4yil 54. številka. V Trstu, v sredo 5. julija 1890. Tečaj „E D I H O S T" i*h»ja dv«kr»r na teden, vanko iredo m »oboto ob 1. uri popoludne „Edinost" stane : ta vie leto fi.-; i**«« A»«t. gl. za polu lota * 3.—; „ , 4.50 „ is četrt leta „ 1.50; , , > 25 „ Ponamirne Številke ne dobivajo t pro-daja^nicali tnhaka v Trste po K nor., v Gorici in v Ajdovščini po «» no*. Si naročbe brez priložene naročnin« ae npravnistvo ne otira. EDINOST i \ Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. OglMi in oznanila KO račune po « nov. vrtnica v petitu ; /h nasl:ve t. debeli črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga obneslo navadnih v rutic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd tte raćune po pogodbi. V*i dopini ne po&tljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25. Vsako pi*mo mora biti trankovano, ker nefrankovana ne sprejemajo. linkopisi ne ne vračajo. Naročnino, reklamacije in Minerale pre-oravniitvo v ulici Carintia 28. Odprltfreklamacij« ho Iproate pontnine. 'V »dimst ie m £ Vabilo na naročbo. Prvo poluletje tekočega leta je završeno. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tudi prosimo, da glednjo nam pridobiti novih naročnikov. Cena je razvidna na čelu lista. Upravniitvo „Edinosti". Pro Patria. Italijansko to Šolsko družtvo je torej v nedeljo zborovalo v Tridentu : imeli so redni občni zbor. Zbora tega udeležilo se je kakih 200 izbranih neodrešenih bratov iz Trsta in od drugod. Govorilo ae je seveda mnogo o italijanskem Trstu, italijanskej Istri, italijanskej Dalmaciji. Po vseh teh pokrajinah vzdihuje neki uboga italijanska raja pod petami krutega hrvatskoga in slovenskega življa. Govori pri tem zboru bili so navidezno nekako vzvišeni in idejalni; ako jih pa le nekoliko analizuješ, videl bode«, da je slavna naša iredenta tudi v nedeljo v Tridentu praznovala gnjusne svoje orgije. Da je temu tako, priča nam vest, katero je prijavil list „Tiroler Stimmen44. Ta list je pisal: „Slavnostni odbor v Tridentu hotel je okrasiti tudi kolodvor. Oblast je sicer to dovolila, toda s pogojem, da mora biti mej zastavami tudi kaka avstrijska. Slavnostni odbor pa ni hotel priznati na ta pogoj in je rajši opustil vse okrašen je kolodvora nego da bi se razobesile tudi avstrijske zastav e". Ta dogodek znači nesramno s ram o ten je avstrijske zastave in kaže nam, kako neizmerno drzna je že postala iredentovska gospodu. Celo nesramni židovski list „Wiener Allg. Zeitung" meni, da o tem aramotenju PODLISTEK. Ne pozabi me! Liflt iz dnevniku; upisni J. M. Krivfiov. (Dalje). Razgovarjala sva se še dalje, a vendar neaem mogel zvedeti, Česar sem želel. Povpraševal sera ga o njega bolezni; potoni pa mi zdrsne z jezika gotovo neumestna opazka: „če se ne motim gospod, vi bolehate na prsih", Kesal sem Be, ko je bilo prepozno in sramoval ženske radovednosti svoje. Videl sem takoj, da ga je neljubo diruilo to moje nepričakovano vprašanje; pogledal me je ter rekel: „Da, jaz boleham že precej dolgo". Potem pa: „če bi Vas morda zanimale dogodbe moje, rad jih Vam povem; toda danes ne. Precej dolga pripovest je to. Ako Vam je ljubo povem Vam jutri; pridite le gori k studencu. Tam na klopi zvedeli bodete vzrok mojej bolezni. Nikomur še nesem pravil teh stvarij, Vi ste prvi*4* In zopet izvil se mu je globok vzdih iz prsi. Ta vzdih mi je zopet pričal, da je močno bolno njegovo srce. Popolnoma se je zmračilo, ko sva vstala izpod kostanja; bleda luna poglo- avstrijske zastave — nko je resnično — ni smeti mirno molčati. Nas ljubi „L1 Indipondonte44 posvetil jo rečeneiuu občnemu zboru celo svojo ponodeljsko številko. Ze preludij obširnojuu spisu tega lista ni druzega, nego bombu-stiško proslavljen je „krasote italijanskega jezika* in „voličine italijanske kulture*. Potom pa kliče rojake svoje v boj : »Življenje naše mora oplodovati misel na sedanjost in prihodnjost; živeti moramo bo« jdočnosti in ne več preteklosti; nič veo spominov, ki so le slab ščit — ampak boj, neprestana, vstrajna borba: zakon jo odobrava. pravo posvečuj«'. Cnsi Pro Patria deve avanzsrsi no 11* avvenire. co.si devo riz/arsi ad affronNre T uragan o slavo cho si f-catena alle nostre spalle44' Ni to grozno: mi Slovani držimo kruti svoj etopul na njihovem tilniku in duŠimo se svojimi kremplji blaga italijanska bitja — dušimo „amore sviseorato alta causa civile della nazionalitd nostra (italijanska) gloriosa". Je-li moči si mislili gnroetasnejše lii-navščine, ki moro imeti izvor svoj le v podlej, demoralizovanoj. prava in resnice ne poznajočej duši ? ! Sole imajo v svojih rokah, deželne zastope imajo v svojih rokah, vsa administracija je v njih rokah, državna oblastva so jim, kjer le morejo, na uslugo in mi Slovani zatiramo n j i h in neoni nas; oni Slovani, ki imajo na vso strani le sovražnike, ki ne-majo druzega zaveznika, nego svoje sveto pravo. Naui Slovanom je usojeno, da bijemo obupen boj za obstanek svoj ; boriti se moramo z vsemi svojimi silami, da nam ne prerežejo nit narodnega življenja — kako bi neki mogli zatirati druge, ako bi tudi hoteli! A mi ne bi hoteli, ako bi tudi iineli v to potrebnih moči. Nrav naša ni za ofenzivo ; vsa naša zgodovina kaže, da boji Slovanov so bili vedno le defensivne nravi. In uprav ta naša miroljubna nrav bila je nam pogibeljna v prošlosti in nam zna postati dala je izza bližn je gore in začele so migljati prijazne zvezdice. Ko je prišel vratar, da zapre vrtna vrata, odšla vsa vsak v svojo spalnico. Pri odhodu podal mi je še roko rekoč: „Toraj jutri pri studencu ; na svidenje!" „Z Bogom, lahko noč", odgovorim mu zadovoljen, ker spolnila so mi je gorka želja. Dolgo nesem mogel zaspati, premišljeval setn razne reči iz preteklosti svoje, posebno iz dijaških let. — Spomnil sem se svojih sošolcev, kateri so se poizgubili, da nesem vedel kamo. Spomnil sem se tudi nekega svojega najboljšega prijatelja z imenom Filip Traven. Ta je bil moj prvi prijatelj v šoli in tudi že poprej v otročjih letih. In čudno: dalje ko sem premišljeval, tembolj se mi j« dozdevalo, da je mladi huzarski častnik ravno tisti Filip. Ali kako bi bil prišel k vojakom ? To mi je bila temna uganjka. Taki dvomi podili so so mi po glavi in skoraj sem že mislil, da se motim. In vendar: ta prijazni obraz, to visoko čelo, ti črni lasje, ta primerna usta, in mil, prijazen glas njegov, so mi pravili, da je on in nihče drugi. Le brk ni imel moj sošolec, pa brke zrastejo še le, ko človek stopi v moška leta. Tako in enako pre- usodna tudi v sedanjosti. V (»hrambo proti napadom od naše strani ni trebalo, da italijanska gnspnda osnuje „Pro Patrio", in da so shaja v raznih shodih po „neod-rešenej Italiji". Pravični nuj bodo in živ krst ne bode jim krivil niti jednega satnoga lasu. Ako se jim postavljamo po robu, so le oni sami krivi : ker sezajo z drzno svojo roko po nnšej lasti in kor dan na dan izdajajo državo, katero mi ljubimo in katero hočemo braniti do zadnje kaplje krvi. Prav ima „Indipondento" trdeč, da dan danes ni smeti Miialrufi pravic narodov a« stališča sablje; prav ima, ako trdi, da pravice narodov do svobodnega življenja, do obrambe svojega materinega jezika, svojih običajev, svojega mišljenja so posvečene po zakonih narave, kakor tudi po človeških postavah. Lepe, zlate beeede to! Ali gospodi Italijanom služijo zlati ti nauki le tedaj, kader govore o evojej lastnej italijanskej narodnosti. Kakor hitro pa je govor o narodnih pravicah drugo* rodnih, tedej pa hitro zalučajo vse te lepe nauke mej staro šaro, ter postanejo nasilniki, brutalni zatiralci: če tudi ne vzamejo v roko britko sablje, pač pa zlorabijo brezobzirno moč, katero so dobili v roke največ po tradici-j o n e 1 n o - k r a t k o v i d n e j politiki naših vladnih krogov. Prostor nam ne dopušča, da bi opisali vso slavnosti, vršivše se v nedeljo v Tridentu. Ako rečemo, da so bile demonstracije pri pozdravu na municipiju; da so bile demonstracije po vsakem govoru; da so bile demonstracije v gledališču, kjer ' so priredili v to posebno prikladno predstavo : „Francesca da Rimini44 ; in ako še povemo, da se pri vsej slavnosti n i omenjalo Avstrije in našega vladarja niti z jedno samo besedo — povedali smo vse. Raznih poročil gosp. referentov se pn bodemo še spomnili — osobito glede za Pro Patrio ! nabranih svot —, ker so poučna tudi za nu Slovence in ker nam osvetljujejo de-lijoči mehanizdbi rečenega italijanskega šolskega družtvaj Rekli smo gori, da so osramotili avstrijsko zastavo in da se države naše neso spomnili niti z jedno samo besedo. Naši vladni in poluvladni listi — o glasilih nemških liboralccv niti ne govorimo — zdrsnili bodo najbrže molče mimo žalostne te istine. In kako se postopa v enakih slučajih z nami Slovani? Kako pazijo na nas ! Nikoli ne moremo prav storiti: ako izražamo avstrijska svoja čutstva glasno, smo hinavci, ako pa bi tega ne storili, označilo bi se nas takoj za veleizdajalce. Nekje v Tržaškej okolici ae je bilo celo prigodilo, da bo nekoč organi javnega roda nadlegovali slovenske izletnike, ker so peli cesarsko peso m. Nesramnega preziranja naše državo in naše vladarske hiše od strani Italijanov pa nikdo ne opazi, nikdo se ob njo ne izpodtika. In ve n-dar bi vladni naši organi lahko izvajali prepot robno moralo iz dogodkov pri občnem zboru Pro P a trie v Tridentu! —t—. Volitve na Štirskem. S Pohorju [Izv. dop.J Volilna borba je pri kraju ; v petek, dno 27. junija se je odločila zmaga, katero smemo zabilježiti se zlatimi črkam v kroniko štirskih Slovencev. Pokazalo se je zopet, kako narašča čedalje bolj moč Slovencev vsled prebujenja narodno zavesti, med tem ko oholost in domišljavost nasprotnikov vedno bolj pojema. Sicer pa je bila udeležba volitev volilnih mož jako slaba, — po nekod se je komaj mogla vršiti volitev; — čemur vzrok nam je gotovo največ iskati v majhnih in neznatnih vspehih naših poslancev v Gradcu. mišljcval sem pozno v noč in zaspal sem z mislijo, da on je Filip iii nihče drugi. Da se pa častiti čitatelj in ljubeznjiva čitateljica bolje seznanita z mojim in mojega Bošolca življenjem, načrtati hočem na kratko najina mladostna leta. Rodila sva se oba v istej vasi na deželi; poznala sva bc od istega časa, ko sva pasla živino po vaških senožetih. Skupaj obiskovala sva tudi farno šolo in skoraj nesva mogla živeti drug brez drugega. Moj prijatelj bil je sin ubožnih starišev. Oče umrl mu je zgodaj; tedaj imel je le mater, ki se jo živila se zaslužkom svojih rok. Nenadoma pa mu pobere smrt še mater in ta žalostni dogodek bi naju bil skoraj ločil — morebiti za vedno. Filip ostal jo sirota brez starišev. Imel pa je v mestu bogatega strica. Ko je zvedel stric, da jo umrla mati, hotel ga je imeti k sebi, da ga pošle v šolo. Dasi se jo bilo Filipu v mestu nadejati ugodnejšega življenja, nego na deželi, se je vender-le močno branil. Ker pa je bil popolnoma zapuščen, moral se je slednjič vdati. Solznimi očmi poslovil so je od naše hiše. Ko je on odšel, vzbudila se je tudi v meni misel: Kaj, ko bi šel tudi jaz študirat! Mnogo bi se učil, razne lepe reči bi videl, in kar bi bilo največ vredno, bila bi zopet skupaj s Filipom. Česa si ne domišlja mlado neizsku-šeno srce ! Ali kako gorostasna je navadno razlika mej mestnim življenjom, kakoršno si slika mlada otroška domišljija, in pravim resničnim življenjem ! — — Premišljevati sem začel, kako hi vse to razodel svojemu očetu, ki je bil sila čuden mož. Ko sva bila nekega večera ravno sama, ujunačim se ter poprosim očota, da me dajo v mesto v šolo. Mati moja, vsto-pivša ravnokar v hišo in čuvša prošnjo mojo, priskočijo mi hitro na pomoč, rekoč : „Če ga veseli, pa naj gre; iz fanta zna še kaj postati!" Oče pa so bili star go-drnjač ter zavrnili so mater prav osorno : „Bog ve, česa bi »e bilo nadejati P Ni za vsacega gosposka suknja! Mnogo jih poznam, ki so tratili in zapravljali čas in denar, a po končanih šolskih letih prišli so domov s prazno glavo in gosposkimi rokami, da neso bili ni za kmeta ni za gospoda; in kar je še najžalostneje : tudi brez vere — taki ljudje so največji siromaki44. (Dalje prihodnjič). Posebno zanimiva in poučna bila je volitev v okrajih Slov. Gradec, Marn-b e r g in Šoštanj. Tu je postavilo „Slov. družtvo" kandidatom bivšega poslanca dr. Šu ca, dekana v Šmartnu pri 81ov. Gradcu. Nemškutarji pa so postavili kandidatom nekega kmeta pri sv. Antonu na Pohorji, F r. Kovača. Ali prodrl ni dr. Šuc, niti Kovač, tcmuč zavedni in vrli volilci izvolili so neprisiljeni in skoraj brez agitacije vsled osobne naklonjenosti dr. L i p o 1 d a , župnika pri sv. Martinu pri Vclenji. I)a je pri tej kandidaturi izpod-letelo „Slov. družUu", izvira največ od tod. ker ti i uvaževalo po volilcih šoštanj-skega okraja že poprej izraženih želja, katere želje so hoteli šiloma udušiti stem, da jih nesta priobčila ni „S'. Gospodar* ni veleposestvo Moravsko volilo je konservativne kandidate, alodijalno veleposestvo pa kompromisne kandidate liberalne in srednje stranke. Nas Slovencev pozornost je sedaj obrnjena volitvam na Koroškem, ki se bodo vršile meseca avgusta. Dosedanje volilno gibanje priča nam. da se je tudi mej Koroškimi Slovenci jela vrlo lepo vzbujati narodna zavest. Ako se doseže na Koroškem kompromis mej nemškimi konservativci in Slovenci in ako se prvi udeleže s potrebno eneržijo volilnega boja, upati se sme precejšnih vspehov. N j. Veličanstvo vsprejelo je v avdijenci ustanovnika češke akademije (Hlavka). Pri tej priliki je rekel cesar; Zdaj pa na delo ! Pokažite narodu češkemu,* „Slovenec". Toda zavedni volilci neso več, da mu je trebalo tacega 7avoda, marali bivšega poslanca; in ker jim jej Za sestavo novege d e ž e 1 n e g a vabila tem potom odvzeta pot javnosti, od- j lil nega reda za deželo Češko že na-ločno so pokazali^ da morejo tudi sami ( birajo poliliška oblastva gradivo. Isto tako [ pravo pogoditi. Žal mi je, da se morem j se pri Praškem namestništvu vrše pred-dotekniti teh dogodkov, ali tako se je zgodilo priprave za razdelitev deželnega šolskega že v drugič. Ne morem bi kaj, da ne sveta. Ker pa dotična postava še ni pri-1 bi svetoval „Slov. družlvu", naj drugi pot' javljena, odložil je mestni /astop Praški išče zveze in sporazumljenja glede kandi-, izvolitev dveh odposlancev. Tako ao za-' datov pri masi naroda, ne pa lepri neka- j htevali mlndočeški mostni svetovalci nie-ternikih. Enako jo je pred 12 leti po-1 neč, da bi bilo dobro, ako bi se popred! kazil bivši volilni odbor v Mariboru, ko sešli svetovalci vseh strank mestnega za-! nam je za kandidata priporočal trdega in' 8topa v znupno posvetovanje. Sicer pa' nam sovražnega Nemca Šmida, volilci pa tudi Mladočehi priznavajo pravoveljavnostj so izvolili dr. Šuca. Da dr. Šuc nema več dotične postave in so bodo udeležili vo-dosti zaupanja, vidilo se je iz tega, ker litve rečenih dveh delegatov. je ukljub priporočilu „SI. druživa" dobil Najznamenitejšega poljskega komaj potinko glasov, med tem ko jih je p e s n i k a Mickeviča ostanke pre-' dobil dr. Lipold nad polovico, ostale pa peljali so včeraj iz Pariza v Krakov in Kovač. To pa tudi ni čudno, kajti volilci sicer v Vaveljsko grobnico. Priredili so se ne morejo ogrevati za poslanca, katerega 0b tej priliki velike slavnosti katerih se je vidijo le ob volitvah, sicer se pa no oglasi udeležilo nad 100.600 ljudij. ni v zboru, niti na kakem shodu. Vendar,! ' kakor sem rekel, to še ni tako čudno; še [ čudneje je pokazal dr. Šuc svoje rodo-ljubje s tem, da nikakor ni hotel položiti svoje kandidature, duBi jo dobil nezaupnico od volilcev šoštanjskega okraja. Popolnoma neodpustljivo pa je, da je n a dan volitve priporočal voliti n a-spotnika Kovača, le da bi dr. Lipold in Slovenci propali. Ra- Vnanje države. Ruski list „Svet41 piše o dogodkih : v Bolgarskej: Princ Ferdinand, čudni , ta zastopnik Avstrije, je odpotoval, da I spravi svojo kožo v varnost, Odpotoval je i ob čaau, ko Turčija sestavlja svoj odgovor j na najnovejšo bolgarsko noto. Nota je bila neizrečena pretečega značaja. Seveda so ' pretnje, pred katerimi se nikdo ne plaši, več za zagovornika štirskih kateri še z železnim naporom ne dosti doseči v sovražnem nam Gradcu! le postranska stvar; glavna stvar je ne-zume se, da tak maloznačajenmož ne velja' dmi08t u2urpat0rjev v Sofiji, da Slovencev, oamelijo tožiti o rušenju mednarodnih morejo p0g0dc]j Odhod Ferdinanda je v zvezi s ' tem predrznim korakom. Česar si ne upa Nemškutarji so jo to pot lepo nasta- KoburžaI1) da 8e ne komprimituje pred vili. Z vabo: volite kmeta! mislili so, da j vele8ilamii izvrši, bode morda stambulov dobe dosti volilcev na limanice. In ko so i i . j „ •»• , . » i kot regent, da uresniči pretnje rečene še Slovenci se razdvojili, bali smo se sko-1 note Praktićoe vredno8ti ^ nenj. raj, da ne bi propali, v grozno sramoto | M9nmnl tJ ^. aH 6e Turčijft odloč. našemu okraju, nasprotnikom pa v nezaslišano radost. Ali hvala Bogu in zavednim volilcem, ki so rešili čast domovine, to pa tako previdno in sijajno, da smo se vsi čudili! Največjo moč imajo nasprotniki v nejše zahtevala, da Bolgarska spoštuje Berolinsko pogodbo, poostriti bi se moglo' orijentalno vprašanje še bolj, kar so morda1 tudi želeli Dunajski zaščitniki Koburžana. j Srbskega konsula v Prištini u t , Marinkovića umorila je na javnem trgu j marnberskem okraju, kjer je večina še v nep02nana roka. Srbskemu konsulu v Ca-i njihovih rokab. Tembolj nas toraj veselijo I. du -e Mroa|| da zahteva o(J TurSke j one občne, katere tudi ondi ukljub vsem 1 v|ade >t jn nQ ^ sovražnim pritiskom delajo častno izjemo. j ggene Vrle občine Reuišnik, Janživrh-Orlica iti 1 w . , it , i jI 11 a n Vuhred bo pokazale, da Slovenci tronoma sv. Petru in Pavlu. Že od nekdaj jo bila lepa navada, da je ta dan vsa vas praznično oblečena. Tudi letos bilo je tako ; povsod po vasi plapolale so razne zastave, mej katerimi smo videli v našo veliko veselje mnogo slovenskih trobojnic (Bvavo Križani! Ured.), kar znači, da se mej Križani nahaja veČina zavednih narodnjakov. Povsod, koder je iel sveti sprevod, bilo jo vse prepreženo z zagrinjali in cveticami in vsa pot potresena z zelenjem. Predno jo sprevod izšel, bila je Blovesna sveta maša, pri katerej so peli večinoma otroci, vendar pa prav lepo in ubrano — latinsko mašo. Škoda, da se v tako velikej vaBi, kjer je brez dvojbe mnogo mladeničev, kdo ne vzbudi ter osnuje pevsko družtvo ali se vsaj privabi odraščena mladina v šolo, da bi se učila cerkvenemu 1 in narodnemu petju. Pevskih moči bi v j Sv. Križu gotovo no manjkalo, samo de-1 lalnih mož in srčnega začetka bi trebalo, i Po končanoj sv. maši in pridigi jel se je sprevod pomikati po okrašenem pro- 1 štoru; stoprav proti 11. uri predpoludnem,1 v največjej toploti. Umestnejše bi pač bilo,! da bi se procesija prej začela, ker vde-ležilo bi ae je brez dvojbe več občinstva.1 Pri procesiji je svirala domača godba. Sveto opravilo sejo dovršilo stoprav ob 1. uri popoludne. Koncem še nekaj. Čeprav je včeraj pri nas bilo mnogo meščanov in tudi nekoliko znanih renegatskih zijal iz okolico, nikjer ni bilo slišati laške govorice, ampak povsod kramljalo se je zgolj slovenski, kar' nam jasno kaže, da v Križu ni Lahov razun par Furlanov, ki tukaj stanujejo a delajo v nabrežinskih kamenolomih. Radi čeBar se nam prav Čudno zdi, da lahonski magistrat že vdrugič skuša napraviti laški oddelek na tukajšnjej šoli. V smradljivem listu „Mattino" zopet čitamo, da se je napravila neka prošnja, kojo je podpisalo 80 očetov, za napravo laške šole. Koliko jo na tem resnice, ne vemo, pač pa smo gotovi, da so imenovani „očetje" zgolj tujci, ki k nam niti ne spadajo in katere so privabili tukajšni lahonski krti, da so prošnjo podpisali. Lahonski magistrat vse svoje sile napenja, da bi slovensko okolico polaščil. Vendar pa ne verujemo, da bode šolska oblast v drugič dovolila, karjo prvič spoznala kot nepotrebno in neutemeljeno navzlic naporom lahonskih kukavic. — Vrlim Križanom svetujem, naj se ne pustč premamiti labonskim obetom ter naj zgovornim magistralnim biričem, ki jih hočejo premamiti, odločno pokažejo vrata ter ostanejo — samostalni. y. t in marn- je se svojim govorom pri . ,, , . i banketu visokošolskih profesorjev močno berskega okraja ne marajo še popolnoma | razburi, v)adne fc 8rbske. Dne 2. julija vkloniti svojega tilnika * tni^ov iaPUm i.... ..." J J Ostale: Mute bili so vsi ministri pri njem. Milan jim i je sicer obljubil, da bode v bodoče spo- tujčev jarem temna Vuzenica, nemškutarska in Marnberg (okolica), trdovratno i "L___i .. " ' ,.7, t,., Tr ... s , '' " i štoval ustavne razmere, — ali kdo veriame Ribnice-Iludikot, nezavedne Brezje, Št.1 Ožbalt, sv. Anton, Št. Primož, Terbonje itd. pa se še neso naveličale, vlačiti „ploh" nemskutarije na volišče, dasi že dolga leta sem vsakikrat propadejo. Izostala sta le dva volilca; menda jima je bil nemšku-tarski tabak prehud, slovenski majaron pa preslab, da se nesta mogla odločiti ni za jednega ni za druzega. Nu, tacih mož ne kaže drugokrat voliti ! Podgorski. Politični pregled. Notranje deiele. Pri deželnozborskih volitvah mest in trgov v Šleziji voljeni so j kaj lehkoživcu?! Minister notranjih zadev ( izdal je stroge ukaze glede dvomnih osob,1 ki se poslednji čas prikazujejo v Belem-' gradu. Nemški cesar odpotoval je na Dansko. Glavno mesto Kristijanija priredilo mu je lep vsprejem. Spanjsko rainisterstvo Sagasta je odstopilo. DOPISI. V Sv. Križu dne 30. junija. [Izv. dop.J Minolo nedeljo je Kriška vas praznovala najlepši svoj praznik v letu. Obhajala se je bili sami nemški liberalci. Fidejkomisno namreč procesija v čast cerkvenima pa- Domače vesti. Imenovanje. Okrajnim sodnikom v Podgradu imenovan je dosedanji sodniški pristav v Tolminu, Mihael Gabrijel-č i č. Sodnemu okraju Podgradskemu čestitamo, da dobi vender enkrat okr. sodnika, ki je naše gore list. Nadejamo se, da se bo pri tamošnjom sodišču uvela slovenščina v vse stroke, kakor tudi že davno želi vse prebivalstvo. Učiteljsko družtvo na Koperšćini (Slo. venci in Hrvatje) nabralo jo pri obedu 7 goldinarjev. Polovico 3 gld. 50 kr. določili so za družbo sv. C i r i 1 a in Metoda, a 3 gld. 50 kr. za „Bratovščino hrvat, ljudi u Istri". Denar pri-poslal nam je g. J. V. in mi smo ga izročili po določbi rodoljubnih gospodov, kojim izrekamo presrčno zahvalo. Izlet „Tržaškega Sokola" v Skedenj bode jutri. Slavno občinstvo vabimo, da se pridruži Sokolašem ali pri cerkvi sv. Jakoba ob '/i^ ur' popoludne, ali pa pri „rotundi" ob >/s5 uri. V Skednju bode veselica s petjem in telovadbo, h katerej je vsakemu prost vstop. Tržaški mestni svet je v svojej po-nedeljskej seji prešel na dnevni red preko predloga, da se dovoli kredit 800 gld. za napravo livrej za mestne kočijaže, potem ko se je svetnik Burgstaller protivil temu predlogu. — V neji dne 4. julija predlagal je svetnik dr. d'An gel i kot odposlanec mestnega sveta pri občnem zboru „Pro patrie", da se municipiju v Tridentu s tem izrazi zahvala za častni vsprejem, da z bor vstane raz sedeže. To se je zgodilo. Potem se je vršila debata o gradnji vojašnice za domobranski batalijon št. 72. Po dolgej debati se jo sklenilo, da so v ta namen kupi zemljišče Jožefa Angelija v Rocolu. Zemljišče bode stalo 35.000 gld., stavba pa 176.000 gld. Za zopetno zgradbo cerkve v Škednju dovoli se svota 14.500 gold. Pro patrla — pri sv. Ivanu. Kakor smo nekdaj pisali, da se je pokazala ko-fc lera v kakem kraju, ter je ljudstvo ves ta prestrašila, enako ustraši vsaccga rodoljuba vest, da hudobna lahonska kača „Pro patria" steza svoje želo v kak še nepo-hablj en slovensk kraj. To dni smo čuli govoriti v mestu — v lahonskih krogih — da namerujo rečeno lahonsko družtvo ustanoviti pričetkom prihodnjega šolskega leta drugi otroški vrt pri sv. Ivanu, v tržaškej okolici. Lahonska gospoda se je minolo nedeljo v Tridentu zadosti pomenila, kako jej bodo v prihodnjo skrbeti za polašče-vanje slovenskih krajev ; radi česar niti n misliti, da bi tak kraj, kakoršen je sv. Ivan, pustila v nemar. Vendar smo 'pa preverjeni, da pri sv. Ivanu ne najde ugodnih tal. Tamošnji zavedni domoljubi jej bodo gotovo vedeli bolje pokazati zobč, nego nezavedni renegati in „čifuti" na Greti, ki prodajejo svoje otroke za borno obleko ali košček kruha, ki ga vdobe v lahonskem zabavišču. Svetoivančani pozor! Procesija pri sv. Ivanu minolo nedeljo se je vršila, kakor vsako leto, prav slovesno. Pot, po katerej je šla, bila je okrašena s slavoloki, zelenjem in neštevilnimi zastavami, mej kojimi smo zapazili tudi več slovenskih trobojnic. Videli smo tudi dva krasna, prav ukuBtio napravljena slavoloka iu ukusno pripravljene altarje, iz česar je vidna skrb tamošnjega cerkvenega pred-stojništva za božjo čast in nepohabljouost slovenskega okoličanakega življa. Pred nebom bila je dolga vrsta nežnih dekletc v belej narodnej noši, posipajoćih pot s cveticami; za zastavami pa dolgo število vrlih svetoivanskih mladenk iu mater v k ras n ej narodnej noši s pečatni na glavi. Pogled na to krasno ženstvo bil je diven. Pri procesiji ao dobro peli domači pevci in Bviraia jo vojaška godba. Svetega opravila se jo vdeležilo aebrojno občinstva iz mesta in okolice. Cvetličarska zadruga. Piše se nam: Govorili ste mi prav iz srca, ko ste pred nedolgem pisali, da bi se na materijalne koristi naših okoličanov posebno paziti moralo. Odpreti bi se moralo novih virov iz katerih bi si naši okoličani zajemali sredstev, da bi laglje prenašali javna, že skoro pretežka bremena in se sami sebe kolikor toliko pošteno preživeli. Da se je od vseh strani do danes prav malo storilo v tem obziru za okolico, je žalostna resnica. In vender bi se dalo marsikaj stekniti, ako bi se hoteli pečati naši vodoljubje resno s takimi vprašanji. Zato pa razveseli človeka vsaka pojava te vrate. Tako čul sem z veseljem, da se bavijo nekoliki naši rodoljubi v okolici resno z mislijo — ustanoviti med okoličani cvetličarsko zadrugo. Ta misel je izvrstna, ter vredna da se je poprimemo se vso odločnostjo. Trgovina s cvetlicami postala je zadnje čase .jako živahna. — Naši okoličani so Že precej izurjeni v tej stroki — in prijetni duh njihovih cvetlic izvabil je že marsikateri groš iz gospodskih žepov. Ker je pa razprodaja cvetlic od strani naših okoličanov omejena bila le na inesto Trst in se je jako namnožilo število onih, ki so cvetlice vzgojevali in prodajali — padle so cvetlicam naravski tudi cene. Namen zadrugi bi moral biti — skrbeti za izvažanje naših cvetlic v severna mesta Prepričan sem, da bi nikakor ne izostal dober vspeh — pri pametnem in previdnem delovanji take zadruge. Ugodna lega naše okolice — milo naše podnebje — ugaja, kakor nas ući poskušnja, jako raznovrstnim cvetlicam. Prevažanje po Železnicah tudi toliko ne stane — in ti stroški gotovo ne presezajo onih, katere imajo vrtnarji v severnih mestih, kjer se morajo boriti s kruto zimo. Zato pa sem prepričan da si bode stekel posebne zasluge za okolico oni, ki bode to misel dejansko izvršil. Malo požrtvovalnosti, dobre volje in truda — in vspeh bode gotov: Vse doseže, kar mu drago, Bodi slava bodi blago, Vse doseže sosed moj. Občinske volitve v Pazinu izvršile so se sijajno za našo stranko. V tretjem in drugem razredu nasprotniki niti blizu neso prišli, tako da so bili naši kandidatje jednoglasno izvoljeni in sicer v tretjem razredu s 519 glasovi, v drugem 362 glasovi. V prvem razredu so je pa vnel hud boj, ker so Italijani še enkrat hoteli po-| skusiti svojo srečo; toda doživeli so goro-( stasno blamažo : zmagali so zopet naši. j Srce Istro jo torej in ostane naše. Ponosno, smemo zaklicati vsemu slovenskemu svetu: V Pazin so ozrite, da se uvcrite, koliko! ' i da zm6re vstrajno delo in pntvo rodo- Ijubje ! Slava Pazinskcm voliluom ! ! Kako pohlevni so, če morajo 1 Gospoda Pazinski luhoni, videči da jim pri občinskih volitvah ni upati venca zmage, za-' tekli so se celo k okrajnem glavarju proseč pomoči, milosti in posredovanja. Kompromisa bi bili želeli! —. Glejte, glejte ! Mi se ne spominjamo, da bi bili ta gospoda kedaj ponudili kompromis, kjer imajo gotovo večino. Kakor ti meni, tako jaz tebi! „Slovencu!" Prav imate, nehajmo! Na take argumente, kakoršen je Vaš — da namreč ne kaže graditi gledališča, ker se je bati prepira glode na vspored nemških in slovenskih predstav — bilo bi navdušenemu narodn jaku zares težko odgovarjati, ne da bi postni — nculjuden. Nemškutarji, veselite se, še neso usehnile vso vaše rožice po beloj Ljubljani ! Vpisovanje učencev na tukajšnjej c kr. državne) gimnaziji se začne dne 10. t. m., ter traje do 15. t. m. Roditelji kateri hočejo vpisati svoje otroke, naj prinesejo s seboj šolska spričevala, krstno pismo in cepilni list. Dne 16. t. m. bodo v sprejem ni izpiti. Vpisovanje se bodo nadaljevalo tudi začetkom šolskega leta. — Minolo šolsko leto je studiralo na tej gimnaziji 114 Slovencev in Hrvatov, koje število je jako prepiČlo v primeri z Italijani in Nemci. Radi česar o tej priliki priporočamo slovenskim starisem v Trstu in osobito našim okoličanom, koji imajo za srednje šole goduih otrok, da iste letos vpišejo ter jo vanje pridno pošiljajo. Posebno Tržaška okolica je v tem jako malomarna. Žalostna je istina, da je letos iz vso tržaške okolice — broječe nad 26.000 prebivalcev — menda zahajalo v gimnazijo samo okolo 20 učencev navzlic okolnosti, da imajo okoličani šolo tako rekoč pred nosom ! Tržaška okolica živo potrebuje svoje inteligencije, koje si prav lahko vzgoji, ako je slovenskim atarišem na tem le nekoliko ležeče. Rotimo Vas tedaj, slovenski roditelji, da pomagate svojemu rodu do sposobnih in delalnih mož. — Po zadnjem odloku naučnoga ministerstva bodo prihodnje šolsko leto šolnine lehko oproščeni tudi dijaki prve gimnazije, ako dobe dobre rede v obnašanju in napredku. „Hrvatska čitaonicau otvori so jutri v Buzetu. Mi želimo novomu družtvu obilo vspeha v prospeh narodne naše stvari. Bog blagoslovi narodno delo ! Delalcem! Napovedani shod v Skednju ne bode jutri, ampak drugo ne-d e 1 jo, dne 13. t. m. Tržaški kamnoseki odpovedali so tui-noli ponedeljek in torek delo zahtevajoč u rojenje dnin tako, da bi delalci zaslužili na dan od gld. J.30 do gld, 2.30, in znižanje dnevnega dela na 0 nr. Gospodarji se pa tomu neso hoteli udati. Razpisana so štiri mesta oficijalov pri upravi v mestnej bolnišnici z letno plačo; od 800—1100 gld. in doklado za stanovanje letnih 200 gld. Prošnje se ulagajo J pri mestnem magistratu do konca t. m. Prosilcem je menda trebr. tudi dokazati, da imajo kacega „strica" na magistratu in in da so Lahoni. Mesec julij. Mathieu de la Drome prorokujo: 1. in 2. toča po Francoskem ; od 2.-9. gorko; 9.—17. toplo in hudo vreme po srednjej in južnej Evropi; od 17.—25. po vsej Evropi veliki dežovi, nenadni spremini vremena, naraščanjr. rek; od 25.—31. zopet toplo in nenadna huda vremena. Program gospodinjske iole v Ljubljani. Početkom šolskega leta 1890-91 bodo se v uršulinskem zavodu v Ljubljani otvorila slovenska višja dekliška gospodinjska šola, katero podpirati je tudi visoki deželni odbor Kranjske blagovoljno obl jubil. Smoter te šole je : vzrasle deklice, ki so dovršile ljudsko šolo, temeljitoj še, kakor jo to v ljudskej šoli mogoče, izvežbati v vseh potrebnih znanostih in spretnostih, katere ^ zahteva stopinja sedanje uaobraženosti,1 kakor tudi teroretično in praktično seznaniti jih z vsemi strokami in opravili domačega gospodinjstva. — Da bode imela ta naprava trdno osnovo, opira se vzgojo- • valni načrt po vsem na podlago prave krščanske nravnosti. Poučovalo so bodo deklice obširneje v poučnih predmetih ljudske šole, osobito z ozirom na praktično uporabo v življenji, poleg tega upeljale so tudi v znanstvenost literature, logike, stilistike, v pouk o umetnijah, risanji, tujih jezikov (nemški jezik, potem laški, francoski, angležki), gospodinjstva, vzgojeslovja, petja, godbe (gosli, citre, glasovir, orgije). Deklice si morejo prisvojiti temeljito iz-vežbanost v vseh delih, spadajočih v žensko področje, kakor tudi dovršeno izurjenost v I umetnih ženskih ročnih delih. — Kurz obse/a 3 letnike. V prvem letu se deklice poleg druzih predmetov seznanijo vsestransko z gospodinjskim poslovanjem v hiši: red, hišno opravo, prirojevanje, čiščenje iu popravljanje perila in obleko, razsvetljava itd.; drugo leto vrtnarstvo : cvetlico rej a, zelenjadoreja, sadjereja itd.; tretje leto praktično v kuhinji. Za sprejem v višjo dekliško gospodinjsko šolo se zahteva dovršeno 14—1(1 leto in zrelost 8 razredne ljudske Šole ali pa dotična kandidatinja se sprejemnim izpitom dokaže sposobnost za višji pouk. Mesečna plača za učila in razne stroške znaša 5 gld. Knjige se lahko ve-čjidel izposodijo v zavodu. Opozorujemo še, da se višja dekliška šola ne otvori le zu gojenke v penzijonatu, marveč vso go-spice ljubljanskega mosta si lahko pridobe ustop pod zgoraj navedenimi pogoji, k čemur tudi najuljudnišo vabi predstojništvo uršulinskega samostana, katero sprejema kandidatinje in radostno podajo vsa potrebna natančnejša pojasnila. Izpred sodišča. Minulo sredo bila ata pred sodnim stolom znuna laška kulturo-jnosca: B. Beltramini, mestni učitelj in dr. ;I. Reggio, urednik lahonske čenče „L'Iu-dipendente", radi pretepa. Lahon Reggio je nekoliko črno naslikal nadobudnega Beltramina v svojem brezznHČajneiu glasilu. Dne 5. maja našla sta se rudeča lahončka na javnej ulici ter se jela prav pridno pretepati s pestmi iu palicami. Beltraminu pomagala je udrihati tudi njega zvesta polovica — s solčnikom. Zadnjega je sodišče obsodilo na 10 gld. jjlobe. B Poskus umora in samomora. 241etni K. Marchesini, vojaški begun iz Italijo, zahajal je že dlje dlje časa k nekej 191otnej Mariji G e r i n pri sv. Jakobu. Ona je sicer ljubila Marcliesinija, v zahvalo jej je pa zadnji kazal rožičk««, kjer jo le mogel, radi česar je užaljena Marija sklenila zvezo popustiti. V torek večer sta sicer naredila mir, ali še istega dan sti se zopet spila. Razbeljeni ljubček je odšel grozeč maščevanje. V sredo popoludne Javna zahvala. Podpisani odbor izreku t- m potei prišel je zopet k svojej ljubici ter čakal j HTOjo najtoplejšo rahvalo nour rudiji »omu na stopnicah, dokler ni prišla. Tedaj je i družtvenemu pevovodji gosp. lirah: oslavu ustrelil trikrat nanjo in trikrat nase, ter ves krvav tekel naznanit zločin redarstvu. Oba so prenesli v bolnico. „Slovanski Svet'4 štev. 13. prinaša iu v zgled ni m bnrkovljanskim drkiotam — U a ž e m u ; go*podičiuaraa igralkino t A rit. P e r t o t o v i in M. Raž m o v i, in gospodom S k o v i c u , Drag. I* o r t n t u , .nadzorniku44 in .Stanku", vrlim pevkam — tor slavnemu občinstvu, katero nas je v mnogobrojnom številu počastilo pri našej veselici dne 29. junija 1S90. Odbor pevskega društva „Adrija* v Barkovljah. Drag. Martelano F rit ujo Gndnig predsednik. tajnik. C. kr. avstrijske državne železnice. Mestni vozni red. Opozarja so s tnn, da t t,"Sv-A,1,,r"j ob J 'J P"P- truda in požrtvovalnosti trpel še gmotno * iso ] 1 l :> io l škode. „ ne „ „ „ „ N.5o zvoe. I" riti od v In k ti 13% v UorSt ob 21.0 popoludne „ , - „ I I« „ 1.10 „ „ „ ft.9,1 „ * I a« „ „ „ 11.1A zverer. O «11« od vlak ti 1911 iz Morštu o li f.CI zvečer „ 1.11 „ , . N I« „ ISS „ „ „ 0.1« ^ 191 n , „ :».:»« piipuiudiitj „ i«a „ „ l i« PHliod vlaku 1911 v Trnt-Sv. Andrej ob S. I® zveČor n 18», „ „„»■!„ I as n , „ 1 O. I I „ * ■*! n n - » popol. » i »a „ „ , , -i. »a „ m Bratje „Sokoli44! Poživljamo Vas, da se udeležite družtvenega izleta, ki bode v nedeljo dne 6. t. m. v Skedenj, v mnogobrojnom številu in v družtvenej opravi. Sestanek ob 3. uri popoludne v telovadnici. Člani, kateri se udeleže izleta, pridejo naj danes zvečer ob «/»9 uri v telovadnico! Na zdar! ODBOR. Poziv in vabilo! „Lokalni slavnostni odbor44 na Vačah tem potom prav uljudno vabi k odkritji ,Ra v n i k arje v e spominjske plošče41 na rojstveuem domu na Vačuh v 13. dan julija t. I. vsa slovenska — oziroma slovanska družtva k prav obilni vdeležbi. TiBta družtva, ki nameravajo te slavnosti udeležiti se, nam naj blagovoljo pravočasno na/niti. Ljubljanski, notranjski, tržaški, goriški itd. slavitelji imajo najpripravnejfio zvezo z mešanim vlakom, ki pride v Litijo zjutraj ob uri. Od todi se lahko nekaj udeležencev popelje na vozeh (kolikor jih bode moč dobiti) do hriba. Vsi gostje naj bi se zbrali na to na Hosti pod Vačami, od koder gredo potein proti trgu. Skupni vsprejetn vseh udeležencev je pod Vačami ob 9. uri. Natančneji vspored cele slavnosti priobči v kratkem odbor „Pisateljskega družtva14 v Ljubljani. Nadejamo ae, da ae bodo temu vabilu odzvala vsa slovenska družtva, ker s tein tudi pokazala očitno, kako hvaležni narod slovenski ume spomin svojih zaslužnih mož slaviti. Torej na veselo svidenje pri Ravnikarjevi slavnosti v 13. dan julija na Vačah. „Lokalni slavnostni odbor44. Vače pri Litiji, dne 30. junija 1890. Št. 398/0. 8. s. 1 — 3 Razpis učiteljskih služeb. Razpisujejo so službo: 1. učitelja-voditolja na enorazrednicah v Volicemdolu, Temnici, Zgoniku, Gorjan-skein, Šempolaji in Kobiljaglavi ; 2. učitelja na šitrirazrednici v Sežani, iu 3. učiteljice na dvurazrednicah v Po-virju in Tomaju : vse s postavnimi dohodki III. plačilne vrste. Za službo učitelja-voditelja zahteva se tudi sposobuost podučevati katoliško verstvo. Prošnje naj se vložijo pri podpisanem v teku 4 tednov po razglašenju tega razpisa v časniku „Oservatore Triestino14. C. kr. okrajni šolski svet. Sežana 2. julija 18f)(). Odhod vlaka IVI iz Trsta-Sv. Andrej ob t.5» pop. „ ■»« , n , a.ao „ Prihod vlaku 19-1 v Borfit ob a.*9 popoludne „ It« . „ r l.ft Odhod vlaka IVA iz liorfttu «b 1 aa zvečer Prihod vlaka ItK v Trnt-Sv. Andrej ob t «11 zvečer nahajajo so v obenem voznem redu C. kr, žefeznično prometno vodstvo v Trstu. V Trstu julija 1890. PonatiM so ne plača Kwizda-ja JJfe^ c. k. izklj. pri v. ^jj restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 stoklenica gld. 1.40. Kwizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kvvizde lep za kopita (inneteljni rog). 1 d rožič 80 kr. Kwizde milo za pranje domače živali, kosit rova škntlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.(50. (C) Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da bo varuje pomot, prosimo p. u. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno Kwizdo preparate in pa se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju Fran/. ,1 oli. K\vizda, e. kr avotrijuki in kralj, romunski dvorni dobavitelj za živimizdravnUke preparate. Spomladansko zdravljenje. Ćaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori). Cisti kri. Izvrstno sredstva, »ko peče v želodcu, kakor rudi proti zaba.«imjii in hemoroidom. Kn zavit k, zadosten zh zdravljenj« »tane 50 kr. in ne i obi v odlikovanoj lekarni 1'rimnarer „Ai due Mori* I'iaz : i Graude. 8 —10 iRiccardo Dinellil jfej Via S. Lazzaro št. 15, Trst. jfj PU| r [ITi |l]jl Zaloga alabaatra vsake kvalitete f^il pj in oblike. [Urj I Tovarna za gips 1 Jp različnih vrst na drobno in debelo, ijfj |_j Izdeluje kipe i r. gipsa po nizkih 1 23-44 m m cena h. Znaten postransk zaslužek, ki »e vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi /andarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. - Vprašanja je pošiljati : „It. H. 1890" Oraz. postlagernd.' 12-25 Najboljša 29—40 Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega »akna Sigel-Imhof v Brnu. Za elegantno pomladno in poletno moško obleke zadosti je 1 odrezek. v dolgosti 8* 10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja: gld. j.ttO iz navadne jy* gld. 1. 1S iz line gld. IO.aO iz jako fine gld. 11. tO iz najfinejše Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. uradnike, blago i* sukanca za moške in dečke, ki se srni' prati. pristna pi^uč-gplet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo ln točno doposiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko. Mejnarodni promet prve Primorske družbe za prevažanje meblev KONRAD EXNER via Sijuero Nuovo št. 7, skladišča via Ferriera št. 9 (Telefon št. 265) v Trstu. , —^ ^ ^"jppEinms r o m m t umcao«nov Podružnice v Pulji, Ocrici, na Reki in v Opatiji Zavod za shranjevaje meblev in efektov. Prevažanje mčhlev vzprejemlje se na vse strani. — Razpošiljajo in vzprejemljejo so v varHtvo kovčegi, zaboji, koši itd. Trgovinska agentura državnih železnic. — SpedicijsJci burean c. kr. južne železnice v OPATIJI. Redna dovajanja in odvažanja do in od parnikov. — Nakladanja in razpošiljanja na vse strani. — Zastopniki y vseh mestih doma in v inozemstvu. Služba za poštne in hitro pošiljatve in pošiljatve S—3 prtljago. Glavna agentura paroplovnlh družb za Istro in Dalmacijo. NB. Prazni vozovi za prevažanje mčblov odpošiljajo se točno na vse postaje. Informacije točne in gratis. Vprašanja je stavljati direktno na centralo v Trstu. —r* Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za žclezniee in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih eenali in na vse krate. 0-8 Prva Brnska firma za razpošiljanje liinnitaU i urnega blagu Bernhard Ticho — Brno 'i n ti t H% a r k. t št. — razpošilja po poštnem povzetju. 15-20 j«, SAJE CREPE • 1 ■■-ta volna, dvojna širokost lo metrov gld, S. 1T0UVSAUTE3 snovij za ženske obleke: t. modninti črtami in carruaiiK, dvojna širokost, 10 m. gl. H PISA.NO praktična snov za hišne obleke ',(> metrov gld, 4. O'u I kobn i-v.-na moderna snov v vseh novih barvali dvojna široku.t I Omot.gld. .V— 3KE7R0N novo vrste, črtana snov, d vojnu širokost 10m.gl S'5(1 Trožica iLrsidraht) dobrekakovosti lo in.g.*'80 ČBNt TERNO saksonski fabrikat, dvojnu širokOM 10 m. gld 4"."iO ©0ItiJkl PLATNO I komadRQvatlov -1,1. | |Q 1 „ 30 , „ ^,5'SO KIN3-WEBE bolji' nego platno 1 kom. .■-irok.:)') vatlov gld.O. SIFON 1 kom.'H) vatlov I. vrste g.S 50 najbol jše kakovosti g. O.SO KANEVAS I k. 80 vatlov lila gl. i*80. ! k to vatlov ru i leč gl. s-20Kane vas iz niti 1 k 8 > vatlov lila ii rudeč gld. II — RAJE-RIPS v vseh barvah, lOm.gl. II 50 OKSFORD ki se inore prati, dobre knkovo-vosti, I kom. .'ID vatlov gld ■ |'50 Zefir za srajca najboljše, kur se moro priporočati, 1 kom .!t0vatlov g!. (I SO BOSTON ki so more prati, najnovejši deseni, 10 metrov gld. - Jadna R'.ps garnitura i»bstoj»*ču od pogrinjal za poste-jiiiu 1 zii inizo,sesvilenimi fran-žarni gld. -i — Tunis-portiere l/a I okno,kompletno2 dola f.3\Vi Jadna garnitura od jute |'J postuljnain I namizno p.r.'ijri-n jivlo z fran/ani gH. I Zastor od jute turški vzorec, kompletni zastor gld fllolandske dolge preproge (o-i stanki) 10-18 met. dolge i 0-| stuiiek gld :» OO Najnovejši francoski voili, kise morejo prati, krasnih načrtov, 10 metrov gld :i 5(> Rjuhe brez šiva iz dobrega doma* čega platna 3 kom. gld. 3 AO Platneni Java-robci z zavozlani mifranžami»ikoni. gld. 9 IO ženske srajce iz sifonu in platna i lino ŠHknr.jo!! kom,gld. « SO Ženske srajce iz trpežnega plat. obijene sčipknmi (ik. g. 3 25 Možke srajce lastnega izdelka bele ali barvene 1 kom, I vrste gld{ •HO II. vrsto gld. 1-tO Srajce za delalce iz rumburškegal oktiforda. kompletne, velike. .h| kom. gld — Normalna srajca kompletna veli ca. i kom.g 1.50Normalne hlačel komp. velike,] kom gld I 5()| I Poletnoogrinjalou[4dolgog. 1.211 I konjska plahta najboljšega izdelka, lMOctn dolga. 180 cm široka, gl. I SO. Carskorumena plahta za fijakerje l kom g %AO Vzorci gratis fn franko llustrovan modni žurnal „Briinner Neuheiten" gratis in franko. Srečke Dunajske razstave po 1 gl. ](?-■> Vsaka srečka je veljavna za obojna žrebanja. Nexnamt>k doliilkov za ol>Ojna ^rohanja. 2- 8 Prvo žrebanje 14. avjrusta 1890. Drugo žrebanje 15. oktobra 1890. | dobitek vreden 50000 gld. 1 dobitek vreden 50000 gld. dobitka vredna vsak dobitkov vredni 10 20 50 200 2000 po r»ooo 1 5000 •»ooo 1 t; ooo i ooo 1 ■ ooo r»i»o 2 dobitka vredna vsi :ik i>Oo «oo 5 dobitkov vredni »oo IOO 10 IOO SO 20 r»o «o o0 «o IO sree. razat. 200 IO n m 2000 s Srečke po 1 gld. Lastnik pol. dntžtvi. ..Hlnost". V TRSTU pri: Ign. Neumann. Mandel & Comp Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE* iz Antverpena direktno v New Jork & Philađelfljo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani z.ntop 21—42 Ludwig Wielich na Dunaju, IV Weyringorgas8e 17, ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck. -V'-**V, , u stiskalnice za sai sok in sadni noši najnovejše izborne konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem »tiskalne sile. Garantirana delujoča sila f do 20% večja, nego pri družili stiskalnicah. Odlikovane h prvo nagrado na državnej sadnrj razstavi, ki je bila meseca oktobra leta I8H8 na Dunaju, o katerej priliki so te stiskalnice strokovnjaški izskusili. SADNE IN GROZDNE MLINE 10=0 izdelujejo in z Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & COMP. Tovarno za poljedelske in vinorejske stroje, livarna za železo it) kladivo na par, Dunaj II, Frankobrod na M. in Derlln N. Ilustrovani coniki, prospekti in pohvalna spričevala itd. gratis in franko, ako so jih želi. Vzprejmejo se tudi zmožni in solidni za-stopniki za primarno provizijo. J.&S. KESSLER, v BRNU i« u (MORAVSKA). Največja in najcenejša razprodajalnica za poletje. Ceniki moškega in ženskega perila, tkanin in galanterijskega blaga, vzorci sukna in od rez k i brezplačno in franko. Itazpo-iljatev p» povzetju. Zaloga suknenega blaga. Itjllbc, 1 komad brez šivu, 2 m. dolg f. I.50 lllago /a poletno obleko moru su oprati, nuj novejše, praktično, ti in pol metr. za populuo moško obleko, for. SI.— ! Modne stvarij za gospode. Srajc« za gospode iz Sifona, kretona, oxford, najbilljši izdelek I.a f. 1.H1 II.a f. 1 .SO Sukneni ostanki za možke obleke in ienske dežno haljino, 3.10 m. za celo obleko f. :* ?.-» Oxford- srajco za delavce močne dobre kakovo*ti. Ji komadi prve vrste for. t. • Pristni augle/.ki Seviot. H'10 m za popolno tuožko obleko for. 8.50, 7.50 in f. A —; Spodnje hlače iz trpežnega platna, za 3 komade I. v. for. 2.'»0 H vrste for O.ttO lilago za vrlino suknjo najnovejših barv, najiiaojšo kakovosii, ij'1 m iu. za popolno vrlino suknjo for. O. Normalno perilo, .fig.-rj. v uletom, iz čisto volne, za gosp >do in gospe, 1 sn«jca f <"'.50, 1 hlače 3 f.. iz pa vole 1 kom f. l.SO Kleg,antno urejeni uzomiki z 4uu podobami gospodom krojačem nefrankirano. .Moške nogovice za poletju, bele in l>nr-vane pletene, i! parov for. I.IO Potni plašči, volneni, 3 50 dolgi 1'fiO široki tor. 4.SO; Svileno-Finicli nogovice za potne nog«, ,12 parov f„r 1 tO Blago '/ai ženske noše. Žepne rute, 12 kom , obrobljene, z barva-nim obrobljem, za možke f. 1 20 za gospe f. | — !! Najugodnejša prilika !! Čepice i/, sukna iz najfinejšega brnskega sukna, za gospode in dečke, <> kom. f. 1 tO Blago-zellr, pristno barvano, naj kras- ! nojših bnrv 10 metrov for. SI.AOi Perilo za gospe. Carirovano in progasto modno blago. t t;0 oni. široko, za ponočno suknje, žensko { in otroško obleko, 10 metrov for. V.AO; Ženske srajce, f! kom , iz trpežnega plntnn z zobci f. 3.25 s štikarijo for. S. — Župon- iu troživno hI (go vseli barv 10 m. 1. vrsto 3.5o, II. vrste for Nočni korseti i/, finega Sifonu in llnim Štikanjem. 3 kom I v f. 4. 11. v. f. 1 NO Brocat-, Jakuart in volneno llips-blago, 'i cm. široko, v vseh mogočih barvah 10 f metrov for. :i OO Ženski predpasniki iz ox.fordn, kretona, surovega platna ali Sifona, 15 kom. for. | OO Spodnje kitlje za gospe iz ronee, suro- Nervi. 90 cm. širok, nežno lisasto modno bliigo najnovejših barv, 10 nietlov for. S.*»0 vega ])latna ali Sifona, 3 kom. f. 3,- iz mohuirja ali zelirja, 1 kom f 1 50 in f 9 — ISeige in Doris najnovejšo gladko in kari-rovano sukno iz čiste volne 10 metr. f. O.»O Kute za na glavo iz folla, najnovejših uzoreev, (1 komadov for |.%0 Turno in kašmir, dvojnato široko, črno S in liarvauo 10 metrov for. — Ženske nogovice za poMjo, bele in barvane, ti parov pletenih for l.SO Plavi tisk in francoski Creton za opralno obleko. 10 metrov f 250 f. Blago iz platna in tkanine. Volneni atlas, dvojnato široko volneno sukno, črno in v vseh barvah. 10 m. f. O SO 1 komad = 29 vatlov ----------( Zastori, odeje, preproge. Domače platno močne kakovosti, 1 kom. (29 vatlov) »|4 for. 6.50, 4 , for. 4 20 Zaveso i/ jute, niijnove|šili tiskov, popolno dvobarvno f. 2.30 četverobavone f. U SO King-tkniiina, bolja od platnu, najboljše znamke 1 kom 4[t for. 7.50, *lt for. S WO Oxford najnovejših uzoreev, 1 kom. (29 vatlov) for. -l.SO (■arnitilia iz jute, 2 odeji za postelje in 1 za mizo, najnovejših tiHkov, drobarvenc for. 3.50. četverobarvone for. O.— ("hifon za mož k 0 in žensko perilo, 1 kom 30 vatlov) 1 v. for. 5.50, II. vrste for. 1 SO Stepane Rouge-odejn, popolno dolge in Široke, komad for — ;Cannevas za posteljno preprope, 1 kom (30 dunajskih vatlov) I. v. 0 f., II. v. f. S »O .)acquard-31anilla preprogo, 10 metr. ; dolge trpežne kuknvos i for. 3.SO Atlas Gradi za posteljne preproge, 1 komad (30 dunajskih vatlov) I vrste for 7.50 II. vrste for S.SO Itips-garnitura, 2 posteljni in 1 namizna odeja, najinoden jše barvene sestave f. l.SO I/tlrtjat»»ij in odgovorni ti r i^ij n i U Maks CotiČ. TiivUarim Dolenc v Tratu