413
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Oba državna zbora sta v sobota sklenila svoje seje. Predsednik Dunajskega zbora ni napovedal dneva, kedaj po novem letu nadaljuje zbornica poslancev svoje seje, ter le obljubil, poslancem to pismeno naznaniti, in da na dnevni red postavi razpravo Berolinske pogodbe o Turških zadevah. Ogerski zbor pa začne svoje seje 20. januarija. Grof Andrassy pride, kakor je zdaj uže gotovo, zmagonosen iz boja 8 Herbstovci zaradi zasede Bosne in Hercegovine. — Zadnje dni zborovanja ta- in unkraj Litave pa imamo zaznamovati velika škandala v Dunajski in Ogerski zbornici. V Dunajski zbornici je poslanec vitez Schoaerer na vsa usta rekel, da si nemško ljudstvo našega cesarstva želi priti pod Prusijo, — v Ogerskem zboru pa je poslanec Czanadv ministra Tis z o tako zasramoval, da more človek res Magjarsko kožo imeti, da take psovke strpi. — Take cvetke poganja dualizem in njegova sistema!
— V seji 18. dne t. m. je zbornica poslancev z večino sklenila, da se davki in davščine po dosedanji razmeri pobirajo od 1. januarja do konca marca prihodnjega leta. Zoper ta predlog so govorili nekateri ustavoverci, reksi, da v finančnih zadevah nimajo zaupanja do ministerstva, ki je vendar „duh iz duba njihovega in meso iz mesa njihovega.** Poslanec vitez Schoaerer pa je pri tej priliki zopet očitno pokazal, kam nemški liberalizem taco moli; zakričal je namreč, da v nemški Avstriji čuje se po vsihokra-jinah klic po združenji z Nemčijo. Na te besede zadonijo viharni klici „oho, oho*'! od tiste strani, ki se ni še Nemčiji podala. Mi Slovani si zapomnimo Schoaererjeve zdihljeje podobne Kaiserfeldovim ,svinčenim podplatom*'.
— Delegaciji ste bile po 6tedenskem delovanji 16. dne tega meseca odložene na prihodnje leto. — Predsednik Avstrijske delegacije grof Coronini je sklenil zadnjo sejo z naznanilom , da jej še danes ne ve dneva naznaniti, kedaj delegacija po novem letu zopet začne delovanje, in da jej bo zatega del dan prihodnje seje in pa obravnave njegove nemudoma naznanil, kedar dobi od ministerstva predloge, katere ima delegacija še rešiti. Skupna (Avstnjsko-ogerska) finančna postava za 1. 1879. kaže, da se bo za redne in izvanredne skupne stroške potrebovalo 105 milijonov in 178.236 gold., od katerih odbivši lastne prihdke colnine z 12 milijoni in 841.000 gold., ostane nepokritih 93 milijonov in 337.236 goldinarjev, tedaj v razmeri 70 odstotkov, ki jih plačuje Avstrija, in 30 odstotkov, ki jih plačuje Ogerska, pada na Avstrijo 64 milijonov in 29.343 gold.,  na Oger-
414
«ko pa 27 milijonov in 441.147 gold. — Delegaciji ste tudi dovolile 20 milijonov gold. za potrebščine zasedanja Bosne in Hercegovine v prihodnjem letu.
—   Po ukazu cesarjevem se napravi „velika dobrodelna loterija za družine reservistov", k. so bili v Bosni in Hercegovini. Izsrečkano bode pri tej loteriji 7122 dobitkov, med katerimi bodo nekateri znašali 60.000, 15.000, 10.000, 5000, 1000, 500, 200 in 100 gold. Ena srečka (loz) veljd 2 gold. Dobivale se bodo srečke v loterijah vseh dežel in nadejati se je, da se bodo vse srečke lahko poprodale. Srečkanje bode že 6. marca prihodnjega leta.
—   O novih ministrih je veljko besedi po časnikih, ministrov eamih pa še ne. Grof Taaffe iz Tirolov
je bil tukaj, pa je sel in ne bo minister; zdaj je Potočki iz Levova potoval v Budapešt, poklican od cesarja, pa uže pravijo, da je bil pozvan le zaradi Galiških zadev. Veliko glasov se čuje, da ostane staro ministerstvo Čeravno je zazupanje zapravilo pri svoji lastni ustavo-veraki stranki. Kako se bode tedaj rešil ministerski kaos, se danes še prav nič ne ve, „le to vemo — piše ustavoverka ,»Deutsche Zeit." — da ima predsednika ministerstva, ki vleče 26.000 gold. plače na leto, pa 8 ministrov, katerih vsak ima plače po 20.000 gold., zraven pa še službenih priklad precej, a pri vsem tem nimamo ministerstva, ki bi pravice imelo, pred državnim zborom zastopiti vladarja; mi imamo zdaj, kar je Auer-spergovo ministerstvo odstopilo, le „expedirende Secre-tare'4, pa nobenega skupnega ministerstva, ki je odgovorno državnemu zastopu. Po dopisu „N. fr. Presae" ima grof Potočki tole misel o Auerspergovem ministerstvu: „Gospodje so me za ces. namestnika naredili v Galiciji; ko bi jaz minister bil, ne bi se jim skazal hvaležnega, kajti jaz bi nobenega izmed njih ne postavil ca čelo kaki Avstrijski deželi".
Hrvatsko.  —   Ko  je v  Ogerskem zboru bila razprava o tem, da se vladi dovoli pobiranje davkov prvo
četrt leta 1879. po dosedanji razmeri, je poslanec Mili al o v ič v svojem imenu in v imenu svojih rojakov objavil, da hočejo podpirati vlado proti temu, da se Vojaška granica združi v celoto trojedne kraljevine. Iztočno vprašanje (Bosna in Hercegovina) daje ravno sedaj veliko važnost Granici, in ker samo od sedanje vlade je pričakovati, da more zatreti Magjarsko nasprotstvo, zato jo in pod tem pogojem hočejo podpirati Hrvatski poslanci. — Prevzvišeni biskup Strossmajer seje povrnil domu iz Rima, kjer je neki najbolj bil zarad zadev katoličanov v Bosni. — Zagreb se je Bošnjakom, ki so se v Budapešti poklonili cesarju in unidan na poti v domovino svojo se par dni mudili v Zagrebu, jako prikupil; eden izmed deputacije je rekel: „Lep je Beč, lep je Budapešt, al nam najmilejši je Zagreb, ker tu smo med svojimi pravimi brati."]
Iz Bosne in Hercegovine. Nadlog ni konca ne kraja zarad bi\ših vremenskih uim. Ljudje bolehajo in mr]6 za tiftuom; goveja živina pa čepa za turško kugo; is Mostarske okolice se poroča, da so prve dni tega meseca prignali tje 200 volov, pa so že vsi poginili za kugo. Naj tedaj sedanji čas nobeden ne hodi le-sem, ker hudo bi se kesal.
Iz Turčije. — Državni proračun kaže, da bode Turčija prihodnje leto imela 12 milijonov Turških li-ver dohodka, stroškov pa 42 milijonov, po takem bode primanjkave 30 milijonov. Res ni čuda, da finančnega ministra glava boli, da je — kar ni šala, ampak resnica — sultana naprosil, naj mu dovoli, da bo iskal kakega prebrisanega Človeka, ki mu za dobro plačilo vgane, kakošen nov davek, ki bi se mogel prebivalcem naložiti. Sultan mu je to dovolil. Zaradi takih denarnih stisek pač ni čuda, da so zadnja leta zmirom prekucije v Turčiji in da teh prekucij ne dela le samo ljudstvo, ampak da jih delajo tudi Turški ministri in se tudi celo sultani sami drug druzega s prestola pehajo«