Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, I. nadstr. — Telefon: štev. 77.	=====
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene na1 razpolago :	v upravi. ---------------- —na
GLASILO NARODNO • SOCIJALISTIČNE STRANKE.
34 Št6V Požtnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, sobota 22. avgusta 1925.
Posamezna številka v50 Din. L.Gt.0 V.
Zagrebške manifestacije.
Ob priliki proslave tisočletnice lir-vatskega kraljestva in zleta hrvatskih Sokolov, so so vršile v Zagrebu velike manifestacije za kralja in sporazum.
Slavnosti v Zagrebu se je udeležilo večje število gostov iz Beograda. Navzoči so bili tudi štirje ministri, med njimi zunanji minister dr. Ninčič in minister za notranje zadeve Maksimovič. Beogradska poročila so 'soglasna v tem, da doslej še ni bilo v državi bolj patri-jotičnih manifestacij za' državo in kralja, kot se je to zgodilo pretečeno soboto in nedeljo v Zagrebu.,
Zagrebškim manifestacijam je prisostvovalo tudi štirideset tisoč kmetov. Nastopali so pod prapori HSS, pod oni-^ mi prapori, ki so jih še nedavno vodili na manifestacije za hrvatsko mirotvor-no republiko. Pod prav istimi prapori so nastopali, samo s to razliko, da so izbrisali (iz praporov gesla o republiki. Izbrisali pa niso republikanstva samo iz praporov, ampak tudi iz svojih src, ker drugače si ni mogoče misliti prekipevajočih vzklikov hrvatskih kmetskih mas kralju, kateremu so se poklanjali v nepreglednih množicah.
Po vseh dogodkih na Hrvatskem sodeč, mora priti vsak objektivni opazovalec do zaključka, da ni bil sporazum sklenjen samo med 11SS in radikali, ampak tudi med Srbi in Hrvati. Štefan Badič tudi z novo politično preorijen-tacijo še naprej prevladuje na Hrvat-skem.
Proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva ni smatrati samo s stališča velike spominske manifestacije, ampak je historični mejnik o političnih odnošajih v državi. Nezaupanje radikalov v poli-, tično iskrenost hrvatskih voditeljev si
umika bratskemu in iskrenemu'razpoloženju med HSS in radikali v spričo spontanih manifestacij hrvatskega naroda v Zagrebu. 'Sedanja vlada se je zelo utrdila in njeno delo za bodočnost je olajšano.
Zunanje politični položaj je s pre-okretom hrvatske politike znatno okrepljen. Štefan Radič nastopi pri zasedanju Zveze narodov kot '. oficijelni delegat naše države in za inozemstvo bo podan jasen dokaz, da nima nobena tuja sila več računati na naše državopravne ho-matije. Ni brez pomena, da se je zagrebških slavnosti udeležil tudi zunanji minister |in to pred odhodom Štefana •Radiča v Zenovo, kjer naj zastopa pomirjeno Hrvatsko. Zagrebške slavnosti so podale zunanjemu ministru dokaz, da ima Štefan Radič ljudski mandat zastopati interese Jugoslavije pred forumom Zveze narodov.
Samostojno demokratsko in klerikalno časopisje hoče s smešenjem zmanjšati pomen zagrebških manifestacij. Oboje časopisje se je našlo v bratskem sporazumu, da priobčuje izmišljene anekdote in citira »separatističnega« »Hrvata«. Vse smešenje pa se razbija v prazen nič, ker vsakdo ve, da izvira vse tendencijozno poročanje le iz onemogle jeze, da so tako samostojni demokrati kot klerikalci vsled nastalih razmer obsojeni na politično izolacijo.
Hrvatsko ljudstvo je v Zagrebu^iz-pregovorilo svojo odkrito besedo, da je za sporazum in za edinstvo države. — Sedaj je naloga srbskih in hrvatskih politikov, da imajo to ljudsko besedo vedno pred očmi, ko uravnavajo svoje nadalnje delo v dobrobit močne, velike in zadovoljne Jugoslavije.
Draginja in znižanje mezd.
V	Mariboru, dne 17. avgusta 1925.
Vsak čas poteče mesec dni, kar je priredila narodno-soeijalistična stranka protestni shod proti draginji . na Rotovškem trgu. S tein shodom je naša stranka opozorila na nevarnost, ki je pretila vsled ogrom-116ga povišanja uvoznih carin, ker se je s ’°m (preprečilo padec cen življenjskih po-tiebščin, ki bi morale dvigu dinarja nujno slediti. Kako smo imeli prav, dokazuje dejstvo, da se cene niso skoro nič znižale, dasi , je vrednost našega denarja ponovno narasla od^ 9.05 do 9.25. Cehe nele niso nič padle, pae pa so začeli poedini podjetniki zniža-vati mezde, izgovarjajo se na večjo vrednost dinarja in na »znižanje« cen! Ljubljanski »Slovenec« je nedavno prinesel cel uvodni članek o tem važnem predmetu; ko pa smo mi nastopili proti draginji, takrai ; se SLS niti zganila ni, da bi istotako pričela boj proti draginji. Z enim samim član-5 kom pa ni dosti storjenega. Toda, dočim pri SLS upoštevamo, da ji je težko započeii tako gibanje, ker se interesi stanov, ki jih ima organizirane vsevprek, križajo med seboj, pa (0 ne vejja socijalno demokracijo, ki je poleg naše stranke prva poklicana nastopiti proti draginji, ker občuti draginjo najbolj delavski stan. Socijalni demokrati pa so v tistem času, tako usodnem za delavstvo, raje sklicevali shode proti Radiču in ovirali našo protidraginjsko akcijo v mestnem občinskem svetu mariborskem, namesto da bi se nam pridružili in nas podpirali v borbi proti draginji, kar bi bilo v interesu celokupnega proletarijata.
Na naše pritožbe radi previsoke uvozne carine so takrat industrijski krogi odgovarjali, da so bile tarife na uvozno carino namenoma previsoko postavljene, ker je nameravala vlada pri sklepanju trgovinskih pogodb s sosednjimi državami glede uvoznih cen precej popustili. Res je vlada pri pogajanjih z Avstrijo, ki se te dni zaključijo, v tem oziru troho popustila — z našega stališča seveda §e zdaleka ne toliko, kolikor bi bila motala z ozirom na interese konzumentov! — 'rl *e so se, kakor poroča beogradsko »Vreme«, dvignilo proti vladi slovensko industrijske korporacije, — tiste korporacije, ki so’ nas tolažile^ 8 popustom pri trgovinskih pogajanjih! Naša industrija hoče biti pač zaščitena tako, <1» se ji n; treba bati prav nobene konkurence, kar navadno vodi k brezbrižnosti in nesolidno-
Mi, da ne navajamo tudi pretirano dobičkarstvo. Kajti le tisti industrijalec in trgovec, ki se ima bati konkurence, se trudi, da izdeluje in prodaja blago čim boljše in čim cenejše; kdor pa j0 tako zaščiten, da se
stati. Tega niti v drugih državah niso storili, akoravno se tam mnogo ceneje živi nego pri nas. Vzemimo na primer Italijo, ki tudi pobira visoke davke in mnogo dolguje Ameriki in Angliji. Letoviščarji nam pripovedujejo, da se,v Italiji živi zelo poceni. V najboljših letoviščih, pri luksurijoz-nem življenju plačujejo letoviščarji za hrano irt stanovanje 20 do 25 lir dnevno, kar pomeni toliko kakor 40 do 50 dinarjev. Pri nas pa ne dobiš za to ceno stanovanja in hrane niti doma, kaj šele v letoviščih, ki samo poleti zaslužijo in morajo s tem izhajati tudi pozimi.
Tudi smo izvedeli, da n. pr. Zagrebčani pošiljajo svoje žene na letovišče v Opatijo (Italija) s praznimi kovčegi in povsem ne-
opremljene. Tam si nakupijo vse potrebne potrebščine in pri tem toliko profitirajo, da za tisti denar celi mesec lahko izhajajo v kopališču. Ne bomo raziskovali, koliko je resnice na tej vesti, ki smo jo čuli iz ust samih Zagrebčanov, eno pa je gotovo in se ne da utajiti: Življenje je v Italiji mnogo ceneje nego pri nas. Ceneje je življenje tudi v drugih državah, četudi niso agrarne, kakor je naša. Zato ne odneham« od započe-tega boja proti draginji. Delavstvo pa posebno opozarjamo, da sc pripravlja na boj za svoje pravice, kajti, kakor izgleda, se bo treba proti znižanju mezd boriti še v času, ko so cene življenjskim potrebščinam ne bodo vidno znižale. Delavstvo mora uvideti, da gre sedaj za njegove življenjske interese.
mu konkurence sploh ni treba bati, ta navadno zanemarja tudi svoj obrat in ne dela na tehničnem izboljšanju svojega obratovanja, ta ne gleda na to, da nudi svojim odjemalcem dobro in ceno blago, pač pa bi bilo skoro potrebno, da odjemalci, da sploh dobijo tako slabo blago, pokleknejo pred njega z uljudno in milostno prošnjo, da ga jim za drag denar ne odreče, ker ga nujno potrebujejo, a drugje ga ne morejo dobiti. Saj vemo, .kako je bilo za časa Vojne! — Zato pravimo:	prevelika	zaščitna	carina
onemogoča konkurenco in vodi k nosolid-nosti in draginji.
Pa še nekaj. Naš kmet pravi, da bi rad dal poljske pridelke in živino mnogo ceneje, če bi ne bil primoran plačevali na pol dražje in slabše orodje v naših tovarnah in bi manufakturno blago ne bilo tako drago. Kakor vidimo, posega eno v drugo. Previsoka uvozna carina nima samo za posledico, da so produkti zaščitenih tovarn dražji, marveč sc s teni tudi onemogoča padanje cen poljskih pridelkov in živine.
Kar se tiče živine, moramo v obramiip kmetov reči, da delajo draginjo mesarji, kateri kupujejo živino od 3 do 7 dinarjev. Po raznih konferencah se je v navzočnosti zastopnika vlade mesarjem priznalo, ua smejo prodajati meso po	dvakratno	višji
ceni, kakor znaša živa teža. V tem slučaju bi moralo' veljati meso	najslabše	vrste
6 Din, najboljše vrste pa	14 Din. V	resnici
pa velja v Mariboru najcenejše meso Din 9, prima pa do Din 20. Sicer zatrjujejo, da je Maribor v primeri z Ljubljano in Zagrebom mnogo cenejši. Četudi bi bilo to res, nas to ne bi smelo niti najmanj motiti, da nastopimo z vso odločnostjo proti odiranju. — Maribor bi bil lahko mnogo cenejši; cenejši hi bila lahko tudi Ljubljana in Zagreb, ker so blcvi prenapolnjeni živine, ker je krme neizmerno veliko in ker se naša valuta stalno dviga. Treba je samo stopiti' mesarjem na prste.
Ponovno poudarjamo, da je izzivalna in nesramna že sama misel, da se pečajo podjetniki vspričo sedanjih razmer z znižanjem mezd delavstva, ko vendar vsak slepec vidi, da se cene niso znižale, kakor je bilo pričakovati. Razen tega pa je treba upoštevati tudi to, da so se delavstvu — in to* velja tudi za nameščence — takrat, ko so se cene dvigale, le polagoma in nesorazmerno poviševale mezde, oziroma plače tako, da naš delavec in uradnik na ta račun stradata že skoraj deset let. Sedaj pa naj bi se njihove prejemke*znižalo kar čez noč, še predno se sploh čuti padanje cen! Na kaj takega bi v nobenem slučaju ne mogli pri-
mmmKim ■
Demokratska stranka v Zagrebu je na
zborovanju, ki se je vršil pretekli teden, sprejela resolucije, v katerih konštatira, da se je vodstvo HSS izneverilo bloku narodnega sporazuma in s tem opustilo borbo za demokratsko ureditev države. S pristopom IISS v državno politiko je odpravljeno hrvatsko vprašanje z dnevnega reda kot posebno plemensko vprašanje, kar demokrati pozdravljajo. — Zborovanja se je udeležil tudi šef stranke Ljuba Davidovič.
Vprašanje drž. podtajnikov. Minister za notranje zadeve Boža Maksimovič je odpotoval iz Zagreba v Karlove vare, kjer bo poročal N. Pašiču o politični situaciji v državi in mu obenem predložil v odobrenje listo novih državnih podtajnikov.
Politične izjave. Štefan Radič je ob priliki zagrebškega izleta ponovno govoril. Novinarjem je podal izjavo v kateri pravi, da je sedanja politična situacija definitivna. Sedanjo vladno sestavo se ne more smatrati le za poskus, kajti poskus je bila samo Da-vidovičeva vlada. Naglasiti je treba, da je za sporazum narod Srbov in Hrvatov, da je za sporazum dvetretinjska večina parlamenta in da je za sporazum drugi ustavni faktor — kralj. Mnogo se imamo zahvaliti kralju in Pašiču, da je prišlo do sporazuma. Radič je tudi izjavil, da bo po slavnostnih dneh takoj odpotoval v Beograd, kjer se bo sestal z Aco Stanojevičem, ki ima tudi velike zasluge za sporazum. Radič namerava obiskati tudi Šumadijo.
Zdravstveno stanje N. Pašiča je najugodnejše. V Karlovih varih je Pašič obiskal predsednika ČSR Masaryka in se z njim razgovarjal več ur. V Karlovih varih je posetil Pašiča češkoslov. zunanji minister dr. Beneš, s katerim se je razgovarjal o važnih zunanjepolitičnih problemih.
Bivši hrvatski ban dr. Tomljenovič je izstopil iz demokratske stranke in se pridružil s svojimi somišljeniki v hrvatskem Primorju HSS.
Nedosledni Orjunaši. V. splitski. »Po-bedi« pravijo Orjunaši: »Ovo što su sada napravili Radičevci, ima samo lažnu masku nekog sporazuma, a u stvari je kukavno popuštanje iz straha i lične špekulaciji, a baš prema hrvatskom plemenu to je naj-sramnije izdajstvo i uvreda.« Dokler je bil torej Radič republikanec je bil izdajalec Jugoslavije; sedaj pa, ko je prevzel v svoj program edinstvo države in monarhi-zem — je pa izdajalec hrvatskega naroda.
List za listom pada ... Zagrebški »Ra-dikalski Glasnik« priobčuje v svoji 29. številki, da se je zglasil pri predsedniku oblastnega odbora učitelj v. Ziljak in izjavil, da je pooblaščen prijaviti vstop 200 članov »Orjune« iz Lasinje - Prkos v radikalno stranko. Vseh dvesto članov je doslej bilo organiziranih pri samostojnih demokratih. Pribičevič izgublja vsaki dan na stotino privržencev na Hrvatskem. Časopisje slov. sam. demokratov pa še vedno trdi, da narod odobrava politiko Pribičeviča..
Zemljoradniški kongres. Koncem tega meseca se vrši v Beogradu kongres zemljo-radniške stranke. Na kongresu se bodo razčistili odnošaji med onimi zemljoradniki, Id se približujejo sklenjenemu sporazumu med Hrvati in .Srbi, in onimi, ki odločno odklanjajo ta sporazum.
—	Pripravo za zasedanje Zveze narodov. Naša delegacija za zasedanje Zveze narodov je imela konferenco, kjer se je razdelilo delo po sekcijah. Štefan Radič je v III. sekciji (varnostni pakt in razorožitev) podpredsednik in predsednik v V. sekciji (socijalna vprašanja). Po dosedanjih vesteh se prične zasedanje Zveze narodov, dne 2. septembra v Ženevi z dnevnim redom: Vprašanje mej med Turčijo in Irakom; vprašanje Mosula, Avstrije in Ogrske; vprašanje narodnih manjšin v Carigradu, Tra-kiji, Litvaniji, Transsilvaniji in Banatu; vprašanje bulgarskih financ in eventualna razprava o nerodnih manjšinah v Bulgariji.
smmoMM mvjesr/vmm
Ujedinjehje strokovnih organizacij je doslej privedlo tako daleč, da se je v Beogradu razcepil Izvršilni centralni odbor neodvisnih in ravno tako Glavni odbor Glav-' nega radničkega Saveza. En del socijalnih demokratov in komunistov je dospelo tako daleč, da imajo skupen odbor, drugi del si je pa še vedno v laseh in odklanja vsak sporazum.
Poziv. Strokovno tajništvo NSSZ poziva vse brezposelne člane, da se mu pismeno prijavijo z navedbo službe, ki so jo opravljali do zaposlitve. Ravno tako tudi prosi vse člane in prijatelje organizacije, da mu sporočajo vsako prazno mesto, bodisi uradniško ali delavsko. Tajništvo bo odslej skušalo na ta način svoje brezposelne člane
namestiti. Prijavijo se lahko tudi nečlani.
V	»Novi Pravdi« bomo odslej redno objavljali prazna službena mesta.
Vsem blagajnikom NSSZ. Prosim vse blagajnike, da mi nemudoma pošljejo vse obračune od konca julija. Vpeljite red in bodite točni. — Osrednji blagajnik.
Mariborsko okroije.
Seja političnega kluba. V torek zvečer se je vršila važna seja političnega kluba NSS, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki krajevne organizacije kluba občinskih svetnikov in »Bratstva«. Storili so se važii zaključki z ozirom na sedanjo politično situacijo.
OBleke na OBroke
O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG
Dfatnorr trboveljski, llbojskl In rremog črnomaljski,
drva, koks, oglje, šlezljske brikete
Mirila« Ljubljana, Kralja Ilirija, Petra trg 8, tel. 220
dobavlja j)
Plačilo tudi na obroka.
Inserirajte v „Hovi Pravdi"!
^ VI TiV/
00
KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni trg
TEDENSKE VESTI.
— Slavnostni dnevi v Zagrebu. Proslava tisočletnice hrvatskega Sokolstva v dneh 15. m 16. avgusta v Zagrebu. Slavnosti so se udeležili poleg ministrov Hrvatov tudi ministra dr. Ninčič in Maksimovič. Sokolskega nastopa na telovadišču se je udeležil tudi kralj s kraljico. Telovadni nastop je moral biti prekinjen, ker je nastala nevihta z velikimi nalivi. Kralj in kraljica sta bila z veličastnim sprejemom izredno zadovoljna. Ljudstvo je neprenehoma vzklikalo kralju in sporazumu. Kralja je v Zagrebu spremljal med drugimi tudi Stjepan Radič. V zvezi s proslavo v Zagrebu bo kralj izdal prihodnji teden amnestijo za razne politične in vojaške prestopke.
— Zveza slovanskih sokolskih organizacij. Od 13. do 15. t. m. so zborovali v Varšavi delegati slovanskih sokolskih organizacij. Zborovanja so se udeležili dr. Scheiner, dr. Heller, Stepanek in Jaroslav BiRek za ČOS, Paukovjč iz Beograda, En-gelbert Gangl iz Ljubljane, Novak iz Celja in Gorišek iz Maribora za JSS, grof Adam Zamoyski in dr. Szezepan iz Varšave za poljsko sokolstvo ter dr. Vergun za rusko sokolstvo. Na kongresu je bila enoglasno ugotovljena nujna potreba zveze slovanskih sokolskih organizacij.
— Statistika avtonomnih doklad na direktne davke za leto 1924. Finančna delegacija objavi v 78. štev. uradnega lista z dne 18. t. m. statistiko avtonomnih doklad, iz katere sa razvidni odstotki in predpisani zneski doklad za posamezne avtonomne zastope v 1. 1924. V celi Sloveniji je znašala odmerna podstava doklad (državni davek) 11,498.312 Din, celokupna vsota predpisanih doklad pa 33,350.260 Din.
— Kakšen je novi kovani denar? — Nove kovane novčanice po 1 in 2 Din so v Beogradu že dali v promet. Denar je iz niklja ter lepo izdelan. Na eni strani nosi kraljevo sliko z napisom, na drugi strani pa državni grb ter napis »1 Din«.
— Oddajo glavnih zalog tobaka razpisuje monopolska uprava v »Uradnem listu« št. 77. Razpisanih je veliko zalog v ljubljanski in mariborski oblasti.
— Razpis služb. Pri okr. sodišču v Kostanjevici in v Metliki je razpisano mesto sodnega sluge. Prošnje za obe mesti se vlagajo do 15. septembra t. 1. pri 'predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mestu.
— Uradniške hiše v Beogradu. Finančno ministrstvo je pričelo v Beogradu z gradnjo 10 stanovanjskih hiš za uradnike. — Kdaj bomo prečani deležni kake take milosti?
— Rečni mojster za Gor. Radgono. —
Pri velikem županu v Mariboru je vložiti prošnje za podelitev tega mesta do 5. septembra. — Več v »Uradnem listu« št. 76.
— Kaj bo z obrtnimi nadaljevalnimi šolami v bodočem letu? — Da ne bodo obrtni vajenci v bodočem šolskem letu brez pouka, kakor se je to ponekod zgodilo lani, naj stariši in mojstri vajencev že sedaj store potrebne korake pri merodajnih oblastih. K temu so poklicane tudi naše strokovne organizacije in razne zadruge, pa tudi politične stranke. —
— Minister pošte za svoje osobje. — Iz Beograda poročajo, da je minister pošte dr. Šuperina izdal odlok, s katerim se zvišajo (lijete osobju pri poštnih ambulancah, izplačljive celo za nazaj. Prav tako bo dobilo zvišane doklade poštno tehnično osobje. — Res že skrajni čas! Ljudje bodo ministru pač hvaležni, saj niso mogli več shajati. In tega ni uvidel doslej nihče!
— Obveznice piedvojnih negaziranih aistro-ogrskili posojil. — Poživljajo se vsi imetniki obveznic predvojnih negažiranih avstro-ogrskih posojil, ki so obveznice oddali brez ougov ai iajočih kuponskih pol in izplačilnih pol za cbresti ali ki so kuponske pole oddali bu.z talonov, da pošljejo d« 1. oktobra 1925 neoddane kuponske pole za obresti generalni direkciji državnih dugova v Beogradu in se. pri tem poživljajo na številko in letnico reverza in da označijo hkratu ime oblastva ali urada, ki
Stran 2.
»NOVA PRAVDA«
Štev. 34.
Hektosrafitne aparate in zvitke, barvne trakove, ogljen papir, povoščeni papir
kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., telefon 980.
je reverz izdalo. Vsi, ki v gornjem roku ne bodo postopali po prednjih določilih, ne dobe nikakih obresti.
— Turistka ponesrečila. — Na Gallen-stocku, ki sta ga minuli teden posetili dve turistki iz Dunaja, je ena izmed njiju ponesrečila. Izpodrsnilo ji je ter je padla v razpoko nekega ledenika, kjer se Je zadušila. Vodnik jo namreč ni mogel sam rešiti, ko pa je'dospela pomoč je bilo prepozno.
— Čudno tele. — Iz Maribora smo prejeli poročilo o teletu, ki ga je vrgla krava mlinarju in posestniku Perkotu v Zg. Voličini. Tele je imelo 2 glavi, toda s tremi očmi, ravno tolikimi jeziki in ušesi, dva repa in 8 nog. Seveda tele ni živelo.
— Rugulacijc naših voda. Interesantno je, kako se regulirajo pri nas deroče reke. Ministrstvo določi gotovo svotico kredita — kakih 100.000 Din za področje enega velikega županstva. S tem denarjem prično krpati razdrto obrežje. Da pa voda obrežja razdere najraje in najprej tam, kjer doseže večjo moč, to je za vsakega jasno, to je v spodnjih delih rek. Krpa se s pletenjem vrbovine in raznim drugim vejevjem, zatem pa se navozi zemlje in kamenja. Toda, ko je kredit izrabljen, se mora z delom takoj ustaviti, ne glede na to, ali je delo v enem sektorju končano ter razdor do takrat za-vršenega dela proti vodi zadostno zavarovan, ali ne. Dostikrat pridere zopet voda in uniči vse delo. Ko bi se delo vršilo sistematično od zgornjega dela rek nizdol, bi se marsikaj prihranilo in bi čez nekaj let imeli struge regulirane in zavarovane. — Tako pa je vne to v škodo davkoplačevalcev. Merodajni krogi bi morali tudi tukaj posvetiti več resnosti in pažnje.
— Dve železniški nesreči v Franciji.
Id. t. m. je skočil službeni voz ekspresnega vlaka, ki vozi iz Pariza proti Aviensu s tira. Več vozov se je postavilo po koncu i:i razbilo. V vozovih je nastal tudi ogenj. — Krog ‘200 oseb je ranjenih, med njimi dosti prav težko. 18 oseb je mrtvih. Nesrečo je baje zakrivil strojevodja, kateri je na to zblaznel s kurjačem vred. Nekateri potniki so bili čisto zmečkani, tako, da niso mogli ugotoviti identitete. — Dva dni pozneje pa so imeli nov karambol. lirzovlak Amsterdam - Pariš je trčil s potniškim vlakom. Tudi pri tej nesreči je bilo nekaj mrtvih in 40 ranjenih. Nesreča se je zgodila blizu postaje St. Denis.
— Nevihte in toča. Zadnje dni, zlasti v soboto in nedeljo smo imeli v Sloveniji polno neviht in nalivov, pa tudi točo. Po iški katastrofi, je prišla na vrsto Gorenjska, zlasti selška dolina in /kamniška okolica. Toča je napravila po nekod mnogo škode. Strela je udarila v Sturmovo hišo, ki jo pa k sreči ni užgala. Treščilo je tudi v cerkev na Bukvici ravno v času, ko so zvonili k hudi uri. Strela je užgala zvonik, poškodovala zvonove ter omamila zvonarja, neko deklico in hlapca. — Kaj je s strelovodi?
— Justifikacija Ledererja! Nadporoč-Lederer, ki je bil zaradi roparskega umora s svojo ženo vred obsojen na smrt, je bil pretečeno soboto v Budimpešti kar na tihem usmrčen. Pred usmrtitvijo ga je obiskala žena, ki čaka tudi na isto pot.
— Novi »separatisti« so se pojavili v uredništvu »Jutra«, kjer so doslej vedno trdili, da Slovencev sploh ni, ampak da živi 'v naši državi le en sam narod — »ju-goslavenskj«. Kdor je mislli drugače, je bil v očeh jutrovcev separatist in državi nevaren element. Z ozirom na nastop Radiča in njegove preorijentacije pa so ravno ti »ju-goslavenski« jutrovci postali najhujši separatisti. V torkovem »Jutru« so postali zopet najvnetejši Slovenci in izjavljajo, da nofiejo imeti s Hrvati nič skupnega, da pod hrvat-ski Zagreb Slovenci ne gremo I — Do tega so rabili ti gospodje dolgo. Božji mlini meljejo počasi pa sigurno.
— 50.000 delavcev na cesti. 29. t. m. bo na Češkem odpuščenih 50.000 delavcev v tekstilnih tovarnah. Povod za to je da! tovarnam baje protipogodbeno započeti štrajk v neki tovarni. In to priliko so tovarnarji porabili.
  Teden nesreč na železnicah. O dveh
nesrečah na francoskih železnicah poročamo na drugem mestu. Pripetila pa se je še tretja, tudi v Franciji, ki pa zaznamuje samo materijalno škodo. —' Prav tako pa so imeli večjo nesrečo na progi Dunaj - Beograd, kjer je zavozil pri postaji St. Marcin-St. Lorenzen dunajski brzovlak v tovorni vlak. Poškodovanih in razbitih je več vagonov in materijalna škjoda je velika. Na srečo pa ni Človeških žrtev, razen nekaj lažjih poškodb. — V Nemčiji so imeli tudi dve večji nesreči z veliko poškodbo voz, 4 človeškimi žrtvami ter številnimi ranjenci. — Same žel. nesreče in vse v enem tednu.
— Tihotapstvo je nevaren posel. To dokazuje zopet slučaj v Mariboru, kjer je financar te dni ustrelil tihotapca, ki je nosil iz Avstrije sladkor in saharin.
— Demonstracije na Dunaju. — V pon-deljek so se vršile na Dunaju velike demonstracije, ki so bile naperjene proti Židom ter uprizorjene povodom zionistovskega kongresa, ki se je imeli vršiti 18. t. m. Do 20.000 demonstrantov se je valilo po dunajskih ulicah I. okraja. Kazbitih je par kavarn in hotel Bristol. Ranjenih je več ljudi.
— Strela je ubila v Zagrebu v.nedeljo dva človeka, eno žensko in enega možkega.
Ljubljana.
— Teletina II. vrste po 16 Din! —
Tudi za prodajo telečjega mesa je določena dvojna cena in sicer za meso I. in II. vrste. Druge vrste telečje meso naj bi staio 10 Din. — Če pa kupuješ telečje meso, se ne bo mesar nikdar zmotil ter računal kak košček po 10 Din. Vse meso je tedaj 1. vrste! Ali je to tržna oblast že opazila?
Tržič.
— V predilnici vladajo čudne razmere. Socjialni demokrati nastopajo med delavstvom skrajno nesocijalistično. Neki, sodrug je pretekli teden oklofutal delavca. Za svoje surovo postopanje je prejel takoj na mestu plačilo. Oklofutani delavec se je za udarec takoj na mestu revanžiral. Njegov protiudarec Je bil prav izdaten. Socijaldemokra-tični suroveži navadno vse potrebno ukrenejo, da vodstvu tvrdk prikrijejo svoje ravnanje. Upamo, da za naprej taki nastopi so-cijalnih demokratov ne bodo ostali nekaz-
novani. — Dne 14. t. in. je imela SLS v Tržiču svoj slabo obiskani shod. Na shodu smo opazili večinoma socijalne demokrate. Klerikalci so v svojih govorancah rohneli proti radičevcem. Žalostni so pa bili klerikalci, ker so imeli tako malo svojih poslušalcev. Pripomniti je še, da klerikalci na shodu niti z besedo niso omenili vprašanja težkih socijalnih razmer delavstva. Klerikalcem je v prvi vrsti za zabavljanje, do-čim jim je deveta briga delavstvo in njega potrebe.
f§ajinstoeni morilec deklet.
(Nadaljevan)«.)
^vtnoc
KOLINSKA CIKORIJAH
SL'h,
kPfe u&
Maribor.
— Socialdemokratsko »manifestacije« v Mariboru, prirejene v petek, soboto in nedeljo so uspele jako klaverno, kar je to pot na naše veliko začudenje ugotovilo tudi časopisje samostojnih demokratov. Ako pomislimo, da je bila manifestacija mišljena za vse njihove organizacije mariborske oblasti, kateri so kot gostje prisostvovali tudi Ljubljančani z ministrom na razpoloženju Tonetom Kristanom na čelu, ki se seve ni udeležil žalostnega sprevoda, ampak samo gospodarske konference; ako nadalje pomislimo, da so delali v svojih štimcah propagando za to manifestacijo (ali delavske dneve) že sko.ro tri do štiri mesece, — moramo v popolni objektivnosti, brez najmanjšega pretiravanja priznati, da je doživela manifestacija štajerskih socialdemokratov popoln fiasko. Ne veselimo se tega, če ne uspe kaka delavska prireditev, ker smatramo to za škodo celokupnega proletarijata, ne glede na čudne, nesocialistične manire mariborskih socialdemokratov; pač pa nam daje ta prilika povod, da ponovno konštati-ramo: Nobeno delavsko gibanje ne more uspevati, ako je financijelno odvisno od kapitalističnih bank. Dokler traja tako stanje, se morajo prizadete organizacije omejiti le na parade in na zabavljanje zoper narodne socijaliste, kajti takoj, ko počnejo kako resnejšo akcijo, jim kapitalistična banka lahko odpove kredit. V tem strahu je socijalna demokracija kakor vklenjena v ozek železen obroč, iz katerega ni izhoda, dokler se ne osvobodi odvisnosti od samostojno - demokratske Slavenske banke. Delavstvo je začelo to uvidevati, zalo je bilo razen nekaj otrok in žensk videti na omenjeni »manifestaciji« jako malo resnih mož.
— Popravek. Cenjeno uredništvo! Z ozirom na Vaš dopis pod naslovom »Učiteljstvo in morala«, ki je bil priobčen v rubriki »Maribor« v štev. 33 z dne 15. avgusta 1925 Vašega lista zahtevam, sklicujoč se na tiskovni zakon, da prinesete v prvi prihodnji številki po določbah tiskovnega zakona sledeči popravek: Ni res, da sem se opravičeval na občnem zboru Učiteljskega društva za Maribor radi članka »Posledice podreditve prosvete politični upravi, ki je izšel v štev. 13 »Učiteljskega tovariša«, v obrambo prestavljenega tov. Lešnika, kakor trdi dopisnik; res pa je, da sem povdarjal, da ne gre tu za kako osebno vprašanje temveč za naše načelno stališče, da se imajo vse premestitve izvršiti le na podlagi predhodne disciplinske preiskave in pravoreka disciplinarnega sodišča po določbah veljavnih zakonov in sem se izrekel proti vmešavanju lajikov v učiteljska nameščenja in premeščenja. Ni res, da sem se opravičeval, da je omenjeni članek v obrambo stanovskega tovariša sploh bil objavljen; res pa je, da se sploh nisem opravičeval. Ni res, da se mi je šlo za to, da se me kot urednika oprosti službe v šoli, kar sem tudi dosegel, kakor trdi dopisnik; res je pa, da se za oprostitev v šoli sploh nisem potegoval in tega tudi ne dosegel, temveč le oprostitev razrednega pouka, kar sem dosegel s polno nadaljno dolžnostjo do službe v šoli kot šolski upravitelj. Ni res, da sem za to ceno zatajil članek v obrambo tovariša Lešnika, videč da ta članek samostojno-deinokralski prosvetni upravi ni bil po volji, ter da sem obljubil, da se v bodoče kaj takega več ne pripeti; res pa je, da se je omenjeno zborovanje vršilo 7. maja 1925, oprostitev pa je bila izvršena od ministra mesec prej, t. j. 1. aprila 1925, torej se sploh ne more spravljat v zvezo; res je tudi, da članika sploh nisem zatajil, da se nisem oziral, ako je članek komu po volji ali ne in da nisem obljubil nikomur ničesar v tem oziru. Tudi ni res, da bi bilo nemoralno moje postopanje, kakor je posneti iz naslova notice z ozirom na pravkar ovržene napačne podatke v notici; res pa je, da ne odgovarja pravi morali, da je informator iznesel napačne podatke o zborovanju, da vsebuje notica napačne podatke,'da se dopisnik sam-ni oglasil na zborovanju, Če je bil navzoč ali kak Lešnikov politični somišljenik, ki je bil navzoč in da se iznese zadeva šele po štirih mesecih, ker se je medtem izpre-menil režim. — V Ljubljani, dne 15. avgusta 1925. — Ivan Dimnik, urednik Učiteljskega tovariša.
»Ah, tako sem nesrečna, ves svet je zame pust in prazen* Malo manjka, da bi obupala nad sabo!«
Gospodična Collin ga skrivaj nežno pogleda, kar lopovu seveda ne ostane neopaženo.
»Ne obupavajte, gospod Noldan, saj ste še v najlepših letih, ter vam pač ne bo pretežko pozabiti zločinske žene, ki vas je tako onesrečila.«
»To ravno ne, sovražim jo iz dna duše. Le z zaničevanjem v srcu se je včasih še spomnim — edina tolažba mi je up, da bom v nekaj dneh za vedno prost teh spon. Ničvredna ženska se bo morala odpovedati tudi mojemu priimku.«
»Torej ostanete tu, kaj ne?«
»Prav rad bi ostal, — toda —-------------—«
odvrne trgovec potrto, podpirajoč glavo z desnico, potem pa obmolkne kot da mu je tako hudo, da ne more dalje govoriti.
Gospodična Collin se medtem presede na drugo stran prav blizu svojega izvoljenca, katerega na tihem tako goreče ljubi.
»Kaj pa pomeni to?« ga vpraša s tihim glasom.
»Ne moreni povedati,« odgovori John Noldan ter se obupano ozre vanjo.
»Zadeva je namreč srčna skrivnost — in — in prav bojim se —.«
In zopet obmolkne prekanjeno preračunljivi lopov.
»Česa se bojite, gospod Noldan, zaupajte mi vendar, saj vam hočem le dobroI«
»Oh, tega nezaslužim,« vzklikne j obupano, »ta angeljska dobrosrčnost in milina — oh ne — ne morem — ne smem — ne, ne!«
Obraz deklice se sedaj izpreminja — zdaj je bleda kot stena — takoj nato pa zopet rdefe.
»Gospod Noldan, odkrite mi svoje srce,
m eri i — vaši prijateljici!«
Trgovec prime deklico za desnico, katero mu ona seveda ne izmakne.
»Vi ste moja prijateljica, tudi sedaj še, ko me je doletela nesrečna usoda?«
•- »Seveda sem vaša prijateljica. Ali ste morda mislili, da bi vam mogel la dogodek zmanjšati le za malenkost moje spoštovanje, ki je gojim do vas?«
John Noldan poljubi roko bogate deklice.
. »Oh, gospodična Collin, vi ste angel j!«
Obaz grde gospodične žari sreče. — Angelj — jo nazivlje, kaj tacega še nikdar ni slišala v svojem življenju, njena ljubezen narašča v blazno strast.
»Oh, če bi vas v vaši tugi mogla potolažiti,« šepeče zamaknjena v svojo blaženost.
Znova jadikuje podli hinavec.
»Tega ne morete, gospodična Collin, pomislite vendar, da bo že to dvignilo ninogo prahu, da ste v prijateljskem razmerju z mano — ločenim možem.«
»Oh, govoričenje ljudi mi prav nič ni mar,« vzklikne bogata deklica. »Sicer sem pa prepričana, da si nikdo ne bo upal drugače kot spoštljivo govoriti o vas. Vsakdo v Liverpoolu prav dobro ve, da vas je ona
način va-
ženska na naravnost nesramen rala!«
»Ah, prosim vas, ne spominjajte me več nanjo!«
»Vi ostanete, gospod Noldan, kajneda ostanete v Liverpoolu, prosim vas, storite mi to uslugo!«
»Vaši želji hočem ustreči s krvavečim srcem. Vam na ljubo bi doprinesel vsako, tudi najtežjo žrtev.«
Gospodična Collin je naravnost blažena. Nežno upira vanj svoje oči.
»Da, cenjena gospica, vse storim za vas; tako visoko vas cenim že precej časa. Toda jaz moram živeti osamel, saj nikdar ne smem misliti, da — — —«
In zopet utihne v svoji vražji preračunljivosti. Njegova nova žrtev seveda ne spozna njegove preklenske pretkanosti.
»Na kaj ne smete misliti?« vpraša gospodična Collin, ki komaj še obvladuje svoje čute.
On štrli v tla kot bi bil sam — daleč iz sveta.
Priporočamo tvrdko
i
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika z« vodo.
Najceneje nakup
nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
»Ne sprašujte me po tem!«
»In vendar hočem vedeti, prosim, povejte mi!«
»Ničesar vam ne morem odreči, torej č.ujte: Nikdar ne morem več misliti na to, da bi imel poleg sebe ljubljeno bitje!«
Le težko uspe gospodični Colliu, da ostane po teh besedah mirna. Prav nič ne opazi zaničljivih potez, ki igrajo okrog usten prekanjenega lopova.
»In zakaj se to ne bi moglo zgoditi?«
Bridko se nasmehne rekoč:
»Katero žensko bitje naj bi se ojunačilo stopiti z mano, ločenim možem, katerega je njegova žena tako nesramno varala, pred allar?«
»Več kot mislite, gospod Noldan.«
»To pravile pač le iz uljudnosti, gospodična, v srcu si pa vse kaj druzega mislite.«
(Dalje prih.)
Odgovorni urednik: Franjo Rupnik.
Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«.
i Liljani, Marijin Kg M 8
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in
obrtne, zlasti p« kredite na kratek rok.
Vse pisalne, risalne In Šolske potreščlne dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslou BiUiC
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica. Velika zaloga Šolskih
zvezkov, map, in blokov.
Žarnice
99
Tungsram
ftft
so najboljše!
Pozor, Mat, Šivilja, noSIvilja
Kaj tl koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na iel]o„ ekspresno po poSti v KROJNI ŠOLI, koncesijonlranl od ministrstva za trgovino In obrt.
Ljubljana, Zidovska ul. S.
Vsak mesec tečaji za krojače, ilvije In neilvllje.
5UEHEUS5Z1E
Oglašajte
v
Novi Pravdi!
5H5H5H5H5
NnjboIKl Šivalni stroji
so edino
Josip Petelin«
znamke
..Gritzner" in »Adler**
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu PreSernovaga spomenika za vodo.
MARIBOR
MARIBOR
Popolnoma moderno urejeni »Mestni kino« se otvori dne 28. avgusta 1925. — Novo vodstvo si je zasiguralo za vso sezijo najlepši program najrazličnejše vsebine, tako, da bo vsej publiki v polni meri ustreženo. — Otvoritvena predstava: Šarmantni prin'c.
V glavni vlogi: Jaque Chatelin, Natalija m*> Kovanko in NikoJaj Kolin. <sw>