Štev. 17. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 25. aprila 1923. Leto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske tCmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Izhaja ritko iredo ob 5. uri zjutraj. — Cena m* je 12 Din. za pol leta. Z. inozemstvo 26 Din. za pol leta. Posamezne Številke sc prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Vojska v Belgradu. Ko je bila sprejetu vidovdanska ustava, ta najnevarnejša rana naše mlade države, so bili contralisti tako gotovi svojega položaja, da .smo si komaj upali zapisati, da pomeni ta ustava nesrečo za našo državo. Tri leta so nam žal pokazala, da so bile naše napovedi še premalo črnoglede. Danes pa so bije v vseh belgrajskih političnih krogih obupen boj za ohranitev centralistične ustave, ki je nekaterim srbskim politikom ter belgrajskim čifuloin rojena molzna krava, ki mo? e v Belgradu, žre j>a v Sloveniji in jiu Hrvatskem. Dati šo ne moremo upati, da. bi v tem času avtonomisti popolnoma zmagali, zakaj moč belgrajske porodice je velika — bajoneti so špičasti — toda trdnjava centralistične ustave se je v sedanjem boju že tako zrahljala v svojih temeljih, da bo treba Se par velikih sunkov, kot je bil 18. marca, in centralizem je bil. To je danes več kot gotovo — treba je le, da Slovenci in Hrvati vzdrže. Čakaj jasno je, da tako ogromnega odpora, kot ga predstavlja belgrajska poro-dica, ki je že, odkar obstoji srbska država, vajena izmozgavati državo in guliti ljudstvo, ni možno premagati v par tednih. Toliko bolj, ker so centralistično ustavo prav zato skovali, da bi mogli potom nje izntoz; gavati prečanske kraje. Zakaj po vojni docela uničenih Srbov ni mogoče več guliti, ker nič nimajo. In da bi se zdaj, ko so s pomočjo centralizmu ravno vsa korita i/. Slovenije in Hrvatske in Vojvodine montirali iako, da teko naravnost v Belgrad in se po njih pretaka vse prečansko bogastvo na kupe v državno prestolico, kar v kratkem ia prostovoljno odrekli tej sijajni pridobitvi, tega ne moremo pričakovati. Toda temelji so se zmajali tako, da jc treba samo slovenske in hrvatske vztrajnosti — in centralistična korita bodo razbita. Zato popolnoma umevamo, da belgraj-,ski listi, ki so vsi v rokah belgrajske porodice, tako besno in ljuto pišejo proti Slovencem in tli'. Korošcu. Zakaj'iz Slovenije primeroma največ teče zlatega v Belgrad in.da bi se zdaj, ko si ravno ustvarja belgrajska porodica s slovenskimi milijoni raj na zemlji, naenkrat ti milijoni posušili, to je vendar lumparija. ki jo je zmožen samo še slovenski klerikalec. Zato kar v plohi po njem. To je znamenje, da jo Slovenska ljudska stranka v Belgradu zadela v živo, tam kjer najbolj boli, v slovenske milijarde. Zakaj za državo se ne boji nihče, ta stoji trdno, tod;i za slovenske novace, za te gre boj. Zadnjič smo poročali, da je g. Pašič poslal v Zagreb dva zastopnika, ki naj se pogajata z revizijonisti. Sklenil se je na podlagi nekih točk nekakšen predspora-zttm, ki naj tvori pripravo 111 dobro voljo za pogajanje o premembi ustave. Ta predspo-razum se je od obeli strani potlpisal, toda ko sta ga radikalna zastopnika prinesla v Belgrad, ga je Pašič spravil v svoj žep in nikomur nič povedal, kaj vsebuje. Najbrž mu ni bilo vse všeč. Na drugi strani so demokrati (Priblčo-vič) napeli vse sile, da bi sporazum s Hrvati in Slovenci preprečili. Zakaj demokrati so stranka, ki sploh ob zdravili razmerah ne more živeti, kot ne živi strupen bacil v zdravem in čistem zraku. Demokrati so stranka, ki vedno in povsod živijo na račun države, se vzdržujejo iz vladnih blagajn in s pomočjo vladnega aparata. To se je pri zadnjih volitvah, ko samo par tednov niso bili v vladi, že silno poznalo: doživeli 90 strahovit poraz, ki ga niso pričakovali. Zato je bistven pogoj za obstoj njihove stranke: stalno biti v vladi, krasti iz državne blagajne, proti ljudstvu pa nastopati z nasiljem. Čo se Srbi s Hrvati in Slovenci sporazumejo, je demokratske glorije konec. Zato so demokratje z vsemi silami hujskali v Belgradu zoper Slovence in Hrvate, pritiskali na dvor, grozili itd., tla bi preprečili sporazum. Zdi se, da so imeli trenofen uspeh. Zakaj tudi kralj je nato izrazil željo, tla bi prišlo do delovne vlade, ki bi jo sestavili radikali, demokrati in zemljoradniki. Seveda na podlagi vidovdanske ustave, s čemer bi bil sporazum s Hrvati in Slovenci zaenkrat preprečen. Pašic je dobil od kralja naročilo, naj sestavi delovno vlado, na kar se je začel Pašič razgovarjati z demokrati o pogojih za vstop v vlado. Toda demokrati hočejo iti samo v volivno vlado — to se pravi: radi bi imeli nove volitve, ki bi jih vodili demo- krati s pomočjo Orjune — po balkansko! Toda kralj je izrecno naročil Pašiču, da hoče imeii delovno vlado, ki bo rešila nekaj zakonov. Hude skrbi pa dela Pašiču dejstvo, da je zelo veliko število radikalnih poslancev proti vsaki zvezi z demokrati in pravijo, da bodo v slučaju take zveze stopili iz kluba. Zaenkrat jih bo Pašič ukrotil, vidi se pa, da se centralizem maje na vseh koncih in krajih. ' Kralj je klical k sebi tudi dr. Korošca, ki mu je v enourni avdijenci natančno in točno pojasnil slovensko iti hrvatsko stališče ter kralju priporočil politiko sporazuma. Sploh dr. Korošec — kakor pripovedujejo — v Belgradu napram vsem krogom nastopa silno odločno in hladnokrvno, ker ve, da govori v imenu celega slovenskemu in hrvatskega naroda (ker Radii-a. ni v' Belgradu) in se zaveda, da zmaga pride, če"rie danes, pa jutri. Ravno zato pa se ves Belgrad tako besno zaganja vanj. Kaj pravi Radič? Radič jc na vprašanje, kako po njt-go-vem mnenju stoje akcije za sporazum, odgovoril uredniku belgrajskih <;Novosti«,'da tako važna zadeva, kakor jc sporazum, ki znači lemtdjtijt preobrat v naši državni politiki, ne more biti dovršena v štiriindvaj,-setih urah. Sporazum sc moro. stopnjema naravno razvijati do svojega uresničenja1, Mi smo izjavili, da hočemo zagotoviti ra-dikalsko vlado, katera mora v politično-administrativnem oziru popuščati od svoje dosedanje smeri, mi pa smo obljubili, da bomo vodili politiko, kakor jc potrebna za ustvarjenje sporazuma. Glavno sredstvo, da sc sporazum doseže, je kakor sem rekel, samo-radikalska vlada. Ako hočemo uspeti, morata obe strani postopati solidarno in pošteno. Po mojem trdnem prepričanju je sporazum mogoč edinole z radikalno vlado, Radikalsko-demokratska vlada, ki bi hotela doseči sporazum, je sploh nemogoča, ker bi predstavljala mešanico najrazno-vrstnejših mnenj in elementov. Jaz pozitivno vem, da je tudi inozemstvo za to, da vlada začne napram Hrvatom in Slovencem popuščati, a mi da vodimo politiko lojalnega sporazumevanja. Radikalsko-demokratska vlada je tudi zato nemogoča, ker bi si riiovalt radikali in demokrati raz- deliti med seboj oblastna delokroga. Demokrati bi si izgovorili zase prečanskc oblasti. Danes bi demokratska strahovlada ne imela na razpolago brezpogojno udane-ga uradništva in bi zato ne uspela. Radikalno - demokratska zveza bi z eno besedo pomenila državljansko vojsko. Dr. Korošec je čisto prav rekel, da bi taka zveza pomenila izzivanje vsega prečan-skega prebivalstva. Pribičevič bi rad iz prečanskih dežel ustvaril drugo Macedom-jo, toda to ra noben način ne bo šlo. Edin pametni izhod je ta, da se osnuje samo-radikalska vlada in da začne s popuščanjem, kajti ako se to ne zgodi in bi se skušala ustvariti sporazumu sovražna vlada, bomo mi prišli v Belgrad, osnovali re-vizijonistični blok ter koalicijsko vlado strmoglavili, nakar bo kralj moral poveriti vlado našemu bloku, ako se hočemo izogniti državljanski vojni. Jaz poznam 30 radikalnih poslancev, ki so absolutno proti zvezi z demokrati. Ako bi se pa vseeno osnovala, se začne v radikalnem klubu stalna kriza, ki se bo kmalu pretvorila v očitno ter povzročila popolni razkol v tem klubu. , „ j Skratka — jaz pravim, da ni več na mestu čakanje in da se mora izbrati ena ali druga pot. Radikali sicer hočejo, da bi mi očitno že danes naenkrat povedali vse, , kar zahtevamo. Mi imamo svoje razloge, ! da tega ne storimo. Toda, da bi ne bilo j nobenih nesporazumljenj in da bi nihče ne mislil, da hočemo koga izigravati, naj se vzame na znanje, da je naš odbor za sporazum že natanko izdelal ves politični in gospodarski program, na kojega temelju naj se uredi srbsko-hrvatsko-slovensko ; vprašanje, oziroma sporazum. Upam, da bodo radikali pogajanja z nami zopet začeli in poslali k nam svoje odposlance. Ti bodo dobili pregled čez vse naše zahteve. Sicer , ne vemo, o čem in kako daleč se pogodi- ! mo, glavno je, da se pogodimo — toda j želim, da naše pogoje načeloma sprejmejo. __ . Zakaj ne odnehamo? »Službene novine« objavljajo izkaz dohodkov od 1. avgusta do 31. decembra lanskega leta. Po tem izkazu je plačala Slovenija v imenovanih petih mesecih neposrednega davka 35 milijonov in pol dinarjev, Štirikrat večja Srbija pa samo 59 milijonov In pol.Špecielne trošarine je plačala Slovenija pet milijonov, štirikrat večja Srbija pa niti enega milijona. Vseh teh davkov pride (v Sloveniji na eno glavo 62 Din, v Srbiji pa ]27 Din. ^ Pa vse to bi se dalo prenesti, ko bi se Tiaši davki porabili za naše potrebe, gospodarske in kulturne, ki jih imamo vsak dan Jveč. Toda godi se ravno nasprotno: ves ta (ogromni s slovenskimi žulji zasluženi denar gre do zadnjega vniarja v Belgrad, nazaj pa hiti toliko ne dobimo, da bi država plačala recimo profesorje za tisto delo, ki so ga že Izvršili. Da naše ceste propadajo, da so bolnice zanemarjene, da za kmetijsko šolstvo in napredek kmetskega gospodarstva ni pare, na to smo se že navadili. Pač pa se v Belgradu zidajo krasne palače za naš denar, vladni porodičarji delajo dobre kupčije z našo paro in kakšna trohica pade tudi na ostalo Srbijo. . . Pa naj bo borba še tako dolga m težka , pošten Slovenec, ki ima le še zrno ljubezni do lastnega naroda, ne sme odnehati, dokler ne dobimo avtonomije. Vemo, davek se mora plačevati, v teh časih draginje celo visok davek, toda ta davek hočemo plačevati sa- mim sebi, da bomo od njega kaj koristi ime-li. Tako pa se okorišča z našim davkom bel-grajski verižnik in slovenski liberalec, ki živi samo pri vladnih koritih, slovensko ljudstvo pa medtem gospodarsko in kultur, no propada. Zato ne odnehamo, ker ne moremo samim sebi podpisati smrtne obsodbe. Volilni izidi. Volilni okra;' Radovljica. j Stavilo Vrstni red In označba kandidatnih list »• > » O M» g Občina Označba volišča volllcev vel,Sta SLS SKS NLS 'Šniteiš.l NSS JDS Kom. Radik. Soclj.j demok.l S " OO ° Begunje .... Begunje 307 170 14 1 i 28 6 _ 4 m Boh. Bistrica . . Breznica . . . Dovje .... Boli. Bistrica 023 293 35 3 20 77 94 n 5 538 Breznica Dovje 857 310 230 112 8 8 I 3 9 28 13 24 13 7 13 2 59 b02 227 Bled..... Grad 000 383 78 3 115 89 47 14 7 716 Ribiio .... Gorje Jesenice 799 i! 422 11 3 10 15 43 6 114 «24 078 289 3 1 25 75 83 27 10 513 Jesenice . . . Savo 0)2 231 4 — 18 38 180 8 36 ! 515 Kropa Lancovo . Kamna gorica 406 281 17 1 6 18 26 __ 8 351 Kamna gorica 215 9 i6 220 561 Koroška Bela . . Koroška Bela j c.;o 3 — 7 71 Kranjska gora . Kranjska gora 390 232 6 7 — 39 17 8 7 310 Radovljica . . . 1 Predtrg . . . , 1 j Lesce 470 ! 240 eo 2 C 74 3 3 7 395 Lesce . . . . Ljubno . . . . j Mošnje 392 242 24 _ 3 41 6 _ 5 321 Mošnje ....!; 21 226 Ovsiže . . . . Rateče .... j Podnart Rateče 259 158 9 — 3 29 1 5 178 77 8 — — 7 54 1 1 148 Srednja vas . . 1 Srednja vas j 682 381 62 3 7 41 16 9 3 522 I II Skupaj . . ,i 8. HI 3 936| 350 24 235 648 853 115 339 6.502 Kratice pomenijo: SLS = Slovenska ljudska stranka; SKS = Samostojna kmet-ska stranka; NLS — šusteršičeva stranka; NSS = Narodna socialna stranka; JDS = Jugoslovanska demokratska stranka (lit* ralna); Kom. = komunisti; Itadik. = Radikalna stranka. Proti brezverski šoli. Kot znano so na Francoskem že pred 40 leti vrgli krščanski nauk iz šol. Pa nele to: državna postava je zahtevala, da morajo otroci hoditi v šolo samo v državne brezver-ske šole in nikamor drugam. Kakšni so sadovi take šole nam priča resničen zgled, ki se je zgodil pred 27 leti na Francoskem. Leta 1895 je namreč sedel na zatožni klopi pred porotnim sodiščem v Parizu 17 letni mladenič. Obtožen je bil, da je zavrat-no umoril neko siromašno ženo in da ji je uropal vse njeno premoženje to je 2 franka. Pisal^ se je ropar za Emila Gaudet. Ko ga vpraša predsednik porotnega sodišča: »če bi bili naprej vedeli, da nima od vas umorjena Rosina Mercie več kot 2 franka, ali bi jo bili tudi umorili?« — »Pa zakaj bi je ne?«, odgovori mladi Gaudet hladno in brezobzirno. »Kaj je meni do tega, ali je ena stara baba več ali manj na svetu.« Ob teh besedah so osupli vsi navzoči. Predsednik pa nadaljuje: »Vaša divjost in okrutnost bi se gabila celo ljudožreem.« — Oni odgovori: »Kako to? Saj delam vse take stvari zastonj. Pa saj mi tudi ni nič do tega, kako kdo o meni sodi.« — Predsednik zopet: »Vi imate komaj 17 let, pa ste bil že nekajkrat obsojen. Pa kdo vas je naučil tako zločinov in vas pripeljal na tako slabo pot?« Gaudet odgovori: :>Kaj vem, kdo?« Toda česar ni povedal mladenič, to je raztoimačil njegov zagovornik advokat Saint Apport, ko je pričel: »Moja naloga je jako lahka. Obtoženec popolnoma prizna zločin, dovolite i Vi meni, da zahtevam tudi jaz odgovor od Vas za njegovo obsodbo. l'a kakšen bo mogel biti ta vaš odgovor? Natančno ne vem; toda to vem, da jih je tukaj med vami mnogo, ki bi bolj zaslužili, da jih obsodite, kot pa ta mladenič. — In tega krivca oziroma te krivce vam sedaj hočem odkriti. Krivci ste vi gospodje, ki veljate za vodnike sedanje človeške družbe in kot taki obsojate zločine, katerih vasa brezbožnost ali bolje rečeno vaša izkvar-jenost zabraniti ne more. Jaz vidim tu v sodni dvorani sveto Razpelo in je pozdravljam. Križ torej stoji tu v vaši dvorani, kjer obsojate zločince. Toda zakaj pa ne vidim križa tudi v šolah, kamor pošiljate otroke k pouku? Zakaj hočete zločince kaznovati v pričo Boga, ko ste jim P® venda" poprej po šolah iz duš trgali Boga'1 Zakaj stavite Gaudetu Boga pred oči šele sedaj prvič v življenju in ga hočete na taK način opomniti, da je pravorek, ki ga izre' čete nad njim, povsem pravičen? Ko bi vi bili Gaudetu pokazali Boga v pravem času, to se pravi takrat, ko je sedel na šolsKii' klopeh, bi mu ne bilo treba danes sedeti na zatožni klopi? Toda verske vzgoje mu niste dali. Zakaj kdo je kedaj povedal Gaudetu, da je Bog, da je neskončna pravičnost, ki dobro plačuje in hudo kaznuje? Kdo mu jo kedaj govoril o duši, o spoštovanju do bližnjega, o ljubezni do Boga? Kdo mu jo kedaj rekel, da je Bog sam zaukazal: »Ne ubijaj _ Ta duša je bila prepuščena sama sebi. Ta mladenič je živel kakor zver v puščavi. Dal VI gospodje, ki govorito nepre- stano o napredku, pa sta pravi barbari, vi ki neprestano oznanjate ljubezen in bratstvo, pa obenem širite brezverstvo, sto odgovorni za taka dejanja. Nič se ne čudite: Vaši brezvernl nauki morajo roditi zločine. Le obsodite mojega klijenta, zato imate pravico. Toda jaz obsojam vas, ker to je moja dolžnost.« — Naj bi ta zgled premislili tudi naši sodniki, ki ne prestano poročajo o naraščajočem številu zločinov med mladino, posebno pa še učitelji. loocKXxic)OtXMOoooaoooocxx)oooocx>ooooooooot: JOOOOgggOOOOOOOCOOOOOOOOOCKHK^^ GospodLčurstel olbj&orrails:. .9 crJoocxjooocwxx)Oooooc*yxxxxxxxoo00< 7.70, >0« 7.40, >2< 7.20, kaša U.B4 ješprenj 5.45; namizno lje 80 do 32; jabolka W krožnik zgodnje salate 3.25, regrata 1.50, kislega z* lja 5 do 5.50, čebula 4, ohrovt 9 karfijola 8; krmf sladko seno 225, polsladko 200, kislo 175, slontj 128 do 150 Din. g Mariborski trg. Cene v dinarjih. Goveje m* so I. vrste 21 do 22, II. vrste 20 do 21, III. vrst« 19 do 20, teletina I. vrste 21 do 22.5, II. vrste 19 d< 21, svinjsko meso 82.50 do 87.50, salo 40, slanini 36.75 do 88.75, prekajena slanina 40, mast 42 d« 45, kranjske klobase (kg) 45, goveje kože 1B d4 17.50, telečje 20.50 do 2250; perotnina: kokoši ko* mad 50 do 60, zajec domači (majhen) komad 19, večji 30, mleko (1) 4.50 do 5, smetana (1) 15 do IS surovo maslo (kg) 58, moka >0« (kg) 8, >1< 7.805, »4< 6.75, prosena kaša 7.50, ješprenj 6 do 7, ajdova moka 8 do 9; sladko seno (cent) 212 do 222, otav* 222.50, ovsena slama 150; čebula kg 4 do 7, zel j« kislo 6.50. g Žiitni trg. Zagreb, dne 20. aprila. Postava« baška, oziroma vojvodinska postaja stanejo: pšenici 450 do 460, koruza rumena 260 do 275, kaj pokvaM Jena 200 do 250, rž 860 do 400, ječmen za pivovarni 325 do 400, za krmo 300 do 810, oves 280 do 200-fižol pisani 508 do 650, beli 450 do 500, pšeničnj moka >0< 675 do 700, >2< 650 do 675, >4< 628 d« 650, za krmo 200 do 228, ržena 500 do 525, otrobi drobni 160 do 170, debeli 225 do 250 Din. — Nori Sad, dne 19. aprila, baška pšenica 76 do 77 kg) 452.50; (77 do 78 kg), 2 odstot. kaj pokvarjena 462.59 do 455; ječmen (64 do 65 leg) 812.50; oves 290; pše. nična moka »0< 675; otrobi v vrečah iz jute 151.80; v papirnatih vrečah 150 Din. — Maribor: Pšenica 450; rž 400; ječmen 400; oves 850; nova koruza 400; beli fižol 400 do 500 Din; krompir 175 do 200{ moka št »0< 800; moka za krmo 675 Din; otrobi 275; seno 200 do 287; slama 150 do 160 Din. — Čakovec. Pšenica 475; rž 425; ječmen 375; ovej 337.50; koruza 825 do 840; pisani fižol 500; moka št. >0c 745; otrobi 185 Din. — Sremska Mltrovica. Pšenica 448 do 450; ječmen 300 do 815; oves 290 do 295; koruza 270 do 280; fižol 460 do 465; krompir 200; moka št. 0 675; moka št. 2 650; moka št 4 620; moka št. 7 470; otrobi 178 Din. — Češkoslov*. žka. Moravska pšenica 170 do 175; moravska rf 110 do 118; izbrani ječmen 130 do 140; sladko seno 98 do 105; moka St. 0 280 do 800 ; 5t. 4 180 do 190; rfo. a* na moka M. 0 210 do 220. Cene v češkoslovaških kronali. g Trg k usnjem. Tovarnarji se živahno zanimajo za težke kože. Po lahkih kožah ni nobenega povpraševanja, ker je opustila Nemčija naš trg vsled okupacije rudarskega ozemlja. Telečje kože ponujajo v večji meri ter jih dobro prodado. Cene od ladnjega tedna niso poskočile. Trgovina z usnjem je oživela, toda Jo znatno ovira pomanjkanje denarja. Posebno veliko je povpraševanje po podpla-n, ker so dajale blago na kredit. Od obstoječih 2000 zadrug v Združenih državah je 90 odstotkov koii-zunmih zadrug. Da je zadružništvo v tej državi Se mlado, dokazuje dejstvo, da deluje 70 odstotkov vseh sedanjih konzumnih društev in dobra polovica poljedelskih zadrug šele zadnjih pet let ali pa še manj. Med posebnimi najnovejšimi vrstami zmirug omenjajo takoinu-uovane "•Boardin^-house , restavracije in stanovanjske zadruge. RAZNO. ■v g Urad Ljubljanskega Aelesejma naproša vsa kulturna, pevska in druga društva, stanovsko organizacije, športne klube Itd., da prlrede svoje kongrese, koncerte, športne tekme itd. za čas 1 e l o š u j e g a ve-1 e s o j rn a od 1. d o 10. septembr a ter da izvolijo to pismeno sporočiti uradu Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta (Tivoli) Telet, interurb, št, 140 oziroma poseliti v prihodnjih dneh velesejm-nko ravnateljstvo v svrho medsebojnega dogovora, g Sadite zopet fižol. Pridelovanje fižola je pri nas zelo zaostalo, kar je posledica svetovne vojne. Naravno je, da se je pridelovanje fižola med vojno zelo opustilo, ker se je zemlja v tem času lajše izrabila za pridelovanje bolj potrebnih živil. Cene pa, ki so se plačevale zanj od Vojno žitnega zavoda, so bile tako nizke, da kmetovalec ni prišel na svoje stroške in da je bolj kazalo zemljo izrabiti za pridelovanje krme. Fižol pa je bil za našega kmetovalca zelo važen pridelek in lep dohodek njegove letine je bil izkupiček za fižol. Z ozirom na otežko-čene prometne zveze, ki so trajale po vojni še dolgo časa, je bila kupčija deloma nemogoča ter nesigur-na in umevno je, da se vsled tega kmetovalcem niso mogle plačati povoljne cene za pridelani fižol, •kar jo bila naravna posledica, da je pridelovanje zelo zaostalo. Ker so pa sedaj železniške in pomorske zveze urejene in se je zopet nadejati dobrih kupčijskih zvez in dober odjem našega fižola v inozemstvu, se kmetovalcem priporoča, da polagajo v svojem lastnem interesu saditvi fižola večjo važnost. Pri saditvi pa je polagati veliko važnost tudi na vrste fižola in sicer se pri nas v Sloveniji najbolj obnesejo rdeči (ribničan), pisanobeli dolgi (mangulon) in perpeličar ali koks. Tudi zelena fi-folica se ponekod dobro obnese, četudi jo običajno v ceni nižja kakor zgoraj navedene vrste. Za saditev fižola na le nrinoročlilvo tudi dveletno seme, te je dobro »hranjeno (kar velja za letoinjo sadi. tev pridelek iz leta 1021). Kmetovalcem pa naj ne bo tudi vseeno, kakšno seme da vsude, temveč ga naj preje odbero, da ne bo pomešan z drugimi vrstami, Istotako naj se tudi izločijo vsa'zanikrna in neenakomerna razvita zrna. Saditev dobro izbra-negu fižola bo imela gotovo dober uspeh. g Stanje setve v naši državi po poročilu poljedelskega ministrstva v mesecu marcu: Slovenija: Radi deževja je jesenska setev za-kasnela in je ozimina zaostala v rasti. Pomladna letev in drugo delo je pravočasno končano. Hrvatska in Slavonija: Ozimina se razvija dosti dobro. Deževje je zelo oviralo pomladno delo. Vojvodina: V splošnem je ozimina dobra, razen v nekoliko krajih, kjer je trpela od povodnjl, Radi dežja so izgledi na letino dobri. Bosna in Hercegovina: Stanje ozimine je dobro, v posameznih krajih zelo dobro. Obilno deževje je pomladansko delo na polju zelo oviralo. Dalmacija: Ozimina jo dobra, dobro napreduje in obeta dobro letino. Pomladanske setve so končane. črna gora: Ozimna žita, predvsem pšenica, obetajo dosti dobro. V nekaterih krajih so napravile povodnji škodo Severna in južna Srbija: Ozimna žita so dobro prezimila. Vlaga in toplota sta koncem mesec« ugodno uplivali na rast. Izgledi na letino so dobri, sarao v posameznih krajih bo povodnji radi deževja napravile občutno škodo. g- Ugodno stanje setve v Vojvodini. Iz Novega Sada poročajo, da jo setev v celi Vojvodini zelo vgodua. Močno deževje in povodenj nista napravili uikako škode. Posejana površinn ie več i a neso preteklo loto. Pšenica, ječmen in rž so dobro ure-krnili. Vreme je bilo zadnje dni večinoma ugodno pomladansko delo. g Vinogradi v državi so dobro preži mili. Pomladna dela v marcu so ponekod radi neugodnega vremena nekoliko zaostala. g Posojilo helgrajske občine. Vlada je odobrila po belgrajski občini najeto posojilo v znesku lbo milijonov dinarjev. g Tovarno (a aeroplane zgrude v Urodu «s Savi poleg tovarno za železniške vozove in lo«» motive. g Katastrofa Soškega čebelarstva, češko ieta-larstvo zadeva že nekaj let sem nesreča za nesrečo. Lansko leto je poginilo v ČehoslovHftki 75 tisoč panjev, letos zadene češke čebelarje še večja nezgoda. Čebelarska statistika \T češkoslovaški republiki v 1, 1921. kaže, da je bilo omenjeno leto čebelam sila neugodno, iiojev je bilo jako malo, n poleg tega je na tisoče iu tisoče panjev poginilo. Zato jo bil tudi pridelek medu in voska dosti manjši kakor druga leta Od 543 tisoč 944 panjev, ki so prezimovali leta 1921., jih je ostalo samo 468 tisoč 807, tako da je prišlo v nič 75 tisoč 778 panjev. Ako vzamemo povprečno vrednost čebel in medu, pomeni tu izgubo narodnega imetja nič manj ko 14 milijonov češkoslovaških kron. Od naših vrlih gospodinj je odvisno, da se pri nas vporablja domač izdelek, kakor so e k a t e t ev. So najcenejše, ker ee zelo nakuhajo. 2160 Najboljša in naisignrnejša prilika ga štedenie! Ljudska posojilnica v Ljubljani, Miklošičevo cesta 8t. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po 5°/o brez odbitka rentnega in invalidnega davka, Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica. Koncem decembra 1SM1 je imela n».d 100 miljonov kron hranilnih vlog ln nad 1,lOO.OOO1 kron rezervnih z«" kladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu. Razgled po svetu, Med Nemci in Francozi je opažati močita želja po končnem sporazumu, zakaj o tem stanju obe stranki trpita. Le težko je začeti in najti za sporazum pravo podlago in obliko. Angleži se zelo zanimajo za spravo, ker se boje, da bo Nemčija postala popolnoma nezmožna za vsako odplačevanje in da se bo še bolj naslonila na boljševiško Rusijo, kar stališča zapadne Evrope nika-]:or ne bo utrdilo. V ruski Ukrajini so izbruhnili veliki kmetski upori proti boljševikom, ki jih ustaši v velikem številu obešajo. Ljudska stranka v Italiji Mussoliniju m da mirno spati. Vse nasprotnike je razbil, le Ljudska stranka se trdo drži in celo roge pokaže vsemogočnemu nasilniku. Ra-ditega je skoro prišlo do preloma v vladi, kjer sede fašistovski in ljudski ministri, so se zopet pobotali. — Vendar pa se zdi, da bo Mussolini opustil načrt predložiti večinski volivni red, s katerim je mislil popolare (Ljudsko stranko) najbolj udariti. Angleži so na podlagi letošnjega proračuna znižali dohodninski davek in odplačali precejšnjo vsoto državnega dolga. Tako delajo v državah, kjer še malo ne vedo, kaj je centralizem. Državljanska vojska na Irskem se bliža,kakor vso kaže, svojemu koncu. Pristaši de Valerer voditelja upornikov, so večinoma pobiti ali ujeti, isto so je zgodilo z glavnimi voditelji, le de Valera se še skriva pred preganjalci. Morda zašije sedaj Irski po večsto-letnem boju za svobodo solnce miru in napredka. Dolg je bil boj za svobodo, a končno je bil odbojevan, čeprav ne v najskrajnejšem dc Valerovem smislu. GAZELA-milo GAZELA-milo GAZELA-milo GAZELA-milo se peni, kakor najboljše toaletno milo; je visokoprocentno in je zato štedljiro ▼ porabi; je popolnoma neutralno, torej ne škoduje perila; je v ceni brez konkurence. ZOBOZDRAVNIK - SPECIALIST M. U. DR. IVAN OBLAK Liubliana. Stari trii št. 34 (nasproti Šentjakobske dekliške šole) ORDINIRA od 8.—12. dopoldne in od 2__5. popoldne. d Zopet udarec centralizma. Belgraj-ska vlada je odredila, da se generalni iz-seljeniški komisarijat preloži iz Zagreba v pelgrad. To se pravi, da bodo morali naši ljudje, ki bi se hoteli izseliti, hoditi v Bel-grad p0 dovoljenja oziroma v Belgrad pisarit^ od koder nobene rešitve ne bo. Že dosedaj je imel vsakdo, ki se je hotel izseku. množico neprijetnih sitnosti, sedaj bo naletel naravnost na nepremagljive ovire in ga bo strašno stalo, preden bo sploh mogel kaj doseči. d Tudi ljubezen do lastnega naroda ima svojo najglobljo korenino in najtrdnejšo oporo v verskem prepričanju, Zakaj svojega bližnjega moraš ljubiti, ljubiti tembolj, čim bližji ti je. In najbližji ti je lasten narod. Zato kristjan pač ljubi vse narode, toda v prvi vrsti lastnega. Nič čudnega, ni, če svobodomislec, ki je zatajil vero in njene zapovedi, zataji tudi svoj narod, če mu tako prav hodi. Tako so slovenski svo-bodomiselci, sokoli itd, danes odpadli od lastnega naroda, sramujejo se ga in ga sramote. To delajo sokoli v zasedenem ozemlju, to delajo svobodomiselci pri nas. Jutri je pri teh ljudeh mogoče, če jim bo kazalo — merilo jim je vedno denar — da bodo zatajili lastno državo. — Kdaj bi se slovensko ime izginilo v morju zgodovine, ko bi ne bilo med Slovenci tiste žive vere, ki je neizčrpen vir ljubezni do lastnega naroda. d Za krošnjarje. Poslanec Škulj je pri ministrstvu trgovine posredoval, da bi se pri sedanjih pogajanjih v Rimu sprejme določba, da bodo smeli naši ljudje z lesnimi izdelki krošnjariti tudi onkraj meje v pokrajinah, kjer so imeli že preje take pravice. Kot se čuje, pogajanja nič kaj dobro ne napredujejo, ker Italijani le preveč zahtevajo. d Značilen govor. Ob otvoritvi zagrebškega velesejma je govoril tudi zagrebški župan Heinzl, ki je povdarjal, da Hrvatje ne bodo mirovali preje, dokler ne bode hrvatski denar, ki sedaj gre iz dežele, ostal na Hrvatskem. — Slovenci si bomo pa v vztrajnosti in odločnosti morali postaviti Hrvate za zgled! d Dvorni socialist. G. Anton Kristan, bivši rjoveči socialistični lev, ki je včasih hodil okrog in gledal, kje bi obžrl kakšnega kapitalista iti monarhista, je postal sam velik kapitalist in zadnje čase poseben prijatelj dvorskih krogov. Ko je odšel dr. Korošec od kralja, je že čakal pred vrat-mi Kristan, da je potem pri kralju popravil Koroščevo poročilo tako, kakor mu je naročil g. Pribičevič. G. Kristan je ostal na dvoru tudi pri večerji. d Ljubljanska občina bo dala iztrebiti jarke na Barju, v kolikor spada pod ljubljansko občino. Jarki že niso bili iztreb-ljeni 20 let. Delo bo stalo pol milijona kron. Na ljubljanskem magistratu se pozna, da živahno posega v delo SLS. d Finančna kontrola — sprejem novincev. Oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani opozarja, da se rešitev prošenj za sprejem v službo finančne kontrole cesto po nepotrebnem zavlačuje, ker so le-te vložene na neprava mesta ali drugače pomanjkljivo sestavljene. Prošnje naj se naslavljajo izključno le na Oblastni inšpektorat fin, kontrole v Ljubljani, kako naj bodo sestavljene in opremljene, pa prejmejo prosilci pojasnila pri vsakem oddelku finančne kontrole. d Birma na Bučki bo 9, maja, s čemer naj bo popravljeno naše poročilo o birmah, v katerem je bila Bučka pomotoma izpuščena. — d V Zgornji savinjski dolini v Gor. gradu priredi Orlovska srenja Marija-Na- zarje dne 29. aprila ob 3. uri popoldne v slučaju lepega vremena telovadni nastop na dvorišču graščine Gornjigrad, v slabem vremenu pa v škofovi dvorani. — Pridite pogledat naše Savinjčanel d Prostovljno gasilno društvo v Šmart-nem bo imelo dne 3. junija t. 1. svoj svečani dan. Po sv. maši bomo blagoslovili novi gasilni dom. Popoldne priredi omenjeno društvo veliko vrtno veselico. Natančna pojasnila pozneje. d Čipkarice, katere še niso pri nas včlanjene, naj se takoj prijavijo oziroma včlanijo pri podpisani zadrugi. Delo se bo zelo dobro plačalo. Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Stari trg 2/1. d Prostovoljno gasilno društvo na Brezovici priredi dne 10. maja t. 1. ob 3. uri popoldne in zvečer ob pol 8. dve igrici v Katol. Domu na Brezovici s pevskimi točkami, dne 10. junija t. 1. pa vrtno veselico na vrtu gosp. -Fr. Velkavrha na Brezovici. Tovariška društva prosimo, da ne bi ta dneva prirejala svojih prireditev. — Odbor. d V Forličevi gostilni v Novem mestu sem v torek 17. aprila neznanemu kmečkemu možu dala zmenjati bankovec za 4000 K. Namesto sto bankovcev po 40 K, mi je dni samo petdeset bankovcev po 40 I<; torej 2000 K premalo. Ker sem uboga hišarica in ne morem toliko denarja pogrešiti, pozivam tistega moža, da mi ostalih 2000 K pošlje po pošti iu si od računa stroške. Obenem prosim tiste, ki so biti takrat v gostilni in poznajo moža, s katerim ste pri mizi sedeli dve kmetski ženski, da mi sporočijo ime tistega moža, da ga poiščem, in denar od njega dobim, ako mi ga sam ne bi hotel vrniti. Stroške bom vsakemu rada povrnila. Menjala som denar okrog enajste ure dopoldne. — Marija Jurman na Zaplazu, pošla Velika Loka. d Nemški podivjane! so ob priliki misijona r Kamenu na Koroškem napadli misijonarja p. Pri-stova, ki jim je ubežal v župnišče, moža pa, ki sta ga spremljala, so z nožmi obdelali. Belgrajska vlada se zato ne zmeni, ker smo pač Slovenci. Tatovi so vlomili v notarjevo pisarno T Mokronogu in odnesli blagajno, v kateri je bilo okrog 80.00P kron, precej srebra in zlata. Nato so šli na Pričo, vlomili v hram, se najedli šunke ia napili vina. pustili tam 100 dinarski bankovec in dva srebrna goldinarja ter odšli. d Zapirajte in pazitel V ljubljanski okolici se zadnji čas zelo množe vlomi in tatvine. Ljudje naj zato varno zaklepajo vsa vrata in naj denarja ne hranijo doma. d Vlak je povozil na kolodvoru v Šiški železničarja Ivana Plevelj, ki je vsled hudih poškodb kmalu umrl. d Osebni vlak je trčil v noči od 22. na 23 aprila pred kolodvorom Sava pri Litiji v tovorni vlak, ki je stal na progi in čakal, kdaj bo smel voziti na postajo. Ker je strojevodja osebnega vlaka na dano znamenje začel vlak hitro ustavljati, ni bil udarea premočan. Par oseb je bilo lahko poškodovanih, nekaj voz tovornega vlaka pa je bilo razbitih. — Isti vlak je ob ifti vožnji prejšnji večer v Postojni osmuknil neki tovorni vlak. Nesreča je bila večja, ker je bilo menda pet oseb ubitih in 20 ranjenih, d Umorjenega moža so našli 12. aprila v gozdu v Ločah pri Velenju. Ležal je že 3 do 4 dni v gozdu. Kdo je morilec, se ne ve. d Žena umorila moža. V Dvorski vasi pri Begunjah na Gorenjskem je žena Neža Jane v prepiru s sekiro možu preklala glavo, da je bil takoj mrtev. Morilka se je sama naznanila orožnikom, d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko" ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubliana, Breg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. Si ran 198 DOMOI.JUB 1023. štev. 17 IZ PODPEOl. 29. ni. m. smo spremili k zadnjemu po-Miku v najlepši moški (Sobi posestnika Franceta Siviea, podomaee Lazarja. Kako priljubljen je bil pokojnik, smo se prepričali na njegovi zadnji poti. Gasile! domačega društva so se udeležili pogreba polnoštevil-lio, kot tudi mnogobrojno občinstvo obeh vasi. Kamniško gasilno društvo je brez povabila takoj izobesilo žalno zastavo in se ltorporativno udeležilo pogreba. Gasilno dru-Stvo je z njim izgubilo vrlega gasilca, va-šeani pa priljubljenega soseda in dobrega gospodarja. — Vojska mii je zastrupita kal življenja. Zapušča žalujočo ženo in 5 nepreskrbljenih malčkov. Bila Ti lahka zemlja domača, dra-.i France! Kamniškemu društvu pa najtoplejša zahvala za ugledno gasilsko &a vednost! — Gasilec. TRSTEN1K Piti KRANJU. Naša fara je za Veliko noč doživela iz-•edno slavlje. Dobili sino nove zvonove- Naša iskrena zelja je bila naposled vendarle izpolnjena. Pripeljali so jih naši možje na treh, lepo okrašenih vozovih. Lep sprejem jim jo pripravilo izobraževalno društvo, pevski zbor, Marijina družba in šolska mladina. Med krasnim sprevodom so pokali (opiči iu naznanjali okolici veliko slovesnost. i Blagoslovil jih je na Veliko noč dne 1. aprila domač gospod Župnik. Naši zvonovi so, harmonično ubrani. Veliki lis drugi a, tretji d. Vliti so \ Vidmu. Zalivala gre preti vsem gospodu župniku J. Mikšu, ki je stvar spravil v tir in furanom, posebno Povljanom, ki so uiso strašili pred stroški. \ PETKOVEC NAD LOGATCEM. Katoliško izobraževalno društvo Rovte dramatični odsek 1'eikovcc priredi v uedojjo 22, t. m., ko bo <:i običajna letna sv. maša, Finžgarjevo ljudsko dramo: »Razvaline življenja«. Predstava se vrši v prostorni lopi g. Jureu- Za sedeže bo rfovoljito preskrbljeno. Gledalci naj upoštevajo, da bo večina igralcev nastopil;' prvič javno na odru. Vendar upamo, da bosta zadovoljni; zato uljudno vabimo ua obisk, od bi leč. MlilNA PKc. Se ni dolgo, I o je : Domoljub« prinesel vest o tragičnem umoru žene Ignacija Vcdnika v Grč-vrhu. I)a izbrišemo krvave »ledi v živčevju naših malih, na katere poročila o umorih in samomorih le slabo vplivajo, poročamo •— čeprav že malo kasno — i,s našo župjiijo vesel družinski dogodek: Prane Bobnar in I rfiula r. Avbar iz ugledne krščanske hiše v Ji,Idami št. II, po domače pri Ža-garjevih, oziroma pri štuparjevih, sta obhajala slovesno /lato poroko. Cerkveni obred se jc vršil v nedeljo po btauijuii vpričo polne eerkve vernikov. Bila jo to ena najginljivejših porok do zdaj. Tudi domača veselica jo iztekla v največje zadovoljstvo sorodnikov, vuščanov in gostov. Bilo je mlajev, napisov, vencev in napitnic kakor ob novi maši. Predvsem je impravila veliko veselja zlatoporočen-ceftm mala vnukinja stnparjcva Ančka s svojo de-klaniaeiju. Vsa časi sinovom in hčeram, drugim sorodnikom iu vaščauom, ki so požrtvovalno prispevali, da se je ta izredni in pomenljivi dogodek v župniji tako slovesno vršil in ki so tako najgloblje vtisnili mladini v srce zgled, kako je treba spoštovati slarše in stare ljudi. (Edeii, ki je s peči gledal.) SVIBNO PR! RADEČAH. Sram nas je bilo, in jezilo nas je, ko smo brali v dopisu »Izpod Kuma«.: kako jo ravno naš učitelj Iviui Peenik »vahtal« Žerjavovo skrinjico pred obličjem volivcev i« Ireh fara. — Namesto, da bi bil lepo tiho, in hvaležen, da je pri nas dobil iniren Kotiček, ko jo po tistem koroškem polomu pribežal k nam in se zaletel v stari grad naših Ostrovfhar-jev, kjer ju obtičal, nas'pa sedaj sramoti pred svetom, doma bi pa rad vso. od kraja komandiral. — Naši ljudje so mirni, dobri in krščanski, ta mladi gospod je pa t: o j ob svojem prihodu pokazal, kako 6» ponUcu Žerjavov hliipcič da bo. Tako na prinici so bile njegove prve besede, ki je z rtjuui zalajal nad nami, da »on žo vč, kakšni prešiči da so iarji:,\ - Lahko si mislite, kako sc je s takim pozdravom moral prikupiti poštenim Svibanjccm! — Na prstiii ilvch rok bi jili ialiko sešteli tiste, ki ilržč z njim, pa to so samo taki, ki nimajo prav nobene veljave. — Pred volitvijo jc cel« skladovnice y])oinovine« »izmotal po Kari, češ, le berite, k a mi i so farji, eden tam gori pri Št. Jurjn, drugi doma v Svibnem, in so bakal, da bo zdaj vse drlo za njim in volilo dr. Žerjava, nazaduj« mu jo pa še njegov namestnik pri »vahtanjil« skrinjico fige pokazal. In tak človek bi rad celo nas krščanske starše pri svojih roditeljskih sestankih učil vzgojo otrok, ko jc sam še najbolj potreben takega pouka! — Najprej naj s« sam dobro nauči, pa 7. zgledom naj pokaže, dii je krščanski človek! — Dokler pa on svojih verskih dolžnosti no bo izpolnjeval, ali pa bo samo tu i« tam prišel v cerkev, iu še takrat le, da bi opazoval in so posmehoval, kakor kak špijou ali pa farizej, toliko časa bo v»o njegovo prizadevanje zastonj. — Mi bomo žc sami brez njegove, pomoči svoje otroke vzgajali po naukih sv. katoliške vere, odločno pa bomo odbili žerjavovska, to s« pravi sokolska ali svobodomiselna navodila! — Dali bi mu raili dober svet. da naj popolnoma miruje p svojo žerjavovino, če iioče, da »a bomo vsaj za silo IrjHš med sabo. PETKOVEC PKI ROV T AH. Tukajiuji iantje ia dekleta so pod okriljem »lzobi e£c vaine&s društva« priredili preteklo nedeljo Finžflarjevo žaloifjro '»Razvaline življenja', ki je piecej dobro izpadla. Odmore so lepo izpolnili vrli pevci iz Rovt. — Naj bo od strani jjledaicev izrečena na tem mestu iskrena zalivala vsem, ki so nam kakorkoli omogočili prijeten popoldan. --Umcvamo, da je bilo treba zalo veliko truda in žrtev, tipamo, da sc bomo imeli 3c priliko videti, ccio večkrat, kakor čujemo. Omcuiii bi še; da bi bilo mojjoče na mestu, pred vsako igro, posebno težjo, malo razložiti njen pomen. Mogoče se potem ne bi slišal tu pa tnm olj r.aižalostuejSih prizorih neumesten smeh. -— Pravo uživanj« igre (težje) je tudi u.xtinost. JEŽK A PRI LjrrtIi.TA.Nf. Kakor znano, je okrajno glavarstvo \ Ljubljani prepovedalo mleksricem vožn;,i po ilo-rem hntlni-Jui Dunajske ceste v smeri .lezica-Ljulilian«. Tudi mlcknrice nimamo nič proti temu ukrepu in prav je, da se uupravi red, da kolesarji vozijo (io enem, a mlekarice po dragem hodniku, ker s tem se gotovo prepreči marsikak neprijeten . tih-'. Toda pričakovali smo, da bodo merodajni go-podj« upoštevali nase želje in si cesto ogledali, oii sla lic. u vremenu. Desni hodnik je lepo osušim, v levem pa stoje cela jezera deževnice in blatu. In po tej brozgi naj brede nilekarica. s težkim vozičkom iu večkrat K raztrganimi čevlji! Gospodje, ki imajo posebno veselje šikanirati mlekarice. naj bi raje preskrbeli, da se levi hoihiik očisti blata in primerno nasilje, ali pa naročite cestarjem, di: napravijo odtok«,-da lio mogla voda odtekati. Potem šele pošljite orožnike nud nas, č« ne bomo ubogale. Nikakor pa ni pravično, da ste v soboto, 'l\, t- m, ua deževni dnu jmlali svoje organe na Dunajsko cesto, ki so podili mlekarice s suhega hodni).a v blato ia vodo. Okrajnemu glavarstvu priporočamo, da pvi nalaganju globe upošteva olajšilne okoluosti: dež, blato, najbolj pa svoj nepremišljen ukrep, ki jej če se brezobzirno izvaja, zelo krut in krivičen. • Mlekarsko društvo, kje »i? — Mlekarice, JEŽICA PRI L.IPBL.TANI. Okrajni šolski svet v Ljubljani jc na predlog k rajnega šolskega sveta v st. Vidu pozval tukajšnji občinski odbor, da sklene, da bo ježenskn občina solidarno prispevala li ustanovitvi in vzdrževanju meščanske šole v St. Vidu. Občinski odbor j« ta poziv soglasno zavrnil, upoštevajoč pri tem mnenje občanov, ki so se v to svrho sklicanem zborovanju 15. t. m. po temeljiti in stvarni debati izrekli proti, ker občina .ležicu gravitira v vseh ozirih na Ljubljano, ne pa na St. Vid. — Občinski odbor je nadalje napravil hvalevreden sklep, il» jo vožnjqa z avtomobili skozi občino dovoljena le s hitrostjo l'i kilometrov na uro. Ob vseh vhodih V občino so so zategadelj v postavile svarilne ileskc., Autoinobilisti ki bi kršili to zapoved, se bodo kaznovali % globo oii 100—5000 Din. Občani, ki stanujemo ob državni cesti, smo občinskemu odboru prav hvaležni za ta sklep in želimo, di bi tudi uprava državnih cest skrbela za naše zdravje a tem (ia bi dala cesto pra- vočasno očistila blata o/iroma prahu ali pH |,i „„, eventuelno s škropljenjem cest varovalu pred eili iu prahom, kateremu smo izročeni ve« kot p«, lovica leta. — Zdravstveni odsek za Slovenijo pri-ledi v soboto, 28 t. m. ob pol 8. uri zvečer v tuka-šnjein društvenem domu predavanje o čuvanj« zdravja. Predava zdravstveni nadzornik g. dr. ). Pire. Občani pridite v velikem številu. LESE. Ni dovolj, ila smo obdarjeni z domačimi tatovi, ki kradejo kakor srake, kar jim pride pod predolg, prste. Pridružil se jiui je šo neboiligatreba Stanku Oblak iz Tržiča, ki je začetkom tekočega leta ukv». del neko nedeljo pod noč iz naš« cerkve štiri medeno svečnike in jih prodal trgovki Mariji Verdir v Tržiču. Ker je božjeropnika vest pekla ali kali, jc prišel tresočih se hlač in krač samega sebe ovadit g. župniku, ki je bil božji rop naznanil tržiškim orožnikom. Obsojena sta bila pri radoljiškem okrajnem sodišču 17. aprila Stanko Oblak na en mesec strogega zapora. Marija Verdir pa na 250 Din denarno globe, od nosno pet dni zapora, ker je bila kupila sumljivo blago. Beg živi j pošteno rokoile!. stvo!« 110». Tukajšnje katoliško izobraževalno društva priredi v nedeljo dne 29. aprila ob pot ii. popoldne Dekle z biseri«, igrokaz v 5. dejanjih s petjem. Vsebina igre jc vzeta i/, časov jeruzalemskega rii*-dojauja in je sedanjim časom zelo primerna, ker se vidi v njej moč krščanske vere. Ker je ta igra zadnja v starem poslopju, zato vabimo vse somišljenike in prijatelje, ki so vneti za katoliško vzgojo našo mladine, dit se igte udeležijo v obilnem številu i u napolnijo po lop je do zadnjega kotička ter nam mko pripomorejo s svojimi prispevki k ogromnim stroškom nove dvorane, ki se bo pričela ,"milili takoj prihodnji mesce. Bog živi! POLOM PKI KO< KV.Il Tu se jo izvršil grozen zločin. J. Lobe. posost-nik, gostilničar iu župan v Polomu, jc na dvorišču svoje hišo ustrelil z. lovsko puško svojo ženo. Obležala jo na mestu mrtva. Bila jo doma iz Tržiča, iločim je moiilec domačin. Xen,>. je bila splošno priljubljena, blaga, postvcžljiva in nad v s« skrbna mati 4 otročieev — sedaj jc bila se v blagoslovljene^ stalili. Kaj j« morilcu ifovedlo (l i »lrnsnoB» Slu«, bo pokazala porota, bil pit jo ze zmešan od alM-hoiu, ker je v'zadnjem času »bilo pil. Mati v groij. o r« v zapor — ubogi nedolžni Otročiči — proklel-stvo alkoholu. Skori isti čai je pa siu Pestla, mesarja pri Stari t crkvi oklal v Sečni dva delavca tako, da so ju morali prepeljati v bolnico — tudi sad alkohola. DOLlv\JA VAS PRI RIBMCf. Izredno živahno se j« začelo razvijati nas« društveno življenje. Icre, predavanja, osobito pa pevski zbor pod vodstvom marljivega »rganUa g-(iovca vidno napreduje. Ustanovil se ie tudi tambu-iiiški zbor. Dvorana nuni je že premajhna, treba bo jo razširiti; ker itaše delo privablja vedno več prijateljev v naš krog. V ALTA V A,s'. Kmetijska nabavim in prodajna zadruga v Gor. Straži sc je pri svojem računskem zaključku spomnila z. velikodušnim durom tudi našeita izolira ževalncga društva — podarila mu je znesek 70(1(1 K. Društvo si bo s tcin denarjem lahko nabavilo knjig in obogatilo svojo skromno knjižnico, katere sc p» člani lirav pridno poslužujejo. Društvo s« zadrugi tem potoni prav lepo zahvaljuje in ji želi v bodočo pri poslovanju veliko sreče in blagoslovu. SV. GRKUOB. Xit belo nedeljo, dne 8. t. ni, muo uprizorili igro Domen. Predstava je prav dobro izpadla, kiji" slabemu vremenu j« bila velika udeležba. Na splos-no željo se igra ponovi v nedeljo 29. t. m. Začete« točno ob 15. uri. Priporočamo se za muogobrojni obisk. DRAGA PRI RAKEKU. Na belo nedeljo se je pričel pri nas sv. nnsi-joii. Udeležiti« so bilo mnogoštevilne. Imeli snio cel tedcu praznik. Naši Saram so odložili pluge »» brane ter se udeleževali sv. maš in zvesto poslu; šali besedo božjo Zlasti ganljivo j« bilo v petek l>r' jutranji sv. maši, ko so se naši možje in fautjc udeležili v tako obilnem številu skuputsga sv, obhajil«' Naši stari samostojneži še utiraj ne morejo biti, da bo bili tako sramotno poraženi pri nadur" volitvah. Toda naj vedo, da so bomo Slovenci v eh krajih izkazali Se umiraj pri vsakjh volitvah, da hočemo svojih pravic in svoboščin, no pa centralističnega jarma. Zato smo volili in bomo volili stranko, v kateri vidimo, da ima /ares dobro namene, ne j,a da dela samo za svojo lastno korist. ŠT. RITPKRT. V nedeljo, dno 29. t .m. se vrši ob 3. uri pop. v dvorani občni zbor Kmetijskega društva. Ker bo na dnevnem redu tudi zanimivo predavanje o pomenil zadružništva (govornik pride h Ljubljano), ee vsi člani vljudno vabijo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. Člani, pokažite svojo zavednost, ila ste kot obču: zbor vi gospodarji zadruge ter pridite! Vabifo se pa k temu predavanju iudi nečlani. BUKOVICA NA O ŠKOFJO LOKO. JDa boste vedeli, kako na Bukovici napredujejo, hočem napisati par vrstic. V prijazni podružni cerkvi sv. Florijana se vrši vsako uedeljo in praznik služba božja. Začela se jo v postu, lansko leto. Ljudje so jo prav mnogoštevilno udeležujejo. Obenem so je ustanovil pevski zbor in je pel prvikrat lansko leto na Vel. noč iu potem ves čas naprej. Požrtvovalnost je velika. Vsako nedeljo in praznik se vrsto kineije, ki imajo konje, da pripeljejo patra kiipucina iz školjo Loko iu po maši iepet nazaj. Pevci imajo vajo dvakrat v tednu. Pri maši pojo brez spremljave harmonija. Najbolj izurjeni dajo Klas i u v odi petje. Poučuje jih organist iz Selc. Vprizorili »o tudi že dve igri: »Zaklad«, in burko »Pogodba«. Dno 29. t. m. bodo igrali »Divjega lov-va«. Dobiček od iger bo za nabavo lastnega harmonija. Tudi so si nabavili že nekaj kulis, ki so last cerkve sv. Florijana. Sedaj prenavljajo cerkev po načinu kakor v Selcih. Delo je poverjeno g. Ign. Mlakarju iz Železnikov. Naročeno imajo tudi stolpno uro. s katero pa urar v Lučinah že res predolgo odlaša. Ako bodo vztrajni, utegnejo še dobiti lostuo župnijo. Bog živi požrtvovalnost za dobro stvar! IZ LOMA. Pri volitvah smo Lomljaui zopet vestno izvršili svoj« dolžnost ter znatno pripomogli k sijajni zmagi SLS, ki je dobila na volišču v Tržiču 409 glasov.— V prosvetnem društvu vrlo napredujemo. Lotos smo imeli žo tri igre in en društveni sestanek z govorom, petjem, tamburanjem in branjem. Na belo nedeljo pa jo bila v društvu orlovska akademija. Tukaj se je posebno pokazalo, kako dobro deluje našo društvo. Na sporedu jo bila dcklamacijn, dva govora, telovadba orlovskega naraščaja, petje iu igra pijanec — brrr — — —<: iz lista sOrliča«. 14. aprila jo bilo v društvu daljšo predavanje. Predaval je dr. Puntar iz Ljubljane. Živo je govoril o političnem položaju v Jugoslaviji; dobili smo jasno sliko, kako razmero bi morale vladati v naši državi, v občinah, družinah in v društvih. Povdarjal je, kako so je razpasla po vojui surovost iu nerodnost, ki se kaže zlasti v grdem proklinjovanju tor pijančevanju. Nazaduje jo poljudno odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih stavili društveni člani. NOVO MKSTO. Na občnem zboru okrajno Obrtno zveze v Novem mestu, ki so jo vršil 15. t. m. v Rokodelskem domu, so zbrani obrtniki sprejeli sledečo resolucijo: 1. Protest proti centralizaciji bolniških blagajn. 2. Protest proti nameravani uvedbi novih davkov. 3. Protest proti uveljanjenju srbskega obtnega reda za vso državo; ta jo za naše pokrajino precnosta-v*n in no pozna zaščite obtrništva. 4. Zahteva, da se čimprej razpišejo volitve v Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani na podlagi proporčnega sistema, — V odbor so bili iievoljoni gg.: Franjo Pclko, predsednik; Franc Petrič, podpredsednik; Fran Vodnik, tajnik; Alojzij Grilc, blagajnik; Sitar, Kfefančič, Vovk, Zupančič, Pluninšek, odborniki. — Novo mesto, dno 171 aprila 1923. — Tajništvo SLS Novo mesto. &GS&B ma&Bts&iaitsm&BBrm. iflUDDim r— i m.% IRflOEHMOtC mmmvmmrnm Čipkarstvo v Sloveniji. Kakor znano, je vsled novih mej nastala v liani domači obrti precejšnja zmeda. Ravno to se je zgodilo z našo čipkarsko domačo obrtjo (izdelovanje idrijskih klekla-nih čipk), vsled česar so se zbrali nekateri možje in ustanovili »Osrednjo čipkarsko zadrugo v Ljubljani«, katera posluje na Starem irgu št. 2 v prvem nadstropju, — prodaja na debelo in pred kratkim se je ustanovila njena prodajalna, pod Trančo št. 1 — prodaja na drobno. Namen zadruge je: da organizira vse čipkarice v Sloveniji, katere so razstresene po vaseh večinoma ob sedajni meji italijanske države, čiplca-ricam preskbuje zadruga trajno delo in pošten zaslužek, ker nabira naročila na čipke, prevzema izdelke čipk lastnih članic in jih prodaja dalje. Vsi izdelki zadruge so pravo ročno delo iz jamčeno pravega lanenega»Bukanca in se vsa dela izvršujejo pod strogim nadzorstvom. Osrednja čipkarska zadruga ima sedaj 12 poslovalnic na deželi in v mestu Ljubljana in zaposlenih več kakor 1000 čipkaric. Naše kleklane čipke so svetovnega slovesa radi trpežnosti in prikupljivih oblik, se lahko perejo in likajo in trajajo najmanj 30 let. Gospodinje jih zelo rado kupujejo kot okrasek namiznega, posteljnega in drugega perila, čipke iz takozvanega laškega sukanca se jako slabo perejo, težko likajo in se skrčijo, če se perejo, izgube obliko in se strgalo že v par letih. Ker obstajajo v nekaterih krajih čipkarski tečaji, so zmožne čipkarice v teh krajih izdelovati tudi fine, boljše čipke, katerim se ni bati inozemske konkurence. Zadruga ima vodno čipke v zalogi, sprejema naročila na večjo množino v določenem roku in izvršuje najmanjša naročila po svojih ali poslanih vzorcih točno in vestno po kolikor mogoče nizkih cenah v najkrajšem času. Prodajajo se meterske čipke in vložke, roglji, štirioglati in okrogli motivi, podstavki okvirčki in okvirni miljeji, zastori, garniture za posteljno preobieko, ovratniki itd. po določenih merah kupca. Gospodinjel Ne iščite drugih čipk v inozemstvu, ker doma dobite boljše in cenejše. Osrednja čipkarska zadruga je imela svoje izdelke razstavljene na velesejmu v Ljubljani. Zadruga izpolnjuje velevažno socialno delo, ker združuje zadružnim potom največje reve med trpin-kami delavkami in skrbi zato, da jih iztrga iz rok krvoseških prekupcev, ki so še nedavno do krvi izkoriščali čipkarice, ki so komaj zaslužile za sol, sami so si pa gro-madili milijone. Njiva. Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, : Spisal I. M o h o r o v. (Dalje.) Aleš jc bil medtem prešel na širše gospodarske razmere in je tazlagol:. »To stoletje je siolelje delavca. Kaj pšenica, kaj seme, kaj zemlja! Dandanes smo indusirijci! Delo je kapital, delo je' denar!« Navdušeno je pritrdil Anže. Aleš mu jc hvaležno prikimal. »Ali ni res tako?« »Je, je!« jc odobraval Anže. Gospod Aleš pa ga je vprašal: »Ali sle Iudi Vi kmet?« »Na pol,« je odvrnil Anže, »izučen čev-s ljar sem.« »Lepa obil«, je prikimal Aleš. »Slaba,« se je nasmehnil Anže. »Na kmetih!« je poudaril Aleš. »Toda v, mesiu!« To je, moj ljubi! V mestu!« Aleš je govoril preresno in jc imel pre-. bujno domišljijo, da bi ne bil Anže verjel. Tako je, je mislil, kakor pravi krojač. V meslu obogatiš. Na kmetih garaš, pa nimaš nili za merico v nedeljo. Ampak v meslul V mestu, moj ljubi, je drugače. Pride lakale mlada gospodična v čevljarničo. Popuslil je šiv. Pet minut zamudiš; pa je kronicn. Pride tak-le star gospod. Silen je, nič mu ni prav. Ampak, če mu ustrežeš, plača. Ti se-« Imaš ti solnčne pege, zajedavce, nabore* ogerce? Hljaj M oiirazno padu! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roko? Maj M obrazne mM Ali so ti roke ia obraz očitljivi v zimi in vetru? lipoiiiai M liMlečM milo! Ali želiš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo? Maj M liiilirtšflo mi! Ali tožiš na izpadanju las, prhutt ln osivelosti? M poHiaila n rast las! Ali želiš bujne mehke ln lepo lase? mW\ Clza pano za ras! las! Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hoCeš hiti povsod rad viden? Ali hočeš da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Jiellerjeve lilza preparate in kmalu kmalu boš rekel tudi ti kakor vsi: To je ono pravo I I Išči v vseli poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s paltovanjem in poštnino če denar naprej ali po povzetju. 1 velika porcetinnta Inill E!za-atri»a »«i>il« 25 Din 2 ,. „ „ Elza-puitala ja rast lat 26 Olg 4 velika kast tla lllljfttli aileinaj« mila IS Din llAZMCMOi Lilijno mleko « Din; brkom ar, 3 Din »ajfiuejši Hetfa pnder Dr Klugerja r velikih originalnih Škatljah 19Din; najfinejši zobni praSok nega v pntent-dozah 10 Din; puder ea dame v vrečicah a Din; »obnl prašek v Škatljah 3 Din, v rreilcah po 3 Din; snehet (dišava) aa perilo 8 Din; tampon na lase I D!n; rumonilo na obra« 1« pismov 1J Dinj najiinejSe porfemo od IS Din dalje; cvet ca las« 20 Din; Kba-katranovo milo f Din. Za rarllJue predmete »e pakovanje in požtnlna posebej računa. Na te cene se računa Se 5% doplatka. Naročilu« pisma adresirati na: Lekarnar EUGF.N V. FELLER, Slabiča Donja. Elzatrg št. 16, Hrvatsko. T ceda razumeš svojo obrt in mu znaš po-dreci. Pošlješ mu čevlje na dom. Naravnost z kavarne pride k tebi: »Mojster, čevlji pa laki! Zadovoljen sem!« »Oh, gospod, samo potrudili smo se.« Gospod kima, seže v žep in ti da de-telak. Šestdeset soldov dobi nazaj, meni. »Dve kroni, gospod!« Naj bo za pomočnika in pa zalo, ker lo mu čevlji po godu. In pomočnik zaropota ia okroglem stolu; gospod gre in je zado-foljen. In že zopel zaškripajo vrata in nov na-fočnik vslopi. Tako sediš in čakaš, pišeš, neriš, naročaš blago, dobiš popusi, boga-iš, vzdržuješ vajence in pomočnike. Naročiš narejenih čevljev. So slabši, ampak po~ :eni, in zaslužek je pri njih najboljši. Dve :eli si mojster, potem napišeš na tablo, da imaš zalogo čevljev in usnja ... Anže se je razigral in je poklical iačmarja: »No, pa daj še eno merico!« Nato se je zgovoril z Alesom in vpraševal, kako in kaj. Grajal je navidez življenje v mestu, pa je vendar menil, da je že od nekdaj nameraval iti v mesto. »Vaša dolžnost je,« se je tedaj ogrel Aleš. »Če ste se ženili in imate otroke, ali ni vaša dolžnost, da poskrbite zanje? Ali jim ne privoščile košček boljšega kruha?« Kobiljekar je svojo merico dopil, plačal in vprašal: »Kaj, ali bova šla?« Nak, Anželu se ne mudi. Se všeč mu je, da se bo iznebil silnega in ošabnega gruntarja. Anže pije hlaslno, pomaknil se je celo više gori, da more govorili lažje čez mizo z Alešem. Zdaj je on, ki hvali meslo in rahlo zaspani meščan prifrjuje. Govori in govori in ustavlja Aleša, ko se je dvignil, češ, da je čas. Šele, ko so se meščani odpeljali v najetem koleslju, se ozre Anže po svojih sopivcih. Ni jih več, vsi so že odšli, edini krčmar sedi za mizo in si je samemu postregel. Zdaj meni: »Kaj, Anže, vse pa ludi ni zlato, kar se sveti.« »Kako misliš?« »Tako-le,« pravi krčmar, »da iake bo-galije ludi ni pri lem bahaču. "Bi sicer n? hodil v pošvedranih čevljih.« »Varčen je,« odvrne Aleš, »se mu boljših zdi škoda na deželo.« Solnce je zašlo. Tiho ie legel somrak v polje na belo bajto. Pred bajto sedi mlada, skoro gosposko nežna žena z otrokom v naročju. Troje večjih se je slisnilo k niej, dvoje fantičev in deklica. V odsvitu daljne pozne zarje so jim razvneli obrazi, kakor prepojeni od notranje svetlobe. Mati med njimi gleda mirna in vdano po stezi proti vasi. Osmo uro je slišati od cerkve, polje je oživel od neštetih glasov, .ostrih, presunljiivih. »Murenčkil« pravi mali loplo in krepko stisne dele. Večja deklica pa se vznevolji. »Oh, mama, ata pa res ne znajo domov!« »Bo že prišel,« odvrne mali vdano in mehko, brez očitanja. Tiho ljubeča je neskončno lepa v svoji lopi vdanosti, kakor polje, rodno polje, omalovaževano polje.., II. Sreča sredi polja. Anže je bil navidez kmetski okoren, trSat in negibek y kretnjah, ves kmetski 5 od nog do glave. Žena je bila nežna, belo-poltna, šibka v zapestju, mehka v besedi in očeh: slika nežne meščanke, Po duši pa je bilo narobe. Anže ni ljubil polja, videl je v polju svoje prekletstvo: priklepa ga nase in mu brani do sreče in blagostanja. Žena je ljubila polje z isto ljubeznijo, kakor slednji kotiček revne bajte in slednje svoje dete. Moževa sreča je bila v dalji: gledal je pesniško vznesen v nepopisnih barvah. Ženina sreča je bilo tiho vdano umevanje mirne planjave, ki je redila njo in njene. Otroci so se bili vrgli po materi; samo najstarejša, Nežica, je bila očetova v govoru in obnašanju, dasi je duševno rastla v drugo mater. Ostali otroci še niso kazali izraziteje svojih lastnosti: štiriletni Janezek, dveletni Tinče in polletna Jelica. Starejših značajev sta si vendar sli-Čila. Anže ni imel trdne' volje, imel je polet in si je mogel postaviti svetel smoter, vztrajne odločnosti pa ni imel. Morda je žena poznala to veliko moževo hibo; morda je niti opazila ni, ker je slepo zaupala Anžetu. Bili so brezmejno lepi tisti hipi, ko ji je z delom v roki nasproti sedel in slika! in slikal, kaj da bi ji rad ustvaril. Umela ga je hvaležno po svoje: rad me ima tako! kako mnogo misli, da bi mi napravil življenje udobno! To ženino čuv-stvovanje ni bilo pomanjkanje trdne volje, bila je slepa ljubezen, ki je bila pripravljena v vsaki minuti odreči se svojemu lastnemu čovstvovanju. Oh ne! Ona bi ce ne ločila lahko od polja. Toda ločila bi se. če bi hotel mož in ji ponudil življenje drugod. To njeno tiho pasivno življenje je bilo podedovalo najmlajše dete Jelica. Boleh-110, komaj živo, sušeče se bitje ni jokalo, samo stokalo je in krčevito grabilo s prstki. To neprestano otrokovo trpljenje in tiho prenašanje se je odbijalo v materinem tožnem in usmiljenem licu. Večkrat je jokala mati Neža nad Jelico in motrila njeno ličice, ki ni sličilo ne njenemu ne Anžeto- vemu. Večkrat je mati plakala in govorila; » Če mi umrješ, sirotica, še vedela ne bom, kakšna si bila!« Za bajto je bila senčna dolinica, ki se je po njej prelijal po deževnih dneh potoček. Ob suhem vremenu se je brez-sledno posušil. Mati Neža se je nemalokrat jezila nad Klukovo dolino, kamor so otroci kljub opominom najrajši zahajali in odkoder so prihajali redno blatni in mokri, spomladi hudo prehlajeni. Nežica pere, Janezek gradi mlin in i Tinček plovi želodove kapice. Nežica je I mati. »Oh,« se krega, »kakšni so ti naši : otroci. Vsi se pomažejo. Saj bi človek rie delal drugega, kakor pral.« »Koliko jih pa imate, mati,« vpra-| šuje resno Janezek. | »Polno bajto! Ne zmanjka se jih! Kaj pa vi, stric?« »O, mi smo mlinarji.« »Kaj pa meljete?« »Pšenico, turščico, rž in kašo.« »Kaj tudi kašo meljete? Mož, kašo : tolčete!« »Olčetel« se smeje Tinko, čuteč morda i prvotno lepoto in poezijo vsake človeške j besede, kakor se sicer veseli vsake rdeče i reči. ,Mati' pa meni dalje: »Pri vas ste bogati, stric.« »Bogati, hvala Bogu!« Nežica se pa obrne k Tinku in hoče vedeti; »Kdo ste pa vi, prijatelj?« Tinko tega še ne ve, zato mu pove pridna perica: »Mornar ste, ker ladje vozite. Kam pa vozite ladje?« Tinko gleda in ne ve, kam mu plovejo brodi. Zato se perica naveliča te igre, sune Janezku v jez in potopi Tinko vo brodovje in pravi: (Dalje.) Bremen-Nem York Direktna zaeza s krasnimi ameriškimi vladnimi Earnlkl. Neprekosnl po udobnosti, Cisto« In no Iz-orni oskrbi, nagle In oarne ladle! „Qeorge Washington" »America" ji „Prcsident Roosevelt" „President Harding" Zahtevajte podrobna pojasnita in brodar. list. 211 Izborna prilika za prevažanje blaga UNITED STATES LINE Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Bftlarad, Palata Baogradske Zadruge. ^Podružnica: Zadružna zreia v Ljubljani. Zahvala. Za mnog« dokaze prisrčnega sočutja ob priliki prebridke Izgube natege nepozabnega »oproga in očeta Leopolda Prašnlkar ta mnogoštevilno spremstvo pri njegovem pogrebu izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujem čč. gg. duhovnikom ter druitvu požarne brambe v Izlakah. — Najlepša zahvala vsem, ki so ga obiskali na mrtvafkem odru in spremili na njegovi zadnji poti. žalujoča rodbina PRAŠNIKAR—L1POV6EK. SPREJME SE k dvema ženskama kaka SAMSKA ŽENSKA brez otrok, srednjih let, prijazna in mirna. Prednost dobra ŠIVILJA ali kaka upokojenka s pokojnino. Lepo stanovanje do smrti zagotovljeno. Več pismeno. Poštnoležeče KONJICE St. 35. 2269 11 A IEMPA iz Požtenc hi5c' » PROSTO lAjLnbA HRANO in STANOVANJEM sprejme PLESKARSKA tvrdka Brata Eberl nasl. MARTINČ,- ČERNE in COMP., d. z o. z., Ljubljana, Igriška ulica štev. 6, poleg Dramskega gledališča. Tvrdka im priporoSa vsakovrstno lepe omare (kostne) z ladeicl in tudi visoke iz trdega in mehkega losa, postelje, o-maro,stole,modrooe; sploh vse pohištvene dele dobiš edino le i, na Sv. Petra cesti 17. primešaj v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po pošti S zamotkov po ISTIH "4 kg za 36 Din. Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, tigovci, kramarji, kmetijske in konsumne zudruge. — Dalje od teh zahtevajte: Al k ril 11 hrana za dojenčke, za otroke. Krepek nllHIllil zajutlc't za odrasle, daje bolnikom UUUU1II kri, moč, zdravje. 1 tilegovo uporabo se prihrani mleka In sladkorja. To dokazuje na tlsoCe zahvalnih pisem. Po pošti 0 zamotkov po ' 4 kg 60 Din. kraste, lišaje odstranjuje pri Človeku In živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha ln ne maže perila. — 1- lonček za eno osebo po pošti 7 Din. pri Tin, lekarna, IJabliana. SMia SE OBLEKE za BIRMANCE V VSEH VELIKOSTIH IN BARVAH Pri pism. naročilu zadostuje navedba starosti. — Največja izbira pri tvrdki , DRAGO SCHWAB manuiaktura, moda, koniekcifa LJUBLJANA, DVORNI TRO S. Pozor! 2enlnl In neveste! Najbolj« nakup MODROCEV iz Ume, modrocev na PERESIH. — Dobi se najceneje in najtrpežneje pri TVORNICI MODROCEV Peter Kobal, Kranj, Glavni trg. _ZAHTEVAJTE CENIKEI (Ivalni ctrn I (mali singer) proda p^ OIVdIIII Ml UJ ceni IVAN TOMAN, Kamna gorica itev. 67, Gorenjsko. 2415 čevljarskega vajenca š&^r." koj Jože! JARC, čevlJar, Nalilo »t. 37 pri Kranja. Mlado kravo s teletom PRODA TAKOJ HENRIK BITENC, Vlžmarje »i 77 nad Ljubljano._ 2413 Dieilni ctrnl dobro ohranjen, z vidno pi-rladllfl OIIUJ iavo, KUPIM. - Ponudbe na upravništvo »Domoljuba« pod; d. d. 2332 Iščem krščanskega MIZARSKEGA MOJSTRA, ki bi vzel v pouk DEČKA. Pogoje naj pošlje na naslov: Janez Pucelj, Fara, p. Nova vas pri Rakeku. Specialist za notrapje in pljučne bolezni M. U. Dr. IVAN DROBNIČ ordinira v Cegnarjevi ulici štev, 4, nasproti deželne bolnice. 2324 Kolarske JESENOVE PLOHE suh les, PRODAM v nedeljo 29. aprila ob 5. pop. na favni dražbi. — ZBIL JE 11 pri Medvodah. KORUZO zalejanje priporoča FRAN POGAČNIK, LJubljana, Dunajska cesta 36. Vajenca za pekovsko obrt" SPREJMEM po dogovora. — Naslov pove uprava »Domoljuba« pod »tov. 2263._____ KDOR HOČE svojo družino DOBRO OBUTI, naj kupi usnje na sejmu v Črnomlju, Kočevju, Krškem in Litiji. na stojnici Franc Perko. Prodaja MANUFAKTURNEGA BLAGA po zni-žanih cenah pri M. Lapuh in drug, škof ja Loka Spodnji trg. — Vsakomur 5 odstotkov po-_pusta do 10. MAJA 1923._ Pristno naravno VINO VEČ VRST, dobite poceni na JESENICAH, HOTEL' .POŠTA«, 2431 KOSTI KUPUJE IN PLAČA NAJBOLJE: V. H. —;s ROHRMANN ::— LJUBLJANA 2218 Pravi italijanski brusi m KOSE se dobe pri SEVER & KOMP., Ljubljana, Woliova ulica žt. 12. 2233 Vsako množino bukovega oglja KUPIM po dnevnih cenah. — Ponudbe: Anton KODRE, LJubljana, Miklošičeva cest« štav. 18, Za birmo! Ne zamudite prilike! OBLEKE — PERILO - NOGAVICE KRAVATE sa blrmanc« kupit« najceneje In najbolj« r znani trgovini F. češnovar :: Ljubljana Stari trg 16 Stari trg 16 Solidno blago! Točna postrežba! A ▲ A A A A ▼ ▼▼ ▼ T ▼ A AA AAA ▼ ▼▼ ▼ ▼ V Največje transportno podjete sveta Evropa * Canada * Amerika Samo uaiuv/ 4 dni na odprtem morju. Najbrza in najbolja zveza preko Hamburga, Aniverpena in Cherbourga x glasovitimi EMP-RESS parobrodi na dvostroke vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljna pojasnila glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpisov naseljevanja v Kanadi in Zedinjenih državah daje AGENCIJA CANADIAN PACIFIC, Zagreb, JurHlčeva 30 ■iiiHiiiiiHiuiiiinuiiiiiiiiiiiiinmiimiiiHiiiniiiuiuiiiiiuiM JOSIP ZIDAR, WiIsonova (Dunajska) o. 3t Očsoca za mesarsko obrt T starosti 14 do 17 let SPREJME JOŽEF JESIH, mosar, McdTodc. . 2007 ŽENINI IN NEVESTE! poceni blago »olldno češko robo iz prvih virov, SUKNO za molke obleke, za ženske volnene SEVIJOTE In KAMGARNE v vseh barvah in širinah, najrazno-Vrstnejše belo blago za perilo, potem dvejno široko za rjuhe, gradi za žlmnice, namizne prte in prtiče, izgotovljene moške srajce, kravate, ovratnike, nogavice, rute in šerpe ter še mnogo drugega dobite pn Malavašič na Vrhniki 3T - pri stari vagL 2357 IlaoroilaJ sta 2 travnika T «KRIŽENCI« v bližini Notranjih Goric, občina Brezovica. — Vež pore ANTON AVŠIČ, Šmartno št. 9, poJta Moste p. Ljubljani. 2430 NaprmlaJ je lepo POSESTVO" hiša naspr farne cerkve, pripravna za vsako obrt, kleti, hlev in sadni vrt, konj, krava, njive, travniki in gozdi. Več povedo v Dragatušn 39 p. Črnomlja. Zdravilna zelišča KUPUJE po dnevnih cenah V. H. ROHRMANN, Ljubljana, Sv. Petra c. 27. RAZGLAS. Običajni letni semenj za kramarijo, govejo živino io konje se vrši ▼ trgu SODRAŽICA na Dolenjskem vsled praznika Vnebohoda naslednft dan, to ja v PETEK 11. maja 1923. Gospodarski odbor za trg Sodražica. Mlad, dobro izučen SEDLAR, ki je nad 10 let delal kot pomočnik, IŠČE prostora oziroma okolice za kjerkoli. — Stroške poravnam — Ponudbe podi ♦SEDLAR 2034« na upravo .Domoljuba«. »L'UNION« FRANCOSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA v PARIZU, osnovana 1. 1828. — Skupna glavnica znaša 400 milijonov frankov. — Prevzema vse vrste požarna in življenska zavarovanja — Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in GENERAT iNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO Ljubljana, SV. Petra cesta štev, 33. y*> AGILNE ZASTOPNIKE sprejemamo pod ugodnimi pogojil Oblačilno blago prodaja manufakturna trgovina JOS. STOPAM Ljubljana Dunajska cesta št. 21. Cement, gips, strešna lepenka, KARBOI.INEJ - DRVOCEMENT - VATPROOF — APNO — IZOLACIJ. LEPENKO — MAVČNE PLOŠČE - PRAVI HATSCHEK. ETERNIT Itd., .. nudi po tovarniških cenah »MATERIAL« trgovska družba z omejeno zavezo, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta Stev. 13, TELEFON 716. BEIISTE i»HJPRaO~-^M prodno kupite uro, ilu-strovani katalog tvrdka H SUTTNER (lmetn;k Heuri Maire) vLjimljanl št. 1. - Ta Vas obvaruje ;ikodo in jeze, katero povzročajo slabe, bazarsKa ure, in Vam kaže, kako se zamore dobro in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure, špect-Jnlno znamke »IKO" ia lastne tvornice v Švici, knkor tudi druge dobra žepne ure, zapostne ure, svetilno in 3tenske uro, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna iu birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebr-nino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr, škario, nože, britve, laseatrižne in brivske stroie, stekiorezo, doze za tobak, svalčlce ln smodke. nažigače in denarulce kupite dobro ln ceno pri Mi: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani it. 1. bob Ljudska posojilnica v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5% Stanje hranilnih vlog nad 120,000.000'— kron. Stanje rezervnih zakladov nad 1,100.000— kron. IPALliA K»«čuKpotpetn4Ke j in potplftte j 1 iinnnniimmiiiiiiiHiiiiiiniiiiuiuiiiiiiiiiiiuiiitiiiuHiHiiiitiiiniiiM^j^^ I Najcenejša ograja! BODEČO ŽICO oddaja po 2 Din kg franko ko-lodvor VRHNIKA po povzetju IV. STULLER VRHNIKA (Slovenija). ANTON KUNSTEK LJUBLJANA :: Kopitarjeva ulica 4. priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Premog, cement in strešna opeka stalno v zalogi pri H. PETRIČ, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 33. — Telefon št. 366, Skladišče: «Balkaa«. kupim ali vzamem v najem majhno kmečko hišo z vrtom na Gorenjskem v bližini kolodvora. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod «letovišče 2200«. NAPRODAJ so 3 rabljeni, prav dobro ohranjeni stroji za izdelavo cementnih izdelkov pri ANX0NU TRsAn, kranj. Popolnoma uarno naložite suoj dsnar o VZAJEMNI POSOJILNICI v ljubljani r. z. z o. z. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilno vloge se obrestu- g oi brez odbitka rentnega in in-jejo po validskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po SVz %• Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 Vz %. Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovora. iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinmm HiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiii Najugodnejše si nabavile obleke in druge potrebščine pri tvrdki LOŽAR in BIZJAK Ljubljana, Sv. Petra c. 20 Nizke cene I Nizke cene I XXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Važne gospodarske knjige. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in več barvnimi tabelami. Sedma izpopolnjena in ".......... ~ ■ iljeni k K K X X X X X X X X X X X X K K K K K x x x x K H x x x x x x x XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXi a* Slovenska kuharica. pomnožena izdaja. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Cena okusno opremljeni' knjigij vezani v celo platno, Din 220.—. Obširna knjiga obsega nad 700 strani besedila s slikami in 33 tabel na umetniškem papirju v barvotisku. Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki jih' jc izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi in poznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemško slovstvo ne premore tako obširne in lepo opremljene kuhinjske knjige. Praktični QHfl jop Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena I I CIIMiuIeJ OtlUJCJI s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Pri« redil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Din 120.—. Tudi ta knjiga prekaša vsa pričakovanja; mnogostransko in pregledno razdeljena tvarina je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava in vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni. Vsled bogate vsebine in velikega števila umetniških prilog ▼ barvotisku fe imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroške in {e prodajna cena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka in vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere more zdržati založništvo te dve ceni najdalje do konca avgusta t. 1., na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje cene. C O ri i Q U nncnniiin ictuil Navod o ravnanju s sadjem, sadni uporabi fai OdUje V yUdJJUtllllJMVU, o konserviranju sadja in zelenjadi. Za gospodinje in dekleta priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik, s 13 barvanimi prilogami in 42 slikami. Cena za to lepo novo knjigo znaša Din 30.—. Sadno vino ali sadjevec. Priredil * Humek'vi?ii 3adiarskl nadzor* nik, Ta knjiga izpopolnjuje prvo in velja Navodila, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena za to novo knjigo, ki podaja nasvete, kako gojiti ti dve najplemenitejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh in dobiček, znaša Din 12.—, A. Janša. Novi natis priredil F. Rojina t dodatkom' albertijev - žnideršičev panj, in kako ▼ njem čebelarimo, priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena Za knjigo, kt temeljito seznani čebelarje, kako postopati s kranjiči in kako čebelariti V novem, modernem panju, znaša Din 24.—. v okusni opremi Din 20.—. Breskev in marelica. Nauk o čebelarstvu. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. [iiiiiitutmimini5 Poro£. prstani Double verižice Stenske ure Budilke , Že n ne ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine Ir I »retrnire p ČUDEN LJUBLJANA 22, Pro ernovs 1 ^ KUPI VSAK! ^ po znižanih ccnah manuiakturno blago za spo-tulad in poletje v trgovin! ANTON SAVNlk. školja Loka, Glavni trg. 2099 PokusTteTžIKO« in se prepričajte, da nI okusnejSc kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato jc tudi najcenejša. Priporočljiva jc predvsem za otroke, bolnike in rekonvalesccntc. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni »ŽIKA« d. z o. z., LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA. Lepo domače platno iz lanene preje, 75 cm ali 150 cm široko, Izredno trpežno, izdeluje najceneje tkalnica »Krosna« v Ljubljani, Zrinjskega cesta 6, nasproti cerkve svetega Jožefa. - Sprejema laneno prejo v tkanje, zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce. 1603 Cie. Gle. Transat!aniiqiie Francoska linija tojSralia ln: nelmlstaieiša voluja 9 Bwe?iha. Havre-NewtjGrk samo 6 dni. (TrldVUo zastopstvo 7a Jugoslavijo: Slovenska banka d. d. v Zagrebn. Vozne listtie in tozadevna pojasnila daje: IVAN KRAK1R, zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. ZAMUDITI tudi Vi do smete ampak pojdite takoj in oglejte si velikansko ealogo sutcr.a, volne, ceiira, platna, lilciievlne, robcev, modrovino tor sploh vso monufftktuino roho v veletr-trgo\ini K. S TKI! ME C! KI. (1EJ..JI!, katera prodaja radi vohkai.ekoga nakupa direktno prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah. ZAHTF.VA.1TK CKNIK PRIZNANO NAJBOLJŠE »PEKLENSKE KOSE« (IIOLLENSENSEN) priporoča založnik in samo-prodaja te znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S. ŠKRABAR, ViŠNJA GORA. — Preprodajalcem ugodne cenel 1751 ZdiBm ii^Hioišflšne^ n^OPk stenice-žferki in vsa gola- ^^ zen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preir kuš. in splošno hvaljena sredstvo kot: proti polisk. in hišnim mišim ' 8 K, za podgane 28 K, za ščurke 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti u.šem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 ia 20 K, tinkt, proti mrčesu na sadiu in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam tO in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju 2avcd zaeksp-M. J0NKER, Pelriniska ul. 3, ZAGREB 1. I Mesa najboljša I m m mnferijfll Vam nudi najceneje 3. BOFSC, Ljubljana Palata Ljublj.M.Me. GUMENE PETE IN GUMENE POTPLATg L" conojo hi trajnij« oo kakor mmmI Najbolj« nritM proti vlagi I n»r«»«l Varčna gospodinja krije svoio potrebščine pri obče znani in zanesljivi trgovini (obstoječi nad 50 let) HJiklauc v Ljubljani Lingarjeva ulica, Medarsha ulica, Pred Škofijo 3 katera ima v lcistnih prostorih za vel/ko in let o izbiro oblačilnega blagu po ta-neeljivo najnižjiu ccnuh. Blago za moške obleke, r«; sukno, kakor tudi močno ItlaCevino in bnržun (žamet). Za ženske obleke neno in polvolueno blago, periini Unmbrik 111 cefir v zelo begati izbiri. Belo tkanina za perilo in postelie. Velika izbira svilenih iu polsvilenlh rut/ in .'-orp zadnje novosti. Predpasniki tu \ srajce se izdelujejo d.ma iz dobrega in okusrieto blnga. fcognvice 7.a moSke ler žensko in otroke i. t. d. Protla ntna ivrdke R. M klnuc se nahaja snmo v tej hiši. Tvrdka F. in I. GoriČar pri Hvanki Ljubljana Sv. Petra cesta 29 priporoča velik) i/.biro bla^a za spomladanske in letne obleko in sleor raznovrstnega sukoa in katngarna za rnoftke ter različnega Seviota pol in čisto volnenega v vseh barvnli za ženske obleke, lister, žnniet, tiia-eviuo, kotenino belo in temno, platno za rjuhe, t-vilb, vsakovrstna odeje; svilene žerpe in robco v bogati izbiri. Moške srajce belo in v modnih barvah, otroške oblekce za dečke in deklice, iredpnsnike. bluze, krilu in razne druge narejene obleke, kravate, ovratnike, nogavice i. t. d. Prepričajte se, da i. up it o ta znatno ceneje kot povsod drugod. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Telefon št. 57. Telefon št. 57. v lastni palači (vis a vis hotela „Union"). Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000* Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitara: Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Žanatlijsko banko d. d. v Zagreba in njeno podružnico v Karlove« ter z Gospodarsko banko d. d. v No vem Sad«. Daje trgovske kredite, eskoraptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. fedaja konzorcij »Domoljuba«. •I3 Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarn«.