Leto 1872.
95
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 5. aprila 1872,
»7
Ukaz pravosod njega ministers!va od 14. marea 1872,
o izpremembah v razsežaji okolišev okrajnih sodišč v Starem Dvoru, Svincu in v Brezah na Koroškem.
N;i podlogi §.fa 2 v zakonu od ti. junija 1868, (Drž. zak. št. 59) se izločajo
1. krajevne občine: St. Janjž na bregu, Deling in Hitenberk iz okoliša Starodvorske-ga okrajnega sodišča, potem
2. vasi : Dob, Svinec, Krumfelden, Rabenstein, Töschcldorf in Dolenji Mtiraniberg, spadajoče v davčno občino Lorenzenberg, izločajo se iz okoliša okrajnega in preiskovalnega sodišča v Brezah, ter za 1. stoječe se odkazujejo obsežaju okrajnega sodišča v Svincu, a za 2. stoječe obsežaju okrajnega sodišča Starodvorskega, oziroma preiskovalnega sodišča Sentvi,Iškega.
Moč tega ukaza se prične 1. junija 1872.
tilaser s. r.
38. Razpis finančnega niinistcrstva od 20. marca 1872,
o izpremembi pravic mali colniji v Bosancu v Bukovini.
Mala colnija I. razreda v Bosancu v Bukovini se je prememla v malo [colnijo 11. razreda ter vvrstila v râzpol nižjih uradov III. razreda.
Vsled te predrugačim se imenovani colniji zopet odjemlje z razpisoma od 7. januarja in 8. aprila 1867, Drž. zak. št. 15 in 65, dana oblast, ob izvozu postopati sč sladkorjem (cukrom), sč žganimi upijanljivimi tekočinami in s pivom.
■»retis s. r.
(Sloreninch.)	21
Postava od 29. marca 1872,
o zvrševapji razlastilnih razsodeb v železnocestnih stvareh, veljavna za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane, samo ne za Tirolsko in Predarelsko.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§. 1. Kadar se je v kateri izmej kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, razen Tirolske in predarelske, ob posilni razlastitvi za kako železnico s sodnjo cenitvijo našla dolžna odškodnina, to se devanje v posed ali užitek razlaščene stvari, ki po plačani ali v hrambo dani odškodnini, kakor je bila izračunjena, nastopi vsled zvršila razlastifne razsodbe, ne more ustaviti ni s tem, da se cenilo izkuša izpodbiti po sodnjih stopinjah, niti s tem, da se pravda začne.
§. 2. Proti sodnjemu dovoljenju cenitve in proti vsem sodnjim naredbam, katere merijo na opravo te cenitve, nij samostojnega »tečaja (rekursa); dotične pritožbe se lehko sprožijo v utečaji na odlok, s katerim sodišče opravljeno cenitev sprejemi,je.
Odlok je obema strankama uradoma vročiti.
§. 3. Ta, komur je bila izprošena razlastilna razsodba, dolžan je osem d nij po dnevi, katerega seje nasprotniku vročil odlok, da sodišče sprejemlje zvršeno cenitev, zdržati se vsake premene na razlaščeni stvari.
Ako bi kdo — pred n o mine ta rok, — prosil sprejembe dokaza na večni spomin o stanu kake stvari, katere se tiče razlastitev, treba je o tej prošnji precej razsoditi, in če se dokazovanje dovoli, na prošnjikovo željo njemu, za kogar je bila razlastitev izprošena, izdati prepoved, da mu se je še ta čas, dokler sc ne dovrši dokazovan je, — a to naj se opravi kar je najhitreje mogoče, — zdržati vsake predrugačbo tistega slami, katerega na čisto postaviti je namen tega dokaza.
Utečiij, sprožen proti dovolitvi dokaza ali proti prepovedi predrugačenja, nima odložile
§. 4. V §. 1 omenjena razlastilna razsodba leb ko se — kolikor ide za namene priču-
stilni razpravi poslani komisar upravne oblasti teinu dogovoru pristavi potrjenje, da je bil vsled te razprave sklenen.
mon.
jočega zakona, — nadomesti z dogovorom, v katerem sc stranke z lepa zedinijo o tem, da druga drugi odstopi stvar razlastitve za odškodnino po sod nji cenitvi najdeno, ako k razla- 
§. K. Moč te postave se začne s početkom 30. dneva po izteku tistega dneva, kale rega je bila razglašena. Ali ona ne velja za slučaje, v katerih je sodišče pred lem dneven  
sprejelo cenitev.
§. 6. Zvršiti to postavo se naroča ministrom notranjih opravil, pravosodja in trgovini  
V Budim», dne 29. marca 1872.
Auersperg s. I asser s., . HEanlians s.,.	<■	laser	s.