalostnih let, kar vaju ni več, dragi oče
STANKO KLADNIK
in dragi brat
JOŽE KLADNIK
tor 8 let, kar si za vedno odšla, draga mama
SILVA KLADNIK
iz Bukovja pri Babni Gori 16
Zahvaljujem se vsem, ki se spomnite nanje in jim prižigate sveče.
Žalujoča Štefka.
V SPOMIN
Mineva eno leto, kar si nas zapustila, naj dražja mama
FANIKA
OSET
iz Šibenika pri Šentjurju
Prazen dom je in teman, naše oko čaka te zaman, ni več tvojega smeha, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot naj vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
Tvoji najdražji.
Š235
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči...
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, atija, de-dija, brata in strica
FRANCIJA DEŽANA
iz Tovstega 6 pri Laškem (5.12.1953-11.3.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, predvsem družinam Krašek-Rojc, Deželak in Jeran, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem Parana Laško in Tima Laško, Komunali Laško, gospodu Ojsteršku in gospodu Lavrincu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču Eeonu za odigrano Tišino in gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. Ohranite ga v lepem spominu!
Žalujoči: žena Fanika, hčerki Andreja z Davidom in Natalija s Klemnom, vnuk Lan ter bratje in sestra z družinami.
L291
Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, deda in brata
IGNACA ALBREHTA
iz Olešč pri Laškem (1929-2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo sosedom Jančič, Maček in Pušnik.
Iskrena zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, komunali za pogrebne storitve in za odigrano Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Mici, sinovi z družinami, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo.
L 289
V očeh tvojih ugasnila luč je dneva,
trpljenje tvoje je minilo, v nas trpko bolečino zapustilo. Dobrota tvojega življenja se v naša srca je vsadila in v spominih nate kot drobna lučka bo svetila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, tašče in tete
JUSTINE DEŽELAK
iz Marija Gradca (21.9.1927-16.3.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, članom kolektiva Vrtnarstva Celje, Geodetske pisarne Laško in Pivovarne Laško za podarjeno cvetje, sveče in svete maše, za izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu dekanu za opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo in Komunali Laško. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni.
L 300
Pomlad bo ha vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi najinega ljubega moža in očeta
IGORJA ESA
(28.2.1955-11.3.2005)
Prijateljem, sorodnikom, sošolcem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti, se zahvaljujeva za izrečena pisna in ustna sožalja ter cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujeva poslovnim partnerjem, pogrebni službi Raj d. o. o. in prijateljem pevskega zbora PD Anton Bezenšek za odpete žalostinke ob slovesu.
V globoki žalosti: žena Cvetka in sin Matej.
1634
V celjski porodnišnici so rodile:
11.	3.: Monika HRIBERŠEK iz Žalca - deklico, Ida GORENJAK iz Štor - deklico.
12.	3.: Tanja MLAKAR KOPRIVC z Dobja - deklico, Urška MURKO iz Šempetra -deklico, Saša NOVAK iz Sevnice - deklico, Alenka ČOH LOMBAR iz Kamnika - deklico.
13.	3.: Helena MAHER RESINOVIČ iz Celja - dečka, Tanja LES iz Celja - deklico, Anita DREV z Rečice ob Savinji - dečka, Urša OTOMAN-ČEK iz Celja - dečka, Helena ŠIBILA iz Prebolda - dečka, Marija PLANINŠEK iz Luč -dečka.
14.	3.: Božica MOVH iz Velenja - deklico, Simona KLADNIK iz Šentjurja - dečka, Lidija REDNJAK iz Dobrne - deklico.
15.	3.: Alenka GUČEK iz Rimskih Toplic - deklico, Jožica VEHOVAR iz Podplata -deklico.
16.	3.: Martina PEČOVNIK z Vranskega - dečka, Darja SEME iz Laškega - dečka, Irena RIBIČ iz Prebolda - dečka, Hermina MAJER iz Rogaške Slatine - dečka, Silva ZAVRŠEK iz Celje - dečka.
17.	3.: Marija TUVIČ iz Celja - deklico, Irena HERCOG iz Šentjurja - dečka, Aleksandra NOVAK iz Žalca - dekli-
co.
Celje
Umrli so: Gabriela GRAČ-NAR iz Škofje vasi, 62 let, Alfonz URBANCE iz Celja, 83 let, Kristina VOLF iz Ljubečne, 64 let, Franc BIZJAK iz Celja, 79 let, Stanislava BELEJ iz Štor, 84 let, Rajmund PUKL iz Celja, 90 let, Aleksej VREČKO iz Celja, 88 let, Franc AŠKERC iz Bukovžlaka, 67 let, Maksimiljan GAJŠEK iz Celja, 78 let, Dragica SALOBIR iz Suhega,
73 let, Leopold VRHOVSKI iz Rifengozda, 80 let, Angela MARČEN iz Dobrine, 70 let, Leopold OMERZEL iz Poklek pri Podsredi, 45 let, Ivan KLOPČIČ iz Nazarij, 65 let, Bruno PUKL iz Njivic, 73 let, Mihaela KRAJNC iz Laškega, 78 let, Matilda TURNŠEK iz Polzele, 84 let, Matilda RAUTER iz Dobrne, 86 let, Poldi KOZOVINC iz Zvodna, 49 let, Jožef JAMNIŠEK iz Osredka pri Zrečah, 65 let, Terezija DIMEČ iz Lokrovca, 90 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so:	Alojz
GRADIŠNIK iz Bukovja pri Slivnici, 77 let.
Žalec
Umrli so: Mateja BALOH iz Liboj, 30 let, Tadej KRUŠIČ iz Šmatevža, 39 let, Ivana DEDIČ iz Andraža nad Polzelo, 78 let, Vincenc ZOTTEL iz Dobriše vasi, 77 let, Tere-ziija PEČNIK iz Polzele, 62 let, Marija LUPŠE DROBEŽ iz Pondorja, 83 let, Marija BAŠ iz Gotovelj, 95 let.
Laško
Umrli so: Helena BELEJ iz Brstnika pri Laškem, 77 let, Breda SADAR iz Celja, 80 let, Frančiška AUFLIČ iz Trobnega Dola pri Šentrupertu, 85 let, Oto TERBOVC iz Laškega, 63 let, Vida KOŽELJ iz Celja, 75 let, Jožef ŠANC iz Debra pri Laškem, 86 let, Ivan KOŠUAR iz Ljubljane, 50 let, Silva TURK BASSING iz Laškega, 69 let, Viktor ZELENJAK iz Radeč, 76 let, Marija RAINER iz Prnovš nad Radečami, 76 let, Danica KUUČEVŠEK iz Počakovega nad Radečami, 82 let, Jožefa LAZAR iz Svib-nega, 85 let, Marija PODBEV-ŠEK iz Laškega, 75 let.
Velenje
Umrli so: Horst KROBAT iz Celja, 62 let, Rozalija ČAS iz Florjana, 79 let, Ivica SVEČKO iz Velenja, 53 let, Marija OROZL iz Arnač, 69 let, Elizabeta LEČNIK z Raven na Koroškem, 86 let, Izidora ŽURBI iz Polzele, 71 let.
30
rODNIK
milim
PETEK, 25.3.
Im
s
i
1
f|
i:
§t
1
li
j
I
12.10. 16.10
Spangli
Špangleščina
18.40(razen sob., ned., pon.), 21.40
Kristusov pasijon
18.40
Medvedek Ro in Sfovon
10.50.12.30.14.10.15.50.17.30 Sivi kamion rdeče barve 19.10, 21.20,23.30 Popotovanje cesarskega pingvina
11.30.13.30	(razen sobote). 15.30,17.30 Napad na policijsko postajo
19.30, 21.50, 00.10 Matineje:
Medvedek Po in Slovon
10.50 12.30
Popotovanje cesarskega pingvina
11.30.13.30 Andersenove pravljice
Andersenova pravljična filmska sobota
11.00, 12.00, 13.00 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so od petka do nedelje nredstave so nd snbote do nnnedelika
iiicinijml
18.00
20.00
16.00
19.00
19.00
19.00
18.00
20.00
18.00
20.00
18.00
19.00
18.00
20.00
22.00
19.00
17.00
19.00 22.15
16.00 18.00 20.00
22.15
17.00
20.15
17.00
19.00
21.00
18.00
20.00
17.00
19.00
21.00
18.00
21.15
19.00
18.00 20.00
18.00
20.30
SOBOTA
Njegovi tastari Rezilo - Trojica NEDELJA Rezilo - Trojica Njegovi tastari
ŽALEC
NEDELJA Elvis je odšel
VRANSKO
10.00 MNZ Celje
Iger so zvezde doma
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Krog 2
13.40.16.00.	18.20.20.40.23.30 Srhljive skrivalnice
14.00.	16.20.18.40.21.00.2320 Hiteti: Zdravilo za sodobnega moškega
12.30.15.00.	17.40.20.30.23/0 Punčka za milijon dolarjev 143& 17.00,20.00,22.40 Medvedek Pu in Slovon
11.00	(sobota). 13.00.15.20,17.20,19.30,22.00, Popotovanje cesarskega pingvina
11.20	(sobota). 13.20.15.40,18.00,20.20,22.20 Daltoni
14.40.18.30. 21.10.2330
Lemony Snicket Zaporedje nesrečnih dogodkov
12.00	(sobota), 16.40,19.00
Ruševine
21.20 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so od petka do nedelje ' predstave so od sobote do ponedeljka
MKOLOSEJ
Krog 2
11.30.14.00.	16.30.19.00, 21.30,23.50
Srhljive skrivalnice
140CL 16.20, 18.50, 21.10,2330
Življenje pod vodo
Demonstracija obrti
predstavlja se urar Božo Godnik
17.00 Športna dvorana Zreče______
S cvetjem v roki
21.00 KLjUB Celje
PETEK
Za božjo voljo Podzemlje
SOBOTA
Očkov vrtec (brezplačen ogled)
Podzemlje, po predstavi tradicionalni Balkan žur, ki
ga organizirajo skupaj z Radiem Celje
NEDELJA
Za božjo voljo
SREDA
Bližnji odnosi__________________
SLOVENSKE KONJICE
PETEK
Brigada 49
VELENJE
PETEK
Babica, ob materinskem dnevu z babico v kino (babica ima prost vstop)
Sivi kamion rdeče barve Zadeta modela mala dvorana:
Aleksander
SOBOTA
Zadeta modela Aleksander
Sivi kamion rdeče barve mala dvorana:
Neverjetni
Sivi kamion rdeče barve Art kino: Babica Zadeta modela NEDELJA Aleksander
Sivi kamion rdeče barve mala dvorana:
Neverjetni Art kino: Babica Zadeta modela PONEDELJEK Zadeta modela Aleksander mala dvorana:
Neverjetni
Lajf po liffe-u: 5x2
Sivi kamion rdeče barve
TOREK
Aleksander
Sivi kamion rdeče barve mala dvorana:
Lajf po liffe-u: 5x2 SREDA
Zadeta modela
Aleksander
ČETRTEK
Napad aa policijsko postajo št 13 Punčka za milijon dolarjev
Noopiion
koncert miinchenskihpunkrvcker-jev
SOBOTA, 26.3.
8.00 Tržnica Zreče
18.00	Dom krajanov Zagrad - Pri
Stegu_______________________
Prireditev
ob materinskem prazniku in dnevu žena
19.00	KD Slovenske Konjice - velika
______avla_________________________
Samo Onič: Barvne sledi
odprtje slikarske razstave
19.30 Kulturni center Laško Romano 4 koncert
Razstave
Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice na Muzejskem trgu: Znamenja - pomniki za včeraj, danes in jutri, dr. BorisaSkalina, do 28. 3.
Hotel Vita Dobrna: prodajna razstava likovnih del, do 1.4.
Muzej novejše zgodovine Celje -občasni razstavni prostori: Jaz, ti, mi... Moj dom, moja družina... Moja domovina, do 30. 3.
Galerija Borovo: olja na platno Jožeta Barachinija, do 12.4.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Peti evangelij, do 2.4.
Špitalska kapela Celje: Peti evangelij, do 2. 4.
Marijina cerkev Celje: Peti evangelij, do 2. 4.
Galerija Volk: Poletni motivi, avtorice Polone Kitak, do 31. 3.
Osrednja knjižnica Celje: razstava fotografa Vinka Skaleta: Portret, do 31. 3.;
Kulturni klub Ivan Cankar Celje:
Hortenzija (tempera na platno - tihožitja,), Majde Žličar, do 31. 3.
Razstavni prostor Cinkarne Celje: Potepanje po Avstraliji, fotografije Mire Gorenšek, do 31.3.
Avla SB Celje - Srednja zdravstvena šola: Svetovni dan voda, varstvo okolja, do 1. 4.
Galerija Mik Celje: olja in akril na platno akademske slikarke Vide Slivni-kar, do 16. 6.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: likovna dela otrok OŠ in vrtcev iz mesta Vrača, Bolgarija in razstava del Barbare Jurkovšek do 31. 3.
Špesov dom Vojnik: olja na platno Karoline Klingenstein iz Ljubljane, do 31. 3.
Pokrajinski muzej Celje:.Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6.
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v objemu voda - Poplave v Celju v prejšnjem stoletju, do 31. 3.
Stalne
razstave
Galerija Vlada Ceršaka Celje: olja na platno Vlada Ceršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezan-
Razstava velikonočnih okraskov in ročnih del
10.30 Krčma TamKoUčiri - atrij
Obdaritev otrok ter barvanje in krašenje velikonočnih jajčk
delavnica
18.00	Telovadnica OŠ Pristava pri
Mestinju____________________
Ples oriš
nastop članov verske skupnosti
20.00	Rdeča dvorana Velenje_______
Omar Naber, Alya, 6Pack Ču-kur ...
koncert ob 5-letnici Mojega radia
ne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
Petek ob 19.30 v P2
Potopis: Aconcagua, predava: Sebastjan Jazbinšek
Razstava
Prostor - galerija 3 oko: Deep&Blue, avtor: Zvonko Pušnik
Redno ŠKMŠ
Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pešnici: vadba joge (mesta zapolnjena)
Sobota ob 14.30 v OŠ Franja Malgaja: rekreacija
IRTERHET KRRRRIiR SIRKE STRHETORR 11R. CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol)
Vabljeni na otvoritev razstave fotografij Janka Cahona Cyber caffe v petek ob 17.00.
Info na www.filter-slovenia.org
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure.
Klub Smeh
Stalnice
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj).
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Josipa Lisac
koncert
20.00 Kulturni dom - Terme Zreče
MePZ Jurij Vodovnik Zreče
koncert
22.00 KLjUB Celje
Radikal dub kolektiv
koncert
22.00 MC Stara šola Šmarje pri ______Jelšah_________________
Zaklonišče prepeva
koncert
PONEDELJEK. 28.3.
19.00 Dom kulture Velenje________
Bolero
dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu
adinski center ce
H!
Sobota 22.00
Techno clubbing: v sodelovanju s Kud technologia
Do 15. aprila je na ogled razstava slik Globočina mladega celjskega ustvarjalca Davida Šoštarja.
Zbiramo prijave za fotografsko delavnico - makro fotografija pod vodstvom fotografa Gašperja Domjana, ki bo 8. aprila od 17.00 do 20.00 in 9. aprila od 9.00 do 14.00.
H šmoti s
SL-ktičS tHrn.m&t*# Mm——..
Petek ob 16.00
Izdelovanje bakel
Sobota ob 20.00
Predizbor za Rock Otočec Nedelja ob 16.00 Filmski maraton: trilogija Gospodar prstanov
Mladinski center Patriot Slovenske Konjice
Petek ob 19.00
Prostočasna delavnica izdelava velikonočne dekoracije
Petek ob 20.00
D tajm mašin gledališka predstava
Sobota ob 21.00
Za Rock Otočec NO. 1 predizbomi koncert
Petek: 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis, 21.00 - 22.00 aerobika
Sobota: 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis, 18.30-20.00 badbin-ton, namizni tenis, razno
MLADINSKI CENTER VELENJE
Petek ob 21.00
Študentski klubski večer
Petek in sobota od 22.00 do 24.00
Razstava štirih videastov
Sobota ob 21.00
Klubski večer
www.radiocelje.com


I
L-:
I
I
I
iv
I
IjS
g
I
B
|

1
it::
Itttt
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov:
Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda ]e 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 15.498 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320.	1
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% daveK na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik:
Franjo Bogadi Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnični ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si ^
mmmm
Odgovorna urednica:
Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com ^
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeranko, . Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, _ Simona Šolinič, Dean Šuster. Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodi3 Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar. Zlatko Bobinac, Petra Vovk. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek
Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511 u Sprejem oglasov po elektron5 pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLA5® Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUe pomoč ljudem s težavami -duševnem zdravju; Krekov Celje, tel: 03 492 57 50-CENTER ZA POMOČ NA
Telefon 03 427-95-26 ali 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje (j za duševno zdravje - P socialni in psihološki rehah,1*^ cijl oseb z duševnimi moto) Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-»° ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24,
031 288 827
EDRILO
31
Nagradna križanka
DENAR V IZRAELU
FILOZOF.
NAZOR
MESTO V INDIJI
IZGUBA
TEŽE,
UNESEK
AM.
PEVEC
REDDING
SHAKES-
PEAROV
KRALJ
TV VODIT. (ALENKA)
GOVAV
INDIJI
SVINJSKO
STEGNO
KSENIJA
VIDALI
SL. SKLADATELJ (DAVORIN)
IGRALEC
RANER
POKR. V SEV. ŠPANIJI
ORGAN ZA VOH
MOČ-
VIRSKA
PTICA
ANG.
ZNAMKA
AVTO-
MOBILA
OBREŽJE
STAVBA ZA SENO
HRV. TENIS. (KAROLINA)
GR. MIT. BITJE, OD PASU KONJ
ANG.
POVRŠIN.
MERA
p
4SS
RASTLINA
KOT
ŠPINAČA
GRŠKI
KIPAR
(JOANNIS)
PEVKA
ŽNIDARIČ
KAŽIPOT
SL. POPEVKARICA (MAJDA)
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
OTOK
PRI
TROGIRU
RUSKO MESTO OB AZOVSKEM MORJU
STARO-
RIMSKI
DRŽAVNIK
»film.
8s&
(HEDY)
MANJŠI
CEKAR
RIMSKI
CENZOR
^PREKE
OPROSTITEV KAZNI
GOR. REŠ. ČOLN
Veuietok v sev
INDIJI'
RIMSKI
CESAR
AVGUST
OlEG
Otonov
naj višji
VZOR,
IDEAL
AM. METEOROLOŠKI SATELIT
SPLET
LAS
SL. ZGOD. (ANDREJ)
RENATO
JENČEK
BOKSAR
HOLYFIELD
SL. IGR. NAM.TENISA
KUB.SLIKAR (VVIFREDO)
KRAJ
GREUTH V AVSTRIJI
SVETIŠČE
GEOMET-
RIJSKI
LIK
DUHOVNIŠ.
NASLOV
MALEN-
KOST
MOŠKI IZ MOZIRJA
REKA V SIBIRIJI
GOJMIR
LEŠNJAK
SKAND.
DROBIŽ
NOVI
TEDNIK
VSAK
ČETRTEK
ENOTAV ZGRADBI
TV VREMENAR ERJAVEC
SL.
ARHITEKT
RUSKI
PESNIK
(ANDREJ)
ŽGANA PIJAČA IZ RIŽA
v“*tje
vKAj
j	Nagradni razpis
2" na8rada: dve karti za nočno smučanje na Rogli ali Krvavcu ti ' na8rada: vstopnici za 3-urno kopanje in savno na Rogaški Rivie-
3-S.
nagrada: vstopnica za 3-urno kopanje na Rogaški Rivieri
boji* ^rebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih Celje° PreMi na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 do četrtka, 31. marca 2005.
izg] .es °bjavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je ‘d H. mr - -	- • ----
arca. Prispelo je 1071 rešitev.
v®sitev nagradne križanke iz št. 16
Tl np0ravno: SPENJAČ, TAMBURA, APA, DES, TAJNOST, ROGLA, §4) ■ aRA, OVAL, SMOLAR, JS, INK, LICITATOR, KASTA, UM, ALONA, novaua, izba, dk, AVA, ANUS, ANŽIN, IRAK, Ts ojALPE, NATAKAR, RUS, LŽ, ANALI, ELAN, GON, PANORAMA, Qe |A> OPEKA, VOL, RIS, KRITINA, ATENTAT.
°' Snežna idila nad Zrečami.
! n	Izid žrebanja
Lašl^o rf ra<^°' bon v vrednosti 6.000 SIT za nakup v trgovini Modetex Ije. I,eime: Anuška Drgajner, Bratov Dobrotinškov 13,3000 Ce-
' srebrne uhane zlatarstva Nugget prejme: Katja To-3 Pariž|je 68 a, 3314 Braslovče.
Ptej^p. a8rado - vstopnico za triurno kopanje na Rogaški Rivieri
Paric, A0. R°žle Sil jan, Cesta na Svetino 28,3270 Laško, Sven Zu-32S2 ^Qr n° 41 a, 3230 Šentjur in Marija Krsnik, Žahenberc 16,
semna
Ograde h
Srajencem čestitamo.
odo prejeli po pošti.
1	2	3	4	5	6	
7	8	9	10	11	12	13
14	15	16	17	18	19	20
21	22	23	24	25	26	27
28	29	30	31	32	33	34
	35	36	37	38	39	
Ime in priimek: Naslov: _______
Davčna številka:
OVEN
Ona: Če boste pripravljeni popustiti in narediti prvi korak k ljubljeni osebi, se vam na tem področju obeta obilo sreče. V celotni zadevi je najvažnejši prvi vtis, ki ga boste naredili. Vse ostalo je le še rutina.
On: V vaše življenje bo stopila oseba, ki jo že dalj časa skrivaj opazujete. Zgodilo se bo povsem nepričakovano, vendar ne omahujte, ampak izkoristite priložnost, ki se bo ponudila. Konec bo več kot dober.
Ona: Ni dobro, da se poigravate s prijatelji, pri tem pa niti pomislite ne na to, koliko jim pomeni resnica. Slej kot prej bodo spoznali, kakšni ste v resnici in tedaj se vam znajo maščevati. Bodite previdni!
On: Kot prerojeni se boste lotili novih nalog na delovnem mestu, kar bodo sodelavci znali pravilno ceniti. In prav lahko se vam zgodi, da se bo ta konec tedna končal na povsem nepričakovanem mestu ...
DVOJČEK j$
Ona: Čas, ki mine, ne da bi bil od koga ljubljen, je pust in prazen. Plemenitost naivnega srca morate bolj ceniti, predvsem pa se ne smete iz njega norčevati. Kdo ve, kdaj se boste tudi vi znašli v enaki situaciji?
On: Na poslovnem področju bo precej napeto, saj se boste spustili v argumentirano razpravo z osebo, ki jo sicer spoštujete, vendar boste tokrat prepričani v svoj prav. To se bo na koncu tudi izkazalo!
Ona: Veliko energije in prostega časa boste vložili v zadeve, ki sicer ta hip nimajo pravega učinka, a se vam bodo dolgoročno vsekakor pošteno obrestovale. Ne ozirajte se na pripombe ostalih, vztrajajte na svojem!
On: Kmalu se bo nekaj premaknilo, najsi to zadeva vaše ljubezensko življenje ali poslovnost. Spremembe bodo vplivale predvsem na odnos do partnerke, ki bo nad tem nemalo presenečena.
Ona: Premišljevanje o vzrokih, zakaj vas prijatelj zadnje čase zanemarja, ne bo prav nič koristilo. Rajši se podajte v družbo in hitro boste izvedeli odgovor. na vprašanje, ki pa utegne biti prav neprijeten.
On: Zvedeli boste nekaj posebnega, kar vas bo navdušilo. Zaradi tega se preveč ne vznemirjajte, saj se bo uredilo tako, da boste zadovoljni. Zadovoljna bo tudi partnerka, tako da bo vaše zadovoljstvo še večje.
Ona: S partnerjem boste sklenili kompromis, ki bo ponovno vnesel harmonijo v vajin odnos. Ježe tako, daje treba včasih tudi malo popustiti, da sta na koncu zadovoljna oba.
On: V prihodnjem obdobju se vam obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato ne omahujte, temveč zgrabite ponujeno priložnost. Znanec vam bo sicer poskušal nagajati, a se bo na koncu ujel sam.
TEHTNICA
Ona: Le zakaj prijatelje ne poprosite za pomoč, saj vam je vendar jasno, da sami vsega ne boste uspeli narediti. V nasprotnem primem boste vse tako zakomplicirali, da vas ne bo mogel nihče rešiti.
On: Z obilno mero domišljije vam bo uspelo rešiti zapleteno poslovno situacijo, nad katero so že skoraj vsi povsem obupali. Dokazali boste svojo pravo vrednost in si s tem odprli marsikatera vrata.
ŠKORPIJON
Ona: Slaba volja bo minila, saj boste spoznali, da ste si vse skupaj napačno razlagali. Nekomu ste naredili veliko krivico, zato bi bilo prav, da se mu opravičite. Ne obsojajte drugih za lastne napake!
On: Ponovno vas bo izzivala ista oseba, kot že tolikokrat doslej. A zdaj je le čas, da pokažete, da ste vi tisti, ki ima položaj v rokah. Poskusite s kakšnim manjšim ultimatom in videli boste, kje so vaše resnične meje.
Ona: Koketiranje z neznancem se bo sprevrglo v precej resnejšo zvezo, kot ste pričakovali na začetku. To vam bo sicer zelo všeč, vendar nikar ne pustite, da pridejo te novice na nezaželena ušesa.
On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le vaša dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar ste si zamislili. Vsekakor je veliko bolje, da storite eno stvar dobro, kot pa dve polovično.
KOZOROG &
Ona: Se vedno obstaja prav lepa možnost, da si pridobite naklonjenost nekoga, ki vam že dalj časa ne gre iz misli. Toda ne pozabite na tiste, ki jih boste s tem nekako oškodovali. Lahko se vam maščuje ...
On: Uspehi na poslovnem področju vam bodo dodobra povzdignili samozavest in zato vam bo vse le še bolje uspevalo. Pri tem nikar ne pozabite na prijatelje, ki so vam pri tem vzponu tudi obilo pomagali.
VODNAR !fe
Ona: Veliko hrepenenje vam bo sicer uspelo utišati, a ga ne boste mogli nikoli popolnoma izločiti iz misli. Priložnost, ki ste jo zamudili, je bila vse preveč lepa, da bi se vam še kdaj ponovila.
On: Zaključili boste dolgotrajne priprave na odločilen poslovni korak, tako da je zdaj pred vami le še zadnji korak in zadeve se bodo začele uresničevati. Kar brez skrbi, vse bo šlo kot po maslu.
Ona: Naredili si boste slabo uslugo, če se boste ravnali po nasvetu starejše osebe. Poskusite se raje odločiti sami. Proti koncu tedna lahko pričakujete nenapovedan, a prijeten obisk, ki vas bo dodobra razveselil.
On: Z veseljem se boste zagnali v nove poslovne podvige in uspelo vam bo! Toda srečo je treba tudi deliti in ne le pobirati sladke sadove. Nikar ne spreglejte navihanega nasmeška, ki bo veliko obetal...

Matjaž Tovornik, za prijatelje Digl, trener košarkaškega kluba Kemoplast Alpos Šentjur, se je izkazal za zelo družabnega človeka. Za trenerja, ki kani svoj klub pripeljati na sam vrh slovenske košarke.

RUMENA STRAN
Okroglo in polno znanih obrazov
»Dvomimo, da nas boste dobili v objektiv,« so v šali dejali postavni fantje ansambla Okrogli muzikantje, ki so ga skupaj z gosti žingali do zgodnjih jutranjih ur.
Miran Ojsteršek, vodja gostilne Ahac, je v sredo zvečer za svoje najboljše prijatelje pripravil izredno simpatičen moš ki večer, kjer se je trlo znanih obrazov s šentjurskega konca Za glasbo so poskrbeli Okrogli muzikantje, če ste si privoš čili sendvič z domačo šunko in papriko, pa ste hoteli še.
IZTOK GARTNE1
Vedno šarmantni šentjurski župan Štefan Tisel (desno) je večerjal pfll* budnim očesom svojega prijatelja Igorja Gorjupa, strokovnjaka za k0-munalo, ki vedno pazi, da njegov župan konzumira neoporečno hrani’'
Vsi Velenjčani, vsi rockerji
Zgovorni direktor šentjurske občinske uprave Jože Palčnik, bivši direktor celjskega Telekoma in velik ljubitelj košarke, prisega na zmerno pitje žlahtne rdeče kapljice v gostilnah, kjer se lahko počuti kot doma.
LEP
KA TEDNA
Ime: Helena Priimek: Gajski Starost: 19 let Hobiji: smučanje, rola-nje, plavanje Hrana: zelenjava, pica Moški, ki ji zavrti glavo: njen fant Georg in Brad Pitt
Dosežki: pri osemnajstih naredila izpit za avto
Prvi poljub: pri trinajstih, bil je prava katastrofa Za koliko denarja bi se slikala gola: se sploh ne bi slikala, njeno telo lahko vidijo samo redke izjeme Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: vedno spi popolnoma gola Inteligenčni kvocient: ji ga še niso izmerili
IG
Alya je na viktorje prišla s svojim fantom, sicer tudi članom svoje spremljevalne zasedbe. Čeprav se je na banketu on bolj družil s GPack Čukurjem, Alyi ni bilo dolgčas, saj je klepetala s punco polagalca keramičnih plošč in lirike Niko.Ta ji je med drugim zaupala, da je imela zaradi svojega imena v mladosti veliko težav. Takrat to ime še ni bilo tako pogosto, pa ljudje enostavno niso vedeli, ali bi ga prebrali tako kot je napisano ali tako, kot se imenuje znano podjetje s športnimi copati in z drugimi izdelki. Ob skladbi »Tine Turner« je Alya tudi na plesišču vzbudila pozornost.
Jure Cekuta je bil, vsaj tako se je zdelo, na viktorj’ nekoliko utrujen, naš fotograf Gregor Katič pa ga j'6 , objektiv ujel s sinom Juretom. Vsekakor sta se lahko h>e drugim pomenkovala o otrocih, saj imata približno ena' ko stara otročička.	7
SIMONA BRGLE^ Foto: GREGOR KAT|U
Trije Velenjčani - Aleš Uranjek in Matjaž Jelen (ups, oba sta zdaj Celjana) ter (še vedno Velenjčanka) Natalija Verboten - so po ideji bobnarja Aleša naredili pravo rock presenečenje. Matjaž Jelen je glasbeni prijateljici svetoval, da naj le nadaljuje v tej smeri in posname še kakšno rock skladbo. Mi pa smo izvedeli, da si Natalija vse bolj želi otroka. Morda sta za to kriva tudi Aleš in Matjaž, ki imata luštno deklico in simpatičnega fantka.