ty aX/O 2 Martina Kafol se bo ^f» pogovorila z umetniško koordinatorko SSG Diano Koloini koordinatorko SSG Diano Koloini V sredo, 23. oktobra ob 10.00 V Tržaški knjigarni v Trstu - ul. S.Francesco, 20 Sodelujejo: Tržaška knjigarna, založbi ZTT in Mladika, Slovenski klub, Društvo slovenskih izobražencev Možnost vpisovanja abonmajev 9 Primorski št. 248 (20.876) leto LXIX. sledi nam na . 1 ____ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 22. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Tudi tokrat manjka pravičnost Dušan Udovič Vladni predlog zakona o stabilnosti, ki danes začenja svojo pot v parlamentu, ne bo imel gladke poti do odobritve. Razlogov za to je več, glavni med njimi pa je iz leta v leto vedno isti: manever je težko razumljiv, o njem imajo različne ocene tudi izvedenci. Prej se govori o tem, da ne bo novih davkov, odpravljen naj bi bil davek Imu na prvo stanovanje ali hišo. Potem se izkaže, da se, kar je šlo ven skozi vrata, vrača skozi okno. Tako naj bi z novim davkom Tasi ljudje celo bolj nastradali kot z Imu. Vlada se brani, rekoč, da gre za medijske konstrukte, a v svojem pojasnjevanju ni najbolj uspešna. Po nekaterih razlagah gre za običajno puškarjenje, skoraj obred, preden se bo vladni manever izbrusil v parlamentu. V starih časih se je vse končalo tako, da je vlada v marsičem popustila, a cena za to je bila nova zadolžitev države. Zdaj to ni več možno, kajti evropski nadzor je glede spoštovanja proračunskih parametrov rigiden, kot še nikoli ni bil. Ljudje pa doživljajo najtežjo in najdolgotraj-nejšo krizo v povojnem obdobju. Prav slednje bi bila morala vlada upoštevati v svojem osnutku zakona o stabilnosti. Pričakovan je bil odločnejši korak v smer redistribucije sredstev in resursov, preprosto povedano, od tam, kjer jih je preveč, tja, kjer jih je odločno premalo. Od tistih, ki se jih kriza skorajda ni dotaknila, do tistih, ki jih je spravila na kolena.To je tudi glavni očitek, ki ga je vlada dobila s strani sindikatov, ki so - tokrat združeni - napovedali stavko. Nezadovoljni so sicer tudi podjetniki, ki v vladnem manevru ne vidijo impulza za opešano gospodarstvo. Ob ugotovitvi, da je razpoložljivih sredstev malo, je Lettovi ministrski ekipi zmanjkalo poguma za sprejem ukrepov, ki bi bili otipljiv signal večje pravičnosti. Parlamentarna razprava bo to izhodiščno napako težko popravila. Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 9. DO 16. STRANI agrigento - Oster protest ob spominu na umrle priseljence Minister Alfano je moral oditi Evropski projekt Rural z dodano vrednostjo AGRIGENTO - Svečanost v spomin na žrtve dveh brodolomov priseljencev, v katerih je v začetku oktobra umrlo več kot 350 ljudi, se je sprevrgla v protest proti italijanskemu notranjemu ministru Angelinu Alfanu in sploh italijanskim politikom, ki so jih zaradi zakona Bossi-Fini, ki je uzakonil kaznivo dejanje priselitve v državo, ozmerjali z »morilci«. Svečanosti so se hoteli udeležiti tudi preživeli dveh brodolomov, a jim niso dovolili, da bi zapustili otoka Lampedusa in se na Siciliji poklonili nesrečnim sopotnikom. Napovedanega državnega pogreba žrtev brodolomov ni bilo. Županja Lampeduse Giusi je bila jezna, ker pogreba niso priredili na njenem otoku ob prisotnosti preživelih. Na 2. strani trst - Na Tržaškem v zadnjem letu Uplenili 884 merjascev Lovci so jih ustrelili 709, pokrajinski lovski čuvaji pa 175 - Letno po 50.000 evrov škode TRST - V zadnjem letu so na Tržaškem uplenili 884 divjih prašičev. 709 so jih odstrelili lovci, preostalih 175 pa pokrajinski lovski čuvaji, ki jim je prav zaradi velikega porasta števila divjih prašičev omogočen lov na to divjad na območjih ob vaseh in zaselkih ter ob predmestjih. Zadnja leta povzročajo divji prašiči okoli 50 tisoč evrov škode, predvsem v vinogradih in sadovnjakih. Pokrajina izplačuje odškodnine v roku 3 let, slednje pa krijejo le kakih 50 odstotkov povzročene škode. Na 4. strani gorica - V prvih šestih mesecih leta Kažejo se prvi znaki gospodarske rasti Izredna razprodaja ur Kienzle -25 -50% Trst, Ul. Battisti 2 Tel. 040-7606012 gledališče »Ljudje očitno mislijo, da nisem svoboden ...« TRST - Italijanski pevec in igralec Simone Cristicchi bo nocoj na odru gledališča Rossetti predstavil svoj najnovejši projekt Magazzino 18. O njem je z vodstvom Stalnega gledališča Furla-nije Julijske krajine spregovoril na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri ni bilo mogoče obiti polemik, sredi katerih se je znašla predstava. Tisti, ki so jih sprožili, so očitno prepričani, da v svojem ustvarjalnem delu nisem svoboden, je komentiral Cri-sticchi. Na 5. strani Na Krasu zaplenili večjo količino heroina Na 5. strani Železarna: težave za podpis pogodbe Na 6. strani Državno priznanje šoli Iqbal Masih Na 6. strani Džipi na goriškem Krasu razdvajajo Na 17. strani Evropa podprla goriški prenosni plinovod Na 18. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA šmaren PM Matija Praprotnik Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276171 9771124666007 2 Torek, 22. oktobra 2013 ITALIJA, SVET / agrigento - Na slovesnosti za mrtve priseljence na Lampedusi Množica ozmerjala Alfana in druge politike z »morilci« AGRIGENTO - Včerajšnja slovesnost v spomin na več kot 300 žrtev dveh tragičnih brodolomov pri Lampedusi se je sprevrgla v protest proti italijanskemu notranjemu ministru An-gelinu Alfanu in zakonu Bossi-Fini, ki je uzakonil kaznivo dejanje priseljevanja. Ob koncu svečanosti se je proti notranjemu ministru usul plaz psovk, ljudje so predstavnike vlade ozmerjali z »morilci«, zaradi česar so morali varnostniki obkoliti ministra in ga zavarovanega odpeljati na varno. Slovesnost je potekala v Agrigen-tu, spomina na 366 žrtev pa se niso mogli udeležiti preživeli priseljenci. Oblasti jim niso dovolile, da bi zapustili otok Lampeduso in zadnjič pozdravili tiste, ki jim ni uspelo doseči obale italijanskega otoka. To je razgrelo vzdušje. Skupina prosilcev za azil iz Eritreje je v sprejemnem centru na Lampedusi pripravila mirni shod, medtem ko se je manjša skupina podala v mestno hišo in zahtevala pojasnila. Povedali so jim le, da jih na Sicilijo ne bodo prepeljali Županja Lampeduse Giusi Nico-lini se ni udeležila svečanosti, ker se je nahajala na srečanju s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom, bila pa je jezna, ker svečanosti niso pripravili na njenem otoku. Župan Agri-genta pa je ocenil, da je slovesnost služila le za »mimohod politikov.« Ob Alfanu so v Agrigento prišli ministrica za integracijo Cecile Kyen-ge in obrambni minister Mario Mauro. Slednji je opozoril, da »smo tu, da se spomnimo veliko žrtev, ki so upale, da bodo našle boljšo prihodnost, sedaj pa so mrtve.« V nedeljo so v Italiji pokopali še zadnjo doslej najdeno žrtev brodoloma pred otokom Lampedusa, ki se je zgodil 3. oktobra. Uradno so potrdili 366 mrtvih, večina od njih pa je pokopanih na Siciliji. Čeprav je italijanska vlada najprej napovedovala državni pogreb, do tega ni prišlo. Le nekaj dni po brodolomu ladje z okoli 500 migranti na krovu se je potopila še ena, manjša ladja, pri čemer je umrlo najmanj 38 ljudi. Protest proti ministru Alfanu ansa italija - Vse bolj razburkane politične vode Renzi »snubi« RIM - Italijanska politična kronika postaja iz dneva v dan bolj vroča. Nekdanji premier in donedavni vodja civilne izbire Mario Monti je napadel Casi-nija, češ da ga je izkoristil le zato, da bi obdržal svoj stolček v parlamentu, sedaj pa koketira s tistimi parlamentarci desne sredine, ki nameravajo zapustiti Silvia Berlusconijeva. V desni sredini so se »golobice« spet znesle nad »jastrebe«, ker preveč napadajo vlado, s čemer se maje njihov položaj v vladni koaliciji. Nekdanja Berlusco-nijeva pasionarka Daniela Santanche je zabrusila, da je predsednik republike Giorgio Napolitano ... »izdajalec«. Po drugi strani Demokratska stranka ponavlja, da bi morali zakon Severi-no, ki prepoveduje pravnomočno obsojenim na več kot dve leti zapora vstop v parlament, uveljaviti, kar dejansko pomeni, da bi moralo Ljudstvo svobode »prepričati« Berlusconija, naj se umakne iz senata. V tej zvezi se je oglasil nekdanji vodja UDC Pierferdinando Casini in zatrdil, da je treba - pred dokončnim Ber-lusconijevim odhodom iz parlamenta -počakati, naj prej stopi v veljavo odločitev milanskega prizivnega sodišča o dveletni prepovedi opravljanja javne službe. Na ta način je dejansko pritrdil kritiki Maria Montija, češ da se »prilizuje« desni sredini. Včeraj se je oglasil tudi kandidat za novega tajnika Demokratske stranke Matteo Renzi. Izjavil je, da »hoče tudi glasove Ljudstva svobode in Gibanja petih zvezd.« To bi ne bil »škandal«, le na ta način naj bi po njegovem Demokratska stranka zmagala na prihodnjih volitvah. Matteo Renzi ansa Šest mrtvih v eksploziji avtobusa na jugu Rusije VOLGOGRAD - V eksploziji avtobusa v Volgogradu je včeraj umrlo najmanj šest ljudi, 33 je bilo ranjenih. Med temi jih je osem v kritičnem stanju, so sporočili iz ruskega preiskovalnega odbora. Eksplozijo je povzročila samomorilska napadalka, ki naj bi bila žena uporniškega poveljnika na nemirnem Severnem Kavkazu. Nedavno naj bi se spreobrnila v islam. Eksplozija je odjeknila zgodaj popoldne po lokalnem času, preiskovalni odbor, ruska inačica ameriškega FBI, pa je sporočil, da so sprožili uradno preiskavo zaradi terorizma, umora in nezakonite uporabe orožja. Kot je povedal tiskovni predstavnik preiskovalnega odbora Vladimir Markin je bila samomorilska napadalka 30-letna Naida Asijalova iz Dagestana. »Na avtobus je vstopila na eni od postaj, skoraj takoj za tem pa je odjeknila eksplozija,« je pojasnil.Na avtobusu je bilo v času eksplozije 40 ljudi, med njimi veliko študentov. Juncker želi znova oblikovati vlado LUXEMBOURG - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Luk-semburgu je slavila Krščansko-so-cialna stranka (CSV) Jean-Claudea Junckerja. Premier z najdaljšim stažem v Evropi - na čelu vlade je že 18 let - je po zmagi napovedal, da bo skušal ponovno oblikovati vlado.Po skoraj vseh preštetih glasovih je CSV dobila 33,7 odstotka glasov, kar je skoraj pet odstotnih točk manj kot pred štirimi leti. V 60-članskem parlamentu bo tako stranka imela 23 poslancev. Opozicijski liberalci so dobili 18,2 odstotka glasov oziroma tri odstotke več kot na zadnjih volitvah, socialisti, ki so doslej z Junckerjem tvorili vlado, pa 20 odstotkov. Obe stranki bosta imeli v parlamentu po 13 sedežev. »Radi bi sestavili vlado,« je po zmagi na volitvah dejal Juncker, čigar zadnja vlada je odstopila po aferi v zvezi z obveščevalno službo. Volitve so zato potekale sedem mesecev prej, kot je bilo načrtovano. Zatrdil je, da so še vedno najmočnejša sila v državi, čeprav je čestital tudi liberalcem in obenem ni izključil možnosti, da se oblikuje koalicija proti njemu. L ZLATO (999,99 %%) za kg 30.889,41 € -46,97 razsodba - Evropsko sodišče za človekove pravice o preiskavi pokola v Katinskem gozdu Na Poljskem razočarani Pokol v Katinu se je zgodil v začetku leta 1940, sovjetska policija pa je tam ubila od 14 do 28 tisoč poljskih vojnih ujetnikov ^^^^O^T^^*^017 SOD NAFTE (159 litrov) STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice je včeraj podalo dokončno sodbo v primeru ruske preiskave pokola v Katinskem gozdu leta 1940. Veliki senat je potrdil predhodno obsodbo Rusije zaradi neizpolnjevanja obveznosti do sodišča v Strasbourgu, v nasprotju s prvo sodbo lani pa države ni obsodil zaradi nečloveškega ravnanja s svojci žrtev pokola. Kot je soglasno razsodil veliki senat, Rusija ni izpolnila svojih obveznosti iz 38. člena konvencije o človekovih pravicah s tem, ko sodišču ni predložila vsega potrebnega za preiskavo primera. Rusko pravosodje je namreč zavrnilo prošnjo sodišča, naj posreduje kopijo odločitve o ustavitvi preiskave pokola v Katinskem gozdu. Rusija je preiskavo o pokolu v Ka-tinskem gozdu odprla leta 1990, a jo je leta 2004 zaprla. Dokument o tej odločitvi je še vedno označen kot zaupen, tožniki - gre za sorodnike 12 žrtev pokola - pa kljub večkratnim prošnjam niso prejeli nikakršnih informacij o preiskavi s strani ruskih oblasti. EUROPEAN COURT Of HUMAN RIGHTS COUR EUROPÉENNE DES DROITS DE l'HjÉMB i.] t i ' <2- S sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice tožniki niso zadovoljni ansa Po drugi strani pa se je sodišče tako kot v sodbi aprila lani z večino izreklo za nepristojno glede presojanja o pritožbi tožnikov, da je Rusija s tem, ko pokola ni primerno preiskala, kršila drugi člen konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do življenja. Kot je zapisalo v sodbi, ne morejo presojati o pre- iskavi dogodkov, ki so se zgodili še pred sprejetjem konvencije leta 1950. Poleg tega pa je do takrat, ko je konvencija začela veljati v Rusiji - Moskva jo je ratificirala leta 1998 -, smrt poljskih vojnih ujetnikov postalo "zgodovinsko dejstvo" in ni ostalo nikakršnih nejasnosti glede njihove usode. Poljsko zunanje ministrstvo je že izrazilo razočaranje nad sodbo. Predsednik Združenja družin Katinskih žrtev Andrzej Melak pa je sodbo celo označil za "škandalozno", bila naj bi "nesprejemljiva in nerazumljiva". Namestnik ruskega pravosodnega ministra Georgij Matjuškin je po drugi strani odločitev sodišča označil za "dosledno in logično". Pokol v Katinu se je zgodil v začetku leta 1940 na območju, ki ga je po usklajenem napadu Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko leta 1939 zavzela Rdeča armada, v danes ruskem Katin-skem gozdu zahodno od Smolenska. Sovjetska tajna policija NKVD je na Stalinov ukaz s streli v tilnik v Katinskem gozdu ubila med 14.000 in 28.000 poljskih vojnih ujetnikov, večinoma častnikov in intelektualcev. Sovjetska zveza je pokol vztrajno zanikala in ga pripisovala nacistom, čeprav so dokazi govorili nasprotno. Uradno stališče se je spremenilo šele konec 80. let, ko je odgovornost za zločin priznal zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. ■ EVRO 1,3667$ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 21. 10. 18. 10. ameriški dolar 1,3667 1,3684 japonski jen 134,17 133,73 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,803 25,782 danska krona 7,4593 7,4586 britanski funt 0,84650 0,84515 madžarski forint 293,72 294,43 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7027 0,7027 poljski zlot 4,1824 4,1808 romunski lev 4,4423 4,4509 švedska krona 8,7850 8,7686 švicarski frank 1,2352 1,2343 norveška kron 8,0920 8,0985 hrvaška kuna 7,6195 7,6160 ruski rubel 43,6220 43,5830 turška lira 2,7021 2,6903 avstralski dolar 1,4139 1,4173 braziljski real 2,9736 2,9448 kanadski dolar 1,4139 1,4089 kitajski juan 8,3309 8,3431 indijska rupija 84,1400 83,8350 južnoafriški rand 13,4597 13,3871 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 22. oktobra 2013 3 prapotno in kanal ob soči - Sodelovanje pri evropskem projektu Rural Čezmejni razvoj turizma s pokalco kot dodano vrednostjo PRAPOTNO - Evropski projekt RURAL - Čezmejni razvoj turizma na podeželju in skupna promocija kakovostnih izdelkov občin Prapot-no in Kanal ob Soči, so v soboto predstavili na županstvu v Prapot-nem. »To ni prvič, da sosednji, lahko bi rekli pobrateni občini, ki ju ločuje le reka Idrija, sodelujeta«, je dejal župan Gerardo Marcolini. »Je pa najzahtevnejši projekt do sedaj tako s finančnega vidika, saj je skupno vreden kar 500 tisoč evrov, kot tudi z administrativnega, birokratskega in organizacijskega vidika«, je še dodal Marcolini. Občina Prapotno, ki šteje 800 prebivalcev, je namreč vodilni partner, njen partner je občina Kanal ob Soči, katerima se je kasneje pridružilo tudi Združenje proizvajalcev Pokalce ali Schioppettino, kar predstavlja za projekt dodano vrednost. Pobuda je pomembna z ekonomskega vidika, je poudaril župan iz Kanala ob Soči Andrej Maffi, ima pa tudi sociološko valenco. »Območje obeh občin je bilo v vsem povojnem času dobesedno blokirano, meja je bila težka in stiki prekinjeni. Sedaj smo skupaj v Evropi, ki je velika, eni in drugi smo majhni in šibki,« je zaključil Maffi, »zato je projekt Rural pomemben in dokazuje, da se znamo pogovarjati«. Kanalski župan je izrazil tudi željo, da bi se sodelovanje med občinama razširilo na kulturno in športno področje ter še posebej na raven civilne zaščite. Prvi korak projekta je bil storjen oktobra lani, ko sta župana podpisala pogodbo o partnerstvu, zaključil pa se bo marca 2015. Cilj je skupna promocija teritorija s skupnim logotipom, z oblikovanjem info-točk in čezmejne poti okusov ter ponudbe kvalitetnih izdelkov, z organizacijo ruralnih trgov, kjer bo mogoč neposreden stik s proizvajalci ter z ureditvijo potrebne infrastrukture na eni in drugi strani Idrije. Pri vseh dejavnostih bo imelo pomembno vlogo združenje proizvajalcev Pokalce. Na sobotni predstavitvi je med drugimi podprl in pohvalil projekt tudi predsednik pokrajine Videm Pie-tro Fontanini. V središču pozornosti in protagonist prvega ruralnega trga v soboto in nedeljo je seveda bila Po-kalca, tipična avtohtona trta, ki je bila pred 35 leti obsojena na izginotje in skoraj prepovedana. Toda z nemajhnimi napori proizvajalcev in občine so dosegli naziv vina z zaščitenim občinskim poreklom (ki je edino v FJK) ter ga uvrstili v vrh kvalitetnih vin v naši deželi. Obenem, kot je bilo očitno v soboto, je močen steber na katerega se opira ves razvoj kraja tudi zato, ker je dejavnik identitete in znak prepoznavnosti občine. V Prapotnem je trenutno kakih dvajset proizvajalcev pokalce - slovensko je izvirno ime trte, kot so povedali na predstavitvi, schioppettino pa prevod. Leta 2002 so se povezali v združenje, ki ga sedaj vodi mladi Michele Pavan, vsi so zelo motivirani in glede promocije usmerjeni na vsedržavno, evropsko in svetovno tržišče, (pred kratkim so bili na Japonskem) z zavestjo, da se v globali-ziranem svetu ni mogoče uveljaviti s količinsko omejeno produkcijo vina, lahko pa je priznano kvalitetno vino privlačno in učinkovito vabilo v kraje, kjer ga proizvajajo. (NM) Trak na sobotni otvoritvi je prerezal župan Prapotna Marcolini, ob njem pa sta še kanalski župan Maffi in predsednik videmske pokrajine Fontanini nm slovenija - Na obisku vodja evroskupine Dijsselbloem kakovost pregledov slovenskih bank postavil pred hitrost LJUBLJANA - Slovenijo je včeraj obiskal vodja evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki se je srečal z najpomembnejšimi slovenskimi predstavniki. V ospredju pogovorov je bilo pričakovano vprašanje sanacije razmer v slovenskih bankah, Nizozemec pa je kakovost in verodostojnost pregledov osmih bank postavil pred hitrost. Dejstvo, da proces pregleda bank, ki bo podlaga za prenos slabih terjatev na t.i. slabo banko in dokapitalizacijo, traja dlje, kot bi si želeli, kaže na to, kako kompleksni so ti procesi, je zatrdil Dijsselbloem. Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka. Zato je zavrnil očitke, da bi bila Slovenija poskusni zajček za podobne vse-evropske preskuse v sistemskih bankah prihodnje leto. Vodja finančnih ministrov območja evra je opozoril, da Slovenijo in ev- ropske partnerice čaka še veliko dela, a ključno se mu zdi, da se te naloge opravijo dobro in da pregled bank sledi najvišjim možnim standardom. Tako naj bi zagotovili, da bodo lahko tako slovenski državljani kot finančni vlagatelji prepričani, da bodo slovenske banke v prihodnje v dobri kondiciji. Zaradi daljšega trajanja pregledov slovenskih bank se nizozemskemu finančnemu ministru ne zdi bolj verjetno, da bo Slovenija potrebovala zunanjo pomoč pri sanaciji razmer v bankah. Zagotovil je, da je tukaj za to, da Slovenijo podpre pri samostojnem soočanju z nakopičenimi težavami. O drugih scenarijih zato ni želel špekulirati. Je pa predsednica vlade Alenka Bratušek na pogovorih z Dijsselbloe-mom poudarila, da bo slovenska vlada vztrajala, da se enaka merila kot v okviru pregledov in obremenitvenih testov osmih slovenskih bank prihodnje leto uporabijo tudi pri pregledu sistemskih bank na evropski ravni. Tudi minister za finance Uroš Čufer je glede metodologije izrazil pričakovanje, da se tista pri vseevropskih obremenitvenih preskusih prihodnje leto ne bo bistveno razlikovala od uporabljenih metod pri pregledih slovenskih bank. Dijsselbloem se je srečal še s predsednikom republike Borutom Pahorjem in predstavniki DZ, osredotočen na ukrepe na področju sanacije bank. Seznanili so ga tudi z napredkom na drugih področjih, kot so strukturne reforme in privatizacija. Predlogov slovenskih proračunov za leti 2014 in 2015 Dijsselbloem ni želel komentirati. Spomnil je, da je postopek jasen in da so morale vse članice, tudi Nizozemska, svoje proračunske predloge poslati Evropski komisiji, ki jih bo v začetku novembra ocenila. (STA) Hidrološka analiza kaže na vpliv avstrijskih HE ob lanskih poplavah LJUBLJANA - Hidrološka analiza katastrofalnih poplav pred letom dni na Dravi je zaključena, so včeraj potrdili na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Kot so tudi pojasnili, je glavna ugotovitev omenjene analize, da je po obilnih padavinah v zaledju na povečan pretok Drave na mejnem profilu vplivalo delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn (HE). Evropski parlament je septembra odobril tudi 14 milijonov evrov pomoči Sloveniji iz evropskega solidarnostnega sklada za soočanje s posledicami lanskih poplav. V Nepalu še iščejo pogrešano Videmčanko KATMANDU - V Nepalu so krajevne oblasti včeraj še vedno vneto iskale 65-letno Franco Venturini iz Vidma, ki jo pogrešajo od prejšnje srede. Bila je v gorniški odpravi italijanske agencije Overland, ki se je mudila blizu Mach-ha Khole v dolini Tsum Valley. Izgubila se je ob začetku 20-dnevne ture: ostali člani odprave so bili prepričani, da zaostaja, ker se je ustavila, da bi ujela v fotografski objektiv himalajske lepote. Potem pa je niso več videli. Iskanje spremlja italijansko ministrstvo za zunanje zadeve prek generalnega konzulata v Kalkuti ter častnega konzula v Katmanduju. Franca Venturini je članica videmske sekcije italijanskega alpinističnega kluba CAI in pogosto potuje po svetu. Tik pred odhodom v Nepal je v Vidmu predavala o svoji mongolski izkušnji. 145 pijanih voznikov in neprijavljena pištola LJUBLJANA - Celjski, mariborski, koprski, novomeški in kranjski policisti so minuli konec tedna poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Skupaj so ustavili več kot 3000 voznikov, 145 jih je vozilo pod vplivom alkohola. Največ dela so imeli policisti z območja mariborske policijske uprave, kjer so v eni noči našteli 69 pijanih voznikov. Koprski policisti so promet nadzirali v noči s sobote na nedeljo med 22. in 6. uro. Z alkotestom so preizkusili 133 voznikov, eden je bil pod vplivom alkohola, osmim pa so zaradi kršenja zakona o pravilih cestnega prometa izrekli globo. So pa med nadzorom zalotili voznika, ki je pri sebi imel pištolo crve-na zastava kalibra 7,65, zanjo pa ni imel orožnega lista. Zoper kršitelja so uvedli prekrškovni postopek, predvidena je globa med 500 in 1500 evri, po odredbi sodišča pa so pri kršitelju opravili tudi hišno preiskavo. slovenija - Včeraj med Senožečami in Nanosom Na avtocesti zgorel tovornjak Proti Ljubljani je bila avtocesta slabih šest ur zaprta za promet - Voznik nepoškodovan, škoda znaša 200.000 evrov -17 gasilcev s 5 vozili SENOŽEČE - Včeraj okrog 9.15 je na avtocesti med Senožečami in Nanosom (proti Ljubljani) izbruhnil požar na tovornem vozilu z romunsko registracijo. 34-letni voznik, državljan Romunije, je najprej poskusil sam pogasiti požar, a mu ni uspelo in ogenj se je iz kabine razširil na prikolico, v kateri so bili tekstilni izdelki, kamionski filtri ter drugo blago. Požara ni bilo lahko pogasiti: od 9.25 se je s tem skupno ukvarjalo 17 gasilcev s petimi vozili iz Sežane, Senožeč, Postojne in Razdrtega, ki so dokončno zapustili prizorišče šele ob 15.25. Navzoči so bili osebje avtocestnega podjetja DARS in policisti koprske policijske uprave, ki so razložili, da so klic prejeli ob 9.19. Po njihovih navedbah je med vožnjo zagorelo v motorju tovornega vozila, naposled pa je vozilo s tovorom zgorelo v celoti in po prvih podatkih je za 200.000 evrov škode. Promet proti Ljubljani je bil zaradi čiščenja cestišča za vsa vozila zaprt do približno 15. ure, za osebne avtomobile so v tem času uredili obvoz (izvoz Senožeče), DARS je uredil tudi izhod osebnih vozil, ki so stala med izvozom iz avtoceste in požarom. Zgoreli tovornjak na avtocesti med Senožečami in Razdrtim zgrs sežana / Torek, 22. oktobra 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ■ w ■■ i« ■ i ■ ■ ■ i— v i iii uj i i i ji\i iv v j i\i m v mj i V enem letu uplenili 884 divjih prašičev Divji prašiči ob Cesti za Opčine Lovci in pokrajinski lovski čuvaji so v enem letu na Tržaškem uplenili skupno 884 divjih prašičev. 709 so jih na uzakonjenih loviščih uplenili lovci, 175 pa so jih na območjih ob vaseh, zaselkih in v predmestju odstrelili pokrajinski lovski čuvaji. Te podatke sta včeraj posredovala odgovorni za okolje pri tržaški pokrajini Pierpaolo Olla in poveljnica pokrajinske okoljske policije Marina Sciegni. Skoraj 900 uplenjenih divjih prašičev v enem letu priča o skokovitem porastu števila divjih prašičev v zadnjih letih na Tržaškem. Koliko jih je, to je zelo težko ugotoviti. Tako Olla kot Scie-gni se nista hotela »računsko izpostaviti«. Malo verjetno je, da je lovcem in lovskim čuvajem uspelo upleniti vsakega drugega divjega prašiča, zato bo verjetno držala hipoteza, da se jih na Tržaškem »potepa« več tisoč in da so postali »resen problem«, za katerega pa zaenkrat ni videti rešitve. Divji prašiči na Tržaškem dejansko nimajo tako imenovanega naravnega nasprotnika. To sta edinole volk in medved, ki pa na Krasu in sploh na Tržaškem ne domujeta. Tako ostane edini resen nasprotnik tukajšnjih divjih prašičev ... dvocevka. A lov na te živali je na Tržaškem omejem. Tako časovno, kot količinsko. Lovska sezona traja od 15. maja do 15. januarja. Tretjino leta lovci ne smejo streljati na divje prašiče. Lov je dovoljen od dveh ur pred sončnim vzhodom do dve uri po sončnem zatonu, kar je po mnenju lovcev premalo. Divji pra- kroma šiči se lotijo svojih »pohodov« v iskanju hrane predvsem ponoči, zato bi morali dovoliti lov na divje prašiče tudi ponoči, brez omejitve, kot se to dogaja v bližnji Sloveniji. Tam imajo lovci zadnja leta proste roke, ker se je tudi v sosednji državi žival močno razpasla, kot je razvidno iz podatka, ki ga je posredovala poveljnica Sciegni: sredi 70 let prejšnjega stoletja so v Sloveniji uplenili po 400 divjih prašičev, lani so jih 13 tisoč (!). Na Tržaškem je število možnih odstrelov odvisen od popisal divjadi. Pred letom so lovci »popisali« (ugotovili prisotnost) 496 divjih prašičev. Ker ta žival koti dvakrat letno, je možen odstrel »Plen« pokrajinskih lovskih čuvajev Skokovit porast števila divjih prašičev je prisilil oblasti, da so leta 2009 izdale posebno dovoljenje pokrajinskim lovskim čuvajem za izreden lov na divje prašič izven lovišč, predvsem v bližini zaselkov in mesta. Leta 2009 je bil odstrel omejen na 50 živali, leto pozneje se je podvojil na 100, kar je obveljalo tudi za leto 2011 in vse do oktobra 2012. Od lanskega oktobra je odstrel divjih prašičev za pokrajinske lovske čuvaje neomejen. V obdobju od lanskega oktobra do 15. oktobra letos so pokrajinski lovski čuvaji uplenili skupno 175 divjih prašičev, in sicer na sledečih območjih: Kraj Rojan, Scala santa Ul. Commerciale, Cesta za Opčine Ferlugi, Prosek Območje ob univerzi Greta Lonjer, Bošket Judovec Trebče Drugi kraji Skupaj Število 57 17 10 10 52 13 5 11 175 v višini 150 odstotkov popisanih živali. Kar pomeni, da bi lahko lovci v zadnjem letu uplenili največ 743 divjih prašičev. Dejanski odstrel se je zelo približal tej »normi,« saj je znašal 709 živali. Kljub tako uspešni lovski dejavnosti ostaja prisotnost divjih prašičev na Tržaškem »problem«. »Gotovo smo ga v preteklosti podcenjevali, zato ga je sedaj težko rešiti,« je ocenil Olla. Divjih prašičev je vedno več, na Tržaško prihajajo tudi iz Slovenije, ker »divji prašič je zelo pametna žival: potem ko so v Sloveniji poostrili lov, so se začele živali zatekati na italijansko stran,« je pojasnil vodja pokrajinskega urada za okolje. Kaj storiti? Kaže, da je uganka ob sedanjih normativnih pogojih nerešljiva. Sam odstrel ni dovolj. Potrebni naj bi bili tudi drugi prijemi. Na Pokrajini menijo, da bi se morali zadeve lotiti »sistemsko«. Krajevne uprave, prefektura, dežela, lovci, izvedenci naravoslovci bi morali sesti za skupno mizo in se dogovoriti za vrsto ukrepov za čim prejšnjo omejitev te živalske vrste na Tržaškem. Dejstvo, da so se divji prašiči zadnje čase razpasli tudi v pariških in berlinskih obmestnih parkih, ne more in ne sme biti izgovor. Kajti škoda, ki jo povzročajo na Tržaškem, postaja iz leta v leto vedno večja, in z njo narašča tudi nevarnost za človeka. M.K. divji prašiči - Najbolj so prizadeti vinogradniki Po 50.000 € škode letno A odškodnine so izplačane po treh letih, v večini primerov le polovično zaradi evropskih norm Divji prašiči povzročajo na Tržaškem letno za okoli 50 tisoč evrov škode. Najhuje prizadeti so vinogradi in sadovnjaki. Tako ocenjuje Fulvio Affattati, funkcionar tržaške pokrajine, ki že vrsto let sledi »posledicam« pohodov divjih prašičev po obdelanih površinah. Oškodovanci imajo pravico do odškodnine, višina slednje pa se postopoma niža, ker škoda zaradi vse večje pri- COMUNE DI DUINO AURISINA Provincia di Trieste BI m OBČINA DEVIN NABREZINA Pokrajina Trst OBVESTILO O RAZPISU Občina Devin Nabrežina razpisuje javno naročilo za organizacijo in upravljanje občinskih jasli v obdobju od 01.01.2014 do 31.07.2019. Izklicna cena: 2.948.000,00 evrov + 200,00 evrov stroškov za varnost + DDV Rok za oddajo ponudb: 20/11/2013 ob 12.00. Za informacije: Urad za šolstvo, Nabrežina 102 (TS) - tel. 040 2017375/376. Dokumentacija o razpisu je na razpolago na www.comune.duino-aurisina.ts.it. ODGOVORNA ZA O.P. dr. Nataša CANZIANI sotnosti divjadi iz leta v leto raste, odškodninski sklad pa ostaja nespremenjen. Ob tem so jo oškodovancem zagodle tudi evropske norme na tem področju, na katere je pred nekaj tedni opozoril predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Po normi, imenovani de minimus, lahko prejme oškodovanec v treh letih največ do 7.500 evrov odškodnine. Doslej pa se je že večkrat zgodilo, da je povzročena škoda v enem letu dosegla tudi 10 tisoč evrov. Seveda ni bila povrnjena v celoti. Tržaški pokrajini je poverjena naloga izračuna in poravnave škode, ki jo povzročajo divji prašiči. Pred nekaj tedni je pristojni urad poravnal odškodnino za škodo iz leta 2010. Pomeni, da prejmejo oškodovanci odškodnino s kakimi tremi leti zamude, kar gre pripisati dolgemu in zapletenemu birokratskemu postopku. Poravnano je bilo za skupnih 25 tisoč evrov odškodnine, to je za približno polovico prizadejane škode. Kakih 20 tisoč evrov so prejeli poklicni vinogradniki in kmetje, kakih 5 tisoč pa drugi zasebniki. Najbolj prizadeta so bila kmetijska območja v Rojanu, v kontovelskem in proseškem bregu, v Mavhinjah, v Med- ji vasi. Po mnenju pokrajinskega predstavnika bi morali kmetovalcem preventivno pomagati pred divjo živaljo. Na primer z olajšavami za zagraditev vinogradov in drugih obdelanih kmetijskih površin s posebnimi jeklenimi mrežami. Poseg stane, saj je treba tovrstne mreže vkopati tudi do 40 centimetrov pod zemljo, sicer bi se kosmata golazen pritihotapila v vinograd z rit-jem pod oviro. Omenjena je bila tudi namestitev električnih pastirjev. Učinkovitost tovrstnega »paznika« v bregu pa bi bila vprašljiva, saj bi jo divji prašiči zlahka premostili s skokom z enega pa-štna na drugega. Pokrajina izplačuje tudi odškodnine za škodo, ki jo povzročajo divji prašiči na cesti. V primeru prometnih nesreč, v katerih so »soudeleženi« divji prašiči, pokrajinski urad oceni in izplača materialno škodo (na primer na vozilu). Če pa je v nesreči poškodovan človek, je odškodnina v domeni deželnih uradov. Tudi te normativne in birokratske zapletenosti kažejo, kako težko je ta čas konkretno spoprijemati se z divjimi prašiči. M.K. Družabno srečanje za udeležence izletov PD Zadruga Primorski dnevnik in turistični agenciji Aurora ter First & Last minute Adriatica.net vabijo vse udeležence letošnjih izletov Primorskega dnevnika na družabno srečanje, ki bo v petek, 25. oktobra, ob 19. uri v gostilni Bita v Križu. Organizatorji so se letos odločili za lokacijo na zahodnem Krasu, da bi olajšali pot tudi goriškim izletnikom. Izletniki so naprošeni, da svojo prisotnost in morebitni fotografski material najavijo neposredno agencijam, ki so organizirale posamezne izlete (First & Last minute Adriatica.net 040/637025, Aurora 040/631300), najkasneje do srede, 23. oktobra. Prekinitev dobave električne energije Družba Acegas-Aps obvešča, da bo zaradi del jutri med 9. in 10. uro lahko prišlo do začasne prekinitve dobave električne energije v nekaterih mestnih predelih. Prekinitev bo trajala največ 3 minute, prizadela pa bi lahko stanovalce v ulicah Campanelle, Fragiacomo, Dell'Acqua, Za-rotti, Antico, Ventura, Budrio, Vin-centi, Patrizio, Rinaldi, Moise, Stan-covich, Fachinetti, Ginelli, Fra Nal-dini, Fonda, Pagano in Istrski ulici. Pohod v dolini Glinščice Občina Dolina prireja z namenom ovrednotenja Naravnega Rezervata doline Glinščice v nedeljo, 27. oktobra, pohod z naslovom Bistra sveža sladka voda... v dolini Glinščice. Med naravoslovnim sprehodom bo mogoče pobliže spoznati vodne vire po poti, ki pelje skozi zgodovino in zgodbe o uporabi vode na tem prostoru, ki je bogat z naravnimi danostmi in tradicijami. Štart bo ob 10. uri iz Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. Pohod je namenjen odraslim in družinam. Za informacije in rezervacijo izletov v slovenskem jeziku: tel. št. 0408329237 od 9. do 11. ure, elektronska pošta: info@riservavalro-sandra-glinscica.it. Rezervacije bodo sprejemali do petka ob 11. uri. Pravljične urice v NŠK Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo tudi letos povabila otroke na pravljične urice. Najmlajše in šolarje bo v pravljični svet vabila pri-povedovalka Biserka Cesar, ki bo v tem šolskem letu enkrat na mesec pripovedovala pravljice o medvedih. Prvo srečanje v novem šolskem letu bo na sporedu jutri, najprej pa bodo na svoj račun prišli predšolski otroci. Novost letošnjih pravljičnih uric je namreč, da bodo organizatorji ponujali tudi pravljične urice za šolarje. Ob 16.30 bo Biserka Cesar najprej zabavala najmlajše, uro kasneje pa bodo pravljici lahko prisluhnili tudi šolarji. V letošnji sezoni pa se nam obeta še ena novost. V okviru ustvarjalne delavnice bodo otroci izdelovali izdelke, ki jih bodo pustili v knjižnici, ob koncu cikla pravljic pa jih bodo združili in naredili knjigico z lastnimi izdelki. Naj povemo tudi, da bodo obiskovalci ob vsaki pravljici tudi poklepetali in obnovili zgodbico. Program predvideva pet srečanj, zadnje pa bo 26. marca. In če bo šlo vse po načrtih, bodo zadnje pravljične urice izpeljali v prostorih Narodnega doma. Naj ponovimo tudi, da se bo jutrišnje prvo srečanje v tem šolskem letu začelo ob 16.30. (sč) / TRST Četrtek, 24. oktobra 2013 5 stalno gledališče fjk - Na tiskovni konferenci predstavili produkcijo Magazzino 18 »Našo predstavo ocenjujte na podlagi emocij, ne pa polemik« V predstavi o ezulih tudi slovenska beseda - Pahorjev citat naposled izpadel Škoda bi bilo, če bi polemike zasenčile umetniško vrednost predstave Magazzino 18 (Skladišče 18), poetičnega družbeno angažiranega muzikala, s katerim želi Simone Cristicchi predstaviti italijanski javnosti v glavnem nepoznano stran polpretekle zgodovine. Želimo si, da bi predstavo ocenjevali na podlagi emocij, ki jih bo sprožila v vas, ne pa časopisnih polemik: zato pridite v gledališče in si jo oglejte. Nekako tako se glasi vabilo, ki so ga na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu fundacije CRTrieste izrekli predsednik Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine Miloš Budin, avtor in protagonist predstave Simone Cri-sticchi ter njen režiser Antonio Calenda. Predstava bo danes doživela pre-miero na odru gledališča Rossetti (v prihodnje si jo bo mogoče ogledati tudi na deželnem TV programu RAI), kot znano pa je že nekaj dni v središču polemik: včeraj se je vanjo vključil celo podpredsednik senata Maurizio Gasparri, ki je levici očital, da je sramotno manipulirala z gledališkim tekstom in avtorju vsilila drugačno verzijo. Če bi se Gasparri predhodno pogovoril s Cristicchijem, bi bil najbrž drugačnega mnenja. Italijanskega pevca in igralca namreč najbolj moti to, da so vsi prepričani, da v svojem ustvarjanju ni svoboden, da mu skratka kot avtorju ne priznavajo umetniške svobode, možnosti, da je sam določil, kakšno naj bo besedilo predstave. Zato je včeraj podčrtal, da se je samostojno odločil za vključitev na primer slovenskega pisma očetu, ki je umrl na Rabu, prav tako pa za izključitev odlomka Borisa Pahorja o požigu Narodnega doma ter besedila o Marini Pasquinelli, ki je »za desnico postala prava ikona« (bila je vneta fašist-ka in morilka generala De Wintona; op. nov.). Omenjena teksta naj bi se stilistično ne spajala s celoto, prav tako pa ne bi pripomogla k tistemu ravnovesju, h kateremu je avtor težil. Cristicchi, ki se je že nekajkrat preizkusil v tako imenovanem družbeno angažiranem gledališču, je včeraj potrdil, da je predstava Magazzino 18 rezultat dveletnih raziskav, intervjujev, potovanj. Prisluhnil sem vsem stranem, nato pa glavno besedo pustil pričevalcem, je dejal: v predstavi nisem zavzel stališč, rad bi, da bi si vsak gledalec ustvaril svoje mnenje. »Ta predstava želi biti homage žrtvam zgodovinskih neviht, ne samo ezulom, ampak tudi sedanjim pribežnikom. V njej bo upam mogoče videti tudi metaforo Lampeduse; da ne bi pozabili, da se podobne drame dogajajo tudi danes.« Budin je prepričan, »da bo Trst z vedrino in ganjenostjo gledal to poetično predstavo in z enako spoštljivostjo spremljal tudi namig na dramo, ki jo je doživel drugi del tukajšnje skupnosti«. Podčrtal je, da se bo kot predsednik gledališča postavil v bran vsakemu delu predstave, saj je prepričan, da podobno kot on čuti večina Tržačanov. Njen režiser (in umetniški vodja) Calenda se mu je javno zahvalil: predsedniki, ki tako cenijo vloženi trud in branijo naše delo, so redkost. Calenda je prepričan, da ima gledališče katarzično moč in da se lahko na njegovih deskah, lažje kot v vsakdanjem življenju, zgodi dejanje piete-te. To je že leta 481 pred našim štetjem uspelo grškemu avtorju Ajshilu v tragediji Perzijci, prepričan pa je, da bodo gledalci v Cristicchijevem projektu videli podobno sporočilo: jasen opomin in dejanje pietete. Citiral je tudi Bertolda Brechta, očeta političnega gledališča: realnost ni nikoli enostranska, to pa se mora zrcaliti tudi na odru. (pd) Z leve: Simone Cristicchi, Miloš Budin, gostitelj Renzo Piccini in Antonio Calenda Na zavodu J. Stefana predavanje o spletnem nasilju Ravnateljstvo zavoda Jožefa Stefana vabi starše na predavanje o t.i. spletnem nasilju, ki bo v sredo, 23. oktobra, ob 17. uri, na sedežu na Vrdelski cesti št. 13/2. Predaval bo poštni policist Luigi Fonzi, srečanje pa bo potekalo v italijanščini. Po predavanju, približno ob 18.30, bodo v posameznih razredih srečanja staršev z razredniki, ki bodo predstavili stanje razreda in posredovali navodila ter gradivo za volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Sledile bodo volitve. Starši bodo tudi dobili informacije glede prihodnjih volitev predstavnikov v Zavodni svet. Kraja v Podlonjerju V nedeljo zvečer je lastnica manjše hiše v Ulici Farnetello v Podlonjerju poklicala policijo, javila je tatvino. Po ogledu so policisti ugotovili, da so tatovi s silo odprli steklena vrata zgornjega nadstropja, uporabili naj bi večji izvijač. V hiši so prebrskali spalnico in dnevno sobo, od koder so odnesli več dragocenih predmetov v skupni vrednosti okrog 5.000 evrov. dvorana bartoli - Roberto Herlitzka Če tržaški taksist razmišlja kot Pasolini ••• Letošnjo sezono Stalnega gledališča FJK bo danes uvedla predstava Magazzino 18, v četrtek pa bo v manjši dvorani Bartoli na sporedu Una giovinezza enormemente gio-vane. Obe režira njegov umetniški vodja Antonio Calenda in obe so včeraj predstavili na sedežu fundacije CRTrieste, ki kot znano gmotno podpira večino mestnih gledališč. V monologu Giannija Borgne, v katerem se umorjeni Pier Paolo Pasolini vrne na naš svet, nastopa Roberto Herlitzka, ki ga je Calenda označil za največjega živečega italijanskega igralca. Predstava je nastala v koprodukciji s čedajskim Mittelfestom in tam doživela stoječe ovacije. 75-letni igralec češkega rodu, ki ga je bilo mogoče že večkrat občudovati na tržaškem odru in filmskih platnih, je izpostavil pred- vsem liričnost, ki je oblikovala in zaznamovala Pasolinijevo dušo in politično mišljenje. Številnim prisotnim pa postregel tudi z anekdoto. »Danes zjutraj mi je taksist dejal: rad opazujem svet okrog sebe, berem, se informiram na spletu, iščem tisto, kar je nekje vmes ... šele nato povle-čem svoje zaključke. Pasolini je trdil isto. Presenetljivo, kajne?« (pd) trg hortis - Prijeli so ga mestni redarji Kradel v cerkvi 58-letni slovenski državljan je menda »specialist« Tržaška občinska policista sta pred dnevi opazila sumljivega moškega, ki je vstopil v cerkev starega sv. Antona na Trgu Hor-tis. Sledila sta mu, ga zagledala na koncu cerkve in pospremila ven, kjer sta ga osebno preiskala: 58-letni slovenski državljan Stanislav Obreza je imel pri sebi tračni meter, lepilni trak, svetilko in 25 evrov v bankovcih po pet evrov (na sliki). Cerkovnik jim je povedal, da je moškega večkrat videl v cerkvi: vsakič, ko se mu je približal, je neznanec zbežal. V odprtinah, v katere verniki vstavljajo denar, pa je nekajkrat našel koščke lepilnega traku. Osumljenca so na koncu odvedli na sedež občinske policije in ga kazensko ovadili. Obreza naj bi že večkrat kradel v tržaških cerkvah, o njem je krajevni tisk pisal že leta 2006. Denar, ki ga verniki namenjajo revnim, je v skrinjicah nenadzorovan. Tat nalepi na konec tračnega metra košček lepilnega traku, vtakne to »orodje« v odprtino in »ribari« v skrinjici, dokler se na lepilni trak ne prilepi bankovec. prosek - Policisti zalotili avstrijskega državljana na Rouni V avtu 1,5 kilograma heroina Policisti so konec tedna na Tržaškem poostrili nadzor na cestah, ustavili so 29 vozil in pregledali 59 osebnih dokumentov. Na območju proseške Roune so naleteli tudi na avstrijskega državljana, ki je v avtomobilu skrival 1,5 kilograma heroina. Policista sta avtomobil ustavila blizu trgovskega centra Lanza, voznik (47-letni I. A.) pa je bil takoj videti živčen. Po pregledu osebnega dokumenta sta se policista odločila za globljo kontrolo - pregledala sta vozilo. V peugeotu 406 sta našla najlonsko vrečko, v njej so bili razni živilski izdelki in trije polkilogramski zavoji, ki so bili na prvi pogled podobni velikim sendvičem. Takoj pa je postalo jasno, da je v zavojih prepovedana snov, najverjetneje heroin. Voznika so odvedli v zapor, zaplenili pa so drogo, avto in 445 evrov. 6 Četrtek, 24. oktobra 2013 TRST / železarna - Težave z Rimom glede družbe Elettra Železarna: čas mineva, podpisa pogodbe še ni Arvedi se ni predstavil poslovnega načrta - Kdo bo upravljal območje v tej fazi? Pogled na škedenjsko železarno Na podpis pogodbe za prevzem ške-denjske železarne bo treba še počakati. Čeprav je še do nedavnega kazalo, da bosta skupini Arvedi in Lucchini v kratkem sklenili dogovor o najemu železarne, se je namreč stvar zapletla in so zdaj v teku mrzlična pogajanja, da se čim prej rešijo nastale težave. Skupina Arvedi naj bi kmalu prevzela v najem železarno za osem mesecev in jo v prihodnosti odkupila. Toda prišlo je do težav glede družbe Elettra, ki se za proizvajanje energije poslužuje plina iz železarne. Družbi Arvedi in Elettra nameravata skleniti pogodbo, na osnovi katere bo Elet-tra še naprej proizvajala električno energijo s plinom iz železarne. V zameno bo družba Elettra oskrbovala železarno z električno energijo, ki jo potrebuje. Toda pogodbe ni še mogoče podpisati, ker je treba počakati na odgovor iz Rima glede finančnih prispevkov medministrskega odbora Cip6 (na tej osnovi je lahko Elettra doslej prodajala električno energijo po višji ceni). Elet-tra je že v marcu zahtevala razrešitev te konvencije, toda ministrstvo za ekonomijo in finance še ni odgovorilo. Dokler se zadeva ne razjasni, ni torej mogoč podpis pogodbe za najem železarne med družbo Lucchini in skupino Arvedi oziroma no-vonastalo družbo St (Siderurgica triestina, ki jo je ustanovila skupina Arvedi specifično za prevzem tovarne), saj ni znano, ali bo družba Elettra še naprej delovala na osnovi prispevkov Cip6 (če bi se razrešila konvencija, naj bi Elettra takoj prejela okrog 57 milijonov evrov). Vodstvo Elettre se je tudi pritožilo na pristojno deželno upravno sodišče, ki je določilo, da se mora Rim odzvati na njegovo zahtevo v roku 90 dni. Vendar to ni edini problem. Skupina Arvedi ni še predstavila podrobnosti poslovnega načrta in okoljskega načrta. Kaže, da niso s tem seznanjene niti pristojne institucije. Zato je težko pričakovati, da se bodo stvari zlahka uredile, poleg tega pa je to odlična pretveza za Pristaniško oblast, ki odlaša z odločitvami. Arvedi zahteva namreč dolgoletno koncesijo za uporabo območja železarne na morju. Toda za dolgoletne koncesije so potrebni tudi dolgoročni poslovni načrti. Dalje bo aprila leta 2014 zapadel rok okoljskega integriranega dovoljenja AIA. Prošnjo za podaljšanje roka je treba vložiti v deželnih uradih najmanj šest mesecev prej. Za prošnjo je vsekakor še vedno formalno pristojna družba Lucchini. Skratka, na mizi je zapleteno vprašanje, ki ga morajo čim prej razvozlati. Arvedi mora predstaviti poslovni načrt, Rim čim prej odgovoriti na zahtevo Elet-tre. Dodatno vprašanje je upravljanje območja železarne v tej fazi. Rim je na me- sto izredne komisarke imenoval deželno predsednico Deboro Serracchiani. Vendar kaže, da to ni po godu predsednici Pristaniške oblasti Marine Monassi, ki bi se morala v tem primeru podrediti odločitvam komisarke Serracchianijeve (ne gre tu pozabiti, da bo Monassijin mandat zapadel prihodnje leto). Kaže, da so nekateri parlamentarci Ljudstva svobode že začeli pritiskati na ministra za infrastruktu- kroma ro in somišljenika Maurizia Lupija, ki je med drugim pristojen za pristaniške oblasti. Minister za gospodarski razvoj Flavio Zanonato je namreč najavil, da bo ministrski svet kmalu obravnaval odlok, ki vsebuje tudi imenovanje komisarke Serracc-hianijeve. Odlok je namreč še mogoče spremeniti, dokončna odločitev pa naj bi padla v prihodnjih dveh tednih. A.G. šolstvo - Priznanje šoli Iqbal Masih Državna nagrada za nadgradnjo pouka slovenščine Profesorici Nastja Colja (levo) in Irina Cavaion s predsednikom žirije Francescom Branco Večstopenjska šola Iqbal Masih z Melare je med dvanajstimi šolami v Italiji, ki so prejele letošnjo nagrado L'Eu-ropa cambia la scuola (Evropa spreminja šolo) in to zaradi projekta, ki je na tej šoli stekel kot nadgradnja poučevanja slovenščine na Nižji srednji šoli Francesco Rismondo. Nagrajevanje je potekalo preteklega 7. oktobra v Rimu, predstavnicama šole Masih prof. Nast- šolstvo - V okviru projekta za promocijo znanstvenih ved Priprava na Kemijske igre Zavod Stefan skrbi tudi za pripravo dijakov drugih slovenskih višjih srednjih šol - Nad štirideset zainteresiranih Petkovega srečanja na zavodu Stefan so se udeležili nekateri od preko štiridesetih zainteresiranih dijakov kroma Izobraževalni zavod Jožefa Stefana bo skrbel za pripravo dijakov drugih slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega na Kemijske igre, ki bodo v teku letošnjega šolskega leta 2013/2014 na sporedu konec aprila oz. v začetku maja prihodnjega leta. Igre vsako leto pripravlja Italijansko kemijsko društvo, že nekaj let pa se jih udeležujejo dijaki smeri za okoljske biotehnologije (bivše kemijsko-biološke smeri) zavoda Stefan, ki so že večkrat dosegli zelo dobre rezultate. Tudi letos nameravajo dijaki zavoda nastopiti na tekmovanju, na slednjega pa se bodo pripravljali v okviru kurikular-nih ur kemije, medtem ko bo letos kot že rečeno šola v okviru vsedržavnega projekta za promocijo študija na znanstvenih fakultetah (Piano lauree scientifiche) skrbela tudi za pripravo dijakov ostalih višjih srednjih šol, kjer so Kemijske igre naletele na veliko zanimanje. Zainteresiranih je namreč preko štirideset višješolcev, ki prihajajo zlasti z Liceja Franceta Prešerna, zanimanje pa vlada tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa ter na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška. Nekateri so se pretekli petek zgodaj popoldne udeležili prvega informativnega srečanja, ki je potekalo na zavodu Stefan, kjer so tudi določili prvo delovno srečanje v okviru priprav: to bo prihodnji ponedeljek, 28. oktobra, ob 13.45 na za- vodu Stefan. Priprave bodo potekale vsak ponedeljek med 13.45 in 14.45, se pravi uro časa tedensko, v poštev pa bo prišlo obravnavanje anorganske kemije za dijake vseh letnikov, medtem ko se bodo dijaki trienija ukvarjali tudi z organsko, analizno in fizikalno kemijo. Dijaki, ki bodo pokazali, da so resnično pripravljeni, bodo v zadnjem mesecu pred Kemijskimi igrami lahko imeli na razpolago kako dodatno uro priprav. Kot že rečeno, bo zavod Stefan skrbel za pripravo dijakov drugih slovenskih višjih srednjih šol v okviru vsedržavnega projekta za promocijo študija na znanstvenih fakultetah, ki ga že nekaj let vodijo na italijanskem ministrstvu za šolstvo, univerzo in raziskovanje v sodelovanju z univerzami in šolami. Tržaški zavod sodeluje pri tem projektu že nekaj let in v tem okviru skrbi za spoznavanje kemije pri dijakih nižjih srednjih šol. Tako se tudi v tem šolskem letu nadaljuje projekt spoznavanja kemije, ki ga na zavodu izvajajo skupaj z dijaki drugega razreda katinarske podružnice Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda. Projekt, ki se je začel lani in katerega rezultate so soudeleženi dijaki prikazali na nedavnem evropskem salonu znanstvenega raziskovanja Trieste Next, se tako nadaljuje tudi v letošnjem šolskem letu z osvajanjem splošne kemije in laboratorijskimi vajami. (iž) ji Colja in prof. Irini Cavaion sta nagrado izročila predsednik komisije Francesco Branca ter Donatella Amatucci iz generalne direkcije za mednarodne zadeve pri ministrstvu za šolstvo. Nagrado L'Europa cambia la scuo-la je italijansko ministrstvo za šolstvo razpisalo z namenom, da se ugotovi stopnja ozaveščenosti glede sprememb, ki so doletele šolo na organizacijskem in upravnem področju ter na področju odnosov in učnih procesov preko dejavnosti, ki imajo evropsko razsežnost, dalje da se ugotovi, katere prakse so pri tem privedle do izboljšanja kakovosti vzgojno-izobraževalne ponudbe, kom-petenc učencev, dijakov in osebja, odnosov s starši, šolske organizacije ter odnosov med šolo in ozemljem, na katerem deluje. Obenem se z nagrado želi tudi spodbujati in podpirati izmenjavo, vrednotenje in razvijanje omenjenih praks. Zmagovalci so prejeli vsedržavno potrdilo o kakovosti Label z enoletno veljavo ter denarno nagrado v višini štiri tisoč evrov. Zavod Masih je nagrado prejel za projekt Teaching and Learning (through) contacts, ki predstavlja nadgradnjo kurikularnega pouka slovenščine kot drugega tujega jezika, ki je že nekaj let prijetna utečena realnost na šoli Rismondo. V okviru projekta je zavod pred časom vzpostavil vezi z Osnovno šolo Koper in je tako prišlo do sodelovanja med takratnim 3.B razredom šole Rismondo in 9.B razredom koprske osnovne šole, kjer so se učili italijanščino. Cilj projekta, ki ga je vodila prof. Irina Cavaion (slednja tudi zaključuje doktorski študij na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem) s sodelovanjem profesoric Nastje Colja in Christine Biber, ki poučujeta slovenščino na šoli Rismondo, je bil spodbuditi resnično učenje jezikov, ki naj bo bogato na pomenih in utemeljeno na razvijanju resničnih prijateljskih odnosov med mladimi v čezmejnem prostoru. V tem okviru so se dijaki obeh šol spoznavali preko spletnih videokonferenc in kle-petalnic ter na skupnih srečanjih, s pomočjo v teku projekta pridobljenih podatkov pa bi lahko ponudili šolam na čezmejnem območju pravo metodologijo učenja obmejnega jezika, ki temelji na stalnem stiku med učenci. prej do novice www.primorski.eu1 / TRST Četrtek, 24. oktobra 2013 7 moda - Intervju na www.rtvslo.si Ricmanjka Nina na newyorskem nastopila tudi tednu mode Pred približno enim letom je v intervjuju za našo mladinsko stran ŠUM dejala, da si srčno želi nastopiti na kaki izmed pomembnih modnih brvi v Londonu in New Yor-ku. Nekaj mesecev kasneje so se ji sanje uresničile: Nina Vodopivec je pred nekaj tedni nastopila na ne-wyorškem tednu mode, pred tem pa že nekajkrat na milanskih, pariških in londonskih modnih revijah. Dolgolasi Nini iz Ricmanj, ki je uspešno maturirala na tržaškem li-ceju Prešeren, je spletni portal slovenske nacionalne televizije (www.rtvslo.si) posvetil daljši intervju, v katerem je spregovorila o svojih dosedanjih izkušnjah, delovnih ritmih in prehrambnih navadah. Kot je povedala Anji P. Jerič, si za velik uspeh šteje, da ji je uspelo ustvarjati v Parizu in New Yorku; ameriško »veliko jabolko« ji je posebno blizu in bi se tja rada preselila. 180 centimetrov visoka 21-letna rdečelaska z nasmeškom na ustih pravi, da bo zadovoljna, ko se bo zagledala še na naslovnici kake zelo znane revije. Sodeč po vse večjem uspehu, ki ga doživlja zadnja leta, bi se ji tudi te sanje lahko kmalu uresničile. Nina Vodopivec na modni reviji znamke Giulietta v New Yorku rtv slo gledališki vrtiljak - V nedeljo je bila na sporedu druga predstava Kihanje je tudi nalezljivo Vgosteh je bilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Irene Androjna Ačih! kov se je v nedeljo popoldne dvakrat zbrala v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, kjer se je v letošnji sezoni že drugič zavrtel Gledališki vrtiljak v priredbi Radijskega odra in Slovenske prosvete. Potem ko so prvo predstavo Volk in kozlički konec septembra uprizorili udeleženci Male gledališke šole Matejke Peterlin, je tokrat v goste prišlo znano Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, ki je za to priložnost uprizorilo predstavo Ačih!. Gre za gledališko priredbo radijske igre avtorice Irene Androjna Škrat Kihec, ki so jo predvajali po Radiu Slovenija in pripoveduje o rdečelasem škratu Kihcu, ki se s prijatelji, prav tako škrati Kolckom, Po-smrkom in Ačiho, rad druži na travniku. Kot že sama imena povedo, je za vsaka škrata značilna določena lastnost: Ki-hec seveda kiha, prav tako kot Ačiha, Kolcku se kolca, Posmrku pa stalno teče iz nosa. Vendar se Kihec ostalim kmalu zameri zaradi svoje vzvišenosti, saj je prepričan, da je zaradi svojega kihanja večvreden. Kot se po navadi zgodi v ta- SPLETNA ANKETA" www.primorski.eu Farsa nenadoma postala edina rešitev V soboto je spletno stran Primorskega dnevnika obiskalo več uporabnikov kot ponavadi, zasluga pa gre predvsem gibanju Svobodni Trst. Konec tedna je namreč prišlo do (nekoliko pričakovanega) preobrata v spletni anketi o obujanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Spletne bralce smo pred enim tednom vprašali, kaj menijo o tej zamisli, od ponedeljka do sobote pa je s 50% prepričljivo prednjačil odgovor »to je farsa«. Začasno drugo mesto je zasedal odgovor »edina rešitev za preporod mesta« z nezanemarljivimi 30%, preostalih 20% sta si delila odgovora »utopija« in »nevarno igranje z interesi Slovenije«. Nakar je Svobodni Trst na Facebooku pozval somišljenike, naj kot en mož vsi glasujejo (s primernimi navodili, da ne bi bilo nesporazumov). Tako se je v soboto popoldne vsul »plaz« več sto glasov različnih uporabnikov. V nekaj urah se je rezultat popolnoma obrnil in z naskokom (71 % proti 21%) je prevladal prvi odgovor: farsa se je torej spremenila v edino rešitev za Trst. Edina rešitev za preporod mesta To je utopija To je farsa Nevarno igranje z interesi Slovenije 72% (S94) 6% (sS) 20% (17S) 2% (19) Kaj menite o zamisli za Svobodno tržaško ozemlje? Včeraj danes Danes, TOREK, 22. oktobra 2013 VENDELIN Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.08 - Dolžina dneva 10.37 - Luna vzide ob 20.25 in zatone ob 11.44 Jutri, SREDA, 23. oktobra 2013 SEVERIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. [I] Lekarne Otroci in odrasli so prisostvovali dogodivščinam rdečelasih škratov kroma kih zgodbah, na zaplet ni treba dolgo čakati: Kihec namreč kaj kmalu neha kihati in na noben način se njegov »dar« noče vrniti, želi poskusiti s poprom, a ko se to razve, opusti to zamisel, saj sta škratja čast in ponos pomembnejša. Kmalu se Kihec spre z ostalimi, zlasti s škratko Ačiho, ki se užaljeno oddalji, samo Posmrk mu pomaga, da pride do modrega škrata Zehca, od katerega izve, da je kihanje lahko ravno tako nalezljivo kot zehanje, le približati se je treba dovolj bližnjemu, da se ga nalezeš. V tem primeru bi se moral Kihec zbližati z Ačiho, s katero pa se je bil prej sprl, vendar se tokrat vda in ponižno prizna, da zaradi svojega kihanja ni ne več ne manjvreden kot ostali. Tako se Kihec in Ači-ha zbližata, pride do poljuba in ...Kihec ponovno začne kihati. V vlogah škratov so nastopili Luka Valenčak-Raff, Maja Eržen, Miha Vlaj, Tina Drobež in Tomaž Urgl, medtem ko je bila režija zaupana Tatjani Peršuh. Za avtorsko glasbo je poskrbel Boštjan Narat, za scenografijo Aleksander Legen, pisani kostumi škratov pa so delo Nataše Peršuh. Otroke je tudi tokrat pred vsako predstavo kratkočasila animacija Študijskega centra Melanie Klein. Tako bo tudi prihodnjega 10. novembra, ko se bo Gledališki vrtiljak zopet zavrtel s tretjo abonmajsko predstavo: za slednjo bo poskrbelo Gledališče na vrvici iz Nove Gorice, ki bo uprizorilo vedno priljubljenega Ostržka. Seveda lahko otroci tudi še naprej prinesejo svoje risbe za natečaj Moj najljubši gledališki junak. (iž) Od ponedeljka, 21., do sobote, 26. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Mali oglasi BOX za avto dajem v najem v Ul. Trissi-no 15 (v bližini bolnice Burlo), 14 kv.m., luč, voda. Cena: 130,00 evrov. Tel. 3477334719. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi delavnimi izkušnjami išče delo v gospodinjstvu in v pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-380207 ali 00386-64123459. IŠČEM knjige za 3.A razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 3409336374. ODDAJEMO v najem komaj prenovljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m., s teraso veliko 12 kv.m.. Tel. št.: 335-5928584. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 3398201250. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo buderus, logana GK 201. Tel. št.: 349-4077695. PRODAM po ugodni ceni odprt ape 50, ojačen na 80 kub. cm, v dobrem stanju. Dimenzije: 120x140x25 (cm). Tel. št.: 040-2296038. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb, cena 1.200 evrov (po dogovoru). Tel. št.: 346-8321835. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst potrebuje rabljene slo-it. in it.-slo. slovarje (Šlenc) ter SSKJ. Tel. št.: 040-573141. V BOLJUNCU na G'rici prodajamo novo stanovanje, A-kategorije, 96 kv.m.: dnevna soba - kuhinja, dve sobi, kopalnica, velika terasa, klet in parkirni prostor. Tel.: 328-6923343. ZIMSKA OPREMA, 4 gume s platišči No-kian WR G2 205/55 R16 91H, prevoženih 3.000 km, za modele Ford in Volvo na 5 lukenj. Cena 500,00 evrov. Tel. 335-8045700. Prispevki V spomin na gospo Nadio Rapotec darujejo za NSŠ S. Kosovela z Opčin: Sonia, Edvin in Marta 50,00 evrov, Franca z družino 150,00 evrov, Alma, Mara, Karlo, Pavlo, Branka in Nada 120,00 evrov, hčerka Tamara z družino 50,00 evrov. V počastitev spomina Pepija Čuka darujeta Alekseja in Radoš Možina 20,00 evrov za AŠZ Sloga. V počastitev spomina Nadije Rapotec darujeta Alekseja in Radoš Možina 20,00 evrov za AŠZ Sloga. V spomin na dragega strica Dragota Miliča darujejo družine Sulli, Pečar, Kovič in Florenin 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki in 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Nadjo Rapotec darujeta Nanda in Albino 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Julko Caharija darujejo Ivanka, Adam in Jasna 100,00 evrov za misijone - župnija Zgonik. V spomin na Pepita Čuka darujeta Jana in Ivan Ban 30,00 evrov za KD Prosek. V spomin na Pepija Čuka darujeta Ladi in Mara 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Pepija Čuka daruje Mira Hrovatin 10,00 evrov za negovanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Pepija Čuka daruje Gina 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na dragega Mirka Zobca daruje Olga Družina 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. Ob obletnici smrti moža Bogdana daruje Olga Družina 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu t Zapustil nas je naš dragi Mario Sancin Žalostno vest sporočajo žena Silva, hčerki Fulvia in Silvana z družinama. Pokojnik bo ležal v cerkvi sv. Martina v Dolini v četrtek, 24. oktobra od 11.30 do 12.30. Sledila bo sveta maša ob 12.30 in pokop na domačem pokopališču. Dolina, 22. oktobra 2013 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujeta Vida in Daria z družino Ob boleči izgubi dragega očeta izrekajo Fulviji in svojcem iskreno sožalje upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in kolegi Zadružne kraške banke 8 Četrtek, 24. oktobra 2013 TRST / lAomčk in Manfim je/ ^ugaMi AMAVtt (\iajjo 4piWJajo i; tm& naj(&pi& ¡¡efj& Presrečni nonoti Laura in Fabio, Mara in Sandro ter stric Danilo Petri in Cristianu se je pridružil mali Matija S srečnima staršema se veselimo vsi domači ¿j Čestitke Danes praznuje MIRAN ČOK -ŽUPANOV pomemben okrogli jubilej. Iskreno mu čestitata KK Adria in Zadruga Lonjer-Katinara. Pri Štrajnovih so AMAYO dobili in vsi so se razvedrili. Prisrčne čestitke staršem, nonotom in stricu. Gar-trože m Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me 2«. ARISTON - Dvorana je zaprta. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.00 »Coppie celebri«; 18.30 »II grande orso«. FELLINI - 17.00 »Vado a scuola«; 18.30 »Sacro Gra«; 20.15, 22.00 »Oltre i con-fini del male«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Gloria«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.50 »Two mothers«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.20, 20.10, 22.00 »Giovani ribelli«; 16.45 »I Puffi 2«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »Avioni«; 18.00, 20.10 »Čefurji raus!«; 18.00 »Fal-sifikator«; 16.40 »Gravitacija«; 18.55, 20.20, 21.10 » Gravitacija 3D«; 16.05, 18.10 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.35, 16.50 »Jaz, baraba 2«; 18.15 »Kapitan Phillips«; 20.15 »Maceta ubija«; 21.00 »Malavita«; 18.40, 21.05 »Načrt za pobeg«; 15.50 »Turbo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gravity«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Escape plan - Fuga dall'in-ferno«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Aspirante vedovo«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose nostre - Malavita«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una piccola impresa meridionale«; 18.30, 22.15 »Noi, Zagor«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Aspirante vedovo«; 16.30, 18.25, 20.20 »Gravity 3D«; 16.40, 19.05, 21.30 »Escape plan - Fuga dall'in-ferno«; 16.00, 22.15 »Giovani ribelli«; 16.40, 19.05, 21.30 »Una piccola impresa meridionale«; 19.00, 21.30 »Vertigo -La donna che visse due volte«; 16.20, 19.00, 21.40 »Sotto assedio«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Escape plan - Fuga dall'inferno«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.10 »Cose nostre - Malavita«; Dvorana 4: 17.30, 22.00 »Aspirante vedovo«; 20.15 »Sacro Gra«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. vata doline Glinščice, namenjen odraslim in družinam. Start ob 10.00 s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. Pozor: info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku »do petka, 25. oktobra, ob 11.00 uri«: tel. 00390408329237 (pon-pet, 9.00-11.00) in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 26. do 29. oktobra. Vse informacije na tel. št. (00386)31-479882 (Marija). TABORNIKI RODU MODREGA VALA organiziramo za tržaške osnovnošolce izlet na Volnik v soboto, 26. oktobra. Zbirališče ob 9.00 v Dijaškem domu, nato se bomo odpeljali s kombijem v Repen. Povratek je predviden ob 14.00 v Dijaškem domu. Obvezna oprema: pelerina, dežnik, primerna obutev, kosilo in malica iz nahrbtnika. Za dodatne inčo: 339-4120280 (Andrej), 348-9863127 (Nina). Taborniški srečno! SPDT vabi na izletniško turo v nedeljo, 27. oktobra. Prehodili bomo odsek poti po Robu, ki se vije po razglednem grebenu med Colom in Predmejo nad Vipavsko dolino. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 7.30 na Op-činah pred hotelom Danev. 9 Šolske vesti DIZ J. STEFANA obvešča, da v sredo, 23. oktobra, ob 17. uri bo staršem predaval predstavnik poštne policije o cyberbul-lismu. Po predavanju bodo v posameznih razredih srečanja z razredniki, ki bodo predstavili stanje razreda. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Toplo vabljeni. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča starše dijakov, da bodo v petek, 25. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18.30. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da je na www.vsopcine.it objavljen razpis za izbor sodelavcev za projektno delo. Termin za prijavo zapade 28. oktobra. M Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 335-1624285. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. □ Obvestila M Izleti OBČINA DOLINA, organizira v nedeljo, 27. oktobra pohod »Bistra sveža sladka voda... v dolini Glinščice«, za ovrednotenje Naravnega Rezer- AŠD MLADINA vabi na tečaj Belly Gym - oblikovanje ženskega telesa, ki bo ob ponedeljkih od 11. do 12. ure v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodi uč. Yasmin Anuby. PILATES - Skupina 35-55 in vzgojiteljica Sandra sporočata, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini vrši vadba ob torkih in petkih: 18.30-19.30 Pilates body tehnika; 19.30-20.30 Pilates I. BIOTERAPIJA V BAZOVICI - v oktobru bodo srečanja v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) danes, 22., sredo 23. in četrtek, 24. oktobra, 17.00-19.00 (info 040-226386 Magda). KD SLOVAN S PADRIČ organizira v sodelovanju s KD Skala tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo danes, 22. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro- padi. Za vpisovanje in informacije: jan.grgic@alice.it ali pa 349-7386823 (v večernih urah). KROŽEK KRATKOČASNE MATEMATIKE, nadaljevalec zabavne in razvedrilne matematike, prične z nizom srečanj danes, 22. oktobra, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni vsi, tako novi kot stari ljubitelji matematike. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 22. oktobra, ob 20.30 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 22. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah pevska vaja. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 23. oktobra, ob 20.30 v telovadnici na Kontovelu. Občni zbor je volilne narave. PRAVLJIČNE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred): sreda, 23. oktobra, in sreda, 20. novembra. Bi-serka Cesar bo pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«. KULTURNO DRUŠTVO SLOVAN s Pa-drič vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. oktobra, ob 19.00 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju v turistični kmetiji Igorja Grgiča na Padričah. OTROCI, v četrtek, 24. oktobra, ob 16.30 bo v SKD Škamperle na Stadionu 1. maj pravljična urica. Toplo vabljeni! SKD TABOR - NOVINARSKI KROŽEK za srednješolce 1. in 2. razredov. Prvo srečanje v četrtek, 24. oktobra, 17.0018.30. ČEBELARSKI KONZORCIJ za Tržaško pokrajino obvešča, da bo sedež v Rep-nu št. 20 odprt v petek, 25. oktobra, 18.00-19.30. Info: cons.apicoltoritrie-ste@gmail.com. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo do petka, 25. oktobra, v uradu rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali preko telefonske številke 040-225956. AŠZ JADRAN obvešča, da lahko še dobite abonmaje za 12 domačih tekem državnega prvenstva C-lige v košarki pri društvenih odbornikih ali direktno pri blagajni prihodnje domače tekme dne 26. oktobra ob 20.30. TKD PREGARJE organizira 26. in 27. oktobra 8. gobarski praznik na Pregarjah. V soboto bo igral Mambo kings, v nedeljo bogata ponudba gobjih jedi, stojnic in razstava gob. Ob 10.30 gobarski pohod, ob 14.00 zabava z ansamblom Erazem in Fantje s Praprotna. Vstop prost. KLUB NATURA vabi vse, ki so že opravili 4-urno uvodno delavnico, na celodnevni tečaj 1. stopnje metode EFT v nedeljo, 27. oktobra. Mentorica certifi-cirana AAMET Pika Rajnar. Tečaj bo potekal na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it, kjer se lahko prijavite in dobite podrobnejše informacije. KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na Brinjevko. Vse informacije na www.kosovelov-dom.si. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 4. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljal-ci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. PROGRAM ZA DIJAKE - Dijaški dom S. Kosovel in Slov.I.K. organizirata od 8. novembra dalje program »Podjetništvo v slovenščini... od A do Ž«, ki združuje različne vsebine (podjetništvo, dizajn, računalništvo, nastopanje v javnosti, kreativnost...), potekal bo ob petkih popoldne. Rok za prijavo je 31. oktober. Program in prijavnica: www.slovik.org. Info: info@slovik.org ali 040-573141. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00. PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA za mlade od 18. do 29. leta: do 4. novembra, se lahko prijaviš na razpis in kandidiraš za sodelovanje na projektu »CreAttivaMente« v trajanju 1 leta. Info na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel.: 040-635626, www.zskd.eu od ponedeljka do petka 9.00-13.00, v torek in sredo 14.00-17.00 oz. na Arci servizio civile, Ul. Fabio Severo 31, tel.: 040761683, www.arciserviziocivile.it 9.0011.00. SPDT vabi v nedeljo, 10. novembra, na tradicionalno Martinovanje v Ljudskem domu v Križu. Zbirališče ob 8.45 pri Ljudskem domu, sledi pohod po razglednih točkah te nadmorske vasi. Domačinka Erika Bezin bo med pohodom opisala kriške zanimivosti. Prijave do torka, 5. novembra, na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih planinskega društva. SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od srede, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devinu (zraven avtocestnega izvoza). Zbiranje rabljene opreme: sreda, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.00-19.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.30-19.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30. KRD DOM BRIŠČIKI organizira kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Guštin. Tečaj se bo odvijal 9., 16., in 23. novembra v jutranjih urah. Število je omejeno. Za vpis in info: 040-327053 ali 3469520796 (Alenka). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. 0 Prireditve MLAJŠA GLEDALIŠKA SKUPINA Slovenskega kulturnega kluba vabi k vpisu novih članov (12-15 let). Vaje bodo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, vodila bo Helena Pertot. Za vpis lahko pokličete tel. št. 040-370846. GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev šolskega leta 2013-14 in nagrajevanje najboljših učencev v sredo, 23. oktobra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Vljudno vabljeni. SKD VIGRED vabi v sredo, 23. oktobra, ob 18.00 v Štalco v Šempolaju na predavanje na temo »Kako s hrano premagamo, preprečimo žolčne kamne in sladkorno bolezen«. Predavala bo strokovnjakinja za zdravo prehrano Marija Merljak. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE -Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzi-ni 30, vabi na dve zanimivi predavanji na temo »Človek kot harmonična sinteza«: prvi del v petek, 25. oktobra, ob 20.00, drugi v soboto, 26. oktobra, ob 17.30. Predaval bo prof. Michele Codogno. GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, v sklopu Mednarodnega Festivala Kogojevi dnevi, vabi na »Avtorski večer Milka Lazarja« - Vasilij Mel-nikov, violina; Milko Lazar, čembalo, v petek, 25. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na okroglo mizo na temo »Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem: vizija prisotnosti« v petek, 25. oktobra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). DRUŠTVO LUGTRIESTE prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 26. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Info na http://trieste.linux.it. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 26. oktobra, na ogled komedije »Ona - on«. Igrata Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na kulturni večer »Jevnica«, ki bo v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Sodelujejo: MePZ Igo Gruden, MePZ Jevnica, Leseni rogisti, gledališka skupina Kolenc in ansambel Mesečniki. COROVIVO - deželno zborovsko tekmovanje v organizaciji USCI FJK in ZSKD bo v nedeljo, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu z 2 tekmovalnima koncertoma, prvim ob 14.30, drugim ob 17.30. Od skupno 11 zborov na deželni ravni bo tekmovalo tudi 5 slovenskih: MePZ Lipa iz Bazovice in MoPZ Jezero iz Doberdoba (na 1. koncertu) ter OPZ Fran Ventu-rini iz Domja, MePZ F.B. Sedej iz Šte-verjana in ŽPS Stu ledi iz Trsta (na 2. koncertu). Ob 20.45 bo gala zaključni koncert z razglasitvijo rezultatov in nastopom najboljših zborov ter podelitvijo 3. velike nagrade »Gran Premio Corovivo«. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.3018.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert dalmatinskih pesmi. Pel bo Moški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Rado Milič. V nedeljo, 27. oktobra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG vabi na ogled filma »Valter brani Sarajevo« v nedeljo, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani SKD V. Vodnik v Dolini. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na ogled komedije »Krojač za dame« v nedeljo, 27. oktobra, ob 19.00 v društveni dvorani v Prebenegu. Nastopa Mladinska gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija: Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič. Vstop prost. SKD TABOR - PROSVETNI DOM - Op-čine: nedelja, 27. oktobra, ob 18. uri gledališka predstava - komedija Tone Partljič: »Nasvidenje nad zvezdami«, režija Jože Kranjc v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL vabi na ogled kraške mu-zikomedije (u)TRI(n)KI - KUD Grešni kozli, v nedeljo, 27. oktobra, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA VZPI - ANPI ANTON UKMAR - MIRO PROSEK KONTOVEL vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.00 v Kulturni dom Prosek Kontovel na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«. Predstavili jo bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač in dr. Dario Mat-tiussi. Sodelujejo SDD Jaka Stoka ter Valentina in Marko Sancin. Razstava bo odprta 30., 31. oktobra ter 2. novembra, od 17. do 20. ure, 1. novembra od 14. do 20. ure in v nedeljo, 3. novembra, od 10. do 13. ure. MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi na predavanje »Enaka ženska pravica do duhovnega razvoja in inicia-cije« - dr. Guido Marotta, v četrtek, 31. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsat-ti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, Trst. Info: 040-2602395. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje -med užitkom in nezadovoljstvom, v ponedeljek, 4. novembra, 17.00-19.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 22. oktobra 2013 . ^ ¡p ¥ mi t ■ \ \ - ■ ■■ +¿1 ■•■„ ' rfflQBs . ■ ■".''.¡v - ■ . Spigaglia (Breg): trener Vatovec res ni problem Na 11. strani Tekmovalki Cheerdance Millenium v reprezentanci Slovenije Na 13. strani V Sovodnjah kljub vsemu optimisti Na 15. strani Turnir prijateljstva ŠD Kontovel, tradicija, ki se obnavlja POGLED Z VEJE /^16 3L PROSTO PO BRUMNU /10 t VELIKI 360° /M6 V KULTURNIKI /16 1 \ VASE ZGODBICE IN ANEKDOTE /16 |#f IZ ULICE MONTECCHI /10 TA JE PA DOBRA /^10 10 Torek, 22. oktobra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI Vest je seveda odhod Jovanke s tega sveta, a kaj, ko ni bila športnica. No, mogoče, s čim se je že ukvarjala v svojem življenju, kdo bi vedel... Sploh vemo vedno manj, ni več trdnih ročajev, da bi se nanje močno oprijeli, zadeve so sluzaste in gum-jaste, kar je bilo pred uro še trdno, je sedaj mehko in postavljeno na glavo, svet je navzkrižje protislovij. Zato čedalje bolj gledamo nazaj, preteklost postaja gotovost, prihodnost vprašaj. In tako, če oči obrnemo čez ramo (kar je sicer zelo težko in postavimo vrat na hude preizkušnje) vidimo lepe poletne prebliske. Eden izmed teh je bilo evropsko košarkarsko prvenstvo, ki ga je Slovenija vzorno izpeljala. Maljkoviče-va (trener z največjim trebuhom, pravi Matevž) četa sicer ni osvojila kolajne, a nekaj osnovnih ciljev je vendarle dosegla: uvrstitev na svetovno prvenstvo, zmago proti Italiji, kohezijo slovenskega naroda. Šport in pred njim še umetnost sta POGLED Z VEJE Ne iščimo smisla, lepša je megla... Marij Čuk pač nosilca zavesti in prevzemata vlogo, ki bi jo morali igrati drugačni nosilci. A to ni le stvar Slovenije, dandanašnji je povsod tako. Tudi v Italiji, kjer predstavljajo posamezne reprezentance nacionalni duh in ponos. Buffonova izjava, da je treba izgorevati za lastno zastavo, je v tem smislu pregovorna. Nihče se nad tem ne zgraža. Je samoumevno. Nihče reprezentančnega vratarja ne zmerja z nacionalistom, kot na primer Spa-daro Borisa Pahorja, a večjega nacionalista od Spadara ni... Kras se v teh dneh barva v ču- dovite jesenske barvitosti. Na Krasu je krasno, je zapel Miroslav Košuta in temu refrenu je pritegnilo tudi moštvo predsednika Kocmana, ki je naoljilo svoj stroj, da je začelo po uvodnih prvenstvenih težavah mleti svoje nasprotnike. Društvo si je zavarovalo hrbet celo s tem, da je v svoje vrste vključilo odvetnika- Tončija Žlogarja. Nikoli se ne ve... In potem Breg. Društvo, katerega sem bil eden prvih članov, preseneča, kar me navdaja s kampanilističnim ponosom. Pričakujem, da bodo tudi košarkarji obudili svojo prodornost, kot Kaj pomeni prevzeti obvezo, da se boš nekaj jesenskih, vsezimske in še del pomladanskih torkov pojavljal na straneh vašega priljubljenega dnevnika? Samovšečnost, nečimrnost, povzpetnost? Morda misel na nekajeversko plačilo? Ja, ne bom se sprenevedal, nekaj naštetega je verjetno v vsakem, ki si želi nastopati. Tisti, ki me nekoliko bolje poznate, se boste nasmehnili, češ, saj vemo, da si nastopač. In, če je že tako, se bom s svojim pisanjem potrudil, da bo kdo od vas iz teh nastopov potegnil zase kaj koristnega, zanimivega. Če nič drugega, se bom potrudil podajati snov v jeziku, ki gre v uho. Morda vam bo tu pa tam kakšna beseda zvenela neznano, vendar bo slovenska. Včasih strmim v zid in iščem slovensko sopomenko neki tujki, ki se je v pogovornem jeziku že povsem udomačila. Ker ne uporabljam pripomočkov (slovar, leksikon, pravopis, moderne spletne strani), se bom včasih prisiljen tudi jaz , zaprisežen čistun, reševati s pomočjo kakšne posvojene tujke. O slovesih ni prijetno govoriti. Sploh ne jokavo. So pa sestavni del nečesa, kar se je nekdaj začelo, bolj ali manj uspešno delovalo, se zapisalo v spomine mnogih in s poštenim stiskom roke končalo. Bi pa lagal, če bi trdil, da bom svoje delovanje v vaših krajih z lahkoto pospravil v predale, kot da je šlo za povsem običajne dogodke. Že podatek, da sem vadil košarkarje rojene na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja pa do fan-tičev iz Doline z rojstno letnico 2001, pove veliko. Ob košarkarski abecedi smo se znali seznaniti še z marsikatero življenjsko zapovedjo, ki jim je v času dozorevanja lahko prišla še kako prav. Nisem izumljal tople vode, le ponujal sem jo na svoj, za marsikoga nenavaden, včasih sporen način. Rednost vadbe, napovedati izostanek in se ne opravičevati z za lase privlečenimi izgovori, se znati izogibati boleznim in poškodbam, če pa se dogodijo, jih z dvigovanjem občutljivostnega praga narediti nepomembne. Se z zadovoljivo uspešnostjo opravljanja šolskih obveznosti izogniti ti- PROSTO PO BRUMNU piše Peter Brumen sti znani starševski kazni -prepoved treniranja. Igralci naj bi se zavedali, da s svojo odsotnostjo krnijo kakovost vadbe, kar se seveda kasneje odrazi na tekmovalni uspešnosti. To in še marsikaj spada pod tiste zgoraj omenjene življenjske zapovedi. Katerih upoštevanje ni pomembno zgolj pri športni dejavnosti, je dobra šola za kasnejšo uspešnost reševanja življenjsko pomembnejših vprašanj. Življenje pa teče dalje. K sreči tudi brez Brum-na. Ne bo nam dolgčas. V trenerskih vrstah je končno zaslediti nekaj novih obrazov, vzgojenih v domačem okolju, ki bodo, upam vsaj, svojo dejavnost uspeli začiniti z mladostno odločnostjo in vnašati koristne novosti. Košarkarska igra je lahko silno všečna, če mladce ustrezno tehnično in taktično (kako, kaj, kdaj) izobrazimo. Otrok na splošno v vašem okolju ni prav veliko, so pa v skupini desetih vsaj trije kolikor toliko nadarjeni in gibalno nekoliko sposobnejši. Ti bodo ob pravilni vzgoji potegnili za sabo preostale, ki se še niso odločili ali bi se vrgli na glavo v to na videz zahtevno preizkušnjo ali ne. Pustimo se presenetiti. V enem od naslednjih javljanj si bom, sicer s kar precejšnjim zamikom, dovolil z ne prav znanstvenim pristopom vrniti se v septembrska dogajanja na evropskem košarkarskem prvenstvu. Presenetljivo odmevna prireditev s katero si je Slovenija kar znatno ozaljšala podobo. Marsikdo je zvijal jo je novi predsednik ZSŠDI Peter-lin (Kufersinu priznanje za dolgoletno krmarjenje), ki se je vehe-mentno odzval na dogodke na tekmi med Juventino in Sovodnjami. Zmerjanje s psovkami na rovaš Slovencev v dveh slovenskih enajsteri-cah in na tribunah marsikaj pove: odveč je uspavanje na iluzornih besedah, da so se odnosi med večino in manjšino ugladili. Dokler ne bo večina spremenila svojega gledanja, dokler se ne bo odprla, bo še vedno veljala tista o volku, ki spremeni dlako, a ne... Naj bo za prvi zapis v mozaiku športne sezone dovolj. Prostora, ki mi ga Saško namenja ne morem širiti po ljubi volji, čeprav je vsebin v zamejski megli toliko in tako gostih, da bi jih lahko rezali z žago. A kaj bi nam potem ostalo, ko ne bi bilo več megle? Še razprava o jeziku in 'slovenski' šoli bi našla svoj kotiček smisla. To pa je zadnje, kar Zamejstvo potrebuje... IZ UL. MONTECCHI piše Aleksander Koren nos, da se je morala združena ženska ekipa Zalet zateči k dvema veterankama, za eno celo plačati za posojilo, da je lahko začela prvenstvo s kolikor toliko konkurenčno postavo. Da za poškodovane in obolele igralke, kar je zdesetkalo postavo, ni med mladimi ustreznih zamenjav, za projekt, ki že tri leta združuje vse naše najboljše odbojkarice s Tržaškega, res zveni nekoliko paradoksalno. Vendar je bila odločitev pravilna, paradoks pa je tak le na prvi pogled. Pravilna je bila odločitev zato, ker je za projekt Zalet vitalnega pomena, da ima «spodobno« člansko ekipo in se v ligo ne more in niti ne sme spustiti z neustreznimi postavami. Raje naj se ji odpove, kot pa da v njej životari ali zgolj »nabira« poraze. Za projekt, ki si je postavil ambiciozno nalogo, da nekdaj paradni ekipni panogi pri nas spet povrne sijaj, morajo veljati minimalna merila kakovosti in strokovnosti brez katerih ne bi imel nobenega smisla. Kar pa zadeva mladih, je problem v tem, da celotna naša ženska odbojka plačuje visok davek omejenemu številu kakovostnih igralk, rojenih v prvi polovici 90. let. Tistih nekaj boljših je odšlo drugam, morda celo zato, ker so društva z Zaletom preveč let odlašala. Tudi tedaj, ko je bilo že zdavnaj jasno, da sam zase nihče ne more gojiti kakovostne odbojke. Generacijske vrzeli treh, štirih letnikov je v ženskem ekipnem športu zelo težko nadoknaditi, saj je grobo, a menda učinkovito rečeno, »rok trajanja« deklet v povprečju bistveno krajši od fantov. Zato moraš člansko ekipo stalno obnavljati z mlajšimi silami. To je tudi eden od razlogov, zakaj se pri nas ne more uveljaviti ženska košarka. Ena sama generacija ni dovolj. Zato je edina pot, ki preostaja odbojkarskim društvom ta, da vrzel zapolnijo s čim boljšim delom na mladinskem področju. A če pred sabo nimajo mladinke ustrezne članske ekipe, strokovno in finančno podprte, bodo najboljše še naprej odhajale. (0 k n o ■o (0 a ® t »Težko je Slovenki, ki pride iz Črne na Koroškem, razmišljati zmagovito. Imate miselnost, kot jo imate, ki še ni dobra, saj pri Francetu Prešernu ne gledate na pesem, ki jo je napisal, ampak na to, če je bil pijan.« (Andrea Massi, Ekipa, 13.10.) »Po 14 dneh so se mi tri igralke zjokale in odšle s treninga zaradi mojega načina vodenja treninga, temperamenta in ne najbolj izbranega besedičenja. Peter Brumen je ugotovil, da ni trener za ženske.« (Peter Brumen o času neposredno predprihodom v Trst, Primorski dnevnik, 13.10.) »V nedeljo je cela vas (tu je samo ena trgovina in pet gostiln), ki živi in diha za odbojko, razpravljala samo o tekmi in zmagi proti Koprčankam.« (Trener Braslovč Zoran Jerončič, Primorski dnevnik, 17.10) »Papež je inteligenten, zato mislim, da bi danes navijal za Napo-li, če bi jaz še igral tam.« (Diego Armando Maradona na obisku pri Gazzetti dello Sport, 17.10.) »Parkirnih prostorov za invalide je zdaj zadosti in so lepo označeni, ampak problem je v ljudeh, ki so nesramni, osorni in rečejo, da bodo na našem parkirnem prostoru samo pet minut, nato pa jih ni pol ure.« (Košarkar na vozičku Gregor Gračner, Dnevnik, 17.10.) »Biti mednaroden v Londonu, Parizu, Valencii je eno, jaz pa sem bil v Srbiji, Turčiji, Združenih arabskih emiratih ... Vsak se pelje po obvoznicah, ki si jih zasluži.« (Nogometni trener Walter Zenga, Tuttosport, 19.10.) Čakanje na veter na sobotni regati v tržaškem zalivu so jadralke Sirene izkoristile za študij m. antonaz Hrvati z Islandci / ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza je opravila žreb dodatnih evropskih kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Braziliji. Pari so Portugalska - Švedska, Ukrajina - Francija, Grčija - Romunija ter Islandija - Hrvaška. Termina dodatnih kvalifikacij sta 15. in 19. november. Ekipe na žrebu v Zürichu so bile razdeljene glede na uvrstitve na lestvici Fifa. Zaenkrat je znanih 21 udeležencev svetovnega prvenstva, ki bo potekalo v Braziliji od 12. junija do 13. julija 2014. Iz Evrope so to Belgija, Bosna in Hercegovina, Anglija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Rusija, Španija in Švica. Iz Južne Amerike bodo igrale Argentina, Brazilija, Čile, Kolumbija in Ekvador, iz Srednje in Severne Amerike ter Kari-bov Kostarika, Honduras in ZDA, iz Azije pa Avstralija, Iran, Japonska in Južna Koreja. Poleg štirih zmagovalcev evropskih kvalifikacij se bo na SP uvrstilo še pet reprezentanc iz Afrike, zadnje dva udeleženca pa bosta znana po dodatnih kvalifikacijah med Novo Zelandijo in četrtouvrščeno ekipo iz Srednje ali Severne Amerike oziroma Karibov ter pe-touvrščeno ekipo iz Južne Amerike Urugvajem in zmagovalcem dodatnih azijskih kvalifikacij Jordanijo. Birsa proti Messiju MILAN - Osrednja tekma današnjega kroga v nogometni Ligi prvakov bo tekma med Milanom in Barcleono (20.45). V začetni postavi Milana bi moral igrati tudi Valter Birsa, po poškodbi pa se bo v vrstah katalonskega velikana vrnil zvezdnik Lionel Messi. V Marseillu bo danes igral tudi Napoli. Odstavili Marana CATANIA - Rolando Maran (50 let), nekdanji trener Triestine, je bil lani v Ca-tanii junak (moštvo je doseglo rekordnih 56 točk), letos pa - kot se pogosto dogaja v nogometu, je postal bedak. Zaradi slabih rezultatov moštva je moral po nedeljskem porazu proti Catanii prepustiti mesto Luigiju Di Caniju (56). Zamenjava v Ljubljani LJUBLJANA - Andrej Razdrh ni več trener nogometašev ljubljanske Olim-pije. Olimpija je v soboto v Stožicah doživela tretji zaporedni poraz, tako da po trinajstih tekmah zaseda 7. mesto na lestvici Prve lige Telekom. ACH v Piacenzi (S) LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Vol-leyja bodo jutri odigrali prvo tekmo lige prvakov. Čaka jih sila zahtevno gostovanje pri italijanskih podprvakih, ekipi Copra Elior Piacenze, ki je sestavljena iz številnih zvezdnikov tega športa (Papi, Fei, Zlatanov)in ni le glavna fa-voritinja za prvo mesto v predtekmo-valni skupini A, ampak tudi ena od fa-voritinj za končni naslov.Čeprav stanje v taboru slovenskih prvakov ni rožnato, ob finančnih težavah jih je v slabo voljo spravil tudi poraz v tekmi srednjeevropske lige proti Posojilnici Dob, pa v Italijo ne bodo odpotovali z belo zastavo. Optimizem jim povečuje dejstvo, da tudi Piacenza - lani je osvojila pokal Cev -, še ni v najboljši formi, kar dokazuje poraz v italijanskem prvenstvu proti San Giustinu. Blamaža za Marqueza PHILLIP ISLAND - Črna zastava je za vsakega motociklista prava blamaža. Na dirki za SP MotoGP si jo je prislužil mladi Španec Marc Marquez, ker ni upošteval ukaza o obveznem postanku v boksu in menjavo motocilka z drugim, bnna katerem so bile nameščene sveže pnevmatike. Zgrešila je tudi ekipa. Tako je dirko osovjil JKorge Lorenzo, Marquezu pa na prihodnji dirki v Mo-tegiju vsekakor za osvojitev naslova prvaka zadostuje že uvrstitev na 2. mesto. KOŠARKA Torek, 22. oktobra 2013 1 1 25 ABONMAJEV Jadran je letos uvedel abonmaje za ogled domačih tekem na Opčinah za odrasle od 18. leta dalje. Doslej se je za abonmaje odločilo 25 navijačev, pri klubu pa računajo - pravi športni direktor Damjan Pertot - da se jih bo v naslednjih dneh odzvalo še kaj: »Računali smo, da jih bo okrog 40.« Abonma za 12 domačih tekem za 50 evrov (2 tekmi zastonj) je možno kupiti pri društvenih odbornikih ali tudi direktno pri blagajni prihodnje domače tekme dne 26.oktobra ob 20.30. »NOV« KAPETAN Pri Boru Radenski je Daniel Crevatin predal kapetanski trak Miranu Boletu. Novega predstavnika ekipe so tokrat izbrali po glasovanju: po prvem krogu sta Crevatin (v vlogi kapetana je bil štiri sezone, nasledil je Nika Štoklja) in Bole prejela enako število glasov, v balotaži pa je prevladal Bole.To bo zanj prva izkušnja v članski ekipi, kapetanski trak pa je že nosil v vseh mladinskih ligah. 39 toliko točk je Breg dosegel na sobotni tekmi proti Codroipe-seju. Za dolinsko košarkarsko moštvo pa to ni prvič: v zadnjih desetih sezonah je 39 točk dosegel tudi v sezoni 2009/10 v 12. krogu prvega dela proti Cormonsu. Končni rezultat je bil 91:39. Ekipo je vodil Krašovec. intervju »Biti moramo potrpežljivi« Eden izmed zanimivih poletnih kupoprodajnih poslov je uspel Bregu, potem ko se je dogovoril z Massimi-lianom Spigaglio, bivšim jadranovcem in igralcem višjih lig. V novem okolju se je visoki center že znašel, zdaj pa čaka na rezultate. »Ekipa je nova, zato moramo šele razumeti, kal _ 5 ^ ^ O ^ 2 £ » tt v .s cj O o O d. CP ¡J > — • ^ u o o 2 g r ^ T5 TJ „O * & § § s -§ a 'Z s s ° " >5 ± s 2 ^a N z » Ö >U "z! o) ^ B o S • S >ü :> » »TS & > V ï £ s m • b C c 2 Srt ■S P ° P E 3 o o .tí Borut Ban \¡ ■š ¿¿1 od r jr n o ue Poll iN o j be o : al lj nl r la Cl- oj aj " 3 n> aj o< N j g r, v r i i P l j ea o tt a m o g 0J m t« tg 2 CP es 0-Í-Ü2 C « - E a a ? a o - ±¡ o-a E _o ^ *i rt " t: m a a N s 2 g P 2- a v ¡3 : n<® o m s i: lii a o n vu ke u s s. b coca d ni on L, OJ Ö O Öi/j -O "m !!H J ¥ g E Ž « Ï d 3 C g 23 ■ qj a; >2 « > h ?>N a; ^ -i . P c C - o a o f II T! % O i en b at o lj :: t a 'S l o s o l r j s o g n r i o^^^a o a - d n s" l a j m ' m o o g j s o S S k o 93 b S • S tt s o v o j g o S čee - p lo C u N c CTÍ O - s .a tj n « o O rt U C 4) e o -o N o s i s o n n ia > o 2í5 E > £ „o 4 ^ CTí Gledališče ali kino? Kino. Dnevniki, revije, TV dnevnik, TV-oddaja: Primorski Dnevnik, Il Piccolo, La Gazzetta dello Sport, slovenski TV-dnevnik, po Tv še filme ali tekme Spletna stran: primorski.eu, Mega basket, slosport, Facebook, Universita degli Studi di Ts Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Dnevne informacije črpam od spleta in dnevnikov. . e Bi n •apBjrn asBu asA bz pajSz ojisouazijsbz ui oíjoa oíoas s 'd9abjs irepsinq ui odubj-j ja; -aj bireia;aa bsbu :îb>]bz ut rniuaa íjoqfeu b§ p] '>]|iijjods p]síauiez % •oujajijba}] íjoq as nídojpod ma>]suipBjrn bu ojap oq bp 'jidoSouio oq ubjpbj pjaíojd a bsajg ui bjog dojsijj 'aíiSjaua lujod ui ipBjrn ojaz isa 'bdao;by\ ornaízi z 'rnasApajd ui tíjauaj; pjsíauiBZ dpja ijisbu ijadopj bu os Bp 'ai oupnqpods ojaz 'ijiÍDOjpod ijasA bu asíjoq oupaA as Bjap ••• ep 'iutjstui p]jeso>] p]síaiuez o • ouqasod auaqou :adojseu iubí]iuajds 0 'ptireid A PI0>IS PIsJBDnms 'nnou dure^ bu auojaDJBg Bui>]a:) 'p]jBso>i a jg maiusojaj bu jBpajSo ijií is mas pj 'aui>]a:) ejisnpaeu íloqíbu ai aiu oatz \ 0 'ubziíjbj bz pijbso>i lid 'ja:)uj bz mam -oSou iid bz iubíiab^ 0 sb:)amo>ioj ijb sb^amoSou ]iq pbj tq 'bj-iods b§8íoas ]bjqzi tq au 0 •iuiíit) a ipm 'BAjsíja^BÍijd Bujsijd ui budoui ojaz jiAB^sodza mas nuijajB^au z -pjiujojdsBu z ui idjbjSios s isoupo luíoqaspam iprt) iuzba ojaz os rqiods y\ 'izBJod ui a§bmz 'am ->jai 'iSuiuajj íjoSz osiu Bd :)Jod§ -uBDom ojaz mjods pd ai íoqBu uaAjsnj 'Aounuods o>jijaA saj azaA am jjods b; bjsj 'ojijpaAZBj ;o>j DBA o>jijaA auibz ai b>jjbso>j ¿jjods luaiuod tiu ÍB>I u z r bn i Nei a n o o o z a n v e, ^Odsun^ Najljubša jed: ribe in meso na žaru Najljubša pijača: pivo in cedevita okus limone / kulturniki e Gledališki igralec Primož Forte je bil včeraj zjutraj na Borštnikovem srečanju v Mariboru, popoldne pa je že odhitel na vaje v Trst. Že nekaj sezon nastopa v Slovenskem stalnem gledališču. Bi znali povedati, kako se je uvrstila Slovenija na zadnjem evropskem prvenstvu v košarki? Seveda bi znal. No ... Moram povedati? Bili smo peti. Bili bi boljši, če ne bi s Hrvaško izgubili po podaljšku za dve piki. Zdi se, da spremljate športno dogajanje ... EuroBasket sem seveda spremljal. Saj tudi živim dva kilometra od Stožič. Ob lepih vremenih se sliši, kako navijači kričijo. Kateri pa je vaš najljubši šport? Nogomet. Samo spremljate ali tudi igrate? Gledam in igram. Gledališki igralci imamo ob nedeljah najeto dvorano v Ljubljani in se redno srečujemo. Letos poleti sem sicer tudi veliko tekel, a najraje imam nogomet. Bi napovedali izid tekme Milan : Barcelona? Če igra Birsa, potem zmaga Milan. Ne, mimo tega, mislim, da je Milan že zgodovinsko taka ekipa, ki se na takih tekmah znajde. Zato bo vsaj remiziral, čeprav je Barca odlična. V državnem prvenstvu še ni izgubila. V nedeljo bo v Mariboru sklepno dejanje Borštnikovega srečanja, v Ljubljani bo Ljubljanski maraton, istočasno pa bo tudi dirka formule ena in začetek sezone alpskih smučarjev. Kaj od tega vas najbolj zanima? Verjetno bom izbral smučanje. Nastop na Borštnikovem srečanju sem opravil že danes, nedeljski del pa ni več namenjeno druženju igralcev, zato ne greš v Maribor, če nimaš posebnega razloga. Koga naj naslednjič sprašujemo o športu? Ylenio Zobec. Že nekaj časa je ne slišim. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO GREGOR ROŽMAN PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK DIAPOZITIV (KRAJŠE) GL. MESTO NEMČIJE ZGODOVINSKA POKRAJINA VJUŽNI ŠPANIJI DENARNA ENOTA VJUŽNI AFRIKI Švedsko SMUČARSKO SREDIŠČE BERI PRIMORSKI DNEVNIK NEKDANJI NOGOMETAŠ BOLOGNE TRENJE ZVIJAČA, NAMERA VESTI OBALNO MESTO V SLOVENIJI NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR PETROVIČ BRANILEC SLOVENSKI SELEKTOR (SREČKO) ANDREJ VREMEC NEKDANJI TRENER NOVOMEŠKE KRKESPAHIJA RIMSKA ŠTE-VILKAŠEST MESTO V JUŽNI ITALIJI TELICA ALI MLADA KRAVA DOLGOLETNI JADRANOV KOŠARKAR (DEAN) BOROV KOŠARKAR BOLE ALDO RUPEL TRINIDADSKI ATLET BOLDON LAHEK ŠPORTNI ČOLN / KURIR, GLASNIK, ODPOSLANEC PRIJETNO DRAŽILO DOLG KOS BLAGA NAŠA TENIŠKA DELAVKA ROGELJA NAŠE DRUŠTVO ZA UPOKOJENCE PERONOVA ŽENA NAŠA IGRALKA BRŽAN ACE MERMOLJA REKA NA PELEPONEZU STAR IZRAZ ZA VEDENJE, RAVNANJE PRIKRIT POSMEH IVO ZORMAN VRSTA LOVSKE PUŠKE DRŽAVNA BLAGAJNA / POŠAST, SPAKA RJAVA KRAVA Z BELIMI LISAMI SLOVARČEK - ARE = švedsko letovišče in smučarsko središče • IRI = grška reka na Peleponezu, Evrotas • RAND = denar v Južni Afriki Vaše zgodbice in anekdote... Dorče Okretič «Ko smo na tržaški postaji pričakali jugoslovanske nogometaše...» V naši športni prilogi bomo v tem «kotičku» razkrili kratke zgodbe in anekdote naših nekdanjih in zdajšnjih športnikov in športnih delavcem*. Zavedam se, da je teh zgodbic na tisoče, kot je tisočera naša športna populacija, zato naj mi naši bralci ne zamerijo, da bomo v teku te sezone navedli le nekatere. Naš dolgoletni športni delavec Dorče Okretič (letnik 1946, na sliki) se je v mladih letih (1963/64) ukvarjal z atletiko pri Boru, nato je «presedlal» na košarko (trener ter odbornik pri Boru, Kontovelu in Jadranu). No, Dorče se spominja tistega davnega leta 1962, ko je Jugoslavija, ki je sodila med evropske nogometne velesile, nastopila na svetovnem prvenstvu v Čilu. Jugoslovanska reprezentanca je z vlakom Orient Express potovala iz Beograda v Genovo, kjer se je vkrcala na ladjo in od-plula v Argentino in nato nadaljevala svojo pot v Čile. Vlak je imel kratek postanek tudi na tržaški železniški postaji. Tam je jugoslovanske nogometaše pričakala skupinica sedmih?-?osmih naših hrabrih fantov, med katerimi je bil tudi Dorče Okretič. Hrabrih pa zato, ker v šestdesetih letih italijanski nacionalistični Trst nam gotovo ni bil naklonjen. Pomislimo samo na žalostno zgodbo Primorja, ko velika večina tržaških društev ni hotela igrati proti proseški ekipi samo zato, ker je imela slovensko ime... «Nestrpno smo na postaji čakali svoje nogometne idole. Prvi vtis pa ni bil nič kaj spodbuden: iz vlaka je stopil eden od reprezentantov v plavi trenerki, ki je bila značilna za tedanje jugoslovanske reprezentance. Bil je bos in si je pod vodno pipo umil noge,» je svojo zgodbico začel Dorče. «Ma, pustimo to... Po začetni zadregi smo s prijatelji stopili na vlak. Vratar Milutin Šoškic me je prijazno povabil v kabino, naj posedem k njemu. Vprašal me je, kako to da navijamo za Jugoslavijo, in ko sem mu povedal, da sem pripadnik slovenske manjšine v Italiji, ga je zelo zanimalo vse o naši narodnostni skupnosti. Povedal sem mu, da imamo slovenske šole, veliko prosvetnih, kulturnih in športnih društev in še marsikaj.» Jugoslovani so se nato na svetovnem prvenstvu odlično odrezali. Prebili so se celo do polfinala, kjer so izgubili proti Češki (1:3), na tekmi za 3. mesto pa so klonili pred čilsko reprezentanco (0:1). Naslov svetovnega prvaka je osvojila Brazilija. (lako) fkJ / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. oktobra 2013 1 393 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Gospodarski kazalci v prvi polovici leta Prva znamenja rasti, gradbeništvo še trpi V goriškem gospodarstvu zaznavajo ekonomski analitiki prva znamenja rasti. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je proizvodnja v obrtniškem in industrijskem sektorju zrasla za 8 odstotkov, kar je v nasprotju z deželnim trendom, kjer je bil upad 1,1 odstoten. »Predvsem v drugem trimesečju so obrtna in industrijska podjetja iz goriške pokrajine dosegla zadovoljive rezultate, čeprav imajo še vedno precej težav z izvozom v tujino, kar velja za celo Furla-nijo-Julijsko krajino,« pravi predstavnik deželne agencije za delo Marco Canta-lupi, ki je včeraj skupaj s pokrajinsko od-bornico Ilario Cecot postregel s podatki o položaju gospodarstva in trga dela na Goriškem. Po njegovih besedah sta v goriški pokrajini še vedno v izredno velikih težavah gradbeni sektor in trgovina. Gradbena podjetja so od januarja do konca junija doživela 9 odstotni upad proizvodnje, število zaposlenih v gradbeništvu je upadlo za štiri odstotke. V trgovinah iz goriške pokrajine se je prodaja blaga znižala za 3,2 odstotka, kar je precej več kot na deželni ravni (-1,4 odstotkta). »Porast proizvodnje se pa na zaposlitveni ravni še ne pozna. Skupno so bile v prvih šestih mesecih letošnjega leta sklenjene 11.904 delovne pogodbe, 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta,« pravi Cantalupi in opozarja, da je za 33 odstotkov upadlo število novih pogodb za nedoločen čas, za 15 odstotkov pa je naraslo število pogodb na določen čas. Število zaposlitev je poleg tega upadlo pri ženskah (-14,7 odstotka) in mladih pod tridesetim letom starosti (-14 odstotka), medtem ko je naraslo pri moških (+6,1 odstotka) in priseljencev iz držav, ki niso članice Evropske unije (+24,3 odstotka). Ti podatki potrjujejo boljše rezultate obrtnih in industrijskih podjetij, ki zaposlujejo ravno več moških in priseljencev, zato pa ne preseneča podatek, da je v Tržiču število novih zaposlitvenih pogodb naraslo za 19 odstotkov, medtem ko je v Gorici upadlo za 14,8 odstotka. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za 4,1 odstotka naraslo skupno število ur dopolnilne blagajne; našteli so jih kar 2.255.997. »Negativne učinke splošne gospodarske krize še vedno najbolj hudo občutijo mladi in ženske, zato pa si v pokrajinski uradih za delo maksimalno prizadevamo, da bi jim zagotovili pomoč. Velika upanja polagamo v nov deželni pravilnik s področja politik dela, ki bo v kratkem sprejet; vanj hočemo vključiti tudi finančne prispevke za podjetja, ki zaposlujejo nove uslužbence,« poudarja pokrajinska odbornica Ilaria Cecot. (dr) vileš - V novem nakupovalnem središču Tiare Že 215 zaposlitev Postopke za selekcijo novega osebja vodil pokrajinski urad za delo iz Gorice V pokrajinskem uradu za delo v Gorici so uspešno speljali do konca postopke za selekcijo in zaposlitev 215 uslužbencev novega nakupovalnega središča Tiare iz Vileša. Pokrajinska od-bornica za delo Ilaria Cecot je zadovoljna, da so doslej v pokrajinskem uradu za delo uspeli pomagati številnim brezposelnim, hkrati pa predvideva, da bodo do odprtja nakupovalnega središča - 21. novembra - opravili selekcije še drugih bodočih uslužbencev. »Mladi in dekleta bodo večinoma za- posleni v trgovinah in barih, medtem ko bodo moški in ženske v zrelejših letih delali kot varnostniki oz. čistilke. V glavnem bodo s svojimi delodajalci podpisali pogodbe za določen čas; večina izmed njih bo opravilo šestmesečno preizkusno obdobje, zatem pa upamo, da bodo sprejeti v službo s stalnimi pogodbami. To je med drugim tudi želja številnih lastnikov trgovin, saj raje vlagajo v usposabljanje uslužbencev, ki bodo v njihovih prodajalnah ostali več let,« pravi Cecotova in pojasnjuje, da bo v novem nakupovalnem središču skupno 165 trgovin in javnih lokalov. »Kolikšno bo na koncu skupno število uslužbencev novega nakupovalnega središča, pa res ne vemo, saj s tovrstnim podatkom razpolaga edino njegovo lastništvo,« razlaga Cecotova. Med podjetji, ki so se posluževala pokrajinskega urada za delo za iskanje uslužbencev, je poleg manjših trgovin in barov tudi družba McDonald's, medtem ko so večja podjetja kot H&M in Promode selekcije izpeljala preko svojih agencij. (dr) APrimorski ~ dnevnik Letos dva mrtva Na območju novogoriške policijske uprave se je v devetih mesecih letos zgodilo 669 prometnih nesreč, v enakem obdobju lani pa 801; 57 povzročiteljev je bilo pod vplivom alkohola, kar predstavlja 10-od-stotni delež vseh povzročiteljev. V nesrečah s prisotnostjo alkohola sta dve osebi letos umrli (lani ena), štiri so bile hudo, 20 pa lažje poškodovane. V šestih nesrečah s smrtnim izidom sta bila dva povzročitelja pod vplivom alkohola. (km) S pesmijo po Sloveniji V knjižnici v Sovodnjah bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Pojdi z menoj - S pesmijo po Sloveniji«, ki bralca popelje na popotovanje po Sloveniji ob glasbi 18 slovenskih ljudskih pesmi v priredbi Blaža Pu-ciharja, z ilustracijami Damijana Stepan-čiča in s spremno besedo Dušice Kunaver. Nočna zapora avtoceste Nova avtocesta Gorica-Vileš bo v noči z jutrišnjega dne na četrtek, 24. oktobra, zaprta med Gradiščem in Vilešem zaradi nameščanja elektronskih informativnih tabel. Srečanje o duševnem zdravju Zdravnik Marco Bertali bo danes ob 17.30 v dnevnem centru v parku Basaglia v Gorici govoril o psihiatričnih zdravilih in zdravljenju duše. tržič - Županja »Nismo najbolj onesnažen kraj, nič ni prikrito« »Tržič ni najbolj onesnaženo mesto v Furlaniji-Julijski krajini. V zadnjih letih je bila stopnja onesnaževanja stalno pod nadzorom in ni nikoli presegla mejnih vrednosti.« Tako poudarja tržiška županja Silvia Altran in pojasnjuje, da je bila po zakonu predvidenega nadzora deležna tudi termoelektrarna, okrog katere so se v zadnjih tednih na Trži-škem razvnele polemike. Altranova pojasnjuje, da so raziskavo, opravljeno leta 2001 na lišajih, vzeli pod drobnogled na treh ministrstvih, nato pa je ministrstvo za okolje pripravilo seznam ukrepov, ki so jih na lastništvu termoelektrarne morali sprejeti, da so nato leta 2009 prejeli dovoljenje za obratovanje. Županja poudarja, da niso ničesar prikrili in da so vsekakor ministrstvo na okolje že opozorili na vse dogajanje iz zadnjih dni. »Zdravstveno podjetje bo pred koncem oktobra sprožilo postopek za raziskavo, ki sta jo zahtevali pokrajina in tehnično okoljsko omizje,« napoveduje županja in poudarja, da so tudi tržiški občinski uradi na razpolago za zagotavljanje maksimalne transpa-rentnosti pri celotnem postopku. kras - Načrtujejo izlet po tržaškem in goriškem Krasu Džipi razdvajajo Tržaški klub ima dovoljenje dežele - V Doberdobu nočejo hrupa, v Sovodnjah opozarjajo na precedens «u " i Informacije: Kulturni dom Gorica ■ Srečanja 11 1 z avtorji 2013 Gost: CIRIL ZLOBEC Vljudno Vas vabimo na srečanje, ki bo danes, torek 22. oktobra 2013, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) Predstavitev zbirke » Lontananze vidne, incontri e amicizie italiane di un poeta sloveno« ■ tel. +39 0481 33288; email info@kulturnidom.it Ljubitelji terenskih vozil, včlanjeni v klub Nord Est Off road iz Trsta, so v prejšnjih letih priredili že pet izletov po gozdnih in makadamskih poteh tržaškega Krasa. Letos bi se radi ob bližajoči se stoletnici začetka prve svetovne vojne zapeljali z džipi s tržaškega še na goriški Kras, kjer jih pa čaka nekaj »ovir«, zlasti v Doberdobu, vendar tudi v Sovodnjah. »Priprave na izlet po Krasu trajajo že več mesecev, saj moramo pridobiti več dovoljenj in mnenj. Arhitekt, ki je med drugim predsednik tržaške zveze Legambiente, nam je pripravil načrt s traso izleta, izbrali smo tudi datum - 10. november, ko bi naš prehod minimalno obremenil naravno okolje, še posebej ptice, ki v tem obdobju pač ne gnezdijo,« pravi predsednik tržaškega kluba lastnikov džipov Andrea Olivetti in pojasnjuje, da se bodo na pot podali s terenskimi vozili, ki jih vsak dan srečujemo po mestih. »Ne gre za predelana vozila, s katerimi bi dirkali po Krasu, temveč za povsem navadne avtomobile, s katerimi se bodo po gozdnih poteh peljale cele družine,« razlaga. Med potjo bo več eno-ga-stronomskih postankov, poleg tega bo dži-pe spremljala snemalna ekipa, ki bo posnela znamenitosti iz prve svetovne vojne, ob katerih se bodo peljali. Olivetti dodaja, da jim je dežela že izdala dovoljenje, pridobili so tudi soglasje večine občin na goriškem Krasu z izjemo Doberdoba. »Upam, da bomo našli skupni jezik. Pripravljeni smo tudi skrajšati traso, želimo si, da bi nam dovolili vsaj vožnjo po nekaterih povezovalnih poteh med občinami. Rad bi tudi povedal, da smo po tržaškem Krasu priredili že pet podobnih izletov, nikoli nismo imeli težav. Zelo dobro sodelujemo s slovensko Agrarno skupnostjo, saj njeno vodstvo dobro ve, da za sabo ne pustimo nikakršne škode,« pravi Olivetti. »Izlet bomo vsekakor izpeljali; če ponekod ne bomo imeli dovoljenj, bomo pač del poti opravili po asfaltiranih cestah,« pravi Olivetti in poudarja, da priredijo le en tovrstni izlet na leto, zato je njihov učinek na okolje ničen. V Doberdobu so zvesti svojim odločitvam iz prejšnjih let. »Že nekajkrat smo Kraška gozdna pot prepovedali vožnjo džipom po naši občini, sploh pa smo še vedno prepričani, da omenjene dejavnosti onesnažujejo naravno okolje in povzročajo škodo tako javni posesti kot zasebnikom,« poudarja doberd-obski župan Paolo Vizintin, ki se sprašuje, kako lahko sto džipov sredi gozda promo-vira Kras in prvo svetovno vojno. »Čudi me tudi to, da je dežela dala pozitivno mnenje, potem ko so naši kmetje podvrženi strogim pravilom in prepovedim, ko se s svojimi traktorji premikajo po Krasu,« še pravi Vizintin. Nekaj pomislekov glede pobude ima tudi sovodenjska županja Alenka Florenin, zato se bo o zadevi pogovorila z ostalimi župani in s podpredsednico pokrajine Maro bumbaca Černic. Po besedah Floreninove bi z izletom po goriškem Krasu ustvarili precedens, na katerega bi se lahko sklicevali drugi lastniki terenskih vozil. Na sovodenjski občini so se že oglasili ljubitelji starih Toyot in drugih džipov, ki bi se radi peljali po gozdnih poteh, za prihodnja leta pa Floreninova pričakuje, da se bodo po Krasu želela peljati najrazličnejša društva in združenja. Zaradi tega je županja prepričana, da je treba zavzeti koordinirano stališče med pokrajino in občinami, pod katerimi spada goriški Kras (Doberdob, Sovodnje, Tržič, Ronke, Foljan-Redipulja in Zagraj). Floreninova tudi opozarja, da so lani odprli pešpot na Brestov-cu, iz česar izhaja, da ne gre za območje, kjer bi bila vozila dobrodošla. (dr) 18 Torek, 22. oktobra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / solkan-plave - Zelena luč za začetek urejanja kolesarske poti Izvajalca imajo »Odločitev o oddaji naročila za izgradnjo odseka kolesarske steze med Solkanom in Plavami je pravnomočna,« so včeraj pojasnili na Direkciji Republike Slovenije za ceste, ki so gradbena dela zaupali podjetju Kostak iz Krškega. To pomeni, da se bo dolgo pričakovana gradnja ene najslikovitej-ših kolesarskih poti v Sloveniji vendarle lahko pričela. Dobrih devet kilometrov makadamske poti, ki je pravzaprav trasa vodovoda Mrzlek-Prelesje že sedaj uporablja veliko rekreativcev z obeh strani meje. Ista trasa bo služila tudi kot vzdrževalna pot za železniško progo, ki poteka vzdolž nje. »Gradnja se bo pričela po podpisu pogodbe - postopek je že v teku - in uvedbi izvajalca v delo, in sicer še v letošnjem letu,« so včeraj zagotovili na republiški direkciji, kjer pojasnjujejo še, da je rok za izvedbo del osemnajst mesecev. Potemtakem je pričakovati, da se bodo ta zaključila nekje v pomladnih mesecih leta 2015. Skupna vrednost ureditve bodoče dvosmerne kolesarske poti Solkan-Plave, ki je pododsek kolesarske poti Nova Gorica-Predel, bo veljala 4,9 milijona evrov, iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa bo sofinancirana v višini 3,4 milijona evrov. Omenjeni odsek kolesarske poti se začenja v Solkanu. Proga bo razgibana: po začetnem vzponu bo potekala nad železniško progo, nato pa se bo skozi krajši predor spustila pod njen nivo. Takrat se tudi najbolj približa strugi Soče, ki je sicer s kolesarske poti bolj ali manj ves čas vidna. Ravno njena smaragdna barva in pa zelenje, ki obdaja celotno traso, dajeta podobam ob poti poseben Trasa kolesarske poti tik ob Soči čar. Širina vozišča na kolesarski stezi bo 2,25 metra, na vsaki strani bo še pol-metrska utrjena bankina, ob robu pa bodo postavili še 110 centimetrov visoko varovalno ograjo. Skoraj deset kilometrov dolg odsek se bo zaključil v Plavah, od koder se bo v bodoče nadaljeval naprej do Predela. (km) foto k.m. goriška - Čezmejni energetski projekt Evropa je podprla prenosni plinovod Eden od slovenskih projektov, ki so na listi prednostnih energetskih projektov, potrjenih s strani Evropske komisije, je tudi prenosni plinovod z oznako G120 oziroma M3/1 Vodice-Šempeter. Gre za prenosni plinovod, ki bo poleg povečanja čezmejnih zmogljivosti na obstoječi interkonekcijski točki z Italijo pri Gorici, omogočal tudi povečevanje prenosnih zmogljivosti na ozemlju Slovenije v smeri vzhod-za-hod, so za Primorski dnevnik pojasnili v družbi Plinovodi. Sloveniji je na seznam 130 prednostnih energetskih projektov, ki jih je te dni potrdila Evropska komisija, uspelo uvrstiti sedem projektov v skupni investicijski vrednosti 1,2 milijarde evrov. Med projekti, ki predvidevajo plinovodne povezave, je tudi plinovodna povezava z Italijo (Šem-peter-Vodice). »Ker so nove povezave predvidene za obojesmerno delovanje, se s tem vzpostavlja tudi možnost oskrbe celotne regije iz novih virov in po novih transportnih poteh, kar je eden izmed ključnih ciljev zagotavljanja zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom. Na vprašanje, kateri bi lahko bili novi viri oskrbe celotne regije, na Plinovodih odgovarjajo: »Novi viri so v pretežni meri odvisni od novih transportnih poti, ki se bodo vzpostavile z realizacijo prednostnih projektov. Na vsak način bi šlo poleg možnosti vzpostavitve novih povezav tudi za oskrbo iz novih virov zemeljskega plina iz Bližnjega vzhoda in obstoječih ter predvidenih LNG terminalov.« »Projekt nove plinovodne povezave z Italijo od Vodic do Šempetra je pomemben tudi v luči povezave z ostalimi plinovodnimi projekti na listi prednostnih energetskih projektov,« dodajajo v družbi Plinovodi, kjer si želijo, da bi na osnovi evropske prepoznavnosti prišlo tudi do dejanske realizacije tega projekta, s čimer bi se slovenski plinovodni sistem lahko še naprej razvijal kot enakovreden del evropskega plinovodnega omrežja. Na naše vprašanje so pojasnili še, da je projekt trenutno je v fazi izvajanja predhodnih del z umeščanjem v prostor ter da bosta časovni in finančni okvir znana v kasnejših fazah projekta, medtem ko povezava z ostalimi plinovodnimi projekti, ki jih omenjajo, ne pomeni povezave s projektom Južni tok, so še odgovorili na naše vprašanje, temveč je projekt prijavljen v smislu nadgradnje obstoječega prenosnega plinovodnega omrežja. (km) ronke - Pereč problem divjega odlaganja odpadkov Posvinjane zelenice Nesnaga se nabira tudi ob zabojnikih za steklo in oblačila - Stroške za odvažanje plačujejo davkoplačevalci stara gora - Regijsko odlagališče Puntarskim Ajdovcem so dali še eno možnost Brez Ajdovščine ne bi imeli dovolj denarja za 40 milijonov evrov vredni projekt Na Goriškem si te dni pospešeno belijo glave zaradi odpadkov. Izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Stari Gori se je namreč zaradi odločitve ajdovske občine, da izstopa iz skupnega projekta z ostalimi severnoprimorskimi občinami, krepko zamajala. Severnopri-morski župani so se včeraj sestali na svetu regije, kjer so obravnavali tudi to nastalo situacijo. Ajdovskemu županu Marjanu Poljšaku so naložili sklic izredne seje občinskega sveta v roku enega tedna. »Sklenili smo, da projekt regijskega odlagališča peljemo naprej in da predlagamo županu občine Ajdovščina Marjanu Poljšaku, da v roku enega tedna skliče izredno sejo občinskega sveta, s čimer se je strinjal,« je včeraj pojasnil podpredsednik sveta regije Zlatko Martin Marušič, sicer tudi župan občine Miren-Kostanje-vica. Na izredni seji bi župani preostalih občin, ki so v tem projektu, ajdovskim svetnikom pojasnili, kakšne bi bile posledice izstopa njihove občine iz projekta. Izstop občine Ajdovščina, ki je za novogoriško občino drugi največji investitor projekta, se je namreč zgodil tako rekoč v zadnjem trenutku, opozarja Marušič. »Naš namen je, da prekličejo sklep z zadnje seje, ko so izglasovali izstop iz projekta. Dali smo jim še eno priložnost, da se znova pogovorimo, vendarle gre za projekt trinajstih občin. V primeru, da se svetniki ne bodo pustili prepričati, bo treba poiskati pravno pot, pravi Marušič. »Pogodbo so že podpisali in se s tem za določene zadeve obvezali. Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) smo že sprejeli v vseh občinah. Ne gre za neko povečanje sredstev, da bi imeli po tej plati argument za izstop,« dodaja Marušič. Minuli četrtek so ajdovski svetniki na seji občinskega sveta s tesnim rezultatom izglasovali sklep, da bodo izstopili iz skupine severnopri-morskih občin, ki naj bi skupaj zgradile regijski center za ravnanje z odpadki v Stari Gori. V prihodnje naj bi raje vlagali denar v ureditev lastnega centra pod Dolgo Poljano, ki je po njihovem že sedaj eno najbolje urejenih v državi. Občina Ajdovščina je bila, kot rečeno, za novogoriško mestno občino drugi največji investitor projekta, imenovanega RCE-RO. Po nedavnem izstopu občine Idrija iz konzorcija za izgradnjo regijskega odlagališča pa preostale občine nimajo dovolj denarja za 40 milijonov evrov vredni projekt. Svetniki so podprli predlog ajdovskega župana Marjana Poljšaka za izstop iz projekta, ker menijo, da je ta v vsem času dogovarjanj postal ekonomsko neracionalen, ker količina mešanih komunalnih odpadkov pada, izkušnje iz že zgrajenih regijskih centrov po Sloveniji pa da kažejo, da so predimenzionirana in bo zato potreben ponoven razmislek o dimenzijah odlagališč. Ajdovska občina je v projekt v Stari Gori pri Novi Gorici doslej že vložila 176.000 evrov, ki jih verjetno ne bo dobila povrnjenih. Ajdovci so glede udeležbe pri omenjenemu projektu kolebali že na začetku, saj so bili pred tremi leti edina izmed trinajstih severnoprimorskih občin, ki projekta niso podprli, nato pa so vanj vstopili naknadno. (km) Odpadki med zelenjem fotoc.v. Odpadke odmetavajo v naravno okolje pod krinko noči, tako da jih nihče ne opazi. Večinoma izbirajo osamljene ulice, zaradi česar so ob robu Ronk nastala že prava divja odlagališča. V zadnjih dneh je problem divjega odlaganja odpadkov posebno pereč v Ulici Bortolozze, kjer je med travo ob robu ceste najrazličnejša nesnaga: plastične vreče, lepenkasti zaboji, odrabljeni gospodinjski stroji, ki delajo družbo plastenkam, steklenicam, avtomobilskim gumam in akumulatorjem. Nekatere odpadke je zelenje že tako prekrilo, da jih skoraj ni več mogoče opaziti, seveda pa so še vedno tam in iz njih iztekajo v zemljo onesnažujoče snovi. Cel kup odpadkov je tudi ob zabojnikih za oblačila, ki jih ob cestah namešča Karitas. Namesto da bi jih uporabljali za odlaganje starih, a še vedno uporabnih oblačil, nekateri mislijo, da gre za prave zbirne centre odpadkov. Ob zabojnikih so tako nagrmadeni otroški vozički, igrače, ponekod celo ko-zice in ponve. Ker so je ob zabojniku v Ulici Campi zimzelena živa meja, je tu odpadkov še toliko več; plastične vreče z oblačili so posejane vse okrog zabojnika, nekatere so razmočene z vodo in polne plesni. Kdor odmetava odpadke v naravo, ji povzroča veliko škodo, hkrati pa oškoduje tudi občinske blagajne. »Vsako leto porabi ronška občina na tisoče evrov za čiščenje zelenih površin in divjih odlagališč,« poudarja ronška občinska odbornica Elena Cettul. Objestneži, ki jih je kar nekaj tudi drugod po pokrajini, pogosto puščajo ob zabojnikih tudi vreče, polne steklenic, namesto da bi jih dali v njihovo notranjost. Včasih so ob steklenicah v vrečah tudi razbite šipe, kar je seveda zelo nevarno. V Ronkah vse več občanov redno obvešča občino o najdbah odpadkov in divjih odlagališč. Kdor bi rad tudi sam klical na županstvo, se mora zavrteti številki 0481-477249 in 0481-477218; lahko tudi pošlje sporočilo na naslov elektronske pošte affari.generali@com-ronchi-dei-legionari.regione.fvg.it. Kljub težavam so pa v Ronkah lani uspeli povišati količino odpadkov, namenjenih recikliranju. Leta 2011 so reciklirali 66 odstotkov odpadkov, lani pa 68 odstotkov. »Čudim se, da kljub porastu količine recikliranih odpadkov nekateri še vedno odmetavajo smeti v naravno okolje. Očitno ne razumejo, da povzročajo strošek, ki ga morajo skupaj poravnati prav vsi občani in torej tudi oni sami,« poudarja Elena Cettul. štandrež - Usoda trgovine Buonacquisto Uslužbenci vse bolj zaskrbljeni, lastništvo se ni izreklo o lokaciji Odločitve o novi lokaciji za trgovino Buonacquisto, ki odhaja iz prvega nadstropja nakupovalnega centra Smart v Ulici Tabaj v Štandrežu, še ni. Tako lahko sklepamo na podlagi srečanja zaposlenih v štandreški trgovini z županom Ettorejem Romolijem in od-bornico za trgovski sektor Arianno Bellan. Ker jih vse bolj skrbi, kakšna bo njihova usoda, so včeraj prišli na občino z vprašanjem, ali se je našla alternativna lokacija glede na dejstvo, da trgovine ne bi zaprli, če jim bodo ponujeni finančno manj obremenjujoči prostori. Župan in odbornica sta potrdila takšen namen lastništva, povedala sta tudi, da je občina evidentirala sedem lokacij z zahtevanimi značilnostmi - nekatere med temi so predlagali sami uslužbenci - in da čaka na odločitev. »Nadejamo se - tako župan -, da bo trgovina še naprej obratovala v Gorici. Mestna uprava bo za to naredila vse, kar je v njeni moči, zadnja beseda pa pripada lastništvu.« Mestna upravitelja z uslužbenci trgovine Buonacquisto / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 23. oktobra 2013 1 3 štmaver - Prireditev in vzpon na Sabotin Štiriindvajsetič Na vrhu Sabotina (zgoraj) in ansambel iz centra Emil Komel (spodaj) V nedeljo je bil napovedan dež, k sreči pa so jo vremenoslovci udarili mimo. Kljub grozečim oblakom se je kakih 150 pohodni-kov odpravilo na 24. vzpon na Sabotin, ki ga pripravlja istoimensko društvo iz Štmavra. Doslej pohoda niso nikoli odpovedali, tudi tedaj ne, ko je nagajal dež, zato si tudi letos niso delali skrbi. Po prihodu na vrh, k urejenim razvalinam cerkve Sv. Valentina, so se po-hodniki okrepčali s čajem, nakar so prisostvovali maši, ki jo je daroval Alessio Stasi. Po sestopu z gore, od koder zaradi nizke oblačnosti razgled ni bil najboljši, jih je na sedežu štmavrskega društva pričakal topel obrok; dobrote, s katerimi so pohodnikom postregli, so seveda pripravili društveni člani. Praznični konec tedna se je začel že večer prej na sedežu društva na Znarišču, kjer je zapel zbor, odprli so fotografsko razstavo in nastopili so mladi glasbeniki. V po- zdravnem nagovoru je predsednik društva Sabotin, Valentin Devinar, opozoril, da zaradi birokratskih zapletov ima društvo na razpolago le eno sobo, kjer lahko opravlja svojo dejavnost. V štmavrskem kulturnem centru je namreč januarja letos izbruhnil požar in poškodoval polovico stavbe. Težavam ni še videti konca, saj je uporaba večine prostorov prepovedana, Devinar pa je vsekakor izrazil upanje, da se bo zadeva kmalu začela reševati. Za njim je pred publiko stopil domači moški pevski zbor, ki je pod taktirko Nad-je Kovic zapel nekaj slovenskih narodnih pesmi. Sledilo je odprtje razstave dveh mlajših članic fotokluba Skupina 75, Katerine Pittoli in Julije Čumačenko. Predstavila jih je Slavica Radinja, odbornica društva Sabotin in tudi sama članica Skupine 75. O Katerini je povedala, da se najraje predaja črno- foto vip beli fotografiji, ki nastaja na njenih številnih potovanjih. V Štmavru se je predstavila s serijo fotografij, ki jih je posnela v New Yor-ku, pri čemer se je poigrala z lučmi, ki jih je v ameriškem velemestu na pretek. Julijo pa je govornica vključila med fotografinje, ki rade eksperimentirajo. Eksperimentalni naboj imajo tudi posnetki, ki so bili na ogled v Štmavru. Ti upodabljajo različne predmete na notnih črkah, ki so med seboj povezani z neslišno melodijo. Večer, ki ga je povezoval Matjaž Pintar, je sklenila glasbena skupina, ki v centru Emil Komel iz Gorice deluje pod mentorstvom Mirka Ferlana in Franka Reje. Mladi glasbeniki Kris, Andrej, Mija, Nejc in Valentin ter pevke Manca, Urška in Zala so zapeli in zaigrali venec narodnozabavnih pesmi. Dobro obiskani kulturni dogodek je, kot se spodobi, zaključila družabnost. (vip) GORIŠKA Novinarji po sledeh prve svetovne vojne Zavod Turismo FVG bo vodil po sledeh prve svetovne vojne novinarje raznih italijanskih in tujih časopisov. V sodelovanju s podjetjem Spirit of Slovenija, Fundacijo poti miru in goriško pokrajino so priredili štiridnevni izlet, ki se bo začel v četrtek, 24. oktobra, in zajema oglede zgodovinskih znamenitosti od Tržiča preko Redipulje, Brestovca in Gorice vse do Kobarida. Izleta se bodo udeležili novinarji italijanskih časopisov La Repubblica, Il giornale, Bell'Italia, Qui Touring in Gente, poljskega dnevnika Rzeczpospolita, madžarskega Metropola, čeških Hospodarskih Novin in avstrijskega dnevnika Die Presse. jamlje-sela - Čezmejno prijateljstvo Kraški pohod je postal polnoleten Jameljci in Seljani so s torto praznovali polnoletnost svojega pohoda. V nedeljo sta društvi Kremenjak in Dren med Jamljami in Selami na Krasu izpeljali svoj 18. krožni pohod, ki se ga je udeležilo okrog stodvajset ljubiteljev aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Pohod se je letos začel v Jamljah, od koder so se pohodniki napotili proti Komarjem in se nato povzpeli do Sel po gozdni poti, ki so jo nekdaj uporabljale mlekari-ce. Udeleženci so med vzponom pešačili ob številnih oljkah, ki so jih posadili še v prejšnjem stoletju. Po izredno mrzli zimi - verjetno leta 1929 - je več dreves usahnilo, tako da jih zatem niso več vzdrževali. Oljke so preživele, čeprav prepuščene same sebi, tudi silovit požar, ki je pobočje prizadel pred natanko desetimi leti; pognale so iz počrnelih čokov, na njih pa ni sadov. Iz Sel je bil pohod speljan proti Hudemu logu, vendar so med pešačenjem pet pohodnikov zavedle rdeče puščice, ki so jih usmerile proti Kostanjevici; šlo je za markacije, ki so jih kul- Družabne igre so zmagaN Se|jani Vzpon proti Selam (zgoraj), torta za »polnoletni« pohod (spodaj) turni delavci iz Brestovice že zarisali ob robu cestišča v vidiku pohoda, ki ga sami prirejajo prihodnji teden. Iz Kostanjevice so štirje pohodniki klicali v Jamlje, kjer so takoj sprožili »reševalno« akcijo in so jih nato z avtomobilom pripeljali na sedež društva Kre-menjak, kamor so sočasno prihajali pohod-niki, ki so zavili na pravo pot. Za prihodnje izvedbe gre zato pričakovati boljšo označbo poti na slovenski strani, medtem ko so člani društva Kremenjak na jameljskem delu trase na grme in drevje vsakih deset petnajst metrov obesili rdeče-bele trakove, tako je bilo res nemogoče zakorakati v zgrešeno smer. Po kosilu so pripravili tekmovanje v družabnih igrah; ekipi Jameljcev in Seljanov sta se pomerili v košarki, teku v vrečah, metu škrl in obročev. Zmagala je ekipa iz Sel na Krasu. Za zaključek so polnoletnost pohoda praznovali še s torto, ki sta jo razrezala predsednica društva Kremenjak Bruna Vi-sintin in predsednik krajevne skupnosti Se-la na Krasu Martin Švagelj. fotoj.c., b.v. gorica - Demokratska stranka Predstavili kandidate na primarnih volitvah Glasovali bodo lahko vsi, tako člani kakor somišljeniki Tudi v goriško-šte ver j anskem krožku Demokratske stranke so se začele priprave na primarne volitve, ki bodo 8. decembra in s katerimi bodo izvolili državnega strankinega tajnika. Za to mesto se potegujejo Matteo Renzi, Gianni Cuperlo, Giuseppe (Pippo) Ci-vati in Gianni Pittella. V prejšnjih dneh so na sedežu krožka v Drevoredu DAnnunzio v Gorici predstavili štiri kandidature. Laura Fasiolo je pojasnila, kdo je in za kaj si prizadeva Gianni Cuperlo, Daniele Ungaro je spregovoril o Matteu Renziju in njegovih ciljih, Teresa Candita je strnila program Giannija Pittelle v treh besedah: Evro- pa, jug in federalna Demokratska stranka. Nazadnje je Marco Rossi povedal, zakaj si zaupanja zasluži Pippo Civati. Predstavitvam je sledila živahna razprava, med katero so člani in somišljeniki poudarili, da se mora strankin vrh nujno približati ljudem in prisluhniti njihovim potrebam; hkrati so se izrekli proti ločevanju stranke na struje, saj to predstavlja velik vir težav. Na srečanju je bilo tudi pojasnjeno, da so decembrske primarne volitve odprte vsem, tako strankinim članom kot somišljenikom, ki bodo morali edino podpisati izjavo, da soglašajo s cilji Demokratske stranke. gorica - Stota številka Isonzo Soča Zupanovo priznanje časopisu tudi, če se z vsebino ne strinja Dario Stasi izroča županu stoto številko »Časopis Isonzo Soča je za Gorico bogastvo, ker - mimo tega, če se strinjamo z uredniško linijo in vsebinami - odigrava vlogo spodbujevalca na področju kulture.« S temi besedami je župan Ettore Romoli včeraj sprejel glavnega urednika Daria Stasija, ki mu je prišel izročit stoto številko. »Čestitam uredništvu za dragoceno delo, ki ga je opravilo v 25 letih, in za dosežene rezultate - je še dejal Romoli -, kar je vse prej kot samoumevno glede na krizne čase, ki pestijo založniški sektor.« Pohvalno se je tudi izrazil o grafični obliki revije, »čemur se polaga posebna skrb«, in izpostavil, da glede na njeno izvirnost »lahko trdimo, da v deželi predstavlja "unicum"«. Stasi in Romoli sta se menila tudi o načr- tu ureditve t.i. razmeščenega muzeja dvajsetega stoletja, za kar si pri časopisu Ison-zo Soča posebej prizadevajo. Župan je zagotovil, da bo občina prispevala k namestitvi table na Verdijevem korzu, pred Ljudskim vrtom; drugo tablo bodo postavili pred sedež pokrajinske uprave na Korzu Italia, tretjo pa na novogoriški trg. Omenila sta še poimenovanje nove avtoceste A34 med Gorico in Vilešem. Župan podpira predlog, da bi to postala »Gemina« -tako se je namreč imenovala stara rimska cesta med Oglejem in Emono, današnjo Ljubljano. Romoli je na to tudi že opozoril avtocestnega koncesionarja, podjetje Au-tovie Venete, povedali pa so mu, da uradno ime avtoceste je lahko le A34. 20 Torek, 22. oktobra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / štandrež - Prosvetno društvo pripravlja premiero »Mandragola« uvedla v abonmajsko sezono »Mandragola« je v nedeljo v Štandrežu uvedla v novo abonmajsko sezono ljubiteljskih gledališč, ki jo prireja domače prosvetno društvo. Z Machiavellijevo komedijo se je predstavila gledališka skupina Kontrada iz Kanala. Pred začetkom predstave je v imenu prosvetnega društva Štandrež in njegovega dramskega odseka spregovoril Božidar Tabaj. Abonmajska sezona je že trinajsta po vrsti, sodeč po polni dvorani, pa bo tudi letos uspešna, je dejal in napovedal, da bodo ob zaključku prihodnje predstave »Razvalina življenja«, ki jo bodo člani kulturnega društva Polzela uprizorili 17. novembra, pekli kostanje, 8. decembra pa bo praznični srečelov. V abonmajsko sezono je seveda vključena tudi predstava, ki jo bodo na oder postavili domači gleda-liščniki. Pri štandreški dramski družini so se letos odločili za komedijo »Trije vaški svetniki« (Max Real - Peter Militarov); pod vodstvom režiserja Jožeta Hrovata se že pripravljajo na premiero, ki bo 25. januarja ob 20. uri, in na abonmajsko ponovitev 26. januarja ob 17. uri. Tabajev nagovor (levo); utrinek iz igre bumbaca Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj. (Eleanor Roosevelt) Ob pomembnem dosežku svojemu goriškemu podpredsedniku Albertu Voncini iskreno čestita SKGZ fl Razstave V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v petek, 25. oktobra, ob 18. uri odprtje dokumentarno-fotograf-ske razstave z naslovom »Valentina Vladimirovna Tereškova - Prva«. Pobuda je nastala ob 50-letnici poleta prve ženske kozmonavtke v vesolje. Razstavo prireja Kulturni dom v sodelovanju s Ruskim centrom kulture in znanosti iz Ljubljane. Večer bo popestril dekliški zbor Danica z Vrha. ~M Koncerti ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 25. oktobra, ob 20.45 koncert pevke Chiare z naslovom »Un posto nel mondo tour«; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481383601. MUZIKAL O MATERI TEREZIJI »SVINČNIK ZANJ« bo v soboto, 26. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Skupina 30 mladih misijonske skupine Pridi bo s petjem in plesom predstavila zgodbo o življenju in delu blažene Matere Terezije; vstop prost, zbirali bodo prostovoljne prispevke za misijone. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimone-ja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; prodaja abonmajev bo potekala pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v sredo, 23. oktobra, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco); informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v sredo, 23. oktobra, ob 20.45 nastopa Edith Piaf Quartet (Valentina Vanini, glas; Lorenzo Munari, harmonika; Enzo Crot-ti, kitara; Antonio Menozzi, kontrabas). Predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51, tel. 0481-30212; informacije na lipi-zer@lipizer.it in www.lipizer.it. ka. Z novimi metodami poučevanja in skozi igro, pravljice, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje bodo otroci na zabaven in učinkovit način bogatili svoje znanje jezika. Tečaj bo potekal ob torkih v Sovodnjah ali Doberdobu od 5. novembra dalje. Prijave in informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina Šolc). [I] Lekarne DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Catti-vissimo me 2«; 20.00 (vstop prost) »Echoes of Time«. Dvorana 2: 17.40 - 22.10 »Una picco-la impresa meridionale«; 20.00 posebna projekcija (Alfred Hitchcock) »Il delitto perfetto« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 21.00 »Gloria«; 19.30 »Noi, Zagor«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Escape Plan - Fuga dall'inferno«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.10 »Co-se nostre - malavita«. Dvorana 4: 17.30 - 22.00 »Aspirante vodovo«; 20.15 »Sacro GRA«. Dvorana 5: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. H Šolske vesti TEČAJ NEMŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih (19.00 - 20.30) in ob sredah (19.00 -21.15) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo 11. 11. 2013. Kotizacija znaša 75 eurov. Za več informacij: tel. 0481.81826, go@adformandum.org, www.adformandum.org). TEČAJ SLOVENŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih in sredah (19.00 - 20.30) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo 4. novembra. Kotizacija znaša 75 eu-rov. Za več informacij: tel. 0481.81826, go@adformandum.org, www.adfor-mandum.org). MINI ŠOLA SLOVENŠČINE: Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita otroke od 6. do 10. leta k vpisu na tečaj slovenskega jezi- DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. M Izleti ogledali spomenik in muzej. Ob zaključku pohoda družabno kosilo v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik); za udeležence kosila predvpis obvezen do četrtka 31. oktobra. Ü3 Obvestila POHOD »SEDMIH ČUDES« bo v organizaciji KD Danica z Vrha potekal v nedeljo, 27. oktobra, z zbirališčem v športnem centru Danica med 8.30 in 9.30. Od tu bo pot pohodnike najprej vodila na Brestovec, potem bodo nadaljevali do znamenite kamnite, pastirske koče in do Rubijskega gradu, povzpeli se bodo proti gornjemu delu vasi, sledil bo spet postanek v kleti Rubijski grad in še vzpon na Škofnik; od tu bo še spust v vas do centra Danica, kjer po pohodnike čakal topel obrok, otroci pa si bodo lahko privoščili tudi ježo s konjem v organizaciji društva Škuadra UOO iz Medje vasi. SPDG prireja v nedeljo, 27. oktobra, izlet na Zajavor (1816 m) v Muzcih. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 24. oktobra, ob 19. uri na društvenem sedežu. Informacije in prijave po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). »SABATO IN BUS« ob nizu »Knjiga ob 18.03«: v soboto, 26. oktobra, ob 9.03 bo Marino Vocci vodil izlet z naslovom »La foresta di Montona. Dall'ar-senale di Venzia all'imperatore della ta-vola«; rezervacije in informacije od ponedeljka do petka 9.00-12.00 po tel. 342-5542360. 2. MARTINOV POHOD po mirenskem Krasu prireja kulturno društvo So-vodnje v nedeljo, 3. novembra. Zbirališče ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah, zatem se bodo pohodniki z avtom odpravili do štartne točke. Udeleženci, ki bodo s sabo imeli gorska kolesa se bodo lahko podali na mi-renski Kras po gozdnih poteh. Skupno zbirališče na Cerju, kjer si bodo KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsak torek in četrtek, 19.30-20.30, v prostorih društva na Palkišču žensko telovadbo, ki jo bo vodila Ljudmila Oni-šenko; informacije po tel. 338-3176605 (Katjuša). KŠD KRAS DOL-POLJANE vabi danes, 22. oktobra, ob 18. uri na prvo srečanje tečaja modernega plesa, ki je namenjen osnovni, nižji in višji srednji šoli; vodila pa ga bo Daša Grgič na sedežu društva. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. novembra, običajno martinovanje v gostišču pri Šterku v Ajševici v Novi Gorici. Prijave vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bodo v Gorici sestanki potekali ob sobotah od 14.30 do 16. ure v prostorih Dijaškega doma. Delovanje na Goriškem bodo zaokrožila še dvomesečna sobotna snidenja v Doberdobu od 15. do 16. ure, na Vrhu od 14. do 15. ure in še v Štandrežu v Domu Andreja Budala od 15.30 do 16.30; več na www.tabornikirmv.it. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v nedeljo, 27. oktobra, ob 13. uri v gostilni Pri Miljotu pri Devetakih; vpisovanje do četrtka, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). KŠD KRAS DOL-POLJANE obvešča, da bo v četrtek, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva na Palkišču informativno srečanje z Matevžem, ki bo vodil tečaj standardnih in južnoameriških plesov za odrasle; informacije po tel. 338-3176605 (Katjuša). Natale« pri onkološkem centru CRO v Avianu. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST UNIVERZE V NOVI GORICI, HIŠA FILMA IN KINOATELJE v sodelovanju s Ki-nemaxom Gorica vabijo na projekcijo filma »Odmevi časa«, avtorice Eme Kugler danes, 22. oktobra, ob 20. uri v goriškem Kinemaxu. Projekciji filma bo sledil pogovor z avtorico, ki ga bo vodil Jan Mozetič. NA SLOVIKU bo ob začetku nove sezone otvoritvena slovesnost danes, 22. oktobra, ob 17.30 v Tumovi dvorani KBcentra v Gorci (Korzo Verdi 51). Gost večera bo Jernej Pikalo, minister RS za izobraževanje, znanost in šport. Na večeru bodo podeljevali diplome študentom, ki so lani zaključili Mul-tidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast, preostali del programa pa bo potekal v obliki pogovora z gostom. TRŽIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA AN- DOS se bo ob prvi obletnici smrti spomnila Alenke Pahor in po pokojni članici poimenovala podporno skupino, ki skrbi za ženske, operirane na dojkah. Spominska svečanost s poimenovanjem bo danes, 22. oktobra, ob 18.30 na sedežu združenja AN-DOS, v prvem nadstropju tržiške bolnišnice San Polo. DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA vabi v sredo, 23. oktobra, ob 18. uri na sedež v Ul. Ascoli 10/A v Gorici na srečanje z naslovom »Buona sera! Francesco, Ves-covo di Roma. Un nuovo stile o una nuova Riforma?«. O papežu Frančišku bodo govorili Andrea Bellavite, Giuseppe Cingolani in Paolo Lorenzon; več na forumgorizia.blogspot.com. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v sredo, 23. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige o Sabotinu »Itinerari segreti della Grande Guerra nel Goriziano«. Prisotni bodo avtorji Gian Luca Ba-doglio, Walther Olmi in Mario Muto. ANDREJ APLENC IN ALENKA PU-HAR bosta protagonista novega večera pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 24. oktobra, ob 20. uri. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založbo Mladika vabi v četrtek, 24. oktobra, ob 10. uri »Na kavo s knjigo«. Predstavili bodo »Sumljive in abstraktne poezije« pesnice Irene Zerjal. PROJEKT JEZIK/LINGUA v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) vabi na predstavitev knjige »Porajajoča se pismenost v dvojezičnem okolju. Primer otrok, ki obiskujejo vrtce s slovenskim učnim jezikom v Italiji in dvojezični vrtec v Špetru« Tanje Colja v četrtek, 24. oktobra, ob 18.30 v dvorani pokrajinskega sveta goriške pokrajine (Korzo Italia 55 v Gorici). Povezovala bo Suzana Pertot. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Podgo-re prireja na društvenem sedežu v Ulici IV Novembre v petek, 25. oktobra, ob 20. uri predavanje Alda Rupla o zgodovini, družbenih značilnostih in razvoju društvenega udejstvovanja v vasi. Ob tej priložnosti bo društvo odprlo tudi fotografsko razstavo domačina Edi-ja Maligoja z naslovom »Ko smo bili še "Paglavci": utrinki društvene preteklosti«, ki bo na ogled do 31. oktobra. El Prireditve S Mali oglasi KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsako soboto od 15. do 16. ure otroške urice, namenjene otrokom vrtca in osnovne šole pod vodstvom Tanje Gae-ta in njenih pomočnic; informacije po tel. 338-3176605 (Katjusa). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. oktobra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado«. Povorko po doberdobskih ulicah bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestril večer moški pevski zbor Jezero, sledila bo družabnost. Izkupiček bo namenjen hospicu »Via di PRODAJAMO drva za kurjavo; tel. 348-5608988. PRODAM peč na drva; tel. 3402719034. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Giovanna Vi-doni, blagoslov v kapeli splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 12.00, Danica Vidmar vd. Suligoj na glavnem pokopališču. DANES V RONKAH: 10.55, Clara Za-vadlav vd. Miniussi s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. / KULTURA Torek, 22. oktobra 2013 21 verdi - I Solisti Veneti s slovitim violinistom maribor - Na vrsti je Nizozemska Nizozemski fokus ... ... . v okviru festivala tehnika ll lepota zvoka Borštnikovo srečanje Uto Ughi: Brezhibna I Solisti Veneti - komorni orkester, ki ga je 1.1959 v Padovi ustanovil Claudio Sci-mone, imajo veliko zaslug pri ovrednotenju bogate zakladnice italijanskega baroka: Vivaldi in Tartini, zraven še cela vrsta mojstrov, čigar partiture je Scimone vestno in vztrajno iskal po arhivih cele Evrope, so jedro njihovega poustvarjanja, skozi desetletja pa se je repertoar razširil tudi na novejše skladatelje, vse do sodobnikov. Preko 300 plošč, DVD, in tisoči koncertov po celem svetu pričajo o uspešnosti formule, ki ima preprosta pravila: v ansamblu igrajo najboljši solisti iz Padove in širše okolice, vaj je malo, koncertov pa še vedno veliko, čeprav so tudi Solisti žrtev krize, ki izpodjeda sredstva glasbeni kulturi. Posrečena marketinška politika je Solistom prinesla veliko vidljivost, zato so njihovi nastopi vaba tudi za ljudi, ki običajno ne obiskujejo koncertnih dvoran: to je bilo očitno tudi v Trstu, kjer se je gledališče Verdi napolnilo z dokaj heterogeno publiko. Vaba je bila še bolj mikavna zaradi prisotnosti solista, ki je Tržačanom posebno priljubljen: Uto Ughi, zimzeleni violinist, ki bo januarja 2014 dopolnil sedemdeset let, a ima še vedno zelo mladostniško držo in veliko poustvarjalne energije. Scimone je deset let starejši in ni pri najboljšem zdravju, a še vedno vztraja na svojem položaju kot neutruden dirigent in umetniški vodja. Program, ki so ga Solisti in Ughi ponudili tržaškemu občinstvu, je bil kar pester in se je skliceval na dve pomembni obletnici, 300-letnico smrti Arcangela Corelli-ja in 200-letnico Verdijevega rojstva. Fuga v D-Duru , ki jo je Corelli spisal pod psevdonimom Gallario Riccoleno (anagram imena in priimka), je zazvenela brez posebnih dražljajev: Scimone se nikoli ni obremenjeval s filološkimi problemi in je barok vedno obravnaval z zornega kota romantične dobe, zato ni bilo velike razlike z izvedbo naslednje skladbe, edinega kvarteta, ki ga je Verdi spisal za godalni kvartet, priredil pa tudi za godalni orkester. Tudi tu ne moremo govoriti o posebno pretanjeni interpretaciji, čeprav orkester deluje kot ubrano telo, ki se ne predaja dvomom in malodušju ter zna gladko rešiti tudi tehnično najbolj zapletene partiture. Vrline ansambla so začele prihajati na površje v tretji točki, ko je na oder stopil Uto Ughi: Koncert v e-molu D56 za violino in godala, ki ga je spisal Giuseppe Tartini, se zelo lepo poigrava z dialogi med solistom in orkestrom, v katerem imajo posamezni godal-ci izstopajoče vloge; pri prvem pultu violin sta sedela mojstra, ki ju dobro poznamo, saj je Stefano Furini že dve desetletji odlični koncertni mojster tržaškega opernega orkestra, Lucio Degani pa docent na tržaškem konservatoriju in občasno tudi gostujoči koncertni mojster, solo čelist pa je Giuseppe Barutti, odličen beneški umetnik, ki je zelo plemenito oblikoval dialoge z Ughijem. Sloviti violinist nam vsakokrat ponudi drugačno sliko: če je v briljantni formi, se kar ne moremo načuditi brezhibnosti tehnike in lepoti zvoka, sicer pa zna postati žrtev manjših spodrsljajev. Tokrat je v Tar-tiniju pokazal marsikaj dobrega, nato pa je z občutkom zaigral Beethovnovo Romanco v F-Duru op.50. Pihalci so ojačili orkester tudi za Mozartov Koncert v A-Duru KV 219, za katerega je Ughi izbral različico drugega stavka, ki je nastala nekaj let po originalni za italijanskega violinista Bru-nettija, ki je bil koncertni mojster v salzlondon Na ogled Dürerjeva zgodnja dela V londonski galeriji Cour-tauld so na ogled postavili zgodnja dela nemškega renesančnega umetnika Albrechta Dürerja (1471-1528). Postavitev z naslovom Mladi Dürer - risanje figure se osredotoča na obdobje med letoma 1490 in 1496, v katerem je umetnik večinoma po-potoval po Zgornjem Porenju. Po besedah kustosinje Stephanie Buck razstava s pomočjo številnih zgodnjih umetnikovih del prikazuje, kako je Dürer skozi intenzivni študij narave in svojega lastnega telesa «na novo iznašel umetnost». Za tedaj 19-letnega umetnika je bilo obdobje popotovanj tudi čas umetniških iskanj. »Popotoval je, risal ter proučeval sebe in naravo, da bi spoznal samega sebe,« je dejala Buckova in dodala, da je umetniku poznavanje samega sebe postalo sredstvo za razumevanje sveta. To je razvidno tudi iz umetnikovih del, kot so študije njegove leve roke ali avtoportret s povojem, ki je nastal okoli 1492/92. Enega od osrednjih eksponatov na razstavi predstavlja risba z naslovom Pametna devica iz leta 1493, ki je iz zbirke galerije Courtauld. Občudovati je mogoče tudi signi-rano risbo z naslovom Moja Agnes iz leta 1494 iz zbirke dunajskega muzeja Albertina. Razstava bo odprta do 12. januarja prihodnje leto. burškem orkestru. Višek Ughijevega nastopa smo doživeli na koncu, z dvema dodatkoma, s katerima se je mojster oddolžil občinstvu za dolge aplavze: najprej Fantazija iz Bizetove Carmen, ki jo je spisal Pablo De Sarasate: kot bi vklopil avtomatičnega pilota, je Ughi z osupljivo lahkoto in natančnostjo, pa tudi strastno in ognjevito, izpeljal izredno zahteven virtuozni komad, prava lekcija za vse tiste, ki se radi spotikajo ob manj prepričljivih nastopih vrhunskega violinista: zadnje dvome o svojih sposobnostih, ki jih leta še niso načela, je zbrisal z zgledno izvedbo Paganiniane Natha-na Milsteina. Katja Kralj MARIBOR - V okviru 48. Festivala Borštnikovo srečanje se je včeraj na Prvi gimnaziji Maribor začel Nizozemski fokus, s katerim želijo slovenskemu občinstvu približati nizozemsko dramatiko in gledališče. Poleg knjižnega prevoda štirih sodobnih nizozemskih dram in njihovih bralnih uprizoritev prinaša še uprizoritev dveh monodram Človeški glas in Mr Jones. Z uvedbo sklopa Fokus se je Festival Borštnikovo srečanje še dodatno internacionaliziral in v svoj program umestil predstavitev produkcij iz drugih evropskih držav. Po lanski predstavitvi Češke je letos prišla na vrsto Nizozemska. Ob tej priložnosti so na Festivalu Borštnikovo srečanje prevedli štiri sodobne nizozemske drame dramatikov treh različnih generacij in jih izdali v knjižici Sodobna nizozemska drama, katere predstavitev je bila včeraj na Prvem odru Prve gimnazije Maribor. »Upamo, da bo publikacija spodbudila tudi slovenska gledališča, da se bodo začela bolj zanimati za sodobno nizozemsko dramatiko. Nizozemska je namreč dolgo veljala za kulturni in strukturni zgled mnogim drugim evropskim državam,« pravi umetniška direktorica festivala Alja Predan. »Predstavitev trenutnega stanja nizozemske gledališke scene, ki je v zadnjem letu zaprla vrsto večjih gledaliških ansamblov in še daljšo vrsto neodvisnih produkcijskih hiš ter po skoraj 100 letih ukinila etablirani Gledališki inštitut, bo nemara skromen doprinos k temu, da se še lahko pravočasno izognemo pastem in čerem kapitalsko in tržno usmerjenega in vseprisot-nega duha časa,« je dodala. Do srede bodo na Prvi gimnaziji potekale bralne uprizoritve prevedenih nizozemskih dram (Rob de Graaf: Freetown, Magne van den Berg: Dolgoročne posledice kratke izjave, Rik van den Bos: Leto šlagerja in Peer Wittenbols: Četrti Rajh). Bralnim uprizoritvah bodo sledili pogovori z avtorji, v sredo pa še zaključno predavanje o nizozemskem gledališkem sistemu Nieka vom Brucha. Na festivalu bo mogoče videti tudi dve »ženski monodrami«. Prva je Človeški glas v produkciji izvoznega mainstream gledališča Toneelgroep Amsterdam z igralsko zvezdo Halino Reijn in v režiji Iva van Hoveja. Halina Reijn je nedavno prejela prestižno nizozemsko nagrado theo d'or 2013 za najbolj impresivno gledališko ustvarjalko. Predstava bo na ogled v sredo v Lutkovnem gledališču Maribor. Že včeraj pa je bila na sporedu predstava Mr Jones v produkciji neodvisnega amsterdamskega gledališča Frascati. Gre za monona-stop vzhajajoče performerke Naomi Velissariou, ki govori o ženski, ki vedno čaka. trst - Abonmajska sezona 2013 / 2014 Aperitivi, kava, predstava ... SSG vabi danes in jutri na srečanja Slovensko stalno gledališče nadaljuje vrsto predstavitvenih pobud abonmajske kampanje z novimi ape-ritivi (in kavo) z gledališčem, predstavami in srečanji za spoznavanje vsebin letošnje sezone v neformalnem duhu. Novost kampanje 2013/14 so klepeti ob aperitivu, ki so se že odvijali v društveni gostilni na Proseku in v kavarni Gruden Nabrežini in se bodo nadaljevali v torek, 22. oktobra (danes) ob 18.uri v kavarni Verdi v Miljah s sodelovanjem Društva Slovencev Miljske občine. Tudi tokrat bodo zainteresirani lahko ob kozarcu prisluhnili pogovoru z umetniško koordinatorko SSG Diano Koloini, ki ga bo vodila Martina Kafol. V sredo, 23. oktobra (jutri) pa se bo popoldanski aperitiv spremenil v dopoldansko kavo, v slogu priljubljene tradicije Tržaške knjigarne v Trstu, ki bo ob 10. uri gostila srečanje »Na kavo z gledališčem«. Istega dne bo Slovensko stalno gledališče obiskalo tudi opensko publiko, tokrat z večerno ponovitvijo vodvila Ne sprehajaj se no vendar čisto naga! Georgesa Feydeauja v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (pričetek ob 20.30). Prisotne bo pred predstavo pozdravila predsednica US Slovenskega stalnega gledališča dr. Maja Lapornik. SKD Tabor bo sodeloval pri gostovanju zabavne uprizoritve v režiji Alena Jelena, katere dogajanje je po- stavljeno v dom novoizvoljenega poslanca Državnega zbora in njegove muhaste, vselej premalo oblečene žene. Obdobje Belle Époque, v katerem je najslovitejši mojster vodvila leta 1911 napisal to komično enodejanko, ne omejuje svežine in aktualnosti sporočila. Povzpetniki, skorumpirani politiki, novinarji rumenega tiska, naveličana žena poslanca, pomen javnega mnenja in tragikomični boj za neoporečno fasado so namreč teme, ki spontano ponujajo zanimivo, dodatno branje tudi publiki 21. stoletja. 22 Torek, 22. oktobra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / odprta tribuna Sodelovanje nujno za večjo moč manjšinskih skupnosti Poleti me je poklical predsednik madžarske manjšine v Romuniji Izsak Balazs in mi predlagal, da bi naša organizacija sodelovala v akciji zbiranja milijona podpisov za ustanovitev mreže različnih osebnosti in organizacij, ki zastopajo manjšinske narodne skupnosti v Evropi. Povedal mi je, da taka povezava lahko predstavlja močno orodje političnega pritiska in prinese korist prav vsem narodnim in jezikovnim skupnostim. Nekaj tednov kasneje sem izvedel, da so evropske institucije »poskrbele«, da se je široka akcija zbiranja podpisov izjalovila. Tudi to je pokazatelj, da na evropski ravni še niso zreli časi za celovito in sistemsko rešitev manjšinskih vprašanj. Danes živi v Evropi nad 500 milijonov ljudi, od teh jih dobro desetino predstavljajo prav »manjšinci«, torej več od 50 milijonov oseb. Na naši celini govorimo 200 jezikov, od teh je približno 80 avtohtonih, na evropski institucionalni ravni pa je le 23 jezikov uradnih. Navedel sem te podatke, ker tako ali drugače zadevajo tudi naš prostor, ki je zgodovinsko stičišče različnih jezikov in kultur. Gre za veliko bogastvo. Tega pa se očitno premalo zavedajo predvsem tiste sredine, ki nosijo odgovornost in imajo pristojnost za ta vprašanja. So seveda tudi izjeme, ki jih v našem prostoru tudi poznamo in cenimo. Res je, da na ravni manjšin v prostoru Alpe-Jadran že obstaja primerno sodelovanje in medsebojno spoznavanje. Za našo skupnost velja to v prvi vrsti v odnosu do italijanske skupnosti v Istri, nekoliko manj pa do sosednjih Furlanov in nemške, sicer maloštevilne, skupnosti. Na simpoziju na videmski univerzi v okviru projekta Lex, ki ga je organizirala SKGZ, je to prišlo do izraza. Predlagana je bila koordinacija slovenskih, furlanskih in nemških skupnosti. Nekakšen deželni Slomak. Tudi z drugimi manjšinskimi skupnostmi v Italiji so odnosi prej slučajni kot pa redni in sistematski. V okviru zakona št. 482 iz leta 1999 nas je na Polotoku kar dvanajst. Zakaj nismo doslej našli časa in volje, da bi se skupaj povezali in raz- mislili o možnih stikih in sodelovanju? Obstajajo nekatere organizacije in vladna omizja, ki to omogočajo, niso pa zaživeli, kot bi bilo pričakovati. Vsakdo deluje najraje sam v lastnem krogu in ne išče poti povezovanja, ki bi predstavljale, kot ugotavlja Izsak Balazs, odlično orodje političnega pritiska pri doseganju upravičenih zahtev. Naša skupnost se lahko enači z nemško in francosko manj-šino-večino na Južnem Tirolskem oz. v Dolini Aosta. Kolikšno pa je sodelovanje z obema skupnostma? Po moji oceni nezadostno, čeravno obstajajo od časa do časa intenzivnejši stiki, ki so bolj rezultat volilnih povezav med dvema strankama. Tudi v Rimu (in v Evropi) bi bil naš glas močnejši in prepričljivejši, če bi znali skupaj izpostaviti naše predloge in pričakovanja. Kaj pa med Slovenci, ki živimo v sosednjih državah republike Slovenije? Organizacija, ki ji pripadam, je bila pred leti med pobudnicami slovenske manjšinske koordinacije Slo-mak, ki je prvič povezala krovne organizacije iz štirih držav. Skupaj je nastopala v Ljubljani in se predstavila v Evropi. Sodelovala je pri nastajanju posebnega manjšinskega zakona v Slovenije (doslej je bil to edini primer, ko je predstavnik manjšine spregovoril med parlamentarno razpravo) ter se boljše medsebojno prepletala. Nastajale so skupne pobude in srečevali smo se redno. Slomak ne deluje že dobra tri leta. To ni dobro in njena neaktivnost se pozna, denimo v zdajšnjem času, ko bi bila koristen sogovornik slovenske vlade in parlamenta ob napovedanem nižanju finančnih sredstev. Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo v petek povabila medse predstavnike manjšinskih organizacij iz štirih držav, ker želi nadaljevati na poti iskanja skupnih povezav in dogovarjanja. Prepričana je, da imamo kljub razlikam, ki obstajajo med nami, veliko skupnega in zato ni razlogov, da ne bi nadaljevali s koordinacijo, tako ali drugačno. Rudi Pavšič las kras - Pobuda Stefano Ukmar za utrditev te organizacije TRST - Konec tedna se je deželni svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar srečal s članoma upravnega sveta GAL Carso-LAS Kras Milošem Čotarjem in Francem Fabcem ter z direktorjem Erikom Švabom. Orisali so mu dejavnosti in težave te ustanove, ki od leta 2011 daje denarno podporo upravam in društom za gospodarski razvoj teritorja tržaškega in goriškega krasa. V dveh letih delovanja je bilo tako objavljenih sedem razpisov. Za zadnja dva razpisa je bilo povpraševanje dvakrat večje od razpoložljivih sredstev. Že iz tega podatka je razvidno, da kraško področje potrebuje ta organizem, ki pa je premalo poznan in občuten. »Delovanje LAS Kras -Gal Carso se mora utrditi in razviti, in to predvsem v luči novega Programa za lokalni razvoj 2012-2020. V ta namen si bom tako na pokrajinski in kot na deželni ravni prizadeval, da pride do tistega kako-vostvega skoka, ki tej ustanovi omogočil ustreznejše in kvalitetnejše delovanje.« je v tiskovnem sporočilu zapisal deželni svetnik DS Stefano Ukmar. fjk - Vprašanje deželnega svetnika Gabrovca Bo zdravstveno podjetje zaposlilo izvedenca za Slovence, kl pa ne obvlada slovenščine? TRST - »Izvedenec za socialno komunikacijo in načrtovanje in-formativno-promocijskih pobud za spoznavanje slovenske narodne prisotnosti v FJk, ki ga bo s sredstvi iz zaščitnega zakona zaposlilo zdravstveno podjetje št. 3 za Gornjo Furlanijo, bi lahko paradoksalno sploh ne obvladal slovenskega jezika« je ugotovil deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je zato pred dnevi na deželno upravo naslovil zahtevo po pojasnilih. »V javnem razpisu za zaposlitev izvedenca je poznavanje slovenskega jezika le eden od kriterijev, ki naj bi jih ocenjevalna komisija upoštevala pri izbiri kandidata, ni pa obvezujoč pogoj. Poleg tega iz imen tričlanske skupine selektorjev sploh ni razvidno, ali sploh kdo od njih obvlada slovenski jezik. Z drugimi besedami: kdo bo ocenil stopnjo poznavanja jezika,« je v svojem svetniškem vprašanju zapisal Gabrovec, ki je pri tem opozoril na nevarnost, da bi se komisija zadovoljila že s preprostim potrdilom o obiskovanju nekajurnega jezikovnega tečaja, kar je odločno premalo. Pred dnevi je bil objavljen daljši seznam kandidatov, ki so bili prepuščeni k drugi fazi selekcije. Slovencev je na prvi pogled bolj malo, če sploh so. Ocenjevalno komisijo pa sestavljajo le italijansko govoreči izvedenci. Od tu Gabrovčeva zahteva po jasnih pojasnilih, saj obstaja utemeljen sum, da razpis ne odgovarja smislu in ciljem zaščitnega zakona, iz katerega pa črpa denarna sredstva. sledi nam na bujibterju prej do novice www.primorski.eu1 varšava - Mednarodni filmski festival Priznanje za film Marka Santica Zapelji me Film režiserja Marka Šantica Zapelji me je bil na 29. mednarodnem filmskem festivalu v Varšavi nagrajen s posebno omembo žirije. Ta je nagrado podelila »zaradi pametno zastavljenega pripovedovanja in izjemne vloge glavnega junaka«. To je prvo mednarodno priznanje za film, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljšo režijo. Nagrado za najboljši film so na festivalu podelili romunskemu filmu režiserja Tudorja Cristiana Jurgiuja Japonski pes. Film Zapelji me je portret mladih ljudi, ki edino zavetje najdejo takrat, ko stopijo skupaj, vendar jih uso- da pogosto vleče na nasprotne strani. Luka, ki ga igra Janko Mandic, odhaja iz mladinskega doma, edinega zatočišča, kjer je preživel zadnjih devet let. Želi si odkriti, kje je pokopan njegov oče. V službi se zaljubi v Ajdo (Nina Rakovec), živahno dekle, s katero ima razmerje. Pri iskanju odgovorov iz preteklosti izve za družinsko skrivnost, ki ga šokira. Luka spozna, da je njegovo trenutno edino zatočišče ljubezen do Ajde, ki pa pred njim skriva svoje prave občutke. V filmu nastopajo še Nataša Barbara Gračner, Peter Musevski, Dario Varga, Primož Pirnat in Gregor Zorc. odprta tribuna Uplinjevalnik zemeljskega plina v Severnem Jadranu Pred nedavnim je Evropska komisija potrdila seznam prednostnih energetskih projektov za obdobje 2014-2020, katerim bo na voljo delež sofinanciranja v skupni vsoti 5 milijard in 800 milijonov evrov. Med 250 projekti je cca 100 za prenos in skladiščenje plina, tudi zemeljskega. Žaveljske-ga, za katerega se je potegovala Italija, ni več, a se tovrstnemu terminalu na območju severnega Jadrana EU vendarle ne odpoveduje. Določa le, da naj lokacijo Italija poišče v soglasju s Slovenijo. Lepo, toda ali to tudi pomeni, da je sporni uplinjevalnik onstran milj-skega zaliva povsem pokopan? Ne, le da ne more biti deležen evropskega denarja. Da ni več na spisku še ne pomeni, da je nad njim prepoved in investitor, španski Gas Natural, bo ta svoj interes, da ga zgradi ali da si vsaj povrne že vloženi denar, skušal uveljaviti z vsemi sredstvi, zlasti z zahtevo po čim višji odškodnini za propadli posel. In pri tem italijanska vlada, če ne bo toliko spretna, da bo dokazala goljufivost dokumentacije, s katero je investitor operiral, bo imela kar nekaj preglavic. A pustimo to njenim skrbem in verjemimo, da so Žavlje, kot ocenjuje naš infrastrukturni minister, Samo Omerzel, že »zgodovina«. Kaj sedaj sledi? Ja, to, da mora Slovenija pristopiti k pogovorom z Italijo o tem, kje in verjetno tudi s katero tehnologijo namestiti terminal, ki ga Evropska unija hoče v severnem Jadranu. Pri tem je koristno vedeti, da je postavitev takega objekta veliko bolj v poslovnem, oziroma izvoznem interesu Italije kot notranje energetskem, ker zemeljskega plina Italija ima za svoje potrebe že sedaj dovolj (porabi ga letno cca 85 milijard m3 in bo, s prihodom »ruskega« južnega toka čez kako leto, kapaciteto povečala za še dodatnih 22 milijard, kar bo povsem zadostilo tudi dolgoročno načrtovani porabi 105 milijard!). Sicer je skupni interes članic EU, da se odvisnost od ruskega plina zmanjša z alternativnimi, oziroma diferenciranimi potmi dobave in ena od najkrajših in najbolj uporabnih, zlasti za dobavitelje iz arabskega sveta, je seveda Jadran. Sprejmimo torej ta izziv in po-dajmo se k iskanju čim polj pametnih rešitev. In zagotovo pametne niso, če težijo h kopenskim postavitvam ter s tehnologijami, kot je predvidena ža-veljska, ki so že 40 let zastarele in zato toliko bolj nevarne. Obstajajo tri osnovne tipologije uplinjevalnikov zemeljskega plina: onshore, torej kopenski terminal, kot so Žavlje ali tisti, ki ga je vsiljevala nemška TGE v Kopru, čeprav z različno tehniko upli-njevanja (prvi z uporabo morske vode, drugi z notranjim izgorevanjem), offshore Gravity Base, ki je fiksni terminal na morju, kot je že nekaj let postavljen v Porto Viru pri Rovigu, ali kot bi ga neka druga španska družba rada postavila sredi Tržaškega zaliva tik ob morski meji s Slovenijo, ter offshore FSRU (Floating Storage Regassification unit), kar pomeni plavajoča uplinje-valna skladiščna enota, kot jo poznajo v Livornu. Gre v bistvu za posebej predelan in uplinjevanju ter skladiščenju plina prilagojen tanker, ki je povezan z oddaljeno obalo preko plinovoda. Zagotovo je slednja najmanj sporna rešitev, ker če ne drugo onemogoča tveganja za varnost naseljenih območjih in dejavnosti na kopnem in ker v večjih globinah, tudi zmanjšuje škodljive vplive na morje in njegov eko-sistem. A obstajata, kolikor je znano skupini strokovnjakov zbranih v Čezmej-nem tehničnem omizju za uplinjeval-nike v Tržaškem zalivu (gre za dvajse-terico profesorjev in drugih ekspertov s področja ladjedelništva, pomorskega prava, energetike, varnosti in morske biologije, ki so s triletnim preučevanjem dokumentacije za žaveljski terminal ugotovili in utemeljili njegovo škodljivost in nesprejemljivost ter s tem prispevali k obratu mnenja lokalnih in deželnih oblasti FJK do omenjenega projekta), še dve manj invazi-vni rešitvi.To sta »žepni« plavajoči upli-njevalnik, kot ga na primer proizvaja norveška družba TORP, ki je zasidran sredi odprtega in globokega morja in na katerega se klasični plinski tanker priklopi ter prenese utekočinjen plin, ki ga sistem predela in preko plinovoda dostavi trgu, ali projekt znan z imenom Triplete, ki sestoji iz tankerja novejše generacije z uplinjevalnikom na krovu in s črpalno, oziroma dostavno zasidrano bojo, ki enako kot prejšnji sistem omogoči dostavo plina v naravni obliki na kopno. Slednji bi naj bil, v kolikor bi prišlo do dogovora med Slovenijo, Italijo in Hrvaško, lociran v mednarodnih vodah a čim bližje stičišču med tremi teritorialnimi vodami ter povezan s tremi plinovodi na vse tri trge. Države bi ga upravljale skupaj z neko vrsto joint venture. O tem sem si, v imenu omenjenega Omizja, s katerim sodelujem že od njegovega nastanka, dovolil neformalno obvestiti naša pristojna ministra za okolje in infrastrukturo, Dejana Ži-dana in Sama Omerzela, ne le v upanju, ampak kar prepričanju, da bo v to smer, ob ustreznem preverjanju povedanega in predlaganega s pomočjo domače stroke, tudi oblikovana slovenska pogajalska platforma, ali kar slovenska ponudba, za bližajoče se pogovore z Italijo s smiselnim povabilom tudi Hrvaške. Odzivi bodo pokazali ali imamo v Tehničnem omizju prav, oziroma ali se bo ta pobuda prijela in bo iz nje nekaj končno tudi nastalo. Srečno. Aurelio Juri, sodelavec Čezmejnega tehničnega omizja o uplinjevalnikih PISMA UREDNIŠTVU Enakost Orwell se je v času razraščanja stalinizma v Sovjetski zvezi kritično razpisal tudi o vprašanju enakosti -resda v živalskem svetu, a nam (ljudem) zvenijo takšne prispodobe domače, še zlasti, kadar gre za prašiče. Če torej povzamemo in nekoliko poenostavimo pisateljevo misel: vsi smo enaki, nekateri pa so še bolj enaki! Upoštevajoč aktualno družbeno prakso - tokrat kar med ljudmi, kakršno nam v času divjega kapitalizma oz. neoliberalizma domače in tu- Mlfi je elite vsiljujejo kot edino alternativo, najbrž smemo nadaljevati kritično misel iz Živalske farme s skromnim, malce posodobljenim dodatkom: vsi smo neenaki, nekateri pa so še bolj neenaki! Radivoj Pahor, Renče / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. oktobra 2013 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Paura di amare 23.20 Aktualno: Porta a porta V^ Rai Due V" Rai Tre 15.30 Nan.: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.45 Film: Due stelle nella polvere 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Co-lonna - Il Quotidiano 21.10 Film: Tutto puo succedere (rom.) 23.55 Film: Le streghe di Eastwick Canale 5 V Italia 1 La 7 6.00 Nan.: Julia - La strada per la felicita 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nad.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in šport 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 1119.35 Nad.: NCIS 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Nan.: Criminal minds 22.45 Nad.: Bates Motel 23.45 2Next - Economia e futuro ^ Tele 4 6.00 Novice 7.00 Tg Regione - Buongior-no Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Reportaža: Mi manda Rai Tre 11.10 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.00 Dnevnik LIS, sledi Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettan-do Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.20 Gazebo u Rete 4 6.10 Rubrika: Media shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Rubrika: Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vreme 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (20. oktobra 2013) Vodoravno: okarina, S. K., krom, karotin, prekopi, Eridan, poem, Mal, Bail, partizani, Don Kihot, arnika, Tone, ju, em, Anan, Sara, mamonizem, RI, pre-selitveni stroški, Rogelja, Esino, Ob, Arsa, Amati, rta, Rocol, Ops, Žan, štajerec, severnik, A. N., skalarica, Aristid, normativ, jonatan, ajer, Ivo, Rina, Anet, Ra, Čare; na sliki: Tone Seliškar. Slovenija 3 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: La Cortigiana - Parte IV 23.30 Aktualno: Matrix 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nad.: Two broke girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Le Iene Show 0.00 Champions League Speciale 6.35 Primorska kronika 7.10 Žarišče 7.50 Kronika 8.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 18. redna seja Državnega zbora, prenos 19.25 21.25 Beseda volilcev 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 21.55 23.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.20 Odme- Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Est - Ovest 14.45 Kino Premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Artevisione 16.20 23.30 Šport 16.50 Mediteran 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 „Q" 20.45 Pogovor z... 21.15 Boben 22.30 Biker Explorer 23.00 Istra in... Tv Primorka 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Žogarija v Postojni 18.00 Ukradena svetilka 19.00 ŠKL 20.00 Preverjamo kakovost 20.30 Predstavljamo: slovenska kuharska reprezentanca 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Pogovor pod murvo 23.00 Glasbeni večer pop Pop TV LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nad.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Linea gialla 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 TV prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.05 Serija: Pod eno streho 14.00 Serija: Naša mala klinika 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Kosti 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nad.: Kalifornici-ranje Kanal A 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Dok.: Borgo Italia 7.50 Dok.: Italia da scoprire 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Il caffe dello sport 15.15 Il caffe del-lo sportivo 16.30 Dnevnik 17.0019.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Aktualno: Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Ara Pacis (t Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 10.45 Zgodbe iz školjke 11.10 Kratki film: Ungujina obleka 11.25 Pod klobukom 12.05 Odpeti pesniki 12.15 Umetnost igre 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City 14.20 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.50 18.40 Risanke in otroške odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Polbrat 20.50 Dok. film: Golica, zgodba o skladbi 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Intervju |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.35 19.05, 23.25 Točka 15.25 Kviz: Moja Slovenija 17.00 Glasnik 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 Dok. serija: Na poti 18.40 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 19.20 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Projekt Na deželi 20.55 Dok. film: Pot domov 21.45 Film: Sevdah za Karima 6.55 Risanke 7.50 Nan.: Jimova družina 8.15 Serija: Mladi zdravniki 8.45 Faktor strahu 10.00 17.05 Serija: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: Trenutki pred smrtjo 13.50 Nan.: Sanjska upokojitev 14.15 19.25 Nan.: Veliki pokovci 14.45 Film: Moja punca je gangster 16.35 Nan.: Šola za pare 18.00 19.55 Svet 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Neustavljiv 22.05 Film: Bitka s temo 23.55 Film: Konjuh pla- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Hevreka; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 27. nad.; 18.00 „Trdno verujem, kar me je mati naučila" - življenje in delo Virgila Ščeka; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahko glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo v kino; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 a Torek, 22. oktobra Rete 4, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Tutto puo succedere ZDA 2003 Režija: Nancy Meyers Igrajo: Jack Nicholson, Diane Keaton in Keanu Reeves Ze priletna, a še vedno prikupna pisateljica, mora na lepem skrbeti za starega ženskarja, ki je pred tem uspel očarati tudi njeno dvajsetletno hčerko. Harryija, tako je osivelemu playboyu ime, je namreč doletel infarkt ravno ko je bil v družbi pisateljičine hčerke in tudi zato se je mati odločila, da bo lahko okreval kar na njihovem domu. Situacija pa se spremeni, ko se Harry postopoma zaljubi v Marino mamo Erico. Meyersina komedija prav gotovo ni ciljala na to, da bi se zapisala v anale kot eden najboljših filmov: prisotnost protagonistov Jacka Nicholsona in Diane Keaton pa prav gotovo zagotavlja filmu posebno moč. Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Europa 2.0; 14.35 Saranno suonati; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta di radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kor-nika; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, koncert; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30,8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30,13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.00 Frekvenca X; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05, 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.10 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Literarni nok-turno; 19.10 Medigra; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 22. oktobra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad deželo z jugozahodnikom pritekajo v nižjih plasteh ozračja zelo vlažni tokovi. V višinah pa je ozračje bolj suho. Med sredo zvečer in četrtkom nas bo dosegla nova vremenska fronta; pred njo bo zapihal zmeren jugo. Pretežno oblačno bo z možnimi rahlimi padavinami, ki bodo verjetnejše na vzhodnem pasu. Ponoči se bodo v nižavju pojavljale meglice, krajevno lahko tudi megla. Na območju Trbiža se bo lahko tudi delno razjasnilo. Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in povečini suho vreme. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni ter delu osrednje in južne Slovenije bo občasno deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 16 do 21, v vzhodni Sloveniji do 23 stopinj C. V DOSTOINA N- MEST0 POSTOJNA 15/22 O 014/17 ^ £s ČRNOMELJ OPATIJA _ REKA , 018/19 p™ imk danes Dopoldne bo oblačno; pojavljalo se bo rosenje in v nižinskem pasu bodo verjetne meglice. Čez dan se bodo v hribih in v predgorju pojavljale padavine. V spodnji nižini in ob morju bo pihal zmeren zmorec in se bo delno razjasnilo. Ponoči bo spet povsod deževalo, vmes bodo tudi nevihte. Jutri bo v zahodnih krajih pretežno oblačno z občasnim rahlim dežjem. Drugod bo več sončnega vremena, največ na vzhodu države. Toplo bo, še bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. TOLMEC 015/17 TRBIŽ O 10/19 CELOVEC 011/20 KRANJSKA G. 011/19 O TRŽIČ VP/F 12/20 CELJE 13/22 O VIDEMO 13/22 CEDADo" 14/21 KRANJO LJUBLJANA 015/21 ' GORICA oN-G0RICA 16/22 O " 16/20 V POSTOJNA O 15/19 N. MESTO 13/23 O PORTOROŽ O 17/22 1972 - Zlasti na Primorskem je bilo jutro glede na letni čas zelo hladno. V Čepovanu se je ohladilo do -5,3 °C, v Šmarjah pri Sežani in Vipolžah v Goriških brdih so namerili -4,0 °C, v Novi Gorici -2,5 °C in v Dragonji -0,9 °C. Danes: ob 4.18 najnižje -22 cm, ob 10.28 najvišje 42 cm, ob 17.19 najnižje -47 cm, ob 23.29 najvišje 23 cm. Jutri: ob 4.43 najnižje -15 cm, ob 10.47 najvišje 36 cm, ob 17.50 najnižje -41 cm. ^ KOcevje ^ " > ČRNOMELJ REKA 16/20 Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj C. 500 m ..........21 1000 m ..........15 1500 m...........11 2000 m ...........8 2500 m............6 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom v gorah 3,5, v nižinskem svetu 3. Violino s Titanika prodali za 1,06 milijona evrov LONDON - Violino, na katero je v trenutkih, ko se je potapljala luksuzna ladja Titanik, igral vodja orkestra, so v soboto na dražbi, ki je trajala pičlih 10 minut, prodali za 1,06 milijona evrov. To je najvišji znesek, ki ga je na dražbah dosegel kateri od predmetov z legendarne ladje, ki se je potopila leta 1912. Instrument, so našli privezanega ob truplo vodje orkestra Wallacea Hartleyja. Dolga leta je veljalo prepričanje, da je violina izginila pod morsko gladino, po več letih preverjanj pa se je izkazalo, da je violina, ki so jo leta 2006 našli na podstrešju hiše v Londonu, res Hart-leyjeva. Izklicna cena violine in usnjene torbe, v kateri so jo našli, je bila zgolj 58 evrov. Napoleon je bil (znova) poražen v bitki pri Leipzigu beograd - Vdova Josipa Broza Tita je umrla v nedeljo Jovanko Broz bodo pokopali poleg soproga v Hiši cvetja BEOGRAD - Srbska vlada je včeraj sklenila, da bodo vdovo nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, Jovanko Broz, ki je umrla v nedeljo, pokopali poleg njenega soproga v beograjski Hiši cvetja. V Beogradu so tako pozitivno odgovorili na prošnjo družine Jovanke Broz. Srbska vlada je imenovala tudi organizacijski odbor za pogreb Jovanke Broz, na čelu katerega je podpredsednik srbske vlade Rasim Ljajic. Iz Lja-jicevega kabineta so kasneje sporočili, da bo Jovanka pokopana v soboto ob 12. uri. Ker je bila Jovanka Broz nosilka partizanske spomenice, bo pogreb potekal z vojaškimi častmi, so še dodali. Vdova bivšega predsednika nekdanje Jugoslavije Jovan-ka Broz je umrla v Beogradu v 89. letu starosti, je potrdil direktor Kliničnega centra v Beogradu Zlatibor Lončar. V bolnišnici je bila v težkem zdravstvenem stanju od 23. avgusta, umrla pa je zaradi zastoja srca. Jovanka Broz se je rodila leta 1924 v Liki. Leta 1952 se je poročila s takratnim jugoslovanskim predsednikom Josipom Jovanko Broz bodo pokopali v Hiši cvetja ob soprogu Josipu Brozu Titu ansa Brozom Titom, s katerim je ostala vse do njegove smrti leta 1980. Od njegove smrti je živela v stanovanju na beograjskih Dedinjah, stran od oči javnosti in precej skromno. Mediji so v minulih letih večkrat poročali o njenih finančnih težavah. V klinični center so jo sprejeli po lažjem infarktu 23. avgusta letos, kamor so jo pripeljali v polzavestnem stanju in de-hidrirano. O poslabšanju njenega zdravja so nato poročali konec septembra. Da je v komi in da diha s pomočjo aparatov, pa so iz bolnišnice sporočili 27. septembra. Srbski premier Ivica Dačic je družini pokojne v nedeljo že izrazil obžalovanje v telegramu. V njem je zapisal, da z njeno smrtjo odhaja tudi ena zadnjih najbolj zanesljivih prič naše skupne države, ki je to dejstvo plačala s pregonom. Obžaloval je, da so se zgodovinske krivice, ki so ji bile storjene, začele popravljati šele pred koncem njenega življenja. Dodal je še, da srbska vlada meni, da mora biti pokopana ob svojem soprogu Josipu Brozu Titu in »da bodo v tem smislu sprejeli ustrezne odločitve«. (STA) LEIPZIG - Okoli šest tisoč udeležencev je v nedeljo v Leipzigu uprizorilo znamenito bitko narodov in tako obeležilo 200. obletnico bitke, v kateri je Napoleona Bona-parteja porazila koalicija Prusov, Rusov, Švedov in Britancev. V največji in najbolj krvavi bitki na evropskih tleh pred prvo svetovno vojno, ki je trajala štiri dni, je umrlo več kot 100.000 vojakov. V nedeljski uprizoritvi so sodelovali zgodovinski navdušenci iz 28 držav, kar je za organizatorje pomenilo velik izziv že samo pri podajanju ukazov. istanbul - V skladu z islamskimi normami V Turčiji prva islamska spletna erotična trgovina ISTANBUL - V Turčiji so včeraj odprli prvo spletno islamsko erotično trgovino, prvo tovrstno v večinsko muslimanski državi. Trgovina z imenom Halal Sex Shop (posnetek je ilustrativen) kupcem zagotavlja, da so vsi njeni artikli povsem varni in v skladu z islamskimi normami. Uporabniki ob vstopu v spletno trgovino izbirajo med povezavama, ki jih usmerita na dva ločena dela - na del s proizvodi za ženske in del s proizvodi za moške. Spletna stran pa ima tudi del z razpravami o spolnosti v islamski tradiciji. Med naslovi prispevkov so na primer "Oralni seks po islamu", "Spolne manire v islamu" in "Spolno življenje v islamu". V Turčiji sicer erotične trgovine na ulicah mest niso nič nenavadnega. A je premier Erdogan lani predlagal, naj svoje ime spremenijo v "ljubezenske trgovine". Na hrvaških porokah manj metanja šopkov, zato pa več golobov in pavov ZAGREB - Spuščanje golobov pred cerkvijo ali sprehod pavov po poročni dvorani sta le dva izmed novih trendov, ki jih je mogoče zaslediti na porokah na Hrvaškem, poroča včerajšnji zagrebški Jutarnji list. Kot dodaja, je za poroko v Zagrebu, ki se je udeleži 100 povabljencev, treba odšteti slabih 100.000 kun ali 13.500 evrov. Metanje šopkov ni več priljubljeno, prav tako ni več »in« najemanje velikih limuzin, ki mladoporočence prevažajo na dan poroke. Zato pa so vse bolj priljubljeni okrasi na porokah ledene skulpture ali miniaturni vodnjaki ter slapovi iz čokolade, nekateri pa kot atrakcijo za najmlajše povabljence najemajo tudi ponije.