2! A
^S5ensk0acit el 1
V:
Poitnlna plaiua t gotoviaL
NaroCnfna
■aia letno 30 Din, polletno 15 Din, - za inozemstvo letno 60 Din.
tosamezniTitev. i Din
UREDNIŠTV0"~UPRAVA : pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
Iti». Mfi. poštne hran. 13.541
frhala vsako nodello
—--
Er fi ìi ni]
. Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani ; cela stran 60« Din, pol strani 300 Din. — Cena »alim oglasom do 30 besed 12 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Fri večkratnem oglaševanju popust.
uredništvovuprava
v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo
IV. LETO
Murska Sobota, 31. marca 1935.
ŠTEV. 13
irezuspešen poskus Molilnega odbora za postavitev kandidatov.
namo kandidata na Jevtičevi listi in - nimamo! — Po razburljivih dogodkih aj bi J. N. S. nominirala kandidate. — Želimo zdravo gospodarsko
politiko na vladni listi I
kandidata, postavil ga je tudi dr.
V smislu sklepa zaupnikov od (. 3. 1935 je sklical predsednik vo-nega odbora gospod Cvetko Ludvik slegate iz vseh občin na prvo od-irovosejo z namenom, da delegiranci ivzemajo jasno in precizno stališče ipram kandidatom Jevtičeve liste, ilne 24. 3. 1935 so se zbrali delegati istem prostoru, ob isti uri, z istim spehom.
Iz dopisov, ki jih je prejel volni odbor, smo zvedeli, da sta gospod ezer Geza in Džuban Josip odklonila indidaturi. Ostala sta še kandidata jspod Kuhar Štefan iz Puconc in :edsednik občine, g. Hartner Ferdo.
Ker vztraja kandidat, gospod tihar, na izdavi, ki jo je podal dne 1 3. 1935 namreč, da ne bo kandi-ral na listi, kjer kandidira g Hartner, ostalo vprašanje kandidatov tudi i tej seji nejasno. G. Hartner baje podal izjave ter se ni vdeležil seje. aši delegati so seveda bili silno zburjeni, ker so jim na ta način »vzročena nepotrebna pota. Pred ključkom je gospod Titan Josip iz iconc izjavil, da bi moral sreski odrt1 J. N. S. sklicati sejo in postaviti indidate, ker je bila edino ta stranka iravičena jih s svojim delom nomi-ati. Zdi se nam, da je prišel ta fedlog malo prepozno. J, N. S je y rojem srezu razvijala kulturne in ispodarike programe, s katerimi pa fso bili vsi zadovoljni. Našlo se je i take, ki so kot člani organizacije tirali in uničevali delo državne zaiti, kulture in napredka. Po takih kaničnih političnih izbruhih se je anka pomaknila v zatišje in priča-e od onih, ki imajo večjo ljubfzen naroda, večji smisel za njegovo Mst in večjo požrtvovalnost, da sto > med narod, ne z besedami, ampak ejanji. J. N. S. se ne smatra kot na upravičena stranka, ki bi hotela iti vodstvo v narodu, ampak pre-ča danes besedo onim, ki na pa-u razvijajo program. Z nominacijo kandidatov je po-naš srez v javnosti politična rela masa, ki nima danes pravega iteija.
Pri vseh dosedanjih volitvah je ftzal naš srez, da je strogo na Ini strani. Danes, ko ugibamo, bo zastopal naš srez v vladi, je Ttavila Narodna stranka že svojega
Maček. S takim postopkom pa dokazujemo, da nismo za politiko gospoda ministerskega predsednika, še več: mi nismo za viado. Kaj bo sledilo iz tega ? Vlada bo sprevidela, da se je glede soboškega sreza motila in bo črtala vse naše kulturne in gospodarske potrebe. Kdo je kriv temu? Kdo bo nosil za to odgovornost? Politični žonglerl, špekulanti, ki se pojavljajo le pri volitvah in njihovi podporniki!
Opozarjamo vse naše volilce naj ostanejo pri programu, ki ga je izdala naša viada, najsepostavi kandidate iz nažega kmečkega stanu take, ki poznajo naš obupni kmečki stan in ki imajo za to sposobnost, da bodo nas bodril-no znali zagovarjati, ki nimajo nika-kih lastnih interesov, ako hočemo, da z upravičenimi zahtevami nekaj pridobimo.
ÍWGLEŰ PO S^ETU
Pariz slavnostno predal zlato medaljo Materi Kralici. Mesto Pa riz je pustilo zgotoviti spominsko zlato medaljo za našega pokojnega Kralja in jo je nameravalo slavnostno izročiti priiikom lanskega obiska. To medaljo je 21. marca 1935 pariški župan izročil po našem poslaniku Nj. Vel kra jici Mariji, pri čemur so bili izgovorjeni prav prisrčni govori, ki ooujajo spomin hrabrosti in zvestobe pokojnega kralja Aleksandra I
Zbližanje med Italijo in Jugo slavijo. Italjanski kralj in Musolini
sta pustila po novem italjaoskem poslaniku na našem dvoru naglasiti, da želi Italja z nami živeti v prijateljskem razmerju in je obenem priznala naše sedanje državne meje. To dejstvo je prav razveseljivo uplivalo ne samo na nas. marveč na vse naše zaveznike, saj je bila Italja do sedaj ona država, ki je vedno rovala zoper nas. Časo pisne vesti že javljajo, da se v Rimu vrše pogajanja za sklenitev nove trg. pogodbe, ksr moramo pozdraviti tembo'j, ker prihaja Italija kot odje-malka naših sirovin in poljskih pridelkov v prvi vrsti v poštev.
Tudi Švica ima dovolj brez poselnih. V mali Š<ici je 2000 ljudi, ki so odtisni od javne pomoči. Od teh je 2600 slepih, 70 tisoč duševno omejenih, 70 tisoč telesno pohabljenih, 8000 mutcev, ki povzročajo državici mnogo skrbi.
Tudi v Bolgariji nimajo komunisti miru. V H 4skovu so 19. marca 1935 obesili 2 komunista, ki
sta hotela med orožništvom organizirati zaroto. Štirje komunisti čakajo še na razsodbo, ki se bo prav zagotovo glasila za smrt na vešalah.
Oborožena sila Nemčije. V vojaškem parlamentarnem odboru je imel francoski vojni minister general Maurin govor, v katerem je navedel zanimive podatke o moči in organizaciji nemške vojske. Napovedanih 36 divizij bo obstojalo iz 21 divizij pehote, treh divizij konjenice, ene divizije motoriziranih oddelkov, pa tudi ostalih 11 divizij bo motoriziranih. Skupna moč vseh divizij bo znašala okoli pol miljona vojakov, prišteti pa je treba še 9 divizij redarstva, ki je tudi popolnoma vojaško organizirano. Nadalje je minister dejal, da je trenutno zaposlenih 75 odstotkov nemške industrije s fabrikacijo vojnega materijala in skoraj vsa industrija dela v treh turnusih, zlasti pa tam, kjer se izdelujejo topovi, strojnice in municija. Mnogo delavcev je zaposlenih tudi v kemični industriji, zlasti pri dobivanju umetnega betjjcjna. Razen tega zbira Nemčija ogromne količine žtvljenskih potrebščin, v prvi vrsti konzerv in pozornost vzbuja zlasti velik uvoz portugalskih sardin in mesnih konserv iz Amerike. Nemške tovarne za letala izdelajo vsak dan 15 letal, tako da bo Nemčija imela že v treh mesecih 1500 lovskih, opazovalnih in bombarderskih letal. Ta letala razvijajo neizmerno brzino in imajo zelo velik ake jski radij. Nadalje se je minister bavil s predvo-jaško izobrazbo mladine, ki inora od služiti enoletni rok v takozvani „delavski službi," ki je popolnoma vo jaškega značaja. V primeiu napada na Francijo, bi Nemčija lahko postavila na bojišče takoj najmanj 700.000 mož, Francija pa samo svoje efektive, ki bodo šele po uvedbi dvoletne vojaške službe znašale 260,000 mož. Zaradi tega mora Franc ja storiti vse za okrepite? svoje obrambe, ker se evropski narodi tresejo od strahu pred Nemčijo, kakor živali v puščavi, kadar slišijo rjovenje leva. Treba pa je dovršiti tudi vojaške zveze s prijateljskimi narodi in z onimi, ki se hočejo tem zvezam priključiti.
Nemško orožje za Abesinijo. Francoski listi poročajo, da je posebna deputacija zastopnikov nemške vojne industrije sklenila z abes!nsko vlado Adis Abebi pogodbo za dobavo nem škega orožja in municije Abesiniji.
Italija in Jugoslavija. V francoski zbornici je izjavil zunanji minister Lavai, da hoče Mussolini nadaljevati politiko zbližanja med Italijo in Jugoslavijo, brez katerega ne more biti nič trajnega. Kakor je šel leta 1931., je dejal Lavai, v Berlin, tako bo šel letos tudi v Moskvo. Njegova želja je, da postane Francija močna in varna pod egido Društva narodov. Francija bo izvršila svojo dolžnost in bo bedela nad mirom. Ni se mogoče odreči idealom miru. Okoli Francije je vrsta prijateljev in zaveznikov.
Spopad s policijo. V Karachiju (Indija) so obasti obsodile nekega Turka v smrt na vešalih. Na dan usmrtitve se je pred sodiščem zbralo okoii 100.000 ljudi, ki so vdrli v dvorišče sodnije, sneli obešenega Turka in ga nosili v povorki po mestu. Zoper demonstrante je nastopila policija in vojaštvo in ker jih ni mogla na lep način pomiriti, je v množico streljala, pri čemar je bilo okoli 200 demonstrantov mrtvih in ranjenih.
Tujski promet na Bledu. V
minulem letu je Bled obiskalo 143000 gostov. Ti gosti so plačali 11/2 miljona dinarjev za prenočišča. Mnogo več so seveda potrošili za prehrano in drugo. Te številke jasno dokazujejo veliko važnost tujskega prometa.
Majstrovl borci. V Sv. Bol-fenku pri Središču se je ustanovil odsek Majstrovih borcev. V odsek, ki šteje 120 članov, je stopilo mnogo onih, ki so v letu 1918 in 19 krepko stopili v bran zoper Beli» Kun-cve komuniste.
Kdo je dobil največjo odškodnino na poplavah. Glasom poročila beogradskih Narodnih Novin in Borbe štev. 11., je minister v pokoju g. Nikoia Uzunovič dobil kot odškodnino za poplavljena polja, ki jih poseduje v okolici Niša, 1 miljon Din.
Politiina neznosnost -zmota med volilci.
Kdo bo odgovoren za to 1
Ali morda oni, ki so do sedaj delali v javnosti, žrtvovali vse svoje sile za povzdigo naše Slovenske krajine, se nacijonalno eksponirali, ter imeli ob vsaki priliki pred očmi v prvi vrsti nacijonalncst, kakor kulturne, gospodarske in socijalne potrebe ? — Ali bo odgovoren nacijonalni delavec, proti kateremu so nakupičene preiskave radi neznesljivosti ? — Ne I
Odgovorni so politični žonglerji, ki se javijo le tedaj, ko nastopajo volitve, ter oni politični demagogi, ki ne poznajo našega ljudstva in s svojim prihodom in z govorom še bolj pokvarijo nerazpoloženje — in ne vpoštevajo ljudske želje, želje velike večine.
Sestanek dne 18. t. m., kakor prva seja volilnega odbora, jasno dokazuje, da se ves pritisk postavijv? gospoda Hartnerja za kandidata flj uveljavil.
Opozarjamo vse te gospode, da je odgovornost njihova, tfcr d§ jih bo ljudstvo obsodilo. — Volili j^odp volilci, ne pa politični špekulanti, ter se bodo naši volilci znali obnašati dne 5. maja.
Požar v Beltincih.
Dva kmetska stebra v ognju.
Ogromna škoda.
V pondeijek ob pol 2. uri po polnoči je opazil stražnik gasilske čete v M. Soboti, da se nad Beltinci dviguje strašen ognjeni zubeij, na kar je
takoj alarmiral Ceto, ki je z avtom odhitela na kraj nesreče. Goreli sta v Beltinc'h poslopji g. Škafarja in nje govega soseda Balažiča. Ker ni bilo v bližini vode, sta jo zajemali brizgalk! Iz 400 m. oddaljenega potoka. Gasilci so ogenj omejili, a ob pol 5. uri zjutraj je ogenj dovršil strašno delo. Samo Škafarju je povzročil do 200 000 Din škode. Bil je sicer zavarovan, a ne tako visoko, da bi mu zavarovalna družba krila škodo. Balažič pa sploh ni bil zavarovan.
lavna borza dela - ekspozitura v IMi Soboti
Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 254 polj. delavcev, 1 vrtnar, 2 opek. kurjača, 3 kovači, 1 nav. ključav. pom., 1 brusač, 7 stroj, ključav. pom., 2 mehanikarja, 3 mizarji, 1 kolar, 1 Žagar, 1 usnjar, 11 krojačev, 8 čevljarjnv, 5 mlinarjev,
1 pek, 2 natakarja, 20 zidarjev, 2 50-boslikarja, 2 pomož. delavca, 2 siu-žitelja, 6 trgov, pomočnikov, 45 težakov, 1 žel. kurja?, 2 šeferja, 1 žel. skretnlk-zvaničnik, skupaj : 385.
Ženske : 463 polj. delavk, 2 šivilji, 5 pom. delavk 7 služkinj, 1 uradnica, skupaj: 478 Vseh: 863
Delo dobijo : 1 vrtnar, 3 hlapci, 1 mlinar, 2 služkinji.___
Iz Beograda
smo informirani, da se bode na listi g. Jevtiči, postavil po srez h le en, največ po dva kandidata.
Doneče \?es£i
Pofelonitev na Oplencu.
Poklonitev članov Rdečega križa blagopokojnemu Viteškemu kraiju Aleksandru I Zedinitelju na Oplencu je določena v času od 24. do 27. maja 1935 po sledečem redu:
1.	Odhod iz Ljubljane v petek
24.	maja 1935 ob 20. uri z brzovla-kom. Priključek vdeležencev iz Prek-raurja bi bil v Zidanem mostu, odhod iz Murske Sobote ob 14 20.
2.	Prihod v Beograd v soboto
25.	maja ob 7. uri;
3.	ogled Beograda;
4.	odhod iz Beograda v nedeljo
26.	maja t. 1. ob 6.22 uri ;
5.	prihod v Mladenovac v nedeljo ob 7 30 uri;
6.	odhod iz Mladenovca v nedeljo 26. maja ob 17.38 uri;
7.	prihod v Ljubljano v ponedeljek 27. maja 1935 približno ob 10. uri. Vdeleženci iz Prekmurja bi se vrnili na svoje domove iz Zidanega mosta.
Vozna cena iz postaj v Dravski banovini do Mladenovca in nazaj, kakor tudi z avtobusom iz Mladenovca na Oplenac in nazaj je določena na Din 180. Prenočišča v Beogradu bo preskrbel odbor Rdečega križa za ceno od Din 10 do 15; zajtrk za Din 2, obed za Din 15, večerja pa za 10 Din.
Vozni listek z natančnimi navodili bodo prejeli vdeleženci pri sreskem odboru društva Rdečega križa v Murski Soboti.
Pozivamo člane Rdečega križa, da se v čim večjem številu .udeležijo te poklonitve.
Vsi, ki se odločijo za potovanje, naj pošljejo svojo prijavo najpozneje do 5. aprila tajniku Rdečega križa g. Čižeku na sresko načelstvo v Murski Soboti.
—	Osebna vest. službo inženerja pri tukajšnjem cestnem odboru je že nastopil gospod Možajski Sergej. Kakor smo poročali, je bil premeščen g. inž. Lah v Ptuj. — Odvetnik, dr. Sbrizaj, ki si je v kratkem čaiu svojega bivanja pri nas pridobil splošne simpatije, je premeščen v Konjice. Mlademu, simpatičnemu odvetniku in marljivemu sokolskemu delavcu želimo na novem službenem mestu obilo sreče, zlasti pri delu za narod.
—	Iz vojaške službe. Ker je g. minister vojske in mornarice odredil s 4. marcem t. 1. komandira, g. po-ručnika Ivaništeviča za slušatelja rednega tečaja pehotne oficirske šole, ga bo ta čas zastopal kot komandir 5 čete 36. pp. podporučnik, g. Spoljarič Stanislav.
—	Hasan Aginica na našem odru. V soboto je vprizoril dramatični odsek Sokola v M. Soboti dramo „Hasan Aginico". Kritiko o tej predstavi bo iznesel oni, ki je na dramatičnem li-
terarnem polju bolj domač. Mi se danes samo zahvaljujemo Sokolu, zlasti pa režiserju profesorju Potokarju za neprecenlj v užitek, ki ostane v narodu kot trajen spomin, Globoko pojmovanje igre, temeljito preštudiranje vlog, mojstersko igranje, vse to je privabilo občinstvu solze, ki izražajo čast in zadoščenje igralcem.
— Šolski okoliSi meSčanskih Sol.
Gospod minister prosvete je 5 svojim
odlokom od 28 12. 1934 odredil meščanskim šolam v Draviki banovini svoje okoliše. Na podlagi tega odloka je prideljena Murska Sobota meščanski šoli v Dolnji Lendavi. Nam se zdi taka odredba neumestna, ker je za Mursko Soboto radi oddaljenosti Dolnje Lendave in pomanikanja prometnih zvez zelo neugodna. Na podlagi te odredbe bi bilo našim učencem sploh nemogoče obiskovati meščanske šole, ker je to zvezano z velikimi slroški. Med Mursko Soboto in Lju tomerom imamo reden jutranji viak. To prometno sredstvo je najcenejše, pa tudi najugodnejše, ker so učenci v popoldanskih urah že na obedu doma. Med Mursko Soboto in Dolnjo Lendnvo je samo poštna avtobusna zveza, ki od daleč ne prinaša teh ugodnosti. To razumejo najbolj naši starši, ki so oskrbeli učence z železniško legitimacijo, ki stane mesečno samo 30 dinarjev in raje pošilj&jo učence v Ljutomer. Je pa še drugo ozadje, ki še bolj podkrepuje našo zahtevo po ureditvi šolskega okoliša z Ljutomerom, o katerem pa ne bomo pisali, saj ga vsak pozna.
—	Dne 31. marca t. 1. bo v So-kolskem domu ob 9, uri spoved in obhajilo pravoslavnih vernikov.
—	Redna letna skupščina Združenja obrtnikov v Murski Soboti. V pondeijek, dne 25. matca t. 1. se je vršila 41. redna letna skupščina združenja obrtnikov v Murski Soboti, katere se je udeležilo 90 članov. Skupščini je predsedoval Sukič Stefan, predsednik združenja obrtnikov. Okrožni odbor je zastopal predsednik odbora Franjo Bureš. Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pa ie zastopal zbornični član Ceh Franc iz Murske Sobote. Iz letnega računskega zaključka posnemamo, da je imela Združba v letu 1934. 44 72414 Din. izdatkov ter ravno toiiko prejemkov. Proračun za leto 1935 pa znaša 34 980 na dohodkih ter 29 649 Din. na izdatkih. Gospod Bureš je v imenu Okrožnega urada zborovalce prav prisrčno pozdravil ter obširneje obrazložil delovanje v Okrožnih odborih, nakar je Čeh Franc v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo pozdravil vse navzoče, jim orazioni delovanje Zbornice ter pozval
vse navzoče, naj podpirajo delovanji Zbornice tudi še napref. Sklenjeno ji bilo nadalje, da se združi mesto taj nika in blagajnika v eno ter se mesti tajnika razpiše. Zborovanje je trajali odpel 11. do 14. ure in je bilo mes toma zelo burno.
— Sreski odbor društva Rdečegi križa v M. Soboti je imel v nedeljo
dne 17. marca 1935 občni zbor ol
zelo lepi udeležbi. Po svojih delegati! so bili zastopani tudi občinski odboi Rdečega križa v Cankovi, Gor. Len davi in Vidoncih. Predsednik, g. sresi načelnik Lipovšek, se je uvodoma prisrčnimi besedami spomnil blage pokojnega kralja ter pozval vse na vzoče, da počastijo njegov spomin trikratnim »Slava" klicem, nato j občni zbor pozdravil mladega kralj Petra II. s trikratnim »Živijo". Obči zbor je poslal udanostno brzojavk kabinetni pisarni Nj. Vel. kralju Petr II. in Njeg. kralj. Visočanstvu knez Pavlu kot vrhovnemu predsednik Rdečega križa. Tajnik g. Čižek j podal izčrpno poročilo o delovanj sreskega odbora Rdečega križa. (P< ročilo g. predsednika in tajnika obji vimo posebej ) Blagajnik g. Dr. Gri gore je poročal, da je imelo društv lani 20 752 49 Din dohodkov in 13.1Í Din izdatkov, društveno premožen pa znaša 7.572 49 Din, Po sprejet razrešnice vsega odbora in odobrit proračuna za leto 1935 je bil izvolji dosedanji odbor s predsednikom sresk. načelnikom Lipovšekom. Ust novil se je tudi ženski odsek. V odsi so bile izvoljene: za predsednico Lipovšek Tinka, članice odbora: Šumenjak Ana, g. Hvala Angela gospodična Gregore Herta. Občniz b je soglasno sklenil, da nabavi rej valni avto za prevoz ponesrečenci
—	Hasan Aginica tretjič na S kolskem odru. To priljubljeno di mo, ki je žela že pri dveh predstai tako velikanske uspehe, bodo n marljivi igralci ponovili v nedeljo, d 31. marca ob 15. uri po običaji znižanih cenah. Na ta način bo d« prilika, da posetijo preds'avo najt oddaljeni.
—	Dramatični tečaj Sokola M ska Sobota se vrši v nedeljo, 31. ma kot običajno.
—	Današnji številki prilagamo šim naročnikom brošuro lekarni Mr. L. Bahovec v Ljubljani.
PODL1MBARSKI :
Tovariš Rladviíeb.
Z najmilejšim glasom je zalepe-talo: »Gospa so ukazali, naj vama povem, da ne smeta nagajati psu, ki, bo s svojim lajanjem spravil vso hišo pokonci. Ona hoče imeti mir ponoči."
„Glej Barbka, kako pametno govoriš. Tudi midva hočeva imeti mir ponoči. Še pes ga ima rad, a človek ga nima, človek ga nima", je mehko in prepričevalno odgovoril Matiček, segel z roko pod Barbino bradico, pridvignil njeno okroglo glavo ter se zazrl vanjo. Deklica je zardela, ker spodobilo se je pokazati nekaj sramežljivosti zaradi mene, ki sem, ubogemu Lazarju podoben, slonel na stopnicah. Z ramo je odrinila Kladvič-kovo roko.
»Pa zakaj ta grdi nadporočnik
ni vzel svojega psa s seboj ? Saj ga navadno jemlje."
„Pa zakaj — res — o Barbka —« Kladvičkova desnica se je zopet
iztegnila.	v , . _
„Morda pojde k polnočni«. Pa
zakaj postavlja zvečer vojake k svojim durim
„Pa zakaj si nocoj tak ljubka —
Barbka ?"	, ,
„Mari naj bi vas zapiral, da se
vsaj naspite."
„Mari naj bi me zaprl k tebi, o Barbka, ki si tako rdeča in vroča."
— Glej jo, čevljarsko dušo 1 Kako pa se cvre v ljubezenski maščo bi I — sem se začudil sam v sebi ter izvadil izza bluze drobno knjižico.
Deklica je z ramo lahno odpeh nila Kladvičkovo desnico, ki je bila dromljala ob njenem ušesu po kvišku počesanih laseh in po njenem belem vratu. »Meni se vojaki smilijo."
„Pa zakaj, o Barbka ?" „Zato."
„Zakaj ?" Tovariševa desnica se
je v tretje iztegnila.
„Ker toliko trpe na jahalnici. Včasih pogledam skozi kuhinjsko okno in vidim, kako siromake ople-tavajo z bičem in kako cepajo s konj." „Dobro, da ne vidiš v pokrito
jahalnico."	..
„Novinci, ti so šele pravi reveži. Od jahanja so vsi odrti in krvavi po stegnih. Marsikateri hodi kakor tisii otroci s krivimi nogami, preden jih shodijo." Barba je pogledala name z izrazom pomilovanja za mojo bedo in očitanja za mojo hojo.
„Do spomladi se koža ustroji, da je trda kakor svinjsko usnje."
- H vaia ti, Kladviček! Prav potolažil si me s svinjskim usnjem -sem si mislil.	v „ .,
„Pa zakaj premišljuješ, Barbka,
o vojaških stegnih ? To se že pr« se," je rekel Matiček ter vščipnil d lieo v napeto lice.
Kaj premišljujem? Le tako | vim, kar so gospod Binder pove< In gnoj morate nositi z golimi roka „Kaj naj ga nosimo z be rokavicami?* sem se oglasil jaz, bi pri dvospesu dveh razžarjenih ne veljal za preštorastega.
Deklica je s svojim širokim gledom obrsnila mojo suho dolj in nič. Okrenila se je k Matičku, kako te je danes cijazil roerjaset dvorišču in te butnil ob zid. To bolelo."
»Ko bi drugih bolečin ne na svetu — " Tovariš je vzdihu se ozrl name, kakor bi se hotel hvaliti: Glej, kako dobra je i Barbka.
—	Opozarjamo na današnji oglas »Drave" zavarovalne zadruge Maribor.
—	Že se dani. Pred časom so gotovi zlobneži širili med naše pridno kmetsko ljudstvo raznovrstne govorice, ki so imele namen omalovaževati do mačo mesno industrijo, zlasti njenega lastnika g. Benka. Prav posebno se je govorilo o nizkih cenah živalskih produktov. Sedaj se je te govorice v
glavnem opustilo, kar dokazuje, da se
narod sličiiih zlobnežev otresa in da
fliso dosegli zaželjenega uspeha. Absurdna je bila kritika nizkih csn zlasti pri svinjah, ko je vendar znano, da ie svinje, ki so namenjena na Angleško, vedno dražje plačajo, kar bi se prav gotovo ne vršilo, ako bi podjetje mesnih izdelkov ne bilo solidno.
—	Če človeka napade bolezen, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri ro fcah, dovolj dobro, da si organizem odpomore. Vzeti je treba res preizku ien lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo, da bo zopet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas : „Le Zlatorog milo da belo perilo!" se je vedno izkazal kot pravilen. V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno le izrecno !e Zlatorog-ovo milo!
- Beltinci. Odrasla mladina iz Lipe je gcsfovaia v nedeljo, dne 17. III. 19.5 na sokolskem odru v Beltin-:ih z odlično naštudirano dramo iVeleja". Režiraia je g. Tavzes Marija 'si igralci brez izjeme so se v svoje loge poglobili tako, da se je odi-jravalo pred nami pravo resnično àvljenje. ypa je na svoje igralce lahko »nosna. Obžalovanja vredno pa je, la se je trud igralcev tako malo upo-iteval, zakaj obisk prireditve je bil «lo slab. Križal Čudno! Saj so pri Irugh prireditvah dvorane natrpane!
Zopet in zopet rdeči petelin. >e nobeno leto ni bilo v gasilski kro-liki zaznamovanih toliko požarov, ka-[or jih Izkazuje začetek letošnjega leta. Ui je vzrok požarom zlobna roka ali »previdnost, ne moremo konštatirati, ter to tudi ne spada v naše področje. ! zadnjem času je zlasti prizadeta vas vanovci, ki je imela v drugi polovici narca kar tri požare. Dne 15. marca e gorelo pri Trplan Janezu. Požar je wvzroCil veliko škodo, ki jo izvedenci »cenjujejo na 12 tisoč Din. Takoj 18. narca je gorelo pri Zrinski Francu [gorela je slama in seno. Naslednjo loč je zažarei rdeči petelin na strehi toltaj Josipa ter mu vpepelil krmo in »oškodoval poslopje. — V Kuštanov-iih štev. 45 je zgorel škedenj Filo Terezije. Edina uteha nesrečnežem je avarovalnina " in samarijansko delo laših vrlih gasilcev, ki so preprečili ■azširjenje požara.
— Tatvina. Vrli tišinski orožniki so zopet imeli lep uspeh. V soboto, dne 23. marca 1935 so izvršili obširne preiskave v ciganski naselbini Borejci in Vančavasi ter okolici in našli raznovrstno blago kakor: samokrese, kolesa, dele koles in usnje. Vse to izhaja od tatvin izvršenih baje nekje na Štajerskem. O preiskavi in kazni bomo kasneje poročali.
-Pižmarkn v Stanjevcih pri
Gornjih Petrovcih. Dne 23 t. m. je ujel tukajšnji posestnik Smodil Lju devit s pomočjo psa zanimivo in nenavadno žival, katere strokovno ime je najbrž pižmarka, nemški po Brehmu Bisamratte. Kakor je to že poročal „Slovenec", da so jih desedaj ujeli pri nas le 4 vzorce, enega na Pohorju, enega v Koprivnici na Hrvaškem, enega v Hercegovščaku in v Rinčeto-vi grabi pri Ljutomeru. Ta žival je bila dosedaj v naših krajih nepoznana. Ujeta žival je bila dolga 54 cm, telo samo je merilo 31 cm in je bilo zelo ploščato. Rep je bil dolg 23 cm, stisnjen, gol in podoben kači. Barve je bila po trebuhu svetle, po hrbtu pa bolj temnorjave. Prednje noge so bile krajše od zadnjih ter poraščene z redko dlako. Prsti so bili precej dolgi, malo vezani s plavalno kožico ier so imeli na koncu močne kremplje. Uhlji so bili kratki in skoraj skriti )od dlako. Žival je podobna podgani, e pa mnogo večja od naših podgan. Njena domovina je Severna Amerika, zlasti Kanada, odkoder je prišla v Evropo. Po Nemčiji in Čehoslovaškem se je že zelo razmnožila in dela veliko škodo. Živi zlasti ob vodah. Ima dragoceno kožuhovino.
—	Podjetnost kmetovalcev. Črez reko Korano pri Karlovcu gradijo most. V to svrho je mesto prispevalo 100 tisoč dinarjev, dočim so vaščani iz bližnjih vasi v denarju, lesu in brezplačnem delu prispevali nad 200 tisoč dinarlev, kar bi bilo vpoštevanja vredno tudi za naše kraje nekje v bližini Mure.
—	Operacija srca. Ruski profesor Smirnov, ki velja za najboljšega zdravnika na svetu, je v Moskvi operiral prebodeno srce nekega mornarja na ta način, da je srce izrezal, nadomestil z gumijem, ki ga je spojil z malim dinamóm tako, da je kri redno cirkulirala toliko časa, dokler ni za-šil pravo srce, ki ga je zopet položil na svoje naravno mesto. Mornar je operacijo prestal in je danes zdrav.
—	Kapitalisti in njih ozadje. Po svetu je vse polno kapitalistov. Tudi v naši državi jih je dovolj. Kapitalisti so potrebni samo v gotovem pogledu. Je namreč mnogo takšnih, ki so državi in prav posebno siromašnemu ljudstvu v veliko breme. Poznamo tudi take, ki so si nakupčili ogromnega denarja potom špekulacije,
Občni zbor Rdečega hriža v Murski Soboti.
M. Sobota, dne 17. III. 1935. Slavni občni zbor ! Ker občni zbor ob pol 10. uri I bil sklepčen, otvarjam v smislu vali redni občni zbor društva Rdečega riža v Murski Soboti.
Radujem se, da moremo letos rvič pozdraviti za naše prilike dobro iskan zbor. Moj pozdrav velja pred em gg. delegatom občinskih odbo-R. k. in občinskim poverjenikom gg. zastopnikom oblastev. Oblastni odbor ni mogel odpo-
slati svojega delegata, je pa naslovil na naš sreski odbor pismo sledeče vsebine :
Potrjujemo prejem Vašega dopisa z dne 6. marca t. 1. št. 85. od-nosno vabila na redno letno skupščino, ki se bo vršila 17. marca t. !• Izvolite sporočiti vsem vdeležencem naše najlepše pozdrave s prošnjo, da se posvetijo premenitim nalogam našega društva tudi v bodoče.
Opravičil se je radi odsotnosti predsednik murskosoboške občine, g. Hartner, g. major Narandžič, komandant mesta in odbornica gdč. Koče-var Heda ter predsednik občine Martjanci.	(Dale.)
bodisi pri nesolidni trgovini ali pri neopravičeni manipulaciji z denarjem, zlasti zaračunjenjem visokih obresti siromašnemu narodu za oni denar, ki so ga imeli recimo od države izposojenega za prav niske obresti. So pa tudi takšni, ki so denar v gotove svrhe iztihotapili v tujo državo ali pa ga kupičijo brezplodno v raznih zakotjih, kar povzroča velik zastoj na
denarnem trgu. - Imamo ludi, dasl
redke, pa vendar solidne kapitaliste. To so namreč takšni, ki svoj kapital stavljajo, v obliki solidnega trgovanja javnosti na razpolago in se vsled tega ne smatrajo izraziti gospodarji istega, ampak Ie nekaki upravitelji, kajti njih imetje je v obratu za splošni blagor. Takšni kapitalisti so zelo potrebni in je želeti, da bi se njih število pomnožilo.
—	Gradnja novih cest v Slove nljl. Tudi v Sloveniji se začne v letošnji spomladi po gradbenem programu vlade gospoda Jevtiča gradnja raznih novih cest in železnic. Tako se začne z delom na novi cesti Ljubljana-Kranj-Maribor-Sv. Ii j in Ljubljana-Kočavlje-Delnice. Vse to pozdravljamo» saj bodo lahko tudi naši pridni Prek-murci pri tem delu dobili zaslužek. Se ljubše bi nam pa bilo, ako bi se tudi pri nas začelo z delom gotovih cest in mostov, zlasti onega v Pe-tanjcih, o katerem smo že ponovno pisali.
-	Dr. Lipoid 50 letnik. Poznan* narodni delavec in župan mesta Maribor g. dr. Lipoid slavi 50 letnico rojstva. O njegovem delovanju se vsa javnost dokaj laskovo izraža s prisrčnimi čestitkami, katerim se tudi mi prav z veseljem pridružujemo.
Odpovedal se je kandidaturi.
Kakor slišimo, se je gospod Hartner odpovedal kandidaturi. Iz kakšnega vzroka je to sedaj storil, nam ni znano. Morda je sprevidel, da ljudstvo želi kandidata iz kmečkega stanu in da on kot tak ne uživa pri večini volilcev dovolj simpatij, dasi je bil od gotove strani favoriziran. Mogoče je tudi to, da je spoznal, da ne bo mogel povzdigniti svoje banke na ono višino, kakor si je zamislil. Ni izključeno, da mu delajo preglavice tudi najemnine gotovih okoliških šol. Odločitev ni prekasna in je vsekako modra poteza.
sokol
Čuvajmo Jugoslavijo/
Softolshn društvo Murska Sobota župa Maribor.
M. Sobota, 26. III. 1935.
Vsem bratom in sestram!
' Bratski SSKJ je odredil revizijo vseh članskih legitimacij. Vabimo vse članstvo, ki ima članske legitimacije, da odda iste pooblaščenemu dostav-Ijalcu, odnosno v nedeljo dne 30. III. 1935 br. tajniku v Sokolskem Domu (med 10. in 12. uro).
Članske legitimacije, ki ne bodo imele po 15. aprilu kontrolne klavzule, izgubijo veljavo.
Oddane legitimacije bodo po vpisu kontrole klavzule zopet dostavljene.
Opremite legitimacije s pravilnimi fotografijami.
Pri tej priliki opozarjamo na sledeče dolžnosti članstva :
a)	Če kdo izstopi iz društva, mora vrniti znak in legitimacijo.
b)	Pri prestopu v drugo društvo ali četo je brezpogojno potrebna odjava pri prejšnji edinici, kar se mora v legitimaciji potrditi. Brez tega potrdila se v drugo edinico nihče ne more
sprejeti, odnosno se sprejme samo na
poskušno dobo.
c)	Legitimacija mora biti potrtjena vsake tri meseca po br. blagajniku, drugače izgubi veljavo. (Plačilo članarine potrjuje br. Vutkovič.)
č) Glasom sklepa zadnjega občnega zbora bo imelo pravico do glasovanja na prihodnjem občnem zboru le ono članstvo, ki pride na občni zbor z redno člansko legitimacijo z znakom.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju I
Zdravo !
NIŠELVICER 1. r. PERTOT 1. r. tajnik.	starosta.
FpehmuFsha Soholsho okrožje župa Maribor.
M. Sobota, 26. III. 1935. Vsem edinicam okrožja!
Vabimo vse edinice, da pošljejo — v smislu navodil izdanih na se-sestanku dne 10. III. 1935 — članske legitimacije, one edinice pa, ki so legitimacije že oddale, da iste dvignejo pri br. tajniku.
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju !
Zdravo !
NIŠELVICER l.r. BRAČKO I. r. VELNAR1. r okr. tajnik. okr. nač. okr. preds.'
GASILSTVO:
Minister za telesno vzgojo naroda je govoril v radiu. Med drugim je omenil tudi to, da bo v kratkem izdal Uredbo, po kateri bodo morale zavarovalnice plačati 6% od zavarovalnine v gasilski sklad. Mi pa pravimo, da bi se moralo zgoditi to že davno in da ne bi se smelo prepuščati gasilstva toliko časa lastni usodi.
ZAHVALA.
Ko se je poslovila od nas moja nepozabljena soproga, sestra in teta
R0Z9LI39 50UHUP,
smo prejeli od vseh strani številne izraze sočutja, kar nam je lajšalo veliko žalost ob bridki izgubi preminule. Najsrčnejša hvala vsem, ki so izrazili sožalje ! Posebno se zahvaljujemo Sokolskemu pevskemu društvu v Murski Soboti za sočustvujoče ža-lostinke.
M. SOBOTA, dne 26. III. 1935.
SOUKUP JOSIP in ostalo sorodstvo.
Razglas.
Velika občina Murska Sobota ima na prodaj nekaj travnikov v „Fazaneriji". Pogoji in cene se izvedo v občinskem uradu.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTiurski S°boti.
Premestitev Združbene pisarne.
Vsi člani se tem potom obveščajo, da se nahaja od 1. aprila t. 1. naprej pisarna Združbe na Lendavski cesti štev. 8. nasproti hiše g. Benko Josipa.
Uradne ure za stranke so od 8.
do 12. ure in od 13. do 17. ure.
Predsednik Združbe bo urado-val vsak dan od 13. do 15. ure. Prosimo, da članstvo gornje up jšteva in se po istem ravna. Uprava.
Zahteve sadnih trgovcev.
Združenje sadnih eksporterjev in trgovcev je odposlalo trgovinskemu ministru v Beograd posebno spomenico, v kateri opozarja, da so v trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo določbe o sadnem izvozu pomanjkljive in da jih je potrebno izpremeniti. Sadni eksporterji predlagajo, da se:
1.	Odpravi sedaj obvezno pakiranje v zabojih ter doseže možnost izvoza, v kolikor ni kontigentiran, v razsutem stanju ;
2.	da ostanejo pri izvozu razsutih jabolk sedanje Carinske postavke, ali se pa po možnosti še znižajo;
3.	v primeru, da Nemčija vstraja na uvozu jabolk samo v zabojih, naj se za zaboje zniža uvozna carina na postavko a la rinfusa ;
4.	da se doseže izvozni kontingent za najmanj 5000 vagonov ;
5.	da se dodeli 80% doseženega kontingenta za izvoz v Nemčijo za jabolka iz Dravske banovine Združenju sadnih eksporterjev in trgovcev
v Mariboru ;
6.	da se vsa izvozna vprašanja
glede jabolk uredijo z Nemčijo pravočasno in pred pričetkom izvozne sezone, t. j. najkesneje do maja t. 1., da se ne ponovijo lanskoletne težave.
Navedeni predlogi Združenja sadnih trgovcev in eksporterjev so z ozirom na žalostne lanskoletne izkušnje popolnoma upravičeni in pričakovati je, da se bodo tudi upoštevali. V kratkem se bodo pričela pogajanja z Nemčijo radi izprememb nekaterih odstavkov v trgovinski pogodbi. Potrebno bo razpravljati tudi o določ. bah, ki govorijo o izvozu sadja in pri tem bi bilo zelo umestno, če bi bi se pritegnili tudi strokovnjaki iz vrst sadnih eksporterjev k pogajanjem.
Taksa na kreditnih knjižicah.
Ko so se pojavili v praksi dvomi, ali je treba takso po 5 Din na kreditnih knjiž'cah obnoviti začetkom fsakega koledarskega leta ali pa velja eno leto od dne n?leplenja, je mi-nistrstvo financ oddeljenje poreza z razpisom z dne 28. februarja 1935. br. 13393/111. opozorilo na tožko 7 taksnega in pristojbinskega pravilnika, po kateri se taksa na kreditne knjižice iz točke 3 II. br. 34 taksne tarife mora obnoviti po izteku enega leta po nalepljenju, a ne začetkom vsakega koledarskega leta.
Po poročilih interesentov posamezni organi finančne kontrole zahtevajo taksiranje kreditnih knjižic začet-
kom vsakega leta. Radi tega obveščamo članstvo o gornjem razpisu, da se mora taksa po preteku enega leta, od kar je nalepljena, v izogib kazenskih posledic brezpogojno obnoviti.
KmETiJsrvo
Vilibald B. Gor. Lendava.
Kmetijske nadaljevalne Sole
in njih zaključek.
Danes je eno najbolj perečih vprašanj kmečko vprašanje, ki je postalo predmet resnih skrbi današnje drž. politike. Žalostno je to, da ostaja kmečki stan popolnoma hladen napram reševalnim ukrepom svetovne politike. Dočim mesto in meščan strmita za napredkom, gledata vas in kmet še vedno v preteklost. Danes je kmet ne samo pri nas, ampak po vsem svetu na robu propada, saj je ravno njega svetovna gospodarska kriza najhuje prizadela. Danes tudi hudo čuti zaostalost v svojih pridelkih. Dočim industrija svoje obrate racionalizira, se drži kmet starih metod pri obdelovanju zemlje in ravnanju pridelkov. Vnovčevanje kmečkih pridelkov je neorganizirano. Kmeta izžemajo razni brezvestni prekupčeval ci, ki pridelke slabo plačujejo. Eno posebno žalostno vprašanje na vasi je „beg z dežele v mesto". Zakaj se pa mladina rodni grudi odteguje? Ne samo radi današnje krize, ampak zato, ker ji vas v sedanji obliki ne more nuditi onega kulturnega in mo ralnega napredka, kakor kak obrtniški, trgovski ali industrijski center.
Da pritegnemo kmečko mladino na grudo, moramo vas očistiti vsega, kar ovira nacionalno in rentabilno
kostne stroške glede kurjave in razsvetljave učnega lokala. Prisotnim predavateljem seje zahvaliti za njih trud tečajnik g. Železen s pripombo, da se bodo vsi oprijeli dobljenih naukov in v bodoče pridno posečali to prepotrebno krnečko„univerzo\ Nato je sledilo fotografiranje tečajnikov, ki se je zaključilo z malo družabnostjo in obič. napitnicami v gostilni Kreft.
Take zakljužne slovesnosti so
neprecenljive važnosti, ker ne napravijo samo na udelcžence mogočnega vtisa, ampak utrdijo obenem temelj že osnovani kmet. nad. šoli.
Le v izobrazbi je rešitev kmeta, zMo mu skočimo na pomoč, v prvi vrsti pa kmet: nad. šole, ki so za to delo poklicane.
Kovača
in dobrega podkovača, starejšega, z večletno prakso in dobrimi spričevali iščemo. Ponudbe je poslati na: Uprava veleposestva
Beltinci.	1
I
TONKINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
CSIBI
Po romanu : „Le fruit vert" od Regìs Ginoxa i Jaques Thery V glavni vlogi:
FRANCISKA GAAL
Predstave se vrSiJo:
V NEDELJO, dne 31. marca ob i/2 4. uri popoldne in zvečer ob y29. uri.
I
I
gospodarstvo. Kako pa bomo to do- 7a«tnnnikp iščemo z.a ljudska «.„lio Dnnn|nnn,9 lahVn! ridoniti	zavarovanja.Plačamo
segli ? Popolnoma lahko ! Dvigniti moramo izobrazbo našega kmeta. Če pogledamo samo, kdo se briga za našo kmetsko mladino po končani osnovni šoli ? Nihče ! Vsi ostali stanovi se organizirajo in stremijo po nadaljnji izobrazbi, le kmet stoji v tem pogledu križem rok.
Le kmetijske nadalj. šole bodo kmeta izobrazile v svoji stroki, zato jih pridno ustanavljajte. Tega dela se je ponekod učiteljstvo v našem srezu hvalevredno lotilo. Velik uspeh vtem pogledu imamo zaznamovati na Go-ričkom, kjer je v tem šol. letu delovalo kar 7. kmet. nadalj. šol in to v Pertoči, Serdici, Kuzmi, Gor. Lendavi, Kruplivniku, Dol. Slaveči in Trdkovi. V vseh teh šolah je zaznamovati iz-vanredno veliko zanimanje in dober obisk, ne le od strani mladine, ampak tudi starine.
Na udeležence napravi posebno dober utis, če se šola zaključi s primerno slovesnostjo. Taka zaključena slovesnost je bila v nedeljo 24. t. m. v G. Lendavi. Pred 85 (redni in izredni) poslušalci je predaval v okvirju kmet. nadaljevalne šole g. živinozdravnik dr. Šerbec o govejoreji. Po predavanju je imel na prisotne zaključni govor vodja kmet. nad. šole g. Belogla-vec, ki je v svojem govoru poveličeval kmetski stan in naše lepe kmetije, katere bodo še enkrat tako plodonoš-ne, če jih bodo vodili razumni in iz obraženi kmetje. Vabil je navzoče, da se spominajo kmet. šole in pomagajo sebi in državi ustvariti oni veliki dan, ko bo vse vzklikalo : naš kmet je napreden, samozavesten in Izobražen. Zahvaliti se je tudi gg. dr. Serbecu, dr. Lukmanu, šol. upravit. Koglotu in Bačič Francu za strokovna predavanja, ki so jih imeli na kmet. nad. šoli. Hvalo je izreči tudi kr. šol. odboru, ki je prevzel na svoje rame malen-
ugodno provizijo. Ponudbe na naslov „DRAVA" zavarovalna zadruga, Maribor, Trg Svobode 6.
RAZGLAS.
Bivša Prosenjakovska kreditna zadruga (Pártosfalva vidéki hitelszö vetkezet) razglaša, da se likvidadja oziroma izplačevanje delnic in hranilnih vlog vrši od 1. aprila do 30. septembra 1935. leta pri Kmetski hranilnici v Prosenjakovcih. Kdor v tem roku ne dvigne svoje terjatve, jih iz gubi in zapadejo v korist kmetske hranilnice.
KMETSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V PROSENJAKOVCIH reg. zadr. z neomej. zav.
ZAHVALA.
Dovoljujem si izreči na tem mestu, javno vso priznanje primariju kirurgičnega oddelka tukajšne bolnice g. Dr. Brezovniku, ki je izvršil na mojem 74 let starem očetu eno najtežjih operacij in ga s tem rešil gotove smrti. Srečen, da mi je ostal oče pri življenju, častitam mu k uspeli operaciji in se mu obenem najizkreneje zahvaljujem tudi za pomoč, ki jo je nudil moji materi.
Zahvaljujem se pa tudi v svojem, kakor v imenu svojih starišev vsem, ki so
nam pomagali, ali z izrazom sočutja ublažili
vtise tega, tako groznega doživljaja ; pred-
vsem sosedom, g. Dr. Vučaku.kije nudil sta-rišem prvo pomoč, vodji tukajšne bolnice
primariju g. Dr. Brandieu-u, asistentu g. Dr. Guliču, prečastitim sestram in osoblju tukajšne bolnice.
V M. Soboti, dne 24. marca 1935.
FERID L. HIRSCHL
bančni ravnatelj.
Na prodalo ie
na veleposestvu
v Rakičanu
drogi, statini, stavbeni les, akacije. okroglo kolje, kolje za sadno drevje izdelano v Rakičanu in v Vadarcih.
Tudi se dobilo
2 plemenske svinje in prasci.
Sv. Martin na Muri
toplice.
Vsi, ki nameravajo kupiti ali vzeti v najem gostilno Gašper, naj se 1. aprila 1935 zgla-sijo na licu mesta ali pri Paletinu Aleksandru v Pečarovcih ob vsaki priliki.

Posestva, gostilne,
hiše, mline, prodaja ugodno! Oblastveno-koncesionirana posredovalnica za nakup in prodajo posestev ter najemanje hipotek Maribor, Slovenska ulica 26v Zastopa v Murski Soboti Krčmar Štefan.
RAZPIS.

Združenje obrtnikov v Murskf Soboti razpisuje mesto tajnika. Prošnje je vložiti tekom 14 dni po tej objavt pri podpisanem združenju.
V M. Soboti, dne 26. marca 1935. ZdmZenJe obrtnikov»
predsednik : SUKIČ ŠTEFAN.
Iz
d0sejmee se pbIsovsIìì flajenß&
z popolno oskrbo. IVAN ADAN1Č, pekarna Murska Sobota.
KOLESA najboljša in najcenejša dobite pri tt.	
ŠTIVAN ERNEST	fehniina trgovina
MURSKA SOBOTA	
Naivelia / 7%.	
izbira 1 i ^^fgj s--.	
Victoria	Skandia
Waffenrad	Meteor
Feld Post	Ideal
Dfirkopp Elektra	Ergo
D ii r k 0 p p	Puch
V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.	
Vse informacije neobvezne in brezplačne!