C. K. pošti!
We«loNtavljenc številke je poslati administra-eiji ,,Kiseiil»aIiiier“, Dunaj V. ZcnfagaKKe čl.
44511
17
V&f
štev. I.
V Trstu, v soboto ž. januvarja 1910.
Leto III.
PgOSTA VODI POTK SVOBODI!
ZELEZntCnRI
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL3EHCEV
Uredništvo se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570.
Cpravništvo
Dunaj V. Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
X a r o č n i n a za celo leto 9.10 K.
za pol leta 1.70 K.
Pozamezna štev. 18 vin.
SREČNO NOVO LETO!
Nov koledar pribijemo na zid in pisalni papir označimo z novo letnico. Označenje dneva se je zopet precej premenilo in nas spominja, da čas neizprosno sledi naravnemu zakonu, brez počitka, ('ep ra v opazujemo v življenju vsakovrstnih reakcij. Sekunda se spopolnjuje sekundo v minuto, minuta z minuto v uro, ure v dni, dnevi v meseče, meseci v leta in stoletja, vse hiti, hiti naprej, brez ozira nazaj, nasproti novi bodočnosti, novim časom.
Prestopamo prag novega leta in navada zahteva, da je pozdravimo, da ob njegovem nastopu želimo sreče. Ravno ta duševno revna navadapa zahteva, da so ozremo tudi na preteklo leto, kar seveda ni posebno utemeljeno.
Tokrat ni težko ugoditi navadi, in zgodilo se bo v polni meri v najrazličnejših člankih, ki bodo peli slavo vsemu mogočemu in nemogočemu. Obupen položaj države, od dne do dne naraščajoča draginja, napredujoča kriza, sploh vse pošasti državnega življenja, ki so neprestano plašile na državnem obzoru, vse je zginilo Diskreditirana tovarna postav, ki je služila v zadnjih časih le zasmehu bednega ljudstva, je postala kar čez noč oni nadepoln angelj rešenik vseh obupanih. Novo življenje vstaja z novim letom in če vsa znamenja ne varajo, potem smemo res upati, da vendar konečno tudi Avstrija vstopi v koncert modernih držav, ker bo odslej morda vendar sprejemala svoje postave iz naročja parlamenta, voljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice in. ne več po milosti starikavega tj 14.
Vse politično zrelo prebivalstvo se veseli tega novoletnega darila in tudi mi socijalni demokratje ne zaostajamo, tem manj, ker smo bili stvarno zelo angažirani pri vsej zadevi in ni v najmanjši meri zasluga naših zastopnikov, da je postal avstrijski parlament, res zastopstvo ljudstva. Dobro sicer vemo, da bodo meščanske stranke uporabile nov položaj za to, da obkrožijo socijalno demokracijo; vzlic temu se pa veselimo, ker nas zgodovina uči, da je vendar vzlic vsem zaprekam bodočnost naša. Zaradi tega je tudi naše veselje v novem letu ravno tako odkritosrčno in nič manjodkri-tosrčna so naša voščila.
Veliko posimizma se bo produciralo po predalih časopisja in tudi sladkovodene lirike ne bo manjkalo, in kadar bodo narodi in razredi srečno vse povžili, kar jim je namenjenega, potem bodo imeli tudi zdravniki, vsaj v teh dneh, precej posla. Kar se lahko reče zadnjega grudna ali prvega prosinca, to bi se lahko reklo tudi vsak drugi dan,
če bi ne bila ravno oblika veliko višja kakor vsebina. Pripoznati se pa mora, da so ljudje veliko dostopnejši za koledarčne »povode«. Kakor za vsakdanje življenje in zato jo ravno novo leto nnjpripravnejše za vprašanje:
KAKO STOJIMO?
Optimizem ali pesimizem? Utajiti se ne da, da vsebuje pogled na okoli veliko več nadotnorečega kakor nadospodbudljivega, če se ne potrudimo si stvar tudi nekoliko pod površem ogledati. Ravno naša brezprimerna domovina nam nudi jake prikladno podlago za pesimizem, /.alosihejšili političnih razmer sploh ne morejo biti, nego so pri nas. Kdo je pač toliko star, ki bi se mogel domisliti novoletnega razmišljevanja brez narodnostnih prepirov? Žalostna je pesem vzlic njeni starosti, Ljudje, ki se prepirajo, niso postali prav nič pametnejši in listi, ki bi jih naj pomirili, nič modrejši; narasla je le norost in nemilosti uganjajočih in brezmiselnost mir posredujočih.
Napredovala je slepota za vse, kar je izven narodnostnih prepirov in pohabljeno je vse, kar nal bi vspevalo če naj bi bilo življenje več kakor navadna avtomatična igra. »Stara, zgodovinska država, Avstrija, se trudi na vse načine, da ostane v krogu velevlasti; velik svet držav je pa že davno pozabil, se ozirati na take napore in iz te zgodovinske države je postala brezpomembna tolpa statistov. Velikansko je napredoval kapitalizem v Evropi in Ameriki; avstrijska industrija se pa krmi s premijami in z brez-primernimi colninami, kakor z kratkovidnim nasprotstvom proti vsaki socijaini reformi. Avstrijska buržoarja se peha za brepomem-bno plemstvo in prepušča svoja mesta prevzetnemu, anarhokronističnemu fendalizmu. Nikjer ni opaziti resnega napredka v gospodarskem življenju in ker primanjkuje gmotne podlage, se tudi duševno življenje ne more razvijati in je narodna izobrazba nezadostna, veda vezana in umetnosti pritisnjene ob tla. Položaj narodovih množic se lahko označi z eno samo besedo: Beda. Ravno sedanja zima nam to strašno predo-čuje. Živila so dosegla strašno višino cen, kar posebno občutijo brezposelni. Za delujočimi stoji cela armada brezposelnih, ki si žele košček kruha kakor najdražjo slaščico. Mraz otrplja vse * dele telesa in kurilnih potrebščin za peč ni, gorke obleke ni, da, dostikrat niti skromne strehe. »Srce in oko človeku utriplje, če vidi nedolžne otročiče, ki hite v šolo gladni in pomanjklivo oblečeni.
Za vse delavne sloje velevažno vprašanje socijalnega zavarovanja, čaka še danes rešitve.
kaos se širi da njih čas Avstriji, iz ni zginil. V je prisvojil
»Samo ena rastlina je, ki pri nas vspeva raste in se širi ter postaja debela in ra košna. To je klerikalizem. Po vsej državi vzdiguje svojo glavo, v nekaterih krajih ponosnejše, v drugih - ponižneje, povsodi pa v nadi na dobiček. Čez vsaki tema in zato upajo črne moči, tudi v Avstriji prihaja, v oni katere rimski duh sploh nikoli glavnem in stolnem mestu si vlado in kar je kupljivega je pokupil. Sedaj steza svoje kremplje še po šoli, katere je v posameznih kronovinah že popolnoma podjarmil. Vlada ga pri tem stremljenju z vso brezobzirnostjo podpira.
V krizi je političen položaj države, v krizi je gospodarstvo in v krizi se muči vse duševno življenje.
Ostanimo rajše v ožjem našem železničarskem krogu: Kaj naj si žele železničarji za novo leto ? Naj li zberemo vso ono bedo, ki nas je v pretečenem in v vseh prejšnjih letih mučila in ki tudi danes še vedno tarna napram gluhim ušesom ?
Kako naj pišemo občutljivo pa vendar resnično o izkoriščanju železničarjev, o njih nezadostni plači, o njih moči in o službenih razmerah, ki uničujejo zdravje, o nepovolj-nem pravovarstvu, o nezadostni bolnišni in starostni preskrbi, o strašnih vpljivih in učinkih draginje ? Alii morda v nasprotstvih med posameznimi kategorijami, o stanovski domišljiji, o klečeplastvu, v denuncijanstvu, v ignoranci in utopijah?
Ue vse to opazujemo, potem bi prav lahko zgubili vse veselje do življenja. Z glasnim zaničevanjem bi se človek lahko smejal, če se sliši širokoustne besede o kulturi našega stoletja, o humaniteti naše dobe, o civilizaciji, o socijalnih skrbeh, altruizmu in idealnih posestih. Divje misli na norostno uničevanje se nam usiljujejo, in sanje o večnem počitku in o odreševalnem samomoru nas obdajajo.
V takih trenotkih določeni oddelki časovne mere, res dobro vplivajo. Naravnost okrcpčevalno je, postati nekoliko sredi dela, ki podjarmlja vse misli, in oprostiti možgane od službenih težav ter za trenotek pogledati na okolu. Vzlic vsem težnjam duševne in gmotne bede, vendar spomini na preteklo' dobro in ugodno vplivajo. V takih časih se naš duh zopet povspne, samozavest povrne se v nas in prežene malenkostne dvome in strah. Potem spoznamo, da nova leta niso časovni skoki, temveč da jednakomerno teko iz noči zadnjega grudna na prvi prosinec kakor vsak drugi dan, da pa vedno teko, vedno novo vstvarjajo in vedno pospešujejo napredek.
Gotovo je v okrožju otožno in prazno, vemo pa, da nobena sedanjost ni tako obkoljena, da ne bi dopuščala primerjanja s preteklostjo, ki nam omogoču je brati iz nje bodočnost. Povsod vidimo slabost, pogrezo-vanje, opešanje in umrljivost; če pa polagamo uho na zemljo, tedaj čujemo isto novo življenje, ki stremi na svetlo, ki hoče razcveteti in vspevati. Stare podobe se lomijo in razpadajo, zato se pa snujejo nove. V naročju starega časa, vzrašča nov, lep, krepek čas. Po trhlenem starem svetu koraka zmagonosno jasnega in svetlega čela oznanjevalec novega sveta: ».Socijalizem*. j Na trdi, gmotni podlagi postavlja svoje molišče ki združuje lepoto, materijo in duh v spopolnjenje človeštva.
Da razvoj koraka nasproti popolnitvi, je gotovo. Skromni so bili začetki socijalizma, slabotno, zaničevano, in nesvesto svoje naloge ; je bilo delavstvo, njega nosi-telj. Ker je pa bila postava, ki ga je rodila železna, zato je vspeval v viharjih in zimi, kakor palma v solčni Arabiji. In v splošni zmešnjavi je danes edini, ki predstavlja trdnost in čistost, edini, kateremu se prijazno nasproti smehlja prihodnjost.
Socijalizem je dobrotnik človeštva, kajti gmotno zadovoljstvo je predpogoj vsega vzvišenga, plemenitega in lepega, po čemer stremi človeštvo.
Socijalizem je duh, kajti izšel je iz vede in mora tudi vstvarjati in pospeševati vedo.
Socijalizem je umetnost, kajti le prosti Čas bo res svobodnega človeka privedel do ciljev, ki so onstran vsakdanjih potrebščin.
Socijalizem je ljubezen, ker v njegovem okrožju glede medsebojnih razmer človeštva, vprašanje, po denarju, po zvezah, po karijeri, ne more biti vplivno.
Socijalizem je vez narodov in narodnostnega miru, ker vspodbuja zanimanje duhov in kulture in jih odvrača od koristi posedujočih.
Socijalizem je mir, ker odpravlja ekonomične vzroke, organiziranega morjenja množic.
Socijalizem je božanstvo, ker 011 bo na novem svetu ustvaril tudi nove ljudi, dal jim bo novih razmer, ki bodo onemogočile duševno in telesno pohabljenje, sistemizirano poneumljevanje, degeneracijo, samomor, zločin, prostitucijo.
In socijalizem koraka od novega leta do novega leta. V vseh državah narašča njegova armada. Razredna samozavest delavstva se ojačuje v Nemčiji in Franciji, v Rusiji in na Japonskem, v deželah starega j kapitalizma, kakor v onih novega sveta V j zakonodajnih zastopih narašča njegov vpliv. Ker narašča zastopstvo delavstva, naraščajo organizacije, boji med starim in .novitn svetovnim nazorom se poglobujejo in že se kažejo njih posledice. Temeljna misel praktičnega socijalizma, organizacija, pridobiva od dne do dne več veljave ; organizira sc delavstvo, srednji stan, kapitalisti, to se pravi: razredi se konsolidujejo in vstopajo v areno. Že se kažejo v megli skupine ki bodo bile zadnji boj.
Misel socijalizma, ki jo je ustvaril kapitalizem, se uveljavlja čeprav vtelesenje še i ne odgovarja tlom, iz katerih je vzrastla. > Karteli in trusti, politične stranke, ki kažejo 1 svoj gospodarski značaj, največji nasprotniki socijalizma, razorujejo vendar ledino in so prvoboritelji embrijoničnih, novih slik, katere nevede, da, cel6 proti svoji volji pospešujejo ravno tako kakor pospešujejo strokovne zveze, politične organizacije in gospodarske zveze delavstva. Podržavljevanje in komu-liiziranje prometnih sredstev, razsvetljave in drugih' enakih stvari, pomenja pohod na potu k socijalizmu. Delavska varstvena zakonodaja, — ki seveda ne odgovarja idealom delavstva, — je vendar praktična posledica socijalistične teorije. Žena se zbuja iz tisočletnega spanja in akoravno so še zelo vidni j na njej znaki meščanske družbe, ho vendar prešel nje emancipacijski boj prej ali slej v socijalizem. Dobrodelne smeri se pojavljajo
seveda dostikrat le zaradi častihlepnosti in ker je danes to moderno. Vendar pa doka-.zujejo, da se začenja probujati socijalna vest. Parlamentarne in izvenparlamentarne 'zveze, se snujejo proti vojski; kažejo ne-poznanje ekonomične gonilne moči, pa vendar govore o preobratu v človeški no-trajnosti, o naraščujočem grijusu proti moritvi mncžic in pripravljajo svobodo za globcje poseganje v stvari, katerih konec je socijalizem. Ljudstvo zahteva izobrazbe in črnim močem delavstvo odločno zastavlja pot...
Nadepolne slike se nam kažejo pred očmi in neprijetno izginjajo. Seveda, — novo leto delavnega ljudstva še ni tu. Odvisno je pa od človeškega dela, da njegov prihod pospešimo. Star pregovor, da je vsak sam svoje sreče kovač, je še v veljavi; seveda ne velja več v starem smislu. Človek pa lahko post&ne kovač svoje sreče, če izpozna zapovedi novega časa in se po njih ravna. Prepričujoč, glasan in čist je jezik časa. Postanite kovači, da bodete lahko srečo kovali:	postanite veliki in močni, kajti
velikost in moč je organizacija. Vršite svoje naloge: napravite iz stotisoč železničarjev, železničarstvo, iz milijonov delavcev delavstvo ; združite roke v eno roko in duhove v on duh!
In novo leto je vaše.
Socijalna beda in delavski boji. ■
VI.
(Dalje.)
V civilizirani državi se ne čuti nobeden dolžnega, pomagati revežu; nasprotno, izko- ! rišča se njegovo bedo, v svrho pridobitev gospodarskih ugodnosti. Samo na ta način je bjlo mogoče, da ,je ljudstvo moderne države razdeljeno v^tri plasti, katere med seboj nimajo prav me skupmega. Na vrhuncu mala, kamenita in zato močna plasti niško doli pa široka, globoka in vzrahlaua, ki pa počasi okamnjuje. Med tema pa leži tretja, luknjičasta in zdrobljujoča. Bogata in sita buržoazija s predpravicami opremljena, vla-dujoča, v kateri se vsak • član meri po obsegu denarnega Žaklja, proletarijat, za to ustvarjajoč, na duši in telesu nazadujoč in pohabljen, vedno med ubožno hišo, kriminalom, bolnico in pokopališčem, jednak čredi, ki se jo šteje po glavah oziroma rokah ; malomeščanstvo, deloma popivajoče, deloma sc na vse kriplje proletariziranju braneče.
Najbolj pa tlači v Avstriji delavno ljudstvo težka roka veleposestva, ki najmanj dela. To je pravi znak kapitalistične države, da ima namreč največjo moč, tisti, ki najmanj dela. Kakor polip stezajo svoje kremplje po državi in izsesavajo maloposest. Spreminjajo kmetijstva v lovišča, zmanjšujejo dohodke zemlje in živinorejstva, in provzro-čaj o s tem ljudstvu veliko škodo. Bogatijo potom kupčijskih pedjetij, vsedajo se vsa najuplivnejša in mastno plačana mesta, dajejo ustavi kaker upravi smer in obdajajo 'vse svoje privilegije z nepreskočnim jarkom. Njih naravni zavezniki so veleindustrijalci. dasi se nevidezno poka.zujejo zavistne in nezaupljive. Moč slednjih je enostranska, toraj tudi manjša; poleg tega je tudi še mlajšega pokoljenja in zato imajo tudi manj podedovanih predpravic. V boju proti nepo-sedujočem ljudskem razredu so pa popolnoma jednakih misli, Tej koaliciji stoji nasproti neizobražen, zadolžen kmet^ bolj najemnik kakor posestnik zemlje, ki jo obdeluje po uzoru svojih prednikov, gmotno slab obrtnik z omejenim obzorjem, delavci, katerih življenje in zdravje sploh nič ne tehta, če jih dviga težko zlato mogotcev.
»Pri nas je vse v najlepšem redu: imajoči vladajo in nemaniči branijo«, lak o je dejal nekoč v belgijski zbornici Frere-Orban, pravi tip liberalizma. In res-je bur-žuazija si je v moderni državi, postlala prav
metfko posteljo. Kaj ji je na tem, če mili-! joni bitij gnievajo, samo da ima ona prijetno opravila, ne, postavila si je tudi poslopje, tako močno, da ga naviderno najmočnejši viharji ne omajejo. Posluževala sc je pri tej stavbi svojih izkušenj iz prejšnih rodov. Bramboce veže skoro nepretrgljiva veriga lastnih interesov. V lasti imajo najhujše orodje, glad. Kdo naj bi si toraj upal prvi naskok ? !
Kakor v vsili, pojavov, bogatih časih, vstali ženijalni možje, ki so to, kar poprečno človeštvo ni razumelo v svoji bedi, globeje čutili, o tem ostreje mislili in z jasnimi besedami tudi izgovarjali. Teh mož se je poprijela prava humaniteta. Poprijeli so se idej svojega časa, kakor tudi njih posledic in vse skupaj združili v lahko razumljivo smer. Njih besede so našle odmeva v prsih vsakega sotrpina. One so izražale njih lastne misli, njih lastne občutke in sicer kratko in čisto. Od njih sc je zlivala svetloba na pot napredka in z zvišav so opazovali in človeštvu kazali pota, po katerih mu je hoditi. Marx in Lassalle; sta razumela svoj čas in zaradi tega sta imela tudi neomejeno moč nad človeštvom.
Temeljna misel njih besed je bila v zraku, in njih razumevanje razmer med naraščajočim bogastvom in naraščajočo bedo ni bila njih izključna last. Bila je že temna last narodne duše. Marx in Lassale sta pov-sobljena socijalna ideja, katera sc ne more na svojem prodirajočem potu ovirati z no beno silo. Zmagovalna moč, ki jc tičala v njih besedah, je najboljši dokaz, da sta se resnici najbolj približala. Ti možje stoje poleg nareda in v njem. Socijalni sistem je brezdvomno skupnost najglobejega razburjenja, in najsijajnejših stremljenj našega časa, vsebuje v sebi same revolucije in naravno je, da se mora boriti zoper vse sile, ki se sklepajo na svoje podedovane predpravice. Med narodovimi potrebami in med uredbo moderne države je nespravljivo protislovje.
Iz notranjih vzrokov, in ne po naključju, so postali industrijalni delavci, nositelji nove ideje, kajti na njih telesih so se najbolj kazali znaki naše gospodarske politike. V nasprotju s poljedeljskimi delavci, se pojavljajo v kompaktnih masah in fiuktuacijo, zato se jih tudi lažje pridobi za združevanje in razširjenje naših idej. Prvi socijalni boji so se toraj pojavili med delavci in industrialci i in pričeli so se tam, kjer je bila industrija najbolj razvita. To gibanje je provzročilo ; čudne prikazni. Kdo je pričakoval v teh od i bede in težkega dela pohabljenih telesih tako krepkost in celo smisel za zakonske določbe ?
Njih požrtovalnost dokazujejo visoke svote, ki jih odračunavajo, vzlic slabim zaslužkom, v strankarske namene. Svojo sa-movzgojo kažejo na javnih shodih in enakih priredbah. Opraviti imamo tu rz moralično demonstracijo, in ravno v tem tiči neprecenljiva moč. Brezdvomno so nastopili pot realnih razmer in ti pojavi se lahko tolmačijo z veliko mislijo, ki jih vodi, da je visoki cilj, po katerem streme : Osvoboditev človeštva iz spon bede.
Meščanstvo si prvotno niti misliti ni moglo, da 'bodo zadobili ti boji svetovnozgodovinski pomen, v katerega bo konečno tudi ono pritegnjeno. Dokler ni veleindustrija vidno pokazala, da je sovražnica male obrti, toliko časa se je meščanstvo še veselilo teh pojavov, po katerih so še posamezniki postajali milijonarji. Zabavljalo je še čez deiavstvo, kjer je zahtevalo vedno višje plače in skrajševanje delavnega časa., Postavilo se je na stran kapitalistov —- kajti smatralo se je samo, kot del kapitalizma. — V tej domišljiji ni hotelo in še danes v največ slučajih noče slišati o skupnosti koristi proletariziranega delavca in obrtnika, ki je že na potu proletarizacije. Negotov obstanek zadnjega ni odvisnost prvega jim še danes brani, opazovati skupne koristi in jim skupno slediti. Posledice veleindustrije so pa postajale. Vedno bolj občutne. Mali
obrtnik, ki z ozirom na svoje naprave nikoli ni mogel misliti, da bi si pridobil odjemalcev v inozemstvu, je moral konštatirati, da ga tudi doma vedno bolj odriva veleindustrija; proti nizkim cenam svojih konkurentov se ne more vspešno boriti. Tako se mu godi, ne samo v Avstriji, temveč po vseh industrijalnih državah. Vzroki pa niso tako vidni, kakor pri delavstvu; tudi prvi ni pa omiko tako vnet kakor slednji ; njegovemu duhu je ono kar je bilo lažje, razumljivo nego to, kar še le bo misel, da uredba današnjega gospodarskega življenja vendar ni tako slaba, kakor jo slika soeija-lističen svetovni nazor, prevladuje, ker to razmerje trpi že tisoče let, dočim se je nravnost, vera, umetnost itd. že večkrat in temeljito preuredila. Postati ni mogel socija-list, zato je pa postal antisemit.
Da je -meščanska inteligenca po veliki večini napram socijalizmu še danes brezbrižna, da, celo sovražna, ima svoj prvi vzrok v tem, da je izobrazba enostranska in šablonska in tudi stanovska domišljija še velika, kar ji onemogočuje o delavstvu brez predsodkov misliti in soditi in ker vendar ne gre, da bi se smatrala s proletarcem za enaka bitja. Sploh pa tudi v teh krogih ni dosti govora o izobrazbi, posebno, kadar se ima svoj »kruh«. V Avstriji še nismo tal'o daleč, da bi se inteligenca v obče čutila užaljeno, če se ji predstavlja rojstvo in plemstvo in slednja več tehtata kakor naj-globokejša izobrazba. Le počasi je začel duh nezadovoljnosti dozorevati.
Iz vsega tega je razvidno, da so bili industrijalni delavci najbolj dovzetni za so-cijalne ideje in najpripravnejši za nje raz-širjevanje. Pod njih vplivom, se pridobivajo nove moči; v .neprestanem boju proti kapitalizmu se ojačujejo in njih duh postaja samozavestnejši, svobodnejši.
Vzbujen ponos se ne slaga več z vzgojeno ponižnostjo, iz dolgega spanja vzbujeni, razvijajo nepričakovano življenje, pred strmečimi očmi svojih soljudi opazovalcev. Samo jim postaja, da gmotne moči vladajoče stranke v pomožnih sredstvih mirujejo, da so eni od njih odvisni in ne nasprotno. V tem leži grozota in zmagonosna moč naroda in zadnji vzrok, (la mu mora pripasti vladanje. Iz globni sc že bliska. Enkrat je dal že čutiti svojo moč buržuariji. Na Belgijskem je vladajoča stranka izvršila narodova povelja, in to je bil velikanski trenotek v zgodovini. Proletarjat se je pokazal močnejšega od buržuarije v boju, katerega je vzel sam nase. Razmerje med vladajočinci in vladanimi se je spremenilo, stara ustava se je razstopila. In vzlic temu, da se v Avstriji razvoj političnega življenja otežkočuje, dozorevajo vendar narodove moči vedno bolj vidno.
Za politično izobrazbo brezbrižno živečih množic imajo največ zaslug socijalisti in vlada bi mogla priznati, da je ravno ta stranka naučila mase na disciplino. Ona zasluži, kot zagovornica svobode in človeškega dostojanstva, priznanje vseh prijateljev ljudstva. Mlada in močna stopa brez madeža 'na pozorišče in pod praporom gospodarske in politične svobode združuje vse one, ki so nezadovoljni z vlado starikavih strank, ki niso zmožne držati žrezla v svojih brezživč-nih rokah.
Ona je edina stranka, ki pošteno misli na svobodne naprave in v nobeni drugi stranki se ne opaže tako vzdržljivega entu-rijazma za osebno svobodo. Vse druge stranke, se dado potiskati le z nevoljo na pota, ki vodijo k razširjevanju političnih pravic. Ona snuje v moderni državi stan bojevnikov, ki je vedno v sedlu, če je treba izvojevati boj proti policijskem jerobstvu. Ona ne pozna druzega ozira nego, onih na svoje osnovne nauke, in v tem tiči dober del njene moči. Brez pomislekov uporablja najglasnejo^opozijo v neenakem boju, če prav dostikrat ve, da bo podlegla. Pravice in koristi proletarijata ščititi, to je nje glavna naloga.
(Dalje prihodnjič.J
Volilni shod v Kanalu.
Dne 12./12. 1909 seje vršil volilni shod v Kanalu, na katerem je poročal kandidat socijal-demokratične stranke odvetnik Dr. Tuma. Shoda se je vdeležilo le pičlo število socijalno-demokratičnih železničarjev iz Golice, Sv. Lucije in kanalske proge. Dobri agitatorji N. D. O. in narodno - napredne stranke v Kanalu pa so pripeljali na shod okoli :!00 precej razgretih in nahujskanih ljudi.
V številki od 11. 12. 09. pozval je »Naroden delavec« sodruga Dr. Tumo »na raej-dan« ter je N. D. O. poslala Dr. Mandiča samega iz Trsta, da reprezentira idejno moč N. D. O.
Dr. Tuma je na shodu mirno in stvarno pojasnil strankin položaj na Goriškem, navedel razloge, zakaj je socijal-demokratična stranka samostojno nastopila pri volitvah meseca septembra 1. 1., in zakaj torej tudi sedaj pri dopolnilni volitvi nastopi samostojno. Navedel je jasno cilje, katere ima stranka, cilje, ki so po naravnem položaju dosegljivi s takimi nastopi, kakor sedaj.
Delavstvu gredo med 14 poslanci v deželni zbor iz splošne skupine 3 poslanci, dočim ostane kmečkemu zastopstvu 7 poslancev, 4 poslanci iz skupine veleposestva, trgov in mest se itak po položaju mora prepustiti napredni stranKi. Socijaldemokratična stranka se smatra edino upravičena zastopnica delavstva, in vidi v itf. D. O. razdirajoči in odpadni element, radi česar smatra N. D. O. kot svojega političnega sovražnika. Dokler je bilo delavstvo v socijal-demokra-tični stranki edino, si je tekom let izvoje-valo veliko moč v vseh kulturnih državah, tako tudi v Avstriji; posebno velja to za bojne strokovne organizacije, in v prvi vrsti železničarjev. Pravice, katere uživa danes po celem svetu delavstvo ter materijelni priboljški, ^vse to je plod požrtvovalnega dela pristašev socijal-demokratične stranke. Vse, kar so danes železničarji dosegli v Avstriji, je plod velike, kompaktne, solidarne železničarske strokovne organizacije, ki je bila zasnovana po možeh iz vrst socijalne demokracije, in ti še danes tvorijo jedro organiziranih sodrugov. Odkar je pa delavstvo doseglo političnih pravic in gospodarskih pridobitev, odkar so se jele druge politične stranke in državna uprava sama bati naraščajočega vpliva solidarnega delavstva, odkar se je dalo splošno volilno pravico, vsled česar je postal delavec odločilen faktor pri volitvah v državni zbor in deloma tudi v deželne zbore, jele so druge politične stranke rušiti to solidarnost s tem, da so po eni strani klerikalci pod geslom : »vse za vero« pričeli snovati posebne delavske organizacije t. j. krščansko-socijalne, po drugi strani pa narodne stranke narodne delavske organizacije. — Daši klerikalna in napredna stranka v enem dušku trdita, da so njih organizacije nepolitične, predstavlja krščansko - sociialna delavska organizacija armado klerikalnih volilcev v splošni kuriji, in isto velja za narodno organizacijo.
Ustanovitev teh organizacij pomeni cepljenje moči delavstva, in že se pozna vpliv te cepitve. Prva je državna uprava, ki hoče iz tega delati konsekvence ter pričela izkoriščati proti delavstvu razne struje, posebno proti strokovnim organizacijam. — Vršile so se zadnje leto premembe v vodstvu I raznih ravnateljstev rudniških in železničarskih, katere imajo vse tendenco napeti druge strune proti delavstv-u.
Zapeljano delavstvo bo po britki skušnji krvavo plačalo svojo nestalnost in nemoža-tost in trpelo nezaslišano tudi zavedeno delavstvo. — Socijalna demokracija vidi toraj v krščansko-socijalnih in narodnih organizacijah največje škodljivce delavskih interesov, odpadnike iz lastnih vrst.
Pogled na žalosten političen položaj v Avstriji, v državnem in v deželnih zborih, bi moral ne le delavca, ampak vsacega poučiti, da po dosedanji politični poti ne gre več naprej. - Vsako gospodarsko delo za- |
ostaja nad ostudnim prepirom narodnih strank v državnem zboru in v deželnih zborih. — N. D. O. si je postavila kot glavni program: boj za narodnost, ter postavlja ta boj višje, nego boj za gospodarske koristi delavstva, dočim mora zdrava logika vsakega poučiti, da je na krivi poti. — A ho pristopi delavstvo, slovensko, italijansko, češko, nemško itd. kot sobojevnik za narodne ideje ob volitvah na stran narodnih strank, potem je naravno, da se narodnostni boj v Avstriji le poveča, vsled česa)' mora gospodarsko vprašanje zaostati. — Delavstvo je torej samo krivo, ako trpi gospodarsko bedo in se brezobzirno izkorišča po kapitalizmu. — Socijaldemokratična stranka priznava docela princi]) narodnosti, ker vidi v narodnosti, edino mogoč kulturen razvoj, in izobrazba je za delavstvo predpogoj prave moči. — Ali, ker so ravno narodnostni boji krivi vse politične zmedenosti, se socijaldemokratična stranka ne more taktično pridružiti narodnim strankam v dosego posameznih šolskih, jezikovnih in personalnih pridobitev, marveč prepušča narodnim strankam ves ta neplodni boj ter kot velika stranka stremi za tem, da se dosedanji vladni sistem vrže, ter deželni zbori, ki so gnjezdo narodnih prepirov, razderejo, ter se prime načelno narodna avtonomija, ter uvede splošna avtonomija, po kateri še le dospe ljudstvo do samovlade.
Na izvajanja Dr. Hr. Tuma odgovarjal je Dr. Josip Mandič kot predsednik N. D. O. torej oficijelno.	>
Zanimivo je bilo, da je isti priznaval brez drugega lepoto in velikost soeijalizma ter upravičenost socijaldemokratične delavske organizacije. — Izjavil je, da N. D. O. ni politična organizacija, in da ima vsak član N. D. O. na prosto dano, ali glasuje klerikalno, liberalno ali socijaldemokratično, seveda ni hotel in mogel izpodbiti fakta, da dejanski glasujejo vsi člani N. D. O, z največjo doslednostjo za napredno stranko.
Dr. Mandič je izdal interesantno izjavo, da smatrajo tudi oni napredno stranko kpt neodkritosrčno in v bistvu za liberalno. — Polemika Dr. Mandiča šla je torej le za tern, da bi dokazal, da je narodnostni princip višji nad gospodarskim, in da je N. D. O. ustanovljena zato, da povdarja ta princip, ker ga je socijalna demokracija dosedaj zanemarjala. — Navaja, da zastopniki socijal-demokratične stranke sami niso edini, kak narodnosten princip naj se uveljavi, in po-: j sebno se opira na članek nemškega sodruga Hartmana v »Kampfu«, kateri zagovarja j stališče, da je treba vsaki stranki stremiti za tem, da se kolikor toliko asimilirajo manjšine večini, in to v gospodarskem, socijalnem in administrativnem interesu. — Po tem principu n. pr. bi bila izročena tedaj slovenska^ manjšina v Gorici in v Trstu polaščevanju, in proti temu se mora v prvi vrsti delavstvo boriti, ki je najbolj izpostavljeno raznarodovanju. — Socijalmokratični stranki se očita, da ima sicer narodnosten ! princip 'v programu, da pa dejanja posebno v Trstu ne odgovarjajo programu, in so italijanski socijalisti vedno strupeni nasprotniki slovenskega delavstva. — V varstvo tega ustanovila se je N. D. O. po želji'in prošnjah zatiranih slovenskih delavcev samih.
Izvajanja Dr. Mandiča so bila docela stvarna, lepe oblike, zato pa je bilo obnašanje navzočih narodnih delavcev in kanalskih naprednjakov precej divjaško in nespodobno. —- Dasi je bil volilni shod, se tega zborovalci niso zavedali, in dasi od navzočih socijalnih demokratov ni motil nikdo niti z eno besedo govornika Dr. Mandiča, nastalo je med protigovorom Dr. Tume kričanje in ponovno žalenje njegove osebe. — Iz medklicev se je videlo, da velika večina zborovalcev nima niti pojma o političnem življenju in političnih idejah, in da niso razumeli ne izvajanja Dr. Tume in ne onega Dr. Mandiča. — Najbolj besneli so nekateri , železničarji, pristaši N. D. O., ki so sploh
vse ono, kar je v prilog socijalni demokraciji na Goriškem, nesramno tajili.
Po ponovnem opominu bil je torej sklicatelj volilnega shoda Dr. Tuma prisiljen, shod zaključiti.
Narodni delavci so klicali Dr. Tumo na mejdan, so pa obenem s svojim obnašanjem pokazali, da jim ni na tem ležeče, d;i se iz-vojuje dvoboj med zastopniki obeh strank. Šlo se jim je le za to, da to priliko porabijo v fanatiziranje neukih in za politiko docela nezrelih ljudi ter jo nahujskajo predvsem proti osebi Dr. Tuma kot socijalista.
Volilni shod v Kanalu je torej končal povsem neplodno toli za eno koli za drugo stranko. Le nastop narodnega naprcdnjašrva v Kanalu bi utegnilo postati jamstvo, da se inteligentnejši delavci osvestijo in sprevidijo vso nesmisel N. D. O. — Pač jim morajo doneti v ušesih besede Dr. .1 osipa Mandiča:
»Socijalizem je velika ideja, in socijalno demokratična stranka je velika svetovna stranka. — Ni izključeno, da tej stranki pristopi čez leta tudi N. D. O., kadar se dokončajo narodni boji. — Napredna stranka je neodkritosrčna liberalna stranka, in naroden delavec nima vzroka se za to stranko potegovati«.
Odločiti mora vsakdo po zdravem razumu : da izhaja vsa politična, socijalna in gospodarska beda od narodnostnih bojev, da torej delavstvo ni poklicano, da gre v boj za gnjilo napredno liberalno stranko proti socijalni demokraciji ter da bi tako dalo novih moči razpadajoči liberalni stranki na škodo delavske socijalno demokratične, da zapeljani delavci sami vzdržujejo strupene narodnostne boje v državnem zboru in v deželnih zborih, mesto, da bi se solidarno oklenili socijalne demokracije, ki je ta boj izločila iz svojega programa in se postavila na izključno gospodarsko stališče, v prvi vrsti na stališče, da je treba izvojevati delavcem vse politične pravice te)- dvigniti njih gospodarski položaj, potem rešiti druga manj vitalna vprašanja.
Volilni shod pa je dal socijalni demokraciji navodila za naprej:
Nikake dotike z N. D. O., ker je neplodno in nespametno govoriti z fanatizira-nimi ljudmi, ki so le orodje oseb, ki iz osebnega sovraštva do sodelavca hujskajo proti delavcu.
Dopisi
Kolegijaliteta med delavci južiiožele*-uiške kurilnice. Vsi ljudje niso enaki in tudi. ne vsi poštenjaki, to je dejstvo, o katerem je vsak razgovor nepotreben. Da železničarji v tem oziru ne delajo izjeme, je tudi umevno. Vsekakor je pa pretresavanja vredno in tudi potrebno, če se pojavljajo stvari, kakor v ljubljanski kurilnici, kjer pri delu uganja neki Štrukelj svoje neslanosti. To človeče se baje vzdržuje samo z klečeplastvom in denunciranjem. Te lepe čednosti mu morajo nadomestovati strokovno znanje, ki si ga Štrukelj nikjer ni mogel pridobiti. Poseben trn v peti mu je organizacija, katere se pa boji, kakor bik rdečega robca. To je seveda njegova stvar, o kateri tudi sam odloča; nekoliko bolj nas pa zanima dejstvo, da odvaja tudi svoje delavce in tovariše od organizacije. Štrukelj namreč dobro -v6, da ima precej masla na glavi in se boji, da bi mu morda postali njegovi organizirani tovariši nevarni. Njemu je pač znano, da v naših vrstah ne trpimo druzega nego poštenih zavednih delavcev. Svojo mesto, priberačeno z neodkritim postopanjem, izrablja v to, da z vsakovrstnim terorizmom upljiva na njemu dodeljene ljudi in jih odvrača od organizacije. Mi smo doslej to početje mirno opazovali in nismo izvajali posledic zaradi tega ne, da se nam ne bode očitalo nelojalnega postopanja proti posameznim tudi delavcem. Ker pa vidimo, da ta naša potrpežljivost nima tiste vzgojevalne moči, kakor smo pričakovali, zato opozarjamo gosp. Štruklja tem potom zadnji-
krat, da je neslanosti dovolj in da se ne sme čuditi, če ho v najkrašem času videl v našem glasilu svojo sliko v taki podobi, da ga bosta spreletela strah in groza. Ne domišlja, naj si pa morda, da hrepenimo ravno po njegovi osebi. Ne, ravno nasprotno. Kodi mu povedano, da on ne bo nikoli član naše poštene družbe. Kar zahtevamo je to, da pusti naše ljudi v miru, izpolnjuje svoje službene dolžnosti in skuša spopolniti svoje strokovno znanje, kjer mu še precej manjka. Naše sodruge pa opozarjamo, da nam vsak dogodljaj takoj naznanijo, in nam omogočijo napraviti konec nezdravim razmeram.
'Zaupnih.
Južnoželezniška postaja v Ljubljani nosi še vedno znake Gutniannovega režima. Med drugimi nedostatki, ki so navidezno neodpravljivi, naj omenimo danes samo enega, ki je ravno v sedanjem zimskem času, najbolj občutljiv. Z ozirom na nereden promet, imamo v Ljubljani celo vrsto sprevodnikov in zaviračev, ki niso prideljeni rednim oddelkom, temveč opravljajo sprevodniško službo od slučaja do slučaja, kakor to ravno razmere zahtevajo. Imenujemo jih »reservne partije«. Ti uslužbenci so primorani očasih po 10 do 12 ur čakati, dokler se jih službeno rabi in morajo biti ves ta čas pripravljeni, da se vsedejo na vlak in prevzamejo odgovorno službo. Velikokrat — posebno ob času manjšega prometa — se dogodi, da pride mož zvečer ob G. uri, oprtljan kakor tovorno živi n če, na postajo, ter čaka in čaka, dokler pride tudi zanj odrešilna ura odpotovanja. Nič nenavadnega ni, če se često zgodi, daje to še-le v pozni jutranji uri. Ves ta čas mora mož polagati svojega rojstva revne kosti, po različnih klopeh čakalnih prostorov in je toraj že pred faktičnim nastopom svoje službe, popolnoma izmučen. Zaviraška kočica mu je pravcata odrešeniea in v njej naj sedaj opravlja težavno službo 12 do Ki ur. Kakšna je v takih razmerah varnost prometa, si lahko predoči vsakdo, ki ima o službi le nekaj pojma. Radi priznamo, da je z ozirom na neredni promet, jako težko službo, drugače razdeliti; mnenja smo pa, da bi se osobju in varnosti prometa prav lahko ugodilo, če bi se za imenovane uslužbence določil primeren čakalni prostor, opremljen s posteljami, kuhinjo in drugimi potrebščinami, tako, da bi se uslužbenci »rezervnih partij« lahko res tako pripravili za službo, da bi jo lahko opravljali. Vse to bi stalo upravo par kronic, ki pri takem podjetju vendar ne igrajo nobene vloge. Uslužbenci bi pa tako uredbo iz službenih, kakor tudi iz zdravstvenih ozirov, z veseljem pozdravili. Zadeva je bila že večkrat na razgovoru. seveda ob času Guttmannovega kraljevanja, brezuspešno. Ker so danes v postajnem vodstvu zastopane modernejše misli zato se obračamo tem potom do njih, v nadi, da se za stvar pobrigajo in potrebno ukrenejo.	Več	prizadetih.
Olikan uradnik. Pred nedolgim smo či-tali v nekem meščanskem listu, o izvanredni oliki oficijala IJ n g e r-j a, ki jo je baje pokazal proti neki stranki, v svojem službenem poslovanju. Danes prinašamo posnetek onega dopisa iz uslužbenskih krogov, ki to vest potrja, poleg tega pa še vsebuje pri tožbo, da je v zadnjem času gospod Unger postal tudi z vslužbenci skrajno robat in surov. Vslužbenci, posebno na železnici, niso preveč občutljivi; če se jih pa napada s psovkami: »Esel, Trottel, Kerl, i. t. d.«, potem se seveda ne čudimo, če enemu ali drugemu zavre kri.
V detajle se za danes ne spuščamo, in to zaradi tega ne, ker smo po poizvedbah dognali, da je bil gosp. Unger še pred kratkem popolnoma pameten mož, ki ni dajal povoda pritožbam. Izključeno toraj ni, da bolezen nanj neugodno vpliva, kar je seveda treba uvaževati. Mi mu nikokar ne želimo slabega. Prosili bi ga pa že, da brzda svoje čute in postopa ne samo z občinstvom temveč tudi z vslužbenci dostojno.
S tem upamo, da smo ugodili tudi dopisniku.
Tržič. (Varčnost južne železnice). Da si južno-železniška uprava prihrani nekaj krone, morajo zavirači iz Nabrežine in Trsta opravljati premikaško službo na tukajšnji postaji. Osobje te postaje je sledeče : postaje-načelnik, K uradnikov, 1 bolehen skladišni mojster, 1 delavec iz Gorice, ki opravlja vratarsko službo in pa 7 drugih delavcev. Od teh sedem delavcev opravljajo: 2 premikaško, 3 skladišno in 1 razsvetljevalno službo in eden je prost. V skladišču se dela od (». ure zjutraj do 10. ure zvečer, in to pri jako pičli plači. In za vse to jih* še po-najenačelnik zmerja in jim grozi z naznanitvijo na ravnateljstvo, ako mu ni kaj po godu.
Južno-železniška * uprava ho<"“ menda s pomnoženjem delavskega osobja čakati tako dolgo, dokler se ne zgodi večja nezgoda, kakor že večkrat vsled napačne varčnosti.
f|T| DOMAČE VESTI |tF
Ignorant Poka de Pokafalva. — Poročila, nam dohajajo iz delokroga tega, menda že zadostno znanega človeka, presegajo pač vse meje. Mesto da bi skušal, neposredno pred svojim odhodom, zbrisati žalostne utise, ki jih je v teku let utisnil v Ljubljani, se trudi na vse mogoče načine, poglobiti sovraštvo napram svoji osebi. Če je bil to njegov cilj, potem ga je menda dosegel v polni meri, kajti, kakor posnemamo iz dopisov, je ogorčenje nad njim splošno in le ena želja navdaja vse, namreč:	„Plava
pola“. V zadnjem času je mož svojemu neotesanemu in robatemu nastopu napram uslužbencem, pridružil še drugo človekoljubno lastnost in je začel deliti kazni na desno in levo, brez vsakega pomisleka, če so te kazni opravičene ali ne. Ce se prav Spominjamo, je glede kazni železniško ministerstvo izdalo pred dvema leti poseben odlok.
Glasom tega odloka se nikogar ne sine kaznovati, ako se ga ni prejo zaslišalo in se sprejelo njegovo izjavo na zapisnik. Na ta popolnoma korekten način naj bi se onemogočilo, da ljudje Pokovega kalibra brezvestno šikanirajo uslužbence. V odloku je bila zagrožena disciplinarna preiskava onim načelnikom, ki bi odloka ne uvaževali. Tz tega je razvidno, da ministerstvo dobro pozna svoje mameluke in da jim je hotelo ustaviti nenravno početje. Ali kaj se hoče, če ministerstvo obrača, Poka pa obrne in sicer tako obrne, da njegovi škodoželjnosti do cela odgovarja. On se ne briga za odloke ministerstva, še manj pa za one ravnateljstva, ker baje pri slednjem ukazujejo »paglavci«, katerih seveda gospod Poka ne pripozna, kajti on je v službi osivel in če v tem času ni mogel zasesti višjega mesta potem temu ni on vzrok, še manj pa njegova popolna nezmožnost. Morda je tudi to »navidezno« zapostavljanje pred mlajšimi močmi vzrok, da si gospod skuša ohladiti svojo popolnoma neutemeljeno jezo nad uslužbenci. Drugače si pač ne moremo tolmačiti poročila, iz katerega je posneti, da je bilo 1. novembra
1.	1. kaznovanih 5 strojevodij vsak za eno krono, zaraii nekega nedostatka pri stroju, o katerem se pa ni dalo dognati, kdo ga je provzročil. Nedostatek sam po sebi je bil tak, da je lahko nastal brez vsake krivde kaznovanega osobja. Eden teh strojevodij, in sicer sodr. Petrič, je izjavil pismeno, da zahteva v slučaju kazni, da se ga vzame na zapisnik, ker sicer kazni ne sprejme. Vse zaman! Zapisnika se ni napravilo, pač pa njemu in njegovim štirim tovarišem odtegnilo vsakemu po eno krono. Taka justica presega pač vse meje in bi prav lahko tekmovala z vojaškim kazenskim zakonom, ki je ravno sedaj podlaga najrazburnejšim debatam. Še lepši je pa sledeči slučaj, o katerem smo prejeli ravnokar dopis in ki dokazuje, da je med pisarniškim osobjem ljubljanske kurilnice izbruhnila nevarna bolezen na možganih. Ker je stvar zelo zanimiva, jo moramo tudi nekoliko temeljiteje razpravljati.
•Kakor znano, je državnoželezniško osubje oh rasu zadnjega gibanja, med drugim (udi zahtevalo ureditev postranskih zaslužkov, kakor kilometrine itd., Železniška -uprava je priznala zahtevo kol; opravičeno in izposlovala za rešitev te zadevo od državnega zbora svoto štirinajstih milijonov kron. Trije milijoni te svoto so bili določeni za pobolj-šanje kilometrine in časovne odškodnine (Stuhdengeld). Ker pa miuisterstvo ni hotelo samo dc ločati o razdelitvi te svote, je poverilo to nalogo personalni komisiji, oziroma le-tej naročilo, naj izreče svoje ninjenje in stavi tozadevne predloge. Do tistega časa, dokler sc stvar definitivno ne reši, je določilo miuisterstvo, da se povišajo postranski zaslužki osobju zn 30" /„. Člani per-snnalno komisije, med njimi sodr. Preiss iz Feldkirchna so se za stvar zavzeli in slednji je kot zastopnik strojnega osobja sporazumno z organizacijo železničarjev sklical konferenco na Dunaj, kjer naj bi osobje potom svojih zaupnikov povedalo, kako želi definitivno razdeliti določeno svoto. Konferenca, na kateri so bile zastopane skoro vse kurilnice, se je po dolgotrajni debati odločila za tako zvani »mešani zistem«, to se pravi, zahtevalo se je poleg že uvedene kilometrine, še časovno odškodnino (Stun-dengeld), seveda za vse službe enako. Depu-taciji, ki je bila takoj odposlana v minister-stvo, se je tam dalo razumeti, da bo predložena zahteva v najkrajšem času povoljno rešena. In res je izšel dne 18. oktobra 1909 odlok ministerstva v uradnem listu pod štev. 109, sklicuje se na št. 38108 od 15. oktobra 1909 železniškega ministerstva. Predvsem n.oramo povdariti, da je dotičen odlok v znani birokratični nemščini tak, da ga či-tatelj lahko razume, kakor sam hoče. Dne 22. novembra 1909 je izdalo tržaško ravna-r.ateljstvo pod št. 23038/1V. pojasnila k gornjemu odloku, seveda zopet, pisana v taki nemščini, da jo živ krst ne more prav razumeti. In v teh pojasnilih določa, da za službo pri premikanju voz (Verschubreserve) ni zaračunati časovne odškodnine (Stunden-geld) temveč samo kilometrino. Uslužbenci, ki so bili z ozirom na nejasne določbe mi-r.isterskega odloka mujenja, da je časovno odškodnino zaračunati pri vsaki službi, so tudi to zaračunali. Ko so pa izšla še bolj nejasna pojasnila, so seveda to črtali, čeprav je bilo njih miljenje opravičeno, da stvar ni popolnoma v redu. Da je bilo to mnjenje opravičeno, izhaja iz dejstva, da se je tudi za službo pri premikanju izplačalo celo dobo obstanka 30% doklado. Po mnjenju ljubljanskih birokratov bi pa morali uslužbenci pač zaračunati časovno odškodnino za tisti čas v katerem prevažajo prehodne vlake iz kolodvora južne železnice na državno železnico. Tega ni«o storili, ker o stvari brezdvomno niso bili zadostno poučeni. Zato jih pa kaznuje načelnik Poka z dvema kronami dasi imajo že itak gmotno škodo 14 vin. od vlaka. Če taka kazen ne spada v krog blaznosti, potem seveda na državni železnici ni več mogoče govoriti o pravnih razmerah. Stvar seveda še ni končana (namreč 15./X1I. op. ured.), ker se skuša to zadevo spraviti v dotiko z nekako »Heeerijo . Gospod Poka in njegovi podrepniki naj bodo pa le. brez skrbi glede tega; kajti, če iščejo strojevodje pojasnil pri svoj;h kolegih in ne pri kurllničnem vodstvu, potem je to v prvi vrs^i sramotno za kurilnično vodstvo in za nikogar drugega. Nadejamo se, da se ravnateljstvo za zadevo pobriga, da takoj anulira diktirane kazni in gospodu Poki pove, da je zrel za »penzijo«. Ce bt se kazni vzdržale, potem seveda ni naša krivda Če se bo o ruskih razmerah ljubljanske kurilnice govorilo tudi a državnem zboru.
Strojnemu osobju ljubljanske kurilnice pa povemo, da bodo t,nke razmere trajale toliko časa, dokler bodo to sami trpeli. Ne zadostuje, če vplačujete svoje mesečne doneske v organizacijo, temveč treba se je brigati tudi za moč organizacije. Če Vi trpite, da se blati Vaše zaupno može in še
sami hrabro pomagate pri tem »čednem« poslu, potem sc ne smete čuditi, da se Vas smatra za tepce.z katerimi se lahko poljudno postopa. Čas bi že bil, da spoznate, da se s hinavščino in klečeplastvom nikoli ni nič doseglo in da so neznosne ljubljanske razmere le posledica mlačnosti v organizaciji. Vam, gospod Poka, pa priporočamo, da se, polagoma pripravite za odhod, ker sprego vorimo v kratkem nekaj temeljitejši!', besed.
Menda se razumemo.
Nesreča na železnici
med Prago in Dunajem.
n mrfvll> in vtt težko ranjenih.
t Na postaji V,/tersko (pri Pardubicah), ob progi c. ki-, državno-železniške družbe, je dno 25. decembra 1909 brzovlak št. 2, ki odhaja iz Prage ob 7. uri 20 min. zjutraj in prihaja v Uhersko ob pol 10. uri predpo-ludne, zavozil v tovorni vlak št. 351, ki je j c bil na postaji.
Le en trenutek, in bil je na mestu nesreče kup razvalin, v katerem so dokazale ubogo žrtve napačne varčnosti.
Oba stroja, službena voza in šest osobnih voz je razbitih. II »no1» je l>ilo takoj mrtvili in sicer:	nadsprevodnik	Alojzij
Sfrojsa, sprevodnika Vaclav Muttler- in Anton Kubih in osem potnikov. Med potjo v bolnišnico sta umrle dve osebi, in v bolnišnici .šest oseb 'to raj jo mrtvili Ul osel*.
TeSko ranjenih je šest železničarjev in sicer: nadsprevodnik. Hajduk, sprevod-dniki Jaroslav Veste, Fran Corcek in Josip S težak, kurjač Karol Schmid/, in ključavničar Vaclav Kuk la in šestnajst potnikov.
Vzrok nezgode je bil na »prosto vožnjo« postavljen semafor, ki je baje točno deloval. Odgovoren je bil službujoči prometni uradnik Zeis, ki je samostojno služboval že od leta 1903. Star je 35 let in oče več otrok. Bil je prej poduradnik in šele pred kratkim imenovan uradnikom radi vestnega izvrševanja službe. ,
Da se je pa ta nesreča zgodila je kriva le blazna varčljivost prejšnje državno železniško družbe, ker ni opremila postaje s potrebnimi tiri. Čeravno je promet na tej progi jako živahen, ni v Uherskem več tirov nego dva glavna in en pomožni. In ravno pomanjkanje izogibnega tira je jako občutno, kar uradno poročilo o nezgodi potrjuje. Ker pomožni tir ni bil prost, je bil tovorni vlak št. 351 postavljen na tir št. 2. Brnski brzovlak je privozil ob 9. uri 21 m. po 1. tiru in tudi bil pravilno odpravljen. Ob 9. uri 30 min. pa je privozil v Uhersko brzovlak št. 2 s hitrostjo 75 km. na uro. Komaj 25 korakov pred seboj je opazil strojevodja pri brzovlaku tovorni vlak in se trudil na sve načine, da bi ga ustavil, kar pa ni bilo več mogoče. Stroja sta se zarila drug v druzega. Štirje vozovi brzovlaka in pet voz tovarnega vlaka so do cela razdejani. Tir je raztrgan, tako da štrlijo pragi in šine na kvišku. Zemlja je več metrov naokoli razrita.
Grozni prizori so se pojavili na mestu nesreče. Postaja se je hipoma spremenila v lazaret. Vsi, ki so ostali nepoškodovani, so pomagali reševati ponesrečence. Zmešnjava je nastala še večja, ko so začeli vozovi goreti ; vendar so pa požar kmalu pogasili in je bila s tem odvrnjena še večja nesreča. Grozno razmesarjena trupla so spravili v skladišče, ki jo vsled tega postalo mrtvašnica.
Dve uri pozneje je prišel pomožni vlak iz Češke Trohove, in jo pripeljal zdravnike in obvezno tvarino.
Uradnika Z e i s a so zaprli. Trinajst težko ranjenih se še nahaja v bolnišnici v F a rd u b i ca h, in jo malo upanja, da bodo ozdraveli.
Še mnogo večjega obsega bi bila nezgoda, če bi sc bila zgodila dan poprej, ker so bili vlaki natlačeno polni.
Brezvestni kapitalizem je torej zopet zakrivil mnogo gorja, le da no trpi sveti denarni Žakelj. Nezg*>da bi se ne bila izvršila, če bi lakomni kapitalisti državno-železniške družbe pravočasno ukrenili potrebno in ne pustili vse v n e tu ar. Pa gledali so le na to, da jim država kolikor mogoče drago odkupi staro ropotijo in da pri tem spravijo velikanski dobiček ; vse drugo jim je deveta briga.
Potniki, ki so se veselili, da kmalu vidijo svojce, so prenesli na pokopališče, ali pa v bolnišnico. In koliko drugih je še, ki so jo skupili za celo življenje.
Čast Komur gre.
V tržaškem ravnateljstvu se pripravljajo precejšne preuredbe. Cela vrsta starih, v službi izkušenih uradnikov, bodo v najkrajšem času napravili prostor novim, mlajšim močem. To je sicer vsakdanja piikazen, ki v obče človeštva ne razburja. Tako je pač tok življenja urejen in proti njemu bi bila vsaka opozicija nesmiselna. Tudi nas ta vsakdanja prikazen ne razburja, ker nas že skušnje uče, da za odišlim le redko kedaj prihajajo boljši. S takimi skrbmi si tudi glave ne ubijamo, ker smo prepričani, da bo naše stališče vedno le na bojišču in da osebe tega dejstva ne spremene. Ker pa vsled tega preobrata zgine s površja tudi oseba, ki je bila ena onih m ilih izjem, ki nas razumejo, zato obrač mo svojo pozornost temu preobratu. Ravnatelj dvorni svetnik, gospod Ruff je šel. Šlo jih je pred njim že dosti, še pojdejo. Pri njihovem odhodu smo jih vslužbenci pozdravljali hladnokrvno če ne celo z ogorčenjem, kajti drugega nismo v njih poznali, nego zastopnike kapitalizma, representante brutalne nasilnosti in najhujšega birokratizma.
Kako čudežno se od takih razlikuje mož, ki ravnokar zapušča vodilno mesto našega ravnateljstva 1
Kdor j^ poznal gosp. Ruffa za časa njegovega delovanja v železniški službi, ta bo pripoznal, da je bil mož tak, kakor naj bi bil vsak predpostavljen. Vzra-tel je v službi, in je zatorej poznal vse sladkosti in britkosti železničarja. V službi strog in neizprosen, je bil vsak čas pripravljen, zasto-stopati opravičeno zahteve podrejenega osobja in to z vso odločnostjo. Ta svoj značaj je posebno pokazal za časa otvoritve nove transalpinske železnice, ko so bile razmere vslužbence? naravnost neznosne. Novo progo je prevzel v upravo v takem položaju, da je bila pač vsemu drugemu bolj podobna nego pa železnici. Uslužbencev.se mu je poslalo iz vseh krajev ne pa sredstev, da bi mogel njihovim zahtevam ugoditi. Vzlic temu je mož ostal na svojem mestu toliko časa, da se je spravila vsa stvar v red. Seveda je na svojem teškem mestu računal na pomoč vseh in da ta račun ni bil napačen, dokazujejo dejstva, kajti vsak je storil svojo dolžnost in še več, čeprav z naj večjim naporom. V obče je bilo znuio, da na vodilnem mestu stoji mož ki sicer zahteva to, kar se od njega zahteva, da je pa tudi mož, ki ima trdno hrbtenico navzgor, če je treba zastopati interese podrejenih mu pomočnikov.
Delo je dokončano, železnica se razvija od dne do dne bolj, le delo uslužbencev še ni končano, čeprav gosp. Ruff zapušča svoj
Stran VI.
»ŽELEZNIČAR«
.'j!-V*t-	»s-*i
delokrog. In ravno, ker njih delo še ni dokončano, zato se ga spominjajo, žalostnim srcem pri njegovem odhodu, kajti bil jim je pošten zagovornik in zastopnik njih koristi v teških urah. Gospod dvorni svetnik Ruff je šel v pokoj. Ostajamo pa mi. Naravno je toraj, če damo svojim najiskrenejšim željam duška. Ne banketi, ne druga slavlja z naše strani ga ne bodo spremljala, ker skromna so sredstva katera pri takih slučajih uporabljamo. Zato pa rečemo hvaležnih src : dvornemu svetniku in ravnatelju državne železnice v Trstu, gospodu
Ruff u
vsa hvala organiziranih uslužbencev tržaškega ravnateljstva. Usoda mu odmeri še dolgo življenje v veselje njega rodovini.
Državna konferenca
vratarjev vseh avstrijskih železnic.
V nedeljo 31. oktobra 1. 1. se je vršila na Dunaju, v delavskem domu v X. okraju, državna konferenca vratarjev vseh avstrijskih železnic. Zastopanih je bilo 36 krajevnih skupin po 35 delegatih. Razven teh so bili navzoči: Od centrale sodr. \Yeigl in Adolf Muller \ od praškega tajništva sodr. Brodeckg in od tržaškega tajništva sodr. Kopač; od centralne personalne komisije c. kr. drž. žel. sodr. Sommerfeld in od personalne komije južne žel. sodr. Osmetz. Razen teh se je vdeležilo konference šest gostov. V predsedništvo so bili izvoljeni: sodr. Sommerfeld za predsednika, Osmetz (Bolcan) za namestnika in Kaufmann (Ino-most) za zapisnikarja. Sodr. Adolf Muller in Weigl sta k prvi točki dnevnega reda temeljito poročala o položaju, željah o zahtevali vratarjev. Pri zahtevah je vpošte-vati, da se je že v centralnem odboru personalne komisije c. kr. drž. žel. in v personalni komisiji južne žel. predlagala in zastopala cela vrsta zahtev vratarjev. Gre se toraj najprej zato, da se v pi vi vrsti ugodi starim zahtevam. Prav gotovo pa ni v interesu vratarjev, staviti novih, velikih zahtev, o katerih že naprej vemo, da se dalje časa ne morejo izvršiti. Po daljši debati se je sprejela sledeča
RESOLUCIJA:
Z ozirom na vedno večjo draginjo je zboljšanje položaja vratarjev nujno potrebno. Vsled tega vstraja konferenca pri tem, da se čim prej izvršijo sledeče zahteve, ki so se predlagale in vsprejele v personalnih komisijah posameznih železnic.
Vratarji vseh železnic naj se imenujejo poduradnikom in uvrstijo v poduradniški šema po službeni dobi dveh let v plačni stopnji 1100 kron.
Državna konferenca prosi centralo Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva, naj z vsemi sredstvi deluje na. to, da se čim prej izvrši ta opravičena zahteva vratarjev.
Razventega še vstraja državna konferenca pri spodaj navedenih zahtevah, ki so se svoječasno predlagale v personalnih komisijah :
Poldrugokratno vračunanje službenega časa.
Popolno odpravo službenega reda 24 ur službe' 24 prosto, v vseh postajah.
Kjer se mora permanentno opravljati nočna služba, je uvesti 12/24 urni službeni red ; na ostalih postajah pa kot prehodno dobo 16/24 urni službeni red.
Vratarji ne smejo opravljati druge službe nego vratarsko.
V slučajih bolezni in odmornega dopusta naj se jim dodelijo namestniki.
Vreditev stanarinskih doklad in odmornega dopusta naj se čim prej izvrši v smislu tozadevnega predlogii, stavljenega v centralni personalni komisiji c. kr. državnih železnic.
Nočno službeno doklado brez vsakih pridržkov za vse vratarje, ki opravljajo nočno službo.
Uvedenje doklade za pisalne potrebščine v znesku 1 krone mesečim, za vse vratarje, ki opravljajo pismena dela.
Glede službene obleke se opira konferenca na tozadevne predloge, stavljene v personalni komisiji, s posebnim ozirom na spremembo, oziroma skrajšanje vporabne dobe. Glede zboljšanja kakovosti obleke itd., prosi konferenca organizacijo, da napravi čim prej primerno splošno akcijo v svrho odstranitve nedostatkov pri razdelitvi oblek.
Nadalje se je sprejel še sledeči predlog, ki se je oddal personalni komisiji državno-železniškc družbe v svrho razpravljanja o uvrščevalnih načelih:
Vratarjem naj se imenujejo in uvrstijo v vslužbensko skupino B vsi, ki stalno opravljajo vratarsko službo ; mej temi pa posebno oni, ki so sedaj v skupini čuvajev.
Nato se je izvolila deputacija štirih članov in sicer: sodr. Schaffelhbfer (Praga, c. kr. drž. žel.j, Htefan Schmid (Brno, drž. žel. družba), Pavel Mariin (Oberhollafirunn, avstr. sev. zap: žel.) in Krolochtoill (Flo-ridsdorf, c. kr. severna žel.) Ta deputacija ima na podlagi gori omenjenih želja in zahtev od centrale sestavljeno spomenico predložiti železniškemu ministerstvu in jo vestno zastopati.
K drugi točki dnevnega reda sc je po daljši debati sklenilo, zboljšati zaupniški sistem med vratarji. Ob enem so se obvezali delegatje z vsemi močmi delovati na to, da se organizacija med vratarji vedno bolj utrdi in razširi. Le na ta način bo mogoče dati zaupnikom potrebno zaslombo v zastopanju opravičenih želj A in zahtev vratarjev.
Ko se je rešila še tretja točka dnevnega reda, je sodr. Sommerfeld zaključil, konferenco, s pozivom k nadaljnemu vstrajnemu sodelovanju v organizaciji.
Državna konferenca.
signalnih, brzojavnih in centralnoog'bn!h mojstrov svetilnišk h preglednikov in delovodnih mojstrov v električnih obratih vseh avstrijskih železnic.
V torek, dne 9. novembra 1. 1., se je vršila na Dunaju, v delavskem domu, dobro obiskana konferenca gori omenjenih kategorij, katero je sklicala centrala splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva, na željo vslužbencev teh kategorij. Zastopanih je bilo 25 krajevnih skupin po 34 delegatih. Prišlo je tudi 11 gostov. Centralna personalna komisija c. kr. drž. železnic, poduradniški oddelek, je bila zastopana po članu, sodr. Haas, personalna komisija južne žel. pa po članih, sodr. Schromrn in Herzog. Od centrale sta bila navzoča sodr. IVeigl in Adolf Muller, od tajništva v Pragi sodr. Brodeckg. »Sodr. Weigl je otvoril konferenco z dnevnim redom: 1. Položaj, želj6 in zahteve goriomenjenih kategorij. 2. Organizacija. 3. Raznoterosti.
V predsedništvo so bili izvoljeni: sodr. Herzog za predsednika, Bleschinger (namestnik) in Chalupetzkg (zapisnikar).
Nato se je začelo razpravljati o prvi točki dnevnega reda, h kateri sta obširno poročala sodr. Schromni in Herzog o obljubljenih in še ne izvršenih priboljških in koncesijah.
Debate so se vdeležili skoraj vsi delegatje. Po natančnem raznotrivanju so se sprejeli sledeči predlogi:
1. Eksekutivni komitč koaliziranih organizacij sc poživlja, da pri železniškem ministerstvu takoj zavzame stališče in zahteva, da se čim prej izvršijo zagotovila ki jih je dalo lanskega leta, glede zvišanja pavšala signalnim mojstrom in sicer od letnih 720 na 960 kron z veljavo od 1. januvarja 1908.
2. Centrala splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo naj izposluje pri generalnem ravnateljstvu južne
železnice, da. isto. izvede dveletne, napredo-valne r.o.ke z veljavo od 1 jaiiuvanja' 1909 za vse vslužbenec,-ki so bili do 1. januvarja 1909 imenovani poduradnikom, bodisi iz vrst uslužbencev, ali pa naravnost.
3. Ob enem je pričeti primerno akcijo za v vedenje, signalnih »ključavničarjev .pri., južni železnici* analogno drž. železnici.
4.-I-Namestnikom »brzojavnih, oziroma centraUio-ogibnih in »signalnih » mojstrov, katerim, je dodeljen del proge, »je ,(priznati ravno isti pavšal, oziroma jato .dijete, kakor jih imajo definitivni vslužbcnci, :;>»	!
5. Uvedenje najmanj dveh prostih dni v mesecu za vse brzojavne, centralno ogibne in signalne mojstre. Kjer pa v tem pogledu obstoji boljši red, oziroma boljša navada, ima tudi zanaprejoj-iaspremenjono.; ostati;»in se ne. v sme »poslabšati,, temveč - je» uvesti proste dni po boljšem merilu za /vse h uslužbence voj	Ib mdrifi fu •. s> i .» ;
6. Nadanje je državna 'konferenca mujenja, div.M načeloma .ne more siliti signalnih mojstrov* z ozirom na varnost prometa; da sodelujejo pri raznih prenarejevalnih delih in novih napravah in da ob enem opravljajo tudi nadzorniška in vzdrževalna dela na lastni progi. .	.	i.	.•
Oe. se pa- od posameznih vslužbencev vkljub temu zahtevajo takšna delajo jim- je razun letnega pavšala izplačati še; stavbin-sko doklado 2- kron na dan. -
7. Državna' konferenca vstraja nadalje še pri 'sledečih zahtevah, ki so se predlagalo že v centralni personalni komisiji, oddelek za poduradnikc, in zahteva, da se čim prej izvršijo:
a) Poldrugokratno vračunanje službenega časa pri odmerjenju pokojmne ali provizije m--vse vslužbence eksekutivue službe. Skrajšanje službene dobe od S5,:na 30 let za vslužbence, katerim se služben čas ne vračuna poldrugokratno, pri tetn jim'je pit omogočiti, da dosežejo napredovalni fdk pred vpokojenjem, če Se ta ne izvrši pozneje nego po* šestih mesecih (izvenišL bdhiiška leta) Poduradnikom, ki imajo kmalu vpeli ojeni biti, je omogočiti, d« dosežejo naj Višjo stopnjo.
b) Imenovanje 'signalnih mojstrov uradnikom, kadar dosežejo plačno stopnjo 1600 kron ; ozirati se je pa treba na to, da ' ne bodo matorijelno oškodovani.'
Do 1 izvedenja te zahteve 1 je ' signalne mojstre takoj postaviti v podufiidhiško kategorijo h končno plačo 3400 kroif. ; :
c)'Vreditev stanariliskih doklad potom postavljanja posameznih' postajnih kivijev v višjo razrede, z ozirom 'na nepristransko preiskavo krajevnih razmer) določitev sta-narinskie doklade V .smislu merila, '. liaVpde-nega v/predlogu, in sicer V plačni stopnji:
1400 K. stanarin, doklada na Dunaju 600 K 1600 »	»	..	»	.	...	»	»	.,,, 700
1800	»	»	.	»	»	8QQ	,*
2000 », • . »	»■	.900..»
2200 » iflo ,300.0 K ,.» .,	.	^.19Q0;i?,
Zopetno u-vodenje'10%; doklado stanarin-ski dokladi na postajah, kjer se : je izplačevala do-il. 1899 lit pa podelitev Splošnih doklad stanarini v vseh krajih, kjer -iše ne da izhajati z normalno stanarlnsko doklado.
d) Novo vreditev pristojbinskega načrta in podelitev istega vsakemu vslužbencu; zvišanje doklade za jestvine (Zohrgeld) poduradnikom od 4 PA 0 kron, oziroma od 6 na 8 krpn. Uvedenje potrošnega pavšala 5 kron. Za potovanje, pričeto pred polnočjo in končano po polnoči naj -se izplača čela jestvinskh doklada •(Zohrgeld).
Znižhne doklade za jestvine (Zehrgold) naj se sploh Vie izplačujejo. '
15. Zvišanje doklad za preselitev za 50%, odškodnino za pohištvo in prevožno stroške.
16. Določitev potnih pavšal, in. sicer za signalnorinojatre 100 kron na mesec.
e) Zvišanje pisarniškega in pisnega pav--šala na.»mesečno »2 kroni.	,	,.	(-
f) Podelitev kuriva proti 'mesečnemu pavšalifcivsem uslužbencem, ki prebivajo v
naturalnih stanovanjih. Računati se pa ta pavšal ne sme po številu prostorov, temveč ognjišč.
17. Vreditev pisarn za progne, oziroma signalne mojstre na krajevnim, službenim in zasebnim razmeram primeren način v najmanjšem merilu 10 nr. Snažiti in kuriti je te pisarne na stroške železniške uprave, ali pa-izplačati odškodninski pavšal mesečnih 16 j kron prognim oziroma signalnim mojstrom, katerim ni možno dodeliti pisarne ali pa jo graditi. Pavšal naj se prizna z veljavo od 1. jan uvarja 1907.
g) Odškodnino za nočno službovanje vsem signalnim mojstrom v enaki meri in sicer znesek K 4-50, kakor imajo progni mojstri dunajske mestne železnice.
h) Primerno razdelitev signalnim mojstrom prideljenih službenih okrajev po številu aparatov, velikosti priprav in dolgosti proge.
i) Signalni mojstri na normiranih mestih naj se navadno ne vporabljajo za nadomeščanje in pomožna dela na drugih progah, ki trajajo dalje nego 14 dni.
j) Uvedenje strokovnih skupin za bločno in brzojavno stroko pri posameznih ravnateljstvih oziroma obratnih inšpektoratih, katerim se signalni mojstri naravnost pridelijo in ob enem ločitev od progovzdrževalnih sekcij.
k) Podelitev odmornega dopusta vsem uslužbencem in sičer: pri manj nego 10-letni službi 10 dni, pri službi do 20 let 14 dni in čez 20 let 6 tedne. Dopusti naj se podelijo v mesecih maja do oktobra. Kjer •so odmerjeni daljši dopusti, se isti ne smejo prikrajšati.
1) Vsem delovodnim mojstrom v plinarnah (električne centrale, medpostaje in električne dvigalnice) je brez razločka in brez vsakega prikrajšanja podelitev mesečne doklade v znesku 50 kron, oziroma zvišanje že obstoječe doklade od mesečnih 20 na 50 kron in sicer brez ozira na to, ali so bili ( pred 1. 1900 imenovani, ali pozneje. Najmanjši znesek te doklade ne sme manj znašati, nego mesečno 40 kron v smislu predloga centralne komisije, kar se smatra za prehodni predlog.
Predstoječe zahteve je sestaviti v spomenico, katera se ima predložiti železniškemu ministerstvu potom deputacije v ka-katero so izvoljeni sodrugi: S ko ta jan (Aussigj, Z i m m e r m a n n (A vstr. sev. zap. žel.), Ros c h (c, kr. drž. žel.), L i n d n e r (drž. žel. družbe) in član centralne personalne komisije sodr. Ilaas. Deputacija ima i nalogo zahteve primerno zastopati
Razentega ima deputacija nalogo pri izročitvi spomenice primerno povdarjati vprašanje o spojenju elektrotehnične in mehanične službe in zahtevati pojasnila o to- i zadevnih namerah železniškega ministecstva.
Konečno se je sprejel predlog glede vreditve dijet, oziroma pavšalnega vprašanja za signalne mojstre drž. žel. družbe vsled katerega imajo prizadeti uslužbenci podati centrali splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva za Avstrijo potrebno gradivo o dosedanjem odmerjenju dijet. Nato bode centrala izdelala tozadevni' inicijativne predloge za personalno komisijo drž. žel. družbe.
S tem je bila prva točka dnevnega reda končana. K drugi točki so poročali sodrogi:
M ii 1 1 e r, R r o d e c k v in W e i g 1 o namenu enotne organizacije, ki je mednarodna in stoji na stališču razrednega boja. Burno odobravanje večine delegatov je pričalo, da so sprevideli uslužbenci teh kategorij da je le v slogi moč. Tovariši bodo toraj morali to vpoštevati, ako hočejo doseči zboljšanje gmotnih razmer.
Življeitske in stanovanjske razmere južno-železniških delavcev.
Država, katera vsebuje razprostrto že- I lezniško omrežje, velja kot civilizirana. To mnjenje ni napačno, če se vpošteva, da se i
ravno s pomočjo železnic najlažje razširja kultura. Vlaki vozijo dan na dan tisoče ljudi iz duševnih središč v manjša mesta in 1 kraje, da, ceh) v najoddaljenejše in svetu nepoznane zagorske vasice, s katerimi je j bila pred zgrajeno železnico vsaka zveza skoro nemogoča, ker je bilo vendar prete-žavno in obeneih predrago, spuščati se na laka pota na zgodovinsko znanih, poštnih vozeh. Mestjani imajo priliko zadovoljevati svojini telesnim in duševnim kulturnim potrebam. njih okolica se jim prilagoduje in posledica tega je, da življenske navade splošno napredujejo. Seveda je glavna podlaga napredujoče civilizacije časopisja in tisk sploh. Ravno to se pa najložje širi s pomočjo železnic. Ravno tako je tudi z in- ■ dustrijalnimi izdelki. Potom železnic je mo- ! gore, da se izdelke ene dežele prevažajo v druge sosedne dežele, kjer še ni kulture. Na ta način pridobivajo dežele in narodi j za odjemalce. Tako n. pr. izvaža avstrijska i industrija svoje izdelke na sosedni Balkan. De bi imela država ugodnih trgovinskih pogodb z balkanskimi državicami, potem bi imela tudi avstrijska industrija za celo vrsto let naprej zagotovljen odjem svojih izdelkov. To bi pomenilo za avstrijsko delavstvo zagotovljen zaslužek. Iz tega je toraj razvidno, j da vsaka država stremi, za tem, da razširi, kolikor le megoče, svoje železniško omrežje, potem železnic najboij razvija svojo industrijo in skupno kulturo. Država bi pa morala poleg tega, da širi svoje železniško emrežje, misliti tudi na vslužbence teh svojih železnic; plačevati bi jih morala pri- j merno in tudi skrbeti za njih bodočnost. Ravno tako velika podjetja, kakor so že- j leznice, rabijo vrlih in previdnih ljudi. Ti so pa vzlic vsej previdnosti v vedni nevarnosti, j da zgube svoje življenje ali pa svoje zdrave ude. Državna železnica je vnebovpijočo krivico deloma popravila, zato se pa še • privatne železnice nemotljeno igrajo s človeškim življenjem. Glavna stvar je. da dividende južne železnice od .leta do leta na- i raščajo, če se to doseže tudi s prenapornim delom vslužbencev, vsled česar propadajo , in zgodaj se starč, ali pa, če so v nevarnosti kosti potnikov, ki vporabljajo proge južne železnice, za vse to se akcijonarji ne brigajo.
De malo popravil, kolikor mogoče malo na-stavljevcev, kar najmanj ljudi v njihovi službi, to so brezobzirne zahteve južnože-lezniškega upravnega sveta, akoravno promet | od meseca do meseca narašča. Plače uslužbencev že davno ne odgovarjajo faktičnim potrebam, ('e se prigodi kaka nesreča, potem ni temu nikoli vzrok uprava, vedno le posamezne osebe bodisi strojevodja, vlakovodja itd., in v največ slučajih — železniški čuvaj.
O takih prilikah slišimo tudi redno, v IS do 36 urni nepretrgani službi, pokvarjenih prembah itd. Le malokedaj se čuje tudi o žalostnih stanovanjskih in zivljenskih razmerah teh belih sužnjev.
In ravno ta je, kar potovalec vedno lahko opazuje. Brezskrbno se uda usodi vlaku, ter gleda skozi okno opazujoč vsakih par minut male hišice, ki so v enakih delih raztresene ob progi. Ob njih pa stoji starejši možak, v roki držeč rdeč praporček. Včasih vidi na tem mestu tudi žensko, opravljajočo to službo. Južna železnica je namreč že i toliko napredna, da pripušča k čuvajski službi tudi ženske. Tako bi si namreč mogel kdo misliti. Temu pa seveda ni tako. Južna železnica pripušča ženski k službi le radi tega, ker so ceneje kakor njih moški tovariši in uprava nima nikakoršnih skrbi za njih starost. Čuvaji, ki so skoro trideset let pro vizorični, dobe po preteku te dobe brilantno plačo 900 kron na leto. S tem se jih sprejme v stalno maščevanje. Da ne pozabimo — dobe tudi še stanarino, in sicer celih 72 kron na leto; od tega se jim pa otegne 36 kron, ker stanujejo v ličnih čuvajskih hišicah. Oglejmo si nekoliko bliže tako stanovanje, za katero si južna železnica otegne polovico stanarine. (Konec prihodnjič.)
Javno vprašanje
tržaškemu ravnateljstvo državnih železnic.
Kurjači kurilnice v Ljubljani so vzlic naporni službi siljeni, tako lokomotive sami prati, kakor tudi mehanizem sami čistiti. Zato potrebni čas ni v službenem redu (turnusu). Ker je to delo v vseh drugih kurilnicah odpravljeno, si dovoljujejo vprašanje: Kdaj se odpravi to tiranstvo tudi V Ljubljani	Organiziram	kurjači.
| n Vršili so sc sledeči shodi [^"j
i ~l in zborovanja 1
Dne 13. decembra 1909 se je vršili v Gorici železničarski shod tamošnje krajevne skupine TI. na katerem sta poročala sodruga Flasrhherger in Kocijančič o izidu deputacije pri c. kr. železniškem ministerstvu.
Sodr. Etbin Kristan iz Ljubljane je v izvrstnem govoru orisal položaj in opominjal zborovalce k vstrajnosti in delovanju v napredek organizacije.
Enoglasno se je sprejel sledeči predlog:
»V prostorih gostilne ».1 Itn nnova Sta-s ione* zbrani uslužbenci vstrajajo prejkoslej pri svojih, v spomenici izraženih željah in j zahtevah. V svrho obravnavanja z ravna-: teljstvom c. kr. drž. žel. v Trstu, zahtevajo vslužbenci, da se takoj skličeta personalna komisija in delavski odbor.
Glede zidanja personalnih l^š sta izvoljena sodr. Flasehberger in Kocijančič da izposlujeta pri tržaškem ravnateljstvu gradbo hiš v Solkana in pa vpogled v tozadevne načrte.
V ostalih točkah pa se strinjajo vsi go-riški vslužbenci s zahtevami tržaškega in jeseniškega osobja.
Dne 15. decembra 1909 se je vršil v Ptuju dobro obiskan železničarski shod. Sodr. Kopač iz Trsta je poročal o provizijskem ■skladu južne železnice v slovenskem in nemškem jeziku.
Na ta shod je prišel tudi znani nemški razgrajač Repetočnik od »Reichsbunda«. Kakor je že navada, da najdejo Ivroyevi bratci le v vinu pogum, tako tudi Repetočnik ni delal izjeme. Vendar ni ničesar škodilo temu hajlo - bratcu se - slovenskim imenom, da je prišel k nam se malo poučit o resnem delovanju.
Pri drugi točki dnevnega reda je sodr. Kopač točno pojasnil razna vprašanja. .Sodr. Illerschitz je v zakljupju besedi povdarjal potrebo in vspehe organizacije.
Zadovoljni so se .razšli zborovalci ob 12. uri po noči.
Protestni shod ljubljanskega strojnega osobja.
Ljubljanski sodrugi strojnih oddelkov obeh železnic so sklicali dne 16. decembra javen shod strojevodij in kurjačev, ki je imel izraziti ogorčenjenje prizadetega osobja radi novo vpeljane časovne odškodnine. Shod je bil prav dobro obiskan in ga je po nalogu sklicateljev otvoril sodr. Petrič (drž. žel.) Po kratkih uvodnih besedah so bila voljena v predsedstvo sodr. škorpik (drž. žel.) za predsednika in sodr. Klun (juž. žel.) za zapisnikarja.
Predsednik je na to pozdravil še enkrat zborovalce, naznanil dnevni red — novo uvedeni ^postranski zaslužki strojevnega osobje in stališče osobja napram njim — in je podal besedo sodr. Petrič u.
Ta je na kratko pojasnil glavne vzroke, sklicanja shoda, spomnil se dolgotrajnega pota, koncem katerega se je upeljala tako-zvana časovna odškodnina in izvajal približno tako le: Boj, ki smo ga bili za povišanje postranskih zaslužkov ni nov, temveč leta in leta je bila ta zahteva jedna naših najslavnejših. Ze v devetdesetih letih se je pisalo in razpravljalo o stvari in sicer tako temeljito da je že prvi kongres avstrijskih
strojevodij leta 1898 v Pragi o stvari sklepal. Sklepi so pa ostali le na papirju, ker strojevno osobje ni poznalo sredstev, potoni katerih bi se bili sklepi tudi izvršili.
Leta li)02 je bila stvar zopet na dnevnem redu kongresa strojevodij v Brnu in pozneje leta 1904 tudi na Dunaju. Vse zaman ! Merodajni faktorji so predobro poznali separatistično stališče strojevodij, njih neslogo in samoto v koncertu železničarjev in smejali so se njihovim opravičenim zahtevam. Še-le leta 1905 se je situvacija nekoliko spremenila, ker je splošno železničarsko gibanje odprlo oči tudi strojevodjem. Posledice niso izostale. Pri razpravah med upravami in uslužbenci se je rešilo tudi vprašanje povišanja postranskih zaslužkov in toraj vprašanje, /a katero so jse borili strojevodje celo desetletje. Seveda je od časa razprav pa do uresničenja zahteve, zopet pretekla doba dolgih treh let, to pa le zato, ker so vslužbenci precej po gibanju leto' 1905 zopet zaspali in se upravam ni mudilo svršiti danih obljub. Po ponovnem pritisku in zažuganju pasivnega odpora se je še-le ministerstvo odločilo napraviti korak naprej in je uvedlo provizorično 30°/p doklado k kilometrini, izjavilo pa ob enem, da ta do klada ne ostane. Povabilo je tudi prizadete kroge, da stavijo primernih predlogov. To se je zgodilo. Strojevodje in kurjači so se zbrali letošnjo pomlad na skupno posvetovanje na Dunaju in prišli so po temeljiti debati do zaključka, da stavijo ministerstvu predlog, naj vpelje poleg že obstoječe kilometrine, tudi še časovno odškodnino in sicer z 8 vinarji od ure za strojevodjo. Merodajni faktorj P ministerstva so predlogu pritrdili in pričakovati je bilo, da se stvar v najkračem času, povoljno reši.
Ministerstvo je izdalo, tudi pod štev. 38108 z dne 15. oktobra, odlok, in kdor razume nemški, je bil takoj na jasnem, da na novo uvedena časovna odškodnina pristoja za vse službene ure.
Odlok se je pa pozneje drugače tolmačil in ravnateljstvo tržaške direkcije je pod št. 23038/IV. izdalo dne 22./XI. pojasnilni odlok, v katerem odreka pravico do časovne odškodnine onim uslužbencem, ki opravljajo službo v domači postaji.
Da je ta odlok krivičen in v popolnem protislovju z ministerskim odlokom, je nam vsem jasno. To nam je pa zopet dokaz, da se hoče vslužbence provocirati. Temu početju je treba napraviti konec. Treba bo pa napraviti konec tudi spanju ljubljanskega strojnega osobja, ker je le to vzrok, da si razni krogi dovoljuje vsakovrstne provokacije in neslanosti.
Nato podeli predsednik besedo iz Beljaka došlemu gostu, članu personalne komisije južne železnice, strojevodji Franu Kuži č k a. Le-ta, — živahno pozdravljen — povdarja, da ni prišel na shod kot poro Sevalec, temveč, da se je nadejal slišati in se poučiti od državnih železničarjev, kakošnjega mnenja da so.
Obžaloval je, da ni prisoten član tržaške personalne komisije, državne železnice, sodr. Stohler, ki bi bil zanetil gotovo živahno debato, dočim bo ista mej navzočimi jednostavnejša in mirnejša. Prešel je na-to k zgodovini razvoja strojnega osobja. Narisal je v živih slikah položaj današnjega strojevodje in njegove družine. Dokazoval je na podlagi konkretnih podatkov, da je gmotni položaj strojnega osobja južne železnice v vsakem oziru ugodnejši, nego je položaj državno-železniških tovarišev in da vzlic temu prvi ne morejo izjahati s svojimi dohodki, in beda med njimi narašča od dne do dne. (Navzoči mu pritrjujejo). Poleg boljšega gmotnega stanja južnih železničarjev je pa tudi proletarska zavest pri njih veliko bolj razvita, nego na državni železnici. Zato nam je dejstvo, da je 90"/o strojnega osobja v organizaciji. Le s pomočjo organizacije je bilo leta 1907 južnim železničarjem mogoče, priboriti si lepih, uspehov. Govornik obža-Ijuje edino to, da so se južni železničarji zavzeli napram svoji upravi, ne staviti no-
vih zahtev, dokler tudi državni železničarji ne pridobe tega, kar imajo že južni železničarji. Seveda je nasprotno uprava zavezala, da sama uvede poboljšanja v tem trenotku, ko stori isto tudi državna železnica za svoje uslužbence.
Kakor pa stvari danes stoje, menda južni železničarji ne bodo nikoli več ničesar dobili, ker državni železničarji deloma spe, deloma se pa za svoj obstanek premalo brigajo. Saj je vendar ravno na držaVnih železnicah organizacija jako šibka, da ravno tukaj manjka predpogojev za ugodno i;ešitev zahtev. Mi smo se zavezali izključno le zaradi solidaritete, ki veže vse avstrijske železnice; ali kakor kažejo znamenja je bila ta žrtev brezvspešna in treba bo raz-mišljevati, če bi za nas ne bilo bolje, da lastno upravo sami rešimo. Ravno pred par dnevi smo imeli razprave s strojnim ravnateljem, glede časovne odškodnine in glede ureditve premij na premog. Ravnatelj je pripoznal, da so naše zahteve popolnoma opravičene in tudi izvedljive. Dokazali smo mu na podlagi ministerskega odloka, da časovna odškodnina pristoja tudi za službo v domači postaji in pripo/nal_ je celo, da je prav taka misel imenovanega odloka. Kjer se pa odlok v vsakem oddelku ministerstva in v vsakem ravnateljstvu drugače tolmači, je nemogoče, da bi jo mi tolmačili ugodnejši nego oni, ki so jo izdali. Tudi glede premij na premog je pripoznal, da bi se prav lahko uredile potom pavšala in pokazal nam je tozadevne proračune. Toda, dejal je, ker državna železnica tega ne uvede, potem menda tudi od nas ne smete zahtevati, da bi ravno mi bili vedno »Versuchbskanninchen«. Sodrugi in tovariši, iz tega lahko razvidite, da ste nam ravno vi na potil, da nam ni mogoče zboljšati svojega položaja vzlic dobre organizacije,
! ki jo imamo.
Naravnost, neumevno mi je pa nastopanje vašega zastopnika v osrednji personalni komisiji, sodr. Prelssa. Ta vaš zaupnik se je trudil, da dokaže potrebo časovne • odškodnine na podlagi napornega dela. Njegove podlage so vaši zastopniki soglasno odobrili, vzlic temu, da sva jaz in moj tovariš sodr. Beer, pokazovnla, da so vaše zahteve preskromne in da nam škodujejo, ker imamo že danes več, nego vi, vstevi to novo pridobitev. In sedaj čujte in strmite! Dne 18. oktobra je ministerstvo obelodanilo svoj odlok in dne 1 novembra prihaja članek v »Locomotivfiihrer-ju«, ki naravno zanika pravico do časovne odškodnine za službo v domači postaji. V takili razmerah človek res ne ve, kje mu glava stoji. Ce toraj glasilo strojevodij bije svojega zaupnika po zobeh, potem se ne sinemo čuditi, da so se uprave hitro polastile argumentov, obelodanjenih v »Locomotivfiihrer-ju« in izdale dopolnilni odlok, ki se seveda popolnoma strinja s člankom v listu. Da vam s tem ni bilo ustreženo, dokazuje današnji shod in i tudi mi pričakujemo, da v tej kočljivi za-zadevi še ni izgovorjena zadnja beseda. V vašem lastnem, kakor v interesu vsega strojevnega osobja apeliram na vas in vas resno poživljam, da odložite dosedanje brezbrižnost, se vzbudite k resnemu delu za pripadajočo kategorijo. Znamenja že se po-kazujejo, iz katerih se da posneti, da gremo nasproti resnim časom. Gorje nam, če nas ti časi dohite nepripravljenih.
Konečno je sodr. Ružička dodal še nekaj poučnih prilik in izvajanju je sledilo burno odobravanje. Za njim je dobil besedo sodr. Kopač, železniški tajnik, ki je v slovenskem jeziku obrazložil položaj, v katerem se nahajamo vsled različnega umevanja odloka železniškega ministerstva. Na podlagi faktičnih dogodljajev je dokazal, da so prav železničarji sami kovači svoje sreče in če je produkt njih dela slab so v prvi vrsti sami temu vzrok. Spominjal se je onih časov, ko se je organizacija šele začela razvijati; spomnil se tedanjega težavnega poslovanja in nevarnosti, ki so posameznikovi pretile. Kako je vendar danes vse drugače:
Uslužbenci imajo priliko, brez bojazni in brez žrtev, iskati potov do boljšega obstanka.; njih želje se vpoštevajo in lahko je pridobiti marsikaj v gmotnem in službenem oziru, če so solidarni. Seveda te prepotrebne solidarnosti ni povsodi in zaradi tega tudi vspelii zahtev niso povsodi po volj ni. Naj-drastnejše to kažejo tržaške razmere. Dokler so bili v Trstu železničarj edini, so bili nastopi zanje kaj lahki, v trenotku pa, ko so se počeli pojavljati razni Mandič-i, Jaklič-i itd., se je situacija precej premenila in posledice čutijo železničarji sami najbolj. Nadejamo se sicer, da sc tudi zaslepljencem oči odpro in da zapode lažiapostelje kar najdalje od sebe. Konečno je tudi pozval ljubljanske železničarje, ki imajo sicer po številu prav lepo razviti organizacijo, da skušajo to številno moč tudi v praksi izrabiti. Klečeplastvo in hinauščina ne koristi nikomur, tudi posamezniku ne trajno, škoduje pa skupnosti. Ce vsak stori svojo dolžnost, potem je pogled v bodočnost brezskrben. Zborovalci se mu ves čas njegovega govora pritrjevali, dokaz, da jim je govoril iz srca. Za njim je povzel besedo še enkrat sodr. Petrič in predlagal sledečo resolucijo :
Dne l(i. decembra, v Spodnji Sikhi, na javnem shodu shrani ljubljanski strojevodje in kurjači, protestirajo z vso odločnostjo proti enostranski izvedbi leta 190H zagotovljenih zboljša nj postranskih zašle i kor.
Izjavljajo, da je izločitev osobja v službi na domači postači, od časovni• odškodnine krivična, tembolj, ker je hi la ta popolnoma jasno in izrecno zajamč&rla n ministerskern odloku od 15. oktobra 1000.
Shod izjavlja, da je vpeljava časovne odškodnine, osobju sploh škodljiva in za isto poniževalna ter zahteva, s lej ko prej, da se postranski zaslužki popolnoma odpravijo in nadomesti' s stalnimi pavšali, ki se morajo všteti v provizijo.
Shod zaideva nadalje, da osrednje vodstvo Sploš. pravov. in strokovnega aritvenega društva za'■ Avstrijo, prrrltnži to resolucijo, skupno s protesti drugih postaj, železniškemu ministerstvu.
Konečno shod še izjavlja, da se strinja z mujenjem, da se bodo vse zahteve osobja izvedle le tedaj, če bo isto spoznalo vrednost in korist organizacije.
Ta resolucija je bila enoglasno sprejeta, na kar je predsednik sodr. Škorpik z jedrnatimi besedami zaključil shod ob 1 ,11. uri zvečer.
Dne 19. decembra 1909 se je vršil železničarski shod krajevne skupine Opčina.
Sodr. Skobi je poročal o pravilih pro-vizijskega sklada južne železnice in je govoril o vedno naraščajoči draginji živil in nje provzročiteljih.
K besedi se je oglasil še sodr. Rauner in požival navzoče k vstrajnemu organiza-toričnemu delovanju.
Dne 21. decembra 1000 se je vršit v Trstu, v delavskem domu dobro obiskan shod državnih železnica)jev, z dnevnim redom:
L Poročilo izvoljene de palacije.
2.	Raznoterosti.
Na tem shodu sta bili zastopan/ krajevni skupini Gorica II in Jesenice po svojih delegatih.
Sodr. /Ank poroča o sprejemu deputa-cije pri železniškem ministerstva in pove da ni veliko dosegla.
Glede zvišanja stanarinske doklade se je izjavilo ministerstvo, da samo za Trst ne more ničesar storili, da se pa bode pri splošni regulaciji stanarinskih doklad ista zvišala tudi za Trst.
Glede zahtev delavcev je izreklo ministerstvo, da so delavci v Trstu izmed, vseh železniških delavcev najbolje plačani.
Konečno je izjavilo ministerstvo, da bode na spomenice še odgovorilo.
Sodr. Ko nič poroča, da je na izjavo ministerstva, češ da so delavci v Trstu naj-
bolje plačani, odgovoril, da imajo delavci v Testu, ludi. mnogo večje stroške nego drugod. Nato • se je pritožil radi razdelitve 'treh milijonov kron med delavce.
V okrožju tržaškega državno-želez-niškega ravnateljstva je dobilo 207 starejših delavcev po 10 vinarja■ na dan. V Trstu dobi le .10 delavcev nehaj; delavci v prosti luki so izključeni.
Omenjeno zboljšanje znaša v tržaškem ravnateljstvu 20 kron 70 vin. na dan.
Na to je pr er el sodr. Kopač dana poročila k slovenščino. Nadalje je ločno orisal sedanji položaj, vsled katerega ne trpijo le železničarji temveč vsi državni naslavljenci. Opozarjal pa je pdsebuo nato, da sedanji čas ni pripraven za odpor.
Navajal je tudi vzroke vedno večje draginje in omenjal obstrukcijo agrarcev v d rti ime m' zboru. Agrarske spletke in na-cijonalni šovinizem ne pripustijo da bi zbornica delovala v prid ljudstva.
Konečno opominja navzoče, da sklepajo v prid železničarjem, in da naj dobro premislijo, kaj bodo sklenili.
(tovorilo je še več sodrugov, med njimi tudi sodr. Vogel, zastopnik krajevne skupine Gorica II. ki je izjavil, da se goriški sodrugi strinjajo z današnjimi sklepi tržaških sodrugov.
Sodr n g Kopač prečita sledečo resolucijo, ki se je soglasno sprejela :
Resolucija:
Dne 2/. decembra 1909 v delavskem domu, v Trstu, zbrani trzaš/,'/ državni železniški uslužbenci, kakor tudi po delegaciji zastopani uslužbenci državne železnice r (lonci hi na Jesenicah sklenejo z ozirom na por rilo izvoljenih delegatov, iz katerega je razvidno, da je c. kr. železniško ministerstvo odklonilo opravičene zahteve tržaškega, goriš/,ega in jeseniškega osolijo, ne, da se jih je natančneje uvaževalo, takoj storiti potrebne korake, da se v pripravnem trenutku s pomočjo organizacije realizirajo, c. kr. železniškemu rtiinistersti'u predložene in od istega, odklonjene zahteve.
Centralo splošnega pravovarstvenega iny strokovnega društra se poživlja, naj ona takoj stori potrebno, da se po možnosti še v zadnjem trenutku zabrani boj.
Konečno zborovalci izjavljajo, da ,)e častna dolžnost vsakega železničarja, biti član železničarske organizacije.
Današnji shod nalaga centralni personalni, komisiji m zastopniku železničarskega tajništva v Trstu, da to resolucijo predložijo na kompetentnem mestu.
Trst, dne ‘JI. decembra 1901).
Nato omenja sodr. Kopač, da g. ravnatelj (Salamboš pri minislerstvu situvacije naj hrt ni la ko orisal, kakorš na jev resnici. Dokler se ne ugodi zahtevam železničarjev, ne bo miru.
Ne zadostuje pa, le glasovali za reso-luči jo, temveč treba je, da vsak izvrši svojo dolžnost.
Sodr. Stohler omenja, da je treba tudi agraecem in rai/nim drugim podraževal-cem' živil pokazati zobe, da ne bodo reč tako predrzno požirali, kar si delavstvo pridobi.
Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil ta velezanimiv shod.
Vršil seje, 29, dec. shod kr. skupine Trst I, z dnevnim redom: 1. Stališče ki ga zavzemajo delavci juž. železnice napram pravilom provizijskega sklada.
2. Poročilo o podani demisiji delavskega odbornika Fran Jernejčiča.
3. Raznoterosti.
Shodu ki je bil dobro obiskan, je predsedoval sodr. Bahun.
Po kratkem nagovoru je podal besedo sodr. Kopaču, ki je orisal vso trnjevb pot, tega tako zaželjenega zavoda.
Z jstandvo provizijskega sklada, seje vresničila ena najvažnejših zahtev delavstva. Nekdajna običajna miloščina za stare južilo-železniške delavce, in katera se je delila svojevoljno po milosti predstojnikov, se je morala spremeniti po pritisku organizacije, v nekaj določenega. Če »norme« tudi niso
skupine rešile, shod.
sodrug Bahun zaključil
Razne stvari.
Trst, prosta luka c. kr. drž železnice. —
Navadno se povsod razdeljujejo službene obleke meseca aprila in oktobra vsakega leta. Le pri tržaškem ravnateljstvu vlada nered v tem oziru. Nekateri uslužbenci morajo po pet mesecev čakati, predno jo dobijo.
Čeravno nimajo uslužbenci južne železnice večjih ugodnosti nego državni železničarji, imajo pa vendar le eno, in to je, da pravočasno dobivajo službeni obleke. Novo-stavljenci državne železnice pa morajo čakati na to po 4 do 6 mesecev.
To dejstvo pa ni le slučajnost, temveč je na dnevnenl redu. Ker je že zima tu, zahtevajo prizadeti uslužbenci, da se čim prej ugodi njihovi opravičeni zahtevi. Sklicujejo se pri tem na § 30. službenega reda in prosijo c. kr. železniško ministerstvo, da odpravi to nedostatnost.
Prizadeti uslužbenci.
Pazite na žepe! Katoliški župni urad v Altstetten-Curihu je začel beračiti na nov način. Razpošilja namreč iz Wurzburga (ker od tam pride ceneje) na tisoče beraških pisem, katerim prilaga nekaj slabih, neokusno izvedenih razglednic. Za 'te pa je poslati 1 krono 20 v. omenjemu župnemu uradu. Gospodje so namreč naredili dolgove, za katere je treba nabrati še 30.000 Iran ko v, Za iste, ki pošljejo 1 krono 20 v. se bo v misijonski cerkvi molilo vsako nedeljo in enkrat na mesec se bo za nje maševalo. Vkljub tem lepim obljubam pa priporočamo železničarjem, naj vrnejo beraška pisma ali pa jih vržejo v koš, ker jih nikdo ne more prisiliti, da plačajo.
Izpred sodišča. Pri čuvajnici 123 blizu postaje Gummern je stal dne 8. junija čuvaj Ernest huderstorfer ob tiru, ko je mimo vozil ponočni vlak, št. 481. Med tem pa pri-drdra po industrijalnem tiru iz apnenske tovarne barona Gersheima prazen voz, katerega čuvaj radi tmihe ni mogel opaziti. Voz
bile višek socijalnega dela modrijanov juž. železnice, je v istih vendar le določena svotar ki pripada staremu delavcu o1) njegovi delavni nezmožnosti.
Leta 1907 se je moralo tudi vdovam onih delavcev, ki so bili najmanj 15 let pri železnici, dovoliti vpokoinine, pričenši z 1. julijem 1908.
Če prerešetamo posamezne točke pravil prov. sklada, moramo konstatirati, da je veliko število dobrih določb v njih. Ker pa v Avstriji sploh ne more biti nič popolnega, so tudi slabe določbe o pravilah. Ena najboljših ugodnosti je ta, da se sprejme delavca do 55. leta starosti, če je 3 leta upo-slen pri železnici, in da se uračuna polovična doba v prov. sklad brez, da plača zato, kako posebno odškodnjino. Pa tudi prispevek 4% ni previsok, če pomislimo, da plačajo definitivni mnogo višjo svoto, in še vrhu tega, ob priliki pomikanja 50°/,, od svoto ! za katero so bili pomaknjeni. V štev. 23. »Železničarja« so stavljeni predlogi; v svrho zboljšanja pravil. Sodruga Tomschik in Weigl ' sta gosp. ravnatelju naznanila sklepe Be-l.jaške konference ter odločno zahtevala odpravo nedostatnostij v pravilih.
■ Ravnateij je obllubil izločitev § 20, ska,-terim pade tudi § 13 pravil; pa tudi upla-čeval-na doba se razširi od 24 na 60 obrokov.
Naloga delavskega odbora bode, da na prvi seji takoj stavi premenjevalne predloge, železničarji pa se bodo morali tesneje kot dosedaj, okleniti svoje stanovske organizacije.
Nato so še sodrugi Bahun, Klinc, Sag-meister, Feri posegli v debato, nakar se je vzelo poročilo na znanje.
Pri drugi točki dnevnega reda, je shod sprejel enoglasno na znanje, sodr. Jernej-čičevo demisijo.
Ko so se še razne interne zadeve kr.
je povozil čuvaja in ga težko poškodoval. Vsled te poškodbe je Ruderstorfer umrl 29. junija.
Tovarniški mojster Peter Molzbichlcr je proti predpisu povzročil, »la je voz zdrčal iz tovarne.
Zagovarjati se je moral pri sodišču radi prestopka varnosti življenja in je bil obsojen na šest tednov težke ječe, poostrene s po-samnim zaporom vsake štirinajst dni.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh —
moiijo kristjani vsak dan v cerkvah in doma. Toda bog je prepustil največ vpliva na dobavljanje vsakdanjega kruha ljudem samim in zato ni najvažnejše, kaj molijo, ampak kai počenjajo. Prav tisti ki največ -molijo ali pa se.vsaj tako delajo, provzro-čajo s svojo politiko največ, da ne pride ljudstvo do kruha. Njihova politika je pomagala vladi, da ji ni bilo treba sklepati trgovinskih pogodb z balkanskimi državami ; njihova politika ji je dala izgovor, da »ni mogla« 'odpraviti carine na žito. In vsled tega je danes kruh v Avstriji tako drag, kakor skoraj nikjer na svetu ne. Nekoliko številk poda za to žalostno resnico najjasnejše dokaze. V današnjih dneh velja cent (50 -kilogramov) pšenice v Odesi na Ruskem
19 kron 33 vin.; v Liverpoolu na Angleškem
20 K 81 vin.; v Parizu na Franconskem 22 K 8 vin.; v Budimpešti na Ogrskem 29 krona 70 vin., na Dunaju y Avstriji pa 31 Iv 20 vin. V Avstriji je toraj cent pšenice za deset kron nad svetovno tržno ceno. Razlika med avstrijskimi in zunanjimi cenami seveda samaposebi ni nova ; svoj razlog ima v visoki žitni carini, ki jo imamo v Avstriji, dočiin jo na Angleškem in na ruskem sploh nimajo. Toda tako velika ni bila razlika v prejšnjih časih. Tudi to dokazujejo številke. Leta 1904 je bila cena pšenice za 1000 kilogramov v Londonu 149 K 20 vin., v Avstriji pa 191 K 50 v., razlika torej 42 K 30 vin.; leta 1905 v Londonu 171 K, v Avstriji 199 K 50 vin. razlika 28 K 50 vin.; leta 1906 v Londonu 165 kron 10 vin., v Avstriji 184 kron 90 vin., razlika 19 Iv 80 vin.; leta 1907 v Londonu 160 K 20 vin., v Avstriji 207 K; razlika 46 kron 80 vin.; leta 1908 v Londonu 177 K 20 vin., v Avstriji 275 K 30 v., razlika 78 K 10 vin.; letos v Londonu 229 K 20 vin., v Avstriji 3'27 K HO vin.; razlika torej 1)8 K 10 vin. Izstradalni učinek carine je jasen. Do leta 1906 je še veljal stari tarif; tega leta je bila razlika med angleško in avstrijsko ceno Še 19 kron 80 vin.; leta 1907 je obveljal novi tarif' in naenkrat je bila razlika 46 kron 80 vin. Od tega časa pa raste in raste in sedanja cena je naravnost nezaslišana, iz navedenih številk je razvidno, da se je cena pač tudi na svetovnimi trgu podražila; toda kaj je tisto naraščanje v primeri z avstrijskim? Za 80 kron imamo utemeljitev v cenah svetovnega trga,; .ostane pa še vedno 55 kron, ki gredo izključno na račun avstrijske carinske agrarno-klerikalne politike. Saj iznaša sama carina na žito v Avstriji 63 do 74 K. Tako jemljejo siromašnemu ljudstvu kruh izpred-ust; ampak usta molijo : Daj nam danes naš vsakdanji kruh . . .
Pršijo se sledeči shodi & |
Dne 5. januvaria 1910 ob 8. uri zvečer se vrši v Trstu v delavskem domu javen železničarski shod z dnevnim redom:	\
Podraževalci živil in zavzemanje stališča železničarjev napram temu.
Železničarji! vdeležite se mnogo-goštevilno tega shoda. Nikdo naj "ne manjka.
Dne 15. januvaria 1910 ob 9. uri predpoldne se vrši v Ljubljani v gostilni pri Petriču konferenca vseh pred-
H
~\7" a, "b i 1 o
na
Železničarski ples
ki bo.
v soboto, dne 15. januvarja 1910
v Sokolovi dvorani ,,Narodnega 1 — doraa“ v L> lbljani ----------
— Začetek ob 8. uri zvečer zz
" Vstopnina 1 K 20 vin.
Sodeljuje iz posebne prijaznosti orkester „Slovenske filharmonije*'
g| 88 BS B! Bi Toaleta promenadna K BS BS Bi BS
Železničarji; posebno oni izven Ljubljane, so uljudno vabljeni na skupno zabavo, ker imajo le redko kedaj priliko, se v ožjem krogu svojih tovarišev, neprisilno zabavljati.
Veselični odbor.
m
m
m
HHHBHHHagHHHHHaHHHHHagH
Pozor $odrug)!
Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči
99
7{deči prapor“
ki izhaja v L J UBLJ ANI trikrat na teden i 11 v e 1 j a za:
Celo leto..............14	K	—	—
Pol leta................7	M	—	—
Četrt leta	 3	K	50	vin.
Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na ,, Rdeči Prapor“.
hMHBHBaaaaMHBBHHHHHHHHH
železničarji !
Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah strankine
¥
liste kakor: ^ele^ničar in Trdeči Prapor.
sednikov in njih namestnikov krajevnih skupin splošnega pravo varstven ega in strokovnega društva pripadajočih tržaškemu tajništvu z dnevnim redom:
1. Razmerje krajevnih skupin napram centrali in tajništvu.
2. Raznoterosti.
Dne 8. t. m. se vrši v Nabrežini občni zbor tamošnje krajevne skupine z dnevnim redom:
1. Poročila: a) predsednika; b) blagajnika; c) kontrole.
2. Volitev novega odbira.
3. Poročilo, o novih koncesijah glede provizijskega sklada južne železnice. '
4. Predlogi in vprašanja.
Začetek ob 6. uri zvečer.
Vsem svojim gostom, prijateljem, in
Es
gj sodrugom vošči m
I veselo novo leto
Marija Petrič,
m
m
a?-
restavracija ,,Imeniatioiial‘‘. ŠK
m ; gg % m m m m m a m m m ® ss? m m ss
Izdajatelj 111 odgovorni urednik Josip Kopni. Tiska Dragotin Priora v Kopru.
0)
n
u
u
X
N
II
rt
X!
>N
0>
su
t«
o
a
c«
C
>0
O
h-
Otvoritveno naznanilo
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sein otvoril novo
špecerijsko iti delikatezno
= trgovino zzz
Na Friškovcu = Prisojne ulice št. 3
Trudil se bodem cenjenim odjemalcem vedno najboljšim blagom, ter nizkimi cenami točno postreči. Strankam se pošilja na zahtevo, blago domu
ZA MNOGOBROINJ OBISK St ULJUDNO PRIPOROČA Hinko Privšek,
trgovec na Friškovcu Prisojne ulice št. ■'!.
Opozarjam tudi na ,,prvo higijenično pekarno11 katera vsem zdravstvenim — predpisom natančno odgovarja. =
Pekarna je spremljena s električnim obratom. ©© Sprejema se tildi kruh ===== od strank v peko. ==
Prva higijenična pekarna
na Friškovcu. 3£3S Prisojne ulice št. 3
PRIPOROČILO Sodrugom, ki prihajajo u Ljubljano
se priporoča
iL"
ob Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina. kakor tudi gorka in mrzla kuhinja
fla razpolaga je lep senčnat vrt s kegljiščem in vsi slovenski ter nemški in italjanski delavski listi.
Na prijazen poset vabi
v_.
Marija Petrič
restavraterka
»Tajnosti španske inkvizicije"
Delavska tiskovna družba v Ljubljani izdaja znamenito delo pisatelja Ferecila „ Tajnosti španske inkvizicije“ na katero opozarjamo sodruge ■— železničarje.
Žepni koledar
zn delavce sploh in --—
 = promeine uslužbence
za navadno loto lfHO.
Cena v platno vezanemu izvodu je 80 vin. po pošti 10 vin. več.
Pri naročilih na posamezne izvode se priporoča, da se pošilja denar naprej drugače se izvrši naročilo po povzetju
1
8W~ Naročila in denar je poslati
Upravi „Rdečega Prapora4' v LJUBL JANI
Produktivna zadruga
ljubljanskih mizarjev
vpisana zadruga z omejeno zavezo
Q Gline e 221 pri Ljubljani Q j|g
Jmm
priporoča se sl. občinstvu za izvršitev vsakovrstnih v to stroko spadajočih del, n. pr. pohištva v vseh slogih iz trdega in mehkega lesa, kompletne oprave za hotele, vile, kavarne, go-j stilne, pisarne, prodajalnice, zasebna Ipjj    stanovanja i. t. d. •
jjfa Prevzema in izvršuje vsa stavbenska tlela in jamstvo za solidno in rrrzrrrrr trpežno delo.
Daje tudi proti plačilu
v mesečnih obrokih
Točna postrežba.	Nizke	cene.
Proračuni in načrti poštnine prosti.
Železničarski koledar
(Eisenbahner-kalendar)
n za leto 1910 “
- je o pet izšel v založbi
strokovnega lista „Eisenbahner“, Dunaj V. Zcntngasso 5.
Med raznimi strokovnimi in žepnimi koledarji zavzema ta letopis prvo mesto, ker daje v raznih političnih člankih pojasnila o najvažnejših vprašanjih službenega in delavskega razmerja pri avstrijskih železnicah. S tem udovolju je praktičnim potrebam železničarjev. Posebno letos zaraoremo njegovo vsebino kot jako raznovrstno in obilno imenovati, katera more dobro služiti železničarjem —■"ZZZI v mnogih ozirih.
Vkljub okusnemu opremljenju zu-nanjostin je cena le 1 krono za izvod.
:
Kavarna UNIONE-Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca —= Napitnina je odpravljena, =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —	■ in časnikov v vseh jezikih. .