LETO III.
6
JUNIJ 1977
glasilo szdl občine logatec
■ ■■ •
gasite
rOVICE
H ■■■■ mKKtmmU ■■■■■■■■■■^■■■■B
VRTEC ČEZ LETO DNI
Velika slovesnost ob dnevu mladosti z vzidavo temeljnega kamna za novi _ vrtec v Logatcu
Slavnusti ob vzidavi temeljnega kamna za največji objekt četrtega samoprispevka logaških občanov - za otroški vrtec — se je udeležilo največ šolskih otrok, zatem pa poleg predstav-
nikov naših občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti še krajani Logatca, ki si od novega vrtca obetajo rešitev za pereče pro-
Ob pomoči gradbincev Gradnika je temeljni kamen za otroški vrtec v Logatcu vzidal predsednik skupščine občine Dušan de Gleria
bleme varstva njihovih malčkov. Poseben pomen začetka gradnje je bil dan prav na Dan mladosti «1 praznovanju jubilejev tovariša Tita. Kdor je sledil besedam predsednika odbora za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov Sama Oblaka, ki je imel priložnostni govor, je lahko ocenil velik pomen tega objekta za logaške občane. Med drugim je povedal tudi tole:
s čelrtim samoprispevkom občanov skupaj s prispevkom delovnih organizacij bomo zgradili vrtec v Logatcu, novo šolo v Hotedršici, novo šolo za nižje razrede v Gorenjem Logatcu in obnovili šolska poslopja v Rov-tah, Žibršah, Lazah in na Medvedjem brdu;
— celoten program četrtega samoprispevka je zasnovan na skupni vsoti 31,5 milijona dinarjev;
— vrtec v Logatcu, ki naj bi bil zgrajen že čez leto dni, bo za varstvo 216 otrok, z manjšimi preureditvami pa bi lahko sprejel 240 otrok, seveda, če bi se pokazala tolikšna potreba;
— vrtec bo zgradil delovni kolektiv Gradnika, ki se je zavezal, da ga bo zgradil za deset milijonov dinarjev po načelu ključ v roke.
Tovariš Oblak je na koncu še povedal, da bomo imeli v juliju podobno slovesnost v Hotedršici in sicer ob začetku gradnje šolskega poslopja, v katerem bo prostora za 80 otrok.
Na tej priložnostni in prisrčni slovesnosti so sodelovali v kulturnem programu šolski pevski zbor osnovne šole 8 talcev, varovanci otroškega vrtca in mladinska godba na pihala.
TITOVI PRAZNIKI NAŠI PRAZNIKI
Slavnostna seja občinske konference ZKS Logatec ob praznovanju 40-letnice ustanovitve KP Slovenije, 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije in 85-letnice njegovega rojstva
Trem obletnicam je veljala slovesna seja občinske konference ZK Logatec, kije bila 27. maja 1977 v Logatcu. Razen članov konference se je seje udeležilo več gostov, predstavnikov družbenopolitičnega življenja naše občine, izvršnega komiteja CK ZK Slovenije, JLA, logaškega bataljona in član sveta federacije Rado Pa-haček ter še 30 novih članov ZK, ki so ob tej priložnosti dobili tudi članske izkaznice.
V svojem govoru je sekretar OK ZK Logatec Ivan Loštrek med drugim poudaril vse tiste zgodovinske trenutke, ko se je partija v Sloveniji in Jugoslavije začela organizacijsko in idejno oblikovati kot enotna partija delavskega razreda Jugoslavije. Tisti trenutki sodijo v zgodovinski čas pred štirimi desetletji, ko je prišel na čelo partije tovariš Tito, ki je s svojim izrednim darom revolucionarnega voditelja in kljub težkim razmeram znal pripraviti partijo in delavski razred Jugoslavije na zgodovinski narodnoosvobodilni boj. V tem boju so tudi logaški občani prispevali velik delež - med drugim tudi 200 žrtev - česar ne smemo pozabljati, ko ustvarjamo lepšo prihodnost.
Vsi udeleženci te seje so ob koncu zaželeli, da bi, tovariš Tito še dolgo zadovojjtno živel na čelu naše samoupf|ji<r*e socialistične domovine. |-''<
K prazničnemu vzaušju na seji sta prispevala dekliški pevski zbor ter slovesna podelitev članskih izkaznic novim članom ZK v naši občini.
-vr
♦Sest priznanj OF
Na proslavi dneva ustanovitve osvobodilne fronte, 23. aprila 1977, so podelili tudi Sest srebrnih priznanj OF posameznikom in organizacijam, ki so se s svojim delom v minulih letih posebno odlikovali pri hitrejšem oblikovanju naše samoupravne socialistične skupnosti v logaški občini. Proslava je zelo lepo uspela, na njej pa je sodeloval tudi pihalni orkester iz Logatca.
Letošnji dobitniki srebrnih priznanj OF so: Ivan Canžek
je vsa leta po vojni aktiven družbenopolitični delavec. Mnogo naporov pa posveča tudi delu z mladino v planinski in taborniški organizaciji. Bilje med ustanovitelji planinskega društva v Logatcu, katerega tudi vodi. Njegova aktivnost se izraža tudi na področju družbenega samoupravljanja. Je predsednik zbora KS občine Logatec, vodja delegacije KS Naklo, kjer si prizadeva za razvoj in napredek kraja, poleg tega pa aktivno sodeluje Se v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Član ZK je od leta 1960.
Jože Nagode
že vrsto let aktivno sodeluje v kulturno Športnem društvu v Hotedršici. Zelo delaven pa je tudi v gasilskem društvu Hotedršica, kjer je z vztrajnim in požrtvovalnim delom veliko prispeval pri organiziranju obnovitvenih del gasilskega doma. Že tri mandatna obdobja predseduje svetu KS. Večkrat je bil izvoljen v krajevno konferenco SZDL in v njej aktivno sodeloval. Bil je med ustanovitelji pevskega društva Hotedršica. V delovni organizaciji Mercator, TOZD Logatec, je že več let član delavskega sveta.
Ivan Mivšek
aktivno deluje na družbenopolitičnem in kulturnem področju. Je predsednik konference SZDL Vrh nad Rovtami. Več let je bil član sveta krajevne skupnosti, sedaj pa je v občinski skupSčini član delegacije krajevne skupnosti Vrh. Ze dve desetletji uspešno deluje na dramskem področju, pri gasilcih pa se je izkazal kot dober poveljnik.
Inž. Jože Rupnik
je eden najvidnejših družbenopolitičnih delavcev v občini. Opravljal je vrsto pomembnih in odgovornih dolžnosti, med njimi tudi funkcijo sekretarja občinskega komiteja ZK. Kot načelnik oddelka za gospodarstvo SO Logatec je vlagal mnogo naporov za razvoj družbenoekonomskih odnosov v občini. Aktivno je sodeloval tudi pri raznih športnih organizacijah. Zelo prizadevno sodeluje pri delu občinske konference, predsedstvu in izvršilnem odboru SZDL.
Gasilsko društvo Tabor - Logatec
je najstarejše društvo v KS Tabor. Lani je slavilo 80-letnico svojega obstoja in delovanja. Izvedlo je mnogo uspešnih protipožarnih akcij. Težko bi izračunali, koliko denarja so prihranili družbi in posameznikom. Največjo akcijo pa so izpeljali, ko so prenovili ter sodobno uredili gasilski dom. V to delo so vložili preko 10.000 prostovoljnih delovnih ur. Razpisali so tudi notranje posojilo med člani društva, ki jim je uspelo 100 %. Člani društva so tudi družbenopolitično aktivni in so zastopani v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih organih, KS itd.
Konfekcija Logatec
je bila ustanovljena leta 1963. Njeni začetki so bili zelo skromni. Kljub majhnosti pa beleži izreden porast tako v produktivnosti kot v številu uposlenih. Z večanjem kolektiva pa je postajalo čedalje jasneje, da bo itrebno pristopiti h gradnji novih proizvodnih prostorov. V lanskem letu se . Konfekcija preselila v nove prostore. Kolektiv je v tem času zavestno žrtvoval precejšnja sredstva. Prav te žrtve pa se danes že obrestujejo in to predvsem v boljših delovnih pogojih in izboljšanih družbenih potrebah.
Popolnejša oblika samouprave
ma
Občinski odbor Rdečega križa s pomočjo ostalih organizacij zbira prostovoljne krvodajalec. Načrt zbrati 300 krvodajalcev v naši občini za leto 1977 moramo izpolniti za potrebe pri raznih zdravljenjih bolnih, predvsem pri težkih operacijah, porodnicah in ostalih bolnih, ki kri potrebujejo, ker bi brez te pomoči lahko umrli.
V NAŠI OBČINI BO ODVZEM KRVI V PETEK, 10. JUNIJA. OD 6. DO 14. URE V NARODNEM DOMU V LOGATCU.
Krvodajalstvo temelji na humanizmu in zavesti človeške solidarnosti, torej na načelu, da naj bi kri prispeval vsak, dokler je zdrav in sposoben. Kri ni zdravilo, ki ga lahko izdelujemo v tovarni, kri daje na tisoče občanov. Naš namen je, da bi dal kri vsak vsaj nekajkrat v življenju.
Letno potrebuje Slovenija 20.000 litrov krvi, ki jo mora dati 70.000 ljudi oz. krvodajalcev.
ZATO PROSIMO VSE ZDRAVE OBČANE, da se odzovejo našim klicem in pridejo na odvzem 10. junija od 6. do 14. ure.
12. maja je bila druga redna seja aktiva zveze komunistov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec. Na njej so se podrobno pogovorih o novem samoupravnem organiziranju stanovanjske skupnosti. Samoupravno stanovanjsko skupnost želimo čimbolj osamosvojiti in jo delegatsko zasnovati. Po predlogu naj bi imeli v občini posebni delegaciji za stanovanjsko in za komunalno skupnost. Sedaj ima samoupravna stanovanjska skupnost skupščino, izvršni odbor, samoupravno enoto za družbeno pomoč, izvršni odbor te enote, samoupravno enoto za graditev stanovanj, potem samoupravno enoto za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti; vrh tega je tu še odbor samoupravne delavske kontrole, poravnalni svet in komisija za pripravo predloga prednostne liste za delitev stanovanj pri samoupravni enoti za družbeno pomoč. Že sedaj je samoupravna stanovanjska skupnost dobro delovala v sklopu strokovnih služb podjetja Gradnik; v prihodnje pa jo nameravajo urediti tako, kot zahtevajo ustava, zakon o združenem delu ter sklepi CK ZKJ in republiške konference socialistične zveze.
Kaj kmalu bi želeli urediti samoupravo tudi v stanovanjskih blokih; vsak blok naj bi imel zbor stanovalcev in 3 do 5 članski hišni svet. Hišne svete in zbore stanovalcev bi Želeli tudi poučiti o stanovanjski zakonodaji, o hišnih redih in sploh o življenju in delu pri upravljanju stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Iniciativni odbor si prizadeva opraviti vse priprave do julija za volitve posebne delegacije za stanovanjsko in komunalno skupnost.
Člani zveze komunistov so poudarili nujnost po takojšnji delegatski ureditvi samoupravne stanovanjske skupnosti.
V Sloveniji je videti, da si stanovanjske in komunalne skupnosti v občinah urejajo skupne strokovne službe z namenom bolj gospodarnega poslovanja. Če se bo v naši občini izkazalo, da so že organizirane strokovne službe cenejše od posebne za stanovanjsko skupnost, potlej bi se odločili zanje. Ob koncu so člani aktiva zahtevah spoštovanje vseh sklepov 4. redne seje republiške konference socialistične zveze in 18. redne seje centralnega komiteja I ZK Slovenije, ki jasno in ne-
dvoumno določajo, kako naj bi uredili stanovanjsko in komunalno skupnost v občini.
Franc Jerina
Čiščenje Logatca
Pred prvomajskimi prazniki smo videli množico učencev na ulicah, ko so pobirali odpadke „ogledalo našega odnosa do okolja". Ža očiščevalno akcijo se je zavzel tudi direktor Gradnika, ki jim je priskrbel vreče. Učinek je bil velik, učenci so nabrali prek 60 vreč nesnage, Logatec pa se je za nekaj dni kar pomladil. Na žalost pa je kmalu zatem nesnaga spet silila na cestne površine in zelenice, čeprav imamo nameščene posode za odpadke. Podobna žarišča nesnage pa so tudi v naravi izven Logatca.
Naš znanec Matija, ki nesnago preganja po službeni dolžnosti, je akcijo šole pohvalil, drugi pa nič, ps
V prasanja in odgovori
Na skupni seji zborov skupščine občine Logatec, 19. aprila 1977, je bilo več delegatskih vprašanj in odgovorov nanje. Nekaj smo jih izbrali zaradi zanimivosti za širši krog ljudi in jih v krajši obliki posredujemo:
Vprašanje: kako gleda izvršni svet skupščine na namero zgraditi žago v Godoviču?
Odgovor: izvršni svet se ne strinja z zgraditvijo te žage v Godoviču, ker bi na ta način ogrozili redno oskrbo KLI s hlodovino. Podrobnejšo utemeljitev in ustrezne predloge je poslal na pristojna mesta.
Vprašanje: ali bi krajevna skupnost Hotedršica lahko imela pesko-kop, ki bj ji ga podjetje Gradnik vrnilo?
Odgovor: lahko, vendar ob določenih pogojih načrtnega izkoriščanja, a ne pa, da bi ga nenadzirano in divje širili.
Vprašanje: kako izvršni svet ocenjuje dosedanji način pripravljanja in polaganja vozniških izpitov za občane logaške občine?
Odgovor: republiški sekretariat za notranje zadeve je dal soglasje, da občani logaške občine polagajo izpite v Postojni. Tako je komisija pripravila tečaje za voznike v Logatcu, za traktoriste pa celo v Hotedršici.
Vprašanje: kdaj bo krajevna skupnost Laze dobila telefonske priključke?
Odgovor: vso problematiko dostave pošte in telefonskih priključkov za Laze, Jakovico in Grčarevec bodo uredili s posebnim dogovorom med PTT podjetji Ljubljana in Koper oz. Vrhnika. V tem času pa bodo poskusili zagotoviti vsaj en telefonski priključek za Laze.
Vprašanja in odgovore priredil Rudi Vogrič
LOGAŠKE NOVICE JUNIJ 1977
Tovarna v Rovtah — da? Vesela šola
Tovarna v ROVTAH, ali bolje rečeno industrijski obrat, eden izmed ciljev srednjeročnega družbenega načrta občine, se vedno bolj približuje od zamisli in želje k stvarnosti. Ljubljanska Pletenina kaže dovolj pripravljenosti, da lahko najkasneje v pričetku drugega leta pričakujemo začetek gradnje. Sodelovanje družbenopolitične skupnosti pri gradnji objekta, Pletenine pa s
Izkušnje starih mladim
Člani krajevne organizacije ZZB NOV Laze so imeli 7. maja letno konferenco, ki je bila posvečena 40-letnici KP Slovenije in 85-letnici rojstva tovariša Tita. Vodstvo združenja je članstvu izčrpno poročalo o sodelovanju organizacije s krajevno skupnostjo, mladino, socialistično zvezo ter z drugimi organizacijami in društvi.
Vas Laze in Jakovica imata krajevni odbor ZZB NOV. Vas Laze je bila med vojno najbolj napredna vas v občini Logatec. Iz Laz in Jakovice je odšlo v partizane precej pogumnih fantov in mož že koncem leta 1941 in v začetku leta 1942; vasi sta dosti žrtvovali in na te žrtve opominja dostojen spomenik.
Iz poročila je bila vidna široko razvejana dejavnost organizacije, ki •je bila vključena v dejavnost ostalih krajevnih organizacij. V juniju nameravajo v bližini Laz, pri Mačkovi čuvajnici, odkriti spominsko obeležje, ki bo mimoidočemu povedalo, da je bil tu od leta 1941 do konca vojne prehod kurirjev, obveščevalcev in partizanskih enot čez progo s Primorske in Dolenjske.
N;i konferenci je v razpravi sodeloval tudi prvoborce tega kraja Jože Simšič-Jclen. Najprej je obudil spomine na revolucionaren boj v Lazah, Jakovici, Planini, Uniči, Iva-njem selu, Kališah in v ostali okolici. Zatem je dejal, da se morajo člani krajevne organizacije dejavno vključevati v delo z mladino, gasilci, Šolo, socialistično zvezo, lovci in z drugimi, da bodo ti kraji še naprej tako povezani, kot so bili med vojno. Poudaril je, da so člani ZZB NOV tudi dolžni sodelovati s krajevno skupnostjo Laze pri urejevanju ljudske obrambe, družbene samozaščite, narodne zaščite, TO in CZ.
Na tej konferenci so izvolili nov odbor in delegate za občinsko skupščino ZZB NOV Logatec ter za občinski odbor. Sklenili so še, da pripravijo srečanje mladine, borcev in občanov v Tončkovem domu na Kališah. Franc Jerina
/--
Dragi
tehnologijo že natančno opredeljuje
naloge obeh partnerjev. Po vsej verjetnosti bo Pletenina prenesla v ROVTE del proizvodnje za izvoz, in sicer   športne  opreme „Adidas".
Čeprav je izgradnja industrijskega obrata v Rovtain načrtovani dogovor
- da o dolgoletnem pritisku, prepričevanju in želji KS Rovte sploh ne govorim.- se vendar pojavljajo različna gledanja na to gradnjo.
Pomisleka sta predvsem dva:
- ali je umestno graditi v Rovtah z vidika pomanjkanja delovne sile v obstoječih OZD in
- ali je „Pletenina" kot del slovenske tekstilne industrije najbolj primerna pri zametku industrije v Rovtah?
Delovna sila je bila eden izmed osnovnih indikatorjev, ki je vplivala na odločitev. Načrt predvideva v industriji poprečno stopnjo zaposlovanja 2-3%, s tem, da „KLI" praktično ne povečuje število zaposlenih in gradi večji dohodek na boljši organizaciji dela in sodobnejši tehnologiji, dočim je za „VAL-KARTON" in KONFEKCIJO predvideno povečanje delovne sile zaradi novih proizvodnih kapacitet. Odmiki od načrtovane zaposlitve so očitni, predvsem na KLI-ju, ki je imel ob koncu lanskega leta 7 % več zaposlenih kot v letu 1975.
Takšen tempo zaposlevanja je možno zagotoviti le s prilivom delovne sile izven občine z vsemi posledicami, ki jih mora vsak upoštevati (minimalni pogoji). Že vrsto let zaposlujemo več delavcev, kot je naravnega prirastka, deficit krijemo z nadaljnjim zmanjševanjem kmečkega prebivalstva in s prilivom delovne sile iz drugih območij.
Nova zaposlitev v Rovtah - v glavnem gre za žensko delovno silo
- pa ta problem v bistvu ne zaostruje; upoštevati je namreč potrebno, da je del delovne sile zaposlen -tudi iz območja Rovt - izven občine (Ljubljana, Vrhnika) in ta je po podatkih ankete pripravljena se zaposliti doma, in dejstvo, da je v tem, sicer izrazitem kmetijskem območju, vendar še možno izkoristiti del delovne sile, ki se sicer ukvarja s kmetijstvom, toda s premajhnim dohodkom.
Drugo dejstvo, ki je tudi nesporno in upoštevano v planu, je zagotoviti bolj skladen razvoj občine. Spadamo namreč med izjemne občine, ki imajo le v eni KS skoncentrira-no vso gospodarsko dejavnost, razen kmetijstva in gozdarstva. To pa nujno vodi k neenakomernemu razvoju. Posledica takega razvoja so slej ko prej družbeni konflikti. Obdržati ljudi na kmetijskem območju, čeprav z zaposlitvijo izven kmetijstva pa daje možnost in perspektivo tudi kmetijstvu samemu. _jr
bralci!
Poleg resne šole imajo naši učenci tudi veselo šolo. To je vzgojna tekmovalna oblika iz znanja, ki prijetno združuje s koristnim. V tekmovalnem sistemu iščemo razredne, šolske, občinske in republiške prvake za posamezni razred. V petek, 13. maja, so se učenci od 3. do 8. razreda, ki so si doslej nabrali največ točk, pomerili za naslov občinski prvak. Zmagovalci so hkrati postali tudi kandidati za republiško tekmovanje, ki bo konec maja v Ljubljani.
Zmagovalci za posamezni razred so: 3. raz. Mojca Omersu, šola 8 talcev, 4. raz. Bojana Slokan, šola 8 talcev, 5. raz. Valerija Pakiž, šola G. Logatec, 6. raz. Senka Mohar, šola 8 talcev, 7. raz. Mojca Vauken, šola G. Logatec in 8. raz. Marija Bogataj, šola 8 talcev. Tekmovanje je bflo na šoli 8 talcev. Vsem prvakom naše iskrene čestitke.
Ps
24. seja skupščine občine atec
Na skupni seji skupščine občine Logatec, 19. aprila 1977, je bilo na dnevnem redu poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja za leto 1976 Zorana Mraka, dalje poslovno poročilo odbora za izgradnjo in obnovo šolskih in vzgoj-novarstvenih objektov občine Logatec, ki ga je posredoval odborov predsednik Samo Oblak, predsednik občinskega sodišča na Vrhniki Anton Plut pa je delegatom obrazložil predloge zakona o samoupravnih sodiščih, zakona o javnem tožilstvu in zakona o rednih sodiščih ter poročal o delu sodišča združenega dela v Ljubljani pri uresničevanju samoupravnih pravic in zakonitosti v letu 1976. Na seji so delegati poslušali tudi odgovore na nekatera svoja vprašanja.
- vr
Ob tednu RK
Teden RK je bil od 7. do 14. maja pod geslom „Ustvarjajmo mir za vse ljudi". V tem času je bila na šoli 8 talcev velika slovesnost za mlade cicibane, ki so jih sprejeli v vrste mladih članov RK, in za starejše učence, ki so jih pa sprejeli že med redne člane RK. Slovesnost je bila najprej bolj delavna, in sicer z opisom dejavnosti te človekoljubne organizacije v šoli; ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja najbolj prizadevnim. V kulturnem delu slovesnosti pa so sodelovali recitatorji in pevci OPZ. Slovesnosti sta se udeležili tudi predstavnici občinske in krajevne organizacije Rdečega križa, ki sta tudi podelili članske izkaznice in značke.
P'
lllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KRI JE BREZPLAČNA iPIIIMIIllllllllIlHIlllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHiHIIHIIIIIIIi
STRAN 5
Spet nova stanovanja
Konec aprila je Gradnik odprl vrata devetih stanovanj, ki so jih kupili etažni lastniki v soseski S-11 (na F urla novem). Stanovanja sodijo v program srednjeročne graditve. Zadnji dve leti lahko ugotavljamo, da zanimanje za zasebni nakup stanovanj naglo raste, zlasti se za etažno lastništvo zanimajo mlajše družine.
Do konca leta je planiranih za dograditev še 10 stanovanj za zasebni nakup.
maš
Zakaj nesklepčnost?
Na aprilski skupni seji skupščine občine Logatec je manjkalo več kot polovica delegatov družbenopolitičnega zbora; kajpada, zato tudi ni bila sklepčna. Pa tudi drugače se ta zbor komaj sklepčno udeležuje teh sej. Toda, resnici na ljubo pa moramo povedati, da tudi v drugih občinskih skupščinah ni bistveno bolje, kar nas sili k razmišljanju, da morajo biti vmes poleg določene osebne malomarnosti delegatov tudi drugi, bolj ali manj utemeljeni razlogi za šibkejšo dejavnost družbenopolitičnega zbora.
Gre namreč za to: v družbenopolitičnem zboru so delegati stalni in so glede sej bolj obremenjeni kot delegati ostalih dveh zborov; dalje, družbenopolitični zbor se samostojno skorajda ne sestaja, udeležuje se pa skupnih sej skupščine ne glede na umestnost udeležbe. Vedeti je namreč treba, da je zborova funkcija soodločanja osredotočena le na temeljne družbenopolitične in gospodarske odločitve, nikakor pa ni potrebna za povsem praktične, rekli bi operativne sklepe, kijih sicer sprejemata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Če obe dejstvi podrobneje proučimo, bomo bržčas prišli do zaključkov o neogibni spremembi v dejavnosti našega občinskega družbenopolitičnega zbora. Prav ta problem opozarja hkrati na podobne probleme ostalih zborov, ki bi jih verjetno morali celoviteje obravnavati ob spreminjanju in dopolnjevanju našega občinskega statuta.
No, to je pa bržčas že naloga občinske konference socialistične zveze, ki je hkrati tudi neposredno odgovorna za dejavnost vseh zborov, še posebno pa družbenopolitičnega.
Tu je poletje in z njim tudi razlog za izostanek našega glasila v juliju in avgustu. Tako je bilo namreč zaradi varčevanja predvideno, denarne razmere pa celo kažejo, da bomo morali izostati tudi v septembru, če nekateri podpisniki sporazuma o financiranju Logaških novic ne bodo v pravem času nakazali denarja na naš račun. Kakorkoli že bo, pa svoje naslednje prispevke le pošljite do 10. avgusta; če jih ne bomo mogli uporabiti v septembrski, jih bomo pa zagotovo objavili v oktobrski številki.
Lep pozdrav! Vaš urednik
^ K LI J			
I '7l / ~*\^ / A	US <:/ a/ q w 0/	—T-" -* / —v / W r>/ so/ o/ ti/ M	M tf/ w £"/ ' P •o/ M 1
		4,25%	
			50'
	30'		
»Tri			
to** «I0,$> 5 05%	v? v	to0 i/2'	
	toodloeut/ 2		V* 32,5'
v* m>			
			9"
			
Ko smo se v 2. Številki Novic vprašali, koliko zares delamo, nas je kajpak zanimalo, kakšen je bil lani v naši občini poprečen delavnik. Zdaj, po že sprejetih zaključnih računih, pa moramo, žal, ugotoviti, da iz njih ni moč dobiti podatkov, ki bi omogočili bolj izčrpno odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Razlog je v tem, da strokovne službe le deloma vodijo evidenco, ki bi bila uporabna za naš namen; vsi izračuni ekonomičnosti, delovne storilnosti in podobnih kazalcev so zasnovani na število plačanih, ne pa dejansko opravljenih urah. V precejšnjem Številu plačanih ur pa ni sledu o kakršnemkoli opravljenem delu, kajti gre za plačane praznične dni in podobne povsem ne-delavne časovne enote.
Čim manj jalovine v delo vnem času '
Zakaj bi morali vztrajati pri iskanju določenih podatkov o našem delavniku? Odgovor jeg takšen: nova vrednost, novo družbeno bogastvo nastaja namreč le v tistem času, ko surovino ali polizdelek predelujemo v tržno blago, to je, v izdelek za prodajo. To se pa dogaja le na strojih, na katerih v določenem času človek s svojo telesno in umsko močjo to dela. No, prav zato je izredno pomembno vprašanje vsakega dobrega gospodarjenja, koliko časa se na strojih zares dela. Kajpak, to zares neposredno proizvodno delo na stroju pa je v prvi vrsti odvisno od delavca, ki na njem dela. Če tega ne počne, je ves njegov in drugi delovni čas bolj ali manj izgubljen, je neproizvoden; se pravi, daje glede ustvarjanja nove vrednosti, novega bogastva, nove proizvodnje ali kakorkoli še drugače imenujemo ta ustvarjalni del našega poprečnega delavnika, ta čas brez vrednosti za družbo. In zato kot samoupravljala, kot ustvarjalci in porabniki moramo natanko vedeti, kdaj ustvarjamo tisto, kar vsak dan trošimo. To znanje, vedenje o tem, nam bo še zlasti potrebno že v bližnji prihodnosti, ko bomo začeli praktično živeti po novem zakonu o združenem delu.
Današnji prispevek smo pripravili s pomočjo uprav delovnih organizacij KI.I, Valkarton, Konfekcije in Gradnika ter na podlagi podatkov, uprave skupščine občina Logatec. Seveda, nekaj težav je bilo zastran obračunske metodologije, ki temelji na plačanih in ne na dejansko opravljenih urah, nadalje v nekaterih delovnih organizacijah sploh ne vodijo nikakršne evidence o ,,mrtvilC neproizvodnih minutah po začetku in pred iztekom delavnika, niti po začetku in pred iztekom delovnega odmora in podobno. No, navkljub temu smo izluščili podatke, ki vsaj deloma omogočajo določiti skupne kazalce, in sicer delovni čas, čas bolniške do in nad 30 dni. Sat dopustov In ostalo, v kar pa je všteto izguba časa zavoljo slabe organizacije delovnega procesa, neupravičeni izostanki, sestanki in podobno. Primerjave kažejo na približno enak del delavnika za vse te njegove sestavine v omenjenih delovnih organizacijah.
Opaznejša razlika je le pri bolniški nad trideset dni v Konfekciji, kar pa je razumljivo, saj je v njej med 121 zaposlenimi le osem moških, med ostalo žensko delovno silo pa prevladujejo ženske, stare med 22 in 26 leti. Očitno gre /a mlade ženske, matere, katerih daljšo odsotnost na delovnem mestu zavoljo porodniškega dopusta ne moremo pojmovati kot bolniški dopust. Tega ne moremo zato, ker gre za bistveno drugačno odsotnost kol pri bolniškem dopustu, kajti nadaljevanje človeških rodov je hkrati reprodukcija delovne sile same, in je med drugim eden temeljnih elementov celotne družbenoekonomske reprodukcije.
za vsako minulo dela na strojih
Kje so rezerve v delavniku?
Primerjave ostalih sestavin delavnikov torej kažejo na določeno medsebojno podobnost. V njih bi le za nekatere mogli reči, da bi jih lahko časovno skrajšali v korist daljšega delovnega časa v delavniku. Vendar pri rednih dopustih, polurnem odmoru in morda še pri daljših bolniških dopustih, ne bi mogli doseči kaj več, ker so to utemeljene nedelavne sestavine delavnika
Naše, lahko bi jih imenovali kar bogate rezerve neizkoriščenega časa poprečnega delavnika so v delovnem času, ki se v naši primerjavi suče med 68,3 % in 75,7 %, To je pravzaprav tista sestavina osemurnega delavnika, kateremu bi morali nameniti stalno pozornost, kajti pretežni del resnice o večji ali manjši proizvodnosti tiči prav v njej. Ker so še najbolj jasno opredeljeni podatki iz KLI, smo na prikazu njihovega delavnika vnesli razmejitev med proizvodnim in neproizvodnim delovnim časom, in Sicer lako. kot ju oni sami statistično ločujejo. Tako v neproizvodni čas uvrščajo med drugim delo mojstrov, prenašalcev, nakladalcev, merilcev, čistilk, vzdrževanje cest in še vrsto drugih opravil. | i.rcj sama dela, ki so sicer neogibna, vendar pa neposredno ne ustvarjajo, temveč odvisno od dobre ali slabše organiziranosti vplivajo tu ustvarjalni učinek tistui, ki neposredno delajo na strojih. Če bi se natančneje zanimali za ekonomsko stran njihovega deleža v delovnem času, potem bi morali ob razpravi o dohodkovnih odnosih znotraj temeljne Organizacije združenega dela govoriti zlasti o potrebnosti obsega del vsakega takšnega delovnega mesta.
Kajti analitična ocena delovnega mesta naj bi omogočila organizacijsko in strokovno izvajanje določenega dela v celotnem procesu proizvodnje. S takšnim ugotavljanjem obsega potrebnih del na posameznih delovnih mestih bi zagotovo našli tudi tiste minute, rezerve v delovnem času, ko tako ali drugače ničesar ne koristijo  količinski  proizvodnosti delovnega
.časa. Vedeti moramo, da je neproizvodni del delovnega časa razmeroma velik, v primeru KLI je bil lani kar 26,7 % njihovega poprečnega delavnika. Če bi ga le za 3 % zmanjšali v koristi resnični neposredni proizvodnji, bi bil to izreden ekonomski uspeh.
Delo vseh se mora opredmetiti
In dalje: v KLI je torej lani ostalo za neposredno proizvodnjo 46,5 % poprečnega delavnika. Čeprav je zdaj videti, daje bil ta čas zares za neposredno proizvodnjo, pa nam še vseeno zavest o tem nekoliko motijo nekatere posebnosti tega dela delavnika, in sicer zaradi tistih delovnih ur, ki jih oni evidentirajo kot dejansko proizvodnjo: razne oblike režjje na delovnih mestih, popravila na delovnih mestih razkladanje KAUPPA, iiiterne usluge, notranji transport, lepljenje brusilnega papirja, skladanje kantelov in podobno. Da se razumemo! To so zagotovo neogibno potrebna opravila, brez katerih celoten proizvodni proces sploh ne bi bil mogoč. O tem dvomiti, pomeni ne razumeti najosnovnejših dogajanj v družbeni proizvodnji. Toda: še toliko ur in delovnih dni lahko porabimo za ta opravila, nam prav nič ne hasne, če opravljeno delo teh delavcev ne gre skozi roke tistih delavcev, ki svoj in njihov trud opredme-tujejo v času neposredne proizvodnje. Torej, vrednost vsega delovnega časa se ustvarja, se opredmetuje lahko samo v minutah neposredne proizvodnje.
Naj ne bi zaključili, preden ne spregovorimo še o zastojih kot o posebni sestavini poprečnega osemurnega delavnika. In spet primer iz KLI, ki je ponudil še najptinicrncjse podatke. Gre samo za 1,5 % delavnika, kar časovno pomeni poprečno na enega delavca vsak dan 7 minut. Tako so. v tozdu stavbeno pohištvo samo zaradi pomanjkanja materiala izgubili lani 5227 ur ali skoraj polovieo vseli zastojev tega
tozda. Če pa bi imeli že lani bolj natanko določene dohodkovne odnose, bi zagotovo vedeli, kdo je tisti, ki ni izpolnjeval svojih obveznosti. In tako bi lahko rese vab primer za primerom, ko smo delovni čas zares negospodarno trošili.
Če smo globoko prepričari, daje poglavitna možnost bistvenega povečanja gospodarskega uspeha vsake delovne organizacfle posebej, pa tudi občinske skupnosti kot celote, ah krajevne skupnosti, v gospodarnejšem izkoriščanju delovnega časa, potlej velja povedati, da je naš prispevek obrnjen le k eni strani tega vprašanja, in sicer k vprašanju, kako povečati obseg časa resnične neposredne proizvodnje. Nič manj gospodarsko zanimiva je tudi druga stran: kako je kakovostno izkoriščen vsak del, vsaka sestavina našega poprečnega delavnika. O tem pa kdaj drugič.
Rudi Vogrič
LETNO POTREBUJE SLOVENIJA 20.000 LITROV KRVI - JE TUDI TVOJA VMES?
DAJANJE KRVI JE DRŽAVLJANSKA DOLŽNOST
KRI NE POZNA NITI RASE NITI RELIGIJE NITI MEJA
Primerjava oblik doseženega dohodka v letu 1976 med obravnavanimi delovnimi organizacijami v odnosu na eno uro, oziroma eno minuto, poprečnega osemurnega delavnika enega delavca
	KLI	Valkarton	Konfekcija	Gradnik	gospodarstvo občine
celotni dohodek poprečno na 1 uro poprečno na 1 min.	364,014.764 201,2 3,3	254,440.759 563,9 9,4	25,740.692 146,9 2,5	41,101.855 178,9 3	819,915.524 270,7 4,5
porabljena sredstva poprečno 1 uro poprečno 1 min.	247,732.215 136,9 2,3	182,395.035 404,2 6,7	15,347.298 87,6 1,5	27,694.174 120,5 2	582,383.291 192.3 3,2
bruto dohodek poprečno na 1 uro poprečno na 1 min.	1 26,379.069 69,8 1,2	78,695.447 174,4 2,9	10.639.691 60,7 1	14,796.577 64,4 1,1	257,315.157 84,9 1.4
dohodek poprečno na 1 uro poprečno na 1 min.	1 16,282.547 64,3 1,1	72,045.724 159,7 2,7	10,393.393 59,3 1	13.407.681 58,3 1	237,472.232 78,4 1,3
neto osebni dohodek poprečno na 1 uro poprečno na 1 min.	50,607.486 28 0,5	11,499.560 25,5 • *Q,4 —t	3,797.134 21,7	6,513.869 28,3 .-A -   - - 0,5	82,845.781 27,4 - *    ,9: 0,5
55 LET PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC
Konec aprila letos je Pihalni orkester Logatec slavil svojo 55-letnico uspešnega delovanja s celovečernim koncertom, ki ga je posvetil letošnjim družbenopolitičnim jubilejem: 40-letnice KPS, 40-letnici Titovega vodstva KPJ in njegove 85-letnice rojstva.
Iz kronike orkestra smo izvedeli, daje leta 1922 na novo organiziral godbo na pihala Danilo Cerar, občinski tajnik. Na novo pravimo zato, ker so se javljali prvi poskusi organizirane godbe že pred 1. svetovno vojno, ki pa je nadaljnjo dejavnost godbe onemogočila.
Na začetku je godba štela 26 članov. Med ustanovnimi člani je bil tudi Avgust Jerina, ki je še lani aktivno igral v orkestru. Kmalu se je godba uveljavila tudi izven Logatca: v Žireh, na Vrhniki, v Ljubljani, v Moravčah in drugod. Na pokrajinskem (banovinskem) tekmovanju v Ljubljani so leta 1928 logaški godci dosegli 2. mesto, takoj pa vojaško godbo Dravske divizije. Že tega leta je k orkestru pristopil tudi Ivan Černe, ki je z Avgustom Jerinom že prejel zlato Gallusovo odličje za dolgoletno muziciranje.
Leta 1930 je prevzel vodstvo godbe Alojz Verlkavrh, oče sedanjega dirigenta, in je kaj kmalu še bolj utrdil veljavnost logaške godbe, ki je veljala za najboljšo na Notranjskem. Vrstila so se gostovanja blizu in daleč.
Med okupacijo so godbeniki instrumente poskrili in se pridružili splošnemu kulturnemu molku. Svojo novo pomlad je godba doživela z osvoboditvijo. Kapelnik Alojz Velkavrh je takoj poprijel za delo in v prvo-
Zbirali smo star papir
V tem tednu smo na naši soli zbirali star papir. To akcijo je pripravila in izvedla PO. Del zbranega denarja bodo dobile razredne skupnosti, ki ga bodo porabile za izlete m poučne ekskurzije. Doma smo že prej skrbno zbirali star časopis in revije, na podstrešju pa stare knjige in zvezke. Tako se je iz dneva v dan večal kup papirja, otroci pa so ga še kar naprej dovažali. Najbolj pridni so bili učenci iz 3. a, 3. b, 3. c in 6. c razreda. Mislim, daje letošnja akcija zbiranja starega papirja dobro uspela, saj smo ga zbirali kar 6400 kg.
Marko Nagode član dop. krožka osn. šole 8 talcev
majski paradi 1946 je godba sodelovala v Logatcu in na Rakeku. Da bi zagotovili podmladek, je bila leta 1952 organizirana mladinska godba, ki je nastopala samostojno in skupaj s starejšimi člani. Prav člani nekdanje mladinske godbe so glavnina sedanjega pihalnega orkestra, to so: Tone Maček, Cveto Maček, Dušan Kogovsek, Franc Mihevc, Alojz Moljk in sedanji dirigent Alojz Velkavrh.
Da bi si še za nadalje orkester zagotovil naraščaj, glasbene šole še ni bilo, je orkester sam organiziral malo glasbeno šolo, ki jo je vodil kapelnik, pri poučevanju pa so pomagali še izkušeni godbeniki.
Po nesrečni smrti Alojza Velkavrha januarja 1972 je začasno vodil orkester Marcel Ste-fančič; tedaj je orkester pripravil celovečerni slavnostni koncert v počastitev 80-letnice rojstva maršala Tita. Naslednji dve leti je orkester vodil Ilija Markovič; leta 1973 se je udeležil orkester področnega tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije v Piranu.
Popolno preosnovo in novo umetniško izraznost pa pridobiva orkester prav v zadnjih letih - natančneje od 1974, ko mu vso svojo umetniško intuicijo posveča prof. Alojz Velkavrh. Množica nastopov doma in v gosteh potrjuje vrednost orkestra, o čemer je prepričal poslušalce tudi letošnji gasilski koncert, ki je programsko zelo dopadljivo izpeljal dokaj zahteven repertoar od Slovenske koračnice, prek partizanskega venčka, pa Bučarjevega Delavca, ki gaje ob spremljavi orkestra čarobno odpel Ladko Korošec, čudovitega basista smo poslušali še v ariji Kecala iz Prodane neveste, nato smo prisluhnili še fantaziji Za gorami, suiti Mladostna fantazija, nato pa še razpoloženjsko razgibanem drugem delu: Adamičeva Tratata, s tangom Granada, Ciganskim plesom in dvema Avsenikovima poskočnicama, s čimer je orkester zaključil svoj koncert.
V koncertnem programu je sodeloval tudi Moški pevski zbor iz Dol. Logatca pod vodstvom Janeza Gostiša ter prikazal s štirimi pesmimi prerez svojega prizadevnega dela.
Maš
IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH1IIIIII
DAJANJE KRVI JE STVAR NAS VSEH
llllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Zavarujmo svoja in življenja zanamcev!
Leto 1977 je proglašeno za leto varstva okolja. Dolgoletno zanemarjanje in neodgovorno ravnanje z okoljem nas je pripeljalo v položaj, ko je potrebno drveči voz za vsako ceno zaustaviti, seveda, ne brez ekonomskih žrtev. Na te pa do sedaj nismo bili pripravljeni. Dostikrat zastrupljamo okolje' tudi zaradi malomarnosti, ki jo sploh ne kaznujemo, oziroma se ne zavedamo njenih posledic.
Poglejmo samo en primer v občini, ki kaže na skrajno neodgovornost. Splošno znano je, da živimo na kraškem območju, kije med seboj povezano z jamami in podzemskimi vodnimi potmi. Zavedajoč se nevarnosti onesnaževanja podzemeljskih voda, smo v odloku o odlaganju odpadkov prepovedali odlaganje naftnih derivatov na območju vse občine. Vendar na divjih parkiriščih pa znova ugotavljamo sledove odpadnih olj, ki jih vozniki spuščajo iz motorjev misleč: meni ne bo prizadelo nobene škode, saj bom čez uro ali dve že daleč. Tudi v delovnih organizacijah so premalo pozorni in pazljivi. Delovna organizacija KLI je bila za tak postopek celo prijavljena. Povezanost kraškega sveta, skrb za zdravo pitno vodo pa sili notranjske občine k koordiniranem pristopu za zaščito voda in za varstvo okolja v najširšem smislu. Vendar tudi čistilne naprave same ne bodo rešile vsega, če se ne bomo posamezniki obnašali v okolju kot,,ljudje".
Vse tiste, ki se nočejo podrediti nujnemu redu in disciplini pa moramo poiskati in kaznovati. Ne bodimo popustljivi do malomarnosti, katere posledice so preveč drage!
Priprave mladih na kongres
V sklopu priprav na 10. kongres ZSMS, ki bo v letu 1978, je potekal seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS pri občinski konferenci. Večji del seminarja smo posvetili analizi položaja in vloge mladinske organizacije v naši občini. Položaj mladih iz krajevnih skupnosti je v zadnjem obdobju že prerasel svoje organizacijske probleme po novi organiziranosti ZSMS. Medtem ko položaj mladih delavcev v tozdih še vedno ni tak, da bi lahko bili zadovoljni v času boja vseh organiziranih socialističnih sil za uveljavitev socialističnih samoupravnih odnosov, v katerih delovni ljudje dejansko odločajo o rezultatih svojega dela. Zato je naša naloga, da mladino mobiliziramo za: nadaljnjo izgradnjo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, za krepitev odločujoče vloge delavcev v združenem delu ter neposredno preko delegatov in delegacij v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem pa se moramo zavedati, da je za izpeljavo teh ciljev zelo pomembno čimširše družbenopolitično usposabljanje mladine in tudi ostalih delavcev. Del seminarja smo posvetili tudi pripravam na volitve za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. .
Ob zaključku seminarja smo izoblikovali tudi smernice za naše
nadaljnje delo na posameznih področjih.
Zdenko LLSKOVEC
Zbiranje papirja na šoli
Na sestanku PO smo se domenili, da bomo zbirali odpadni papir.
Ker je to ena od nalog JPI, smo se zato še bolj zavzeli. Pri zbiranju papirja so razredi kar tekmovali med seboj, kateri ga bo zbral več. K tej akciji nas je spodbudil tudi tov. ravnatelj, ki je prinesel 177 kg papirja in si tako ,.prislužil" 4. mesto.
Največ papirja pa je zbral 5. a razred: 565 kg, sledijo mu še: 5. b s 523 kg, 6. b s 333 kg, itd. Vsi skupaj smo zbrali 3065 kg papirja.
Del denarja bomo namenili izgradnji doma slovenskih pionirjev, ostali del pa bo ostal za ureditev pionirske sobe na šoli.
Obljubljamo, da bomo še sodelovali v takih in podobnih akcijah.
PO „France Prešerna" OS Gor. Logatec
TELESNO KULTURO VSEM
Na seji koordinacijskih svetov telesnokultumih skupnosti republik in pokrajin v Beogradu so primerjali izkušnje pri samoupravnem organiziranju telesne kulture in športa. Ugotovili so precejšnje uspehe pri oblikovanju samoupravnih odnosov na tem družbenem področju, zlasti, da se delegatski sistem upravljanja čedalje bolj uveljavlja, organizacijske oblike telesnokultumih skupnosti pa ustvarjajo že krepke vezi med združenim delom in telesno kulturo. Vendar pa še marsikje se stare oblike in odnosi močno upirajo novim samoupravnim odnosom.
Zadnja seja skupščine občinske zveze telesnokultumih organizacij v naši občini, 25. aprila, potrjuje to dejstvo, saj je precej delegatov, ki se še ne zavedajo svoje družbene odgovornosti do drugih občanov, ki so jih delegirali v to skupščino. Njihova neodgovornost se kaže v nenehni odsotnosti pri delu skupščine ali izvršnega odbora. Kljub tej kritiki za nekatere, pa moramo dati vse priznanje dosedanjemu predsedniku občinske / I KO in članom odbora, ki so se redno udeleževali sej odbora; še posebej pa je treba pohvaliti strokovnega tajnika, ki si je prizadeval za izvajanje poglavitnih nalog te zveze.
Novi izvršni odbor občinske ZTKO Logatec šteje 11 članov, in sicer so štirje iz prednostnih športnih panog, štirje so iz rekreacijskih društev, dva iz šolskih športnih društev, seveda, poleg teh pa je še predsednik zveze. Na tej sekciji so med drugim sklenili obravnavati in sklepati o statutu občinske ZTKO šele poleni, ko bodo o njemu razpravljali klubi in društva. Program dela TKS s celotnim finančni m ovrednotenjem za leto 1977 so v predloženi obliki soglasno sprejeli.
Med poglavitnimi nalogami občinske ZTKO logaške občine je v prihodnje reorganizacija telesne kulture. V naši, razmeroma majhni, občini je namreč kar 16 telesnokultumih organizacij, ki jim občinska zveza tudi daje denar. In prav v tej razdrobljenosti je bistvo nesmotrnega trošenja denarja. Zato bi z združitvijo vseh klubov in športnih društev v okviru zveze odpadlo predvsem pisarniško poslovanje, ki bi ga opravljal tajnik zveze. Vse denarne posle naj bi opravljal sposoben človek, ki ga sedaj ima le redka med številnimi organizacijami. Vrh tega bi razširjen upravni organ mnogo bolj veljavno predstavljal logaško telesno kulturo, kot ga sedaj predstavljajo šibki organi majhnih organizacij. Hkrati bodo v novem upravnem organu zastopani tudi interesi delovnih organizacij in krajevnih skupnosti.
Predlog za novo ureditev telesnokulturne dejavnosti v logaški občini pa je takšen:
— v prvo skupino bi uvrstili prednostne športne panoge (namizni tenis, košarka in smučarsko društvo skoki, teki in alpske discipline),
— v drugo skupino bi sodila telesnovzgojna dejavnost v okviru šolskih športnih društev - Mladost in Polet);
- v tretjo skupino pa bi spadala društva, ki skrbe za rekreacijsko in tekmovalno dejavnost. Pri tem velja povedati, da predlog predvideva, da bi v krajevni skupnosti Tabor postal nosilec telesnokulturne dejavnosti TVD Partizan, ki bi vključil v svoj organizacijski okvir tudi dejavnost ŠKD Bodočnost in športno dejavnost osnovne organizacije ZSM Tabor. I nako organizacijsko obliko bi uveljavili v krajevni skupnosti Naklo, in sicer bi TVD Partizan Naklo v prihodnje združeval nogometni klub, kegljaški klub. KK Kras in šahovski klub;
- v četrti skupini pa bodo planinsko društvo, taborniški odred B. Kidrič in jamarski klub.
Precej razprave je bilo namenjene tudi nameščanju in nagrajevanju strokovnih telesnokultumih delavcev. Ta problem ni pereč le za našo občino, temveč je tak tudi v drugih, kajti taksnih delavcev povsod primanjkuje. Na tej seji sprejeti pravilnik o nameščanju takšnih delavcev naj bi pripomogel k boljši ureditvi tega vprašanja v naši občini.
Skupščina je tokrat obravnavala tudi vprašanje graditve telesno-kulturnega centra v Logatcu. Predlog, ki temelji tudi na že i/delani študiji za tak objekt, upošteva prostor pod Sekirico. Kajpak, o tem predlogu bodo občani še razpravljali in šele zatem bodo sprejeli tudi odločitev za prostor in za obseg centra.
Nekatere ugotovitve te skupščine pa so zadevale premajhno zanimanje delovnih ljudi za vsakodnevno športno dejavnost. Menili so, da bi se morali predvsem delovni ljudje bolj udejstvovati v športu, saj le tako si bodo ohranjali telesne sposobnosti. Zlasti pa bi morali nameniti več organizacijskega in spodbudnega dela na področju telesne kulture v samih delovnih organizacijah in v krajev-
VEDNO VEČJO POTREBO PO KRVI LAHKO ZADOSTI
LE MNOŽIČNI ODZIV KRVODAJALCEV
Nastop karateistov
Domači karate klub ,,Kras" je I H. aprila pripravil demonstrativni karate turnir, na katerem so nastopili tekmovalci iz petih slovenskih klubov. V telovadnici osnovne šole se je zbralo veliko število gledalcev, predvsem mladih, da bi videli veščine najboljših slovenskih tekmovalcev tega ne samo na pogled zelo privlačnega, ampak tudi nadvse vsestranski! koristnega športa, ki si pri nas vedno bolj nabira novih in novih privržencev.
Uvodoma so člani domačega kluba s skupinsko izvedbo borilnih veščin navdušili prisotne in s tem pokazali, da bodo ob marljivi vadbi in s šc večjo množičnostjo tudi sami kmalu sposobni prikazati in uporabiti vse zahtevne udarce, blokade In druge elemente karateja. ki nedvomno ima pomembno mesto pri fizični pripravljenosti in usposobljenosti vseh, ki sodelujejo pri splošnem ljudskem odporu.
V tekmovalnem deluje 14 karateistov i/ vse Slovenije prikazalo tudi za vajene oči izredno lepe borbe. Omeniti velja, da je turnir
nih skupnostih.
Viktor Premk
IZLETI PD LOGATEC
junij - julij
5. junij     izlet na Soriško planino, vodja Slavko Kavčič 26. junij      izlet na kolce, vodja Jože Vchar
4. julij     izlet - pohod Logatec Pokoj išče  Pekel, vodja Jože Vehar 16. do 17. julij - izlet na Krn, vodja Ione Rupnik
Prijavnice in podrobnejše informacije dobite \ pisarni planinskega društva. Prosimo vse člane, da poravnajo naročnino za Planinski vest-nik za leto 1977, hkrati pa priporočamo naročilo na zanimivo planinsko revijo še ostalim občanom.
minil brez poškodb, kar priča o pošteni borbi. Pokal kluba „Kras" je po izenačenem finalnem boju osvojil tekmovalec ljubljanskega kluba „Shotokan" Boško Zelenovič, ki je premagal Igorja Prašnikarja.
mk
Gasilska vaja na Praprotnem brdu
V nedeljo, 15. 5. 1977 je bila na Praprotnem brdu v Rovtah velika gasilska vaja. Udeležba na tej vaji je bila polnoštevilna, saj so seje udeležila vsa društva iz ObGZ Logatec: GD Dol. Logatec, GD Gor. Logatec, GD Laze, GD Hotedršica, GD Rovte, GD Vrh nad Rovtami, GD Medvedje brdo in IGD KL1 Logatec. Namen vaje je bil preizkusiti vse motorne brizgalne, njihove zmogljivosti in delovanje. Vaja je bila na hribovitem in strmem terenu, kjer je višinska razlika od zajetja vode do požarnega objekta znašala preko 100 m. Pod poveljstvom Jožeta Albrehta in ob prisotnosti strokovnjaka za motorne brizgalne iz Ljubljane, je bila vaja odlično pripravljena in tudi izvedena.    m. Cempre
Planinci na Čebinah
Velike slovesnosti na Cebinah, 16. aprila, ob 40-letniči ustanovnega kongresa KP Slovenije, so se udeležili tudi člani planinskega društva Logatec. Do Trbovelj so se peljali z vlakom, nato pa šli nekateri peš, drugi pa z avtobusom na Cebine. Na proslavi je bilo ob lepem vremenu prgetno in naši planinci so se zvečer zadovoljni vrnili domov.     T. Stirn
KULTURNA KRONIKA
SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA „GRADNIKA"
Konec aprila je pripravil delavski svet „Gradnika" Logatec slavnostno sejo, ki je bila posvečena letošnjim družbenopolitičnim praznovanjem in delovnim jubilantom delovne organizacije. Slavnostni seji so prisostvovali poleg članov delavskega sveta in jubilantov še predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstveni delavci. O pomenu 40-letnice KPS je spregovoril direktor Igor Pfajfar, kratko razvojno pot delovne organizacije je orisal predsednik DS Marcel Stefančič, jubilejne nagrade za 10 in 20 let dela pa je podelil predsednik IO sindikata Lado Slabe. Kulturni prispevek slavnostni seji je dal dekliški pevski zbor z nekaj priložnostnimi pesmimi.
PRVOMAJSKI KRESOVI -Tudi letos so zagoreli kresovi na predvečer 1. maja domala na vsakem gričku okoli Logatca, koder so tudi plapolale zastave na vitkih mlajih. Petje in veselo razpoloženje seje razlegalo do jutranjih prazničnih ur.
PRVOMAJSKI MIMOHOD -Prvomajsko jutro se je prebudilo v viharjajočih zastavah ob zvokih budnice Pihalnega orkestra Logatec, ki je obšel s prazničnimi koračnicami dobršen del občine. Dol. in Gornji Logatec pa je bil priča slikovitemu sprevodu Društva mladih glasbenikov.
KONCERT GLASBENE SOLE -Ob dnevu zmage je Glasbena šola pripravila letos že petič zapored javno produkcijo, na kateri so nastopili klarinetisti, trobentači. harmonikarji, flavtisti, pianisti, kitaristi in ena violinistka. V nadaljevanju programa je nastopilo še Društvo mladih glasbenikov s svojim zabavnim ansamblom pod vodstvom Franca Čuka in mladinskim pihalnim orkestrom pod vodstvom Ilije Marko-vića.
SLAVNOSTNI KONCERT - V počastitev 40-letnice KPS, 40-letnice Titovega vodstva KPJ in njegove 85-letnice rojstva ter 55-letnice uspešnega delovanja Pihalnega orkestra Logatec je bila v Veliki dvorani Narodnega doma Logatec slovesna proslava, na kateri je nastopil slavnostni govornik, Pihalni orkester in Moški pevski zbor iz Dolnjega Logatca. Na proslavi so bila podeljena srebrna priznanja Ol in srebrni znaki Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije.
KRVODAJALSTVO JE IZRAZ GLOBOKE SOLIDARNOSTI IN HUMANIZMA
ODVZEM KRVI no boli no slabi no doboli
no zahteva ponovnih odvzemov
Kdor vso to vo, so bo zlahka odločil in so pridruiil prostovoljnim krvodajalcem
Dana kri nI darilo, je le del zdravstvenega varstva
RDEČI KRI2 VAS VABI
Zahvala
Ob boleči izgubi mojega moža
FRANCA KUNCA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi v urah slovesa nudili pomoč, darovali cvetje in ga spremili na njegovi poslednji poti. Posebno se zahvaljujem pevcem za odpete žalostnike, govorniku in g. župniku za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Elizabeta, bratje Janez, Peter in sestra Ivanka ter ostalo sorodstvo
Zahvala
ob boleči izgubi mojega očeta
JANEZA TURKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovo zadnjo pot in mu darovali cvetje. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem in sosedom, ki so nam v uri slovesa nesebično pomagali.
Jože Turk z družino
L več pomočnic v kuhinji in strežbi
Na to del. mesto sprejmemo dijakinje srednjih šol, ki bi se med sezono rade zaposlile
2. 2 KV kuharja
KV kuhar z nekaj prakse
3. 2 snažilki prostorov
NKV delavka
4. zunanjega delavca
NKV delavec
5. hišnika
KV elektroinstalater ali elektromehanik z nekaj prakse za nedoločen čas Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave na naslov: PLTROL LJUBLJANA, MOTEL „LOM" LOGATEC 61370.
Filmski program
3. -5. 6. amer. kriminalka IN-SPEKTOR BRANNIGAN
4. -5. 6. ital. komedija TUDI ANGELI STRELJAJO Z DESNICO (višje cene)
7. 6. ital. komedija UPORNI PROFESOR
10. -12. 6. franc. akcijski BEL-MONDO VELIČASTNI
11. -12. 6. ital. drama POTOVANJE
14. 6. jugoslov. drama VAGON LIT
I 7.   I <). 6, amer. vestem REKA BREZ POVRATKA 18.-19.   6.   amer. komedija LOVCI NA DOTO 21. 6. amer. drama SOLA ŽIVLJENJA
24. 26.   6.  amer. kriminalka NOČNI PREMIKI (višje cene) 28.   6.   japonski   zan. fant. PROPAD JAPONSKE
Logaške novice — glasilo fZDL občine Logatec. Ureja urinlniski (idhor: Albin luk, delegat KLI. Karel Nanut. delegat OK ZKS. Marcel Stcf.im ič, delegat KSI>. Iatiana Štirn. delegat KLI, in Rudi Vogrič. odgovorni urednik. Družbeni organ je izdn jateljski avut, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravita v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informa« tijc SR Slovenije št. 421 1 /72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa pro Izvodov. ,