POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO ZGODOVINSKI čas. 1952/1953 941/949 120030144 COB i ss • ZGODOVINSKI ČASOPIS KOSOV ZBORNIK LETNIK VI-VII LETO 1952—1953 L J U B L J A N A Zgodovinski časopis je glasilo Zgodovinskega društva za Slovenijo Sedež uredništva: Zgodovinski institut Univerze v Ljubljani Ta zvezek so uredili: dr. Bogo Grafenauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošec, Vasilij Melik, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer Zamenjave (Exchanges, обменн): Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Narodni muzej v Ljubljani, Prešernova cesta 24 Založba in uprava: Državna založba Slovenije v Ljubljani Mestni trg 26. Poštni predal 50 Ta zvezek je bil oddan v tisk 15. novembra 1952 Tzšel junija 1953 Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in z navedbo vira tyooo ZGODOVINSKI ČASOPIS ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ HISTORICAL REVIEW VI—VII 1952-1953 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA S L O V E N I J O L J U B L J A N A Ta zvezek so uredili: dr. Bogo Grafenauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošec, Vasilij Melik, dr. Fran Zwitter Odgovorni urednik: dr. Bogo Grafenauer Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani Zgodovinsko društvo za Slovenijo poklanja VI.—VII. let­ nik svojega glasila, »Zgodovinskega časopisa'!., slovenskemu zgodovinarju, akademiku in univerzitetnemu profesorju Milku Kosu ob šestdesetletnici njegovega rojstva kot Kosov zbornik Zahvaljujemo se vsem Kosovim prijateljem, sodelavcem in učencem, ki so omogočili uresničenje te zamisli. Posvečajo mu vrsto razprav o raznih zgodovinskih vprašanjih od pra- zgodovine pa do narodnoosvobodilne borbe ter dve študiji, ki naj bi zbudili diskusijo o vprašanjih zgodovinske metode. Na tak način želimo počastiti življenjski jubilej danes naj­ vidnejšega slovenskega zgodovinarja in mu na skromen način izraziti hvaležnost slovenskega ljudstva za njegovo življenj-. sko delo. Želimo mu še mnogo let življenja in mnogo uspehov pri delu za napredek zgodovinske znanosti. Odbor Zgodovinskega društva za Slovenijo La Société historique de Slovénie publie la 6e—7e année de sa revue « Zgodovinski časopis » en l'honneur de l'historien slovène, membre de l'Académie et professeur d'Université M. Milko Kos, à l'occasion de son soixantième anniversaire, sous le titre des Mélanges Kos Nous remercions tous les amis de M. Kos, tous ses col- laborateurs et ses élèves qui ont contribué à la réalisation de ce volume. Ils lui dédient une série d'études sur divers problèmes historiques depuis la préhistoire jusqu'à la lutte pour la libération nationale, ainsi que deux études destinées à susciter un échange d'idées sur les questions de méthode historique. C'est de cette manière que nous désirons honorer la soixantaine de l'historien slovène le plus eminent, et lui exprimer, sous cette forme modeste, la reconnaissance du peuple slovène pour l'œuvre auquel il a consacré toute sa vie. Nous nous permettons de lui souhaiter une vie longue et pleine de succès dans son travail voué au progrès de la science historique. Le Comité de la Société historique de Slovénie Milko Kos (né en 1892), fils de l'historien slovène Franc Kos, depuis 1926 professeur d'histoire du moyen âge et de sciences histo- riques auxiliaires à l'Université de Ljubljana, a consacré la plupart de ses travaux à la publication des sources, aux problèmes des sciences historiques auxiliaires, à l'histoire de la colonisation des Slovènes et à leur histoire agraire au moyen âge, à l'histoire slovène politique et culturelle, surtout celle du moyen âge, ainsi qu'aux problèmes de la synthèse de l'histoire des Slovènes. Nous nous bor- nons à mentionner, dans la série de ses ouvrages (cf. la bibliogra- phie, p. 19—29, et l'étude critique de son oeuvre publiée, p. 9—19), son < Histoire des Slovènes depuis leur immigration jusqu'à la Ré- forme » (Ljubljana, 1933). Par l'ampleur de son oeuvre et par la quantité des problèmes que cet oeuvre embrasse, M. Kos est incon- testablement le plus grand historien que les Slovènes aient eu jusqu'à nos jours. KAZALO CONTENTS — ОГЛАВЛЕНИЕ Bogo G r a f e n a u e r , Ljubljana, Znanstveno delo Milka Kosa . . 9— 29 Le travail scientifique de Milko Kos Научнан дежгелвност Милко Koca. Viktor K o r o š e c , Ljubljana, Nekaj pravnozgodovinskih pripomb k doslej objavljenim pismom mesta Mari 30— 70 Quelques remarques juridiques sur les lettres de Mari, publiées jusqu'à present (66—70) НесколБко примечании из области истории права к сшубликованнмм до настоладего времени писменам города Мари. France S t a r e , Ljubljana, Nekaj železnodobnih predmetov iz Ljubljane 71— 77 Some Iron Age Objects from Ljubljana (77) Несколћко предметов железного века из ЛнзбллнБг. Josip K l e m e n e , Ljubljana, Teodozijev pohod proti Maximusu iz Siscije do Poetovija 78— 88 The March of Theodosius against Maximus from Siscia to Poetovio (87—88) Поход Феодосил na Максима от Сисции до Петовио. Jože K a s t e l i c, Ljubljana, Najdbe zgodnjega srednjega veka v Gojačah pri Gorici 89—109 Les découvertes de l'époque Mérovingienne à Gojače près de Gorica (108—109) Раннесредневековне предмети из Голч близ Горици. Gregor Č r e m o š n i k , Ljubljana, Podlaga trditev o slovanskem poreklu cesarja Justinijana 110—115 The Basis of the Hypothesis about the Slav Origin of Justi­ nian (115) Источник догадок o слаблнском проискождении императора ГОсти- ниана. Georgi je O s t r o g o r s k i , Beograd, Konstantin Porfirogenit o Kon­ stantinu Pogonatu 116—125 Konstantinos Porfirogennetos und Konstantinos Pogonatos (123) Даннне Константина Порфирородного o Константине Погонате. Ivan G r a f e n a u e r , Ljubljana, Slovenska pripovedka o ujetem divjem možu 124—153 Die Sage von gefangenen Wilden Mann (Waldmann) (151—153) Словенскал сказка o поиманном лешем. Fran R a m o v š , Ljubljana, Iz slovenske toponomastike 154—158 Aus der slowenischen Toponomastik (158) Из словенскоИ топономастики. France G r i v e c , Ljubljana, Prepir o Metodovih ječah 159—170 Der Streit um die Kerker des hl. Methodius (170) K спору o местах заклгоченил св. Мефодил. Bogo G r a f e n a u e r , Ljubljana, Vprašanje konca Kocljeve vlade v Spodnji Panoniji 171—190 Die Fragen um das Ende der Herrschaft Koceljs in Unter- pannonien (190) K вопросу o конце правленил кн. Коцлл в Нижнеи Паннонии. Josip K o r o š e c , Ljubljana, Antropomorfna predstava na dnu slo­ vanskega lončka iz 9. stoletja 191—201 An anthropomorphic Image on the Bottom of a small Slav Pot from IX t h century (201) Антропоморфическое изображение на дне словенскои глиненои посуди IX. в. Vasilij M e l i k, Ljubljana, Vprašanje bitke pri Ljubljani v dobi madžarskih napadov 202—217 Le problème de 'la bataille près de Ljubljana au temps des incursions hongroises (216—217) K вопросу o лгоблннскои битве в епоху маднрских вторжениЕ. Fran Z w i t t e r , Ljubljana, K predzgodovini mest in meščanstva na starokarantanskih tleh 218—245 Zur Vorgeschichte der Städte und des Bürgertums auf altkaran- tanischem Boden (244—245) K началвнои истории городов и их населенин на старокарантанскоА почве. Leo S a n t i f a l l e r , Wien, Über die Titel in den Adressen der Papst­ urkunden von den Anfängen bis zum Ende des 11. Jahr­ hunderts 246—258 O naslovih v adresah papeških listin od začetkov do konca 11. stoletja (258) Титули в адресах папских актов с начала и до конца XI в. Ljubo K a r a m a n, Zagreb, Još o kralju Slavcu 259—269 Quelques remarques sur le roi Slavac (269) Заметки o короле Славце. Ljudmil H a u p t m a n n , Zagreb, Razvoj družabnih razmer v Ra- dovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja 270—284 Die Entwicklung der gesellschaftlichen Verhältnisse im Rad- mannsdorfer Winkel bis zur Krise des fünfzehnten Jahr- hunderts (283—284) Развитие социалвнБ1х отношении в окруте Радовлица до конца XV в. Jaroslav Š i d a k, Zagreb, Bosna i zapadni dualisti u prvoj polovici XIII stoljeća 285—300 Bosnien und die westlichen Dualisten in der ersten Hälfte des XIII. Jahrhunderts (300) Боснил и западнвге дуалисти в первоА половине XIII в. Emilijan C e v e, Ljubljana, Nova umetnostnozgodovinska odkritja v Ptuju . . 301—329 Quelques découvertes récentes des monuments artistiques à Ptuj (327—329) Новие откритил из области истории искуства в Птуе. Heinrich Felix S c h m i d , Wien, Dalmatinische Stadtbücher . . . 330—390 Dalmatinske mestne knjige (388—390) Городовие книги в Далмации. Pavle В 1 a z n i k, Celje, Doneski k historični topografiji ljubljan­ ske okolice _• • 391—397 Beiträge zur historischen Topographie der Umgebung von Ljub­ ljana (396—397) Заметки no историческои топографии лгобллнских окрестностео. Mihajlo D i n i ć , Beograd, O vitezu Palmanu 398—401 Über den Ritter Palmannus de Letinberch (401) 0 рицаре Палман де Летинберх. Vladimir M o š i n, Zagreb, Povelje cara Dušana i Jovana Paleologa Pantelejmonovom manastiru 402—416 Les diplômes du tzar Douchan et de l'empereur Jean Paléologue délivres au monastère du St. Pantéléimon (416) АКТБЈ царн Душана и Иоанна Палеолога Пантеле8моновскому монастмрго. Sergij V i l f a n , Ljubljana, Zgodovina neposrednih davkov in arest- nega postopka v srednjeveški Ljubljani 417—442 Geschichte der direkten Steuern und des Arrestverfahrens im mittelalterlichen Ljubljana (441—442) Историл прамих налогов и запретителвного судопроизводства в средневековоо Лгобллне. Aleksander J e l o č n i k , Ljubljana, Dve najdbi srednjeveških novcev 443—472 Two finds of middle Age Coins (471—472) Два средневековнх клада. Ferdo G e s t r i n , Ljubljana, Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426 473—514 Tableau économique et social du domaine de Gornii grad d'après le terrier de 1426 (513—514) Зкономическое и социалБное строение помествл Горнии Град no даннБш урбарл 1426 г. Ilija S i n d i k, Beograd, Verige, tesnac u Boki Kotorskoj . . . . 515—521 »Verige« (Chains) (521) »Verige« (Увделве). Ivan B o ž i ć , Beograd, Ludovik Kozjakar u Dubrovniku . . . . 522—530 Ludvik Kozjakar à Dubrovnik (529) Лгодовик Козвлакар в Дубровнике. Marija V e r b i č , Ljubljana, Idrijski delavec v 16. stoletju . . . . 531—551 L'ouvrier de Idrija au 16e siècle (550—551) Рабочие в Идрии XVI в. Jorjo T a d i ć , Beograd, O društvenoj strukturi Dalmacije i Du­ brovnika u vreme renesanse 552 565 La structure sociale de la Dalmatie et de Dubrovnik au temps de la Renaissance (563—565) СоциалБнБЈисостав населенин Далмации и г. Дубровника в 3noxv Реиессанса. Josip Z o n t a r , Kranj, Kranjski sodni red za deželska sodišča iz _ l e t a . 1 5 3 ' 566-587 Carniohan Court-Order of the County-Courts of the Year 1535 (586—587) Краинские земские судебнБхе уставн 1535 г. Mirko R u p e l , Ljubljana, Namestitev Felici Jana Trubarja v Ljub- Uani 588—595 La nomination de Felicijan Trubar à Ljubljana (595) Определение Фелициапа Трубарл на место в Лгоблнне. Grga N o v a k, Zagreb, Hereza Agostina Capogrossa, »protestanta«, Splićanina 595 50З Heresy of Agostino Capogrosso, the »Protestant« of Split (603) Ересв сплитского »протестанта« Агостино Капогроссо. Viktor N o v a k , Beograd, Učešće dubrovačke flote u špansko j Nepobedivoj armadi 604—611 The Participation of the Ragusan Fleet in the Spanish »Invin­ cibile Armada« (611) Флот республики Дубровник в составе испанскоИ »Непобедимов армадш«. Ludovik Modest G o l i a , Dobrepolje, Razvoj cestnega omrežja na Kranjskem in Primorskem y 16. in 17. stoletju 612—618 Laying out of Streets in Carniola and Littoral in the 16th and 17th Centuries (617—618) 1сторил дорожного строителвства в КраАне и Приморие XVI— XVII вв. Franjo B a š , Ljubljana, Iz zgodovine hiše v Kropi 619—649 Aus der Geschichte des Wohnhauses in Kropa (648—649) K иотории дома в Кропе. Ignacij V o j e , Ljubljana, Kajžarstvo v logaškem gospostvu . . . 650—662 Cotters in the Manorial Estate of Logatec (662) Крестлне-беднлки помествл Логатец. Jože S o r n , Ljubljana, Začetki suknarne kranjskih deželnih stanov 663—685 Les débuts de la draperie des états provinciaux de Carniole (685) Началвнал историн земскоо сукновалвни в Краине. Janko P o 1 e e, Ljubljana, Uvedba občin na Kranjskem 1.1849/1850 686—732 Die Einführung des Gemeindewesens in Krain 1849/50 (729—732) Введение обпџшного управленин в Краоне в 1849/50 г. Metod M i k u ž, Ali j e narodnoosvobodilna borba preprečila pri­ ključitev Štajerske in Gorenjske k nemškemu rajhu . . . 733—767 Did the Peoples Struggle for Liberty prevent the Annexation of Styria and Upper Carniola to the Germain Reich (766—767) Воспреплтствовала ли освободителвнал воона присоединеник» Шти- рии и Верхнеи Краинвг к Германии. France Š k e r 1, Nacistične deportacije Slovencev v letu 1941 . . . 768—797 Nazi Deportation of Slovenes in 1941 (796—797) Осилка словенского населенил немецкими фашистами в 1941 г. Melita P i v e c - S t e l e , Ljubljana, Obnova čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani 798—801 La restauration de la salle de lecture de la Bibliothèque natio- nale et universitaire de Ljubljana (801) Восстановление народнои и университетскои библиотеки в Лмблнне. France S t e 1 e, Ljubljana, Umetnostna zgodovina — zgodovinska stroka 802—819 Histoire de l'art — science historique (819) Историн искусства, как историческал наука. Rudolf B i č a n i ć , ZagTeb, Ekonomska povijest medju ekonomskim i historijskim naukama 820—S26 Economie History and its Place among economic and historical Sciences (825—826) Место зкономическоо истории в рзду зкономических o исторических наук. ZNANSTVENO DELO MILKA KOSA Tako po obsegu svojega dela, njegovi širini in pomenu, kakor tudi po svojem mestu v organizaciji slovenskega zgodovinopisja zavzema akademik Milko Kos ob svoji šest desetletnici brez dvoma najvidnejše mesto med slovenskimi zgodovinarji. Leto dni pred svojo šestdeset- letnico je praznoval še dva jubileja — štiridesetletnico svojega ^znan- stvenega dela in petindvajsetletnih dela na ljubljanski univerzi.1 Rojen v Gorici 12. decembra 1892 kot sin Franca Kosa, ki je s svo­ jimi deli položil temelje preučevanja slovenske zgodovine v srednjem veku (138), se je že kot gimnazijec posvetil resnemu študiju zgodovine, pri svojem očetu pa dobil že tudi prvo, temeljito šolo v zbiranju in analiziranju virov, temelju znanstvenega dela. Saj je že kot oemošolec objavil svojo prvo znanstveno razpravo (1), prvenca dveh pomembnih smeri svojega poznejšega znanstvenega dela — študija zgodovine slo­ venskega kmeta in kolonizacijske zgodovine slovenskih pokrajin. " V času svojega univerzitetnega študija na Dunaju (1911—1916) in neposredno po njem se je posvetil kot redni član znanega Institut für österreichische Geschichtsforschung (1915—1917) še posebej študiju po­ možnih zgodovinskih ved, v čemer se je pozneje izpopolnjeval še na drugi, enako znani instituciji te vrste, École des Chartes v Parizu (1921—1922). Se kot študent je ob strani svojega očeta, ki se je sep­ tembra 1915 umaknil pred vojnimi dogodki iz Gorice na Dunaj, izpi­ soval v tamošnjih arhivih gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku; s tem delom je nadaljeval doma in ob raznih obiskih arhivov v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji vse do danes, tako da razpolaga v svojih kartotekah izpiskov po požrtvovalnem delu dveh generacij tako rekoč s popolno dokumentacijo slovenske zgodovine do kraja XV. stoletja. Obseg tega dela se ne kaže le v njegovih lastnih mono­ grafijah in razpravah, marveč tudi v raznih ocenah publikacij virov (11, 189, 235), enako pa tudi v gradivu, ki ga j e ob svojih opozorilih vselej nesebično dajal na razpolago svojim kolegom in študentom. 1 Za življenjske in bibliografske podatke o M. Kosu prim. Narodna enci­ klopedija SHS (izdaja v latinici), II, 426; zbornik Zgodovina slovenske uni­ verze v Ljubljani do leta 1929, 1929, str. 471 m 515; Slovenski biografski leksikon I, 528; Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti 50, 1938 107—111; Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani 1, 1943,. 51—62 Številke, ki se v naslednjem pregledu Kosovega dela navajajo v okle­ pajih, se nanašajo na bibliografijo njegovega dosedanjega dela, ki je pregledu priključena. Po nekajletnem delu v rokopisnem oddelku Državne (sedaj Na­ rodne in univerzitetne) knjižnice v Ljubljani (24. IV. 1919—8. V. 1924), kjer je po koncu vojne začel svojo službeno pot, je bil 8. maja 1924 postavljen za docenta za pomožne zgodovinske vede na univerzi v Beo­ gradu, 3. oktobra 1925 za izrednega profesorja iste stroke na univerzi v Zagrebu, 10. septembra 1926 pa za izrednega profesorja obče zgodovine srednjega v e t a in za pomožne zgodovinske vede na univerzi v Ljub­ ljani, kjer je 7. februarja 1934 postal redni profesor teh strok. Poleg predmetov, ki mu jih je nalagal odlok o postavitvi, je v skrbi, da bi slovenski študentje zgodovine poznali zgodovino svojega lastnega na­ roda, ki v stari Jugoslaviji na slovenski univerzi ni bila zastopana s posebnim predavateljem, predaval od svoje postavitve na ljubljansko univerzo do leta 1937 vso slovensko zgodovino do 1918, od postavitve univerzitetnega profesorja Zwitter ja za občo zgodovino novega veka do leta 1946 pa srednjeveško slovensko zgodovino do konca XV. stoletja. Tudi danes s predavanji iz obče zgodovine srednjega veka in pomožnih zgodovinskih ved opravlja na ljubljanski univerzi delo, ki ga po drugih univerzah v Jugoslaviji nosita po dve učni moči. Delo na univerzi je bilo združeno z odgovornimi univerzitetnimi funkcijami (1935—36 je bil dekan, 1936—37 prodekan filozofske fakul­ tete, od junija do septembra 1941 prorektor ljubljanske univerze, v letih 1941—45 njen rektor, v letih 1945—48 spet njen prorektor, od 1941 do 1950 upravnik Inštituta za zgodovino na filozofski fakulteti), njegovo znanstveno delo pa je bilo nagrajeno s članstvom v raznih znanstvenih družbah in akademijah (od 1928 redni član Znanstvenega društva v Ljubljani, od 1936 član Slovanskega inštituta v Pragi, od 1937 dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Kra- lovske češke společnosti nauk v Pragi, od imenovanja prvih rednih članov Akademije znanosti in umetnosti — sedaj Slovenske akademije znanosti in umetnosti — v Ljubljani dne 7. oktobra 1938 njen redni član, od 1948 dopisni član Poljske akademije v Krakovu). Seveda mu je pa to prineslo nove dolžnosti: od 31. januarja 1940 do 28. juni ja 1941 je bil načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, od 19. maja 1950 j e glavni tajnik Slovenske akademije, od ustanovitve Inštituta za zgodovino pri Slo­ venski akademiji 1948 pa je tudi njegov upravnik. Od 1934 do 1945 je bil tudi predsednik Muzejskega društva za Slovenijo, od 1945 dalje pa je podpredsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo. Ves čas izha­ janja Jugoslovenskog istoriskog časopisa je bil član njegovega ured­ ništva s skrbjo za slovenske prispevke (1935—1939), od 1950 dalje je član uredništva Zgodovinskega časopisa. Znanstveno delo akademika Milka Kosa, razvidno iz njegovih dose­ danjih publikacij, je usmerjeno v več smeri — publikacijo virov, področje pomožnih zgodovinskih ved, kolonizacijsko zgodovino v po­ vezavi z agrarno zgodovino srednjega veka, slovensko politično in kulturno zgodovino s težiščem na srednjem veku, sintezo slovenske zgodovine, probleme slovenske historiografije. 10 Marsikje predstavljajo te smeri oTgansko nadaljevanje dela nje­ govega očeta. Franc Kos je namreč v svojem Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku začel z izredno pridnostjo in velikimi — tudi materialnimi — žrtvami kot navaden gimnazijski profesor izdajati prvo sistematično zbirko virov za slovensko zgodovino v srednjem veku, pripravljal je sintezo slovenske zgodovine do srede XIII. stoletja, pogosto je načenjal tudi vprašanja, zvezana z zgodovino kolonizacije slovenskega ozemlja in z zgodovino slovenskega kmeta (138). Najbolj neposredno se je povezalo sinovo delo z očetovim pri publi­ kaciji virov v petem zvezku Gradiva za zgodovino> Slovencev (89), vendar je Milko Kos v mnogočem poglobil z novimi vidiki historične analize uvodno pove>zovanje objavljenega gradiva in močno razširil registre ter s tem znatno olajšal njegovo uporabo. Pristopil pa je tudi h kritični izdaji celotnih historiografskih (75, 160, 177), urbarialnih (182, 223) in drugih virov za slovensko zgodovino (25, 178, 183, 185, 196), zvezani s temeljitim tekstnokritičnim in zgodovinskim komentarjem. Te edicije ne pomenijo le bistvene stopnje naprej v razvoju sloven­ skega zgodovinopisja in v inventarizaciji dotlej neznanega novega gra­ diva, marveč jih morajo uporabljati tudi tuji historiki celo tedaj, če imajo na razpolago starejše izdaje celo v znani zbirki Monumenta Germaniae historica kakor na primer pri Conversi© Bagoariorum et Carantanorum. Te strani svojega dela Milko Kos ni omejil le na slo­ vensko zgodovino, marveč je objavil več novih virov tudi za hrvatsko, srbsko in ogrsko srednjeveško zgodovino (4, 25, 29, 77, 177). Z objavo virov neposredno zvezane so na eni strani razprave iz področja pomožnih zgodovinskih strok, na drugi strani medievistične historične uvodne razprave k objavljenim virom in pripravljalne raz­ prave za njihovo izdajo. V razpravah iz področja pomožnih zgodovin­ skih ved v zvezi s slovensko zgodovino prevladujejo one iz področja paleografije. To velja za pomembne razprave o freisinških spomenikih (23, 131, povzetek v 167), v katerih je Kos dokončno ugotovil čas (ter­ minus poet quem 972, terminus ante quem 1022—23 oziroma za del teksta 1032, verjetnejši nastanek pred letom 1000) in prostor (Zgornja Koroška s središčem okrog Lurnskega polja) njihovega nastanka, pa tudi za opis v Sloveniji hranjenih srednjeveških rokopisov (127 = 27, 30, 57, 73, 90, 94; 28), s katerim j e postavil pred slovensko kulturno zgodovino še drugo, doslej še vedno ne opravljeno nalogo vsebinske preiskave in analize tega gradiva ter njegovega izvora, kar bi moglo naš razvoj v srednjem veku osvetliti z marsikatere nove strani. Le dve s slovensko zgodovino zvezani razpravi te vrste sta iz področja diplo­ matike (185, 213), od katerih druga predstavlja tudi bistven prispevek k vprašanju pristnosti Hadrianovega pisma slovanskim knezom Rasti- slavu, Svetopolku in Koclju ter verodostojnosti v njem vsebovanega dovoljenja za slovansko bogoslužje leta 869. V to skupino spada končno tudi še študij razvoja grba in pečata mesta Ljubljane (198, 2.11). Drugače pa je pri razpravah te vrste, ki jih je posvečal ostali južnoslovanski zgodovini. Obravnaval je v prvi vrsti ob dubrovniških privilegijih razvoj srbskih in bosanskih listin ter poleg tega prepletanje 11 zahodnih in bizantinskih vplivov v srbski diplomatiki ter v Dražu (24, 74, 98, 129, 154), dočim je razprava o »istrskem razvodu« (128), katerega nastanek — res da na temelju starejših predlog iz XIII. in zlasti srede XIV. stoletja — je trdno postavil v sredo XV. stoletja in ga s tem razkril kot falzifikat s političnimi težnjami, pomenila preko diplomatske ana­ lize pomemben prispevek k širši istrski zgodovini od XIII. do XV. stol. Kosovo delo — zlasti pred 1933 — kaže v vrsti razprav pripravo sinteze slovenske zgodovine v srednjem veku, pa tudi pozneje se j e ponovno vračal k tem vprašanjem in razgrinjal argumente za svoje kratke formulacije posameznih oddelkov v.Zgodovini Slovencev od naselitve do reformacije (143). V diskusiji na VIL zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev v Ljubljani j e sam opozoril, da je njegovo in drugih slovenskih medievistov prvenstveno pozornost za probleme slovenskega razvoja v srednjem veku treba gledati prav v luči potrebe po znan­ stveni sintezi slovenske zgodovine, ki jo je bilo treba začeti graditi pri temeljih, pa tudi v luči potrebe ugotovitve temeljev slovenskega razvoja glede časa in načina naselitve in širjenja Slovencev v njihovi novi domovini ter glede,samostojnih slovenskih političnih enot v zgod­ njem srednjem veku (Karantanija, Spodnja Panonija), ki so imele svoj pomen tudi v zbujanju slovenske narodne zavesti in odpora proti tujcem v zadnjih dveh stoletjih tujega gospostva; pomen drugega momenta je še podčrtal z opozorilom na nemško in italijansko zgodo>- vinopisje v času med obema svetovnima vojnama, ki je prav te pro­ bleme tendenčno prikazovalo v sklopu priprav na osvajanje sloven­ skega ozemlja, kar je od naše strani vsekakor zahtevalo znanstvenega odgovora. Osrednji problem v sklopu srednjeveške zgodovine, ki se razpenja preko vsega Kosovega znanstvenega dela, je prav vprašanje »od kod, od kdaj in kako« smo Slovenci v svoji novi domovini, to je vprašanje kolonizacijske zgodovine slovenskega ozemlja. To vprašanje, povezano v marsikateri točki z narodno obrambno borbo Slovencev v času med obema svetovnima vojnama in z bojem za pravično slovensko politično mejo na zahodu in severu, predstavlja obenem eno med osrednjimi vprašanji zgodovine »slovenskega kmečkega človeka, ki je — v pre­ teklosti še v mnogo večji meri kot danes — bil jedro in predstavljal ogromno večino Slovencev« (182, str. VII), spričo česar ga Kos po pravici postavlja kot najvažnejše vprašanje slovenske srednjeveške zgodovine splch. V dveh smereh predstavlja to Kosovo delo — seveda postopno vedno bolj široko in izpopolnjeno — nadaljevanje dela njegovega očeta: v analizi urbarialnih tekstov in v imenoslovnih študijah. Njegove prve analize urbarjev se še omejujejo na topografske in družbeno­ gospodarske ugotovitve stanja po posameznih urbarjih (1, 6), pozneje pa je povezal to analizo v široko razpeto preiskavo naselitvene zgodo­ vine posameznih okolišev in ob tem reševal tudi splošna osrednja vprašanja naše gospodarske zgodovine in družbenega razvoja, kakor kolonizacijskih kriz, županov, ljudskega sodstva itd. (168, 182, 228). 12 Podobno je njegova prva imenoslovna študija (2), ki naj pokaže etnični razvoj na zgornjem Štajerskem v visokem srednjem veku v luči osebnih imen, po načinu obravnave še zelo blizu starejšim razpravam te vrste pri nas. Pozneje pa, ko se je po poldrugem desetletju znova vrnil k tem vprašanjem, je bila njegova delovna metoda bistveno izpo­ polnjena, kot se je pač prav v tem času tudi sicer v zgodovinopisju ipreiskava teh vprašanj močno razvila. Pri analizi krajevnih imen, usmerjeni v iskanje določenih tipov in skupin ter povezani s podatki arheoloških preiskav in pisanih virov, zajema poslej Kos vse slovensko ozemlje in osvetljuje z njeno pomočjo z novo lučjo vrsto vprašanj slovenskega zgodovinskega razvoja v srednjem veku od razvoja posa­ meznih teritorialno ali po njihovi funkciji povezanih naselij (92, 124, 197, 223) preko pomembnega vprašanja prevzemanja antične dediščine po alpskih Slovanih v dobi naselitve in neposredno po njej (184, 197, 232) do raznih vprašanj v zvezi z ureditvijo Karantanije (197, 210) in kmečkim gospodarstvom (233). Svoj vrh in sistematičen zaključek bo doseglo to Kosovo delo v prvi knjigi že napovedanega historičnega topografskega leksikona slovenskega ozemlja (do 1300), na katerem avtor dela že dve desetletji in s katerim je zvezanih tudi nekaj po­ drobnih topografskih preiskav v zvezi s srednjeveškimi naselji in gospostvi na Dolenjskem — glede starejše stiske posesti in toliko ob­ ravnavanega višnjegorskega posestva »Cesta« (169, 187) — poleg onih seveda, ki so zvezane že z izdajami urbarjev. Vise to pa v Kosovem življenjskem načrtu njegovega znanstvenega doprinosa k poznanju slovenske preteklosti predstavlja samo dve poti h končnemu cilju, široki in obsežni kolonizacijski zgodovini sloven­ skega ozemlja od naselitve do zastoja kolonizacijske aktivnosti v XV. stoletju. To se najlepše vidi v njegovem obračunu o »stanju in nalogah slovenske kolonizacijske zgodovine« na II. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev na Ptujski gori leta 1940 (188). Tako delo pripravlja Kos že več kakor tri desetletja z zamudnim podrobnim študijem topo­ grafskega gradiva na terenu in v zemljevidih ter virih, tipov zemljiške razdelitve, naselij itd., in z medsebojnim vzporejanjem rezultatov teh posameznih smeri preiskave. Njegovi zemljevidi, kartoteke in obsežen prvi koncept takega dela, ki ga že nekaj let dopolnjuje in dodeluje, pričajo o obsegu njegovega dela v tej smeri, v primeri s katerim je vse, kar je doslej objavil s tega področja, v bistvu vendarle sorazmerno majhen del mnogo večje celote. Prvo njegovo objavljeno delo te vrste je zvezano z borbo za našo zahodno mejo v Parizu leta 1919 (9), od leta 1930 dalje pa se vrste podrobne preiskave in sintetični prikazi o starejši kolonizacijski zgo­ dovini Slovenskega Primorja (123, 216, 217, 2f8, 220, 222, 224, 227), Istre (231), Tolminskega (228), Slovenske Koroške (136, 223, 239), Ptujskega polja (144, 182) in okolice Ljubljane (237). To so dela, ki so pokazala popolnoma nove, pa bistvene strani slovenskega razvoja, dela, ki so obenem dokazovala, kako trdno stojimo tam, od koder bi nas hotela imperialistična nemška in italijanska historiografija enostavno izbri­ sati. Primerjava polsintetičnih del o istem vprašanju — slovenski za- 13 hodni meji - iz let 1919 in 1946 (9, 218) najbolj jasno pokaže veliki napredek v studiju teh vprašanj, ki je skoraj izključno zasluga Koso- vega osebnega truda. Poleg teh podrobnih razprav pa je Kos od časa do časa nakazal tudi y sintetičnih pregledih poglavitne rezultate tega svojega dela za vse slovensko ozemlje in za vse strani slovenske narodnostne meje. Prvič je vpletel te nove poteze v svojo koncepcijo slovenske zgodovine ze v njenem kratkem pregledu leta 1927 (76), doslej najobsežnejši pregled kolonizacijske zgodovine slovenskega ozemlja pa je še vedno oni v njegovi Zgodovini Slovencev (143), dasiravno j e pozneje še nekaj­ krat podal krajše preglede teh vprašanj (162, 225, 238). V tesni zvezi s prvimi, v dobo naselitve in prva stoletja po njej segajocimi razpravami o kolonizacijski zgodovini slovenskega ozemlja so nastajale tudi Kosove razprave o drugih vprašanjih tega časa: nje­ gova polemika proti Mikkoli glede Sama (91) in proti Zlatarskemu in Mikkoli glede Alcioka in Valuka (96), dragoceni prispevek h krono­ logiji zapiskov Pavla Diakona glede slovenske zgodovine (130), ko­ mentar h Conversi© Bagoariorum et Carantanorum (160) in Vrsta razprav o zgodovini Spodnje Panonije v IX. stoletju (145, 152, 195 213) V zvezi s poznejšimi stoletji srednjega veka pa je poleg vrste razprav o raznih drobnejših vprašanjih (3, 8, 11, 19, 56, 178, 199, 214, 215) in stikih slovenske zgodovine z zgodovino ostalih južnih Slovanov (7 10 137) treba podčrtati predvsem pomen treh razprav, ki pripravljajo že sintezo slovenske zgodovine do XV. stoletja: o oglejskih patriarhih in njihovem stiku s slovenskim ozemljem, o slovenski zgodovini v prvi polovici XIII. stoletja in o razvoju Kranjske (7, 10, 137). Ne glede na to, da j e težišče Kosovega dela v slovenski zgodovini do kraja XV. stoletja, pa je posegel v posameznih manjših prispevkih — za sintetične, ki zajemajo vso slovensko zgodovino, se to razume samo po sebi — nekajkrat prav do najnovejše dobe; tako v dveh ob­ javah slovenskih zapiskov XVI. oziroma XVII. stoletja (146, 196), v pomembni kritični reviziji domnev o slovanski izdaji časnika Télé­ graphe Officiel, ki jih j e utemeljeno zavrnil (78) in končno v vrsti svojih prispevkov o slovenski politični zgodovini do 1918 v Narodni enciklopediji SHS. Ko je Milko Kos leta 1926 zaradi Hauptmannovega odhoda v Zagreb prevzel na ljubljanski univerzi poleg pomožnih ved občo zgodovino srednjega veka in predavanja iz slovenske zgodovine, se je postavila predenj zahteva po znanstveni sintezi slovenske zgodovine še ostreje kakor jo j e čutil dotlej. Že prej so nekatere njegove razprave kazale na pripravljanje široke sinteze (5, 7, 10, 11), od 1927 — po štirih letih, ki jih je posvetil skoraj izključno delu na področju pomožnih zgodo­ vinskih strok — do 1933 pa je večina njegovega dela obrnjena v to smer. Že leta 1927 j e izšel njegov pregled celotne slovenske zgodovine za srbsko javnost (76), nato sledi vrsta razprav o dotlej malo obdelanih ali po najnovejši literaturi spornih vprašanjih slovenske zgodovine v sred­ njem veku, leta 1933 pa je Kos dal svoje doslej najpomembnejše delo, prvo znanstveno sintezo »Zgodovine Slovencev od naselitve do refor- 14 macije« (143). To delo priča na eni strani o velikem razvoju slovenskega zgodovinopisja v teku prvega poldrugega desetletja obstoja slovenske univerze v Ljubljani, saj se v vrsti vprašanj opira na že dotlej objav­ ljene izsledke obeh dotedanjih profesorjev srednjeveške zgodovine, Hauptmanna in sebe samega, večkrat pa se sklicuje tudi na delo> nek­ danjih študentov, na drugi strani pa predstavlja s svojim mirnim povzemanjem podatkov virov in dotedanjih razprav, s trezno presojo znanstvenih sporov, izogibajoč se polemiki, trdno podlago za nadaljnje delo na tem področju slovenske zgodovine, ali, po Hauptmannovi oceni, s historičnimi viri utemeljeni »slovenski odgovor« na vprašanja o slo­ venskem razvoju v srednjem veku. V vrsti potez se v tej sintezi opira na svoja še ne objavljena podrobnejša dela o slovenskem razvoju (tako glede naselitve, kolonizacijske zgodovine, pa tudi sicer se marsi­ kje v kratkih formulacijah o raznih vprašanjih kaže popolnoma samo­ stojno pristopanje k njim, na primer o razmerju Obrov in Slovanov, o ustoličevanju koroških vojvod itd.). Pa tudi tam, kjer je sledil tujim rezultatom, je to storil, kakor j e ob priliki sam povedal (195), šele po ponovnem pretresu vseh virov in tako pridobljenem prepričanju, da so rezultati pravilni. Knjiga bi seveda predstavljala še močnejšo' ini­ ciativo za nove preiskave, če bi vsebovala znanstveno dokumentacijo v obliki opomb, ki bi se dotikale tudi.znanstvenih sporov in nakazovale pot do Kosovih rešitev, ne pa le v obliki šumaričnih seznamov virov in literature k posameznim poglavjem. S tem pa bi se moral obseg knjige bistveno razširiti, pa tudi kompozicija knjige bi manj ustrezala dTugemu Kosovemu namenu, ki ga je imel z njo, da namreč dà svojim študentom tudi učno knjigo slovenske zgodovine v srednjem veku. Svoj temeljni pomen za nadaljnje znanstveno delo je knjiga s svojim stvarnim razlaganjem ohranila vse do danes, dasiravno nam j e mogoče diskutirati o njeni razvrstitvi poglavij iz politične in gospodarsko- družbene zgodovine in načinu njihove medsebojne povezave, in dasi­ ravno pogrešamo v njej obravnavo nekaterih momentov v slovenski zgodovini (razvoj obalnih mest v Slovenskem Primorju in IstrL problem nastanka meščanskih naselij, na nekaterih mestih bi želeli tudi več problematike iz agrarnega razvoja glede kmetovega položaja). Kos je sicer dokončal široko sintezo slovenske zgodovine le za čas do konca XV. stoletja, vendar pa se je pečal tudi z njenimi problemi v celoti. To j e pokazal tako v svojem kratkem pregledu slovenske zgodovine (76), kakor tudi v razpravi o periodizaciji slovenske zgodo­ vine (151), ki jo opira predvsem na momente iz politične in kulturne zgodovine, manj pa upošteva slovenski družbeno-gospodarski razvoj. l u d i v svojem sintetičnem prikazu zgodovine Slovenskega Primorja in Istre od naselitve do konca XVIII. stoletja (242) j e Kos v najnovejšem času daleč presegel časovni okvir svoje Zgodovine. Zadnji problem, ki mu je posvečal Kos dobršen del svojega dela, je razvoj slovenske historiografije v vsem njenem razponu od srednje­ veških historiografskih virov, ki so nastali na slovenskih tleh, do so­ dobnih zgodovinskih del. Dvakrat je podal njen sistematičen pregled 15 (120, 150), v svojih prispevkih v Narodni enciklopediji SHS je karak­ terizira! glavne vire in očrtal delo vseh pomembnejših slovenskih zgo­ dovinarjev, v Slovenskem biografskem leksikonu pa še posebej delo svojega očeta (138) in pozneje na drugih mestih delo Frana Kovačiča (171, 186). Poleg tega je v nekaj bibliografskih prispevkih (12, 26, 125, 241) opozarjal na delo našega zgodovinopisja in o naši zgodovini, v svojih številnih ocenah pa še posebej seznanjal naše zgodovinarje z novimi deli o slovenski in nekaj vprašanjih iz druge jugoslovanske zgodovine, ter obenem opozarjal na njihove pomanjkljivosti in odprta vprašanja. Ko tako zaključujemo pregled dosedanjega Kosovega znanstven nega dela, moramo poudariti, da je kot prvi slovenski zgodovinar uvedel v slovensko zgodovinopisje način modernega izdajanja virov, začel z obravnavanjem pomožnih zgodovinskih ved, načel z obdelo­ vanjem kolonizacijske zgodovine slovenskega ozemlja eno od najpo­ membnejših in za slovenski razvoj v srednjem veku najznačilnejših vprašanj, in končno dal v svoji sintezi /slovenske zgodovine do XV. sto­ letja trden temelj za nadaljnje delo. Ne glede na to, da bosta veličina in pomen njegovega dosedanjega dela znana širši javnosti šele takrat, ko bosta objavljeni njegovi zaključni deli o historični topografiji slo­ venskih pokrajin do 1300 in o njihovi kolonizacijski zgodovini, ne glede na dTuga še ne objavljena dokončana ali skoraj dokončana dela iz srednjeveške zgodovine Ljubljane, agrarne in politične zgodovine, moremo reči že danes, da se po obsegu svojega dela in v njem obrav­ navane problematike slovenske zgodovine ne more meriti z njim noben dosedanji slovenski zgodovinar. Kosovo delo pa priča tudi o tem, kako more biti tudi delo na problemih naše srednjeveške zgodovine tesno povezano tudi s sodob­ nim življenjem in njegovimi problemi. Vrsta njegovih del je nepo­ sredno zvezana z bojem za pravične slovenske meje po prvi in drugi svetovni vojni, zlasti na zahodu, poglavitni predmet vsega njegovega preučevanja — kolonizacijska zgodovina — predstavlja nujno potrebno obrambo proti odsvitom in pripravam nemškega in italijanskega impe­ rialističnega pohlepa po slovenski zemlji v njihovem zgodovinopisju in publicistiki; njegov načrt dela Inštituta za zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti (229) je jasno usmerjen že k preuče­ vanju razrednih bojev v slovenski preteklosti, njegovo lastno delo pa v zgodovino slovenskega agrarnega razvoja (prim, tudi 246), torej zgo­ dovino najširših plasti slovenskega ljudstva, dasiravno res ta značilnost njegovega dela v monografijah in razpravah v sintezi slovenske zgo­ dovine (143) še ni prišla do svojega polnega izraza. Kos pa ima v svojih delih tudi svoj poseben, izrazit obraz glede načina obdelave zastavljenih vprašanj. Njegov značilni način je v mir­ nem navajanju virov, sestavljanju velike podobe iz množice drobnih podatkov in analiz, katerih zamudno opravljanje navadno samo slutiš med vrstami, pri čemer se le zelo redko spušča v polemiko z doteda- 16 njimi izvajanji prejšnjih del o istem, vprašanju. Le redko se j e spustil v svojih publikacijah v take spore, kakor so na primer okrog kosezov (136, str. 112—115), okrog »županske države« (182, str. 36—45), okrog ustoličevanja koroških vojvod (160, str. 29—30, 62—67) in podobnih vprašanj. Izredno obvladovanje virov za slovensko srednjeveško zgo­ dovino, prav tako izredna mirnost pri obravnavanju vprašanj ter velika opreznost pri zaključkih, to so značilne poteze vsega njegovega dela. Zato se mu tudi le izredno redko primeri, da bi v kakšnem zaključku, za katerega se je odločil, ne poigodil pravega, ali da bi ob ponovni preiskavi istega vprašanja svoje že zavzeto mnenje spremenil. Ne­ dvomno pa je s prav temi značilnostmi zvezano tudi že omenjeno dejstvo, da se le izredno redko spušča v obravnavo tistih spornih vpra­ šanj slovenske preteklosti, pri katerih pomanjkanje virov ali njihova nejasnost zapirata pot k trdnim rezultatom in zahtevata razne kom­ binacije. V skladu s tem bi mogli reči, da njegovo pristopanje k zgodovin­ skim vprašanjem označuje nekaka empirična usmerjenost. To velja tudi za njegova sintetična dela in za razpravo o periodizaciji slovenske zgodovine, v katerih prav zaradi tega ne zavzema stališča do kake teoretično zgodovinske koncepcije. Njegov pogled na zgodovino je nazoren, konkreten, zato so mu bližje konkretne strani gospodarskega in političnega življenja, konkretne osebnosti ter geografekozgodovinske oblike in njihovi pogoji kakor bolj abstraktna in bolj s teoretično zgodovinsko koncepcijo povezana vprašanja n. pr. širše gospodarske ali pravne zgodovine. V vseh teh ozirih so historiki seveda različni in se generacije razlikujejo med seboj, gotovo pa je, da je mnogostranost Kosovih interesov mnogo pripomogla k temu, da se j e našel odgovor na razna vprašanja slovenske zgodovine, kjer ob začetku njegovega dela ni bilo storjenega še- nič tehtnega, in da je njegovo nazorno gle­ danje, združeno s težnjo po jasnosti, pripomoglo k temu, da so prav njegove publikacije razumljive in zanimive tudi za širši krog vseh, ki j ih zanima zgodovina. Prav je, če k očrtu tega Kosovega dela, ki je s svojo objavo postalo del slovenske kulture, dodamo še nekaj potez njegovega javnosti manj znanega dela na univerzi in v organizaciji slovenskega zgodovinopisja, prav toliko bolj, ker je veliko njegovega časa posvečenega prav temu delu. Saj se Kos vedno zavzema z vso energijo za to, kar se mu zdi potrebno za študente, prav tako pa se tudi sam posveča njihovi vzgoji. Vestnost njegovih ipriprav za seminar kažejo najbolje • publikacije, ki so zvezane z njim (160, 182). Enako vesten j e pa tudi pri predavanjih, ki j ih je od svojega prihoda na univerzo neprestano dopolnjeval in predeloval po novih zgodovinskih publikacijah. Posebej iz predavanj o slovenski zgodovini pa je po izidn Zgodovine Slovencev od naselitve do reformacije, s katero je v veliki meri mislil spet prav na študente, ustvaril izredno privlačen praktičen uvod v znanstveno delo, ko je v zvezi s podrobno karakterizacijo virov in literature ter raznih nasprotujočih si mnenj obravnaval prav sporna vprašanja iz slovenske srednjeveške 2 17 zgodovine, posebej še ona iz gospodarsko-družbenega razvoja v zvezi s položajem kmeta v poznem srednjem veku, nakazoval pa tudi pot, ki ga je vodila do njegovih rezultatov pri obravnavi kolonizacijske zgodovine slovenskega ozemlja. Poleg predavanj iz paleografije in drugih pomožnih ved, ki so že po svoji naravi najtesneje zvezala pro­ fesorja s študentom pri samem delu, so nam prav ta predavanja Kosa najbolj približala in se nam najmočneje vrezala v spomin. Pa še nekaj je treba podčrtati pri Kosovem delu na univerzi — njegovo skrb in razumevanje za študenta. Naravnost z veseljem, brez vsakršne zamere je sprejemal pri seminarju in sicer vse pojave kritičnega mišljenja mladih študentov, tudi če so bili izraženi v ugovorih proti njegovim izvajanjem. Njegovo zanimanje zanje pa se nikdar ni omejevalo le na šolske ure in na čas, ki so ga prebili na univerzi, marveč se j e raztezalo na vse njihovo življenje in delo tako v dobi njihovega univerzitetnega študija kakor tudi pozneje. Prav zaradi takega razmerja do študentov in skrbi za vse, ki so pokazali sposobnost in voljo za znanstveno delo, je velika Kosova zasluga, da katedra za zgodovino ne stoji niti ločena od srednješolskih profesorjev zgodovine niti pred težkimi vprašanji, kdo bo nadaljeval delo starejših profesorjev, ki se postavljajo na tako mnogih mestih na ljubljanski univerzi. Ce ob sklepu ponovno opozarjam na funkcije, ki j ih ima Kos v organizacijskih telesih slovenskega zgodovinopisja, podčrtujem s tem naloge, ki niti niso lahke, niti nepomembne. Niti Kosovo članstvo v odboru Zgodovinskega društva, niti sodelovanje v uredništvu Zgodo­ vinskega časopisa ni le formalno; za vsa vprašanja, ki spadajo v obsežna področja njegovega dela, se zanima in daje svoj svet, ni mu žal časa za zamudno pregledovanje rokopisov in za pripravo pripomb' v zvezi z njimi. Še bolj velja to za Inštitut za zgodovino pri Slovenski akademiji, ki ni le njegov upravnik, marveč tudi najmarljivejši sodelavec na vseh nalogah, ki mu jih je postavil. Po osvoboditvi je Kos žrtvoval prav gotovo večji del svojega časa za take širše naloge slovenskega zgodo­ vinopisja, ki so jih postavile pred zgodovinarje zahteve novega časa in ljudska oblast. Boj za naše meje, priprava priročnika »Zgodovina narodov Jugoslavije«, pri čemer ni sodeloval le s svojim prispevkom, marveč tudi s pripombami na vse druge tekste v slovenski podkomisiji, priprave za enciklopedijo slovenske gospodarske in socialne zgodovine, vodstvo dela slovenskih zgodovinarjev pri Enciklopediji Jugoslavije, skrb za naš arhivski fond tako preko Arhivskega sveta LRS, ki mu predseduje, kakor ob pogajanjih za vrnitev arhivalij iz Italije — to je le nekaj primerov dela te vrste v zadnjih letih. Kos na utemeljeno prošnjo za potreben prispevek, svet ali pomoč nikdar ni odrekel niti posamezniku niti ljudski oblasti. In v ne majhni meri j e prav njegova zasluga, da slovenski zgodovinarji predstavljajo danes, ne glede na različna mnenja tako v posameznih zgodovinskih vprašanjih kakor v nekaterih straneh zgodovinske metode, ki so nujna in ki napredek znanosti le pospešujejo, složen kolektiv vse od njega ipa do najmlajših, kar j e eden od bistvenih pogojev za uspešno nadaljevanje dela, ki ga j e začel pred skoraj sto leti Franc Kos. 18 O b t e m p r e g l e d u dosedan jega z n a n s t v e n e g a dela n a š e g a profesor ja, k a k o r ga g l e d a m o njegovi učenci , p r i j a t e l j i in sodelavci, žel imo ob n jegovi šestdeset letnici n j e m u i n s lovenski zgodovinski znanost i , da b i še m n o g o let o d k r i v a l no>ve skr ivnost i s lovenske pre tek los t i , zlasti p a d a b i v b l ižnj i bodočnost i da l z a k l j u č n a de la svojega dolgega p r e ­ u č e v a n j a s lovenske kolonizac i j ske zgodovine. Za u r e d n i š t v o : B o g o G r a f e n a u e r Bibliografski pregled dela Milka Kosa 1911: 1. Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630. Carniola, 2, 1911, 46 do 51, 260—286. 1913: 2. Slovenska osebna imena v »Liber confraternitatum Seccoviensis«. Časopis za zgodovino in narodopisje, 10, 1913, 8—25. 1916: 3. Opazke h kronološki vrsti tržaških škofov v srednjem veku. Car­ niola, 7, 1916, 161—177. 4. Doneski k zgodovini Istre v srednjem veku. Vjesnik hrv.-slav.- dalm. zemaljskog arkiva, 18, 1916, 1—28. 19Ì7: 5. Oglejski patriarhi in slovenske pokrajine do srede 13. stoletja s posebnim ozirom na vlado patriarha Bertolda iz rodovine Andechs. Časopis za zgodovino' in narodopisje, 13, 1917, 1—44. 6. Tolminska gastaldija leta 1377. Carniola, 8, 1917, 1—15, 147—162. 7. Odnosa j i medjn goričkim grofovima i hrvatskim plemstvom u sred­ njem vijeku. Vjesnik hrv.-slav.-dalm. zemaljskog arkiva, 19, 1917, 282—303. 1918: 8. O nameravani ustanovitvi škofije v Gornjem gradu leta 1237. Časo­ pis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 1, 1918, 100—108. 1919: 9. La formation historique des limites linguistiques italo-slovènes. Lioubliana 1919, 8°. 10 str. 1920: 10. Srbski Brankovići in goriški grofje. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2, 1920, 92—97. 11. Novi doneski k zgodovini turških bojev na Slovenskem. (Ocena in dopolnilo dela: N. Jorga, Notes et extraits pour servir à l'histoire des croisades au XVe siècle, IVème serie, Vème serie, 1915). Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2, 1920, 117—120. 12. Slovenska historična bibliografija za leto 1919 in prvo polovico leta 1920. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2, 1920, 309—314. 13. K. Kadlec, Moscenicky statut, Rozpravy češke akademie, trida 1, čislo 53, 19t4. — Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodo­ vino, 2, 1920, 134. 14. A. Gnirs, Das Görzer Statutbuch. Wien 1916. — Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2, 1920, 134—135. 2* 1 9 15. J. Strnadt, Die freien Leute der alten Riedmark. Wenden und Baju­ waren-Siedlung. Archiv für österreichische Geschichte, 104, 1915, 207—686. — Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 2, 1920, 297—298. 16. A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, Ljubljana 1919. II. del, Ljubljana 1920. — Ljubljanski zvon, 40, 1920, 52—53, 500—501. 17. V. Popović, Istorija Jugoslovena. I. sveska. Sarajevo 1920. — Ljub­ ljanski zvon, 40, 1920, 247—249. 18. F. Šišić, Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu. Zagreb 1920. — Dokumenti o jadranskem vprašanju. V Ljubljani 1920. — Ljubljanski zvon, 40, 1920, 634—635. 1921: 19. Dantejevi sledovi med Jugoslovani. V zborniku »Dante«, Ljubljana 1921. 269—276. Isto v italijanskem prevodu z naslovom Le tracce di Dante fra gli Jugoslavi v italijanski izdaji tega zbornika, Gorica 1921, 153—160, in v reviji L'Europa orientale, 1921. 20. St. Germainska mirovna pogodba in naše zahteve v avstrijskih arhivih. Naši zapiski, 13, 1921, 147—149. 21. H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, 1, 1920. — Naši zapiski, 13, 1921, 95—96. 22. F. Šišić, Dokumenti o postanku kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914—1919. Zagreb 1920. — Ljubljanski zvon, 41, 1921, 60—61. 1924: 23. Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom. Časo­ pis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 4, 1924, 1—37. 24. Draške privatno-pravne listine v 13. stoletju. Arhiv za arbanasku starinu, jezik, folklor i etnografiju, 2, 1924, 1—10. 25. Slovanski teksti v kodeksu 95 mestne biblioteke v Toursu. Slavia, 3, 1924, 370—391. 26. La storia d'Italia nella storiografia jugoslava dal 1919 al 1923. Archivio storico italiano, 82, 1924, 285—291. 27. Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani. Zbor­ nik za umetnostno zgodovino, 4, 1924, 129—158, 175—193. 1925: 28. Ljubljanski rokopis Lathcenove »Ecloga de moralibus Job«. Raz­ prave Znanstvenega društva za humanistične vede, 2, 1925, 289—302. 29. Fragment jednog dubrovačkog obituarija XIII veka. Prilozi za književnost, jezik, istoriju i folklor, 4, 1925, 193—209. 30. Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani. Zbor­ nik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, 49—63, 98—104, 161—172. 31—55. Prispevki v Narodni enciklopediji srpsko-hrvatsko-slovenački (izdaja v latinici), I, 1925: 31. Andechs-Meran 32. Apih Josip. 33. Arhivi u Slovenačkoj. 34. Arhivi u Austriji. 35. Bach Alexander. 36. Besednjak Engelbert. 37. Bleiweis vitez Trsteniški Janez. 38. Bo­ no ričica. 39. Borut. 40. Brejc Janko. 41. Celjska kronika. 42. Celjski grofi. 43. Čedad. 44. Deschmann Kari. 45. Dimitz August. 46. Dopsch Alfons. 47. Ehrlich Lambert. 48. Gabršček Andrej. 49. Grbovi Ilirije i Slovenačke. 50. — kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. 51. — kra­ ljevskog dvora. 52. — Srbije. 53. Gregorčič Anton. 54. Grivec Franjo. 55. Gruden Josip. 20 56. Članek v Slovenskem bijografskem leksikonu I, 1. zvezek, 1925: Abraham. 1926: 57. Srednjeveški rokopisi državne licejske knjižnice v Ljubljani. Zbor­ nik za umetnostno zgodovino, 6, 1926, 42—47, 89—104, 156—168, 224 do 235. 58—70: Prispevki v Narodni enciklopediji (izdaja v latinici), II, 1926: 58. Kaspret Anton. 59. Koblar Anton. 60. Kocel. 61. Kociančič Štefan. 62. Komatar Franc. 63. Kos Franc. 64. Kovačič Fran. 65. Leveč Vla­ dimir. 66. Lončar Dragotin. 67. Majska deklaracija. 68. Mal Josip. 69. Matjaž kral j . 70. Melik Anton. 71. A. V. Solovjev, Odabrani spomenici srpskog prava (od XII do kraja XV veka). Beograd 1926. — Prilozi za književnost, jezik, istori ju i folklor, 6, 1926, 142—146. 72. A. V. Solovjev, Odabrani-spomenici srpskog prava (od XII do kraja XV veka). Beograd 1926. — Cas, 20, 1926, 260—261. 1927: 73. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. Zbornik za umetnostno zgodo­ vino, 7, 1927, 142—153. 74. Dubrovačko-srpski ugovori do sredine 13-og veka. Glas Srpske kralj, akademije, 123, 1927, 1—65. 75. Rimana pesem o ustanovitelju Jurkloštra vojvodu Leopoldu VI. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 6, 1927, 230 do 241. 76. Ištorija Slovenaca. V knjigi »Slovenačka« (Srpska književna za­ druga, kolo 30, br.202), 1927, 33—85. 77. Slovenski zapisi u rukopisu basilika cod. graec. 1352 Narodne bi­ blioteke u Parizu. Vjesnik Hrvatskog arheološkog društva u Za­ grebu, N. S. 15, 1927, 275—276. 78. »Télégraphe Officiel« in njegove izdaje. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 7/8, 1926—1927, 5—12. 79—84. Prispevki v Narodni enciklopediji (izdaja v latinici), III, 1927: 79. Orožen Ignacij. 80. Radič Peter Pavel. 81. Ramovš Franc. 82. Raz­ vod istarski. 83. Richter Franjo Ksaver. 84. Rutar Simon. 85. Gruber-Spinčić, Povijest Istre. Zagreb 1924. — B. Benussi, L'Istria nei suoi due milleni di storia. Trieste, 1924. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 7/8, 1926—1927, 61—62. 86. Francesco Babudri, Nuovo sillabo cronologico dei vescovi di Trieste, Archeografo Triestino, III serie, 37, 1921, 157—243. — Miroslav Premrou, Serie documentata dei vescovi triestini nei secoli XV. sino XVIII. Archeografo Triestino, IH serie, zv. 38, 39 in 41. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 7/8, 1926—1927, 62—63. 87. J. Nagy, Tradicija isprava iz doba hrvatske narodne dinastije iz­ danih u korist zadarskog samostana sv. Krševana. Zbornik kralja Tomislava. Zagreb 1925. — Prilozi za književnost, jezik, istoriju i folklor, 7, 1927, 307—309. 21 88. J. Nagy, Monumenta diplomatica I. Isprave iz doba hrvatske na­ rodne dinastije, Zagreb 1925. — Starohrvatska Prosvjeta, N. S., 1, _ 1927, 104—106. 1928; 89. Franc Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, peta knjiga (1201—1246), uredil Milko Kos. V Ljubljani 1928. 8°, 58 + 586 strani. (Napisal uvod »Slovenska zemlja v razdobju 1201—1246«, str. XI—L VII, sestavil registre, str. 429—586, in uredil). 90. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. Zbornik za umetnostno zgodovino, 8, 1928, 38—48, 86—94. 91. K zgodovini kralja Sama in njegove dobe. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 7, 1928, 194—197. 92. Chreine mons — Krainberg — Kranjska gora, staro ime za Kara­ vanke. Geografski vestnik, 4, 1928, 115—118. 93. E. Klebel, Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens. Ca- rinthia I, 116, 1926, 1—63. — Starohrvatska Prosvjeta, N. S., 2 1928 172. 1929: 94. Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. Zbornik za umetnostno zgodovino, 9, 1929, 11—45. 95. O natpisu cara Samuila. Glasnik Srpskog naučnog društva, 5, 1929, 209—213. 96. O bolgarskem knezu Alcioku in slovenskem knezu Valuku. Šišićev zbornik, Zagreb 1929, 251—258. 97. Postanek in razvoj Kranjske. Glasnik Muzejskega društva za Slo­ venijo, 10, 1929, 21—39. 98. Ueber die byzantinischen Einflüsse in der älteren serbischen Diplo­ m a t i e Izvleček predavanja v Deuxième congrès international des Etudes byzantines, Belgrade 1927, Compte-rendu. Belgrade 1929, 138. 99. Univerza v Ljubljani in borba zanjo v preteklosti. »Jutro«, 22. ju- nija 1929. 100—120. Prispevki v Narodni enciklopediji (izdaja v latinici), IV, 1929: 100. Saria Balduin. 101. Slekovec Matej. 102. Steklasa Ivan. 103. Stele Franjo. 104. Stranke političke u Sloveniji. 105. Sumi Franc. 106. Ta­ bori. 107. Univerzitet ljubljanski. 108. Unrest Jakob. 109. Valvasor Ivan Weikhard. 110. Verbič Josip. 111. Vošnjak Bogumil. 112. Voš­ njak Josip. 113. Vošnjak Mihael. 114. Vrhovec Ivan. 115. Wilfan Josip. 116. Winkler Andrej. 117. Zore Janez. 118. Žitnik Ignacij. 119. Žižek Ciril. 120. Istoriografija slovenačka (to le v ćirilski iz­ daji). 121. J. Bianu, N. Cartojan: Album de paleografie româneasc (scriere chirilica). Bucuresti 1926. — Slavia, 7, 1928—29, 671—672. 122. Leo Santifaller, Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive 845 bis 1295. Innsbruck 1929. — Glasnik Muzejskega društva za Slo­ venijo, 10, 1929, 65—66. 1930: 123. K postanku slovenske zapadne meje. Razprave Znanstvenega dru­ štva v Ljubljani, 5/6, 1930, 336—375. 124. Stari trg in sorodna krajevna imena. Geografski vestnik, 5/6, 1930, 160—173. 22 125. La littérature historique yougoslave (la littérature historique slo- vène). Bulletin d'information des sciences historiques en Europe Orientale, 3, 1930, 155—168. 126. Zgodovina Primorja. V zborniku Julijska Krajina, 1930, 18—25. 1931: 127. Codices aetatis mediae manu scripti qui in Slovenia reperiuntur. Fr. Stele iuvante descripsit M. Kos. Srednjeveški rokopisi v Slove- niji. S sodelovanjem Fr. Steleta opisal Milko Kos. V Ljubljani 1931. 8°. 10 + 248 str. (V bistvu ponatis št. 27, 30, 57, 75, 90, 94, z nekate- rimi dostavki, predgovorom in registrom.) 128. Studija o Istarskom razvodu. Rad JAZU, 240, 1931, 105—203. Povzetek Studie zum »Istarski razvod« (Istrianische Grenzbeschreibung), v Bulletin international JAZU, 5, 1933. 129. Dve listini bana Stevana Kotromanića za Dubrovnik. Zbornik iz Dubrovačke prošlosti. Milanu Rešetaru o 70-oj godišnjici života. Dubrovnik, 1931, 33—38. 130. K poročilu Pavla Diakona o Slovencih. Časopis za zgodovino in narodopisje, 26, 1931, 202—216. 131. Nove študije k freisinškim spomenikom. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, 8, 1931, 126—146. 132. Jože Rus, Kralji dinastije Svevladičev, najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Srbov 454—614. Ljubljana 1931. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 12, 1931, 52—54. 133. Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Kulturno-zgo- dovinski del. Ljubljana 1931. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 12, 1931, 65—66. 134. Memorie storiche Forogiuliesi 1924—1929. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 12, 1931, 66. 135. Hugo Grothe, Die deutsche Sprachinsel Gottschee in Slowenien. Münster 1931. — Geografski vestnik, 7, 1931, 175—176. 1932: 136. Slovenska naselitev na Koroškem. Geografski vestnik, 8, 1932, 101 do 142. 137. Znanje o Srbima i Srbiji kod Slovenaca u starije doba. Pravda (Beo­ grad), 30 april, 1, 2, 3 maj 1932. 138. Prispevek v Slovenskem biografskem leksikonu I, 4. zvezek, 1932: Kos Franc. 139. Otto Düngern, Genealogisches Handbuch zur bairisch-österreichi- schen Geschichte. 1. Lieferung. Graz 1931. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 13, 1932, 101—102. 140. B. Mendl, O naših historickyh mapâch. Cesky časopis historicky, 37, 1931, 574—583. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 13, 1932, 102. 141. M. Laskaris, Vatopedskata gramota na car Ivan Asenja II. Sofija 1930. — Glasnik Skopskog naučnog društva, i l , 1932, 263—264. 142. J. Rus, Kralji dinastije Svevladičev, najstarejši skupni vladarji Hrvatov in Srbov 454—614. Ljubljana 1931. — Ljubljanski zvon, 52, 1932, 183—185. 23 1933: 143. Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana 1933. 8°. 256 str. -f- 32 listov s slikami + 4 priloženi zemljevidi. 144. K postanku ogrske meje med Dravo in Rabo. Časopis za zgodovino in narodopisje, 28, 1933, 144—153. 115. K historii kniežat'a Pribinu a jeho doby. V zborniku »Risa Vel'ko- moravskâ«, Praha 1933, 53—64. 146. Slovenska imena mesecev iz dobe okoli 1576. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo', 14, 1933, 141—142. 1934: 147. Povodom jedne hiljadnstogodišnjice. (= ob tisočstoletnici Pribinove kneževine v Spodnji Panoniji.) Pravda (Beograd), 7, 8, 9, 10 april 1934. 148. K. Ginhart, Das Modestusgrab in Maria-Saal. Poseben odtis iz Josef Strzygowski Festschrift, Klagenfurt 1932. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 15, 1934, 120. 149. Jan Stanislav, Doterajšie vyskumy o frisinskych pamatkach. By- zantinoslavica, 4/2, 1932, 303—334. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 15, 1934, 120. 1935: 150. Pregled slovenske historiografije. Jugoslovenski istoriski časopis, 1, 1935, 8—21. 151. Periodizacija jugoslovenske istorije. A. Slovenska zgodovina. Jugo­ slovenski' istoriski časopis, 1, 1935, 313—322. 152. Panonska krajina od naselitve Slovencev do prihoda Madžarov. V zborniku »Slovenska krajina«, Beltinci 1935, 16—20. 153. O Fojničkom grbovniku i ostalim jugoslavenskim heraldičkim zbor­ nicima. Franjevački Vijesnik, 42, 1935, 353—356. 154. Die Byzantinisierung der serbischen Herrscherurkunde. Izvleček v: Actes du IV-e Congrès international des Etudes byzantines (Bulletin de l'Institut archéologique bulgare, tome 10), 1935, 80. 155. Josip Mantuani (28. III. 1860—18. III. 1933). Jugoslovenski istoriski časopis, 1, 1935, 273. 156. Lj. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU, 250, 1935, 215 do 239. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 16, 1935, 91—92. 157. Tentor Mate, Latinsko i slavensko pismo. Zagreb 1932. — Jugoslo­ venski istoriski časopis, 1, 1935, 99—102. 158. G. Cremošnik, Nekoliko dubrovačkih listina iz XII. i XIII. stoleća. Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini, 42, 1931, 25—54. — Jugoslovenski istoriski časopis, 1, 1935, 177—180. 159. A. V. Solovjev, Postanek ilirske heraldike i porodica Ohmućević, Glasnik Skopskog naučnog društva, 12, 1933, 79—125. — Jugoslo­ venski istoriski časopis, 1, 1935, 594—596. 1936: 160. Conversio Bagoariomm et Carantanorum. Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani. 11. Historični odsek 3. V Ljubljani 1936. 8°. 158 str. + 3 listi s faksimili. 161. Prvo krščanstvo med Slovenci. Slovenec, 25. december 1936. 162. Historični razvoj slovenskih narodnostnih meja. V zborniku »Naši obmejni problemi«, Ljubljana 1936, 4—11. 24 163. Janez Ev. Krek. V delu »Tvûrcové dëjin. Ctyri tieicleti svëtovych dëjin v obrazech dob a osobnosti«. Paty dil, čast 2. Praha 1936. Str. 182—190. 164. Archivum coronae regni Bohemiae. Tomus I. Fasciculus 1. Opera Venceslai Hruby. Pragae 1935. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 17, 1936, 154—155. 165. Burgenland-Westungarn. Handbuch des Grenz- und Auslanddeutsch­ tums. Band I. Str. 659—746. — Časopis za zgodovino in narodopisje, 31, 1936, 90—91.. 166. M. Lascaris, Actes serbes de "Vatopédi. Extrait des Byzantinoslavica, 6, 1935. — Jugoslovanski istoriski časopis, 2, 1936, 149—151. 1937: 167. Brižinski spomeniki. (Skupaj s Franom Ramovšem.) V Ljubljani 1937. 4°. 32 str. + 10 listov faksimilov. 168. K postanku urbarjev iz 1.1309 in 1.1322 za salzburško posest v Po- savju. Časopis za zgodovino in narodopisje, 32, 1937, 53—61. 169. Topografija starejše stiske posesti. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 18, 1937, 38—53. 170. Z naših kmetskih domov na Koprščini pred 600 leti. (S psevdonimom P. R.) Jadranski koledar, 3, 1937, 62—63. 171. Fran Kovačič — sedemdesetletnik. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 18, 1937, 60—61. 172. G. Čremošnik, Nova istorijska gradja iz Dubrovnika. Novitates musei Sarajevoensis, No. 10. Sarajevo 1933. — A. Solovjev, Nepoznat ugovor Dubrovnika s arbanaskim vladarom iz početka XIII veka. Arhiv za pravne i društvene nauke, 27, 1933, 292—298. — A. V. So­ lovjev, Eine Urkunde des panhypersebastos Demetrios, megas archon von Albanien, Byzantinische Zeitschrift, 34, 1934, 304—310. — Jugoslovenski istoriski časopis, 5, 1937, 444—446. 173. Lj. Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, Rad JAZU, 250, 1935, 215 do 239. — Hema i Svetopuk, Rad JAZU, 255, 1936, 221-246. — Jugo­ slovenski istoriski časopis, 3, 1937, 466—467. 174. R. Sallinger, Der innerösterreichische Hofkriegsrat und die Bela­ gerung von Bihać im Jahre 1697. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, 27, 1933, 165—190. — Jugoslovenski isto­ riski časopis, 3, 1937, 467—468. 175. J. Žontar, Hauptprobleme der jugoslavischen Sozial- und Wirt­ schaftsgeschichte, Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschafts­ geschichte, 27, 1934, 347—373. — Jugoslovenski istoriski časopis, 3, 1937, 478—479. 176. B. Seuffert, Drei Register aus den Jahren 1478—1519. Innsbruck 1934. — Narodna Starina, 33, 1937, 104—105. 193S: 177. Chronicon rhytmicum Sitticense. Scriptores rerum Hungaricarum, 2, 599—609. Budapestini 1938. 178. Odlomki stiškega nekrologija iz 15. stoletja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 19, 1938, 63—69. 178 a. Ustanovitev samostana v Velesovem. V knjižnici aVelesovo. Zgodo­ vinski in cerkveni opis«. V Velesovem 1938. Mala 8°, str. 5—13. 25 179. Inventare österreichischer staatlicher Archive. V. Inventare des Wiener Haus- Hof- und Staatsarchivs, 6. Wien 1938. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 19, 1938, 77—79. 180. Franc Grivec, Žitja Konstantina in Metodija. Celje 1936. — Jugosfo- venski istoriski časopis, 4, 1938, 132—133. 181. Josip Turk, O početkih ljubljanske škofije (popravki in dostavki). Časopis za zgodovino in narodopisje, 32, 1937, 75—111. — Jugoslo- venski istoriski časopis, 4, 1938, 138—139. 1939: 182. Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek prvi. Urbarji salzburške nadškofije. (Viri za zgodovino Slovencev, knjiga prva. Izdala AZU v Ljubljani). 1939. Velika 8°. 24 + 168 strani in 2 zemljevida. 183. Iz metliškega mestnega arhiva. Etnolog, 10—1 J, 1937—1939, 25—49. 184. Vlahi in vlaška imena med Slovenci. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20, 1939, 226—235. 185. Neznana listina o gorenjskih lastniških cerkvicah 12. stoletja. (Skupaj z J. Žontarjem.) Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 20, 1939, 236—243 (diplomatska analiza listine str. 236—238). 186. t Fran Kovačič (25. III. 1867—19. III. 1939). Jugoslovenski istoriski časopis, 5, 1939, 386—388. 1940: 187. Salzburško posestvo Cesta na Kranjskem. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 21, 1940, 66—73. 188. Stanje in naloge slovenske kolonizacijske zgodovine. Časopis za zgodovino in narodopisje, 35, 1940, 26—32. 189. Alois Lang, Die Salzburger Lehen in Steiermark bis 1520. Graz 1937, 1939. — Časopis za zgodovino in narodopisje, 35, 1940, 86—87. 190. Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana. — Zgodovina v Krajevnem leksikonu Dravske banovine. — Geografski vestnik, 16, 1940, 131—133. 191. Ernst Klebel, Langobarden, Bajuwaren, Slawen. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, 69, 1939, 41—116. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 21, 1940, 129. 192. Dorothea Oschinsky, Die Urbare des Bischofs von Brixen im 13. und 14. Jahrhundert. Breslau 1938. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 21, 1940, 131. 193. L. Santifaller—H. Apelt, Die Urkunden der Brixner Hochstifts­ archive 1295—1336. I. Teil, 1. Lieferung, 1940. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 21, 1940, 131—132. 194. R. Schwanke, Beiträge zum Urkundenwesen der Grafen von Cilli (1341—1456). Mitteilungen des österreichischen Instituts für Ge­ schichtsforschung. XIV. Ergänzungsband, 1939, 411—422. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 21, 1940, 132. 1941: 195. »Tri velike zmote« o Cirilu, Metodu in Koclju. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22, 1941, 68—70. 196. Slovenske prisege loških in blejskih kmetov iz prve polovice i?, sto­ letja. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22, 1941, 71—74. 197. Gradišče in Gradec v slovenskem srednjem veku. Glasnik Muzej­ skega društva za Slovenijo, 22, 1941, 116—124. 26 198. Pečat in grb mesta Ljubljane. Krtačni odtis iz neobjavljene Kronike slovenskih mest za leto 1941, 4°, str. 3—8, s 17 slikami. 199. Početki Novega mesta. Krtačni odtis iz neobjavljene Kronike slo­ venskih mest za 1941, 4°, str. 15—20. 200—202. Prispevki v Hrvatski enciklopediji, I, 1941: 200. Akvilejski patriarhat. 201. Andechs—Meranci. 202. Apih Josip. 203. Prispevek v Hrvatski enciklopediji, II, 1941: Berthold (patriarh). 204. L. Santifaller—H. Appelt, Die Urkunden der ßrixner Hochstifts­ archive 1295—1336. I. Teil. 2. Lieferung. 1941. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22, 1941, 85. 205. Regesti e documenti relitivi alle famiglie di Duino e di Walsee. Fiume, 15/16, 1937—1938, 3—130. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22, 1941, 85—86. 206. P. S. Leicht, Note sull'economia friulana al principio del secolo XIII. Estratto dall Archivio »Vittorio Scialoja« per le consuetudini giuridiche agrarie. Voi. VII. Fase. 1—2. 1940. — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22, 1941, 148. 1942: 207—209. Prispevki v Hrvatski enciklopediji, III, 1942: 207. Borut. 208. Celjska kronika. 209. Celjski grofovi. 1943: 210. Vojvoda in knez v krajevnih imenih. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 24, 1943, 77—83. 211. Pečat in grb mesta Ljubljane. Zbornik za umetnostno zgodovino, 19, 1943, 38—50. 212. Josip Turk, Vatikanski arhiv. Ponatis iz Bogoslovnega Vestnika, 23, 1943 (Bogoslovna akademija v Ljubljani. Razprave 11). — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 22, 1943, 134—135. 1944: 213. O pismu papeža Hadrijana H. knezom Rastislavu, Svetopolku in Koclju. Razprave filoz.-filol.-hist. razr. SAZU, 2, 1944, 269—301. 214. Ob osemstoletnici Ljubljane. Zbornik zimske pomoči, 1944, 338—344. 1945: 215. K 800-letnici prve omembe Ljubljane v zgodovini. Glasnik Muzej­ skega društva za Slovenijo, 25—26, 1944—1945, 85—87. 216. Trst in njegovo zaledje. Slovenski poročevalec, 22. september 1945. 217. Od kdaj smo na morju, Krasu in Soči. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1946, 1945, str. 88—91. 1946: 218. Istoričeskoe razvitie slovenskoj zapadnoj granicy (v cir.). Ljubljana, 1946. 8°. 19 str. Isto v francoščini pod naslovom Développement historique de la frontière slovène occidentale (19 str. ) in v angle- ščini pod naslovom Historical Development of the Sloven Western Frontier (21 str.). 219. Kul'turno-političeskaja prinadležnost Slovenskogo Primor'ja (v cir.). V zborniku »Julijskaja Kraina. Staty o ee istorii i kul'tures. Izdala SAZU v Ljubljani, 1946, str. 11—20. Isto v angleščini pod naslovom Whereto does the Slovene Littoral belong by Civilization and Politically, v zborniku »The Julian March. Studies its History and Civilization«. Izdala SAZU v Ljubljani, 1946, str. 11—20. 220. Naše meje na zapadu. Slovenski poročevalec, 16. maj 1946. 27 221. Gorica in meje okoli nje. Slovenski poročevalec, 16. julij 1946. 222. Beneška Slovenija — zgodovinsko ime. Trinkov zbornik, Trst 1946, str. 92—98. 223. Slovenska naselitev na Koroškem. Koroški zbornik, Ljubljana 1946, str. 43—75 + 1 zemljevid v prilogi. 1947: 224. Povezani z zemljo ob morju nekdaj in danes. Slovenski poročevalec, 16. september 1947. 225. Historicky vyvoj slovinského narodnoStniho üzemi. Slóvansky Pfe- hled, 33, 1947, 251—259. 226. Zgodovinski oktober 191?. Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Druga knjiga. 1947. Str. 212—217. 227. Naša zapadna meja v novejši italijanski zgodovinski literaturi. Zgo­ dovinski časopis, 1, 1947, 187—192. 1948: 228. Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek drugi. Urbarji Sloven­ skega Primorja. (Viri za zgodovino Slovencev, knjiga druga. Izdala AZU v Ljubljani.) I. del. 1948. Velika 8°. 85 str. -+- 2 zemljevida. 1949: 229. O nekaterih nalogah slovenskega zgodovinopisja. Zgodovinski ča­ sopis, 2—3, 1948—1949, 135—143. 230. Ob tridesetletnici slovenske univerze. Delavska enotnost, 11. no­ vember 1949. 1950: 231. O starejši slovenski kolonizaciji v Istri. Razprave razreda za zgo­ dovinske in' društvene vede SAZU, I, 1950, 53—82 + 1 zemljevid v prilogi. 232. O prevzemu antičnih krajevnih imen na slovenskem ozemlju. Serta Kazaroviana. Izvestja na b'lgarskija arheologičeski institut, 16, 1950, 241—248. 233. Puštota. Slavistična revija, 3, 1950, 397—404. 234. Prihod Slovencev. Koledar Prešernove knjižnice 1951 (1950), str. 168 do 172. Isto ponatisnjeno v Jadranskem koledarju 1951. 235. H. Wiesflecker, Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalz­ grafen in Kärnten. I. Band: 957—1217. 1949. Innsbruck. Publikationen des Institutes für österreichische Geschichtsforschung. Herausge­ geben von L. Santifaller. Vierte Reihe: Erste Abteilung. XII -f 234 str. — Zgodovinski časopis, 4, 1950, 248—252. 236. Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten. I.Band: 957—1217. (kakor pod št. 235). — Historijski zbor­ nik, 3, 1950, 364—367. 1951: 237. Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane. Geografski vestnik, 23, 1951, 157—177. 238. Kolonizacija i germanizacija slovenske zemlje. Historijski zbornik, 4, 1951, 9—19. 239. Naše meje na severa nekdaj in danes. Koledar Prešernove knjižnice 1952 (1951), str. 86—91. 240. Rajko Nahtigal, O imenu Pribinove in Kocljeve prestolnice: Bla- tenski kostel, Slavistična revija, I, 1948, 17—18. — Aladâr Radnóti, Une église du haut moyen âge à Zâlavâr, Etudes slaves et roumai- 28 nes, I, 1948, 21—30. — Désiré Dercsény, L'église de Pribina à Zâlavâr, prav tam, I, 1948, 85—100. — Zgodovinski časopis, 5, 1951, 364—366. 241. Bibliografija slovenske zgodovine. Srednji in novi vek do 1941. Vasilij Melik s sodelovanjem Milka Kosa, Alberta Rejca in Lojzeta Udeta. Zgodovinski časopis, 5, 1951, 470—491. 1952: 242. Istra i Slovensko Primorje kroz historiju. Razdoblje od naseljen ja do konca XVIII. stoleća. V zborniku »Istra i .Slovensko Primorje. Borba za slobodu kroz vijekove«. Beograd 1952, 4". Str. 45—70. 243. Pred enajst in pol stoletja Slovani na zboru pri Rižani. Jadranski koledar 1952, 77—78. 244. Slovenska naselitev na Koprskem. Slovenski Jadran, 21. marec 1952. 245. Trst in Slovenci v preteklosti. Primorski dnevnik, 20. april 1952. 246. Kmet na Krasu pred pet sto leti. Razgledi (Trst), 7, 1952, 226—237. 247. Prispevek v Slovenskem biografskem leksikonu II, 8. zvezek, 1952: Pribina. 29 D r . V i k t o r K o r o š e c NEKAJ PKAVNOZGODOVINSKIH PRIPOMB K DOSLEJ OBJAVLJENIM PISMOM MESTA MARI (ARCHIVES ROYALES DE MARI, I—IV)* I. Uvod I z k o p a v a n j a v š tev i lnih »tellih« M e d r e č j a n a m o d k r i v a j o n o v a p o g l a v j a zgodovine Mezopotami je , k i že d a v n o n i več i s tove tna samo z Babi loni jo in Asir i j o . Za celo t i sočlet je p r e d p r v o b a b i l o n s k o državo, k a k o r j e n a s t a l a za časa H a m m u r a b i j eve dinast i je , sega n a z a j zgodo­ v i n a s u m e r s k i h držav . P o d r u g i s t r a n i nani, n o v e n a j d b e osvetl jujejo- pol i t ično in p r a v n o zgodovino t u d i n a ozeml ju, k i se n a h a j a med Babi loni jo in Asir i jo. V z h o d n o od Tigr i sa so l e t a 1925 p r i K e r k u k u o d k r i l i b o g a t o z b i r k o k l i n o p i s n i h plošč iz n e k d a n j i h mest A r r a p i l a in * K R A T I C E AO = Der Alte Orient, Leipzig. ARM, I—IV = Archives royales de Mari, I—II, 1950, III—IV, 1951, Paris. D e i m e l , AŠG = Anton Deimel, Akkadisch-sumerisches Glossar, Rom 1937. D e u t s c h HWB = Friedrich Deutsch, Assyrisches Handwörterbuch, Leip- zig 1896. E A = J. A. K n u d t z o n , Die El-Amarna-Tafeln (= VAB II), Leipzig 1907 do 1915. LSS = Leipziger semitistische Studien, Leipzig. M e i ß n e r , Babylonien = Bruno Meißner, Babylonien und Assyrien, I, 1920, II, 1925, Heidelberg. MV(Ae)G = Mitteilungen der Vorderasiatisch (-Ägyptisch) en Gesellschaft, Leipzig. P a r r o t , Man = A. Parrot, Mari — une ville perdue, Paris 1945. RA = Revue d'Assyriologie et d'Archéologie Orientale, Paris. RLA = Reallexikon der Assyriologie, herausgegeben von Erich Ebeling und Bruno Meißner, I, 1932; II, 1938, Berlin-Leipzig. v. S o d e n , Orientalia = Wolfram von Soden, Zu den politischen Korrespon­ denzen des Archivs von Mari, Orientalia, N. S. 21, str. 75—86. Symbolae Koschaker = Symbolae ad Iura Orientis Antiqui pertinentes Paulo Koschaker dedicatae, Leiden 1939. Symbolae Hrozny, I—V = Symbolae ad Studia Orientis pertinentes Frederico Hrozny dedicatae, I—V, Praha 1949—1950. SZ = Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, romanistische Ab­ teilung, Weimar. VAB, I—VI = Vorderasiatische Bibliothek, I—VI, Leipzig. ZZR XXIII = Zbornik znanstvenih razprav, XXIII. letnik, Ljubljana 1950. 30 Nuzi.1 Ze leta 1920 so pa takratne okupacijske britanske čete naletele ob srednjem toku Evfrata v kraju Sâlihîjah na razvaline stare nasel­ bine Dura-Europos. Ustanovil jo je Seleukos L, general in naslednik Aleksandra Velikega, in jo je imenoval po svojem rojstnem kraju Europos, medtem ko j e bilo domače ime zanjo Dura. Kot vojaška postojanka je pozneje večkrat menjala svoje gospodarje (država Paknira, Rimljani za časa Septimija Severa, nato zopet Palmira), dokler je prebivalstvo ni sredi četrtega stoletja opustilo in se preselilo drugam. Med 11 grškimi pergamenti, najdenimi v njenih razvali­ nah, za katerih raziskovanje imata največ zaslug Franc C u m o n t in Mih. R o s t o v c e v , je pravniku posebno dragocen odlomek zakona o intestatnem dedovanju v grškem jeziku.3 Komaj 50 km jugovzhodno od starega mesta Dura-Europos se y bližini sedanje sirijske mejne postaje Abu Kenia! nahaja Tell Hariri . Tu je v letih 1933—1938 francoska znanstvena ekspedicija, k i jo j e vodil André P a r r o t , izkopala razvaline mesta Mari in v njem našla državni arhiv. S tem je omogočila spoznavanje zgodovine zadnjih desetletij države, ki je po mnogih stoletjih svojega obstoja v Hammu­ rabi je vem času izgubila svojo samostojnost in izginila iz zgodovine.* Za lažje razumevanje nadaljnjih izvajanj je potrebno, da si sku­ šamo vsaj v najbolj splošnih potezah očrtati zunanji okvir, v katerega moremo uvrstiti doslej objavljene listine iz državnega arhiva mesta Mari. Mari se je za svoj pomen imel zahvaliti predvsem svoji legi ob veliki prometni cesti, ki je že v sumerski dobi šla mimo njega od Perzijskega zaliva proti zahodu. Iz istega razloga je bilo vaino tudi kakih 70 km severnoizahodno ležeče mesto Terqa (sedaj Teli Ašarah). Vrhunec svoje moči je država mesta Mari dosegla sredi drugega tisočletja, ko je bila pod 6 vladarji za 136 let vodilna med takratnimi sumerskimi državami. Stari Sumerci so bili namreč politično hudi partikularisti. Čeprav so bili stalno ogrožani od bojevitih gorjancev na vzhodu in od nomadskih rodov, ki so pritiskali nanje iz puščave na zahodu, so vendar Sumerci živeli razcepljeni na mnogoštevilne male države. Pod vlado patesi-ja. ali (v nekoliko večjih) lugal-a. so posamezna mesta (n. pr. Ur, Uruk, Kiš, Avan, Adab, Akšak, Lagaš, Umma) živela svoje samostojno politično življenje. Sčasoma so pod pritiskom razmer morali posameznim mestom pripoznavati nekako 1 Prim. Paul K o s c . h a k e r , Neue keilschriftliche Rechtsurkunden aus der El-Amarna-Zeit (= Abhandlungen der phil.-hist. Klasse der Sächsischen Akademie d. Wiss., 39, 5), Leipzig 1928, str. 9 ss.; E. A. S p ei s e r , New Kirkuk Documents relating to Family Laws (iz The Annual of the American Schools of Oriental Research, X, 1928—1929), uvod, str. 1 s. 2 Prim. P. K o s c h a k e r , Zu den griechischen Rechtsurkunden aus Dura in Mesopotamien, SZ, 46, 1926, str. 290 (tam je navedena tudi ostala literatura) ; Über einige griechische Rechtsurkunden aus den östlichen Randgebieten des Hellenismus (= Abh. der phil.-hist. Klasse d. Sachs. Akad. d. Wiss., 42, 1), Leipzig 1931, str. 1 s., 2 ss. 3 Prim. Zapiske v Zgodovinskem časopisu, V, 1951, str. 156 ss.; tam je na­ vedena vsa dotlej mi dosegljiva literatura. Po novejših vesteh je A. P a r r o t v zadnjem letu 1951/52 zopet začel z izkopavanji v Tell Hariri. 31 p r e d n o s t . V t e m smislu š te je jo raz l ične d i n a s t i j e posameznih mest . N a k o l i k o r to l iko t r d n i h zgodovinskih t leh smo o d p r v e d inast i je iz U r a (današnj i M u q a j a r ) (Ur I) n a p r e j , k i j e vladaüa 171 let. H r o z n y pos tav l ja n j e n začetek v 27. s tolet je. 4 Za n j o p r i d e j o 5 — n e g o t o v o je , a l i n e včasih t u d i d r u g a p o l e g d r u g e — d i n a s t i j e iz mest Avan, Kiš (II), Hamas i , U r u k (II), U r (II), A d a b , n a k a r sledi za 136 let m e s t o M a r i . N a t o p r e i d e p r e d n o s t n i položa j n a mesta Kiš (III), A k š a k im zopet n a Kiš (IV). T e d a j se Lugalzaggis i ju (2263—2239),e e d i n e m u p r e d s t a v n i k u t r e t j e d inast i je iz U r u k a , posreči, d a nas i lno 7 združ i s u m e r s k e d r ž a v i c e v e n o t n o s u m e r s k o državo. N j o j e že čez 25 let uniči l Sargoxi8 (Šargani- šar-alim) L, k i j e us tanovi l p r v o semitsko državo, k i se p o pres to ln ic i A k k a d u i m e n u j e a k a d i j s k a . O b s t a j a l a j e 181 let (2251—2078). Bi la j e t u d i p r v a ve l ika p r e d n j e a z i j s k a t e r i t o r i a l n a država, k i j e segala o d Suz n a v z h o d u d o L i b a n o n a in A m a n o s a t e r d o s rede M a l e Azi je n a z a h o d u . S a r g o n I. j e uvede l s ta lno v o j s k o 4500 mož, o k a t e r i h prav i , »da so vsak d a n p r e d n j im jedl i« ; za u p r a v l j a n j e obš i rne d r ž a v e j e p o s k r b e l z vzgojo u r a d n i š k e g a n a r a š č a j a n a svojem dvoru (»sinovi palače«) . 9 K a k o v a ž n o j e bi lo t a k r a t m e s t o Mar i , p r i č a dejstvo, d a se p o s e b e j omenja, d a j e mesto zavzel Sargon I. in p o z n e j e zopet n jegov v n u k i n t r e t j i n a s l e d n i k Naram-Sin . 1 0 K o so s e p o d vodstvom m e s t a U r u k a (IV) vsaj za 30 let Sumerc i zopet pol i t ično osamosvoji l i , so k m a l u d e l o m a n a d n j imi zagospodoval i bo jev i t i G u t e j c i . Zopet so se p o d vodstvom U r u k a (V) Sumerc i o t res l i tu jega gospostva. K m a l u n a t o stopi znova v o s p r e d j e mes to Ur . Za 107 le t n a s t a n e z a d n j a s u m e r s k a d r ž a v a , k i se n a v a d n o i m e n u j e k o t d r ž a v a t r e t j e d inas t i j e iz U r a (2028—1920). Izmed p e t i h v ladar jev , k i se i m e n u j e j o že » k r a l j U r a , k r a l j Š u m e r j a * Bedrich H r o z n y, Histoire de l'Asie Antérieure, de l'Inde et de la Crète depuis les origines jusqu' au début du second millénaire, (Payot) Paris 1947, str. 98. — B. И. A B д и e B , Истории Древнего Востока, ОГИЗ 1948, str. 560, stavi dobo Uruka L, ki je bila neposredno pred Urom L, v čas okoli 3200. 5 Glej razpored, ki ga je objavil E. F. W e i d n e r v Bruno M e i ß n e r , Babylonien und Assyrien, II (C.Winter), Heidelberg 1925, str. 439 ss.; prim, tudi A. P a r r o t , Mari — une ville perdue (Je sers), Paris 1945, str: 226. • Kronologija še ni ustaljena. Od tu naprej sledim, datiranju, kakor ga navaja E. F. Weidner v Archiv für Orientforschung, XV, 1945—1951, str. 98 ss. On sam opozarja, da je tudi glede njegovega datiranja potrebna previdnost. Priporoča, naj bi se pr i datiranjih navajali obe sedanji skrajnosti, n. pr. za Hammurabija najbolj zgodaj 1792—1750, najbolj pozno 1704—1662. — Za prvo i^3 Hammurabijevo) babilonsko dinastijo prim, tudi kronološko tabelo, ki jo podajata G. R. D r i v e r in John C. M i l e s , The Babylonian Laws, I, Oxford 1952, str. XXIV s. 7 O tem poroča napis Urukagine iz Lagaša, prvega zakonodajalca; prim. F. T h u r e a u - D a n g i n , Die sumerischen und akkadischen Königsinschrif­ ten (=»VAB I), 1907, str. 56, plošča k. 8 Za zgodovinske podatke prim, Br. M e i ß n e r , Könige Babyloniens und Assyriens, Leipzig (Quelle^Meyer) 1926, str. 24 ss.; Louis D e l a p o r t e , La Mésopotamie: Les Civilisations babylonienne et assyrienne (v L'Evolution de l'Humanité I, 8), str. 18 ss. 9 M e i ß n e r , o. c , str. 34, 35. w M e i ß n e r , o.e., str. 28, 32; A. P a r r o t , Mari, str. 227. 32 in Akkada«,1 1 imajo zadnji trije akadijska imena, kar kaže, da vedno bolj 'pronica semitsko prebivalstvo med starejše sumersko. Mesto Mari je v tem času upravljal namestnik vladarja iz Ura. 1 2 Ko so Elamci uničili (1920) zadnjo sumersko državo, je na njenem ozemlju nastalo več malih držav, ki so jim zavladali različni akadijski prvaki.1 3 Za sumersko.politično dediščino sta se najbolj potegovali državi, katerih prestolnici sta bili mesti Isin in Larsa. Medtem so se osamosvojile tudi druge manjše države, kakor Ešnuima, mesto vzhodno od Tigrisa, ki je postalo znano po nedavno najdenem akadijskem zakoniku in najbrž tudi mesto Mari, od koder je bil Išbi-Irra, prvi vladar v Isinu (1934 do 1902). Mesto Babilon pa je okoli leta 1806 napravil za svojo prestol­ nico neki Sumu-abum, vodja semitskih Amoritov, in je tako položil temelj za njegovo tisočletno zgodovino. Državo v Isinu je okoli leta 1709 osvojil Rim-Sin, vladar iz Larse. Zdelo se je, da bo končno Larsa naslednik nekdanje države mesta Ura. Toda Rim-Sina je Hammurabi (1704—1662) v 30. letu svoje vlade pre­ magal in je združil njegovo državo s svojo. V mestu Larsa j e poslej imel babilonski vladar svojega namestnika. Ohranjen je znaten del njegove korespondence z dvema namestnikoma, ki sta zaporedoma tam rezidirala; prvi se imenuje Šamaš-hasir,14 drugi pa Sm-iddinam.1 5 V to dobo je uvrstiti doslej objavljeno klinopisno gradivo, izkopano v Teli Hariri-ju, starem mestu Mari. Od precej nad 20.000 ploščic je v prvih štirih zvezkih Archives royales de Mari (v naslednjem citirano kot I—IV) i e v transkripciji in prevodu vzporedno z avtografsko (klino­ pisno) izdajo1 7 objavljenih 452 pisem iz državne korespondence države Mari. V skoraj vseh pismih je namreč vladar ali naslovijenec ali pa odpošiljatelj pisma, le v nekaterih primerih so to drugi državni funkcionarji. V marijskem državnem arhivu doslej najdene klinopisne plošče zajemajo samo dobo zadnjih vladarjev te države. Da iz prejšnjih časo>v ni ohranjeno ničesar, si moremo razlagati z domnevo, da so arhivsko gradivo najbrž zelo pogosto in temeljito odbirali in uničevali.1 8 1 1 Prim. F. T h u r e a u - D a n g i n , VAB, I, str. 186 ss., str. 186 c, v. 8 s.; d, 2, v. 1 s. in drugod. — Pri drugem vladarju te dinastije, ki se imenuje Šulgi (2010—1963), najdemo (1. c, str. 190 g) poleg sumerskih že tudi en akadijski napis. 12 A. P a r r o t , Mari, str. 235. 13 Prim. M e i ß n e r , o.e., str.43 ss. 14 F. T h u r e a u - D a n g i n , La Correspondance de Hammurapi avec Šamaš-hasir, v RA, 21, 1924, str. 1—58. 15 A. U n g n a d , Babylonische Briefe aus der Zeit der Hammurapi-Dy- nastie (=VAB VI), Leipzig 1914, št. 2—58 (str. 2—53). 18 Archives royales de Mari, Paris (Imprimerie Nationale): I. Correspon­ dance de Šamši-Addu, par Georges D o s s i n , 1950; IL Lettres diverses, par Charles-F. J e a n , 1950; III. Correspondance de Kibri-Dagan, gouverneur de Terqa, par J. R. K ü p p e r , 1950; IV. Correspondance de Šamši-Addu, par G. D o s s i n , 1951. 17 Textes Cunéiformes du Musée du Louvre, tomes XXII ss. 18 Starejši arhiv je bil najbrž sproti izločen in uničen. Prim. G. G o - o s e n s, Introduction à l'archivéconomie de lAsie antérieure, v RA, 46, 1952, str. 98—107, zlasti str. 101 ss. 5 33 Izmed zadnj ih v l a d a r j e v d r ž a v e Mar i se v p ismu I, 3 o m e n j a Jag id - Lim T r d i se, da j e skleni l p r i j a t e l j s k o pogodbo z as i r sk im k r a l j e m I l a -kabkabû- j em, toda j o j e pozne je p rekrš i l . N jegov sin in nas ledn ik J a h d u n l i m j e po n a v e d b a h v p i smu I, 3 postal ž r t ev d o m a č e zarote. 1 » N a n j sta nas lovl jeni t u d i pismi t, 1 i n 2, v k a t e r i h ga v l a d a r n e k e d r u g e d r ž a v e pros i pomoči zoper Asirce, k i ga ogrožajo. O J a h d u n l i m u p r i č a t u d i n jegov lastni n a p i s n a p o s e b n e m di sku. 2 0 V e r j e t n o je , da s o zarotnik i , k i so umori l i J a h d u n l i m a , r a v n a l i s p o r a z u m n o z Asirci. Kaj t i p o J a h d u n l i m o v i smrt i j e bil v l a d a r d r ž a v e M a r i as i rski k r a l j Šamši-Addu (t. j . ŠamŠi-Adad I.), 2 1 k i p a je za evo- д е | J n a m e s t n i k a v državi M a r i pos tav i l svojega mla j šega s ina J a s m a h - A d d u j a . P r i t em j e oče b u d n o n a d z i r a l s inove u k r e p e ; v 129 ob jav l je­ n i h p i smih 2 2 n e v a r č u j e z n a u k i , opomini in k r i t i k o . 2 3 P r a v t a k o skuša s tare j š i n jegov sin I šme-Dagan z b r a t s k i m i nasvet i vpl ivat i na J a s m a h - , A d d u j e v e odločitve. 2 4 J a s m a h - A d d u j e v a pisma, od k a t e r i h j i h j e 18 na­ slovl jenih n a očeta, 2 5 t r o j e p a n a b r a t a I šme-Dagana, 2 6 j a s n o d o k a z u ­ je jo, d a j e bil on v mes tu M a r i samo izvrševalec očetovih navodi l in ukazov . K o m u jre J a s m a h - A d d u pisal p i sma II, 53—56, ni znano. Ver­ j e t n o je , da j i h j e pisal že Zimri l imu, od k a t e r e g a j e bil p o z n e j e n a j b r ž odvisen. 2 7 P o Šamši-Adadovi smrt i j e n jegov s tare jš i s in I š m e - D a g a n z a v l a d a l v A s m j i , J a s m a h - A d d u j u p a j e ostala d r ž a v a M a r i . 2 8 O t e m p r i č a pismo IV, 20, k i ga j e I š m e - D a g a n pisal svojemu b r a t u p o n a s t o p u v lade. v K a k < > r n a m o b j a v l j e n a p i sma n ičesar n e p o v e d o o tem, k a k o j e d r ž a v a M a n p r i š l a p o d as i r sko oblast, t a k o iz n j i h n ičesar n e izvemo, k a k o j e t a oblas t n e h a l a . K o t v l a d a r d r ž a v e Mar i se po jav l j a n a e n k r a t J a h d u n l i m o v sin Zimril im, m e d t e m k o se m e d as i r sk im m e d v l a d j e m 20 Ü 3 ' Ч ' ? - : Л п Prav njegovi služabniki (»sužnji«) so ga ubili.« 2 0 Prevedel ga je F. T h u r e a u - D a n g i n , RA, 33, 1936, str. 49—52; po­ natisnjen j e pri A. P a r r o t , Mari, str. 229. . 2 1 Šamši-Adad I (ali Šamši-Addu) je drugič napravil Asirijo za velesilo, prim. K F o r r e r , Assyrien, v RLA, I, str. 228 ss., zlasti str. 229 in 243 ss — Za njegove napise prim. E. E b e l i n g - B . M e i ß n e r - E . F. W e i d n e r , Die Inschriften der altassyrischen" Könige, Leipzig (Quelle-Meyer) 1926, str 22—27 ~~ fx <™ГТвЈЈа d a t i r a : 1 8 7 9 - 1 8 4 7 , sedaj pa W e i d n e r , str. 100 (glej zg. ° p - 6 l i V ^ I H 6 9 5 ' nJ e&ovega sina Išme-Dagana pa: 1694—1655. ARM, L st. 4-107; ARM, II, št. 1-10; ARM. IV, 1-15; prim. C. H. G o r - ° n ž , b a m s i 4 d a d , s M l l l t o r y Texts from Mari (Symbolae Hrozny, III, str. 199 ss ) r n m . Zgodovinski časopis, V, 1951, str. 158 s 2 4 ARM, I, 121—139; II, 15-19; IV, 20-85 2 5 ARM, I, 108—120; II, 11; IV, 16—19 ™ ARM, IV, 86-88. A - J - ^ S a p i s m a \ , n f v e , d e n a v opombi 25, začenja Jasmah-Addu z besedami.- »Adda-ju povej: Tako (pravi) Jasmah-Addu, tvoj sin!« — Pisma, 53—56 se pa začenjajo: »Mojemu gospodu povej: Tako (pravi) Jasmah-Addu, tvoj služabnik (»suženj«)!« - V pismu II 53, 20 je omenjen Zimrilim, nikjer pa noben asirski vladar. Iz tega bi mogli sklepati, da je Jasmah-Addu morda še nekaj časa ostal na svojem položaju, in sicer odvisen od Zimrilima, potem ko je le-ta po Šamši- Addujevi smrti zasedel prestol. c + „ i ! 2 8 / Š m t ; D a g a ? 1 ? ! 1 V J V ' 2 0 t 0 P ° t r J u i e : »Tvoj prestol j e zares tvoj pre­ stol!« (v 13) . . . »Dokler bova jaz in ti živela, boš ti vedno sedel na svoiem prestolu!« (v. 18—21). 34 n j e g o v o ime n ikol i n e omenja . 2 9 Iz časa n jegove v l a d e j e o h r a n j e n a obsežna k o r e s p o n d e n c a , v k a t e r i m u n jegovi funkcionar j i i n n jegovi vazal i p o r o č a j o o raz l ičnih vojaških, z u n a n j i h in n o t r a n j i h pol i t ičnih z a d e v a h . O h r a n j e n i h j e t u d i n e k a j n jegovih pisem. 3 0 Med z u n a n j e ­ pol i t ičnimi d o k u m e n t i so p o s e b n o zanimiva pisma, v k a t e r i h Zimri l imu p o r o č a j o n jegovi odpos lanci o svoj ih p o g a j a n j i h s H a m m u r a b i j e m v Babi lonu. 3 1 O n o t r a n j e m ž iv l jen ju d r u g e g a g o s p o d a r s k e g a središča d r ž a v e Mar i , mes ta T e r q a p o d a j a p r e c e j p o d r o b n a poroč i la zlasti ko­ r e s p o n d e n c a Zimri l imovega n a m e s t n i k a Kibr i-Dagana, 3 2 m e d t e m k o so poroči la d r u g i h p r o v i n c i a l n i h n a m e s t n i k o v redke j ša . 3 3 V k o r e s p o n d e n c i iz časa Zimr i l imove v lade se o m e n j a Rim-Sin, v l a d a r d r ž a v e m e s t a Larse , v e n d a r m a r i j s k i v l a d a r n i m a z n j i m no­ b e n i h d i r e k t n i h st ikov, 3 4 I z m e d d r u g i h d r ž a v se zanima Zimri l imova d i p l o m a c i j a s k o r a j s a m o za Ešnunno*, od k o d e r p r i h a j a j o t u d i diplo- 2 9 Pač pa so Jahdunlimove hčere ostale v mestu Mari. Ker so medtem dorasle, naroča Samši-Addu sinu Jasmah-Adduju, naj jih pošlje v asirsko prestolnico, da se bodo tam učile glasbe (I, 64). 3 0 Zimrilimova korespondenca, kolikor je objavljena v ARM, II, obsega približno 98 pisem. Točno število je težko določiti, ker v nekaterih pismih uvod ni ohranjen, pri drugih je negotovo, ali je v pismu omenjeni »gospod« zares Zimrilim. — Malo je pisem, ki jih Zimrilim sam pošilja: dve Hammura- biju v Babilon (II, 67—68; tretje pismo je v RA, 42, 1948, str. 77 s pod začasno oznako B615 objavil Ch.-F. J e a n ) in eno, ki ga pošilja smu Kabia (II, 60). Eno pismo, naslovljeno na Kibri-Dagana, imamo v III, 66. — Zimrilimu pa pišejo- Hammurabi, vladar mesta Kurda (II, 78); marijski diplomatski agenti: lbâl-pî-El (II, 20—32), Ibâl-El (II, 33—38), Jarêm-Addu (II, 72—74), Là um (II, 76, skupno z Abum-Ekinom II, 77), dalje njegovi namestniki v pokrajinah mest: Kibri-Dagan v Terqi (II, 83—93, III, 1—64, 68—81, 83—84), Zakira-Hamum v Qattunânu (II, 79—82), Jaqqim-Addu v Sagaratimu (II, 101—107) m končno razni posamezniki. V nekaterih pismih se pisec imenuje Zimrilimovega sina. Pri tem gre v II, 57—59 za prave sinove, medtem ko se verjetno vsaj v nekaterih primerih (II, 61—64) kot sinove označujejo vazalni vladarji (n. pr. v II, 62) Halisûmu, kralj Ilansurà (prim. Ch.-F. J e a n , Revue des Études Sémitiques et Babyloniaca, 1941, str. 91 [D o s s i n o v članek v Syria, 1939, 109 mi ni do­ stopen]), dalje mu pišejo brat (II, 65), sestra (II, 66), žena (»gospodarica de­ žele«, II, 117) in razne ženske (II, 112—116). Da pisma II, 78 ni poslal babilonski kral j Hammurabi, sklepamo že iz uvoda, v katerem imenuje Zimrilima svojega »gospoda«, sebe pa njegovega služabnika, »sužnja« (v. 1, 4, 9, 12, 14, 17, 42). Vrh tega govori avtor pisma II, 78 o tem, da gre v Qattunân, po drugi strani pa pripoveduje pismo II, 81, da je Hammurabi iz mesta Kurda prišel v Qattunân, pismo II, 82 pa o njegovem potovanju k Zimrilimu. — Prim. Ch.-F. J e a n , RA, 35, str. 112 s. 3 1 Iz Zimrilimove korespondence je razvidno, da sta bila poleg babilon­ skega zakonodajalca Hammurabija še dva druga: Hammurabi, vladar mesta Halapa (=> Alep) v Severni Siriji (II, 68, 4) in Hammurabi, vladar mesta Kurda (II. 81, 8; H. 82, 7). Prim, o tem Ch.-F. J e a n , »Hammurapi d'après les lettres inédites de Mari«, v RA, 35, str. 107—114. 32 ARM, II, 83—93; ARM, III, 1—64, 68—81, 83—84. — Na Kibri-Dagana so naslovljena pisma II, 94; III, 65; III, 66 (Zimrilim). — Prim, izčrpno razpravo J. R. K u p p e r , Un gouvernement provincial dans le royaume de Mari, v RA, 41, 1947, str. 149—183. 3 3 Prim, poročila Zakirâ-Hamûm-a, najbrž namestnika y Qattunânu (II, 79_82), Jaqqim-Addu ja, morda namestnika v mestu Sagaratim (H, 101—107). 34 II, 33, 5; II, 72, 17, 23. 3* 35 matski odposlanci v Mari, da bi se pogajali o miru,3 5 toda o kaki diplo­ matski korespondenci med vladarjema obeh držav ni nobenih poročil. Nobenih sledov tudi ni o direktnih stikih z Asirijo. Dva poslanca iz Kargamiša se omenjata, ko prideta, da uredita prevoz nekega stebra (II, 107). Saimo iz Zimrilimovega pisma babilonskemu kralju Hammu- rabiju izvemo, da je Zimrilim pisal Hammurabi ju, kralju mesta Halapa, in mu je ta na njegovo prošnjo poslal čete na pomoč (II, 68, 2 ss.). Morda je Zimrilim zavladal s Hammurabijevo pomočjo in je morda zato z njim sklenil tesino zvezo, o kateri govori babilonski vladar v II, 21, l l s . 3 e Vsekakor je pa Zimrilimova politika tako ozko povezana z babilonsko, da država Mari vedno bolj izgublja svojo samostojnost. Saj naroča babilonski vladar marijskim funkcionarjem, da mu pošiljajo poročila o Zimrilimu in njegovi vojski." Zavezništvo z Babilonijo je bilo tako dolgotrajno in tesno, da je med prebivalstvom sčasoma osla­ bela zavest, da še pripada k državi mesta Mari. Tako so se prebivalci mesta Qâ sami neposredno odzvali babilonskemu pozivu in so poslali 200 vojakov Hammurabi ju na pomoč. Zimrilimov funkcionar jih zaradi tega ošteva in jih opozarja, da se vendar sami imenujejo Zimrilimove podložnike (»sužnje«).38 Ko je Hammurabi v 30. letu svoje vlade osvojil Rim-Sinovo državo in je osvojil mesto Larso, je v 33. letu osvojil tudi mesto Mari ter je državo svojega nekdanjega zaveznika Zimrilima združil z Babilonijo. Po večini mislijo, da j e dve leti pozneje tudi razdejal mesto Mari, ko je morda potlačil kak upor v novo osvojeni deželi.39 Ch.-F. J e a n pa sedaj zagovarja mnenje, d a so to storili Hetiti, ko so pod Muršilom I. vdrli v Babilonijo, osvojili Babilon in s tem povzročili konec Hammu- rabijeve dinastije.40 Tudi o koncu Zimrilimove vlade in države Mari nam doslej objavljeni dokumenti ničesar ne povedo. V naših nadaljnjih izvajanjih se omejujemo na gradivo, ki je bilo doslej objavljeno zlasti v prvih štirih zvezkih ARM, posamezni doku­ menti, ki so bili drugod objavljeni, pa so upoštevani, kolikor so nam dostopni.4 1 3 5 Prim. II, 21, 17; II, 24, 22; II, 25, 9; II, 26, 5 s.; II, 33, 6; II, 43, 4 s. — O ešnunskih poslancih, ki gredo v Mari, da bi se pogajali o miru govore II, 44, 40 ss.; II, 128, 7 ss. 39 V II, 21, 11 s. ugotavlja Hammurabi: »Odkar sva jaz [in ti = Zimrilim] prišla zopet v tesno zvezo«; J e a n , ARM, II, str. 49. Dobesedno pravi, da sta »se vrnila v eno roko«. 37 Prim. J. R. K ü p p e r , Nouvelles lettres de Mari relatives à Hammu- rabi de Babylone, v RA, 42, 1948, str. 35—52. — Tam želi Hammurabi prija- teljskih poročil (šulmu prevaja K u p p e r tu kot »nouvelles«; o tem pojmu prim, spodaj str. 60—61) o Zimrilimu in njegovi vojski ter eventualno o svojih četah, ki jih je poslal Zimrilimu na pomoč; nato pa takoj želi poročila (temu = »renseignements«) o sovražnikovi vojski. Prim. o. c, str. 36, v. Rev' 4' ss • str. 37, v. Rev. 10' ss., str. 41, v. 25 ss. 38 Prim. Zgodovinski časopis, V, 1951, str. 159. 39 A. P a r r o t , Mari, str. 227 s., 235. 40 Ch.-F. J e a n , Qui a saccagé et incendié Mari au Це millénaire? (v RA 46, 1952, str. 55 ss.). ** Poleg diska, omenjenega zgoraj v 20. opombi, so to še naslednji teksti: F. T h u r e a u - D a n g i n , Textes de Mari, prevaja Ibâl-pî-Elovo pismo Zim- 36 Kot spoznavni viri so objavljena pisma važna v različnih pogledih. Pisma izza asirskega medvladja so zanimiva za spoznavanje notranjih razmer države MarL S svojimi podrobnimi navodili, ki jih daje Jasmah- Adduju, nam Šamši-Addu L precej jasno očrta vladarjeva delovno področje v srednje veliki mezopotamski sužnjeposestniški despotiji. V provincialnem merilu nam isto sliko dopolnjuje Kibri-Daganova korespondenca za mesto Terqa.4 2 Vsi ti marijski napisi se pa vsebinsko in časovno izpopolnjujejo tudi z malenkostno mlajšo Hammurabijevo korespondenco z obema njegovima namestnikoma v Larsi: Šamaš-hasir- jem in Sin-iddinam-om.43 Zunanjepolitični del Zimrilimove korespondence nam pa osvetljuje mednarodno življenje te dobe, in sicer celo bolj za Hammurabijev Babilon kakor pa za Zimrilimovo prestolnico. Pri tem se nam kar vsiljuje primerjava s približno 350 let poznejšo zbirko iz El-Amarne, v kateri je ohranjen del korespondence faraonov Amenofisa III. in Amenofisa IV. z raznimi prednjeazijskimi vladarji, kakor tudi s še kakih sto let mlajšo hetitsko diplomatsko korespondenco, najdeno v Hatiušašu (Boghazköi).44 V navzoči razpravici bomo skušali najprej določiti splošne gospo­ darske in družbene razmere te dobe. Nato bomo orisali v temeljnih potezah notranji ustroj države Mari. Končno bomo iz poročil o teda­ njih meddržavnih odnošajih skušali spoznati značilnosti takratnega meddržavnega življenja. II. Gospodarske in družbene razmere Da «i moremo napraviti pravilno sliko o pravnih razmerah v državi Mari, je potrebno, da skušamo vsaj v glavnih potezah določiti, kakšne so bile njene socialne in gospodarske razmere. Ne smemo p a pozabiti, da morejo biti naša dognanja le začasna in nepopolna, dokler ne bomo poznali bogatega gospodarskega gradiva, ki doslej še ni objavljeno. Vendar pa že doslej objavljena pisma vsebujejo toliko zanimivega, da pač kaže tvegati prvi poizkus. rilimu (RA, 33, 1936, str. 171 ss.) ; i s t i , Sur des étiquettes de panier à tablettes provenant de Mari (v Symbolae Koschaker, str. 119 s.); G. D e s s i n , Un cas dordalie par le dieu fleuve d'après une lettre de Mari (Symbolae Koschaker, str. 112 ss.); J. R. K u p p e r , Nouvelles lettres de Mari relatives à Hammurabi de Babylone (RA, 42, 1948, str. 35—52 — objavlja štiri nova pisma) ; Ch.-F. J e a n , Lettres de Mari IV transcrites et traduites (RA, 42, 1948, str. 53 ss. — objavlja med 12 pismi pet novih na str. 62—78) ; i s t i , Phar- macopée et parfumerie dans quelques lettres de Mari (Symbolae Hrozny, I, 320—329 — objavlja tri nova pisma) ; Cyrus H. G o r d o n , Samši-Adad's Mi- litary Texts from Mari (Symbolae Hrozny, III, 199—207). 42 Glej zgoraj 32. opombo. 43 Prim, zgoraj 14. in 15. opombo. 44 Prim. M. Th. B o h l , King Hammurabi of Babylon in the setting of his time (about 1700 B.C.), Amsterdam 1946, str. 5 ss.; V. K o r o š e c , Medna- rodni odnošaji po klinopisnih poročilih iz el-amarnskega in hetitskega držav­ nega arhiva, v ZZR, XXIII, Ljubljana 1950, str. 291—397; Hethitische Staats­ verträge (=> Leipziger rechtswissenschaftliche Studien, H. 60), Leipzig 1931. 37 Država Mari je sužnjeposestniška država, kakor so bile to druge antične države.1 Temeljna delitev prebivalstva na sužnje in njihove gospodarje je tudi v tej državi tako globoko prodrla v splošno miš­ ljenje, da se razmerje gospod (belum) — suženj (roardum) prenaša tudi na različna druga odvisnostna razmerja. V pismih, ki jih pošilja vla­ darju pisec, ki ni član njegove družine (sin, brat, žena), se nasproti njemu označuje kot njegov suženj. N. pr.: »Mojemu gospodu povej: lako (pravi) Kibri-Dagan, tvoj suženj.«2 Tako se tudi službeno raz­ merje svobodnih ljudi, ki naj bi jih sprejel Jasmah-Addu v službo, imenuje mardutum (= sužnost) (I, 29, 7, 8). ^ Včasih je zato težko določiti, ali eo z besedo mardum mišljeni pravi sužnji ali osebno svobodni služabniki.3 Sužnje objavljena pisma le redko omenjajo.* Novi sužnji so predvsem prebivalci premaganih mest, ki pridejo v sužnost kot vojni ujetniki. Ob delitvi plena jih razdelijo med zmagovite vojake; pri tej delitvi so jih častniki pogosto skušali zase dobiti kar največ. V pismu II, 13 se pisec opravičuje vladarju (Samsi-Adduju ali Jasmah-Addu ju),5 da je po osvojitvi mesta Sibata m f£VT T i i 2 * v l a d a r J a š t i r i s u ž n J e ko* njegov delež na 'plenu i V ' U b e n e m t u d l omenja, da so bili potrebni strogi ukrepi, da ne bi častniki jemali vojakom njihovega deleža plena. T onP/1?'ì0Z?01tl1? o m e n J a Samši-Addii v nekoliko poškodovanem pismu J, 29 (11 s,), da b! za 20 sužnjev plačal tri6 mine srebra (== 180 siktov) Jako bi kupnina za sužnja bila 9 siklov, kar približno ustreza nižjim cenam sužnjev v Hammurabijevem času.7 i . J a £ e Y., v l a d a T - i a se kot gospodarji sužnjev omenjajo tudi zaseb­ nik1' Kolikor smemo in moremo iz priložnostnih navedb sklepati, se zdi, da v državi Mari v zadnjih desetletjih njenega obstoja število sužnjev ni bilo veliko. T T , , K i ; ^ i m i o ? e S t + r 0 , V t i a , n 0 / e . P r e d k a P i t a l i s t i č n e formacije (slov. prevod), .Ljubljana 1948, str. 41 ss., zlasti 51 ss. 2 C"1?' ^ T o d e . v lh 8 3 ~ 9 3 : Ш> 1 s s -; d a l J e v И, 13 s.; II, 20 ss. i. dr - Z a poznejšo dobo pnm. K o r o š e c , ZZR, 23, str. 330 s П ^ luŽ0i¥J\%\A* *° Jahdun-Lima .ubili njegovi sužnji (služabniki?)» <1, 3, Kev. 11 s.). V korespondenci med Samši-Addujem in Jasmah-Adduiem se dyorjaniki pogosto imenujejo »sužnji«; n. pr. I, 61, 41; I, 10 15 ^g m , .* Tako potuje v karavani iz Telmuna obenem z desetimi notab'li net nii- hovih sužnjev (I, 17, 19, 21) Nekaj suženj se omenja v I, 8, 19, 23 38NPpisZu £ir mf« ? T S a m 1 s l : A d d u ?шо™ prošnjo, da bi smel kupiti sužnje za od­ piranje vrcev (umivalnikov, cf. v. Soden, Or. 80, D ei m el, A3G, str. 201). V I 89 se omenja pobegla sužnja, v I, 127, 14 s*, naproša Isme-Dagan svojega brata, naj med svojimi mladimi sužnji (služabniki??) enemu poveri določeno V TT 7mm^tna ( ? ) V - a t a - ~ - V П>, 2 6 s e . P ° r o č a ° b r i t v i ?užnj"-ujeS 19A s « «a omenja sužnja nekega Atamruma; njej piše Zimrilim. V II, i Pač pa sta v 28. vrsti imenovana oba vladarja. JNegotovo je prav število tri. ' 19 3 ? i?ùf ^ ^ e ? / o n e r ' - Z u m altbabyjonischen Wirtschaftsleben (= MVG, Î V A I K  •• naVaja T i \P-lmerl' V katerih * > cene s u ž n W med lirik ^ ft'ÄTebra! k a t e n h J e C e n a m e d 1 0 Ì n 2° S i k 1 - ' V " Pri- je pobegla1;17 ' 2 1 S ' ( S U Ž n ] i P ° t u j o č i h M ^ l o v ) ; I, 89, 5: »Sužnja Resat-Aye 38 Kako so dejansko ravnali s sužnji in kakšen je Ml njihov pravni položaj, zaenkrat ni mogoče reči. Nedvomno je tudi v državi Mari suženj del gospodarjeve imovine.9 Predvsem mu ne sme biti mogoče, da bi se s pobegom rešil suženjstva.10 Zato Šamši-Addu tako strogo naroča sinu, naj prime in pošlje nazaj pobeglo sužnjo. Če pa to ni mogoče, naj mu pošlje vsaj kuharja, ki je bil najbrž v zadevo za­ pleten (I, 89). Šamši-Addu se v svojih pismih bavi večkrat tudi s pobegom drugih oseb, ki niso bile sužnji. Jasmah-Adduju ukazuje, da prime zdravnika in pet kuharjev, ki so iz Asirije pribežali k njemu, in da mu jih pošlje tja, kjer se bo nahajal (I, 28, 5—38).,K temu pristavlja kot splošno za­ poved (v. 39—43) : »In glede vseh drugih, ki bodo k tebi pribežali (, na j velja): ne da bi ti jaz pisal, j ih vkleni in daj pripeljati pred mene!« Da je sin vestno izpolnjeval očetova navodila, priča pismo I, i l i . V njem mu poroča, da je dal prijeti dva ubežnika in ju zaslišal; sedaj j ih pošilja očetu, da jih bo on lahko še podrobneje zasliševal. Za ubežnike se zanima asirski vladar pogosto tudi iz gospodarskih razlogov. Tako zahteva nazaj dva ubežnika, ki sta pobegnila od svo­ jega dela, ko sta prenašala deske (I, 63). Drugič naroča sinu, naj zgrabi pet beguncev, ki so pobegnili v dvoje njegovih mest. Oni so iz rodu Jamahamu, ki jim je Asirec dal »žito in polje«. Jasmah-Addu naj j ih izroči njihovemu šejku, da jih bo peljal nazaj k njihovim »bratom«.11 Verjetno so to kolonisti, živeči v rodovni skupnosti in vezani na zemljo, ki jo jim je asirski vladar prepustil v obdelovanje (IV, 1). — V pismu IV, 5 zahteva Šamši-Addu, da sin prime in mu da pripeljati pobeglega Uštanšarrija, ki je iz rodu Turukkov. Le-ta je bil na neki način prišel v Babilon in sedaj zahteva babilonski vladar, da mu ga Asirec izroči. Posebna navodila pa pošilja Šamši-Addu za vsak posamezni primer, kadar gre za politične begunce. Pismo I, 8 priča o žalostni usodi dru­ žine Vilanum, ki jo je asirski vladar ukazal pomoriti, potem ko je že dalje časa mirno uživala njegov azil v mestu Mari. Boljšo usodo so imeli begunci iz Ešnunne (I, 76; I, 110). Primerjalno lahko ugotovimo, da so se z vprašanjem beguncev pozneje pogosto bavili Hetiti. V mednarodni pogodbi, ki sta jo okoli leta 1273 sklenila hetitski kral j Hattušiliš III. in egipčanski faraon Ramses IL, je v zadnjem odstavku strogo enakopravno urejena dolž­ nost, da se morajo medsebojni begunci izročati, vendar tako, da po 9 Značilno se mi zdi naštevanje v II, 99, da prebivalci več krajev »s si­ novi, hčerami, sužnji, sužnjami, govedi in osli« (v. 8 ss.) nimajo nobenega zavetišča. 10 To skušajo preprečiti tudi zakoniki: Bilalamov (iz Ešnunne), čl. 40,49 ss.; Lipit-Ištarjev (iz Isina), čl. 12 s.; Hammurabijev (iz Babilona, čl. 15 ss. in hetit­ ski (Hattušaš), čl. 22 ss. — Prim, sedaj tudi Jos. K l i m a , La posizione degli schiavi secondo le nuove leggi pre-hammurapiche (v Studi in onore di Arangio- Ruiz, IV, str. 225—240), Napoli 1952, str. 233 s. 11 O »bratih, ki niso delili« rodbinske imovinske skupnosti, govori več­ krat tudi poznejša asirska pravna knjiga; prim. G. R. D r i v e r - John. C. M i - l e s , The Assyrian Laws, Oxford 1935, A § 25, B §§ 2, 3, 5. 39 svoji izročitvi niso kaznovani. V vazalnih pogodbah obeta .hetitski vladar, da bo vazalu vrnil njegove ubežnike, samo izjemno (n. pr. glede kmetov, obrtnikov), medtem ko vazalu redno nalaga dolžnost, da mora vrniti begunce, ki so prišli k njemu iz osrednje Hetitske države.1 2 O prebivalstvu države Mari nam objavljeni viri na splošno nikjer ne govore, ampak omenjajo samo tiste skupine, ki ob raznih prilikah dajejo povod za kake posebne ukrepe. Tako ne izvemo ničesar o pre- stolniskem prebivalstvu. Nekoliko bolje smo p o Kibri-Daganovih pismih poučeni o drugem največjem mestu Terqa. Iz njegovega poročila, da je za javna obvezna dela (tlako.) ob prekopu mogel od 400 obveznikov zbrati le polovico (IV, 3, 15 ss.), lahko sklepamo, da je mesto l e r q a imelo le nekaj tisoč prebivalcev.12* Vendar smemo do- т П Ј У Л ћ ' d a s t a v s a J m e s t i M a r i i m Terqa bili pomembni gospodarski središči m že zaradi svoje lege ob veliki trgovski poti iz Mezopotamije proti zapadu tudi važni tržišči, Številna pisma, v katerih zahteva Šamši- Addu, da.mu Jasmah-Addu oskrbi različne predmete in dela, prav tako pričajo, da je bila država Mari gospodarsko naprednejša in najbrž tudi bogatejša kakor pa gorata Asirija. Tako Asirec ne zahteva le sezama (1, 81, 17—20), dragocenega stavbnega lesa (I, 13, 31 ss.; I, 98) in vprežne zivme (oslov in konj) z vozovi vred, ki si jih izposodi za poseben praznik (I, 50), ampak potrebuje tudi sposobnih oračev, ki bodo znali uporabljati nove asirske pluge (I, 44; I, 99). Iz mesta Mari pride stav­ benik, ki- mu gradi palačo v Aššurju ( = Šubat-Enlilu) (II, 2). Ob drugi priliki ustavijo nosače, ki nesejo vino v Mari, in jih pridrže, da morajo pet dni pomagati pri utrjevanju dveh mest (II, 3). Predvsem pa skuša Samši-Addu izkoristiti delo različnih obrtnikov za izpopolnitev svoje oborožitve. Sin naj oskrbi, da bodo kovači napravili Asircem nove sulice (I, 62, Rev. 16'—20'). Ob drugi priliki naroča, naj mu nakujejo 10.000 bronastih žebljev, težkih po 6 siklov ( = 48 g). Ko to ni bilo izvršljivo, zniža naročilo na polovico in obenem naloži sinu, naj po­ trebno kupnino v srebru plača sam (I, 38, 15 ss.). Ko vnovič naroča žeblje (I, 62, Rev. 21' ss,), pošilja potrebni baker sam, prav tako, ko naroča, da mu nakujejo kose (srpe?, nože?) (II, 1, 4—9). V pismu II, 7 ^V' 9'.IP . s e z j m i m a t u c i ï z a oblegovalne stolpe im vezove. Tudi njegov starejši sin Išme-Dagan ugotavlja, da so vozovi iz mesta Mari boljši kakor asirski; zato naproša brata, naj mu poleg nekaj marijskih vozov pošlje tudi tesarja, ki mu jih bo izdeloval (IV, 79). Zlasti pa asirski vladar želi, naj Jasmah-Addu da tesati ladje, enkrat 30 velikih, ki j ih bodeta oba skupno uporabljala za prevažanje žita (I, 6, 44 ss.), drugič pa 60 ladij, ki naj bodo napravljene v Tuttulu (I, 102). Končno naroča Samši-Addu, naj mu sin pošlje za popisovanje polja posebnega stro­ kovnjaka obenem z izvežbanimi pisarji (I, 7, 41 ss.). Mislim, da našteti primeri prepričevalno dokazujejo, da so bile v mestih države Mari v tem času različne obrti mnogo bolj razvite kakor p a v sodobni Asiriji. 12 P r i m - V- K o r o š e c , Hethitische Staats ver träge, Leipzig 1931, str. 64, 80 s. Tam so navedeni podrobnejši viri. " a Prim. J. R. K ü p p e r , RA, 41, str. 161 s. 40 Zato se n i čudit i , d a j e Samši-Addu svo jo oblas t n a d državoi M a r i go­ s p o d a r s k o v r a z n i h o b l i k a h izkoriščal . I z m e d p o d e ž e l s k e g a p r e b i v a l s t v a se p o s e b e j o m e n j a j o zlasti Benja- minci in H a n e j c i . B e n j a m i n e ! so b i l i še n o m a d s k i rod in so iskal i p r e d v s e m d o b r i h p a š n i k o v za svo je črede . 1 3 P r i t e m so j i h vabi l i pla­ n i n s k i p a š n i k i n a o d d a l j e n i h gorov j ih v »Gornj i deželi«, k i so b i l i že o n s t r a n m e j d r ž a v e M a r i . Zimri l imova f u n k c i o n a r j a K i b r i - D a g a n in J a q q i m - A d d u s ta skuša la s s t rogimi k a z e n s k i m i s a n k c i j a m i p r e p r e č i t i , d a b i B e n j a m i n c i s svo j imi č r e d a m i o d h a j a l i iz d r ž a v e ; 1 4 1 5 posebnega uspeha, k a k o r se zdi, n i s ta imela. V e n d a r p a i z v e m o iz d r u g i h Kibr i- D a g a n o v i h pisem, da so se, n a j b r ž p o dal j š ih obdobj ih , B e n j a m i n c i zopet v r a č a l i v svoje nase lb ine (»hiše«) (III, 58, 5 ss., p r i m . III , 12, 16 ss.). B e n j a m i n c i so imeli n a m e s t o ž u p a n o v (hazannn) še jke (suqaqu), k i so zlast i n a s p r o t i Kibri-Dagatnu zelo odločno zastopal i n j ihove go­ s p o d a r s k e kor i s t i (III, 38, 15 ss.). O č i t n o j e Samši-Addu spoznal, d a p r i B e n j a m i n c i h o b i č a j n o p o p i s o v a n j e še n i izvedl j ivo. Z a t o ga sinu p r e p o v e ; h k r a t i m u p a naroči , n a j zbere p o t r e b n e vo jaške k o n t i n g e n t e n a t a način, d a v p o s e b n e m razg lasu š e j k o m na lož i odgovornost za t o , d a n i h č e od n j ihov ih l judi n e izostane (I, 6—21).1 6 Š e j k e i m a j o t u d i H a n e j c i , " k i se i m e n u j e j o n a j b r ž p o dežel i Hana. 1 * O n i so s icer že z n a t n o bo l j u s ta l j en i k a k o r p a Benjaminci , v e n d a r t u d i p r i n j i h raz l ična p r e s e n e č e n j a n i so izk l jučena. 1 9 M e d t e m k o s p o č e t k a p r i n j i h p r a v t a k o n i b i lo mogoče o p r a v i t i popisovanja, 3 0 so se še v as i r sk i dobi r a z m e r e t a k o uredi le , d a se j e p o p i s o v a n j e v r e d u izvrši lo. 2 1 Kol ikšne r a z r e d n e i n i m o v i n s k e r a z l i k e so b i le m e d n j imi že t e d a j , 1 3 Jaqqim-Addu (II, 102) poroča Zimrilimu, da so njegovemu odposlancu izjavili: »Paše ni in proti Gornji deželi se obračamo.« — Prim. I, 43, Rev. 10' ss.: Po očetovem navodilu naj Jasmah-Addu pove Benjamincem: »Da ne boste zopet odrezani od paše (tako v. S o d e n , Orientalia, 21, str. 80), grem gori (= v Gornjo deželo)...« ' .,. , , , • • - -, • 1 4 Jaqqim-Addu (II, 102, 18 ss.) obeta Zimrilimu, da bodo njegovi orožniki prijeli in vrgli v ječo vsakogar, ki bi hotel iti v tujino. 1 5 Kibri-Dagan je zbral šejke benjaminskih »mest« in jim zagrozil s smrtno kaznijo, če bo kdo iz njihovih krajev odšel v Gornjo deželo (JI. 92, 14—19): »Kdor koli si ti, (če) en človek iz tvojega mesta odide v Gornjo^dezelo in ga pred mene ne pripelješ, zares, ne boš (dalje) živel!« D a ta grožnja ni bila popolnoma resno mišljena, sledi iz nadaljnje vsebine pisma (v. 25 ss.), kjer obeta Zimrilimu, da bo vsakogar, ki bo odhajal v Gornjo deželo, po svojih orožnikih prijel in vrgel v ječo. 1 8 I, 6, 16 ss.; prevod glej spodaj str. 49—50. 1 7 I, 128, v. 5, 10. T , , , . 1 8 O državi Hana prim. J. R. K u p p e r , RA, 41, 154. — Jahdimhim se med drugim imenuje tudi » k r a l j . . . dežele Hana«. Po koncu Marijske države je obstojalo nekaj časa samostojno kraljestvo Hana. 1 9 O njih pripoveduje Išme-Dagan svojemu bratu (IV, 80, 4 ss.): »Dva dni, preden sem prišel v Šubat-Enlil (=>Aššur), se je volja Hanejcev izpremenila in goveda ter ovce d v o r a . . . so ugrabili, kolikor se je dalo naropati.« 2 0 I, 87, 4—6 (Samši-Addu piše Jasmah-Addu ju) : »Glede popisovanja Ha­ nejcev, . . . [razmere] za popisovanje so neugodne. Ne opravi popisovanja!« 2i i> 37_ 34—41. — V pismu IV, 57, 9 s. piše Jasmah-Adduju brat Išme- Dagan, da je popisal Hanejce; iz tega lahko sklepamo, da je del Hanejcev bival izven države Mari pod asirsko oblastjo. 41 nam priča Šamši-Addujevo pismo II, 1. V njem naroča sinu, naj mu za »traženje palače izbere med Hanejci 400 vojakov. Polovica naj j ih ho iz imovitih družin, tako da se bodo sami oskrbovali, druga polovica pa naj bo izbrana izmed revnih, krepkih mož, za katere bo skrbel vladar. Ub drugi priliki zopet vpokliče na bojni pohod poleg 2000 že mobiliziranih še nadaljnjih 3000 Hanejcev (I, 42, 5 ss.). Ali so bili Sutu2 2 in Turukku, ki so ropali po raznih krajih države Man, tujci ah domačini, iz pisem ni razvidno. Značilno pa je, da poročevalci, ki z ogorčenjem popisujejo krvoločno divjanje Turukkov, vendar ne pozabijo omenjati, da le-ti trpe lakoto.2 3 Poudarili smo že, da smemo le z največjo rezervo izvajati iz ob­ javljenega gradiva splošne domneve glede gospodarskega življenja v državi Man v zadnjih desetletjih njenega obstoja. S tem pridržkom smemo reci, da je bilo takratno gospodarstvo še pretežno naturalno in da se v njem le v majhni meri uporablja kot splošni ekvivalent za izmenjavo dobrin srebro. V tem pogledu se mi zdi značilno navodilo, ki ga daje Šamši-Addu svojemu sinu Jasmah-Adduju, kako na j pridobi nekega Abduma- JJagana, da bo sprejel namestniški položaj v mestu Tuttulu. Prigovarja naj mu, naj se iz sedanjega neugodnega bivališča, kjer j e polje moč­ virnato, raje preseli v Tuttul, kjer si bo zgradil hišo. Predoči naj mu tudi, da je »tam obilo polja za obdelovanje« (I, 18, 19—30, zlasti 25 ss.). Trav tako poučno j e pismo I, 73, v katerem se Šamši-Addu zgraža nad tem da je sinov namestnik Sin-tiri neupravičeno pobiral davščine (biltu) v okraju hahu) mesta Tuttula ter da je prekomerno obogatel. Učita mu zlasti, da si je nabral letno po en ali dva talenta srebra (v. 11). Nato vprašuje: »Kje jemlje (to srebro)? To ni od žita, olja in vina, TÜi ^ лт I ° d 4 a l ( = = zamenjaval, prodajal) za srebro!« (I, 73, 7 / T ' O K A l î ? 0 t a ' v l j a , , d a S e V i s t e m o k r o ž J u nahaja srebrni rudnik u f n / v u ne, . J e m l j e S r e b r a ( t a m ) i n (Sa) o d n a š a ( = «i ga pri­ svajaj. Ud zita, olja in vina si tega srebra ne nabira in (ga) odnaša <= «i ga prisvaja) k (v. 21-23). Iz obeh pisem sledi, d a j e vladarjev namestnik v Tuttulu redno ime] primeren del polja za obdelovanje in da je od prebivalstva dobival davščine v žitu,25 olju in vinu — najbrž so bili to najvažnejši pridelki njegovega okrožja. Presežke žita in drugin davscm je namestnik prodajal za srebro. Samši-Adad takega „Q~ Z ? Urtu S e V ^-amarnski korespondenci omenjajo kot bojevit narod ki ie napadel faraonove poslance na poti v Asirijo ( K n u d t z o n EA št.'16 v 37 ss.). Kot roparji nastopajo tudi v ARM, I, 100, 6 s. zanim Чк*4" 8it*nJ^rU]kkÌ >SO+P,rei, t'Peli. lakoto."Odšli so v deželo Hirba- ntošfe vtr i™ JJf f S Ì ^ Ì - 1 * 1 4 ^ 8 ^ ™? Z n ] i m i - d a *> «June davščine v žitu 42 ravnanja ne graja, ampak samo očita Sin-tiriju, da na ta način ni mogel pridobiti enega ali dveh talentov ( = 30—60 kg) srebra. Tudi vladarjevi dohodki so bili predvsem v naturalijah. Kakor je že K ü p p e r ugotovil, se v Kibri-Daganovi korespondenci nikjer ne omenja nobena davščin^ v srebru.2 6 Vladar je imel dohodke predvsem od svojih velikih posestev. Poleg prestolniške »palače«, s katero j e bilo združeno veliko gospodarstvo — eaj omenja Jasmah-Addu kar 1200 krav 2 7 — je kral j imel »palači« tudi še v mestih Tuttulu in v Šubat-Šamašu.28 ( Da so bile davščine od čred važen del Jasmah-Addujevih prejem­ kov, pove njegov oče, ko mu prepušča dohodke od mnogoštevilnih čred v Tuttulu, in poudarja, da so obilni (IV, 11, 12—14). Tudi splošno lahko opazujemo, kako se ob raznih prilikah med .gospodarskimi dobrinami navaja na prvem mestu živina.29 Pri tem so najvažnejša goveda in ovce, za transportne potrebe uporabljajo osle,30 dalje se omenjajo mule in koze, zelo redko pa konji.3 1 Drugi važen vladarjev dohodek je v žitu3 2 in najbrž tudi v drugih pridelkih (sezamu ali olju, vinu), kakor smo to videli pri njegovih namestnikih. Žito je dobival delno s svojih velikih posestev, delno kot davščino od prebivalstva. Kakor je že J. R. K ü p p e r ugotovil,38 razlikuje Kibri-Dagan v pismu III, 17, 27 ss. točno obe skupini kra­ ljevih dohodkov v žitu: »ječmen kot davščino okrožja« in »ječmen (iz zemljišč) palače«. Čeprav naši teksti ne navajajo nobenih podatkov o količinah žita, ki ga j e vladar dobival, smemo domnevati, da so se na dvoru pogosto nakopičile znatne zaloge žita, ki so presegale potrebe domače potrošnja T o sklepamo iz iporočil, da je Jasmah-Addu posojal stradajočim ro­ dovom žito ali ga jim včasih tudi podaril.3 4 26 RA, 41, str. 173. 27 I, 118, 8. 28 I, 118, Rev. 21'—23': »Palača v Šubat-Šamašu, ali je (last) drugega kralja? In dalje palača v Tuttulu, ali je (last) drugega kralja? Ti palači sta obe Addova (= Šamaš-Addujeva) (lastnina).« 20 Prim. I, 17, 16 ss. (karavani iz Telmuna naj Jasmah-Addu oskrbi 30 ovac, olje, sezam itd.); I, 34 odreja, da se premeste goveda, ovce in koze; II, 99, 9 našteva za otroki in sužnji takoj goveda in osle; značilni sta tudi sporočili v II, 131, 39: »Vojaki in živina so v redu.« in v III, 71, 23 ss. (po preiskavi v Mši): »Goveda, ovce in hiša.. . so v redu.« 30 V pismu I, 132 (22 ss.) naproša Išme-Dagan svojega brata, da mu oskrbi •deset gutejskih oslic za pleme. 3 1 I, 50, 12 (v Jasmah-Addujevi vpregi so osli in konji), II, 123 (8, 10) govori o 10 oslih in enem konju. — Hammurabijev zakonik konja še ne omenja. 32 Šamši-Addu svari Jasmah-Adduja zaradi zapravijivosti: »Če jim daješ srebro... ali žito, to ni tvoje srebro ne tvoje žito, ki ga daješ.« (I, 28, 24 ss.). 3 3 RA, 41, 179. 34 IV, 16, Rev. 5': »Glede žita, ki so ga vzeli kot obrestovano posojilo, sem se odločil, da jim žito z obrestmi vred odpustim.« Podobno- mu naroča oče v I, 80. — Tudi pozneje posodi Zakirâ-Hammu okrožju 200 kor žita do žetve (prim. v. 36 e.): Kdor je imel zemljišče doslej, naj ga obdrži še napre j ! V bistvu je to nekaj podobnega, kakor določa starejše besedilo inter- dikta rimskega pretorja: U ti nunc possidetis eum fundum, quo de agitur, ... ita possideatis.53 Velika razlika pa je v tem, da po Šamši-Addujevem navodilu traja ta zaščita obstoječega posestnega stanja najdalje do obdelovalčeve smrti. Navedeni odstavek nam odkriva zanimivo razvojno stopnjo, ko zemljiška zasebna lastnina še ni dokončno razvita, pač pa imajo zem­ ljiški posestniki že tako utrjen položaj, da ga asirski vladar upošteva, boječ se, da bi drugače vzbudil njihovo nevoljo. Pri tem ostane seveda odprto vprašanje, ali so se zemljišča na ta način periodično delila samo ob Evfratu pri še na pol nomadskih ro­ dovih, ali pa v vsej državi Mari, ali morda tudi v drugih delih Mezo­ potamije. Kibri-Daganovo razlikovanje med žitnim pridelkom na dvornih zemljiščih in na drugih v njegovem okrožju, od katerih pobira samo davščine (III, 17, 27 ss.), bi kazalo na obstoj zemljiške zasebne lastnine pole>g državne v okrožju Terqa. Več jasnosti pričakujemo od nadaljnjih, zlasti gospodarskih tekstov. Zanimive paralele k stališču, ki ga zavzema Šamši-Addu v ome­ njenem odstavku pisma I, 6, najdemo v kakih trideset let mlajši ko­ respondenci Hammurabija s Samaš-hasirjem, namestnikom v Larsi.5 4 Pri tem je računati z možnostjo, da je bil splošni gospodarski razvoj v Larsi najbrž precej najprej pred stanjem ob srednjem Evfratu. Tako' se v Larsi omenja »polje očetove hiše, ki ga stranke posedujejo izza mnogih dni«,55 kar pomeni, da je to polje že podedljivo.5 6 Isto načelo postavlja Hammurabi v svojih navodilih tudi glede zemlje, ki je bila 53 Festus, De uerborum significaiu, 233 v B r u n s , Fontes iuris Romani antiqui, 7. izd-, Tubingae 1909, II, str. 24. 54 F. T h u r e a u - D a n g i n , La Correspondance de Hammurapi avec Samaš-hasir, v RA, 21, 1924, str. 1—58. 55 RA, 21, št. 40, v. 6, št. 33. 56 Prim, tudi št. 43 (RA, 21, str. 36), kjer stranke pišejo vladarju: >Naša polja, našo staro posest, ki so jo uživali naši očetje, nam orožniki vindicirajo.« 46 kot ilku56* stranki podeljena od vladarja: »Kakor je posedovano, tako naj poseduje!«5 7 Prav tako je v Šamaš-hasirjevi korespondenci izraženo načelo, da vsaj s podeljeno zemljo umrlega ali pa ubežnika vladar zopet prosto razpolaga.5 8 Na splošno lahko sklepamo iz priložnostnih navedb v posameznih pismih, da je bil vsaj zelo velik del zemljišč v vladarjevih rokah, to je v državni lastnini. On je posamezne komplekse zemljišč prepuščal tujcem, bodisi rodovom (IV, 1, 18 s.) bodisi posameznikom (IV, 4, Rev. 5'ss.), k i j ih je naseljeval kot koloniste na svojem ozemlju. Drugim je podelil zemljo in j im je zato naložil opravljanje določenih služb, n.pr. mestne straže (IV, 40, Rev. 10' se.). Končno je podeljeval hiše ali zemljišča posameznim zaslužnim svojim funkcionarjem in pristašem kot plačilo (I, 32; I, 41; I, 56; II, 32). Pismo II, 28, ki ga piše Ibâl-pî-El Zimrilimu, priča o velikih raz­ likah med zemljiško posestjo posameznih velikašev. Pisec navaja, da ima 50 iku (=17,6418 ha) polja, medtem ko ima njegov nasprotnik Asqudum 1000 iku (=352,836 ha). Ibâl-pî-El je plačal vladarju 10 siklov zlata. Sedaj ponuja vladarju 10 siklov zlata in 100 ovac, da bi mu le-ta sprostil vodo, ki mu jo je zaprl Asqudum. Že ta primer kaže, kako močno je gospodarsko življenje dežele povezano z namakalnim sistemom. Če »so vode odrezane, umira dežela lakote« (III, 1, 18), pripominja Kibri-Dagan. Vzdrževanje prekopov je ena najvažnejših dolžnosti provincialnega namestnika. Kibri-Dagan navaja poimensko troje ali četvero prekopov, za katere vestno skrbi.5* Po vodni poti gre tudi večina prevozov blaga. Zato> so ladje tako važno prevozno sredstvo. Kritično je, če zmanjka ladij za prevoz žita (III, 27), ali če so ladje ostale v mestu Rapiqu, ker ni bilo ljudi, ki bi j ih bili privlekli nazaj (I, 36, 32 ss.). Razen žita pošilja Kibri-Dagan v Mari tudi razne vrste lesa, ki ga prejema od drugod.6 0 Kajti kakor ugotavlja K ü p p e r , tudi v okrožju Terqua ni bilo gozdov. Zato ni presenetljivo, da Šamši-Addu naroča Jasmah-Adduju, da moira »strogo prepovedati«, da se »nihče ne sme dotakniti« nekega gozda (I, 94). Ш. Državni ustroj Država Mari je bila sužnjeposestniška despoti j a. Kakor v drugih mezopotamskih državah in v Egiptu, j e tudi v njej »namakalni sistem zahteval centralizirano upravo«.1 se» y Hammurabijevem zakoniku se imenuje ilku neodsvojljiva, pač pa podedljiva nepremična (polje, sadovnjak in hiša) in premična imovina (go­ veda, ovce), ki jo vladar prepušča vojakom, ki morajo zato redno opravljati vojaške dolžnosti; prim. §§ 28—41 zakonika. 57 RA, 21, št. 50, v. 14—16 (str. 39); št. 55, v. 17 s. (str. 43); št. 65, v. 10 s., 15 (cfr. 48); prim, tudi št. 43, v. 16—18. — Prim. F. T h u r ea u - D a n g i n o v predgovor na str. 3: En principe, le possesseur qui s'acquittait du service lié au fief ne devait pas être troublé dans sa jouissance. 68 Prim. RA, 21, št. 17 (smrt) in št. 67 (opustitev); cfr. predgovor, str. 3. 59 Prim. K u p p e r , RA, 41, str. 176. 60 Prim. K u p p e r , RA, 41, str. 180. 1 O s t r o v i t j a n o v , Predkapitalistične formacije (slov. prevod), str. 52. 47 Vladarjev naslov j e šarrum (= kral j), v e n d a r se v doslej znanih p i smih samo mimogrede uporabl ja . 2 V p ismih pisci nagovar ja jo v ladar ja kot belu ali beli-ja3 ( = gospod, moj gospod). V mari j ski korespondenci j e še skora j 4 n e p o z n a n o p r e t i r a n o poveličevanje kral jeve osebe, k i j e znači lno za e l-amarnsko korespondenco in poznejša as irska pisma. 5 Vla­ dar je drug ih mezopotamskih držav označujejo pisci kot uvilum ( = mož) iz E š n u n n e , Babilona, K a r g a m i š a 6 i td. V despot i j i j e p r v a v l a d a r j e v a dolžnost s k r b za n a d a l j n j i o b s t o j d inas t i j e . Šamši-Addu v e č k r a t g r a j a s ina Jasmah-Adiduja, češ d a si »ne n a p r a v i hiše«, t o je , d a si n e u s t a n o v i d r u ž i n e , k a r j e n j e g o v b r a t ž e stori l , č e p r a v še n i m a svoje d r ž a v e . 7 P o z n e j e p o s k r b i oče, d a se sin oženi s h č e r j o Išhi-Adduja, v l a d a r j a m e s t a Q a t a n u m , i n p o s k r b i t u d i za p r i m e r n o ženi tno dar i lo (tirhatum).* V v l a d a r j e v i h r o k a h se s t e k a j o vse n i t i d r ž a v n e u p r a v e . O n j e p r e d v s e m v r h o v n i p o v e l j n i k vojske, 9 i z d a j a o d r e d b e i n p r e d p i s e , od k a t e r i h n a m j e v d b j a v l j e n i h p i smih o h r a n j e n i h vsaj n e k a j od lomkov. 1 0 V l a d a r j e t u d i v r h o v n i sodnik, p r i k a t e r e m s t r a n k e i šče jo prav ice . 1 1 s -• h i 2 9 , 2 6 ; I V ' 5 3 , 5 ; p r i m - L 1 0 9 ' 5 4 > — V d r u&od ohranjenih napisih se Samsi-Addu imenuje »kralj vesoljstva, gospodar (?) dežele med Evfratom in J/igrisom«; prim. E. E b e l i n g-Br. M e i ß n e r - E. F. W e i d n e r , Die In­ schriften der altassyrischen Könige, Leipzig 1926, str. 22 in 26, št. 5 in 6. — Jahdunlim se na disku, ki je bil najden v mestu Mari, imenuje med drugim: »kralj mesta Mari (in) Tuttula ter dežele Hana« ; gl. P a r r o t , Mari, str. 229. 3 Tako nagovarjajo Zimrilima v svojih pismih tudi zasebniki; prim, pisma žensk v I, 112—116. • K f 4 Samo v I, 55, 10 piše Jasmah-Addu najbrž Zimrilimu, da bi se mu opra­ vičil glede nekega obrekovanja: »Mesta, zemlja in nebo so last mojega gospoda.« 5 V el-amarnski korespondenci se pisma, ki j ih dobiva faraon od svojih funkcionarjev iz Palestine in Sirije, redno začenjajo s stavkom: »K nogam svojega kralja, svojega gospoda (včasih tudi »svojega sonca«), sem padel ; к * а М 7 krat).« Primere & l ei P r i J- A - K n u d t z o n , Die El-Amarna-Tafeln (= VAB, II, 1915), n.pr. št. 52, 3 s.; 53, 5; 54, 3; 55, 3; 60, 4 s. itd. — Za asirska pisma poznejše dobe glej E. K 1 a u b e r , Keilschriftbriefe. Staat und Gesell- schaft in der babylonisch-assyrischen Brief literatur (= AO, 12, 2 1911) str 22 ss. . тт ! T a k ° s e i m e n i J J e J o n.pr. : »mož iz Babilona«, I, 93, 6 s. (= Hammurabi): H, 71 13 (Hammurabi sam o sebi); IV, 5, 20; IV, 26, 15, 19; »mož iz Ešnunne, I 27, 5; I 37, 20 26; I, 76, 4; I, 123, 3. - V I, 24 se omenjajo »mož iz Rabba- tima« v. Rev. 2 ), iz Haššuma (Rev. 3', 5', 12', 15'), Ursuma (Rev. 3' 6' 12' 17') in Kargamiša (Rev. [3'], 6', 13'). ' 7 I, 61, 12 s., 24 ss.; IV, 11, 21 ss. 8 I, 24, 3 ss.; I, 46. 9 O tem prim. Charles-F. J e a n , L'armée du royaume de Mari, v RA 42 1948, str. 135—148. 10 I, 6, 16—19: razglas, namenjen Benjamincem (besedilo glej spodaj na str. 49—50); I, 13, 25—29: razglas glede ubežnikov; II, 13, 35 s.: glede prisvojitve 1г-иП^УГ' 1 3 ' 2 5 — 3 0 : r a z S l a s poveljnika glede prisvojitve plena; II, 92, 14—19: Kibn-Daganov razglas, da šejki jamčijo za to, da Benjaminci ne uhajajo v Gornjo deželo (gl. op. 15 v II. odd.). 1 1 Posebno značilno j e pismo, ki ga Zimrilimu pišeta Asqudum in Hali- nadum (II, 95, v. 5 ss.) : »Niqma-El obenem s starešinami (mesta) Qâ j e p"rišel k nama. Nato sva jih poslala k našemu gospodu. Naj naš gospod posluša 48 O n odloča o vseh važne j š ih zadevah, n a g o s p o d a r s k e m p o d r o č j u p a s k r b i sam zlast i za o h r a n i t e v i n d o p o l n i t e v n a m a k a l n e g a omrež ja . V b i s tvu g r e za t r i oddelke, k i j i h o m e n j a E n g e l s v svo jem pi smu z d n e 6. j u n i j a 1853, k o p r a v i : »Prvi p o g o j z a po l jede l s tvo t u k a j ( = n a Vzhodu) j e u m e t n o n a m a k a n j e , t o p a j e zadeva bodisi s r e n j s k e ali p o k r a j i n s k e a l i c e n t r a l n e u p r a v e . Vzhodne v l a d e so i m e l e v e d n o samo t r i o d d e l k e : f inančnega ( ropanje doma), v o j n a ( r o p a n j e d o m a in on­ s t r a n mej) i n d r u ž b e n a de la (skrb za reprodukci jo) .« 1 2 Č e p r a v j e k o t abso luten m o n a r h v l a d a r d r ž a v e M a r i l a h k o sam odločal o vseh v p r a š a n j i h , se j e d e j a n s k o r a d posvetoval s svoj imi svetovalci . T o p o u d a r j a v e č k r a t Šamši-Addu i n p r i p o r o č a i s to Jasmah- A d d u j u . 1 3 I š m e - D a g a n p o m i l u j e svojega b r a t a , d a v svoji dežel i n i m a p r i m e r n i h svetovalcev i n se m u z a t o sam p o n u j a za svetovalca. 1 * Kot v r h o v n i p o v e l j n i k odloča v l a d a r v vseh vo jašk ih z a d e v a h in v zvezi s t em t u d i o z u n a n j i po l i t ik i svoje države . Za mobi l izaci jo o b o r o ž e n e sile se p r i p r a v l j a p o t r e b n a ev idenca vo jašk ih obveznikov s p o p i s o v a n j e m p r e b i v a l s t v a 1 5 (Dass in: recensement) , k i se a k a d i j s k o imenuje tebibtum ali ubbubum.16 Beseda" je izvedena od glagola ebebu, k i p o m e n i v i f taalu (II, 2) : »očistiti, počistit i , n a p r a v i t i j a s n o , svetlo«. 1 7 D a j e s t e m izrazom n a j b r ž m i š l j e n o popi sovan je p r e b i v a l s t v a za vo­ j a š k e namerne, s k l e p a m o iz Šamši-Addujevega p i s m a I, 6, v. 7 ss. V n j e m p r e p o v e d u j e svo jemu sinu, d a bi popisa l Benjamince . Meni, d a p r i n j i h še ni za t o p o t r e b n i h pogo jev 1 8 (v. 8), o b e n e m se p a t u d i boj i , d a bi (= preišče) njihovo zadevo, naj kakor njihova zadeva izgleda, naš gospod jih pravično spravi (?) in naj jih pošlje nazaj!« (Ch. J e a n o v prevod v ARM, II, str. 171). Prim, tudi II, 114 (v. 16 ss.: »Naj s e d a j . . . razpravljata pred mojim gospodom!«) Prim. II, 125 in opombi 40 in 41 v prejšnjem odstavku. 12 Citirano po O s t r o v i t j ä n o v , Predkapitahstične formacije (slov. prevod), str. 53. 13 Šamši-Addu piše Jasmah-Addu-ju (I, 6, 29 s.): (Glede ponovne delitve zemlje ob Evfratu) »sem vprašal Išar-Lima in veščake.« Sinu večkrat naroča, naj se posvetuje s svojimi svetovalci (I, 83, 25 s.): »S Tarim-Šakimom in z Lâûm-om se posvetuj . . .« ; (I, 85, 7—9): »Plošče (, na katerih j e očetovo pismo,) naj poslušata Lâ'ûm in Mutu-Bisir! Posvetuj se z njima!«; glede po- pisovanja naj vpraša za nasvet Jarim-Addu-ja (II, 1, 25 ss.). 14 IV, 70, 17—19: »Ti prebivaš v daljni deželi in ni mnogo (ljudi), ki pred ( = s) teboj bivajo in ti glede teh zadev morejo svetovati«; v. 30: »Jaz ti bom zares rad svetoval.« 15 Prim. Ch.-F. J e a n , o. c. (zgoraj v op. 9), RA 42, 1948, str. 140 s. — C. H. G o r d o n v Symbolae Hrozny, III, 205 s. prevaja tebibtum kot demo- bilization, discharge. Njegov prevod pisma I, 6, 1—13 se mi ne zdi zadovoljiv. — Razprava J. R. K u p p e r, Le recensement dans les textes de Mari, v Studia mariana, I, Leyde 1950, str. 98—HO mi žal ni dostopna. Iz H. Frankfortove kratke ocene te razprave v Bibliotheca Orientalis, 1951, str. 183 — ki mi je postala dostopna šele med korekturo — povzemam, da prihajam do bistveno enakih dognanj. 18 Za tebibtum glej n.pr. : I, 6, 39, 40; I, 7, 32, 43: I, 20, Rev. 16'; I. 42, 16; I, 62, 5, 10, 12, 16; I, 82, 5; I, 83, 5, 7; I, 129, 5; I, 130, 33; D, 130, 33; IV, 7, 8; IV, 83, 5, 7; — za ubbubum: I, 6, 6, 8; I, 37, 39; I, 42, 18; I, 82, 16; II, 18, 8; III, 21, 6; IV, 7, 4; IV, 7, 4, 6, 7. 17 D e u t s c h , HWB, str. 4 s.; D e i m e l , ASG, str. 92, 111. 18 »Pisal si mi glede popisovanja Benjamincev. Benjaminci (še) niso spo- sobni za popisovanje. Ce nje popišeš, bodo njihovi bratje Rabajci, ki prebivajo 4 49 popisovanje v z n e m i r i l o B e n j a m i n c e m s o r o d n e R a b a j c e , k i se z a t o n e b i več hote l i v r n i t i v svojo deželo (v. 9—12). P a č p a n a j J a s m a h - A d d u objavi n a s l e d n j i razg las (v. 16—19) : »Kra l j p o j d e n a p o h o d Vsi p r a v d o n a j m a n j š i h n a j se z b e r e j o ! Šejk, č igar l j u d j e n e b o d o pr iš l i po lno- š tev i lno in k i b o p u s t i l (doma) samo enega človeka, j e p r e k r š i l k r a ­ l jevo pove l je (?).« S t o o d r e d b o hoče Samši-Addu nadomest i t i to, k a r n a j b i b i lo r e d n o doseženo s p o p i s o v a n j e m : za jet i j e t r e b a vse za v o j s k o sposobne m o ž e ! T o r e j j e p o p i s o v a n j e imelo p r e d v s e m t a k , vo jaški n a m e n . I s to p r i č a j o t u d i n e k a t e r a d r u g a mesta v o b j a v l j e n i k o r e s p o n d e n c i . 1 9 D r u g o vpra­ š a n j e je , al i so se v zvezi s p o p i s o v a n j e m u r e j a l e t u d i d r u g e zadeve, t a k o zlasti, ali so ob t e j p r i l i k i iponovno razdel i l i p o l j a 2 0 m e d obde­ lovalce. P o p i s o v a n j e se j e vrš i lo p o p o s a m e z n i h mest ih, o k r o ž j i h ali ro­ dovih . 2 1 V l a d a r al i n jegov n a m e s t n i k j e preb iva l s tvo, k i n a j b i b i lo popisano, z b r a l n a p r i m e r n e m k r a j u , n a j r a j e tam, k j e r j e b i la voda. 2 2 Za popi sovan je so r a d i u p o r a b l j a l i t u d i k a k o pr i l iko, k o j e b i lo m n o g o p r e b i v a l s t v a določenega o k r o ž j a ali r o d u že n e k j e s luča jno z b r a n e g a . 2 3 P o p i s o v a n j e j e m o r a l o b i t i s k r b n o p r i p r a v l j e n o . N a v a d n o ga j e vodil p o s e b e n izvedenec, k i m u j e p r i de lu p o m a g a l o p o več izvežbanih pisar jev . 2 4 Kibri-Dagam poroča, 2 5 d a j e za p o s a m e z n a mesta postavi l p o tr i popisovalce (an>Ui[meš] eb-bi) in j ih je za to delo posebej za­ pr isegel . Popisovalc i so vpisa l i i m e n a p o s a m e z n i h p r e b i v a l c e v v po­ seben seznam, k i ga j e n a t o dal K i b r i - D a g a n še pTepisati, d a ga j e onstran (Evfrata) v deželi Jamhad, to zvedeli in bodo nanje nevoljni ter se ne bodo vrnili v svojo deželo. Nikakor jih ne popisuj!« (v. 6—13). Prepoved po­ novi še v v. 21. — Podobno ugotavlja Samši-Addu v I, 42, 15—21: »Ljudje tvo­ jega okrožja že mnogo dni niso bili popisani in dnevi popisovanja se večajo (?), toda v sedanjih razmerah ne (moreš) ljudi popisovati. Šele po svojem povratku boš ljudi popisal. Dotlej poskrbi za nadomestilo po pobeglih in umrlih!« Tudi Hanejce prepove sinu popisovati v I, 87, 4 ss.: »[Glede pojpisovanja Hanej- c e v . . . [razmere??] za popisovanje so slabe. Ne opravi popisovanja!« (prim. D o s s i n o v prevod). 1 9 I, 7, 32 ss. (citat gl. v naslednji opombi); III, 19, 5 ss. 2 0 Prim. I, 7, 32 ss.: »Popis se bo opravil, vojaki bodo prešteti in polja izmerjena. In tako bodo vnovič polja v deželi razdelili.« V pismu I, 6, 39 s. naroča Samši-Addu, naj Jasmah-Addu oh popisovanju Hanejcev polja vnovič razdeli. 2 1 Popisovanje po mestih se omenja v pismu III, 19, 10ss.; po okrožjih v i , 18, 4 s.; I, 82, 13 in III, 19, 5; po rodovih I, 6, 39 s.; I, 37, 40; I, 82, 14; II, 1, 24; IV, 57, 9. 2 2 V pismu II, 1, 24—30 omenja več krajev, kjer naj se zberejo; glede dveh dostavlja: »kjer (je) voda« (v. 27). 2 3 I, 37, 34—40: Tam je zbrana polovica (?) dežele in vsi Hanejci, . . . loti se popisovanja Hanejcev!« 2* I, 7, 37—45: (Za popisovanje) »je potrebno zadostno število izurjenih pisarjev. Pošlji torej . . . U. obenem z veščimi pisarji, ki so glede pol ja . . . , da bodo pomagali pri popisovanju in merjenju (?) polja«. (Prim. D o s s i n o v prevod, 1. c ) ; I, 62, 10 ss.: Mašum bo pomagal pri Išme-Daganu pri popisovanju, nato bo prišel k Asmah-Adduju in se bo tam lotil popisovanja. 2 5 III, 19, 10—22; III, 21, 5 ss. (v. 9—15): »Postavil sem njihove popisovalce in popisali so ljudi (može) in to ploščo sem glede njihovih ljudi napisal po (posameznih) mestih in nato sem jo dal prinesti pred mojega gospoda.« 50 pos la l ikral ju v M a r i . T u d i iz d r u g i h pr i ložnos tn ih iz jav spoznamo, da s o p r i p o p i s o v a n j u sestavl ja l i i m e n s k e sezname obveznikov m j i h k o n č n o poslal i v l a d a r j u , d a j i h j e u p o r a b l j a l o b vo jašk ih vpoklicih. 2 ^ P r i p reb iva l s tvu, k i so ga u p r a v l j a l i še jki (suqaqu), so t i sodelovali p r i p o p i s o v a n j u in so bi l i odgovorni za svoje l judi . 2 7 K a k o v a ž n o j e b i l o p o p i s o v a n j e za ce lotno d r ž a v n o organizac i jo , s p o z n a m o j a s n o iz n e p r e s t a n i h n a s v e t o v in opominov Š a m š i - A d d u j a in Išme-Dagaina J a s m a h - A d d u j u , n a j o p r a v i p o p i s o v a n j e k a k o r t r e b a . 2 8 O č e m u t u d i naroča, n a j b o p r i p o p i s o v a n j u strog. 2 9 Iz t e g a l a h k o skle­ p a m o , d a so se p r e b i v a l c i včasih skušal i p o p i s o v a n j u odtegni t i . 3 0 Že o m e n j e n a gamši-Addujeva skrb, d a n e b i p o p i s o v a n j e B e n j a m i n c e v p r e p l a š i l o d r u g i h rodov, n a m pr iča , d a se j e p r e b i v a l s t v o p r i t e m v e č k r a t vznemir ja lo . Zato j e razuml j ivo, če I š m e - D a g a n i z r e c n o zatr­ j u j e , d a se j e »srce dežele pomir i lo«, p o t e m k o j e popis oprav i l . 3 1 Za­ r a d i n e p r e s t a n i h vo jn m e d m e z o p o t a m s k i m i d r ž a v a m i so popisoval i p r e b i v a l s t v o pogosto. Samši-Addu g r a j a s ina z a r a d i od lašan ja , češ d a p o p i s o v a n j a n i b i lo že »mnogo dni« (I, 42, 15 s.), ali d a ga n i b i l o že ce la t r i le ta . 3 2 K o t v r h o v n i p o v e l j n i k u r e j a v l a d a r del i tev p l e n a in i m a p r i n j e m svoj de lež ; 3 3 določa r e p r e s a l i j e z a r a d i n a p a d o v sovražnih r o d o v 3 4 in k a z n o v a n j e ubežnikov . 3 5 O n t u d i odloča, k a k o j e t r e b a r a v n a t i z osvo­ j e n i m i mest i . 3 6 2 6 V I, 42 omenja Samši-Addu, da je 2000 Hanejcev že določenih za neki bojni pohod. »In vsi ti ljudje (možje) so po imenih vpisani na plošči« (v.8s.j. V I , 82, 22—25 naroča sinu, naj mu ob svidenju prinese s seboj »ploščo ljudi, ki jih boš popisal«. 2 7 III, 21, 5—8: »Glede popisovanja ljudi benjaminskih mest so prišli nji­ hovi šejki«; šejke ob Evfratu omenja poškodovano mesto IV, 7, 11. — V II, 18, 7 ss. dajejo šejki ob popisovanju (v. 7) pojasnila za ubežnika (v. 11). 2S. I, 6, 40 ss.; I, 20, Rev. 16' s.; 1,129, 22 ss.; II, 1, 24—30; IV, 7, 8 s.; IV, 83, 7 ss. 2 9 I, 6, 40 s.; I, 8, 16 s. 3 0 Tudi po rimskem pravu se incensus, ki se je odtegnil cenzusu, strogo kaznuje: izgubi državljanstvo in prostost; prim. Gai. i, 160; Ulp. 11, 11. 3 1 IV, 57, 8—12. 3 2 I, 36, 28 s.: »Izza treh let ti ljudje niso bili popisani«; prim, za I, 42, 15 s. zgoraj op. 18. 3 3 Da prepreči nerednosti pri razdeljevanju plena, zlasti vojnih ujetnikov, razglasi (II, 13, 35 s.): »Mojo prepoved je prekršil tisti izmed (mojih) služab­ nikov (»sužnjev«), ki je vojaka spravil ob (njegov) plen.« Že prej je izdal podoben razglas (v. 25—30) Samadahum, ki je za kral ja rešil štiri sužnje kot njegov delež pri plenu iz osvojenega mesta §ibata (v. 9). — V I, 43, 3 ss. graja Samši-Addu Jasmah-Adduja, da je za ujetih 1000 vojakov določil kot stražo samo 30 mož. 3 4 Beduinom, ki so ropali po marijskem ozemlju, bodo asirske in marijske čete oplenile njihovo ozemlje. Napadli jih bodo, ko bodo ob Evfratu na­ pajali ovce (I, 83, 15 ss.). 3 5 Šejki naj ubežnike vklenejo v verige in jih pošljejo v mesto (I, 13, 10ss.; pTim. I, 128, 6). 3 6 I, 39, Rev. 5' ss.: »Prebivalcem mesta (Alatrû) prizanesi! . . .Mesto uniči in ga požgi!« — I, 103, Rev. 17'ss.: »...Mogočnega uničite. Ne pustite njego­ vega žita, (vse) do sadike in najmanjše reči uničite!« — Prim. I, 129 (mesto Malgum). *' 51 Kakor o vojaških zadevah, odloča vladar sam tudi o drugih držav­ nih zadevah. Pn tem ni mogoče opaziti nobene jasne razlike med posameznimi upravnimi področji. O vladarjevi vlogi v notranjem državnem življenju nam marsikaj povedo pisma iz casa asirskega medvladja. V njih daje Samši-Addu svojemu sinu podrobna navodila za posamezne upravne ukrepe, sin sam ga pa pred važnejšimi odločitvami vprašuje za mnenje ali vsaj za odobritev V provmcialnem merilu spoznavamo razmere v mestu in okrožju lerqa iz Kibri-Daganovih pisem Zimrilimu. O tej korespon­ denci je objavil temeljito študijo že J. R. K ü p p e r , " ki je bil kot izdajatelj teh tekstov za to tudi najbolj poklican. Vseh njegovih dognanj tu ne bomo ponavljali, ampak se bomo omejili na tista vpra­ šanja, ki so za pravno zgodovino najbolj važna. Kakor ugotavlja Kupper, je bila država Mari razdeljena deloma na okrožja (halmm = dobesedno »trdnjava«), deloma na vazalne kneže­ vine (Kurda, Karana in Ašnakkum), ki so jim vladali domači knezi kot vazali manjskega vladarja.38 Okrožja so se razprostirala okoli večjih mest, v katerih je rezidiral vladarjev namestnik; njegovega uradnega naslova viri ne omenjajo." Vladarja označuje on v uvodu svojega pisma kot »svojega gospoda«, sebe pa kot njegovega služabnika (»sužnja«).40 Glede velikosti okrožja mesta Terga sklepa K ü p p e r " iz neka­ terih podatkov v pismih, da je segalo kakih 100 km daleč vzdolž Evfrata v sirmo pa kakih sedem do osem kilometrov. Kibri-Daganovo upravno območje je bilo zelo obsežno.42 Predvsem je moral skrbeti za javno varnost, za mir in red, kar spričo nomadskega ah polnomadskega načina življenja precejšnjega dela prebivalstva ? , « Ie ?° °- R e d j e v z d r ž e v a l s svojo oboroženo silo (bazaha- i- JI. , J1V° J e m 0 r a l n a d z i r a t i slasti tujce, ki so prihajali v mesto ali odhajali iz njega, prav tako tuje ladje in različne oborožene ro- t . ,Го и ? 0 | 0 и Т ? Г П Т5°* P r o v i n c i a l dans le royaume de Mari, v RA, 41, 1947 t 7 ; p n m - t u d l nJ eS° v Predgovor v ARM, III, str. Is. l e t t re? а е Р ^ , ^ г ' . 8 4 9 ^ Г - Ш ' ^ ^ * U™' ^ ™ ^ ^ 1 d<* ТТТ nnPlfnP-?7W °™rj!.Ì0 ^ Ш г , ' ? a z l v i êirsiqqu (II, 87, 37), GAL (?) - MAR- K upper RA 41 str T59f ' Г p o m e n a š e n i m°go6e določiti. - Prim. , . *° T?.Jell* ^^sa. Kibri-Daganova pisma. Zimrilim se v svojem nismu ki ga pošilja Kibn-Daganu, prav tako označuje kot njegovega gospodT S r i Daganu povej: Tako (pravi) tvoj gospod« (III, 66, 1-3) 4 1 RA, 41, str. 161. • T K u J > P i ? r ' , a c - ; obravnava njegovo delovanje po naslednjih Doelaviih- «% fòli l 0 r d r e % : 1 6 6-1 7°) ' administration' générale (170-i?3), culte do3ljl)I5InfSationTm-lsä75-178)> a g r Ì C U H U r e ( 1 7 8 - 1 7 9 ) ' < " - <»» 43 O teh orožnikih poroča Kibri-Dagan, da kontrolirajo kakih pet do šest milj ozemlja okrog mesta Terqa (III, 17, 21-23). Kibri-Dagan zairj^e ZimH* limu, da je ta njegova oborožena sila trdna (II, 88, 7 s.; Ill 12 .7- III 17 21) Ob žetvi jih je ojačil s prebivalci mesta Terqa (III, 30, 16).' Poverjeno jim je bilo udi nadziranje državne meje, da ne bi Benjaminci s svojimi čredami odhajah v Gornjo deželo (II, 92, 21 ss.). - Prim. K'u p p e r? o c ! 7r. £ ? « & 52 d o v n e s k u p i n e , k i so se p o j a v l j a l e v bl ižini. O vsem tem j e m a r a l sprot i p o r o č a t i v l a d a r j u . 4 4 Obveščat i ga j e m o r a l t u d i o d r u g i h v a z m h do­ godkih, k a k o r n. pr . da j e n a s t a l a ep idemi ja , 4 5 a l i d a so se P ° j a v ü e kobi l ice. 4 6 Poleg u p r a v n i h na log j e imel t u d i m n o g o gospodarsk ih . S k r b e l j e za v z d r ž e v a n j e p r e k o p o v in za o b r a m b a p r e d poplavami, 4 u p r a v l j a l j e k r a l j e v e n e p r e m i č n i n e in d r u g o imovino, k i se j e n a h a j a l a v njegovi provinci , 4 8 za splošne d r ž a v n e p o t r e b e j e dobav l ja l s tavbeni les, za p r e h r a n o vo j ske m o k o 4 9 i td. . V k l j u b to l ikšnemu območju n e rešu je K i b r i - D a g a n n o b e n e k o l i č k a j v a ž n e zadeve samostojno, a m p a k v e d n o p r e j pros i v l a d a r j a za p o t r e b n e u k a z e . 5 0 T o de j s tvo n a m živo osvet l ju je, k a k o d a l e č j e sega la v ladar­ j e v a a b s o l u t n a oblast. Zato p a j e m o r a l b i t i v l a d a r t u d i s ta lno m n a g l o obveščan o vseh, pogosto zelo m a l e n k o s t n i h zadevah, k a k o r s m o t o ze omenil i g lede K i b r i - D a g a n o v e k o r e s p o n d e n c e . T u d i Samši-Addu n a r o č a s inu J a s m a h - A d d u j u , n a j ga sprot i obvešča. 5 1 V n u j n i h p r i m e r i h se poši l ja b rz i sel ali p o s e b n o n u j n o sporočilo. 5 2 V zvezi; s t e m pos tane t u d i laže razuml j ivo , z a k a j het i t sk i v l a d a r n e p r e s t a n o ponav l ja , d a m u mora vazal sporočat i vsako slabo »besedo« (idaluš memiaš), za k a t e r o i z v e V despoti j i j e v l a d a r često skušal zastraš i t i svoje p o d l o ž n i k e s po­ s e b n o k r u t i m i u k r e p i , da b i n jegovi podložnik i t e m h i t r e j e izpolnjeval i n jegove u k a z e . Bahdi-Lim, k i že pe t d n i b r e z u s p e h a sk l icuje H a n e j c e , svetu je Zimri l imu, n a j da n e k e m u u j e t n i k u o d r e z a t i g lavo in j o n a t o d a r a z k a z o v a t i p o p o s a m e z n i h mest ih . O d tega si obeta, d a se b o d o H a n e j c i pres t raš i l i i n p r i h o d n j i č h i t r e j e zbra l i . 5 3 D r u g i k r a t pošl je " Vladarju poroča, da so prišli v mesto Terqa različni tuji vladarji in prvaki (III 44-46; 48; 58), tuji poslanci (III, 50: 53-56: 81; II, 83), funkcionarji (II, 83, 21; III, 47; 49), ladje (III, 56), čete (III, 57). — Prim. K u p p e r , o. c , str. 181 s. 4 5 III, 61, 9 ss. 4 6 III, 62, 5 ss. 4 7 III, 1—9; III, 76, 12 ss.; III, 77; III, 79; III, 80. 4 8 III 17, 29 s.; III, 31, 7, 15; III, 32, 10; III, 77, 17 s.; III, 33, 10. 4 8 III, 27; III, 23-26; prim. III, 22. . . 5 0 Posebno značilno se mi zdi sporočilo v pismu ill, 11. V njem ^"?ri- Dagan sporoča, da se je porušil nasip ob reki pri mestnih vratih, vendar kljub temu sam ničesar ne ukrene. »In jaz sem sklenil takole: Dokler moj gospod ne pride in ne prevzame odgovornosti za to delo, . . . brez (naročila) mojega gospoda ne bom ganil z roko za izvršitev tega dela« (v 10—14). Isto ponovi v vrstah 18—22. - Prim. K u p p er , RA, 41, str. 176 s., ARM, III, str I. 5 1 I 8 20—23: »Dva tovorna osla in [sel] naj bodo [pripravljeni!«, da po­ nesejo sporočilo Šamši-Adduju; I, 10, Rev. 23': »naj mi prinese poročila o vas in popolna poročila o deželi«; I, 43, Rev. 15': »Petnajsti dan pred žetvijo mi piši!« Prim. II, 5, 15 ss., 19 ss. . . . т ,„ та . 5 2 Hitre sle (amili qallutim), vedno po dva, omenjajo pisma 1, 39, Kev. 17'ss.; I, 93, 11, 14; I, 105, 9; II,'10, Rev. 4'. — »Nujno sporočilo« (tuppum ša hamStim) navajajo I, 48, 5; I, 105, 8. Prim F r i e d r i c h , Staatsverträge des Hatti-Reiches in hethitiscner Sprache (= MVAeG, 31, 1), str. 54, § 5, 16; sir. 56, § 6, 30; str. 128, § 18, C 26 s.; str. 130, § 18, D 56, 59, 64; str. 132, § 19, A III. 5, D 3; str. 134, § 21, D 21; str. 136, § 22, E 30; (=MVAe G, 34, 1), str. 70, § 15, 20. — Prim. V. K o r o š e c , Hethi- tiscne Staatsverträge, str. 76, 4; 77. 0 3 II, 48, 14—24. 53 S a d u n l d b a Zimri l imu o d r e z a n o g lavo n e k e g a n jegovega n a s p r o t n i k a . " Jvot zgoden p r i m e r pozne j še zloglasne as i r ske k r u t o s t i l a h k o n a v e d e m o navodi la v k a t e r i h Samši-Addu n a r o č a Jasmah-Adduju , n a j »umr je jo v 1 S t i ш и , " (vsi moški ?) č lani r o d b i n e Vi lanum, k a t e r i j e b i l n a j p r e j d o v o h l azil. V i s to pog lav je s p a d a j o v l a d a r j e v i u k a z i o pož igan ju in u n i č e v a n j u osvo jenih mest, 5 6 o p r e s e l j e v a n j u p r e b i v a l c e v mes ta Nuzi , Ki j i m o d v z a m e j o p r e j vse k o v i n s k e p r e d m e t e , " k a k o r t u d i poroči la o b i tk i , v k a t e r i (od p r e m a g a n i h sovražnikov) »niti e n človek ni ušel «58 JNasa s l ika o despot i j i v d r ž a v i Mar i , zlasti iz časa as i r skega m e d - v lad ja n i k a k o r n e bi b i la popolna, če n e b i poleg p r i m e r o v zastraše­ v a n j a omenil i t u d i p r i m e r o v , v k a t e r i h v l a d a r k r i t i č n o u g o t a v l j a ali v sa j izve za d e j a n s k e g o s p o d a r s k e d r u ž b e n e i n pol i t ične r a z m e r e . V tem p o g l e d u so raz l ična poroči la, k i j i h p r e j e m a m a r i j s k i v ladar , m n o g o o o l j re sn ična m točna, k a k o r p a poroči la, o h r a n j e n a v p o z n e j š e m el- a m a r n s k e m a r h i v u . T a k o izvemo, d a o d h a j a j o B e n j a m i n c i iz dežele, k e r d o m a m dovol j pašnikov . 5 9 C e l o o r o p a r s k i h T u r u k k i h izvemo, d a t r p e lakoto . 6 0 Zopet d r u g i č si poročeva lec obeta, da b o d o H a n e j c i miro­ v a h , k e r n e t r p e p o m a n j k a n j a . 6 1 V k l j u b despot izmu se v l a d a r d e j a n s k o oz i ra n a razpoloženje m e d l judstvom, posebe j m e d vojaki . 6 2 Zlast i ie imel b i s t r o oko Samši-Addu, k i očita Tasmah-Adduju razs ipnos t in ga o p o z a r j a n a splošno p o m a n j k a n j e v n jegovi pres to ln ic i M a r i . 6 3 5 4 II, 33, Rev. 5' s. 5 5 I, 8, 13 Navodila so do podrobnosti premišljena in odrejajo, da morajo biti umorjene! takoj pokopani (v. 16s.), brez vsakih žalnih slovesnosti (v. Us.), pac pa mora Jasmah-Addu nemudoma obvestiti o tem svojega očeta Nato ureja usodo preostalih žensk, ki naj jim odvzamejo dragocenosti (v. 31-34) ter usodo muzikantinj in suženj (v. 35 ss., 38 ss.). 5 6 Prim, zgoraj op. 36. < ^ 1 У ' 7 5 : S a m š i - A d d u je prebivalce mesta Nuzi (katero j e bil najbrž osvoiil?) spočetka namerava prepustiti Jasmah-Addu ju in mu je naročil, naj jkn od vzame »srebro, zlato in bron, (v. 14 ss.), sužnjam pa naj sežge onla&da in pasove. Pozneje je Samši-Addu izpremenil svoj sklep tako, da j e dal prepeljati Nuzi ice na vozek v svo jp prestolnico in jim ukazal odvzeti le omenjane ko vinske vrednote (v. 20 ss.), ne pa tudi oblačil in pasov »"jene KO 6 8 I, 69, Rev. 4'. 5 9 II, 102, 13 ss., prim. op. 13 v II. odstavku. 6 0 IV, 24, 7 ss., prim. op. 23 v II. odstavku. 6 1 И, 37, 17 s. 6 2 Ker razmere niso ugodne, odreja Samši-Addu večkrat, naj Jasmah-Addu n 42 ? ? Г т ' и Р , ? Т , % ^ , г Г Benjamincih (I, 6, 7 s.) in pri Hanejcih «!'„• • l i ' - . ' , 7 ' 4 s ) T ^ Isme-Dagan rad omenja, da se j e ljudsko razpolo­ ženje izboljšalo, n .pr . IV, 29 38 s., zlasti po opravljenem p s o v a n j u ( i t / 5 7 m <; С Г ^ № . h c n ™ razpoloženju v vojski poroča Zimrilimu Bahdi-Addu \*'л, ' ' , U m e n J a > . d a Je ob vsakem pohodu napenjal (»napravil«) ušesa. Medtem ko j e prej opazil mnogo slabe volje, j e pri zadnjem pohodu v i d e î l e »smeh ,n veselje, (v. 17), vojake navdaja samo misel na borbo. - V pismu 11, 31, Rev 5 ss. zahteva Ibâl-pî-El od Zimrilima, naj odstavi nekega voia- skega poveljnika, ki dela med vojaki nerazpoloženje zoper pisca in otežkoča njegovo diplomatsko akcijo za mir. 6 3 Ko odreče sinu srebro, da bi z njim kupil sužnje za odpiranje vrčev mu predočuje, da prebivalci mesta Mari nimajo ne goved, ne volne in raznih drugih stvari: I, 52, v. 23 ss. (mesto je žal precej poškodovano). — V pismu I 28 očita sinu zapravljivost zlasti zato, ker j e sprejel neke pribegle osebe- zdrav 54 U r a d n i k e si v despot i j i v l a d a r i z b i r a p o svoji volji, n j i h o v a n a l o g a j e , d a v r š i jo svojo s lužbo k o t n jegovi »služabniki«. 6 4 V č a s u as i r skega m e d v l a d j a j e J a s m a h A d d u r e d n o i z b i r a l k a n d i d a t e za p o s a m e z n a mesta, t o d a m a r s i k a t e r o n jegovo i z b i r o j e oče Samši-Addu še lzpre- m e n i l . 6 5 Iz n jegov ih p i sem izvemo, d a z a h t e v a od k a n d i d a t a p r e d v s e m to, d a je iaklum, t. j . zanesljiv in v reden z a u p a n j a . 6 6 U r a d n i k o m je , k a k o r smo že omenil i , v l a d a r p r e p u s t i l p r i m e r n a zemlj i šča v obde lovan je . O b e n e m s o p a od p r e b i v a l s t v a v svo jem o k o ­ l išu p r e j e m a l i davšč ine v n a t u r a l i j a h , k a k o r v žitu, o l ju, v i n u ipd. 6 7 T a k o j e ostalo v M e z o p o t a m i j i p o večini d o n o v o a s i r s k e dobe, k o se poleg p r e j e m k o v v živi l ih o m e n j a j o t u d i d o h o d k i v k o v i n s k i h vred­ n o t a h . 6 8 P o s e b n o zas lužnim svoj im f u n k c i o n a r j e m p o d e l i v l a d a r h i šo ali pol je , 6 9 p o t e m k o so o p r a v i l i svojo s lužbo. D r u g o d , zlast i t a m , k j e r so vodil i u p r a v o domači šejki, j e v l a d a r o b d a r o v a l v e l i k a š e i n s inove š e j k o v včasih t u d i z oblači l i in z lat imi p r s t a n i , t e ž k i m i p o 5 al i p o 10 s iklov ( = 4 0 al i 80 g). 7 0 I š m e - D a g a n p o r o č a J a s m a h - A d d u j u , d a j e t a k o stori l , in m u svetu je , n a j t u d i on t a k o o b d a r u j e svo je funkcio­ n a r j e . Svoj nasve t u t e m e l j u j e s t em, d a i m a t u d i J a s m a h - A d d u po­ t r e b n a s redstva . 7 1 N a m e s t n i k , k i m u j e b i lo p o v e r j e n o p o s a m e z n o o k r o ž j e v u p r a v o , si j e v s a j svoje n i ž j e sodelavce sam izbra l . T a k o i m e n u j e Kibr i - nika in pet kuharjev. V zvezi s tem ga vprašuje (v. 22—27): »Kadar prihajajo k tebi, kaj jim daješ? (Če) jim daš s r e b r o . . . ali žito, to ш tvoje srebro in ne tvoje žito, kar j im daješ.« 6 4 Dolžnosti namestnika v mestu Tuttulu označuje Samši-Addu: »Varuj {šullim) mesto in deželo za njunega gospoda!« (I, 18, 30.) 6 5 I, 9, 9 ss.; I, 18, 12 ss.; I, 58, 5 ss., prim. I, 109, 5 ss.; I, 61, 33 ss.; I, 73, 5 ss.; I, 103, 5 ss.; I, 120. 6 6 I, 9, 16ss.: (na neko izpraznjeno mesto) »postavi amuam ta-ak-la-am, Ki ga ti imaš za najboljšega v deželi, ki je pozoren in ki mu ti zaupaš« (tako po v. S o d e n , Orientalia 21, str. 77); v I, 18, 13 ss. označuje takega kandidata z besedami: »on ni nikoli ničesar pogrešil in ne zanemaril« (v. 15, prim, tudi v. 16, 34, 35, 40; I, 41, 6; I, 73, 53 i. dr.). — Glagol takalu pomeni »opirati se, zanesti se, zaupati«; p r i m D e u t s c h , HWB, str. 705; D e i m e l , ASG, str. 466; U n g n a d , VAB, VI, str. 400. 6 7 V I, 73 se Samši-Addu spotika nad tem, da Sin-tiri kot dozdevni Jasmah- Addu jev namestnik ni mogel zbrati enega ali dveh talentov srebra samo od prodajanja odvisnega »žita, olja in vina«. — Tudi kandidata za namestniško mesto v Tuttulu naj zvabijo tja predvsem rodovitna polja, ki j i h b o lahko obdeloval (I, 18, 25, 27). — Podobno prejema neznana skupina matruium žito, olje in volno od dvora (IV, 86, 35). — Po IV, 10, Rev. 11's. mora neka skupina ljudi opravljati mestno stražo za to, da dobi polje v obdelovanje. 6 8 Prim. E. K l a u b e r , Assyrisches Beamtentum nach Briefen aus der Sargonidenzeit (= LSS, V, 3), Leipzig 1910, str. 46; članek »Beamter« v RLA, I, Berlin-Leipzig 1932, str. 441—446. 6 9 Za podaritev hiše glej I, 32; I, 41, 16 ss. — Po I, 56, 14—19 naj Jasmah- Addu da Zimri-Erahu 100 iku; Hasidanumu pa 50 iku zemlje (1 iku - 3528,36 m2). — V II, 32 se omenja polje, ki ga je Zimrilim podaril Addu-nâsir-ju, toda mu j e bilo pozneje odvzeto in podeljeno drugemu. 7 0 IV, 74, 20 ss. 7 1 IV, 74, 33 ss. 55 Dagan popisovalce za posamezna mesta in jih tudi zapriseže.72 Glede dragih funkcionarjev se prisega izrecno ne omenja, kakor tudi ne izvemo nobenih podrobnosti glede načina njihove postavitve. Ljudstvo nima v sužnjeposestniški daspotiji nobenih političnih pravic, zato se kot tako v političnem življenju nikjer ne omenja. Po posameznih naseljih in rodovnih skupinah izvajajo državno upravo nekaki župani. V naših pismih se za nje uporabljata besedi hazannu ali suqaqu (sugagli); razlika med obema izrazoma še ni pojasnjena.73 Zlasti glede Benjamincev in Hanejcev uporabljajo naša pisma naziv suqaqu, ki ga bomo skladno z D o s s i n o m prevajali kot »šejk«. Šejka postavi vladar najbrž izmed domačega prebivalstva; če ne pravno, so vsaj dejansko opravljali šejki svojo funkcijo navadno do smrti.7 4 Šejk j e moral skrbeti, da so se v njegovem okolišu izvajali kraljevi ukazi. Tako je bil odgovoren, za to, da so se vojaški obvezniki udeležili vojne.7 5 Vojaške begunce je moral prijeti in jih izročiti vladarju.7 1 Prav tako prevzame šejk civilne begunce in jih pelje nazaj k njiho­ vemu rodu, od koder so pobegnili.77 Ob popisovanju daje pojasnila glede odsotnih oseb;7 8 odgovoren je tudi, da noben pastir iz njegovega okoliša ne odide s svojo čredo v tujino (v Gornjo deželo).70 Šejki so­ delujejo pri izvedbi ljudskega popisovanja8 0 ter zbirajo ljudi za ob­ vezna javna dela.8 1 Čeprav so bili šejki pravzaprav vladarjevi zaupniki, so se včasih krepko upirali odredbam njegovih namestnikov, kakor nam priča Kibri-Daganova korespondenca.8 2 z . f f ^ f v " 8 ^ Ц Ч т 1 0 P r e d s t a v n i k i nastopajo ljudski starešine (amilujmesj sibutum). Najbrž so bili spočetka to res najstarejši pred­ stavniki rodovne skupnosti. Ko se je pozneje družba razredno in imo­ vinsko diferencirala, so bili to najbrž gospodarsko in družbeno naj­ vplivnejši možje posameznih mest ali okrožij. Srečujemo jih tudi drugod, ne le v Mezopotamiji,83 ampak tudi v Mali Aziji pri Hetitih.S i 72 III, 19, 17. 73 K u p p e r , RA, 41, str. 164. 74 V precej poškodovanem pismu I, 119 poroča Jasmah-Addu svojemu diu è J e a U m r l i n d a ^ n a p r o š nJ< > Prebivalcev postavil 70 Ta dolžnost je v I, 6, 18 šejkom izrecno naložena. Prim, zgoraj str 50 78 I, 13, 9 ss. 77 IV, 1, 12, 21 ss, 78 II, 18, 9 ss. Го m d 0° l ž° o s t J i m J e Posebej naložena v II, 92, 12-20. Prim, zgoraj str. 41. J-li, J I , 7 SS. 8 1 III, 6,-17 ss. 82 i11,' 3 8 , 1 5.M-i Ç° j e Kibri-Dagan pozval benjaminska mesta na obvezna javna dela mu je šejk kraja Dumteti odgovoril: »Naj (raje) pride sovražnik d e k ^ o b z l 1Z n a S e g a m e S < a ^ 1 1 1 ^ 1 « N a t o Benjaminci zares niso prišli na v i T ?« t e m - prim- A - W a l t h e r , Das altbabylonische Gerichtswesen (= LSS VI, 4-6), Leipzig 1917, str. 52-63; članka: E. E b e l in g, »Alter*, v RLA i' 8>V n K r u c k m a n n > »Beamter«, v RLA, I, str. 445, s. v. rabiânu ' ' ч™. i. T V Ј \£™ е £ Г * С h ' S t a a t sverträge des Hatti-Reiches in hethitischer Sprache I j = MVAe G, 31, 1, 1926), str. 94; II (= MVAe G, 34, 1, 1930) str 8 v. 39; V. K o r o š e c , Hethitische Staatsverträge, str. 53, 57, 58 in op.5;' 56 O m e n j a j o se s tareš ine posameznih m e s t 8 3 aH o k r o ž i j . 8 6 R e d n o n a s t o p a j o k o t s p r e m s t v o k a k e g a l o k a l n e g a p r e d s t a v n i k a . T a k o p r i d e j o k Išme- D a g a n u in m u p r i n e s e j o , d a r i l a , d a b i se p o u p o r u svoje dežele z n j im spravi l i . 8 7 D r u g i k r a t s p r e m l j a d e s e t h a n e j s k i h s tareš in odposlanca, k o g r e v M a r i h k r a l j u . 8 8 P o l e g ž u p a n a (hazannum) sodelu je jo p r i ka­ zenski p r e i s k a v i . 8 9 M e d s e b o j n o se p o s v e t u j e j o ; 9 0 p a č z a r a d i svo je sta­ rost i n e h o d i j o več n a vo jno. 9 1 K a k o r p o v z e m a m o iz b a b i l o n s k e kores­ p o n d e n c e iz H a m m u r a b i j e v e dobe, so l judsk i s tareš ine zlasti v m e s t i h t u d i sodili, č e j e šlo za m a n j š e zadeve, m e d t e m k o j e o n a j v a ž n e j š i h sodil v l a d a r sam. 9 2 Sodili so p a s t a r e š i n e včasih sami, včasih s k u p n o z mestn im p r e d s t o j n i k o m . 9 3 IV. Zunanjepolitični odnošaji Pisma, k i so b i la dos le j o b j a v l j e n a iz m a r i j s k e g a d r ž a v n e g a a r h i v a , v sebu je jo m n o g o d r a g o c e n i h p o d a t k o v za p r o u č e v a n j e m e d d r ž a v n i h o d n a š a j e v v t e j dobi. P r i t em n a m n u d i d r ž a v n a k o r e s p o n d e n c a iz časa a s i r skega m e d v l a d j a r a z m e r a m a malo, k a j t i d r ž a v a M a r i j e b i la p o d a s i r s k o oblas t jo in z u n a n j e p o l i t i č n a v p r a š a n j a so se t u d i za M a r i reše­ va la v as i r sk i pres to lnic i . 1 Več izvemo iz pisem, k i j i h Zimri l imu po­ ši l ja jo n jegovi funkc ionar j i ali t u j i v ladar j i , odnosno j i h on piše n j im. Č e p r a v j e b i la d r ž a v a M a r i t a k r a t t a k o p o v e z a n a s H a m m u r a b i j e v o Babi loni jo, d a o samosto jni z u n a n j i pol i t ik i d r ž a v e M a r i n a p r a m d r u ­ gim d r ž a v a m ni mogoče govoriti, n a m n e k a t e r a p i s m a omogoča jo za­ n i m i v e vpog lede v m e d d r ž a v n e o d n o š a j e m e d Babi loni jo in d r ž a v o Mar i , o z i r o m a t o č n e j e p o v e d a n o m e d H a m m u r a b i j e m in Zimri l imom. K a j t i spr ičo despotskega z n a č a j a m e z o p o t a m s k i h d r ž a v j e s a m o u m e v n o , d a so odnoša j i m e d d v e m a d r ž a v a m a v resnici odnošaj i m e d n j u n i m a A. G ö t z e , Die Annalen des Muršiliš (= MVAe G, 38, 1933), citati na str. 310 s. v. Sü. GI. — F. S o m m e r - A . F a l k e n s t e i n , Die hethitisch-akkadische Bilingue des Hattušili I. (Labarna IL) (= Abhandl. d. Bayer. Akad. d. Wiss., N.F., H. 16, München 1938), str. 103, 282. 8 5 Starešine mesta Terqa se omenjajo v III, 17, 17, starešine nekega dru­ gega mesta v III, 73, 9. — Mestni starešine se omenjajo tudi v VAB, VI, št. 171, 7; 190, 11; 191, 11; 229, 24, 30. 8 6 IV, 29, 22: IV, 68, 7 s.; starešine dežele Hana v III, 65, 5 s., starešine Benjamincev v II, 83, 18. 8 7 IV, 68, 5—9. 8 8 III, 65, 5 ss. 8 9 III, 73, 10. 8 0 IV, 29, 22. n III, 19, 29 s. 9 2 Tudi § 48 ešnunskega zakonika prepušča kralju sodstvo v zločinih, za katere je določena smrtna kazen. 9 3 Tako preiskujejo spor glede žita mestni starešine v VAB, VI, št. 191, 11; glede polja izdajo odločbo v VAB, VI, št. 229, 23 s. — Skupno s Šamaš-hasirjem in z »mestom« sodijo starešine glede polja; gl. F. T h u r e a u - D a n g i n , RA, 21, št. 40, str. 33, v. 9 in 23. 1 O tem prim, uvod na str. 34. 57 vladarjema, ki kot absolutna monarha vodita zunanjo politiko svojih držav. Isto pojmovanje najdemo2 v 300 do 350 let ipoznejši el-amarnski m še za sto let poznejši hetitski državni korespondenci.3 Ker so v Hammurabijevi in v el-amarnski dobi osebni sestanki med vladarji skrajno redki,4 si vladarji pošiljajo poslance in pisma. Poslanec, sel (mâr šipri) je osebni zaupnik svojega vladarja in po­ sreduje diplomatske stike med njim in tujim vladarjem, h kateremu je poslan. Posebnega poslaniškega prava, ki bi diplomatskim funkcio­ narjem zagotavljalo osebno nedotakljivost na tujem ozemlju, ne po­ znajo ne marijska ne el-amarnska5 pisma. Marijska pisma celo pričajo, da tudi v praksi tuji poslanec ni veljal za nedotakljivega. Samši-Addu n. pr. odobrava, da so pretepli poslanca iz mesta Teltamna, ko so ga zalotili v tuji hiši pri tatvini.6 Ešnunske poslance Hammurabi najprej odslovi, nato jih pa da prijeti.7 Sporno je, ali so bila v tem času stalna diplomatska poslanstva pr i tujih vladarjih. Delovanje Zimrilimovih diplomatskih agentov v Babilonu bi še najbolj govorilo za pritrdilen odgovor. Vendar tudi tu ničesar ne izvemo o kakem akreditiranju, o' posebnem nazivu njihov© funkcije. Ničesar tudi ne čujemo o kakem babilonskem poslanstvu v mestu Mari. Zdi se, da je bilo poslovanje manjskih poslancev pr i Hammurabi ju bolj posledica dejanskih potreb, kakor pa pravno urejeno. Tako j e najbrž tudi v el-amairnski dobi zaradi večletnega zadrževanja tujih poslancev najbrž pogosto nastal tak dejanski položaj, da je vladar razpravljal po več let z istim-tujim poslancem.8 Dalje tam tudi opazimo, da se uveljavljajo strokovnjaki za zunanjo politiko prav z določeno državo. Tako velja v Egiptu kot po­ seben veščak za odnošaje z Mitansko državo Mane, z Babilonijo pa Haia, medtem ko imajo Mitanci za odnošaje z Egiptom posebno ugled- 2 Prim. V. K o r o š e c , Mednarodni odnošaji po klinopisnih poročilih iz el-amarnskega in hetitskega državnega arhiva, v ZZR, XXIII, str. 319. 3 Prim, v uvodu str. 37, op 44. — Ker med el-amarnsko in hetitsko državno korespondenco splošno ni velikih razlik, je v nadaljnjem mišljena pod izrazom »el-amarnska« tudi hetitska državna korespondenca, kolikor ni morda izrecno . drugače povedano. 4 Marijska pisma omenjajo potovanje Saria, vladarja mesta Rasama, in Hammurabi ja iz mesta Kurda k Zimrilimu (II, 78. 5 ss.; II, 81, 8 ss.; II,' 82 7 ss m najbrž tudi v II 69 Rey. 9's.). V zvezi s temi svidenji razpravljajo pisma skoro samo o preskrbi (prehrani in pijači) gosta (II, 69, Rev. i l ' ss.; II, 82r8ss., P r a v ! N a J g a P r e t ePeJ<> ! Mari ne more zlesti na osla (in 7 II, 73. 8 Prim. ZZR, XXIII, str. 370. 58 nega Gilia.9 Podobno so Zimrilimovi diplomatski agenti v Babilonu zlasti Ibâl-pî-El, Ibâl-El, Jarêm-Addu, Jaqqim-Addu in Lâ-ûm.10 Glede načina in oblik delovanja diplomatov je velika razlika med Hammurabijevo in el-amarnsko dobo. Zimrilimovi poslanci razpravljajo o perečih zadevah s Haommurabijem neposredno in ustno. 1 1 Pri tem se morajo držati navodil svojega vladarja, ki ga sami stalno obveščajo o svojem delu kakor tudi o vsem, kar so važnega zvedeli. — El-amarnski diplomatski poslanci pa predvsem prenašajo pisma od domačega vla­ darja k tujemu vladarju. Njihove ustne izjave so upoštevne samo toliko, kolikor so v skladu s pismom, ki so ga prinesli s seboj. To načelo poudarjajo zlasti Hetiti.1 2 Zato obstoji diplomatska korespon­ denca v el-amarnski dobi pretežno iz medvladarskih pisem, medtem ko imamo v marijski diplomatski korespondenci v večini poročila, ki j ih pošiljajo Zimrilimu njegovi poslanci iz Babilona, zelo redka so pa pisma med vladarji.1 3 V zvezi s tem je nadaljnja razlika. Poslanci el-amarnske dobe pri­ našajo naslovljencu obenem s pismom svojega domačega vladarja tudi njegova darila (šulmanu) in pričakujejo, da bodo tudi prejeli darila za svojega vladarja. Vladar, kateremu so prinesli darila, j ih ne sme od­ pustiti brez primernih daril za njihovega vladarja.; zato jih včasih zadržuje po več let, da pripravi primerna darila.1 4 Pri neposrednem diplomatskem razpravljanju s Hammurabijem se taka darila še ne omenjajo. Pač pa velja že načelo, da tuji poslanec ne sme prej zapustiti dežele, v katero j e bil prišel, preden mu njen vladar ne da pismenega dovoljenja (roûrtum);15 isto načelo velja, kakor moremo to sklepati, tudi v el-amarnski dobi.1 8 9 Prim. ZZR, XXIII, str. 368 ss. 10 Ibâl-pî-El: II, 20—26, pismo v RA, 33, 1936, str. 169—179 (gl. spodaj op. 15); Ibâl-El: II, 33 s.; Jarêm-Addu: II, 72—74; II, 76, 4; Jaqqim-Addu: pismo RA, 33, v. 7, 19, 22, 27, 46; Lâ-ûm: II, 76 s. 11 II, 21—25; II, 30—31; II 33—34; II, 76—77 12 Tako mu poročajo, da je bila Hammurabiju baje podarjena neka eužnja-ujetnica (II, 6), da so v Babilon prišli Rim-Sinovi poslanci in prinesli s seboj pismo za Hammurabijà (II, 72), o usodi ešnunskih poslancev v Babilonu (II, 73), o Išme-Daganovi mirovni pogodbi s Turukki in njej sledeči politični ženitvi (II, 40) ter o njegovem približevanju Hammurabiju (II, 49). 13 Prim. ZZR, XXIII, str. 371. V ARM, II sta objavljeni dve Zimrilimovi pismi Hammurabiju, babilonskemu vladarju (II, 67—68, tretje je objavil Ch. F. J e a n v RA, 42, 1948, str. 77 s.), eno pismo Hammurabi ja iz mesta Kurde Zimrilimu (II, 78), pismo Halisuma, vladarja v Ilansurâ Zimrilimu (II, 62). 1 4 O tem prim. ZZR, XXIII, str. 347 se. 15 V RA, 33, 1936, str. 169—179 je F. T h u r e a u - D a n g i n objavil in prevedel pismo, ki v njem Ibâl-pî-El poroča Zimrilimu o svoji intervenciji pri Hammurabiju, da bi on odpustil Hanejce, ki so mu najbrž prišli na pomoč. Za nas je zanimiv naslednji odstavek (v. 18—24) : »Dva dni potem, ko je Jakkim- Adad (posebni Zimrilimov odposlanec) izročil svoj potni list {mu-u-ur-ta-šu, v. 20), sva šla k Hammurabiju in Jakkim-Adad je zaprosil za svoj potni list. Tako (mu je odvrnil H.): »Soglašam, da odideš. Pojdi!« Ker pa je Jakkim-Adad želel, da Hammurabi obenem odpusti tudi Hanejce, je Hammurabi naenkrat 16 Prim. ZZR, XXIII, str. 372. 59 Pisma iz marijskega arhiva imenujejo v uvodu najprej naslov- Jjenca navadno samo kot »mojega gospoda«, za njim pa pošiljatelja pisma. Nato sledi takoj prava vsebina sporočila. Vladar večkrat za­ četkom ugotavlja, da je »cul naslovijenčevo ploščo ( = pismo)«, katero mu je bil Poslal iz cesar spoznamo, da so bili vladarji po večini še nepismeni _ Mog manjskih pisem je preprost, izražanje je kratko m jedrnato. Razen nagovora »gospod« se za vladarja ne uporabljajo redno nobeni naslovi. Pisma el-amarnske dobe pa navajajo v uvodu vsaj glavni vladarski naslov pošiljatelja in destinataria." Nato sledi pred meritorno vsebino pisma se posebno pozdravno voščilo (šulmu).™ V njem sporoča pošilja­ telj pisma, da gre njemu, njegovim svojcem, njegovim vojakom, konjem in deželam dobro, ter izreka enake želje za naslovljenca, za njegove evojce m njegovo imovino. Medsebojno pošiljanje pozdravnih voščil velja kot dokaz za prijateljske odnošaje med dvema vladarjema.21 - enostranske zametke take klavzule najdemo že v nekaterih marijskih pismih. V svojem pismu IV, 20 se Išme-Dagan opravičuje bratu Jasmah- Adduju, da mu zaradi svoje prezaposlenosti ob nastopu vlade še ni mogel poslati svojega šulmu," svojega sporočila, da mu gre dobro. Podobno uporabljajo ta izraz Zimrilimovi funkcionarji, ko mu na koncu svojih pisem zagotavljajo, da je v vojski vse v redu.23 Išme- S>toTnea1\ilTaÄ°AH0,TeV' Č ? **P t r e b a Š§ P O Č a k a t i P 0 1 0 « 1 ° sovražniku. r o ä l a o s o v r S n l f ;•• rta,nîé? P ^ e ? f \ d ? e ! K o b o m o i m e l i POP«1^ po-А Г Ћ • • • ?» (= Jakkim-Adada) bom odpustil in nato naj gre?« i r i M ' n T ^ g a ? a h k°. S-k ? p a m ° ' Љ J e Zimrilimov poslanec ob svojem SS„!à°î™7„'Êaa"fe-ali ie to •**» "*"* • » Ä « Ä , " Večina Pjsem se začenja z besedami: »Mojemu gospodu pover Tako (pravi n. pr. Ibal-El tvoj služabnik (.suženj')', (II 33-38) E i C o v o nismo w« m Ä « z a č e Ma o ^r m u r a b i i u * W -Tako ( р ^ А х т р 1 г О Ј ; „ „ i , u ! o^—*8). — ed očetom m sinom kakor tudi med brati in sestrami je namesto »služabnika« ustrezna sorodstvena označba (oče, sin brat S a T S ^ Ä ^ m W ^ ™ 1 ^ Ja s^h-Adduje^IšmtDaganSom t r1n jasman-Addujem, med Zimnhmom in njegovimi sinovi (II 57 ss ) brafnm (II, 65) sestro (II, 66) in ženo (»gospodarico dežele«) (II 117) ' ' Samsi-Addu to mnogokrat ugotavlja, n. pr. I, 6, 5- I 9 5-1 in 4. itd • isto З ^ ^ Д ш ^ Ш * . * . I, V 4Pin išme-bl'gan5v ì v ^ ' p Z C t t ћ Ђ Ж " * А ^ Д Г * П - 4 2 ' 8 P- z -éconcilìallònl' izvfììank* salima,™ • £ » T h ^ ' R e v " ?.6 > , z a u z n i k a . Od salimum jè zlS™, H Z ! K- ш а "fcmafon (= v prijateljskem duhu) piše v II, 25, 16 Ì™G ,™r. ?28 JU- ~ P n m - D e l i t s c h ' HWB, str. 664 s., Dèi mei! » £ " £ • ZZR' Х Х Ш > s t r- 3 2 4 s s - 2 3 v • ? S S l n ' - A R M ' I V ' s t r 3 7 ' Prevaja: »des nouvelles de ma santé, vTg3a0 « 5 Г & s gs r edt b rV Ч П в ^ ï ^ ^ ^ ^ ï l f e ^ c i j e ' s f v ^ V e v . K f l f ^ f g £ £ N e k ° I i k ° dra*«*«» *»™ I a" 60 Dagan pripominja na koncu nekaterih svojih pisem Jasmah-Adduju, da gre njemu in njegovim vojakom dobro in da naj brat, ki za taka «poročila večkrat iprosi, nima nobenih skrbi.2 4 Kibri-Dagan uvršča v večini svojih pisem klavzulo, da je v mestu in okolišu Terqa vse v redu in jo povezuje z ustrezno ugotovitvijo glede božanstev Dagana in Ikrub-Ila. Klavzulo postavlja takoj za uvodom.25 Prav tako zatrjuje Zakira-Hammû takoj za uvodom svojih pisem Zimrilimu, da je v mestu Quattunân in v okolišu vse v redu.26 V treh Hammurabijevih pismih, ki jih je objavil J. R. K ü p p e r v RA, 42, 1948, uporablja babilonski vladar izraz šulmu v pomenu prijateljskega sporočila, ki naj mu ga mari js t i funkcionarji pošiljajo o Zimrilimu in njegovi vojski, ev. tudi o tamkajšnjih Hammurabijevih zavezniških kontingentih, medtem ko se poročila o sovražni vojski imenujejo temu™*- Po doslej povedanem lahko ugotovimo, da iz preprostega diplo­ matskega pisma v Hammurabi jevem času, ko si vladarji sami še raz­ meroma redko dopisujejo, nastane v el-amarnski dobi mnogo bolj togo formulirano pismo. Pri tem je posebno zanimiv razvoj klavzule šulmu. Spočetka je to samo priložnostno enostransko sporočilo o lastnem zdravju in redu v vojski, medtem ko Hammurabi imenuje šulmu tudi sporočila o zavezniku in njegovi vojski. V el-amarnskih medvladar- skih pismih pa je šulmu že nepogrešno skrbno dvostransko formulirano pozdravno voščilo, ki poroča naslovljencu o lastnem zdravju in ugodju in izraža želje za njegovo zdravje in ugodje. Ta razvoj nam postane laže razumljiv, če upoštevamo, koliko večji pomen imajo v el-amarnski dobi pisma med vladarji samimi. Iz nekaterih poročil Zimrilimovih poslancev si lahko napravimo precej jasno sliko o diplomatskih sprejemih na Hammurabijevem 24 V Šamši-Addujevih pismih najdemo to klavzulo skrajno redko (I, 4, 18 s.; I, 55, 18). Išme-Dagan jo uvršča v nekaterih pismih, in sicer večinoma na koncu pisma, redkeje takoj za uvodom (IV, 34, 5 s.; IV, 42, 5). V njej spo­ roča bratu, da gre dobro njemu (IV, 38, Rev. 20') kakor tudi njegovim vojakom (I, 135, 21; IV, 24, 32 s.; IV, 34, 5 s.; IV, 42, 5). Včasih omenja tudi svojo' delav­ nost (IV, 67, 24 s.) ali želi, da se brat ne vznemirja (IV, 25, 25 s.) ali ga poziva, naj mu tudi on redno poroča o sebi (IV, 24. 33; IV, 87, 15 ss.). V IV, 69 omenja Jasmah-Addujevo prošnjo, naj mu Išme-Dagan redno poroča o sebi; isto pri­ čakuje tudi on od brata. 25 Tako v II, 84, 5 s.; II, 86—89, v. 5 s.; II, 90, 5 s.; II, 93, 5 [s.]; III, 10, 5 s.; III, 12, 5 s.; III, 13, 5 s.; III, 17, 5 s.; III, 29—34, 5 s.. 37, 5 s.; III, 39—42, 5 s. itd. Ni pa te klavzule v pismih n.pr.-II, 83; II, 85; III, 1—9; III, 11; III, 14—16; III, 18—28; III, 35—36; III, 38 i. dr. Zdi se, da jo opušča zlasti v poročilih o nujnih, perečih zadevah. гв ц 79_82, v. 5. — Prav po tej klavzuli lahko sklepamo, da je bil on Zimrilimov namestnik v Qattunânu. "»a Hammurabi pošilja dvoje pisem (št. 51, RA, 42, str. 35 ss.; št. 54, str. 37 s.) Bahdi-Limu, marijskemu dvorskemu prefektu (cf. J. R. K u p p e r , RA, 42, 35), -tretje (št. 52, str. 40 s.) pa Puqaqumu, ki ga poznamo kot avtorja pisma II, 120. V vseh treh pismih naroča Hammurabi, naj mu naslovljenec pošlje »sporočilo (šulmu, K u p p e r : des nouvelles de) o Zimrilimu, sporočilo o njegovi vojski (četah)«, (v 54, 12 ss. tudi »sporočilo o mojih četah, ki sem jih poslal Zimri­ limu«) (51, v. 4 s.; 54, v. 10—13; 52, v. 25 s.). Neposredno nato sledi naročilo glede vesti (temu, K ü p p e r : renseignements) o sovražnikovi vojski. 61 Љ а Т ^ F] y ^ Л Ј P 1 S n U П ' 2 3 ™ П - 7 6 - K o s t a mari jska diplomata k i y * Z i m r i - A d d u Prejela nova navodila od Zimrilima, se takoj prihodnje jutro napotita v Hammurabi jevo palačo. Že >ob zori sta pred vrati palace«," kajti v opoldanskih urah preprečuje vročina oprav­ ljanje uradnih poslov. Ko prideta na notranje dvorišče, kjer jima nadenejo posebno sprejemno oblačilo,2« opazita tamkaj poslance drugih, držav.2« Končno prideta pred Hammurabija, ki ima okrog sebe tri svetovalce, Љ varujejo t a j n o s t i " Nato povzame besedo (»poprime zadevo«)31 тал-ijski odposlanec in razloži Hammurabiju željo svojega vladarja. Pr i tem opazi, da svetovalci šepetajo Hammurabiju na u h o svoje nasvete.3 2 Nato mu Hammurabi odgovori in pove svoje mnenje o dohcm zadevi. Kadar poslanec ni bil zadovoljen s Hammurabijevim govor iP^ m ' m U J e U g O V a r J a I ' n a k a r J e babilonski vladar zopet od- Diplomatski jezik je že v tem času skrbno izbiral besede. Ibâl-pî-El poroča Zimnlimu, da izpolnjuje njegovo navodilo, naj »govori Hammu­ rabiju samo prijazne (»dobre«) besede«.3* Tudi Hammurabi spretno pridobiva s svojo ljubeznivostjo. O tem priča Ibâl-pî-Elovo poročilo Zimnl imu(II, 31 5-12): »Kadar . . . . kaka zadeva v L m i r j a ftSfeO Hammurabija, takrat mi piše in nato grem k njemu, kjer se (ravno nahaja. Kakršna koli je zadeva, ki ga vznemirja, on mi j o pove. O vseh lospoduT ° Ì h g O V O r Ì Z m e n O Ì ' S t a l n ° P ° r o c a m svojemu Predtoet razpravljanja je urejanje različnih vojaških in političnih vprašanj, ki se pojavljajo spričo tesne zveze36 države Mari z Babi- lomjo. Umenja se tudi nameravana sklenitev zavezniške pogodbe med riammurabijem m Zimrilimom.37 „ ~ / ° f o l i t i ™ e m Pomenu njene vsebine gre marijski korespondenci prednost pred el-amarnsko. Le-ta namreč razpravlja o faraonovih že- mtvah s hčerami prednjeazijskih vladarjev, ki uporabijo to priliko za neprestano moledovanje za faraonovo zlato ali srebro. Pri tem se stalno pritožujejo, da so faraonova darila premajhna in da on predolgo za- 27 II, 23, 4—8. r„K,;? 41'-?6' 6 : »?.s*°Pila ? v a n a dvorišče palače«; II, 76, 8: (tu gredo k Hammu­ rabiju trije marijski poslanci, v. 7 s.): »otlekli so nam (slovelno) o b l e k ™ - TT 7fi q 2 ^ 8 N ^ o s l t n T k r a l J a ( m e s t a > Kurde... je vstopil (hkrati) z nama.« (sliv'Jnó) ob Ìeko n / a m à a d e J C e m ' k l *° V S t 0 p Ì l Ì ( h k r a t i ) Z n a m i - - * * s l e k l i t a j u o W s t n s o 2 V n a n a S A п ј е ^ ^ ' ^ ^ ^ ^ " ' ' M d™* 3 1 П, 23, 15. II, 2з! Rev 2 3 ^ 1 1 ^' 2 S ' : > Т О Ìe Š e p e t a l n a U h 0 S V°J e g a eoepodoc; primerja, 33 Prim. RA, 33, 1936, str. 171 ss. v. 24 s., 26 ss., 36 ss 34 II, 24, 5 s., 8. 36 Prim. II, 21-25, II, 30-31, II, 33-34, II, 76 38 Prim. II, 21, 11 s. - Citat spredaj v uvodu v op. 36. 37 II, 77, prim, spodaj! 62 držuje njihove poslance. Političnih vprašanj se pisma le redko dotikajo. Znatno resnejša v političnem merilu je hetitska državna korespondenca, ki je nastala v državi z drugačnimi gospodarskimi in družbenimi raz­ merami. Zato v njej nimajo darila med vladarji več velikega pomena, pač pa stopajo v ospredje politične in vojaške zadeve.3 8 Kakor smo že omenili, se v korespondenci Zimrilimove dobe niti ne omenjajo darila, ki na j bi si jih vladarji redno pošiljali. Pač pa služi ženitev za utr­ ditev političnih zvez. Šamši-Adad, ki je dolgo očital mlajšemu sinu, da si še ni ustanovil »hiše«, ga oženi s hčerjo Išhi-Adduja, vladarja mesta Qatanum; pozneje najdemo tasta kot Jasmah-Addujevega za­ veznika.39 Zimrilimu sporoča njegov funkcionar kot posebno važno novico, da je Išme-Dagan sklenil mir s Turukki in da bo svojega sina oženil s hčerjo njihovega prvaka Zazija.40 Kako so ženske veljale v te j dobi za manjvredne, priča okolnost, da nobena izmed obeh nevest ni imenovana po imenu. Y medsebojnih stikih vladarji skrbno varujejo svojo formalno enakopravnost in neodvisnost. V pismih se neodvisna vladarja nago­ varjata kot »brata« (ahu), s čimer izražata tudi, da obstoje med. njima dobri odnošaji. Bratski nagovor el-amarnska korespondenca dosledno uporablja,4 1 Hetiti pridejo zaradi njega celo v spor z asirskim vla­ darjem.4 2 V-doslej objavljenih marijskih pismih se Zimrilim v svojih pismih, ki j ih piše Hammurabi ju, imenuje njegovega brata,4 3 isto stori njegov poslanec, ko govori z babilonskim vladarjem.4 4 Hammurabi pa govori o Zimrilimu kot o »gospodu« dotičnega poslanca, ali kratko o Zimrilimu.45 Pač pa imenuje Hammurabi vladarja dežele Jamhad »brata«, ko mu ta pošlje svoje čete na pomoč.4 6 Tudi Šamši-Addu ime­ nuje »brata« Išhi-Adduja, kral ja mesta Qatanum, 4 7 ko želi oženiti Jasmah-Adduja z njegovo hčerjo. Podobno imenuje ešnunskega vla­ darja »brata«, ko želi od njega doseči, da bi mu izročil neke politične ujetnike.4 8 Pozneje se Išhi-Addu označuje kot brata napram svojemu zetu Jasmah-Adduju.4 9 Odvisni vladarji pa se v pismih označujejo ali 38 Prim. ZZR, XXIII, str. 296 ss., 305 ss. 39 I, 24, 3—14; I, 46 (cfr. I, 45; I, 48); II, 51. *° II, 40, 4 ss.: »Išme-Dagan je sklenil mir s Turukki. Zazîjevo hčer vzame za svojega sina Mût-asqurja« (v. 5—8). — Najbrž je tudi Zimrilim omožil svojo hčer z Aškur-Addujem, vladarjem mesta Karana, da bi svojega vazala pri­ klenil nase. Prim. J.-R. K u p p e r , RA, 42, 1948, str. 42, op. 2. 4 1 Prim. ZZR, XXIII, str. 330 ss. " ZZR, XXIII, str. 334 ss. 43 II, 67, Is.; II, 68, Is.: »Hammurabiju povej: Tako pravi Zimrilim, tvoj brat«; enako v pismu B 615, ki ga je objavil Ch.-F. J e a n v RA, 42, 1948, str. 77 s., v. 1 s. 4 4 II, 24, 10: »Zakaj zadržuješ služabnike svojega brata?« 4 5 »tvoj gospod« v II, 21, 6, Rev. 10', 14'; II, 25, 13,14; Zimrilim v II, 21, 23, 19. *• II, 71, 11, 15. « I, 24, 10. 4 8 I, 27, 16, 20, 24, 30. 49 II, 51, 3. 63 kot sinovi napram očetu,50 ali celo kot služabnik (»suženj«) napram svojemu gospodu.51 V poznejši el-amarnski in hetitski meddržavni korespondenci ima velik pomen »bratstvo« (ahutu),*2 izpeljanka od a/m = brat. S to be­ sedo označujejo trajno prijateljsko razmerje med dvema neodvisnima vladarjema, ki vzdržujeta prijateljske stike, kar formalno pokažeta s tem, da si redno pošiljata poslance. Ustanovitev bratstva med vladar­ jema, njunimi sinovi, obema deželama se proglaša v meddržavni po­ godbi med Ramsesom II. in Hattušilom III. (1273) kot bistvo pogodbe." . m f v n , J s k i korespondenci »e že uporablja beseda »bratstvo« v istem političnem smislu, čeprav le redko. Predvsem ga uporablja Išme-Dagan v svojem pismu, v katerem obvešča svojega brata, da j e po očetovi smrti »stopil na prestol hiše svojega očeta«.54 Jasmah-Adduja pripoznava za neodvisnega vladarja m mu predlaga, naj si najprej prisežeta »trdno5 5 prisego«, nato »se bova jaz in ti sesia in bova ustanovila bratstvo med seboj za vedno.«56 Prav to, da naj se med rodnima bratoma tako bratstvo šele ustanovi, nam priča, da je bratstvo v Hammurabi j evem času že poseben pravno-po- litičen pojem, ki ni v nobeni zvezi s krvnim sorodstvom. Zanimivo je, da že sedaj pomeni ustanovitev bratstva pravi namen pogodbe med vladarjema dveh držav. — Drugič najdemo ta izraz »bratstvo« v očitku neznanega pisca, češ da se Išme-Dagan podobno neiskreno približuje Hammurabiju, kakor je njegov oče Šamši-Addu neiskreno pošiljal za­ gotovila o bratstvu vladarju mesta Ešnunne.5 7 V drugih mednarodnih pogodbah, ki so v tem času samo pogodbe med vladarji, se pojem bratstva še ne uporablja, kolikor smemo to trditi na podlagi pogosto precej poškodovanih besedil. 4 V i . P Ì S m U *' 3 P r i P ° v e d u J e Jasmah-Addu, da sta njegov ded Ila- kabkabû asirski kral j , in marijski vladar Jaggid-Lim »prisegla med seboj trdno prisego pri bogovih«.58 Kakor Jasmah-Addu nadalje trdi, je pogodbo prekršil Jaggid-Lim.59 и Od Asircev ogroženi vladar Abi-Samar bi želel doseči, da bi mu lah- dunlim pomagal. Zato ga imenuje »svojega očeta« (v. 6), sebe pa proglasa za njegovega sina, svojo hišo za njegovo (Rev. if—13*). — Podobno se najbrž označujejo kot sinovi nasproti Zimrilimu tudi vazalni vladarji v II 61—64 ITim -zlasti II, 61, 5 ss., kjer pisec izrecno poudarja, da vsa njegova mesta pripadajo Zimnlimu i n d a so oni (piščevi svojci?) njegovi sinovi. Primer iz pozne asirske dobe v ZZR, XXIII, str. 331. 5 1 Tako piše Hammurabi (najbrž vladar mesta Kurda) v II 78 1—4- >Mojemu gospodu povej: Tako (pravi) Hammurabi, tvoj služabnik*-' prim op. 30 v uvodu. 52 Prim. ZZR, XXIII, str. 330 ss. 53 Prim. ZZR, XXIII, str. 332 s. 5 4 IV, 20, 5. 55 IV, 20, 22. Pridevnik dannum pomeni: trd(en), močan ipd D o s s i n 1. c, ga prevaja kot solennel (enako tudi v I, 3, 9 s.). 56 IV, 20, 21—26. ,, . 5 7 v n> 49> "• »Tako je bilo ravnanje njegovega očeta (v. 7), ...pošiljal mu (t. j . esnunskemu vladarju)) je bratstvo« (v. 11) 68 I, 3, 7—10. 59 I, 3, 11 s. 64 Z nameravano zavezniško pogodbo med Hammurabi jem in Zimri- limom se bavi pismo II, 77. Iz delno poškodovanega besedila sklepamo, da bi vsak sopogadbenik moral opraviti pogodbeno prisego v svoji deželi.6 0 S tem bi postal zavezan, da jo izpolnjuje; to obveznost ozna­ čujejo z rečenico napištam lapatum = »dotakniti se grla, zadrgniti, stisniti grlo«.61 Podobno orientalsko slikovito je pogodbeno vezanost med zavez­ nikoma označil Hammurabi, ko so dospele v Babilon zavezniške čete iz dežele Jamhad (v Severni Siriji). Tedaj j e namreč veselo* ugotovil: »£)obro je, da je moj brat ( = vladar Jamhada) poslal čete v Babilon i n da je moj brat zvezal resice plašča z možem iz Babilona«.62 Simbolične obličnosti, ki so jih. uporabljali ob sklepanju med­ državnih pogodb, se omenjajo v dveh nadaljnjih primerih. Šamši-Addu pripoveduje, da je združil tri severnosirske vladarje v vojaško zvezo, ki so jo z njim sklenili zoper Sumu-Ebuha. Sklenitev pogodbe označuje s stavkom: »Pred menoj bodo udarili roko.«63 Kakšna simbolična gesta je pri tem mišljena, ni povedano.64 O primitivnih obličnostih pri sklepanju prijateljstva med dvema rodovoma: Hanejci in Idamarazijci, poroča Zimrilimu njegov diplomat lbal-El. Naprošen, da sodeluje — najbrž kot Zimrilimov namestnik — j e dal ob sklenitvi zaklati mladega oslička, ni pa pustil zaklati tudi mladega psička in neke ptice, kar so vse za ta namen pripravili. e 5 Kot uspeh svojega sodelovanja omenja, da je »naredil mir« (sa-li-ma-am... aš-ku-[u]n, v. 13 s.) med obema rodovoma. Usmrtitev oslička nas spo­ minja delno ohranjene pogodbe, ki j o je sklenil Mati'ilu iz Agusi-ja z asirskim kraljem Aššurnirarijem V. (753—745). Pri tej pogodbi je bil zaklan oven, da so na njem simbolično prikazali posledice, ki naj za­ denejo Mati'ilu-ja, če bi pogodbe ne izpolnil.66 Ker pa manjka v II, 37 točnejših navedb, ni mogoče dognati, kakšen pomen j e imela usmrtitev oslička. V pismu II, 72 poroča Zimrilimu njegov diplomatski agent iz Babi­ lona, da j e t ja prišlo štiričlansko poslanstvo Rim-Sina iz Larse. V pismu, ki so ga prinesli Hammurabiju, mu Rim-Sin zagotavlja zavezniško pomoč: »Če se sovražnik obrne zoper tebe, bodo moji vojaki prišli tebi na pomoč. Če se pa sovražnik obrne zoper mene, naj pridejo tvoji vojaki meni na pomoč!«6 7 Tako klavzulo o zavezniški medsebojni po­ moči najdemo pozneje strogo paritetno formulirano v pogodbi med 60 II, 77. 6 1 K temu izrazu primerjaj razlago G. D o s s i n a in Ch.-F. J e a n a v ARM, II, str. 237. 62 II, 71, 10—15. 6 3 I, 24, Rev. 14' s. 6 4 D o s s i n, ARM, I, str. 221, domneva, da je bila to neka kretnja sovraž­ nosti zoper Sumu-Ebuha. 6 5 II, 37, 6, 10 s. 66 Prim. F. E. P e i s e r , MVAeG, 3, 1898, str. 228 s.; Br. M e i ß n e r , Babylonien und Assyrien, I, str. 140. 67 II, 72, 13—16. 5 65 Ramsesom II. in Hattušilišem III., enostransko modificirano pa v hetit­ skih vazalnih pogodbah.6 8 Vsem doslej znanim medvladarskim pogodbam iz marijskega arhiva je skupno to, da vidijo bistvo pogodbe v medsebojni prisegi obeh vla­ darjev. Dobri dve stoletji .pozneje se pa v poročilu, da «ta (ok. 1430) babilonski kral j Karaindaš in asirski Aššur-bel-nišešu sklenila prija­ teljsko pogodbo., razlikujeta že dve sestavini: rikiltum (riksum, rikistum) m prisego (mamitum).*» Rikiltum je pogodbeno besedilo, ki ga vsak so- pogodbemik predloži drugemu, da ga s svojo prisego sprejme kot ob­ vezno. JNa tem razlikovanju j e zasnovana hetitsko-egipčanska pogodba iz leta 1273. S potrebnimi spremembami ga najdemo zopet v hetitskih vazalnih pogodbah: išhiul — lingaiš.70 * Ob zaključku je primerno', da ponovno naglasimo, da utegnejo nadaljnje objave marijskih tekstov marsikatero tu izrečeno trditev л г п а * a l \ t u d i o r v r e č i - Vkljub temu je pa nesporno, da v mestu Mari ( lel l Hariri) najdeni klinopisni teksti vsebujejo gradivo, k i j e za pravnega zgodovinarja zelo pomembno. Naj bo navzoča razpravica skromen izraz spoštovanja in hvalež­ nosti našemu tako zaslužnemu jubilarju, čigar dela so tako zelo važna tudi za našo domačo pravno zgodovino! QUELQUES REMARQUES JURIDIQUES SUR LES LETTRES DE MARI, PUBLIÉES JUSQU'À PRESENT (Archives royales de Mari, I—IV) R é s u m é I. Introduction Notre étude porte principalement sur les 452 tablettes de Mari, publiées /!!lS(A1Ba1i,iÌ (VdanS J e S W*1™ Premiers tomes des Archives royales de Mari ( - AKM). Ces tablettes constituaient une partie des archives diplomatiques du royaume de Man, sous le règne des quatre derniers rois avant la dispari- tion de cet Etat du Moyen-Euphrate. Sur le premier roi Iaggid-Lim ainsi que sur son fils et successeur Jahdunlim nos sources sont assez maigres. La plupart de nos tablettes appartiennent aux deux phases suivantes du royaume de Mari. C'est d'abord ^interrègne assy- rien», quand le royaume de Mari dépendait de l'Assyrie et quand le roi assyrien Šamši-Addu I. installa à Mari son fils Jasmah-Addu comme régent Apres la mort de Šamši-Addu, c'est Zimrilim, fils de Jalidunlim, qui devient 68 Prim. Hethitische Staatsverträge, str. 68 s. 69 Prim. Hethitische Staatsverträge, str. 23 s. 70 Prim. o. c, str. 21 ss. 66 roi de Mari. Il y règne longtemps en étroite union avec Hammurabi, le grand législateur de Babylone, qui finalement s'empare du territoire de son an- cien allié. ' . La documentation abondante, que nos tablettes contiennent est interessante à différents égards pour des recherches juridiques. D'une part, les lettres de l'époque assyrienne ainsi que celles de la cor- respondance de Kibri-Dagan, gouverneur de Zimrilim à la ville de Terqa, avec son seigneur, nous offrent des renseignements précieux sur la structure du royaume de Mari et sur ses conditions sociales et économiques. D'autre part, les lettres envoyées à Zimrilim par ses agents diplomatiques nous rendent possible d'observer le développement des relations internatio- nales et de ses formes aux jours de Hammurabi, roi de Babylone. Comme sources supplémentaires à ces lettres viennent en considération: pour le premier groupe, la correspondance de Hammurabi avec Samaš-hasir et avec Sin-idinnam, ses gouverneurs à Larsa, et pour le deuxième groupe, la correspondance internationale provenant des archives de Tell-el-Amarna et de Hattušaš. II. Conditions sociales et économiques Le royaume de Mari, comme les autres États de l'antiquité, était basé sur le classement de sa population en hommes libres et en esclaves. Cette division fondamentale exerçait une telle influence sur la façon de penser, qu'on appelait dans nos lettres tous les citoyens esclaves (wardum) envers leur souverain, qui était adressé en seigneur (bëlum). L'esclavage résulte à Mari surtout de la capture à la guerre. Les prison- niers forment une partie du butin que l'on partage entre les combattants. D'après une lettre (II, 13, 7 s.) le roi aussi obtient quatre esclaves comme son lot. Le nombre des esclaves à Mari ne semble guère avoir été très considé- rable. D'après une remarque de Samši-Addu, le prix d'un(e) esclave était de neuf sicles d'argent en moyenne. Aucun esclave ne peut arriver à la liberté par la fuite. Samši-Addu ordonne à son fils de saisir aussi tous les fugitifs libres et de les faire amener chez lui. Quant aux fugitifs politiques, le roi d'Assyrie prend des dispositions différentes selon le cas. La population du royaume de Mari était assez hétérogène. Il y avait des Benjaminites, «une peuplade nombreuse et turbulente» (Küpper, 166) et des Hanéens, qui «ne sont sédentaires qu'à demi» (Kupper, 170). Ils sont comman- dés par leurs cheiks (suqaqu). Chez les Hanéens on peut déjà observer des différences économiques considérables. Au point de vue économique, le royaume de Mari était plus avancé que l'Assyrie. C'est pour cette raison que Samši-Addu demande à son fils non seulement des artisans, mais aussi différents produits, nécessaires à son armée. L'économie de l'époque est presque complètement basée sur la terre et son exploitation. On fait p. ex. espérer à un gouverneur d'a-voir à sa disposition de la terre arable en abondance (I, 18). Les revenus d'un gouverneur se composaient régulièrement de blé, d'huile et de vin. De même la fortune du roi consiste en troupeaux et en domaines, qui lui fournissent du blé. Comme déjà M - K ü p p e r a bien observé, dans la cor- respondance de Kibri-Dagan il n'est jamais question d'impôts en argent (RA, 41, 173). Des grandes quantités de blé sont ramassées dans le palais, ce qui donne au seigneur la possibilité de prêter du froment au peuple à l'occasion d'une famine. 5* 67 L argent devient assez tardivement une commune mesure de la valeur des choses. La proportion de valeur entre l'argent et le cuivre c'est 120 contre 1. Dans ces circonstances il est facile à comprendre que le souverain ainsi que ses gouverneurs se procurent souvent pa r des corvées la main-d'œuvre dont ils ont besoin pour le maintien du système de l'irrigation, pour la rentrée de moisson, pour la tonte des moutons. Un renseignement très remarquable sur la propriété des champs nous est fourni dans la lettre ARM, I, 6. Samši-Addu ordonne à son fils, qu'il ne par- tage pas de nouveau les champs au bord de l 'Euphrate entre des Hanéens, pour ne pas provoquer des plaintes nombreuses. «Que chacun conserve sa possession ancienne!, (v. 36 s.). Seulement les champs, ayant appartenu à un mort ou a un fuyard, peuvent être donnés à celui qui n'en a pas (v. 38 s ) .Mous en pouvons conclure que dans un passé pas très lointain on avait donc encore partage des champs périodiquement entre des cultivateurs. Mais ^ ? и Л , e P ° q u e d e Šamši-Addu la position des possesseurs des champs s'était déjà tellement affermie que le roi d'Assyrie ne veut plus laisser «bouleverser les champs» (v. 3?). Néanmoins ce n'est pas encore la pleine propriété individuelle du sol, car le roi dispose a son gré des champs d'un mort ou d'un fuyard. Les champs ne se transmettent donc pas encore de père en fils. Ainsi nous y assistons a une évolution qui est en train de substituer le régime de la propriété indi- viduelle du sol au régime initial de la propriété collective, mais cette évolution n est pas encore achevée. Reste à savoir, si cette évolution avait lieu à ladite epoque seulement dans le pays au bord de l'Euphrate. Il est intéressant d'observer que Hammurabi, lui aussi, exprime dans sa correspondance avec Samaš-hasir la même maxime: «Leur ancienne possession comme ils la possèdent, qu'ils la possèdent.» (RA, 21, 43). C'est au fond le même principe quon retrouve dans Ledit du préteur romain: «Uti eum fundum nunc possidetis, ita possideatis» (Festus, Bruns, Fontes 7, II, 24 233) De différentes remarques occasionnelles dans nos lettres nous ' pouvons conclure qu au moins une grande partie du sol appartenait au roi de Mari qui en faisait fréquemment donation aux diverses personnes. Outre cela o^1 Som t J a U¥1 l_ d eT. l a P r ° P r i é t é individuelle du sol. C'est une lettre (III, 17, ^7-29 de Kibn-Dagan que nous trouvons une distinction nette entre l'orge duf palais; (se um sa ekallim) et l'orge du district qui constitue la redevance (se um sibsim sa hahim) (Kupper, RA 41, 179). Enfin, c'est du système d'irrigation que la fertilité du pays en depend. Four cette raison son entretien et son extension représentent une préoccupa- tion capitale du roi ainsi que de son gouverneur. III. Sur la structure de l'État L'État de Mari était une despotie. Son souverain est «seigneur» (bëlum) envers tous ses sujets qui ne sont que ses mardum («esclaves», serviteurs). Le titre de roi (sarrum)> n'est employé qu'incidemment. En qualité de maître absolu le roi tient tous les rênes du gouvernement entre ses mains. Afin d assurer la continuation de la dynastie, il faut d'abord que le roi «fonde sa maison». Samši-Addu, après avoir fait plusieurs reproches à cet égard a son fils Jasmah-Addu, enfin le marie avec la fille du roi de Qatanum. f r . n c o , m m a n d a n t e n chef de la force armée le souverain fait assez fréquemment le recensement, afin d'établir une liste des hommes soumis au service militaire. Il semble de même parfois qu'à cette occasion aussi le par- tage et 1 arpentage des champs eurent lieu. 68 Le territoire de Mari comprend plusieurs districts (hahum) et quelques royaumes vassaux (Kupper, RA, 21, 163). Grâce à la correspondance de Kibri- Dagan, gouverneur à Terqa, nous sommes assez bien renseignés sur l'admini- stration du district de Terqa. Quoique la compétence d'un gouverneur fût très étendue, il était néanmoins obligé de demander pour chaque décision une instruction de son souverain. D'autre part le gouverneur était tenu d'informer son souverain de tous les événements qui étaient arrivés à sa connaissance. Dans l'État de Mari on rencontre parfois la tendance à l'intimidation du peuple. Bahdi-Lim propose à Zimrilim de trancher la tête d'un prisonnier et de la faire~promener dans les villes des Hanéens, afin que ceux-ci prennent peur et qu'ils se rassemblent rapidement quand ils seront convoqués (II, 48). D'autre part le souverain aime à consulter ses conseillers avant de prendre une décision importante. Les informations qui lui parviennent sur différents problèmes, ont égard aussi aux causes sociales et économiques de ces pro- blèmes. C'est p. ex. la famine qui pousse des Turukkéens à leurs razzias, c'est le manque de pâturages qui mène des Benjaminites avec leurs troupeaux vers le Haut-Pays. • ' Le souverain choisit ses collaborateurs à son gré. C'est Šamši-Addu qui confirme ou désapprouve les propositions de Jasmah-Addu. — La première condition que le candidat doit remplir, est celle d'être taklum, c'est-à-dire, «sûr», sur qui on peut compter. — Le serment des fonctionnaires n'est men- tionné que chez les agents recenseurs, nommés par le gouverneur Kibri-Dagan (III, 19, 17). Les fonctionnaires obtiennent du roi pour leur entretien des champs à cultiver, du peuple de leur pays ils reçoivent du blé, de l'huile et du vin. Périodiquement le roi leur donne des vêtements et des bagues en or de cinq et de dix sicles (II, 74, 20 ss.). Sur la vie du peuple, en particulier sur les habitants de la capitale, leur situation sociale et économique, nos sources nous apprennent très peu. — Les Benjaminites et les Hannéens ont leurs cheiks (suqaqu) qui correspondent aux maires (hazannu). Ils coopèrent quand il s'agît de la mobilisation des hommes, sujets au service militaire, de même du recensement. Ils sont respon- sables de ce que la population se rassemble pour la corvée, et que des pâtres Benjaminites ne quittent pas le pays avec leurs troupeaux. Quoique nommés par le roi, les cheiks souvent défendent les intérêts de leur territoire avec fermeté. Les Anciens sont les représentants naturels du peuple d'un district. Leur position est fondée sur l'autorité de l'âge, plus tard probablement aussi sur leur position économique et sociale. IV. Les relations internationales Plusieurs lettres de Mari nous fournissent des renseignements précieux sur les rapports internationaux entre Mari et Babylone aux temps de Zimrilim et de Hammurabi. Une comparaison avec le correspondance d'El-Amarna, postérieure de 300 à 350 ans, et avec celle de Hattušaš, postérieure d'une siècle de plus, nous rend possible d'observer jusqu'à quel point diverses institutions et règles ont changé pendant ce temps. Quant aux bases des rapports internationaux, nous pouvons constater qu'elles sont restées les mêmes dans les trois périodes. Les rapports entre deux États ne sont en réalité que des rapports entre leurs souverains. Ceux-ci se reconnaissent mutuellement pour égaux et in- dépendants par le titre de frère (ahu) qu'il se donnent. 69 Le contact entre les souverains est entretenu par leurs envoyés (mûr šipri). La situation juridique de ceux-ci n'est pas encore réglée, surtout en ce qui concerne le droit d inviolabilité et d'exterritorialité. C'est d'une lettre qui a ete publiée et traduite par le feu M. F. T h u r e a u - D a n g i n en 1936 que nous apprenons qu'un envoyé de Mari ne pouvait quitter Babvlone, avant ? T O U r S m n e P e r m Ì t d e P a r t i r e n l u i r e m e t t a n t s ° n Passeport D'autre part quant aux questions détaillées il y a aussi des différences considerables entre la correspondance de Mari et celles d'El-Amarna et de Hattusas. , . „ , A u p o i n t d e , v u e r f o r m e L nous pouvons constater d'abord une grande différence quant a la fonction des lettres et des envoyés dans les rapports entre les chefsKl État. Les envoyés de Zimrilim négocient directement avec Hammurabi et discutent avec lui oralement sur divers problèmes. C'est pour- quoi la majeure partie de la correspondance diplomatique consiste en compte- rendus des envoyés a Zimrilim, tandis que les lettres de souverain au souve- rain sont tres rares A l'époque d'El-Amarna au contraire des lettres entre les chefs d État sont la forme régulière pour la communication des messages entre eux. La premiere cause du changement est certainement la distance entre les capitales respectives qui est plus grande. La position, des envoyés cependant a change en même temps; leurs déclarations orales ne sont valables que quand elles sont confirmées par les lettres qu'ils ont apportées Puis nous pouvons constater aussi des différences quant à la composition formelle des lettres. La correspondance de Mari, de même que celle de Hammurabi, est écrite dans un style clair et simple et évite les titres officiels autant que possible. Dans chaque lettre, une courte introduction, contenant le nom de 1 expéditeur et en général aussi du destinataire, est suivie par le sujet de la communication. Les lettres d'El-Amarna, au contraire, placent après introduction qu, est plus développée, encore une longue salutation (sulmu, dans laquelle l'expéditeur fait savoir au destinataire qu'il va lui-même 1 е Љ « ^ Г м Г н е 1 е П ^ m n t e m P S d e S V O e U X t"3™ S a P e d a n e . Dans quelques lettres de Man il y a d ailleurs aussi une courte formule de Sulmu, par laquelle d i s W c f v T n V b J e T 1 6 d e S t m a t a i r e 1 ° e l u i « м * q™ ^ é e de Mari ou son r a n t ? ^ i t é n t r e V U e S e n t r e l e S d Ì V e r S s o u v e r a i n s ^ t r è s r a * * dans toute t i o n ^ W . t e X t ? d V M a r i l a e0™1™™ d e s t r « t é s internationaux est men- i onnee plusieurs fois. Ceux-ci ne sont sanctionnés que par le serment Le mot rikiltum qui est tres important dans le traité entre Rames II. et Hattušiliš III ainsi que dans les traités vassaux hittites, ne se trouve pas encore dams nos textes. - Mais on rencontre déjà l'expression ahutu (= fraternité) w u t dé signer 1 alliance créée, par le traité entre les deux parties; la même id le non est bien connue déjà du traité entre Ramses II. et Hattušiliš III. - Enfin il e^t r S ï s; \u^rde la еаиЛткт d'un traité entre deux p«pw- Quoique les lettres, publiées jusqu'à présent, ne représentent qu'une petite part ie des riches matériaux découverts, nous pouvons constater en conclusion que l les eclaircissent considérablement la structure interne ainsi q u e ° e s r e k ' tions internationales de l'État aux temps de Hammurabi Nons espérons que des publications futures', en particulier celles des textes économiques, jèteront encore plus de clarté dans leT questions traitées 70 F r a n c e S t a r e NEKAJ ŽELEZNODOBNIH PREDMETOV IZ LJUBLJANE Ljubljanski narodni muzej je dal na razpolago nedavno od­ prtemu Arheološkemu oddelku ljubljanskega Mestnega muzeja lepo število izkopanin, ki j ih je hranil v svojem depoju. Med tem gra­ divom, ki so ga izkopali na področju mesta Ljubljane, vzbuja posebno pozornost nekaj predzgodovinskih predmetov, ki v arheološki literaturi še niso bili objavljeni. Ti predmeti sicer niso v okviru materialne kulture naše predzgodovine kaka posebna redkost, so pa pomembni za predzgodovino Ljubljane, zlasti ker je bila na njenem področju med kulturo Ljubljanskega barja in med antično Emono še do ne­ davnega velika vrzel. Iz inventarne knjige Ljubljanskega narodnega muzeja razberemo, da so našli pri regulacijskih delih struge Ljubljanice (med leti 1880 in 1914) med drugim arheološkim gradivom tudi naslednje predmete. 1. Popolnoma ohranjeno bronasto certoško fibulo z izvotljenim polkroglastim gumbom, s štirimi prečnimi vrezi za rombičnoi razšir­ jenim lokom in s peresovino z dvema zavojema (d. 10, d. noge 2, pr. gumba 1,1, š. loka do 1,5; Tab. I, 1; P48211). 2. Popolnoma ohranjeno bronasto certoško fibulo s polkroglastim gumbom, z dvema vrezoma na hrbtu noge, z močno klekastim lokom, ki ima na zadnjem delu med dvema svitkoma masivno kroglico in s peresovino z dvema zavojema (d. 9, d. noge 2,2, pr. gumba 0,9, pr. kroglice 0,8; Tab. I, 2; P 4822). 3. Veliko nekoliko poškodovano železno certoško fibulo z rombično razširjenim, hrbtom noge in lokom ter z dvakrat uvito peresovino (d. 13,8, d. noge 3,2, š. noge 1,4, š. loka do 1,3; Tab. I, 3; P 4826). 4. Prav tako železno certoško fibulo le nekoliko masivnejše iz­ delano (d. 13, d. noge 4, š. noge 1,2, š. loka do 1,6; Tab. II, 1; P 4824). 5. Dobro ohranjen železen nož s tmastim nastavkom za ročaj, z ukrivljenim listom in nekoliko navzgor zavihano konico (d. 15,8, d. lista 13,2, š. lista do 1,4; Tab. I, 4; P 4828). 1 Mere predmetov so navedene v centimetrih; kratice pomenijo: d. (dol­ žina), š. (širina), v. (višina), db. (debelina), pr. (premer). Zadnja številka v oklepaju pomeni inventarne številko predmeta v Ljubljanskem narodnem muzeju. 71 6. Fragmentiran železen nož iste oblike (ohranjena d. 9,7, š. lista do 1,3; Tab, I, 5; P 4831). 7. Nekoliko poškodovan železen nož z ukrivljenim listom in s ploščato skovanim držajem z dvema zakovicama za pritrjevanje obloge (ohranjena d. 12,5, š. lista do 1,5, š. držaja do 1,7; Tab. II, 4; P 4829). 8. Železno tulasto sekiro z velikim ušescem za pritrjevanje na toporišče (d. 13,8, d. tulca 6,2, š. rezila 7, pr. ušesca 2,2; Tab. II 2: P 4824). 9. Fragment bronaste pravokotne pašne spone s tremi zakovicami. Na spodnji strani so dobro vidni sledovi tolčenja z nekim kladivom, ki je imelo ozko in dolgo udarno ploskev (š.5,3, ohranjena d. 4,4. db. 0,15; Tab-.1I, 3; R2169 2). 10. Nekoliko poškodovano vretence bikonične oblike iz drobno- zrnatega sivega peščenca (v. 2,7, pr. 3,7; Tab. II, 5; P 4837). 11. Dobro ohranjen železen meč, s klekasto upognjenim listom pod ročajem, s trnastinvizrastkom pod ploščato skovanim ozkim nastavkom za ročaj, ki ima na koncu masiven bronast zaključek. List meča ima enojno rezilo, ki je nekoliko konveksno usločeno (d. 75, d. lista 64 s. lista do 3,4; risba 1; B 50513). Za večino naštetih predmetov nimamo podrobnih najdiščnih po­ datkov, vendar jih lahko z veliko verjetnostjo lokaliziramo na predel, kjer so našli pri regulacijskih delih največ arheoloških najdb; to je med današnjim Tromostovjem in Špico. Za podrobno kulturno in časovno opredelitev naših najdb nam torej preostane le tipologija. Najznačilnejši predmet so certološke fibule. Oba železna pred­ meta Tab. I, 3 in Tab. II, 1 pripadata tako po velikosti kakor tudi po obliki (gumb, noga, rahlo klekast lok) tipu »klasične« certoške fibule. Prav tako in tudi v železu izdelano obliko poznamo z Vač4 m zelo verjetno je, da sta bila izdelana naša primera v vaških ko- vačnicah, zlasti ker je ista oblika bronastih fibul na tem najdišču precej pogosta5 in ker so mogli železni primeri tega tiipa nastati le v naselbinah z zelo izurjeno tehniko kovanja. Drugi dve, bronasti certoški fibuli sta dve enačici »klasične« oblike. Medtem ko ima primer Tab I, 2 še starinski značaj (svitka in kroglica na zadnjem delu loka), kaze fibula T. I, 1 mlajše poteze, zlasti zaradi izvotljenega gumba, ki ш več nasajen na navzgor zavihan podaljšek hrbta noge, marveč je z njo preprosto spojen. Sekira j e dokaj okorno izdelana! vendar pa kaže na zelo izurjeno tehniko kovanja, kajti obod tulca je tako mojstrsko zvarjen, da opazimo rahle sledove zvarjenih plavuti le v notranjem delu tulca. Ušesce za pričvrščanje sekire na toporišče je prav tako privarjeno. Tulaste sekire z ušescem najdemo v ilirskih grobovih razvite iz mlajše železne dobe vseh večjih kranjskih najdišč 2 Fragment je inventariziran v inventarni knjigi rimskih najdb (R) ne ve pa se kje je bil najden; vsekakor pa je predmet predzgodo vinski bar a (B) J e l n v e n t a n z i r a n v inventarni knjigi najdb iz Ljubljanskega 1 Ljubljanski narodni muzej inv. št. P 250. 5 Ljubljanski narodni muzej inv. št. P 142—147. 72 ? .* ? ? Л .У« Tabla I 73 (posebno na Vačah in Magdalenski gori), naš primer pa se od večine teh razločuje po čokati obliki in razmeroma dolgem rezilu. Iz tega bi lahko sklepali, da sekira ni služila kot bojna sekira,8 ampak vse prej za domačo uporabo. Opisani železni noži pripadajo dvema najbolj značilnima tipoma naših predzgodovinskih nožev. K tipu noža s tma­ stim nastavkom za ročaj, z ukrivljenim Ustom in z nekoliko navzgor zavihano konico se uvrščata primera Tab. I, 4 in 5. Taki noži so zelo pogosti y razviti železni dobi Kranjske skoraj na vseh najdiščih, r n m e r lab . 11 4 pripada tipu nožev s ploščato skovanim ročajem, na katerega je bila z zakovicami pritrjena obloga, list pa je prav tako nekoliko ukrivljen. Pojav tega tipa nožev je vezan na mlajši čas in je značilen za ilirsko materialno kulturo mlajše železne dobe.7 Najbolj dragocen predmet je nedvomno železen meč. Iz področja Slovenije poznamo nekaj takih mečev s klekasto upognjenim listom pod držajem m z enojnim rezilom.^ Našli so jih v Tržišču pri Cerknici,8 na Vačah9 m v Vintd. Oblikovni izvor naših ukrivljenih mečev j e še nejasen, čeprav je zelo verjetno, da korenini njihova oblika v mahairah l o pa m edina možnost razlage, kajti ukrivljeni meči so se prav tako lahko razvili na podlagi pri nas splošno uporabljanih nožev s kiekastim listom (primerjaj n. pr. Tab. I, 4 in Tab. II, 4). Pri ukriv- jemh mečih (izjema je le meč iz Vinice), kakor tudi pri večini ukriv­ ljenih nožev je klek pod ročajem, kar daje predmetu čisto določen način uporabe, pri mečih svojevrsten način sekanja. Ce bi zajeli ukrivljene meče iz področja Slovenije v razvojno zaporedje, bi lahko iz praktično^ uporabnega in oblikovnega stališča pripisali meč z Vač starejši, meče iz Tržiča pri Cerknici in iz Ljubljane pa razvojno mla j S 1 varianti, za katero bi bilo značilno dolgo in ozko rezilo ter močno poudarjen trnast izrastek na prehodu v ročaj. Glede na gra­ divo, ki spremlja take meče tudi na drugih najdiščih,1 1 smo upravičeni domnevati, da so taki ukrivljeni meči najbrž japodski, oziroma da so posneti po japodskih, kajti meči, ki j ih lahko po spremnem gradivu pripišemo Keltom so pri nas.popolnoma drugačni (ravni, dvorezni, s strehastim prehodom rezila v ročaj).1 2 Preostaneta nam še dva pred- e Bojne sekire imajo po navadi zelo dolg ozek vrat in kratko rezilo primerjaj n. pr. primer z Vač: Müllner, Typische Formen, Taf. XXXll, i A т, J TŽ Ü£- n ° r e V fa i d e m o v , najmlajših grobovih na Vačah (grobišče na Apnu m objavljeno, na naselbini v Vinratjevcu (izkopavanja leta 1951) v grobovih iz Šmarjete (Müllner, Typische Formen, ТаГхХП 11 12) itd 7 а Argo, 1894, str. 149, T. XII, 18. ' 8 Schmid, Jahrbuch für Altertumskunde, 1910, 105—107, si. 22. 1883," I ? f ^ i ^ M M i t t d l u n S e n d e r Anthropologischen Gesellschaft, Wien 10 Treasures of Carniola, New York 1934, 89, T. XI (59). R n c " Jezerine grobovi, 99, 237 in 400 (Wissenschaftliche Mitteilungen aus der Bosnien und der Herzegowina [WMBH], 1895, 116 in sledeče) Ripač pri f w M B H . Ä ^ ! 2 ; ! 1 ^ 7 8 ( W M B H - 1 9 0 0 > 7 i n S l e d e č e ) ' Ä - i a P D o i £ a FornJe^fafîxXxfrTaf-XL)1 6 ^ ™ * * ^ ^ V r h a ( Ш И п е Г ' T y p i s c h e 74 O i l S < • 5 Tabla II 75 meta: kamnitno vretence Tab. II, 5, ki j e . tipološko nepomembno in fragment bronaste pravokotne pašne sporne Tab. II, 3. Ta tip spone j e bil v razviti železni dobi na Kranjskem tako na splošno v uporabi, da ga lahko štejemo kot enega izmed glavnih značilnosti ilirske mate­ rialne kulture pri nas. Kot rečeno so opisani predmeti važni za predzgodovino Ljubljane, saj so na njenem področju šele pred nekaj leti odkrili prve pred- zgodovmske ostaline, ki ne pripadajo kulturi Ljubljanskega barja.1* Starejše železnodobno ilirsko grobišče na Kongresnem trgu in na •dvorišču Slovenske akademije znanosti je delno izpolnilo praznino med pozno neolitsko in bronastodobno kulturo Ljubljanskega barja ter med antično Emono. Grobišče na dvorišču Slovenske akademije znanoeti je sicer prineslo nekaj skromnih elementov, ki j ih smemo pripisati razviti oziroma mlajši železni dobi,14 vendar pa so bili taki Risba I predmeti maloštevilni in tudi druge okoliščine niso dovoljevale, da. bi mogli na podlagi teh najdb domnevati o kulturni kontinuiteti železne dobe do prihoda Rimljanov. Z obravnavanim gradivom j e v glavnem izpolnjena ta praznina. S certoškimi fibulami j e za Ljub­ ljano nakazan čas našega »cvetočega halštata« (okoli 450—350), kate­ remu pripadata tudi zakrivljena noža starejše variante in tulasta sekira z ušescem. Certološke fibule utegnejo segati tudi v mlajšo železno dobo (nekako po letu 350), posebno bronast primer Tab. I, L Za mlajšo železno dobo pa sta značilna nož Tab. II, 4 in ukrivljen meč. Meč tipološko verjetno ni starejši od 2. stoletja pr. n. št., zato bi ga morda lahko povezali z domnevnimi japodskimi premiki proti severo­ zahodu v teku 2. stoletja.15 Pričakujemo lahko, da bodo nadaljnja raziskovanja terena na področju Ljubljane poglobila dosedanje iz­ sledke. , , . . . M e < i p»nulo vojno so na Kongresnem trgu naleteli pri gradnji za­ klonišč na dva groba z žganim pokopom (še ni objavljeno), med leti 194R in 1950 pa so izkopali na dvorišču Slovenske akademije znanosti, in umetnosti t>4 žganih ilirskih grobov (začasno poročilo v Arheoloških poročilih SAZU za leto 1948, Ljubljana 1950, str. 7 in -sledeče). 14 Železna veriga za pripenjanje meča na pas, nekaj fragmentov rdeče zgane keramike, ki je bila poslikana z grafitom. r* i " G J 4 K a r s t ä d t ' Studien zur politischen u. Wirtschaftgeschichte der Ust- und Zentralalpen vor Augustus, Göttingen gelehrte Nachrichten, 1937, I. pogl.. 76 SOME IRON AGE OBJECTS FROM LJUBLJANA R é s u m é The author makes known some objects found on the area of Ljubljana on the occasion of regulation works in the river bed of Ljubljanica — between the years 1880 and 1914. These objects were found between the so-called >Spica« (Point) and the Tromostovje (Triple Bridge), and that: two fibulae of bronze and two of iron, Certosa type all four, 5 iron knives, an iron axe, an iron sword, a belt buckle of bronze, and a whorl of grey sand stone. These objects belong to the high Hallstattian period and La-Tène-age, and partly fill up the gap between the Moor-culture of Ljubljana and ancient Emona. 77 J o s i p K l e m e n e TEODOZIJEV POHOD PEOTI MAXIMUSU IZ SISCTJE DO PETOVIJA Po bitki pri Odrinu (9. VIII. 378 po Kr.), v kateri je bila premagana m uničena vzhodno-rimska armada in kjer je padel cesar Valens L, je njegov nečak Gratian, zapadno-rimski cesar, proglasil 13. T. 379 po Kr. v Sirmiju izvrstnega vojskovodjo Teodozija za vladarja v vzhodno-rimski državi. Teodozij se je izkazal vreden tega zaupanja. Ohranil je red in mir v svoji državni polovici, sovražne napade je deloma odbil s silo, deloma se je pa z vpadajočimi germanskimi plemeni pomiril in jih je deloma celo preselil v svojo državo. Tako n. pr. je Zahodne Gote naselil v Traciji, kot svoje foederate — zaveznike. V zapadni polovici je prišlo kmalu do prisilne menjave vlade. Bri­ tanski namestnik Maximus je pregnal Gratiana s prestola in ga dal celo umoriti (383 po Kr.). Vsled Teodozijevih vojaških priprav in radi po­ sredovanja milanskega škofa sv. Ambrozija se je Maximus zadovoljil z Britanijo, Galijo in Španijo. Italijo, Afriko in Zapadni Ilirik je pa prepustil mladoletnemu Gratianovemu bratu Valentinianu II. Teodozij s tem stanjem ni bil zadovoljen, vendar se je moral sprijazniti z njim, a Maximus je čakal le primerne priložnosti za končni obračun s Teodo» zijem. Kljub takemu napetemu položaju vendar ni prišlo med njima do državljanske vojne radi nemirnih germanskih sosedov, ki so vpadali tako v eno, kakor tudi v drugo polovico države. Sele leta 387 po Kr. je po Maximovem mišljenju nastopil za njega ugodni trenutek, da se polasti še Valentinijanovega dela. Že pomladi tega leta se je pripravljal, da bi zasedel Italijo, a je ta svoj načrt izpeljal šele meseca avgusta, takrat pa s tako naglico, da se je Valentinijan II . z državnimi insignijami komaj rešil iz Aquileje po morju v Solun k Teodoziju po pomoč. Teodoziju se je zdel jesenski čas neprimeren za vojskovanje, poleg tega pa tudi ni imel dovolj čet za državljansko vojno, pa se je radi tega še pogajal z Maximusom. Ta pa je med tem časom zasedel celo Italijo in tudi vrata v Italijo, Aquileja, so prišla v njegove roke. Zasedel je s svojimi četami naravno obrambno črto na severo-vzhodni strani Italije. Njegov poveljnik Andragatus je pa branil prelaze čez Julijske Alpe.* 1 Latini Pacati Panegyr. Theodosio dietus, c. 30: »superatis Alpibus Cotiis, luha quoque claustra laxaret...« 78 Verjetno je mišljeno pod tem celo vojaško važno ozemlje od Beneških lagun pa do Save (Praetentura Italije et Alpium).2 Obrambo Italije pa je povečal Maximus še na- ta način, da je pomaknil obrambno črto še bolj proti vzhodu na Dravo in Savo.3 Posebno močno je zavaroval vse važnejše prehode čez ti dve reki tako n. pr. v Sisciji in Poetoviju; v zadnjem je prevzel poveljstvo celo njegov brat, comes Marcellinus. Tudi cesar Teodozij se je dobro pripravil za vojsko. Mobiliziral je vse svoje foederate, razna germanska plemena, med drugimi tudi Za­ hodne Gote,, Hune in Alane. Toda Teodozij ni hotel napasti svojega nasprotnika Maximusa samo na suhem, nego je še poslal mladega Valen- tinijana II. in njegovo mater po morju z močnim brodovjem v Italijo. Ta ekspedicija bi lahko postala Maximusu zelo nevarna, ker je bil v Rimu zelo nepriljubljen in celo osovražen.4 Napada na Italijo z morske strani, to je v hrbet, se je Maximus še najbolj bal, pa je radi tega obrnil vso svojo pozornost na morje. Andragatus je moral zapustiti Aquilejo in poiskati sovražnika na morju.5 S to ekspedicijo je bila Maximova glavna sila-na severo-vzhodni strani Italije oslabljena, a ravno tjakaj se je nameril Teodozij, ki se je hitro pomikal iz Carigrada. Dne 14. junija leta 388 je bil že v Stobiju, prodiral je z vso svojo močjo neovirano po prastari vojaški cesti v dolini Vardarja, Morave in nazadnje Save' proti severo-vzhodu do Siscije. Tukaj je njegova konjenica kljub visokemu stanju vode prešla čez Savo, nenadoma udarila na sovražnika in ga popolnoma porazila.6 Teodozijev napad na Siscijo je bil nenaden in je radi tega še po­ membnejši njegov uspeh, ker je bila Siscija v tem času naravno pa tudi umetno močno utrjena. Ob starem rokavu reke Kolpe pri Čepu v bližini vasi Dužice so bili še leta 1937 vidni ostanki mogočnih rimskih' zgradb, verjetno kakšnega kaštela, ki je mogoče služil tudi zato, da^ sovražnik ne bi Siscije mogel napasti od zadaj. r Ta kaštel pa je služil tudi za obrambo ceste in še bolj nasipa, ki je bil v rimskem času zelo potreben radi visokega stanja reke Kolpe. Ta poplavi še dandanes celo ozemlje okrog Siska, če voda slučajno predere nasip pri Čepu. 7 'Ko so dobili v Siscijo poročilo o nenadnem Teodozijevem prihodu, so verjetno zelo hitro predrli omenjene vodno-brambene priprave pri Dužici in s tem še 2 Natančno opisuje to celo utrjeno ozemlje W. Schmid, Frühgeschichtliche Befestigungsanlagen im Bereiche der Isonzofront; izšlo je v Jahreshefte des österr Archaeol. Instituts, Bd. XXI, XXII, 1922, Bbt. Sp. 295 ssq. L. Haupt­ mann, Erläuterungen zum historischen Atlas der österreichischen Alpen­ länder I, 4, Wien 1914, str. 328, navaja tudi ostalo tozadevno literaturo in opiše kratko to praetenturo Italije takole: »Pred tem (Italskim) limesom leži kot izhodna postaja za ceste v Italijo Emona, za njo v drugi črti Castra (Ajdov­ ščina) in Tergeste, v tretji pa mogočna orožarna Akvileja. Na ta način je bila .Praetentura Italiae et Alpium' v četrtem stoletju ena sama ogromna trdnjava.« 3 Orosius, 1. VII, c. 35, Hist. misc. XIII, e. 1. * Zosim., 1. IV, e. 45. 5 Zosim., 1. IV, e. 46, Orosius, 1. VII, e 35, Hist. misc. 1. XIII, e. 1. 8 Latini Pacati Panegyr. Theodosio dictus, e. 34. 7 J. Klemene, Archaeologische Karte von Jugoslawien, Blatt Zagreb, str. 16, Dužica. 79 umetno povečali naravno poplavo. Na ta način so zelo otežkočili osvo­ jen je Siscije. Siscija je bila v antiki zelo važno vojaško središče, ker se tukaj kriza mnogo vojaških cest. Za Teodozijeve namene so bile zelo ugodne ceste, k! so vodile proti zapadu in dalje proti morju, n. pr. proti Saloni skozi Burnum itd. Vendar mu je obetalo prodiranje proti Senii (Senju)3 mnogo več uspeha, ker bi se po tej poti približal od jugovzhodne strani ze prej omenjeni Praetenturi Italiae. V tem slučaju bi pustil comesa Marcellinusa m njegovo armado v Poetoviju ob strani ali pa celo za hrbtom. Ker bi mu pa Marcellinus v tem položaju lahko padel v hrbet, se je Teodozij odločil, da gre najprej proti njemu, ga premaga in se šele kasneje od severovzhoda vrže na Maximusa, ki ga je čakal izza rraetenturae Italiae pri Akvileji. Nekateri starejši pisatelji, n. pr. E. von Wietersheim9 so mislili, da se je Teodozij iz Siscije obrnil proti Celeji, oziroma da je prišlo med Lmono in Celejo do odločilne bitke.1 0 Toda temu odločno oporekajo antični viri.11 Iz Siscije vodijo sledovi rimske ceste v severovzhodni smeri skozi kraje Stupno, Sela mimo rimskih utrdb pri Dužici, kjer se je verjetno šele končalo utrjeno in zaščiteno ozemlje nekdanje rimske trdnjave Siscije. Rimska cesta se nadaljuje v isti smeri ob robu Savske nižine, včasih bolj zgoraj, včasih bolj spodaj po pobočjih gričevja, ki jo omejuje na zahodni strani. Sledove te ceste je opaziti južno in južno- vzhodno od vasi Peščenice (si. 1) čez potok Burdelj in Buno do Buševca, kjer je bilo važno križanje rimskih cest. Rimska cesta se nadaljuje naprej v isti smeri, to je proti severozahodu po južnem delu Turopolja skozi Mraclin, Petrovino, kjer so rimski grobovi in ostanki rimskih zgradb, Dolnjo Lomnico, Malo Mlako (rimske zgradbe) in Botinec do Save, kjer vodi čez njo v smeri na Stenjevec. Ta del ceste od Buševca naprej je precej slabši nego prvi del od Siska do Buševca. Ob potoku Buni pri Novem Selu so močne rimske kulturne plasti z ostanki žganine, ki govore za večje antično naselje v tem kraju. Od prej omenjene ceste se odcepi tukaj druga, ki vodi ravno v severni smeri do Save, ki pa ni dokumentirana s tolikimi najdbami kot severozahodna, a vodi do Save pri Ščitarjevem, kjer so v Savski strugi ostanki rimskih pilotov, ki so bili nosilci nekdanjega rimskega mostu. Pač pa je vodila rimska cesta na robu onega zemljišča, ki ga Sava tudi za največjih poplav ni dosegla in je tako lahko armadi vedno služila. Marsigli12 ima vnesen v svoji karti ravno del te ceste med Odro in Savo in ga ima označenega celo kot tlakovano rimsko cesto.12 Tudi večina novejših pisa­ teljev od Katančiča do Mommsena smatra ostanke rimske ceste od Ščitar- 8 Klemene, o.e., str. 112 sqq. 9 E. von Wietersheim, Historische Erinnerungen aus Friaul und Dalmatien, lzslo je v Sybels Historische Zeitschrift, Bd. XIII, München 1865, str. 340 sqq. 1 0 O. c., str. 354. 1 1 Pacatus, c. 35, 36: »Sisciae, Petovione, ubique denique terrarum victus est (Ambrosiue ep. 40, n. 23). 1 5 Marsigli, Danubius, Pannonico Mysicus, Amstelodami 1726, I. del, II. zv., 1. list. 80 'S t •S. i ^ a 1 •e Л s. N O "O 2 s. - M m O rt SI. i. : : : : : Stara rimska cesta Cesta Emona—Siscia, po rokopisni karti iz leta 1789, »Situation der Strassenzüge in Agramer Comitat«. Sedaj v mestnem muzeju v Zagrebu 81 jevega čez Buševc do Siska za del rimske itinerarske ceste.13 Najbolje pa dokazuje to cesto kraj Andautonija, skozi katerega je vodila rimska cesta in ki leži na mestu in v okolici sedanjega Ščitarjevega. Andautonija leži na nekoliko vzvišenem kraju in je tako bila zaščitena pred popla­ vami. Se pred prihodom Rimljanov je bila glavno mesto plemena An- dautonijev (im je torej bila že predzgodovinska naselbina). To> je ostala tudi za časa Rimljanov. Tu je bila važna prometna točka ob prehodu čez Savo. Rimsko naselbino dokazuje mnogo tukaj najdenih zidov in ostankov predmetov vsakdanje uporabe, kakor tudi mnogi napisi, ki omenjajo ime Andautonija in se sigurno nanašajo na ta kraj.11 Tudi oddaljenost tega kraja od Siscije, ki znaša XXVII m(ilia) p(assuum) po označeni cesti popolnoma odgovarja dejanskemu stanju. Ravno ta velika rimska cesta se nadaljuje proti severu in ob njej so našli leta 1934 v bližini vasi Jelkovca »in situ« miljnik,15 ki je bil postavljen leta 235 po Kr. Na njem označena oddaljenost znaša XXX m(ilia) p(assuum), a oddaljenost tega miljnika do Ščitarjevega je pa 3 rimske milje. Do sedaj opisana rimska cesta od Siska do Buševca in naprej do Ščitarjevega je nedvomno del velike itinerarske ceste Poetovio—Siscia.16 Pomikanje večjih vojaških množic bi bilo po cesti od Buševca do Stenjevca, kjer vodi cesta po ravnini, še mogoče, vendar bi bilo zelo otežkočeno na nadaljnjem pohodu proti Poetoviju po cesti Veliko Trgo- višče—Krapina—Rogatec.17 Teodozij bi moral prodirati po tej cesti ali pa po cesti proti Emoni, ako bi krenil na Stenjevec. Eno ali drugo bi bdo proti njegovim vojaškim načrtom. Na noben način ni hotel priti med Marcellinusove in Maximusove čete, pa je najbolj verjetno, da se je držal najvzhodnejše ceste, ki je vodila iz Siscije proti Poetoviju. V tem primeru je to bila cesta, ki je vodila od Buševca proti Sčitarjevu in naprej v severni smeri. Ko je Teodozijeva armada prekoračila savski most med Ščitarjevim in Ivanjo reko je nadaljevala svojo pot proti Jelkovcu in ni krenila po lokalni cesti, ki je vodila skozi ozemlje današnjega Zagreba do Stenjevca in naprej proti Emoni, nego je prodirala naravnost proti severu, proti naslednji postaji, ki jo poznamo po itinerarijih pod imenom Pyrri.18 Od Jelkovca, kjer nam dokazuje veliko rimsko itinerarsko cesto ravno miljnik iz leta 235 po Kr. in ime »Rimski put«, je vodila cesta pri postajnem poslopju čez železniško progo in naprej do Sesvetov, dalje « ^ т ? 1 ? ? ^ ' B l a t t Z a S r e b . s t r - HO, kjer so navedena vsa ta mišljenja. , C^h£hst 400° m 400L Hoffiller-Saria, Antike Inschriften aus Jugo- slavien (Al J), Zagreb 1938, Nr. 447, 478, Klemene, o.e., str. 65 sati 15 AIJ št. 602, Klemene, o. a, str. 65. X * t m e r a r i a provinciarum et maritimum imperatorie Antonini Augusti ed. O. Cuntz, Ihneraria Romana I, Lipsiae 1929, str. 265, 11 sqq. A Poetavione Siscia m. p., C. Aqua viva m. p., XVIII. Pyrri m. p., XXX. Dautonia m. p., XXIV. Siscia m. p., XXVII. 17 Klemene, o. c., str. 115. 18 Klemenc-Saria, Archaeologische Karte von Tugoslavien Blatt Ptui str. 91. •" 82 skozi gozd »Mokrice« in p o »Markovem polju« v z p o r e d n o z Vugrovim potokom. N a t o se obrne cesta prot i severovzhodu do Gradi šča , jugo­ vzhodno od Vugrovca, kjer so našl i os tanke r imskih z g r a d b in I k a r o v torso. 1 9 T u k a j je bi lo važno kr iž išče r imskih cest, k e r se je odcepi la ena proga in sicer k r a j š a prot i Kaš in i do Mari je Bistrice in je n a t a n a č m preseka la Zagrebško goro. T a cesta vodi skozi ozke soteske in i m a prece j vzpona, p a je bi la r a d i tega m a n j p r i k l a d n a za večje vojaške sile, po­ sebno s pr t l jago ( impedimenta) . Zato je verjetno, d a p r i d e za Teodozijevo Si. 2. Del rimske ceste Poetovio—Siscia med Bjelovarom in Zerjavmcem po rokopisni karti iz leta 1757 (»Tabella veteris et noae Zagrabia Varasdmum ducent, Viarü Ic(!)tonographia exhibens«). Sedaj v Narodnem muzeju v Zagrebu. Inv. št. 785, IV B a r m a d o v poštev le cesta,_ k i vodi od Q u a d r i v i u m a (tako se je imenovalo to kr ižišče cest) p r o t i severovzhodu 2 " čez potok Glavničico, T a cesta je t u d i n e k e vr s te meja med zemljišči Belovara in Zerjavinca (si. 2). O m e ­ njajo jo t u d i srednjeveške l ist ine in sicer k o potr ju je k ra l j A n d r e j H . let» 1217 dar i lno l is t ino zagrebški stolni cerkvi. O m e n j e n a je ta cesta k o t meja med zemljišči, k o vodi v b l iž ini Belovara čez potok Glavničico kot magna via.21 T a m je t u d i omenjen del meje tako le : »... in fluvium 1 9 Brunšmid J., Kameni spomenici Hrvatskog narodnog muzeja u Zagrebu, str. 21, št. 31, si. 31. Klemene, Blatt Zagreb, str. 20 in 110. 2 0 Klemene, o. c , str. 108. , . . V I T 2 1 Tkalčić Ivan, Monumenta historica episeopatus Zagrabiensis saec. Ali et XIII, Zagrabiae 1873—1874, Tom. I, 43. 83 Glauniza, et per illam descendit ad magnarti viam ubi est pons, et per eandem viam revertitur ad occidentem per metas episcopi...« Iz tega mesta lahko sklepamo, da je šla meja po veliki cesti in čez potok Glav- ničico pri Belovaru. V drugi darilni listini omenjajo zopet isto cesto, kot mejo posestva, ko vodi proti zapadu ali to pot kot via e x e r e i t u a 1 i s do Q u a d r i v i u m a pri Gradišču: 2 2 »... et inde facto regressu ad viam cxercitualem, que fuit prima meta Casina, tendit per eandem versus occidentem ad Quadrivium...« Nadaljevati se je morala ta pot ob po­ roku Zelini, po severnem pobočju Gradine pri Paukovcu in v smeri današnje ceste do Sv. Ivana Zeline. Odtod je vodila po dolini potoka Bedenice in zapadno od Hrastja.2 3 Kenner2 4 je mislil, da stoji Hrastje na mestu rimske naselbine P y r r i , kar pa ne odgovarja razdalji rimske ceste. - Rimska cesta je vodila od Hrastja dalje po zapadni strani reke Lonje nekako do cerkve sv. Treh Kraljev, južno od Komina. Ta cerkev ima v svojih zidovih vzidanih mnogo rimskih spolijev iz bližnje rimske na­ selbine, ki je zelo verjetno ležala na hribu Kamenjak. Že ime samo nam pove, da je bilo tukaj mnogo razvalin in porušenih kamenitih zidov, najverjetnejše rimskih. Rimski grobovi in velike najdbe rimskega de­ narja leta 1918 (zadnji zastopani rimski cesar v tej najdbi je bif cesar Tacitus) nam to potrjujejo. Razno steklo, fragmenti rimske keramike iz teh najdb nam govore za to, da je bilo tukaj rimsko naselje. Razdalja Pyrri po Itinirarijih bi nekako odgovarjala.25 ^ Pyrri je ležal na zapadnem bregu reke Lonje, pa tudi rimska cesta je šla verjetno po nizkih, zapadnih gričastih obronkih zahodno od Lonje proti severu. Od Komina je vodila rimska cesta mimo Bisaga in Breznice. V Hraščini2 6 so našli rimski nagrobni spomenik iz drugega stoletja po Kr. Kje je bil najden, ni določeno, pač pa je zelo verjetno, da je stal ob rimski cesti, ki je vodila vzhodno od Hraščine in zavije pri Humu proti severovzhodu. Dalje gre vzhodno od Grane in Rementinca, a zapadno od Novega Marofa proti reki Bednji in po mostu v bližini sedanjega Preseč­ nega čez njo. Dalje vodi proti Tomaševcu ali tako, da gre najpreje zapadno in potem severno od tega kraja proti vzhodu. Od te ceste je vodila proti jugovzhodu lokalna rimska cesta skozi Kneginec do Varaž­ dinskih Toplic, ki so jih imenovali v antiki Aquae Iassae. To rimsko cesto iz Varaždinskih Toplic omenja tudi darilna listina kralja Andreja IL, ko podeli mestu Varaždinu pravice svobodnega mesta in določi meje mestnega ozemlja:27 » . . .Prima meta... pervenit ad rivulum qui vulgo dicitur Blizna, et per eundem riuulum vertitur ad 22 Tkalčić, o. c., Tom. I, 41. 23 Klemene o. c. str. 21, 107. 2 1 Kenner Fr., Noricum und Pannonien v Berichte und Mittheilungen des Alterthumsvereins zu Wien, 1870, Jhrg. XI, str. 124, op. 7. 2 5 Glej opombo 16. 26 Vjesnik N. S., XIII, 1913—14, str. 104, si. 8, AIJ št. 456, Klemenc-Saria, Blatt Ptuj, str. 8. 27 Tanodi ZI., Monumenta historica Iiberae regiae civitatis Varasdini, Tom. I, codex diplomaticus 1209—1526, Varasdini 1942, str. 2. 84 meridiem, pervertii ad quandam valìem ei ascendit ad magnam v i am, per quam itur ad Toplitz. Is to cesto omenja l is t ina od 4. X. 1472 leta, ko je končno določena meja mesta V a r a ž d i n a p r o t i posestvu Ivana, s ina Gregorja Vojina de Kapolna, in b r a t a Jur i j a : 2 8 »... inde per eundem rivulum Blizna eundo ad meridiem (venissent) ad quandam uallem ei ascenderei ad magnam viam, per quam itur ad Thoplicam . . .« P a č p a se v bližini, to je severno od Tomaševca, odcepi od r imske ceste Poetovio—Siscia i t inerar ska cesta Poetovio—Mursa, k i vodi skozi Mart i janec (rimski grobovi), Pol janec (krasen r imski voz v arheološkem muzeju v Zagrebu), L u d b r e g (del r imskega konjeniškega k ipa) in dalje prot i vzhodu. 2 9 Kneginec je mejil na zemljišče že omenjenega Tomaševca in ga srednjeveške l istine zelo pogosto omenjajo. 3 0 O d Tomaševca je vodila r imska cesta prot i severu in jo omenja t u d i l i s t ina C a z m a n s k e g a kapto la , k i je izvedel reambulaci jo mej mesta Varažd ina dne 25. decembra 1470,31 kjer omenja Kneginec in n a t o : »... viceversa pervenissent ad predicium fluvium Plythrvycza circa pontem muratum, et periranseundo eundem poniem muratum, inde transeundo duos lacus venissent ad metas sen? termines ville sew possessionis episcopi ecclesie Zagrabiensis, ubi penes viam magnam ad dietam civitaten Warosdiensem tendeniem...« Ist i z idani most omenja spis dvorskega sodnika St jepana Bator i ja : 3 2 ». . . deinde per eandem viam versus aquilonem pergendo in magno spatio pervenissent ad predictum Plyihmycza et transeundo pontem Kervhud dictum, quem ipsi cives pontem muratum nommassent...« Iz tega se vidi, d a p r i d e m o p o cesti, ki vodi iz Tomaševca prot i severu, po z idanem mostu čez Pli tvico v Varaždin, a seveda od vzhodne s t rani . Kl jub temu, da mora it i Teodozijeva a r m a d a p r e k o mnogih n a r a v n i h zaprek, k a k o r so n. pr . reke, je bi lo p r o d i r a n j e po te j cesti mnogo boljše in lažje, p a t u d i varne j še in sigurnejše nego skozi ozke in težke p r e h o d n e soteske, k i vodijo iz doline reke Save čez Sleme v dolino r e k e D r a v e . Cesta je vodila p o dolini reke Lonje in p r e h o d v dolino Bednje j u ž n o 2 8 Tanodi Zl., o. c , št. 183, str. 227. 2 9 Rimska cesta Poetovio—Mursa in Poetovio—Siscia je do Tomaševca skupna in ima postaji Remista in Aqua viva. Te postaje na progi omenja od Poetovione do Siscije It. Ant. (glej opombo 16). Dalje jih omenja It. Burd. sive Hierosol, 561, 3 sqq. Civitas Poetovione mil. XII. Transis pontem, intras Pannoniam Inferiorem. Mutatio Ramista mil. IX. Mansio Aqua viva mil. IX. Tabula Peutingeriana, Petavione, Remista, Aqua viva. Mutatio Populos je že samo na cesti proti Mursi (Osijeku). AIJ, str. 199. 3 0 Tanodi, o. e., str. 327, pod Kneginec. » Tanodi, o. e , str. 179, št. 219. 3 3 Tanodi, o. e , št. 183, str. 227 85 ti od Novega Marofa bi mogel postati nevaren Teodozijevim četam. Po pre­ hodu čez Bednje ga je ločilo le še par rimskih milj od doline Drave. Od manjših rek bi mogla biti edino le še Plitvica neka ovira, a čez njo je vodil gotovo tudi že v rimskih časih močan zidan most. Zelo verjetno je pa tudi, da so bile severno od Tomaževca, tam kjer se odcepi cesta proti Mursi, že Teodozijeve konjeniške čete, ki jih je lahko poslal.od Murse naprej, da so mu ščitile desno krilo, ko je prodiral sam ob Savi proti Sisku. S tem da je Teodozij neovirano zasedel ome­ njeno važno križišče severno od Tomaževca, je dosegel velik uspeh, ker se je od Tomaževca pa do Ptuja širilo Dravsko polje, kjer so bili ne­ nadni napadi nemogoči in je on obvladal teren s svojo konjenico. Ob itinerarski cesti, ki je vadila od postaje Pyrr i (Komin) do Poeto- vija, sta bili še dve važni postaji,33 od katerih je bila prva Aqua viva. Nekateri starejši pisatelji so mislili, da je bil Varaždin to mesto.34 Ven­ dar je Varaždin preveč reven na antičnih gradbenih ostankih, ki bi dali sklepati na večjo naselbino. Pač pa je bilo v mestu in okolici več skupnih najdb keltskih in rimskih denarjev, kar nam potrjuje, da moramo tukaj iskati rimsko cesto. Iz Varaždina vodijo sledovi rimske ceste proti zahodu v smeri proti Petrijancu, ki so ga tudi nekateri smatrali za »Aqua viva«.35 V Petrijancu so našli leta 1805 ogromen zaklad rimskega zlatega denarja in okraskov. Zadnji vladar, ki je bil zastopan, je bil Julijan. Ta najdba kakor tudi vec rimskih grobov in napis dokazuje, da je vodila tukaj blizu rimska cesta. Ta je morala na vsak način voditi proti zahodu do podnožja Goric v bližini današnje Vinice. Postaja Aqua viva je bila na mestu same Vinice ali pa vsaj v njeni okolici. Tudi oddaljenost od Poetovia — XX m(ilia) p(assuum) — bolj ustreza razdalji do Vinice kot pa do Petri- janca. Reichard misli, da je bila tukaj Aqua viva; na vsak način pa je bila tukaj večja rimska naselbina.36 •„ ^ Vimce j e vodila rimska cesta proti Dravi v smeri pròti Zavrču. Večina geografov, ki se bavijo s staro geografijo, smatra da j e Zavrč stara rimska cestna R e m i s t a.37 Nekateri so pa mislili, da je to grad Bori, ki leži že na levem bregu reke Drave. Most38 pri Borlu dokazuje marmornata glava nekega (mogoče M. Aurei?) rimskega cesarja, čigar -kip je stal na mostu. Glavo so našli v produ ob Dravi leta 1951 ravno pod gradom Borlom. Po antičnih virih sodeč je poteklo Teodozijevo prodiranje od To- inaševca do Boria brez vsakih večjih ovir. Zdi se, da mu tudi prehoda čez Dravo na mestu pod Borlom niso zaustavile Marcellinove čete, tako 33 Glej opombo št 29. " Mommsen na zemljevidu, ki ga ima CIL III, Katanscich P., Specimen .Fnilologiae et geographiae Pannoniarum, Zàgrabiae 1795, str. 21. 35 Tomaschek v P. W. R. E. II, str. 307. 36 Reichard, Thesaurus topographiae, Noremb. 1824. 37 Klemenc-Saria, Blatt Ptuj, str. 90, AIJ, str. 199. 38 Ta most je verjetno tudi oni, čez katerega si prišel pri Ptuju iz Pan- Tionije Superior v Pannonijo Inferior, kakor piše It. Burd: transis îwntem întrans m Pannoniam Inferiorem (glej opombo 29). 86 d a je pr i še l neovirano n a levi dravsk i breg. N a ta način je pr i še l ne­ ovirano n a r a v n i n o vzhodno o d Poetovija, k jer so se m u postavi le v b r a n Marcel l inove čete. P r v i d a n ni pr i š lo do odločitve. Med odloči lnim spo­ p a d o m drugega d n e je p a preše l del a r m a d e comesa Marcel l inusa na Teodozijevo s t ran. S t e m je posta l Teodozij gospodar t u d i Poetovi ja in o d p r t a m u je bi la p o t p r o t i jugu. Iz P t u j a j e kreni l Teodozi j p o stari vojaški cesti skozi Celejo do Emone. O o b r a m b i v p r i č e t k u omenjene P r a e t e n t u r a e I ta l iae ne čujemo ničesar. Verjetno j e n i n i t i n i h č e brani l . Prot icesar ja M a x i m u s a so p a ubi l i njegovi las tni vojaki v Akvileji. Na ta nač in je zmagal Teodozi j v p r v i državl janski vojni p r o t i Maximusu. T H E M A R C H O F T H E O D O S I U S A G A I N S T M A X I M U S F R O M S I S C I A T O P O E T O V I O R é s u m é In 387, Maximus subdued that part of territory over which, after the father's dead, ruled Valentinian II. Therefore, it came to a conflict between him and Theodosius who attended to the interests of Valentinian. Maximus, who had also taken possession of the whole Italy, moved his defence line forward to the other side of „Praetentura Italiae et Alpium" upon the Sava and Drava rivers where he defended the two important bridge-heads of Siscia and Poetovio. Theodosius advanced against Maximus in forced marches and captu­ red Siscia in an unexpected assault. At Poetovio stationed comes Marcellinus, a brother of Maximus, and Theodosius was not free to neglect him or let him unnoticed behind his back. For this reason he turned towards this town on the best an surest main itinerary road. This road led from Siscia through Strupno, Sela and by Roman fortifications near Dužica, and that on the border of the Sava bassin- whereto Sava inundations reached no more. Besides the Roman remains this road is documented by a map of 1789 (Fig. 1), now in the Town Museum of Zagreb. „Via antiqua Romana", noted on this map, was a part of the Poetovio itinerary road as far as Buševac only. The other part of this road — from Buševac away — leads' over Turopolje (Lukavec) towards Stenjevec (Roman cemetery) and further to Emona. It is sure Theodosius did not advance by this road, otherwise he would have had comes Marcellinus behind his back. For his march must be considered the itinerary road branch­ ing off at Buševac leading towards the North on the border of inundation land over the Sava river a t Ivanja reka and reaching Ščitarjevo, which is a proved Roman colony. The further direction of this road is shown by the Roman milestone found „in situ", in 1934, near Jelkovac. From here away the Roman road leads toward the North across the railway a t the station Sesveti, through the forest of Mokrice over Markovo polje as far as Gradišče (Icarus torso), Quadrivium with the confines line between Zerjavinac and Belovar where it is noted by the map „Tabella veteris et noae Zagrabia Varasdinum ducent, Viaru Ic(!)tonographia exhibens" 1757 (Fig. 2), now in the Archaeological Museum of Zagreb. This road is also mentioned by the deed of donation of King Andrija II, 1217, as „magna via" and „via exercitualis". The Roman road continued along the brook Zelina in the direction of the acual street as far 87 as St. Ivan Zehna, farther westward of Hrastje, where its tracks a r e to be seen as far as Komm which may correspond to the Roman colony Pyrra The road, .passes westward of Loi,je, further by Bisaga and Breznica as far as Hum where it turns toward the North-East, it leads eastward of Grana and Remetmac, westward of Novi-Marof towards the river Bednja, crossing it by the bridge, to Tomaševac. In proximity of this place there branches off the itinerary road Poetovio-Mura passing through Martijanec (Roman graves), Poljanee (Roman Chariot), Ludbreg (Roman equestrian statue) and further towards the East. The Poetovio road leads toward the North from Tomaševac as far as Knegmac, and the Roman stone-bridge to Varaždin. This road is also mentioned by the deed of donation of the Chapter of Cazman, 1470 Though along this road, there are some narrow ravines and passages across smaller rivers, it is nevertheless the best of all leading from the Sava bassin over Sleme, to the Drava bassin. It passes eastward of the direction toward Poetovio and thus the troops of Theodosius could not be taken by surprise here. It was suitable for the baggage train, too From Varaždin to Poetovio there a r e two more greater Roman stations by the itinerary road, i. e. Aqua viva, situated on the place of actual Vinica or in proximity, and Remista which according to its distance from Poetovio might best correspond to Zavrč. At Bori there was a Roman bridge across m e JJrava Kiver. Theodosius with his horsemen passed this part of the road quick y and crossed over the Drava river too as there was nobody to resist. The struggle only took place the day after before the town of Poetovio where Theodosius vainquished, especially because Marcellino troops partly passed 88 J o ž e K a s t e l i c NAJDBE ZGODNJEGA SEEDNJEGA VEKA V GOJAČAH PEI GOBICI Nekako na pol pota med Ajdovščino in Gorico leži v Vipavski dolini na podnožju Cavna (1187 m) vas Cmiče (165 m) z železniško postajo Batu je (133 m). Cesta iz Ajdovščine se v tem predelu doline razcepi v dve veji, eno južno, ki teče po sami dolini Vipave m drugo severno skozi Črniče in Šempas. Više ležeča cesta se od spodnje danes cepi pri vasi Selo (143 m), stari odcep pa je bil že nekaj kilometrov vzhodneje pri mlinu ob vrtovinskem potoku (114m) m gre sedaj kot »stara cesta« tik pod vasmi Gojače (191 m) in Malovše do Crnic, kjer se stara cesta spet združi z novo gornjo cesto. Da se vipavska cesta cepi na tem mestu v dve veji, je pogojeno po terenu, ki ima tu preko doline položen nizek hrbet v obliki zapaha. V tem dejstvu moramo iskati tudi geografski faktor stare naselitve tega področja. L Grobovi Gojače-Boršt Marca 1949 je Narodnemu muzeju sporočil študent Alojzij Vrtovec, Gojače 46, da so ljudje pri kopanju peska za zadružni dom nad Goja- čami naleteli na skeletne grobove. Kontrolna sonda je pokazala ze deloma odkopan skeletni grob, pokrit s ploščo. Jeseni 1949 smo nato izvršili majhno izkopavanje zaščitnega značaja. Na tem mestu se moram zahvaliti krajevnim oblastem za pomoč, zlasti pa družim Vrtovec, ki je delo v veliki meri omogočila. Svet, na katerem leži nekropola, se dviga neposredno proti severo­ vzhodu za vasjo proti hribu Sv. Pavel. Na vzhodni strani strmo pada v ozko dolino, po kateri teče potok, k i izvira pod Sv. Pavlom. Na samem terenu sta na vzhodnem pobočju še dva izvirka, eden manjši, drugi močnejši, k i je bil pred kakimi sto leti zajet za vaškL vodovod, speljan po pobočju. Teren se spušča nekako v smeri sever—jug, njegova po­ ložna kopa ni čisto okrogla, temveč podolgovata. Sestoji az kraške preperevajoče skale z majhno plastjo peščenega humusa. Ledmsko ime je Borit, en del se imenuje Zelena peč. Na vrhu rasto še posamezni bori, na splošno pa je teren sedaj spremenjen v kraški pašnik. Na severni strani kope je plitvo sedlo, ki loči kopo od severnega, višjega hriba, kjer vodi pot k Sv. Pavlu. 89 •v^v-^v;-vv----^^ G.07AČE 1949. ЗЈТЛ/ЛС17Л GROBOV шт> -.V. ••••.••• 5 Ж - •SJK Slika i. Skica nekropole v Gojačah-Borštu (Risba Kubias) • P r e j ^ £ ^ ^ 1 6 1 1 0 p e č J ° n e k k m e t n a š e l skelet, ko je kopa! vinograd. Na Borštu so v prvi svetovni vojni vojaki kapali še sedai viden jarek m našli kosti. Do marca 1949 so kmetje pri kopanju peska izkopali 5 grobov, pri kontrolni sondi marca smo dokončali izkop groba št. 6, jeseni 1949 pa grobove š t 7 do 10 (si. 1). Skupaj j e torej izkopanih deset grobov. Ce pa prištejemo k njim še one, o katerih imamo nezanesljive starejše 90 podatke, pa se število še dvigne. Ker je večina terena še nepreiekanega, moremo domnevati, da j e nekropola v Gojačah-Borštu vseeno obsež­ nejša, kakor pa jo danes poznamo. A. G r o b o v i , i z k o p a n i o d k m e t o v d o m a r c a 1949 Grob 1. Skelet je ležal v smeri sever—jug, bil je pokrit s škrir- ljasto ploščo in zasut s kamenjem. Odrasel skelet. Grob 2. Smer sever—jug, skelet pokrit s ploščo. Odrasel skelet. Grob 3. Smer sever—jug ali obratno, skelet pokrit s ploščo. Grob 4. Smer sever—jug ali obratno, skelet pokrit s ploščo. Slika 2. Ostroga, Gojače-Boišt (Foto Berce) Grob 5. Smer jug— sever, ležal je na plošči, glava j e bila tudi po­ kri ta s ploščo. Skelet je bil menda še nedorasel. Grob 6. Smer jug—sever, brez plošče. Odrasel skelet, v nekoliko skrčeni legi. V teh. grobovih so se našli naslednji predmeti, ki jih žal ni mogoče razporediti po grobnih sestavih: a) Bronasta ostroga z železno konico in železnimi zakovicami na obeh koncih. Notranja stran ostroge j e gladka, zunanja pa polkrožno •dvignjena, tako da sta kraka polkrožnega preseka. Kraka sta razčle­ njena v šest delov z rebri. Med prvim in drugim delom sta povprek naneseni dve rebri, med tretjim in četrtim dve, med četrtim in petim dve, šesti del pa je oblikovan v štirikoten zaključek, ki ga omejuje eno' rebro. Skozi zaključek j e prebita železna zakovica. Od konice proti koncema krakov se ostroga oži, konec pa j e zopet zadebeljen. Srednji del ostroge, na katerem je nasajen trn, je na gosto okrašen 91 z v e r t i k a l n i m i zarezami . T r n j e železen in n a s a j e n n a t r u p o s t r o g e v obl ik i zakovice. T r n j e zelo dolg, m a s i v e n in se k o n č u j e v p i r a m i d a l n o konico. Ostroga, j e vl i ta. D o l ž i n a s t r n o m 10,5 cm, t r n 2,5 cm, š i r ina p r i k o n c u 8,7 cm, d e b e l i n a k r a k a 1,5 cm. V e r j e t n o j e iz g r o b a št. 5. N a r o d n i m u z e j v L j u b l j a n i (NM) inv. št. S 419. SI. 2. Slika 3. Pašna spona, Gojače-Boršt (Foto Berce) b) B r o n a s t a d v o d e l n a p a š n a s p o n a z železnim t r n o m . P r v i d e l spone, spona v ož jem smislu, j e n a n o t r a n j i s t ran i g ladek, n a z u n a n j i s t r a n i p a p o l k r o ž n o dv ign jen, t a k o d a j e p r e s e k p o l k r o ž e n . S p o n a j e Slika 4. Pašna spona, Gojače-Boršt Nož, (Foto Berce) Slika 5. Gojače-Boršt r e b r a s t o razč len jena. P o s e b e j j e uglofoljena l e g a za k o n e c t r n a . R a m a , okol i k a t e r e j e Bil t r n p r i t r j e n , j e ravna, t a n k a i n g ladka, osta l i del spone p a i m a ob l iko tr ičetr t inskegai k roga . T a de l n i e n a k o m e r n o š i rok, a m p a k se o d osnove r a h l o širi. Železni t r n j e izgubl jen. Vel ikost 2,5 X 2,0 cm. — D r u g i de l s p o n e j e j ez iček n a k o n c u p a s u . I m a podol­ g o v a t o i n p loščato obl iko. N a n o t r a n j i s t r a n i j e g ladek, z u n a n j a s t r a n p a j e n a osnovi t a n k a in i m a t r i že lezne zakovice. N a t o j e r a h l o z a d e ­ be l jena, p r o t i k o n c u p a s e s t i sne in t v o r i l epo o b l i k o v a n o m a s i v n o 92 .glavico. Spona je vlita. Dolžina 4,0 cm, širina 1,5 cm. Verjetno je iz istega groba kot ostroga. NM inv. št. S 420 a b. SI. 3. c) Bronasta ploščata spona v obliki črke D, z železnim trnom. No­ tranja stran je gladka, zunanja pa j e na polkrožnem trupu okrašena s prečnimi zarezami. Železni t rn je izgubljen. Velikost 3,3 X 2,3 cm. Verjetna iz groba št. 6. NM inv. št. S 421. SI. 4. č) Železen nož. Trn za ročaj je ostro, skoraj pravokotno ločen od rezila. Nož je fragmentarno ohranjen. Ohranjena dolžina 10,5 cm, ši­ rina 2,5 cm, dolžina trna 5,0 cm. NM inv. št. S 422. Sil 5. S ' A , \ 4 :*& %*?&. Slika 6. Nož, Gojače-Boršt (Foto Berce) Slika 7. Glinast prstan za prejo, Gojače-Boršt (Foto Berce) d) Železen nož. Trn za ročaj prehaja neizrazito iz rezila. Nož je fragmentarno ohranjen. Ohranjena dolžina 12,5 cm, širina 2,5 cm. NM inv. št. S 425. SI. 6. e) Glinast prstan za prejo. Iz svetlorumene gline. Premer 4,7 cm, debelina 1,2 cm, premer luknjice 1,0 cm. NM inv. št. S 424. SI. 7. f) Kamenček za prstan, rubinaste barve, jajčaste oblike. Izgubljen. B. G r o b o v i , i z k o p a n i o d N a r o d n e g a m u z e j a j e s e n i 1949 Grob 7. Otroški grob, smer jug—sever, brez plošče. Vsekan v skalo in zasut s kamni. Dolžina groba 0,70 m, širina 0,65 m, globina 0,80 m. Individuum star do enega leta. Brez pridatkov. Grob 8. Skelet mladega individua. Dolžina groba 1,66 m, širina 0,60 m, globina 0,95 m. Grob je vsekan v skalo. Skelet leži na grobem pesku.' Okrog skeleta je zgrajena obloga iz večjih, neobdelanih kamnov podolgovate oblike. Ker j e grob izkopan v pobočju, ki teče 93 v smeri groba, je obloga na desni, zunanji strani, skrbna in sistema­ tična, na levi, notranji strani, pa samo deloma izvedena. Posebno močni pa so kamni za glavo, ob femurjih in za nogami. Na teh kamnih slone tri sknljaste plošče, s katerimi j e bil skelet pokrit. Plošče so grobo obdelane, z dokaj ravnimi stranicami. Plošče so položene tako, da leže Slika 8. Nož, Gojače-Boršt (Foto Berce) robovi srednje plošče nad robovi obeh končnih plošč. Grob je nato zasut z debelim kamenjem in prstjo. Skelet leži v normalni legi, roke so položene ob telesu. Brez pridatkov. SI. 9. Grob 9. Odrasel skelet. Smer sever—jug. Dolžina groba 2 04 m, globina 1,0 m, širina 0,65 m. Grob ima okoli skeleta prav tako kamenito oblogo kakor grob 8. Skelet je pokrit prav tako s tremi škriljastimi ploščami, ki pa so deloma razlomljene, srednja pa je globoko udrta. cf i xJie~? p r a V t a k o z d e b e l i m kamenjem, pomešanim s prstjo, bkelet lezi v iztegnjeni legi, leva roka je položena ob trupu, desna upognjena in položena v naročje. Brez pridatkov. Grob 10. Skelet mladega individua. Smer sever—jug. Dolžina groba 1,85 m, širma 0,60 m, globina 0,59 m. Grob je urejen natančno tako, kakor grobova št. 8 in št. 9. Toda poleg treh plošč, s katerimi j e skelet Slika 9. Grob 8, Gojače-Boršt (Foto Berce) 94 pokrit, se nahaja tu še majhna škriljasta ploščica pravokotne oblike (velikosti 0,20 X 0,25 m), ki je položena pod stopala tako, da leže nožne kosti na tej posebni ploščici. Skelet leži v iztegnjeni legi, leva roka je položena ob trupu, desna pa je nekoliko skrčena. Brez pridatkov. SI. 10. C. S l u č a j n a n a j d b a l e t a 1950 Kakih 100 m severno od grobov je našel neki kmet železen nož. Trn za ročaj prehaja usločeno iz rezila. Dolžina 13,5 cm, širina 2,3 cm, dožina trna 5,0 cm. NM inv. št. S 425. SI. 8. II. Naselbina pri Sv. Pavlu Pol ure hoda od nekropole Gojače-Boršt proti severovzhodu se dviga hrib Sv. Pavel (525 m). Hrib j e na vzhodu in jugu strmo odsekan v globoke prepade, na zahodu je položnejši, s severa, torej od strani pod visokimi hribi Čavna, pa je položno dostopen. Uro hoda na zahodu nekako v isti višini nad dolino se dviga v podobni konfiguraciji hrib Tabor, ki je bil utrjen in je dobil svoje ime v času turških vpadov. Neposredno pod Sv. Pavlom izvira studenec, ki pa je zdaj navadno presušen. Z vrha Sv. Pavla obvlada razgled vso Vipavsko dolino, od vipavskega gradu in Ajdovščine mimo Branika do Soče in Oslavja za Gorico. Vrh Sv. Pavla je rahlo podolgovat v smeri sever—jug in tvori precej raven plato, ki se v sredini nekoliko zniža tako, da je površina Slika 10. Grob 10, Gojače-Boršt (Foto Berce) 95 predeljena v dva dela s plitvim sedlom. Plato fe dolg 270 m, širok pa, na jugu 120 m, na severu 80 m. Na severni strani vodita na plato dve poti, ki pred vhodom ostro zavijeta. Od obeh vhodov j e zlasti dobro ohra­ njen m viden oni na vzhodu, kjer j e cesta mestoma vsekana v živo skalo, v zadnjih metrih pred vhodom pa celo stopnjičasto dvignjena. Poznajo se sledovi kolesnic v skali. Pri vhodu j e skala izsekana v ravno ploskev tako, da sta se po njej mogli premikati obe krili trd- njavskih vrat. Podboji niso ohranjeni. Vidijo pa se sledovi, k jer so podboji stali. Ves plato je bil nekoč utrjen z zidom iz neobdelanih kamnov, vezanih z izvrstno malto (si. 11). Le na obeh licih zidu in na rogalih so kamni obdelani (si. 12). Sedanja višina obzidja znaša po- Slika 11. Zidovi pri Sv. Pavlu (Foto Berce) vprečno 0,5 m. Na mnogih mestih pa so ohranjeni samo še temelji. Zidovje teče tik nad prepadi in se prilagodi elipsasti konfiguraciji Platoja. Na notranji strani zidovja je skalnat teren umetno splaniran, tako da nastane izza obzidja širok raven hodnik. Na nekaterih posebno izpostavljenih mestih se obzidje razdeli v zunanji in notranji zid. Pod strmim južnim pobočjem platoja je dobro ohranjen visok stolp-donjon. JNa sredi platoja je v zadnjem času sezidana majhna cerkev na ruše­ vinah stare cerkve, ki j e bila v jožefinskem času opuščena. V severnem predelu platoja se dobro vidijo v terenu prečno potekajoče terase. Pri zidanju cerkvice so se našli lonci, nekje na platoju pa j e bila leta 1944 najdena železna puščica. Puščica ima dolg nastavek v obliki 7-ožujočega se tulca, ki je proti koncu poševno kaneliran. Ostrina je trikotna, ploščata, z rebrom po sredi. Dolžina 8,5 cm, dolžina lista 2,0 cm. NM inv. št. S 426. SI. 13. 96 Slika 12. Zidovi pri Sv. Pavlu (Foto Berce) Slika 13. Puščica, Sv. Pavel (Risba Kubias) 97 Ш. Grobovi Gojače-Morlek Pol ure južno od vasi Gojače proti postaji Batuje leži pašnik z ledinskim imenom Mórlek. Pred led sta se tu našla dva skeleta in pri enem od njiju železen nož. Skeleta sta bila pokrita s kamni, kakor v nekakih grobnicah, iz suhega zidu. Sedaj je sredi pašnika izkopana velika peščena jama. Na robu jame smo našli v sipu fragmente člo­ veških in živalskih kosti, slabo ohranjen rimski bronast norec iz IV. sto­ letja ter drobce terre sigillate, terre nigre in pseudosigillate. Dalje smo našli fragmente svetlo rdeče amfore, temne, s finim peskom pome- v;«'- ,ST4 Slika 14. Uhani v grobu št 1, Gojače-Morlek (Foto Berce) šane grobe keramike, fragmente umazano sive keramike ter fragmente tanke bronaste rebraste zapestnice. Mnogo je fragmentov žlindre. NM inv. št. S 432. Na najbolj zahodnem robu peščene jame leži grob št. 1. To j e grob odraslega skeleta^ v smeri zahod—vzhod z majhnim odklonom (16°) proti jugu. V peščenem terenu je izkopana jama s poševnimi stenami. Grob je zasut s prstjo in velikim kamenjem. Pod koleni se je našel košček žlindre, k i je prišel v grob gotovo že z zasipanjem, ker se žlindra tod pogosto najde. Dno groba tvori čist pesek. Dolžina groba na vrhu znaša 2,40 m, na dnu 2,10 m-, širino groba ni bilo mogoče dolo>- čiti, ker je izkop peska uničil vso desno stran groba in skeleta; globina znaša 1,0 m. Tik nad skeletom je bilo v zelo majhnih količinah sem in tja videti drobne sledove oglja. Skelet leži v iztegnjeni' legi, z levo roko 98 iztegnjeno ob trupu, desna pa ni ohranjena. Pri skeletu so se našli sledeči pridatki: a) V sipu groba nad kolkom, 0,40 m nad skeletom, drobec keramike iz temnorjave gline, mešane z drobnim peskom. Keramika ni glajena, stena je tanka. Velikost 1,5 X 1,0 cm, debelina 0,4 cm. NM inv. št. S 427. b) Pri levi podlahtnici, tik nad skeletom, drobec temnorjave kera­ mike, mešane s peskom. Velikost '1,0 X 0,7 cm, debelina 0,5 cm. NM inv. št. S 428. c) Na levi strani glave bronast uhan z dvema sklenjenima kvači- cama. Obod je na spodnjem koncu sploščen in razširjen v navzdol obrnjeno trikotno ploščico, ki ima stranice rahlo usločene. V trikotniku je ena luknjica za obesek, ki pa manjka. Velikost uhana 3,0 X 2,7 cm. NM inv. št. S 429. SI. 14 a. Slika 15. Igla v grobu št. 1, Gojače-Moriek (Foto Berce) č) Pod desno stranjo mandibule bronast uhan z dvema sklenjenima kvačicama. Obod je na spodnjem koncu sploščen v ploščico, ki je na spodnjem robu nazobčana. V ploščici so tri luknjice za obeske, ki pa manjkajo. Velikost uhana 3,7 X 3,4 cm. NM inv. št. S 430. SI. 14 b. d) V hipogastrični legi je ležala bronasta igla s konico na desno. Igla je okroglega preseka, na glavi je sploščena in uvita. Dolžina igle 9,6 cm. NM inv. št. S 431. SI. 15. Najdbe v Gojačah so prinesle v znanstveno evidenco nekatere prav zanimive momente. Kar se tiče n a s e l b i n e , je plato Sv. Pavla ne­ dvomno prahistorični kasteljer, dasi zato še nimamo nobenega arheo­ loškega dokaza.1 Rimska poseljenost kasteljera je očitna.2 Zidovi, ki so ohranjeni, kolesnice na poti pred severovzhodnim vhodom in terase na severnem delu platoja izvirajo po vsej verjetnosti iz rimske dobe. Najvažnejša rimska cesta iz Italije na vzhod je vodila po vipavski dolini od Akvileje mimo Gradiške in Rubij (Ponte Sonti Ta Peut) ter Bukovice (Ad Fornulos It Hier) do Sv. Križa (FI. Frigido Ta Peut).3 Mimogrede naj omenimo, da od Akvileje dalje ta cesta ni imela naziva via Postumia, kakor misli po Kandlerju zopet Sticotti,4 in da podobnost 1 Primeri za kasteljere v Vipavski dolini C. M a r c h e s e t t i , I castel- lieri preistorici di Trieste e della regione Giulia, Trieste 1903, 54 s. 2 J. B e г b u č, Na školji Sv. Pavla v Vipavski dolini, LZ 7, 1887, 594 do 397. 3 K. M i l l e r , Itineraria Romana, Stuttgart 1916, 453 s. 4 I n s c r i p t i o n e s I t a l i a e , regio X, fase. 4: P. Sticotti, Tergeste, Roma 1951. 7* 99 slovanskega imena za kraj Postojna v tem smislu ničesar ne dokazuje.5 Cesta, ki je prišla od Soče po dolini Vipave, se je preko Prvačine in Dormberga morala dvigniti k Batujam in Selom, od koder j e nato v glavnem potekala v istih višinah do Sv. Križa.6 V tem predelu se je verjetno cepila od nje gornja, vicinalna cesta, ki je šla proti Soči v predelu Solkana in se tu združila z alpsko cesto gornje soške doline. Ta vicinalna cesta je potekala neposredno pod Sv. Pavlom. Tudi v zgod­ njem srednjem veku je treba skoraj gotovo iskati na Sv. Pavlu tisto naselbino, kateri pripada nekropola z bronasto ostrogo. Res pa je, da ni doslej najdena nikaka sled te naselbine. Toda spričo dragocenosti ostroge in zaradi monumentalnega načina pokopavan ja je težko misliti, da bi mogla biti naselbina kje drugje, kakor prav na tem mestu, ki je nekropoli najbližje in za utrjeno naselbino najbolj ugodno. Nadaljnja usoda tega kasteljera s srednjeveško utrdbo in stolpom na podnožju j e neznana. Druga skupina poselitve se nam kaže na terenu Morlek, južno od Gojač, kjer so se našli fragmenti rimske keramike. V tej zvezi bi bilo treba preiskati tudi teren Kózmac v neposredni bližini, na katerem stoje ruševine v jožefinskem času opuščene cerkve Sv. Kozme in Damjana. Še bolj južno in še globlje v dolini pa sta se pri Batujah našla dva kamenita fragmenta s pleteninastim okrasom iz 11. stoletja.7 Bolj jasni kakor v naselbinah so rezultati v obeh nekropolah, na Morleku, kjer j e izkopan doslej samo en grob, in v Borštu, kjer j ih je izkopanih deset. Kateri naselbini pripada grob na Morleku, za sedaj ni mogoče ugotoviti, grobovi v Borštu pa pripadajo kasteljeru pri Sv. Pavlu, kot smo že omenili. Časovno spadata obe skupini grobov v zgodnji srednji vek, le da je grob na Morleku starejši kakor grobovi v Borštu. Na M o r l e k u imamo en sam grob. Verjetno pa je bilo že več grobov uničenih, teren ,pa tudi ni še docela preiskan. V grobu št. 1 so posebno važni uhani. Ta tip doslej v Sloveniji ni bil zastopan in v lite­ raturi tudi ne opisan. Ker se dobi v Srednji Evropi v alamanskih gro­ bovih, ga lahko za sedaj imenujemo »alamanski tip uhana«. Uhan z eno luknjico — kot naš levi uhan — mi ni znan. Uhan s tremi luknji­ cami paš desni uhan — pa se j e našel n. pr. v alamanskih grobiščih Sindelfingen8 in Ergenzingen,9 oboje v Württembergu. V luknjicah so y Württembergu ohranjeni obeski, ki sestoje iz obročkov, na katerih j e pritrjena masivna paličica. Enak uhan imamo v prav tako alaman- skem grobišču Schleitheim-Hebsack v vzhodni Svici, v grobu št. 50.10 Zaradi redkosti in netipičnega spremnega materiala je točnejše dati- 5 Pravilno P. F r a c c a r o , La via Postumia nella Venezia, Festschrift Egger I (1952), 275. 0 S. R u t a r, Rimska cesta » Aquileia—Siscia«, IMK 9, 1899, 27—30. 7 E. C e v e, Predromanski pletenini iz Batui, Arheološki vestnik 1, 1950, 136—145. 8 W. V e e c k , Die Alamannen in Württemberg, Berlin und Leipzig 1931. 53 s.; Taf. 55 B, 4. i 6 . 9 W. V e e c k , o. e. Taf. 35 B, 6. 1 0 Neobjavljeno, muzej Schaffhausen. iOO rente teh uhanov težko, vendar se more zlasti po najdbi v alamanskem grobišču Holzgerlingen v Württembergu z veliko verjetnostjo postaviti ta .Sonderform«, kakor jo imenuje W. Veeck, v sedmo stoletje. Za to datacijo imamo se nekaj drugih dokazov. Alamanski grobovi v Würt­ tembergu prinašajo poleg tega »alamanskega uhana« kot glavni t ip uhan s kocko. Najdene so razne variante teh uhanov, med njimi tudi srebrni uhani z votlo kocko in vloženimi Љ И е и ш . P ^ f X I m " prirezanih vogalih, tako n.pr . v grobiščih Oetlmgen» m P^hlhe im Ti uhani spadajo po Veecku v konec šestega in v sedmo stoletje m so imporîïanT. Enaki uhani, samo da so bronasti, so se našli na Bledu v srobu 261. S tem smo zopet v sedmem stoletju, tako da je za grob v Gojačah datiranje dokaj trdno, dasi ga ni mogoče podrobneje določiti. Druga najdba v grobu je bronasta igla. Ta je v grobovih zgodnjega srednjega veka precej pogost pojav. Iz panonskega področja m j ^ nimo igle iz kraja Keszthely» in Lebény» ter podobno iglo iz kraja Szécsény.1" Tudi ta tip igle-stilusa s sploščemm m uviùm koncem pred- stavlja poznejšo fazo enostavnega stilusa s splosceno m nekoliko zakrivljeno glavo. V Sloveniji imamo zgodnejši tip na Bledu v grobu št 236, v hrvatski Istri pa v Buzetu." Vendar še tudi ta zgodnji tip po spremnih najdbah z Bleda in iz Buzeta spada v 7. stoletje. Isto velja potem tudi za tip v Go jačah. ' Ce smo imenovali uhane iz groba št. 1 »alamanski tip«, pa s tem vprašanje etnične pripadnosti groba v Gojačah nikakor se ni reseno Vprašati se moramo, kateri etnični elementi so mogli prebivati ali se vsaj začasno muditi v sedmem stoletju v Vipavski dolini. Predvsem je v tem času langobardski limes že formiran onstran Soče m je Vipavska dolina pot, po kateri vdirajo v Furlanijo Slovani m Obri.1 8 Poleg tega historičnega momenta moramo upoštevati, tudi dejstvo, da nam iz lango- bardskih grobov Italije uhan »alamanskega tipa« ni znan dasi imamo iz sedmega stoletja večjo vrsto dobro raziskanih nekropol med njimi tako obsežne kot so Castel T r a i n o in Nocera Umbra Grob v Gojačah torej ne more biti lagobardski niti po arheološkem niti po historičnem pretresu. Isto velja za Gote, ki že iz kronoloških osnov ne pridejo v noštev pa tudi arheološko nima uhan iz Gojac gotskega karakterja. Manj jasno pa je vprašanje Alamanov. Dejansko imamo v začetku 6. stoletja Alamane na slovenskih tleh, in sicer tisti del alamanskega plemena ki se j e zatekel okoli 506 k Teodoriku ob Donavi v Noriku. u W. V e e c k , o. c. 53 s. " W. V e e c k , o. e. Taf. 35 A, 4. « W V e e c k , o. e Taf. 37 A, 4a, b. " J H a m p e l , Altertümer des frühen Mittelalters in Ungarn, Braun­ schweig 1905, Bd. 1, 383, Fig. 1039. « J. H a m p e l , o.e. 1, 383, Fig. 1040. 1 9 I H a m p e 1, o. e. 1, 383, Fig. 1038. "K. D i n k l a g e , Frühdeutsche Volkskultur in Kärnten und seinen Marken, Laibach 1943, Taf. 7. . . v 18 B. G r a f e n a u e r , Ustoličenje koroških vojvod in država karantan- skih Slovencev, Ljubljana 1952, 427. 19 B. G r a f e n a u e r , o. c. 412. 101 Po Zeissu m B. Grafenauerju se dajo tudi v Kranju poleg kasnejše langobardske arheološke ostatine in poleg gotske osnovne skupine ugo­ toviti tudi alamanske poteze.2 0 Ne da bi se na tem mestu spuščal v podrobno analizo tega problema, naj omenim le, da so »alamanskk elementi v Kranju ree vidni, vendar v zelo majhnem številu, kajti frankovsko-porenske fibule, ki so v Kranju precej dobro zastopane in vodilne, so se V sredini 6. stoletja širile po vseh srednjeevropskih in italskih germanskih naselbinah. S tem dobimo alamanske arheološke elemente v prvi polovici 6. stoletja na Gorenjskem. Ali ni mogoče, da je naša datacija groba v Gojačah pogrešena in da imamo opraviti tu z alamanskim grobom iz prve polovice 6. stoletja? Ali pa se j e ala- manski element skupno z langobardskim držal na slovenskem ozemlju še v 7. stoletju, kakor za Langobarde trdijo mnogi znanstveniki? Ko bo grobišče v Kranju ponovno v podrobnosti obdelano, bo mogoče podati prepričljivo sliko trditve, da kranjsko grobišče ne sega preko časovne meje leta 600. To je posebno dobro vidno na S-fibulah, ki so vse brez izjeme delo sredine 6. stoletja in ki segajo v svojih frankovskih ele­ mentih še do okoli 575. leta. Če upoštevamo možnost, da so grobovi tudi nekaj desetletij kasnejši, moramo mejo okoli leta 600 kljub temu iz arheoloških ozirov vzdržati. S tem pa odpade tudi možnost, da bi mogli alamanski element, ki je že tako v svoji prvi fazi v Sloveniji minimalen, potegniti še v 7. stoletje na naših tleh. Druga možnost, da bi namreč datacija uhanov bila pogrešena in da spadajo namesto v sedmo stoletje v prvo polovico šestega, pa iz primerjalnega gradiva v Svici in Würt­ temberg11 ne more priti v poštev. Četudi je pri tako izolirani najdbi zaključek nemogoč, moramo vseeno domnevati, da sta »alamanska uhana« v Gojačah iz sedmega stoletja in da njun etnični nosilec ni bil iiiti Langobard niti Got, pa tudi ne Alaman, temveč da ga moramo iskati pač v novih naseljencih teh krajev, torej v Slovencih. Vprašanje groba v Gojačah ne bi bilo samo po sebi tako važno, če ne bi medtem bilo izkopanih na Bledu sto grobov, ki pripadajo v glavnem sedmemu stoletju in ki imajo v svojem sestavu precejšnje število uhanov s kocko raznih variant. Prav ti uhani so v alamanskih grobovih sedmega stoletja tako v Württembergu kot drugod zelo po­ gosti. V Sloveniji ga imamo zastopanega še v Laški vasi pri Celju 2 1 in v Smarjeti na Dolenjskem.2 2 Toda tako najbrž v Smarjeti,2 3 gotovo; pa na Bledu spremlja uhane s kocko uhan s košarico panonskega tipa (Also- pahok 2 4 m Margarethen am Moos na Nižjem Avstrijskem v sodnem okraju Bruck a. L.25) ter na Bledu uhan reichenhallskega tipa, ki j ih 20 B. G r a f e n a u e r , o. c. 412—415. A-, ,o \ K o r o š e c , Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji, Celje 1947, 4<, 48; J. K a s t e l i c , Varstvo spomenikov 2, 1949, 59 s. 22 Neobjavljeno, Narodni muzej v Ljubljani med prahistoričnim inven­ tarjem, P 1071, P 1075, P 1076. "Fragment uhana, košarica izgubljena. Neobjavljeno, Narodni muzej v Ljubljani med prahistoričnim inventarjem, P 1073. т> , 2 4 A- , A T l f . o l d i > D e r Untergang der Römerherrschaft in Pannonien, Berlin und Leipzig 1926, Bd. 2, Taf. V, 7. . 25 Neobjavljeno, Naturhistorisches Museum na Dunaju. 102 moramo nesporno datirati v 7. stoletje.26 V isto skupino grobov bo treba najbrž šteti tudi Gojače. S tem bi imeli v Sloveniji zdaj štiri grobne najdbe iz 7. stoletja, ki j ih moramo pripisati po vsej verjetnosti Slo­ vencem, živečim v slovensko-obrski zvezi, in sicer Bled 1, Laska vas pri Celju, Šmarjeta na Dolenjskem in Gojače. Na ta način j e seveda tudi zgrešena trditev J. Korošca, da je Bled I langobardski in da je skoraj identičen s Kranjem.2 7 Z gotovostjo moremo trditi vsaj to, da so po arheološki strukturi vse štiri najdbe »ne-langobardske« m da spadajo v sedmo stoletje. ' Druga gojaška nekropola — »v B o r š t u « —, k i pripada po vsej verjetnosti še neugotovljenemu naselju na Sv. Pavlu, pa spada v ka­ snejšo dobo. Uhanov ali obsenčnikov do sedaj v teh desetih grobovih ne poznamo. Najbolj tipičen predmet, ki se je našel, je bronasta ostroga z železnim trnom in zakovicami."* V Sloveniji poznamo do sedaj samo en fragmentaren primerek bronaste ostroge z Gradišča nad Basljem pri Kranju. Gradišče je deloma raziskano, objavljena pa je samo iC(-*r&.inikci Od ostroge je ohranjen samo trn in del enega kraka. Ostroga je vlita. Posebnost predstavlja trn, k i ima vlit bronast plašč in železno jedro. Trn je pritrjen z železno zakovico na trupu ostroge. Tako t rn kot kraka sta ornamentirana. Trn ima obliko valja, ki se na koncu zožuje v kratko piramidalno konico. Val je na obeh krajih omejen z odebeljenim rebrom, ki je nato razčlenjen z granulacijo. Valj ima vtisnjen vzorec-šablono, ki se dvakrat ponovi. Vzorec je sestavljen iz dveh nekoliko podolgovato potegnjenih polkrogov ki sta simetrično obrnjena navzven. V obeh polkrogih se nahajajo koncentrično drugi polkrogi; skupaj so v vsakem sistemu po trije granulirani polkrogi v obliki nekake metope. Krak ima rombičen presek. Na vrhu romba teče neokrašen pas. Na obeh straneh pa je krak razdeljen v polja s prečnimi rebri, ki so okrašena z zarezami. V poljih se nahaja rebrast ornament v obliki razcepljene vejice, ki izhaja od trna navzven, l u d i t a rebra in ostali deli polja so okrašeni z zarezami. Dolzma trna je 2,6 cm, dolžina ohranjenega kraka pa 4,0 cm. NM mv. št. S 433. SI. lo in 17 c. v. v • • i Ker je ostroga tako slabo ohranjena, ne moremo reci, ah j e imela zakovice ali ušesca. S tem nam odpade ena možnost za natančnejše datiranje, ker so ostroge z ušesci navadno starejše od onih z zakovi­ cami. Ker se Gradišče nad Bašljem razteza skozi več stoletij in ima morda kontinuiteto vsaj od propada antike, nam tudi ostale najdbe ne morejo služiti za točnejšo datacijo. Vendar pa j e ornament na ostrogi precej zgovoren. Značilno je že to, da ima ostroga tudi trn oblečen 2 8 T K a s t e 1 i c , Varstvo spomenikov 2, 1949, 57 ss. 2 7 T K o r o š e c Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega sred­ njega veka, Ljubljana 1952, 276, o. 40; J. K o r o š e c , Arheološki vestmk 2 1951, 138—139; J. K o r o š e c , Glasnik zemaljskog muzeja u Sarajevu, n. s. 7 И . ' Ј K a s t e l i c , Arheološka istraživanja u Sloveniji, »Jugoslavija«, Tesen 1950 (št. 3), 83; J. K a s t e l i c , Varstvo spomenikov 2, 1949, 87 s. « K L o ž a r , GMDS 20, 1939, 195—200. 103 v bron, kar je pri vseh znanih ostrogah tega časa edina izjema. Poleg tega je zelo važna tehnika okrasa. Opraviti imamo z vlito grobo granu- lacijo. Ta se pojavlja v Alpah v ketlaškem kulturnem krogu na robovih lunastih uhanov vlitega tipa, n. pr. na Bledu2 9 ali v Krunglu.3 0 Še izrazitejša granulacija, ki je tudi mnogo bolje izdelana, nastopa na pašnih sponah v Hohenbergu. Fazo s pašnimi sponami moremo v Но^ henbergu datirati v 8. stoletje pred fazo ketlaške variante Krungl— Hohenberg—Bled.3 1 Granulacija ostroge z Gradišča nad Bašljem pa je že zelo degenerirana in jo moramo zato postaviti že v ketlaško dobo' ter jo vaporediti z izdelavo vlitih lunastih uhanov. To bi nas privedlo v deveto in deseto stoletje. Ostroga z Gradišča nad Bašljem se v nekaterih detajlih ornamenta — granulacija prečnih reber na trnu, de­ litev v polja na krakih — zelo' pribli­ žuje starohrvatskim bronastim ostro­ gam iz Biskupije v Dalmaciji. Posebno močna je ta podobnost z ostrogo iz Biskupije, ki ima na trnu ornament križa.3 2 Sorodna pa je tudi češkim ostrogam iz Kolina n. pr. v tem, da ima ornament motiv dveh polkrogov,, ki sta nameščena .simetrično z odprtima koncema navzven v obliki metope, Gradišče nad Bašljem na trnu, Kolin pa na osnovi trna. 3 3 Za sličen primer metopnega razvrščanja polkrogov navajam še ploščico iz grobišča Brno-Malomerice.34 ^ Bronasta ostroga iz Gojač ni čisto sorodna niti oni z Gradišča nad Bašljem, niti dalmatinskim in ne češkim ostrogam. Še najbolj je po­ dobna ostrogi iz Würzburga na Bavarskem, ki jo R. ZschiHe in R. Forrer postavljata v deveto stoletje.35 Provenienca ostroge iz frankovsko- alamanskega teritorija je s tem.zelo verjetna. Na drugi strani pa j e ostroga po svojem materialu, velikosti, masivnosti in dekorativni učin­ kovitosti skupaj s fragmentom ostroge z Gradišča nad Bašljem vendarle blizu starohrvatskim ostrogam iz Dalmacije in ostrogam iz Kolina na Češkem. Dalmatinske ostroge pripadajo devetemu stoletju, ostroge iz Koljanov v Dalmaciji pa so, ker imajo ušesca, še starejše.3 6 S teritorija Slika 16. Ostroga, Gradišče nad Bašljem (Risba Kubias) 29 J. K a s t e l i c , Slovanska nekropola na Bledu, Ljubljana 1950, 33 s 30 O. F i s c h b a c h , ArchaeologiaiErtesitö 17, 1897, 142, Tab. 5, 1—3. von Krungl und 31 J. K a s t e l i c , o. c. 31—32; E. D i e z , Die Funde Hohenberg, Jahrbuch d. Zentral-Kommission, N. F. 4, 1, 1906, 201—208. 3 2 J. S t r z y g o w s k i , Die altslawische Kunst, Augsburg 1929, 177, Abb. 162. 3 3 J. S c h r â n i l , Die Vorgeschichte Böhmens und Mährens, Berlin und Leipzig 1928, Taf. LXV, 5—6. M J. P o u 1 i k , Staroslovanskâ Morava, Praha 1948, Tab. XLI, 1. 35 Navajam po spominu, ker mi knjiga R. Z s c h i l l e - R . F o r r e r , Der Sporn in seiner Formentwicklung, Berlin 1891, ta čas ni dostopna. 3 8 L. K a r a m a n , Iz kolijevke hrvatske prošlosti, Zagreb 1930, 127 s.; J. S t r z y g o w s k i, o. c. 175—178. 104 Jugoslavi je m o r a m o m e d o k r a š e n i m i os t rogami omenit i še o s t r o g o iz Sul tanovićev v Bosni, k i se d a t i r a p a č v k a r o l i n š k o dobo. 3 7 O s t r o g a i z G o j a č se p o t e m t a k e m u v r š č a v dosle j z n a n e b r o n a s t e o s t r o g e S r e d n j e E v r o p e i n J a d r a n a in p r i p a d a d e v e t e m u stolet ju. S temi ugotov i tvami i m a m o n a eni s t ran i p o d a n o zvezo b r o n a s t i h ostrog, n a j d e n i h n a s lovenskem te r i tor i ju , z D a l m a c i j o : Biskupi ja, G r a ­ dišče n a d Bašl jem, Gojače . N a d r u g i s t r a n i p a i m a m o zvezo zahodnih, f ramkavsko-alamanskih os t rog z n a š i m m a t e r i a l o m : W ü r z b u r g , G o j a č e , Slika 17. Ostroge, Gradišče nad Bašljem (Foto Nučič) Biskupi ja . T r e t j a zveza p a obstoji v čr t i : Kolin, G r a d i š č e n a d Baš l jem, Biskupi ja , Gojače . Iz st i lnih raz logov m o r e m o z gotovost jo t rd i t i , da so d a l m a t i n s k e ostroge k r a j e v n i izdelek, dočim j e za n a j d b o v G o j a č a h p a č n a j b o l j ve r je ten i m p o r t iz B a v a r s k e . Za os t rogo n a G r a d i š č u n a d Bošl jem p a bi b i la p r o v e n i e n c a iz D a l m a c i j e možna, d a s i ni gotova. Vse os ta le o s t r o g e v Slovenij i , r a z e n iz G o j a č in z G r a d i š č a n a d Bašl jem, so železne in p r e d s t a v l j a j o t o r e j p r e p r o s t e j š i t ip ostrog. T a k e so o s t r o g e n a P t u j s k e m g r a d u , k j e r se j i h j e n a š l o enajs t . 3 8 J. Korošec misli, da so p t u j s k e os t roge v p l i v a n e v e r j e t n o od d a l m a t i n s k i h p r e k o b e l o b r d s k e k u l t u r e , vpl iv z a p a d n i h t i p o v p a d a ni mogoče določit i . P o d a t i r a n j u ce lo tnega grobišča v e n a j s t o stolet je b i s p a d a l e t u d i os t roge v t o dobo. V e n d a r m o r e m o za n e k a t e r e p a č t rd i t i , da s p a d a j o v d e s e t o stolet je, k e r se d a t a c i j a grobišča n e m a r a s m e raz tegni t i t u d i v t o sto­ let je . 3 9 V ostalem misli J. Korošec, da se os t roge v s lovanskih grobovih začen ja jo p o j a v l j a t i v d e v e t e m i n d e s e t e m stolet ju. 4 0 3 7 I. Č r e m o š n i k , Nalaz staroslovenskih mamuza iz Sultanovića, Glas­ nik zemaljskog muzeja u Sarajevu, n. s. 6, 1951, 311—321. 3 8 J. K o r o š e c , Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950, 100—103. 3 8 J. K a s t e l i c , ZC 5, 1951, 357 s. 4 0 J. K o r o š e c , Uvod v materialno kulturo Slovanov zgodnjega sred­ njega veka, Ljubljana 1952, 246. 105 Poleg ptujskih ostrog imamo v Sloveniji še dve železni ostrogi z Gradišča nad Bašljem, ki ju tu objavljam, ker sta dober spremni ma­ terial za datacijo bronaste ostroge: a) Železna ostroga. Trn je zelo dolg in se končuje s piramidalno konico. Kraka sta trikotnega preseka in se proti koncu tanjšata. Konec kraka je razširjen v ploščico, ki ima tri prečno postavljene zakovice. Površina ploščice je ornametalno razčlenjena. Dolžina ostroge. 13,0cm, dolžina trna 3,0 cm. En krak je odlomljen. NM inv. št. R 7062. SI. 17 a. b) Železna ostroga. Trn j e kratek, štirioglat, končuje se z ostro piramidalno konico. Trup trna se zožuje in je s prečnimi kanelurami razdeljen v tri dele. Na ostrogo j e pritrjen z zakovico. Krak ostroge je v zgornjem delu ploščat in širok. Okrašen je s prečnimi rebri. V spod­ njem delu pa krak z ostrim prehodom preide v polkrožni presek. Na koncu se razširi v ploščico', ki je polkrožno zaključena in ima eno za­ kovico. Dolžina ostroge 9,5 cm, dolžina trna 1,3 cm. En krak je od­ lomljen. NM inv. št. R 7072. SI. 17 b. Prvi tip je znan iz Ptuja, 4 1 čeprav je ploščica na koncu kraka ne­ koliko drugačna. Drugi tip pa v Sloveniji ni znan. Popolnoma pa ustreza ostrogi iz kraja Stelčoves na Češkem.4 2 Tudi te železne ostroge spadajo v deveto do enajsto stoletje in so s tem še en dokaz za to, da pripada bronasta ostroga iz Gojač karolinški dobi. Poleg ostroge se je verjetno v istem grobu našla bronasta dvodelna pašna spona. Jeziček spone ima svoje analogije v frankovsko-alaman- skem področju, čeprav z njimi ni identičen.4 3 Predvsem se od njih razlikuje po tem, da njegove stranice od zakovic potekajo ravno, dočim so tam konkavno usločene, kar je zadnji ostanek imitacije povsem stili­ zirane živalske glave, k i naj jo tak jeziček predstavlja. Jeziček iz Gojač pa je to predstava v stilizaciji popolnoma izgubil, ohranil je le še formalni element členitve svoje ploskve na dva dela. Prav ta dvo- delnost pa v zapadnih primerih manjka. Četudi je jeziček iz Gojač po svoji docela nestilizirani obdelavi različen od zapadnih analogij, pa je vendarle še vedno tem soTodnejši, kakor pa popolnoma drugače zasno­ vanim obrskim, kestelskim jezičkom za pas. Zato je treba njegovo provenience iskati pač tam, kjer j e nastala tudi ostroga. Ostale najdbe v Gojačah-Borštu so manjšega pomena. Trije noži, ki so najdeni, nimajo nobene posebne poteze. Poudariti je treba samo, da je zlasti eden precej velik in močan. V ostalem, pa se ti noži v ničemer ne razlikujejo od splošno razširjenih nožev zgodnjega sred­ njega veka. Omembe vreden je tudi glinast prstan za prejo, ki potrjuje ugotovitev, da gre v Gojačah za nekropolo nekega naselja in n e morda za kake slučajne pokope. Najdbe v Gojačah-Borštu ne vseibujejo nobene poteze, ki bi mogla za trdno pojasniti njihovo etnično pripadnost. Po svoji vsebini pred- 41 J. K o r o š e c , Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950, 101. 42 J. S c h r a n i 1, o. e. Taf. LXX, 11. 43 M. F r a n k e n , Die Alamaimen zwischen Hier und Lech, Berlin 1944, Taf. 16, 6—18; Taf. 17, 10—34. 106 stavljaj o nekako koiné osmega in devetega stoletja za Srednjo Evropo. Nimamo uhanov ali obsenčnikov, nimamo keramike. Toda poi analogiji z Gradiščem nad Bašljem, ki ima poleg bronaste in železne ostroge tudi obilico slovanske keramike, smemo z ozirom na čas, kateremu najdbe pripadajo, z veliko gotovostjo govoriti o slovanskem nosilcu najdb, to je o Slovencih. * i Izvajanja, ki sem jih tu podal, so v mnogočem dokaj negotova in se gibljejo večkrat v svetu domnev bolj kakor na trdnih dejstvih. Toda fragmentarnost arheoloških virov za Slovensko Primorje v zgodnjem srednjem veku je vzrok, da ugotovitve ne morejo biti bolj izrazite. Najdbe v obeh nekropolah v Gojačah pa so kljub temu dovolj važne. Prinesle so dozdaj najbolj kvalitetno ostrogo v Sloveniji, ki je poleg fragmenta z Gradišča nad Bašljem hkrati edina bronasta ostroga na Sloven­ skem. Našel se je nov tip uhanov, ki je načel zanimivo problematiko datiranja in zvez z alamanskimi predmeti v sedmem stoletju. Gojače so istočasno tudi prvo do zdaj znano znanstveno evidentirano najdišče slovanske kulture v Slovenskem Primorju. Toda videti je, da se bodo najdišča še pojavila. Najdba staroslovenskega lonca z valovnico na Kortini uhan Tolmin pri Sv. Antonu nad Koprom spomladi leta 1952 se je (Rjsbä Kubias) Gojačam pridružila. Lonec je iz temnorjave gline po­ mešane s peskom, na vratu ima valovnico, ustje pa je razširjeno in močno poudarjeno. Delan je z vretenom. Spada v dobo okoli leta 1000. Muzej v Kopru.4 4 V zadnjem času se je našel pod sedanjim pokopa­ liščem v Tolminu, nekoliko severno od cerkvenega presbiterija, pri kopanju groba v globini 1,5 m lunast uhan. Uhan je vlit, emajlni vložki so izgubljeni, po ornamentu pa ustreza ptujskemu uhanu iz groba 7945 oziroma Komendi pri Kamniku.4 6 Zanka uhana ni ohranjena, velikost lunice je 3,5 X 1,8 cm (si. 18). V istem grobu sta se našla dva obsenčnika, nesklenjena, s stožčastim zaključkom, ki ima dve kaneluri. Premer obsenčnika 6,1 cm. Po svoji velikosti ustrezata obsenčnikom iz Žirov­ nice im z Bleda. Končno se je našel še tretji obsenčnik, prav tako ne­ sklenjen, stožčastega zaključka z eno kaneluro. Premer obsenčnika 3,2 cm. Grob je izrazito Itetlaškega tipa in se veže preko Bohinjske Srednje vasi na gorenjsko skupino. Z grobiščem v Mengšu, Komendi, Ljubljani in Črnomlju pa ima skupno to, da spada gotovo v sistem grobišč okoli cerkve, v nasprotju z Bledom, Bohinjem in Ptujem. Grob spada v deveto ali deseto stoletje. Predmeti so v Muzeju za Tolminsko v Tolminu. V listinah se Tolmin prvič omenja med leti 1063 in 1068.47 4 4 V. Š (r i b a r), Arheološka raziskovanja v Istri. Slovenci ob Jadranu, .Koper 1952, 17—19. 4 5 J. K o r o š e c , o. c. barvana tabla po str. 336, si. 2. " W. S c h m i d , Carniola 1, 1908. Taf. II, 22. 4 7 F. K o s , Gradivo III, št. 227. 107 Z n a j d b a m i iz G o j a č , K o r t i n e i n T o l m i n a se a rheolog i j i n a P r i ­ m o r s k e m pos tav l j a jo nove naloge. P o k r a j i n a , k i j e t a k o b o g a t a s h i s to­ r ičn imi p o d a t k i o Slovencih v z g o d n j e m s r e d n j e m veku, j e d o b i l a p r v e a r h e o l o š k e d o k a z e o s lovenski kolonizaci j i . R a z u m l j i v o je , d a so t e n a j d b e z a r a d i svoje maloštevi lnost i t e r časovne in k r a j e v n e r a z m a k - njenost i še zelo n e j a s n e v p o d r o b n o s t i h in svojih h i s tor ičnih koneks i ru K l j u b t e m u p a m o r d a niso d o c e l a n e p r i m e r n e , d a j i h o b j a v l j a m v počast i tev zgodovinar ja s lovenskega s r e d n j e g a veka, k i ga j e rodila, p r i m o r s k a zemlja. L E S D É C O U V E R T E S D E L ' É P O Q U E M É R O V I N G I E N N E À G O J A C E P R È S D E G O R I C A R é s u m é Près de Gorica dans le Littoral Slovène se trouve le village Gojaée à l'altitude de 191 mètres du niveau de la mer. Au pied du village mentionné passait la route romaine Aquileia-Emona, et le village Gojaée lui-même se trouve entre les stations Ad Fornulos H Hier et FI. Frigido Ta Peut. Sur ce territoire ont été trouvé des vestiges de l'époque mérovingienne. Il s'agit de deux nécropoles: a) la nécropole Gojače-Boršt, où 10 tombeaux furent dé- couverts et b) la nécropole Gojače-Morlek, où un tombeau fut déterré jusqu'ici. Au dessus du village, le castelliere Sv. Pavel, se trouvant 525 mètres à l'alti- tude du niveau de la mer, fut exploré. Etant fortifié avec de fortes murailles, le castelliere jouit d'une position très favorable. Pour le moment, il n'est pas possible de voir des vestiges préhistoriques, quoiqu'on puisse les supposer. Probablement, la muraille ainsi que les terrasses en terre à l'intérieur du castelliere datent de l'époque ro- maine. Il est très probable qu'à l'époque mérovingienne le castelliere était le site habité auquel appartient la nécropole Gojače-Boršt. Le tombeau Gojače-Morlek contenait près du squelette, orienté vers l'est, deux boucles d'oreille et une épingle en bronze. En Slovénie, ces deux boucles d'oreille sont d'un type jusqu'à aujourd'hui inconnu, mais elles correspondent aux boucles d'oreille dans les cimetières alamanes à Württemberg (Sindel- fingen, Ergenzingen) et en Suisse (Schleitheim-Hebsack). W. Veeck place la date de ce type de boucle d'oreille au septième siècle, éventuellement à la fin du sixième siècle et l'appelle «Sonderform». Cette datation nous force à re- fuser la possibilité dii porteur ethnique alamane de notre découverte. Car, le vestige ethnique alamane qui existait au commencement du sixième siècle dans l'État de Théodorique, avait disparu complètement au temps des Ostro- gotes et plus encore à l'époque des Langobardes. Il est probable qu'à Gojače nous avons à faire déjà avec la nouvelle colonisation de Slovènes qui ont adopté le type de boucle d'oreille qu'on portait en ce temps-là dans l'Europe centrale La question est importante par rapport à la nécropole de Bled, où au groupe Bled I sont représentées la boucle d'oreille à dé et la bouicle d'oreille à corbeille. Les deux types de boucle d'oreille de leur côté sont liés dans les tombeaux alamanes à la boucle d'oreille du type nommé ci-dessus. De cette manière*, l'aspect de Bled I, en ce qui concerne la datation au septième 108 siècle est plus évidente et il est certain que Bled I est «non-langobardien>, comme certains archéologues ont supposé. Les tombeaux Gojače-Boršt sont orientés nord-sud ou au sens contraire et sont d'habitude d'une profondeur considérable; les squelettes sont couverts avec de fortes dalles. Sans doute, la découverte la plus importante dans les tombeaux c'est l'éperon en bronze avec une épine en fer. Selon le type, l'éperon correspond à l'éperon de Würzburg, et il ressemble aussi à l'éperon de Gradišče nad Bašljem près de Kranj en Slovénie centrale, de Kolin en Tchékoslovakie et à ceux de Biskupija en Dalmatie. C'est la première dé- couverte de l'éperon en bronze en Slovénie. Et par le style et par le fait que sa parallèle à Gradišče nad Bašljem fut trouvé liée aux éperons en fer qui, de leur côte ressemblent d'une certaine manière aux éperons de Ptuj en Slo- vénie du Nord, de Biskupija en Dalmatie et de Stelčoves en Tchékoslovakie, nous pouvons placer l'éperon de Gojače au neuvième siècle. Les tombeaux proviennent de la période de la colonisation slovène et peuvent être attribués aux Slovènes. Jusqu'à l'époque récente les découvertes de Gojače étaient, malgré les riches sources historiques que nous avons de cette région, le seul document archéologique de l'époque mérovingienne slovène dans le Littoral Slovène. A présent cependant, un pot céramique à ligne ondulée du type slave fut trouvé à Kortina près de Sv. Anton au-dessus de Koper (Capodistria) et une boucle d'oreille avec émail en creux du type Köttlach à Tolmin sur la Soča supérieure. Ces découvertes indiquent déjà les problèmes d'une investigation Archéologique future de l'époque mérovingienne dans le Littoral Slovène. 109 G r e g o r Č r e m o š n i k PODLAGA TEDITEV O SLOVANSKEM POEEKLU CESARJA JUSTINIJANA V preteklem- letniku Zgod. časopisa (str. 430) sem navedel, da bom posebej pisal o edini, zelo šibki niti, ki še veže dozdevno slovansko poreklo cesarja Justinijana z južnimi Slovani, namreč o hercegovskem imenu U p r a v d a ali O p r a v d a . Y T v Z n a n ° J e ' Љ J e v e s znanstveni, svet od prve četrtine XVII. do konca XIX. stoletja verjel, da je cesar Justinijan po poreklu Slovan in da se je v svoji mladosti zval Upravda. Ni čudo torej, da v Finžgarjevem romanu » P o d s v o b o d n i m s o n c e m « kot cesar v Carigradu na­ stopa Upravda, a Upravdi služi kot najemnik naš simpatični, junak Iztok — poznavalci vedo, da je ime Iztok pravzaprav legendarno ime Upravdmega očeta. Legendarni Upravda in Iztok sta glavni osebi v l< mzgarjevem romanu, čeprav je za svetovno znanost Jakob Bryce že 25 let pred izidom Fmžgarjevega romana dokazal, da slovanstvo Justi­ ni jana sloni na falzifikatu XVII. stoletja in je Hrvat Šišić 10 let pred izidom romana obširno pisal o Ivanu Tomku Mamaviću, ki je izdelal falzifikat o Upravdi. Ves potek Marnavičevega falzificiranja pa j e v najmanjše posameznosti analiziral Nikola Radojčić v Glasu S. K. A. 184 (1940). Vkljub nepobitnim dokazom in rezultatom Radojčiča pa j e vpra­ šanje ostalo v eni točki še vedno nejasno, oziroma j e znanstveni delavec občutil še neko negotovost, namreč v tem, da si ime Upravda ni izmislil falzifikator Marnavič, ampak je baje obstajalo kot živo še v XV. stoletju v Hercegovini. Ako pa j e živelo ime Upravda, ki točno odgovarja latinskemu Justin oziroma justinijan, pri nas še v XV. sto­ letju, potem bi moral biti Justinijan vseeno v neki določeni zvezi z južnim slovenstvom. V tem primeru bi bilo najbolj verjetno, kar j e predpostavljal že sam Bryce, namreč, da je bil Justinijan — Upravda tako znamenita osebnost, da je postal legendarni junak jugoslovanske narodne tra­ dicije,1 a Marnavićev falzifikat da je postal na podlagi ustnega narod­ nega izročila. Ce tudi torej v tem primeru ne bi mogli govoriti o » Citiram po Radojčiću, Glas 184, str. 202. V Radojčićevi razpravi je na­ vedena in obravnavana tudi vsa dotedanja literatura o tem vprašanju zato, je tukaj ne navajam. 110 slovanstvu Justinijaua, bi mogli govoriti o njem vsaj kot o junaku narodne tradicije, ki bi si bila Upravdo zapomnila po imenu do XV. stoletja, kakor si je n. pr. iz XV. stoletja do danes zapomnila tuje junake Filipa Madžarina, Muso^ Kesedžijo in toliko drugih. Seveda bi bilo tako tolmačenje še vedno romantično in so znan­ stveniki realistično-kritične dobe to negirali. Filolog in lingvist Jagič trdi, da je ime Upravda skovanka, ki je nastala med letom 1601, ko je izšlo Orbinijevo delo 11 r e g n o d e g l i S l a v i , v katerem je prvič naveden hercegovski Upravda, in letom 1605, ko je izšlo Luc- carijevo C o p i o s o r i s t r e t t o d e g l i a n n a l i d i R a g u s a , kjer Upravda nastopa prvič kot cesar — Slovan.2 Jireček j e pre­ vidnejši in je mnenja, da se Upravda iz začetka XVII. stoletja, torej pri Orbiniju, Luccariju in Marnaviću, opira na ime Oprauda, ki se nahaja v dubrovniških arhivskih knjigah XV. stoletja kot Radič Oprouda, kar pomeni Opravda in kar po Jirečekovem mnenju poteka iz glagola »opravdati«.3 Radojčić pobija Jagića, češ »mnogo j e grešio mudri naučenjak« in se decidirano obrača proti mnenju, da bi bilo ime Upravda »učen stvor jugoslovenskih istoričara«.4 V resnici pa ima Jagič prav in je pri Jirečeku kriv samo malenkosten propust, da ni prišel do pravega tolmačenja hercegovskega Upravde. Točna je Radojčičeva trditev, da je Marnavić mogel najti Upravdo že pri Orbiniju, ki ga navaja v zvezi s hercegom Stjepanom ob pri­ ložnosti hercegovega pomirjenja s pobunjenim sinom Vladislavom, t. j . leta 1453 (Orbini ne navaja letnice). Orbini pripoveduje o hercegu, da je »riceuè in gratia il suo figliolo Vuladislauo<. Il quale fatta la pace col padre, fece venir a Rausa Vprauda Catunar di Dabar suo antico seruitore, col quale andò à casa; e il padre gli (se. Vladislavu) diede in gouerno li dogni Vulasi e poco dopo gli aggionse etiandio li Polimzi«.5 Točno je tudi, da istega Upravdo Katunara omenja Luccari v svojih analih, toda v popolnoma drugi zvezi. Luccari pripoveduje, da je po propadu bosanske kraljevine leta 1463 herceg Stjepan iz strahu ponudil Turkom večji tribut in da je dal svojega sina Stjepana, ki je pozneje postal paša in vezir »Aemet«, za talca. Dalje pravi »Dopo questo Herzeg, per cauare i danari (sc. za povečani tribut) pose tagliagioni sopra i Vulassi e sopra i Polimzi e mandò ad imbar- carsi della gabella Vprauda Katunar di Dabar«.6 Kakor se vidi, go- vorita i Orbini i Luccari o Upravdi Katunaru (katun je pastirska vas oziroma občina) iz Dabra v Hercegovini (župa Dabar vzhodno od mesta Stolac v Hercegovini). 2 Citiram po Radojčiću, Glas 184, str. 224. 3 Po istem, str. 225. Radojčić na tem mestu citira Jirečekovo delo »Das christliche Element in der topographischen Nomenclatur der Balkanländer« (=> Sitz. ber. d. Wien. Akad. 136, 1897, 52), toda v omenjenem delu Jireček nikjer ne govori o imenu Oprauda. » Prav tam, 224. 5 Orbini M., Il regno degli Slavi, str. 386. Prim. Radojčić, 1. e, 225. Citiram iz Orbinija v začetku nekaj manj, kakor Radojčić, pri koncu pa en važen stâ.vôk V6C- 9 Luccari G., Copioso ristretto degli annali di Ragusa, str. 109. I l l Na to navaja Radojčić iz kronike Junija Rastića (izd. od Nodila, Mon. »pect. hiši. Slavorum meridionalium XXV, 1893) neko mesto, kjer Rastić pod letom 1459 po imenu našteva poslance hercega Stjepana, namreč znanega bogomilskega Gosta Radina, Pavla Markovića in pa nekega Radicha Upraudo 7 in Radojčić pravilno trdi, da je to Jirečekov Qprauda. Radojčić pa iz Rastićeve kronike ni navedel vseh primerov, v katerih Rastić omenja Upravdo. Takoj po omenjenem poslanstvu, ki je prineslo v Dubrovnik hercegove darove, omenja Rastić »E poco dopo, essendoli nato un figlio maschio, mandò l'istesso Uprauda amba- sciatore, per notificarlo alla repubblica«.3 Rastić je pisal svojo kroniko na podlagi ohranjenih arhivskih knjig »Acta consilii rogatorum«. V knjigi XVI te arhivske serije se nahaja na fol. 53 pod 22. junijem 1459 sklep diubrovniškega senata, naj rektor in Mali svet sprejmeta herce- govega poslanca Radica, naj mu čestitata k rojstvu hercegovega sina in naj poslanca primerno obdarujeta.9 Dalje Rastić pod letom 1469 navaja pogajanja hercega Vlatka, sina in naslednika hercega Stjepana, 'z dnbrovniško vlado z ozirom na izplačilo zapuščine hercega Stjepana in pravi »Poi offerirono a Radie Uprauda, sno (se. Vlatkov) ambasciatore, le due parti d'argento, per se e per Stiepan«.10 Dubrovniški senat j e o tem razpravljal 18. marca 1469 (Acta cons. rog. XX, fol. 134) in 8. aprila 1469 (prav tam, fol. 138 b), ter ima kronist Rastić svoje podatke in Radičevo ime iz te arhivske knjige. , Zadnjikrat navaja Rastić našega Radica pod letom 1470 zopet kot poslanca hercega Vlatka »dopo qualche settimana (Vlatcho) mandò Radie Uprauda e Radich Grupchieuich con certe dimande, alle qualli la repubblica si scusò«.11 To vest je črpal Rastić iz Acta cons. rog. XXI, kjer je na fol. 1 pod 21. avgustom 1470 sklep senata, naj se rektor in Mali svet opravičita obema Vlatkovima poslancema (t. j . naj odbijeta Vlatkovo zahtevo), samo Rastić navaja ime drugega poslanca kot Radich Grupchieuich, a original ima Radiz Grupchouich, kar j e pra­ vilno.1 2 Končno se Rastićev Radič Uprauda' omenja še enkrat v dubrov- niških virih, toda tega primera Rastić ni mogel opaziti in ga ne navaja, zato ker ni omenjen v arhivskih knjigah »Acta cons, rog.«, ampak samo v listmi-pobotnici hercega Vlatka od 25. marca 1468. V pobotnici herceg Vlatko pravi, da j e od Dubrovčanov sprejel denar »no нашиехв поклисариехв no кнеза Радича Богдановића и нашемв дигак» Ивкв«," a na hrbtni strani pobotnice j e dubrovniški kancelar zapisal 7 Radojčić 1. c, 225. 8 Mon. XXV, 355. e Ta podatek mi je iz Acta cons, rog XVI izpisal ravnatelj arhiva dr. f orette in se mu za to zahvaljujem. 1 0 Mon. XXV, 380. 1 1 Ravno tam, 383. *n*n" T u d i , 4 P ° d a t e k mi J® izpisal dr. Foretić. O Grupkoviću prim. GZM 1952, 313 pod st. 134. " Lj. Stojanović, Stare srp. povelje i pisma II, 181. 112 v italijanščini, da je bila vsota izplačana »a Vlatcho et a conte Ste­ phane et per essi a Radiz Oprouda et a Ifcho Diach«.1 4 Iz zapisa dubrovniškega kancelarja zvemo zanimivo dejstvo, da se Rastićev Radič Upravda piše pravzaprav Radič Bogdanovič in da ta Radič Bogdanovič nosi še bolj zanimivi vzdevek (Spitzname) Oprouda. Mora se prav posebno naglasiti, da kronist Rastic našega Radica dosledno piše Radič Uprauda (Mon. XXV, 335 dvakrat, 380 m 383) da pa Rastićevi viri, namreč Acta consiln rogatorum, p r a v t a k o d o s l e d n o i n p o v s o d (knj. XVI, fol. 53, XX, fol 134 m 1388 ter XXI, fol. 1) t o i m e p i š e j o j a s n o m r a z l o č n o O p r o u d a . Rastić je torej od vsakega Oproude napravil Upravdo. Pač najbrž pod vplivom Orbinija in Luccarija, ali vsaj Luccarija, katerega je brezdvomno poznal. Orbini in Luccari sicer ne navajata Rastičevega Radica Upravdo recte Oproudo, a svojega Upravdo Katu- nara ne navajata v istih letih 1459 (1468), 1469 in .1470 kakor Rastic, temveč v letih 1453 oziroma 1463, in v zvezi s popolnoma drugimi dogodki, kakor jih omenja Rastić, toda vkljub temu skoraj ne more biti dvoma, da 'je Orbini-Luccarijev Upravda Katunar ista, na dvoru hercega Stjepana službujoča osebnost, kakor Rastićev Radič Upravda na dvoru Stjepana in njegovega sina — naslednika Vlatka. Ta od svo­ jega očeta ni prevzel samo Radica Upravdo — Oproudo, ampak se celo vrsto drugega osebja (miloševski mitropolit David, dijaka-pisarja Radivoja Dobriševića, Radica Grubkovića itd.; prim. GZM 1952, 305, 309 in 318). V vseh primerih gre torej za hercegovskega dvorjana Radica Bogdanovića, ki ga Dubrovčani nazivajo Radič Oprouda. Radojčić je bil na pravem sledu, ko je za Jirečekovega Opravdo spraševal »da li ga, zaista, treba tako citati? Da nije ime Upravda nastalo samo kao posledica lošega čitanja?«1 5 Točno. Kot posledica slabega čitanja in še slabšega tolmačenja. Gotovo je že Orbini v enem od svojih virov citai »Oprouda«, •toda to tolmači z Upravdo, ker mu izraz Oprouda ni bil znan. Luccan je moral imeti isti vir pred seboj. Na to kaže ne samo isto ime Uprauda Katunar de Dabar, ampak tudi omenjanje Donjih Vlahov in Polimcev, čeprav pod drugim letom in drugimi okoliščinami — ali je bil ta vir kaka dubrovniška ali kaka hercegovska kronika, bi se zastonj spraševali— toda Luccari je šel korak dalje in je izmišljeno — skombinirano hercegovsko ime Upravda prenesel že na cesarja Justinijana. Ali je to stuhtal on sam, ali v zvezi s someščanom in sodobnikom Orbinijem, ali celo morda v zvezi z Marnavićem, ki je teh let, ko delata Orbini in Luccari, pisateljujoči bogoslov v Rimu? Na to pač menda ne bomo nikdar dobili odgovora. Vsekakor je ime Upravda, kakor točno domneva Jagić, skovanka jugoslovanskih zgodo­ vinarjev, nastala med leti 1601 in 1605, z dodatkom, da je ta skovanka nastala na podlagi nerazumljivega oziroma nerazumljenega priimka Oprouda. Vzrok tega prenosa z Oproude na Upravdo bo pri Orbinija 1 1 Prim. GZM 1952, 310. 15 Glas 184, 225. s 113 in Luccariju nekolika odpustljivega neznanja, mnogo več p a fanta- stičnoeti, ki je izvirala pri njih iz najčistejših pobud, iz plamtečega rodoljubja, medtem ko je pri Marnaviču večjo vlogo igralo casto- in koristoljubje. Od Orbinija in Luccarija naprej pa postaja zadeva z Oproudo — Upravdo nerodna za našo historiografijo in postaja zgovoren dokaz temu, kako pri najglobljih učenjakih zaman iščemo popolnosti. V malenkostih se zmotijo tudi največji. K. Jireček j e v istih dubrovniških arhivskih knjigah Acta consilii rogatorum, iz katerih j e Rastić črpal svojega Radica Upravdo, čisto pravilna citai Radičevo ime kot »Oprouda«,16 toda kot rojenemu Čehu mu beseda ni bila znana (oproda — oprovda namreč ni občeslovanska, ampak samo jugoslovanska spo- sojenka) in je naredil samo malenkostno napako, da j o j e sam racio- nalistično tolmačil »Opravda« od1 »opravdati«, ni pa pogledal v Miklo­ šičev etimološki slovar, kjer bi bil pod »oproda« našel stvarno razlago. Bolj nerodno je pri Jagiču, Šišiću in Radojčiću, da se niso spomnili srbohrvatskega »oprovde«, ki je bil znan vse do XVI. stoletja kot živa klasna oznaka. Uporablja jo še Marulié v svojem epu Judita, a K. Frankopan še leta 1527 prosi v svojem pismu »odpišite mi po tom našem oprovdi«,17 toda že leta 160O je Dubrovčana Orbini in Luccari več ne razumeta. Pozneje j e pri Srbih in Hrvatih ta termin sploh zginil, ker je zginil obenem z viteštvom tudi substrat termina, namreč vitezov oprovda — oproda (armiger, Ritterknappe), medtem ko se je pri nas obdržal v viteških romanih. Zanimivo je, da Miklošič našega oprodo — oprovdo tolmači z madžarskim apród istega pomena, a Mažuranič nasprotno domneva, da izvira beseda iz slovanskega »opro- voditi« — oprovoda — oprovda in da so jo Madžari prevzeli od nas, kar pa ne bo držalo. Očitno je Miklošičeva razlaga pravilnejša, skrajno zanimivo pa je, da smo Slovenci ta termin iz fevdalnega družbenega ustrojstva prevzeli od Madžarov, ne pa od Nemcev, kakor bi priča­ kovali. Iz vsega se vidi, da j e Upravda pri Orbiniju, Luccariju, Mar­ naviču in Rastiću nastal iz »Oprouda« v virih. Končno še par besed o hercegovskem Radiču Oprovdi. I Hercegovci i Dubrovčani imajo še prav posebno razvito neprijetno navado, ki j o v manjši meri najdemo pr i vseh narodih, namreč da radi dajejo pejorativne priimke, včasi že neotesane in nedostojne. Rodbine Galea v Dubrovniku se je prijel priimek »Goriguzica«, Simon Bundič j e v ustih ljudstva postal Širne Gačar itd.1 8 Na isti način j e naš Radič Bogdanovič v Dubrovniku bolj znan kot Oprouda kakor pa kot Bog- 16 Brvce-ovo delo, kjer se nahaja Jirečekovo pravilno čitanje, toda na­ pačno tolmačenje, mi ni na razpolago, toda se to da povzeti iz Šišiča Nastavni Vjesnik IX, 571. " Prim. Rječnik Jugoslav, akademije in še bolj natančno Mažuranić, Doprinosi za pravno-povjesni rječnik pod »oprovda«. Oba slovarja imata mnogo bolj obširno gradivo, kakor Miklošičev etimološki slovar, ki ima samo najkrajšo razlago. " Prim. Monumenta hist, ragusina I, indeks pod Galea in Bonda, naj­ popolnejšo zbirko podobnih imen pa prim, pri K. Jireček, Die Romanen in den Städten Dalmatiens I (Denkschriften d. Akad. Wien 48, 1902, str. 77). 114 danović . S e v e d a že d a v n o n i bi l v e č oproda, a m p a k vlastel ičić-knez, k a k o r se t o i z r e c n o o m e n j a v pobotnic i h e r c e g a V l a t k a o d 25. m a r c a 1468, t o d a t o m u ni koris t i lo, on j e D u b r o v č a n o m o s t a l »oproda«, k a r j e m o r d a bi l v mladost i , a l i v e r j e t n e j e celo n jegovi p r e d n i k i . T a k o n a m od vse s i ja jne l e g e n d e o v e l i k e m b i z a n t i n s k e m cesar ju s lovanskega p o k o l e n j a U p r a v d i n i osta lo drugega, kakor^ s k r o m n i hercegovee R a d i č O p r o v d a , k i j e pos ta l n e v e d e in nes lu teč p o d l a g a za e n e g a od n a j b o l j zanimivih falzif ikatov svetovne zgodovine. T H E BASIS O F T H E H Y P O T H E S I S A B O U T T H E SLAV O R I G I N O F J U S T I N I A N R é s u m é James Вгусе, Ferdo Šišić and Nikola Radojčić, in their treatises, have thoroughly examined and elucidated the problem of falsity concerning the Slav origin of the emperor Justinian. The only thing not yet explained is the question wherefrom Orbini, Luccari and Ivan Tomko-between 1601 and 1605 — had taken the name Upravda. In the treatise of Bryce Jireček already called attention to the name Oprouda found in the archives of Dubrovnik of XV*h cent. According to Jireček the correct form is Opravda (from opravdati = to justify, to warrant, to defend). The author supports by the archives of Dubrovnik and cites therefrom all five instances where, between 1459 and 1470, a Radić Oprouda is mentioned. This Radić Oprouda was delegate of rulers of Herzegovina — „hercegs" Stjepan and his son and successor Vlatko. The key for the explanation of the name Oprouda is given by the acknowlegment of receit of the „herceg" Vlatko of March 25, 1468 (ed. of Lj. Stojanović, Starosrpske povelje i pisma, II, pi. 181, No. 760). Vlatko acknowledges in the text receit of money from Dubrovnik by his delegates R a d i ć B o g d a n o v i ć and clerk Ivko, while the Chancery officer of Dubrovnik notices „a tergo" of the same acknowledgment that the Government of Dubrovnik disbursed the money to the delegates of the „herceg": to R a d i ć O p r o u d a and clerk Ivko. It appears from this docu­ ment that the real name of Radić was Bogdanović, but the people of Dubrovnik knew him by his nickname Oprouda. This denomination „Oprouda" is, there­ fore, but a nickname, as it would be given to noticeable persons by the people of Dubrovnik and Herzegovina most frequently in the Middle ages, as today, too, this is a customary manner. In Serbocroatian of Middle Ages „Oprouda" means „armiger", shield-bearer and this meaning was common till the middle of the XVI t h cent, (in Serbo- Croatian of today it is used no more). When in the Balkans, after the Turkish occupation, the knighthood disappeared, the name of shield-bearer „Oprouda" passed away too. When Mauro Orbini, about 1600, was arranging his „II regno degli Slavi", he did no more understand the word „Oprouda", which he had found in the sources of the XV* cent. From an unknown „Oprouda" he com- binatorily derived the more known Upravda, while Luccari from Oprouda- Upravda made emperor Justinian, the translation of whose name would really correspond to the Slav Upravda. 8* 115 G e o r g i j e O s t r o g o r s k i KONSTANTIN POEFIROGENIT O KONSTANTINU POGONATU Prema jednoj staroj tradiciji nadimak Pogonat (Bradati) nosio je car Konstantin IV (668—685). Tako zovu ovog vladara docniji Vizan- tinci, a tako ga zovu i moderni vizantolozi. Međutim, već pre duže vremena poznati englesiki istoričar Bruks istakao je u jednom malom članku da je ta tradicija, izgleda, nastala zabunom i da ustvari Kon­ stantin Bradati nije bio Konstantin IV nego njegov otac Konstans II (641—668), čije je pravo ime takođe bilo Konstantin.1 Zaista, na novcu se Konstans II, kao uostalom i njegov deda car Iraklije, često prikazuje sa upadljivo dugačkom bradom, dok Konstantin IV, naprotiv, ima sasvim običnu bradu.2 Pored toga, Bruks je upozorio na to da se u opisu carskih grobova u Porfirogenito-voj Knjizi o ceremonijama, kako iz­ gleda, kao Pogonat ne citira Konstantin IV već njegov otac. Prema Bruksu, Konstantin IV se prvi put javlja sa nadimkom Pogonat u raz­ ličitim redakcijama hronike Simeona Lo'goteta. Ova grupa hronika, nastala sredinom X veka, zna i kojom je prilikom car Konstantin IV dobio taj nadimak: kad je po stupanju na presto mladi Konstantin IV, na vest o očevoj pogibiji u Sirakuzi, krenuo sa flotom za Siciliju, on je pošao u pohod golobrad a vratio se u Carigrad već sa bradicom. Iz hronike Simeona Logoieta nadimak Pogonat, zajedno sa ovom naivnom pričom, prodro je u docnije vizantinske hronike. Naprotiv, stariji izvori ne znaju za taj nadimak: ne navodi ga ni Teofan, ni patri jarh Nićifor, ni prvobitna redakcija hronike Georgija Monaha. Međutim, zanimljivi Bruksov članak bio je malo zapažen i vizanto- lozi najvećim delom i danas, prema ustaljenoj tradiciji, nazivaju Pogo- natom Konstantina IV.3 Uostalom, Bruksova argumentacija bila je 1 E. W. B r o o k s , Who was Constantinus Pogonatus? Byz. Z. 1? (1908), 460—462. 2 Cf. W. W r o t h , Catalogue of Imp. Byz. Coins I, pi. XXX—XXXV (Kon­ stans II); II, pi. XXXVI-XXXVin (Konstantin IV). l 3 Da navedemo samo najpoznatije novije priručnike: Ф. И. У с п е н с к и о Историл византиискоВ империи I (1913), 717; Ch. D i e h l , Histoire de l'Empiré byzantin (1919) 222; C h. D i e h l - G . M a r ç a i s , Le monde oriental de 395 à 1081 (1936), 240; N. I o r g a , Histoire de la vie byzantine III (1934), 314 flndex); K. 'A ftdvzov. 'Ioioçta tov ßvCavztvov KQÛTOVÇ I (1939), 328; L. B r é - h i e r , Vie et Mort de Byzance (1947), 571 (Index); B. З л а т а р с к и , ' Историл 1та Бглгарската дгржава през средните векове I (1918), 139; St. R u n c i m a n , 116 nepotpuna. Pored svedočanstva koje pružaju slike na novcu, on se pozvao samo na jedno mesto iz Knjige o ceremonijama. Pri tome on izražava čuđenje da istoričari nisu obratili pažnju na ovaj podatak. No još je čudnovatije da se sam Bruks, specijalno ispitujući ovu temu, zadovoljio jednim podatkom iz Knjige o ceremonijama, a nije po­ tražio obaveštenja i u drugim Porfirogenitovim spisima. O tome koji je car nosio nadimak Pogonat ima, naime, podataka i u De thematibus i u De administrando imperio. Ti podaci su jasniji i određeniji no svedocanstvo iz De caerimoniis. Ali pada u oči da se ti podaci među­ sobno ne slažu — i upravo u tome je njihov naročiti interes. Mi se vraćamo na pitanje koje je Bruks pre skoro pola veka po­ krenuo a koje samo po sebi nije od velikog značaja, ne zbog toga što bismo želeli da upotpunimo njegovu argumentaciju, već zato što se na ovom primeru mogu uočiti izvesne osobine Porfirogenitovih spisa koje bacaju puno svetlosti na zaista važno pitanje o karakteru ovih spisa kao izvora. A Podatak iz Knjige o ceremonijama, na koji je Bruks upozorio, nalazi se, kao što smo napomenuli, u opisu grobova pretstavniika car­ skih porodica sahranjenih u crkvi sv. Apostola u Carigradu. Posle grobova Iraklija i njegove žene Favije Eudokije spominju se ovde grobovi Konstantina Pogonata i njegove žene Fauste a zatim grob »u kome leži Konstantin, unuk Iraklija, sin Konstantina Pogonata.«4 Pošto se žena Konstantina IV nije zvala Fausta nego Anastasija i pošto Konstantin IV nije imao sina Konstantina, Bruks je zaključio da se pod Konstantinom Pogonatom ovde podrazumeva Konstantin — Kon- stans II (ime njegove žene nije poznato iz drugih izvora), dok se Kon­ stantin IV navodi kao Pogonatov sin. Iako Konstantin IV nije bio Irakli jev unuk, kako se kaže u tekstu, već njegov praunuk, 5 ovaj zaključak je nesumnjivo opravdan, tim pre što na njega upućuje i sam redosled nabrajanja. 6 History of the First Bulgarian Empire (1930). 26; F. Š i š i ć , Povijest Hrvata (1925) 269; K. Ј и р e ч ек-J. P a д он и h, Историја Срба I (1952), 60 — A A. Vas i l i e v, Histoire de l'Empire Byzantin I (1932), 256 uzima u obzir i prihvata Bruksovu tezu, ali se čak i kod njega u indeksu (i II, 454) Konstan­ tin IV ipak navodi sa nadimkom Pogonat 1 De caerim. lib. II, cap. 42, p. 644, 15 (ed. Bonn) : ê'zeçog MgvaÇ Псоглсп-цооод Ktavazavzivov Ilwycovdzov. ëzeçog ÀàçvaS dna ÀC&ov nçaaivov &eaaa/lixoi, iv ф ànóneizai ФаСага ђ умђ Kmvazavxlvov Uaymvdzov. êzeçog ÀdçvaZ Zayaçivôg, èv ф ànÔKeixai Kwvazavtïvog. ïyywv 'HganAsiov, vlòg Kwvazavzlvov zov Ilcüywvdzov. 5 Tako da bi se pri striktnom tumačenju teksta moglo zaključiti da se ovde Pogonatom naziva Iraklijev sin Konstantin III, a Pogonatovim srnom Irakli jev stvarni unuk Konstans II. Međutim, takvo tumačenje nije moguće, tim pre što se ni žena Konstantina III nije zvala Fausta nego Grigonja. Up. B r o o k s , op. cit., 461. — Uostalom, već patriarh Nićifor u svom hrono- loškom spisku naziva Konstansa II sinom, a Konstantina IV unukom Iraklija, zaboravljajući na Konstantina III koji je vladao samo nekoliko meseca. » Uprkos ovom redosledu, R e i s k e, polazeći od uverenja da je Pogonat bio Konstantin IV, u svom latinskom prevodu umesto vlòg Kwvazavzivov Ilayto- vdzov stavio je »pater Constantini Pogonatk, naglasivši u komentaru (De caerim II, 768): »Filium Constantini Pogonati patri cognominerà nullum novi.« 117 M e đ u t i m , v r l o j e u p a d l j i v o d a se n a j e d n o m m e s t u u Spisu o t e m a m a P o g o n a t o m n a z i v a u p r a v o K o n s t a n t i n IV. I d o k opis c a r s k i h g r o b o v a u Knj iz i o c e r e m o n i j a m a s i g u r n o n i j e sastavio sam K o n s t a n t i n Porf i rogeni t , 7 p o m e n u t i podatak ' u Spisu o t e m a m a može b i t i pot iče iz p e r a s a m o g c a r a K o n s t a n t i n a VIL T a j p o d a t a k n a l a z i se, n a i m e , u p o č e t n o m d e l u d r u g e k n j i g e D e t h e m a t i b u s , k o j i i m a k a r a k t e r u v o d a i d o n e k l e potseća n a p r e d g o v o r n a p o č e t k u p r v e k n j i g e k o j i m p o č i n j e ceo spis, p a n i j e neveirovatno d a ga j e n a p i s a o s a m c a r - r e d a k t o r . G o v o r e ć i o o s n i v a n j u t e m e T r a k i j e posle d o l a s k a B u g a r a n a B a l k a n s k o Poluos t rvo, Por f i rogeni t k a ž e d a se p r e l a z t ih V a r v a r a p r e k o D u n a v a dogodio p r e d k r a j v l a d e K o n s t a n t i n a P o g o n a t a : èyévzo бе ђ z&v ßacßaccüv neoaCwoig èrti zbv "Imçov nozapòv elg za хеЦ гтјд ßaoiAetag Kavozavzivov zov iZoij/toi/drov.'Nema, n a r a v n o , n i k a k v e s u m n j e da se t u p o d K o n s t a n t i n o m P o g o n a t o m p o d r a z u m e v a K o n s t a n t i n IV, j e r se zna d a eu B u g a r i preš l i D n u a v za n j e g o v e v lade, i t o o k o 680 g. N o na jzaniml j iv i j i su podaci o B r a d a t o m c a r u u Spisu o n a r o d i m a , i to n a r o č i t o u 21 pog lav l ju tog spisa. U ovom poglavl ju, k o j e se uglav­ n o m zasniva n a Teofanovo j h r o n i c i i čini d e o j e d n e v e ć e k o m p i l a c i j e o s ta r i jo j i s tor i j i Araibljana, p r i č a se n a j p r e o u p a d u M a r d a i t a u L i b a n i o p o s l a n s t v u k o j e j e M u a v i j a u vez i s t i m u p u t i o c a r u K o n s t a n t i n u IV, iza čega j e i c a r pos lao kalif i svog i z a s l a n i k a : ènï zavzV zy лооуаои ле/л- TiEzai лаоа zov ßaoilewg Ktovozavzivov, zov Oodoocfcov, vloîi zov Ilwywvdiov, 'Iwavvrjc ò ènUArjv IIizÇriKavâtis.9 Međut im, o d g o v a r a j u ć e m e s t o u T e o f a n o v o j h r o n i c i g l a s i : odeßaoiAevg zovg zowvzovg nceoßetg ôe£d,uevog. •. ànéozeiÀe aiv aizoïg iv 2voiav 'Iœâwrjv zòv nazplxwv, zò ènUXrjv Il<.zÇiyavôiv.u P r e m a tome, na- p o m e n a da j e Kons tan t in IV b io Pogona tov sin n e na laz i se k o d Teo- fana i n a r o č i t o j e d o d a t a u t e k s t u D e adm. i m p . " D a l j e , t a m o g d e se 7 Već davno je zapaženo da se u tom opisu spominje i grob samog Kon­ stantina Porfirogenita. Istina, to je docniji umetak, kao što se vidi iz reči: iv ф ànòxeizai Aéiov ò àoiéifiog avv гф vl Kaivozavzlvtp dazeoov zeÀevzrjoavzi тф noQtpvQoyevvfjztj) (De caerim. 643, 7). Činjenica da se Lav VI naziva àolôi/toç (na drugim mestima, iza toga pcmàoioç: De caerim. 643, i l , 1?) potvrdjuje da j e tekst ovog poglavja sastavljen verovatno još u doba Konstantina Porfiro- genita, ali nema nikakvog razloga za pretpostavku da ga je sastavio sam car Konstantin. 8 De them. lib. II, cap. 1, p. 46, 1 (ed. Bonn). — Novo izdanje A. P e r t u s i , Constantino Porfirogenito De thematibus (Studi i Testi 160), Vaticano 1952, nije nam još pristupačno. Bliža obaveštenja o tom delu dobili smo tek za vreme štampanja ovog članka iz kritike F. Dólger'a u Byz. Z. 45 (1952), 390 sq. Teza da je druga knjiga De them, nastala krajem X veka i da ju je sastavio isto- ričar J. Genesije svakako ne izgleda srećna, kako to primećuje i Dölger. Uostalom, za nas nije od naročite važnosti da li je početni deo druge knjige D e them, napisao sam Konstantin Porfirogenit ili neko drugi. Važno j e za nas samo to da pisac tog poglavlja nije identičan sa autorima ostalih podataka o Konstantinu Pogonatu koji se nalaze u Porfirogenitovim spisima i da prema tome ti podaci potiču od više različitih lica (dodato u korekturi). 9 De adm. imp. cap. 21, 9 (ed. Moravcsik-Jenkins). 1 0 Theoph. I, 355, 14 (ed. D e Boor). 1 1 Ova napomena bunila je redom sve izdavače, čvrsto uverene da je Pogonat bio sam Konstantin IV. Već je M e u r s i u s predložio da se reč vlog izostavi, što su prihvatili i B a n d u r i i B e k k e r , dok j e M i g n e stavio zapetu iza vlóg. U p aparat u izdanju M o r a v c s i k - J e n k i n s . Međutim, 118 završava prikaz o događajima iz doba Konstantina IV, kaže se: iv toizocg •ceÀevxà KcùvoravTÌvos ò ßaaiÄevg, à vlòg TOV Пшушгагоу, хсатгјоад тђд 'Pù>fia£o)v ас%г\дНг1 ig nal ißaaUevaev dvt'aviov 'IovatTiviavóg, ò vlòg avvov.xl N a p r o t i v , T e o f a n k a ž e s a m o : Тоетф тф 'éxsi avETiarj ó evoefâç ßaaiAsiig KaivoTavxìvog xça- т^аад 'erri ig «al eßaaUevoev 'Iovaxiviavòg ó vlòg aixov." D a k l e , i O v d e j e d o d a t a ista napomena da je Konstantin IV bio Pogonatov sin. Međutim, u istom poglavlju, negde na sredini između obe gore citirane rečenice koje govore o caru Konstantinu IV kao o Pogonato- vom sinu, Konstantin IV se odjedanput javlja kao Pogonat. Ovde se priča o borbama u Kalifatu, o sudbini Moavijinih (potomaka i, najzad, o prelazu Arabljana u Španiju. No pošto j e time prešao granice vlade Konstantina IV, pisac napominje da se to dogodilo već »u danima Justi­ ni Jana Rinotmeta, a ne Pogonata« : iv та1д ij/iéçaig 'Iovaxiviavov TOV 'Pivoifrf- *ov, ov%l бе TOV IIwyvvâTov." Ovu priču pisac ne uzima iz Teofania, nego izgleda iz nekog istočnog izvora, jer se on žali da grčki istoričari o tome ništa ne pišu.15 Ali, kako mu bilo, jasno j e da primedbu da Arabljani nisu prešli u Španiju za vreme Konstantina IV nego tek za vreme Justinijana II naš pisac ne preuzima iz svog izvora nego unosi sam, primetivši da je poremetio hronološki red izlaganja. I, eto, pr i tome on Justinijana II naziva Justinijanom Rinotmetom, a Konstantina IV — Pogonatom. No onda je očigledno da napomene u gore navedenim rečenicama, koje izrično naglašavaju da je Konstantin IV bio Pogonatov sin, ne potiču od sastavljača ovog poglavlja. Cini se da je moguće samo jedno rešenje: ove napomene su dodate docnije i pretstavljaju marginalne beleške nekog čitaoca, koje j e zatim prepisivač rukopisa uneo u tekst. Ovaj docniji čitalac, koji je svakako takođe pripadao najvišem dvor­ skom krugu, 1 8 smatrao je, dakle, da je Pogonat bio otac Konstantina IV, Konstans П, i u želji da tačno odredi o kome se caru Konstantinu ovde radi on dva puta specijalno naglašava da je car Konstantin IV, otac Justinijana П, bio Pogonatov sin. Naprotiv, sastavljač 21 poglavlja Spisa o narodima Pogonatom naziva samog Konstantina IV i u tome zbunjeni su čak i ovi najnoviji, odlični izdavači, kako to pokazuje njihov Index, p. 300. — Isto i u oba dosada najopsežnija istraživanja o Deađm. imp.: J B. B u r y , The treatise De administrando imperio, Byz. Z. 15 (1906), 530; G M a n o j l o v i ć , Studije o spisu »De administrando imperio cara Konstan­ tina VII Porfirogenita, Rad 182 (1910), 43 sq. 12 De adm. imp. 21, 46. 1 3 Theoph. I, 361, 15. 1 4 De adm. imp. 21, 30. 15 De adm. imp. 21, 31. Medjutim, kao što je pokazao u svom izvrsnom istraživanju J. B. B u r y , op. cit, 529 sq., ustvari naš pisac (Bury kaže: Kon­ stantin) jednostavno nije uspeo da pronadje kod Teofana odgovarajući îz- veštaj, pošto ga je tražio na pogrešnom mestu, pobrkavši Tarikovo osvajanje Spamije 711 g. (u doba Justiniana II) i dolazak u Španiju Abd-ar-Rahmana, rodonačelnika španske dinastije Omajada, 755 g. U ova, kao uvek, vrlo jasna i oštroumna Bury'eva izlaganja M a n o j l o v i ć , op. cit., 43 sq., unosi ne­ potrebnu zabunu. . _, , 18 G y M o r a v c s i k - R . J. H. J e n k i n s , Constantine Porphyrogenitus, De administrando imperio, Budapest 1949, p. 12 i 33 dobro ističu da je De adm. imp. bio spis poverljive prirode, nepristupačan običnim smrtnicima. 119 se p o d u d a r a sa g o r e n a v e d e n i m pasusom iz Spisa o t e m a m a , za k o j i smo pre tpos tav i l i d a ga j e m o ž d a n a p i s a o s a m K o n s t a n t i n Porfiroigenit. Međut im, 21 poglav l je Spisa o n a r o d i m a , k a o ni ceo o d e l j a k o s ta r i jo j istori j i A r a b l j a n a k o m e o v o poglav l je p r i p a d a , s i g u r n o n i j e sas tav io sam Porf i rogenit . J e d n a veća p a r t i j a izveštaja. o A r a b i j a n i m a , uzet ih u g l a v n o m iz Teofana, završava se ovim recima k o j e s v a k a k o n e potiču o d samog c a r a K o n s t a n t i n a n e g o o d n e k o g n jegovog saradmka:"£a)Sa)<5£ èxavôvioev zovg XQàvovg zäv 'Apdßatv ò èv àyiotg Oeoipdvrig . . . /л-^об&ешд zvyXdvwv zov fieydAov xal eiaeßovg xal XQWziavtxiozdzov ßaoiAiag Kcovazavzivov, vlov Ae'ov- zog K t. A}1 N a k r a j u 48 poglav l ja Spisa o n a r o d i m a nalaz i se j e d n a be leška o izumu G r č k e va t re , k o j a glasi : lazéov, 8zi ini Ka>vozavzlvov, vlov Kwv- ozavzivov, zov xal Rcoywvdzov xaAovfte'vov, KaAAivixóg zig ànò 'HAiovnóAeug Poiftaîoig TiQoocpvyóìv, zò olà zàv oiqxóvwv ixcpeoófievov nvo vypòv xazecrxevaaev, ôi od xal zòv zùv 2açaxrjvùv ozôAov èv KvÇlxq) 'Pwpaioi xazàayAéSavzeg zijv vixfjv IfcavTo.™ Kao što vidimo, ova be leška , k o j a se t a k o đ e o d n o s i n a v r e m e K o n s t a n t i n a IV, sadrži n a p o m e n u o tom c a r u k a o P o g o n a t o v o m s inu sasvim sličnu g o r e n a v e d e n i m n a p o m e n a m a iz 21 poglavl ja, u k o j i m a smo p r e p o z n a l i docni je u m e t n u t e m a r g i n a l n e beleške. J e d v a se može p o s u m n j a t i u to d a ova p r i m e d b a i o v d e ima is to p o r e k l o i pot iče od istog l ica k a o i s l ične p r i m e d b e u 21 poglavl ju . 1 9 1 7 D 6 , a d m - i m P - 22, 77. — J e n k i n s , op. cit. 11, je u pravu ističući da vrlo mah deo De adm. imp. stvarno potiče iz pera Konstantina Porfirogenita Uvo vazi, naravno, i za ostala Porfirogenitova dela. " D e adm. imp. 48, 28. S ovim tekstom vredi uporediti: T h e o p h . I, 354, 13: zóze KaAAivixog àçxizéxzwv ànò 'HAiovnóAetag 2vçCag тхооа- (pvyu>v zotg PafiaCoig nvp daAdooiov xazaaxevdoag za zäv 'Apdßcuv охасрц ivé- nçqoe xaC ovpìpvxa xazixavoev. xal oSzwg ol 'Patfiaìoi /*ezà vixrig vnéozoewav xal zò vaAdooiov nvo edoov. Sym. Log.-Theod. M e l i t : KaAAivixog ydp zig àgx^éxzotv ànò 'HAiovnóAcMg Zvpiag nqootpvyàv zotg 'Pcofiatocg, nvç vyoòv doxfjSev avzòg xazeoxevaoe, xal zd zäv Apaßcav oxàevgav. ... Ja^na je zajednička osnova svih ovih tekstova (jasno je takođe da je stilizacija beleške u De adm. imp. najslobodnija a ujedno i najintelegentnija). Ah se postavlja pitanje kakav je njihov međusobni odnos. B u r y , op. cit. 539, Dio je mišljenja da je beleška u De adm. imp. uzeta iz Teofana, dok je u pogledu Logotetove hronike izneo zanimljivu pretpostavku da je njen tekst тгтт* d . i r e k t n o i z »izgubljene hronike koja je bila glavni izvor Teofanov za VII vek.« Na ovu misao navela ga je reč àpxfi&ev u tekstu Logotetove hronike. Međutim, još je mnogo značajnije da i beleška u De adm. imp. i Skilica podudarno tvrde da je arabljanska flota uništena iv KvÇixy, dok Teofan o tome ne kaže ništa. Istina, na početku svog prikaza o borbama oko Cari- 1 8 Naprotiv, dovoljno je baciti jedan pogled na tekst opisa carskih gro­ bova u Knjizi o ceremonijama (v. gore prim. 4) da bi se uvidelo da tamo nadimak Pogonat nije naknadno umetnut. 120 Prema tome, u Porfirogenitovim spisima ima -više podataka o caru s nadimkom Pogonat, ali se taj nadimak u De them, i u 21 poglavlju De adm. imp. na jednom mestu pripisuje Konstantinu IV, dok se na dva druga mesta istog poglavlja kao i u 48 poglavlju istog spisa i u De caerim. Konstantin IV naziva Poigonatovim sinom. Pokazalo se da je pitanje o tom nadimku složenije no što je Bruks mislio. Auto-ritet Konstantina Porfirogenita, na koji se Bruks pozivao, ne pomaže mnogo, jer su navodi u Porfiroigenitovim spisima sasvim protivrečni. Ipak po svemu izgleda da je Bruks bio u pravu kad je tvrdio da je nadimak Pogonat iprvobitno pripadao Konstansu II a da je docnije zabunom, prenet na njegovog sina Konstantina IV. Mnoge slike Konstansa II na novcu zaista su u ovom pogledu tako karakteristične i upadljive da se preko tog argumenta ne može preći. Uz to, Bruks je vrlo duhovito objasnio zašto je nadimak Konstansa II mogao preći na njegovog sina. Zabuna je lako mogla nastati zato što se ovaj car sve više nazivao Konstansom tako da se na njegovo pravo ime Konstantin gotovo i za­ boravilo, pa se usled toga i njegov nadimak Konstantin Pogonat po­ vezao za njegovog sina Konstantina. Naprotiv, teško bi bilo objasniti zašto bi nadimak Konstantin Pogonat, da je pripadao Konstantinu IV, prešao na njegovog oca Konstansa II. Međutim, zabuna koja je nastala oko ovog nadimka ne potiče tek od Simeona Logoteta". Njegova hronika, koja se završava 948 g., nije prvi poznati izvor koji taj nadimak pripisuje Konstantinu IV, kako je to mislio Bruks. Mi smo videli da se Konstantin IV javlja kao Pogonat, otprilike u isto vreme, u De administrando imperio i, svakako ranije, u De thematibus.2 0 Još starijih podataka o tom nadimku mi začudo grada Teofan ukratko spominje zauzeće Kizika od strane Arabljana (Theoph. I, 354, 2; ovu rečenicu prepisuje skoro bukvalno Skvl.-Cedr. I, 765, 3). Moglo bi se možda pomisliti, iako to nije mnogo verovatno, da je to navelo autora vesti o Grčkoj vatri u De adm. imp. da u svojoj belešci spominje Kizik, ih bi se moglo, i to sa većom verovatnoćom, pretpostaviti da je on to učinio tako reći ad maiorem gloriam grada Kizika, budući da se u prethodnim partijama u samom De adm. imp. (cap. 47 i 48) mnogo govori o Kizikskoj mitropoliji. No kako mu bilo, u svakom slučaju je teško, pa čak i nemoguće zamisliti da­ je Skilica nezavisno od njega uneo isti podatak, i to u istoj formulaciji èv KvÇîxq), dosta čudnovatoj kad se radi o pomorskoj bici. Cini seda postoje samo ove đve mogućnosti: ili je Skilica uzeo te reči iz De adm. imp., ili su i autor beleške u De adm. imp. i Skilica koristili neki treći izvor u kome su se te reči nalazile. Prema tome, mi moramo da zaključimo bilo da je Skilica ovde, pored Teofana, upotrebio i De adm. imp., bilo da su se autor beleške u De adm. imp. i Skilica služili neposrednim Teofanovim izvorom i da su iz njega uzeli reči èv KvÇU u vreme Konstantina VII i Romana I Lakapina, ne navodi ni jedan ni drugi nadimak, već nabraja (Chron. Pasch. II, 84, ed. Bonn) :' 'HçdxÀeiog, KwvoTovtîvoç (Konstan- tin III), Kavazavtîvog (Komstans II), Kcovatawlvog (Konstantin 1Y),'lovariviavós- 22 De them. 50, 14. De adm. imp. 21, 30 (v. gore) i 22, 4 (u naslovu, veroi- Tatno docnijeg porekla: cf. Bury, op. c i i 520 sq.). Sym. Log.-Theod. Melit 120. 122 P r o u č a v a j u ć i P o r f i r o g e n i t o v e spise t r e b a u v e k n a r o č i t o vodit i r a č u n a o h e t e r o g e n o s t i n j i h o v i h p o d a t a k a i o n j i h o v o j n e u s k l a đ e n o s t i , j e r o u s k l a đ i v a n j u svoj ih p o d a t a k a car K o n s t a n t i n i n jegovi s a r a d n i c i n i k a d a se nisu m n o g o b r i n u l i . T r e b a u z t o u v e k u z i m a t i u obz i r mogućnost u m e t a k a k o j i pot iču iz docni j ih m a r g i n a l n i h b e l e ž a k a . T o j e pokaza la , uosta lom, v e ć p r e s k o r o pola v e k a v e l i k a i v r l o d r a g o c e n a r a s p r a v a B u r y ' a o D e a d m i n i s t r a n d o imper io, a t o p o k a z u j e još j e d a n p u t i o v o m a l o i s t raž ivan je n a osnovu u p o r e đ e u j a p o d a t a k a o j e d n o m k o n k r e t n o m i v r l o s i tnom p i t a n j u u sva t r i g l a v n a de la k o j a nose i m e c a r a K o n s t a n t i n a Por f i rogeni ta . K O N S T A N T I N O S P O R P H Y R O G E N N E T O S U N D K O N S T A N T I N O S P O G O N A T O S Z u s a m m e n f a s s u n g Wie E W. Brooks, Byz. Z. 17 (1908), 460 ff. gezeigt hat, bezeichnete der Beiname Pogonatos ursprünglich Konstans II. (641—668) und wurde erst spater — irrtümlicherweise — auf dessen Sohn Konstantin IV. (668-685) übertragen. Als Beweis berief er sich auf die Münzbilder, die Konstans II. mit einem un­ gewöhnlich üppigen Bart zeigen, und ferner auf eine Stelle in D e caenm., p. 644 15 Bonn., die unter Konstantinos Pogonatos nicht Konstantin IV., son­ dern Konstans II. zu verstehen scheint Indessen ist, was Brooks übersah, auch in anderen Schriften des Konstantinos Porphyrogennetos an mehreren Stellen von Konstantinos Pogonatos die' Rede. Diese Stellen verdienen eine nähere Prüfung, weil sie zwar nicht zur Frage nach der Zugehörigkeit des Beinamens Pogonatos, wohl aber zur ungleich wichtigeren Frage nach dem Charakter und der Zusammensetzung der konstantinischen Schriften nicht unwesentliche Erkenntnisse vermitteln. Die diesbezüglichen Angaben in den Schriften des Konstantinos Porphyrogennetos s ind'nämlich widersprechend: in De them., p. 46, 1 Bonn, und De adm. imp., cap. 21, 30 Moravcsik-Jenkins wird Konstan­ tin IV. als Pogonatos bezeichnet; in D e adm. imp., cap. 21, 9 und 46, also nicht nur in derselben Schrift, sondern sogar in demselben Kapitel (vermutlich han­ delt es sich um Marginalnotizen), und De adm. imp., cap. 48, 28 wird er aber, ebenso wie in De caerim., p. 644, 15, als Sohn des Konstantinos Pogonatos ein­ geführt Der Beiname Pogonatos wurde also Konstantin IV. nicht erst durch die Logothetenchronik beigelegt, wie Brooks annahm. Die Angaben in den Schriften des Konstantinos Porhyrogennetos spiegeln die Unstimmigkeiten wider, die über die Zueignung dieses Beinamens bestanden, und bieten so a n bisher unbeachtetes, sehr charakteristisches Beispiel der in den konstantini­ schen Schriften nicht seltenen Widersprüche. In älteren, bekannten Quellen kommt der Beiname Pogonatos merkwürdigerweise überhaupt nicht vor. Eine auffallende Parallele hierzu bietet indessen der bekannte Beiname Justinians II. — Rhinotmetos, für den gleichfalls die konstantinischen Schriften (De them., p. 50, 14; De adm. imp., cap. 21, 30 und 22, 4) neben der Logothetenchronik h u d e m u c e« se gorni mož odtlej tako boji, da si ne upa več blizu. O pri­ povedk! z literaturo glej. Iv. G r a f e n a u e r , Slovenski jezik (SJ) III (1940), 52—55. — V razpravi se bodo rabile lente okrajšave: AZN = Arhiv za zgodovino in narodopisje, Maribor, E h r i s m a n n II, 1 = Gustav Ehrismann, Geschichte der deutschen Lite­ ratur bis zum Ausgang des Mittelalters, Zweiter Teil. Die Mittelhochdeutsche Z,eit. e r s ter Abschnitt, Frühmittelhochdeutsche Zeit. Beck, München (1922) E h r i s m a n n II, 3 = isto, Dritter Abschnitt, Schlußband (1935). G r a b e r , Sagen = Georg Graber, Sagen aus Kärnten (1914, 51941). G r a b e r , Sagen u. Märchen = Georg Graber, Sagen und Märchen aus Kärnten (1935, 21944). K e l e m i n a = Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Uredil Jakob Kelemma (1930). K o c b e k , Storije = Fr. Kocbek, Storije. Narodne pripovedke in prav­ ljice iz gornjegrajskega okraja, Celje (1926); tudi v knjigi Fr. Kocbek, Savinj­ ske Alpe, Celje (1926), str. 238—275. K o t n i k Storije = France Kotnik, Storije I. Koroške narodne pripovedke m pravljice zbral in uredi l . . . , Celje (1924). L Z = Ljubljanski Zvon. T- i . ? - ^ 6 ^ ' C 5 t ì c e = Jož. Pajek, Crtice iz duševnega žitka štai. Slovencev, Ljubljana (1884). S A Z U = Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. S G = Slovenski Glasnik, Celovec. S a š eil j .Bisernice = Ivan Šašelj, Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičih n a b r a l . . . I in II. . . S a š e l - R a m o v š = Narodno blago iz Roža. Zbral dr. Josip šašelj. Pri­ redil F. Ramovš, AZN II, Maribor (1936—1937). V e r n a l e k e n - B u r g , Alpensagen = Theodor Vernaleken, Alpen­ sagen. Hrsg. v. Hermann Burg, A. Pustet, Salzburg-Leipzig (1938) V e s e 1 o v s k i j , Solomon i Kitovras = A. Veselovskij, Slavjanskija ska- zamja o Solomone i Kitovrase i zapadnyja legendy o Morol'fe i Merline, SPb. (1872). 2 Delo — gl o njem E h r i s m a n n II, 3, str. 70 — se pripisuje Heinrichu v. f r e i b e r g (2. polovica 13. stoletja). Schretel = škratelj; stvnem. scrato = pilosus, kosmatinec; srvnem. wazzerber (Wasserbär) ni Waschbär • rakun ampak severni, beli medved. 124 K a n i h , »velik k a k o r deček šestih let«, v g o r n j e g r a j s k i inačici, ali p r i - i l i č n i gorsk i možic, v a r i h gorskih zakladov, k a k o r v koroškos lovenski inačici iz Lipice ob D r a v i sev. o d P l i b e r k a . 3 In v e n d a r večina inačic p r i p o v e d u j e t u o d i v j e m m o ž u , 4 k a r j e oč i tno nesmise lno: d iv jega moža, gozdnega moža, hos tn ika, k i j e gospodar vse zver jad i v č rn ih gozdovih, k i k rog lo , n a r a v n o s t v us ta us t re l j eno, h l a d n o k r v n o izpl june, češ t o j e s lab t o b a k , k a d i ga sam, tega d iv jega moža bi se m e d v e d sploh n e lotil, in če b i se ga, b i ga divj i mož n a mes tu na kosce r a z t r g a l (prim. Besednik 1872, 22; Kres 1884, 607—08). N e s k l a d n o s t se vidi zlasti v P o d m i l š a k o v i inačici naše p r i p o v e d k e (Slov. G l a s n i k 1864, 281), k i z d r u ž u j e dve t ip ični in zato nezdruž l j i v i potezi div jega in gornega možica : div j i mož n a j p r e j m e d v e d a vrže ob steno, d a se ves hišni vogel odvali, k o se ga p a n a t o m e d v e d loti in m u h l a č e r a z p o r j e (!), zbeži in se skr i j e v gozd (zdaj j e p a č gorn i možic). — D o c e l a izmal ičena je p r i p o v e d k a v k n j i g i L o j z e t a Z u p a n e a . Ve l ikan Nenas i t , belo­ k r a n j s k e p r i p o v e d k e (1944), str. 13—15, G r a d n a Koleča ju : div j j mož j e s p r e m e n j e n v n e n a s i t n e g a ve l ikana, k i k m e t o m p r a z n i k a š č e m b l e v e , p a č simbol bivš ih g r a j s k i h gospodov; k m e t j e spus te n a n j veli­ k a n s k e g a m e d v e d a , k i se j e bi l p r i k l a t i l v vas in so ga u je l i p a zaprl i , in zda j d r u g d r u g e g a u g o n o b i t a (podoba na str. 14). P o d o b n o z a m e n j u j e j o s lovenske p r i p o v e d k e — in n e l e t e — div jega in g o r n e g a moža t u d i v p r i p o v e d k i o » U j e t e m d i v j e m m o ž u « . T e h p r i p o v e d k doslej p r a v z a p r a v nit i ne p o z n a m o še. Jakob K e 1 e m i n a, »Bajke in p r i p o v e d k e slovenskega l judstva« (1930), št. 150, 3 S l o v e n s k e i n a č i c e . K a n i h ( K e l e m i n a , op. k št. 153, str. 391, opozarja, da imenujejo Ladinci žene divjih mož »gannes«): K o c b e k , Storije, §t 85 — G o r n i m o ž : Š a š e l - R a m o v š , odd. 1. Bajke, št. 1, na koncu, str 4—5 — G r a b e r , Sagen u. Märchen (21944). s. 211. Das Bergmandl und der Bärentreiber, iz Lipice ob Dravi s. od Pliberka. — Besedilo pri M O d e r n - d o r f e r j u , Koroške nar. pripovedke (1946), Gozdni mož III, 2. pol. str. Зз, o katerem pravi opomnja str. 355, da je iz zbirke (I), t. j . iz avtorjevih »Nar. pripov iz Mežiške doline«, L j . (1924), in da sta to pripovedovala Ivan in Marija Jelen iz Mežice, je zgolj Šašljev pravkar omenjeni zapis, svojevoljno razširjen in prestavljen v papirnato časnikarsko slovenščino; v »(!)« tega besedila sploh ni. Tudi prva polovica odstavka »Gozdni moz III« je enako potvorjena po Š a š l u - R a m o v š u , podobno tudi »Gozdni mož II«, le da je ta okrajšan in opomnja imenuje pravi vir. - Dodati bi bilo še dye nemški inačici iz bližine slovenske meje: G r a b e r , Sagen u. Märchen (1944), 218: Der Poltergeist in Afritz (Strašilo v A.) in G r a b e r , Sagen (1914), Nr. 208. »Ein Hausgeist« (hišni duh) iz Nöringgrabna; v prvi teh dveh je nam. medveda velika mačka (lev), v drugi k medvedu še opica in pes. 4 D i v j i m o ž : Peter H i t z i n g e r , Novice 1858, 253, iz Tržiča — pri­ zorišče onstran Ljubelja; - J.P., SG 1864, 281, iz Krasne, prizorišče »Dolmar gore-li v Dolinah« — J. P. ni, kakor je domneval K e l e m i n a , str. 391, op k št 152 J Pajk, ampak A n d r e j č k o v j o z e Podmilscak; gl. G. J e r e b , LZ 1884 726 t 6- — M. S t r n a d iz nove Štifte, P a j e k , Crtice, 109; prizorišče v N Š t pri Gor. gradu. — D i v j a k : Alojzija J e g l i č , Dražgose, omenil V M ö d e r d o r f e r , Mladika 1937, 313 z enim samim stavkom: prizorišče »V Beli peči pri Dražgošah«. — Dodati je še G r a b e r , Sagen (1914), Nr. 87. Der furchtsame Waldmann (Ustrašeni gozdni mož) iz Sel pod Košuto — pri­ zorišče tam; nam. medvedarjevega medveda hud kocast pes, ki ga nanj na- huiskajo, pa se gozdni mož potem boji »hude muce« — Iz nemške Koroške: G r a b e r .Sagen u. Märchen (4944), str. 186, Der wilde Mann in der Wimitz. 125 Divji mož ali Vilenjak, podaja le eno, belokranjsko-štajersko izročila (vsega 3 + 1 inačica), pa še io nepravilno. Inačici I v a n a S a s i j a iz Adlešič je odrezal smiselni, le nekoliko nepopolni sklep in ga nado­ mestil s čisto nasprotnim, le glede ene poteze popolnejšim iz Raven pri Zdolah y dolenjem štajerskem Zasavju ter tako belokranjsko ina­ čico izmaličil.5 O gorenjsko-koroški veji izročila podatki v opomnjah k št. 150, str. 391, ne omogočijo nikake sodbe. Mimo tega omenjajo opominje samo 2 koroškoslovenski inačici, danes pa jih poznamo nič manj ko 8 — nekatere res le v nemškem prevodu — le tretjino manj, kot je vseh drugih skupaj. Ni dvoina pa, da se bodo še katere našle, če jih bomo načrtno iskali, zlasti v pokrajinah, iz katerih doslej ne po­ znamo nobene inačice. Danes so nam znane le-te inačice: Belokranjske 1. J o h a n n K a p e l l e , Die Sage vom wilden Mann (Pripovedka o divjem možu), Illyr. Blatt 1840, 191—92. Iz črnomaljske okolice. K e - t e m i n a , št. 150, op. str. 391. 2. L o j z e Z u p a n e , Velikan v škornju, Velikan Nenasit, belo- krajinske pripovedke, Lj. 1944, 11—13; prizorišče na Smuku nad Se- mičem. — Vprašanje je, v koliko je pripovedka sploh ljudska. 3. J u r i j Sodevski-K o b e (1807—58), Stara povedka. Divji mož. Novice II (1844), št. 39 (25. avg.). Iz metliške okolice. K e l e m i n a , št. 150, op. str. 391. 4. I v a n S a š e l j , Divji mož ali Vilenjak, Bisernice I, 1906, 213 do 215. Iz Adlešič. K e l e m i n a , št. 150, str. 213—15 (sklep iz sledeče številke). Štajerska iz Dol. Posavja 5. F r. C e r j a k iz Raven v Zdolah (vzh. od Rajhenburga), O Ajdu, dr. J o ž . P a j e k , Crtice (1884), 109—10. Iz Brestanske grape v Zdolah. K e l e m i n a , št. 150 (sklep), op. str. 391 (v »Črticah« napačno »v Bre­ staniški grabi«). Gorenjske 6.-7. J. T u š e k z Martinjega vrha, Od divjega moža I—II. SG III,. št. 3 (1. febr. 1859), s. 45. In. I. slabo ohranjena, II. kratka pa jedrnata, tipična. K e 1 e m i n a , št. 150, op. str. 391. 8. M a t e j T o n e j e c Samostal, Divji mož ujet, Kres IV (1884), 608—609. Iz Gorij na Bledu. V leposlovnem okviru po Jurčičevem zgledu, sicer pa zvesto podana. K e 1 e m i n a , št. 150, op. str. 391. 5 K e l e m i n a sledi Sašlju do besed (Bisernice I, 214): »... ravnal je (se. grof) z njim prav lepo«. Izvirnik nadaljuje: »In ko ga je bil ta naučil, kedaj naj seje različna semena in žita, da mu bo obilo obrodilo, ga je iz­ pustil .. « — Kelemina je ta stavek po svoje spremenil (Cerjak pri Pajku, Črtice, 110, pravi le, da >ajd« ni hotel razumeti nobenega jezika): »Samo k temu ga niso mogli pripraviti (kdo?), da bi bil odprl usta in jim (komu?) povedal to, kar bi radi znali od njega. Grof ga nazadnje izpusti...« Za tem sledi, bolj ali manj premenjen, Cerjakov netipični sklep. 126 Koroškoslovenske 9. G r a b e r , Der betrunkene Zwerg, Sagen aus Kärnten (1914), Nr. 49. Iz Slovenjega Plajperga. Prim. št. 10. 10. M ö d e r n d o r f e r , Pijani škrat - pripovedoval F r a n e r e ­ t r i « iz Mežice — Narodne pripovedke iz Mežiške doline, Lj. 1^4, str. 67; Koroške narodne pripovedke (1946), 84, z nekaterimi premem- a m i l Š a š e l - R a m o v š , Narodno blago iz Roža, Bajke itd., št. 6. Souberl ( - k - ) , sklepni stavki »Drhače.. .«. - V i n k o M ö d e r n ­ d o r f e r , Koroške narodne pripovedke (1946), je ves sestavek nena­ tančno priredil v časnikarski slovenščini. - Iz Slovenjega Plajperga. Slabo ohranjena. „. . мсилЛ U. G. G r a b e r , Vom wilden Mann, Sagen aus Kärnten (1914), Nr 82. S severnega podnožja Uršlje gore. Netipična. 13 G G r a b e r Eine andere Sage vom Waldmann (začetek), n. d., v r 9 4 ' _ v ( 51941), str. 71 brez številke: Der Waldmann (Gozdni moz). Iz pokrajine vasi Mieger (Medgorje), Saager (Zagorje) in Kohldorf (Vogle) »im Rosental« - res so vsi tri je kraji v vzh. .Gurah« med Dravo in Krko pred stočjem, pa Graber je Vogle v kolenu Drave (Itevi breg) na jvzh. vznožju »Gur« zamenjal z Voglami v kolenu Drave (desni breg) nasproti Velikovcu, kajti le té so napačno praemçene s Kohldorf (nam. Winklern), medtem ko se one imenujejo Woglach. - Pijanega, a ne ujetega hostnika vprašujejo., o čem, ne zvemo. 14 Š a š e l - R a m o v š , Gorni mož, Nar. blago iz Roža Bajke itd. St. i, prva polovica, AZN II (1936-37), str. 4 - 5 . Iz Slov P^ jperga V pravem ljudskem jeziku. - M ö d e r n d o r f e r jo je slabo P l a v i l v časnikarsko slovenščino: Gozdni (!) mož II, Koroške nar. pripovedke 15 V M ö d e r n d o r f e r , Gozdni mož (druga polovica), Nar pri­ povedke iz Mežiške doline, Lj. 1924, str. 12-13. - Gozdni mož II (druga Polovica), Koroške nar. pripovedke (1946) 30-32. »Pripovedovala Ivan in Roaa Jelen iz Mežice«. Netipična. K e l e m i n a st. 150, op, str. 391. 16 V M ö d e r n d o r f e r , Crna baba in povodni moz (predzadnji odstavek)', Nar. pripovedke iz Mežiške doline (1924), str. 8, K o r a k e narodne pripovedke (1946), 26. Zgodba netipična, prenesena na pohor­ skega povodnika. K e 1 e m i n a , št. 150, op. str. 391. Bolški okraj na Primorskem (naknadno odkrite inačice) 17 S i m o n G r e g o r č i č m l . , Divji mož ujet, priobčil v izvlečku J o s . A b r a m , Planinski Vestnik XIII (1907), 183. Iz Loga pod Pre- e ° 1 8 M i l k o M a t i č e t o v , Ujeti divji mož in sirišče povedal A n d r e j H o s n e r . p . d. Kurile, Trenta št. 20, spravnik planine Za- 9 0 °19. M i l k o M a t i č e t o v , dopolnilo k začetku Hosnerjeve ina­ čice, povedal F r a n c K v e r h , Zapovdnam. Rkp. 127 20. M i l k o M a t i č e t o v , različica k sklepu Hosner jeve inačice, povedala M a r i j a K r a v a n j a , p. d. pri Marinčču Pod Skalo, Soča št. 68. Rkp. Uvodna označitev J z l m e n > ki Jih n o s i ' vilinsko bitje naše pripovedke v slovenskih inačicah, bi mogli vsaj z verjetnostjo 14 :4 sklepati, da se je pripove­ dovala prvotno o divjem ali gozdnem možu, ne o pritlikavem gornem možu ali škratu (divji mož v št. 1, 3—4, 6—8, 12, 17—20, gozdni mož v št. 13, 15, velikan v št. 2; — gorski škrat v št. 9—11, gorni mož v št. 14); verjetneje pa bi sklepali tako z verjetnostjo 16 :4, ker sta »ajd« (št. 5) in povodni mož (št. 16) mogla zameniti le divjega moža, ne pa gornega skratka. Gotovost kajpak to ni, saj se imena v pripovedkah razmeroma lahko spreminjajo in se mora starejše ime neredko umakniti mlajšemu. Pogledati moramo še, kaj pravi k temu zgodba in to najprej v slo­ venskih inačicah. Prvi pojem o njej najlaže dobimo iz drugega dveh kratkih obrazcev »Od divjega moža«, ki j ih je »zapisal v Martiniverhu J. Tušek« (gl. y seznamku št. 7).6 V pristnem ljudskem slogu so tu v naj­ krajši obliki izraženi vsi bistveni motivi pripovedke: A. Vzrok, zakaj ljudje divjega moža ujamejo; B. da ga ujamejo omočenega z upijan- Ijivo pijačo; C. da ga izpuste, ko se odkupi z gospodarsko važno skriv­ nostjo^ D. da se izpuščeni divji mož ljudem posmeje, češ da ga naj­ važnejšega niso vprašali. Pripovedka še glasi: Od divjega moža II. (Zapisal v Martiniverhu J. Tušek.) (A.) Dražošanje7 so hodili v Jelovco derva delat, so pa sabo jemali kruha pa mleka. Pa vsaki dan jim je divji mož vse snedel, tako dolgo, da so zapazili, kdo jim jemlje. (B.) So pa vzeli sabo žganja in vina in so to vkup zmešali. Potlej je prišel divji mož, je pa tisto popil, pa upijanil se in zaspal. Ko so prišli, so ga dobili pa zaperli. (C.) In povedal jim je od tiste železne rude, ki jo še zdaj kopljejo v Jelovci. — Dobra ruda! — Potlej so ga pa spustili. (D.) Ko so ga spustili, je pa d jal: Imeli ste ga tička v pesteh, pa ste ga spustili. Ko bi ga spustili ne bili, bi bil vam še povedal, čemu je žica sred orehovega jedra. T u š k o v a p r i p o v e d k a govori o divjem možu; s tem se ujema tudi njegova sla po kruhu in mleku, tudi njegovo globoko " M a r t i n j v r h je na široko raztresena rovtarska naselbina v višini 700—1000 m nad morjem pod šentlenarškim zvonom svzh. od Blegaša na selški (senčni) strani gorskega hrbta, ki loči Selško in Poljansko dolino. — I v a n T u š e k (1835—77): Erjavčev sodelavec, bivši sošolec in Vajevec. ' D r a ž o š a n j e = D r a ž g o š a n j e , — D r a ž g o š e — znane zaradi okupatorjevega pokola in požiga 1942 — na južnem pobočju Jelovice severno od Ž e l e z n i k o v , ki so od tam dobivali železno rudo. Ker množina rude sodobnim obratom ni več zadostovala, je rudarstvo z železarsko malo in večjo obrtjo proti koncu 19. stoletja v Selški dolini prenehalo. 128 znanje naravnih skrivnosti, kar naj označuje skrivni namen, ki ga ima kozulja-žica v podobi križa v orehu. Prevzel! pa je tudi že posle gornega moža, gorskega malica ali škrateljna, ko razkriva ljudem rudninske zaklade. To mešanje motivov vidimo bolj ali manj tudi v drugih inačicah, vendar se izločuje iz množice tudi skupina inačic, ki so skoraj brez kakršne koli škratovske primesi in nam kažejo divjega moža skoraj zgolj kot varuha rastlinske rasti in živalstva v naravi. To j e b e l o k r a n j s k o - š t a j e r s k o z a s a v s k a s k u p i n a . Najlepše nam jo predstavlja zapis I v a n a 3 a š 1 j a iz Adlešič (gl. seznamek, št. 4). Belokranjsko-štajerskozasavska skupina Divji mož ali Vilenjak (Zapisal Ivan Sašelj v Adlešičih.) (A1.) Še pred nedavnim časom, ko so bili ljudje še bolj pridni in pošteni, prebival je v Izgorniku3 divji mož. Bil je ves zaraščen kakor >panj, ki je obdan z mahom«. Proti ljudem je bil prav prijazen in jih je večkrat učil in opominjal, kedaj naj orjejo, sejejo, žanjejo. Kedor je poslušal njegov glas in se ravnal po njegovem opominu, je imel dobro letino in je obilo pridelal. V spomladi hodil je pred zoro na Veliko Plešivico, ali na Ledinjak, ali pa tudi na Goljek in je klical ljudem: iZda je hora, zda sijaj!« ali pa: '-»zda orji!« Ako jim je pa klicah »Hitaj, hitaj!« so šli urno na delo in dobro je bilo za nje. Če je pa kričal: »Spi, spi!« ni se lotil nikdo dela, ker so vedeli, da ni ugoden čas. V jeseni jih je pa opominjal: »Spravljaj muž, sneg ti bo zâpal!« Včasih mu pa kedo ni verjel. Če je pa vrgel potem za poskušnjo le šako zrnja v zemljo, mu je obrodilo prav obilen sad. ' (A2.) Enkrat bi ga bili pa ljudje vendar radi ujeli. Toda, ker se je ljudi najraje ogibal in jim ni prišel nikdar prav blizo, niso vedeli, kako bi ga dobili o roke. (B.) Za to so si pa zmislili to le zvijačo: Vedeli so, da hodi po zimi vsak dan pit iz neke »škavle« vodo. Pobreški graščak9 toraj veli ljudem nekega dne, da naj pobero vso vodo iz škavle, vanjo pa ulije jo vina. Blizo na okoli pa je postavil lovce, ki naj bi pazili nanj, kedaj bo prišel pit. Res pride. A ko pokusi pijačo, zdi se mu čudno, da nima navadnega okusa. Pa kmalo je spoznal, da je to vino in ne voda. Za to pravi: »Več marsikoga si prevarilo, češ i mene.« Pije enkrat, pije drugič, a ker se mu zdi dobro, pije še tretjič. Ker je bilo pa vino močno, se ga napije. A zdaj zapazi poleg škavle škornje. Ker je bil radoveden, kako se hodi v njih, za to jih obuje in skuša hoditi. Ker so jih bili pa ljudje na pod­ platih z lojem namazali, ni mogel hoditi v njih po ledu in se je zvrnil na tla. V tem trenutku pa priskočijo lovci k njemu in ga zgrabijo. Ker 8 Adlešiški I z g o r n i k (391 m) in Vel. P l e s i v i c a s cerkvijo Marije Magdalene (366 m) sta večja griča jzah. in szah. od Adlešič (230 m — Kolpa tam ok. 145 m) ; L e d i n j a k in G o l j e k sta manjša griča blizu Adlešič. ' P o b r e š k i g r a d je 1 km s. od Adlešič na skalnem pomolu nad ko­ lenom reke Kolpe. » 129 jih je bilo obilo, ni se jim mogel ubraniti. Zvežejo ga in peljejo v Pobreški grad tedanjemu grofu. ^ P* ga *e imel da^e èasa za-VTtega, pa je ravnal ž njim prao lepo. In ko ga je bil ta naučil, kedaj naj seje različna semena in žita, da mu bo obilo rodilo, ga je izpustil. (D.) Divji mož pa je rekel: »Lipo tico ste imeli, pak je niste znali čuvati.« (Št 5: »Ko bi vi bili mene le prašali, zakaj je tisti križ v orehu!«) Na to pa je zginil in niso ga nikdar več vidili. (Št 3: Ko je spomlad nastala, je njegovo upitje: »delaj, delaj, sej, sej!« popolnoma izostalo. Stanovnike je tlaka zadela10 in druge nesreče.) R a z b o r i n a č i č n e s k u p i n e . Zgodba adlešiške pripovedke je zgrajena iz enakih sestavnih, delov kakor martinjvrška, le da j e zlasti v prvih dveh odstavkih dosti zgovornejša in bogatejša. Snovno pa se z drugimi inačicami belokranjsko-zasavske skupine — tudi netipična inačica izpod Uršlje gore (št. 14) se j i primika — loči od martinjvrške s tem, da je divji mož v njih zgolj varuh rastlinskega življenja v na­ ravi m pospeševalec poljedelstva, nikdar pa ne poseže v oblast gospo­ darja rudnega bogastva, gornega moža, K t. A. V belokranjskih inačicah je motiv uporabljen celo že v za­ četku: divji mož si v adlešiški inačici s svojim poljedelskim znanjem ne odkupi svobodo šele, ko ga ujamejo — kakor v martinjvrški z raz­ kritjem železne rude — ampak v vseh treh inačicah že od vsega početka iz svoje volje kmetom pomaga, svetuje, kdaj naj orjejo, sejejo, žanjejo, l o je pri nas redoma naloga žalik žena — starost motiva potrjuje skrb za setev, saditev in rast najstarejših poljskih sadežev, boba in prosa — na Štajerskem in Kranjskem se je to preneslo na rojenice.1 1 Redoma pa to ni naloga divjega moža. Res tudi graubündenski — po svojem izvoru retoromanski — divji možici ob kaki priložnosti l judi svare pred pretečim nenadnim neurjem ali drugačno nesrečo, sicer pa so kljub svoji dobrodušnosti z nasveti zelo skopi.12 Le v koroškoslovenski pripovedki iz Cajnič (Graber, Sagen und Märchen2, 185) ne prihaja divji mož h kmetu samo po ocvirke, ampak svari tudi pred neurjem, napoveduje, kdaj je treba žeti ali bob saditi. V nemškokoroški pri­ povedki iz Winitze (n. d., 186) pa je kmetu kar za pomočnika kakor v naši poduršeljski inačici št. 15. 10 K o b e t o v a inačica je bila priobčena malo pred odpravo tlake. " O ž a l i k ž e n a h : V e r n a l e k e n - B u r g , s. 99: Wilde Weiber (im Kosental) — K o t n i k , Storije, st. 7—10, Žalik žene v Vodenikovem skalovju pn jstarem trgu, v Mrakovih pečeh, v St. Danijelu, ob Klopinjskem jezeru — S a s e l - R a m o v š , 1. Bajke itd. št. 2. — M ö d e r n d o i f e r , Koroške nar pripovedke (1946), str. 3 6 ^ 3 , Zal žene I-V. - G r a b er, Sagen (1914) Nr бз" Die saligen Frauen (Salkweiber, Salawedber), 1.1—12 vse s slov. strani'- G r a ­ b e r Sagen u. Märchen (21944), str. 220-235. Salige Frauen, Weiße Frauen (8 slov. pnp.). O ž a l i k ž e n a h — r o j e n i c a h : K e l e m i n a , št. 134, I—III (od mli- bahJstr '389-90 a ) ' M ^ ^ P u k m e i s t e r J a V a š k e g a . Inačice v opom- 12 V e r n a l e k e n - B u r g , Alpensagen, Von den wilden Männlein in Graubunden, str. 129, 131 i. še. 130 V belokranjskih inačicah se j e motiv prenesel v uvod po vsej ver­ jetnosti iz odstavka o odkupu — tam j e v poduršeljski inačici tudi ostal — ter se izoblikoval po pripovedkah o žalik ženah-rojenicah. Dvojna uporaba je povzročila, da je v uvodnem delu adlešiške inačice splahnil razlog, zaradi katerega ljudje divjega moža ujamejo', in tako ni čudno, da se je to dejanje preneslo na graščaka, pobreškega grofa: če od dobrega divjaka kmetje že imajo dobiček, zakaj bi ga grof zase ne izsilil? Ta motiv je bil kdaj jasno izražen tudi v metliški (št. 3) in črnomaljski inačici (št. 1). V metliški j e še zdaj le malo za­ brisan; »ženska zvedljivost« kot edini nagib, da se ljudje lotijo do- brotnika divjaka, j e v kmečkem življenjskem okolju čisto nemogoča, gre torej za gosposke ženske. To potrjuje pripovedovanje samo: »Ulo- vivši ga, gredo z njim v grad, de ga gospodi pokažejo, ki ga j e že zdavno željela viditi.« In opis neokusne, zijalaste radovednosti, ki jo gospoda razkazuje pri ogledovanju,13 j e značilen, zgled za posmehljivo omalovaževanje, s kakršnim je tlačan vračal »vašim gnadam« oholost, s kakršno so občevali z njim. V črnomaljski pripovedki o gradu ali grofu ni govora; motiv pa, da si hočejo ljudje »divjega moža zagoto­ viti« ter »se polastiti njegove osebe« samo zato, »da bi tega svetovalca iz svojega okolja ne izgubili in se stalno veselili prijetne blaginje«, izpričuje jasno isto miselnost kakor dejanje pobreškega grofa v adlle- šiški pripovedki; iz istega okolja izvira tudi poudarjanje »sirovega, odbijajočega vedenja« dobrega divjega moža, njegove plahosti pred »civiliziranimi ljudmi«.14 Tudi da imajo divjega moža, ki ni ničesar zakrivil, zaprtega tako dolgo, da v ječi izbira, kaže, da se j e moglo goditi to po ljudski predstavi le v gradu: na kmetih so bili zapocri samo v gradovih. To velja kajpak tudi za inačico iz Raven v Zdolah (št. 5), kjer so »ajda«, »ker mu niso mogli nobene hudobije oč i ta t i . . . črez pol leta vendar-le izpustili«; zakaj so ga ujeli, tudi tu ne zvemo. Podobno vlogo kakor v belokranjskih pripovedkah graščaku je podelila pripovedka izpod Uršlje gore, takisto zgolj poljedelska, vendar netipična (št. 15), velikemu kmetu Plešivčniku. Razlog, da Plešivčnik gozdnega moža ujame, je ta, da »je nadlegoval Plešivčnikove ženske«, poteza, ki je prevzeta od povodnega moža. Iz uvodnega dela belokranjskih in sorodnih inačic j e potemtakem vidno, da vzrok, zaradi katerega ljudje sklenejo divjega moža ujeti, nikakor ni, kakor v martinjvrški pripovedki, kaka njegova krivda ali nadležnost (pravkar omenjena poduršeljska inačica ni tipična za gozd­ nega moža). Prvotni razlog pa iz ohranjenih inačic ni razviden. Zgodo- 13 Novice 1844, n. m.: Vse vanj viri, vse ga obstane, vse se mu čudi; zdaj gledajo njegove parklje, zdaj gledajo njegovo dlako, zdaj ga poprašujejo za mnoge prirodne reči . . . 14 Illyr. Blatt, n. m. (današnji pravopis) : Um diesen Ratgeber aus ihrem Bereich nicht zu verlieren und sich fortwährend des Wohlstandes der Ba- haglichkeit zu erfreuen... der Wunsch, . . . sich des wilden Mannes zu ver­ sichern und dessen habhaft zu werden... um ihm zu Leibe zu kommen . . . seine natürliche Scheu vor civilisierten Menschen, dessen verwildertes Aus­ sehen wie auch sein rauhes, abstoßendes Wesen... Našopirjeni nemški slog in — slov. pripovedka! 9* 1 3 1 vinski razvoj pripovedke daje slutiti, da so ljudje v kaki stiski ali nevarnosti iskali pri divjem možu koristnega sveta, pa jim, plah kakr­ šen je, ni prišel blizu ali se je odgovoru izogibal. K t. B. Glede načina, kako divjega moža ujamejo, j e ohranila adlešiška inačica kar muzejsko starino: iz »škavle«15 (vdolbine, prim, it. scavare, scavo; lat. excavare), h kateri hodi divji mož pit, ukaže pobreški graščak pobrati vso vodo, vanjo pa vliti vina. Zdi se, kakor da je pobreški grof sam modri Salomon, divji mož pa, ki pravi o vinu »Več marsikoga si prevarilo, češ i mene«, Ašmedaj, kral j demonov, ki ga je dal ujeti. A o tem več dalje spodaj. Vina (in žganja) nastavijo divjemu možu tudi v metliški in zasavski inačici, tudi tu kje zünaj ob potih divjega moža, ne pri sebi kakor v martinjvrški inačici, pa tudi ne v studencu. (V Kapellejevi inačici iz črnomaljske okolice je ta motiv odpadel.) Mimo tega pa mu nastavijo tudi še škornje (v črnomaljski inačici samo škornje), kar se da nerodne, z lojem namazane itd., da bi ga laže udržali. Tako v vseh petih inačicah naše skupine, sicer pa le še v eni sami, kar jih poznamo, Tonejčevi iz Radovine pri Gorjah (št. 8). Ne prida umen slovenski izum! V graubiindenskih inačicah podare ljudje divjim možicem, če jim pasejo živino, časih mimo hrane i. dr. tudi čedno obleko ali čevlje, a kot plačilo, ne kot mamilo, da bi ga lahko ujeli — in možek se časih zato prevzame in pastirstvo pusti.1" K t. C. V adlešiški inačici se odkupi divji mož iz ujetništva s tem, da nauči pooreškega grofa umnega kmetovanja, v drugih inačicah je ta odstavek bolj ali manj pohabljen. V inačici izpod Uršlje gore (št. 15) j e gozdni mož Pleši včnikov hlapec in kot tak vodi kmečka dela какот divji mož v belokranjskih inačicah v svobodi, pa to zanj ni odkup, ker Plešivčniku ob priložnosti kar ubeži. V metliški inačici divjega moža izpuste, ne da bi se nam povedalo, ali se je s kako skrivnostjo (napo­ vedjo prihodnosti) odkupil ali ne. V črnomaljski pripovedki pa divji mož v zaporu izhira in umre. K t. D. Z zasmehom, da po najvažnejšem niso vprašali, se ujemajo adlešiška, zasavska in poduršeljska pripovedka — prvi dve druga drugo izpopolnjevaje — z martinjvrško inačico. Metliška in črnomaljska tega nimata, ujemata pa se v pripovedi, da so prišli po odhodu (smrti) div­ jega moža za tiste kraje hudi časi. Gorenjska skupina Nekaj starinskih potez ima tudi T o n e j č e v a pripovedka iz R a d o v i n e pri Gorjah na Bledu (št. 8) ; v njej divji mož ni le čuvar rastlinja in njega zdravilnih moči, ampak tudi varuh divjačine v gorah in gozdovih, čred po planinah, ob priložnosti tudi pomočnik lovcem in 15 V Beli krajini je malo živih vrelcev in potokov; pitno vodo dobivajo večinoma na dnu vdolbin (škavel) v skalnatih tleh, ki jih napajajo podtalni kraški vodotoci. 16 Prim. V e r n a l e k e n - B u r g , Alpensagen, str. 132—134 iz Savien, Monbiel, Conters v Prättigauu i. dr. — Prim, tudi G r a b er, Sagen u. Märchen f 1944), 207, Die Zwerglein in Heiligenblut. 132 pastirjem, ima pa tudi nekaj potez gornega moža, gospodarja rudnin­ skih bogastev. Tonejec je pripovedko položil v leposlovnem okviru v usta teti Meti, ki jo pripoveduje siroti nečaku Janezu." Nabiraj© drv v hosti mu na vprašanje (n. d., 606), »je-li res kaj divjega moža, ali se samo tako pripoveduje o njem«, odgovori: »Če boš prav pridno nabiral, bom ti drevi povedala, ko bova doma pri peči, kako so ga enkrat Korenčanje 1 8 ujeli.« Zvečer obljubo izpolni (n. d., str. 608—09) : Divji mož ujet (Zapisal Matej Tonejec v Radovini pri Gorjah) (A.) Bilo je na neke] planini, kjer so pasli Dolinci1* in kjer še gotovo pasejo, imena pa ne vem, pozabila sem, kako se pravi kraju. Tu sem je prišel večkrat divji mož, hodil je mleko pit. Tako pogosto je prihajal, da se ga ljudje niso več bali; dražili ga niso in bil jim je dober, kajti varoval je, da jim divja zver ni živine jemala. Vedel je, kakor sploh divji mož to ve, za podzemeljske zaklade, in radi bi bili zvedeli ljudje, kje ruda leži skrita v zemlji, da bi se obogatili z njo. Vendar tega jim^ ni hotel povedati. Skušali so ga ujeti in ga potem prisiliti, da^ jim pové o zakritem bogastvu. Ravno tako bi bili radi zvedeli o različnih zdra­ vilnih močeh, ki jih imajo marsikatere gorske rastline in njih korenine. Toda ni bilo mogoče spraviti iz njega, česar so želeli. Neki star ovčar pa je zvedel od modre ženske, da je mogoče divjega moža tako zoezati, ako ga ujamejo, da ne bode mogel vezi raztrgati, in potem naj ga izpra- šujejo, pa jim bode povedal za plačilo, če ga zopet izpustijo, kje leži ruda in ktere rastline imajo posebne zdravilne moči. Žena je rekla, da ga morajo s hudovitnovimi trtami (hudoviten = Viburnum Lantâna), ki morajo biti narobe zvite, zvezati, in teh ne bode raztrgal, sicer ga ne obdrži druga vez nobena. Vedeli so zdaj, s čim in kako ga je treba zvezati, toda kako ga je mogoče ujeti, tega niso še znali. Premišljevali so sem in tja, a ni jim prišlo kaj pametnega na misel. Niso si mogli pomagati. Zopet gre ovčar in pové starej ženi, da ne vedo, kako bi ga v pest dobili. To je lahko, pravi ona. Saj veste, kako radoveden je divji mož, nastavite mu zelo visoke škornje, da mu bodo šli čez koleno, ko jih bode obul. Vendar opijaniti ga morate poprej, da si ne bode mogel pomagati, ako se pre­ vrne v škornjih po tleh. (B.) Napravili so torej močne in dolge škornje, vsakemu možaku bi bili preveliki. Nastavili so jih v koči, kamor je hodil mleko pit, da jih je videl. Opazovali so ga, je-li jih bode primeril ali ne. Ko se je napil, vzel je rés obuvalo in ga jel ogledovati, vendar obul ga ni. Ko je prišel zopet, namešali so mu mleko z mnogo in močnim žganjem. Cel škaf je bilo te pijače pripravljene zânj. Dobro mu je dišala, da je vso popil. Potem 17 M a t e j T o n e j e c Samostal, Divji mož ujet, Kres IV (1884), 606—609. 18 D o l i n c i so prebivalci Save Dolinke od Jesenic navzgor. K o r e n ­ č a n j e , prebivalci Podkorena, so imeli do konca prve svetovne vojne pogla­ vitno visoko planino onstran Vršiča, t. i. Veliko planino. GÌ. A. Melik, Planine v Julijskih Alpah, SAZU, Razr. za prir. in med. vede. Dela I (1950), str. 183. 133 se je lotil škorenj in zvlekel jih je na noge. Segali so mu daleč čez kolena. A zdaj ga je jelo lomiti, ko je šel iz koče po stopnicah, zmetle so se mu noge in vrglo ga je, da ni mogel vstati, ker je bil vedno bolj pijan; noge mu niso hotele služiti in kolena se mu niso udajala. Valjal se je po trati pred kočo, ostati pa nikakor ni mogel. Pomagal si je z rokama, toda na noge se ni mogel postaviti. Ko so ga videli, da je premagan, zvezali so ga z narobe zvitimi hudovitnovimi trtami, in res ni jih mogel raztrgati. (C.) Odpeljali so ga na lesenem vozu z močnim volom, nadejejoč se, da bodo postali bogati, ker jim bode povedal za zaklade. Ko so ga peljali mimo pokopališča in cerkve, rekel je: Koliko leži tukaj pokopanih, ki so šli prezgodaj v zemljo, ker niso vedeli za prava zdravila! Mnogo bi se jih bilo še lahko rešilo za dokaj let, ko bi ljudje ne bili nevedni. Jel je prositi, naj mu nekoliko olajšajo vezi, ker ga boli, kjer je prevezan, kajti trdo so jih bili zategnoli. Spolnih so mu željo. (D.) Zdaj pa je postal toliko prost, da je zapone odpel, ne raztrgal, in ko je imel roki prosti, niso mu bili več kos. Potegnol je škornje [i]z nog, in oplašeni so gledali za njim, ko je šel v goro. Imeli ste ptiča imeli, dejal jim je, ko je bil prost, toda niste ga znali porabiti! Več vam ne bode prišel v pesti. — O rudi in zakladih pa niso ničesa zvedeli od njega, ker so ga hoteli še le pozneje izpraševati, ko bode v zaporu, a goljufalo jih je. R a z b o r i n'a č i e n e s k u p i n e . S to Tonejčevo pripovedko in s Tuškovo vzorčno miniaturo, drugo iz Martinjvrha (št. 7), ki divjemu možu pripisujeta tudi varuštvo nad gorskimi zakladi, se združujejo v eno skupino še tri pohabljene inačice, ena gorenjska, prva Tuškova iz Martinjvrha (št. 6) in dve koroški, Gräberjevi izpod Uršlje gore (št. 12) in iz Medgorja-Zagorja-Vogljan (št. 13), in še tretja koroška, Möderndorferjeva, ki j e prenesla motivni obrazec ujetega divjega moža na pohorskega povodnika (št. 16). V prvi Tuškovi (št. 6) je ohra­ njeno pravzaprav samo bistvo sklepnega odstavka (D) : Ko pr ide divji moiž v mlin, človek, ki j e tam, ves čas v strahu molči; ko se divji mož poslovi, mu reče: »Ko bi me bil kaj vprašal, bi ti bil veliko povedal; ker me pa nisi nič vprašal, ti pa nisem nič povedal.« — V prvih dveh koroških miniaturah pa divji mož nasilnim fantom, ki ga primejo (št. 12), kmečkim ljudem, ki ga v hiši upijanijo (št. 13), na vsa vpra­ šanja odgovori — kakšna so bila, ne zvemo — ko ga izpuste, pa se poslovi s posmehom (št. 13) : »Vse, k a r ste me vprašali, je bilo brez pomena«; (št. 12, 13) »bedaki, zakaj me niste vprašali, čemu je križ y orehu!« Pohabljena je tudi tretja koroška, o vodnarju (št. 16): zVe- žejo ga spečega na obrežju jezera — o opojitvi ni besede; tipičen je samo zasmeh v slovo. O vprašanju, ki mu ga zastavijo kmetje glede pokopanih v pokopališču pri Sv. Križu nad Belimi vodami, pa bo spodaj ka j več povedati v zvezi s Tonejčevim zapisom. K t. A. Najpopolnejša inačica vse skupine — in ne le te, Tonejčeva pripovedka, je motivno zelo bogata in j e ohranila vrsto prav starih potez, ki j ih v drugih naših inačicah ali sploh ni ali pa so nekako popačene. Kar niz j ih je že v uvodnem odstavku. Tako že nekaj potez 134 v značaju divjega moža. Ta ni le kakor v belokranjskih inačicah varuh rastlinstva, ampak tudi poznavalec njegove najgloblje narave, nje­ govih skrivnih moči; mimo tega je gospodar divjačine in zver j adi, ki j i zato tudi brani jemati živino po planinah; ve tudi — to je od gornega moža — za rudna bogastva. Ljudem je dober, če ga ne dražijo^ pa je nezaupljiv in nerad izdaja svoje skrivno znanje; saj če preveč vedo, so ljudje nevarni. Uvod kaže, kako je to res; če gre za bogastvo, jim je vsako sredstvo dobrodošlo. In kaj vse vedo: da hudovitnovih trt, narobe zvitih, on ne more raztrgati (v slovenjeplajperški inačici, št. 14, j e to srobot, v graubiindenski iz Parpana opasilniea za seno1 9); vedo za njegovo radovednost, za njegovo slo po mleku in znajo vse to izko­ ristiti. Pa kljub škornjem, mleku in žganju tudi glava divjega moža ni iz repe: Tonejčeva inačica s sporednicami j e ena izmed tistih, v katerih človek kljub vsej svoji umnosti le ni kos di v Jakovi zvijači.20 K t, B.. Potek zgodbe j e tu kar ves čas že določen s pripravami, o katerih je pravil uvod. Novo j e le, da prvi poskus, da bi se ljudje divjega moža polastili, ne uspe, ker se zanesejo te na divjakovo rado­ vednost in na škornje; a trezen se jih boji, obuje jih šele, ko je pijan. Opojno pijačo — ne dolenjsko vino, ampak gorenjsko žganje — po­ mešajo kajpada kakor v martinjvrški miniaturi (št. 7) v mleko. Opoje- nega in ohromelega povežejo, kakor je treba, in odpeljejo s planine na vozu proti domu.* K t. C. Odkupa v Tonejčevi inačici ni, ker se divji mož reši z zvi­ jačo; tudi v pohabljenh inačicah o odkupu ni besede. Važen pa je pogovor o usodi na pokopališču pokopanih, s katerim divji mož sprem­ ljevalce zamoti, da mu na prošnjo vezi zrahljajo, ki se j ih potem lahko reši, ne da bi j ih raztrgal. Obžaluje, da toliko ljudi prezgodaj umre, ker ljudje boleznim pravih zdravil ne poznajo. V Möderdorferjevi inačici o divjem možu-povodniku (št. 16) je to obžalovanje obrnjeno v družbeno smer: na pokopališču pri Sv. Križu nad Belimi pokopani tisoči so razen treh bogatinov vsi zveličani, saj so bili ubožni, umrli so od gladu in kuge (pomni: kuge!). Oboje izhaja od inačice, ki se je pr i nas izgubila, pa se je ohranila v Graubiindenu v Švici in se glasi takole: 2 1 Ko je razsajala v Graubiindenu kuga, »črna smrt«, ni umrl 1 9 V e r n a l e k e n - B u r g , Alpensagen, 131: Doch gelang es einmal einem starken Manne in Parpan, ein wildes Männlein zu fangen. Er band es an ein Heuseil und das wilde Männlein mußte ihm folgen. — Pa ga mozič naposled le spelje. Gl. spodaj str. 140. 20 Prim, naše št. 3, 5, 9, 10; V e r n a l e k en - B u rg , n. d., 132, 135. 2 1 V e r n a l e k e n - B u r g , n. d., 135: Zur Zeit, als die Pest unter dem Namen >Der schwarze Tod« in Granbünden war und unzählige Opfer forderte, so daß ganze Höfe ausstarben und in vielen Gemeinden man keinen Platz auf den Friedhöfen mehr hatte, um die Toten zu begraben, machte man die Ent­ deckung, daß gar keine wilden Männlein und Weiblein an dieser furchtbaren Krankheit starben, und man kam daher auf den richtigen Schluß, daß sie ein Geheimmittel dagegen besitzen. Aber niemand konnte es erfahren, denn sie wollten es durchaus nicht sagen. Da fiel einem Mann eine List ein. Ein wildes Männlein, dem man für Hirtendienste, die es leistete, öfters Nahrung auf einen Stein legte, mußte das Geheimnis ausplaudern. Jener Mann füllte a n Loch, das im Stein war, mit Wein an. Nach einer Weile trat der Mann aus dem Versteck 135 za njo noben divji možic, nobena divja ženičica. Zdravila pa niso hoteli izdati. Pa si zmisli nekdo m vlije vina v vdolbino kamna, kamor so sicer polagali hrano za divjega možica pastirja. Mož čez nekaj časa vpraša divjega možica, ki se j e upijanil, kaj bi bilo dobro zoper kugo. »To dobro vem,« reče možic, »kompava in poprov koren, pa tebi tega še dolgo ne povem.« Mož zdravilo razznani in za kugo nihče več ni umrl. K t. D. Sklepni odstavek v Tone j cevi inačici j e nekoliko drugačen kakor v inačicah z odkupom in v tistih, v katerih divji mož vsaj na vprašanja odgovarja, čeprav ne vemo na kakšna. Poslovilni zasmeh divjega moža se nanaša samo na to, da ljudje tička niso mogli obdržati, odpadlo pa je opozorilo na najpotrebnejše vprašanje, ker ga' l judje sploh izpraševati še niso začeli, tudi ne po železni rudi. In to omenja kajpada ne divji mož, ampak pripovedovalec. Omemba zapora — ki se inačici nekako ne prilega — spominja tudi tu na grajsko gospodo. Koroškoslovenska skupina Preostale štiri slovenske pripovedke (št. 9, 10, 11, 14), vse same koroške, se strinjajo v skupino o ujetem gornem možu, gorskem škratku, gospodarju rudnega bogastva naših gora. Najodličnejša inačica med njimi je Š a š 1 j e v a iz Slovenjega Plajperga. Glasi se :2 2 Gorni mož (Zapisal J. Šašel v Slov. Plajpergu. AZN II, 4—5) Plajparžani so céjkedèj samu živino redili, pule ubdeoâli pa ut tega živeli. 2e darono pa so tudi svine zasledili noj ga kopali; tó se je pa takle zgûduvo. (A.) P astir jam na Tomažavi pvanini na Žingarci je večbarti smetane zmenjkvavo. Zasledili so gornà moža, da jim mliko pusnéma. Al ze sivo se kniso vûpeli pragnati tagà malâwdra. Zató so puskesèli ze zvijačo. Kedèr se jim je stévo (zd-), da jih s hoste wgledüje, so pili z àne vélce brente pa gvasnû hvalili, kakû je pijača dora; ke so utslì, so žganja hervor und fragte das Männlein, was gut sei gegen die Pestkrankheit. >Ich weiß es wohl,« sagte das Männlein: sEberwürza und Bibernella, aber das säg i dir no lang nit.« Der Mann war über das Gehörte so erfreut, daß er vergaß, noch nach mehrerem zu fragen, das ihm das Männlein in diesem Zustande gewiß mitgeteilt hätte. Er eilte nach Hause, machte das Mittel bekannt, und siehe, hierauf starben keine Menschen mehr an der Pest. 22 Gl. zgornji seznamek, t. 14. — Občina in fara Slovenji Plajperg na severnem pobočju Karavank obsega med karavanškim grebenom od: Ljubelja do Stola na jugu in sporednim grebenom Zingarice na severu — Grlóvec je skrajni mejnik na vzhodu — dolino Ljubeljskega potoka (selišče Brodi — Brojani), sporedno dolino Podenskega pritoka na zahodu (selišče Poden, Raven) in od zahoda proti vzhodu na vznožju Zingarice potekajočo Plajperško grapo (selišča od spodaj navzgor: Sopotnica, Pustota, Raškroba — tu je farna cerkev — Gornji konec in Strugarji). Tomaževa planina je pod vzhodnim vrhom Zingarice, Puklom (1589 m), nad Pustoto. Stari rudnik za svinec, ki je dal fari in občini ime, so 1904 opustili. 136 nalili ro brento pa jo prat stàn pustavèli. Gorni mož je kmàoo peršu pa njse spiro, da ga je beri začevo udnašoati. Tedaj so pastirji pvânili pu njomì, ga ze serbótjam zvézili; samü io drži gorna moià,^ rose drüje oezi be stèrgu. Ke so ga zvezana gnali pu Pestotì, je diroja zana ropiva za njim: krava pejâna, al ti knisem rakvà, da samu mliko pi.^ Pergnàlì so ga k cérkli. Tó se je pu Plajparzi reznasvò kàker be na pàroko rodâru; osé je kùpej bürevo, še Strûgarji pa Brojani so perletéli, bébé pa so perbezale ke be jih s pâjco gnòro. Na rose uči sozejâli ro kosmatinca; pa tûdi on je gledu kàkr zakvân bik, da se ga nšir fcra DÜpu dutekniti. Udelač pa so ga zmirjeli: hûncoet maroepridni, al boš še mliko pusnému? Tarbân namârni, na boš se več ze Zingarce na Ger­ lóvec prekoraču pa pu našam dovi scâro; kò j per pravi se na ti slin jo vüro! (C.) Pa tüdi gorni mož nči ustom dorožen. Ubičvoro je, da bo Vrtačo pa Žingarco na Plajparh zvàlu; kè pa tó kni zalagvò, je zacéro pròro mioo prositi, naj ga pustijo. Pa tüdi to nči zdàvo, zatü je ublübu, da pukâze an sàc, ut ktéra se bo dm Plâjparh ubogàtu. To je putégnovo. Pukàzu jim je kraje m Raškobi pa na Ràspotjï, čer morejo kopati, da bójo rudo našli. (D.) Potlè so górna moža spusteli. S hoste pa se je začem norčvati: mèli ste tico m pestih pa je kniste znali upipati. V Plajparzi je zvatâ pa srabra da nšir kna vi pa nšir kna bo védu. Tüdi tó bi vàm mógu puvétì, kaj zamore kozóla m urési, al tagà ud mene že kna bóte več zoadèli. Za pas je svine dóber dovol! Plajparžani so kopali pa risen samü svinčano rüdo našli. Dómgo so tühteli, kakü bi górna moža spét vjéli, da bi ud njà büli skrironüsti zvadèli; al on puznâ msè čevešče zvijače pa se kna na več ujéti. Za naprej se jomi na lingarci kni več dupadvo pa tudi na Gerlóvec se kni več prekoraču, ke so z momžnarji strilati začeli. Prebandru je na Raven u Podnu pa ... še dondonešnji na Ramni prabioa. R a z b o r i n a č i č n e s k u p i n e o g o r n e m m o ž u , š k r a t u , šašljev-a slovenjeplajperška pripoverlka (št. 14) nam gornega moža predstavlja samo kot gospodarja rudnega bogastva, o skrivnem znanju rastlinskih moči in pospeševanju poljedelstva, o gospodarjenju nad divjačino in skrbi za živino na planinah ni drugega sledu, kakor da hodi pastirjem mleko posnemat. To velja tudi za vse tri drobnejše spo- redniee (št. 9—11). V nasprotju s temi, ki govo're o pritlikavcu (št. 9), pritlikavem »gorskem možičku« (št. 10), jamskem škrateljnu škuberlu (št. 11), je poglavitna slovenjeplajperška pripovedka gornega moža preobrazila po vzorcu divjega moža ali hostnika in povodnega moža v pravega velikana. Kakor kažeta ljudska zmerjalka »na boš se več ze Zingarce na Gerlóvec prekoraču pa pu našam dovi scaw!« in gornja- kova grožnja, »da bo Vrtačo pa Žingarco na Plajparh zvalu«, so si ga ljudje predstavljali v tako fantastični velikosti, da se to kar nič ne ujema z možnostjo, da bi ga s srobotom povezali in da bi on kakor povodni mož »ano lepó déevo wjew« in za ženo vzel. Kakor se vidi, se njegova velikost v ljudski predstavi po razmerah menja. 137 K t. A. Uvodno poglavje pripovedke o gornem možu — o vzroku, zakaj ga pastirji ujamejo — se kar nič ne razločuje od druge martinj- vrške in Tonejčeve iz Radovine; je pač mlekojed. V vseh treh spored- riicah o pritlikavcu pa se j e ta oddelek zlil z drugim o opojitvi in ujetju njegovem: malica, h kateri hodi vasovat, ni pastirska malica, mleko in kruh, ampak rudarska in j e zraven žganje, ki malčka kajpak upijani. K t. B. Tudi v poglavitni inačici o gornem možu j e odstavek o opo­ jitvi in ujemu spremenjen. Pastirji mu žganja né vlijejo kar v mleko, ki ga hodi posnemat, ampak mu z nalašč prirejenim prizorom zbude skomine po žganju, ki mu gâ nastavijo v brenti, da se ga kl jub ženi­ nemu svarilu, naj Ite mleko pije, res loti. Srobot kot vez, ki ga divji mož ne more pretrgati, spominja radovinskih narobe zvitih hudovitnovih trt in graubiindenske opasilnice za seno. V sporednicah o pritlikavcih vsega tega ni. K t. C. Izviren je prizor vaške sodbe nad »malawdrom«, »tarbanom namamim« pri »cirklk, središču občine. Za svojevrstnim ljudskim zmerjanjem in gornjakovimi grožnjami se prično pogajanja. Gorni mož pokaže ležišča svinčene rude in ljudje ga izpuste. Pritlikavi gorni možek v obeh inačicah pokaže rudarju, ki ga je zasačil, zaklade zlata, srebra in dragega kamenja, tako da pozabi paziti na pot. V inačici o škubrlu (št. 11), ki je že pre j s trkanjem rudarjem odkrival ležišča rud, o novih odkritjih ni govora, ampak samo o sirovem zasmehovanju pijanega možička in o kazni, ki rudarje zato doleti, da jim ne naznanja več, kje je rude dovolj. K t. D. Sklep vzorčne slovenjeplajperške pripovedke j e v osnovi tipičen: gorai mož se iz ljudi norčuje, ker so poglavitnega pozabili. Tu pa ne omenja samo skrivnostno kozolo v orehu, ampak tudi prijemljive dobrine, srebrno in zlato rudo. Omeni se tudi njegov odhod z Zingarice; a daleč ne gre, le do Ravni v Podnu. V inačicah o gornem možičku se ta norčuje iz rudarja, ki je pasel samo oči ob rudnem bogastvu, pa pozabil na pot: zakaj nisi na poti iz hriba posipal pšeničnih zrn (št. 9), zakaj si nisi dal pokazati dohod? — bival pa je v gori — tristo let — motiv iz pripovedke o rajski ptici (št. 10). V inačici o škuberlu ta neha s trkanjem nakazovati ležišča rud in jame propadejo (št. 11). P o v z e t e k p r e g l e d a s l o v e n s k i h i n a č i c . Po pregledu slovenskih inačic št. 1—16 — pet j ih je zgolj agrarnih o divjem gozd­ nem možu (št. 1—5, 15), šest tudi o divjem, gozdnem (in povodnem) možu, pa deloma že tudi rudnega značaja, štiri inačice o gornem možu (tri o pritlikavcu), gospodarju rudnega bogastva — bi smeli domnevati, da se je pripovedka o opojenem in ujetem vilinskem bitju pripovedo­ vala prvotno o velikanu divjem, gozdnem možu, hostniku, varuhu rastlinstva in živalstva, ne pa o pritlikavem varuhu rudninskih zakla­ dov gora. Pogledati treba, ka j pravijo na to drugojezične sporednice in starejši viri (o bloških inačicah [št. 17—20], ki so se odkrile šele, ko je bil rokopis razprave že izgotovljen, glej dalje spodaj!). 138 Koroškonemške pripovedke Zdi se, kakor da bi koroškonemške sporednice temu sklepanju na­ sprotovale. Res v obeh Graiberjevih knjigah ni niti ene tipične pri­ povedke, vendar govore o gornem možičku, varuhu rudnega bogastva kar štiri inačice, ena sama pa o divjem možu, varuhu živine in ljubitelju mleka. Dve pripovedki o gornem možičku sta skoraj enaki.2 3 V prvi iz Kremsgrabna, daje gorni mož kar iz svoje volje lovcu na izbiro, naj voli eno izmed trojega: zlato za kratko časa, železo za večno, križ v orehu (pač znanje njegove skrivnosti); lovec izbere rudo. Tudi kmet od Sv. Duha med Beljakom in Nemškim Plajpergom voli tako, ko mu ujeti gorni možic nudi drugo ali tretjo v odkup svobode, in. možic je izbire zelo vesel. Tretja inačica iz Löllinga pod rudno goro pri Hiitten- bergu2 4 je podobna našima dvema o pijanem škratu (št. 9, 10), le da rudar škrata ujame, ne da bi se omenilo žganje, in da ga škrat v odkup pelje v zlato jamo v St. Ulrichsgrabnu, da si vzame zlata, kolikor mu j e treba, in ga popelje spet na dan. V četrti pripovedki iz Spodnje Labotske doline2 5 imajo sogoltni prebivalci na obrežju jezera, ki j e tedaj na­ polnjevalo ta kraj, gornega možička kar trideset let zaprtega, ker jim noče izdati zlatih zakladov. Naposled pa ga le izpuste na obljubo, da jim bo nekaj napravil, kar bo vsem v neskončno ko>rist. In on stori, da jezero odteče. Njegovo bivše dno je najrodovitnejša koroška dolina. Tudi edina pripovedka o upijanjenem divjem možu2 6 ni tipična. Nekemu kmetu v Wachsenbergu (s. od Feldkirchna-Trga) je dajala živina po skrbi divjega moža silno mnogo mleka in on j e izdeloval iz njega presno maslo. Divji mož pa pride vsak dan pokušat mleko iz vseh nastavljenih posod ter pušča v njih sledove svojih nesnažnih kocin. Nekega dne pomeša kmet vse mleko z žganjem. Divji mož se upijani, kmet z družino pa se norčuje iz njega, ko kolovrati in se pre- kucuje po bregu. Divji mož pa se ujezi: »Mleko je vsemu svetu mati, žganje vsemu svetu bebec. V tvojo hišo me ne bo več.« Res ga ni več, z njim pa je odšla tudi blaginja. Graubiindenske in južnotirolske pripovedke Prav nasprotno od nemškokoroških pričujejo pripovedke iz Grau- biindena in njihovo pričevanje je toliko vrednejše, ker predstavljajo izročilo starejše reto>romanske kulturne plasti, zahodne veje staro- alpske kulture, k i j e njena vzhodna veja legla v osnovo alpskosloven- skega kulturnega razvoja. — Graubünden (rom. Grischun) je še danes na polovico romanski, tretjina prebivalstva pa je retoromanska. 23 G r a b e r , Sagen (1914), Nr. 23. Woher das Eisen im Kremsgraben stammte — to je stranski dolič Lieserske doline. — N. d., št. 24. Das gefangene Bergmandl (zu Heiligengeist bei Villach). V izd. (51941) prve pripovedke ni, druga, brez št, je na str. 20. 24 G r a b e r , Sagen u. Märchen (21944), 214—215. Bergmännlein (Lolling). 25 G r a b e r , Sagen (1914), Nr. 31. Der Dank des Bergmännleins (iz Dol. Labotske doline). V (51941) str. 23—24 brez št. 26 G r a b e r , Sagen u. Märchen (21944), 197—198. 139 Kadar govore graubündenske pripovedke o ujetem ali z vinom оројеишт vilinskem bitju, to res ni, kakor v večini slovenskih inačic in v nemškokoroški iz Wachsenberga, divji mož velikan, ampak drobni, tri in pol čevlja visoki, pa krepki in silno urni divji možic.27 Ta pa j e kakor naš korenski divji mož gospodar divjačine in divjega rastlinja, poznavalec njegovih skrivnih moči; živi se z mlekom divjih koza, jajci gozdnih in gorskih kur in z divjimi jagodami, dobro se razume tudi na sirarstvo in na gozdno delo. Nikjer pa se ne govori, da bi bil gospodar rudnega bogastva v gorah, kvečemu to se pripoveduje, da uslugo kdaj poplača z ogljem, ki se potem doma spremeni v zlato*. Človeku se j e pridružil baje šele v 16. stoletju, najčešće mu pomagajo pri pastirskem delu. Pri tem pa ne prihajajo v človeška bivališča, kvečemu v kak pastirski stan, ter nezaupno skrivajo svoje skrivno in praktično znanje. Ljudem niso nadležni, nikoli j ih ljudje zaradi tega ne ujamejo, каког n. pr. divjega moža. Kadar ga ljudje opoje ali opojenega ali neopoje- nega ujamejo,-store to iz objesti ali, da bi mu izvabili katero njegovo skrivno znanje ali spretnost. Silaku iz Parpana, ki ga je, kakor že vemo, zvezal z opasilnieo< za seno (gl. zgoraj str. 155, op. 19) in ga nekaj dni imel zaprtega, obljubi, da mu bo odkril, če ga prej izpusti, nekaj, kar mu lahko življenje reši; ko pa je prost, mu reče: »Če meso ješ, reži ga po dolgem, ne v šir, da se ne zadušiš!« in jo popiha. Dečkom iz prättigauskega Contersa,2 8 ki divjemu možicu kožarju nalijejo v hlevu eno korito z vinom, drugo z žganjem — pred vinom, rdečim, se svari: »Röti, du b'sehieß'st mi nit!« žganju, brezbarvnemu kakor voda, pa zapade — in ga potem ujetega peljejo v vas, izpuščen podobno svetuje: »Ob lepem vremenu vzemite jopiče s seboj, ob slabem imate izbiro.« Časih ga p a tudi ljudje pre­ slepijo, bodi opojenega ali ne, da jim razodene skrivnost, ne da bi se tega zavedel, in celo z dostavkom: »Kaj ne, to bi bili radi od mene zvedeli, pa tega živemu človeku ne povem«;29 säj takega poznamo že iz pripovedke o izvabitvi zdravil zoper »črno smrt«, ki nam j e omogo­ čila, da smo doumeli motiv pokopališča in razgovora o umrlih v pripo­ vedki o korenskem divjem možu in o pohorskem povodnem možu (gl. zgoraj str. 135, op. 21). Ti dve pripovedki o dečkih iz Contersa in o zdravilu za kugo imata kar tipično obliko z vsemi štirimi sestavnimi deli, le da v pripovedki o kugi Graubimdnee divjega moža ne zveze, kar pač vsebina nujno prepoveduje. Izgubila pa je tipično obliko pripovedka o tem, kako je divji možek človeka sirariti naučil, ki pa je zaradi svoje vsebine zelo važna — v ohranjeni obliki se sicer zdi, какот da bi planšar že znal siriti, prvotno pa tega ni bilo — :30 Divji možic se j e hotel izkazati planšar j u " V e r n a l e k e n - B u r g , n. d., 127—140. Vom den wilden Männlein in Graubünden. 28 V e r n a l e k e n - B u r g , nav. spis, t. 3, odst. 5, str. 134—35. 29 V e r n a l e k e n - B u r g , n. m. 30 V e r n a l e k e n - B u r g , nav. spis, t. 4, odst. 3, str. 137—38: Auf einer Alpe lebte ein wildes Männlein auf ziemlich vertrautem Fuße mit einem Senn 140 h v a l e ž n e g a z a r a d i n j e g o v e d o b r o t e : n a j p u s t i e n k r a t n jega siriti, a p r i t e m n a j sam do k o n c a molči. P l a n š a r sede n a molzni stol in g leda; k o p a možic obesi drugič še s irotko v k o t l u n a d ogenj, se p l a n š a r zasmeje, češ čemu sirotko vnovič siriti. Možic p a mešalnico odloži, češ če nočeš vedeti, p a bodi, zbeži in se nikoli več ne vrne. T a k o ljudje niso zvedeli, k a j se l a h k o iz s i rotke še naredi , in jo rabi jo samo za krmljenje praš ičev in časih za čiščenje krvi . P r a v i smisel te p r i p o v e d k e n a m odkri je šele romanskot i rolska p r i ­ p o v e d k a , k i j e p a č t u d i s ta roa lpskega v laškega izvora. P o d a j e m t u samo n j e n o b i s tveno v s e b i n o : 3 1 D i v j i mož Salvanel , gospodar ve l ik ih ovč j ih č red p o p l a n i n a h , hodi ponoči s k r i v a j k p a s t i r j e m m l e k a pi t . E d e n vl i je v vse m l e č n e posode und empfieng von ihm manches, was ihm Freude machte; dafür war es dem Senn sehr zugetan. Um ihn für seine Wohltaten zu belohnen, sagte es einmal zu ihm heute solle er es käsen lassen und solle zuschauen, aber kein Wort sprechen, bis es fertig sei. Der Senn geht auf den Vorschlag ein, setzt sich auf einen Melkstuhl und schaut dem Männlein zu. Dieses machte alles m Urd- nung und zuletzt, als es nach der Meinung des Sennen fertig war, setzte es den Kessel mit Schotte wieder über das Feuer und schickte sich an, von neuem zu hantieren. Der Senn fing an zu lachen und über das Mannlem zu spotten, daß es aus der Schotte noch einmal käsen wolle. Da legte das Mann­ lein die Kelle beiseite und sagte »Wenn d' nüt weist — So seist«, und eilte fort und ließ sich nicht wieder sehen. Hatte der Senn geschwiegen, wie die Verabredung gelautet hatte, so hätte er gelernt, welchen Nutzen man aus der Schotte ziehen kann — aber so ist dieses Geheimnis noch bis auf den heutigen Tag ein Rätsel geblieben und man weiß mit der Schotte nichts anderes anzufangen, als den Durst der Schweine zu löschen und allenfalls das Blut zu reinigen. , 3 1 C h r S c h n e l l e r , Märchen u. Sagen aus Walschtirol. Innsbruck (1867) str 213 in 215 (očitno dve inačici). Ruski povzetek po obeh: Veselovskij Solomon i Kitovras, 258-59. Ker mi italijanski (ladinski) izvirnik m dostopen, tudi Schnellerjev nemški prevod ne, ne kaže, da bi tu podajal prevod iz tretje roke; zato naj stoji tu Veselovskega povzetek v ruskem jeziku: Tešče teper' v romanskom Tirole razskazyvajut o S a l v a n e l e, krasno- kožem čeloveke, kotoryj živet sredi lesov v peščerach, gde u nego stada tučnvch ovec s bogatoju šerst'ju. Noč'ju on chodit na poiski i vypivajet moloko u pastuchov. Odnomu iz nich udalos* pojmaf jego, naliv vina y mo- ločnvie gorski. Posle neudacnych popytok k pobegu, Salvanel nacinajet razprašivaf pastucha, kakaja eto byla židkosf, pogruziysaja jego v stol sladkii son Pastuch schitril v otvete, budto eto sok rastenija iz roda ternov ; nikov »Tak ja molju Boga,« skazal Sal'vanel', »čtoby ono vezde pnmmalos i puskalo komi, kuda tol'ko dosjagajet zemlja.« l a k i sdelalos ; jesli by ne solgal pastuch, vinograd ros by teper' na takich versmach, na kakich rostut prizemistyje ternovyje kusty. Na vopros pastucha razve jemu nedostatocno sobstvennago moloka, čto on promysljajet čužmi, Sal vanel otvecal, cto svoje iemu neobchodimo dlja delanija syra, i vsled za tem naucajet chozjaina delat' syr, maslo i tak nazyvajemuju p o i n a ali p u i n a . kogda chozjain iz blagodarnosti otpuskajet jego na volju, Salvanel kricit jemu izdali: »Na­ prasno ty menja vysvobodil, a to ja by naučil teb ja, kak delat vosk iz svvo- rotki.« — Razprto tiskane besede so tiskane že v izvirniku v 1 a 11 n i c i, apo­ strof fe znamenje mehkega glasu. . J : „ ; „ „ , Ó motivu upijanjenega in ujetega m — po otroku - i z p u š č e n e g a divjega moža v pravljicah, ki nas tu dalje ne zanimajo gl pri B o 1 t e - FЧ> l i v k u Anmerkungen zu den Kinder- u. Hausmarchen d. Br. Grimm III, st. 136, Der Eisenhans, posebno str. 95, 106—07, 112. 141 ^p P aS\fSr n e l \r f • K 0 S e Р Г е Б ц Ј - n e — e , osvoboditi, Zsîùi nalaže Ta Te ot ^ГТ' * ^ *& Uk° М о u s P a ™^ Salvanel TL l i J usadov trnovega grma. »Daj Bog,« pravi Salvane р Г а Г т ™ ° efe Л " ^ Г С г е ' H™ , e ž n i ,Pf«' ž« «P»«. Predelom. ' ' ' °a*° " " те d t > 1 8 9 3 rik»r " L°S« pocl ber f w l M T s t T S f t " I И а Т * Г s t a i l i ИП. äi.12 (decern- 6 Tui?Hl9°5jÄaJnaewCa Ì Z T r e n t e (št- 1, naša št. 18); povedal * pSr°osüt]ethal T*" ' - 5 " " * \ ^ V *"«« <"» " > ' e ^ & ЈЛ orem J i m J e «^„fc/, Љ M b o naoadi/ eno dobro reč napraviti ven iz 142 mleka. Še so mu obljubili, da ga spustijo, če jih tisto navadi. Jim je povedal: »Nič' drugega, kakor morate deti noter v mleko malo jarčjega ali kozličjega dreka, tisti, ki je v želodcu« (tisto pravimo zdaj »sirišče«). Sir jih je navadil delati. Kò so napravili sir, so ga spustili. Potem ko je prišel malo preč od njih, jim je rekel, da v sirotki je še najboljša reč. Ni povedal, kaj bi to bilo. Mi mislimo, da je skuta, ko je tistikrat niso še znali skuhati. D o p o l n i l o (netipično) k z a č e t k u o s n o v n e i n a č i c e (št. 2, naša št. 19). Povedal F r a n c К т е г ћ , 57leten, Zapovdnam. Ko mu je M. prebral osnovno inačico (št. 1), je pripomnil, da ni popolna, ker da nima nič o tem, kako so divjega moža ujeli. To je takole povedal: Ujeli so »dujega moža« v klado. Eden je drva cepil in še divji mož mu je pa pomagal. Ko je bila razpoka, je vtaknil noter prste, oni je pa klin ven razbil in klada je dela vkup in so ga imeli za roke ujetega. D o p o l n i l o k s k l e p u o s n o v n e i n a č i c e (št. 3, naša št. 20). Povedala Marija Kravanja, p. d. »pri Marinčću« Pod Skalo, Soča h. št. 68. Ko ji je M. prebral osnovno zgodbo (št. 1), je dejala: Moj rajnik oča je zmerom pravil, da so ujeli divjega moža. In je pravil, kar ste imel Vi zapisano. In potem, ko je stran od hramov šel, je rekel, da, če ga niso ( = bi ga ne) bili pustili, da je (bi) bil povedal, za katero »nucengo« je tisti križ, ki je v orehovi lupini (tu: kokócevì žbini). Pripovedovalka je razbila nato oreh in M.-u pokazala tisti »križ«, t. j . suhi semenski nosilec sredi jedrca, ki ga deli v štiri dele. Tem alpskoromanskim in bolškim slovenskim inačicam se od daleč približuje še koroškonemška inačica iz Wachsenberga pri Feldkirclinu igl. zg. str. 139), najsi je tudi zmedena, v kateri divji mož samo skrbi, da dajejo krave obilo mleka, kmet sam pa iz njega dela presno maslo (tam okoli ni planin, da bi izdelovali sir). Potemtakem j e ta inačični tip razširjen po vsem ozemlju, na katerem so znane pripovedke o (upi- janjemem in) ujetem divjem možu, a ne strnjeno, ampak po nekaj inačic v krajih in okrajih, ki so daleč drug od drugega. Taka razpro­ stranjenost je značilna za relativno najstarejše narodopisne pojave. K u l t u r n o h i s t o r i č n i p o m e n t e g a i n a č i č n e g a t i p a . Inačični tiip o divjem možu, učitelju sirarstva, je kulturnohistorično velikega pomena. Kakor se nanašajo vzhodnoalpske pripovedke o od­ kritju železnih iu svinčenih rudnih ležišč na novopoživljeno rudarstvo v visokem srednjem veku v naših krajih, ker je starorimsko rudarstvo po prihodu Slovenov v Karantanijo propadlo, tako se tudi pripovedka o uvedbi sirarstva v Osrednjih in Vzhodnih Alpah nanaša na podoben kulturnohistoričen dogodek. Pridelovanje trdega sira iz presnega mleka ni bila staroindoevropskä zadeva. Kelti, Germani iu Slovani so poznali samo mehki sir iz kislega, »zasirjenega« mleka: stnord. ostr. dan.-Šved. ost (= lat. jus, slov. juha) pomeni prvotno mehki sir, takisto stslo. syr iz *sûr »kisel« (prim, stvnem. sur, nvnem. sauer). Grki so se od balkan- 143 skih staroselcev naučili delati trdi sir iz ovčjega in kozjega mleka. Kelti so se naučili sirarjenja od Rimljanov ter sprejeli od njih tudi ime: lat. caseus — st.irski caise. Germani so se seznanili s sirom pri Rimljanih vsaj v 5. stoletju in ga potem tudi sami delali; vsi Zahodni Germani imajo latinsko ime za sir:32 zahgerm. *casjus; stvnem. itasi, chasi; stskas. Arasi, desi; srvnenï. fcaese, srniznem. case, anglsaks. cese, cyse, angl. cheese (Kluge-Götze, Etym. Wb. d. dt. Spr.11, s. v. Käse). Slovani, ki trdega sira niso dobili neposredno od Rimljanov, ampak posredno in ne samo od njih, so ohranili staro besedo — sir iz kislega mleka pa je postal po potrebi pač m e h k i sir, g n i l i sir ipd. Na katero dobo se retoro- mamska (potem tudi laškotirolska in slovensko-vzhodnoalpska) pripo­ vedka nanaša, se ne da za trdno ugotoviti. Nanašati se more na to, kako so se naučili sirarstva od staroselskih Retoromanov v 5. in 6. stoletju v Alpe došli germanski rodovi, lahko pa tudi na to, kako so se keltsko- rimski priseljenci naučili planinjenja in širjenja pri Retijcih in Noričanih. Izhodišče motivu upijanjeriega in ujetega mitičnega bitja . Da je zgodba pripovedke o opojemem in ujetem mitičnem bitju še starejša, spričuje starogrška mitologija, in sicer bajka, ki j e doma v Mali Aziji in sega tam v predgrške čase, bajka o frigijskem kralju M i d u i n s a t i r u S i l e n u , vzgojitelju Dionizovem-Bakhovem. V najkrajši obliki ji označuje bistvene poteze K s e n o f o n , ko omeni v opisu Kirovega pohoda proti bratu kralju kra j , k jer se je bajka godila:3 3 »Odtod — t. j . od mesta Kaystru pedion — je potoval dva dnevna pohoda, deset parasang, v Thymbrion, obljudeno mesto; tam je bil ob poti studenec imenovan po frigijskem kralju Midu; ob njem, pravijo, je Midas, ko ga je z vinom pomešal, ujel Satira (se. Silena).« O nadaljevanju govore drugi viri:3 4 Midas ga je, z njegovim spremstvom deset dni tako sijajno gostil, da mu je Silen dal na prosto katerokoli željo. Midas si je želel, da bi se vse, kar bi prijel, spremenilo v zlato. Da ne bi od lakote in žeje umrl, se je moral na Silenovo povelje skopati v reki Paktolu; v njej je od tedaj zlato. Ne le motivna vrsta v tej bajki — z vinom pomešana studenčnica, opojitev in ujetje bajnega bitja, plačilo dvomljive vrednosti in opozo­ rilo, da je tako — je prav ista kakor v pripovedkah o divjem možu, k temu še najstarejša oblika priprave za opojitev s tem, da se vino vlij© v vodni studenec (med vzhodnoalpskimi pripovedkami samo škavla v adlešiški inačici, med graubündenskimi vdolbina v kamnu pripovedke o zdravilu zoper kugo, vodni koriti v inačici iz Contersa v Prättigauu); prav odlično se divjemu možu prilega tudi Satir kot 32 K l u g e - G ö t z e , Etymol. Wörterbuch d. deutschen Sprache11 (1934), 288 s. v. Käse. 33 X e n o ip h o n , Anabasis, lib. I, c. 2, i 13. 3 4 P a u s a n i a s , Periegesis I, 4; P l u t a r h , Consolai ad Apipollon.; prim. V e s e l o v s k i j , n. d., 259, op. 2; gl. v priročnikih grške mitologije. 144 t a j n o b i t j e r a s t l i n s k e in ž iva lske rast i , p r a v p o s e b n o p a še Silen, vzgoj i te l j in s p r e m l j e v a l e c D i ó n y s o v r o m a n s k o t i r o l s k e m u Salvamelu, l j u b i t e l j u v i n a in v i n s k e t r t e . V z h o d n e s p o r e d n i c e . K te j pr ipovedčno-bajčni vrs t i n i šteti mongolsko-indijsko p r i p o ­ v e d k o o V i k r a m a d i t j i , 3 5 k i d o r a s t e l g r e v mesto, k j e r j e v l a d a l n jegov u m r l i oče, in reši mesto i n n j e n e g a k r a l j a iz oblas t i h u d i h d u h o v (Šimnusov) s tem, d a opoj i s 400 posodami žgan ja n a j p r e j S imnuse in j i h poseka, n a t o p a opoj i še k r a l j a Š imnusov in ga v b o j u premaga^ m ubi je . E n s a m s k u p e n motiv, opoj i tev, n e dovol ju je s k l e p a n a genet ično skupnost . _ N e k a j več s k u p n i h potez n a h a j a m o v s rbski p rav l j i c i » Z l a t o - r u n i o v a n « , 3 8 k i j e k a k o r s lovenska p r a v l j i c a o »Past ir ju« — Va- l javec j o j e p r e l i l v p e s e m 3 7 — p o celotni osnovi d e j a n j a v zvezi z a r a b s k o prav l j i co o »Aladinu in čudovi t i sveti lki« iz z b i r k e »Tisoč in e n a noč«. D r u g o nemogoče delo, k i ga m o r a v s rbski p r a v l j i c i o p r a v i t i lovčeve vdove sin, k o j e zasnubi l cesar jevo hčer , je , d a m o r a sezidati g r a d iz same slonove kosti — čudovit g r a d m o r a zgradi t i s irótek snubec t u d i v a rabsk i in slovenski pravl j ici . — K a k o r p r i p r v e m de lu m u sve tu je t u d i zda j s k r i v n o s t n a dekl ica, k a j n a j s tor i (v a r a b s k i in slo­ vensk i prav l j i c i izvrše vse p o t r e b n o j u n a k i , k i j i h pokl iče d r g n j e n j e čudovi te svetilke, t r k a n j e n a p r s t a n ) (57 s.; 84 s.): O n a k a d ga sasluša, reče m u : L a k o će bi t i i t o ; nego idi k c a r u i isti l a đ u i u njoj t r i s ta akova v ina i t r i s ta a k o v a r a k i j e , i uz t o još d v a d e s e t d u n đ e r a , p a k a d d o đ e š n a lađi t u i t u i z m e đ u dve p l a n i n e , zagradi vodu što je onde, p a uspi u n j u sve v i n o i r a k i j u . Vil jevi će o n a m o doći d a p i j u vodu, p a će se op i t i i p o p a d a t i , a d u n đ e r i onda n e k a im sve zube izrežu p a ih nosi n a o n o mesto gde car h o ć e d a m u se g r a d sagradi , p a lezi te spava j , a za sedam d a n a biće g r a d gotov.« O n d a se om v r a t i k u ć i i p r i p o v e d i m a t e r i k a k o j e b i o o p e t s d e v o j k o m i šta m u j e ona kaza la . A m a t i m u o p e t r e č e : »Idi, s inko, n e b i li Bog d a o d a t i o p e t pomogne.« O n o t i d e k c a r u i izište sve, p a o n d a o t i d e i svrši k a k o m u j e d e v o j k a k a z a l a : vi l jevi d o đ u t e se opi j u i p o p a d a ju , a d u n đ e r i im i seku z u b e i d o n e s u n a o n o mes to gde će se g r a d z idat i ; o n u veče m e t n e u t o r b u s t r u k bosi l jka, p a ot ide o n a m o i l egne spavati , i t a k o za s e d a m d a n a b u d e g r a d gotov. T a ep izoda o u p i j a n j e n i h slonih, k i v a r a b s k i in s lovenski prav l j ic i n i m a u s t r e z n e enačice, j e n a s t a l a p a č p o b i z a n t i n s k e m vpl ivu. R e s p r i č a o t a k e m b i z a n t i n s k e m v i r u a p o k r i f n i v l o ž e k o S a l o m o n u i n 3 5 " V e s e l o v s k i j , n. d., 18—19. Njegova vira: A r d ž i B u r d ž i , Mon­ golska ja povest', perev. s mongol'skago lamo ju G a l s a m - G o m b o j e v y m (1858); Mongolische Märchen. Die neun Nachtrags-Erzählungen des Diddhi- Kür und die Geschichte des A r d s c h i - B o r d s c h i C h a n e t c . . . . Inns­ bruck (1868). . ^ „ . » V u k St . K a r a d z i c , Srpske nar. pripovetke, 3. drz. izd. Beograd (1935), š t 12, str. 55—60 (1. izd. str. 81—89). 3 7 M. V a l j a v e c , Poezije, Lj. (1899), 94-106. — Prvič SG VI (1860), 165 ss. io 145 z m a j u v srvnem. pesmi iz prve tretjine 12. stoletja »D a s L o b S a - 1 o m o n s«,38 sloneči sicer na sv. pismu. To je pripovedka, osnovana po vzorcu alpske in starogrško-maloazijske bajke o divjem možu-Silenu s potezami iz apokrifne talmudske legende o Salomonu in demonu Ašmedaju (arijskem Ašma-deva). Pesnik pravi v začetku vložka, da je zgodbo dobil posredno iz grškega vira: 3 9 1 Ein hêrro hîz Hêronimus: ûzzir einiom buchi vundin, sin scripft zelit uns sus. ûzzir Archêly, 5 der heit ein michil wundir daz habint noch dì C r î c h i . . . Ta vložek pripoveduje o zmaju, k i se je zaredil v Jeruzalemu in sproti izpil vse studence in šterne v mestu. Sila je bila velika. Salomon pa je bil moder:40 17 er hîz das luit zû gân, dis allir bestin lîdis. 20 eini cisternam vullan dô er iz alliz ûz gitranc, médis undi wînis, ich weiz er in slâffinti b a n t . . . Strašni zmaj spregovori in Salomonu reče, da mu hoče, če ga takoj izpusti, povedati, kako bo mogel svetišče, ki ga gradi, dovršiti že v enem letu. Salomon mu ukaže, naj mu to takoj ipove, sicer ga da po­ končati. Zmaj mu res pove: 4 1 40 »ein tir gât in Libano, dû snidit alsein scarsachs daz heiz dû dir gewinni, ûffi den marmilstein. dì adirin b r i n g i . . . vii ebini mûz er inzuei, 44 dâr ûz werchi einii snur, swî sô dir lib ist.« 45 dû wirt scarf undi was, der kunig vrowit sich des. 50 Salomon ukaže, da zmaju porežejo vezi, in mu prepove (svoje) dežele :42 38 D a s L o b S a l o m o n s . Besedilo gl. M ü l l e n h o f f -Seh e r e r . Denkmäler2, Nr. XXXV; W a a g , Kleinere deutsche Gedichte d. 11. u. 12. Jahr- hunderts (1890, 21916). — O spisu gl. E h r i s m a n n II, 1, 99—103 z literaturo). 39 Slov. : Nekemu gospodu je bilo ime Hieronvmus: njegov spis nam pravi tako. Ta je našel silno čudo (t. j . čudežno zgodbo) v (dobsd.: iz) neki knjigi, v Archêly (t. j . Archaeologiji), ki jo imajo še Grki. — E h r i s m a n n II, 1, s. 101, pravi, da se to nanaša na Antiquitates Hieronyma Egipčana (Hie- ronymus Aegyptius) iz Kardije (ok. 300 pr. n. a). 40 Slov.: Ukazal je ljudem, da poprimejo (se. za delo in) napolnijo eno sterno z medico in vinom, najboljšim začinjenim. Ko je (zmaj) vse to popil, vem, da ga je (Salomon) spečega zvezal. 4 1 Slov.: Po Libanonu pohaja košuta (srna); to, ukazi, da ti dobe in prineso (njene) žile... Iz teh naredi vrvco, ta bo ostra in rezna, ta razreze mramorni kamen kakor bridki meč; čisto gladko mora vsaksebi, prav kakor je tebi ljubo. Kralj se tega razveseli. 42 Slov. : Tedaj se je odpeljal v gozd z vsemi svojimi hlapci. Našel je v Libanonu košuto (srno). Tedaj se je na mestu spustil za njo; lovil jo je nenehno tri cele dni. Ko je košuto dobil, tedaj je bil zelo vesel. Ukazal je, da mu dobe in prineso žile. S temi so zgradili hram v Jeruzalemu brez upo­ rabe železa. 146 55 dô vûr er zi waldi dò er daz dir dò giwan, mid allin siniri holdin. dò was er ein vrò man. er vatnt daz t ir in Libano: er hìz imo giwinnin zi steti jagit erz dò. di âdirin bringin. dò jagit erz alli von dû wart daz hûs zi Hiersalêm 60 dri tagi volli. giworcht an alliz îsin.) Glede vseh četverih sestavnih delov zgodbe se ta vložek naslanja na alpsko pripovedko o divjem možu, in sicer se prvi sestavni del, razlog, zaradi katerega se ljudje lotijo bajčnega bitja, njegova nad­ ležnost, veže izrecno samo z ustrezno skupino alpskih pripovedk — v talmudskem apokrifu ni nič podobnega. Drugi del j e v obeh izročilih enak: priprava za opojitev z ujetjem bajčnega bitja. Tretji del obsega kakor v alpski bajki odkup svobode z odkritjem dragocene skrivnosti — v talmudskem apokrifu odkupa svobode ni. Tudi četrti del ustreza alpski bajki, le da je odpadla zasmehljiva beseda osvobojenega bajč­ nega bitja, češ da osvoboditelj ni najboljšega izbral — v talmudskem izročilu vsega tega ni. Na bajčni v l o ž e k v pesmi »D a s L o b S a l o m o n s « j e vplivala tudi talmudska apokrifna pripovedka o S a l o m o n u i n A š m e d a j u , poglavarju hudih duhov; povod za zložitev obojih motivov je bila po­ polna enakost drugega dela, priprav za opojitev in ujetje opojenega bajčnega bitja. Tako sta pastirja in divjega moža (Mida in Silena) lahko zameniila Salomon in knez hudih duhov v podobi zmaja; s tema dvema delujočima osebama pa je prišel v bajko tudi Salomonov pro­ blem, da zgradi svetišče v Jeruzalemu, Ašmedajevo znanje za sredstvo, kako obdelovati kamen za svetišče brez uporabe železnega orodja, Salomonova oblast nad demoni, ki Ašmedaja prisili, da mu sporoči, kar zna. Da moremo razmerje bolje presoditi, sd moramo ogledati vsaj bistvene ustrezne odstavke v talmudski apokrifni legendi. Uvodni od­ stavek o pripravah za opojitev Ašmedaja in ujetju njegovem priobčim v nemškem prevodu iz Talmuda in v staroruski prireditvi v tako ime­ novani paleji;4 3 začetek se glasi — samo po talmudskem apokrifu: 43 T a l m u d s k i a p o k r i f (traktat Gittin, izd. Dyhrenfurth 1821, 68»,t) je priobčen (brez odstavka o pridobitvi šamira) v nemškem prevodu dr. J. B a - b a d a v V o g t o v i izdaji Salmana in Morolfa, Halle, Niemeyer (1880), str. 213 do 217. V e s e l o v s k i j , Salomon i Kitovras, 105—111, podaja rusko prire­ ditev po raznih drugih prevodih, tudi epizodo o pridobitvi šamira. Staroruski apokrif » P o v e s t ' o K i t o v r a s ë« paleje iz leta 1477 j e izdal N. S. T i c h o n r a v o v , Pâmjatniki otrečennoj russkoj literatury I (1863), 254—255, besedilo paleje iz 1494 A. N. P y p i n , Pamjatniki starinnoj russkoj l iteratury III (1862), 51—52, besedilo ukr. krechovske paleje XV do XVI stl. I v a n F r a n k o , Apokryfy i legendy I, Lviv (1896), 280—82. — Ruski povzetek po prvih dveh pri V e s e l o v s k e m , n. d., 209—12; J a g i é e v nemški prevod po istih dveh — brez odstavka o pridobitvi šamira j e priobčil V o g t , n. m. — N. K. G u d z i j , Chrestomatija po drevnej russkoj l i terature XI—XVII vekov, Učpedgiz M. (1947), 5—7 priobčuje po Tichonravovu začetek legende (do odstavka o pridobivanju šamira) in odstavek iz sklepnega dela iz paleje 1494. — Tu podajam samo prvo epizodo o ukrotitvi Ašmedaja (Ki- tovrasa), prvo na levi v prevodu dr. J. Babada, drugo na desni v slovenskem io* 147 [Kralj Salomon naj bi po Mojzesovem zakonu (2 Mojz 20, 25; 5 Mojz 27, 5—6; prim. Josua 8, 30—31) sezidal hišo Gospodovo iz neobdelanih kamnov, ki se jih ni dotaknilo železo. Pokliče rabine na posvet; povedo mu, da je za obdelovanje kamenja potreben šamir (čudežen črvič — po paleji ptičji nohet — s katerim se kamen reže),44 ki ga j e uporabljal že Mojzes za obdelovanje dragih kamnov v naramniku velikega du­ hovnika. Od duhov zve Salomon, da samo kral j duhov Ašmedaj ve, kje se šamir dobi. Ta prihaja vsak dan na neko goro pit iz zapečatenega studenca vodo. Tam ga je mogoče najti. Tu se prične legenda v paleji.] Darauf schickte Salomo nach Ben a j ah, dem Sohne des J eho j ada, übergab ihm eine Kette, auf der der Name (sc. Gottes) eingegraben mar, und einen eben solchen Ring, ferner ein Bündel Wolle und Schläuche voll Wein. Jener ging (hin) und grub eine Zisterne unter­ halb (der Aschmedais), entleerte dadurch diese vom Wasser und ver­ stopfte die so entstandene Öffnung mit Wolle. Darauf grub er ober­ halb jener eine neue Zisterne, füllte sie mit Wein, deckte sie zu fVese- lovskij bolje: vyse kolodca on delajet drugoje ugloblenije, črez kotoroje vylivajet v kolodec vino, a. otverstije snova zapirajet takim že obrazom [t. j . z volno]), ging rveg und setzte sich auf einen Baum. Aschmedai kam, schaute nach dem Siegel, öffnete die Grube, Tedaj torej j e bilo treba Salo­ monu povprašati* po Kitovrasu. Zasledili so gab, kje živi v daljni puščavi. V svoji modrosti je Salo­ mon sklenil skovati železno verigo in železen ovratnik. Nanju je za­ pisal v božjem imenu zarotilo. In poslal je svojega najboljšega bo- jarja s hlapci in ukazal, naj neso s seboj vina in medice, tudi ovč­ jega runa so vzeli s seboj. Prišli so na njegovo mesto; (tam so bili f) trije studenci, njega pa ni bilo tam. Po Salomonovem ukazu so iz­ praznila te tri studence in zataknili žrela z ovčjimi rumi; in nalili so dva studenca z vinom, enega pa z medico. Sami p a s o se skrili vstran; vedeli so namreč, da mu bo prit i 6 k studencu vode pit. Ko se mu je zahotelo vode, je prišel in, pripognivši se, j e videl prevodu po vseh treh redakcijah, spodaj pa v izvirnem jeziku. Preostala zgodba se daje v povzetku. 44 Ta talmudska prirodopisna pripovedka je znana mimo Semitov tudi antičnim Rimljanom — od njih je šla v srednjem veku po vsem krščanskem svetu. Rimski retor C l a u d i u s A e l i a n u s (ok. 200), Historiae animalium — pisane so v grškem jeziku — I, 45, III, 26, pripoveduje to o vdodu (épops), pa tudi o žolni (dryokolâptes), ki se v pripovedko še bolj podaja kakor vdod, saj ne gnezdi kakor vdod samo v naravnih duplih trohnelih dreves, ampak «i votlino za gnezdo sam izdolbe — kajpak ne v zdrav les — in zgladi; in vhod v njegovo gnezdo je ravno tolikšen, da ptič lahko smukne skozenj. Se bolj znano je poročilo C. P l i n i j a S e c u n d a starejšega, Naturalis historia X, 18, 1, ki pripisuje to zgodbo samo žolni (picus). Zel (nerba), ki jo rabi, da vhod do gnezda odpre, naj bi bila po G r e g . K r e k u , Einleitung in die sla- vische Literaturgeschichte2 (1887), 662, križnolisti mleč (Euphorbia Lathyris L); na Laškem ga imenujejo sferracabailo, češ da konj takoj podkvo zgubi, če nanj stopi. To je nemški Springwurz. Kajkavska pravljica (Ma t. V a l j a v e c , Narodne pripovjetke, 252—254) govori o travi, »koja ima to moč da more saki zatvor odpreti«. 148 fand aber Wein;'da sagte er (Spr. vino in rekel (Preg 28, i ) : »Nihče, 20, 1): »Ein Spötter ist der Wein, kdor pije vino, moder ne postane.« ein Brausekopf starkes Getränk; Ko pa se mu je zahotelo vode, je und wer darin taumelt, ist nicht rekel (Ps 103 [104], 15): »Ti si vino, weise«; ferner (Os 4, 11): -»Hurerei ki razveseljuješ človeško srce.« In und Wein und Most rauben den. izpil je vse tri vodnjake (in hotel Verstand« — ich trinke also nicht, malo pospati. Vino ga j e razvnelo Als er aber durstig wurde, konnte in je trdno zaspal')?. Oni bojar pa er sich nicht enthalten zu trinken, pride, mu ovije železno verigo so daß er berauscht in einen tiefen okrog vratu im ga trdno zyeze. Ko Schlaf sank. Jener (Benajah) steigt j e prišel k zavesti, se je hotel vom Baum herab, schlingt um oprostiti. Salomonov bojar mu diesen die Kette und schließt sie. reče: »Ime Gospodovo z zarotitvijo Aschmedai erwacht, geberdet sich j e na tebi.« Ko je videl na sebi wie wahnsinnig, um sich von der Gospodovo ime, j e šel krotko (sc. Kette zu befreien; da sagt ihm Be- z njimi). naj ah: »Der Name deines Herrn ist auf dir; der Name deines Herrn ist auf dir.« Besedilo po vseh treh palejah (1477) Togda že ubo byst' potreba Solomonu voprositi» o Kitovrasë. Osočib že i, gde živet' v pustyni dal'nei; i po mudrosti svojei zamysli Solomon' sko­ vati uže železno i grivnu železnu — napisa že na nei vo imja božije zare- čeriijec. I posla že bojarina svojegod luč'šago so otrokv, i<= ukazaše vesti vino i med', i runa ov'čija s sobo ju vzjaša. Priidoša že k mestu jego — ozef 3 kla- djadzja, a jego nëst' tu. I po ukazaniju Solomonjue vyl'jasa 3 kladjadzi i zatkoŠa žerela ich runy ovčimi, i nal'jaša dva.klad.jazja vina, a tretej'> medu; sami že sochranišasja na strane; vëdjachu bo jako> prntii jemu vody piti k kladjazem'. I k prüde, prechotëv' vodël, i prinikm, vide vino, i otveščav reče: »vsjak pia» vino ne umudrjajet'«; jako že perechotë vode" i reče: »ty jesi vino veseljašče serdca človekom'«. I vypit' vsja 3 kladjadzi. IP chote pospati malo, ražže (1494: razžeže) jego vino, i uspe tverdo.P On' že bojarin prised ostegnu o šii jego uže železno i privjadza i tverdo. I očjutivsja, chote lzjatisja, i reče jemu bojarin' Solomon': »imja gospodne so zapreščemjem' na tobe. On' že vidë[v']r na sobë imja gospodne, poide krotko. [Povzetek: Na poti v Jeruzalem in v kraljevi grad kaže Ašmedaj (Kitovras) v obojih virih svojo moč in preroško znanje skoraj na isti način (pa to se vidi šele pozneje). V gradu mora čakati tretjega dne, da ga Salomon sprejme. Ko stopi predenj, mu očita, da hoče, ko je ukrotil ves svet, zavladati še njemu. Salomon mu odvrne, da tega ne 45 Apostrof je trdi znak, minuta mehki. Različice iz paleje 1494 in krehovske — okrajšave v besedilu so razrešene, polglasnik (kjer treba) vokaliziran; velike črke, ločila, ločitev besed pb da­ našnji šegi. — Zgolj glasoslovne in oblikovne različice se ne upoštevajo. a) Kr prositi — b) Kr. dod. i + 1494, Kr. osočiša — c) 1494, Kr. zaročenije — d) 1494 nima — e) 1494 nima — f) 1494, Kr. oli (Gudzij, n. m. razlaga kot stol'ko«); prevod po Jagicevi konjekturi — g) 1494, Kr. dod i — h) 1494 Kr. tretij — i) 1494, Kr. ože — j) Kr. priidet' — k) Kr. nima — 1) Kr. vody piti — m) 1494, Kr. dod. i — n) 1494 p'jai — o) 1494, Kr. vody — p) I chotë... tverdo Kr. nima — r) 1494, Kr. vidëv' — 149 zeh zaradi sebe, ampak zaradi zidanja kiše božje; potreben mu je samir. Asmedaj mu pove, da ga nima on, ampak morski kral j . Ta pa ga ne da mkomur razen ptiču vdodu; ta ž njim v pustinjah in gorah drobi skalovje ter seje tja drevesna semena, da tako zrastejo gozdovi in se prikaze zelenje (v pale j i je to zmedeno in okrajšano). Salomon spet posije Benajah (svojega najboljšega bojarja). Vrhu visoke gore najde •ta vdodovo gnezdo z mladici m brez starih, ga pokrije s klobukom iz debelega stekla ter se skrije. Ptica prileti in, ko ne more do mladičev, zleti po samrr, ki steklo zdrobi. Tedaj Benajah (bojar) zakriči, ptič izpusti samir iz kljuna ter zbeži. Benajah (bojar) ga vzame in nese oalomonu. Salomon pridrži Ašmedaja (Kitovrasa) p r i sebi do zvršitve Gospo­ dove bise. Tedaj pa ga kral j duhov ob neki priložnosti izzove da mu odvzame vengo m mu izroči svoj prstan, po katerem ima oblast nad duhovi, m Asmedaj ga vrže na konec njegove dežele ter v njegovi podobi prevzame njegovo oblast - in njegove žene. Šele po dolgi pokori dobi spet svoj prstan - dobili so ga v ribjem trebuhu, Ašmedai ga je bil vrgel v morje - na kar Ašmedaj (Kitovras) zbeži. Pa Salo. mona se vedno obhaja strah pred njim (Vis. pes. 3, 7 - 8 ) : Postelja Salomonova, šestdeset hrabrih iz Izraela z meči ob boku . . . zoper nočne strahove.J Besedilo talmud'skega apokrifa spričuje, da ni ostalo pri samem vplivu na knjižni vložek v pesmi »Das Lob Salomons«, ampak da je neka j potez verjetno došlo tudi v ljudsko izročilo pripovedke o divjem možu .Nekateri izreki, s katerimi se divji mož svari pred vinom, so vsaj od daleč podobni Salomonovim pregovorom in drugim svetopisemskim izrekom s katerimi se Ašmedaj svari pred vinom in se mu potem le vda. V adlesiski inačici sta svarilo in vdaja kar združena (str. 129) • »Več marsikoga si prevarilo, češ i mene!« V graubiindenski iz Contersa (gl. op. 28) se svari divji možek pred vinom: »Rdečko, ne boš me pre­ mamil!« brezbarvnemu žganju pa zapade. V koroškonemški inačici iz VVachsenberga (str. 139) pa divji mož šele pijan vzroji: »... Žganje je vsemu svetu norec!« Ali je vse to vsaj posredno prav iz talmudskega izročila ali morda iz samega sv. pisma, zdaj še ni mogoče ugotoviti; res j e treba upošte­ vati, da vsaj v prvih dveh primerih — tipologično najstarejših — gre tudi za skavlo, oziroma za korito za vodo, kamor se opoj vlije, prav kakor v talmudskem izročilu — pa to nahajamo tudi v tbajki o Midu in Silemu. Ne glede na te še ne docela jasne nadrobnosti treba pa le priznati, da imajo ljudska izročila, ki so zapisana šele pred razmeroma nedavnim časom — najstarejša naša pripovedka o divjem možu j e iz leta 1840 lahko za seboj že več ko 2000-leten razvoj, kajpada ne pri enem samem narodu. 150 DIE SAGE VOM GEFANGENEN WILDEN MANN (WALDMANN) Z u s a m m e n f a s s u n g Ehe slowenischen Sagen verwechseln ständig den zwerghaften »gorni moi«, den Hüter der Mineralschätze (Bergmandl), und den riesigem »divji mož«, gozdni mož, hostnik« (den Wilden oder Waldmann), was wohl darauf zurück- zuführen ist, dass der Berg als wilder Wald aufgefasst wird. So meint die Sage von der »Schlimmen Miez« (O hudi muci) nach Ausweis der mhd. Variante »Das Schrettel und der Wasserbär« (G. Ehrismann, Mhd. Lit., Schlussbd. [4], 70) den zwerghaften »gorni moi«., der in der Balgerei mit dem Bären den kürzeren zieht, aber fast alle Varianten nennen ihn »divji moi«, »divjak« ( K e l e m i n a , Bajke in pripovedke, 1930, Nr. 152, 153, S. 218—20, Ânm. S. 391; I. G r a f e n - a u e r, Die slow. Sage von der »Schlimmen Miez« und ihre mhd. Variante, Slovenski jezik III, 1940, 52—55 — dazu hier einige Nachträge). Dasselbe trifft auch in der Sage vom »Gefangenen Wilden Mann« zu ( K e l e m i n a , Nr. 150, S. 215—16, Anm. S. 391); davon wird selbst der Er- zählungsstoff beeinflusst und unsere Aufgabe wird es sein, den ursprüngli- chen Sinn herauszubekommen. Zuerst wird eine Übersicht über die bisher bekannt gewordenen Varianten geboten — gegenüber dem einen aus zwei Varianten (unserer Nr. 4 u. 5) zu- sammengesetztenText Keleminas und den 7 in den Anmerkungen angeführten (uns. Nrn. 3, 1, 8, 15, 16, 6, 7) sind es nun 20 Varianten aus allen Teilen des slowenischen Sprachgebietes. An einer Kurzform (Nr. 7) lernen wir dann die wesentlichen Motivformeln der Sage kennen: A. Der Wilde Mann, nach Milch und Brot lüstern, isst den Holzern ihr mitgebrachtes Essen weg. B. Sie ködern ihn mit Schnaps und Wein und sperren den Betrunkenen ein. C. Durch Be- kanntmachung von Einsenerzlagern erkauft er sich die Freiheit. D. Frei geworden, verlacht er die Leute, dass sie das Beste doch nicht erfahren hätten: was das Kreuz im Nusskern bedeute. — Trotz der Kürze sind hier mit Zügen des Wilden Mannes (Gier nach Milch) Züge des Bergmandls (Kenntnis der Erzschätze) verflochten. Im Folgenden werden an je einer Variante drei Variantentypen der slo- wenischen Sage charakterisiert — ein vierter ist weiter unten eingereiht, da er erst nachträglich aufgefunden wurde. Die erste Gruppe ist die weisskrainisch-steirische (Nr. 1—5), zu der noch eine kämtnerslowenische Variante gehört (Nr. 15). Von Bergschätzen ist da nirgends die Rede, vielmehr ist der Wilde oder Waldmann hier nach Art der Vilen ein bewährter Ratgeber der Bauern bei der Feldarbeit. In drei weiss- krainischen Varianten (1, 3, 4) wird er sogar festgenommen, damit er auch dem feudalen Gutsherrn seine Kenntnis leihe. In drei Varianten wird er zu diesem Zweck betrunken gemacht — in einer mit dem antiken Zug, dass im Felsbrunnen das Wasser durch Wein ersetzt wird (Nr. 4). Daneben oder statt dessen werden in fünf Varianten dem Wilden Mann noch Stiefel hingestellt (Nr. 1, 2, 3, 4, 15 — in Nr. 1 u. 2 sogar nur einer für beide Fusse!), damit er sich sozugasen selbst fesselt. Ihren Zweck erreicht die Gefangennahme nur in zwei Varianten (Nr. 4, 15), doch nicht ganz (das typische Spottwort), in zwei Varianten wird sie zum Unglück für die Bauern, da sie ihren Helfer verlieren (Nr. 1, 3). — Die jüngste Fassung (Nr. 2) ist wertlos, da der Wilde Mann darin aus Unterstand (des Erzählers oder Schreibers) zum »Riesen Nimmersatt« ver- kehrt ist, dem Symbol des feudalen Bauernschinders. Zur zweiten Gruppe gehören ebenso sechs Varianten, fünf davon vom Wilden Mann, der zugleich Hüter von Erzlagern ist; drei stammen aus Ober- 151 krain: die uns schon bekannte Kurzform (Nr. 7), eine noch kürzere (Nr. 6 — sie bietet nur die letzte Motivformel anders gefasst) und die bedeutendste Variante von allen aus Radovna bei Bled (Nr. 8); die übrigen Varianten stammen von den Kärntner Slowenen; zwei sind Kurzformen (Nr. 12, 13), die dritte ist auf den Wassermann übertragen (Nr. 16). In der Radovner Variante sind die Züge des Wilden Mannes viel zahlreicher als in der oben gekenn- zeichneten Kurzform (Nr. 7). Nicht nur kommt er zu den Sennen Milch trinken, er beschützt zum Dank auch ihre Herden vor Raubwild — er ist ja der Herr der Tierwelt — er kennt alle Heilpflanzen und obendrein, als Berg- mandl, die unterirdischen Erzlager. Die beiden letzteren Eigenschaften sind schuld, dass die Sennen ihn festnehmen — mittels Schnaps in der Milch, rie- sigen Stiefeln und verkehrt gedrehter Schneeballwieden. Doch der Wilde Mann überlistet sie. Beim Vorbeifahren am Kirchhof lenkt er ihre Aufmerk- samkeit ab, indem er von denen spricht, die infolge Unwissenheit dort zu früh begraben worden; auf seine Bitte lockert man ihm die harte Wiede, worauf er sie abstreift und sich mit einem Spottspruch davonmacht. Mit dem Kirch- hofmotiv gehört hieher^ die kärntnerslowenische Variante vom Waldmann- Wassermann (Nr. 16), die beide ein Ebenbild in Graubünden haben. Von dea Kurzformen ist nichts Besonderes zu sagen. Die dritte Gruppe bilden vier kärntnerslowenische Varianten (Nr. 9, 10, 11, 14). Die ersten drei berichten vom zwergichten Bergschrat, den beim Jau- senstehlen ein Bergmann (oder die ganze Belegschaft, Nr. 11) durch Schnaps, trunken macht, aber von ihm um den Loskauf geprellt wird (oder gar zu Schaden kommt, Nr. 11). Die vierte Variante aus Windisch-Bleiberg (Nr. 14) erzählt zwar vom »gorni mož«, der aber ein Riese nach Art des Waldmannes ist; er wird wegen Abrahmens der Milch von den Sennen mit Schnaps be- trunken gemacht und mit Waldrebenwieden gebunden (vrgl. die Radovner- variante Nr. 8), kauft sich durch Bekanntgabe von Bleierzlagern los, läuft aber dann mit dem Spottwort davon, sie hätten von ihm. von Gold- und Silberminen erfahren können und wozu das Kreuz in der Nuss zu gebrauchen sei. Auf Grund der slowenischen Varianten könnte man schliessen, dass die Sage vom berauschten und gefangenen mythischen Wesen ursprünglich vom Wilden oder Waldmann erzählt worden wäre (6 Var. v. Wilden Mann, 6 v. Wil- den Mann mit Bergmandlmotiv, 4 v. Bergmandl mit gelegentlichem Waldmann- motiv). Dem scheinen die alpendeutschen Varianten in Grabers und Krainz's Sagenbüchern zu widersprechen: keine von ihnen ist zwar ganz typisch, doch sprechen 5 (von 6) Varianten vom Bergmandl (s. Anm. 23, 24, 25), nur eine einzige vom Wilden Mann, dem Pfleger des Milchviehs und der Milchwirt- schaft (Anm. 26). Ganz anders die Graubündener und Welschtiroler Sagen. Sie sprechen nu r vom Wilden Mann. In Graubünden ist es zwar nicht der riesenhafte Recke der slowenischen Sage, sondern es sind kleinwüchsige, doch überstarke Männlein. Sie sind Herren der Tierwelt, kennen alle Naturgeheimnisse, namentlich al le Heilpflanzen, das Wetter und seine Anzeichen, nie aber ist von mineralischen Schätzen die Rede. Dem Menschen gegenüber sind sie scheu, tun ihm aber gelegentlich Hirtendienste, geben ihm, meist unbewusst, wertvolle Ratschläge. Die Sagenvarianten weisen die wesentlichen vier Motivformeln auf; Zweck der Gefangennahme ist immer, ihnen ein Geheimnis zu entlocken, das Mittel — Trunkenmachen durch Wein, in zwei Varianten in Brunnentrögen, bzw. im Felsloch (Vernaleken-Burg, Alpensagen, 1938, 134, 135). Der Gefangene über- listet aber seine Bezwinger, gibt ihnen, freigelassen, als Loskauf einen nichts- sagenden Rat und entspringt (o. c , 131 f., 134 f.). Wohl aber wird er, vom Wein angeheitert, ohne Gefangennahme gesprächig und gibt, ohne sich dessen be- 152 wusst zu werden, Geheimnisse preis, gelegentlich tut er es auch absichtlich aus Dankbarkeit. . Zwei Varianten sind da besonders wichtig. In der einen (s. Anm. 2t) wird das Wildmännlein zur Pestzeit durch Wein im Felsloch trunken gemacht und gibt die Arzneimittel gegen die Pest kund, worauf die Leute das weitere Ausfragen vergessen. In der anderen (Anm. 30) zeigt ein Wildes Männlem seinem Freunde, einem Sennen, seine Art der Käsebereitung (urspr. lehrt er sie ihn), durch sein Dreinreden wird er aber verhindert zu zeigen, was man aus dem Schotten (Käsewasser) noch Nützliches machen könne. Die ursprüngliche Form des Sagentypus vom Käsemachen ist aus zwei Varianten zu ersehen bei C h r . S c h n e l l e r , Märchen und Sagen aus Wälsch- tirol, Innsbruck 1867, 213, 215, dem Autor nur in russischem Auszug zugänglich (Anm. 31). Die vier Motivformeln sind ganz typisch, der Waldmann Salyanel, berauscht durch Wein in Milchtöpfen, lehrt die Sennen die Käsebereitung; freigelassen macht er sich lustig, da sie nicht erfahren hätten, wie man aus Schotten Wachs bereiten könne. Die Graubündener Pestheilmittelvariante erinnert an das Kirchhofmotiv (vom unnötigen, vorzeitigen Tod) in den slowenischen Varianten aus Radovna (Nr. 8) und vom Ursulaberg (Nr. 16 vom Waldmann-Wassermann). Bei den Käsebereitungsvarianten erinnern wir uns an den Wilden Mann als Pfleger des Milchviehs und der Milchwirtschaft in der letzten kärntnerdeutschen Variante (Anm. 26) und an die Milchliebhaberei des Wilden Mannes in vielen anderen Sagenformen. Ganz klar ist aber der Zusammenhang mit vier erst nach Fertigstellung der Handschrift entdeckten Varianten aus dem Quellgebiet der Soca-Koritnica im Bezirk von Bolc (Flitsch): von Log unter dem Predil (Planinski vestnik 13, 1907, 183), aus Trenta, Zapodnam und Soča: in allen lehrt der gefangene Wilde Mann die Leute die Käsebereitung, verschweigt aber, was aus der Molke noch zu machen sei. Es ist klar, dass es sich bei beiden Variantentypen um den Wildem Mann handelt und nicht um das Bergmandl; ebenso klar, dass der Variantentyp von der Käsebereitung das Zusammentreffen von zwei verschiedenen Kulturen darstellt. Die Kelten, Germanen und Slawen kannten ursprünglich nur die Zubereitung von Weichkäse aus Sauermilch. Die Griechen und Römer lernten die Bereitung von Hartkäse aus Süssmilch mit Lab von den Vorindogermanen auf der Balkan- und Apenninenhalbinsel; die Kelten und Germanen lernten die Käsebereitung mit Lab direkt von den Römern (s. Anm. 32), die Slawen indirekt und nicht nur von ihnen. Der rätoromanisch-altalpenromanisch- slowenische Sagentyp stammt entweder aus der Periode des Eindringens germanischer und slawischer Stämme in die Alpen (5.-7. Jahrh.), oder — wahrscheinlicher — aus der Zeit, in der die keltischen und römischen Zuwan- derer von den Räten und Norikern die alpine Almwirtschaft kennen leinten. Die Motivformel vom trunken gemachten und gefangenen Wilden Mann ist aber noch älter. Der vorgriechisch-kleinasiatische Mythus von Mydas und dem Satyr Silenus (Anm. 33, 34) weist nach dem Orient; ebenso die Episode von den trunken gemachten und der Stosszähne beraubten Elephanten in Karadzic's Märchen Nr. 12, einer Nachbildung von »Aladins Wunderlampe« (Anm. 36), und die Drachenepisode im mhd. »Lob Salomons« (12. Jahrh., siehe Anm. 38), die auf die Sage von Ašmedai im Talmud zurückgeht. Die betreffen­ den Abschnitte — vom Fang des Ašmedai — werden hier wiedergegeben samt den entsprechenden Stellen aus der altrussischen Nachbildung, der alten Kitovrassage. 153 F r a n Ra mo v š IZ SLOVENSKE TOPONOMASTIKE 1. Ohonica Vas, ki leži ob gozdu na poti, ki pelje od Borovnice k slapovom Pekla, sê imenuje Ohonica. (v krajevnem dialektu rvaxanica). Ce besedo tematološko razčlenimo, vidimo, da je stvorjena tako kakor Borovnica; ta kraj je bil prvotno pokrit z bori, o čemer pričajo še zdaj korenike, ki pri oranju na mahu nanje naletijo. Očitno se je kraj imenoval sprva Borovo z adjektivom borovLni in s substantivizacijo: borovbnica, Anton Bajec, Besedotvorje I. § 184. Tako je treba za naše ime izhajati iz osnove Ohovo, ki da na isti način ohovbnica. Osnovna beseda Ohovo je izpri­ čana v shrv. kot Johovo s protezo j - v začetku. Johovo pa spada k subst. jóha, kakor zgoraj Borovo k subst. bor. Akad. Riječ. s. v. pravi, da je -o- v besedi joha »mjesto negdašnega -oZ-«, torej jolha, ki je iz olha »jelša« prim. polj. olcha, olsza, rus. olbxa, ohša, češ. olše, zgornjeluž. molša, polabsko vüolsa. Razmerje med jelša in olša ee tolmači na različne načine. Prvotna osnova je imela na začetku besede a-, kakor kažejo primerjave z drugimi ide. jeziki: albxa je v zvezi z nem. erle bile dotlej (1.1925) v ti zadevi postavljene; njegovo mnenje je, da je normalni e- .glas prešel v o-, če ga niso obkrožali mehki konzonanti, zaradi česar je nastal labiovelarizacijski vpliv na e; e je postal nekakšen srednjejezični vokal d, ki se je pozneje razvil v o-, za. kar pričajo tudi staroruske iz­ posojenke tipa Haelgha > Olga. Gotovo je le to, da se je ta izprememba labiovelarizacije izvršila že v praslovanščini. V zadnjem času se je s tem vprašanjem bavil Birger Callaman, Zu den Haupttendenzen der ursl. und altrussischen Lautentwicklung 1950; zanj je jasen pomik jezične artikulacije e v notranjost ustne vo­ tline. V končnih odstavkih govori o artikulacijskih bazah, ki jih je tudi praslovanščina v teku svojega razvoja menjavala. Ker so znane psi. proteze pred *, Ђ in y, tedaj jih po pravici pričakujemo tudi pred e in o- vokali, zato so že v psi. nastale proteze je in vo-. Ker je glas o šele v psi. nastal, je zato razumljivo, da je j - proteza pred a (> â > o) v alhxa mogla nastati. Tako je tudi slov. in shrv. dubleta jelša : olša samo nadaljevanje praslovanske dublete. Vendar pa joha ne izvira iz starejšega jeòha prim, seoce, teoce in gl. Ekblom 1. c. 22, kakor misli Berneker Etym. Wrtb., marveč je psi. oltxa, ki je identično s slov. dial, olša, olha. Proteza i- pri jolha je razumljiva bodisi iz kontaminacije z jelha ali pa je nastala iz zvez pri -olhi. 2. Kompolje Kraj Kompolje je znan na več mestih Slovenije; pri Ratečah ob Savi (že Trubar omenja to Kompolje v Reg. 1558 R I I b : nad Compolom), ч!а!је v bližini Velikih Lašč na Dolenjskem in pri Brdu. Dolenjsko ime se glasi v krajevnem akajočem dialektu Kûmpale. Edino razlago, ki sem jo zasledil v literaturi, je podal W. Stein- häuser, Die genitivischen Ortsnamen in Österreich, Akad. d. Wiss. Wien phil.-hist. Sitz. ber. 206, 1. Abh. Nemško ime za Kompolje je namreč Gimpel, ki ga Steinhauser veže z osebnim imenom svn. Gumpel in stvn. Gumpilo ali -ili, kar je pomanjševalno ime prvotnega Gumpo. Meni pa se zdi, da Kompolje s takim imenom ni v nikakršni zvezi, marveč so Nemci slov! ime prevzeli in neakcentuirani drugi zlog -polje nadomestili s svojim -pel. Ime Kompolje je po mojem mnenju kompozicija ozir. jukstapozicija iz kom + polje. Dočim je drugi člen jasen, je prvi člen kom-, kakor se zdi, nejasen. Realna potrditev pravi, da so kraji s tem imenom na višini glede na okolico. Zato smatram, da se v prvem členu skriva višinski izraz s pojmom »hrib«, tako da znači Kompolje pravzaprav Disoko ležeče polje, polje na planoti. Izraz kòm, kòma je znan tudi v srbohrvaščini gl. Akad. Rječ. s. v. Tudi pri Slovencih imamo to poimenovanje: Kum ob Savi s pravilnim dolenjskim refleksom o> u kakor bog > bux; na Kumi piše Trubar v Katek. 1575, str. 202. Semkaj spadajo še različne 155 izvedenke kakor Komna, Komen, priimek Kómac v Soški dolini in po­ dobno. Iz vseh teh imen odseva prvotni pomen koma, t. j . hrib, višina. Dalje spada semkaj tudi slov. komolec v pomenu vzpetina. Slovanski etimološki slovarji Miklošičev in Bernekerjeo poznata dva kom, prvega v pomenu trda gmota, klada, drugega v pomenu »hrib«: (znani so grebeni Komovi na jugu Dalmacije pri Črni gori). Ali obadva pomena se dasta združiti, gl. P. Persson, Btrg. zur ide. Sprachforschung I, 160, kjer navaja tudi adj. čest'b in gosi?, iz istega korena z različno pre- vojno stopnjo e / o ter razne druge besede, ki iz različnih ide. jezikov tako po osnovi kot po pomenu sodijo semkaj. Beseda Kom-polje kot jukstapozicija pomeni torej visoko poljer polje na visokem glede na sosednje okoliške ravnine in nižine. V soseščini Kompolja nad Savo je tudi ime Impole. Ime je znano predvsem v priimku Vimpolšek in ima svoj izvor v kompoziciji vinhno- polje > vinpolje in po asimilaciji n pred p v m: Vimpolšek. Začetni v- je v krajevnem imenu izpadel, ker so ga smatrali za predlog vb po zvezah v-impolje, v-impolju, ostalo pa je v priimku. 3. Skaručina Sufiks -ina ima v slovenščini po A. Bajcu, Besedotvorje slov. jezika,. § 77, najrazličnejše pomene, kakor pač simpleks zahteva, tako tudi zbir- nost (kolektivum), kakor družina k drug, mir »porušen, star zid« in mirina »staro zidovje« (v Istri) z istim pomenom kot ljubljansko Mirje. Ta sufiks kaže tudi naše krajevno ime. Kraj, kjer so prebivalci potomci Zitka, t. j . litici (nem. Sittich), se je imenoval Žitičina v današnje Stična na Dolenjskem (gl. Ramovš HG II), kjer ima -ina še vedno kolektivni pomen, čeprav je prehod k pripadnosti že zelo jasen; od pripadnosti do svojilnosti pa ni dolga pot_ Zato sklepam, da mora ime Skaručina tudi nekaj podobnega izražati. Osnova Skaruč- je prav tako kakor zgoraj skupni naziv potomcev Sko- ruta, torej Skorutići + ina da Skorutičina in z redukcijo posttoničnega -i- ter dial, prehodom predtoničnega o v a pred r (prim. gor. guvaré) do­ bimo današnje Skaručina. V osnovi je torej staro slovansko osebno ime Skorut ali Skoruta: k suf. -ut prim. Borut, Bogut, Dragut(in) gl. Miklošič, Slav. Personennamen. Tam najdemo tudi ime Skori), »hiter« v raznih izvedenkah in sestavljenkah, kakor tudi krajevna imena iz te osnove pod št. 275: skorzów, skorzewo, skoïice, skorotin, skorotica, skorecm, skoroše. Zanimivo je, da je v bližini ohranjeno enakšno krajevno ime v Črnuče iz osebnega imena Črnut, izvedeno ali s posesivnim sufiksom -io-, t. j . Črnut je -če, ali pa stanovniško ime s sufiksom -jane,' ki se je v nom. skrčil v -je, kakor gorjane > gorje. 4. Vrhnika Kraj Vrhnika ob izviru Ljubljanice nas spominja na krajevna imena kakršna so Vrhpolje, Vrzdenec, kjer je vrh okrnjeni lokal singulara u-jevske osnove (vrhu) v funkciji adverba, ki zahteva sledeče ime v 156 genitivu: vrh-studenca > vrzdenca, na каг je bil narejen nom. Vrzdenec. Ce je temu tako, potem nam je treba v -nika videti takšen genitiv. Smiselno bi to bil, po- redni potrditvi, izvir Ljubljanice (odtod tudi ponemčeno Oberlaibach; iz tega sledi, da se je ime reke imenovalo Laibach). Vemo, da je Ljubljanica kraška voda, ki privre na dan iz raznih jam in razpok; take jame so se morale nekoč imenovati v slo­ venščini nirke; koren nyr- spada h korenu ner, stesi, imamo ntrq, nrêii in tudi noriti pomeni v ukrajinščini »izvirati«, polj. myrngc pa pomeni »priti navzgor (zemlje)«. Tako sem že v Konz. str. 97 razlagal dolenjsko mirna po prekozložni disimilaciji n — n> m — n iz nyrina ali nyrma kot »vodo, ki privre iz podzemeljskih jam«; nedisimilirana je ostala oblika v nem. Neyring. Na desnem bregu Ljubljanice pod Vrhniko je vas Mirke, torej v ne­ posredni bližini izvira Ljubljanice. Tudi to ime pomeni po istem razvoju »kraj, kjer pride voda iz jam na dan«, torej so Mirke nastale iz nyrbke po disimilaciji n — r>m — r. Te Mirke vidim v končnem zlogu imena Vrhnika vrh-nyrka, t. j . ob vrhu vode, ki privre iz jam. V besedi sta si neposredno sledila dva r in drugi je bil zato zatrt ter je onemel: vrhnika dobi s tem glasoslovno in realno potrjeno obliko. H korenu ner-, nor-, nyr- in tudi nur- gl. Miklošič, Etym. Wrtb. s. v. P. Skok Etn. VII, 58, si je ime razlagal iz vrh-reka z disimilacijo r — r > r — n . 5. Ljubljana — Laibach O tem imenu in njeni nemški dvojnici se je že mnogo pisalo — gl. J. Kelemina, Razprave SAZU, II. razred, I, str. 93—108. Slovensko ime Ljubljana še ni dokončno razjasnjeno, nem. ime Laibach pa se je običajno tolmačilo iz slov. lokala stanovniškega imena Ljubi'ach. Tako vsaj po Miklošiču, dočim je L. Pintar, LZ 1908, 243 si. in 310 si., bil za l^bVana, t. j . za koren Ivb-o Логрод, kar pa Kelemina zavrača, str. 96 si. Laibach kot ime reke je torej jasno izpričano. To ime se piše za reko in za mesto ob nji, najprej Leopach v kroniki Kéza k 1. 901. Oblika je po Kelemini starofrankovska. Ali ta listina je ponarejena. Vseeno pa more biti zapisek pristen. Vsi kasnejši zapiski pa kažejo starobavarsko obliko: Udalricus de Laibach 1144, in Laybaco 1247, 1252, Leibach 1261, in Laibaco 1262, Laybacum 1265, de Laibaco 1265, Laybach 1268, Labaci 1268, Leibach 1163. Vsi kažejo, da gre za svn. leibach, prav tako so narečne oblike na južnem Koroškem lärodx, ob Sorici loawBx, na Kočev­ skem Içimdx izvedene iz svn. leibach, v starejši, stvn. dobi pa laibaha. Diftong ai v prvem zlogu nikakor ni združljiv s slov. п, ki bi se preglasil zaradi sledeče mehke konzonance -bi', kajti za preglašeni п imamo bav. refleks oii > oi, s Kranjskega pa sta znani tudi obliki z ai Laibl »Loibl- pass«, Leubl, Leuoel za Ljubelj in Kropainikx < Koprivnik; ta ai izvaja Kelemina iz öü in pritegne zraven še Laibach, le da koroško law3x od tega razvoja odloči in sprejme zanj öü > au in pred labiali v a. Glede vokalizma bi še opozoril na Nagi, Deutsche Mda I. 75 in Bremer, PBB 19, 472; 21, 573, ki se tičejo posameznih dialektičnih refleksov v prvem zlogu. Preglašeni bav. п bi prešel v eu in bi šele od XV. stoletja dalje 157 p o razokrožitvi pr ičakova l i ei, k a r se ne str inja z l i s t inskimi zapi sk i , k i vsi kažejo n a stvn. lai- in svn. ei, k i j e že dosežen v X I I I . stoletju. Zato mislim, d a Laibach n i možno izvajati iz loc. p i . Ijubljax, za k a r na jdem p o t r d i t e v t u d i v dejstvu, d a je Laibach rečno ime, dočim bi Ijubljax bi lo s tanovniško ime. Nem. Laibach s m a t r a m o zato za k o m p o z i t u m l a i b - f - a h h a ; d r u g i člen ahha je z n a n in pomeni »potok, vodo, reko« (isti koren kot v l a t . aqua) , k a k o r suponi ra t u d i K r a n z m a y e r , D i e deutsche M d a von Z a r z str. 28. Koren laibjan p a p o m e n i »übrig lassen, hinterlassen«, f. laibo p a »Überbleibsel, Rest«, t a k o pomeni Laibach reko, k i o h r a n j a o s t a n k e vode. K e r je Ljubl janica globoka in mirno tekoča reka, k i n i k d a r ne posiha, je t o ime zanjo p o realni p o t r d i t v i p o p o l n o m a razumlj ivo. T a k o se d a obrazložit i n e m š k o ime, k i je bi lo z rečnega imena preneseno n a k r a ­ jevno ime. Slovensko ime Ljubljana p a ni v nobeni zvezi z nem. imenom, k a k o r je razv idno iz zgornjih l istinskih, časovno si sledečih zapiskov in današ­ njih nem. narečnih oblik in t u d i p o dejstvu, da se reka v slovenščini imenuje Ljubljanica in n e Ljubljana. P r i razlagi tega imena se nasla­ n jam n a ljuba »vas v Slavoniji v sremski župani j i«; njeni s tanovniki se imenujejo Ljubljani v Akad. Rj . VI. 296, i s totam se omenja še vas Ljub­ ljanica kot kra jevno in pokra j insko i m e v zagrebški župani j i . O d k r a j . imena Ljuba je možno pokrajinsko ime Ljubana p r im, drag : dragana, brat : bratana, gl. Bajec, Besedotvorje I. § 69, ali p a s tanovniško ime s sufiksom -jan: Ljubljane, k a r se je kasneje, v e n d a r že zgodaj i z p r e m e - nilo v s ingularno ime, pr im, zapisek Lubigana i 146, Lubiglana iz 1.1360, P a t r i e d e l Fr iû l , Udine 16—30 Apr i l a 1951, str. 2; glede i z p r e m e m b e končnega -e > -a (obenem.s tem je p r e h o d množinskega imena v singu­ l a r n o ime) gl. L. P i n t a r , LZ 1908, str. 312; p r i t em je delovala prekozložna asimilacija, k i je končni post tonični -e i zpremeni la v -a p o p r e d h o d n e m dolgem in rastočem -a-. A U S D E R S L O W E N I S C H E N T O P O N O M A S T I K Z u s a m m e n f a s s u n g Der Verfasser erklärt die Bildung der Ortsnamen Ohonica aus joha < jolha = jelša (hierbei zitiert er verwandte Namen sowohl aus dem ehemaligen als auch aus dem jetzigen slowenischen Gebiet); Kompolje als Juxtaposition aus kom + polje = »Hochfeld, Feld auf der Höhe« (denn kom = »Hügel, Höhe«) r Skaručina aus der gemeinsamen Benennung der Nachkommen der Skorut Sko- rutići-ina, Vrhnika aus vrh-nyrka = »über dem aus den Höhlen hervorquellen­ den Wasser«, Laibach als ursprünglichen F l u s s n a m e n aus Laib-ahha = ein Fluss, der Wasser (sc. auch in der Dürrezeit) übrig lässt {ahha = Bach, Wasser, Fluss; laibjan = »übrig lassen, hinterlassen«, laibo = Überbleibsel^ Rest«)l Ljubljana als O r t s n a m e n aus Ljuba über den Einwohnernamen mit dem Suffix -jan : Ljubljane. 158 Dr. F r a n c e G r i v e c P R E P I R O M E T O D O V I H J E Č A H V starodavnosti sé je sedem grških mest potegovalo za čast Homer- jeveiga rojstnega kraja. V zadnjih desetletjih pa se nemški zgodovinarji prepirajo, katero nemško mesto je bilo počaščeno po mučeniških vezeh »blaženega učitelja našega Metodija«.1 Nemški zgodoivinarji se zavedajo pomenljivosti onih žalostnih dogodkov, manj pa so si svesti veličine Metodove osebnosti. V začetku našega stoletja se slavisti in zgodovinarji niso mogli zediniti v naslednjih treh vprašanjih: 1. kje je bil Metod zajet, 2. k je je bil sojen, 3. kateri vladar je bil navzoč pri sodbi, nemški kral j Ludovik ali moravski knez Svetopolk? O krajih Metodovih ječ pa niti slavisti niti zgodovinarji niso natančneje razpravljali. Kar splošno so trdili, da je bil sv. Metod zaprt v nekem bavarskem samostanu pasavske ali freisinške škofije. V vprašanje določenega kraja ali samostana niso segali. Le z domnevo, da je bil sv. Metod zaprt v freisinški škofiji, so mnogi združevali mnenje, da j e bila Metodova ječa v nekdanjem ori- dotnem stolnem (škofovem) samostanu. Po prvi svetovni vojni se j e nemška znanost začela žive je zanimati za sv. Cirila in Metoda, posebej za Metodov spor z Nemci in za kra­ jevno določitev Metodovih ječ. Ne le v starejših središčih slavistike (Leipzig, Berlin) in bizantinologi je (München), temveč tudi na mlajših nemških univerzah (Köln, Hamburg) predavajo o naših blagovestnikih. Po drugi svetovni vojni je v Kölnu v zbirki gradiva za akademski pouk izšel snopič z značilnim naslovom: Prepir o Metodu.2 Münchenski univerzitetni profesor A. Ziegler, poznavalec vzhodnoslovanske in bi­ zantinske zgodovine, je v razpravi »Der Slavenapostel Methodius im Schwabenlande«3 ocenil različna novejša mnenja o Metodovih ječah in predložil svojo izvirno rešitev. 1 ZM 8. * Kölner Hefte für den akademischen Unterricht Historische Reihe: 2. H. L ö w e , Der Streit um Methodius (brez letnice). Dobra kritična zbirka dokumentov. Seznam literature pa ni kritičen. 3 A. Z i e g 1 e r , Der Slavenapostel Methodius im Schwabenlande (zbornik: Dillingen und Schwaben, 1949), str. 169—189. Pisec me je prosil, da mu spo­ ročim svoje mnenje o njegovi razpravi. To sem storil v članku >Quaestiones Cyrillo-Methodianae« v časopisu »Orientalia Christiana periodica« 1952, 11> do 117. Pričujoča razprava z novimi izsledki dopolnjuje oni članek 159 Vprašanje ni le zgodovinsko, temveč tudi jezikoslovno, tesno zve­ zano z besedilom cksl. Metodovega življenjepisa. O Metodovem ujet­ ništvu pripovedujeta 9. in 10. poglavje 2itja Metodija. Ti dve poglavji sta bili do druge polovice 19. stoletja najbolj dvomljivi; po odkritju papeških pisem o teh dogodkih4 pa sta tako osvetljeni in potrjeni, da je s tem odločilno izpričana velika zgodovinska verodostojnost in treznost ŽM. Cksl. Metodov življenjepis piše o razburljivih dogodkih dostojanstveno mirno in jedrnato stvarno. Višek dramatske napetosti se spaja z zgodovinsko stvarnostjo. A vmes j e nekaj nejasnih in ne­ določnih izražanj, ki še danes niso dovolj pojasnjena. Ce se kritično ozremo na dosedanje zgodovinske in slavistične razprave o neprijetnem vprašanju Metodovega trpljenja v nemškem ujetništvu, moremo ugotoviti, da so ga obravnavale nekoliko eno­ stransko. Zgodovinarji so se preveč omejili na latinske vire, slavisti pa niso vsestransko upoštevali papeških pisem. Vsi pa so prezrli ali premialo upoštevali odločno prizadevanje panonskega kneza Koclja. V pričujoči razpravi sem uporabil in dopolnil dosedanje raziskavanje ter posebej novejše nemške domneve o krajih Metodovih ječ. Razprava j e razdeljena v dve poglavji: 1. Kje j e bil sv. Metod zajet, kje sojen in vpričo katerega vladarja? 2. Kraji Metodovih ječ. I. Na koncu obširnega 8. poglavja ZM je povedano, da j e knez Kocelj poslal Metoda v Rim v spremstvu dvajsetih odličnih panonskih mož in da je bil Metod tam posvečen za panonskega škofa. Izpuščeno pa je, da se je Metod vrnil v Panonija in še marsikaj drugega. Za tem pre­ sledkom se pripovedovanje nadaljuje z veznikom p o> s e m Б , medtem ko je redna nepretrgana zaporednost v začetku ZM 15 označena z vez­ nikom - p o t a m i , (potem, postea).5 Osmo poglavje ZM v začetku in na koncu zelo toplo govori o Koclju. V začetku 9. poglavja ZM pa smo že na Moravskem. Tam je Metod naletel na nasilno nasprotovanje nemških škofov. T a n a & i n Pripovedovanja ŽM nikakor ne govori za mnenje slavistov V. Jagiča in A. Brückner ja, da j e bil Metod zajet v Panoniji." Brückner močno naglasa, da se je to moglo zgoditi le v Panoniji in le zaradi Panonije. Toda Metodova panonska nadškofija j e obsegala predvsem Moravsko, kjer sta solunska brata pre j tr i leta vneto delovala, pouče- « Monumenta Gennaniae. Epp. VII, str. 280—286. — L ö w e , o. c. 20—24 — r. K o s , Gradivo za zgodovino Slovencev II, str. 162—169. 5 To velja le o slogu ZM. V cksl. ŽK 17 se rabi p o s e m b za nepretrgano zaporednost. A TJ" V " J , a S i ć > Entstehungsgeschichte der kirchenslav. Sprache (1913) 48 — A. B r u c k n e r Die Wahrheit über die Slavenapostel (1913) 64 in 71 odločno poudarja, da je Metoda prijel salzburški nadškof v Panoniji; Jagić piše manj 160 vala in vzgajala učence/ a v Panoniji sta se mudila le mimogrede med P O t j I z V s a k b u r š k e zgodovinske in cerkvenopravne spomenice »Con­ v e r s e B a g o i i o r u m et Carantano,rum«, iz ZM in iz papeskih pasem S a 873 sLemo sklepati, da nadškof Adalvin ni bil^ nasilei,.marveč da je svoje domnevne pravice proti Metodu m papežu skušal bramii s ceAvenopravnimi dokazi. Odlomek papeževega pisma ga s cer _ ob- d o l ž u l l d a ^ k p o v z r o č i l Metodovo odstavitev (anctor deiectioms), toda nasilYa ga ne dolži. Ohranjeni odlomek se bistveno razlikuje od pisem pa avsklmu škofu Hermanriku in freisinškemu škofu Anonu; tema dvema se v najostrejši obliki očita divjaška surovost m nasilnost. Ano fe še posebej grajan kot povzročitelj (incentor, instigator, anctor) surovega t n nasilnega ravnanja. Najostrejše je pismo pasavskemu S u češ da je sv. Metoda dalj časa trpinčil v ječi m celo pod milim nebom v zimskem času. Iz konteksta moremo sklepati da ga je on > v S n a T b o r škofov«, čeprav latinska pasivna obhka in episoo- p o r T m c o n c m L - t r a c t u m ) T e izreka tako določno, kdo je Metoda v S S verjetno je, da so ga vlekli vojaki Hermanrikovega spremstva. Vse^a tega pa posavski škof ni mogel delati v Panoniji, marveč le na Mor e avsSm P in potem v svoji škofiji. Ce bi b ü Metoda zaje igdAof Adalvin v Panoniji, .nikakor ne moremo razložiti, kako bi bil Metoda dobil v oblast pasavski škof. Vse kaže na Moravsko, kakor je posebej dokazoval moravski zgo­ dovinar B.Bretholz* in za njim češki zgodovinar V. Novotny.» A Bret- holz je šel predaleč, ko j e trdil, da je bil Metod na Moravskem tudi S O Ì e panoni jo moramo še odločneje izključiti, če se ozremo na-glavnega Metodovega pokrovitelja, panonskega kneza Koclja. Jagic sicer trd da ie bil Kocelj dobrodušen in brez odporne moči. Toda kako bi bil i o d u š e n T l a b i č mogel doseči, da je bil Metod postavje,i z a V a ­ škega nadškofa kl jub ugovorom »lzbnrskega nadškofa in njego.e številne duhovščine, ki se je le. nerada umaknila. Гп nikakor ш za doščala slabotna dobrodušnost; potrebno je bilo velikodušno ^ s U o Po Pravici se čudimo, kako je Kocelj mogel toliko tvegati m doseči, ko feSle mejni grof in torej nemški podložnik. Ce je mogel Metoda pos ari v Rim s spremstvom dvajsetih mož, nedvomno primerno oboro- О Г б е se je Metod v takšnem spremstvu vrn 1 v Panonijo, slovesno Pozdravljen od vsega ljudstva, tedaj pač ni bila primerna pril ikatz S n i nastop salzburškega nadškofa. Takšen nastop bi se bil mogel končati le s krvavim bojem. A tega ni bilo treba. Nemci so dobro vedeli, d a bo Metod šel na Moravsko, kjer je bilo jedro njegove cerkvene pokrajine. Zaradi tega ni bilo potrebno, da bi poskušali nevarni nastop v Panoniji. M W k n e r zelo prezirljivo piše o delovanju slovanskih blagovestnikov »a M o r s k e m ! čel daP sta prišla V nepovabljena in da nista veliko dosegla {str. 43—46). 8 MIÖG XVI, 342—349. 9 V. N o v o t n y , Ceské dèjiny I, 348. 161 bi bih Nemci Metoda zajeli v Panoniji, bi bili' morali zajeti ali izgnati tudi Metodove učence ter v Panoniji zopet nastaviti salzburško duhovščino, ki je bila tam že dolgo udomačena. Pa tudi Koclju ne bi mogh pnzanesti. Brückner res trdi, da so Nemci z Metodom vred zajeli in trpinčili tudi nekaj Metodovih učencev, med njimi meniha Lazar ja 1 0 ki je.omenjen v instrukciji za ankonskega škofa Pavla, papeževega legata za rešitev sv. Metoda. Podobno misli L. K. Goetz.1 1 Toda odlomka dveh papeževih pisem iz leta. 873 pričata, da je knez Kocelj še do tega leta vladal v Panoniji in po Metodorvih navodilih skrbel za pravilno družinsko življenje svojih podložnikov.1 2 Knezovo dopisovanje v takšnih zadevah je bilo potrebno v Metodovi odsotnosti, pa možno le v primeru, če Panonije ni upravljal salzburški nadškof. Kocljevo ju­ naško zvestobo sv. Metodu do leta 873 potrjuje tudi grožnja nemških škofov, ko so morah Metoda izpustiti: »Ako imaš tega pri sebi, se nas ne boš dobro znebil« (ŽM 10). Ako je Kocelj imel toliko moči, da je saizburskemu nadškofu in njegovi duhovščini tri leta branil vrnitev v Panonijo., je pač mogel varovati Metoda, da ga Nemci niso mogli ^л-л T Р а п 0 1 1 " Ј 1 - K o J e odločilno sodeloval pri ustanovitvi panonske nadškofi je, je nujno moral misliti, kako bo Metoda in njegovo nad- "'--fijo ščitil. Na Moiravskem je spomladi leta 870 nitranski (Rastislavu podložni) knez Svetopoilk ujel kneza Rastislava in ga zvezanega izročil Nemcem, ki so potem zasedli Moravsko. Sv. Ciril in Metod sta pre j nad tr i leta in poi (863—867) delovala na Moravskem, potem- pa prav zato odpoto­ vala skozi Panonijo v Rim, da bi ustanovila samostojno moravsko cerkveno pokrajino. Ko se j e sv. Metod po izredno dolgi (triletni) od­ sotnosti vrnil iz Rima, je moral kot nadškof predvsem zasesti poglavitni del svojega misijonskega ozemlja, namreč Moravsko'. To je bilo toliko bolj potrebno, ker so njegove ondotne misijonske uspehe ogrožale poh tiene zmede in bojna vihra. Nemci so lahko iz Panonije zvedeli, kdaj in kod bo šel Metod na Moravsko in vse pripravili, da bi priljub­ ljenega nadškofa zajeli brez prevelikega hrupa. Iz zgoraj navedenega papeževega pisma bojevitemu pasavskemu škofu Hermanriku sklepamo da je ta zajel Metoda. Tudi iz pripovedovanja cksl. Žit ja Metodija sklepamo, da je bil Metod zajet na Moravskem. Tam namreč beremo, da je »stari vrag vzdignil (nadražil) srce vragu (sovražniku) m o r a v s k e g a kralja proti njemu (Metodu) z vsemi škofi.« S tem je namignjeno, da se je žalostni dogodek izvršil na Moravskem. Z druge strani pa j e precej nedoločno pripovedovanje ŽM dalo povod za različno reševanje vpra­ šanja, kdo je bil oni sovražnik in kje j e bil Metod sojen. Cksl. ŽM je pisano v krepkem jedrnatem slogu. A pozna se mu naglica m neka neuglajenost. V prizadevanju za čim najkrajše izra- 1 0 O. c. 64 s. " L - K. G o e t z Geschichte der Slavenapostel Konstantinus und Metho­ dius (Gotha 1897) 185; sklicuje se na A. Lapôtra. т, " F - ^ S T s T ' , P 1 r a d i v o П ' 1 6 6 - — F. G r i v e c , Clozov-Kopitarjev daeol i t Razprave AZU (filozofsko-fil.-histor. razred) 1943, 394—399 — I s t i Slovanski knez Kocelj (1938) 126—128. ' => ч . oiuven&Ki 162 žanje j e marsikaj izpuščeno, zlasti tisto, kar j e bilo že povedano v Zitju Konstantina. Takšno skrajševanje gre večkrat tako daleč, da so neka­ tera mesta zaradi tega premalo jasna. V 6. poglavju je n. pr. povedano, da je papež Nikolaj povabil sv. brata v Rim, a ni omenjeno, da j e umrl, predem sta prišla tja, in da ju je v Rimu sprejel papež Hadrijan. Ker je to jasno povedano v ŽK, zato pisec ZM ni čutil potrebe, da bi isto stvar natančneje pripovedorval. Prekratko pripovedovanje o prega­ njanju sv. Metoda pa je posebej nejasno, ker o tem ne poroča noben drug cksll vir. V prekratkem pripovedovanju se pisec ŽM ni niti toliko potrudil, da bi z že udomačenimi slovanskimi izrazi ločil razne vrste vladarjev. V 5. poglavju imenuje Rastislava k n e z a , v 10. poglavju omenja k n e z a Svetopolka. V 9. poglavju pa govori o moravskem k r a l j u , potem pa v tem in v naslednjem poglavju isti izraz brez vsakega pri­ devka rabi za nemškega kralja.1 3 Povrh nenavadne rabe besede k r a l j se v prvem stavku 9. poglavja ponavlja izraz v r a g enkrat v pomenu h u d i č , drugič pa v pomenu s o v r a ž n i k.14 Na koncu stavka pa so v neprimerni zvezi omenjeni še (nemški) škofje: »Po tem je stari v r a g . . . nadražil srce vragu moravskoga kral ja proti njemu (Metodu), z vsemi škofi.« V tem nejasnem in zelo neuglajenem stavku j e treba pojasniti tri vprašanja: 1. Kdo je sovražnik, 2. kdo j e kral j , 3. kateri škofje, ali le bavarski ali vsi nemški škofje? Zgodovinar Bretholz je predložil mnenje, da je Metodov sovražnik sam »moravski kralj« Svetopolk,15 češ da je treba brati : (Vrag je na­ dražil srce) »sovražnika, moravskega kralja«. Toda s to razlago je zabrisano izvirnikovo razlikovanje dajalnika (vragu, t. j . sovražniku) in rodilnika (moravskega kralja), ki tukaj označuje dve različni osebi. Se očitnejše je nasprotje z zgodovinsko zvezo. Pokrajinski (nitranski) knez Svetopolk se je takrat, ko j e bil Metod zajet, podvrgel Nemcem in je moral oditi v nekako nemško internacijo, da bi ga tam »pre- vzgojili« v nemškega podložnika; torej ni bil samostojen. Očitno je, da tedanji Metodov sovražnik ni bil Svetopolk, ampak nemški kral j . Vrh tega bi v Bretholzovi domnevi »vsi škofje« bili Svetopolkovi škofje, 13 V 16. pogl: ZM je omenjen o g r s k i k r a l j v podonavskih deželah, a Ogri takrat še niso imeli kralja, zlasti ne v Podonavju; torej je raba izraza k r a l j v ZM zelo nedosledna. 1 1 Pomanjkljivo izrazoslovje tudi na drugih mestih ZM prizadeva podobne težave. Na koncu 5. pogl. moti izražanje »vrnila sta se« (Gl. Grivec, Zitja Konstantina in Metodija 1951, str. 117 s.). — V 8. in 17. poglavju se ponavlja cksL izraz n a s t o l B n i k ' B v dveh različnih pomenih. V 17. poglavju očitno pomeni n a s l e d n i k . V besedni zvezi 8. poglavja pa je tak pomen nemogoč. Sreznevski, Snopek i. dr. so dognali, da je p r v i n a s t o l n i k prevod grškega p r o t ó t h r o n o s ali p r ó e d r o s . M. K o s pa je dokončno dokazal, da se oni grški izraz res ponavlja v pismih papeža Nikolaja I. celo v latinskem prevodu p r i m u s s e s s o r . Slovenski p r v i n a s t o l n i k je torej natančen prevod tedanjega značilnega izražanja papeške pisarne. M. K o s , O p i s m u p a p e ž a H a d r i a n a II . k n e z o m R a s t i s l a v u , S v e t o p o l k u in K o c l j u (Razprave AZU 1944) 275 s. 16 Gl. zgoraj op. 8. "* 163 kar je očiten nesmisel. Sicer j e tukaj izvirno besedilo zelo neuglajeno, a vendar se še more razbrati, da so to sovražnikovi, t. j . nemški škofje. Brückner je Bretholza zavrnil na ta način, da j e izvirao cksl. bese­ dilo svojevoljno popravil s črtanjem dveh besed (sovražniku, morav- skega) in stavek ohranil v obliki: (Vrag je nadražil) » s r c e k r a l j a proti njemu (Metodu), z vsemi škofi.« Besedi s o v r a ž n i k u in m o ­ r a v s k o g a je po njegovem mnenju vrinil staroruski prepisovalec.1 6 A ta Briicknerjev popravek izvirnikovega teksta je svojevoljen in neutemeljen. Sovražnik je torej nemški kral j Ludovik ali njegov sin Karlman. Moravski kral j pa je knez Rastislav; manj verjetno je, da bi bil to Svetopolk, ki je bil takrat nemški zaveznik. Nemški kral j ni bil Sveto- polkov, ampak Rastislavov sovražnik. »Vsi Škofje« dejansko niso bili vsi nemški, ampak vsi bavarski škofje s salzburškim nadškofom na čelu. Nadškofija Salzburg leži v mejah takratne Bavarske, bavarskemu »kralju« pa sta podrejeni od leta 817 tudi Karantanija in Panonija. Iz papeževih pisem leta 873, iz zgodovinske zveze in iz cerkvenopravnih razlogov z nedvomno gioto- vostjo sledi, da so Metoda sodili škofje salzburške nadškofije, a nikakor ne v s i n e m š k i škofje. K j e j e b i l M e t o d s o j e n , kdo j e bil tisti kralj, ki se je ironično potegnil za Metoda? Bretholz je trdil, da so se nemški škofje zbrali na Moravskem in da j e bil Svetopolk tisti kralj, 1 7 ki je nemške škofe nagovoril: »Ne nadlegujte mojega Metodija; saj se je že spotil kakor pri peči.« A v novejšem času zgodovinarji spliošno soglašajo, da so škofje zborovali v Regensburgu. Tam je bil namreč v novembru 870 nemški državni zbor; tja sta prišla kral j Ludovik in njegov sin Karl- man. Tam je bil ujeti moravski knez Rastislav obsojen na smrt, potem pa toliko pomiloščen, da so ga oslepili. Bretholzovo in Jagićevo mnenje, da je nemške škofe nagovoril »kralj« Svetopolk, je spojeno s trditvijo, da so Metoda sodili na Mo­ ravskem. Po soglasju novejših zgodovinarjev, da je Metoda sodil zbor škofov v Regensburgu, pa je domneva o Svetopolkovem nastopu vsaj zelo omajana, če ne odklonjena. Saj niti Svetopolkova navzočnost v Regensburgu ni dokazana. Če pa je tja prišel, tedaj njegov položaj in ugled pri Nemcih še ni bil toliko utrjen, d a bi bil mogel v tej obliki nastopiti pred škofi. Ker je dokazano, da je bil kral j Ludovik takrat v Regensburgu, je verjetno, da je on nagovoril nemške škofe približno tako, kakor pripoveduje ZM. Manj verjetno, pa mogoče je mnenje, da je bil1 ta kral j Karlman, ki je bil kmalu potem postavljen za bavarskega voj­ voda. S tem mnenjem soglaša trditev 9. in 10. poglavja ZM, da so Metoda sodili vsi »kraljevi škofje«; a zbrani so bili le bavarski, torej Karl- manovi škofje. Goetz celo misli, da sta bila pri krivični sodbi zoper sv. Metoda navzoča oba nemška »kralja«, namreč Ludovik in Karlman. 16 A. B r ü c k n e r , Die Wahrheit über die Slavenapostel 70—73. 17 Bretholzu se je pridružil (vsaj deloma) V. J a g i ć , Entstehungsgesch. 50. 164 To sklepa iz Metodove izjave: »Resnico govorim pred k r a l j i in se ne sramujem.« Toda Metodova izjava je citat iz psalma 118, 46; torej nikakor ne dokazuje, da je Metod govoril pred dvema kraljema. 1 5 Sv. Metoda je nagovoril samo eden, najbrž Ludovik, kral j v pravem pomenu. Iz kraljevih besed, da se je Metod »spotil kakor pri peci« in iz Metodovega odgovora o »potnem filozofu« sklepajo nemški zgodovi­ narji, da se je Metod zelo razvnel ali razburil. A prav odgovor o filo­ zofu, ki se je zato spotil, ker se j e prepiral s surovimi ljudmi, spričuje Metodovo dostojanstveno odločnost. Cksl. g r u b a j a č a d в pomeni pač surove ljudi, a nikakor ne izraža zaničevanja. Miklošič je to prvotno (1854) prevedel i d i o t a e , pozneje (1870) pa h o m i n e s r u ­ d e s ; prvo je zaničevalno, a oboje pomeni neizobražene ljudi. Cksl. pridevnik g r u b y j pa pomeni predvsem surovega človeka in ne iz­ ključuje izobrazbe. Beseda čadi> še določneje izključuje zaničevanje; saj se nekaj vrst pre j (ŽM 8) panonski plemiči imenujejo č Б s t в n a č a d b . S u r o v o s t za ravnanje nemških škofov (in njihovega sprem­ stva) nikakor ni preostra označba, saj so Metoda bili s pestmi, pasavski škof mu je grozil celo s konjskim bičem, kakor beremo v papeževih pismih. Po takšnem ravnanju je Metodu pač moglo biti vroče, a dosto­ janstvenega ravnovesja nikakor ni izgubil. Duhovita in dobro zadeta prispodoba o filozofu, ki se je spotil v prepiru s surovimi ljudmi, razodeva mirno razsodnost in vzvišeno dostojanstvenost; obenem pa se natančno sklada z zgodovinskimi dej­ stvi velike nemške surovosti nasproti Metodu. Iz papeževih pisem vidimo, da sta posebno freisinški škof Ano in pasavski škof Hermanrik ravnala zelo surovo, predvsem Hermanrik. A prav ta dva sta bila precej izobražena, zlasti Hermanrik. Z označbo g r u b a č a d t je vse to točno zadeto. V primeri z ostrimi papeževimi pismi je opis mučnih prizorov v ZM 9 in posebej v Metodovih izjavah vzvišeno zmeren. II. Za določitev kraja ali krajev, kjer je bil sv. Metod zaprt, je treba najprej dognati, kateri škofje so Metoda sodili. V papeških^ pismih leta 873 so razločno imenovani trije poglavitni krivci: salzburški nad­ škof in dva njemu podložna škofa, pasavski in freisinški. Salzburška nadškofija je takrat obsegala vse tedanje Bavarsko s Karantanijo in Panonijo severno od Drave, skupno pet škofij: Salzburg, Passau, Frei­ sing, Regensburg, Säben (Brixen). Vrh tega je bilo na Bavarskem še škofijsko mesto Eichstätt in del te škofije, ki pa j e spadala k nadškof i ji Mainz. V papeževem pismu škofu Hermanriku beremo, da so Metoda 18 To je posebno jasno razvidno iz izvirnega cksl. besedila ZM. Tam je v Metodovi izjavi zapisano: »Resnico govorim pred c e s a r j i « , natančno po cksl. bibličnem prevodu. V cksl. se rabi beseda k r a 1 в , k o r o l b (cksl. ob­ lika ruske recenzije) le za zahodne vladarje. Za vse druge kralje (melek, rex, basileus), posebej za kralja v prenesenem religioznem pomenu (božje kra- ljestvo), se rabi beseda e e s a r в ; tako tudi v II. Friz, spomeniku v. 63 : (božje) cesarstvo. 165 ™ - t • V W^eduje, da so zoper Metoda nastopili vsi tksl S ° 7 ì 0fjeK & Š : > V Q a Š i p o k r aJ i n i "**•« Cerkvena pokrajina Y I O ' P S V uP?M r S a VS« nadškf>fiJ«. v.e škofije tiste nadškofe sme nobeT, l r -w°' ^ J 6 p a p e Ž °b s o d i l n e m š k e k̂ofe, »da ne sme noben kraljev škof peti maše dokler ga (Metoda) bodo držali.« 10 poLTa °mZ Š t e V i k *™*«f Š k D f 0 V Je ze l° važna pripomba i t J r ^ W - J t J e D e m s k e Š k o f e z a d e l a izred^a .sodba sv Petra- štirje škofje od njih so namreč (nagloma) umrli«. Iz tega sklepamo dà je bilo na zboru vsaj pet škofov, če bi bili Metoda sSilì samoTt'irt škofje, bi pisec ŽM gotovo povedal, da je »sodba sv. Petra, zaSa vse ko je ze dvakrat govoril o vseh (kraljevih) škofih. Ker so se škof ie zbrali v Regensbnrgn je bil na zboru nedvomno tudi SdanjfrSens- к Г 8Q1 T E m e n k - T a V *?*«*** Parnih ni omenjen. Umri jelele PetrovasodT' * " "î " ^ iT?* ^ ^ 8 ° Љ а P^emtaW e е к о ш Г т п ^ ~ П а & а1 S m r V a d e l a 0 s t a l e š t i r i š k o f e salzburške nad- U m a i a l W J Z - 7 t ^ ™ 0 ' S a I z b u ^ nadškof jeumrl minTl Ù ? 5 ч J T-P,r?d Metodovo rešitvijo. Freisinški škof je pre- Srf a Lo ' Ј Т Г ^ l ! e t a 8 7 4 : Р ^ И ] П ° t a k r a t J e u m r l t u d i - i e S S leta 881 ) n a t £ m c n o z n a n o - (T«Wi eichstättski škof je umrl je buVfaSfc ï i ° a S i l n ° V ^ l V Reeendmrg. S takšnim nasiljem je ou v krajih, kjer so se kaj več pomudili, nujno združen zanor ali nemški8 К Г д Ј Т Г - N a l k T U 9 - r g l a V Ì a Ž A } p a š e WmoPda so S Ï l°d a 'P"***1» n a Švabsko«. Torej je bil Metod pre- hodno zaprt na vec krajih in nazadnje še nekje na SvabskemNoveiši П & А Н ? ^ a S e K V e ? n 0 m a ) P - P i r a ^ le o eTem k r : S E l i t e n Î A ï ï ï ï r : N l e d e r a l t a i c h v p a s a ^ sWiii, Freising, -d i* /™ Sraja pasavskega škofa, da je Metoda zaprl v ječo (carcer- akbus poems a ficiens) m da so ga vlekli na zbor šktfov. Iz te zapored- š S j e T a T zi A ' ^ f M М * ? V * * Ž e P ~ d ^ofovsko sinodo. öKoije pa so za taksne zadeve navadno uporabljali samostanske ieče katerega je šel v Regensburg. NendS ^ ^ ^ Л 2 dobre zveze s tem samostanom, ,ker je bili njegov učitelj kkncVGot tald opat tega samostana; da je torej Metoda Lprl v tem samSanu « .o Ј З н а Х N i e ? r a I t a i f h Ì e M M e t o d z aP r t ] e -«asno, preden so se sesli skoije v Regensburgu m morebiti nekoliko časa no ško­ fovskem zboru, preden je bilo vse pripravljeno za j £ v pre^anstvo" Iz papeževega pisma freisinškemu škofu Anonu Snemamo df so Metoda_vlekh. tudi v Freising. I z ŽM 9 p a sklepamo, daToMetod" 166 pregnali na Švabsko onstran mej bavarskih škofij. Tam namreč beremo: »Njega (Metoda) pa so pregnali na Švabsko in ga držali poltretje leto.« Stsli. glagol z a s 1 a t i razločno pomeni p o s l a t i d a l e č p r o č , p r e ­ g n a t i , nikakor pa ne samo p o s l a t i.20 Isti pomen ima ruski glagol s o s 1 a 11 in samostalnik s s y 1 k a (pregnanstvo) ; pa tudi1 ruski glagol z a s 1 a 11 pomeni prvotno: poslati d a l e č p r o č . Če bi bili bavarski škofje Metoda imeli zaprtega v kateri svoji škofiji, bi bilo zadosti povedano: »Njega so držali poltretje leto.« Besede »pregnali nai Švab­ sko« bi bile odveč in bi le motile. Pisec ŽM se je tukaj zelo trudil za čim najkrajše izražanje; one tri besede je nedvomno zato zapisal, da je z njimi povedal važno okoliščino daljnega pregnanstva. Nemški zgodovinar A. Ziegler odločno dokazuje, da Švabsko (Stvabi) tukaj pomeni pokrajino zahodno od Bavarskega, Švabsko v ožjem pomenu. Nekateri drugi nemški zgodovinarji2 1 pa trdijo, da so že v oni dobi včasi vse Nemce imenovali Švabe. Toda ta dvomljiva razlaga ne more ovreči konteksta v ŽM 9, ki kaže na deželo onstran Bavarskega. Ziegler skuša kraj Metodovega pregnanstva natančneje določiti. Odločil se je za mesto Ellwangen, pravzaprav za ondotni benediktinski samostan. To mnenje podpira posebej z verjetno domnevo, da j e bil pasavski škof Hermanrik po rodu Švab, nekaj časa menih ali celo opat ondotnega samostana. Sporočil mi je, da je za svoje mnenje zbral še nove dokaze in da o tem pripravlja novo razpravo'. Ni gotovo, če bo mogoče kra j Metodovega pregnanstva tako natančno določiti. Trdno pa je dejstvo, da je bil Metod pregnan onstran mej bavarskih škofij. Ziegler in tisti zgodovinarji, ki so se odločili za Niederaltaich, izključujejo Metodov zapor v Freisingu. Nekateri drugi, zlasti J. Auf­ hauser in M. Hartig,2 2 pa so se odločili za Freising. Papeževa pismo škofu Anonu in okoliščina, da so Metoda pregnali na Švabsko, res daje dovolj t rdno podlago za mnenje, da je bil Metod zaprt v Freisingu. Kakor je Metodova pot z Moravskega v Regensburg šla skozi Passau pod vojaškim vodstvom (s konjskim bičem) škofa Hermanrika, tako je med potjo v švabsko pregnanstvo moral za varnost skrbeti freisinški škof, ker j e šla pot skozi njegovo škofijo. Papež graja Anona, da Me­ toda ni imel za vrednega družbe duhovnikov, zbranih pri njem (Anonu) — nee presbyterorum, qui penes te reperti sunt, iudicasti dignum con­ sensu.23 To se j e moglo zgoditi le v Freisingu ali vsaj v freisinški škofiji. Na koncu istega stavka je še obtožba, da je s svojimi tovariši (sequacibus) Metoda obsodil in zaprl v ječo (carceri mancipasti). S tem j e po kontekstu mišljen začasni zapor v Freisingu. Manj verjetno je, da tu omenjeni zapor pomeni ječo v pasavski škofiji aH »na Švabskems. 20 V knjigi Žitja Konstantina in M. (1951) sem stsl. glagol z a š l a t i prevel netočno (poslati). Sele nemški prepir o Metodovih ječah me je opozoril na pravi pomen: relegare, verschicken. 21 Tako J. Oswald) (zgor. op. 19), ki navaja še druge. 22 M. H a r t i g , Errichtung des Bistums Freising (1939) 59. Navaja ga Ziegler (str. 186). V Freisingu kažejo hišo, ki stoji na mestu Metodove ječe, a vse le na podlagi domneve novejših zgodovinarjev. 23 Namesto c o n s e n s u bi bilo primerneje c o n s e s s u. 167 Pasaivski škof si je po večletni tradiciji prisvajal cerkveno oblast v moravski kneževini. Freisinški škof pa je imel le posamezna posestva y Panoniji in Karantaniji, morebiti tudi na Moravskem. Zanimiva listina iz leta 861 potrjuje, da j e knez Kocelj freisinški cerkvi podaril posestvo pri Blatnem jezeru.2 4 Verjetno je, da je sv. Metod v Panoniji ali na Moravskem kdaj srečal kakega freisinškega duhovnika, upra­ vitelja cerkvenih posestev. Latinski glagol (penes te) r e p e r t i s u n t bi mogli tako razlagati, da je Metod v škofovi okolici opazil kakega znanca. A ne glede na ta glagol že poudarjanje freisinške duhovniške družbe nekaj namiguje. Papež graja Anona, da je kriv vsega trpinčenja sv. Metoda (cunc- tarum afflictionum instigator, immo auctor). Kot upravitelj papeževih posestev v Nemčiji in nekak papežev zaupnik (fidelis) bi bil moral Metodovo zadevo sporočiti v Rim. A tega ni storil. Ko so ga v Rimu o zadevi vprašali, je celo lagal, da Metoda ne pozna. Papeževa obtožba, da je povzročitelj, je upravičena vsaj v tem pomenu, da je Ano nemške škofe h krivičnemu ravnanju spodbujal z zagotovilom, da zadeve ne bo sporočil papežu, marveč jo z vsemi sredstvi prikrival. Skrb za prikrivanje je bila nagib, da so Metoda pregnali daleč »v Švabe«. Iz papeževih pisem leta 873 sklepamo, da papež ni vedel, kje je Metod zaprt. Niti Anonu niti Hermanriku ne ukazuje posebej, naj Metoda izpustita. Pač pa nadškofu Adalvinu патоса, naj ukrene vse potrebno, da bo Metod mogel svojo nadškofijo zopet zasesti (te agente sedem a fratre nostro Methođio recipiendam). Zdi se, da so s pregnanstvom v Švabe skušali Metodu pretrgati zvezo s papežem in s knezom Kocljem. Svoj namen so deloma res dosegli; saj se j e mučna zadeva vlekla skoraj tr i leta. Dolgotrajno prikrivanje je žalostna zasluga škofa Anona. Metodovi učenci, zlasti knez Kocelj, pa so ohra­ nili stik z Metodom in mu omogočali, da j e mogel svoje pritožbe po­ šiljati v Rim. Kocelj se je nedvomno veliko trudil, d a bi rešil svojega nadškofa. V tem so sodelovali drugi učenci. Priljubljeni knez je mogel tudi med latinskimi duhovniki in menihi najti pomočnikov. Po njih je Metod (morebiti po posredovanju kneza Koclja) svojo zadevo sporočal v Rim, kakor beremo v instrukciji za papeževega legata škofa Pavla: Aposto- licam sedem per ipsum trienium phirimis missis et epistolis proda­ ni antem. Na koncu instrukcije je omenjeno, da j e bil eden izmed Metodovih poslancev, namreč menih Lazar, pretepen ali ubit (de per- cussoribus Lazari monachi).2 5 Velika Kocljeva skrb za Metoda j e raz­ vidna tudi iz grožnje nemških škofov, da mu ne bodo prizanesli, če bo imel pri sebi Metoda, kakor beremo v ŽM 10. s* M. Ko s , Zgodovina Slovencev (1933), priloga VIII (k str. 64). - F . K o s , Gradivo II, str. 137. 25 P e r c u t e r e pomeni: pretepsti, prebosti, ubiti. Ne da se dognati, če je bil L a z a r Metodov učenec, kakor trdita A. Lapôtre in Goetz (o. c. 18 )̂. Verjetneje je, da je bil latinski menih slovanskega rodu; manj verjetno je, da je bil nemškega rodu. Metod in Kocelj sta mogla dobiti zaveznike tudi med latinskimi menihi. 168 Staroslorenski viri se nobenega kneza ne spominjajo tako častno in toplo kakor Koclja. ŽK le o knezu Koclju poo-oča, da je »močno vzljubil slovenske (starocerkvenoslovanske) knjige, da bi se j ih na­ učil«. ŽM v 8. in 10. poglavju pripisuje Koclju vse zasluge za ustano­ vitev samostojne slovanske cerkvene pokrajine s slovanskim bogosluž­ jem. Enako staro-ruski letopis (Nestor). Hrabrov spis (iz prve polovice 10. stoleija) o slovanskih pismenkah našteva Koclja med vladarji, ki so vladali v dobi ustanovitve slovanske književnosti. Kocljeva zasluga je, da slovansko misijonsko in književno delo med triletno Metodovo odsotnostjo ni bilo pretrgano, ker so učenci slovanskih apostolov dobili zavetje v slovenski Panoniji. Ta zgodovinska zveza odločno izključuje domnevo, da je bil Metod zajet v Panoniji. S tem je tudi izključena ječa v salzburški škofiji. Papeževa pisma iz leta 873 pričajo o Metodovih^ ječah v pasavski in freisinški škofiji. Če bi površno razlagali poročilo ŽM 9, da so nemški škofje pregnali sv. Metoda na Švabsko, bi mogli sklepati, da j e bil Metod trajno zaprt v Freisingu, v pasavski škofiji pa le začasno med potjo v Regensburg.2 6 Nemško dokazovanje, da je bil Metod pregnan na Švabsko v ožjem pomenu, pa nas je opozorilo, da j e bili Metod trajno zaprt nekje v švabski deželi zahodno od Freisinga. Po vsem tem je z veliko verjetnostjo dognano, da je bil sv. Metod nekoliko časa zaprt v samostanu Niederaltaich, potem v Freisingu, nazadnje pa nad dve leti na Švabskem, morebiti v mestu Ellwangen. Ob šesidesetletnici našega zgodovinarja dr. M. Kosa tukaj posebej omenjam dve njegovi znanstveni deli, kritično izdajo in razlago salz- burške zgodovinske spomenice »Conversio Bagoariorum et Caranta- norum« (Ljubljana 1936) ter razpravo »O pismu papežu Hadrianu IT. knezom Rastislavu, Svetopolku in Koclju« (Razprave AZU 1944)." Z obema si j e pridobil mednarodno prvenstvo v pravilni znanstveni oceni dveh za slovensko zgodovino važnih spomenikov. Posebej je do­ končno dokazal pristnost Hadrijanove poslanice slovanskim knezom. V te j bistroumni' in trezni razpravi je brez obotavljanja popravil svoje prejšnje nasprotno mnenje in pokazal nepristransko akademsko lju­ bezen do resnice, ki je značilna zai njegovo znanstvena delo. 26 Tako D. R a t t i n g e r v razpravi: Der hl. Cyrill und der hl. Method (Stimmen aus M. Laach 22, 1882, str. 411). To trezno znanstveno razpravo na­ vaja Goetz (o. c. 180 in 184) ; drugi nemški zgodovinarji so jo prezrli. 27 Gl. tudi zgoraj op. 14. 169 DER STREIT UM DIE KERKER DES HL. METHODIUS Z u s a m m e n f a s s u n g 1. Mehrere Geschichtschreiber und Slavisten ( J a g i ć , B r ü c k n e r O h i e n ko) meinen, Method sei in Pannonien (870) festgenommen worden' Diese Meinung lässt sich jedoch mit dem Wortlaut der Vita Methodii und mit dem geschichtlichen Zusammenhang der Ereignisse kaum in Einklang bringen * u r s t Kozel, der Beschirmer Methods, herrschte in Pannonien noch bis Ende des Jahres 873 und korrespondierte in kirchlichen Fragen mit Rom; somit war Pannonien vom Jahre 870 bis Ende 873 der Jurisdiktion des Salzburger Erz- bischofs entzogen. Deshalb ist wahrscheinlicher die Annahme, Method sei im Jahre 870 aus Pannonien nach Mähren gegangen, das sein eigentliches Missions­ feld bildete. Nachdem Sventopluk seinen Onkel Rastislav den Deutschen aus­ geliefert und sich dem deutschen Könige Ludwig unterworfen hatte kamen bayerische Priester unter der Führung des Passauer Bischofs Hermanrich nach Mahren. Dort nahm Bischof Hermanrich den hl. Methodius gefangen und schleppte ihn nach Regensburg, wo König Ludwig in November des Jahres 870 den Reichstag hielt. Bei dieser Gelegenheit versammelten sich daselbst die bayenschen Bischöfe und verurteilten den hl. Methodius, setzten ihn ab und verbannten ihn nach Schwaben. 2. Aus den Briefen des Papstes Johann VIII. an die bayerischen Bischöfe und aus der Instruktion für seinen Legaten, Bischof Paulus von Ancona ist ersichtlich, dass Bischof Hermanrich den hl. Methodius aufs roheste mishan- delte und ihn (einige Zeit) im Kerker hielt. Dies konnte er nur in seiner Diözese ausführen. Deshalb kann man einigen bayrischen Historikern ( H e u w i e s e r O s w a l d ) zustimmen, Method sei im Benediktinerkloster Niederaltaich (Diözese Passau) eingekerkert gewesen, jedoch nur zeitweilig. Prof essor A. Z i e g l e r (München) hat jüngst scharfsinnig festgestellt, Method sei von bayrischen Bischöfen in das eigentliche Schwabenland verschickt und wahrscheinlich im Kloster Ellwangen in Haft gehalten worden. Das »&*vabi< der Vita Methodii bedeutet also Schwaben im engeren Sinn. Diese Feststellung ware noch dahin zu ergänzen, dass eine zeitweilige Haft in der Passauer Diözese (Abtei Niederaltaich) und wahrscheinlich auch in Freising nicht aus- zuschhessen sei. 170 B o g o G r a f e n a u e r VPEAŠANJE KONCA KOCLJEVE VLADE V SPODNJI PANONIJI K a k o r b o r a z v i d n o iz u v o d n e g a p r e g l e d a d o s e d a n j e zgodovinske l i t e r a t u r e , obstoj i že n e k a j dese t le t i j m e d s lovensko i n h r v a t s k o his to­ r iograf i jo nesoglas je g lede časa in n a č i n a k o n c a Kocl jeve v l a d e v S p o d n j i P a n o n i j i . P r i h r v a t s k i h z g o d o v i n a r j i h j e o b v e l j a l o Sišićevo m n e n j e , d a j e Kocel j p a d e l n a če lu f r a n k o v s k e vo j ske v b o j u p r o t i H r v a t o m okr . 876, k o so se ti u p r l i f rankoivskemu v r h o v n e m u gospostvu, p r i s lovenskih z g o d o v i n a r j i h p a s t a r a sodba F r a n c a Kosa, k i j o j e n a podlag i H a u p t m a n n o v e p o d r o b n e a r g u m e n t a c i j e uve l jav i l p r e d v s e m s lavl jenec, k i m u j e p o s v e č e n a p r i č u j o č a p u b l i k a c i j a , v v r s t i svoj ih •del,1 d a j e bi l n a m r e č Kocel j o d s t r a n j e n okr . 874 po> F r a n k i h z a r a d i svo je u d e l e ž b e v p r o t i f r a n k o v s k e m u p o r u n a v z h o d n i m e j i f r a n k o v s k e •države v le t ih 869—874. R a z l i č n o r e š e v a n j e istega v p r a š a n j a , k i j e b i lo m o g o č e p r i samo­ s t o j n i o b d e l a v i s lovenske i n h r v a t s k e zgodovine v s a k e posebe j , p a j e seveda m o r a l o o d p a s t i p r i n j u n i s k u p n i obdelav i z o k v i r u Zgodovine n a r o d o v F L R J , k i j o p r i p r a v l j a š i rok k o l e k t i v naš ih z g o d o v i n a r j e v in Tcatere p r v i zvezek (do okr . 1500) p r a v v t e m času i z h a j a v srbščini, hrvašč in i i n s lovenščini . N a p o d l a g i da l j šega r a z p r a v l j a n j a j e širša r e d a k c i j a t e g a d e l a s p r e j e l a s ta l išče s lovenskega zgodovinopis ja in o b e n e m d a l a p o b u d o , n a j podpi san i v p o d r o b n e j š e m p r i s p e v k u p o k a ž e r a z l o g e za t o odločitev. P o d l a g o n a v e d e n e m u nesoglas ju p r e d s t a v l j a r a z l i č n a r a z l a g a na­ s l e d n j e g a k r a t k e g a o d s t a v k a v 30. pog lav ju de la D e a d m i n i s t r a n d o imper io , v k a t e r e m K o n s t a n t i n P o r f i r o g e n e t p r i p o v e d u j e m e d d r a g i m i sporoči l i »O temi Dalmaci j i « t u d i s ledeče: Mé%Qi ài %Q6Vv XpaßAuov çpovevovtes nçooéççi^tov u b i j a l i H r v a t o m d o j e n č k e in j i h 1 K o s M., Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, 1933, str. 77 S i š i ć F., Genealoški prilozi, str. 28-48; gl. tudi Geschichte der Kroa­ ten, 1917, str. 94—98, in Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, 19^, ^ G r u b e r D., Nekoja .pitanja iz starije hrvatske povijesti, Vjesnik Zemalj. ark. 20, 1918, str. 116—136, demo tudi 136—162 9 Za slovensko zgodovinopisje prim. Kos M., Zgodovina Slovencev..., str. 80; G r i v e c F., Slovenski knez Kocelj, 1938, str. 142-14?; za hrvatsko: K a t i c L Pregled povijesti Hrvata, 1938, str. 33; N o v a k G., Prošlost Dal- maciie I 1944, str. 98; L i b u r n i c u s, Der Kampf um die Ostküste der Adria, 1944, str. 67; B ö s e n d o r f e r J., Istočna granica Tomislavove Kresimirove i Zvonimirove Hrvatske u savsko-dravskom interamniju, Rad JAZU 28b, 19з~, str 164—165 (v razpravi je tudi sicer o Slovencih več pogresk, zemljevid IV str 165 pa ie v tem pogledu naravnost nezaslišan: Karantanija je skrčena na področje okrog srednje Mure, posebna »Karintija« - v 9. stoletju! - seže v Međimurje, Sulm pa teče nekako od Hiittenberga navkreber in navzdol preko Svinške planine in Golice do Mure!). 10 G r é g o i r e H., L'origine et le Nom des Croates et des Serbes, Byzan- tion 17, 1944—45, str. 93—95. 1 1 K o n s t a n t i n P o r f i r o g e n e t , n.n. m., III, str. 144, v. 12—16. "a G r é g o i r e H., n. n. m., str. 93. u K o n s t a n t i n P o r f i r o g e n e t , n.n. m., III, str. 148, v.21—149 v. 2. 173 Slovana, toda bila sta postavljena po Frankih; in na' drugi strani j e čas Pribine in Koclja, ko so bili Slovani ob Blatenskem jezeru po- kristjanjeni po nemških škofih, ali, če se hoče, po rimski cerkvi. Torej imamo v tem poglavju, z nekaterimi pomotami, v bistvu malo težkimi (Kocelj je vzet za Pribino in Pribina za Koclja), spomin na povsem datirane zgodovinske dogodke in neodvisno in na splošno do danes napačno razumljeno pričevanje, izredno dragoceno za zgodovino slo­ vanskega prebivalstva, ki je v času Porfirogeneta izginilb, preplavljeno po madžarskem navalu.«1 3 Grégoiroivo mnenje sem namenoma že tu navedel v celoti, ker ga moremo takoj zavrniti, taka da se bomo mogli podrobneje zadržati le pri že starem sporu med Šišićevo in Dümmler-Hauptmannovo razlago navedenega sporočila iz De administrando imperio. Na drugem mestu sem navedel nove dokaze za tezo, da gre pri sporočilu o naselitvi Hrvatov v »Ilirik in Panonijo« za mterpolirani dodatek v ljudskem izročilu, ohranjenem v 30. poglavju De administrando imperio, in da je ta interpolacija v zvezi z razširitvijo hrvatske države za vlade kralja. Tomislava na Slavonijo (Historijski zbornik 5, 1952). Povezovati ta vstavek s Slovani ob Blatenskem jezeru je vsekakor nemogoče iz več vzrokov: Slovanska naselitev v tem delu Panonije spada v večjem delu šele v čas od začetka 9. stoletja dalje.1 4 V Panonijo okrog Blatenskega jezera pa se niso doseljevali v prvi vrsti Hrvati, kakor včasih samo­ voljno in brez vsake opore v virih trdijo,1 5 marveč Karantanci. To nam dokazuje na eni strani dejstvo, da salzburški anonim v svojem spisu Conyersio Bagóariorum et Carantanorum razume pod Karantanci tako prebivalce Karantanije kakor one Spodnje Panonije. 1 8 Še važnejše pa je, da frankovski državni anali v zvezi z uporom Ljudevita Posavskega imenujejo to ozemlje v r a z l i k o od ozemlja južno od Drave regio Carantanorum, Carantanae partes; 1 7 ker ne gre pri tem za neko po­ sebno frankovsko upravno enoto (grofijo ali krajino), j e torej nosilo to okrožje v Spodnji Panoniji tako ime zaradi svojega prebivalstva.1 3 Porfirogenet piše dalje v zvezi s Hrvati, odseljenimi v »Ilirik in Pa­ nonijo«, le o e n e m s a m e m , torej skupnem njihovem knezu; ker pa j e tak knez v teku vsega 9. stoletja — če bi se že to sporočilo na silo hotelo povezati s tem časom — sedel med Savo in Dravo (okr. 820 Ljudevit, v 4 desetletju Ratimir, konec 9. stoletja pa Braslav),19 ga seveda ne moremo podvojiti z oblastniki severno od Drave v okolišu Blatenskega jezera. Končno je v času Pribine in Koclja tudi težko 1 3 G r é g o i r e H., n. n. m., str. 94—95. 14 G r a f e n a u e r B., Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slo­ vanov, Zgodovinski časopis 4, 1950, str. 119—120. 15 Prim, g i š i ć F., Povijest Hrvata..., str. 343 v op. l e Gl. K o s M., Conversio Bagoariorum et Carantanorum, RZD 11, Histor. odsek 3, 1936. 17 K o s F r., Gradivo II, št. 57; R a č k i F., Documenta, str. 322. 1 8 H a u p t m a n n L., Postanek in razvoj frankovskih mark ob srednji Donavi, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodov. 2, 1920, str. 222—226. 19 R a č k i F., Documenta, str. 320—328, 336—337, 379—381. 174 domnevati zanju takšne odnošaje z dalmatinsko Hrvatsko, kakršne odraža Porfirogenetovo sporočilo o »darovih«, ki da so jih pošiljali hrvatski knezi v »Iliriku in Panoniji« knezu dalmatinske Hrvatske. Spodnja Panonija je bila od 828 dalje v drugem delu frankovske države, oddaljena od dalmatinske Hrvatske s posebno slovansko kneževino med Savo in Dravo, k i je bila v letih 827—838 podrejena celo Bolgarom. Poleg tega pa je m e j n a g r o f i j a Spodnja Panonija imela v f r a n - k o v s k i f e v d a l n i ureditvi brez dvoma višji položaj kakor p o l - v a z a l n a k n e ž e v i n a dalmatinskih Hrvatov. Prav tako nemogoče pa je tudi vezati zgornje poročilo posebej s Pribino in Kocljem, kakor hoče Grégoire. Poleg že doslej navedenih razlogov, ki majejo Grégoirovo dokazovanje, onemogoča tako povezo­ vanje tudi vrsta drugih momentov. Tako predstavlja Porfirogenetovo poročilo Kotzilisa in Porina kot načelnika dveh nasprotujočih in boju- jočih se strani (čeprav se Porinos ne veže v sporočilu n e p o s r e d n o z uporom), ne pa kot očeta in sina. V vsem času Pribinove vlade je bila Spodnja Panonija trdno v frankovskih rokah in ni bilo v njej nikakrš­ nega upora. Pribina ni bil nikakršen poveljnik vojske, k i bi od Frankov prihajala pokoriti Slovane okrog Blatenskega jezera, marveč prav spodnjepanonski mejni grof s sedežem v Blatenskem kostelu2 0 pri Bla- tenskem jezeru. Padel j e sicer res v boju z uporniki proti vzhodno- frankovskemu kralju Ludviku Nemškemu, toda upornikom je stal na čelu lastni Ludvikov sin Karlman in niso imeli s Hrvati prav nič opraviti; padel pa ni na čelu frankovske vojske, ki bi prihajala upor potlačit, in šele po dolgotrajnih bojih, marveč v svoji mejni grofiji, ki jo je pred uporniki branil, prav kmalu po izbruhu upora. 2 1 Smrt, ki jo opisuje Porfirogenet glede Kotzilisa, je v zvezd z razmerjem spodnjepanonskih Slovanov do Frankov prav tako nemogoča tudi za Koclja. Kocelj je namreč okr. 860 mirno dedoval po svojem očetu mesto mejnega grofa, leta 869 pa najdemo prav njega med voditelji slovan­ skega upora proti Frankom; od kod naj torej pride na čelo frankovske vojske, ki tlači upor v Spodnji Panoniji? Nemogoče je postavljati p o k r i s t j a n j e v a n j e Spodnje Panonije šele v čas Pribine in Koclja, iz katerega poznamo v te j pokrajini že precej dograjeno, ne pa šele misijonsko cerkveno organizacijo.22 Prav Kocljev čas je naj­ manj pripraven za zamenjavanje »Rima« z nemško cerkvijo, ker je bil prav tedaj na višku spor med papežem in nemškimi škofi glede pravice do Spodnje Panonije.2 3 Končno kratkotrajna samostojnost Spodnje Panonije v zadnjih letih Koeljeve vlade (869—874) ni pomenila začetka trajnejše svobode in samostojnosti. Nemudoma j i je sledila obnovitev frankovske nadoblasti in celo še trdnejša povezava Spodnje Panonije z zahodnejšo — prav tako Frankom podrejena — pokrajino Karan- 20 N a h t i g a 1 R., Nekaj pripomb k pretresu Hrabrovega spisa o azbuki Konstantina Cirila, Slavistična revija 1, 1948, str. 17—18 (o imenu). 21 K o s F., Gradivo II, št. 175, 178. 22 K o s M., Conversio Bagoariorum et Carantanorum, str. 136—140, 79—93. 23 Gl. pisma Ivana VIII.: K o s F., Gradivo II, št. 217, 218, 229. 175 tanijojpod Arnulf om (окг. 876) .2 4 Tako niti ene poteze Komstantinovega sporočila ne moremo vskladiti s sliko, k i jo nudijo trdni in razmeroma podrobni, iz različnih strani potekajoči viri o Pribinu in Koclju ter njuni Vladi v mejni grofiji spodnjepanonski. Sicer pa tudi nikakor ne morem odkriti poti, po kateri bi mogla zaiti zgodovina karantansko- moravske Spodnje Panonije, Pribine in Koclja v ljudsko izročilo d a l m a t i n s k i h Hrvatov. Vrnimo se tedaj k Šišiću in njegovim dokazom. Šišić izhaja v svoji razlagi na uvodu navedenega odlomka iz stališča, da mu j e treba v bistvu verjeti in da gre vsekakor za dogodke v zvezi z dalmatinsko in ne s tako imenovano panonsko Hrvatsko. Po njegovem mnenju torej Konstantin pripoveduje o tistem hrvatskem uporu, ki se je v r e s n i c i obrnil proti Frankom pred osvoboditvijo Hrvatov — in sicer d a l ­ m a t i n s k i h — izpod f rankovske nadoblasti. Ker pa so bili Hrvati do leta 871 podložni Frankom, in sicer italski liniji karolinške dinastije, in ker se šele 879 pojavi neodvisni hrvatski knez Branimir,3 5 meni Šišić, »da se Konstantinova vijest o ustanku hrvatskom protiv franačkog gospodstva ima staviti u doba poslije godine 871, a prije 879«.2e Sam pa priznava, da to »naprosto izrečeno mnijenije još ne dokazuje ništa«, marveč da ga je treba šele podpreti z viri. Tako predstavlja jedro Šišićeve argumentacije poskus, da dokaže vojno med Hrvati in Franki pred hrvatsko osamosvojitvijo v osmem desetletju 9. stoletja. To vojno dokazuje s povezovanjem treh drugih sporočil iz hrvatske, in f rankov­ ske zgodovine v tem času z navedenim mestom na eni, bojem za na­ sledstvo cesarja Ludvika II. v Italiji v letih 875—877 na drugi strani. Tako poroča Hinkmar v Bertinianskih analih k letu 876: Kàrolo- mannus frater eorum (se. Karali et Hludawici) nec ad eos, nec ad patruum suum Karolum imperatorem, sicut ei mandaverat, venit, o c c u p a t u s i n b e l l i g e r a t i o n e c o n t r a W i n i d o s . Ker je Svetopolk leta 874 sklenil z Ludvikom Nemškim mir, ki se ga je vestno držal — tako mend Novotny27 — do 882, trdi Šišić, da morejo Bertinian- ski anali misliti pri tem le na neko vojno s Hrvati, ker j e »za godinu 876 i pomisao na kaki ustanak ili čak rat s Česima, Panoncima, Karantan- cima te posavskim Hrvatima upravo isključena«, sklicujoč se na Novotnyja pa zavrača tudi one, ki so v Hinkmarjevih Winidih do­ mnevali Velikomoravce. Drugo sporočilo o te j vojni j e iskal pri benečanskem kronistu Ivanu Diakonu (okr. leta 100O), kd poroča k letu 876, da so »tedaj hudobna plemena Slovanov in Dalmatincev začela ropati pokrajino Istro; in sicer so opustošila tam štiri mesta, to je Umag, Novigrad, Cervere in Rovinj. Nato je bilo sporočeno gospodu dožu Urzu, da hočejo preiti k mestu Gradež; s trideset ladjami je prišel k imenovanemu mestu«, nato pa udaril v Istro in napadalce tam potolkel, vendar pa jetnike izpustil. 2 4 H a u p t m a n n L., Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodo­ vino 2, 1920, str. 247—248. 25 R a č k i F., Documenta, str. 7—10, 374. 26 Š i š i ć F., Genealoški prilozi, str. 38. 27 N o v o t n y V., Ceské dëjiny I/l, str. 358—359, 363 op. 1. 176 >In zaradi tega j e bil razdrt mir, ki je bdi nekdaj med Slovani in Benečani.«38 Ker Dandolo v svoji kroniki, napisani v 14. stoletju, na­ vaja v neki redakciji »Iljka, kneza Slovanov« kot voditelja napadal­ cev2 9 — vsaj vsa starejša historiografija ga j e tako razumela — in ker so Benečani po Domagojevi smrti leta 876 sklenili s Hrvati mir,3 0 trdi Šišič, da »se tude radi o formalnom ratu, a ne o gusarskom pi jačkanju«.3 1 Benečanskega nastopa v Istri pa naj ne bi povzročile namere napadal­ cev proti b e n e č a n s k e m u Gradežu, marveč pogodba s Franki iz leta 840, da bodo Benetke s svojo mornarico pomagale sosednim fran- kovskim podanikom proti slovanskim plemenom (ut quandumque mandatum domni nostri imperator ie . . . vel missorum ejus nobis fuerit n u n t i a t u m . . . cum navali exercitu contra generationes Sclavorum, immicos scilicet vestros, in quo potuerimus solatium prestare debeamus absque ulla occasione).32 Končno poroča k istemu času Leon VI. (886 do 911), kako je njegov oče Bazilij »slovanska l judstva . . . prepričal, da so spremenila stare šege in jih prevedel h grškim in podredil romej- skemu načinu vladanja, . . . jih osvobodil suženjstva njihorvim arhontom in jih naučil vojskovati se proti Romejcem sovražnim ljudstvom«.33 O uveljavljanju bizantinske nadoblasti nad Hrvati v letih 877 in 878 poroča tudi Konstantin Porfirogenet.3 4 Ta sporočila povezuje Šišić s takratno borbo za Italijo med Karo- lingi po smrti cesarja Ludvika II. (t 12. VIII. 875). Karlman, določen za naslednika Ludvika Nemškega na Bavarskem in sosednjih slovanskih pokrajinah, 3 5 j e namreč že 875 udaril v Italijo, pa sprva osvojil le Furlanijo, a 877 mu je po smrti njegovega spočetka srečnejšega tek­ meca, strica Karla Plešastega, vendarle uspelo pridobiti si Italijo. Že pridobitev Furlanije naj bi bila prinesla Karlmanu tudi vrhovno nad- oblast nad dalmatinsko Hrvatsko. Kakor pa je v Italiji nastal odpor proti nemškim gospodarjem, tako »su takvi osjećaji zaokupili i Hrvate«. Z bizantinsko podporo so se uprli Frankom. 3 6 Tako na zaključku ne le povzema, marveč v marsičem ostreje, kakor dopuščajo posamezni viri, konstruira naslednji razvoj: »Karlman je istodobno, kad je gledao da steče Italiju, poslao još i neke svoje čete u Hrvatsku, da j e pridruže njegovoj vlasti, kao baštiniku kraljevine Italije, no ove su čete tako okrutno postupale s Hrvatima, da su kroz to izazvale ustanak s težnjom oslobodjenja ispod franačke vilasti. Kad potom udju u Hrvatsku jake franačke čete, došlo je do rata, koji j e potrajao dulje vrijeme, a vodio se izmjeničnom srećom, dok konačno Hrvati ne pobijede. Rat se vodio po kopnu u Hrvatskoj i na moru uz istarsko primorje; franačkim 2 8 R a č k i F., Documenta, str.365—366. 29 R a č k i F., Documenta, str. 366. 30 R a č k i F., Documenta, str. 366. 31 Š i š i ć F., Genealoški prilozi, str. 39. 32 F a n t a A., Die Verträge der Kaiser mit Venedig bis zum Jahre 983, Mitteil. d. Instit. f. österr. Geschichtsforsch., Erg.-Bd. 1, 1885, str. 125. 33 R a č k i F., Documenta, str.368—369. 3 4 R a č k i F., Documenta, str.369—ЗГЗ. 35 K o s F., Gradivo II, št. 204. 38 S i š i ć F., Genealoški prilozi, str. 35—38. 12 177 kopnenim četama zapovijedao je (dašto pored drugih još i) arhont Kocilis, koga Hrvati pobijedile i ubiše, dok je na moru vojevao u smislu obveze «.franačkim carstvom mletački dužd Urso Badoarije, nesumnjivo pozvan u pomoć (?!) od Karlmana«." Te konstrukcije pod­ pira končno še s svojim tolmačenjem imen Kotzilis in Porinos. Izvajanje imena Kotzilis od Kadaloth (za katerega uporabljajo viri oblike Codo- lach, Cadolaus, Chadalo, Cadalus, Cadola) je po njegovem mnenju nemogoče, pač pa se »u Konstantinovom imenu КогЏАц može citati samo slovensko ime Kocek, ki je tudi točno označen kot arhont (vazalni knez).3 8 Porinos pa je knez Branimir, zvezan s Konstantinovo obliko imena preko jedra Bran, za katero uporablja Porfirogenet poleg oblike ó Bçâvoç tudi drugo: ó Bôçeva.30 To dokazovanje je Šišić kratko povzel v svoji Geschichte der Kroaten,4 0 ob čemer pa ga je dopolnil še s trditvijo, da je Kocelj vodil frankovsko vojsko proti Hrvatom prav zato, ker je bil kot gospodar nad ozemljem med Dravo in Savo neposreden sosed dalmatinske Hrvatske. 4 1 Kljub obsežni kritiki, ki so jih doživela prav ta Sišičeva izvajanja,42 j ih je v delu Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara4* ponovil v še ostrejši obliki, podčrtujoč posebej, da »ime Ko^CJUç može s a m o i i s k l j u č i v o da bude inače poznati Kocelj . . . , a Diimmler jevo na­ silno tumačenje kao da je izopačeno za K a d a l o h . . . ima se bezuvjetno odbaciti kao neozbiljno; varijanta Hezil za Kadaloh uopšte nema«.44 Prav tako ostro vzdržuje trditve o Kocljevi oblasti v posavski Hrvatski. O Hauptmannovih podrobnih nasprotnih dokazih kratko izjavlja, da ga »nijesu mogli da uvere, da napustim moje mišljenje o Pribini i Kocelju«, oz. »ne mogu da uvaž im. . . jer me nijesu mogli uvjeriti, da nemam pravo«.4 5 Nikjer pa ne pove, zakaj teh dokazov ne more spre­ jeti in v čem je njihova pogrešnost. Ce pretresamo — uporabljajoč pri tem tudi ugotovitve starejših kritik — vrednost navedene Sišičeve razlage, vidimo takoj, da je njeno temeljno vprašanje v tem, ali j e Sišičeva domneva o vojni med Hrvati in Franki pred osvoboditvijo prvih izpod nadoblasti drugih v 70-ih letih 9. stoletja dovolj podprta ali ne. Šišičevo tolmačenje sporočila Bertinianskih analov, da gre za boj med Franki in Hrvati, zadeva na nepremagljivo oviro že v dejstvu, da niti en vir ne uporablja za Hrvate imena Winidi. Na drugi strani pa uporablja Hinkmar v Bertinianskih analih ime Winidi vseskozi za zahodne Slovane od Velikomoravcev preko Cehov in lužiških Srbov do Abodritov, zlasti mnogokrat za Velikomoravce, nikdar pa ne za južne Š i š Š i š Siš ć F., Genealoški prilozi, str. 40—41. ć F., Genealoški prilozi, str. 41—42. ć F., Genealoški prilozi, str. 48. ć F., Geschichte der Kroaten, 1917, str. 70—71, 96—97, 106—108. ć F., prav tam, str. 71. S i š S i š Š i š Siš Š i š Gl. op. 6 in* 8. " " " ' C F . , Povijest Hrvata ..., str. 342—343, 350—360, 386—387. ć F., prav tam, str. 358 op. ć F., prav tam, str. 344 op. in 360 op. 178 Slovane.46 Pri tu omenjeni borbi gre poleg tega le za nenaden, pa zelo omejen in kratkotrajen spopad; čas, na katerega moremo sklepati po podatkih virov, nam vsekakor ne dopušča domneve, da bi Karlman takrat pripravil večji pohod proti Hrvatom in se z njimi boril: sestanek z bratoma in stricem glede delitve očetove dediščine je mogel biti dogovorjen šele nekaj časa po smrti Ludvika Nemškega (f 28. avgusta 876),47 a 3. novembra je bil Karlman že spet v Regensbur.gu.48 Prav smrt Ludvika Nemškega pa je prav lahko sprožila kak manjši napad zahodnih Slovanov, s katerimi se j e ta vladar komaj nekaj let prej nekako pobotal; ne glede na mir, ki je n a s p l o š n o , vladal med Svetopolkom in Franki od 874 do 882, tak bežen napad tudi od strani Velikomoravcev ni nemogoč, kakor kaže češki vpad v Turingi jo 1. 880, ki se tudi niti najmanj ni oziral na medsebojni »mir«.49 Podobno kakor z »vojno na suhem« je tudi z »vojno na morju«. Predvsem Ivan Diakon izrecno pove, da je benečanski (poseg v hrvatski napad na Istro sledil šele temu, da je bilo sporočeno »donino Uršo duci quod Gradensem ad urbem vellent transire«, torej benečanski bojazni, da bi se raztegnil napad na lastno benečansko področje.5 0 Benečani torej niso šli v bran za frankovske interese, marveč za svoje lastne. V skladu s tem je bil ob tem spopadu zrušen mir med Hrvati in B e n e t k a m i (propter hoc fedus, quod inter Solavos et Veneticos olim fuerat,5 1 disruptum erat),5 2 in so se Hrvati po Domagojevi smrti spet pomirili z B e n e č a n i (mortuo autem Dómogoi, Sclavorum pes­ simo duce, domnus Ursus dux et Johannes suus filius cum Sclavis pacem et Concor diam iniit)5 3 ne glede na hrvatsko razmerje s Franki. Pa tudi glede na določbe frankovsko-benečanske pogodbe in Karlmanov položaj v Italiji je te boje med Hrvati in Benečani nemogoče vezati s Karlmanovo domnevno vojno proti Hrvatom leta 876. Pomoč, ki so se jo zavezali dati Benečani contra generationes Sclauorum, namreč ni bila avtomatično vezana na vsak slovanski napad, marveč na p o ­ s e b n o c e s a r j e v o n a r o č i l o (quandocumque mandatum impe­ ratorie . . . vel missorum eorum nobis fuerit mandatum) ; 5 4 Benetke so bile torej po tej pogodbi zvezane s cesarjem, poleg tega pa — toi se 46 Winidi se v Hinkmarjevem delu Bertinianskih analov imenujejo osem- najstkrat; šestkrat v neposredni zvezi z Rastislavom, tudi poleg tega so osem­ krat brez dvoma mišljeni Velikomoravci, dvakrat polabski Slovani, enkrat Slovani od Velikomoravcev preko Čehov do polabskih Slovanov, poleg tega je še za Šišića sporno mesto. 47 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, str. 647. 48 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, št. 1520, str. 647; K o s F., Gradivo II, št. 241. 49 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 168—169; G r u b e r D a n e , Vjesnik Zemalj. ark. 20, 1918, str. 124—126; N o v o t n y V., n. d., I/l, str. 359. 5 0 R a č k i F., Documenta, str. 365; K o s F., Gradivo II, št. 243; H a u p t - m a n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169. 51 R a č k i F., Documenta, str. 364. 52 R a č k i F., Documenta, str. 366. 53 R a č k i F., Documenta, str. 366. 54 F a n t a A., n. n. m., str. 125, 74—75. 12* • 1 7 9 vidi iz dejstva, da sklepa Lotar leta 840 kot prvi to pogodbo, še preden j e cesar — z onim Karolingom, ki je vladar v 11 a 1 i j i.55 Od božiča leta 875 dalje je bil cesar prav Karlmanov nasprotnik, Karel Plešasti, obenem pa tudi gospodar v Italiji. Karlman si j e 875 sicer res pridobil s pomočjo furlanskega plemstva Furlanijo, ne pa oblasti v Italiji: tudi sam računa svoje kraljevanje v Italiji šele od oktobra 877.5e Ker je bila dalmatinska Hrvatska že od 828 ločena od Furlanije, brez oblasti nad Italijo ni mogel zahtevati zaradi oblasti nad Furlanijo pokornosti od dalmatinske Hrvatske, nikake pravice pa tudi ni imel do pomoči s strani Benetk. Dočim torej ni prav nobenega razloga za povezovanje bojev med Benetkami in Hrvati letaj 876 z neko domnevno hrvatsko-frankovsko vojno, pa spadajo prav lepo v razvoj hrvatsko-benečanskega razmerja glede na hrvatske gusarje v območju severnega Jadrana v tem času.57 Od okr. 830 dalje se vrste spopadi med Slovani in Benetkami, povzro­ čam po slovanskih gusarskih napadih. 5 8 Benečani sicer prisilijo okrog leta 865 Domagoja k sklenitvi miru, toda ne glede na to zavzamejo v 70-ih letih 9. stoletja gusarski napadi znova tolikšen obseg, da po­ sreduje zaradi njih pri Domagoju celo papež Ivan VIII.59 Dokler so mislili, da sloni Dandolovo sporočilo o knezu Iljku (Illico Selavorum princeps, Yllicus Sclavoniae princeps)6 0 na nekih samostojnih zgodovin­ skih virih (poleg Ivana Diakona), je delila gusarski napad iz leta 876 od vseh prejšnjih vsaj še ena razlika: gusarje naj bi ob tej priliki vodil eden med hrvatskimi knezi.6 1 Z dokazom, da je nastal »knez Iljko« le iz napačnega razumevanja časovne členi ce (tunc = illico = eo tem­ pore), da hrvatskega kneza Ujka v resnici nikdar ni bilo ter da j e Ivan Diakon edini vir, ki ga je Dandolo uporabljal pri opisu teh dogodkov in ga le nekoliko parafraziral (Selavorum gentes = Selavorum prin­ ceps),62 j e ta edina dozdevna razlika izginila. Napad leta 876 je popol­ noma iste vrste kakor vsi starejši gusarski napadi, le nekoliko večjega obsega, in prav to je sprožilo — nedvomno v zvezi s splošno povečano gusarsko aktivnostjo Hrvatov v tem času, ki se odraža tudi v omenje­ nem papeževem pismu in v označevanju Domagoja za »najslabšega kneza Slovanov« — nov kratkotrajen spor z Benetkami, ki je bil pa še v istem letu urejen z obnovitvijo miru.6 3 Tako ta gusarski napad ne le da ne podpira Šišičeve konstrukcije o vojni med Franki in Hrvati, 65 F a n t a A., n. n. m., str. 51—128; L en t z E., Der allmähliche Übergang Venedigs von faktischer zu nomineller Abhängigkeit von Byzanz, Byzant. Zeitschr. 3, 1894, str. 71—78; K r e t s c h m a y r H., Geschichte von,Venedig I, 1905, str. 95. 6 5 6 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, št. 1519 f, str. 647. 5 7 Ha up t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169—170; G r u b e r D., n. n. m., str. 127—130. 6 8 R a č k i F., Documenta, str. 334—336, 363—367. 09 R a č k i F., Documenta, str. 6. 6 0 R a č k i F., Documenta, str. 366. 61 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169. 6 2 D i n i ć M., O hrvatskom knezu Iljku, Jugosl. istor. časopis 4, 1938, str. 77—86. 6 3 R a č k i F., Documenta, str. 366. 180 marveč j i kvečjemu nasprotuje: težko si je namreč misliti, da bi si Hrvati s posebno' obsežnimi gusarskimi napadi kopali nove sovražnike na vrat prav v času svojega odločilnega boja za svobodo.64 Že Hauptmann je obsežno dokazal, da pri sporočilih Leva VI. in Konstantina Porfirogeneta o »osvoboditvi« Hrvatov ne gre za osvobo­ ditev od Frankov, marveč za notranje spremembe, zvezane s padcem Domagojeve dinastije.6 5 Poleg tega ta »osvoboditev« pomeni v resnici le pokoritev bizantinski nadoblasti, kar spet slabo spada v Šišičevo konstrukcijo. Tako vsi zunanji viri, s katerimi je hotel Šišič 'podpreti svojo inter­ pretacijo na uvodu navedenega odlomka iz De administrando imperio, ne govore prav nič o kaki vojni med Hrvati in Franki ali hrvatskem uporu leta 876. Ostane nam torej le še ta odlomek sam. Šišič se j e oprl predvsem na štiri njegove elemente: da se poročilo nanaša na D a l ­ m a c i j o v o ž j e m s m i s l u , brez panonske Hrvatske; d a j e sledila uporu doba s a m o s t o j n o s t i ; da more biti predloga Kotzilisa le K o c e l j ; da je predloga Porina B r a n i m i r . Na Sišićevo tezo, da gre v tem sporočilu n u j n o posebej le za d a l m a t i n s k e Hrvate, bi mogli pristati le tedaj, če bi o r i g i ­ n a l n o ljudsko izročilo, ohranjeno1 v 30. poglavju De administrando imperio kjerkoli ločilo med Slovani v Dalmaciji in »panonski Hrvatski« (Slavoniji). Toda edino mesto, ki loči ti dve pokrajini glede hrvatskega prebivalstva, t. j . sporočilo o selitvi Hrvatov iz Dalmacije v Ilirik in Panonijo, ni del ljudskega izročila, marveč mu je dodano ob njegovi .-obdelavi« v Carigradu. Tako torej na eni strani ni nujno, da bi bili pri uporu udeleženi le dalmatinski Hrvati, ker je izraz »Hrvati v Dal­ maciji« uporabljen na tem mestu kot antiteza k zakarpatskim Belim Hrvatom, ne pa k panonskim Slovanom onstran Gvozda. Na drugi strani so se pa vsaj Guduskani nekaj časa udeleževali upora pod Lju- devitovim vodstvom, tako da bi se tradicija o uporu mogla preko njih prenesti v izročilo dalmatinskih Hrvatov. To velja toliko bolj, ker tudi izročilo o selitvi Hrvatov iz Zakarpatja pod vodstvom petih bratov in dveh sestra poteka po vsem videzu iz Like in severne Dalmacije, prav v Liki pa so bivali Guduskani. Prav to bi moglo veljati tudi glede odstavkov o uporu proti Frankom in pokristjanjevanju, ki slede opisu priselitve in boja z Obri. K drugemu Šišičevemu razlogu je treba pripomniti predvsem, da Hrvati tudi po osvoboditvi izpod frankovske nadoblasti še niso bili svobodni, marveč so prišli najprej pod bizantinsko nadoblast,6 6 ki pač ni mogla v hrvatske razmere posegati manj kakor frankovska .po 828. Šele leta 879 se je obnovila neodvisna hrvatska kneževina v Dalmaciji. Toda tudi nekaj let po koncu upora Ljudevita Posavskega srečamo dogodek, ki bi mogel v dalmatinskem izročilu odmevati kot začetek samostojnosti. Leta 828 je bila namreč zaradi neuspeha furlanskega 64 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 169. 6 5 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 170—173; G r u b e r D., n. n. m., str. 130—136. "" Š i š i ć F., Povijest Hrvata . . . , str. 360—363. 181 krajišnika v obrambi meje proti Bolgarom, ki so 827 začasno odtrgali od frankovske države Srem, Slavonijo in poznejšo Spodnjo Panonijo, furlanska krajina razdeljena v več mejnih grofij.67 Kneževina dalma­ tinskih Hrvatov, dotlej podrejena furlanskemu krajišniku, je bila poslej iz te zveze izločena in odvisna le še neposredno od italskega kralja (oz. cesarja) iz rodu Karolingov. Ta sprememba j e brez dvoma za dalmatinsko Hrvatsko pomenila precej recjo mero svobode, kakor nam najbolje dokazuje Sas Gotšalk, ki se je zatekel, pregnan iz Italije, na Trpimirov dvor in njegova sporočila o doživljajih na njem.6 8 Glede P o r i n a je Šišić sam za zvezo z B r a n i m i r j e m na­ vajal obliko ó Bôçeva, preko katere pa je Porinos vsaj prav toliko blizu Borni kakor Branimiru. Izbira med obema je torej povsem odprta.'59 Tako je torej Kotzilis zanj trdnejša postavka, kajti zanj — enako tudi Grégoire — odprto zanika možnost izvajanja iz Kadaloha in dopušča kot podlago edinole ime Kocelj. Šišić ima prav, če trdi, da za f u r - l a n s k e g a k r a j i š n i k a K a d a l o h a ni ohranjena nobena oblika imena, ki bi spominjala na Kotzilis; moti pa se, če trdi na tej podlagi, da takih oblik za i m e K a d a 1 o h s p 1 o h ni. Ze od velikega Försten- manmovega slovarja starih nemških imen 7 0 sem velja, da so imena Kadaloh, Chazil, Chozil in Chezil le razne oblike istega imena; v lite­ raturi, ki jo navaja Hauptmann v svoji oceni7 1 pa bi mogel videti Šišić še več, da sta se namreč včasih rabili izmenoma dve različni obliki za isto osebo (n. pr. za odvetnika samostana KI. Mattsee Chadelhoh in Chazilin).7 2 Če brskamo za nosilci tega imena od 9. do 11. stoletja v virih za takratno slovensko ozemlje, vidimo' pred vsem, da j e bilo ime precej pogosto. Poleg furlanskega krajišnika Kadaloha 7 3 in Koclja7 4 najdemo T 9. stoletju še Cadeloc-a, ki j e z mejnim grofom Goterhamom padel leta 802 na čelu frankovskih čet v boju proti obrskim upornikom pri Kiseku;7 5 v 10. stoletju je bil neki Cadalhoh odvetnik salzburške cerkve na današnjem zgornjem Štajerskem,7 6 neki Cadolus, ki je umrl sredi tega stoletja, pa zemljiški posestnik pri Vižinadi v Istri; 7 7 v i l . stoletju pa srečamo poleg Chazilija, ki je bil slovenskega rodu im je pričal po " R a č k i F., Documenta, str. 333; K o s F., Gradivo II, š t 96; Š i š i ć F , Povijest Hrvata..., str. 324—326.. " R a č k i F., Documenta, str.34i; K a t i ć L, Saksonac Gottschalk na dvoru kneza Trpimira, 1932 (tudi Bogoslovska smotra, 1932). 69 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 168. 70 F ò r s t e n m a n n E., Altdeutsches Namenbuch P, 1900, str. 333- G o t - s c h e d M., Deutsche Namenkunde, 1932, str. 248—249. 71 H a u p t m a n n L., Zbornik kralja Tomislava, str. 168 op. 3. 72 W i t t i c h H., Genealogische Untersuchungen zur Reichsgeschichte unter den salischen Kaisern, Mitteil. d. Instit. f. österr. Geschichtsforsch Erg.-Bd. 5, 1896—1903, str. 425 op. 1. 73 K o s F., Gradivo II, š t 22, 50, 52, 57, 62, 77, 78. 74 Kos F., Gradivo II, št. 117, 142, 143, 174, 178, 181, 199, 207, 210—12 214 219, 220, 224, 276, 297. ' ' 75 K o s F., Gradivo II, št. 10. 76 Ko s F., Gradivo II, št. 366, 368. 77 Kos F., Gradivo П, st.499. 182 s lovanskem p r a v u , 7 8 v r s to fevdalnih gospodov s t e m i m e n o m : Chazi l i- Chezi l j e poses tn ik v P o d j u n i , 7 9 p l e m e n i t i C h e z i l p r i Železni Kapl i , 8 0 Kadalhoh-Chaz i l i -Chez i l p r i č a v b r i k s e n s k i h l i s t inah in j e k r a t e k čas o d v e t n i k b r i k s e n š k e g a škofa n a K r a n j s k e m , 8 1 grof Chaz i l i iz Možaca p a j e imel obsežno posest n a z a h o d n e m r o b u F u r l a n i j e i n p r i D o b r l i vesi. 8 2 Šišićevo in G r é g o i r o v o z a n i k o v a n j e , d a b i Kotzil is mogel izha ja t i iz k a k e ob l ike i m e n a K a d a l o h p a j e d o k o n č n o izgubi lo t l a z N a h t i g a - lovim r a z p r a v l j a n j e m o izvoru i m e n a Koce l j . 8 3 N a h t i g a l j e n a m r e č dokaza l , d a m o r a m o p o vse j ver je tnos t i g ledat i v i m e n u К О С Б Г Ђ , .čemur v la t insk i graf iki t e d a j n a j b o l j t o č n o u s t r e z a obl ika Cozil i , ob l iko i m e n a K a d a l o h , p r e n e s e n o p r e k o h i p o k o r i s t i k o n a Kazzo-Kazil i . D o č i m n a m r e č n a eni s t r a n i n a j d e m o v l i s t inskem g r a d i v u v V z h o d n i h A l p a h zagotovl jene vse o b l i k e n a v e d e n e g a n e m š k e g a i m e n a o b e n e m s p r e h o d i Kadaloh-Kazi l i in Kazil i-Kezil p r i i s t i h osebah, n a d r u g i s t r a n i pr i­ p o n a - Б Г Ђ V s lovanščini d o 9. s tolet ja n i b i la imenotvoTna, m a r v e č se j e uve l jav i la šele p o d vpl ivom p r i p o n e -ili v s tarov i sokonemščini . G r a ­ fična negotovost Kocl jevega i m e n a v starocerkvenoslo>vamskih spome­ n i k i h še od svoje s t r a n i p o t r j u j e N a h t i g a l ovo d o m n e v o , da g r e za izposo jeno i n n e za d o m a č e ime, n e g lede n a dejs tvo, d a j e k o n č n o d o m a č e i m e Kocel j t u d i p o p o m e n u , k i b i ga m o g l o imeti, za k n e ž j e g a s ina s k r a j n o n e v e r j e t n o (moglo b i b i t i zvezano s k o r e n o m k o c e n b — p r v o t n o v p o m e n u nečesa t rdega, p r i r a s t l i n a h v p o m e n u storž, pre­ n e s e n o debe l i k r a j , m e m b r u m v i r i le ; celo s lovaško k o c u r = m a č e k j e i z k l j u č e n o k o t podlaga) . P r e v z e m n e m š k e g a i m e n a ob k r s t u pr ib l i žno osemletnega Kocl ja v T r a i s m a u e r j u 8 4 j e p r a v l a h k o razložl j iv in i m a svo jo v z p o r e d n i c o t u d i v p r e v z e m u s lovanskega i m e n a S v e t o p o l k (po b o t r u , v e l i k o m o r a v s k e m u knezu) za Arnul fovega s ina. 8 5 T u d i še p o z n e j e p o z n a m o v Vzhodnih A l p a h osebe, k i nos i jo dvo jno, s lovansko in nem- 7 8 K o s F., Gradivo III, št. 11. 7 9 K o s F., Gradivo III, št. 157, 163, 233. 8 0 K o s F., Gradivo III, št. 173. 8 1 K o s F., Gradivo III, št. 158, 370, 214, 227; ostale navedbe v briksenškem gradivu gl. R e d l i c h O., Acta Tirolensia I, Die Traditionsbücher des Hoch­ stiftes Brixen, 1886, št. 90, 91, 203 a, 212, 236, 246, 262, 309, 395; 175, 183, 163, 280, 353, 362, 363 b ; 120, 170, 228 a. Istovetnost osebe se sicer ne da matematično dokazati, je pa kljub temu verjetna. Kadalhoh namreč pod tem imenom nikdar ne priča na Kranjskem (marveč le kot Chazili-Chezil), neverjetno pa je, da bi bil odvetnik briksenškega škofa prav za posest na Kranjskem, če ne bi imel s pokrajino nikakršnega stika; na Kranjskem namreč nastopajo vseskozi posebni briksenški odvetniki: R e d l i c h O., št. 137—140, 145, 146, 175, 183, 218, 219, 322, 324, 353. 8 2 K o s F., Gradivo III, št. 271, 367; IV, š t 20, 56, 129. 8 3 N a h t i g a l R., O imenu panonskoslovenskega kneza Koclja, Slovenski jezik 2, 1939, str. 1—14; i s t i , O imenu КОСБГБ, Slavistična revija 2, 1949, str. 303—305. 8 4 K o s M., Conversio Bagoariorum et Carantanorum, str. 135, 73—76; G r i v e c F., Slovenski knez Kocelj, 1938, str. 15—16, 27—28, 233. 8 5 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, št. 1765 f, str. 726; G r i v e c F., Glasnik Muzej. dr. za Slovenijo 19, 1938, str. 151 si., 157. 183 ško ime. 8 6 Z de j s tvom, d a j e t u d i i m e Kocel j le ena m e d o b l i k a m i i m e n a K a d a l o h , j e Šišičevega u g o v a r j a n j a seveda konec. T u d i tu sta n a m od Kotzi l isa t e o r e t i č n o o d p r t i obe poti , t a k o k Kocl ju, k a k o r k K a d a l o h u . e . v . T s i m o m e , n t ì > n a k a t e r e se j e p r i svoji in te rp re tac i j i t eks ta opi ra l Šišic, so v našem p re t r e su odpovedal i . Teks t j e t r e b a za to znova vzpo- redi t i z dogodk i ok rog le ta 876 n a eni , z onimi o k r o g le ta 820 n a d r u g i s t ran i , če h o č e m o videti, k a m spada. Pog lav i tn i m o m e n t i , n a k a t e r e se m o r e m o p r i t e m opret i , so: a) k r u t o s t F r a n k o v n a s p r o t i H r v a t o m , k i j e povzroči la u p o r ; b) o b s t o j f rankovsk ih a r h o n t o v al i f r a n k o v s k e v o j s k e n a H r v a t ­ s k e m ; c) u p o r p r o t i F r a n k o m ; •č) p o h o d f r a n k o v s k e vo j ske p o d povel j s tvom Kadaloha-Kotz i l i sa p r o t i H r v a t o m ; d) začetek h r v a t s k e samosto jnost i ; f) o b r a t k R i m u ; p r i h o d škofa o d t a m ; p o k r i s t j a n j e v a n j e . N a j p r e j poskus imo postavi t i poroči lo l j u d s k e g a izroči la v okvir , k i m u ga j e odmer i l Sišič. O d 828 da l je j e bi la d a l m a t i n s k a H r v a t s k a p o l v a z a l n a s lovanska knežev ina, n o t r a n j e p o p o l n o m a samostojna, za­ v e z a n a g o t o v o le k d a j a n j u v o j a š k e pomoči o b v o j s k a h v soseds tvu, " m o r d a — vi rov za t o n i m a m o , v e n d a r se d a t a k o s k l e p a t i p o analo­ gi jah v f rankovsk i d r ž a v i 8 8 — t u d i k p l a č e v a n j u n e k e d a j a t v e in o m e j e n a g lede izb i re novega kneza, k i b i ga mogel t u d i še p o le tu 821 3 ! ) p o t r j e v a t i f rankovsk i cesar p r e d izroči tv i jo ob las t i ; p o d r e j e n a j e b i la b r e z p o s r e d n i k o v n a r a v n o s t L o t a r j u in n j e g o v i m n a s l e d n i k o m v I ta l i j i . V n j e j ni b i lo n i k a k r š n i h p r e d s t a v n i k o v f r a n k o v s k e oblast i , »arhontov« (razen d o m a č i h knezov, t o d a t e d a j bi m o r a l i p o t r a d i c i j i H r v a t i ob osvoboditvi ubi t i D o m a g o j a ! ) , n i t i f rankovske vojske. Nihče m e d F r a n k i t o r e j ni imel pri ložnost i , d a bi s svojo k r u t o s t j o izzival u p o r d a l m a t i n ­ skih H r v a t o v . O u p o r u s a m e m i n o b o j i h m e d F r a n k i in H r v a t i o k r o g leta 876 n e Sporoča n i k a k vir, sporoči lo o g u s a r s k e m n a p a d u n a I s t r o p r i č a p r e j o b r a t n o . Vse, k a r v e m o o K a r l m a n o v e m poskusu, d a osvoj i I ta l i jo, t u d i o d svo je s t r a n i p o d i r a Šišičevo k o n s t r u k c i j o . Vprašan je , k d o b o v l a d a l v I tal i j i , se j e o d p r l o s s m r t j o cesar ja L u d v i k a II . (f 12. avgus ta 875), k i ga j e L u d v i k N e m š k i že n a p r e j š n j i h p o g a j a n j i h pr idobi l za misel, d a bi m u sledil n jegov sin K a r l m a n . 9 0 P a p e ž I v a n Vili., k i j e hote l s a m p r e v z e t i vodstvo p o l i t i k e v Ital i j i , p a j e prot i t e m u h o t e l postav i t i za cesar ja b r a t a L u d v i k a Nemškega, z a h o d n o f r a n k o v s k e g a k r a l j a K a r l a 8 6 K o s F., Gradivo II, št. 497; K e 1 e m i n a J., Slovenačko-nemački odnosi u srednjem veku, 1937 (sep. iz Strani pregled), str. 8. 8 7 Prim. R a č k i F., Documenta, str. 322, 342—353. 8 8 Š i š i ć F., Povijest H r v a t a . . . , str. 307; Genealoški prilozi, str. 30—31. 8 9 Za leto 821 prim. R a č k i F., Documenta, str. 325. 6 0 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, št. 1254a, 1263b, 1275a, ä r ' v • 5 2 1 ' 5 2 3 ; k Ludvikovi politiki glede Italije za časa spora s Karlom Plešastim prim, tudi D ü m m 1 e r E., Geschichte des ostfränkischen Reiches 2, 18872, str. 384—411. 184 Plešastega.91 Karel je prišel takoj v Italijo, kjer se je proti njemu brez uspeha boril najprej Karlmanov brat Karel Svabski, nato pa je pnsel v novembru v Italijo preko Brenner ja Karlman sam. Karel Plešasti pa ga je z zvijačo pridobil za sklenitev premirja do maja 876 in k umiku nazaj na Bavarsko. Glede nasledstva v Italiji naj bi po določbah pre­ mirja odločal Ludvik Nemški. Ne glede na umik je s pomočjo tamoš­ njega plemstva Karlman vendarle že tedaj pridobil Furlanijo, 9 2 toda iz tega ni izvajal še nikakih pravic do Italije kot celote: svoje vladanje v Italiji računa v listinah šele od oktobra 877.93 Karel Plešasti je namreč izrabil Karlmanov umik za stvarno polastitev oblasti v Italiji; 25. de­ cembra 875 ga je papež kronal za cesarja, v januarju 876 pa so ga priznali za vladarja tudi italski velikaši; le furlanskih zastopnikov ш bilo na zboru.94 Za Ludvika Nemškega in Karlmana stvar s tem seveda ni bila rešena, vendar je bila njun cilj Italija in ne kake nepomembne polvazalne kneževine, ki so predstavljale le malenkostno korist. Treba je bilo prisiliti Karla Plešastega k ponovni delitvi dediščine. Tako je odrinil Ludvik Nemški sam konec novembra na pohod preko Rena, da bi prisilil Karla k umiku iz Italije. V januarju se je vrnil domov, vendar pa se je že od julija 876 zbirala nova vojska za pohod v za- hodnofrankovsko državo.9 5 Smrt Ludvika Nemškega (28. avgusta 876) je pohod seveda preprečila.9 6 Najprej je bilo treba urediti vprašanje njegove dediščine med njegovimi tremi sinovi Karlmanom, Ludvikom in Karlom. Tudi ta delitev se je zaradi boja z »Winidi«, pač Vehko- moravci, zavlekla do novembra.9 7 Odtlej pa se je Karlman pripravljal na nov pohod v Italijo, ki ga je v resnici začel junija 877.98 Tokrat je njegov pohod dosegel uspeh, ki je s smrtjo Karla Plešastega (6. X.877) postal dokončen.9 9 V ta burni razvoj, v katerem je šlo Ludviku Nem­ škemu in Karlmanu očitno za poglavitni cilj, Italijo, in nista imela časa, da bi se mudila z drobtinicami, je pač nemogoče postavljati obsežnejše frankovske pohode proti upornim Hrvatom, do katerih Karlman pred pridobitvijo Italije tudi ni imel pravic. Hrvatska namreč ni bila po 828 z ničemer zvezana posebej s Furlanijo. "Prav tako težko je tudi vezati s frankovsko vojsko proti Hrvatom leta 876 epodnjepanonskega kneza Koclja. Na eni strani je bil Kocelj v letih 869—874, zlasti pa v času, ko so imeli Metoda zaprtega na Nem­ škem, med vsemi slovanskimi upornimi knezi najbolj vnet v vzdrže­ vanju Metodovega dela in upora proti Frankom, 1 0 0 zaradi česar je 91 H a r t m a n n L M., Geschichte Italiens im Mittelalter Ш/2, 1911, str. 13. » P a s c h i n i P., Storia del Friuli I, 1934, str. 175-178 83 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, str. 641—642; H a r t - m a n n L. M., n. n. m., str. 13. M H a r t m a n n L. M., n. n. m., str. 19; gl. op. 92 85 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, str. 64^—644, 64з. " B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, str. 64з—646. 97 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, str. 647. 83 B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, 1522, str. 648. " B ö h m e r - M ü h l b a c h e r , Regesta imperii I, st. 1з22 a, stran 648; H a r t m a n n L. M., n. n. m., str. 40—41, 47—48. i»° Gl G r i v e c F., Slovenski knez Kocelj, str. 87-145 249-267; vendarle glede odločilnih momentov v razvoju te dobe prim, tudi K o s M., »Tri velike 185 verjetnost njegove ponovne pridružitve k Frankom kajpada majhna. In to ne le z njegove strani! Moravska domača k n e z a Rastislav in Svetopolk, ki sta bila s stališča frankovskega fevdalnega prava pač manjša grešnika kakor m e j n i g r o f Kocelj, sta padla 870, ko so se ju Franki polastili, oba v ječo; kaj malo je verjetno, da bi postopali s Kocljem mileje. Pomembnejše od tega pa je dejstvo, da viri, dasi- ravno jih ne moremo zgostiti v i z r e c e n dokaz, vendarle precej jasno kažejo, da je leta 874 Kocelj izginil iz zgodovinske pozornice. Zadnje besede, s katerimi ga omenja Žitje Metodija, napisano po nekem Me­ todovem učencu neposredno, po Metodovi smrti še na Moravskem1 0 1 — Koclja opisuje ta vir podrobneje in s precej večjo ljubeznijo kakor Rastislava in Svetopolka — je grožnja bavarskih škofov, ko so morali leta 873 izpustiti Metoda: »Ako boš imel tega pri sebi, ti ne bomo pri­ zanesli«.102 Ta grožnja je za vprašanje Kraljevega propada toliko bolj zgovorna, ker se je Ivan VIII. v svojih pismih okrog leta 873 potegoval še posebej za svobodo Metodovega dela v P a n o n i j i in ker se je Metod očitno vendarle sprva zatekel v Panonijo, bil pa od tam p r e ­ g n a n na Moravsko (tandem f u g a t u s a Karentanis partibus intravit Moraviam).1 0 3 Ce bi ga bil pregnal res K o e e 1 j , bi bil način, s katerim govori o njem Metodov učenec v Žit ju Metodija, gotovo nemogoč. In v resnici srečamo leta 874 v Spodnji Panoniji novega grofa, Gozwina (874: Dioimarus archiepiscopus ecclesiam ad Petowa Gozwini" comitis consecravit).1 0 4 Sišićeva domneva, da je Ptuj spadal v posebno dudleb- eko grofijo, je pogrešna.1 0 5 P tu j je bil ločen od Panonije šele ob ofen­ zivi proti Madžarom okrog 980, dudlebska grofija pa je ležala severneje od tod na Lipniškem polju. Gozwin je torej sedel res na Kocljevem mestu, dasiravno ne več v Kocljevem položaju: trdneje j e bil podrejen Karlmanu, oziroma od 876 dalje Arnulfu, pod katerim se Karantanija in grofije na njenem jugu in vzhodu spoje v vojvodino (regnum) Ka- rantanijo. 1 0 6 Kako živo je bilo v tem času še vedno salzburško sovra­ štvo do Koclja, kaže tudi predloga, po kateri je posnel okrog leta 980 ponarejeni Arnulf ov privilegij za Salzburg določbe o Ptujn: ex parte nostra addimus (k dvema že salzburškima deloma) terciam partem civitatis qua proprietas Carantani f uit i l l i q u e d i i u d i c a t u m e s t eo quia reus magestatis nostrae criminatus est constare, except i s . . . rebus quas uxori illius propter fidèle servitium concessimus.107 Do zmote o Cirilu, Metodu in Koclju«, Glasnik Muzej. dr. za Slovenijo 22 1941 str. 68—70, i n G r a f e n a u e r B . , Opombe, Cas 33, 1938/39, str. 226—231.' t T"1 P , r i , T e c F-' Z i t J a Konstantina in Metodija, Univerza v Ljubljani, filo- zofska fakulteta, 1951, str. 16. J J » 102 Žitje Metodija, c. 10; L a v r o v P. A., Materialy po istorii voznikove- mja drevnejsej slavjanskoj pis'menosti, 1930, str. 75. 103 Kos M., Conversio Bagoariorum et Caraiitanorum, str. 140, 109 104 Ha u p t ma n n L., Razprave ZDHV 1, 1923, str. 323, 354; Annales Iuva- yenses maximi a.a. 874: Monum. German. SS 30, str. 741; Kos F., Gradivo II 105 H a u p t m a n n L., Razprave ZDHV 1, 1923, str. 328—332; Kos M Conversio Bagoariorum et Carantanorum, str. 86. ln" Gl. op. 24. Kos F., Gradivo II, št. 296 (str. 224). 186 109 107 Arnulfove dobe jo ta privilegij nemogoč že zalo, ker dotlej ni bil ves Ptuj salzburški (glej zgoraj o Gozwinu!), da pa tu omenjeni dogodki ne morejo spadati šele v čas po njegovi ponovni osvojitvi v 10. stoletju, je dokazal že Franc Kos. l o s Tako v resnici govori vse za pravilnost Pircheggerjeve domneve, da je v tej določbi ohranjena sled kazni, ki je zadela Koclja za njegov upor. Z govorjenjem o »Karantancu« brez imena in naslova se prav dobro sklada sovraštvo, izraženo do Koclja tudi v Conversio Bagoariorum et Carantanorum, kjer je Kocelj prav tako ostal brez vsakega naslova.109 Pogrešen je končno tudi Sišićev dokaz glede Kocljeve oblasti nad Panonsko Hrvatsko, zaradi česar naj bi bil kot neposredni sosed dal­ matinske Hrvatske najprirodnejši poveljnik frankovske vojske proti upornim Hrvatom. Ne glede na to, ali spada 100 kmetij »juxta fluvium Valchau«1 1 0 v okolico Blatenskega jezera ali k Vukovarski Vuki 1 1 1 — mogoče je oboje — je spadal Srem od okrog 845 do okrog 874 k Spodnji Panoniji po pričevanju Konstantina Porfiroigeneta,112 bavarskega geo­ grafa1 1 3 in Massudija,114 torej treh med seboj neodvisnih virov, kakor je že pred desetletji dokazal Hauptmann. 1 1 5 Šišić je na njegovo po­ drobno argumentacijo odgovoril le, da »ga njegovi dokazi niso mogli prepričati«, ker ime Karašica, prevzeto iz bolgarščine, priča o dolgi bolgarski vladi v Sremu! 1 1 6 Na dokaze iz virov ni to pač nikak argu­ ment! In vendar tudi ponavljalci Šišićevih tez v zavračanju Haupt- manna niso nič bolj podrobni. Obratno pa srečamo leta S84 pod Bra- slavom » r e g n u m inter Dravum et Savum flumine«,117 torej v panonski Hrvatski š e v e d n o polvazalno plemensko kneževino, ne pa fevdali- zirano pokrajino. 1 1 8 Izraz bi dopuščal le še, da gre za tako imenovano plemensko vojvodino, kakršne nastajajo tedaj tudi drugje v vzhodno- frankovski državi — toda edinstven primer bi bil, če bi se taka ple­ menska vojvodina razvila le iz enega dela ene same mejne grofije. Ves proces formiranja tako imenovanih plemenskih vojvodin to možnost popolnoma izključuje. Panonska Hrvatska je torej ostala plemenska kneževina v teku vsega 9. stoletja in ni zapadla fevdalizaciji kakor slovenske pokrajine; izmuznila se j i j e pač zato, ker je bila v času 108 K o s F., Gradivo II, str. 223, op. 6. 109 P i r c h e g g e r H., v P i r c h e g g e r - D u n g e r n , Urkundenbuch d. Herzogtumes Steiermark, Erg.-Bd., Veröffentlichungen d. Histor. Landeskom- mission für Steiermark 33, 1949; gl. oc. H a u p t m a n n L., Zgodovinski časo­ pis 4, 1950, str. 246. u° Kos F., Gradivo II, št. 133. l u Gl. referat o raznih mnenjih pri Š i š i ć F., Povijest Hrvata. ,., str. 342 do 344; dodaj še Kos M., Zgodovina Slovencev, str. 75. 112 K o n s t a n t i n P o r f i r o g e n e t , n. n. m., III, str. 173, v. 19—22. 113 Š a f a H k , Slavische Altertümer 2, str. 673 si. 114 M a r q u a r d t J., Osteuropäische und ostasiatische Streif züge, 1903, str. 115. 115 H a u p t m a n n L., Časopis za slovenski jezik, kn jiževn. in zgodov. 2, 1920, str. 239—241; i s t i , Razprave ZDHV 1, 1923, str. 345—550. 116 Š i š i ć F., Povijest Hrvata..., str. 343—344, op. 117 R a č k i F., Documenta, str. 379. 118 H a u p t m a n n L, Razprave ZDHV 1, 1923, str. 345. 187 reforme Ludvika Nemškega na jugovzhodu leta 828 izven frankovskega območja, pod Bolgari.1 1 9 Končno je tudi Branimirov obrat od Carigrada k Rimu le slaba vzporednica k sporočilu ljudskega izročila. Hrvatje so takrat svojega škofa že imeli, ni jim ga bilo treba šele pošiljati; prav tako je Brani- mirova doba že daleč od časa pokristjanjevanja. Niti v eni točki torej nismo mogli najti zadovoljivega soglasja med zgodovinskim okvirom, v katerega potiska Šišič obravnavano sporočilo, m med vsebino tega poročila samega. Vse kaže, da je povsem pravilno ugotovil Hauptmann, da se Hrvatom ni bilo treba z orožjem osvobajati frankovske nadoblasti, marveč da je vrhovni gospodar res sam odpadel v letih, ko je bila Italija zaradi medsebojnih bojev med Karolingi za njeno posest sama brez glave. Kocelj, ki je že leta 874 izgubil oblast nad Spodnjo Panonijo in bil na neznan način odstranjen, pa seveda s temi dogodki ni imel nikakega stika. To je tem bolj zanesljivo, ker moremo na uvodu navedeno spo­ ročilo Konstantina Porfirogeneta v njegovih navedenih p o g l a v i t n i h črtah točko za točko potrditi tudi z drugimi viri za čas okrog upora Ljudevita Posavskega. Ljudevit sam je povedal, da se je uprl zaradi » k r u t o s t i in nenavadnega postopanja« (Cadolaum comitem et marcae Porom!iensis praefectum crudelitatis atque insolentiae accusare cona- batur). 1 2 0 Ker je to pač nekdo moral izvajati, predstavlja ta pritožba tudi dokaz o obstoju f r a n k o v s k i h z a s t o p n i k o v in morda vojaških oddelkov v zvezi z obrambo meje na tem področju (morda v zvezi s še vedno živimi aspiracijami Bizanca na Balkanski polotok, ki so dobile izraza tudi v času Ljudevitovega upora). Dasiravno pred­ stavlja to izjemo na področju polvazalnih plemenskiih kneževin vzdolž vzhodne meje frankovske države, imamo vendarle prav za območje Fur­ lanske krajine nekaj dokazov, da so krajišniki prav v tem času prehajali svoje pravice in uvajali frankovsko pravo tudi na področjih, ki še niso bila v tem pogledu vključena v frankovski fevdalni upravni sistem. Tako so se leta 804 zastopniki istrskih mest pritožili proti vojvodu Ivanu za­ radi uvajanja frankovskega fevdalnega prava.1 2 1 Kadaloh sam je izven območja ožje Furlanije, »in finibus Sclavinie« uvajal fevdalno zem­ ljiško gospostvo in »in loco qui dicitur Zellia« daroval oglejski cerkvi 20 kolonov.122 Poskus, okoristiti se z uvajanjem fevdalizma na področju polvazalnih plemenskih kneževin je torej prav za Kadalohovo dobo in prav za I urlansko krajino dokazan. Franki pa so mogli prihajati mimo­ grede na to področje tudi sicer, kakor vemo to za dalmatinsko Hrvatsko ob priložnosti mejnih «porov z dalmatinskimi mesti.1 2 3 Prav poskusi fevdalizacije v korist frankovskih zemljiških gospodov so bili po moji sodbi poglavitni vzrok za upor s strani plemenskih velikašev, ki so se 119 H a u p t m a n n L., Razprave ZDHV 1, 1923, str. 345. 1 2 0 R a č k i F., Documenta, str. 320; Kos F., Gradivo II št 52 121 Kos F., Gradivo II, št. 23. 122 Ko s F., Gradivo II, št. 78. 123 R a č k i F., Documenta, str. 317; Kos F., Gradivo II, št. 50. 188 b a l i za svoj prest iž in moč. U p o r H r v a t o v p r o t i F r a n k o m n a m j e z n a n p o vrs t i p o d r o b n i h p o d a t k o v , 1 2 4 p r a v t a k o t u d i v e l i k e f r a n ­ k o v s k e v o j s k e , k i so j i h poš i l ja l i p r o t i u p o r n i k o m . P r v i m e d temi vo j skami j e v resnic i povel jeva l K a d a 1 o h ; d a s i r a v n o n i p a d e l v boju, p a j e v e n d a r l e u m r l v času u p o r a . Začetek h r v a t s k e s a m o ­ s t o j n o s t i v p r e d s t a v i l j u d s k e t r a d i c i j e se d a p r a v d o b r o povezat i z večjo svobodo, k i j o j e p r i n e s l a d a l m a t i n s k i m H r v a t o m u p r a v n a re­ forma le ta 828. 1 2 5 T a čas j e še zelo bl izu p o k r i s t j a n j e v a n j u H r v a t o v oz i roma n jegovi n a j p o m e m b n e j š i d o b i okrog leta 800, b l izu tega časa p a j e v D a l m a c i j i v l a d a l n a d H r v a t i t u d i k n e z B o r n a . In k o n č n o j e res p r a v v p r v i polovici 9. s tolet ja n a s t a l a š k o f i j a v Ninu, p o d r e j e n a n e p o s r e d n o p a p e ž u . T o n a m dokazujejo poznejše l ist ine, spr ičo d r u g e g a soglasja z resničnimi dogodki p a t u d i obrav­ n a v a n a l j u d s k a t rad ic i ja . 1 2 6 G l e d e n e k a t e r i h svoj ih potez j e sicer poroči lo n e d v o m n o zmedeno, k a k o r j e p r i p o m n i l že Di immler , v e n d a r n e tol iko, d a n e b i mogli z a t r d n o ugotovi t i n jegove p r a v e zgodovinske podlage . 1 2 7 1 2 4 R a č k i F., Documenta, str. 321—328; K o s F., Gradivo II, št. 55, 56, 57, 58, 60, 61, 64, 65, 66, 67, 68, 71, 72, 76. 1 2 5 R a č k i F., Documenta, str. 333; K o s F., Gradivo II, št. 96. 1 2 6 Glede drugačnih tez o času pokristjanjevanja prim, moja izvajanja v Historijskem zborniku 5, 1952, str. 26—28; glede ninske škofije Š i š i č F., Pri­ ručnik I/l, str. 183—197, posebej str. 190. B a r a d a M., Episcopus Chroatensis, Croatia sacra 1, 1931, str. 162—186, dokazuje sicer, da je nastala ninska škofija šele okr. 864, vendar pa me oba temeljna dokaza M. Barade proti Sišičevim izvajanjem ne moreta prepričati o pravilnosti njegovega stališča. Darovanje »desetine« v Klisu leta 852 splitski nadškofiji (ut singulis annis de omnibus nascentibus terrae ex curte nostra, quae Clusam dicitur, decimam ìnferrantur in memoratam ecclesiam) še ne onemogoča podrejenosti tega področja ninski cerkvi. V resnici bi sicer morala biti po t e o r i j i odredb zahodne — zlasti karolinške — zakonodaje uvedena cerkvena desetina povsod, in to v korist stvarno nadrejene škofijske cerkve. Toda, kakor večkrat, teorija tudi tu še ni pomenila p o v s o d v resnici uvedene prakse. V zvezi s tem bi opozoril na številna dela H. F. Schmida o uvajanju cerkvene desetine pri Slovanih, ki so pokazala, da se ona uvaja na splošno šele daljši čas po pokristjanjenju (dočim jo zamenjujejo prej cerkveni dohodki druge vrste) in da kasneje naleti njeno uveljavljanje večkrat na precej hud odpor. Zlasti bi podčrtal, da se je uvedlo pobiranje desetine v neposrednem sosedstvu Hrvatov, na slovenskem delu področja oglejskega patriarhata v korist oglejske stolice šele v zvezi z reform­ nim gibanjem v drugi polovici 11. stoletja; dotlej pa so desetino uvajali po­ stopno lastniki tako imenovanih »lastniških cerkva« (Eigenkirchen), katerim je v onem času po vsej priliki tudi pripadala (prim. M. K o s , Zgodovina Slo­ vencev, etr. 127; gl. posebej K o s F., Gradivo III, 1911, št. 227, kjer se v drugi polovici 11. stoletja izrecno poroča o uživanju cerkvene desetine v območju patriarhata po brixenski škofijski cerkvi na podlagi raznih darovanj). Take desetinske dohodke je bilo torej vendar tudi tu mogoče darovati mimo nad- 1 2 7 Glavni vzrok pogrešk je treba pač iskati v povezovanju izročila o uporu Ljudevita Posavskega z zgodovino dalmatinskih Hrvatov preko Giidu- skanov nemara še utrjenem zato, ker je bilo za Tomislava — nekaj desetletij pred zapisom poročila — nekdanje Ljudevitovo področje res pridruženo dal­ matinski Hrvatski; glede Borne bi pa vendarle še poudaril, da ga sicer izročilo res postavlja na čelo Hrvatov v času p o k r i s t j a n j e v a n j a , da ga pa ne veže neposredno z u p o r o m . Kronološke pogreške te vrste pri kontamina­ ciji raznih starih ljudskih izročil niso nič nenavadnega. 189 D I E F R A G E N UM D A S E N D E D E R H E R R S C H A F T K O C E L J S IN U N T E R P A N N O N I E N Z u s a m m e n f a s s u n g In seiner Abhandlung behandelt der Verfasser die Frage, ob sich die Ereignisse, welche Konstantin Pórphyrogennetos im 30. Kapitel De admini- s t r a n t imperio bezüglich des Aufstandes der Kroaten gegen die Franken erzahlt (Anm.ia) , auf den Anfang des 9. Jahrhunderts beziehen mit Kadaloh und dem Aufstand unter Führung des pannonischen Fürsten Ljudevit (so meinten vor allem D ü m m l e r und H a u p t m a n n , Anm. 3 - 6 , und nach ihnen die slowenische Geschichtsforschung), oder auf den Schluss des 9. Jahr- hunderts mit den kroatischen Fürsten Domagoj und Branimir und dem unter- pannomschen Fürsten Kocelj (so nimmt an nach S i S i c , Anm. 7 und 9 die kroatische Geschichtsforschung), oder auf die Mitte des 9. Jahrhunderts mit den unterpannonischen Fürsten Pribina und Kocelj ( G r é g o i r e , Anm. 10-13) In eingehender Prüfung aller bisherigen Argumentation beweist er die Un- nahbarkeit der zweiten und dritten Annahme und steuert einige neue Beweise zugunsten der ersten bei, dass nämlich dieser Teil der kroatischen Tradition die М л Х Г / Т Ј ? \ ш а п ? е ™ t d e m A Aufstande Ljudevits gegen den furlanischen Markgraf Kadaloh und mit der Annahme des Christentums bei den Kroaten im Anfange des 9. Jahrhunderts wiedergebe, obwohl sich mit ihnen auch einige n Z a F S n a ^ e r e г Г е Ч 1 8 . ! ! a ? S d e r e r S t e n H ä l f t e d e s 9- Jahrhunderts, verbanden. weeLFnalvefs°ucehJte ^ u t & j X < & . * * * ^ ™d n i c h t ~ ™ Š i š i ć » b - rejene škofijske cerkve in ne glede na zakonodajo in njeno teorijo V tem I Z Ž " 7 / Ï T ? ? e P o s t a v l j a j o določbe Trpimirove darovnice nič n™ mogočega tuda tedaj, če j e ninska škofija že obstajala. - Pismo rapeža Niko feja o ustanovitvi cerkvene občine (catholicorum c o l l e c t i o ) b Z S S papeževega pristanka iz let 858-867, za katero sicer res ni p o v l e m ^ m o kaj je pravzaprav njegova podlaga, j e po moji sodbi nemogoče u p o r M a ü prav za določanje n a s t a n k a n i n s k e š k o f i j e, ker l i a n VITI leta 879 - S t f r ? d e se t le t je kasneje - izrecno trdi, da s o ^ n s k i školjt S e l i svojo oblast od papeža: unde antecessores tui (sic - v množini!) divine leris" dogmata mellifera cum sacre institutionis forma summique sacerdbS honorem sumpserunt, redeas, quatenus et ipse ab apostolica sede . e p K a l e n ? c o T sacrationem per nostre manus . . . percipias^S i 8 i Ć F., n d s T r l o T 190 J o s i p K o r o š e c ANTKOPOMORFNA PREDSTAVA NA DNU SLOVANSKEGA LONÖKA IZ 9. STOLETJA Med grobnim inventarjem, odkopanim leta 1950 v bližini graščine Turnišče pri Ptuju, je v grobu št. 16 najden tudi slovanski lonček (slika 1 a). Lonček nima sam po sebi nikakršne posebnosti. Lahko celo trdimo, da je izredno grob in nepravilen, čeprav j e bil, kakor kažejo mnogi znaki, dodelan na lončarskem vretenu. Poi obliki, tehniki iz­ delave, načinu ornamentike in sestavi gline, iz katere je izdelan, spada v vrsto slovanske keramike, katera se pripisuje že veliko naprednej­ šemu času, v katerem se je keramika že izdelovala ali vsaj dodelavala na lončarskem vretenu z malo rotacijsko hitrostjo. Ta vrsta keramike se po srednjeevropski kronologiji stavlja v III. stopnjo slovanske ke­ ramike (Poulik), oziroma po starejši klasifikaciji v srednjo gradišćan­ sko periodo (Schrânil). V zvezi z ostalim grobnim inventarjem, odkritim na tej nekropoli, je p a mogoče tudi naš lonček časovno relativno dokaj dobro datirati. V raznih grobovih tega grobišča so najdeni razni ob­ jekti, ki so na eni strani bili izdelani še v tradiciji avaro-slovanske, keszthelyske kulturne skupine, na drugi imajo pa zopet izrazite belo- brdske elemente. Posebno izrazite elemente kaže v te j smeri nakit, ki je relativno tudi najbolje zastopan. Med nakitom pa imajo zopet od­ ločilno vlogo uhani. Tako stoje nekateri, tu najdeni luničasti uhani in nekateri grozdasti uhani nekako na prelomu med avaroslovansko in belobrdsko kulturno skupino. K avaroslovanski oziroma sploh k sta­ rejšim kulturnim skupinam pa kaže naša nekropola tudi po celem značaju nekropole same in po značaju pridevkov. Tako imamo tu dosti nakita in orodja. Čeprav smo v orožju, ki je tu zastopano samo v enem primeru, dokaj revni, imamo pa zato tem več keramičnih objektov. Saj je med 24 sedaj odkritimi grobovi kar 10 grobov z lončki, v po­ sameznih primerih celo z dvema ali tremi lončki. Ako upoštevamo tudi druge momente, imamo tu med 24 grobovi kar 19 takih s pridevki. Vse to pa da soditi, da j e naše grobišče še izrazito pogansko, kljub izredni bližini Ptuja, sedeža cerkvene oblasti za te kraje. Čeprav posamezni keramični objekti dajejo včasih tudi videz kasnejšega časa, kakor posamezni lonci, ki so bili že popolnoma izdelani na lončarskem vre- 1 J. K o r o š e c - P . K o r o š e c , Predzgodovinske in slovanske ostaline na Turnišču blizu Ptuja (v tisku). 191 lenu m ki bi j ih po tehnični izdelavi in obliki lahko uvrstili že v keramiko, ki pripada času po X. stoletju, spada vendar naše grobišče tako kulturno kakor časovno v tako imenovano ipoavaroslovansko periodo, to je v IX. stoletje, in kulturno v prehodno skupino, tedaj ko belobrdska kulturna skupina še ni bila razvita. Ako pa želimo še ne­ koliko točneje opredeliti naše grobišče, bo spadalo v prvo polovico IX. stoletja.2 Grob št. 16, v katerem j e najden ta naš lonček, j e pa mogoče časovno opredeliti le v okviru celega našega grobišča. V grobu se je našla tudi še ogrlica, sestavljena iz steklenih jagod, biserov, ki pa niso karakteristični, oziroma nam ne omogočajo natančnejše klasifikacije, ker poznamo premalo ustrezajočega gradiva. Tudi lonček sama toza­ devno ne nudi odgovora na to vprašanje. Tako smo primorani, da tudi lonček stavimo le sumarno v čas celega razdobja, v katerem je obsta­ jalo naše grobišče. Glede na grob je mogoče lonček zanimiv le v toliko, ker je bil najden v otroškem grobu. Kakor je oblika lončka nepomembna in ne nudi nikakršne poseb­ nosti, tako je nezanimiva tudi ornamentika, ki spada v vrsto navadnega •okraševanja slovanskih loncev (valovnica). Kljub temu j e pa naš lonček izredno dragocen predmet, mogoče eden med najbolj dragocenimi, kar smo jih našli zadnje čase v Sloveniji. Kakor sem že omenil, je lonček dodelan na lončarskem vretenu z malo rotacijsko brzino. Na ploščici vretena, na kateri ee je nahajal lonček pri izdelovanju, j e bil pa vrezan ali vdolben izredno zanimiv znak (slika b). Na ta način j e na dnu lončka, ki je stal na imenovani ploščici, nastal pozitiven plastičen znak, predstavljajoč antropomorfno figuro v krogu, ki ga predstavlja ode- beljeni rob dna, ki je nastal tako, da je glina silila čez rob relativno male ploščice, na kateri, je stal lonček. Plastična ljudska figura je sicer sumarna in groba, vendar pa jasna in izrazita. Predstavljena je v sto­ ječem položaju z močno razkoračenimi nogami. Roke ima horizontalno razširjene. Glava je trikotne oblike, a t rup ovalen. Detajlov nima figura nikakršnih. Niso predstavljeni niti prsti na rokah niti stopala n a nogah. Tudi na licu nimamo nobenega detajla. Desna roka izgleda, kakor da bi bila upognjena, mogoče v komolcu (?), in povita proti g . Zi'. v e n d a r J e b u pa ravno na tem delu odtis, ki ga j e naredila ploščica, toliko sumaren, da je dokaj verjetno, da je tu le del roke iztrgan. Sumarnost figure vidimo tudi v tem, da so tako roke kakor noge izdelane v obliki enakomernih plastičnih reber, brez kakršnihkoli zožitev, tako da so vedno enako debele. Sumarnost predstave je tolikšna, da bi se že z estetskega gledišča moglo pomisliti, da je mogoče tu bil mišljen nek drug znak, ki se j e pa ponesrečil. Tako sta tudi avtorja monografije o grobišču v Turnišču pri Ptuju domnevala, da je bil mogoče tu mišljen tudi križ, ki se je pa ponesrečil. To domnevo dajeta le kot neko slučajno možnost, čeprav stojita na gledišču, da imamo tu opravka z antropomorfno predstavo.3 Čeprav, ako hočemo 2 I.e. M. c. 192 / W .« « /i (ft*.-'. '.', -,v, Л . 1 - er «c- '> * * Г'/ 13 Slika i. Slovanski lonček (Turnišče, grob 16) 193 biti dosledni, ne smemo tudi tega momenta izgubiti iz vida, j e vendar figura izdelana toliko jasno, da j o moramo kljub raznim pomislekom, kakor so navidezna odsotnost plastike pri Slovanih, odsotnost podob­ nih predstav antropomorfne figure na dnu posod itd., primsati očiti želji za predstavo antropomorfnega lika. Da tu ni bil mišljen plastičen znak križa, vidimo že po tem, da se tu kraki križa ne križajo v neki centralni točki, da so dalje navidezni kraki križa predstavljeni v raznih smereh, ter da je zgornji del oblikovan tako, to je v obliki glave, kakor ga nimamo nikoli na podobnih primerih križa. Na našem primeru se jasno razločuje glava, ki j e ostro oddeljena od' trupa. Sam trup je relativno nesorazmeren in kratek, vendar pa izrazit, kakor so tudi roke in noge, kl jub vsej sumarnosti, vendar v legi in na mestu, kakor se nahajajo tudi v naravi. Poleg tega pa tudi vsi drugi razni geometrijski znaki, kakor so krog, križ, krog z vpisanim križem, pravokutnik, pravokotnik z diagonalami, pravokotnik s križem in sploh vsi geo­ metrijski liki kažejo izredno pravilnost, kar je pač dokaz, da so bili izdelani s pomožnimi sredstvi. Take pravilnosti pa nikakor ne opazimo na naši figuri. Res da ona ni bila izdelana neposredno na dnu lončka, ampak je bila vdolbena na leseno ploščico vretena kot negativ, ki je pa pozitiven pomen dobila šele tedaj, ko je bila odtisnjena na posodi. Sumarnost figure, izdelane na ploščico, pa dokazuje, da takšne figure oziroma liki niso bili običajni, posebno ne na dnu loncev. Tako tudi z geometrijskimi znaki vsaj glede vsebine nima nič skupnega. Zato vsi elementi kažejo na to, da je na našem lončku bila mišljena in tudi predstavljena antropomorfna figura, za sedaj sploh prva v tem času na slovenskih tleh. Kolikor mi j e pa znano, nimamo doslej tudi nikjeT drugod predstavljene antropomorfne figure na dnu slovanskega lončka. Antropomorfne figure spadajo sploh med izredno redke upodobitve pri Slovanih zgodnjega srednjega veka. Mnogi ravno zato sploh ospo- ravajo, da bi bili Slovani poznali figuralne upodobitve. A vendar nam zgodovinski viri X. in XI. stoletja poročajo o slovanskih plastičnih iz­ delkih m kipih, kakor so bile predstave božanstev Svantovita v Arkoni, Svaroga v Retri itd. Pač pa imamo malo arheoloških dokazov o obstoju takšne plastike, kar pa tudi ni čudno, ker je večina takšnih izdelkov bila iz lesa, ne pa iz trajnejšega materiala. Vendar pa imamo tudi nekaj hkovnih predstav, ki se bodisi s pravico ali pa po krivem pri­ pisujejo Slovanom in njihovi umetniški delavnosti. Sele kasneje v X. m XI. stoletju imamo na raznih krajih več figuralnih upodobitev, ki pa stoje že več ali manj pod tujimi vplivi. Tudi v zlatarskih tehnikah se tedaj začenjajo javljati bodisi antropomorfne ali pa živalske pred­ stave, predvsem na raznih nakitnih predmetih, kakor so kolti, križi, barane itd. Pred vsemi prednjači tu Rusija, kamor so ti liki, ki pred­ stavljajo v glavnem svetnike, dospeli iz Bizanca. V tem času imamo pa tam prav tako kakor pri nas tudi že prave plastične like, ki so bili pogosto izdelani od tujih mojstrov. Le tu in tam moremo soditi, da je pri teh delih sodelovalo tudi domače prebivalstvo, kot n. pr. pri nekaterih dalmatinskih skulpturah. 194 Niederle je menil, da je slovanska umetnost bila pred X. stoletjem šele na svojem začetku razvoja.4 Seveda on tu ni mislil le na pravo, temveč tudi na obrtno umetnost in delavnost. To mnenje j e zastopal z oziroma na tedanje splošno gledanje, da j e baje slovanska kultura bila pred X. stoletjem le bolj odvisna od tujih izdelkov. Nekakšno bolj primitivno okraševanje domov, oblačil in podobnih izdelkov pa do­ pušča tudi on. Gledišče znanosti je bilo tedaj Slovanom še dokaj nenaklonjeno. No, ako pa vsaj sumarno pregledamo glavne predmete s figuralnimi upodobitvami, bomo vendar le videli, da jih imamo le neko število, čeprav so raztreseni po celem slovanskem svetu. Tako moremo med zelo zanimive spomenike te vrste všteti predstave na srebrnem okovu turovega rogu, najdenega v Cerni mogili blizu Černi- gova. Rybakov je dokazal, da je ta rog navzlic tujim orientalnim ele­ mentov vendarle slovansko delo pod vplivom sasanidske umetnosti.5 Figuralne upodobitve pa predstavljajo ptice, ljudi in fantastična bitja, včasih simetrično predstavljena in povezana med seboj s palmeto. V Zelenkah na Češkem imamo reliefno upodobitev na okovu pasice, kjer je predstavljen jelen na begu (?), a na hrbtu mu sedi ptica.8 Posamezne reliefne upodobitve imamo pa tudi na avaroslovanskih okovih in jezičkih pasic ter zaponah. Čeprav t i izdelki predstavljajo domače delo, ne pa import, jih moramo za sedaj vendarle izpustiti, ker je težko opredeljevati te objekte po etnični pripadnosti med Avare in Slovane. Najbolj pogosto predstavljajo posamezne živalske figure, včasih tudi fantastične živali ali pa živali v medsebojni borbi. Skoraj vsako avarosllovansko najdišče ima kakšen okov, jeziček pasice ali pa zaporno, ki je bila okrašena na ta način. Te predstave so bile zvečine lite skupaj s samim predmetom. Antropomorfne predstave pa spadajo tudi tu med izredne in izjemne pojave, čeprav jih je le nekaj. Podobno pa je tudi v köttlaski kulturni skupini, kjer imamo včasih ali reliefne ali emajlirane figuralne predstave, posebno na fibulah in uhanih. Tudi tu so antropomorfne predstave redke, nekoliko bolj pogoste pa živalske.7 Z gledišča uporabe so vse te predstave na raznih objektih čisto okrasnega pomena. Nikdar pa niso izdelane kot samostojne, temveč vedno kot okras na drugih predmetih in to skoro vedno na takšnih, katerih funkcija je že samo po sebi bolj okrasnega, ne pa praktičnega pomena, čeprav tudi takšne funkcije mnogim takšnim predmetom ne moremo odrekati. Le malo pa imamo čisto praktičnih objektov, na katerih bi se nahajale podobne okrasitve. Sem j e pa takšno okraševanje dospelo le iz čisto ornamentalnih pobud. Tudi naša antropomorfna figura ne predstavlja samostojnega dela, vendar pa poleg tega nima tudi nikakršne OTnamentalne tendence, čeprav se nahaja na čisto prak­ tičnem objektu. Drugače ise ne bi nahajala na dnu lončka. Ze iz tega * N i e d e r l e , Rukovet slovanske archeologie, Praha 1931, 218. 5 R y b a k o v , Remeslo drevnej Rusi, 1948, 284 in si., si. 68, 69. 8 S e h r a n i l , Vorgeschichte Böhmens und Mährens, Berlin-Leipzig 1928, 312 sl. — Niederle, Rukovet, 181, si. 81. 7 C a r n i o l a 1908, T. Ill, 6. 13* 195 vzroka jo nikakor ne moremo niti približno povezovati vsebinsko z zgornjimi predstavami, kvečjemu mogoče z nekaterimi, toda le v čisto tehničnem oziru. Tako so mnogi okovi, jezički od paisic in zaporne odli- vani v kalupih, kjer je bil že v kalupu izdelan negativ tudi figuralne predstave. Na nekaj podobnega pa lahko mislimo tudi pri našem lončku, kjer je bila figura odtisnjena v glini kot pozitiv z negativno vdolbene predstave na ploščici vretena. Kakor sem že omenil, je večina figuralnih predstav pri Slovanih znana iz kasnejših stoletij. Vendar pa imamo tudi nekoliko zgodnejših primerov, med katere moramo na vsak način šteti tudi vse primere iz avaroslovanske kulturne skupine Panonske ravnine. Zelo znane so pa danes tudi tako zoomorfne kakor tudi antropomorfne pTedstave, naj­ dene v depoju Martinovka pri Kijevu.8 Posebno so zanimive predstave konj v koraku in stilizirane človeške figure, ki so rasjkoračene.z ro­ kami na bokih ter velikimi glavami.9 Tudi ti izdelki so pa bili mišljeni kot okovi. Najdba v Martinovki se je pripisovala različnim etničnim skupinam, vse pa govori po najnovejših dokazih, da je ta depo slo­ vanski s posameznimi importiranimi bizantinskimi objekti. Ostalo so pa objekti, ki bodo predstavljali slovansko delo.10 Rybakov to najdbo datira v VI.—VIL stoletje.11 Čeprav ti okovi in te upodobitve zopet nimajo nikakršne zveze z našo predstavo, so za nas vendar pomembne ze s čisto drugega gledišča. Po najnovejših ugotovitvah namreč, je bila martinovska kultura razširjena tudi po naših krajih v VII. stoletju (Cadjavica na Hrvatskem).12 Na fibulah te kulture (ločne fibule) pa imamo zelo pogosto nogo predstavljeno v obliki maske, oziroma v obliki antropomorfne glave. V Rusiji nosi naziv »antropomorfne fibule« cela skupina fibul te vrste, ker se pri njih maska ne javlja samo na nogi, temveč tudi na glavi fibule. S tem pa želim le opozoriti, da antropo­ morfne predstave tudi Slovanom niso bile tako tuje, kakor so še pred kratkim domnevali. Ne glede na imenovan© fibule bi pa v načinu predstave mogoče le mogli videti neko sorodnost med našo figuro in človeškim likom iz martinovskega depoja. Seveda pa tu ne mislim niti na nek vpliv niti na kakršnokoli medsebojno povezavo. Toda tako naša kakor martinovska figura imata veliko glavo, ki je pri naši po­ polnoma sumarna in trikotne oblike, nesorazmerno telo in pa razio­ nacene noge, ki so pa na martinoveki tudi še nekoliko upognjene v kolenih 2e časovna razlika in geografska oddaljenost pa kaže, da je vse to le navidezno in da tu ne moremo tudi pri najboljši volji na iti nobenega stika. Kakor bi bile mogle takšne in podobne predstave dati čeprav od- daljene pobude tudi za izdelavo naše figure, je še veliko lažje dospela 8 Depot še ni sistematično objavljen. 9 Rybakov, Remeslo, 82, si. 10. rv u \C,\,8i s L T R e i n e c k e Festschrift, Mainz 1950, 158, 168, si. — Fettich Uie Metallkunst der landnehmenden Ungarn (Arch. Hungarica, 21, 1937), 282 sl! 1 1 Rybakov, Remeslò, 81. schriftwlo™!61' S l a w i s c h e Bü&elfibeln des 7. Jahrhunderts (Reinecke Fest- 196 pobuda od pravih monumentalnih plastičnih izdelkov ali pa iz monu­ mentalnih reliefnih upodobitev, ki so bile, kakor sem že omenil, zvečine izdelane v lesu. Le skromne priče teh del imamo v trajnejšem mate­ rialu. Že v X. stoletje spada verjetno polykefalno slovansko božanstvo iz Zbrucza, ki ga Rybakov označuje kot idol Svantovita.13 K slovanskim spomenikom prištevajo danes nekateri tako imenovane bamberške stele, najdene v reki Regnici. Te predstavljajo grobe in sumarne antro­ pomorfne predstave. Slovanom se danes pripisujejo tudi posamezni zgubljeni kipi v Rusiji. Skromne ostanke slovanske plastike imamo tudi na Poljskem. Tako se Slovanom pripisuje kamen, ki ima na treh straneh figuralne uporobitve (na eni jezdeca, na drugi človeško figuro, na tretji pa človeško figuro z rogom v desnici). Na Poljskem sta naj­ dena tudi še dva druga kamna, na katerih je predstavljena v reliefu človeška figura. Eden je najden v Slupsku, drugi pa v Zydovu.15 Med ostalimi primeri je danes najbolj znana reliefna moška figura, najdena na otoku Rujani. Predstavljena je bradata moška figura z rogom v rokah. Schuchhardt je bil mnenja, da ta in podobne figure pripadajo nagrobnim stelam.18 Na žalost pa slovanskih nagrobnikov danes ne poznamo, čeprav je dokaj verjetno, da so jih Slovani vsaj v posameznih krajih res tudi uporabljali. Na posameznih gradiščih v Rusiji, posebno v kijevskem okraju, prav tako pa tudi v grobovih v Gnjezdovu, Cerni mogili, Go- lubovcih itd., so se našle male glinaste in metalne figurice, ki v mnogo- čem spominjajo na prazgodovinske statuete.1 7 Ker pa niso niti zbrane niti jasno objavljene, j e dokaj težko soditi, ali predstavljajo slovansko delo ali ne. Mala bronasta figura, ki predstavlja oblečen moški lik s koničnim pokrivalom, ki j e najdena v Schwedtu, se prav tako pripisuje slovanskemu delu.1 8 Noge so pri tej figuri razstavljene, a roke polo­ žene na boke. Že v rezbarsko obrt pa spadajo figuralne predstave, ki so ohranjene v lesu in kosti. Znan je stiliziran konjenik, najden na Volinji in lesena dvonožna figura s kozlovsko glavo, najdena v Ledno- gorzci.19 Zopet le okrasen pomen imajo razne reliefne figure (ptičje, zoomorfne in antropomorfne), ki se nahajajo na glavnikih in ročajih nožev. . Razen figuralnih predstav v avaroslovanski in kottlaški kulturni skupini ter plastičnih izdelkov v dalmatinski skupini so vse poprej omenjene danes ohranjene reliefne in plastične predstave toliko od­ daljene od naših krajev, da ni nikakršnih izgledov, da bi mogli nepo­ sredno povezati vsaj osnovno idejo predstave antropomorfne figure z našo sedaj najdeno figuro na dnu lončka. Edina, ki bi v tem pogledu 13 N i e d e r l e , Rukovet, 230. — R y b a k o v , Remeslo, 417. 11 K o s t r z e w s k i , Kultura prapolska, Poznan 1947, 445 si. 15 1. c , 446. " S c h u c h h a r d t , Alteuropa, 1935, 310. — S c h u c h h a r d t , Vorge­ schichte von Deutschland, 1928, 325. 17 N i e d e r l e , Rukovet, 230 si. — N i e d e r 1 e, ZS II, 145, 199. — N i e ­ d e r l e , ZS III, 663, 667. — A n t o n i e w i c z , Archeologia Polski, 223. 1 8 S c h u c h h a r d t , Vorgeschichte, 325, si. 223. 19 K o s t r z e w s k i , Kultura prapolska, 443 si., si. 251, 252. 197 —poleg avaroslovanske, ki je starejša od našega lončka — prišla v postev bi bila še martinovska kultura, ki je pa seveda časovno zopet toiiko oddaljena, da ni mogoče ustvariti nikakršne kontinuitete. Kakor pa sedaj vse kaže, tudi naše ožje področje, Slovenija, ni bilo brez iiguralnih predstav, ki bi j ih mogli pripisati slovanskemu prebivalstvu, l a k i primeri so reliefna figura na Sveti gori nad Bizeljskim in reliefna iigura v Hodišah na Koroškem.2 0 V prvem primeru imamo verjetno predstavo sedeče figure z razširjenimi rokami, v drugi pa izredno sumarno predstavljen stoječi lik, ki je delno fragmentiran. Obe ti liguri Cevc z umetnostno zgodovinskega gledišča postavlja v zgodnji srednji vek, in sicer relief v Hodišah v VII.-VIII. stoletje, medtem ko relief na Svetih gorah stavlja od IX. do X. stoletja, a j e bolj voljan datirati ga pod konec tisočletja. Vsekakor bi bilo povsem zgrešeno, ako bi hoteli medsebojno po- vezavati te reliefe z našo figuro. Vendar so pa vsi t i primeri dokaz — kolikor se izkaže, da je Cevčeva teza pravilna — da tudi v Sloveniji slovanskemu prebivalstvu predstava antropomorfnih figur пПШа tuja, kakor ш bila tuja tudi ostalim Slovanom. Zato nas tudi pojav figure na našem lončku ne more niti najmanj začuditi, čeprav ga maramo datirati na začetek IX. stoletja, kakor j e datirano grobišče, kjer je bil lonček najden. Figura sama nima nikakršnih umetnostnih tendenc temveč j e le čisto preprost izdelek, k i ga celo ne moremo staviti niti v obrtno umetniško delavnost. Kakor sama predstava figure na našem lončku glede na vse mo­ mente m tudi na svoj pojav ne postavlja nikakršnih problemov tako je pa zagonetno mesto, na katerem se na lončku nahaja. Zunanja stran dna lončka, t. j . mesto, na katerem lonec stoji, je ka j malo primemo za figuralne predstave. S tem odpade tudi vsaka domneva, da j e bila tigura narejena, odroma odtisnjena zaradi kakršnihkoli ornamentalnih vzrokov. Razne plastične geometrijske figure na dnu (križ, krog) se označujejo kot znaki, ki so se skušali na razne načine tolmačiti in ki so končno dobili se največ opore v mnenju, da so to znaki lončarjev ozi­ roma lončarskih delavnic, kl jub vsem ugovorom in včasih tudi ne­ razumljivim momentom. To mnenje prevladuje danes posebno pri ruskih arheologih, ki utemeljujejo svoje sklepe ne samo na arheoloških temveč tudi na etnografskih izsledkih. Posebno zanimive so ugoto­ vitve Rybafcova, ki trdi, da ima v večini primerov v Rusiji ena skupina tudi en osnoven tip znaka na dnu posod. Tak osnovni t ip se javlja v razmh variantah, ki se med seboj razlikujejo le v posameznih detajlih. Lemeljni znak j e najbolj preprost in tudi najstarejši, medtem ko so kasnejši bolj komplicirani.2 1 To svoje mnenje povezuje z etnograf­ skimi izsledki Efimenka, ki je ugotovil, da lončarjev sin, ki je sam lončar m se oddeli od očeta, obdrži še dalje očetov znak, k i ga le obogati s kakšno novo črto..22 Da so znaki na dnu posod znaki lončarjev, 20 Arheološki vestnik III/2. (V tisku.) 21 R y b a k o v , Remeslo, 175 si. 2 2 1. c , 178. 198 sodijo tudi drugi arheologi. Tako gledišče zastopa tudi Kostrzewski, ki meni, da so se znaki razvili v času, ko se je začelo uporabljati pravo lončarsko vreteno (na nožni pogon) ter je zaradi masovne produkcije prišlo do večje konkurence v lončarski obrti.2 3 Dokaj podobno stališče zastopa tudi Poulik.2 4 Poleg takih mnenj imamo pa še vrsto drugih. Tako zagovarja Nabe domnevo, da so nekateri znaki, kakor n. pr. križ, nastali na nemškem ozemlju ter predstavljajo simbol krščanstva. Na lončkih naj bi imeli sakralni pomen. Ostale znake pa smatra kot znake posestnikov posod ali pa kot hišne in plemenske znake posestnikov ozi­ roma izdelovalcev.25 Glede napačnega gledišča o simboličnem pomenu križa na slovanskih lončkih, ki se javljajo tudi pred X. stoletjem, med­ tem ko Nabe misli, da se javljajo šele po X. stoletju, in sicer na vsem slovanskem področju, danes pač ni potrebno več razpravljati. V isto skupino bi potem morali vstaviti tudi vse ostale plastične znake. Neko­ liko se pa z Näbeom strinja tudi Borkovsky, ki z dokaj močnimi argu­ menti zagovarja mnenje, da so vsi takšni znaki imeli na samem začetku nek simboličen pomen, ki se je pa kasneje pozabil. VendaT so pa takšne znake tudi še dalje uporabljali zaradi nekega drugega namena.2 8 Svoje gledišče zagovarja Borkovsky največ s tem, da so na gradišču v Časlavu našli kar 74 vrst raznih znakov, kar bi vsekakor bilo pre­ veliko število za znak lončarjev ali p a za plemenski oziroma rodovni znak, čeprav bi se moglo predpostavljati, da je bilo gradišče več stoletij naseljeno.2 7 Vendar je pa navzlic vsem tem ugovorom doslej bilo še najbolj verjetno, da so ti znaki predstavljali znake lončarjev. Proti znaku posestnika ali rodu pa govori že to, da bi vsak lončar moral imeti ustrezajoče število lončarskih vreten ali vsaj ploščic, na katerih bi se nahajali vsi ustrezajoči negativi znakov, po potrebi za vsakega kupca posebej, kar pa ni verjetno. Naša antropomorfna figura na dnu lončka pa postavlja v ospredje zopet celo problematiko lončarskih znakov in njih pomen. To vprašanje je za sedaj še toliko bolj nejasno, ker je naša figura doslej prvi znak takšne vrste. V Rusiji imamo sicer primere, da so se na dnu lončkov predstavljali tudi ključi razne oblike, vendar mi pa ni znana niti zoo» morfna niti antropomorfna predstava. Toda medtem ko pri raznih geòmetrijskih likih res lahko vidimo znake lončarjev, kar v mnogih primerih res tudi bodo — večina takšnih znakov se ne nahaja namreč le na grobiščih, temveč tudi V naselbinah — je vendar zelo težko ver­ jetno, da bi naša figura predstavljala prav tako znak te vrste. Čeprav ni izključeno, je vendar dokaj težko verjetno, da bi si nek lončar izbral prav antropomorfno figuro za svoj znak. Prav tako je malo verjetno tudi, da bi ga uporabljal hišni posestnik ali pa da bi pred- 23 K o s t r z e w s k i , Wielkopolska w czasach przedhistorycznych, Po­ znan 1923, 128 si. — K o s t r z e w s k i , Kultura prapolska, 268 si. 24 P o u l i k , Staroslovanskâ Morava, Praha 1948, 19. 25 Mannus X, 71 si. 26 B o r k o v s k y , Staroslovanskâ keramika ve stredni Evrope, Praha 1940, 52. 27 1. e, 52. 199 stavljal znak rodu ali znak plemena, kolikor pač predpostavimo točnost Näbeove teze, po kateri bi se znaki na dnu posod mogli toi-, mačiti tudi na tak način. Za tolmačenje našega znaka za enkrat nimamo opore niti v domačem niti v tujem materialu. Grobišče, na katerem je najden naš lonec, ima poleg tega le še en lonec s plastičnim znakom na dnu, ki predstavlja križ v krogu, čeprav je število lončkov relativno veliko (12 primerov). Toda v času, kateremu pripada naše grobišče, so se po današnjem stanju znanosti znalci na dnu posod šele začeli upo­ rabljati. Do polnega razmaha prihajajo šele v X. in XI. stoletju, čeprav imamo tudi pokrajine, kjer so že pred tem časom v večji uporabi. Ko moramo zavreči misel, da bi bila naša antropomorfna figura znak lončarja ali pa znak posestnika posode, bi bilo iz vseh razlogov še najbolj verjetno, da ima naša figura res nek simboličen pomen. Zgrešeno pa bi bilo, ako bi v njej videli nek podoben pomen, kaikor ga nekateri vidijo v križu kot znaku krščanstva, ki je navsezadnje prastar motiv dveh prekrižanih linij in ki tudi na naših slovanskih lončkih nima s takšnim simbolom nič opraviti ne glede na to, da so mnoga od teh grobišč še čisto poganska. Kolikor se res izkaže, da je naša figura simbolične narave, bo v tem primeru imela le sakralen pomen. To pa tem prej , ker je tudi naš lonček izdelan nadvse sumarno in po vsej verjetnosti ni bil namenjen vsakodnevni, to je praktični uporabi. Ne bomo dosti zgrešili, ako sodimo, da je bil lonček izdelan samo za posebne, sakralne namene kot pridevek v grobu.2 8 Na ta način bi mnenje Borkovskega, da so plastični znaki na dnu posod imeli prvotno simboličen pomen, ki se je pa sčasoma izgubil in dobil drug pomen, imelo sedaj novo realnejšo oporo. Kljub temu ,pa problem naše figure še vedno ni v vseh vprašanjih, ki j ih ona postavlja, dovolj razjasnjen. Tako se je danes še povsem nemogoče dotakniti vprašanja, kaj ona v svojem bistvu predstavlja, čeprav jo lahko tolmačimo s kultnim pomenom; upodobitev oziroma portret pokojnika, neko bo­ žanstvo ali kaj podobnega. Vsaka od teh predpostavk bi se dala zago­ varjati na ta ali oni način, vendar pa brez zadostne materialne podlage. Drugo vprašanje, ki bi ga mogli postaviti, je, zakaj se ta figura, ako ima nek globlji pomen, ne nahaja na nekem drugem mestu, temveč prav na dnu posode. Tudi na to vprašanje bi bilo mogoče odgovoriti samo hipotetično. Seveda pa ostaja tudi še nadalje odprto vprašanje, ali imamo res opravka z nekim simboličnim ali kakšnim drugim znakom, ki ni nastal slučajno, temveč je bil narejen hoté kot antropo­ morfna predstava. 28 Slovansko keramiko bi danes mogli po namenu deliti v dve skupini. Eno je keramika za vsakdanjo uporabo, drugo pa kultna oziroma sakralna keramika, uporabljena pri pokopih. Razlika med njima je prvenstveno v iz­ delavi, a pri grobni keramiki tudi v arhaizmu. To mnenje sem izrazil že na več drugih mestih prvenstveno za našo keramiko. Verjetno bo pa isti primer tudi drugod, kar se pa doslej ni dovolj jemalo v poštev, posebno pri krono­ loških vprašanjih, zaradi česar so nastali tudi zelo nasprotujoči si sklepi. 200 AN ANTHROPOMORPHIC IMAGE ON THE BOTTOM OF A SMALL SLAV POT FROM THE IX™ CENTURY R é s u m é Among the grave objects, dug out in 1550 in proximity to the Castle of Turnišče near Ptuj there was found, in the grave No. 16, a small Slav pot {Fig. a). According to Central European chronology this pot, showing no pecularities, belongs, as to its characteristics, already to the III«» degree of the Slav ceramics. Jointly with the other material, we can, in a relative manner, date our pot very well. As to the interment and burial place, through­ out pagan, we are permitted to date it from the Kesthely post-Avar period, i. e. from the time when the Belo Brdo culture vas not yet developed — the first half of the I X * century. In spite of rough make our small pot is particularly interesting because of its bottom mark — a plastic anthropomorph image inside a ring (this ring is shaped as thickened rim of the bottom). True, the image is summary but clear. It is represented in standing position with wide straddled legs. Hands horizontally stretched, head triangularly shaped, body oval. There a re no other details (Fig. b). In spite of clearness the summariness of the image is so great that one may imagine another sign was thought upon. Though such an interpretation could only be supposed as causal matter. Slav anthropomorphic images a re extremely rare in the early Middle Ages. Many scientists, therefore, argue against figured shaping of the Slavs. That is different as to transmitted historical sources. Nevertheless, at first in the X * and XI' h centuries and in various technics there appear Slav anthropomorphic and zoomorphic figures. Sporadically, we formerly find such ones too. In this respect we posess quite a lot of,various reliefs, whereto we shall be obliged to count a great deal of Kesthely cul ture products too. Actually hereto may also belong images on Martinovka culture objects, atributed, in our time, by serious scientists to the Slavs. Before all, as to our small pot, the place of the image is enigmatic. This design being a bottom mark, an ornamental character of this image could be left out of consideration. But the problem of bottom marks is not yet solved. From actual scientific point of view such marks are most probably potters' marks without any religious or cult significance. The author does not know of any anthropomorphic representation as to bottom marks. In this respect, the significance of suh marks, referring to our instance, could come to the front anew. Our mark cannot be termed as potter's mark. It is not out of consideration our mark might have a symbolic meaning. 201 V a s i l i j M e l i k VPKAŠANJE BITKE PEI LJUBLJANI V DOBI MADŽAKSKIH NAPADOV I. P r i vrs t i s ta re j š ih z g o d o v i n a r j e v — n a j o m e n i m o s a m o Lazi ja, Valvazor ja, Engela, K o c h a i n D i m i t z a 1 — j e n a j t i vest o n e k i b i t k i z M a d ž a r i , k i n a j bi se vrš i la za madžarskih, nava lov, v p r v i polovici d e s e t e g a s to le t ja p r i L j u b l j a n i . K o j e F r a n c Kos v svo jem G r a d i v u objavi l poročilo o tem dogodku p o D a n d o l o v e m in Thuróczi jevem tekstu, ffa j e o b e n e m s k r a t k o ana l izo označi l kot »od k o n c a d o k r a j a iz­ mišl jeno«. 2 V nove j šem zgodoivinopisju se p o t e m o b i t k i p r i L j u b l j a n i v g l a v n e m ni več. govorilo,* v e n d a r p a se p r i n e k a t e r i h a v t o r j i h še v e d n o omenja k o t povsem resnična. N a j n a v e d e m o p r e d v s e m E r n s t a Klebla, k i govor i o n j i n a več mest ih. 4 S s lovenske s t r a n i se j e n a 1 W. Lazius: De gentium aliquot migrationibus, 1600, str. 162. — J. W. Val­ vasor: Die Ehre des Hertzogthums Crain, 1689, X. Buch, str. 196, 197. — M. Koch: Chronologische Geschichte Österreichs, 1846, str. 47. — A. Dimitz: Geschichte Krains, I, 1874, str. 142. — J. Chr. Engel: Geschichte des ungrischen Reichs, I, Wien 1834, str. 80. 2 F. Kos: Gradivo, Druga knjiga, 1906, št. 343. 3 O bitki ne govorijo med drugim M. Kos: Zgodovina Slovencev od nase­ litve do reformacije, Ljubljana 1933 — A. Jaksch: Geschichte Kärntens bis 1335, I, Klagenfurt 1928 — H. Braumüller: Geschichte Kärntens, Klagenfurt 1949 — prav tako nobena novejših študij o razvoju Ljubljane niti novejše madžarske zgodovine, kakor n. pr. B. Hóman: Geschichte des ungarischen Mittealters, I, Berlin 1940. * E. Klebel: Zur Geschichte der Pfarren und Kirchen Kärntens. Carinthia I, 116, 1926, str. 48: Nach verschiedenen neueren Behauptungen (citirani so Dimitz, Koch in SS. rer. Langob.) soll Laibach 919 zerstört worden sein, nach einer grossen Niederlage des friaulischen Heeres. — . . . da angeblich 919 der Herzog von Friaul und der Markgraf von Istrien bei Laibach gegen die Un­ garn kämpf ten. — E. Klebel: Die mittelalterliche deutsche Siedlung im deutsch- magyarischen und deutsch-slowenischen Grenzraum (Die südostdeutsche Volksgrenze. Der Grenzraum Wien—Pressburg—Radkersburg—Osttirol.. He­ rausgegeben von F. Heiss. Berlin 1934), str. 43, 73: Nach einer wohl auf Nieder- altaicher Quellen zurückführenden Nachricht in ungarischen Quellen haben 901. bei Laibach,die Herzoge Eberhard von Friaul und Gottfried von Meran (!) und der Patriarch gegen die Magyaren eine Schlacht verloren, wobei die Herzoge fielen. Da der Name Eberhard richtig ist und der Ortsname in der richtigen zeitgemässen Lautgestalt Leopah erscheint, kann die Nachricht als verbürgt angesehen werden. — E. Klebel: Herzogtümer und Marken bis 900. 202 Klebla naslonil Jakob Kelemina v svoji imenoslovni studiji o Ljub­ ljani,5 na razpravljanje tega pa je navezal svoja razmotrivanja o ljubljanskem imenu tudi pokojni Franc Ramovš.6 Zaradi vsega tega morebiti vendarle ne bo odveč, če se vprašanja še enkrat, pa nekoliko podrobneje dotaknemo. Ali se je bitka vršila ali ne, j e samo po sebi pač povsem malo pomembno. Ker pa so viri za slovenske dežele v desetem stoletju tako zelo redki, nam služi vsako, sicer drugače še tako malo važno sporočilo za razglabljanja in sklepanja o najrazlič­ nejših problemih. Tako dokazuje Klebel z bitko pri Ljubljani tedanjo povezavo Kranjske z Italijo.7 Govori se o izvoru imena Ljubljana. Poleg tega gre za vprašanje prve omembe glavnega mesta Slovenije. Splošno velja, da se Ljubljana prvič pojavlja v virih šele leta 1144 — imeli bi tedaj kar za dvesto let starejši podatek in marsikatero temno vprašanje iz najstarejše naselitvene zgodovine bi se zastavljalo in reševalo drugače. Zato je torej problem bitke pri Ljubljani vendarle vredno rešiti. II. Vest o bitki najdemo najprej v kroniki (Gesta Hungarorum) Si­ mona de Kéze, »zvestega klerika« ogrskega kral ja Ladislava IV., k i je bila napisana med leti 1282 in 1285 ;8 potem pa v Dunajski slikani kroniki (Chronicon pictum Vindobonense) in v Budimski kroniki (Chronicon Budense) s sorodnimi variantami, ki ju nova izdaja madžar­ skih virov imenuje s skupnim imenom Chronici Hungarici compositio Deutsches Archiv für Geschichte des Mittelalters, II, 1938, str. 20: Man darf vielleicht auf eine versprengte Stelle hinweisen: eine ungarische Ableitung von Niederaltaicher Annalen des 11. Jahrhunderts erzählt zu 901 von einer Ungarnschlacht bei Laibach, bei welcher dux Eberhard (von Friaul), der Patriarch (Friedrich) von Aquileja und ein dux Meranie Gottfried den Ungarn entgegengetreten wären. Hauptmann hat nachgewiesen, dass im 12. und 13. Jahrhundert der Name Meran an der Landschaft am Quarnero gehaftet hat. Von germanistischer Seite ist der Name Meran von einem Beinamen der Goten »merjans« abgeleitet worden; und Gotenreste in Kroatien sind in den Guduskanern neuestens nachgewiesen worden. Es wäre nicht unmöglich, dass uns die Nachricht von 901 eine weitere der vier Grafschaften nennen würde, Meranien, an die spätere Organisationsformen des Reiches anknüpften. — E. Klebel: Siedlungsgeschichte des Deutschen Südostens, München 1940, str. 66/67: Andererseits begegnet in späten, aber guten Quellen (Simon Keza) die Nachricht von einer Niederlage des Herzogs Eberhard von Friaul und des Herzogs Gottfried von Meran und des Patriarchen Friedrich von Aquileja bei Laibach gegen die Ungarn um 900. Krain muss um diese Zeit also noch zum Königreich Italien gehört haben. 5 J. Kelemina: Ljubljana. Razprave razreda za filološke in literarne vede Slov. akademije znanosti in umetnosti, I, Ljubljana 1950, str. 105—105. e Glej v tem zborniku str. 157. 7 E. Klebel: Siedlungsgeschichte..., gl. op. 4 zgoraj. 8 A. Domanovszky v: Scriptores rerum Hungaricarum (v naslednjih opom­ bah citirano: SRH), edendo operi praefuit E. Szentpétery, Vol. I, Budapestini 1937, str. 131. 203 saeculi XIV.9 (mi b o m o v n a d a l j n j e m rek l i na k r a t k o : K r o n i k a iz XIV. s tolet ja) . N a j tu n a v e d e m o besedilo:1 0 K é z a : K r o n i k a i z X I V . s t o l e t j a : Post haec vero Carinthiam hosti- Post hec Carinthiam hostiliter liter adeuntes, ultra castrum Leopah adeuntes, ultra castrum Leopah dux Ineraniae11 dux Gotfridus nomine Meranie Gothfridus nominatus et dux duxque Eburhardus cum Aquilegiensi Carinthie Eberhardus, necnon Gre- patriarcha ipsis occurrentes atrociter gorius Aquilegie patriarcha ipsis oc- insimul pugnaverunt. Et quamvis ex currentes, insimul atrociter pugnave- Hungaris plures corruissent in praelio runt, et quamvis ex Hungaris plures memorato, u te rque" duces occiduntur ibi cecidissent, tarnen ambos duces patriarcha per fugam liberato. Abinde Hungari occiderunt patriarcha vero spoliata Carinthia, Styria et Carniola, per fugam evadente. Abinde spoliata cum maxima praeda in Pannoniam Carinthia, Corniola et Stiria cum ma- revertuntur. xima preda sunt reversi. Poleg tega o m e n j a b i t k o p r i L jub l j an i še pert d r u g i h v i rov (prav- z a p r a v le t r i j e , k e r dva v i r a k r a j a b i t k e ne imenuje ta , das i j o opisu- je ta) . 1 3 Ti v i r i povsem slonijo n a p r v i h dveh, n e da b i pr ines l i k a r k o l i svojega. P o Simonu d e Kézi j e p revze l svoje besedilo' A n d r e j D a n d o l o v svoji Benešk i kroniki , 1 4 k i sega do le ta 1339.15 Iz K r o n i k e XIV. sto- le t ja p a so prepisoval i opis b i t k e He in r i ch von Miigeln v svoji nemško p isani Madža r sk i kroniki , 1 6 k i j e m e d le t i 1358 in 1361 d o v r š e n p revod K r o n i k e iz XIV. s tolet ja ; 1 7 p o t e m isti pisec v svoj i l a t insko p i san i R iman i k ronik i , 1 8 k i j o j e p o n e m š k e m teks tu (z u p o r a b o p rvo tnega * A. Domanovszky: prav tam, str. 219 ss. 10 Simonis de Kéza Gesta Hungarorum, izd. A. Domanovszky, prav tam, str. 167. — Chronici Hungarici compositio saeculi XIV., izd. A. Domanovszky, prav tam, str. 304. 11 Pravilno: Meraniae (opomba po Domanovszkem). 12 Pravilno: utrique (opomba po Domanovszkem). 13 Mügelnova Rimana kronika in Münchenska kronika. 14 Andreae Danduli Chronicon Venetum v Rerum Italicarum se rip tores, izd. L. A. Muratori, XII, 1728, str. 199—200: Postea Croatiam invadunt. Ultra castrum Leopoli Moraviae dux Gotti- fredus duxque Hardus cum Aquilegiense patriarcha illis occurrunt. In eo proelio uterque dux occiditur, patriarcha vero fuga salvatus est. Exinde spo- liata Croatia et Styria cum maxima praeda in Pannoniam redeunt. 15 A. Pothast: Bibliotheca historica medii aevi, I, 1896, str. 362. 16 Chronicon Henrici de Mugeln germanice conscriptum, izd. E.Travnik, SRH, Vol.11, 1938, str. 140—141: Und czugen do gen Kernten unez enhalb Lewppach. Do begegent den Vngern der herezog von Merhern herre Gothart genant und herr Eberhart genant und (pravilno: brez und — opomba po Travniku) der herezog von Kernten und herre Gregor der patriarch von Agley, und stritten mit einander. Do wurden der Vngern an czal erslagen, doch wurden die herezogen payde in dem streit erslagen. Do floch der patriarch ausz dem streit mit den seinen. Nach dem streit raubten die Vngern Kernten und Kregen und czugen wider gen Vngern. 17 E. Travnik, prav tam, str. 93. 19 Chronicon rhythmicum Henrici de Mügeln, izd. A. Domanovszky prav tam, str. 252: Deinde ad Carinthiam et Stiriam processit plebs actica Hunorum, cunc- taque spoliavit predicti principatus. Tunc marchio Gothardus Morauie occu- 204 l a t i n s k e g a vira) posnel n e k a j p o le tu 1361 ; 1 9 n a d a l j e Mi inchenska k r o ­ n i k a 2 0 iz XV. s tolet ja, ekscerpt D u n a j s k e s l i k a n e k r o n i k e ; 2 1 p a T h u - róczi v svoji C h r o n i c a H u n g a r o r u m , 2 2 k i j e p r v i č izšla l e t a 1488.2 2 a Za maš n a d a l j n j i p r e t r e s t e h pet del seveda n e p r i h a j a več v poštev. D a r a z e n del, k i so č r p a l a iz m a d ž a r s k i h k r o n i k in s m o j i h ome­ nil i , n o b e n z n a n n e m a d ž a r s k i vir, n i t i iz I ta l i je , n i t i iz Nemči je , n i t i od k o d drugod, n e govori o b i t k i p r i L j u b l j a n i , ali o k a k i n e l o k a l i z i r a n i b i t k i s p o d o b n i m i p o d a t k i , j e znano. 2 3 III. N a j n a j p r e j p r e g l e d a m o p o d a t k e , k i j i h o b i t k i d a j e t a K é z a in K r o n i k a iz XIV. s tolet ja . Kot p r v i se o m e n j a m e r a n s k i 2 4 vo jvoda Gotfr id . 2 5 M e r a n s k i voj­ vode 2 8 se p o j a v i j o v zgodovini šele p o letu 1152; 2 в а t u d i sicer n i m a m o rens Hunis, mox cum Alberto, duce Karinthiorum et Aquilegiensi predigno patriarcha Gergorio vocaio mox acies disponunt. Fit gentium, pressura mul- tique crnu Alberto duce et marchione Gothardo corruerunt. E bello sed efugit prefatus patriarcha cum paucis et evasit. Tune Huni ad Panoniam hec spolia duxerunt in regia virtute triumpho cum insigni. 1 9 A. Domanovszky prav tam, str. 229, 232. 2 0 Chronicon Monacense, izd. A. Domanovszky prav tam, str. 64: Exinde Carinthiam vadunt hostiliter, ubi duces Morauie et Carnitine interficiunt, patriarcha Aquilegiensi fugiente. Insuper Carinthia spohata, simul cum Carniola et Styria, cum ere gravidi sunt reversi. 5 1 A. Domanovszky prav tam, str. 55. 22 M. Iohannis de Thwrócz: Chronica Hungarorum v Scriptores rerum Hungaricarum, izd. I. G. Schwandtner, I, 1746, str. 90—91: Post haec Carinthiam hostiliter adeuntes; ultra castrum Leopach dux Moraviae Gottfridus nominatus et dux Carinthiae Eberhardus nee non Gre- gorius, Aquilejae patriarcha ipsis occurrentes, insimul atrociter pugnaverunt. Ambos duces Hungari occiderunt, patr iarcha tantum per fugam evadente. 22a A. Domanovszky, SRH I, str. 233. 2 3 Prim. F. Kos: Gradivo II; R. Lüttich: Ungarnzüge in Europa im 10. Jahr­ hundert, Berlin 1910; Annales Iuvavenses maximi, izd. H. Bresslau v Monu­ menta Germaniae historica (v naslednjih opombah citirano MGH), Scnptorum t. XXX., pars II, Leipzig 1926. . 2 1 Pri prepisih Kézinega dela (ohranjeno nam je le po rokopisih A Vili. sto­ letja in tiskani izdaji iz istega časa) beremo Meraniae samo v Horânyijevi izdaji, v treh rokopisnih prepisih pa beremo Vieraniae, pri čemer je v enem prepisu prvotno stalo: Ineraniae. Obliko Meraniae najdemo dalje v dveh naj­ starejših rokopisih Dunajske slikane kronike iz XIV. in XV. stoletja ter v štirih variantah Budimske kronike iz XIV. in XV. stoletja; v Sambukovem kodeksu iz XV. stoletja beremo Merauie; v treh variantah Dunajske slikane kronike iz XV., XVI. in XVIII. stoletja: Morauie. Tudi v vseh kasnejših virih — pri Dandolu, Mügelnu, Thuroczyju in v Münchenski kroniki beremo to zadnjo obliko (Moravie, Morauie, Merhern). 2 5 Namesto Gotfrid beremo v nemškem in latinskem Mügelnovem tekstu: G o t h a r d . i • • 2 8 Andeška rodbina, katere člani so za dachauskimi nosili meranski voj­ vodski naslov, je imela koncem XII. in v prvi polovici XIII. stoletja mnogo stikov z Ogrsko. Žena Andreja II. je bila andeška, njen brat Bertold, poznejši oglejski patriarh, je bil nadškof v Kalocsi itd. Prim. O.Dungern: Genealogi­ sches Handbuch zur bairisch-österreichischen Geschichte, I, Graz 1931, str.2?—27. 205 v doslej znanem zgodovinskem gradivu starejše omembe imena Me­ rama, Meran.2 7 Med vsemi, ki so nosili naslov meranskega vojvode (1152—1248), ni bilo nobenega Gotfrida.2 8 V Dungernovem genealoškem priročniku se ne navaja v celi dachauski in andeški rodbini noben Gotfrid;2 9 le v neki listini iz leta 1178 se imenuje kot priča neki Gote- fridus de Andehse.3 0 Ob teh težavah z meranskim vojvodo v obdobju madžarskih napadov so nekateri, tako svoje čase tudi Klebel,31 prišli na misel, da bi utegnilo iti za istrskega mejnega grofa. Toda tudi med istrskimi mejnimi grofi nam za deseto stoletje ni znan noben Gotfrid,32 čeprav tu morebiti ne razpolagamo z neprekinjeno vrsto krajišnikov. Za drugega udeleženca bitke, Eberharda 3 3 Kéza ne pove, kje je bil vojvoda; Kronika XIV. stoletja pa ga postavlja na Koroško. Eberhard je bilo ime sinu bavarsko-karantanskega vojvode Amulfa, ki j e sledil očetu po njegovi smrti (937), a bil brž odstavljen in pregnan (938) ter tako izginil iz zgodovine.34 Morebiti je, kakor meni Hómatn, pobegnil k Madžarom3 5 — vsekakor ni kot vojvoda padel v boju z n j imi Razen njega ni bilo nobenemu karantanskemu vojvodi ime Eberhard, niti v desetem stoletju, niti prej, niti kdaj pozneje.3 8 Za dobo madžarskih navalov poznamo neprekinjeno vrsto karantanskih vojvod in. vemo tudi za vsakega, kako je svoje vojvodovanje končal! — v bojih z Madžari je padel le Luitpold leta 907.37 Tudi kje drugje na našem ozemlju in v soseščini ne najdemo za deseto stoletje izpričanega no­ benega Eberharda v kaki funkciji.38 Klebel postavlja Eberharda za furlanskega vojvodo, ne da bi po­ vedal zakaj — kakor da bi sploh ne moglo biti nobene druge možnosti.3* Eberhard je res bil furlanski mejni grof, toda umrl je že davno pred madžarskimi navali, leta 865/866.40 Tudi za njim ne najdemo do konca desetega stoletja nobenega Eberharda — treba pa je spet priznati, da nam morebiti ni znana nepretrgana lista mejnih grofov. Tako j e n. pr. v naših podatkih praznina med zadnjim desetletjem devetega in drugim desetletjem desetega stoletja.4 1 Ob vsem tem ni razumljivo, po čem 2 6 a L. Hauptmann: Entstehung und Entwicklung Krains v Erläuterungen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer, I. Abt., 4. Teil, Wien 1929, str. 384 ss. 27 Prim. F. Kos: Gradivo II, III. 28 Glej L. Hauptmann prav tam in O. Düngern, cit. delo, str. 6—36. 29 Glej O. Düngern: cit. delo, str. 6—36. 3 0 F. Kos: Gradivo IV, št. 609. 31 E. Klebel: Zur Geschichte... gl. op. 4 zgoraj. 32 Prim. F. Kos: Gradivo II. 33 Od variant Kronike iz XIV. stoletja imata Chronicon Budense in Chro- nicon Dubnicense, obe iz XV. stoletja: Bernhardus. Latinska rimana kronika H. Miigelna piše Albertus, Dandolo pa Hartus. 34 Prim. Jaksch cit. delo str. 126; F. Kos: Gradivo II, št, 384. 35 B. Hóman: Geschichte des ungarischen Mittelalters, I, Berlin 1940, str. 126. 38 Prim. A. Jaksch: cit. delo. 37 Prim. F.Kos: Gradivo II, posebej št. 342; A. Jaksch, cit. delo. 38 Prim. F. Kos: Gradivo II. 39 E. Klebel v vseh v op. 4 citiranih delih. 4 0 P.Paschini: Storia del Friuli. Vol. I, Udine 1934, str. 171. 41 Prav tam, str. 171, 184, 188. 206 sklepa Klebel, da j e ime Eberhard pri Kézi pravilno.4 2 Prav tako je nerazumljiva njegova trditev, da sloni vest o bitki na niederaltaichskih analih.4 3 Madžarski viri so res upoštevali Annales Altahenses; toda kakor nam pokaže primerjava tekstov, ne za dobo navalov, temveč šele za kasnejša obdobja.44 Za dobo navalov ne najdemo v Kézi in Kroniki iz XIV. stoletja nobenega sledu besednega reda niederaltaich­ skih letopisov. Annales Altahenses ne omenjajo v tej dobi ne Karan­ tanije, ne Karantancev, ne Leopaha, ne Meranije, ne Štajerske (ali Karantanske marke), ne Kranjske, ne Furlanije, ne Ogleja, nobenega Gotfrida. Le nekaj Eberhardov najdemo tu, a noben ni v zvezi z Madžari.4 5 Oglejski patriarh je pri Kézi anonimen, v Kroniki XIV. stoletja nosi ime Gregor. Gregorja med oglejskimi patriarhi tistega časa ne najdemo; prvi tega imena se pojavi šele leta 1252.4e Oglejska kronika omenja, da se je boril z Madžari patriarh Friderik (900—921) in da jih je premagal; kdaj naj bi se bila ta bitka vršila, ni povedano.4 7 Klebel je, kakor že razni starejši pisci pred njim, udeležbo v bitki pr i Ljub­ ljani pripisal temu Frideriku. 4 8 Oblika Leopah 4 9 za Ljubljano5 0 je nekoliko neobičajna.5 1 V virih se pojavlja podobna oblika na -eo- (Leobacum) le v drugi' polovici trinajstega stoletja, in to na listinah furlanskega izvora,52 tako n. pr. v listini iz leta 1265, ki predstavlja pogodbo med oglejskim patriarhom Gregorjem in koroškim vojvodo Ulrikom III. in v kateri se omenja tudi ogrski kral j Bela IV.53 Dežele, kakor se v poročilu o bitki navajajo (Carinthia, Carniola, Styria, Merania), kažejo na upravno razdelitev, kakor je obstajala šele mnogo po času madžarskih napadov: na eni strani po osamosvo­ jitvi nekdanjih karantanskih krajin od Koroške, na drugi pa potem, ko so kranjski krajišniki odtrgali (verjetno v drugi polovici XI. sto­ letja) del Istre in Hrvatskega Primorja od Hrvatske. 5 3 a Posebej k 42 E. Klebel: Die mittelalterliche... gl. op. 4 zgoraj. 43 Prav tam in Herzogtümer... (prav tako op. 4 zgoraj). 44 Glej tudi opombe izdajateljev Anonyma, Kéze in Kronike XIV. stoletja ob robu in pod črto v SRH. Prva notica, prevzeta iz Annales Altahenses, se tu beleži k letu 1002. Prim. Kaindl v op. 58 cit. delo, 88, str. 212, 309 4 5 Annales Altahenses maiores, izd. W. Giesebrecht in E. Oefele v ML.H, SS t. XX, Hannover 1868, doba navalov str. 785—786. 49 Prim. F.Kos: Gradivo II—V; P. Paschini, cit. delo. 47 F.Kos: Gradivo II, št. 334. P.Paschini: cit. delo, str. 189. 4 8 E. Klebel: Siedlungsgeschichte... in Herzogtümer... gl. op. 4 zgoraj. 49 Dandolo piše Leopli; eden rokopisov Mügelnove nemške kronike (iz XV. stoletja) ima Lavbach. • e p u T 50 Danes vsi lokalizirajo castrum Leopah v Ljubljano (tako tudi t>KH i, str. 167, 304). Megiser pa je mislil na Ljibuče pri Pliberku (Annales Carmtniae, 1612, str. 599), 51 O tej obliki glej J. Kelemina, v op. 5 cit. delo. 52 Informacija tov. prof. dr. Milka Kosa. 5 3 A Jaksch: Monumenta historica ducatus Cannthiae, IV, str. 621, st. гтзз. "a Prim. Hauptmann cit. delo, str. 380 ss.; gl. tudi Barada: Hrvatski vla- steoski feudalizam, Zagreb 1952, str. 13—15. 207 pisanju Styria, Stiria naj pripomnimo, da se ta oblika pojavi šele po letu 1180, pre j nosijo krajišniki naslov marchio de Styra ali Styremsis, ki je pa tudi nastal šele v drugi polovici enajstega stoletja, ko je prišel na oblast rod Traungavcev.5 4 IV. Odkod sta Simon de Kéza konec trinajstega stoletja in Kronika XIV. stoletja črpala svoje podatke za bitko pri Ljubljani, ki se je vršila okrog 350 let ali več pred tem? Odgovor moremo iskati le v primerjavi z ostalimi madžarskimi viri. Najstarejši domači madžarski vir so tako imenovana Gesta Unga- rorum, ki j ih je napisal po Hómanovem mnenju okrog let 1091/1092 učen duhovnik na dvoru kralja Ladislava I. in ki se na žalost niso ohranila. Kljub temu jih moremo precej dobro rekonstruirati iz del poznejših piscev, ki so jih uporabljali (Anonymus, Kéza, Kronika XIV. stoletja itd.). Gesta so opisovala prvotno domovino in izvor Ma­ džarov, njihove selitve, osvojitev Panonije, razne vojne pohode in navale ter nadaljnje dogodke do kraja enajstega stoletja. Proslavljala so velike vojskovodje dobe preseljevanj in dinastijo Arpadovcev. Kot vire je uporabljal pisec Reginonovo kroniko in njeno nadaljevanje ter Annales Altahenses; časih jim je sledil dobesedno, mnogokje pa je tekst razširjal in spreminjal. Zelo veliko je uporabljal tudi domače ustno izročilo.55 Gesta Ungarorum so v naslednjih obdobjih razni avtorji nadalje­ vali, pa tudi izpreminjali (v skladu s svojimi vsakokratnimi tenden­ cami).5 6 Najstarejše ohranjeno madžarsko zgodovinsko delo so Gesta Hun- garorum, ki jih je napisal »magister P.«, navadno imenovan Anonymus, notar kralja Bele (kakor danes večinoma mislijo, Bele III.), malo pred letom 1200 ali okrog tega leta. Glavni vir so mu bila stara Gesta Ungarorum v nadaljevanju iz časa Štefana II. (1116—1131), za opis zasedbe Panonije pa je uporabljal predvsem ustno izročilo.57 O odnosu Kéze do Kronike XIV. stoletja obstoje razna naziranja. Kaindl je menil, da je Kéza tekst starih Gest najtočneje ohranil in sam le malo izpremenil ali dodal (večinoma iz nekega nam neznanega, bržkone nemškega vira) ter napisal hunsko kroniko kot prvi del madžarske zgodovine. Iz starih Gest, ki pa jih je močno predelala in razširila, in iz Kéze, odkoder je prevzela nunsko kroniko, j e črpala kronika, napisana okrog leta 1300 pri budimskih minoritih (zato j i je 5 1 H. Pirchegger: Geschichte der Steiermark bis 1282, Graz 1936, str. 263 ss. 5 6 B. Hóman, v op. 35 cit. delo, str. 299 ss. — I. Deér v SRH I, str. 1—11. 5 6 A. Domanovszky v SRH I, str. 134. 5 7 B. Hóman, v op. 35 c i t delo, str. 408 ss. Ae. Jakubovich v SRH I, str. 13 do 30. L. Szilagyi v SRH II, str. 629—634. 208 d a l i m e O f n e r M i n o r i t e n c h r o n i k ) . P o t e j so b i l e ses tav l jene vse k a s n e j š e m a d ž a r s k e k r o n i k e (Budimska, D u n a j s k a s l i k a n a itd.). T a k o K a i n d l . 5 8 ^Domanovszky označuje delo, k i ga j e K a i n d l imenoval B u d i m s k o j n i n o r i t s k o k r o n i k o , z i m e n o m »Chronic i H u n g a r i c i composi t io sae-' t u l i XIII.«, m u p r i p i s u j e h u n s k o k r o n i k o t e r ga pos tav l ja p r e d Kézino d e l o , v d r u g o polovico XIII. s tolet ja. Kéza j e p o n jegovem m n e n j u t o r e d a k c i j o n a k r a t k o prepisa l , d o č i m j o j e K r o n i k a XIV. s to let ja po­ p o l n e j e o h r a n i l a . 5 9 H ó m a n p a j e n a z i r a n j a , d a j e Kéza pisec r e d a k c i j e iz XIII. s tolet ja s h u n s k o k r o n i k o vred. 6 0 P o l e g A n o n y m a , Kéze in K r o n i k e iz XIV. s to let ja so t u d i d r u g i o h r a n j e n i v i r i č r p a l i iz G e s t a U n g a r o r u m , t a k o n. p r . A n n a l e s Posoni- enses, C h r o n i c o n H u n g a r i c o - P o l o n i c u m . T e h se t u ne b o m o dot ikal i , k e r p r i n j i h m a n j k a opis dobe, k i nas zan ima. 6 1 O g l e j m o si zda j , za razsvet l i tev v p r a š a n j a b i t k e p r i L j u b l j a n i , p r e g l e d n o vsebino p r i p o v e d o v a n j a d o g o d k o v d o b i t k e p r i A u g s b u r g u 955 p r i A n o n y m u , Kézi in K r o n i k i iz XIV. stolet ja, p a z r a v e n še na­ z n a č i m o vesti, k i j i h p o d a j a o M a d ž a r i h Regino, g lavni v i r G e s t a Unga­ r o r u m za dobo navalov. 6 2 5 8 R. F. Kaindl: Studien zu den ungarischen Geschichtsquellen, Archiv für österreichische Geschichte, 85, 1898, str. 487; 88, 1900, str. 418, 419, 425. M A. Domanovszky v SRH I, str. 133, 138. — Rodovnik madžarskih virov p o Kaindlu in Domanovszkem: Kaindl: Domanovszky: Gesta Gesta Hung, vetera Ungaroroum Anonymus Kronika iz XIII. stol. Anonymus Kéza budimska minor, kronika kasnejše kronike Kéza Kronika iz XIV. stol. 6 0 A. Domanovszky v SRH I, str. 136. 6 1 Prim, njih izdaje v SRH I, II. и Reginonis chronicon in Continuator Reginonis Trevirensis, MGH, SS 1 1 , Hannover 1826, doba navalov, str. 599—623. — P. Magistri, qui Anonymus dicitur, Gesta Hungarorum, SRH I, str. 33—117. — Kéza in Kronika iz XIV. sto­ letja po navedenih izdajah v SRH. — Pripomniti je, da so pri vzporejanju madžarskih kronik k Reginonu v izdajah SRH ponekod napake. Tako se n. pr. Anonymov tekst v pogl. 54 ne nanaša le na Reginonove notice k letoma 909 in 910, temveč tudi na ono k letu 908; Kéza v 39. pogl. pa ne sloni na Reginonu 907—910 in 912, temveč na Reginonu 908, 909 in 910. 14 209 R e g i n o : 889 Odhod Madžarov iz Skitije. Opis Skitije. Napadi na Karantance, Moravane in Bolgare. 894 Madžari opustoši jo Moravsko, ki jo po Svetopolku sinovi le kratko časa drže A n o n y m u s : Opis Skitije. Izvolitev Almosa za voj­ vodo (1—6) Pot iz Skitije v Panonijo (7—13) Nadrobno opisovanje zmagovitih bo­ jev in zavojevanj (Bolgarija, Tran­ silvanija, Češka, Bizanc, Hrvatska, Panonija itd.) (13—52) Bojni pohod Léla, Bulcsuja in Bo- tonda: boj s karantansko vojsko, 901 Opustošenje Lombardije (škof Li- udvard ubit) 907 Poraz Bavarcev (vojvoda Luit- pold ubit) 908 Opustošenje Saške in Turingije 909 Pohod na Svabsko 910 Poraz Frankov na bavarsko-fran- kovski meji preko Čedada v Lombardi jo (Padova, škof Liudvard in Štefan ubita) (53), opustošenje Lotaringije in Svabske bitka na frankovsko-bavarski meii (54) Švab- 912 Opustošenje Frankovske in Tu­ ringije 913 Opustošenje Svabske; zmaga Ba­ varcev in Svabov ob Innu 915 Opustošenje Svabske, Turingije in Saške (pridejo do Fulde) 917 Pohod skozi Svabsko in Alzacijo do Lotaringije 924 Opustošenje Frankovske 926 Opustošenje Frankovske, cije, Francije in Svabske 932 Opustošenje Frankovske, ske, Francije in Italije 934 Zmaga kralja Henrika 938 Zmaga Sasov 944 Zmaga Bavarcev in Karantancev pri Welsu 954 Pohod preko Rena v Francijo in skozi Italijo nazaj 955 Kraljeva zmaga ob Lechu (voj­ voda Konrad pade) Nov bojni pohod Léla, Bulcsuja in Bo tonda: opustošenje Svabske (bitka ob Innu; Lèi in Bulcsu ubita), Bavarske, Svabske, Saške, Lotaringije (Erhanger in Bertold ubita), Alza- Frankovske in Francije, bitka s Saši. (55) Bojni pohod Botonda, Szabolcsa in o rkénya : oplenitev Bavarske, Svabske, Saške, Turingije, Lotaringije, Francije, Italije, bitka ob Renu (veliki vojvoda ubit) (56) 210 K é z a : K r o n i k a i z X I V . s t o l e t j a ; Ponovni prihod v Panonijo (24—25) Razdelitev na sedem vojska; vojsko­ vodje (26—33) Opustošenje Moravske in Češke (Vra- tislav ubit) (34) Napad na Koroško: bitka pri Leo- pahu (35) Cesar Konrad pripravlja pohod na Madžarsko, a se mora zaradi držav­ ljanske vojne vrniti v Rim (36) Napad na Bolgarijo (37) Ponovni prihod v Panonijo (26) Razdelitev na sedem vojska; obširno opisovanje vojskovodij in raznih rodbin (27—53) Opustošenje Moravske in Češke (mir z Vratislavom) (54) Napad na Koroško: bitka pri Leopahu (55) Cesar Konrad pripravlja pohod na Madžarsko, a se mora zaradi držav­ ljanske vojne vrniti (56) Napad na Bolgarijo (57) Pohod preko Čedada v Lombardijo (škof Liudvard ubit) (38) Pohod preko Čedada v Lombardijo (Padova, škof ubit) (58) Opustošenje Saške, Turingije, Švabske, Frankovske in Burgundije; bitka pri Abahu (Hertnidus Schwarzen- burški ujet) (39) Opustošenje Saške, Turingije, Švabske, Frankovske in Burgundije; bitka pri Abahu (59) Napad na Nemčijo: bitka ob Lechu (Lèi in Bulcsu ubita) (40), oplenitev fuldskega samostana, opu- stošenje Švabske (bitka pri Wormsu; lotarinški in švabski vojvoda ubita), Napad na Nemčijo: bitka ob Lechu (Lèi in Bulcsu ubita) (60), oplenitev fuldskega samostana, opustošenje Lotaringije (bitka pri Strasburgu; Erhanger in Bertold ubita), Francije in Italije (41) Francije in Italije (61) 211 Regino o m e n j a , k a k o r v idimo, K a r a n t a n c e v zvezi z M a d ž a r i dva­ k r a t ; v svoj i p r v i vest i o M a d ž a r i h le ta 889 i n p r o t i k o n c u d o b e n a v a l o v o b b i t k i p r i W e l s u l e t a 944. O d r u g i not ic i v m a d ž a r s k i h v i r ih n i s ledu, p a č p a n a j d e m o p r v o n a d v e h mest ih o h r a n j e n o p r i A n o n y m u : 9 3 R e g i n o 889: deinde Carantanorum, Marahensium ac Vulga- rum fines crebris incur- sionum infestationibus irrumpunt, perpaucos gladio, multa, milia sa- gittis interimunt, quas tanta ar te ex corneis аг- cubus dirigunt, ut earum ictus vix praecaveri possit. A n o n y m u s , pogl. 50: Et inde egressi usque ad Rabam et Rabuceam venerunt, Sclauorum et Pannoniorum gentes et regna vastaverunt et eorum regiones occupa- verunt. Sed et Carinthi- norum Moroanensium fines crebris incursibus irripuerunt, quorum multa milia hominum in ore gladii occiderunt, presidia subverterunt et regiones eorum posside- runt et usque in hodier- num diem adiuvante do­ mino potenter et paci­ fiée posteritas eorum detinet. A n o n y m u s , pogl. 51: Menumorout . . . audive- rat ducem Arpadium et suos milites validiores esse in bello et Roma­ nos fugatos esse de Pan- nonia per ipsos et Carinthinorum Moroa­ nensium fines devastasse et multa milia hominum occidisse in ore gladii eorum re- gnumque Pannoniorum occupasse et inimicos eorum ante faciem eo­ rum fugisse. P r i Kézi i n K r o n i k i iz XIV. s tolet ja te not ice ni več. K o r o š k o v dobi n a v a l o v o m e n j a t a ta d v a v i r a s a m o o b vesti o b i t k i p r i L j u b l j a n i . A n o n y m u s p a p r i n a š a še dve o m e m b i K a r a n t a n c e v : 8 4 A n o n y m u s pogl. 44: Dux vero Arpad et sui nobi les . . . constituerunt, ut ultra Danubium irent et terram Pannonie subiugarent et contra Carinthinos bellum promo- verent ac in marciam Lambardie se venire p r e p a r a r e n t . . . A n o n y m u s pogl. 53 Alios autem constituerunt ductores exercitus . . . Qui accepta licentia a duce Zulta cum exercitu Caranthino decreverunt et per Forum Iulii in marchiani Lom­ bardie venerunt, . . . Iz r a z p o r e d i t v e vsebine, k a k o r s m o j o z g o r a j navedl i , j e razv idno, d a t a k r a t k a vest o s p o p a d u s k a r a n t a n s k o vo j sko p r i A n o n y m u po­ p o l n o m a us t reza o b š i r n e m u poroči lu o b i t k i p r i L j u b l j a n i p r i Kézi in K r o n i k i iz XIV. stolet ja. " MGH, SS I, str. 600. " SRH I, str. 89, 107. SRH I, str. 100, 103. 212 VI. Vprašanje, ki se nam zdaj postavlja, se glasi: ali je Anonymus prvotno obsežnejše in podrobnejše poročilo v Gesta Ungarorum tako zelo skrčil — ali pa je, narobe, Anonymus prevzel prvotno skopo bese­ dilo in so ga razširili kasnejši sestavljalci kronik — ali kdo onih pred Kézo ali Kéza sam, kakor si pač predstavljamo genealogijo teh virov. Analiza podatkov, ki j ih o bitki dajeta Kéza in Kronika iz XIV. sto­ letja, nam kaže, da zapis o bitki, vsaj v tej obliki, kakor je prišla do nas, ni mogel nastati pred drugo polovico XII. stoletja (oblike Merania, Stiria). Naslednje primerjave naj zajamejo vprašanje še širše. Ce nekoliko primerjamo poročila o madžarskih navalih na zahod pri vseh treh madžarskih virih in pri Reginonu, bomo brž ugotovili, da so ta poročila pri Anonymu mnogo zanesljivejša kakor pa pri Kézi ali celo Kroniki iz XIV. stoletja. Res so pri Anonymu številni madžarski navali na zahod v obdobju 901—955 — Regino omenja tu Madžare v zapisih k 17 različnim letom — združeni v samo tri bojne pohode in opis vsakega je sestavljen na podlagi več Reginonovih poročil, ki se nanašajo tudi na med seboj precej oddaljena leta (pri drugem pohodu n. pr. na leta 913, 915, 917, 926, 938) — vendarle pa je vrstni red napadov ostal v glavnem ohranjen. Tudi edina kronološka navedba, povezana z zahodom, je v bistvu pravilna.8 5 Za čas navalov na zahod se pri Ano­ nymu navaja sedem nemadžarov, ki j ih Regino vse omenja. Štirje so vsebinsko in formalno docela pravilno povzeti (Luidvard, vladarji Karel, Konrad in Oton), ostali trije pa so pri Reginonu brez vsake zveze z Madžari, dočim so pri Anonymu žrtve njih pohodov. Vendar gre tu, kakor se zdi, bolj za pomoto1, kakor pa za falzificiranje.66 Pri Kézi in Kroniki iz XIV. stoletja se pojavi za dobo* navalov šest novih oseb — nemadžarov (Vratislav, Gotfrid, Eberhard, Gregor, Hertnid Schwarzenburski, škof Ulrik). Od teh je le ena (škof Ulrik) povsem pravilno postavljena na svoje mesto.87 Trije so iz bitke pri Ljubljani. Češki knez Vratislav (905—921) je mogel igrati neko vlogo v odnošajih 'do Madžarov, skleniti mir z njimi, kakor poroča Kronika iz XIV. stoletja, nikakor pa ni padel v boju z njimi, kakor pravi Kéza.68 O Hertnidu Schwarzenburskem (Kéza) je vse poročilo izmišljeno.69 Ime kralja Konrada, ki ga Anonymus postavlja pravilno, se pri Kézi 65 »Postea vero anno V. regnante Cuonrado imperatore Lelu, Bulsu, Bo- tond... partes Alemannie irrupuerunt« (pogl. 55). Kronološka povezava je posneta pravilno po Reginonovi notici k letu 915 »Alamanniam... vastaverunt«, tekst (partes Alemannie) in bitka pri Innu pa sta po letu 913 — v toliko je kronologija napačna. m Umor grofa Štefana, ki ga Regino popisuje v letu 901 takoj za navalom Madžarov v Italijo, pripiše Anonymus Madžarom. O podobnem primeru Erhan- gerja in Bertolda glej podrobneje na str. 215. 67 K bitki na Leškem polju leta 955. Prim. Lüttich, v op. 23 cit. delo, str. 159. 6 8 V. Novotny: Ceské dëjiny. Od nejstaršich dob do smrti knižete Oldricha. Praha 1912, str. 447, 451. 69 MGH, SS t. XXIX, Hannover 1892, str. 534 (Heinemannova opomba k Kézinemu tekstu). 213 in Kroniki iz XIV. stoletja povezuje z dogodki, ki nimajo z njim nobene zveze.70 Še huje je z Erhangerjem in Bertolldom.71 Ob njiju nastane nenadoma popolnoma izmišljena bitka, po Kézi pri Wormsu, po Kroniki iz XIV. stoletja pri Strasburgu. In kakor je Anonymova bitka s karantansko vojsko lokalizirana ultra castrum Leopah, tako je bitka na bavarsko-frankovski meji (Regino 910) lokalizirana circa (ultra) castrum Abah (v Kroniki iz XIV. stoletja še natančneje: citra Danubium). 7 2 Obe bitki nista lokalizirani v nobenem drugem nam znanem viru. Vrstni red dogodkov pri Kézi je že bolj neurejen kot pri Anonymu, v Kroniki iz XIV. stoletja pa imamo poleg tega opravka z nesmiselnimi kronologijami. VII. Vsa ta razlika med Anonymom z ene in Kézo ter Kroniko iz XIV. stoletja z druge strani nam jasno kaže, da je bil tekst starih Gesta Ungarorum za obdobje navalov najbolj podoben temu, kakor nam je ohranjen pri Anonymu — saj bi drugače morali misliti, da je ta po čudnem naključju izločil pri prepisovanju ravno vse tiste podatke, ki so bili netočni ali sumljivi, k i j ih ni bilo v Reginonu. Gesta Unga­ rorum so bila za dobo navalov sorazmerno zvesta1 Reginonovi kroniki. Anonymus je njihov tekst za to obdobje nedvomno ohranil mnogo bolje od ostalih virov, čeprav j e ponekod tekst Gest tudi pokvaril in krajšal,7 3 ponekod pa tudi kaj dodal. Ta zaključek, pridobljen na podlagi konkretne primerjave tekstov, ki se tičejo obdobja navalov, se povsem ujema s splošna sodbo B. Hómana, da je Anonymus kljub raznemu spreminjanju in dodajanju bližji Gestam kakor Kronika iz XIII. in XIV. stoletja.74 Kéza in Kronika XIV. stoletja sta tekst Gest v mnogočem izpre^ menila. Za dobo navalov na zahod sta dodala vrsto novih podatkov. Od teh podatkov je le malo takih, ki so točni, neprimerno več pa takih, ki so v nasprotju z dejstvi, neresnični, izmišljeni. Nič nam.lepše ne pokaže odnosa starih Gest do Reginona, pa Anonyma, Kéze in Kronike iz XIV. stoletja do Gest, kakor usoda Reginonovih notic k letu 917 v vseh treh madžarskih virih. 70 Prav tam, str. 533. 71 Glej podrobneje na str. 215. ™ Kraj Abbach je na desnem bregu Donave jugozapadno Regensburga. Hememannova lokalizacija (Aschpach?) je nepravilna, ker se nanaša na bitko leta 913, dočim gre za ono iz leta 910 (glej MGH, cit. mesto str. 534). 73 Iz Reginonovega zapisa 908 Ungarii iterum terminos transgressi Saxo- niam et Thuringiam vastaverunt in 909 Ungarii Alamanniam ingressi sunt je nastalo pri Anonymu Deinde Lotorigiam (Saško je izpustil, Turingijo spre­ menil y Lotaringijo) et Alemanniam devastaverunt. Ostali kroniki sta ohranili prvotni tekst Gest. Kéza: Post haec Saxoniam, Turingiam, Sveviam... de­ moliti . . . 71. Ae. Jakubovich v SRH I, str. 28. 214 R e g i n o , 917: Ungarii per Alamanniam in Alsatiam et usque ad fines Lotnariensis regni pervenerunt. Erchanger et Berahtold decollantur. A n o n y m u s , pogl. 55: Hungarorum embola... totani Bauariam et Alemanniam. ac Saxoniam et regnum Lathariense igne et gladio consumpserunt et Erchangenum atque Bertoldum duces eorum decollaverunt. K é z a , pogl. 41: et post haec tota Svevia demolita Renum Vuormaciae transierunt, ibique duos duces, scilicet Loteringiae et Sveviae cum maximo exercitu contra eos venientes invenerunt. Quibus devictis et fugatis . . . K r o n i k a XIV. s t o l e t j a , pogl. 61 : abinde Reno transpassato Lothoringensem ducatum igne et gladio vastaverunt, ubi circa Strozburg, que in Latino dicitur Argentina, in quodam prelio Echardum ducem Lothoringie et Pertoldum ducem Barbancie, qui ei ve­ nerat in auxilium, captivantes decollaverunt. Justifikacija uporniških švabskih grofov po kralju Konradu seveda ni imela prav nič opraviti z madžarskimi navali 7 5 — Gesta Ungarorum so oboje združila, končno pa so iz tega nastale velike bitke, iz švabskih grofov pa nazadnje lotarinški in brabantski vojvoda (naslov brabant- skih vojvod se pojavi šele v ХП. stoletju).75* Kéza in Kronika iz XIV. stoletja torej za dobo madžarskih navalov nikakor nista »pozna, toda dobra vira«, kakor pravi Klebel.7 5 b Že načelno moramo biti nedvomno izredno skeptični do vseh vesti, ki j ih za dobo navalov prinašata Kéza in Kronika iz XIV. stoletja, pa jih ne najdemo niti v Anonymu, niti v Reginonu, niti v kakih drugih virih. Prav taka pa je vest o ljubljanski bitki, za katero nam je še po­ sebej analiza podatkov dala tako negativen rezultat. Vse, kar je v vesti o tej bitki zanesljivega, je to, кат poroča Anonymus in kar so verjetno poročala Gesta Ungarorum v zadnjem desetletju XI. stoletja: cum exercitu Caranthino decreverunt — brez vsakega imena, brez vsake lokalizacije. To je seveda zelo splošen podatek, ki nam k bojem med Madžari in Karantanci v začetni dobi madžarskih navalov konec IX. in v začetku X. stoletja, kakor jih poznamo že precej, nič novega ne pove — kakor na sploh madžarske kronike za boje s Slovenci, Nemci, Ro­ mani tistega časa ne povedo kaj novega, saj so njih podatki posneti po mnogo boljših znanih zahodnih virih. Tudi ugibanja, katera bitka je s tem mišljena, ali ona iz leta 901, ko so bili Madžari poraženi,7 6 ali 75 Prim. Heinemannovo opombo, cit. mesto str. 534. 7 5 a U. Chevalier: Répertoire des sources historiques du Moyen-Age, Topo­ bibliographie, 1894—1899, str. 476. 7 5 b E. Klebel: Siedlungsgeschichte..., gl. op. 4 zgoraj. n F. Kos: Gradivo II, št. 331. 215 morebiti katera druga, nekaj prej ali celo pozneje, bi bila — zaradi načina pisanja madžarskih Gest, kar se tiče kronologije — povsem brez smisla.77 Ne bi se hoteli dotikati vprašanja, ali so podatki o bitki pri Ljub­ ljani, ki j ih prinaša Kronika iz XIV. stoletja na novo in jih pri Kézi ni najti, bili v skupnem vira in jih je Kéza izpustil, ali pa jih j e dodala Kronika iz XIV. stoletja. Kar se da soditi po materialu za dobo navalov, bi bilo mogoče oboje; za naš namen pa rešitev tega vprašanja (ki j e zaradi različnih razlag genealogije virov precej zamotano) ni potrebna. Kézino poročilo ni prav nič bolj verjetno od poročila v Kroniki XIV. stoletja, čeprav se mu more, ker navaja manj podatkov, očitati tudi manj napak. VIII. Vest o bitki pri Ljubljani, kakor nam j o dajeta Simon de Kéza in Madžarska kronika iz XIV. stoletja, se nam je pokazala tako, kakor jo je bil pred skoraj petdesetimi leti označil Franc Kos: kot izmišljena. Za to govori tako primerjava in ocena virov, kakor pretres imen, ki se navajajo; Vest nam ne daje za deseto stoletje nikakega pričevanja? nastala je v drugi polovici dvanajstega ali v trinajstem stoletju, v eni takratnih redakcij Madžarske kronike — zakaj in kako, ne bi imelo smisla preučevati. Vsa sklepanja in razpravljanja na podlagi poročila o »bitki pri Ljubljani« morejo biti torej le prazna in ničeva, za znanost brez vsake koristi. LE PROBLÈME DE LA BATAILLE PRÈS DE LJUBLJANA AU TEMPS DES INCURSIONS HONGROISES R é s u m é Simon de Kéza de la fin du ХШ> siècle ainsi que diverses rédactions de la Chronique hongroise du XlVe siècle (Chronicon Pictum Vindobonense, Chronicon Budense) mentionnent, parmi les incursions hongroises vers l'Occi- dent au cours de la première moitié du Xe siècle, une bataille près de Ljubljana (ultra castrum Leopah) où auraient trouvé la mort le duc de Méran Gotfriđ et le duc carinthien Eberhard (dont Kéza n'indique pas le pays), tandis que le patriarche d'Aquilée Gregor (donit Kéza ne donne pas le nom) se serait sauvé par la fuite. Bien que déjà l'historien Franc Kos eût, dans son ouvrage < Gradivo za zgodovino Slovencev », nié l'authenticité de cette relation, elle fut acceptée comme authentique par plusieurs historiens modernes, surtout par Ernst Klebel, qui en tiraient des conclusions diverses. 77 Tako je tudi opomba, ki jo je dal izdajatelj Anonymovega teksta v SRH k stavku cum exercitu caranthino decreverunt in ki pravi: >Madžari so leta 901 spravili Koroško (Carinthiam) pod svojo oblast...«, povsem zgre- šena. Kdo pa ve, da se je to zgodilo ravno leta 901 in po čem? Poleg tega pa sploh ne gre za Koroško ampak za Kranjsko (SRH I, str. 107). 216 L'auteur de l'article soumet cette relation à une critique détaillée^ et arrive à la conclusion que les personnes y citées sont absolument inconnues à 1 époque des incursions hongroises, et que, avant 1152, il n'y avait guère de ducs de Méran. Les pays énumérés correspondent à la situation territoriale après 1180. Cette relation, du moins dans la forme que nous connaissons de Kéza et de la Chronique du XIVe siècle, ne peut donc être antérieure à la fin du XIIe siècle. Dans l'Anonymus, la plus ancienne source hongroise conservée (1200 env.) qui, comme Kéza et la Chronique du XIV« siècle, a puisé ses relations dans les Gesta Unogarorum, source primitive mais perdue de la fin du XIe siècle, on ne trouve aucune trace de la bataille près de Ljubljana. A la place respective cependant il mentionne qu'il y eut bataille entre les Hongrois et les Carantans, ce qui ne représente aucun fait nouveau, puisque d'autres sources nous parlent de nombreux combats pareils. L'Anonymus ne cite aucun nom de lieu ou de personne. La comparaison des relations sur les incursions hongroises vers l'Occident dans les chroniques hongroises nous amène à la constatation que l'Anonymus représente, pour l'époque des incursions, une source beaucoup plus sûre que ne le sont Kéza et la Chronique du XIVe siècle, et qu'il a con- servé bien plus fidèlement le texte des Gesta primitives, basé principalement sur les relations de Reginon et de son continuateur (Annales Altahenses ne servent de source que pour l'époque après 1002). Simon Kéza et la Chronique du XIVe siècles au contraire ont ajouté pour l'époque des incursions nombre d'événements et de détails dont la plupart sont inventés. Ils ne méritent donc pas notre confiance comme sources pour cette époque. — Après un examen général des sources et une analyse des noms cités en rapport avec cette ba- taille, nous sommes amenés à la conclusion que la relation sur la bataille près de Ljubljana n'est pas authentique et que toutes les déductions écha- faudées sur cette base sont fausses et sans valeur. 217 F r a n Z w i t t e r K P K E D Z G O D O V I N I M E S T I N M E Š Č A N S T V A N A S T A E O K A E A N T A N S K I H T L E H ^ Ko sem delal na svoji disertaciji Starejša kranjska mesta in me­ ščanstvo m mi je pri tem z dragocenimi nasveti pomagal in mi žrtvoval mnogo časa prof. dr. M. Kos in ko sem pisal svojo razpravo Razvoj ljubljanskega teritorija,1 sem imel pri studiranju obsežne literature o postanku srednjeveških mest in meščanstva vtis, da je vsa ta litera­ tura obravnavala in pojasnila le nekaj posameznih aspektov, ne pâ glavnega problema. Šele pozneje sem dobil zlasti pri studiranju tez belgijskega historika H. Pirenna 2 vtis, da raziskavanje začenja pro­ dirati v osrčje vsega problema. V kratkem članku Problemi zgodovine slovenskih mest3 sem zavzel stališče do raznih teorij o postanku mest ' m opozoril na pomen te problematike za vprašanja zgodovine mest na slovenskem ozemlju tudi s pritegnitvijo nekaterih virov. Na isti pro­ blem sem se vrnil, ko sem pisal poglavje o mestih na Slovenskem v srednjem veku za prvo knjigo Zgodovine narodov Jugoslavije ki je zdaj v tisku in bo izšla v srbski, hrvatski in slovenski izdaji. Jasno pa je, da sem mogel v obeh zadnjih publikacijah le kratko zavzeti stališče oziroma dati kratko sintezo, nisem pa mogel niti podrobneje argu­ mentirati svojega mnenja niti izčrpneje polemizirati z ostalo literaturo, ki v glavnem slej ko pre j hodi po starih poteh. Da izpolnim to vrzel, naj se tu se enkrat vrnem na ta problem. V te j razpravi morem govoriti v glavnem le o čimiteljih, ki predstavljajo kvečjemu oporišča za kas­ nejši razvoj meščanskih naselij, medtem ko bi bilo napačno gledati v njih prvotne oblike mest. Upam pa, da mi bo v kratkem mogoče v drugi razpravi pozitivno pokazati, kdaj in kje moremo že resnično go­ voriti o meščanskih naselbinah in meščanstvu v pravem smislu besede ^ Jasno je, da se moram pri tem omejiti na nekatera glavna vpra­ šanja m da ne morem razpravljati na. pr. o razvoju posameznih mestnih naselij ш tudi ne ponavljati vseh ugotovitev dosedanjih raziskavam v geograiskem oziru se omejujem približno na ozemlje nekdanje Karantanije in zajemam kasnejšo Koroško, Štajersko in Kranjsko in tudi Uonco, čeprav upoštevam morda bolj južne, slovenske predele, i u i 1 F r i Z w i t t t . f r'.!Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Li. 1929: Razvoi ljubljanskega teritorija, Geografski vestnik V/VI, Lj. 1930 razvoj Prim, zlasti H. P i r e n n e, Les villes da Moyen âge, Bruxelles 1927 J ugoslovenski istoriski časopis III, 1937, str. 236—47, zlasti str. 239^45. 218 izvzemam pa Trst in druga mesta v stari Istri, kjer moremo govoriti o neki kontinuiteti iz rimske oziroma zgodnjesrednjeveške dobe. Gre mi torej v bistvu za ozemlje prvotne slovenske kolonizacije. Prepričal sem se, da so te pokrajine tudi v dobi do 13. stoletja zelo povezane med seboj in da izčrpnejši viri za eno pokrajino pojasnjujejo bolj skope vire za drugo, tako da je tak okvir mogoč in upravičen. Na drugi strani pri istrskih mestih že izhodišče razvoja ni podobno srednjeveškim mestom, saj ta mesta že v rimski dobi niso izrazito neagrarne naselbine obrtnikov in trgovcev, beseda civis pomeni državljana in ne meščana, mesto se v upravnem oziru ne razlikuje od okolice, ampak tvori sre­ dišče zanjo; v zgodnjem srednjem veku se pa nato naturalno gospo­ darstvo še okrepi in uprava se fevdalizira; šele gospodarski dvig, ki j e privedel nato v 12. stoletju do komunalnega gibanja, predstavlja analogijo procesu postanka mest in meščanstva v kontinentalnih po­ krajinah.4 Vendar pa pri teh mestih obstoji kontinuiteta naselja ter vsaj v nekem # smislu kontinuiteta razvoja gospodarstva in uprave. Zato je njihova problematika svojevrstna in jih ne obravnavam v tej razpravi. Ta geografski okvir omogoča enotnejši odgovor na vprašanje o k o n t i n u i t e t i r i m s k i h m e s t . Potrebno je seveda razlikovati med raznimi aspekti tega problema. Tu ne more biti moja naloga do­ kazovati, kako se v zgodnjem srednjem veku ohranijo smeri večine rimskih cest in kako je ta kontinuiteta komunikacij važna tudi za nastanek nekaterih srednjeveških mest. Prav tako samo opozarjam na dejstvo, da so se Slovenci naselili predvsem na že pre j naseljenem ozemlju in tako tudi v širšem in ožjem okolišu nekdanjih rimskih mest. V nekaj primerih je tä naslonitev tako tesna, da smemo govoriti o večji ali manjši kontinuiteti rimskega oziroma predslovanskega in pa slo­ venskega naselja; od kasnejših mest pride tu v poštev predvsem Ptuj, nadalje Beljak in Kranj in v nekem smislu tudi Stari t rg na mestu antične postaje Colatio, od koder se je morda že pred 1180 tržišče pre­ mestilo v bbžnji Slovenj Gradec.5 Tu nas pa ne zanima vprašanje kontinuitete rimskih mestnih naselbin v celoti, ampak le ožje vpra­ šanje, ali se je v srednji vek ohranilo kako rimsko> mestno naselje, ki bi imelo po svojem prebivalstvu neagraren, obrtniško-trgovski značaj — kakor je znano, takega značaja niso imela vsa mesta niti * Prim za ta mesta B. B e n u s s i , Nel medio evo, Atti e memorie della Società istriana di storia patria X—XIII, 1894—97, in L'Istria nei suoi due millenni di storia, 1924, potem G. de V e r g o t t i n i , Lineamenti storici della costituzione politica dell'Istria durante il medio evo, I—II, 1924—25, za Trst posebej F. Cu s i n , Appunti alla storia di Trieste, 1930, ter povzetek glavnih dejstev v mojem tekstu v Zgodovini narodov Jugoslavije. 5 Za vprašanje kontinuitete naselitve sploh prim. M. K o s , Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije, Lj. 1933, str. 32 si., 198—99 in njegove monografije k problemu kolonizacije slovenske zemlje, zlasti Slovenska na- selitev na Koroškem, Geografski Vestnik VIII, 1932, Slovenska naselitev na Koroškem, Koroški zbornik, Lj. 1946, potem Stari trg in sorodna krajevna imena, Geografski vestnik V/VI, 1930, in v teh publikacijah navedeno litera- turo; za Beljak posebej G. M o r o , Geschichte der Stadt Villach, V. 1940, za Kranj posebej J. Zon t a r , Zgodovina mesta Kranja, Lj. 1939. 219 v r imsk i dobi — i n ali se j e t o mes to v p r a v n e m pog ledu k a j r a z l i k o v a l o o d svoje okol ice. T u p a se moraimo v p r a š a t i n a j p r e j , k a j p o m e n i v s r e d n j e v e š k i h zgodovinskih v i r ih za n a š e k r a j e d o 12. s tolet ja b e s e d a c i v i t a s, g lavni t e r m i n u s za mesto v r imsk i dobi. C o n v e r s i o B a g o a r i o r u m et C a r a n t a n o r u m iz 9. s to let ja u p o r a b l j a za k a r a n t a n s k o ozeml je izraz civi tas n a eni s t rani , k o govori o t e m , da so Modest in n jegovi učenci posveti l i c e r k e v »in L i b u r n i a civitate«, t. j . v St. P e t e r i m Holz n a L u r n f e l d u n a zgorn jem Koroškem, n a d r u g i s t r a n i p a p r i p r i p o v e d o v a n j u o gradi tv i c e r k v e »infra c iv i ta tem P r i - winae«, t. j . p o d B l a t e n s k i m kostelom. 6 V p r v e m p r i m e r u p o m e n i i z raz razva l ine a n t i č n e g a mes ta T e u r n i a al i T i b u r n i a , v d r u g e m p r i m e r u novo zgra jeni g r a d P r i b i n e , k i ga isti v i r n a d r u g i h mest ih označuje k o t m u n i m e n . Če p r e i d e m o n a s r e d n j e v e š k e listine, naš g lavni vir, sreču­ j e m o v n j i h civitas C a r a n t a n a n a j p r e j v falzificirani l ist ini iz le ta 890, p o n a r e j e n i v 10. s tolet ju n a podlag i z d a j izgubl jene p r i s t n e l ist ine iz 9. stolet ja, n a t o p a v p r i s t n i h l i s t inah o d 927, 977 in dal . je v p o t r d i l n i h l i s t inah 10., 11. in 12. stolet ja. 7 Z n a n o je, da gre tu za K r n s k i g rad, t o r e j v s r e d n j e m v e k u nas ta l i g r a d in n e mesto (s lovenski t e k s t v G r a d i v u o z n a č u j e K r n s k i g r a d in d r u g e civitates kot mesta), saj t a g r a d ni n a s t a l n i t i n a m e s t u k a k e r i m s k e civ i tas 8 ni t i se p r i n j e m ni razv i lo k a k o s r e d n j e v e š k o mesto. Iz l ist in sa lzburške t radic i je , v g lavnem istih k a k o r za civitas C a r a n t a n a , in sicer n a j p r e j iz fals i f ikata ' k le tu 890 in n a t o iz p r i s t n i h l ist in 10. i n 11. s tolet ja č r p a m o t u d i o m e m b e civitas Ziup n a mes tu a n t i č n e Solve, 21/2 k m j u g o v z h o d n o od Lipnice (Leib­ nitz) . 9 P r i t e m p a g r e za a n t i č n e razval ine, k i niso b i le več nase l j ene . 1 0 Bližnja L i p n i c a (Leibnitz) se p a v že c i t i rani l ist ini od 970 n e i m e n u j e civitas, k a k o r mis l i jo n e k a t e r i , 1 1 a m p a k locus, 1 2 k e r d a j e pasus » iuxta 6 M i l k o K o s , Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave Znan­ stvenega društva v Ljubljani 11, hist, odsek 3, Lj. 1936, str. 131, 13? ter lokali­ zacija prav tam str. 45, 77—78, a za poznejša raziskavan ja o imenu in lokali­ zaciji Blatenskega kostela prim. M. K o s v ZC V, 1951, str. 364—66. 7 Listina k 890, Gradivo II, 226, št. 296, J a k s c h , Monumenta historica ducatus Carinthiae (=> Jaksch, MC) III, 24, št. 62; od 927 Gradivo II, 282, št. 369, J a k s c h , MC III, 35, št. 90; od 977 Gradivo II, 356, št. 460, J a k s c h MC III, 60, št. 147; od 982 Gradivo II, 368, št. 473, J a k s c h , MC III, 65, š t 154; od 984 Gradivo II, 378, št. 482, J a k s c h , MC III, 67, št. 159; od 1051 Gradivo III, 114, št. 179, J a k s c h , MC III, 125, št.304; od 1057 Gradivo III, 124, št. 197, J a k s c h , MC III, 129, št. 317; od 1178 Gradivo IV, 310, št. 610, J a k s c h , MC III, 471, št. 1244; od 1199 Gradivo IV, 463, št. 913, j a k s c h , MC III, 580, š t 1487. 8 Na to opozarja pravilno H. B r a u m ü l l e r , Geschichte Kärntens, Kl. 1949, str. 170. 9 Listina k 890 Gradivo II, 225, št. 296, Z a h n , Ürkundenbuch des Her­ z o g t u m s Steiermark (=> Zahn, ÜB) I, 13, št. 9; od 970 Gradivo II, 332, št. 436, Z a h n , ÜB I, 30, š t 25; od 97? Gradivo II, 355, š t 460, Z a h n, ÜB I, 33, š t 27; od 982 Gradivo II, 367, št. 473, Z a h n , ÜB I, 37, š t 30; od 984 Gradivo II, 377, š t 482, Z a h n , ÜB I, 38, št. 31; od 1051 Z a h n , ÜB I, 68, št. 59; od 105? Z a h n , ÜB I, 73, št. 64. 1 0 H. P i r c h e g g e r, Geschichte der Steiermark I, Gotha 1920, str. 380. 1 1 »in zraven mesta Lipnice«, Gradivo II, 332, š t 436; A. L u s c h i n - E b e n g r e u t h , österreichische Reichsgeschichte des Mittelalters2, Bamberg 1914, str. 345. 1 2 H. P i r c h e g g e r, n. o. m., str. 380. 220 situm locum ciuitatis Lipnizza vocatum« smisel le, če ga razumemo kot »iuxta situm civitatis locum Lipnizza vocatum«. H. Pirchegger domneva, da je stara Lipnica stala v neposredni bližini sedanje na kraju, ki se imenuje Altenmarkt in »da je nadškofija prenesla tržno pravo antične Solva najprej sem«, kar dobesedno nima nikakega smisla, saj je med dobo antične Solva in med dobo salzburške posesti (morda pred 860, najkasneje 970) minulo nekaj stoletij, ampak je mogoče to trditev pač razumeti le tako, da se je v bližini antične Solve razvilo tržišče Slo­ vanov ali pa da je tako tržišče ustanovil Salzburg, kar pa seveda ni nikako nadaljevanje prava antične Solve. Kakor tu je tudi ,pri že omenjenem Starem trgu pri Slovenjem Gradcu mogoče govoriti le o slovanskem tržišču na mestu antične postaje Colatio. Celje se v sred­ njem veku nikdar ne imenuje civitas in se šele 1322 omenja kot trg. Tako nam od vseh štajerskih krajev, ki jih H. Pirchegger omenja na mestu nekdanjih rimskih krajev, ostane le še edino naselje na starih karantanskih tleh, ki se je zanj resno postavila teza o nekaki konti­ nuiteti rimske civitas, Ptuj . Za »civitas« Ptuj v srednjem veku je prvi vir že omenjena listina od 890, ki je po sedanjem mnenju sicer falzifikat iz let med 970 in 977, ki je pa sestavljena na podlagi danes izgubljene pristne listine iz 9. sto­ letja, ki je že vsebovala vse tu za nas v poštev prihajajoče podatke. Po tej listini potrjuje kral j Arnulf salzburškemu nadškofu cerkev v Ptuju z desetino in dva dela »mesta« »cum bannis, theloneis et ponte«, kar so že vse podelili te j nadškofiji njegovi predniki, zraven pa ji še sam dodaja tretji del »mesta«, ki je bil pre j last Karantanca, pa ga je ta izgubil zaradi veleizdaje, z izjemo onih stvari, ki j ih pušča ženi tega Karantanca zaradi njene zveste službe, in sicer v gornjem »mestu« v vzhodnem delu mesta »curtilem locum«, kjer se je začela graditi nova cerkev, in v dolnjem »mestu« v zahodnem delu »mesta« »curtilia loca«, ki j ih je imel pre j ta Karantanec. 1 3 Po Pircheggerjevem mnenju je bil Karantanec Kocelj, čemur se pridružuje tudi Lj. Hauptmann, opozar­ jajoč, da ta razlaga osvetljuje na eni strani Kocljevo katastrofo, na drugi strani pa dokazuje tudi, da je imel falzifikator 10. stoletja pred seboj pristno listino iz 9. stoletja s temi podatki, ker bi izmišljanje takih podatkov za salzburško cerkev ne imelo nikakega smisla.14 To mesto j e prešlo nato s popolnoma nebistvenimi stilističnimi spremem­ bami, ki na vsebini ničesar ne menjajo, v pristno listino od 977 in nato 13 »... ad Pettouiam aecclesiam cum decima et duäs partes civitatis cum bannis, theloneis et ponte, quae ab antecessoribus nostris ilio tradita fuerunt, et ex parte nostra addimus terciam partem civitatis que proprietas Carantani fuit illique diiudicatum est, eo quia reus magestatis nostrae criminatus est constare, exceptis subnotatis rebus quas uxori illius propter fidèle servitium concessimus, id est in superiori civitate in origentali parte civitatis ipsius curtilem locum, ubi nova aecclesia incepta est, atque in inferiori civitate in occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loca que in potestate tunc ha- buit...« Gradivo II, 224, št. 296; Z a h n , ÜB I, 13, št. 9; J a k s eh , MC III, 24, št. 62. 14 Urkundenbuch des Herzogtumes Steiermark, Ergänzungsheft zu den Bänden I bis III, bearbeitet von H a n s P i r c h e g g e r und O t t o D u n - g e r n , Graz 1949, str. 50; ocena Lj. H a u p t m a n n a v Z C I V , 1950, str. 246—47. 221 y druge listine 10. in i l . stoletja.1 5 Sele v potrditvah salzburške posesti iz druge polovice 12. stoletja se ne omenja več Karantanec in posest njegove žene in Salzburgu se potrjuje posest vsega Ptuja (»ad Pettowe ecclesiam cum decima et totam civitatem cum bannis, thelloneis et ponte et omnibus ad locum ilium pertinentibus«).1 8 H. Pirchegger v svoji študiji o srednjeveškem Ptuju najprej po­ stavlja tezo, da je antični Poetovio ohranil svojo eksistenco, čeprav so se obdržali le skromni ostanki njegovega nekdanjega razcveta, in da je predstavljal trgovsko središče za Slovence.17 Pristno listino 9. sto­ letja, ki je tvorila podlago za falzifikat k letu 890, pa razlaga v tem smislu, da je Arnulf tedaj potrdil salzburški cerkvi v Ptuju cerkev z desetino in dva dela mesta »mit dem Gerichtsbanne, dem Zoll und der Brücke«, opozarja na pomen mostu za promet in na to, da je Ptuj edino štajersko naselje, ki se v listinah, karolinške dobe imenuje mesto.1 8 V drugem delu iste razprave se vprašuje, če je bilo Ptuju mestno pravo podeljeno n. pr. v VIII. ali IX. stoletju ali se je pa ohra­ nilo celo iz antike jkar se mu zdi bolj verjetno.1 9 Ob poročilu iz 15. sto­ letja, da je bilo zgrajeno mestno obzidje malo pred letom 1251, izraža H. Pirchegger mnenje, da je bilo obzidje tedaj le obnovljeno, ker pojem civitas — mesto predpostavlja obzidje.2 0 — V svoji Zgodovini Štajerske ponavlja H. Pirchegger, da je imel Salzburg v Ptuju cerkev z desetin- sko pravico, »den Königsbann, den Marktzoll (thellomeum) und die Brücke«, da se Ptuj imenuje civitas in da je bil pač vedno tržišče, vendar pa omenja, da je bilo mesto malo pred 1251 obzidano, pre j je imelo le jarek in plot.2 1 Glavni znak trške naselbine so mu tedenski sejmi m višje privilegirani letni sejmi, ki so pod posebno zaščito trškega gospoda, v začetku kralja, in je za njihovo kršitev po Königs- bann-u globa 60 šilingov, kakor n. pr. Ptu j leta 977.22 Pač le na Ptuj se nanaša Pirchegger jeva trditev, da so se smatrala vsa rimska mesta zaradi svojih zidanih hiš za gradove in da se j e označevalo pravo, ki se je razvilo v njih, kot »Burgrecht«, mir, ki je vladal v njih »bei Königsbann«, pa kot »Burgfriede«.23 15 Listina od 977 Gradivo II, 355, št 460, Z a h n , UB I, 32—33, št. 27, J a k s c h , MC III, 59-60, št. 147; od 982 Gradivo II, 366—67, št. 473, Z a h n , UB I, 36—37, št. 31, J a k s c h, MC III, 65, št. 154; od 984 Gradivo II, 377, št. 482, Z a h n , UB I, 37—38, št. 31, J a k s c h, MC III, 67, št. 159; od 1051 Gradivo III, 113-14, št 179, Z a h n , UB I, 67, št. 59, J a k s c h , MC III, 125, št. 304; od 1057 Gradivo III, 123, št. 197, Z a h n, UB I, 73, št. 64, J a k s ch, MC III, 129, št. 317. 16 Listina od 1178 Gradivo IV, 310, št. 610, J a k s c h , MC III, 471, št 1244- od 1199 Gradivo IV, 463, št. 913, J a k s c h , MC III, 580, št. 1487. , . " H. P i r c h e g g e r, Die Geschichte Pettaus im Mittealter I, Jahres­ bericht d. Gymnasiums Pettau 1902/3, str. 9. 18 Prav tam, str. 12. 19 Prav tam II, Jahresbericht d. Gymnasiums Pettau 1903/4, str. 28. 20 Prav tam L, n. o. m., str. 15. 2 1 H. P i r c h e g g e r , Geschichte der Steiermark I, Gotha 1920, str. 380—381 22 Prav tam, str. 396. 23 Prav tam, str. 396—7; vsa tu citirana mesta se nahajajo tudi v drugi izdaji iste knjige Geschichte der Steiermark bis 1282, Graz-Wien-Leipzig 1936. 222 Pritrditi je treba Pircheggerjevemu mnenju, da pri Ptuju obstoji v znatni meri kontinuiteta med rimsko in srednjeveško naselbino, čeprav arheologi ne soglašajo popolnoma v svojih mnenjih o obsegu rimskega Poetovio,24 saj so poznejša arheološka izkopavanja odkrila v veliki meri kontinuiteto od prazgodovinske preko rimske do slovan­ ske in poznosrednjeveške dobe. Ne more biti dvoma o tem, da je Ptuj že v 9. stoletju važno cerkveno središče. Iz mesta »cum bannis, thelo- neis et ponte« je treba vsekakor sklepati, da je imel Salzburg v Ptuju že v 9. stoletju most, morda tudi mostnino; theloneum pomeni po Pir- cheggerju dajatev ob sejmih (Marktzoll), medtem ko trdi Rietschel, da more pomeniti vsako dajatev od prometa (Verkehrsabgabe), torej tudi mostnino ali mitnino; 2 5 vendar pa mislim, da bo iz poznejših iz­ vajanj jasno, da ima Pirchegger v tem primeru prav, ker so se v Ptuju tedaj že vršili sejmi, pač ne tedenski, zato pa letni sejmi. Izraz »cum bannis«, ki ga listina uporablja v razliki od drugih listin v pluralu, pomeni pač na eni strani pravico do sodstva. (Gerichtsbann), na drugi pa tudi sejmsko pravo (Marktbann). V Ptuju se je torej trgovalo od 9. stoletja dalje in verjetna je tudi Pircheggerjeva domneva, da so tam Slovenci trgovali tudi že prej . Ni p a mogoče pritrditi Pircheggerjevim trditvam, da bi bil Ptu j že tedaj obzidan in da bi imela ptujska civitas kak poseben pravni položaj. Elaborat pod naslovom »Anfangk der stift des klosters von den von Pettaw« v rokopisu cod. 141 dunajskega Staatsarchiva, ki je bil sicer napisan v 15. stoletju, a predstavlja — kakor je razvidno iz njegove vsebine — le prepis originalnega rokopisa nastalega v ptujskem dominikanskem samostanu okrog leta 1272, govori namreč popolnoma jasno o tem, da je bilo šele pred letom 1251 ptujsko mesto obdano z obzidjem in da so hoteli nekateri meščani pustiti leta 1230 ustanovljeni dominikanski samostan izven obzidja, k a r se j e pa samostanu vendar posrečilo preprečiti, in o tem, da j e od nekega ptujskega meščana samostan dobil zemljišča, ki so bila pozneje ločena od samostana po mestnem obzidju.26 V Ptuju je bil morda že pre j kak jarek ali plot, a vse to nič ne spremeni na dejstvu, da je bilo mesto obzidano šele sredi 13. stoletja, da se je šele tedaj odločilo, kje bo teklo obzidje in da torej Ptu j prej predstavlja odprto, neobzidano civitas. — Še manj je mogoče pritrditi Pircheggerjevemu mnenju, da bi imel Ptuj 24 Prim, razna mnenja v tem pogledu, omenjena v razpravi F r. B a s a , Historično-geografski razvoj Ptuja, CZN XXVIII, 1933, str. 83—113. 25 S. R i e t s c h e l , Markt u. Stadt in ihrem rechtlichen Verhältnis. Ein Beitrag zur Geschichte der deutschen Stadtverfassung, Leipzig 1897, str. 21—22. 28 J. Z a h n , Über die Anfänge und den älteren Besitz des Dominicaner­ klosters zu Pettau. Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 16, 1879, str. 3—24, posebej str. 6, 12—13 in ponatis za nas tu važnih mest str. 8: Item dominus Hertnidus eiusdem matrone filius ordinauit quod Domu« fratrum circumdata est muro ciuitatis, qui cum ciuitas muro cingeretur, quidam de ciuibus volebant excludere claustrum, sed per ipsius ordinationem et instan- tiam non est factum... Prefatus autem dominus Hert. obiit anno Cristi 1251, 4 nonas Septembris . . . Similiter dominus Hilprandus ciuis Bethouiensis in quotidianis elemosinis fratribus multa bona fecit, et quasdam areas eis emit qui (!) fuerunt quandoque pars orti, sed postea per murum ciuitatis a nostra area sunt secluse... Et iste similiter obiit anno Domini 1230, in die Michaelis... 223 v 9. stoletju ali celo ohranil iz rimske dobe kako mestno pravo in da bi se v njem za to, ker se j e kot rimsko mesto smatralo za grad, razvilo kako posebno pravo (Burgrecht) ali kak poseben mir (Burgfriede). Tak Burgfriede z globo 60 šilingov za kršitev obstoji po Rietschelu prvotno le pri publicae civitates (kraljevskih gradovih) in je pač malo verjetno, da bi veljal za Ptuj . 2 7 Viru o Ptuju samem vedo povedati le o salz- burškem delu Ptuja in pa o onem delu, ki je pripadal Koclju ozir. je ostal njegovi ženi, ničesar pa o kakih svobodnikih ali sploh prebivalcih s posebnim pravnim položajem, kot posebna poslopja se razen cerkva omenjajo le curtilia loca, kar morejo biti le posesti zemljiških gospodov. Proti takemu pojmovanju govore pa tudi analogije drugod. Iz dosedanjih izvajanj je razvidno, da predstavlja na karantanskih tleh v teh stoletjih civitas bodisi razvaline rimskega mesta ali pa sred­ njeveški grad. Pri Ptuju je bilo razlog za (tako označevanje pač dejstvo, da so bile tam rimske razvaline, razen tega so pa nekatere rimske zidane stavbe verjetno še stale. Skupen znak vseh civitates bi bil torej zid, ne pa poseben gospodarski ali pravni položaj. Zato se smemo pri­ družiti Luschinovemu mnenju, da beseda civitas v virih pred 12. sto­ letjem ne predstavlja terminus technicus v gospodarskem in pravnem smislu.28 Seveda nastaja s tem pri prehodu v naslednje razdobje pro­ blem, v katerem viru civitas še ni in v katerem, je že terminus technicus. Za civitates na nemškem ozemlju je pa prišel S. Rietschel že 1894 do rezultatov, ki pač v glavnem veljajo še danes: civitas (in urbs) pomeni v karolinški dobi včasih škofijski sedež, včasih pa navaden kastei, nemški prevod besede je burg; prebivalci morejo biti po svojem prav­ nem položaju svobodni ali nesvobodni kakor oni izven civitates, njihova zemljiška posest more biti svobodna ali nesvobodna kakor tam, svo­ bodne občine morejo obstajati v njih kakor izven njih, civrtates so obzidane, ne more pa biti govora o nadaljevanju rimske municipalne ustave, niti o eksempciji od javne sodne oblasti, tako da v pravnem in komunalnem oziru ni razlike med »mestom« in deželo.2 9 Njegove trditve veljajo v glavnem tudi za karantansko ozemlje, vendar tu civitates niso vedno obzidane in včasih izraz pomeni, kakor smo videli, le razvaline rimskih mest. Če v civitates, k i vendar vsaj deloma pomenijo večja naselja, ne moremo videti prve faze razvoja srednjeveških mest, more to še manj veljati za g r a d o v e . Teorije o medsebojni nujni notranji zvezi med gradovi in mesti so nastale zato, ker so mnoga (ne vsa) srednjeveška mesta nastala pod gradovi, ker je grad obzidan in poznejša srednje­ veška mesta tudi1 skoraj brez izjeme obdana z obzidjem, ker imena mnogih mest in celo izrazi za mesto in meščana v mnogih evropskih jezikih izhajajo iz izrazov, ki pomenijo gradove (prim, iz germanskega 27 S. R i e t s c h e 1, Markt und Stadt..., 316 si. 28 A. L u s c h i n - E b e n g r e u t h , österreichische Reichsgeschichte des Mittelalters, 2. izd, Bamberg 1914, str. 344. Temu mnenju se pridružuje tudi A. M e l i , Grundriss der Verf assungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes Steiermark, Graz-Wien-Leipzig 1929, str. 86. 29 S. R i e t s c h e l , Die Civitas auf deutschem Boden bis zum Ausgang der Karolingerzeit, Ein Beitrag zur Gesch.der deutschen Stadt. Leipzig 1894. 224 burg, ki pomeni utrjen kra j sploh, torej tako rimsko mesto kakor pra­ zgodovinsko gradišče in srednjeveški grad, izvedene izraze burger, bourgeois itd. in imena krajev na burg, -4>ourg, -borough, -borgo itd. madž. vâr = grad in varos = mesto; slovanska mesta na -grad in variante tega izraza v raznih slovanskih jezikih ter gradjanin itd. za meščana iz izraza, ki prav tako pomeni prvotno utrjen kraj). Tako so nastale teorije o postanku vsaj dela meščanstva iz ministerialitete, o izvoru mestnega prava (nemški izraz burgrecht!) iz grajskega prava, in inter­ pretacija izrazov civitas in urbe v virih kot mesto je Nemčijo 10. in 1 j . stoletja kar obljudila z mesti. Te teorije so pa naletele na nepre­ magljive težkoče. Staro svobodno plemstvo kakor tudi ministeriali m vitezi na eni strani in meščanstvo na drugi strani sta in ostaneta dva po gospodarski funkciji in pravnem položaju ločena socialna razreda in težko si je mogoče predstavljati, da bi se mogel razviti drugi iz prvega. Grad, stolna cerkev, samostan itd. z njimi pripadajočim ozem­ ljem kot mestna imuniteta na eni strani in poleg njih obstoječa meščan­ ska naselbina na drugi strani imata povsem različno gospodarsko funkcijo in se tudi pravno ločita druga od druge in si j e težko pred­ stavljati, kako bi moglo biti v začetku drugače in bi druga tvorila sestavni del prve. Predvsem se je pa pokazalo, da je bilo v Nemčiji do konca 11. stoletja obzidanih le enajst mest, od katerih so vsa razen enega stara rimska mesta, med tem ko nastajajo druge meščanske na­ selbine kot odprti trgi (fora) in to tudi v primerih, kjer nastajajo poleg že obzidane večinoma cerkvene naselbine (civitas, urbs); šele pozneje so te naselbine dobile obzidje.30 Zgoraj omenjene znake povezanosti med gradom in mestom si je mogoče pojasniti drugače: meščanska naselbina ni mogla nastati kjerkoli, amipak le pod zaščito cerkvenega ali posvetnega velikaša;3 1 duhovščina in plemstvo predstavljata za me­ ščanske obrtnike in trgovce glavne odjemalce njihovih produktov in blaga;3 2 razen tega so prometna pota, ki pridejo v poštev za trgovanje, obenem tudi vojaška ipota, ki interesirajo fevdalce, ob teh potih in zlasti да križiščih teh potov nastanejo gradovi, pod njimi pa mesta.33 S. Rietschel je pisal leta 1905, da so pač definitivno minili časi, ko so začenjali zgodovino mest v Avstriji z urbes in civitates 9. do 11. sto­ letja in da more veljati kot ugotovljeno, da so bila ta mesta ustanov­ ljena kot tržne naselbine in da pred 12. stoletjem gotovo niso bila obzidana.34 Današnji avtorji so si na jasnem, da pomeni u r b s grad in je torej sinonim za castrum še v virih 12. stoletja tudi pri krajih, kjer je tedaj poleg gradu že obstajala ali pa pozneje nastala meščanska naselbina. Če se torej pri Lipnici v listini od ca. 1150 imenuje urbs, pomeni to grad, ki se v drugih listinah pri istem kraju imenuje castrum, 30 S. R i e t s c h e l , Markt und Stadt..., str. 106, 125 si., 151 in passim. I s t i , Das Burggrafenamt und die hohe Gerichtsbarkeit in den deutschen Bischofsstädten während des früheren Mittelalters, Leipzig 1905, str. 321 si. 31 S. R i e t s c h e l , Markt und Stadt..., str. 40. 32 W. S o m b a r t , Der moderne Kapitalismus, Ie, 134 sl. 33 H. P i r e n n e, n. o. m., str. 120. 31 S. R i e t s c h e l , Das Burggrafenamt..., str. 82—83. 15 225 urbis prefectus v listini 1172 je njen gradišnik, Burggraf, torej koman­ dant gradu, ki se v drugih listinah imenuje castellanus, medtem ko je bila meščanska naselbina, foTum, ki se prvič imenuje teta 1170, tedaj še neobzidana.3 5 Tudi za Gradec je danes priznano, da pomeni urhs v listini 1164 isto kar na drugem mestu iste listine castrarti, to je grad, da sta prav tako identična urbs v listini ca. 1175 in častnim v listini leta 1172, da je prefectus urbis 1136 ista funkcija kakor burgravius leta 1185 ali castellanus 1190, da se pa pod gradom razvije meščanska naselbina, katere nastajanje nakazujejo besede »in suburbano castri Graece« in »in turbis licet forensibus« 1164, ki se nato leta 1172 prvič imenuje forum, medtem ko njeno obzidje šele sto let (1265) kasneje dokazuje Otokarjev urbar, čeprav je morda obstajalo že nekaj časa pre j . 3 6 Na Koroškem pomeni pri Brezah urbs leta 1121 še grad, torej isto kakor v številnih drugih listinah castrum, in prefectus de Friesach leta 1155 in 1161 je isti funkcionar, ki se omenja v številnih drugih listinah kot castellanus ali purchravins; urbs torej ni identična s forum, čeprav je dejstvo, da dobe Breze kot prva meščanska naselbina na tu obravnavanem ozemlju obzidje, potem povzročilo, da dobi beseda urbs kmalu drug pomen.3 7 Pri Spodnjem Dravogradu pomeni1 »urbem forum Traberch« med 1193 in 1220, da se razlikuje med trgom in med urbs, ki pomeni isto kar v tem in drugih virih castrum, torej grad.3 8 In končno je pri koroškem Strassburgu urbs 1180 identična s castrum tega kraja, ki se omenja v drugih in celo v istem viru, nikakor pa ne s forum, ki se prvič omenja okrog 1200, saj govori še listina! od 1229 o trgu gradu Strassburg ( forum.. . urbis Straszburch).3 9 Beseda urbs pomeni torej v začetku nedvomno grad in je kakor pri civitas problem za raziskovalca le v tem, kdaj in kje beseda nima več tega pomena in začne označevati mesto. Drugi izraz v virih, k i bi mogli ob njem omahovati med tolmače­ njem kot grad ali kot naselbina meščanov, b u r g u m ali b u r g u s , 35 H. P i r c h e g g e r , Gesch. der Steiermark I, str. 380 in druga izdaja, str. 432, ter S. R i e t s c h e 1, Das Burggrafenamt..., str. 71, na podlagi listin pri Z a h n u I, 296, št 285, Gradivo IV, 149, št 269 (urbs), pri Z a h n u I, 518, št 549 (urbis prefectus), pri Za h n u I, 481, št. 514 (forum), in drugih listin pri Z a h n u in v Gradivu, kjer se omenja častnim in castellanus. 3 8 F r . P o p e l k a , Untersuchungen zur ältesten Geschichte der Stadt Graz, Zeitschr. d. Hist Ver. f. Steiermark XVII, 1919, str. 165, 167, 168, 176, 178, in H. P i r c h e g g e r , Gesch. d. Steiermark, str. 383, ter S. R i e t s e h e 1, Das Burggrafenamt..., str. 71, po Z a h n , ÜB I, 171, št. 172; 451—52, št 484; 514, št. 546; 516, št 548; 537, št. 565; 618, št 642 (=> Gradivo IV, 358, št 704); 688 si., št. 701 (Gradivo IV, 387, št. 774) in po A. D o p s c h , Österreich. Urbare II, str. 58. 37 K a r l h e i n z Z e c h n e r , Die Rechte der Kärntner Städte im Mittel­ alter und ihr Zusammenhang mit den Stadtrechten ausserhalb Kärntens, Würz­ burg 1938, str. 89; S. R i e t s c h e l , Das Burggrafenamt..., str. 71; urbs 1121, J a k s e h , MC I, 87, št 46; MC III, 227, št 564; prefectus J a k s e h , MC III, 368, št. 959; MC III, 382, št 1014 = Z a h n , ÜB I, 359, št 368. 38 Gradivo IV, 428, št 855, J a k s c h , MC III, 548, št. 1426. 39 K. Z e c h n e r , n.o.m., str.. 117; J a k se h, MC I, 238, št 316, MC II, 8, št. 540; MC I, 405, št. 521 => Gradivo V, 253, št. 508. 226 pa nikakor ne pomeni Burg, ampak suburbium gradu, torej naselbino meščanov.40 Zanimiv je vir iz leta 1269 iz bližine tu obravnavanega ozemlja, ki direktno izenačuje burgum in forum.41 Na našem ozemlju se ta termin pojavlja redko, vendar je tu važna listina iz leta 1184 do 1192, kjer bamberški škof oprošča šentpavelski samostan mitnine za živila za lastno uporabo »in burgo nostro Villaci« in sicer na eni strani zato, ker se prav pri Bambergu uporablja burgum kot sinonim za forum, na drugi strami pa zato, ker je to v resnici najstarejši vir, ki pri Beljaku nedvomno izpričuje eksistenco meščanske naselbine.4 2 Manj važne so druge omembe tega izraza: Breze se tako imenujejo le v dveh tujih pripovednih virih o poti angleškega kral ja Riharda po Koroškem v letu 1192, Ptuj in Gradec le v neki papeški listini iz leta 1222, Št. Vid na Koroškem le v neki listini velikovškega prosta Ulrika iz leta 1263.43 Bolj (pogosto kakor purgum se pojavljajo v virih za naše ozemlje b ü r g e n s e s : leta 1158 se pojavljajo med pričami za ministeriali burgenses vsekakor iz Brez; med 1164 in 1167 se pojavlja Viljem, ki je burgensis v Brezah; 1173 se pojavlja med pričami zopet več breških burgenses, med njimi Hainricus monetarius; nelokalizirani soi neki burgenses, ki se omenjajo v listini za Aniško dolino od ca. 1180, med njimi scutarius in faber; 1211 se omenjajo burgenses de Villiaco, ki so vetrinjskemu samostanu porušili njegovo hišo; isto leto se p r i koroškem WeMensfeldu omenjajo eiusdem fori burgenses; 1217 se burgensibus prefati fori (Velikovca) dovoli, da ne plačujejo mostnine, če prenašajo preko mostu stvari za lastno uporabo, kar se potrdi 1218; leta 1221 slede med pričami za vitezi (milites) kranjski burgenses; po listini med 1220 in 1224 je kupil vetrinjski opat hišo ® pritiklinami »v naši vasi (villa) Maribor« a Gotscal'co pellipario burgense nostro«; 1233 se pojavljajo kot priče burgenses iz Kmittelfelda1, 1245 iz Velikovca, 1253 se omenja burgensis iz koroškega Št. Vida in ko preda 1261 oglejski patriarh Ulriku Spanheimovcu Slovenj Gradec in še nekaj drugih krajev v do­ smrtni fevd, morajo priseči »ministeriales et burgenses omnes pre- diotorum castrorum et locorum«, da bodo zvesti vojvodi do njegove smrti, potem jih pa bodo izročili patriarhu, »dieti castellani ac ministe- riales et burgenses« morajo pa potem ponavljati to prisego vsaka tri 4 0 S. R i e t s c h e l , Das Burggrafenamt..., str. 120. Register IV. zv. Gra­ diva tolmači burgum kot grad, register V. zv. pa bolj pravilno kot mesto. 4 1 »in dieto foro erigendo seu burgo«, H. W i e s f l e c k e r , Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten, I. Band, Innsbruck 1949, str. 220—21, št. 826. 42 Gradivo IV, 354, št. 695; J a k s c h, MC III, 488, št. 1298; za Bamberg S. R i e t s c h e l , Markt und Stadt..., str. 108. Izraz burgum za Beljak se ponavlja tudi v potrdilih tega privilegija 1252 in 1264 (J a k s c h, MC IV, 402, št. 2476; 612, št. 2838). 43 Gradivo IV, 408, št 817 = J a k se h, MC III, 535, št 1397; Gradivo IV, 410, št 818; Gradivo V, 183—184 = Zahn, UB II, 287, št. 196, J a k s c h , MC IV/2, 590, št. 2793. 15* 227 le ta . 4 4 P r i i n t e r p r e t a c i j i t e h l i s t in s to j i večina a v t o r j e v n a stališču, d a p o m e n i b u r g e n s e s i s to k a k o r cives a l i forense« v d r u g i h l i s t inah in so si n a j a s n e m , d a g r e tu za meščane. 4 5 D r u g a č n e g a m n e n j a j e A. Meli, k i t rd i , d a so se vsi prebiva lc i , minis ter ia l i i n svobodniki , k i so živeli z n o t r a j u t r j e n e »Burg« in m o r a l i s k r b e t i za n j e n o o b r a m b o , i m e n o v a l i b u r g e n s e s - B u r g m a n n e n , iz česar j e n a s t a l a označba Bürger , lat. civis; k a s n e j e i zenačen je b u r g e n s e s s foreuses in cives in j i h o z n a č u j e kot Markt insassen, k a r n a j bi p r e d s t a v l j a l o o č i v i d n o kasne j š i s tadi j raz­ voja, če ta t r d i t e v n i v prot i s lov ju s pre j šn jo . 4 6 Za t o t r d i t e v se Meli sk l icu je le na H a s e n ö h r l a in če p o p r a v i m o t i skovno p o m o t o v n jegovem c i t a t u (»Hasenöhrl in Ö. G. A. XL VII, S. 120 f.« pomeni v resnici Hasen- ö h r l o v o r a z p r a v o »Beiträge z u r Geschichte des d e u t s c h e n P r i v a t r e c h t s in d e n ös ter re ichi schen A l p e n l ä n d e r n , A r c h i v f. öst. Geschichte, 97. Band, Wien 1909, str. 121 si.), n a j d e m o p r i H a s e n ö h r l u v resnici is to t rd i tev, n a str. 123 p a t u d i ident i f ic i ran je b u r g e n s e s z meščani, za to svojo t r d i t e v se p a H a s e n ö h r l sk l icu je le n a t r i v i r e : n a l i s t ino od 1211, k j e r sa lzburšk i nadškof k u p i od n e k e g a p lemiča g r a d H u o n s p e r c h , k i ga bo prevzel p o smrt i dot ičnega plemiča, in se z nj im dogovori, »ut non pone- r e m u s in p r a e d i c t o cas t ro a l i q u e m burgensem, nisi q u e m saepedictus nobilis d u c e r e t e l igendum,« 4 7 n a zgora j o m e n j e n o l i s t ino k r a n j s k i h b u r g e n s e s od 1221 in n a zgora j o m e n j e n o l ist ino od 1261. O d t e h t r e h v i rov m o r e p r e d s t a v l j a t i p r o b l e m le tprva l ist ina, k i se p a n e tiče tu o b r a v n a v a n e g a ozemlja in. k j e r j e t a k a u p o r a b a b e s e d e burgens i s m o r d a le n a p a k a p i s a r j a l ist ine. P r i K r a n j u nas v r s t n i r e d pr ič, k i j e očiv idno edini H a s e n ö h r l o v m o t i v (za mil i tes s lede k r a n j s k i burgenses , p o t e m C v n r a d u s p u e r = o p r o d a in p o t e m C v n r a d u s d e C o w e r , Colo de Velac et a R i mult i ) , n i k a k o r ne sili, d a bi da l i besedi d r u g a č e n p o m e n k a k o r d r u g o d , p r i l ist ini 1261 j e p a očividno, d a gre za meščane iz Slovenjega G r a d c a , k i j e t e d a j že z n a n kot meščanska nase lb ina. 4 4 1158 J a k s c h , MC I, 165, št. 201; 1164—6? Z a h n , UB I, 457, št. 491, reg. J a k s c h , MC III, 404, št. 1077; 1173 Gradivo IV, 270, št. 533, J a k s c h , MC I, 214, št. 279; c a 1180 Z a h n , UB I, 579, š t 613; 1211 Gradivo V, 94, št. 173, J a k s c h , MC IV, 55, št. 1654; Weitensfeld 1211 J a k s c h , MC I, 332, št. 433; 1217 Gradivo V, 151, št. 280, J a k s c h , MC IV, 90, št. 1748, MC IV, 99, št. 1772; 1221 Gradivo V, 181, št. 348, S c h u m i , Urkunden- und Regestenbuch des H e r z o g t u m s Krain (=» Schumi, UB) II, 32, št. 42, J a k s c h , MC IV, 121, št. 1829; 1220—24 Gradivo V, 173, št. 329, Z a h n , UB II, 302, št. 211, J a k s c h , MC IV, 109, št. 1808; 1233 Z a h n , UB II, 402, št. 301; 1245 Gradivo V, 413, š t 874, J a k s c h , MC IV, 321, št. 2293; 1253 Z a h n , UB III, 198, št. 128, J a k s c h , MC II, 65, št. 611, MC IV, 445, št. 2545; 1261 S c h u m i , UB II, 227, 229, š t 290, 291, J a k s c h , MC IV, 573, 574, št. 2761 (prim, za analizo listine F. Z w i t t e r , Starejša kranjska mes ta . . . , str. 9). 4 5 A. L u s c h i n - E b e n g r e u t h , n. o. m., str. 347; H. P i r c h e g g e r , Geschichte der Steiermark I, str. 386, 390; F. Z w i t t e r , Starejša kranjska mesta . . . , str. 16. Register h Gradivu IV tolmači izraz kot grajski prebivalci, register v Gradivu V pa opozarja na geslo mesto. 4 6 A. M e l i , n. o. m., str. 86, 211. 4 7 Po A. v. M e i l l e r , Regesta archiepiscoporum Sàlisburgensium inde ab anno MC VI usque ad annum MCCXLVI — Regesten zur Geschichte der Salz- burger Erzbischöfe.. . , Wien 1866, str. 200, št. 134, zdaj celoten tekst listine H a u t h a l e r - M a r t i n , Salzburger Urkundenbuch III, 150, št. 646. 228 Zgoraj navedeni podatki o izrazu burgensis, ki bi se dali pač še dopol­ niti z drugimi srednjeveškimi viri, dokazujejo, da gre za prebivalce krajev, ki so iz drugih virov znani kot meščanske naselbine, listine jih često spravljajo direktno v zvezo s forum, v nekaterih primerih je mogoče ugotoviti, da so oni obrtniki. Sam izraz je mogel nastati kot označba za obrtnike in trgovce v že pre j obzidanih rimskih mestih, ki so jih Germani imenovali purg, in se prenesti nato na obrtnike in trgovce, ki so se naselili v purgum pod srednjeveškim gradom, ki je bil prvotno neobzidan; niti izraz sam niti viri sploh in za tu obrav­ navano ozemlje posebej nas ne silijo, da bi konstruirali nek poseben socialni razred, ki bi obstajal iz dveh tako različnih sestavnih delov kakor so ministeriali in sploh grajske posadke na eni strani in meščanski obrtniki in trgovci na drugi strani. Čeprav je večina srednjeveških meščanskih naselbin nastala pod gradovi, čeprav je še pred postankom gradov fevdalcev slovanski izraz za utrdbo podlaga za postanek krajevnega imena p r i Gradcu,4 8 pri Slovenjem Gradcu, pa tudi pri koroškem Gradesu,4 9 in čeprav je seveda Se večje število meščanskih naselbin, ki se jim imena končujejo na -burg, sta si vendar grad in meščanska naselbina gospodarsko in pravno med seboj tuja. Ugotovitev, da je grad povsod izvzet iz mestnega sod­ stva in uprave in podrejen le mestnemu gospodu, je sicer menda izrecno napisal le K. Zechner, vendar pa mislim, da gre tu za splošno pravilo, ki je znano vsakemu raziskovalcu naših starejših mest.50 Če na drugi strani trdi K. Zechner, da so Breze v 12. stoletju vodili predvsem mini­ steriali in duhovniki, moramo vprašati po smislu te trditve.5 1 Mesta so bila seveda odvisna od svojih mestnih gospodov. Razen tega je danes dognano, da meščanske naselbine v prvem času svojega obstoja niso same volile svojih sodnikov, amipak jih je imenoval mestni (ali trški) gospod, in ti sodniki so bili včasih iz vrst ministerialov, tudi gradiš- nikov. Vse to pa seveda ne govori proti ostri razliki med ministeriali in meščani, saj bi mogli sicer po analogiji sklepati, da tudi med zem­ ljiškimi gospodi in njihovimi podložniki ni bilo ostre razlike. Proti te j ostri razliki bi bilo mogoče navesti kot argument še eksistenco mestnih patricijev, ki j ih dunajski in nekateri drugi viri imenujejo Erbbürger, to je meščanov, ki morejo imeti — kakor plemiči — prave fevde, ki stoje v rodbinski zvezi s plemstvom, se v vrsti prič včasih navajajo sredi med plemiči in so včasih oproščeni plačevanja mestnih davkov, ter dejstvo, da imamo nekaj primerov, da član plemiške rodbine po­ stane meščan in obratno. Nekaj mestnih patricijev in nekaj primerov, da ministeriali prestopajo v meščanstvo, imamo v Gradcu, nekaj patri­ cijskih rodbin je v Št. Vidu ob Glini, kjer je v enem primeru sin ministeriala meščan, beseda Erbbürger se pojavlja v koroškem St. Leon- hardu, za Breze je t rdno dokazano pač samo, da je ena veja iste rodbine meščanska, dve drugi pa ministerialski, v Ljubljani obstoji nedvomno 4 8 F r. P o p e 1 k a, n. o. m., str. 160—61. 4 9 K. Z e c h n e r, n. o. m., str. 192. 5 0 K. Z e c h n e r , n. o. m., str. 148. 5 1 K. Z e c h n e r, n. o. m., str. 97. 229 nekaj patricijskih rodbin, med njimi v prvi vrsti Porgerji.5 2 Kar se tiče gospodarske razlike med patriciji in med ostalimi meščani, j e proti Luschinovemu mnenju, da patriciji žive od zemljiške rente in ne od trgovine, in proti Voltelmijevemu mnenju, da se oni sicer bavijo s trgovino, da so pa oni edini zemljiški posestniki v mestih in da morejo biti drugim meščanom podeljene hiše le od njih, prevladalo mnenje L. Grossa, ki se z njim za Gradec strinja tudi Fr. Popelka, da se oni ne le bavijo s trgovino, ampak tudi niso izključni meščanski zemlji­ ški posestniki v mestih, ampak je razlika med njimi in drugimi meščani le v njihovem večjem premoženju.5 3 Za nas najbolj važno je p a vpra­ šanje o izvoru mestnih patricijev in tu trdi Luschin, da so oni deloma izšli iz minisiterialov in vitezov, L. Gross poudarja, da so nekateri izšli tudi iz obrtnikov, njihov deloma plemiški izvor poudarja Popelka, K. Zechner trdi, da je nastal patriciat v veliki meri iz plemstva, za njim ponavlja trditev, da so patriciji pač nastali iz plemstva, H. Braumüller, medtem ko za ljubljanske patricije doslej nihče ni trdil, da bi nastali iz plemstva in F. Gestrin vidi v njih produkt socialne diferenciacije v okviru meščanstva,54 Vprašanje o izvoru patricijskih rodbin bi bilo vredno še študirati, podoba je, da ta izvor ni pri vseh rodbinah isti, a če imamo pred očmi dejstvo, da patricijske rodbine nimajo nikakega bistvenega deleža pri ustanovitvi meščanske naselbine (tak delež bi imele, če bi bili' patriciji res edini meščanski zemljiški lastniki v mestu) in da se te rodbine pojavljajo sploh le v nekaj mesth in so zelo malo­ številne, i" samega dejstva, da so nekatere med njimi plemiškega izvora, ker j ih je pač privlačevalo meščansko pridobivanje, še ne smemo sklepati, da bi ljudje plemiškega izvora predstavljali kak bistven sestavni del nastajajočega meščanstva. Teze F. Cusina o vlogi, ki so jo pri formiranju tržaške komune igrali milites in valvassori, tu ne pridejo v poštev, ker j e bil razvoj v Trstu in istrskih mestih povsem svojstven, drugačen od mest v notranjosti.5 5 . . . Nekdanje naziranje, da so na d v o r c i h in pristavah velikih zem­ ljiških gospodov nastale naselbine nesvobodnih obrtnikov, ki so v začetku delali le za zemljiškega gospoda, pozneje so pa delali tudi za druge in si priborili osebno svobodo in da so tako nastala mesta in meščanstvo, je danes v znanosti opuščeno. Nemški zgodovinar Georg von Below ima brez dvoma zaslugo, da je proti tej »hofrechtliche Theorie« dokazal, da taki dvorci sicer ponekod obstoje in da oni celo še žive dalje v mestih kot imunitete zemljiških gospodov, ki pravno ne 52 Za Gradec Fr. P o p e l k a , n.o. m., str. 240 sL, str. 284, prim. H. P i r c h - egger, Gesch. d. Steiermark I, 385 in druga izdaja str. 439; za koroška mesta K Z e c h n e r , n. o. m., str. 18—20, 85, 97—98; za Ljubljano F r. Z w i t t e r , btarejsa kranjska mesta..., str. 46—47, J. Zon ta r, Banke in bankirji v mestih srednjeveške Slovenije, Glasnik Muz. dr. za Slovenijo XIII, 1932, str. 22—23. F. G e s t r i n , Doneski k zgodovini Ljubljane v sr. veku, ZC V, 1951, str. 197 si. <• ^ 5 3 , L o , t n ? ; r G r o s s . Zur Frage der Wiener Erbbürger, Mitt, d Vereins f. Gesch. der Stadt Wien I, 1920, str. 39 si. Fr . P o p e l k a , n.o. m., str. 241—42. и Literatura k prejšnjim opombam, posebej K. Zechner , n.o.m., str. 151, H. B r a u m ü l l e r , n.o. m., str. 180—1, F. G e s t r i n , n.o. m., str. 197. 55 F. C u s i n, Appunti..., str. 60, 66. 230 spadajo pod mestno oblast, da se pa ne da dokazati, da bi iz _ njih nastale meščanske naselbine; za te naselbine je značilno, da so njihovi prebivalci po veliki večini osebno svobodni obrtniki in trgovci, one nastanejo p o l e g imunitet, ki ostanejo še dalje izvzete iz mestne oblasti, in ne i z njih.5 6 Za mesta na tu obravnavanem ozemlju te teorije ni zastopal izrazito noben historik. V virih se tudi pri njih omenja ponekod curtis ali curia, treba se je pa vprašati, ali gre pri tem le za posamezno hišo ali za večji dvorec, razen tega pa seveda tudi, v kakšnem razmerju je ta dvorec do meščanske naselbine; jasno je se­ veda, da tudi v teh mestih obstoje večje imunitete in posamezne svo­ bodne hiše. Pri kranjskih mestih je takih imunitet in svobodnih hiš mnogo, dvorec se pa omenja kot curtis 1074 in curia 1291 le pri Škof ji Loki, a tudi tu je on v Stari Loki in ne v meščanski naselbini Škof ji Loki.5 7 Na Koroškem se pri Brezah curtis omenja že 860 in nato v šte­ vilnih virih vse do okrog 1200.53 Eden od teh virov iz let 1090—1106 razlikuje pri krških alodih, podeljenih v fevd, »Fresaci curtis una« in »Friesacense insuper forum cum 10 mansis«, torej dvor in meščansko naselbino. Staro curtis danes lokalizirajo na Petersberg, torej ne na mesto kasnejše meščanske naselbine.5 9 Tudi pri Velikovcu vidimo iz formulacij 1105—26 »medietatem. fori Judeorum et curtim ibidem po- sitam« in 1147 »medietas eiusdem fori et curtis stabularia«, da se jasno razlikuje med forum na eni strani in med dvorcem (pristavo) na drugi strani,6 0 Od ostalih koroških mest omenja pri Beljaku že cesarska li­ stina od 979 »quandam curtem quae vocatur Fillac« obenem z gradom in cerkvijo.6 1 Vsa ta poslopja se nahajajo pač v najstarejšem vzvišenem delu mesta okrog cerkve, ne v središču načrtno ustanovljene meščanske naselbine.6 2 Dvor z gradovi in drugimi pritiklinami se omenja 1147 tudi pri koroškem Št. Vidu, ne da bi bil ta dvor točneje lokaliziran.6^ Od krajev, k i so pozneje postali trgi oziroma mesta, se curtis omenja že 56 G. v. B e l o w , Territorium und Stadt, München u. Leipzig 1900, str. 299 si. 57 Za imunitete F r . Z w i t t e r , Starejša kranjska mesta..., str. 15—16, 37 si. in Razvoj ljubljanskega teritorija, n. o. m., str. 138 si., za Škof jo Loko posebej Starejša kranjska mesta..., str. U—12. 58 860 Gradivo II, 134—35, št. 172. J a k s c h, MC III, 12, št. 27; k 890 Gra­ divo II, 226, št. 296, J a k se h, MC III, 25, št. 62; 927 Gradivo II, 280, št. 368, J a k s c h , MC III, 33—34, št. 89, Z a h n , UB I, 22, št. 18; za. listine 982, 984, 1051 in 1057 gl. zgoraj opombo 7; 1090—1106 Gradivo III, 231—32, J a k s c h MC I, 84, št 39. Ne na to glavno curtis, ampak na posamezne hiše, ki se tudi tako v Brezah, podeljenih v fevd od krške prostije, od ca 1200 (Gradivo IV, 469, št. 923 in obsežnejše J a k s c h , MC II, 8, št. 540). 59 K. G i n h a r t , Die Kunstdenkmäler des politischen Bezirkes St. Veit, v Die Kunstdenkmäler Kärntens, Klagenfurt, Bd. VI, 1, str. 675. 60 1105—26 J a k s c h , MC, Ergänzungsheft, Kl. 1915, str. 6, št. 3048. 1147 Gradivo IV, 132, št. 237, J a k s c h , MC III, 325—26, št. 838. 6 1 Gradivo II, 363, št. 468, J a k s c h , MC III, 63, št. 150. 62 G. M o r o , n. o. m., str. 10, 14. 63 Gradivo IV, 129, št. 231; J a k se h, MC III, 323, št. 831. 251 898 pri Krki, okrog 1200 pa v trgu Strassburg, salzburška curia 1183 v Labudu.0 4 Zelo malo se pojavljajo izrazi curtis, curia in si., ki j ih itak ne smemo vedno razlagati v smislu kakih večjih dvorcev zemljiških gospodov, pri mestih nekdanje Štajerske: pri Ptuju poleg že omenjenih curtilia loca le še 1203, ko podeli salzburški nadškof Admontu locum curtis, kjer gre očividno le za eno hišo, osvobojeno od dajatev Salz­ b u r g s v Mariboru se le 1202—20 govori o neki curia »sub castro Mar- puch«, torej pod gradom na Piramidi in ne v meščanski naselbini, pri Gradcu se v že omenjeni listini od 1164 govori o tria curtifera in sub- urbano castri Graece sita«, ki so pa »certisque terminis a ceterorum habitaculis distincte« in predstavljajo le imuniteto treh samostanu Renn podložnih hiš.6 5 O pravih dvorcih zemljiških gospodov smemo torej govoriti le pri majhnem številu mest, največ pri koroških mestih, kar j e pač v zvezi s tem, da je bilo v tej deželi pridvomo gospodarstvo bolj razvito kakor na Štajerskem in na Kranjskem, ki sta bili v splošnem kolonizirani kasneje. Podatki o teh dvorcih so skromni, vendar nam celo oni dovo­ ljujejo v večini primerov razlikovanje med mestom dvorca in med mestom meščanske naselbine in tako ne dajejo nikake opore konstruk­ ciji, ki bi hotela izvajati meščane iz nesvobodnih obrtnikov na teh dvorcih. Below, ki mu je v negativnem oziru uspelo dokazati, da se mesta niso razvila iz; dvorcev nesvobodnih obrtnikov, je mogel pa v pozi­ tivnem oziru postaviti le trditev, da predstavlja izhodišče razvoja mestne ustave mestna občina, da ima skoraj vsako mesto svoje so- seski-no zemljišče in da obstoji tu analogija z vaško sosesko.66 Trditev, da predstavlja mestna občina, universitas civium, gemain der purger, ki obstoji že v času, ko je mestni sodnik imenovan od mestnega gospoda, izhodišče mestne ustave, je brez dvoma pravilna, prav tako trditev, da imajo mesta prav tako kakor vasi svoje soseskine pašnike in gozdove. Še pred mestno občino so pa morali eksistirati meščani in tu Below sicer govori o močnem doseljevanju v mesta, ne razlaga pa izvora meščanov. V dosledni izvedbi pa ta teorija trdi, da so bila mesta prvotno v a s i , ki se je v njih potem eventuelno razvila obrt in trgovanje, nato pa so bila s privilegiji povzdignjena v trge oziroma pozneje v mesta, njihovi prebivalci pa v meščane. Ta teorija, da so mesta prvotno »kolo­ nizacijske vasi«, je bila zastopana tudi pri nas 8 7 in proti njej sem že 6 4 Krka 898 Gradivo II, 238, št. 319, J a k s c h , MC I, 42, št. 4 (curtem qui dicitur Gurca); Strassburg ca. 1200 J a k se h, MC II, 8, št. 540 (Item Pilgrimus dapifer habet maneipia et curtem in foro Straszburch) ; Labud 1183 J a k s e h , MC I, 243, št. 326 (in curia domini archiepiscopi Salzeburgensis in Lauent). 65 Ptuj 1203 Gradivo V, 35, št. 46, Z a h n , ÜB II, 102, št. 61; Maribor 1202 do 1220 Gradivo V, 34—35, š i 44, J a k se h, MC III, 593—94, št. 1514, Z a h n , ÜB II, 209, št. 137 (k ca. 1215); Gradec 1164 Z a h n , UB I, 451, št. 484. 60 G. v. B e l o w , Die Entstehung der deutschen Stadtgemeinde, Düssel­ dorf 1889. 67 F r. B a š zlasti v oceni Wengertove knjige v Cas. zgod. nar. XXVIII, 1933, str. 55—57. 232 nastopil v razpravi Problemi zgodovine slovenskih mest;6 8 ker je pa K. Zechner, ki seveda vse te literature ni poznal, 1938 ponovno postavil trditev, da je večina koroških mest nastala iz vasi,69 naj mi bo dovo­ ljeno, da se tu še enkrat bolj izčrpno vrnem na ta problem. Mesta in trgi spadajo med naselja in zgodovinar, ki odgovarja, na vprašanja o njihovem postanku, mora poleg pisanih virov upoštevati tudi druge vire, razen tega pa tudi rezultate raziskovalcev drugih strok, ki so jim podlaga za študij prav ti nepisani viri. Sem spadajo predvsem tlocrti mest in trgov, ki so bili upoštevani v splošni diskusiji o njihovem postanku že dolgo, preden jih je za del tu obravnavanega ozemlja (Šta­ jersko) prvi sistematično študiral tudi pod tem vidikom M. Sidaritsch.7 0 Glavni rezultati njegove študije, ki sloni na franciscejskem katastru, bi bili za nas sledeči: od vseh mest in trgov nekdanje Štajerske pripada približno šestina (15,8 %), a od tega polovica vseh mest, tržnemu tipu (Platztypus), označenem po dominantnem položaju trga, a nobeno od njih nima podeželskega značaja (t. j . ne sklenjene vrste hiš, prevladu­ jočih nizkih hiš itd.); dve tretjini vseh naselij, med njimi ostala po­ lovica mest, pripada cestnemu tipu (Strassentypus), ki ga označuje razširjena cesta (S. razlikuje tu še dva podtipa, drugega z dolgo, pravo­ kotno glavno cesto), od tega tipa ima manj kakor polovica naselij (35 od 82) podeželski značaj; ostalo šestino, kamor spadajo izključno le trgi, predstavlja gručasti tip, ki se ne razlikuje bistveno od gručaste vasi, tu ima od 20 naselij 17 podeželski značaj. Sidaritsch pri prvem in pri drugem tipu izključuje postanek iz vasi, tu gre za naselja, ki so bila ustanovljena z namenom, da bi bila tržišča, le pri tretjem tipu dopušča tak postanek. Arhitekt H..Wengert se v svoji knjigi Die Stadt­ anlagen in Steiermark 7 1 omejuje na mesta; za trge konstatira le, da tisti trgi, ki so nastali iz vasi s podelitvijo tržne pravice, v splošnem ne prihajajo v poštev za razvoj v mesta, in ga zato zanimajo le t r g i ki so bili ustanovljeni kot trgi in ki jih označuje sklenjena vrsta hiš (z izjemo kapi in pa prehodov med hišami tam, kjer so te obrnjene s končno stranjo proti cesti), grupacija vseh hiš okoli tržnega prostora, njihova precej enaka širina; mesta so mu nastala ali iz odprtih trgov ali s presaditvijo naselbine na druigo mesto ali z ustanovitvijo na de­ viških tleh; pri tem razlikuje po tločrtu več tipov mest, porazdeli mesta na te tipe in objavlja njihove tlocrte po franciscejskem katastru. Pri koroških mestih in trgih razlikuje K. Ulbrich štiri tipe po načrtu usta­ novljenih mest in trgov (cestni trg, prehod od cestnega na pravokotni trg, pravokotni trg, cestno mesto in trg), tržni kraj iregularne oblike in tip, ki predstavlja razvito vas.72 Pod njegovim vplivom razlikuje tudi 6 8 N. o. m., str. 241—42. 69 K. Z e c h n e r , n. o. m., posebej str. 6, 16, 139. 70 M S i d a r i t s c h , Die steirischen Städte und Märkte in vergleichend- geographischer Darstellung (Zur Geographie der Deutschen Alpen-Festschrift Robert S i e g e r , Wien 1924. Str. 161—187). 71 H. W e n g e r t , Die Stadtanlagen in Steiermark. Ein Beitrag zur Ge­ schichte des deutschen Städtebaues. Graz 1932. 72 K. U l b r i c h , Städte und Märkte in Kärnten, Mitt. d. Geogr. Ges. in Wien, 82. Bd., 1939, str. 193—222. 233 V. P a s c h i n g e r v zadnj i izdaj i svoje » L a n d e s k u n d e vom K ä r n t e n « med razv i t imi vaškimi nase l j i in m e d p o n a č r t u u s t a n o v i j e n i m i t r g i in mesti, k a m o r spada več ina k o r o š k i h t r ž n i h nase l i j . 7 3 U l b r i c h o v a r a z p r a v a k o m b i n i r a geogra f sko p r o b l e m a t i k o z umetnos tnozgodov insko; s t e s t r a n i p r i d e za t u o b r a v n a v a n o ozemlje zelo m a l o v poš tev r a z p r a v a A. K l a a r a »Der mit te la l ter l iche S t ä d t e b a u in Österre ich bis zum 13. Jahr­ h u n d e r t « , k i i z raža r a z e n tega poleg n e k a t e r i h zanimiv ih i d e j n e r a z u ­ m e v a n j e za g o s p o d a r s k i p o j e m mesta in sploh p r e c e j š n j o zmedenost po jmov, znači lno t u d i za d r u g e r a z p r a v e knj ige, v k a t e r i j e ta r a z p r a v a izšla, p a č p a j e d r a g o c e n a o b j a v a t ločr tov k o r o š k i h in š t a j e r s k i h mest v » H a n d b u c h d e r d e u t s c h e n K u n s t d e n k m ä l e r « . 7 4 Med s lovenskimi geo­ grafi se j e A . M e l i k n a j p r e j v r a z p r a v i R a z v o j L j u b l j a n e iz reke l za tezo o us tanovi tv i tega m e s t a p o n a č r t u , n a t o p a v svoj i Sloveni j i iz­ r e k e l .splošno m n e n j e , d a j e b i la večina t r ž n i h kra jev, k a k o r i m e n u j e s k u p a j m e s t a i n t r g e , u s t a n o v l j e n a n a n o v o in n i n a s t a l a s podel i tv i jo t r ž n i h p r a v i c že obstoječi vasi ; t ržn i p r o s t o r m u d o k a z u j e s i s tematično zasnovo, on r a z l i k u j e več t i p o v t ločrta, 1© e d e n od njih, k i s p o m i n j a n a g ručas to vas, j e n a s t a l v e r j e t n o z vasi. 7 5 P r i p r i m o r s k i h m e s t i h r a z l i k u j e F . C u s i n m e s t a r i m s k e g a i zvora »a forma regolare« in »città baronal i« iz s redn jega v e k a »di forma a l lungata«. 7 8 T i av to r j i s e de loma razli-1 k u j e j o v svo j ih k las i f ikac i jah , zgodovinar b o vedno kon t ro l i r a l n. pr . t rd i tve , al i p r e d s t a v l j a j o t locr t i f ranciscejskih ka t a s t rov p r v o t n e t locr te teh nase l i j , i n t ud i d r u g e n j ihove t rd i tve . K l jub t emu p a obstoj i med n j imi soglasje v tem, d a le za man j š ino meščanskih nase lb in in t o za m a n j p o m e m b n e d o m n e v a j o , d a so n a s t a l e t a k o , da j e bi la že obsto ječa vas s pr iv i leg i jem p o v z d i g n j e n a v t rg , m e d t e m k o j i m j e p r i večini, in t o p r a v p r i p o m e m b n e j š i h nase lb inah, s i s temat ična zasnova posebnih t ipov, k i n i m a j o ana log i je p r i a g r a r n i h nasel j ih, dokaz, d a s o b i le u s t a n o v l j e n e n a n o v o s p o s e b n i m oz i ram n a n j ihovo t r ž n o funkci jo. C e p r e i d e m o n a p i s a n e vire, m o r a m o n a j p r e j ugotovit i , d a se večina k r a j e v , k j e r sô b i la m e s t a in t rg i , o m e n j a v n j ih v času, k o še n i ni- k a k i h d o k a z o v za obs to j m e š č a n s k i h naselbin, i n da so t o r e j i m e n a t e h m e š č a n s k i h n a s e l b i n v e č i n o m a p r e v z e t a iz s t a r e j š e dobe. 7 7 T o j e r a z u m ­ ljivo, sa j so n a eni s t r a n i m e š č a n s k e n a s e l b i n e z a r a d i svoje gospodarske funkci je n a s t a j a l e v p o k r a j i n i , k i j e b i k že nase l jena, na d r u g i s t r a n i . ,,та J£- P a s c h i n g e r , Landeskunde von Kärnten und Osttirol. 2. umeearb Aufl. Klagenfurt 1949. Str. 216. Г A J K l a a r ' D e r mittelalterliche Städtebau in Österreich bis zum 13. Jahrhundert (Die bildende Kunst in Österreich, Vorromanische und roma- nische Zeit. Hrsg. von Karl Ginhart. Baden bei Wien 1937. Str. 82—89). — G D e h i o , Handbuch der deutschen Kunstdenkmäler. II. Abt. Österreich. I. Bd.: Die Kunstdenkmäler in Kärnten, Salzburg, Steiermark, Tirol u. Vorarlberg hrsg. von D.Frey u. K. Ginhart, Wien-Berlin 1933. 75 A. M e 1 i k , Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik V/VI, Lj. 1930. str. 113, 121—23. — A. M e l i k , Slovenija, geogr. opis, I, Lj. 1936, str. 602, 612—14. 76 F. C u s i n , Appunt i . . . , str. 73. 77 Prim, za Štajersko H. P i r c h e g g e r , Gesch. d. Steiermark I, str. 380 do 395, za Koroško vse Z e c h n e r-jevo delo in tabelo pri U 1 b r i c h u , n. o. m., str. 199—204, za Kranjsko F r. Z w i t t e r , Starejša kranjska mesta str. 7—15. . 234 j e pa znano, da je razvoj meščanskih naselbin v srednjem veku v veliki meri odvisen od moči njihovega gospoda, da ima vsako mesto in trg svojega mestnega oziroma trškega gospoda in da mesta in trgi nikakor ne nastajajo iz svobodnih vasi, kakor pravilno poudarja S. Rietschel.7 8 Pred meščansko naselbino se pa z istim imenom ne omenja samo grad ali dvorec zemljiškega gospoda ali pa cerkev, ampak včasih tudi že fara ali pa locus, kar da sklepati na obstoj večjega naselja, V neka­ terih primerih se to naselje direktno imenuje villa, vas. Za enostavno logiko tistih, ki sklepajo, da se j e tisto, kar se omenja kasneje, razvilo iz onega, kar se omenja prej, so to dokazi, da so se trgi in mesta razvili iz vasi. V sledečih izvajanjih, kjer seveda ne težim za izčrpnostjo, naj opozorim na to, da problem v resnici ni tako enostaven. Znano je, da se Gorica v pisanih virih prvič pojavlja kot vas v listini od 1001, ki omenja »medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza«, medtem ko se trg prvič pojavlja 1210, obzidje okrog trga 1329 in mesto 1398; sklepanje, da se je torej trg razvil iz vasi, bi bilo pa vendar napačno, ker je trg nastal na površju hriba, na katerem stoji grad, medtem ko leži vas pod hribom in se kot neobzidana vas omenja še v 14. in 15. stoletju, torej v času, ko obstoji istočasno že tudi trg oziroma pozneje mesto.79 Kar se tiče kranjskih mest in trgov, sem mogel ugotoviti, da so pri Kamniku, Ljubljani in Škofji Loki prvotne naselbine in fare izven meščanske naselbine, da je nastanek meščanske naselbine s tem, da so vasi podeljene trške pravice, dokazan le pri Tržiču (1492), verjeten pa tudi pri nekaterih drugih trgih, da za postanek meščanskih naselbin iz prve dobe nimamo direktnih pisanih poročil razen Pucljeve notice k letu 1256, ki govori o oppida noviter constructa, iz 14. in 15. stoletja imamo pa ustanovno listino Novega mesta, ki govori o novi ustanovitvi, in več listin o povzdignjenju trgov v mesta, pri čemer se pri Višnji gori že obstoječa meščanska naselbina presadi na drugo mesto.80 Na Koroškem se označujejo kot villae štiri poznejša mesta in sicer prav ona, kjer smo že srečali dvor (cuTtis, curia) zemljiškega gospoda: Št. Vid, Velikovec, Beljak in Breze. Št. Vid se omenja kot villa 1131 in nato 1162, medtem ko se forum omenja prvič 1176;81 vprašanje, ali gre za isto naselje, kolikor je meni znano, še ni bilo postavljeno. Pri Veli- kovcu že sama dikcija cesarske listine od 1170 (Suum est enim univer­ sum ius eiusdem ville et forum et omnia fori iura ad volutatem suam tantummodo dispensare) opozarja na to, da obstoji razlika med villa in forum.82 Beljak se oiznačuje kot vas v kraljevski listini od 1060, kjer 78 S. R i e t s c h e l , Markt und Stadt . . . , str. 41—42. 79 F r . K o s , K zgodovini Gorice v srednjem veku, Glasnik Muz. dr. za Slov. I—VIII, 1919—27, pos. I, str. 4, 7, 8, 14 si. 80 F r. Z w i t t e r , Starejša kranjska mesta . . . , str. 7—15, 19—20. 81 1131 ac per medium ville sancti Viti, J a k s e h , MC I, 101, št. 61a; 1162 apud villain Sancti Viti in ecclesia, Gradivo IV, 224, št. 441, J a k s e h , MC I, 178, št. 229; 1176 in foro nichil iuris h a b e a t . . . , J a k s c h , MC III, 452, št. 1206. 82 Gradivo IV, 259, št. 511; J a k s c h , MC III, 429, št. 1140. 235 se ustanavlja »mercatum« (in villa, que vocatur Villach,... mercatum statuimus), tako da je interpretacija t e listine v zvezi z razlago pojma mercatum, o čemer bo govora kasneje.8 3 Geografi poudarjajo pri teh treh mestih njihove načrtne tločrte, Ulbrich razen tega domneva pri Velikovcu in Beljaku prvotno tako imenovano cerkveno naselje (Kir­ chensiedlung: utrjeno naselje okrog cerkve), ki bi torej ne bilb iden­ tično s kasnejšim mestom.84 Breze se imenujejo villa najprej v pri­ povednem viru Vita Chunradi archiepiscopi k dogodkom 1122—1125, kjer se njihovi prebivalci imenujejo ci ves, nato se pa še 1168 datira neka listina in villa Frisacensi.8 5 Dejstvo, da se tu kot prebivalci villae imenujejo cives, nam v zvezi z že omenjenim dejstvom, da se Breze že prej imenujejo forum, in v zvezi s tem, da so nam breški cives tega časa znani tudi iz drugih virov, vsiljuje vprašanje, ali villa tu sploh pomeni vas, naselje pod zemljiškim gospodom, in ne morda meščansko' nasel­ bino. Že Rietschel je ugotovil, da se naselbine trgovcev, dokler so odprti trgi in ne obzidane, imenujejo v virih tudi villa.86 Ta razlaga velja tudi za Breze, kar nam bodo potrdile analogije na Štajerskem. Da srednjemu veku ni bila tuja misel sistematične zasnove in ustanovitve meščanske naselbine, dokazuje presaditev foruma v Brezah, ki je bil prvotno na levem bregu reke Metnitz, na desni breg, kjer leži kasnejše mesto, v letih 1124—1130, nadalje pri Velikovcu dejstvo, da nastane poleg starega trga, ki leži v današnjem predmestju in je postal spanheimovski, po 1240 nov šentpavelski trg na mestu današnjega mesta, in. končno tudi dejstvo, da leži prvotni Celovec, ki se prvič imenuje že kot trg med 1193 in 1199, na Goričici severno od Gline, medtem ko je bil današnji Ce­ lovec južno od Gline zgrajen kot trg med 1246 in 1252.87 Jasno pa je, da so tudi na Koroškem nekateri manjši trgi nastali iz vasi. Pri mestih in trgih nekdanje Štajerske, kjer je direktnih pisanih virov o njihovem postanku seveda zelo malo, poleg Sidaritscha im Wen- gerta tudi zgodovinar H. Pirchegger odgovarja na vprašanje, ali gre za nove ustanovitve ali za presaditev naselbine na drugo mesto ali za po­ stanek meščanske naselbine v vasi. Iz njegovih izvajanj je razvidno', da je novih ustanovitev precej in to prav pri pomembnejših mestih. Pri presaditvah (transplantacija, Umsiedlung) je že Wengert opravičeno razlikoval med primeri, kjer je bilo staro naselje sploh opuščeno, in med primeri, kjer staro naselje obstoji kot vas dalje poleg novega (Stari Trg pri Slov. Gradcu, Altenmarkt pri Fiirstenfeldu itd.).8 8 Po mojem mnenju v tem drugem primeru sploh ni mogoče govoriti o presaditvi naselja, ampak kvečjemu sejma, saj ni nikakih dokazov, da bi prišli prebivalci novega trga iz starega naselja in ne od drugod. Razen tega 8 3 Gradivo III, 127, št. 204; J a k s c h , MC III, 135, št. 338. ' 8 4 K. U1 b r i c h , n. o. m., str. 200—201, 216—17; V. P a s c h i n g e r , n. o. m., str. 216. 8 5 1122—25 Gradivo IV, 39—41, št. 70, J a k s c h , MC I, 88, š i 52 (k 1123—24) ; 1168 Gradivo IV, 250, št. 495, J a k s c h , MC III, 419, š t 1113. 8 6 S. R i e t s c h e l , Markt und Stadt . . . , str. 69, 114, 151—52. 8 7 A. J a k s e h , Geschichte Kärntens I, str. 166, 255, 318, 387; II, str. 23. 8 8 H. W e n g e r t , n. o. m., str. 13. 236 bi bilo važno vprašanje, ali pomeni izraz »trg« pri teh starejših naseljih meščansko naselbino ali — kar se mi zdi edino verjetno — enostavno samo vas, kjer so se vršili sejmi, kar nas že vodi k problemu smisla izraza »forum«.89 Seveda bi bilo pa tudi pri opustitvi starega naselja potrebno postaviti vprašanje, ali j e bilo to naselje meščansko in ali je prišlo jedro prebivalcev novega meščanskega naselja res iz starega naselja. Kar se tiče povzdignjenja vasi v trg, imamo na Štajerskem pisan vir za to v cesarskem privilegiju samostanu St. Lambrecht za Köflach iz leta 1170, kar predstavlja pač eno od najstarejših listin za tako povzdignjenje sploh in je ta primer tem bolj interesanten, ker ugotavljajo tudi raziskovalci tločrta, da j e Köflach gručasto naselje.90 Kar se pa tiče listine za Št. Lovrenc na Pohorju od 1222, pa pri njej ne gre za povzdignjenje vasi v trg, ampak po pristnem tekstu listine le za lokalni sejem, kjer šentpavelski kmetski podložniki kupujejo in prodajajo med seboj, a tudi po falzificiranem tekstu listine še vedno le za sejem brez mitnine in tržnine.9 1 Trgov, ki so nastali iz vasi, je bilo seveda več; H. Pirchegger navaja nekaj primerov, da se villa nekaj let pozneje pojavi kot forum (Žalec 1259 in 1265), in nihanja med oznako villa in forum za isto naselje.92 Da moramo pa tudi v teh primerih upoštevati še druge možnosti razlage, dokazuje primer Maribora, ki se leta 1209 imenuje forum, listina med 1220 in 1224 pa govori o tem, da je vetrinjski opat kupil »in uilla nostra Marhpurc« hišo s pritiklinami »a Gotscalco pellipario bur gens© nostro«, torej od mariborskega me­ ščana.93 Vetrinjski dvor v Mariboru leži kasneje v obzidanem mestu in to nam dokazuje, da moramo izraz villa v tem primeru tolmačiti tako kakor pri Brezah in v primerih, ki j ih navaja Rietschel, to je da pomeni trg, torej meščansko naselje, ki je pa še odprto, ne obdano z obzidjem. V zvezi s tem je zanimiv izraz forensis villa, ki se pojavi v notici okrog leta 1160 za Ens, ki leži seveda izven tu obravnavanega ozemlja,94 posebno pa v privilegiju cesarja Friderika II. štajerskim ministerialom in deželanom od 1237, kjer se jim daje pravica zahtevati vrnitev tistih njihovih podložnikov, ki bi se brez njihovega dovoljenja zatekli v mesta 89 Prim, formulacijo, ko podari brat vojvode Friderika II. ca. 1233 stotem uillam in Antiquo foro« (Altenmarkt pri Fürstenfeldu) ivanovcem ( Z a h n , ÜB II, 412, št. 310). 90 »... contulimus et imperiali munificentia concessimus . . . in villa Chou- elach mmcupata forum pro sue voluntatis arbitrio ordinare et ad ipsius ecclesie commodum forensia in eo sibi iura constituere« ( Z a h n , UB I, 478, št 513). P i r c h e g g e r , Gesch. d. Steierm. I, 389—90, 394—95. S i d a г 11 s c h , n.o.m., 176—77. W e n g e r t , n.o. m., 13—14. 91 Gradivo V, 181—82, št 349 (splošna vsebina) ; Z a h n , UB II, 276, št. 191 (falzificirani tekst); J a k s c h , MC IV, 125, št. 1834 (pristni tekst). Prim H. P i r c h e g g e r , Marburg in alter Zeit (Südsteiermark, Graz 192?, str. 341). 92 H. P i r c h e g g e r , Gesch. d. Steierm. I, 394; 2. izd., str. 450. 93 1209 Gradivo V, 86, št. 154, Z a h n , UB II, 153-54, Št. 98; 1220—24 Gra- divo V, 173, št. 329, Z a h n , UB II, 302, št. 211 (k 1224), J a k s c h , MC IV, 109, št. 1808. 94 Z a h n , UB I, 401, št. 415. 237 in trge (villas forenses), ki bi bili ustanovljeni in jim podeljene svo­ boščine.95 Ekonomskemu bistvu meščanskih naselbin bližja je teorija, ki raz­ laga njihov postanek v zvezi s s e j m i in t r ž i š č i. Tu naj le omenim znano dejstvo, da so se po graditvi cerkva in ustanovitvi župnij razvila na dan patrona cerkve proščenja, kjer se blago zamenjuje in kjer se tudi trguje. Ti skromni začetki menjalnega gospodarstva nastanejo brez kakih privilegijev, iz njih so pač izšli prvi letni sejmi v podeželju; oni so omenjeni v literaturi o našem vprašanju, a avtorji v splošnem ne trdijo, da bi se iz kakega takega proščenja ali letnega sejma, ki se vrsi zaradi svoje prirode le enkrat na leto, razvila meščanska nasel­ bina. Bolj važni kakor ta brez privilegijev nastala lokalna proščenja m sejmi so pa večji sejmi, ki velja zanje — če že ne vedno, pa vsaj od začetka 10. stoletja dalje — načelo, da njihova podelitev predstavlja regalno pravico.9 7 Zato imamo zanje več pisanih virov, in sicer za tu obravnavano ozemlje na eni strani nekaj podelitvenih listin, na drugi strani pa vire, kjer se oni omenjajo z izrazoma mercatura in forum. Vse tri podelitvene listine iz 10. in 11. stoletja se tičejo krajev na Koroškem. Najstarejša med njimi je cesarska listina od 975, kjer se dovoljuje vdovi Immi v kraju Lieding »mercatura et monetam contru- endam ac teloneum de eodem mercatu exigendum«.9 8 Poskus ni uspel; K. Rechner domneva, da ima ta listina zvezo s koroškim Strassburgom, kjer se 1200 prvič omenja forum.99 Nato imamo iz 1016 listino, ki nam je danes sicer ohranjena le v poldrugo stoletje kasneje falzificirani obliki, vendar je pa del teksta te listine prevzet iz prvotne pristne listine, saj ta pristni del vsebuje tudi pristna potrditev tega privilegija iz leta 1028, ki nam je ohranjena; v pristnem delu listine od 1016 cesar g ru- j [ u m U > > m e r c a t u m dedimus in suo predio ubicumque placuerit šibi ad habendum, atque theloneum in qualicumque loco sit mercatura m comitatu suo, quod vocatur Friesahc, in proprium tradidimus ea ratione, ut liberam inde habeat potestatem faciendi, quod velit, dandi » Ad hoc statuimus... ut sepedictis ministerialibus ac comprovincialibus btyrie homines ipsorum proprietatis vel in prediis eorum modo quolibet po- sitos qui ad civitates vel villas forenses que erecte per omnem ipsam terrain luennt et libertati dedite occasione hums libertaüs confugerint, sine licentia dominorum ad quo s pertinent, propriis dominus ipsorum restituante cum rebus, occasmnibus quibushbet pretermissis«. Gradivo V 318—19 št 671 (ne ES"?? ?A,StrÌ?J«Ì б ^mačenjem »forenses villae« kot. »tuje vask) ; 'Zahn, št 36 s t - 3 5 4 ; S c h w i n d - D o p s c h , Ausgewählte Urkunden..., 79, rler P » ^ l r C K h - e # g e i , r ' Ce/eh. d. Steierm. I, str. 380 (»das Zusammenströmen der Hausierer bei Kirchweihfesten genügte wohl im 9. und 10. Jahrhundert)«• K. Z e c h n e r , n. o. m., str. 138-39 (pretirava njihov pomen) ; F r. Z w i 11 e r ' od 1265Г1 m ' ' " S t r ' 2 2 ( o p o z o r i l ° n a v i r ° Proščenjih na Dolenjskem Z SA R r i e t , s c l i ? l . Markt u. Stadt..., str. 7-30 osporava sejemski regal v vzhodnofrankovski državi pred začetkom 10. stoletja, za poznejšo dobo ga ne osporava nihče, če seveda izvzamemo mala proščenja (prav tam str 30 do 31). 98 Gradivo II, 347, št. 451; J a k s c h, MC I, 47, št 8. 99 K. Z e c h n e r , n.o. m., str. 117—18. 238 vendendi commutandi vel šibi tenendi«; v listini 1028 se potrjuje ista pravica »in loco Friesacha veil in ceteris suis prediis in eodem comitatu iacentibus«, sicer se pa ta potrditev vsebinsko krije s pristnim delom prvotne listine, ki predstavlja najstarejši vir za začetke trgovanja v pozneje tako znamenitih Brezah.1 0 0 V tretji podelitveni listini od 1060 kral j bamberškemu škofu »in villa que vocatur Vi l lach. . . mercatura fieri statuimus reddentes et donantes id ipsum mercatura predicto eius- dem loci episcopo suisque successoribus perpetuo habendum atque possi- dendum et quicquid eis placuerit, ad usum ecclesiae inde faciendum ea videlicet ratione, ut idem mercatum liberum sit ducum comitum iudi- cum omniumque potestatum contradictiooe securum soli tantum Baben- bergensi episcopo cum banno monetariis monetis theloneis oimnibusque forensis iuris utensilibus subditum et proprium. Insuper hoc nostra regali auctoritate statuimus, ut omnes qui ad predictum mercatum causa forensis negocii confluunt, ibidem négociantes indeque redeuntes secura et certa pace fruantur«.1 0 1 Kar se tiče virov, kjer se le omenja mercatum oziroma forum, se tu omejujem na dobo do tretjega desetletja 12. stoletja, ko se v Brezah prvič omenjajo cives (gl. zg. op. 85) oziroma v originalni listini od 1130 »forenses«.102 V tej dobi se pri Brezah v (po Jakschu) pristnem tekstu falzificirane listine od 1043 govori o »ecclesie quam aput forum suum Friesach iam construere ceperat«, v (po Jakschu) pristnem delu druge falzificirane listine od istega leta o »quicquid šibi proprietatis erat im toto tractu Frisach cum mercatu«.1 0 3 Razen tega se v že omenjenem viru za 1090—1106 v Brezah omenja forum z desetimi hubami (gl. zg. op. 58). Velikovec se v že omenjenem viru za 1105—26 imenuje »forum Judeorum« (gl. zg. op. 60), v dragem viru za ista leta se pa imenuje kot kraj Volchimercatus.1 0 4 Na Štajer­ skem daje vojvoda Henrik II. Koroški samostanu St. Lambrecht po pristni listini od 1103, kar se ponavlja še večkrat kasneje, »mercatum Judenpurch cum usu qui muta dicitur, theloneo et pretereuncium merce«.105 V isto kategorijo spada pač tudi Ptuj , samo da se tam omenja le theloneum in bannum, ne pa mercatum ali forum (gl. zgoraj op. 13 in 15). Nemška beseda »Markt« pomeni včasih sejem (n. pr. Jahrmarkt, Wochenmarkt), včasih trg kot naselje, ki je v srednjem veku naseljeno od istega meščanskega razreda kakor mesto in spada torej med me­ ščanska naselja, včasih pa tudi čisto topografsko le del naselja (n. pr. Alter Markt v Ljubljani) ali je celo le izraz za trg (Platz), kjer se vrše sejmi. Beseda Marktrecht more pomeniti sejemsko pravo ali pa pravo 100 1016 Gradivo III, 25, št 36, J a k s e h , MC I, 52, št. 13; 1028 Gradivo III, 55, št. 84; J a k s c h , MC I, 54, št. 15; Z a h n , UB I, 54, št. 45. 101 Gradivo III, 127, št. 204; J a k s c h , MC III, 135, št. 338. 102 Gradivo IV, 57, št. 99; J a k s ch , MC I, 94, št. 58. 103 Gradivo III, 85, št. 124, J a k s c h , MC I, 56, št. 16; Gradivo III, 88, št. 126, J a k s c h , MC I, 59, št. 17. 104 Gradivo IV, 6, š i l i ; J a k s c h , MC III, 210, št. 521. 105 Gradivo IV, 5, št. 8; Z a h n , UB I, 111, št. 95; J a k s c h , MC III, 208, št. 517. 239 trga kot meščanske naselbine. Kdor pregleduje l iteraturo o zgoraj na­ vedenih virih, dobi^ vtis, kakor da so raziskovalci pod vtisom istega izraza za tako različne pojme in da tolmačijo zgoraj navedene termine z »Markt«, »Marktrecht«,.kar naj bi že v začetku pomenilo meščansko naselbino. Kolikor pa vendar trdijo, da gre v začetku le za letne in tedenske sejme,^ vidijo kasnejši razvoj čisto juridično v tem, da so se sejmom pridružile še razne pravice, dokler ni bil končno dovršen razvoj v mesto. Tako trdi Werunsky, da na Koroškem že od 975 obstoje fora, t. j . naselbine trgovcev in obrtnikov, na drugem mestu pa, da so se sejmom pridružile pozneje posebne oblike zemljiške posesti, razvoj je pa dokončala ustanovitev posebnega sodnega okraja.1 0 6 Po H. Pirch- eggerju se v Ptuju že od 977 vrše privilegirani letni sejmi in pa tedenski sejmi, pozneje nastanejo posebna trška sodišča (Marktgerichte), razvoj pa dokonča ustanovitev sodnega okraja. 1 0 7 A. Mellu so trgi nastali iz vasi (pri tem argumentira s tem, da imamo le za Bruck ob Muri pisan vir za novo ustanovitev, čemur bi bilo mogoče ugovarjati s tem, da imamo tudi le za Koflach pisan vir o povzdign jen ju vasi v trg) ; s tem, da je vasi podeljen letni sejem, nastane forum; nadaljnji razvoj je tudi pri njem čisto juridičem (poseben sodni okraj, lastno sodstvo in posebno pravo), pri mestu pride zraven še obzidje.108 A. Jakschu je mercatus in forum pri omenjenih koroških krajih enostavno Markt, brez komentarja.1 0 9 K. Zechnerju in za njim H. Braumiillerju sta bi­ stveni le dve pravici: pravica imeti sejme, ki obstoji od začetka, in pra­ vica do izvzetega sodnega okraja, ki se uveljavi kasneje.1 1 0 In vendar gf e.p^ y s e i l t e h Juridičnih novih pojavih (lasten sodnik, posebno so­ dišče in sodni okraj, posebne oblike zemljiške posesti in prava sploh) bolj za pravne posledice kakor za odločilna nova dejstva; kdor jim pripisuje odločilen pomen, sledi res po Sombartu onemu pruskemu principu, »dass erst Verordnung Leben macht«. Below ima brez dvoma prav, ko trdi, da tvori občina meščanov izhodišče mestnega ustavnega razvoja, da je mesto pojmovno in historično prej občina kakor sodni okra j . 1 1 1 Občina meščanov suponira pa seveda naselje meščanov in eksistenco meščanov samih. Dosedanja) literatura o teh virih si pa ni jasno stavila odločilne dileme: ali gre tu pri mestih v virih le za sejme oziroma kraje, kjer se vrše sejmi, ali za naselja meščanov kot novega socialnega razreda. V splošni literaturi o postanku srednjeveških mest j e bilo seveda to vprašanje obravnavano, in sicer najbolj temeljito od S. Bietschla v njegovi knjigi Markt und Stadt in ihrem rechtlichen Verhältnis. Avtor priznava, da letni sejem sam ekonomsko ne zadostuje za ustanovitev mesta in da je šele tedenski in dnevni sejem pogoj za naselitev 108 E. W e r u n s k y , Österr. Reichs- u. Rechtsgeschichte, Wien 1894si str. 44—47, 331. 107 H. P i r c h e g g e r , Gesch. d. Steiermark I, 396 (2. izd., 435) 108 A. M e 11, n. m. o., str. 86—87, 211—12. 1 0 9 A. J a k s c h , Geschichte Kärntens I, str. 138, 166, 194. 110 K. Z e c h n e r , n. o. m., str. 141 in passim; H. B r a u m ü 11 e r , n. o. m., str. 176, 178. ш G. т. B e l o w , Die Entstehung der deutschen Stadtgemeinde, str. 3. 240 trgovcev.112 To je ekonomsko povsem jasno, saj letni sejem ne more ustvariti pogojev za stalno eksistenco prebivalstva, ki si mora svoje agrarne potrebščine v veliki meri kupovati, in zato pač ni naključje,, da so tudi v kasnejši dobi nekateri letni sejmi eksistirali tudi v pode­ želju, medtem ko so tedenski sejmi na eni strani bistven znak, na drugi strani pa izključni privilegij meščanskih naselbin.1 1 3 Avtor tudi lepo ugotavlja razliko med kraji s sejmi, ki niso trgi v pravnem smislu besede, in med trgi kot sedeži trgujočega prebivalstva; med temi trgi in med mesti pa razlika ni ostra, ona obstoji v glavnem v tem, da so mesta obzidana, vendar pa obstoje tudi obzidani trgi.1 1 4 On razlikuje tudi med sejemskim mirom, t. j . posebno zaščito za vse udeležence sejma tudi na potu, ki je personalni mir in velja seveda le za določen čas, in med mestnim mirom, ki je mir naselbine, lokalen mir; mestni mir se ni mogel razviti iz sejemskega miru, saj obstoji sejemski mir poleg njega še dalje za čas letnega sejma za vse udeležence, ki pridejo v mesto na sejem.115 Kar se tiče privilegijev, razlikuje med splošno formulo (con- struendi mercatum) in med specialnimi formulami, kjer se govori o mercatum annuale, septimanale, quotidianum; v 10. in U. stoletju pre­ vladuje splošna formula, avtor citira razpravo, kjer se navaja za Nem­ čijo teh stoletij 68 splošnih privilegijev, 3 za dnevne, 7 za tedenske in 10 za letne sejme, ter pripominja, da bi ostale od dotičnega avtorja prezrte listine tega razmerja ne spremenile; v 12. stoletju pa ti splošni privilegiji izginejo, na njihovo mesto stopijo ali podelitve letnih sejmov ali pa mestne ustanovitvene listine.1 1 6 Kar se tiče smisla splošne for­ mule, mu nekako ne ugaja mnenje, da bi šlo le za pravico trgovanja, vendar priznava, da je bilo sejemskemu gospodu prepuščeno, da usta­ novi trg ali pa organizira sejme, kakršne pač hoče.1 1 7 V splošnem ga pa zanima le mercatum in forum kot naselje trgovcev (mercatores, kar vsebuje tudi obrtnike) in tu navaja mnogo podatkov, kako take nasel­ bine nastajajo poleg že obstoječih, imajo posebne tlocrte, oblike zem­ ljiške posesti, posebno pravo in posebne cerkve. V njegovi^ knjigi pogrešamo le izčrpnejših podatkov o izvoru teh negociato'res, česar se dotakne le z nekaj stavki, in trškega prava, ki ga izvaja iz običajnega prava trgovcev, medtem ko mestni mir izvaja še iz grajskega miru; 1 1 8 razen tega je pa iz njegove knjige vendar jasno, da mercatum in forum v vseh primerih ne more pomeniti meščanske naselbine. Če na te j podlagi analiziramo zgoraj citirane vire, vidimo, da gre pri privilegijih za splošne privilegije, ki prepuščajo prejemniku listine, da sam konkretizira njihovo vsebino, nas pa pušča v negotovosti, ali so se vršili sejmi ali pa je bila ustanovljena naselbina obrtnikov in tr­ govcev. Značilno je, da prevladuje izraz mercatum in da se le redko 112 S. R i e t s c h e i , n.o. m., str. 42—45, 46—48. 113 F r . Z w i t t e r , Starejša kranjska mesta ..., str. 22—23, 54. 1 1 4 S. R i e t s c h e i , n.o. m., str. 149, 150 si. 115 S. R i e t s c h e i , n.o. m., str. 202—206, 216. 116 S. R i e t s c h el , n. o. m., str. 42, 109. 117 N. o. m., str. 42—46, 109. 118 N.o. m., str. 140, 191—95, 216si. 16 241 pojavi izraz forum, medtem ko v latinskih virih kasnejše dobe mer- catum skoraj izgine, forum pa postane glavni izraz za trg kot meščansko naselbino. Da mercatum v tem oziru ni nedvoumen izraz, je jasno; da pa tudi pri izrazu forum nismo sigurni, dokazuje annuale forum in predicta villa v cesarski listini za avstrijski Petronell od 1142, kjer annuale forum brez dvoma pomeni letni sejem.119 V zvezi z mercatum se redno pojavlja tržnina (theloneum), pri Liedingu in Beljaku tudi novec, pri Judenburgu tudi mitnina in že skladiščno pravo (dolžnost ponuditi blago ob prehodu na prodaj). Nekoliko izčrpnejša j e le listina za Beljak, povzeta po tri leta starejši listini za Harsbruck pri Niirn- beirgu.120 Tu se pojavlja tudi barnmni, kar ne pomeni le sejemskega ali tržnega sodstva, ampak tudi pravico do globe 60 šilingov za kršitev sejemske ali tržne pravice.1 2 1 lus forense more pomeniti. tako sejemsko pravico kakor tudi pravico trške naselbine.1 2 2 Zadnji citirani stavek privilegija za Beljak predstavlja izrazito določbo sejemskega miru, ki velja za vse, ki prihajajo na sejem, se nahajajo tam in se vračajo, tako da izraz forense negocium brez dvoma pomeni trgovanje na sejmu. Značilno je, da dobi bamberski škof pozneje za Beljak 1225 posebno cesarsko listino, kjer se še posebej podeljuje letni sejem (numdinae) na dan sv. Jakoba.1 2 3 Ta primer preseneča, vendar ima analogije drugod.1 2 4 V splošnem gre tu seveda povsod razen pri ponesrečeni ustanovitvi Liedinga za kraje, ki so bili kasneje pomembne meščanske naselbine; v njih so se morda tudi v tem času ne le vršili sejmi, ampak tudi že živeli stalni prebivalci, ki so živeli od obrti dn trgovine; viri dopuščajo tudi to možnost, privilegiji s svojo splošno formulo so to pravno rano- gočili, a dokazati je to mogoče šele za dobo, ko se v virih že pojavijo meščani kot nov socialni razred. Kakor drugod se seveda tudi v naših mestnih privilegijih razlikuje med mestnim mirom in med sejemskim mirom, ki velja za vse obisko­ valce letnega sejma brez razlike socialne pripadnosti in kraja bivališča, a seveda le za čas sejma oziroma še določen čas pred njim in po njem.1 2 5 Sejemsko sodstvo spada seveda v kompetenco mestnega sodnika Po­ sebnost v tem oziru predstavlja pa ptujsko mestno pravo, ki je bilo sicer zapisano šele leta 1376, vendar pa kot pravno napotilo o pravu, ' ki je veljalo v Ptuju še v času nadškofa Konrada (1291—1312) in Hen- rika. 1 2 8 Med določbe tega prava, ki zanje ni ohranjena nikaka listina 119 L u s c h i n - E b e n g r e u t h , österr. Reichsgesch. P, str. 346. Ш А . J a k s c h , Gesch. Kärntens I, str. 194. 121 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 157, 197—98. 122 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 174 si. 123 Gradivo V, 213, št. 423; J a k s e h , MC IV/1, 150, št. 1892. 124 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 48. 125 F r. Z w i t t e r , Starejša kranjska mesta . . . , str. 22. 128 F. Bi sc hof f , Das Pettauer Stadtrecht vom Jahre 1376, Sitzungs- berichte der k. Akademie der Wissenschaften, phil.-hist. Classe, CXIII Bd 1. Heft, Jg. 1886. Wien 1887, str. 695—744. 242 iz prejšnjega časa, ki bi se nanj opirale,1 2 7 »padajo tudi določbe o tem, da se meščana v času letnega sejma (freiung) toži pred posebnim »freiung richter«, ki posluje vsak večer, zadnji dan sejma pa tudi večkrat (čl. 180). Ta sodnik predaja tudi hiše v mestu, polja v mestnem pomirju in stojnice na. sejmišču, ki bi se prodale na sejmu, ne pa deželski sodnik (čl. 183) in seveda tudi ne mestni sodnik, ki. ima sicer to kompetenco (čl. 71). Določa se, kaj se meščanu v času sejma ne sme odvzeti, pač zato, ker j e zanj tedaj pristojno drugo sodišče (čl. 182). Ta sodnik sodi meščanom, njihovim, hlapcem in deklam po mestnem pravu, tako kakor mestni sodnik sicer (čl. 179), očividno tudi ob njihovem sodelovanju (čl. 181, tudi čl. 169). Tu gre pač za zelo staro uredbo (člen 169 trdi pač le, da so meščani od nekdaj sodelovali pri tem sodišču, kar se je ugotovilo v času »Petreins des Keiner gewalt«, ne pa da je to sodišče šele tedaj nastalo), ki je pa ni opazil niti izdajatelj ptujskega mestnega prava Bischoff niti H. Pirchegger, ki je pisal o njem; 1 2 8 le K. Zechner jo omenja mimogrede in domneva iz višje globe v času letnega sejma v Yelikovcu, da j e bil tudi tam poseben sejemski sodnik.129 V Nemčiji izvaja sodstvo na letnem sejmu predstavnik mest­ nega sodstva, medtem ko obstaja v Franciji često od mestnega sodišča povsem ločeno sejemsko sodišče.130 Nastane vprašanje, zakaj prav v Ptuju mestni sodnik ne izvaja tudi sejemskega sodstva. Ce pomislimo na to, da se pri Ptuju že v 10. stoletju omenja theloneum (pač tržnina) in banmum (pač tudi sejemsko sodstvo in globe za kršitev sejemskega miru), se nam vsiljuje domneva, da je sejemski sodnik v Ptuju ostanek iz časa, ko še ni bilo meščanske naselbine. Ptuj bi torej pred ustano­ vitvijo meščanske naselbine kot civitas ne imel nikakega posebnega pravnega položaja, pač pa bi bil kra j privilegiranih letnih sejmov in zato tudi posebnega sejemskega sodstva v času, ko so se vršili ti sejmi. V'si doslej obravnavani činitelji predstavljajo kvečjemu oporišča za nastanek meščanskih naselij, ne pa njihove prvotne oblike. V zvezi s tem je labilna tudi terminologija v virih. Besedi civitas in urbs imata prvotno drugačen pomen in ga spremenita šele v času, ko so mesta že razvita; na drugi strani ni vedno nedvoumen niti izraz villa; celo pri izrazih mercatum in forum, kjer je zveza z meščanskimi naselbinami brez dvoma najbolj tesna, si nismo vedno na jasnem o njihovem smislu. Do gotovosti pridemo šele, ko moremo kombinirati te termine s podatki o meščanih, o eksistenci novega socialnega razreda, ki postane nosilec menjalnega gospodarstva. 127 F. B i s c h o f f , n. o. m., str. 705—06. 12S H. P i r c h e g g e r , Geschichte der Stadt u. Herrschaft Pettau ..., II, n. o. m., str. 32. 129 K. Z e c h n e г , n. o. m., str. 178. 130 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 206. 16* 243 ZUR VORGESCHICHTE DER STÄDTE UND DES BÜRGERTUMS AUF ALTKARANTANISCHEM BODEN ( Z u s a m m e n f a s s u n g ) Der Verfasser stellt sich in dieser Abhandlung zur Aufgabe, im Lichte der allgemeinen Theorien über die Entstehung der mittelalterlichen Städte und des Bürgertums einige Fragen aus der Vorgeschichte der Städte zu lösen, während er in einer zweiten Abhandlung das erste Auftreten des Bürgertums und der bürgerlichen Siedlungen zu studieren beabsichtigt. Geographisch be- handelt er das altkarantanische Gebiet, das heisst etwa die späteren Länder Kärnten, Steiermark, Kram, Görz unter Ausschluss der Städte an der Küste der Adria, wo eine teilweise Kontinuität mit der Antike besteht; diese Länder sind auch nach dem Aufhören des Herzogtums Karantanien enge miteinander verbunden und die reicheren Quellen für einige Länder (z. B. Kärnten) helfen bei der Erklärung der spärlichen Quellen für die anderen. Aus der umfangreichen. Problematik der Kontinuität mit der Römerzeit (Kontinuität der Strassenzüge, des Siedlungsgebietes, in einigen Fällen teilw. Kontinuität der Siedlungen) behandelt der Verfasser ausführlicher nur die Bedeutung des Ausdruckes civitas in den Quellen bis ins 12. Jahrhundert und kommt zu dem Ergebnis, dass dieser Ausdruck entweder die Ruinen einer Römerstadt oder eine mittelalterliche Burg bedeutet; auch Ptuj (seit dem 9. Jahrhundert als civitas bezeichnet) ist bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts nicht ummauert und man kann (wie z. B. H. Pirchegger) bis zur Gründung der bürgerlichen Siedlung von keiner rechtlichen Sonderstellung dieser civitas sprechen. Auch urbs bedeutet bis zur Aufkommen der bürgerlichen Siedlung, in einigen Fällen sogar noch später, die Burg, wogegen der selten aufkommende Ausdruck bur gum oder burgus mit forum (Marktsiedlung) gleichzusetzen ist; burgensis wird auf diesem Gebiet immer für »Bürger« und nicht etwa für »Burgmann« (wie Hasenöhrl und A. Meli) gebraucht. Sowohl die Burg und die bürgerliche Siedlung, als auch ihre Einwohner unterscheiden sich überall und auch auf dem behandelten Gebiet wirtschaftlich und rechtlich scharf unter- einander: die Burg gehört nirgends in die Kompetenz der städtischen Autonomie, das Übertreten Adeliger in die Bürgerschaft kommt nur ganz vereinzelt vor, die Erbbürger kommen nur in einigen Städten vor, zählen nur einige Familien und sich sicher wenigstens teilweise ein Produkt der inneren Differenzierung des Bürgertums und nicht adeliger Herkunft. Fronhöfe kommen in den Quellen nur bei einigen Städten vor, meistens in Kärnten, und sogar hier können wir in der Mehrzahl der Fälle (durch Lokalisierung und durch Analyse der Quellen) feststellen, dass sich der Fronhof und die bürgerliche Siedlung klar von einander unterscheiden. Was das Verhältnis der Dorfes zum Markte bzw. Stadt anbelangt, so be- hauptet die Grundrissforschung, dass sich die Pläne der meisten Städte und Märkte wesentlich von denen der Dörfer unterscheiden, dass sie durch syste- matische Anlage um den Marktplatz auf die Neugründungen hinweisen und dass nur weniger bedeutende Märkte durch Erhebung eines Dorfes zum Markt entstanden sind. Die Analyse der geschriebenen Quellen zeigt, dass in vielen Fällen die bürgerliche Siedlung neben der ursprünglichen und nicht aus ihr entstanden ist; daneben kommen bei kleineren Märkten Erhebungen aus Dörfern auch vor (der älteste Fall Köflach 1170); bei den »Umsiedlungen« muss man unterscheiden, ob die ältere Siedlung eine bürgerliche Siedlung oder ein Dorf mit einen Jahrmarkte ist, ob sie aufgelassen wird oder die neue 244 Siedlung neben ihr entsteht, wobei vielleicht nur der Jahrmarkt » umsiedelt« ; schliesslich bedeutet das Wort villa in den Quellen nicht notwendig ein Dorf, sondern in einigen Fällen ganz sicher einen offenen Markt mit bürgerlicher Bevölkerung (Friesach, Maribor, villa forensis in zwei steirischen Quellen). Die drei Marktverleihungsprivilegien in Kärnten aus dem 10. und 11. Jahr- hundert und andere Quellen, die vom mercatum oder forum sprechen, wurden entweder so interpretiert, dass es sich schon im Anfang um bürgerliche Sied- lungen handelt, oder man behauptete, dass im Anfange nur Jahr- und Wochen- märkte stattfinden, während später noch verschiedene Rechte (bes. Ausbildung des Gerichtsbezirkes) hinzutreten, um die Ausbildung einer Stadt zu voll- enden. Die Frage muss aber anders gestellt werden: handelt es sich nur um eine Ortschaft mit privilegierten Märkten, oder um eine Siedlung des Bürger- tums als einer neuen sozialen Klasse? In dem zweiten Falle bedeuten dann juridische Neuerscheinungen (bes. Gerichtsbezirk, Richter, Gericht, Recht, Formen des Grundbesitzes) nur Konsequenzen dieser entscheidenden neuen Tatsache und sogar der Unterschied zwischen der bürgerlichen Marktsiedlung und der Stadt ist dann nicht mehr von wesentlicher Bedeutung. Sowohl die sog. allgemeine Formel der Privilegien wie auch die Zweideutigkeit der Aus- drücke mercatum und sogar forum lassen beide Interpretationen zu. Interessant ist in diesem Zusammenhange das Stadtrecht von Ptuj (ein Weistum aus der Zeit um 1300, aufgeschrieben 1376), wo neben dem Stadtrichter ein Freiung- richter für die Zeit des Jahrmarktes vorkommt, was wohl in Frankreich, aber nirgends in Deutschland seine Analogie findet und auf eine Zeit hinzuweisen scheint, wo es in dieser Stadt wohl schon privilegierte Jahrmärkte, aber noch keine bürgerliche Siedlung gegeben hat. Erst die Erwähnung von Bürgern in den Quellen (zuerst cives und foreuses von Friesach in dem 3. Dezennium des 12. Jahrhunderts) erlaubt uns, mit Sicherheit von der Existenz der neuen bürgerlichen Klasse und ihrer Siedlungen zu sprechen. 245 Leo S a n t i f a l l e г ÜBER DIE TITEL IN DEN ADRESSEN DER PAPSTURKÜNDEN VON DEN ANFÄNGEN BIS ZUM ENDE DES 11. JAHRHUNDERTS Das Anfangsprotokoll der Papsturkunden setzt sich bekanntlich zusammen aus der Intitolati*), dem Namen und Titel des Ausstellers, also des Papstes, und der Adresse oder Inscriptio, dem Namen und Titel des Empfängers.1 Der in diesen Andreseen enthaltene Gesamttitel be- P 1 E j n e " a s t e n d e Diplomatik der i n n e r e n M e r k m a l e der älteren Ch F? Tots an ™ЛF ' T S- B M h П Ü 4 r Urkundenstill und Formeln; 17M1 n f u Nouveau Traité de diplomatioue (t750-^ fflVtów l h e Übersetzung von Joh. Chr. Adelung und Ä T C T l p h (1759 B n n W 9 ) c U M ^ . B 1 n c h ' « 5 « Urkundensprache, Titel, Namen, C m e l n und S ^ t e s ^ d T n A ^ n v S - ^ ^ r t S ' f**01* D e l i s l e Mémoire suî S 7fl u S ? A (Bibliothèque de l'École des Chartes 4 ser. 4, 1858 6.1-73), Th Sicke , Acta Karolmorum I. Lehre von den Urkunden der ersten Karolmger ( 867) iusbes. § 40-89 über die inneren MerkmaleP Kehr Ale «anhie »Л T T r l S j , n K К а Ј} т ^1пеуег, Grundriss der Lateinischen РаШо- grapüie und Urkundenlehre. III. Urkundenlehre (1899—1900) insbes III ПРГ Text der Urkunden und IV. Das Protokoll der UrkundeT OswaldRedlich mirinefïltXïïSATe Urkund Renlehre (Erben-Redlich? ' u o f f i и™лЧ,I7 i ' тт i • AUS?™™™ Begriffe und Grundlagen: Harry Bresslau Handbuch der Urkundenlehre 1, 1912, insbes. S. 45 ff. Urkundenteile und Ur ' kundenarten; dasselbe 2 (1915), insbes. S. 225 ff. D e Ä g e n Formulare w r n ^ d T e n > . A k f e UJW- £ 3 2 5 ff,- D i e Urkundensprache; S m i t z - K a len wlsf4n?chaf]^ire2VOin9i?fn4P5tPfftUrpU\den, ^Ч™' Grundriss der Ge^chicMs- khrTfür DeuT^nlfnH^ Ä r : R ™ a w H ^ b e r S e r > Allgemeine Urkunden- française e pontificale 1 (1929), insbes. S. 223 ff. La forme des actes Q a ™ Р г ^ с . ° . 1 е р е * texte les parties etc.); Marco Modica, Diplomatici Ï M 2 ) . ïnsbes' S 2?0 ff TW d e l d ? C U m Ä - S ^ 1 4 0 ff- ? e l l a l i n S u a « dello stile nei desumenti insbes kiiïiïeThF°AhT'' C e S a r . e i&oli-G- C- BascaPè> Diplomatka U942); ins-bes. S. 105 ff. Testo dei documenü, S. 127 ff. Protocollo dei documenti- Leo 246 s teht aus dem eigentl ichen Amtst i te l (z. B. episcopus), aus Verwand t - schaftsbezeichnungen, die sich zu Ti te ln entwickel t haben (z. B. frater, filius) u n d aus adjekt ivischen bezw. abs t rak ten Ti te ln (z. B. venerabil is , dilectus). Diese Ti te l u n d Bezeichnungen u n d die Geschichte ihrer Ver- wendung für die verschiedenen U r k u n d e n e m p f ä n g e r in den verschie- denen Zeiten sind vor a l lem diplomat isch-kr i t i sch von grosser Wicht ig- keit , doch k o m m t ihnen auch für die Geschichte der Verfassung und Palliumverleihungen bis 1143. Eine diplomatisch-historische Untersuchung (1898) ; P. Kehr, Diplomatische Miszellen III. Zu Humbert von Silva Candida (Nachrichten der K. Ges. d. Wissensch. zu Göttingen, phil.-hist. Kl. 1900 n. 1, S. 103—109) ; M. Tangl, Die Fuldaer Privilegienfrage (Mitt. d. Inst. f. österr. Geschichtsforsch. = MIÖG. 20, 1899, S. 193—252) ; Georg Schreiber, Kurie und Kloster im 12. Jahrhundert (Stutz, Kirchenrechtl. Abhandl. n. 65—68, 2. Bd. 1910) ; Hans Hirsch, Studien über die Privilegien süddeutscher Klöster (MIÖG. Erg. Bd. 7, 1907, S. 471—602) ; Edmund E. Stengel, Die Immunität in Deutsch- land 1 (1910), insbes. S. 368 ff. Verhältnis zur Papsturkunde; Otto Lerche, Die Privilegierung der deutschen Kirche durch Papsturkunden (Archiv für Ur- kundenforschung 3, 1911, S. 125—232); Karl Schmitz, Ursprung und Geschichte der Devotionsformeln bis zu ihrer Aufnahme in die fränkische Königsurkunde (Kirchenrechtl. AbhandL hrsg. von Stutz 81. Heft. 1913); A. Waas, Leo. IX. und Kloster Muri (1. c. 5, 1914, S. 241—268); Wilhelm Levison, Zur Vorgeschichte der Bezeichnung Servus servorum Dei (Zeitschrift der Savigny-Stiftung. Kan. Abt. 6, 1916, S. 384—86); Wilh. M. Peitz, Liber Diurnus I (Sitz. Ber. der phil.- hist. Kl. der Akad. d. Wissensch. 185, 1918, n. 4); Heinrich Getzeny, Stil und Form der ältesten Papstbriefe bis auf Leo d. Gr. (1922); Leo Santifaller, Die Urkunde Papst Coelestins III. für Brixen von 1193 (Santifaller, Brixner Dom- kapitel 1924—25, S. 56—59); Willy Staerk, Dei Gratia (Festschrift für Walther Judeich. 1929, S. 160—172) ; Raissa Bloch, Die Klosterpolitik Leos IX. (Archiv für Urkundenforschung 11, 1930, S. 176—257); Leo Santifaller, Papsturkunden für Domkapitel bis auf Alexander III. (Brackmann-Festschrift 1931, S. 81—122); Felix Gutmann, Die Wahlanzeigen der Päpste bis zum Ende der avignonesi- schen Zeit (Marburger Studien II 3. 1931) ; Joachim Studtmann, Die Pönformel der mittelalterlichen Urkunden (Archiv für Urkundenforschung 12, 1932, S. 251 bis 374); Leo Berlinger, Beiträge zur inoffiziellen Titulatur der römischen Kaiser (1935); Maria Kopeczynski, Die Arengen der Papsturkunden bis zu Gregor VII. (1936); Max-Josef Midunsky, Diplomatische Untersuchungen zum Urkundenwesen des Papstes Hadrian IV. (Diss. Breslau 1935) ; Leo Santifaller, Die Verwendung des Liber Diurnus in den Privilegien der Päpste von den Anfängen bis zum Ende des 11. Jahrhunderts (MIÖG. 49, 1936, S. 225—366); Nelly Erti, Diktatoren frühmittelalterlicher Papstbriefe (Archiv für Urkun- denforschung 1, 1937, S. 56—132) ; Johannes Baptist Sägmüller, Zur Geschichte der Entwicklung des päpstlichen Gesetzgebungsrechtes 2. Aufl. (1937) ; Leo Santifaller, Beiträge zur Geschichte der Kontextschlussformeln der Papstur- kunden (Histor. Jahrbuch 57, 1937, S. 233—257) ; Hans Hirsch, Untersuchungen zur Geschichte des päpstlichen Schutzes (MIÖG. 54, 1942, S. 363—433) ; Percy Ernst Schramm, Sacerdotium und Regnum (Studi Gregoriani 2, 1949, S. 416 ff.). Es sei ferner besonders hingewiesen auf die zahlreichen Bemerkungen über die inneren Merkmale in den Kehr'schen Regesta Pontificum Romanorum (Italia Pontificia, Germania Pontificia) sowie in den Nachrichten und in den Abhandlungen der Gesellschaft der Wissenschaften zu Göttingen von Kehr und dessen Mitarbeitern; zahlreiche Beiträge zur Geschichte der inneren Merkmale der Papsturkunden finden sich ferner in den in den verschiedenen historischen Zeitschriften veröffentlichten Untersuchungen über früh- und hochmittelalterliche Urkunden, so insbesondere in: Bibliothèque de l'École des Chartes, Bullettino dell'Istituto Storico Italiano, Neues Archiv (Deutsches Archiv), Archiv für Urkundenforschung, Mitteilungen des Instituts für öster- reichische Geschichtsforschung usw. 247 Verwaltung sowie auch für die allgemeine politische und Kultur- geschichte erhebliche Bedeutung zu. Im folgenden wird eine zusammenfassende Übersicht über diese in den Adressen der Papsturkunden verwendeten Titel von den An- fängen bis zum Ende des elften Jahrhunderts geboten.2 Alle näheren Einzelheiten, die diplomatisch-kritischen Erörterungen sowie die aus- führlichen Quellenbelege und Literaturangaben hoffe ich in nicht allzu- ferner Zeit in meiner »Diplomatik der inneren Merkmale der älteren Papsturkunden« vorlegen zu können. In der folgenden Übersicht bedeuten: A T = Amtstitel V T = Verwandschaf tstitel a T = adjektivische bezw. abstrakte Titel. A. G e i s t l i c h e E m f ä n g e r Kardinäle (bezw. deren Vorläufer) A T: Ende des 7. Jahrh. presbyter tituli etc., dann vorausgesetzt, dass die Überlieferung richtig ist, cardinalis in der ersten Hälfte des 9. Jahrh.; dann in der zweiten Hälfte des 11. Jahrh. presbyter und sacerdos SRE. oft in der Verbindung mit cardinalis. Ende des 11. Jahrh. einmal conpresbyter. V T: Zweite Hälfte des 11. Jahrh. zunächst filius und dann regelmässig frater. a T: Ende des 7. Jahrh. dilectissimus, erste Hälfte des 9. Jahrh. dilec- tissimus in Christo, zweite Hälfte des 11. Jahrh. charissimus, di- lectus in Christo, venerabilis, charissimus atque dulcissimus, reve- rentissimus ac charissimus; eine feststehende Titulatur erscheint noch nicht vorhanden. Patriarchen- A T: Im 5 . -7 . Jahrh. episcopus; seither patriarcha. Vereinzelt im 8. und 11. Jahrh. archiepiscopus und im 11. Jahrh. coepiscopus. Aus- nahmsweise einmal im 9. Jahrh. consacerdos. V T: Im 5., 9. und 10. Jahrh. confrater, im 8.—11. Jahrh. frater und ganz vereinzelt im 8. Jahrh. filius. a T: Im 4.—8. Jahrh. regelmässig dilectissimus; daneben auch dilectus im 5. und 6. Jahrh. und vereinzelt auch einmal im 11. Jahrh. Cha- rissimus vereinzelt im 5. und 11. Jahrh. Im 9. Jahrh. regelmässig reverendissimus et sanctissimus. Vereinzelt honorabilissimus und reverentissimus im 9. Jahrh. und dilectus in Christo im 11. Jahrh. Photius wird einmal prudentissimus genannt. 2 Vgl. dazu im besonderen: Santifaller, Papsturkunden für Domkapitel (1931) S. 90—95; Midunsky, Urkundenwesen Papst Hadrians IV (1935) S. 16 ff.; Santifaller, Liber Diurnus (1936) S. 240—250. 248 Metropoliten A T: Ende des 4., im 5. und 6., vereinzelt auch noch im 7. und 8. Jahrh. episcopus. Coepiscopus Ende des 6., im 7., vereinzelt im 8. und dann wieder im 11. Jahrh. regelmässig. Archiepiscopus im 7. und dann regelmässig im 8. und 9. Jahrh. Archipraesul einigemale im 10. und 11. Jahrh. Metropolitanus vereinzelt im 9. Jahrh., antistes Ende des 11. Jahrh. Primas nur für die Primaten im engeren Sinne. V T: conjrater ist seit der Mitte des 8. Jahrh. die regelmässige Bezeich- nung; daneben seit der gleichen Zeit auch oft frater. Filius aus- nahmsweise im 10. und 11. Jahrh. a T: die älteste, seit dem Ende des 4. Jahrh. nachweisbare und bis zum Ende des 6. Jahrh. ausschliesslich gebrauchte Titulatur ist dilec- tissimus; im 7. Jahrh. noch wiederholt benützt, tritt sie dann im 8., 10. und 11. Jahrh. nur mehr ganz vereinzelt auf; einmal findet sich unter Gregor I. die Zusammensetzung dilectissimus et sanctis- simus; sonst kommen ähnliche Zusammensetzungen in der zweiten Hälfte des 10. und zu Anfang des 11. Jahrh. öfter vor. Reverentis- simus et sanctissimus findet sich zuerst unter Gregor L, Ende des 6. Jahrh., tritt aber im 7. Jahrh. gegen das dilectissimus ganz zurück und gewinnt erst seit Zacharias in der Mitte des 8. Jahrh. die Vorhand; seit dem bis gegen Ende des 10. Jahrh. ist diese Ti- tulatur die gebräuchlichste; nach dieser Zeit verschwindet sie und findet sich im 11. Jahrh. nur mehr in drei Hamburger Fälschungen. Reverentissimus allein tritt zuerst im 7. Jahrh. auf, findet sich einigemale im 9. und 10. Jahrh., insbesondere unter Agapit II. und dann unter Urban II. zu Ende des 11. Jahrh. Zusammensetzungen mit reverentissimus kommen vereinzelt im 9.—11. Jahrh. vor. Vene- rabilis zuerst öfters unter Johann VIII. (878), dann einigemale in der ersten Hälfte des 11. Jahrh. wird dann die regelmässige Titu- latur unter Nikolaus II. und Alexander II. Dilectus findet sich zuerst im 10. Jahrh., kommt dann auch zu Anfang des 11. Jahrh. und unter Viktor IL, Nikolaus IL und Alexander IL vor und wird regelmässige Titulatur unter Gregor VII. und Urban IL; Zusam- mensetzungen finden sich im 10. und 11. Jahrh. Charissimus tritt einmal im 11. Jahrh. unter Johann XIII. und dann im 11. Jahrh. unter Leo IX. auf, kommt unter Alexander IL häufig vor und fin- det sich auch noch einigemale unter Urban IL; Zusammensetzungen trifft man vereinzelt im 10. und 11. Jahrh. Erwähnt seien die ganz vereinzelt vorkommenden Titel bea- tissimus in den Hamburger Fälschungen des 9. Jahrh. und in einer Urkunde Benedikts VIII. für Trier, spiritualis unter Gregor V., diligentissimus et dilectissimus unter Alexander IL Unter diesem Papste findet sich auch einigemale das Beiwort in Christo ohne weitere Zusätze. Den Titel dominus finde ich nur je einmal im Jahre 400 und im Jahre 967. 249 Bischöfe A T: Die gewöhnliche Amtsbezeichnung ist episcopus; sie findet sich zuerst 405. Coepiscopus wird selten und wohl stets auszeichnend ver- wendet — im 5., 6., 8., 10. und 11. Jahrh. Praèsul wird ganz vereinzelt im 7., 9. und 11. Jahrh. gebraucht. Einigemale findet sich auch die Bezeichnung antistes im 10. und 11. Jahrh. Endlich kommt auch pontifex zweimal im 11. Jahrh. vor. Consaeerdos findet sich vereinzelt im 7. und 11. Jahrh. "V T: Frater ist die regelmässige Bezeichnung seit dem 4. Jahrh. Con- f rater kommt nur ganz selten im 9. und 11. Jahrh. vor. Ausnahms- weise wird im 9., 10. und 11. Jahrh. filius verwendet. a T: Zuerst dilectissimus unter Liberius in der Mitte des 4. Jahrh. und bleibt dann regelmässige und nahezu ausschliessliche Titulatur bis ms 8. Jahrh.; seit dem kommt sie insbesondere in Zusammen- setzungen bis auf Gregor VII. noch öfters, doch in der Regel aus- zeichnend vor. Dilectus findet sich einmal ebenfalls schon unter Liberius, dann aber erst wieder vereinzelt im 8. und 10. und zu Beginn des Vi' Jahr l1* u n d w i r d d a n n d e r regelmässige Titel unter Nikolaus IL, Alexander IL, Urban IL Zusammensetzungen finden sich im 9. und dann öfters im 11. Jahrh.; die Zusammensetzung dilectus in Chri- sto ist unter Gregor VII. der am häufigsten gebrauchte Titel und kommt auch noch unter Urban IL wiederholt vor. Charissimus tritt zuerst unter Leo I. in der Mitte des 5. Jahrh. auf, findet sich dann einmal unter Johann XV. zu Ende des 9. Jahrh. und unter Leo IX. und zweimal unter Alexander IL; unter Urban IL ist der Titel öfters nachweisbar. Die Zusammen- setzung charissimus in Christo ist unter Johann XIIL, Benedikt VI und Benedikt VII. in der 2. Hälfte des 10. Jahrh. sehr gebräuchlich! Charissimus in domino Jesu Christo findet sich einmal unter Johann XIX. 1025. Reoerentissimus et sanctissimus findet sich zuerst unter Gre- gor IL, Stefan IL und Zacharias im 8. Jahrh., wird im 9. Jahrh., insbesondere unter Nikolaus I. und Johann VIII. regelmässiger Titel und tritt auch noch bis in die Mitte des 10. Jahrh. vereinzelt auf. Reoerentissimus allein begegnet seit Leo IV. und unter Niko- laus L, besonders häufig aber unter Johann VIII. und kommt dann vereinzelt bis auf Silvester IL vor. Sonstige Zusammensetzungen mit reverendissimus finden sich vereinzelt im 7. und in der ersten Hälfte des 9. Jahrh. dann öftere unter Johann VIII. und zuletzt unter Benedikt VIII. Venerabilis findet sich zuerst unter Leo IV. und Nikolaus L, öfter unter Johann VIIL, dann auch mehreremale im 10. und 11. Jahrh., insbesondere unter Urban II. 250 Vereinzelt finden sich sanctissimus unter Paschal I., dulcis- simus unter Johann XIII., spiritualis et venerabilis und religio- sissimus unter Benedikt VIII. und in Christo unter Alexander II. Bischöfe im Allgemeinen (auch Erzbischöfe) A T : Bis ins 7. Jahrh. Sammelbezeichnung für die Bischöfe im allge- meinen episcopi, dann seitdem mehr und mehr coepiscopi; in der zweiten Hälfte des 9. Jahrh. findet sich dann zuerst die Bezeich- nung archiepiscopi et episcopi und kommt dann auch im 10. und 11. Jahrh. vor, macht aber dann im 11. Jahrh. wieder der Be- zeichnung coepiscopi Platz. V T: schliesst sich im allgemeinen jener der Metropoliten an. a T: dilectissimus ist von Damasus I. bis Urban IL die nahezu aus- schliessliche Titulatur. Daneben finden sich unter Innozenz I. sanctus et dilectissimus und unter Hadrian II. reverentissimus et dilectissimus. Äbte und Pröpste A T: Abbas ist seit dem Ende des 5. Jahrh. durch unsere ganze Epoche die regelmässige Bezeichnung. Presbyter et abbas'im 7.—10. Jahrh. und presbyter monachus atque abbas im 9.—11. Jahrh. wird für Abt Fulrad von s. Denis und für einzelne meist italienische Äbte, wie Bobbio, Farfa, Subiaco u. a., doch nicht regelmässig verwendet. Archimandrites für die Vorsteher der Klöster im Orient findet sich im 5.—7. Jahrh. Prepositus Ende des 9. Jahrh., doch regelmässig erst seit den dreissiger Jahren des 11. Jahrh. V T: Seit Ende des 5. Jahrh. regelmässig filius. Ausnahmsweise seit der Mitte des 11. Jahrh. werden Äbte, wohl stets auszeichnend, auch als. f rater bezeichnet. a T: Zuerst findet sich dilectissimus unter Gelasius I. Ende des 5. Jahrh. und unter Gregor L; vereinzelt kommt diese Bezeichnung im 7. und 8. Jahrh., sowie im 10. und 11. Jahrh. bis auf Urban IL vor. Zusam- mensetzungen finden sich jedenfalls seit der zweiten Hälfte des 10. Jahrh. bis auf Alexander IL öfters, wobei dilectissimus in Christo und dilectissimus in Domino vorherrschen. Religiosus finde ich zuerst unter Sergius I. zu Beginn des 8. Jahrh.; es wird dann, zeitweise allerdings von anderen Titula- turen mehr oder weniger zurückgedrängt, durch unsere ganze Epoche bis auf Gregor VII. immer wieder verwendet. Religio- sissimus finde ich nur einmal unter Alexander IL Venerabilis kommt zuerst jedenfalls unter Paul I. vor, findet sich dann im 9. und häufiger im 10. und 11. Jahrh. und wird seit Clemens IL sehr häufig verwendet. Zusammensetzungen kommen seit der Mitte des 10. Jahrh. vor. 251 Dilectus taucht vereinzelt Ende des 9. Jahrh. auf, kommt auch im 10. und 11. Jahrh., insbesondere unter Nikolaus IL und Alex- ander II. vor und wird unter Urban IL die weitaus gebräuchlichste Titulatur. Zusammensetzungen wie dilectus Deo u. a. finden sich schon früher, seit Ende des 8. und im Beginn des 9. Jahrh.; dilectus in Christo zuerst unter Paschal I. findet sich dann einmal im 10. und öfters im 11. Jahrh., insbesondere unter Leo IX. und Alexan- der IL, wird unter Gregor VII. die vorherrschende Titulatur und bleibt auch noch unter Urban IL nach dilectus am häufigsten in Verwendung. Von den sehr zahlreichen Verbindungen seien nur die am häufigsten vorkommenden dilectus et religiosus, dilectus et venerabilis und dilectus in Christo et venerabilis angeführt. Einigemale trifft man auch den Titel amabilis, meist in Ver- bindungen im 8. und 10. Jahrh. Reverentissimus wohl stets auszeichnend findet sich einige- male im 10. und 11. Jahrh.; unter Urban IL findet es sich für den Abt von Cluni. Carissimus kommt in den verschiedensten Zusammensetzungen in der 2. Hälfte des 10. und im 11. Jahrh. vor, wobei charissimus in Christo und charissimus in Domino vorherrschen. Carissimus allein findet sich je einmal unter Johann XV. und Alexander IL und öfters unter Urban IL Vereinzelt vorkommende und seltenere Titel sind oben an- geführt. Äbtissinen A T: abbatissa zuerst im 8. Jahrh. V T: filia im 10. und 11. Jahrh. a T: religiosa im 2.—11. Jahrh. Dilectissima einmal unter Stefan VIII. im 10. Jahrh. Venerabilis findet sich je einmal unter Silvester IL und Benedikt VIII. Dilecta und die Verbindungen dilecta in Christo und dilecta et religiosa sind die gebräuchlichsten Titula- turen von Leo IX. bis Urban IL Carissima in Domino bezw. in Christo findet sich unter Nikolaus IL bezw. unter Alexander IL Kanoniker, Geistliche, Mönche etc. A T: Canonicus seit Anfang des 10. und im 11. Jahrh. für Domherren und im 11. Jahrh. auch für Kollegiatkanoniker. Presbyter seit der Mitte des 4. Jahrh. und verschwindet An- fang des 7. Jahrh. Sacerdos zu Ende des '9. Jahrh. Diaconus seit Mitte des 4. Jahrh. Clericus seit dem 5. Jahrh. Monachus seit dem 5. Jahrh. Clerus im 5.—11. Jahrh. 252 Y T: filius seit der zweiten Hälfte des 4. Jahrh. a T: Dilectissimus Ende des 4. und des 5. Jahrh. u. a. für den hl. Hiero- nimus und in den Briefen Leo I. und dann noch vereinzelt im 3. und 11. Jahrh. Dilectus et venerabilis einmal unter Pelagiue im 6. Jahrh. Dilectus allein zuerst je einmal unter Nikolaus I. und Johann VIII. und dann seit Leo IX. öfters, insbesondere unter Urban IL ; dilectus in Christo unter Leo IX., Gregor IX. und öfters unter Urban II. Religiosus vereinzelt im 8. und 9. Jahrh. Venerabilis vereinzelt unter Nikolaus L, Alexander IL und Urban IL, mehreremale unter Johann VIII. Carissimus und die Zusammensetzungen Carissimus in Christo und Carissimus in Domino von Leo IX. bis Urban IL Reverendus einmal unter Alexander IL für den Klerus. Nonnen A T: Deo sacrata, deo consacrata, deo dicata im 8. und 9. Jahrh. Im 11. Jahrh. sanctiomonialis. V T : — a T: domina unter Stefan III. für Bertrada. B. W e l t l i c h e E m p f ä n g e r Oströmische bezw. byzantinische Kaiser A T: Augustus vom 4. bis zum Ende des 7. und im 9. Jahrh. Imperator vereinzelt im 5. und 7. und regelmässig im 9. und 11. Jahrh. Die Verbindung imperator augustus im 9. Jahrh. Caesar einmal im 9. Jahrh. V T: Filius Ende des 5.—11. Jahrh. a T: Gloriosissimus allein und in Zusammensetzung mit Serenissimus und clementissimus im 4., 5. und 6. Jahrh. Unter Leo IX. gloriosus et religiosus. Piissimus in Zusammensetzungen mit religiosissimus, Serenissi- mus, tranquillissima, gloriosissimus, dilectissimus, dilectus und Deo amabilis im 5., 7. und insbesondere im 9. Jahrh. Dilectus mit gloriosus im 9. Jahrh. Dilectissimus in verschiedenen Verbindungen im 9. Jahrh. Dominus im 7. Jahrh. Magnus in Verbindung mit imperator im 7. und 9. Jahrh. Victor et triumphator im 7. Jahrh. Semper in Verbindung mit Augustus im 5., 9. und 11. Jahrh. Oströmische bezw. byzantinische Kaiserin A T: Augusta im 5., 6. und 9. Jahrh. V T: Filia im 9. Jahrh. a T: Dilectissima im 9. Jahrh. 253 Abendländische Kaiser A T: Augustus je einmal für Karl den Grossen und Heinrich IL Impe- rator regelmässig im 9. und vereinzelt auch im 11. Jahrh. Die Ver- bindung imperator augustus im 9. und 10. Jahrh. Caesar Augustus für Otto III. V T: Filius Anfang des 9.—11. Jahrh. A T: Piissimus et Serenissimus unter Leo III.; spiritualis et gloriosus unter Johann VIII. ; dilectissimus unter Gregor V. und Leo IX. und dilectissimus in Domino spiritualis und dilectissimus in Christo et serenissimus. Dominus und victor ac triumphator unter Leo III. Abendländische Kaiserin A T: Augusta einmal im 9. Jahrh. Imperatrix im 11. Jahrh. und impera- trix augusta im 9. und 10. Jahrh. V T: Filia in der zweiten Hälfte des 9. und im 10. Jahrh. a T: Dilecta unter Nikolaus I. und Johann VIII.; ferner unter Jo- hann VIII. dilecta ac spiritualis und dilectissima. Dilectissima et spiritualis et serenissima und dilecta et serenissima unter Jo- hann XIII. Könige A T: rex seit dem 6. Jahrh. V T: filius seit dem 6. Jahrh. Compater zeitweise für Pippin und Karl d. Gr. a T: gloriosissimus mit praecellentissimus im 6. und 7. Jahrh., mit dilec- tissimus in der 2. Hälfte des 9. Jahrh. und mit piissimus im 11. Jh. Excellentissimus in der 2. Hälfte des 7., im 8. und 9., vereinzelt auch noch im 10. Jahrh. Excellentissimus atque praecellentissimus in der ersten Hälfte des 7. Jahrh. Excellentissimus et dilectus et gloriosus unter Johann VIII. Excellentissimus atque Christianissi- mus unter Zacharias. Gloriosus vereinzelt im 7. und in der ersten Hälfte des 9. Jahrh., vereinzelt in der 1. Hälfte des 10. und des 11. Jahrh. und dann wieder häufig unter Gregor VII. Verbindungen insbesondere mit dilectus und dilectissimus besonders in der 2. Hälfte des 9. Jahrh. und dann vereinzelt zu Beginn des 10. Jahrh; Spiritualis in Verbindung mit Compater unter Stefan IL, Paul I. und Hadrian I. für Pippin und Karl d. Gr. Dilectissimus allein und in Zusammensetzungen vereinzelt unter Johann VIIL, Viktor IL und Gregor VII. Dilectus allein und in Zusammensetzungen häufig unter Jo- hann VIII. und vereinzelt im 11. Jahrh. 254 Carissimus allein und in Zusammensetzungen unter Leo IX., Alexander IL und Urban IL Dominus findet sich seit der Mitte des 6. Jahrh., im 7. und 8. Jahrh. bis einschliesslich Leo III. Königinnen A T: Regina V T: Filia a T: Gloriosissima atque praecellentissima unter Gregor I. Gloriosa im 7. Jahrh. und dann unter Nikolaus I. Dilectissima in Christo unter Gregor VII. Domina unter Gregor I. und im 7. Jahrh. Vornehme Laien (Herzoge, Fürsten etc.) A T: Honorati, optimates, primores im 5., 8. und 9. Jahrh. Vir seit dem 6. Jahrh. V T: Filius a T: Illustris zu Ende des 5., im 6. und 7. und vereinzelt im 9. und 11. Jahrh. Sublimis einmal im 6. Jahrh. Illustrissimus vereinzelt im 6., 9. und 11. Jahrh. Magnificus in der ersten Hälfte des 8., 9. und des 11. Jahrh. Gloriosus je einmal unter Paul L, Johann VIII. und Gre- gor VII. Gloriosissimus je einmal unter Leo III. und Paschal I. Dilectus allein und mit zahlreichen Verbindungen und Zu- sammensetzungen besonders in der 2. Hälfte des 9. Jahrh., verein- zelt im 10. und zu Beginn des 11. Jahrh. und dann wieder häufiger in der 2. Hälfte des 11. Jahrh. Dilectissimus in Zusammensetzungen und allein vereinzelt in der 2. Hälfte des 9. und im 11. Jahrh. Einzelne Titulaturen wie amantissimus und eximius unter Johann VIII., spirüualis unter Johann XIX. und strenuus unter Alexander IL Vornehme Frauen (Fürstinnen etc.) A T: Femina V T: Filia a T: Dilectissima in Domino im 10. Jahrh.; honesta, dilecta, gloriosa ao charissima und inclyta im 11. Jahrh. Volk, Gläubige im Allgemeinen A T: Populus 1.—11. Jahrh. Plebs 5 . -9 . Jahrh. V T: Filii a T: Dilectus im 4. und 5. Jahrh. und unter Urban IL, dilectus in Chri- sto unter Leo IX. und Urban IL Dilectissimus et dulcissimus unter Hadrian I. 255 Alphabetische Übersicht abbas, presbyter et abbas, presbyter, monachus atque abbas, Äbte abbatissa, Äbtissinnen amabilis, Äbte und Pröpste. — Deo amabilis, oström. Kaiser amantissimus, vornehme Laien antistes, Bischöfe, Metropoliten archimandrites, Vorsteher der Klöster im Orient archiepiscopi^, Metropoliten, Patri- archen archipraesul, Metropoliten augusta, Kaiserin augustus, Kaiser beatissimus, Metropoliten caesar, oström. Kaiser. — caesar augu- stus, abendländ. Kaiser canonicus, Kanoniker cardinalis, Kardinäle carissima in Christo, carissima in Do- mino, Äbtissinnen. — gloriosa ac charissima, vornehme Frauen carissimus, Kardinäle, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe, Äbte und Pröpste, Kanoniker, Geistliche, Mön- che, Könige. — carissimus atque dulcissimus, Kardinäle. — carissimus in Christo, Bischöfe, Äbte und Pröpste, Kanoniker, Geistliche und Mönche. — carissimus in Domino, Äbte und Pröpste, Kanoniker, Geist- liche, Mönche. — carissimus in Do- mino Jesu Christo, Bischöfe. — reve- rentissimus ac carissimus, Kardinäle clementissimus, oström. Kaiser clericus clerus, Geistliche coepiscopus, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe compater, Könige confrater, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe conpresbyter, Kardinäle consacerdos, Patriarchen, Bischöfe consacrata Deo, Nonnen christianissimus (atque excellentissi- mus), Könige Christo in (Verbindung), Metropoliten, Bischöfe Deo amabilis, oström. Kaiser. — Deo dicata, Deo sacrata, Nonnen diaconus, Kanoniker etc. dicata Deo, Nonnen dilecta, Äbtissinnen, abendländ. Kai- serin, vornehme Frauen. — dilecta ac spiritualis, abendländ. Kaiserin. — dilecta et religiosa, Äbtissin; dilecta et serenissima, abendländ. Kaiserin. — dilecta in Christo, Äb- tissin dilectissima, Äbtissinnen, oström. und abendländ. Kaiserinnen, Königinnen. — dilectissima et spiritualis et sere- nissima, abendländ. Kaiserin. — di- lectissima in Christo, Königinnen. — dilectissima in Domino, vornehme Frauen dilectissimus, Kardinäle, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe, Äbte und Päpste, Kanoniker etc., oström. und abendländ. Kaiser, Könige, vorneh- me Laien. — dilectissimus et dulcis- simus, Volk. — dilectissimus et sanctissimus, Metropoliten. — di- lectissimus in Christo, Kardinäle, Äbte und Pröpste. — dilectissimus in Christo et Serenissimus, abend- länd. Kaiser. — dilectissimus in Do- mino, Äbte und Pröpste. — dilec- tisimus in Domino spiritualis, abend- länd. Kaiser. — diligentissimus et dilectissimus, Metropoliten. — reve- rentissimus et dilectissimus, Bischöfe. — sanctus et dilectissimus, Bi- schöfe dilectus, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe, Äbte und Pröpste, Kano- niker, Geistliche, Mönche, oström. Kaiser, Könige, vornehme Laien, Volk. — dilectus Deo, Äbte und Pröpste. — dilectus et religiosus, Äbte und Pröpste. — dilectus et 256 venerabilis, Äbte und Pröpste, Ka- noniker, Geistliche und Mönche. — dilectus in Christo, Kardinäle, Pa- triarchen, Bischöfe, Äbte und Pröp- ste, Kanoniker, Geistliche etc., Volk. — dilectus in Christo et venerabilis, Äbte und Pröpste diligentissimus et dilectissimus, Metro- politen domina, Königinnen, Nonnen Dominus, Metropoliten, oström. und abendländ. Kaiser, Könige. — dulcis- simus, Bischöfe. — dulcissimus et dilectissimus, Volk. — carissimus atque dulcissimus, Kardinäle honesta, vornehme Frauen honorabilissimus, Patriarchen honorati, vornehme Laien illustris, vornehme Laien illustrissimus, vornehme Laien imperator, oström. und abendländ. Kaiser. — imperator augustus, ost- röm. und abendländ. Kaiser imperatrix, imperatrix augusta, abend- länd. Kaiserin inclyta, vornehme Frauen episcopus, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe excellentissimus, Könige. — excellen- tissimus atque Christianissimus, ex- cellentissimus atque praecellentissi- mus, excellentissimus et dilectus et gloriosus, Könige eximius, vornehme Laien . i femina, vornehme Frauen filia, Äbtissinnen, oström. und abend- länd. Kaiserinnen, Königinnen, vor- nehme Frauen filius, Kardinäle, Patriarchen, Metro- politen, Bischöfe, Äbte und Pröpste, Kanoniker, Geistliche und Mönche, oström. und abendländ. Kaiser, Kö- nige, vornehme Laien, Volk frater, Kardinäle, Patriarchen, Metro- politen, Bischöfe gloriosa, Königinnen. — gloriosa ac diarissima, vornehme Frauen gloriosissima atque praecellentissima, Königinnen gloriosissimus, oström. Kaiser, Könige, vornehme Laien gloriosus, oström. Kaiser, Könige, vor- nehme Laien. — gloriosus et religio- sus, oström. Kaiser. — excellentis- simus et dilectus et gloriosus, Kö- nige magnificus, vornehme Laien magnus, oström. Kaiser metropolitanus, Metropoliten monachus, Kanoniker, Mönche optimates, vornehme Laien patriarcha, Patriarchen piissimus, oström. Kaiser, Könige. — piissimus et serenissimus, abend- länd. Kaiser pontifex, Bischöfe populus, Volk praecellentissimus, Könige. — excel- lentissimus atque praecellentissimus, Könige praecellentissima (atque gloriosissima), Königinnen praepositus, Pröpste praesul, Bischöfe presbyter, Kanoniker, Geistliche etc. — presbyter tituli, près, card., Kar- dinäle. — presbyter et abbas, Äbte. — presbyter monachus atque abbas, Äbte primores, vornehme Laien primus, Metropoliten prudentissimus, Patriarchen regina, Königinnen religiosa, Äbtissin religiosissimus, Bischöfe, Äbte und Pröpste, oström. Kaiser 17 257 religiosus, Äbte und Pröpste, Kano­ niker, Geistliche und Mönche. — dilectus et religiosus, Äbte und Pröpste reverendus, Kanoniker, Geistliche und Mönche reverentissimus, Patriarchen, Metro­ politen, Bischöfe, Äbte und Pröp­ ste. — reverentissimus ac carissimus, Kardinäle — reverentissimus et di- lectissimus, Bischöfe. — reverentis­ simus et sanctissimus, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe rex, Könige serenissima (dilectissima et spiritualis et) abendländ. Kaiserin serenissimus, oström. Kaiser. — piissi- mus et serenissimus, abendländ. Kaiser spiritualis, Metropoliten, Könige, vor­ nehme Laien — spiritualis et vene- rabilis, Bischöfe. — spiritualis et gloriosus, abendländ. Kaiser. — di­ lectissima et spiritualis et serenis­ sima, abendländ. Kaiserin strenuus, vornehme Laien sublimis, vornehme Laien sacerdos, Kanoniker, Geistliche. — sacerdos SRE., cardinalis, Kardi­ näle sacrata Deo, Nonnen sanctimonialis, Nonnen sanctissimus, Bischöfe. — reverentis­ simus et sanctissimus, Patriarchen, Metropoliten, Bischöfe sanctus et dilectissimus, Bischöfe semper, oström. Kaiser tranquillissimus, oström. Kaiser venerabilis, Kardinäle, Metropoliten, Bischöfe, Äbte und Pröpste, Ka­ noniker, Geistliche, Mönche, Äbtis­ sinnen. — dilectus et venerabilis, Äbte und Pröpste, Kanoniker, Geist­ liche, Mönche victor ac (et) triumphator, oström. und abendländ. Kaiser vir, vornehme Laien O NASLOVIH V ADRESAH PAPEŠKIH LISTIN OD ZAČETKOV DO KONCA li. STOLETJA P o v z e t e k Začetni protokol papeških listin j e sestavljen iz intitulacije, imena in naslova izdajatelja listine, t. j . papeža, ter adrese ali inskripcije, imena in naslova prejemnika (dela o diplomatiki papeških listin v op. i). Celotni naslov adrese sestavljajo uradni naslov (n, pr. episcopus), sorodstvene označbe, ki so se razvile v naslov (n. pr. frater, filius itd.) in iz pridevniških oziroma ab­ straktnih naslovov (n. pr. venerabilis, dilectus). Avtor je sestavil pregled teh naslovov, uporabljenih v papeških listinah do 11. stoletja (preddela gl. v op. 2), razporejen po vrstah prejemnikov (A = duhovniški prejemniki: kardinali/ patriarhi, metropoliti, škofje, opati in prosti, opatice, nune; B = posvetni pre­ jemniki: vzhodno-rimski oziroma bizantinski cesar, zahodni cesar, vzhodno- rimska oziroma bizantinska cesarica, kralji, kraljice, odlični laiki, odlične žene, ljudstvo in verniki nasploh) in po navedenih sestavnih delih (AT = uradni naslov; VT = sorodstveni naslov; aT = pridevniški oziroma abstraktni naslov). Podrobna dokumentacija bo podana v njegovem delu »Diplomatik der inneren Merkmale der älteren Papsturkunden«. Rezultate pojasnjuje abecedni pregled vseh naslovov z navedbo, za kakšne naslovljence se vsak naslov uporablja. 258 L j u b o K a r a m a n JOŠ O KRALJU SLAVCU Miho Barada je posljednjih godina s uspjehom podvrgao kritici i ispravio više detalja i tvrdnji iz najstarije hrvatske povijesti. Izmedju ostalog zabacio je davno mišljenje o hrvatskom kral ju Slavcu. S Bara- dinim mišljenjem složio se i sam Šišić i kral j Slavic ne figurira u nizu hrvatskih kraljeva u povjesnim djelima najnovijeg doba. Meni se medjutim argumenti izneseni od Barade ne učiniše dosta jakim i uvjer­ ljivim. Znao sam pored toga, prema usmenom saopćenju, da se s Bara- dinim mišljenjem slaže i da j e do istih rezultata u pogledu Slavca došao Viktor Novak, koji je spremao studiju o kartularu samostana sv. Petra u Selu, u kojem se jedino spominje гех Slavizo. Sada j e objelo­ danjena opsežna, svestrana i temeljita studija ob ovom kartularu iz pera V. Novaka i P. Skoka. U njoj se i Novak odlučno zalaže za to, da Slavâc nije hrvatski kral j izmedju Petra Krešimira i Zvonimira, već samostalan neretljanski vladar iz samog kraja 11. stoljeća. AH ni No­ vakovi argumenti u pogledu Slavca me ne uvjeriše, pa držim zgodnim iznijeti na diskusiju svoje prigovore Baradinim i Novakovim izvodima u ovom pitanju.1 1. Tezu o Slavcu kao kralju Hrvatske iznio je još historičar Ivan Lučić u svojem djelu De regno Dalmatiae et Croatiae. Lučić je naime naišao u kartularu sv. Petra u Selu, koji na čelu teksta ima datum g. 1080., na Slavca uz naziv гех, pa je, prema znanju i stanju nauke svojeg doba, držao Slavca hrvatskim kraljem i postavio ga izmedju kralja Petra Krešimira, koji se posljednji put u dokumentu spominje g. 1073. i kral ja Zvonimira, koji se spominje od g. 1075. Povod reviziji Lučićeva mišljenja, koje su prihvatili i dalje razradili historičari prošlog i ovog stoljeća, dao je Baradi sretan nalaz dokumenta iz g. 1050. u Vatikanskoj Biblioteci, u kojem sastavljač isprave, kojom se crkva sv. Silvestra na Biševu dariva samostanu benediktinaca na Tremitima, spominje neretljanskog vladara Berigoja kao rex Marianorum. Pre­ ispitujući nato tekst kartulara sv. Petra Barada j e došao do uvjerenja, 1 Up. M. Barada, Dinastičko pitanje u Hrvatskoj XI stoljeća, u »Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku«, Sv. L„ Split 1932, str. 175—183; V. No­ vak-P. Skok, Supetarski kartular, Zagreb 1952, passim. i?* 259 da se datum g. 1080. kartulara odnosi samo na posvećenje crkve, kojom je prigodom Splićanin Petar Crni crkvu obilato obdario zemljama i crkvenim priborom, dok pasus sa spomenom Slavca iznosi mnogo ka­ snije dogodjaje iz vremena kada je isti Petar Crni, post multorum annorum curricula, pokraj crkve osnovao samostan kao zavjet učinjen u vrijeme teške bolesti. Tako je Slavac ostao zapravo neodredjen u vremenu i Barada mu fiksira vrijeme na temelju ovih razmatranja: 1. Slavac presudjuje spor oko neke zemlje darovane sv. Petru u Selu mnogo godina kasnije nego li j e u sudjenju u ranijem sporu učestvo­ vao Jakov, knez NeTetljana (dux Marianorum); 2. Jakov, knez Nere- tljana, spominje se u dokumentima iz vremena kralja Zvonimira i Stjepana II godine 1078.—1089.; 3. prema tome j e Slavac samostalan vladar Neretljana iz samog kraja stoljeća. I Novak je došao do istih rezultata, uglavnom na temelju istih argumenata, to jest s jedne strane na temelju pretpostavke, da je Petar Crni pri je podigao crkvu sve­ čano posvećenu g. 1080., a tek mnogo godina kasnije poslije teške bolesti, osnovao samostan, a s druge strane na temelju uvjerenja, da tekar s pasusom, u kojem se spominje Slavac, započinju u kartularu izvodi iz vremena osnutka samostana, koji je uslijedio poslije g. 1090. Novak piše, da su raniji komentatori kartulara sv. Petra takodjer razlikovali vrijeme gradnje crkve i vrijeme osnutka samostana i sma­ trali, da je datum 1080. na čelu teksta kartulara godina, kad se osnovao samostan, a crkva da je bila sagradjena, dakle i posvećena, daleko ranije, već oko g. 1060. odnosno 1064.—65. To nije točno. Jedino P. Kaer piše, da je crkva gradjena oko g. 1060., a samostan da j e osnovan ka­ snije i to negdje prije g. 1073. Rački i Šišić su samo mišljenja, da je i pri je svečanog posvećenja crkve, g. 1080., kojim je povodom ktitor Petar Crni bogato obdario svoju zadužbinu, postojao samostan i stav­ ljaju početak samostana, a prema tome i crkve, oko g. 1060., odnosno 1064.—1065.2 Njihovo je mišljenje razumljivo, jer po pravilu gradnja crkve i osnutak samostana prethode svečanom posvećenju crkve; oni samo početak izgradnje samostana i crkve fiksiraju u spomenute godine bez posebnog obrazloženja i opravdanja. Katedrala u Zagrebu j e bila svečano posvećena prilikom boravka Andrije II u Zagrebu g. 1217., ali su se u katedrali već pod kraj 12. sto­ ljeća pokapali zagrebački biskupi; a katedrala u Šibeniku posvećena je g. 1555., iako se je počela graditi stoljeće ranije g. 1431., a još prije to jest od g. 1402. su počela pritjecati darivanja i ostavštine za gradnju crkve. Ktitor samostana obično gradi u isto' vrijeme i crkvu i zgrade 2 Up. Novak-Skok, Supetarski kartular, n. dj. str. 33, bilj. 12; P. Kaer, Dvije opatije sv. Petra Gumajskog i sv. Stjepana de Pinis u staroj splitskoj nadbiskupiji za doba narodne hrvatske dinastije, Spljet 1890, prilog Bulletino di archeologia e storia dalmata, 1890, str. 30—32. Rački u Radu zagrebačke Akademije izdanom godinu dana prije njegove smrti (Rad 126, str. 191, Za­ greb 1893) piše, da je Petar Crni već prije g. 1080. u mjestu Selo sagradio s a и^o s t a ri sv. Petra Pocumenta str. 65, on fiksira to vrijeme u g. 1065.), a Sišić u svojoj Povijesti Hrvata u vrijeme narodnih vladara, Zagreb 1915' na str. 539 takodjer piše, da je Petar Crni oko g. 1064. utemeljio s a m o s t a n sv. Petra, a ne crkvu, kako Novak navodi. 260 za redovnike, osim slučaja da samostan osniva čitav grad pa se s a m ° ^ stanu daje neka već ranije i drugom prigodom podignuta crkva.3 Ah ovo nije slučaj u sv. Petru u Selu, kojega se ktitor, splitski odličnik Petar Crni hvali, da je cepimus ecclesiam construere, quamque deo permittente studio artificum complevimus. Prema tome ćemo opravdano pretpostaviti da postoji veći razmak vremena izmedju gradnje crkve i osnutka samostana i da su crkva i samostan dvije različite stvari, samo ako imamo izričitog osloma i dokaza u dokumentima. Čini se, da je Baradu i Novaka navela na mišljenje, da su gradnja crkve i osnutak samostana dvije i o sebi i po vremenu postanka raz­ ličite stvari4 u prvom redu okolnost, da se na čelu kartulara sv. Petra u dijelu, koji prenosi sadržaj uvodnog dijela fundacionalne isprave Petra Crnog izdate povodom posvećenja crkve g. 1080., ktitorovo dari­ vanje spominje izrazom in domo dei dedimus i pro dotis eiusdem ecclesie nos exigere cepit, a ne spominju se izričito monasterium ili coenobium. Ali ispitivanjem teksta kartulara uvjerit ćemo se, da se u darovnici ili darovnicama Petra Crnog svojoj zadužbini i dalje dosljedno i isključivo javlja izraz ecclesia dapače i ondje, gdje je po sadržaju jasno, da se radi o samostanu a ne o samoj crkvi. Tako na primjer zadužbina sv. Petra dobiva od Petra Crnog više od 50 robova i oni se u više izvoda kartulara sv. Petra darivaju in ecclesia, ad opus ecclesie, ecclesie servus, in ecclesia sancii Petri (izvodi br.42, 44, 45, 48, 64, 65, 67 i 68).4a I Novak je mišljenja, da je toliki broj robova bio potreban kao radna snaga, tek onda, kad je sagradjen samostan poslije g. 1090. i kad se ukazala potreba za ob- radjivanjem većeg broja zemalja i vinograda. АН^ pod dojmom gore navedenih izvoda, u kojima se robovi daju u vlasništvo in ecclesia itd.. Novak pripušta naknadno mogućnost, da je ponekog roba Petar Crni kupio odmah pr i gradnji crkve i da su oni mogli da budu pomagači pri njenoj gradnji dakle godinu, dvije pri je 1080 g.5 Medjutim u izvo­ dima iz darovnica Petra Crnog u kartularu ne spominje se za ni jednog roba, da je dan u vlasništvo monasterio; a osim toga u barem dva slučaja jasno je, da je ecclesia, kojoj je rob bio darovan, u stvari bio samostan sa redovnicima i opatom. To je slučaj dječaka Zlobe (izvod br. 45), kojeg je Petar Crni kupio od oca i poslije toga dao mu slobodu, izučio za svećenika i obvezao ga da će trajno služiti sv. Petru, što može biti, ako se radi o samostanu, ad eiusdem ecclesiae opus, ibi ilium 3 To je slučaj kod samostana sv. Krševana u Zadru g. 986. (Documenta, str 21) samostana sv. Petra u Draži na Rabu g. 1059. (Documenta str. 57), sa­ mostana duvna sv. Dujma u Trogiru g. 1064. (Documenta str. 63), samostana duvna sv. Marije u Zadru g. 1066. (Documenta str. 66) i samostana duvna u Splitu g. 1069. (Documenta str. 75). . * Barada (n. dj. str. 180) piše, da se u tekstu darovnica Petra Crnog cisto i bistro razabiru dva vremenska termina: sagradjen je crkve a istom poslije utemeljenje samostana pri istoj, ali on to ne obrazlaže potanje. I Novak polazi u svojoj široko zasnovanoj studiji s istog uvjerenja i iznosi amo tamo u pri­ log svoje teze, nekoja razmatranja, na koje ću se osvrnuti. *a Novak je raščlanio kartular u 106 izvoda, n. dj. str. 213—232: po njemu navodim izvode u ovom članku. 5 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 107 i 199. 261 perpetuo manere volumus.6 To je nadalje slučaj svinjara, koji je iz zahvalnosti, što ga je opat (abbas) izliječio od kozica, dao se u vlasni­ štvo samostanu, iako kartular veli in nominata ecclesia. Povodom ovog slučaja i sam Novak priznaje, da j e termin ecclesia mogao biti uzet i za samostan; ali on ovo iznosi tek pri kraju svoje studije i ne izvodi iz toga nikakove daljnje zaključke.7 Isto tako Novak uvid ja da obveza, da se dnevno služi misa, koju čitamo u izvodu načinjenu prema zaključnoj stavci fundacionalne listine Petra Crnog (izvod br. 70 a), u kojem opet dolazi termin ecclesia a ne monasterium, priliči više samostanu, a ne jednoj seoskoj crkvi; ali ipak ostaje pri, da tako rečem, apriornom uvjerenju, da je postojala posebna listina prigodom osnutka crkve iz g. 1080 i posebna listina prigodom kasnijeg osnutka samostana. A najljepše jeste, da i sam pasus kartulara, u kojem se spominje odluka Petra Crnog da osnuje samostan i u nj se povuče, dakle sam temelj za Baradinu i Novakovu reviziju ranijeg mišljenja o kralju Slavcu, rabi isključivo izraz ecclesia ondje, gdje je jasno da se radi o samostanu: ozdravivši Petar Crni izvršio je zavjet učinjen u vrijeme teške bolesti da će, ostane li na životu, u Sv. Petru se dati ošišati i obući haljinu sv. Benedikta, in prefata e c c l e s i a Petri apostoli me t o t o n d e r e m et h a b i t u m b e a t i s s i m i B e n e d i c t i recipe- rem, i uz savjet i pomoć splitskog nadbiskupa Lovre i njegovog klera postavio je svoga sinovca Grgura za opata samostana, in supra nomi­ nata e c c l e s i a domnum Gregorium nostrum nepotem a b b a t e m ordinavimus. U jednu riječ činjenica je, da se u čitavom osnovnom dijelu kar­ tulara, koji iznosi sadržaj darovnice Petra Crnog i bilješke u vezi s time,8 Petrova zadužbina spominje kao ecclesia, pa bilo da se radi o crkvi, bilo da se radi o samostanu. Kada bi poraba termina ecclesia odnosno pomanjkanje termina monasterium, koji rabe drugi darova­ telji iz kartulara, 9 imali značiti, da u to vtrijeme još nema samostana, to bi trebalo zaključiti, da uopće ni Petar Crni ni nitko u njegovo vrijeme nije osnovao samostan: a to se protivi i izričitom gore nave­ denom kazivanju kartulara (izvod br. 6), kao i stoljetnom nazivu samo­ stana po ktitorovu očevu odnosno obiteljskom imenu Petrus de Gumai. 1 0 U ostalom poraba termina ecclesia za samostansku zadužbinu nije nikako iznimna pojava u to doba. Imamo j e u dokumentu, koji je Baradi upoće dao povoda za pokretanje pitanja o kral ju Slavcu, naime u darovnici neretljanskog vladara Berigoja iz g. 1050.11 U njoj se crkva 6 I ovdje Novak koleba: na str. 103 tumači gornji pasus, da je Zloba bio »vezan pravilima benediktinskog reda, kome je pripadao manastir sv. Petra«, a na str. 199 piše »da to znači crkvu, a ne manastir«. 7 Up. Novak-Skoi, n. dj. str. 200. 8 U Barade, n. dj. str. 179, br. 1 i 2 (7), a Novaka, n. dj. str. 159—160 izvodi br. 1—70 a i 78—86. 9 U Barađe br. 3—6, 8—9, a u Novaka izvodi br. 71—77. 10 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 67. 11 Up. Barada, n. dj. str. 177. 262 sv. Silvestra na otoku Biševu daje u vlasnost benediktinskom samostanu na Tremitima s riječima illam offere et tradere in e c c l e s i a sancte Genitricis et virginis Marie, que dedicata est in insula Tremiti, ubi regimen tenere videtur dominus Guisenolfus venerabili« a b b a s.12 U vjeri, da je Petar Crni tekar po isteku mnogo godina poslije gradnje crkve pristupio osnivanju samog samostana učvršćuje Novaka okolnost, da se kod posvete crkve g. 1080. kao darovatelj spominje Petar Crni i žena mu Ana; a prema propisima nije se redovno mogao suprug odvojiti od žive žene i poći u samostan, osim da se i ona za- monašila.13 Medjutim mi ne znamo, da li Petrova žena nije to učinila; a isto tako ne moramo uzeti, da je Petar Crni primio sv. red i zamonašio se, nego se po svemu čini, da se samo povukao u samostan, tu se dao ošišati i obukao haljinu sv. Benedikta, e da živi u askezi poput braće redovnika. Bio je to u to doba običaj. Navest ću samo slučaj, bliz po vremenu i okolnostima, vojvode Stjepana, Krešimirova sinovca, koji se bio povukao u tišinu samostana sv. Stjepana »pod borovima« u Splitu, e da nekoliko godina kasnije zasjedne na hrvatsko prijestolje. Na jednom mjestu svoje studije Novak nagadja, da se je Petar Crni, revni pristaša papinskog reformnog pokreta i proreformne poli­ tike kralja Zvonimira, povukao u samostan tek poslije ženine smrti i poslije ubistva kral ja Zvonimira g. 1089., kada su se u hrvatskim krajevima prilike tako izmijenile, da je bilo opasno stajati u prvim redovima borbe.1 4 I ovo je nagadjanje bez temelja i protivno izričitom kazivanju samoga Petra, da je samostan osnovao kao zavjet učinjen u vrijeme teške bolesti. Uopće iz čitavog konteksta uvodnog dijela kartulara, osobito onog dijela, u kojemu se, iza darivanja obilatog posjeda zemalja zadužbini sv. Petra, iznose peripetije oko sticanja tih zemalja, jasno proizlazi, da je do velike bolesti Petar Crni bio sav zauzet materijalnim brigama sticanja i povećavanja svog imutka 1 5 — to j e ono in rebus stultis studui nichil utile multis njegova epitafa — i da se je tekar u teškoj bolesti zavjetovao da će, ostane li pomoću božjom na životu, sagraditi crkvenu zadužbinu i povući se u tišinu samostanskog života: dakle, prije bolesti nema traga crkvi, a u bolesti je začeta ujedno namisao podizanja i crkve i samostana. Prema svemu ovome, što iznesosmo, nemamo nikakova oslona za pretpostavku, da je jedno gradnja crkve a drugo osnivanje samostana 12 Kralj Slavac potvrdjuje (u izvodu br. 75) samostanu posjed zemalja koje je još za života njegov brat Rusin bio darovao in m o n a s t e r i » sancti Petri (izvod br. 72) i tome dodaje još neke svoje zemlje u istom kraju s rije­ čima in eadem ecclesia contulit. A u natpisu na sarkofagu Petra Crnog u onom dijelu, koji je poslije Petrove smrti sastavio njegov prijatelj svećenik Dobro ističe se kao pokojnikova zasluga, da je osnovao samostan i oko njega po­ digao zidine templum fundavit cum menibus (Novak, n. dj. str. 29) iako riječ templum u užem smislu znači hram božji, dakle crkvu a ne samostan. 1 3 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 42. 1 1 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 32. 15 Up. Novakovo pisanje u n. dj. str. 28. 263 i da je proteklo dugo vrijeme izmedju jednog i drugog čina. A vjero­ vanje u to je upravo bila polazna točka i Baradi i Novaku, da pasus 0 kralju Slavcu u kartularu istrgnu iz veze sa dijelom kartulara ispred toga, koji je datiran g. 1080. i koji iznosi dogodjaje što su se zbili te godine prigodom posvete crkve, odnosno prepričava dogodjaje u vezi s darovanim zemljama, koji su se zbili prije te godine, pa da na te­ melju toga, u daljnjem razlaganju, izvedu zaključak, da je Slavac bio neretljanski vladar iz samog kraja 11. stoljeća. Kartular sv. Petra jest zbornik dokumenata posebne vrsti namije­ njen svrsi, da samostan brani i dokazuje svoja prava. On sastoji iz niza prijepisa i izvoda različitih darovnica i bilježaka o darovanim stvarima; prvi mu je dio sastavljen početkom 12. stoljeća a drugi dio krajem tog stoljeća. To je uzeo u obzir već Rački i darovnice iz 11. stoljeća razdijelio prema različitim darovateljima. Barada j e to uglavnom izmijenio samo u toliko, što j e ono, što je samostanu darovao ktitor Petar Crni (u Račkoga, Documenta br. 111), razdijelio, u dva dijela, od kojih se prvi odnosi na gradnju crkve posvećene g. 1080., a drugi, bez datuma, odnosi se na navodno mnogo kasnije osnovani samostan (na samom početku ovog drugog dijela spominje se kral j Slavac). A Novak je raščlanio čitav kartular prema predmetu u 106 iz­ voda, od kojih darivanje Petra Crnog sadrže izvodi 1—70 i 78—86. Medjutim i sam Novak piše, da je kartular sastavljen nekim redom i prema utvrdjenom planu. Jednu veliku cjelinu čini u kartularu prvih 70 izvoda, koji iznose darivanje crkvi i samostanu Petra Crnog. U tom osnovnom dijelu ističu se posebne grupe, koje govore o posjedima u Poljicima, u Solinu i oko njega te o kupoprodaji darovanih robova.16 Najuže je pak, prema mom mišljenju, povezana grupa izvoda br. 2—6 (u ovom posljednjem izvodu spominje se Slavac), koja iznosi peripetije onih zemalja oko crkve, koje su Petar i žena mu darovali zadužbini sv. Petra u izvodu br. 1. Da im vidimo sadržaj. Na dan svečanog posvećenja crkve dne 11. oktobra 1080., na poziv splitskog nadbiskupa Lovre, Petar Crni je dao svojoj zadužbini kom­ pleks zemalja oko crkve, koje je ranije bio pravovaljano nabavio (omnia enim ista nostro proprio acquisivimus pretio) (izvod br. 1). 1 tada se u izvodima br. 2—6 redom iznosi, kako je Petar došao do tog posjeda, kako je nabavljao najprije jednu, pa drugu i daljnje zemlje, te na kakove je poteškoće i borbe za priznanje svog vlasništva on naišao. Ne spominju se u tim izvodima br. 2—6 neke nove zemlje, ne iznose se naknadna darivanja, već se samo iznose peripetije zemalja darovanih i spomenutih već u uvodnom izvodu br. 1. Posjed ovih ze­ malja oko crkve spominje se u uvodnom izvodu 1., koji je napravljen prema fundacionalnoj listini izdanoj povodom posvećenja g. 1080., istim riječima kao i u izvodu br. 6 u kojem se spominje kra l j Slavac: posjed se proteže kroz Glavicu i Dolinu (mons, monticellum — vallis) od Solina (Saline) do vinograda Tuste Kose (vinea Tilste Cosse). I Novak priznaje, da su se nabava zemalja i sporovi oko posjeda tih zemalja 1 8 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 159. 264 u izvodima 2—5 zbili pri je g. 1080." Jasno je, da je Petar nabavio zemlju, na kojoj je podigao crkvu, prije gradnje crkve. Samo izvod br. 6. Novak i Barada prebacuju u mnogo kasnije vrijeme, je r se u njemu spominje samostan, tobože osnovan mnogo godina kasni ja Ali kako nema tog dvostrukog, posebnog osnivanja crkve, pa tek onda samostana, nema ni razloga izlučiti taj izvod br. 6 iz konteksta s izvo­ dima pred njim. Ovaj izvod, u kojem se spominje Slavac j e ne samo sadržajem nego i stilizacijom usko vezan s izvodima, što mu prethode. U izvodu br. 6 se opetovano navode predmeti i osobe iz predidućih izvoda kao prefata i supra nominati (in prefata ecclesia in nominato Monticellum, ex prefatis testimoniis, ad nominatas Petras). Sam izvod počinje s riječju nam (naime, jer), koja usko povezuje tekst sa pred- idućim. Nam stoji na početku izvoda u kartularu samo još u izvodu br. 2, kojim započinje iznošenje ranijih peripetija zemalja darovanih godine 1080. Novak tvrdi, da se tekar od br. 6, kojim navodno započinju izvodi iz vremena samostana, izmjenjuje uporaba plurala i singulara od strane ktitora, dok u izvodima 1—5, koji se odnose na crkvu podignutu od bračnog para Petra Crnog i žene mu Ane, da nalazimo samo na plu­ ralnu stilizaciju.18 To medjutim nije točno. U izvodu br. 4 pored emimus i divideremus imamo dedit mihi, ego dividerem, in parte mea, a me, mecum duxi, a u izvodu br. 5 pored više pluralnih izraza imamo i a me subtrahere cepit. Ako je to tako, a najvjerojatnije jeste, to se je Slavac još negdje prije g. 1080. našao u Poljičkom primorju, gdje je u crkvi sv. Petra u Priku, u pratnji bana Petra i župana Zarube, presudio spor izmedju Petra Crnog i Tugarana, koji su Petru osporavali pravo da gradi za­ selak za samostanske sluge na brdašcu Glavici iznad crkve (monti­ cellum), što ga je ranije bio pravovaljano nabavio od Miroslava i sinova Mihajlovih.1 9 Razumljivo je prema tome, da ga je Lučić, na- gadjajući, da je rex Slaviz kartulara hrvatski kral j , ugurao izmedju v Petra Krešimira i Zvonimira. Rekoh nagadjajući, jer kartular ne veli za Slavca, da je bio rex Croatiae. I stvarno sigurnih dokaza za to nemamo. Ali za to govore ipak suglasni indiciji, a ti su: naziv rex, nastup u pratnji bana i djelovanje n a teritoriju hrvatske države. 17 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 194—195. Vidi takodjer str. 189: »sigurno je, da je Petar Crni imao u svome vlasništvu i takove posjede još iz ranijih vre­ mena, a njih je poklonio crkvi pri njenoj posveti. Stjecanje tih posjeda za­ cijelo je bilo uneseno u pismena svjedočanstva, u noticije ili karte, da bi trajno mogle pred sudovima braniti vlasništvo u slučajevima, kad bi od ma koga bilo napadnuto. A takovih je vlasništava bilo i iz vremena prije 1080. godine«. 1 8 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 41—42. 1 8 Kronologija dogodjaja ispričanih u uvodnom dijelu kartulara ne pravi nikakovih poteškoća. Valjda još 60-tih godina 11. stoljeća Petar je nabavljao zemlje, početkom 70-tih godina je obolio i ozdravivši dao se na gradnju crkve i samostana; za vrijeme gradnje o. g. 1074.—1075. došao je u poljičko primorje kralj Slavac i tom prigodom presudio spor oko Glavice u korist Petra i sam obdario samostan, koji je g. 1080. dovršen a crkva tada posvećena. 265 Ako pak prihvatimo mišljenje, da je Slavac samostalan neretljan­ ski vladar iz samog kraja 11. stoljeća, u poteškoći smo da objasnimo neke okolnosti i u nemogućnosti da to dovedemo u sklad sa nekim poznatim činjenicama. U ispravi, koju je Barada našao u Vatikanskoj Biblioteci, vladara Neretljana Berigoja, koji ispravu potpisuje kao index Marianorum, sastavljač isprave u njenom tekstu nazivlje rex Marianorum.2 0 Poznato je takodjer, da je nedavno u bernskoj biblioteci bio nadjen rukopis monaha Gottschalka, koji kneza Hrvata Trpimira Spominje kao Tripe- mirus rex Sclavorum.3 1 Ne možemo prema tome kategorički isključiti mogućnost, da Slavčev naziv rex u kartularu označuje nekog, koji nije hrvatski kral j . Ali gore navedeni slučajevi su iznimke; pravilo je ipak, da se hrvatski kraljevi nazivlju rex, a neretljanski vladari od 9. sto­ ljeća pa do Berigoja iudex Marianorum, a poslije toga dux Marianorum ili morsticus. Na iznimku imamo pravo misliti samo, ako nas na to nagone posebni razlozi. To medjutim nije slučaj kod Slavca; dapače obratno svi su indiciji protiv toga. Moramo najprije napomenuti, da se Slavao spominje na još jednom mjestu u kartularu i to opet kao rex; to je ondje, gdje se iznosi kako je boraveći u poljičkom primorju u pratnji bana Petra i župana Zarube, dao samostanu sv. Petra neke zemlje i potvrdio zemlje daro­ vane od svog brata i navodnog prethodnika na prijestolju neretljanskih vladara, Rusina). Značajno je, da u tim usko povezanim izvodima kar­ tulara (72^75) njegov sastavljač Slavca nazivlje rex, a Rusina i na tom mjestu kao i na drugim mjestima kartulara (izvod 59, 97) nazivlje morsticus, to jest nazivom poglavara Neretljana u drugoj polovici 11. stoljeća (v. niže). Neizbježan je utisak, da se pravi razlika izmed ju Slaviz r e х i Rusinus m o r s t i c u s . Slavca prati u poljičkom primorju ban Petar. Ukoliko j e poznato bana su imali hrvatski kraljevi ali ne neretljanski vladari. U Berigo- jevoj ispTavi uz kneza stavljaju svoj potpis tri župana a nikakav ban. Konačno Slavac vrši vladalačku sudačku vlast s ove strane rijeke Cetine, dakle na teritoriju hrvatske države, a ne u neretljanskom kraju. 2 2 Najbolju potvrdu, da je poljičko primorje pripadalo hrvat­ skom kral ju imamo u jednom pasusu kartulara sv. Petra (izvod br. 98). Kralj Zvonimir j e bio dao svom ujcu Strezi da pobire daću sa kraljev­ skih zemalja na obroncima Mosora u poljičkom. primorju. Streza je svojatao tim povodom neku zemlju, koju je Petar Crni bio nabavio od privatnih vlasnika, pa je Petar poveo te vlasnike kao svjedoke pred kralja u Šibenik i dobio potvrdu svog prava vlasništva. 20 Upi. Barada, n. dj. str. 177. 21 Up. L. Katić, Saksonac Gottschalk na dvoru kneza Trpimira, Zagreb 1932, str. 8. 22 I Novak drži, da su Poljica izvan neretljanske oblasti, ali iz toga ne izvodi argumente protiv kralja Slavca, neretljanskog vladara; up. Novak-Skok, n. dj., str. 198. 266 S druge strane, ako prihvatimo Barattino i Novakovo mišljenje, da je Sla vac neretljanski vladar iz samog kra ja 11. stoljeća, to je ovaj kraj ušao u sklop hrvatske države, i to za sva kasnija stoljeća, upravo u vrijeme skrajne slabosti, nutarnjih nemira i propadanja samostal­ nosti ove države; a to nije mnogo vjerojatno. Ali ima nešto, što je važnije i presudnije, a toi j e da sve ukazuje na to, da je neretljanski kraj, već mnogo godina prije, to jest u vrijeme kneza Jakova i Rusina, župana »morskih« (morsticus) a navodnih pret­ hodnika samostalnog vladara Neretljana, Slavca, bio> ušao u sklop hrvatske države. Isprava kneza Berigoja iz g. 1050., koju je Barada našao u Vatikan­ skoj Biblioteci, svakako pokazuje, da je netočna Šišićeva tvrdnja, da je već početkom 11. stoljeća, a najkasnije oko g. 1020. neretljanska oblast došla pod državnu vlast hrvatskog kralja. 2 3 Još sredinom stoljeća Berigoj, iudex Marianorum, nastupa kao vladar u neretljanskom kraju i okružen svojim županima daje crkvu na otoku Biševu benediktin­ skom samostanu na Tremitima. Berigoj se nazivlje iudex kao knez Družak u 9. stoljeću, i istupa samostalno prema vani kao imenom nepoznati odaslanik Neretljana, koji je oko g. 830. bio pokršten u Mlecima, kao knez Družak, s kojim je dužd Trandenik g. 839. sklopio poseban mir i kao uopće Neretljani, koji se opetovano u 9. i 10. stoljeću spominju u borbi s Mlečićima, odjelito od sukoba Mlečića e hrvatskom državom.2 4 ALi malo poslije Berigoja mora da se situacija iz temelja izmije­ nila. Knezovi Neretljana Jakov i Rusin ne zovu se više iudex već dux Marianorum (knez »Marjana« ili današnjim hrvatskim jezikom knez Primoraca),2 5 odnosno morsticus (župan »morski« ili današnjim hrvat­ skim jezikom župan primorski).2 6 Osobito je zanimljiv ovaj drugi naziv, jer i po svojem obliku, kao i po tome kako dolazi u ispravama, jasno je, da ne označuje nekog vladara nego jednog od župana, pro­ čelnika nekog kraja, u prisustvu kojih hrvatski kral j izdaje povelju: Hacta sunt ante notitiam horum t e s t i u m . . . Pribme cetinstici (iupani), Jacobi morstici, Adamizi nonensis iupani, Stresigne breberstici, Desi- miri corbavistici.27 Jaš važnije jeste, da iz sačuvanih dokumenata jasno proizlazi, da je u vrijeme kralja Zvonimira i Stjepana II Jakov, d u x Marianorum, ili morsticus, u stvari bio hrvatski velikodostojnik usko vezan s dvo­ rom i državom hrvatskom. Na početku svog vladanja Zvonimir j e po­ vodom svečane posvete katedrale hrvatskog dvorskog biskupa održao u okolici Knina saborovanje, na kojem su odasvud dolazili ljudi tražeći prava i pomioći. Tu su uz kral ja na okupu crkveni i svjetovni odličnici i tu je prisutan knez Jakov, kojega kral j odredjuje kao onoga, koji će uvesti duvne u Splitu u posjed zemlje u Pustici, koju im j e kral j 23 Up. F. Šišić,. Pov. Hrvata, str. 483. 2 4 Up. Rački, Documenta str. 334, 336, 366, 374, 400, 425—427. 2 5 Up. Novak-Skok, n. dj. str. 279. 26 Up. Novak-Skok, n. dj., str. 276 i 279. 27 Up. Rački, Documenta str. 117; vidi slično str. 149. 267 darovao. Godine 1078. Jakov je u društvu hrvatskih crkvenih i svje^ tovnih odličnika i župana prisutan i svjedok darivanju kral ja Zvoni­ mira prava u župi Cetini splitskoj nadbiskupiji. Iste se godine Jakov našao uz kralja u Šibeniku, gdje je kral j u društvu mnogih hrvatskih odličnika i papinog legata kardinala Petra, koji je upravo tada boravio u hrvatskim stranama, potvrdio Petru Crnom pravovaljanost posjeda neke zemlje nabavljene od Petra Crnog fv. gore). I na saboru koji je g. 1089.—1090. održao kral j Stjepan u Šibeniku nalazimo kneza Ja­ kova.2 8 Jasno je po svemu, da je u vrijeme Zvonimira i Stjepana ne­ retljanski kraj dio hrvatske države. 3. Postavlja se pitanje kada j e neretljanska oblast ušla u sklop hrvatske države. Tu nam pomaže Baradino točno upozorenje, da se Jakov, dux Marianorum, spominje u kartularu (izvod br. 5) još u prvom sudbenom sporu oko nekih zemalja ispod brdašca kod Stinice, koji je održan mnogo godina prije, nego li j e spor oko tog brdašca, na kojem je Petar Crni bio počeo graditi naselje za samostanske sluge, presudio kral j Slavac; a to je moralo biti, kako vidjesmo, negdje oko god. 1074. do 1075. Iz toga slijedi, da j e Jakov bio dux Marianorum već u vrijeme kralja Petra Krešimira, pa ponovo u vrijeme Zvonimira i Stjepana. Njegovu je funkciju poglavice Neretljana samo na kratko vrijeme prekinula epizoda kralja Slavca, koji je tu funkciju dao svom bratu Rusinu morsticus-u. To je razlog, zibog kojeg se knez Jakov ne javlja pod Slavcem, kada ovaj traži od Petra Crnog, da svoje pravo na sporno brdašce dokaže pomoću t r i bolja svjedoka iz prve rasprave.2 9 O knezu Jakovu u vrijeme Petra Krešimira ne znamo mnogo. Nemamo dokaza o njegovom položaju na hrvatskom dvoru kao u vri­ jeme kralja Zvonimira. Ali Jakov nosi već u Krešimirovo vrijeme naziv dux Marianorum, stalno boravi u Splitu okružen cum suis mili- tibus i risariusom Zavidom i pred njim se iznose na odluku sporovi o zemljama u poljičkom primorju na hrvatskom teritoriju; a sam Split je u Krešimirovo doba postao integralni dio države kralja Hrvat­ ske i Dalmacije. Je li onda smjelo nagadjati, da je već u vrijeme Petra Krešimira, koji .ponosno ističe, njihova je historijska eksploatacija ostala netaknuta« odnosno »sadržina je u suštini autentična« (Šišić, Povj. Hrv., n. dj. str. 544, bilj. 47 i str. 576, bilj. 49). 2 9 Barada, u vezi sa svojim mišljenjem o pojavi kralja Slavca tek krajem stoljeća, tumači izostanak Jakova na raspravi pred Slavcem time, što je Jakov bio u to vrijeme već mrtav (n. dj. str. 197, bilj. 115). 3 0 Ovim člankom htio sam samo upozoriti na slabe strane teze o Slavcu, samostalnom vladaru Neretljana iz kraja 11. stoleća, a ne zaci u pitanja, što je Slavca dovelo do hrvatskog prijestolja, da li dinastički momenti ili crkveno- 268 QUELQUES REMARQUES SUR LE ROI SLAV AC Résumé L'auteur soumet à une analyse critique la thèse de M. Barada et de V. Novak qui ont tenté de prouver que le rex Slavizo du çartulaire de St. Pierre de Gumaj ne serait pas un roi croate ayant régné entre Petar Krešimir et Dimitar Zvonimir, mais bien un souverain autonome des habi- tants de la région de la Neretva dont le règne se situerait vers la fin du Xle siècle. L'auteur s'oppose à cette thèse en s'appuyant sur les arguments suivants: 1) Entre la consécration de l'église élevée par Petar Crni, et la fon- dation du monastère où Petar Crni finit par prendre, après une maladie grave, sa retraite, il ne s'est pas écoulé un espace de temps considérable; il s'agit au contraire de deux faits contemporains puisque, dans le çartulaire, le terme de « ecclesia » est employé souvent là où, évidemment, on parle du monastère. 2) Le passage du çartulaire où le roi Slavac est mentionné comme juge dans un litige pour une terre appartenant à Petar Crni, est étroitement lié, et par son contenu et par son style, à l'introduction du çartulaire qui est datée par la consécration de l'église en 1080. Il s'ensuit que le jugement du roi Slavac eut lieu avant 1080. Du fait que Slavac y est appelé rex, qu'il apparaît accom- pagné du ban et qu'il rend le jugement sur des terres situées sur le territoire croate de la rive droite de la Cetina, il s'ensuit qu'il fut roi croate et non pas un souverain des habitants de la région de la Neretva. La région de la Neretva qui avait son souverain indépendant, iudex Marianorum, jusqu'au milieu du Xle siècle encore (Berigoj, 1050), devint, un peu plus tard, une partie de l'état croate. Le chef de cette région, Jakov dux Marianorum, ou bien morsticus (se. iupanus), devint grand dignitaire à la cour du roi croate. Au temps du roi Petar Krešimir, Jakov exerce sa fonction à Split entouré cum suis militibus, tandis que sous le règne des rois Zvonimir et Stjepan III, il se trouve près de Šibenik à la cour royale où il prend active- ment part au conseil du roi et dans l'exécution de ses ordres. Au temps de l'épisode brève et, quant à ses causes, encore trop peu éclaircie, du règne de Slavac, la fonction du chef de la région de la Neretva, morsticus, fut •exercée par le frère de Slavac, Rusin. političke borbe, da li j e Slavac ili Krešimir bio zarobljen od kneza Arnika itd. .Slavcev nastup je u svakom slučaju bila kratkotrajna epizoda, valjda samo­ zvanog i samo u dijelu zemlje priznatog vladara. Na to sluti navod u kartularu sv. Petra, da je on u poljičko primorje došao causa discordie que erat inter Slavizo et Lubomiro kao i ono ea tempestate, qua comes Amicus regem Croatie cepit, što pokazuje, da Zvonimir nije mirno i neposredno naslijedio Petra Krešimira. 269 L j u d m i l H a u p t m a n n E A Z V O J D E U Ž A B N I H K A Z M E E V E A D O V L J I Š K E M K O T U D O K E I Z E P E T N A J S T E G A S T O L E T J A ^ r 6 d mnogimi leti mi je dal slavi jenec, kateremu j e namenjena pričujoča knjiga, na razpolago svoj prepis srednjeveških briksenskih urbarjev. Drago mi je, da se mu morem oddolžiti za kolegialno uslugo baš na tem mestu s člančičem, kateremu je oni prepis važna podlaga. Radovljiški kot, o katerem govore omenjeni urbarji, je bil v ranem srednjem veku svet zase. Sicer ga j e Sava spajala z ostalo Kranjsko, toda ta spoj je bil dvomljive vrednosti. Kajti kdor je prodrl skozi velikansko gozdno pregrajo, ki se je širila od Kranjske kotline do blizu Radovljice, je kmalu obtičal v zagati. Savo Dolinko so sprem­ ljali tako gosti gozdovi, da promet s Koroško ni šel čez Podkorensko sedlo v Gornjo Koroško, ampak po ovinkih preko Ljubelja ali Jezer­ skega v Spodnjo. Na Primorsko pa j e vodila samo vratolomna tovorna pot iz Spodnjega Bohinja, ki j e padala na dva in pol kilometra dolžine z Baškega sedla do Podbrda za celih 752 metrov, t. j . za 31 %.. Radovljiški kot j e bil na ta način skoraj povsem odrezan od osta­ lega sveta. Ni zato čudo, da so zadeli slovanski doseljenci tu pod Tri­ glavom še na ostanke starega prebivalstva, na katero spominjajo še danes tri imena: Dunaj, Bohinj in Bled. Prvo označuje dva hriba, enega pri Jereki, vzhodni izrastek Šavnice, a drugega nad Obrnami; koren je keltski. Isto velja za Bohinj. Zanj namreč »ni najti zveze s kakim slovenskim korenom«, pač pa bi se dalo rekonstruirati pred- slovensko, keltsko ime baconia, čigar »osnova bi značila bukovje, bukov gozd«, torej točno isto, na kar kaže tudi še današnje ime za Spodnji Bohinj od Bistrice do Ribičevega laza — Bukovska dolina, Bukovica ali Bukovje. Glede Bleda pa se sme trditi, da je beseda nastala okoli 800 iz starejše beld- ali belt-, ki »se ne da speljati na nobeno slovensko ime«, temveč mora biti romansko ali celo predromansko in šele pozneje romanizirano. Prav po tej stari obliki pa si je skrojil Nemec svoj »Veldes«.1 Kot vojak, misijonar ali trgovec je prodrl do gorenje Save morebiti že za Karla Velikega, ostal pa j e v deželi šele po aneksiji 828. leta, ko so se dotlej le tr ibutarne kneževine v Podonavju preuredile v grofije in marke. Za madjarskih pohodov v Italijo je sicer Posavska marka 1 Prijazno objasnilo pokojnega g. predsednika SAZU F. Ramovša. 270 zopet razpadla, Ratold, praded grofov Ebersberških, takrat najbrž krajiščnik na Savi, se je umaknil na Bavarsko,2 ali četudi se je zrušila nemška oblast, etnična sestava ljudstva) vsaj na gornji Savi se ni več bistveno izpremenila. Blejsko-bohinjski kot je bil preveč od rok, pre- pust in nepristopen, da bi privlačil' Madjare. Zato je pač verjetno, da so begunci z Ljubljanskega polja tu iskali zavetja, toda ne, da je narod odtod bežal. Tudi kak posamezen Nemec je lahko ostal, samo nemški dotok je usahnil. Pot v Posavje se je odprla nemški kolonizaciji v drugič, ko je mladi bavarski vojvoda Henrik okoli 970 v zmagoviti ofenzivi obnovil krajine od Donave do Krasa. Ali boji, katere je vodil nato z bratran­ cem in nečakom na nemškem prestolu, so ovirali brzo konsolidacijo na jugovzhodu. Šele ko se je s Henrikom II. bavarska veja dinastije polastila tudi nemške krone, so za Kranjsko napočili mirnejši časi. Okoli 1010 se vrnejo Ebersberžani z Ulrikom L, njega nasledi njegov sin Eberhard, za njima preide krajina na vnuka Eberhardove sestre, Ulrika IL Weimar-Orlamündskega, a ko ta 1070 umre brez odraslih sinov, podeli Henrik IV. Kranjsko 1077 Ogleju.3 Z ozirom na bogastvo pisanih virov, ki po popolnem molku prejš­ njih stoletij naenkrat pripovedujejo o enajstem, j e Radovljiški kot v Sloveniji brez primere. Pet kraljevskih diplom in preko 40 notic v tradicijskem kodeksu briksenskega škofa Altvina (1049—97) živo osvet­ ljuje posestne in družabne razmere na izviru Save. Velik del sveta je pripadal tu nekdaj kralju. Že prva listina daje sliko urejene domene s hlapci, utrjenimi dvorci in cerkvicami. Henrik II. je izdvojil iz nje 1004 trideset kraljevskih hub, ki si jih^ je smel Briksen izmeriti v savskem medrečju in preko njega do Tržiške Bistrice. Henrik III. je dodal kraljevske gozdove od izvira Savice in Save Dolinke do njiju sotočja ter izpopolnil z novim darilom posest na levem bregu Save, naposled pa si j e škof prisvojil na lastno pest še gozdove na desnem bregu Savice. Središče te nove gospoščine j e bil blejski grad s »curtis«, pod katero se skriva po vsej priči današnja Pristava.4 Ostali del kraljevske zemlje je razpadel še v enajstem stoletju na tri komplekse. Eden je bil freisinško Dovje. Ob Karavankah do Kokre so se razprostirala posestva grofov Ebersberških in njihovih weimar- orlamiindskih in ortenburških dedičev,5 a sredi teh gospoščin omenja Altvinov kodeks še različne, manjše alode, razdeljene na dva in štiri­ deset lastnikov. Ako odbijemo velikaše škofove družine, ki ga spremljajo na nje­ govih poteh od Tirola do Srednje Štajerske in Gorenjske, ter one, ki 2 Hauptmann, Erläuterungen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer 1/4, 341 si., 344 si. 3 Ibid. 348 si., 379 si. 4 Kos,'Gradivo III, 13 n. 17, 20 n. 28, 75 n. 106 si., 168 n. 274. — O sodobnem pokopališču baš na Pristavi I. Kastelic-B. Škerlj, Slovanska nekropola na Bledu. Slovenska akademija, zgod. raz., dela 2, 14 si. 5 Ibid. Ill, 55 n. 85, 99 n. 143. — Hauptmann, n. o. m. 391, 393, 400, 415. 271 ee javljajo v gorenjskih tradicijah kot priče, ker so slučajno baš na svojih posavskih posestvih, ko škof obiskuje Bled,6 tedaj ostane 34 imen, od katerih je 25 čisto slovenskih — Preslav, Nepokor, Blagosod itd. —, a 9 nemških ali krščansko-nevtralnih. Vendar je 6 izmed njih označevalo, če sodimo po najbližjih sorodnikih, skoraj gotovo zopet Slovence, a kvečjemu 3 se tičejo morebiti nemških priselnikov.7 Iz druge polovice enajstega stoletja poznamo torej najmanj 25, če ne 31 ali celo 34 svo­ bodnih slovenskih posestnikov izpod Triglava. Njihova darila briksenski cerkvi so bila navadno tako skromna, da bi j ih najrajši pripisovali kmetom. Toda često niti očitni velikaši niso dajali več. Po tem kriteriju se torej ne more sklepati na stanovski značaj tradentov. Toda pisarji so skoraj redno dodajali njihovim imenom posebno, stanovsko označbo: v 16 primerih »ingenuus«, v 4 »nobilis«, a v 13 »nobilitatem ali libertatem sortitus, liberiate potitus ali libertus«. Moglo bi se zato domnevati, da je bila ta bujnost nazivlja odsev določenih pravnih razlik. No ista oseba se je imenovala ingenuus, nobilis, nobilitatemi sortitus ali libertate potitus, a zadnji izraz se je rabil tudi za libertus. Izrazi se torej očividno ne tičejo različnih stopenj stanovskega prava. Njihov smisel razumemo, ako se ne omejimo na g o r e n j s k e tradicije Altvinove dobe nego vzamemo v poštev i ostale. Kajti potem dobimo statistiko z 275 primeri, iz katerih se vidi, da j e bila stanovska terminologija izprva trdna: svobodni plemič se je imenoval »nobilis«, »ingenuus«. No kmalu se je ta terminologija zmedla; in naenkrat se je začela na razne načine poudarjati »libertas«. Toda »liber« j e pomenil marsikaj, tudi samo polusvobodnega kmeta, praznika. Pojem j e bil tore j preohlapen. Boljši, ker ožji, je bil »nobilis«. Ali v Briksenu tudi s to besedo niso bili več prav zadovoljni. Sicer so jo rabili še dalje, ali večinoma le še v širših zvezah, zlasti v takih, ki so naglaševale plemstvo po rodu: »nobilis ex genere, nobilis prosapie, nobili prosapia ortus, nobili procreatus ex genere, progenie, sobole, stirpe«. Edinole »ingenuus« je redno ostal, kakršen je bil, brez dodatka, ker j e kazala že osnova njegovega imena (ingignere) na prirojeni stan. Zdi se torej, da se svobodno pokolenje plemstva v enajstem sto­ letju ni več razumelo samo po sebi. In zares! Kakor drugje, tako je razvidno tudi iz briksenskih listin, da se je stari družbeni red majal. Nesvobodniki, sluge, so prodirali v škofovo družino, prevzemali visoke, dvorske časti in pridobivali fevde, ki so jim dopuščali viteško življenje. Takšno je bilo doslej privilegij svobodne gospode; zdaj so silili med njo i hlapci. Staro nazivlje temu navalu ni bilo več kos. Eksperimentiranje s stanovskimi izrazi je imelo zato za' cilj potegniti čim pre j jasno črto med novo, l a ž n o gospodo in p r a v o od korena.8 Toda po nesreči ta 6 Isti, Mariborske studije, Rad 260 (1938), 96. 7 Gradivo III, n. 164, 168, 306, 316, 378: Winrih, Tunzo, Paulus, Adalfrit, Hadamar, Gorgius. 8 Za vse gornje gl. Hauptmannovo knjigo, predano Akademiji za tisk, Staroslovenska družba in obred na knežjem kamnu. 272 s t a n n i bi l več edinstven. Baš v e n a j s t e m stolet ju se završu je r a z v o j , p o k a t e r e m so se ve l ik i d inast ični rodov i oddvoj i l i od os ta lega plem­ stva, osvobodivši se grofovskega sodišča. 9 K d o r n i p r i p a d a l n j i h o v e m u k r o g u , j e bi l s icer še v e d n o »nobili««, »ingenuus«, ali n e več iste soci­ a l n e teže. Al tv inov k o d e k s n a m k a ž e č lane tega zda j n iž jega p l e m s t v a n a G o r e n j s k e m že v težk i b o r b i za o b s t a n e k . Nj ihov i a lodi se d r o b i j o v de l i tvah, B r i k s e n z n j imi z lepa al i z g r d a z a o k r o ž u j e svojo poses t/ 0 a ostale gospoščine so p a č pos topa le slično, s a j t i m a l i s lovenski p lemiči niso imel i zašči tnika. Z a k a j , d a so spada l i p o d grofovsko sodišče, j i m ni m n o g o koris t i lo . K a j t i k r a j i š č n i k - p a r r i a r h j e bi l d a l e č in b r e z moči ; n jegovi n a m e s t n i k i pa, i z p r v a b r ž k o n e grofje Vovbrski , o d s r e d i n e d v a n a j s t e g a v e k a p a grofje Andeški , 1 1 so bi l i sicer močnejš i , k e r so imeli po leg s lužbenega fevda, K r a n j a , še svojo l a s t n o posest, t o d a oboje s k u p a j j e znaša lo okol i 1150 v na jbo l j šem p r i m e r u e n o d v a n a j s t i n o t e d a n j e K r a n j s k e , vse d r u g o j e b i lo r a z d e l j e n o v g lavnem n a celo k o p o c e r k v e n i h i n d inas t ičnih ter i tor i jev . 1 2 G r o f - n a m e s t n i k t o r e j ni imel m a t e r i a l n e sile, d a b i b r a n i l ogrožene s v o b o d n j a k e . T r a g e d i j a male gospode j e bi la n a t a nač in že d o s r e d i n e d v a n a j s t e g a v e k a d o i g r a n a ; od s r e d i n e t r i n a j s t e g a se j a v l j a j o n a m e s t o g o r e n j s k i h »nobiles« kasazi- k m e t j e , — p o s e b n o znači lno v gor jansk i in zasipski fari, k j e r na­ vajajo br iksenske t radic i je enajstega stoletja p lemeni tega Bodigoja, Pr i snos lava, Adal f r i ta s s inovoma I v a n o m in P r e s l a v o m , J u r j a in D o m o s l a v a . 1 3 Č e b i o k a s a z i h še n e vedeli ničesar, bi m o r a l i zda j r a č u n a t i s t r e m i možnostmi : ali d a so bili obubožani potomci n e k d a n j i h s lovenskih p lemičev a l i stan, k i j e živel v t a k o n e p r o d i r n i temi, da ga v i r i skozi s to let ja n e pozna jo, al i d a so bi l i povsem nova socialna t v o r b a . T o d a n e s a m o izpel java s tanovskega i m e n a iz p l e m e n s k e g a Kaseg k a ž e na n e s p o r n o s taros t kasazov, n e g o t u d i »her imanni« d e s e t i n s k e pogodbe od 1064/68,14 o k a t e r i h k a s a š t v u še n ihče ni dvomil, o d k a r se v sporu o t e m s l o j u c i t i ra t a l ist ina. Ali o n a p o v e še več. P o n j e n i h b e s e d a h j e n a m r e č p r e d a l b r i k s e n s k i škof Al tv in o g l e j s k e m u p a r i a r h u R a b i n g e r u »iustam decimat ionem ex omnibus bonis, que in suo patriarchatu habuit, earn quoque decimam, quam complures herimanni sue ecclesie dederunU, p a t r i a r h p a m u je vrni l za dve h u b i v Begunjah »décimas 9 Klebel E., Diplomatische Beiträge zur bairischen Gerichtsverfassung. Archivalische Zeitschrift 44 (1936), 186, 191 sl., 203 sl. — Dungern O., Adels­ herrschaft im Mittelalter. München 1927, str. 10 sl. 1 0 Kakor op. 8. 1 1 Hauptmann, Grofovi Višnjegorski, Rad 250 (1935), 220 sl. 1 2 Erläuterungen 1/4, 392 si. — Kos M., Zgodovina Slovencev 140 sl. 1 3 Državni arhiv München, Brixen, Hochstift, Lit. n. 1, urbar iz leta 1253 (f 174a). — Ž u p n i j a Z g o r n j e G o r j e : prepis fevdne knjige celjskih grofov od 1436 (Dež. arh. štajerski), 22 n. 169, 30 n. 237 sl., 31 n. 242 sl. in Acta Tirolensia 1, 185 n. 306, 219 n. 378. — Ž u p n i j a Z a s i p : fevdna knjiga 1436, 30 n. 239, 31 n. 241, 244 in Acta Tir. 1, 109 n. 166, 187 n. 312 sl., 188 n. 316, 216 n. 372. " Gradivo III, 139 n. 227. is 273 que ex cunto eius predio in Camiola posito et que in Charinthia ex areis servisque suis proveniunt«. Pogodba je bila v zvezi z reformo, ki je šla za tem, da se prizna patriarhu izključno pravo do desetin po vsem območju njegove cerkve. Zategadelj se je moral Briksen odreči desetine, ki so mu j o plačevali »herimanni«, glede desetine s svoje zemlje pa se je sporazumel s patri­ arhom, da mu preda tudi njo, ali da jo dobi takoj spet nazaj, čim odstopi Ogleju dve kmetiji v znamenje, da desetine ne pobira po lastnem pravu, ampak po patriarhovi milosti. Altvinovi herimanni torej gotovo niso sedeli na briksenskih tleh, temveč na lastnih, na katerih so bili ustanovili, kakor dokazuje svo^ bodno razpolaganje z desetino, eno ali več lastniških cerkvic.15 Cerkve v svetnih rokah pa so bile plemiške, kakor one kapelice v Bohinju, ki sta j ih poklonila Altvinu Blagosod in Preslav.1 6 Sam Klebel je imel zato v prvem trenutku vtis: ti herimanni nastopajo »kakotr svobodni zemljiški gospodje«. Ali ker bi moral potem žrtvovati svojo arimansko teorijo, je zopet omahnil in proglasil ustanovitelje starih podružnih cerkev v kasaških vaseh za k m e t s k e kasaze,1 7 ne namignivši, zakaj niso mogli biti gosposki. Brez ozira na koroško gradivo slika torej že gorenjsko kasaze kot plemstvo, katero se je do trinajstega stoletja pokmetilo, izvzemši poe- dince, ki so se še o pravem času rešili v podložno plemstvo, ministeriale. Brixen je naseljeval ministeriale na Kranjskem že takoj v enajstem veku. Dva izmed njih sta bila Mantvin in Altger iz Tirola.1 8 Od začetka trinajstega stoletja dalje se omenjajo tudi ortenburški ministeriali: na Lipniškem pri Radovljici gospodari 1228 Friderik, »gospod« Ulrik pa z bratom Markvardom, Rudger in Majnhard Ploz čuvajo 1263 razen Hudičevega gradu tudi sosednji Kamen.1 9 Leta 1185 razlikujemo pod ministeriali že tudi viteze. Ministerial Popò z Bleda ima pod seboj viteza Engelberona in Ekeriha, a poleg njih so živeli ministerial Majn- hard Blejski, Rudeger Poljiški in vitez Eberhard Gorjanski.20 Socialni razvoj je na ta način znatno prehitel gospodarskega, za katerega v stalnih borbah velikašev za zaokrožitev svojih razklanih in pestro izpremešanih posestev ni ostalo niti časa niti zanimanja. Dolgo se je zato gospodarilo skrajno ekstenzivno. Še v drugi polovici dvanajstega stoletja freisinški škof ne dobiva iz Dovja ničesar drugega 15 Zontar J., Problem lastniških cerkvic in samostanov v pravni zgodovini Jugoslovanov. Slovenski Pravnik 49 (1935), 430 si. 16 Acta Tirolensia I, 76 n. 211. — Prim, še M. Kos in J. Zontar, Neznana listina o gorenjskih lastniških cerkvicah 12. stoletja. Glasnik Muzejskega dr. za Slovenijo 20 (1939), 236 si. in desetinsko pogodbo oglejskega patriarha s celo vrsto kranjskih in koroških plemičev 1132 (Gradivo IV, 67 n. 112) 17 Klebel, Von den Edlingern in Kärnten. Archiv für vaterländische Ge­ schichte und Topographie 28 (1942), 74, 77. 18 Acta Tirolensia I, 86 n. 240 b. — Hauptmann, Mar. stud. 260, 96 n. 214. 19 Gradivo V, 245 n. 489. — Monumenta Carinthiae IV/2, 595 n. 2805. 20 Gradivo IV, 176 n. 336. — Santifaller L., Die Urkunden der Brixener Hochstiftsarchive I (1929), 54 n. 46. 274 n e g o p r a š i č e i n kokoš i . 2 1 Znači lne so t u d i d a v š č i n e p o b l e j s k e m u r b a r j u iz le ta 1253. K a j t i a k o p u s t i m o n a s t r a n i k a s a z e v Cešnj ic i , d v e p o p o s e b n e m k l j u č u obdavčeni h u b i v S r e d n j i vasi i n » C r o t e n p a c h u « , t e r p r i g o d n e d a j a t v e za škofovo k u h i n j o , k a d a r se m u d i nai Bledu, t e d a j j e o p r a v l j a l o od 142 k m e t i j 88 zeml j i šk i d a v e k s a m o v d r o b n i c i , os ta l ih 54 k m e t i j p a j e d a j a l o poleg n j e p o e n e g a al i d v a m e r n i k a pšenice, vsega s k u p a j 14 v a g a n o v p r o t i 25 v a g a n o m pšenice, 25 rži in 104 ovsa ed inole o d b l e j s k e p r i s t a v e . Pol jede l s tvo j e b i lo t o r e j t u še zelo s labo razv i to . Ali t u d i za ž iv inore jo se gospoščina n i m n o g o b r i g a l a . Živina se j e redi la, k j e r in k a k o r j e k r a j n a t o vabi l . S t a t i s t i k a g o v o r i v t e m p o g l e d u j a sno. 1253 j e d a j a l o hub prašičev ovc jagnet v B o h i n j u 37Ш 47 31 38 n a B l e d u 105 15 109 105 P r e s e n e t l j i v a r a z l i k a m e d sv in j sk im d a v k o m v e n e m i n d r u g e m k r a j u se t u n e p r i s i l j e n o r a z l a g a z r a z l i č n o obi lnost jo žira. Bohin jc i so l a h k o gonil i v e č sv in j v žir, k e r so imel i dosti b u k o v j a ; v b l e j s k e m o k r a j u p a j e b i lo samo 7 h u b n a D o b r a v i , k i so d a j a l e škofu 14 praš ičev, od vseh os ta l ih k m e t i j p a j e d o b i v a l 109 ovc i n 98 j a g n e t , al i s a m o e n e g a praš iča, k i ga j e d a j a l n e k i k m e t p r i j e z e r u . 2 2 G o s p o d a r s k o in ic ia t ivo j e p o k a z a l B r i k s e n samo tam, k j e r j e šlo za p i jačo. K a j t i v n a s p r o t j u s p lemiči ena j s tega stolet ja, k i so bi l i še t a k i k o r e n j a k i , d a se niso p laš i l i n i t i b l e j s k e g a vina, 2 3 so d u h o v n i go­ spodje t r i n a j s t e g a v e k a in n j ihov i u p r a v i t e l j i n a B l e d u imeli že t o l i k o f inejša gr la, d a so opust i l i vse v i n o g r a d e , k a t e r e so j i m d o b r o t n i k i n e k d a j d a r o v a l i , r a z e n enega, i n z a h t e v a l i ra j š i od s e d e m vasi, k i so o d r a j t o v a l e žito, d a v s a k a k m e t i j a o b e n e m d a j e še šest v e d e r piva. 2 4 T o d a t o j e b i l t u d i edini in p o p o v o d u p r e c e j suml j iv p r i m e r gospo­ d a r s k e n a p r e d n o s t i ; d r u g a č e se n i k j e r n i č n i genilo. D a se j e v s t a r e m v e k u t u k o p a l a r u d a in k o v a l o železo, se j e v idelo p o najdišč ih. T o d a s lovenski k m e t j e so topi l i r u d o v n i z k i h o d p r t i h ognj i šč ih s a m o za d o m a č o r a b o , 2 5 s icer se n i h č e ni b r i g a l za r u d n o bogastvo. K r a l j e v s k e darovnice, k i d r u g j e s k r b n o beleži jo, al i se n a h a j a n a d a r o v a n e m zemlj išču k a k r u d n i k al i ne, n a B l e d u in y B o h i n j u doce la molče. G o v o r e o lovu in r i b a r s t v u , o gozdovih in m l i n i h , samo o r u d n i k i h in fužinah ni t i besede. I n t a m o l k t r a j a še 1253: B r i k s e n n e p r e j e m a n i t i e n e g a žebl ja al i p e n e z a o d železarstva. 2 1 Gradivo IV, 207 n. 410. 2 2 Prigodne dajatve: stivram anonne et carnium (urbar od 1255, 174 a) = in presencia domini episcopi tenentur . . . stivram annone et carnium ad coqui- nam ipsius domini (urbar od 1320, 58 a). — Vagan = 6 mernikov razvidno iz razmerja pšeničnega davka n. pr. v Žirovnici in Ribnem (ibid. 174 b). 2 3 Acta Tirolensia I, 53 n. 139, 62 n. 168, 78 n. 218 (= Gradivo 144 n. 236), 79 n. 221 si. (= 145 n. 239 si.). 2 4 Briksenski urbar od 1253, 174b: 238 veder iz 7 vasi, samo dva kmeta dajeta po 8 veder. 2 5 Müllner A., Geschichte des Eisens, Wien 1909, 197 si. is* 275 Zaostalost potemtakem označuje gospodarske razmere na gornji Savi do globoko v trinajsti vek. Vendar se je vprav v istem stoletju pripravljal že tudi preobrat. Kajti malenkostno enoličnost fevdalnih pretepov za kako vasico ali hubo j e naenkrat zasenčil veliki problem združitve razkosane Kranjske pod enotno knežjo oblastjo, izzivajoč dolgotrajne, ogorčene borbe, ki so prinesle s seboj nov tempo razvoja. Leto, ki pomeni v tem smislu epoho, j e 1228, ko je umrl brez otrok grof-namestnik Henrik Andechs-Meranski. Iz spora za njegovo dediščino je izšel kot zmagalec avstrijski vojvoda Friderik II. Borbe tega zadnjega Babenberžana s Cehi in Madjari so kmalu potegnile v svoj vrtinec tudi Kranjsko. A ko ga je cesar odstavil 1236 zaradi upora, so složno navalili na obsojenca med drugimi tudi vsi njegovi kranjski sosedje razen Briksena. Sicer se je Friderik tri leta pozneje zopet pomiril s cesarjem, nagla njegova smrt pa je dovedla do novih bojev. Oglejski patriarh, grofje Goriški, Spanheimi, Pfe- myslovci in Habsburžani so se borili za kranjsko nasledstvo.26 V obči nesigurnosti te dobe je posebno trpel Briksen. Škof Hen­ rik IV je bil tako slab, da je moral biti srečen, ko je vojvoda Bernhard Koroški vzel Bled 1236 po cesarjevem nalogu v svoje varstvo. Ali ko ga je po Henrikovi smrti vrnil briksenski cerkvi, se ga je takoj polastil njen »zaščitnik« Majnhard Goriški. Naposled je padla gospoščina v roke celo dvema ministerialoma, Gerhohu z Jetrbenka in Viljemu Blejskemu, a Briksen je bil tako onemogel, da jima je moral plačati 250 mark srebra, da bi mu vrnila svoj plen, čeprav je bil vsaj Viljem škofov podanik.2 1 Seveda je to podaništvo pomenilo takrat le še zelo malo*. Kajti kakor si senior ni znal trajno podrediti svobodnega vazala, tako se mu je zdaj polaigoma izmikal tudi ministerial. Dasi je nobilis z vstopom v rainisterialstvo zapustil svobodno plemstvo, je vendar našel takoj zopet nadomestilo za izgubljeno zaslombo v solidarnosti z novimi to­ variši. Res da so bili blejski ministeriali na Gorenjskem popolnoma odrezani od ostalih briksenskih ministerial ov; prepoved ženit ve izven škofove oblasti pa j ih je imela izolirati tudi od neposredne okolice. Zdi se'torej, da so bili v resnici docela v škofovih rokah. Toda ako je briksenski gospod kot svetni vladar prepovedoval ženitve izven svoje družine, je kot cerkveni knez še manj smel trpeti zakone med sorod­ niki. Kompromis je bil zato neizogiben: našel se je v delitvi otrok iz mešanih zakonov. Kako pestri so bili zato ministerialski rodovniki že sredi trinaj­ stega veka, nas učijo Viljem, Verso, Markvard in Friderik z Bleda. Markvard je imel za ženo ministerialko goriškega grofa, Friderik ministerdalko bamberškega škofa, Verso Blejski, nečak andeških ministerialov iz Kamnika, se j e oženil s hčerjo drugega andeškega ministeriala, Konrada Gala, a njegova sestra je imela za moža span- heimskega ministeriala Bertolda Gradniškega.2 8 2 9 Erläuterungen 1/4, 416 si. — Kos, v Gradivu V, uvod 23 si. 2 7 Ibid. V, 46 si. 28 Ibid. V, 261 n. 528, 404 n. 854 si. — Steir. UB. II, 107 n. 141, 116 n. 149, 151. 276 Življenjski krog blejskih ministerialov je segal potemtakem mnogo dalje nego meje blejske gospoščine. Rodovne vezi so ustvarjale soli­ darnost, ki je spajala ministeriale različnih gospodov v enoten sloj. Ta pa je prevzel dejansko moč v deželi, ker jedro fevdalne vojske je bilo odslej ministerialsko. Kdor j e stremel za knežjo oblastjo na Kranjskem, je zato snubil ministeriale. V stoletni borbi za deželno gospodstvo je zategadelj njihova moč stalno rasla, dokler j ih ni ročinj od 1338 za kranjske stanove izenačil kot člane visokega plemstva, »deželane«, -»lantherren«, z grofi.29 Militarizacija srednjeveške družbe je bila s to zmago ministerial- skega stanu dovršena. Narod je imel dolžnost omogočiti široki plasti vojakov po poklicu, da se posveti odinole orožju, a dinastom, da pojačajo po potrebi svoje lastne viteške čete s tujimi vitezi-najemniki. Ti pa niso bili ravno poceni. Salzburški nadškof na primer je moral plačati Albertu Viltuškemu in Ulriku Mariborskemu 1252 za pomoč obleganemu Sachsenburgu 54 mark srebra, za katere j ima je moral zastaviti celo veliko vas Zrkovce.3 0 Militarizem je bil torej že v fevdni dobi zelo drag. Da se pokrijejo njegovi stroški, tudi tedaj ni bilo druge pomoči, nego povečati proizvodnjo. V ta namen so se gospoščine trudile ustanavljati čim več kmetij. Okoli 1250 so blejski rovtarji že sedeli v Koroški Beli.31 Sto let pozneje zadenemo na slovenske lazarje tudi v gozdovih med Dovjem in Rate­ čami. Borovska vas, drugo ime za Kranjsko goro, je tu še dolgo spo­ minjalo, da je nastala na krčevini.3 2 Mnogi kolonisti so prišli iz tujine. Tako je dovedel škof Emiho Freisinški 1283 v Dovje nemške kmete iz okolice. Innichena v Puster- talu. Druge Pustertalce, prednike današnjih Nemškorutarjev na Gornji Baci, je bil patriarh Bertold Oglejski (1218—1251) poklical na Tol­ minsko.3 3 Briksenški škof Bruno je, kakor se zdi, naselil Nemški; rovt nad Bistrico,34 a na ortenburško kolonizacijo spominja morebiti Brezje vzhodno od Radovljice, še 1846 Deutsch-Birkendorf.3 4 a Vzporedno z ustanovitvijo novih kmetij so gospoščine začele po­ viševati bremena starim. Iz briksenskih urbarjev se dobro vidi, kako so od 1253 do 1320 dajatve poskočile. Kajti ako vzamemo redne letne davščine v poštev, tedaj je na početku štirinajstega veka vsaka kme­ tija sicer še vedno dajala ovco z jagnetom, ali zraven tudi že prašiča, a predvsem 4 do 6 mernikov pšenice in ovsa ter 4 rži. Bremena so se torej od 1253 do 1320 povečala za 100 do 300 %•; ali hubni davek j e bil 29 Leveč V., Die krainischen Landhandfesten. Mitt d. österr. Inst, für Gesch. Forsch. XIX (1898), 296 sl. 30 Steir. ÜB. III, 181 n. 114. — Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo I, 99. 3 1 Briksenški urbar od 1253, 174 b. 3 2 Schumi F., Archiv für Heimatkunde I, 12 n. 7 (1362). — Wilfan S., Einige geschichtliche Notizen über das Kronau-Tal. Mitt. d. hist. Ver. f. Krain, 1850, 3. 33 Kos, n. o. m. П/1, 17. 3 4 Briksenški urbar od 1253, 174 a. 34a Freyer H., Alphabetisches Verzeichnis aller Ortschafts- und Schlösser- Namen des Herzogthums Krain, 1846, str. 14. 277 1253 tudi tako nizek, da ga je mogel gospod mirno zvišati, preden bi to koga bolelo. Razen tega pa se ne sme .pustiti Z vida, da z davščinami ni rasel v isti meri tudi trud, ker je zato odpadla tlaka, bodisi da je blejska pristava medtem prešla v tuje roke ali bila razbita na kmetije. A zlasti se ne sme pozabiti, da je srednjeveškega kmeta varoval pred neomejenim izrabljanjem njegove delovne moči — cerkveni koledar s svojimi neštetimi prazniki. Matrikula radovljiške župnije iz leta 1468 je v tem oziru izredno poučna, ker našteva prav za njo sedemdeset praznikov. Ce se tudi vzame, da je bila med njimi morda polovica polupraznikov, je bil za radovljiškega kmeta ostvarjen najmanj petdnevni teden.3 5 Na sploh se sme zato reči, da položaj gorenjskega kmeta na vrhuncu srednjega veka ni bil neugoden. Nevarnost mu je pretila le od drobljenja kmetske posesti, a do tega j e bilo takrat še daleč. Kajti čemu bi bili delili kme­ tije na vedno manjše kose, ki bi redili kvečjemu še kočarje, dokler je bilo še zemlje za krčenje? Za kogar doma ni bilo več mesta, je še lahko šel v gozdove; a komur to ni bilo več mogoče ali všeč, je mogel posku­ siti svojo srečo v ortenburški Radovljici. Po Valvazorju je to mestece prastaro; že cesar Henrik III. (1039—56) mu je baje podelil mestne pravice.3 6 V resnici pa je bilo tako neznatno naselje, da se do leta 1296 jedva čuje o njem.3 7 Valvazorjeva trditev je torej v najboljšem primeru nesporazum. Iz tega razloga j e menil že Richter v »Archiv für Geographie, Historie, Staaten- und Kriegs­ geschichte« 1822, 466, da je pač res neki Henrik povzdignil Radovljico v mesto, toda ne nemški cesar Henrik, nego koroški vojvoda istega imena, sin Majnharda Goriškega (f 1335). Toda Radovljica se javlja v štirinajstem stoletju kot odprt trg, a ne kot utrjeno mesto. T r g pa je nastal iz g o s p o d a r s k i h raz­ logov. Seveda je na prvi pogled čudno, zakaj bi bil deželni knez kot gospodar Kranja ustanovil le nekaj kilometrov.od tega mesta.konku­ renčno naselje. Za obrtnika in trgovca je bil Kranj vabljivejši, a gorenjskega prometa ni bilo treba! še posebej prestreči v Radovljici, saj so itak vodile ceste, ki so se tam stekale, v skupni progi v Kranj. Prirodna konkurenca, ki jo je morala Radovljica delati Kranju, navaja zato nehote na misel, da se j e trg osnoval šele, ko Radovljica ni bila več deželnoknežja, ampak — ortenburška. Sicer ne vemo, kdaj so Ortenburžani dobili ta kra j . Gotovo je le, da je bilo deželsko sodišče, pod katerim je stal trški sodnik, 1343 ortenburško, 3 8 a d a so ga bili Ortenburžani »brez dovoljenja« odcepili od Kranja.3 9 O Kranju pa je znano, da sta ga zavzela poleg drugih gospoščin 1307 v vojni Habsbur- 3 5 Steska V., Radovljiška matrikula iz leta 1468. GMDS 2 (1921), 23 si. 3 e Valvasor, Ehre des Herzogthums Krain XI (Radmannsdorf), 461 si. 3 7 Gradivo II, 105 n. 157, HO n. 169; IV, 253 n. 501. — Kovač K., Ein Zehent­ verzeichnis aus der Diözese Aquileia aus dem Jahre 1296. MIÖG XXX, 634. 38 Mitteilungen des Historischen Vereines für Krain, 1862, 47. 3 9 Milkowicz V., Beiträge zur Rechts- und Verwaltungsgeschichte Krains. Mitt. d. Musealvereins für Krain Ш (1890), 49. 278 Ortenburški grb 279 žanO'V .proti Henriku Koroškemu kot njihova zaveznika Henrik Goriški in Majnhard O r t e n b u r š k i . 4 0 Domneva je zato vsekakor zelo za­ peljiva, da so dale prav te borbe Ortenburžanom dobrodošlo priliko, odtrgati Radovljico od Kranja in napraviti iz nje svoj Proti-Kranj. A Richter bi bil na ta način opravičen, kajti Radovljica bi bila potem res dobila svoje pravice z a vojvode Henrika, četudi ne baš od. njega. Novi trg je brez dvoma pripomogel po svoje, da se je proletari- zacija kmetskega naraščaja na gornji Savi odgodila do konca srednjega veka. Zakaj marsikateri kmetski sin, za katerega je doma manjkalo kruha, ga je pač našel v Radovljici. Seveda je mogla ta z ozirom na omejene razmere absorbirati le malo kmetskega viška. Kajti še manj kakor krčenje bi bil odtok v tesni gorenjski trg preprečil naglo delitev kmetij, če kmetje ne bi bili imeli še tretje možnosti preskrbe v fuži- narstvu, ki se je razmahnilo v treh krajih v porečju Save Dolinke na Planini nad Jesenicami, pri Mojstrani, Javorniku in na Radovni, deset kilometrov od njenega izliva v Savo, potem pod Jelovico pri Radovljici v Kropi, Kamni Gorici in Kolnici in naposled v Bohinju v Stari Fužini, nasproti Nomnju na potoku Plavžerici in tri kilometre dalje v Štengah, na ustju Mešence.41 Novo je bilo na tem fužinarstvu predvsem njegova samostojnost. Fužinarji niso bili več kmetje, ki so samo mimogrede topili rudo in kovali železo, temveč so stali poleg kmetov kot poseben stan. Kdaj se je ta osamosvojil, noben vir ne pove. V Kropi so trdili 1739, da kopljejo rudo že »nad štiristo let«; v Kamni gorici in Kolnici so računali 1595 prav tako nad štiristo let nazaj; 1547 pa so podaniki iz vseh treh vasi pisali v prošnji na deželnega kneza, da njih fužine stoje približno »sto let«.42 Osnutek samostojnega fužinarstva bi se mogel potemtakem postavljati po mili volji v štirinajsta, dvanajsto ali petnajsto stoletje. Toda to svobodo omejujeta po vsej sreči najstarejši vesti, ki ju imamo o gorenjskih fužinah, — iz leta 1403 za Koroško Belo in iz 1381 za Planino in Savo.43 Prva sicer ne pravi, da li je bila fužina, ki j o je takrat postavil z dovoljenjem briksenskega škofa Ulrika Hermann der Esel, tam res prva, tem jasneje pa govori drugi primer. Kajti privilegij grofa Friderika Ortenburškega od 1381 ne polaga šele temeljev fuži­ narstva na Planini, marveč urejuje že obstoječe. Ljudska tradicija pripoveduje, da je bila prva lastnica planinskih fužin sv. Hema (f po letu 1044). Njej pripisuje tudi fužine pri Mojstrani, v Kolnici pri Voščah, na Radovni, Mešenci in Plavžerici.4 4 Vse to bi torej segalo nazaj v enajsti vek! Toda ljudstvo ima za letnice slab spomin. Važna zato ni Hemina doba, ampak domovina — Koroško: fužinarji s Koroškega so prinesli njeno ime na Gorenjsko, a dovedli so jih njihovi rojaki, Ortenburžani. 4 0 Tangi K., Die Grafen von Ortenburg. Arch. f. Kde. österr. Gesch. 36 (1866), 96. — Diinitz A., Geschichte Krains 1 (1874), 211 sl. 41 Müllner, n.o.m., 249 sl., 320 sl., 372 sl. 4 2 Ibid. 268, 281, 300. 4 3 Ibid. 374 sl., 449. 4 4 Ibid. 268. 280 Z žilavo brezobzirnostjo so bili ti osnovali iz svojih koroških in kranjskih posestev »grofijo Ortenburško« ; z bistrim očesom so spoznali gospodarsko važnost meščanstva in pospeševali zato razvoj Radovljice. Ni torej niti najmanj čudno, ako jih najdemo v štirinajstem stoletju kot neumorne kolonizatorje. Okoli 1330 je Oton Ortenburški poklical iz svoje koroške domovine nemške koloniste v kočevski Mooswald; 1349 si je dal njegov brat Friderik podariti od kral ja Karla IV. tristo frankovskih in turinških ujetnikov, da tudi te naseli na Kočevskem; nekako ob istem času j e gnal slovenske rovtarje ob Savi navzgor do Kranjske gore, 1404 pa, kratko pred izumrtjem svojega rodu, so Orten- buržani pozvali prve fužinarje, koroške Nemce, v Belo Peč.4 5 Podelitev rudarskega prava za Planino 1381 potemtakem ni bilo osamljeno dejanje, marveč stoji očividno v tesni zvezi z občo koloni­ zacijsko podjetnostjo grofov Ortenburških, tem bolj, ker za to govore tudi razmere v Kropi. Južno in zahodno od te vasi se dviga Jelovica. V njej je ležala Valavka, katero so po narodnem izročilu odkopavali Lahi,4" Kdaj so ti prišli tu sem, se zopet nikjer ne pove. Toda Ortenburžani so že dolgo v ozkih stikih s Furlansko, posebno od leta 1300 dalje. Patr iarh Peter je imenoval Majnharda Ortenburškega takrat za kapetana Furlanske, a po Petrovi smrti j e ena stranka kandidirala celo Majnhardovega brata za patriarha. Ali četudi je ta kandidatura propadla, strankarske borbe v patriarhatu so dajale Ortenburžanom stalno priliko, da se vmešajo.47 Spoznali so tako kraj in ljudi. A za kaj so se dali ti Furlanci uporabiti, to se je pokazalo vprav v tej dobi onkraj Jelovice v freisinških Že­ leznikih: okoli 1330 so prišli tja Furlanci, 1348 pa jim je dal freisinški škof že prvi privilegij.4 8 Misel, povabiti nekaj teh fužinarjev čez Jelovico na svoja tla, je morala biti Ortenburžanom v takih okoliščinah zelo blizu posebno zato, ker so se bavili prav ob istem času s slično kolonizacijo, o kateri pri­ čajo nemški spomini okoli Krope. Kajti na Jelovici se je kopala ruda v jami »Nemki« in »na planicah pod Nemško goro«; druga »Nemka« je ležala na Kamni gorici, ki obroblja kroparsko dolino na vzhodu.4 9 Nemci, po katerih so se te jame krstile, niso bili kakor oni pri Jesenicah Korošci. Tradicije o koroški Hemi so tu neznane, a s tem se strinja ne samo, da se kraj, kjer leži jeloviška »Nemka«, še danes imenuje »na Rajhu«, nego tudi to, da so po narodnem, izročilu rudarji prišli tu sem iz — Saške.50 Saški se je prištevala tudi Turingi ja, naj­ starejše središče rudarstva v Rajhu. Skoraj z gotovostjo smemo zato 45 Erläuterungen 1/4, 467. — Kos, Zgodovina 177. — Gstirner, Die Julischen Alpen. Westlicher Teil. Zeitschrift • d. deutschen u. österr. Alpenvereins 31 (1900), 418. 46 Müllner, n. o. m., 259, 267. — Da li je našel ime »Walsche Grube« za Valavko v virih, ali pa je to le njegovo tolmačenje, ni jasno. 47 Tangi, n. o. m., 36, 80 si. 4 8 Blaznik, Kolonizacija selške doline, 71 si. 48 Müllner, n. o. m., 259 si. 50 Ibid. 259 si., 268. 281 trditi, da je bilo 1349 med onimi tristo turinškimi ujetniki tudi nekaj rudarjev, ki j ih je Friderik Ortenburški zadržal v Kropi. Zasluga teh tujcev, ki so se na ta način zbirali v štirinajstem sto­ letju na Gorenjskem z vseh strani, j e bila brez dvoma, da so moderni­ zirali zaostalo domače fužinarstvo. Sicer še niso uvedli brescianskih fužin, v katerih se je izdelovalo posebno odlično jeklo, — te so začeli zidati šele tedaj, ko je posezanje Habsburžanov v italijansko politiko oživilo zvezo z jugom in privabilo Italijane iz Brescie, ki so prinesli s seboj domači način topljenja. Toda prvi korak naprej v razvoju gorenjskega fužinarstva so vendar storili že kolonisti štirinajstega veka, ki so jeli namesto starih kmetskih peči postavljati sedaj nekaj metrov visoke fužine »na volka«, v katerih se je ruda mnogo bolje izkoriščala kakor dotlej. 5 1 Privilegij iz leta 1381 za Planino dokazuje, da je bil položaj teh fužinarjev zelo povoljen. Imeli so hübe s pašniki in planinami, kjer so pridelovali svoj živež, potem jame, fužine, kovačnice in gozdove, kjer so žgali oglje, a vse to so uživali po grajskem pravu skoraj kakor last­ nino, dedno za letni davek, čigar višina je bila enkrat za vselej dolo­ čena, in s pravico, da svobodno razpolagajo z vsem svojim premičnim in nepremičnim imetjem, bodisi da bi ga hoteli prodati, zamenjati, založiti, darovati ali v katerokoli drugo svrho nameniti. Povrhu jim je gospoščina priznala še posebno stanovsko pravo, ki j e ščitilo njih osebe in delo ter dajalo njihovim domovom po mestnem primeru omejeno pravico azila, a varstvo teh pravic je prepuščala svobodno voljenemu sodniku, za katerega je izločila iz deželskega sodišča imunitetno okrožje med Savo, Jesenicami, Ukovo in grebenom Karavank. D a bi pa tujci še rajši prihajali, so Ortenburžani obetali vsakomur, kdor b i po­ stavil novo kovačnico ali fužino, da jo lahko zopet proda, ne da bi zategadelj izgubil svoje stanovske pravice, dokler bi ostal pod jeseniško imuniteto.5 2 Radovljiški kot se je torej dolga stoletja razvijal neobičajno skladno. Stare kmetije so se krepko držale, nove so nastajale v lazih, kogar pa ni mikalo kmetijstvo, j e lahko šel v Radovljico ali med fuži- narje. Stoprv viharji petnajstega veka so tu pretresli gospodarstvo in družbo do dna. 5 1 Ibid. 200 si. 5 2 Ibid. 374. 282 DIE ENTWICKLUNG DER GESELLSCHAFTLICHEN VERHÄLTNISSE IM RADMANNSDORFER WINKEL BIS ZUR KRISE DES FÜNFZEHNTEN JAHRHUNDERTS Z u s a m m e n f a s s u n g Der Verfasser geht von der geographischen Abgeschiedenheit des Rad- mannsdorfer Winkels aus, die es einerseits schwachen keltoromanischen Resten ermöglichte, sich bis in die slawische Zeit hinein zu erhalten (nach dem Zeugnis der Toponomastik Dunaj, Bohinj-Wochein, Bled-Veldes), andererseits aber den Deutschen wenig Anreiz zur Einwanderung bot. Die deutsche Herr- schaft äußerte sich daher zunächst nur in der Organisation des Königsgutes, die in der Veldeser Burg und ihrem Fronhofe einen wichtigen Stützpunkt erhielt. Allein dieser Königsboden löste sich schon im elften Jahrhundert in drei Teile auf: die Brixener Herrschaft Veldes, das freisingische Dovje (Len- genfeld) und das Markgrafengut, das im zwölften Jahrhundert den Orten- burgern zufiel. Dazwischen aber lagen, wie man aus dem Traditionskodex des Brixener Bischofs Altwin ersieht, kleinere Allode, die noch großenteils in den Händen einer slowenischen Freienschicht waren. Ihr Stand wird verschieden angegeben, lässt sich jedoch verstehen, wenn man sich den Sprachgebrach der Brixener Kanzlei unter Altwin vor Augen hält. Dann macht man die Entdeckung, dass die Schreiber in den ersten Jahren mit zwei knappen Titeln auskommen- »nobilis« oder »ingenuus«. Bald aber beginnen sie seltsam zu schwanken, dehnen und umschreiben das ein- fache »nobilis« in stets neuen Abwandlungen mit dem deutlichen Bemühen, die a n g e b o r e n e »nobilitas« zu unterstreichen, während das »ingenuus«, bei dem man sie noch herausfühlt, durchaus unberührt bleibt. Die Erklärung für diese plötzliche Unsicherheit der Terminologie liegt nun in der Krise, die die Edelfreien gerade im elften Jahrhundert ergriffen hatte. Der dynastische Adel schloss sich nämlich ab, indem sich auch der titellose Herr gräfliche Rechte beilegte, von unten aber drängten Unfreie nach, die, mit Dienstlehen ausgestattet, ebenfalls mobiles« sein wollten. Die Buntheit der Terminologie war daher nicht der Ausdruck einer Vielfalt von Adelsklassen, sondern entsprang dem begreiflichen Bestreben, den Adel der Geburt nicht durch den Ehrgeiz unfreier Emporkömmlinge verdunkeln zu lassen. Eben zu diesem freien Altadel aber hat man nach ihren Titeln auch die slowenischen Tradenten und Zeugen des Codex Altwini, die Zehentherren des aquileischen-brixenschen Vertrages von 1064/68 zu rechnen, die der viel- leicht furlanische Schreiber mit einem heimischen Worte »herimannk nannte. Freilich, die Tage dieses Adels waren damals schon gezählt. Im zwölften Jahr- hundert verschwinden sie aus den Urkunden, im dreizehnten erscheinen seine Nachkommen nur noch als Edling b a u e r n. Im Gegensatz zu dieser sozialen Entwicklung ging die wirtschaftliche langsam vor sich. Noch nach dem Brixener Urbar von 1253 gaben fast 2/3 der Bauern nur Viehzinse (Schweine und säugende Mutterschafe), die übrigen zinsten zwar daneben auch Getreide, indes in kaum nennenswerter Menge- nur ein bis zwei Metzen, nicht Mut! Allein noch im selben Jahrhundert bereitete sich ein Umschwung vor. Denn die kleinliche Öde feudaler Händel hier um ein Dörfchen, dort eine Hube überschattete auf einmal das große Problem, das den Süden ein Jahr- hundert lang in Atem hielt,- die Aufrichtung einer einheitlichen Landeshoheit im zerklüfteten Krain und dessen Anschluss an Österreich. Die dadurch her- 283 vorgerufenen, endlosen Kämpfe vollendeten durch den Durchbruch der Mini- s ter ialrat die Militarisierung der mittelalterlichen Gesellschaft,, der Milita- rismus aber war schon damals kostspielig und verlangte Erhöhung der Produktion. Das Nächstliegende war, die Zinse zu erhöhen. Zu diesem Zweck verlegte man, wie aus den Brixener Urbaren hervorgeht, das Schwergewicht auf den Getreidedienst und steigerte die Abgaben um 100 bis 300 %, was bei den nie- deren Zinsen von 1253 möglich war, ohne den Bauer zu überlasten, zumal mit der Auflösung des Eigenbetriebes auch die Fronpflicht kaum noch drückte. Da zudem die Matrikel der Radmannsdörfer Pfarre durch eine Unzahl von Feier- tagen auch zum "mindesten die Fünf-Tage-Woche garantierte, so war die Lage des Bauernstandes an der oberen Sawe auf der Höhe des Mittelalters offenbar nicht ungünstig..Sie wurde noch dadurch gefestigt, das dem bäuerlichen Nach- wuchs der Abfluss nach Radmannsdorf, das die Ortenburger zu einem Kon- kurrenten Krainburgs zu machen trachteten, und in die Eisenindustrie • von Jesenice, Kropa usw. offen stand, die dieselben Ortenburger sogar durch Ansiedlung thüringischer Bergleute gefördert zu haben scheinen. 284 , r. J- ,Л, . . . • ï . . , , i •Ì J a r o s l a v Š i d a k . , • т 'л B O S N A I Z A P A D N I D U A L I S T I , ' " ' ' W P R V O J P O L O V I C I X I I I S T O L J E Ć A • •• •,!;-• J . • Premda je pitanje o podrijetlu t. zv. novomanihejskih sekta na evropskom Zapadu još uvijek u nauci otvoreno, nema sumnje, da su one š vremenom ^uspostavile neke, pobliže neodređene, veze sa sličnim sektama na Balkanskom poluotoku. Od druge polovice XII. stoljeća, štaviše,- pojavljuju' se u dokumentarnoj građi različiti, izravni i ne­ izravni, podaci, u kojima se odražava svijest kako zapadnih dualista tako i njihovih protivnika o kolijevci i žarištu dualističkih učenja u •središnjem i. istočnom dijelu Balkanskog poluotoka. Ta se svijest povezuje najčešće s imenom »bugarske« zemlje — u njezinu širem, državno-političkom značenju, pod kojim se je podrazumijevala i Makedonija.-, • ^ . 1 » Činjenica, da se od druge polovice XII. stoljeća sukobi ju ju na Zapadu dvije glavne struje u novomanihejskom pokretu: izrazito i umjereno dualistička — koju neki nazivaju danas, za razliku od prve, također monarhijanižmom — isključuje mogućnost uže organizacione veze između* pojedinih ogranaka pokreta. Još u sredini XIII. stoljeća objé se , stru je, Î prema svjedočanstvu R: Sacchonija uzajamno pro­ klinju.1 Razumljivo je dakle, zašto upravo Sacchoni, koji daje naj­ potpunije podatke o pojedinim »crkvama katara«, ne spominje, osim zajedničkog podrijetla, ni jednom riječju neki oblik njihova organi­ zacionog» jedinstva. ' ' Obje spomenute struje u zapadnom novomanihejstvu razlikuju se redovito po1 svojoj pripadnosti »redu« (ordo) »dragovićkom« ili »bu­ garskom«. Odavna je već u našoj historiografiji ispravljena teška pogreška*! kôju ' je C. Schmidt učinio poistovjetivši izraz »dragovićki — dakako, u, znatno iskvarenom obliku latinskih dokumenata — s imenom grada Trogira u Dalmaciji.2 Uza sve to nije još ni danas objašnjen podatak iz g. 1167., sačuvan u prijepisu iz 1222., prema kome se između Л i t » I T I . . . i ' * 1 Cathare albanenses dampnant còncorrezenses et e conuerso. (U izdanju D K n i e w a i d a , Vjerodostojnost latinskih izvora o bosanskim'krstjànima, Rad JAZU 270, 1949, str. 118.) ' , • 2 C. S c h m i d t , Histoire et doctrine de la secte des Cathares ou Albi- geois I, 1849,' str. 57 i na drugim mjestima. Usp. o tome moj prilog: Pitanje »crkve bosanske« u7 novijoj literaturi, Godišnjak»Istoriskog'društva Bosne i Hercegovine ^^1955., , ; - , t \... >..', ; ,i •'• t 2 8 5 petero katarskih crkava na Balkanskom poluotoku nalazila i — »eccle­ sia Dalmatiae«.3 Premda se pri kraju XII. stoljeća pojavljuju patareni u Splitu i Trogiru, koji progonjeni bježe u Boemu,4 nigdje nema u izvorima spomena o tako čvrsto organiziranoj crkvi, kakvu pretpostav­ lja navedeni podatak, niti se ime te crkve spominje još kojom drugom prilikom. Zbog toga su neki iznijeli pretpostavku, da je »ecclesia Dalmatiae« ona ista crkva, koju Sacchoni — jedini put u sačuvanoj građi — naziva »ecclesia Sclavoniae«.4a Izraz «Sclavus, Sclavonus« nije se doduše tek ovom prilikom povezao s pojavom dualističkih heretika. Već u prvoj polovici XIII. stol jeca upotrebljava se on za ogranak umjerenih Kon- korićana u sjevernoj Italiji.5 Ali se upravo u XIII. stoljeću izraz Scla- vonia upotrebljavao na Zapadu u vrlo neodređenom značenju: obuhva- tao je sve zemlje, u kojima su živjeli Južni Slaveni.6 Mogao je, prema tome, da zamijeni različite pokrajinske nazive, ne samo imena Bosne i Srbije, nego čak i Bugarske. Ta okolnost oteščava znatno objašnjenje slavenskog imena za dio talijanskih patarena. Ali ni izraz »ecclesia Sclavoniae« ne može se objasniti neposredno na temelju inače dosta opsežnog spisa R. Sacchonija, u kojem se navodi. Samo redoslijed katarskih crkava u Sacchonijevu popisu može po­ duprijeti indirektan zaključak, da se pod spomenutim izrazom krije »crkva bosanska«, kako se ona sama naziva u XIV. i XV. stoljeću.7 Rimska kurija, njezin vjekovni neprijatelj, koji ju je dosljedno progonio do kraja bosanske državnosti, nije je nikada nazivao ni sla­ venskim ni bosanskim imenom. Ona j e nije uopće osndjiivala kao organizaciju nego samo kao herezu i utočište dualističkih heretika. 3 Ecclesiae Romanae et Drogometiae et Melenguiae et Bulgaria© et Dal­ matiae sunt divisae et terminatae, et una ad alteram non facit aliquam rem od suam contradictionem, et ita pacem habent inter se . . . (Carigradski dua­ listički biskup Nicetas zapadnim đualistima.) Notitia conciliabuli apud S. Fe- licem de Caramon, sub Papa haereticorum Niquinta celebrati, u djelu M. Bouquet, Recueil des historiens des Gaules XIV, 1806, 448—450 (citiram prema D. O b o l e n s k y , The Bogomils, 1948, str. 245). * Accepimus autem, quod cum nuper venerabilis frater noster Spalatensis archiepiseopus Patarenos non paucos de Spalatensi et Traguriensi civitatibus effugasset, nobilis vir Culinus banus Bossinus iniquitati eorum non solum tutum latibulum, sed et presidium contulit manifestum... (Inocencije III. kralju Emeriku 11. X. 1200.) S mi či k l a s, Diplomatički zbornik II, 1904, str. 351. 4 a I. v. D ö l l i n g e r , Beiträge zur Sektengeschichte des Mittelalters I, 1890, str. 121. 5 quidam eorum (t j . Konkorićana), qui appellantur Sciavi (1235); ap. Döl­ linger, o.. c. II, str. 61. " Usp. pismo pape Grgura IX. od 13.11.1234., upućeno kleru i vjernicima »per Carniolam, Istriani, Dalmatiam, Bosniam, Croaciam, Serviam et alias partes Sclavoniae constitutis«. Smičiklas, o. c. III, str. 396. 7 Sacchoni navodi »ecclesiam Sclavoniae« poslije katarskih crkava u Ita­ liji i Francuskoj, a prije takvih crkava u istočnom dijelu Balkanskog polu­ otoka. Malo niže daje zajednički broj »savršenih« za crkve: Sclavonic et Philadelphie et Grecorum, Bulgarie et Dugmuthie. Usp. priloženi faksimil jednog dijela fol. 86b u zagrebačkom rukopisu Sacchonijeva spisa Summa de catharis et leonistis seu pauperibus de lugduno (Sveuč. bibl. M. R. 146). 286 Slika 1. Podatak o katarskim crkvama u zagrebačkom ru­ kopisu Summae de catharis od R. Sac- chonija. (Snimlje­ no u fotografskom laboratoriju Sveuč. knjižn. u Zagrebu) Ft*f & t**m $t#» *w|m £wfМџГ '1* lT0tn*tt —„ ^ A H I l*tiilpw здздшдо-ДО'4* ? * 287 Kada je to uradila prvi put, u početku XIII. stoljeća, govorila j e o izbjeglim patarenima u Bosni i o prokletoj »herezi katara«, zbog koje se teško osumnjičuju mnogi ljudi u zemlji bana Kulina.8 Međutim, u dosta obilatoj korespondenciji papa, koja se odnosi na tu heretičku »ljagu«, što je utisnula neizbrisivi pečat srednjovjekovnoj Bosni, uzalud ćemo tražiti kakav konkretniji podatak o odnosu i vezama bosanskih heretika s dualistima na Zapadu. I. ^ Prva akcija Rimske kurije protiv heretika u Bosni, koja je za­ počela g. 1200., završena j e tri godine kasnije potpunim podvrgavanjem predstavnika »krstjana« — tih »redovnika vjere bosanske«, kako ih jednom prilikom nazivaju Dubrovčani 9 — zahtjevima Kurije i ugar­ skog dvora, koji je daljnju sudbinu katolicizma u Bosni najtješnje povezao sa svojim političkim interesima u toj zemlji. Pokazao j e to već razvoj prilika u Bosni dvadesetak godina kasnije. Upućujući svoga legata Akoncija u proljeće 1221. u Dalmaciju s isključivom zadaćom, da »obuzda zlobu nekih Slavena, koji, baveći se gusarenjem, plijene i ubijaju križare kao i druge kršćane bez raz­ like«, papa Honorije Ш. nije još smatrao potrebnim da ovoj misiji dade neko protivuheretičko obilježje.10 Ni kasnije nije on — kao njegov suvremenik, splitski arhiđakon Toma — osuđivao omiške gusare zbog krivovjerja, nego samo zbog njihova štetnoga »poganskog obi­ čaja«.11 Ali je uskoro zatim, 3. XII. 1221., pozvao legata da svoju d je- ' latnost proširi i na Bosnu, gdje — kako j e čuo — primaju heretike i dopuštaju im da otvoreno propovijedaju svoje bludnje.1 2 Tako je s istim obrazloženjem, kao i g. 1200., Rimska kurija opet pokrenula pitanje hereze u Bosni, ali ga taj put nije više povezivala s pojavom heretika u susjednoj Dalmaciji. Premda je nastojala, da legatu osigura moralnu i materijalnu, pa i oružanu, pomoć ugarskog dvora i episkopata, a nešto kasnije i du­ brovačke crkve, čiji je nadbiskup bio neposredni starješina katoličke »ecclesiae bosnensis«,13 nije u tome uspjela. Ugarska je tada proživlja- 8 Cum igitur in terra nobilis viri Culini bani quorumdam hominum mul- titudo moretur, qui de dampnata Catharorum heresi sunt vehementer suspecti et graviter infamati... (Inocencije III. svojim legatima u Bosni 21. XI. 1202.) Smićiklas, o. c. III, 1905, str. 14. 9 •• • da mu (kralju Tvrtku II.) se opravi što bude poručiti i narediti u svom' listu pod' svoiom' običanom' pečatju koi bude upisao pr'd' redovnici rim'ske vjere ili vjere bosanske... (1442). M. P u c i ć , Spomenici srbski II, 1862, str. 105. 1 0 S m i č i k l a s , o. c. III, str. 192 (19. IV. 1221). — U pismu Splićanima 13. IV. i. g. papa izričito napominje, da >Sclavi et Dalmatini«, koje optužuje zbog gusarenja, »censeantur nomine christiano« (ib. III, str. 191). 1 1 . . . quod inhabitatores castri Almisiensis . . . paganorum more uniuersa uastantes . . . (12. III. 1222). Smičiklas, o. c. III, str. 210. 11 ... sicut audivimus, in partibus Bosnie tamquam in cubilibus structio- num heretici receptati . . . Smičiklas, o. c. III, str. 196. 13 S m i č i k l a s , o.e. III, 198—199 i 209—210. 288 vala jednu od najtežih kriza u svome političkom, razvoju i potpuno se oglušila papinu pozivu. Na temelju pisama, koja su potekla iz papinske kancelarije, ne može se pouzdano utvrditi ni to, da li je barem sam Akoncije izvršio povjerenu mu misiju. Posljednjih dana mjeseca svibnja 1222. boravi on u Zadru, na koncu listopada u Dubrovniku, krajem godine u Zadru, a 27. srpnja 1223. spominje se posljednji put kao papin legat u Splitu.14 Nije poznato, što je dalje radio, ali 15. V. 1225. piše papa o njemu kao pokojniku.1 5 Samo splitski arhiđakon Toma tvrdi na dva mjesta svoje historije izričito, da je Akoncije bio u Bosni. Premda mu kronološka veza/među tadašnjim događajima nije jasna, a ni datum Akoncijeve smrti ne donosi tačno, ipak ističe, da je legat »mnogo vremena« radio u Bosni na istrebljivanju heretika i da je ondje, shrvan naporima, i umro. 1 6 Farlati je odatle zaključio, da je Akoncije već 1222. doista otišao u Bosnu i ondje proboravio gotovo tri godine, a da je umro 1224. ili 1225.1' Rački je naprotiv isprva mislio, da je Akoncije »još iste godine« — t. j . 1222., prema arh. Tomi — preminuo u Bosni, ali je kasnije, u ko­ mentaru Tominoj Historiji, oivu pogrešku ispravio.1 8 Ćorović je najzad, pobijajući prvobitno mišljenje Račkoga, ustvrdio, da se Akoncije samo malo vremena zadržao u Bosni. On »tamo poče rad — kaže Ćorović — ali se naskoro razboli i vrati natrag u Dalmaciju«.1 9 Usporedimo li sprijeda navedene datume iz Akoncijeva oskudnog itinerara, očigledno je, da mu je u toku 1222. i u prvoj polovici 1223. preostajalo u najboljem slučaju svega nekoliko mjeseci za boravak u Bosni, i da s većim vremenskim razmakom u tom pogledu možemo možda računati tek poslije srpnja 1223. Ova vremenska određivanja ne bi bila sama po sebi osobito važna. Rački je opravdano istakao, da »kratko djelovanje Akoncievo u Bosni nije imalo ostaviti iza sebe mnogo tragova«.2 0 Prepušten potpuno sebi i svojim slabim silama — njegovo1 slabo zdravlje ističe arh. Toma — Akoncije se napokon obrati na kaločkog nadbiskupa, potičući ga na odlučnu borbu protiv bosan­ skih heretika. Iz papina pisma spomenutom nadbiskupu od 15. V. 1225.21 može se zaključiti — kao što j e to uradio Perojević2 2 — da je Akoncije pomišljao pritom na križarsku vojnu, o kojoj se bez uspjeha doista radilo sve do 1227. Uza sve to je Rački dopustio mogućnost, da je za 14 Usp. S mi č i k l a s , o.e. III, str. 212, 217, 218 i 229-230. 15 S m i č i k l a s , o.e. III, str.242. " T h o m a s A r c h i d i a c o n u s , Historia Salonitana (iz. F. Rački), MSHSM 26, 1894, str. 103: »Interea legatus Acontius in Bosnam profeetus pro exterminandis hereticis multo ibi tempore laborauit. Erat autem corpore im- becillis, sed zelo catholice fidei ualidus propugnator. Cum ergo forti fuisset languore correptus, ad extrema perueniens, totum se domino commendauit. Ibique sue uitae cursum féliciter peregit anno domini millesimo CCXXII.« 17 D. F a r l a t i , Illyricum sacrum IV, 1769, str. 47; usp. takodjer III, str. 253. 1 8 o. e, str. 103—104 (bilj. d). 19 Historija Bosne I, 1940, str. 191. 20 Bogomili i Patareni, Rad VII, 1869, str. 149. 21 Smičiklas, o. c. III, str. 242—243. 22 Napretkova Povijest Bosne i Hercegovine I, 1942, str. 217 19 289 vrijeme Akoncijeve akcije u Bosni »imao biskup bosanskih Patarena otići iz zemlje i prieći jednovjeTcem u južnu Francezku«,2 3 a Kniewald, koji se priklonio ovom »nagađanju« — izraz potječe od njega — otišao je u tom pravcu još dalje i pretpostavio daljnju mogućnost, da se radi o biskupu Bratoslavu, koji se spominje u jednom spisu iz 1251.24 Podlogu za ta domišljanja dalo je pismo papina legata Konrada u Francuskoj od 2. srpnja 1223.,25 o kojem j e pismu još Farlati tvrdio, da se odnosi na Bosnu.26 Ono bi, prema tome, poduprto podacima o Akoncijevoj djelatnosti u Bosni, trebalo dokazati, da su katari i pata­ reni na Zapadu »u načelniku crkve bosanske štovali starješinu one crkve, koja je najbliža vrelu njihove vjere, iztičuću na balkanskom poluotoku, te stoga ovu vjeru najčistije sačuvala« (Rački).27 Na svaki način smatra Rački »jasnim«, da — uz Sacchonija, kojega spis datira ispravno oko 1250. — upravo ovo pismo potvrdjuje, »da j e bosanska crkva patarenska već u trećem desetku XIII. stoljeća spadala u sastav bogomilskih, patarenskih i katarskih crkava«.2 8 U ovom pismu, koje se sačuvalo u spisu Chronica Anglorum suvre­ menog Matije Parižanina (Parisiensis), legat Konrad saziva crkvenu sinodu u Sensu sa zadaćom, da poduzme hitne mjere protiv pojačane djelatnosti heretika. Među ostalim izvještava, da »in finibus Bulga- rorum, Croatie et Dalmacie, iuxta Hungaroruim nationem« stanuje he- rezijarh, »quem heretici Albigenses papain suum appellant« i kome »confluunt heretici Albigenses, ut ad eorum consulta respondeat«. Zatim odmah nastavlja, da je tom »antipapi« njegov namjesnik, heretički biskup Bartolomej (Cartes, prema Schmidtu), odstupio svoje sijelo u Porlosu. Iz stilizacije pisma ne razabire se jasno, da li su Albigenzi tražili savjeta u tog antipape još prije nego što je došao u Francusku, ali je podatak o njegovu dolasku onamo dovoljno jasan. Na pitanje, odakle je antipapa došao, mišljenja se u nauci razilaze već više od jednog stoljeća, što dokazuje, da podatak izvora nije, usprkos svemu geografskom određivanju, dosta precizan. Uz mišljenje Farlatija, da opis zemalja u njemu upućuje na Bosnu, koja leži »gotovo u sredini između ovih zemalja«, pristali su bez kolebanja F. Ks. Peja- čević,29 Rački,3 0 I. Döllinger,3 1 Kniewald3 2 i Sclovjev.33 Petranović je, 23 o. e. VII, str. 164. 2 1 o. c, str. 55—56. 25 U ovoj se raspravi služim izdanjem O. R a y n a l d a , Annales eccle­ siastici (nastavak Baroni ja) XIII, 1646, str. 227, jer mi najnovije izdanje u MGH, SS 28, 1888, nije bilo pristupačno. Tekst se ovdje razlikuje u nekim neznatnijim pojedinostima od izdanja u Farlatija, o. c. IV, 47, i Smičiklasa, o. c. III, str. 227. Znatnija je razlika izmedju posljednjega i prethodnih, što Smičiklas mjesto: (in finibus) Bulgarorum donosi oblik Bulgarie. 28 o. c. IV, 1906, str. 47. 27 o. e. VII, str. 164. 28 Ib., str. 164. 29 F. X. P e j a c h e v i c h , Historia Serviae, 1799, str. 381. 3 0 o. e. VII, str. 164. 31 o. c. I, str. 201. 32 o. c, str. 55. »Prema ovim podacima već je krajem prve četvrti 13. st. postojao patarenski ,papa'... vjerojatno upravo u Bosni...« 290 oslanjajući se na jedno mjesto u Schmidta, primio ovo mišljenje s ve­ likom suzdržljivošću.34 Ali ni sam Schmidt nije bio sasvim nacistu sa smještajem spomenute zemlje; on je na jednome mjestu svoga djela zaključio, da se radi o Bosni, a na drugom — o Bugarskoj.3 5 Potonje mišljenje zastupali su N. Osokin3 6 i J. Ivanov,37 a u novije vrijeme J. Guiraud, 3 8 St. Runciman 3 9 i Dm. Obolenskv.4 0 Za razliku od drugih, Ćorović je izbjegao svaku točniju lokalizaciju.4 1 Nije dakako u pitanju brojčani odnos jednih ili drugih, nego či­ njenica, da podatak — govori li sam za sebe — doista dopušta različita tumačenja. Izraz »in finibus« ne označava stanovitu zemlju unutar nekih granica, niti nameće potrebu da pribjegnemo neodređenom pojmu »podkrajeva«, kao što to čini Rački. Pa ni riječi »iuxta Hungarorum nationem« ne treba, po primjeru Račkoga, nužno prevesti izrazom: »na međi Ugarske«. Riječ finis upotrebljavala se u svom pluralnom obliku vrlo često u značenju zemlje ili države, pa je tako i sam Rački jednom prilikom shvaća.42 Podatak prema tome govori o »zemljama Bugara, Hrvatske i Dalmacije, kraj ugarskog naroda«, kao prebiva­ lištu heretičkog pape. Nije zacijelo slučajna pojava, da se u tom podatku, ma koliko on bio neodređen, spominje na prvome mjestu upravo Bugarska. Prema Sacchonijevu svjedočanstvu postojale su još i u sredini XIII. stoljeća »bugarska« i »dragovićka« crkva, koje su dualistički heretici na za­ padu smatrali izvorom cijelog pokreta. Ondje je upio nauku dosljednog dualizma carigradski »papa haereticorum« Nicetas, koji je g. 1167. uspio da privremeno predobije zapadne dualiste za svoje učenje; odatle je uskoro zatim došao Petracus, koji je u jednom dijelu talijanskih pata­ rena opet uspostavio umjereni dualizam, a pri kraju XII. stoljeća je biskup Konkorićana Nazari je boravio kod starješina »crkve bugarske« i vratio se odatle s rukopisom, grčkim ili crkvenoslovenskim, Tajne knjige (poznate i pod naslovom.: Liber sancti Johannis), koja predstav­ lja jedan od tako rijetkih spisa nesumnjivo dualističkog podrijetla.4 3 Sve to upućuje barem na oprez pri tumačenju spomenutog podatka. 33 Postanak i propast »Bosanske crkve«, Prosvjetni radnik II, Sarajevo 1947, br. 6, str. 13. 34 Bogomili. Crkva bosanska i krstjani, 1867, str. 103—104. 35 o. c. I, str. 290, i II, str. 147. 30 Istorija Albigojcev i ih vremeni II. Pervaja inkvizicija i zavoevanie Languedoca Francuzami (ćir.), Kazanj 1872, str. 95. 37 Bogomilski knigi i legendi, 1925 (ćir.), str. 30. Zaključujem tako iz Iva­ no vi jevih riječi: »Na čelo na bälgarskite bogomilski episkopi stojal edin värhoven episkop, kogoto zapadnoevropejskite dokumenti naričat ,papa'.« 3 8 Histoire de l'Inquisition au moyen âge, 1935, str. 233. 39 The Medieval Manichee, 1947, str. 187. 40 o. c, str. 246. 41 o. c, str. 192. 42 o. c. VII, str. 91. 43 O tim vezama izmedju Bugarske i zapadnih dualista usp. Obolensky, o. c, str. 288—289, i Ivanov, o. c, str. 60—72 (o Tajnoj knjizi, čiji latinski tekst Ivanov donosi na str. 73—87). — O Tajnoj knjizi i njezinu dovođenju u vezu s Bosnom pisat ću drugom prilikom, jer rukopis, koji pritom dolazi u obzir, potječe iz XIV. stoljeća. 19* 291 Taj je oprez utoliko potrebniji, što hipoteza o bijegu bosanskog biskupa na Zapad u vrijeme Akoncijeve misije pokazuje više osjetlji­ vih praznina. Glavnu smo upoznali: neuspjeh same misije. Ali ona nije jedina. Ako se uzme na um, da j e pismo legata Konrada datirano 2. srpnja 1223., a da se Akoncije 27. i. mj. nalazio u Splitu, gdje je trebao da preda palij nadbiskupu Guncelu, onda bi tobožnji bijeg bosanskog biskupa morao uslijediti najkasnije u prvoj polovici 1223. Time se. vrijeme, koje preostaje za Akoncijevu djelatnost u Bosni, znatno smanjuje i čini spomenutu hipotezu još manje vjerojatnom. Osim toga, posljednji trag mogućnosti oduzima toj hipotezi činje­ nica, da je do 30-ih godina postojala u Bosni katolička biskupija pod jurisdikcijom dubrovačkog nadbiskupa, koja je već otprije imala re­ dovnički karakter i dobivala hijerarhiju iz redova svojih »krstjana«. Pokraj nje nije moglo biti mjesta nekoj posebnoj heretičkoj crkvi na čelu s biskupom ili »djedom«. S obzirom na to, neodrživost spomenute hipoteze pogotovu jasno pokazuje Kniewaldova pretpostavka o biskupu Bratoslavu kao bjeguncu. Bratoslav je jedini »episcopus Bosnensis«, kojemu je ime zasvje­ dočeno pouzdanim dokumentom iz g. 1251." Tada dubrovački nadbiskup potkrijepljuje na Rimskoj kuriji svoja prava na nekadašnje područje dubrovačke crkve uz ostalo i ispravom o posvećenju (carta consecra- tionis) biskupa Bratoslava. Ne ulazeći u pitanje, od kakve bi koristi moglo biti nadbiskupu osvježavanje nedaleke uspomene na jednoga svoga sufragana, koji je postao ta tar sk im papom, dovoljno je konsta­ tirati, da se vrijeme Bratoslavljeva episkopata ne može sigurno odre­ diti ni jednim drugim vremenskim podatkom osim g. 1233. kao terminom post quem non. Te je godine biskup, izabran od »krstjana«, skinut sa svoje časti i zamijenjen dominikancem Ivanom Wildeshausenom, koga je papa imenovao.4 5 Preostaje najzad, da se ispita istinitost razmatranog podatka s ob­ zirom na tvrdnju o papi dualističkih heretika. Premda j e još nedavno Dm. Angelov bez ikakva razloga ustvrdio, da se »opći rukovodilac (sic!) bogomilskih bratstava i općina birao sad između bugarskih sad između bosanskih i hrvatskih bogomila«,48 izvorna građa dopušta da se o tome donese konačno rješenje. Uza sve to, što se u inkvizitorskim spisima od XI.—XIV. stoljeća pojavljuje tu i tamo po koji podatak o heretičkom papi, koji se ponekad smješta u neku određenu zemlju, ponajviše negdje u Italiji ili Francuskoj, u nauci je prevladalo negativno mišlje* nje, koje je još Schmidt potkrijepio s dovoljno dokaza.4 7 Rački je to mišljenje izrazio riječima, da »ništa ne nalazimo u nauci sljedbe ili u ustroju njezine občine, što bi nas izdaleka opunovlastilo na zaključak, da su crkve njezine priznavale zajedničku glavu, ili da je bud koji njezinih biskupa stajao svim ostalim na čelu s pravom prvostolnika. " S m i č i k l a s , o. c. IV, str. 460 (11. X. 1251). 45 lb. III, str. 379—380 (30. V. 1233). 4 8 Bogomilstvoto v Bälgarija, 1947 (ćir.), str. 70. 47 Usp. osobito Guirauda, o. c, str. 232—234. 292 Ona se viest porodila iz analogije prema primatu u katoličkoj c rkv i . . .«4S Ta bi se konstatacija odnosila dakako i na bosanskog Here­ zi jarha, kad bi pretpostavka o njegovoj egzistenciji mogla podnijeti težinu naučne kritike. II. Postoji, međutim, dokumenat, koj i , kao da govori protiv gornjeg zaključka. To je bula pape Inocencija IV. od 19. VIII. 1244., upravljena ugarskom kleru, koja se po mišljenju K. Jirečeka i drugih istaknutih čeških povjesničara odnosi na Bosnu, a kojoj naša historiografija nije dosad uopće obraćala pažnje. Da se ispravno ocijeni ovaj izvor, potrebno je uzeti u obzir razvoj odnosa između Rimske kurije i Bosne poslije Akoncijeve misije i na­ pose g. 1244. To je razdoblje ispunjeno događajima, koji su u mnogom odredili historijsku sudbinu srednjovjekovne Bosne. Poslije Akonci- jeva neuspjeha propao je uskoro i plan kaločkog nadbiskupa, da se dočepa svjetovne vlasti nad Bosnom. Donacija kralja Andrije II., kojom mu je na vječna vremena darovao Bosnu (u užem smislu riječi, to jest središnju Bosnu), Sol i Usoru, i koju je 15. V. 1225. potvrdio i sam papa, nije se mogla provesti u život.49 Sedam godina kasnije Kurija je ponovo pokušala da, ne birajući sredstava, osigura zauvijek stvar katolicizma u Bosni. Tako je 1233. smijenjen dotadašnji biskup i postavljen drugi iz reda dominikanaca, koji su također dobili pristup u zemlju. Bisku­ pija je trebala da bude preuređena po uzoru drugih dijeceza na Za­ padu: da dobije katedralnu crkvu, kaptol i desetinu, a izvori dopuštaju također mogućnost da se s razlogom pretpostave i dublje promjene u organizaciji crkve i u njezinim obredima.5 0 Posljedica je tih reforama bio otpor, koji je zemlju od jeseni 1234. do 1237. izložio udarcima kri­ žarskog rata. Kad je Bosna najzad bila pokorena, izgledalo je, da će izgubiti i svoju političku samostalnost, jer je papa 9. VIII. 1235. po­ tvrdio donaciju Andrije II., koji je Bosnu odstupio neposrednom pobjedniku — svome mlađem sinu, slavonskom hercegu Kolomanu.5 1 Ali se Bosna nije ni tada potpuno primirila. Još u toku 1238. uzima papa pod svoju zaštitu križare, koji odlaze u Bosnu,52 bosanski biskup dobiva potkraj 1239. Đakovo u Slavoniji, koje će postati njegovim traj­ nim sjedištem,53 a kaločki nadbiskup iseljava heretike i učvršćuje novu vlast podižući utvrđenja na prikladnim mjestima.54 Svi su ti napori ostali uzaludni. Godine 1240. ban Matej Ninoslav opet se pojavljuje kao »veliki ban bosanski« i posjećuje sa svojim ? bol j arima« Dubrovnik, kome obećaje zaštitu u slučaju rata s raškim 48 o. c. X, str. 185. 49 S m i č i k l a s , o.e. III, str. 243. 50 O tim promjenama u crkvenom životu Bosne 30-ih godina XIII. stoljeća pisat ću opširnije na drugom mjestu. 51 S m i č i k l a s , o.e. III, str. 443. 52 lb. IV, str. 67—68. 53 lb. IV, str. 93—94. 54 lb. IV, str. 322 i 297. 293 k r a l j e m . P r o v a l a Mongola 1241. i 1242., k o j a j e U g a r s k u z n a t n o oslabila, o s i g u r a l a g a j e n a n e k o v r i j e m e o d n o v i h nepr i j a te l j s tava . B a n se, staviše, 1243. u p l e o u b o r b u p r o t i v k r a l j e v e s t r a n k e u D a l m a c i j i , p o š t o j e u Spl i tu b i o i z a b r a n knezom. T ö k t a d a se položaj iz temel ja promi jen io . U t o k u mjeseca s r p n j a 1244. k r a l j Bela IV. j e usp io d a s v l a d a i p r o t i v n i k e u D a l m a c i j i i b a n a Ninoslava. P o d a t a k a r h . Tome, 5 5 d a j e on u isto v r i j e m e pos lao vo j sku p o d b a n o m D i o n i z i j e m p r o t i v Spl ićana, a d r u g u p r o t i v bosanskog b a n a , p o t v r đ u j e č in jenica, d a j e Bela u d r u g o j polovici l i p n j a b o r a v i o u G l a ž u n a g r a n i c i U s o r e 5 8 i da j e 20. s r p n j a izdao i spravu, k o j o m j e b o s a n s k o m b i s k u p u p o t v r d i o sve d o t a d a š n j e darovnice . 5 7 Učin io j e t o d a n kasn i je , n e g o š to j e b a n D i o - niz i je 19. s r p n j a završio r a t u D a l m a c i j i mirom, k o j i j e sk lopl jen iz­ m e đ u T r o g i r a i Splita, s i s k l j u č e n j e m spl i t skih saveznika, m e đ u k o j i m a se d a k a k o na laz io i b a n N i n o s l a v k a o spl i tski knez . Iz t e k s t a Bel ine i s p r a v e proizlazi , d a j o j j e n e p o s r e d n o p r e t h o d i o t a k o đ e r m i r s Bosnom. O n a j e d o d u š e z a d r ž a l a r a z m j e r n u samostalnost p o d svoj im b a n o m i v r h o v n o m vlašću u g a r s k o g k r a l j a , al i j e u c r k v e n i m pos lovima b i l a p r i n u đ e n a d a p r i z n a sve o r g a n i z a c i o n e p r o m j e n e , k o j e su i zvr šene posl i je 1233. Bosanski b i s k u p i k a p t o l s n a b d j e v e n i su zem­ l j i šnim pos jedima, ko j i s u izuzet i i spod sv je tovne sudbenost i i oslo­ b o đ e n i od b a n s k i h dažb ina, a u b i r a n j e c r k v e n e d e s e t i n e u r e đ e n o j e p o u z o r u n a u g a r s k e b i skupi je . O d toga v r e m e n a n e m a u p o z n a t i m izvor ima t r a g a n e k o j akci j i R i m s k e k u r i j e d o g. 1246., k a d a j e o n a p r i s t u p i l a i s p i t i v a n j u molbe, k o j o m j e k a l o č k i n a d b i s k u p opet p o k r e n u o p i t a n j e j u r i s d i k c i j e n a d b o s a n s k o m bi skupi jom. 5 8 T a j e a k c i j a 1247. z a v r š e n a k o n a č n i m pod­ v r g a v a n j e m k a t o l i č k e »eccl'esiae bosnensis« pod k a l o č k u crkvu . 5 9 U p r a v o u tom r a z d o b l j u b o s a n s k e povi jes t i od 20. VII. 1244. d o 20. VII. 1246., k a d a se p a p a u s tvar i m o l b e kaločkoig n a d b i s k u p a Bene­ d i k t a o b r a ć a o p a t u benediktinsikoig s a m o s t a n a sv. M a r t i n a u P a n n o n - halmi, t r e b a d a — p r e m a miš l jen ju čeških p o v j e s n i č a r a — n a đ e svoje m j e s t o i s p o m e n u t a b u l a Inocenoi ja IV. o d 19. VIII. 1244. B u l a se n i j e sačuvala u or ig ina lu n i t i u r e g e s t a m a V a t i k a n s k o g a r h w a . P o t t h a s t j e u sv. II, 972, svoj ih reges ta b i l jež i s a m o int i tu la- ci jom i formulom d a t i r a n j a p r e m a i z d a n j u J. Fel la, R e r u m A n g l i c a r u m scriptoirum v e t e r u m t o m u s I, 1684. N e k o s t a r i j e i z d a n j e n i j e m i p o z n a t o al i pos to j i novi je, k o j e j e 1864. p r i r e d i o H. R. L u a r d u d j e l u A n n a l e s Monast ic i 1.1 k o j e j e F . P a l a c k y 1868. p r e š t a m p a o u r a s p r a v i : »O stycich Valdenskych se s e k t a m i v Cechâch« . 0 0 P a l a c k y j e t o m p r i l i k o m n a p o - m e n n o , d a j e formulu i sprave, »ko ja d o k a z u j e d a j e ( isprava) n a m i j e - 5 5 o. c , str. 195. 5 8 S m i б i k 1 a s , o. e. IV, str. 233. 5 7 Ib., str. 236—240. 5 8 Ib., str. 297—298. Ib., str. 322—323. 8 0 Časopis Ceského Museum 1868. Služim se izdanjem u F. Palackého Spisv drobne II, s.a., str. 340-364 (v Duo F. Palackého, III, 115-144). -144). 294 n j e n a češkom biskupu«, o b j e l o d a n i o već p r i j e p o z n a t i n j e m a č k i h i s tor ičar W . W a t t e n b a c h . W a t t e n b a c h je , na ime, u G r a d s k o j kn j ižn ic i u Li ibecku p r o n a š a o r u k o p i s XV. stol jeća, k o j i j e 1449. k u p l j e n u E r f u r t u . T o j e z b i r k a epistola, o d k o j i h j e d n a s k u p i n a s a d r ž a v a samo p r e d l o š k e za »stilsko v ježbanje« i o d k o j i h se m n o g a p i s m a odnose n a h u s i t s k o p i t a n j e 1421., i a k o su i o n a sva n a p i s a n a »u i s to j m a n i r i i n i su n imalo sadrža jna« . K a k o i m a i n e k i h n a k n a d n o u n e s e n i h p i sama, p o s l j e d n j e P o j e č e iz g. 1456. N a fol. 154' n a š a o j e W a t t e n b a c h »među p i smima iz XIII. sto­ ljeća« p r i j e p i s j e d n o g p a p i n a pisma, k o j e j e p o c i t i r a n i m r i ječ ima n je­ gova p o č e t k a i s v r š e t k a — osta lo j e d a o s a m o u reges tu — d o i s t a isto­ v je tno s p i smom iz B u r t o n s k o g s a m o s t a n a u sjev. E n g l e s k o j (danas u B r i t a n s k o m m u z e j u ) . 6 1 P r i j e n e g o što p r i j e đ e m n a r a z m a t r a n j e samog t e k s t a i n jegove s u d b i n e u historiograf i j i , d o n o s i m o v d j e teks t p r e m a fotografskom s n i m k u p r i j e p i s a u r u k o p i s u B u r t o n s k o g samostana, k o j i — k a k o po­ k a z u j e p r i l o ž e n i faksimil — s a d r ž a v a raz l ič i tu g r a đ u i ' p o t j e č e v jero­ j a t n o iz XIII. i l i n a j k a s n i j e p o č e t k a XIV. stol jeća. (Pri jepis i m a nas lov; D e q u o d a m a n t i p a p a i n H u n g a r i a . ) 8 2 >Innocentius, episcopus etc. venerabilibus fratribus archiepiscopi«, epi- seopis et dilectis filiis aliis ecclesiarum prelatis in regno Hungarie constitute salutem et apostolicam benedictionem. Excecata presumptio heretice praui- tatis, locustarum more cuncta deuastans, adeo circa Boemie partibus dicitur pullulasse, ut non solum simplices contra matrem ecclesiam conuertat ad bellum, verum etiam principes et potentes ex dolosa hereticorum fabnca in arma iniquitatis bellantia asserrantur informiter formauisse: protrahentes siquidem iniquitatem in funiculi« falsitatis in tantam inmanitatis proruperunt audatiam, ut more simie, que rationis expers laborat animal imitari rationale, heresiarcham quendam, quem papam nominant, habentem horrons discipulos potentes, cum ingenti multitudine uenerantur, et in sinu alieno confoti matris gremio alieno virus peetiforum exhauriunt aspidum, lacte doctrine simplicie conculcato. Volentes igitur inualescentis morbi corruptele adhibere antidota sanitatis, ne ipsorum sermo, qui serpit ut cancer, membra occupet saniora, illius auctoritate confisi, cuius vices gerimus, qui ligandi plenam nobis con- tulit potestatem, excommunicamus et anathematizamus heresiarcham, quem Boemi papam vocent, cum discipulis falsitatis, ac utriusque sexus hereticos in Boemie regno constitutes, f au tores, receptatores et defensores eorum: vobis per apostolica scripta precipientes districte, quatenus ipsos excommunicates in terris uestris et diocesibus publice denuntietis et faciatis ab omnibus 6 1 Dr. W. W a t t e n b a c h , Notizen aus Handschriften der Stadtbibliothek zu Lübeck (Notizenblatt.. Beilage zum Archiv für Kunde österreichischer Ge­ schichtsquellen. I, 1851, str. 382—384.) U bilješci Wattenbacha (str 384) nema formule, o kojoj govori Palacky. Wattenbach ovako rezimira sadržaj bule: к . . Schreiben eines Papstes an einen Bischof, dass er die Ketzer in Böhmen mit ihrem heresiarcha, den sie papa nennen, in den Bann gethan habe, was er ihm bekannt zu machen befiehlt; das Benehmen des Königs von Böhmen wird gerühmt.« 6 2 Smatram ugodnom dužnošću, da se i na ovom mjestu najsrdačnije za­ hvalim gdji. Phyllis Auty, asistentu sveučilišta u Londonu, što mi je dobavila spomenute snimke. 295 (8^^»да^^^*^таввг;' »'"'.4-.-'-•'• « i 3 * џ £ £ <>ïV-:ЈпГ^"л"*&Л • '""v" r Ш Љ Љ А wie oOEî «^^»«u^çfîSiei ÏSïJt" ^(Wr^* . " g^,.7l7* д '. ^ " i^T^^^^"^^?^ .*"* 5 **^^ ^ ^ ^ . ^ и и ^ е ^ Ч Е в ^ ш в д А " * ! "' n r- >Jà« ^гЛ^ЈШЧ $^тфф>$*0>»№£: ,-• Slika 2 i 3. Prijepis bule Inocencija IV. od 19. VIII. 1244. u jednom aretius euitari. Si quis autem zelo fidei succensus predictorum bona inuaserit et manu occupauerit violenta, prout carissimi in Christo filii nostri illustris regis Hungarie digna praeconiis statuta decernunt, presentis scripti patrocinio confirmamus, et ad ipsorum jus et proprietatem uolumus peruenire, cathe- dralium et aliarum ecclesiarum in omnibus jure saluo. Ipsum vero heresi- archam et eius complices, nec non .potentes regni predicti, ac multitudinem universam, qui religione juramenti dampnabiliter praestiti ad violentam et abiuratam heresim sepius sunt relapsi, seculari judicio sine ulla penitus se- cundum canones decernimus relinquendos. Ne uero uobis dormientibus zizania peius in deteriora proficiant, moneatis principes, inducatis potentes, populos 296 i l '« I l G*. I rs',0 0 • N i f-шоап-" ft^f&aJJB«,«! 'i АЉЉСЕшР fta^4.n^e«sP]^r«ee^..,-..:- кв&а -̂аЕ- t i t a n u v , ? ?Ч%£кУ bogomilstvf, prvnfho opravného hauti u Slovanu, Slovansky Prehled XVI, 1914, str. 9, bilj. 2. 69 Novejši badâni o Husovi a hnuti husitském, Cesky Časopis Hist XXI 1915, str. 76—77. 70 K dëjinâm Valdenskych v Cechâch pred hnutim husitskym, ib. XXXI. 1925, str. 369—382. 298 vezu ne možemo doduše slijediti u pojedinostima, ali koji su nastali u različito vrijeme na različitim mjestima, a podudaraju se nesumnjivo u osnovnim podacima. Isprava se .povrh svega ne može po svome sadržaju dovesti u sklad s ostalim vijestima, koje su nam se sačuvale o događajima u Bosni iz toga vremena. Tek što je vojni pohod Bele IV. završen pobjedom, koja je, uz ostalo, osigurala interese katoličke crkve u Bosni — što dokazuje kraljeva isprava od 20. srpnja 1244. —, papa bi već mjesec dana kasnije, 19. kolovoza i. g., opet pozivao na odlučne mjere protiv bosanskih he­ retika. Podatak u Račkoga, prema kome se kral j »tuži bar g. 1244, da ,je u Bosni opačina krivovjerska tako silno mah preotela, da imade u onih stranah veoma malo revnovatelja i štovatelja prave vjere'«,71 potječe iz isprave od 20. VII. i odnosi se na događaje, koji su prethodili darivanju đakovačkog vlastelinstva bosanskom biskupu. Podatak u Farlatija, prema kome je Bela IV. na poticaj pape progonio 1245. heretike u Bosni, nije ispravno datiran. 7 2 Raynald, kojim se je Farlati na tom mjestu poslužio, jasno govori o događajima, koji su se zbili tek g. 1247. Pa i tada, kada je Rimska kurija ponovo digla zastavu križarskog rata protiv heretika u Bosni, nema u njezinim pozivima spomena o njihovu papi niti u njima na bilo koji način dolazi do izražaja neka veza s bulom od 19. VIII. 1244. Pošto je papa 3.VIII. 1246. poslao kaloč- kom nadbiskupu znak križa,7 3 a u pismu od 30.1.1247. poticao kralja, da ustraje u pobijanju bosanskih heretika 7 4 — u doba, kada se Bela zbog baštine Babenbergovaca upleo u rat na zapadu — u koresponden­ ciji Rimske kurije nastaje oduži prekid. A kad se ona opet nastavlja pri kraju 1247. ili u početku 1248., ban Matej Ninoslav uspijeva da sukob svede u kolotečinu mirnog sporazumijevanja. Tek 1254., kada Ninoslav nije više bio živ, zaratio je Bela IV. protiv Bosne i. njezinih heretika i uspio da je podloži svome znatno pojačanom utjecaju. Uza sve to mogla bi pobuditi neko nepovjerenje činjenica, da se bulom od 19. VIII. 1244. papa obraća ugarskom episkopatu i potiče ga na odlučne korake protiv heretika u Češkoj, kojom tada vlada njegov vjeran privrženik. Palacky, koji je češku srednjovjekovnu povijest u svoje vrijeme najbolje poznavao', nije u tome vidio nikakve smetnje, da ispravu uklopi u tok događaja u Češkoj četrdesetih godina. Učinio je to usprkos tome, što je neopravdano sinatrao', da je papa pomišljao čak i na oružanu pomoć ugarskog kralja. Papa doduše spominje »regis Hungarie digna statuta« o postupku protiv heretika — zacijelo ne konkretno čeških nego heretika uopće — ali takav poziv nije ugarskom episkopatu upravio. Ostavljajući otvorenim pitanje, koliko istine ima u papinim obavještenjima, okolnost, da papa smatra upravo ugarski episkopat najviše zainteresiranim u tom pitanju, ne mora iznenaditi. Da je i na suprotnoj strani takav interes postojao, dokazuje pismo 71 O. e. VII, str. 158. 72 O. c. IV, str. 53. 73 Smičiklas, o. c. IV, str. 298. '* lb. IV, str. 310-311. 299 olomoučkog b i s k u p a B r u n a p a p i G r g u r u X. iz g. 1273., u k o m e b i s k u p iz ražava b o j a z a n zbog h e r e t i k a i sh izmat ika, k o j i m a o t v o r e n o p r u ž a j u zašt i tu u — U g a r s k o j . 7 5 I m a j u ć i n a u m u sve, š to j e s p r i j e d a r e č e n o o p i s m u p a p i n a legata K o n r a d a iz g. 1223. k a o i mjes tu, k o j e p r i p a d a bul i p a p e Inocenci ja IV. od 19. VIII. 1244., n e m a sumnje, d a se t v r d n j a o n e k i m v e z a m a i z m e đ u Bosne i z a p a d n i h dua l i s ta u p r v o j polovici XIII. s tol jeća n e m o ž e pot­ k r i j e p i t i n i j e d n i m p o u z d a n i m p o d a t k o m . Pogotovu se p o j a v a h e r e t i č k o g p a p e u Bosni m o ž e s m a t r a t i s a m o p l o d o m m a š t e i b e z r a z l o ž n i h domiš­ l j a n j a . N i p o d a t a k u R a j n e r i j a Sacchoni ja o »ecclesii Sclavoniae« k a o jedinoj od k a t a r e k i h c r k a v a u s red in i XIII. s tol jeća n e može se s pot­ p u n o m s igurnošću p r i m i j e n i t i n a Bosnu, k o j a j e t e k od toga v r e m e n a i dobi la svoju samosta lnu »crkvu bosansku«. Uosta lom, n i Sacchoni n e tv rd i , d a i z m e đ u te c r k v e i ostal ih k a t a r s k i h Crkava n a Z a p a d u posto j i m a k a k v a organizac iona v e z a i l i m e đ u s o b n i dodir u o b l i k u p r i z n a v a n j a n e k o g m o r a l n o g a u t o r i t e t a — k a k o misl i R a č k i —, os im u v j e r e n j a o n j i h o v u z a j e d n i č k o m p o d r i j e t l u s Is toka. B O S N I E N U N D D I E W E S T L I C H E N D U A L I S T E N I N D E R E R S T E N H Ä L F T E D E S XIII . J A H R H U N D E R T S Z u s a m m e n f a s s u n g Der Verfasser bekämpft in diesem Aufsatze vor allem die Richtigkeit der Voraussetzung, die sich vorzüglich an ein Schreiben des päpstlichen Legates in Frankreich Koürad vom Jahre 1223 anknüpft, dass nämlich damals nach Frankreich ein Antipapa aus Bosnien übersiedelte. Im Zusammenhang damit stellt er auf Grund einer, diesem Aufsatze beigefügten Kopie (in Facsimile) aus dem British Museum fest, dass sich die Bulle Innocentius' III. vom 19. VIII. 1244, in welcher wieder von einem papa haereticorum die Rede ist, nicht auf Bosnien, sondern auf Böhmen bezieht. Nachdem auch die Angabe R. Sacchoni's (um 1250) über eine katharische »ecclesia Sclavoniae« nicht ohne weiteres mit Bosnien in Beziehung gebracht werden kann, kommt der Verfasser zum Beschluss, dass die Annahme, nach welcher Bosnien in der ersten Hälfte des XIII. Jahrhunderts den organisatorischen oder moralischen Mittelpunkt der dualistischen Sekten im Westen darstellte, jeder Berechtigung entbehrt. Ap. Brandi, o. c , str. 81. 300 E m i l i j a n C e v c N O V A U M E T N O S T N O Z G O D O V I N S K A O D K E I T J A V P T U J U Med spomeniki srednjeveške umetnosti na Slovenskem pripada gotovo proštijski cerkvi v Ptuju eno prvih mest, čeprav moramo pri­ znati, da njena današnja pričevalnost v mnogočem še ne odgovori na vrsto vprašanj, ki se raziskovalcu pred njo zastavljajo. Preden bomo lahko o tem spomeniku izgovorili zadnjo besedo — ki bo verjetno odmevala tudi v širšem prostoru izven meja naše domovine — ga bo treba, še v mnogočem preiskati ter predvsem znanstveno' restavrirati. Ko bo odluščen omet z zidov, ko bodo izpod rahlega dleta spet zaživele preslikane freske in ko bo pritegnjen v primerjavo tudi tuji kompara­ tivni material — šele tedaj se nam bo razkrila tisočletna zgodovina tega spomenika. Vendar je že to, kar vidimo na njem daues, dovolj, da osvetli nekatera temna poglavja ne samo v naši umetnostni pre­ teklosti, ampak tudi v naši kulturni zgodovini. Zato upam, da smem v počastitev jubileja svojega učitelja, univ. prof. dr. Milka Kosa, pri- . spevati ta sestavek, čeprav želi biti le prvo poročilo o novih odkritjih v Ptuju. Na mestu, kjer stoji današnja ptujska proštijska cerkev, je stala že v starokršćanski dobi cerkev; ostanke njene opreme so našli leta 1919 pri preurejanju zelenjadnega trga.1 Ta stavba je propadla pač v dobi preseljevanja narodov. Ne vemo, kje je stala cerkev, o kateri poročajo viri, da je bila v času salzburškega nadškofa Liuprama in panonskega vojvoda Pribina, torej med leti 840 do 859, posvečena »ad Bettobiam«,2 ni pa izključeno, da je ob njenem nastanku bil še živ spomin na kraj poznoantične cerkve. Ta prva zgodnjesrednjeveška stavba je po vsej verjetnosti postala žrtev madžarskega navala leta 894, ki je opustošil vso Panonija, tako da še leta 900 tožijo bavarski škofje v pismu papežu Ivanu IX., da so Madžari »požgali božje cerkve in razdejali vsa po­ slopja tako, da v celi Panoniji, naši največji pokrajini, ni niti ene 1 W. S c h m i d , Ptujske krščanske starosvetnosti, ČZN 1956, str. 103 sq. 2 Conversio Bagoariorum et Carantanorum, XI, 16 — v izdaji M. Kos, Ljubljana, 1936, str. 137 in str. 85 sq. Možno je, da je bila ta cerkev celo lesena (ibid. str. 90), seveda, če ne upoštevamo, da je Ptuj med salzburskimi cerkve­ nimi postojankami že v tej dobi imel večji pomen. 301 cerkve«.3 Zadnja leta 9. stoletja, k i j ih še vedno označuje močen ma­ džarski pritisk, gotovo niso bila ugodna za zidava nove cerkve, saj tedaj niso mogli popraviti niti utrdbe na Ptujskem gradu, ki je bila gotovo za varnost prebivalcev najvažnejša, zato tudi nastanek nove cerkve, ki ga domneva M. S l e k o v e c 4 okoli leta 890, v tem času še m verjeten. Ta je utegnila nastati šele v 10. stoletju, kajti listina z dne 1. oktobra 977, s katero potrjuje cesar Oton II. salzburškemu nadškofu razna posestva, med drugim tudi ptujsko, omenja v Ptuju kraj v vzhodnem ali gorenjem delu mesta, kjer so začeli delati novo cerkev5 (ta kra j je gotovo identičen z mestom sedanje cerkve); letnica izsta­ vitve te listine nam seveda lahko služi samo kot »terminus ante quem«, ker se listina v besedilu naslanja na nek starejši dokument. Ne vemo, koliko se je od te druge srednjeveške cerkve ohranilo vsaj v temeljih današnje stavbe, vsekakor pa je morala biti ta kaj skromna, ker se l^tuj tudi po zavrnitvi madžarskih navalov leta 955 z zmago na Lech- ieldn p n Augsburgu še vse 10. stoletje ni mogel povzpeti do tiste ve­ ljave, ki jo je imel v 9. stoletju.6 Šele pod salzburškim nadškofom Konradom I. (1106-1147) je zavladal na ogrski meji mir, ki j e bil sklenjen leta 1131. Tedaj je Konrad na novo pozidal tporušeni ptujski grad in v splošnem porastu blagostanja7 j e zrasla na starem mestu najbrž tudi nova ptujska cerkev romanskega stila.8 Ta domneva sicer ш arhivalno izpričana, je pa kaj verjetna, če upoštevamo, da v salz- burski diecezi skoraj ni bilo cerkve, ki bi j e Konrad ne bil vsaj po­ pravil, ce ne kar na novo sezidal, tako da govori umetnostna zgodovina kar o »konradski renesansi«.» Ker je bil Ptuj izredno važna salzburška postojanka, je kaj verjetno, da je hotel Konrad v njem utrditi ne samo salzoursko politično, ampak tudi cerkveno avtoriteto z novo župno cerkvijo. i K 1 Ì U | > itemLU' d a S e J e o đ t e k ( m r a d s k e stavbe, zidane iz velikih, J epa obdelanih kamnitnih kvadrov, še mnogo ohranilo, «vendar o njenem videzu še ne moremo izreči prave sodbe. Na cerkvenem pod­ strešju, zlasti nad južno stransko ladjo, še vidimo njene zidove z ro­ manskimi okni. Po dolžini je segala od današnje zahodne stene do 3 »ecclesias Dei incenderunt et omnia aedificia deleverunt; ita ut in tota Î 7 r / f a m a ™ provincia, tantum una non ' appare^ eccLia« * Škofija in nadduhovnija v Ptuji, Maribor 1889, str. 33 — K temu ea ie zapeljala ponarejena listina, datirana z letom 890, ki pa ie v resnici nastala sele v 10. stoletju pred letom 982 (glej F. Kos, Gradivo £ št 296) ј л л ^ + Л с Г ^ Т 1 Ci^tetf. ™ orientali parte civitatis . . . ubi nova ecclesia mcepta est«. F. Kos, Gradivo IL, št.460. 7 ¥- . Ј К о 5 ' K P ° s t a n k u ogrske meje med Dravo in Rabo, CZN 1933 str 144 ibid. str. 145. ' P « « » n M i r S 1 i T k o ï e c , i 0 4 & S£- 3 5 s q ; J- G r a u s > Die Stadtpfarrkirche zu Pettau, Kirchenschmuck XV., Graz 1884, str. 129. » Med najvažnejšimi naj omenim le: Admont, obnovitev salzburške stol- nice sv.Petra St Žena v Reichenhallu, Seckau, kor in kripto v Krki itd! - м - ^ Т ^ тЧ' E P b l . s chof Konrad I. von Salzburg, ein grosser Bauherr im Mittelalter, Jahresbericht d. Abteigymnasiums Seckau 1946/47. 302 § £ S.2/S đ zS -2. љ ^ 3 ò Ö » !?JQ I9*els ^ 4 £> , ЕЛ -l—i i—t a -3S <"._, t* ft e t ) ft>cn а> O 4} tO >H © O б «2 at о ј т З Л > ftSg^g 'S'S'S a - S S 9 o'o beo S © £ si" aid Teorica današnje predzadnje traveje glavne ladje — zadnja je torej šele kasnejši dodatek! — ter je bila prekrita z ravnim lesenim stropom in pač. zaključena s polkrožno apsido. Ne moremo reči, če je imela tudi tr i ladje, verjetneje pa se mi zdi, da je imela le eno, današnjo srednjo, kajti niti razmerje današnjih treh ladij in še manj njih travej ne ustreza sestavu prostornine zrele romantike, prav tako pa tudi višina, v kateri so vdelana okna, skoraj ne dopušča misli na bazilikalno raz­ svetljavo; tudi oblika in razpored slapov, ki nosijo polkrožne loke ter delé ladje, kaže s svojimi, na profilirane plošče zreduciraninii kapiteli razmeroma kasno formo, ki se ne ujema z zidavo. Zato se nam vzbuja misel, da so bili morda loki šele kasneje predrti, torej takrat, ko sta bili dozidani stranski ladji in da je bila tedaj cerkev verjetno tudi podaljšana za eno travejo. Če bi zidal Konrad res troladijsko stavbo, bi se najbrž tudi v Ptuju držal hirsauskega arhitekturnega tipa, ki se je v salzburškem. kulturnem krogu uveljavil že pred Konradom in ki ga označuje ritmično menjavanje slopa in stebra (primerjaj baziliko v Seckauu!). Prav tako ne vemo, kakšen je bil zahodni del cerkve. Morda je tu prva (kvadratna?) traveja tvorila lopo, kajti sicer bi bil tloris stavbe v razmerju dolžine do širine predolg. Nekoliko jasnejša je stavbna podoba v 13. stoletju, t e d a j lahko že z vso gotovostjo govorimo o troladijski cerkvi, katere zahodna partija, obsegajoča današnji pevski kor, se j e kot stolp dvigala nad ostalo arhitekturno gmoto.10 In prav ta zahodni del daje ptujski cerkvi po­ seben mik in pomen, čeprav je bil raziskovalčevim očem dolgo časa prikrit. Preiskava na podstrešju južne ladje je namreč pokazala, da je v dolžini današnjega pevskega kora že pozna romantika nadzidala nad prvotno romansko steno iz rezanih kamnitnih kvadrov povišek iz ne­ pravilno lomljenih kamnov, ki so mu le robovi še iz rezanih kvadrov. Jugovzhodni del tega nadzidka je še lepo viden, kajti kasnejša gotska povečava glavne ladje je prav na tem mestu pustila v zidu odprtino, ki jo je nato barok zadelal z opeko. Stranski ladji sta segali prvotno le do tega zaključka; severna je prvotno dolžino ohranila do danes, južno pa so leta 1415 podaljšali za tri traveje proti zahodu ter v tem podaljšku ustvarili krstno kapelo. Tako je torej prvotno zahodna par­ tija živela kot samostojni arhitekturni element, ki j e rasel enotno že od temeljev navzgor ter kipel s svojim nadzidkom nad cerkveno streho. Ne moremo sicer popolnoma rekonstruirati pogleda na ta del, vemo pa, da sta v nadstropju predirali steno dve veliki, polkrožno zaključeni okni, ki pa sta bili znotraj najbrž še biforno razdeljeni. Rob njunega ostenja je . samo preprosto posnet. Ko so v 14. stoletju sezidali na tem mestu nov, današnji pevski kor, so seveda okni iz 13. stoletja zazidali, namesto teh pa prebili dve šilasti, s krogovičjem okrašeni okni. Ko pa so leta 1415 podaljšali južno ladjo, so tudi ti gotski okni zazidali, ker ju je pač zakrila streha tega podaljška. — Kakšno je bilo zahodno in severno lice poznoromanske zahodne partije, danes 10 Razprava J. G r e g o r i č a (Srednjeveška cerkvena arhitektura v Slo­ veniji do leta 1430, ZUZ 1951, str. 22) je že v tem smislu dopolnjena. 304 Ci « 2 *•> « a o- ai « . « e s O S - И o ej te H Л u «U « ° —' O o US d—i м>о " io т Kn oj И o • SJ2 N •—• C o o o н P. >• i , P I to 13 ^ > ' § 1 rf>ü o S C3 g м д -S še ne moremo reči; severna stran je bila najbrž brez oken. Zelo ver­ jetno je, da je pritličje še vedno služilo kot preddvor, ki ga je uničila šele gotizacija v 14. stoletju. Kar pa zadeva podobo notranjščine nad­ stropnega dela zahodne partije, nam nudita oporo za njeno delno re­ konstrukcijo^ dva elementa. Prvi sta že omenjeni veliki okni v južni steni, ki kažeta, da je bil prostor razdeljen na dve traveji. Drugi element pa je konzola v severozahodnem, oglu tega prostora, danes skrita v kasneje prizidanem gotskem polžastem stopnišču, ki drži na podstrešje kora. Ta konzola priča, da je bil svod križno rebrasto obokan, na drugi strani pa nam s svojo obliko dovoljuje tudi sklepati na čas nastanka nove zahodne partije. 1 1 Konzola je izklesana namreč v obliki klasičnega brstnega kapitela, čigar listi, oklepajoči izrazito kelihasto čašo, s o š e močno stilizirani, tako da njih brstni zavoji še nimajo tiste oživljene forme, kakršno najdemo n. pr. okoli leta 1230 že na kapitelih v biforah dominikanskega križnega hodnika v Ptuju. 1 2 Tudi poudarjena kelihasta osnova kapitela priča za razmeroma zgodnji nastanek, ki ga moramo iskati pač bliže pozni romantiki kot zgodnji gotiki. Spodaj je kapitel zaključen s prstanom ostrega profila, pod tem pa se zaključuje kratek vrat v čaši, ki je spodaj srčasto razklana, tako da skozi razporek zro tri navpična rebrca. Kapitel pokriva plošča, ki prehaja navzgor v profilirano naklado. — Tako oblika kalpitela kakor profil naklade nas spominjata na nekatere kapitele v cistercijanski samostanski cerkvi v Kostanjevici ob Krki, in sicer prav na tiste, ki spadajo med stilno najzgodnejše tex jih moramo pripisati Mesarju, ki je ustvarjal še iz tradicije začetka 13. stoletja. Če upoštevamo, da je bil kostanjeviški samostan ustanovljen leta 1234, potem so njegovo cerkev zidali v drugi četrtini 13. stoletja1 3 — s tem pa nam je dan tudi časovni namig za nastanek ptujske zahodne partije v iprvi polovici 13. stoletja.14 Kar zadeva genetični razvoj tovrstne zahodne partije, moramo njene prve zarodke iskati že v karolinški arhitekturi (prim. Centulo!). Prvotno je bil to laikom določeni prostor samostanskih cerkva, ki pa je zadobiva! vedno bolj privilegiran značaj ter je končno prešel v " Manj verjetno je, da bi sredi prostora stal steber ter opiral obok, ki bi bil v tem primeru sestavljen iz štirih svodnih pol. - „ " F- S t e l e , K stavbni zgodovini dominikanskega samostana v Ptuiu CZN 1933, str. 162 in si. 60, 61. 1 3 J. G r e g o r i o , o.e. str. 8. " Ni izključeno, da je bila tedaj povečana tudi ostala cerkev ter spreme- n j jn*jiV t r o l a d Î J s k o ' Čudno je namreč, da so vsa romanska okna vzhodno od nadzidka popolnoma zazidana, dočim je oknu pod nadzidkom, ki bi torej še lahko služilo, zazidana samo svetloba — pač v času gotizacije. Razen tega je v levo ostenje vseh drugih romanskih oken vdelana, povsod v isti višini kamenitna konzola, ki bi utegnila nositi poznoromanski ravni strop stranske ladje. Seveda je dokončen odgovor na to domnevo še odprt do temeljite re­ stavracije stavbe. Mimogrede naj omenim, da je na podstrešju južne ladje in sicer ze nad prizidkom iz leta 1415 (to je nad tretjo travejo, šteto od zahoda) opaziti malenkostne ostanke fresk, izvršenih še na belež, kar bi utegnilo pri­ čati še o njih zelo zgodnjem nastanku. Teh ostankov za zdaj še ni mogoče razložiti, saj leže nad obokom prizidka, ki velja za mlajšega. 306 prostor, ki je bil Damenjen le odličnikom. Seveda je v srednji Evropi zahodna partija navadno ujeta med fasadna stolpa. Toda poleg pravega zahodnega kora moramo pritegniti v razvojno vrsto tudi zahodni stolp, ki je služil včasih kot zvonik, pogosteje pa kot zahodni oratori j ali kot zahodna empora (Gernrode!), prav tako pa tudi motiv zahodne Slika 4. Poznoromanska kapitelna konzola v severozahodnem oglu empöre (v polžastem gotskem stopnišču) prečne stavbe, ki vzbuja v zunanji silhueti vtis prečne ladje. Intere­ santno, dasi zgodnejšo komparacijo nam nudi n. pr. cerkev sv. Luci- jana v Werdenu (dozidana sredi 11.stoletja); tu nastopa zahodni stolp kot redukcija velikih zahodnih parti j . Približno ob istem času je nastal tudi zahodni stolp Marijine cerkve v Reichenauu. 1 4 a 13. stoletje je torej tudi ptujsko župno cerkev spremenilo z dodat­ kom nekakega stolpa na zahodu po vzoru cerkva z zahodnim stolpom, 1 4 a E. L e h m a n n , Der frühe deutsche Kirchenbau, Berlin 1938, str. 86 sq., str. 95 sq. in slike. 20* 307 le da ptujski nadzidek ni slonel več na kvadratni, ampak na podolžni, pravokotni osnovi. V bistvu se mi zdi, da združuje Ptuj tako motiv zahodnega kornega stolpa kot motiv zahodne prečne stavbe v enotnem livu ter v obojestranski redukciji. Motiv sam nam postane še bolj razumljiv, če pomislimo, da cerkev pravzaprav ni imela drugega stolpa, saj je današnji zvonik pripadal mestnemu utrdbenemu sistemu in ni sodoben s cerkvijo. Nastane pa seveda še novo vprašanje: ali ni imela morda Konradova cerkev iz 12. stoletja že na vzhodu t o r n i stolp in bi kasneje zahodna partija temu skušala ustvariti ravnotežje? Danes lahko rečemo le, da pomeni ptujska zahodna partija zelo važen primer iz kasnega razvojnega razdobja tega motiva. Nobenega dvoma ni, da imamo v nadstropnem delu ptujske zahodne partije opraviti s posebno obliko zahodne empöre, ki j e bila popolnoma samostojen nadzidek in torej ni bila ujeta v prostor med fasadnima stolpoma kot n. pr. zahodna empora stolnice v Krki na Koroškem.15 Na vzhodni strani se je prostor етроте gotovo odpiral v cerkveno ladjo — kako, še ne moremo reči, prav gotovo pa se ni vanjo prelival kakor se danes, ampak je bil bolj sam v sebi zaključen. Kar pa je posebno važno in kar nam potrjuje misel, da imamo opraviti res z zahodno emporo, so freske, s katerimi je bil ves prostor poslikan od vsega začetka. Zid so najprej med kamni zadelali z bolj surovim ometom in vanj vrezali črte kot fuge, nato pa so vse ometali s finejšim ometom, podlago za belež, na katerega so slikali. Že konzola je vsa polihromirana: kelihasto jedro j e kobaltno modro, brstni listi so izmenoma cinobrasto rdeči in modri, vrat pod prstanom je rdeč, spodnja čaša je modra in usločeiii del naklade je rdeč, na njegovem nazaj zavihanem robu pa najdemo še sledove rdeče in zelene barve. Tako nam nudi ta konzola na naših tleh najlepši primer polihromiranega arhitekturnega člena, ki je moral v svojem prvotnem okolju polno harmonirati s slikarijami po stenah. Okolje konzole je obrobljeno s širokim večbarvnim pasom, čigar notranje polje je rjavo- rdeče ter z ozko belo črto oddeljeno od dobrih 6 cm širokega temno- rdečega pasu, tega pa je od zunanjega, 4,5 cm širokega črnega pasu ločila spet 1 cm široka bela črta. Levo in desno od konzole, to je na severni in zahodni strani nek­ danje empöre, so se pokazale slikarije, ki pričajo, da je bila nekoč vsa empora figuralno poslikana.1 6 Какот kažejo ostanki, j e bila poslikana 15 Prim. K. G i n h a r t - B . G r i m s c h i t z , Der Dom zu Gurk, Wien 1930, str. 28 sq., si. 43 in 157. Krška empora meri 11,40 m X 8,45 m, v višino pa 7,70 m.' " Л 0 smo poskusili odluščiti belež, so se izpod tega pokazali sledovi slika­ rije, ki pa jim je bilo spočetka težko določiti vsebino. Leto kasneje, 1949, sem opazil ostanke slikarije tudi na severni in zahodni steni, toda za en zavoj stopnišča više. Ker sem bil prepričan, da je bil nekoč poslikan ves prostor nekdanje empöre, ki je identičen s prostorom današnjega pevskega kora, sem načel omet tudi izven stopnišča na severni steni kora, kjer se je slikarija res karije so slabše ohranjeni, ker poteza belež barvo za seboj, omet pa je pustil njih površino nedotaknjeno. 308 cd so u C co -a —'S" o 1 & ,M 0) 4) a"3 сз § -M c3 O " o N tildi njena južna slena, kolikor sta to seveda dopuščali obe veliki okni. * e r so te treske za zgodovino našega slikarstva 13. stoletja zelo po­ membne, mislim, da ne bo odveč, če se na tem mestu ob njih nekoliko dlje pomudim čeprav je res, da bomo lahko določneje spregovorili o njih sele tedaj, ko bo za njimi preiskan ves današnji pevski ko*. Vendar nam tudi doslej odkriti deli že dopuščajo njih približno ča­ sovno in stilno opredelitev. Podoba je, da je bila severna stena, ki ni imela oken, razdeljena v vodoravna polja, v katerih so se nizali upodobljeni prizori drug ob drugem ter kot bogata preproga prekrivali steno. Višina teh polj znaša okoli 160 c m H o r i z o n t a l n o so jih med seboj delili ravni, beli pasovi, navpične delitve pa doslej še nisem zasledil; verjetno je, da so posa­ mezne prizore v navpični smeri delili enaki beli pasovi kakor v vodo­ ravni. - Slikarski okras zahodne stene je bil najbrž bolj organsko zasnovan kajti enakomerna, geometrična delitev stene tu najbrž zaradi kakega okna ni b i k mogoča. Kakor kažejo dovolj skopi fragmenti, se je po njej preprezala ornamentika iz stiliziranih rastlinskih vitic, ki so obenem ustvarjale okvire za medal jonske slike. Ločni vrhovi sten so bi h na vseh stenah poslikani najbrž le s črnim ornamentom ali pa so bih s t e m izpolnjeni vsaj koti med slikami in arhitekturno danimi loki. Desno ob konzoli, t o je na severni steni empöre (na stopnišču), ie naslikan prizor Marijinega oznanjenja. Slika je visoka 148 cm. Na levi strani s e j e prizor končeval ob robu starega oboka; ko so tega ob zidavi gotskega kora porušili, so izdrli iz stene tudi njegova rebra pri tem pa so seveda na tem mestu uničili tudi precejšen del slikarije. Na desni strani se sltka nadaljuje in zaključi že pod ostenjem stop­ nišča. Slika j e bila pobeljena. Na spodnjem delu je njen omet odpadel v0T,n!TniČ Л I V 6 b e l e Ž Р 0 1 ? ^ 1 Z a S e b ° J P r e c e J b a r v e > Je Prizor v podrobnostih dokaj nejasen, konture figur pa so se še razmeroma dobro ohranile, tako da vtis, ki ga danes nudi, ni samo znanstveno še zadovoljiv, ampak tudi estetsko zelo sugestiven. Ne moremo več prav .presoditi, ali se prizor odigrava v arhitektur­ nem pros oru ah pred nevtralnim ozadjem. V zgornjih dveh tretjinah je vidno kobaltno modro ozadje, ne opazimo pa kakih sledov arhitek­ ture m tudi spodaj ne moremo več določiti, kje se je začenjal pas tal mti ne njegovega barvnega tona. Od leve strani se v naglem koraku bliza na desni stoječi Mariji angel oznanjevalec. Oblečen je v travnato zeleno suknjo (v spodnjem delti je njena barva črno oksidirala), čez to pa je ogrnjen v cmobrastordeč plašč; podoba je, da j e bil cinobrasti ton plasca lažiran se s temnejšo, zamolklordečo barvo, ki pa se je ohranila le se ла nekaterih mestih. Plašč ovija angelu levo ramo in hrbet, se zasucev okoh njegove leve roke ter sega spredaj do kolen, zadaj «pa se spusca do sredine meč; čez bok se ovija v napetih, ušlo- cenin gubah, ki se elegantno stekajo proti levi roki, zadaj (na levi) pa plapola z znaciltnim, jezikastim motivom, ki se ostro končuje. Angel ie zasukan v trieetrtinski profil. Desnico zgovorno dviga ter pri tem menda prozi kazalec in sredinec proti Mariji, v levici, odeti v tesni rokav suknje in usesasto oviti s plaščem, pa drži razmeroma debelo in 310 visoko belo žezlo, ki sega s svojim trilistnim zaključkom že preko zgornjega roba v polje prizora, ki je nad to sliko. Angelova glava, obkrožena s svetlookrastim nimbom, je lahno sklonjena, za njo pa se vodoravno dviga angelova leva perut, katere koleno je desno od obraza; desna perut je potekala navpično z angelovim hrbtom, toda od te se je ohranil le del roba nad ramenom. Izpod suknje, ki sega angelu do gležnjev, se kažejo njegove noge, obute v sivomodre (?), tesne čevlje; levo stopalo (za gledalca na desni strani) je podano v profilu: dolgo je, koničasto in rahlo zasukano navzdol; desna noga je zasukana iz ploskve proti gledalcu en face ter pomaknjena nazaj. Angel torej še ne pri- pogiba kolen, ampak je upodobljen le v naglem koraku. Na desni strani stoji Marija, ki lahno sklanja glavo proti angelu. Zgornji del telesa je tudi pri njej zasukan v tričetrtinski profil. Rahlo razprto dlan desnice dviga kakor v začudenju predse, levica pa, k i se izvija iz okrastega plašča, segajočega do tal (?), j i drži na obe strani prisiljen klopčič hiti (preslico??). Marijina suknja je modra. Obraz j i obdajajo vzvalovani kodri, čez nje pa ima potegnjen rob plašča. Nimb okoli glave je svetlookrast. Pred Marijo stoji belkasta, kelihasta po­ soda, ne moremo pa več razlfočiti, ali so iz nje rasle rože ali pa je padala vanjo nit s klopčiča. — Karnat obeh figur je oliven, konture so črne. Ikonografsko združuje naša slika helenistično in sirsko predstavo Marijinega oznanjenja. Grška koncepcija je preprosta in plemenita: Marija sede posluša angelovo oznanilo (med starejšimi primeri naj omenim le fresko v Priscilinih katakombah). Kasneje dobi Marija v roko preslico ali klobčič s škrlatno nitjo, kajti apokrifni Jakobov evangelij, ki pripoveduje o Marijini mladosti, poroča, da je ta v tre­ nutku, ko se ji je prikazal) angel, tkala tempeljsko pregrinjalo. Tako je upodobljena n. pr. na sarkofagu iz Ravene ali na svileni tkanini v Lateranu iz 5. stoletja ter na aleksandrinski slonokoščeni plastiki. — Popolnoma drugačna pa je sirijska ikonografska formula, kakršno naj­ demo že na reliefih na ampulah iz Monze, ki reproducirajo najbrž mozaik iz cerkve v Nazaretu. V sirijski ikonografski koncepciji Marija pred nebeškim poslancem stoji. Ta tip se je že v 6. stoletju razširil po Orientu (prim, freske v Kapadoeiji in sirske rokopise!). Po zahodni Evropi sta se udomačila oba tipa, grški in sirski. Za prvega naj opom­ nim n. pr. na miniaturo iz 9. stoletja v Evangeliari ju iz Sv. Medarda v Soissoim ali v Gradualu iz Priima iz konca 11. stoletja, za drugega pa slikano okno v Chartresu. Seveda so umetniki motiv tudi variirali z dodajanjem novih podrobnosti, toda 12. stoletje je prizor vedno bolj poenostavljalo — vsaj za Francijo velja to kot pravilo. Tedaj izgubi angel žezlo (zahodni portal v Chartresu), Marija ne stoji več pred pre­ stolom, pridobi pa knjigo, ki j i je v začudenju padla iz rok. V 13. sto­ letju nobena podrobnost več ne pojasnjuje, kaj se j e zgodilo; pred sliko se počutimo »kakor izven prostora in časa«.17 Zelo mikavne pri- 17 E. M â l e , L'art religieux du XU» siècle en France L, Paris 1922, str. 5? sq, str. 118 in slike. — Lep primer helenističnega tipa s sedečo Marijo nam nudi tudi freska iz 12. stoletja v groti sv. Amadourja v Rocamadouru (P. H. Mi - 311 mere nam spet nudijo miniature 13. stoletja. Izrazito sirskega koncepta J f n -P?; m i n i a t u r a v Evangelistarju iz kölnskega sv. Martina (briissel- ska Bibl. royale), nastalem v prvi četrtini 13. stoletja; zelo grška je upodobitev Oznanjenja v Psalteriju iz Waldkircha v stuttgartski De­ želni biblioteki iz začetka 13. stoletja, dočim pomeni n. pr. miniatura y Misalu iz Würzburga (Berlin, Staatsbibliothek), nastala okoli 1250, ze popolno vsebinsko obubožamje upodobljenega prizora: izginili so že vsi atributi in zavladala je popolna brezprostornost prizorišča. Vedno pogosteje pa se zdaj začne pojavljati popolnoma literarno pojasnilo v obliki napisnih trakov, ki j ih držita v rokah Marija in angel ter z njimi tolmačita svoje besede — poglejmo n. pr. le miniaturo v Psalteriju iz bamberške dieceze v pariški Nat. bibl. iz prve polovice 13. stoletja.18 Vendar tudi spomini na starejše vzoire ne izginejo kar čez noč. Tudi v 13 stoletju še najdemo upodobljene nekatere podrobnosti; posebno a n ^ 7 ° v ? žez!'° s e z e l ° d o l S ° ohranja. Med primeri, ki so ptujski freski najbližji, naj navedem miniaturo, iztrgano iz nekega engelberškega Psalterija (Nürnberg, Germ. Nat. Museum), nastalo med leti 1250 in 1267; angel tu nima več žezla, pač pa ima Marija v levici še vedno klobčič ali preslico, ob glavi pa j i lebdi goločbek.19 Ikonografsko je naši sliki še bližja kmalu po letu 1234 nastala miniatura, ki je zdaj v nurnberškem Germ. Nat. Museum; Marija ima v roki klobčič, angel žezlo razloček je le v tem, da sta figuri manj razgibani in da je angel bos. Arhitekturni prostor se je popolnoma umaknil nevtralnemu ozadju, pred katerim niti tla niso podrobneje poudarjena; manjka tudi keli- hasta posoda na tleh.2 0 Prav za motiv te kelihaste posode pa je zgovorna .miniatura, iztrgana iz nekega Psalterija, nastalega okoli leta 1250 na lirolskem ali Srednjem Frankovskem (New York, Metropolitan Museum P r m t Room): med angelom in Marijo, ki sta zasnovana popolnoma v sirskem tipu, stoji na tleh kelihast vodnjak, iz katerega pijeta vodo dva goloba. Morda spominja ta motiv na Jakobov protoevangelij, ki opisuje Marijo ob studencu ali pa pomeni v smislu marijanske tipo­ logije »Fons signatus«.21 Vprašanje je, ali je torej posoda na ptujski sliki pomenila vodnjak ali košarico za nit in prejo. Popolnoma v smislu v naši opombi 17. citirane Hermeneje pa je upodobljen prizor Ozna­ njenja na miniaturi iz srede 12. stoletja v rokopisu iz Lambacha (Berlin, c h e l , Fresques romanes des églises de France, Paris 1943, tab. 85—86) — Mikavno je pritegniti v komparacijo tudi slikarsko navodilo iz grške Herme- nejeV. 209. Marijino oznanjenje. Hiša; Najsvetejša stoji pred sedežem ter nekoliko sklanja glavo in y eni roki drži svilo, ki je navita na klobčič, desnico pa izteza proti angelu. In knez Gabriel je pred njo; z desnico jo blagoslavlja in v levici drži kopje. In nad hišo je nebo in iz njega se spušča v žarku bv. Duh na glavo Najsvetejše.« (G. S c h ä f e r, Das Handbuch der Malerei vom Berge Athos, Trier 1855, str. 171.) VTT/T H-S w a r z e n s k i Die lateinischen illuminierten Handschriften des X11L Jahrhunderts in den Ländern am Rhein, Main und Donau (Die deutsche Buchmalerei des XIII. Jahrhunderts), Berlin 1936, II., sl. 21, I. str 85- II si 618 L, str. 132; IL, si. 1000, L, str. 159; IL, sl. 818, L, str. 144 (prim, tudi II "=1 618)' 19 ibid. IL, sl. 530, L, str. 125. 20 ibid. IL, sl. 710, L, str. 137. 21 ibid. IL, sl. 1042, L, str. 162 in op. 3. 312 :^7 t4 Ч M u н̂ 5 C Ö en " O _rt g S 1 J ČU a 3 a PH O o Л ^ o M OJ Ö -3 =3 -*-• o Д ГН '> 0) • 1 — » ^ o T3 s o a ^ o M fa- ai > W d t 4 d > сл d Л ! СД o > —i d сл SH O « •a d a o ^7 м d -M ел 4) д 3 -+-» Ö o C 3 ^ M o м .tn a > И d •̂ 7 ej м > СЛ D -* m d 13 СЛ ^^ O a гл CD o-d t ^ d 00 d Д Л С/ЈГЛ ^ Л Ч ? ££.к а ,* е т в™ i z kelihaste posodice pred' Marijinimi nogami z dveh klobcicey potekata dve niti proti Marijini levici. Teh niti na nasi treski m nikjer opaziti. Po tem ikonografskem ekskurzu lahko sklepamo, da j e ptujska slika nastala vsekakor v času, ko j e bila še živa ikonografska tradicija vedno b o r ' u b Ì P O 1 3 - s t o l « t j a se njene posamezne podrobnosti « ^ Ј Г 6 T °é S l Ì k e Marijinega Oznanjenja povzpnemo' po polžastih stopnicah za zavoj vise, srecamo drugo sliko, tik nad pravkar opisano, bpodnjo polovico so ji, zal, uničile stopnice. O b njej se že začenjajo о т е Т а Г Т ^ Т , 0 k ! i ? ? • s H k a " b i l a D i k d a r Paljena, ampak le Г ^ а S l d o 5 c m d e b f l m o m e t o m > »e je njena barva sicer bolje ohramla, pac pa so jo nakljuvali z redkimi kljuvi. Zgoraj in spodaj C W n S j a P a S ' S P ° J Ì Z a j £ l j u č e k P a J« ^ 8e nad sliko Prizor se odigrava v pokrajini, katere tla vidimo nad sliko Ozna­ njenja; naznačena so z rdečimi krivuljami na beli osnovi, kar naj р о т е ш menda kamenje. Podrobneje je krajina naznačena še z dvema orevesoma pred modrim ozadjem (nebo?). Levo drevo je ujeto V raz­ tegnjeno, hruškasto konturo, znotraj katere se veje rogovilasto cepijo Desno Х Т Г П Г k O Ì P U 0 l i k a h ' d ° Č i m *> V e l i k i I i s t i d « t e l J a s t e * S £ Desno drevo slaci po konturi prerezani smokvi; bolj okroglo je kot k r n l r . , t J e - ? U Ie™znf™° I« z nepravilnimi krivuljami. Obe krošnji prehajata spodaj v debeli, enotni debli. Obris dreves je črn in crne so tud! konture listov ter vej na zeleni osnovi. Sadov na drevju ni opaziti. J Med obema drevesoma j e viden zgornji del (od pasu navzgor) moške postave z okrastim, črno obrobljenim nimbom okoli glave. Mož ^ Г Г п Г * ? — ^ f ^ 0 ' ë e Z t a р а J e ° ^ m J e n v ™skordeč, antiki- zirajoc plasc, cigar konca sta speta na desni rami z veliko, okroglo agrafe»; proti agraf se pahljačasto stekajo gube plašča. Ob r o b S P lasca poteka bela črta. Podolgovati obraz moža, v tričetrtinskem P T Ï Wu zasukanega y svojo levo stran, obdaja kratka, brada, sestavljena S e h S V k 0 S m W ' k i S e ^ ° d r u « o b d™^-> »a копсеПо ^t J ,' РП- к и Г Г и . Р а г а 2 С ^ Ј е п 1 - Usta so nežna m majhna, nad Г P a t v o n J ° b r k l s t l h > ? t e i l e n lunast lok pod razmeroma dolgim nosom. Koren nosu j e na- levi (osvetljeni) strani naznačen z belo č S o na sencnx pa z rjavo. Brki, brada, ustnice in vse konture goHh delov telesa so zarisane v rjavordeči barvi (žgana siena). Rjavi lasje Z Г Ј к а к 0 Г T J O .**, d r z a l Ч 1 d T 1 S a l z fenico - je naslikana ^ola figura z dolgim, lasmi, ki j i izginjajo za levo ramo in se pod njo spet po^ W j o . Poln obraz dolgi lasje in pomanjkanje brade d o v o l j u ^ f m i s e T da imamo pred seboj najbrž žensko figuro; ta kakor v molitvi v z S redno dviga roki proti moževemu obrazu, mož pa jo z desnico (kazalec hi, Z S i 1 ^ w a . ' z ] e i l s k i ' P i e Salzburger Malerei von der ersten Anfanati 314 in sredinec sta iztegnjena) blagoslavlja. Nedvomno imamo pred seboj ilustracijo prizora iz Geneze — Stvarjenje Eve. V tem primeru bi si morali manjkajoči spodnji del slike dopolniti z ležečim in spečim Adamom, ki mu Stvarnik dviga ženo iz boka. Karnat je pri obeh figurah oliven, konture so tudi pri Evi rjave. Da imamo pred seboj res prizor Stvarjenja Eve in ne Adama, nam priča že to, da najdemo to sliko prav nad sliko' Marijinega oznanjenja. Verjetno sta obe med seboj v idejni zvezi, kakršno najdemo že v spisih starih cerkvenih očetov ter jo kratko označuje formula »Eva — Ave«.23 Tako imamo torej v naših upodobitvah opraviti s srednjeveško teološko spekulativno miselnostjo, ki se izraža v nizanju idejno sorodnih pri­ zorov iz predpodob stare zaveze in nove zaveze. Pa tudi sicer srečamo v srednjeveški umetnostni posesti upodobitev Evinega stvarjenja mnogo pogosteje kot Adamovega.24 Naša upodobitev j e v bistvu še zvesta bizan­ tinskemu ikonografskemu pravilu, ki ga Hermeneja formulira slikarju takole: »Paradiž (z različnimi drevesi in mnogimi rožami); v njem leži goli Adam, naslonjen na roko in Eva izhaja iz njegove strani ter dviga roki navzgor in večni Oče zgoraj v luči jo drži z levico ter jo blago­ slavlja z desnico*.«25 Seveda najdemo slično razmerje figur lahko tudi v sceni Adamo­ vega stvarjenja — prim. n. pr. le miniaturo v Psalteriju iz Karlsruhe (Lichtenthai, Landesbibl.),26 vendar je tu Adam, ki ga Stvarnik pod­ pira, dvignjen nad zemeljsko oblo ter mu je tudi drža rok popolnoma drugačna; poleg tega je tudi bradat. Stvarjenje Eve pa imamo na sličen način upodobljeno že sredi 11. stoletja na bronastih vratih v Augsburgu, le da tam Stvarnik dviga Evo za roko>.27 Bolj se naši sliki približuje miniatura iz Ambrosijevega Hexameroma v samostanu sv. Emerama v Regensburgu iz srede 12. stoletja.28 Popolno ikonografsko sorodnost pa kaže miniaturna ilustracija epa »Die Erlösung« v berlinskem fragmen­ tarnem rokopisu B 1 ; ki pa je nastala skoraj sto let po naših freskah leta 1337.29 Bog na tej ilustraciji opira Evo kot kako dete, podobno' kot na sliki v Ptuju. Tretja slika na severni steni je bila odkrita izven stopnišča na jpevskem koru ter j e desna soseda sliki Oznanjenja. Zgoraj in spodaj jo obroblja bel pas. Žal j e slika, ki je bila prav tako le pobeljena, danes popolna razvalina, ki dopušča le delno rekonstrukcijo glavnih ikonografskih potez. 23 Starokršćanska himna poje: >Sumens illud Ave Gabrielis ore, funda nos in pace mutans Evae nomen.« — K. K ü n s t l e , Ikonographie der christlichen Kunst L, Freiburg i. B. 1928, str. 274. 2 4 ibid. 25 G. S c h ä f e r, o. c. str. 106, I 77. 26 H. S w a r z e n s k i , Die lat. ilium. Handschriften, o. c. IL, si. 445, L, str. 117, 27 J. K i r c h n e r , Die Darstellung des ersten Menschenpaares in der bil­ denden Kunst, Stuttgart 1903, str. 58, si. 6. 28 ibid. str. 67, sl. 8. 2 8 Reprodukcijo glej v »Die Erlösung«, Deutsche Literatur in Entwick­ lungsreihen, Reihe Geistliche Dichtung des Mittelalters, Bd. 6, Leipzig 1934, naslovna slika. 315 Na desni sedi Marija na širokem prestolu, pokritem z blazino. Sedež podpirata dva stebra, ni. pa jasno, ali je sivkasti pas med ploščo sedeža in stebrom le prednja stran sedeža ali pa blazinica, ki naj nadomesti kapitel nosilnih stebričev. Prav skupina Marije z Jezusom v naročju je najmočneje poškodovana. Razen prestola je viden še večji del Mari­ jinega obraza, ki kaže, da se je Marijina glava lahno sklanjala na našo levo. Marijina obleka je bila menda modra ter je segala do tal, izpod njenega roba pa gleda še kos obuvala leve noge. Dete, ki sedi Mariji y naročju, označujejo le sledovi cinobrastordeče barvane suknje; kazno je, da je iztegal Jezus eno roko proti kraljem. Nejasno je, ali pomeni vrsta vzporednih črtic ob desnem robu Marijino levo roko, ki opira Jezusa, ali kaj drugega, še bolj zapleten pa je pomen neke gole noge — ali verjetneje živalske tace — poleg Jezusa v Marijinem naročju. Tako po svoji goloti kot po legi nas ne prepriča, da bi šlo morda za Jezusovo nogo, še manj pa po obliki. Prestolujoči Mariji se bližajo od leve trije kralji. Prvi je starec z vzvalovanimi lasmi in z nekoliko dekorativno urejeno kodrasto brado., ki pa vendarle ne podlega kakemu shematičnemu sistemu. Telo mu je lahno sklonjeno naprej, glava pa nekoliko dvignjena v tilnik ter okro­ nana z veliko trirogljato krono; srednji rogelj j e polkrožen, stranska dva pa sta prisiljena, ker sta zamišljena pač v profilnem pogledu. Ta kral j je oblečen v suknjo, ki je bila menda umazano vijoličaste barve ter nekako spominja na žaket. Sloke noge, ki mu gledajo izpod suknje že od sredine bokov, klecajo v poklek; odete so v črne nogavice, stopalo pa jim tiči v ozkem, prisiljenem čevlju. Roki, ki sta pač držali dar, izteza menda predse. Izza krone starega kralja zre le z zgornjo polo­ vico obraza drugi, mladeniški kral j s polžasto zarisanimi lasmi. Krona mu ni več ohranjena, pač pa vidimo spodaj še njegovi nogi. Verjetno je kazal z roko na zvezdo, kajti zdi se mi, da opazimo desno od krone prvega kral ja še sled zapestja drugega. Tretji kral j na levi je oblečen v dokolensko, cinobrasto suknjo, izpod katere vidimo še del nog, pred seboj pa drži v rokah posodico z dišavami; ta j e okroglasta ter ima pokrov v obliki prisekanega stožca, ki je spodaj okrašen z motivom niza konkavnih lokov. Tudi obraz tega kral ja je brezbrad, na glavi pa ima slično krono kot stari kralj, le da j e ta nekoliko višja. Prav na levi strani opazimo nek rombičen motiv okraste barve, pod njim pa nekako kockasto bazo. Ne moremo reči, ali gre tu za ostanek upodobitve neke stavbe ali za koritaste jasli. Pač pa si menda smemo razlagati motiv, zajet zgoraj v vodoravno S-asto krivuljo, ki ga vidimo pred nogama obeh mladih kraljev, kot skalo, za katero figuri stojita, s čemer bi bila dovolj prepričljivo nakazana krajina in globinska raz­ sežnost prizorišča. Ozadje je danes sivo, nekoč pa je bilo verjetno modro. Vse konture kamata so temnorjave. Med vsemi upodobitvami kaže Poklon treh kraljev največ ikono­ grafske svobode. Tu ni več spomina na bizantinske slikarske predpise. Kljub hieratični Marijini drži je v prizoru vendarle mnogo življenja in epike. Že to pa nam pove, da imamo pred seboj izrazit igerski tip 316 \v Slika 9. Skica slike Poklona treh kraljev (risal Leon Koporc) upodobitve Poklona treh kraljev, ki ilustrira igro, nastalo v drugi polo­ vici 12. stoletja. Ta tip, čigar začetke moramo iskati v Franciji, je do­ segel svoj višek v 12. in 13. stoletju ter se razširil tudi v Nemčijo in srednjo Evropo. Zanj je pravilo, da prvi kral j daruje, drugi kaže na zvezdo —"zadnje se pojavi v začetku 13. stoletja. Po letu 1300 stari kral j nič več ne upogiblje kolen, ampak samo še kleči. Od začetka 1.3. stoletja se realizem upodobitve vedno bolj krepi. Jezus neha blago­ slavljati, namesto tega pa sega po darilu starega kralja.3 0 30 F. S t e l e , Stenske slike v ladji cerkve na Vrzdencu, Vjesnik Hrvat, arheol. društva, Zagreb 1928. 317 Lahko bi navajali dolgo vrsto ikonografskih primerov, toda opom­ nim naj le na nekatere. Daljni pravzor nam lahko nudi miniatura v Evangeljski k n j i g l iz Sv. Petra v Salzburgu:» kralji nosijo darove v S V • Z V e Z ^ e o V e n i k J e r ' m e d M a r i J ° i n k r a l J i ™ nobene psihološke povezanost*. Suknje segajo kraljem do kolen. Miniatura je z začetka 11stoletja - Nekoliko naprednejša j e miniatura iz zadnje tretjine 12. stoletja v Misalu iz samostanske knjižnice v St. Floriana 3 2 kjer je prešlo v gibanje kraljev proti Mariji večje življenje in se je nad prizorom ze pokazala tudi zvezda, čeprav nanjo še nihče ne kaže. - V vrsti miniatur iz 13. stoletja naj navedem samo nekaj primerov: y Eyangehstarju iz St Martina v Kölnu (Brüssel, Bibl. royale) iz prve četrtine 13. stoletja, v kölnskem popisu zakladnice Bratovščine sv. Treh kraljev (Hannover, Kestner Mus.), nastalem pred 1258, v Psalterifu v engelberski samostanski knjižnici iz srede 13. stoletja, v Psalteriju iz WaMkircha pri Freiburgu i. B. (Stuttgart, Landesbibl.) iz začetka 13. stoletja, v Psal eriju iz Bamberga (Bamberg, Staatsbibl.) iz začetka 13. stoletja y srednjefrankovskem Lekcionarju (New York, Pierpont Morgan Lib.) iz srede 13. stoletja itd.3* p r i v s e h teh je osnovno mz- polozenje prizora ze popolnoma drugačno kot pri nas. Ne samo, da prvi kral j na teh upodobitvah že skoraj popolnoma kleči, ampak so tudi vse figure kraljev oblečene v dopetna oblačila. V domačem slovenskem gradivu je mikavna primerjava s fresko Poklona treh kraljev v cerkvi na Vrzdeneu, nastalo v začetku 14. sto- etja. Na Vrzdeneu se je slikar spet odrekel vsem pridobitvam 13. sto­ letja, tako ikonografskim kot stilnim, ter upodobil prizor čisto idea­ listično, brez trodimenzionalne tendence. Figure so grupirane druga ob drugi izražajo se samo v konturah, vsak prostor je izginil in geste so postale spet popolnoma shematične.3 4 Omeniti moramo še dekoracijo zaključnega vrha severne stene, kakršna je delno ohranjena nad sliko Stvarjenja Eve. Viden j e le levi ogel vrha ločnega polja, ki je izpolnjen z motivom nekakih proti vrhu uslocemn oglov, obrnjenih s konico navzgor ter izrisanih z belo in črno barvo, kakor bi bili navešeni neki trakovi. Na desni strani j ih zaklju­ čuje navpična crta, onkraj katere je (danes) prazno polje s sledovi rožnate barve, ki se nadaljuje še pod ostenjem stopnišča. Drugače kot severna pa j e okrašena zahodna stena empöre. V višini scene Stvarjenja Eve je desni ogel njenega vrhnjega loč­ nega polja izpolnjen s črno ornamentiko na okrasti podlagi. Debelejše m tanjse valovnice se vzporedno nizajo od leve proti desni, od skrajne desne crte pa izhajajo črne vodoravne poteze, nanizane v dveh vrstah druga nad drugo kakor peresa na, ptičjem krilu. Toda le skrajni desni 3 1 G. S w a r z e n s k i, Die Salzburger Malerei, o. e, IL, si. 45, L, str 30 sa 52 ibid. IL, si. 376, L,- str. 126 sq. t o« H " S w a r z en s k i , Die lat. ilium. Handschriften, o. c. IL, si 6 I 3 4 F. S t e l e , Stenske slike na Vrzdeneu, o.e., str. 136 sq. 318 ogel ločnega zaključka stene nam je to dekoracijo ohranil, vse ostalo nadaljevanje na levi j e na tem mestu uničeno prav do živega kamna zidu. To polje je spodaj oddeljeno s črno horizontalno črto od polja pod njim, v katerem je fragmentarno ohranjena ornamentika, sestavljena iz zelene in rdeče rastlinske vitice (tudi zeleni deli so podslikani z rdečo barvo!), ki je speljana v obliki koncentričnih krogov, tako da tvori okvir za nekak medaljon, v katerem j e naslikan nerazločen šči- tast motiv z rdečim, pasom na rožnati osnovi po sredi. Spodaj na desni se vitica odcepi ter se zavije v spiralo, ki se končuje s srčastim listom; na njenem hrbtu je spet. srčast list, od katerega izhaja spodaj še en navzdol zafpognjen srčast list. Slika 10. Skica ornamentalnega motiva na zahodni steni (risal Leon Koporc) Vse kaže, da se ta motiv organsko razvija tudi v spodnjem polju ob konzoli, kjer pa so njegovi ostanki še bolj fragmentarni. V me­ daljonu iz rdečih in zelenih' vitic je vidna dopasna figura bradatega moža z valovitimi, rjavimi lasmi, ki gleda v našo levo stran ter j e odet v rdečo in zeleno obleko. Plašč mu j e spet pod vratom z okroglo sponko. Pod njim je svetlordeč pas, poslikan menda s črno ornamentiko, nato pa nerazločen motiv, najbrž pod polkrožnim lokom (?), ki je sličen okrastemu nimbu in v tem nejasen predmet, sličen visoki kapi z gum­ bom na vrhu ; tega motiva ne moremo ipTav razložitu Morda je bila na te j steni naslikana v prepletu rastlinskih vitic vrsta svetnikov aH pa Jesejeva korenika. Motivno slične primere naj­ demo lahko že v slikarstvu, posebno v iluminaci jah 12. in 13. stoletja — primerjaj n. pr. miniature v salzburškem Antifonarju iz Sv. Petra (Samostanska biblioteka)3 5 iz prve polovice 12. stoletja, v Gumpertovi Bibliji v Erlangenu 3 6 iz zadnje četrtine 12. stoletja, ali Jesejeve korenike v Psalterju strassburške dieceze v Donaueschingenu, nastalem po letu 1254.37 ' 5 G. S w a r z e n s k i , Die Salzburger Malerei, o. e. IL, si. 328, L, str. 108 sq. 3 6 ibid. IL, si. 114, 118, 130, 151, L, str. 129 sq. S w a r z e n s k i , Die lat. ilium. Handschriften, o. e, IL, si. 506, L, 37 H. stran 122. 319 2e ikonografski pregled nam j e nudil nekoliko opore pri časovnem določevanju ptujskih slikarij. Videli smo, da se te ikonografsko vklju­ čujejo se bolj v romanski svet kot v zgodnjegotski predstavni svet, kajti v njih še ne občutimo niti idealističnih tendenc poznega 13. sto­ letja — kakršne najdemo n. pr. v freskah na Vrzdencu — niti živega realizma zahodne, naprednejše gotike. Poskusimo zdaj na kratko še na nekaterih posameznostih določiti čas nastanka slik. Okrogla agrafa (Stvar jen je Eve, figura v medaljonu v spodnjem polju zahodne stene), ki spenja antikizirujoča oblačila, j e pogost pojav ze v zreli romantiki (prim. n. pr. miniature že omenjene Gumpertove Biblije!),38 nastopa tudi še v 13. stoletju, n. pr. v Bibliji iz Heisterbacha iz casa okoli 1240, kjer pa se ji pridružuje že rombična gotska agrafa, ali v kolnski Kraljevski kroniki iz Aachena (Brüssel),39 nastali kmalu po letu 1238 itd. — Za nošo treh kraljev smo že rekli, da nastopajo podobne kratke suknje v 12. stoletju, da pa se te v 13. stoletju že po­ daljšujejo do gležnjev, kar pomika spet našo datacijo bliže letu 1200. Obuvalb angela na sliki Oznanjenja kaže sicer že na zgodnjegotski čas, vihrajoči konec plašča pa spet spominja mnogo bolj na bizantinske vzore 11. m 12. stoletja kot na zgodnjegotske. Trirogeljno krono, kakršno nosijo na glavah naši trije kralji, srečamo v že omenjeni Bibliji iz Heisterbacha ter v kölnski kraljevski kroniki.4 0 Z belim robom obrobljeno oblačilo je značilno tako za 12. kot za 13. stoletje, drevesa na sliki Stvarjenja Eve pa so že otrok zgodnejšega 13. stoletja. — prim, n. рт. spet Biblijo iz Heisterbacha.4 1 Podobno s skalami oblikovana tla, kakršna so na sliki Treh kraljev, poznamo n. pr. v Evangeliarju iz Mainza (Aschaffenburg)42 iz časa okoli 1260, le da se tam skale že ne­ koliko ostreje zalamljajo. In kar zadeva oblikovanje las in brade — prim, zlasti brado Stvarnika! — temu moramo iskati korenine že v 12. stoletju; lepotni obraz našega Stvarnika srečamo n. pr. že v Ne­ krologu iz St. Petra v Salzburgu iz srede 12. stoletja,43 v prvi polovici 13. stoletja pa nam nudi zelo mikavno paralelo miniatura v Kodeksu iz Altenberga (Düsseldorf)44 s prizorom Barlaama in Jozafata; brada puščavnika spominja na brado našega Stvarnika in Jozafatovi lasje na lase naših treh kraljev. Tudi v draperiji oblačil bi utegnili najti nekaj sorodnosti. Časovno značilna je tudi polkrožna risba brk nad ustnicami Stvarnika, ki ustreza prvi polovici 13. stoletja.45 Tudi rastlinsko vitico s srčastimi listi pozna vsaj že konec 12. stoletja, kot kaže n.pr. okras Gumpertove Biblije.453- 38 G. S w a r z e n s k i , Die Salzb. Malerei, o.e. IL, si. 122 123 125 126 135, 146. 39 H. S w a r z e B s k i , Die lat. ilium. Handschriften, o. e. IL, si. 69 83 146 74, L, str. 91 sq.; IL, 50, L, str. 90. ' 40 ibid. IL, sì. 68, 60. 41 ibid. IL, sl. 83. 42 ibid. IL, sl. 227, 229, 230, 239, L, str. 101. 43 G. S w a r z e n s k i , Die Salzburger Malerei, o. c. IL, sl. 398, 399, L, str. 93. 44 H. S w a r z e n s k i , Die lat. ilium. Handschriften, o.e. IL, sl. 35, L, str 88. 45 ibid. L, str. 35. 45a G. S w a r z e n s k i , Die Salzburger Malerei, o. c. L, sl. 118, 128. 320 Bolj zapleteno je vprašanje splošnega stilnega izraza. Pri ikono­ grafski raziskavi smo ugotovili neko konservativno vztrajanje pri vzorih 12. stoletja. Isto nam potrdi tudi stilna govorica naših slik. Ze barvni toni, ki nastopajo pri nas (olivni ton obrazov, rdecevijolicna oblačila modra, zelena in sivomodra barva), so isti, ki jih je ljubilo že 12 stoletje.46 — Kompozicija je tanko pretehtana. Kakšno sozvočje je n pr. doseženo v naklonu Marijine in angelove glave. Isti motiv se ponovi tudi pri njunih rokah: kakor prehaja kompozicionalm lok z angelove glave na Marijino, tako poteka pod tem drugi, dvojni lok iztegnjene angelove desnice in dvignjene Marijine desnice: obe roki se skoraj dotikata, da se nam zdi, kakor bi prehajal med njima oživ­ ljajoči fluid. Ce pregledamo Marijino desnico z elegantnimi, rahlo razprtimi prsti, obenem pa še mirno držo levice ali angela, kako gra­ cilno drži v levici žezlo, nam bo zazvenela vsa subtilna lirika trenutka. A?se soglaša v mehkem toku linij kompozicije in draperije, tako da lahko že ob tej fragmentarno ohranjeni sliki zaslutimo vso izrazno moc in kvaliteto njenega slikarja. Tudi pri sceni Stvarjenja Eve opazimo slično melodično kompozi­ cijo. Enako je soglasje kretenj, ujetih v sistem krožnih črt. Po telesu Eve bi lahko potegnili do Stvarnikovega nimba krog. Od izreza btvar- nikovega plašča pod vratom bi lahko potegnili spiralno črto cez nimb na oval obraza. Izrazna govorica, ki se skriva v kretnjah rok, se spet ujema v dva koničasto se sklepajoča loka. V eleganci, vej levega drevesa bi lahko opazili v rastlinski- svet preneseno eleganco motiva razprte Marijine dlani na sliki Oznanjenja. Predvsem pa ne smemo pozabiti na sistem gubanja oblačil. Res, da se nam je od površinske risbe ohranilo kaj malo, toda vsaj v nekaterih delih angelovega plašča in na Stvarnikovem plašču opazimo še toliko sledov poteka gub, da lahko zaključimo, da je slikarja vodila pri obli­ kovanju teles izrazita plastična volja, čeprav se ta v konturah pokorava linearnim tendencam. Profilna projekcija, kolikor nastopa, nikakor ne pomeni izhoda iz zadrege; figure so, nasprotno, zajete naravnost v kom- trapostičnih držah — prim. n. pr. samo angela! Barva hoče biti več kot samo polnilna; čeprav je v bistvu lokalna, vendarle poudarja plastični izraz teles. Kratko bi lahko ta stil označili z risarsko plastičnim formalizmom prehodne dobe med romaniko in gotiko (poznoromanski »mehki stil«). Pojavlja pa se novo vprašanje: Kam zasidrati umetnostni izraz našega slikarja? Kje so korenine njegovega sloga, kje je bila njegova domovina? Odgovor na vsa ta vprašanja nam je za zdaj še prikrit. O b redkih spomenikih stenskega slikarstva smo se morali pri iskanju kompara­ tivnega gradiva omejevati v glavnem na knjižne miniature, s čemer pa nočem preprosto trditi, da je slikar prenašal na stene kar slikarski okras iz kakega rokopisa. Seveda, izključeno bi to ne bilo, saj je v praksi večkrat bilo tako. Na koncu nekega salzburškega rokopisa iz 46 ibid. L, str. 89. 2i 321 ZÛJtc-a-na3ÏT°?-pI- rtico' M P r i 6 a o z v e z i m e d monumen- t o m m knjižnim slikarstvom ko navaja barve, ki se uporabljajo za shkanje sten, stropov, lèsa itd.« Vendar že P. B u b e ^ opozarja, da miniaturna predloga v svojem času gotovo ni bila edina stilno <& ločujoča, saj so bile skoraj vse romanske cerkve poslikane in torej ni M ^ » T t J 1 C a K r a Z V O J , a , к п ^ П , а i l u s t r a ä j a . ampak zidno slikarstvo. s b S r J™ *£' t Z r c a l l l \ r e f u l t t t e ' k i J i h Je doseglo monumentalno s ikars, vo. Ce bi pri naših slikab smeli domnevati pobude knjižnega slikarstva, bi jih morali iskati pač najprej pri dekoraciji zahodne stene s iigurami med rastlinsko ornamentiko. Ker je bil Ptuj salzburška posest, je razumljivo, če se ozremo ob iskanju izvora našega slikarja najprej v salzburški umetnostni krog. Ker nam pri tem zidno slikarstvo ne more biti v pomoč - freske v Wonnbergu so zrasle iz popolnoma drugega umetnostnega izraza - moramo poseči pac po knjižni ilustraciji. Vse do začetka 12. stoletja nam ta ne nudi ničesar pomembnejšega, v 12. stoletju pa doseže zelo bogat razcvet ki ш nič več provincialnega značaja. V 12. stoletju po­ znamo v Salzburgu že vrsto umetniških imen, med njimi tudi več slikarjev.« Potek lmearmh gub s prizadevanjem po njih zaokrožitvi m zelja po izraznosti večje forme ali ploskve, kar vse srečamo tudi še w - P W ? f resfah' j e ^ 1 4 1 0 1 1 1 0 P r a v za salzburško slikarstvo 12. sto­ letja. V figurah se pojavi nova ritmika in gube izgube ornamentala značaj. V drugij četrtmi 12. stoletja se po vsej Nemčiji pojavi zaokro­ ženi, napeti sul, ki ljubi polnejše, zaokrožene tipe forme obleke in R P ^ M .i S U r g U , ? a P ^ P T a v l i a t e m u p o t bizantiiiujoča smer kustosa Bertolda.« Admontska Biblija, nastala ca. 1150, pomeni v tem stilu klasično dognanost; figure so vitke, telesa gibkejša, figure so ritmično razgibane. Pri fornuranju tega stila je imela važno nalogo tudi bizan- ^ П ^ а 5 ™ P r Ì C e m e r D e S m e m ° p r e z r e t i možnosti beneškega Vendar direktnega vzornika našim slikam v salzburškem krogu ne moremo najti Res je, da zvene v njih še spomini na salzburško umet- nost 12 stoletja, toda v času, ko so morale nastati ptujske slike, fe salzburško slikarstvo že spet izgubilo vodilni pomen ter, vsaj v minia­ turi prehajalo v nov stilni izraz. Slaba ohranjenost ptujskih slikarij, na katerih manjka skoraj vsa modelirujoča zgornja plast barve, nam S i t 5 ? к о т Р а г а « Ј О , vendar vse kaže, da pravega stilnega so­ rodnika doslej se ne poznamo. Ne kot stilno sorodne, ampak kot stilno vzporedne lahko omenimo v večji bližini freske v Št. Pavlu na Koro­ škem, nastale najbrž še pred sredo 13. stoletja, ki kažejo s svojimi - 4 7 ibid. L, str. 61. il,, B D - \ r o m a n i s c h e n Wandmalereien im Kloster Nonnberg in Salzburg und • a h r b u X Ì T f I T Sal̂ burger Buchmalerei und zur byzintinischen funs£ jahrbuch der k. k. Zentral-Kommission f. Denkmalpflege, Wien 1909, str 25 sq M G. S war z en ski, Die Salzburger Malerei, o.e. L, str. 61. 50 Prim. Biblijo iz samostana St. Florian (ibid. IL, si. 77—80 I str 67) 51 ibid. L, str. 71. ' •' 52 ibid. L, str. 77 sq. 322 p o W . F г o d 1 u že zas tare l imi — ob l ikami n a m o j s t r a , k i j e s t i lno z a s i d r a n še v z a ć e t k u 13. stolet ja. 5 2 * M o r d a b i n e k o l i k o s o r o d n e g a raz­ položenja l a h k o zasledil i v f reskah n a severn i zunanjšč in i k r š k e stol­ nice, 5 2 6 v e n d a r j e n j i h o h r a n i t e v (le še r i sba !) za p r i m e r j a v o p r e m a l o zgovorna. Raz loček j e že v tem, d a se p r i o m e n j e n i h k o r o š k i h f reskah uve l jav l ja v p r v i v r s t i r isba, p r i p t u j s k i h p a n a s t o p a po leg l in i je t u d i b a r v a še k o t odločujoč o b l i k o v a l n i faktor . P o s e b e n k a r a k t e r ima jo o b p t u j s k i h s l i k a r i j a h f reske z a h o d n e e m p ö r e v K r k i , k i so k l a s i č e n zas topnik os t ro loml jenega r i sa r sko- plas t ičnega stila 13. s to let ja 5 3 in v P t u j u s a m e m freske v (med vo j sko porušeni) m i n o r i t s k i cerkv i iz časa ca. 1260, k i ve l j a jo k o t de lo zgodnje- gotskega »res tavrator ja« k r š k i h fresk. 5 4 K r š k e freske so s icer re s nas ta le v s a l z b u r š k e m c e r k v e n e m območju, n i k a k o r p a n e t u d i v salz- b u r š k i u m e t n o s t n i luči. N j i h st i lna govorica j e p o p o l n o m a d r u g a č n a od p t u j s k e : v n j e j p r e v l a d u j e n o r d i j s k i nag las , k i se u v e l j a v l j a v s lokih telesih, v za toml jen ih d r a p e r i j a h t e r v n e m i r n e m , s l ikovi tem obl iko­ v a n j u b a r v n i h efektov. V p r i m e r i s k r š k i m i p r e v l a d u j e v p t u j s k i h sli­ k a h več ja teža in resnost. K r š k e f reske r a z k r a j a j o p l a s t i č n o formo v r i s a r s k o s t r u k t u r o , p t u j s k e p a so še p o p o l n o m a p l a s t i č n o zajete. O s t r a l in i ja se p o r a j a k o m a j v svoj ih p r v i h začetk ih — p r i m , rob ange- lovega plašča, os t r i z a k l j u č e k n j e g o v e g a v i h r a j o č e g a konca, k o n t u r e M a r i j i n e s u k n j e n a sliki P o k l o n a t r e h k r a l j e v . M i k a v n a j e m e d s e b o j n a p r i m e r j a v a d r e v e s : k r š k a res n a p r v i p o g l e d s p o m i n j a j o n a p t u j s k a , t o d a n j i h ra s t in r a z r a s t j e ž ivahnejša , b o l j l i r i č n a in i g r iva in n a r a v i bo l j v e r n a . C e u p o š t e v a m o , da j e bi l s l i k a r fresk p r v o v r s t e n u m e t n o s t n i obl ikovalec, celo e d e n n a j p o m e m b n e j š i h v t e d a n j i s rednj i E v r o p i , n a s m o r a res začudit i , d a j e n j e g o v p t u j s k i sodrug, k i p o k v a l i t e t i k o m a j k a j zaostaja, u s t v a r j a l iz p o p o l n o m a d r u g a č n e g a u m e t n o s t n e g a o b č u t j a . T e g a n a m n e razloži n i t i misel, d a j e m o r d a p t u j s k i s l ikar p r i p a d a l s tare j š i generaci j i , k i j e zras la še v z a č e t k u stolet ja, sa j n a j bi t u d i k r š k e f reske us tvar i l m o j s t e r H e n r i k , k i n a s t o p a v v i r ih k o t s l ikar že l e t a 1191. K a k o j e t o r e j mogel H e n r i k o k r o g l e t a 1220 — k o n a j b i p o B. G r i m s c h i t z u f reske n a s t a l e — t a k o r a d i k a l n o s p r e m e n i t i svoj st i lni izraz, d a b i t a n a r a v n o s t r e v o l u c i o n a r n o deloval in us tvar i l v a lpsk ih deže lah k a r n o v o u m e t n o s t n o šolo (prim. n. p r . f reske v G ö ß u n a Š t a j e r s k e m ! ) ? N a t o j e p r v i odgovori l že A. H a s e l o f f,55 ko> j e k r a t k o z a n i k a l d a t a c i j e k r š k i h fresk okol i 1220 in o b e n e m ' t u d i H e n r i k o v o avtors tvo . N e samo, da so k r š k e f reske v svo jem času in p r o s t o r u p o p o l n o m a i z o l i r a n e — p r a v t a k o t u d i n e r e p r e z e n t i r a j u s t i lne s t o p n j e saškega k n j i ž n e g a s l ikars tva, k a k o r j e t o d o m n e v a l G r i m s c h i t z . H a s e - 52a w . F r o d i , Die romanische Wandmalerei in Kärnten, Klagenfurt 1942, str, 48, si. str. 68, 69 in tab. XV. 52»> ibid. str. 45; K. G i n h a r t - B. G r i m s c h i t z , o.e. str. 91, si. 96. 5 3 K. G i n h a r t - B . G r i m s c h i t z , Der Dom zu Gurk, o.e. 5 1 F. S t e 1 è, Stenske slike v minoritski cerkvi v Ptuju, ZUZ 1931, str. i sq. 65 Göttingische gelehrte Anzeigen, št. 6, Berlin 1934, str. 256 sq. (Recenzija citirane knjige »Der Dom zu Gurk«.) 2i* 323 l o f f opaža v njih že več gotskega kot romanskega stilnega občutja, kar vsekakor kaže, da si smemo njih nastanek le težko zamišljati pred sredo 13. stoletja. Le v tem primeru bi se krške freske vskladile z južno- nemškim slikarskim krogom, saj bi imele logično stilno predstopnjo v freskah v Brixenu. Prav tako je podvomil v dataci jo krških fresk tudi H. S w a r - ž e n s k i , 5 6 ki jim domneva stilno vozlišče v regensburškem umetnost­ nem krogu ter j ih časovno pomika proti letu 1260. — V luči teh per­ spektiv bodo lahko ptujske freske pomenile važen delež k umetnostni problematiki vzhodnoalpskih dežel 13. stoletja. Toda če južnonemško slikarstvo ne nudi prave stilne vzporednice našim slikam, kje moramo potem to iskati? Ni izključeno, da zveni v njih odmev neke zahodnoevropske umetnostne smeri, saj se stilno približujejo n. pr. stilu miniatur francoskega rokopisa »Vie de saint Denis« iz srede 13. stoletja.57 Nočem seveda suponirati kakega direkt­ nega prenosa francoskih vplivov, vendar ni izključeno, da je cvetoča francoska umetnost prve polovice 13. stoletja odmevala tudi preko Alp. Odprto je tudi vprašanje bizantinskega vpliva. Kakor j e bil ta sicer v salzburški umetnosti 12. stoletja precej opazen, bolj kot v ostali Nemčiji,58 tako ga v 13. stoletju ne smemo več premočno poudarjati. H. S w a r z e n s k i 5 9 je pravilno zapisal, da bizantinska umetnost v 13. stoletju za srednjo Evropo ne pomeni, kakor v preteklih stoletjih, neizčrpnega vira novih ikonografskih in stilnih motivov, ampak bolj ustvarjalno dojemanje njej lastnih umetnostnih vrednot. To spreme­ njeno razmerje do Bizanca j e šele rodilo razvoj plastike in slikarstva 13. stoletja. Notranje vrednote bizantinske umetnosti pa so: nadalje­ vanje antičnega umetnostnega izročila, ki se prav v tem času v Evropi znova prebuja, norma lepotnega ideala človeške postave in čut za kanonsko oblikovanje telesa. Na ptujskih freskah ni več otrdele hiera- tike, čeprav so nekatere podrobnosti še ujete v meje stilnega in ikono­ grafskega kanona. Figure se umikajo tako iz frontalnosti kakor iz profilnosti, oživljene so in monumentalnost je pri njih že nadomestila lirična poteza. Nikjer ne opazimo več prisiljene simetričnosti, čeprav simetrična ravnotežnost še ni opuščena. In končno nam pomaga pri dataciji tudi slikarska tehnika. Rekli smo že, da so slikarije nanesene na apneno osnovo, da torej niso prave freske in da so zadnje doslikave — detajli obrazov, draperije in po­ dobno — naslikane že popolnoma na suho ter se zaradi tega tudi naj­ raje luščijo. Isto velja tudi za lazure. Ta slikarska tehnika pa ustreza še romanskemu času, dasi je res, da tra ja pri nas tudi še t ja v 14. sto­ letje, kot dokazujejo n. pr. freske na Vrzdencu. Omenim naj še, da konture figur in predmetov niso vtisnjene v osnovo, kakor n. pr. na 56 Die lat. illum. Handschriften, o. c. L, str. 37 in 16. 57 H. M a r t i n, Les joyaux de l'enluminure à la Biblithèque nationale, Paris-Bruxelles 1928, si. XXXIV, XXXV, tekst str. 28, 101. 58 G. S w a r z e n s k i , Die Salzburger Malerei, o. c. L, str. 86. 59 Die lat. illum. Handschriften, o. c. L, str. 7. 324 freskah v Kiki. Risba je lahkotna, skoraj kaligrafska — prim, posebno risbo detajlov obrazov, listov, roba itd. Vse dosedanje raziskave od pričevanja same arhitekture zahodne empöre do slikarskega stila, tehnike in ikonografije, so nas vodile v prvo polovico 13. stoletja ali bolje — v drugo četrtina stoletja. Po­ glejmo pa zdaj, v koliko nam pri dataciji pomagajo tudi zgodovin­ ski viri. Prav s tem časom sovpada vladavina enega najpomembnejših srednjeveških salzburških nadškofov, Eberharda II. (1201—1246). Pod njim se je Salzburg razvil v pravo teritorialno kneževino. Eberhard II. je ustanavljal nove škofije (krško, seckausko, lavantinsko) in, vnet za zunanji sijaj, je na vseh slovesnostih nastopal kot pravi knez. Sodobni vir dostavlja njegovi osmrtnici, da je bil velik v znanostih in da je 46 let slavno vodil svoj škofijski sedež.80 Kako zelo je cenil Ptuj , nam priča že to, da je leta 1222 prenesel t ja iz Gradca kovnico denarja. 6 1 V njegovem času je bil leta 1231 ustanovljen dominikanski samostan in kmalu nato je dobilo mesto novo ali vsaj razširjeno obzidje. Vsaj dvakrat je bil Eberhard tudi sam v Ptuju, tako leta 1235 in leta 1246.62 Zelo verjetno je, da je nastala naša zahodna empora v zvezi s katerim teh škofovih obiskov, kar bi potrjevalo tako njen kot nastanek njenega slikarskega okrasja v drugi četrtini 13. stoletja.63 Zahodna empora pa ni trajala niti poldrugo stoletje. Ne vemo zakaj — morda le zaradi spremenjenega lepotnega okusa — so jo proti koncu 14. stoletja nadomestili z novo, gotsko emporo — z današnjim pevskim korom. Ne vemo točno, kdaj se je to zgodilo, kajti novejša letnica na sklepniku v podkorju »1312« je odločno prezgodnja, saj se ne sklada niti s stilom arhitekture, še manj pa s plastičnim okrasom sklepnikov pod korom. Ce j e bila na tem mestu res že od vsega začetka letnica zapisana z arabskimi številkami, kar pa je malo verjetno, j e možno, da je preprost slikar bral gotsko sedmico za enico in tako vse skupaj 6 0 H. W i d m a n n , Geschichte Salzburgs I., Gotha 1907, str. 293 sq. 6 1 F. Kos , Gradivo V., št. 353. — Kovnica je ostala v Ptuju do leta 1232, ko se je preselila nazaj v Gradec. • M Leta 1235 je izstavil v Ptuju listino, s katero podeljuje odpustke vsem, ki bodo hodili k pridigam ptujskega dominikanskega prior ja; 13. septembra 1246 pa spet izstavi v Ptuju neko listino (F. Kos , Gradivo V., st. 640 in st. 888). 6 3 Da bi namreč nastala zahodna empora — in bila morda tudi cela cerkev povečana - šele po smrti Eberharda П. (leta 1246), je že po stilnem izrazu arhitekture in slikarij skoraj izključeno, pa tudi politične m gospodarske razmere so bile tedaj tako slabe, da na kaka večja stavbna dela ni misliti. Naslednik škofa Eberharda II., Filip Izvoljenec (Erwählte von Salzburg), je bil leta 1248 res osebno v Ptuju in leto kasneje je 13. aprila zasedala y tamoš­ nji župni cerkvi celo sinoda, toda osebno življenje bojevitega Filipa, ki je bil na vse strani sprt in zadolžen ter se za škofa niti posvetiti ni dal, izključuje misel, da bi on prenovil ptujsko cerkev. Prav tako je neverjetna njena pre­ delava v času ogrskih vojsk, ki so- leta 1258 tudi Ptuj za sest let pridobile ogrski kroni kajti prav v Ptuju in okolici je bilo žarišče plemiškega proti- ogrskega odpora. (H. P i r c h e g g e r, Die Geschichte Pettaus im Mittelalter, XXXIV. Jahresbericht des Gymnasiums in Pettau, 1903, str. 17 sq.) 325 pomladil za šestdeset let. Vsekakor bi letnica 1372 stilno popolnoma ustrezala.6 3 a Omenim pa naj še neko okolnost: Na vsej doslej odkriti slikariji ni nobenih sledov požara. Ne opazimo na njej niti sledov dima, niti sajastih kapelj, kakršne smo našli na kasnejšem baročnem beležu, ko smo odkrivali freske na koru. Pač pa je ožgan in počrnel belež, s katerimi so bile freske pobeljene, to se pravi prvi belež nove gotske empöre. To pa pomeni, da ob nekem velikem požaru freske niso bile več vidne in da je bila tedaj zahodna empora že prezidana v sedanji kor. Pri tem požaru j e nastala tudi večja razpoka desno od gotskega polžastega stopnišča, ki sega tudi še pod omet s freskami in prav tako je napočeno tudi rebro gotskega oboka vrhu severne stene v današnji severozahodni ogelni traveji. Sledov tega požara pa ni najti na ometu in beležu stopnišča, ki j e nastalo že v 15. stoletju, morda že leta 1415. Potemtakem je verjetno nek požar divjal v cerkvi po letu 1372 — če je gotski kor res tedaj nastal — in pred letom 1415. Ohranjeno je sicer sporočilo, da so Turki leta 13% po porazu krščanske vojske pri Nikopol ju ipridrli pred Ptuj ter ga po­ žgali,64 v kar pa zgodovinarji dvomijo.65 Tedaj pa naj bi pogorela tudi ptujska župna cerkev. Naj bo temu tako ali tako, vsekakor j e očitno, da moramo pri ptujski prostijski cerkvi res računati z nekim požarom ob koncu 14. stoletja in morda je prav ta nudil povod za njeno temeljito gotizacijo v začetku 15. stoletja. * Najnovejša umetnostnozgodovinska odkritja v Ptuju so gotovo kaj pomembna. Obogaćuje jo tako našo arhitekturo pozne romantike s samo­ stojnim tipom zahodne empöre, pa tudi v slikarstvu prve polovice 13. stoletja izpolnjujejo vrzel, ki je na tem mestu doslej zijala in obenem še vabijo k novi reviziji problematike krških fresk. Za slo­ vensko ozemlje pa so te slike še posebno pomembne, saj niso samo izredno kvalitetne ter v širokem kulturnogeografskem prostoru brez primere, ampak tudi najstarejše, k a r j ih doslej pri nas poznamo. Ce je mesto Ptuj med drugo svetovno vojno izgubilo z uničenjem minoritske cerkve edinstven arhitekturni in z njenimi freskami pomemben slikar­ ski spomenik druge polovice 13. stoletja, j e pa z odkritji v proštijski cerkvi pridobilo novo mikavnost, ki ne bo vabila samo kulturnega turista, ampak tudi domačega in tujega znanstvenika. вза Mikavna je primerjava konzolnih mask pod baldahini na vzhodni strani kora z maskami v prezbiteriju v Martjancih (Prekmurje), nastalih leta 1392! M M. S l e k o v e c , o.e.; str.50 sq; F. K o v a č i č , Slovenska Štajerska in Prekmurje, Ljubljana, 1926, str. 202 sq. 65 n pr. H. P i r c h e g g e r (Zeitschrift des Hist. Ver. f. Steiermark, 1922, str. 67 sq). 326 QUELQUES DÉCOUVERTES RÉCENTES DE MONUMENTS ARTISTIQUES À PTUJ R é s u m é L'ensemble de l'église du prévôté à Ptuj représente un des monuments artistiques les plus remarquables de la Slovénie, bien que le dernier mot sur son importance ne puisse être dit qu'après sa restauration. L'église primitive datant des premiers siècles chrétiens se trouvait presque sur le même emplacement que l'église actuelle; des vestiges retrouvés en sont la preuve. Il est probable que sur le même emplacement fût bâtie aussi l'église consacrée par Liupram, archevêque de Salzburg, entre 840 et 859, époque du règne du prince Pribina de Pannonie, et détruite en 894 lors d'une incursion hongroise. Au Xe siècle, une nouvelle église fut bâtie. Elle était probablement très petite, car tout nous fait supposer qu'après 1151, l 'archevêque Konrad I e r en ait fait construire une autre en grandes pierres de taille. Son noyau à une nef est conservé encore aujourd'hui dans la construction à trois nefs actuelle; elle avait un plafond plat en bois et s'étendait jusqu'à l 'avant-dernière travée occidentale de la nef centrale. Du côté occidental, il y avait probablement un narthex. Tout nous fait supposer que la construction de l'église à trois nefs ne date que d'une époque postérieure, probablement du XHIe siècle. Les nefs furent reliées par des grands arcs semicirculaires dont les pilastres massifs situent la construction déjà dans l'époque romane avancée. Il se peut que la nouvelle construction élevée au-dessus de la partie occidentale (narthex) sur la base rectangulaire, et qui servait de tribune occidentale, date de cette même époque, c'est-à-dire du milieu du XHIe siècle. Sa paroi méridionale fut percée de deux grandes fenêtres en plein cintre. Sa structure en pierres irrégulières peut être discernée encore aujourd'hui sous les combles de l'église. Cette construction s'élevait au-dessus de la masse de l'église telle une haute tour occidentale. Son corps ne fut masqué que vers la fin du XIVe siècle, lorsque le nouveau style gothique exigea la construction de plafonds voûtés. Ces travaux furent menés à leur fin au début du XVe siècle avec la construc- tion d'un long chœur nouveau, et en 1415, avec la construction d'un baptistère du côté Occidental de la nef méridionale. Au cours du dernier quart du XlVe siècle (en 1372 ?), la tribune occidentale aussi fut radicalement gothisée et transformée dans le chœur destiné aux chanteurs actuel. Dans un coin de l'escalier gothique qui conduit de l'église au chœur et aux combles, on voit encore une console avec un chapiteau gothique de style avancé et qui avait supporté l'ancienne voûte en croisée d'ogives de la tribune, ce qui nous permet de situer son origine dans le deuxième quart du XIV<= siècle. Ce type de tri- bune occidentale que ne flanquent pas les deux tours de la façade, comme p. ex. dans la cathédrale de Krka en Carinthie, est assez rare et tire son origine de l'époque antérieure à l'époque romane (cf. l'oratoire occidental de Gernrode). Il représente un écho de grandes parties occidentales des con- structions connues dans l'Europe occidentale (p. ex. St. Lucien à Werden). L'église de Ptuj unissait donc le motif de la tour occidentale et le motif de la nef transversale occidentale et représentait un bel et important exemple du style hautement évolué de ce type. Cependant une question s'impose: n'était-ce pas la partie orientale de l'ancienne église de Konrad qui aurait exigé une telle solution et qui, dans ce cas, aurait pu avoir une tour à chœur orientale ? La tribune était décorée par des fresques qui, aujourd'hui, représentent l'ornement le plus précieux de l'église du prévôté de Ptuj. Elles étaient 327 cachées sous une couche de crépi de date postérieure et ne sont dégagées que partiellement. Elles sont peintes sur une couche de crépi fin blanchi à la chaux. On ne pent donc parler d'une véritable technique al fresco. Actuellement, la décoration n'est visible que dans l'escalier gothique à gauche et à droite de la console, et sur la paroi septentrionale de la tribune, mais des traces prouvent que toute l'ancienne tribune était peinte. La console elle-même montre une décoration polychrome. Les scènes peintes sur la paroi septentrionale sont divisées par des bandes blanches horizontales et verticales, tandis que sur la paroi occidentale, l'orne- ment principal consiste dans une guirlande de vigne. Malheureusement, les fresques sont dans un mauvais état de conservation, la couleur n'adhérant pas bien à l'enduit de chaux. Sur la paroi septentrionale, on voit les scènes suivantes : la Création d'Eve, l'Annonciation (dans l'escalier) et l'Adoration des Mages (au choeur). La con- ception iconographique de l'Annonciation imite encore les modèles byzantins et unit le type hellénistique (pelote de fil dans la main gauche de la Vierge, corbeille à ses pieds) au type syrien (Vierge debout). L'ange tient encore le sceptre de héraut, ce qui est une preuve de la longévité de l'ancienne tradition iconographique et rappelle, en comparaison avec l'art de l'enluminure, le Xlle siècle, ces éléments étant déjà perdus au milieu du XlIIe siècle. L'Annonciation se rattache symboliquement à la Création d'Eve, peinte sur la partie supérieure de la même paroi (« Eve — Ave »). Dans un pay- sage à arbres piriformes caractéristiques du style roman avancé, Dieu le Père soulève Ève comme un enfant dans ses bras; la partie inférieure de la peinture est détrui ta Les modèles byzantins restent sensibles dans cette fresque aussi. Du point de vue iconographique, la fresque représentant les Rois Mages est la plus moderne. La Vierge à l'Enfant est assise sur un trône capitonné. Les Rois Mages s'avancent vers elle de gauche. Aucun d'eux n'est pas encore en train de s'agenouiller, mais il paraît que le deuxième déjà montre du doigt l'étoile («type mimique»). Devant le dernier Roi, il y a pro- bablement un rocher. La paroi orientale est couverte en partie d'un dessin décoratif en forme de lignes noires ondulées (remplissage des angles), la dé- coration principale cependant consiste dans un motif végétal dont les branches entrelacées portent des feuilles cordiformes. Dans les médaillons formés par les branches, on voit des bustes (arbre de Jessé ?). La forme des ramifications évoque encore le Xlle siècle. L'analyse iconographique pirouv'e que ces fresques datent dé l'époque romane avancée, ce qui est confirmé aussi par les détails des vêtements (agrafe ronde, couronnes et surcots des Rois Mages, trône de la Vierge), ainsi que par le traitement des cheveux et des barbes (boucles serrées, individuelles). Le style de ces peintures est assez conservatif et reste fidèle aux modèles du Xlle siècle parmi lesquels nous citerons, bien que la filiation ne soit pas directe, la Bible d'Admont du milieu du ХГП« siècle. Le peintre s'est efforcé de rendre ses figures les plus plastiques possible, ce qui est un trait caracté- ristique du début du XlIIe siècle. Les draperies souples tombent en s'arron- dissant, la composition est subordonnée aux arcs semicirculaires. Nous avons donc affaire au style souple typique de l'époque romane avancée. Bien que Salzburg dont le pouvoir féodal s'étendait aussi à Ptuj fût, au Xlle siècle, un des centres artistiques les plus importants de l'Allemagne méridionale, Ptuj ne semble pas être rattaché étroitement à l'école de Salzburg. On doit cepen- dant tenir compte du fait que, au ХШ> siècle, l'importance artistique de Salz- burg était déjà en déclin. Il est probable que les peintures de Ptuj reflètent plutôt un accent de style de l'Europe occidentale que celui de l'Allemagne 328 méridionale. On pourrait peut-être trouver aussi des traces d'une influence venant de l'Italie du Nord dont la peinture contemporaine fut fécondée par la tradition iconographique byzantine (Venise!). Sur les fresques de Ptuj , on ne remarque nulle part de plis anguleux de la première période gothique, tels que nous les observons p. ex. sur les fresques de la tribune occidentale de Krka, et aussi à Ptuj même sur les fresques de l'église des frères mineurs qui ont été détruites au cours de la dernière guerre. Ce fait pourrait étayer la thèse que les fresques de Krka ne dataient pas de 1220 env., mais bien de la seconde moitié du XIIIe siècle. Le style, l'iconographie et la technique attestent que les fresques de Ptuj ne datent que de la première moitié du XI№ siècle. La situation historique permet la supposition qu'elles ont été peintes au temps de l'archevêque de Salzburg Eberhard II, eminent ami des arts, qui a visité Ptuj au moins deux fois, en 1235 et en 1246, et qui y a transporté temporairement aussi sa Monnaie. La construction de la tribune et la peinture des fresques peuvent donc être situées, avec une probabilité assez grande, entre ces deux dates. Ces peintures récemment découvertes sont, jusqu'à présent, les fresques les plus anciennes de la Slovénie. Du fait de' leur qualité et du témoignage de style qu'elles apportent, leur importance artistique est remarquable, d'autant plus qu'elles sont uniques dans leur genre même en dehors des frontières étroites de leur patrie. 329 H e i n r i c h F e l i x S c h m i d DALMATINISCHE STADTBÜCHER I. Vor einem Vierteljahrhundert hat der verehrte Jubilar, dem diese Blätter gewidmet sind, mit seiner gehaltvollen Untersuchung der ragu- sanisch-serbischen Verträge bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts 1 einen wichtigen Beitrag zur Erforschung des Urkundenwesens Dalmatiens geleistet So mag es ihm nicht unwillkommen sein, wenn in den fol­ genden Ausführungen der Versuch unternommen wird, auf dem glei­ chen Arbeitsgebiet weitere Erkenntnisse zu gewinnen. Den äusseren Anlass und die Möglichkeit dazu bieten die reichen Gaben, mit denen in den letzten Jahren die Südslavische Akademie der Wissenschaften in Zagreb, m schwungvoller Wiederaufnahme der grossartigen Editionstätigkeit, die sie, dank der Munifizenz ihres Be­ gründers, Bischof Strossmayer, und der Energie ihrer Präsidenten, in erster Linie Franjo Račkis, vor dem Ersten Weltkrieg durchführen konnte, die Geschichtsforschung beschenkt hat: die ersten Bände der »Monumenta Traguriensia«, der ^Monumenta Historica Ragusina« und der ^Monumenta Catarensiaz. In den beiden bisher erschienenen Bänden der ersten Abteilung der Monumenta Traguriensia, der »Notae seu abbreviaturae cancellariae co- munis TraguriU,2 legt Miho B a r a d a vor, was aus den Jahren 1263 bis 1294 von dem Teil des einstigen Stadtarchivs von Trogir (Trau) übrigge- blieben ist, den Johannes Lucius (1604—1679), der Verfasser der durch kritische Quellenbenutzung ausgezeichneten Darstellungen »De regno Dalmatiae et Croatiae«. (Amsterdam 1660; Wiederabdruck in Georg S c h w a n d t n e r s Scriptores Rerum Hungaricarum, Bd. III, Wien 1748) und -»Memorie storiche di Tragurio ora detto Traù« (Venezia 1673) als 1 Vgl. Milko Kos, Dubrovačko-srpski ugovori do sredine 13-og veka (Diplomatička studija), Glas Srpske Kraljevske Akademije СХХШ, drugi raz­ red 67, Beograd-Zemun 1927, S. 1—66 (dazu die Anzeige durch H. F. Schmid, Jahrbücher für Kultur und Geschichte der Slaven N. F. IV, 1928, S. 313—315). 2 Monumenta Traguriensia — Trogirski spomenici, Pars prima — Dio I: JNotae seu abbreviaturae cancellariae Comunis Tragurii — Zapisci pisarne općine Trogirske, tramscripsit et digessit — prepisao i uredio Dr. Miho B a ­ r a d a . Vol.-Svezak I, IL Academia Scientiarum et Artium Slavorum Meridio- nalium — Jugoslavenska Akademija Znanosti i Umjetnosti. Zagreb 1948, 1950. 552 und 416 S. (= Monumenta spectantia historiam Slavorum Meridionalium vol. 44, 45). 330 >Lïbri seu quaterni not arum« bezeichnet h a t : es hande l t sich u m die Aufze ichnungen d e r N o t a r e B o n a v e n t u r a P e t r i aus Ancona, 3 F ranc i seus Anconi tanus , 4 F ranc i seus Angel i aus Ancona, 5 F ranc i seus B e n v e n u t i de Cingulo," F ranc i seus Benvenu t i d e Se regnan io aus Cremona , 7 Scorus,8 eines N o t a r s unibekannten Namens , 9 endl ich d e r N o t a r e Jacobus aus Fermo,1 0 Ph i l ip pus Simonis,11 Nicolaus Palmeri i 1 2 u n d Siroctus Pe t r i aus Ancona.1 3 W ä h r e n d die von B a r a d a edier ten Quel len der Wissenschaft bisher völlig u n b e k a n n t waren,1 4 schöpft die neue Reihe1 5 de r Monu- 3 In Bd. 1: (I.) »Folia relieta quaterni notaru Bonaventurae Petri civis Anconae« (S. 1—88, nr. 1—183, 21. 10. 1263—16. 6. 1264); (II.) »Folium quaterni Bonaventurae Petri civis Anconae« (S. 89—91, nr. 1—6, 12. 3.—22. 8.1265). * In Bd. 1: (III.) »Folia quaterni notarii Francis« Anconitani« (S. 92—129, nr. 1—63, Juni—7. 9. 1270); (IV.) »Quaternus notarii Francisci Anconitani« (S. 130—220, nr. 1—168, Dezember 1270—9. 5. 1271). 5 In Bd. 1: (V.) »Quaternus notarii Francisci Angeli« (S. 221—268, nr. 1—93, 31.8.—11. 11.1271); (VI.) Dgl. (S. 269—507, nr. 1—464, 23.11.1271—22.5.1273). 6 In Bd. 2: I. »Quaternus notarii Francisci Benvenuti de Cingulo« (S. 1—125, nr. 1—268, Jänner 1274—20.10.1275); III. Dgl. (S. 174—176, nr. 1—4, 27. 5.—30. 9. 1278); VII. Dgl. (S. 250—263, nr. 1—23, 27. 10. 1286—21. 11. 1288). 7 In Bd. 2: II. »Quaternus Nicolai Francisci Benvenuti de Seregnanio de Cremona« (S. 126—173, nr. 1—105, 17. 3.1276—27. 6.1277). 8 In Bd. 2: IV. »Quaternus notarii Scori« (S. 177—242, nr. 1—185, 9. 10.1278 bis 8. 12. 1279). 8 In Bd. 2: V. »Quaternus ignoti notarii« (S. 243—245, nr. 1—6, 7.—18. 9.1281). " In Bd. 2: VI. »Quaternus Iaconi de Firmo« (S. 246—249, nr. 1—10, 24.8. bis 30. 9.1285). 11 In Bd. 2: VIII. »Quaternus notarii Filippi Simonis« (S. 244—266, nr. 1—4, 11.—16. 4. 1290). 12 In Bd.2: IX. »Quaternus Nicolai Palmerii notarii« (S. 267—308, nr. 1—94, 10. 12. 1291—28. 6. 1292). 13 In Bd. 2: X. »Quaternus Sirocti Petri de Ancona« (S. 309—330, nr. 1—44, Jänner 1293—1.4.1294). 14 Vgl. F. R a č k i , Istraživanja u pismarah i knjižnicah dalmatinskih, Rad Jugosl. Akađ. XXVI, 1874, S. 176; C. J i r e c e k , Die Romanen in den Städten Dalmatiens I, Wien 1901 (Denkschriften d. kaiserl. Akad. d. Wiss. in Wien, Philos.-histor. Cl., Bd. XLVIII, III), S. 5. Nach den Angaben dieser For­ scher setzen die erhaltenen Gemeindeprotokolle in Trogir mit dem Jahr 1316, die Notarsbücher mit dem Jahr 1342 ein. — Doch sind einzelne von den jetzt aus den Notarsbüchern veröffentlichten Urkunden entweder — vermutlich durch jene — Johannes L u c i u s oder dem Herausgeber des Illyricum sacrum (8 Bände, Venetiis 1751—1819), Daniel F a r l a t i , bekannt gewesen und von ihnen abgedruckt worden; nach diesen Abdrucken oder nach den im Archiv des Domkapitels Trogir vorhandenen Originalen (Reinschriften der Urkunden) oder späterem Abschriften sind von T. S m i č i k l a s im Codex diplomaticus Regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae (bisher Bd. II—XVI, Zagabriae 1904 bis 1939; weiterhin abgekürzt CD.) veröffentlicht die Urkunden vom 15. 8. 1272, Mon. Trag. 1 (VI), S. 402, nr. 256 = CD. VI, S. 1, nr. 1; vom 15. 12. 1272, a. a. O. S. 446, nr. 344 = CD. VI, S. 49, nr. 45 (zum 15. 12. 1273), vom 26. 8. 1274, Mon. Trag. 2, I, S. 43, nr. 92 = CD. VI, S. 84, nr. 71 ; vom 30. 9.1285, Mon. Trag. 2, V, S. 248, nr. 10 = CD. VI, S. 535, nr. 455; vom 10. 5.1292, Mon. Trag. 2, IX, S. 291, nr. 60 = CD. VII, S. 83, nr. 70. Nach den Angaben B a r a d a s befinden sich die Originale von Mon. Trag. 1, (I), (II), (III), (IV), (V) im Archiv der Südslavischen Akademie der Wissenschaften in Zagreb; die der übrigen in Mon. Trag. 1 und 2 veröffentlichten Notarsbücher befanden sich 1925 im Archiv der Stadt Trogir. 1 5 Die Bezeichnung »Monumenta Ragusina« führt auch die von F. T k a l - č i ć und J. G e l c i c h besorgte Edition der als »Libri reformationum« be- 331 menta Ragusina aus den Schätzen des Archivs von D u b r o v n i k (Ragusa) u n d d a m i t aus einer Schatzkammer, deren Bedeutung für d ie Geschichts­ wissenschaft längst b e k a n n t i s t , " d ie aber a u c h Gegenstand eingehender kanzlei- u n d archivgeschicht l icher Forschungen gewesen ist: 1903/04 veröffent l ichte C o n s t a n t i n J i r e č e k seine g rundlegende D a r s t e l l u n g der »mittelalterlichen Kanzlei der Ragusaner«;17 1910 gab Josip G e l ­ e i ć (G e 1 c i c h) eine Übers icht d e r von i h m geordneten Bes tände des Archivs von D u b r o v n i k . 1 8 1924 endl ich beschrieb Gregor Č r e m o š n i k »Die Kanzlei von Dubrovnik (Ragusa) bis zum Jahre 1300 und die ältesten Bücher des Archivs von Dubrovnik«.19 Diejenigen E i n t r ä g e dieser ä l testen »Bücher« des R a g u s a n e r Archivs, deren I n h a l t sich i rgendwie auf das südslavische H i n t e r l a n d D u b r o v n i k s bezieht, h a t t e Č r e m o š n i k schon 1932 veröffentl icht. 2 0 N u n m e h r legt er die in j ener Edi t ion noch nicht entha l tenen E i n t r ä g e aus den Jahren 1278—1282 vor. Sie gehen sämtl ich auf den N o t a r u n d Stadtschre iber Thomas inus de Savere aus Reggio d 'Emi l ia zurück. 2 1 D a s Vorhandensein von »Notar ia lbüchern« aus d e m 14. J a h r h u n d e r t in Kotor (Cattaro) w a r d e r Wissenschaft längst b e k a n n t . 2 2 J i r e č e k s E x z e r p t e aus ihnen — wie aus den Beständen des R a g u s a n e r Archivs — h a b e n eine wicht ige G r u n d l a g e für die von ihm, L u d w i g v. T h a l - l ó c z y u n d Milan v. Š u f f 1 a y besorgte Edi t ion d e r »Acta et Diplo- zeichneten Protokolle des Großen und Kleinen Rats von Dubrovnik aus den Jahren 1301—1379, die in die Reihe der Monumenta speetantia Historiam Sla- vorum Meridionalium als Bd. X, XIII, XXVII, XXVIII, XXIX, Zagabriae 1879 bis 1897, eingereiht ist; vgl. dazu die Besprechung von Bd. 3 und 4 dieser »Mo­ numenta Ragusina« durch C. J i r e č e k , Archiv für «lavisene Philologie XIX, 1897, S. 585—598. — Andererseits hat die (damals Kgl.) Serbische Akademie im Rahmen der III., den Denkmälern des Mittelalters gewidmeten Abteilung des Zbornik za istoriju, jezik i književnost srpskog naroda eine Veröffentlichungs­ reihe als »Monumenta historica Archivi Ragusini — Istoriski spomenici dubro­ vačkog arhiva« bezeichnet: sie wurde mit dem 1. Heft ihrer III. Serie eröffnet, den von Gregor Č r e m o š n i k herausgegebenen Acta Cancellariae et Nota- riae annorum 1278—1301 — Kancelarski i notarski spisi 1278—1301, Beograd 1932; dort entwickelt in der Vorrede (S. V—IX) Jov. R a d o n i e das Programm der Veröffentlichungsreihe. 1 6 Vgl. die Angaben von J. R a d o n i e , a . a . O . " C o n s t a n t i n J i r e č e k , Die mittelalterliche Kanzlei der Ragusaner, Archiv für slavische Philologie XXV, 1903, S. 501—521, XXVI, 1904, S. 161—185. 1 8 Josip G e l č i ć , Dubrovački arhiv, Glasnik Zemaljskog Muzeja u Bosni i Hercegovini XXII, 1910, S. 537—588. i • • " Чт\Čremošnik, Dubrovačka kancelarija do godine 1300 i najstarije knjige dubrovačke arhive, Glasnik Zem. Muz. XXXIX, 1927, S. 231—253 (Deut­ sches Résumé S. 252 f.). 2 0 In der in Anm. 15 erwähnten Edition. 2 1 Monumenta historica Ragusina, vol. I.: Notae et Acta Cancellariae Ra- gusmae — Spisi dubrovačke kancelarije, vol.-knjiga I: Notae et acta Thoma­ sini de Savere — Zapisi notara Tomazina de Savere 1278—1282. Transcripsit et digessit — Prepisao i uredio dr. Gregor Č r e m o š n i k . Academia Seien tia- rum et Artium Slavorum Meridionalium — Jugoslavenska Akademiia Znanosti i Umjetnosti, Zagreb 1951. XV + 462 S. 2 2 Vgl. J i r e č e k , Die Romanen I, a. a. O. 332 mata res Albaniae mediae aetatis illustrantia«23 geboten. D e r I. B a n d der Monumenta Catarensia b r ing t d ie Edi ton des ältesten erha l tenen »Liber notariorum C'atarensiumz von A n t u n M a y e r. 2 4 Sie e n t h ä l t E int räge aus den J a h r e n 1326—1335 von der H a n d der N o t a r e P h i l i p p u s Mathe i aus Osimo (Mark Ancona), P e t r u s Viti u n d seines Sohnes, des Klerikers Marcus, u n d Jacobus de Savignanis aus Mai land. 2 5 I L Es h a n d e l t sich also bei al len diesen Edi t ionen u m Veröffentl ichun­ gen von Archival ien in Buch- oder Heftform, die von N o t a r e n angefert igt worden sind u n d in denen diese fort laufend B e k u n d u n g e n i h r e r eigenen Tät igke i t 2 6 e ingetragen haben. D i e N o t a r e selbst haben sie gelegentlich in Trogir als quaterni notarum seu abreviaturarum, quaterni seu abre- viatura,21 in D u b r o v n i k als liber in quo abreviate sunt carte.. 2S be­ zeichnet. 2 9 Diese N o t a r s b ü c h e r gehören also, ebenso wie die Archival ien mit ent sprechender Bezeichnung u n d ähnl ichem I n h a l t aus H v a r (Lesina), 3 0 2 3 Acta et Diplomata res Albaniae mediae aetatis illustrantia. Collegerunt Dr. Ludovicus de T h a l l ó c z y , Dr. Constantinus J i r e e e k et Dr. Emilia- nus de S u f f l a y . Vol. I. (344—1343). Vindobonae 1913, Vol. II. (1344—1406), das. 1918. Vgl. die Einleitungen zu Bd. I, S. X., zu Bd. II. S. III. 2 4 Historijski Institut Jugoslavenske Akademije Znanosti i Umjetnosti, Dubrovnik. Monumenta Catarensia — Kotorski Spomenici, vol. L: Liber nota­ riorum Catarensium I — Prva knjiga kotorskih notara, ab anno — od godine 1326—1335. Digessit, prefatione regestis, indice instruxit Antonius M a y e r — Uredio i dodao uvod, regeste i kazalo Antun M a y e r , Academia Scientiarum et Artium Slavorum Meridionalium, Zagreb 1951, 647 S., 4 Tafeln mit Lichtbild- Reproduktionen, 1 Kartenskizze. 2 5 In der Einleitung weist M a y e r darauf hin, dass während der Arbeiten an der vorliegenden Edition im Archiv der Südslavischen Akademie ein bisher unbekanntes Notarsbuch aufgefunden wurde, das Einträge aus den Jahren 1332—1337 enthält und als II. Band der »Monumenta Catarensia« veröffentlicht werden soll. 2 6 Und nicht Statuten oder Abschriften älterer Urkunden, vgl. unten S. 336. 2 7 1279, Notar Scorus, Mon. Trog. 2, IV, S. 212, nr. 94. 2 8 Vgl. Č r e m o š n i k , Dubrovačka kancelarija a. a. O. S. 241, 243—245. 2 9 Während in Kotor die auch in Dubrovnik bekannte griechische Be­ zeichnung catastichum — die noch der Auswertung für die Geschichte des byzantinischen Urkundenwesens harrt — üblich war: vgl. J i r e č e k , Kanzlei der Ragusaner, I, a. a. O., S. 510 (Dubrovnik 1326/1327), II, a. a. O., S. 211 (Kotor) ; M v Šuff l a v , Die dalmatinische Privaturkunde, Wien 1904 (Sitzungsberichte der Kaiserl. Äkad. d. Wiss. in Wien, philos.-histor. Cl., Bd. CXLVII, VI) S. 97, Anm. 5, S. 98, Anm. 1, 7 (Kotor), Mon. C a t I, S. 373, nr. 1107 (Kotor 1333). Doch verwendet presbyter Abaninus, cancellarius eiusdem communitatis (sc. Catari) 1323 den Terminus abreoiari mit Bezug auf zwei von dem Notar Petrus Viti (vgl. unten S. 382) aufgenommene Urkunden: vgl. J i r e č e k a. a. O. II, S. 211. 3 0 Nach den Angaben von T. S m i č i k 1 a s in der Vorrede zu CD. II, S. XXII, sollen die Bestände des damals beim Kreisgericht in Split, wo es deponiert sein sollte, nicht aufzufindenden Notariatsarchivs von Hvar nut dem Jahr 1272 einsetzen. Überreste der um 1290 einsetzenden Notarsbücher aus Hvar befinden sich im Archiv der Südslavischen Akademie in Zagreb. 333 Korčula (Curzöla), 3 1 Spl i t (Spalato) 3 2 u n d Z a d a r (Zara) 3 3 - das älteste Zarat iner Notarsbuch, das 1289-1290 von dem N o t a r Cres te de Tara l lo geführt w o r d e n ist, ist bereits 1899-1901 von L u k a J e l i ć veröffent­ licht w o r d e n 3 4 — der den Dars te l lungen des mit te la l ter l ichen U r k u n d e n ­ wesens w o h l b e k a n n t e n Kategorie d e r N o t a r s - I m b r e v i a t u r e n 3 5 a n . 3 e D u r c h D r u c k l e g u n g der F o r s c h u n g — freilich unzuläng l ich — erschlossen w a r seit 1853 die älteste erhal tene Notars-Imbrev ia tur , die des Cjrenueser N o t a r s Johannes Scriba aus den J a h r e n 1154 bis 1164 " Beschrieben h a t sie H a n s von V o l t e l i n i , 3 « der Forscher, d e m die Wissenschaft die vorbildliche, d u r c h den G e h a l t d e r sie begle i tenden Umlei tung für jeden, der sich mi t N o t a r s u r k u n d e n u n d - imbreviaturen beschäftigt, u n e n t b e h r l i c h e Edi t ion der I m b r e v i a t u r e n d e r N o t a r e O b e r t von I r i e n t aus dem J a h r e 1236 u n d Jakob H a a s aus Bozen aus d e m J a h r e 1237 v e r d a n k t . 3 9 D i e urkundengeschicht l iche Forschung h a t t e sich lange Zeit d a m i t begnügt, festzustellen, dass in den Notars-Imbrev ia turen K o n z e p t e der von den N o t a r e n ausgefert igten U r k u n d e n in Buchform zusammen­ gestellt sind, wie sie vor Aufkommen der I m b r e v i a t u r b ü c h e r gelegentlich a m R a n d e u n d nament l ich auf der Rücksei te der Urkunden-Reinschr i f ten 3 1 Vgl. Š u f f 1 a y a. a. O. S. 98, Anm. 5. m Kanzlei- und Gerichtsbücher der Stadt Split aus der Zeit seit 1314, in Verwahrung teils des dortigen Kreisgerichts, teils des damaligen Statthalterei­ archivs in Zadar erwähnt J i r e č e k , Die Romanen I, S 5 7»л 3 , М ' 1 — ? Л к 1 а . б a ' a 0 - > S. XXI f., J i r e č e k a .a .O., Luka J e l i ć , Zadarski bilježnički arkiv Vjestmk Kr. Hrvateko-Slavonsko-Dalmatinskog Ze­ maljskog Arkiva, I, 1899, S. 162—165. 6 oso ^Ј? л?? ? der letzten Anm. angeführten Abhandlung, a. a. O. S. 165—192, T£~fJS 7 Ä . o k £ ' 1 9 ? % S - 1 2 Г 1 9 ' \НТ;Ш> Vjesttìik Ш, 1901, S. 42-46, 154—140, 240— 262. Das als Registrimi A. Oresti de Tarallo civis et publicus notanus Iadrensis 1289 et 1290 bezeichnete Notarsbuch enthält 279 Eintragungen. Ђ i • Jh „T J , 4 c h ' Ч^ Privaturkunden des Mittelalters, München und Berlin 1911 (Handbuch der Mittelalterlichen und Neueren Geschichte, heraus- I f m s T , ( o o o V 4 ? e l i l o w , u n d F- M e i n e c k e , Abt. IV; Urkundenlehre, l i ' ' J rF,~42;-E; S r es s l a u , Handbuch der Urkundenlehre für Deutsch- land und Italien2 Bd. II, l . A b i , Leipzig 1915, S. 128—131; C. P a o l i , Diplo- mo™*- , U O V a ^ i 0 1 1 6 aggiornata da G. C. B a s c a p è , Firenze s. a. (1942), h. 298 f., 308; A. de B o ü a r d , Manuel de Diplomatique française et pontificale. L Acte prive. Paris 1948, S. 176—180. 3e Freilich hat nur R e d l i c h a. a. O. S. 209 von der Veröffentlichung der ältesten Zaratiner Notariats-Imbreviatur Kenntnis genommen. • ",.Dll?TC^ A1?druck der aus ihrem Zusammenhang gerissenen Einträge zwischen Urkunden anderweitiger Herkunft in: Historiae Patriae Monumenta, Bd. 6 (Chartarum II), Augustae Taurinorum 1853. 38 H. V o l t e l i n i , Die Imbreviatur des Johannes Scriba im Staatsarchiv zu Genua, Mitteilungen des österreichischen Instituts für Geschichtsforschung XLi, 1926, S. 70—80. 38 Die Südtiroler Notariats-Imbreviaturen des dreizehnten Jahrhunderts I Herausgegeben von H. v. V o l t e l i n i, Innsbruck 1899 (= Acta Tirolensia II) 7"i -USTT m N a c n l a s s Voltelinis sind kürzlich die Imbreviaturen der Notare Jakob Haas von Bozen aus dem Jahre 1242, Zacheus von Trient aus dem Jahre 1272 und Jakob Tugehenn von Bozen aus dem Jahre 1295 veröffentlicht worden- Zweiter Teil der Südtiroler Notariatsimbreviaturen des 13. Jahrhunderts her- ausgegeben von weil. H. v. V o l t o l i n i und Fr. H u t e r , Innsbruck' 1951 (= Acta Tirolensia IV). 334 angebrach t worden waren.4 0 Ers t die intensive Beschäft igung mi t den ältesten e rha l tenen Nota rs - Imbrev ia tu ren aus Genua u n d Siena im Zusammenhang mi t de ren vol ls tändiger u n d sachgemäseer Edi t ion ha t , zunächst den Herausgebern selbst, zu neuen Beobachtungen übe r Inha l t und Bedeutung dieser Nota rsbücher Anlass gegeben. 1916 bis 1918 h a t t e der amer ikanische Handelsh is tor iker E. B y r n e e twa 40.000 E in t räge in fast 20 Genueser Notarsbüchern auf 3 k m Fi lm aufgenommen. D a m i t w a r der Anstoss gegeben für die Vorbere i tung einer umfassenden Publ ika t ion dieser Quel len : in den Jahren 1935—1940 haben die amer ikanischen His tor iker J. E. E i e r m a n n , M. W . H a 1 1 - C o l e , H. G. K r u e g e r , R. G. R e i n e r t u n d R. L. R e y n o l d s zusammen mit den i tal ienischen Forschern Mar io C h i a u d a n o , Mat t ia M o r e s c o u n d Ra imondo M o r o z z o d e l l a R o c c a zunächs t jenes Notarsbuch des Johannes Scr iba neu herausgegeben,4 1 wei ter d ie Jahr- gänge 1186 u n d 1190 aus den Imbrev ia tu ren des Ober tus Scr iba de Mercato,4 2 die des Wilhe lmus Cassinensis aus den Jahren 1190—1192,43 des Bonvil lanue aus dem Jahre 119844 u n d endl ich die des Johannes Guiber t i aus den Jahren 1210—1211.45 D ie Vorgeschichte, das P r o g r a m m u n d die Grundsä t ze des grossen Edi t ionsunternehmens haben Mat t ia M o r e s c o u n d Gian Piero B o g n e t t i dargelegt,4 6 auf seine Bedeu- tung für die handelsgeschicht l iche Forschung h a t Hek to r A m m a n n eindringl ich hingewiesen.4 7 Die aus den Jahren 1221—1223 u n d 1227—1229 s tammenden ältesten Notarsbücher aus Siena h a t t e schon 1912 Alessandro L i s i n i durch 40 Vgl. den Nachweis der einschlägigen Literatur bei B r e s s l a u a . a . O . S. 119, Anm. 1, und in den Anmerkungen zu S. 120 und 121; die wichtige Ab- handlung von P. S. L e i c h t , Dictum ed imbreviatura (ßullettino Senese di Storia Patria XVII, 1910, S. 369—402) jetzt in d e s s e n Scritti vari di Storia del Diritto Italiano, voi. II, t. II, Milano 1949, S. 187—214. 41 M. C h i a u d a n o - M . M o r e s c o , Il Cartolare di Giovanni Scriba, 2 Bände, Torino 1935. Die Bände sind einerseits als Bd. 1 und 2 der Documenti e Studi per la Storia del Commercio e del Diritto Commerciale Italiano pubbli- cati sotto la direzione di F. P a t e t t a (e) M. C h i a u d a n o , andererseits als Bd. 19 und 20 der vom Istituto Storico Italiano per il Medioevo veröffentlichten Regesta Chartarum Italiae, Roma 1935, erschienen. 48 M. C h i a u d a n o - R . M o r o z z o d e l l a R o c c a , Oberto Scriba de Mercato (1190) bzw. (1186), Torino 1938 bzw. 1940 (Documenti e Studi . . . , Bd. 11 bzw. 16). 43 M. W. H a l l , H. C. K r u e g e r , R. L. R e y n o l d s , Guglielmo Cassi- nese, 2 Bände, Torino 1938 (Documenti e S tud i . . . , Bd. 12, 13). 44 J. E. E i e r m a n n , M. W. H a l l , H. G. K r u e g e r , R. L. R e y n o l d s , Bonvillano, Torino 1939 (Documenti e Studi : . . , Bd. 15). 45 M. W. H a l l - C o l e , H. G. K r u e g e r , R. G. R e i n e r t , R. L. R e y - n o l d s , Giovanni di Guiberto (1200—1211), 2 Bände, Torino 1939, 1940 (Do- cumenti e S tudi . . . , Bd. 17, 18). 46 M. M o r e s c o , G. P. B o g n e t t i , Per l'edizione dei notai liguri del sec. XII, Torino 1938 (Documenti e S tud i . . . , Bd. 10: das Buch ist gleichzeitig, Genova 1938, als Veröffentlichung der R. Deputazione di Storia Patria per la Liguria erschienen). 47 H. A m m a n n , Neue italienische Quellen zur mittelalterlichen Wirt- schaftsgeschichte, Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte XXXVI, 1943, S. 1—32. 335 k n a p p e Inha l tangaben bekann t gemacht.4 8 Ih re vollständige Veröffent- l ichung4 9 .verdanken wi r der 1935 verstorbenen Rechtshis tor iker in D i n a B i z z a r r i . N u n ist sowohl für Genua wie für Siena im Zusammenhang mit diesen Veröffentl ichungen darauf hingewiesen worden, dass die ä l teren Notarsbücher keineswegs n u r Konzepte der von den Notaren im Auf- t rage von Pr iva ten ausgefert igten U r k u n d e n enthal ten, dass sie vielmehr auch Ein t ragungen auf weisen, die der Tät igkei t der Notare als Stadt - schreiber, als Schrif t führer der s tädt ischen Behörden, insbesondere der Gerichte , ihre Ents tehung ve rdanken : in Genua Urte i l ssprüche der Konsuln und Verwal tungsakte de r Gemeinde,5 0 in Siena Bürgerrechts- verleihungen durch den Podestà, Dar lehensaufnahmen der Gemeinde u n d Gerichtsakte.6 1 So sind die Notarsbücher zunächst gleichzeitig S tad tbücher ge- wesen — bis die. Verfeinerung des s tädt ischen Verwa l tungsappa ra t s zur Anlage besonderer E in t ragungsbücher für seine einzelnen Zweige führte, so e twa in Siena zu der E in r ich tung de r seit 1226 erhal tenen E innahmen- u n d Ausgabenbücher der Gemeinde.6 2 Wie diese spezialisierten Stadtbücher , wie wei ter die ja auch von Notaren geschaffenen Kopia lbücher de r die Rechte de r S tad t gewähr- leistenden Urkunden 5 3 u n d d ie Statutenbücher , 5 4 s ind auch die Notars- bücher Zeugnisse der En t fa l tung der kommunalen Autonomie in den Städten I tal iens im 12. und 13. J ah rhunde r t : dieser Prozess5 5 w u r d e nicht n u r pragmat i sch zu einem nicht unbedeutenden Antei l von den j a seit der römischen Reichszeit niemals gänzlich verschwundenen rechts- u n d . „ . „ ^ L i s i n i Indice di due antichi libri di imbreviature notarili. Siena 1912, Commissione Senese di Storia Patria (Beilage zu Bd. XIX, 1912, des Bulle- tino Senese di Storia Patria). " I \ B i ^ z a r £ Ì ' I l Qbreviature notarili, 2 Bände, Torino 1934, 1939 (Docu- menti e Studi . . . , Bd. 4, 9). 4 n * n ü V g 1 ' £ 4 ^ U , d c ™тАПтт а? г Einteilung zu II Cartolare di Giovanni Scriba, a .a .O., Bd. 1, S. XXXVIII f., M o r e s c o u. B o g n e t t i a .a O S 4 " Vgl. B i z z a r r i , a. a. O., Bd. 1, S. XXVII—XXXIII. 6 Libri dell 'entrata e dell'uscita della Repubblica di Siena, detti del Ca­ merlengo e dei Quattro Provveditori della Biccherna, a cura della Direzione del R. Archivio di Stato di Siena (1226—1250). 5 Bände, Siena 1914—1940. r г./3 E i i n . e , / r e Ì l i c h J e h f unvollständige Übersicht über die bisher veröffent- lichten stadtischen Kopialbücher Italiens g i b t P a o l i - B a s c a p è , Diploma- tica, S. 283 f. mit S. 324 [44]. 54 Die vollständigste Übersicht über die italienischen Kommunalstatuten und ihre Ausgaben bietet E. B e s t a , Fonti: Legislazione e Scienza Giuridica dalla caduta dell Impero Romano al secolo decimo sesto, Milano 1925 (Bd I « ] « 7.™ * v i " Ч 1 G i n di c e herausgegebenen Storia del Diritto Italiano),' Milano" Ш 7 , I 15?-?72 a L e i c h t - S t o r i a d e l D i r i t t ° I t a l ™ » = Le Fonti', 5 5 Eine Übersicht über die ausserordentlich umfangreiche Literatur dieses Problems bietet N. O t t o k a r , Il problema della formazione comunale, in: Questioni di Stona Medioevale.a cura di Ettore R o t a , Milano s.a. (1946), b. 355—384. Dazu die treffliche Auswahl von Quellenzeugnissen und Literatur- angaben bei P. B r e z z i , I comuni cittadini italiani — Origini e primitiva costituzione (secoli X-XII) , Milano 1939 (Documenti di Storia e di Pensiero Politico, 9). 336 schr i f tkundigen Bevölkerungselementen, dem S tande der R ich te r u n d Notare,5 6 getragen — er fand auch dokumentar i sch seinen Niederschlag in Schrif ts tücken, d ie eben von R ich t e rn u n d No ta r en nach d e n gleichen Regeln verfasst w u r d e n wie die von ihnen für Pr iva tpersonen aus - gefertigten Urkunden. 5 7 , Aus dem gleichen S tande gingen die höchsten Beamten des S tad t - staates — Konsuln, Richter , ba ld auch der Podestà — en tweder selbst hervor _ oder doch ihre unentbehr l ichen u n d einflussreichen rechts- u n d schr i f tkundigen Gehilfen. Es ist die En t s t ehung des Berufsbeamten- tums, die sich in diesen Vorgängen abspiegelt — wenn auch die beamte ten Richter u n d Notare zunächst regelmässig neben ihrer Amts tä t igke i t eine freiberufliche Wi rksamke i t ausübten , die Richter als Schiedsleute, die Notare als Urkundenauss te l le r für Pr iva tpersonen . Auf d e m Hin t e rg rund dieses Geschehens u n d als eine seiner Er- scheinungsformen vollzieht sich auch jene En twick lung , die von der Wissenschaft des Urkundenwesens bisher n icht voll befr iedigend e rk lä r t werden konn te : der Aufst ieg der N o t a r s u r k u n d e zum publicum instru- mentum, zum Ins t rumen t des öffentlichen Glaubens , der fides publica, als deren Träger der Nota r erscheint. Ih ren H ö h e p u n k t erre icht diese En twick lung , wenn die No ta r su rkunde zum Exekut ions t i te l w i rd u n d dami t eine rechtl iche Gel tung er langt , die der des gericht l ichen Urtei ls ebenbür t ig ist.58 Notwendiges Requisi t dieser En twick lung ist die Sicherung der Be- w a h r u n g u n d der öffentlich zugängl ichen Verwahrung des U r k u n d e n - inhal t s : als nächstl iegendes und einfachstes Hilfsmit tel zur Er re ichung dieses Zwecks bietet sich eben die Nota r s - Imbrev ia tu r an. I h r haf te t der C h a r a k t e r der Amtl ichkei t zunächst noch du rch ihre En t s t ehung aus dem »allgemeinen Stadtbuch« der Anfangszei t kommuna le r D ip loma t ik an. Nach der Spezial is ierung des S tad tbuchwesens beschränk t sie sich auf die Wiedergabe des Inha l t s der vom Notar ausserhalb seines Auf- gabenkreises im Diens te der S tad tve rwa l tung ausgefert igten U r k u n d e n : и Vgl Ernst M a y e r , Italienische Verfassungsgeschichte von der Go- thenzeit bis zur Zunftherrschaft. 1. Bd., Lepzig 1909, S. 99—127. 6 7 Vgl. dazu die augezeichneten Untersuchungen von P. T o r e l l i , Studi e ricerche di diplomatica comunale, I, Atti e Memorie della R. Accademia Virgiliana di Mantova, N. S. voi. IV, p. I, Mantova 1911, S. 1-99, II, das. 1915 (Pubblicazioni della R. Accademia Virgiliana di Mantova I). 8 8 Die eingehende Begründung der hier vorgetragenen Anschauung muss der Verfasser seiner in Ausarbeitung befindlichen Untersuchung über »Ur- sprung, Entwicklung und rechtliche Bedeutung der Notarsurkunde und des Notarsregisters in Italien und Dalmatien bis zum 13. Jahrhundert« vorbehal- ten. Vgl. vorläufig namentlich: Fr. S c h u p f e r , Il diritto delle obbligazioni in Italia nell'età del risorgimento, Bd. I, Torino 1921 (Nuova Collezione di Opere Giuridiche No 213), S. 112—126; D. B i z z a r r i , Il documento privato nel territorio senese durante il Medioevo, Archivio Giuridico »Filippo Sera- fini« 4. S. XXVII (CXI), Modena 1934, S. 105-214, XXVIII (CXII), 1934, S. 92 bis 106 (Wiederabdruck in: D. B i z z a r r i , Studi di Storia del Diritto Italiano editi dalla famiglia a cura di F. P a t e 11 a e M. C h i a u d a n o , Tonno 1937, S. 575—607); d i e s e l b e , Gli studi sul documento privato, Archivio Giuri- dico 4. S.XXX (CXIV) 1935, S. 134—156 (Wiederabdruck: B i z z a r r i , Studi, S. 631—654). 22 337 aber auch diese Einträge sind nicht mehr rechtsunwirksame Konzepte, sondern vollgültige Gleichschriften bzw. Kurztexte der aus ihnen »publizierten« Urkunden, gleich ihnen privilegiert durch den öffent- lichen Glauben, den der Notar geniesst.59 Deutlichen Ausdruck findet dieser Aufstieg der Notars-Imbreviatur zu amtlicher Geltung in einem Vorgang, den, unabhängig voneinander, zwei hervorragende Vertreter der Wissenschaft des Urkundenwesens in semer Bedeutung erkannt und gewürdigt haben, der Italiener Pietro T o r e l l i 6 0 und der Österreicher Richard H e u b e r g e r : 6 1 seit spät- römischer Zeit pflegten die Urkundenausfertiger die Perfektion der ihnen obliegenden rechtsbedeutsamen Funktion durch Übergabe (Tradi- tion) der Urkunde an ihren Destinatar im EschatokoU festzuhalten. Im 13. (vereinzelt schon im 12.) Jahrhundert nimmt nun dieser, in der Urkundenforschung viel erörterte »post traditam«-Vermerk62 — ehe er im Zusammenhang mit der eben geschilderten Entwicklung des öffent- lichen Glaubens der Notarsurkunde endgültig aus ihr verschwindet — die Bedeutung einer Beurkundung der Eintragung des Urkundeninhalts in die Imbreviatur als des nunmehr die Urkundenausstellung perfektio- nierenden Vorgangs an. Freilich vollzieht sich die Entwicklung, die wir angedeutet haben, nicht gleichmässig im gesamten Verbreitungsraum der früh- und hoch- mittelalterlichen Notarsurkunde in Italien und Dalmatien; sie ist in der Intensität, die zur allenigen Massgeblichkeit und Verantwortlichkeit des Notars für die Urkundenausstellung geführt hat, charakteristisch für die Gebiete, in denen auch die Stadtgemeinde zu voller Wahrnehmung staatlicher Funktionen aufstieg, also zunächst für die Lombardei und loskana, aber auch für Ligurien, die Emilia, die Mark Ancona, Umbrien c ° j . ,.n D u c a t u s Romanus; ausserhalb dieses Bereichs, also in ganz' Suditahen, in Sizilien und Sardinien, in Piémont, soweit es zum Herr- schaftsbereich der Grafen von Savoyen tritt, und vor allem in Venedig — und in Dalmatien wird, überall spätestens im 13. Jahrhundert, die Rechtsgültigkeit der Urkunde abhängig gemacht von der Mitwirkung gerichtlicher Funktionäre an ihrer Ausstellung.63 58 Auch von diesen Ausführungen gilt das in der vorangehenden An- merkung Gesagte. 60 Vgl. T o r e l l i , Studi e ricerche I, a. a. O., S. 67, 74. ,.=,,+el ^ g L + R ' i , ^ u b ^ g e r A C a ^ m t r a d i di . Zum Ausklingen der traditio cartae. Festschrift zu Ehren Oswald Redlichs. Veröffentlicungen des Museum Ferdmandeum zu Innsbruck, Bd. 8, 1928, S. 91—121. » Q n ^ H ^ L ? 1 1 -I°A a l l e m B i z z a r r i , Gli studi sul documento privato a a.O., S. 143-145 mit Angabe der Literatur; dazu neuerdings Piero R a s i , Jl documento e la traditio cartae nel periodo longobardo, Pavia 1946 (Pubbli- cazioni della Università di Pavia, Studi nelle Scienze Giuridiche e Sociali, 99) ëï-, VJ°^ ^ e m Ernst Le v y , West Roman Vulgar Law. The Law of Propèrtv 4 Π^ m i 9 ' 1 !,(1VfemOÌ£S ? f Ì ¥ A m e r i « » i Philosophical Society vol. 29)! b. 146—148 (Überschrift: sNo traditio per cartami). 63 Vgl darüber zunächst die dankenswerte, aber nicht erschöpfende Zu- sammeastellung von L. G e n u a r d i La presenza del giudice nei contratti privati italiani dell alto medio evo Annali del Seminario Giuridico della R. Università di Palermo, voi. Ili—IV, Palermo 1917, S. 37—100, für das von G e - 338 W i r k ö n n e n uns in diesem Z u s a m m e n h a n g n i c h t des N ä h e r e n mit der F r a g e n a c h der U r s a c h e dieser E r s c h e i n u n g beschäft igen: dass sie mit der Tat sache, dass in diesen Gebieten das Vorhandense in einer übergeordneten s taat l ichen G e w a l t — als d i e w i r a u c h die des Dogen u n d seiner Behörden in Venedig b e t r a c h t e n müssen — die S t a a t s w e r d u n g der S tadtgemeinde n icht z u m Abschluss k o m m e n Hess, z u s a m m e n h ä n g t , ist augenscheinl ich. F ü r Venedig u n d D a l m a t i e n — teilweise a u c h für Südi ta l ien 6 4 — k o m m t als wichtiges Moment der U m s t a n d h inzu, dass sich dort das N o t a r i a t d u r c h w e g bis in das 13. J a h r h u n d e r t in d e n H ä n d e n von Geist l ichen befand, 6 5 die n icht in d e m Masse wie ihre wel t l ichen Kollegen T r ä g e r des Aufstiegs i h r e r F u n k t i o n zu k o m m u n a l e r G e l t u n g sein k o n n t e n . W i r h a b e n d a m i t eine F r a g e b e r ü h r t , mi t der sich die Er forscher des da lmat in i schen U r k u n d e n w e s e n s wiederhol t beschäft igt h a b e n : bei seiner U n t e r s u c h u n g der »dalmatinischen P r i v a t u r k u n d e « (1904) stiess Milan v. S u f f l a y auf die examinaiores, die in den n o r d d a l m a t i n i s c h e n Städten, in R a b (Arbe), Zadar, Trogir, Šibenik (Sebenico), Spl i t , S k r a d i n (Scardona), b a l d n a c h d e m Beginn des 13. J a h r h u n d e r t s regelmässig i m Eschatokoll der N o t a r s u r k u n d e n als a n deren Ausfert igung betei l igt e r w ä h n t werden, u n d deren M i t w i r k u n g in den S t a t u t e n als Voraus­ setzung d e r Rechtsgi l t igkeit der U r k u n d e bezeichnet wird, ebenso wie das die S t a t u t e n von Kotor u n d B u d v a (Budua) für die auditores vor­ sehen. 6 6 E r g laubte das Auf t re ten dieser F u n k t i o n ä r e als Folgeerscheinung der T a t s a c h e e r k l ä r e n zu sollen, dass es in den da lmat in i schen S t ä d t e n , anders als in I ta l ien, n i c h t zu e inem Zusammenschluss d e r N o t a r e in eigenen Kollegien mit besonderen Aufs ichtsorganen gekommen ist. 6 7 Dieser Auffassung h a t sich M a r k o K o s t r e n č i ć in seiner 1930 er­ schienenen wicht igen U n t e r s u c h u n g ü b r e »Die fides publica in der Rechtsgeschichte der Serben und Kroaten bis zum Ausgang des 15. Jahr- n u a r d i nicht berücksichtigte Savoyische Herrschaftsgebiet vgl. C. N a n i , Istromenti sigillati e stile di sigillato, Studi giuridici dedicati e offerti a Fran­ cesco Schupfer, Torino 1898, Bd. II, S. 485—520. Betr. Venedigs und Dalmatiens vgl. unten Anm. 65—73. 6* Hier dürfte wohl die von G e n u a r d i a. a. O., S. 99 f., geäusserte An­ nahme zutreffen, dass es der Einfluss des langobardischen Rechtsbrauchs war, der — zunächst in Salerno, in Capua und in Apulien — die Zuziehung des Richters zur ' Urkundenherstellung veranlasste, während diese in den Ge­ bieten, in denen ein solcher Einfluss nicht spürbar war, wie in Amalfi, Neapel und Gaeta, erst in Auswirkung der sie vorschreibenden Bestimmungen der 1231 von Friedrich II. erlassener Gesetze erfolgt ist. Vgl. zu dieser Frage aber auch die Ausführungen von G. F e r r a r i , I documenti greci medioevali di diritto privato dell'Italia Meridionale, Leipzig 1910 (Byzantinisches Archiv 4), S. 15—22. 6 5 Vgl. für Venedig: E. B e s t a , Il diritto e le leggi civili di Venezia fino al dogado di Enrico Dandolo. L'Ateneo Veneto, XXII, voi. 2, S. 243. M Vgl. M. v. S u f f l a y , Die dalmatinische Privaturkunde, a. a. O., S. 57 f., 106—110. 6 7 Auf diese Tatsache weist auch J i r e č e k , Kanzlei der Ragusaner, a .a.O., S. 506, hin. 22* 339 hunderts«™ angeschlossen. D a b e i k o n n t e er d a r a u f hinweisen, dass a u c h in D u b r o v n i k die M i t w i r k u n g eines iudex iuratus bei der U r k u n d e n ­ ausfer t igung vorgesehen ist.6 9 Dagegen h a t jüngst Miho B a r a d a die Ansicht geäussert, das I n s t i t u t der examinatores sei in den n o r d d a l m a ­ tinischen S t ä d t e n aus der Notwendigkei t heraus ents tanden, den fremden, a u s I ta l ien k o m m e n d e n Notaren, die e twa gleichzeitig mit seinem Auf­ treten in den n o r d d a l m a t i n i s c h e n S t ä d t e n häufiger zu w e r d e n beginnen, einheimische, sachkundige, vor al lem a b e r mit der S p r a c h e d e r Bevölke­ rung v e r t r a u t e F u n k t i o n ä r e beizuordnen. I n den Trogirer A k t e n w i r d im 15. J a h r h u n d e r t der examinator gelegentlich als interprete bezeichnet. 7 0 Indessen h a t schon 1931 Ugo I n c h i o s t r i in seiner treff l ichen Dars te l lung d e r Stadtver fassung von R a b bis z u m 15. J a h r h u n d e r t 7 1 d a r a u f hingewiesen, dass das A m t der examinatores — das in R a b innerha lb D a l m a t i e n s a m frühesten (1228) bezeugt ist u n d zunächst (bis 1244) überwiegend von Geist l ichen versehen w i r d — a u c h in Venedig b e k a n n t ist. 7 2 E n t s t e h u n g u n d Bedeutung der venezianischen C u r i a dell'essami- nador h a t 1907 Melchiorre R o b e r t i e ingehend u n t e r s u c h t : d ie d u r c h die S t a t u t e n Raniero D a n d a l o s 1204 geschaffene Behörde h a t t e zunächst die Aufgabe, die P u b l i z i t ä t des Eigentumsübergangs a n Immobil ien d u r c h P r ü f u n g der auf ihn bezüglichen, von der venezianischen Gesetz­ gebung vorgesehenen amt l ichen Schri f t s tücke zu sichern. D i e examina­ tores ü b e r n e h m e n seit e twa 1225 die P r ü f u n g von U r k u n d e n a b s c h r i f t e n ; 1280 w u r d e die Unterschr i f t von mindestens 2 examinatores z u r Voraus­ setzung der Rechtsgült igkeit j eder N o t a r s u r k u n d e erk lär t . Gleichzeit ig w u r d e das E x a m i n a t o r e n - G e r i c h t verpfl ichtet, die zur Unterschr i f t vor­ gelegten U r k u n d e n in einen quaternus de bregamena e inzutragen. 7 3 W i r dür fen also feststellen, dass das nordda lmat in i sche I n s t i t u t d e r XJrkunden-examinatores in Venedig seine Para l le le u n d vermutl ich, z u m mindesten hinsicht l ich der Bezeichnung dieser F u n k t i o n ä r e , seinen U r ­ s p r u n g h a t . I n D u b r o v n i k w i r d d ie Zuziehung des iudex iuratus in dem von J i r e č e k aufgefundenen capitulare, d. h. d e r Eidesformel vor­ gesehen, die der geistliche S t a d t n o t a r Pascalis 1228 zu beschwören h a t t e . 7 4 E r i n n e r n w i r uns, dass D u b r o v n i k seit 1205 u n t e r venezianischer 6 8 M. K o s t r e n č i ć , Fides publica (javna vera) u pravnoj istori ji Srba i Hrvata do kraja XV veka, Beograd 1930 (Srpska Kr. Akademija, Posebna izdanja, knj. LXXVIL Društveni i istoriski spisi, knj. 317; deutsche Zusam­ menfassung S. 149—153), 8 9 A. a. O., S. 78—80. 7 0 B a r a d a in dem (nicht paginierten) Vorwort zum 1. Bd. der Monu­ menta Traguriensia. 7 1 U. I n c h i o s t r i , Il comune e gli statuti di Arbe fino al secolo XIV (Estratto dall'Archivio Storico per la Dalmazia-Roma, Volumi IX, X, XI e XII). Roma 1931. 7 2 A. a. O., S. 77 f. 7 3 Vgl. M. R o b e r t i , Le Magistrature giudiziarie veneziane e i loro capitolari fino al'1300. Voi. I, Padova 1907, S. 194—198, mit dem Abdruck des Capitolare dei Giudici dell'Esaminador, Voi. II, Venezia 1909, S. 197—225. 7 4 Vgl. J i r e č e k , Kanzlei der Ragusaner I, a. a. O., S. 507 f., mit dem Abdruck des capitulare das. II, a. a. O., S. 185. Dieses jetzt auch CD. Ili, S. 279, 340 Herrschaf t s t a n d : 7 3 der Einfluss Venedigs erscheint also a u c h hier n icht ausgeschlossen. 7 6 Anderersei ts w a r in D u b r o v n i k der venezianischen Herrschaf t die der normannischen, zuletzt staufischen Könige von Sizi­ lien, der Beherrscher Apul iens, u n m i t t e l b a r vorangegangen (von 1186 bis 1191 u n d von 1195 bis n a c h 1201).77 D i e S t a d t s t a n d in lebhaften Handelsbez iehungen mit den S t ä d t e n Apuliens, 7 8 in denen damals übera l l die M i t w i r k u n g des Richters a n der U r k u n d e n h e r s t e l l u n g eingebürgert war. 7 9 Auf jeden F a l l s teht d e m n a c h die M i t w i r k u n g eines Richters bei der U r k u n d e n a u s f e r t i g u n g in D u b r o v n i k a u c h nicht als isolierte Erscheinung da. D a g e g e n ist die Bezeichnung auditores für die bei der E r r i c h t u n g von U r k u n d e n über Pr ivatrechtsgeschäf te regelmässig zugezogenen be­ amteten U r k u n d e n z e u g e n ausser in Kotor u n d B u d v a zunächs t n u r in Ulcinj (Dulcigno) nachzuweisen. 8 0 D o c h w e r d e n in D u b r o v n i k auditores e r w ä h n t als — zweifellos von amtswegen zugezogene — Zeugen für das N i c h t z u s t a n d e k o m m e n bzw. das Ergebnis eines stanak,*1 d . h . d e r bei Rechtss tre i ten mi t Angehörigen a n d e r e r da lmat in i scher S t ä d t e oder eines der Herrschaftsgebiete des serbischen H i n t e r l a n d s vor einem mit Rich­ tern aus d e m Herkunf t sbere ich be ider P a r t e i e n besetzten Gerichtshof an einem n e u t r a l e n O r t durchgeführ ten Verhandlungen. 8 2 nr 250 Schon vorher fungiert ein iuratus iudex als Urkundenzeuge: 1214, CD. III, S. 125, nr. 105, 1215, das. S. 134, nr. 116, 1219, das. S. 171, nr. 145, 1222, das 217 nr 191. — In anderen Fällen bezeugt eine Mehrzahl von iurati iudices den durch die Urkunde festgehaltenen Vorgang: 1213, das. S. 114, nr. 93, 1215, das. S. 132, nr. 113, S. 133, nr. 114, 115, 1218, das. S. 166, nr. 140, 1222, das. S. 216, nr. 190. 7 5 Vgl. Grga N o v a k , Prošlost Dalmacije, Zagreb 1944, Bd. I, S. 168. 7 9 Zumal, worauf R o b e r t i a .a .O., I, S. 195 hinweist, in Venedig die Mitglieder der 1204 geschaffenen Curia dell'Esaminador sich in ihren Unter­ schriften zunächst nur als iudices oder iudices electi zu bezeichnen pflegten. 7 7 Vgl. Gr. C r e m o š n i k , Nekoliko dubrovačkih listina iz XII. i XIII. stoleća, Glasnik Zemaljskog Muzeja XLIII, 1931, S. 25—28. 78 Handelsverträge mit Molfetta um 1148 und 1208, mit Monopoli und Bari 1201, mit Termoli 1203, mit Bisceglie 1211, vgl. N o v a k a. a. O., S. 168, 170. 7 9 Vgl. die dahingehenden Bestimmungen in dem um 1200 aufgezeichneten Gewohnheitsrecht von Bari, T. M a s s a , Le consuetudini della città di Bari, Bari 1903 (Commissione Provinciale di Archeologia e Storia Patria, Documenti e Monografie, voi. V), S. 239 f. 80 Acta Albaniae II, S. 78, nr. 336 (1576), S. 94, nr. 392 (1386), S. 163, nr. 586 (1397). 81 1238, CD. IV, S. 53, nr. 47: Johannes Tiepolo, comes von Dubrovnik, bezeugt vor 5 auditores (unter ihnen 2 iurati iudices und der Stadtnotar Pa- scalis der die Urkunde ausfertigt), dass er mit 3 iurati iudices aus Dubrovnik vergeblich in Ston (Stagno) zur festgesetzten Zeit das Eintreffen der Vertreter der Stadt Split abgewartet und daher mit den Ragusaner Richtern das Urteil gefällt habe; 1239, CD. IV, S. 77, nr. 73: In Ston bezeugt vor 8 auditores (unter ihnen ein iuratus iudex und der Stadtnotar Pascalis, der wiederum die Ur- kunde ausfertigt, aus Dubrovnik) der comes von Omiš (Almissa) mit einem Genossen, nachdem 12 namentlich genannte Einwohner von Omiš trotz Vor- ladung nicht zu dem stanak erschienen sind, seine Bereitschaft zu Mass- nahmen gegen die Angehörigen und die Fahrhabe von Seeräubern aus Omiš. 82 Vgl. über das stanak zuletzt T. T a r a n o v s k i , Istorija srpskog prava u nemanjićkoj državi, III/IV deo, Beograd 1935, S. 149—154. 341 Die dalmat in ischen Notars - Imbrev ia turen gehören demnach einem Rechtsgebiet an, innerha lb dessen die Notare auch auf ih rem eigent- lichsten Tätigkeitsgebiet , dem der Urkunden-Ausfe r t igung für P r iva t - personen, a n die Mi tw i rkung s tädt ischer Funk t ionä re gebunden waren . Sie sind — neben zwei Notars imbrevia turen des ausgehenden 13. Jahr - hunde r t s aus Sizilien, die be ide n u r E in t ragungen von U r k u n d e n über p r iva te Rechtsgeschäfte enthal ten 8 3 — die ersten u n d bisher einzigen Denkmä le r dieser Art , die der Forschung erschlossen werden.8 4 I I I . Die äl testen erhal tenen u n d durch Edi t ionen der Forschung erschlos- senen Notarsbücher aus Trogir , D u b r o v n i k u n d Zadar s ind en t s tanden in unmi t te lbarem zeitl ichem Zusammenhang mi t einem für das U r k u n d e n - u n d Kanzleiwesen der S täd te Da lmat iens epochemachenden Vorgang: dem Auft re ten der aus I ta l ien kommenden »gelehrten« Notare.8 5 Mit Bezug auf Trogirs mächt ige Nachba r s t ad t Spli t wissen w i r — aus dem Bericht ihres Geschichtsschreibers, des Archid iakons Thomas, — dass der erste f remde Notar8 8 1239 im Gefolge des ersten Podes tà der Stadt , Garganus de Arscindis , aus Ancona h e r ü b e r k a m " — im Zuge der von Thomas selbst inspir ier ten Massnahmen, deren Ziel die Hers te l lung der Rechtssicherheit in der durch die Übergriffe de r bisherigen, den Ma- gnatengeschlechtern des kroat ischen Hin te r landes en t s tammenden Stad t - häup te r , der comités, u n d du rch P a r t e i k ä m p f e innerha lb der Bürger- schaft schwer erschüt ter ten S tad t war.8 8 D a s »regimen Latinorum« — so 83 R S t a r r a b b a , Catalogo ragionato di un protocollo del notaio Adamo de Citella dall'anno di XII indizione 1298—99 che si conserva nell'Ar- chivio comunale di Palermo, Archivio Storico Siciliano N. S. XII, Palermo 1887 S 56—70, 366-375, 394-400 (aus Palermo). — Il Registro notarile di Giovanni Maiorano (1297—1301) a cura di Antonino d a S t e f a n o , Palermo 1943 (R. Deputazione di Storia Patria per la Sicilia, Memorie e Documenti di Storia Siciliana, II [Documenti], voi. 3; aus Monte S. Giuliano). 84 Ausser den oben in Anm. 38, 41—45, 49 angeführten Imbreviatur-Editi- onen hegen noch Veröffentlichungen aus weiteren Imbreviaturem aus Genua und Savona sowie aus den genuesischen Kolonien im östlichen Mittelmeer- raum vor, darunter: Actes des Notaires Génois de Péra et de Caffa de la fin du treizième siècle (1281—1290), publiés par G. I. B r ä t i a n u , Bucarest 1927 (Académie Roumaine, Études et Recherches II), vgl. die Angaben von M o - r e s c o und B o g n e t t i am in Anm. 46 a. O. 85 Vgl. v. S u f f l a y , a .a .O. , S. 19—29. 89 Petrus de Transmundo, Anconitânus ci vis: vgl. J i r e č e k Kanzlei der Ragusaner, I, a .a.O., S. 511 (CD. IV, S. 86, nr. 79, S. 113, nr. 103). 8 7 Thomas Archidiaconus, Historia Salonitana, digessit Fr. R a č k i , Za- grabiae 1894 (Monumenta spectantia Historiam Slavorum Meridionalium vol. 26), S. 120. 8 8 Vgl. Ch. S e g v i ć , Tommaso Arcidiacono di Spalato.. Il suo tempo e la sua opera. Spalato 1914 (1° Supplemento al Bulletino di Archeologia e Storia Dalmata, Anno XXXVII, 1914); A. S e l e m , Tommaso Arcidiacono e la storia medioevale di Spalato, La Rivista Dalmatica, Anno Vili, fase. III—IV, Zara 1926, S. 10—54. 342 bezeichnet Thomas die von . ihm herbeigeführte Neuordnung 8 9 — w a r freilich in Spl i t von kurzer D a u e r : der Landesherr , König Bela IV. von Unga rn u n d Kroat ien, verbot den S p a l a t i n e m die Berufung landf remder S t ad thäup te r . Schon für 1243 musste ein kroat ischer Magna t aus dem Hause F r a n k o p a n zum Podes tà gewähl t werden; 9 0 das comes-Amt, zu- nächst vom Erzbisehof mitverwal te t , 9 1 geht wieder in die H ä n d e der Magnaten über,92 aus deren Reihen auch wei terhin der Podes tà bestell t wird,9 3 bis , gegen E n d e des Jah rhunder t s , wieder I ta l iener aus d e r Mark Ancona als Inhabe r dieses Amtes auftreten.9 4 Trogir b e m ü h t e sich, nach dem Bericht des Thomas,9 5 dem von der Nachba r s t ad t gegebenen Beispiel de r Neuges ta l tung der S tadtver fassung nachzuei fern: von 1243 bis 1318 werden hier I n h a b e r des Podes tà -Amts e rwähn t ; 7 von ihnen s tammen aus der M a r k Ancona.9 6 89 A. a. O., S. 118. Vgl. auch daselbst S. 120 über die Wirksamkeit des Podestà Garganus de Arscindis aus Ancona: Totum namque regimen dispo- suit ed exemplar ytalicarum urbium, que per potestatum regimina guber- nantur. Es handelt sich dabei wesentlich um folgende Massnahmen: 1. die Anlage eines Bürgerverzeichnisses gelegentlich der Ablegung des Gehorsams- eides durch die Bevölkerung; 2. die Ordnung des Gerichts- und Finanz- wesens der Stadt (S. 120), wobei eine Einschätzung des Vermögens der Ein- wohner zwecks Steuerveranlagung stattfand (S. 122) eine Massnahme, die auch in den italienischen Städten vielfach im Zusammenhang mit dem Übergang zum Podestà-Regime erfolgte: vgl. D. B i z z a r r i , Sull'epoca dell'introdu- zione della »Lira« e della Magistratura Podestarile in Siena. Atti della R. Acca- demia delle Scienze di Torino, voi. L, 1915, S. 571—586, Wiederabdruck B i z - z a r r i , Studi, a. a. O., S. 45—60; 3. die Schaffung eines Statutenbuchs (S. 123 f.). 90 Vgl. N o v a k , Prošlost Dalmacije I, S. 122. 91 Erzbischof Ugrinus erscheint zugleich als comes 1245, CD. IV, S. 271, nr. 236, S. 279, nr. 244, 1247, das. S. 321, nr. 284, S. 327, nr. 290, 1248, das. S. 340, nr. 304. 92 Vgl. N o v a k , a. a. O., S. 123. 93 So 1258, CD. V, A. 86, nr. 603 Graf Guido von Modruš und Vinodol (aus dem Hause Frankopan), 1272, das. 632, nr. 979, CD. VI, S. 1, nr. 2, S. 3, nr. 4, S. 5, nr. 7, Vučina von Bribir (aus dem Hause Šubić). 9 4 So 1274, CD. VI, S. 68, nr. 61 Rogerius Lupus aus Fermo, 1289, das. S. 672, nr.564, S. 677, nr. 569 Renaldus (Ranialdus) de Taraboctis (Cerobottis) aus Ancona, 1290, das. S. 701, nr. 590 Stephanus Domini Ugerii aus Ancona, 1292, CD. VII, S. 94, nr. 74 Jacobus aus Fermo, 1295, das. S. 210, nr. 189 Gundicius Desconis aus S. Elpidio. 9 5 A. a. O., S. 124. 9 0 Vgl. in dem von J. S t r o h a l zusammengestellten Verzeichnis der Bischöfe und Stadthäupter von Trogir, in s e i n e r Ausgabe von Statutum et Reformationes Civitatis Tragurii — Statut i reformacije grada Trogira, Za- grabiae 1915 (Monumenta Historico-Iuridica Slavorum Meridionalium, vol. 10), S. 366—368: Palmerius Falci aus Fermo (1284—1285), Raynaldus Georgii aus Fermo (1287—1288), Stephanus Ugerii aus Ancona (1289—1290), Philippus Zan- nis de Nappis aus Ancona (1292), Oliverius de Rubels aus Ancona (1308) — 1287, dazu nach Mon. Trag. 2, IX, S. 268, nr. 4, S. 281, nr. 35: Symon de Boni- valdi aus Ancona (1292), nach das. X., S. 330, nr. 44: Phylipputius domini Ru- gerij de Tudinis aus Ancona (1291). — 1287, CD. VI, S. 583, nr.491, beschloss der Grosse Rat der Stadt Trogir, für die Neubesetzung des Podestà-Amtes nur Bürger von Fermo in Betracht zu ziehen, und zwar zunächst 5 vom dortigen Stadtrat vorgeschlagene Personen (unter ihnen befindet sich Raynaldus Georgii). 343 Aus Ancona s tammten auch jene Notare Bonaventura Petr i , F r a n - c i s c o u n d Franciscus Angeli , denen wi r die ältesten erhal tenen Trogirer Imbrevia turen verdanken, 9 7 ebenso wie ihr Nachfolger Siroctus Petri ,9 8 während Anconas Nachba r s t ad t Fe rmo die Heimat des Trogirer Notars Jacobus i s t , " ebenso wie die von zwei Podestà seines Wirkungsortes.1 0 0 In der Mark Ancona liegt auch Cingoli, de r Herkunf t sor t des Notars Franciscus Benvenut i de Cingulo. Die Beziehungen zwischen den Städten der M a r k Ancona1 0 1 und Trogir waren lebhaft : da rüber unter r ich ten uns gerade die E in t ragungen in den Trogirer Notarsbüchern.1 0 2 D ie S täd te der Mark Ancona besessen seit der Mit te des 13. J ah rhunder t s gut organisierte Kanzle ien: in Osimo wird 1247,103 in lesi, wo schon 1251 das Vorhandensein einer Notars - imbrevia tur bezeugt ist,104 1256,105 in Fe rmo 1266106 ein Kopia lbuch mit 97 Vgl. oben S. 331. Dass auch Franciscus Angeli aus Ancona stammt, ergeben die Einträge Mon. Trag. 1, I, S. 115, nr. 251, II, S. 161, nr. 77, VII, S. 201, nr. 21. Eine CD. VI, S. 407, nr. 346 veröffentlichte Urkunde vom 1. 4.1284 ist von B a . . . Oradini de Ancona . . . notarius iuratus communis Tragurii aus- gefertigt. Franciscus war vor und nach seiner Tätigkeit in Trogir Stadtnotar in Split: vgl. v. g u f f 1 a y a. a. O., S. 23, Anm. 1 bzw. die Urkunden 1260, CD. V, S. 164, nr. 672, 1261, das. S. 199, nr. 705, 1262, das. 212, nr. 717, 1265, das. S. 343, nr. 833, 1266, das. S. 378, nr. 861, S. 384, nr. 864, 1272, CD. VI, S. 1, nr. 2, 1273, das. S. 30, nr. 30, S. 47, nr.44, 1274, das. S. 68, nr. 61, 1275, das. S. 103, nr. 90, S. 115, nr. 101, S. 129, nr. 176, 1277, das. S. 201, nr. 182, das. S. 267, nr. 226, S. 269, nr. 228, 1287, das. S. 585, nr.494. 98 Vgl. oben S. 331. . T V S \ \ o b e , n £•331- E r i s t vielleicht identisch mit dem magister Jacobus scriptor ohm de Firmo, der 1272, Mon. Trag. 1, (VI), S. 390, nr. 232, sich ver- pflichtet hat, fur em (nichtgenanntes) Kloster in Split ein Missale zu schrei- ben. Er konnte auch mit dem oben Anm. 94 erwähnten Podestà Jacobus aus fermo in Split identisch sein. 100 Vgl. oben Anm. 96. • '01 In diesem Zusammenhang darf auf eine Urkunde hingewiesen werden, die bisher augenscheinlich von den Erforschern der Geschichte Dalmatiens noch nicht berücksichtigt worden ist: am 10. Juni 1208 schliesst die Stadt Fano einen le« erscheint dagegen das in einem Paar subtula- num (ocnuhe) bestehende, dem slavischen Gewohnheitsrecht angehörende besuetie bei den in Split getätigten Liegenschaftsverkäufen 1215, CD III S 130 I?.1-;1"'-Л™1 1 2 3 4 ' d a s S ' 4 0 8 ' n r -352. Vgl. dazu die oben Anm. 127, 128 ange­ führte Literatur und unten Anm. 206. 1M D , e r i ™e S t TO h a l a . a . O . an Hand der Statuten der Städte Dalma- tiens und Istnens nachweisen konnte, in den materiell-rechtlichen Bestim- mungen des Naherrechts nirgends vor Beginn des 14. Jahrhunderts fühlbar wird; vgl dazu für Split oben Anm. 135; in Trogir wird das auf Verwandte beschrankte Naherrecht erst 1425 normiert und durch Sicherung der Publi- zität der Verkäufe gesichert: Reformationum Tragurii lib. II, cap. 6, in der oben Anm. 96 angeführten Ausgabe S. 217. c ,.T V g L z u l e t z t u n d massgeblich E. L e v y , West Roman Vulgar Law, a. 119. ° •"• Darauf, dass das für die dalmatinischen Städte zutrifft, hat vor allem Ugo I n c h i o s t r i m seinen Schriften immer wieder hingewiesen, vgl vor allem s e i n e n Contributo alla storia del diritto romano in Dalmazia nel X e XI secolo, Archeografo Triestino III. ser., vol. III, 1907, S. 85—158. Dazu für î i S?Lr\£• L . e i c h t ; N o *e ai documenti istriani di diritto privato dei secoli £• ™ И ' / - £ Н , 1 а , п е а d i s t u d i i n o n o r e d i Attilio Hortis, I, Trieste 1910, S. 179 bis 201 (Wiederabdruck in Scritti vari a .a .O., S. 165—185). UT Vgl z u m Vorangehenden die Verbindungslinie zwischen Beispruchs­ recht der Verwandten, Publizität der Veräusserungen und »Draufgabe«, die fur das deutsche Recht gezogen wird von Franz B e y e r i e , Weinkauf und Gottespfennig, Festschrift Alfred Schultze, Weimar 1934, Ja. 251—292. 11 " 8 £ i n i e e r s t e S t ü t z e findet diese Auffassung in der schon von v. S u f - f l a y , Dalmatinische Privaturkunde, S. 109, festgestellten Tatsache, dass in Hvar, wo nach der Übernahme der Landesherrschaft durch Venedig (1278) zunächst der Podestà bei der Ausstellung der Urkunden mitwirkt (1286, CD. VI S. 568, nr. 482; 1287, das. S. 601, nr.508; 1289, das. S. 651, nr.567), der exami- nator nach den Bestimmungen des Statuts von 1331, ed. S. L j u b i ć , Statuta et Leges Civitatis Buduae, Civitatis Scardonae et Civitatis et Insulae Lesinae, Zagrabiae 1882-3 (Mon. hist. jur. Slav. Merid III), S. 114, 186, lib. I, cap. VI, VII, lib 11, cap. XIX in erster Linie als »Prüfer« von Grundstücke-Grenzen tungiert und in dieser Eigenschaft bei der Ausstellung von Urkunden über Grundstucksverausserungen durch den Notar, aber auch über Besitzeinwei­ sungen durch den buccarius (Stadtbüttel, vgl. unten Anm. 209) interveniert. 350 2. D e r Schuldschein als A n e r k e n n u n g einer Zahlungsverpf l ich tung ist der U r k u n d e n t y p , dessen Ges ta l tung den Aufst ieg der N o t a r s u r k u n d e zum H ö h e p u n k t ih re r En twick lung , zur F u n k t i o n eines Exekut ions- titels,149 a m deut l ichsten verfolgen lässt. Dieser Aufst ieg vollzieht sich nicht einhei t l ich: in Toskana — in Siena schon vor 1202 — u n d in Um- brien r äumen die Stadtgesetze im 13. J a h r h u n d e r t vielfach dem Nota r die Befugnis ein, dem seine Zahlungsverpf l ich tung ane rkennenden Schuldner bei n icht termingemässer Zahlung die Zulassung aussergericht- Hcher P f ä n d u n g u n d Verwer tung seiner H a b e durch den Gläubiger aufzuerlegen.1 5 0 Ande re S ta tu ten beha l ten die Er te i lung der P fändungs - er laubnis ausdrückl ich dem Rich te r vor:1 5 1 in beiden Fäl len sollte die E rmäch t igung des Gläubigers zu eigenmächt iger Befriedigung seines Anspruchs durch blosses Par te ien-Übere inkommen ausgeschlossen wer- den — zweifellos nicht zuletzt im Hinbl ick auf den finanziellen Verlust , den be im Wegfal l der sehr erheblichen Gebühren für die gerichtl iche Pfändungser laubnis die s tädt ischen F u n k t i o n ä r e erlitten.152 D i e P rax i s ist über solche Hindernisse h inweggeschr i t ten: der Schuldner , dem ja diese Gebühren zur Last fielen, e rmächt ig te den Gläubiger zu r Selbst- hilfe »ohne Rücksicht auf die entgegenstehenden Best immungen des Stadtrechts«. Dass es in Trogi r eine solche Bes t immung gegeben haben muss, und dass m a n sich auf diese Weise über sie hinwegsetzte , das lassen uns die E in t räge der Notars imbrevia turen e rkennen : In 15 von Bonaventura Pet r i in das äl teste erhal tene Imbrev ia tu rbuch (1263—64) eingetragenen U r k u n d e n verpf l ichte t sich der Schuldner , non obstante çapitulo vel consuetudine Tragurii den Verkauf des Teiles seiner Gü te r als rechts- gültig anzuerkennen , den der Gläubiger bei n icht termingemässer Schuld- t i lgung zur Befriedigung seines Anspruchs u n d zur D e c k u n g seiner Auslagen durchführt . 1 5 3 F ranc iscus Anconi tanus (1270/71) w ä h l t meist154 eine andere Fassung : der Schuldner e rmächt ig t je tzt ausdrück l ich den 149 Vgl. oben S. 337. 150 Vgl. D. B i z z a r r i , Il documento notarile guarentigiato (Genesi storica e natura giuridica), Torino 1932 (R. Università di Torino. Memorie dell'Istituto Giuridico, Ser. II, Memoria XVII); H. P l a n i t z , Der Schuld- bann in Italien, Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte LH, Germanist. Abt., Weimar 1932, S. 164—166. 151 Vgl. die Beispiele bei G. S a l v i o l i , Storia della procedura civile e criminale, p. II, Milano 1927 (Storia del Diritto Italiano pubblicata sotto la direzione di P. d e l G i u d i c e , vol.111, p. II), S. 635—637. 152 Das hat,,an Hand der Bestimmungen der Ragusaner Statuten, deutlich gemacht Ivo P u h a n , »Aptagi« dubrovačkog prava, Istorisko-pravni zbornik, god. II, sv. 3—4, Sarajevo 1950, S. 200—213. 1 5 3 So ausdrücklich 1, (I), S. 26, nr. 57, S. 27, nr. 61, 62, S. 37, nr. 80, S. 38, nr. 93, S. 41, nr. 89, S. 45, nr. 96, S. 46, nr. 98, S. 52, nr. 109, S. 56, nr. 115, S. 57, nr. 118, S. 67, nr. 140, S. 79, nr. 166, S. 81, nr. 170, S. 82, nr. 172; Gleichbedeutend sind wohl die Bestimmungen, in denen die Genehmhaltung des Verkaufs nicht ausdrücklich erwähnt wird: 1, (I), S. 13, nr. 32, S. 31, nr. 70, S. 35, nr. 77, S. 59, nr. 123, S. 62, nr. 128, S. 72, nr. 151, S. 79, nr. 164. 1 5 1 Vereinzelt wendet er eine derjenigen seines Vorgängers verwandte Formel an: 1, (III), S. 106, nr. 126, S. HO, nr. 32, S. 163, nr. 63. 351 Gläubiger , sua propria auctoritate sine licentia aliqua curie vel mandato sich aus seinem Vermögen zu befriedigen u n d verzichtet darauf, sich auf Gewohnhei t , S ta tu t oder capitulare der S tad t Trogi r zu berufen.1 5 5 Ähnl ich formulieren die Verkaufser laubnis auch Franciscus Angeli (1271 bis 1273)156 u n d Siroctus Pe t r i (1293—1294),157 wäh rend Franciscus Ben- venut i (1274—77 u n d 1287) zur Ausdrucksweise des Bonaventura Pet r i zurückkehrt ,1 5 8 die auch Nicolaus Palmer i i (1290—92) anwendet ; 1 5 9 in den Imbrev ia tu ren des Notars Scorus (1278/79) pflegt der Schuldner dem Gläubiger ein best immtes Grunds tück zu ve rp fänden u n d ihn zu dessen allfäll igem Verkauf, ungeachte t der Best immungen des Stadt rechts , zu ermächtigen,1 6 0 in zwei Fäl len al lerdings mit dem Vorbehalt , dass ein solcher Verkauf nach öffentl icher Fei lbie tung durch Ausrufer an den Meistbietenden zu erfolgen habe.1 6 1 E in solcher Vorbehal t kommt ver- einzelt auch in anderen Imbrev ia tu ren vor, wobei die Einholung gericht- l icher Er laubnis zur Fei lbie tung ausbedungen werden kann,1 6 2 w ä h r e n d umgekehr t de r Schuldner ausdrückl ich auf die Fei lb ie tung verzichten kann.1 6 3 Eine solche Fei lbie tung einer Liegenschaft, wie sie vom Gericht auch zwecks Here inbr ingung von ihm verhängte r Bussen genehmigt werden konn te u n d d a n n vom Bussschuldner bet r ieben wurde,1 6 4 konnte wegen Schulden an einen p r iva ten Gläubiger von diesem wohl mit u n d ohne ausdrückl iche Genehmigung des Gerichts , immer aber un te r In- ansp ruchnahme des Gemeindebüt te ls durchgeführ t werden.1 6 5 Trotz dieses 155 So 1, (III), S.93, nr.4, S.99, nr. 13, S. 121, nr. 49, S. 123, nr. 52, (IV), S. 132, nr. 8, S. 133, nr. 10, S. 158, nr. 56, S. 167, nr. 72, S. 209, nr. 151, S. 217, nr. 164. 156 So 1, (V), S. 248, дг. 53, S. 250, nr. 58, S. 251, nr. 59, S. 254, nr. 67, S. 263, nr.85, 86, S. 264, nr.87, (VI), S. 276, nr. 13, S. 277, nr. 15, S. 289, nr. 39, 40, S. 314, nr. 80, S. 321, nr.92, S. 322, nr. 95, S. 527, nr. 103, S. 334, nr. 115, S. 337, nr. 120, S. 342, nr. 130, S. 344, nr. 135, S. 354, nr. 152, S. 356, nr. 157, S. 358, nr. 159, S. 366, nr. 175, S. 368, nr. 179, S. 370, nr. 185, S. 371, nr. 186,- S. 372, nr. 188, S. 382, nr. 218, 220, S.386, nr. 224, S. 392, nr. 235, S. 393, nr. 238, S. 404, nr. 295, S. 415, nr. 280, S. 419, nr. 288, S. 423, nr. 296, S. 424, nr. 298, S. 429, nr. 309, S. 430, nr. 313, S. 453, nr. 359, S.462, nr.375, S. 483, nr. 413, 414, S. 493, nr. 433, S. 498, nr. 455, S. 501, nr. 450, S. 502, nr. 452, S. 503, nr. 456. 1 5 7 So 2, X, S.312, nr.8, S.313, nr. 11, S. 327, nr. 37. 1 5 8 So 2, I, S. 3, nr. 5, 8, S. 4, nr. 7, 9, S. 19, nr. 42, S. 22, nr. 47, S. 23, nr. 50, 51, S. 29, nr. 61, S. 31, nr. 66, S. 32, nr. 67, S. 34, nr. 74, S. 40, nr. 87, S. 41, nr. 89, S. 44, nr.94, S. 52, nr. 114, S. 56, nr. 121, S. 84, nr. 181, 182, S. 88, nr. 188, S. 89, nr. 192, S. 92, nr. 200, S. 112, nr. 245, S. 114, nr. 248, II, S. 150, nr. 53, S. 159, nr. 72, S. 160, nr. 75, S. 163, nr. 83, S. 173, nr. 104, VII, S. 257, nr. 10, S. 258, nr. 13. 1 5 9 So 2. IX, S. 271, nr. 9, S. 281, nr. 37, S. 283, nr. 41, S. 291, nr. 62, S. 296, nr. 72, S. 304, nr. 88. 1 6 0 So 2, IV, S, 219, nr. 117, S. 229, nr. 150, anders S. 237, nr. 170. 1 6 1 2, IV, S. 204, nr. 68 (facta prius publica et sollempni subastacione per terram Traguriensem ecc. nee non obstante capitulis seu statutis ecc.), S. 231, nr. 155 (bagniri facere et vendere). 1 6 2 1, (IV), S. 214, nr. 158 (dummodo cum voluntate curie faciat ipsam primo bandire). 1 6 3 2, I, S. 27, 57 (renuntians omni suo iuri tam incanti quam aliis omnibus et exceptionibus, renuntians capitolari civitatis Traguriensis aliquo seu con­ suetudine non obstante). 1 6 1 1, (IV), S. 173, nr. 81. les Ygi einerseits 2, I, S. 12, nr. 25 (der Gläubiger hat mit Genehmigung des Gerichtes ein Grundstück des Schuldners in Besitz genommen und es 352 der Feilbietung innewohnenden Publizitätsmoments war mit ihrer Durchführung den Forderungen des Stadtrechts augenscheinlich nicht genüge getan: wohl aber war das der Fall, wenn der Schuldner sich verpflichtete, dem Gläubiger über den Erwerb des ihm bei nicht termin- mässiger Sculdrückzahlung zufallenden Grundstücks eine Verkaufs- urkunde secundum consuetudinem civitatis Traguriensis — d. h. jeden- falls unter Berücksichtigung des von uns erörterten Rechtsbrauchs — auszustellen.166 Die Rechtsgültigkeit des Verkaufs des Schuldnerguts durch den Gläubiger will ja auch die von Bonaventura Petri angewandte Formel in erster Linie sichern; dasselbe Bestreben lässt eine Entscheidung des Stadtgerichts erkennen: die Konsuln von Trogir erklären selbst einen derartigen Verkauf für rechtsgültig — ungeachtet der Bestimmungen des Stadtrechts.167 Der eigenmächtige Verkauf einer Schuldnerliegen- schaft durch den Gläubiger konnte die Rechte der auf Grund des Näher- rechts Anspruchsberechtigten gefährden: in diesem Umstand ist wohl eine der Wurzeln des — wie die uns vorliegenden Imbreviaturen zeigen, in der Zeit ihrer Entstehung von der Praxis schon überwundenen — Wiederstandes der Stadtgewohnheit gegen eine Anerkennung der Schuld- urkunde als Exekutionstitel zu erkennen. Wie sehr diese Anerkennung in der Praxis sich durchzusetzen begann, beweist eine Eintragung, in welcher der Schuldner das Recht zur Besitzergreifung und zum Verkauf seiner Güter nicht nur dem Gläubiger, sondern auch dessen im Besitz der Schuldurkunde befind- lichen Bevollmächtigten zuerkennt.168 In einem andern Falle hat ein solcher Bevollmächtigter des Gläubigers auctoritate sibi concessa te- nore ... instrumentorum den Verkauf von Schuldnerliegenschaften durchgeführt,169 die Schuldurkunde aber nicht dem Schuldner zurück- gegeben: daraufhin beklagt sich der Schuldner beim Podestà, und dieser verbietet dem examinator, die vom Notar in seiner Anwesenheit auf- genommenen, aber augenscheinlich noch nicht »publizierten«, d. h. den Käufern jener Liegenschaften ausgehändigten Verkaufsurkunden für vollgültig zu erklären, einem der Käufer, den Kaufpreis an den Bevoll- mächtigten des Gläubigers auszuzahlen, ehe dieser die Schuldurkunde zurückgegeben hat.170 Ein Vorgang, der die der Wertung der Schuld- urkunde als Exekutionstitel innewohnende Gefahr eines Missbrauchs bandiri lassen), 2, IV, S. 135, nr. 166 (das Gericht trägt dem Gläubiger auf, ein Grundstück des Schuldners voce preconia publice per terram Traguriensem... bagniri faceret, ut est iuris, et poneret ad incantum), andererseits 1, (VI), S. 306, nr. 68 (von einem durch den Gläubiger zwecks Schuldeinbringung ver- kauften Weinberg heisst es: qua vinea pluries et pluries bandita et incantata in plathea Traguriensi fuit per Millorinum banditorem comunis Traguriensis). 160 1, (VI), S. 372, nr. 189. 167 2, II, S. 136, nr. 23. 168 1 (VI), S. 504, nr. 457. 169 2, X, S. 314, nr. 13, S. 315, nr. 14. Es handelt sich dabei um die von dem Notar Siroctus Petri, dem Verfasser der Imbreviatur, selbst ausgefertigte Schuldurkunde, nicht etwa um die Bevollmächtigungsurkunde. 170 2, X, S. 320, n r . 22. 23 353 deut l ich e rkennen läset, aber auch ein Licht auf die keineswegs sich in einer Kontrolle des Notars erschöpfende Funk t ion des Examina to r s wirft . Nicht wenige un te r den in die Trogirer Notars imbrev ia turen ein- getragenen Schu ldurkunden r ä u m e n dem Gläubiger , neben der ihm wieder un te r Ausscha l tung entgegenstehender Best immungen des S tad t - rechts zugestandenen Befugnis zu eigenmächt igem Verkauf von Liegen- schaften des Schuldners , d a s Recht de r Fes tnahme des zahlungssäumigen Schuldners ein: es k a n n sich dabei u m eine zusätzl iche Sicherung für den Fa l l hande ln , dass die Gü te r des Schuldners für eine Befriedigung des Gläubigers nicht ausreichen,1 7 1 es k a n n sich aber auch u m die Aus- w i r k u n g eines Misstrauens gegen die Zahlungsfähigkei t , Zuverlässigkeit u n d Redl ichkei t des Schuldners handeln,1 7 2 zumal w e n n der Kaufpre is für eine bewegliche Sache geschuldet wird.173 In manchen Fäl len ist die Ursache der Vertragsklausel n icht zu erkennen.1 7 4 Auch diese A r t der Selbsthilfe k a n n vom Stadtger icht für zulässig e rk lä r t werden.1 7 5 Wir wissen d a n k den er t ragre ichen Unte rsuchungen von H a n s P 1 a n i t z ,17e dass auch in I ta l ien im 13. J a h r h u n d e r t d i e Fes tnahme des Schuldners vielfach mi t der Vermögenspfändung konkur r ie r te , wenn sie auch dor t dieser gegenüber im Zeichen der for tschrei tenden Rat io- nal is ierung des schuldrecht l igen Verkehrs1 7 7 a l lmähl ich in den Hin te r - g rund t ra t . In Trogir waren , in der Zeit der En t s t ehung unserer Notars - bücher , Verkäufe von Unfreien durch ihre Eigentümer1 7 9 n icht selten; in einem Fal l w i rd ein Mädchen du rch seine El te rn als Magd verkauft ,1 8 0 in einem anderen gibt der Schuldner dem Gläubiger eine Magd als Pfand,1 8 1 in einem dr i t ten Fa l l erfolgt ein Tausch vom Mägden.1 8 2 In 171 So 1, (II), S.90, n r .5 ; s, IV, S. 189, nr. 25. 172 So 1, (III), S. 97, nr. 10 (der Schuldner hat durch Nachlässigkeit den Verlust der Schuldsumme verschuldet), S. 99, nr. 13 (die Schuldsumme stellt den vom Schuldner zu leistenden Ersatz für ein von ihm dem Gläubiger weg- genommenes Pferd dar), S. 106, nr. 26 (Schuldner ist ein — augenscheinlich neu zugezogener — Schuhmacher aus Fermo), (IV), S. 198, nr. 28 (die Schuldner haben den Viehbestand des Gläubigers geschädigt), (VI), S. 190, nr. 42 (Ge- richtsbeschluss; der zu Schadenersatz verurteilte Schuldner hat den Gläubiger festgenommen und als Knecht verkauft). 173 So 1, (III), S. 123, nr.52 (Kaufpreis für ein Pferd), (VI), S. 355, nr. 154, 155 (Kaufpreis für Wolle), S. 426, nr. 302 (Kaufpreis für Kleider). 174 So 1, (V), S. 410, nr. 270. 175 1, (VI), S. 302, nr. 61 (bei mchtterminmässiger Leistung des Schaden- ersatzes wegen Pferdediebstahl). 17e Der Schuldbann in Italien, a. a. O., S. 134—259. 177 P 1 a n i t z a. a. O., S. 259. 178 Es handelt sich dabei augenscheinlich immer um Angehörige der Land- bevölkerung des Trogirer Hinterlands. 179 So 1, (I), S.37, nr.81, S. 190, nr. 112, (VI), S. 270, nr. 4, S. 334, nr. 116, S.379, nr.209, S. 394, nr.239; 2, I, S. 74, nr. 162, S. 108, nr. 234, II, S. 164, nr. 84, S. 165, nr.86, IV, S. 190, nr.27, S. 202, nr. 59, S. 203, nr. 64, S. 213, nr. 97, S. 216, nr. 107, 108, S. 226, nr. 158. 180 2, IV, S. 201, nr. 56 (unter Vorbehalt des Loskaufsrechts durch die Eltern). 181 2, IX, S. 286, nr. 48. " 2 2, IX, S. 290, nr. 59. 354 zahlreichen Diens tver t rägen , du rch die vielfach die Eltern1 8 3 der Diens t - nehmer diese, noch häuf iger diese selbst184 sich zu oft j ahre langer Knechtschaf t verpflichten,1 8 5 w i r d nicht selten den Diens ther ren die Be- fugnis e ingeräumt, den Dienstboten, der seinen Diens the r rn best iehl t oder verlässt , sua auctoritate, ohne Ger ichtsverfahren, festzunehmen.1 8 3 Die Fes tnahmeklause l f indet sich auch in einem Diens tver t rag , in dem sich der Diens tnehmer verpf l ichtet , einem Schuhmachermeis te r ein J ah r lang »in seinem H a n d w e r k « zu dienen;1 8 7 augenscheinl ich hande l t es sich u m ein Übere inkommen zwischen Handwerksmei s t e r u n d -gesellen, das sich deut l ich von den zahlreichen Handwerks -Lehrve r t r ägen un te r - scheidet, d ie Aufnahme in die Notarsbücher 1 8 8 gefunden haben.1 8 9 Auch 183 So 1, (I), S. 2, nr. 4 (7 Jahre), (IV), S. 188, nr. 108 (9 Jahre); 2, I, S. 92, nr. 199 (16^ Monate), S. 93, nr. 201 (20 Jahre), S. 144, nr. 249 (12 Jahre), S. 118, nr. 256 (5 Jahre), II, S. 130, nr. 10 (25 Jahre), S. 138, nr. 27 (5 Jahre), S. 144, nr. 41 (8 Jahre), S. 173, nr. 105 (6 Jahre), IV, S. 217, nr. 111 (ohne Fristangabe), S. 225, nr. 136 (auf Lebenszeit der Dienstgeberin), S. 228, nr. 148 (ohne Fristangabe), S. 229, nr. 149 (30 Jahre), S. 237, nr. 168 (ohne Fristangabe), S. 242, nr. 185 (23 Jahre). Ihre cosina germana verdingt die Vertragschliessende 1, (I), S. 136, nr. 64 auf 9 Jahre. 184 So 1, (I), S.69, nr. 143 (4 Jahre), (II), S. 164, nr. 66 (5 Jahre), (VI), S.271, nr. 6 und S. 304, nr. 64 (10 Jahre), S. 323, nr. 96 (5 Jahre), S. 342, nr. 131 (3 Jahre), S. 353, nr. 149 (2 Jahre), S. 392, nr. 237 (12 Jahre), S. 399, nr. 249 und S. 433, nr. 317 13 Jahre), S. 437, nr. 324 und S. 444, nr. 340 (1 Jahr), S. 458, nr. 369 (20 Jahre); 2. I, S. 80, nr. 174 (4 Jahre), S. 113, nr. 246 (2 Jahre), II, S. 126, nr. 1 (10 Jahre), S. 151, nr.57 (Mutter und Sohn, 16 bzw. 10 Jahre), nr. 58 (5 Jahre), S. 152, nr. 59 (4 Jahre), S. 155, nr. 66 (6 Jahre), S. 168, nr. 92 (ohne Fristangabe), S. 169, nr. 96 (10 Jahre), S. 172, nr. 102 (5 Jahre), IV, S. 208, nr. 81 (25 Jahre), S. 209, nr. 87 (6 Jahre), S. 218, nr. 113 (16 Jahre), S. 218, nr. 113 (20 Jahre), S. 238, nr. 173 (25 Jahre), VII, S. 258, nr. 14 (5 Jahre). 185 In zwei Fällen verdingt der bisherige Dienstherr den Dienstnehmer weiter: 1, (VI), S. 339, nr. 123 (für den Rest seiner nicht angegebenen Dienst- frist); 2, II, S. 153, nr. 61 (auf 8 Jahre). 188 1, (IV), S. 164, nr. 66 hedsst es ausdrücklich: non obstante capitulo civi- tatis Traguriensis. 187 1, (I), S.68, nr. 142 (10.4.1264): Raddovan filius Marini Ckavsi sua ve- luntate astrinsit et locavit se pacto cum magistro Petro Hungaro calcolario ad serviendum ei in dicta ar te usque ad annum proximo venturum completimi.. Promittens ei pacto fideliter servire ei in dicta ar te et facere ea que sibi pre- ceperit in dicta ar te bona fide; et non recedere ab eo sine sua voluntate. Et si aufugerit ab eo sine sua voluntate, debet ei restaurare omnes dies, quibus afuerit a dieto servitio; et liceat ipso magistro eum ubicumque invenerit capere pro suo pactuali et reducere ad servitium suum. Ähnlich in dem Vetrag des gleichen Dienstnehmers mit einem andern Schuhmachermeister 1, (IV), S. 207, nr. 147 (19.4.1271). 188 Augenscheinlich deshalb, weil in Trogir damals eine zunftmässige Organisation der Handwerker noch nicht soweit durchgebildet war, dass eigene Zunft-(Lade-)bücher geführt worden wären. Eine consuetude magistro- rum civitatis Traguriensis, bei Ablauf der Lehrzeit den Lehrlingen das nötige Handwerksgerät zu überlassen, wird erwähnt 1, (V), S. 239, nr. 36. 189 Am zahlreichsten sind Lehrverträge für das Schuhmacherhandwerk, so 1, (I), S. 8, nr. 19 (7 Jahre), S. 17, nr. 40 (9 Jahre), S. 20, nr. 46 (7 Jahre), S. 41, nr. 88 (8 Jahre), S. 83, nr. 174 (12 Jahre), S. 85, nr. 179 (9 Jahre), (V), S. 239, nr. 36 (7 Jahre), (VI), S. 445, nr. 341 (7 Jahre), S. 469, nr. 390 (3 Jahre); 2, I, S. 60, nr. 131 (7 Jahre), S. 71, nr. 155 (8 Jahre), S. 82, nr. 177 (10 Jahre), IV, S. 193, nr. 37 (8 Jahre), S. 196, nr. 48 (7 Jahre); für das Schneiderhandwerk: 1, (I), S.34, nr. 75 (5 Jahre), S. 78, nr. 163 (8 Jahre), (IV), S. 184, nr. 102 (ohne Fristangabe), S. 191, 23* 355 sie werden meist von den El te rn der Lehrl inge abgeschlossen, in einem Fall1 9 0 mi t Genehmigung der Leibherren der unfreien Mut te r des Lehr- lings. In Ausdrucksweise u n d Inha l t stehen diese Lehrver t räge den Diens tver t rägen sehr nahe : auch sie begründen eine meist langjährige, schon wegen der Unterschiedl ichkei t der D a u e r dieser Lehrzeit augen- scheinlich keineswegs in erster Linie auf die Erfordernisse der H a n d - werkslehre abgest immte Diens tbarke i t des Lehrl ings; auch in einem solchen Lehrver t rag wi rd dem Lehrhe r rn die Befugnis zur Fes tnahme des flüchtig werdenden Lehrl ings eingeräumt.1 9 1 Die Lehrher ren wie die Diens ther ren der Diens tver t räge gewähren den Diens tnehmern Unte rha l t u n d Bekleidung; die handwerk l i che Unterweisung, die den Lehrl ingen zuteil wi rd , t r i t t in den Lehrver t rägen a n die Stelle des Barlohns, de r in den Dienstv.erträgen stets192 als ein- malige Abf indung für die gesamte Dienstzei t festgesetzt wird , die bei Vertragsabschluss durch den Diens ther rn an den Ver t ragspar tner , also vielfach an die El te rn des Diens tnehmers , ausgezahl t wi rd . D i e Dienst- leistung erscheint also durchweg als Abgel tung einer Geldsumme, deren Rückzah lung in ba r die Empfänge r augenscheinl ich n icht durch Ein- r ä u m u n g eines Pfandrech t s a n Liegenschaften gewährleis ten konnten oder wollten. Insofern steht der Diens tve r t rag der Trogirer Notarsbücher dem Mietver t rag nahe, bei dem gleichfalls eine einmalige Zahlung a n dea Vermieter für die befristete Überlassung des Mietobjekts erfolgt.193 D ie P rax i s , eine Dar lehensaufnahme als Scheinverkauf einer Liegenschaft un t e r gleichzeitiger Ausbedingung des Rückkauf rech ts für den Ver- käufe r bei Rückzah lung des Kaufpreises zu maskieren, die e twa in Siena im 12. J ah rhunde r t gang u n d gäbe war,194 begegnet vereinzelt in den E in t ragungen der Trogirer Notarsbücher.1 9 5 D e r Realkredi t h a t sich also in Trogi r in der Zeit der En t s t ehung unserer Notarsbücher schon wei tgehend zu einem selbständigen Ins t i tu t des Wirtschafts lebens entwickel t : dabei bi ldet die zu eigenmächtigem Verkauf von Schuldnergut e rmächt igende Schu ldu rkunde — trotz ent- gegenstehender Best immungen des Stadt rechts — die übl iche Sicherung; der Schuldner , der Rea lkred i t n icht in Ansp ruch nehmen k a n n oder nr. 116 (3 Jahre), (VI), S. 327, nr. 104 (4 Jahre); 2, I, S. 53, nr. 116 (5 Jahre) für das Kürschnerhandwerk: 1, (VI), S. 279, nr. 20 (9 Jahre), S. 321, nr. 93 (8 Jahre), S.377, nr.205 (9 Jahre), S. 325, nr. 301 (9 Jahre); 2, IV, S. 217, nr. HO (8 Jahre); für das Waffenschmied-Handwerk 1, (VI), S. 380, nr. 211 (4 Jahre). 190 1, (I), S. 85, nr. 179. 181 1, (I), S. 17, nr. 40. 192 Mit Ausnahme der eben dadurch eine Sonderstellung einnehmenden handwerklichen Dienstverträge, vgl. oben Anm. 187. 193 Si 1, (I), S. 19, nr.44, S. 87, nr. 182, (IV), S. 172, nr. 80. 194 Vgl. D. B i z z a r r i , Il documento privato nel territorio senese durante il Medioevo, Archivio Giuridico 4, S. XXVll (CXI), Modena 1934, S. 212. 195 1, (III), S. 116, nr.40, (VI), S.384, nr.222. Nach 1, (V), S. 261, nr. 81 er- folgt ein Liegenschaftsverkauf, bei dem die Käufer für den Fall nicht ter- mingemässer Zahlung des gestundeten Kaufpreisrestes dem Verkäufer die Liegenschaft selbst und den bereits gezahlten Teil des Kaufpreises überlässt, non obstante capitulare civitatis Traguriensis. 356 will, muss dem Gläubiger die Verfügung über seine Person oder die eines seiner Gewal t Unterworfenen zugestehen, en tweder sofort, durch Verknechtung , oder du rch E i n r ä u m u n g der Befugnis zu eigenmächt iger Fes tnahme, obgleich auch diese im S tad t rech t nicht vorgesehen ist. D ie Kodif ikat ion des Trogirer Stadt rechts im Sta tu t von 1322 ver- pfl ichtet das S tad toberhaup t , den comes, dem Gläubiger bei Vorlage vollwertiger, d. h. von einem Nota r ausgestellter, vom Examina to r bekräf t igter , Schu ldurkunden die Exeku t ion ohne D u r c h f ü h r u n g eines Ger ichtsverfahrens zu bewilligen.198 D ie Befugnis zur Fes tnahme eines zahlungsunfähigen Schuldners wi rd n u r dem auswär t igen Gläubiger zuerkannt,1 9 7 w ä h r e n d der einheimische Gläubiger augenscheinlich, falls er sich mi t Hilfe der Schu ldu rkunde nicht befriedigen kann , n u r du rch ein Ger ichtsver fahren die Fes tnahme des zahlungsunfähigen Schuldners u n d seine A n h a l t u n g im Gemeindegefängnis auf Kosten des Gläubigers erreichen kann.1 9 8 H u n d e r t Jahre spä ter mussten die S tad tvä te r gegen die »unangemessene« Gewohnhei t vieler Schuldner Stel lung nehmen, auch bei kleinen Schuldbet rägen den Gläubiger mit der Auf forderung abzuspeisen, er solle sich auf eigene Kosten a u s dem Schuldnergut be- friedigen, wodurch der Exekut ionsbeamte eine Einbusse an den ihm zustehenden Gebühren erlitt.199 D a d u r c h , dass diese Gebühren für Schuldbet räge bis zur Höhe von 20 librae festgesetzt werden, wi rd sti l l- schweigend die Par te ienvere inbarung über die e igenmächtige Exekut ion von Schuldanerkenntn issen über höhere Beträge als zulässig ane rkann t . 3. E ine Eigentumsübe.r t ragung haben zum Inhal t , neben den von uns gewürdig ten Ver t rägen über den Verkauf von Liegenschaften und Unfreien, die zahlreichen U r k u n d e n über den Verkauf von Weins töcken u n d ö l b ä u m e n , die auf Grunds tücken gepflanzt sind, die meist k i rch- lichen Anstalten,2 0 0 seltener der Stadt,2 0 1 manchmal dem Käufer,2 0 2 in anderen Fäl len anderwei t igen Eigentümern 2 0 3 gehören. N u r bei Vor- gängen der le tz tgenannten Ar t w i rd gelegentlich der Zus t immung des Grunde igen tümers gedacht.204 Das Eigentumsrecht an Weinstöcken und ö l b ä u m e n auf f remdem G r u n d k a n n Gegens t and des Tausches,2 0 5 de r Verpfändung, 2 0 6 d e r Mitgiftbestellung,2 0 7 d e r le tz twil l igen Verfüg- 196 Statutum et reformationes civitatis Tragurii ed. S t r o h a l (vgl. oben Anm. 96), S. 19, Statutum lib. I, cap. 31, mit S. 22 f., cap. 40—42, S. 32, cap. 68. 197 A. a. O., S. 19, lib. I, cap. 32. 198 A. a. O., S. 19, lib. I, cap. 30 mit S. 21, cap. 38. 199 Reformationum Tragurii lib. II, cap. 9, a .a .O. S. 221 (1425). 200 So 1, (I), S.82, nr. 171, (IV), S. 147, nr. 35, S. 162, nr. 62, S. 179, nr. 92, S.208, nr. 149, (VI), S.277, nr. 16, S. 351, nr. 145, S. 359, nr. 161, S. 476, nr.401; 2, I, S. 47, nr. 102, S. 50, nr. 108, S. 62, nr. 135, S. 65, nr. 140, II, S. 74, nr. 116, S. 81, nr. 176, S. 82, nr. 178 u. ö. 201 So 1, (VI), S. 335, nr. 117, S.496, nr.446; 2, I, S. 64, nr. 139 u. Ö. 202 So 1, (I), S. 42, nr. 90, (VI), S. 327, nr. 105, S. 397, nr. 145; 2, I, S. 27, nr. 58 u. ö. 203 So 1, (IV), S. 132, nr. 7, S. 191, nr. 115, (VI), S. 361, nr. 182 u. ö. 204 So 1, (IV), S. 147, nr. 34, (VI), S. 388, nr. 225. 205 So 1, (I), S.45, nr.97, (IV), S. 201, nr. 135. 206 So 2, IV, S. 210, nr. 91. 207 So 1, (VI), S.355, nr. 153; 2, I, S. 74, nr. 161. 357 ung sein. Nur vereinzelt wird in diesem Zusammenhang die dem Grund- eigentümer zustellende, vom Eigentümer der Weinstöcke und Ölbäume zu leistende Abgabe erwähnt, das agraticum20» oder ierraticum.210 Gelegentlich begegnen uns diese Bezeichungen211 auch in den zahl- reichen Pachtverträgen der Trogirer Notarsbücher: sie haben durchweg die Verpachtung von Weinbergen bzw. von Weinstöcken und Olbaumen aui fremdem Grund212 zum Inhalt und sehen dabei vielfach die Neu- anlage von Weinbergen auf erst urbar zu machendem Lande vor. In diesem falle zahlt üblicherweise der Verpächter dem Pächter im Vor- hinein eine entsprechend dem Ausmass des mit Weinstöcken zu be- setzenden Landes festgesetzte Geldsumme.213 In anderen Fällen tritt an die Melle dieser Zahlung die Überlassung der Hälfte des in Kultur zu nehmenden Landes nach seiner Besetzung mit Weinstöcken.214 Es handelt sich hier augenscheinlich um eine jüngere Spielart des Instituts, dessen j r « i u e m U n g 0 r m w i r i n d e m Sondereigentum an Weinstöcken und Olbaumen kennen gelernt haben und das in der Begründung eines zwischen dem Eigentümer des Bodens und dem Beschaffer und Pflanzer und Betreuer der Weinetöcke geteilten Eigentum besteht. Die ältere Praxis hatte vermutlich, um dem Grundsatz der Unveräusserlichkeit kirchlichen Landeigentums, aber auch den Normen des Näherrechts215 Kechnung zu tragen, in der Loslösung des Eigentums an Weinstöcken und Olbaumen einen Weg zu diesem Ziel gefunden, während die jüngere Kechtsubung unbedenklich dem Winzer das Eigentum an einem Teil des von ihm urbar gemachten Bodens einräumt — wenn er nicht mit Geld abgefunden werden kann. Jedenfalls spiegeln die Eintragungen der Irogirer Notarsbücher ein Kapitel der Entstehungsgeschichte des dalmatinischen Kolonats wieder: bis in die jüngste Zeit war ja die Frage umstritten ob zwischen Grundherren und Kolonen in Dalmatien ein reines Pachtverhältnis oder eine gesellschafts- bzw. miteigentumsartige Kechtsbeziehung bestanden hat.2" ™ i D i e , 1 P f c h t r u n d W i n zereiver t räge verpflichten in ihrer grossen Mehrzahl den Winzer, die Hälfte des Ertrages an den Verpächter abzu- 208 So 1, (VI), S. 366, nr. 177. n , 1« S t \ ' S ' , nr9 Î 3 M $ l f £ 3*88* n r l ^ ' ( Ш ) ' S- m n r - * ( I V ) ' S- 20U S 7 / ' 1 \ ! ' Ф - А 5 4 ' " • " V 1 7 * ' S" 1 6 8 ' n r - 6 1 = 2 ' I- S - 3 1 ' " • « . S.62, nr.135, l & Ä z s S i r Ä 8 , 1 0 7 , nr-231, IV's-188'nr-21'IX> s-274 nr-1?: Ч ОАГ A%aticu™- i..(VI), S.411, nr.274, S.420, nr. 291, S. 470, nr.391; 2 IX S. 269, nr. 7 -Terraticumr 1, (IV), S. 145, nr. 30, S. 179, nr. 91. So 1, (I), S. 25, nr. 53, (VI), S. 470, nr. 391 215 « 4° Î' IvS' i ^ ПГЛ35> S'119' n'r-4^ S- 1 2 8> nr-62 uö- nr.3, S.218!'nr 115 5 ' 2 6 6 ' S - 4 2 0 ' П Г - 2 9 1 , S - 4 9 3 , П Г - 4 3 4 : 2 ' I V ' S - 1 7 7 ' »,.; 215 . A J dì?T I n t a u s chgahe von »einem Schritt Landes« bei Kaufverträgen erinnert der Vorgang 2, I, S. 100, nr. 216: - bei der Verpachtung eines Wdn° i E v n ï ^ l ^ ^ ! 1 ' 8 ' e S c l e s i a ™*cte <'> C a c h a r i e (deren Grund- quod esTibT n l e r w a h n t w o r d e n i s t) P'» terratico pasum unum terre 7 a™7Jft g l 'HCMd e P r . l l e J g r n J - . D a n t e l l i > S u l l a c o l o n i a dalmata, p. I, £ara 1896; H. M a y r , Das dalmatinische Kolonat, Wien 1911. 358 führen. 2 1 7 Hins icht l ich seiner Verpf l ichtungen in der Rebenpf lege ver­ weisen sie d u r c h w e g auf die gute G e w o h n h e i t der S t a d t T r o g i r ; 2 1 8 diese wi rd a u c h s tändig als massgebend bezeichnet für die augenscheinl ich al lgemeingült ige besondere R e c h t s ü b u n g bei K r a n k h e i t des Winzers, Hungersnot oder Krieg, 2 1 9 die jedenfal ls in einer vorübergehenden H e r a b ­ setzung der Leistungen des Winzers b e s t a n d e n h a b e n muss. I n zwei F ä l l e n 2 2 0 verpf l ichten sich die Vertragschliessenden zur E i n h a l t u n g der Ver t ragsbes t immungen sub pena, que in capitulari comunis Traguriensis continetur. Solche S t r a f a n d r o h u n g e n , die sich in erster Linie gegen nachlässige Winzer, in zweiter Linie gegen Weinbergse igentümer r ichten, die ihren W i n z e r n den vere inbar ten Lohn n icht zahlen, h a b e n in das Trogirer S t a t u t von 1322 A u f n a h m e gefunden. 2 2 1 I n der Best immung, dass bei Auflösung des Winzerei-Verhältnisses das E i g e n t u m a n den im Weinberg gepflegten B ä u m e n d e m G r u n d e i g e n t ü m e r zusteht, 2 2 2 k l ingt in dem S t a t u t der R e c h t z u s t a n d nach, den die N o t a r s b ü c h e r deut l ich wiederspiegeln. 4. U n t e r den sonstigen Vert rägen Sachen- u n d obl igat ionenrechtl ichen I n h a l t s in den Trogirer N o t a r s b ü c h e r n verd ienen die zahlre ichen Ein­ träge, die sich auf die G r ü n d u n g , den Betr ieb u n d d i e Auflösung von Handelegesel lschaften beziehen, 2 2 3 besondere Beachtung. I h r e W ü r d i g u n g k ö n n t e n u r u n t e r H e r a n z i e h u n g u n d Verwer tung der reichen L i t e r a t u r über das Handelsgesel lschaftswesen d e r S t ä d t e D a l m a t i e n s 2 2 4 u n d I ta­ l iens 2 2 5 erfolgen u n d w ü r d e die dieser A b h a n d l u n g gezogenen G r e n z e n überschrei ten. H i e r m a g der Hinweis gestattet sein, dass sie, ebenso wie die vielen in die N o t a r s b ü c h e r e ingetragenen Bestel lungen von Bevoll­ mächt ig ten, 2 2 8 e inen Einbl ick in die von den Trogi rer Geschäfts leuten gepflegten Handel sbez iehungen ermögl ichen: beachtenswer t ist, dass neben d e m stets regen V e r k e h r mi t d e n da lmat in i schen N a c h b a r s t ä d t e n 2 1 7 Diese Leistung kann, wenn der Verpächter selbst Eigentümer des Pachtgrundes ist, als agraticum bzw. terraiicum bezeichnet werden; 1, (VI), S. 435, nr. 321 ist dare ad terraticum gleichbedeutend mit Verpachtung (eines mit Weinstöcken zu besetzenden Grundstücks). Ist der Verpächter nicht selbst Grundeigentümer, so flieset das agraticum bzw. terraticum meist in der Höhe eines Viertels des Ertrages dem ursprünglichen Grundeigentümer zu. 2 1 8 So 1, (I), S.25, nr. 53, S.26, nr.58, (III), S. 64, nr. 135 u. ö. 2 1 9 So 1, (III), S. 104, nr.22, S. 119, nr.46, S. 128, nr. 62, (IV), S. 137, nr. 18. 2 2 0 1, (III), S. 104, nr. 22, S. 128, nr. 62. 2 2 1 Statutum Tragurii ed. S t r o h a 1, S. 79—82, lib. II, cap. 71—79. 2 2 2 A. a. O., S. 81, cap. 75. 2 2 3 So 1, (I), S. 26, nr. 59, S. 31, nr. 70, S. 56, nr. 115, S. 86, nr. 180, (III), S. 94, nr. 5, S. 119, nr. 30, (IV), S. 176, nr. 86, S. 181, nr. 95, S. 185, nr. 103, S. 212, nr. 156, (V), S. 259, nr. 78, (VI), S. 292, nr. 46, S. 349, nr. 143 u. Ö. 2 2 1 Vgl. G. Č r e m o š n i k , Naša trgovačka društva u srednjem veku, Glasnik Zem. Muzeja XXXVI, 1924, S. 69—82. 225 Yg] j jg L i t e r a t u r i i t > e r S j c n t bei G. L u z z a t t o , Storia economica d'Ita­ lia, voi. I, Roma 1949 (Biblioteca Storica XX), S. 344 f. 2 2 8 So 1, (I), S. 27, nr. 60, S. 23, nr. 63 u. ö. Eine Vollmacht-Ausstellung 2, I, S. 50, nr. 110 erfolgt, weil der Vollmachtgeber oellet ad licterarum studium proficissi. 559 Spl i t , 2 " Šibenik2 2 8 und Zadar,229 dem gelegentlichen mi t Dubrovnik, 2 3 0 Kotor2 3 1 u n d dem Holzexpor thafen Senj (Zengg),232 Fernhandelsbezieh- ungen nicht n u r mit Venedig2 3 3 u n d der Mark Ancona,234 sondern, seit 1274, auch mit Apulien2 3 5 gepflegt werden : es ist das eine A u s w i r k u n g der auf die Erwerberung Dalmat iens , Kroat iens u n d Unga rns gerichteten Poli t ik Karls von Anjou, ein Vorspiel der Herrschaf t seines Hauses in diesen Ländern.2 3 6 5. Unte r den U r k u n d e n personenrecht l ichen Inha l t s stehen d ie Fre i - lassungserklärungen im. Vordergrund: die Frei lassung von unfreien Knechten u n d Mägden erfolgt meist entgelt l ich: das Loskauf geld wi rd von dem Freizulassenden selbst,237 von dem Bruder2 3 8 oder dem Bräu- tigam2 3 9 der Magd oder von Dri t ten 2 4 0 entr ichtet . Ein Vater kauf t seine Tochter durch In tauschgabe einer ande rn Magd frei.241 Unentgel t l iche Frei lassungen erfolgen zum Nutzen des Seelenheils des Frei lassenden2 4 2 oder auf G r u n d letztwil l iger Verfügungen.2 4 3 In einem Fa l l ist die W i r k u n g der Frei lassung an die Bedingung geknüpf t , dass die Fre i - gelassene sich nicht in Trogir aufhält.2 4 4 Sie en t s tammt augenscheinl ich 227 Vgl. 1, (III), S. 100, nr. 15, (VI), S. 378, nr. 208, S. 479, nr. 406; 2, II, S. 126, nr. 5, S. 143, .nr. 39, IX, S. 268, nr. 5. 228 Vgl. 1, (IV), S.138, nr. 19, (VI), S.293, nr. 47, S. 440, nr. 332; 2, II, S. 135, nr. 21, S. 136, nr. 22. 229 Vgl. 1, (I), S.52, nr. 110, S.60, nr. 125, S. 73, nr. 154, (VI), S. 381, nr. 216, S.388, nr. 228, S. 491, nr.431; 2, I, S. 63, nr. 138, S. 116, nr. 251, II, S. 125, nr. 4, S. 143, nr. 39, S. 158, nr. 70, S. 163, nr. 82. 230 Vgl. 1, (VI), S.474, nr.389. 231 Vgl 1, (VI), S. 251, nr. 60; 2, I, S. 67, nr. 145. 232 Vgl. 1, (VI), S.274, nr. 10, S.296, nr.51, S. 496, nr. 442 mit S. 506, nr. 442. 233 Vgl. 1, (I), S. 50, nr. 105, 106, S. 72, nr. 152, S. 82, nr. 172, S. 85, nr. 178 u. ö. 234 Vgl. oben Anm. 102. 235 Vgl. 2, I, S. 108, nr.235; II, S. 134, nr. 19, IV, S. 205, nr. 71, dazu 2, II, S. 151, nr. 57, S. 152, nr. 59: Rubertus de Casandra nimmt Dienstboten für seinen Haushalt in Barletta auf. 230 Vgl. dazu schon Giovanni L u c i o , Memorie istoriche di Tragurio Ve- netia 1673, S. 92 ff., und besonders Fr. C a r a b e l l e s e , Carlo d'Angiò nei rapporti politici e commerciali con Venezia e l'Oriente, Bari 1911 (Commissione provinciale di Archeologia e Storia Patria, Documenti e Monografie, voi. X), S. 153—170. 237 1, (IV), S. 196, nr.125, (V), S.255, nr. 68; 2, I, S. 77, nr. 168. In dem Fall 1, (VI), S. 430, nr. 312 wird von dem Freigelassenen und seinem bisherigen Leibherrn die früher mit beiden aufgenommene Notarsurkunde »vernichtet«: augenscheinlich handelt es sich um die Beendigung einer durch Selbstver- knechtung geschaffenen Unfreiheit. 238 1, (I), S.46, nr.99. 239 1, (VI), S.430, nr. 313; der Notar erwähnt die anschliessend an die Frei- lassung durch Ringgabe erfolgte Trauung. 240 1, (IV), S. 135, nr. 15 mit S. 136, nr. 16, S. 167, nr. 71 mit nr. 72. 241 2, I, S. 94, nr. 208. Freikauf durch Intauschgabe einer Magd von Seiten eines Dritten 2, IX, S. 290, nr. 59. 242 1, (III), S. 113, nr. 36, S. 126, nr. 58, (VI), S. 368, nr. 181; 2, I, S. 81, nr. 175, IX, S. 282, nr. 39. 243 1, (IV), S. 157, nr. 54 (doch müssen sich die Kinder der Freigelassenen, trotzdem deren Freilassung sich auf sie erstrecken soll, nochmals von einem Dritten freikaufen lassen, das. S. 167, nr. 71, 72), (VI), S. 329, nr. 108. 244 2, I, S. 110, nr. 240. 360 dem ländl ichen Hin te r l and der Stadt , in dem kroatisches Gewohnhei t s - recht gilt, das, wie wi r aus einer F re i l a ssungsurkunde erfahren, eine symbolische Gegenleistung für die Frei lassung vorsieht.245 Wie sehr sich demgegenüber die i talienischen Nota re in Trogi r als W a h r e r römischer Rechts t radi t ion fühlen, zeigt sich dar in , dass sie gelegentlich die Bestim- mungen der Fre i lassungsurkunden, die dem Freigelassenen volle H a n d - lungs- u n d Bewegungsfreiheit zusichern, durch den auch bei ihren Kollegen im Mut te r l and beliebten Zusatz, der Freigelassene solle alle Rechte eines freigeborenen römischen Bürgere geniessen,246 aus- schmücken.2 4 7 6. In der Reihe der U r k u n d e n famil ienrechtl ichen Inha l t s verdienen die zahlreichen Emanz ipa t ionen Beachtung, du rch die Väter248 oder ver- wi twete Mütter2 4 9 ihren Söhnen volle Verfügungsgewalt über das selbst- erworbene Vermögen e inräumen, zunächst u m dieses gegen Ansp rüche von Geschwistern nach dem Tode des Fami l ienoberhaupts zu sichern.250 Umgekehr t k a n n ein wegen Abwesenheit2 5 1 oder Strei ts mi t den Eltern2 3 2 aus der Famil iengemeinschaft ausgeschiedener Sohn in diese wieder aufgenommen werden und dami t seinen Anspruch auf ein zukünft iges Erbteil zurücker langen. Im ehelichen Güte r rech t her rscht in Trogir , nach dem Ausweis der Notarsbücher , das römisch-rechtl iche Dota l sys tem: der Brau tva te r pflegt vor oder bei de r Eheschliessung dem zukünft igen Schwiegersohn die Mitgift in Geld,253 Liegenschaften,254 Weinstöcken2 5 5 oder Vieh266 aus - 245 1, (III), S. 113, nr. 36: Bollissca Dobroslai und seine Gattin Dobra ge- währen um ihres Seelenheils willen ihrer Magd Perviça, der Tochter ihrer Magd Stana und des Radobert, die Freiheit; et ad maiorem huius rei cautelam et firmitatem dedit dictus Radobert in concambium seu in besuettum (vgl. die oben Anm. 127, 128 angeführte Literatur) dicto Bollisce unam diprohidem (=• diploidem, ein Kleidungsstück) secundum patrie consuetudinem. 248 Vgl. dazu P. S. "Lei c h t , La formula dei does romani nelle manumis- sione medievale, im Dezemberheft 1930 der Zeitschrift »Roma«, zitiert bei d e m s e l b e n , La formula d'affrancazione dei coloni nel periodo bolognese e i suoi antecedenti, Studi di Paleografia e Diplomatica in onore di Vincenzo Federici, Firenze 1945, S. 143—156. 247 1, (I), S.46, nr. 99; (VI), S. 368, nr. 181; 2, IX, S. 290, nr. 59. Ebenso in dem Gerichtsbeschluss über die Anerkennung des Freiheits-Status eines Mädchens, das von dem Sohn seiner ehemaligen Leibherrin als unfreie Magd in Anspruch genommen wird; 2, VII, S. 254, nr. 7. 248 So 1, (IV), S.203, nr. 138, (V), S. 249, nr. 55, (VI), S. 280, nr. 21, S. 400, nr. 250, S. 426, nr. 303, S. 438, nr. 327, S. 506, nr. 463. 249 So 1, (II), S. 89, nr. 2, (III), S. 124, nr. 54, (VI), S. 326, nr. 101, S. 348, nr. 141, S.360, nr. 163, S.474, nr. 398, S. 502, nr.453; 2, I, S.46, nr. 99, S. 49, nr. 107, IV, S. 207, nr. 77. 250 Ygj über den römisch-rechtlichen Ursprung der Emanzipation voll- jähriger Kinder S o 1 m i, Storia del diritto italiano3, S. 320 f. 251 1, (I), S.32, nr. 72. 252 1, (IV), S. 147, nr. 36, S. 205, nr. 143. 253 So 1, (I), S. 10, nr. 24, S. 51, nr. 107, 108, (III), S. 107, nr. 27, (VI), S. 288, nr. 38, S. 454, nr. 360, S. 455, nr. 361; 2, I, S. 40, nr. 85 u. Ö. 254 So. 1, (VI), S. 288, nr. 38. 255 So 1, (I), S.40, nr.87. 256 So 1, (III), S. 102, nr. 18. 361 zuhändigen , oft un t e r dem Hinweis , dass diese Zuwendung super partem, d. h. ohne E in rechnung in das künf t ige Erbte i l de r Braut , erfolgt. Die Rechtsübung , qod pater et mater possunt maritare filias suas cum bonis, que sibi dare volunt, muss vor 1275 du rch ein capitular e der S tad t Trogir a n e r k a n n t worden sein.257 E ine en tsprechende Bes t immung en thä l t auch das S ta tu t von 1322.258 D ie gelegentlich259 a ls maritacium bezeichnete Mitgift fällt bei Auf lösung der Ehe, falls aus ihr ke ine Erben hervor- gegangen sind, an die Brau te l te rn bzw. deren Erben zurück': das wi rd e inmal ale bona consuetudo Dalmatie bezeichnet.260 Als der Gewohnhei t der S tad t Trogi r en tsprechend qualif izieren d ie Notarsbücher ein Ins t i tu t des ehelichen Güter rechts , das zum min- desten in seiner Bezeichnung, ingannatio2*1 bzw. excannatio262 e ine Be- sonderhei t des Trogirer S tad t rech ts zu bi lden scheint: es hande l t sich u m die Abf indung , die der Wi twe , die, solange sie im Wi twens t ande verbleibt , d e n Niesebrauch a n dem von ihrem G a t t e n hinter lassenen Vermögen ha t , gebühr t , w e n n sie eine neue Ehe eingeht. Das Trogirer S t a t u t von 1322 setzt die H ö h e der ingannatio mi t 50 librae fest263 u n d dieser Bet rag w i r d auch dre imal in den zehn E in t ragungen de r Notars- bücher genannt , in denen das Ins t i tu t E r w ä h n u n g f indet ; fünf E in t räge setzen die de r S tad tgewohnhei t bzw. einem Kap i t e l des S tad t rech ts en tsprechende H ö h e der Abf indung als b e k a n n t voraus — in e inem Fal le un te r Hinweis auf eine Sonderregelung für »arme Menschen«, die wie- d e r u m im S ta tu t von 1322 ihren Niederschlag gefunden hat.264 Die Nota re haben augenscheinl ich den Namen des Ins t i tu ts mi t i tal . ingannare »täuschen« in eine Beziehung gebracht , die k a u m seiner wi rk - 257 Am 3. 8. 1275, 2, I, S. 220, nr. 102, verlangen in curia Traguriensi die Söhne des Petrus (Gracie) die Anrechnung der ihrer Schwester Maria bei ihrer Verheiratung durch ihren Vater angewiesenen Mitgift in ihr Erbteil; die Beklagte verweigert diese Anrechnung unter Berufung auf das im Text erwähnte capitulare. Daraufhin erklären die Kläger, dieses sei erst nach der Verheiratung ihrer Schwester erlassen worden. Aus d'em Testament des Petrus Gracie vom 10.1.1272, 1, (VI), S. 286, nr. 34, ist nicht ersichtlich, ob Maria zur Zeit seiner Errichtung schon verheiratet war. 258 Statutum Tragurii ed. S t r o h a l , S. 105, l ib.Il l , cap.8. 259 2, I, S. 220, nr. 102, IX, S. 281, nr. 36, 37. 260 2, I, S. 28, nr. 60. 261 So 1, (VI), S. 308, nr. 71 (auf S. 310; 50 librae), S. 324, nr. 99 (ein Grund- stück), S. 385, nr. 223 (ingannationem secundum formam capituli Traguriensis), S. 445, nr. 342; 2, I, S. 117, nr. 254 (50 librae et omnes pannos sue persone), S. 118, nr. 255 (dgl.), III, S. 175, nr. 3 (ein um 20 librae gekauftes Grundstück), IV, S. 196, nr. 47 (tantum de bonis... pro incannacene secundum usum et consuetudinem civitatis Traguriensis). 262 So 2, I, S. 6, nr. 13 (pro excannatione secundum consuetudinem civitatis Traguriensis pauperum hominum; pro qua excannatione soll ein Hausgrund- stück verkauft werden), S.41, nr. 90 (auf S.42: exgannationem secundum con- suetudinem civitatis Traguriensis), S. 83, nr. 180 (auf S. 84). 263 Statutum Tragurii ed. S t r o h a l , S. 108, lib. Ill, cap. 14. 284 A .a .O. : Si quis pauper sine testamento decedere t . . . habeat (sc. uxor) de bonis illius, si alteri viro nubere voluerit, secundum possibilitatem bonorum ipsius in provisionem et determinationem curie. 362 l iehen En t s t ehung entsprechen kann.2 6 5 D ie wegen de r Seltenheit ihres Vorkommens wohl als ä l te r zu be t r ach tende Wor t fo rm excannatio lässt e ine Gleichsetzung mi t exscamnatio »Entschemelung, Ents tuh lung« möglich erscheinen: es w ü r d e sich dabei u m eine b i ldhaf te Bezeichnung zunächst des Vorganges hande ln — die Wi twe , die wieder hei ra te t , wi rd aus dem Wi twens tuh l ve rd räng t —• die d a n n auf d ie anlässl ich dieses Vorgangs fällige Leis tung über t ragen worden wäre.2 6 6 Sowohl die Ent - s tehung des Wortes wie die des Ins t i tu t s bedarf wei terer Untersuchung. 2 6 7 7. Letztwil l ige Verfügungen werden von den Notaren regelmässig im Hause des Tes ta tors in Gegenwar t des Examina to r s u n d von zwei oder drei Zeugen aufgenommen.2 6 8 I n einzelnen Fä l len t ragen die Notare eine wör t l iche Gleichschrif t der Tes t amen t s -Urkunde mi t Invokat ion, ausführ l icher D a t i e r u n g u n d Arenga in die l m b r e v i a t u r ein.269 Es han - del t sich dabe i u m letztwil l ige Verfügungen, de ren Aufbau u n d Inha l t — ebenso wie bei der Mehrzahl der Tes tamente , d ie , gleich den Ver t rags- u rkunden , von den Nota ren z w a r un te r A u f n a h m e ihres vol ls tändigen Inhal t s , aber mit Weglassung oder K ü r z u n g des Protokolls u n d Eschato- kolls in d ie Imbrev ia tu ren eingetragen werden — in erster Linie d u r c h das Bedürfnis des Testators , für das Hei l seiner Seele umfassende F ü r - sorge zu treffen, bes t immt ist. D i e Reihe der Zuwendungen , d ie diesem Zweck dienen sollen, w i r d meist d u r c h ein Vermächtn is an den Bischof — nicht selten mit dem Zusatz: »falls er bei meinem Begräbnis die Messe liest« — eröffnet; es folgen regelmässig Vermächtnisse für die a n dem Begräbnis te i lnehmenden Kler iker u n d den als appatrinus, appatratus 265 Nach W. M e y e r - L ü b k e , Romanisches Etymologisches Wörterbuch, Heidelberg 1911, S. 331, nr. 4416 ist die Grundbedeutung von ital. ingannare: durch Nachahmung (etwa der Tierstimme beim Locken von Haustieren) täuschen. 266 Derart gebildete Bezeichnungen für die Morgengabe erwähnt Franz B r a n d i l e o n e , Studi preliminari sullo svolgimento storico dei rapporti fra coniugi in Italia, Archivio Giuridico N. S. V (LXIV), Modena 1901, H. 2, S. 75—77 (in dem Wiederabdruck in B r a n d i l e o n e , Scritti di Storia del Diritto Pri- vato Italiano, I, Bologna 1931, S. 311—313): basaticum oder basatura (»Gabe für den ersten Kuss« in Süditalien, antelectum »Gabe vor dem Ehebett«, dis- montadura, descensura »Gabe beim Absitzen vom Pferd (vor dem Hause des Ehemanns)« in Friaul. Auch griech. deaceicov (vgl. folgende Anm.)'bezeichnet zunächst »die beim (ersten) Erblicken (des unverhüllten Antlitzes) der Frau geleistete Gabe«. 267 Eine der Witwe im Falle der Wiederverheiratung verbleibende Ab- findung aus dem Mannesgut in bestimmter Höhe (1/i2 der Mitgift) kennt ein Gesetz in griechischer Sprache, das in der handschriftlichen Überlieferung mit einem griechisch abgefassten Gesetz König Rogers von Sizilien aus dem Jahre 1150 verbunden erscheint, vgl. B r a n d i l e o n e , Frammenti di legis- lazione normanna e di Giurisprudenza bizantina nell'Italia meridionale, Rendi- conti della R. Accademia dei Lincei, a. 1886, S. 281 (in dem Wiederabdruck B r a n d i l e o n e , Scritti I, S. 83 f.). Die Abfindungssumme trägt hier den ursprünglich die Morgengabe bezeichnenden Namen &e<òcei(>ov. 268 Nur 1, (I), S. 62, nr. 129, 130, mit S. 63, nr. 131 wird eine letztwillige Verfügung auf Grund der Aussage zweier Zeugen eingetragen, jedoch wird die Ausfertigung eines Testaments nicht erwähnt. 269 So 1, (I), S.3, nr.9, S.43, nr. 93, (VI), S. 308, nr. 71; 2, I, S. 117, nr. 254. 363 u. ä., einmal2 7 0 auch als pater spiritualis bezeichneten Beichtvater2 7 1 des Testators,2 7 2 häuf ig solche für das Domkap i t e l und verschiedene Klöster in Trogir,273 in deren einem der Testa tor vielleicht begraben zu werden wünscht,2 7 4 endlich für Seelenmessen;275 seltener sind Vermächtnisse an Bruderschaften,2 7 6 zugunsten de r A r m e n der Stadt,277 für den Loskauf von Unfreien2 7 8 oder Gefangenen.2 7 9 Alle diese Zuwendungen bedürfen eines Ausführungsorgans : die Einsetzung von Kommissaren, d .h . Testa- mentvol ls t reckern , 2 8 0 fehlt n u r in wenigen Tes tamenten : sie ist u m so notwendiger , wenn der Testa tor e twa die Wiede rgu tmachung von ihm begangenen Unrechts durch Rest i tut ion der male ablata vorsieht2 8 1 — 270 2, IV, S. 236, nr. 167. 271 Dass es sich um einen solchen — und nicht etwa um einen Taufpaten des Testators — handelt, machen zunächst die zahlreichen Fälle wahrschein- lich, in denen die Testamente den Namen des appatrinus bzw. appatratus nicht nennen. Die Bezeichnung pater spiritualis ist in Split bekannt (vgl. 1226, CD. III, S. 260, nr. 232), in Dubrovnik allgemein gebräuchlich (vgl. den Index zu Mon. hist. Rag. 1, s. v.). Die Erwähnung eines geistlichen patrinus — wie die des Bischofts — in der Reihe der Empfänger den Seelgeräten in dem um 1368 enstandenen Artis notariae speculum des Leo Speluncanus bezeichnet Fr. B r a n d i l e o n e , I lasciti per l'anima e la loro trasformazione, Memorie del R. Istituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti, voi. XXVIII, no. 7, Venezia 1911, S. 33( in dem Wiederabdruck, B r a n d i l e o n e , Scritti I, S. 402 f.) als Neuerung 'des 14. Jahrhunderts. — Die Gestalt des pater spiritualis bzw. (ap)patrinus bedarf der Untersuchung hinsichtlich ihrer Verbreitung und eines allfälligen Zusammenhangs mit dem byzantinischen Tivevpazmos. 272 Diese drei Elemente begegnen in der Mehrzahl der durch die Fürsorge für das Seelenheil bestimmten Testamente, so 1, (VI), S. 174, nr. 83, S. 194 nr. 123, (V), S. 225, nr. 10, (VI), S. 286, nr. 34, S. 308, nr. 71, S. 317, nr. 87, S. 324, nr. 99, S. 325, nr. 100, S. 319, nr. 107, S. 357, nr. 158, S. 366, nr. 177, S. 385, nr. 223, S. 398, nr. 248, S. 464, nr. 379; 2, I, S. 45, nr. 98, II, S. 152, nr. 60, S. 155, nr. 67, VII, S. 251, nr. 4, X, S. 316, nr. 15. 273 So, ausser in der Mehrzahl der in den vorangehenden Anm. angeführ- ten Urkunden, auch 1, (I), S. 3, nr. 9, S.43, nr. 93, S. 48, nr. 101 (auch für aus- wärtige Klöster, u. a. in Zadar, Padua und der Mark Ancona), S. 53, nr. I l l , S. 67, nr. 141, S. 84, nr. 175, (IV), S. 139, nr. 20, S. 160, nr. 58, S. 213, nr. 157; 2, I, S. 6, nr. 13, S. 26, nr. 55, S. 54, nr. 118, S. 117, nr. 254, S. 122, nr. 264, IV, S. 195, nr. 45, S. 236, nr. 167. Klöster in Split werden 1, (VI), S. 308, nr. 71, Klöster in Split und Zadar das. S. 357, nr. 158 als Vermächtnisnehmer genannt. 274 So 1, (IV), S. 139, nr. 20, S. 194, nr. 23, S. 210, nr. 153, S. 211, nr. 154, S. 216, nr. 161 275 Deren Zahl, falls sie angegeben wird, 3, 300 oder 1000 betragen soll. 278 So 1, (I), S. 48, nr. 101, S. 336, nr. 119. 2 " So 1, (I), S.48, nr.101, (VI), S;318, nr. 71, S. 357, nr. 158, S. 398, nr. 248; 2, I, S. 83, nr. 180, S. 117, nr. 254. — Arme Verwandte: 1-, (VI), S. 308, nr. 71. 278 So 1, (IV), S. 160, nr.58. Freilassung eigener Knechte und Mägde des Erblassers: das. und 1, (VI), S. 325, nr. 100, S. 357, nr. 158; 2, I, S. 122, nr. 264 279 So 1, (VI), S. 325, nr. 100. 280 Als solche werden öfters Verwandte des Erblassers, aber nur verein- zelt, so 2 1, S. 32, nr. 68, die von ihm eingesetzten Erben bestimmt. Gelegentlich fungiert der appatrinus als Testamentsvollstrecker, so 1, (I), S. 53, nr 111 (IV) S. 194, nr. 123, (VI), S. 324, nr. 99. K ' » So 1, (IV), S. 194, nr. 123, (VI), S. 317, nr. 87, S. 324, nr. 99, S. 329, nr. 107, à. 336, nr. 119; 2, I, S. 118, nr. 255. — Ein ganzes Register wiedergutzumachender la ten hinterlasst seinen Testamentsvollstreckern (zu denen hier, wie auch 364 oder w e n n d ie Vermächtn isbe t räge erst durch den Verkauf von Liegen- schaften oder F a h r h a b e des Testators beschafft werden müssen. An die Zuwendungen für das Seelenheil schliessen sich in den Tes tamenten dieser Ar t die Vermächtnisse an Verwand te des Erblassers an ; sie nehmen selten die F o r m einer heredis institutio an,282 häuf iger die einer Über lassung des nach Erfü l lung der Vermächtnisse verbleibenden Nach- lasses a n die Erben.2 8 3 Abgesehen von den Floskeln, in denen die Notare ihre Ver t rau the i t mit der Terminologie des römischen Erbrech ts doku- mentieren,2 8 4 en tsprechen die gekennzeichneten Tes tamente du rchaus dem T y p u s des massgeblich durch die Seelenheilsfürsorge bes t immten früh- und hochmit te la l ter l ichen i tal ischen Testaments , wie ihn Melchiorre R o b e r t i zunächst aus den Quel len des n icht langobardischen I tal iens herausgearbei te t hat.285 In schroffem Gegensatz zu ihnen steht eine G r u p p e von Testamen- ten, in denen Vermächtnisse für fromme Zwecke völlig fehlen286 oder doch gegenüber der Regelung der Erbschaftsverhäl tnisse s t a rk in den Hin te rg rund treten.287 So lässt sich an H a n d der in die Trogirer Notars- bücher eingetragenen letztwill igen Verfügungen die En tk i rch l i chung des Tes taments im 13. J ah rhunde r t deut l ich verfolgen.288 sonst gelegentlich, der bei der Testaments-Aufnahme mitwirkende examinator gehört) Stephanus, 2, I, S. 83, nr. 180: er vermacht drei Personen bestimmte Beträge pro maltollicto, was jedenfalls als maltol(li)to = male ablato zu ver- stehen ist; er hat ein Seelgeräts-Vermächtnis seines Bruders noch nicht durch- geführt, ferner unwirksam gewordene Urkunden noch nicht zurückgegeben, darunter eine carta, que fuit facta pro coverta, d. h. wohl eine Urkunde über einen Scheinvertrag. — Eine Witwe sieht in ihrem Testament, 2, I, S. 32, nr. 68 die Rückgabe von Liegenschaften vor, die ihr verstorbener Mann erworben haben könnte durch eine emtio..., que esset pingnus vel usurarla: 282 So 1, (IV), S. 211, nr. 154, (VI), S. 286, nr. 34, S. 385, nr. 223. 283 So 1, (VI), S. 318, nr. 71, S. 329, nr. 107, S. 332, nr. 112, S. 336, nr. 119, S. 357, nr. 158, S. 398, nr. 248; 2, I, S. 118, nr. 255, II, S. 148, nr. 51, S. 152, nr. 60, S. 155, nr. 67, IV, S. 236, nr. 167. 284 Franciscus Anconitanus und Franciscus Angeli pflegen in ihren Im- breviaturen, 1, (IV), bzw. (VI), zu erwähnen, die letztwillige Verfügung solle, wenn nicht als Testament, so doch als Kodizill gewertet werden; Franciscus Benvenuti (1, I, II, VII) und Nicolaus Palmerii (2, IX) bezeichnen die von ihnen aufgenommenen Testamente gern als iure nuncupativi testamenti gültig. 285 In seiner oben Anm. 142 angeführten Untersuchung. 288 2, I, S. 96, nr. 208, S. 105, nr. 226, S. 112, nr. 243, II, S. 156, nr. 68, IV, S. 180, nr .7, S. 194, nr.41, S. 196, nr. 47, IX, S. 291, nr. 61, S. 297, nr. 74. 287 So 1, (I), S.63, nr. 132, 133, S.64, nr. 134, (VI), S. 395, nr.243; 2, I, S. 26, nr. 55, S. 41, nr. 90, II, S. 154, nr. 64, IV, S. 194, nr. 47, S. 234, nr. 164, S. 236, nr. 167, IX, S. 275, nr. 19, X, S. 316, nr. 15. ass Wobei j m Auge zu behalten ist, dass die Notare nicht nur auf die Formulierung der Testamente, sondern auch auf die Aufnahme von Vermächt- nissen zu frommen Zwecken in sie augenscheinlich bedeutsamen Einfluss geübt haben: das ergibt sich aus dem sozusagen stossweisen Auftreten bestimmter Vemächtnisgruppen. 365 8. In seiner Ausdrucksweise,2 8 9 vor allem aber du rch seinen Cha - rak te r als einseitige Verfügung2 9 0 s teht das Tes tament d e m Urtei l nahe.2 9 1 Urtei le — zunächs t der Zivilgerichte — w u r d e n a u c h in I ta l ien im 13. J a h r h u n d e r t im al lgemeinen n u r niedergeschrieben, wenn die obsie- gende Pa r t e i es ver langte u n d den Nota r dafür bezahlte.2 9 2 Schon infolge dieser P rax i s mussten Gerichtsbeschlüsse a n der. Seite der U r k u n d e n über Pr ivat rechtsgeschäf te Aufnahme in die Nota rs imbrev ia tu ren fin- den,293 solange n icht besondere Regis terbücher übe r sie geführt wurden . Auch in Trogi r konn te 1270 ein Urte i l n icht niedergeschrieben werden, weil kein Nota r in der S tad t anwesend war.2 9 4 W a r abe r ein solcher da, so t rug er die zivilgerichtl ichen Entscheidungen des Podestà , der Konsuln oder Richter in seine Imbrev i a tu r ein. W i r f inden d a h e r in den Notarsbüchern eine reiche Fü l l e solcher Urtei le . Es hande l t sich vielfach u m Fragen des Nachbarrechts , 2 9 5 des Eigentums a n G r u n d - stücken,2 9 8 der Ersatz le is tung für ve run t reu te oder gestohlene Viehstücke u n d Saumtiere.2 9 7 Wenn die Gül t igkei t eines Verkaufs wegen Nicht- berücksicht igung des Näherrechts der Verwand ten des Verkäufers,2 9 8 die einer Mitgiftbestellung, weil sie die Rechte de r Miterben geschmälert habe,2 9 9 bes t r i t ten wird , k l ingen uns bekann te Motive an, ebenso wenn durch Gerichtsbeschluss einem Pfand inhabe r der Verkauf der von ihm gepfände ten Liegenschaft gestattet,300 einem durch Viehdiebstahl Ge- 289 Die in den Testamenten des 8. bis 12. Jahrhunderts allgemein übliche Verwendung von indicare in der Bedeutung »vermachen, hinterlassen« (vgl. zu ihrer Verbreitung und Bedeutung R o b e r t i , a. a. O., S. 173 f.) begegnet in drei von dem Notar Scorus ausgefertigten Testamenten, 2, IV, S. 195, nr. 45, S. 196, nr. 47, S. 234, nr. 164. 290 Im Gegensatz zu den sonstigen Urkunden privatrechtlichen Inhalts, die durchweg dein Charakter von Verträgen zwischen Parteien tragen, auch wenn das zugrundeliegende Rechtsgeschäft, wie etwa bei der Freilassung, der Eman- zipation oder der Schenkung, von Haus aus eine einseitige "Willenserklärung beinhaltet. 291 So erklärt sich auch die Zusammenfassung beider Gruppen von Ur- kunden in einem Liber de sententiis et testamentis in der Ragusaner Kanzlei, über die sich Č r e m o š n i k , Dubrovačka kancelarija, a. a. O., S. 235 wundert. 292 Ygi T o r e l l i , Studi e ricerche II, S. 109, 149, 153. 2 9 3 Vgl. oben S. 336. 2 8 1 »Sententia scripta non fuit, quia notarius non fuit in civitate, qui earn scriberet« erklären am 19.4.1271, i, (IV), S. 207, nr. 148, die Konsuln des Vor­ jahres vor ihren Nachfolgern, die daraufhin gemäss dem Bericht ihrer Vor­ gänger das Urteil fällen. 2 9 5 Zugehörigkeit von Grenzmauern, Zulässigkeit von Zubauten, Durch- gangsgestattung u.dgl., so 1, (III), S. 96, nr. 8, S. 103, nr. 20, S. 127, nr. 59, (VI), S. 278, nr. 17, S. 281, nr. 23, S. 292, nr. 45, S. 436, nr. 322, 323, S. 490, nr. 429; 2, I, ^ Л Л - Ј 7 , S - 1 7 , S r - 3 6 ' ' S - 1 9 ' nr.41, S.24, nr.52, S. 78, nr. 109, VII, S. 255, nr. 8, IX, S. 276, nr. 22, S. 283, nr. 42, S. 297, nr. 73. 2 9 8 So 1, (VI), S. 330, nr. 9, S. 345, nr. 136; 2, I, S. 9, nr. 18. •» So 1, (IV), S. 207, nr. 148, (V), S. 276, nr. 72, (VI), S. 355, nr. 150; 2, I, a. 106, nr. 228. 2 9 8 So 1, (VI), S. 331, nr. HO, S. 434, nr. 320, S. 435, nr. 421, S. 441, nr. 334, 2, I, S. 96, nr. 209. 2 9 9 2, I, S. 102, nr. 220. 3 0 0 1, (I), S. 70, nr. 145. 366 schädigten die Fes tnahme und womöglich der Verkauf des Diebes, de r die i hm aufer legte Busse n icht ent r ichte t ha t , bewil l igt wird.3 0 1 Auf den reichen verfahrensrecht l ichen Inha l t dieser Ur te i le k a n n a n dieser Stelle n u r hingewiesen we rden : das Bild der Funk t ionen des pristav, des Trägers des öffentl ichen Glaubens,3 0 2 bereicher t sich u m neue Züge.30* Neues Licht fällt auch auf das s tädt ische Ämte rwesen : d u r c h ger icht l iche Entsche idung w i r d festgestellt, dass die Verpf l ichtung, das A m t des buccarius, eines Stadtbüttels ,3 0 4 zu versehen, erblich an bes t immten Liegenschaften haf te t u n d deren jeweil igen Eigen tümer trifft.305 Des öfteren k o m m t es im Verlaufe des Ger ichtsverfahrens zu einer Ein igung der Parteien,3 0 6 d ie im Lichte de r Nota rs imbrev ia tu ren ke ine ande re Bedeu tung h a t als der aussergericht l iche Vergleich.307 U n d wenn sich die Traguriensium iudices in eine Erbschaf t sause inanderse tzung zwischen zwei Brüdern selbst einschalten, ohne dass augenscheinl ich eine Klage erhoben worden wäre , lässt der E in t r ag des Notars übe r ihren Beschluss308 n icht e indeut ig erkennen, ob es sich u m einen Urtei ls- oder einen Schiedsspruch hande l t : deut l ich w i r k t h ie r de r u r sp rüng l i ch a rb i t r ä r e C h a r a k t e r der Zivi lgerichtsbarkei t der auf römischer E n t - wick lungsgrundlage ents tandenen mit te la l ter l ichen Stadt3 0 9 nach. Auch in der Strafrechtspf lege h a t sich in Trogi r i m ausgehenden 13. J a h r h u n d e r t der sich in den S täd ten mi t Podestà-Regime entwik- ke lnde G r u n d s a t z des »Vorrangs der öffentl ichen St rafe vor al len For- men persönl icher Verbrechenssühne, also die Übe rwindung von F e h d e 301 So 1, (III), S. 96, nr. 9, (VI), S. 364, nr. 171. Dazu der oben Anm. 175 an- geführte Gerichtsbeschluss. 302 Yg.] darüber die oben Anm. 68 angeführte Untersuchung von K o - s t r e n č i ć , aber auch die wichtigen Bemerkungen von U. I n c h i o s t r i in seinen Osservazioni zu der von C. d e F r a n c e s c h i besorgten Übersetzung von Ernst M a y e r s »Die dalmatisch-istrische Munizipalverfassung im Mittel- alter und ihre römischen Grundlagen« (Zeitschr. d. Savigny-Stiftung f. Rechts­ geschichte XXIV, Germ. Abt., 1903, S. 211—308), Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, voi. XXII, Parenzo 1906 (anno 23), S. 436. 303 1, (VI), S. 361, nr. 164 berichtet dominus Duimus de Cega, der vom Ge- richt de voluntate partium... fuit electus pristaldus et iudes (!) ad videndùm, cognoscendum et terminandum questionem predictam — einen Grenzstreit — über das von ihm nach Lokalaugenschein und Zeugeneinvernahme gefällte Urteil. — Das. S. 475, nr. 400 wird die Entsendung eines pristaldus nach Brač erwähnt ad siendum (lies: sciendum) consuetudinem diete insule hinsichtlich der Verteilung der Totschlagsühne (nraida) unter den Anspruchsberechtigten. 3 0 1 Vgl. dazu namentlich U. I n c h i o s t r i a. a. O., S. 455. 3 0 5 1, (III), S. 95, nr. 7, entscheiden die Konsuln auf Grund der Klage des buccarius maior, dass der buccaratus minor von den Erben seines letzten In­ habers, auch wenn sie weiblichen Geschlechts seien, zu versehen sei; 1, (VI), S. 411, nr. 273 wird entschieden, quod Uli, qui haben bona... Bucarucii, der verpflichtet gewesen war, facere bucaratum comunis, diese Verpflichtung zu übernehmen haben. 3 0 6 So 1, (VI), S.296, nr.52, S.463, nr. 378. 3 0 7 So 1, (I), S. 21, nr. 47, S. 29, nr. 66, (III), S. 98, nr. 12, (VI), S. 282, nr. 27, S. 350, nr. 144; 2, (VII), S. 259, nr. 15, 16. 3 0 8 2, I, S. 1, nr. 1. 3 0 9 Vgl. dazu T o r e l l i , Studi ë ricerche I, S. 23. 367 und Busse«310 noch nicht voll durchgesetzt : Verbrechen werden noch in erster Linie du rch Busse a n den Geschädigten gesühnt ; dass secundum civitatis consuetudinem den Totschläger ke ine ande re St rafe t raf als die Verpf l ichtung, an die Erben seines Opfers die Totschlagsbusse, die pražda,3 1 1 zu entr ichten, e r fahren wi r aus einer U r k u n d e , die berichtet , dass in einem Fal le eben diese Anspruchsberecht ig ten vor Ger icht auf die Busse verzichtet haben, da sie den Totschläger sibi pads osculo in conpatrem assumpserunt.312 E ine an die Stadtgemeinde zu zahlende Gelds t rafe verhängte der Podestà, wenn ein Übel tä te r »ein schlechtes Beispiel« gegeben hat te , n icht so sehr durch seine Missetat — es hande l t sich um Hausfr iedensbrüche, Raufhände l u. dgl. — als dadurch , dass er eine erste Vor ladung nicht befolgt u n d sich aus dem deswegen über ihn verhängten Bann nicht gelöst hat.313 Bei »blutigen Wunden« und Brand- st i f tung wi rd die Geldst rafe nach amtswegiger Unte r suchung sofort verhängt , dem Brandst i f ter überdies für den Fa l l der Zahlungssäumnis der Verlust der rechten H a n d angedroht , wäh rend bei einem der Raufer die Strafe herabgesetzt w i rd propter paupertatem et sinplicitatem et quia erant subtus vino.314 Alles das erfahren wi r aus den Ein t ragungen auf dem einzigen erhal tenen Blat t aus dem Notarsbuch des Tacobus de F i rmo: es w a r das jedenfal ls ein »liber condemnationum«, aus dem, wie sich aus zwei erhal tenen Vermerken3 1 5 ergibt, die verhängten Geldst rafen bei Zusammentr i t t des generale conscilium comunis Tragurii bekann t gegeben wurden . 9. U n d doch ist in dieses augenscheinl ich spezialisierte Notarsbuch der Zehntver t rag eingetragen worden, den a m 50. 9. 1285 der Bischof von Trogir mi t der S tadtgemeinde geschlossen hat.316 Vermutl ich, weil in ihm eine de r Stadtgemeinde bei nicht pünk t l i che r Zehnten t r ich tung zu zahlende Gelds t rafe vorgesehen ist. D ie übrigen, n icht spezial is ier ten Notarsbücher weisen E in t ragun- gen, die Interessen der S tadtgemeinde betreffen, in reicher Fül le auf. Beim Verkauf317 oder Tausch3 1 8 von Gemeindeland, be im Ankauf von Häusern für die Gemeinde3 1 9 t r i t t diese in der gleichen Funk t ion in Ersche inung w i e i h r e p r i va t en Ver t r agspa r tne r . A n d e r s schon bei de r Vergebung von Gemeindearbei ten3 2 0 oder der Genehmigung des Winze- reibetr iebs auf Gemeindeland un te r Berücksichtigung- der wir tschaf t - 310 G. D a h m , Untersuchungen zur Verfassungs- und Strafrechtsge- schichte der italienischen Stadt im. Mittelalter, Hamburg o. J. (1941), S. 7. su Vgl. dazu M a ž u r a n i ć , Prinosi, s. v. und die dort angeführte Lite­ ratur, besonders aber St. C i s z e w s k i , Wrózda i pojednanie, Warszawa. 1900. 3 1 9 1, (III),-S. 103, nr.21. 3 1 3 2, VI, S.246, nr. 1, 3.S.247, nr. 4, S. 248, nr. 7. 3 1 1 2, VI, S. 246, nr. 2, S. 247, nr. 5, S. 248, nr. 8. 3 1 5 2, VI, S. 247, nr. 6, S. 248, nr. 9. S l e 2, VI, S. 248, nr. 10. Vgl. dazu oben Anm. 94. 3 1 7 1, (I), S. 15, nr. 35, (III), S. 101, nr. 17, (IV), S. 171, nr. 79; 2, IV, S. 179, nr. 5, S. 239, nr. 174. 3 1 8 2, I, S. 8, nr. 16, S. 10, nr. 21. 3 1 9 2, I, S. 11, nr.22, S. 63, nr. 137. 3 2 0 1, (I), S. 78, nr. 162; vgl. auch 1, (VI), S. 337, nr. 121, S. 339, nr. 124. 368 l iehen Notlage der Antragstel lerin.3 2 1 Noch deut l icher kommt die öffent- l ich-rechtl iche Bedeutung der E in t räge — u n d dami t die Verwendung der Notarsbücher als al lgemeiner S tad tbücher zum Ausdruck in Fäl len, in denen es sich u m die Verpach tung von Zolleinnahmen3 2 2 u n d sonstigen Stadteinkünften, 3 2 3 u m die E r w e r b u n g derar t iger Einnahmen, 3 2 4 schliess- lich u m die Organisa t ion des s tädt ischen Verwa l tungsappa ra t s hande l t : die ers tmalige Bestellung besoldeter Schiffswächter3 2 5 w i rd ebenso ein- . get ragen wie die Qu i t t ung des Podestà über sein ihm vom S tad tkäm- merer ausgezahltes Jahresgehalt3 2 6 u n d die En t las tung der S t ad tkäm- merer durch den Grossen Ra t der S tad t a m E n d e ihrer Amtsperiode.3 2 7 Verwal tungs- und Gerichtshohei t sind in Trogir in der Zeit der En t s t ehung unserer Notarsbücher noch nicht deut l ich ge t rennt : beide werden, mit oder ohne Mi twi rkung des comes oder des Podestà , von den höchsten einheimischen Funk t ionä ren der S tad t wahrgenommen, die ba ld als consules, bald als iudices bezeichnet werden. Sie bestellen einen Vormund für einen Minderjährigen,3 2 8 Nachfolger für verstorbene Testa- mentsvollstrecker,3 2 9 gestatten einer ve ra rmten W i t w e die pfandweise Vermietung des in ihrem Niessbrauch befindl ichen Hauses ihres ver- storbenen Gat ten 3 3 0 — verleihen aber auch das Bürgerrecht,3 3 1 beschlag- nahmen in Kriegszeiten3 3 2 die Get re ide ladung eines Ragusaner Schiffes,333 u n d schliessen Ver t räge mit benachbar ten G r u n d h e r r e n und Städten.3 3 4 Sie bestellen schliesslich Bevollmächtigte ad inveniendum unum nota- rium pro... comuni Traguriensi et ad salarium sibi promittendum et pactum cum eo faciendum ...de solutione instrumentorum et causarum vel questionum.™5 In dieser Formul ie rung kommt die dreifache Funk t ion des Notars im damal igen Trogir als Stadtschreiber , als Aussteller von U r k u n d e n im 321 2, I, S. 62, nr. 136. 322 1, (VI), S. 415, nr. 280; 2, I, S. 103, nr. 222, IV, S. 198, nr. 54, S. 199, nr. 55 (mit wichtigem Zolltarif). 323 2, I, S. 69, nr. 150, IX, S. 296, nr. 71. 324 2, IX, S. 291, nr. 60. 325 1, (VI), S. 486, nr.420. 328 2, IX, S. 306, nr. 92. 327 2, X, S. 321, nr. 23. 328 1, (V), S.504, nr.459. 329 1, (VI), S.325, nr. 118. 330 2, I, S. 105, nr. 227. 331 2, I, S. 107, nr. 231 (unter gleichzeitiger Zuweisung eines Hauses und von Weinstöcken auf Gemeindegrund). — das. S. 4, nr. 8 verleiht der Podestà das Bürgerrecht; ebenso 2, V, S. 244, nr. 5 (auch Ablegung des Bürgereides durch den Bürgerrechtswerber). 332 Es handelt sich um Kämpfe mit den Nachbarstädten Split und Šibenik. 333 2, I, S. I l l , nr. 242. 334 1, (VI), S. 299, nr. 57 (mit dem comes von Cetina), S. 300, nr. 58 (mit der Stadt Klis); an dem Abschluss der Freundschafts- und Rechtshilfeverträge ist die Stadt Šibenik als dritter Partner beteiligt. 335 1, (VI), S. 480, nr. 409. Aus dem Auftrag an die Bevollmächtigten, dem Bewerber Schutz gegen Angriffe der Seeräuber aus Omiš auf der Hin- und Rückreise in Aussicht zu stellen, ergibt sich, dass an die Gewinnung eines Notars aus Italien gedacht wurde. 24 369 Pr iva t rech t sverkehr u n d als Ausfer t iger der Gerichtsbeschlüsse t reffend zum Ausdruck . Al le diese Aspek te der notariel len Tä t igke i t haben , wie w i r feststellen konnten , in den Notarsbüchern ihren Niederschlag ge- funden. G a b es neben ihnen S tad tbücher im engsten Sinn, die aus- schliesslich für die E in t ragungen übe r die Tät igkei t s tädt ischer O r g a n e bes t immt waren? L u c i u s h a t fragmenti de consigli benutz t , aus denen e r E in t ragungen aus den Jah ren 1284/85, 1287, 1289/90, 1292 u n d 1293 mitteilt .336 D a m a l s w u r d e also ein besonderes Protokoll übe r die Ver- hand lungen des Grossen Rats von Trogir geführt . Aus ande re r Quelle3 3 7 h a t L u c i u s einen Ratsbeschluss vom 13. Mai 1271 mitgeteilt,338 dessen Formul i e rung genau derjenigen entspr icht , die ein Imbrev ia tu re in t rag des Notars Franciscus Angeli vom 2. Dezember 1272339 auf weist. W a h r - scheinlich ist a lso in diesen Jahren ein Ratsprotokol l noch nicht geführt worden. Vermut l ich begann also gerade in der Periode, in de r unsere Notarsbücher en ts tanden sind, die s tädt ische Regis ter führung sich zu spezialisieren — durch Anlage eines Ratsbuchs und des Liber condemna- tionum, von dem uns ein Bruchs tück in der Imbrev ia tu r des Iacobus de F i r m o erha l ten ist. 10. Nicht n u r im Diens t der s tädt ischen Behörden u n d der einzelnen Bürger waren die Trogirer Nota re tä t ig : ein ansehnl icher Teil de r Ein- t räge ih re r Imbrev ia tu ren betr iff t k i rchl iche Angelegenheiten. P r iva t - rechtsgeschäfte von Klöstern u n d andere r k i rchl icher Ans ta l ten wie de r Verkauf,340 die Verpachtung 3 4 1 der Erwerb, 8 4 2 der Tausch3 4 3 von Liegen - 336 L u c i o , Memorie, S. 116, 121, 127, 131, 135. Teilweiser Wiederabdruck dieser Eintragungen CD. VI, S. 504, nr. 420, S. 524, nr. 442, S. 583, nr. 491, S. 666, nr. 559, S. 689, nr. 582. 337 Die er als note della Cancelleria bezeichnet (a. a. O., S. 90) ; ebenso be- zeichnet er (a. a. O., S. 98) die Quelle, aus der er die oben Anm. 14 erwähnte Urkunde vom 10. 5.1292 geschöpft hat — und das ist vermutlich die Imbre- viatur des Nicolaus Palmerius. Es besteht daher die Wahrscheinlichkeit, dass ihm im ersten Falle ein Imbreviatur-Eintrag als Vorlage gedient hat (der letzte erhaltene Imbreviatureintrag des Franciscus Anconitanus 1, (IV), S. 220, nr. 168, ist vom 9. 5. 1271, der erste des Franciscus Angeli, 1, (V), S. 221, nr. 1 vom 31.8. 1271). 338 A. a. O., S. 90; Wiederabdruck CD. V, S. 591, nr. 42. 339 1, (VI), S. 441, nr. 333 (Die indices comunis und die consciliarii dürfen Schenkungen aus Gemeindevermögen, die den Wert von 100 solidi übersteigen, nur mit Zustimmung der Mehrheit des 20 boni homines umfassenden conscilium durchführen). 340 Durch Klöster: 1, (I), S. 23, nr. 52, S. 65, nr. 137, S. 66, nr. 138, S. 75, nr. 158, (III), S. 105, nr.24, (VI), S. 343, nr. 132, S. 389, nr. 230 mit S. 390, nr.231; 2, I, S. 72, nr. 158, S. 73, nr. 159, IV, S. 187, nr. 19. 341 Durch das Domkapitel: 1, (IV), S. 178, nr. 90; durch einen Pfarrer: 1, (VI), S. 298, nr. 54, S. 488, nr.425; 2, I, S. 22, nr. 48, S. 35, nr. 75 mit nr. 76, S. 66, nr. 143, IV, S. 228, nr. 145, 146. — Vermietung eines Kirchengrundetücks durch den Pfarrer: 2, I, S. 48, nr.91. 342 Um echte Kaufgeschäfte von Klöstern handelt es sich 1, (IV), S. 161. nr. 60 und 2, I, S. 73, nr. 160. In den Fällen 1, (IV), S. 149, nr. 39 mit nr. 40, S. 150, nr. 41 mit nr. 42, S. 151, nr. 43 mit nr. 44 schliessen das Domkapitel bzw. 2 Tro- girer Klöster Kaufverträge über Liegenschaften mit Testamentsvollstreckern ab, die anschliessend sofort den (vermutlich gar nicht bar ausgezahlten) Kauf- preis der kirchlichen Anstalt restituieren und damit die Vermächtnisse des Testators erfüllen. 370 Schäften, die Verpach tung kirchl icher Einnahmen, 3 4 4 die Qu i t t ungs - leis tung über von Testamentsvol ls t reckern ausgezahl te Vermächtnisse,3 4 5 die Bestellung von Bevollmächtigten in Vermögensangelegenheiten3 4* unterscheiden sich in ih rem Wesen nicht von en tsprechenden Vorgängen un te r Laien. D ie Ger ich tsbarke i t in solchen Angelegenheiten3 4 7 wie ü b e r h a u p t in Vermögenssachen von Geistlichen3 4 8 üb t der Bischof: die Verhand lung erfolgt in curia bzw. in consistorio domìni episcopi, aber in Gegenwar t von Laienzeugen, des s tädt ischen Examina to r s u n d des S tad tno ta r s , der die U r k u n d e n übe r die Prozessvorgänge ausfert igt . In der bischöflichen Kur ie spielen sich auch Vorgänge ab , d ie ein Grenzgebiet k i rchl icher und wel t l icher Interessen be rühren , dessen rechtl iche Gesta l tung von grösster Bedeu tung für die E n t w i c k l u n g der kirchl ichen Bechtsordnung gewesen ist und daher die Aufmerksamke i t de r Wissenschaft der k i rchl ichen Rechtsgeschichte in besonderem Masse auf sich zieht: die Einf lussnahme von Laien auf die Bestel lung von Geistl ichen an Niederkirchen 3 4 9 u n d auf die Nu tzung u n d Verwa l tung ihres Vermögens. In Trogir ha t sich in de r Zeit der En t s t ehung unserer Notarsbücher die Terminologie u n d die P rax i s des kanonischen P a t r o - natsrechts3 5 0 wei tgehend durchgesetz t : d ie Pa t rone , die sich gern als patroni et fundatores ihrer Pa t rona t sk i rchen bezeichnen, präsent ie ren die Geistl ichen, denen sie diese verl iehen sehen wollen, dem Bischof zur Konf i rmat ion: das geschieht innerha lb der Diözese mündl ich , w ä h r e n d Trogirer Bürger, die Pa t rona t s rech te in der Erzdiözese Spl i t besitzen, einen P roku ra to r d u r c h Vol lmachtsurkunde 3 5 1 ermächt igen, ihren K a n d i - 343 Durch einen Pfarrer mit Zustimmung der Patrone seiner Kirche: 1, (VI), S. 287, nr. 37. Durch Klöster: 1, (IV), S. 186, nr. 105, S. 187, nr. 106; 2, I, S. 59, nr. 128, 129. 344 1, (VI), S. 503, nr. 456 (Verpachtung von Zehnterträgen im Auftrag des Bischofs). 345 Ygj Anm. 342. — Die Testamentsvollstrecker des Lucas Petri lassen sich die Auszahlung von Vermächtnissen, ausser von 5 Einzelpersonen und der durch einen Richter vertretenen Stadtgemeinde Trogir, von 6 Klöstern in Trogir bestätigen: 1, (VI), S. 373—376, nr. 190—192, 194—201, 203. Ferner 1, (IV), S. 160, nr. 58; 2, I, S. 8, nr. 15, S. 11, nr. 23, S. 12, nr. 24, X, S. 328, nr. 40. 348 Durch den Minoriten-Ordens-Minister in Sclavonia zum Verkauf aller Liegenschaften der Minoriten in Trogir 1, (VI), S. 284, nr. 31. Der Verkauf, durch den die Mittel für den Neubau eines Minoritenklosters in Trogir be- schafft werden sollen, wird vom Bischof von Trogir durchgeführt, das. S. 319, nr. 89 (mit S. 320, nr. 91). Ferner 2, (IV), S. 232, nr. 159. 347 1, (III), S. 117, nr. 42 (Vermietung eines Hauses durch ein Kloster in Šibenik). 348 1, (IV), S. 133, nr. 11, S. 134, nr. 12, 13 (ein Kanoniker des Domkapitels in Trogir wird von seinem Bruder auf Herausgabe von dessen Erbteil geklagt; der Bischof entscheidet, nach Einvernahme des Beklagten, dass der Klage stattzugeben ist); dazu das. S. 204, nr. 141 (ein andrer Kanoniker weist im Auftrag des Bischofs die Witwe des Klägers in die ihr zugesprochenen Güter ein). 349 D. h. Kirchen, die nicht Dom-, Stifts- oder Klosterkirchen sind. Vgl. H. E. F e i n e , Kirchliche Rechtsgeschichte I, Weimar 1950, S. 329. 1, (I), S. 84, nr. 176; (IV), S. 202, nr. 136, (VI), S. 452, nr. 356. - 371 350 351 da ten dem Erzbischof von Spl i t zu präsent ieren . Auch die bischöfliche Konfirmation und dami t die Verleihung des Benefiziums erfolgt in der Regel mündl ich, schriftl ich augenscheinl ich nu r dann , wenn es not- wendig erscheint, die Rechte D r i t t e r ausdrückl ich zu w a h r e n : als Bischof Columbanus von Trogir 1276 den ihm von den Pa t ronen einer Kirche präsent ie r ten Priester inst i tuier t , stellt er fest, dass drei Viertel von deren Einkünf ten bes t immten Personen zustehen.352 Bei der Ins t i tu t ion waren zwei angesehene Trogi rer Bürger3 5 3 anwesend; sie bezeugen als- ba ld auf W u n s c h eines anderen Geistl ichen, dass dieser dem Bischof die Namen von Personen, die ihn für jene Ki rche präsent ie r t hä t t en , vor- gelesen u n d gegen d a s Vorgehen des Bischofs a n den päps t l i chen Stuhl appe l l i e r t habe.3 5 4 I n einem a n d e r n Fa l l ist, w ä h r e n d zwei Geistl iche vor dem Bischof u m die Konf i rmat ion ihrer Präsenta t ion für die gleiche Pa t rona t sk i rche hader ten , ein dr i t t e r Pr ies ter erschienen mi t der Be- h a u p t u n g , dass die Ins t i tu t ion ihm gebühre , da er ein Blu t sverwandte r de r hereditaria de r »Erbherren« jener Kirche sei, wobei er einen Zettel mi t deren Namen vorwies.355 Dass die Zugehörigkeit zum Kreise der hereditarii e iner Kirche gewisse Vorteile mi t sich brach te , die sich wohl k a u m in den Prä roga t iven eines Pa t rons nach kanonischem Recht er- schöpft haben dürf ten, lässt eine U r k u n d e erkennen, durch d ie Bischof Co lumbanus dem an der Fests te l lung dieser Zugehörigkei t Interessier ten bezeugt, er habe sie mit Hilfe des Pfa r re r s der in F rage kommenden Ki rchen nachgeprüft .3 5 6 D i e F r a g e des Ursp rungs u n d des Gehal t s des »Erbkirchenrechts« dieser da lmat in i schen hereditarii — wi r kennen das Ins t i tu t auch aus D u b r o v n i k u n d Kotor357 — bedarf einer näheren Unte r suchung , die, d a es sich in Da lma t i en u m ein Gebiet handel t , dessen kirchl iche Rechtsentwicklung sich auf ihrer spä t römisch-a l tk i rch- lichen Grund lage im wesent l ichen unbeeinflusst von den Einflüssen 352 2, II, S. 146, nr. 44. 353 Comes Marimis Amblasii und Lucas Mathei; der letztere erscheint in zahlreichen Einträgen als begüterter Bürger. 364 2, II, S. 146, nr. 45. 355 Auch dieser Vorgang wird durch eine auf Wunsch des sich in seinen Ansprüchen geschädigt Fühlenden aufgenommene Urkunde, in der die bei dem Voi gang zugegen Gewesenen ihn bezeugen, bekannt: 1, (Ш), S. 120, nr. 47. 3 5 3 2, II, S. 147, nr. 49. Der Bischof hat von dem Pfarrer verlangt ut esten­ derei sibi montanum et licteras de fundatoribus et hereditariis jener Kirchen; der Pfarrer kann dies Verlangen nicht erfüllen, weil sich das montanum im Besitz eines Dritten — vielleicht eines der hereditarii? — befindet. Was be- deutet montanum«? Handelt es sich vielleicht um eine »volkeetymologische« Wiedergabe von griech. ócigfióg slimitatio« auf Grund einer Identifikation von ôçoç »limes« mit бсод »mons«? Für die Marienkirche in Špiljani, um deren Besetzung es sich bei dem in der vorangehenden Anmerkung erwähnten Streit handelt, besitzen wir die 1189 in Trogir von ihren fundatores ausgestellte Beschreibung der Grenzen der Grundstücke der Kirche, CD. II, S. 239, nr. 224, die auch ein Verzeichnis der Bücher und Geräte der Kirche enthält. 357 Vgl. unten S. 384 mit Anm. 408—411 bezw. Anm. 452 unter a). Weitere Nachweise bei J. Ž o n t a r, Problem lastniških cerkva in samostanov v pravni zgodovini Jugoslovanov, Slovenski pravnik XLIX, 1935, S. 434—437. 372 andere r Rechtsordnungen vollzogen hat , wertvol len E r t r ag für die k i rch- liche Rechtsgeschichte verspricht.3 5 8 Aber auch wo nicht Einzelinteressen im Spiele stehen, k a n n sich ein Konfl ikt u m das Besetzungsrecht an einer Ki rche ergeben: die S tad t Trogir n immt das Pa t rona t s rech t an einer S tad tk i rche in A n s p r u c h u n d lässt du rch ihre iudices dem Bischof einen Geistl ichen für diese präsen- t ieren: der Bischof e rk lä r t nach einigem Zögern, er habe die P f ründe schon einem a n d e r n verliehen.359 W e n n wi r uns nicht täuschen, findet in den Rechtsauffassungen, wie sie einerseits die S tad tbehörde mit der I n a n s p r u c h n a h m e des Pa t ronats rechts , anderersei ts der Bischof mit der Übung der libera collatio bekunden , ein für das Verhäl tnis von S tad t und Kirche in der Per iode der D u r c h f o r m u n g des s tädt ischen wie des kirchl ichen Selbständigkeitsbewusstseins kennzeichnender Vorgang sei- nen Ausd ruck : die Abspa l t ung der beiderseit igen Rechte von dem gemeinsamen S tamm, dessen Wurze ln in die Zeit h inabreichen, in der Stadt u n d Kirche übera l l dort , wo beider U r s p r ü n g e der Zeit des römi- schen Reichsrechts angehören, eine unte i lbare Einhei t bi ldeten, als deren gemeinsame Repräsen tan ten der Bischof ebenso wie die wel t l ichen Stad t - h ä u p t e r fungiert hatten.3 6 0 Unsere Notarsbücher lassen deut l ich erkennen, dass in de r Zeit ihrer En ts tehung im Urkunden - und Kanzleiwesen diese Gemeinschaft un- geschmälert fortbesteht: durch den S tad tno ta r lässt der Bischof von Trogir auch seine Massnahmen beurkunden , seine Kundgebungen auf- nehmen, die Angelegenhei ten der k i rchl ichen Ehejur isdikt ion, der Diö- zeseanverwal tung u n d -organisation bet reffen: die Lösung einer Ehe,3 6 1 seinen Protes t gegen eine vom Metropoli ten, dem Erzbischof von Spli t , angeordnete Visitation seiner Diözese du rch einen auswär t igen Bischof362 u n d alle d ie Schri t te , die er un te rn immt , um die von den Metropol i ten 358 Vgl. dazu H. E. F e i n e , Eigenkirchenrechtliche Erscheinungen in Dalmatien im frühen Mittelalter, Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechts- geschichte LXIV, Kanonist. Abt. XXXIII, 1944, S. 265-277. 359 1, (VI), S. 429, nr. 311. Die Stadtgemeinde appelliert daraufhin an die Vikare des Erzbischof von Split, die den Bischof von Trogir zur Verhandlung der Angelegenheit vorladen; über die Aushändigung dieser Vorladung an den Bischof lässt sich der von der Stadtgemeinde präsentierte Geistliche eine Ur- kunde, das. S. 432. nr. 316, ausstellen. 2, I, S. 56, nr. 122 verzichtet derselbe Geistliche auf die ihm aus der Präsentation auf eine andere Kirche zu- stehenden Rechte. 360 Vgl. dazu für Italien die Untersuchungen von S. M o c h i - O n o r y , Vescovi e Città (sec. IV—VI), Bologna 1933 (Biblioteca della Rivista di Storia del Diritto Italiano 8) und Ricerche sui poteri civili dei Vescovi nella città umbre durante l'alto Medio Evo, das. 1930 (Biblioteca... 2), für Dalmatien die Ausführungen bei E. M a y e r , Die dalmatisch-istrische Munizipalverfas- sung a. a. O., S. 230—233 und, wenn auch einseitig gesehen, R. S t r o h a 1, Pravna povijest dalmatinskih gradova I, Zagreb 1913, S. 280—323, M. K o - s t r e n č i ć , Hrvatska pravna povijest2, Zagreb o. J. (1922), S. 227—280. 3 6 1 1, (IV), S. 196, nr. 126. 3 6 2 1, (VI), S. 446, nr. 343. 373 u n d d e m Landesher rn begünst igten Bemühungen der S tad t Šibenik, Sitz eines eigenen Bistums zu werden,3 6 3 zu vereiteln.364 Auch der Tod des Bischofs w i rd vom S tad tno ta r beurkundet . 3 6 5 D u r c h die Imbrev ia tu ren schlingt sich eine vielgliedrige Ket te von Be- u r k u n d u n g e n von Vorgängen des ki rchl ichen Rechtslebens.3 6 6 Auch zwei P a p s t u r k u n d e n haben auf diese Weise im T r a n s u m p t Aufnahme in sie gefunden.367 Ha l ten wi r aus dieser Fü l l e von Nachr ich ten noch einen Vorgang fesj, der besonders deut l ich den C h a r a k t e r dieser Imbrev ia tu ren als allseitiger S tad tbücher i l lustr ier t : 1263 h a t der Trogirer S tad tno ta r Bonaventura Pe t r i in der Domki rche in Anwesenhei t des Domkap i t e l s von H e r r n S tephanus , dem primicerius36* des Domkap i t e l s u n d tabellio (Notar) civitatis in Nin (Nona) ein gesiegeltes Schreiben übernommen, du rch das die Insassen des Ambrosiusklosters in Nin, 2 Pr ies termönche und 3 Laienbrüder , mi t Zus t immung des dort igen S tad t ra t s , dem der Pa t rona t übe r das Kloster zusteht , den Überbr inger beauf t ragen, einen A b t für ih r Kloster zu suchen. U n t e r der Zeugenschaft des comes von Trogir u n d andere r Laien e rwähl t da r au fh in S tephanus einen ihm empfohlenen Mönch in Trogir zum Abt des Niner Klosters. U n d der Trogirer S tad tno ta r fertigt die U r k u n d e da rüber aus3 6 9 — genau so wie einer seiner Nachfolger 1271 die erfolgreiche Podes tà-Suche der Beauf- t ragten von comes und S tad t r a t von Šibenik in Trogi r b e u r k u n d e n wird.3 7 0 363 Die 1298 zum Ziel führen sollten. 364 2, I, S. 15, nr. 31 (Bestellung eines Prokurators, der beim päpstlichen Stuhl gegen die Massnahmen des Erzbischofs von Split appellieren soll; dazu das. nr. 32, S. 16, nr. 33, 34, S. 21, nr. 45; der Prokurator appelliert vor dem Abt des Stephansklosters, den Dominikanern und Minoriten in Trogir sowie dem Bischof von Knin, der gleichzeitig Banus des Küstenlandes ist), S. 20, nr. 43 (Bestellung eines Prokurators zur Exkommunikation des Klerus und der Organe der Stadtverwaltung in Šibenik; dazu das. nr. 44, Verkündigung der Exkommunikation durch den Prokurator, S. 43, nr. 92, neuerliche Exkommu- nikation). 365 2, IV, S. 232, nr. 160 (am 18.11.1279 wird die Erklärung eines Stadt- richters über den am 6.11. eingetretenen Tod des Bischofs Columbanus beur- kundet: die Urkunde soll »nach Ungarn«, d. h. an den König, gesandt werden, zugleich mit einem Schreiben des neuen Bischofs von Trogir Johannes, der am Todestage seines Vorgängers, von Apulien kommend, in Trogir gelandet ist; die Frage, wieso und von wem der neue Bischof augenscheinlich noch zu Lebzeiten seines Vorgängers eingesetzt werden konnte, bedürfte näherer Untersuchung). ^6 Die grossen Teils wieder Appellationen an den päpstlichen Stuhl und durch sie veranlasste päpstliche Mandate, Delegationen und Subdelegationen zum Gegenstand haben, so 1, (I), S.49, nr. 102, S. 57, nr. 117, S. 71, nr. 148, (IV), S.209, nr. 152, (V), S.225, nr. 9 mit S. 228, nr. 16, (VI), S. 387, nr. 226, S. 412, nr. 275 mit S. 416, nr. 282, S. 425, nr. 300; 2, II, S. 105, nr. 87. 367 Urkunden Urbans IV vom 21.1.1264, 1/(1), S. 57, nr. 117, Gregors X. vom 17. 4.1272, 1, (VI), S. 412, nr. 275. 36S Eine Kapitels-Dignität. Vgl. dazu die Nachweise über die Verbreitung der Amtsbezeichnung bei L. S a n t i f a l l e r , Beiträge zur Geschichte des Lateinischein Patriarchats von Konstantinopel (1204—1261) und der venezia- nischen Urkunde, Weimar 1938 (Historisch-Diplomatische Forschungen 3), S. 77, Anm. 1. 369 1, (I), S. 12, nr. 28. 370 1, (V), S. 265, nr. 89. Entsprechend 1270, CD. V, S. 528, nr. 990. 374 11. So steht der S tad tno ta r in Trogi r im ausgehenden 13. J a h r h u n d e r t ta tsächl ich im B r e n n p u n k t des gesamten Lebens der S tad t in a l len seinen Aspekten , in Kirche u n d Ra thaus , in H a n d e l u n d Gewerbe 3 7 1 u n d in der Familie.3 7 2 Er , der von der S tad t beeidigte Notar , ist al lein berechtigt , mit In tervent ion des Examina to r s vollgült ige U r k u n d e n übe r Rechts- geschäfte von Pr iva t leu ten auszufertigen,3 7 3 denen er du rch sein Notars- zeichen öffentl ichen Glauben sichert.374 W i r konnten feststellen, wie nicht n u r die S tad tgemeinde selbst, sondern a u c h der Bischof u n d andere geistliche Würdent räger 3 7 5 ihren Wil lensäusserungen öffentlichen Glau- ben sichern, i ndem sie sie vom Stad tno ta r beu rkunden lassen. Das Siegel findet, wie schon v. S u f f l a y feststellen konnte,3 7 8 ausser als Privatsiegel bei Testamenten,3 7 7 bei U r k u n d e n A n w e n d u n g , die für den Gebrauch ausserhalb des s tädt ischen Rechtskreises bes t immt sind: die S tad t Trogir siegelt eine U r k u n d e über einen in Trogi r ab - geschlossenen Vergleich zwischen der S tad t Spl i t u n d Kauf leu ten aus Pola,378 eine Bürgerrechtsverleihung; 3 7 9 der S tad tno ta r veranlass t bei Urkunden , die das E igen tum an Liegenschaften im kroat ischen Hinter - l and betreffen, in einem Fal l die Anbr ingung des Stadtsiegels,380 in einem a n d e r n die der Siegel der Stadt , des Bischofs u n d zweier Klöster.381 D e r N o t a r Scorus h a t im J a h r e 1279 e ine s ta t t l iche Anzah l von U r k u n d e n , wie e r sich ausdrück t , »authent iz ier t« , i ndem e r i h r e n Inha l t in seine I m b r e v i a t u r e in t rug : diese U r k u n d e n s ind grossentèi ls von einem No ta r Caracio(ne)3 8 2 ausgefertigt,3 8 3 viele un ter ihnen t ragen das 371 Hier mag noch auf die gewerberechtsgeschichtlich wichtigen Werk- verträge hingewiesen sein: 2, IV, S. 201, nr. 58 (Hausbau), IX, S. 273, nr. 14 (Schiffbau), X, S. 311, nr. 5 (pro quodam laborerio). 372 Er fungiert auch, wie gelegentlich in Italien (vgl. R o b e r t i , Svolgi- mento storico, vol. HI, S. 109), als »Laienvormund« bei der Trauung, d. h. er befragt die Nupturienten, ob sie einander heiraten wollen, worauf der Bräu- tigam durch Ringgabe die Trauung vollzieht und dann der Notar für jeden Eheteil einen »Trauschein« ausfertigt: 2, IX, S. 310, nr. 4 (hier wird die An- wesenheit eines Geistlichen erwähnt, qui infrascriptum amicum — den Bräu- tigam — benedixit aqua sancta secundum consuetudinem civitatis Traguri- ensis), S.311, nr. 7, X, S. 329, nr. 43. 373 So nach dem Statutum Tragurii von 1322, ed. S t r o h a l , S. 32, lib. I, cap. 68. 371 A.a .O. , S. 22, cap. 40. 375 So z. B. der zum Bischof von Knin gewählte Minorit F rat er Simon de Tiagurio bei Bestellung eines mit der Betreibung seiner Konfirmation be- trauten Prokurators, 1, (VI), S. 402, nr. 256, der (katholische) Bischof von Ke- phallenia und Zakynthos, dominus Henricus natione Paduanus, der nach einem Überfall auf sein Schiff in Trogir auf seine Ansprüche gegen die See- räuber (aus Omiš) verzichtet, das. S. 446, nr. 344. 378 Dalmatinische Privaturkunde, S. 87—89. ' " So 2, I, S. 30, nr. 65. 378 1, (VI), S. 273, nr. 9. 379 2, I, S. 4, nr. 8. 380 1, (III), S. 116, nr. 41. 381 1, (VI), S.331, nr. 111. 382 Der Name ist augenscheinlich ungarisch (Karäcsony). Dass er auch Imbreviaturen geführt hat, erfahren wir aus einem in einem Aktenbuch der Ragusaner Stadtkanzlei eingetragenen Beschluss des Trogirer Stadtgerichts vom 23. April 1279, CD. VI, S. 292, nr. 246, den ein sonst nicht bekannter Tro- 375 Gemeinde-Siegel. Vielleicht ist es gerade dieses Auf t re ten eines Kon­ k u r r e n t e n gewesen, das den N o t a r Scorus veranlasst h a t , sich per iudices et curiam Traguriensem ausdrückl ich bestät igen zu lassen, dass seiner I m b r e v i a t u r 3 8 4 der öffentliche G l a u b e zukommt. 3 8 5 IV. W i r sind, u m die Überschrif t , die w i r dieser U n t e r s u c h u n g gegeben haben, zu rechtfert igen, auf den I n h a l t der Trogi rer Notar sbücher ausführ l ich eingegangen. U m so k ü r z e r müssen wir uns bei d e r Betrach­ t u n g d e r ü b r i g e n , d u r c h E d i t i o n e n erschlossenen d a l m a t i n i s c h e n N o t a r s - b ü c h e r fassen. 1. D a s ist hinsicht l ich der I m b r e v i a t u r e n aus D u b r o v n i k u m so leichter möglich, als ihr ausgezeichneter E d i t o r Gregor Č r e m o š n i k uns einen treffl ichen Einbl ick in die N o t a r s b u c h f ü h r u n g in D u b r o v n i k gegeben h a t . W e n n a u c h die F ü h r u n g von I m b r e v i a t u r e n hier vielleicht schon einige J a h r e f rüher begonnen h a t 3 8 6 — die Organi sa t ion der Notars­ b u c h f ü h r u n g v e r d a n k t die S t a d t d e m Manne, d e m m a n , wie Č r e m o š ­ n i k sagt, vor dem Stadtarch iv ein D e n k m a l er r ichten sollte, 3 8 7 ihrem N o t a r u n d Stadtschre iber seit J ä n n e r 1278,388 Magister Thomas inus de Savere. I n seiner H e i m a t s t a d t Reggio d 'Emil ia h a t t e der damal ige Po­ destà schon 1228 ein Cartularium, ein Kopia lbuch der für die S tad t wicht igen Urkunden , anlegen lassen, das 1269—70 umgeschr ieben u n d ergänzt wurde.3 8 9 Es gab also dor t eine gut organisierte S tad tkanz le i ; in den Nachbar s t äd ten Bologna u n d Modena w a r 1265/66 bzw. 1271 das P r iva tu rkundenwesen zentral is iert worden : alle No ta re dieser S täd te mussten sei tdem die von ihnen aufgenommenen U r k u n d e n innerha lb girer Stadtnotar Nasiurà de Trivixio (Treviso) auf Anordnung der Konsuln von Trogir (es sind die gleichen, die jenen Beschluss gefasst haben) ex abrevia- turis Taraçoni scriptoris comunis in urkundliche Form gebracht hat. 383 2, IV, S. 191, nr. 28—31, S. 193, nr. 35, 37, 38, S. 203, nr. 65, S. 213, nr. 99, S. 122, nr. 123, S. 299, nr. 176. — Nicht genannt ist der Aussteller das. S. 192, nr. 32, S. 193, nr. 36, S. 194, nr. 33—41, S. 197, nr. 50—52, S. 202, nr. 59—61, S. 204, nr. 66, S. 206, nr. 74, 75, S. 222, nr. 124—126, S. 223, nr. 127, 128, S. 231, nr. 155, S.236, nr. 167. 384 Wie der seines Vorgängers Franciscus de Cingulo. 385 2, IV, S.211, nr.94 (3.10.1279); Luca Mathei hat dem Notar Scorus ein von Franciscus de Cingulo ausgefertigtes Testament vorgelegt, dessen Gleich- schrift in den von der Stadtgemeinde verwahrten quaterni notarum seu abre- viaturarum nicht aufzufinden war; daraufhin provisum fuit per-^ iudices et curiam Traguriensem, quod hoc tesiamentum in quaierno mei dieti notarii Scori notareiur vel scriberetur, ne in posterum posset in aliquo dubitari vel inde questio exoriri. з8в y gì Č r e m o š n i k , Dubrovačka kancelarija, a. a. O., S. 241. 3 8 7 In der Vorrede zu Mon. Rag. I, S. VI. 38S Ygl. č r e m o š n i k , Dubrovačka kancelarija, a. a. O., S. 233. 3 8 9 Francesco Saverio G a t t a in der Einleitung zu s e i n e r Edition: Liber Grossus Antiquus Comunis Regii (»Liber Pax Constantina«), Vol.I-, Reggio-Emilia 1944 (Biblioteca della Deputazione di Storia Patr ia dell'Emilia e della Romagna, Sezione di Modena, N. 5), S. IX—XXI. 376 einer bes t immten Fr i s t in die in den Stadtkanz le ien geführten Libri Memorabilium e intragen lassen. 3 9 0 G e r a d e in jenen J a h r e n h a t T h o m a - sinus seine H e i m a t verlassen u n d sich, wie er in seinem T e s t a m e n t 3 9 1 berichtet, in Venedig u n d Is tr ien »und verschiedenen a n d e r e n Teilen d e r Welt« aufgehal ten: sicher schon als N o t a r — es w ä r e ein dankenswer tes U n t e r n e h m e n , seinen S p u r e n nachzuforschen. I n D u b r o v n i k w a r er bis zum J ä n n e r 12843 9 2 gleichzeitig als S tadtschre iber u n d als N o t a r im P r i v a t r e c h t s v e r k e h r t ä t i g : 3 9 3 doch führte er seine I m b r e v i a t u r e n von vornherein get rennt für seine amt l ichen u n d seine p r i v a t e n Agenden; d a r ü b e r h inaus gl iederte er den Stoff n a c h Mater ien : so sind die spe­ zialisierten I m b r e v i a t u r e n ents tanden, die C r e m o š n i k aus den Sammelbänden, in denen sie h e u t e , im R a g u s a n e r Archiv zusammen­ geheftet sind, herausgeschäl t h a t . Schon ihre von T h o m a s m u s selbst gewählten Titel zeigen, dass seine amt l iche Tät igke i t sich grösstenteils bei Ger icht abspie l t : hier schreibt er die Terminsetzungen u n d -erstrek- k u n g e n (Liber de induciis), die »Sicherheits leistungen« 3 9 4 u n d Zeugen­ aussagen u n d sonstigen Ger icht sakten (Liber de securitatibus, testifica- tionibus et aliis actis omnibus), die Verbrechens-Anzeigen ((Liber- de maleficiis). I n den Liber de sententiis et testamentis t r ä g t er einerseits Urtei le der b e a m t e t e n Richter in Zivilsachen wie S p r ü c h e von Schieds­ r ichtern in Zivilsachen, anderersei ts T e s t a m e n t e ein. Liegenschaftsver­ käufe mussten in D u b r o v n i k , n a c h den Bes t immungen des S t a t u t s vom J a h r e 1272, d u r c h Ausruf öffentlich b e k a n n t gemacht w e r d e n ; 3 9 5 diese Ausrufungen w e r d e n in den »Liber in quo scripte sunt omnes possessiones vendite et preconiçate per loca solita publica voce preconia, ut moriš est« e ingetragen. F ü r die häufigsten U r k u n d e n des p r i v a t e n Rechts­ verkehrs, Schuldanerkenntni s se u n d Handelsgesel lschafts-Verträge wi rd eine besondere I m b r e v i a t u r angelegt (Liber in quo abreviate sunt carte notarii de credenciis, debitis et colleganciis); e ine weitere I m b r e v i a t u r n i m m t die übr igen N o t a r s u r k u n d e n auf (Liber in quo abreviate sunt carte notarii omnes exceptis debitis).39" srn Ygi Yi. B o n a i n i , Gli archivi delle provincie dall'Emilia, Firenze 1861, S. 17, 132. 3 8 1 Vom 17. 1.1284, CD. VI, S. 454, nr. 383. 3 9 2 Vgl Gr C r e m o š n i k , Dubrovački notar prezbiter Johannes (1284 do 1293), Glas Srpske kral j . Akademije CLXXI, drugi razred 88, Beograd 1936, S. 107. — In dieser Abhandlung gibt C r e m o š n i k in den Anmerkungen zu S. 91—98 einen Abdruck der auf den vier erhaltenen Blättern der Imbreviatur des Priesters Johannes enthaltenen Einträge (aus dem Jahr 1284). 3 8 3 Als Stadtschreiber wirkte er weiter bis zu seinem jedenfalls 1286 ein­ getretenen Tode, vgl. C r e m o š n i k , Dubrovačka kancelarija, a .a .O., S. 236, während als Notar seit 1284 sein bisheriger Gehilfe, der Priester Johannes, tätig war, vgl. C r e m o š n i k , Prezbiter Johannes, a .a .O., S. 103—HO, gleich­ zeitig aber auch andere Notare (Pascalis 1285, Marinas 1286) auftreten, vgl. C r e m o š n i k , Dubrovačka kancelarija, a. a. O., S. 238. 3 9 4 Als securitates werden die Einträge bezeichnet, laut denen Prozess­ parteien sich verpflichten, zu bestimmten Terminen vor Gericht zu erscheinen. 3 9 5 Liber statutorum civitatis Ragusii compositus anno 1272 edd. V. B o - g i š i ć e t C . J i r e č e k , Zagrabiae 1904 (Mon: hist. jur. Slav. Merid. IX), S. 119, lib. V, cap. 35. i 3 9 e Vgl. C r e m o š n i k , Dubrovačka kancelarija a. a. O., S. 234 f., 242—251. 377 I n seinen E d i t i o n e n 3 9 7 h a t C r e m o š n i k d ie E i n t r ä g e aus den 7 Spez ia l imbrev ia turen zusammengefasst u n d in chronologischer Folge a n e i n a n d e r g e r e i h t u n d d a d u r c h dem Benutzer die E r m ü d u n g erspart , die bei der D u r c h a r b e i t u n g von Massen formell völlig gleichartigen Stoffes unvermeidl ich wäre . E r h a t ferner in höchst geschickter Weise d i e a n die Herausgeber von N o t a r s u r k u n d e n i m m e r wieder h e r a n t r e t e n d e F r a g e n a c h der Möglichkeit der Weglassung sich s tändig wiederholender For­ meln gelöst, ohne die Lesbarkei t u n d inhal t l iche Zuverlässigkeit seiner Edit ion zu gefährden, i n d e m er 18 derar t ige Formeln — die grossenteils schon Magister Thomas inus als solche b e t r a c h t e t u n d d a h e r vielfach abgekürz t h a t — ausgewähl t u n d in einer Übers icht 3 9 8 zusammengestel l t hat , auf die im T e x t u n t e r Bezeichnung der einzelnen F o r m e l verwiesen wird. Schon diese Zusammenste l lung stellt einen wichtigen Beitrag zur Geschichte der notariel len P r a x i s u n d des Notars-Ins t ruments dar . . Von diesen Formeln beziehen sich 4 auf Terminsetzungen u n d -erstreckungen, 2 auf die Liegenschaftsverkaufsaufrufe. I n den Schul­ denerkenntnis sen f indet 1 Formel A n w e n d u n g , die Kaufver t räge über Liegenschaften bieten 3 Formeln, die H a n d w e r k s l e h r v e r t r ä g e 5 Formeln, die Q u i t t u n g e n n a c h S c h u l d r ü c k z a h l u n g 2 F o r m e l n ; eine letzte Formel kennze ichnet die Vollmachten. Schon diese Aufzählung ermögl icht einen guten Einbl ick in d e n I n h a l t der Publ ikat ion. H ä u f i g sind ausserdem E i n t r ä g e ü b e r den Ver­ kauf von Unfreien, 3 9 9 Mitgif tbestel lungen, 4 0 0 die V e r p a c h t u n g von Wein­ bergen. 4 0 1 D i e T e s t a m e n t e w e r d e n öfters auf G r u n d von Zeugenberichten erstel l t ; sie e n t h a l t e n regelmässig Vermächnisse p r o primicia u n d pro decima, d. h. zur Abgel tung d e r vom Testator bei Lebzeiten n icht er­ füllten Verpf l ichtungen z u r D a r b r i n g u n g von O b l a t i o n e n (in Gesta l t von Erst l ingsfrüchten) u n d Zehnt le i s tung. 4 0 2 Als Testamentsvol l s t recker 4 0 5 w e r d e n gern die welt l ichen thesaurarii der D o m k i r c h e bestellt. Ger ing ist die A n z a h l der Eint räge, die k i rchl iche Angelegenheiten betref fen: die Erzbischöfe von D u b r o v n i k beschäft igten seit d e m E n d e des 12. J a h r h u n d e r t s eigene N o t a r e . 4 0 4 W a h r e n d einer Sedisvakanz h a t das D o m k a p i t e l 3 U r k u n d e n 4 0 5 d u r c h d e n S t a d t n o t a r ausfert igen lassen. 2 E i n t r ä g e 4 0 6 betreffen die V e r p a c h t u n g bzw. den Verkauf von G r u n d ­ s tücken d u r c h Klöster. D a s Kloster L o k r u m (Lacroina) führt 1281 eine umfassende Agrarre form auf seinen weit vers t reuten Besitzungen d u r c h : 3 9 7 Vgl. oben S. 332 mit Anm. 15. 3 9 8 In der Einleitung zu Mon. Rag. 1, S. IX—XIV. 3 8 9 Sie sind grösstenteils in den Acta Cancellariae et Notariae abgedruckt. *°° Bzw. Empfangsbestätigungen des Ehemanns über die Mitgift. Die Mit­ gift wird stets als perchioium (von griech. nçol§,. vgl. J i r e č e k , Romanen I, S. 91) bezeichnet. 4 0 1 Von Grundstücken, auf denen Weinberge angelegt werden sollen. 402 D i e s e Vermächtnisse werden von Geistlichen, die vom Domkapitel in Dubrovnik als decimarli bestellt sind, entgegengenommen, Mon. Rag. 1, S. 140, nr. 476. 4 0 3 Pitropi statt epitropi aus griech. ènhçonoç, vgl. J i r e č e k , a .a .O. 4 0 4 Vgl. J i r e č e k , Kanzlei der Ragusaner II, a. a. O., S. 186, Anm. 1. 4 0 5 Mon. Rag. 1, S. HO, nr.388, S. 163, nr. 532, S. 218, nr. 699. 4 0 6 Mon. Rag. 1, S. 329, nr. 1109, S. 335, nr. 1119. 378 a n die Stelle der Leistung des h a l b e n Er t rages der G r u n d s t ü c k e d u r c h deren N u t z e r t r i t t überal l die E n t r i c h t u n g einer festen j ä h r l i c h e n Geld­ abgabe, wobei freilich das P a c h t v e r h ä l t n i s auf 20 J a h r e befr istet ist. 4 0 7 Angewiesen auf die Diens te des s tädt i schen N o t a r s s ind augen­ scheinlich die »Kircherbherren«, die hereditarii; als solche' t re ten in Ver­ trägen ü b e r die V e r p a c h t u n g von K i r c h e n l a n d 4 0 8 zunächst Geist l iche auf, d ie sich als Ä b t e bes t immter Ki rchen bezeichnen; neben ihnen k ö n n e n a n den gleichen Kirchen weitere geistliche hereditarii tä t ig se in; 4 0 9 sie berufen sich auf i h r e A b s t a m m u n g von bes t immten Personen ebenso wie die nichtgeist l ichen hereditarii, die in e inem F a l l 4 1 0 i h r e Z u s t i m m u n g geben. I n seinem T e s t a m e n t 4 1 1 bes t immt der E r b a u e r einer Kirche, dass diese niemals in hereditario sein, v ie lmehr d u r c h die thesaurarii der D o m k i r c h e b e t r e u t w e r d e n soll. Völlig fehlen in den bisher veröffent l ichten I m b r e v i a t u r e n des Tho- masinus d e Savere E i n t r ä g e ü b e r U r k u n d e n , die o h n e Z u s a m m e n h a n g mit gericht l ichen Vorgängen von der S t a d t g e m e i n d e ausgestel lt w o r d e n wären. W i r wissen, dass in D u b r o v n i k spätestens seit Beginn des 14. J a h r h u n d e r t s Ratss i tzungsprotokol le geführt w u r d e n . 4 1 2 O b d a n e b e n noch ein K o n z e p t b u c h über Verwaltungs- u n d Hohei t sakte d e r S t a d t geführt w u r d e , erscheint zweifelhaft. So s ind die ältesten erha l tenen R a g u s a n e r I m b r e v i a t u r b ü c h e r i n h a l e l ieh weit weniger allseitig als die Trogi rer N o t a r s b ü c h e r — vielleicht gerade wegen der wei tgehenden Spezial is ierung, die Magis ter T h o m a - sinus e ingeführt h a t . 2. D e r Zara t iner N o t a r Cres te de T a r a l l o w a r vermut l ich ein Ein­ heimischer. 4 1 3 Seine I m b r e v i a t u r 4 1 4 enthä l t keinerlei E i n t r ä g e ü b e r H a u s ­ verkäufe in der S t a d t Zadar . 4 1 5 Kaufver t räge ü b e r Liegenschaften ausserhalb d e r Stadt , nament l ich auf der Insel Pag, a b e r a u c h ü b e r Schiffe, Viehbestände, Wein u n d Salz, P a c h t - u n d U r b a r m a c h u n g s v e r ­ t r ä g e 4 1 6 s ind in grösserer Zahl e ingetragen, d a n e b e n T a u s c h vertrage, 4 0 7 Mon. Rag. 1, S. 177. nr. 576. 4 0 8 Mon. Rag. 1, S. 177, nr. 575, S. 223, nr. 715, S. 336, nr. 1121. 1 0 8 Mon. Rag. 1, S. 185, nr. 593 teilen zwei geistliche hereditarii, von denen der eine den Abt-Titel führt, die ihrer Kirche gehörigen Grundstücke unter­ einander auf. 4 1 0 Mon. Rag. 1, S. 336, nr. 1121 (der Abt ist Rossinus de Balisclava, ein zweiter Geistlicher ist hereditarius pro parte illorum. de Balisclava, weitere geistliche hereditarii sind Mengarius de Stilo und Petrus Margariti de Stilo; 4 Laien sind hereditarii ex parte illorum de Stilo, neben ihnen tritt Johannes Blasii Johannis de Stilo als hereditarius auf). 4 1 1 Mon. Rag. 1, S. 229, nr. 731. 4 1 2 Vgl. oben Anm. 15. 4 1 3 Vgl. J i r e č e k , Kanzlei der Ragusaner I, a .a .O. , S. 510. 4 1 4 Vgl. oben S. 334. 4 1 5 Die Einträge Vjestnik Zemaljskog Arkiva (Weiterhin abgekürtzt: VZA) I, S. 258, nr. 89, III, S. 242, nr. 209 betreffen Holzhäuser; in dem letzteren Fall wird ausdrücklich gesagt, dass der Verkauf sine terra erfolgt, da das Holzhaus sich auf Kirchenland befindet. u e Diese betreffen hier nicht nur die Anlage von Weinbergen: VZA II, S. 12, nr. 99 verleiht ein Grundherr ein Grundstück in einem Dorf mit der Be­ fugnis, ein Stück Waldes zu roden (disboscare). 379 Schuldanerkenntnisse , Mitgif tbestät igungen, einzelne Tes tamente . Wich- tig für die Geschichte des Beurkundungswesens sind die zahlreichen breviaria: als salche we rden die dienstl ichen Berichte bezeichnet , die s tädt ische F u n k t i o n ä r e dem Nota r zu Protokoll geben u n d die von diesem für die interessierten Par te ien in Urkundenfo rm ausgefert igt werden . Es hande l t sich dabei einerseits u m Berichte de r praecones, der s tädt ischen Ausrufer , die im Auf t rage der S tad tbehörde Liegenschaften öffentlich feilgeboten haben, deren Eigentümer eine ihnen auferlegte Gelds t rafe oder eine D r i t t e n geschuldete Zahlung nicht erlegt haben;4 1 7 nachdem ein Kaufwil l iger ein Angebot gemacht ha t , wi rd die Liegen- schaft neue r l i ch e inen Mona t l ang öffentlich fei lgeboten, u m womögl ich ein höheres Angebot zu erzielen; w e n n ein solches n icht erfolgt, n immt der praeco observata solepnitate statuii iuris et consuetudinis Iadere öffentlich in der S tad t l aube (sub logia Iadere) die E igen tumsüber t ragung vor.418 Das vom Nota r ausgefer t igte breviarium gilt als E igentumsnach- weis für den Erwerbe r ; wil l dieser die Liegenschaft wei terveräussern, verkauf t er das breviarium.41" Als breviaria werden aber auch U r k u n d e n bezeichnet, die einen Bericht übe r eine Entsche idung des Stadtgerichts 4 2 0 enthal ten , durch die einer Pa r t e i bes t immte Vermögensrechte zue rkann t werden ; zur D u r c h f ü h r u n g der En tsche idung wi rd jedesmal ein pristav bestellt , u n d dessen Zeugnis b i ldet formell den Gegens tand des brevia- rium.421 D a s breviarium a ls u rkund l i che r Bericht eines s tädt ischen Funk t ionä r s ist de r Rechtsordnung Venedigs wohlbekannt , 4 2 2 ebenso die E igen tumsüber t r agung d u r c h den praeco.4™ Es w i r d Aufgabe wei terer Un te r suchung sein, festzustellen, inwiewei t in dem Zara t iner Rechts- b r a u c h venezianischer Einfluss w i r k s a m ist. Zweifellos w a r der No ta r bei de r Fä l lung jener gerichtl ichen En t - scheidungen selbst anwesend ; er h a t ihren W o r t l a u t selbst protokol l ier t 4X7 VZA I, S. 181, nr. 41 ist die Feübietung im Auftrag der Testaments- vollstrecker mit Genehmigung des comes von Zadar erfolgt, um die Aus- zahlung von Vermächtnissen zu ermöglichen. 418 So VZA II, S.19, nr.118, S. 118, nr. 129, 130, S. 119, nr. 131, III, S.45, nr. 148. 419 So VZA III, S. 142, nr. 187. 420 In einem Fall, VZA III, S. 251, nr. 237, der iudices maris per Iaderensem curiam constituti; es handelt sich um eine societas Ugni, eine zwecks Holzexport nach Ancona gegründete Handelsgesellschaft. — Bei einer Entscheidung der iudices examinatores, VZA I, S. 252, nr. 71, fehlt, vielleicht zufällig, die Rubrik ybreviariumt und, vielleicht weil die Urkunde unvollständig eingetragen ist, die Erwähnung des pristaldus; die in der gleichen Sache erflossene, vom Heraus- geber unvollständig abgedruckte Entscheidung der iudices examinatores consti- tuti per Iadrensem curiam, das. S. 253, nr. 71, trägt die Rubrik breviarium. 421 So VZA I, S. 256, nr. 83, S. 259, nr. 92, S. 260, nr. 97; II, S. 13, nr. 104, 105, S. 14, nr. 106, S. 16, nr. 109, S. 18, nr. 113, S. 114, nr. 122, S. 116, nr. 127, S. 117, nr. 128; III, S. 42, nr. 137, S. 43, nr. 141, S. 44, nr. 144, S. 134, nr. 154, S. 137, nr. 165, S. 141, nr. 183, 184, S. 242, nr. 208, S. 254, nr. 249. 422 Vgl. B e s t a , Il diritto e le léggi civili di Venezia, a. a. O., S. 80. 423 Vgl. B e s t a , a. a. O., S. 81. In Venedig bildete diese Eigentumsüber- tragung druch den praeco den Schlussakt jeder Liegenschaftsveräusserung, nach Abschluss der zwecks Wahrung der Näherrechts-Ansprüche durchge- führten Massnahmen zur Sicherung der Publizität vgl. oben S. 349. 380 und n icht erst dem m ü n d l i c h e n Bericht des pristav e n t n o m m e n . 1 2 4 D a s besagt, d a diese Tät igke i t bei Ger icht ja im Auftrage der P a r t e i erfolgte, noch nicht, dass w i r Cres te de T a r a l l o als Gerichts- u n d damit als Stadt­ schreiber u n d d a h e r seine I m b r e v i a t u r 4 2 5 als S t a d t b u c h bezeichnen k ö n n e n ; für eine solche W e r t u n g spr icht dagegen die Tatsache, dass er das Eintref fen eines neuen comes in Z a d a r feierlich u n t e r Beifügung seines Notarszeichens in ihr v e r m e r k t h a t . 4 2 6 V. D i e Notar sbücher aus Trogir, D u b r o v n i k u n d Z a d a r sind, u r k u n d e n ­ geschichtl ich be t rachte t , wertvolle Beweise dafür, dass in diesen drei S t ä d t e n die H a u p t m a x i m e n , die für das U r k u n d e n w e s e n in I ta l ien im 12. u n d 13. J a h r h u n d e r t G e l t u n g er langt haben, sich durchgesetzt h a b e n : die zentra le Berecht igung u n d V e r a n t w o r t u n g des Notars in d e r Ur­ k u n d e n h e r s t e l l u n g u n d die derjenigen einer gerichtl ichen Entsche idung a n g e n ä h e r t e Rechtswirksamkei t der N o t a r s u r k u n d e . D i e Hemmnisse, die der vollen E n t f a l t u n g dieser G r u n d s ä t z e im Wege stehen, — die Mit­ w i r k u n g von Vert re teren der S tadtgemeinde bei der Urkundenauss te l ­ lung, 4 2 7 des Stadtger ichts bei der E x e k u t i o n auf G r u n d d e r Notars­ u r k u n d e — h a b e n wesentl ich formelle Bedeutung. I n ganz andere, urkundengeschicht l ich höchst aufschlussreiche Ver­ hältnisse geben uns die N o t a r s b ü c h e r aus K o t o r 4 2 8 Einblick. D o r t w a r e n bis 1232 einheimische Geist l iche als N o t a r e tä t ig gewesen. 4 2 9 E i n e r von ihnen, d e r D i a k o n Micha Giga (1247—1271) h a t bereits ein catastichum, d. h. eine Imbrev ia tur , 4 3 0 geführt . 4 3 1 1285—1294 w a r Magister T h o m a s aus Fermo, wie seine Kollegen in Spl i t u n d Trogir ein Sohn der M a r k 4 2 4 Das zeigt schon die für alle notariellen Ausfertigungen gerichtlicher Entscheidungen in Italien und Dalmatien im Mittelalter charakteristische Formulierung der Anfangsworte des Urkunden-Kontexts: Cum coram nobis .. (es folgen die Namen der Richter). 4 2 5 In der Eintragungen über Verwaltungs- und Hoheitsakte der Stadt­ gemeinde ebenso fehlen wie solche über kirchliche Angelegenheiten, abge­ sehen von der Teilnahme kirchlicher Anstalten am Liegenschaftsverkehr. 4 2 8 VZA III, S. 142, nr. 186. 4 2 7 Die Eintragungen in den Notarsbüchern aus Trogir und Dubrovnik erwähnen regelmässig die Mitwirkung des examinator bzw. des iudex iuratus. In der Zaratiner Imbreviatur des Creste de Tarallo fehlt jeder Hinweis auf eine Mitwirkung des examinator bei der Urkundenausstellung; doch ist diese bei der Mehrzahl der veröffentlichten Zaratiner Originalurkunden aus der Zeit der Entstehung der Imbreviatur nachzuweisen, so 1287, CD. VI, S. 584, nr 493 S. 587, nr. 495, S. 590, nr. 499, S. 592, nr. 500, S. 593, nr. 501 ; 1289, das. S. 656, nr. 551; 1290, das. S. 686, nr. 580, S. 687, nr. 581, S. 695, nr. 586, CD. VII, S. 5, nr .6 ; 1291, das. S. 23, nr. 27, S. 29, nr. 24, S. 54, nr. 43; sie fehlt 1289, CD. VI, S. 631, nr. 536, S. 649, nr. 545; 1291, CD. VII, S. 33, nr. 27. 4 2 8 Vgl. oben S. 333. 4 2 9 Vgl. J i r e č e k , Kanzlei der Ragusaner, II, a .a.O., S. 211; A. M a y e r im Vorwort zu Mon. Cat. 1, S. 8. 4 3 0 Vgl. oben Anm. 29. 4 3 1 Vgl. J i r e č e k , a. a. O. 381 Ancona dort als Notar tätig."» Seit 1297433 ist ein einheimischer Laie, Petrus Viti als Notar in Kotor nachweisbar, der auch einige Einträge aus den Jahren 1329 und 1330 im dritten der acht Imbreviatur-Hefte, w i S S v i • Monumenta Catarensia veröffentlicht sind, verfasst j 4Abt< zu. b) In 13 Fällen, Mon. Cat. 1, S. 38, nr.55 u. ö., verleihen die Vorsteher kirchlicher Anstalten diesen gehörige Grundstücke ad plantandum, d. h. zur Besetzung mit Weinstöcken, ad decimarti partem... secundum consuetudine™ civitatis Catari. Es handelt sich dabei um die älteste, noch durch die Nutzung kirchlichen Eigentums bedingte Erscheinungsform des kirchlichen £ehnt- rechts wie sie in Italien, Istrien und Dalmatien sich ausserhalb der Reich- weite des alle Gläubigen treffenden karolingischen Zehntgebots erhalten hat, wie sie aber auch dem Herrschaftsgebiet der orthodoxen Kirche die eine allgemeine Zehntpflicht nicht kennt, nicht fremd ist, vgl. dazu H.F. b-chmid, La dîme à Byzance et son rayonnement, im Druck für den 4. Band der Me- langes Henri Grégoire. 453 1331, Mon. Cat. 1, S. 233, nr. 662, verpflichten sich 4 Bürger von Kotor, den pictoribus Grecis sancti Triphonis (der Domkirche von Kotor)... solvere integraliter de omni opere, quod facient ab hodierna die in ultra.._ 454 K. B e y e r 1 e Die deutschen Stadtbücher. Deutsche Geschichtsblät- ter X, 1909, S. 146. 25 ' 385 buchera die Just izbücher , deren wicht igste Spie lar t eben die Schöffen- bucher darstellen.4 5 5 e , £ÌeXhmiSì S t ? d t b ü c h e r zu führen, h a t sich mi t dem deutschen ö t ad t r ech t in den Lände rn der böhmischen Krone,456 in P o l e n 4 " u n d Ungarn45« verbrei tet . Sie gilt de r Wissenschaft bisher als typisches Ins t i tu t des deutschen, Stadtrechts .4 5 9 W i r konnten im Zuge unserer Ausführungen wiederhol t auf die Privilegien- (Kopial-) Bücher i tal ienischer S täd te hinweisen.4 8 0 Dass es m I tal ien s tädt ische Verwal tungs- u n d F inanzbüche r gibt, ist al lgemein b e k a n n t . 4 " D ie Stelle der Gerichtszeugnisse über p r iva t e Rechtsge- scha i te — u n d dami t der Schöffenbücher ver t ra ten dort die Notars- imbrevia turen , die, wie w i r feststellen konnten, zunächst j a auch Auf- zeichnungen über gerichtl iche Entscheidungen in sich aufgenommen haben.4 6 2 ТЧТ , 1 S ? e ^ ' d a s h a t u n s e r e B e t r a c h t u n g ergeben, von den INotarsbuchern aus Trogir, Z a d a r u n d Kotor, wäh rend in Dubrovn ik eine wei tgehende Spezial is ierung des Stadtbuchwesens erfolgt ist. D ie Tro- girer Imbrev ia tu ren entha l ten aber a u c h Aufzeichnungen über s tädt ische Verwal tungsakte : m a n wi rd sie463 daher mi t den »allgemeinen« oder gemischten S tad tbüchern des deutschen Rechtkreises4 6 4 vergleichen dürfen — von denen sie sich freilich dadurch , dass in ihnen die ki rch- lichen Angelegenheiten einen so bedeutenden R a u m einnehmen, deut l ich unterscheiden. D u r c h Wesen u n d F o r m ihres Inha l t s ist dahe r die Bezeichnung der INotarsbucher Da lmat iens als S tad tbücher völlig gerechtfert igt . In den Lande rn des heut igen Jugoslaviens ist das S tad tbuchwesen in drei Ло cT ni1» I ? 6 Г i m einzelnen von einander abweichenden - Gliederungen der Stedtbuchertypen und die Übersichten über die Editionen bei B e v e r i e , f f ч - ' Ј ; ^ ~ 2 0 0 ; P , - » e h m e Über Städtbücher als Geschichtsquelle! Halle a. d. 6. 1913 d e m s e l b e n Stadtbücher des Mittelalters, Festschrift der Leip- ziger Juristenfakultät für Viktor Ehrenberg, Leipzig 1927 (Lenzieer rechts- ГЕГ^К?6* studi!n> нЛк б- îfHfr,Redlich> т ^ Ж к А o ì ' •• J т: Ç r e s s l a u , Handbuch der Urkundenlehre2 I, S. 732—738- R v J . ттвгг,', e h r b u c l 1 d e r deutschen Rechtsgeschichte7, Leipzig 1922 S W bis 769, H. P l a n i t z , Deutsche Rechtsgeschichte, Graz 1950, S. 187 f. c ^ \ 7 е к J- K a p r a s Pravni dëjiny z e m i koruny Ceské, I, v Praze 1913, fcj ^ i i e , ^ ^ п к ? т ' Çechtegeechichte der böhmischen Länder I, Reichen- berg 1923, S. 167—170, II, das. 1928, S. 74. . Z " У&1- S t K u t r z e b a , Historja zródel dawnego prawa polskiego II, Lwow-Warszawa-Kraków o. J. (1926), S. 294—266. •v j * " 8 YÄL £\I- K a i n d l Geschichte der Deutschen in den Karpathen- landern П, Gotha 1907, S. 299 f. 4 5 9 Vgl. B r e s s l a u , a .a .O., S.738. 4 6 0 Vgl. oben Anm. 53, 103, 104, 389. m Vgl. P a o jli - B a s e a p è , a. oben Anm. 53, a. O. mit den Ergänzungen bei G a t t a , a. oben Anm. 389, a. O., S. XVIII, Anm 1 462 Vgl. oben S. 336. "j" Und vielleicht auch die Zaratiner Imbreviatur des Creste de Tarallo, vgl. oben a. 379. Vgl. die oben Anm. 455 "angeführte Literatur. 386 M l Erscheinungsformen v e r t r e t e n : in Slovenien d u r c h einen Ableger des österreichischen Zweiges der mut ter ländi sch-deutschen S t a d t b ü c h e r ; 4 6 5 im b innenländi schen Kroat ien d u r c h Vertreter des ungark indi schen Astes des deutschrecht l ichen I n s t i t u t s ; 4 e e in D a l m a t i e n endl ich d u r c h eine selbständige A u s p r ä g u n g der in I ta l i en gestalteten Vorlagen. Vielleicht gibt diese U n t e r s u c h u n g Anlass, e inmal den Verbindungs­ fäden n a c h z u s p ü r e n , die zwischen diesen i ta l ienischen Vorlagen u n d d e m S t a d t b u c h w e s e n des deutschen Rechtskreises bestehen k ö n n e n . F ü r die böhmischen Länder , in, denen j a die Tät igke i t i ta l ienischer N o t a r e im 13. J a h r h u n d e r t bezeugt i s t 4 8 7 u n d das S t a d t b u c h w e s e n sich besonders reich entfa l tet h a t —. u n d in engem Z u s a m m e n h a n g steht mi t der E n t ­ s tehung u n d E n t w i c k l u n g der L a n d t a f e l n des böhmischen L a n d r e c h t s , 4 6 8 die ihrerseits w i e d e r u m den G e r i c h t s b ü c h e r n des polnischen L a n d ­ r e c h t s 4 6 9 als Vorlage gedient h a b e n — liegen diese Verb indungs fäden ja deut l ich zu Tage. Es w i r d eine d a n k b a r e Aufgabe Urkunden- u n d rechtsgeschicht l icher F a r s c h u n g mit universa lem Hor izont sein, die F u n k t i o n dieses länder­ u m s p a n n e n d e n u n d vö lkerverb indenden Stadtbuchwesens in d e r E n t ­ stehungsgeschichte der europäischen Gesel l schaf tsordnung festzustellen: seine Bedeutung für die G e w ä h r l e i s t u n g d e r Rechtss icherhei t liegt auf der H a n d , ebenso die Rolle, die das I n s t i t u t d a d u r c h gespielt h a t , dass die S t a d t b u c h f ü h r u n g eines der ä l tes ten Wirkungsgebiete für ein fachlich vorgebildetes, verantwor tungsbewuss tes B e r u f s b e a m t e n t u m gewesen ist. D i e Quel lengrundlage für die E r f ü l l u n g dieser w a h r h a f t europäi schen Forschungsaufgabe ist von d e r Wissenschaft Jugoslaviens d u r c h die Edi t ionen der da lmat in i schen S t a d t b ü c h e r u m wertvollstes Mater ia l bere ichert worden. 4 6 5 Vgl. M. D o l e n c , Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935, S. 117. 4 6 6 Vgl. die Edition der Zagreber Stadtbücher, Monumenta liberae regiae Civitatis Zagrabiae, ed. J. B. T k a l č i ć , vol. IV—XI, Zägrabiae 1897—1906. «87 Yg] j N o v a k , Henricus Italiens und Henricus de Isernia, Mittei­ lungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, XX, 1899, Si 253 bis 275. Der erstere hat 1279 oder 1280 die ersten quaternos contractuum vel obligacionum regalium registrorüm ad instar angelegt; unter den »königlichen Registern« ist die Landtafel zu verstehen, deren ältester erhaltener Eintrag 1287 entstanden ist, vgl. O. R e d l i c h Die ältesten Nachrichten über die Prager Stadtbücher und die böhmische Landtafel, a, a. O., XXXII, 1911, S. 165—171; V. V o j t i š e k , E pocatkûm mëstskych knih prazskych a devk zemskych, Pravnik LX, 1921, S. 129. 468 Vgl. O. R e d l i c h , a. a. O. und Privaturkunden, S. 196—199, K a - p r a s , a .a .O. , S.23—25, P e t e r k a , a .a .O. , I, S. 146 f., 155 f.; V. V o j t i - š e k , O nejstaršich českveh mëstskych knihâch, pražske a novobydzovské, Od pravëku k dnešku (Pekarûv sbornik) I, v Prâze 1930, S. 189—214. 469 Vgl. R e d l i c h , Privatnrkunden, S. 194 f., K u t r z e b a , a. a. O., I, S. 130, 158, St. K e, t r z y n s k i , Zarys nauki o dokumencie polskim I, War- szawa 1934, S. 447—458, A. G i e y s z t o r , Zarys nauk pomocniczych historii3, Warszawa 1948, S. 83. 25* 387 DALMATINSKE MESTNE KNJIGE P o v z e t e k I. Predmet razprave s o z a p i s i m e s t u i h n o t a r j e v Trogira, Dubrov­ nika in Kotora iz dobe 1263 do 1294, 1278 do 1282 oziroma 1326 do 1335, ki jih je izdala Jugoslovanska Akademija znanosti in umetnosti v letih 1948 do 1951 v prvih zvezkih novih serij publikacij »Monumenta Traguriensia«, »Monumenta historica Ragusina« in »Monumenta Catarensia«, ter knjiga imbreviatur zadr- skega notarja Creste de Tarallo (1289/90), ki je bila objavljena v izvlečkih v letih 1899 do 1901. TL To so notarske imbreviature, knjige ali zvezki, v katere so beležili no­ tarji zaporedoma svoje službeno poslovanje. Ob njihovem študiju je potrebno upoštevati tudi edicije notarskih imbreviatur izven Dalmacije, zlasti Genove in njenih kolonij (od 1154 dalje), Siene (od 1221), Tridenta (od 1236), Bozna (od 1237), Monte San Giuliana pri Trapaniju (od 1297) in Palerma (od 1298). Posebno značilne so najstarejše ohranjene imbreviature iz Genove in Siene. Ne vsebujejo le konceptov listin, ki so j ih izstavili notarji po naročilu zaseb­ nikov, marveč tudi vpise, ki izvirajo od delovanja notarjev kot zapisnikarjev mestnih oblastev, zlasti sodišč. Zato so » s p l o š n e m e s t n e k n j i g e « . V njih odseva nastajanje mestnih pisarn, ki se izoblikujejo v teku svojega razvoja tako, da pride do specializacije, do ureditve » p o s e b n i h mestnih knjig« (registrov dohodkov in izdatkov, kopialnih knjig ter knjig statutov). Ti pojavi prikazujejo obenem stopnje v razvoju komunalne avtonomije mest 12. in 13. stoletja, pa tudi dvig notarske listine do veljave kot »instrumentum publicum«. Notar je postal nosilec »javne vere«, kar je koristilo tudi njegovi imbreviaturi, ker je ta izhajala iz »mestne knjige«. Vendar ni zadoščala povsod, kjer so se ohranili izza časov pozne antike elementi zasebnih listin in notariata, notarjeva izstavitev listine sama, da bi bila zagotovljena listini »javna vera«: kjer ni mogla mestna občina v polni meri uveljaviti državnih funkcij, zlasti v južni Italiji in Dalmaciji, je bila odvisna v 13. stoletju polna veljavnost listine od sodelovanja sodnih funkcio­ narjev pri njeni izstavitvi. Na Rabu, v Zadru, Trogiru, Šibeniku, Splitu in Skradinu se imenujejo ti funkcionarji »examinatores«, v Dubrovniku »iurati iudices«, v Kotoru, Budvi in Ulcinju pa »auditores«. III. Povsod v Dalmaciji je vodstvo notarskih knjig v tesni zvezi z uveljav- ljenjem novih oblik v sestavljanju listin in v ureditvi pisarn, ko so se pojavili »učeni« notarji iz Italije, zlasti iz Ankonske Marke. Istočasno so preuredili po italijanskem vzorcu mestni ustroj Splita in Trogira. Med listinami t r o g i r s k i h notarskih knjig, ki obravnavajo zasebno- pravna razmerja, sta zastopani zlasti dve skupini: kupne pogodbe in pri- poznave pilačilnih obveznosti. Za kupne pogodbe p nepremičninah j e značilen zaznamek starejših trogirskih imbreviatur, da mora kupec izročiti prodajalcu poleg kupnine še nek menjalni predmet. Pri tem gre očitno-za pravni običaj, ki je postal zgolj simbolični izraz, ker je menjalni predmet neznaten komad nepremičnine brez vrednosti Tudi v Splitu se da ugotoviti podoben običaj od leta 1198. Prikazovanje prodaje nepremičnine kot menjalnega opravila je imelo bržkone namen obiti predpise retraktnega prava, ker so imeli sorodniki, v nekaterih primerih tudi sosedje, lastnika nepremičnine predkupno pravico ob prodaji, niso pa imeli pravice prigovarjati pri menjalnih ali darilnih po­ godbah. Omenjena pravica sorodnikov (sosedov) je morala obstajati v Dalma­ ciji, preden se je uveljavil beneški vpliv v zasebno-pravnem redu. Bržkone je temeljil ta pojav tudi v Dalmaciji na poznorimskem vulgarnem pravu. 388 Pripoznave dolgov kažejo, kako j e rastel pomen notarske listine, ki je prevzela funkcijo izvršilnega naslova. Pogosti dogovori strank, ki so bili v nasprotju s predpisi mestnega prava, so dajali upniku pooblastilo, da je smel iskati plačilo terjatve iz dolžnikovega premoženja brez sodelovanja sodišča. S tem dogovorom se je izognila stranka plačilu sodnih in rubežnih pristojbin. V nekaterih primerih je prejel upnik pooblastilo, da bo smel prijeti dolžnika in mu odvzeti svobodo ob plačilni zamudi. Tako pravico so dajale pogosto tudi gospodarju proti ubežnemu poslu službene pogodbe, ki so jih sklepali starši za svoje otroke, pa tudi služinčad sama, kar jih je obvezovalo k večletni odvisnosti. Podobno službeno razmerje so utemeljile tudi številne (rokodelske) učne pogodbe. Osebe, ki niso imele nepremičnin ter zaradi tega niso uživale realnega kredita, so morale ob najemanju posojila predati v odvisnost same sebe ali drugo osebo, ki je bila podvržena njihovi oblasti, oziroma dovoliti upniku, da jih da zgrabiti, ako ne bi izpolnile svoje obveznosti. Številne listine obravnavajo prodajo vinskih tr t in oljk na tuji zemlji. V viničarskih pogodbah so prepuščali viničarju, ki se je zavezal zasaditi zem­ ljišče s trtami, lastnino na polovici zemljišča, ki ga bo zasadil. Pri tem gre za obliko dalmatinskega kolonata, značilne tvorbe pravnega razmerja med zem­ ljiškim gospodom in kolonom, ki je imelo deloma poteze zakupa, deloma pa pravnega odnošaja, ki se je že približeval družbenemu oziroma solastnin- skemu razmerju. Listine, ki se nanašajo na zakonsko premoženjsko pravo, jasno kažejo veljavo rimskopravnega dotalnega prava. Posebnost Trogira je bil institut tako imenovane »ingannatio«, to je odpravnine za vdovo, ki je imela v vdov­ skem stanju užitek moževe zapuščine, pa je sklenila nov zakon. Poleg listin o pravnih opravilih zasebnikov so v trogirskih notarskih knjigah številne civilnosodne odločbe. Pri tem pa ni vedno jasno, ali gre za sodbo, ki jo je izreklo sodišče, ali pa za izrek razsodišča. V tem se kaže prvotni razsodiščni značaj civilnega sodstva srednjeveških mest. V kazenskem pravosodju javnopravna kazen še ni popolnoma izpodrinila samopomoči v obliki »fajde« in sprave. Zločin so poravnali predvsem s pla­ čilom globe oškodovancem ali njihovim dedičem. Mestna oblast je nalagala denarne kazni predvsem zaradi neposlušnosti oziroma motenja javnega reda. Zapisovali so jih v »liber condemnationum«, čigar drobec je ohranjen v eni izmed trogirskih notarskih knjig. Bržkone je bila to prva specializirana tro­ girska mestna knjiga. Kajti ostale notarske knjige vsebujejo številne zapise iz upravnega delovanja mestne občine. Notar je bil namreč obenem mestni pisar, ki je sestavljal sodne sklepe pa tudi listine zasebnega pravnega prometa. Ker je izdajal tudi listine za škofijsko kurijo, nam odkrivajo notarske imbre- viature tudi pomembne cerkvenopravne odnošaje, zlasti za Dalmacijo zna­ čilno »pravico do dednih cerkva«, tako imenovanih »hereditaria. IV. V D u b r o v n i k u j e organiziral mestno pisarno notar magister Tho- masinus de Savere iz Reggio d'Emilia (1278—1286). Pri tem je uvedel obsežno specializacijo mestnih knjig. Bile so posebne knjige o civilnosodnem postopku, o prijavah hudodelstev, o sodbah civilnih sodišč, o razsodbah razsodišč in oporokah, končno o javnem razglašanju prodaje nepremičnin. Posebno imhre- viaturo je namenil pripoznavam dolgov in pogodbam trgovskih družb, ki so bile v zasebnopravnem prometu najpomembnejše. Mestnih upravnih aktov ni beležil. Z a d r š k a imbreviatura 13. stoletja je pomembna za zgodovinski razvoj listinskih zapisov, ker vsebuje mnoge vpise z nazivom »breviaria«. Pri tem gre deloma za poročila mestnih glasnikov (praecones), ki so prodali po naročilu mestnega oblastva nepremičnine na dražbi in jih prisodili v last najvišjemu 389 ponudniku, deloma pa za zapise odločb mestnega sodišča, ki so priznale pre­ moženjske pravice; formalno so to pričevanja piristavov, katerim j e bila poverjena izvršitev odločbe. V. Trogirske, dubrovniške in zadrške notarske knjige prikazujejo stanje, ki ustreza bistveno onemu v mestih Italije. Kotorske notarske knjige pa nudijo kljub poznejšemu nastanku vpogled v starejši stadij javne listine. V nekaterih kotorskih imbreviaturah imajo vsi zapisi, tudi listine ob pripoznavah dolgov ali potrdilu plačil, značaj sodnih sklepov. Javno oporoko so sestavljali v Kotoru se v 14. stoletju v oblikah, ki nas nehote spominjajo na potek pravnih opravil v Raveni 6. stoletja, ko so beležili strankine listine v »Gesta municipalia«. Te ugotovitve so dalekosežnega pomena za zgodovino zahodnoevropske listine o zasebnopravnem prometu vobče. Potrjujejo pomen p o v e z a v e n o t a r j a m n o t a r s k e l i s t i n e s s o d s t v o m , stoje pa v nasprotju z dosedanjim prevladujočim nazorom v vedi, da je ta povezanost nastala pod iangobardskim ali frankovskim vplivom. VI. V opisanih dalmatinskih notarskih knjigah zabeležene listine zasebno- pravne vsebine so sodna pričevanja o zasebnopravnih poslih. Takšna priče­ vanja so vsebovale tudi knjige skabinov (Schöffen) nemškega pravnega območja, ki so tvorile obliko v sistemu nemških mestnih knjig. Skupno z nemškim mestnim pravom so se razširile proti vzhodu v češke, poljske in ogrske dežele. Tudi na tem območju so obstajale splošne in specializirane mestne knjige. Tud t v tem pogledu moremo govoriti o neki paraleli z institu- ™™..sp}?sm}. m specializiranih notarskih in mestnih knjig v Dalmaciji in Italiji. Zaradi tega se nam vsiljuje vprašanje, ali obstaja med obema pojavoma neka genetska zveza zlasti, ker je povezan na Češkem nastanek najstarejših mestnih knjig in deželnih desk z delovanjem italijanskih notarjev. Da bi mogli resiti to vprašanje in primerjalno raziskati institucijo mestnih knjig, kar obeta nova odkritja za zgodovino evropskega družbenega reda, si j e pridobila jugoslovanska znanost z edicijami dalmatinskih mestnih knjig velike zaslu-e 390 P a v l e B l a z n i k DONESKI k HISTOBICNI T O P O G K A F I J I LJUBLJANSKE OKOLICE Pri zbiranju gradiva za razpravo o zemljiških gospostvih v Ljub­ ljani in njeni okolici sem naletel v virih na marsikatero krajevno ime, ki ga ni bilo mogoče lokalizirati na prvi pogled. Nekatera imena so zapisana v zelo popačeni obliki, druga spet predstavljajo le del da­ našnje naselbine, ali pa obeležujejo obsežnejši teritorij; pri nekaterih so zemljišča v virih tako pomešana, da jih je treba podrobno anali­ zirati, če hočemo priti do točnejše rekonstrukcije. V naslednjih vrsticah sem zbral nekaj takih primerov, ki zahtevajo deloma pritegnitve vrste virov, preko katerih se je šele mogoče dokopati do< jasnejše slike. V veliko oporo mi je bila pri lokalizaciji zlasti stara zemljiška knjiga, ki je urejena po zemljiških gospostvih. Ta vir predstavlja zanesljiv most med urbarialnim gradivom in polpreteklo dobo, saj sega časovno preko zaključne faze zemljiških gospostev globoko v drugo polovico 19. stoletja. Ime G o s s je lokalizirala doslej literatura v Blatno vas v Kolo­ dvorski ulici v Ljubljani.1 Pravilno lokalizacijo nakazujejo' urbarji šentpetrske župnije, ki. je imela v tem kraju v posesti eno hubo. Med­ tem ko se omenja to zemljišče 1517 pod imenom Gees (MALj, št. 17), naletimo na istem mestu 1681 na oznako Nayesch, a 1695 Na Jesisze (ŠkALj); v zemljiški knjigi je huba vpisana pod imenom Na Jesi oder Jeschza.2 Ime Goss je treba torej v skladu s temi navedbami staviti na J ež i c o. — Jezico sicer srečamo v virih tudi kot »Bey St. Cancian«, ker je tod župna cerkev sv. Kancijana.3 —• Prav tja je treba staviti tudi posest 4 hub in 2 domcev, ki jo je kupil 1715 lastnik Kodeljevega Peter Codelli od Janeza Krištofa pl. Otthaimba. Imenjska knjiga stavlja to posest v »Iggdorf«,4 na drugem mestu pa v »lglsdoirf«) (GB VI, 203'). Čeprav je imela rodbina Otthaimb tedaj posest na Ižanskem, se vendar ne smemo odločiti za Iško vas, nego za Jezico. Iz dominikalnih aktov je razvidno, da so pripadale Kodeljevemu sredi 18. stoletja med drugim 1 N. pr. V r h o v e c L, Ljubljanski meščanje, str. 51. 2 Arhivalije brez navedbe arhiva so v ODAS-u. 3 Prim. RDA (= rektifikacijski dominikalni akti), fase. 7, št. 34 in zem­ ljiško knjigo. Numeracija pri RDA se nanaša na gorenjsko zbirko, kolikor ne navajam drugače. 4 GB (= imenjska knjiga) VI, vložek 15. 391 tudi 4 hübe in 2 domca v kraju »Jesche oder Iglsdorf« (RDA, fase. 300, st. 25) ; zemljiška knjiga stavlja to posest dvorec) in Dobru- njah (2 dv.), ki so jih uživali kosezi, kateri so stanovali v županiji Podgorici (1515). Po en dvorec je ležal v gtepanji vasi, Zagradišču in Šmarju. — Posebno vprašanje postavlja lokalizacija imena »in der a w e n « , ki ga srečamo 14% v tem kompleksu dvakrat. Obe imeni mogoče nista istovetni. Dvorec, ki ga je imel 1496 Jakob »von der awen«, je bil 1515 v rokah Gregorja Logarja in je ležal v Kašlju, kar bi nas upravičevalo, da stavimo ime »awen« v te j zvezi k Zalogu. V kra j »zw der awen« pa stavlja urbar 1515 dva polovična dvorca. Enega teh je užival 14% koseški podmolniški župan Jurij z brati in Jakob »zu der awen«. Za cesarja Friderika III. j e prešel eden teh dvorcev kot fevd v last rodbine Logar z obveznostjo, da mora oddati lastnik po enega vola, kadar pride deželni knez na Kranjsko; to fevdno razmerje je ostala v veljavi, na tem posestvu skozi stoletja.7 Drug dvorec se je do 1636 povsem zdrobil (vic. urb. 1636, v RDA, fase. 4). Travnike, ki j ih je kupil od te posesti Ivan Khisel, lastnik fužinskega gospostva, lokalizirajo viri v neposredno območje Podmolnika.8 Tudi zemljiška knjiga omenja v te j zvezi travnike »u log« v Podmolniku. 5 Komendski urbar 1490, fotok. v MALj. e Alberiach oder Schneberiach, RDA, fase. 7, št. 34. 7 Vic. urbar 1527; MHK, 1846, 1. 8 Vici, 51; list. 28/5, 1572. 392 Ta dva dvorca je treba torej postaviti v središče koseške upravne enote P o d m o l n i k . Iz opisanega sledi, da so bili podmolniški kosezi od konca srednjega veka dalje prav maloštevilni in razmetani po ob­ sežnem ozemlju od Most in Stopanje vasi, preko Dobrunj, Zagradišča in Podmolnika do Šmarja in Podgorice. Leta 1365 je podelil Rudolf IV. Frideriku Creteškemu med^ drugim v fevd sedem hub »žu L i p ò g l aw« . 9 Omenjene t u b e so prešle proti koncu 14. stoletja po rodbinskih zvezah v posest Turjaških (MHK, 1865, 3). Turjaški urbar iz 1504 jih lokalizira »zu lippoglaw«. Turjaški so obdržali to posest neokrnjeno skozi, stoletja, kakor sledi iz zemljiške knjige, ki stavlja te kmetije v P o d l i p o g l a v . Č e m š e n i k srečamo v vicedomskem urbarju 1496 ne le kot na­ selbinsko ime, nego tudi kot sedež županije (Tschremsenikg). Tam je bilo omenjenih tedaj 10У2 hub, od katerih sta bili dve opuščeni. Na isto ime naletimo tudi v sledečih vicedomskih urbarjih 1515, 1527, oziroma v fužinskem urbarju 1589.10 Naziv Cemšenik j e zajemal širše ozemlje. V virih najdemo -različna istovetenja. Tako stavljajo domini- kalni akti Cemšenik v Daljno vas (Subschenitz vulgo Dalna Vass — RDA, fase. 1, št. 19), v sosednjo Srednjo vas (Sehebsehenize oder Sredna Vassa — RDA, fase. 8, št. 15), pa tudi na bližnja Sela (Na Sellich oder Tsehemseheniza — RDA, fase. 1, št. 5). Enako je v zvezi s tem imenom tudi Zemschemzhof, ki ga stavlja Valvasor pred ljubljanska karlovška vrata (Valv. XI, 669). Vicedomske hübe lokalizirajo dominikalni akti fužinskega gospostva v celoti v D a l j n o v a s (RDA, f a s c i , št. 19). Navzlic tej izraziti označbi niso ležale vse omenjene hübe v Daljni vasi. Primerjava vicedomskih urbarjev, dominikalnih aktov in zem­ ljiške knjige jasno kaže, da je bilo skoraj polovico teh hub v S e 1 a h , ostale so bile pa razdeljene med Daljno k S r e d n j o v a s . V županiji Podgorica omenjajo vicedomski urbarji v kraju Pleše hubo »an der h o c h « . Kmetija j e prešla v 18. stoletju z ostalo ondotiio vicedomsko posestjo v last Codellijev. Zemljiška knjiga jo lokalizira na V r h pri Podgorici. Posebno upravno enoto tvoori v vicedomskih urbarjih županija M o s s s 7Vz hubami. Tudi te hübe so v 18. stoletju pripadle rodbini Codelli. Takrat je bila ta nekdanja upravna enota v sklopu županije Zalog. Iz zemljiške knjige jasno sledi, da je treba ime Moss lokalizirati v G o r n j e B l a t o . Vendar je razbrati iz podatkov v dominikalnih aktih kot v zemljiški knjigi, da j e ležalo tod le Wz nekdanjih vice­ domskih hub. Pač pa naletimo v teh virih na G u m n i š č e (Habnisch, Gulbnische) s 3 hubami, ki se omenjajo poleg onih v Gornjem Blatu. Celotno število hub točno ustreza slanju v nekdanji vicedomski župa­ niji Moss, ki je torej obsegala dve naselbini: Gornje Blato in Gumnišče. V te j okolici je ležal dvorec G a n i t s c h h o f , ki ga je uredila proti koncu 17. stoletja Zofija Schwab, k o je pritegnila del podložniške zemlje v vasi Genische, kjer so bili naseljeni le njeni podložniki 9 MMK, 1906, št 155, str. 48. 10 Schebschenitz-RDA, fase. 1, št. 23. 393 (Valv. XI, 181). Krajevni seznam iz 1846 postavlja dvorec v Gumnišče.1 1 Do srede 19. stoletja so spadale k temu imen ju med drugim tudi štiri hübe v naselju Ganische (RDA, fase. 319, št. 4), oziroma Ganitsche (zemlj knj.). Iz primerjave parcelnih imen v katastrski mapi in zem­ ljiški knjigi popolnoma jasno sledi, da je treba postaviti ime Ganitsche v naselje G a j n i č e pri Šmarju na Dolenjskem, ki po legi povsem ustreza Valvasorjevemu opisu. Posest H a m e r s t i l je večkrat menjala gospodarja. Končno je prešla 1692 od Engelshauserjev v last Turjaških (GB VI, 22, 213). Pri tem imenu ne gre le za gradič Namršelj, ki leži v želimeljski dolini,12 nego za posest okoli 9 hub in 2 mlinov, ki jo navajajo viri pod tem imenom.13 Iz zemljiške knjige sledi, da je treba iskati to posest v Že- limljah, ki so sestavljene razen iz jedra še iz več po vsej dolini raz­ tresenih zaselkov.« Prav gotovo so pa ležale te kmetije tako v Želim- Ijah v ožjem smislu kot tudi v Pleši in Rogovih. Turjaški urbar iz 1504 navaja pet hub Zum P e r g , ki so omenjene med Drenikom in Gradiščem. Posest je ostala skozi stoletja neokrnjena v rokah Turjaških. Iz zemljiške knjige je razvidno', da je treba po­ staviti te kmetije na V r h pri Turjaku. Med 1197 in 1202 je daroval koroški vojvoda Ulrik šentpavelskemu samostanu 20 kmetij v Šujici in v kraju » P v h e l e r n « . Pvhelern loka­ lizira t r. Kos v Vnanje in Notranje Gorice (Gradivo IV, 457/8) Vso to posest, od katere je bilo 8 hub »in Puchek pri Ljubljanici, je kupil 1314 od samostana kot fevd ljubljanski meščan Nikolaj Porger 1 5 Leta 1437 je prodal samostan vseh osem hub ljubljanskemu meščanu Henriku btawthaymerju; ob te j priliki so bile hübe točneje lokali­ zirane: ležale so v N o t r a n j i h G o r i c a h in P l e š i v i c i . " Prav tako so ležale v Notranjih Goricah tudi one štiri hübe ljubljanskega meščanskega špitala, ki j ih omenjajo vsi špitalski urbarji od 1541 dalje.1 7 Pač pa je iz zemljiške knjige razvidno, da je treba staviti posest s tmh hub, ki jo lokalizira špitalski urbar 1630 »Zu Goritz« v Vnanje Gorice; ta posest je prešla po razprodaji špitalskih zemljišč 1770 v last družine Rasp z GKnic (RDA, fase. 229, št. 46). V ljubljanskem komornem urbarju (MALj) naletimo 1637 prvič na ime S p a n a u i a. Ime je obsegalo takratne nove travnike ob Ljub­ ljanici, ki so bili v posesti poedinih gospodov, oziroma ustanov, deloma tudi kmetov iz Viča in Glinic. Gospoda je imela travnike ob reki kmetske parcele so bile od reke odmaknjene. Ime Spanauia j e ozna­ čevalo obsežno ozemlje. Prav gotovo se je nanašala na območje ob Dolgem grabnu, kjer je ležal travnik ljubljanskega meščanskega špi- " F r e y e r H Alphabet. Verzeichnis aller Ortschafts- und Schlösser- JNamen des Herzogth. Kram, Laibach 1846 12 P i n t a r L., IMK, 1903, 103. 13 RDA, Dol., fase. 121, št 49. 14 Krajevni leksikon Dravske banovine, 366 15 Fra II, 39, št. 177, str. 201. 16 Fra II, 39, št. 414, str. 366. •o. J ' i5-4i Д Ш G^°fr . o b e r h a l b Laibach Goritschach; 1630 Am Gemöß bey St.Marein (!) — SkALj; 1756 Am Gemeß b. S. Merthen. 394 tala. Upoštevajoč podatek v urbarju 1752 (MALj) je pa obsegala Spa- nauia tudi območje Rakove jelše (Spanovia oder Rokove Jeushe), ki leže prav na nasprotnem koncu v smeri proti Ljubljani. Pod naslovom Spanovia naletimo tudi na dva travnika, ki sta bila v začetku 18. sto­ letja pripisana v skupino Prule. Z imenom Spanauia so torej spočetka zaznamovali nove travnike ob Ljubljanici od Prul pa do Dolgega grabna. Kasneje je zajemalo to ime vse bolj travnike na zahodni strani v smeri proti Dolgemu grabnu oz. Jezeru (Spanovia gegen St. Anna, t. j . Sv. Ana pri Jezeru oziroma Podpeči). V ljubljanskem komornem urbarju 1674 (MALj) srečamo prvič naslov R u d n i g k h , kjer je govora o pravicah, ki j ih imajo glede odvoza sena poleg domačinov tudi razni podložniki iz oddaljenejših vasi (n, pr. Hrušice, Dobrunj, Bizovika). Notica se ponavlja v vseh ostalih urbarjih. Nanaša se na I l o v i c o , kjer so imeli pravico do paše oziroma sena poleg raznih Ljubljančanov tudi številni tuji pod­ ložniki iz najrazličnejših vasi (RDA, fase. 336, št. 94). V komendskem urbarju 1490 (MALj) je govora o županiji D r a ­ g o m i s 1. Kakor sledi iz dominikalnih aktov, je ime istovetno z D r a - g o m e r j e m ob Ljubljanskem barju (RDA, fase. 7, št. 34). M e m o l a c h omenja vicedomski urbar 1496 kot naselbinoi z dvema polovičnima vicedomskima hubama. Označena naselbina nastopa tudi kasneje v vseh vicedomskih, oziroma ljubljanskih urbarjih kot del kozarske županije, ki jo je- v celoti kupilo mesto Ljubljana od vice^ doma 1725.18 Ime je pisano v različnih oblikah: Memolach, Memoliach (1515), Memoulach (1527), Na Müllach (1636, 1726), Na Wüllach, na Villach oder Momolach (RDA, fase. 259, št. 1, 17). Uganko nam pomaga razvozljati karta Ljubljanskega barja, ki jo je narisal proti koncu 18. stoletja Tobias Gruber, brat izsuševalca Ljubljanskega barja. V tej karti je označena vas Momole med Dragomerjem in Logom. V resnici je urbarialno ime še danes ohranjeno v imenu M o l e , ki spada kot poseben zaselek k vasi Log. V istih virih srečavamo stalno tudi ime N e k a l t z i c h s pol vice- domske hübe (1496), Na kalizich (Vz h, 1515), Na kaltschich (1 h, 1527), Na kaltschach (2 h, 1636), Na kalezach (2 h, 1726). Lokalizacijo podaja zemljiška knjiga, ki omenja pri ljubljanski mestni posesti Kožarje î â x / z + % hübe na Kalzach = Hölzenegg (Lesno brdo). Ime Na K a i ­ ć i h je še danes ohranjeno kot oznaka za dve kmetiji, ki ležita v ne­ posredni bližini Lesnega brda severno od naselbine. Pri eni teh kmetij se pravi po domače p r i Kavčniku. Ljubi jamska komenda je imela hubo in mlin v kraju S w a r z e - n e k h , ki je spadal v polhograjski urad (RDA, fase. 7, št. 34). Iz pri­ pombe Sw. oder Uselli je razvidno, da gre za S e 1 O' pri Črnem vrhu (št. 9). — Podobno je imela komenda v istem uradu nekaj kmetij v kraju L e u t e n b e r g oder S u s e he. Iz zemljiške knjige sledi, da so te kmetije v zaselku S u š i , ki je del Brezovice pri Jeterbenku. 18 Vic. urb. 1496, 1515, 1527, 1636; mestni ljubljanski urbarji 1726—1848 (MALj). 395 Bokalce so imele manjšo posest N a S u c h i M l a c k i (RDA, fase. 295, št. 8). Iz zemljiške knjige se da sklepati, da leži omenjeno zemljišče v K o m a n i j i , kjer sta se pisala sredi 18. stoletja dva od treh bokalških podložnikom Koman (RDA, fase. 295, št. 8, 9). V škofijski županiji Vič srečamo v 17. in 18. stoletju v celoti eno hubo »na V e r e n o « . 1 9 Posest je ležala v V r h o v c i h pri Viču, kakor nakazuje zemljiška knjiga. H Kodeljevu je spadala med drugim tudi posest v naselju W i s c h - n i t z e (RDA, fase. 300). Glede na zemljiško knjigo je treba iskati omenjeno posest v D o l n i e a h pri Št. Vidu nad Ljubljano (Wisol- nize-Do'unize). Med posestjo fužinskega gospostva se omenjajo 1589 tudi tri hübe v kraju B r e s c h e n i t z ; v neposredni družbi te posesti navaja sicer vir samo naselja severno in severozahodno od Ljubljane (RDA, fase. 1, št. 23). Leta 1756 naletimo pri posestnem seznamu istega gospostva na tem mestu na ime Grossenegg s tremi hubami (RDA, fase. 1, št. 19). Očividno je, da sta obe imeni oznaka za isti kra j . Pravo lokalizacijo nakazuje zemljiška knjiga, ki omenja tri fužinske kmetije v kraju Prežganje, katerega izenačuje z imenom Grossenegg. Vsekakor gre za naselbino P e r ž a n j pri Št. Vidu, v bližini katere je ležala še druga posest fužinskega gospostva in ki jo zaznamuje katastrska mapa 1825 kot Preschgain. V jeterbenškem uradu, ki je pripadal 1699 ljubljanski škofiji, je ležala huba v kraju G u 11 a c h (RDA, fase. 4, št. 25). V zemljiški knjigi je označena ta kmetija v naselju Gutah-Topol. Ime Guttach nastopa v družbi Žleb, Pristave, Stezic in Brezovice — torej samih naselij v območju ondotnega jeterbenškega gradu. Po vsej priliki je treba ime lokalizirati v H u t n o , kakor se imenuje del Zfob (prim. Krajevni leksikon 351). BEITRÄGE ZUR HISTORISCHEN TOPOGRAPHIE DER UMGEBUNG VON LJUBLJANA Z u s a m m e n f a s s u n g Der Verfasser ist im Laufe der Vorbereitung einer Abhandlung über die Grundherrschaften in der Umgebung von Ljubljana an verschiedene Orts­ namen angetroffen, die erst mittels verschiedener anderen Geschichtsquellen (vor allem der Urbare, der Rectifications-Dominicalakten und des franziseei- schen Katasters) zu lokalisieren waren: Gees (1517) = Jezica; Albriach (1490) = Snebrje; vnder Osterwerkch, auf dem Rosenperg (1372) = Podgrad und nähere Umgebung; Radewl (1372) = Gradovlje; Rasbor (1616) = Razori bei Zagradišče; in der awen (1496) = Pod- molnik; Lipoglaw (1365) = Podlipoglav; Tschremsenikg (1496) = Daljna vas, " Urbar 1671 (ŠkALj); RDA, fase. 4, št. 24. 396 Srednja vas und Sela; an der hoch (1496) = Vrh bei Podgorica; Moss (1496) = Gor. Blato und Gumnišče; Ganitschhof, Genische (1689), Ganische (1756), Ga- nitsch (1848) = Gojniče; die Hufen Hamerstil (1692) = Želimlje mit Umgebung (z. B. Pleša, Rogovila); zum Perg (1504) = Vrh bei Turjak; Pvhelern (1197 bis 1202) = Notranje Gorice und Plešivica; im Gmoss oberhalb Laibach Goritschach (1541) = Notranje Gorice; zu Goritz (1630) = Vnanje Gorice; Spanauia (1637) = ursprünglich bei Ljubljanica von Prule bis Dolgi graben, später die westliche Seite gegen Dolgi graben; Dragomisl (1490) = Dragomer; Memolach (1496) = Mole bei Log; Ne kaltzich (1496) = Na Kalcih, ein Teil von Lesno brdo; Swarzenekh (1750) = Selo bei Crni vrh; Leutenberg (1750) = Suša, ein Teil von Brezovica bei Jeterbenk; na Vercho (1671) = Vrhovci bei Vič; Wischnitze (1750) = Dolnice bei Št. Vid (bei Ljubljana); Breschenitz (1589), Grossemegg (1756) = Peržanj bei St. Vid; Guttach (1699) = Hutne, ein Teil von Zleb bei Jeterbenk. 397 M i h a j l o D i n i ć O VITEZU PALMANU O d a v n o j e već p o z n a t o d a j e D u š a n i m a o u svo jo j s lužbi j e d a n o d r e d n e m a č k i h n a j a m n i k a k o j i m a j e z a p o v e d a o v i tez P a l m a n . K. Ji­ reček p r i k u p i o j e sve r a n i j e p o z n a t e ves t i o n j e m u . »Njegova o tadžb ina, p o s v o j pri l ici , b i la j e u i s točnim Alpima«, k a ž e J i reček, s v a k a k o n a osnovu t o g a što j e P a l m a n p r a t i o p o s l a n i š t v o a u s t r i s k o g h e r c e g a O t o n a , k o j e j e 12 a p r i l a 1336 godine n a p u t u za S r b i j u p r o š l o k r o z Dubrovnik . 1 ' N e k o l i k o d o k u m e n a t a iz D u b r o v a č k o g d r ž a v n o g arh iva , i z m a k l i h pažn j i K. J i rečeka, p o t v r đ u j u n jegovu h i p o t e z u i d a j u n a m prec izn i je p o d a t k e o p o r e k l u viteza P a l m a n a i n e k i h n jegov ih s a r a d n i k a . M e đ u n j i m a n a l a z i m o p r v o D i t r i h a iz Beča ( D e t r e g i u s d e Vienna) i Rafa iz S t a j r a (Rafus de Stayro) , š to n a s u p u ć u j e g d e t r e b a t r a ž i t i m e s t a osta l ih D u š a n o v i h n a j a m n i k a k o j i se u p o m e n u t i m d o k u m e n t i m a n a v o d e . Kraf t in iz V a l t i n b e r g a (Craf t inus d e V a l t i n b e r c h ) b i o j e n e s u m n j i v o iz Lipniškog g r a d a p r i Radovl j ic i ( W a l d e n b e r c h ) . 2 F r i d r i h i z O r t e n b u r g a (comes F e d e r i c u s de O r t i n b u r g o ) iz k o r u š k o g g r a d a t o g a imena. Sam vitez P a l m a n b io j e iz L e t i n b e r g a (Let inberch), m e s t a k o j e n a žalost n i smo mogl i ident i f ikovat i sa s r e d s t v i m a k o j a n a m u B e o g r a d u stoje n a raspoloženju. Zaniml j ivo j e d a se m e đ u n a j a m n i c i m a n a l a z i o i G r e g o r P a u l i č (Gregorus Paul ig) , s v a k a k o slo-venačkog p o r e k l a . I on j e v e r o v a t n o b io iz L i p n i š k o g g r a d a , p o š t o se n a v o d i i s p r e d Kraf t ina. P o t i t u l a m a k o j e se p o m e n u t i m n a j a m n i c i m a d a j u vidi se d a su pr ipada l i , v la s teoskom redu. S a m P a l m a n b i o j e miles, is to t a k o i D i t r i h iz Beča, a F r i d r i h iz O r t i n b u r g a označen j e k a o comes. Za D u b r o v č a n e j e uos ta lom P a l m a n bio nobili« v i r d o m i n u s Palmaamus, a i F i l i p Me- zi jer t v r d i d a j e k o d D u š a n a b i lo m n o g o n e m a č k e v las te le u n a j a m ­ n i č k o j s l u ž b i : e r a n t m u l t i ibi nobi le s Teutonic i e t ali i s t ipendiar l i ips ius regis. 3 Izg leda d a se n a ove N e m c e m i s u i u 173 č l a n u D u š a n o v a Z a k o n i k a : Власгвле и власт-БличикБГ кои гредоу оу дворв царства ми, или грБкв, или ВУБМБЦБ, или срвбинв, или власгћлинБ илн ЖНБ кто лгобо, тере дов^-де СО6ОМБ гоусара или тата, да ce он-зи господарв казне како татБ и гоусарБ.4 1 К. J i r e č e k , Istori ja Srba II, 1952, i l l si. 2 K o s , Gradivo V, index. 3 J i r e č e k , 1. c. 4 Izd. St. N o v a k o v i ć 135, 250. J i r e č e k , Istori ja Srba II, 132. 398 Moglo b i se pomiš l ja t i i n a n e m a č k e rudar© u Srbi j i , u k o l i k o j e m e đ u n j i m a bi lo v lastele, 5 ali o n i se u s r p s k i m e p o m e m c i m a p o p r a v i l u na­ ziva ju s a m o Sasima, p o d k o j i m se i m e n o m j a v l j a j u u Z a k o n i k u . A k o se zais ta misl i n a N e m c e v lae te lu-na jamnike, o n d a b i iz s t i l izaci je čl. 173 pro iz laz i lo d a ih j e b i lo i i z v a n samoga d v o r a : možda su i s tak­ n u t i j i od n j i h dobi j al i i posede o d v ladaoca. P r i l a ž e m o o v e d o k u m e n t e sa naš im n a p o m e n a m a u n a d i , d a će n e k o p o z v a n i j i od nas, m o ž d a naš u v a ž e n i j u b i l a r i l i k o o d n j e g o v i h u č e n i k a , moći n e š t o više reći o m e s t i m a i o l ičnost ima p o m e n u t i m u n j ima. I Die eodem (2 septembar 1337). Ego quidem Palmannus, miles domini regis Raisie, confiteor quod me obligo Sauino de Bonda, nuncio et procuratori legi­ time Demetrii de Mencio ad infrascripta per ipsum specialiter constitutum, super me et super omnia bona mea pactis et condicionibus infrascriptis, prout de procura plene constat, quodam publico instrumento scripto et roborato manu Pauli de Piro, auctoritate imperialli notarii, ab infrascripto- notario viso et lecto in supradicto millesimo et indictione, die XXVIIII mensis iullii, re­ cipiente et stipulante nomine et vice ipsius Demetrii, de bona voluntate mea dedi et vendidi predicto Sauino recipienti nomine quo supra totum illud fru- mentum quod habeo in Drino ad racionem grossorum XII, quolibet stario ad "mensuräm Ragusii, Venetorum grossorum; tali vero pacto quod dictum fru- mentum debet venire Ragusium ad risicum et fortunam maris et gentium ipsius Demetrii. Et postquam in portu Ragusii fuerit, dictus Sauinus nomine quo supra tenetur mihi dare et solvere ptreeium dicti frumenti in tanta quanti- tate quanta per me vel per meum nuricium sibi fuerit assignata. Et ego teneor sibi solvere pro naulo diete quantitatis frumenti ad mensuram Ragusii du­ cato« IUI pro quolibet centenario etc. Et ego dictus Sauinus omnibus predictis consencio. Iudex Nicola de Mencio1 et Ellias Sauina testis. Debita Notarle 2 (1334—1339) fol. 178. II Millesimo trecentesimo tricessimo septimo, indictione.quinta, die VII in­ frante mensis septembris. Nos quidem Palmannus de Letinberch, miles domini regis Rasie, Gregorius Paulig et Craftinus de Valtinberch omnes simul et quilibet nostrum insollid'um confitemur, quod super nos et super omnia bona nostra usque ad III menses proximo ventures se obligamus dare et solvere Nicole Jacobi de Surgo ypp. VIIIC de cruce. Et sit de presenti viagio et si ultra dictum terminum etc. Et si in termino predistinto eidem Nicole vel suo procuratori hoc instrumentum habenti et in solutionem redenti totalliter non dederimus et solverimus debitum supradictum ab ilio termino in antea nobis presentibus et absentibus, citatis et non citatis possit nos et quemlibet nostrum insollidum et omnia bona nostra ubique existencia Rasie, Slauonie et ubique locorum et terrarum auctoritate ipsa absque mandato curie et acceptione pre­ cepu tollere, capere, sequestrare et ipsa absque nostra licencia et presentanone 6 U Brskovu se pominje 1280 g. comes Vreibergerius. C r e m o š ' n i k , Kancelâriski i notarski spisi 36. Ali to je samo knez mesta Brskova. Nije ipak isključeno da su neki Sasi u Srbiji ušli vremenom u red vlastele. 399 allia facienda vendere, obligare, allienare et in se tenere. Et personas cuius- libet nostrum carcerari tenendo se ad quemlibet nostrum insollidum vel ad unum de nobis quem primo yoluerit in totum vel in partem etc. Renunciantes super predica« ad sui cautélam omni iure etc. Iudex Nicola de Mencio et Vrsus de Çrieua testis. Precrtano; sa strane: facta. Debita Notarie 2 (1334—1339) fol. 178'. III Die eodem (7 IX 1337) nos predicti Palmannus, Gregorius et Craftinus eonfitemur quod simuli obligatione sumus obligati dare et solvere Vrso de Çrieua ad eundem terminum cum illis exceptionibus et clausulis et remuncia- tionibus que superius nominantur ypp, IIIIC de cruce bone moneta Iudex Nicola de Mencio et Nicola Jacobi de Surgo testis. Precrtano; sa strane: facta. Debita Notarie 2 (1334—1339) fol. 178'. IV Die eodem (7 IX 1337). Nos quidem comes Federicus de Ortinburgo, Palmannus de Letinberch, miles domini regis Rasie, Detergius de Vienna miles, Gregorius Paulig, Craftinus de Valtinberch, Rafus de Stayro, omnes simul et quilibet nostrum insollidum confitemxir quod super nos et super omnia bona nostra infra dies VIII postquam in Drinum aplicuerimus ad Sanctum Sergium se obligamus dare et solvere Calende de Bocignolo ypp. VIIC LXXIIII de cruce bone monete cum illis conditionibus, ordinibus, clau- sulis et renunciationibus que priori seu superiori carta con t inen te , hoc plus adito quod de omni dampno, exspensis et interesse que pro dieto debito petendo vel exigendo in iudicio vel extra quomodocumque volumus quod stetur et eredatur soli simplici verbo ipsius Calende absque iuramento vel allia proba- t ions Iudex Petrus de Poca et Sauinus de Bonda testis. Precrtano; sa strane: facta. Debita Notarie 2 (1334—1339) fol. 178'. ' Die eodem (24 juli 1338). Nicola Jacobi de Surgo ostendit TU cartas notaru prima quarum sic incipit: in X. nomine amen anno nativitatis eiusdem MIIIÇXXXV, indictione tercia, die septimo mensis junii. Ego Mathe Mathie de Brach de Cataro confiteor me debere dare Nicho de Surgoeo de Ragusio ypp. mille IIIIC Venetorum grossorum de presenti viagio etc. prout in dieta carta notarii continetur; secunda autem carta sic incipit: in X. nomine amen anno domini MIIICXXXV, indictione tercia, die secundo intrante mensis se- tenbris Ragusii coram nobis subscriptis testibus: Ego quidem Merganus filius Juanii de Cataro confiteor quod super me et omnia bona mea usque ad IUI menses proxime venturos me obligo dare et solvere Nicole Jacobi de Surgo ypp. UIC. Et sit de presenti viagio et si ultra dictum terminum etc. prout in dieta carta notarii continetur. Et tercia autem carta sic incipit: in X. nomme amen, anno domini MIIICXXXVII, indictione quinta, die septimo intrante mensis setenbris Ragusii coram vobis subscriptis testibus: Noe quidem Palmannus de Letinberch, milles domini regis Rasie, Gregorius Paulig et Craftinus de Valltinberch omnes simul et quilibet nostrum insollidum confi- 400 temur quod nos et super omnia bona nostra usque ad III menses proxime venturos se obligamus dare et solvere Nicole Jacobi de Surgo ypp. VIIIC de cruce. Et sit de presenti viagio et si ultra dictum terminum e t c prout in dicta carta notarii continetur; quas quidem tres cartas notarii supradictas cum pieno vigore et tota sua potestate dictus Nicola dedit, cessit et tradidit Nicole de Buchia de Cataro ut ipse Nicola de predictis cartis ratione et omnibus que continentur in eis in iudicio vel extra etc. dans et concedens dictus Nicola ipsi Nicole de Buchia plenam potestatem et auctoritatem de predictis cartis notarii et omnibus in eis contenus in eius animam quodlibet posse iurare et facere iuramenta. Et si dictus Nicola de Surgo ipsum Nicolam de predictis cartis et vigore earum iurare non permuterei nee ipse pro eo dictas cartas et vigore earum adfirmare non vellet, teneatur super se et omnia bona sua ipsi Nicole dare et solvere tantum quantum continetur in dictis cartis sine aliqua questione. Et ego dictus Nicola de Surgo omnibus predictis consencio. Iudex Marinus Mathie de Mencio et Vrsus de Çreua testis. Precrtano; sa strane: facta. Debita Notarié 2 (1334—1339) fol. 202'. ÜBER DEN RITTER PALMANNUS DE LETINBERCH Z u s a m m e n f a s s u n g Der Verfasser veröffentlicht einige Akten aus dem Archiv von Dubrovnik, welche die Befehlshaber der, deutschen Söldnertruppen des serbischen Kaisers Dušan (1331—1355) betreffen, und zwar den Dietrich von Wien, Rafus von Steyr, Kraftin von Waldenberch b. Radovljica (Oberkrain), Friedrich von Ortenburg (Oberkärnten) und ihren Anführer »Palmannus de Letinberch« (mit den in Beograd zur Verfügung stehenden Mitteln nicht sicher zu lokali­ sieren). Zwischen den Söldnern wird auch Gregorius Paulig (= Paulič, jeden­ falls slowenischen Ursprungs) angeführt. Die erwähnten Befehlshaber gehörten dem Ritterstande an und stammten aus dem Ostalpengebiet, wobei aber für den Ritter Palmannus die Frage der Bestimmung der engeren Heimat noch offen bleiben muss. 26 401 V l a d ' i m i r M o š i n POVELJE CARA DUŠANA I JOVANA PALEOLOGA PANTELEJMONOVOM MANASTIRU Ruski manastir sv. Pantelejmona u Svetoj Gori, utemeljen krajem X. ili početkom XI. vijeka, očuvao je u svojoj arhivi veliku zbirku akata počevši od 1030. g. Srednjevjekovne njegove isprave imaju naročiti in­ teres za povijest ruskog monaštva na Atosu i u vezi s tim za proučavanje rusko-bizantskih odnosa, a i za unutarnju historiju Bizanta i srednje­ vjekovne Srbije, pružajući važne podatke za tadašnje sudstvo, finan­ cijski sistem, agrarne odnose i t. d. i napose za diplomatiku. Zato nauka već odavno posvećuje veliku pažnju ovom gradivu. God. 1873. izdao je svoja akta sam manastir pod naslovom »Akty russkago na Svjatom Afone monastirja sv.velikomučenika i celitelja Panteleimona, Kiev, 1873.« gdje je objavljeno 46 akata na grčkom jeziku, 15 srpskih srednjevjekov- nih, 6 ruskih, 4 vlaške i moldavske isprave na slavenskom jeziku i 15 rumunjskih akata. Prije toga Šafarik, kome je manastir poslao fotograf­ ske snimke srpskih akata, izdao je te akte u XXIV knjizi Glasnika Srpskog uč. društva za 1868. god. Grčku hrisovulju cara Dušana s nepot­ pisanim konceptom istog akta izdali su kasnije A. Solovjev i V. Mošin u zbirci »Grčke povelje srpskih vladara, Beograd 1936«, a kasnije pre­ rade hrisovulja cara Dušana i cara Andronika objavio je V. Mošin u Spomeniku Srpske akademije XCI, str. 257—260. Međutim, kako je staro izdanje iz 1873. god. odavno postalo velikom rijetkošću, a porèd toga je mnogo zastarjelo prema sadašnjem stanju nauke u pogledu svetogorskih akata, potpuna je sazrela potreba jednog novog izdanja Pantelejmonskih isprava. Poznato mi je, da je taj posao preuzeo na sebe poznati stručnjak prof. Paul Lemerle, autor odličnog izdanja akata svetogorskog manastira Kutlumuša i mnogih važnih istraživanja na području unutarnje historije Bizanta. Taj razlog pobuđuje me, da se ponovo vratim na pitanje auten­ tičnosti carskih Pantelejmonskih povelja, koje je pred rat postalo pred­ metom diskusije,1 a koju je taj rat prekinuo na velikoj recenziji profe­ sora Dolgera. ,.1. Ут ¥.? š.* n ' K voprosu o sostavlenii hrisovulov u južnih Slavjan i u Vi- ?n? .X? Ò Ј Ш Ј zbornik ms- arheol. obšč. v Korol. Jugoslava, Belgrad 1936, 106-109); Spomenik Srp. akad. XCI, 1939, 219—260; A n a s t a s i j e v i ć , Bogo­ slovlje XII, 1937, 332-335 i Byzaiition XII, 625-638; St. B i n o n , Revue d'hi­ stoire ecclésiastique XXIV, fase. 2, 1938, 311; Os t r o g o r s k i , Annales de 402 Kako se u pogledu hrisovulje cara Andronika II iz god. 1311. Dòlger složio s mojim zaključkom o njenoj autentičnosti, možemo da se na nju više ne vraćamo, već da pređemo na kompleks od 6 vladalačkih isprava; četiri koje nose potpis cara Dušana, jedna bez potpisa s datumom iz njegova doba, i jedna povelja cara Jovana Paleologa. Prema datumu koji je upisan u njihovu tekstu, ove se isprave raspoređuju u slijedećem redu. 1. Nepotpisani tekst grčke hrisovulje, kojim se manastiru poklanjaju imanja bivših bizantskih posjednika Jovana Mazgide i Aleksija Paleo­ loga.' U tekstu je crnim mastilom (bez crvenog, kojim su se upisivali izvjesni elementi na ostavljena prazna mjesta u datumu) upisana godina 6855. Prvi je izdavač pantelejmonovih akata, prof. Temovski, smatrao ovu ispravu za neodobreni projekt Dušanove grčke hrisovulje, koja joj je vrlo slična, ali sadrži manji broj poklonjenih imanja. Ovu hipotezu prihvatili smo Solovjev i ja u našem izdanju grčkih povelja srpskih vladara. 2. Grčka povelja cara Stefana Dušana, gdje se od posjeda, nave­ denih u prethodnom aktu poklanjaju samo imanja Aleksija Paleologa. Akt ima crveni grčki potpis cara, crvene riječi Лбуод na tri prazna mjesta i uobičajene crvene riječi u datumu: mjesec, posljednje dvije brojke u godini i broj indikta. Posljednju brojku u godini prvi je izdavač pro­ čitao kao e', i. j . brojku 5, čime se stvara neslaganje septembarske 6855. god. (sept. 1346.—august 1347.) s p r v i m indiktom. Isto smo čitanje prihvatili i mi u »Grčkim poveljama« i objasnili ovu griješku pretpo­ stavkom, da je brojka e — 5 pogrešno upisana u tekst pod utiskom nepotpisanog projekta, gdje je riječ néymxov upisana slovima: mjesto nje trebalo bi da dođe 6, jer je poznato, da je Dušan bio u Svetoj Gori zimi septembarske 6856. (1347.—1348.) godine, čemu odgovara upisani prvi indikt. Međutim, kako sam isti znak, koji smo transkribirali sa e', pro­ našao i na fotografskom snimku Dušanove grčke povelje manastiru Esfigmenu od decembra iste godine i istog indikta, gdje ga je prvi iz­ davač esfigmenskih akata, V. Regel, razriješio sa riječi (t%%ov), to sam u Spomeniku XCI pokušao da protumačim pomenuti znak ne kao brojku, već kao nespretno skraćenu riječ ixtov. 3. Duplikat prethodnog akta, također s crvenim potpisom cara Du­ šana i s drugim upisanim crvenim riječima, ali s datumom, u kojem je posljednji znak u broju godine napisan sasvim jasno — brojka e. Upo­ zorivši na to, da je rukopis potpisa i drugih crvenih riječi ovdje iden­ tičan s rukopisom cijelog ostalog teksta, dok se u prethodnom aktu razlikuje, utvrdio sam, da je to prijepis — duplikat načinjen u manastiru. 4. Srpska povelja cara Dušana od 12. juna 6857. (1349. g.), gdje se uz imanja poklonjena grčkom poveljom, poklanja i veči dio imanja navedenih u pomenutom nepotpisanom aktu iz god. 6855. 5. Drugi primjerak srpske povelje sa istim datumom, ali s većim povlasticama i s većim brojem poklonjenih imanja. Paleografska analiza l'iastitut Kondakov, XI, 1940, 273—274; F r, D ö l g e r , Empfängerausstellung in der byzantinischen Kaiserkanzlei? Archiv für Urkundenforschung X, 1938, 393—414; Byzantinische Zeitschrift XL, 1940; 125—141. 26* 4 0 3 potpisa uvjerila me je, da je to prerada prethodnog akta, načinjena u drugoj polovini XVI vijeka. т/тт **•' H.risooulia c a r a Jovana Paleoioga od septembra 6864. (1353. g.), VII. indikia, po sadržaju skoro potpuno jednaka nepotpisanom aktu iz 6851 god. Navodi sva imanja citirana u srpskoj originalnoj povelji iz god. 1349., izostavljajući samo ime imanja Kocaki. Dok ja raspoređujem ove isprave u hronološkom redu p r e m a d a ­ t u m i m a k o j i se n a l a z e u d o t i č n i m a k t i m a , Dölger ih raspore­ đuje drukčije. Po njegovu mišljenju, nesumnjivo originalna je samo hri- sovulja Jovana Paleoioga. Dušanova grčka povelja je falsifikat sastavljen prije 1353. g. radi pravdanja pred Paleologom manastirskih pretenzija na pomenuta imanja. Nepotpisani grčki akt s datumom 6855. g. je kance­ larijski koncept Paleologove povelje, gdje je griješkom, pod utiskom donesenog falsifikovanog Dušanovog akta, unesena navedena godina. U pogledu srpskih akata Dölger ne proglašuje oba za falsifikate, ali bezuslovno tvrdeći, da jedan mora da bude falsifikat, drugi akt ostavlja pod sumnjom. Meni se čini, da hipoteza g. Dölgera neophodno traži da se oba srpska akta smatraju falsifikatom: ako je ma koja od srpskih povelja originalna, postaje nemoguća pretpostavka, da su monasi p o - s l i j e n j e sastavili grčku Dušanovu falsifikovanu povelju s manjim brojem imanja i povlastica, nego što su zaista dobili od Dušana 1349. g. Sto se tiče D u š a n o v e g r č k e p o v e l j e , Dölger tvrdi: 1. da su oba grčka primjerka potpisana od istog čovjeka, 2. da car nije mogao svojeručno upisivati riječi Лоуод i brojke u datum, jer je to u Bizantu bio posao naročitih činovnika i 3. da je pogrešno moje tumačenje po­ sljednjeg znaka u godini kao skraćenice riječi ешоИ. Pri tome on se ne osvrće na moju argumentaciju: 1. analizu materijala, pisma, jezika i oblika, ove hnsovulje, 2. analizu sadržine akta, koja svjedoči, da bi bilo besmisleno falsifikovati ovaj grčki akt s manjim brojem poklonjenih imanja poslije bogatijeg srpskog akta i 3. kasnije svjedočanstvo bivšeg vlasnika poklonjenih imanja, Aleksija Paleoioga, da je car Dušan zaista predao njegovo selo ruskom manastiru, t. j . da je morala postojati po­ velja analogna sačuvanoj grčkoj. Isto tako ne osvrće se na moju analizu formulera (odsustvo ekspozicije i nastale zbog toga nepravilnosti u kon­ strukciji rečenica u kojima dolazi riječ XóyoS), što u vezi s paleografskim osobinama akta upućuje na pretpostavku o postojanju u ovom slučaju Empfängerausstellung-a, ili u najmanju ruku Empfängerkonzept-a. Sto se tiče potpisa na originalu i na kopiji, Dölger samo ukratko napominje, da su oni toliko slični, da se moraju pripisati istom čovjeku. Naprotiv, ja sam ubijeđen, da je moja analiza nepobitno dokazala, da je potpis, kao i ostale crvene riječi na kopiji napisan istom rukom kao i cijeli tekst, dok je na originalu tekst pisan jednom rukom, a crvene riječi — drugom.2 Isto tako ubjeđen sam, da su samo slabe reprodukcije 2 Kao što je poznato, u Bizantu riječi Лоуод i brojke u datumu nije upi­ sivao car, nego zasebni činovnici, ali u Dušanovim poveljima to je upisano istom rukom kao i potpis. Nepravilnosti u formularu, koje nalazimo u svim Dušanovim grčkim poveljima pokazuju, da bizantski formular nije bio pot- 404 / ' • ^ G . - 4-«r ' tf< -j-coô1 .. IV/R, / o i / 3 4 6 a. / t W , apr,/1546 i. KSI ROPOTAM , apr,/ 1546 *. FILOTeO april /54-6 S eSF/GM€N,afr,l 1346 6. eSFIGMeN.dec 1547 7. ZAVLANTIVA кжлЉ. /34в ». DOHIAR . mart 1S49 ч. LIKUSAÙA.novrmb 1548 «o. РАл/Teie/MONor,f.dec 1547 «. PANTeLeiMON *У>. afre- ^347" _^rf.T«io>'3-£r / ft о^АО^јфј ол^ . ______ cćolov. .. Aodyoazav. . . itooç zijv àvwzéoa) slçrj- Açàyoozav. . . noòg zr\v âvaizéçoi elgt;- ftévfjv ftovfjv • âZÀà ôij xal ÇevyrjÀa- /tevrjv /tovfjv • âXXà бђ xal ÇevyrjÀa- zeïov Szeçov néçav zov Hâvaxos zò Koz- zetov Çdttiv • Jieçl zijv Baïfii}v fiovtiOQiov . . . Jieol zr}v Baîfirjv ftovvôçiov . . . zov àyiov reaçyïov • ïzi ze èvzàq zrjg . . . zov àyiov ГеадуСоу • i'zt ze èvzòg zrjç .. . лбХешд 2eçQ&v âv&çtajzov . . . лоЛеад 2eoQ<òv ävd-oconov . . • Kao što se vidi, oba su teksta doslovce identična osim izostavljenih riječi néoav zov Ilàvaxos zò KozÇàttiv, koje se očevidno odnose na prethodni izraz CevytjÀazeìov, a nisu apozicija za monidrij u Voimiju. (Treba pri- mjetiti, da kapelica valjda ne bi bila ni označena kao majur — СеуууЛа- zeiovj. Sto se pak tiče opravdane primjedbe, da bi moja interpretacija zahtjevala veznik d i e ^ 1 1 « 1 a l l e n andern-n , . J ) J . 3 9 0 . j a n u a r 1 4 , ^ u n a j (8- doslej neznana). Vojvoda Albreht določa v dopisu kranjskemu vicedomu, kdo je v Ljubljani dolžan prispevati k davku, ki ga mora mesto sedaj plačati: Vsi tisu, ki prebivajo v mestnem pomirju in so ze pre j (vormals) prispevali k davkom.» č „ i „ K i 1 4 1 l a V g U S t 2 0 ' DunfK(8' d 0 s I e J n e z n a a a ) . Vojvoda Leopold posvedo- raje razsodbo v sporu med komturjem Nemškega viteškega reda in ljub­ ljanskimi mes C ani :Komendski ljudje, ki imajo v Ljubljani meščanske ora- m"ščani°k davk ^ ?**& ( ? ! ' " * ° ^ ^ p W e v a j o obenem z £ ? n ? i î -Z ^ s ' c e r s n J l m bremenom, vendar brez škode za njihove dajatve Nemškemu viteškemu redu.6 , I a ï a L » , î f t r 1 1 . 2 ? ' B o z e n »j 2 : *)• Nadvojvoda Ernest naroča deželnemu glavarju na Kranjskem, naj ukrene vse potrebno, da bodo plemiči, ki ima io T o b i j a n i hife, te hiše naselili, dogradili in spravili v red, da bi d S knez od teh hiš dobival, kar mu gre (dienst), mesto pa prav tako svoje pravice (recht); nadalje naj ti plemiči vzdržujejo na ustreznih krajih obzidje £ ? W ? 7 e ^ k o j . S * 0 r 1 1 ' l m 4 ° ' l j u b l j a n s k i meščani pravico, da se teh hiš ^ a v i o * U n d e r w m d e n ) ' ^ r a d b e P ° d r o v P«d vladarju in obzidje po- M) Eod.d. isti: Od splošne delovne obveznosti okoliških prebivalcev pri n o S n j U m e S ^ 1 S \ 1 Z ! ? e t i l e « u d J e Nemškega viteškega redi , ker k o m t o popravlja svoj del obzidja. N) 1423 (13; 3 : 511-521). Empfang- und Ausgab-Register: Obračun kranj­ skega vicedoma za leto 1421/22: prejem v Ljubljani razen mitnine na W u n zakupnine za mestno mitnico še od mestnega sodišča 72 funtov d e n S v d U " a w ' . f W O n d h C h e n S t a t S t e W r 7 2 l b d e n - Ì S t i n ™ * » * » « SehengU!) zu O) 1446 (13; 3 :544/5). Seznam davkov ob poroki nadvojvodinje Katarine- S L ^ T Г ^ Л 4 £ 6 3 2 g l Ž ° d p a d e n a K r a n J s k o 9°08 gld od t e i a na mèste 2660gldJgL str. 431). Prim. Chmel, Materialien zur österr. G e s X I? S r 66 5 7 m b . die stewr die vns vnser burger daselbs fsciL / P T.avknr.M „ љ „ sullent rnainen wir daz darinn alle die, di in dern^purgfrid d a ^ I b s à U z e n sem vnd die vormals in soliches stewern mit in geliten haben y l t z u n U n S " m i t l e i d e n . Dauon emphelhen wir dir e rnsüt icT J n d w e l l e n dZ du von vnsern wegen ernstleich mit in schaffest, daz si den obJenanten v n ' ^ d a r T z r h a u ë s n t n . ? e l l 0 r S a m "**• W e l Ì C h Љ * d e s ' w i d e r . s e T n t f C d l z du die ™- l K f r 1 Ì S t Ì n f ^ Г 5 Љ d e l n o Poškodovanega teksta doslej ni bila prebrana H a J W ,tem+ mestu dodam prepis njenega določila, ki se nanaša n I n e W r e X è davke, t. j . tistega mesta, ki j e težko čitljivo. Težko čitljiva me^ta so tiskanf razprto, rekonstrukcija nečitljivega besedila pa s t a v l j a Г о к 1 е р а ј - > А habent_ vnser ret d a r u m b . . . gesprochen: Von « s t daz der obgenanten aeut sehen h e r r n l e u t die da b u r g e r r e c h t daselbs cze W b a c h v ^ i r gewerb mit m da habent vnd auch derselben burger ho(ltz vnd waid niezzel?Tdaz die (mit) d e n s e l b n v n s e r n b u r g e r n v n d d e r s t a t z u W b a c h (nu) f ü r b a s s in stewr vnd in ander weg m i t l e y d e n s u l l e n d o c h v n d U z e y n L 0 e L t e n d e n S e U j e n d e U t S C h e n h e r r ^ i a * » ^ W ö h n H c h e n dien'ten ' T o določilo je razumeti tako, da se hiše podro in gradbeni matpri a I porabi za obzidje. (Nekoliko drugače 64: 42.) graoDem material 420 (Dunajsko Novo mesto 1000, Gradec 150Ò, Maribor 100, Slovenjgradec 200, St. Vid 500, Velikovec 500, Celovec 200). P) 1450 maj 7, Dunajsko Novo mesto (1; prim. 64: 37 s.). Cesar Friderik razsoja spor med mestom in Komendo Nemškega viteškega reda v Ljubljani ter določa med drugim glede davčne obveznosti: osebe, ki so naseljene na zemljiščih tega reda in se ukvarjajo s trgovino, morajo mestu plačevati davke, sodelovati pri obzidan ju, straziti obzidje in opravljati tlako; rokodelci pa so kot ostali rokodelci dolžni le, da po svoji zmožnosti plačujejo davke, niso pa dolžni pomagati pri graditvi obzidja, delati tlako in oddajati »Schatzsteuer«. Vsega tega so oproščeni v razmerju do mesta, komtur pa to od njih lahko zase zahteva. Trgovci in rokodelci na komendski zemlji so — izvzemši pravi­ loma ipadarja — dolžni plačevati letni sold (Jahrschilling). Oni, ki so nase­ ljeni na komendski zemlji v imenoma navedenih predmestjih in niso' ne trgovci ne rokodelci, so oproščeni vseh bremen, zato pa plačuje komtur mestu letno 2 funta denaričev. Davek se pri njih sploh ne omenja. Letni sold pa naj plačujejo, da bodo imeli delež pri lesu in paši in uživali pri mitnini iste pravice kot ostali Ljubljančani. R) 1461 oktober 21 (ali november 4 — »sreda po Lucani«), Graz (2 : 6'). Cesar Friderik naroča plemstvu in duhovščini, ki ima hiše v mestnem po- mirju Ljubljane, naj plačuje davke od teh hiš, sodeluje pri straženju in sicer nosi mestna bremena, razen kdor je tega pismeno^ oproščen. S) 1476 maj 31, Dunajsko novo mesto (2:7). Cesar Friderik naroča dežel­ nemu glavarju in vicedomu na Kranjskem, naj posredujeta pri ljubljanskem škofu, ki naj vpliva na duhovščino, naj od svojih hiš v Ljubljani služi s etra- ženjem, obzidavanjem in sicer (wacht, zirgkh vnd in annder weg), sama pa v istem smislu vplivata na plemstvo. Š) Vicedomski urbar iz leta 1496 (10 : 54 a) navaja med dohodki vicedom- skega urada, ki jih ta črpa iz Ljubljane: Od sodišča 72 funtov denaričev, mestnega davka letno 72 funtov denaričev, od mestne mitnine 105 mark soldov (= 140 funtov denaričev). T) 1504 november 30, Hall im Inntal (8). Cesar Maksimilijan oprašča obe novozgrajeni stanovski hiši v Ljubljani davkov in dajatve »Wachtgellt« in drugih bremen, ki bi se utegnila naložiti tema hišama poleg drugih hiš v Ljubljani. TJ) 1510 marec 21, Augsburg. (8; 2 :8 ' , 9). Cesar Maksimilijan ukazuje hišnim lastnikom v Ljubljani — plemičem, duhovnikom ali meščanom, ki od novo pridobljenih hiš nočejo prispevati k mestnim bremenom, s čimer je mesto prikrajšano pri »stewern, robat, wacht« in sicer, naj prispevajo k tem bre­ menom, razen če so jih od nekdaj oproščeni. V) 1511 avgust 1, Roveretto (12 : K AL j fase. 208, št. 2). Cesar Maksimilijan oprašča davčnih in drugih meščanskih obveznosti (wacht, robat vnd annder bürgerlich mitleiden) hišo Ravbarjevega beneficija tako, da je kaplan teh bremen oproščen kakor druga duhovščina v Ljubljani. To oprostitev uživa ne "glede na vsa povelja in podelitve, ki jih je cesar izdal ljubljanskim me­ ščanom in ki bi jih ti utegnili uporabljati zoper predmetno oprostitev. Z) 1513 avgust 4, Audenaarde (1; 2 : 57'). V Maksimilijanovem aktu o pre­ povedi uvoza niirnberškega blaga se kot davčna bremena meščanov navajajo »steuren, wacht vnd raisen«. 2) Izmed virov 16. stoletja naj v tej vrsti navedemo le še razsodbo v sporu med Ljubljano in komturjem Nemškega viteškega reda z dne 4. ju­ lija 1561 (1), ker ima glede davčnih predpisov zvezo z listino iz leta 1450. Po tej razsodbi so dolžni plačevati mestne davke oni naseljenci na komendski 421 zemlji, ki so za svojo osebo sprejeli meščanstvo in sploh oni, ki se ukvarjajo z meščanskimi opravili, t. j . točenjem vina, trgovino ali rokodelstvom. Vendar naj se obdavči le njihov posel, ne pa zemljišče in naj se rokodelci obdavčijo v skromnem obsegu. Kadar mesto izterjuje davke od onih prebivalcev, ki stanujejo na mestnem zemljišču, ter jim pečati in zapira hiše, naj komtur izvede enake ukrepe zoper tiste davčne zavezance mesta, ki bivajo na nje­ govih zemljiščih Tudi tlake za utrjevanje mesta podložniki Nemškega vite­ škega reda načeloma niso popolnoma oproščeni, pač pa je omejena. Ostale vire 16. stoletja in poznejše vire, ki j ih uporabljamo za razlago srednjeveškega davka, bomo navajali sproti. 3. Obvezne storitve meščanov se v virih skoraj redoma navajajo poleg denarnega davka in so zlasti-: straženje mesta kot obrambni in požarno varnostni ukrep, popravljanje obzidja, jarkov in mostov. Take storitve so imele večidel strateški pomen, a v glavnem defenziven za samo mesto. Aktivna udeležba mest v vojni se skriva za' besedo »reisen« (52:11 138; 33:166) v listini 1513 (Z).in se omenja torej razmeroma pozno,8 čeprav jo рокпа že 15. stoletje. Nastanek meščanskih storitev moremo postaviti v čas, ko j e skupni interes nastajajoče meščanske skupnosti zahteval sodelovanje pri obrambi in javnih delih, so torej tako stare kot mestno obzidje in mesto samo (prva omemba 1243). Meščanske storitve se ločijo od podložniških (tlako v ožjem pomenu besede) v tem, da opravljajo meščanske storitve svobodne osebe in je p n njih večji poudarek na interesu skupnosti meščanov. Od davkov se razlikujejo predvsem po svoji nedenarni obliki, zvezo pa imajo z njimi po svoji sličnosti krajevnemu samoprispevku in po svoji tendenci pre­ tvarjanja v denarne dajatve. Delovne storitve mestu imajo tendenco, da se p r e t v a r j a j o v d e n a r n e , bodisi fakultativno, bodisi obligatorno. — To tendenco opažamo n.pr. glede dolžnosti s t r a ž e n j a . Že v začetku 16. stoletja i 7 " f s i T T 4 ! J a î e V s t i a ž a r i ] l e (wachtgeld), ki se omenja zopet leta 1521 (4 :1521, fol. 22'), ko prijavlja mestni sel zoper neko zapuščino terjatev za 12 reparjev stražarine. Pravne narave te dajatve pa za­ enkrat ne moremo točneje razložiti, — Leta 1524 je mestni svet sklenil naj se dotedanji način osebnega straženja pa vrstnem redu hiš — ki' se db nedavnem požaru očitno ni obnesel — ukine in v zvezi s tem 8 Mesta, so se vojnih pohodov v druge kraje udeleževala sprva s konje­ niki ali pes«, pozneje redoma s pešci. Razen tega so bila kot komorno, pre­ moženje poleg prelatov dolžna stavljati deželnemu knezu na razpolago gotovo število vprege Svoje pesce so mesta postavljala v glavnem z najemniki, tako aa te vojne obveznosti meščanov ne moremo brezizjemno šteti v isto vrsto s pravimi meščanskimi storitvami, posebno še, ker nastanek in razvoj te vrste ™ i w b T e z n o s , t l kranjskih mest še ni pojasnjen. - Naborni sistem niha ob ffi -K1 1Z, s r e d n J e & a v novi vek v glavnem med tremi možnostmi: osebna udeležba obveznika plačilo denarja za vzdrževanje določene čete za določen cas, ali pa piacilo določene vsote denarja vladarju, ki s tem denarjem raz­ polaga. Tako je davčni sistem te dobe, posredno pa tudi mestni davčni sistem tesno povezan s tedanjim vojaškim sistemom, tako da med vojno in davčno obveznostjo ne moremo vedno potegniti ostre ločnice. 422 imenoval odbor, ki naj razpiše s t r e ž n i d a v e k (wachtstewer), s katerim se bodo najemali plačani stražarji (4 : 1524, fol. 94'). Verjetno so v tem času nastale službe »Scharwachter und Feuerrufer«, ki se pojavljajo že v prvih obranjenih mestnih knjigah izdatkov (5), to je leta 1581. Zanimivo pa je, da se med dohodki mesta v računskih knjigah stražarina in stražni davek ne navajata, kar kaže, da sta vključena med dohodki po kaki drugi postavki oziroma da stražnega daVka morda niti ni več bilo. Kot dohodek mesta se stražarina omenja šele v mestnih blagajniških urbarjih iz leta 1637, in sicer le pri nekaterih desetemu denariču podvrženih hišah (večinoma znotraj obzidja), medtem ko je prejšnja urbarja iz let 1620—1623 ne navajata. O stražnem davku pa nikjer ni več nikakih sledov. Stražarino so obvezanci plačevali vsaj še do druge polovice 18. stoletja (6 : I 81, 1777/78). — V zgodovini pre­ tvorbe osebne dolžnosti straženja v redno denarno dajatev je torej še marsikaj nejasnega. Tako ni jasno, kakšna dajatev je že v začetku 16. stoletja omenjena; stražarina, ko je osebna dolžnost straženja ohra­ njena vsaj še do leta 1524; kakšna je razlika med stražarino in straiž- nim davkom, je prav tako nepojasnjeno; o nadaljnjem razvoju straža- rine imamo le nekaj poznejših drobcev, kakšna pa j e bila usoda leta 1524 uvedenega stražnega davka, pa sploh ne vemo. Eno je gotovo: da sta ti dve dajatvi ali vsaj ena izmed njiju kot denarni ekvivalent nadomestili prejšnjo osebno dolžnost straženja. Dalj časa kot straženje je svojo prvotno delovno obliko obdržalo obvezno opravljanje utrdbenih in drugih javnih gradbenih del, ki so jih najkasneje v 16. stoletju tudi pri meščanih začeli nazivati kratko- malo t l a k o (robat, listina U; prim. 5 passim). Da so t a dela še v 16. stoletju obdržala svojo naturalno obliko fizičnega dela, spričujejo oklici meščanske tlake, o katerih govore računske knjige (5 :1593 k. i. 53'), ki pa dokazujejo tudi, da s» se obvezanci od mestne t lake odku­ povali (5 :1593 priloga), skratka, da so se obvezna gradbena dela lahko fakultativno nadomeščala z denarnimi dajatvami, pri čemer j e gotovo prihajala na dan razlika med bogatejšimi in revnejšimi meščani. 4. Srednjeveški davek v splošnem. Neposredno obdavčenje kot eno izmed sredstev, s katerimi je deželni knez eksploatira! finančno moč svojih podanikov, se je pričelo pri nas uveljavljati nekako v 13. sto­ letju in se je usmerilo po dveh tirih: po p r v e m je deželni knez obdavčeval komorno premoženje — svoje domene, lastna mesta in trge, cerkveno imetje pod svojim odvetništvom in Žide (prim. 36 : 298 s.). Po d r u g e m tiru je skušal doseči plačilo davkov od drugih oseb, ki so imele na njegovem teritoriju premoženje in so mu bile iz tega razloga, ne pa kot uživalci njegovega osebnega premoženja, podrejene. Prav v zvezi s tem drugim macinom pridobivanja davkov je prišlo zlasti na Štajerskem, ki v razvoju prednjači, konec 12. in v 13. stoletju do določil, ki so prvotno prepovedovala tako obdavčenje sploh in na katera so se pozneje deželni stanovi opirali, tako da deželni knez brez njihove odobritve ni mogel razpisati davka na plemstvo (59 : 74 ss.). Odobravanje davkov je poetalo eden izmed glavnih vzrokov za nasta­ nek deželnih zborov, h katerim so v teku 15. stoletja pričeli pritegovati 423 tudi mesta in duhovščino, toko da so deželnoknežja meste dejansko prišla v dvojno davčno obveznost: kot del komornega imetja (stari redni in izredni mestni davek) in kot del stanov (novi redni mestni davek kot prispevek k deželnemu davku). Zavest, da more deželni knez obdavčevati mesta kot komorno imetje ne glede na pristanek stanov, pa je ostala živa še v 16. stoletju (9 : fase. 216 ad 1543). Ker je imel deželni knez pri obdavčevanju svojih mest večjo oblast kot pri obdavčevanju plemstva, velja v splošnem, da se je v deželkoknežjih mestih redno obdavčenje najprej razvilo (n. pr. 40 : 37). Stari mestni' davek se je v splošnem imenoval S c h a t z s t e u e r , v literaturi ponekod Scnatzungssteuer (16:83; 38:241, 535; 40:37; 42 :103). Bil je običajno globalno določen in so ga mestna oblastva retparürala na davčne obvezance. Merilo za ta davek je bilo praviloma premoženje ter dohodek od obrti in trgovine. Eden glavnih objektov tega davka je bila hišna posest (40 :41; 44 :162). Poudariti pa moramo, da se pravna narava tega davka krajevno razlikuje, tako da n. pr. Brunnerjeve definicije, ki velja za Dunaj, 9 ne moremo brez nadalj­ njega uporabljati za Ljubljano. Ker imamo za Ljubljano prvo davčnopravno normo iz dobe goriško- tirolske vlade, in zlasti še, ker so tirolski grofje znani kot organizatorji davčnega sistema, naj navedemo tudi nekaj podatkov o starejših mestnih davkih na T i r o l s k e m (42): Sam nastanek srednjeveških davkov je na Tirolskem prav tako kot drugje nejasen. Ko pa se v virih pojavi insbruški in bocenški davek, t. j . v prvi polovici 13. stoletja, je ta davek že ustaljena in izoblikovana oddaja deželnemu knezu. Tirolska pozna dve vrsti denarnega davka: podeželski in mestni. Že ob koncu 13. stoletja velja davek za realno breme. Izmed mestnih davkov nam daje najboljšo sliko insbruški mestni davek. Ta se v prvih virih (1180—1272) pojavlja v omembah davčnih oprostitev in v zvezi z ureditvijo vprašanja, kdo te davke odmerja davčnim obvezancem. Leta 128? se namesto davka na nepremičnine uvede premoženjski davek. Med leti 1288 in 1303 davčni predpis koleba in sestoji verjetno iz seštevka pred­ pisov posameznih meščanov. Leta 1304 pa se je insbruški mestni davek (Schatzsteuer) fiksiral na 70 mark letno, plačljivih ob Martinovem. Obenem se zdi, da je postal kolektivna oddaja, ki se zbira od prebivalcev mesta in posestnikov nepremičnin v mestu, in ki jo upravljajo mestni organi. Pri tem postane ta mestni davek zopet realno breme. Leta 1372 ta dajatev kot deželno- knežji davek preneha in postane občinski davek, ki ga mesto uporablja za svoje lastne potrebe. — Podobno se je tudi v Boznu prejšnja kolekta spre­ menila v stalno letno dajatev v znesku 100- mark, ki je bila plačljiva ob Martinovem in ki jo je upravljalo mesto samo. 5. O pričetkih neposrednih davkov v Ljubljani imamo prvi podatek iz leta 1262 (B), ko se omenja exactor, steure in exactoria potestas. Ker se v špamhajmskih listinah za druge — tudi podeželske kraje exactores in steurae omenjajo že pre j (25: n.pr . št. 2292, 2506, 2619), iz česar 9 Na Dunaju sestoji Schatzsteuer iz zgradarine, obrtnega davka in davka na meščansko vinogradniško posest, skratka je premoženjski davek, ki se odmeri glede na davčno moč posameznega obvezanca (16: 83). — Prim. 53: 138 Grafenschatz = oddaja prebivalcev grofije grofu. 424 sklepamo, da je bila ta vrsta davka pod koroškimi vojvodi že nekaj časa precej splošna, je Ljubljana poznala davke gotovo že pred le­ tom 1262. Terminus ante quem non bi u t e g n i l o biti leto 1243, ko se v prvi omembi Ljubljane kot mesta v sicer zelo obsežni oprostitvi od javnih bremen steure ne navajajo. — Vendar v španhajmski dobi še ne gre za avtonomno repartiran mestni davek, ker ga pobira od davčnih obvezancev neposredno vojvodov organ. Otokarjevo obdavčenje leta 1268, znano za Štajersko (39 : I 4), na Kranjskem še ni moglo priti do veljave, saj je Otokar šele tega leta sklenil dedno pogodbo z ULrikom Spanheimskim, ki je umrl leta 1269 (29:158), nakar je Otokar šele leta 1270 s težavo zavzel Ljubijano (64 : 19). Vendar poznamo tudi za Kranjsko podatke, ki kažejo, da je Otokar v kratki dobi svoje vlade v tej deželi (1270—1275) vendarle tudi tu izvajal neka obdavčenja. To izhaja iz odgovora oglejskega patriarha Rajmunda na Otokarjevo ponudbo zavezništva z dne 7./8. av­ gusta 1274 (63 :9—18, št. 5). Patriarh se pritožuje, da Otokarjev glavar na Kranjskem in v Marki nadleguje oglejsko cerkev z nepravičnimi oddajami, v čemer smemo morda zazreti novo, izredno obdavčenje na Kranjskem, ki ga je bila nedvomno pasivno deležna tudi Ljubljana. Te dajatve so imele na Kranjskem le izreden značaj, zato jih Rudolf v deželnem miru iz leta 1276 ne omenja, medtem ko ukinja tiste posredne davke, ki j ih je Otokar na novo uvedel (56 : 108). Splošen davek je Kranjska poznala tudi pod Rudolfom Habsburškim lieta 1276/77 (39:14). 6. Ljubljanski redni neposredni davek. — a) P r v i p o d a t k i . Medtem ko moremo za španhajmsko, Otokarjevo in Rudolf ovo dobo samo ugotoviti, da je Ljubljana poznala nekake davke (ki j ih pod koroškimi vojvodi izterjuje neposredno vojvodov organ), je Henrikov privilegij iz leta 1320 prvo znamenje, da je ljubljanski davek dokaj redna dajatev, odmerjena mestu v globalnem znesku, ki se repartira na davčne obvezance, torej prvo znamenje za obstoj rednega mestnega davka, imenovanega izrecno Stadtsteuer. Dejstvoi, da je tedaj vladala v Ljubljani goriško-tirolska dinastija, znana kot organizator davčnega sistema, in dejstvo, da je Innsbruck malo pre j zopet uvedel sistem globalnega predpisa, bi dalo slutiti, da so tirolske razmere do neke meje vplivale tudi na ljubljanski davek. Mensijeva trditev (39 : III 2), da Rationarium Styriae 1267 ne dokazuje mestnih davkov na Štajer­ skem, bi to domnevo potrjevalo*, če ne bi isti avtor ugotovil po drugih virih mestni davek že za. leto 1252 in če ne bi Rationarium Styriae (49 :116) navajal za kra j Birkfeld redni letni davek 40 talentov, kar kaže, da je bil pavšalni davčni predpis že prej znan tudi na Štajerskem. Tudi Št. Vid na Koroškem pozna vsaj že leta 1308 (56 : 183) na 30 mark določen redni mestni davek, ki ga omenja .privilegij Friderika Avstrij­ skega. Ljubljanski r e d n i m e s t n i davek je torej za dobo goriško- tirolskih grofov prvič dokazan, da bi ga pa Ljubljana že prej po­ znala, pa ne moremo z gotovostjo izključiti. — Dejstvo, da mesto plačuje globalno odmerjen davek, zaradi česar ima interes na čim večjem številu davčnih obvezancev, s precejšnjo verjetnostjo kaže, da se je davek že tedaj avtonomno repartirai. 425 b) V i š i n a. P r i m e r j a v a p o d a t k o v p o d N in, Š pokaže, da j e r e d n i m e s t n i d a v e k vsa j v r a z d o b j u o d leita 1421 d a l j e znašal l e t n o 72 funtov d e n a r i č e v . (Leta 1423 j e torej t a d a v e k , r a č u n a n n a d u n a j s k i denar ič , us t reza l % s tabi ln im o g r s k i m gold inar jem, l e t a 1472 l e 52 o g r s k i m gol­ d i n a r j e m , le ta 1510 p a 56 o g r s k i m g o l d i n a r j e m ali ' 72 r e n s k i m goldi­ nar jem.) (16 : 25 ss.) T u d i če r a č u n a m o s č r n i m i demariči, se š tevi lka b i s t v e n o n e dv igne . P r i t e m j e s redi 15. s tolet ja vel ja l m i l i a r i j železa o k r o g 13 b e n e š k i h d u k a t o v (us t reznih o g r s k e m u gold inar ju) , 1 0 b a l a kož (pribl. 61 kg kož) 5,5—7 d u k a t o v , p r i č e m e r so l j u b l j a n s k i t rgovci sk lepa l i pos le t u d i za več sto d u k a t o v . 1 1 I z r e d n i mestn i d a v e k j e le ta 1446 znašal 1600 gld. Č e vse t o upoš tevamo, spoznamo, d a r e d n i m e s t n i d a v e k v z n e s k u 72 funtov d e n a r i č e v v 15. s to let ju n i bi l v n i k a k e m s o r a z m e r j u z r e a l n o davčno m o č j o L j u b l j a n e . Vse kaže, d a se j e m o r a l a t a vsota us ta l i t i vsa j v d r u g i polovic i 14. s tolet ja, k o j e d e j a n s k o ta z n e s e k p r e d s t a v l j a l več jo v r e d n o s t (n. p r . l e ta 1354 — 183 ogr. gld., le ta 1371 — 173 ogr. gld., oboje r a č u n a n o n a d u n a j s k e d e n a r i č e ; 16 : 24) in k o t u d i d a v č n a m o č m e s t a še n i dosegla višine, k i j o j e d o s e g l a s redi 15. s tolet ja. C e p r i m e r j a m o za 15. s to let je z l j u b l j a n s k i m r e d n i m mest­ nim d a v k o m še k a m n i š k e g a i n k r a n j s k e g a (41 : II 39, III 49; 32 :42; 66 :96) in p r e d p o s t a v l j a m o , dai g r e p r i vseh t r e h za i s to valuto, d o b i m o r a z m e r j e : L j u b l j a n a 100 %>, K a m n i k 38,8 %, K r a n j 22,2 %, c) R e m a n e n č n i d e n a r . Ze k o n e c 15. s to let ja j e bi l s t a r i r e d n i mestni d a v e k 72 funtov d e n a r i č e v m e s t n a d a j a t e v vicedomslkemu u r a d u , k i j o j e d r ž a l a v ve l jav i le še t rad ic i ja . V t e k u 16. s to let ja se po jav l j a p e t r e f a k t t e d a j a t v e k o t sestavina l e t n e m e s t n e d a j a t v e , n a z v a n e r e m a - n e n č n i d e n a r (Remanenzge ld) . R e m a n e n č n i d e n a r j e o p r e d e l i l n a j p r e j Meli (37) kot o d m e n o , k i j o p l a č u j e j o mes ta za to', d a smejo izvrševat i sodno ablast in k r v n o sodstvo. T o e n o s t r a n s k o raz lago j e zavrni l Mensi (39: I I I / l , str. 9 ss.), k i ugotavl ja , d a j e v s t a j e r s k i h m e s t i h , k i p l a č u j e j o r e d n i mestn i davek, r e m a n e n č n i d e n a r označba za t a d a v e k in p o j m o v n o razl ičen o d z a k u p n i n e za sodstvo. P r v o t n o j e r e m a n e n č n i d e n a r le s t a r i m e s t n i davek, p o z n e j e p o n e k o d t u d i seštevek d a v č n i h i n sodnih da­ j a t e v . V d r u g i h m e s t i h p a se označbi r e m a n e n c a in sodni d e n a r mešata, k a r p a n e p o m e n i , d a s ta s inonimni. S tar i r e d n i m e s t n i d a v e k d e ž e l n e m u k n e z u n a j b i bi l t o r e j i s toveten z r e m a n e n č n i m d e n a r j e m , n e p a s sodnim d e n a r j e m . Meli j e p o z n e j e pr i s ta l n a Mensijevo> razlago. O b e raz lag i greš i ta v tem, d a s icer m i m o g r e d e i ščeta i z v o r b e s e d e r e m a n e n z (Meli : r e m a n e r e = : b e s t e h e n ; R e m a n e n z = Bestand, z a k u p n i n a ; M e n s i : d a j a t e v q u a e r e m a n e t ) , n e p a n j e n e g a p o m e n a v času, k o se začen ja u p o r a b l j a t i za r e m a n e n č n o d a j a t e v . P r e g l e d v i rov d o k a z u j e , d a m o r a m o u v e d b o i z r a z a r e m a n e n č n i d e n a r i s k a t i v p r v i 1 0 Ogrski goldinar tehta povprečno 3,53 g zlata pri povprečni čistini 982°/oo <18: 22), beneški dukat pa 3,56 g zlata (glej op. 19). V prometu sta veljala kot enakovredna. 1 1 Podatki o cenah in količinah po gradivu tov. Otorepca B. o trgovanju Ljubljane z Reko iz Libri del cancellière (Reški državni arhiv) v zvezi s knjigo Gigante S., Fiume nel Quattrocento, Reka 1913. 426 polovici 16. s tolet ja . T e d a j j e imela b e s e d a r e m a n e n z v n a š i h krajih, p r a v poseben, dos le j m e n d a n e o p a z e n pomen, k i ga D u C a n g e (18) n e n a v a j a : o z n a č e v a l a j e d e ž e i n o k n e ž j e d o h o d k e , z l a s t i t i s t e , k i j i h j e p o b i r a l v i c e d o m s k i u r a d. 1 2 (Ta p o m e n b i se u t e g n i l raz loži t i z Mel lovo et imologi jo besede.) V t e m po­ m e n u se j e b e s e d a p r i j e l a t u d i m e s t n i h d a j a t e v v i c e d a m s k e m u u r a d u in se v n j i h o h r a n i l a , k o j e s icer ž e prišlia iz r a b e . K a k š e n j e b i l v g lavnih p o t e z a h r a z v o j l jub i jamskih d a j a t e v vice- d o m s k e m u u r a d u , t j . l j u b l j a n s k e »remanence«? Leto Davek Sodišče m i f m S 3 Skupaj pred 1420 72 f.d. 72 f. d. 105 f. d. 249 f. d. 1496 72 f. d." 72 f. d. 105 mark soldov = 284 f. d. 140 f.d.16 1518/19, 1527 72 f .d ." 72 f.d. 140 f. d 284 f.d. N a n a d a l j n j i r a z v o j b o m o s k l e p a l i iz e k s t r a k t a iz v icedomskega u r b a r j a iz le ta 1707 (6: I 81), k i n a m pove n a s l e d n j e p o s t a v k e »rema- n e n č n e g a d e n a r j a « : d a v e k 90 go ld inar jev , sodišče 90 go ld inar jev , m e s t n a m i t n i c a 175 goldinar jev, r a z n e m a n j š e d a j a t v e 37 g o l d i n a r j e v 26 k r a j c a r j e v , s k u p n o 392 g o l d i n a r j e v 26 k r a j c a r j e v . K a k o j e d o tega pr iš lo, b o m o sk lepal i i z p r i m e r j a v e t e h zneskov s p o s t a v k a m i r e m a - n e n č n e g a d e n a r j a p o l j u b l j a n s k i h r a č u n s k i h k n j i g a h (5). K o n e c 16. sto­ l e t j a znaša r e m a n e n č n i d e n a r 299 g o l d i n a r j e v 46 k r a j c a r j e v i n 2 d e n a - riča. K o p r e v z a m e n a osnovi odločbe n o t r a n j e a v s t r i j s k e d v o r n e k o m o r e z d n e 18. n o v e m b r a 1643 (2, dodatk i ) m e s t o L j u b l j a n a dolžnost, d a p la­ č u j e oni » r e m a n e n č n i d e n a r « , k i ga j e dos le j p l a č e v a l m e s t n i sodnik, poskoči jo v r a č u n s k i h k n j i g a h i z d a t k i , k n j i ž e n i p o d p o s t a v k o »rema- 12 Nekaj zgledov: v obdavčenje naj se pritegne cesarska remanenca, razen dohodkov od soli in svetle železne rude; vicedomi in imetniki kronskega imetja naj napovedo cesarsko remanenco (12: 1509, april 30). Kastavci so cesarsko remanenco in dohodek (očiten pleonazem), ki ga je vojvoda Erik odkazal Diirru za plačilo pazinske posadke, izdali v druge namene (12: 1509 oktober 22). Slabi novec škoduje cesarjevi remanenci (30: 1510 fol. 88). Čete, ki se postavijo iz cesarjeve remanence, naj ostanejo skupaj z deželnimi četami (9: 211, 1512 april 21). Cesar naj za oborožitev iz -svoje remanence prispeva sorazmerno z deželani (9: 211, nedat., ad 1515). Po Maksimilijanovi smrti napovedo kranj­ ski stanovi v obdavčenje tudi deželnoknežjo remanenco na Kranjskem, razen naklad, mitnin, štiridesetin in rudnikov, ki so po insbruških libelih izvzeti (9: 87, 1519 april 12). Štajerska in Kranjska sta iz deželnoknežje remanence plačali 2000 goldinarjev za utrdbe v Furlaniji. Tudi Avstrija in Koroška naj iz deželnoknežje remanence in komornega imetja odredita mesečno po 1000 gol­ dinarjev (9: 87 nedat. ad 1519). 1 3 Mitnice na Bregu, ki jo omenja obračun N, ne navajam, ker ni dajala stalnega zneska. 1 4 »Gewöndlich statsteuT«. Posebej je mesto plačevalo 2 funta denaričev vicedomu. 1 5 Prejšnji znesek v funtih denaričih se je al pari spremenil v marke soldov (160 soldov) = 320 (črnih) denaričev; 105 mark = 33.600 denaričev = 140 funtov denaričev. (Prim. op. 25.) 1 6 Tu zvemo, da se je ta mestni davek plačeval o binkoštih, nato o božiču. 427 nenčnega^ denarja« leta 1646 za teh 90 gild, to j e na 389 gld, 46 kr in 2 denariča. Ko se iz računskih knjig leta 1699 zopet jasneje izkaže postavka remanenčnega denarja, znaša ta v kranjski veljavi 465 gld, 6 kr im 2 denariča, kar že ustreza nemški veljavi remanenčnega denarja po ekstraktu iz leta 1707. Predvsem na j razložimo skok! od1 72 funtov denaričev na 90 gld, oziroma pri mitnini od 140 funtov denaričev na 175 goldinarjev. To razmerje med funti denariči in novo uvedenimi goldinarji se j e na Kranjskem uvedlo okrog leta 1515. Drugod so sicer jemali funt denaričev po valutnih reformah cesarja Maksimilijana iz let 1510/11 za 1 renski goldinar, na Kranjskem pa v tej dobi niso kurzirali avstrijski (beli) denariči, marveč tako imenovani črni denariči, v glavnem bavarski. Ker so bili ti nekoliko več vredni kot avstrijski, je dejansko 7 črnih veljalo 8 belih. Pri valorizaciji urbarialnih dajatev pa so zlasti deželno- knežji organi jemali razmerje 4 črni = 5 belih, kar je pomenilo nomi­ nalno in deloma tudi realno zviševanje urbarialnih dajatev.1 7 To zvi­ ševanje utegne imeti kako zvezo tudi s prvim slovenskim puntom, ko je šlo kmetom za staro »pravdo«.18 Ključ 4 :5 se na1 Kranjskem upo­ rablja vsaj med leti 1514 in 1541, čeprav to iz urbarjev ni vedno razvidno. Po tem ključu preračunavanja je prišel funt črnih denaričev na 1 gld 15 kr, torej 72 funtov denaričev na 90 gld ter je torej ustrezni skok remanenčnega denarja zgolj posledica valutnih sprememb. De- želnoknežja remanenca, izterjana v Ljubljani je torej v goldinarjih znašala 90 + 90 + 175=; 355 gld, in sicer je mesto plačevalo prvotno 265 gld, sodnik pa 90 gld. Od raznih dajatev, ki so v ekstraktu naštete, pa je plačevalo mesto 34 gld 46 kr, meščanski špital pa 2 gld 40 kr, s čimer pridemo na skupno plačilo mesta 389 gld 46 kr. Razvoj remanenč­ nega denarja je bil torej od začetka 16. stoletja dalje tale: lTstol. 7 2 f - d 1 4 0 f d - — — 212 f. d 72 f.d. — 284 f. d (v gld) 90 gld ,175 gld - - 265 gld 90 gld — 355 gld 16. stol. 9 0 g l d 1 7 5 e l d 34,46 gld - 299,46 gld 90 gld ? 339,46 gld ^ • e 90 gld 175 gld 34,46 gld 90 gld 389,46 gld — 2,40 392,26 gld od kon­ ca 17. st 90 gld 175 gld 37,26 gld 90 gld 392,26 gld — — 392 26 d d dalje 17 Podatki, ki jih na tem mestu in drugod navajam iz valutne zgodovine, zahtevajo podrobnejšega dokumentiranja, ki bi bilo v tej zvezi preobsežno in ki ga moram prihraniti za drugo priložnost • , 18 Ç o m e n hesede pravda kot »Zins«, t. j . kot označbo za podložniške urba- nalne dajatve, utemeljujem v spisu Od vinskega hrama do baite, ki ie pri­ pravljen za SE. 428 Zadnji znani znesek remanenčnega denarja mesita Ljubljane je torej nastal s tem, da je nazadnje mesio prevzelo plačilo vseh postavk tega denarja, tudi onih dveh, ki sta ju pre j plačevala mestni sodnik in meščanski špital. Če se sedaj povrnemo na Mensijevo in Mellovo razlago, ugoto­ vimo, da obsega ljubljanski remanenčni denar sodni denar, stari mestni davek in še marsikaj drugega. Kot remanenz se označuje tako plačilo m e s t a iz naslova starega davka in zakupa mestne mitnice, kakor tudi plačilo mestnega s o d n i k a.19 V zvezi s pomenom remanenz, ki smo ga zgoraj ugotovili za začetek 16. stoletja, je to tudi povsem razumljivo. Stara analogija med kranjskimi in štajerskimi razmerami, pa tudi težave, ki so jih povzročali izrazi v virih Mellu in Mensiju, nam dajejo slutiti, da bo nekaj podobnega veljalo tudi za štajerski rema­ nenčni denar, in da bi poznavanje ljubljanskega remanenčnega denarja obvarovalo Mella prvotnega enostranskega pojmovanja tega denarja kot sodne, zakupnine, pa tudi prenagljene kapitulacije pred drugo ekstremno razlago finančnega strokovnjaka Mensija. Ljubljanski remanenčni denar je mesto oddajalo vicedomskemu uradu do njegove odprave, nato pa novi bankalni oblasti. Ta denar, čigar pravna narava se je medtem že davno pozabila, je Ljubljana dajala vsaj do leta 1790. Točni podatki o njegovem prenehanju za­ enkrat manjkajo (6: I 81 1755 februar 18, 1754 november 26, 1790 maj 7). č) V listini iz leta 1450 se omenja kot redna dajatev poleg davkov še l e t n i s o l d (jarschilling), ki ga plačujejo mestu vsi komendski podložniki (z eno izjemo) za uživanje meščanskih pravic pri gmajni in mitnici (64: 45); verjetno soi ta sold plačevali vsaj prvotno tudi sami meščani. Za ugotovitev, kakšno zvezo ima ljubljanski jarschilling s starimi španhajmskimi jarschillingi (in foro Gri fenberch. . . jarschil- linch intra et extra fori — 24: 249; 25: 652, 653), ki jih Werunsky (61: 370) enači z Jahressteuer, je še vprašanje. Vsekakor je imel leta 1450 ljubljanski letni sold le malo zveze z davki. d) Ž i d o v s k i r e d n i d a v e k nam za Ljubljano podrobneje ni znan, pač pa vemo, d a so židje na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem (med slednjimi nedvomno v prvi vrsti ljubljanski) dajali sredi. 15. sto­ letja Frideriku na 4 leta skupno 6000 goldinarjev, letno pa 600 funtov denaričev, kar se v drugi zvezi označuje z glagolom steuern (17: 591; 61: 370 e.). 7. Izredni davki o srednjeveški Ljubljani. Podatkov, ki bi kazali na izredno obdavčenje Ljubljane v 14. stoletju, skoraj ni, čeprav je Ljub­ ljana poznala izredni davek nedvomno že zelo zgodaj vsaj v znanih štirih fevdalnih primerih. Šele proti koncu 14. stoletja imamo znake za izredno obdavčenje. Listina iz leta 1390 (J) kaže na pobiranje nekega izrednega davka (ki ga mora mesto s e d a j plačati). V zvezi z listino iz teta 1385, ki kaže na obstoj obrtnega davka in glede na dejstvo, da 1 9 V slednjem pomenu pozna remanenčni denar Krški urbar iz leta 1570 (10: I 46). Opozorik) Fr. Zwittra. Remanenčni denar pozna tudi Višnja gora (rač. knj. sedaj v MALj). 429 prihaja obrtni davék do veljave predvsem pri izrednih davkih (glej spodaj), moremo ta datum premakniti še toliko nazaj. — Vprašanje, ali gre pri dajatvah, prepuščenih leta 1365 Viridi Milanski in njenemu očetu (H) kot jutrna le za redne dajatve ali tudi za izreden davek, moramo pustiti odprto, ker je nam dostopni regest premalo izčrpen. Izrčpnejše podatke imamo samo glede izrednega davka leta 1446, iz katerih spoznamo znatno davčno moč Ljubljane, ki je presegala celo Gradec in Dunajsko Novo mesto (O). Listina iz leta 1450 (P) razlikuje davek sploh od davka »Schatz­ steuer«, pri čemer igra slednji le nekam podrejeno vlogo. Schatzsteuer je tu redni mesitni davek, o katerem smo že ugotovili, da j e bil za tedanje^ razmere že razmeroma nizek. Kaj pa je potem »steuer« sama? Da bi šlo za drug reden davek, je malo verjetno, o njem ni sledov. Vse kaže, da j e davek, ki ni Schatzsteuer, izreden davek, ki j e v tej dobi že dokaj pogost in visok ter na poti k ustalitvi v nov reden davek, tako da so pod besedo davek razumeli predvsem izredni davek. 8. Novi ljubljanski redni davek je nastal v Maksimilijanovi dobi kot naslednik prejšnjih izrednih davkov. Obravnavali ga bomo le toliko, da obeležimo prehod od srednjeveškega na novoveški davčni sistem. Do ustalitve tega davka ni prišlo morda v zvezi s kakimi večjimi voj­ nami proti Turkom, marveč v Maksimilijanovih vojnah s krščanskimi državami, k i so Maksimilijanove blagajne temeljito izčrpale. Kranjski stanovi še dolgo pozneje poudarjajo svoje finančne žrtve v ogrskih, bavarskih in beneških vojnah, izmed katerih so zlasti slednje močno izčrpale tudi finančno moč kranjske dežele. Novo obdavčenje ni zajelo samo mest, ampak predvsem vse pri­ padnike deželnih stanov, ki so potem te davke kakor so vedeli in znali prevalili na svoje podložnike — ne redko tudi v svoj lastni prid. Teme­ ljilo je v bistvu na napovedi dohodkov posamezne gosposke, sestoječih iz urbarialnih .dajatev in storitev njenih podložnikov. Te dajatve in storitve so se prvotno napovedale v cenilni vrednosti, nakar j e deželni zbor praviloma vsako leto sklepal, ali se kot davek pobere tretjina, polovica ali pa celotna ocenjena1 vrednost, pozneje pa mnogokratnik cernine vrednosti. Kadar j e bil n. pr. davek vse dežele odmerjen na celotno camino vrednost teh dajatev in storitev, se j e temu reklo »Ganze Gült«, torej cela imenjaka renta. »Gült« je pozneje pomenila tudi tisto imovinsko maso, ki daje ta donos, torej imenje kot tako (47: 16 ss.). Štajerska mesta so tedaj, kadar je deželni zbor odmeril deželni davek, običajno sklepala posebej o svojem davku, pri čemer je pra­ viloma veljalo, da štajerska mesta plačajo % celotnega deželnega davčnega predpisa. Vendar ta obveznost štajerskih mest do prevzema Ve predpisa ni bila nesporna (48; 38: 536, 537). Kranjci so sicer vedeli za to štajersko pravilo, a izrecno poudarjali, da j e na Kranjskem drugače. Na Kranjskem so namreč že ob uvedbi imenjskega davčnega sistema tudi mesta napovedala nek pavšalen znesek kot svoj dohodek. Ob odmeri davka v višini cele imenjske rente so morala mesta plačati 430 celotni n a p o v e d a n i znesek, sicer p a u s t r e z n i kol ičnik . D a v č n a n a p o v e d mest se j e vp i sa la t u d i v i m e n j s k o k n j i g o . K d a j so m e s t a n a p o v e d a l a svoje dohodke, k i j ih p o z n a m o p o imenjski knjigi iz leta 1539 (11 a), s icer n i d o k a z a n o z n e p o s r e d n i m i vir i , p a č p a i zha ja iz n e k e g a p o z n e j š e g a v i r a (9: fase. 214, 1534 o k t . 25), d a se j e t o zgodi la l e t a 1504. Zdi se, d a se o b novi n a p o v e d i i m e n j iz l e t a 1518 n a p o v e d k r a n j s k i h m e s t n i spremeni la , p a č p a se j e p o z n e j e iz posebnih raz logov zniža la d a v č n a n a p o v e d K a m n i k a . 2 0 L j u b l j a n s k a d a v č n a n a p o v e d (naklada) j e p o i m e n j s k i k n j i g i i z le ta 1539 znaša la 1000 gold inar jev . Zanimiva j e p r i m e r j a v a t e n a p o v e d i z n a p o v e d j o d r u g i h m e s t t e r s s t a r i m r e d n i m d a v k o m in i z r e d n i m d a v k o m iz-leta 1446, p r i čemer n a m h o r i c o n t a l n a p r i m e r j a v a o d s t o t k o v p r i č a o r a z v o j u d a v č n e moči p o s a m e z n e g a m e s t a : Stari redni mestni davek o/, na Izredni davek leta 1446 znesek »/„na „^ o d Imenjska knjiga 1539 (1504) znesek »/„ na "A. od znesek ljubljanski (ogr ljubljanski s e ' š " t e u v u k a (ren ljubljanski 5 e 'g" t e v k a znesek gold.) znesek » " • " " g0id. znesek Ljubljana Kranj Kostanjevica Novo mesto Kamnik Radovljica Lož Višnja gora Metlika Krško Kočevje 72 f.d. 24 m. 42 m. 100,0 22,2 38,8 1600 200 60 300 500 100,0 12,5 3,75 18,7 31,25 60,1 7,52 2,25 11,25 18,88 1000 330 20 500 (600) 160 90 20 125 50 70 60 100 33 2. 50 16 9 2 12,5 5 7 6 41,24 13,61 0,82 20,62 6,60 3,71 0,82 5,15 2,06 2,89 2,48 Večja s p r e m e m b a v višini d a v č n e n a p o v e d i mest se j e i zved la s red i 16. stolet ja, k o se j e p o prav i lu , d a s e d o h o d k i v gotov im ( t rockene gült) oceni jo p r i davčni n a p o v e d i l e n a V 3, d a v č n a n a p o v e d mest u s t r e z n o znižala, t a k o d a j e L j u b l j a n a pr i š la n a 666 2 / 3 gld. M e d t e m k o j e b i l d a v e k n a imenjsko' r e n t o v z a č e t k u 16. s tolet ja po svoji viš ini še n e s t a l e n i n se j e v s a k o l e t o sprot i določal , se j e v t e k u 16. s to let ja p o s t o p o m a dvigal in us ta l i l n a višini p o l t r e t j e i m e n j s k e 2 0 Za gospodarsko zgodovino Kamnika v začetku 16. stoletja tvorita važen vir nedatirana pritožba kamniškega sodnika in sveta, vložena pred 8. oktobrom 1534 in odgovor kranjskih stanov na to pritožbo z dne 25. oktobra 1534 (9: 214). Iz teh spisov izhaja, da je bil Kamnik v začetku 16. stoletja gospodarsko močno mesto, ki je napovedalo 600 goldinarjev dohodka kot davčno osnovo. Na pred­ log kranjskih stanov in trgovcev iz drugih mest, pia je.bi la cesta, ki j e pre j obvezno vodila skozi Kamnik, preložena, kar je za mesto Kamnik pomenilo gospodarsko katastrofo. Zdi se, da je bila v zvezi s temi pritožbami prvotna davčna napoved Kamnika med leti 1534 in prvo ohranjeno imenjsko knjigo iz leta 1539 znižana na 160 goldinarjev. Ker Luschinu ti podatki niso bili znani, je propad Kamnika pomaknil čez 16. stoletje (32: 53). 431 renie (dritthalbe Gült). Tako se je novi redni mestni davek Ljubljane ustalil na. visini 1666 V, gl d, v kateri se nam še pozneje pojavlja v ljubljanskih računskih knjigah. Da so stanovi na osnovi svojih starih privilegijev formalno imeli ta davek za izredno dajatev deželnemu knezu, na njegovi naravi red­ nega mestnega davka ničesar ne spremeni, ker se je dejansko pobiral in oddajal vsako leto, in to celo v znesku, ki se je že konec 16. stoletja fiksiral. Tako je nastal v davčni zgodovini Ljubljane poleg starega mest­ nega davka še drugi petrefakt — novi mestni davek, ki kmalu tudi ni več ustrezal čedalje večji davčni moči mesta in čedalje večjim denar­ nim potrebam v zvezi s padajočo vrednostjo denarja. Pridruževali so se mu zopet nadaljnji izredni davki, k i so mu prav tako sledili po poti ustalitve in okamenitve. Ta razvoj pa sodi že izključno v davčno zgo­ dovino novejše dobe. 9- Pravna narava starih davkov. — Najstarejši viri navajajo h i š n i d a v e k , ki ima značaj realnega bremena in se drži nepre­ mičnine, čeprav jo pridobi oseba, ki uživa osebno davčno prostost. Res je sicer, da se ustrezne norme tičejo predvsem privilegiranih oseb, ki za kako drugačno mestno obdavčenje ne prihajajo v poštev in da torej iz molka virov o drugih davkih samo po sebi še ne izhaja, da bi stari mestni davek bil izključno davek na hišo. Toda dikcija virov, ki govore o starem mestnem davku, dokazuje vendarle, da se kot glavni predmet rednega obdavčenja šteje predvsem hiša. To ugotovitev nam potrjuje tudi razsodba iz leta 1450 (P) v zvezi z razsodbo iz leta 1561 (Z). Križevniški obrtniki in kmetje so izrecno oproščeni starega mest­ nega davka (Schatzsteuer), medtem ko pri drugih (to je pri tedaj že pogostih izrednih) davkih plačujejo križevniški trgovci in obrtniki mestu davek na trgovino in obrt. Vse to kaže, da pri starem mestnem davku vsaj po njegovi ustalitvi obrt ni bila samostojen predmet ob­ davčenja. S tem si razlagamo tudi dejstvo, da leta 1307 med mestom in komendo glede davkov ni bilo sporov, pač pa se pojavijo spori, čim s e P™ i z r e , c l n e m in pozneje pri novem rednem obdavčenju upošteva v večji meri obrt. Za razlago (64: 44), d a razpade ljubljanska Schatz­ steuer na dva dela, od katerih nosi križevniški obrtnik in trgovec le obrtni davek, ni prave opore v virih. Če menimo, da je bil stari redni mestni davek praviloma davek na hišo, to še ne pomeni, da je bil pravi davek na donos zgradbe, ki ga ta doba še ne pozna (44). Morda velja tudi za Ljubljano, da se hiša prvotno obdavčuje kot reprezentant go­ spodarstva, ki ima v njej svoj sedež, vendar se davek v poznejšem razvoju verjetno prime hiše kot take ter ima prvenstveno značaj s p e c i a i l n e g a p r e m o ž e n j s k e g a d a v k a . ^ Ločitev hišnega in drugih davkov se izraziteje pokaže pri finančno občutnejših i z r e d n i h davkih. Da j e pri teh poleg hiše obdavčena tudi obrt, je nedvomno. Pričetek obdavčevanja obrti smemo glede na pismo iz leta 1385 (I) staviti pred to leto. — Pri izrednih davkih imamo na ta način tr i kategorije: z g r a d a r i n o kot specialni premoženjski 432 davek v čisti obliki pri meščanih, ki niso trgovci ali obrtniki in pri osebah, ki so sicer za svojo osebo oproščene davka; davek na d o n o s t r g o v i n e i n o b r t i v čisti obliki zlasti pri onih, ki iz kakršnega koli razloga (n.pr. kot podložniki Nemškega viteškega reda) ne pla­ čujejo zgradarine; z d r u ž i t e v obeh davkov pri onih, ki so hišni lastniki in obenem trgovci ali obrtniki. Pri slednjih se verjetno obe vrsti davkov kombinirata v nekak enotni premoženjski davek. 10. Reparticija davkov, kategorije davčnih zavezancev in davčne oprostitve. — a) G l o b a l n i d a v č n i p r e d p i s m e s t a . Smisel Henrikovih določil o neposrednih davkih je v tem, naj čim več davčnih obvezancev sodeluje pri plačilu globalno določenega davčnega pred­ pisa (prim. 64: 43). To •ugotovitev podpira tudi analogija z drugimi kraji (Št. Vid, Innsbruck), kakor tudi dejstvo, da višino takih glo­ balnih predpisov vsaj od komca 14. stoletja dalje lahko celo številčno določimo (redni davek 72 funtov denaričev in izredni davek iz leta 1446). Redni mestni davek se je v srednjem veku repartirai na davčne obve- zance, v novem veku pa ga je plačevalo mesto kot celota iz mestnih dohodkov, medtem ko se je repartirai le novi davek. V začetku 16. stoletja smatra mesto Ljubljana globalno obdavčenje za svoj privilegij. Ko je leta 1524 deželni upravitelj zahteval od mesta plačevanje davka na ognjišče v znesku 15 krajcarjev, je mestni svet to zahtevo ponovno zavrnil in ponudil globalni znesek 50 goldinarjev, češ da mesto noče biti izenačeno s 'kmeti (4: fol. 81, 88). b) K a t e g o r i j e d a v č n i h z a v e z a n c e v . Prav zaradi sistema globalne odmere davka mestu kot celoti, ki naj ta davek avtonomno repartira na svoje davčne zavezance, je največji poudarek srednje­ veških listin v določitvi teh zavezancev. Davčna dolžnost se prvotno praviloma drži meščanske hiše, zato so davčni obvezanci v prvi vrsti l a s t n i k i h i š , prvotno v mestu, nato v mestnem pomirju. Konec 14. stoletja, ko v zvezi z izrednimi davki prihaja do veljave več ali manj samostojen obrtni davek, se navajajo kot davčni obvezanci p r e b i v a l c i mestnega pomirja, s čimer se obveznost razširi tudi v osebnem pogledu.2 1 Izven območja redne mestne jurisdikcije, t. j . na križevniški imuni­ teti, veljajo kot kriteri j za osebno davčno obveznost: sprejem m e ­ š č a n s k i h pravic, opravljanje m e š č a n s k i h p o s l o v in verjetno tudi udeležba pri uživanju m e s t n e g m a j n e . Skladno s tem se dele križevniški podložniki v tri skupine: T r g o v c i so v glavnem izena­ čeni z meščani ter plačujejo pridobnino in opravljajo storitve (ki y tem primeru verjetno niso vedno realno breme); prav tako skoraj gotovo ne plačujejo davkov od nepremičnin. O b r t n i k i plačujejo le davek na obrt, oproščeni pa so storitev. Križevniški k m e t j e nimajo nikakih obveznosti do mesta. Namesto teh daje komtur mestu pavšalen znesek, čigar pravna podlaga pa je nejasna. 21 Morda pa je ta teritorialna razširitev davčne obveznosti od mesta na pomirje le v netočni formulaciji starejših virov. 28 433 e) D a v č n e o p r o s t i t v e . To vprašanje j e ostro analiziral Zwitter (64: 41)^ takole: »Vse te določbe . . . v o d i . . . enotno načelo: oprostitev od meščanskih obveznosti le tedaj in le v onem obsegu, v katerem se jo more podpreti s specialnimi oprostilnimi pismi.« Po teh ugotovitvah poizna Ljubljana tr i vrste hišnih lastnikov: redne davčne zavezance, poleg njih pa dve vrsti oproščenih lastnikov: prvi so oproščeni s privi­ legiji le od plačevanja davkov in zato dolžni izpolnjevati druge obvez­ nosti, drugi pa so z oprostilnimi pismi oproščeni sploh vseh obveznosti do mesta. Kot izhaja iz listine 1390 (J) in iz novejših virov, so se privilegiji o oprostitvi od starega rednega mestnega davka uporabljali tudi pri raznih vrstah novejših davkov. Tradicija o davčni oprostitvi patidenkov pa po Zwittrovih ugotovitvah (64: 31; 65) ni utemeljena. Zanimiva je primerjava med Maksimilijanovima listinama iz leta 1510 in 1511 (U, V), ko prva striktno poudarja načelno davčno obveznost duhovščine do mesta, medtem ko iz druge izhaja, da j e Maksimilijan večji del duhovščine vendarle oprostil meščanskih bremen, ki bremene na njihovih hišah. 11. Davčna izvršba. Medtem ko je vprašanje davčne izvršbe glede deželnih davkov povzročalo kranjskim stanovom v začetku 16. stoletja dokajšnje preglavice, se je to vprašanje glede ljubljanskih mestnih davkov reševalo že prej . Sankcije za neizpolnjevanje davčne obvez­ nosti so tele: prepoved gmajne (1385), prepoved obrti (1385), zaplemba hiše (1416), medtem ko se šele v 16. stoletju (1561) omenja zapiranje in pečatenje meščanskih hiš. Te sankcije so po svoji naravi uporabne večinoma le proti meščanom. Le ena, drakonsko formulirana določba o zaplembi in podiranju hiše — je naperjena proti plemičem, a za daljša dobo očitno ni mogla praktično obveljati. Vse ostale norme, ki govore o obveznosti nemeščanov, ne navajajo nikakih sankcij. 12. Zaključki. Ugotovitve o zgodovini neposrednih davkov v srednje­ veški Ljubljani moremo strniti v naslednjih sklepih: Potrebe nastajajoče meščanske skupnosti ustvarjajo že v njenih začetkih obveznost m e š č a n s k i h s t o r i t e v (straženje in javna dela), ki obdrže svojo delovno obliko do konca srednjega veka, ko se jim pridruži nadaljnja meščanska obveznost — udeležba pri vojnih pohodih. Ob prehodu v novi vek pa kažejo vse tr i oblike meščanskih storitev tendenco obligatornega ali fakultativnega pretvarjanja v de­ narne dajatve. D e n a r n i n e p o s r e d n i d a v k i se sicer pojavljajo že v špan- hajmski Ljubljani kot davki, ki j ih pobira mestni gospod po lastnih organih. Medtem ko je pravna narava ljubljanskih dajatev v Otokar- jevi in Rudolf ovi dobi nejasna, se m e s t n i davek (Stadtstener) prvič omenja v letu 1320 kot globalna dajatev mesta. Že v tem času j e mestni davek očitno že redna dajatev, ki se najkasneje ob koncu 14. stoletja fiksira na stalni višini 72 funtov denaričev ter v te j višini (z valutnim skokom na 90 goldinarjev v prvi polovici 16. stoletja) preide v rema>- nenčni denar, ki ga mesto oddaja vsaj še do. konca 18. stoletja. Rema- nenčnii denar pa ni zgolj ta davek, marveč ga tvorijo vse dajatve, ki 434 jih mesto, njegovi organi ali ustanove dajejo v vicedomski urad. Reden davek plačujejo tudi ljubljanski židje. Poleg rednega mestnega davka se vsaj konec 14. stoletja pojavlja še i z r e d n i mestni davek, pri katerem kot kriterij za davčno ob­ veznost ni več tako poudarjena le hišna lastnina, marveč tudi trgovina in obrt. Ker je stari mestni davek za razmere 15. stoletja nizek in ker je vladar v stalni denarni stiski, dobi izredni davek večji pomen od rednega. V začetku 16. stoletja se dotedanje izredno obdavčenje pretvori in ustali v obliki davka n a i m e n j e , ki ga stanovi na vladarjevo zahtevo razpisujejo praviloma vsako leto v količniku imenjske rente. Tedaj preide izredno obdavčenje 15. stoletja tudi v Ljubljani v nov redni mestni davek, ki ga mesto plačuje deželnim s t a n o v o m . Davčna osnova je napovedani dohodek mesta (spočetka 100O, nato 666 2 / 3 gld), od katere se prvotno odmerja davek vsako leto sproti, v drugi polovici 16. stoletja pa se odmera ustali na 250 %; osnove, torej na 1666 2 / 3 gld, s čimer postane mestni imenjski davek tudi glede na svojo višino stalen.22 Ostane nam le še obravnavati vprašanje, ali vsebuje drugi člen Henrikovega privilegija sankcijo za neizpolnjevanje davčne dolžnosti ali ima morda kak drug pomen, II. Arestni postopek 1. Drugi člen Henrikovega privilegija. Kot moremo sklepati iz Ko- matarjevega naslova k objavi Henrikovega privilegija, je menil, da drugi člen ne vsebuje sankcije za neizpolnjevanje prvega, marveč da je samostojen in se nanaša na denarne dolgove. Po novejšem mnenju (64: 40) pa naj bi bil drugi člen uzakonitev sankcije za neizvrševanje prvega. Sporno besedilo se glasi: Wir tun auch die genade vnsern pur- Našim ljubljanskim meščanom pode- gern von Laybach, swer die sint, die ljujemo tudi tole milost: Ce jim kdor in gelten sullen23 vnd an laugen21 eint koli kaj dolguje in dolg priznava, pa vndi in nicht geltent, daz si die selben ga ne plača, smejo seči v mestu po vnd ir gût verpieten25 mûgen in der dolžniku in njegovem blagu, dokler 22 Obravnavali smo le davek, ki gre deželnemu knezu. O davkih, ki bi jih razpisalo mesto za lastne potrebe, razen glede stražnega davka (1524, gl. spredaj) ni podatkov. M e n s i (39: III 1, 3) meni, da je obstoj občinskih davkov sam p© sebi umeven, medtem ko ugotavlja B r u n n e r za Dunaj, da je pobiranje izrednih občinskih davkov moral predhodno dovoliti deželni knez (16: 95). Podobno Basel v 14. stoletju (57). 2 3 Gelten = plačati, poravnati dolg (52 I: 904; 30: 59). 2 4 An = ohne; laugen = leugnen = tajiti; an laugen... seyn = ne tajiti (52 I: 1454). 2 5 "Verpieten = prisilno seči po nekom ali nečem. Beseda pomeni tako poziv pred sodišče, zabrano sploh in pa »mit Beschlag belegen«. Kot samo­ stalnik pomeni arestacijo, verbieter pa tistega, ki izvaja pravni poseg po tujem blagu (33: 267). — V naši zvezi more ta izraz pomeniti le pravni poseg 28* 435 stat vntz daz in vergolten28 werd oder ne dobe plačila ali dokler zoper njega ein recht von in dar vmb widerua- ne izrečejo sodbe v mestu Ljubljani. re27 in der stat ze Laybach. Proti umen ju, da je ta člen le uzakonitev sankcije k prvemu členu, govore številni notranji razlogi : a) Začetek drugega člena kaže po svoji formulaciji na miselni prehod k novemu predmetu; b) govor je le o terjatvah meščanov, medtem ko je pri davku govor o vladarju in meščanih; c) pogoj postopka po drugem členu je dolžnikovo priznanje dolga, pogoj, ki se pri davčnih dolgovih gotovo ne bi stavi jal; č) če bi bili mišljeni davki, bi bila norma v zvezd s prvim člbnom naperjena predvsem zoper plemiče in ni nič kaj verjetno, da bi se zoper njih dovolil tudi poseg meščanov na osebo plemiča (dieselben . . . verpieten) ; d) besede »recht wideruare« pomenijo sodni postopek, v kaierem je upnik stranka, a je malo verjetno, da bi mesto izterjevalo davke v kompliciranem civilnem procesu, ki ga davčna izvršba tudi pozneje ne uporablja; e) sploh pa tu ne gre za končno izvršbo, marveč le za zavarovanje izvršbe preden pade sodba — in kakšen smisel naj ima to zavarovanje v davčnem postopku, ko je vendar obdavčena hiša v mestu, ki je davčni dolžnik ne more prëd izvršbo ne skriti ne odnesti. Pri razlagi tega člena Henrikovega privilegija doslej ni bil opažen vrinek v Otonovem privilegiju, ki veže izvršbo še na pogoj, da je bila pogodba sklenjena v mestu (ist daz die Wandlung28 vmb daz selbe gelt in der stat geschehen i s t . . . ) . Iz tega sledi, da ne gre za davčne dolgove, marveč za pogodbene. Tako so to določilo tolmačili tudi še v 16. sto­ letju, ko so v podnaslovu, ki ga ima Henrikova listina v privilegijski knjigi, izrazili vsebino drugega člena z besedami »das ain burger sein glaubwiger alhie zw recht verbietten müge«. Ni sicer izključeno, da bi se mogla določila tega člena uporabljati t u d i za davčne dolgove, vendar ti niso v prvi vrsti mišljeni in prav pri teh ta postopek tudi ne bi imel pravega praktičnega pomena. Ta člen torej pomeni: Ce kdor koli kaj dolguje ljubljanskemu meščanu in dolga ne taji (in če se je pogodba sklenila v mestu), tedaj se sme Ljuoljančan-upnik zavarovati s tem, da prime dolžnika ali zaseže njegovo blago na območju mesta Ljubljane. Ta poseg preneha tedaj, ko je dolg plačan ali k o se dokonča redni civilni postopek pred ljubljanskim mestnim sodiščem, ki nato s svojo sodbo nudi upniku dokončni izvršilni naslov za poplačilo svoje terjatve. na dolžnikovo osebo ali imovino, kar je v skladu tudi s siceršnjimi teksti, v katerih se ta beseda uporablja v virih za naše ozemlje (n. pr. deželni pri­ vilegij iz leta 1338, glej spodaj .pod II/5, v katerem se ta pojem izrecno raz­ likuje od tožbe). V istem smislu prevaja to besedo tudi Zwitter 64: 40), ki pa siceršnji smisel tega določila tolmači drugače kot naš gornji prevod. Prim, tudi 30: 108/9. 2 8 Vergelten = plačati (33: 269). 27 Recht pomeni med drugim sodbo; wiederfahren pa »zuteil werden« (33: 165, 319). Zanimivi sta v tej zvezi besedici »von in« = von ihnen, iz česar izhaja, da izrekajo sodbe v civilnih zadevah ljubljanski meščani. 28 Wandeln = m. dr. mutuari, mercari (52 II, 935) ; wandelunge = m. dr. kupoprodajna pogodba (33: 307). 436 2. Sorodna določila drugih mestnih prav. Mestne pravice Št. Vida na Koroškem (1308) določajo med drugim: Ce pride nekdo od drugod v mesto, ki je meščanu kaj dolžan, tega sme meščan rabiti. Ce meščan zasači tujca v mestu, mu mora ta odgovarjati v mestu in naj ne zavla­ čuje stvari drugam (56: 162). Izstavitelj ljubljanskega privilegija Henrik je za Innsbruck izdal dve sorodni določili. Prvo iz leta 1319 (eno leto starejše od ljubljanskega) mi je znano le po zelo površnem regestu (15: 46), iz katerega pa vendarle moremo sklepati, da gre za nekaj sorodnega. Innsbraške mestne pravice iz leta 1329 pa pravijo: k d o r b i v a i z v e n m e s t a I n n s b r u c k a i n j e i n n s b r u š k i m m e š č a n o m k a j d o l ž a n , t e g a i n n j e g o v o i m o v i n o s m e j o p r i j e t i p o p r a v n e m p o t u , k o p r i d e v m e s t o , d o k l e r s e v t e m m e s t u a e i z d a s o d b a v z a d e n n j i h o v e t e r j a t v e . Izjema pa velja za ministeriale, ki so podsodni onemu sodišču, kamor po pravu spadajo. Podložniki ministerialov pa so izena­ čeni z ostalimi, ki bivajo izven mesta.(56: 168). Vsebinska sorodnost tega določila s Henrikovo ljubljansko listino je očitna. Podobno pravijo mestne pravice vojvoda Albrehta za Celovec (19) iz leta 1338: Ce se sklene pravni posel v mestnem pomirju m e d » z u ­ n a n j i m i l j u d m i « i n m e š č a n i , tedaj ima meščan pravico, da sopogodbenika po pravu rubi, kadar pride ta v mesto in ga s to zastavo p r i s i l i , d a p r i d e p r e d m e s t n e g a s o d n i k a . Ta določila so iz istega časa kot ljubljanski privilegij in pripadajo sorodnim pravnim območjem. Obravnavajo očitno podobno snov kot drugi člen privilegija iz leta 1320, innsbruška norma pa se mestoma v dikciji ujema z ljubljansko, le da je jasnejša. Nobeno teh določil nima zveze z davki, marveč se vsa tičejo zahtevkov meščanov proti tujcem. In prav to je usto, kar moramo tudi pri ljubljanskem privi­ legiju brati med vrsticami, da ga do kraja razumemo. Ce kombiniramo prvo ugotovitev — da gre za zavarovanje pogod­ benih denarnih terjatev — z drugo ugotovitvijo — da so dolžniki osebe, ki pridejo od drugod v mesto, sledi, da vsebuje dragi člen Hennkovega privilegija določila o tako imenovanem arestnem postopku. 3. Pravna narava arestnega postopka v splošnem.20 Arestni postopek je izvršilni postopek za zavarovanje bodoče izvršbe v poplačilo^ de­ narne terjatve, udomačen zlasti v srednjeveških mestnih pravih. V postopku se na enostranski predlog upnika takoj in brez predhodnega zaslišanja dolžnika prime njegova oseba ali imovina. Ta poseg na osebo in imovino se imenuje a r e s t . Oblike aresta so lahko različne: v pri­ meru pobega ali begosumnosti, arest proti tujcem (gostom), repre- salijski arest (ne prime se dolžnik, marveč oseba, ki je podsodna istemu sodišču kot on) in arest na zapuščino. Arestni postopek je najbolj izoblikovan v italijanskem pravu, kjer teče ta postopek popolnoma ločeno od postopka v zvezi z glavnim po- 2» O tem glej 53: 846, 847 op. 11; 23: 155 ss; 51: 673 ss; 45: 367 ss; 46: 499 ss; 54: 591 ss. 437 stopkom. Po nemškem arestnem postopku pa se končno odloča o arastu istočasno s sodbo v glavni stvari. Vrste arestnega postopka so arest na osebo in na stvari, slednji obsega premičninski in nepremičninski arest. 4 Arestni postopek v Ljubljani je v tesni zvezi z vprašanjem pod- sodnosti za terjatve, ki nastajajo pri trgovskem poslovanju med me­ ščani raznih mest in dežel ali med meščani in prebivalci na (podeželju, leritorialna pristojnost sodišča se v takih večinoma obligacijskih zadevah ravna po toženeevi o s e b n i podsodnosti. Le v posameznih primerih so s posebno medmestno pogodbo določili pristojnost tudi drugače; tako je v začetku 16. stoletja veljala medmestna pogodba Ljubl jana^Trst, po kateri se pri civilnih tožbah, katerih tožbeni zahtevek sloni na pismeni in z mestnim pečatom potrjeni pogodbi, ravna pristojnost po kra ju sklenitve pogodbe (4: 1527 fol. 23; 14 a: 4 a 7). Načelo, da je meščan podsoden svojemu mestnemu sodišču kot toženec v civilnih pravdah, je v prid Ljubljančanom ponovno poudarjeno v raznih privilegijih (2: leta 1377, 1385, 1393, 1397, 1461, 1465), prav tako pa velja seveda tudi za njihove sopogodbenike. Ce je bil n. pr. trgovec z Reke ljubljanskemu trgovcu kaj dolžan, ga je moral Ljubljančan tožiti na Reki ш bil odvisen od nepristranosti tamkajšnjega sodišča. V še težjem položaju je bil, če je bil dolžnik doma v daljnem kraju. Arestni postopek pa je bil pripomoček, s katerim je ljubljanski upnik z arestom osebe ali blaga ne le zavaroval svojo terjatev, ampak po Hennkovem privilegiju celo dosegel podsodnost v Ljubljani. Ljubljanski arestni postopek moremo torej p r a v n o o p r e d e ­ l i t i kot sledi: Postopek velja predvsem zoper t u j c e 8 0 (goste, med katere šte­ jemo tudi kmete) in je mišljen torej predvsem kot tako imenovani arest proti tujcem (Fremdenarrest), Id spada v skupino prava t u j c e v (Gastrecht). Da bi arest veljal redoma tudi za dolžnike, ki so bili ljubljanski meščani, ni verjetno. Tudi zapuščinski in represalijski arest v Henrikovem privilegiju ni uzakonjen. Ljubljanski arestni postopek obsega tako o s e b n i arest, kakor tudi arest na s t v a r i , pri čemer je misliti predvsem na premičnine, vendar tudi nepremičnine niso izrecno izključene. Pogoji za uvedbo arestnega postopka so v privilegiju lepo razvidni: a) obstajati mora denarni dolg (da bi moral biti ta dolg že dospel, se izrecno ne zahteva) ; b) dolžnik dolga ne plača'; ^ c) dolžnik dolg prizna; arest velja torej le za nesporne dolgove, s čimer hoče zakonodajalec preprečiti svojevoljnosti. Pogoji arestnega postopka so s tem za Ljubljano nekoliko postroženi; č) dokončna odločba o arestu j e pridržana rednemu sodnemu po­ stopku, iz česar sledi, da mora upnik tedaj, ko uvede arestni postopek ali vsaj takoj nato vložiti redno civilno tožbo. ..30 Beseda tujec ali gost (Gast) pomeni po srednjeveški pravni termino­ logiji v prvi vrsti tistega, ki v določenem mestu ni doma, torej ne le pripad­ nika tuje države, marveč tudi osebo, ki stalno biva izven mesta (53: 690 op. 55). 438 P,o Otonovem privilegiju j e nadaljnji pogoj za uvedbo arestnega postopka, da je bila pogodba sklenjena v Ljubljani. 5. Arestni postopek D privilegiju iz leta 1338. Kmalu po Otonovem privilegiju za Ljubljano izda Albreht privilegij iz leta 1338 za Ko­ roško in posebej za Kranjsko. Ta privilegij vsebuje določilo, ki je bilo doslej nepojasnjeno, a ki postane razumljivo, čim pri njegovi razlagi upoštevamo, da je tedaj v mestih veljal arestni postopek. Določilo se glasi: »Man sol ouch di leut ê vor gericht bechlagen, ê man si verpiete« (56: 176), kar pomeni, da je treba dolžnika najprej pred. sodiščem tožiti, preden se zoper njega uvede izvršba. Ne zahteva se torej za izvršbo sodba, marveč samo tožba, iz česar sledi, da ne gre za pravo izvršbo, marveč za izvršbo za zavarovanje, ki jo pozna srednji vek v obliki arestnega postopka. Kot pogoj arestnega postopka se torej izrecno določa, da se mora pred uvedbo ali ob uvedbi arestnega postopka vložiti civilna tožba. Določilo je izdano očitno v interesu privilegiranih stanov in njihovih fpodložnikov, ki jim prevelika svoboda pri uvajanju arest­ nega postopka v mestih pač ni bila po volji. Prav zato je to določilo prišlo v deželne privilegije. 6. Arestni postopek v poznejši praksi. Arestni postopek se je v Ljubljani izvajal še v začetku novega veka, o čemer nam pričajo razna mesta v zapisnikih mestnega sveta. Najznačilnejši primer je zasežba Spazovih kož, ki so j ih na predlog upnikov zapečatili (verpieten vnd verpetschiren) reškemu trgovcu v njegovih skladiščih na Bregu (4: 1524, 92', 1525, 112' in dalje). Za nas v tem primeru niso toliko važni izločitveni zahtevki, ki so se v tem postopku uveljavljali, kot dejstvo, da se je zasežba izvršila še pred pravnomočnostjo kakršne koli sodbe o terjatvah. Čeprav represalijski arest ni bil predviden po Henrikovem privi­ legiju in nam tudi doslej ni znana kaka siceršnja ustrezna norma, pa se je dejansko tudi ta vrsta aresta uporabljala v Ljubljani. Leta 1552 je Janez K. Posch v Ljubljani predlagal, da mestno sodišče zahteva posredovanje tržaškega sodišča, ki na j dolžnika — tržaškega meščana napoti pred ljubljansko sodišče, ker bo sicer dal Posch prvega Tržačana, ki pride v Ljubljano, aretirati (aufhalten — 4: 1552 — fol. 165'). Toda Ljubljančani niso bili edini, ki so smeli izvajati arest, in tako so ga včasih občutili tudi na svoji koži. Privilegija iz let 1475 in 1491 (1; 2) naj bi njih in druge kranjske trgovce pred tem obvaro­ vala, a njun uspeh je dvomljiv. Tako zvemo, da je Ljubljančan leta 1521 občutil celo represalijski arest, ko j e zagrebški upnik proti zapuščini nekega ljubljanskega meščana izvajal personalni represa­ lijski arest s tem, da j e dal uradnega kuratorja nedofetnih dedičev, ki je po svojem opravku prišel v Zagreb, vreči v zapor, dokler se ni s prisego zavezal, da bo zapuščinski dolg poravnal in postavil poroke (4: 1521, 3' in passim). Arestni postopek proti tujcem je otrok svoje dobe. Nastal j e kot posledica srednjeveškega pravnega partikularizma in se z njim vred umaknil novejšim vrstam izvršbe za zavarovanje. 439 Viri in l iteratura: A. Arhivi: i. Mestni arhiv v Ljubljani, zbirka listin. — 2. Privilegijska knjiga (strani citirane po rokopisu iz 16. stoletja). — 3. Zbirka mikrofilmskih posnetkov (številke pomenijo negativ)..— 4. Zapisniki mestnega sveta (številke pomenijo stran). — 5. Računske knjige (K. i. = Knjiga izdatkov, pril. = priloge). — 6. Registratura (številke pomenijo fascikle). — 7. Urbarji mestne blagajne. — 8. Osrednji državni arhiv Slovenije: Zbirka listin. — 9. Stanovski arhiv (citiran po fasciklih). — 10. Vicedomski arhiv (velja isto). — 11. Zbirka rokopisnih prepisov. — 11. a) Imenjska knjiga. — 12. Škofijski arhiv Ljubljana in Kapiteljski arhiv (KALi), zlasti akti škofa Ravbarja. — 13. Državni arhiv Dunaj. — 14. Arhiv Nemškega viteškega reda Dunaj. — 14. à) Biblioteca Civica, Trst (Arhiv). B. Tiski, objave gradiva in literatura: 15. Bischoff F., österr . Stadtrechte u. Privilegien, Wien 1857. — 16. Brunner O., Die Finanzen der Stadt Wien von den Anfängen bis ins 16. Jahrh., Wien, 1929. (Studien aus dem Archiv d. Stadt Wien, zv. 1/2.) — 17. Chmel J., Geschichte Kaiser Friedrichs IV., I. Hamburg 1840. — 18. Du Cange, Glossarium VII (R —S), Niort 1886. — 19. Gengier H. G. Ph., Deutsche Stadtrechte des Mittelalters, Nürnberg 1866 (gl. zlasti pod Klagenfurt). — 20. Geyer R., Zur österreichischen Münzpolitik 1524—1790. Numism. Zeitschr. 26 (66), 1933, Wien 1933. — 21. Globočnik A., Übersicht der Verwaltungs- und Rechtsgeschichte des Landes Krain, Ljubljana 1893. — 22. Hauptmann L., Erläuterungen zum histor. Atlas f. d. österr. Alpenländer, I. Abt. 4. T., Krain, Wien 1929. — 23. Holtzendorff, Rechtslexikon, Leipzig 1880 I. — 24. Jaksch A., Die Anlegung eines landesfürstl. Urbar in Kärnten, Krain und der Mark 1267, MIöG XXIII. 1902. — 25. Isti, Monumenta historica ducatus Carinthiae, I—IV, 1896—1915. — 26. Klun V. F., Diplomatarium Car- niolicum L, Ljubljana 1855 — Diplomatarium Labacense str. 13. — 27. Koma- tar F., Das städtische Archiv in Laibach, Jahresbericht der k. k. Staats-Ober- realschule in Laibach, 1903/4, Ljubljana 1904, str. 1 ss. — 28. Isti, Kostanjeviške mestne pravice, Jahresbericht des k. k. Franz-Joseph-Gymnasiums in Krain- burg 1910/11, Kranj 1911, str. 155. — 29. Kos M., Zgodovina Slovencev od na­ selitve do reformacije, Ljubljana 1933. — 30. Landts Handtvesst des löblichen Hörzogthumbs Crain, Ljubljana 1687. — 31. Leitner A., Uvod u studij poreznog prava, Zagreb 1939. — 32. Levée V.-Luschin A.,' Ein Protokoll der Stadt Stein in Krain aus dem Jahre 1502/3, MMK 195. — 33. Lexer M., Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch, 22. Auflage, Leipzig 1940. — 34. Lichnowsky, Geschichte des Hauses Habsburg, III. in IV. — 35. Lotz W., Finanzwissenschaft, IL nakl. Tübingen 1931, zlasti str. 32 (obsežna literatura o mestnih financah), 33, 254 s., 270, 293 ss., 364, 410, 425, 460, 470, 525. — 36. Luschin A., Handbuch der österr. Reichsgeschichte I. Band, 2. Aufl., Bamberg 1914. — 37. Meli A., Das Remanenz­ geld der landesfürstl. Städte in Steiermark (Ztschr. d. hist. Ver. f. Steiermark, VIII. letnik 1910, 176—231). — 38. Isti, Grundriss der Verfassungs- und Ver­ waltungs-Geschichte Steiermarks, Graz 1929. — 39. Mensi F., Geschichte der direkten Steuern in Steiermark bis zum Regierungsantritte Maria Theresias. Graz u. Wien, zv. I. 1910, zv. II. 1912, zv. III. 1921—22, 1936 (v Forsch, zur Verf. u. Verwaltungsgesch. der Steiermark, zv. VII, IX, X, XI). — 40. Isti, Finanz­ geschichte v Mischler-Ulbrich, österr . Staatswörterbuch, 2. nakl. IL Wien 1906, str. 36 ss. — 41. Milkowicz W., Beiträge zur Rechts- u. Verwaltungsgeschichte Krains, MMVK II. 1889, III. 1890. — 42. MyrbachF., Zur Steuergeschichte Tirols, Schanzov Finanz-Archiv XIX/1902, IL zv, str. 93 ss. (v zvezi s Kogler jevo raz­ pravo v AÖG zv. 90, ki mi ni dostopna). — 43. Isti, Grundriss des Finanzrechts, München u. Leipzig 1916. — 44. Isti, Gebäudesteuer v Mischler-Ulbrich, österr . Staatswörterbuch 2. nakl. II, Wien 1906, str. 162 ss. — 45. Planck J. W., Das deutsche Gerichtsverfahren im Mittelalter IL, Braunschweig 1879, str. 367 ss. — 46. Planitz H,, Studien zur Geschichte des deutschen Arrestprozesses, ZRG, germ. Abt. 34 (47), 1913, str; 499 ss. — 47. Polec J., Svobodniki na Kranjskem, GMS XVII, 1936. — 48. Popelka F., Geschichte der Stadt Graz, IL Band, Graz 1935. — 49. Rauch A., Rerum austriacarum scriptores, II. Vindobonae 1793. — 49. a) Rehm P., Ocena knjige pod 16 v ZRG, germ. Abt. 50 (1930), str. 484 ss. — 50. Richter F. X. J., Geschichte der Stadi L a i b a c h . . . v Klunovem Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthums Krain, zvez. 2 in 3, Ljubljana 1854, 440 str. 141 ss. z dodatkom na str. 233. — 51. Rosenberg L., Lehrbuch des deutschen Zivilprozessrechtes, Berlin 1929, str. 673 ss. — 52. Schmeller A., Bayerisches Wörterbuch, Stuttgart-Tübingen 1817—1837. — 53. Schröder R.-Künssberg K, Handbuch der deutschen Rechtsgeschichte, I. Teil, 6. Aufl. Leipzig 1922. — 54. Schultze A., Recenzija G. Kischa, Der deutsche Arrestprozess in seiner geschichtlichen Entwicklung, Wien-Leipzig 1914 v ZRG 37 (50), str. 591 ss — 55 Schumi, Urkunden und Regestenbuch des Herz. Kram, Ljubljana 1882—1887. — 56. Schwind-Dopsch A., Ausgewählte Urkunden zur Verfassungs-Geschichte der deutsch-österr. Erblande im Mittelalter, Innsbruck 1895. — 57. Sohm-R., Städtische Wirtschaft im 15. Jahrh., Conrads Jahrbücher für Nationalökonomie und Statistik, XXXIV, Jena 1879, str. 253 ss. — 58. Valvasor J. W., Die Ehre des Herzogthums Krain. — 59. Vilfan S., Deželni ročini kot viri nase ustavne zgo­ dovine, GMDS XXV/XXVI 1944/5. — 60. Vrhovec J., Ljubljanski mešcanje v minulih stoletjih, Ljubljana 1886. - 61. Werunsky E Österr. Reichs- u Rechts­ eeschichte, Wien 1894 in nasi. — 62. Wretschko, v ZRG, germ. Abt., 46 (1926), str. 431 ss., ocena dela: Stolz O., Beiträge zur Geschichte des Unterengadins aus Tiroler Archiven 53, Jahresbericht der hist. ant. Gesellschaft von Grau­ bünden, Chur 1924 (ki mi ni dostopno). — 63. Zahn, Austro-Friulana. — 64. Zwitter F., Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Ljubljana 1929 — 65. Isti, Razvoj ljubljanskega teritorija,' Geogr. vestnik V/VI, 1929Л0, str. 143 ss. — 66. Zontar J., Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939. GESCHICHTE DER DIREKTEN STEUERN UND DES ARREST­ VERFAHRENS IM MITTELALTERLICHEN LJUBLJANA (Heinrichs Privilegium vom Jahre 1320) Z u s a m m e n f a s s u n g Die rechtsgeschichtliche Erörterung des Privilegiums vom Jahre 1320 führt mit Berücksichtigung weiterer, meist mittelalterlicher Quellen und mit Hin- weis auf diesbezügliche Normen "anderer, verwandten rechtlichen Kreisen angehöriger Stadtrechte (insbesondere Innsbruck und Klagenfurt) zu folgen- den Ergebnissen: Ljubljana kennt ursprünglich die Belastung ihrer Bürger mit Leistungen in Arbeitsform (Wachen und öffentliche Arbeiten), denen sich spater das Reisen als Heerfolgepflicht beigesellt. Alle diese Leistungen zeigen im 16. Jahrhundert die Tendenz zur obligaten oder fakultativen Umwandlung m Geldabgaben. T , Eine direkte Steuer kennt die Stadt schon um die Mitte des 13. Jahr- hunderts unter der Regierung der Spannheimer in der Form einer von der Steuerpflichtigen direkt an herzogliche Beamte entrichteten Steuer Wahrend wir über die rechtliche Natur der von Ottokar und Rudolf in Kram ein- gehobenen Abgaben nicht vollkommen im К1атеп sind, sind uns die ersten Belege für eine städtische Steuer aus der Zeit der provisorischen Landes- herrschaft der Görz-Tiroler Grafen (1320) erhalten. Es handelt sich hier - analog der damaligen Innsbrucker Schatzsteuer um eine global bestimmte städtische Abgabe an den Stadtherrn (zugleich auch Landesfürsten), die von der Stadt autonom repartiert wird und vorzüglich am Hauseigentume hattet Diese ordentliche Steuer stabilisiert sich im Laufe des 14. Jahrhunderts auf der Höhe von 72 Pfund Pfennig und geht in diesem Betrage ins Remanenzgeld 441 über, um als Bestandteil dieser Abgabe an das Vizedomamt einen — durch besondere Währungsverhältnisse in Krain bedingten — Sprung auf 90 Gulden mitzumachen. Das Remanenzgeld, dessen Begriff und Entwicklung in Ljub- ljana wir genau verfolgen können, ist hier weder lediglich die alte Stadtsteuer, noch lediglich, das Gerichtsgeld, sondern der Inbegriff aller städtischen Abgaben an das landesfürstliche Vizedomamt, was mit der für die Periode Kaiser Maximilians festgestellten Bedeutung des Ausdruckes Remanenz als landesfursthche Einnahmen (siehe Anm. 20) im Einklänge steht. Die Ansichten Mells und Mensis über das steierische Remanenzgeld treffen hier nicht zu und durften wohl auch für die steierischen Verhältnisse als allzu einseitig be- zeichnet werden, insbesondere da die ursprüngliche Bedeutung des Wortes Remanenz (von Meli und Mensi unbeachtet) nicht nur in Krain gebräuchlich war und auch die Verwandschaft des öffentlichen Rechtes in Krain und Steier- mark vermuten lässt, dass das Remanenzgeld in Steiermark nicht von jenem in Krain wesentlich verschieden gewesen sei. Ausserordentliche Steuern in Ljubljana können wir spätestens zu Ende des 14. Jahrhunderts feststellen. Im Laufe des 15. Jahrhunderts übertreffen diese ausserordentlichen Steuern die alte Schatzsteuer bei weitem an Bedeu- tung. Unter Maximilian kommt auch in-Krain die neue — teoretisch noch ausserordentliche, tatsächlich aber ordentliche - Gültensteuer auf, was die Entstehung einer zweiten, neuen, an die Stände geleisteten ordentlichen Stadt- steuer zur Folge hat Die umstrittene Verpflichtung der steirischen Städte und Markte zur Übernahme eines Viertels des Anschlages, wird für Krain aus- drücklich als unbestehend e rk lä r t Die Krainer landesfürstlichen Städte und Markte deklarieren (zum ersten Male angeblich 1504) ihr Einkommen; diese Einlage wird ins Gültbuch eingetragen, worauf je nach dem die Stände eine Besteuerung der halben, ganzen und schliesslich dritthalben Gült vornehmen jeder btadt automatisch ihr Anteil abgemessen wird. Die Darstellung des mittelalterlichen Steuerwesens in Ljubljana erstreckt sich unter anderm weiter auf Steuerrepartition, - Pflicht, - Befreiung und — Exekution. B Während der zweite Artikel des Privilegiums bisher als Sanktionsbestim- mung zum Steuerartikel gedeutet wurde, erweist er sich bei genauerer Über- prüfung als rechtliche Bestimmung über das Fremdenarrestverfahren, somit als zmlexekuüonsrechtliche Norm. Die Voraussetzungen dieses Verfahrens sind aus diesem Artikel klar ersichtlich. In Verbindung hiemit lässt sich auch f d e r ^ n n / e s A j t ' ke l s über Verbieten und Klagen in den Landesprivilegien fur Kärnten und Krain von 1338 genau erklären. 442 A l e k s a n d e r J e l o č n i k DVE NAJDBI SREDNJEVEŠKIH NOVCEV Po zadnji vojni j e uspelo Numizmatičnemu kabinetu Narodnega muzeja rešiti sedem numizmatičnih najdb. Od teh j e ena rimska, pet je srednjeveških, ena pa novoveška. Za kra tko razdobje nekaj let, v katerih so bile vse najdbe pridobljene, izreden uspeh, k i ga je po eni strani treba pripisovati končno oživljenemu interesu za numizma­ tiko s strani vodstva Narodnega muzeja, po drugi pa dobri sreči, ki pri odkrivanju najdb igra vedno odločilno vlogo. Kratek pregled najdb naj prikaže njih vsebino in pomembnost. Najdba Timskih novcev iz Vanganela pri Kopru prinaša okrog 5000 bakrenih novcev iz dobe državljanskih vojn po odstopu cesarja Dioklecijana. Srednjeveška najdba iz Radeč pri Zidanem mostu vse­ buje 130 graških in breških pfenigov iz konca 13. stoletja. Najdba oglejcev in beneških grošev iz Dolenje vasi pri Ribnici prinaša 209 novcev, najdba oglejcev in beneškega drobiža z Vrh Trebnjega pa 107 novcev. Obe najdbi sta iz začetka 14. stoletja. Iz Gaberja pri Velikih Laščah izvira najdba okrog 700 dunajskih, graških in bavar­ skih pfenigov s tremi novci celjskih grofov iz druge polovice 15. sto­ letja. V začetek 16. stoletja sega najdba preko 6000 dunajskih, graških in južnonemških pfenigov iz Grabrovca pri Metliki. Končno še najdba 105 novcev Leopolda I. iz Čentibe pri Dolenji Lendavi, k i je bila zakopana leta 1702. Po času in strukturi sta si najbolj sorodni najdbi iz Dolenje vasi in Vrh Trebnjega, zato j u kot prvi skupno objavljamo. D o l e n j a v a s p r i R i b n i c i Leta 1945 je posestnik Kromar Karel iz Dolenje vasi pr i Ribnici naletel pri kopanju na dvorišču med hišo in gospodarskim poslopjem v globini 40 cm na pločevinast zabojček, poln novcev. Pet let kasneje je prinesla njegova nečakinja nekaj novcev iz te najdbe pokazat svojemu profesorju zgodovine na učiteljišče. Profesor je o najdbi obvestil Narodni muzej. Takojšnji obisk numizmatika v Dolenji vasi je bil kl jub petletni zakasnitvi še vedno uspešen. Posestnik Kromar je muzeju rade volje odstopil preostali del najdbe. Izrazil pa je obžalovanje, da ni prej vedel, kakšen pomen imajo novci, zato je dopustil, da so večino otroci raznesli in pogubili. Po njegovi sodbi 443 j ih je bilo najmanj petkrat toliko kot v preostalem delu, ki šteje 209 novcev v skupni teži 242.08 g. Najdba je potemtakem prvotno vsebovala vsaj tisoč novcev. Novci so v splošnem odlično ohranjeni, čeprav so bili prevlečeni z zelenim volkom, ki ga je mal kemični poseg lepo odstranil. Vsi novci v sledečem opisu so srebrni. Oglejci (Oglej, Trst, Gorica) so skledasti denarji s premerom 21—22 mm. Beneški novci so groši (grosso) z enakim premerom kot oglejci. Teža posameznih novcev je navedena v gramih. Številke v oglatih oklepajih pod tekočimi števil­ kami naznačujejo skupno število novcev enega tipa. Pri vsakem novcu je citirana najbližja varianta po CNI. 1 OGLEJSKI PATRIARHI . G r e g o r d i M o n t e l o n g o 1251—1269 1-2. Av. » G R e G O R I ' ' - e L e C T V S ' [4] znotraj dvojnega bisernega kroga; v polju stoječi prelat z dalmatiko, v obeh rokah drži na prsih s kroglami okrašeno odprto knjigo. Med stopali pika. Rv. » C I V I T A T A « » Q V I L e G I A » znotraj bisernega kroga; v polju dva stoječa lika: desni z mitro v škofovskem oblačilu (sv. Mohor) daje patriaThski križ levemu (Gregor), ki je golo- glav kot na Av. Oba držita v prosti roki knjigo. Med stopali svetnika pika. T 1.00, 0.94; CNI 2 var. Tab. I, 1. 3. Av. «GReGORI'» » е х е с т у с л . kot prejšnji; .brez pike. Rv. С1У1ТАСЛА Q V I L 6 G I A kot zgoraj; ob levi nogi patriarha pika. T 0.99; CNI 2 var. 4. Av. . G R ê G O R P » • e L G C T V S kot prejšnji. 1 Corpus Nummorum Italicorum, Volume IV., Lombardia (zecche minori), Ulrico Hoepli, Milano, 1913 (za Mentovo in Brescio); Corpus Nummorum Itali- corum, Volume VI., Veneto (zecche minori), Ulrico Hoepli, Milano 1922 (za Oglej, Trst, Gorico, Padovo in Trento); Corpus Nummorum Italicorum, Vo- lume VII., Veneto (Venezia — Parte I.), Ulrico Hoepli, Milano 1915 (za Benetke). 444 Rv. C I V I T A ^ A Q V I L G G I A kot zgoraj, brez pike. T 0.97; CNI 2 vaT. 5. Av. • G R C G O R I ' » « e L G C T V v ) [5] znotraj dvojnega bisernega kroga; v polju stoječi lik prelata v dalmatiki in s čepico, z obema rokama drži na prsih knjigo s petimi okrasnimi okovi. Rv. * C I V I T A c / > A Q V I L € G I A v dvojnem bisernem krogu; v polju lilija, iznad listov se na obeh straneh dviga stebelce s trilistnim cvetom. T 1.06; CNI 9 var. (Tab. I, 2.)2 6-8. Av. . G R G G O R I ' » - G L e - C T V e « . kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 1.10, 0.98, 0.97; CNI 12 var. 9. Av. • G R G G O R r « € L € C T V S kot prejšnji, knjiga je odprta. Rv. * C I V T I A o A Q V I L G G I A kot zgoraj. T 1.00; CNI —. 10-16. Av. - G R G G O R I V ' » P A » [8] v dvojnem bisernem krogu; v polju sedeči patriarh z mitro, v desnici drži križ, v levici knjigo s petimi okrasnimi okovi: Rv. - A Q V I L G G I A » znotraj bisernega kroga; v polju lilija kot zgoraj, samo s širšimi listi in obdana od štirih peterolistnih rozet. T 1.10, 1.05, 1.03, 1.02 (2 X), 0.98, 0.93; CNI 13. 17. Av. « G R G G O R I V P A kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 1.01; CNI 13 var. Tab. I, 3. 2 Številka posnetka v oklepaju se nanaša samo na tip upodobljenega novca, ne na varianto. 445 18. Av. G R € G O R I V ' - P A U°] znotraj bisernega kroga; v polju patriarh kot prej. Rv. « . A Q V I » L 6 G I A « « znotraj dvojnega bisernega kroga; v polju orel z razprostrtimi krili z glavo obrnjeno na desno. T 1.01, CNI 17 var. 19. Av. G R 6 G O R I V ' P A » kot prejšnji. Rv. • • A Q V I L 6 G I A » « kot zgoraj. T 0.95, CNI 18. 20-23. Av. » G R 6 G O R I V ' » P A » kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 1.08, 1.02 (2 X), 1.01; CNI 20 var. Tab. I, 4. 24. Av. * G R € G O * R I V ' P A « . kot prejšnji. Rv. » A Q V I L 6 G I A " kot zgoraj. T 0.94, CNI 20 var. 25. Av. « G R € G O R I V ' P A i kot prejšnji. Rv. • • A Q V I L . € G I A « « kot zgoraj. T 1.10; CNI 23. 26. Av. » G R e G O » • R I V ' P A » kot prejšnji. Rv. . . A Q V I L G G I A " kot zgoraj. T 1.00; CNI 25. 446 27. Av. « G R E G O « R I V ' « P A » kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 0.98; CNI 25 var. 28-29. Av. G R 6 G O R I V ' « P A - [3] znotraj dvojnega bisernega kroga; patriarh kot na prejšnjem. Rv. « A Q V I L G G I A znotraj bisernega kroga; v polju med štirimi pre- luknjanimi šesterokrakimi zvezdami velik križ, katerega ramena so lahno usločena in se končujejo v dveh kroglicah; spodnje rame ima koničast po­ daljšek, v kotih križa štiri tripereene deteljice. T 1.10, 1.04; CNI 34 var. 30. Av. « G R 6 G O R I V ' P A « kot prejšnji. Rv. « A Q V I L € G I A » kot zgoraj. T 0.99; CNI 35 var. Tab. I, 5. R a j m u n d d e l l a T o r r e 1273—1298 ' 31-50. Av. (z desne) R A I M V M D V P Ä [24] (znotraj bisernega kroga; v polju sedeči patriarh z mitro, v desnici drži križ, v levici knjigo. Rv. A Q V I L € GGM S I S znotraj bisernega kroga; polje in legendo deli križ, v prvi in drugi četrtini križa ključ, v tretj i in četrti stolp z zobčastim. nadzidkom. T 1.14, i . i l (2X), 1.09 (2X), 1.08 (2 X), 1.07, 1.06, 1.05, 1.04 (2 X), 0.99 (2 X), 0.96, 0.95 (2 X), 0.90, 0.89, 0.84; CNI 1. Tab. I, 6. 51-53. Av. R A I I I V M D V P A kot prejšnji. 447 Rv. A Q V I L e G € t t S I S kot zgoraj. T 1.04, 1.01 (2X); CNI 1 var. 54. Av. R A I M V M D V ' P A kot prejšnji. r Rv. A Q V I L € G € M » S I I kot zgoraj. T 1.09: CNI 1 var. 55-59 . Av. R A I M V M D V ' P A [7] kot prejšnji. Rv. * A Q V I L € G € M S I S v dvojnem bisernem krogu; v polju dvoje pre- križenih, spodaj razcepljenih palic, ki se zgoraj končujeta v dvoje lilij. T 1.17, 1.12, 1.10, 1.09, 1.07; CNI 5. Tab. I, 7. 60. Av. Vse kot prej . Rv. + A Q V I L € G € M S I S kot zgoraj. T 1.14; CNI 5 var. 61. Av. R A I M V M D V P A ; kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 1.15; CNI 6 var. <>2-63. Av. X R A I M O X N D V P A X [3] znotraj bisernega kroga; v polju sedeča Madona z nimbom, v levi roki drži na levem kolenu dete s križnim nimbom. Rv. X A Q V I L 6 X X G 6 N S I S X znotraj bisernega kroga; v polju orel z razpetimi krili, glavo ima obrnjeno na levo, rep se končuje v lilijo. T 1.19, 1.03; CNI 7 var. Tab. I, 8. •64. Av. Vse kot prej . 448 A. Jeločnik, Doe najdbi srednjeveških novcev Tab. 1 Л-^н^ Rv. A Q V I L G X X GG-NSIS X T 1.07; CNI 7 var. 65-73. Av. «RAIMO N D V ' P A « [12] znotraj bisernega kroga; v polju sedeči patriarh z mitro, v desnici drži križ, v levici knjigo s petimi okrasnimi okovi. Rv. « A Q V I L 6 GGNSIS« znotraj bisernega kroga; v polju stolp z zobčastim nadzidkom. T 1.21, 1.09, 1.08, 1.01, 0.98 (3 X), 0.97, 0.95; CNI 10. Tab. I, 9. 74-75. Av. R A I M O N D V P A kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 1.05, 0.87; CNI 11. 76. Av. »RAIMO N D V P A - kot prejšnji. Rv. A Q V I L e G 6 N S I S kot zgoraj. T 0.87; CNI 10 var. P e t e r G e r r a 1299—1301 77-88. Av. * P € T R V S » P A T R A [31] znotraj bisernega kroga; v polju na prestolu sedeči patriarh v plašču in z mitro, v desnici drži križ, v levici knjigo okrašeno z rozeto v sredi in štirimi okovi v oglih. Rv. * t f A Q V I L 6 « G € M S I S * » znotraj bisernega kroga; v polju orel z razpro- strtimi krili, glavo obrača na levo, na prsih nosi grb v obliki ščita, nazobčan v pet delov. T 1.16, 1.10 (2X), 1.08, 1.06, 1.05 (2X), 1.04, 1.02, 1.01, 0.99, 0.87; CNI 1 var. Tab. I, 10. 29 449 89-107. Av. * P € T R V S » P A T R A kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj Kot zgoraj. T 1.17, 1.13, 1.12, 1.10 (2X), 1.09, 1.08 (2 X), 1.07 (2 X), 1.06, 1.04, 1.02, 1.01, 1.00, 0.98, 0.97, 0.93 (2 X) ; CNI 1 var. O t t o b o n u s d e ' R a z z i 1302—1315 108-130. Av. • O T O B O MVS'PA« [35] znotraj bisernega kroga; v polju na prestolu sedeči patr iarh v plašču in z mitro, v desnici drži križ, v levici knjigo, na kateri je peterokraka zvezda. Rv. «A QVILG G G MSI S znotraj bisernega kroga; v polju tridelni grb srča­ ste oblike, v gornjem delu grba doprsje orla z razpetimi krili, v spodnjem na levi troje vodo­ ravnih trakov, na desni diagonalni t rak s tremi glavicami. T 1.20, 1.16, 1.12, 1.11 (2X), 1.10, 1.09, 1.08 (2 X), 1.07, 1.06 (3 X), 1.05, 1.04 (4 X), 1.03, 1.02, 1.01, 1.00, 0.98; CNI 5. 131—140. A v. Vse kot prejšnji. Rv. + A QVIL6 G e M S I S kot zgoraj. T 1.18, 1.12, 1.08, 1.06, 1.05 (2 X), 1.04, 1.03, 0.96, 0.92; CNI 6 var. Tab. I, 11. 141—142. Av. Vse kot pre j . Rv. * A QVIL6 G € t t S I S kot zgoraj. T 1.04, 0.97; CNI 5 var. 450 TRŽAŠKI ŠKOFJE S e d i s v a k a n c a (Občina?) 1234 143-144 Av. * O V I T A c r t T G R G e ^ T V M [2] v dvojnem bisernem krogu; v polju pročelje stavbe s tremi stolpi in tremi vrati, srednji stolp nosi kupolo, stranska dva pa zobčaste nadzidke. Rv. •SANTVS IVSTVS» znotraj dvojnega bisernega kroga; v polju stoječi svetnik z nimbom, v desnici drži palmovo vejico, v levici na prsih z okovjem okrašeno knjigo, na obeh straneh zvoniku podoben stolp, nad desnim šesterokraka zvezda. T 1.07, 0.95; CNI 1. Tab. I, 12. U l r i k d e P o r t i s 1234—1254 145. Av. VOLRI CVc^GP [3] znotraj dvojnega bisernega kroga; v polju sedeči škof z mitro, v desnici drži škofovsko palico, v dvignjeni levici knjigo, okovano s petimi okrasnimi okovi. Rv. *CIVIT7\crtTCRG€crtTVM v dvojnem bisernem krogu; v polju bandero, okra- šeno ob straneh z resami, nosilni drog se na vrhu končuje v lilijast podaljšek, na vsaki strani šestero­ kraka zvezda. T 1.10; CNI 15 var. Tab. II, 13. 146-147. Av. * • V O L R I Ç V S 6 P » kot prejšnji. Rv. * • O V I T A c r t T G R G e ^ T V M » kot zgoraj. T 1.04, 1.03; CNI 17 var. 29* 451 A r l o n g u s d e ' V i s g o n i 1260—1282 148. Av. «ARLON« G V S - 6 - P « [1] znotraj dvojnega bisernega kroga; v polju sedeči škof z mitro, v desnici drži škofovsko palico, v dvig­ njeni levici knjigo, okrašeno s petimi okovi. Rv. * CIVITA сл TGRGG^TVM« v dvojnem bisernem krogu; v polju velikonočno jagnje z nimbom stopajoče levo, glava obrnjena desno, upognjena desna prednja noga drži križ. 0.87; CNI 10. Tab. II, 15. 149. Av. ARLON G V c o . e P [12] kot prejšnji; knjiga je odprta. Rv. * CIVITAc/>T€RGec/5TVM v dvojnem bisernem krogu; v polju proti desni obrnjen golob z razpetimi krili, v kljunu drži oljčno vejico. T 0.85; CNI 9 var. 150-159. Av. « A R L O N G V c / з . е Р « kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 1.06, 1.04 (2 X), 1.03 (2 X), 0.97 (2 X), 0.95, 0.91, 0.87; CNI 10. Tab. II, 15. 160. Av. ' A R L O N GVc/5GP« kot prejšnji. Rv. Vse kot zgoraj. T 1.16; CNI 11. 161—166. Av. « A R L O N G V C / 5 . 6 P * [19] znotraj dvojnega bisernega kroga; v polju škof kol na prejšnjih, knjiga j e zaprta. Rv. * CIVITAcrtTeRG€ . kot zgoraj. T 0.24; CNI'32 var. 464 A. Jeločnik, Doe najdbi srednjeveških nooceo Tab. Il 2'' 28 47. Av. Vse kot prejšnji. Rv. * .<*>.MARCV<*>. kot zgoraj. T 0.30; CNI 33 var. I a c o p o C o n t a i i n i 1275—1280 48. Av. * IA9T«DVX« [1] v dvojnem gladkem krogu; v polju križ s piko v sredi. Rv. * « ^ . M A R C V ^ . v dvojnem gladkem krogu; v polju križ s piko v sredi. T 0.25; CNI 17 var. G i o v a n n i D a n d o l o 1280—1289 49-54. Av. * . I O D A ' D V X » [14] v dvojnem gladkem krogu; v polju križ s piko v sredi. Rv. * »cr t .MARCVo. v dvojnem gladkem krogu; v polju križ s piko v sredi. T 0.37, 0.27, 0.24, 0.23, 0.22, 0.18; CNI 41. 55-56. Av. * • IO • D A • DVX • kot prejšnji. Rv. * »crt-MARCVcrt. kot zgoraj. T 0.26, 0.24; CNI 42. 57-62. Av. * . I O • D A • D V X • kot prejšnji. Rv. * »c/D.MARCVcrt» kot zgoraj. T 0.33, 0.27, 0.26, 0.22 (2 X), 0.17; CNI 44. 30 465 P i e t r o G r a d e n i g o 1289—1311 63. Av. * . P 6 » G R A ' D V X » [16] v dvojnem gladkem krogu; v polju križ s piko v sredi. Rv. * «сл.МАКСУсл. v dvojnem gladkem krogu; v polju križ s piko v sredi. T 0.29; CNI 23. 64—71. Av. * • P 6 » G R A » D V + » kot prejšnji. Rv. * »сл.МАНСУсл. kot zgoraj. T 0.34, 0.28, 0.27, 0.26, 0.25, 0.23, 0.20 (2 X); CNI 26. 72—78. Av. * • P G » G R A « D V + » kot prejšnji. Rv. * »c/j.MARCVcrt. kot zgoraj. T 0.32, 0.30, 0.29 (2 X), 0.28, 0.27, 0.25; CNI 27. Tab. II, 23. 79—83. Beneški piccoli, zaradi slabe .ohranjenosti pobližje ne- [5] določljivi. T 0.31, 0.28, 0.25, 0.24, 0.15. PADOVA R e p u b l i k a 1271—1328 84. Av. * CI VIT A »S» [9] v dvojnem bisernem krogu; v polju šesterokraka zvezda. Rv. * «D€ PADVA* v dvojnem bisernem krogu; v polju šesterokraka zvezda. T 0.16; CNI 1 var. 466 85-90. Av. * «CIVITAS» kot prejšnji. Rv. * « D € P A D VA kot zgoraj. T 0.24 (2 X), 0.20, 0.18, 0.17, 0.14; CNI 3. 91. Av. * «CIVITAS» kot prejšnji. Rv. * - D € P A D VA kot zgoraj. T 0.24; CNI 3 var. Tab. II, 24. 92. Av. * v C I V I T A S v kot prejšnji. Rv. * v D G P A D VA v kot zgoraj. T 0.25; CNI 4. MANTOVA A n o n i m n i š k o f j e 1150—1256 93-94. Av. * «EPISCOP'« [9] v dvojnem bisernem krogu; v polju I nad V in pika v sredi. Rv. * »MANTVE» v dvojnem bisernem krogu; v srednjem križ. T 0.29, 0.17; CNI U var. 95-100. Av. * » E P I S C O P ' » kot prejšnji; na levi klin. Rv. * M A N T V E kot zgoraj. T 0.23, 0.22, 0.20, 0.18 (2 X), 0.15; CNI 12 var. 30* 467 lOi. Av. * »EPISCOP'« kot prejšnji; na obeh straneh klin. Rv. * -MANTVE kot zgoraj. T 0.22; CNI 14 var. Tab. II, 25. VERONA F r i d e r i k I L 1218—1250 102-103. Av. FT ID If IO [2] znotraj črtkanega kroga; v polju križ, ki seka legendo, na levem kraju križa konica* znotraj legende gladek krog. Rv. [VE] R O N A znotraj črtkanega .kroga; v polju križ, k i seka legendo, znotraj legende gladek krog. T 0.31, 0.20; CNI 5. Tab. II, 26. BRESCIA O b č i n a 1254?—1337? 104. Av. * PATOR [1] v dvojnem bisernem krogu; v polju poldoprsje svetnika. Rv. * BRIvIA v dvojnem bisernem krogu; v polju križ. T 0.16; CNI 40 var. Tab. II, 27. 105. Rv. * YBRISIAv [1] v dvojnem bisernem krogu; v polju križ. Rv. *S»APOLONIVS v dvojnem bisernem krogu; v polju doprsje z mitro. T 0.32; CNI 44. Tab. II, 28. 468 TRIDENTSKI ŠKOFJE 1235—1255 106. Rv. E P S ' T R I D E N : [2] v dvojnem črtkanem krogu; v polju srednjega T. Rv. vIMPATOR v dvojnem črtkanem krogu; v polju srednjega križ. T 0.30; CNI 18. Tab. II, 29. 107. Av. EPS'TRIDEN- v dvojnem črtkanem krogu; v polju srednjega T. Rv. IMPATOR» kot zgoraj. T 0.27; CNI 20 var. Tudi v najdbi z Vrh Trebnjega prevladujejo oglejci z 32 denarji, čeprav je piccolijev več kot še enkrat toliko, 75 po številu. Ker je pa veljalo 12 piccolijev en denar, predstavljajo vsi piccoli skupaj vred­ nost šestih denarjev.5 Nekdanji lastnik denarja očitno ni bil ravno imovit, ker se mu je zdelo važno skriti tudi malovredni drobiž. Delež goriških denarjev je v tej najdbi povsem drug kot v najdbi iz Dolenje vasi. Dočim odpadejo tam od 184 oglej cev samo trije na Gorico, goriški novci v naši najdbi absolutno prevladujejo s 23 denarji od skupnih 32. Na Oglej odpade samo šest, na Trst pa trije denarji. Bolj kot za Kranjsko je verjetno to razmerje za ožje goriško področje, zato domnevamo, da so novci naše najdbe prišli z malo kupčijo narav­ nost z Goriškega in bili takoj zakopani. Kakor pri prejšnji najdbi, podajamo tudi tu razpredelnico tez in njih povprečij, ki utegne prispevati svoj delež k reševanju metro- l o š k i h v p r a š a n j . Število Skupna Povprečna novcev teža teža G o r i c a 23 22.39 0.937 O g l e j 6 6.21 1.035 B e n e t k e 51 12.80 0.25 Lorenzo Tiepolo 12 2.70 0.225 Giovanni Dandolo . . . . 14 3.49 0.249 Pietro Gradenigo 16 4.32 0.27 P a d o v a 9 1.83 0.203 M a n t o v a 9 1.84 0.204 5 C. D' O". F o n t a n a : Illustrazione d'una Serie di monete dei Vescovi di Trieste, Trieste 1832, str. 37. 469 Vprašanje datiranja najdbe nas postavlja pred težavne probleme. Vzrok temu je med drugim tudi malo številnost najdbe in pa hetero­ genost materiala, ki ga prinaša. Kot so bili v prejšnji najdbi iz Dolenje vasi vodilni novci oglejski denarji, ki so nam najdbo tudi datirali, moramo tudi pri naši najdbi iskati osnovne opore za datacijo pri vodilnih novcih, tu goriških denarjih. Od vseh goriških denarjev, po številu 23, j ih pripada 22 Albertu II. (1271—1304). Preostane še en goriški denar (št. opisa 23), k i ga CNI dodeljuje na osnovi Schweitzerjeve razprave 8 grofu Albertu IV. (1338 do 1374). Če bi novec pripadal Albertu IV., bi morali najdbo datirati po 1. 1340. Kako pa pri tem razložiti popoln izostanek novcev Hen­ rika II. (1304—1323)? Oglejski novci nam ne nudijo nikake opore za kasnejšo datacijo. Kot najmlajši v najdbi je patriarh Peter Gerra (1299—1301) zastopan z enim samim novcem. Novci njegovih naslednikov nikakor niso redki, zato bi v primeru datacije po 1. 1340 upravičeno pričakovali enega ali drugega predstavnika kasnejših patriarhov. V najdbi so številčno močno zastopane tudi Benetke s 43 piccoliji. Najmlajši beneški novci so novci Pietra Gradeniga (1289—1311). Njegov prednik, dož Giovanni Dandolo (1280—1289), j e zastopan s 14 novci, dočim ima Pietro Gradenigo, ki je vladal polnih 22 let (1289—1311), samo dva novca, več. To bi govorilo v prilog postavitve zakopa novcev še v čas njegove vlade, v prvo desetletje 14. stoletja. Za ta čas govori povsem skladno ves ostali material najdbe, izvzemši naš goriški denaT št. 23. — v primeru, da ga dodelimo Albertu IV. Novec sam j e sicer dobro ohranjen, vendar že toliko obrabljen, da upravičeno sklepamo, da je moral krožiti že nekaj let. Najdbo bi morali datirati potem v čas po 1.1340. Ob taki dataoiji pa nastane presenetljiva vrzel skoraj 40 let med najmlajšim novcem in vsemi ostalimi. Izpolniti bi j o mogli le z močno prisiljeno hipotezo. Denar naj bi počival skrbno čuvan v hranilniku od 1.1305 nedotaknjen blizu štirideset let, nakar naj bi nezaupni lastnik primaknil malemu zakladu še en novčič (naš novec št. 23) in ga izročil zemlji v čuvanje. Taka razlaga pa bi bila povsem skonstruirana in zato neverjetna. Mnogo naravneje je, da se odločimo za dodelitev novca grofu Albertu III. (1304—1327). Alberta Ш. zgodovina malo omenja. Živel je sicer politiki bolj odmaknjeno življenje kakor njegov brat Henrik II. (1304—1323), vendar sta formalno vladala skupno kot goriška grofa. Zato nikakor ni izključeno, da bi Albert Ш. ne koval. Nasprotno, celo verjetno je, da je koval prav takoj po 1.1304, še preden j e dokončno stopil v ospredje njegov politično aktivnejši brat. Temu naziranju v prilog govori tudi naša najdba, katere zakop postavljamo zato v drugo polovico prvega desetletja 14. stoletja z dolnjo mejo v 1.1310. 8 F. S c h w e i t z e r : Abrégé de l'histoire des comtes de Gorice et Série de leurs monnaies, Trieste 1851. 470 P r i o b e h n a j d b a h n a s j e p o i z k u s d a t i r a n j a n a osnovi n u m i z m a ­ t i č n e g a m a t e r i a l a s a m e g a v e d e l v s r e d i n o p r v e g a d e s e t l e t j a 14. s tolet ja . Kot s k r a j n o doln jo m e j o s m o postav i l i 1. 1310. P o p o l n a s k l a d n o s t d a t a c i j e obeh, n a j d b n a m n a r a v n o s t vs i l ju je d o m n e v o , d a j e d o z a k o p a obeh n a j d b vedel isti z u n a n j i vzrok. Zgodov ina n a m to d o m n e v o s svoje s t r a n i p o d p r e . K o j e n a m r e č 1.1306 b r e z p o t o m s t v a u m r l češki k r a l j Vac lav III . , se j e za n jegovo n a s l e d s t v o v n e l b o j m e d n e m š k i m k r a l j e m , H a b s b u r ž a n o m A l b r e h t o m i n k o r o š k i m v o j v o d o H e n r i k o m , grofom gor i ško-t i ro l sk im. V o j n a za češko k r o n o se j e o d i g r a l a p r e t e ž n o n a s lovenski zeml j i in j e b i l a k o n č a n a v p r v i fazi 1.1308 z m i r o m v Z n o j m u , v k a t e r e m j e b i l H e n r i k p r i z n a n za češkega k r a l j a . T Z vso v e r j e t n o s t j o s k l e p a m o , d a s ta b i l i naš i n a j d b i z a k o p a n i v n e p o s r e d n i zvezi s t e m i d o g o d k i in zato d o l o č n e j e d a t i r a m o z a k o p o b e h n a j d b v l e t a 1306—1308. TWO FINDS OF MIDDLE AGES COINS8 R e s u m é Of late years seven finds have been secured by the Numismatic cabinet of the National Museum; thereof we publish here two finds of Middle Ages coins. The first is from Dolenja vas near Ribnica in Lower Carniola and consists of 24 Venetian grossi and 185 Aquileian coins (Agleiers). Of the latter pieces 142 fall to Aquileia, 39 to Trieste, 3 to Gorica and 1 to Kosta­ njevica. The starting-point for dating is given by the coins of Pietro Grade- nigo (1289—1311) and, above all, the coins of the patriarch Ottobonus (1302—1315). Of two types coined by Ottobonus our find only comprises the coins with the armorial eagle. Hence it follows that this coin type represents the first emission and that the second type with coat-of-arms without eagle was coined after our find had been hid in the ground, and, therefore, we date the find from the second half of the first decennium of the 14«» century. Our dating is made more certain by the numerical proportion (35 : 31) of coins of Ottobonus to the coins of his predecessor Pietro Gerra who reigned but a good year. The composition of our find is similar to the find of Lanišče,3 which had been hid in the ground some 25 years before. »Agleiers« a r e prevailing in both finds, but their proportion to Venetian grossi had been, in a quarter of a century, conspicuously shifted to the advantage of Venice (Lanišče 1 grosso, Ribnica 24 grossi). An extraordinary constituent of this found is a coin of Premysl Otokar II from the mint of Kostanjevica (description No. 185). Up to the present the 7 M i l k o K o s , Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1933, st. 163 si. 8 In the description the coins a r e quoted according to CNI. Figures in square brackets give the total of coins of one type. The figure in brackets means that the image does not represent the described variant as usual, but only the type of the coin. Metrological tables show in the first column the number, in the second the total weight and in the third the average weight of coins. 471 coin has only been known in one specimen held in the custody of the Numis- matic cabinet of Vienna. It has not been published yet. The coin of Otokar imitates the minting of Aquileia and is dish-shaped. The cut is more quadran- gular than round. It was stamped very superficially, especially on the re- verse, that reminds of minting traditions of »Friesacher Schlag«. As well as the first coins of Kostanjevica, the Otokar coin, too, imitates the contempo- raneous coin of the patriarch Gregorius di Montelongo. The coin of Otokar proves that Kostanjevica was minting in the years 1270—1276 too. The find from Vrh Trebnje near Trebnje in Lower Carniola comprises in addition to 75 piccoli of North Italian cities 32 Agleiers of which 23 fall to Gorica, 6 to Aquileia and 3 to Trieste, Thence we may conclude that these coins had been brought to this place from the territory of Gorica, shortly before they were hid in the ground. Dating of this find also leads to the second half of the first decennium of the XlVth century. This dating is acknowledged by the Gorician coins of Albert II (1271—1304) and, especially, by the coins of P. Gradenigo (1289—1311). There is every appearance of this dating in the numerical proportion between the coins of P. Gradenigo and those of his predecessor Giovanni Dandolo (1280—1289), it is 16 : 14. Only the coin No. 23 would be apparently embarassing if, according to CNI, assigned to Albert IV (1338—1374). But as the whole remaining material is in con- formity, this coin must evidently be assigned to Albert III (1304—1327). Albert III formally reigned together with his brother Henry II and probaly minted his own coins immediately after 1304 before his politically more active brother came to the front. On the grounds of numismatic material we date both finds from the same time. Thence we conclude that the coins had been hid for the same reason, i. e. the contests for the Bohemian Crown between Albrech t of Habsburg and the duke of Carinthia Henry after the death of Vaclav III (1306). The combats prevailingly took place in the Slovene country and were terminated in the first phase by the peace of Znojm (1308). Most probably both finds had been hid in the ground in connection with those events and so we may, with adequate correctness, date them from the years 1306—1308. 472 F e r d o G e s t r in GOSPODARSKA IN SOCIALNA STRUKTURA GORNJEGRAJSKE POSESTI PO URBARJU LETA 1426 Prvi urbarji za posest benediktinskega samostana v Gornjem gradu, ki j ih poznamo, so nastali v začetku 15. stoletja. Najstarejši od njih je odlomek splošnega urbarja, verjetno iz leta 1420 kjer je bila popisana posest od urada Ljubno dalje. V celoti se je ohranil urbar leta 1421. Temu urbarju je po L Orožnu in A. Mellu, z izjemo nekaterih imen podložnikov, povsem enak urbar leta 1426.1 Ta urbar se je pozneje izpopolnjeval do leta 1441.2 Iz poznejše dobe imamo nato se vrsto urbarjev gornjegrajskega zemljiškega gospostva.3 Rokopisi vseh teh urbarjev, ki so po obliki .poimenski urbarji, se hranijo v Deželnem arhivu v Gradcu. . . Doslej je bil objavljen samo urbar leta 1426, ki pa je bil kot vir v literaturi še malo izkoriščan.4 A. Stegenšek, ki ga je v naši literaturi prvi uporabljal, je iz njega črpal predvsem podatke za zgodovino na­ selitve, za razvoj prebivalstva in za zgodovino cerkva oziroma za cerkveno zgodovino gornjegrajskega ozemlja.5 Izvor hišnih in rod­ binskih imen, oziroma njihovo zvezo z M i n s k i m i imeni, je za okolico Solčave in Luč na podlagi urbarja prikazal Fr. Mišic.6 Za nekatere kon- i I O r o ž e n, Das Bisthum und die Diözese Lavant II. Das Benediktiner- Stift Oberburg, Maribor 1876, str. 215; A. M e 11, Die mittelalterlichen Urbare und urbarialen Aufzeichnungen in Steiermark a s Quellen steierischer Wirt- rchaftsEeschichte. Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschieh squellen fo (18W) ftr 34; M. Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo I. Urbarji salzburske nadškof i je, Ljubljana 1939, str. XV. _ . * To dokazujejo naknadni vpisi, ki segajo do tega leta P rim Л b t e - genšek , O najstarejši zgodovini gornjegrajskega okraja. CZN 7 (1910), str. 24. 3 Prim. Verzeichniss den aus dem Archive des ehemaligen Stiftes Obern- burg an das steiermärkischen Landesarchive ^ K ^ ^ r a Han^chnfteri S k A j . Tu se navajajo urbarji za leta 1472, 1476 1498/9, 1з00 1>50 16Wlm 1615. Vsekakor pa so bili še urbarji iz kasnejše dobe. Tako se je v SkALj ohranil urbar urada Poreber za leto 1668. » I O r o ž e n , o.e., str. 222—322. Točnost objavljenega teksta z origina­ lom je na mojo prošnjo preveril tov. rav. Janez Kramar, za kar se mu tudi na tem mestu najtopleje zahvaljujem. n o i r 0 „ i ; a 5 A S t e g e n š e k , Cerkveni spomeniki -lavantinske škofije I. Dekanija gornjegrajska? Maribor 1905, str. 1 el.; i s t i , O najstarejši zgodovini gornje- ртаЈ*!^?ШС,"o'lUiMkih in hišnih imenih okoli Solfe v eCZN 33 (1938), str. 191—201; i s t i , Ledinska in hišna imena okoli Luc. CZN 35 (1940), str. 40-49. 473 kretne podatke v zvezi z obravnavo trga Ljubno, je uporabljal urbar tudi Fr. Baš.7 Ni pa še nihče črpal unbar za prikaz takratnega gospo­ darskega in socialnega stanja gornjegrajskega ozemlja, za kar nam ta vrsta' virov po svojem značaju nudi največ podatkov. To naj bi bila naloga te razprave. T e r i t o r i a l n i i n k o l o n i z a c i j s k i r a z v o j g o r n j e - g r a j s k e p o s e s t i ; u p r a v a . — • Jedro zemljiške posesti gornje­ grajskega samostana, gomjegrajsko ozemlje,8 j e staro naselitveno področje; obljudeno je bilo že v najstarejši dobi človeštva. Tudi v poznejših dobah prazgodovine in pa v rimskih časih je bila pokrajina naseljena, o čemer pričajo arheološki ostanki.9 Slovenci so se v te predele naselili verjetno že takoj ali pa kmalu potem, ko so izpričani v okolišu nekdanje rimske škofije v Celeji (okoli leta 580). Iz Celjske kotline je šel nato močnejši kolonizacijski tok v zgornjo Savinjsko dolino, ki je naselil ne le ravnino ob Savinji, ampak tudi obrobje hribov ter ustvaril v prostoru »Rečica—Ljubno večje, okoli Luč in Solčave pa že primeroma zgodaj dvoje manjših naselbinskih središč«. Slabši tok je sledil Dreti, kjer j e bilo okoli Gornjega grada in Nove Stifte staro naselbinsko jedro. 1 0 Več kakor pol tisočletja po prihodu Slovencev nam pisani viri nato mč ne govore o teh krajih. V toku tega časa — prehoda iz rodovno- plemenske skupnosti v fevdalizem — se je tod razvilo veliko zemljiško gospostvo s središčem v Gornjem gradu, ki sta ga takratni njegov lastnik, plemič Dvebald de Chagere, in njegova žena Truta leta 1140 z vsemi ministeriali in podložniki podarila oglejski cerkvi z želijo, da dobi večji del tega posestva tedaj ustanovljeni benediktinski samostan v Gornjem gradu." Chagerjevo posestvo je bilo zelo veliko in ne- razkosano.1 2 Seveda je bilo gomjegrajsko posestvo tedaj še redko poseljeno: na samostanski zemlji je bilo vsega kakih 500 podložnikov, skupaj z ženami in otroki; na posestvih, k i so ostala oglejski cerkvi, pa j e bilo brez minislerialov morda okoli 100 podložnikov vseh skupaj. 1 3 Prvotno t* 7 F r . Ba š, Doneski k zgodovini Gornjegrajskega. CZN 33 (1938), str. 1 si., 65 si., 129 si. 8 Pod tem razumem področje zgornje Savinjske in Zadrečke doline, kakor ga je označil Fr . B a š , o. c, str. 2, op. 4. A , * . P r h n : , z a Paleolit razprave S. B r o d a r j a o Potočki zijalki in F. L. Z o t z, Altstemzeitkunde des Südostalpenländer, Archiv f. G. u. T. XXIX (1944) Weimar, str. 1 si. Za poznejša obdobja in rimsko dobo À. M u c h a r, Ge- schichte des Herzogthums Steiermark I, Graz 1844, str. 205 si.; F P i c h l e г Text zur archäologischen Karte von Steiermark, Graz 1888, str. 11, 20, 28, 30 itd.' A. S t e g e n š e k , O najstarejši zgodovini, str. 26; W. S c h m i d , Südsteier­ mark im Altertum v F. H a u s m a n n , Südsteiermark, ein Gedenkbuch, Graz 1925, str. 1 si.; Poročilo Muzejskega društva v Mariboru, CZN 26 (1931), str. 143. 1 0 M. K o s , Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1933, str. 29, 39 si. 1 1 I. O r o ž e n o c, str.4—5; Fr, K o s , Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV (1911), str. 94—5. 12 A. S t e g e n š e k, o. c, str. 6. 13 I. O r o ž e n , o.e., str. 4; F r. K o s , o.e., str. 94; A. S t e g e n š e k , o. c, str. 22. 474 kolonizacijsko področje je bilo -potemtakem sorazmerno majhno. Na splošno lahko rečemo, da: je bila poseljena stara kulturna zemlja, predvsem v ravninskem svetu in na obronkih hribov. Pozaieje pa j e šla kolonizacija v višji, gorati svet in je mlajše kolonizacijsko področje obsegalo predvsem ozemlje v uradih Tirovsek, Luče, Ljubenska gora in Solčava. Ni naš namen podrobno prikazati razvoj te kolonizacije, ki se je vršila pod vodstvom samostancev na škodo oglejskega gozda. Dovolj je, če poudarimo, da je bila zelo obsežna in da se j e do časa našega urbarja v glavnem že izvršila ter se pozneje površina na novo pridobljene zemlje pa tudi število celih kmetij ni bistveno povečala. Obsežnost te, v pretežni meri notranje kolonizacije, nazorno prikaže primerjava števila kmetij ob času ustanovitve samostana in številom, kakor ga izkazuje urbar leta 1426 na prvotnem ozemlju gornjegrajske gospoščine. Tedaj je bilo na tem prostoru 745 kmetij, dočim j ih moremo za sredo 12. stoletja računati na okoli 150.14 Zajela j e skoraj vso raz­ položljivo zemljo in je pozneje nastalo le sorazmerno malo novih kmetij; 1 5 oblika naselij pa je bila samotna kmetija oziroma v manjši meri zaselek ali raztresena vas, kar je ob geografski oblikovitosti gornjegrajskega ozemlja razumljivo. To področje se v virih že od srede 13. stoletja dalje označuje kot posebno okrožje Oziroma pokrajina (districtus, provincia)" in j e v njem imel vso sodno oblast samostan.17 Poleg tega jedra svojega zemljiškega gospostva si j e samostan pridobil še zelo veliko posest na ozemlju nekdanje Štajerske in tudi Kranjske v bližini Gornjegrajskega ter manjšo v Furlaniji. 1 8 Po letu 1426 pa se posest gornjegrajskega samostana ni več bistveno po­ večala, ker je njegovo zemljiško gospostvo pripadlo novoustanovljeni ljubljanski škofiji (1461). samostan sam pa je bil leta 1473 ukinjen. 1 9 Leta 1788 je prišlo posestvo v državno upravo po zamenjavi Stične za združeno gospošcino Gornji grad, Rudnek in Vrbovec, kjer j e bilo do leta 1811.20 v • Gornjegrajsko zemljiško gospostvo j e bilo v času našega urbarja, podobno kakor vsa druga plemiška in cerkvena posestva, razdeljeno 1 4 Tako obsežna kolonizacija ni nič izjemnega. Na ozemlju frajzinškega škofa V Selški in Poljanski dolini je v času od 1160 do 1291 naraslo število kmetij po istem vrstnem redu, kakor sledi: 77 : 293 oziroma 77 : 51? A. Glej P B 1 a z n i k, Kolonizacija Selške doline, Ljubljana 1928, str. 16 in Koloniza­ cija Poljanske doline, GMS 19 (1938), str. 21. Kolonizacijski razvoj na gornje- grajskem področju lepo prikazuje tudi nastajanje cerkva in njihovi patrom. Glej A. S t e g e n š e k , Dekani ja gornjegrajska, str. 173. 15 Prim, za okolico Luč F r. M i š i c , Ledinska imena, str. 40 si. 16 A. S t e g e n š e k , O najstarejši zgodovini, str. 5 si. 17 I. O r o ž e n , o. c, str. 56 si., 310. 1 8 Na tej, pozneje pridobljeni posesti, je nastalo sedem uradov, od katerih je pet imelo kmetije predvsem v kamniškem, braslovškem m sostanjskem okolišu ter na Kozjanskem, ostala dva pa sta bila eden na Tolminskem in drugi v Furlanski nižini blizu Vidma. 19 I. O r o ž e n , str. 197 si.; J. G r u d e n , Cerkvene razmere,med blovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 41 si. 20 Fr . B a š , o.e., str. 1. 475 na urade, 13 po številu: Tirovsek, Posavinje, Zadretje, Ljubenska gora, Luče, Solčava, Braslovče, Volog, Lenuberg, Šentilj, Poreber, Kojca na Tolminskem in Arteca v Furiami ji. Na čelu vsakega urada je bil oficial — oskrbnik, ki je poleg gospodarskih funkcij opravljal še sodne, se­ veda le za »causae minores«.21 Za svoje delo so oficiali imeli določene pravice: dobivali so zemljo v najem, prejemali dohodke od urbarialnih dohodkov2 2 ter določene dajatve od kmetov.2 3 Za zemljo, ki so j o imeli v najemu, so morali plačevati odškodnino v denarju ali naturalijah. 2 4 Nižji uradnik na gornjegrajskem posestvu je bil preco — birič, ki je imel gospodarske in sodne funkcije.25 V vaseh pa so bili gospodarsko*- upravni organi gornjegrajskega samostana župani, ki jih naš urbar na celem zemljiškem gospostvu izkazuje samo 17; za svoje delo so dobivali plačilo v obliki tako imenovanih »župnic«.26 Za pobiranje desetine so skrbeli posebni uradniki — decimaiores, ki se omenjajo v vseh uradih razen v Solčavi, Lembergu, Porebri in v obeh furlanskih. V nekaterih uradih so pobirali poleg desetine tudi primščino ali pa so od nje dobivali dohodke.2 7 Kako so bili decimatorji plačani za -svoje delo, urbar ne daje nobenih podatkov. Pozneje, ko je bila lastnik gornjegrajskega zemljiškega gospostva ljubljanska škofija, se je upravna razdelitev nekoliko spremenila. Leta 1668 ni bilo več uradov Kojca in Arteca. Kojca je bila priključena uradu PoTeber, urad Arteca pa se ne omenja, verjetno zato, ker ni bil več v sklopu gornjegrajskega gospostva.28 V začetku 19. stoletja pa je obsegalo gospostvo samo devet uradov. Od starih uradov, ki so imeli v glavnem isti obseg, kakor v srednjem veku, jih je ostalo samo osem: Tirovsek, Posavinje, Zadretje, Ljubno (prej Ljubenska gora), Luče, Solčava, Braslovče in Šentilj. Ostalih uradov ni več; posest se je torej precej zmanjšala. Na novo se javlja sedaj urad v Gornjem gradu, kamor je spadal trg Gornji grad, Zakot in Rore (skupina kmetij severno oziroma severovzhodno od Gornjega grada).2 9 2 1 I. O r o ž e n , o.e., str. 310. 22 Ibidem, str. 296. 23 N. pr. dajatev v denarju v Posavinju in Vologu (Ambtmans Recht) in tlako pri oranju po dva dni jeseni in spomladi na celem gospostvu. Ta plužna tlaka se je imenovala »aratrum«. Glej I. O r o ž e n , str. 250, 296, 310 O plužni tlaki oficialom na salzburških posestvih prim. M. K o s , Urbarji saleburške nadškofije, str. 60 si. 2 1 I. O r o ž e n , o. c, str. 287, 291, 292, 295, 301, 304. 25 Ibidem, str. 310. 26 N. pr. župan v Vologu je imel tri njive, od katerih je plačeval dajatev v denarju (str. 294), župan Tomaž v uradu Šentilj je dajal od njive dajatev v vinu (str. 300), župan v uradu Lemberg pa je imel mlin in je zanj plačeval denarno dajatev. 27 I. O r o ž e n , str. 223, 249, 264, 274, 282, 292, 296. 28 ŠkALj., urbar za urad Poreber leta 1668. 29 ŠkALj., Historische Gutsbeschreibung der Kais. Königl. Religions Fonds Herrschaft Öberburg im Jahre 1802 (o tem opisu glej F r. B a š, o. c, str. 1 si.) ; C. S c h m u t z , Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark III, Gratz 1S22, str. 46 si. 476 G o s p o d a r s t v o i n k m e t o v p o l o ž a j . Samostan najbrž ze od svojega začetka ni imel pridvornega gospodarstva, temveč je zemljo oddajal kmetom v zakup pod določenimi pogoji. To je imelo za pod­ ložnike ugodne posledice glede na obliko zakupov. Pravno moremo na ozemlju gornjegrajskega gospostva razlikovati dvoje vrst zakupov: časovno omejeni in dedni zakup.3 0 Položaj (podložnika ki je imel kme­ tijo v časovno omejenem zakupu, je bil mnogo slabši od položaja onega z dednim zakupom. Primeri časovno omejenih zakupov so bili na gornjegrajski posesti razmeroma maloštevilni. Od skupnega števila 981 v urbarju navedenih kmetij je imelo tako obliko zakupa okoli 11 % podloznikov. Skoraj vsi podložniki z začasnim zakupom se.v urbarju imenujejo »colom conuen- rualium«. Bili so nastanjeni na novinah, s krčenjem go^zda pridobljenih kmetijah, in so plačevali dajatve predvsem v denarju. Običajno so bile dajatve v denarju zelo visoke in tak podložnik ni plačeval шс drugega. Malo je bilo takih, ki so dajali poleg censusa v denarju se male da­ jatve, zelo redki pa so bili oni, ki so odrajtovali v naturalijah. l a oblika zakupa je veljala vsaj za dobo obeh zakoncev.32 Oblike »svo­ bodnega« zakupa (Freistift) v urbarju nisem zasledil. Ogromno večino kmetij na gornjegrajskem zemljiškem gospostvu (okoli 89 %) so imeli podložniki v dednem zakupu. Obe obliki dednega zakupa, po kupnem in po grajskem pravu, sta bili močno razširjeni, čeprav je bil bolj pogost zakup po kupnem pravu.3 3 Kupnina je bila zelo visoka in je znašala blizu cele vrednosti kmetije,3 4 pnmscma pa je bila sorazmerno majhna. 3 5 Podložniki s to obliko zakupa so morali dajati vse dajatve (velike in male) ter služnosti. V veliki m e n so bile dajatve še naturalne, čeprav so bile deloma že spremenjene v denarne. Podložniki s tem zakupom so morali deloma še delati t lako 3 5 a аћ pa so dajali denarno odškodnino zanjo.36 Posestnik take kmetije je le-to lahko prodal, vendar je moral dobiti za to dovoljenje zemljiškega go­ spoda in mu od izkupička dati kupni novec. Podložniki, ki so imeli zakup po grajskem pravu, so plačevali samo manjšo dajatev v denarju a» Prim W F r e s a c h e r, Das Kaufrecht bei der Herrschaft Bayerhofen im 17. Jahrhundert. Archiv f. v. G. u. T. 24/5 (1936), str. 119 si.; i s t i . Das Bauertum in Kleinkircheim und St. Oswald in vergangenen Zeiten, Lann- thia I 129 (1939), str. 57 si.; J. P o l e c , Prevedba zakupnih kmetij v kupne na Kranjskem ob koncu 18. stoletja. ZZR 13 (1936/7), str. 135 si. 3 1 I. O r o ž e n, o. c, str. 233, 238—240. 32 Glej opazko pri kolonih v uradu Poreber, kjer sedi na hubi vdova. 33 V urbarju se navaja nekaj primerov takega zakupa, ki so si ga pod­ ložniki pridobili v letu nastanka urbarja, tako str. 237, 283, 322. 34 I O r o ž e n , o.e., str. 282: Podložnik Janes wraby je dobil kmetijo po kupnem pravu za 31 mark in 100 denarjev. Cene kmetijam pa so se tedaj sukale okoli 34—50 mark; glej o. c, str. 155, 157, 168. 35 Ce je naše mišljenje, da so pobirali primščino decimatorji, pravilno, potem je bila višina primščine pol marke oziroma marko ali prašiča, kar znese povprečno 1И do 3 odstotke vrednosti kmetije. 3S» I. O r o ž e n, o. c, str. 310. S 6 I . O r o ž e n , o.c, str. 230, 236, 240, 243. 477 in male dajatve, niso pa imeli nikakih drugih služnosti. Primeri takih zakupov so bili, tako sodimo, predvsem v uradih Ljubenska gora, Luče in Solčava.37 Pri zakupu po grajskem pravu je podložnik imel pravico do prodaje kmetije proti neznatni pristojbini. Primere prodaje urbar večkrat nakazuje, vendar se iz samega teksta ne more presoditi, ali gre za posestnika z grajskim ali posestnika s kupnim pravom.3 8 Točnejšo sliko o agrarnih odnosih tega časa, kakor tudi nadalj­ njega razvoja bi debili, če bi primerjali urbarje poznejših dob, toda ti nam sedaj niso dostopni. V začetku 19. stoletja pa so bila že vsa kmečka posestva z redkimi izjemami lastninska.3 9 Gospodarska enota, ki jo je imel podložnik, je bila kmetija in se v urbarju navaja kot huba ali mansus, vendar so se v času urbarja pre j cele kmetije že začele deliti. Ko j e namreč bila v glavnem pose­ ljena že vsa zemlja, ki je tudi na področju gozda nudila možnost naselitve, in se je prebivalstvo pomnožilo, j e začelo primanjkovati zemlje. Zato je sledila drobitev celih kmetij na polovične, tretjinske in celo četrtinske. Naš urbar navaja 32 polovičnih kmetij, zelo redke pa so bile manjše kmetije.4 0 Da je bil proces delitve kmetij šele na začetni stopnji, nam dokazuje dejstvo, da se na goTnjegrajskem zem­ ljiškem gospostvu javljajo sorazmerno številni primeri obdelovanja v »tovarišiji«, t. j . da sta imela po dva podložnika kmetijo v obdelo­ vanju ter od nje odrajtovala dajatve ali še skupaj ali pa že vsak od svojega dela.4 1 V »tovarišiji« so obdelovali po urbarju povsem tuji ljudje, pa tudi najožji sorodniki, kakor n. pr. Martin Brumnick in njegov sin v Gomilskem v Braslovškem uradu 4 2 ali n. pr. Jantschecz Wirtacznik in njegov brat Martin v Dobravi v Zadretju.4 3 Iz tega bi 37 Nedvomno je imel po tem pravu v zakupu kmetijo duhovnik v Lešju in od nje dajal majhno denarno dajatev 40 oglejskih denarjev (o. c, str. 287): isto velja tudi za kmetije, ki so jih imeli oskrbniki. Ker je velika večina pod- ložnikov v uradu Solčava dajala še manjše denarne dajatve, sodimo, da. je bila tod razširjena oblika zakupa po grajskem pravu. K razširitvi te oblike zakupa je morda precej vplivala kolonizacija. 38 N. pr. I. O r o ž e n , o. c, str. 280, kjer je pod navedbo podložnika Vlricha Tschelygogyja opomba: »Item vbi fuit olim vlreich tenet Andre sekalez et seruit tantum sicut prius«; glej še str. 282, 309. Še več jih srečamo v urbarju za urad Poreber leta i668. 39 »Die Unterthanen besitzen ihre Gründe weder in Erbpacht weder Zinss noch für ledigliche Dienste, sondern alle Gründe gehören dem Unterthanen Eigentümlich ...« Historische Gutsbeschreibung, IX, toč. 10, SkALj 40 V uradu Posavinje je imel Hansa belicznik iz Volovenj tretjinsko kme­ tijo (»habet tertiam partem in prefato manso«); I. O r o ž e n , o. c, str. 241. V Ljubenski gori pa se omenja četrtinska kmetija (»Item von ainem viertailk), ki je plačevala manj kakor četrtino censusa, na splošnoi veljavnega za celo kmetijo ; ibidem, str. 268. 4 1 Po uradih so primeri obdelovanja v »tovarišiji« razdeljeni takole: v uradu Tirovsek, Ljubenska gora, Braslovče in Lemberg po en primer; v uradih Posavinje, Luče, Solčava in Poreber po dva; v uradu Zadretje trije, v ostalih uradih pa nič. Glej I. O r o ž e n , o. c, str. 260, 269, 284, 297, 304, primere skupnega plačevanja; str. 257 že ločenega. 42 I. O r o ž e n , o. c, str. 288. 4 3 Ibidem, str. 257. 478 lahko sklepali, da se je delitev kmetij običajno začela s skupnim ob­ delovanjem najbližjih sorodnikov, očeta in sina oziroma bratov na isti kmetiji. Dokaz, da se je delitev kmetij začela v najožjih sorodstvenih vezeh, bi bilo tudi to, da sta zgoraj omenjena brata plačevala vsak po 40 graških denarjev kot census in male dajatve v piščancu in desetih jajcih ločeno, skupno pa dajala 50 oglejskih denarjev. Kmetije, ki se je že delila, samostan ni več združil, čeprav j e na njej sedel en sam podložnik. Kjer imamo v urbarju tak primer, se vedno navaja, da drži podložnik tudi drugo polovico, z besedami: »Et tenet aliam partem eciam.«44 V naslednjih stoletjih pa se je tudi na gornjegrajski posesti vršila delitev kmetij v velikem obsegu. Vendar nam je pri tem ločiti dvoje področij. V goratem svetu, kjer so bile samotne kmetije in raztresena naselja, se je mnogo bolj ohranilo staro stanje.4 5 Nasprotno pa se je na ozemlju tistih uradov, ki so obsegali ravninski svet in kjer j e bila naselbinska oblika vas, vršil ta proces v mnogo večjem obsegu. To nam pokaže primerjava za urad Poreber, kjer je bilo 1426. leta 65 celih kmetij in prav toliko podložnikov, a okoli 250 let pozneje j e bilo tam 123 podložnikov, celih kmetij pa le še 29; vse ostale pa so bile manjše (računano brez kmetij nekdanjega urada Kozica, ki je bil tedaj že priključen uradu Poreber). Podrobnejšo posestno sliko tega urada daje naslednja tabela.4 8 Kakor na drugih zemljiških gospostvih so se tudi na gornjegrajski posesti javljale opustele kmetije. Imamo jih v vseh uradih in jih je bilo vseh skupaj 58 ali 5,91 %, ter so se omenjale kakor »ain öd« v nemščini in »mansus desolatus« v latinščini.4 7 Dvakrat pa se j e pusta kmetija označevala tudi s slovenskim izrazom »apostata« in »pastota«.43 44 Ibidem, str. 261, 276. 45 Prim, za področje uradov Solčava in Luče Fr . M i š i c , O ledinskih imenih, str. 151; i s t i , Ledinska imena, str. 40 si. 4 e Tabela je narejena po že omenjenem urbarju za urad Poreber. Število naselij se ujema s starim, vendar se namesto podložnikov v Studencu, Tro- belnem in Chronfurtu navajajo kmetije v Bukovici, pri Brezovici in Zerjavcih. Toda velikost posesti se skoraj povsem sklada. Po starem urbarju je bilo v vseh treh starih naseljih 10 celih kmetij, v novih treh pa je zemlje za 8% hübe. Ker se Chronfurt starega urbarja po številu celih kmetij povsem ujema z Zerjavcami, ki jih pozna urbar leta 1688, obstoji možnost, da je bila to ista naselbina. Žal nisem mogel zasledovati konkreten proces drobljenja kmetij na celem zemljiškem gospostvu, ker mi viri niso dostopni. 47 Po uradih so bile puste kmetije razdeljene, kakor sledi: Tirovsek jih ima 8, Posavinje 4, Zadretje 7, Ljubenska gora 8, Luče 7, Solčava 2, Bra- elovče 2, Volog 2, Lemberg 4, Šentilj 8, Poreber 2, Kojca 1 in Arteca 3. 48 Beseda se je uporabljala predvsem na ozemlju svetne oblasti nek­ danjega oglejskega patriarhata in njemu bližnjih področjih. Glej M. K o s , Pustota, Slavistična revija 3 (1950), str. 397 si.; prim, i s t i , Urbarji Sloven­ skega Primorja, Ljubljana 1948, str. 28. Izven omenjenega območja se je be­ seda kot določen agrarni termin doslej pojarvila le v našem urbarju. Sem. se je verjetno prenesla pod vplivom oglejskega patriarhata, s katerim je bilo gornjegrajsko zemljiško gospostvo po svojem nastanku in v cerkvenem po­ gledu tesno povezano. Zelo verjetno pa je vplivalo na to razširitev tudi dejstvo, da je imel samostan nekaj posesti v Furlaniji. 479 i • *ч -*-» «J fa! M -*-* 0 •-« 0) • > CU > a Ш 3 > te vi lc po d- žn ik o m o «s a л eu cA « Z «S >N • i — , A: •* Ir~ s5 " eu 0 -"* p 5 te ~ I I 01 tU S I I I -S M a >u '> o а § nj a Ф o I a ČU ' >N "e? Ai -Ö 3 frt a •« в eu -rt u ci a a> л а tO cri •t—1 « а A i trt e « bc > Ô c8 !» O m -s o ^ bo CÖ V > CU co "~ a 13 s> U f f l c c c w ^ P Q c « 0 § P H H e H t 3 N ^ K ( S g « W t ì 480 F. Gestrin, Gornjegrajska posest leta 1426 CS INJAVAS \ ) > Števi lo o p u s t e l i h k m e t i j j e b i lo n a g o m j e g r a j s k e m z e m l j i š k e m go­ spos tvu s o r a z m e r n o m a j h n o . N a d r u g i h posestv ih so se n a splošno jav­ l ja le v p r e c e j v e č j e m števi lu in celo že m n o g o p r e j . 4 9 Č e p r i m e r j a m o števi lo o p u s t e l i h k m e t i j n a n a š e m gospostvu s posest jo f ra jz inškega škofa v Selški in P o l j a n s k i dol ini, p r i d e m o d o z a k l j u č k a , d a j e m n o g o m a n j k m e t i j o p u s t e l o v gora t ih p r e d e l i h , k j e r se j e k o l o n i z a c i j a vrš i la b o l j paz l j ivo. 5 0 Vzroki, z a r a d i k a t e r i h so k m e t i j e opuste le, so bi l i l a h k o ze lo raz­ lični. V d o b i z u n a n j e in n o t r a n j e kolonizaci je , k i j o j e r e d n o p o s p e š e v a l zeml j i šk i gospod, d a b i povečal š tevi lo p o d l o ž n i k o v in posel i l vso za nase l i tev u g o d n o zeml jo t e r t a k o p o m n o ž i l svoje d o h o d k e , se j e mnogo­ k r a t k r č i l a in nase l i l a zemlja, k i se j e k a s n e j e i z k a z a l a za n e p l o d n o . Zeml ja se j e i z č r p a l a in k m e t i j a j e o p u s t e l a — p o s t a l a p u s t a . 5 1 Mnogo­ k r a t j e bi l vz rok za opuste lost t u d i n e u g o d e n geografski p o l o ž a j , zlast i še, če se k t e m u p r i d r u ž i j o s l a b e k l i m a t s k e p r i l i k e . K o so v d r u g i polovici 14. s to le t ja d iv ja le p r e k o n a š i h k r a j e v k u ž n e bolezni , zlast i k u g a , so p o m o r i l e m n o g o p r e b i v a l s t v a i n so i z u m r l e cele r o d b i n e . C e s t o so b i l i v z r o k za opus te los t k m e t i j m e d s e b o j n i s p o p a d i p l e m i č e v in v o j n a sploh. Vse t o l a h k o n a v e d e m o t u d i k o t v z r o k opuste lost i n a š i h k m e t i j . L e r e d k e od n a v e d e n i h p u s t o t so o s t a l e nepose l jene, o z i r o m a j ih s a m o s t a n n i odda l v n a j e m . 5 2 G o r n j e g r a j s k i samostanc i so — k a k o r d r u g i zeml j i šk i gospodje — težili, d a b i t u d i o d t e h p u s t i h k m e t i j d o b i l i č im v e č d o h o d k o v . Z a t o so n a n j i h nase l j eva l i n o v e p o d l o ž n i k e 5 3 in d a j a l i p u s t o t e v ce lot i 5 4 ali v sa j d e l n o 5 5 k m e t o m v z a k u p po leg k m e t i j e , k i j o j e v sak p o s a m e z n i k že imel . O d p u s t i h k m e t i j so p o d l o ž n i k i p la­ čeval i p r e d v s e m v d e n a r j u . N a j v e č j e d a j a l Malecz v u r a d u Kojca, in sicer 1 m a r k o 80 d e n a r j e v g r a š k e ve l jave . N a j m a n j p a j e o d r a j t o v a l 4 8 Prim n. pr. salzburško posest sevniškega in brežiškega urada, kjer ie bilo leta 1322, torej že celih sto let p r e j 56,24% pustih kmetij (sevniški 32,12 %, brežiški pa 70,64%). Na posestvih istega gospoda pri Ptuju je bilo isto leto 14 95 %, a leta 1495 že 33,58 % pustot (M. K o s, urbar j i salzburske nadskofije, str. 65, 67). Prim, tudi F r . K o v a č i č , Gospodarska zgodovina dominikan­ skega samostana v Ptuju, CZN 10 (1913), str. 59 si.; urbarje za Stari Trg pri Slovenjem Gradcu, kjer je bilo leta 1452 opustelih kmetu za 20,30 % (SkALj.; B. G r a f e n a u e r , Boj za staro pravdo, op. 424); M. K o s , Urbarji Sloven­ skega Primorja, str. 22 si. 5 0 Približno enako sliko o razmerju opustelih kmetij, kakor na gornje- grajskem zemljiškem gospostvu, dobimo za frajzinška posestva v Seiski in Poljanski dolini. V prvi je od 1291 do 1500 opustelo 6,23 %, a je v istem času nastalo na novo 4,88% kmetij od skupnega števila (P. B l a ž n i k . Selska, str 30 si.). V Poljanski dolini pa je urbar leta 1318 izkazoval 4,80 % pustot. Do leta 1500 je njihovo število naraslo, čeprav je marsikatera pusta kmetija povsem izginila, že na 9,78 % celotnega števila kmetij, ki se je ves ta cas večalo z novo nastajajočimi hubami. 5 1 M. K o s , Urbarji salzburske nadskofije, str. 64 si. 5 2 I. O r o ž e n , o.e., str. 302: Vdova Schaffer plačuje 12 denarjev »de vno orto qui ortus pertinet ad vnum mansum desolatum quem dominus retmet pro feno. 5 3 N. pr, ibidem, str. 256, 262, 269. 5 4 Ibidem, str. 223, 255, 256, 295, 5 5 Glej opombo 52. 3i 481 Mositsch v uradu Luče: 13 denarjev graške veljave ter ovco, piščanca in pet jajc kot malo dajatev. Nekateri podložniki so plačevali od pustih kmetij tudi v naturalijah; v takih primerih so bile dajatve enake kakor dajatve za ostale kmetije.5 8 Poedine puste kmetije so imeli tudi oskrbniki.5 7 Poleg običajnih kmetij so bile v uradu Tirovsek tudi tako imeno­ vane švajge (swaiga).58 Kot švajge označuje urbar tiste kmetije, ki so bile po navadi na gornji meji žita in so se v glavnem ukvarjale z živinorejo.5 9 Švajge — planinske kmetije so nastajale v 12.—15. sto­ letju, potem ko so bile doline že gosto naseljene. Ustanavljale so se na novo ali pa so se že obstoječe kmetije spremenile v planinske. Ustanavljal j ih je tudi zemljiški gospod. Čeprav je bila na planinskih kmetijah glavna panoga gospodarstva živinoreja, so vendar gojili tudi žito, kar je bilo potrebno za lastno uporabo. Dajatve v žitu se na planinskih kmetijah ne javljajo pogosto. Po našem urbarju j e plačevala poleg sira v žitu samo ena kmetija v Mačkovem kotu.6 0 Na Gornjegrajskem so se planinske kmetije delile v dvojne: prvič v planinske kmetije, ki so gojile govedo in odrajtovale po 300 kosov6 1 kravjega sira (Herrenkäse, caseos vacinos) kot census, drugič v kmetije, ki so gojile večji del ali izključno samo ovce ter dajale isto količino ovčjega sira (Nunnenkäse). Izmed navedenih kmetij je plačevalo 16 podložnikov v kravjem, ostali pa v ovčjem siru. Tiste planinske kmetije, ki so plačevale kravji sir, se v urbarju večkrat navajajo kot »Swaiga vaccaria«,62 one druge pa kot »Swaiga ouina«.6 3 Tudi po dajatvah sta se ti dve vrsti planinskih kmetij razlikovali. Goveje so plačevale 300 kosov sira, 2 piščanca in 20 jajc; pet izmed njih pa je odrajtovalo še po idrijo 6 4 surovega masla, česar ovčje pla- , v 6 6 I- O r o ž e n , o.e., str. 294, 298, 304; izjema je pustota v Zg. Predelu, ki placa le polovico sicer uveljavljenih dajatev. 57 N. pr. oskrbniki v uradu Braslovče, Volog in Poreber. 5 8 Po urbarju je izkazanih 27 švajg, a v sumarni navedbi jih urbar navaja 30. 5 9 Prim. A. D o p s c h, Die Landesfürstlichen Gesamturbare der Steier­ mark aus dem Mittelalter, Wien-Leipzig 1910, str.LXXIII; A. G s t i r n e r , Die Schwaighöfe im ehemaligen Herzogtume Steiermark, Zeitschrift d H. V. f. Steiermark 31 (1937), str. 1 si.; B. J o r d a n , Planine v Karavankah, GV 17 (1945,) str. 61 si. 60 I. O r o ž e n , o.e., str. 228. 6 1 Kos sira, v katerem so plačevale planinske kmetije, je bil različno velik po vrsti sira. Kos kravjega sira je tehtal 2—3 funte, t i . okoli 1—1И kg in je veljal 3 denarje. Kos ovčjega sira je bil po teži za polovico lažji, stal pa je prav tobko. Glej A. G s t i r n e r , o.e., str. 33 si. 62 I. O r o ž e n , o.e., str. 222, 224. 6 3 Ibidem, str. 223, 225. M Idrija je bila polovico urne. Ker je v tem času merila urna na štajer­ skem 13,72 — 26,241 je torej idrija držala 6,86 — 13,12 1. Glej R. B a r a v a l l e , Zur Geschichte der steierischen Masse I, Zeitschrift d. H. V. f. Steiermark 29 (1935), str. 81 si. I. O r o ž e n, o. c, str. 220 navaja, da je idrija surovega masla tehtala 10 funtov (5,6 kg), kar bi približno ustrezalo nižji meri v litrih iz­ ražene idrije. 482 ninske kmetije, razen v enem primeru, ne dajejo. Ovčje planinske kmetije pa so dajale poleg 300 kosov ovčjega sira še ovco, jagnje in druge male dajatve v isti odmeri kakor goveje.. Tudi tu plačuje Nicla pobresnik idrijo surovega masla, a prejkone zato, ker j e poleg ovac gojil še nekoliko krav. Planinske kmetije so se po letu 1500 v urbarjih vedno redkeje omenjale, bodisi dai so se opuščale, bodisi da so se naturalne dajatve spremenile v demarne. Ze v našem urbarju zasledimo primere, kjer je planinska kmetija lahko plačevala v denarju.0 5 Druge, manjše gospodarske enote oziroma objekti, ki se v urbarju omenjajo poleg kmetij, so bile še mlini, valjalnice sukna, žage, dvorci, hiše oziroma zemljišče, katerega urbar označuje z »area«, njive, vrtovi, travniki in vinogradi. Mlinov izkazuje gorhjegrajski urbar 22.ee Postavljati j ih j e smel samo samostan6 7 in posestniki so mu morali plačevati dajatev v denarju v vrednosti od 15 do 135 graških denarjev. Le izjemoma so se poleg manjše vsote denarja dajali še ali ovca ali piščanec ali jajca. Kot izjemen primer sta imela mlin ob Voložnici v Zadretju dva mlinarja skupaj in sta vsak plačevala po 30 graških denarjev. Valjalnice, v katerih so valjali domače sukno, so bile po ena v Volovleku, Strmškem vrhu in dve v Gornjem gradu. To nam, poleg dajatev v blagu, ki se javljajo v Šmiklavžu in Mačkovem kotu, kaže, da je bilo tkanje sukna v Savinjski in Zadreški dolini že v srednjem veku precej razvito. Ta domača obrt se j e nato obdržala do začetka našega stoletja.6 3 Pri valjanju sukna so morda že tedaj uporabljali vodno silo, kajti »Stamipher« v Volovleku je imel valjalnico in mlin. Zanje so plačevali samo v denarju. Žage, ki so bile v poznejšem obdobju zelo številne na Savinji in Dreti, 6 9 so bile še redke: omenjata >se samo v uradu Tirovsek in v Gornjem gradu. Dvorec (curia) se omenja v urbarju samo na dveh mestih: v Gor­ njem gradu in v Podgradu. Prvega je imel neki Conrad in je zanj plačeval 2 marki denarjev. Onega v Podgradu pa je imel v zakupu in najemu oskrbnik za tri marke denarjev. Pozneje je dobil še pusto kmetijo v istem kraju. Pre j je imel samostan v svoji lasti še več dvorcev, a j ih je prodal. 7 0 Sodimo, da je moral imeti samostan poseben dvorec tudi v Gornjem gradu, središču svojega zemljiškega gospostva, 6 5 I. O r o ž e n, o. c, str. 226, 227. 66 Po uradih so bili mlini razporejeni takole: Tirovsek 2, Posavinje 6, Zadretje 4, Ljubenska gora 3, Luče 2, Lemberg 1 in v Gornjem gradu 1. 67 A. S t e g e n š e k , O najstarejši zgodovini Gornjegrajskega, str. 4. 6 8 Prim. F. K o t n i k , O valjanju domačega sukna. Slovenski etnograf 2 (1949), str. 14 si. 69 F. B a š, o. c, str. 7. 7 0 Primer za to je dvorec v Bočni, ki ga je leta 1368 kupil od samostana Perlein iz Gornjega grada (I. O r o ž e n , o.e., str. 140). 3i* 483 ker se v urbarju omenja straža, kateri je dajal svoje dajatve podložnik Zwetecz am poseg (Požešnik na Požegi v uradu Tirovsek).7 1 Hiše (domus, haws) so bile samostojne posestne enote in j ih sre­ čamo predvsem v tržiščih Gornji grad, Ljubno in Rečica. K njim je lahko spadalo tudi malo zemlje in so tam, kjer so bile na vasi, po svojem bistvu zelo blizu kajž.7 2 Za hiše so posestniki plačevali samo­ stanu od 8 do 80 denarjev. Od manjših zemljišč, ki j ih razlikuje urbar, je »area« zemljišče, ki je bilo nezazidano ali pa je na njem stala kaka hiša, dvorec ali pristava.7 3 Bila so samo v že zgoraj omenjenih tržiščih. V Gornjem gradu so plačevali po 8 do 24 denarjev od enega, v Ljubnem po 12 in v Rečici po 22 denarjev. Zelo pogosto se v urbarju omenjajo njive (ager). Podložnik ali kdorkoli j ih je imel v najemu, j e moral plačevati denarne dajatve, le enkrat se zanjo kot dajatev omenja med. Od drugih zemljišč so imet­ niki za vrtove (orto, garten) plačevali od 5 do 23Уа denarjev, za trav­ nike (prato, wisen) pa p o 16 do 40 denarjev. Vinogradi se zelo pogosto omenjajo v uradu Lemberg, kjer so podložniki v vasi Brezje plačevali gornine, in v uradu Šentilj; tod je večje število podložnih kmetov v vinu celo plačevalo census, oziroma od posameznih vinogradov različno visoke dajatve v denarju ali v naturalijah. Poleg teh vinogradov je bil na gomjegrajskem posestvu tedaj samo še vinograd v Dre&inji vasi, urad Braslovče. Pozneje se je do leta 1601 površina vinogradov znatno povečala in jih srečamo »pri Radmirju, na Brdu in na Homcu, v neposredni bližini Ljubnega v Juvanjah, Karnici, Kogelcah in Grmcah ter v okolici Rečice v Vim- poslah, Št. Janžu, na Poljanah, v Okonini ter na Karučniku«.7 4 Danes na te vinograde spominjajo le še ledinska imena in tod in tam se nahajajoči vinograd. Na podlagi podložniških dajatev in služnosti dobimo vpogled v go­ spodarsko stanje tega ozemlja v začetku 15. stoletja, spoznamo s čem in v koliki meri podložniki plačujejo dajatve svojemu zemljiškemu gospodu, vidimo pa tudi iz skupne vsote zemljiških dajatev in desetine, kakšen je bil njegov dohodek od gospostva. Da bi bila slika bolj re­ liefna, sem podložniške dajatve zbral v tabele za vsak urad posebej. Posebnosti, ki j ih vanje nisem mogel vključiti, sem navedel kot opombe ob posameznih uradih. 7 1 I. O r o ž e n , o. c, str. 230: »Zwetecz am poseg seruit censum custodi sed cum ceteris Jurihus ad curiam.« 72 N. рг.. na Konjskem vrhu. I. O r o ž e n , o. c, str. 283; prim. M. K o s , Urbarji Slovenskega Primorja, str. 23. 7a Prim. M. K o s , Urbarji salzburške nadškofije, str. 47. 74 F. B a š , o. c str. 3. 484 Д1 - lABfl3A I3['5BÏS A * snsu33 ДЈ - lABfpA ' »JAYOig« BOfef IDUBDStJ BjafuSof 3DAQ CU > o -e e (H (ЗГОАО III 3lABJ3[j ЗЗГВЛЈ po »•»s — III — AOS04 00£ ° đ (ицвпбпаз) •"!S TjBfiJpi A ОЈвВТП OAOing ЦВ-inS -пзш ur qifipocu A 33AO ON O IfBjnS -азш ni Tjifipora A z a J — TJBJTIS -nam ni ЦТГфОШ A aqnH a П Л tu Z d >N O T ) ft ft <* Ü 0 KZ -41 - I I I м<м i s •S _g>Nl «S ÄS 113 _ a.s ! Ì I I o > I I .2 0 z o 5 >Л |Л KZ KN - * K Z I o 00 s, N CU m са ON 5 I ° > CU a Z iS I I >ü & rt o tu S NO K Z • * ( M I I '-•ao j i - * o -M ß CU (* C? - M >ü a S cu S tU tU o p a -u o cä a a> u '5"'3 p. "e ~B a « ,đ a . ~ "3 a •Ö d 6 - a Ï 3 | w »*; TJ ea « « > " 0 d > » o : # 485 AI - ТЛВТЈЗА i3[fBj*S л s n s 0 3 3 AI - и в Г [ З л i3[sra[Šo л •>JM3} S - BufBf IODBJSIJ B ) 3 { U S B { з о л о ( З Г Ј Л О n t аГлвлзтј öSfBAS po B 1 ! s — I I I - i o s o q 00£ OJ (lUJBnSUSD) tJBJUpi л о[$вш олодпд q e j n s -пзга UT q i f i p o r a д S 3 A Q TIB i n s -U3UI ur ПЈГтрош л žj[ — u B i n s - и з ш пт , q i f i p o r a  ВЗТПЗ^Ј з Ч п Н a .. >N co o •S "o CO 00 o M I I -S co - I I I 'S O O S cM ss co m • * t«"i I I S°° S •* o O] 00 I I - 4 m S te Л N •>-» tO O . s Л co T ) CD i» co a 3 S л I H S !> M s N a s d & -a -, c j a S T Ü t ! a S N S oT ca « a i . P3 2 * 3 Ss S « 1 — ЧН TT 5 S v ч S S л s S fi ^ CJ > ~ O ВД « •a © S? § 5 « •B S 3 ° A ~ ca 0 S "O g- s 3 " s bo 0 . CU 1 a Ђ <и o hJ ti (m od i je m h S en as p re em m 0 -^ s « t J S i . 3 5 'S s » * e S 2 H I . j 3 S — - i - 3 u :"^ ' " "3 ,•? ""* >o 2 W a u s a a p. a 13 co «1 '[7 se o d ra jt o va Š ta je rs k e m 1 S t. 2 9 , 19 35 , a t m e n s u ra s e ld e r m a z < ). 0 -t **" G *ïï 3 > ~ M « Ï B ' S S !; a -e a £ sO 0 9 0 OH %o O a 0* j> w r; "-» . £ U m S kl °-§3 «•?>§ •»'S "ja S ° §5 "'S. » ä 0 § ' 1 ~4 - Д -Ф 0 ft •* ? 3 CM i ! .s i en tD 44 л Il ^ , CU , M a o „ " <* H » 'g Л H- -H. в • S i - a - S S l ' » v — - ~ -a j * ft 4) co «J XJ a •>S à o .-* ca 1 •-. "V т) M K CO •!-» —ч > co c cu ^ v _o ft « ^ > » « cö S O M 3 4 bo ••-» t 4) k. ^ — e» 4 t; M đ £ o a? f м -5 — o м . „ ^ а ° а ^ 1 з ' с > « a « g & t j л - **" *ö -+* « cu . SE o o > ^ « C H c j - , 60 • З л ft •§ s.» s — » - " ft •* cu »1 j j в "O ^ C« * M —' O ^ *3 a S i ^. ^ o, o ca « " ^ ÛJ " m « ч л i . « Л a -~ >N ai »H IJ a to Л » ^ "3 ^ 1 C ' O O 2 » < • T > "S c a g i n S c a N o e ft!-ca^'c7-eš . 3 ca " fa* o ca ca rt KJ 2 ft- « » I l S 5>*>0 » - . 0 0 a e 2 « •* S? g « S -8 -i S 'g S ; - д * 4) b n H « ^ d * S Ü * £ « 1 Л B « » ^ ' 5 ^ « - o ' O bo а _ 2 ^З ö •^ J2 ^ 5« « > • ^ o ^ - а ^ 2 - - - S 4) 9 O cd И J= . K) л — -- a »H o bo J - t> 4) "Ђ >u w И co г: ** . ft *S * o- -, .J" -Q t> ._ - a w» 5 > - « 3 3 tì a a co 5 .-? „ j j -e -e S o ^ en O t» Qj oj o ü £ a -a, e .- a ^ ^ s - ^ a ^ - s « "3> g ( * ä а . А м - с ) > " g Š Ђ i e - к > > Ž - Il -2 -s 486 S4SH83 »jAV3ig< qBiq i ] л pajv BDfBf p u B D j i j BjafnSef 00 AQ > s © CU S (ТЛВГтЗЛ I3JsB.l3 л —-"crno J ojđ) I D I S B I J (m[Bns -U3D) l i g гн SSAQ BDInSSJ o q n H a S o 9 а "X. ~ â ° t) p< o 00 3S O 3 »•S" Q -rt O 3 o 3? o cca X a « - * is. r ^i tr\ i^ ^ ^ O x x x * * < s » C Q.O ä 2 d « S ' a . i»" - — саЛ - S o в S. И •2 o « •a e £ C C N a e rt o o) a t/2 0} Л cu > -p o Q "o - ^ ?• w N g^> a " S^S O d > N 3 ^ i—"a d n o -5 e, o д a a o C o • s | ö ^ > g 487 SUSU33 »лм.3}д< tjBjqij л pojv üofwf p u e o s i j B^fnSBf 30\Q (тлвПзл — ODJOd o i d ) i g t s B J j (infians -U3D) J i g S3A0 ЂОТПЗЈЈ a q n H a a >N O T ) a öS O - 5 i ! cô IT. K\ N . о\ ^ CM тз N § X •^1 тзтЈ o - * M N X X •^н 1Л •»-l ts. 1 1 »л л ê ^ s 3 o * o 1 1 1 ° 1 "-1 d 1 ^ >л 4 - 1 ca ^ •*-! •O W X (M • И 1« r 1 1 •w • > — s a > o 0 > Ki чЧ i ! « e~i O (M t ^ | | 1 i 1 1 1 1 1 1 1 vO c C Л 3 •»—> a & • N | S 1 чН 1 ® 1 ^ rt 1Л O m m 1 1 •é • r t § X (M 1 1 i 1 1 1 1 1 ! tr\ 00 a £ - 1 o 1 f- f ï 1 1 1Л | | | 1 1 1 " I * 1 * CM a > ^ d »Л lf\ •y-i | | 1 i i 1 i t i 1 1 I 1 1 1 1 1 t 1 m '5 o "o « 1 ° 1 ^ 1° 1 o CM (M 1 1 T H ' 1 i 1 1 1 1 1 1 1 ^н 'S «S > 0 1—> S JA o 8. Л C -* (. •4 3 K £ 3* 55 | w 8 1 g (M o (M •«Sin X X m T3T3 o o CJ ~* X X •PH -1 00 1 * ^ CM * * ^н a> 'g tö •rt te £ t^ o OJ •чН |S 1 -rt 1 o 00 o T) 00 X CM 1 1 •d T» l ~ S S tM xx •*4 ~* \f\ CM 1 1 4 8 ve l de i m r. 1 0 Ч-Ч J a 0 JA C 1Л | 1 i 1 1 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 .̂ ' p "č u. 1 1 1 1 1 1 1 \° \ \ •* 1 o O o *6 1Л X Г\ 1 1 •d o (M X m IT> Is, 1 i i 1 m 1 1 « 1 m o ••—» o '2 > 4 C ?H -rt 488 - s I I ' » S S o (M <* Х , н м 2 I a - M e «3 & h £ Л S PS l S •a-a CM ao X X I I s s» 0 43 14 č/3 • F 4 a £ O M $ .S» oo ^ s; iS.! °°̂ I I I I. C m 12 .S-S oo <м § -g 3 a O S ' a. sa •* o a te C3 .S à o • S 8 ? » •S •" Д пз "g 'S "g - ° e a s > * >• » M •e = a -a. P. e '3 a S j >1Л a s S ki 4) N 63 t - O M u * ' .s O g M Л o « t - tu Se a u o •£!• ce > 0 3 2 "3 • - . r t Р^ 4Ï N So ' — OJ tf ' : ? na J О л - = •*> >^3 „ —.s ј< • ' С - о i 3 D В О •e S"» s.« ^ o. 'S s.« s e O >Cv B t - cd »•? : o, o. O » Z » đ So > S -a » S u ! 3 -r- 3 j j l l « ... S n e •s ± Il M S ** S • у и C 5 - - л s .S3 -S " ' D " N fe .S e o P- c N S o -3 rt ** 2M31S< B D I B J p n B j s t j (injensnao) ^ «S « § © 00 •* © BjafaSef aoAQ в NI S £5 !?!S«4 г-а SJ&Q BDinaj j sqnii oj a л a> en al Ž >N © З̂ o p. oj tì ô cow-»-« X X X i § Pi •rt o in 3 I I ©• s be u t-r № iS o bo NI 5 oo I 1 ffi I I $ X X X w id w TD a CO 490 o Ol S s 5 s § s I I N I I I CT h- ~ I I I ! I M o 6 0 o u A o Q S m m A o cd S « 1 bo O > C TS & co be o I б) N 1 IS 5 • * o •a m > CJ 1 •e C- > Cl CM CM 1 (N C f- c eu c P- 1 <*• 0 i H s ( N CM i n vO CM 1 < ' , I C l t ^ 1 m m | - * o\ 'S >N S o > A 0 «5 '-S 0 Ci) M S '5 a I I t o E o M i l l CT' 4 ' Q cd >cj Ö pq o a >o o m cd a cd a D. P CO Ci Ф -o cu > ce ö ed •5 S co a a» -e e S * S m u °3 al O Q, O. « h es « « d S.s «'s > ^ * a S c ^ c „ aj a) ? O СЦ •J o cd а Ki S 'S* 1—» v "eu 3 (0 a Savina 22* 21 — 39 173 HO 115 Sv. Primož 1 Tir . . . . Skupaj izkazanih . . V urbarju navedenih . (2) 23** (2) 24 (i) 36*** (8) ' 105 — — — — — — — — — — — — — — 27 - — 27 - — 40 - — 115 - — 115 - - 42 - 44 - 02 - 187 - 182 252 234 298 957 962 9 90 10 60 11 36 100 36 100 8 7 7 140 12 136 34 78 34 142 * Kmetije sem združil po nekdanjih občinah. 1 Marquard am perg ima še eno fetrtinsko kmetijo, ki ni všteta v število navedenih (**). * Od tega en mlin. *•* Od tega trije mlini. 492 Urad Luče* Naselbina oziroma podložniki Krnica 1 . 2 3 _ (1) — Podvolovlek Podveza 21* (D Radoha' 2 9 Strmski vrh 4** (5) - — - Konjski vrh 3 2 2 ^ _ 3 2 — 23 46 260 13 4 150 74% 16 31 198 40 150 19 34 135 Skupaj izkazanih . (7) 123 — 3 2 109 209 1104 — — — — — — — — — 19 - 28 - 4 - - 36 - 54 8 166 «45 50 9 110 12 130 2 70 3 17 8" 140 2 63 8 8 30 79 53 29 30 431/5, V urbarju navedenih . ._ _ 53 29 — 111 — 209 1104 ^ 3 2 30 З8У2 * Kmetije sem združil po nekdaDJih občinah. * Podložnik Martin Losseker ima še vrt in plačuje zanj 15 denarjev. 1 Michel am Guph daje od krave in prašička 60 denarjev. 3 Županski dvorec je plačeval marko denarjev (je vštet v končno število kmetij). Marko niczner plačuje od neke posesti 54 denarjev (je vštet v končno število kmetij). * V Podvezi j e bil še mlin, od katerega je lastnik plačeval zanj ?0 denarjev. ** Na Strmškem vrhu je bila še valjalnica blaga in odrajtovala 60 denarjev. *** Tod je b i l š e mlin in je zanj posestnik dajal 19 denarjev. 495 Urad Solčava Naselbina oziroma podložniki Vse kmetije v tem uradu ,„> Vsi podložniki plačujejo »pro ho- 21 15 so samotne, zato sem nore« od 2 do 7 oglejskih solidov, jih štel skupaj . . . kar znese 1 marko 67 solidov 1 0 4 0 Skupaj izkazanih . (2) « • v, 58 4 spremenjeno v grasko veljavo 50* 75 V urbarju navedenih 57 59 10 solidov ' M i c h e l Belschak je imel še mlin, ki ni vračunan v vsoto kmeti j , in je zanj plačeval Urad Braslovče* Naselbina oziroma podložniki Sv. Križ Petrovce Šešice Sentlovrenc Voljsko (potok) . Latkova vas pri Preboldu . . Orla Pri gradu Štrausenek 1 20 10 20 80 20 60 60 20 120 60 50 35 140 140 40 80 * Census, ki se je deloma plačeval v oglejski vrednosti, sem v tabeli spremenil v eraško veljavo. D 494 Naselbina oziroma podložniki aS 'S C 5 ci 03 ti M à 1-4 o tr! H-i *u cd cd "-Ч cd t—» M C Preserje . . . Parižlje 1 . . . 3 4 z z — — — — 2 4 4 8 20 70 2 40 3 30 Trnava 2 Gomilsko 6 Grajska vas 3 Spodnje Gorče . . . 2 Gline pri Gomilskem i Letuš (1^ Obramlje 1 Gorica 1 Zgornja Ponikva . . 2 Prekopa . . . . . 1 Rakovlje 12 Obramlje (koloni). . 2 Drešina vas (koloni)2 2 (2) Skupaj izkazanih . . ^ V urbarju navedenih — 11 16 40 120 40 3 30 7 20 3 iy2 i 110 80 60 4 140 20 20 80 30 140 80 22 23 220 40 1 60 79 100 930 2 80 57 156У2 76 98 920 60 И6У 2 1 Jakob zu parislach plača od treh polj 30 denarjev. * Janczecz an der Pok daje od vinograda marko oglejske veljave. I >Pondus« je bila utežna mera enaka približno funtu in se je uporabljala za merjenje lanenih vlaken (A. Meli, Beiträge zur Geschichte des Unterthanswesens in Steiermark. Mitt. d. H. V. f. St. 41 (1893), Str. 167. 495 Urad Volog Naselbina oziroma podložniki 0) - Q a K cd o S OH CD > O rt > O "S d bo «J i—» « cd « j "Ć? u 'in 'S v u en co d cu U Volog1 (1) 9 9 — 18 x 20 s. 9 180 81 3 20 84 Kale Kljanc Orehovec . . . . Prekopa (koloni) . Teševa (koloni) Pečica (koloni). . Merince (koloni) . Podgrad . . . . 3 7 3 ~~ 1 _ (D - 2 — 1 _ 5 ~ 1 ~~ 2 _ 1* ~~ 1 7 — — — — — — — — 6 x 2 0 s . — — — — — — — : - 3 10 140 — 2 40 — 1 — — 1 20 27 — — — 4 I 135 _ 90 ~~ 120 _ 80 — — — — 6 2 105 2 90 75 1 20 80 7 40 1 2 60 3 Skupaj izkazanih. (2) 12 7 31 4 — 2 * x 2 0 s . 3 marke; ogl.oz. 12 23 380 108 13 Vit gr. všteto v ceiisu* 125 25 154 15 s.* V urbarju _ 12 7 navedenih . . . — 4 12 108 13 6 — 125 1 Martin Suppan daje od treh polj še 60 denarjev dunajske veljave; Thomas Suppan pa od. gmajne 24 denarjev graške veljave. * To je dvorec v Podgradu in ni vštet v število kmetij. Imetnik dvorca služi še 15 solidov za polje v Cepljah. 496 Urad Lemberg* Naselbina oziroma podložniki o o C e-! o ci - , 1 - i rt o g-" KO iS «J Д M to i Ù Brezje 1 1 3 3 33 idrij gornine 11 110 36 Hotunje 1 1 1 1 10 Slom 4* 4 4 4 4 40 52 Zgornji Predel (2) 1 1 4 1 1 6K 4 65 39 Spodnji Predel (1) 3 5 5 J>/2 J ."O 18 Slatina 4 1 1 5 4 50 50 Cerovec (1) - 4 6 4 3 50 — ' 84 Na Vidnem 1 90 Skupaj izkazanih (4) 5 5 31 4 4 35 26 360 V urbarju navedenih 5 5 5 5 34 27 360 52 * Vse dajatve v žitu so se odrajtovale v mensurah kot so bile v veljavi v Žalcu (Saxen- feldermaz) in katerih je šlo osem na modij. * Suppan Cherna je imel poleg kmetije še mlin in zanj plačeval 40 denarjev. Ni vštet v zgoraj navedene štiri hübe. I Enota, v kateri so podložniki odrajtovali lan, je bil »zehling« aH »zehel«. »Zehling« ali »zehelc je tvorilo 10 šopov ali povesmov lanu, vsak povesem pa je obstajal iz pretrtih lanenih vlaken in je bil tako velik, kolikor se jih je moglo z obema rokama povleči skozi greben, s katerim so se vlakna čistila in ravnala obenem (prim. A. Meli, Beiträge, str. 167 si.). Velikost dajatve je v uradu bila 1—2 >zehlingac 497 Urad Šenti lj Naselbina oziroma podložniki ffl cS a 0) CL, v. o tf 1—1 - C E '3 £H св w VJ m 3 en O Koseze1 V Rakovniku Koželj2 ti ft Ô trt ft 3 -M en O '43 г-i >o o Д D .„* t« > 4) >o H S -w o M a a a C t * e > 11 — 18 2 — Koloni3 (8) 21 6 1 2 И urni gornine 8 52 255 10 87 Skupaj izkazanih (8) 29 — 1 6 1 39 52 255 10 87 V urbarju navedenih — 1 6 1 52 225 10 87 1 Od travnika daje Jantschcz am Guph urno vina. 1 Mathe po koslem in Thomas Suppan dajeta vsak od enega polja po urno vina. 3 Juri Faber ima še dva polja in plačuje 25 denarjev, 3 piščance in 15 jajc. — Vdova po podložniku Schaffer j e imela poleg kmetije še vrt in dajala zanj 12 denarjev. I Pisec urbar ja je po vsej verjetnosti uporabil ta termin za >Eimer«, ki j e v 14. stoletju ze prevladal na Štajerskem (R. Baravalle, Zur Geschichte des steirisehen Masse, str. 84). Zato nam je urno šteti kot redember (isti, Zur Geschichte des Grazer Masses . s t r . 66). Ker urbar ne razlikuje urno pr i dajatvah gornine od urne pri obračunavanju podložniških dajatev (censusu), sodimo, da se je uporabljala v obeh primerih po obsegu enaka mera. 498 Urad Poreber Naselbina oziroma podložniki •s K "S Z/ p . C « *cC Cu 4) б 'a bo a cö >o P-. ed -M Uï S te w r« v o g le v el ja v л .* Д J2 ^ a w . £ S • • Poreber . . ( 1^ i _! 5äiiTsd- 5X20S. 5 x27 s. 5 x ta s. 10 100 60 Na Hribu 3 1 1 3 a U Î ? ° S d ' 5 x 2 0 s . 3 y 2 7 s . 3 x 12 s. 6 60 _ * Gozd . . . 4 J 2 3?HlTsd- 3x20s. 3x27, . 3 x12s. 80 20 Studenec. . 3 J ; _^ ' ä i «°.f" ' ^ ^ ' x 27 s. i x 12 s. 6 60 1 — 40 120 Markovo . . A ± ± *äilT.f" "X20s. 4X27S. 4X12s. 8 80 * 60 — Breznično 3 j 3 l m o d . ' / a - 3 _ _ ali 18 s brezovje). 5 x 20 s. 5 x 27 s.. 3 x 12 s. 6 60 ^Q Sela 3 mod. 3 Ì 1 f ' i f s s . 3 X 2 0 S . 3 X 2 7 s.. 3 X 1 2 s. 6 60 2 X 12 s. . 100 — Okrog . 10 mr. 82 s. 6 60 40 140 Pri Morav- 3 — — — čah . . . — — — — 6 60 110 110 Na Dobravi 1 Zagorica . . 2 — 2 20 40 80 — 4 40 Na Bistrici . 2 __ _ 4 40 40 — 20 Trobelno. . 1 Štefanja 1 0 gora. . . Chronfurt ^ (na Savi?) — 2 20 30 130 10 krat za ovce in platno po 12 do 120 s. 10 200 — 14 — 50 5 100 — 6 Zapoge (1) (koloni) . 4 Podgorje j (koloni) . — 1 — 80 Tučna g — (koloni) . — 3 80 Srednja vas . — (koloni) . — — 1 — 90 * Vse dajatve v denarju so se plačevale v oglejski vrednoti in v urbarju preračunale na dunajsko vrednost (113 mark 98 denarjev), ki je bila enaka graški veljavi. 499 32* Naselbina oziroma podložnik i (D o > o pa CU > O cS p* UD (3 3 = *. £ o > > O Hruševka (koloni) 5 140 Sele j (koloni) . Skupaj (2) izkazanih 65 V urbarju _ navedenih — 20 4 20 4 — 22 20 4 — — _ — — — — — — — — — — 89 1040 91 1040 — 1 — 120 13 61 50 86 — 75 — 119 Urad Kojca* Naselbina oziroma podložniki a ДЗ t ; (A C en su s v no vi o gl ej sk i vu lj uv i Којса (D 5 4 96 Kartečina 2 80 Skupaj izkazanih (D 7 16 V urbarju navedenih 7 16 * Podložniki so plačevali v novi oglejski vrednosti, ki je bila taka, da so pri teh 7 markah in 16 solidih plačevali 1 marko 48 solidov več kakor v starih. Urad Arteca Naselbina oziroma podložniki Л K M 4) N O № M CD >CJ &Ч d o Рч .̂ m K> o -S >o 3 • J m Cd C Л CO j£ C. ; s» > u Arteca 4 ZT- CT Gosicz j (3) Skupaj izkazanih g V urbarju navedenih . . . . — 2 147 2 104 5 91 5 91 500 Tabele dajatev po posameznih uradih kažejo na mnogovrstnost podložniških obveznosti. Ni urada, ki bi imel enotne dajatve, še manj moremo primerjati in najti enakost dajatev pri dveh uradih. Dajatve na gornjegrajskem zemljiškem gospostvu se razlikujejo po višini in še mnogo bolj po materialni vsebini. Vzrok temu najdemo izključno y raznovrstnosti proizvodnje, ki temelji na različni geomorfološki obliki tal gornjegrajskega predela. V glavnem tabele pokažejo — poleg višine dajatev in njih raznolikosti — prvič, da so bile v nekaterih uradih delno ali pa že povsem v veljavi denarne dajatve, in drugič, da so bile v drugih uradih dajatve še naturalne, vendar se je tudi tod kazala tendenca zemljiškega gospoda, da j ih spremeni v denarne.75^ Preobrat iz naturalnega v denarno gospodarstvo je bil v tem času šele delno izvršen. Ta proces, ki se je v primeri z drugimi zemljiškimi gospostvi precej zakasnil,70 se tod tudi ni nikdar završil in so podložniki dajali v istem razmerju denarne in naturalne dajatve tudi v kasnejših sto­ letjih.77 (Naturalne dajatve so bile popolnoma spremenjene v denarne šele konec 18. stoletja pod vplivom terezijanskih in jožefinskih agrar­ nih reform.78) Zavrla ga je kriza zemljiškega gospostva od srede 15. sto­ letja dalje, v kateri so se zemljiški gospodje vračali nazaj na naturalne dajatve in pridvorno gospodarstvo. Ker so pri gornjegrajski gospoščini to preprečevale boljše oblike zakupov (glej zgoraj str. 477), j e ostalo razmerje med naturalnimi in denarnimi dajatvami v glavnem isto, kakor je bilo v času nastanka našega urbarja. Zato se obdobje krize pri gornjegrajskih poclložnikih ni odražalo tako močno, čeprav se je seveda tudi njihov položaj poslabšal kakor splošno povsod drugje. Gornjegrajski podložnik je svojemu gospodu dajal census in tako imenovane male dajatve, opravljal sorazmerno zelo malo tlake, ozi­ roma namesto nje. plačeval v denarju, odrajtoval še posebno dajatev, ki se v urbarju označuje kot »stewr«, in desetino. Najvažnejša podložniška dajatev je bila census, ki so ga plačevali v naturali jah ali denarju. Višina se je ravnala po velikosti in donos­ nosti kmetije. Poleg tega so podložniki odrajtovali še male dajatve, ki so obstajale v dajatvah jajc, piščancev, lanu, blagu, kruhu in podobno. Glede ha to dajatev zemljiškemu gospodu moremo na gornjegraj­ skem zemljiškem gospostvu razlikovati troje področij: področje, kjer so prevladovale denarne dajatve, področje s prevlado dajatev v živini in končno področje, ki je plačevalo deloma v žitu in živini, deloma samo v žitu. 75 To se kaže v mešanih postavkah in v postavkah, ki povedo, koliko naj podložnik za to ali ono naturalno dajatev plača v denarju. Poleg v tabelah razvidnih primerov glej I. O r o ž e n , o.e., str. 226, 227, 259, 291, 304 7e Glej B. G r a f e n a u e r, Boj za staro pravdo, str. 33 in literaturo, na­ vedeno pod opombama 49 in 50. 77 Prim. »Časten Raittung« za čas od 24. aprila 1633 do 31. julija 1634; ^Časten Raittung« za čas od 1. avgusta 1634 do 31. julija 1635; Zinss getraidt Ausstandt biss Ende 1680; Urbarium des Ambts Poreber 1668; Historische Gutsbeschreibung 1802; vse v gkALj. 78 F. B a š, o. c, str. 3. 501 V denarju sa plačevali census podložniki v uradih Ljubenska gora ™J^uče, ki pa so poleg tega dajali še male daj j at ve v naturali jah: ovce, piščance in jajca. Podobno je bilo tudi v uradu Braslovče, le pri malih dajatvah je lan nadomestil ovco. V uradu Lemberg pa se j e census plačeval v denarju in žitu: pšenici in ovsu. Izključno v denarju so plačevali podložniki v solčavskem uradu. Poleg censusa so dajali vsi še tako imenovano dajatev »pro honore« v znesku od 2—7 oglejskih solidov. Ta dajatev bo verjetno nadomestilo za male dajatve, ki so jih plačevali zgoraj imenovani uradi. Tudi podložniki obeh uradov v Fur- laniji so plačevali v denarju, kar je povsem razumljivo. Prevoz iz obeh uradov bi bil dražji od vrednosti dajatev. Torej vidimo, da se j e prehod na denarne dajatve v večji meri izvršil na področju mlajše koloniza­ cije v goratem svetu, dočim so v bolj ravninskem svetu podložniki plačevali predvsem v naturalijah. V ostalih uradih se javljajo le posa­ mezni kraji ali celo samo podložniki, ki so plačevali v denarju, tako n.pr . v uradu Volog podložniki v Kljancu, Orehovcu in Pandur ju, v uradu Poreber pa kmetje v Okrogu, Moravčah, Na Dobravi, Zagorici, Bistrici, Trobelnem, Stefan ji gori in Chronfurtu. Male dajatve so tukaj bile piščanci in jajca. Dajatve v živini in v siru so prevladovale v uradu Tirovsek. Manj pogoste so bile v žitu, in še to v rži in ovsu, nikdar pa ne v pšenici. Seveda so posamezni podložniki tega urada plačevali census v celoti ali delno v denarju. Tudi v uradih Ljubenska gora in Luče, kot že ome­ njeno, je bila ovca redna dajatev vsakega podložnika. Raznovrstne so bile dajatve v uradih Posavinje in Zadretje. Tod so plačevali podložniki census v žitu : pšenici in rži ter ovsu in v živini, vendar so dajali po večini namesto nje ekvivalentno vrednost v de­ narju: za prašiče, ovce in jagnjeta. Večkrat se tudi 'v teh dveh uradih javlja census v denarju. Male dajatve so slične z drugimi' uradi, na novo se javljata še sir in, med. Glavna dajatev v blagu j e bilo žito, ki so ga dajale predvsem vasi v ravninah. Ta dajatev j e bila po uradih različno velika: znašala je od po en modij pšenice, ovsa in rži (namesto nje tudi že v denarju po 18 oglejskih solidov) v uradu Poreber do po 2 mensuri pšenice in ovsa v uradu Lemberg, kjer je ena kmetija plačevala samo polovico dajatve, ker je bila pusta (seruit misi medium). To j e obenem tudi edini primer polovične dajatve v celem gornjegrajskem gospostvu. Največje dajatve so bile v ovsu, za katerega so na gorajegrajski posesti ugodni pogoji. V vseh uradih, kjer so žitne dajatve primarne, t. j . v Posavinju, Zadretju, Lembergu in Poreber, je oves na prvem mestu. Izjema je le urad Volog; tu so podložniki plačevali več pšenice (1 modij) kakor ovsa (5 mensur). V uradu Posavinje pa so plačevali podložniki v Radmirju namesto ovsa za vsak modij po dve ulni lane- nega platna. Nekoliko manj kakor v ovsu, so podložniki .plačevali v pšenici. Razlika med skupno vsoto pšenice in ovsa pri censusu gre na račun večje vrednosti pšenice. Pravo razmerje med pridelkom obeh vrst žita 502 dobimo, če primerjamo dajatve pri desetini (340 modijev ovsa in 270 modijev pšenice). Rž se je na gornjegrajski posesti gojila v nekoliko manjši meri in se tudi redkeje omenja kot dajatev. V rži so plačevali podložniki v uradih Tirovsek, Posavinje, Zadretje, v uradu Poreber pa so dajali za vsak modij rži že 18 oiglejskih solidov. Proso se' kot dajatev v urbarju omenja samo enkrat (2 mensuri) v vasi Rakovlje v uradu Braslovče. Redno se je proso ipobiralo pri desetimi, kjer se navaja tudi ajda. Tudi kruh. in pogača se kot dajatvi omenjata le po enkrat : kruh v uradu Volog, pogača v uradu Arteca. Pogosteje se javljata kot dajatev vino in lan. V vinu so plačevali census mnogi podložniki v uradu Šentilj, kot gornina pa se je dajalo v istem uradu in v Brezju pri Slomu v uradu Lemberg. Lan nastopa v uradih Braslovče in Lemberg. Velike so bile v našem urbarju dajatve v živini ali namesto njih v denarju ter mlečnih izdelkih. Po dajatvah sodeč j e bila živinoreja zelo razvita v uradih Tirovsek, Posavinje, Zadretje, Ljubenska gora in Luče. Vendar ne smemo misliti, da se drugje, kakor n.pr . v uradih, ki so plačevali census v denarju, ni gojila živina. Dajatve v živini se javljajo predvsem v predelih, kjer prevladujejo samotne kmetije. V glavnem se je redila drobnica in govedo, manj prašiči. Drobnico (poleg ovc se omenjajo tudi koze oziroma kozliči) so tedaj mnogo bolj gojili kakor danes. Kakšno je bilo razmerje med posamezno vrsto živinoreje, nam pokažejo številke, ki j ih je za leto 1542 zbral I. Orožen za urad Tirovsek in jih primerjal s stanjem leta 1910. konj krav volov bikov telet drobnice prašičev 1542 27 298 152 7 336 2769 244 1910 22 212 148 16 277 969 309 Tabela pokaže poleg razmerja med vrstami tudi nazadovanje drob­ nice in porast prašačev ob približno istem stanju v drugih vrstah živinoreje. Porast prašičev je zvezan z dejstvom, da so ovce, ki so poleg drugega dajale tudi zabelo, nadomestili z njimi in da so prašiče začeli gojiti tudi na planinskih kmetijah, kjer j ih prej niso. Upadanje ovčereje pa je povezano na drugi strani z razvojem kapitalizma in propadanjem domače suknarske obrti, ki je bila na gornjegrajskem precej razširjena. Po štetju leta 1857 j e bilo v celem gornjegrajskem okraju še 4641 ovac, torej niti še enkrat več, kakor jih je imel 400 let prej sam urad Tirovsek.7 9 Upadanje števila ovac v teh predelih se je nato nadaljevalo vse do današnjih dni. 8 0 Ovca in jagnje se velikokrat pojavljata kot dajatev v našem ur­ barju, zlasti v zgoraj navedenih uradih. Vsak podložnik j e odrajtoval po 1 ovco (Ljubenska gora, Luče) ali jagnje (Volog) ali oboje skupaj (Tirovsek) ali pa je že plačeval v denarju za ovco 12 do 40Уа graških 79 F. K o t n i k, o. c, str. 10. 80 B. J o r d a n, o. c, str. 97. 503 denarjev, za jagnje 5 do 20 denarjev iste veljave. Po dve ovci so pla­ čevali redki kmetje.8 1 Prašiči se v naturi kot dajatev, razen v uradu Arteca, niso dajali. Dajatev v naturi v tem uradu je v zvezi s pojedino, za katero so morali poidložniki poskrbeti, ko je tja prišel oskrbnik ali morda kdo drugi od samostana. Namesto njih so dajali podložniki, kjer se j e pač dajala ta vrsta dajatev, 10 do 67 graških denarjev za prašiča. V piščancih so plačevali male dajatve podložniki vseh uradov razen v Solčavi, Kojci in Arteca. V prvih dveh so bile že vse dajatve preračunane v denar, v zadnjem pa se piščanci niso dajali. Povsod se število giblje od 1 do 4 kosov. Dvakrat se v urbarju omenja tudi kopun (chopawner, kchawpawner) v uradu Posavinje in Braslovče. Jajca so bila dajatev v vseh tistih uradih, kakor piščanci, le v uradu Šentilj plačujejo v jajcih samo koloni. Število jajc kot dajatev se giblje od 6 do 40 kosov, redna pa je 10 do 20 kosov. V nekaj primerih se omenja tudi med,82 dalje blago, ki ga dajeta podložnika v uradu Tirovsek; namesto platna pa so (skupaj z ovco) po 12 denarjev plače­ vali podložni kmetje v Štefan ji gori pri Cerkljah. Podložniki gtornjegrajskega zemljiškega gospostva so plačevali census tudi v siru. V uradu Tirovsek je del podložnikov, kakor smo že videli, plačeval po 300 kosov sira. Poleg t e h ' p a so v siru plačevali še drugi podložniki istega urada, in sicer v Volovleku, ob Repenščici in v Mačkovem kotu. Višina dajatve je bila od 30 do 70 kosov. V urbarju se imenuje ta vrsta sira »caseos censuales«. Nekajkrat se pojavlja kot dajatev tudi surovo maslo. V uradih Posavinje in Zadretje, kjer so bile dajatve najbolj raz­ lične, se je sir štel v male dajatve. Torej je sir služil za dvoje vrst dajatev. Urbar ta sir, ki se ga je plačevalo ipo 15 kosov, navaja kot »caseos paruos«, torej mali sir, iz česar bi se dalo sklepati, da so pla­ čevali v ovčjem siru.83 Vsega skupaj so dajali gornjegrajski podložniki leta 1426 po vsotni navedbi v urbarju 12.629 kosov sira. Vse te dajatve kažejo, da je bil sir v tem času izredno pomembno živilo in da j e bila živinoreja važna postavka v gospodarstvu gornjegrajskega podložnika. Podložniki, razen kolonov, z izjemo onih pri Radmirju, na prvot­ nem samostanskem posestvu, t. j . na nekdanjem Chagerjevem zem­ ljiškem gospostvu, ter podložniki v uradu Volog in Poreber, z izjemo podložnikov na Štefanji gori in Chronfurt, so plačevali »stewr«. To je bila po vsej verjetnosti dajatev, ki jo je samostan naložil podložnim kmetom zaradi plačevanja zavetništva, ki so ga v tem času imeli nad samostanom celjski grofje. Morda sega njen začetek v leto 1352, ko se je gornjegrajski opat obvezal celjskemu grofu Frideriku, da bo njemu ш naslednikom plačeval vsako leto 50 mark oglejskih denarjev za od- 81 I. O r o ž e n , o. c , str. 266. 82 V uradu Posavinje plačuje v medu Crise iz Melis 2 libre (okoli 1 kg) medu m Lorencz Im ternawcz, ki daje libro medu za mlin. ,8 3 V uradu Posavinje je izkazanih 692 kosov, vsotna navedba v urbarju E 3 ^ 6 ? 7 6 1 l c o s o 7 - » Zadretju je izkazanih 1045, vsotna navedba pa je 1025 kosov. Podložniki v Vblogu in Kaleh v uradu Volog so plačevali 108 kosov tega sira. 504 stopljeno sodno oblast in zavetništvo, ki jo je imel v gornjegrajskem področju na njihovih posestvih.84 Nad gornjegrajskimi posestvi na Tolminskem in morda tudi v Fur lani j i pa je imela zavetništvo oglejska cerkev. Ko je namreč leta 1335 dal samostan vasi Kojco in Kartečino ter kmetije v furlanskem Buttriju v zakup — za кат je moral imeti patriarhovo privolitev — si je oglejska cerkev pridržala odvetništvo nad tolminsko gornjegrajsko posestvi jo. Samostan je bil zato dolžan plačevati »za vsako od osmih kmetij v Kojci in Kartečinah na leto po en sir ali šest denarjev, po osem denarjev za služnost o sv. Juriju in Mihelu ter ob istih terminih za pojezdno vino po 12 denarjev.«483- Višina te dajatve je bila zelo različna, odvisna pač od velikosti posestva in kakovosti tal. Najmanj sta dajala »stewre«, ki se je plačevala v oglej­ skih solidih, Jurij in Jarney iz Šentjanža, urad Posavinje, in sicer 8 solidov, največ pa Michel in Rogacz v uradu Luče v znesku poldruge marke oglejske veljava. »Stewri« se ni samostan nikdar odrekel, četudi podložnik ni nič drugega plačeval,8 5 oziroma je samostan ipodložnikove dajatve odstopil drugim v uživanje (n. pr. raznim cerkvam, bolnišnici in straži).8 0 Za zavetništvo so posamezni podložniki plačevali tudi po enega piščanca (pullum pro advocacia). Tlake, zlasti ročne, na gornjegrajskem zemljiškem gospostvu ni bilo veliko, ker samostan ni obdržal skoraj nič zemlje za obdelovanje v lastni režiji. Ročno tlako dejansko delajo samo podložniki šestih kmetij v uradu Posavinje, ki so bili dolžni obdelovati šest vinogradov. V ta namen je moral vsak napraviti po štiri dni tlake in vožnje v Pil- štajn ali Planino.8 7 Redki so bili tudi tisti podložniki, ki so dajali samostanu namesto tlake že odškodnino v denarju.8 8 Pridržal pa si je samostan zaradi svojih potreb večjo vozno tlako. Na koncu urbarja sta pozneje pripisani dve poglavji z naslovi »Hie sind vermerkcht weihe gen walhen vmb öl vnd vmb Speczerey zu der vasten gen sullen« in »Weihe vmb Salcz gent«, kjer je bila ta tlaka popisana.8 9 Vozno tlako so morali po našem urbarju opravljati ne le podložniki, ampak tudi decimatorji (v Lučah in Brezju pri Ljubnem), oskrbniki (v Lučah in Ljubnem) in celo župnik v Ljubnem, zaradi desetine, ki jo j e imel v zakupu (»ex parte decime, quam tenet«). Po enega konja za to vožnjo pa so morali, poleg nekaterih podložnikov, prispevati decimatorji v Radmirju, Vinski gori pri Šentjanžu, Pobrežju 8 1 I. O r o ž e n , o. c, str. 131 si. 8 4 a M. K o s , Urbarji Slovenskega Primorja, str. 24. 85 Ibidem, str. 240: »Herman seruit solum stewr«; poleg tega daje samo še dva piščanca in 20 jajc. 86 »Wolf vnderm puhel (Završnik) seruit censum ad sanctum Vrbanum. Sed cum stewra ad Curiam.« Ibidem, str. 255; poleg tega še str. 257, 241, 259, 263. »Andre Chulm (v uradu Zadretje) . . . dat censum ad infirmariam, cum ceteris Juribus seruit ad Curiam«, ibidem, str. 252. »Zwetecz am poseg (Požešmk v uradu Tirovsek) seruit censum custodi sed cum ceteris Juribus ad curiam«, ibidem, str. 230. 87 Ibidem, str. 250. 88 Glej op. št. 36. 89 I. O r o ž e n , o. c, str. 320 si. 505 Desetina Decimato г Ä C OJ CU >N ff! > O M CS *2 S a Ри •£*-* О ^ , cd o a ft c e - ' к-1 *S cd J*i XJ N O St co M CU o ed > k s's Pu > V la -a C3 Luče 0> > o 3S Volog Lem- berg Sol­ čava Po­ reber a ? u d u •t-»— -ïï O м M «i Decimator ob Repanščici . Decimator Reberšak . . . Decimator v Radmirju . . Decimator v Ljubnem . . Decimator v Bočni . . . Decimator v Otoku . . . Decimator v Pobrežju . . Decimator ° v Planini1» . . Decimator v Lučah . . . Decimator v Braslovčah . Decimator v Planini . . . Decimator v Vranskem2 V uradu Lem- berg ga ni . . Decimator Bernhart . . . Decimator Peter . . . . Decimator v Dobravi . . Decimator v Šoštanju3 . . Decimator v Stari vasi*. . V uradu Solčava ga ni . . . . V uradu Poreber ga ni . . . . V uradu Kojca ga ni . . . . V uradu Arteca Skupno izkazano . . . 12 4 16 16 15 15 16 22 20 34 50 20 — 6 6 12 6 12 4 17 17 17 4 17 4 12 21 4 20 34 50 20 — 6 6 12 U — 270 277 12 8 17 17 17 4 17 4 12 42 60 32 50 12 8 8 16 11 340 % % 1 ali prašiča isto 1 1 1 ali prašiča isto 1 1 ali prašiča — isto — — • — — — — — — 4 (40) 16 36 36 ? l ? — 43 ? — 52 40 16 38 36 ? 50 50 63 80 100 52 223 523 P1 ? ? ? — ? ? 53 80 — ? , 133 74 — - 74 — - — i ? — 1 - — — - — — - 148 2 - - — — - — — ? _ - — ? - — — ' ? — - — — - — — 506 in Bočni ter oskrbniki v uradu Tirovsek, Posavinje in Zadretje. Od vozne tlake so se lahko odkupili za določeno vsoto denarja (poldrugo marko graških denarjev) ali s tovoirom soli (säm, okoli 120 kg). Za to določbo se gotovo' skriva tovorjenje soli, ki so ga ti vršili tudi za svoj račun. Za vožnjo v Pilštajn, Dednjo vas pri Pišecah v brežiškem okraju, Sentjurij ob Taboru in v Vransko so dajali podložnike trije uradi : Solčava štiri vožnje, Luče in Ljubenska gora pa po deset voženj ali od vsake za vsakega konja po 120 denarjev graške veljave. Poleg zgoraj opisanih dajatev in služnosti pa je samostan dobival od podložnikov še desetino', ki so j o pobirali decimatorji. Pri desetini se pojavljajo kot predmeti odrajtovanja v glavnem isti pridelki kakor pri censusu. Desetina se je jemala v pšenici, rži, ovsu, prosu, ajdi, fižolu, vinu, prašičih, piščancih, kopunih, lanu in platnu. Poleg tega so desetninarji pobirali še kozliče, ki j ih je zemljiški gospod zahteval v času več (edos ad placitum), in pa primščino'. Samostan je dajal dese­ tino deloma v zakup raznim svetnim in duhovnim osebam. Po seznamu, ki je v urbarju naveden na koncu urada Braslovče, j e samostan od tega dobival 79 mark in 135 denarjev graške veljave. Poleg tega je imel samostan po urbarski vsotni navedbi 175 mark in 144 graških de­ narjev dohodkov od desetine inkorporiranih cerkva v Solčavi, Rečici, Mozirju, Skalah, Braslovčah, Šentpavlu pri Prevaljah, Trbovljah, i r a n ­ skem, Pilštajnu, Planini, Bistrici ob Sotli (prej Sv. Peter pod Svetimi gorami), Podsredi, Gorjanah pri Podsredi? (Landsperg), Hočah, Sv. He­ leni pri Mariboru, Šmartinu pri Hajdini, Šentvidu pri Ptuju, Setarovi pri Sentlenartu v Slovenskih goricah in v Majšperku. Kako velika je bila množina v desetini zbranih samostanskih do- ho'dko'V, vidimo iz tabele na strani 506. Skupne dohodke, ki j ih je imel samostan od zemljiškega gospostva in desetine, nam kaže sledeča razpredelnica, ki je narejena po uradih. Zaradi večje točnosti so v njej navedene množine dajatev po posa­ meznih postavkah, какот jih urbar omenja, pa tudi po vsotnih na­ vedbah, ki j ih ima urbar konec vsakega urada. Netočnosti, ki se pri tem pokažejo, gredo deloma na račun napak v urbarju, deloma pa na rovaš nejasnosti in nepopolnosti podatkov v urbarju, katere se niso dale dognati. Tam, kjer v urbarju ni vsotnih navedb, se je upoštevala vsota izkazanih dajatev. Opombe k razpredelnici na str. 506 1 Vprašaj pomeni, da število ni navedeno. >a Summa prius fuit mod. 100. Sed aliqui mansus ab eadem sunt distributi, scilicet: Schuka et Saeznik ideo pro nunc tantum 82 (6Vs). I. Orožen, o. c , str. 2?4. ! Decimator in Franczk olim 70, pro nunc seruit 52 mod. Ibidem, str. 296. 3 Dat mensuras Sancti Egidii. 6 mensuras pro vno modio computando. Ibidem, str. 303. • Decima in Alten welen habet Hanus Wermburger pro tempore vite sue, eo decedente seruiet Monasterio. Ibidem, str. 303. I Ta desetina od lanu, to je od lanenih vlaken, se v urbar ju navaja kot »petias (oziroma pecias) lini<. >Petiac (>pecia<) pomeni kos, del in bo verjetno enaka šopu, katerih deset je tvorilo >zehel<. 507 S D S U 3 3 •[»A'jSOA „ jna is" [08 ' D U I И»!!"Л BII«Ï « 5 В ) | З Ј В З О Ј ЧПЈМ paw 0 U ! A oSeig O U [ » | d ÜBT B O [ B [ I O U E 3 Ç •!d B|alu - 8 B [ ззло o [ S E m O A O J n g (1П1В - n S U 9 3 ) •4S atBAj po J!S S 3 A 0 га B3|0 -35d sqnH 1 3 «J O ) i O o o m —< | l 1 1 1 m bo (o3 1 O O t O o to 7—1 CM t O • * — «'s o o OO o o 0 0 CM t — CM 2 1 1 1 w 0 CO x : e « N Ч 3 8 Л C - O - o l O . — 1 1 i 1 1 л Ш w C 3 1 o to »o * ' CO •4" to • * —̂ ^ 2 o O ) OO o o o o C O t - CM t O | 1 — < 1 1 1 •G l - O) •s' > = O J I X ^-, m o> I O o CS | 9 J O 43 — a) 1 1 1 1 0 0 to еч se + 1 m e •• O ) ~ 1 CM ( O 1 t O - 4 " O N 0 0 CM to a n N «g .M 3 [ U | / 0 0 o> en 0 0 o CM 1 1 5 * 0 ™B 1 1 1 1 O ) OO I O o •"̂ o to 1 t O to 1 t~- t o O T f CM CM l O ss B S 0 J 0 0 co CM co " * , - 1 CM 1 1 1 1 1 I 1 1 i o o t O i O CM 1 - - i O 1 t O o 1 CM • * 0 0 0 0 l O CM CO — S o l > - a « N ce N 3[|3 r~ 0 0 CO o CO T T — . CM j 1 1 1 1 I 1 I O t O I O t - CM l-~ I O 1 I O CM o 1 O l — t O f ~ CM CM — .s I- 03 ja u = S > = POZ 0 0 l~- co o o to « CO 1 1 1 1 1 1 1 1 l~- l O t — 0 0 1 1 i o t—* 1 | 1 1 1 i i 1 1 ! 1 So" — i O o r—* a N (0 j * N •fi«4B CM • * C 0 o o to ~- co 1 1 1 1 1 1 CM t o ОЧ CM OO 1 — 1 i 1 1 1 i i 1 1 1 1 . f i ss >° ИацорЈ «̂ co " 3 - I M o co co I O 1 1 1 1 1 1 o O ) o CM 1 o 1 1 1 1 1 w I CM 1 1 1 ( N 1—1 «S 3J V I 0 0 CO CM o CO i O 1 1 1 1 1 1 V f o a> CM 1 "—' 1 1 1 1 1 CM 1 1 1 ni S m ó тз r - 1 l O 1 1 —. a. . M - 1 | a* > KO co \ > 1 1 1 1 i 1 1 1 1 i i 1 1 1 i i 1 1 1 1 o l O 'S cd N CS N влв; •a <5 LO i t O I 1 1 1 1 1 1 l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t - u 5S los — to •o LO 1 1 0 ) 1 "° 1 ^ CM 1 1 1 > o 13 C o O . O) o CO O O 1 1 1 1 1 | C O 1 1 1 1 | C O CO CO C 03 N cd N 3 ? Л 0 • ^ CO CO 1 1 1 1 1 1 1 > o •a C o o. tO o (Ji 0 0 o> 1 • 1 1 1 1 1 1 5S I S B j g s-- 'S CM + t O CM to'" 1 1 > 2 ™ ° 3 12 •" 1 1 1 o OO co co CM CM 1 г 0 0 o 1 1 t 1 1 2 i _ CO "5 CQ N 03 M N Soi OO o 508 I ! I 0*0 it EB I I E I - a» 3 c I > O CD CO O t O CO CN СЧ O •4" o « I D E = e~-S I I I ! o •ч" CM I i I I I I •=•2 « — a* t: •a E i I fl!l"3S j a q a j o j ез[ол i I CO CM l O > ' B 0 3 | J V — 3 ^ 8 . Q i ' o . CN OO S •" 5+!S o o CO CO I O CO co ai co a i co OO _ S+S co o co o o o o lO co IO IO — CO co CO :+' o co co o o o Ol OO CM CN «•5 ад O f l g j - U M t d m s 509 Če preračunamo desetino in urbarialne dajatve, ki so se dajale v naturalijah, v denarno vrednost na podlagi v urbarju naznačenih cen,90 dobimo približno reluirano vsoto 525 mark graških denarjev. Celo­ kupni dohodek gornjegrajskega samostana od urbari alnih dajatev in desetine, izražen v denarju, bi torej znašal okoli 160O mark graških denarjev. 9 1 Na podlagi vsega zgoraj navedenega moremo zaključiti, da j e bil gospodarski položaj samostana in gornjegrajskega zemljiškega go­ spostva v tem času kar ugoden. Samostan j e dobival dohodke od vseh zemljišč svojega gospostva, kajti opustelost kmetij in njihova delitev, tako značilen pojav v času denarnega gospodarstva, čeprav ne iz­ ključno povezan z njim, se javlja na posestvu v sorazmerno majhni meri. O uveljavljanju denarnega gospodarstva, o razvoju obrti in trgo­ vine na gornjegrajskem področju, pa nam poleg dajatev v denarju priča tudi pojav treh trgov: Gornji grad, Rečica in Ljubno. Najstarejši je bil Gornji grad, ki se j e pod imenom Rore javil že sredi 14. stoletja. Poleg njega pa se le nekoliko kasneje v listinskem gradivu omenja trg Rečica. V času po nastanku našega urbarja se j e razvilo kot trg tudi Ljubno, ki mu je gomjegrajski opat Gašper leta 1459 izdal se­ jemsko določbo in ga določil skupaj z Gornjim gradom kot tržišče za gornjegrajske podložnike. Izven sejmov v Gornjem gradu in Ljubnem je bila vsaka trgovina in kupčija podložniikov pod kaznijo prepove­ dana.9 2 Isto ugotovitev, kakor za gospodarski položaj gornjegrajskega sa­ mostana in posesti, moremo postaviti tudi za podložnike. Po višini dajatev, ki so jih odrajtovali, se položaj podložnikov sicer ni bistveno razlikoval od podložnikov na drugih zemljiških gospostvih, čeprav je bilo število dajatev manjše.9 3 Posmrtnina se n. pr. na gornjegrajskem zemljiškem gospostvu sploh ni plačevala. Osnovna razlika, ki pa j e za ocenjevanje položaja gornjegrajskih podložnikov najvažnejša, j e bila ta, da so imeli kmetije v ogromni meri v zakupu v obliki dednih zakupov, kar tedaj na splošno še ni bilo uveljavljeno.9 4 V tem je tudi vzrok, da je bila tlaka, oziroma denarna dajatev namesto nje, na gor- 9 0 Modij rži je po urbarju veljal 18 solidov ali 27 denarjev, modij ovsa 19 denarjev; za pšenico sem pri preračunavanju vzel vrednost rži, za ovco povprečno vrednost 20 denarjev, za jagnje povprečno vrednost 7 denarjev, za kos sira 3 denarja Za vse ostale dajatve, od katerih so piščanci in jajca imeli neznatno ceno, pa sem vzel vsoto 70 mark graške veljave " T o je približno povprečje vseh treh zaključnih postavk v razpredelnici dohodkov. 92 F. B a š , Doneski, str. 65 si.; is t i , O Rečici kot trgu, ČZN 35 (1940), str. 66 si. "3 Prim. P. B l a z n i k , Selška, str. 62 si.; i s t i , Poljanska, str. 32; M. Kos, Urbarji salzburške nadškof i je, str. 54 si. . * \ ? . " т - B- G r a f e n a u e r, Boj za staro pravdo, str. 32, kjer ugotavlja, da je bila pretežna večina zemljišč na Slovenskem oddana do srede 18. stoletja po začasnem zakupu; M. K o s , Urbarji salzburške nadškofije, str. 48; i s t i , Urbarji Slovenskega Primorja, str. 37. 510 njegrajski gospoščini sorazmerno manjša v primeri z drugimi zemlji­ škimi gospostvi95 ali pa je podložniki eploh ne dajejo. V času krize zemljiškega gospostva in naslednjih stoletjih pa so se dajatve gornjegrajskih podložnikov znatno povečale. Delno sliko o tem dobimo, če pogledamo urbar za urad Poreber leta 1668. Podložniki tega urada so takrat kot census plačevali dva do petkrat večjo vsoto denarja in dvakrat večje količine žita. Čeprav gre del višje navedene vsote na račun dajatev v denarju za rž, prašiče, ovce in jagnjeta, ki so se v urbarju leta 1426 navajale še posebej, in na račun manjše vrednosti denarja, pomeni to ogromno povečanje dajatev. Žitno dajatev, ki je bila že tako dvakrat večja od prejšnje, so morali podložniki odrajtovati v meri zemljiškega gospoda (»castensehaff«, katerih dva sta merila tri celjske, ki so bili tedaj sicer v veljavi96) in deloma celo s kupom, dočim so bile prej mere zravnane. Poleg »stevre«, ki j e bila povečana v enaki meri kakor census, in malih dajatev v isti izmeri, so morali podložniki dajati še odškodnino za tlako, ki je v urbarju leta 1426 ne srečamo (torej je tedaj zemljiški gospod, ni izterjeval), dajatve v pšenici in ovsu oskrbniku ter davke deželnemu knezu: davek na hišo (Haussgulden, po velikosti kmetije od 15 krajcarjev do enega goldinarja) in novo doklado (Neue Anlaag, po velikosti kmetije od 11 do 45 krajcarjev). P r e b i v a l s t v o . Poleg gospodarskega stanja na sploh in polo­ žaja podložnikov posebej, nam urbar daje tudi več ali manj točne podatke o številu prebivalstva, dalje kakšna je bila oblika naselij, o narodnosti prebivalcev in njihovih priimkih itd. Ce tudi mi uporabimo količnik, ki ga je za Poljansko dolino na Gorenjskem izračunal P. Blaznik,97 in vzamemo za patriarhovo posest v gornjegrajskem področju okroglo 400 prebivalcev ter prištejemo 30 samostancev,97* dobimo za gornjegrajsko, t. j za nekdanje Chager- jevo posestvo, okoli 7000 prebivalcev.9 8 Po A. Stegenšku pa naj bi pre­ bivalo tod v času našega urbarja okoli 4900 ljudi; 9 9 toda pri svojem preračunavanju se je zmotil, ker pravilno bi bilo 3900. Zdi se mi, da smo najbližje resničnemu številu prebivalstva nekako sredi med obema zgoraj navedenima postavkama. Število okoli 7000 prebivalcev je pre­ visoko, a pravilen rezultat po Stegenšku prenizek. Dejanskemu številu takratnega prebivalstva, tako mislim, bi se najbolj približali, če vza- 95 P. B l a z n i k , Selška, str. 67 si.; i s t i , Poljanska, str. 36 si.; M. K o s , Urbarji salzburške nadškofije, str. 60. 96 Ker je celjski škaf tedaj meril 20—26.24 1, je prvi držal 30—39,36 1; prim. R. B a r a v a l l e , Zur Geschichte des steirischen Masse, str. 58. 97 P. B l a z n i k , Poljanska, str. 57. 9 7 a A. S t e g e n š e k, o. c , ®tr. 24. 98 Na tem področju je bilo 745 kmetij in mlinov oziroma valjalnic blaga. Od tega sem odštel 36 pustih kmetij in prištel 144 domcev v Gornjem gradu, Rečici in Ljubnem ter tako dobil 853 enot, ki so prišle v poštev pri računu. " A . S t e g e n š e k je pri pregledu razvoja števila prebivalstva prišel do zaključka, da je imel okraj leta 1140 okrog 800, leta 1268 okrog 2150, leta 1440 okrog 4900, 1826. leta 8642, 1890. leta 14.091 in 1910. leta 14.617 prebivalcev. A. S t e g e n š e k , o.e., str. 22 si.; F. Z w i t t e r , Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, Ljubljana 1936, str. 11. 511 memo količnik 5,4 ljudi na hišo, kakor ga je za leto 1822 izračunal sam Siegenšek.100 Po tem računu bi zneslo število prebivalcev okoli 5100. Prebivalstvo se je torej v 300 letih od 1140 do 1426 pomnožilo za šest­ krat. To bi povsem ustrezalo tudi razmerju 150 : 745 povečanega števila kmetij v tem času, pa tudi rezultatu, ki ga je pomotoma dobil A. Ste- gemšek. Večina prebivalstva je bila kmečkega stanu in njihov socialni položaj tedaj tako izenačen, da so tvorili enoten socialni razred pod- ložnikov. Morda bi tiste podložnike, ki so morali še opravljati tlako, označili za socialno najnižji sloj. Podložniki na gornjegrajskem zem­ ljiškem gospostvu so bili v času nastanka urbarja ž neznatnimi izje­ mami (glej str. 478) še vsi celbgruntar ji. Ce izvzamemo primere, ko so imeli podložniki poleg svoje še eno pusto kmetijo, sta imela po dve hubi samo Michel Syter v uradu Braslovče in Virich von Blagotm v uradu Šentilj.1 0 1 (Poleg njiju je imel dve kmetiji še oficial v uradu Šentilj.102) Kajžarjev urbar izrecno ne omenja, vendar je bil nedvomno kajžar podložnik Peter v Lučah, ki je imel poleg hiše samo še dve njivi.1 0 3 Mednje moremo prišteti tudi tiste mlinarje in valjavce sukna ter Ža­ garje, ki se javljajo kot samostojni urbarialni obvezanci. Nekaj mlinov in val jamo sukna na Strmškem vrhu pa so imeli podložniki poleg svojih kmetij. Ce vse to upoštevamo, moramo število kajžarjev oceniti na največj>koli 20, kar je pri skupnem številu 981 podlbžnikov izredno malo. Kajžarstvo je bilo torej na gornjegrajskem zemljiškem gospostvu še v prvi četrtini 15. stoletja, какот mnogokje na, Slovenskem, šele v začetnem stadiju razvoja. Glavni obliki naselij na našem ozemlju sta bili, kakor smo že videli, samotna kmetija v hribovitem in gorskem svetu ter strnjena naselja. Od strnjenih naselij prevladujejo zaselki in le v dolinah se pojavljajo prave vasi. Nekmečko prebivalstvo je bilo predvsem v Gornjem gradu, Rečici in Ljubnem. Zemlja, na kateri so nastale te tr i tržne naselbine, je bila samostanska last. Samostan je bil njihov trški gospod in tržani so mu morali plačevati različno velike denarne dajatve, bodisi od »area«, njiv, mlinov m celo celih kmetij. Večino prebivalcev v vseh treh krajih so tvorili obrtniki in z vsakim od njih je imel samostan različno pogodbo, lalko je n. pr. Mawerer plačeval za vse, kar je imel, letno 90 denarjev graške / e l j a v e a I i pod klavzulo »sed post mortem suam pleno iure pertmebit ad Monasterio ObernbuTg«. Gregorius czymerman pa je imel kmetijo »ad dies uite sue gratis, habet literam«.1 0 4 To ugodnost je najbrž dobil za kakšno uslugo,, ki jo je storil samostanu, morda pa je skrbel za samostanske stavbe. V vseh teh krajih je prebivalo okoli A. S t e g e n š e k, o. c, str. 24, op. 1. 100 101 I. O r o ž e n , o.e., str.288 in 301. 102 Ibidem, str. 301. 1 0 3 Ibidem, str. 283. 104 Ibidem, str. 313 in 314. 512 700 l judi . N a j v e č j i h j e bi lo v G o r n j e m g r a d u , središču zeml j i škega gospostva, k j e r so poleg t r ž a n o v p r e b i v a l i še č lani s t raže in s a m o s t a n s k i h lapc i . T o d so v samostanu živeli t u d i m e n i h i z o p a t o m n a čelu, k i so s k u p a j z o s k r b n i k i in d r u g i m i u r a d n i k i zeml j i škega gospoda tvor i l i v r h n j o d r u ž b e n o p las t na t e m ozemlju. P o d l o ž n i k i in p r e b i v a l c i v t r g i h so bi l i r a z e n r e d k i h iz jem slo­ v e n s k e n a r o d n o s t i : samostanci in v e r j e t n o t u d i o s k r b n i k i p a so bi l i p o večini Nemci . O t e m n a m p r i č a j o k r a j e v n a in l e d i n s k a i m e n a t e r v nek i m e r i t u d i i m e n a in p r i i m k i podložnikov, k i so se začeli že v prece j šn j i m e r i po jav l ja t i . 1 0 5 T A B L E A U É C O N O M I Q U E E T S O C I A L D U . D O M A I N E D E G O R N J I G R A D D ' A P R È S L E T E R R I E R D E 1426 R é s u m é En prenant pour base le terrier de 1426 (Archives provinciales à Graz), l 'auteur analyse la situation économique et sociale de la seigneurie de Gornji grad. ' Les terres du couvent de Gornji grad embrassaient toute la région du cours supérieur de la Savinja et celle de la Dreta ; en outre, le couvent possédait des propriétés importantes du côté de Kamnik en Carniole et de Lemberk en Styrie, et quelques propriétés plus petites en Frioul. Dans l'éco- nomie, c'était l 'agriculture qui représentait la branche dominante ; l'élevage aussi n'y était pas négligé. Ce dernier avait évidemment plus d'importance dans les régions de fermes isolées et de hameaux situées plus haut et coloni- sées plus récemment. Sur les terres dispersées en Styrie, la viticulture aussi était importante. Les champs étaient semés surtout de froment et d'avoine, puis de seigle, de mil, de blé sarrasin, de haricots et de lin. Le menu bétail, en premier lieu les moutons qu'on élevait dans une bien plus grande mesure qu'aujourd'hui, puis les bovins et, dans une moindre mesure, les porcs, repré- sentaient les espèces les plus importantes de l'élevage. Sous l'influence de la transition de l'économie naturelle en celle moné- taire, à Gornji grad aussi les redevances se réglaient de plus en plus en argent. Cette évolution cependant ne fut pas accomplie et les sujets conti- nuaient à s'acquitter d'une partie de leurs redevances en nature même dans les siècles qui suivirent. Cette transition s'effectua dans une plus grande mesure dans les zones de colonisation plus récente, c'est-à-dire dans les régions de montagne, tandis que dans les plaines, les sujets payaient surtout en nature. Les redevances en nature ne furent entièrement remplacées par des payments en argent que vers la fin du XVIII« siècle sous l'influence des réformes de Marie-Thérèse et de Joseph IL L'unité usuelle d'exploitation agricole fut le manse. Le procès du mor- cellement n'était, à l'époque de l'établissement du terrier, qu'à ses débuts. 105 Prim. A. S t e g e n S e k , o.e., str. 23; F r . M i š i c , O ledinskih imenih, str. 191 si.; i s t i , Ledinska imena, str. 40 si. 35 513 Le terrier ne mentionne que 32 demi-manses, et les tiers et quarts de manse étaient encore rares. Peu nombreux étaient aussi les cottages (20 approxi- mativement). Le domaine avait aussi relativement peu de tenures inoccupées. Les activités artisanales sur les propriétés de la seigneurie sont attestées par des moulins assez nombreux, ainsi que par des scieries et des drapiers que le couvent avait le privilège d'établir. Le fait que l'établissement de l'éco- nomie monétaire et le développement de l'artisanat enfluençaient favorable- ment le commerce, est démontré par trois bourgades surgies sur le territoire de la seigneurie : Gornji grad, Rečica et Ljubno. Les sujets du couvent ne pouvaient vendre leurs produits que sur les marchés de ces bourgades. Le sujet était fermier des terres qu'il exploitait (il n'y avait presque pas de réserve seigneuriale). La formule la plus répandue était celle de tenure héréditaire. Les tenures précaires ne représentaient que 11 % du chiffre total. La forme la moins avantageuse de tenure dite « libre » (Freistift) n'y paraît point. Au cours de l'évolution ultérieure, accomplie jusqu'au début du XIXe siècle, toutes les fermes à quelques exceptions près sont devenues la propriété des paysans qui les exploitaient A base d'un tableau analytique des redevances (cens, menues redevances, redevances de garde — Vogtrechte— « stewr » etc.) resp. des revenus du cou- vent (dîme, revenus des églises incorporées), ainsi que de la forme de la propriété de terre, l 'auteur constate que la situation économique du couvent était assez bonne, et celle des sujets aussi. Si l'on convertit toutes les rede- vances en nature dans leur valeur monétaire, on arr ive à la conclusion que le couvent disposait d'un revenu annuel de 1600 marcs de deniers en monnaie de Gratz. Quant au montant des redevances, la situation du sujet n'était pas essentiellement différente de celle des sujets des autres seigneuries ; quant aux corvées, resp. aux payments qui les en rachetaient, leur situation était même plus avantageuse. En conclusion, l 'auteur s'occupe brièvement de la structure sociale de la population et du nombre des habitants. La seigneurie, dans son ensemble, comptait en 1426 5100 habitants dont le nombre était de six fois plus élevé qu'en 1140, date de la fondation du couvent. La plupart des habitants étaient des paysans. Dans les trois bourgades, il y avait environ 700 bourgeois. Les bourgades appartenaient au couvent. La couche sociale supérieure était repré- sentée par les religieux avec leur abbé, les régisseurs et les autres employés de la seigneurie. Les sujets et les habitants des bourgades étaient, à peu d'exceptions près, de nationalité slovène. Les religieux et probablement aussi les régisseurs et les employés, étaient pour la plupart des Allemands. 514 I l i j a S i n d i k V E R I G E , T E S N A C U B O K I K O T O E S K O J Raznovrsni istoriski spomenici Boke Kotorske uvek su privlačili pažnju istoričara. Ovaj naš kra j je upravo istoriski mozaik, koji je pravljen sukcesivno od najstarijih vremena do danas. U Boki, istina, nema arheoloških mesta kao što je Solin, — iako nije isključena mo­ gućnost da Risan i Budva ne stupe u red većih arheoloških nalazišta — ali se na svakom koraku susrećemo sa raznovrsnim objektima iz pro­ šlosti od kojih mnogi još čekaju da im se odredi istoriski značaj, jer ga, bez sumnje, imaju. Kao svugde gde je etničko previranje bilo veliko, i ovde naročitu vrstu istoriskih spomenika pretstavlja toponomastika. Ona, u nedo­ statku drugih izvora, baca kad veću kad manju svetlost na daleku prošlost, naročito na etnički sastav ove oblasti. Dovoljno je napome­ nuti : Risan, Acruvium — Kotor, Muo, Prčanj, Stoliv, Tivat, a da ne spominjemo bezbroj lokaliteta, pa da se uverimo o bogatstvu istonsko- toponomastičkog rudnika, koji pretstavlja Boka Kotorska. Mi ćemo se ovde ograničiti samo na jedan toponim, koji ćemo pokušati da objas­ nimo. Ako i ne uspemo, bićemo zadovoljni ako ovim skrenemo pažnju drugim istraživačima, naročito lingvistima, da i oni o tome kažu svoju reč. Radi se o toponimu »Verige«. Verige su morski tesnac u Baki Kotorskoj, koji spaja Tivatski Zaliv sa Risanskim i Kotorskim. Na najužem mestu širok je oko 300m, a prostire se u dužini od oko dva kilometra. Po narodnom predan ju naziv potiče od lanaca kojima se zatvarao ovaj tesnac d a se spreči prodiranje neprijateljskih brodova iz spoljnog u unutrašnji zaliv Boke Kotorske. Ovo predanje Vuk donosi u svom Rječniku pod »verige«. U antičkim izvorima nema pomena o ovom tesnacu, odnosno nje­ govu nazivu, a ni pisci ranijeg Srednjeg veka Kònst. Porfirogenit i Pop Dukljanin, koji inače donose podataka o Boki Kotorskoj, ne govore ništa o njemu. Iz pisanih istoriskih spomenika XIII i XIV stoleća takođe ništa ne znamo o ovom tesnacu. Statut kotorski, koji uglavnome potiče iz XIV stoleća, ima odredaba o prevozu putnika preko ovog tesnaca, ali pri tome ne spornim je Verige. Ni u pogl. 111 Statuta, gde je data dosta opširna topografija polnostrva Vrmca, koje se svojim eevero- zapadnim vrhom završava u Verigama, ne spominje ovaj tesnac, iako bi se to upravo u ovom poglavlju moglo očekivati. Isto tako ni u 3Î* 515 pogl.413 S t a t u t a iz 1355 god., gde se n a b r a j a j u k r a j e v i Bok©, k o j e j e c a r D u š a n p o k l o n i o Kotoru, n e m a govora o Ver igama, d o k se n a v o d i Bi jela, k o j a j e deo p r i m o r j a i z m e đ u Ver iga i d r u g o g tesinaea K u m b u r a . K o l i k o j e dosada p o z n a t o , izgleda d a n a z i v za o v a j t e s n a c d o n o s e n o t a r s k e k n j i g e k o t o r s k e u XV stoleću u la t inskom o b l i k u »Catenae« i u s r p s k o - h r v a t s k o m »Verige«. 1 N a o v o m m e s t u t r e b a s k r e n u t i p a ž n j u d a se p r e v o d r o m a n s k i h t o p o n i m a n a slovenski, i o b r n u t o , j a v l j a k a o n a ce lo j n a š o j j a d r a n s k o j oba l i t a k o i u Boki . P o p D u k l j a n i n spomin je T r a j e c t u s , ko j i se u XIII stoleću, i s t ina u fals i f ikovanim p o v e l j a m a , naz iva P r e v l a k a . 2 P . S k o k mis l i d a j e i D o b r o t a , se lo s e v e r n o od Kotora , p r e v o d r o m a n s k o g n a z i v a P l a g e n t i , la t . p a r t i c i p od p i a c e r e »sviđati se«.3 K a r a k t e r i s t i č n o j e d a u p i sanim s r e d n j o v e k o v n i m spomenic ima k o j i govore o opsad i i zauzeću K o t o r a 1378 g.* n e m a p o m e n a o lamcima u V e r i g a m a , i a k o se d o c n i j e u p r e d a n j u ist iče da j e L u d v i k , k r a l j ugarsko-hrvat sk i , p o d či j im j e p r o t e k t o r a t o m b i o Kotor, d a o nač in i t i l ance d a se z a t v o r e Verige. U m l e t a č k i m izvor ima, izgleda, d a k a o loka l i te t p r v i p u t spominje »Cadérne« M. S a n u d o 1502 god. 5 O d d r u g i h m l e t a č k i h izvešta ja n e k i m a j e p o z n a t o v a j lokal i tet , d o k ga d r u g i opet ne navode. N a r o č i t o u p a d a u oči izveštaj Đust ini jani ja , p r o v i d u r a i sin- d i k a m l e t a č k o g za D a l m a c i j u i A l b a n i j u (1553 god.), k o j i o V e r i g a m a u o p š t e n e govori, i a k o i n a č e opi su je B o k u d o s t a d e t a l j n o . 6 P r v i , d o s a d a poznat i , p o d a t a k o l a n c i m a u V e r i g a m a pot iče od p o z o a t o g h r v a t s k o g i s tor ičara I v a n a Lučića (1604—1679), a p o n j e m u o d A n d r i j e Zmajevića (1624—1694), P e r a š t a n i n a , n a d b i s k u p a b a r s k o g . Lučić govoreći o s t a n j u u J a d r a n s k o m M o r u posle T u r i n s k o g m i r a 1381 god. i o m e r a m a k o j e j e k r a l j L u d v i k p r e d u z e o d a suzbi je e v e n t u a l n e n a p a d a j e Mlečana n a d a l m a t i n s k e gradove, k a ž e dos lovno o v o : »Tune a d e x c l u d e n d u m Ve- n e t a e classi a p p u l s u m iussu reg io p l u r i b u s in locis, u b i s i tus p e r m i t e b a t , Cathemae i n s t i t u t e fuerunt , q u a r u m usus q u a m v i s in d e s u e t u d i n e m 1 G. 1458 spominje se u notarskim knjigama kotorskim: »terrenum po- eitum in contrada Cathenarum sive Verige«, ili »petiumculum vinee vocatum Dragomir . . . quod situatum est prope Verige sive Cathenas«, itd., I. Stjepčević, Verige, Glasnik Narodnog univerziteta Boke Kotorske 3, Kotor 1936, 4—6. — Nije poznato kako se ovaj tesnac zvao prvobitno. U selu Lepetanima, koje se nalazi na južnoj obali Veriga, spominje se u notarskim knjigama lokalitet: contrata de Angüsse, ponta Angosce; ovaj se lokalitet danas naziva Anguše i Vanguše. V. Tomanović misli da je ovaj naziv izveden od tal. angoscia, lat. anguistiae, tesnac. Južnoslovenski filolog 19, Beograd 1951—2, 248. Prema ovome, po našem mišljenju, verovatno je da su Verige nekad nazivane opštom rečju »Angustiae«. 2 F r . R a č k i , Prilozi za sbirku srbskih i bosanskih listina, Rad JAZU I, 130—131. 3 P. S k o k , Dolazak Slovena na Mediteran, Pomorska biblioteka Jadran­ ske straže, Split 1934, 201. 4 F. Š i š i ć , Kako se Kotor predao Veneciji 1378, Vjesnik Dubrovačkog učenog društva sv. Vlaho 1, Dubrovnik 1929, 44—49. . в I. K u k u l j e v i ć - S a k c i n s k i , Rapporti della Republica Veneta coi Slavi Meridionali. Brani tratt i dei diarii manoscritti di Marino Sanudo 1496— 1533, Arkiv za povjesnicu jugoslavensku 6, Zagreb 1863, 229. 6 S. L j u b i ć , Monumenta spectantia hietoriam Slavorum Meridiona- lium 8, Commissiones et relationes Venetae 2, Zagreb 1877, 232. 516 abierit adhuc tarnen loca nomea cathenarum retinent, ut in sinu Ri­ sonico nunc Colfo Catarensi dieta, Sibenicensi, aliisque in locis, quos superfluum esset recensere.«7 Zmajevié je ovaj Lučićev navod bukvalno preveo: »Tada za nedat u mnoga piistaniscta ugliezati po zapouiedi kraglieuoi u pristanisetieh u koieh biesce podobno ucinisce se Uerige, premda potom toga nedarxasce se. A miesta gdie bisce i danasegni dan su Uerige recene, u Uratlü Kotora, naulastito Scibenika i u druga mieeta, kako Lucio pisce.«8 Poznato je da su gradovi na Jadranu i Sredozemlju zatvarali svoje luke lancima. Mlečani su u IX stoleću Canal Grande zatvarali lancem.9 Zadarska luka je za vreme IV krstaškog rata, a i docnije, bila zatvorena lancima.1 0 U dubrovačkim knjigama reformacija spominje se 1373 god. gradska luka »intra catenam«. I docnije se u dubrovačkim arhivskim spomenicima često spominje »cathena portus«.1 1 Lancima su se zatvarale trogirska i šibenska luka. Na italijanskoj obali grad Brindizi j e takođe imao na ulazu u luku lance.1 2 Slike luka Marseja i Rodosa predstavljene su sa lancima na ulazu.1 3 Običaj da se luke zatvaraju lancima bio je dakle poznat u celoj sredozemnoj oblasti. U pogledu ovih luka treba naglasiti dve okolnosti: 1. da su ulazi u luku bili dosta uzani, najviše nekoliko desetina metara, pa ih je zaista bilo lako zatvoriti; 2. prema istòriskim podacima o ratnim operacijama lanci nisu pretstavljali neko naročito jako odbranbeno sredstvo, pa stoga izgleda mnogo verovalnije da su oni na ulazu luke postojali više iz drugih razloga nego iz od- branbenih. Uzimajući u obzir ove istoriske činjenice nameće se na prvom, mestu pitanje koje je postavio Stjepčević izričući sumnju da li se tesnac zatvaTao lancima ili je to plod mašte koja je po nazivu stvorila lance.1 4 Iako se — kao što ćemo dalje izložiti — ne slažemo sa Stjepče- vićevim tumačenjem samog naziva, ipak j e sumnja opravdana i umesna. Treba, naime, imati u vidu, kao što Stjepčević tačno primećuje, da je 7 J. L u c i u s , De regno Dalmatiae et Croatiae, Amstelodami 1666, 247. 8 A. Z m a j e v i ć , Darxava sveta slavna i kreposna carkovnoga Lieto- pisa, u Perastu 1675, str. 1329—30. Rukopis u Arheološkom muzeju u Splitu, prepis u Istoriskom institutu SAN u Beogradu. 9 Pietro Tribuno (888—912) nel nono anno del suo dogado, per difendere la città dalle repentine incursioni degli Ungheri, fece fabricare dal rivo di Castello fino alla chiesa' di santa Maria Zobenigo una muraglia, al termine della quale una gross catena attraversava il Canal Grande ed era fermata alla chiesa di San Gregorio. Dandolo. Chr. p. 941. — Po P. M o l m e n t i , Storia di Venezia nella vita privata 1, Bergamo 1905, 47. 10 »I osvojiše luku silom [krstaši 1202 g.]. I prekinuše lanac koji je bio veoma jak i dobro građen.« P. S k o k , Tri stare hronike o Zadru. Zagreb 1951, 93. — V. B r u n e 11 i, Storia della città di Zara 1, Venezia 1913, 368. — H. K r e t s c h m a y r , Geschichte von Venedig 1, Gotha 1905, 289. 11 S o l o v j e v - P e t e r k o v i ć , Dubrovački zakoni i uredbe, Zbornik za IJK, treće od. 6 SAN, Beograd 1936, 98, 225. 12 J. L u c i u s , nav. d., 240—247. 13 P. Н е г г е , Weltgeschichte am Mittelmeer, Leipzig 1930, 243, 266. 1 1 S t j e p č e v i ć , nav. d., 4. 517 tesnac Verige širok na najužem mestu oko 300m. Stoga j e vrlo malo verovatno, da je mogao postojati jedan lanac ili više njih a da ne bi ostalo na obalama traga bilo kakvih zidanih naprava koje bi držale tako veliki teret. Isto tako treba napomenuti da su južna i severna obala ovog tesnaca pripale jednom gospodaru, Mlečanima, tek 1682 god., a da su pre toga vrlo retko bile pod istom vlašću. Stoga j e nemoguće pod takvim političkim prilikama zamisliti lance koji bi zatvarali tesnac. Dalje je značajna činjenica da u izvorima o opsedanju i zauzimanju Kotora 1378 god. nema pomena o lancima u Verigama, dok su operacije oko zauzimanja Kotora dosta detaljno prikazane. Ako je, na osnovu pređanja, kral j Ludvik tek posle Turinskoga mira 1381 god., utvrdio Verige lancima, to bi, bez sumnje, neki od mletačkih izvestilaca spo­ menuo a to, kao što smo spomenuli, nije učinjeno. Ali, kako je istoriski pouzdano da je u drugoj polovini XVII stoleća, odnosno za života Lu­ čića i Zmajevića postojalo predanje da je Verige utvrdio lancima kral j Ludvik, nameće se pitanje kako je došlo do tog pređanja kad se ono ne može posvedočiti istoriskim izvorima a i «ama priroda tesnaca go­ vori protiv toga. Pri rešavanju ovog pitanja treba imati u vidu da je od tobožnjeg postavljanja lanaca 1381 god. do prvoig dosada poznatog pomena samog naziva 1458 god., prošlo svega 77 godina. Kako dokaza o stvarnom postojanju lanaca uopšte nema a predanje se vezuje za godinu 1381 kad je Ludvik naredio da se dalmatinske luke utvrde lancima zbog zaštite od eventualnog napada sa strane Mlečana, ta nas činjenica upućuje na mogućnost da se ipak u Ludvikovoj akciji potraži ako ne rešen je a ono bar jedna od opravdanih pretpostavki. God. 1437 u jednoj notarskoj knjizi kotorskoj govori se o straži koju su držali stanovnici nekih sela iz okoline Veriga »ad custodiam Culphi Cathari«.1 5 Treba naglasiti da se ni ma ovom mestu ne spominju Verige, a ni lanci nego samo ladjice (barche). Iako severna strana Veriga u ovo doba nije pripadala Opštini kotorskoj, ipak je najverovatnije da je straža bila postavljena u Verigama, je r je na tom uzanom prostoru bilo najlakše kontrolisati lađe koje su prolazile kroz tesnac. U istoj notarskoj knjizi navodi se da je straža držana od vremena »quo Catarini per se rege- bant« a to je, kao što Stjepčević misli, od smrti kral ja Tvrtka 1391 g. Međutim, ovaj izraz »quo Catarini per se regebant« može, poi našem mišljenju, da ima i šire vremensko značenje. Ona, naime, poglavlja Kotarskog statuta koja su izglasana posle 1370 god., odnosno posle perioda Nemanjića označena su kao »Paries captae tempore Cathari- norum«; čak se u uvodu pred tim poglavljima kaže da potiču iz vre­ mena »quo civitas Cathari per ipsiue nobiles regebatur«. Prvo od ovih poglavlja potiče iz god'. 1383, dakle, iz vremena dok je Kotor bio još pod vlašću ugarsko-hrvatskih kraljeva.1 6 Ova činjenica svakako znači, da se u Kotoru i pre nego što je napisan pomenuti podatak iž 1437 god. smatralo da je celo doba od 1370—1420 god., odnosno doba između 15 S t j e p č e v i ć , nav. d,, 4—5. 16 Statuta et leges Civitatis Catari, Venetiis 1616, 277—312. 518 srpskog i mletačkog perioda bilo doba kotorske samostalnosti ili kao vreme »quo Catarini per se regebant«. Kad se ima u vidu ovakvo tumačenje kotorske samostalnosti, onda se sasvim opravdano može pret­ postaviti da je straža u Verigama držana i pre Tvrtkove smrti 1391 god., odnosno da je mogla postojati i 1381 god., kad je Ludvik naredio utvrđivanje dalmatinskih luka. Naravno da još uvek ostaje nerešeno pitanje otkud naziv Verige. Od narodnog predanja prvi je otstupio Stjepčević, odlični pozna­ valac istorije Bake Kotorske. On misli da naziv Verige — Catenae potiče od prezimena vlasteoske porodice Cathene, koja se u Kotoru javlja u prvoj polovini XIV stoleća. Stjepčević navodi podatke iz Ko­ torskog arhiva da je ova porodica imala vinograde u Stolivu i Kosta- njici, selima južno i severno od Veriga, i stoga misli da je tesnac dobio ime po prezimenu ove porodice." Nama se čini da je vrlo malo vero- vatno da su Verige dobile ime na ovaj način, jer, bez sumnje, porodica Cathene nije bila jedina koja je imala imanja u pomenutim selima. Ali naročito treba skrenuti pažnju da se ime Cathena, po Jirečeku, javlja u srednjovekovnim dalmatinskim gradovima kao deminutiv od ženskog imena Catharina. Od značaja je takođe da se ova porodica, čija se jedna grana u XIV stoleću preselila u Dubrovnik, u srpskim spomenicima naziva Katunčić a ne Verige.18 Prema ovome Stjepčevi- ćevo tumačenje naziva Verige nije ubedljivo u tolikoj meri da bi is­ ključivalo neko drugo tumačenje. Da se odgovori na pitanje kako je došlo do naziva Verige, treba, pored odbranbene funkcije lanaca na ulazu u luku imati u vidu i nji­ hovu drugu ulogu, možda u praktičnom živtu preču od one prve. Du Cange između drugih značenja naziva Catena navodi i ovo: »Est Ca­ tena portus ad quam e navibus portum intrantibus census perciebatur.« I u probnoj svesci rečnika srednjovekovnog latinskog jezika, koju j e izdala Jugoslavenska akademija objašnjen je ovaj naziv ovako: »Nije isključeno da catena i nije bio upravo lanac nego je mogao značiti svaku pregradu odnosno oznaku, koja j e bila nameštena da se označe granice luke, što je bilo važno ne samo iz obrambenih, nego i iz fis­ kalnih razloga, radi ubiranja lučkih pristojba. Tako se dešava da cathena dobiva smisao portus — luka.« Da su lanci na ulazu u luku služili i u fiskalne svrhe, kao i da je pojam catena značio i sam ulaz u luku, ima primera u celoj jadranskoj i sredozemnoj oblasti. Po dubrovačkim zakonima strogo se pazilo da li će lađa istovariti teret »intra catenam«, što je očito u vezi sa naplaćivanjem lučkih dažbina.1 9 Mlečani su plaćali Ravenjanima utvrđenu izvoznu carinu »pro datio catenae Civitatis Ravenae«. Isto tako je grad Piza imao pravo da drži svoje činovnike u gradovima Akonu, Tiru i Jopi »ad catenam«, na gradskim kapijama i bazarima da njihovim trgovcima ne bi niko na- 1 7 S t j e p č e v i ć , nav. d., 6. 1 8 C J i r e č e k , Die Romanen in den Städten Dalmatiens während des Mittelalters, Denkschriften Bečke akad. n., fil.-ist. r. 49, Beč 1903, 2, 29; 3, 15. 1 0 S o l o v j e v - P e t e r k o v i ć , nav. d., 92, 225. 519 platio izvoznu i uvoznu carinu i druge dažbine od kojih su bili oslo­ bođeni. Specijalni sud u Akonn koji j e rešavao o carinskim sporovima zvao se »curia catenae«.2 0 Lako j e iz ovih primera uočiti da je catena značila i ulaz u luku, koji se zatvarao lancima ne samo zbog odbrane nego i zbog naplaći­ vanja lučkih dažbina. Kao što j e poznato, i Verige u Baki Kotorskoj predstavljaju ulaz u kotorsku luku. Da je na tom mestu postojala straža utvrdili smo pomenutim podatkom iz 1437 god. AH iz samog tog podatka ne može se odrediti uloga straže, iako je opravdana pretpo­ stavka da seljaci iz okoline Veriga nisu svojim malim barkama pret- stavljali odbranbenu snagu. Međutim, drugi podatak iz 1431 god. tačno ukazuje u čemu se sastojala služba straže. Pomenute godine bila je neka lađa zadržana ispred Burica (sela na sevenoj obali Veriga), jer je vlasti nisu pustile u Kotor bojeći se da ne nosi zarazu.2 1 Na barkama na kojima su seljaci iz okoline Veriga držali stražu imala je, dakle, Kotorska opština svoje činovnike koji su vršili pregled lađa na prolazu kroz Verige. Ti su činovnici očito vršili istu službu koja j e u drugim gradovima vršena »ad cathenam portus«. Tesnac Verige kao najuže mesto u Boki Kotorskoj služio je istoj svrsi koju j e u drugim grado­ vima imao ulaz u luku. A kako su Kotoranima kao pomorcima bile dobro poznate jadranske i sredozemne laike, to su naziv Catena preneli i na ulaz u svoju luku. Prenošenje toponima u celoj sredozemnoj oblasti poznata je pojava od najstarijih vremena. Kada se to desilo u ovom konkretnom slučaju, ne možemo za sada utvrditi, ali nije isključena mogućnost da su Kotorani kad su pod vlašću ugarsko-hrvat- skih kraljeva stupili u bližu vezu sa dalmatinskim gradovima, ta j naziv tom prilikom preneli. Ovakva je (pretpostavka opravdana, jer su Lučić, a po njemu i Zmajević vezali ovaj naziv za Ludvika. Karakteristično je svakako da je Lučić znao da u njegovo doba lanci nisu postojali u Verigama. Najverovatnije je, da j e govoreći o opštem naređenju Ludvikovom da se dalmatinske luke utvrde lancima, a poznavajući tesnac Verige samo po imenu, pretpostavio da je i ovaj tesnac u Lud- vikovo doba bio zatvoren lancima. Zmajevićev ugled u Boki pored Lučićeva naučnoga autoriteta, čija j e istorija devet godina posle prvog izdanja u Amsterdamu 1666 god. bila poznata u Boki, bez sumnje su najviše doprineli da se ovo ipredanje u Boki održalo do danas i da je uneto ne samo u popularne nego i u neke naučne publikacije.2 2 20 A. S c h a u b e , Handelsgeschichte der romanischen Völker des Mittel­ meergebietes bis zum Ende der Kreuzzüge, München-Berlin, 1906, 170, 172, 193, 200—201, 214, 275. 2 1 O pomorstvu Boke, podaci Državnog arhiva u Kotoru. Godišnjak Po- moTskog muzeja u Kotoru, Kotor 1952, 64. 22 österreichische Ungarische Monarchie in Wort und Bild, Dalmatien, Wien 1892, 30, — A. S c h m a l i x , Die Bocche di Cattaro und Umgebung, München-Brixen 1906, 71. — M a u d e M. H o l b a c h , nem. prevod od M. S e i - f e r t , Dalmatien das Land wo Ost und West sich begegnen, Wien-Leipzig 1909, 184. — Narodna enciklopedija (Boka Kotorska), Hrvatska enciklopedija (Boka Kotorska), Enciclopedia Italiana (Cattaro). 520 »VERIGE« (CHAINS) R é s u m é The author explains the denomination of the -straits V e r i g e — C a t e n e of Boka Kotorska (Bocche di Cattare). According to the popular tradition these straits were secured with chains, but there exists no mention thereof in historical sources, and natural features, too, are contradictory; the straits are about 300 m Avide, and one cannot imagine how such wide straits could have been secured with chains. The author thinks the Slav denomination »Verige« (Lat. Catenae) had been taken over by sailors of Kotor from other Adriatic and Mediterranean places where port entrances were secured with chains not only for defensive purposes, but also by fiscal reasons as port dues were payed at entrance. There exist historical proofs that in the first half of the XVth century at »Verige«, entrance to the port, passing vessels were con- trolled by a watch guard. Thus »Verige« exercised the same function as the »Catenae portus« in many Adriatic and Mediterranean ports. Gradually de- nomination »catenae« had lost its primary signification and assumed a пелу one, i. e. port entrance. Consequently there is a question of transferring of a geographical name, no rare instance in Mediterranian. The popular tradition about securing the straits comes from the Croa­ tian historian Ivan Lučić; in his work »De regno Dalmatiae et Croatiae, libri VI, Amstelodami 1666, p. 247« he relates that after the peace of ex Torino (1381) Lewis, the king of Hungary and Croatia, gave a command to secure with chains all ports of Dalmatia in order to prevent a possible attack of Venetians. As Lučić did not know the natural features of the straits, he, to all appearance, concluded from the name that »Verige«, too, were secured with chains by order of Lewis. In his still unpublished Chronicle Andrija Zmajevic, arch­ bishop of Bar, born a t Perast, a well known small town in the environs of »Verige«, agreed with the opinion of Lučić. On the authority of these histo­ rians, especially of Lučić, the mentioned popular tradition has been admitted by sòme scientific and popular publications, above all encyclopediae, and sustained up to the present time. 521 I v a n B o ž i ć L T T D O V I K K O Z J A K A R Ü D U B R O V N I K U Posle pada Bosne (1463) turske provale u Sloveniju postale su na­ ročito teške i opasne. Hrvatske zemlje nisu pretstavljale za Turke gotovo nikakvu branu, i oni su se sa svojih pohoda uvek vraćali s plenom, i rabljeni.1 Ovi turski pohodi, posebno onaj iz 1475 g., poslužili su Josipu Jurčiču kao istoriski okvir za njegovu prvu veliku pripovetku »Jurij Kozjak, slovenski janičar«, koju j e 1864 g. objavila »Družba sv. Mo­ horja«, a koja j e piscu donela veliki uspeh i vezala ga za književni svet.2 Iako je Jurčičeva fabula izmišljena, isto kao i glavni nosioci radnje, uklopljena je u stvarne istariske događaje, posebno u XI i daljini poglavljima, gde su zbivanja tesno povezana s turskom provalom 1475 g., pokoljom u Muljavi i pljačkom manastira Stične.3 Tu se kao organizator otpora Turcima navodi »Jurij Senk, glavar koroške dežele« (Georg Schenck). Prema pripoveci, njemu je trebalo da pritekne u pomoć Peter Kozjak, jedno od glavnih lica radnje, sa svojim ljudima. Alt, on je negativna ličnost, boji se smrti i ne želi da se zalaže za otadžbinu, pa pisac time objašnjava što Šenku ide u pomoć Petrov rođak, u ovom slučaju istoriska ličnost koja je zbilja uzela učešća u borbi — Ludovik Kozjak: »Ludovdk Kozjak, Petrov sorodnik, prevzame torej namesto njega povelje nad kozjaškimi in stiškimi hlapci.«4 Ovde nas ne interesuju tok radnje i zaplet već iz istorije poznate činjenice kroz koje je Jurčič protkao radnju svoje pripovetke. Posle prvog manjeg uspeha, u većem sukobu s turskom vojskom, koju j e predvodio Ahmet paša, bili su zarobljeni i Senk, i »kranjski plemenitaš Ludovik Kozjak« i čitav niz istaknutih ritera. Turci ih nisu pobili, već ostavili u životu da bi za njih dobili otkupninu: »Koroški glavar Senk, kranjski plemenitaš Ludovik Kózjak in mnogo drugih imenitnih vitezov j e bilo 1 S t a n k o J u g , Turski napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, L. XXIV, zv. 1—4, Ljubljana 1943, str. 8—9. 2 J o s i p J u r č i č , Zbrano delo I, Ljubljana 1946, Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine; uredil M i r k o R u p e l , str. 97—194, opombe 301—308. 3 Str. 153—160 i. d. 4 Str. 154. 522 ujetih, ker jih Turki niso hoteli umoriti, češ, da dobódo veliko odkup­ nine zanje.«5 . Istoriske podatke o ovim. događajima Josip Jurčič je našao: kod Valvasora.6 Pretresajući, uz ostale izvore, i ove Valvasorove vesti, Stanko Jug j e već utvrdio tok pojedinih događaja i njihovo istorisko mesto.7 Na osnovu građe koju pruža Državni arhiv u Dubrovniku, ja bih ovde samo hteoi da iznesem nekoliko podataka o otkupljivanju ritera koje su Turci zarobili u borbama 1475 g., koje je među Sloven­ cima popularisao Jurčič svojim delom. U akciji za njihovo otkupljivanje susrećemo se u Dubrovniku sa samim Ludovikom Kozjakarom (Kozjakom), tobožnjim rođakom iz­ mišljenih junaka Jurčičeve pripovetke. On se tamo pominje kao »magnificus et strenuus miles dominus Ludovieus Chosiachar partium Alemanie de Naidich«.8 Uz porodično ime, koje mu je dao zamak Kozjak uzdignut na strmom i kamenitom bregu između Ljubljane i Novog mesta.9 Ovde nalazimo' i titulu »de Naidich«, što znači da je u to vreme on bio gospodar zamka »Neydeckh« (slov. Mirna), koji j e vlaste­ linska, porodica Najdek izgubila već u prvoj polovini XV veka.1 0 Gospodar Kozjaka i Najdeka, Ludovik, bio je poslednji pretstavnik porodice Ko'zjakar. Valvasoru nisu poznati njegovi naslednici.1 1 Navodeći listu od deset zarobljenika koji su se prvi oslobodili turskog ropstva posle sukoba u avgustu 1475 g., Valvasor stavlja Lu- dovika Kozjakara na drugo mesto, odmah posle Georga Šenka. Tu su i sume njihove otkupnine: za Šenka 4000, za Kozjakara 2000 dukata. Visoka otkupnina plaćena je i za sledeću dvojicu: za Georga von Him­ melberg 2000 i za Vilhelma Gala 1000 dukata, dok se otkupnina za ostalu šestoricu kretala između 100 i 500 dukata. 1 2 Prva četvorica mogla su da se otkupe samo grupno isplatom celokupne sume od 9000 dukata, koja smrću jednoga od njih nije mogla da se smanji.1 3 Valvasor ne daje detalje o akciji za njihovo oslobođenje. Mo>gk> bi se samo pretpostaviti da se upravo na njih odnosi jedna odluka dubro­ vačkog Veća umoljenih (Senata), uneta u zapisnik pod datumom 17 ja­ nuar 1476 g., o prevoženju preko Omble grupe zarobljenika koje je turski s'klav dopratio sa sultanovim pismom dubrovačkoj vladi: »... de 5 Str. 155. e Str. 303: u vezi sa pripremama ispisao je Die Ehre des Herzogthums Crain von J o h a n n W e i c h a r d Freiherrn von V a l v a s o r , Laibach- Nürnberg 1689, Buch II, str. 181, 191, 199, 243; IV, str. 537; VIII, str. 700; XI, str. 363, 420; XV, str. 375—376. 7 S t. J u g , nav. d., str. 18—19. 8 Državni arhiv u Dubrovniku. Diversa notarié LXIII, f. 94'. 9 »Das Schloß Kosieck, welches man sonst rechter Kosiack, und auf Crainerisch Kosjak schreibt, liegt in Unter-Crain in der Temeniz, sechs Meil­ wegs von der Hauptstadt Laybach und zwo Meile von der Stadt Rudolphs- werth, auf einem ziemlich-hohen gar spitzingem und steinigtem Berge.« V a l ­ v a s o r , XI, str. 314. 10 V a l v a s o r , XI, str. 396—398. 11 V a l v a s o r , XI, str. 315. 12 V a l v a s o r , XV, str. 375. 13 V a l v a s o r , XV, str. 376. 523 dando parizium h u e ad flumen expensis communis nostri Ludovico Xachara et Petrizio et sociis captivis Turchorum et hoc secundum tenorem litterarum imperatorie scriptarum regimini nostro.«14 Dono­ šenje odluke podudara se s vremenom njihovog oslobađanja.1 5 Odnosi se na g r u p u zarobljenika o čijem se sprovođenju brine sam sultan, što svedoči da se radilo o istaknutim feudalcima za koje j e plaćena visoka otkupnina. U daljem tekstu zapisnika oni se navode kao »captivi Theutonici«.1 8 Pogrešno ispisano Ludovikovo prezime i nepoznato ime drugog zarobljenika mogli bi se objasniti pogrešnim čitanjem teksta sultanovog pisma u dubrovačkoj kancelariji, što nije nimalo nemogućno, pogotovo ako j e pismo bilo napisano turski ili grčki, ili greškama pisara sultanove kancelarije. Ako imena u sultanovom pismu nije bilo, Du­ brovčani su ih upisali onako kako su razumeli izgovor turskog sklava koji j e izvestio vladu o njihovom dolasku. Kada je sklav prebacio zarobljenike na dubrovačku teritoriju, oni su bili slobodni. Jer, on se uskoro vraćao na Portu s 15 dukata dubrovačkog poklona i vladinim pismom sultanu.1 7 Za pretpostavku da se u ovoj grupi nalazio Ludovik Kozjakar govorila bi donekle i činjenica što je on, nešto docnije, do­ lazio u Dubrovnik i, uz pomoć Dubrovčana, radio na oslobođenju ostalih kranjskih ritera koji su ostali u turskom ropstvu, ma da je Dubrovnik i inače bio vrlo podesan kanal mnogih akcija za oslobođenje robijaš ne samo iz Dalmacije, već i iz Istre, Furlanske i slovenačkih zemalja.18 Valvasor navodi da su drugi kranjski zarobljenici bili odvedeni u Carigrad, dok su samo dvojica: Sigmund von Polheim i Heinrich von Prüeschencken, ostala u Bosni.19 U Dubrovniku su sačuvane vésti o oslobađanju ove dvojice. One su prilično fragmentarne, vezane uglav­ nom za momente kada j e bila potrebna intervencija dubrovačke vlade. Verovatno na pismenu poruku Ludovika Kozjakara odlučilo je 18 marta 1477 g. dubrovačko Veće umoljenih da se sastavi pismo sul­ tanu »pro facto illorum Theutonicorum«.2 0 Turski sklav s kojim su Dubrovčani u avgustu pregovarali o uklanjanju carina koje su od kraja 1476 g. Turci počeli da naplaćuju najpre na Ledenicama iznad Dubrovnika a onda pred samim gradskim zidinima, tražio j e od dubro­ vačke vlade da nekoga pošalje Ludoviku Kozjakaru. Veće umoljenih prihvatilo j e 26 avgusta njegov predlog, a šest dana docnije, opet na njegovu molbu, zaključilo da se piše sultanu »pro facto Ludovici Chosiacar«.2 1 14 Državni arhiv u Dubrovniku, Acta Consilii Rogatorum XXII, f. 261 (cit. Cons. Rog.). 1 5 Valvasor kaže da je Kozjakar oslobođen već 1476 godine. XI, str. 315. 1 9 Cons. Rog. XXII, f. 261'. 1 7 Isto, f. 261, 261'. 1 8 Poznate su nam intervencije »de Instinopoli« . . . »de Mugla« . . . »de Tergeste« . . . »de Humago« itd. Div. n o t LV, 176', 191'; LVI, 195; LXI, 73; Cons. Rog. XXIII, 184, 274, 274'. 19 V a l v a s o r , XV, str. 375. 20 Cons, minus XX, f. 151'. 2 1 Cons. Rog. XXIII, f. 158. 160. 524 Iz jednog pisma samog Ludovika Kozjakara od 22 septembra 1477 g. saznajemo da je on već poduže boravio u Kotoru i preduzimao mere za sipasavanje zarobljenika. Jednom j e dolazio i na Lokrum, ostrvce pred Dubrovnikom. Po savetu dubrovačkog vlastelina Pava Pucića, s kojim je održavao prepisku, dao je njegovom nećaku Nikši Puciću 400 dukata za oslobađanje zarobljenih ritera i 20 dukata za lične troškove, a ovaj mu je obećao da će za 12 dana obaviti posao. Ali, posredovanje j e ostalo bez rezultata kakve je očekivao Kozjakar. Turci su tražili mnogo više no što je Nikša imao, ma da je turski sklav Kadar mnogo štošta obećavao u Dubrovniku njegovom stricu Pavu. Na poruke iz Dubrov­ nika da oslobodi ritere Nikša je odgovarao stricu da bi nešto i mogao učiniti kad bi imao sa sobom potreban novac. Ludovik Kozjakar, ne­ strpljiv i nezadovoljan što je već imao oko 300 dukata troškova, po­ gotovo kad su mu stigle vesti da su njegovi riteri odvedeni u Carigrad da se tamo prodaju kao roblje, tražio je od Pava Pucića da mu se bez odlaganja vrati njegovih 400 dukata, pretio da će se žaliti na njih dubrovačkoj vladi i poručivao da bez odlaganja napušta Kotor.2 1 3 Međutim, u pregovorima s Turcima postignuto j e ipak nešto. Pri­ likom odvođenja zarobljenih ritera u Carigrad zadržana su dvojica u Bosni, upravo ona dvojica koju navodi Valvasor. 11 oktobra 1477 g. nalazio se u Dubrovniku Mihailo »dijak« kao poslanik dubrovačkog krajišnika — hercegovačkog sandžak-bega Sulejmana. Veće umoljenih mu je tada obećalo da će knez i Malo veće, ukoliko sačeka, posredovati u razgovorima između njega i Ludovika Kozjakara.2 2 Možda je tada Ludovik Kozjakar dolazio lično u Dubrovnik. Za to bi govorila se­ natska odluka od 17 oktobra da se pusti na slobodu zatvoreni Turčin koji je pobegao od Kozjakara.2 3 Najverovatnije je da se tu radilo o nekom turskom vojniku zarobljenom u Kranjskoj, koga j e Kozjakar doveo da ga iskoristi pri oslobađanju svojih ritera, kao što se u sličnim slučajevima i inače činilo. Ne znamo šta je sve posle toga Ludovik Kozjakar preduzimao da oslobodi svoja dva ritera. Tek, čitava se stvar prilično otegla, po svoj prilici dok nije nabavljen novac da se isplati visoka otkupnina koju su tražili Turci. Dok se novac ne nabavi, garantovali su za njegovu isplatu turskom sklavu braća Nikola i Benedikt Gundulić. Kada je Kozjakar nabavio novac, uzeo je stvar u svoje ruke dubrovački vla­ stelin Marin Gundulić, želeći svakako da i svoje rođake oslobodi ne­ prijatne obaveze prema Turcima. Znamo da je on tek 18 maja 1478 g. sklopio pred notarom u Kotoru pismeni ugovor s Ludovikom Kozja- karom i obavezao se da će osloboditi r i tere: dominum Sigismundum de 21» Div. not. LXI, 1—1' a tergo. 22 »Prima pars est de dando libertatem domino rectori et eius minori Consilio respondendi Michaylo diacho ambassiatori Sulimanbeghi craisnichi et, si ipse Michailus erit contentus de expectando, dominus rector cum minori Consilio debeant promittere sibi de se intromittendo causa aptandi negotium inter ipsum et dominum Ludovicum Cosiacar faciendo omnia cum securitate dominii nostri.« Cons. Rog. XXIII, f. 167'. 23 Isto, f. 169'. 525 Pollam (Polheim) et dominum Henricum alio nomine Marinum d e Alle- mania (Heinrich Priieschencken) primivši od Kozjakara za njihov otkup 2200 dukata, od kojih 1500 ugarskih i 700 mletačkih. Da će Marin Gundulić izvršiti uzete obaveze, jemčili su Kozjakaru dva kotorska vlastelina Jakov i Ilija de Zagura.2 4 Na traženje Marina Gundulića resilo j e 23 maja 1478 g. dubrovačko Veće umoljenih da se turski sklav pismeno izvesti o obavezi koju je sada uzeo na sebe Marin Gundulîc da isplati 2200 dukata kad se ta dva zarobljenika dovedu u Dubrotvnik, a Nikola i Benedikt Gundulić oslo­ bode datih obaveza.25 Pismo verovatno nije odmah poslato, pa j e i 1 juna doneta odluka da to pismo sastave »provisores terre«.2 6 Po zarobljenike trebalo je da u Foču krene Nikolin Gundulić. Pre no što je krenuo, dobio je od Marina Gundulića samo jedan deo sume (900 dukata) i za nju je morao da nađe u Dubrovniku jemce. Šestorica vlastele, Mihailo Kalić, Ivan Kabužić, Mihailo Prokulović, Nikolin Sor- kočević, Frano Bobaljević i Nikola Gundulić jemčili su 14 juna u dubrovačkom notarijatu da će Nikolin Gundulić dovesti zarobljenike u Dubrovnik i predati ih Marinu Gunduliću do 10 jula. U protivnom slučaju jemci bi isplatili Marinu sumu od 900 dukata (trojica po 200, trojica po sto dukata) uz 10 % globe.27 Međutim, zarobljenici u predviđenom roku nisu dovedeni u Du­ brovnik, verovatno krivicom turskog sklava, jer j e 8 jula Veće umo­ ljenih raspravljalo o njegovom pismu.2 8 Stigli su tek 24 jula u pratnji sklava Eleza i još jednog Turčina.2 9 Ali je tada iskrslo novo pitanje. Od 2200 dukata primio j e Marin Gundulić od Ludovika Kozjakara u Kotoru 1500 u ugarskim dukatima, čija je vrednost bilà manja od mletačkog dnkata za dve turske akče.3 0 Elez je tražio da se isplati ta razlika koja j e za 1500 ugarskih dukata iznosila 60 dukata. Veće umo­ ljenih moralo je da odmah o tome raspravlja i donese odluku da se ta razlika traži od Kozjakara, a ukoliko on odbije da j e iplati, da se za njn zaduže Nikola i Benedikt Gundulić, koji sn prvi garamtovali sklavu da će mu biti isplaćeno 2200 dukata. 3 1 2 1 Vidi Div. not. LXIII, f. 94'. 23 »... de scribendo unam litteram ad instantiam ser Marini Ju. de Gon­ dola sclauo Turcho qui habet in manibus illos duos Theutonicos, Sigismundum et Marinum, quod unus attinens ser Nicolai Ma. de Gondola et ser Benedicti, eius fratris, vz ser Marinus Ju. de Gondola promittit et se obligat dare in contatis duc. 2200 pro dictis Sigismundo et Marino, si dicti Sigismundus et Ma­ rinus traducentur Ragusium et liberabuntur et etiam si dicti ser Nicolaus et ser Benedictus liberabuntur ab omni promisione et fideiiussione quam fece- runt pro dictis Sigismundo et Marino.« Cons. Rog. XXIII, f. 241. 26 Isto, f. 244'. 27 Div. not. LXIII, f. 80. 28 Cons. Rog. XXIII, f. 259. 29 Veće umoljenih je obojici istog dana izglasalo poklon od 12 dukata. Cons. Rog. XXIII, f. 265. 3 0 Vidi G l i š a E l e z o v i ć , Turski spomenici, I, Beograd 1940, str. 167—8, 187—9, 191, 192, 996. 3 1 Cons. Rog. XXIII, f. 265'. 526 Istog d a n a , 24 j u l a , obavezao se L u d o v i k K o z j a k a r p r e d d u b r o ­ v a č k i m n o t a r o m i svedocima u f r a n j e v a č k o m m a n a s t i r u n a ostrvcu D a k s i p r e d G r u ž o m d a će i sp lat i t i r a z l i k u v r e d n o s t i i z m e đ u u g a r s k i h i m l e t a č k i h d u k a t a i p o t v r d i o d a su zarob l j en i S ig i smund i H e n r i h sada os lobođeni , a M a r i n G u n d u l i ć r e š e n svih o b a v e z a p o š t o j e d a o 2200 d u ­ k a t a d a se i sp la te u Foči . T i m j e p o n i š t e n a n o t a r s k a i s p r a v a reg i s t ro- v a n a u K o t o r u 18 m a j a . 3 2 K o z j a k a r j e sa os lobođenim r i t e r i m a m o g a o sada d a n a p u s t i d u b r o ­ v a č k u t e r i t o r i j u . Zeleo j e još da, p o s r e d o v a n j e m d u b r o v a č k e v lade, uč in i n e š t o i za os lobođenje os ta l ih z a r o b l j e n i k a , o n i h k o j i su se na­ lazi l i u C a r i g r a d u . M e đ u t i m , d u b r o v a č k i većnici, k o j i su imal i dosta g lavobol je i d o k su ova dvoj ica b i l a os lobođena, donel i su u S e n a t u 11 a v g u s t a 1478 g. o d l u k u da se o d b i j e K o z j a k a r ova m o l b a . 3 3 O t i m za­ r o b l j e n i c i m a Valvasor zna d a su ostal i u T u r s k o j i t a m o završ i l i život. 3 4 P r i l o z i I Die XXIII octobris 1477 Infrascripte littere missive registrate fuerunt ad instantiam ser Pauli Ni. de Poza, quia prétendit ipsas facere ad suum interesse, que littere sunt vere littere ad eum scripte per dominum Ludouicum Chosiachar, quia sunt de ìlla- met manu de qua sunt littere per ipsum dominum Ludovicum scripte magni- ficis domino rectori et Consilio Ragusii, que sunt huius tenoris, videlicet: Iesus. Misser Paulo magnifico. Io si o rezueto una vostra lettera da mi molto ben intesa. Vi meraverati del mio scriver digando ch'io credo tignati li mei danari, el nepote vostro che non venga, et che non haveti altro che affanno et danno, et che dei mei ducati 400 che diedi, che gli diedi per simonia et che me dara uno conto. Ad questa parte vi darò resposta. Vero e che diedi ducati 400 per vostro ordene a Nichxa che possando haver h mie prexoni gli dovesse dispensar, et non possando haverli, non butasse via gli mie danari ne scrusiarli. Et diedili ducati 20 oltra quelli per sue spexe et che in termine de zorni 12 dovesse retornar. Se in termine de zorni 12 non espediva el facto mio, doveva tornar indriedo et non star li, che l'suo star de li non vai tre zeriexe. Avisandovi che intendo che a nissun modo del mundo di ducati 400 me delibero non vo perder niente ni ch'el de ne spenda soldo per sue spexe, perche gli die ducati 20 che spendesse, et compidi quelli, doveva tornar indriedo et non star a solazo cum li mei danari. Primamente mi lamen- taro a quella comunità, et quando quella non mi fara satisfar, io si o ben el modo d'esser molto bene satisfacto. Si che per questo non staro de andar al mio viazo. Mi so che li mei prexoni sono menati a Constantinopoh et ivi ivi (!) si voi vender fenochL Ancora mi scriveti ch'el non ha manchato per doy et che Nichxa era venuto fin a Cerinza et che per amor de Aias slauo a scansato via. Ma si 1 era 32 Div. not. LXIII, f. 94'. 33 ». . . respondendi domino Ludovico Chosiachar et sociis pro capti vis qui 6unt in Ćonstantinopoli se excusando.« Cons. Rog. XXIII, f. 271. 3 4 V a 1 v a s o r , XV, str. 375. 527 venuto fin ad Cerniza, comò non era Ilo più seguro a vegnir ad Ragusi che andar ad altro luogo. Qui non bisogna schase, qui accade altro. Apresso me scriveti haver parlato cum Cadar slauo et ch'el vi a promesso molte cose, et ch'el e a Ragusi et che haveti scritto a Nicolo che veda d'aver li prexoni, e lluy responde che se li danari fosse li, che se faria qualche cosa. E vi respondo che non bisogna scriver a Nicolo d'aver prexoni, e digo ch'el vegna e daga i mie danari over me li manda. E s'el voi star de li, stia corno et quanto gè piaxe. Li mei prexoni vano a Constantinopoli e me se voi dar ad intender e monstrar la luna in pozo. Et me scriveti che l'è vero che cognosco Nicolo per voy et che ho facto senza de voy achordio a Cataro e alla Croma. A mi non mi bisogna scriver questo che mai non ho facto nisun achordio senza conseglio vostro et non ho facto ordene nessuno senza vostro conseglio. Che dio volesse che ne fosse dizuno. Si che, misser Paulo caro, non bisogna piar qui alguna scusa de mandar per voi li denari de li. Me ne guardare molto bene e si ve prego che fadi che habi li mie ducati 400, perche onino mi parto e vignerò de li et non mi de- termino aspettar uno zorno più, perche vedo haver perso tempo et spexe per far el vostro conseglio più de ducati 300, si ch'el mi basta. Altro non mi achade. La sustancia haveti inteso el tenor mio, si che comò vi piace fate. A di 22 septembris 1477 in Catharo. Ludovichus Chosechar, suprascriptus Magnifico et generoso domino Paulo de Poza tanquam fratri ipsius. (Državni arhiv u Dubrovniku, Diversa notariae LXI, 1—1' a~ tergo) II Die VI iunii 1478 Ser Michael de Calich et ser Iohannes Mar. de Caboga et ser Michael de Proculo et ser Nicolinus Ors. de Sorgo et ser Franc, de Babalio et ser Nicola Mat. de Georgio super se se et eorum bona precibus ser Nicolini Marini de Gondola ibi presentis et rogantis fideiusserunt et promiserunt ser Marino Iunii de Gondola ibi presenti et stipulanti quod dictus ser Nicolinus de Gon- dola ad tardius hine ad viginti dies proxime futuros conducet vel conduci faciet Ragusium Sigismundum et Marinum Teuthonicos captivos in Choza in manibus Turchorum et eos dabit et consignabit ipsi ser Marino. Aliquoin, si eos non conducet vel conduci faciet et consignabit Ragusii dieto ser Marino Iunii de Gondola, ut dictum est, tunc ipsi plegii tanquam principales debi- tores dabunt et solvent et ex nunc prout ex tunc in tali casu se et omnia eorum bona principales debitores et solutores obligant dare et solvere ipsi ser Marino Iunii de Gondola ad omnem eius voluntatem quantitatem denariorum inferius expressam, videlicet ser Michael de Calich duca tos auri ducentos, ser Iohannes Mar. de Caboga duca tos auri ducentos, ser Michael de Proculo du- catos auri centum, ser Nicolinus Ors. de Sorgo ducatos auri ducentos, ser Franciscus de Babalio ducatos auri centum, ser Nicola Mat. de Georgio du- catos auri centum sub pena 10 pro cento. Renuntiando etc. Hec autem etc. Iudex et testis ut supra. Die 24 iulii 1478 cassum de voluntate ser Marini lu. de Gondola. (Div.not.LXIII, 80) 528 III Die XXIIII Iulii 1478 In conventu fratrum minorum insule Dachxe districtus Ragusii. Magnificus et strenuus miles dominus Ludovicus Chosiachar partium Alemanie de Naidich, qui sub die XVIII mensis maii proxime preteriti dedit, solvit et numeravit nobili viro ser Marino Iunii de Gondola de Ragusio du- catos auri duo millia et ducentos, videlicet ducatos mille quingentos hungaros et ducatos septingentos venetos, cum quibus convenit et promisit ipse ser Marinus prefato domino Ludovico redimere et exigere dominum Sigismundum Pollam et dominum Henricum alio nomine Marinum de Allemania, qui per Turcos captivi detinebantur, prout de his plenius constare dixerunt publico instrumento obligatorio facto sub dicta die XVIII mensis maii in cancelleria comunis Cathari, ad quod relatio habeatur, sponte, et ex certa scientia ac animo deliberato omni modo, via, iure et forma quibus melius et validius potuit in presentia et cum consensu et expressa voluntate dictorum duorum Sigismundi et Henrici sive Marini libertati restitutorum et ibi presentium, confessas fuit ipsum ser Marinum re vera fecisse solvi et numerari in Choza dictos ducatos auri duo millia ducentos pro liberatione dictorum duorum Sigismundi et Henrici sive Marini, et eosdem duos Sigismundum et Henricum sive Marinum redemptos et recuperates ac liberati restitutos fuisse et esse e captivitate et fedissima ac horibilissima Servitute a manibus Turcorum. Et ideo ipse magnificus dominus Ludovicus vigore presentis instrumenti et con- fessionis cassavit et annulavit ac cassum, irritum et annullatum nulliusque valoris esse voluit dictum instrumentum factum dieta de causa die XVIII mensis maii proxime preteriti, dans plenariam libertatem et auctoritatem can- cellano comunis Cathari cum sibi hoc instrumentum exhibitum fuerit, cas- sandi et annullandi dictum Obligatorium instrumentum, faciens proinde dicto ser Marino de Gondola presenti et acceptanti tanquam principali et ser Iacobo de Zaguro de Catharo presenti et pro se et pro ser Helya de Zaguro, eius fratre, plegiis pro dicto ser Marino acceptanti finem, remissionem, quietati- onem, absolutionem et liberationem cum pacto solemne de ulterius non pe- tendo pro dictis ducatis duobus millibus ducentis et eos ac eorum quemlibet et bona eorum et cuiuslibet eorum liberans et absolvens per omnem modum liberatorium et per quamlibet viam absolutoriam pro dictis ducatis duobus millibus ducentis. Et etiam se obligans ad solucionem lazi pro dictis ducatis mille quingentibus hungaris. Renuntiantes. Hec autem carta etc. Testes do- minus Nicolaus de Palmota et ser Stephanus de Lucharis et ser Nicolaus Damiani de Georgio et ser Nicolinus Marini de Gondola, omnes de Ragusio. (Dio. not. LXIII, 94') LUDVIK KOZJAKAR À DUBROVNIK R é s u m é A base de documents conservés dans les archives de Dubrovnik (Raguse), l 'auteur élucide quelques épisodes des incursions des Turcs en Slovénie au cours des années 1470—1480, épisodes qui ont servi de fond historique au conte « Jurij Kozjak, slovenski janičar » (Jurij Kozjak, janissaire slovène) de Josip Jurčič. Il s'agit du rachat d'une dizaine de nobles, faits prisonniers par les Turcs lors des combats de 1475. Un d'eux fut Ludvik Kozjakar, seigneur de Kozjak et de Mirna en Basse-Carniole. 34 529 Il paraît que le premier groupe de prisonniers, dont Kozjakar (Ludovicus Xachara), fût racheté au sultan par l'intermédiaire de Dubrovnik en janvier 1476. Le Conseil de la république de Dubrovnik, sollicité par Ludvik Kozjakar qui fit dans ce but le voyage de Kotor et de Dubrovnik, intercéda, après le mois de mars 1477, de nouveau auprès du sultan en faveur des prisonniers encore detenus, et en premier lieu en faveur de Sigismund Polheim et de Heinrich Pruescheneken retenus en Bosnie, tandis que les autres prisonniers furent conduits à Constantinople. L'intervention du Conseil de la république et de quelques notables de Dubrovnik eut pour résultat le rachat et la libéra- tion des deux nobles en 1478. Les autorités de Dubrovnik refusèrent cependant de s'employer en faveur des autres prisonniers de ce groupe, reculant devant le tracas que leur avaient causé les deux premiers. L'auteur publie en appendice trois documents tirés des archives de Du- brovnik, ayant trait à cette affaire. 530 M a r i j a V e r b i č IDKIJSKI DELAVEC V 16. STOLETJU i Rudnik živega srebra v Idriji prištevamo med največje rudniške obrate v dobi zgodnjega kapitalizma. Prve zanesljive podatke o njem imamo že iz leta 1493. To leto (25. septembra) je podelil svet desetih v Benetkah neki nemški družbi podjetnikov, ki je idrijski rudnik odkrila in izčrpavala, posebne carinske ugodnosti za prodajo idrijskega živega srebra v Benetkah. Svet si je pridržal samo desetino in je za­ hteval, da pošljejo vse pridobljeno živo srebro v Benetke.1 Za idrijsko živo srebro pa so se zanimali tudi čedadski rudarji. Ze avgusta tega leta se omenja neki Virgilij Formentin, ki je opazil v Idriji živo srebro.2 23. novembra istega leta pa je prosil Leonardo de Manzano čedadski občinski svet za dovoljenje za izkopavanje dveh rovoiv y Idriji.3 Tako sta se še isto leto znašli v Idriji dve rudarski družbi, nemška in čedadska. Med obema družbama je že naslednje leto prišlo do sporov zaradi jamskih pravic, zato je čedadski občinski svet prosil za posredovanje svet desetih v Benetkah, pod čigar oblast je takrat verjetno spadala tudi Idrija.4 O čedadski družbi od takrat ne čujemo več, pač pa je znamo, da je bil v idrijskem rudniku v prvih^ letih 16. stoletja poleg nemškega kapitala močno zastopan tudi benečanski trgovski kapital. Kajti, ko je cesar Maksimilijan leta 1509 iztrgal idrijski rudnik Benečanom iz rok,5 je imel benečanski trgovski kapital pri idrijskem rudniku že polovico deležev.8 Nekaj mesecev nato je isti cesar daroval v vojni pridobljene benečanske deleže svojim svetoval­ cem in uradnikom, zlasti pa plemstvu, ki mu je v vojni proti Bene­ čanom nudilo izdatno podporo. Ob tej priliki so prejeli idrijske deleže tudi najuglednejši kranjski svetni in cerkveni plemiči (ljubljanski 1 H B l a n k , Der Villacher Bürger Wilhelm Neumann als Kaufmann und Gewerke in Idria, Sonderabdruck aus »700 Jahre Stadt Villach«, 1941, str. 118. 2 M. A r k o , Zgodovina Idrije, Gorica 1931, str. 1—2. 3 M. A r k o, ibidem, str. 2. * M. A r k o , ibidem, str. 3. 5 Originalna listina od 22. junija 1509 v Osrednjem drž. arhivu Slovenije v Ljubljani, Idrijski rudokop, škatla. 9 Vseh deležev pri idrijskem rudniku je bilo 144 (Jakob S t r i e d e r , Studien zur Geschichte kapitalistischer Organisationsformen, 2. Anlage, Mün­ chen und Leipzig, 1925, str. 352). 34* 531 škof Krištof, kranjski deželni glavar Janž pl. Auersperg, brata Gašper in Sigmund pi. Lamberg, kranjski vicedom Jurij pl. Egkh ter kranjski upravitelj Pavel Rasp).7 Nova družba podjetnikov se j e s staro družbo, ki je še naprej obdržala vse svoje dežele, združila v eno družbo, da ne bi škodovala prvi s samostojno prodajo živega srebra.8 Ta družba se je imenovala Ahacijeva družba 9 ter je bila od vseh podjetniških družb, ki so se kasneje še pojavile na idrijskih tleh, po kapitalu najmočnejša in produkcijsko najaktivnejša. Posedovala je najizdatnejše rudne jame v Idriji, njeni clami pa so imeli pri rudniku največ deležev.10 Leta 1516 je cesar Maksimiljan ponudil te j družbi v nakup svoj kneževski kop v Idriji z vsemi pritiklinami vred za ceno 32.000 goldinarjev,1 1 a ga družba ni hotela kupiti.1 2 Pač pa je nekaj let kasneje del tega kopa kupila nova podjetniška družba (oitenburški grof, grof Auersperg, Sigmund pl. Lamberg itd.),1 3 ki jo že leta 1520 srečamo v Idriji kot družbo sv. Katarine. 1 4 To leto je namreč prišlo do spora med Ahacijevo in Katarinino družbo zaradi skupne prodaje živega srebra. Leta 1522 je tudi avstrijski nadvojvoda Ferdinand začel kopati lastne jame v Idriji.1 5 Zaradi pomanjkanja potrebnega kapitala pa je ta svoj kne­ ževski kop v Idriji že naslednje leto prodal novi podjetniški družbi, ki se je odslej imenovala »die herren gewerkhen von fürstenpaw«.18 Tudi ta družba se je morala odpovedati vsaki konkurenci pri prodaji živega srebra v korist ostalih dveh družb.1 7 Vsaka družba j e imela pri rudniku svojega upravitelja, ki je bil obenem član družbe.1 8 Rudne jame družbe sv. Ahacija je leta 1526 upravljal Leonhardt Ruep, 1 9 medtem ko o upraviteljih ostalih družb nimamo poročil. Pravice ru­ darskih družb je ščitil rudarski sodnik. Za prvega rudarskega sodnika je bil 1509 imenovan beljaški meščan in idrijski podjetnik Viljem Neumann. 2 0 Rudarski sodnik je tudi vpisoval v sodno knjigo deleže podjetnikov, ki so se z dedovanjem in nakupovanjem sčasoma razdelili v veliko manjših deležev, razsojal je spore med družbami in rudarji ter je pazil na kneževske pravice in koristi pri rudniku. 2 1 7 Prepis darovnice z dne 22. II. 1510 se nahaja v rudniškem arhivu v Idriji. Se en prepis te listine se nahaja v Drž. arhivu na Dunaju, vendar ni v celoti ohranjen ( B l a n k , ibidem, str. 119). 8 B l a n k , ibidem, str. 119. 9 J. S t r i e d e r , ibidem, str. 292. 10 Dva člana Ahacijeve družbe, Viljem Neumann, beljaški meščan in idrijski trgovec z živim srebrom, ter njegov trgovski družabnik Janž Phliigel iz Salzburga sta imela Ve vseh idrijskih deležev ( B l a n k , str. 134). 1 1 Prepis listine ODAS, Idrijski rudokop, škatla. 12 A r k o , str. 6. 13 A r k o , str. 6. 1 4 Prepis listine v ODAS, Idrijski rudokop, škatla. 15 Istočasen prepis listine z dne 27. DI. 1522 se nahaja v ODAS, Stanovski arhiv, fase. 281. 10 J. S t r i e d e r , ibidem, str. 293. 17 J. S t r i e d e r , ibidem, str. 293. 1 8 A r k o , str. 92. 1 9 Bergwerksakten Idria (kratica: BAI), 1526. 20 Glei listino z dne 22. VI. 1509 v ODAS. и A r k o , str. 92. 532 Močno razcepljeni idrijski rudniški obrat je bil velika ovira za razvoj rudnika. Šele ko so se sredi štiridesetih let 16. stoletja združile vse tri družbe v en obrat, so prenehali spori med posameznimi druž­ bami zaradi lastninskih pravic pri rudniku. 2 2 Idrijski podjetniki, ki so bili doma iz Kranjske, Koroške, Tirolske, Salzburške, Štajerske in iz Avstrije pod Anižo, so izbrali izmed sebe štiri zastopnike in enega generalnega upravitelja, ki so rudnik vodili in upravljali.2 3 Kranjske podjetnike v rudniku je zastopal kranjski deželni glavar in idrijski podjetnik Jakob pl. Lamberg iz Kamna, koroške Barbara Neumannova, vdova že omenjenega beljaškega me­ ščana in idrijskega podjetnika ter trgovca z idrijskim živim srebrom Viljema Neumanna, vse ostale podjetnike pa sta zastopala Krištof Phlügel, sin idrijskega podjetnika in trgovca z živim srebrom Janža Phliiglaiz Salzburga ter idrijski podjetnik Krištof Kronnegger. Idrijski pooblaščenci so zastopali podjetnike pri sklepanju trgovskih pogodb za živo srebro ter so se s podjetniki sestajali v raznih mestih, posebno v Beljaku, kadar je bilo treba razdeliti dobiček, ki jim je pripadal na njihove deleže.24 V privatnih rokah j e ostal idrijski obrat do leta 1575. Z nakupom vseh idrijskih deležev j e to leto postal deželni knez rud­ niški gospod v Idriji.2 5 Od tega časa pa do danes je ostal rudnik v državnih rokah. V 16. stoletju se je živo srebro pridobivalo v večji množini samo v Idriji na Kranjskem in v Almadenu v Španiji.2 6 Njegov glavni po­ trošnik je bila sprva Levanta, od srede 16. stoletja dalje pa tudi špan­ ske kolonije Amerike, ki so uporabljale živo srebro za amalgamiranje zlata in srebra. Ker je bila kupčija z živim srebrom v 16. stoletju zelo dobičkanosna, je bilo zanimanje tedanjega trgovskega sveta za idrijski produkt zelo veliko. Največje augsburške trgovske družbe kot Hoch- stätterji, Baumgartnerji, Herwarti in Haug-Langenauerji so s posre­ dovanjem deželnega kneza sklepale z idrijskimi podjetniki pogodbe za monopolistično prodajo živega srebra.2 7 Na ta način se j e že v 16. stoletju razvil v Idriji rudniški obrat z močnim delavskim slojem, kakor ga v tistem času ne najdemo enakega na domačih tleh. O idrijskem delavstvu, ki se ob koncu srednjega in v začetku novega veka pojavlja kot nova socialna plast na naših tleh, j e bilo doslej v literaturi le malo pisanega. Še največ se je bavil s tem vpra­ šanjem Peter Hitzinger,2 8 ki ;pa ne posega v globlje probleme idrijskega 22 Po letu 1526 se Katarinina družba v Idriji nič več ne omenja (20. VI. 1526), podjetniki kneževskega kopa pa se v spisih zadnjikrat omenjajo leta 1533 (BAI, 8. V. 1533). 23 BAI, 6. V. 1553. 2 4 BAI, 25. III. 1564. 25 BAI, 21. IV. 1575. 26 J. S t r i e d e r (Herausgegeben von Heinz Friedrich Deininger), Das reiche Augsburg, München, 1938, str. 26. 27 J. S t r i e d e r , Studien zur Geschichte kap i t Organisationsformen, str. 292—352. 28 P e t e r H i t z i n g e r , Das Quecksilberbergwerk Idria, von seinem Beginn bis zum Gegenwart, Laibach 1860, str. 18—19 in 27—28. 533 delavstva v dobi zgodnjega kapitalizma. Zato je namen pričujoče raz­ prave, e pomočjo arhivskega gradiva, ki nam je v zadnjem času za zgodovino Idrije bolj dostopno kakor kdajkoli (prepise idrijskih arhi- valij iz Državnega arhiva na Dunaju hrani Osrednji državni arhiv v Ljubljani), čim temeljiteje prikazati socialni in gospodarski položaj idrijskega delavstva v 16. stoletju. S tem pa bo izpolnjena tudi široka vrzel, ki je bila v tem oziru že dolgo zapažena v naši historiografiji. Pionir rudarstva v Idriji je bil nemški podjetnik in njegov rudar. Kakor ni bilo države v Evropi, ki ne bi v 15. in 16. stoletju klicala nemškega rudarja v svoje dežele na delo,2 9 tako je tudi rudar iz Schwaza in drugih nemških rudnikov prvi zastavil svoj kramp in lopato v bogata ležišča živega srebra v Idriji. Naselil se je na idrijskih tleh ter je ustanovil novo naselbino, ki jo je za razliko od starejše slovenske Idrije 3 0 imenoval Nemška Idrija. 3 1 Od tolminskih konsortov, ki so imeli svojo zemljiško posest na idrijskih tleh, je vzel v najem hiše, kajže, vrtove, travnike in njive ter jim je od njih plačeval letni činž.32 Leto za letom so prihajali v Idrijo novi rudarji iz tujine, stalen prirastek v delavstvu pa je rudniku dajala predvsem domača zemlja. Številna kmečka naselja, ki so od 14. stoletja dalje nastajala na velikih gozdnih krčevinah v bližnji in daljni okolici Idrije,3 3 so neprestano dajala novih delovnih moči idrijskemu rudniku. Slovenski delavec v Idriji se v virih pojavlja šele sredi 16. stoletja. Med osmimi pogodbenimi kopači »mrtvaškega kopa« v Idriji, ki so 26. jnlija 1555 izstavili dolžno pismo Wolfu Engelbrechtu Auerspergu za posojeni denar in žito, je bil vsaj eden slovenskega rodu, Juri j Jare po imenu.3 4 Vendar pa slovenski delavec v idrijskem rudniku v tem času ni več osamljen pojav. Stari delavci niso več zmogli najtežjih del v rudniku. Posebno je primanjkovalo delavcev za črpanje vode iz rudnih jam, ki so s kopanjem v globino postajale vedno globlje in je vanje vedno pogosteje vdirala voda, ki je jamo zalila in rudo potopila. Ker so bili v takšnem primeru vsi stroški kopanja zaman, so bili podjetniki pri­ siljeni, da so za črpanje vode najeli stalne delavce.35 Stari delavci so se tega dela izogibali, ker je bilo zelo naporno in zdravju škodljivo. Zato so podjetniki najemali za to delo zdrave in krepke delavce iz vrst slo­ venskega kmečkega prebivalstva.3 6 Mladi kmečki sinovi iz okolice Idrije, za katere domača zemlja ni imela dovolj kruha, so to službo v rudniku radi sprejeli. 29 J. S t r i e d e r , Studien ..., str. 44. 30 V listini iz 1. VIII. 1347 se omenja v Idriji že patriarhov grad in kmet- sko naselje v njegovem okolišu. M. K o s , Srednjeveški urbarji za Slovenijo, П. zvezek, Urbarji Slovenskega Primorja, Lj. 1948, str. IS. 3 1 H i t z i n g e r , ibidem, str. 18.• 32 BAI, akt z dne 20. VI. 1526. 33 M. K o s , ibidem, str. 18. 3* Inventar Wolfa Engelbrechta Auersperga z dne 23. VIII. 1558, Zapu­ ščinski inventarji, Lit. A, 102, fol. 7—8, ODÀS. 35 BAI, 14. III. 1561. 36 BAI, 14. III. 1561. 534 Z vedno večjim odtokom delovne sile iz kmetij v rudnik pa je začela primanjkovati delovnih moči na kmečkih gruntih. Posebno ob­ čutno se je pokazalo pomanjkanje delavcev na kmetijah v poletnih mesecih, ko je bilo delo na polju v največjem razmahu. Ker pa je moralo biti delo na polju pravočasno opravljeno, so kmečki sinovi, ki so delali v rudniku, začasno izostali od dela v rudniku, da so pomagali pri delu na polju, po opravljenem delu pa so se zopet vračali v rudnik na delo.3 7 Začasno odsotne delavce za črpanje vode iz jam so morali nado­ mestiti ostali delavci, ali pa so morali podjetniki najeti nove delavce, pri čemer so imeli veliko stroškov. Ko je deželni knez leta 1561 zahteval od idrijskih podjetnikov, da mu od prodanega živega srebra odrajtu- jejo vsak 4. cent za »Wechsel«38 namesto 8. centa, kot je bilo od leta 1539 v veljavi, so idrijski podjetniki poleg drugega navedli v opravičilo tudi to, da morajo namesto začasno odsotnih slovenskih kmečkih de­ lavcev (windische pauernknecht) poklicati na delo v rudnik gostače in sosede (innwonner vnd nachparn), kar j im nanese veliko stroškov.39 Takšni pojavi izostajanja od dela s strani idrijskega delavstva kmečkega stanu so se ponavljali skozi vse 16. stoletje in tudi deželni knez kot rudniški gospod je bil glede tega brez moči.40 V idrijskem rudarskem redu iz leta 1580 je z določbo o sodni pristojnosti začasno odsotnih delavcev samo potrdil že obstoječo navado izostajanja idrij­ skega delavstva kmečkega stanu od dela v rudniku. 4 1 Kakor podjetniki, pa je bil tudi deželni knez prisiljen popuščati delavcem glede delavnih izostankov, ker je v rudniku primanjkovalo tujih delavcev. V 16. sto­ letju tuji delavci niso radi prihajali v idrijski rudnik na delo. Ce so pa že prišli, niso ostali za dolgo časa.42 Vzrok temu so bile zaostale in pomanjkljive tehnične naprave v rudniku, strupen zrak v jamah, ki je delavca tako uničil, da se je tresel po vsem telesu, zlasti pa manjša mezda kot v drugih rudnikih, plačevanje z živežem namesto v denarju ter slaba in neredna preskrba delavstva z živili. In če je delavec izvedel o nevzdržnih razmerah v idrijskem rudniku, ni hotel priti v rudnik na delo.4 3 Zaradi pomanjkanja tujih delavcev v idrijskem rudniku je število slovenskega delavstva v rudniku nenehno raslo. V 70. letih 16. stoletja je slovenski sloj idrijskega delavstva že tako porastel, da so bili pod­ jetniki prisiljeni imenovati za rudniškega sodnika osebo, ki ni bila 37 BAI, 14. III. 1561. , , , л 38 »Wechsel« je nastal iz predkupne pravice deželnega kneza na rud­ niške produkte ter ima svoj izvor v deželnoknežjem rudniškem regalu la pravica je bila izpremenjena v denarno dajatev, ki je znašala v Idriji 11 Yt /o vrednosti prodanega produkta ( B l a n k , str. 123). 3 9 BAI, 14. III. 1561. 40 28. člen idrijskega rudarskega reda iz 6. aprila 1580. En prepis se na­ haja v ODAS, drugi pa v Rudniškem arhivu v Idriji. 4 1 Idrijski rudarski red, čl. 28. , , . , - . т л т 42 . . .das die fremden arbaiter nit zuezihen noch aida bleiben... (BAI, 17. IX 1561, podobno v spisu z dne 14. III. 1561). « BAI, s. d. (1561). 535 izvežbana samo v rudarskih zadevah, ampak je bila vešča tudi slo­ venskega jezika. Na to mesto j e bil leta 1569 postavljen, Mihael Stecher, po rodu Idrijčan, ki j e bil v rudniku že petnajst let pogodbeni kopač.4 4 Verjetno je to prvi primer v zgodovini idrijskega rudnika, da je delavec postal tudi rudniški sodnik. Tudi deželnoknežja komi­ sija, ki je leta 157945 vodila' preiskavo proti upornim idrijskim ru­ darjem, se je morala pri svojem delu posluževati slovenskega jezika. Pritožbo, ki so jo idrijski rudarji izročili deželnemu knezu proti svojemu upravitelju, je zlbranemu idrijskemu kolektivu dala precitati v nemškem in slovenskem jeziku. In da bi pri sodnih razpravah pisar rudniškega sodnika v redu opravljal svoj posel, j e deželnoknežja komisija naslednje leto predlagala, da se ta služba poveri idrijskemu učitelju, ki pa bi moral biti vešč slovenskega jezika.4 6 Ko je bil delavec kmečkega stanu sprejet v idrijskem rudniku na delo, ni bil več podložen svojemu zemljiškemu gospodu, ampak je užival iste svoboščine in pravice kot ostali kameralni podložniki.4 7 V primeru kakega prestopka, ki ni bil zločin, je bil odgovoren rudni­ škemu sodniku in ne več sodišču svojega zemljiškega gospoda. Tudi v primeru, da je zapustil delo v rudniku za osem do štirinajst dni, da je pomagal očetu pri delu na polju, ni bil ta čas podložen.zemljiškemu gospodu, pod čigar oblast je spadala očetova kmetija, ampak je bil za vse prestopke še vedno odgovoren rudniškemu sodniku. Šele če je takšen delavec delo v rudniku popolnoma odpovedal, rudniški sodnik ni imel več oblasti nad njim.4 8 Kot kameralni podložnik je bil idrijski delavec osebno svoboden. Ce v rudniku ni hotel več ostati in se je namenil drugam na delo, je smel to storiti, toda z vednostjo upravitelja, ki je moral delavcu ob taki priliki izstaviti posebno potrdilo, da je bil iz rudnika brez kazni odpuščen.4 9 Enako ni smel idrijski upravitelj sprejeti na delo delavca iz drugega rudnika, ki se ne ibi mogel izkazati s takšnim potrdilom od svojega prejšnjega delodajalca.5 0 Ta predpis je bil v veljavi v vseh nemških rudnikih že od začetka 16. stoletja dalje, imel pa je namen varovati podjetnike pred delavci, ki so ščuvali ostalo delavstvo na upor proti njim.5 1 Tudi idrijski delavec j e moral potem, ko j e bil sprejet na delo, deželnemu knezu priseči, da bo ne samo poslušen in zvest svojemu upravitelju in rudniškemu sodniku ter da bo pospeševal vedno in povsod kameralno korist, ampak tudi, d a ne bo proti dežel­ nemu knezu in rudniški oblasti snoval nobenega upora in d a ne bo nikogar nagovarjal k temu dejanju, niti se ne bo dal sam k temu na­ govoriti. Ce bi pa izvedel, da se takšno dejanje v rudniku pripravlja, 44 BAI, 22. XI. 1569. 45 BAI, 15.. VII. 1579. 4 8 BAI, 18. П. 1580. 4 7 27. člen idrijskega rudarskega reda. 48 28. člen idrijskega rudarskega reda. 49 7. člen idrijskega rudarskega reda. 50 3. člen idrijskega rudarskega reda. 5 1 J. S t r i e d e r , Studien..., str. 44—15. 536 je moral v prisegi obljubiti, da bo to takoj naznanil upravitelju od­ nosno rudniškemu sodniku ali notranjeavstrijski kameri, ki bo krivce z zasluženo kaznijo kaznovala.5 2 Število idrijskega delavstva je bilo v 16. stoletju odvisno od pro­ daje živega srebra na svetovnih tržiščih tedanje dobe, kakor tudi od globine jam v rudniku. Čim globlje so morali podjetniki kopati v notranjost rudnika, tem več so potrebovali črpalcev vode, delavcev pri vretenih v spodnjih jaških rudnika, delavcev pri pihalnikih za dovajanje zraka v globino jam itd. Za časa Hochstätterjeve trgovske pogodbe za živo srebro (1525—1528) j e število delavstva pri rudniku hitro naraščalo. Leta 1527 je bilo pri rudniku 94 delavcev, leta 1528 112, leta 1529 135, leta 1530 140, leta 1531 165, leta 1532 pa že 180 delavcev.53 Po Hochst^t- terjevem finančnem polomu leta 1528 in še nekaj let za tem, ko podjet­ niki niso mogli skleniti nobene večje pogodbe za živo srebro, pa so pod­ jetniki delavce zelo odpuščali. Leta 1535 je bilo iz rudnika odpuščenih 60 delavcev, tako da je bilo naslednje leto samo še 63 delavcev v rudniku. 5 4 Tolikšno število delavstva pa je bilo v tem času skoraj neizogibno potrebno samo za vzdrževanje in ohranjevanje jam in naprav v rudniku. Ko pa se je v petdesetih letih 16. stoletja trgovski interes za idrijsko živo srebro zopet povečal, je tudi število delavstva poraslo. Leta 1575 je bilo v idrijskem rudniku zopet 150 delavcev na delu.5 5 Vendar pa se to število v naslednjih letih ni povečalo, ampak rajši zmanjšalo, ker se prodaja idrijskega živega srebra ni več mogla dvigniti na prejšnjo višino. Leta 1586 je bilo v idrijskem rudniku zaposlenih zopet samo 135 delavcev.0 6 Delo v rudniku se je razlikovalo po vrsti dela, katerega j e kdo v rudniku opravljal in po času, ko se je to delo opravljalo. Pozimi, ko je bil zrak v jamah še svež, so delavci rudo kopali in j o spravljali iz jam, poleti pa so to rudo žgali v živo srebro. Kopači (heuer) so rudo v jamah kopali, vozači (truchenläufer) pa so rudo dovažali do jaškov, skozi katere so jo delavci s pomočjo vreten (an den hasplen) potegovali do glavnega jaška, ki je bil speljan na površino zemlje. Skozi ta jašek (gaplschacht) so rudo dvigali s pomočjo vitla, ki so ga gonili konji. Posodo z rudo so zunaj jam izpraznjevali posebni delavci (stiirzerji) ter jo prazno zopet spuščali v jame. Po isti poti so črpalci vode (wasser- heber) črpali vodo iz jam. To delo so opravljali predvsem v poletnem času, da se je pozimi mogla ruda nemoteno kopati.5 7 V posebno nujnih primerih so morali opravljati to delo podnevi in ponoči brez prestanka in v popolni temi, ker bi se zaradi gorljivih plinov, ki so bili posebno poleti v rudniku zelo razširjeni, zrak v jamah vnel in bi delavci v njih 52 207. člen Ferdinandovega rudniškega reda iz leta 1553. Prepis tega reda iz leta 1609 se nahaja v Rudniškem arhivu v Idriji. Isti tekst se nahaja v 59. členu idrijskega rudarskega reda. 53 BAI, 1536. 54 BAI, 1536. 55 BAI, 21. VI. 1575. » BAI, 19. IV. 1586. 57 BAI, 14. III. 1561. 537 živi zgoreli. Svež zrak so delavcem dovajali s površja zemlje s pomočjo mehov, ki so jih gonili posebni delavci (focherji).58 Sredi 16. stoletja so potrebovali podjetniki za vzdrževanje jam okrog 40 delavcev, ob koncu stoletja pa so morali v ta namen število delavstva še povečati. Leta 1586 so za to delo potrebovali že 64 delavcev.59 To je naneslo podjetnikom nemalo stroškov, vendar pa so bili gluhi za vse nasvete delavcev in deželnoknežjih komisarjev, da bi z novimi jaški in napravami hitreje črpali vodo iz jam in bi se stroški za vzdrževanje jam temeljito zmanjšali.6 0 Delo v jamah pa je bilo tudi v zimskem času za delavca zelo naporno in nevarno. Na nekaterih mestih v globini jam delavec ni vzdržal več kot štirinajst dni pri istem delu. Premestiti so ga morali k lažjemu delu zunaj jame, vendar pa je marsikateri že čutil posle­ dice zastrupitve z živim srebrom. Iz čeljusti so mu izpadali zobje, ali pa si j ih j e moral sam izpuliti zaradi bolečin. Takšen delavec se je navadno začel tresti tudi po vsem telesu ter so ga morali v jame spuščati ali dvigati iz njih kar v posodah za rudo. Ze leta 1561 so se podjetniki pritoževali, da imajo same slabe in bolehne delavce, ki j ih v drugih rudnikih ne sprejmejo na delo. Ker pa en zdrav delavec napravi toliko kot dva ali tri je tresoči in bolehni, pravijo podjetniki v nekem spisu na deželnega kneza, nimajo od njih nobene koristi, ampak jim morajo plačevati celo mezdo ter prehranjevati kot zdrave delavce. . .6 1 Idrijski delavci so opravljali svoje delo za t e d e n s k o m e z d o , veliko rude pa so nakopali in nažgali v živo srebro tudi s p o g o d ­ b e n i m d e l o m (auf lechenschafft). M e z d n i d e l a v e c je v idrijskem rudniku opravljali delo osem ur dnevno, bodisi v jami ali izven nje.8 2 Če pa je moral delati v jamah . v posebno težkih pogojih, so mu podjetniki delovni čas tudi skrajšali. Tako so n. pr. črpalce vode v poletnem času zaradi slabega zraka v jamah izmenjavali pred potekom običajnega »šihta«.63 Sobotni popol­ dnevi in nedelje so bili dela prosti dnevi in tudi na nekatere praznike v letu je delo v rudniku počivalo.6 4 Če ipa sta na en teden padla dva praznika, je bil eden plačan kot delovni dan, na drugega pa j e moral delavec delati po običajnem redu. 6 5 Na ta način idrijski delavec ni bil prizadet na zaslužku zaradi preobilice praznikov, ki j ih j e cerkveni koledar v tistem času predpisoval. Mezda idrijskega delavca se je razlikovala po odgovornosti dela, kakor tudi po vrsti dela, ki ga je kdo opravljal. Prav tako so izučeni delavci več zaslužili kot navadni delavci. Leta 1536ee j e zaslužil višji 58 BAI, 14. III. 1561. 59 BAI, 19. VI. 1586.. 6 0 BAI, 17. IX. 1564. 6 1 BAI, 14. III. 1561. 62 10. člen idrijskega rudarskega reda. 6 3 BAI, 14. III. 1561. 6 4 10. člen idrijskega rudarskega reda. 6 5 11. člen idrijskega rudarskega reda. 6 6 BAI, 1536. 538 nadzornik rudnika (hutman) 3 renske goldinarje tedensko, nižji nad­ zornik 1 ren. goldinar 30 krajcarjev, kopači ipo 51 krajcarjev 2 pfeniga, navadni delavci (knechte), h katerim so se prištevali tudi delavci pri vretenu (hasplerji), vozači in čistilci rude (seüberer) ' po 45 krajcarjev 2 pfeniga, črpalci vode po 1 gld., nadzornik pri vitlu (gapelmeister) 1 gld. 30 kra je , hlevar 1 gld., gonjači konj pri vitlu 1 gld. 6 kra je , delavci, ki so izpirali rudo (wäscherji), 47 kraje. 2 pfeniga in delavci za pridobivanje cinobra (zinoberleute) po i gld. tedensko. Dobavitelj lesa (holzmeister) s svojimi pomočniki ni prejemal tedenske mezde, pač pa je sekal in dovažal les za žgalnice in jame na akord (geding).67 In če mimogrede omenimo še upravitelja rudnika s 300 ren. gold, letne plače in brezplačnim živežem iz rudniške trgovine,6 8 rudniškega sod­ nika s 100 gld. letne plače in rudniškega knjigovodjo s 132 gld. letne plače (poleg njega je deželni knez za časa podjetnikom vzdrževal še svojega knjigovodjo pri rudniku s 100 gld. letne plače),6 9 smo našteli vse osebje, ki je bilo v 16. stoletju zaposleno v idrijskem rudniku. • Svoj zaslužek je idrijski delavec prejemal v živežu in drugih po­ trebščinah (Phenwert), ostanek pa v denarju (Freygeld). Tak način plačevanja delavcev, ki ga s tujo besedo imenujemo »trucksistem«, je bil v nemških rudnikih v veljavi že sredi 15. stoletja, v 16. stoletju pa je postal splošen pojav.7 0 Nastal pa je predvsem iz nujnosti razmer, ki j ih je narekoval takratni čas. V prvem času so bili rudniki navadno zelo oddaljeni od vsake naselbine, zlasti pa od krajev, ki bi mogli nuditi delavcu živež in druge potrebščine v zadostni količini. Zato je bilo rudniškim podjetnikom dovoljeno, da so preskrbovali svoje delavce z žitom, mastjo, mesom, sirom, vinom in dragimi potrebščinami.7 1 Takšno preskrbo delavstva so uvedli tudi idrijski podjetniki. Ker v idrijski dolini »vino in žito ne raste«, kakor so se idrijski podjetniki v svojih pismih, na deželnega kneza večkrat izražali, v Idriji pa ni bilo nobenega tedenskega sejma, kjer bi mogli delavci kupiti živež, in je bilo sicer tu le ni alo živeža na razpolago, je bilo treba prinesti za idrijske delavce in ostale pripadnike rudnika (perkhwerchsverwandten) ves živež preko hribovja iz oddaljenih mest in trgov. Za Idrijo so bili najbližji trgi v Škof j i Loki, Kranju in v Ljubljani. Ti kraji ipa so bili tri do šest milj oddaljeni od Idrije, vrhu tega pa še v tako slabi prometni povezavi z Idrijo, da je idrijski delavec zamudil po več dni, preden si je mogel priskrbeti iz teh krajev potrebni živež. Ker pa zaradi majhnega tedenskega zaslužka idrijski delavec ni mogel živeža nabaviti naenkrat za vse leto ter je zaradi pogostega izosta­ janja od dela rudniški obrat trpel ali pa se j e celo dogajalo, da je ostajal idrijski rudar po cele dneve in tedne brez vsakdanjega 87 BAI, 21. VI. 1575. 6 8 BAI, 18. II. 1580. m BAI, 21. VI. 1575. 70 A. Z y e h a , Zur neuesten Literatur über die Wirtschafts- und Rechts­ geschichte des deutschen Bergbaues. Vierteljahrsschrift für Sozial- und Wirt­ schaftsgeschichte, V. zv., 1907, str. 256. 71 J. S t r i e d e r , Das reiche Augsburg, str. 153. 539 živeža, in to zlasti pozimi, ko zaradi snega in neprehodnih, poti ni mogel nihče v Idrijo ali iz nje, so idrijski podjetniki naročili svojim uslužbencem v Idriji, da v Loki, Kranju in drugih trgih in mestih ter pri kranjski deželi kupijo žito za prehrano idrijskega delavstva.7 2 Idrijski podjetniki sprva niso smeli kupovati žita na deželi in tudi v mestih na tedenskih sejmih ga niso smeli nakupovati. Najprej so ga smeli kupiti meščani in šele od teh so ga idrijski podjetniki lahko kupili, seveda po znatno višji ceni. Ker je bilo na t a način idrijskim podjetnikom prepovedano vsako prekupčevanje (fiirkhauff), podjetniki pa so imeli na podlagi rudarskega reda pravico svobodno kupovati na trgih,7 3 so idrijski podjetniki leta 1528 prosili deželnega kneza, da v procvit rudnika in v pospeševanje kameralnega imetja ukaže dežel­ nemu glavarju, vicedomu, oskrbnikom, uradnikom, sodnikom, županom i. dr. v kranjski deželi, da za potrebe in prehrano idrijskega delavstva in za oskrbo podjetnikov ter njihovih uslužbencev dovolijo neovirano in brez vsakega ugovora nakupovati in rudniku dovažati ves živež, kjerkoli ga morejo dobiti, »na deželi ali v mestih, na tedenskih sejmih ali vmes za svoj denar«.7 4 Cesar je verjetno takoj izdal ukaz, da smejo podjetniki živež za idrijski rudnik prosto nakupovati, vendar pa se prizadeta mesta niso hotela ravnati po njem ter so se še nekaj let za tem idrijski podjetniki pritoževali, da njihovi delavci ne smejo nakupovati živeža na trgih kot v Loki, Kranju in drugih krajih, kakor tudi ne na podeželju (auf den gay).75 Dvorna kamera je takoj ukazala loškemu oskrbniku, da s takšnim početjem preneha, obljubila pa je tudi, da bodo obnovljeni prejšnji ukazi glede prostega nakupa živil za idrijski rudnik, ter se ne bo treba glede tega nič več pritoževati niti podjetnikom niti de­ lavcem.76 Tudi idrijski delavci so deželnoknežjo komisijo v Idriji 4. maja 1536 obvestili o tej pomanjkljivosti; pritožili pa so se tudi, da ne dobivajo mezde v gotovini, ampak morajo vse življenjske potreb­ ščine jemati od upravitelja »auf die rasch«, medtem ko bi j ih bolje in ceneje kupili z denarjem. Poleg.tega pa upravitelj delavce nastavlja in odstavlja po svoji volji brez vednosti sodišča.77 Kakor v drugih rudnikih so tudi idrijski podjetniki odnosno njihov upravitelj izkoriščali rudniško trgovino za svojo obogatitev. Živež in druge potrebščine, ki so j ih delavcem oddajali iz rudniške trgovine, pa so delavcem tako drago zaračunavali, da ob obračunu zaslužka de­ lavci niso prejeli nobenega denarja (frevgeld), ampak so ostali še dolžni.78 »Freygeld«, katerega je delavec zaslužil pri rudniku, se je ugotovil na podlagi računov, ki so jih delavci predlagali svojim, podjetnikom 72 BAI, 1528. 73 BAI, 1528. 74 BAI, 1528. 75 BAI, 4. V. 1536. 76 BAI, 23. VII. 1536. 77 BAI, 4. V. 1536. 78 BAI, 6. V. 1555, enako v spisu z dne 25. III. 1564. 540 ob določenih rokih.7 9 Pri idrijskem rudniku so podjetniki obračuna­ vali delavski zaslužek sedemkrat na leto. In če podjetnik ob tem roku delavcu ni plačal zaslužka, ga je smel delavec tožiti na njegov delež.80 Dokler je delavec prejemal zaslužek pr i podjetniku, v čigar jami ali delu jame je delal, mu je bil zaslužek v redu izplačan.8 1 Ko p a so pod­ jetniki vse stroške pri rudniku prepustili v poravnavo upravitelju in je ta delavce v njihovem imenu izplačeval,82 j e izplačilo mezde delav­ cem vedno pogosteje odlagal ali pa ga delavcu sploh ni izplačal. Pri­ tožbe zaradi zaostanka izplačila delavske mezde najdemo že v spisih iz let 1530 in 1531,83 posebno pogoste pa so bile sredi 16. stoletja. Da bi napravila red v izplačevanju delavstva, sta deželnoknežja komisarja pri idrijskem rudniku, vrhovni rudarski mojster Juri j Singer in Wolfgang ' Walchen leta 1553 idrijskim zastopnikom naročila, da natančno vodijo računske knjige, knjigovodja pa naj vsakemu delavcu pove podjetnika, kateremu pripada. Podjetnika, ki pa ne bi svojih stroškov plačal in bi s plačilom odlašal, naj delavec nič več ne prosi, ampak naj ga preko rudniškega sodnika toži za zaslužek.84 Ker pa so se pritožbe zaradi zaostankov izplačila mezde in dragega živeža še nadaljevale, je cesar Ferdinand leta 1557 odločil, da morajo od tega časa dalje idrijski podjetniki obračunavati z delavci štirikrat na leto in 14 dni po predložitvi računov račune likvidirati, ugotovljeni zaslu­ žek pa plačati v roku enega meseca. Delavcu pa je dovolil, da je pod­ jetnika, ki je s plačilom odlašal, smel tožiti na njegov delež. Istočasno je cesar idrijskim podjetnikom dovolil, da smejo imeti trgovino z ži­ vežem in ostalimi potrebščinami, vendar pa da delavcev ne silijo k sprejemanju živeža namesto denarja. Opozoril pa j e tudi, da morajo rudniški sodnik in njegovi zapriseženci živež in drugo pre j oceniti preden ga oddajo delavcem, cena temu blagu pa mora biti ista kot je v dotičnem kraju in času v veljavi. Prav tako morajo podjetniki od­ dajati pravično mero in vago. Če pa posamezni podjetniki ali trgovci hočejo delavcem na račun zaslužka kaj prodati, jim cesar tudi to dovoli, vendar pa ne sme biti živež zaračunan po previsoki ceni, plačilo za živež pa smejo zahtevati šele ob izplačevanju zaslužka.85 Kljub vmešavanju rudniške oblasti v zadevi izplačevanja delavstva in rudniške trgovine pa so podjetniki še nadalje ostajali delavcu dolžni. Ob koncu 60. let 16. stoletja so dolgovali delavstvu približno 10.000 ren. gld. na zaslužku.80 Če so pa idrijski podjetniki gotovino za izpla­ čilo delavstva nakazali, je opolnomočenci podjetnikov niso hoteli delavcem izplačati, ampak so j im še naprej vsiljevali živež in ostale življenjske potrebščine, ki so j im jih prekomerno zaračunavali, zana- 79 A. Z y c h a , ibidem, str. 258. 80 95. člen Ferdinandovega rudarskega reda iz leta 1553. Prepis iz leta 1609 se nahaja v Rudniškem arhivu v Idriji. 8 1 BAI, 6. V. 1553. 82 BAI, 6. V. 1553. 8 3 H i t z i n g e r , str. 18. 8 1 BAI, 6. V. 1553. 85 BAI, 14. VIII. 1557. 86 BAI, s. d. (verjetno iz leta 1561). 541 šajoč se, da jim ne more nihče ugovarjati.8 7 Rudniški sodnik, ki j e imel » dolžnost, da vse takšne nezdrave pojave v rudniški trgovini ugotovi in prepreči, pa se iz strahu pred izgubo službe ni upal nastopiti proti podjetnikom odnosno njihovemu upravitelju.8 8, O priliki prodaje idrijskega rudnika deželnemu knezu leta 1575 so delavci upravičeno pričakovali, da 'bodo v tem pogledu zanje nastopili boljši časi. Kranjski vicedom je deželnemu knezu sporočil, da so se idrijski delavci zelo razveselili, da je (postal deželni knez njihov rud­ niški gospod. Prosili so ga, na j mu v njihovem imenu sporoči, da nočejo nobenega drugega rudniškega gospoda razen njega.8 9 Vendar pa so se kmalu bridko razočarali. Idrijski upravitelj Urban, Ainkhiirn, sin idrijskega podjetnika in upravitelja Gašperja Ainkhiirna,9 0 ki je že od leta 1549 upravljal idrijski rudnik, je tudi pod deželnim knezom izkoriščal rudniško trgovino za svoj dobiček. Leta 1579 j e prišlo do javnega nastopa vsega idrijskega delavstva proti izkoriščevalskim me­ todam njihovega upravitelja. Ne oziraje se na stroge predpise proti upiranju rudniški oblasti j e ves idrijski delavski kolektiv s pomočjo idrijskega učitelja Matevža Ebeindorfferja sestavil obsežno pritožbo proti svojemu upravitelju ter jo v posebni deputaciji idrijskih ru­ darjev izročil na kneževskem dvoru.9 1 Preiskava j e ugotovila, da že petnajst let idrijski rudarji niso prejeli nobenega pfeniga v gotovini, ves zaslužek pa jim j e bil odrajtan v življenjskih potrebščinah, kot v vinu, žitu, olju, masti j suknu, usnju, čevljih in drugem, ne da bi se to blago pred oddajo sploh ocenilo. In če so hoteli delavci potreb­ ščine za svoje žene in otroke kupiti drugod, so morali blago, nabav­ ljeno v rudniški trgovini, prodati, da so dobili potrebni denar. Blago, kateremu niso vedeli prave cene, so morali pod ceno prodajati, poleg tega pa so bili še na škodi zaradi prave mere in vage. In ko so deželnoknežji komisarji pregledovali knjigovodske račune1, so ugoto­ vili, da je upravitelj dajal delavcem olje in loj za razsvetljavo jam na drobno namesto na debelo in po višji ceni kot bi smel, ter p o laški namesto po nemški teži, kakor se je kupovalo vsak dan pri različnih kramarjih po vaseh. Ugotovljeno je bilo seveda tudi, da j e imel rud­ niški upravitelj pri vseh stvareh, ki j ih je delavcu oddajal iz rudniške trgovine, znaten dobiček1.92 Da bi takšne nepravilnosti v rudniški trgovini za vedno preprečil, je prevzel deželni knez leta 1580 rudniško trgovino v svoje lastne roke.9 3 Rudniško trgovino je izročil plačanemu trgovcu (Pfemwert- 87 (... wo sy die gmainen gwerckhen ihr pargelt auf die ablonnung geben, das dieselben gwalttrager inen den arbeitern darfür allerlei prouanndt ires gefallene eindringen, vnnd alle notdurften, die zum perckhwerch gehörn zum höchsten anschlagen vnnd verraithen vnnd verlassen ...) BAI, s. d., ca. 1561. 88 BAI, 27. IV. 1564. 8 9 BAI, 6. VI. 1575. 90 BAI, 7. VII. 1565. 91 BAI, s. d. (začetek leta 1579). 92 BAI, 15. VII. 1579. 9 3 Vicedomski arhiv, fase. I, 50, akt iz 9. IV. 1580, ODAŠ. 542 handler), ki je z založbo deželnega kneza nabavil vse potrebščine za delavce in rudnik ter j ih oddajal po ceni, ki sto jo določila idrijski upravitelj in rudniški sodnik.94 Kljub vsem tem ukrepom pa je tudi rudniški trgovec izkoriščal rudniško trgovino za svoj dobiček. Tako je n. pr. Janž Ebmer, ki je bil prvi rudniški trgovec v Idriji (od 9. IV. 1580 do začetka leta 1585),95 oddajal delavcem iz trgovine neočiščeno, snet- ljivo in od mrčesa objedeno žito, iz katerega se je namlelo le malo moke. Namesto špehatih prašičev je razdeljeval mršave, in to po isti ceni kot za najboljše blago. Z delavci je obračunaval samo enkrat ali dvakrat v času svoje službe, tako da delavci niso vedeli, koliko lahko prejmejo blaga iz rudniške trgovine na račun svoje mezde, odnosno koliko imajo zaslužka v denarju.9 6 Spričo tega so že leta 1583 idrijski delavci deželnemu knezu predlagali, da bi j im vso mezdo izplačal v denarju, z živežem bi se pa sami preskrbovali. Dvorna kamera je delavcem na ta predlog odgovorila, da bi bilo deželnemu knezu to zelo ustreženo, vendar pa iz izkušenj iz drugih rudnikov vedo, da se delavci ne morejo sami preskrbovati ter jim tega ne morejo dovoliti.9 7 Na račun svoje mezde je idrijski delavec v 80. letih 16. stoletja prejemal pol halma (1 halm je % ljubljanskega stara) do enega halma žita tedensko.9 8 Žito, katerega je idrijski rudnik v tem času potreboval do 2000 starov na leto,9 9 je upravitelj kupil pr i idrijskih podjetnikih in kranjskih deželanih, največ pa ga je nakupil na ljubljanskem trgu. 1 0 0 V Ljubljani so žito naložili na čolne ter ga po vodi pripeljali do Vrhnike, kjer so ga prevzeli tovorniki iz logaškega in vrhniškega urada ter ga tovorili v Idrijo. 1 0 1 Za tovorjenje žita in živega srebra so idrijski tovorniki imeli pravico preskrbovati se iz rudniške trgovine.1 0 2 Ker je cena žitu v tem času zelo narasla in je halm žita idrijski upra­ vitelj zaračunaval >po 45 do 50 krajcarjev in še čez,103 j e zaslužek idrijskega delavca, ki se je od leta 1536 le malenkostno zvišal (od leta 1575 dalje so prejemali navadni delavci 52 krajcarjev tedensko, kopači pa po 1 gld., medtem ko so vsi drugi delavci ostali pri prvotnem zaslužku),1 0 4 komaj zadostoval za vsakdanji kruh. Na ta način je idrij­ skemu delavcu primanjkovalo na zaslužku za meso in tudi riž, olje, mast, sir i. dr. mu je upravitelj le redko delil, češ da mu njegov za­ služek ne zadostuje niti za žito. Pri vsem tem pa je t e stvari veliko dražje zaračunaval kot je bilo dovoljeno. Za funt riža, ki j e bil kupljen "* Vicedomski arhiv, fase. I 50, instrukcija za rudniškega trgovca z dne 4. V. 1585, ODAS. 95 Po smrti J. Ebmerja je bil nekaj časa upravitelj rudniške trgovine Urban Hladnik, katerega je 25. V. 1585 zamenjal Janž Drumlitz iz Ljubljane. 83 BAI, 19. IV. 1586. 97 BAI, 9. VII. 1583. 9 8 BAI, 1579. 99 BAI, 15. VII. 1579. 100 BAI, 1579, 19. IV. 1586, 6. IX. 1590. 101 BAI, 1579, VA, fase. I 50, 19. VIII. 1587. 102 Vicedomski arhiv, fase. I 50, akt z dne 19. VIII. 1587. 103 BAI, 1579. 104 BAI, 23. VI. 1575. 543 po dva petaka (en petak = 1 K krajcarja), je delavec plačeval 6 kraj­ carjev. Olje, ki se je dobilo ipo 5 krajcarjev za funt, je upravitelj delavcem zaračunaval po 10 krajcarjev, vino pa vedno po 3 do 4 kraj­ carje^ dražje kot ostali gostilničarji, ki pa tudi niso delali z izgubo. Kmečki sir, ki se je dobil po 3 krajcarje za funt, je upravitelj prodajal po 6 krajcarjev. Razumljivo, da so delavci po njem le malo posegali. Tako n. pr. je v prvih treh letih deželnoknež je oblasti v rudniku upra­ vitelj oddal delavcem komaj 30 centov sira iz rudniške trgovine. Iz Planine na Štajerskem je dal upravitelj pripeljati bob (ponnen), kate­ rega je oddajal delavcu po 1 gld. za halm. Kar se pa tiče ostalih živ­ ljenjskih potrebščin, predvsem obleke in obutve, si j ih delavec v tem času skoraj ni mogel nabaviti. Od leta 1575 do 1578 je upravitelj oddal delavcem samo 100 parov čevljev, en par pa je zaračunal 25 do 30 kraj­ carjev.1 0 5 ^ Ker je moral biti delavec preskrbljen tudi z zgoraj naštetim ži­ vežem in potrebščinami, se je v rudniški trgovini zadolžil, dolgov pa večinoma ni mogel nikoli plačati. Ze o priliki prodaje rudnika dežel­ nemu knezu se je ugotovilo, da so imeli idrijski delavci v rudniški trgovini 1800 ren. gld. dolga. Del dolga so jim odpustili podjetniki, ostalo pa jim je izbrisal deželni knez, odnosno jim je dal podporo v žitu.1 0 6 Posebno globoko so zabredli idrijski delavci v dolgove pod dežel­ nim knezom. Zaradi neprestane dražitve žita (leta 1586 j e znašal halm mešanega žita 1 gld.,107 leta 1590 pa celo 1 gld. 30 krajcarjev1 0 8) so delavci samo za časa Ebmerjeve rudniške trgovine ostali 6000 ren. gld. dolžni.1 0 9 Da bi ne delali več dolgov, so idrijski delavci prosili deželnega kneza, da bi se jim zvišala tedenska mezda za 10 krajcarjev. Kakor vedno, jim je bila tudi sedaj ta prošnja odbita, češ da imajo idrijski rudarji prednost pred rudarji drugih visokih rudnikov, ki morajo zaradi oddaljenosti od doma po 14 dni ostajati v rudniku, medtem ko morejo idrijski vsakega pol šihta (poyss) oditi domov in se prehranje­ vati skupaj s svojimi družinami, preostali čas po šihtu pa morejo s kakšnim drugim delom še kaj zaslužiti.110 Da pa ne bi delali več dolgov, so deželnoknežji komisarji leta 1590 določili, da smejo dobiti iz rud­ niške trgovine bolehni in delanezmožni delavci po pol halma žita tedensko, zdravi in močni delavci pa po % halma, oni, ki so delali v jamah, pa po cel halm. 1 1 1 Poleg mezdnih delavcev so kopali in žgali rudo v idrijskem rud­ niku tudi p o g o d b e n i k o p a č i (lehenheuer). Izčrpavanje rudniških jam s pogodbenim delom (auf lechenschafft) se je uveljavilo v rudnikih 105 BAI, 1579. 106 BAI, 6. V. 1575. 107 BAI, 19. IV. 1586. 108 BAI, 6. X. 1590. 109 BAI, 19. IV. 1586. 110 BAI, 7.1.1587. 111 BAI, 6. X. 1590. 544 ob koncu 15. stoletja, ko je postal družbeni obrat splošen pojav. Po­ godbeni kopači so iskali v rudnikih rudo in ko so jo našli, so jim podjetniki, odnosno deželni knez, prepustili dotični del rudniškega prostora ali jame v najem (auf lechenschafft), nakopano rudo pa so bili po pogodbi dolžni oddati podjetnikom po določeni ceni. Ta način oddajanja rude, odnosno njenega produkta, se je imenoval »losung«.112 Pogodbenim kopačem so bile oddane v najem navadno najizdatnejše rudne jame, medtem ko se je odkopavanje manj bogatih jam oprav­ ljalo na akord ali z mezdnim delom.113 V idrijskih spisih se pogodbeni kopači pojavljajo že leta 1525, ni pa izključeno, da so> bili že preje na delu. Leta 1525 so pogodbeni kopači skupaj z ostalimi delavci nažgali 524 tovorov (1 tovor = 3 cente) živega srebra.114 Od tega časa dalje skoraj ni minilo leto, da ne bi pogodbeni kopači oddali podjetnikom po več sto stolov živega srebra, ki so ga nakopali in nažgali v idrijskem rudniku.-.V 16. stoletju so pogodbeni kopači izkopali dva najvažnejša kopa v idrijskem rudniku, »mrtvaški kop« (Totten Tieff)115 in »novi kop« (Neue Tieff), ki sta dala največ živega srebra.116 V idrijskem rudniku so bili pogodbeni kopači združeni v posebne družbe (lehenschaft geselschafft). Vsaki družbi, katerih je bilo pri rudniku dvoje ali več, je pripadalo osem ali več kopačev in delavcev. Včasih je bilo več takih družb na delu. če je bilo treba opraviti delo v določenem roku. Vsaka družba pogodbenih kopačev je sklenila s podjetniki, odnosno z deželnim knezom, posebno pogodbo (spannzetl) o prepustitvi dela v rudniku v »lechenschafft« in obe stranki sta se obvezali, da se bosta strogo držali določil te pogodbe.117 Zgodilo pa se je, da so podjetniki domenjeno odkupnino za živo srebro znižali, če se je ugotovilo, da so pogodbeni kopači pri takšni pogodbi preveč zaslu­ žili,118 in tudi deželni knez si je lastil pravico v tem primeru odpovedati pogodbo,119 medtem ko so se morali pogodbeni kopači strogo držati določil pogodbe, če je bila pogodba za nje dobra ali slaba.120 Pri iskanju in kopanju rude so pogodbeni kopači delali nove jaške in rove, da je v jame prihajal svež zrak, že odkopane »zechen« pa so z lesom podpirali, da se niso zasuli. Skratka, vse delo v jamah, ki so ga morali podjetniki, • odnosno deželni knez, pri »herrn arbeit« opraviti z lastnimi stroški, preden so mogli kopati rudo, so pogodbeni kopači napravili na svoj račun. Pozimi nakopano rudo so spravili na površino 1 1 2 A. Z y c ha, str. 251. 1 1 3 A. Z y c h a , str. 213. 1 1 4 BAI, 1536. 1 1 5 Leta 1532 je ta odkop zasula zemlja in je v njem več radarjev našlo smrt; odtod tudi pridevek »mrtvaški kop« (M. Ar ko, str. 82). 1 1 6 Glej tudi knjigovodske račune iz let 1561—1565. (Idrijski rudokop, škatla.) ODAS. 1 1 7 8. člen idrijskega rudarskega reda. 1 1 8 BAI, 6. V. 1553. 1 1 9 Vicedomski arhiv, fase, I 50, akt od 6. II. 1582. 1 2 0 8. člen idrijskega rudarskega reda. 35 545 in jo poleti žgali v živo srebro. Živo srebro so nato povezano v kože in spravljeno v sodčke oddajali podjetnikom po določeni ceni.1 2 1 Cena oddanemu živemu srebru je bila odvisna od stroškov kopanja rude V jami. Čim globlje so postajale jame v rudniku, tem večji so bili stroški takega kopanja. Leta 1561 so dobili pogodbeni kopači »mrtva­ škega kopa« 7 ren. gld. za cent oddanega živega srebra,1 2 2 leta 1564/65 11 gld.,123 leta 1594, ko je bilo treba kopati v isti jami že 120 klafter globoko, da se je prišlo do rude, pa je znašala odkupna cena za cent živega srebra že 22 gld. Samo priprave za delo in stroški kopanja v jami, preden bi se na kra j odkopa prišlo, so bili preračunani na 4000 gld.124 Od podjetnikov, odnosno deželnega kneza, so dobili ipogodbeni kopači brezplačno samo les za podpiranje jam in orodje za delo. 1 2 5 Vse ostale stroške pri delu so morali nositi sami. Samo za uporabo vitla so pogodbeni kopači odrajtovali podjetnikom po 2 gld. dnevno1 2" in tudi za žganje živega srebra, za prevoz rude do žgalnic in odvoz živega srebra iz njih, za kože, vezanje kož in za sodčke za živo srebro so morali plačevati podjetnikom odškodnino, ki je bila marsikdaj preti­ rana. Leta 1553 se je ugotovilo, da je rudniški sodnik za te stroške zaračunaval 3 in pol gld. pri centu živega srebra, medtem ko so ra­ čunske knjige pokazale, da znašajo ti stroški samo 1 gld. 42 kr. VA pf. Istočasno so podjetniki oškodovali pogodbene kopače tudi pri oddaji desetine od pridobljenega živega srebra. Desetino (fron), katero so morali pogodbeni kopači oddajati od živega srebra deželnemu knezu, so morali najprej oddati .podjetnikom v rudi, od živosrebrnega pro­ dukta pa je še deželni knez vzel svoj delež. In ko so deželnoknežji komisarji, ki so ugotovili to zlorabo, vprašali rudniškega sodnika, če je bilo to zagrešeno s kraljevim dovoljenjem, ta ni vedel odgovoriti. . . 1 2 r Da bi čimprej prišli do iskane rude in bi v kratkem času čim več nakopali, so pogodbeni kopači delali po enajst in več ur dnevno. 1 2 8 Pri delu zunaj jame so j im pomagale tudi žene in otroci.1 2 9 Pri vsem tem pa je bil uspeh njihovega dela odvisen predvsem od sreče. Naj­ pogosteje so potrošili veliko denarja, preden so sploh naleteli na žilo, ki j im je poplačala stroške in trud. 1 3 0 Primerilo se j e tudi, da je v jamo, kjer so kopali, vdrla voda in j e jamo zalila, še preden so toliko nakopali, da bi krili vse stroške. Tako j e n. pr. 16. IX. 1552 v »novi kop« vdrlo toliko vode, da so morali pogodbeni kopači prenehati z delom. Ker pa se je bilo bati, da bodo glede tega ugovarjali, sta zastopnika podjet- 1 2 1 BAI, 7. VIL 1565. 122 BAI, s. d. (1561). 123 Memoria des Perckhwercn Idria betreffend sd. (Idrijski rudokop, škatla.) 1 2 4 BAI, s. d. (1594). 125 BAI, 6. V. 1553 in (febr.) 1592. 126 BAI, 6. V. 1553. 127 BAI, 6. V. 1553. 128 BAI, 7. VII. 1565. 129 BAI, 7. VII. 1565. 130 BAI, 7. VII. 1565. 546 nega. nikov, Barbara Neumannova in Krištof Kronnegger, idrijskemu upra­ vitelju naročila, naj se na to ne ozira, ampak naj jim pove, da je treba zavarovati koristi in potrebe rudnika in da tudi njihovi' družbi ne bo to v škodo.1 3 1 Pri vsem tem pa so podjetniki za oddano živo srebro ostajali po­ godbenim kopačem še dolžni. Tako so jim n. pr. leta 1553 dolgovali 7000 gld. Zaostanek izplačila za oddano živo srebro je pogodbene ko­ pače težko prizadel. Medtem ko so mezdni delavci na račun svoje mezde prejemali živež in druge potrebščine iz rudniške trgovine ter so zaradi dragega živeža imeli le malo »freygeld«, so bili pogodbeni kopači, ki so se morali sami vzdrževati, popolnoma odvisni od denarja, ki so ga prejeli za oddano živo srebro. Zaradi zaostankov izplačila pa se pogodbeni kopači niso upali niti pritožiti, kajti če bi to storili, bi jim podjetniki ne dali nobenega dela več »auf lechenschafft«.132 Pogodbeni kopači se niso mogli vzdrževati z lastnimi sredstvi. Za­ ložbo v denarju in živežu so prejemali od imovitih kranjskih podjet­ nikov in deželanov, od idrijskega upravitelja ter loških in ljubljanskih 5anov.133 O založnikih idrijskih pogodbenih kopačev nam je le malo zna- _ 0 a . Predvsem nam primanjkujejo viri o ljubljanskih in loških me­ ščanih, ki so bili založniki idrijskih pogodbenih kopačev. Morda j e bil med njimi tudi ljubljanski meščan in idrijski podjetnik Marko Stet- tner, ki je posojal denar za idrijski rudnik tudi deželnemu knezu.1 3 4 Nekaj več vemo o kranjskem plemstvu kot založniku idrijskih pogod­ benih kopačev. Tako nam je znano, da je leta 1552 kranjski deželni glavar in idrijski podjetnik Jakob pl. Lamberg iz Kamna posojal žito idrijskim pogodbenim kopačem.1 3 5 Pogodbeni kopači so se ga večkrat spominjali, ker jim je posojal denar in živež pred vsemi drugimi pod­ jetniki. 1 3 6 Od ostalega kranjskega plemstva so kot založniki pogod­ benih kopačev znani še Auerspergi. Kakor je bilo že omenjeno, je 26. VII. 1555 osem pogodbenih kopačev iz »mrtvaškega kopa« v Idriji, po imenu Melhior Wayrer, Juri j Jarc, Janž Ebner, Jurij Hladnik, Šte­ fan Jurman, Jurij Gagel, Jurij Tauferer in Miha Ebmerin, izstavilo dolžno pismo Wolf u Engelbrechtu Auerspergu za 2000 ren. gld. posoje­ nega denarja ter 200 starov pšenice ljubljanske mere, vsak star raču­ najoč po 24 bacov (reparjev) v skupnem znesku 2320 ren. gld. Omenjeni kopači pa so bili dolžni še istemu plemiču 29 »mess« pšenice po 1 gld. 36 kr. v znesku 46 ren. gld. 24 kr., 80 starov rži po 1 gld. 10 kr. v znesku 93 ren. gld. 20 kr., 81 »mess« pšenice po 2 tolarja v znesku 189 ren. gld., 80 starov mešanega žita po 28 bacov v znesku 149 gld. 20 kr., 6 starov 1 3 1 Stanovski arhiv, fase. 283. 132 B A I , 6. V. 1555. 133 (... vnnd wir haben auch in gueter erkundigung das ehrlich herrn lanndleut auch burger zu Laybach vnnd Lack den lehenheyern ein ansehen­ lich gelt furgestrekht...) BAI, 6. V. 1553. 134 B A I , 25. IX. 1589. 135 Stanovski arhiv, fase. 283, 19. IX. 1552. - 136 B A I , 7. VII . 1565. 35* 547 pšenice po dva tolarja in še en cent 55 funtov svinjskega mesa po 4 kr. za funt, kar znese 10 gld. 20 kr. Celokupni dolg v žitu in mesu j e torej znašal 488 ren. gld. 24 kr. 1 3 7 Najpogosteje pa je pogodbenim kopačem posojal upravitelj rud­ nika. Idrijski upravitelj Unban Ainkhürn, ki je 37 let upravljal idrijski rudnik, 1 3 8 je pogodbenim kopačem posojal denar, iz rudniške trgovine pa jim je dajal na upanje živež in druge potrebščine. Leta 1565 so bili pogodbeni kopači dolžni idrijskemu upravitelju im idrijskemu mesarju za okrog 9000 ren. gld. vrednosti.1 3 9 Živež in druge potrebščine iz rudniške trgovine je idrijski upra­ vitelj zaračunaval pogodbenim kopačem prav tako drago kot mezdnim delavcem, če ne celo dražje. Kar pa jim j e gotovine posodil, j e od nje takoj zaračunal 10 % obresti. In če so se pogodbeni kopači glede ode­ ruških obresti pritoževali, j ih j e zavrnil, češ da si mora denar sam izposojati, od njega pa takoj plačati obresti za dve leti, medtem ko prejme od njih samo enoletne obresti. Seveda je bil takšen izgovor očitna laž. Da bi pa v rudniški trgovini pogodbeni kopači čim več potrošili, je idrijski upravitelj pogodbenim kopačem delo na vse načine oviral in zavlačeval. Delo, ki bi ga lahko opravili v enem letu, j e z raznimi zaprekami zavlačeval na več let. Tako je n. pr. preprečeval dobavljanje lesa za žgalnice, da pogodbeni kopači niso mogli pravo­ časno žgati rude. Rudo pa, ki so jo napeljali k žgalnicam in je zaradi upraviteljevih ovir niso mogli takoj žgati, so odnašali nepošteni ljudje v gozdove, kjer so jo nekontrolirano žgali in s tem povzročali škodo pogodbenim kopačem in deželnemu knezu. Rudniški upravitelj pa je oškodoval pogodbene kopače tudi pri tehtanju živega srebra. Pri vsakem tovoru živega srebra (1 tovor = 3 cente) je pogodbenim kopačem natehtal 20 funtov živega srebra pre­ malo. Ko pa so pogodbeni kopači živo srebro oddali, ga j e še enkrat pretehtal ter pravo mero in vago odrajtal deželnemu knezu, višek pa je zaračunal sebi v dobro. Celo upravitelj sam j e ob neki priliki leta 1579 priznal, da je v času od leta 1575 do 1578 od 1635 tovorov živega srebra, oddanega »auf losung« deželnemu knezu, pritehtal 60 centov 30 funtov živega srebra, kar je zneslo nad 1800 gld., cent živega srebra računajoč po tedaj veljavni ceni. Enako se je idrijski upravitelj branil oddajati delo na pogodbo v krajih, kjer bi imeli po­ godbeni kopači večji »losung« kot običajno. Tako je n. pr. ruda, ki so jo dvigali iz jam, padala v potok, ki je tekel mimo njih. Ta potok so želeli pogodbeni kopači izpirati s pogodbenim delom. Ker bi pa ta ruda, ki se je veliko let nabirala v potoku, dala bogatejši »losung« kot ruda v jamah, jim ni dovolil potoka izpirati, ker se j e zbal, da bi pri tem poslu imeli nekaj dobička, ki bi jim ga moral izplačati v gotovini. Ko pa je leta 1578 zaradi obilnega dežja naraslo vodovje v Idriji, je 1 3 7 Zapuščinski inventarji, Lit. A 1—2, inventar Wolfa Engelbrehta Auer- sperga z dne 23. VIII. 1558, fol. 7—8, OD AS. 1 3 8 V upraviteljski službi je bil Urban Ainkhürn od leta 1549 do 1586. (Glej BAI, 6. XI. 1579 in 24. VII. 1586.) 1 3 9 BAI, 7. VII. 1565. 548 vso rudo odneslo, tako da j e imel deželni knez več tisoč goldinarjev škode in izgube.1 4 0 Založnik pogodbenih kopačev je bil tudi sin Urbana Ainkhiirna, Jurij po imenu, ki je bil gospodar lebeške in planinske graščine ter zakupnik logaške graščine.1 4 1 Kot založnik pogodbenih kopačev se je pogajal z deželnim knezom tudi glede višine odkupnine za živo srebro.1 4 2 Leta 1594 mu je deželni knez prepustil v najem »mrtvaški kop« proti odkupnini 22 ren. gld. za cent živega srebra.1 4 3 Po letu 1580 je deželni knez oddajal v pogodbeno delo tudi zunaj jame ležeče kope »waschwercha«, katerega so prej v poletnem času izpirali samo mezdni delavci. Ker pa je bila takrat delavska mezda premajhna za preživljanje in so delavci zašli v dolgove, jim je bilo tudi to delo preipuščeno v »lehenschafft«. V družbi, ki je prevzela takšno delo v najem, so bili poleg močnih in zdravih delavcev tudi tresoči, onemogli in stari delavci ter žene in otroci.1 4 4 Slednji so s svojim zaslužkom pripomogli k lažjemu preživljanju številnih rudar­ skih družin, posebno pa je bilo dovoljeno delati pri rudniku ženam in otrokom pri delu poškodovanih, bolnih in oslabelih delavcev, ki so v času bolezni ali delanezmožnosti ostali brez vsake podpore in zaslužka.145 Za delo nesposobne idrijske rudarje ni bilo vse 16. stoletje skoraj nič (poskrbljeno. Če se je delavec pri delu poškodoval ali pa j e postal drugače za delo nesposoben in ni imel nikogar, ki bi ga mogel s svojim delom vzdrževati, je trpel največjo bedo in lakoto. Sele v 80. letih 16. stoletja, je dal deželni knez pobudo, da bi se za stare in za delo nesposobne delavce poskrbelo kot v ostalih rudnikih. 22. XII. 1579 je sporočil vrhovnemu rudarskemu mojstru Janžu Hubmayerju in kranj­ skemu viced omu Nikolaju Bonhomu iz Volčjega potoka, da se v Idriji z drugimi posvetujeta, kje bi se v Idriji postavil špital, koliko dohod­ kov bi se mu dodelilo in ali ne bi del dohodkov za vzdrževanje tega špitala vzeli od drugih deželnoknežjih rudnikov, ki nakazanega denarja v celoti niso porabili.1 4 6 Komisija pa ni mogla tega vprašanja ugodno rešiti. V Idriji je primanjkovala predvsem dovolj velika stavba za takšno ustanovo in tudi primernega zemljišča ni bilo mogoče najti za njo. Najbolj pa so se deželnoknežji komisarji zbali stroškov, ki bi j ih imel deželni knez s preskrbo takšnega špitala. In ker sta bila mimo tega še mnenja, da takšen špital ne bi dajal nobenega tolažilnega zavetja idrijskim ru­ darjem, sta predlagala, da se delamezmožnim idrijskim delavcem dodeli poseben tedenski deputat v višini štirih do šestih šilingov. Priporočila sta pa tudi, da bi vsakokratni upravitelj pri delu poškodovane in bolne delavce podprl s potrebnimi zdravili ter bi j ih vzel v svojo posebno 140 BAI, 1579. 141 Idrijski rudokop, škatla, 27. XI. 1592. 142 BAI, pred 5. XII. 1592. 143 BAI, 5. XII. 1594. 144 BAI, 18. II. 1580. 145 BAI, 23. IX. 1590. 146 BAI, 22. XII. 1579. 549 zaščito.147 Od leta 1583 dalje so idrijski delavci prejemali po pol gol­ dinarja podpore tedensko.1 4 8 Ker pa j e bila v tem času in v naslednjih letih velika draginja v deželi ter so takšni delavci kl jub podpori trpeli veliko lakoto, je idrijski upravitelj Gregor Komar predlagal, da bi se za delo nesposobni idrijski rudarji kot kaineralni podložniki namestili po raznih samostanih v vseh treh notranjeavstrijskih deželah, kjer bi bili preskrbljeni vsaj s hrano. 1 4 9 Vendar pa je tudi sedaj ostalo pri starem. Zato sta nekaj mesecev nato deželnoknežja komisarja Jurij Ainkhiirn in J. Hubmayer svetovala, da bi se žene in otroci delan e» zmožnih idrijskih delavcev zaposlili pri lažjem delu izven jame, da bi vsaj toliko zaslužili kot navadni delavci. Priporočila sta pa tudi, da bi se tudi v Idriji po zgledu drugih rudnikov ustanovila bratovska sklad- nica (bruderlad oder püxen), iz katere bi mogli dobiti podporo oni delavci, ki bi bili najbolj potrebni. 1 5 0 Kdaj je bila bratovska skladnica ustanovljena, nimamo podatkov, vendar pa je leta 1671 že obstajala.1 5 1 Odlok o sprejemanju za delo nesposobnih idrijskih rudarjev v dvorni špital v Ljubljani pa je izdala šele Marija Terezija leta 1747.152 L'OUVRIER DE IDRIJA AU 16E SIÈCLE R é s u m é ' La mine de mercure à Idrija est une des plus grandes entreprises minières dans la première période du capitalisme. Au 16" siècle déjà il y existe une couche importante d'ouvriers portant tous les traits caractéristiques du pro- létariat de l'époque moderne. Les premiers mineurs se recrutaient de Schwaz et d'autres mines allemandes. Après, c'étaient surtout les paysans Slovènes des environs de Idrija qui affluaient à la mine. En 1569 déjà les entrepreneurs de la mine de Idrija furent contraints de nommer juge de mine le mineur contractuel Mihael Stecher, originaire de Idrija, à cause de sa connaissance de la langue slovène. L'ouvrier slovène d'origine paysanne travaillant dans la mine jouissait des mêmes libertés et des mêmes droits que le reste des ouvriers. Sujet à la Chambre des domaines, il répondait de toutes les transgressions qui n'étaient pas des crimes au juge de mine. Il jouissait de la liberté personnelle et avait le droit de quitter le travail dans la mine et d'aller s'embaucher 147 BAI, 18. IL 1580. 148 BAI, 9. VII. 1583. 149 BAI, 12. VIII. 1590. 150 BAI, 6. XI. 1590. 151 H. S r b i k , Der staatliche Exporthandel Österreichs von Leopold bis Maria Theresia, Wien u. Leipzig, 1907, str. 116. 152 Rudniški arhiv v Idriji, 12. IIL 1747, fase, za leto 1746—1747. S tem se tudi popravlja trditev J. S t es k e v delu: Das k. k. Hofspitalsstiftung in Idria, MHVK 1857, in za njim P. H i t z i n g e r j a , str. 28, da je avstrijski nadvoj- voda Ferdinand 8. III. 1553 ustanovil dvorni špital v Ljubljani za delanezmožne idrijske rudarje. 550 ailleurs, mais avec l'approbation de l'administrateur de l'entreprise qui, de son côté, devait lui délivrer un certificat de bonne conduite attestant qu'il n'était pas licencié en guise de punition. Le nombre des ouvriers de Idrija au 16e siècle était variable. Au temps du contrat de Hochstätter, il s'élevait à 180 ouvriers. Après la débâcle finan- cière de cette société cependant il baissa considérablement (à 63 ouvriers). Dans la seconde moitié du 16e siècle, le nombre des ouvriers s'éleva de nou- veau sans surpasser toutefois le nombre de 150. L'ouvrier de Idrija travaillait pour un salaire qu'il touchait par semaine. Mais il pouvait gagner aussi son pain en s'embauchant contractuellement dans la mine. L'ouorier salarié travaillait 8 heures par jour et on travaillait cinq jours et demi par semaine. En 1536, le gain d'un mineur était de 51 kr. 2 pf., tandis que les ouvriers ordinaires qui, dans la mine, formaient la majorité, gagnaient 45 kr. 2 pf. par semaine. L'ouvrier salarié recevait son gain en na- ture, surtout en blé (Phenwert), et le reste en argent (Freygeld). Les entre- preneurs, mais surtout leur administrateur, fixaient les prix des denrées et d'autres articles de première nécessité plus haut qu'ils ne devaient. Dans la eeconde moitié du 16« siècle, les prix des denrées montaient continuellement tandis que les gains des ouvriers restaient presque les mêmes. Par conséquent, le jour de payement, les ouvriers ne touchaient point d'argent, au contraire, ils restaient les débiteurs de l'entreprise. Cela arrivait surtout dans les années après 1570 et fut la cause du soulèvement de toute la communauté des mineurs de Idrija en 1579. Les mineurs contractuels à Idrija étaient associés en groupes à qui les entrepreneurs, resp. le souverain, cédaient à bail une partie déterminée de la mine ou bien un puits destinés à être exploités. Par le contrat, le groupe était obligé de vendre le minerai extrait de ce puits aux entrepreneurs, resp. au souverain, aux prix convenu. Les mineurs contractuels étaient en outre obligés d'extraire et de griller le mercure à leurs propres frais et à leur propre risque. De même ils devaient se procurer les vivres eux-mêmes. L'argent et les vivres leur furent prêtés par des entrepreneurs plus riches de la Carniole, des bourgeois de Ljubljana ou de Loka, ou par l'administra- teur de Idrija. Ce dernier entravait le travail des mineurs, pour augmenter leurs dépenses dans les magasins de la mine. Les femmes et les enfants des mineurs eux aussi leur prêtaient la main au travail. Sortout les femmes et les enfants de ceux des ouvriers devenus, d'une manière ou d'autre, incapables de travailler, étaient forcés de s'embaucher dans la mine. Vers la fin du 16« siècle, il y avait à Idrija déjà une trentaine d'ouvriers incapables de travailler. Il n'existait cependant pour ainsi dire aucune mesure d'assistance sociale. Il est vrai qu'en 1579, le souverain donna l'initiative pour la fondation d'un hospice à Idrija, mais le projet ne fut pas réalisé. Depuis 1583, les mineurs recevaient, au temps de leur invalidité, un demi florin à titre de secours. Ce qui d'ailleurs ne suffisait même pas à nourrir une personne seule et d'autant moins toute une famille. En 1590, les commissaires impériaux recommandèrent la fondation d'une caisse de secours pour les mineurs de Idrija. Elle aurait dû aider les ouvriers les plus nécessiteux. A ce qu'il paraît, à cette époque-là, cette caisse ne fut pas encore fondée. Le décret ordonnant l'accueil des mineurs de Idrija incapables de travailler dans l'hospice de Ljubljana ne fut émis que par Marie Thérèse en 1747. 551 Ј о г ј о Ta d i ć 0 DEUŠTVENOJ STRUKTURI DALMACIJE I DUBROVNIKA U VREME RENESANSE Do 1420 godine Venecija je bila uspela da zaposedne skoro sve gradove i ostrva na dalmatinskoj obali, osim Dubrovačke Republike. Time je završena stoletna borba Mlečana za naše Primorje, a preki­ nuto je i jedno značajno poglavlje dalmatinske istorije; najednom je zaustavljen onaj prirodni proces kojim se dotada razvijao' sav eko­ nomski, društveni, politički i kulturni život dalmatinskih gradova. Za poslednja četiri veka, naime, ovi su se gradovi bili uvećali i izgradili, proširili su svoje teritorije, organizovali upravu i formirali svoje auto­ nomne opštine (komune). Istovremeno umnožili su i razvili zanate, podigli kopnenu i pomorsku trgovinu i znatno uvećali zemljišne posede. Uporedo s tim opštim ekonomskim napretkom izvršena je u tim grado­ vima i društvena diferencijacija, dok su svu političku vlast bili pri­ grabili plemići. Postojali su, dakle, svi preduslovi da se i u Dalmaciji uskoro formiraju mali slobodni ili poluslobodni gradovi - republike, kao i u mnogim drugim zemljama Evrope. To su, međutim, sprečili Mlečani. Njihova vlast zadala je težak udarac gradskoj privredi Dalmacije, naročito njenoj pomorskoj trgo­ vini. Odmah 1422 god. odredila je mletačka vlada da se na svu robu koja se iz Dalmacije izvozi u bilo koju luku plaća carina kao da se izvozi u Veneciju. Na ta j način dalmatinski izvoz podlegao j e dvema carinama, onoj mletačkoj i onoj koja se plaćala u luci opredeljenja. Na protest dalmatinskih gradova ova je odluka povučena, ali time nisu prestale i sve druge forme ometanja pomorske trgovine. God. 1425 određeno je da se sve živežne namirnice, koje Dalmatinci izvoze na sever od južnog rta Istre, moraju dovoziti jedino u Veneciju. Posle toga je mletačka vlada i na druge načine sprečavala jači razvitak dalmatinske trgovine: ometala je trgovinu između samih dalmatinskih gradova, nije dozvoljavala da se slobodno uvozi železo i železna roba, tražila je da se tkanine dovoze samo iz Venecije (1430—1433), da se kidaju veze sa Hrvatskim Primorjem, Apulijom i Markama, da se velika spoljna trgovina rezerviše samo za mletačke brodove i da se 552 celokupan izvoz Dalmacije svrati u Veneciju, a sav uvoz u Dalmaciju poveže takođe sa ovom lukom.1 Posle ovih zabrana i smetnji preastajalo je Dalmatincima da saobraćaju i trguju jedino još uz svoju obalu i sa Venecijom, a vrlo retko i sa Apulijom i Markama u Italiji, kao i sa mletačkim posedima na zapadnoj obali Grčke. Dalmatinsko pomorstvo, dakle, živelo je od trgovine ograničene na zatvoreno područje i na malu obalnu plovidbu. To je bilo od ogromne štete po ekonomski razvitak Dalmacije, pogo­ tovu što se baš tada, tokom XV veka, znatno razvijala pomorska trgo­ vina na Sredozemnom MOTU, U koju su bili uvučeni mnogi mediteranski gradovi, a od naših samo Dubrovnik. Za to isto vreme mnogo je stradala i kopnena trgovina Dalmacije. Već od ranije ona je nailazila na smetnje zbog toga što j e zaleđe Dal­ macije bilo raznih hrvatskih, bosanskih i hercegovačkih feudalaca; kasnije su tu i turski pljačkaški upadi i osvajanja izazivali haoe i sprečavali normalnu trgovinu s tim oblastima. Slabljenju ove trgovine mnogo su doprineli i sami Mlečani, koji su pomenutim merama ogra­ ničavali i sputavali pomorsku trgovinu Dalmacije. Trgovci iz unutra­ šnjosti su, zbog toga, radije poslovali ргеко< Dubrovnika, koji j e stajao u trgovačkim vezama sa svim mediteranskim zemljama, tako da su se balkanske sirovine iz njega najlakše izvozile na svetska tržišta. Zato je sa Balkana vrlo malo izvoženo preko dalmatinskih luka, čiji je naj­ važniji i skoro jedini artikal za unutrašnjost bila morska so.2 To> je, međutim, bilo malo da trgovini Dalmacije da jači zamah i da od dal­ matinskih gradova napravi posrednike u velikoj trgovini između bal­ kanskih zemalja i Mediterana. U dalmatinskim gradovima slabo su se razvijali zanati u toku XV i XVI veka. Njihova proizvodnja ograničavala se, uglavnom, na pod­ mirivanje lokalnih potreba samog gradskog područja. Nešto jači su bili zidarski i kamenarski zanati u nekim mestima (na Korčuli i Braču, u Šibeniku i Splitu), a u Korčuli još i brođograditeljski. Od 18 bratov­ ština u Splitu krajem XV veka, samo je jedna (pomoraca) bila i za- natlijska, a ne samo vers'ko-humanitarna organizacija, kao što su bile sve ostale.3 I broj zanatlija u dalmatinskim gradovima nije bio veliki. Izveštaji mletačkih pretstavnika iz prve polovine XVI veka skoro ih i ne spominju kao neku jaču društvenu skupinu. Najvažniji izvor prihoda za sve plemstvo i deo pučana bili su zemljišni posedi. Oni su ležali u neposrednoj blizini gradova ili na ostrvima ispred njih; jedino su Kotorani imali deo svojih poseda i u nekim daljim selima kotorskog zaliva. Do druge polovine XV veka svi su gradovi, bez ozbiljnijih zapreka, na miru uživali ove svoje pose.de. Otada, međutim, učestale su turske provale i pljačkaški pohodi u pravcu dalmatinske obale koji traju više od 60 godina. Za to vreme 1 O svemu tome piše i G r g a N o v a k , Split u Marulićevo doba, u >Zborniku Marka Marulića (1450—1950)«, Zagreb 1950, str. 83—92, 2 G r g a N o v a k , Qvaternus izvoza iz Splita 1475—1476 g., Starohrvatska prosvjeta, N. S. II, 1—2, Žagreb-Knin 1928, 96. 3 G r g a N o v a k , Split u Marulićevo doba, 110. 553 posedi izvan gradova bili su izloženi stalnim pustošenjima, sela su uništavana, a njihovo stanovništvo odvođeno j e u ropstva ili je bežalo na ostrva i preko mora. Savremeni mletački pretstavmici stalno javljaju o popaljenim i napuštenim naseljima, o korovom obraslim poljima, zakrčenim potocima i porušenim kulama stražarnicama. Opšta slika kopnene Dalmacije davala je utisak velike pustoši i krajnje bede. Sve j e to, naravno, smanjivalo prihode zemljoposednika, a neke od njih i (potpuno upropašćavalo. Ovakve privredne prilike morale su izazvati krajnju oskudicu, čak i bedu, u svim dalmatinskim gradovima. Za upoznavanje njihovih ekonomskih i društvenih odnosa važni su kao izvori brojni izveštaji mletačkih predstavnika koje je vlada povremeno slala u Dalmaciju. Među njima je naročito značajan i interesantan izveštaj Đ. B. Đusti- nijanija iz 1553 god.,4 jer ono što iznosi o Dalmaciji svog vremena može se sa puno sigurnosti preneti i na ranije doba, koje nas ovde posebno interesuje. U Zadru je, prema Đustinijanijevom izveštaju, bilo 17 plemićkih rodova, za koje kaže da nisu bogati; samo su tr i porodice imale 400 do 700 dukata godišnjeg prihoda, dok su ostale životarile sa 100—300 du­ kata, a mnoge od njih bile su »veoma siromašne«. Trgovima Zadra sa zaleđem bila je slaba, a celokupna godišnja razmena uvezene i izve­ zene robe iznosila j e 13—14000 dukata. Od 60 plemićkih kuća u Šibe­ niku »malo ih je bogatih, a mnogo siromašnih«. U gradu je bilo samo 15 trgovaca; trgovina sa unutrašnjošću bila je dosta živa i godišnja razmena iznosila je više od 50.000 dukata. Neki pučani bili su jako imućni, ali to je bio izuzetak, jer j e većina stanovništva siromašna. TJ Trogiru je bilo 10 plemićkih porodica, od kojih samo tri nisu bile »veoma siromašne«. Trgovina Trogira j e slaba, a njegovi stanovnici ostali su sada i bez prihoda vinove loze i smokava koji su nekada iznosili 15.000 dukata. U Splitu je bilo 16 plemićkih kuća koje su »najvećim delom bile siromašne«, tako da najbogatije među njima nisu imale više od 200 dukata godišnjeg prihoda. Ni među građanskim porodicama niko nije imao više od 200 dukata, tako da su i one »bile većinom siromašne«. Celokupna trgovina Splita iznosila je 24—25.000 dukata godišnje. Ni ma Braču nema plemića čiji prihodi prelaze 200 du­ kata, dok su seljaci i građani siromašni, čak »i veoma siromašni«. U Korčuli je bilo dvadesetak plemićkih porodica sa najvećim prihodom od 300 dukata godišnje, i to, uglavnom, od vinograda. Zanati su bili lepo razvijeni, osobitp kamenarski i brodograditeljski, a i pomorstvo, ribarstvo i trgovina davali su znatne prihode, tako da su u Korčuli »svi dobro prolazili«. U Kotoru »među plemićima je- krajnje siro­ maštvo«, j e r su bili izgubili velike posede u Grblju; »isto tako su i pučani većinom siromašni«. Inače, u Kotoru se tada obavljala dosta živa trgovina s Turskom, koja je mekim porodicama donosila znatne prihode. * S. Ljubić,Commissiones et relationes venetae II, Zagreb 1877, 190—271. 554 Privredne prilike u Dalmaciji nisu bile onako rđave samo polo­ vinom XVI veka, nego i ranije. Do toga je došlo u toku prvog stoleća vladanja Venecije, i to — skoro isključivo — kao posledica njene slabe uprave i neprijateljske ekonomske politike. Pre konačnog do­ laska Mlečana u Dalmaciju naši su se gradovi privredno normalno razvijali i napredovali, i nije bilo razloga da se taj put prekida, tim pre što je jedan naš grad u njihovoj sredini, ali pod svojom auto­ nomnom upravom, dostigao baš tada svoj najviši ekonomski uspon. To je bio Dubrovnik, koji je nastavljao da se razvija onim istim putem kojim su već otpre zajednički išli svi naši primorski gradovi. Celokupna privreda Dubrovnika u XV veku pokazuje veliki na­ predak. Sve privredne grane tada doživljuju naglo jačanje i razgra- n javan je; pored toga uvedeni su i mnogi movi načini poslovanja. To je bilo od ogromnog značaja za ekonomski život Dubrovnika, kao i za njegov docniji razvitak, naročito za njegovu ulogu u privredi naših i stranih zemalja. Neke grane dubrovačke privrede razvijale su se i dalje, pa su u XVI veku dostigle najviši uspon. Druge, naprotiv, nikad više nisu dostigle jačinu i značaj koje su imale u XV veku. Slobodno se može kazati da je privreda Dubrovnika, kao celina, bila najjača poslednje četvrti XV i u prvoj polovini XVI veka. Od kraja XIII veka, na osnovu bogate arhivske građe, možemo u svim pojedinostima pratiti celokupni privredni razvitak Dubrovnika. Naročito su bili značajni zanati, kopnena i pomorska trgovina, a od kraja XIV veka i prihodi od zemljišnih poseda. U Dubrovniku su postojale sve vrste srednjovekovnih zanata, pa i neki sitni i specijalni. Njima se u XV veku bavio veliki broj zanatlija, skoro isključivo sve naši ljudi. Zanatlije su bile okupljene u svojim bratovštinama, koje nisu imale samo versko-karitativna obeležja, nego i strukovno-staleška, kao pravi esnafi (cehovi). Najbrojniji među njima bili su drvodelci, zidari, kamenari, kožari, kovači, zlatari, cipelari, krojači i brodograditelji. Zasebno mesto i po svom broju i po značaju u dubrovačkom ekonomskom životu zauzimale su one brojne zanatlije koje su bile zaposlene u tkačkim radionicama ili u onima koje su imale veze sa tkanjem. Isprva su to bile obične zanatlijske radionice, a od dvadesetih godina XV veka među njima ima ipravih manufaktura. Krajem XV i u XVI veku tkačka radinost u Dubrovniku znatno je popustila, tako da tkački i sa njima povezani drugi zanati nikada više nisu dostigli raniji obim i značaj. U vreme svog procvata dubrovački zanati proizvodili su ne samo za pokriće velikih potreba samih Dubrov­ čana, nego mnogi od njih i za izvoz. Dubrovnik je, prema tome, u XV i XVI veku pretstavljao veoma živ i vrlo značajan zanatlijski centar, jedan od najvećih, ako ne i najveći, u našim zemljama. Polovinom XVI veka u Dubrovniku j e bilo 18 zanatlijskih bratovština (esnafa), 555 a prema mojoj praćeni oko dve trećine gradskog stanovništva Dubrov­ nika pripadalo je zanatlijskim porodicama. Od kraja XIV veka stalno je napredovala kopnena trgovina Du­ brovnika i po svom obimu i po intenzitetu. Eksploatacija već pre toga pronađenih rudnika u Srbiji i Bosni tada je znatno pojačana i proši­ rena, tako da su neki od tih rudnika ubrajani u red najvećih majdana srebra i olova u Evropi. U njima su Dubrovčani bili glavni zakupci čarima, često i vlasnici rudnika, a najveći deo izvezenih ruda išao je posredstvom dubrovačkih trgovaca na svetska tržišta. U svim tim ekonomskim centrima Balkanskog Poluostrva stalno je bilo mnogo dubrovačkih trgovaca, zanatlija i drugih poslovnih ljudi, a iz Srbije i Bosne, skoro u neprekidnom lancu, stalno su se kretale prema Du­ brovniku karavane natovarene rudama i drugim balkanskim sirovi­ nama, dok su se iz Dubrovnika, opet, prenosile sve vrste zapadnjačke robe. Ova veoma živa kopnena trgovina nije prekinuta ni turskim osvajanjima i pljačkaškim pohodima po našim zemljama. Dubrovački poslovni ljudi, u takvim prilikama, samo bi ustuknuli pred neposred­ nom turskom opasnošću, da posle toga, nekada čak iste godine, nastave da još u većem broju idu, trguju i žive po" Srbiji i Bosni. A kada su Turci zavladali celim Balkanskim Poluostrvom, Dubrovčani su pri­ vučeni živom željom za velikim zaradama još više prelazili u Tursku. Istina, oni tada većinom napuštaju ranija rudarska središta i prelaze u nove ekonomske i administrativne centre balkanske Turske, mada se u prvo vreme i dalje bave izvozom ruda.5 Istovremeno, Dubrovčani su i glavni uvoznici u Tursku sve zapadnoevropske robe, naročito tkanina. Teško je utvrditi količinu i vrednost tog njihovog uvoza, ali sa dosta verovatnosti mogu kazati da je u prvoj polovini XVI veka vrednost uvezene robe dostizala sumu od 150.000 dubrovačkih dukata. Toliko isto, otprilike, iznosila je vrednost robe koju su Dubrovčani izvozili iz Turske. Zarada od trgovine Dubrovčana, najpre sa našim srednjovekovnim državama, zatim sa Turskom, mora da je bila velika, jer su mnogi između njih baš na tome stekli velika bogatstva. Mislim da su baš srpski, a docnije i bosanski rudnici, najpre omogućili Du­ brovčanima da u svojim rukama nagomilaju velike sume gotovog novca, koje su zatim ulagali i u druge poslove i preduzeća. Među najvažnije grane dubrovačke privrede spadali su i pomorstvo i pomorska trgovina. Ova vrlo stara zanimanja Dubrovčana naročito su se razvila i ojačala tokom XV veka, kao posledica razvijenije privrede i kulture onoga dela Evrope koji je pretstavl jao sever nu granicu Medi­ terana i čiji je ekonomski uspon izazvao oživljavanje saobraćaja i trgovine na Sredozemnom Moru. Tada se balkanske rude i sirovine mnogo traže u svetu i zato se ti artikli u velikim količinama pojavljuju na stranim, često vrlo udaljenim tržištima. Konačno, kopnena trgovina bila je već donela Dubrovčanima, u to vreme, velika novčana sredstva 5 Dubrovački trgovac Zivan Pripčinović dobio je u Dubrovniku od me­ seca maja do kraja avgusta 147? god. iz bosanskih rudnika preko 200.000 kg. srebra. Pogl. u Dubrovačkom arhivu: Trgovačka knjiga Z. Pripčinovića. 556 koja su mogli da ulažu i u pomorstvo. Zahvaljujući svim ovim okolno­ stima Dubrovnik je uskoro došao u red prvih pomorskih država sveta. Bogata arhivska građa omogućava da se iz godine u godinu prati razvitak i stalno jačanje dubrovačkog pomorstva i pomorske trgovine od kraja XIV do druge polovine XVI veka. Dok su se ranije Dubrov­ čani skoro isključivo bavili malom obalnom plovidbom, tj. po Jadran­ skom i Jonskom Moru, dotle u toku XV veka njihovi brodovi povezuju međusobno sve obale Mediterana, a krajem istoga stoleća počinju da odlaze do Engleske. Ovaj razvitalc pomorske trgovine Dubrovnika ide uporedo sa jačanjem njegovog pomOTstva. Do prvih decenija XV veka dubrovački brodovi prosečno ne prelaze nosivost od 80 tona; docnije, međutim, Dubrovčani stalno grade brodove sa većom nosivošću. Pored toga naglo se povećava i broj njihovih plovnih objekata kojima su raspolagali. Krajem XV veka Dubrovnik je imao brodova od 300 tona nosivosti, a odmah zatim on počinje da izgrađuje čitave serije još većih brodova. Četrdesetih godina XVI veka Dubrovčani su imali veoma jaku trgovačku mornaricu, koja je — prema mojoj proceni — brojala oko 180 brodova sa ukupnom nosivošću od „30.000 tona, otprilike.8 Vrednost ove mornarice iznosila je oko 200.000 dukata, njena čitava godišnja zarada oko 180.000 dukata, a 100.000 dukata, otprilike, primala je brodska posada na ime piata i drugih zarada. Istovremeno i na isti način jačala je i pomorska trgovina Dubrov­ nika u XV i u prvoj polovini XVI veka. Dubrovčani su tada bili pre­ uzeli glavni deo posredničke trgovine između naših zemalja i Zapada, a i u međunarodnoj trgovini na Mediteranu bili su postali veoma važan faktor. U svim većim lukama mediteranskog bazena bilo j e poslovnih ljudi iz Dubrovnika koji su održavali trgovačke veze ne samo sa Dubrovnikom i Balkanom, nego i sa mnogim zemljama Evrope, Prednje Azije i Severne Afrike. Pomorska trgovina Dubrovnika onoga vremena bila je po obimu nešto manja od njihove kopnene, balkanske trgovine, ali po vrednosti razmene bila je znatno veća. Vrlo unosan izvor prihoda pretstavljali su za Dubrovčane zemljišni posedi, koji su naročito povećani otkad je Dubrovnik dobio Primorje (1399) i Konavle (1419, 1426). Time su se naročito koristile sve vla- steoske porodice i jedna grupa bogatijih građana, jer je njima poklo­ njena sva zemlja u tim oblastima bez ikakvih obaveza prema državi. Za razliku od dalmatinskih gradova dubrovački zemljišni posedi ostali su pošteđeni od Turaka kroz XV i XVI vek. Privreda Dalmacije u XV i XVI veku daleko je zaostajala za dubrovačkom. Ranije, do početka XV veka, ova razlika skoro nije ni postojala, jer je Dubrovnik tek od kraja XIV veka, a naročito posle učvršćenja Mletaka u Dalmaciji, definitivno izbio na prvo mesto među 6 Pogl. J. T a d i ć , Organizacija dubrovačkog pomorstva u XVI veku. slstoriski časopis«, organ Istoriskog instituta SAN, Beograd 1948, 54—104. 557 svim našim primorskim gradovima. Za to vreme on je potpuno izgradio i svoju društvenu fizionomiju. Dubrovačka vlastela (nobiles) pominju se prvi put u jednoj ispravi iz 1023 god. Nema, međutim, podataka o njihovoj ulozi u društvenom životu toga vremena. Kroz XII vek članovi njihovih .porodica uprav­ ljaju Dubrovnikom u zajednici sa gradskim knezom, pretstavnikom strane zaštitne vlasti. Njihov uticaj u gradu stalno j e jačao, što je dolazilo kao posledica njihovog ekonomskog snaženja. U prvim dece- nijama mletačkoga gospodstva Dubrovnikom, dakle do polovine XIII veka, pokušavali su mletački piretstavnici da oslabe uticaj vlastele u gradskoj upravi. Ali, vlastela su se oduprla i, zahvaljujući svojoj snazi, uspela su da pobede. Tako su polovinom XIII veka u Dubrovniku funkcionisala tri veća, u kojima su pretstavnici bogatijih i uglednijih porodica, u zajednici s mletačkim pretstavnikom, upravljali dubro­ vačkom gradskom opštinoni. Tridesetih godina XIV veka oni su bili toliko jaki da su 1332 god. doneli odluku da se izvrši popisivanje svih članova Velikog vijeća i da niko između njih, niti njego>v ded ili otac, ne sme da bude trgovac na malo. Deset godina kasnije (1342) odlučili su da se takvi brišu iz spiska članova Velikog vijeća, t j . iz redova vlastele. A 1348 god. zaključeno je da svaki vlastelin s navršenom 18 godinom ima pravo i obavezu da uđe u Veliko vijeće. Ovim odlukama bio je završen jedan dugi društveni i politički proces, kojim su dubrovačka vlastela uspela da sebi osiguraju pravo da sa knezovima Dubrovnika upravljaju svim poslovima svoje komune. Time su se dubrovačka vlastela izdvojila od ostalih Dubrovčana i za­ tvorila u svoj uski klasni krug. A kada je mirom u Zadru 1358 god. Venecija izgubila našu obalu, vlastela su u Dubrovniku prigrabila svu vlast u svoje ruke. Ugarski kraljevi, njihovi novi zaštitnici, priznali su punu autonomiju Dubrovnika i ostavili su njegovu vlastelu da slobodno vlada svojom državom. Takvo stanje ostalo je i docnije u toku nekoliko stoleća, sve do propasti Dubrovačke Republike 1808 god. Isprva, međutim, i narod (populus) vršio j e uticaj na upravu i zakonodavstvo Dubrovnika preko svojih skupština. AH, već tokom XIV veka ovi zborovi naroda imali su samo formalno značenje, tako da je skoro sasvim nestalo političkog uticaja naroda (puka). A od tog uticaja i od opasnosti da vlast podele sa drugima vlastela su se branila jačanjem svojih pozicija u vijećima i zatvaranjem u krug svoje klase, odnosno, još jačim odvajanjem od ostalih stanovnika Dubrovnika. To je za vlastelu bilo potrebno u vreme kada su mnogi članovi ranije manje imućnih i nedovoljno uglednih porodica ekonomski ojačali, zahvaljujući razvijenoj privredi svoga grada početkom XIV veka. Tre­ balo se plašiti da b i oni obogaćeni i društveno izdvojeni mogli lako da uđu i u krug vlastele. To su im vlastela sprecala pomenutim odlukama, ali ovo, naravno, nije moglo da zadrži dalji proces društvenog rasloja­ vanja u Dubrovniku. U redovima naroda (puka) počeli su da se ističu bogati i ugledniji pojedinci, kao i čitave porodice, tako da se iz pučkih redova u drugoj polovini XIV veka formirao jedan zaseban društveni 558 sloj, neka vrsta međuklase, koju otada zvanični dokumenti počinju nazivati građanima (cives). To su bili poslovni ljudi, ponajviše imućniji trgovci, koji su se u početku bavili i manjim poslovima, ali su kasnije vodili samo veliku trgovinu, stičući sve veće kapitale. Zanatima se nisu bavili, a kasnije nisu ni smeli, ako su h teli da ostanu članovi jedne zasebne bratovštine, osnovane polovinom XIV veka. Ova se bratovština docnije povezala sa crkvom i kultom sv. Antuna Opata, pa se nazvala antuninskom, a njeni članovi antuninima. Ovi bogati građani imali su dosta i zemljišnih poseda, iako je njihova glavna privredna uloga bila u stvaranju velikih trgovačkih, zanatlijskih i manufakturnih pre- duzeća, u ulaganju velikih sredstava u brodove i u davanju novca na zajam. Po svojoj privrednoj delatnosti i svom bogatstvu bili su ravni vlasteli, inače u svemu su potsećali na bogatu buržoaziju zapadno­ evropskih gradova. Jedino nisu imali nikakvog uticaja na vođenje gradske uprave. U tome su ih sprečavala vlastela, koja su zbog svog specifičnog karaktera bili takođe ekonomski znatan faktor. Zato su antunini stalno ostali na granici između vlastele i pučana, ekonomski i društveno približavajući se vlasteli, a politički širokim slojevima. Ova podvojenost u redovima gradskog stanovništva ometala j e formi­ ranje jedne kompaktne i snažne građanske klase u Dubrovniku koja bi mogla da se suprostavi vlasteli, neobično moćnoj zbog njenog speci­ jalnog karaktera privilegovanog reda, koja je bila ne samo glavni posednik i feudalac, nego i glavni nosilac celokupne privrede Dubrov­ nika, naročito spoljne trgovine i pomorstva. Imajući pritom i svu političku vlast, vlastela su mogla da koriste svaku priliku da zaštite svoje interese. Prema tome, dubrovačka vlastela su imala u izvesnoj meri obeležja i trgovačke buržoazije i feudalaca: bili su glavni nosilac privrednog života Dubrovnika, kao što je bila i građanska klasa na Zapadu, a istovremeno su držali skoro sav zemljišni posed i SATI poli­ tičku vlast, kao pravi feudalci. Otuda su dubrovačka vlastela imala specijalni karakter, sličan patricijatu Venecije i nekih drugih gradova, što je bilo od velikog značaja za cei okupan razvitak Dubrovnika. Pored vlastele i građana (antunina), dubrovačko stanovništvo sa­ činjavali su i pučani (populus). Njima su pripadali manji trgovci, sve zanatlije, pomorci, ribari, radnici, posluga i si., a činili su oko dve trećine gradskog stanovništva. Kada je u drugoj polovini XV veka uspostavljena jača trgovina između Dubrovnika i Turske, članovi dubrovačkih trgovačkih naseobina po balkanskim zemljama rekruto- vali su se najviše iz redova pučana i seljaka. Vlastela i antunini tada su već bili prestali da idu u unutrašnjost Balkana; radije su ostajali da posluju kod kuće ili su odlazili u Italiju. Pošto su se i ovi novi nosioci dubrovačke kopnene trgovine obogatili, počeli su i oni da se društveno ističu i izdvajaju od ostalih pučana. Uskoro je formirana nova bratov­ ština, u kojoj su bili svi trgovci sa Turskom (1531), a koja je stajala pod zaštitom sv. Lazara. Tako je došlo do ponovnog diferenciranja među dubrovačkim pučanima, što je još više oslabilo njihove redove. Članovi ove nove bratovštine, t. zv. lazarini, bili su već u XVI veku 559 đrugostepeni sloj. građanske klase; tu svoju društvenu poziciju oni su kasnije još jače utvrdili i zadržali je do propasti Republike, Ova dva sloja drubrovačkih građana živela su društveno odvojeno i krvno se nisu mešala, ali su oba, kao jedna celina, bili odvojeni od široke mase dubrovačkog stanovništva. Ova podvojenost slabila j e pozicije i gra­ đana i puka prema vlasteli, koja su tako mogla da se bez većih po­ teškoća održe na vlasti, čak i docnije, kada su već bila ekonomski znatno oslabila. U Dubrovniku je, dakle, u vreme Renesanse, bila završena dru­ štvena podela, kao i u svim važnijim gradovima Italije i drugih za­ padnoevropskih zemalja. Istina, dubrovačka feudalna i građanska klasa imale su izvesne specijalne karakteristike, ali, u osnovi, one su bile slične odgovarajućim klasama na Zapadu. Sasvim su drukčiji bili društveni -odnosi u dalmatinskim gradovima pod mletačkom vlašću. Bez jače zanatske radinosti, bez ikakve manu­ fakture, bez razvijene trgovine, pomorstva i većih novčanih i uopšte privrednih poslova, Dalmacija nije mogla da ima preduslove za formi­ ranje građanske klase. Ali, tu se ni plemići nisu bavili gradskom privredom, trgovinom i pomorstvom, smatrajući u nekim gradovima takve poslove za nečasne i nespojive sa dostojanstvom i društvenim položajem pravog aristokrate.7 Izgleda da je do takvog shvatanja dovela nemogućnost da se preduzmu znatniji poslovi i dođe do unosnije zarade. Zato su, sasvim prirodno, siromaštvo, pa i prava beda, vladali u njihovim redovima, tim pre što su njihovi zemljišni posedi bili sve­ deni na najmanju meru i stalno izloženi pljački i napadima Turaka. Tako su dalmatinski plemići ostajali bez sredstava i bez mogućnosti da očuvaju raniji politički značaj i da učvrste svoje društvene pozicije. Venecija je prividno ostavila autonomiju dalmatinskim gradovima, priznala staro uređenje i zakone i zadržala plemiće u gradskim većima. Ali tim istim plemićima oduzela je pravo da samostalno vode gradske komune, da sami odlučuju o životnim potrebama svoje klase i svojih gradova i da stvarno budu neki politički faktor kao što su ranije bili. Sve je to, uglavnom, bilo prešlo na mletačke pretstavnike (knezove) koji su stajali na čelu dalmatinskih gradova, odnosno na vladu u Ve­ neciji. Za to vreme Mlečani više puta zaštićuju pučane u gradovima od samovolje plemića, jer time, a i na druge načine, nastoje da spreče plemiće da učvrste svoju vlast u dalmatinskim komunama. Pod mle­ tačkom vlašću, dakle, plemstvo u Dalmaciji ostalo j e i bez vlasti i bez znatnijih zemljišnih prihoda, a nije imalo ni drugih materijalnih izvora. Ono je time gubilo atribute feudalne klase, a nije bilo steklo one osobine građana koje su imala dubrovačka vlastela. Zato dalmatinski 7 Pogl. izvesta j zadarskoga kneza iz 1528 god. u S. L j u b i c a , Commis- siones et relatione« venetae II, 45, 560 plemići u većini, baš u vreme Renesanse, predstavljaju ljude osirotele, bez vlasti, bez jačeg političkog uticaja i bez većeg društvenog značaja. Oni su, osim toga, u svojim gradovima bili malobrojni i skoro bez veze sa plemićima iz drugih delova Dalmacije. Ni iz redova pučana nije se bila izdvojila neka skupina ljudi koji bi, po svojoj ekonomskoj snazi, načinu poslovanja i ulozi u privrednom životu svojih gradova mogli da pretstavljaju građansku klasu Dal­ macije. Mletački izveštaji XVI veka ukazuju na veoma mali broj trgo­ vaca i uopšte privrednika u Dalmaciji, a celokupno poslovanje i tog malog broja bilo je slabo i nedovoljno da oživi i ojača privredu svoje oblasti. Zato se i moglo desiti da u dalmatinskim gradovima nije do­ spela da se izgradi građanska klasa, mada je ranije proces društvenog razvitka krenuo i tu sasvim normalno, kao i u susednom Dubrovniku. Izvestan izuzetak u tom pogledu pretstavljala je opština Hvar, tj. ostrva Hvar i Vis, bogata vinom, uljem, smokvama i ribom. U sredini Hvara pruža se veliko i vrlo dobro obrađeno polje koje je davalo*, a i danas daje, velike količine izvrsnog vina; odlična vina davalo' je od starine i ostrvo Vis. Naokolo Hvara i oko Visa, već od vrlo starih vre­ mena, mnogo se lovila riba, naročito sardele. Kada je mletačka kaznena ekspedicija 1512 god. došla da uguši ustanak naroda, u samom selu Vrboski na Hvaru uništila je 8—10.000 buradi usoljene ribe i velike količine riba i dr.8 Hvaranin Vinko Pribojević, u svom govoru »O po­ reklu i događajima Slovena«, koji je održao u Hvaru 1525, ističe veliko poljoprivredno bogatstvo ostrva i opširno objašnjava zašto* i kako Hvarani love velike količine ribe, zbog čega »dolaze mnogi trgovci iz raznih stranai sveta da kupuju ribu«.9 Isti Pribojević navodi da su Hvarani u njegovo vreme imali i dosta trgovačkih brodova, istina manje nosivosti, koji su održavali trgovački saobraćaj po Jadranskom i Sredozemnom Moru, a u prvom redu prenosili su proizvode samoga Hvara.10 U oceni ekonomskih prilika na Hvaru sa Pribojevićem se slažu i mletački pretstavnici u svojim znavničnim izvesta jima vladi. Za Hvar je naročito iscrpan i značajan izveštaj Đ. B. Đustinijana iz 1553 god. Prema njemu ostrvo Hvar je tada imalo 7100 stanovnika sa 38 ple­ mićkih rodova.11 Zemljoradnja i ribarstvo bili su neobično dobro raz­ vijeni, a trgovina je donosila mnogo novaca i plemićima i pučanima; vrednost robnog prometa iznosila je godišnje do 70.000 dukata, od čega jé otpadalo na vino i ribu oko 30.000 dukata. Sve je to pretstavljalo veliku vrednost, pogotovu kada se prihodi Hvarana uporede sa priho^ dima drugih dalmatinskih gradova. Ali, i po Đustinijanovom saop- štenju bilo je dosta hvarskih plemića i sa malim prihodima; samo jedna porodica primala je godišnje 1500 dukata, četiri-pet porodica, među 8 Dnevnik Marina Sanuda u »Arkivu za povj. jugoslavensku«, VI (1863), str. 378. 9 Grga Novak, Vinko Pribojević: O podrijetlu i zgodama Slavena. Zagreb 1951, 199—200. 1 0 Isto, 200—201, 211—214. 1 1 Zadar je tada imao 6536 stanovnika, Šibenik 8220, Split 3073, Brač 2700, Korčula grad 2500, Kotor 4000. 36 561 njima i Hektorovići, primali su do 500 dukata, a svi ostali ispod 200 du­ kata. U redovima pučana, međutim, bilo je oko 15 porodica sa godi­ šnjim prihodom od 200 dukata, dok su ostali bili »više siromašni nego bogati«. Ovakve dosta povoljne ekonomske prilike na Hvaru uticale su na društvene odnose i uopšte na politički i kulturni život njegovih sta­ novnika. Ekonomski dosta jaki, pučani nisu dozvoljavali da samo plemići rešavaju u veću hvarske komune, pa su — svesni svoje snage — stalno nastojali da poprave svoj društveni položaj i da dođu do izvesnog političkog uticaja. Sukobi između pučana i plemića, koji su se nizali kroz čitav XV vek, dostigli su kulminaciju u poznatom ustanku 1510—1514 god. Zahtevi pučana išli su za ograničenjem političkog uticaja plemića i za ravnopravnošću sa njima, što je, ustvari, bilo od značaja samo za bogatije i uglednije pučane. Ovi su, izgleda, i pokre­ nuli seljake, koji su kao koloni obrađivali tuđu zemlju, a koji od eventualne pobede nisu mogli da očekuju neko poboljšanje svoga položaja. Čak ni vođa samog ustanka, izgleda, nije bio seljak nego imućan pučanin. Zato ceo ustanak više potseća na pokrete gradskog stanovništva, naravno u specijalnim uslovima kakvi su tada postojali na Hvaru, nego na seljačke bune onoga vremena. Na drugoj strani, opet, veće bogatstvo davalo je snage hvarskom plemstvu da se odlučnije suprotstavlja pučanima, da jače ističe dru­ štvene razlike i da sa više tobožnjega prava zahteva za sebe specijalne privilegije. Na Hvaru su, dakle, posebni ekonomski odnosi, nešto drukčiji nego u ostaloj Dalmaciji, stvorili uslove u kojima su se mogle izrazitije izgraditi dve vodeće klase. Zato je prirodno što su i sukobi između njih bili oštriji, iako savremeni mletački izvesta j i mnogo po- minju mržnju između pučana i plemića i u drugim krajevima Dal­ macije. Međutim, samo na Hvaru pučani su s oružjem u ruci ušli u borbu za svoju ravnopravnost i skoro četiri godine uspevali da budu gospodari toga ostrva. A ni docnije, pošto je buna vrlo krvavo ugušena, hvarski pučani nisu prestali da istupaju protiv odluka i postupaka plemića, da se tuže na njih i da svojim držanjem stvaraju utisak kod Mlečana kako su borbeni, nepopustljivi i svesni svojih prava. U vreme Renesanse Hvar se izdvajao među dalmatinskim komu­ nama i kulturnim radom svojih stanovnika. Ta se razlika naročito zapaža u delima hvarskih književnika, koja svojim literarnim moti­ vima, načinom obrade, čak i jezikom, odudaraju od dela drugih dalma­ tinskih pesnika. Dovoljno je samo uporediti dela Hvarana sa delima Marka Marulića, pa da se oseti sva razlika, mada je, na primer, Hekto- rović mnogo cenio Marulića i storjenem uboju je navadno uspelo hudodelcu pobegniti in najti zavetje in zaščito, zlasti na kraju, ki je veljal za azil.2 0 a Na tožbo sorodnikov ubitega ali na lastno pobudo je izvršil deželski sodnik mrliški ogled trupla ubitega. Zelo zgodaj se je razvil pravni običaj, ki j e imel namen ugotoviti identiteto ubitega in dejstvo, da je podlegel umorjeni po­ škodbam (ranitvam). ki mu j ih je zadal storilec. O priliki ogleda je terjal deželski sodnik ali njegov organ tako imenovani krvavi denar, o katerem razpravljam v 3. poglavju. Šele po izvršenem ogledu je bilo dovoljeno pokopati mrliča. Pobegli storilec je skušal navadno doseči čimprej s p r a v o . Ako so jo sklepale prizadete osebe, t. j . storilec in najožji sorodniki ubitega neposredno, morda po posredovanju sorodnikov ali z izrekom raz­ sodnikov, ki sta j ih naprosili obe stranki, govorimo o zasebni spravi. V obravnavani dobi pa je izpodrivala omenjeno obliko uradna sprava, pri kateri je bistveno sodelovalo deželsko sodišče, navadno na prošnjo ene izmed strank, povečini storilca ali njegovih sorodnikov, ki so se bali maščevanja oškodovancev. Oblast pa je mogla poskrbeti za spravo tudi na lastno pobudo v zaščito javne varnosti in miru, vendar ni mo­ goče reči, da si je že tedaj lastila oblast monopolno pravico za skle­ panje poravnave. Sodišče je pospeševalo spravo iz fiskalnih ozirov, ker je bila pri tem dana deželskemu sodniku priložnost oziroma možnost zahtevati sodne dajatve od ubijalca. Kakor hitro je obstajal sodni postopek proti pobeglemu hudodelcu, je bilo storilcu zelo otežkočeno priti pred sodišče in stopiti s sorodniki ubitega v stik. Zato je obstajala pravna ustanova tako imenovane varnosti za neoviran prost iprihod in odhod (s a l v u s c o n d u e t u s). 1 8 Landshandvest..., 1598, f. 40/40', 64'; H. Z e i b i g , Der Ausschuss- Landtag der gesammten österr. Erblande zu Innsbruck 1518, Archiv f. Kunde österr. Gesch. XIII, 1854, 239; A. D i m i t z , o. d., II, 57; M. M a y r , Der Gene­ rallandtag der österr. Erbländer zu Augsburg (Dez. 1525 bis März 1526), Zs. des Ferdinandeums f. Tirol u. Vorarlberg III F., 38, Heft, 1894, 82; V 1. L e v e e , o. d., 273, fase. 86, 92 a, 94, Stanovski arhiv, ODAŠ Lj. 19 1526, 8. marca, Augsburg, fase. Stare listine II, št. 26, Stanovski arhiv, ODAŠ Lj. 20 H. Z e i b i g , o. d., 239, 295. a°a Prim. 17. junij 1482, fase. II, št. 18, Mestni arhiv Lj. 571 T o p r a v i c o j e skušal dobi t i u b i j a l e c od d e ž e l s k e g a sodišča. N a v a d n o so sodeloval i p r i izstavi tvi t e »varnosti« sorodnik i u b i t e g a t e r stavil i n a č e l n e p o g o j e za s p r a v n a p o g a j a n j a (vražda, p r o š n j a za o d p u š č a n j e in s p r a v n a pr i sega) . 2 1 K r a n j s k i deželni s tanovi so t rd i l i v svoji p r i tožb i n a z b o r u v Inns­ b r u c k s d a d o v o l j u j e j o p o n e k o d deželska sodišča u b i j a l c u v a r n o s t za n e o v i r a n p r o s t p r i h o d in o d h o d b r e z p r i s t a n k a s o r o d n i k o v ub i tega, d r u g o d s k l e p a j o zopet sorodnik i u b i t e g a s p r a v o z ubijalcem, b r e z ved­ nost i sodišča. Z a t o so p r e d l a g a l i s tanovsk i zas topniki , n a j n e b o ods le j d o v o l j e n o pomilost i t i ub i j a lcev v p r i m e r i h z lobnih in n a k l e p n i h usmr­ t i t e v p r e d p o t e k o m e n e g a le ta . L e v p r i m e r u , a k o se j e p r i p e t i l u b o j v d o p u s t n e m s i lobranu, n a j b i b i lo dovol jeno p o s t o p a t i mi los tno t e r sk leni t i p o r a v n a v o in spravo. V l a d a r j e v i k o m i s a r j i so imel i p o m i s l e k e g lede s i l o b r a n a t e r p r e d l a g a l i , d a m o r a u b i j a l e c s i lobran v e r j e t n o izkazat i , k e r b i se sicer v s a k d o izgovar ja l s tem. Za u b o j e v s i l o b r a n u n a j bi vel ja l po l le tn i rok. Za t a čas n a j bi p r e j e l s tor i lec »salvus conductus«. M e d t e m b i se mogel pogodi t i s s o r o d n i k i ub i tega, v e n d a r l e s p o s r e d o v a n j e m sodišča, da n e bi stavi l i sorodnik i p r e t e ž k i h pogojev . I n s b r u š k i l ibel z d n e 24. m a j a le ta 1518 j e p r e v z e l obo je p r e d l o g e v določbah o u b o j u , k i so po­ m e m b n e , k e r j i h n a j d e m o zopet v s o d n e m r e d u za k r a n j s k a deželska sodišča p a t u d i v o s n u t k u pol ic i j skega r e d a za a v s t r i j s k e dežele, o k a t e r e m so r a z p r a v l j a l i n a g e n e r a l n e m s tanovskem z b o r u v A u g s b u r g u leta 1525/26.22 N a s e s t a n k u v Linzu le ta 1530 so t rd i l i zas topnik i k r a n j ­ skih stanov, d a ni k m a l u n a j t i dežele, k j e r b i b i lo t o l i k o zlobnih, n a k l e p n i h u b o j e v k o t n a K r a n j s k e m . Do> t e g a j e pr iš lo, k e r dovol i jo deželski sodniki t u d i za t a k e u b o j e o d k u p k r i m i n a l n e k a z n i za d e n a r . Zelo t e ž a k oči tek p a j e bi l , d a s k l e p a j o deželski sodnik i p o r a v n a v e in pomi los te za d e n a r t u d i v p r i m e r i h ve l ik ih ta tv in, k i v e l j a j o za ne­ čas tna d e j a n j a . »Zato j e v deželi t o l i k o tatov, k i k r a d e j o s k u p a j z deželsk imi sodniki .« 2 3 K e r se r a z m e r e n i k a k o r niso p o p r a v i l e , so pooblas t i l i f e b r u a r j a l e t a 1534 k r a n j s k i d e ž e l n i s tanovi J u r i j a pl. L a m b e r g a s C r n e l e g a , d a p r e d l o ž i v lad i in k o m o r i n a D u n a j u i n F e r d i n a n d u I. v P r a g i spome­ nico o vseh k r š i t v a h s t a r i h svoboščin k r a n j s k i h deželanov, k i j i h m o r a j o p r e s t a t i o d o s k r b n i k o v d e ž e l n o k n e ž j i h gosposk, o d i m e t n i k o v zas tav l jen ih k a m e r a l n i h posestev t e r deže l sk ih sodnikov. 2 4 Ponovi l i so s t a r e p r i t o ž b e o n e p r a v i l n e m p o s t o p k u deželsk ih sodišč, k i posega jo za n e z n a t n e z a d e v e n a zemlj i šča d e ž e l a n o v in k a z n u j e j o n j ihove pod- 2 1 R. H i s , Das Straf recht des deutschen Mittelalters I. T., Leipzig 1920, 296—336. 2 2 M. M a y r , o. d., 15; rkp. z napisom »Pollicey« v fase. 394, Stanov, arh., ODAS Lj. 2 3 Prim. fase. 94 (1530, f. 22/22'), Stanovski arh., ODAS Lj. 2 1 Prim, spise: 14. februarja, 9. marca, 13. aprila 1534, 13. februarja 1535 s prilogo brez datuma v fase, i, odd. Avstr. akt i : Kranjska, Drž arh Dunaj- ^ ° . к ^ г а 1 5 3 4 i n 1 5 - m a r c a 1535 v fase. Stare listine II, Stanovski arhiv' ODAa Lj. 572 ložnike pretežno z globami. Kranjski stanovi so poudarili nadalje, da je z zastavljanjem deželnoknežjih gosposk na Kranjskem ogroženo tudi njihovo plemiško, o g r a j n o s o d i š č e . Po deželnih ročinih je bilo to sodišče pristojno za spore proti plemstvu, ki so se tikali lastnine stanovskih zemljišč. V pravdah med deželani in imetniki zastavljenih gosposk pa poslednji niso hoteli prihajati pred ograjno sodišče ter niso hoteli priznati njegovih sodb. Zato so želeli vedeti deželni stanovi, kako bi opravljali izvršbo proti imetniku zastavljene gosposke, ki ni imel razen nje lastnih nepremičnin v deželi. Stavili so predlog, naj bi se izvedla izvršba tako, da ne bi bila oškodovana zemljišča deželnega kneza, marveč le posojilo, ki ga je dal imetnik zastavljene gosposke vladarju. Vlada na Dunaju se ni strinjala) s predlogi kranjskih stanov ter je tolmačila določbe kranjskega ročina o ograjnem sodišču tako, da veljajo le za deželane, ne pa za organe vladarja in njihove pravne naslednike: imetnike zastavljenih deželnoknežjih gosposk. Predlagala je vladarju, da predpiše za Kranjsko isto, kar je veljalo že na Koro­ škem in Štajerskem.2 5 Deželan naj toži imetnika zastavljene gospo­ ske pri vicedomu kot prvi redni instanci v deželi. Vicedom pa naj pritegne v važnejših zadevah deželnega glavarja ali dež. upravitelja. Pod predsedstvom dež. glavarja (dež. upravitelja) naj razsodijo spor deželni svetniki skupno z vicedomom. Imetnik zastavljene gosposke pa mora tožiti deželana pri dež. glavarju, ki pritegne vicedoma. Pod vod­ stvom dež. glavarja naj reši spor na enak način vicedom z dež. svetniki vred. V obeh primerih pa je obstajala možnost apelacije do vladarja ali njegove spodnjeavstrijske vlade. Kranjski stanovi se niso zadovoljili s predlogom vlade, ki ga je bil potrdil Ferdinand I. iz Prage. Jeseni istega leta (12. oktobra 1534) so se ponovno obrnili do vladarja. Napeli so vse sile, da dokažejo, da mora ostati ograjno sodišče pristojno v sporih o lastnini stanovskih zemljišč tudi, ako je ena izmed strank v pravdi imetnik zastavljene gosposke. Po mnenju deželanov pride pristojnost vicedoma v poštev le v sporih o tekočih poslih upravljanja in oskrbništva, n. pr. o pri­ držanju tujih podložnikov, rubežih, sporih zaradi meja, host, gozdov, ribolova, lova, paše, polšjih jam, cest, potov in stez, jezov ter škode, ki so jo povzročile tekoče vode. Ako pa teče pravda med imetnikom zastavljene gosposke oziroma deželskim sodnikom ter deželanom zaradi urbarja in zemljišč, se mora po mnenju stanov deželan sklice­ vati na svoje redno sodišče, t. j . ograjno sodišče, ki odloča o »svobodni lastnini«.. Bila bi groba kršitev deželnih svoboščin, ako bi odvzeli deželanu s sodnim izrekom pred sodiščem dež. glavarja in vicedoma stanovsko zemljišče. Kranjski stanovi so hoteli omehčati vladarja z zatrjevanjem, da je v bistvu ograjno sodišče isto sodišče kot ono, ki ga sestavljata dež. glavar in vicedom. Pravi sodnik je vedno le vladar, ki ga predstavlja v deželi vsakokratni dež. glavar. Toda v tako važnem 25 F. R e c h b a c h , Observationes ad Stylum curiae Graecensis .... Gratz 1680, 54, 74, 109 si. 573 vprašanju niso hoteli popustiti centralni državni organi samoupravnim težnjam kranjskih deželanov. Tretja pritožba proti imetnikom zastavljenih gosposk in deželskim sodnikom se je opirala na trditev, da si ti neupravičeno laste r e g a 1 n e p r a v i c e lova, ribolova in užitka gozdov na zemljiških gospostvih deželanov. Gre za zanimivo epizodo v dolgotrajni borbi med dvema stališčema: fevdalcev in dež. kneza. Stanovi so se sklicevali na staro­ davne deželne običaje, po katerih ima vsak deželan na Kranjskem pravico brez posebnega dovoljenja postavljati na svojih zemljiščih hišice (pode) za ptičji lov in loviti ptiče na razne načine. Ako je za­ sipala voda del svoje struge ter j e nastala na deželanovi zemlji mlaka, kjer so se držale divje race, je po zatrjevanju kranjskih stanov pri­ padal lov na nje zemljiškemu gospodu, ki ga je mogel dati v zakup. Podobne' pravice so si lastili deželam glede ribolova. Po deželnem običaju je smel zemljiški gospod ribariti v tekoči vodi. ki je tekla ob meji njegove zemlje in ni bila plovna, tako daleč, kakor je segalo njegovo zemljišče. Po zatrjevanju deželnih stanov je imel zemljiški gospod pravico loviti ribe za lastno potrebo tudi v najbližji tekoči vodi (potoku), čeprav njegov svet ni segal do take vode. Nasproti starim običajem moremo ugotoviti od 15. stoletja dalje stremljenje deželnega kneza, da bi razširil regalne pravice. Deželno- knežji oskrbniki in imetniki zastavljenih gosposk so uveljavili vla­ darjev regal. Deželani naj bi smeli loviti ptice, uporabljati mlake in ribariti v tekočih vodah le z njihovim dovoljenjem, za kar bi morali plačati visoke pristojbine. V svojem odgovoru vladar ni hotel priznati in na splošno odobriti partikularni pravni običaj, ki je veljal na Kranj­ skem. Podobne, deloma še večje svoboščine deželanov in plemstva glede lova in ribolova se omenjajo tudi na Koroškem, Štajerskem in Go­ riškem, vendar še manjka primerna študija o zgodovini lova in ribo­ lova v slovenskih deželah.2 6 Odločba Ferdinanda I. od 18. februarja 1535, ki sta jo razglasila deželni upravitelj in vicedom na Kranjskem, je stala na stališču, da nimajo vsa gospostva na Kranjskem enakih pravic glede lova in ribolova. Fevdalci, ki so doslej nemoteno ribarili in lovili ptice, smejo to storiti še naprej po starem običaju. Ako pa nastanejo glede teh pravic spori, naj j ih odloči sodišče.27 Drugače pa je odločil vladar glede pravice do »žirnine«, ki so si jo lastili zlasti imetniki zastavljenih gosposk. Ako je obrodil v hostah in gozdovih zemljiških 26 H. W a g n e r , Ein Beitrag zur Kärntner Fischereigeschichte, Carin- thia I, 139, 1949, 360 in op. 3; H. B a i t i , o. d., CariDthia I, 139, 1949, 353 el.; R B a c h o f e n - E c h t in W. H o f f e r , Jagdgeschichte Steiermarks, I. Bd. Materialien zur Geschichte des steirischen Jagdrechtes u. der Jagdverfassung, Graz 1927, v registru pod Vogeltennen, Vogelpüchl, Fischerei, Fischweid; R. M. C o s s à r , Un privilegio goriziano di caccia del 1548, Trieste 1947; C. M o r e l l i , Istoria della contea di Gorizia, Gorizia 1855, I, 132, IV, 55; P. v. R a d i e s , Geschichte der Jagd in Krain u. Fr. A. v. Steinberg, Laibach 1910, nima o obravnavanem predmetu ničesar; B. T e p l y , Odsevi gospodarskih in socialnih razmer v stoletju pred marčno revolucijo v našem slovstvu, Nova obzorja V, 1952, 312. 27 Prim, listino 15. marca 1535 v fase. Stare listine II, Stan. arh., ODAS Lj. 574 gospodov žir ali želod, so silili podložnike deželanov, da morajo njim plačati dačo za krmljenje svinj v gozdovih, češ da gre za regalno pravico, čeprav je ipripadala deželanu zemlja, na kateri je stal gozd. V tem pogledu je ukazal vladar, da ne sme nihče prikrajšati deželanov v užitku njihove gozdne posesti. Ker je prejela spodnjeavstrijska vlada več podobnih pritožb o nerednostih pri deželskih sodiščih, je predlagala vladarju Ferdinandu L, naj zastavi s potrebno reformo deželsko-sodnega postopka pri Kranjski, ki doslej še ni imela sodnega reda za nje, kajti malefični red z dne 20. avgusta 1514 je veljal samo za Ljubljano.2 8 Osnutek » k n j i g e o d e ž e l s k e m s o d i š č u i n r e d a z a m a l e f i č n a s o d i š č a « naj bi sestavila komisija, ki bi jo tvorilo nekaj zastopnikov vlade in dva kranjska deželana. Za podlago pri svojem zakonodajnem delu naj bi vzela komisija sodni red za avstrijske dežele v obliki, kakor ga je potrdil Maksimilijan I. dne 21. avgusta 1514 za Dolnjo Avstrijo. Komi­ sija naj bi pregledala omenjeni sodni red, črtala oziroma izpremenila posamezne člene v njem ter dodala po potrebi nove predpise, ozirajoč se ipri tem na prilike, običaje in pravo na Kranjskem. Ferdinand I. je odobril predloge dunajske vlade, zvišal pa je šte­ vilo članov komisije s Kranjske na štiri, od teh naj bi bila dva deže­ lana, ki vršita deželsko sodstvo, dva pa, ki ga nimata. Kranjski stanovi so izbrali na deželnem zboru maja 1534 sledeče delegate: Jurija pl. Lamberga, Erazma pl. Obratschana, Krištofa pl. Gallenberga in Franca pl. Rainer ja. Obenem so jim dali obvezna navodila, da morajo skrbno paziti, da obdrže deželani vse svoje stare svoboščine, ki so zapisane v deželnih ročinih ter se morajo braniti vseh novotarij.2 9 Iz spisov ni razvidno, da bi bili izdelali kranjski stanovi sami kakšne predloge ali celo osnutek za bodoči sodni red.3 0 Jasno pa je izkazano sodelovanje stanov kot zastopnikov dežele pri kodifikaciji kazenskega iprava in postopka na Kranjskem.3 1 Komisija, ki se je sesia pozno jeseni leta 1534, je končala svoja posvetovanja v začetku februarja 1535. Izdelani osnutek je predložila vlada Ferdinandu L, ki ga. je odobril in proglasil s posebnim mandatom dne 18. februarja 1535. 28 M. D o 1 e n c , Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Lj. 1935, 237, trdi pomotoma, da je malefični red za Ljubljano v najtesnejši zvezi z redom za kranjska deželska sodišča iz leta 1535. Enako je popraviti M. D o 1 en c, Ljub­ ljanska rokopisna zbirka pravnih obrazcev in predpisov izza tridesetletne vojne, Kronika II, 1935, da je imela Kranjska malefični red z dne 20. avgu­ sta 1514. 29 Prim, spise: okrog 24. ma ja in 22. oktobra 1534 v fase. 214, Stanovski arhiv, ODAS Lj. 30 VI. L e v e č , o. d., 277. 31 S. V i l f a n , o. d., 80 si., točno opredeli sodelovanje dež. stanov pri zakonodaji. 575 Sodni r e d za K r a n j s k o obsega : i . ' u v o â , k i z a č e n j a z mot iv i za sestavi tev sodnega reda, t. j . z z n a n i m i p r i t o ž b a m i o n e r e d n o s t i h v deže l skem sodstvu in k r š i t v a h deže ln ih svoboščin; 2. splošna n a č e l a o i z v r š e v a n j u deželskega sodstva t e r določi tev, p r i s to jnos t i k r a n j s k i h deže l sk ih sodišč; 3. določbe sodnega reda, n a j p r e j k a z e n s k o p r a v n e (čl. 1—21), n a t o k a z e n s k o p r o c e s n e (izvzemši čl. 44 in 49). A k o p r i m e r ­ j a m o besedi lo s a d n e g a r e d a za D o l n j o Avs t r i jo z d n e 21. avgus ta 1514 (prvi s tolpec razprede ln ice) z o n i m za K r a n j s k o (drugi s tolpec), 3 2 do­ b i m o sledečo s l iko: § d. a. Cl. kranj . s. r. 30 = — 31,32 = 33 = 34 = 35 = 36 = 37 = 38 = 39 = 40 = , 41 = 42 = 43 = 44 = 45 = 46 = i 2 (bog. prisega­ nje in prekli­ njanje) 3 (neznatno raz­ širjen) 4 5 6 7 8 9 10 11 (neznatno raz­ širjen) 12 13 14 15 16 17 § d. a. Cl. kranj. s. r. 47 = 18 (neznatno raz­ širjen) — 19 (pomoč storil­ cu po kazni­ vem dejanju) 48 = 20 (z dodatkom) 49 = 21 1,6 = 22 (močno pre­ delan) 2 = 2 3 3 = 24 7 = 25 (z velikim do­ datkom) 8 = 2 6 9 = 27 (z dodatkom) 4 = 2 8 10 = 2 9 11 = 30 12 = 3 1 13 = 32 14 = 53 § d. a. Cl. kranj . s. r. 15 = 34 16 = 35 17 = 36 18 = 37 21 = 38 22 = 39 23 =40-(z dodatkom) 24 = 4 1 25,26 = 42 (močno pre­ delan) 27 = 4 3 28 = 44 (z dodatkom) — 45 (krvavi denar) — 46 (sodni zapisi in listine) — 47 (pristojnost za svob., koseze in ključarje) 5 = 48 (predelan) 55 = 49 (predelan) 56 = 5 0 DežeJska sodišča n a K r a n j s k e m so b i l a n a č e l o m a p r i s t o j n a za vse neplemiče, t o r e j p r e d v s e m za k m e č k e podložnike . S t a n o v s k i zas topnik i so zahteva l i dostavek, d a t o ve l j a e n a k o za k o s e z e i n s v o b o d ­ n i k e (Freisassen), k i u ž i v a j o svoja zemlj išča i n h ü b e v svobodni lastnini, p a niso p l e m i š k e osebe, d a l j e t u d i za c e r k v e n e i n b r a t o v š č i n s k e k l j u č a r j e , k i j i m j e dež. g l a v a r k o t na jv iš j i odvetnik 1 r e d n a in­ s t a n c a . 3 2 3 Slo j e za o s t a n k e n e k d a n j e g a s loja kosezov k a r a n t a n s k e knežev ine , k i so obdrža l i vsa j d e l o m a n e k p o s e b e n p o l o ž a j med fevdalci in k m e č k i m i podložniki , k a j t i s o d n i r e d j e i z r e c n a izvzel o n e koseze, 3 2 A H y e , Beitrag zur österr. Strafrechts-Geschichte, Zs. für österr. Kechtsgelehrsamkeit, Wien, Jg. 1844, 1. Bd., 372—468 (tekst dolnjeavstrijskega sodnega reda na str. 374 si.), Land-Gerichts-Ordnung dess loeblichen Hoertzog- thumbs Crain vnd der angeraichten Herrschafften Windischen March, Moet- tnng, Ysterreich vnd Karrst,. Laybach 1685; H. H o e g e l , Geschichte des österr. Strafrechtes I, 1904, 39—41, II, 1905, 91—93. fa P r i m - 2 r - julija 1547, Vic. a. I, 101, ODAS Lj. (»aniezo will man die üircnenpröbst in den Städten auch zu der Landeshauptmannschaft ziehen«). 576 ki so bili že vključeni v kakšno zemljiško gospostvo teT so izgubili s tem svoje stanovske svoboščine.33 Razdobje zgodnjega kapitalizma pa je prineslo — kakor bom drugod podrobno prikazal — novo, močno diferenciacijo družbe. Od 15. stoletja dalje je nastajal v podeželju na eni strani p o l p r o l e ­ t a r i a t kočarjev, dninarjev, rudarjev, iužinarskih delavcev itd-, na drugi pa se je pojavljala tanka plast, zlasti v trgovini o b o g a t e l i h k m e t o v . Nova doba pa ni prizanesla tudi privilegiranim razredom. Nekateri manjši zemljiški gospodje niso bili kos izpremenjenim gospo­ darskim razmeram ter so moirali v denarnih stiskah odprodajati gra­ ščinsko zemljo. Kot kupci so se pojavili poleg meščanskih trgovcev premožni kmečki gospodarji, ki jih je nakup te »svobodne zemlje« dvignil nad množico ostalega podeželskega prebivalstva tako, da so smatrali zastopniki kranjskih stanov kot potrebno pribiti, da so » S T O - b o d n i k i « 3 4 kljub temu v hujših kazenskih stvareh podsodni dežel- skim ' sodiščem in ne enakopravni plemstvu. Kranjske člane komisije je posebno zanimala s t v a r n a pristoj- n o s t deželskih sodišč." Niso.se zadovoljili s predpisi dôlnjeavstrijskega sodnega reda, ki taksativno našteva hudodelstva, potem pa pusti v § 48 analogiji odprta vrata. Zato so dodali v ustreza jočem čl. 25, da more biti pristojno deželsko sodišče le za hudodelstva, ki se kaznujejo s 6mrtjo ali s hujšimi kaznimi, ki so izrecno naštete. V uvod k sodnemu redu pa so stavili še določbo, da ne spadajo na Kranjskem (v nasprotju h Koroški)36 pred deželska sodišča žalitve, obdolžitve kaznivih dejanj, zaušnice in podobno, telesne poškodbe brez krvi, pa tudi krvave ra- nitve, v kolikor ne tvorijo dejanskega stanu »malefičnega« hudodelstva. M. Dolenc36 je upravičeno poudaril velik pomen teh določb za razmah nižjesodnih instanc na Kranjskem. • K a z n i v a d e j a n j a , ki so spadala izključno v pristojnost de- želtekih sodišč, so bila:37 1. Pri političnih deliktih je zanimivo, da je dostavil kranjski sodni red usmrtitev in izdajo vladarja ter kot posledico' nedavnih kmečkih uporov organiziranje upora zoper gosposko (čl. 3, 7). 2. Glede usmrtitvenih deliktov (umor, uboj, samomor) ni bistvenih izpremembv razmerju do dôlnjeavstrijskega s. r. (čl. 4, 6, 10). 3. Enako velja za telesne poškodbe (čl. 5, 18) in 4. za delikte zoper spolno moralo, zakonsko zvezo in rodbino (čl. 12, 17). 3 3 Problem kosezov je pojasnil B. G r a f e n a u e r , Ustoličevan je ko­ roških vojvod in država Karantanskih Slovencev (Dela razreda za zgodov. in družbene vede SAZU v Lj., inštituta za zgodovino, sekcije za občno in narodno zgodovino 1), Lj. 1952, v registru pod! kosezi. 3 4 O problemu svobodnikov prim. J. P o 1 e c, Svobodniki na Kranjskem, GMS XVII, 1936, 5—142, zlasti 47, 124. 3 5 H. B a i t i , Die Kärntner Landgerichtsordnung von 1577, Carinthia I, 139, 1949, 348, o^. 42. 3 e M. D o l e n c , Ljubljanska rokopisna zbirka..., Kronika II, 1935, 81. 3 7 Prim. W. W a h l b e r g , Gesammelte kleinere Schriften u. Bruchstücke II, Wien 1877, 86—114; Hoe g el, o. d., I, 34si. 37 577 5. Kazniva dejanja proti premoženju (rop, večja tatvina, izsilje­ vanje utaja najdenega predmeta) se ne razlikujejo bistveno od onih v predlogi (cl. 15, 8, 44). 6. Ponarejanje in prenareja (čl. 11). Tu so dodali v zvezi z raz­ pravljanjem o policijskem redu še ponarejanje mer, uteži, tehtnic in trgovskega blaga. 7. Požig in zažig sta v obeh sodnih redih enako opredeljena (61.9).* 8. Isto velja za čaranje (čl. 14), krivo prisego in krivo pričevanje (cl. 13). J 9. Na novo pa so uvrstili na podlagi zahtev insbruškega zbora stanovskih zastopnikov delikt bogokletnega priseganja in prekldnie- vanja (čl. 2).38 Glede s p l o š n i h načel k a z e n s k e g a p r a v a zasluži omeniti, da je upošteval kranjski sodni red med činitelji prištevnosti tudi hudo bolezen, pri samomoru, ki ga v takem primeru ni štel za »malefično« hudodelstvo (čl.6).39 Pri uboju j e obravnaval silobran, ki izključuje protipravnost (čl. 25). Silobran je bil dopusten, ako j e šlo za protipraven napad na življenje, telo ali premoženje neke osebe ali njenih bližnjih sorodnikov. Kot primere silobrana je navedel: pravico ubiti nočnega tatu, ako ga ni bilo mogoče prijeti, enako tatu, ki so ga zasačili po­ dnevi, ako se je uprl aretaciji. Izmed oblik sokrivde je na novo uvrstil sodni red pomoč storilcu po storjenem kaznivem dejanju (čl 19 49) Kaznivost je ugasnila s pomilostitvijo, ki je bila možna po kranjskem sodnem redu ob enakih tehtnih razlogih, ki j ih j e določal že dolnje­ avstrijski sodni red (čl. 29, 30, 31, 33).« Le glede pomilostitve ubijalcev se je izpremenilo stališče. Kranjski sodni red je poudaril načela, ki so bila sprejeta na msbruškem in augsburškem zboru, ponovil pa je do­ ločbo kranjskega ročina iz leta 1338, da gre deželskemu sodniku ob uboju samo globa v znesku 60 fenigov. Odslej naj bi bil le vladar upravičen pomilostiti hudodelca v primeru naklepnega uboja, pa tudi brez pristanka sorodnikov ubitega.4 1 Glede predpisov o kazenskem p o s t o p k u so odklonili kranjski zastopniki široke pravice, ki j ih je dajal dolnjeavstrijski sodni red deželskemu sodniku v primeru o č i t n o d o k a z l j i v e g a malefič- nega dejanja t. j . pravico, da takoj zgrabi stalno naseljenega hudo­ delca na fevdalčevih tleh, ne da bi bil pre j dolžan zaprositi fevdalca, da mu ga izroči ali dovoli opraviti sodne funkcije na fevdalčevih zemljiščih. Šele po zgrabitvi j e bil v Dolnji Avstriji deželski sodnik dolžan obvestiti pristojnega zemljiškega gospoda. Kranjski sodni red je načelno močno omejil delovanje deželskega sodnika. Moral je-naj­ prej zahtevati od gospoda, da mu izroči hudodelca, in sicer stalno 38 W. W a h l b e r g , o, d., 101. w 3'Jf-y^hi\^g o.d.,94 netočno, ker dolnjeavstrijski sodni red iz leta 1514 se m upošteval hude bolezni, pač pa reformirani iz leta 1540. 4° W W a h l b e r g , o. d., 123, vendar ni jasno izraženo, da se ujemata glede razlogov pomilostitve dolnjeavstrijski in kranjski sodni red. 41 H. H o e g e 1, o. d., II, 35, trdi napačno, da le s pristankom sorodnikov. 578 naseljeno osebo brez njenega premičnega premoženja, osebo pa, ki se je klatila brez stalnega bivališča na fevdalčevi zemlji, pa z vso njeno premično imovino. Ako pa je bival fevdalec daleč proč od kraja, kjer se je pripetilo hudodelstvo in ni imel fevdalec v smislu sodnega reda predpisanega oskrbnika (župana) v bližini ter se je bilo bati, da bo hudodelec med tem pobegnil, je smel deželski sodnik neutegoma zgra­ biti storilca. Zlasti naj bi veljalo to, ako je zasačil deželski sodnik storilca pri dejanju na fevdalčevi zemlji, vendar izven strešnega kapu, oziroma ako ga je zasledoval z biriči takoj po dejanju in ga dohitel na fevdalcevih tleh. Če pa je šlo za postopek na podlagi i n d i c i j e v , je moral deželski sodnik najprej sporočiti pristojnemu zemljiškemu gospodu zadostne domneve, sum in znake, iz katerih bi bilo možno razvideti, da je obdolžitev utemeljena. Le v takem primeru je bil fevdalec ali njegov upravni organ dolžan izročiti obdolženca dežel- skcmu sodniku. V postopku na podlagi indicij je imela uporaba torture bistven pomen. Kranjski sodni red je priporočal sodniku, naj skuša najprej na drug način ugotoviti resnico. Prednost naj imajo razbremenilni dokazi, zlasti je potrebno raziskati dejanski stan in izvršiti poizvedbe na kraju dejanja. Šele, ako obdolženec ni mogel dokazati svoje ne­ dolžnosti, naj bi smel uporabiti deželski sodnik torturo, vendar se mora ozirati na starost, telesno konstitucijo hudodelca in stopnjo hudodel­ stva. Ako je več storilcev, naj začne z mučenjem onega, od katerega bi utegnil najlaže izvedeti resnico. Vsa ostala določila o kazenskem procesu so enaka kot v dolnjeavstrijskem sodnem redu, le da deželski sodnik na Kranjskem ni bil vezan na 6 oseb kot minimum članov sodnega zbora. Kranjski stanovi so dosegli s kodifikacijo sodnega reda iz leta 1535, da so ostale njihove deželne svoboščine neokrnjene. Zato niso hiteli, ko je ukazal vladar leta 1544, naj se posvetujejo o reformi deželskega sodstva na podlagi Constitutio criminalis Carolina 4 2 iz leta 1552. Gotovo je bila tudi težnja stanov zadržati prodiranje in uporabljanje rimskega prava v pravosodju na Kranjskem. O problemu r e c e p c i j e r i m ­ s k e g a p r a v a na Slovenskem bi bila potrebna posebna študija. Le mimogrede naj omenim, da se kaže prodiranje rimskega prava v uva­ janju sodnega postopka ob zaprtih durih v nasprotju k starejšemu javnemu postopku po starih pravnih običajih. Novi način se omenja v ljubljanskem malefičnem redu iz leta 1514 in v pravicah, ki jih je podelil Maksimilijan I. leta 1518 glede sodnega postopka koroškim mestom in trgom.4 3 Kmalu nato se je pojavila v krogih vladarjevih svetovalcev zamisel skupnega deželskosodnega reda za vse spodnjeavstrijske dežele, toda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za plačevanje sodnih organov je bila odložena.4 4 Leta 1562 je naročila vlada ponovno stanovom, naj 42 H. B a 111, o. d., 337. 43 H. B a 111, o. d., 335 si. 44 H. B a 1 1 1 , o. d., 339 si. 37* 579 razpravljajo o pomanjkljivostih deželsko-sodnega reda.4 5 Naslednje leto pa so predlagali kranjski deželni stanovi sami reformo čl. 22 sod­ nega reda iz leta 1535.48 Odstopili so od načela, da ne sme imetnik deželskega sodišča seči na zemljišče fevdalca, kjer se je nahajal hudo­ delec, preden ni zaprosil za dovoljenje dotičnega zemljiškega gospoda. Trdili so, da zlorabljajo zlasti ubijalci te določbe s tem, da se skrijejo najprej na zemljišču nekega fevdalca. Preden pa je dospela odobritev, ki jo je zaprosil deželski sodnik od dotičnega zemljiškega gospoda, je pobegnil ubijalec na zemljišče drugega fevdalca. Ker se je to ponav­ ljalo, so se naveličala deželska sodišča kazenskega pregona tudi, da bi se izognila stroškom. Zato so dovolili stanovi, da sme odslej vsak imetnik deželskega sodišča, ki je izvedel za očitno dokazljivo »male- fično« dejanje, takoj in brez obvestila zemljiškega gospoda zgrabiti hudodelca na^fevdalčevi zemlji ter ga odpeljati. Šele potem naj bi bil dolžan sporočiti pristojnemu fevdalcu ter ga povabiti k zaslišanju hudodelca. S tem so se povrnili kranjski stanovi na obliko § 1 dolnje- avstrijskega sodnega reda. Kranjski deželni stanovi so opozorili pri tej priliki ponovno na veliko število naklepnih u b o j e v . Prosili so, naj vladar ukaže imet­ nikom deželskih sodišč, da iztrebijo ubijalce v svojih okoliših ter j ih ne izpuste za denar ali drugo premoženje. Ker so se zanašali naklepni ubijalci tudi na pomilostitev po vladarju, so ga prosili stanovi, naj to stori le izjemoma ter se ne ozira na izjavo o odpuščanju kaznivega dejanja, ki jo je dobil ubijalec od revnih sorodnikov ubitega za denar. Ferdinand I. je odobril reformo čl. 22 sodnega reda ter j o proglasil 4. septembra 1563 s posebnim mandatom, ki so ga uvrstili kranjski sta­ novi med deželne svoboščine.47 Odslej ni prišlo do novih izprememb v sodnem redu. Se vedno pa so znali izkoristiti sodno oblast gospodje in imetniki deželskih sodišč, — kakor izvemo iz razprav na stanov­ skem deželnem zboru leta 1609 — ker so odpuščali hudodelcem krimi­ nalno kazen za denar v korist svojih »mošenj« in j ih niso kaznovali v smislu kranjskega sodnega reda po njihovi krivdi,4 8 O veljavnosti kranjskega sodnega reda pričajo njegovi zapisi v raznih uradnih,zbir­ kah pravnih predpisov 17. stoletja in dejstvo, da j e izšel ta sodni red leta 1685 tudi v tisku.4 9 Dokončno je ' prenehal veljati kranjski sodni red leta 1768, ko je bila izdana C o n s t i t u t i o c r i m i n a l i s T h e ­ r e s i a n a. 45 H. B a i t i , o.d., 345. 4 e 26. julija 1563, v fase. 217, Stan. arh., OD AS Lj. *7 4. septembra 1563, Landshandvest, f. 84/84'; Fr . K l u n , Diplomatarium Carmohcum, Priloga MHK X, 73si., št 105; F r. K o m a t a r , Das städtische Archiv m Laibach, Jahresber. & Oberrealschule Laibach 1903/4, 40. « Prim rkp. 49 (I, 2 d), Stanovski arhiv, ODAS Lj. in M. D o 1 e n e, Ljub­ ljanska rokopisna zbirka... (t. j . Lavbasserjeva), Kronika II, 1935, 105; tiskano izdajo prim pod op. 32. 4 9 16. februarja 1609, Vie. a. I, 155; Landtags- u. Großen Ausschuß Protocol no. 9, fol. 92 (27. maja 1609), ODAS Lj. 580 . Posebno pozornost vzbuja čl. 45 sodnega reda za kranjska deželska sodišča iz leta 1535. »Kjer se pripetijo uboji, ni dovoljeno dvigniti mrtvece in jih pokopati brez vednosti in ogleda dežel skih sodnikov. Deželskemu sodniku gre odslej za » k r v a v i d e n a r « le 1 funt in 1 fenig v belem (t. j . dunajskem ali graškem) novcu zato, da bi opravili deželski sodniki ta ogled tem bolje, ogledali poškodbe in rane v pri­ sotnosti »dobrih ljudi«, s tem pridobili indicije, temeljito izkustvo* ter mogli postopati tem hitreje in temeljiteje proti storilcem v smislu sodnega reda.«5 0 Podobnega določila ni bilo v dolnjeavstrijskem sod­ nem redu, pač pa je veljal na Kranjskem močno ukoreninjen partiku­ laren pravni običaj, na katerega so se morali ozirati pri kodifikaciji. Dajatev, ki so jo omejili na i funt in 1 fenig, je šla deželskemu sod­ niku ob ogledu storjenega hudodelstva (uboja). Zato ni bilo dovoljeno pokopati mrliča, preden ni bil izvršen. uradni ogled. Enak pravni običaj in isti znesek krvavega denarja so poznali še na Štajerskem in Koroškem. Člen 113 štajerskega sodnega reda za deželska sodišča iz leta 1574 ga omenja ne le v primeru, da najdejo v sodnem okolišu ubitega človeka ali mrtveca vobee, marveč tudi v primeru samomora, ki je veljal (izvzemši izvršenega v stanju duševne zmedenosti) za hudodelstvo.5 1 Predpisal pa je štajerski sodni red, da mora opraviti deželsko sodišče ogled v treh dneh, sicer je upravičen zemljiški gospod kraja, kjer je bil mrtvec najden, sam odrediti njegov pokop. Podobno pozna zapis koroškega deželnega prava iz 16. stoletja dolžnost plačati ob nasilni smrti človeka deželskemu sodniku 1 funt fenigov, sodnemu slugu pa 2 feniga, preden so dvignili mrtveca s tal.5 2 Koroški sodni red, ki je bil sestavljen šele 1577, pa je smatral omenjeni pravni običaj za neprimeren, ker niso dovoljevala deželska sodišča »dvigniti« mrliča, preden bi bil plačan krvavi denar.5 3 O globoki zakoreninjenosti dajatve krvavega denarja na Štajer­ skem in Koroškem ne le v kimetskem podeželju, marveč tudi v meščan­ skih naselbinah, pričajo zapisi pravnih napotil zlasti s severne Šta­ jerske od 16. do 18. stoletja: za trg St. Ruiprecht ob Rabi, iz 16. stoletja,54 trg Gleisdorf severno odtod, iz 17. stoletja,55 Feistritz ob reki Ilz, iz 18. stoletja,56 Passali, iz leta 1662,57 Strallek pri Vorau,58 iz leta 1573, 5 0 Prim, tiskano izdajo iz leta 1685 pod op. 32. 5 1 F r. B y 1 o f f , o. d-, 75. 52 »Vier Seulen im Landtsrechten«, prim. H. B a i t i , o. d., Carinthia I, 139, 1949, 354, op. 61. 53 Archiv f. österr. Geschichte, 118. Bd., 1951, 88. 54 F. B i s c h o f f - S c h ö n b a c h , Steirische und kärntnische Taidinge (Österreichische Weistümer VI), Wien 1881, 207. 53 Prav tam, 216. 5 8 A. M e l i - E . v. M ü l l e r , Steirische Taidinge. Nachträge (österr. Weistümer X), Wien 1913, 167. 57 österr. Weistümer VI, 173. 58 Prav tam, 152. 50 Prav tam, 158. 581 Gschaid pri Kapfenbergu,59 iz leta 1570, Spital na Semmeringu, iz 16. sto­ letja,60 Prein-Reichenau severno odtod, ki leži tesno na štajerski meji, vendar danes že v Dolnji Avstriji, iz 16. stoletja,61 Cače pri Beljaku,62 iz dobe 1565—1581. Povsod je šla deželskemu sodniku v primeru uboja 6 3 in samomora kot deželskosodska pristojbina ob ogledu mrliča 1 funt (ponekod namesto tega že 1 goldinar) in 1 fenig. Zadnjega so nazivali »krvavi fenig«. Preden ni bila poravnana pristojbina, se ni smel nihče dotakniti mrliča. V trgu St. Ruprecht je prejel pristojbino sodnik iz premoženja ubitega, kar kaže, da je bil prvotni namen krvavega denarja že pozabljen. Ako premoženje ubitega ni bilo zadostno, so morali tu dopolniti potrebno najbližji sorodniki ubitega. Če pa teh ni bilo, je plačala znesek meščanska blagajna. V Čačah je bil v rabi zanimiv običaj, da so položili krvavi denar na mrtveca samega, od koder ga je prevzel sodni organ. Člen 119 štajerskega deželnega prava, ki je bilo zapisano morda v drugi polovici 14., ako ne šele v 15. stoletju, in ki je verjetno veljalo tudi na Kranjskem, jasno izraža, da »vzame 1 funt in 1 fenig le oni, ki ima p r a v i c o k r v n e g a s o d s t v a . Ako ga ni vzel upravičeno, tudi ne sme soditi o človeški krvi.«64 Zato se omenja večkrat krvavi denar tudi v sporih za meje deželsko sodnih teritorijev in za pravico krvnega sodstva. Potek meje med deželskima sodiščema Svibno in Mokronog je bil sporen pri cerkvi sv. Martina na Kalu južno od Kladja.6 5 Ko je poslal leta 1478 kmečki podložnik, ki je ubil kmeta na proščenju na Kalu, krvavi denar oskrbniku v Mokronogu in ne v Svibno, je nastala pravda med obema deželsko^sodnima gosposkama zaradi interesa, ki sta ga imeli na pobiranju omenjene dajatve, ki jo je torej plačal u b i j a l e c deželskemu sodniku.6 6 Podoben primer se j e pripetil v okolišu kranjskega deželiskega sodišča, kjer je vršilo na podlagi vladarjeve podelitve v 15. stoletju mesto Kranj deželsko sodno oblast. Preddvorska graščina, ki je bila v okolišu kranjskega dežel- skega/ sodišča, je imela samo pravico obgradja. Ko pa je sprejela gra- ščakinja leta 1691 od kmečkega podložnika-ubijalca krvavi denar, so jo tožili kranjski meščani zaradi nasilja in umaknili tožbo šele, ko je vrnila tožena stranka krvavi denar ter dala pismeno izjavo zase in za svoje pravne naslednike, da ne bodo nikdar več sprejeli omenjene dajatve, ki jim ne priliče, in s tem posegli v deželsko sodstvo, ki ga preddvorska graščina ni upravičena vršiti.67 Ako je prejel zemljiški 60 Prav tam, 55. 61 Prav tam, 68. 82 Prav tam, 428. m Razen v Prein-Reichenau, kjer je veljal za samomor znesek 1 funt in i fenig, za uboj pa v Dolnji Avstriji običajni znesek 32 funtov fenigov. 64 F. B i s c h o f f , Steiermärkisches Landrecht des Mittelalters, Graz 1875, 65, 127. 65 L. H a u p t m a n n , Erläuterungen z. histor. Atlas d. österr. Alpen­ länder I, 4, Wien 1929, 477. 66 Rkp. B 53, f. 427', Drž. arh. Dunaj, Chmel, Monumenta Habsbureica II, 900, št. 1210. 67 Rkp. knjiga obrazcev Maksim. Leon. Raspa, župnika v Kamniku, str. 57 si., Škof. arh. Lj. 582 gospod naknadno tudi pravico krvnega sodstva, je prišlo do izpre- membe v dajatvi krvavega denarja. Gornjegrajski samostan je moral oddajati za svoje podložnike krvavi denar deželskemu sodniku v Mo­ zirju. Ko pa je prejela ljubljanska škofija, ki ji je bila inkorporirana gomjegrajska opatija, leta 1470 tudi deželsko sodstvo za Goričane, so morali pošiljati podložniki omenjenega samostana v primerih uboja krvavi denar v Goričane.6 8 Do posebno mučnih prizorov je moralo priti ob pobiranju krvavega denarja, ako je bila sporna deželsko- sodna oblast glede nekega kraja. Ko se je pripetil leta 1494 uboj na Okroglem, je poslal loški oskrbnik svojega zastopnika, da opravi ogled mrtveca in odredi njegov pokop. Toda Kranjčani, ki so se tedaj prav­ dali s freisinškimi škofi zaradi krvnega sodstva na Okroglem, so pre­ prečili izvrševanje deželsko-sodne oblasti protistranki s tem, da so dali prepeljati mrliča z Okroglega v Kranj, kjer so ga morali kmetje straziti eno noč na rotovžu.09 Glavni namen, ki ga je imela dajatev krvavega denarja v tej dobi, nam odkrivajo nekateri viri. Pravno napotilo za St. Dionisen pri Brucku ob Muri iz 15. stoletja opozarja ubijalca, naj se varuje pred »tožbenim krikom« (clamor), ki bi sprožil kazenski postopek proti storilcu in prisilil sodnika, da bi posegel in dal zgrabiti ubijalca. Zato naj pošlje ubijalec čimprej sodniku krvavi denar in prejme s tem od njega v a r n o s t , vendar ne pred maščevanjem sorodnikov ubitega.7 0 V tem še odseva starejše naziranje, da je zasledovanje ubijalca bolj zasebna zadeva oškodovančevega rodu. Enako' je predpisoval člen 208 štajerskega deželnega prava, naj da ubijalec krvavi denar deželskemu sodniku.7 1 Vse to vzbuja vtis, da so skušali krogi z e m l j i š k i h g o ­ s p o d o v preprečiti kriminalno kaznovanje ubijalca, celo uvedbo kazenske tožbe, olajšati sklepanje sprave ter pripomoči sodniku do globe in sorodnikom ubitega do krvnine (vražde).72 Po sklenjeni spravi in poravnavi je nato deželsko »sodišče razglasilo pomirjenje javno, n. pr. na tedenskem sejmu.7 3 Nasproti omenjenemu stremljenju še je skušalo uveljaviti stališče d r ž a v n e oblasti, ki je smatrala uboj za hudodelstvo, ki se mora v interesu splošnosti strogo kaznovati, in sicer s k r i m i n a l n o k a ­ z n i j o . Zato je objavil Maksimilijan I. tik pred svojo smrtjo leta 1519 ukaz, da ne smejo deželski sodniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem sprejemati več krvavega denarja, češ da se mnogi zanašajo nanj in izvrše uboje, ki bi j ih sicer ne storili, ako bi ne bilo tega 6 8 Österr. Weistümer VI, 405, X, 278; Archiv f. österr. Geschichte, 118. Bd., 1951, 41 sl. 09 Prim. fase. 37, n° 201, fol. 27', H. L. H. in ost., Okrožni arh. v Miinchenu. 70 österr. Weistümer VI, 318. 71 F. B i s c h o f f , o. d., 160. 72 H. H i r s c h , Die hohe Gerichtsbarkeit im deutschen Mittelalter, Prag 1922, 36 sl. 73 N. pr. fase. 37, n° 201, f. 13 (uboj v Smartnem pri Kranju), H. L. H. in ost., Okrožni arhiv v Miinchenu. 583 slabega običaja, zaradi katerega se godi toliko zla.74 Prav v ta čas pade primer uboja v Križah pri Tržiču, t. j . v okolišu kranjskega deželskega sodišča, ki je zabeležen v kranjski sodni knjigi. Gregor Gole je poslal krvavi denar kranjskemu mestnemu sodniku, ki j e vršil tudi funkcije deželskega sodnika. S tem dejanjem se je izkazal kot ubijalec. Dobil je sicer azil pri cerkveni oblasti, toda kranjsko sodišče mu je odreklo, najbrž v zvezi s prepovedjo vladarja, tako imenovani »salvus con- duetus« ter ga pozvalo, naj zapusti okoliš kranjskega deželskega so­ dišča.75 Maksimilijanov ukaz ni bil učinkovit, ker vladar ni imel lastnih organov, ki bi izvajali prepoved. Deželski sodniki so se držali starega pravnega običaja še naprej. V starejši dobi od 12. do 14. stoletja pa je imel »krvavi denar« mnogo širši pomen. Ko je potrdil cesar Henrik VI. leta 1193 oglejskemu patriarhu furlansko vojvodino, mu je dal med regalnimi pravicami tudi višjo sodno oblast. Pri tem navaja listina dva najvažnejša primera hudodelstev, ki sta spadala pred višje sodišče patriarha: tatvino kot hudodelstvo proti premoženju in napade proti telesni integriteti ( = udarce, ranitve in uboj), ki j ih združuje pod skupnim nazivom » s a n g u i n o l e n t u s d e n a r i u s « . 7 8 Enako je navedel koroški voj­ voda Ulrik kot deželni knez leta 1265 v potrditvi svoboščin freisinške posesti v Slovenski Marki, da si je pridržal sodstvo v primerih treh najtežjih hudodelstev: tatvine, posilstva (raptus) ter uboja z ranitvami vred. Zadnjo skupino je označil kot » p l u t i g e r p h e n n i n c h«.77 Tudi v pravnem napotilu za samostan Goss pri Leobnu, ki je bilo zapisano sicer šele v 15. stoletju, pa j e gotovo starejše, navajajo, da pripada deželskim sodnikom sodstvo v primerih omenjenih treh naj­ težjih hudodelstev: tatvini, posilstvu in »p l u e t i g e n p h e n i n g«.78 V vseh obravnavanih listinah stoji izraz »krvavi denar« namesto označbe one skupine kaznivih dejanj, pri katerih j e obstajal običaj pobirati to denarno dajatev. To pa more biti le skupina hudodelstev, in sprekrškov zoper telesno integriteto. Iz vsega sledi, da so jemali v starejši dobi krvavi denar v primerih kaznivih dejanj proti telesni integriteti vobče in ne samo pri uboju, marveč zlasti tudi pri ranitvah. V teku 12. in 13. stoletja pa je prišlo do važnih izprememb v ustroju sodstva. Višje sodstvo.se j e razvilo v k r v n o s o d ' s t v o , nastala je 74 B S e u f f e r t , o. d., 258 in op. 101/2 (tudi deželsko sodišče Stari grad- Kamnik). ° 7* 1519, 15. novembra, rkp. Gerichtspuech des ersamen vnd weysen Antho- nien Strugkel, Statrichter zw Khraynburg, str. 291, Škof. arh. Lj. S tem od­ pade dvom M. Dolenca, O »krvavem penezu« in sorodnih dajatvah, GMS XX, 1939, 281, kako je mogel pripadati krvavi denar mestnemu sodniku v Kranju. 76 F r. K o s , Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku IV, 413, st824 (1193, 10. januarja), V, 48, št. 71 (med 15. majem in 24. junijem 1204), V, 81, š t 143 (1209, okoli 13. januarja). " 1265, 14. junija, F r. S c h u m i, Urkunden- u. Regestenbuch des Herzog- thums Krain II, 269 si., št 346. 78 österr. Weistümer VI, 306. 584 cela vrsta nižjih imunitetnih, patrimonialnih in deželskih sodišč.79 Razmejitev med lažje in težje kaznivimi dejanji, ki naj bi pripadala posameznim sodiščem, ni' potekala povsod, enako. To ne velja le glede razvoja deželskih teodišč na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, marveč tudi glede nižjih sodišč zemljiških gospostev. Ponekod je uspelo nižjemu sodniku, da je premaknil mejo svojega delovanja navzgor ter pritegnil zlasti ranitve v svojo pristojnost. V tem primeru je ostal višjemu sodniku le uboj (oziroma umor). Drugod pa so ostale višjemu sodniku še vse krvave ranitve. Zelo zanimivo je premotriti s tega vidika cerkvena zemljiška gospostva, ki so si ponekod želela pomagati s po­ narejenimi listinami, da bi povečala pristojnost svojih sodnih organov. Vse to se kaže v določilih listin o krvavem denarju. 8 0 Če povzamem vse ugotovitve, morem trditi, da je bil krvavi denar v starejši fazi razvoja s o d n a g l o b a , 8 1 ki je zapadla predvsem v primeru krvave ranitve in se razširila na vse telesne poškodbe z ubo­ jem vred. Kolik je bil ta znesek v najstarejši dobi, ni mogoče ugotoviti. V 14. stoletju je znašal na Kranjskem v primeru uboja 60 fenigov, kar ustreza 1 funtu fenigov.82 Ko pa je prešlo zlasti na Kranjskem in Štajerskem sodstvo glede ranitev bolj in bolj na nižja sodišča, se je omejila dajatev vedno bolj na primere uboja in samomora ter postala končno nekaka deželsko-sodna pristojbina za ogled mrtvecev, katere znesek je ostal skoraj neizpremenjen skozi stoletja: 1 funt in 1 femg. Pravni običaj krvavega denarja je prejel na ozemlju Kranjske, Štajerske in Koroške svojo posebno, značilno obliko», če ga primerjamo *> O tem problemu prim. H. H i r s c h , o. d., 13-49, 50-68, 109 si.; H. B a i t i , Die ländliche Gerichtsverfassung Steiermarks, Archiv fur osterr. Gesch., 118. Bd., 46 sl. 80 Za samostan S e k o v o (prim. Fontes rer. Aus! II, Abt. 1, 175; J. Z a h n , Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark I, 519, II, 82 sl.); prosti jo v D ò - b r ì i ve s i (prim. K o s , Gradivo IV, 434 si., št. 858), posest b a m b e r s k i h škofov v dolini Labodnice (prim, österr. Weistümer VI, 525), posest s e n t - p a v e l s k e g a samostana med Savo in Krko (prim. K o s , Gradivo V, 84, št 152), samostan Z i čo pri Konjicah (prim. F. Bi sc hof f , o. d., 128), s a l z - b u r š k o posest v trgih Althofen, Guttaring in Hüttenberg prim, osterr. Weistümer VI, 508), samostan St. L a m b r e c h t pri Murau (pnm Osterr. Weistümer VI, 223), fevdi k r š k i h škofov na Štajerskem, zl. v Savinjski dolini (prim. Notizenblatt d. Akad. d. Wiss. Wien II, 1852, 310). 8 1 V virih omenjena kot »judiclalis emenda« ( Z a h n , o. d., II, 82), »emenda pro tali delicto« seil, effusio sanguinis ( S c h u m i , o.d, II, 269sl.), »nummus pro emenda sanguinis quod vulgo vocatur pluetiger pnennmeh« ( Z a h n , od., II, 405). Prim H. Hi r s с h , o. d., 52 sl.; H. B a i t i , o.d., 87 sl., je sodil napačno, da pri uboju v silobranu in samomoru ni bila možna globa. Samomor je veljal načelno za hudodelstvo. Dokazani silobran pa ni imel po tedanjem pravnem mišljenju za posledico nekaznivosti, marveč je dajal^ po sodnem redu pravico do pomilostitve po preteku pol leta in po doseženi spravi; prim. Ho e g e l , o. d., 80. Šele mnogo pozneje moremo smatrati krvavi denar 'za tipično dajatev sodnemu organu ob izvrševanju svojih funkcij, kot to na splošno trdita M. D o l e n c , o.d., 273, in H. B a i t i o.d., 41. 82 Prim. Landshandvest..., f. 2' (1358). Pri M. D o l e n c u , o.d., 280 je popraviti: 5 mark ogl. prejme gospod ubitega podložnika. Tudi je prav tam, 279, napačno tolmačenje listine ročina, ki jo je že VI. L e v e č , o.d., 2?8, docela pojasnil. 585 s sorodnimi u s t a n o v a m i v sodstvu n a S a l z b u r š k e m in Tiro l skem, k j e r j e o b s t a j a l zelo dolgo p o s e b e n pos topek v p r i m e r u ubo ja , 8 3 p a t u d i p r i j u ž n i h in s e v e r n i h Slovanih, zlasti p r i C e h i h in P o l j a k i h . T u d i t a m so o p r a v l j a l i v s r e d n j e m v e k u sodni o r g a n i v p r i m e r u n a s i l n e smrt i m r l i š k i ogled. S a m o oni so bi l i u p r a v i č e n i dv igni t i m r t v e c a s t a l t e r o d r e z a t i samomori lca . 8 4 Imel i so p r a v i c o vzeti o b l e k o ub i tega s sebo j t e r j o u p o r a b i t i kot d o k a z i l o p r i sodišču. T o p r a v i c o sodnih o r g a n o v so i m e n o v a l i n a P o l j s k e m » k r w a w n e « . Kaz imir Veliki j e želel izkore­ n i n i t i t a s ta r i o b i č a j in ga j e p r e p o v e d a l v čl. 106 svoj ih s t a t u t o v t e r p r e d p i s a l , n a j se zadovol j i jo sodni o r g a n i z d e n a r n o da ja tv i jo enega groša. 8 5 O usodi k r v a v e g a d e n a r j a v F u r l a n i j i , k i j e p r i še l že ob k o n c u 12. s tolet ja de loma v r o k e p a t r i a r h o v i h odvetnikov, p a bi b i la p o t r e b n a specia lna š tudi ja . 8 6 C A R N I O L I A N C O U R T - O R D E R O F T H E C O U N T Y - C O U R T S O F T H E YEAR 1535 At the early time of capitalism (in the 16th century) which was an econo­ mically and socially greatly agitated period, it came to the codification of the criminal law and the criminal procedure in the Slovenian Alpine coun­ tries. Mr. Fr.Byloff and Mr. H. Baiti had explained how the codification of the court-order went on in Styria (in 1574) and in Carinthia (in 1577) under the influence of the contradictory forces of the lords of the manor, the town and borough settlements and the sovereign, whereas the author of this article showed the formation and the character of the court-order of Carniola in 1535. He described the part of the county-courts in Carniola and the effort of the Country States in the defence of their privilégies of the lower criminal jurisdiction, of the fishing and hunting rights and against the disorder in the exercising of the high jurisdiction. He had also to emphasize the importance of the pawned demesnes of the sovereign in Carniola. The codification of the court-order in Carniola was stimulated by the government and carried out with the cooperation of the representatives of the u • ^ f r - K o ! b . D a s alte Bahrrecht in Tirol (Das gerichtliches Verfahren bei Totschlag im Landgericht Steinach), Tiroler Heimat, Jahrbuch für Ge- fn.Ä?^ U n r Y o l k s k l m d e > hrsgb- •• H. Wopfner u. Fr. Huter, Bd. XIII—XIV, 1949/50 7—64 Poznam samo recenzijo knjige v Zeitschrift d. Savignystiftung f. Rechstgeschichte, 69. Bd., germ. Abt., 1952, 500—502. M R. R a u s c h e r , Usmrćeni človeka v češkem prâvu zemském. Kni- bovna pravničke fakulty university Komenského v Bratislave, sv. 18, 1927 5? si.; J. M a r k o v , Pripravne rizeni procesni v češkem pravu zemském f i ; « , 1 , 1 " K m h ( > v n a pravničke fakulty un. Kom. v Bratislave, sv. 30, 1930, 3 si., zl. 20—22. , ,m ° B a J z e r , Statuty Kazimierza Wielkiego, Studia nad historia prawa polskiego XIX, Poznan 1947, 526. 8 6 K o s , Gradivo V, 29, š t 36. 586 Country States. The court-order of Lower Austria from the year 1514 formed the basis for this codification. On an index (page 576) the author shows the likeness of the regulations at both laws. In the systematical survey of the county court-order (page 576—80) the author is discussing the personal and real competence of the country-courts in Carniola, he gives a survey of the most important crimes and the general prin- ciples of the criminal law and criminal procedure, he touches the problem of the reception of the Roman law and the validity of the court-order in Carniola until the proclamation of the Constitutio Criminalis Theresiana (1768). In the last paragraph (page 581—6) the author discusses the matter of »de- narius sanguinis«. He finds its original signification (from 12«1 till 14th cen- tury) in the penitence-fine (emenda) in the case of wounding, then also in the caso of all crimes against the integrity of the human body. Later in the 15th till 18th century it became a characteristical duty given to the county judge in Carniola, Styria and Carinthia in the case of a violent death (manslaughter, suicide) at the inquest on the dead body. 587 M i r k o R u p e l NAMESTITEV FELICIJANA TKUBAKJA V LJUBLJANI Primož Trubar je poslal svojega dragega sina Felicijana sep­ tembra 1580 v domovino s tremi enako se glasečimi pismi in s tremi izvodi pravkar natisnjene Formule concordia©, da bi jo štajerski, koroški in kranjski teologi ter šolniki pregledali in čimprej podpisali! Poveril j e to nalogo mlademu Felicijanu, ki je tedaj kot štipendist končaval študij v knežjem zavodu v Ttibingenu, ker je ta želel videti Dunaj, Štajersko, Koroško in Kranjsko. Oče mu ni hotel odbiti prošnje, »damit er auch etwas in der weit sehe vnd erfahre, vnd nicht im sti­ pendio zu Tübingen erfaule«. V omenjenih pismih je Primož mimo* grede dodal, da je Felicijan pripravljen sprejeti na Slovenskem pridi- garsko službo (Drugi Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, 70 in 91). Kranjskim veljakom je Felicijan prišel kot nalašč, ker so s slo­ venskimi pridigarji, zlasti v Ljubljani, bili v zadregi. Zato so na posvetu deželnega odbora v Ljubljani dne 6. oktobra sklenili, naj superinten­ dent Krištof Spindler izjavi, ali kaže Felicijana sprejeti v službo; za poskušnjo naj bi pridigal naslednji četrtek in čez osem dni ali pa naslednjo nedeljo (Drugi Trubarjev zbornik, 91—92). Dne 13. in 16. oktobra je Felicijan imel dve nemški pridigi ter skušnjo dobro prebil. Dne 17. oktobra so mu nakazali za trud in stroške 50 goldinarjev (gl. nalog blagajniku 17. oktobra 1580 v ODAS, stanovski arhiv, fase. 288) in hkrati naročili Spindlerju, naj se z njim pogodi zaradi namestitve: dokler se ne bi poročil, mu nudijo 100 kron ( = 200 goldinarjev) letne plače (prilaga št. 1). V tem pismenem naročilu Spind­ lerju je poudarjeno, da potrebujejo deželni stanovi predikanta, ki bi poleg latinskega znal tudi nemški in slovenski jezik. Iz tega bi lahko sklepali, da je Felicijan znal slovenski. Zakaj ipa je, kakor se bere v istem aktu, dvakrat zavrstjo pridigal samo v nemškem jeziku? Po­ manjkanje pridigarske prakse v tem jeziku? Premajhno znanje ali celo neznanje slovenščine? Felicijan se je rodil v Kemptenu 1555 ali 1556 (Kidrič, RDHV I, 253) in j e le kot otrok tri leta prebil na Slo­ venskem, ko je oče kot superintendent deloval v Ljubljani od 1562 do 1565; drugače je živel v tujini in se tam tudi izšolal. Razumljivo je tedaj, da je le slabo znal slovenski. Vsekakor pa je upal, da si bo 588 pridobil znanje slovenščine, kakor je terjala njegova služba; vendar si še 1585. leta ni upal slovenski pridigati (MMK XVII, 114). — Sloven­ ski abecednik s Felicijanovim posvetilom (Abecedarium oli tablica^ iz katere se vsaki more lahku inu vkratkim brati inu pisati navučiti, v Tibingi 1566), ki je bil pred kratkim odkrit (gl. Ljubljanski dnevnik 4. aprila 1953), si za zdaj ne morem drugače razlagati, kakor da mu ga je sestavil oče, saj je po Kidričevem podatku bilo Felicijanu leta 1566 šele deset let. Felicijan je bil s pogoji, ki mu jih je sporočil Spindler, zadovoljen, povedal pa je, da potrebuje za namestitev še privoljenja württem- berškega vojvode in očeta Primoža. Zato sta 19. oktobra šla dva dopisa na Nemško, eden na Primoža (gl. Drugi Trubarjev zbornik, 92), drugi na Ludvika Württemberskega (priloga št. 2). V prvem sporočajo deželni stanovi očetu, da je Felicijan 13. in 16. oktobra imel v Ljubljani dve nemški pridigi in da so poslušalci bili prav zadovoljni; zato da so se po pastorju Krištofu Spindlerju pogajali z njim, da bi postal stanovski pridigar. Pristal da je, le dovoljenje da mora še dobiti od württem­ berskega vojvode kot le-tega »alumnus« in pristanek svojega očeta. Prosijo tedaj Primoža Trubarja, da bi podprl njih prošnjo pri voj­ vodi ( = pril. št. 2) ; tudi oče, upajo, bo rad pristal. .— Dopis württem- berškemu vojvodi razkriva, koliko je bilo kranjskim deželnim stano­ vom do tega, da bi pridobili Felicijana; v njem so poudarjene zasluge Krištofa in Ludvika Württemberskega za kranjsko cerkev (vzdrže­ vanje kranjskih študentov, pošiljanje učenih in sposobnih pridigarjev, podpora slovenskemu tisku) kakor tudi Felicijanove odlike (izvrstnost pridig, znanje jezikov, izkušenost in preudarnost). Felicijan se je kmalu, pač še v oktobru, vrnil v Derendingen in Tübingen — seveda brez podpisov kranjskih, štajerskih in koroških pridigarjev, ker Formule concordiae v Notranji Avstriji niso sprejeli tako, kakor sta pričakovala Andreae in stari Trubar (Rupel, Drugi Trubarjev zbornik, 65 si.). Ko je vojvoda Ludvik 28. novembra dal Felicijanu dovoljenje, da- sme stopiti v službo kranjskih deželnih stanov (Dimitz, Geschichte Krains III, 148), se je ta dal ordinirati na sv. Tomaža dan, t. j . 21. decembra, v tubinški župni cerkvi. Tedaj ga ni več zdržalo. Kazalo je, da ljubljanskega krzna rja Maršala, ki se je imel kakor večkrat oglasiti pri Trubarjevih in s katerim bi bil lahko popotoval, ne bo; zato mu je oče dovolil oditi s študentom, namenjenim v Celovec. Napisal mu je 3. januarja pismo za kranjske deželne stanove ( = priloga št. 3) ter ga malce v skrbeh odpravil na dolgo pot. Trubarjevo pismo z dne 3. januarja je v marsikaterem pogledu zanimivo. Predvsem veje iz njega topla očetovska ljubezen. Potem je pismo nov dokaz, kako je Trubar pomagal slovenskim študentom in skrbel zanje. Naposled pa je v svoji zgovornosti nanizal o sebi vrsto drobnih podatkov, ki osvetljujejo njegovo življenje ter bodo dobro­ došli njegovemu biografu. Stari reformator je srečen, da bo sin »v njegovi ljubi domovini čisto pridigal Kristusov evangelij«; na prižnici naj bi učil in ne uka­ zoval. Kranjskim veljakom priporoča, naj pazijo, da ne bi zašel v 589 lahkomiselno družbo, da ne b i popival in lenuharil. Vsak.dan naj po eno uro razlaga v šoli dialektik» in retor ika Dobro bi bilo, ko bi hrano dobival pri magistru Spindlerju, a stanovanje naj mu preskrbe na Novem trgu pri dobrih ljudeh, da se ga ne bi lotila vročica (»fieber«), ki vlada v Ljubljani. Izroče naj mu del knjig, ki so bile nekoč njegova (Primoževa) last. V mislih ima knjige, ki j ih je 1565, ko je moral iz domovine, zapustil v Ljubljani ter j ih kasneje z dopisom 19. marca 1569 daroval kranjski deželi in cerkvi (prim. Elze, Trubers Briefe, 476). Vsekakor je bil oče zelo skrben za sina, če pomislimo, da ta ni bil več tako mlad. Druga Trubarjeva skrb je veljala Janezu Weidingerju. Ta Ljub­ ljančan je študiral v Heidelbergu in prišel o božiču k Trubarju s prošnjo, da bi mu priskrbel podporo kranjskih deželnih stanov, zakaj v heidelberškem kolegiju j e imel samo hrano (»proth vnd suppen«), obleko in knjige si je moral sam kupovati, mati pa ga ni mogla vzdr­ ževati. Trubar mu je dal nekaj denarja in se lepo za,vzel pri kranjskih veljakih zanj, češ da ima dobra spričevala in da bo postal dober pri­ digar. S to prošnjo je Trubar uspel, zakaj Weidinger je pozneje res dobil podporo in štipendijo (gl. niže), magistriral 1584 v Tiibingenu ter postal okrožni pridigar v Žalcu (Elze Th., Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain, Tübingen 1877, 74). V osebnem delu pisma izvemo, da je na Württemberskem mir, zdravje in dobra letina. Mimogrede poroča Trubar, da mu je umrla žena. Če sprejmemo Kidričeve ugotovitve o Trubarjevih ženah (ZUZ II, 6), je to bila druga žena Anastazija, zakaj tretja, Agnes, ga j e preživela. Z Agnezo bi se bil torej poročil ,po letu 1581. Potem se pohvali, da mu spet vino diši in da ga žolč ne muči več tako hudo kakor prejšnja leta. Seveda ne pozabi poglavitnega svojega prizadevanja, slovenskega tiska: zdaj da je v delu novi testament, da pa tiskanje počasi napreduje in da so prišli do četrtega evangelista Janeza. S tem zgovornim priporočilnim pismom je Felicijan prišel v Ljub­ ljano konec januarja ali v začetku februarja (prezentirano je bilo 3. II. 1581). Kranjski deželni stanovi so Primožu kmalu odgovorili, zakaj odgovor, ki so ga podpisali deželni upravitelj in odborniki, nosi datum 9. februarja (priloga št. 4). Zahvaljujejo se mu, da j e dovolil sinu spre­ jeti službo in da se je tudi pri vojvodi zavzel za stvar. Prepričani so, da bo Felici jan hodil po očetovih stopinjah. Zaradi Weidingerja spo~ ročajo, da so temu naklonili letno podporo, ki jo je imel pok. Blaž Budina (umrl 1578, gl. Elze, Die Universität Tübingen, 72), za zidaj pa pošiljajo Trubarju 20 goldinarjev, naj j ih izroči Weidingerju. Würt- temberškemu vojvodi pa bodo po sklepu deželnega odbora poslali 5 ali 6 tovorov dobrega sladkega vina, pač v zahvalo, ker j e pomagal njih cerkvi, zlasti pa, ker jim je prepustil za pridigarja Felicijana Trubarja. Tako se je začela kariera Trubarjevega sinu v Ljubljani. Dne 3. marca, ko j e s u p e r i n t e n d e n t Spindlerju umrla hčerka, j e prvič imel nagrobni govor. V ljubljanski protestantski matriki stoji namreč pod letnico 1581 vpis z Dalmatinovo roko: »Den 3 Martij ist Catharina herren Christophen Spindlers Predicanten Dochterlein in Gott ver- 590 schidein vnnd zu S.Peter in der Kirch begraben worden. Die Leych- predig hat M. Felicianus Trüber gethan.« Pripis s Schweiger j eivo roko pa pravi: »war alhie sein erste leichpredig.« (Ostanki protest, matrike v ODAS, fing. str. 68). Enajst let kasneje (1592) je Felicijan postal superintendent slo­ venske in zatem (1594) tudi nemške cerkve. Vodil ju je, dokler ju niso konec stoletja nasiloma zatrli. Posebnih slovstvenih ambicij ni imel, vendar je poskrbel za izdajo ali ponatis treh odličnih slovenskih knjig ter s tem pokazal, da se je, čeprav spočetka niti dobro slovenski ni znal, dal pritegniti v slovensko kulturno območje. — Se to. Tu v 3. prilogi objavljeno Trubarjevo pismo je Dimitz omenil že 1875 (Geschichte Krains III, 149), dasi samo po protokolu deželnega zbora, v katerega 3. knjigi je na str. 172 zapisano: »Herrn Primusen Trubers Pfarrherrn zu Derendingen Schreiben per Commendation seines Suns.. .« Da Dimitz pisma ni imel v rokah, kaže tudi njegov napačni datum 8. II. 1581, posnet po zapisniku deželnega odbora s tega dne. Vsekakor je bila Dimitzova navedba migljaj, da pismo obstoji, m vendar ga Theodor Elze v svoji drugače tako skrbni zbirki »Trubers Briefe« iz leta 1897 nima. Podobno je Elze prezrl še več Trubarjevih doipisov, tako da pogrešamo danes v njegovi zbirki vsaj deset pisem Primoža Trubarja. To so: Pismo 20. VII. 1551 (objavil Loesche, Beiträge zur bayer. Kirchen- geschieht XXVI, 19), 10. X. 1557 (obj. Rupel, SR III. 149), 1. VIII. 1565 (obj. isti, SR IV, 111). 20. XII. 1579 (obj. isti, Drugi Trubarjev zbornik, 79) list iz 1580 (obj. isti, prav tam, 89). pismo 1. IX. 1580 (obj. isti, prav tam 90), 5.1. 1581 (obj. isti. tu, str. 593), 21. V. 1582 (obj. isti, Drugi Tru­ barjev zbornik. 109), 16. XI. 1582 (obj. isti, prav tam, 108), 24. V. 1583 (obj. Srnici, MMK 1904, 119). Za oblikovanje končne literarne in kulturne podobe naše refor­ macije bo potemtakem treba še iskati doma in na tujem celo tako važnega gradiva, kakor so Trubarjeva pisma. P r i l o g a št. 1 Naročilo Krištofu Spindlerju 17. oktobra 1580 Ratschlag an m. Christophorum Spindler per m. Foelicianum Truberum. 17. Octobris 1580. Von einer ersamen landschafft dises fürstenthumbs Crain wegen herren m. Christophoro Spindler, wolernennter ainer ersamen landtschafft christ­ lichen kürchen alhié pastoren vnd Superintendenten, anzuzeigen. Nachdem ain e. 1. zu erhalltung vnd erweiterung der rainen Leere des heyligen euan- gelij aines predicanten, so neben der lateinischen auch teütscher vnd win- discher sprachen khindig, bedürftig, daß er mit m. Feliciano Trubero (als welchen man aus seinem am nechstuerschinen pfintztag vnd sontag gethanen zweyen teütschen predigen für tauglich vnd qualificirt befundt) alsbald fleissige handlung pflegen: ob er sich herein in diser ainer ersamen landt­ schafft dienste zum predigambt begeben, vnd als lang er vnbeheiratet ver­ bleibt, mit einhundert cronen järlicher besoldung bestöllen lassen wollte. 591 Vnd was disfals in ainem vnd anderm sein Verrichtung sein wirdet, dessen vnuerlengt die anwesenden herrn Vnd landtleüt zu weitern handlung schrifft- lich beschehen solle. Actum Laybach im werenden hoftheding den 17. Octo- bris алпо & c. im 80 t e n. Koncept v ODAS, stanovski arhiv, fase. 288. P r i l o g a š t . 2 Deželni glavar, upravitelj in odborniki kranjski vojvodi Ludviku 19. oktobra 1580 Dem durchleiichtigen, hochgebornen fürsten vnd herrn, herrn Ludwigen, hertzogen zu Wiertemberg vnd Teckh, grafen zu Mümplegart & c , vnnserm genedigen herrn. Durchleüchtiger, hochgeborner fürst, genediger herr. Euer fürstlichen gnaden sein vnnsere gehorsame dienst mit sonnderen fleiß jeder zeit gancz wol berait. Der augspurgischen confessions verwonte stännde diser ainer' ersamen landtschafft sein entschlossen vnd albereit im werekh geweßt, nach- dem sy zu erhallt: vnd erwaiterung diser wolangefanngnen vnd wachssenden crainerischen kürchen aines predieänten, so neben der lateinischen auch teütscher vnd windischer sprachen erfaren vnd khündig seye, bedürfftig, Euer Ftl. Gn. vmb dergleichen tauglichen ainen gehorsamlich anzulanngen. Vnder dessen sich zweiffels frey aus sonderer schickhung Gottes begeben, das herr Primus Trueber, pfarrherr zu Derendingen, seinen sun m. Foelicianum, E. Ftl. Gn. alumnum vnd Stipendiaten, mit der gedruckhten formula concor- diae zu dises landts Crain theologen, predicanten, kürchendiener vnd schuel- meister, so der augspurgischen confession zugethan sein, subscription herein geschickht. Der hatt den 13. vnd 16. diß in vnnser christlichen kürchen alhie zwo teütscher predigen gethan, jn denselben sich dermassen erzeigt vnd verhallten, daß alle zuhörer, fürnemblich aber die stännde ainer ersamen landtschafft, vnnsers glaubens genossen, seer wol zufriden geweßt vnd jne zu diser crainerischen kürchen seiner sonderer erfarenhait vnd der sprachen halben für gancz tauglich vnd qualificirt erachtet. Derohalben auch ver- ursacht worden, mit jme m. Foeliciano Trubero durch vnsern pastorem alhie, m. Christophorum Spindler, handlung pflegen zu lassen, dass er sich zum predig ambt bey diser vnser kürchen gebrauchen lassen wollte. Darüber er sich gancz vernünfftiglich dahin erklärt, ob er gleichwol nit vngenaigt wäre, diser landtschafft vnd dero kürchen (als wöleher obgedachter sein vatter, herr Primus Trueber, vermitlt gottlicher genaden vnd seines heyligen geists ain anfännger vnd erheber geweßt) vor andern zudienen, daß jme doch als E. Fl. Gn. verpundnen vnd Stipendiaten one derselben vorgeende genedige erlaubnus nit gebüren noch gezymen wolle, sich alhie oder annderßwo zuuerobligiern. Weil dann E. Fl. Gn. als ain hochberüembter christlicher fürst, liebhaber vnd eyfferiger befürderer der rainen leer deß heyligen euangelij nit weniger als dero in gott ruender herrn vatter, herezog Christoph & c. hochloblicher vnd säligen gedächtnus, sich alle zeit gegen diser ainer ersamen landtschafft auff dero vnderthenige bitt mit vnderhalltung ettlicher crainerischen Stu- diosen in derselben stipendio zu Tübingen, dann auch eruolgung gelerter vnd tauglicher prediger, dem windischen druckh vnd sonnst in annder vil weeg aller fürstlichen milde vnd gnaden erwisen haben — so lanngt an E. F. Gn. von diser ainer ersamen landtschafft wegen vnnser gehorsam vnd hoch- fleissig bitt, die geruchen vnnß zu fortpflantzung vnd erhalltung diser craine- 592 rischen kürchen obgemelten m. Foelicianum Truberum zum kürchen diener gnediglich eruolgen zulassen. Dardurch wirdet gottes ehr vnd sein heyliges wort befürdert. Vnd solches vmb E. F. Gn. in vnderthenigkhait zuuerdienen, sich dise ain ersâme landtschafft vnd wir auffs höchst befleissen. Denen wir vnnß vmb genedige erhörung zu gn. gehorsamlichen beuelhen thuen. Datum Laybach den 19 tag Octobris anno & c. im achtzigisten. E. Fl. Gn. gehorsame Weickhard freyh. zum Aursperg & c , landshaubtman in Crain, Christoph freyh. zum Aursperg, landsverweser, vnd N. einer ersamen landtschafft verordente daselbst. Koncept v ODAŠ, stanoDski arhiv, fase. 288. P r i l o g a š t . 3 Primož Trubar deželnemu glavarju, upravitelju in odbornikom kranjskim 3. januarja 1581 Den wolgebornen, edlen, gestrengen vnd ernuesten herren landshaupt- man, landsuerweser vnd verordneten im fürstenthumb Crein & c , meinen gnädigen gebüetenden vnd günstigen herren. — Laybach. Wolgeboren, edl, gestreng, ehernuest, genadig vnd günstig herren. Von gott durch Christum wünsch ich euch gnad, fried vnd alles guets mit erbie- tung meinen vnterthanigen trewen diensten zuuor. Vnd nachdem der almechtig dermassen verordent, das main jüngster sun durch ewren berueff aiich neben anderen bei euch in meinen lieben vatterland das euangelium Christi rein predigen sol, bin ich gantz wol zufriden. Christus der herr gebe jme vnd allen warhafftigen prediger vnd zuhorer seinen geist vnd khrafft darzu, amen. Vnsere theologen haben jn vnterricht, wie er sich auff dem predigen stuel sol verhalten, namblich, das er lehre vnd nicht gebiete & c. Verhoff, er werde jnen, auch dem m. Christophoro Spindler volgen, dem ich jme inson- derhait wil beuolhen haben. Vnd seitmals er von vnseren fürsten gnadige erlaubnus euch zu dienen erlangt vnd an s. Thomas tag jn der pfarkirchen zu Tübingen jn bei sein vil volcks ordinirt worden vnd dieweil der Andre Mar.schal, kürschner von Laibach, bis her nicht khumen vnd ein bekhanten gefärten, ein Studenten, bis gen Claggenfurt hat, hab jn nicht lenger auffhalten wollen. Gott vmb Christi willen wolle jn vnd vns alle beleiten vnd prauchen zu seiner ehr vnd glori vnd zur wolfart seiner kirchen. Vnd hiemit E. gn. vnd her. wil jn treulich beuelhen, das sie guet achtung auff jn haben, das er sich jn leichtfertige geselschafft, gasterai, müessiggang nicht begebe, sonder vleissig studiere. Er sol jn der schuel dialecticam vnd rethoricam alle tag ein stund lesen. Ich siehe geren, das er seinen tisch beim herren Spindler habe; allein das j r jme ein gesundte herberg am neuen markh bei gueten leuten mit einer stuben vnd khamer verordnet, das er dem fieber, welche khrangkheit bei euch zu Laibach regirt, entgehe, vnd das jme ein teil meiner gewestnen büecheren zugestelt werde. Ein adolescens studiosus Labacensis, genant Johannes Weidinger, ist dise feyrtag von Haydlperg zu mir khumen vnd guete testimonia vom rectore seines studierens vnd lebens mit sich gepracht vnd souil abgenumea, er werde jn wenig jaren ein guetën prediger jn Crain geben. Der hat mich gebeten, E. gn vnd her. jn zubeuelhen, das sie jme ein subsidium suis studijs verord- 38 593 liete. Er hat zu Haydlperg jn einen collegio proth vnd suppen, nichts darzu; kleider, büecher mueß er selbst vberkhumen vnd sein muetter varmag j m e nicht zuhelffen & c. Derhalben E. gn. vnd her. wollen an disem adolescente auch die höchste gott gefeilige almosen mit kleiner hülffe beweisen; die wirdet Christus reichlich belohnen, dieweil Christi reich allein durch das predigambt wirdet erhalten vnd erweitert. Darumb last euch disen jungen Studenten jn gnaden beuolhen sein. Ich hab jme wenig geld dargeliehen vnd geschengkht nach meinem vermügen. Wie sonst alle Sachen jn disen landen gestehen. Gott lob, wir haben frid, gesundte lufft, gotsalige obrigkheit, zimlich khoren vnd gar gueten wein das jar vberkhumen. Vnd vmb mich, gott hat mein trewe hausfrawe zu sich erfodert. Vnd ich mag den vein widerumb wol dulden. Die bilis plagt mich nimer so hafftig alls zuuor etlich jar naeinander. Man druckht mir das new testament, aber langsam; man druckht den vierten euangelisten Johannem. Von disem allen, khan mein sun gueten bericht geben. Vnd hiemit Christi gnad mit vns allen vnd thue E. gn vnd her. auch der gantzen E. L. mich vnd meinen sun vnterthaniglich vnd treulich beuelhen. Derendingen am 3. Janu- ari j anno & c. 81. E. gn. vnd herr. & c. gehorsamer vnd trewer caplan Primus Trüber der eltist. • Izvirnik s pečatom; razen naslova vse s Trubarjevo roko. ODAS, stanovski arhiv, fase. 288. P r i l o g a št . 4 Deželni upravitelj in odborniki kranjski Trubarju 9. februarja 1581 An herrn Primusen Trueber, pfarrhern zu Derendingen. Erwirdiger, hochgelerter herr, besonder lieber freündt. Vnnser freündt- lich vnd gancz willige dienst zuuor. Wir haben euer schreiben vom dato Derendingen den tritten tag Januari j nächsthin dise tag von eurem sühn m. Foeliciano Trueber empfangen vnd seines jnnhallts verstanden. Das j r nun nit allein euren vätterlichen consensum hierein gegeben, sonder auch bey dem durchleuchtigen, hochgebornen fürsten vnd hern, hern Ludwigen hertzogen zu Wurtemberg befürdert, das obgedachter euer sühn diser a iner ersamen landtschafft zu ainem kürchen diener vergunt worden, dessen be- dannckhen wir vnnß gancz freündtlichen. Sein auch zweiffels frey, er werde sich in lehr vnd wandl deren vns von jme zuekhomnen gueten zeugnuß vnd berhumen nach gemäs verhallten, in euere fueßstapffen tretten vnd der kürchen mit gleichem lob vnd auffnemen beuorstehen, den wir auch jeder zeit in allen gueten beuelch hallten wollen. Was den Johannem Waidinger belanngt, den j r vnnß seines woluer- halltens vnd fleissigen studierens halben so hoch vmb ain hilff zu prose- quierung seiner Studien recomendirt, ist jme weillandt des Blasij Budinae geweßten Stipendiaten zu Tübingen jerlich subsidium (doch auff wolgefallen vnd so lang er sich fleissig verhellt, das er sich auch khünfftig bey diser landtschafft vor andern in kürchen oder schueldiensten gebrauchen lassen wolle vnd deshalben gegen diser landtschafft obligire) bewilligt, an jetzo aber zwanezig gulden rheinisch verehrt, die jr von Andre Marschalln, buer- gern vnd kürssner alhie, zuempfahen vnd jme Waidinger zuzufürdern habt. 594 Es ist im jetzigen ausschuß beschlossen, das anfang hochgedachtem hertzogen.zu Wurtemberg fünff oder sechs säum guetes süesses tranckhs verehrt vnd zugeschickht, welches mit ehister gelegenhait volzogen werden solle. Vnd wünschen euch von gbtt dem allmechtigen (in dessen schütz wir vnnß alle beuelhen thuen) gesund vnd lannges leben. Datum Laybach den 9 tag Februarij anno & c. im 81. Landtsverweser vnd landtsverweser [!] vnd N. verordenten Koncept D ODAS, stanovski arhiv, fase. 288. LA NOMINATION DE FELICIJAN TRUBAR À LJUBLJANA R é s u m é L'auteur publie les lettres échangées en 1580/81 entre Primož Trubar, chef de file spirituel des protestants Slovènes et auteur des premiers textes impri- més Slovènes au XVIe siècle, et les États provinciaux de Carniole. Cette correspondance que l'auteur commente dans son introduction, avait pour sujet la nomination de Felicijan Trubar, fils de Primož, à la charge de prédicateur à Ljubljana. L'auteur attire l'attention du lecteur sur les directives pour la vie de Felicijan à Ljubljana, et sur les renseignements touchant la vie privée de Primož Trubar (mort de sa deuxième femme, son état de santé). Dans sa lettre, Primož Trubar demanda aux États provinciaux une bourse pour Janez Weidinger de Ljubljana, en ce temps étudiant à Heidelberg, et plus tard prédicateur en Slovénie, qui lui fut accordée. Ainsi, ces documents apportent des lumières sur la nomination de Felicijan Trubar, dernier surintendant de l'Église protestante slovène (après 1592) et allemande (après 1594) en Car- niole. Ces lettres prouvent aussi qu'au temps de sa nomination, Felicijan Trubar ne connaissait pas encore parfaitement la langue slovène. En con- clusion, l 'auteur cite toutes les lettres de Trubar découvertes et publiées depuis la publication de l'ouvrage de Elze « Trubers Briefe », et indique la possibilité de découvertes nouvelles. 38* 595 G r g a Novak HEEEZA AGOSTINA CAPOGROSSA, »PROTESTANTA«, SPLIĆANINA Val reformatorskih ideja, koji j e iz njemačkih zemalja zapljusnuo i Sloveniju, Međumurje, Hrvatsku i Istru, odrazio se dalje na jug, gđe je, stvorivši pojedine neznatne pristalice u Dalmaciji u XVI. sto­ ljeću, podigao krajem XVI. i početkom XVII. stol jeca veliku figuru Rabljanina Markantuna de Dominisa, nadbiskupa splitskog.1 Naređenja protiv širenja reformatorskih ideja, izdata za cijelu mletačku republiku sredinom XVI. vijeka, bila su proglašena i u Splitu, što j e dalo povoda splitskom piscu Juliju Bajamonti (r. 1744,'u. 1800), da je iz toga izveo, kao da j e već 1568. g. postojala sumnja, da u Splitu ima pristalica protestantizma.1* Ovi dokumenti, međutim, nipošto nisu dovoljni, da se iz samih njih za Split išta izvede, osim jedino to, da je mletačka vlada dostavila i splitskom rektoru ova svoja opća nare­ đenja. Koliko su reformatorske ideje bile u XVI. stoljeću zahvatile Dalmaciju, nije još moguće tačnije ustanoviti. Mi znamo jedino za one pristalice ovih ideja, koji su se jače istaknuli i zbog toga došli pod »Svetu Inkviziciju«. Iz onoga što nalazimo u mletačkom državnom arhivu u odjelenju »Sv. Inkvizicije« (Sant'Uffizio) doznajemo da je pristalica reforme bilo u skoro svim većim mjestima Dalmacije. Na žalost ima u tim spisima jedna velika praznina; mi nalazimo istraga o reformatorskoj herezi od god. 1548. do 1583., a onda opet od 1618. dalje, što znači: ili da su spisi istraga od 1583.—1618. g. iz spomenutog arhiva nestali, ili da u ovo doba nije bilo nijednog procesa, nijednog dakle mknminiranog slučaja, u kom bi »Sv. Inkvizicija« trebala djelovati, ili opet, da je država koja j e nekako u to doba bila u napetim odno^ šajiima s rimskom kurijom, pustila pojedine pristalice reformacije u miru. Od Dalmatinaca nalazimo optužene kao protestante: Ivana iz Hvara (1584. g.),2 Basili Mihovila iz Korčule (1565. g.),3 fra Ivana iz 1 L j u b i c Š., O Markantunu Dominisu, Rabljaninu, Rad JAZU 10, str. 60 ss., 127 ss. Pored ove rasprave v. za Dominisa i Starine II, 1870, str. 1—260 ,./* B a j a m o n t i G., Memoria della citta di Spalatro in Dalmazia, rukop. splitskom Arheološkom muzeju, S. VII. 28. ! A o ^ h i v i o d i S t a t o u Veneciji, Santo Uffizio (= ASVSU), Busta 4 3 ASVSU, B. 20. 596 Kotora (1564. g),4 Dujma Alberta iz Kotora (1559. g.),5 Cizza (Cica) Alberta iz Raba (1558. g.),e Pétris Hristofora iz Osora,7 Duža Draža, Draža Jakoba i Draža Filipa iz Cresa,8 Pétris Ivana Jurja iz Cresa (1550. g.),9 Nikolić Ivana iz Korčule,1 0 Radocca fra Franja iz Cresa," Nakolića Ivana iz Korčule,1 2 Regola Franju iz Šibenika (1553. g.),13 Regola Ivana iz Šibenika (1568. g),14 Capuana Alviza iz. Šibenika (1580. g),15 Nikolu Zattinio iz Krka (1569. g), l e Hipolita Craja iz Krka (1567. g),17 Nikolu Angarića iz Krka (1559. g.),18 Teodora Andriana iz Krka (1567. g.),19 Petra Rabljanina iz Raba (1568. g.),20 Radalas Pravla iz Cresa (1573. g.),21 Solemi Petra iz Kotora (1583. g.).22 Osim ovih za koje su označena i mjesta odakle su, ima ih nekoliko za koje je za­ bilježeno samo da su Dalmatinci, ali nije označeno i mjesto iz kojega su bili. Takovi su: Vittorino Ivan (1569. g.),23 Satolici Bonifacije (1558. g.),24 Citutta Nat. Aurei (1562. g.),25 Stenz Mihovil,26 fra Ivan Krst. Rover (1552. g.).27 U XVII. stoljeću nalazimo, osim Markantuna de Dominisa, još dvo­ jicu, protiv kojih j e »Sv. Inkvizicija« vodila proces, naime popa Ferti Alberta sa Brača (1619. g.)2e i Capogrossa Agostina iz Splita (1619. g.).29 Mi ćemo u drugoj prilici da se pozabavimo sa gore spomenutim procesima i nastojati da iz njih odredimo prave granice i način prodi­ ranja reformatorskih ideja u Dalmaciju. U ovom prilogu govorit ćemo samo o herezi Agostina Capogrossa i (procesu »Sv. Inkvizicije« protiv njega. Sve do svoga odlaska u Englesku, 1616. g., nije se ni Markantun de Dominis jače istaknuo kao pristalica reformatorskih ideja, on je svoje nazore vrlo prikriveno ispoljavao samo u intimnim razgovorima, u 4 ASVSU, B. 15. 5 ASVSU, B. 15. 8 ASVSU, B. 4. 7 ASVSU, B. 25. 8 ASVSU, B.41. 9 ASVSU, B. 117. 10 ASVSU, B. 110. 11 ASVSU, B. 11 i 25. 12 ASVU, B. 11. 1 3 ASVSU, B. 47. » ASVSU, B. 9. 15 ASVSU, B. 15 i 21. 16 ASVSU, B. 15. 17 ASVSU, B. 14. 1 8 ASVSU, B. 25. 19 ASVSU, B. 33. 2 0 ASVSU, B. 51. 21 ASVSU, B. 26. 22 ASVSU, B. 14. 23 ASVSU, B. 26. 2 1 ASVSU, B. 14. 25 ASVSU, B. 18. 5 9 ASVSU, B. 110. 27 ASVSU, B. 10. ' 8 ASVSU, B. 73. 29 ASVSU, B. 73. 597 prvom redu sa splitskim trgovcem Ivanom Capogrossoni, čija porodica bijaše nedavno primljena medu vlastelu, i njegovim mlađim bratom Agostinom. Između njih je bila stvorena i rodbinska veza time što je Dominisov nećak uzeo za ženu jednu sestru braće Capogrosso. Do odlaska Markantunova puštala je mletačka vlast slobodoumne ljude u Splitu na miru. Ali kad je sada Markantun onako jako istupio protiv Rima, poče vlada da pazi na »luterane« u Splitu. Međutim, proces »Sv. Inkvizicije« protiv Agostina Capogrossa pokazuje sasvim jasno da Markantun nije u Splitu ni tražio da postigne, ni postigao' išta u propagandi reformacije među malim ljudima. U pismu Generalnom Inkvizitoru u Veneciji od 22. XII. 1618. g. optuživao je kardinal Millini Agostina Capogrossa: i. da ne vjeruje ni papi, ni nadbiskupima, već samo Markantunu de Dominie, 2. da tvrdi- kako Markantun de Dominus zna više nego cijeli Rim, 3. da vjeruje, da slika de Dominisa čini čudesa i da on tu sliku nosi uvijek uza se, 4. da tvrdi da jedanput kad je padala tuča, u onom dijelu kuće u koji bijaše metnuo de Dominisovu sliku, nije ona učinila štete, 5. da Capo- grosso čeka jedan sanduk djela de Dominisovih, 6. da govori da ne ide na misu, jer da ga popovi zaglušuju i da mu dosađuju, 7. da to govori javno i čak u vijećima.30 Na osnovu toga pisma započe Sv. Ufficij u Veneciji, 8.1. 1619. g. istragu protiv Agostina Capogrossa. Prvi svjedok, liječnik Ivan Krstitelj Struggioli iz Venecije, pre­ slušan 10.1., iskazao je kako se na povratku iz Erdelja, Ugarske i Bosne zaustavio u Splitu. Tu je bio dva puta na ručku u kući Capogrossa zajedno sa splitskim liječnikom, padovanskim plemićem Jakovom Alessi. Tom prilikom posvadio se Jakov Alessi sa Agostinom zbog bivšeg splitskog nadbiskupa de Dominisa. Agostin je de Dominisa branio, a liječnik ga je napadao. Za vrijeme te prepirke izvadio je Agostin jednu nadbiskupovu sliku, koju uvijek sobom nosi i pokazao je go­ stima.2 1 »Capogrosso je kazao — iskazivaše dalje Struggioli — da je tu sliku nosio, jer je volio spomenutog nadbiskupa i da j e njegov bijeg bio u stvari progon od strane Svete Stolice, zbog njegova pona­ šanja za vrijeme i n t e r d i k t a . . . Prvi puta, kad smo bili kod njega na ručku reče, da ono što je nadbiskup učinio, bijaše dobro učinjeno i da je njegovo učenje ispravno, premda ga ne može braniti, j e r nije u to upućen i nezna to b r a n i t i . . . On je kazao da ne vjeruje ni papama ni biskupima ni nadbiskupima, nego samo nadbiskupu De Dominisu.«3 2 »Spomenuti Capogrosso ne ide nikada na misu . . . Šta više sadašnji splitski nadbiskup trpi mnogo od ovakovih ljudi, jer, osim spomenutog Capogrossa, ima i drugih, koji žive kao on, ali ih ja ne poznam. On ima mnogo rođaka, i kazao je da svi rodaci nose sličnu sliku na prsima.«3 3 Kad su Struggiolia inkvizitori upitali, da li je Capogrosso hvaleći naučanje nadbiskupa De Dominisa kazao, da više zna on sam, nego 30 Contra Augustinum Capogrossum da Spalato q. Jacobi: ASVSU, B. 73. 31 ASVSU, B. 4, fol. 2, str. 3. 32 ASVSU, B.4, fol. 2, str. 4. 33 ASVSU, B. 4, fol. 3, str. 5. 598 cijeli Rim, odgovorio je svjedok, da je to Capogrosso stalno govorio. »Mi smo ga upitali, t. j . ja i drugi spomenuti liječnik, zbog čega ne ide na misu, a on nam je odgovorio*, da ne ide zbog toga, jer vjeruje m a l o . . . Svi (Splićani) kažu, da je heretik, kad vjeruje nadbiskupu, koji je izbačen iz crkve.«34 Drugi svjedok, trgovac svilom, Bartolomej Beni, saslušan 15. I., nije mogao da izjavi ništa znatnije o Capogròssu, a ni da potvrdi tvrdnje Struggiolijeve.35 22. I. bješe ispitan kao svjedok Mlečanm, trgovac vunom, Ivan de Benedictis (Zuame Benedetti). On izjavi: »Ca­ pogrosso je — prilikom spomenutog ručka — izvadio jednu sliku bivšeg nadbiskupa. . . Cini mi se da je Capogrosso kazao, da je nadbiskup, koji bješe pobegao, svetac.« Na upit inkvizitora, da li Capogrosso ide na misu, odgovori, da kažu, da ne ide skoro nikada, ali da ga je on vidio dvaput.3 6 Od svih se ovih odijelio svojom izjavom splitski trgovac Poleni, preslušan 14.11. Živući u Splitu mogao je bolje upoznati Capogrossa, pa je njegova izjava mogla jače djelovati. Poleni je izjavio, kako mu je poznato da je Agostinov brat Ivan imao De Dominisovih knjiga. Kad su ga inkvizitori upitali, da li je čuo od Agostina, da D e Dominis zna više nego papa i cio Rim, odgovorio je Poleni: »On je čovjek, koji govori toliko toga i koji odviše b r b l j a . . . Sjećam se dobro da mi je među ostalim stvarima, govoreći o ispovjedi, rekao da je ludost pripo­ vijedati svoje poslove popovima i fratrima . . . On je to rekao i samim popovima, a i drugih stvari protiv naše svete vjere, ali ja ih se ne s j e ć a m . . . Kažu da je on rđav kršćanin i svi ga u onom gradu drže za luterana.«3 7 Dok iskaz apotekara, Hvaranina Cerića (19. IL), nije dao nikakova rezultata, sadrži iskaz splitskog kanonika Natalisa Arigoniusa (21. III) više interesantnih podataka: »Ja poznam nekog Agostina Capogrossa, koji govori rđavo o papi, tvrdeći da je papa najgori čovjek na svijetu i da papa nema prava da daje jubilarne oproste. Capogrosso je rekao tekstualno ovo: I ako papa šalje privilegije i jubilarne oproste on to srni je da radi upravo onako, kako to smijem ja da r a d i m . . . Ja sam nagovarao nekoliko puta Agostina da se ispovjedi, a on mi je odgo­ vorio, da će se ispovjediti ženi, a ne nama. (popovima i fratrima) . . . Drži se da je rđav kršćanin, jer ne ide nikada na misu ni u crkvu i ljubi (svakog čovjeka) i sve staleže, osim popova i fratara, koje mrzi i govori o njima s visine.«38 I mletački patricij Livije Sanudo izjavi (28. II.), da je čuo kako Agostin hvali De Dominisa i da j e izjavio o ispovjedi da je ludost govoriti svoje poslove popovima i fratrima. Kanonik i nadpop splitske katedrale, Stjepan Deodonat, međutim nije 3* ASVSU, B. 4, fol. 3, str. 6. 35 ASVSU, B. 4, fol. 4 i 5. 36 ASVSU, B. 4, fol. 5, 6, str. 9, 10, il. 37 ASVSU, B.4, fol. 6, str. 11; fol. 7, str. 13, 14. 38 ASVSU, B. 4, fol. 8, str. 15; fol. 9, str. 16. 599 mogao da potvrdi konkretne optužbe protiv Agostina (14. III.), već samo opće o njegovoj protivnosti protiv popova i fratara.3 9 Ovim je bilo dovršeno ispitivanje svjedoka, na osnovu čega za­ ključi sv. tribunal 11. IV. 1619., da se pozove Agostin Capogrosso da dođe u ured »Sv. Inkvizicije« u Veneciji, da odgovara zbog vjere i da se opravda od hereze (ad respondendum de fide ac se exculpandum ab heresi et heresis suspicione).40 Na osnovu Agostinove molbe zbog nje­ gove bolesti, riješi sv. tribunal1 da mu se odgodi poziv sve do kraja septembra iste godine.41 Ali, kako mu j e u to vrijeme umro brat, imao je Agostin u Veneciji posla da uredi neke porodične prilike, koje su uslijed te smrti nastale i on dođe u Veneciju još 20. VIII. Na njegovu molbu, ostavi mu Sv. Uficij vrijeme, da sredi svoje poslove u gradu, pa dođe u zatvor Sv. Uficija tek 3. X. Iz te tamnice bješe on izveden pred Sv. Uficij, da bude ispitan, tek 29. X.42 U međuvremenu, od 12. do 18. IX., po naređenju Sv. Uficija splitski nadbiskup Sforza-Ponzoni poveo je istragu protiv Agostina Capogrossa i u Splitu.43 Međutim, velika većina svjedoka (Bracacci iz Parme, Ivan Pace, Mihovil Tisičić, Ivan Barić, Jerolim Buoluceus, Pavao Gindro, Nikola Gaudencije, Paula, žena Scipiona Bragacija, Bianka, žena Ja­ kova Alessia, Juraj de Caris, Petar Cipci) iskazala j e da ništa ne znaju o Agostinovoj herezi, samo je četvoro splitskih kanonika potvrđivalo pojedine točke podignute optužbe (Petar Gaudencije, Rinaldo Rinal- dini, Dioklecijan Cipci, Andrija Regius), dok se fra Franjo Perica direktno suprostavio optužbi o nepohađanju mise i preziranju ispo­ vjedi. Samo što se tiče ispovjedi pokazala je istraga neki novi mo- menat: Prema iskazu Bracacci ja Agostino je govorio: »Ovi bi popovi htjeli, da se je ispovijedim, samo da otpustim svoju ženu (la mia donna), ali se varaju, ako misle, da ću se j a ispovi jediti.« Utoliko je interesantnija izjava nadbiskupa Sforze Ponzonija u popratnom pismu (29. IX. 1619. g.) Sv. Uf ici ju : »Iz procesa ćete vidjeti rđavo raspoloženje ovog čovjeka, tako da ga mogu nazvati kugom ovog grada (peste di questa città) i kolikogod on bude duže od njega udaljen, toliko će veća biti Vaša zasluga za ove duše.«44 Ta izjava, izgleda, opravdava Agoeti- novu molbu Sv. Uficiju da vođenje procesa u Splitu povjeri nekom drugome, a ne nadbiskupu, s kime on bijaše zavađen. Ali je ovaj korak bio kasnije učinjen, jer j e bilo u to vrijeme preslušavanje svjedoka u Splitu već završeno. Izveden pred Sv. Uficij na saslušanje (29. X. in 5. XI.) Agostin je uglavnom poricao opravdanost sviju tačaka protiv njega podignute. » ASVSU, ibid. 4 0 ASVSU, B. 4, fol. 10, fol. 14. U ASVSU, B. 4, fol. 24; tu je priložena originalna punomoć Calcaneu da zastupa Capogrossa, kao i liječnička svjedočba od 11. V. 1619, potvrđena od nadbiskupa. 4 2 ASVSU, B. 4, fol. 32 i 33. 43 Contra Augustinum Caputgrossu nobilem et mercatorem Spalaten. q. Jacobi — Processus formatus in civitate Spalati de commissione etc. Inqui­ sitone Venetiarum. ASVSU, B. 4, dodatak fol. 1, 2. 44 Ibid. 600 optužbe, a ukoliko je priznao istinitost iskaza svjedoka, dao je doga­ đajima bitno drukčije obrazloženje. Tako je na рг., upitan o nadbisku­ povoj slici odgovorio: »Jest, ja sam imao njegovu sliku na papiru. Tu sam sliku predao današnjem nadbiskupu. Ja sam sliku pokazivao onima, koji su me molili, da im tu sliku pokažem, jer su bili znati­ željni da vide kako je bio odjeven.« U pogledu ispovjedi: »Istina je, da se od više vremena zbog raznih obzira ne ispovijedam, tome može da bude već 10 godina a razlozi su: neprijateljstvo, a i to, što držim u kući jednu ženu s kojom imam djece.« »Ovoga se puta sjećam, da sam u razgovoru sa nekim svećenicima, šaleći se, dok su me oni poti­ cali da se ispovijedim, njima odvratio: Što hoćete, da ja ostavim svoju ženu, da mi je onda uzmete vi. To sam rekao u šali, a ne da se rugam ispovjedi.« Kad ga upitaše, je li branio nauku D e Dominisa, on reče, da se ne sjeća da je ikada branio njegovu nauku. »Moguće je da sam, eda koga naljutim, a i to rugajući se u razgovorima, rekao koju riječ, ali se pobliže, ne sjećam. Sada se upravo sjećam, da sam jedanput u jednom razgovoru, u prisustvu splitskog liječnika, Jakova Alessi, koji je bio pijan i govorio o nadbiskupu De Dominisu, rekao mnogo toga da ga naljutim.« Razgovor za spomenutim ručkom sa splitskim liječ­ nikom prikaza on sasvim u drugom svjetlu. On reče, da j e taj liječnik govorio da je njegov pokojni brat njega (Agostina) mrzio i da j e bio prijatelj De Dominisa. »Ja se ne sjećam, što sam' mu tada гекао^ samo znam, da je on nastavio i toliko govorio, da sam se ja naljutio i čak ga potjerao iz kuće.«45 Poslije ovog saslušanja dade sud '»Sv. Inkvizicije« Agostinu rok od 15 dana da se obrani, na što on uze sebi ža advokate Ivana de Rubeis, senatora Ivana Paulusa i Jakoba Pampbilusa. S nji­ hovom pomoću sastavi iscrpljivu obranu, u kojoj isticaše svoje zasluge u dijelenju milostinje, podupiranju bratovština, u širenju katoličke vjere time što je pomogao da se neki Zidovi pokrste. On je isticao, kako uvijek, kad je zdrav, ide na misu, govorio je o svojoj priležnici, koju da ne smije ostaviti'zbog djece, o svom odnosu sa De Dominisom, pa o tome, kako su nekoji, koji su protiv njega svjedočili, njegovi lični neprijatelji.4 6 Svjedoci koje je naveo, a koje je preslušavao Sv. Uficij do kraja marta 1620. g., (Lazar Burgoforte, Marko Niger, Petar Tar­ taglia, Ivan a Cruce, Ivan Čupin, Scipio Bragacius, Matija Urmaneus i Stjepan Celsi), potvrdili su neke navode njegove obrane, a uz to i da su bila dva poglavita svjedoka protiv Agostina njegovi lični neprijatelji (splitski kanonik Natalis Arigoni osobito zato, što mu je rekao Capo- grosso u lice, da drži jednu priležnicu i da ju je on natruhlio [ingraui- data], i nagovarao ga da j e ostavi i da ne sablažnuje grad; trgovac Poleni zbog trgovačkih sporova).47 Dok je Sv. Uficij ispitivao posljednje svjedoke, koje je Capogrosso u svoju obranu predložio, 8. IV. 1620. g., usred .parnice, Agostin Capo- 45 ASVSU, B. 4, fol. 33-37. 46 Pro D. Augustino Caputgroeso ad defens. ASVSU, B. 4. 47 Pro D. Aug. Caputgroeso ad def., 1. e, B. 4. 601 grosso umre. Parnica bješe njegovom smrću prekinuta i Sv. Uficij nije izrekao svoga suda, pa nam nikako nije poznato, što su članovi »Svete Inkvizicije« o svemu tome mislili. Istina se daje naslutiti ponešto iz upita, koje su oni upravljali na svjedoke i samog Capogrossa, koje su stvari oni smatrali kažnjivim, ali ne možemo doznati, da li je tu ро^ stojala, po njihovom naziranju, krivica, na osnovi koje bi Agostin Capogrosso trebao biti osuđen. Nije naša stvar, da ispitujemo, da li se Capogrosso stvarno ogrije­ šio o vjeru nego samo to, da li se iz procesa protiv Capogrossa mogu da izvedu zaključci obzirom na širenje reformacije u Dalmaciji. Iz procesa Capogrossa vidi se očito da su ga optužili njegovi nepri­ jatelji, u prvom redu sam novi splitski nadbiskup Sforza Ponzoni i svećenici Nadal Arigoni i Stjepan Deodonato. Prema iskazu svjedoka može se sigurno zaključiti, da je Agostin bio sklon refomatorskim idejama, da je toni svom osjećanju dao izraza time što je u ono protiv- reformatorsko doba govorio posprdno o svećenicima i ispovjedi, što je — premda je neko vrijeme bio neprijatelj Markantuna De Domini« — ne samo u velike cijenio Markantuna, nego to svoje poštovanje prema njemu i pred drugima ispoljavao, noseći na prsima njegovu sliku i po- kazivajući je. Agostin nije bio otvoreni protestant, on nije ni htio da to bude, ali je protestantski osjećao. Njegovo naziranje o papi, opro­ stima i ispovjedi potpuno j e u duhu reformacije. To što je on kasnije pred sudom sve poricao ne znači ništa, jer se on morao braniti, znajući što bi ga čekalo kad bi priznao. Svjedoci, koje je on predložio, nisu porekli ono glavno, oni su ponajviše istakli njegova spoljašna djela, dijelenje milostinje, pohađanje mise, svađu sa popovima. Agostin bijaše brbljav čovjek i lako je istrčavao. U Dalmaciji se nije u to vrijeme niko bojao progona zbog slobodne misli i govora, jer j e Republika, usi jed svađe sa papama Klementom Vili, i Pavlom V. to puštala. Tako je i on neoprezno postupio, ne sluteći da bi mogao zbog toga biti pozvan na odgovornost. Ima u iskazu nekih svjedoka izvjesne žučljivosti, ta se opaža i u popratnom pismu nadbiskupa Sforze Pon- zonija, ali, uza sve to, jasno se vidi njegovo naziranje, koje j e nastalo pod uticajem reformatorskih ideja, u prvom redu pod uticajem De Dominisa. Iz iskaza svjedoka vidi se i to da je u Splitu bilo još takovih koji su stajali pod uticajem De Dominisa. Kao takove spominju svje­ doci1 Agostinove rođake. Svjedok Petar Poleni iskaza da u Splitu Agostina drže za »lute­ rana«. Petar Poleni bijaše kivan na Agostina, i njegov iskaz ne bi nam mogao biti mjerodavan, kad ne bi mnogi drugi svjedoci suglasno iska­ zivali riječi Agostinove koje potvrđuju Polenijev navod. Proces protiv Agostina Capogrossa pokazuje nam: 1. da je Agostin Capogrosso bio po svojim nazorima, koje je često ispoljavao, pristalica reformatorskih ideja; 2. da j e osim Agostina bio pristalica tih ideja i u jačoj mjeri nego on, njegov brat Ivan; 3. da je bilo u Splitu mnogo njih, koji su bili ovim idejama taknuti; 4. da je ličnost Markantuna D e Dominisa znala i bez široke agitacije da privuče ljude slobodo­ umnim, reformatorskim idejama. 602 HERESY OF AGOSTINO CAPOGROSSO, THE »PROTESTANT« OF SPLIT R é s u m é Within limits of judicial inquiries of the Republic of Venice about ad- herents of reformational ideas and acts of accusation in the Archives of Sant'Uffizio, concerning Dalmatians of the 16th (notes 2—27) and 17th cen- turies (nn. 28—29), the author describes in some particulars the course of the proceeding in the action at law against Agostino Capogrosso, accused, in the years 1618—1620, as a friend of the former archibishop of Split Marcantonio de Dominis who went over to England and became a Protestant convert Agostino Capogrosso was charged with disrespect of mass, confession and indulgences as well as of turning into ridicule the pope and priests. The inquiry had been instituted by Cardinal Mulini already December 22, 1618, but in consequence of contradictory evidences it drew out until the spring of 1620 when it was stopped, since, meanwhile, Capogrosso died. 603 V i k t o r N o v a k UČEŠĆE DUBEOVAČKE FLOTE U ŠPANSKOJ NEPOBEDIVOJ AKMADI Posle osvojenja Portugala (1580) Filip II Španski bio je nesumnjivo* na vrhuncu svojih talasokratskih ostvarenja. Međutim ovi osvajački uspesi nisu ga do kraja zadovoljili. On je težio za još većim i prostra­ nijim osvajanjima u kojima bi rimskoj crkvi povratio otpadnute zemlje a sebi osigurao punu vlast na Atlantiku. Zato je pre svega morao da ukloni takmaca koji je mogao da ugrozi njegove postignute uspehe. Bila je to protestantska Engleska kraljice Jelisavete koja j e već tada jasno pokazala da je svesna opasnosti od zavojevačkih nastojanja Špa­ nije od kojih je želela da oslobodi' svoju zemlju. Nisu bila bez zna­ čenja priznanja i počasti koje j e kraljica ukazivala smelim podvizima moreplovca Sir Waltera Raleigh-a i neustrašivog pirata Sir Francisa Drake-a. Njena flota je već tada pokazivala očigledne znakove sna­ ženja i jačanja ekonomske moći zemlje koja se definitivno otcepila od Rima. Sama pak Jelisaveta počela j e da ukazuje holandskim protestan­ tima nemalu pomoć u njihovoj težnji za nezavisnošću od Rima kao i »katoličkog kralja«. Sve j e to ubrzavalo zrenje Filipovih odluka da invazijom Engleske reši odjednom dva problema, verski i talasokratski. Filip II imao j e na svojoj strani moćnog saveznika, rimskog papu Siksta V, koji mu je još decembra 1585 uputio bulu za njegov krstaški pohod sa obećanjem velikih materijalnih pomoći potrebnih za opremu flote i invazionih trupa. 1 Događaji u Engleskoj još su više potsticali Filipa II na izvršenje planova u čijim pripremama j e učestvovao velik deo tadašnje katoličke Evrope, naročito mediteranskih naroda. Marija Stuart j e jednim tajnim aktom, upućenim iz zatvora 20 maja 1586 prenela na Filipa II, tada najkatoličkijeg vladara svoja nasledna kraljevska prava kao na zaštitnika katoličke crkve kojoj j e ona pri­ padala. Smrtna presuda kraljici Mariji, koju je izrekao parlamenat i izvršenje te presude (8 februara 1587) dalo je zamaha Filipovim inva- zionim pripremama koje su bile uistinu veoma široko zasnovane i ostvarene, mada ne i u potpunosti predviđenih planova. Da bi se s jedne strane razjedinilie ođbranbene snage Engleske, a s druge da bi se 1 L u d w i g v. P a s t o r , Geschichte der Päpste im Zeitalter der katholi­ schen Reformation und Restauration. X Band, Freiburg im Breisgau, 19267, 308. 604 psihološki zainteresovao sav katolički svet protiv odmetnice Jelisavete. Siksto V je dozvolio da se objavi jedan njegov manifest početkom 1588 u Anversu. Ovaj manifest bio j e delo kardinala Allen-a, koji je bio u Filipovoj službi protiv svoga naroda. U manifestu se ponovila papino izopštenje Jelisavete kao i njeno detroniziranje, a narod je bio razrešen vernosti prema svojoj kraljici.2 Ali kad je narod bio obavešten o Fili­ povim namerama i o pretećoj invaziji ostao je jedinstven da se brani i da se agresoru suprotstavi bez obzira na versko opredelenje. U Španiji se crkva založila svim svojim sredstvima da pomogne Filipov pothvat. Po svim se crkvama propovedao krstaški pohod na Englesku i vršile se najraznovrsnija molepstvija. Posle Uskrsa su se svakodnevno služile mise za srećan ishod Armade koju je već tada Filip prozvao La Invicibile Armada, Nepobediva Armada. U samom Madridu je naređeno da se u 40 crkva vrše četrdesetčasovna molep­ stvija kojima je prisustvovao i sam kral j klečeći i moleći boga za pomoć. U čitavoj Španiji se tada jurišalo na nebo, kako to kaže L. Pa­ stor, da ono izdejstvuje srećan ishod toj ogromnoj Armadi.3 Nju je trebalo u Holandiji da dočeka vojvoda Parma sa svim invazionim trupama koje su imale posle nameravanog uništenja engleske flote da okupiraju Englesku. Komandant Nepobedive armade bio je Medina Sidonia koji je, na kraju, posle raznih Filipovih oklevanja isplovio iz La Corune 22 jula 1588 god., pozdravljen od masa naroda sa pravim verskim zanosom. Jedan od engleskih istoričara tog zbivanja kaže da su ove poliglotske snage sačinjavali Španci, Portugižani, Italijani i Flamand. 4 Međutim, među brodovljem Nepobedive armade nalazili su se u velikom broju i Dubrovčani sa svojom flotnom zastavom, ljudstvom, naoružanjem i komandantima, kako će se to videti iz jednog vrlo važnog svedočanstva. Ovu Nepobedivu armadu sačinjavalo je oko 130 teških ratnih bro­ dova, sa znatnim brojem topova i drugog oružja, a na brodovlju je bilo oko 30.000 ljudi, među njima oko 8000 pomoraca, 2000 veslača i 19.000 vojnika.5 I v . , - Međutim ova ogromna invaziona ekspedicija Filipa II doživela je neočekivani slom, daleko pre nego što je uopšte mogla da pomisli na iskrcavanje. P r e svega Medina Sidonia nije bio dorasao novim protiv­ ničkim komandantima, kao što su bili Sir Francis D r a k e (koji je svojim neobično smeonim podvigom još godinu dana ranije zašao u luku Cadiz i uspeo da uništi deo brodovlja određenog za invaziju i tako »opržio bradu španskom kralju« kako se on time ponosio),8 lord Howard Effingham, vrhovni komandant, Sir Martin Frobisher, Sir John Hawkins i drugi. Od važnosti j e takođe bila i suprotnost tipa dva 2 L. v. P a s t o r , n. d., X, 314. 3 L. v. P a s t o r , n. d., 315. « J a m e s A. W i l l i a m s o n , The Age of Drake. London 19462. 315. 5 L u d w i g P f a n d l , Philip H. Gemälde eines Lebens und einer Zeit. München 1938, 449. e G e o r g e M a c a u l a y T r e v e l y a n , History of England. London 19453, 353. 605 sistema i dva karaktera flota koje su se našle jedna prema drugoj. Dok su Armaidu sačinjavali teški i veliki ratni brodovi, engleska je flota bila mnogo pokretljivija i spremljena za borbe izdaleka.1 Pored toga na jednoj strani su bili ujedinjeni Englezi, koji su branili na­ padnutu otadžbinu, a na drugoj razni narodi u plaćeničkoj službi osvajača Filipa II — bez ikakvih svojih nacionalnih aspiracija. Katastrofa koja je snašla Nepobedivu armadu kod Calaisa, 27/28 jula i Gravelinesa, 29 jula i njeno docnije potpuno rasulo koje ju je snašlo od nevremena pri uzmicanju oko Škotske i Irske bila j e neoče­ kivani i strahoviti udarac španskoj pomorskoj velesili. Septembra je moglo da se okupi u španskim lukama od čitave Armade tek nekih pedesetak brodova, preostalih iza ovog strahovitog poraza. Dakako da Parma nije uopšte imao prilike da bude učesnik nameravane invazije. Milionske molitve Španaca i evropskih katolika nisu osvojile nebo. Za uzvrat im je protestantkinja Jelisaveta na iskovanim novcima odgovo­ rila bibliskim motom: Afflavit deus et dissipati sunt. I uistinu, ova julska pobeda obeležila je zalaz jedne velesile, a uspon druge. Kao što se Filip morao da odrekne planova da osvoji Englesku tako j e i Rim mogao da se uveri da je zauvek propao plan ponovog vraćanja En­ gleske katolicizmu, kako je to uostalom morao na prizna i kardinal Allen,8 kome je bila namenjena uloga rekatoliciziranja Engleske. Od jugoslovenskih istoričara bio j e prvi G. Gelcich koji j e utvrdio da su i dubrovački brodovi učestvovali u Nepobedivoj armadi, a s njima i njihovi dubrovački komandanti, među kojima i članovi poro­ dice Tuhelj. 9 Eskadru Petra Ivelje, koji je kasnije bio veliki admiral Španije sačinjavala je 12 brodova, a te j e Filip II nazvao »apostolima«.10 Ali, ni Gelcich kao ni Jorjo Tadić nisu mogli da iz materijala koji pruža Državni arhiv u Dubrovniku rekonstruišu pun broj brodova koji su pripadali Dubrovčanima. Gelcich još zna za brod kojim je zapovedao Luka Kinković, a pripadao je Dubrovčaninu Vici Petrovu, čija se posada junački ponela u Nepobedivoj armadi. Brod j e oštećen i pri opravci kod otoka Maelina bio je zapaljen i potpuno uništen.1 1 Isto tako je dragocen Gelcichov podatak o brodu kojim je komandovao Iveljin sestrić Stevan Olisti-Tasovčić i koji je uspeo da sa zapaljenog broda prebaci na drugu lađu momčad i svu artiljeriju, čime j e zadivio celta Armadu i pri povratku u Spaniju bio mnogo slavljen.12 7 L. P f a n d l , n.d., 448. 8 G. M. T r e v e 1 y a n , n. d., 354—355. 9 G. G e l c i c h , / conti di Tuhelj. Ragusa 1890. v д10 J ° ï J ? TT? 1 * ć ' SPaniÌ* » Dubrovnik u XVI stoleću. Beograd 1932, 120. v- A. B a c i e , Dubrovački brodovi u doba procvata dubrovačkog pomorstva ? L X I L J 1 J j k u - Z , a g r e b i9f°' 36. G. G e l c i c h , n.d., 84. Gecich navodi i imena tin 12 brodova kao i njihove komandante. Među njima su pored starog Ivelje oca /etrova, još Stjepan Bošćina, Marin Radulović, Matej Letjela, Marko Je­ nnie, Pavle Dešinović, Stjepan Burešić, Fran Bakaljauš, dva Marnare, čija imena nesumnjivo govore o njihovu slovenskom poreklu. 1 1 G. G e l c i c h , n.d., 88—89. J. T a d i ć , n.d., 121. 12 Isto. 606 Od engleskih istoričara Charles Oman zna da su u Nepobedivoj armadi »mnogi od ovih brodova bili pravljeni u Dubrovniku, i čuveni su u engleskim narodnim pesmama pod imenom «argoza» (argusa, Ra­ gusa, Dubrovnik)«.1 3 Lovett Edwards takode zna za 12 brodova »Don Pietra d'Iveglia, Ohmućević-Grgurić«, tako isto i za jednu tradiciju koja se očuvala na škotskom otočiću Feru koje govori o brodolomu nekog španskog broda sa dubrovačkom posadom. Osobitost ove vesti i predanja kao da pojačavaju motivi na tamošnjem vezivu koje je mnogo slično onome iz dubrovačkih Konavala." Sve ove podatke o učestvovanju dubrovačkih brodova i pomoraca u Nepobedivoj armadi dopunja u znatnoj meri jedan dubrovački spis koji se nalazi u rukopisnom odelenju londonskog British Museum-a. Spis nosi naslov Dominio, sito e costumi della Kepublica di Ragusa, a povezan je unutar Miscellanea jednog osobito voluminoznog kodeksa (M. B. Add. 14, 008) sa naslovom na povezu Papeles de Dominios de Italia Manuscritos u kome je sadržana velika i raznovrsna prepiska između Venecije i španskih ambasadora u prvoj polovini XVII stoleća. Rukopis koji je od važnosti za dubrovačku istoriju je samo fragmenat, početak nekog nesumnjivo daleko većeg spisa i nalazi se na fol. 997r0 do 1002ro, t j . svega 6 i pol folija. Izgleda da je to jedan nedovršen prepis spisa koji je imao da posluži španskom ambasadoru za informaciju o Dubrov­ niku i njegovim zaslugama za pojedine narode, a napose za äpaniju. Pisac toga spisa je prožet iskrenim dubrovačkim i slovenskim oseća- njem što pokazuje nekoliko značajnih momenata — o čemu će biti reči na drugome mestu.1 5 Pisac na jednom mestu (fol. 997v0) govori o snazi dubrovačke ratne i trgovačke flote, koja iznosi oko 100 brodova, i pomoću kojih ona naročito pomaže španskog kralja, a na drugome, ukazuje na podatke, da je Dubrovnik pomogao sa svojom flotom Filipa II pri osvajanju Portugala sa 40, a Nepobedivu armadu sa 33 velika broda (fol. 1000vo). Donosimo oba ova podatka doslovno. »Gl'isolani, et alcuni di terra ferma sono molto dediti alla marina­ resca, onde sono ariuati à mettere in mare da cento vasseli d'alto bordo, e da guerra, e da caricho, e con essi sono penetrati sino al Nouo Mondò. Ne è marauiglia che ipossin buttare in mare tanta quantità di legni sino à mille e doicento carra mentre nello stato loro, trouano e quantità di legniami per fabricar naui, e gente praticha per guidarli per tutta l'Europa. D'ordinario con la maggior parte di queste seruono la corona di Spagnia, tanto nell'Adriatico, quanto nel Mediteraneo ò douunque gl' è comandato. . .« (Fol. 997™), »Ella (tj. Dubrovnik) sempre ha hauuto buona corrispondenza con tutti li potentati particolarmente con l'augustissima corona di Spagnia, 13 4 . 0 M a H , Кратка историја Енглеске од најстаријш времена до краја Сеетскога Рата. Лондон 1920, 60. 14 L o v e t t E d v a r d s , Наши поморци u пропаст Велике Армаде. »ХЛ Век« (Београд), 1938, бр. I, 41—42. , . _ . , . , . , , . 15 Iz jedne beleške na fol. I r 0 vidi se da je British Museum nabavio ova voluminozna Miscellanea 1843. »Purchased of G. Rood, 11 March 1843.« 607 •e casa d'Austria, da cui sempre ha riceuuto molte gratie, e di protte- tione e di soccorsi. Ciò mostrano gl' amplissimi priuilegii concessili dagli antichi rè di Napoli, e poi confermati dalla gloriosissima memoria di Carlo quinto (che di loro eoo partiale affetto teneua sollecita prot- tetione) e da tutti gl' altri suoi successori nella monarchia cattolica con aggiungere che ogni uolta che uenissero ad esser sospesi questi priui- leggii per li Ragusei non s'intendessero sospesi; eglino per meritarsi qualche gratie non hanno risparmiato, né spese, ne la uita medessima come lo dimostrano tante migliara di persone perite, e nelle 40 naui alla conquista di Portugallo, e 33 nell'armata nauale, e gran quantità di esse nel lacrimeuol nauffraggio nella speditione tanto formidabile contro Elisabetta Regina d'Inglittera, e sempre con dar ai Capi de squadre li principali titoli di generali, almiranti e gouernatori, e simili anche à nostri tempi; onde hanno uisto generose prodezze fatte per loro seruitio, come di passar per mezzo d'armate nemiche senza offesa' per portar à tempo gl'aiuti necessarii.« (Fol. 1000™ i 10OOvo.) Oba ova pasusa nepoznatog dubrovačkog pisca potvrđuju u svom opštem izlaganju utvrđenu činjenicu da je dubrovačka ratna i trgo­ vačka flota bila veoma snažna i da je ustvari tada, u XVI in početkom XVII stoleća bila na vrhuncu svojih najviših dostignuća. O tome do­ voljno ubedljivo govore proučavanja Јогја Tadića,1 6 a tako isto i V. A. Bačića, koji je tome pitanju posvetio čitavu knjigu.1 7 ^ Veoma važan podatak našeg dubrovačkog pisca o 100 velikih trgo­ vačkih i ratnih brodova potvrđuju i Bačićeva istraživanja drugih izvora na osnovu kojih je s pravom zaključio o približno sličnom broju. On kaže: »Snaga je dubrovačke mornarice, u tom periodu njenog najvećeg sjaja, bila u velikim jedrenjačama, karakama, navama i galeonima, pored toga i u odgovarajućoj floti manjih brodova, koja j e sarađivala sa flotom preko morskih b r o d o v a . . . Jačinu dubrovačke flote većih jedrenjača ne možemo točno odrediti i ona se stalno mijenjala. Ali ju možemo ocijeniti na 50—70 velikih brodova i na nekih 30 do 40 srednjih i manjih, karavela, marcilijana i sličnih jedrenjača, pored sitnih obalskih jedrilica.«1 8 Jedan dokumenat, objavljen štampom 1728, ka­ zuje da je u španskoj službi od 1584 do 1654 bilo za ratne i ostale potrebe ukupno 174 broda, dakako raznovrsne veličine.19 ^ Prema tome dubrovačkom piscu možemo da poklonimo punu pažnju njegovom tačnom obaveštenju koje je on znao iz prve ruke t a d govori pre svega o snazi dubrovačke flote u to doba, a onda dosledno i o njenom sastavu unutar španske flote kojoj su tako Dub­ rovčani pomagali do njene veličine koju je ona dosegla sa osvojenjem " J- Ta d i ć, u n. d. — pokazuje da je tokom čitavog XVI stoleća u raznim akcijama dubrovačkog brodarstva u odnosu prema Španiji oživotvoren izvanredan porast snage dubrovačke flote, trgovačke i ratne, koja je na Medi­ teranu uživala velik ugled, ništa manji od onog same Venecije. 17 V. A. B a č i ć, n. d, daje značajne ocene dubrovačkog brodovlja i brodogradnje stranih pisaca koji te brodove vrstaiu među prve na svetu <27—32). 18 V. A. B a č i ć, n. d., 39. 19 V. A. B a č i ć , n. d, 79—80. 608 Portugala. Tako, dakle, sasvim je moguće da je kod osvajanja Portu­ gala učestvovalo 40 brodova. To se uostalom može kontrolisati i jednom drugom dubrovačkom vešću koju nalazimo u izveštaju dubro­ vačkog poslanika Frana Gundulića, koji je napuljskom namesniku 1581, dakle samo godinu dana posle osvajanja Portugala, rekao da je u osvajačkoj španskoj floti bilo i 35 dubrovačkih brodova. Ovo jednako važi i za drugi značajan podatak našeg anonima u vezi sa učestvovanjem 33 dubrovačka broda u Nepobedivoj armadi koji su nesumnjivo i svojom veličinom i naoružanošću, pa i junaštvom i mor­ nara a tako isto i boraca morali da ostave trajan spomen i kod Engleza a tako isto i kod Španaca. Ništa rečitije to je potvrđuje nego engleski pomorski i brodski termin Argose, Argosies, koji je bio nadaleko poznat o čemu govori i pisac XVII stoleća Ricaut.21 . Svakako iznenađuje činjenica da o tom veoma važnom događaju i za Dubrovnik, kao i njegove trgovce i vlasnike brodova, koji je i za njih bio težak udarac, nema u dubrovačkim dokumentima spomena. Tadić takođe kuša da nađe tom zagonetnom pojavu rešenje kad pret­ postavlja da je to verovatno stoga što se radilo o dalekom ratu pa vlada nije obraćala na to veliku pažnju. Međutim, odmah zatim navodi Tadić vrlo dragocen podatak iz koga se vidi da se vlada Republike ipak zabavila tim pitanjem dve godine kasnije kad je engleska kraljica proteetovala kod sultana što su njegovi podanici uzeli učešća u pot­ hvatu protiv sultanovog prijatelja. »Ali se engleska kraljica Jehsaveta, preko svog poslanika u Carigradu, potuži Turcima, prijavivši Dubrov­ čane da svojim lađama pomažu Spaniju. To je isto kazao u Carigradu i engleski poslanik dubrovačkome. Tada je vlada, 2 oktobra 1590, pisala Nikoli Goce, trgovcu u Londonu, da u ime Dubrovnika kaze kraljici kako su dubrovačke lađe silom uzete u špansku armadu, jer . su se trgovačkim .poslom našle u Španiji.«22 Tadić sasvim opravdano ističe da to niukom slučaju ne bi smelo da važi za one brodove Petra 2 0 J. T a d i ć , n.d., 118, b. 1. ' 2 1 V A B a č i ć n. d., 24—25. Encyclopedia Britannica (1949) s. v. Argosy (v 2 336) daje sledeče obaveštenje: »The term originally for a carrack or merchant ship from Ragusa and other Adriatic ports now used PoeticaUyof anv vessel carrying rich merchandise. In English writings of the 16th century ?heyseaïort^amedgis variously spelt Ragusa, Aragouse or Aragosa and ships coming thence were named Ragusyes, Arguzes and Argosies; the, las form surviving and passing into literature. The incorrect derivation from Jason s ship, the «Argo» is of modern origin.« Već je u Shakespearovo doba bila ova vrsta brodova dobro poznata te o njima zna i ovaj najveći engleski dramatičar Među prvim stihovima nje­ govog »Mletačkog trgovca« nalaze se sjajni stihovi kojima se opisuju Anto- nijeve galije, koje on označava kao argosies. »There, where your argosies with portly sail, Like signoirs and rich burghers on the flood...« O ovome kao i napomenima živih trgovačkih odnosa između Dubrovnika i Engleske vidi članak J. Torbarine, Argosy ili sia engleski recmk duguje Dubrovniku. (»Nova Evropa«, Zagreb, 1933, 223-224.) 22 J. T a d i ć , n.d., 120. 39 609 Ivelje, onih 12 apostola, koji su sigurno svojevoljno stupili u Filipovu Nepobedivu armadu. Upravo žalenje engleske kraljice na Dubrovčane kod svoga sa­ veznika u Carigradu sadrži u sebi dva dragocena momenta. Pre svega, dubrovačka flota ostavila j e nesumnjivo upečatljiv utisak jednog znatnog ratnog sastava koji je upadno bio velik, koji je morao da zada engleskim pomorcima dosta teškog posla. Zatim, dubrovačka vlada je začelo bila vrlo dobro obaveštena o učestvovanju njenih državljana u takvoj ogromnoj ekspediciji, j e r su se sigurno mnogi novi brodovi gradili i u dubrovačkim gradilištima a stariji opravljali i podesili za takvu znamenitu ekspediciju kakve ranije nije znalo ratno pomorstvo. Ali, strah od zapleta sa Turcima, ako eventualno ekspedicija ne uspe, vladu je primorao da sve te pripreme prebaci na takozvani privatni sektor ostavljajući svojim pomorcima svu odgovornost za uspehe ili neuspehe. Da je diplomatski iskusna Republika pravo postupila poka­ zala je kasnija engleska intervencija i dubrovačko izvinjavanje ipred silom koja j e bila u porastu, a sa kojom je inače održavala prisne trgovačke veze. Jedva može biti sumnje da dubrovačka vlada ne bi znala da su njeni građani bili u tolikoj meri, i kao brodovlasnici, brodograditelji, mornari i vojnici angažovani u Filipovoj akciji. Katolički Dubrovnik mogao je da u ovakvom krstaškom pohodu vidi veliko vrelo prihoda, ne samo u vreme priprema zapošljenjem svojih brodovlasnika i brodo­ graditelja, nego i sa političkim koristima posle eventualnog uspeha tada najmoćnijeg vladara u Evropi. Jer jedva je koga bilo tada u Dubrovniku koji j e mogao da sumnja u uspeh ovakve velike akcije na koju se Filip još od 1585 vrlo živo i svestrano spremao angažujući sve potrebno za takvu nesumnjivo tešku ratnu operaciju. Prema tome dubrovačka vlada j e začelo dobro znala za savezničke odnose između engleske kraljice i sultana, pa je stvar odobrila svojim građanima tihom i nezvaničnom saglasnošću ne poveravajući je svojim odlukama koje bi ušle u zapisnike njenih Veća. Tako je moglo da se dogodi da j e čitava četvrtina brodovlja Nepo- bedive armade, i to onog većeg i boljeg dela, pripadalo upravo Dubrov­ čanima, našavši se u službi moćnog »Katoličkog kralja« kako anonimni pisac naziva Filipa II, spomenuvši na jednom trećem mestu opet kako oni »seruirono il Rè cattolico con gran quantità de naui«.23 Uostalom, o ovome veoma sugestivno kazuje već spomenuti spisak od 178 brodova, raznovrsne tonaže, koji su bili u službi španskih vladara od 1584 do 1654.24 2 3 Fo l . lOOOro. 2S V-. A. B a c i ć, n. d, 79—80. Tu su brodovi razvrstani (po veličini i lu­kama pripadnosti. Ima ih od 900 do 1300 kara (kola, tako se merila veličina broda) 700 do 850 kara, 500 do 650, 400 do 650 kara, 250 do 360 kara. Dakako toliko brodova шје mogao da ima Dubrovnik u određeno vreme u XVI ili AV11 stoleca od jednom u službi Španije, već svakako tokom čitavog ovog vre­ menskog raspona. 610 T a k o n a m podaci , s a d r ž a n i u o b a v e š t e n j i m a našeg a n o n i m n o g pisca, n e s u m n j i v o D u b r o v č a n i n a , s a č u v a n i m e đ u b o g a t i m r u k o p i s n i m fondo­ v ima l o n d o n s k o g Bri t i sh M u s e u m - a p o s t a j u j e d n a p o t v r d a više o vi­ s o k o m u s p o n u d u b r o v a č k o g b r o d a r s t v a u stoleću n jegovog n a j v e ć e g p r o c v a t a . P u n u s igurnost u p o d a t k e ovog D u b r o v č a n i n a m o ž d a će j e d n o g d a n a d a t i a r h i v a l i j a š p a n s k i h a r h i v a , k o j a s i g u r n o i za n a š e k r a j e v e , n a r o č i t o za D u b r o v n i k m o r a j u d a obi lu ju s v a k o v r s n o m g r a đ o m . T H E P A R T I C I P A T I O N O F T H E R A G U S A N F L E E T I N T H E S P A N I S H » I N V I N C I B L E ARMADA« u R e s u m e The Yugoslav historiography has touched on the question of the partici­ pation of the Ragusan fleet with its able seamen in the Spanish Invincible Armada — »La Invicibile Armada« — as Philip II named his fleet drawn from different nations, which he sent in 1588 to conquer England (T. Gelcich, J.Tadić, V. A.Bačić). The documents now at the disposal in the Ragusan Archives, that shed . light upon this question, are very scanty. From these one can not establish with what fleet the Ragusans participated in this invasion, which proved a failure, of England and her Queen Elizabeth, who was equaly hateful to the popish Rome and the capital of the sCatholic Majesty«. The author is able to give a more precise answer to this question, after having come acros a Ragusan manuscript Dominio, sito e costumi della Re- publica di Ragusa in .the British Museum in London (M. B. Add. 14, 008). The Anonymus writer, a Ragusan and Slav without any doubt, lays stress among other matters, on the merits of Ragusa for the invasion projects of the Spanish King, especialy at the conquest of Portugal (1580) and in the catastrophe of the Invincible Armada (1588). This writer tells that forty big ships assisted in the conquest of Portugal, and thirty three excellently built and well equipped with armaments vessels in the Invincible Armada. Accordingly, in a fleet consisting of 130 ships, as the Invincible Armada did, one fourth was Ragusan. This fact is another proof that this type of excellent construction of the Ra­ gusan ships left traces in the English l i terature and naval terminology — Argosy. The analysis of the data given by this anonymous writer indicates that he is reliable as a writer. 59* 611 L u d o v i k M o d e s t G o l i a KAZVOJ CESTNEGA OMREŽJA NA KRANJSKEM IN PRIMORSKEM V 16. IN 17. STOLETJU Akademik Milko Kos je z objavo karte srednjeveških poti na Slo­ venskem, v svoji Zgodovini Slovencev1 nakazal sintetično podobo dote­ danjih raziskovanj nekdanje cestne mreže. Za stari vek smo že pred tem imeli ugotovitve Premersteina in Rutarja, ki sta opisala glavne tire rimskih cest na Kranjskem.2 Za najstarejšo, t. j . predrimsko dobo pa doslej prehistoriki še niso dokončno ugotovili smeri, po katerih se j e tedaj odvijal promet. Za novejšo dobo imamo o cestah več razprav. J. Ivanić3 se j e omejil samo naj opis in funkcijo glavnih cest za časa Karla VI. in še za te ni izčrpal vsega bogatega arhivskega gradiva. Zelo površno in brez sle­ hernih arhivskih preiskav se j e lotil podobnega dela W. Kröhn,4 med­ tem ko j e A. Schlesinger obravnavala prometne žile v 16. stoletju sicer mnogo prizadevnejše kakor Kröhn, toda za naše kraje njene preiskave ne nudijo novih osvetlitev, ker je svoje delo zgradila samo na splošnem avstrijskem vidiku.5 V zadnjem času j e izšla dobra, čeprav teritorialno zelo omejena podoba prometnih zvez na prelomu srednjega in novega veka v razpravi A. Melika: Prometni položaj Raščice v Trubarjevi dobi.6 Po vsem tem ostaja torej razvoj cestnega omrežja na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. stoletju še odprto vprašanje. Ta prispevek 1 M. K o s , Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana 1933, str. 203: Oris glavnih prometnih potov na Slovenskem v srednjem veku. Karta je plod raziskovanj članice njegovega seminarja prof. Minke Mesarjeve, ki mi je posodila tudi svojo rokopisno razpravo, za kar se ji tudi na tem mestu zahvaljujem. ' 2 A. P r e m e r s i e i n - S . R u t a r , Römische Strassen und Befestigungen in Krain. Wien 1899. 3 Dr . J o s e f I v a n i ć , Das Strassenwesen in Krain im 18. Jahrhundert. Carniola 1.1908. 4 W a l t e r K r ö n n , Beiträge zur Verkehrsgeschichte von Krain unter besonderer Berücksichtigung der Zugänge, Königsberg 1911. 5 Dr . A n n a S c h l e s i n g e r , Die Verkehrs- und Handelswege der österreichischen Alpenländer im 16. Jahrhundert, Mitteilungen' der k. k. Geo­ graphischen Gesellschaft in Wien, Bd. 59, 1916. 6 Drugi Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952. 612 naj služi samo kot doprinos k osvetlitvi gospodarske in prometne zgo­ dovine teh stoletij. S širjenjem gospodarskih in kulturnih stikov med kraji in deže­ lami se j e razvijala tudi mreža prometnih žil. Njen razvoj se nujno opira na dva faktorja. Prvi, stalni, obsega geografsko konfiguracijo tal, ki narekuje sama po sebi smer poti po najugodnejših predel ih, 'po dolini rek in preko prelazov. Njene značilnosti postanejo izrazite pred­ vsem v goratih krajih,, kjer je gibanje utesnjeno. Nestalen in spre­ menljiv pa je drugi faktor, ki izraža trenutne gospodarske in strateške potrebe.7 Dežela, kjer lahko nazorno dokažemo upravičenost prvega faktorja, j e prav Kranjska s Primorsko. Doline rek vežejo med seboj prelazi,8 ki so se sčasoma razvili v organizirane prehode, sprva seveda samo za pešce, pozneje pa tudi za tovorniški in končno za vozni promet. Z nastopom 16. stoletja se pri nas spremeni struktura gospodarske dejavnosti in se razmahne trgovina, ki jo pospešujejo na novo odprta pota v prekomorski svet. Zato se promet usmeri proti zahodu in doseže ustaljenost, ko si v začetku tega stoletja Habsburžani dokončno utrdijo svoje postojanke v Trstu. Vprašanje dobrih cest iz notranjosti države postane za novi avstrijski empori j aktualno. Dotedanje tovorniške poti ne morejo več zmagovati naraščajočega prometa in je zato treba mi­ sliti na gradnjo novih ali pa vsaj na temeljito popravilo starih cesi. S tem v zvezi se pojavi pravnot vprašanje, kdo j e dolžan graditi nove ceste in oskrbovati stare. Že od najstarejših časov so bila pota in ceste vladarski regal 9 in so bile zato teoretično neodvisno ozemlje med posameznimi gospostvi. To je veljalo predvsem za ceste z živahnim prometom ali strateškim pomenom (viae regiae), in je o deliktih, izvr­ šenih na tèh cestah, raizsojalo celo krviio sodišče.10 Izvajali so ga od najstarejših časov sem v vladarjevem imenu njegovi ministeriali, ki so si s propadanjem vladarjeve oblasti pridobivali moč in ugled ter sča­ soma tudi lastništvo cest. Vzdrževali so j ih z dohodki ob cesti postav­ ljenih mitnic in z delovno silo svojih podložnikov. V teku razvoja pa so postale mitnice samo še stalen vir dohodkov za njihove lastnike, za­ sebnike ali pa državo. 1 1 Cest ni nihče več redno popravljal, tako da se je široki t ir nekdanjih rimskih cest,12 kjer so tekla večinoma tudi srednjeveška pota, namerno ali tudi nenamerno vedno bolj ožil. Robove cest je zaraščalo grmovje in se j e na ta način manjšalo cestišče, ki bi prišlo v postev za popravila. Kljub temu se cestna zakonadaja ni dvig- 7 A. S c h l e s i n g e r , o.e., str. 14—22. 8 W. K r ö h n , o. c, str. 47/8, tabela. 9 Constitutio de regalibus Friderika I. 1.1158: Regalia sunt viae publice, flumina navigabilia et ex quibus fiunt navigabilia. Cit. pri R. S c h r ö d e r , Lehrbuch der deutschen Rechtsgeschichte, Leipzig 18983, str. 393. 1 0 R. S c h r ö d e r , o.e., str. 585. 11 Mitniških pristojbin ni bil redoma nihče oproščen, razen tistih, ki so bili v posesti v ta namen izdanega privilegija. C. F. A. G u a r i e n d - R a a b , Codex Austriacus, Pars I. Wien 1704 (cit. CA I.), odlok Ferdinanda I. 17. okto­ bra 1534, ki ga je ponovil nadvojvoda Maksimilijan II. 18. oktobra 1575. 12 A. G r e n i e r , Manuel d'archeologie Gallo-Romaine, Paris 1934, VI/2, str. 365 ss. 613 nila iznad občasnih ukazov o popravilu in narejanju cest. Šele v drugi polovici 17. stoletja najdemo izčnpnejša pravna določila o cestah in še ta bolj zasebne veljave (Tractatuš de juribus incorporabilibus).1 3 Te norme, ki sicer niso bile pravno sankcionirane, so vendar dajale glavne smernice tedanjemu cestnemu pravu. V njih beremo: »Vse uporabljane ceste in pota j e treba še naprej vzdrževati. V primeru, da jih j e od­ plavila voda, mora najbližji sosed odstopiti del svojega zemljišča za napravo nove ceste. Tudi tam, kjer imajo nekateri kraji izhod samo po vodnih potih in imajo prebivalci namen narediti pot tudi po kopnem pa ni na razpolago javnega zemljišča, je v te namene dovoljena raz­ lastitev primernega terena.« Toda te odločbe so prišle tako pozno, da so sicer lahko služile velikopoteznim načrtom Karla VI., za ureditev pravnih cestnih odnosov v obeh omenjenih stoletjih pa so nastopile prekasno1. Proti uničevanju cest si j e avstrijska vlada pomagala na več nači­ nov. Za velikopoteznejše načrte, da bi vzela upravo cest enostavno v svoje roke, ni bilo niti denarja niti volje, zato je z zgolj upravnimi sredstvi skušala spraviti cestišča vsaj v prvotno širino. Iz varnostnih razlogov je ukazala odstraniti grmovje in posekati drevje po 12 klafter na vsako stran.1 4 To dolžnost j e naložila mitnicam in obcestnim so­ seskam. Edina sankcija za neizvršeno naročilo je bila grožnja, da bodo opravili to delo pristojni vicedomski uradi s svojimi ljudmi na stroške prizadete stranke. Drugi način vzdrževanja cest pa j e bil popolnoma kampanjski. Kadar je bil potreben kak večji prevoz ali je bilo v načrtu kako vladarsko potovanje, so poslali na ceste vso razpoložljivo delovno silo, da bi j ih čimprej kolikor toliko uredili. V ta namen so napotili na določeni cestni odsek svojega odposlanca in ga pooblastili z mobiliza­ cijskimi pravicami. Ta j e smel zahtevati delovno silo pri obcestnih gosposkah, gradbeni material pa j e pobral večinoma na mestu samem.1 5 Tudi kolikor toliko načrtno vzdrževanje cest, ki so ga hoteli uvesti s pomočjo mitniških uradov, saj so bile mitnice postavljene ob cestah prav v ta namen, se ni obneslo.16 Državna uprava namreč nikakor ni mogla zahtevati od svojih mitničarjev, ki so bili /tako rekoč le njeni uslužbenci, da b i popravljali ceste, če j e pa sama porabila pretežni del mitniških dohodkov za druge potrebe. Primerjanje dohodkov posa-, meznih kameralnih mitnic na Kranjem in Primorskem v letih 1564 d o 1570 pokaže, da je doseglo skupno letno povprečje prejemkov vseh mitnic 22.241 goldinarjev. Od tega so pobrali za uslužbenske plače 1426 gold., za razne uradne izdatke 176 gold., za popravilo mitniških 13 CA L, Tractatuš de iuribus incorporabilibus, Tit. 16, §§ 5, 6, izdan dne 13. marca 1679. 14 Državni arhiv Slovenije, Stanovski arhiv (cit. Stan. arh.) 527, 1558, maj 27 in avgust 8. (Arhivalije, ki sem jih uporabljal za ta sestavek, sem črpal večinoma v Državnem arhivu Slovenije. Zato bom v naslednjem izpuščal na­ vajanje nahajališča arhivalij, ki se nahajajo v tem arhivu, ker bi ee moral neprestano ponavljati.) CA L, 1559, maj 18. 15 Cf. Vicedomski arhiv — Vic. arh. 137 ex 1578, julij 10, Ljubljana in 138 ex 1660, julij 15, julij 24. 1 6 Cf. CA L, Strassen Besserung, 1954, marec 12. 614 zgradb in cest pa samo 21 goldinarjev. Ves ostali denar pa je pobrala vicedomska blagajna.1 7 Seveda s takim gospodarjenjem cest ni bilo mo­ goče vzdrževati v redu. Zato najbrž ni pretirano istodobno poročilo, da j e potovanje po> tedanjih cestah nevarno za življenje ljudi in živali.18 Tako nam postane tudi razumljivo, da so se tovorniki in trgovci izogi­ bali javnih cest ne le zato, da bi si prihranili mitniške pristojbine, mar­ več še bolj iz razloga, da bi si utrli nova in zložnejša pota. Kljub slabim cestam pa je obstajala obveznost cest (Strassenzwang), tako da so vsa­ komur, ki so ga zalotili izven določene javne ceste, zaplenili blago in mu naložili še denarno in zaporno kazen.1 9 Nemogoče je razporediti ceste na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. stoletju v kameralne, stanovske in zasebne, če se opiramo^ le na mitnice, ki so stale ob njih. V teh časih oskrbovane in organizirane poti so imele na različnih odsekih mitnice tako pomešane med seboj, da ne moremo govoriti povsod o izključnem lastništvu vsega cestnega tira. Na drugi strani pa imamo določene cestne odseke, ki so jih posamezne oblasti morale vzdrževati in popravljati. Najbolje so oskrbovali svoje odseke deželni stanovi, manj skrbno kameralni uradi, skoraj popolnoma pa so bili zapuščeni zasebni cestni odseki, kot n. pr. cestni del pri Seno­ žečah, ki ga je imela na skrbi senožeška graščina.20 Stroške za popravilo cestišča so krili, kakor sem že omenil, mitniški dohodki, obcestni tlačani pa SO' morali sodelovati z ročno in vozno tlako. Za popravilo mostov je bil pristojen vicedomski urad, vendar se je hotel večkrat otresti tudi te dolžnosti. Mostov v tistih časih še niso* imeli kaj prida. Na nekaterih prehodih so vozili brodovi, ponekod pa so morali vodo kar prebresti. Iz podatkov razberemo, da je na težjih prehodih utonilo vsako leto nekaj ljudi in konj. 2 1 Če izvzamemo popravila oziroma napravo novega cestišča na trža­ ški, ljubeljski in predilski cesti, ne najdemo iz srede 16. stoletja v za­ piskih nobenega sledu o večjih delih na cestah. Vsak mitničar je pač popravljal svoj odsek, kolikor je terjala nuja, sicer se pa za cestišče ni dosti menil. Zaradi tega so ceste na Kranjskem in Primorskem propadale, tako da je bik» treba končno* le misliti na načrtno poprav­ ljanje. Ob teh delih najdemo v zapiskih skozi obe stoletji imena cestnih gradbenikov kot: Gašper Zlatinšek, Jurij Marko vi č, Lenart Merherič- Fabijanič, Abondio di Donino in druge. Ob prelomu 16. in 17. stoletja se je torej v vsej resnosti pokazala potreba za izboljšanje cest. Za cestnega komisarja oziroma za glavnega inženirja pri teh delih j e bil imenovan ljubljanski stavbenik Abondio di Donino. 2 2 V načrtu so bila predvsem manjša popravila, ki j ih j e bilo treba izvršiti takoj; za večja popravila, kot mostove in nasipe, so pa 17 Vic. arh. 81, Pregled dohodkov mitnic na področju Ljubljanskega do­ hodninskega urada v letih 1564—1570. 19 L. c, Cf., Poročilo z dne 11. februarja 1564. 19 Cf. CA L, Razne izdaje cestnega patenta od 1589 do 1692 2 0 Vic. arh. 138, 1691, junij 12, Ljubljana in Vic. arh. 87, 1644, januar 22, Gradec. 21 Vic. arh. 158, 1666, januar 4., Gradec. 22 Stan. arh. 527, 1596, september 4., Ljubljana. 615 zahtevali predhodne proračune, na podlagi katerih so potem po finanč­ nih možnostih izdelali načrte. Toda t a delovna organizacija ni trajala dolgo. Zadevo so ponovno vzeli resno v roke šele sredi 17. stoletja kranjski deželni stanovi, ki so postavili svojega cestnega komisarja Lenarta Merheriča-Fabijaniča. Ta j e imel na skrbi kranjske ceste skozi petnajst let.2 3 Deželni stanovi so vložili v ta dela skoraj 5000 goldi­ narjev, medtem ko vicedomski oziroma višji dohodninski urad v Ljub­ ljani, ki j e imel na skrbi mitnice in njihove dohodke ter z njimi v zvezi tudi vzdrževanje cestnega omrežja, ni prispeval ničesar. Zato je začelo deželnim stanovom to stanje presedati in so sklenili, naj odslej v enako dolgem razdobju popravlja ceste kameralna uprava na svoje stroške. V primeru pa, da te obveznosti ne bi hotela prevzeti, bi deželni stanovi od tedaj dalje popravljali samo še odseke, kjer so stale stanovske mitnice.2 4 Na ta način bi bil promet zelo otežkočen, ker so bili prehodni le tisti cestni odseki, ki so jih oskrbovali deželni stanovi, kakor je priznal celo vicedom.25 Ta odločnost je prisilila kranjskega vicedoma, da j e oskrbel načrt o nadaljnjem popravljanju cest. V njem j e predvsem ločil med splošno važnimi in nevažnimi cestami. Med prve j e štel grašlco cesto (Vransko— Ljubljana) in tržaško (Ljubljana—Trst), medtem ko je gorenjsko in dolenjsko prepustil usodi. Na gorenjski cesti je imelo skrbeti za mo­ stova pri Medvodah in Kranju mesto Kranj, sicer pa ni imel nihče na tej cesti nikakih obveznosti in bi jo moral oskrbovati vicedom popol­ noma na svoj račun. Zato j o j e že vnaprej vrgel iz svojega načrta. Dolenjska cesta pa je bila po njegovem mnenju potrebna samo zaseb­ nikom za prevažanje oziroma tovorjenje njihovih lastnih pridelkov. Zato naj jo popravlja tisti, ki jo uporablja.2 6 Za ceste, ki j ih j e name­ raval vzeti v svojo upravo, j e zahteval pomoč pri deželnih stanovih v ročni in vozni tlaki, sam pa se j e namenil prispevati k stroškom letno samo 400 goldinarjev, kar j e bilo seveda veliko premalo.2 7 Zato j e tudi ta načrt padel v vodo. Večja popravila so se izvrševala samo še pri občasnih vladarskih potovanjih, koi so cestišča n a hitrico uredili, da so bila prehodna za cesarske kočije.28 Ljudje so spričo tega postali brez­ brižni in zato resnih pritožb zaradi slabih cest sploh ne zasledimo več.23 V drugi polovici 17. stoletja se je vprašanje popravljanja cest neko­ liko premaknilo z mrtve točke. Dvorna ipisarna je izdajala razne mit- niške rede,3 0 ki sicer niso zadevali neposredno cestnih razmer v Kranjski ali Primorski, a so vsebovali splošne odredbe, ki so se nanašale tudi na 23 L. c, Izvleček iz stroškov za popravilo cest 1637—1652. 2 4 Vic. arh. 138, 1653, junij 9., Gradec. 2 5 L. c, 1691, junij 12., Ljubljana. 28 L. c, 1658, avgust 20., Ljubljana. 27 L c, 1653, julij 8., Ljubljana. 28 L. c, 1660, julij 15., Ljubljana 2 9 Vic. arh. 137, 1664, maj 6., Ljubljana. 3 0 Cf. CA L, Mautordnung z dne 16. decembra 1665; Petroneller Mauth- Vectigal 30. januarja 1666; Trassikirchner klein Mauth-Vectigal z dne 12. no­ vembra 1666; Holtz-Satz und Ordnung z dne 24. marca 1668; Stockenauer Colo- mani Mauth-Vectigal z dne 15. marca 1669. 616 mitničarj© kot oskrbnike cestišč. Tako so začeli groziti mitničarjem z odvzemom mitnic, če ne bodo imeli v svojem okolišu oskrbovanih cest, ker so, kakor so pravilnoi poudarjali, mitniški dohodki v prvi vrsti namenjeni za popravila. Koristnost teh odlokov se j e kmalu pokazala tudi na Kranjskem. Graška vlada j e izdala strog ukaz za takojšnje popravilo cest.31 Ko pa so deželni stanovi uvideli, da od vicedoma oziroma kameralne uprave kljub te j ostri naredbi ni pričakovati no­ bene pomoči, so spomladi leta 1684 na svojo roko postavili za cestnega komisarja že preizkušenega inženirja Lenarta Merheriča-Fabijaniča.3 2 Ta j e izdelal načrt, po katerem naj bi manjša popravila izvršili mitni- čarji sami, za večja naj bi dala sredstva kameralna uprava, nadzorstvo nad delom pa naj bi imeli deželni stanovi.3 3 Toda tudi s tem projektom ni bilo nič. Kameralne mitnice so še naprej odvajale svoje dohodke v kameralno blagajno, iz katere pa zlepa niso našli več poti. Od vsega, kar so sklenili, so izvajali samo še pritisk na tlačane, ki so morali opravljati cestno tlako.3 4 Tudi predlog, da naj bi se kameralne mitnice spremenile v zakupne 3 5 in bi tako laže pritisnili nanje, kakor so prakti­ cirali drugod, ni dosegel svojega namena.3 6 Na zelo prometnih cestnih odsekih so ponekod stalnim koristnikom obljubljali popust pri mitnini, če bi se sami lotili popravljanja ceste.37 V naših krajih pa o tem. ne zasledimo ničesar. Tako se je približal čas Karla VI, ki j e velikopo­ tezno začel novo dobo v vprašanju izgraditve cestnega omrežja. Toliko o splošnih odredbah za vzdrževanje cest, ki so bile (name­ njene za avstrijske pokrajine in s tem posredno tudi za naše kraje, v nadaljnjem pa bomo — v drugem delu te razprave — razpravljali o posameznih cestnih sistemih na Kranjskem in Primorskem v 16. in 17. stoletju. LAYING OUT OF STREETS IN CARNIOLA AND LITTORAL IN THE 16TH AND 17TH CENTURIES R é s u m é Introductorily the author gives a survey of the former writings dealing with the laying out of streets in Carniola and Littoral up to the 17th cent., and, drawing the attention to the changed situation from the 16th cent, for­ ward, associating the need1 of Trieste for connection with the hinterland, he deals, in this first part of his discussion, with laying out of streets in the 3 1 Vic. arh. 138, 1668, december 7., Gradec. 82 Stan. arh. 527, 1684, april 17., Ljubljana. 33 L. c, 1690, september 28., Gradec. 3 4 L. e, 1693, oktober 17., Ljubljana. 3 5 Vic. arh. 138, 1691. 36 CA L, Weg Reparation zu Himberg z dne 19. decembra 1695. 37 CA L, Resolutio z dne 11. decembra 1696 je obljubila trem trgovcem iz Češkega Rudogorja (Eisenerza) popust po 15 krajcarjev na vsak cent železa, če bodo popravljali tamkajšnjo cesto. 617 16th and 17th centuries. The streets were at all times a regality, but little care was taken of them and, therefore, they were in bad condition. Customs for the purpose of road-building and repairing were expended otherwise. It was not till the l?th cent, that general legal norms appeared, regulating the pro- ceedings of expropiration for road-building and repairing, but it was not till the 18th cent, that these norms obtained legal validity. The care of public road surveying offices was limited to regulations about bush- and wood- clearing in close proximity to> the road-bed and repairing of roads — in case of rulers ' travels — all this work was done in the way of compulsing labour of the neighbouring people. Methodical maintaining in condition by customs officials was not possible as all customs were delivered to the Vidame's cash office. Roads did not depend as units on cameral-boards, baronial offices or manorial estates, but each road was divided in several sections pertaining to various owners. Best administered sections were the baronial ones, worse those of cameral boards, and worst the sections depending on manorial estates. There existed few bridges, ferries were prevailing. In the 16th century appreciable road-works were not done on the roads except the roads of Tri- este, Ljubelj and Predil. The first systematic plan for roads amelioration was conceived about 1600. The master-builder of Ljubljana Abondio di Donino was charged with the execution, but the plan was not realized. To remedy this inconvenience, in the middle of the 17th century, the estates of Carniola themselves took up the repairing of roads, b U for carelessness of the Vidame, from whom they required to provide payment for repairing of cameral sections, after half a decade the road-work came completely to a standstill. A repeated effort, in 1684, by order of the Court thancery of Vienna and following the roads- and customs-regulations of the Government of Graz, brought no better results. All remained unchanged as the Vidame intended to do the work by compul- sory labour of subjects and was not willing to sacrifice the customs. The things changed with the reign of Charles VI, in the first half of the 18th century. 618 F r a n j o B a š IZ ZGODOVINE HIŠE V KKOPI (Prispevek za podobo delavskih stanovanjskih razmer v. zgodnji kapitalistični dobi) Železarsko naselje, zgodovinski trg Kropa leži v tesnem dolinskem kotu ob potoku Kroparici ali Preprovki pod jugovzhodno Jelovico. Iz potoškega kota strmo se dvigajoča pobočja Jelovice in visoka 530m) ter senčna lega niso dovolile razvoja poljskih ali travniških kultur. Tako je Kropa od svojega nastanka v poznem srednjem veku, ko se je železarstvo z rojstvom koračnic na vodni pogon preselilo od lezisc železne rude k vodi z zadostnim padcem,1 do danes ostala izrazito žele­ zarsko naselje brez vidnega kmetijskega značaja. 31 decembra 1947 je bilo od 476,10 ha skupne kroparske površine 9,10ha obdelovalne zemlje in sadovnjakov, 50 ha travnikov in pašnikov, 385 ha gozdov in 32 ha nerodovitnih zemljišč; istočasno je od 698 prebivalcev živelo od industrije 444, gozdarstva 11, obrti 4, trgovine 11, gostinstva 1, pro­ meta 4, javne administracije 57 in od kmetijstva U ljudi, ostalih pa je bilo 9б'. Današnja Kropa je tako manj kmetijska kot je bila Ljubljana 1 J. G a š p e r š i č , Zadrugar, I. Kropa 1933/34, str. 137. 3 Za te in za vrsto podatkov zlasti o kroparskem izročilu se moram po­ sebej zahvaliti kroparskim rojakom ki so mi jih posredovali• • P™ « J 1 umetniku kovaču Jožetu Bertonclju, ki je zapisal kakih 50 kroparskih dogo- S n z gradivom, ki razsvetljuje življenjske razmere v zgodovinski Kropi. Razen tega se moram zahvaliti za ustna sporočila in za posredovanja da sem dobil polled prav v vse, kar sem želel, J. Bertonclju, f. Gaspersicu, Fr. Haf­ nerju,PL Lazarju ter ravnateljstvu »Plamena« in Šole za umetno kovmarstvo, enako pa tudi lastnikom hiš, ki so mi dovolili, da sem jih pregledal. Foto- grafiranîe v Kropi je omogočil ravnatelj-Zavoda za spomeniško varstvo LRS E.Turnher in predsednik okrajnega sodišča v Radovljici J. F fter pregled franciscejskih zemljiških knjig. Navedbe iz kroparskega crocila sledijo v celoti pod 2., ker sem uporabljal samo tiste, ki sem jih dognal ne samo iz ust e n e g A v e č mnogih, fotografije je izdelal J. šmuc iz Moderne galerije v Liubl ani risbe M. Gašperšič in J. Lazar, nacrt Krope pa M. Bohmec. - A r h i v S e rudarskega urada in obeh fužin, ki jih je imel v Kropi K. Pibrovec fn j h je^porabljal A.Müllner, so v letih 1919-1920 propadle; ker mi gradivo v avstrijskih arhivih ni bilo dosegljivo, sem bil navezan predvsem na Jovstvo. ki temelji na arhivalijah, in razen tega na predmetne vire, torej na, hišesame, tako da je poročilo metodičen poizkus muzejske oziroma spomeniške studije. 619 leta 1921, to je pred združitvijo s predmestji, ko je štela brez Viča, Šiške in Most po Fr. Zwittru (GV V. + VI., 1929—30, str. 181) 1353 ali 2,54.% poljedelskih prebivalcev. M. Kos je v vrsti študij obravnaval krajevno zgodovino in z njo obdeloval zlasti vprašanja o kolonizaciji, sestavi prebivalstva in gospodarskih nalogah posameznega kraja. V smislu Kosovih krajevno- zgodovinskih študij mu čestitam k jubileju njegovega šestdesetega rojstnega dneva s prispevkom iz kulturne zgodovine Krope, to j e železarskega kraja, ki je bili v veliki meri cilj priseljevanja kmečkega prebivalstva iz domovine Kosovih pradedov iz Selc in zlasti s severnih pobočij nad Selcami. Prvo upodobitev Krope imamo od J. V. Valvasorja iz druge polo­ vice XVII. stoletja. Bakrorez 3 Valvasorjevega ilustratorja Trošta kaže v glavnem Zgornjo Kropo v neposredni bližini župnijske cerkve. Po Troštovi sliki je bila Kropa v Valvasorjevi dobi obstajala na levem bregu Kroparice iz stanovanjskih stavb, razen v najvišjem predelu, kjer se je končala nad današnjim vigencom* »vice« v skupini žele­ zarskih obratov. Nestanovanjski in popolnoma žeiezarsko-obratni značaj pa kaže slika za Zgornjo Kropo na desnem bregu Kroparice, kjer vidimo ob raki ali vodni strugi pod današnjim Petračem (hišna št. 12) 4 vigence. Mlin je bil, kot se zdi, v hiši nad današnjo krajevno gostilno (št. 26) na mestu, kjer je danes tako imenovani srednji mlin; manjše stavbe v bližini vigencev pa bodo lesene pritikline, kjer so shranjevali za fužine in vigence potrebno oglje, rudo, surovo ali staro železo. Za časa Valvasorja bi bil tako v Zgornji Kropi stanovanjski predel na levem bregu Kroparice pod župnijsko cerkvijo, železarski pa nad današnjimi »vicami« in na desnem bregu Kroparice od šole za umetno kovinarstvo (Klinar, h. št. 9) navzgor približno do današnjega srednjega mlina. Za Spodnjo Kropo istodobna slika manjka; pri dejstvu pa, da je imela Kropa od konca XV. do konca XIX. stoletja dvoje življenjskih živcev, zgornjo fužino za Zgornjo in spodnjo4 za Spodnjo Kropo ter pri podobni izdbliki doline, bo težko misliti na kake bistvene razlike. (Priloga I, si. 1.) Stanovanjski predel Zgornje Krope na Troštovem bakrorezu je obstajal predvsem iz eno- in dvonadstropnih največ zidanih stavb, kar je za naše tedanje razmere zelo napredno. Arhitektonsko središče fasadnega pogleda vsega stanovanjskega predela j e bila graščinska Macoilova hiša (današnja šola) iz 1620,5 ki j e imela iz podolžnega pod­ strešja na cesto troje oken v strehi in na slabo vidni strehi nad severno stransko steno še eno okno. Pri sosednji spodnji hiši j e prvo nadstropje 3 Valvasor, Ehre . . . L, III. knj.', XVIII.pogl., 386 ss. — R u p e l M., Valva­ sorjevo berilo, Ljubljana 1951, str. 69. * Vigene je pritlično poslopje z vodnim kolesom za sapo in z več ješami. to je sestavi ognjev in nakoval, kjer je kovalo približno 20 kovačev. * M ü 11 n e r A., Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien. Wien in Leipzig 1909, str. 268. 5 Zadrugar I. Kropa 1933/34, str. 4 620 s tremi fasadnimi okni iz lesa. P r i prihodnji nižji hiši vidimo namesto podstrešnega požarnega zidu zaprto podstrešje in pri prihodnji leseno drugo, nadstropje. Enonadstropna druga hiša od spodaj ima okno v požarnem zidu in tretja od spodaj s hodnikom v drugem nadstropju je brez vsakega okna. Gospodarskih poslopij, razen železarskih pritiklin, na Troštovi sliki Krope ne vidimo, kar j e pri železarskem značaju kraja in njemu podrejenem kmetijstvu razumljivo. V pritličjih stanovanjskih stavb so kleti, ki so služile v polpretekli dobi za trgovske in obrtne posloval­ nice, v (preteklosti pa za pritikline železarskih obratov. V dokaz tega služi izročilo o namenu kleti 2 v sedanji Petračevi hiši, izpred katere so odhajali tovorniki z železnimi žeblji v Selško dolino in dalje čez Baško sedlo v Furlanijo. Nadalje izročilo, da je pekarna v fovšaritnici (št. 28) pred tem služila za shrambo2 starega železa in železnih izdelkov ter precejšnja sorodnost teh kleti z merami shrambe 8 za les, surovo železo in žeblje iz 1694 pri nekdanji spodnji fužini. Njen zidan pritlični prostor za shranjevanje surovega železa je meril 4 X 7 m in imel 32 m3 prostornine ter je bil kot tak že zelo prostoren; leseni višji prostori pa so bili shrambe za les, kakor je to do danes v Kropi, ko je drvarnica večinoma na podstrešju. Nad kletmi v hišah so stanovali po vzoru meščanskih hiš in podeželskih gradičev posestniki železaren, zlasti pa trgovci z železnimi izdelki in njihovi vodilni nameščenci, kar kaže raz­ poreditev prostorov v prvih nadstropjih nekdanje Potočnikove (št. 58), Ažmanove (»Loden« št. 6) ali Klinarjeve hiše ter kroparsko izročilo o nalogah 2 prvih nadstropij teh hiš v preteklosti. Da so prebivali žele­ zarski podjetniki v Kropi sami, Valvasor še posebej omenja.7 Prebivalci V zvezi s podjetniškimi stanovanji v Kropi se pojavi vprašanje, kje in kako je stanoval kroparski železar, oziroma kroparski kovač v preteklosti. Na Troštovi sliki Krope pač vidimo višje dele hiš s sta­ novanji železarskih podjetnikov, pogrešamo pa stanovanjske stavbe za kovače in druge železarske delilavce. Krivda za to ne moife pasti na kulturnozgodovinsko pomanjkljivost Troštove slike, kjer pr i hišah popolnoma manjkajo dimniki, pada višina stavb z dvigajoeim se tere­ nom ali imamo samo generalizirano izobliko zemeljske površine in s tem tudi lege kraja, ki pa bi mogla vsaj nakazati delavska železarska bivališča. Predtrga, kjer bi podobno našim mestom s kovači v pred­ mestju prebivali železar ji, Kropa nikdar ni • imèla. Da bi prebivali kovači v oddaljenih hribovskih vaseh, bi bilo zelo težko verjetno za­ radi delovnega časa, predvsem pa glede na pravni položaj železarjev nemogoče. Železarji so živeli v upravnopolitičnih enotah Krope in 6 M ü 11 n e r A., L c, slika 109. 7 Valvasor, n. n. m.; prim. R u p e l M., I.e., str. 69. 8 M ü 11 n e r A., 1. c, str. 248. — Fotokopija izvirne prošnje za rudarski red pri tov. J. Gašperšiču v Kropi. 621 Kamne gorice pod lastnim rudarskim sodnikom,8 ki ne bi mogel poslo­ vati v delokrogu sosednje škof jeilloške ali radovljiške gospoščine, kamor so spadale okoliške hribovske vasi. Tako tudi vemo, da so rudarji na Jelovici pred 1547 postavili 20 malih hiš,9 od katerih je radovljiška gospoščina terjala tlako. Iz upravnih in sodnijskih razlogov, predvsem pa iz dejstva, da imamo ohranjene do danes v Kotlu, to j e najvišjem delu Krope, hiše, ki so bile domovanja rudarjev (Tinetov Juri št. 47), kmeta (Štanglov France, št. 42) in podjetniških hlapcev (Dražgošar, št. 46), moramo predpostavljati, da je bila Kropa od nastanka naselje železarjev. Za leto 1769 vemo, da j e Kropa izdelala najmanj 2150 starih centov žebljev.10 Pri tej proizvodnji je sodelovalo 21 livarjev in fužinarjev, 136 žebljarjev, 108 rudarjev, 130 oglarjev in drvarjev ter 11 voznikov in tesarjev, skupaj 406 železarjev. Ker so delali v fužinah, fužinicah (cajnarcah) in vigencih mož, žena in otroci od 11.—13. leta starosti navzgor, moremo računati za vsakega železarskega delavca še po dva do tri rodbinske člane, tako da bi štela Kropa 1769 kakih 800—1200 de­ lavskih prebivalcev. Pred 1547 je imela Kropa vsaj 150 železarjev1 1 ali okoli 300—450 delavskih prebivalcev, kar je dobra polovica manj kot 200 let pozneje in k a r govori za razvojno rast kraja, ki je dosegel svoj višek v XVIII. stoletju. 1782 je bilo v Kropi 30 železarskih pod­ jetnikov 1 2 in od 123013 do okoli 1400 prebivalcev,1 4 tako da j e prišlo na enega podjetnika od 7—8 delavcev ali z njihovimi rodbinskimi člani od 20 do 25 prebivalcev. Poleg železarjev je treba upoštevati še drugo prebivalstvo, ki ga.poznamo iz časa francoske okupacije,1 5 kot 2 mesarja, 1 krčmarja, 3 mlinarje, 7 čevljarjev, 4 tesarje, 1 mizarja, 2 podkovska kovača, 1 ključavničarja, 1 krojača, 1 izdelovalca kovaških mehov, 1 ranocelnika, 1 učitelja, 1 cerkovnika, skupno (brez duhov­ nika) 26 poklicev. Pri visoki umrljivosti v tej dobi računamo za vsako od teh obrtniških rodbin po 4 člane in dobimo 106 ljudi. Nadalje smo imeli še 2 kmeta, župnijo in kakih 5 trgovskih rodbin, ki niso bili železarski podjetniki, s skupno 40 rodbinskimi člani, tako da je k žele­ zarskemu življu Krope prišteti še okoli 150 predvsem obrtniških in trgovskih prebivalcev. Za rešitev našega vprašanja, k je je stanoval kropareki železar, moramo ugotoviti najprej, kdo je bil posestnik železarskih obratov in stanovanjskih hiš, t e r nato, kaj govorijo kroparske hiše o nekdanjih stanovanjskih razmerah. 9 M ü 11 n e r A., I.e., str. 281 ss. 1 0 M ü 11 n e r A., 1. c, str. 178. — Po istem viru (str. 730) je mogla 1674 Kropa izdelati žebljev za 800, Železniki za 800, Bohinj za 700, Kamna gorica za 500 in Krka za 300 tovorov; tovor = 112 kg. 1 1 M ü 11 n e r A., 1. c, str. 284. 12 M ü 11 n e r A., 1. c, str. 294. 1 3 Kronika Plamena v Kropi do leta 1940. (Jesenice) 1944, str. 3. " M ü 11 n e r A., 1. c str. 298. 15 Zadrugar I. 1933, str. 83. 622 Na prvo vprašanje dobimo odgovor v zemljiški knjigi iz 183116 m v protokolu stavbnih parcel iz 1827,17 ki ga dopolnimo z osebnimi po­ datki iz matičnih knjig 1826—1842. Obe kroparski fužini sta imeli 1831 skupaj 61 lastnikov; od teh so imeli v obratni enoti 48 dni za vsako fužino 2 po 5, 3 po 4, 9 po 3, 9 po 2, 32 po L in 6 po 0 delovnih dni svojih; na pritiklinah je imelo stavbo za rudo 7 po 4, 10 po 3, 17 po dva, 17 po 1 in 10 nobenega objekta; talko je bilo 6 fužinarjev lastnikov samo p n - tiklin. 10 pa jih je bilo brez stavbe za železno rudo, a v posesti delov­ nega časa v fužini. Podobno je bilo s skladiščnimi poslopji za oglje in surovo železo ter z nakladišči za rudo. 1827 je bilo v Kropi pri 160 stavbnih parcelah — če izločimo žele­ zarske obrate, ki so bili deloma tudi stanovanja malega človeka — 80 hišnih posestnikov. Velikost hiš, ki j ih protokol stavbnih parcel navaja po površini, je bila zelo različna; od 6 kvadratnih sežnjev, torej približno 23 m2 (Ažman Jakob, Drol Stefan), 7 (Potočnik Franc), 9 (Bo- domač Blaž) in 10 (Potočnik Jernej) pa do 230 kvadratnih sežnjev (z gospodarskim poslopjem in dvoriščem) pri Jalenu Janezu. So pa to skrajnosti, ki ne morejo pokazati povprečne podobe stanovanjske hiše, ki jo najdemo v stari šoli z zazidano površino 52 kvadratnih sežnjev ali skoraj 200 m2. Podobnih hiš je imelo 22 fužinarskih rodbin točno 30, ki so bile po svojem še ohranjenem gradbenem sestavu tudi stano­ vanjske hiše kroparskih železarjev. Od teh hišnih posestnikov in isto­ časnih fužinarjev so posedovali več kot eno hišo: Pesjak Helena dve (z 52 in 54 kvadratnih sežnjev površine), Šolar Luka dve (z 42 in 108), Balant Matevž dve (s 50 in 58), Zupan Jože dve manjši (s 33 in 40), Solar Franc pa tri (s 64, 50 in 64 kvadratnimi sežnji talne ploskve). Vsi drugi fužinarski hišni posestniki so posedovali po eno samo večjo sta­ novanjsko hišo in poleg te še kako majhno, kot n. pir. Potočnik Franc, ki je imel poleg hiše s 55 še drugo s 7 kvadratnimi sežnji talne (površine. Manjše stanovanjske hiše, kakor bomo videli n. pr. Žolčkovo, je imelo 9 posestnikov fužin. Če upoštevamo še cerkev kot solastnico fužin, je imelo 1827 32 fužinarskih kroparskih podjetnikov v svoji posesti 41 hiš s stanovanji železarjev; 29 fužinarjev pa je stanovalo v najetih stano­ vanjih, ker niso bili niti hišni niti zemljiški posestniki, temveč samo železarji s solastništvom fužin. Poleg fužinarjev je bilo 1827 še 12 po­ sestnikov večjih stanovanjskih hiš: Dežman s 185, Drol s 95, Knez z 61, Kralj s 66, Blažič z 52, Klinar s 70, Košmelj s 56, Magušar s 47, Naglic lf> Schmelz und Hammerwerk Unter-Kropp bestehend in einem Shikofen und einem Wallosch-Hammer geteilt in 48 ideale Teile, nämlich in 8 Reihen­ wochen, jede zu 6 Arbeitstage gerechnet. Dazu gehören ferner 38 Kohlbaren, 17 Erzhütten, 11 Erzplätze und 7 Roheisen-Hütten. Iz 1831. — Schmelz und Hammerwerk Ober-Kropp bestehend in einem Stukofen und einem Wallosch- Hammer getheilt in 48 ideale Theile, nehmlich in 8 Reihenwochen, jede zu 6 Arbeitstagen gerechnet. Dazu gehören ferner 50 Kohlbaren, 16 Erzhütten, 6 Roheisenhütten und 10 Erzplätze. Iz 1831. Okrajno sodišče v Radovljici. 17 Protocoll der Bau Parcellen der Gemeinde Кгорр. Iz 1827. Osrednji državni arhiv Slovenije. — Dejstvo, da navaja protokol vse kroparske posest- nike za kmete, razlagam iz izdelave protokola v Celovcu, kjer je uradnik delal po geodetskem gradivu, ne da bi poznal krajevne razmere. 623 s 54, Smolej z 81 in Petrač s 43 in 86 kvadratnimi sežnji hišne površine. S temi hišami je združena posest vigencev (Naglic), trgovine z železom in žeblji (Klinar), oglišč (Blažič) ali tovoraištvo (Dežman). Iz tega ugotovimo, da je polovica f užinarjev z drugimi železarskimi podjetniki imeJaj v .posesti približno 45 večjih hiš, ostalih približno 45 p a je bilo manjših. Na vprašanje o stanovanjskih možnostih večjih in manjših hiš more dati odgovor njihov sestav in njihova notranja izoblika. Stanovanjski temelj Krope j e mogla biti zaradi izo'blike doline in padca Kroparice dolina med gornjimi železarnami (cajnaricami) nad Kotlom in spodnjo fužino (si. 1). Ker je bilo v večjem obsegu nemogoče za^idavati strma pobočja nad potokom, so se morale dvigati hiše v višino, in tako je bila Kropa s svojo zazidano površino nasičena naj­ kasneje v drugi polovici XVIII. stoletja, ko je pri prvem številčenju domov 1770 štela 88 hišnih številk,18 medtem ko jih ima danes (1952) 94. V teh hišah je stanovalo kroparsko prebivalstvo, ki je štelo1 0 1720 1030, 1750 1100, 1790 1230 (po Miillnerju, str. 298, 1794 okoli 1400), 1805 (po Miillnerju, str. 315) nad 1000, po uradnem štetju 1817 1133, 1820 1150, 1850 1240 (status animarum), po ljudskem štetju 1869 1119, 1880 1110, 1890 892, 1900 780, 1910 892, 1910 704, 1921 631, 1931 578 in 1947 698 prebivalcev. Pri vsem pomanjkanju statistične sistematike v gornjih številčnih podatkih moremo iz njih ugotoviti, da je štela Kropa nad 1000 prebi­ valcev od začetka XVIII. pa do konca XIX. stoletja, to je do propada ročnega železarstva, ko je ugasnila v Kropi 1880 gornja in 1897 spodnja fužina. Vzporedno s tem nazadovanjem in propadanjem kroparskega železarstva ter s težavami pri njegovem prehodu v zadružni tovarniški obrat je stavbeni razvoj Krope v zadnjih dveh rodovih popolnoma zastali, tako da ljudje niso pomnili, kdaj je bila pozidana zadnja kro- parska hiša, ko je 1934 J. Blaznik dvignil svojo hišo š t 21 za eno nad­ stropje.3 0 Po gibanju prebivalstva in tudi po izobliki kiroparskih hiš, kjer Љогај manjka vsaik stavbeni pečat iz XIX. stoletja, j e bila Kropa stavbeno nasičena najpozneje ob koncu XVIII. stoletja ter se j e z izjemo tovarne »Plamen« ohranila taka do danes v zunanjosti, precej pa tudi v notranjosti stanovanjskih stavb. Po tem in po Troštovi sliki Zgornje Krope izvirajo stavbeni temelji sedanje Krope v največji meri že iz začetnega nastajanja Krope kot železarskega naselja ob vodi, ki je primerna za železarske obrate in k i leži izven kmetijske obdelovalne zemlje. Ko je srednjeveška urbanizacija sicer redko zasedla vso zemljo, ki j e bila na vzhodu od Jelovice le v manjši meri za kmetijstvo pri­ kladna in j e organizirala v fevdalnih gospoščinah,' j e bilo novoveško nastajanje Krope na račun kmetijskih površin ob Kroparici navzdol nemogoče. Tako je železarstvo ostalo orne jena na strma in visoka gozdna ozemlja, kjer pa niso mogla nastati trajna naselja. Ko je bil dolinski kot ob Kroparici nasičen z okroglo 80—90 hišami in poleg teh 1 8 Zadrugar III. Kropa 1940, str. 143. 19 Kronika Plamena, str.3. 20 Zadrugar I. Kropa 1933/34, str. 100. 624 F. Baš, Iz zgodovine hiše v Kropi Tab. I tcnt-icnm Huzu >LOVOHJC SI. 1. Kropa. — Lega posameznih vrst stavb z železarskimi obrati, se število stanovanjskih hiš ni moglo zaradi izoblike ozemlja povečati, temveč so se posamezne hiše razvijale v višino. V nekdanji izobliki je ohranil večino hiš gospodarski zastoj od druge polovice XIX. stoletja, ki je zmanjšal v dveh rodovih« število prebivalstva za polovico. Lega in notranja razporeditev prostorov posameznih hiš kažeta, zlasti če jih vključimo v tloris sedanje Krope in opazujemo po njihovih arhitektonskih lastnostih v razdelitvi fasadnih ploskev, izobliki oken­ skih okvirjev in medsebojni povezanosti v enotni cestni podobi, da korenini stavbena podoba stanovanjske Krope najpozneje v prvi polo­ vici XVII. stoletja, torej še v času pred Valvasorjem. V posameznih stavbenih delih pa bodo nekatere hiše starejše. Novejšega datuma iz XVIII. in XIX. stoletja so pritlične in slabše zidane hiše na pobočjih, n.pr . Pogrošar (št. 18, iz 1858), Potovka (št. 17) ali v Kotlu Dražgošar (št. 46) ali Tinetov Juri (št. 47), ki imajo po svoji historični obrtniški in težaški naseljenosti značaj predtrga, ki leži iz zemljepisnih razlogov nad krajem in ne pred njim. Tloris sedanje in zgodovinske Krope se razločuje dejansko samo v obrežju Kroparice, kjer manjkajo železarski obrati in kjer nadomešča zgodovinsko spodnjo fužino tovarna »Pla­ men«; tudi Korito (ali Gosposka ulica), ki je dobila sedanjo podobo šele po požaru 1900, je ohranilo nekdanji tloris. Tlorisna podoba se­ danje stanovanjske Krope pa je starejša od tlorisne podobe preminulih železarskih obratov, ki so našli svoje dokončno mesto po katastrofalni poplavi Kroparice 1739,21 kar razlaga razlike v njihovi legi pr i Valva­ sorju in v franciscejskein katastru. Pri ustaljenosti v tlorisu stanovanj­ skega predela Krope in pri ustaljenosti vrste stavb v njem, moremo število kroparskih stanovanjskih stavb na podlagi njenega prebival­ stva vsaj od začetka XVIII. stoletja dalje računati s povprečno 80—90; pri tem ne upoštevamo železarskih obratov,' ki j ih navaja franciscejski protokol stavbenih parcel iz 1827 zlasti kot gospodarska poslopja. Statistično bi v XVIII. in XIX. stoletju stanovalo v eni kroparski hiši 10—14 ljudi. Po prvi svetovni vojni je živelo povprečno po 10 ljudi v eni hiši v Novem Sadu, po 11 v Splitu in po 14 v Ptuju in po 8 v Kranju; v zgodovinski Kropi je tako živelo v eni hiši skoraj toliko ljudi kot v predvojnem Ptuju in daleko več kot v Kranju po prvi svetovni vojni. Posredni račun iz preteklosti potrjuje kroparsko izro­ čilo o stanovanjskih doživetjih. J. Bertoncelj pravi, da sta v njegovi mladosti v začetku XIX. stoletja spala v eni postelji samo oče in mati, otroci pa po tleh; predalniki za otroke so se uvedli šele pred prvo svetovno vojno in z njimi tudi spalne vreče z bukovim listjem, ki se je menjavalo v jeseni, kakor je bila že pre j navada za postelje staršev. Janez Ažman, tesar iz Krope št. 67, pripoveduje, da je v njihovi hiši ob koncu XIX. stoletja bilo 7 peči, se pravi 7 sob, ki so se kurile in kjer je stanovala po ena rodbina. Marsikje in marsikdaj je bilo pozimi za pečjo (si. 2) 10—15 otrok; zaradi pomanjkanja prostora za vse člane 21 M ü 11 n e r A., 1. c, str. 286. 40 625 SI. 2. Štangl (h. št. 67). — Peč v mali podjetniški hiši rodbine jih je spalo veliko na podstrešju ter so imele pozimi prostor za pečjo zagotovljen edino noseče in doječe žene. Obsežno pišeta po. kroparskem izročilu o stanovanjih železarjev A. Müllner2 2 in R. An- drejka. 2 3 Po pripovedovanju K. Pibrovca na prehodu XIX. v XX. sto­ letje so v XIX. stoletju v sobi s pečjo, torej v hiši ali hišterni prebivale včasih tudi 2 do 3 železarske rodbine. Stanovanjska enota ni bila soba, temveč miza v enem kotu in je posamezna rodbina v sobi sestavljala svoje omizje ali tako imenovani kruh. Trije kruhi na eni ali pr i eni peči je pomenilo toliko kot tri rodbine pri treh mizah v eni sobi ali tri rodbine uporabljajo eno krušno peč ali tr i rodbine se ipozimi grejejo pri eni peči. Tako prebivanje v sobah, ki so bile manjše od povprečnih polpreteklih meščanskih sob — saj je bila razširitev kroparske hiše v vodoravni smeri zaradi tesne doline navadno nemogoča —, ker je železarsika soba v obsegu 5 X 5 m že nadpovprečna, je billo mogoče samo, ker so železarske rodbine spale večinoma v tako imenovanih kamrah (si. 4). To so z deskami ob požarnih stenah ali pa nad kapom oddeljeni prostori na podstrešju, v velikosti približno od 4 X 3 do 4 X 5 m, da je mogla v njih spati na tleh na bukovem listju ena ali dve vrsti ljudi. Kamra v Kropi in v Kamni gorici j e prvenstveno spal­ nica pod streho in šele v drugi vrsti sosednja soba dnevni sobi, kakor je to navada na slovenskem in vzhodno-alpskem podeželju. 2 2 M ü 11 n e r A., 1. c , str. 319. 2 3 A n d r e j k a R., Kropa in Kamna gorica, Ljubljana 1924, str. 16 ?s. 626 _-Ä^ SI. 3. Pogrošar (h. št. 18). — Veža v prečni osi obrtniške hiše z mestejo levo in desno spredaj in s stejami za levo mestejo zadaj (prim. si. 11) Hiše Kroparsko izročilo o železarskih stanovanjih potrjuje gradnja sta­ rejših kroparskih hiš in namen, ki so mu služili njihovi posamezni predeli. Ažmanova trgovska hiša Loden (št. 6) je razdeljena v osi vhodnih vrat z vežo v dva dela, kjer so bili trgovski poslovni prostori. Levo in desno iz veže vodijo po ene stopnice v prvo nadstropje; desne stopnice za gospodarja, da se je nemoteno gibal iz poslovnih prostorov v svoje zaključeno stanovanje v prvem nadstropju, leve stopnice pa so uporabljali uslužbenci in stanovanjski najemniki. Uslužbenci so prebivali v prvem nadstropju nasproti gospodarja, najemniki pa v drugem. Drugo nadstropje je ohranilo do danes v osrednjem prostoru, v veži (si. 6), 6 tako imenovanih meste j , to so kaminaiste, vendar po- dolžne pravokotne niše (prim, sl.3), skozi katere se kuri v glinaste krušne peči v šestih sobah. Podstrešje (si. 7) je podobno kot pritličje im prvo nadstropje razdeljeno v dve polovici. V eni so k a m m torej leseno obite spalnice za najemnike drugega nadstropja in uslužbence levega prvega nadstropja — kjer j e tudi četvero mestej —, v drugi pa sušilnica za perilo in podobno. Pritličje trgovske hiše j e y celoti služilo trgovini in bilo z vežo vhod v hišo; v prvem nadstropju levo so bila stanovanja uslužbencev, desno stanovanja gospodarja, eden in drugi s stamostojnimi stopnicami po vzoru renesančnih gradov; drugo nadstropje pa je bilo obenem s kanrrami na podstrešju stanovanjski 40* 627 ftSft d g .»ss O n P< o -o Ï S - s s. 0} cđ * * 6 fc O . to cu ed •*"» h Л . 2 t«ua S S 2 >tfl д ^ 1 t, N tO ° - - ». д в ri свЛ >• >CO £ м-5...

N « ^ P-« O I < t. SI > I » - i ' I a' SI. 6. Loden (h. št. 6). — Veža v prečni osi stavbe z meste jami (1—6) in dohodom z brega (7). Prim. si. 4 ,&,?° *(-V»o-* .KH^ *-^ - r-*= •i v . « B И H LLlii! •o SI. 7. Loden (h. št. 6). — Podstrešje s kamrami (10) ter s sušilnico za perilo in drvarnico (11) _ v _ j h t 3 i s g «T •1.1 prostor za najemnike, ki so imeli bistveni dohod od zadaj in ne od spodaj iz veže. Potočnikova fužinarska in uradniška hiša (št. 58), kjer so stanovali zadnji ravnatelji zgornjih in spodnjih fužin ter pred njimi večji last­ niki fužin sami, ima v pribrežju kleti in hleve. Nad temi so dnevne sobe e kuhinjo, zgoraj nad njimi spalnice in na podstrešju dve kamri za hišne uslužbence. Jasna postaja historična razlika v stanovanjski ravni podjetnika ali gospodarja ter uslužbenca ali najemnika: gospodar ima kuhinjo, najemnik krušno peč, ki jo kuri iz veže; gospodar ima spalnico v sestavu stanovanja, najemnik ali uslužbenec pa uporablja za spalnico deloma stanovanjsko sobo s krušno pečjo, deloma pa kamro na podstrešju, kakor ga pač k temu sili številčnost njegove rodbine. Posamezno je po zgledu baročne pristave nadomestila stanovanja za uslužbence pod skupno streho s podjetnikom samostojna kajža ali bajta pri Ažmanu in Magušarju (št. 16, 20). To je pritiklinska stano­ vanjska hišica poleg podjetnikove hiše v bregu, tako da je imela pod­ jetnikova hiša vhod s trške ceste, bajta pa z brega, kar smo videli za najemnike tudi v Lodmi. Pibrovčeva hiša (št. 82) nima kamer, zato pa ima bajto in Petračeva hiša (št. 12), ki se je skoraj neizpremenjena ohranila iz Valvasorjevih časov do danes, je brez kamer in brez kajže. Strešni stol podjetniške Piibravčeve hiše (si. 8) je v svojem konserva­ tivnem škarničastem sestavu (Sparrendach) brez nosilnih križev, leži na podolžnih zidnih stenah, je poleg tega ustaljen na požarnih zidovih in ima v izrazito železarskem kraju za vezi šperavcev in prečnikov samo lesene klince; ker ne kaže nobenih znakov o kakih starejših kamrah, bi mogli soditi, da je bajta starejši pojav kot iz polpretekle dobe in da bi mogla nastati po zgledu uslužbenskih hiš na grajskih pristavah. Pač pa je podstrešje svojstveno zavarovano proti ognju, in to prav v smislu nekdanjega stanovanjskega podstrešja s kamrami: tla so iz opeke in stopnice se končajo pri vstopu na podstrešje z obo­ kom, to je dvignjeno zidano kapo, ki jo zapirajo železna vrata, podobno kaikor so tudi okna zapirale železne oknice. 2 3 a Železna vrata v oboku stopnic na podstrešju so se — podobno oknicam v spodnjih hišnih prostorih — v primeru ognja zaprle in s tem se je za nekaj časa zavrl prestop ognja iz enega prostora v drugega^ Poleg sušilnice j e na pod­ strešju Piibrovčeve in Petračeve hiše (si. 9) tudi drvarnica. Kleti v Petračevi hiši (si. 10) z vhodom na cesto so tla/kane z mačjimi glavami; nad vrati ene kleti sta v zidu dva zračnika, na železnih vratih druge kleti je luknjičasta zračna rozeta in klet je z gornjimi gospodarjevimi prostori zvezana s kamnitimi stopnicami, kar jim daje značaj shrambe in poslovnih prostorov. Vhod v stanovanjski del Petračeve hiše je od strani z brega v prvo nadstropje po pločniku iz hrastovih klad, k i so obrobljene s kamni prav v duhu visokega baroka. S stranskim vhodom z nabrežja je dosegel gospodar neodvisnost svojega stanovanja od poslovnih prostorov in .najemnikov, podobno kakor je bilo to doseženo 2 3 a Prim, požarne oknice na Petračevi hiši v študiji S. Smoleja: Proizvod­ nja železa in jekla — naš kruh. Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo železarne Jesenice 1882—1892. Jesenice julija 1952, str. 43. 630 Л1 1:10 iTttE<14l STOL i l . 8-2 M S O v C v i ' SI. 8. Pibrovec (h. št. 82). — Strešni stol 651 SI. 9. Petrač (h. št. 12), za znamenjem Tramuška (h. št. 10 + li). — Prva večja podjetniška, druga dvoposestniška hiša manjših podjetnikov: obe iz časa pred sredo XVII. stoletja. Škripec nad podstrešno ograjo je vlačilec za kurivo v drvarnico na podstrešju s kajžo pri Pibrovcu in z dvodelnostjo hiše, z dvojnimi stopnicami ter vhodom za najemnike z brega v Lodnu. Petraeeva hiša j e primer podjetniške stanovanjske hiše brez stanovanj uslužbencev ali najem­ nikov in tudi brez bajte in istočasno najbolj ostro nasprotje do najem- niških bivališč uslužbencev s skupnim kuriščem v veži in dejansko skupnimi spalnimi kamrami na podstrešju. V majhni meri so mogle služiti za stanovanje železarjev obrtniške hiše. Sedanjo Pogrošarjevo hišo (št. 18) je postavil 1858 tesar, kar kaže obrtniški znak nad vhodnimi vrati. Razdeljena je podobno kot Loden s prečno, vežo v dva dela. V levem srednjem in zadnjem delu veže je kuhinja (si. 3, 11), ki sestoji najprej iz mesteje za kurjavo peči v hiši na levo od veže; od mesteje dalje do šteje, to je ognjišče in pod nje­ govim kuriščem pečica, oboje pod obokom na dveh kamnitih baročnih stebri čih; za štej ami v zadnjem zidu hiše pa je sušilnica za sadje, ki je bilo do polpretekle dobe vsakdanja kroparska jed,2 zlasti proti žeji. Desno v veži je druga mesteja s pečjo v desni sobi, ki je dames kuhinja, in nad njo na podstrešju zopet soba z obokano steno na dveh stebrih in dvema oknoma v steni na ibreg. Na levi od veže j e hiša z vhodom pred levo meste jo in iz hiše naprej proti bregu kamrica; zgoraj nad hišo in kamrico j e dvoje podsrešnih sob, tako da pravega podstrešja hiša dejansko nima, prav tako pa tudi ne spalnih kamer. Natančnejši pregled Pogrošarjeve hiše je pokazal, da sestoji iz dveh delov: iz sta- 632 SI. 10. Petrač (h. št. 12). — Vrata v kleti (spodaj) in vhod v stanovanje po stopnicah (levo); na oknih požarne oknice rejšega desnega in mlajšega levega, ki je iz 1858. Veža sama je starejša in leva mesteja v veži je nastala obenem z razširitvijo hiše in posta­ vitvijo krušne peči 1858; ognjišče z obokom in sušilnica za sadje ter desna mesteja so starejši in kot taki sestavni deli prvotne desne hiše. V steji, to je za naše razmere zelo dekorativnem ognjišču mediteran­ skega tipa, moremo kulturnozgodovinsko videti prednika današnje krušne peči, ki je bila splošna do konca XIX. stoletja, ko j o j e začel izpodrivati štedilnik. Po razdelitvi prostorov in veznih dimenzijah bi mogli podobno stejo domnevati indi pri Petraču, Potočniku in v Lodnu. Podstrešne sobe pri Pogrošarju kažejo v sredi XIX. stoletja za Kropo napredno stanovanjsko raven, ki je še obdržala vežo za skupno kuhinjo in kurišče z mestejo. Samo za stanovanje domačim j e služila hiša malega človeka, kakor sta bila rudar ali oglar. Primer prvotno rudarske in pozneje oglarske hiše imamo v Kotlu pri Jerici ali pr i Tinetovem Jurju (št. 47), ki je tildi primer za prehodno hišo od drvarske k trški, kakršna j e Pogro- šarjeva po 1858. Pritlično zidano hišo na bregu deli kolenasta veža v dva neenaka dela. V manjšem levem j e koračnica in v desnem hiša, h kateri j e bila pozneje vodoravno postavljena kamrica v izročilu na podstrešne spalne kamre. Novejši štedilnik je v kolenu veže in njemu nasproti v kotu veže staro ognjišče z napo in dimnikom iz 1828. Tlak v veži je iz škriljavcev, v hiši pa iz spahnjenih desk in je ® tem enak stropu. Zadnji, kuhinjski del veže ima vzidano kuhinjsko omaro in 633 poleg nje je na steni sklednik ter na sklednikom piskernik. Mesteja za krušno peč iz veže, ognjišče in štedilnik nam z nastankom hiše v za­ četku XIX. stoletja kaže napredno hišo malega človeka brez stanovanj­ skih najemnikov in hišo človeka, ki ni bil kovač. Njena značilnost je ognjišče, ki daje veži značaj kuhinje, česar z mestejo samo nima. Lesena kamrica pa je primer razširjanja hiše v vodoravni smeri skoraj z isto stavbeno tehniko in z istim ciljem, ki ga je dosegel (podjetnik v zidani hiši s kamro na podstrešju, da pridobi ali razširi stanovanjski prostor. Izrazito pridobitnemu namenu je služilo prvo nadstropje prvotno kmečke hiše pri Stanglovem Francetu (št. 42). V pribrežju in pritličju zidana hiša je v .prvem nadstropju lesena; pritlični zidovi se nadalju­ jejo v prvem nadstropju z deskami, tako da njeno leseno nadstropje predmetno ponazoruje lesene gornje dele hiš, kakor smo jih videli na Valvasorjevi sliki Zgornje Krope. Obenem pa ustvarjajo stene iz desk primitivna, današnjim barakam ustrezajoča bivališča v štirih kamrah, nad katerimi je še dvoje kamer pod streho. Proti tem bivališčem je pomenilo stanovanje v sobi zidane hiše in s spalno kamro na podstrešju podobni dvig stanovanjske ravni kakor je Pogrošarjeva hiša proti mestejski sobi s podstrešno kamro. Ker stene iz ©bitih in ne spahnjenih desk ne morejo varovati stanovanja pred atmosferilijami, kar j e oprav­ ljala pri drugih kamrah škriljasta ali škodljasta streha, je Kropar že najmanj pred enim rodom nehal stanovati v teh prostorih in so jih zadnji naseljevali v začetku XX. stoletja cigani. Danes se rabijo kot gospodarska poslopja. Kulturnozgodovinsko je prvo leseno nadstropje pri Stanglovem Tinetu primer,, kako so nastajali stanovanjski prostori v času, ko j e Kropa rasla, ki bi bil podoben današnjim naseljem barak; s tem tudi tolmači gornje lesene dele stavb in podstrešja z okni na Troštovi sliki Krope, ki predstavljajo okna spalnih kamer. Težko je govoriti o najemniških stanovanjskih prostorih pri Tra- muski (št. 1 0 + 1 1 , si. 9 za znamenjem). Pri te j je že Andrejka 2 4 opo­ zoril!, da ima dva lastnika: prvega z vhodom s ceste, drugega z vhodom z brega; prvi lastnik skrbi za streho na spodnjo cestno stran, drugi za gornjo streho na breg. Spodnja polovica hiše je v celoti zidana, gornja zidana in lesena. Leseni del gornje hiše je iz tesanih brun ali kakor pravijo v Kropi, iz klad, torej iz časa stavbene tehnike, ki pri nas pre­ neha s koncem XVIII. stoletja in ima vezno okno, ki preneha pri nas najkasneje v istem času. Na stropn gornje hiše je letnica 1622. Dva lastnika na eni stavbi ali prostoru sta v zgodovinski Kropi pogosta in navadna. Po franciscejskem protokolu kroparskih stavbenih parcel j ih je bilo dvajset večlastniških. Rovi za kopanje železne rude so bili marsikje v posesti več oseb, podobno fužine, vigenci ali ješe, tako da j e posamezni posestnik svojega dela kopal ali koval v času,16 ki mu j e v sorazmerju z drugimi posestniki pripadal. Podobno vemo, da so bila stanovanja, kjer so še v sredi XIX. stoletja stanovale v eni sobi tudi po 2—3 rodbine, ki so po določenem redu porabljale peč in skrbele za razsvetljavo.2 Dvolastništvo Tramuške je tako zadnji ostanek zelo 24 A n d r e j k a R., I.e., str. 12: Tramuška je Janova hiša. 634 l - T - } ' K _Y. Ш<1 1 M .LA. . — .. — i f r i J5 L X- Sl. il. Pogrošar (h. št. 18). — A. Mesteja (1), šteje (2) in sušilnica za sadje (3) v veži (prim. si. 3). B. Arkardni okni na breg v podstrešni sobi 635 navadnega kroparskega solastništva iz dobe ročnega železarstva, ki ga je končal liberalizem. Stavbena raznoličnost spodnje in zgcjrnje Tra- muške govori za dvojni nastanek in za površinski razvoj, ki j e obe začetni stavbi strnil v eno večjo. O tem govori tudi kroparsko izročilo,2 ko poroča, da je bila spodnja hiša prvotno hlev, gornja pa stanovanje in se je vmes 'kot zveza naselila prva kroparska trafika, tako da ima spodnja hiša danes vhod od strani s padajočega brega. Izročilo2 poroča nadalje, da je prvotni hlev v današnji spodnji hiši stal na stebrih, da je bil torej bolj staja kot hlev. Današnja spodnja hiša ima v pribrežju kleti za shrambe, ki so zvezane s 'stanovanjskimi prostori nad njimi s stopnicami, tako da je stavbeni značaj spodnje hiše popolnoma isti kot sosednje Petračeve, ki jo pozna v sedanji izobliki že Valvasor. Poudariti je treba .pri tem prav tako, da je letnica 1622 na stropu gornje hiše v prostoru, ki ni ob spodnji, temveč prav nad spodnjo hišo, kar pomeni, da je bila Tramuška 1622 že stavbena enota -kakor j e danes. Pomemben je njen gornji leseni del, ki je v Kropi redek kot priča o nastajanju kroparskih stavb na tesarski način, ki je bil sicer navaden samo na. našem podeželju pri kmečkih stavbah. Će upoštevamo ta dejstva in nadalje, da so vprav s prostora med Tramuško 'in Petračevo hišo odhajali tovorniki2 z železnimi izdelki v Selško dolino in čez Baško sedlo v Benečijo, imamo pravico vprašati: AM ni v krajevnem izročilu ohranjen spomin na počivališče tovorniške živine v spodnji zidani in v leseni gornji Tramuški, ki je bila v kroparskem izročilu prvotno bivališče pastirjev, pa počivališče tovornikov? Saj vemo zopet iz kr-oparskega izročila,2 da je redil v Kropi kravo samo podjetnik ter priseljeni rudar ali oglar, ki mu jo j e oskrbovala žena. V drugem rodu ali ko je oglar postal kovač, pa je ta gojil le kozo, ki je živela v pri- lesniiku ali кокјаки ob hiši, ne pa v hlevu v sestavu hiše same. Konstruktivno nekoliko sorodna Tramuški je Zolčkova hiša (št 86, si. 12). Obrnjena s požarnim zidom na cesto (Pril. II, si. 14) ima vhod v klet na podolžni strani hiše s pobočja in nad tem tudi vhod v prvo nad­ stropje nad kletjo. Prvo nadstropje ima v osrednji osi vežo, ki jo deli no­ vejši zid od kuhinje, tako da je tu že izvedena oddelitev kuhinje od veže, ki je bila pr i Tinetovemu Jurju samo še nakazana. Na cestni strani nad kletjo je spalnica, na levi podbrežni strani pa klet, medtem ko je v spodnji kleti drvarnica, kar je za Kropo, kjer prevladuje drvarnica na podstrešju, tudi nov pojav. Nad zidanim prvim nadstropjem je leseno drugo z osrednjo vežo in kamro ob vsaki požarni steni. Obe kamri ste iz navzven izbočenih in le znotraj otesanih brun ali klad; okence je izžagano v kvadratu ene kladne višine, drugo pa iz dveh tretjin višine ene klade. Iz veže vodi ob podolžni prednji steni lesen hodnik na breg in nad cesto, tako da z lesenim drugim nadstropjem in hodnikom pred njim Zolčkova hiša dđbro nalikuje gornjemu delu Tra- muške (št. 11). V leseni veži je z izjemo kurišča leseno ognjišče iste o W i ^ ^ k o t p r i Tinetovemu Juriju, ki se je do nedavna še rabilo. Mimo ognjišča je dohod na podstrešje z dvema kamrama in brez vrha. Gomja Tramuška in gornja Zolčkova hiša izražaita v svojih lesenih delih domač alpski način tesarskega stavbarstva. Po dataci ji Tramuške s 1622 in po 636 TV- O fl >сл la CU >сл j3 o M en U cd N 'S o "o M | cd a o M M .2. 'S T j o o t—» cu a ce C S o CS ^ #c o СЛ CU u cd d o •*̂ '3 cd a e СЛ >л •^н ^ Г Л 'u o o d ca M П o » i cd Pu lesenih delih kroparskih stavb na Valvasorjevi sliki je gotovo, da j e pri porajanju Krope sicer prevladovalo zidarsko renesančno stavbar­ stvo, da pa se je rabil tudi še domači avtohtoni način tesarskega stav­ barstva. Pri tem sta Tramuška in Žolčkova hiša s svojimi lesenimi deli primer kmečkega stanovanjskega prostora, ki se je uporabil pri Žolčku za stanovanjske najemnike, tako da imamo pri Žolčku kamri v drugem nadstropju izdelani po vzoru kmečkega stanovanjskega prostora z močnim brumastim oklepom, kamri na podstrešju pa kot povprečni železarski spalnici v podjetniških hišah. Tramuška in Žolčkova hiša SI. 15. Potovka (h. št.17). — Dvoprostorna hiša malega človeka z vežo (1) in kuhinjo (2) s spalnico sta bili last malega samostojnega podjetnika; v Tramuški sta oba sta­ novalca istočasno tudi hišna posestnika, v Žolčkovi pa ima gospodar, mali podjetnik, tudi najemnike v drugem nadstropju, ki uporabljajo za spalnice kamri pod streho. S številom svojih kamer j e malopodjet- niška Žolčkova hiša enaka velepodjetniški Potočnikovi, obe* z dvema. Za primer hiše, ki po svoji prostornosti ni bila sposobna za stano­ vanje najemnikov in gospodarja, navajamo Potovko (št. 17). Dvocelična stavba (si. 15) sestoji iz veže in hišterne ter ima v veža mestejo za glinasto peč v spalnici. Po nastanku bo iz začetka druge polovice XIX. stoletja in kaže primer, kako se je mali kroparski človek nekovač stanovanjsko osamosvojil iz najemmiške stanovanjske hiše, obenem pa tudi primer prvotne stavbe, iz katere se je razvila n. pr. Pogrošarjeva.. 638 Po tem pregledu povprečnih kroparskih hiš, j ih je mogoče z ozirom na njihove stanovanjske namene razdeliti v: 1. Gosposke hiše s stano­ vati ji samo za večje podjetniške rodbine (Klinar, Peirač) ; 2. gosposke hiše s stanovanji za večje podjetniške rodbine in za hišne uslužbence Y kamrah (Potočnik, Nat) ali v bajtah (Pibrovec, Magušar); 5. hiše večjih podjetnikov s stanovanji podjetniških rodbin v prvem ter na­ jemnikov železarjev v drugem nadstropju z meste j ami ter s kamrami SI. 16. Pogrošar (h. št. 18). — Stensko okrasje obrtniške hiše; veža (1), hiša (2) in nad vhodom v vežo (3) T na podstrešju; 4. hiše malih podjetnikov z enim ali dvema najemni­ koma (Zolček z 2 ognjiščema in 2 kamrama, Pesjak, št. 87, z 2 meste- jama); 5. hiše obrtnikov in malih ljudi nekovačev brez stanovanjskih najemnikov (Pogrošar, Tinetov Juri, Potovka). Najmanj številne so hiše prve, druge in pete vrste in najštevilnejše tret je in četrte vrste. Prve in zadnje so brez podstrešnih kamer in brez mestej, zato pa imajo jasno razvito kuhinjsko ognjišče in določen prostor, ki služi predvsem kuhinji, četudi je še prostorna eaiota z vežo. Pogrošar, Žolček ali Tme- tov Juri so obenem z gosposkimi hišami (Loden, Potočnik, Pibrovec) 639 primen, kjer je ognjišče razvito za trajni kuhinjski obrat, medtem ko so drugje mesteje dejansko samo kurišča za krušno peč. Hiše večjih železarskih podjetnikov, obrtnikov dn malih ljudi so tako brez pro­ storov za stanovanja najemnikov ter so opremljena z ognjišči za trajni kuhinjski obrat v rodbini. Obratno so bile hiše večjih in. manjših žele­ zarskih podjetnikov s kamrami v veliki meri stanovanjski prostori za želazarje in imajo za stanovanjske najemnike razvite mesteje kot ku­ rišča za glinasto krušno peč, ne pa tudi prostorov za kuhinjo. Kuhinjo nadomešča veža, iz katere se kuri, podobno renesančnim ali baročnim ogrevalnim pečem, dve, tri do šest mestej v peč, ki j e v stanovanjski sobi. Pri vseh razvojnih kulturnih stopnjah moremo v Vzhodnih Alpah imenovati kot izjemo •primere, kjer ni kuhinja zvezana samo z eno rodbino. V Kropi, prav tako pa; tudi v sosedndjih železarskih Železnikih m precej manj v Kamni gorici pa vidimo, da je bila veža, ki nadomešča kuhinjo v -stanovanjskih predelih hiš, vezana na vrsto rodbin, od ka­ terih ni imela vedno vsaka svoje mesteje, temveč jo je uporabljalo tudi več rodbin, ki so imele s tem eno samo krušno peč. Iz ustaljenosti v topografski izobliki Krope in v njenih tlorisnih prvinah izhaja tudi ustaljenost ali konservativnost v notranjosti kro- parskih hiš. Veža deli hišo, ki je obrnjena s podolžnim kapom na cesto kot os med vstopom s ceste in z brega ali pa kot os med stano­ vanjskim •prostorom na cesto in shrambenim prostorom pod bregom pri hišah s požarnim zidom na cesto v dva dela: v enega stanovanjskega in drugega shramibenega. Razčlenitev prostorov po posameznih namenih v hiši, v malo hišo ali kamro, nadalje v kuhinjo, čumnato in klet, je novejšega izvora, tako da najdemo njene sestavne prvine v veži, hiši ali hišterni in v shrambi, ki je deloma v zvezi s stanovanjskim'pro­ storom, deloma pa s podstrešjem. Podobno kot s shrambo je tudi s spalnicami, ki so deloma v hiši s pečjo, predvsem pa v podstrešnih kamrah; podstrešje je razčlenjeno poleg spalnih kamer v shrambe z drvarnico in sušilnico ter ima nad 'kamrami še vrh, ki ustreza drugače našemu petru ali pekram. Najbolj izražena razlika med železarsko kroparsko in drugo našo meščansko ali kmečko hišo v preteklosti je v kuhinji, ki je kroparsko najemmiško stanovanje ni poznalo in jo je nadomeščala veža. To in pa nerazčlenjeni stanovanjski prostori so kulturnozgodovinski dokaz, da izhaja kroparska hiša še iz kulturnih srednjeveških temeljev, ki niso poznali posebnih stanovanjskih sestavin za posamezne izraze rodbinskega življenja, kakor je n. pr. zakonska spalnica ali ločitev delavnice in dnevne sobe od kuhinje. Tlorisne pr­ vine kroparskega naselja in malo razčlenjena notranjost kroparske hiše govorijo za njeno kulturnozgodovinsko bližino s prehodom sred- dnjega V novi vek, torej z dobo, ko je Kropa nastala. Za prvotnost lege in temeljev Krope govori tudi vrsta kroparskih hiš. Fovšaritmca (št 28) v Zgornji Kropi ima na kamnitih okenskih okvirih v kleti gotsko posnete robove. Natova hiša (št. 81) v Spodnji Kropi ima gotsko posnete robove na podbojih vrat iz veže na dvorišče in podobno najdemo ajdovo zimo na sicer okroglem podbojnem loku 640 F. Baš, Iz zgodovine hiše u Kropi ..' . - _ _ B 0 H H s_ Tab. II w _B 0_ J a. y- Ћ B n ' Fl Hl m O SI 14 Zolček (h. št. 86). - Podolžni prerez hiše malega podjetnika z drvarnico (1), gospodarjevo kuhinjo (2) in stanovanjem (3), kletjo (4), vežo (5), kamrami (6) in ognjiščem najemnikov (8) ter z opornim zidom v bregu (7) SI. 17. Zgornja Kropa. — Kolonizacijske hiše s prečno orientacijo na cesto vzhodno od srednjega mlina (spredaj v sredi) pri levih vratih in pri vhodu v klet v veži Pirčeve hiše (št. 63). Od Fovšaritnice navzgor začne četvero hiš (št. 30, 31, 32, 53), ki so obrnjene na cesto s požarnim zidom (si. 17), lako da pada kap dveh teh sosednih in vzporednih hiš na mejo med obema hišama, ki je tudi dohod, ozi­ roma dovoz v hišo. Pod Natom v Spodnji Kropi so hiše št. 86, 87 m 88 podobno orientirane s požarnim zidom na cesto in s kapom na dohod ali dovoz med dvema vzporednima hišama (si. 15). V manjši meri vidimo to tudi nad Glavnim trgom pri Pirčevi hiši, kjer pada stranski kap, ki nadomešča požarni zid, na mejo hiš št. 65 in 64 (si. 18). Ta medsebojna vzporednost hiš ob meji obeh in njihova — prav tako pa tudi parcele, kjer hiša stoji — prečna pravokotna orientacija na cesto izhaja iz srednjeveške urbarizacije in kolonizacije, ki sta jo v mestih in deloma tudi trgih šele renesansa in barok nadomestila s kapom in fasado hiše na cesto in pri tem izoblikovala strnjeno zazidano fronto trga, ceste ali ulice. V cestni e sentac i ji hiš št. 63 in 65 nad srednjim mostom, š t 30, 31, 32 in 33 v Zgornji Kropi ter št. 86, 87 in 88 v Spodnji Kropi vidimo ohranjene krajevne topografske prvine. Ce dodamo k tem še datirano šolo iz 1620, Tramuško iz 1622 in Petračevo pri Valvasorju ter zelo konservativno zidno tehniko v temeljih Bevčeve (št. 83), Klinarjeve in Ažmanove hiše (Loden), smo upravičeni postaviti trditev, da je tloris današnje stanovanjske Krope z izjemo Kotla prvoten; iz prvotnosti v topografski legi pa moremo tudi ugotavljati prvotnost v notranjem sestavu posameznih stanovanjskih hiš, ki odraža historične stanovanj­ ske razmere z namenom posameznih hišnih delov. 641 Stanovanjski najemnik in hišni posestnik Topografsko in stanovanjsko izročilo Krope razumemo iz dejstva, da je nastala in živela d o konca XIX. stoletja s precej ustaljeno tehniko vodnega in ročnega kovaštva, k i je na koncu vodila v konservativnost in naizadovamje, dokler je ni končala strojno kovaštvo, ko je nasledila tovarna »Plamen« nekdanji fužini. V fužinarski Kropi je kroparski —• in podobno tudi kamnogoriški ali železniški — kovač koval, kuhal in jedel — razen ob nedeljah in na praznik — v kovačnici, v fužini ali v vigemcu, kjer so kovali skupaj mož, žena in otroci nad 12—13 let sta­ rosti. V vigencih, manj v fužinicah ali cajnericah so kovači volili vsako leto auferja, starešino2 vigenca, ki j e za časa zajtrka in kosila delo ustavil. V vigencu so kuhali 2 5 na nastavku iz opeke in ilovice na ješi — vsaka rodbina za sëbe — vsi ki so p r i eni ješi kovali. Zajtrk in kosilo so uživali v vigencu, večerjo pa so nosili domov. Čas za zajtrk in kosilo se je imenoval »med jedjo« ter je trajal od 8.—9. in od 13.—14. ure. Ta čas so uporabili moški, 'da so nanosili železa, namerili òglje in po- pravili orodje; ženske pa so skočile domov, da so pospravile stanovanje in nesle hrano otrokom in starini, ki so bili doma.2 Cas pred zajtrkom je bil prva, med zajtrkom in kosilom druga in po kosilu tretja jed. Prva jed je začenjala v torek, sredo in petek ob petih in je tretja na te dni trajala do sedmih zvečer. V ponedeljek, četrtek in soboto pa je začela prva jed ob štirih in je tretja končala ob treh ali ob štirih po­ poldne. O hrani pravi kroparski pregovor,2 da so jedli kovači in žele- zarji sploh zjutraj en (koruzni) žganec, opoldne malo žgancev in zvečer po ene žgance. Ker se to nanaša na mlajšo koruzno hrano, moremo sta­ rejšo gledati v drugih običajnih jedilih:2 ješprenj, fižolov močnik ali fižolovec, kaša za večerjo, žonta, to so opražena kuhana jetrca, ki se poiijejo na žgance, in kuhani1 hladni vampi. Popolnoma pa manjka v kroparekem izročilu mast, kakor da bi jo deloma nadomeščalo mleko, ki so ga nosile v Kropo Jamničanke v vedrih (po 20—25 1) ter kozje in v manjši meri ovčje meso, ki se je uživalo ob nedeljah in ob četrtkih, to j e n a dan,2 ko so se izdelani žeblji predali založniškemu odjemalcu. Kruh je bil v skrinji pod ključem in se je rezal samo po možnosti,2 ker se je kupoval pri peku, ki j e bil v sestavu fužine, in pekel doma pred­ vsem pri obrtnikih, rudarjih, oglarjih in pri imovitejših ljudeh. Kuhalo s e j e v glinastih loncih ljubenjskih lončarjev ter jedlo ali na mizicah v vigencu ali pa na kolenih.2 Uživanje kuhane hrane s kolen, ki se ga kroparsko izročilo še spominja, je zelo zgodnji način uživanja hrane, iz katerega se j e preko deščice na kolenih in nadaljnje nasaditve nog v desko razvila današnja miza.2 8 Težava je bila ob nedeljah in praznikih s kuho, kjer j e eno mestejo uporabljalo več rodbin, nadalje ob vetrov­ nem vremenu, k o so vigenci zaradi nevarnosti ognja ugasnili, ali pa 2 5 Zadrugar II. Kropa 1934/35, str. 18 ss. 26 Ker mi je R. Meringerjeva študija o inventarju bosenske hiše (Sitzungs­ berichte dunajske akademije znanosti, fil.-hist. razred. Bd. CXLIV) nedoseg­ ljiva, prim. M u r k o M., Das Grab als Tisch. Wörter und Sachen. II. 1910, str. 122. 642 SI. 18. Zgornja Kropa. - Kolonizacijski hiši nad srednjim mostom z delno ohranjenima kapoma na mejo parcel, ki je bila obenem tudi pot k cerkvi in k stari šoli pozimi, ko je led ustavil v koračnicah delo in s tem tudi kuho Kuha v kovačnici je bila tako poglavitni vzrok, ki je omogočal, da j e shajalo železarsko stanovanje brez prave kuhinje. Uporaba veže za skupno kuhinjo več rodbin in prav taka uporaba mesteje je nadalje v zvezi z zelo navadnim kroparskim solastništvom, kakor smo ga spoznali n.pr. pri Tramuški ter v skupnih posestih parcel, vigencev, oglišč, rudnih rovov ali skladišč za železno rudo. K temu dodajamo še določene dneve, ki j ih je posedoval v fužinah posamezni podjetnik in kovač, kakor jih je zabeležila tudi franciscejska zemljiška knjiga Krope 1831. Nadalje poštere,2 7 to so bih posestniki posamezne ješe s 5—6 nakovali ali pa tudi samo posameznih nakoval, ki so kovali sami ali pa z najetimi kovači in ki so morali, ker meo imeli deležev na fužinah, kupovati železnega volka od fužinarjev. Poleg teh posestnih razmerij je bila vrsta najemništva od oglišč za kuhanje oglja do ješ, nakoval in železnih skladišč, kjer je najemnik delal proti pogojem najemnini za sebe. Podjetništvo v Kropi zato ne predstavlja nekega enotnega stanu, temveč zelo Tazlične stopnje posesti, premo­ ženja in najemništva ter delavnosti od kovača s posestjo določenih delovnih dni v fužini, ali posterja pa do gospoda, ki j e lastnik hiše itn večjega števila dni v železarskem obratu in ki izvaža žeblje v Reko, Trst in Italijo. Številni so primeri, ko mali kovaški podjetnik m imel 2 7 M ü 11 n e г A., 1. c , str. 288, 310. 41* 643 lastne b s e m je stanoval kot najemnik, obratno od trgovcev z žeblji, Л°- ^ / , n - p r - L o d e n p o i z r o č i l u na stanovanju istočasno v celoti 92 (v 12 hišternah in 10 kamrah) ljudi.2 O spodobni prenaseljenosti v zvezi e številnostjo članov posameznih večjih podjetniških rodbin govora poročilo,28 da je 1894 stanovalo naenkrat v Pesjakovi, Pibrovčevi in Balantovi hiši 72 otrok. Med temi skrajnimi primeri imamo do danes ohranjeno povprečno zasedbo posameznih hiš v številu sob z mestejami in pečmi ter pod­ strešnih kamer. Tako vidimo v Malevševi hiši (št. 4) 6 hištern in 5 ka­ mer, to j e povprečni stanovanjski prostor za 6 rodbin; v Krenovi pri Smarmed (št. 8) za 5 rodbin (5 hiš in 7 kamer); v Hanzovi (št 21) za 3 5 i \ ' T S u š *frokovi (št. 26) za 5 (5 + 4); v Obliznekovi (št. 19) za 4 (4 + 3) ah v Bogalovi v Kotlu z najmanj 6 (6 + 11) stanovanjskimi najemniki, ki jih po mestejah s pečjo moremo računati za rodbine. Pri 1200 prebivalcih bi po ugotovljenem notranjem sestavu kroparskih hiš in pri številčnem razmerju med posameznimi petimi vrstami teh mogli postaviti shemo, ki kaže približno 15 hiš prve, druge in pete vrste 35 hiš četrte in nadaljnjih 35 hiš tretje vrste; obe cerkvi in obe fužini smo kot stanovanjske hiše izločili. Po te j shemi bi v zgodovinski Kropi stanovalo v vseh hišah prve, druge in pete vrste 75—100, četrte okoli 350 in tretje vrste nad 800 ljudi. Za lestvo socialnih položajev je značilen na koncu XVIII stoletja Boštjan Bertoncelj,2 9 ki j e začel kot pastir, postal hlapec in zatem dninar v jelovškem gozdu, prevzel od fužinarja v najem oglišče, se osamosvojil v pravega samostojnega oglarja, se preselil kot hišni po­ sestnik v Kropo, postal trgovec z žeblji v Trst in posestnik delovnih dni v fužini, propadel in končal kot oglar. Iz Bertoneljevega primera se pokaže v hišnem posestniku temelj za trgovca in železarskega podjet­ nika in s tem za večjega pridobitnika; v delovni sili, ki jo zaposluje in ki stanuje v njegovi hiši, pa proletariat. Oblika zaposlenosti prole- tarlata j e bilo ali neposredno ročno delo aH pa najemništvo pri pod­ jetniku, — izvozniku žebljev v Furlanijo in na gornji Jadran ali pa pri kovaču, ki je svoje in tuje žeblje razpečavai po sejmih na Gorenjskem m Koroškem —, ki j e bil navadno tudi založnik. Z obema j e bilo zve­ zano stanovanje v podjetnikovi hiši in pa negotovost gospodarskega obstoja. Rudar j e kopal rudo in oglar kuhal oglje na Jelovici, odkoder so jo nosile žene »romarice«2 v Kropo v vrečah po približno 30 din3 vse­ bine. Pozimi pa je ostal brez zaslužka podobno kovaču, ko je Kroparica zamrznila in je zato delo v fužinah ali vigencih prenehalo. Oboleli ali ostareli železar je mogel najti preskrbo predvsem kot pestunja otrok, ker je bila oskrbnišnica s celotno 8—10 mesti redno prenapolnjena.' Izkupiček proletarca za rudo, oglje, železo ali žeblje je redko zado­ stoval, da se prebrodi čas brez zaslužka, zlasti še, kadar j e nastopil zastoj v trgovini z železnimi izdelki. Zato je bilo beračenje prepogosto 28 M ii 11 n e r A., 1. c, str. 515. 29 M ii 11 n e r A., 1. c, str. 297. 644 združeno s kroparsikim proletariatom in je zavzelo množične oblike v sedemdesetih in osemdesetih letih XIX. stoletja, ko je strojna železna industrija Vzhodnih Alp ubila ročno kroparsko (in kamnogoriško) žele­ zarstvo. Domače ime za beračenje je bilo podati se »na rajžo« ali »na vandro«.2 Daleko bolj kot posamično je bilo navadno beračenje v sku­ pinah,2 moški in ženske vsaki za sebe. Berači in beračice so morali biti pevci ali pevke, ker j im je bilo drugače nemogoče priti v skupine, ki so šle kot koledniki v kraje, kjer je bilo proščenje, sejmi, ženitovanja, obiskale v predpustu s petjem k praznikom širše okoliše ali razveselje­ vale kmečka naselja za časa kolin. Enkratno koledovanje »na vandri« je v predpustnem času trajalo tudi 14 'dni. Nizka stanovanjska, delovna in prehrambena raven kroparskega prolletariata je morala vplivati na umrljivost. V začetku XIX. stoletja3 0 j e bil v Kropi vsak 17. otrok mrtvorojen, v prvem mesecu j e umrlo 15 % rojenih in v prvem letu življenja 32 % ter je povprečna starost Kroparja dosegla 18 let in 10 mesecev; pri Petraču n. pr. j e dorastlo v zadnjem rodu od U rojenih otrok dvoje, pr i Bertonclju od 8 troje. Pr i tej življenjski ravni je bilo mogoče, da je v Kropi XVIII. in XIX. stoletja v manj hišah kot j ih ima Kropa danes, a v bistveno enakih prostorih živelo skoraj enkrat večje število prebivalcev od današnjih. Nizko življenjsko raven kovača kaže nadalje pomanjkanje vsakega inventarja s kulturnozgodovinsko dokumentarnostjo, ki ga hrani Kropa samo v podjetniških in obrtniških hišah z dekorativnimi skrinjami, z eno podjetniško in s samo dvema obrtniškima omarama (sil 5). Kovaški inventar j e obstajal v glavnem iz vedra za vodo, loncev za kuho in skrinje, redkeje omare, ki je bila nameščena v veži poleg drv pred mestejo, kjer so bili shranjeni morda fižol, kruh in zdravilna zelišča; praznična obleka pa je visela v hiši za mizo. Vse to in posebej pomanj­ kanje vsakega kulturnozgodovinskega hišnega inventarja kaže, da je živel kropairski proletariat v gospodarski negotovosti ter da se je te svoje gospodarske negotovosti zavedal z miselnostjo, da ni V Kropi za stalno ter da b o m Krope odšel na drugo mesto>, ki bo stalno'. Stalno kroparsko usmerjen je bil samo hišni posestnik in priseljenec iz kmeč­ kih hribov v prvem rodu, ko je imel pred očmi, kako bo postal iz dninarja, dekle ali krščence,2 hlapca ter rudarja kovač. Gospodarska negotovost je rodila miselnost o prehodnosti kroparskega življenja zlasti pr i ljudeh, ki niso bili hišni posestniki, in s tem tudi pomanjkanje smotrnosti v izobliki stanovanjske kulture; zato tudi najdemo dekora­ tivno izobliko stanovanjskih prostorov samo p r i obrtnikih in hišnih posestnikih (sil 16), medtem ko je najemnik gojil predvsem cvetlice na oknih.2 Nizka življenjska raven je bila zvezana deloma s splošnimi razme­ rami časa, ki j ih v kmečkih naseljih predstavlja stanovanjska kultura dimnice, in poleg tega iz posebnih razmer v železarskih krajih na Gorenjskem. Sicer še manjka zgodovina kroparskega, kamnogoriškega, železniškega,, bohinjskega in jeseniškega ali tržiškega železarstva s 30 Zadrugar I. 1933, str. 83. 645 posebnim oziram na malega železarja; vendar izgleda, da je bil položaj gorenjskega železarja različen od n. pr. štajerskega,3 1 ki je imel po cehovskem vzoru enotno urejeno razmerje do svojega delodajalca. V primeri z zgodnjo enotno organizacijo štajerskih železarskih deloda­ jalcev od XVII. stoletja dalje, je bilo na Gorenjskem odločilno raz­ merje posameznega železarja do posameznega podjetnika, ki je v velikem bilo enako razmerju hlapca do gospodarja ali pomočnika do mojstra. V začetku XIX. stoletja je bilo v obeh kroparskih fužinah 96 deležev,32 ki jih je po Miillnerju posedovalo 59 in po franciscejski zemljiški knjigi 1831 61, torej približno enako oseb. Manjši del od teh je sestavljal gospoda, to je fužinarja in trgovca z žeblji, ki je gospo­ darsko odločal, ko je dajal delavcu v najem oglišča, rudna ležišča, prodajal posterjem železo za kovanje, najemal strokovne delavce za fužine ter istočasno kupoval od kovačev v vigencih žeblje ali od oglar­ jev z Jelovice oglje. Poleg tega je veliki založnik tudi odločal s svojim kreditom, kdo bo fužinarski mesar, pek ipd., tako da j e kroparski že- lezar pri njem kupoval svoje potrebščine. Na ta način j e bilo mogoče, da je utemeljevalo 1883 100 kroparskih kovačev prošnjo za ustanovitev lastnega strokovnega društva z navedbo,3 3 da je prekupčevalski pod­ jetnik imel od izdelkov enega kovača na teden 3 goldinarje čistega dobička, ali pa da je bila samo dobra četrtina 3 4 kroparskih hiš v posesti malega človeka, ostale pa železarskega podjetnika; k temu moramo šteti tudi samostojnega kovača, ki je delal za sejme in prodajal žeblje po sejmih na Gorenjskem in Koroškem do Beljaka.2 Pri tem so bili podjetniki brez teoretičnega znanja za vodstvo železarn. Zaradi tega in zaradi empirične manipulacije v fužinah je temeljit fužinski obrat na izvežbanem in sposobnem delavcu3 5 livarju, kurjaču, basovcu, kovaču, podajaču in vodarju, ki so bili zelo iskani in za katere so bili podjetniki pogosto v skrbeh, da se ne izselijo zlasti na Koroško. Podjetniki so zato podvzeli vse, da ohranijo strokovne delavce v fužinah, obenem pa tudi v vigencih, saj j e na obojih temeljila trgovina z žeblji. Po uradnem poročilu iz konca XVIII. stoletja3 6 so podjetniki smotrno navajali železarje k nakupovanju dragocenosti, k pijančevanju ter j ih z nepotrebnimi posojili spravljali v suženjsko odvisnost. Zadolžen železar pa je bil primoran delati za svoj dolg pri upniku, kakor vidimo iz primerov 3 7 J. Ferjana 1780 in K. Gašperina 1781. Podjetniški upnik Gloibočmik je dosegel poravnavo z dolžnikom Ferjanom, da je moral sam, nato žena in otroci k njemu na delo in dolg z delom poravnati; za kovača Gašperina, ki je odšel v Tržič, pa je izdal rudarski sodnik povelje, da se pripelje s silo nazaj v Kropo in 31 Prim. P i r c h e g g e r H . , Das steierische Eisenwesen von 1564 bis 1625. Graz 1939. str. 103 ss. 32 Zadrugar I. Kropa 1933/34, str. 65. 33 Zadrugar II. Kropa 1934/35, str. 13. — O delovnih razmerah v tem času opozarjam na študijo R. Kyovskega v Kroniki 1953. м Zadrugar I. Kropa 1933Л4, str.. 59. 35 Zadrugar I. Kropa 1933/34, str. 82. 3 6 M ü 11 n e r A., 1. c, str. 318. 37 M ii 11 n e r A., 1. c, str. 313 ss. 646 odsluži svoj dolg z delom. Pr i zagotovitvi delovne sile je bilo važno sredstvo podjetnika stanovanje. Ta značilni zgodnjekapitalistični položaj kroparskih železarjev je zaostril razredna nasprotja med kovači in podjetniki. Da pa je pri tem ostalo kovaštvo trajni cilj dotoka zlasti hribovskih okoličanov iz ob­ močja vasi Jamnik in Dražgoše, je povzročila svoboda pred vojaško službo, ki so je bili deležni kovači, rudarji in oglarji. Najboljši k m « ^ sinovi so odhajali v Kropo in delali tudi samo za hrano, samo da bi bili varni pred rekrutacijo,3 8 pri čemer ni manjkalo poizkusov, da bi zlasti rudarje zaradi njihovega kmečkega značaja spravili k vojakom. Doseljenci iz hribov nad Selško dolino v Kropo so se naseljevali v najvišjem delu trga, v Kotlu, kjer so živeli rudarji in oglarji tako dolgo, da so se dvignili med kovače, ki so se preselili v stanovanjske hiše pravega trga. Obenem z doseljevanjem iz hribovja nad Selsko dolino pa je odhajal kovač iz Krope »ob vodi« v Kranj in dalje v Ljubljano ali pa v Tržič in na Jesenice in dalje na Koroško. V trajnem priseljevanju in odseljevanju so mogli posamezni podjetniki držati gospodarski monopol v Kropi, ko so razpolagali s stanovanji in na­ jemali proti železarjem starejšega rodu priseljence. Delovne pogodbe so se sklepale po Štefanovem, stanovanja pa so se menjavala od Jurje- vega in ob trijakih v prvih dneh maja. Ko je razpolagal z največjim, delom kroparskih stanovanjskih prostorov, je železarski podjetnik 3 9 vsestransko zaključil svoj vpliv na železarja in ga držal v podobni odvisnosti, kakor jo poznamo n.pr . iz razmerja med mojstri in pomočniki v mestnih ob rtih 4 0 še za časa prvih štrajkov v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko zahtevajo pomočniki med drugim stanovanje izven mojstrskih hiš, za vsakega pomočnika posebno posteljo, kurljiva prenočišča in higienska stano­ vanja sploh. Hišna posest je bila tako člen v verigi zemljiške in fuži- narske posesti, s katero so železarski podjetniki odločali v kroparskem železarstvu in držali kroparskega kovača v svoji odvisnosti. S stano­ vanjem v podjetniški hiši je prišel kovač v še večjo osebno odvisnost od podjetnika, kakor je bil n . p r . dolg, ker je s stanovanjem dobil podjetnik tudi vpogled v kovačevo osebno življenje, kjer je bilo kaznovano, n. pr. kartanje s palico ali je organizacija nepokorščine mogla pripeljati kovača v vojaško suknjo. Življenje in delo kroparskega kovača z ženo in polodraslimi otroki v kovačnici je vodilo do kuhe živil pri nakovalu in tako povzročilo zastoj v razvoju kuhinje kot sestavnega dela kovaškega stanovanja. Negotovost v gospodarskem obstoju je vzdrževala razpoloženje za pre­ seljevanje iz Krope; s tem je bila omejena zavest o stalnosti predvsem na hišno posest, s katero je železarski podjetnik zaključil gospodarski vpliv na kovača in železarja kot stanovanjskega najemnika ter ga razširil Judi z razvidom na njegovo osebno življenje. 3 8 M ü 11 n e r A., 1. c , str. 261. 3 9 M ü 11 n e r A., 1. c , str. 319. 4 0 F a b i u s (= Franjo Baš), Koledar Cankarjeve družbe za navadno leto 1937, str. 59. 647 K r o p a j e b i la m e d naš imi zgodovinskimi že lezar sk imi nasel j i ( K a m n a gorica, Železniki, S t a r a F u ž i n a , Dvor , P r e v a l j e itd.) n a j m a n j a g r a r n a . Z a r a d i tega so se m o g l e v p r a v v K r o p i n a j v i š j e razvi t i delav­ ske s t a n o v a n j s k e r a z m e r e , k i označu je jo naš zgodnj i k a p i t a l i z e m . K e r so se s t a v b e iz p r e h o d a XVIII. v XIX. s tolet je v K r o p i o h r a n i l e d o d a n e s v p r e c e j š n j i m e r i — o b r a t n o od Jesenic, P r e v a l j ali D v o r a —, se j e z n j i m i o h r a n i l a t u d i p o d o b a s t a n o v a n j s k i h d e l a v s k i h r a z m e r , k i ni znač i lna samo k r a j e v n o za K r o p o , t e m v e č i m a t u d i splošni p o m e n , p r e d v s e m za naša že lezarska nase l ja v zgodnji kapi ta l i s t ični dobi. A U S D E R G E S C H I C H T E D E S W O H N H A U S E S I N K R O P A (Beitrag zur Geschichte der Arbeiterwohnungen im Zeitalter des Frühkapitalisrrius) Z u s a m m e n f a s s u n g Kropa in Oberkrain ist eine Eisenwerksiedlung, die durch die Wasser­ schmieden am Ende des Mittelalters entstand und ihre Grabenbauanlage bis zur Mitte des XVII. Jahrhunderts ausbildete. Nach Grundrissen der Wohnbau­ blöcke, die nach dem Verfalle der Hammerwerke und Schmiedehütten am Übergänge des XIX. ins XX. Jahrhundert für die heutige Kropa kennzeich­ nend sind, ist Kropa eine Angersiedlung, wobei in der Vergangenheit die Stellung der Anger die beiden Hammerwerke (Bl. 1) einnahmen, und trägt mit giebelseitig zur Strasse gestellten Wohnhäusern, paralellen Traufseiten und Eingängen an diesen, deutliche Merkmale einer planmässigen mittelalterlich aufgefassten Besiedelung (Bl. 13, 17, 18). Bautechnisch überwiegt der Stein und durch ihn die Entstehung der Siedlung im Wege der fortschrittlichen Renaissancebauweise, die auch ältere Dachstühle beeinflusste, während die bodenständige Holzbautechnik (Bl. 12,14) ganz im Hintergrunde blieb und nur in den oberen Bauteilen, nie aber im Erdgeschosse angewendet wurde. Auf die Frage wo und! wie der Kropaer Eisenarbeiter, in erster Reihe der Schmied im XVIII. und XIX. Jahrhundert wohnte, führen die Einwohnerzahlen, die Baustatistik, die Grundrisse der Ortschaft und der Wohnhäuser, die Quer­ schnitte durch Wohnbauten, dann die Aufgaben, welche einzelne Teile der Wohnhäuser zu erfüllen hatten und die Ortsüberlieferung zu folgenden Antworten: Der engen Talschlusses wegen, in dem Kropa liegt, hat sich das Kropaer Wohnhaus in die Höhe entwickelt, mit Ausnahme des hochgelegenen Ortsteiles Kotel, wo Einwanderer aus der Gebirgsbauernumgebung siedelten. Im Erdgeschoss sind Keller (Bl. 10), ursprünglich Vorratsräume für Nägel und andere Eisenerzeugnisse und in der Zeit nach Eigehen der Hammerwerke und Schmiedehütten Geschäftsräume. Im ersten Stocke waren Wohnungen der Hauseigentümer und Gewerken, in den oberen Stockwerken aber an die Eisenarbeiterfamilien vermietete Zimmer. Die Laube in der Querachse eines solchen Stockwerkes war gemeinsame Heizstätte (Bl. 6, 14) für die Einheiz­ öffnungen in den Backofen (Bl. 2), mit dem die Eisenarbeiterfamilien in ihren Einzimmerwohnungen verfügten, während als Schlafraum die eogenannten 648 Kammern (BI. 4, 7) am Dachboden dienten. Da die Schmiede ihre Mahlzeiten in den Hammerwerken und Schmiedehütten, wo auch die Familien den ganzen Tag beschäftigt waren, vorbereiteten, kochten und mit Ausnahme des Abend- brotes auch einnahmen, entstanden in den Schmiedewohnungen keine Küchen, sondern in jedem Stockwerke mit Mietern eine gemeinsame Heizstätte mit Einheizöffungen in die Backöfen. Die Küche hat sich in der Laube mit den Wohnungen der Gewerken, Handwerker und Hilfsarbeiter mit bäuerlicher Überlieferung unter dem Einflüsse des mediterranen Kamins (Bl. 3, 11) und nicht des einheimischen Rauchstubenhauses entwickelt. Da der Schmied mit seiner Familie den ganzen Tag im Hammerwerk oder in der Schmiedehütte und die Nacht in der Schlafkammer am Dachboden verbrachte, konnte er seine Wohnung nicht dekorativ ausstatten, was nur beim Gewerken oder Handwerker durch Truhen und Kästen (Bl. 5) und Wand- oder Deckenverzierung (Bl. 16) geschah. Sozialgeschichtlich wird das Wohnhaus in Kropa ins vornehme Gewerken- haus oder Herrenhaus (Bl. 9), Gewerkenhaus (B1..12), Handwerkerhaus (Bl. 2) und ins Hilfsarbeiterhaus (Bl. 15) gegliedert; die Gewerkenhäuser waren Miet- häuser für Eisenarbeiter und Schmiede. Die Ursprünglichkeit im Grundrisse des Wohnraumes von Kropa, in den Grundrissen, Querschnitten und in den Bestandteilen einzelner Wohnhäuser erlaubt bei der dauernd gleichen Betriebstechnik der Kropaer Eisenwerke vom XV. bis zum XIX. Jahrhundert die Annahme, dass die Wohnverhältnisse des XVIII. und XIX. Jahrhunderts auch der Zeit als Kropa enstand, das ist dem XV. bis XVII. Jahrhundert, entsprechen, 649 I g n a c i j V o j e KAJŽAKSTVO V LOGAŠKEM GOSPOSTVU Nastanek kajžarstva in s tem v zvezi njegovi problemi so se v slovenski historiografiji le v manjši meri proučavali in se j im šele v zadnjem času posveča večja pozornost. Največ se je s temi problemi ukvarjal Pavle Blaznik v svojih delih »Kolonizacija Selške doline« in »Kolonizacija Poljanske doline«. Potrebno bi bilo sistematično obdelati za vse slovensko ozemlje nastanek kajžarstva, kar bi bih» za prouče­ vanje razvoja strukture vaškega prebivalstva silno važno. Pri obdelavi kajžarstva v logaškem gospostvu sem uporabljal sledeče vire: tri urbarje vicedomskega urada za deželnoknežjo posest na Kranjskem iz let 1496, 1515 in 1527,1 kjer se omenja poleg druge deželnoknežje posesti tudi logaško gospostvo, in to v istem obsegu kot v četrtem uporabljenem urbarju za logaško gospostvo iz leta 1718.- Kot pripomoček sta mi služila, predvsem za lokalizacijo krajev, tere- zijanski kataster iz leta 17503 in franciscejski kataster iz leta 1825. Na podlagi zgoraj navedenih virov bom skušal prispevati nekaj doneskov k topografiji tega, doslej še neobdelanega ozendja, predvsem pa dodati nov drobec k proučavanju nastanka in razvoja kajžarstva na Slovenskem. Ozemlje logaškega gospostva se j e konec 15. stoletja nahajalo v sklopu deželnoknežje posesti na Kranjskem, ki je bila takrat še zelo obsežna. V naslednjih stoletjih se je ta posest vedno bolj krčila. V za­ četku 17. stoletja logaškega gospostva že ne najdemo več v posesti deželnega kneza.4 Leta 1716 pa j e logaško gospodstvo postalo last plemiške rodbine Cobenzl. Ob tej priliki j e bil 21. januarja 1718 na­ pisan na podlagi starejših urbarjev nov urbar. 5 1 Vicedomski akti, fase. I, 54 a, v ODAS-u, Ljubljana. Urbar iz leta 1515 ш ohranjen v celoti. Manjkata županiji Zažar in »Clenburg«, dočim je od županije Schulter ohranjen samo manjši del. 2 Urbar iz leta 1718 za logaško gospostvo se nahaja v rokopisni zbirki ODAS-a. 3 Bekantnuss Tabellen Inner Krain N» 121, in Rektificirani dominikalni akti No 73, 81 in 121 — vse v ODAS-u. 4 V vicedomskem urbarju 1636 se županije logaškega gospodstva ne ome­ njajo več. — Urbar se nahaja v ODAS-u v rokopisni zbirki. 5 Urbarju iz leta 1718 je dodan popis, kdo je prevzel logaško gospodstvo ter kdaj in kako> je bil urbar napisan. 650 Logaško gospodstvo je bilo razdeljeno na več županij, ki se nava­ ja jo v urbarju v nekem stalnem zaporedju. Sicer se ta vrstni red v posameznih urbarjih nekoliko menja, ostane pa bistveno le isti. Obdržal bom vrstni red županij, kot ga najdemo v urbarju leta 1496; tu se namreč uporabljajo starejši nazivi za posamezne županije m kraje kakor v drugih mlajših urbarjih. Podal bom lokalizacijo posa­ meznih županij in krajev, kolikor mi j e to moglo uspeti pr i uporabi arhivalnega gradiva. Lokalizacija nekaterih županij in naselij ni pro­ blematična, pri drugih pa je lokalizacija bolj zapletena in nam urbarji sami ne dajo zadovoljive rešitve. Poseči moramo po drugih pripomočkih kakor so: navajanje županij v istem zaporedju, enako število hub, osebna imena kmetov, ledinska imena pr i posameznih parcelah, kata­ strske mape. Logaško gospodstvo je obsegalo sledeče županije: Supp S a s e r — Žažar. Supp S c h u l t e r . — V vseh treh vicedomskih urbarjih sta tej županiji pripadala zaselka Pernthall in Newstrassen. Urbar 1527 pa najde za nemško ime Pernthall tudi slovenski izraz Namedweinberde. Torej je v županijo Schulter prištevati zaselek Medvedje Brdo in Ceste, odnosno V Cestah.6 V urbarju 1718 se ponekod poleg hub omenja tudi ime tistega zaselka, kjer ta huba leži. Na podlagi tega lahko ugo­ tovimo, da sta spadala pod županijo Schulter zaselka Mizemdol in Planina. Še več pa nam povedo rektificirani dominikalni akti,7 ki pri­ števajo k županiji Schulter kraje Godovič. Zaplano in Jelovce. »Schul­ ter Supp oder Grosse Supp«, kot je zapisano v urbarju 1718, nam pove, da omenjena županija obsega zelo velik teritorij, ne predstavlja pa nekega določenega kraja. Geografska karta nam pokaže, da se j e to razsežno in hribovito področje raztezalo od Zaplane do Godoviča v zelo širokem pasu. Supp C l e n b u r g ( K l e i n b e r g ) . 8 — Mnenja sem, da gre tudi tu za nek večji kompleks, ki je dobil skupen naziv za območje, kjer so bili raztreseni zaselki in samotne kmetije. Ugotovil sem s pomočjo terezijanskega in franciscejskega katastra, da županija »Clenburg — Kleinberg« ne predstavlja nič drugega kot vas Rovte s širokim hribo­ vitim področjem, posejanim z manjšimi zaselki, predvsem pa s samot­ nimi kmetijami. Teritorij županije »Clenburg« je mejno področje logaškega gospodstva, ki meji na hlevnovrško županijo loškega gospodstva. V potrditev te ugotovitve nam služita sledeči ledinski imeni: neka gozdna parcela ima ledinsko ime »per Loškem konfme«, neka druga parcela pa leži »pod Hlevnim verhorn«.9 Pri proučevanju « Omenjena zaselka najdemo na avstrijski geografski karti 1 : 75.000 — Adelsberg. 7 Rektificirani dominikalni akti za Postojnsko kresi jo — logaško gospod­ stvo št. 121 — v ODAS-u. V prilogi je opis, kateri kraji spodajo pod posa­ mezno županijo. 8 V vicedomskih urbarjih najdemo naziv županije kot ïClenburg«, v urbarju iz leta 1718 pa kot »Kleinberg«. 9 Bekantnuss Tabellen — Inner Krain, № 121. 651 lokalizacije sem prišel še do sledečih ugotovitev. K vrhniški podružnici sv. Mihaela v Rovtah sta pripadala dva kajžarja (Kirchen Kayschier genante), Johan Widmayr in Jacob Widmayr.1 0 Podružnica sv. Mihaela v Roivtah pa j e spadala v »Supp Kleinberg«.11 Tu si lahko pomagamo tudi z urbarjem iz leta 1718, kjer se na koncu županije »Kleinberg« pod naslovom Vogteyer tudi omenjata Hansche Widmayer der Ältere in Hansehe Widmayer der Jüngere. Zgornje ugotovitve lahko podkrepimo še s primerjavo osebnih in ledinskih imen med Bekantnuss Tabellen za županijo »Kleinberg« (№ 121), urbarjem 1718 in katastrsko mapo ter protokoli franciscejskega katastra za katastrsko občino Rovte. V Be­ kantnuss Tabellah in katastrski mapi sem ugotovil sledeča ledinska imena, ki so si enaka: Verhe — Verh,12 Na Pustotah — Postotash, Smrekovez — Na Smrekovci, Na Gredische ali samo Gredische — Na Gradiscili, Vouze hrib — Vuchie Jame, kmet Krischey1 3 — per Krischey, Kogouschekh — pri Kogoushek, Treuen — pri Treuen, Stabe — Slabe- tove njive, Kogouschek — Kogovschkov hrib. Tudi če primerjamo osebna imena med protokoli k francise, katastrskim mapam — Rovte in urbarjem 1718 ter Bekantnuss Tabellami, najdemo povsod Mode- riane, Kryscheye, Slabete, Ietenitsche, Kogouschke, Treune, Po zgoraj navedenih ugotovitvah predstavlja »Supp Clenburg — Kleinberg« široko območje Rovt, ki obsega ozemlje med županijo Schulter in loško hlervmovrško županijo. Supp K a t h e d e r l i t z — Hotedržica. Y to županijo j e bila vklju­ čena še vas Rawnikh — Ravnik, ki se pa v urbarju 1718 ne omenja posebej. Supp I n d e r O b e r n L o h a t s c h — Gorenji Logatec. V urbarju 1496 se imenuje kot Oberndorf, v ostalih urbarjih pa in der Obern Lohatsch. Na podlagi primerjav imen posestnikov in števila hub lahko ugotovimo, d a sta Gorenji Logatec in Gorenja vas spadala pod eno županijo. Županija pa je dobila naziv po enem ali pa po drugem kraju. Supp P r e s k a w a s ( B r e s k a w a s ) — točnejša lokalizacija na podlagi imena j e nekoliko otežkočena, ker se omenja samo v treh vice- domskih urbarjih, dočim v urbarju iz leta 1718 te županije ne najdemo več. Pač pa v tem urbarju opazimo, da se Dolenji Logatec poveča za prav toliko hub, kolikor jih je štela županija Preskawas. Smatram, da bi to bila Blekova vas (Fleckdorf), ki se pozneje vedno omenja v zvezi z Dolenjim Logatcem.1 4 1 0 Rektif. dominikalni akti — Postojnska kresi ja, fase. 81. 1 1 Rektif. dominikalni akti — Postojnska kresija, fase. 73, priloga k št. 4, v kateri se navajajo podružnice župnije na Vrhniki »Filial Kürchen S. Micha­ elis in Gereuth, Kleinberger Supp«. 12 Prvo ime se nahaja v Bekant. Tab., drugo pa v katastrski mapi. 13 Imena posestnikov hub, ki se omenjajo i v urbarju 1718 i v Bekantnuss Tabellah, № 121. 14 Rektificirani dominikalni akti № 121 — priloga iz 15. julija 1752, kjer se naštevajo županije s pripadajočimi vasmi. 652 Supp U n t e r L o h a t s c h — Dolenji Logatec. Le v urbarju 1496 se imenuje »suppan Vrabiz«. V županiji najdemo župana z imenom Laure Vrbitz in se je verjetno županija imenovala po njem. Primerjava osebnih imen in števila hub pa nas uveri, da je to pravzaprav Dolenji Logatec. Supp O b e r l a y b a c h — Stara Vrhnika. V urbarju 1718 ima označbo »Supp Alt Ober Laybach«; število hub se popolnoma ujema. Supp N i d e r d o r f — Vrhnika. Ta županija je v vseh treh vice- domskih urbarjih uvrščena za županijo »Oberlaybach«. D a ta županija leži v neposredni bližini Stare Vrhnike, nam dokazuje podatek iz urbarja 1496, da Petter Kwbler služi od travnika, ki leži »an der Tewnic«. Tojnica se pa pri Vrhniki izliva v Ljubljanico. Ker v urbarju iz leta 1718 županije »Niderdorf« ne najdemo, pač pa se tam omenja »Supp Neu ober Laybach«, in ker se tudi število hub precej ujema (5Vì : 7%), lahko Niderdorf smatramo za Vrhniko, ki se je v razliko od višje ležeče Stare Vrhnike imenovala Dolenja vas. Urbar iz leta 1718 obsega še tri županije, ki j ih v vicedomskih urbarjih ne najdemo. Supp S i b e r s c h e — Ziberše. Da so to Hotenjske Žiberše, je razvidno iz tega, ker se Ziberše navajajo takoj za županijo Hotedržico. Da Ziberše ne ležijo daleč od Hotedržice. dokazuje tudi to, da Mathia Khamenschekh, ki ima v županiji Ziberše pol hübe, »weiter dient von Vi hueben in Hotederschizer Supp«. Supp S e l l e s s n i g k h — Drenova gorica.15 N e u e W e l d t — Novi Svet. Županije, ki se omenjajo v vseh urbarjih, so področja starejše kolonizacije, dočim pa smatram, da županiji Žiberše in Drenova gorica ter Novi Svet predstavljata področja mlajše kolonizacije. V tem pri­ meru štejem obdobje starejše kolonizacije do 16. stoletja, mlajše pa od 16. stoletja dalje. Tej ugotovitvi bi ustrezala posestna struktura posameznih županij. Pri županijah starejše kolonizacije ostane skupno števila hub precej konstantno ter opazimo le malenkostne razlike v pozitivnem ali negativnem smislu. V urbarju 1496 naletimo tudi na puste kmetije (öd), ki j ih pa ni veliko (več pustih kmetij naletimo samo v županijah Schulter in »Clenburg«). Ta opustelost pa j e morala biti samo začasna, ker ostane skupno število hub v poznejših urbarjih isto. Opazimo' pa, da se hübe zelo drobijo, in to celo do Vs hübe. Temu drobljenju lahko sledimo že od urbarja 1496 dalje. Geografska karta nam pokaže, da j e logaško gospodstvo gričevnat z gozdom porasel kraški svet, ki ni bil ugoden za povečanje števila hub v žuipanijah starejše kolonizacije, pač pa je novo kultivirani svet delo kajžarjev. Pri županijah, ki j im lahko sledimo šele od 1718 naprej, pa je iz po­ sestne strukture razvidno, da gre za področje mlajše kolonizacije. Županija Ziberše bi nastala konec 16. in v začetku 17. stoletja, in sicer v hribovitem svetu med županijami Schulter, Hotedržico in Garenjim 15 Rektificirani dominikalni akti N» 121 navajajo tudi slovenski naziv županije. 655 Logaško gospodstvo e kraji, ki so omenjeni v urbarjih. (Meja je vzeta iz »Historischer Atlas der österreichischen Alpenländer«, Herausgegeben von der Akademie der Wissenschaften in Wien, I. Abteilung: Die Landgerichts- karte Bl. 31 — Laibach, in Bl. 35 — Adelsberg.) — Risal Marjan Voje, študent tehnike Logatcem. Županija obsega sicer 11% hub, ki pa so v veliki večini le četrtinske. Ziberše so še danes raztresena hribovska vas.16 Pogojev za nastanek kajžarstva ni bilo. Mnogo bolj jasno pa se da ugotoviti pri »Supp Sellessnigkh« in »Neue Weldt«, da sta to področji novejše kolonizacije. »Supp Selfessnigkh« predstavlja1 docela kajžarsko nasel­ bino. Omenja se 32 kajžarjev. Ponekod so »kajžarske vasi« nastale čisto na novo, na manj ugodnem, mokrotnem, bolj odmaknjenem zemljišču.17 Novi Svet pa nima toliko značaja kajžarske naselbine, temveč j e to področje novo nastajajočih rovtov. Od 23 posestnikov j e sicer pri osmih omenjena, d a posedujejo »Kauschen«, j e pa iz dajatev razvidno, da1 plačujejo prav toliko kot ostali, ki imajo rovte. Dajatev, 16 Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 40(. 17 S. 11 e š i č, Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem, Ljubljana 1950, str. 33. 654 ki se plačuje od rovtov in od kajž v Novem Svetu, je namreč višja od dajatve za kajžo v drugih županijah in nižja od dajatve za % hubo. Plačujejo samo »steuer« v višini 1 gl 50 kr, razen nekaterih, ki pla­ čujejo »Steuer« 45 kr. Kdaj je rov t posestnik pridobil, ali kdaj si je postavil kajžo, nam pove letnica ali pa oznaka »neuen Gereüth« ali »ein neu aufgerichten Heüsel«.18 Na tem področju mlajše kolonizacije urbar ne omenja nobenih hub, niti ne pozna pravih »Untersassov«. Posestna struktura je rovtarska, ki se pa stalno povečuje. Kajžarstvo se j e začelo širiti na Slovenskem v 15. stoletju,19 to je v razdobju, ko je v prehodu iz tako imenovanega srednjega v novi vek prišlo v zemljiškem in kmečkem gospodarstvu do krize ter se je našemu kmetu v gospodarskem in socialnem oziru obrnilo na slabše.2" V tem času pride na vasi do izenačenja stanovskega prava; kmetski prebivalci se ločijo le še po gospodarski moči in pravicah,2 1 izoblikuje se enoten podložniški stan. Zaradi novih gospodarskih možnosti kot so promet, udcjstvovanje v obrti, fužinarstvo in podobno, se pojavi na vasi nov socialni sloj — kajžarji. ki jih lahko štejemo med najnižji socialni sloj na vasi. V navedenih urbarjih najdemo kajžarje vedno le pod skupnim imenom »Untersass«. Navedeni pa niso po posameznih naselbinah, tem­ več le skupno na koncu vsake županije. Ugotovimo pa lahko tri vrste kajžarjev: največ je onih, ki so »Untersassi« in tudi plačujejo od »Untersassa«, so pa tudi »Untersassi«, ki služijo od Hofstatta, ali oni, ki imajo »Haysel« odnosno »Käyschen«. Kakšna bi bila razlika med temi tremi vrstami, bom skušal ugotoviti v drugi zvezi. »Untersassi« ali kajžarji se v zelo močnem številu pojavijo v loga­ škem gospodstvu že konec 15. stoletja. Njihov postanek lahko posta­ vimo vsaj nekako v sredo 15. stoletja. Pogoji za nastanek so morali biti zelo ugodni, ker lahko ugotovimo, da se je kajžarstvo zelo močno razvijalo, doseglo pa je svoj višek v 18. stoletju. Ni pa bilo kajžarstvo v vsem logaškem gospostvu enakomerno razvito. So županije, kjer kajžarstvo stalno narašča, ponekod lahko ugotovimo, da propade, ali se pa sploh ne pojavi. Razvoj kajžarstva po posameznih županijah in razmerje do števila hub .naj predoči priložena tabela; v tej tabeli prištevam k hubam celo, tričetrtimsko, polovično, četrtinsko in osminsko hubo ter skušani dobiti razmerje med blokom gruntarjev na eni in blokom kajžarjev na drugi strani. 18 Primer: Micha Petroutschitsch dient von einem Neuen in 1700-ten Jahr aufgerichten Heüsel... — ali: Marco Poscheneu dient zu Steuer von einem Neuen Gereüth so in 1685 einkhomben . . . » M . K o s , Srednjeveški urbarji za Slovenijo — Urbarji salzburške nad­ škofi je, Ljubljana 1939, str. 48. 20 B. G r a f e n a u e r , Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944, str. 30. 21 Ibid., str. 25. 655 Županija Zažar Schulter Rovte Hotedržica Gor. Logatec Preskawas Dol. Logatec Stara Vrhnika Vrhnika Drenova gorica Ziberše Novi Svet 1496 huba kajža 6V2 (lì22 4№k (15W 129/8 (3V.) 14V2 C/i) 15 10(1) 173/4 , 93/8 5Vi 0 7 0 1 8' 0 20(1) 14 17 151; h. 23 141/* 15 9Vs 173/4 93/4 5 k. 2 8 0 18 18 24 1527 h. , 67/s 44 H 1 /. 141/j 15 8V2 163/4 91/« 5Vt k. 2 0 3 1 7 0 18 18 27 h. 7 44Ve 12Ve 14 15 26 9V= 73/4 il3/« 15 1718 k. 2 1 7 + 524 2 11 ( i ) + 1 27 + 6 49 + 5 23 + 1 P/4) 112 + 3 32 Q25 Z vidika nastanka in razvoja kajžarstva lahko ugotovimo v loga­ škem gospodstvu tr i različna področja: 1. Prvo področje zajame tiste županije, kjer se pojavi močna kaj- žarskai naselbina že konec 15. stoletja. V nekaterih županijah lahko sledimo stalnemu porastu kajžarjev od urbarja do urbarja, ponekod pa ostane število konstantno im se močno poveča šele v 18. stoletju. V nekaterih od teh županij število kajž močno preseže število hub. Sem lahko prištevamo sledeče županije: Vrhnika, Stara Vrhnika, Go­ renji in Dolenji Logatec.. 2. V to področje bi uvrstili one županije, kjer so kajžarji ali rov- tarji edini posestniki. To sta županija »Sellessnigkh« in Novi Svet. 3. V tretjo skupino pa lahko prištevamo županije, kjer so bili pogoji za nastanek in razvoj kajžarstva zelo slabi ali j ih pa sploh ni bilo. V nekaterih od teh župasnij se kajžarji v nekoliko večjem številu pojavijo šele v 18. stoletju. Medtem, ko župani j i Zažar in Rovte ne predstavljata ugodne lege zai razvoj kajžarstva niti v 18. stoletju, pä se "v županij ah Hotedržica in Schulter šele tedaj pojavijo kajžarji v večjem številu. V županiji Schulter najdemo v urbarju 1496 omenjenih sicer sedem kajžarjev, toda v urbar ju iz leta 1527 najdemo opazko: »Untersass ist kainer mer.« Urbar torej samo beleži propad kajžarjev, ne pove pa nam o vzrokih njihovega propada. Ta propad pa je moral biti samo začasen, ker najdemo leta 1718 17 + 5 kajžarjev. Seveda pa je to število z ozirom na razsežno županijo in v razmerju z velikim številom hub še vedno nizko. Kje j e tore j iskati vzroke, da se na eni strani pojavi kajžarstvo v logaškem gospodstvu tako zgodaj in v tako velikem številu, na drugi strani pa zakaj se pojavi samo v območju nekaterih županij, drugje 22 Številka v oklepaju pomeni, koliko hub je od spredaj menjenega števila pustih (öd). 2 3 Urbar iz leta 1515 ni popoln. Manjkata župniji Zažar in Rovte, dočim je ohranjen samo del županije Schulter. 2 4 Druga številka pomeni kajžo, ki se nahaja na zemljišču hübe. 2 5 Novi Svet ima 23 posestnikov; 15 jih ima značaj rovt, pri osmih se pa omenja, da imajo »Häysek. 656 pa takega razvoja ni. Županije, ki so naštete v prvi skupini, ležijo ob zelo važni srednjeveški cesti, ki j e vezala ljubljansko kotlina s Trstom.2 6 Županije Gorenji in Dolenji Logatec, »Preskawas«, Stara Vrhnika ter Vrhnika dajejo posebno dajatev za tovor jen j e vina iz Trsta do Vrh­ nike, od tu pa prevzamejo tovor »Schiffmani«." Velik promet, predvsem tovorništvo, ki se je vršilo po cesti, ob kateri so ležale omenjene župa­ nije, je bilo glavni vzrok velikega pojava kajžarstva. V manjši m e n so pri porastu kajžarstva prispevale propadle ali razdrobljene hübe. Pri Gorenjem Logatcu pade število hub v 18. stoletju od 15 na 13 hub, števila kajžarjev pa poskoči od 7 na 27 + 6. Da je pa mlajša kolonizacija dala tudi močan delež pri porastu šte­ vila kajžarjev, smo videli v županijah, ki sem jih naštel v drugi skupini. Kako pa naj si razlagamo', da se v župani jah, ki .sem jih omenil v tretji skupini, kajžarstvo slabo ali pa skoraj nič ne razvije. To so kraji,- ki so še danes precej odmaknjeni od večjih prometnih poti in predstavljajo raztresene zaselke in samotne kmetije. Na tem področju tudi ne najdemo cerkvenega središča ali fužin, kar bi pripomoglo k večjemu porastu kajžarjev. Kolikor se pa v' nekaterih županijah po­ javijo kajžarji v večjem številu šele v 18. stoletju, j e verjetno vzrok temu razdelitev skupnih gozdov in pašnikov, ki so jih bili deležni do neke mere tudi kajžarji.2 8 Mnenja pa sem, da se je verjetno precej odvisnega prebivalstva s tega področja, ki na borni kraški zemlji ni našlo pogojev za gospodarska osamosvojitev,. podalo raje v bližnjo Idrijo. V idrijskem rudniku pa so dobili zaposlitev kot rudarji. Seveda bi nam zanesljiv odgovor na to dal študij osebnih imen, in sicer v kakšni meri se osebna imena, ki jih nahajamo v logaškem gospostvu, najdejo tudi med idrijskimi rudarji. Kako velika j e morala'biti kajžar ska posest, nam urbarji direktno ne povedo. Kajžarji so našteti sama po imenih. Posest je morala biti zelo majhna, ker se kajžarji v virih imenujejo oni prebivalci podeželja, ki so naseljeni na svetu, ki j e last soseske.29 V vicedomskem. urbarju iz leta 1527 v županiji' Stara Vrhnika pa najdemo med »Untersassi« take, ki plačujejo od »hofstatta«. Med 18 kajžami se omenjajo 4 hof- statti.3 0 Kaj bi v tem primeru predstavljali ti hofstatti, nam urbar ne pove. A. Dopsch ugotavlja hofstatte že v 13. stoletju, ki se pojavijo na podeželju in plačujejo samo v denarju ter dožene, da hofstatt odgovarja Vk hübe. 3 1 Ta ugotovitev bi za omenjeni vicedomski urbar iz 15. stoletja ne držala, ker bi se drugače hofstatt v urbarju prišteval med hübe. Sicer nam prav vicedomski urbarji naštevajo' cela vrsto hofstattov v mestu Ljubljani in Kranju, kateri predstavljajo neko določeno posest 26 A. M e 1 i k , Slovenija 1/2, Ljubljana 1935, str. 503. 27 Dajatev za tovorjenje vina' je navedena v urbarju 1527. 28 P. B 1 a z n i k , Kolonizacija Poljanske doline, Ljubljana 1938, str. 57. 29 M. D o l e n c , Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935, stran 223. , „ T T , 30 Hofstatti: »Des Jerne Wolff wittib dient von 1 hofstatt«, »Jerne Fre- waltschnikh dient von 1 hf. svojem bistvu daleč od kajž, če se omenja v vaseh.34 Mnogo* več kot vieedomski urbarji nam glede kajžarske posesti pove urbar iz leta 1718. Velikost kajžarske po­ sesti ni ostala vedno ista, pač pa se j e večala. Kajžarji so večali svoje zemljišče z dokupovanjem, na rovtarski način ali kako drugače. Poleg »Untersassa« se pri mnogih kajžarjih naštevajo' parcele, s katerimi je povečaval svojoi bornoi kajžarsko> posest. Na več mestih je označena tudi letnica, kdaj j e bila parcela na kajžarja pripisana, kupljena ali kako drugače pridobljena. Velikokrat se tudi omenja ledinsko ime, kjer parcela leži. V kajžarski posesti, ki jo je kajžar postopoma pri­ ključeval svoji kajži, katera j e ležala na gmajni, prevladujejo rovti, vrtovi in travniki. Njive se omenjajo v manjši meri. število parcel, s katerimi je kajžar povečeval svojo posest, je bila zelo različna. Eni so imeli samo kakšen vrt ali travnik, drugi pa celo vrsto rovtov. trav­ nikov, vrtov in njiv. Iz nekega podatka je razvidno, da so se, seveda v manjši meri, še v 18. stoletju posluževali kajžarji tudi krčenja s po­ žiganjem za širjenje svoje posesti.35 Kajžarska posest ni mogla biti združena v enem kesu okrog kajže. Samo* enkrat naletimo v županiji Schulter pri Pettru Waidtu, da si je 1677. leta pridobil »einem gartten neben seinem vntersass«. Kajžarji, katerih jedro posesti j e ležalo na gmajni, so to posest le y manjši meri širili z novimi parcelami na račun gmajne, posebno če se je število kajžarjev večalo. Zato takih parcel, s katerimi j e kajžar povečal svojo posest in ki so nastale »in der gemain«, ne najdemo veliko. Iz ledinskih imen j e razvidno, da je bila kajžarska posest zelo razbita.3 6 Celo v sosednji županiji je lahko 38 J. Ž o n t a r , Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 37. 33 Khaufbrief, St. Martin pri Kranju, v ODAS-u, brez registr. 3 4 M. K o s , Urbarji za Slovensko Primorje, Ljubljana 1946, str. 23. 35 Urbar iz leta 1718, županija Stara'Vrhnika: »Martin Remez... mehr seindt Ihme zu dem zugeziinten gartten oder gereüth an 1705 zugeschrieben worden.« 36 Kako velika je bila kajžarska posest in kje so posamezne parcele ležale, lahko vidimo iz sledečega primera: kajžar Stephan Turkh iz županije Dolenji Logatec »... weiter dient von nachvolgenden wissmätlen und gartten so in Anno 1711-ten einkhomben, als von einem gartten Sa Loka — Mehr von einem gartten Sa Vado — Item von einem gartten Sa Maklencam — Ferrer von 1 gartten U Planim Dolio* — Mehr von einem wissen v Lorno — Weiter 658 imel kakšen rovt.37 Nekatere kajžarske parcele ležijo tudi med hu- bami.3 3 N Kajžar je mogel imeti ne samo eno kajžo, temveč tudi več. To zasledimo že v vicedomskih urbarjih. Po več kajž imajo nekateri kaj- žarji v urbarju 1527. Medtem ko- imajo v županiji Stara Yrhnika izmed 18 kajž samo štirje »Untersassi« po dve kajži. pa imajo leta 1527 prav tako izmed 18 kajž trije po dve kajži, Achaz Schelesnikh pa poleg svoje še 4 kajže. Tudi v urbarju 1718 plačujejo nekateri od dveh kajž, kot n. pr. Pauli Zempre v županiji Dolenji Logatec »dient von 2 Untersass« ali pa kot Jury Istenitsch v županiji Stara Vrhnika »dient von 1 Unter­ sass . . . item dient von einer Käysehen«. V urbarju 1718 pa najdemo tudi Vi »Untersasse«; da gre v resnici za polovico manjšo posest, je razvidno tudi iz dajatve. Če se omenja »Untersass«, po>tem bi z oziroim na to, da se v virih omenja tudi »V* Untersass«, bila' to kajžarska po­ sest, ki poleg koče obsega še nek določen kos zemljišča; bila bi lahko cela, dvojna ali pa samo polovična. Seveda bi potem »Käysehen« pred­ stavljala samo kočo brez zemlje. Med »Untersassi« pa lahko najdemo tudi posestnike hub in to že v vicedomskih urbarjih. To lahko ugotovimo na podlagi primerjav osebnih imen. Janes Sekyra iz županije Dolenji Logatec ima 1496 Vi hübe, poleg tega se omenja še med kajžarji. Ali v županiji Vrhnika imata Maehor Schuester Vi in Jury Schuriza Vi hübe, najdemo pa tudi njuni imeni med »Untersassi«. Podobne primere najdemo tudi v drugih županijah. Ta kajža se je kot vse druge nahajala na posesti gmajne, Čeprav se pri nekaterih kajžah omenja ime posestnika hübe, ni ver­ jetno, da bi se s kajžo ukvarjal sam. ker za to ne bi imel gospodarske osnove, ip-ač pa je imel gruntar v tej kajži nastanjenega svojega dni­ narja ali tovornika. Seveda se je lahko v kajži naselil tudi kakšen član rodbine, če se je ta preveč razširila. V županiji Dolenji Logatec ima leta 1496 kajžo- »der alt Seuer«. verjetno oče Severjev, ki j ih najdemo med posestniki hub. Zaradi starosti je verjetno prepustil svojo- posest sinu, sam pa se je umaknil v kajžo. Niso- pa bile kajže vedno le na skupni posesti »gmajne«, temveč je lahko tudi posestnik hübe postavil na svoji zemlji kajžo, za katero pa je moral plačevati prav toliko kot »Untersassi«. Običajno- najdemo, da ima gruntar v sklopu svojega posestva enega kajžarja, včasih pa naletimo na dva ali celo tri kajžar je. Hansche Jurina v županiji Go­ renji Logatec (urbar 1718) ima tri kajžarje, seveda pa njegova, posest obsega dve hubi. Ali pa Jury Jelouschekh v županiji Vrhnika (urbar 1718) ima poleg ene hübe še dva kajžarja. Naj navedem primer iz žuipanije Gorenji Logatec (urbar 1718), kjer Jury Gostischa služi od ene hübe »л^е-Цег dient von des Michael Reuitsch untersass«. Kajžar, von ein Wissflökh daselbst — Item von einer Wissen Pod Sonznem hribam — Ferrer von einem Wissmäthl V Stermeze — Weiter von 1 Wissmäthl v Meuem Kounike — Dan von i Gärtl Vdreslouze.« (Urbar 1718.) 37 Andre Skherb de Jüngere ima poleg 2 rovtov v županiji Vrhnika »dan von des Andre Shurza gereuth in Alt ober Laybach«. (Urbar 1718.) 38 Hansche Shuriza v županiji Vrhnika služi »zugleich von einem agkher Planinza genant, so zu des Meuez ein viertl hueben gehörig«. (Urbar 1718.) «* 659 k i se o m e n j a n a posestvu hübe, j e v e r j e t n o služil p r i g r u n t a r j u za d n i n a r j a , z a t o p a si j e za svoje p r e b i v a n j e l a h k o postavi l k a j ž o . Raz­ l i k u j e m o t o r e j l a h k o k a j ž a r j e n a erenjskem. zemlj i šču t e r k a j ž a r j e n a h u b a h . Za svo jo posest j e m o r a l k a j ž a r p l a č e v a t i n e k o do ločeno da ja tev , l e d a j a t v e s o b i l e p r v o t n o zelo m a j h n a K a j ž a r j e p l a č e v a l soseski d o g o v o r j e n o vsoto za u p o r a b o , gosposki, k a t e r i j e p r i p a d a l , k i se ime­ n u j e v p o g l e d u n a p o s r e d n e p o d l o ž n i k e (»Untersassen«) »Vogtobrig- keit«, p a j e p l a č e v a l »Vogtey«, in sicer v p o m e n u p r i z n a v a l n i n e . 3 9 K a j ž a r n i imel p r a v z a p r a v imet ja , o d k a t e r e g a b i p l a č e v a l , z a t o j e p lačeva l le za osebno odvisnost i n t o iz o s e b n e g a podložni š tva izvira­ j o č e s lužnost i in p o s e b n e d a j a t v e za v a r s t v o (vogtey). V u r b a r j i h 1496, 1515 i n 1527 p l a č u j e j o k a j ž a r j i 12 schi l ingov t e r s e d v a k r a t omenja, d a j e t o »vogtey«. D r u g i h d a j a t e v n e zas ledimo. K o t posledica k m e č k i h u p o r o v j e b i lo p l a č e v a n j e p o s e b n e d a j a t v e »puntgelt«. Zato v u r b a r j u 1527 p l a č u j e j o t u d i k a j ž a r j i e n a k o k o t g r u n t a r j i »puntgelt« v z n e s k u d v e h k r a j c a r j e v . T a d a j a t e v se j e p l a č e v a l a p o osebi i n n e od števi la ka jz , k i j i h j e posamezni k a j ž a r imel . A c h a z Schelesnikh, k i j e imel 5 kajz, j e s a m o p r i eni p lača l 2 k r . K a j ž a r j i so r a z e n r e d k i h iz jem p lačeva l i t o p u n t a r s k o da ja tev . N a s p r o t n o s o p a bi l i t e d a j a t v e o p r o ­ ščeni t ist i g r u n t a r j i , k i so imeli o p o m b o »ist k h a i n p u n t e r gewesen«. V u r b a r j u iz l e t a 1718 p a k a j ž a r j i n e p l a č u j e j o več 12 šilingov, t e m v e č u n a j o e n a k e d a j a t v e k o t g r u n t a r j i , s e v e d a v v e l i k o m a n j š e m iznosu. Poleg t e g a j e p lačeva l k a j ž a r t u d i od v s a k e g a n o v o p r i d o b l j e n e g a kosa zemlj i šča p o s e b e j . N a j za p r i m e r j a v o n a v e d e m , k o l i k o s e j e p lačeva lo o d 1, %, V2 m % h ü b e in k o l i k o j e d a j a l a k a j ž a : l h u b a « И И. kajža Steuer 9gl. 26kr. 2d. 7gl. 21 kr. 4d. 4gl. 59kr. 2gl. 52kr. i d . 46kr. 2d. Huebgelt lgl. 45 kr. 30kr. 15 kr. Neuanlag 45kr. 33kr. 3d. 22kr. 2d. 11 kr. Id . 15kr. Robbotgelt 4 gl. 3gl. 2 gl. lgl . 40 kr. O b t e h zgorn j ih ugotov i tvah, d o k a t e r i h s m o pr i š l i v zvezi s p r o ­ u č e v a n j e m k a j ž a r s k e posest i i n d a j a t e v za to posest, p a se p o j a v i j o novi p r o b l e m i . Zas tav imo si l a h k o v p r a š a n j e , k o l i k o časa j e k a j ž a r v o d v e t n i š k e m r a z m e r j u i n p l a č u j e o d posest i le »vogtey«, k d a j p a p o s t a n e k a j ž a r l a s t n i k svo jega zemljiščal (mislim n a m r e č v smis lu p o j ­ m o v a n j a las tniš tva p r e d z e m l j i š k o odvezo)? D a j e v e r j e t n o p r i š l o d o n e k i h s p r e m e m b v las tniš tvu, n a s u v e r i j o da ja tve , k a t e r e p l a č u j e k a j ž a r v 18. s tolet ju, k i p a n i m a j o z n a č a j a »vogteya«. S e v e d a bi p r e š e l p r e k o o k v i r a p r i č u j o č e r a z p r a v e , če b i h o t e l d a t i odgovor n a t o v p r a š a n j e , k a j t i m o j n a m e n j e b i l p r i k a z a t i l e v z r o k e za n a s t a n e k i n r a z v o j k a j - ž a r s t v a in znači lnost i k a j ž a r s k e g a e l e m e n t a v s k l e n j e n e m t e r i t o r i j u l o g a š k e g a gospodstva. Z r a z š i r i t v i j o c e l o t n e g a k a j ž a r s k e g a p r o b l e m a n a vse s l o v e n s k o o z e m l j e i n p r i t e g n i t v i j o d r u g i h v i rov p a b i v e r j e t n o naš l i u g o d n e r e z u l t a t e za z g o r a j o m e n j e n i p r o b l e m . D o l e n c , Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, Ljubljana 1935, 3 9 M. str. 223. 660 Poljedelski obrat je bil premajhen za preživljanje kajžarjev. S čim so se ti kajžarji ukvarjali, ko smo dognali, da se njih število od leta db leta celo povečuje, vsaj v nekaterih predelih? Ugotovili smo, da so ravno najmočnejše kajžarske naselbine ležale ob poti Ljubljana— T r s t D a so se kajžarji udejstvovali v tovorništvu, o tem skoraj ni dvoma. Na žalost nam kakih točnejših podatkov viri ne nudijo. Ker je malo verjetno, da bi kajžar lahko imel svojo tovorno živino in z njo tovoril, se mi zdi bolj verjetno, da je kajžar služil kot dninar pri tistih gruntarjih, ki so sami tavorili, ali pa jim j e pomagal tovariti z njiho­ vimi konji. Kot sem že omenil, se j e tovorno blago preložilo na Vrhniki na čolne, kjer so »Schiffmani« ta tovor prepeljali potem do> Ljubljane. Da so ta čolnarski posel opravljali prav kajžarji, j e razvidno iz Bekantnuss Tabeli (No. 121), kjer prav v županiji Vrhnika najdemo med kajžarji omenjenih veliko število »schiffmanov«, »gross schiff- manov« in »klain schiffmanov«. S čim se j e lahko še kajžar ukvarjal razen s sodelovanjem pri tovorništvu, pa nam povedo priimki po obrtih. Seveda pa moramo biti pr i tem zeku previdni, ker najdemo tudi med gruntarji obrtniške priimke in je mogoče, da se je samo član rodbine izselil v kajžo, ohranil stari priimek, obrti pa ni izvrševal. Med kajžarji v logaškem gospodstvu najdemo sledeče obrtniške priimke: Schneider, Zümerman, Müllner, Schmid, Schuester, Maurer, Pader, Kramer, Weber. Največkrat se v eni županiji ponavljajo »Schmidi« ter »Schusterji«, pa tudi »Schneiderji« so pogosti. V županiji »Niderdorf« leta 1496 je kar 5 »Schmidöv«, 3 »Schusterji« in 2 »Schneiderja«. Ob veliki tovorni poti Trst—Ljubljana, kjer j e bilo tovorništvo zelo živahno, so kovači, čev­ ljarji in krojači imeli gotovo vedno' polne roke dela. V urbarju 1718 pa ne zasledimo nobenega obrtniškega priimka. Medtem, ko imajo gruntarji v 15. in 16. stoletju že vsi priimke, pa imajo nekateri kaj­ žarji samo ime. Dotakniti se j e treba še enega vprašanja, od kod j e pritekal kaj- žarski element in koliko je bil ta element stalen? Skušal si bom najti odgovor predvsem s primerjavo priimkov s posestniki hub na eni strani ter primerjavoi kajžarskih priimkov med posameznimi urbarji na drugi strani. Del kajžarjev predstavlja višek onega prebivalstva županije ali vasi, ki ni mogel ostati na hubi, zato si j e na srenjski zemlji postavil svojo kočo ter se začel ukvarjati z obrtjo, tovorništvom ali dninar- stvom. Poi priimkih lahko ugotovimo, da so precejšen del kajžarjev domačini, pa bodisi iz iste ali iz sosednje županije. Marsikdo je svoj prejšnji priimek izgubil, dobil j e ime po obrti, katero je izvrševal. Je pa mnogo priimkov, predvsem pri županijah, kjer se kajžarstvo zeloi močno razvije, ki ne dokazujejo, da gre za domačine. To bi bili pa oni, ki so se priselili iz drugih območij, kjer pogojev za nastanek kajžarstvai ni bilo, obilo pa jih j e nudila prometna tovorna pot. Posebno v županiji Vrhnika naletimo leta 1718 na mnogo tujih priimkov. Pri­ imka Khraschaue« in Furlanitsch bi dala slutiti, da je to priseljen element. Tudi če primerjamo med seboj priimke kajžarjev v posa­ meznih urbarjih, lahko ugotovimo, da so se kajžarji menjavali v mnogo 661 večj i m e r i kot poses tnik i h u b . Zelo m a l o ist ih p r i i m k o v l a h k o s ledimo skozi v r s t o let. K a j ž a r j i so preds tav l j a l i o n o p l a s t preb iva l s tva , k i j e b i la zelo nes ta lna, k a j t i o d v i s n a j e b i la od v s a k o k r a t n i h g o s p o d a r s k i h pogojev, k i so j i nudi l i zas lužek in s t em n j e n ž iv l jenjski o b s t a n e k . K a j ž a r j i so bi l i v e l i k o m a n j n a v e z a n i n a g r u d o k o t g r u n t a r j i t e r j i h z a t o l a h k o p o prav ic i i m e n u j e m o k m e t s k i p o l p r o l e t a r i a t . COTTERS IN THE MANORIAL ESTATE OF LOGATEC R é s u m é Relying on three Vidame urbaria from the years 1496, 1515 and 1527, the urbarium.of the manorial estate of Logatec from 1718, the Theresian land- register from 1750 and Francisceian land-register from 1825, the author deals with the origines and development of cotters'husbandry on the territory of the manorial estate of Logatec. Introductorily he gives some contributions to the topography of this territory which comprises the following communities: Zažar, Schulter, Rovte, Hotedržica, Gorenji Logatec, Preskavas, Dolenji Logatec, Stara Vrhnika, Vrhnika, Ziberše, Drenova gorica and Novi Svet. Referring to the possessory structure of the communities, the author states that the older colonization, going down to the 16th century, must be distinguished from the younger one after the 16th century. In communities of the younger colo­ nization settling of cotters and fresh land peasants is prevailing. In the urbaria the cotter is denominated as »Untersass« (sub-tenant). In urbaria cotters appear in a great number already at the end of the 15th century and reach their peak in the 18th century. Cotters mantain themselves differentliy in different districts and one is obliged to note differences: 1. cotters'settle- ment appears already at the end of the 15th century and keeps on developing: Vrhnika, Stara Vrhnika, Gorenji Logatec, Dolenji Logatec; 2. districts where cotters or fresh land peasants are the sole owners: Drenova Gorica, Novi Svet; 3. districts with greatly disadvantegous or no conditions of settling: Zažar, Rovte, Hotedržica, Schulter. Cotters'husbandry took rise and could develop in the comunities of the first group because they were situated' along the important Middle Ages road connecting the basin of Ljubljana with Tri­ este. As cotters a r e characterized country inhabitants settled on the ground which is property of a rural-parish. At the beginning, such property is of very limited size, but, later on, the cotter increases it by acquisition, clearance and alike. The property of cotters is greatly scattered, lots a re set between hides of ground or even in the neighbouring rural-parish. The cotter may own more cots, but half-cotters (»Untersassen«) a re mentioned too. »Kayschen« (cot) means but a hut without ground. »Hofstatt« (home-stead) too is counted, by sources among cots. According to Vidame urbaria the cotter pays »Vogtey« showing an amount of 12 Schillings; in the urbarium from 1718 the cotters'du- ties a re equal to those of freeholders, though in a lesser amount. Ownership of a cotter's ground is a particular question. Cotters occupy themselves with conveying goods by means of beasts of burden, as jobbing men and craftsmen, which is proved by evidence of surnames referring to craft. A considerable part of cotters consists of natives, both from the same and from t h e neigh­ bouring rural-parish. Foreign origin is proved too. 662 J o ž e Š o r n ZAČETKI SÜKNARNE KRANJSKIH DEŽELNIH STANOV (Odlomek iz našega zgodnjega kapitalizma) Prvi obrat tekstilne manufakture na Kranjskem sploh,1 ki je bil ustanovljen prav v Ljubljani, naši historiografiji ni povsem neznan zgodiijekapitalistični obrat. Vendar pa je zelo slabo raziskan; to še posebej velja za njegove začetke in okoliščine, v katerih je nastal — docela neobdelan pa j e položaj prvih delavcev v njem. Zato se priču­ joči članek loteva predvsem teh problemov. Časovne prvo vest o naši suknarni je objavil A(ugust) D(imitz) v Blätter aus Krabi, IX, 1865, str. 36. Iz tega članka zvemo samo to, da je leta 1762 že obstajala Ruard-Desselbruimerjeva suknarna na Selu. 11 let pozneje je sam zgolj ponovil to vest v svoji Geschichte Krains..., IV, Ljubljana 1876, na str. 178. Pod črto se sklicuje na podatke, ki jih je tudi v celoti prepisal iz navedenega časopisa. Mnogo bolj nazaj, nekam v dobo cesarja Karla VI., potisne datum postanka suknarne članek v Leipziškem merkantilnem adresarju iz leta 1804. Novo je tudi to, da pisec določeno pravi, da so jo ustanovili kranjski deželni stanovi 7 dovolitvijo cesarja Karla VI. (glej pravzaprav poročilo P. v. Radicsa v Argo, II, 1893, stlp. 76—78). Franz Martin Mayerjevemu članku Zur Geschichte der österr. Handelspolitik unter Kaiser Karl VI. (MIÖG, XVIII, 1897, str. 129 si.) j e na str. 137 si. priključen nek potopis iz leta 1728, ki omenja Ljubljano in suknarno. Vsebuje precej novosti, ki do tedaj — namreč do leta 1897 — v literaturi niso bile znane. Peti in šesti podatek, ki pa pomenita korak nazaj v primeri z dosedanjimi vestmi, sta Alfons Miillnerjeva podatka, peti v Die Zukunft der Stadt Laibach, Argo, VI, 1889, stlp. 34 — šesti istotam, stlp. 40, v članku Tuch- und Seidenzeug Fabriken in Laibach; omenja šele Desselbrun deloma zelo točni in zanesljivi ter novi in najobftlnejši z ozirom na vsa do sedaj navedena dela (Knjiga hiš, V, Kapucinsko predmestje, sir. 391 ; Ljubljanski sodniki in župani, III, str. 656 — oba rokopisa v MALj). Končno se z dvema stavkoma zausta­ vim pri suknarni tudi jaz v Donesku h kmečkim uporom v letih 1705 in 1713 v Zgod. časopisu, IV, 1950, str. 179. Največ podatkov o podjetju se nahaja v Osrednjem državnem ar­ hivu Slovenije (ODAS) v Ljubljani, in sicer v starejšem stanovskem arhivu (SSA), vicedomskem arhivu (VA), Reigersieldovem arhivu (RA), Dolskem arhivu (DA) in arhivu kamere in reprezentance (KR). Mestni arhiv ljubljanski (MALj) pa vsebuje o njem le nekaj nebistvenih podatkov. Zastran oskrbe graničarjev Primorske (ali tudi Senjske) in Ogu­ linske granice (mišljeno je le Ogulinsko glavarstvo), prvovrstnega bremena za kranjske deželne stanove, so bile nekolikokrat dogovorjene in zapisane podrobnosti o dovozu pšenice, gotovine, sukna. V smislu državnega zapisa ali registra iz leta 1712 j e vzdrževanje primorskih graničarjev stalo Kranjce letno 44.052 gld senjske ali granične veljave (=J 37.444 gld 12 k r nemške veljave). Za polovico te vsote so bili sta­ novi dolžni nakupiti pšenico, iz druge polovice pa je šlo pol za plače graničarjev, pol pa za dobavo sukna (3375 vatlov). — Ogulinsko gla­ varstvo, ki je bilo manjše, j e terjalo letno le 12.930 gld n. v. Tem voja- 664 kom sicer pšenica ni postavno pripadala, vendar so jo že dolgo naročali na stanovske stroške v gospostvu Poljane, vsako leto v višini 1500 glcl. Polovica znatnega ostanka j e — kot zgoiraj — spet odpadla na plače in na neizbežno sukno (1501 vatel + 404 vatle, ki so jih dodajali koroški stanovi).2 Vnemar moramo pustiti vse ostalo in takoj posvetiti vso pozornost prav temu graničarskemu suknu, ki ga je vsako leto bilo treba pri­ peljati po morju ali po kopnem k potrošniku (okoli 5500 vatlov). Naj nas ne moti, če je bila potreba zdaj večja zdaj manjša, gre le za povprečno količino blaga in za povprečno vsoto stroškov s tem blagom (okoli 15.000 gM). Seveda j e t reba pripomniti, da se je z leti izvoz v granice povečal in je število vatlov nekajkrat preseglo pravkar omenjeno količino. Toda začetna zmogljivost obrata j e morala biti najmanj to­ likšna, kolikršna j e bila osnovna potreba trga. Kdo j e proizvajal in dobavljal graničarsko sukno? Dolga desetletja so se tu močno uveljavljali proizvajalci iz Cenede, malega industrijskega mesta na Beneškem v predelu II Trevigiano (odtod za isto sukno tudi ime cenedsko sukno). Približno v začetku 18. stoletja so jih pričeli spodrivati koroški stanovi s svojo suknarno, zgrajeno najbrž v Celovcu. Italijansko volno so jim preko Trsta do­ bavljali Peter Anton Codelli, Matevž Segala, Franc Anton Mühlbacher in drugi Kranjci. To podjetje j e po osemnajstletnem delu bilo pri­ siljeno' zaradi notranjih pomanjkljivosti in zunanje konkurence pre­ nehati s proizvodnjo (okoli leta 1719) — in to spet v korist Cenedcev.3 Merkantilizem,4 koroški zgled, težnja nekaterih ljubljanskih kapi­ talistov zavoljo pridobitve tovrstne manufakturne koncesije (n. pr. 2 RA, fase. XX, Deželna ustava Kranjske. Ves fascikel posvečen gospo­ darskim (še posebej finančnim) zadevam dežele. — RA, fase. XVIII, Kranjske stanovske zadeve. Več specifikacij, nanašajočih se na granice. F r . V a n i č e k , Spezialgeschichte der Militärgrenze, I, Wien 1875, str. 110 si str 197—202. — R u d o l f B i ć a n i ć , Doba manufakture u Hrvatskoj i Slavoniji (1750—1860), Zagreb 1951, str. 142 si. (»... Pored toga veliku moguć­ nost za razvoj tekstilne vunene industrije pružala je naročito vojska«), JNa tej in sledečih straneh navaja pet razlogov za nerazvoj tekstilne manufakture. Ker je knjiga namenjena drugim problemom, se avtor ne bavi z graničarji in njihovo potrebo po suknu. — A u g u s t D i m i t z , Geschichte Krams ..., III, Laibach 1875, str. 66. 3 O Cenedi in cenedskem suknu je polno drobnih podatkov v vseh aktin v SSA, fase. 537. — Za koroško suknarno' glej ustno izjavo Serbenskega (procesi) v SSA, fase. 537 a — in bežne omembe nekaterih aktov v SSA, fase. 33, 357, 357 a; za dobavitelje SSA, fase. 391. H e r m a n n H e i n r i c h , Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten, II/l, Klagenfurt 1853, str. 385—386, navaja na Koroškem kot prvo šele suknarno Nizozemca Thvsa v terezijanskem času — prav tako ne pozna suk- narne koroških stanov B r a u m ü l l e r - H e r m a n n v knjigi Geschichte Kärntens, Celovec 1949, str. 301—315 in isti pisec v članku Die kulturelle Entwicklung Klagenfurts (Klagenfurt. Ein Überblick von der Urzeit bis zur Gegenwart, Celovec 1950. Zlasti str. 126: »... die Tuchweberein und Walke­ reien, wie sie zuerst Johann von Thys errichtete...«). 4 Merkantilistična gesla, ki na njih naletimo kot baročni uvod k raznim tu navedenim aktom, moremo reducirati na sledeče točke: 1. se obdrži denar doma, da ne odteka v Benetke; 2. se s tem poveča domača proizvodnja; 3. se zaposle domači ljudje, ki so brez dela in pohajkujejo; 4. se poveča donos 665 Jakob Schelenburg, znani Franc Reigersfeld z družabnikom Francem Antonom Miihlbacherjem), predlvsem pa namera stanov samih, da kolikor mogoč©.zmanjšajo tudi izdatke za granice (v tem je skrito pravo bistvo njihove težnje po dobičku) — to v smislu nekajkratnega pritiska od zgoraj zaradi varčevanja vsled slabega gospodarjenja kranjskih stanov5 — vse te okoliščine so odločilno vplivale na stanove, da so, zlasti po namigu z najvišjega mesta, zaprosili po daljšem kole­ banju za p r i v a t n i p r i v i l e g i j za postavite v suknar ne. Ta jim je . bil priznan za 100 dukatov dne 27. septembra 1724.6 Kot v koroškem j e tudi v našem primeru bil podeljen stanovom kot kolektivu. Prvi prostori obrata so se nahajali v k a p u c i n s k e m p r e d ­ m e s t j u , v srednjeveliki hiši na vogalu današnje Titove ceste št. 16 in Dalmatinove ul. št. 2. Bila je privatna stavba Franca Žige Khapusa, ki so jo stanovi vzeli v najem za letnih 100 gld za čas od 29. septem­ bra 1725 do 29. septembra 1731.7 V primeri z ostalimi ljubljanskimi stavbami ta pri diskalceatih niti ni bila prav znatna, taka namreč, da bi se vidno razločevala od ostalih predmestnih hiš, niti ni, imela te ugodnosti, da bi ležala ob tekoči vodi; imela je pač skromen vrt, ki bi mogel biti primeren za sušenje bodisi volne bodisi sukna, ali pa za morebitne dozidave. Ce rečemo, da je s tem že bil dan okvir obsega njene proizvodnje, mislimo v isti sapi tudi poudariti, da ne vemo, katere stopnje celotnega proizvodnega iprocesa je združevala pod isto streho, dalje koliko statev j e bilo v pogonu,.koliko delavcev je delalo in kje so bili vsaj nekateri nastanjeni, končno in ne nazadnje niti ne mitnin; 5. bo sukno ceneje; 6. bo dežela lažje plačevala davke. — Baje je letno odšlo iz dežele okrog 150.000 gld samo za sukno; za to gl. Schellenbur- govo prošnjo, SSA, fase. 537. Konkretno je torej merkantilistična politika Avstrije v področju zgor­ njega Jadrana bila usmerjena proti beneški republiki. 5 Leta 1717 je bil osnovan tako imenovani ekonomski statut s šestletnim rokom; v smislu tega statuta je bilo treba raziskati (delala komisija treh) celotno gospodarsko delo stanov, kajti dolgovi so zelo narasli in gospodarjenje je bilo slabo. Da se proračun nekoliko uravnovesi, so sledile redukcije v sta­ novski upravi, iz proračunskih postavk so črtali nekatere rubrike itd. — RA, fase. XX, Deželna ustava Kranjske (ovoj S, nro. 7: alle Akten, so bezug auf das statutum economicum de Ao 1717 haben). 6 Originalnega privilegija še nisem našel, vendar je točen datum naveden v drugih aktih, n. pr. copia E, Wegen der dem Hözogthumb Crain allergn. Verstatteten Tuchfabrique (RA, fase. XIX, Kranjske stanovske zadeve), kjer piše: »... nach inhalt des unter heutigen dato .für dieselbe ausgefertigten offenen Diplomatis...«; kopija ima datum Dunaj, 27. septembra 1724; dalje je nekemu pismu kranjskih stanov tajnemu svetu (Ljubljana, 9. septembia 1727) priložen Extract aus dem, von Kay. May. dieser Landschaft in Crain conce- dirten Tuch- Fabrics-Privilegio de dato Wien den 24. Sept. 1724. — itd. Glede takse 100 dukatov gl. Lüfergelts-Ausgaben für 1724 (RA, fase. I, Cameralia). 7 V sami pogodbi, sklenjeni 27. avgusta 1725 (SSA, fase. 537 in DA, škatla 43, ovoj 1725 Landsicherheit...) je bil najem res sklenjen za tri leta. To je zavedlo Fabjančiča (Knjiga hiš, V, Kapucinsko predmestje, str. 391 in Ljub­ ljanski sodniki in župani, III, str. 656, rokopisa v MALj) k trditvi, da po tem pogodbe niso podaljšali. Tudi v drugih ozirih izredno važni Extract... De Anno 1725 bis November 1734 (RA, fase. XIX, Kranjske stanovske zadeve, ovoj Landschaftliche Tuchfabrik in Jahre 1735) pa ima med izdatki navedeno najemnino do 29. septembra 1731. 666 vemo še povsem zanesljivo, koliki delež je pripadal založništvu, сергал vem», da j e suknarna imela faktorje (množina!). Zal o »zgornji to­ varni« ne vemo zanesljivo kaj več kot to, da SO' v njej v času, ko je že deloval novi obrat v ljubljanski okolici, volno česali, sukali, predli, da so se tu torej tako' rekoč nahajali stranski prostori obrata; zlasti pride beseda stranski do izraza zato, ker bomo na prav iste stopnje v proizvajalnem procesu naleteli tudi v novem, obratu. Kljub vsemu so prvi vatli graničarskega sukna že bili izgotovljeni sredi decembra 1725. Ker je skoraj vsa količina izdelanega blaga odšla v granice za oskrbo tamkajšnjih posadk in je le zelo malo število kosov bilo namenjenih privatnim strankam, j e torej kazno, da je o b r a t i m e l z n a č a j v o j n o d o b a v n e g a p o d j e t j a . Narašča­ joče potrebe tržišča so narekovale povečanje obrata samega. Večja zgradba in povečana proizvodnja pa pomenita težnjo po združitvi vseh ali skoraj vseh stopenj proizvodnje med istimi zidovi, zatorej v zvezi s tem povečano nadzorstvo nad delom in delavci, slednjič se more celo nuditi stanovanje enemu ali več mojstrom, da se s tem čim bolj pri­ tegnejo na obrat.8 Do tega odločilnega koraka je iprišlo v poznem poletju leta 1726.9 Tedaj so namreč stanovi pričeli preurejati mlin n a S e l u o>b L j u b l j a n i c i (stal je tam, kjer se je do nedavna nahajal karmeli- čanski samostan), ki so ga kupili od pekovskega ceha. v večjo> in teh­ nično naprednejšo (tekoča voda!) suknarno. — Podjetje je s tem prešlo v drugo stopnjo razvoja.1 0 Od sosesk, podložnih deželnemu glavarstvu, sta dve morali pri­ peljati les iz gozda Stanga, ostalih sedemnajst (Sostro, Zadvor, Do- brunje, Bizovik, obe Hrušici, Štepanja vas, Podmolnik, Podlipoglav itd. — vsega skupaj 124 hub in 16 hofštafov) pa, ki so sicer bile dodeljene z ročno tlako mestu Ljubljana, je moralo pomagati s tlako' pri gradnji odnosno prezidavi.1 1 Po raznih znakih sodeč je moglo delo v »spodnji tovarni« (sodob­ niki so za razliko od zgornje predmestne to imenovali spodnjo) steči nekako v zgodnji pomladi leta 1727. Dokler so delali samo zgoTaj, je proizvodnja v prvem letu — od 17. decembra 1725 do 31. avgusta 1726 — 8 Leta 1731 je znani tovarnar svilenih izdelkov Pierre Toussaint Tabouret naravnost izjavil, da mora imeti delavnico in delavce skupaj v eni hiši, da jih bo mogel nadzorovati (MALj, Star. reg. I, fase. 97). 9 Extract... De Anno 1725 bis November 1734 (RA, fase. XIX kot zgoraj). — Mlin kupljen 12. avgusta 1726 za 3.200 gld. 10 Prim, tako imenovano Valvasorjevo Ljubljano iz ok. 1660 (fotokopija v MALj) ali pà sliko 57 v France Steletovi razpravi Valvasorjeva Ljubljana, GMS, IX, 1928, str. 70 si. — ter tločrt Ljubljane na Florjančičevi karti Kranjske iz leta 1744 za obrat v kapucinskem predmestju. Za obrat na Selu prim, karto iz leta 1737, Plan und Profil... zwischen der Landschaftlichen Tuch Fabrique und S. Stefani Kirchen... verfertigten Canal..., v posebni mapi kart v ODAS-u (fotokopije v MALj) ter tri Josef Viserjeve perorisbe iz leta 1762 (faksimili v MALj). 11 Arbeitsambe z dne 7. septembra odnosno 12. septembra 1726, SSA, fase. 537. Vse te soseske so se nahajale v glavnem pod Golovcem tja do Pogleda. 667 bila dokaj skromna: vsega skupaj samo 101 kos sukna ali 2727 vatlov. V obeh objektih skupaj pa so se v drugem, letu — od 1. septembra 1726 do 31. avgusta 1727 — že povzpeli na 549 kosov ali 14.823 vatlov.9 Z drugimi besedami se to pravi, da j e Kranjska že v drugem letu sama in v celoti oblekla svoje oskrbovance. Še več! Neizbežno j e bilo treba najti nova tržišča za višek proizvodov; prva ponudba j e odšla v Ce­ lovec, namenjena j e bila koroškim stanovom odnosno njihovim grani­ čar jem. Sosedje so> jo ugodno sprejeli, toda ne še takoj . Vmes j e bilo treba izbojevati še težak boj, ki ga tu imenujemo boj za ceno. Ta borba pomeni poi ustanovitvi, suknarne in po razširitvi na Selu torej tretji važni dogodek za razvoj »tovarne«. Dokler j e bilo samo eno tržišče, ki j im zanesljivo ni moglo uiti iz rok in so mu ceno mogli diktirati več ali manj po svojih vidikih, ni bilo komplikacij; čim pa so prestopili ta sorazmernoi ozki obroč, so zadeli na odpor, ki bi skoraj zrušil podjetje, zgrajenoi s prav znatnimi stroški, s tolikimi kot j ih v predračunih niso predvidevali. B o j z a c e n o se v kratkem kaže takole : Ko je bil prvi trg napolnjen, so proizvajalci zahtevali od najvišjih oblasti prepoved uvoza cenedskega sukna, da bi na ta način sebi zago­ tovili nadaljnji razvoj. V tem so uspeli (15. maja 1727; odredbe so se ponovile še večkrat), toda zadeli so Korošce, ker so ti že pred dospetjem ponudbe z dne 18. marca 1727 sklenili dobavno pogodbo s cenedskimi trgovci glede sukna. Celovec se j e odredbam o prepovedi uvoza tujega suknai upiral, še več, poslužil se j e celo spleitk: nenadoma so se namreč graničarji, ki so bili v oskrbi koroških stanov, pričeli spodtikati — in to upravičeno — zdaj ob krajši kranjski vatel1 2 zdaj ob previsoko cerno.13 Z njimi so potegnili tudi nekateri njihovi vojaški starešine tam,' v Gradcu in na Dunaju. Obvezno braneč svoje siromašne graničarje so zahtevali znižanje cene za 50%, in še več. — Predstavljajoč si ne­ varnost, ki se j e skrivala za tem odporom, so se stanovi poslužili grožnje — opustiti obrat. Z več strani so prileteli očitki, da je to odiranje in goljufanje graničarjev. V resnici pa so goljufali graničarje najmanj vsi tri je notranjeavstrijski stanovi; ti različni načini so se skrivali pod gesli »Gräniz-Erspahrung«, razlika v ceni, korist od obeh 12 Kranjski vatel je meril 78,5 cm; prim, papirnati vzorec v SSA, fase. 537. - Cenedski trgovci so prodajali svoje sukno po meri, ki se je imenovala braccio (tudi bracio, nem: Brazzen, Bratschen). 4110 bracci je merilo 3523 kranjskih vatlov (Ellen), 1 braccio torej približno 0,857 vatla ali približno 67,2745 cm (braccio je bil potemtakem približno za 1IT krajši od kranjskega vatla). B.A, fase. XX, Deželna ustava Kranjske (specif ikaci ja z naslovom Gräniz Tücher). — Korespondenca glede cene SSA, fase. 537. — Vzorčki sukna v DA, škatla 43, ovoj 1725 Landsicherheit, prav tako v KR, Comercien Comission, Lit T, No 2. 1 3 Pred pričetkom obratovanja kranjske suknarne so cenedski trgovci prodajali braccio svojega sukna po 29 grošev, nazadnje po 28 grošev (= 1 gld 24 kr n. v.) ; avtomatično preračunana na večji vatel je znašala kupna cena 1 gld 38 kr. Senjskemu graničar ju so ga preproda jali po 3 gld sen j . v. ali 9 se­ demnajstič n. v. (= 2 gld 33 kr n. v.), graničar ju v glavarstvu pa po 3 gld n. v. — RA, fase. XX, Deželna ustava Kranjske (specifikacija z naslovom Gräniz Tücher). 668 granic in slično in so predstavljali redno, postavko' med stanovskimi prejemki, kot to izpričujejo' vsakoletni proračuni ." Grožnja, ki se je pozneje še ponovila, ni samo znak začetne no­ tranje šibkosti obrata ter bojazni za trg in dobiček, temveč v nekem smislu tudi prikriti odpor proti administrativnemu urejanju odnosno določanju cene ter иктеротп ljudi, ki so bili daleč od'poiznavanja osnovnih gospodarskih problemov. Zaključek boja je bil ta, da so se morali Korošci in Kranjci na pritisk od zgoraj na kompromisen način pobotati (8. aprila 1728 izdelam osnutek pogodbe), potem ko so drugi popustili v ceni, in to na 28 gro- šev za vatel, prvi pa se obvezali, da prekličejo trgovsko pogodbo s Cenedo in v bodoče naročajo sukno v Ljubljani. Posledice so še sledeče: deloma zaradi bojazni za trg, deloma zaradi resnično večje proizvodnje je naslednja ponudba odšla poleti leta 1727 v Gradec zavoljo oskrbovanja štajerskih graničarjev. Na znižanje boj ni vplival takoj in z vso ostrino, pač pa se j e poostrilo nadzorstvo nad delovno disciplino. Toda o tem več na drugem mestu. Sedaj gre za to, da ugotovimo s t r o š k e i n d o b i č e k tako pri suknarni sploh kot za posamezni vatel-posebej. V stanovskih blagajniških knjigah j e suknarna bila uvrščena samo v rubriko Redni izdatki. Ker je v rubriki Redni' prejemki ali pa v rubriki Izredni prejemki sploh ni, pomeni, da ni donašala odnosno odvajala blagajni nobenega dobička. To pa zato ne, ker j e — kot že vemo — izkupiček od prodanega sukna knjižila stanovska blagajna pod drugimi gesli. Redni izdatki zanjo v desetletju 1725—1735 (pro­ računsko leto se j e pričenjalo s 1. majem in končavalo s 30. aprilom naslednjega koledarskega leta) so znašali 259.004 gld 53 k r 2 pf.15 14 Več specifikacij v SSA, -fase. 537 in v RA, fase. XX, Deželna ustava Kranjske. Za lažje tolmačenje dodajam sledeči ključ: 3gld senj. veljave = 2 gld 33 kr nem. veljave 1 gld nem. veljave = 60 kr 1 kr = 4 pf 3 kr = 1 groš 3 kr ali i groš = 5 soldov 7 kr (sedmica) = 12 soldov 17 kr (sedemnajstica) = 30 soldov V a n i č e k (op. cit., str. 104) naglasa, da so Primorsko granico f inansirali kranjski stanovi v svoji deželni valuti. Potemtakem neka posebna senjska ali granična valuta sploh nikdar ni obstajala, ampak je to samo drugabeseda za kranjsko veljavo, razširjeno na granico. — Zon t a r (op. cit., str. 155—156) navaja, da je sorazmerje med kranjsko in uradno ali nemško veljavo leta 1590 znašalo nekako 11 % v škodo kranjske veljave. Za kranjsko veljavo prim, še V l a d i m i r M u r k o , Denar, Ljubljana 1. septembra 1943, str. 75 — in članek S t a n k a B u n c a , Imena za denar na Slovenskem, Slovenski jezik, III, 1—2, 1940, str. 56—67 (vsi trije z bibliografijo). RA, fase. XXIV, Orientalische Com­ pagnie, ovoj B No. 6 (Auskunft von Münzwesen in Litorali Austriaco) ; RA, fase. I, Cameralia (izdatni podatki, tiskane menjalne tabele, predlogi, razgo­ vori, refleksije itd.!). — Dokler ne bo valutno vprašanje zadovoljivo raz­ iskano, bo težko ugotavljati življenjski standard posameznih razredov. 15 RA, fase. XVIII, Kranjske stanovske zadeve; Summarischer Extract... 669 Nek drug za suknarno posebej izdelani Izvleček za čas od 17. sep­ tembra 1725 do' 30. novembra 17349 pa pravi, da so> izdatki v tem obdobju znašali 262.094 gld 36 kr 3 pf. — Razlika med prvo in drugo vsoto znaša torej 3089 gld 43 kr 1 pf, kar j e odločno preveč z ozirom na zelo malo razliko v času, ki nam ostane, če pokrijemo knjige z Izvlečkom. — Zelo bi zgrešili, če bi takoj pomislili na netočno raču­ nanje računskega uradnika (Raitt-officier) ali na neke druge tehnične pomanjkljivosti; bistvo j e marveč drugje: v skrajno slabi ali že skoraj anarhični upravi v suknarni odnosno v stanovskem knjigovodstvu. Izvleček j e zelo zgovoren. Izkupiček za prodano sukno je v istem razdobju znašal 184.902 gld 16 k r 1 ipf — primanjkljaj torej 77.192 gld 20 k r 2pf. Če od primanjkljaja odštejemo zalogo sukna, volne, barv in najemnino nekega mlina, še vedno preostane č i s t a i z g u b a 4 2 8 9 g l d 16 k r 2 pf.9 Iz tega nedvoumno sledi, da se suknarna ni mogla vzdrževati sama. Ta manufaktura je bila vsaj v prvem deset­ letju globoko pasivna in to nam je še eno merilo' več za ugotavljali je splošnega položaja delavcev v njej. ; Najpozneje poleti 1727 so stroški v suknarni. za proizvodnjo 1 vatla graničnega sukna znašali 1 gld 21 kr 3 pf. Vemo že. da je prodajna cena za Primorsko granico znašala 3 gld senj. v. ali 2 gld 33 kr n. v. za vatel, za Ogulinsko glavarstvo pa 3 gkl n. v. Dejansko se dobiček ni skrival zgolj v stroških za izdelavo sukna (čeprav se j e seveda nahajal tudi tu), pač pa predvsem v ogromni umetno ustvarjeni1 5* razliki med proizvajalnimi stroški in prodajno ceno. Prodajna cena bi torej pre­ segala proizvajalne stroške za 1 gld 11 kr 1 pf ali za 87,16% (osnova za računanje odstotkov so seveda proizvajalni stroški) za Primorsko granico, odnosno za 1 gld 38 kr 1 pf ali za 120,19 % za Ogulinsko gla­ varstvo. Če upoštevamo specifikacijo', navedeno v op. 13, da so stanovi namreč sukno takoj ob prevzemu v tovarni že zaračunali (in to avto­ matično) vatel po 98 kr ( = 1 gld 38 kr), potem pade dobiček na 55 kr pri vatlu (67,28%, proizvajalnih stroškov) v Senjski granici, odnosno na 1 gld 22 kr pri vatlu (100,5% proizv. stroškov) v Ogulinskem gla­ varstvu. To je bil tudi d e j a n s k o č i s t i d o b i č e k pri suknu, ki ga j e glavna blagajna vnesla v svoje knjige prejemkov v rubriko U a Umetno zato, ker ni odraz zakona o ponudbi in povpraševanju. Ko­ roški stanovi so namreč samovoljno določili prodajno ceno za vatel na 3 gld najmanj že 9. avgusta 1678 in najmanj od takrat dalje obdržali to ceno skozi ves čas. Ta datum je datum sklenitve kontrakta med koroškimi stanovi in celotno Hrvatsko granico, kjer pa višina prodajne cene n i določena. To se pravi, da so jo Korošci v resnici določili samovoljno, da bi imeli čim večjo korist pri preprodajanju (kranjski stanovi so se ravnali po koroškem primeru in določili isto ceno). — SSA, fase. 537; Va n i č e k , op. cit., str. 110 si. Isti pisec piše v cit. delu na str. 197—198, da so se graničar ji že leta 1719 pričeli upirati iz nezadovoljstva zaradi oderuškega načina prikrajševanja plače. Leta 1726 se je zato izvršila generalna vizitacija, ki naj bi zaslišala graničar je. — Ker so bili glavni krivci Korošci in ker so si hoteli olajšati položaj, so zahtevali pod pritiskom, graničarjev znižanje cene blaga, čemur se je ljubljanska suknarna oziroma njeno vodstvo seveda upiralo — vendar je moralo popustiti. 670 »Korist pri Primorski (Ogulinski) granici«. Toda to še ni vse! Razlika med proizvajalnimi stroški (1 gld 21 kr 3 pf) in ceno pri prevzemu v suknarni ( lg ld.38kr) je znašala 16 k r 1 pf (19,9%). Kam so vnašali ta denar, pa ni sledi; mogoče so ga porabili za kritje prevoznih in drugih stroškov, mogoče pa tudi ne. Namreč dobiček ni kasirala suknarna, pač pa glavna blagajna; prav tako je vobče vse stroške (za suknarno in granice) plačevala ista blagajna. Z drugimi besedami se pravi, da so tudi izdatki za prevoz bili kriti iz istega skupnega vira. Ker posebne rubrike za vnašanje 19,9 odstotne razlike v stanovskih proračunskih knjigah ni in tudi ni verjetno, da bi prav samo z njo poravnali pre­ vozne in ostale stroške, ostane usoda te razlike do nadaljnjega nejasna. Če bi seveda obrat vodil sam svoje blagajniške knjige in bi v vsakem oziru bil avtonomen, za kritje deficita pa n.pr. najemal posojila v glavni blagajni ali vsaj od tam dobival potrebne subvencije, potem bi ne bilo nepreglednosti in anarhije. Zato tolikokrat naletimo na glasove, naj se obrat v finančnem in knjigovodskem oziru loči od stanovske kase.1 4 U p r a v a o b r a t a je bila takale: Neposredno je suknarni načeloval nekak obratovodja. ki so ga imenovali i n s p e k t o r . Najodgovornejša in najsamostojnejša in­ stanca so bili stanovski o d b o r n i k i i n n j i h o v p r e d s e d n i k . Nad njimi je bil stanovski z b o r . kadar je ta zasedal in se seveda zanimal za »tovarno«. Izključena je misel, da bi zasedanje bilo isto­ časno nekak občni zbor delničarjev, kajti če smo trdili, da so lastnik obrata bili stanovi, nismo hoteli reči nič drugega kot to. da so za obrat potrebne vsote dežel ani črpali ne iz svojega žepa, pač pa iz stanovske blagajne (general-Einnember ambt). Z drugimi besedami so bili do­ hodki in izdatki obrata le sestavni del celotnega deželnega proračuna, le ena med mnogimi postavkami celoletnega stanovskega denarnega prometa. Njemu oziroma ustreza jočemu uradu je načeloval glavni blagajnik (general-Einnember). ki je bil torej istočasno tudi glavni blagajnik manufakture. Vsakokratni d e ž e l n i g l a v a r je bil višji ravnatelj (Ober Di­ rector) obrata. Nad njim ni bilo nobene višje ustanove. V neposredne posle se ni prav izdatno vmešaval, vsekakor pa precej več kot sta­ novski zbor. Potemtakem ni dvoma, da j e tradicionalna fevdalna hierarhija veljala tudi pri novem kapitalističnem zarodka in da nekega ločenega odnosno samostojnega vodstva, nad katerim bi stanovi imeli samo po­ stavim nekako nadzorstvo ali pa vlogo glavnega prejemnika, ni bilo.1 6 Odkod neizučena in izučena delovna sila v suknarni? Državnim oblastem v vsej Evropi je že dokaj časa ustvarjal pro­ blem zaposlitve množice brezpoiselnih velike težave. Ugašajoči fevda­ lizem jih nikakor ni mogel več zaposliti, porajajoča se industrija pa je 16 Sestavljeno iz raznih drobnih podatkov vseh do sedaj uporabljenih virov. 671 po' drugi strani bila še premalo razvita, da bi mogla posrkati večji del te armade. Ta kriza j e prizadela tudi Kranjsko.1 7 Pred seboj imamo pet n a č r t o v (proiecten), ki vsak nai svoj način rešujejo vprašanje brezposelnih. Trije so kranjskega) porekla, četrti je koroško, peti pa štajersko delo-. Kranjski trije so bili spisani v glavnem od leta 1719 do 1723.18 V pravem baročno pobožnem navdušenju in brez globljega gospodarskega znanja takole razmišljajo njihovi pisci (skupne misli vseh treh načrtov): a) Zavodi za siromake so koristni in nujno potrebni. — Ti zavodi imajo različne nazive; najčešći so: ubožnica, sirotišnica, vzgojevalnica, prisilna delavnica, redkeje delavnice (Werkhäuser, laboratoria), vsem pa j e smisel isti — smatra naj se j ih za šolo za manufakturo in ureje­ vanje odnosno strahovanje (eine Disciplin) pohajkovanja. V tem oziru so misli naših piscev popolnoma enake uradnemu mnenju v Avstriji in vseevropskim nazorom in se niti v oznakah ne ločijo od njih. b) Potrebne denarje za zgraditev in vzdrževanje naj zbere vsa dežela bodisi v obliki miloščin, periodičnih plačil, podaritev vsot v višini pol ali enega odstotka vsega premoženja, zapuščenega v oporoki, bodisi z organiziranjem posojilnic odnosno zastavljalnic (takrat so te bile znane z imenom montes pietatis), odkoder bi dobivali znatne obresti, dalje z uporabo znatnih kapitalov Schellenburga, Jurija Dol- ničarja Thalberga itd. 17 Literatura o tem je zelo obilna. Prim, samo n. pr. W e r n e r S o m - b a r t , Der moderne Kapitalismus, 1/2, 6. izdaja, München und Leipzig 1924, str. 785 si. ; J o s e f K u l i s c h e r , Allgemeine Wirtschaftsgeschichte des Mit­ telalters und der Neuzeit. IL Bd., Die Neuzeit (München und Berlin 1929), str. 148 si.; za Avstrijo še posebej U h l i r z K a r l und M a t h i l d e , Hand­ buch der Geschichte Österreichs..., I, Wien 1927, str. 295—304; A u g u s t F i n g e r j e v članek Zwangsarbeits- und Besserungsanstalten v Mischler- Ulbrichovem österr. Staatswörterbuch, II/2, Wien 1897, str. 1620 si. — Vsa ta dela imajo izdatno bibliografijo. — Za Hrvatsko deloma R. Bi ća n i č (op. cit., str. 285 el.). — Za Kranjsko v letu 1767 navaja 3000—4000 beračev A. D i- m i t z (op. cit, IV, str. 178) ; za vzrok nastajanja te bede gl. deloma tudi moj Donesek h kmečkim uporom v letih 1705 in 1713 v Zgodi, časopisu, IV, 1950, str. 169—183. Za Jihlavo gl. S o m b a r t (op. cit., 1/2, str. 792): 1719 je štelo mesto 6246 prebivalcev, od tega 386 prosjakov. — Zbirko odredb proti bera­ čenju, pohajkovanju, za ustanavljanje ubožnic itd. vsebuje Codex austriacus (Sammlung österr. Gesetze und Ordnungen, III, IV, Leipzig 1748); za čas Karla VI. do leta 1724 pars III, str. 755, 797, 872, 933, 1001 — pars IV, str. 138, 140, 142, 144, 148, 152, 153, 154, 158, 167, 176, 177, 189, 193, 195, 223. 1 8 Našim načrtom se pozna duh odredb, nanizanih v opombi 17, zato ni dvoma, da so avtorji — sicer neznani — predhodno imeli v rokah te odredbe. Prvi je nastal najbrž v Loki morda 1719, drugi v Ljubljani okoli 1722, tretji zelo verjetno v Ljubljani 1723 (Prvi ima naslov Proicet auf was weiss: ynd Manier... eine armen anstalt einzuführen seye; drugi Nota Was zu künftiger bey hilf dises Armen-Haus... vor mit i . . . könen herbey geschaft werden; tretji Ware Himmels Strassen...). Vse skupaj v DA, škatla 43, ovoj 1725 Landsicherheit. Koroški se nahaja prav tam, štajerski Vnvorgreifflicher Pro­ ject. Wie dahir zu Graz (sc. v Carlauu, 1719) ein Arbeith Hauss Nuzlich ein­ zurichten . . . pa v SSA, fase. 537 ter v RA, fase. III, Commercialia. 672 Z n a č i l n o j e dejstvo, d a j e d r ž a v a p r i o r g a n i z i r a n j u t e h zavodov sode lova la v m a l e n k o s t n i m e r i ( f inančna k r i z a ! ) , t o l i k o več je b r e m e n a j b i p a nosi l i p r i v a t n i k i , i n t o t a k o »vsa dežela« k a k o r p o s a m e z n i l a s tn ik i ve l ik ih k a p i t a l o v o d n o s n o n j ihovi dedič i . T a n a č i n p a n i b i l r a v n o posrečen, sa j vemo, da j e »dežela« b i l a b r e z d e n a r j a , dedič i p a n e p r e v e č razpoloženi t r o š i t i d e n a r na t a nač in . c) Vso t o množico b r e z p o s e l n i h se deli v p r a v e s i r o m a k e , t o so oni, k i si n i k a k o r n e morejo* s lužit i k r u h a sami; t o so p r v i č siro­ m a k i v domači oskrb i (Haus-Arme), d r u g i č oni, k i so oslabel i z a r a d i bolezni a l i s tarost i , t r e t j i č za r o č n o d e l o n e d o r a s l e z a p u š č e n e s i rote. — I n v a l i d o v sem ne š te je jo, k e r m o r e j o d e l a t i z e n o r o k o al i nogo, celo s lepci m o r e j o p o g a n j a t i samotežna kolesa . — D r u g a s k u p i n a so n a ­ v i d e z n i s i r o m a k i ; t o soi p a vsi t ist i, k i bi sicer mogl i de la t i , p a noče jo. Za te n a l e t i m o n a i z r a z e postopači, poha jkova lc i , m a l o p r i d n a sodrga, b r e z b o ž n a p o h a j k u j o č a d r h a l . d) P r a v i s i r o m a k i bi bili v t e h zavodih bo l je p r e s k r b l j e n i in b i užival i miloščine, n a v i d e z n e p a b i pris i l i l i k d o s t o j n e m u delu. R o p a r j e , mori lce, požiga lce b i d u h o v n i k i prevzgo j i l i v b o g a b o j e č e l jud i i n j i h p r i v a d i l i raz l ičnim delom, t r d o v r a t n e ž e b i prevzgo j i l i s s t r a d a n j e m , p r e n a š a n j e m t e ž k i h k a m n o v in p o d o b n i m i m e t o d a m i . — V t e h zavodih bi se p o n izk i ceni m o i g l o i z d e l o v a t i v s e i n k o r i s t n o p r o ­ d a t i , i zkupiček p a p o r a b i t i za v z d r ž e v a n j e in p o v e č a n j e z g r a d b e . — U b o g e s irote bi s p o č e t k a p o u č e v a l i o k r š č a n s k e m n a u k u in d r u g i h d o b r i h n a v a d a h , p o l a g o m a p a b i j i h p o n j i h o v i h zmožnost ih pris i l i l i k d o s t o j n e m u d e l u ; k a s n e j e b i j i h p r e p u s t i l i d r u g i m s t r a n ­ k a m k o t v a j e n c e za isto delo. — Z u b o ž n i c o v L j u b l j a n i b i s e m o g l i o k o r i s t i t i s t a n o v i n a t a n a č i n , d a b i j i p o d e l i l i p r i v i l e g i j e . T o r e j so se le oči o b r a č a l e k s tanovom, o d n o s n o k n j i h o v i b l a g a j n i in s t e m n a m i g a v a n j e m n a n e k a k š n o p r i v i l e g i r a n o m a n u f a k t u r o so u p a l i n a p e l j a t i vods tvo deže le k o d l o č i l n e m u k o r a k u . N a k r a t k o n a j o m e n i m še os ta la d v a n a č r t a . Korošk i v u v o d u p r e d ­ v i d e v a n a j p r e j g e n e r a l n o v iz i tac i jo in za n j o še p o s a m e z n e viz i taci je deže le t e r p r e g a n j a n j e b e r a č e v ce lo s p o m o č j o vojaščine, z a t e m p a p r e i d e v b i s tvu v isti kolovoz k o t k r a n j s k i n a č r t i . Š t a j e r s k i j e k l j u b ist im b a r o č n i m p r i j e m o m v p r i m e r u z os ta l imi še n a j s t v a r n e j š i in zdi se, d a ga j e pisa l g o s p o d a r s k o d o k a j r a z g l e d a n človek. O p e r i r a z vso­ t a m i osnovnega k a p i t a l a , š tevi lom delavcev, v iš ino p r o d u k c i j e i td. Splošni po loža j in m i š l j e n j e v e č i n e j e vp l iva lo celo n a t a k o raz­ g l e d a n e g a č l o v e k a i n g o s p o d a r s t v e n i k a , k o t j e bi l F r a n c Reigersfe ld, da i m a p o p o l n o m a s l ične n a z o r e o k o r i s t n o s t i t e h zavodov in o e d i n e m o d n o s n o n a j b o l j š e m n a č i n u r e š e v a n j a b e d e n a p r a v k a r op i sani n a č i n . 1 9 1 9 RA, fase. XXVI, Politica, ovoj G 2. — Poleg samega problema brezpo­ selnosti se je seveda nahajal še ta, da niso vsi ti ljudje bili sposobni za vsako delo. Tako je n. pr. v Avstriji nad Anižo bilo preko Ì8.000 prasjakov, toda komaj 1500 naj bi se jih razumelo na predenje (RA, fase. XXIV, Oriental. Compagnie, ovoj 10, Lit. A: Relation . . . , str. 19). « 673 Ljubljana j e pričela z moderno manufakturo, toda zanjo se stanovi n i s o t a k o j o d 1 o č i 1 i , kajti od novembra 1722, ko so na jesenskem zasedanju obravnavali cesarjev predlog glede vpeljave manufaktur (takrat so bih se mišljenja, da tako »introduciranje« ne zavisi od njih), pa do pridobitve privilegija v septembru 1724 so morali preiti važen m značilen razvoj; vprašanje, ali ubožnica ali moderni obrat, so rešili z dvojnim odgovorom. To se pravi, da so se še celo nekaj mesecev pred privilegijem ogrevali za postavitev i ubožnice i suknarne. Za prvo bi se poslužili Schellenburgovih 80.000 gld, Lambergovega kapitala, zbirk miloščin itd. in bi v njej delali tudi odslovi jeni vojaki-invalidi.20 V prošnjah za pridobitev privilegija kažejo tako Schellenburg kot družabnika Reigersfeld-Mühlbacher mnogo modernega kapitalističnega duha: nikjer niti od daleč omembe nekih ubožnic, roparjev, invalidov — povsod same stvarne navedbe in potrebe izkušenih kapitalistov. Potemtakem pomeni stanovsko nihanje korak nazaj v primeri s prav­ kar navedenimi trgovci, finančniki, gospodarstveniki (ti so bili od samega začetka pristaši moderne manufakture), čeprav se je Schellen­ burg priporočal že leta 1714, družabnika pa leta 1719.21 Na vprašanje, kaj j e odvrnilo fevdalce od te dvojne rešitve, ni težko odgovoriti: niso namreč dobili na razpolago omenjenih vsot (po katerih so se še mnogi ozirali) in tako jim ni ostalo drugega kot to, da misel na ubožnico opustijo in se omejijo na to, da iz svojih denarnih virov postavijo s a m o suknarno. Dobiti neizučeno delovno silo torej ni bil problem; povsem druga pa j e stvar glede i z u č e n i h ( k v a l i f i c i r a n i h ) d e l a v c e v . Teh dežela ni imela, ali pa vsaj ne v zadostni meri. Odkod so prišli v suknarno? Iz leta 17 2 5 sta nam znana samo domačin inspektor Ivan Anton Kunčmk (Kundtschnikh), sprejet v službo 2. septembra 1725 — in pa Ivan Mihael Stroman (Stromar, Strom ayr), stiskal ec in obrezo valeč sukna, ki se kot uslužbenec javlja že 6. avgusta 1725. *° Prva korespondenca med Gradcem in Ljubljano, ki se nanaša na ma­ nufakture, datira iz leta 1720 (28. maja iz Gradca, 28. junija isto, 9. julija iz Ljubljane na Dunaj in v Gradec); SSA, fase. 537. - Zaprto pismo na Dunaj f , , ' , n ? v e m b r a 1?22, ko so na zasedanju obravnavali finančne zadeve za leto 17,23, se ne omenja namere stanov. Važna v tem pismu je trditev da vpeljava manufaktur ne bo možna toliko, časa, dokler ne bo vzpostavljeno svobodno trgovanje in dokler ne bodo odpravljeni cehi; SSA, fase 28 — Sele konec leta 1723 ali začetek 1724 prinese večjo jasnost: suknarno bi postavili zato, da bi oskrbovali graničar je in tolikšno, da bi krila njihove potrebe sirotišnico pa zato, da bi siromaki delali gratis, za delo sposobni pa bi bili preskrbljeni z delom. — Na to trditev se nanašata dve pismi obe v DA škatla 43, brez datuma. лгл 'Z G I T, ni i h<>ve prošnje v SSA, fase. 537, Regersfeld-Mühlbacherjevo še v VA, fase. 1/93; vse brez datuma. — Gl. tudi V 1. F a b j a n č i č , Knjiga hiš V Kapucinsko predmestje, str. 391. Zanimivo in važno je vedeti, da bi oni proizvajali predvsem za civilno prebivalstvo, docirn so stanovi prvenstveno imeli v mislih graničarje Ves čas lastništva (Frideriku Weittenhüllerju so suknarno prodali šele 1747) niso posvečali »civilnemu« trgu prav znatno pažnjo. 674 • 17 2 6 : Tkalski mojster Ivan Jurij Solničko (Solnitschko, Sol- nizkho) je bil sprejet 7. junija, plača pa mu je pričela teči že 1. maja. — Nedvoumen dokaz, da je bilo mojstrov malo' in da so jih skušali navezati na obrat s takimi ugodnostmi kot je ta (plačevanje za čas, ko še ni delal). — Ni znano, kaj in koliko časa je delal tu Ivan Lei- chenensko. Ker se pojavi istočasno in v zvezi s Solničkom, j e bil morda tudi on tkalec. — Friderik Greibner je bil nekaj časa menda barvar. 1 7 2 7 : Iz regimenta Gvida Stahrenberga je bil 21. aprila odpuščen in poslan iz Linza v Ljubljano tkalec Caharija Fibich. — Za barvarja so sprejeli 15. maja Ivana Mihaela Pavla Serbenskega (Serbenski, Ser- wenskhy, Zerwenzkhy); rojen je bil v Amsterdamu, pozneje j e delal tudi še v Vicenzi in v Benetkah, od koder je prišel v Ljubljano, ko je zvedel, da obratuje tu suknarna. Poročen. — Niti on niti njegov na­ slednik Lembke nista smela postati meščana. — 4. julija je bil vključen v delo Franc Steer (Stehr), suknostrižec. Opravljal je tudi stranska dela v suknarni in bil za to posebej plačan. — Okoli oktobra je dobil delo tkalec Jožef Priiz (Brie?) iz Farracha (koroško ali štajersko naselje?). 17 2 8 : V pozni pomladi je Serbenski jeva žena pripeljala iz Benetk mojstra Antonia, ki je kmalu umrl v Ljubljani, dalje njego­ vega pomočnika tkalca Andreja Guerro in Ivana Englmayrja (klicali so ga tudi Ferdinand odn. italijansko Nanne). Ta je bil rojen nekje v Poren ju, nato pa je 11 let živel v Benetkah. Kot 15 let in pol star dečko je prišel v Ljubljano in kot hlapček brezplačno delal pri Ser- benskijevih, ki sta bila sicer brez otrok. Barvarju je celo pomagal v suknarni; tu je moral izpirati sukno, tam ga je zopet ožemal, pa tudi pri kotlih ga ni manjkalo. — Poleg tkalskega mojstra Solnička se 6. avgusta pojavi še drugi tkalski mojster Anton Vid Hirsch. — Pri­ bližno od julija, je kot pomočnik barvarja bil zaposlen Jakob Ilovar; nazadnje je nekaj časa delal v valjavnici. — V začetku oktobra je prišel k obratu tkalec Ludvik Neiiman, doma iz Jihlave (Iglau, Mo­ ravsko). — Iz Jihlave je bil po rodu tudi Ignacij Neiiman, prav tako tkalec; skoraj gotovo Ludvikov sorodnik. Delati je pričel okoli 10. de­ cembra. — Njegov bratranec j e bil zaposlen kot valjavec; pomočnika je ta imel v osebi nekega Bavarca (Payrlender). — Nekaj dni za Ignacijem je prišel še tretji jihlavski tkalec Ferdinand Kunst. 1 7 29 : Kmalu po 1. marcu je prispel četrti Jihlavčan Filip Pitner, seveda tkalec. — V tem času se pojavlja tkalec Filip Steininger. — V podatkih, ki se nanašajo na mesec maj, čitamo ime nekega Ivana Jurija Trepečerja (Trepetschär), tkalca ali tkalskega mojstra. — Njegov pomočnik odnosno tkalec j e bil Janž Millner (Müllner). — Volno je česal neki Hafner, namakale« sukna pa je bil doma iz Kaple (Gapl); česalec volne Andrej Muhič je bil domačin. — Poleti (najbrž tega leta) je tr ikrat prišel v Ljubljano celovški barvar Ivan Juri j Kredterer. Vendar po vsej verjetnosti ni ostal v Ljubljani. — Mojster Senbenski je poleg Ilovarja imel še pomočnike v osebi nekega Italijana Francesca in. Jerneja Jakšiča (Jagkhschitz). — Proti koncu septembra j e nastopil službo dninar (Tagwerker) Matija Kocjančič, po rodu «* 675 Tržačan. Najprej j e pet tednov krtačil vođino, potem pa je sedem tednov pomagal barvarju Lembkeju. Odpuščen j e bil proti koncu leta. — Iz tega in iz drugih primerov jasno sledi, da so neizučeme delavce uporabljali za raznovrstna dela. — Kot mojster-suknostrižec j e bil tu zaposlen od samega • Začetka do 31. marca 1733, ko j e bil odslovi jen zaradi slabega dela, Matija Mühr (Müer); bil j e tudi stiskalec sukna. Izučil je šest (po drugih, vesteh celo deset) vajencev, vsekakor doma­ činov; prejemal je trojno plačo: za striženje, za stiskanje in učenje. Doma j e bil z Dunaja, pomočen. — Njegovemu pomočniku j e bilo ime Franc. — Od vseh šestih vajencev sta ostala pri obratu le Blaže in Gregor, ki sta v času vajeniške dobe bila plačevana. Dva druga va­ jenca sta odšla k vojakom (najbrž prostovoljno, ker so »fabrikantk bili oproščeni služenja vojske). — Novi barvar se nam predstavi v osebi Ivana Lembkeja (Lemski) iz Nemčije (aus Teutschlant) ; v službi j e bil samo od 1. novembra 1729 do 30. septembra 1730. Hranil se j e pri Miill- nerju, pozneje pri Steiningerju. Izučil je dva vajenca. Njegov pomočnik se j e pisal Friderik Khraidtner, hlapec (der Knecht) po imenu ni znan. 17 3 0 : 9 . januarja j e bil poklican neki barvar iz Dubrovnika. Zakaj je bil poklican prav on in koliko časa se je zadrževal tu, ni znano. — 14. maja je prejel nagrado tkalec Kristijan Schafler (Schauf­ ler), ker j e izučil več domačinov (Landtkinder), zanesljivo pa vsaj dva, zaradi česar so ga sovražili i- mojstri i pomočniki. — Znana sta še Nemec Adam Haugg, suknostrižec, poročen, in Franc Mazner, odbiralec volne. — Ni znano, kakšno delo j e opravljal neki Poljak. — Haugkh Barbara, predica, je bila verjetno Adamova hčerka (eine teutsche Jungfrau) in se j e pozneje poročila s Kristijanom Schaflerjem.22 Torej nam je znanih kakih petdeset delavcev in delavk. Prav gotovo j e obrat zaposloval precej več ljudi, vendar pa konkretnih podatkov o njih nimam. Opaziti je, da mladina izpod 17 let starosti v tem času v samem obratu ni bila zaposlena. V ostalem pa iz tega seznama vseh poimensko znanih in neznanih delavcev sledi, da je v obdobju, ki ga obravnavamo, izučena delovna sila dotekala predvsem i z d e ž e l s e v e r n o o d K r a n j s k e . Potopisec iz leta 1728 (prim, l iteraturo v uvodu) trdi, da so delavci (die Fabrikanten) in tkalski mojstri prišli povečini iz Češke, Reichenberga, Braunaua. Te vesti sicer ne moremo preveriti, vendar nas potrjuje v tem, da j e znaten del delavcev prišel v glavnem iz navedene smeri in iz krajev z veliko suknarsko tradicijo. P r a v n i p o l o ž a j i z u č e n i h i n n e i z u č e n i h d e l a v c e v j e določala 7. točka privilegija. Izločiti moramo misel, da obstoji v našem primeru neka novost glede pravne podrejenosti delavstva. Tačas še ni bilo generalnih pravili, zakonov ali odredb, ki bi imele veljavo po vsej državi in ki bi urejale niz problemov, ki so nastali s trenutkom, ko je delavec stopil v službo in s tem v odvisnost od delodajalca 22 Podatki so zbrani iz zasliševalnih zapisnikov, pogodb, dekretov in slično — vse v SSA, fase. 537. Za Schaflerja in Barbaro gl. Kristijanovo prošnjo v DA, škatla 43, ovoj Î725 Landsicherheit (Prosi deželnega glavarja, naj mu dovoli poroko). 676 (mišljen j e tu delovni čas, zavarovanje proti nezgodam, odškodnine, pokojnine itd.) — vendar so obstajale neke splošne navade; to moremo slutiti iz sledečih primerov: v jeseni 1733 se j e ponesrečil pri »spodnji tovarni« neki Matija Fakin; padarju, ki ga je zdravil, je dal izplačati glavni blagajnik denarno odškodnino; Marjeta Mühr j e po moževi smrti prejela neko vsoto denarja za delo, ki ga je ta opravil še za življenja odn. ki ga je moral ponoviti, ker j e prvič delal malomarno. Kaj torej določa znamenita 7. točka privilegija o delavcih? V ljubljanski suknarni zaposleni manufakturisti (splošna označba za delavce v manufakturah) in uslužbenci (bediente) so bili kot vsi ostali stanovski uslužbenci (bediente) v p e r s o n a l n i h z a d e v a h p o d r e j e n i z g o l j k r a n j s k e m u d e ž e l n e m u g l a v a r s t v u in V obratu zaposlenim ni smel nihče niti najmanj, pa naj je bila pretveza kakršna koli že, kratiti pravice v personalnih zadevah brez znanja deželnega glavarja. V ostalem pa in k a r j e z a d e v a l o n j i h o v a s l u ž b o i n d e l o , s o b i l i p o d r e j e n i s t a n o v o m a l i v s a k o k r a t n i m o d b o r n i k o m enako kot vsi ostali stanov­ ski uslužbenci (bediente).23 Stanovski uslužbenci so n. pr. bili sli, apotekarji, tiskarnar, troben­ tači, računarji in pisarji v knjigovodstvu itd., v suknarni pa bi to mogel biti inspektor, morda faktorji in drugi. Zelo verjetno pa točka 7. sploh ni veljala za one, ki so delali po domovih. Na izboljšanje uprave, proizvodnje in delovne discipline, ki so bile spočetka bolj slabe, niso vplivali samo notranja potreba po redu in preglednosti, primeri iz zunanjega sveta in izkušnje, ki j ih je^ sča­ soma pridobilo vodstvo zaradi krit ike kupcev in gospodarsko izkušenih ljudi, pač pa tudi borba za ceno in predvsem ter v največji meri njej sledeči p r o c e s i p r o t i n e k a t e r i m d e l a v c e m . 2 4 V drugi polovici marca 1729 so se nenadoma znašli v zaporu na Gradu vsi štirje Jihlavčani in tkalec iz Farracha. Zasliševanje se je vršilo dne 29. marca v deželni pisarni. Prvi so prišli na vrsto Moravani. Ignacij Neiiman je bil zaprt zato, ker je zbasal v žarečo peč srajco, da se j e vnela; s tem bi mogel povzročiti požar. Do tega dejanja je prišlo takole: s svojim tovarišem (Camarath) Filipom Pitnerjem je zamenjal srajco; videč, da j e dobljena srajca še mnogo slabša od njegove, je razsrjen storil opisano dejanje. Pitnerja so obtožili, da j e neko nedeljo po kosilu v prisotnosti dveh delavcev z mečem razrezal kos sukna, ležečega na postelji — »po neprevidnosti«, kot ni pozabil sam dodati in v kar ni moč verjeti. 23 Nedatirani osnutek ali pa prepis privilegija ima naslov Piincta der Tuch Fabrique Priuilegy in vsebuje sedem točk: zlasti važni sta četrta (suk- narna je dolžna oskrbovati tudi koroške stanove z graničnim blagom) in sedma (pravni položaj delavcev) ; SSA, fase. 537. — Enake določbe že vsebuje tudi nedatirani stanovski memorial za cesarja, sestavljen tik pred 27. septem­ brom 1724, istotam. 24 Zasliševalni zapisniki zbrani v posebnem ovoju, SSA, fase. 537. Nosijo naslov Constitutum... Besedo proces uporabljamo zato, ker ne gre za zasli­ ševanja v ožjem smislu besede, ampak za postopek, ki je bil zvezan z areta­ cijami delavcev, zaporom, prisegami, maltretiranjem in celo izgonom. 677 Kunstov primer je bil še hujši kot Pitnerjev. Nekoč je namreč razbil podnožnik pri statvah in. to> s a m o d s e b e , n e p a n a p r i ­ g o v a r j a n j e d r u g i h . Obdolžili so ga tudi, da j e vrgel prah v ljudi, ki so prenašali statve iz suknarne v Codellijevo hišico. Ni se mogel »spomniti«, če je to res storil. Ludvik Neiiman j e pomočniku valjavca, Bavarcu, grozil z masa- kriranjem, čeprav baje ni vedel, ka j ta izraz pomeni. Nekoč pozneje pa j e s Poljakom igral v tovarniški sobi (najbrž kako hazardno igro — med delom?). Prenosu statev je nasprotoval — pač v misli, da mu jih hočejo vzeti in da bo s tem ostal brez zaslužka — tudi Jožef Priiz, peti zaslišanec. Kaj vidimo? Najprej se nam zdi, kot da bi ti prestopki mogli biti izraz nekih medsebojna dogovorjenih korakov — zlasti med Jihlavčani — in to brez ozira na zanikanje pred zasliševalci. Kajti za te prestopke bi v nekem smislu mogli uporabiti današnji izraz sabotaža (zlasti. Pitner), rušenje delovne discipline (Ludvik Neiiman), da, celo raz­ bijanje strojev (Kunst). Čeprav se pojavlja luddizem tak, kot ga s tem imenom poznamo, znatno kasneje, s tem seveda še ni rečeno', da sličnih pojavov ni bito že pred tem časom. Toda sodni spisi pričajo, da nimamo opravka z dogovorjenim, načrtnim razbijanjem statev, pač pa z osamljenim primerom. Vsekakor je upravičena domneva, da se vsaj za nekaterimi teh dejanj skriva bolj ali manj razvita razredna zavest, zlasti še, če pomislimo, da so ti tujci prišli iz dežel s precej razvito industrijoi in s številnim delavstvom. Najmanj vsi Moravani so bili pred prihodom v Ljubljano cehovski pomočniki (Burschen); zavedali so se svojega težkega položaja in so le neradi odnosnoi s strahom delali z domačini, ker so ti vedeli, kaj so bili tkalci prej in bi jih zato mogli ovaditi v mestu cehovskim ljudem; zunaj obrata pa so j im t i ljudje pretili s kaznijo. Odpor cehov do moderne industrije oziroma do nekdanjih pripadnikov bratovščin, ki so pozneje delali v necehovskih podjetjih, se ni odražal samo v fizič­ nem nasilju, pač pa tudi v sabotažnih dejanjih v veri, da se s tem najuspešneje pobija »umazana« konkurenca. Vedeli so, da jih bo ta jutr i ali pojutrišnjem popolnoma uničila in da bodo morda sami nekoč še postali delavci v teh obratih — da bodo izgubili samostojnost. V našem primeru in v obravnavanem času ni moč zanesljivo ugotoviti bivših cehovskih mojstrov in pa pomočnikov, razen teh tujih.- Kljub sorazmerno obsežnim zapisnikom pa niti posredno niti ne­ posredno ni mogoče razbrati, da so moravski tkalci opisana dejanja vršili v sporazumu s cehi ali s katerim koli zunanjim sovražnikom podjetja. Po zaslišanju, ki j e bilo opravljeno v enem dnevu, j e ta petorica delavcev (die Mitfabrikanten) prisegla, da bo v bodoče zvesta in po­ slušna stanovom in d a j im n e bo povzročala škode. Kaznovana ni bila, in to je dovolj, da se ponovno prepričamo, kako dragoceno delovno silo vobče so izučeni delavci predstavljali in da so lastniki naravnost bili prisiljeni zaradi njenega pomanjkanja potrpežljivo spregledati napake. Če bi j ih -bilo v izobilju, bi stanovom ne bilo potrebno tekati 678 za njimi, ker bi se pač sami ponujali. Imenovani tkalci bi v tem pri­ meru bili kaj hitro na cesti. Drugi proces se je pričel in končal dne 13. maja 1729 na Gradu. Šlo je za tatvino volne v suknarni. Tega dejanja je bil obtožen 62 let stari vdovec Andrej Muhič, doma iz Spodnjih Gorij pri Bledu. Oče mu je bil iz armade odpuščeni vojak, ki je nazadnje stanoval v Spod­ njih Gorjah. Andrej sam je bil česalec volne v suknarni. Pred tem je delal trinajst let pri nekem celovškem barvarju. Zaradi velike s t i s k e i n s t r a d a n j a in ker se je nameraval v kratkem poročiti z žensko brez stalne zaposlitve (predenje, pranje itd.), povrhu pa še skrbeti za svojega pastorka, j e bil prisiljen krasti volno v suknarni. Za samo dejanje se je pa odločil šele v postu, ko je bil b r e z d e la . — Po vsej verjetnosti je bil odpuščen iz službe; odškodnine ni plačah Tretji in največji proces v obdobju, naznačenem v naslovu, se je pričel dne 9. decembra 1729 in je v presledkih trajal eno leto. Zasliše­ vanja so bila večinoma na Gradu, enkrat samkrat v poslopju na Selu. Glavna ost je bila naperjena proti barvarju Ivanu Serbenskemu, češ da je namenoma uničil en kotel izmed treh. v katerih so barvali sukno, in to tako. da je vanj vrgel on ali pa kdo njegovih ljudi kos loja. Poneveril je tudi barve. Zaslišani so bili s tem v zvezi sledeči l judje: Andrej Rožanc, rojen v Cerknici, bar var je v koči jaž; za njim barvarjeva služkinja Heleuka Galobskna, mladenka nekako osemnaj­ stih let, doma od Sv. Neže na Dolenjskem: novi barvar Ivan Mihael Lembke in njegova pomočnika Jernej Jakšič in Matija Kocjanoič, po rodu Tržačan; pomočnik starega barvarja Jakob iz moravskega Husto- peča (Auspitz); neki steklarski pomočnik, pastorek barvarice. Steklar­ skega pomočnika so zaprli v mestni stolp, pomočnika Jakoba pa v frančiškanski stolp, od koder je v noči med 21. in 22. januarjem 1730 pobegnil. Prav zaradi tega se zdi, da je glavni storilec bil on, to vse­ kakor na prigovarjanje mojstra. — Najmlajši zasliševanec poleg Helenke je bil Nanne. Da bi iz njega izsilili razna priznanja, so ga batinali. Vsega skupaj j e prejel 39 močnih udarcev. Dalje se je na Gradu nahajal Serbenski, ki je bil odstavljen in zaprt pod pretvezo, da je brez dovoljenja stanovskega predsednika odšel na romanje na Koroško. Ko se je dne 9. nov. 1729 vrnil, je bil aretiran. V nedeljo po sv. Martinu pa je bil kotel uničen. V zaporu se je nahajal 22 mesecev (prav toliko tudi Nanne), nakar je bil 5. oktobra 1732 izpuščen in izgnan iz dežele z vsemi svojimi (žena, verjetno Nanne in steklarski pomočnik itd.). Spet se vprašamo po vzroku saibotaže in spet nam pridejo na misel cehovski ljudje odnosno ljubljanski barvarji. Primer je toliko težji, ker je Serbenski precej potoval1 po Evropi in je torej moral prav dobro poznati razmere v industrijskih središčih; po drugi strani pa so ga stanovi dolžili nediscipline: po cele tedne je namreč izostajal z dela, menda barval v suknarni na njene stroške blago za privatile stranke, s.voje štiri konje, dva kozla in kokoši je dal krmiti s plevami, ki so j ih sicer uporabljali za barvanje in so bile last suknarne — on pa je mrzil stanove zato. ker mu niso redno po dogovoru izplačevali mezdo. Pred- 679 sednik in odborniki bi ga zelo radi odpustili že prej — pa spet niso imeli zamene. Po aTetaciji ga je zamenjal Lembke, ki so ga stanovi bolj cenili. Stari barvar se j e še v času zaposlenosti odločil zapustiti Ljubljano in odpotovati na Reko, najbrž pa še pre j uničiti najmanj en kotel — menim, da na lastno pobudo. Spet se namreč opiramo na zasliševalne spise, kjer niti med vrsticami ne najdemo sledi k cehom ali tudi k sicer drugemu sovražniku suknarne. Pri njem j e težko go­ voriti o razredni zavesti. Imel j e namreč tako svojevrsten položaj, da je bil zaradi njega vzvišen, nad delavci. Pač pa bi tudi on mogel v krajih, kjer je bil, preden j e prišel v Ljubljano, opazovati razbi­ janje strojev ali slišati o tem pojavu odnosno' gibanju. Procesi proti delavcem v splošnem niso neka nepričakovana novost, kajti kakor moremo po eni strani povsod in v vsakem času opaziti, kako lastnik proizvajalnih sredstev ostro nastopa proti kršilcem de­ lovne discipline in uničevalcem njegove imovine, tako po drugi strani zasledimo za temi procesi odpor delavcev do izkoriščanja, ki so mu izpostavljeni in njihovo' bolj ali manj jasno razredno zavest. Pomembno je v našem primeru to, da sol t i dogodki, vzeti skupaj (razširitev obrata, borba za ceno), zlasti pa procesi, i z z v a l i n i z r e f o r m , po katerih je prav ob zaključku dobe, ki jo obravnavamo, položaj bil sledeči: Takoj po končanem boju za ceno 2 4 a je inspektor bil primoran predložiti račune za ves čas od nastopa službe do prejetja dekreta (torej do 11. maja 1728). Treba j e namreč bilo napraviti konec anarhiji v upravi, zlasti v finančnem poslovanju in dobiti točne izdatke za zidanje zgradbe na Selu, za stroje, za surovine. Menda ee do tedaj ni nikdar povsem zanesljivo ugotovilo, koliko kosov sukna j e bilo v nekem določenem času izgotovljenih, da, še več, niti se niso mogli matematično natančno prepričati, po čem naj se zaračuna vatel sukna privatnikom. Kunčnik j e namreč zelo potratno' ravnal s surovinami, zlasti z volno, barvar Serbenski pa enako z barvami. Vse pomanjklji­ vosti (neoprana volna, predebelo tkanje itd.) so šle na račun inšpektorja, ki svoji nalogi ni bil kos. Moremo celo trditi, da je to bilo njegovo prvo službovanje v suknarski stroki; šele tu si je polagoma pridobival potrebno izkušenost, šele tu se je učil. Zato so vsi očitki, da je tudi on sokrivec slabega napredovanja obrata,, popolnoma upravičeni. No, po­ zneje (leta 1734) ga j e zamenjal izkušenejši tkalski mojster ali capo maestro Antonio Bastanzi.16 Preurejanje in urejanje j e nadalje zadelo tudi tkalce in tkalske mojstre. Vemo že, da sta tedaj bila samo dva mojstra, in to Solničko in Hirsch. Njima j e bilo podrejenih po pet tkalcev (morda pa samo po štirje, ker ni zanesljivo' ugotovljeno, če sta dva tkalca takrat — poleti leta 1728 — še ali že delala), ki j ih pa nista prav vestno in natančno 2 4 a Med borbo je bilo večkrat slišati glasove, da proizvaja ljubljanska suknarna slabo in drago blago; »toda zaradi merkantilizma« naj obratuje še naprej, samo stanovi naj popustijo v ceni. Spričo te nevarnosti je jasno, da se je vodstvo obrata moralo resno lotiti zboljšav tako uprave kot proizvodnje. V ta namen je pač pritisnilo na delavce z grožnjo zmanjšanja odnosno od­ tegnitve od mezde. 680 nadzorovala. Proizvodnja in kakovost sukna sta trpeli še s tem, da sta često česalce in druge delavce odtegovala od njim določenega dela. Strogo j ima j e bilo zabičano v zaprtem dekretu, ki sta ga prejela dne 6. avgusta 1728, da v bodoče ne smeta več izpuščati numeracijo in imena mojstrov pri vsakem kosu. To seveda pomeni, da se j e nadzorstvo poostrilo in da j e vsak osebno' odgovarjal za svoj izdelek. Še več! Od nastopa službe do 30. novembra 1729 sta oba mojstra prejemala letno plačo po 200 gl d in po 20gld za stanovanje. Uprava se je pomujala, da jima je uredila stanovanje v suknarni (s tem je dodatek odpadel in na ta način sta bila primorana, da sta se stalno zadrževala — tako rekoč 24 ur zdržema — v sukna.rni), višek pa je bil dosežen s tem, da so ju od 1. decembra 1730 dalje plačevali na akord, se pravi od vsakega izdelanega kosa. To j e sicer bila pobuda za pove­ čanje storilnosti, toda istočasno> znak za netočno delo, kar pa so hoteli odpraviti s še strožjo kontrolo. — Sploh .so začeli akordno delo bolj in bolj upeljavati. Valjavcu, ki j e prvo leto prejel 120 gld letne plače, so jo pozneje ukinili in ga pričeli plačevati od kosa. Na akord so dalje Mlï plačam odbiiralci volne, predice, tkalci, suknostrižci, stiskalci, dočim se je moral barvar Lembke (tudi Lemski) ob nastopu službe 1. marca 1730 obvezati, da bo letno' pobarval 1400 kosov sukna, in to pri stalni letni plači 500 gld (Serbenski pa je še prejemal letno 800 gld brez gornje določitve števila kosov!). Žal ne vemo, kaj bi se zgodilo, če toliko kosov sploh ne bi bilo izdelanih, odnosno če bi bilo število prekoračeno. Vsekakor za barvarja zelo ponesrečena rešitev. Lastnik proizvajalnih sredstev je šel še korak dalje: da bi bil v bodoče var eu pred morebitnimi sabotažami tudi novega barvarja, so> mu četrtino prve plače (na pristanek Lembke j a samega) odtrgali kot jamstvo- za izpolnjevanje njegovih dolžnosti glede takojšnjega javljanja vsake škode, nastale pri barvanju, ali pa primanjkljaj pri blagu. Vsoto bi mu ob preteku pogodbe vrnili; ker pa je mojster delal samo 1 leto in 11 mesecev, ne-vemo*za usodo odtrgane četrtine plače.8 i e Te Teforme spodaj so logično izsilile tudi spremembe navzgor in posegle v samo finančno upravo suknarne v glavni blagajni, odkoder pa so sicer že mnogo* prej prihajali glasovi o nujnosti vodenja točnega pregleda nad prejemki in izdatki obrata, ker sicer da bo v doglednem času vse zagrnila anarhija. V tem smislu so tudi bili storjeni potrebni koraki, toda šele po letu 1730. Prevladovalo j e mnenje, naj se ustanovi, potem ko bo obrat še bolj dovršen, ločena blagajna. O vsem tem pa je bilo govora šele po nevarni krizi, ki j e spet spravila v ospredje osnovno vprašanje — naj se suknarna opusti ali vodi še naprej? Vprašanje je bilo tako pereče, da so o njem sklepali celoi na zborovanju stanov (dne 10. septembra 1729) in že določili komisijo treh članov, ki naj bi raziskala stanje obrata. 2 5 25 SSA, fase. 537. Komisija treh imenovana dne 22, novembra 1729 (grof Strassoldo, Wolf Herbert grof Lamberg, Sigmund Jožef de Copiais), torej tjk pred tretjim procesom. Kot že vemo, je do nadaljnjega ostala suknarna v rrtanovskih rokah. Morda niso takoj našli kupca? 681 Logična posledica: je torej bila, da se je režim v suknarni poostril. 13. aprila 1730 — že po prvih zaslišanjih — je bil podpisan pravilnik oziroma notranji red za samo suknarno. Po teh določbah sta bila oba tkalska mojstra dolžna, da sta že zjutraj navsezgodaj bila prva na mestu in da sta z z v o n o m dala običajni znak za začetek dela. V vseh prostorih so morali pričeti z delom ob 5. ur i zjutraj, končati pa — spet na glas zvona — ob 8. ur i zvečer; od 11. do 12. ure je bil odmor za kosilo, od 4. do pol 5. ure pa odmor za malico. Potemtakem j e trajal d e l o v n i d a n t r i n a j s t U T i n p o l . — Ob nedeljah niso delali. — Dokler se ni zdanilo ali ko j e že padel mrak, so delali pri lojenih svečah. Mojstra nista smela zvečer zapustiti obratnih prostorov, dokler ni bilo vse zavarovano in vsi prostori zaklenjeni. — Kazni: na mesto slehernega tkalca (ein jeder tuch Knap), ki po danem znaku zvonca ni bil na svojem mestu pri statvah, je delal nekdo ornih, ki so bili pri kotlu (se. delavci v barvarni); ta je moral delati toliko časa, da j e bil izdelan celotni kos sukna. Če ni bilo no­ benega drugega pomočnika in so statve stale prazne, j e zločinec (Ver- bröcher; namreč pomočnik, čigar statve niso bile v pogonu) moral plačati kazen 45kr, če j e bil Nemec (ein Teutscher, torej ne domia-iz Kranjske); doma izučeni tkalec j e moral jahati osla.26 Po 20kr za vsak dan so odtrgali od mezde tudi česalcu, če j e izostal od dela ali je volno slabo obdelal. Kdor koli iz tovarne, ki je priseli na delo pijan, oziroma j e med delovnim časom odšel po vino, pričenjal pretep ali kadil tobak v tovarni (razumeti je seveda delovne prostore), je bil kaznovan s tem, da j e ves dan sedel na oslu. Mojstra sta bila dolžna natanko in brez skrivanja poročati o vsem, sicer bi v obratnem primeru bila sama kaznovana. — Po letu 1730 se j e sistem odtrgovanja plače kot kazen za malomarno delo še razširil.2 7 Sicer pa je celodnevni delovni čas veljal kot pravilo povsod in v vseh različnih poklicih. Delavci in delavke v svilarski industriji na Goriškem in Gradiščanskem so delali od zore do mraka (brez točne navedbe ur), zidarji na Dunaju in v Ljubljani so poleti delali od 5. ure zjutraj do 7. ure zvečer; vmes so imeli dve uri odmora. Efektivnega dela j e bilo torej 12 ur. V zimskem času — od sv. Mihaela do sv. Jožefa — so delali od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer; ker j e bilo tudi tedaj dve ur i odmora, j e bilo efektivnega dela 10 ur. 2 8 Kako so sicer živeli in delali delavci? Najsamostojneje se j e vedel barvar Serbenski. Razmeroma visoka plača in pa dejstvo, da mu j e po pogodbi pripadalo stanovanje v »spodnji tovarni«, mu j e omogočilo, da si j e na Selu ustvaril okoli 28 J o s i p M a l , Roka pravice..., Slovenski Poročevalec št 64—65 z dne 15.—16. marca 1952 s sliko. 27 SSA, fase. 537 a. Zvonec je bil v rabi menda v vsej Evropi še zelo dolgo časa. Za Anglijo sto let pozneje gl. F r i e d r i c h E n g e l s , Položaj delav­ skega razreda v Angliji, v Ljubljani 1948, str. 215. 28 RA, fase XII, Družinske in druge beležke. Spis v obliki knjige, str. 24. Za svilarske delavce RA, knjiga »Copia Lettere Dal 1732 sin'al 1737«, str. 39 si. — Za primerjavo z 19. stoletjem prim, še K a r l M a r x , Kapital, I/l, Za­ greb 1947, poglavje 8: Delovni dan (str. 183—251). Dalje literatura v op. 17. 682 stanovanja nekako malo farmo; Helenka mu je hranila in nadzorovala kokoši in golobe (imela je stanovanje v suknarni), dva kozla in štiri konje je moral paziti Jernej Jakšič in. j ih hraniti namesto sena s ple­ vami, in to dvakrat do tr ikrat dnevno. Jernej je tudi odnašal drva za lcurjavo, v ostalem stanovsko last. Ker si j e barvar omislil celo mal vmotoč (postranski zaslužek), so mu 6. februarja 1728 prepovedali rediti v obratu vse te živali in prodajati vino. Izogibati se je moral plesa in družbe (verjetno so tu mišljene »družabne prireditve« v vinotoču) in brez dovoljenja v bodoče ni smel izostajati preko noči iz stanovanja. S precejšnjo verjetnostjo moremo domnevati, da j e imel poleg tega še ali privatno barvarno v mestu (kjer je imel drugo stanovanje) ali pa je na skrivaj barval v »tovarni«, kajti s tem v zvezi je poneverba barv (česar je bil tudi obdolžen) in pa prepoved privatnega barvanja. Ker je bil baje neredno plačevan, in ker je vedel za težave obrata ter nasprotstva in spore zaradi suknarne, j e iz nezadovoljstva marno širil naprej gostilniške vesti, da so stanovi dolžni mestu več tisoč goldi­ narjev (baje 400.000 gld) in da bo zato mesto morda prevzelo suknarno. Ker stanovi dolgo niso imeli nadomestila zanj, so morali tolerirati nje­ govo obnašanje in izjemni položaj.2 9 Drugi, ki mu je vodstvo prepovedalo točenje vina, je bil pa in­ spektor Kunčnik. Kot barvar ju so tudi njemu grozili v nasprotnem primeru z odpustom. — Sicer je pa pijančevanje takrat vobče bilo precej vsakdanja stvar, ne samo v primeru naših delavcev še posebej. Ferdinand Kunst je podnožnik razbil v pijanosti, pijan je bil tudi ono nedeljo, ko so neki drugi delavci prenašali statve in je y njih vrgel pest prahu. Andrej Muhič je pijan kradel volno. Popivali so pomočniki (Burschen),3 0 zlasti ob nedeljah in praznikih, popival je Jakoib, po­ močnik starega barvarja, popival je Miihr, popivali so domala vsi in se znatno zadolžili. Ni pa to bila samo navada; spričo napornega in dolgega dela, spričo slabega gmotnega položaja in nizke mezde se pač ni čuditi, če se je nekaterih delavcev lotevalo nezadovoljstvo — in so našli izhod iz morečega položaja na ta način. Mnogo bolj važno j e vprašanje, kdo bi se mogel v primeru brez­ poselnosti preživeti s poljedelstvom ali na kak drug način. Brez dvoma nihče onih, ki so prišli v Ljubljano iz izvenkranjskih dežel, ni pose­ doval niti koščka zemlje niti bi se ne mogel preživljati z delom v sličnem obratu v mestu, ker ga pač ni bilo; taki bi se morali zopet preseliti. To so že bili tipični mezdni delavci in izključno navezani na statve odnosno orodje, ki so z njim delali. Tkalci, ki so prej bili cehovski pomočniki, niso prišli v Ljubljano na poziv stanov, pač pa so se na svojem popotovanju :po naključju oglasili tudi v Ljubljani in tu ostali. — Drugače j e z domačini: morda j e imel Muhič ali pa njegov 29 SSA, fase. 537; zasliševalni spisi, deloma pogodba z dne 15. maja 1727, prepovedni dekret z dne 8. februar ja 1728 (torej tik pred zaključkom boja za ceno). 30 Nekateri pomočniki (morda pa vsi?) so po starem običaju še vedno nosili kratke meče. 683 обе malo posestvo v Gorjah, tudi Rožanc in Helenka bi se mogla vrniti domov, prvi v Cerknico, druga na Dolenjsko. Prav tako bi tisti šele nastajajoči mezdni delavci, ki so se kot vajenci učili v suknarni in. ki so vsi bili domačini, v skrajnem primeru še mogli prijeti za plug in motiko — če so seveda prišli z dežele. Stanovanje v suknarni so razen, Serbenskega in, za njim novega barvarja Lembkeja imeli najmanj vsi tkalci. Ignacij Neiiman j e zažgal srajcoi v sobi, k j e r s o t k a l c i d e l a l i i n s p a l i . Pozimi so bile sobe kurjene. Miihr z ženo je imel tu dom, verjetno posebno sobico; njegov pomočnik Franc in vajenec Gregor pa sta dozdevno spala v delovnih, prostorih. Barvarjevi pomočniki so prebivali v sobici, ki se je nahajala med vežo in barvarno in so torej bili nekaka predstraža h kotlom; vstop v ta del obrata j e bil nepoklicanim prepovedan, ker so se za kotle in surovine vedno zelo- bali. Kolikor sobic ni bilo dovolj, so jih dozidali, čeprav so jih kot stranske odnosno manj važne prostore gradili zelo počasi. V nadstropju nad obratnimi prostori, kjer so spali mojstri, so nameravali urediti tudi malo kuhinjo; do uresničitve j e prišlo poi letu 1730. S tem j e prvo obdobje razvoja obrata in delavskega vprašanja v njem na podlagi ljubljanskih virov zaključeno. Nekaj let pozneje, zlasti v zimi leta 1737—1738 so se znova in še z večjo silo dvignile tožbe in pritožbe delavstva proti odtegovanju mezd, pomanjkanju dela in redukcijam. LES DÉBUTS DE LA DRAPERIE DES ÉTATS PROVINCIAUX D E CARNIOLE ' R é s u m é L'auteur passe en revue tous ' les ouvrages publiés relatifs à la plus ancienne manufacture en Carniole au XVIIIe siècle, et indique les lieux où se trouvent les documents concernant son sujet. Ensuite, il développe sa thèse selon laquelle la fondation de la draperie était due à l'obligation incombant aux États provinciaux de fournir approximativement 550 aunes de drap par an aux régiments-frontière. Le privilège pour la fondation de cette draperie fut obtenu en. 1724. La première manufacture commença la fabrication en 1725 dans l'ancien « faubourg des capucins » (au nord de la ville de Ljubljana). Étant insuffisante, elle fut complétée en 1726 par une nouvelle manufacture installée dans l'ancien moulin à Selo sur la Ljubljanica (à l'est de la ville) qui commença à travailler en 1727. Dans la deuxième année de son existence déjà (du 1er septembre 1726 au 31 août 1927), la production, grâce à cet élar- gissement, s'éleva'à 15.000 aunes approximativement. La production de cette manufacture étant de trois fois supérieure aux besoins des régiments-frontière, les États provinciaux furent contraints de chercher d'autres débouchés. Ils obtinrent le 15 mai 1727 l'interdiction de l'importation de draps étrangers en Carinthie ; cette interdiction cependant ne fut appliquée qu'après l'accord 684 conclu avec les États provinciaux de Carinthie le 8 avril 1728, portant sur la réduction des prix des draps fabriqués en Carniole. Dans la première période de son existence, la comptabilité de la draperie n'était pas séparée de la comptabilité générale des États provinciaux, ce qui ne permet pas de se rendre exactement compte de sa situation financière. C e qui est évident cependant, c'est que, dans la première dizaine d'années (jusqu'à 1735), l 'entreprise marqua un passif considérable qui exigea des sub- ventions assez élevées du Trésor provincial. L'entreprise fut dirigée par un « Inspector » (sorte de gérant) aux ordres du Comité des États, resp. de son président. Les décisions sur ses finances furent dans les mains de la Diète provinciale, tandis que le gouverneur pro- vincial en exercice fut son « Ober Director » (directeur général). Les États provinciaux embauchaient la main-d'œuvre non spécialisée parmi les indigents et les vagabonds, ce qui était en accord avec les plans de cette époque con- cernant la suppression de la -mendicité et du vagabondage. Les ouvriers qualifiés cependant se recrutèrent surtout des provinces du Nord (en premier lieu de la Bohême, de Libérée (Reichenberg) et de Braunau, mais on cite aussi des ouvriers provenant de la Carinthie, de la Haute et de la Basse Autriche, de la Moravie et de la Pologne), mais aussi de l'Ouest (Trieste, Venise, Raguse) et, naturellement, du pays même, ce qui résulte de la statistique détaillée de tous les ouvriers connus jusqu'à 1730, établie par l'auteur. Ensuite, l 'auteur rapporte deux procès intentés en 1729 aux ouvriers accusés de sabotage et d'appropriation illicite du matériel appartenant à l'entreprise. Ces procès reflètent sans doute dans une certaine mesure des conflits entre les classes. Ces faits eurent pour conséquence l'introduction d'un règlement plus sévère sur la discipline de travail dans la fabrique (depuis 1728, responsabilité personnelle des contremaîtres pour chaque pièce de drap fabriquée ; depuis 1730, salaire à forfait, temps de travail fixé à 13,5 heures par jour, amende fixée pour tout retard) et la réorganisation de la comptabilité (en 1730, séparation de la comptabilité de l 'entreprise et de la comptabilité des États provinciaux), ce qui signifie le début d'une nou- velle époque dans l'histoire de l'entreprise. En conclusion, l 'auteur indique les possibilités de petits bénéfices des ouvriers (débit de vin, exploitation du jardin par l'élite des ouvriers, travaux agricoles chez les propriétaires du pays au temps du chômage) et remarque que la plupart des ouvriers étaient logés dans les bâtiments de la draperie. 685 Dr. J a n k o P o l e c U V E D B A O B Č I N N A K R A N J S K E M L. 1849/1850 Sto let že krajevna ali upravna (politična) občina v svojih raz­ ličnih razvojnih stopnjah kot osnovna upravna edinica zelo močno vpliva na upravno in politično življenje tudi slovenskega naroda. Občina je ena maloštevilnih javnopravnih ustanov, ki je, globoko zakoreninjena, kljubovala v svojih o s n o v a h vsem viharjem, sve­ tovnega dogajanja, vsem premembam državnih oblik zadnjih sto let. Postala je ustanova, če ne svetovnega, pa vsaj evropskega značaja. Vendar zgodovina njene uvedbe v našem ozemlju doslej še ni bila pisana, prav tako ne, kakor p o d r o b n o za niti eno drugih nesloven­ skih dežel, s katerimi smo bili tačas v skupnem državnem sklopu. Pričujoči že dolgo zamišljeni,1 na podlagi doslej neraziskanih arhi valnih virov zasnovani prispevek k temu predmetu pravne zgo­ dovine skuša prikazati uvedbo občin le za ožje ozemlje bivše kranjske dežele, ker razmere doslej niso dopustile preučevanja v zunanjih arhivih za ostalo slovensko ozemlje. i. Zamisel upravne občine se pri nas razmeroma zgodaj pojavlja. Po sestavu raztresenega podložništva, ki smo ga imeli na Kranjskem, so pripadali podložniki istega naselja navadno različnim zemljiškim go­ spodstvom, po nekaterih vaseh skoraj vsaka kmetija drugi gosposki. To stanje j e bilo seveda velika zapreka1 boljši upravi, ki j o j e hotela uvesti država prosvetljenega absolutizma. Pojavil in podrobno raz­ pravljal se j e takrat v krogu Kranjske kmetijske družbe načrt koncen­ tracije ali zložitve gosposk, ki se j e pa pokazal kot tačas neizvedljiv. Sočasno j e pisal »neimenovani domoljub« (»ungenannter Patriot«) v vlogi2 z dne 4. maja 1768 Kmetijski družbi, da bi bilo »po zgledu drugih dobro urejenih dežel« za uvedbo dobre uprave in za izboljšanje kme­ tijstva potrebno, »postaviti v vsaki vasi in v vsaki občini vaškega ali 1 J. P o l e c , Kraljestvo Ilirija (1925), str. 192. 2 Spisi Kranjske kmetijske družbe, sedaj v Osred. drž. arhivu Slovenije (ODAS) v Ljubljani. J 686 občinskega predstojnika, nadzornika, načelnika, župana (»Suppan«) ali kakor naj se ga že imenuje«. Vsaka zemljiška gosposka, pravi pisec, postavlja za svoje po raznih vaseh raztresene podložnike večkrat daleč oddaljene »župane«. Ti od različnih gosposk postavljeni župani na svojih sestankih ne kažejo dobrega razumevanja za skupne potrebe. Kdo skrbi sedaj za vaško policijo', kako se obdeluje polje, zboljšujejo travniki in pašniki, uredi skupni posek lesa, vzreja živina, sadijo dre­ vesa, zabrani škoda poplav, uvedejo koristne obrti, kako se dobro vzgaja mladina, zabrani, dà se ne priklatijo hudobni ljudje, se pre- preči nevarnost ognja ali pogasé nastali požari? Glede pristojnosti teh vaških predstojnikov meni, naj ti v vseh vso občino zadevajočih stvareh, ki ne spadajo v pristojnost deželnega glavarstva, brez ozira, so* li podložniki podrejeni eni ali več gosposkem, izvedejo po za to izdanem generalnem navodilu poizvedbe in po do­ gnanih okolnostih ukrenejo' najprimernejše. V spornih zadevah bi napotili podložnike zakoniti gosposki, soseske pa justičnemu oddelku deželnega glavarstva. Te predstojnike naj bi volila, kakor j e že ponekod običajno, občina sama ali pa vsaj predlagala političnemu oddelku deželnega glavarstva sposobne kandidate, ki bi j ih potem imenovalo po zaslišanju okrožnega glavarja. Dobroto take ureditve izpričuje že sedaj N o t r a n j s k a in so­ sednji grofiji G o r i š k a i n G r a d i š č a n s k a . (Tako so' bile te po­ krajine že tačas zgled za ureditev občinske uprave!) Še bolj bi se pokazala korist v teku časa, ko> bi v vseh stvareh, ki se tičejo' polje­ delstva in splošne blaginje, odločeval in odrejal neposredno občinski predstojnik, pozneje pa občina. Nesporazumi jen ja, ki vladajo med podložniki, pripadajočimi različnim zemljiškim gosposkam, bi prene­ hala, dobro bi se posvetovali o skupni koristi in izvrševali skupne sklepe brez zmotnjav. Za uresničenje te pobude pa vsa uredba države, njena ustava, še ni bila pripravljena, kmetsko zemljiško podložništvo še ni bilo dovolj zrahljano, razmere še niso dozorele. Sele dobrih 40 let nato' je moč zavojevalca stria stari državni sestav in v korenitih upravnih pre- osnovah Uresničila zamisel neimenovanega prosvetljenca v popolnejši obliki. 2. Hoteča odpraviti fevdalni sestav in iz njega izhajajoče zemljiške gosposke in kmetsko podložništvo, je morala namreč f r a n c o s k a vlada leta 1810 izpolniti s temi preuredbami v upravnem sistemu naših dežel nastalo vrzel in ustvariti v i l i r s k i h pokrajinah, torej tudi na Kranjskem, občino kot prvostopno upravno oblast. Naslonila jo je iz davčnoupravnih razlogov na že obstoječe, nai naravnih krajevnih mejah konskripcijskih (popisnih) občin temelječe jožefinske katastrske ob­ čine, pri katerih je izvršila le nekatere majhne spremembe.20. Več teh katastrskih občin j e združila v najnižjo upravno enoto komune ali mêrije. Tako je francoska uprava glede razmejitve občin postavila 2 a J. P o l e c , Kraljestvo Ilirija, str. 158, 159 in M. W u t t e , Die. Bildung der Gemeinden in Kärnten, Carinthia I, 113 Jg., 1923, str. 18 si. 687 zgled neposredno zatem avstrijski restavraciji in prav tako še novi upravnopolitični preuredbi leta 1849. Šele v Jugoslaviji so opustili načelo, da obsega upravna občina celotne katastrske občine.3 3. Da ne povzroči velikih zmed v maticah (matrikah) direktnih davkov in v davčni upravi, je podredila zatem a v s t r i j s k a restav­ racija novo nastalim okrajem, cele nedeljene francosko-ilirske komune, ki naj se odslej imenujejo g l a v n e o b č i n e . Ta izraz j e imel v poznejši občinski organizaciji še neko vlogo. V te glavne občine j e bilo po povedanem združenih več katastrskih občin, imenovanih sedaj p o d o b č i n e . 4 Ker j e bilo potreba okrajem, ki so nastali po novi organizaciji avstrijske restavracije in so prevzeli gosposkino upravo, pomožnih organov, so postavili kot take po vzorcu nekaterih avstrijskih dežel občinske načelnike (Gemeinderichter), ki j ih je naše ljudstvo s tujim imenom »r i h t a r j e« nazivalo. Za vsako glavno občino naj bi posloval nevoljeni, od zgoraj postavljeni višji občinski načelnik (Oberrichter) ; v vsaki podobčini, ali če so te majhne, za več skupaj pa temu podrejeni načelnik (Richter). Razen tega ima vsaka občina še po dva odbornika, ki zastopata občino z načelnikom v občinskih zadevah. Po teh funkcio­ narjih imajo tudi glavne občine in podobčine v predmarčni dobi upravnopolitični pomen. Natančneje pa njihov delokrog ni bil določen, čeprav j e leta 1843 sestavil gubermij navodila (instrukcijo) za »rih- tarje«.5 O kakšni samoupravi ali samostojnosti teh občin kot upravnih teles ne more biti še govora. Sicer pa z>godovina teh občin ni še podrob­ neje raziskana. 4. Z mislijo ustvaritve moderne upravne občine so se deloma pod vplivom znanosti (n. pr. Rotteck) že v predmarčni dobi ukvarjali pro- svetljenejši liberalni politični krogi. Značilen za to mišljenje j e prvi, in to uspeli poskus moderne ob­ činske uredbe z v o l j e n i m i predstavniki, ki ga* j e napravil že leta 1845 na svojo pest in brez odobritve od zgoraj daroviti, tedaj komaj 37-letni tržaški cesarski namestnik Franc grof Stadion prav za naše Primorje.6 Ze v kromeriškem osnutku ustave leta 1849 j e potem § 131 določal, da mora bodoči občinski zakon zajamčiti vsaki občini kot neodstopne 3 Občinski zak. z dne 14 III. 1933 določa (§ 2) le: »Občine so po prostoru, na katerega se razteza njihova oblast, neprekinjene — naravne in gospodarske eđinica... Meje vsake občine morajo biti oznamenovane v naravi vidno s primernimi znaki.« — Zakon o občinskih ljudskih odborih (1952) pa določa (čl̂ 7) : »Občina je teritorialna in gospodarska celota, ki jo sestavlja eno ali več n a s e l i j . « — Prim, tudi: Uvodi h »Krajevnemu imeniku LRS«, 1952, zlasti str. 4. * J. P o l e c , Kraljestvo Ilirija, str. 158, 159. 5 Prav tam, str. 103, 163, 169, 187 in M. Wu 11 e, I.e., str. 26—31. 6 J o s . R e d l i c h , Das Wesen der österr. Kommunalverfassung (1910), str. 16. — (Hvaležna naloga bi bila, ta poskus zasledovati v tržaškem državnem arhivu, ugotoviti Stadionove ideje in njih poreklo, pa tudi ostale njegove Ereosnove na Primorskem, n. pr. za ljudsko šolstvo). — Prim, tudi Wu r z-a c h , Biogr. Lexikon, 37. Bd., str. 2—4. 688 pravice: a) volitev njenih predstojnikov in zastopnikov; b) sprejem novih članov v občinsko zvezo; c) samostojno upravo njemih zadev; d) priobčevanje uspeha njenega gospodarstva in praviloma e) javnost razprav njenih zastopnikov. Oktroirana marčna ustava je v § 33 popolnoma sprejela te »neod- stopne pravice« kot »temeljne pravice občine«. Glede natančnejših določil napotuje ustava kakor kromeriški osnutek na občinski zakon. 5. Osnutek občinskega zakona je bil tačas, ko je izšla (4 marca 1849) * ustava, že objavljen in razposlan v izjave. Za njegov postanek se arhivni viri doslej niso našli. Verjetna jih tudi ni bilo mnogo. Časovne razmere pač niso dopuščale dolgih posvetovanj in razprav. Velja pa grof Stadion vsaj kot idejni oče tega zakona, njegov uradnik, tedaj še zelo mladi Henrik grof Clam-Martinic7 pa kot koncipient zlasti zname^ nitega načela, ki stoji na čelu zakona: »Svobodna občina je temelj svobodne države.«8 V naši deželi so se seznanili z osnutkom najprej iz uradne »Laibacher Zeitung«, ki ga priobčuje 4. januarja 1849. 6. Ko je ob istem času, v začetku leta 1849, odredil pravosodni minister dr. Aleksander Bach za vse dežele komisarje, ki naj bi na licu mesta izvršili potrebna preddela za preosnovo vsega pravosodja in zlasti našli primerno razdelitev sodnih okolišev, je notranji minister grof Stadion imel za nujno potrebno, da se izvrše sočasno in skladno z delovanjem teh sodnih komisij tudi preddela za upravno razdelitev dežel in za uvedbo občinskega ustroja. Zato je z okrožnico z dne 8. fe­ bruarja 1849 (št. 728 M. J.) naložil vsem deželnim predstojnikom,9 da nemudoma sestavijo odbor (»komite«) izkušenih, v deželi znanih uprav­ nih uradnikov, ki že poznajo duha novih uredb in začno' takoj z izvedbo teh preddel na podlagi poslanega jim osnutka občinskega zakona in nameravane uredbe upravnih oblasti. Prehajajoč na načela občinske ureditve, kaže Stadion na to, da namerava v vseh deželah, ki so že katastrsko izmerjene, postaviti katastrsko ali davčno občino za krajevno občino. Le tako je po njegovih mislih mogoče doseči, da ima vsaka občina svoje zaključeno' ozemlje. To je neobhodno potrebno tudi za napravo zemljiških knjig na podlagi nove občinske ureditve, kakor tudi za davčni predpis. 7. Iz osnutka je pa tudi razvidno, da namerava Stadion poleg krajevnih ustanoviti že takrat tudi občine višjih upravnih edinic: o k r a j n e in o k r o ž n e , ki so po osnutku potem tudi uzakonjene, pa niso nikdar oživele. Poleg teh navaja osnutek kot vmesni organ med krajevno in okrajno občino še o k o l i š n o o b č i n o , ki jo imenuje v izvirniku »Ga u g e m e i n de« (§§ 142—159).10 Ta občina se potem ni uzakonila. ' Ottüv Slovnik naucny (1892), V. zv., str. 427. 8 Josef R e d l i c h , Das österr. Staats- und Reichsproblem I (1920), str. 373 sl. 9 OD AS, gubern. prež. spisi št. 410/1849. 1 0 »Gau« pomenja v germanski upravi večji upravni okoliš, večje okrožje, pokrajino. Tukaj je mišljen manjši okraj. Cigale sloveni: »Gau = oblast, okraj, okrajna« ;janežič-Bartel: okrog. Cigaletovih izrazov ne moremo rabiti, 44 689 Okolišno občino označuje § 142 osnutka kot družbo več v bližnji med­ sebojni zvezi stoječih krajevnih občin, ki tvorijo skupno zaključeno ozemlje in katerih interesi so osredotočeni v enem glavnem, v ozemlju okoliša ležečem kraju. V naslednjih paragrafih (do § 159) j e potem določen še delokrog in organizacija te vrste občin. Glede okolišnih občin nalaga okrožnica še posebno navedenemu komiteju, da na podlagi krajevnih razmer označi na karti njihove meje in j ih še posebej pregledno sestavi z navedbo površine in približnega števila prebivalcev. Tudi naj se navede, kateri kra j naj se določi kot glavni. To bo kakšno mestece ali trg ali večkrat tudi sedež prejšnjega gosposkinega urada. Da se bo pri tem treba ozirati na oddaljenost posa­ meznih krajev in sploh na krajevne razmere, se razume. Treba j e tudi vedeti število prebivalcev teh okolišev, ker se po tem ravna (po osnutku) število poslancev v okrožno skupščino (§ 177 osn.). 8. Odrejeni odbor1 1 se je sestal 21. februarja 1849. Prisostvoval mu je tudi gubernijski svetnik Friderik vitez K r e i z b e r g, eden naj­ sposobnejših kranjskih upravnih uradnikov predmarčne dobe. Po Kreizbergovem sporočilu1 2 se je sklenilo na tem sestanku, da se za­ slišijo glede nameravane upravne preosnove najprej okrožni glavarji in pošlje gubernij šele potem ministrstvu svoje mnenje. Kreizberg pa meni, da je gubernij dolžan takoj sporočiti svoje tehtne pomisleke o marsikaterih točkah poslanih osnutkov. Ob naglem (»rapidnem«) toku tedanjih dogodkov j e imel Kreizberg vsako odlaganje za škodljivo. Zato je poslal po guberniju na ministra Stadiona osebno naslovljeno svojo izjavo z dne 28. februarja, sklicujoč se na svoje poznavanje dežele, dolgoletne skušnje ter na znano pripravljenost ministra, uva- ževati take predočbe. K r e i z b e r g o v o p i s m o je izredno zanimivo ne le po takratni pomembnosti povedanih zamisli, marveč tudi po prostodušnem pri­ znanju izvrstnosti francoske uprave v ilirskih pokrajinah s strani tako odličnega strokovnjaka, ki j o j e imel še sam priliko natančno poznati. Tukaj uvodoma poudarja, da j e dal Napoleon leta 1811 ilirskim pokrajinam vzorno uredbo in j e le obžalovati, da j o j e avstrijska vlada potem popolnoma odpravila. Sicer tudi leta 1813 in 1814 ni manjkalo glasov za delno ohranitev francoske uredbe, ki j e še sedaj v dobrem spominu. Toda ti glasovi so se pojavljali le bolj plašno, da se ne bi osumili tačas zelo preganjanega frankofilstva. Kreizberg, ki j e bil 1813 prideljen armadnemu civilnemu komisarju baronu Marenziju, j e prišel najprej v beljaško okrožje, potem na ker pomenjajo danes druge edinice. — Ob rabi oznake »okrog« danes »Gaugemeinde« ne moremo imenovati »okrožno« občino, ker znači sedaj ta »Kreisgemeinde«. Na predlog prof. R. Kolariča, ki se mu za to najlepše zahva­ ljujem, sem se odločil za izraz »okoliš«, ki pb današnjem pojmovanju ozna­ čuje ozemeljsko redno večjo edinico kakor je občina in manjšo od okraja. — O nazivu »občina« pa prim, moj članek: ».Zupan' in .občina' v novejšem slovenskem izrazoslovju«, Zgodovinski časopis, V (1951), str. 222—234 1 1 Sestava tega odbora in njegovi sklepi nam doslej podrobno še niso znani, ker spisov politične organizacijske komisije še ni bilo mogoče najti. 12 OD AS, gubern. prež. spisi št. 543/1849. 690 Kranjsko, kjer je bil nastavljen kot okrožni komisar. Tako je imel- priliko primerjati francosko' upravo, ki jo je še našel v naših deželah, z avstrijsko. Ta primera je bila skoraj vseskozi v prilo>g -francoski. Poslani ministrski osnutki za novo organizacijo* mu vzbujajo mla­ dostne spomine na še posebej odlično francosko upravnopolitično in občinsko organizacijo, katere izvrstnost je šele v zrelejših letih prav doumel. Francozi so našli ilirske dežele v istem upravnem sistemu, kakor j e ostalo celovško okrožje in Štajersko še do 1849. Po' svoji uredbi so postavili v vsakem prejšnjih okrožij kot državnega uradnika le po enega političnoupravnega predstojnika (intendanta ali subdeléguéja) in enega tajnika (secretaire). Za ostale uradne izdatke (frais de bu­ reau), katerim so prištevali tudi plače za manipulacijsko osebje, j e ' prejemal intendant pavšal. V podeželju so* ustvarili iz posameznih mest ali iz več združenih katastrskih občin mêrije ali komune, ki jih je razmejila francoska vlada sama, hoče reči: brez sodelovanja prebi­ valstva. Ljubljansko okrožje je štelo poleg ljubljanske mêrije s takrat le 9885 prebivalci 47 mèri j s 1263—4593 prebivalci; le v kranjski mêriji jih je bilo* 7351. — Novomeško okrožje je obsegalo 57 mêrij s povpreč­ nim številom 1893—3413 prebivalcev; postojnsko' pa 20 mêrij z 2748 do 6844 dušami. Za načelnike teh mêrij je postavljala vlada sama izmed uglednih občanov mere, ki so bili za upravno stroko, cd katere je bila sodna in davčna strogo ločena, osebno odgovorni. V pomoč jim je bil pristav (adjunkt). Oba sta bila imenovana za dobo- petih let. Plače nista pre­ jemala. Pač pa sta imela častne pravice: uradno oblačilo, častne znake, častno stražo in pozdrav. Kreizberg poudarja, da so mèri v Iliriji uži- vali velik ugled. Mêr je nastavil tajnika, plačanega od komune. Municipalni (ob­ činski) svet pa je postavil še dogovorno z mêrom občinskega blagaj­ nika (receveurja) in druge nameščence, kakor: policijskega komisarja, tehnično' osebje itd. Mèri so bili tako brezplačni državni uradniki in hkrati občinski predstojniki. Kot taki so imeli skupaj z municipalnim svetom naravni, kot državni uradniki s pristavi pa od države preneseni delokrog. V obeh pogledih so ta delokrog urejevala natančna in izvrstna navodila. Novi osnutki upravne ureditve spominjajo Kreizberga v marsičem francoske uredbe, pa j o deloma prekašajo. V nekaterih drugih točkah, v katerih se razlikujejo od francoskega sestava, pa bi bile zaželene spremembe, približajoče jih bolj francoski organizaciji, ki se je v ilirskih pokrajinah že praktično obnesla. Namesto da se postavi na čelo velikega dosedanjega okrožja, kakor po francoski uredbi, le en višji upravni uradnik, se sedaj pri nas po osnutku razdeli dežela v okraje s povprečno 50.000 prebivalci. Na čelu teh stoječi okrajni glavar naj bi bil kot državni uslužbenec sam odgo­ voren za upravno službo v okraju. V tem pogledu prekaša osnutek francosko ureditev. Tej se je po pravici očitalo, da zanemarja skoraj *** 691 popolnoma zasebne in krajevne zadeve ter se peča izključna z vlad­ nimi posli, ki j im je komaj kos. Zamišljeni okrajni glavarji na j oskr­ bujejo oboje. To pa j e mogoče le v malih zaokroženih okrajih, tembolj ker bo po francosko uredbi obljubljeni, pa ne izvedeni, a sedaj pred­ videni reprezentativni sistem v krajevnih občinah, v okoliših, okrajih in okrožjih poslovanje silno pomnožil. Razen tega — pripominja zani­ mivo Kreizberg — je važna vedeti, da je francoska vlada leta 1809 nastopila z velikanskim ugledam, ki j e bil naravna posledica sijaja, ki j e takrat obdajal1 zmagoslavnega Napoleona. Ta sijaj je nepre­ magljivo vplival na vse sloje prebivalstva njegove razsežne vladavine. Zato se je tudi njegovim odposlancem brezpogojna uklanjalo, zlasti ker j im je stala ob strani močna vojaška sila in izvrstna, čeprav ne številno orožništvo. V čisto drugačnem položaju pa j e avstrijska vlada. Na predvečer novih upravnih uredb so avstrijske armade zaposlene izven državnih mej in se mora vlada posluževati večinoma istega uredništva, ki ga j e protivladni tisk vlačil v blato. Le dobremu in zdravemu čutu poštenega ljudstva se j e zahvaliti, da j e še po letu 1848 mogoče ohraniti državni stroj z istim uradništvom v še primernem teku. Zategadelj bi bila izvedba nove organizacije z maloštevilnim višjim uradništvom po francoskem sistemu nemogoča, pač pa je po predvideni nastavitvi več­ jega števila okrajnih glavarjev izvedljiva, toda le, če se načrt občinske uredbe primerno spremeni. Kreizberg se obrača zlasti proti volilnosti občinskega zastopa, posebno da bi voljeni občinski predstojnik izvrševal posle prenesenega delokroga in kaznovalno pravico v krajevni policiji. Kaj j e pričakovati od voljenih občinskih predstojnikov zlasti glede poslovanja v prene­ senem delokrogu, j e točno povedal članek v »österr. Courier« dne 21. februarja, št. 44. Tam povedana velja natančno tudi za kranjske razmere. Člankar izhaja vseskozi s praktičnega stališča in mu govori iz srca. V mnogih občinah se volitve morda sploh ne bodo mogle vršiti ali pa se bodo (tudi v mestih) kaj nesrečno izvršile. Najbolj miroljubni in najboljši ljudje bodo izostali; kričači in spletkarji bodo voljeni za občinske predstojnike. Za oskrbo države po takih od. občanov slučajno izvoljenih organih ne bo mogel nositi odgovornosti noben okrajni gla­ var, noben okrožni načelnik, ne guverner in ne minister. Zato bi bil tak način upravljanja res proti ustavi, k e r j e odgovornost ministra ne­ omajen državni osnovni zakon. Take predaleč idoče občinske samo­ uprave ljudstvo samo niti ne želi. To hoče le mir, red, varnost in povratek v vsakem pogledu zadovoljivega stanja, oživljenje prometa in kredita ter jamstvo lastnine že sodobnikom. § 126 osnutka določa, da more vlada občinskim1 predstojnikom namenjeni preneseni delokrog popolnoma ali delno poveriti svojim uradnikom. Kmalu pa se bo prepričala, da se bo moralta zgoditi to povsod, ponekod tudi v mestih. Po Kreizbergovem mnenju bi se moglo vsem tem neprilikam iz­ ogniti s posrečenim prilikovanjem francoskemu občinskemu sistemu. Vsaka krajevna občina, ki se bo praviloma krila s katastrsko — kajti več teh se bo ' prostovoljno le prav zelo redko združilo — imej sicer 692 naravni delokrog, vendar naj se ta omeji le na gospodarske zadeve. Odvzame naj se torej krajevni občini po osnutku namenjeni ji delokrog glede podelitve obrti (§ 84), policijskega poslovanja (§ 85) in kazno­ valne pravice (§ 122). Ta delokrog in pa od države preneseni (§§ 126 do 141) naj se poveri predstojniku okoliša (Gauvorsteher). Tega naj imenuje državna uprava sama iz srede občanov kakor nekdanje fran­ coske mere z istimi častnimi pravicami in če le mogoče, z istim nazivom »mêr«, ki je še v vseh bivših ilirskih pokrajinah dobro znan in zelo ugleden. Prideli naj se mu v obliki prejšnjega municipalnega sveta prosto voljeni okolišni odbor (Gauausschuss). Za prejšnje ilirsko ozemlje naj se vzame za podlago razdelitve na okoliše prav francoska razde- litev na mèri je, ki jim j e ustrezala v teh pokrajinah še obstoječa raz­ delitev na glavne občine. Za samostojno opravljanje prenesenega delo­ kroga po predstojniku okoliša ali mêrije in za poslovanje odborov naj se primerno prirede navodila, k i so veljala za to v ilirskih pokrajinah. Ako ožive tako na Kranjskem nekdanje mêrije, v ljubljanskem okrožju 47, v novomeškem 57, v postojnskem 20, skupaj v celi deželi 124, jih bo približno po 13 pod enim okrajnim glavarjem. Ta bo s po- močnikom mogel opravljati vladine posle po mêrih, zlasti ker bo še vedno najti poštenih in sposobnih mož, ki bodo pripravljeni sprejeti od vlade državni posel, za čegar opravljanje bi si mogli najeti od okoliša plačanega tajnika. V bivših ilirskih pokrajinah bi bilo možno izvesti tako organizacijo naglo in brez posebnih ovir, ker j e pa že preizkušena, tudi v celovškem okrožju in na Štajerskem. Seveda, če se misli (§ 177) na okoliše z 10.000—20.000 prebivalci, ni verjeti, da se najdejo možje, ki bi opravljali brezplačno službo za tako obsežno upravno edinico. Treba bi bilo zopet plačanih predstojnikov, ne glede na to, da ob velikih okoliših okraji s 50.000 prebivalci ne bi imeli več smisla. Francozi s tolikimi skušnjami z revolucijami in konstitucijami imajo od vlade i m e n o v a n e g a mera. Že izza prvega časa revo!ucije so ga ohranili ves čas svojega pestrega državnega življenja. Tudi v najnovejšem času, ko se j e francoska država zopet vrnila k republiški državni obliki zelo svobodnega značaja, j e ohranila mèra kot imem> varnega državnega uradnika. Skušeni Francozi imajo za to svoje raz- loge; neobhodno bi bilo potrebno uvesti to načelo tudi v avstrijski zakonodaji. Ni zahteva ljudstva, da se avstrijska ustava na stroške svoje kakovosti piše z izvirnimi črkami, kakor je to zahteval glas v državnem zboru. Slednjič se izreka Kreizberg pripravljen, da priredi na zahtevo osnutek po razloženih načelih v najkrajšem času.13 9. Kreizbergovo pismo j e poslal deželni guverner Leopold grof W e l s e r s h e i m b ministru Stadionu s spremnim poročilom (dne 2. marca 1849). Ker ga j e pisec prosil za hitro odpravoi pisma, še ne 1 3 Kreizbergovo pismo je poslal gubernij v izvirniku (9. III. 1849) ministru. Zato v prež. spisu št. 543 ex 1849 ni bilo ohranjeno. Izvirnik v spisih notr. min. na Dunaju je deloma ožgan. Prepis je vložen sedaj spisu št. 543 (praes. 1849 v OD AS). 693 more podati obširnejšega in. utemeljenega mnenja o primernosti v pismu izrečenih pomislekov. Na. prvi pogled pa more reči, da ni neutemeljeno in j e uvaževanja vredno njegovo naziranje, da bo izvedba) zamišljenega občinskega ustroja1 naletela v ilirskem guberniju na bistvene in ne lahko odpravljive težave in je primernejša tukaj že preizkušena fran­ coska mêrijska uredba. Lastna opazovanja in mnenja mnogih uvidevnih poznavalcev razmer utemeljujejo prepričanje, da prebivalstvo Kranj­ ske in Koroške še dìaléko ni zrelo za občinski ustroj, sloneč na široki samostojni osnovi, ki ne obsega le notranjih, zgolj gospodarskih, mar­ več tudi upravne zadeve. Prebivalstvo nima še politične izobrazbe; ni še vsestransko sposobnih oseb za razne občinske organe, zlasti ne za službo občinam poverjenega političnega in ostalega upravnega delo­ kroga. Zlasti podeželske občine nikakor niso sposobne, da bi samo­ stojno, brez neposrednega in zapovedujočega vplivanja izvršilne dr­ žavne oblasti prevzele in primerno opravljale eksekutivno službo. Še v mestnih občinah se more večkrat prepričati, kako nepovoljno se po takrat mnogo enostavnejšem, načinu opravljajo zdravstvene, obrtne, policijske zadeve, skrbstvo za ubožce itd. Se slabše je to v podeželju. Znano je, kako težko je najti primernih srenjskih predstojnikov an od­ bornikov; kako težko jih j e pregovoriti za sprejem te funkcije in kolikim neprilikam so izpostavljeni, če vestno izvršujejo svojo dolžnost. Dokaz za to so najnovejše volitve za zaupnike pri vojaških nabornih komisijah; v nekaterih krajih ni bilo najti za to pripravljenih mož, ker se niso hoteli izpostavljati navzkrižju med svojo vestjo in koristjo sosedov. Obsežnejše svoje mnenje pa obeta guverner, brž ko prispejo zahte­ vana mnenja okrožnih glavarjev.14 10. Kreizberg j e le predobro slutil, da j e treba z opombami k osnutku pohiteti. Ko se mu j e Stadion zahvalil (11. marca) z omembo, da bo njegove opombe porabil, ko pride do izvajanja razdelitve v okraje in okrožja, je odločitev glede občinskega zakona že padla. Ministrski svet je predložil vladarju s spremnim poročilom1 6 dne 15. marca občinski zakon v podpis. Jedrovito navaja poročilo glavna načela zakona in daje tako tudi glavne smernice za njegovo uvedbo. Uvodoma označuje organizacijo občinskega ustroja »kot prvo in najnujnejšo nalogo pri velikem delu nove ustrojbe državnih razmer. Državna ustava temelji na organizaciji občinskega ustroja kot na svoji podlagi. Prav tako je popolno pre- osnovo državnega sestava mogoče izvesti le na podlagi na novo osno­ vane občine, ker j e po tem sestavu neobhodno potrebno, da se oni del 1 4 OD AS, gubern. prež. spisi št. 543/1849 in št 1339 M. I. v arhivu notr. min. na Dunaju. 15 »Allerunterthänigster Vortrag des treugehorsamsten Ministerrates be­ treffend die Erlassung eines provisorischen Gemeindegesetzes.« — Priobčen v »Wiener Zeitung«, 20.III. 1849; v: J o s . R e d l i c h , Das Wesen der österr. Kommunalverfassung, str. 74 si. in v zbirki: »Allerunterthänigste Vorträge zu den im Reichsgesetzblatte 1849—1851 erschienenen Gesetzen und Verordnun­ gen.« — Izvirnik v arhivu notr. min. na Dunaju, št. 2106, praes. K 11 in genere, je po požaru 15. 7.1927 precej okrnjen. 694 izvršilne oblasti, ki je z življenjem v občini v naravni zvezi, poveri občinskim organom. Splošni glas ne zahteva nobene preosnove bolj nujno in bolj silno nego občinsko uredbo in glasno priča o globokoi in splošno občuteni potrebi. Tej zadostiti ima ministrski svet za svojo^ dolžnost in predlaga v izvršitev v IV. oddelku državne ustave občinam zajamčenih temeljnih pravic občinski zakon. Ministrski svet označuje predloženi osnutek provizoričnega in ne definitivnega zakona. (Zato se tudi ta zakon »p r o v i z o r i č n i ob­ činski zakon« imenuje.) Ob nenadnem prehodu od prejšnjih, stoletja obstoječih uredb k docela novi ureditvi manjka namreč vladi skušnja, ki bi edina omogočila zadostiti v enaki meri vsem potrebam', vsem stopnjam izobrazbe in razvoja avstrijskih narodov. Le praktična provi- zorična izvedba more dati tako skušnjo' in seznaniti s temi potrebami. Predloženi osnutek ima dovolj razvojne možnosti, da se, postavljen v življenje narodov, sam iz sebe razvija in napreduje, da' izloči to>, kar se ni obneslo in sprejme ono, kar se pokaže kot zaželeno in potrebno. Potem bo šele mogoče izreči zanesljivo pravilno1 sodbo o zakonu. Zatem bo stvar deželnih zastopstev — že takrat se j e torej to predvidevalo' — da oziraje se na posebne razmere posameznih delov dežele, na potrebe, ki se pojavijo, zakon preurede. Ministrstvo je vodilo predvsem prepričanje, da občinska zveza je in mora biti naravna, da mora biti povsod, kjer se je razvila po na­ ravnih ali pa po pozitivnih razmerah,'skupnih interesih, po skupnem življenju in delovanju, zakonito priznana in v svojem obstoju zajam­ čena. Krajevna občina, kakor dejansko obstaja, ima že po svojem obstoju dobro pravico, zahtevati svoj individualni obstanek; občina je pravna oseba, ki je upravičena zahtevati priznanje in zajamčenje svo­ jega nadaljnjega obstoja.1 6 Zato določa zakon dejansko obstoječe krajevno občestvo (katastrske občine tu ne omenja) ko>t najnižjo stopnjo* v občinskem ustroju. Ne izključuje pa združenja več takih občin, če so po svoji legi in naravnih razmerah ozko* med seboj zvezane ali niso v stanu ločene nositi večja bremena, ki bi jih povzročila nji­ hova samostojnost. Razdelitev v o k r a j e in o k r o ž j a temelji sicer na pozitivni odredbi, ki pa ima vendar svojo podlago v posebnih razmerah dežele, ki zahtevajo vselej glavni ozir pri razdelitvi. Vključitev občin v okraje povzroči sčasoma naravno tudi neko povezavo interesov med njimi in jih tako poveže v trajnejšo skupnost. Zategadelj je treba po mnenju ministrstva tudi okraje in okro<žja pojmovati kot občine višje stopnje in jim, nakazati mesto v občinskem zakonu. Le dežele kot občine še višje stopnje ne kaže urediti v občinskem zakonu, kakor se je to zgo­ dilo, čeprav le v nekaj določilih, na koncu osnutka. Iz prav obrazlo- 18 Podobno, pa še bolj živo poudarja potrebo n a r a v n e podlage občine Bachovo poročilo vladarju k organizacijskemu predlogu političnih upravnih oblastev na Češkem z dne 31. VIL 1849, drž. zak. (dopolnilni zv.) 1849, št. 352. — Gl. tudi § 2 jsl. obč. zak. od 14. III. 1933, cit. v op. 3 tega spisa. 695 ženega vidika j e razumljivo, da govori zakon o občini, kakor jo sedaj pojmujemo, dosledno o k r a j e v n i občini.16'"1 A v t o n o m i j o , samoupravo občin, v vsem, kar se tiče njenih interesov in ne posega v tuje_ področje, proglaša ministrstvo za v r - h o v n o v o d i l o pri organizaciji občin. Je to naravna pravica občine, ki; ne sme biti samovoljno omejena. Tudi ne sme občina višjega reda potegniti kaj v svoj delokrog, kar mora biti prepuščeno v samoodločbo nižji občini. Predloženi zakon jamči občinam v vseh njihovih notranjih zadevah popolnoi samoupravo! v vsem, kar občino samo zadeva v upravi njene imovine, postavitvi občinskih organov, v izvrševanju le krajevne policije. Iz narave občine izhaja pa tudi dolžnost, varovati stalne inte­ rese trajne občine napram vsakokratnim občanom. Občina je moralična oseba, obsega sedanje in prihodnje rodove in je kot taka neumrljiva. Iz vrhovnega načela samouprave pa tudi sledi: Kakor je vsaka občina poklicana, da razpolaga z vsem, kar spada v njen delokrog, so v občinskih zadevah le tisti upravičeni odločati, ki j ih resnični interesi vežejo na občino. Da naj odloča vseskozi le z večino občanov določeni krog mož, ki po svoji skušnji, znanju in poštenosti uživajo zaupanje svojih soobčanov, je utemeljeno v opazovanju, da so množice le preveč podvržene trenutnemu razburjenju in neštetim vplivom, ki se jim v splošnih zborih ni mogoče ogniti ter se dajo le težko vaditi. Utemeljeno pa j e tudi v dosledni izvedbi ustavnega reprezentativnega sistema. V občinsko predstavništvo so pa poklicani le občani, ki j ih vežejo na občino tvarni interesi, in to v razmerju, v katerem, prispevajo k iz­ datkom občine in uživajo njene dobrote. V tem j e temeljna misel volivnih razredov. 11. Vladar je podpisal zakon že 17. marca. Prejšnji osnutek se je le malo spremenil. Glavna razlika j e ta, da zakon okolišne občine (Gau- gemeinde) ne pozna več. Zato j e izpuščen ves I. oddelek Drugega dela osnutka (§§ 142—162) in so temu primerno prilagođeni § 165 (149 zak.) in 177 (§ 161 zak.). — Izpnščen je tudi zelo kritizirani § 84 osnutka, ki stavlja podeljevanje obrtnih pravic v pristojnost občinskega odbora. — Upoštevaje z več strani izraženo bojazen, da po> zamisli zakonoda­ jalca z majhnimi katastrskimi občinami skladajoče se krajevne občine ne bodo zmogle naloženih bremen, vstavlja zakon novo določilo §-a 4, po katerem se posamezne občine, ki nimajo sredstev, da bi zadostile naloženim jim dolžnostim, smejo združiti z drugimi v eno krajevno občino. — Dopolnjen j e § 119 osn., ki kratko* navaja »izvrševanje kra­ jevne policije«; v zakonu pa so navedene vrste te policije. 12. Ministrstvo pošilja potem (28. marca 1849) ilirskemu guberniju prvih 400 izvodov še v obliki dotlej navadnega odprtega patenta 1 7 izda- 1 6 a Prim, o tem nazivu »krajevna občina«: Carl B r o c k h a u s e n , Verei­ nigung u. Trennung von Gemeinden. Beiträge zur Abgrenzung des Gemeinde­ begriffes (Wien 1893), str. 21—23. 17 Priobčen pa je bil zakon naknadno, kakor po naredbi 2. IV. 1849 vsi med 2. decembrom 1848 in 30. septembrom 1849 izdani zakoni v d o p o l n i l ­ n e m zvezku drž. zak. 1849, pod št. 170. 696 nega provizoričnega občinskega zakona z ukazom, d a g a takoj razglasi in z dostavkom, da izvršilna navodila slede. Dotlej pa naj se poslani izvodi razdele med vsa politična oblastva, ker je potrebno, da se pred izvedbo s tem važnim zakonom najnatančneje seznanijo.18 Gubernij tega naloga ni takoj izvedel, marveč ministrstvo opozoril na neobhodno potrebo slovenskega prevoda, ki naj bi se razglasil гатасћ lažje razlage vzporedno z nemškim besedilom, in vprašal, če bo mini­ strstvo samo preskrbelo ta prevod, kakor se je to zgodilo v zadnjem času z drugimi zakoni.1 9 Sele na pritrdilen odgovor ministrstva (dne 5. aprila) j e gubernij razposlal patente okrožnim uradom v daljno razdelitev s pristavkom, da bo nemško-slovensko besedilo sledilo.20 13. Medtem je pa ministrstvo (2. aprila) izdalo izvršilna navodila in razlago (§§ 1—20) občinskega zakona. Za ustvarjanje občin, ki prihaja v pričujočem spisu edino v poštev, so merodajna navodila k §§ 1—6 zakona. V teh se postavljajo skladno z zakonom tale načela: Kot krajevna občina veljaj praviloma kot samostojna celota razmejena katastrska ali davčna občina. Zakon postavlja to načelo zato: 1. ker dobi občina s tem zaključeno, natančno razmejičeno ozemlje; 2. ker se s tem ohrani dejanski obstoj in uveljavi pravica vsake dejansko obstoječe občine, da se prizna in zajamči njeno stanje.2 1 Fakultativna združitev več katastrskih, občin (§ 3) v eno krajevno se izvrši le na zahtevo katastrskih občin samih. Taki zahtevi se nikakor ne sme nasprotovati. Zlasti majhnim občinam se naj predočijo pred­ nosti take združitve. Tam, kjer katastrske občine nimajo sredstev, da zadostijo po zakonu naloženim j im dolžnostim, je združitev po § 4. imperativna. To so glavna načela zakona za tvorbo občin. Nikjer pa niso v z a k o n u določeni p o s t o p e k in o r g a n i , ki ga imajo izvršiti. V tem pogledu daje izvršilna naredba točna navodila, izrecno določajoča, da ima le o k r o ž n i g l a v a r pravicoi sestaviti občino'. Prepuščeno je njegovemu izprevidu in odgovornosti, da postopa pri tem, seveda v okviru zakona, na podlagi svojih lastnih izkušenj ali pa, da o tem prej zasliši na primeren način občinske predstojnike svojega okrožja. Ce se zdi združitev več katastrskih občin zaželena, se j e treba pri tem ozirati ne le na obseg, številoi prebivalstva, zemljepisno lego in dušnopastirsko razdelitev dotičnih občin, marveč tudi na morebitne posebne razmere in simpatije posameznih občin, ki delajo' združitev izvedljivo in zaželeno. Sicer pa j e gledati tudi na nasprotujoče si želje in prilike takih občin, ki ne dopuščajo njihovo združitev. Ko bi bila zaželena združitev katastrskih občin različnih okrajev ali okrožij, se 18 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—8, št. 6874/1849. 19 Prav tam. 20 Prav tam, št. 7410/1849. 2 1 To načelo se je tačas z mnogih strani grajalo, češ da so bile kat občine svojčas stvorjene le v namene razmerjanja, pri čemer je bil merodajen le geometričen lik. (Gl. Lud. G u m p l o w i c z , Dae österr. Staatsrecht (19073, str. 215e). 697 ne sme opustiti predhodno pritrdilo prizadetih občin in predpostavlje­ nega jim okrožnega glavarja. Vselej, ko se občine o tem zaslišijo, se morajo njihove izjave, potem mnenja okrajnega komisariata z utemeljitvijo vred zapisati v zapisnik in sestaviti seznam teh občin. Seznam se mora predložiti z zapisnikom o željah občin vred okrožnemu glavarju v odločitev. Po> tej odločitvi se sestavi imenik novo osnovanih krajevnih občin, ga razpoloži pri okrožnem glavarstvu v javni vpogled in po okrajnih komisariatih raz­ glasi občinam, hkrati pa določi štiritedenski rok, v katerem morejo tako »beine, ki žele združitev z drugimi, kakor tudi temu ugovarjajoče naznaniti svoje zahteve. O teh prošnjah naj okrožni glavar razpravlja z občinskimi predstojniki in odborniki prizadetih občin. Pri tem bo našel primeren povod, da predvsem majhnim občinam, kažoč na nji­ hove iz naravnega in prenesenega delokroga izvirajoče dolžnosti, pred­ oči koristi, ki j im nastanejo po združitvi. Po potrebi naj tudi pokaže nujnost take združitve in jih opozori na imperativno združitev po § 4. Potem ko so imeniki dbčin na ta način urejeni, naj se objavijo. Na njihovi podlagi se zatem napravijo daljnji v občinskem zakonu odrejeni koraki: sestava volilnega imenika, tvorba volilnih razredov, razpis volitev ter zaprisega občinskega predstojništva. V izvršitev teh poslov naj okrožni glavar razdeli okrožje v razdelke in za vsakega odredi okrožnega komisarja ali državnega uradnika okraja in jim poveri izvedbo zakona. Deželnemu poglavarju se posebno nalaga, da posveti izvedbi občinskega zakona kot temelju državnih razmer vso svojo pozornost in dejavnost. Izda naj po sporočenih navodilih pri­ merno in obsežno i n s t r u k c i j o o k r o ž n i m g l a v a r j e m , j im jasno pokaže pot pri izvedbi zakona, težja mesta pojasni z vzgledi in komentarji, sestavi potrebne obrazce in sploh vse odredi, kar je po­ trebno za popolno razumevanje zakona in dosego smotrnega, enakega postopka pri njegovi izvedbi. Naroči naj okrožnim glavarjem, da se potrudijo za naglo in pravilno izvršitev in skrbno izbiro v to dolločenih uradnikov. 2 2 14 V potrdilu prejema te naredbe 2 3 pristavlja Welsersheimb (7. aprila) opozorilo na težkoče, na katere bo naletela izvedba zakona zaradi zelo nizke kulturne stopnje večjega dela podeželskega prebival­ stva, njegovih neznatnih finančnih sredstev, njegove popolne politične neizobraženosti in že doslej opazovanega odklanjanja občinskih funkcij. Zato se bo občinska uredba oib vsej prizadevnosti in trudu mogla le polagoma z mnogo prizanesljivosti glede časa in popolnosti izvesti. V zadnjem času prispela poročila o opažanjih predstojnikov okrajnih komisariatov in na deželi izpostavljenih preiskovalnih komisarjev to bojazen le potrjujejo. 15. Na te opazke se j e ministrstvo — podpisan je sicer državni tajnik dr. Pipitz, duh pa j e Stadionov — nemudoma odzvalo (11. apr.).2 4 22 ODAS, gubern. spisi, fasci—18, št 7330/1849. 2 3 Prav tam. 24 Prav tam, št 8159/1849. 698 Ministrstvo si nikakor ne prikriva težav, katerih glavna je nizka iz­ obrazba kranjskega ljudstva. Toda samostojni položaj občin, ki jim ga odkazuje novi zakon, j e nujna posledica novega državnega sestava in je z državno ustavo teT drugimi državnimi uredbami v organični zvezi. Zategadelj je naloga oblasti, z vso dejavnostjo in preudarnostjo uvesti svobodno občinsko življenje in vzbuditi zanj v ljudstvu dojem­ ljivost in razumevanje. Zato priporoča, da se najprej uradniki poglo­ bijo v zakon, uporabi vsako sredstvo za ljudski pouk, da se olajša izvedba zakona in odstrani zmotne predstave in morda na njih teme­ lječe odklanjanje, priporoča poljudno razlago v ljudskih časnikih, usten pouk po uradnikih, dušebrižnikih in drugih možeh, ki imajo zaupanje pri ljudstvu. Ce se posreči uvidevnejše može seznaniti z duhom in dobromiselnimi nameni tega zakona, je s tem vladnim orga­ nom zagotovljena velika pomoč pri izvedbi te pomembne uredbe. Pričakuje o>d- uvidevnosti in čuta dolžnosti uradništva, da ne klone ob prvih težavah. Sploh bo izvedba občinskega zakona pravo pre­ izkuse val o za zmožnost ali nezmožnost z njegovo izvedbo poverjenega uradništva. Le prevečkrat je izkusil, da je upornost in topost posa­ meznih občin posledica tega. da uradniki nimajo ali volje ali sposob­ nosti, pridobiti zaupanje občin in vplivati za namene vlade in koristi upravljancev. Zato predvsem taki uradniki, ki najmanj poznavajo ljudstvo in ga najmanj razumejo, to vedno najbolj glasno slikajo kot surovo in nevedno. 16. Iz tenorja spisov ljubljanskega gubernija se čuti, da j e le nejevoljno in z vidnim nezaupanjem v končni uspeh pripravljal od ministrstva mu s tako živim poudarkom priporočeno izvedbo občin­ skega zakona. Zadevne spise so v začetku obravnavali razni gubernialni svetniki kot referenti: baron Flödnig, Brandstätter, baron Spiegelfeld, ki mu je bil končno poverjen referat. Najbolj energični in najsposob­ nejši vitez Kreizberg j e odšel na večmesečni dopust. Ministrstvo je moralo (4. maja 1849) zopet priganjati zaukazano predložitev instruk­ cije podrejenim političnim oblastvom. Če še ni mogoče zakona raz­ glasiti, ker še ni slovenskega prevoda, to ne sme ovirati začetka preddel, nasprotno, poželjno je, da se ta dela opravijo pred razglasitvijo, da se more po te j takoj začeti z izvedbo.25 17. Komaj j e bil ta pogon v Ljubljani, je bila za 8. maja sklicana seja komiteja, ki ga je že sredi aprila zasnoval guverner za posveto­ vanje o najbolj smotrnem načinu izvedbe občinskega zakona. Udeležili so se ga poleg guvernerja njegov namestnik dvorni svetnik Andrej grof Hohenwart, okrožni glavar ljubljanski baron Mac Neven ter pre j imenovani gubernijski svetniki. Okrajna komisarja Janez Pajk v Kranju in Ivan Perko na Vrhniki sta bila kot veščaka že 14. aprila povabljena k referentu baronu Spiegel- feldu, da povesta svoje mnenje.2 8 25 ODAS, gubera. spisi, fase. 1—18, št. 9490/1849. 2 e Prav tam. 699 P r i posvetovanju komiteja se je sklenilo na Hohenwartov predlog, opustiti po poročevalcu sestavljeni pouk občinam; priobčijo pa naj se v nemškem in slovenskem časopisju gubernialnega območja primerni članki, ki so že naročeni. Komite je na tej seji sprejel tudi po Spiegelfeldu sestavljeno in­ strukcijo brez bistvenih sprememb, vendar do končne redakcije takrat zaradi nenadne obolelosti poročevalca, ki se ni mogel več vrniti v službo, ni prišlo. 18. Že na' koncu svojega gori navedenega poročila z dne 7. aprila omenja Welsersheimb bežno v zadnjem času došla mu opažanja ne­ katerih uradnih obveščevalcev glede nemožnosti izvedbe občinskega zakona. Zahteval j e namreč (20. marca) od okrožnih glavarjev in od predsedstev apelacijskega in deželnega sodišča, da sporoče svoja in svojih organov, ki prihajajo z ljudstvom v dotiko, opazovanja o spo­ sobnosti dosedanjih občin in njenih organov glede politične, socialne in umstvene izobrazbe in o razpoloženju glede občinske uredbe. 2 7 Ta opažanja so prav zanimiva za naše razmere pred sto leti, za mišljenje našega ljudstva in še bolj našega takratnega uradništva. Zato j ih navajamo, n e d a b i m o g l i z n j i m i v e d n o s o g l a ­ š a t i , posebno ne glede lastnosti našega ljudstva. Prvi je poročal (24. marca) postojnski okrožni glavar Jožef K o š a k a r (Koschaker).28 Občinski zakon mu z ozirom na velike naloge vzbuja sicer dvom, če jim bodo občine povsod' kos, vendar je treba sedaj po uzakonitvi vse storiti, da se doseže kar je pač mogoče. Vsekakor hoče kazati na zapreke, ki se bodo pokazale po stanju ljudske izobrazbe in zaradi krajevnih razmer. Čeprav so »Kranjci« nadarjeni, je vendar več vzrokov, da ljudska izobrazba ne napreduje. Prvi vzrok je stalna revščina, povzročena po navadno mnogo premajhni zemljiški posesti. Zato občine ne morejo vzdrževati šol, ne starši svojih otrok pošiljati v oddaljenejše kraje. Ce se pa v posameznih primerih izjemno to zgodi, se tako izšolani običajno ne vrnejo v domače kraje. V po­ stojnskem, notranjskem okrožju je povprečno ena trivialka za 5000 prebival­ cev in ena glavna šola za 50.000. Od 68 krajev z dušnim pastirjem jih ima le 19 šolo. Zato je razumljivo, kako redko se v dveh tretjinah okrožja najdejo pismeni ljudje. V vseh uradnih spisih je opaziti, da se celo srenjski pred­ stojniki in odborniki znajo le podkrižati. Pri dopisih je mogoče računati glede razumevanja le na višje rihtarje glavnih občin, pa še ti so zelo omejenih sposobnosti. Precej ovira napredek pomanjkanje večjih krajev v okrožju, ki drugod močno vplivajo na širjenje izobrazbe svoje okolice. Tudi je ovira večje izomike, da občine radi svojega uboštva in odročne lege niso v med­ sebojnem stiku. V takih okolnostih se pač ne more pričakovati, da bi poli­ tična, socialna in umska izobrazba podeželskega ljudstva segla preko ničle. Če se pa dvignejo posamezniki nad splošno raven, to ne odloča, kajti prav na te maloštevilne se more redko računati, tudi ne za mesta predstojnikov. Glede upravljanja občinske imovine ni pričakovati posebnih ovir. Razen nekaj srenjskih zemljišč (skupnih pašnikov) vaške občine nimajo skoro druge imovine. V večjih krajih, ki imajo tako imovino, se pa tudi laže najdejo možje, ki jim bo mogoče izročiti upravo. 27 OD AS, gubern. p r e ž . akti, št. 695/1849. 28 Arhiv notr. min. na Dunaju, št. 3500 MI/1849. 700 Najteže bo dobiti v podeželskih občinah župane, ki imajo za posle ekse- kutivne službe in prenesenega delokroga potrebne lastnosti. Za to ne zadostuje pismenost in priporočljiva zunanjost, treba j e izvežbanosti, poznavanje pred­ pisov, kar pa zahteva posebno predizobrazbo. Pričakovati je, dà se občine v veliki meri poslužijo v § 4. predvidene združitve. Vendar take preveč razširjene združitve seveda niso v smislu občinskega zakona. Mišljenja v sosednih občinah so večkrat različna; pogosto so med seboj sprte. V teh primerih ni misliti, da bi pri koncentraciji dobila vsaka občina v občinskem predstojništvu svojega zastopnika. Nastale bi ne­ prilike pri izvrševanju policijske uprave in prenesenega delokroga, ko bi se občina raztezala na preveliko ozemlje. Kar se tiče razpoloženja prebivalstva, se more to v bistvu uganiti. Na sedanji kulturni stopnji ima kmet le tvarni dobiček pred očmi. Največji mogoči dobiček ob najmanjši dejavnosti mu je vodilo za njegovo mnenje. Oprostitev od vseh urbarialnih in desetinskih dajatev mu pač prija, manj pa mu ugaja, če ga občinski zakon pritegne k raznim, mogoče velikim osebnim storitvam in denarnim prispevkom, katerih doslej ni bilo' treba in o katerih obsegu še ni mogoča presoja. Zato ni pričakovati, da se bo čutila prevelika ugodljivost. Neki okrajni komisar mu je sporočil, da nameravajo' njegovi okrajani prositi za oprostitev po občinskem zakonu naloženih jim dolžnosti, drugi zopet izjavljajo, da ne želijo, da jih vladajo kmetje. Prebivalstvo se že tako brani izvolitve za volilne može pri državnozborskih volitvah, sodelovanja pri sestavi konskripcijskih list, v nabornih komisijah in posebno v teh, ker se boje, nakopavati si sovraštva. Podobno poroča novomeški okrožni glavar Anton pl. L a u f e n s t e i n 2 8 a (referent okrožni komisar Boštjan Sarnitz, 26. aprila). Osnutek občinskega za­ kona j e še premalo znan, zato so glasovi o njem še redki. Sem in t ja se čuje, da j e primeren le za mestne občine in se bodo pri njegovi izvedbi pokazale velike, mogoče nepremostljive težave. Take organizacije si ljudstvo niti ne želi, ker samo uvidi, da nima niti umstvene sposobnosti niti sredstev za bremena, združena z občinsko upravo. Okrožni urad pritr juje načelu, da je svobodna občina temelj svobodne države. To j e popolna resnica samo tam, kjer je ljudska omika na višji stopnji kakor v naših podeželskih občinah, ki ne poznajo ustavnih oblik in uredb, ne pojmijo' njihovega namena, ki nimajo nobenega ali prav mak» smisla za politično življenje, j im manjka spoštovanja do zakonov in tisti smisel za splosnost, ki zapostavlja vsak posebni interes onemu skupnosti. Kmetsko' ljudstvo v okrožju se peča večinoma s poljedel­ stvom in vinogradništvom ter brez socialne izobrazbe ne pozna drugih inte­ resov kakor osebni gmotni interes. Nasprotno j e vsaki novotariji, čije tvarne koristi se še ne morejo pregledati, in se torej sploh ne ali le z nejevoljo loti dejavnosti za višje namene, ki j e neredko združena z žrtvami. Čeprav bi se v tem pogledu mogoče moglo z nadziranjem, vodstvom in poukom doseči primerno občinsko upravo in neko politično smer, bo vendar zelo težko najti občinske odbore in župane, kakor jih predvideva občinski zakon. Razen v dolenjskih mestecih in v Bibnici je najti v okrožju le malo učenih, uvidevnejših in razumnejših mož. Občinski zakon zahteva od občine posle, ki v vsakem pogledu presegajo njihove moči. Predpostavlja duševni 2 8 a L a u f e n s t e i n j e bil leta 1848 poslanec proviz. deželnega zbora (za Novo mesto) in dunajskega državnega zbora ter član ustavnega odbora. Gl.: SBL I, 619 in J o s . A p i h , Slovenci in leto 1848, str. 160, pos. str. 162, potem str. 255 si. 701 razvoj, stopnjo umstvene in socialne izobrazbe, ki jo je mogoče pričakovati pač šele v daljnji prihodnosti. Ce se pa tudi posreči odpraviti te zunanje ovire, so dosti večje zapreke še v izvrševanju prenesenega delokroga, v pobiranju davkov in s tem zveza­ nem nadziranju in zaračunavanju. Povzročilo bo to velike stroške, ki jih male dolenjske občine ne bodo mogle zmagovati. Te občine nimajo imovine. Treba jih bo združevati. Vsekakor pa j e neizogibno, da vlada zaenkrat odvzame občinam preneseni delokrog in ga upravlja tako dolgo po uradnikih, da se sedanje razmere spremene in se z napredovanjem splošne ljudske omike ustvarijo predpogoji za uspešno organizacijo svobodne občinske uprave.2 9 Tudi predsednik deželnega sodišča Karl Pettenegg je posjal (27. aprila 1849) izjave nekaterih svojih svetnikov, zlasti eksponiranih preiskovalnih komisarjev. Od teh j e najobširnejša izjava svetnika Jožefa viteza S c h e u - c h e n s t u e l a , ki je bil pravosodni organizator. Je to izjava zelo konser­ vativnega moža, velikonemško nastrojenega v smislu takratne dobe,30 glede francoske uprave v očitnem nasprotju s Kreizbergom. Videti j e iz nje. da se j e tačas o tej upravi razpravljalo' v širših krogih. Kajti s spominom, da so že Francozi uvedli svobodno občino, začenja svoje mnenje. Toda prebivalci tega takrat niso dobrodejno občutili. V dolgih vojnah so bili imovinsko izčrpani, trgovina in obrt j e stala. Ljudsko nejevoljo j e potlačila vojaška sila in vo­ jaška organizirano številno orožništvo. Po odhodu Francozov se je mogla avstrijska uprava brez ugovora zopet uvesti in nikdar se ni čula želja po uvedbi ilirske občinske uprave. Tudi sedaj žele svobodnejšo upravo menda le srednji sloji; ljudstvo te želje nima. Večkrat je čul v uradnih poslih na kmetih, če je kmetom razlagal novo stanje, reči razumnejše: kdo bo pa nas gospod, mi potrebujemo vsak gospoda. Kranjsko preživlja poljedelstvo, nekaj tudi prevozništvo, potem trgovina z deželnimi pridelki in nekaj rudarstvo v Idriji. Kmetje trgujejo v Trst, Ribničani s svojo robo, Poljanci s platnom, tja gre tudi les iz kokrške doline in iz notranjskih gozdov. Toda večina dobička ostane na potu in v rokah prekupčevalcev. Po tej kmečki trgovini trpi poljedelstvo, živinoreja, pa tudi nravnost Ljudje se navajajo tihotapstva, ki ga pospešujeta dve bližnji meji. Tudi j e zemlja v velikem delu dežele močno obremenjena. Zato prevladuje povsod tvarni interes. Ta se kaže tudi v zadnjem času pri volitvah. Kandi­ dat j e skušajo le téj želji ustreči. »Za cesarja in vero« se je razlegalo geslo od Triglava do> Kolpe in Bregane. Pa vendar se je navzlic primernemu urad­ nemu pouku majhnemu številu razkola željnih volilcev na mnogih krajih posrečilo, preprečiti frankobrodske volitve. Znali so ljudstvu govoriti: szakaj naj potrebujemo cesarja, zadostuje, da plačamo davke« itd. — Ko je dal cesar Ferdinand leta 1848 ustavo, se j e ljudstvo radovalo razlage, da se hoče cesar posvetovati o deželnih stvareh. Izreklo j e svoje želje glede olajšave pod- ložniških dajatev, pocenitve soli in tudi tobaka, želelo je strogo, kaznovanje hudodelcev; dalje pa ni seglo njihovo politično zanimanje. Sam je slišal v Zalogu pri Moravčah in v Moravčah zabavljati kmete o počasnosti državnega zbora, čigar razpust so želeli, ker se j e že tako dolgo posvetoval o zemljiški odvezi. Pri večini kmetov presega odprava podložništva njihove najdrznejše 2 9 Arhiv notr. min. na Dunaju, št. 3500/1849. — Izjava ljubljanskega okrožnega glavarja Mac Nevena je v spisih politične organizacijske komisije, ki j ih doslej ni bito najti. 3 0 Scheuchenstuel sam je bil 1849 izvoljen v Kamniku za poslanca v frankobrodski drž. zbor, Kreizberg pa za njegovega namestnika. Od 100 vo­ livcev je volilo le 16. Volitve pa nista sprejela. (»Novice« 1849, str. 41.) — J. A p i h , Slovenci in leto 1848, str. 282. 702 sanie Ob premembi prestola in zasedbi Dunaja so kmetje vedno znova spra­ v i l i če bodo graščinske pravice odpravljene. Organizacija sodisc je ostala pr i ISudstvu brez odmeva. Le zaradi manjših kolekov se je izreklo za po­ državljenje privatnih okrajev. Sicer so se zanimali ljudje le za lokalizacijo okrajev, ki je donosna. Ne glede na neredke izjeme je judstvo vobce surovo, vdano vinu in pretepaštvu; razum mu je bolj razvit kakor srce. Avtoriteto «poštuje Kranjec le toliko, kolikor je z dostojanstvom združena notranja vrednost človeka. Domačinu bo le težko dovolil oblast nad seboj in se bo ob enakih razmerah podredil prej tujcu nego domačinu. Dejstvo pa je, da je dober uradnik pri nas še vedno spoštovan; njegova pisarna je polna ljudstva ki ga sprašuje za svet tudi v zasebnih zadevah. Prebivalstvo ljubljanskega okrožja je navadno zaradi svojih večjih posestev in njihove manjše obreme­ nitve, po pogostejših stikih z glavnim mestom ter zaraai gorate lege svojih domačij samostojnejše, bistrega razuma, bolj poučeno pa tud, prevzetno. Prebivalci novomeškega in postojnskega okrožja so zaradi razkosavanja zem- liišč- slabega donosa svoje včasih kar gole zemlje, zadolženosti svojih po­ sestev obubožani in močno izpostavljeni tlačenju po špekulantih, pokorni in seintertja tudi prihuljeni, dajo se pa tudi laže s prišepetavanjem zlorabljati. Razen mest nobena občina nima imovine. V splošnem je ljudstvo ne­ pismeno. Pismouki pa so navadno preobremenjeni, da bi mogli prevzeti se občinske posle. Prepad med občinami in okrajnimi glavarji bo velik, m e l i bodo mnogo posla, da združijo občine. Deželnosodni svetnik Karel C o p p i n i , nekaj časa preiskovalni komisar v Škofu Loki, izhaja v svoji izjavi od tamošnjih razmer. Ločani se pečajo z železarstvom, trgovino z lesom in platnom, v glavnem pa s poljedelstvom in živinorejo. Zato so njihovi interesi le pridobitni. Ustavne vladine oblike ne poznajo in se je tudi ne želijo. Izobrazba je le verska politične vzgoje m nobene. Razprave državnega zbora so jih le zanimale, kolikor so se tikale odprave podložništva. Razpust državnega zbora so vzprejeli tako ravnodušno kakor razglasitev ustave. Njihova edina želja je le, da čim manj prispevajo za državne in deželne potrebščine. Zato so dostopni rovarjenju samo tedaj, če se jih mami z obljubo tvarnih koristi. Pri tem stanju se občinska uredba še leta ne bo mogla praktično izvesti. Občine same uvidevajo, da nimajo primerne sposobnosti za samoupravo. Zupan in odbori bi ne imeli dovolj zaupanja in ugleda, da bi jim ljudstvo brez po­ trebne eksekutive sledilo. Ni sposobnih in tudi ne za sedanji, k silovitostim nagnjeni čas za to dosti pogumnih mož. Občine nimajo imovine; vsi izdatki bi se morali kriti z davki. V občin­ skem zakonu predvidene posle bi morali opravljati vladni komisarji, ker ljudstvo na teh nima interesa. Treba bi bilo vsekakor uvesti orožništvo, da bi pripomoglo zakonu do veljave. V podkrepitev te zahteve navaja izgrede, ki so se vršili 5. marca 1849 v Škof ji Loki ob priliki žrebanja vojaških novincev, ko so fantje izvršili napad na loški grad.3 1 Svetnik deželnega sodišča Ludvik pl. A z u 1 a poroča za cerkniški okraj (4. aprila), da po njegovih opazovanjih tamošnje ljudstvo nima niti politične niti socialne izobrazbe, da so le redki ljudje pismeni, so na nizki stopnji omike, se za ustavo in ž njo zvezane dobrine komaj zanimajo, nimajo dru­ gega pred očmi kakor svoje gmotne interese; zato sovražijo vse, kar te ovira Zategadelj je glede občinskega zakona prepričan, da se bodo pokazale velike težave, če zadenejo s tem občane večja bremena. 3 1 Prim, tudi »Novice« 7. III. 1849, list 10, str. 42 (»Novičar iz Ljubljane«). 703 Podobno, čeprav nekaj bolj pozitivno optimistično je mnenje svetovalca Janeza pi. S c h i w i z h o f f n a . Poziva se na skušnje, ki si jih j e pridobil za svojega desetletnega delovanja v Podgradu. Hvali naše ljudstvo, da j e daro­ vito in za vsako, tudi politično in socialno izobrazbo sposobno, toda sedaj še nezrelo, nepismeno, da nima pojma o ustavni svobodi, samostojni upravi in o političnosocialnem življenju. Kazati hoče le na glavne težkoče, ki se bodo pokazale: Najmanj občin ima svojo občinsko imovino (Patrimonium communi ta tis). Zato se bodo morali vsi izdatki za občinske ustanove kriti z davki in bodo te brez direktnega vpliva gosposke zelo pomanjkljive. Le v najmanj občinah bo dobiti sposobnih občinskih funkcionarjev. Zato v § 83 obč. zak. predvideni občinski uradnik ne bo le brez nadzorstva, ampak bo opravljal dejansko' sam vse občinske posle, ki j ih bo, slabo plačan, obračal v svoj prid. Res je sicer potrebno po načelih ustave uvesti občine; toda še leta bodo hudi boji, dokler se okrepijo. Zato se mu vidi zelo potrebno, da posle izroče­ nega delokroga opravlja vlada obvezno po svojih uradnikih (i 126, odst. 2). Kakor povzema iz časopisov, bi štela okrajna glavarstva na Kranjskem po 40.000 prebivalcev. Pri množici občin in njihovi oddaljenosti je nemogoče, da bi mogla glavarstva vse nadzirati. Zato bo treba postaviti komisarje za vse za upravo nesposobne občine. Z oziram na javni red in mir ter na množeče se zločine poudarja tudi Schiwizhoffen potrebo orožništva, kakor je bilo v francoskem medvladju. Zadnji obveščevalec tribunalni svetnik Kari baron C o d e 11 i izhaja s sta­ lišča, da bodo odločevali v občini le oni, ki bodo imeli aktivno in pasivno volilno pravico. To bodo izobraženejši ljudje, obrtniki in podobni. Reči se mora, da so ti, kakor kažejo dogodki zadnjega leta, trezni, vladarju in državi vdani možje. Toda malim obrtnikom in kmetom manjka redno politična in umstvena izobrazba, zanimajo se malo ali prav nič za državne in občinske posle, drže se starih navad in običajev, vsaka novost j im vzbuja nezaupanje, kakor so pokazali nemiri, ki so nastali ponekod ob poslovanju novo uvedenih nabornih komisij. Sebičnost in samoljubje sta prevladujoči strasti teh slojev prebivalstva; strašijo se vsake žrtve za splošno dobro; praviloma jih more samo sila k temu nagniti. Preteklo leto (1848) so kmetje pokazali nekaj zani­ manja za državne zadeve, dokler se j e razpravljalo o odpravi podložništva; sedaj pa so zopet povsem ravnodušni in ne kažejo nobenega nagnjenja za upravo občin. Nič dobrega se ne more pričakovati od nagle sprostitve malih mestnih in kmetskih občin, ki so bile doslej pod strogim varuštvom; treba bi j im bilo dati le postopoma pravice občinske uprave. 19. T a opažanjai j e graf W e l s e r s h e i m b pr i lož i l svo jemu z bo­ lezni jo p o r o č e v a l c a u t e m e l j e v a n e m u o p r a v i č i l u z d n e 9. m a j a 3 2 n a že p r e j omenjeni pogon (z d n e 4. maja) za p r e d l o ž i t e v ins t rukc i j e . P o ­ vod so mu, d a k a z a j e n a n j e , vnovič p o u d a r j a nezre los t l j u d s t v a z a t a k o p r e o s n o v o i n iz t e izv i ra joče z a p r e k e , k i j i h p a še s t o p n j u j e j o t e d a n j e n e u g o d n e časovne p r i l i k e : u s o d n e o g r s k e r a z m e r e , negotovost v I ta l i j i i n grozi lni ob lak i v Nemči j i , k i v z b u j a j o n e h o t e n e i z b e ž n o zaskrb l je­ nost, nezaupnost , z a s t r a s e n j e i n o d k l a n j a n j e negotov ih n o v o t a r i j . P r e d ­ v i d e n o r e š e v a n j e v p r a š a n j a u r b a r i a l n e odveze, k i b o v e č al i m a n j p o v o d r a z b u r j a n j a p r i z a d e t i h , n e b o pospeševa lo do jeml j ivos t i k m e t a za novost i . T u d i p o m a n j k a n j e t v a r n i h s reds tev b o s labo v p l i v a l o na ugodi j ivost o b č i n e in n a d e l o u p r a v n i h o r g a n o v . K e r j e k m e t s k o p r e b i - 3 2 ODAS, gubern. prež. spisi, št. 1007/1849. 704 valstvo dostopno za novosti le, če spozna v njih svoj gmotni dobiček, bi vsekakor vplivalo na njegovo razpoloženje, ko bi se mu moglo že vnaprej zagotoviti ali vsaj verjetno obljubiti take prednosti. Sploh meni, da bi naslednji ukrepi skupno ali vsaj posamezni v največ pri­ merih na kmetih omogočili ali vsaj bistveno olajšali izvedbo novega zakona: a) združitev več katastrskih občin v eno krajevno po zgledu bivših meri j ali obstoječih glavnih občin; b) postavitev državnih urad­ nikov za izvrševanje poslov prenesenega delokroga; c) priznanje do­ sedanjih prejemkov od pobiranja davkov za krit je občinskih potreb; d) ustanovitev orožništva, ker od občanov ali le občini podrejenih uslužbencev ni nikoli pričakovati za «policijske namene potrebnega energičnega, zanesljivega in nepristranskega delovanja. Čeprav se j e čutil dolžnega, da sporoči ministrstvu iz zanesljivih obvestil razvidne ovire> bo vendar s svojim uradništvom vse storil, da j ih odstrani. 20. Welsersheimbova izvajanja so ministra grofa Stadiona močno razdražila. Ze z datumom 14. maja je poslal guvernerju dolg, živahen odgovor načelne važnosti, znamenit tudi zato, ker ni le pisan v Stadio- novem smislu po njegovem koncipientu, marveč vsebuje tudi daljši od Stadiona samega lastnoročno pisan vrinek, ki nam odpira zanimive vpoglede v njegovo mišljenje.3* Po uvodnih besedah, da se zaveda težav, s katerimi se bo treba boriti pri izvedbi zakona, nadaljuje Stadion sam, »da more na podlagi izkušenj, ki si jih' j e pridobil pred nekaj leti na P r i m o r s k e m in obvestil, ki j ih j e prejel iz drugih, po večjem delu slovanskih pokrajin, izreči prepričanje, da bodo vse težkoče premagane in se bo zakon uveljavil, če so oblasti in vladni organi, ki j im je poverjena uvedba, kos svoji nalogi in jim je, po dolžnosti, resno na tem, da se zakon izvede. Trditve, da j e ljudstvo surovo, nezaupno napram novotarijam, so se pokazale, splošno postavljene, kot fraze. Izkušnja uči, da so to redno gesla udobne povprečnosti, ki skuša s tem olepšati svojo lastno majhno sposobnost. Prva in najbistvenejša dolžnost političnih oblastev, posebno v sedanjosti, ko je treba vso upravo na novo urediti, je, da ustrojne zakone natančno in živo preučujejo in si postavijo nalogo, kako bi morebitne težkoče premagali, kako bi se zakon pojasnil pri­ merno doumljivosti občin, kako bi se jim moglo vzbuditi za to za­ nimanje. Ce uradnik, če oblastvo misli, da j e že svojo dolžnost storilo, izra­ žajoče dvome in pomisleke, če višja oblastva nadleguje z vprašanji, je to samo dokaz, da ne razume zahtev časa, da se ne more dvigniti nad običajno, žalostno starokopitnostjo prejšnje dobe. Prav to je^ bila zlonosna zmota preteklosti, da j e bilo največ uradnikov napačnega mišljenja, da je njihov poklic malenkostno prerešetavati višje odredbe ter izražati pomisleke; le malo j ih j e spoznalo svojo dolžnost, razumno 33 Arhiv notr. min. na Dunaju, št 2500 MI/1849; sicer tudi OD AS, gubern. spisi, š t 1143/1849. 45 705 in prizadevno izvesti višje odredbe. Ne more tajiti, da ga je začudilo,, ko je iz predloženih poročil povzel, da najdejo zaslišani uradniki le težave in so mu namesto instrukcije, ki jo največ pokrajin že ima, poslali same dvome in pomisleke. Zato prosi guvernerja, da z vso ener­ gijo vpliva, da si uradniki postavijo za nalogo izvedbo, ne pa grajo zakona in z njegovo izvedbo poveri može, ki po svoji umsiveni spo­ sobnosti, kakor tudi po dokazani spretnosti občevanja s kmetom zaslu­ žijo polno zaupanje«. Po teh Stadionovih izvajanjih nadaljuje odredba, ni strahu, da bi se ne dobilo v občinah za vodstvo' po zakonu določenih poslov spo­ sobnih mož. Ce se namreč zakon pravilno pojmuje, če se opusti misel, da morajo biti občinski organi popolni uradi ali oblastva z nekim javnim značajem, ko so vendar samoi navadni organi za občinsko upravo, če se posebno opusti misel, da se z ustvarjanjem velikih glavnih občin neprimerno razširi in poveča okrožje, v katerem naj ti organi delujejo, se bo prepričalo, da soi občinskim organom dodeljeni posli zelo enostavni in nikakor ne zahtevajo, kakor meni postojnski okrožji glavar, poslovno izvedenost in poznavanje zakonov. Isto velja glede stroškov. Ce se ne postavlja večjih zahtev kakor zakon, če se omeji na postavke, k i so utemeljene v zakonu, se bodo v splošnem izdatki po novi organizaciji omejili na tako izmero, da jih bo večina občin zmogla. Tudi v tem pogledu se ne sme izhajati iz vidika, da je treba urediti urade po doslejšnjem merilu urejenega oblastva z zapori, pisarnami itd. Tako glede obsega delokroga kakor glede zmogljivosti stroškov pa bi priporočana združitev več občin v veliko glavno* občino po vzorcu francoskih mêrij v največ primerih izvedbo prej otežila kakor pa olaj­ šala. Kajti čim večje je okrožje dejavnosti občinskih organov, tem več posla imajo, tem težavneje j e izvrševanje določenega jim delokroga. Mnogi v ta delokrog spadajoči posli, n. pr. vršenje krajevne in tujske policije, največ poslov prenesenega delokroga so v večjem območju kar neizvedljivi. Potrebni bi bili v podobčinah pomožni organi, značaj krajevne občine bi se zabrisal in oni organi, ki naj bi postali najnižji členi v stopnjah občinskega organizma, bi bili postavljeni na drugo mesta Po te j novi razčlembi bi nastali novi in pomnoženi izdatki; zaželeni smoter bi bil torej dvakrat zgrešen. Zato je nepogojno proti tvorbi glavnih občin (mêrij), ki načelno ne ustrezajo zakonu. Zatega­ delj naj se ravna pri organizaciji po jasnih in nedvomljivih določilih zakona (§§ i—5), po katerih ima dejansko obstoječa občina pravico, da tvori krajevno občino; združitev več krajev naj se pa odredi samo takrat, pa samo takrat, kadar občine to same zahtevajo ali kjer je združitev potrebna, ker občine nimajo zadostnih sredstev za izpolnje­ vanje svojih nalog in j ih tudi ne morejo najti. Redna ločitev poslov naravnega in prenesenega delokroga pa zato nikakor ni na mestu, ker sta oba med seboj tako ozko povezana, da je njihova združitev v isti roki zaželena tako v interesu občine kakor tudi sploenosti; nasploh je celo neogibno potrebna. Glede načelnega vprašanja odškodnine občin pa je treba domenka s finančno upravo. 7Ö6 Slednjič poziva minister guvernerja nujno, da posveti žal že dolgo za- vlačevanemu poslu izvedbe občinskega zakona s svojim uradništvom popolno in napeto dejavnost, predvsem pa mu predloži brez odloga instrukcijo. II 1. Po tej lekciji so dokončno prenehala iz Ljubljane izmikanja in opozorila na težkoče. Gubernij j e pričel izvajati zakon. Namesto bol­ nega referenta je dvorni svetnik grof Hohenwart v smislu sklepa komi­ teja z dne 8. maja dokončno uredil in deloma izpopolnil i n s t r u k ­ c i j o okrožnim glavarjem, ki j e bila potem tiskana z datumom 25. maja leta 1849. Po kratkem uvodu je instrukcija razdeljena na sedem raz­ delkov: 1. razglasitev; 2. tvorba občine; 3. sestava volilnih razredov; 4. razpis volitev; 5. volitev občinskega odbora; 6. volitev občinskega predstojništva; 7. zaprisega občinskega predstojništva in dodatek. Instrukcija ne vsebuje novosti. Naslanja se po večini dobesedno na že omenjena navodila v ministrski naredbi z dne 2. aprila. So pa tudi povzeti celi odstavki ministrskih razlag in priporočil iz dopisov ljub­ ljanskemu guberniju z dne 11. aprila in 14. maja, katerih vsebino že poznamo. V smislu navodil (z 2. aprila) so pridejani za pripravljalne in izvedbene posle obrazci (A—R) seznamov in zapisnikov s praktičnimi primeri. Glede vsebine instrukcije bi bilo le še dodati, da odreja izredno razglasitev zakona. Okrožni glavar naj naroči posebej izbranim mo­ žem svojega zaupanja, da občinskim predstojnikom in razen tega še nekaterim bolj razgledanim možem razlože bistveno vsebino zakona, namen občin, da jih pouče o samoupravi občinam priznanega narav­ nega in prenesenega delokroga, kakor o njihovih dolžnostih in jih ko­ likor mogoče prepričajo, da so svobodne občine temelj vse nadaljnje izgradnje države ter da zahteva tvorba občin v njihovem in državnem interesu njihovo popolno sodelovanje. O razglasitvi zakona naj se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči in okrajni predstojnik/ 4 Instrukcijo je poslal gubernij okrožnim uradom s spremnim pismom z dne 26. maja iz peresa grofa Hohemvarta brez novih misli; vanj prenaša sestavljalec tudi tukaj večkrat dobesedno zlasti pojasnila in pouk Stadionove note z dne 14. maja. Kasneje so izšli še tri je (tiskani) d o d a t k i . k i n s t r u k c i j i , in sicer z dne 9. juni ja 1849, v katerem se instrukcija dopolnjuje glede naprave volilnih imenikov in sestave volilnih razredov; od 24. jun. 1849 glede splošne publikacije zakona in opustitve sestave prevelikih občin, ki ne ustrezajo namenu zakona, in slednjič z dne 31. julija 1849 glede zaprisege občinskih funkcionarjev.3 5 2. Toda tudi še sedaj po preteku več kakor dveh mesecev, odkar je izšel provizorični občinski zakon, ga ni bilo mogoče razglasiti. Sloven- 3 4 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, š t 9490/1849. 3 5 ODAS, gubern. spisi, fase. 1—18, št. 11.635, 12.783 in 13636/1849. 45* 707 skega prevoda, ki ga je ministrstvo obljubilo že 5. aprila,3 6 navzlic vsem pogonom še ni bilo. Urgira ga postojnski okrožni glavar, češ da ni bil noben prevodi tako potreben kakor ta. Tudi novomeški okrožni glavar ne more začeti dela brez tega. Celo koroški deželni šef baron Schloissnigg vpraša za slovenski prevod in prosi za 500 izvodov, brž ko izide.37 Šele z dopisom 16. maja prosi ministrstvo ljubljanski gubernij, da preskrbi slovenski prevod občinskega zakona, potem patenta z dne 4. marca o zemljiški odvezi, lovskega patenta z dne 7. marca in o držav­ nem zakoniku, ker uredniški urad državnega zakonika še ni popolnoma sestavljen, in so prejšnji prevajalci v slovenščino drugod zaposleni. Gubernij j e poveril prevod svojemu uradnemu prevajalcu ' Francu Malavašiču3 8 in ga poslal ministrstvu 17. junija. 3 9 Komaj 19. avgusta je prispel potem dvojezični občinski patent v Ljubljano in bil končno 23. avgusta razposlan»40 Ali ovire še niso bile končane! Ministrstvo je poslalo premalo izvodov (1060 za 931 kat. občin). Gubernij naroči še 4000 izvodov in poroča ministrstvu, da bo to zategnilo delo zopet za nekaj tednov. Uradniki so pripravljeni, a treba, d a bo tudi ljudstvo, če naj bo publikacija učinkovita.4011 3. Sočasno, ko so prispeli v Ljubljano dvojezični patenti, je prevzel občinski referat gubernijski svetnik vitez Kreizberg, ki prosi takoj za razbremenitev, da se more posvetiti le organizaciji občin. Poslal je takoj okrožnim glavarstvom (5. septembra) okrožnico z določenimi roki za izvršitev posameznih faz izvedbe. Sedaj po prispetku prevoda naj se (po šestih mesecih!) razglasi občinski zakon na odrejeni način do dne 20. septembra. Do istega dne naj okrožni urad razpolbži na splošni vpogled gotovo že davno sestavljeni (?) seznam vseh novih občin, ga pošlje tudi vsem okrajnim komisariatom in določi rok za reklamacije z 18. oktobrom. Te naj se rešijo najkasneje v 14 dneh. S 1. novembrom se mora začeti že s sestavo volilnih upravičencev. Volilni imeniki morajo biti gotovi do 10. novembra. Po šestih tednih, za konec decembra, naj se odredijo volitve. V tem času ali, v začetku januar ja 1850, bodi že ves posel opravljen. Bodri uradnike, spominjajoč j ih izreka ministra, da j e izvedba občinskega zakona preizkuševalo za njihovo sposobnost. Instrukcija določa, naj okrožni glavar razdeli okrožje v razdelke; v vsakega naj odredi okrožnega komisaTJa ali deželnoknežje uradnike. Okrožna gla­ varja v Ljubljani in Novem mestu sta že izjavila, da poverita vodje okrajnih komisariatov s tem poslom; tudi postojnskemu ne bo pre- 36 Prav tam, št. 7410. 3 7 Prav tam, št. 11.942, 12.021, 12.223, 13.005,13.614,17.665. — O Schloissniggu gl.: J. A p i h, Slovenci in leto 1848, str. 291. 38 Prav tam, št 10.428/1849. — Glede slov. prevoda prim, moj članek »Zu­ pan« in »občina« v novejšem slovenskem izrazoslovju«, Zgodov. Časopis, V. žv. (1951), str.222—234; p o p r a v l j a m p a s t e m z m o t o , d a b i b i l o b č . z a k o n n a D u n a j u p r e v e d e n . 39 Prav tam, št. 12.292/1849. 4 0 Prav tam, št. 16.407/1849. 4 0 a Prav tam, št 16.906, 17.146 in 17.354/1849. 708 ostalo kaj drugega. Guberniju j e všeč, če se okrajni komisar v glav­ nem peča z občinsko uredbo. Ali fizično nemogoče je, da izvrši to sam. Potrebno je, da se v manjših okrajih posvetita dva, v večjih tri je urad­ niki temu poslu. Okrožni glavar mòra od tedna do tedna poročati o stanju organizacije. Nasproti ministrstvu Kreizberg ni bil tako optimističen. V sočasnem obvestilu o te j okrožnici sporoča ministru, da bo 'uredba mogoče izvr­ šena do konca januarja, če ne nastanejo kake objektivne ali subjek­ tivne ovire. Uvaževati j e treba, da je na Kranjskem skupno 931 kata­ strskih občin, razporejenih v 35 okrajih, ki se bodo po večini vse izoblikovale v samostojne krajevne občine. Če se lotijo v vsakem okraju, česar p a ni upati, tri je uradniki občinskih poslov, pripade vsakemu deset občin. Naprava volilnega imenika za eno občino zahteva en dan, volitev in zaprisega pa tudi vsaj po en dan. Pri tem se ne upo­ števajo niti vse mogoče ovire in reklamacije in večkrat potrebna poto­ vanja v občine.4 1 4. Okrožni glavar ljubljanski, Ludvik Mac Neven, se j e takoj (7. septembra) na gubernijsko okrožnico oglasil. Do 20. septembra ne more zakona razglasiti in sestaviti seznama občin; predpisanih rokov sploh ne bo mogel držati. Tvorba občin mora izhajati iz ljudstva; vsak občinski, zastopnik mora izraziti želje občine, ki jih je treba zapisati. Tudi morajo okrajni komisarji zbrati podatke o številu prebivalstva, površini, župnijski razdelitvi, imovinskih razmerah. Sele na taki pod­ lagi more okrožni glavar izreči svoje mnenje o tvorbi občin. Sicer se j e zakon razglasil že v okrajih Kranj, Tržič, Radovljica, Kranjska gora, Brdo, Zalog,1 Smlednik in tudi v ljubljanski okolici; Loka in Mekinje prosita za odlog zaradi pomanjkanja uredništva. V vsakem okraju ni mogoče zaposlovati več uradnikov z občinsko organizacijo, kajti v Loki in Smledniku je sploh le po en konceptni uradnik; v Kranjski gori, Mekinjah, Tržiču in na Brdu sta po dva; le v Ljubljani, Radovljici, Kranju in Zalogu pri Moravčah j ih j e več. Več uradnikov bo zaposle­ nih šele pri sestavi volilnih imenikov in pri volitvah; sicer bo po po­ trebi pomagal okrožni glavar in okrožni komisar.4 2 V novomeškem okrožju j e došel zadnji razglasni spis 18. septembra, razen iz razsežnega kočevskega okraja.4 3 Le v postojnskem okrožju je bil seznam občin 20. septembra že končan. 5. Najprej se je zaznalo za število novih občin v posameznih okrož­ jih, ko so na zahtevo ministrstva predložila v septembru začasne sezname občin v primerjavi z župnijami, iz katerih j e biku razvidno za vsako občino, če se sklada z župnijo ali ne, ali obsega ena krajevna občina več župnij, ali pa pripada ena župnija ali dušnopastirska postaja več krajevnim občinam.4 4 Pokazala se je seveda večinoma ve­ lika neskladnost med enimi in drugimi edinicami v vseh treh okrožjih. Obseg občine se ravna, kakor prav sodi postojnski okrožni glavar, po 4 1 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, št 17.479/1849. 42 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, št. 17.874/1849. 43 Prav tam, št. 20.552/1849. 44 Prav tam, št. 17.949/1849. 709 katastrskih občinah, ki so se svoj čas določile po geografskih vidikih; meje župnij pa so se razvile brez pravila, historično iz različnih raz­ logov, večkrat z ozirom na dotacijo. V novomeškem okrožju spadajo mnoge katastrske občine tudi k župnijam drugih okrajev in okrožij in so celo. posamezni kraji v katastrskih občinah okrožja, ki spadajo k dvema različnima župnijama. 6. V postojnskem okrožju j e bilo po< teh seznamih stvorjenih iz 218 katastrskih občin 55 krajevnih, torej povprečno* iz 4 katastrskih ena krajevna občina;4 5 v novomeškem okrožju iz 364 katastrskih občin 111 krajevnih, torej iz ЗУ3 kat. ena krajevna občina in v ljubljanskem okrožju iz 349 katastrskih 92 krajevnih občin ali iz ЗУа katastrskih ena krajevna občina.48 Skupaj je bilo torej po prvi razdelitvi še pod o k r o ž n o upravo na Kranjskem iz 931 katastrskih občin stvorjenih 258 krajevnih. Načelo zakona in navodil, da tvori praviloma vsaka katastrska občina krajevno, torej ni bilo nikakor izvedeno. 7. Gubernij je mogel 29. oktobra 1849 sporočiti ministrstvu, da so občine sestavljene v vseh treh okrožjih, reklamacijsko postopanje —• reklamacije so bile zelo redke — deloma končano. Daljnji stadij: sestava volilnih imenikov, volilnih razredov, volitve itd. potrebuje še nekaj tednov. Vendar je nastal velik presledek. Z naredbo ministrstva (3. okt.) bi morala biti deželna organizacija končana do 1. januarja 1850. V zadnjih tednih leta 1849 in v prvih naslednjega leta naj bi prenehali poslovati odpravljeni okrožni uradi in okrajni komisariati, začeti pa novo razmejena in organizirana okrajna glavarstva; Odpravljene oblasti naj bi konec leta predajale, nove pa prevzemale posle. Politične oblasti, zlasti nižje, je čakalo prav ob prehodu leta toliko posla, da ne bi bile v stanu, posvečati sočasno> občinski organizaciji pažnjo, ki so jo zahtevali ti prevažni posli. Iz teh razlogov je osrednja vlada z na­ redbo od 29. oktobra 1849, št. 22.719 ML4 7 odredila, naj se t a k o j pa do vzpostavitve novih oblasti, preneha z vsemi posli uvedbe občinske ureditve. Okrožni uradi in politične oblasti naj zato prekinejo uradne posle, ki so j im bili poverjeni z naredbo z dne 2. aprila 1849, pri tisti točki, do katere so prispeli; dotične spise naj pa kakor druge izroče okrajnim glavarstvom. Ena prvih in najvažnejših nalog teh bo, da začasno prekinjene posle povzamejo in v neprestani delavnosti z uvedbo občinske uprave polože temelj nove državne izgraditve. 8. Okrožno glavarstvo' v Postojni je še po uvel javi jenju te naredbe (3. novembra) poslalo izkaz končno sestavljenih notranjskih občin, »da se vidi rezultat dela«. Pristavlja še, da so skoraj vseskozi sestavljene s pristankom udeleženih.4 8 4 5 OD AS, gubern. spisi, fase. 1—18, 18.894/1849. 4 6 Prav tam, št. 19.675/1849. 4 7 Prav tam, št. 21.008/1849. — Naredba j e priobčena tudi v drž. zak. ( d o ­ p o l n i l n i zv. 1849), št. 440. 4 8 OD AS, gubern. spisi, fase, i—18, št. 21.481/1849. 710 Le škoda, da nimamo poročil od ostalih dveh okrožnih uradov, ki bi omogočila primerjavo teh občin z onimi, ki so jih sestavila pozneje dokončno okrajna glavarstva. 9. Ko so začela okrajna glavarstva v začetku leta 1850 poslovati, je notranji minister dr. Aleksander Bach z naredbo z dne 4. febru­ arja 1850 odredil, da bodi njihova prva in najbistvenejša naloga tvorba krajevnih občin. Zelo važno je uvodoma postavljeno navodilo, da so na priprav­ ljalna dela prejšnjih političnih oblastev, to je okrožnih glavarstev in okrajnih komisariatov le toliko vezana, kolikor to dopušča kakovost in smotrnost teh del. Tako se more razložiti, da se n. pr. od okrožnega urada v Postojni sestavljene notranjske občine ne skladajo z onimi, ki so jih sestavila na tem območju za tem poslujoča okrajna glavarstva. Navodila v te j naredbi glede tvorbe samostojne občine se zlasti s pozivom na besedilo §§ 1—4 obč. zak. skladajo tudi v svojih nagibih z onimi, ki j ih j e podal Stadion v večkrat navedeni naredbi z dne 2. aprila 1849 in nasi. Še bolj pa opominjajo k največji previdnosti, da okrajna glavarstva »ne zapadejo v napake prejšnjih političnih obla­ stev«. Kar postavlja zakon kot izjemo, ne sme nikakor postati pravilo. Če se občina pojmi tako, kakor jo> namerava postaviti zakon, se mora roditi prepričanje, da bo občina v splošnem zadostila svoji namembi, čim enotneje bo stvorjena. V tistem razmerju, kakor raste obsežnost občine, raste tudi težkoča njene notranje uprave in vršenja krajevne policije. Samo takrat tedaj, če so res dani pogoji §-a 4, je imperativna združitev na mestu. Če pa ima občina zadostna sredstva in možnost samostojne uprave, naj se ne ozira na to, da po svojem za volitev upravičenem prebivalstvu ne bo volila v dveh ali treh volilnih razredih. Na drugi strani pa se mora ugoditi želji občin po združitvi, če to zahtevajo določno in na nedvoumen način. Toda vedno se mora brez izjeme držati načela, da se more le cele katastrske občine sklopiti in se nikdar ne smejo razkosati. Prav tako se, ne smejo< združevati raz­ ličnim sodnim okrajem pripadajoče katastrske občine. Isto o d l o č u ­ j o č o m o č , ki jo je imel po* prejšnjih navodilih glede tvorbe občine okrožni glavar, j o ima po novih o k r a j n i g l a v a r . V primeru prošenj za združitev ali pritožb proti odrejeni združitvi, ki se pojavijo po razpoložitvi seznamov občin, naj razpravlja o tem s predstojniki katastrskih občin in odloča s pridržkom pritožbe na deželno politično oblastvo. Pri teh razpravah — in to navodilo je za tvorbo tudi naših občin zelo važno — pa veljaj smernica, da je izvršiti tvorbo občin na podlagi in v soglasju z željami in zahtevami občin, da se m o r a torej, če ne nasprotuje temu nepogojna potreba, tako želji po združitvi kakor po samostojnosti ustreči. Vsekakor je bolje, pravijo navodila, da se v posameznih primerih manjše, pa na svojo samostojnost ljubosumne, res življenja premalo' zmožne občine v kraj­ šem ali daljšem času prepričajo o> nemožnosti svojega samostojnega obstanka, kakor pa da se zaradi boječega postopanja oblasti z zdru­ žitvijo po sili že vnaprej ustvari upornost proti uredbi občine in se tako postavi v nevarnost njen uspešni razvoj. Ako pa izvira mržnja 711 proti neobhodno potrebni združitvi samo iz naziranja, ki najbolj vzbuja ljubosumnost občin — in to velja zlasti za naše dežele — namreč kot bi bila «ma združenih občin glavna, druga pa le stranska podobčina, j ih je treba poučiti, da zakon nikjer ne pozna te razlike, marveč zahteva le nastanjenost župana in občinskih svetovalcev v občinskem območju, pa naj imajo v tem ali onem kraju občinskega okoliša svoje stalno bivališče. 10. V zvezi s to naredbo j e izdalo ministrstvo še zelo obširen pouk občinam s poljudno razlago občinskega zakona, ki so ga dobile naše občine v slovenskem prevodu.4 9 Z naredbo notranjega ministrstva z dne 6. aprila 1850, drž. zak. št. 127, j e bila končno odpravljena še zadnja ovira za konstituiranje občin. Določen je bil e e n z u s , od katerega je bila po §§ 8, 23 in 28, odst. 1, odvisna volilna pravica občanov, enotno za vse občine z 1 goldinarjem konv. v. Z datumom 12. aprila pa je dalo ministrstvo še natančno instrukcijo za sestavo volilnih imenikov in volilnih razredov.5 0 11. Dobre tri mesece po zopetnem začetku dela za uredbo občin, dne 2. junija 1850, je moglo ljubljansko namestništvo sporočiti ministr­ stvu, da so občine na Kranjskem povsod sestavljene,61 21. juni ja pa more poročati, da so volilne priprave v malih glavarstvih: radovlji­ škem, vipavskem in tudi v črnomaljskem končane; v večjih: ljubljan­ skem in postojnskem, še bolj zaostale; v srednjevelikih: kamniškem, kranjskem in novomeškem, pa si prizadevajo slediti. ^ Z vidnim zadovoljstvom j e potem 26. junija 1850 sporočilo namest­ ništvo ministrstvu, da so v mali občini L e š e (s 405 prebivalci) v radov­ ljiškem okraju kot v p r v i s v o b o d n i o b č i n i n a K r a n j s k e m 24. junija izvolili občinski zastop in župana s slovesno zaprisego v cerkvi ob prisotnosti okrajnega glavarja Janeza Pajka. Namestništvo je temu izreklo posebno priznanje in zahvalo ter objavilo to zgódo- 7Ìnf 5 -,??* V nTadni »Laibacher Zeitung« (26. junija 1850, št. 144, str. 652). Volitev v Vipavi j e bila zatem že 6. julija; druge občine tega okraja so takoj nato sledile. V novomeškem glavarstvu so začeli voliti 16. julija in v radovljiškem so bili konec juli ja volilni imeniki razpo­ loženi že v 13 občinah.58 Do 20. avgusta so bile na Kranjskem končane volitve v 52,54 do poročila 2. septembra 1850 pa že v 174 občinah. Le v neprimerno velikem trebanjskem okraju so volitve še zelo zaostale; volilni imeniki so bili v začetku septembra še komaj razpoloženi. 1 2 - R a z e n v treh okrajih so potekle volitve brez posebnih zadržkov. Toda posebno splošno v k a m n i š k e m , potem tudi v č r n o m a l j ­ s k e m in v enem delu n o v o m e š k e g a okraja so se poleg majhne volilne udeležbe pojavile hujše u p o r n o s t i . " ODAS, Spisi namestn., fase. 7—2, št. 2264 in fase. 7—1, št. 2756/1850. 50 Prav tam, št. 5894/1850. 5 1 ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 9655/1850. ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 9798/1850. 53 Prav tam, št. 9655/1850. " Prav tam, št 9655/1850. 712 D a bi se n a m r e č slovesnost z a p r i s e g e povzdigni la in b i se v p l i v a l o n a v e r s k o zavest l judstva, j e o d r e d i l o n o t r a n j e m i n i s t r s t v o z n a r e d b o 6. m a j a 1849, n a j se v obč inah, k j e r se n a h a j a k a k a cerkev, p o d a t a k o j p o k o n č a n i volitvi vol i lni k o m i s a r s ce lotnim občinsk im o d b o r o m v cerkev, k j e r bi n a j p r e d d u š n i m p a s t i r j e m pr i segel ž u p a n in o b č i n s k i svetovalci p r e d p i s a n o pr isego. N e n a v a d n i k r a j z a p r i s e g e j e vzbudi l r a z n a u g i b a n j a , r a z l a g a n j a t e o d r e d b e in s k r a j n o n e z a u p n o s t k m e t - skega l juds tva . P r i m e r a z n e c e r k v e n o zapr i sego d r ž a v n i h u r a d n i k o v in p r i č d a j e l j u d s t v u misl it i . T u d i j e s icer n e n e o b i č a j n o b e s e d i l o p r i - sežnega obrazca, d a ob l jub i jo i z p o l n j e v a n j e n e l e p o občinskih, m a r v e č t u d i p o d r u g i h z a k o n i h in o d r e d b a h n a l o ž e n i h j i m dolžnost i , rodi l sum, d a obl jubi jo s t o p r i s e g o t u d i za svo je o b č a n e p l a č e v a n j e o d š k o d n i n e za zeml j i ško odvezo, k i j e tačas k m e t e posebno r a z b u r j a l a , i n p a zlast i i z p o l n j e v a n j e m o ž n e zopetne u v e d b e k m e t s k e podložnost i , k a t e r e so se ob p o j a v i h splošne pol i t ične r e a k c i j e ba l i . V k a m n i š k e m okraju so 26. julija volile občine: Mengeš, Trzin in Loka, Smarca in Homec, Domžale, Dragomelj in Depala vas; 29. juli ja so bile volitve v Kaplji vasi, Križu, Mlaki in Podgorju. Na ta volišča so volivci prišli, pa so se šele po pouku in prigovarjanju volilnih komisarjev odločili za volitve. V Podgorju j e volilo od 72 volivcev le 36. Na Vranšici j e prišel le prejšnji »rihtar«, izjavljajoč, da se ljudje še ne morejo odločiti za volitve; potrebujejo še pouka. V Mengšu, Loki, Homcu, na Križu in Mlaki občinskega predstojništva (župana in svetovalcev) hkrati z občinskim odborom niso mogli izvoliti, ker več izvoljenih odbornikov ni bilo navzočih, zakon pa zahteva polnoštevilno udeležbo. Ko j e bila odrejena posebna volitev občinskega pred­ stojništva, je došlo v Mengšu od 12 občinskih odbornikov le 9, v Loki pa sploh nihče; na Homcu pa j e prišel le župan in izjavil, da ne more priseči, ker se boji proti njemu izrečenih nevarnih groženj. V Klancu, Nasovčah, Mostah, Suhadolah in Lahovčah se volitve sploh niso mogle izvršiti. V Klancu j e prišlo kakih 40 volivcev, ki so izjavili, da so s tedanjim zelo starim in onemoglim »rihtarjem« zadovoljni in ne potrebujejo drugega. Že vedo, za kaj gre, da jih obvežejo v plačilo tretj ine odškodnine za zemljiško odvezo. Tudi nočejo izvrševati prenesenega delokroga. Tega opravljajo doslej uradniki; če naj ga pa oni vodijo, so uradniki odveč. Ko­ misar j e sicer večino prepričal, da so njihovi pomisleki neutemeljeni; toda tudi ti so se bali drugih in niso hoteli voliti. V Nasovčah in Suhadolah iz istih razlogov niso volili. V Mostah so sicer najprej volili, potem pa po pre­ jemu nekega pisma iz Ljubljane volitev prekinili. V Lahovčah vobče nihče ni prišel na volišče, niti »rihtar« ne. V Zalogu je od 85 volivcev došlo 22. Volili so le štirje, med njimi župnik iz Cerkelj. Ostali volivci so najprej izjavili, da jih hočejo ujeti, da bi pooblastili občinske odbornike pristati na plačilo odškodnine za zemljiško odvezo in povratek podložnosti. V cerkvi jih hočejo zapriseči, da bi prisega bolj držala. Po pouku komisarja so sicer izjavili, da sedaj stvar razumejo, vendar ne bodo volili, tudi če se jih pokliče po imenu, ker se boje drugih. V Nevljah in Mekinjah so se volitve sicer v redu izvršile. Po pouku in pomirjenju j e bilo občinsko predstojništvo v cerkvi zapriseženo, vendar se prisege niso udeležili ne odborniki ne njihovi namestniki, čeprav so bili po­ vabljeni. Najbolj v redu so potekle volitve v Vodicah. Ti pojavi upornosti v vsem gorenjskem delu kamniškega okraja so vzbu­ dili v vladnih krogih večjo vznemirjenost. Kamniški okrajni glavar Karol 713 pi. Plavich poroča namestništvu, da je ljudstvo zelo razburjeno, ker noče plačati odškodnine za zemljiško odvezo. Predlaga, da se pošlje v okraj pol stO'tnije vojske, češ če vidi ljudstvo resne ukrepe in močno vlado, se bo raz­ burjeno, silovitostim naklonjeno ljudsko nagnjenje v kali zadušilo. To velja zlasti za »že iz prejšnjih časov proslule, demoralizirane, k silovitim izgredom nagnjene« občine: Podgorje, Križ, Moste, Klanec, Homec, Loko in Trzin. V časopisju naj se priobči priloženi govor župnika Arka v Vodicah in objavijo za zgled že drugod izvršene volitve. Prebivalstvo je bilo v začetku zavzeto za napravo občin. Prvih 12 volitev izvršilo se je tudi v redu; naenkrat pa je nastal preokret, ki j e najbrž plod zunanje agitacije. Obvesti naj se državno pravdništvo, iz Ljubljane pošlje preiskovalna komisija, ki naj dožene vzrok gibanja. Do nadaljnjega naj se pa z volitvami v okraju preneha. 5 5 Gustav grof C h o r i n s k y , ki je ob reorganizaciji uprave v začetku leta 1850 kot kranjski cesarski namestnik sledil ilirskemu guvernerju grofu Welsersheimbu, se s temi predlogi ostrejših ukrepov ni skladal. Predvsem je proti uporabi vojaške sile, ker se dobrote svobodne občine nikakor ne smejo uvajati s silo, bi vojaška asistenca mogla vzbuditi videz nameravane nasilne izvedbe volitev ter se j e bati, da povzroči še nadaljnja trenja. Okrajni glavar n a . Ì začasno prekine volitve in zaprisege le v upornih občinah in njihovi naj­ bližji okolici ter skuša zlepa z osebnim poukom na licu mesta ljudstvo poučiti in pomiriti. Opozori naj volivce, da bi moral po § 65 obč. zak. postaviti občini komisarja, ko bi se tudi drugič razpisane volitve ne hoteli udeležiti. Rokopis odgovora vodiškega župnika j e poslal v priobčilo »Novicam« in »Ljubljan­ skemu časniku«.56 Sam namestnik grof Chorinsky pa j e izdal tudi slovenski in nemški tiskan oklic z dne 8. avgusta. Živo prepričuje o neupravičenosti ne­ zaupljivosti in sumničenja, kaže na radovoljno udeležbo pri volitvah v drugih krajih dežele in širom države ter na neogibne zakonite posledice neudeležbe pri volitvah za občine.5 7 Preiskovalna komisija deželnega sodišča j e prišla v Kamnik 12. avgusta, vendar proti nikomur ni bilo zadosti razlogov za postopanje zaradi ščuvanja prebivalstva. Celo sam cesarski namestnik j e prispel 13. avgusta v kamniški okraj in se razgovarjal z ljudmi v upornih občinah. Pojasnjeval j e ljudem posebno, da zaprisega v cerkvi po zakonu ni neobhodno potrebna] marveč je le slo­ vesnost, odrejena zato, da se zaprisega posveti ustrezno verskemu čutu prebi­ valstva in omogoči celi občini, ki navadno nima za važnost opravila primer­ nejšega prostora kakor j e cerkev, dà prisostvuje za svoje interese tako važ- nemu opravilu. More se pa priseči tudi najstarejšemu občinskemu odborniku, kakor to določa § 61 obč. zakona.5 8 Uporni pojavi v kamniškem okraju so se razmeroma naglo polegli. Ze v svojem poročilu, v katerem sporoča namestništvo ministru dogodke v kam­ niškem okraju, pripominja, da se gibanje ne širi, marveč v upornih občinah samih ponehuje.5? Kamniško glavarstvo pa že 21.avgusta samo sporoča na- 5 5 OD AS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 13.065/1850. 5 6 »Novice« 14. avgusta 1850, str. 137, priobčujejo pod zaglavjem: »Zakaj v nekaterih krajih nočejo županov voliti« poleg Ambroževega razlaganja ne­ smiselnosti upora proti občinskim volitvam in zaprisegi, kratko pripombo uredništva, ki zlasti žigosa, da tudi žene strahujejo može, naj ne volijo. — Razen tega objavljajo še Arkov nagovor pred in po zaprisegi. — Prim, tudi >Ljubljanski časnik« 9. avgusta 1850, št. 38. 5 7 ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 11.667/1850. 5 8 Prav tam, št. 12.063/1850. 5 9 Prav tam, št. 11.609/1850. 714 mestništvu, da so sodna preiskava, oklic in razgovori namestnika napravili tolikšen vtis, da j e prebivalstvo začelo razmišljati in se j e deloma tudi pre­ pričalo o svoji zmoti, tako da so se mogle izvršiti volitve že v 32 občinah, med njimi tudi v najbolj upornih: Homec, Podgorje, Križ, Nasovče, Klanec in Loka. Le v tudi upornih občinah: Moste, Suhadole, Vranšica in Lahovče bodo volitve šele čez en teden, ker je hotel prej napraviti red v najupornejših. Največja ovira je bila zaprisega v cerkvi. Pozneje j e v kamniškem okraju odklonilo prisego še občinsko predstojništvo v Kotredežu, češ da se čujejo iz sosedne Štajerske glasovi o obnovitvi podložništva in desetin. Šele ko je te občinske može povabil okrajni glavar na takratni sedež 6odnega okraja v Zalog pri Moravčah, je zlomil odpor z grožnjo, da postavi občini komisarja.6 0 Ministrstvo je na sporočilo o kamniškem dogodku izreklo svoje začu­ denje, češ da poročila iz drugih kronovin soglašajo, da potekajo volitve v vseh občinah v največjem redu in ob najživahnejši udeležbi ljudstva,6 1 vendar omenja že Chorinsky v svojem poročilu vesti dunajskih in graških časopisov o podobnih dogodkih na Sp. Štajerskem.6 2 Tudi n o v o m e š k i okr. glavar Mordax poroča, da se je odpor iz kozjanskega okraja prenesel v sosedni koštan jeviški.63 V Čatežu ob Savi se je volitev (23. avgusta) izvršila brez ovir. Dva dni nato je mogel v cerkvi priseči le župan. Med prisego so pa iz množice stopili štirje možje iz Krške vasi in zagrozili, da strgajo župniku in županu obleko s telesa, če se zaprisega nadaljuje. — V Veliki Dolini so volili v redu. Po maši naj bi bila zaprisega. Moški, ki so prišli v gručah, so preprečili prisego obeh svetovalcev. Popoldne se je ponovni poskus prisege izjalovil. Izvoljena svetovalca sta se zbala. Zaman je bilo pojasnjevanje volil­ nega komisarja. Ljudje se niso dali prepričati, da bi prisega ne imela za posledico obnovitev podložništva. Tudi župnik je prosil za odložitev prisege, boječ se oskrumbe cerkve, kjer se je vsa množica župljanov izrekala proti zaprisegi.04 Precejšen odpor je bil tudi v B e l i k r a j i n i . Po poročilih okrajnega glavarja Derbiča 6 5 so odklonila zaprisego občinska predstojništva v Adlešičih, Gribljah, v Preloki, Tribučah in Podzemlju, in sicer v Adlešičih zato, ker se ni ugodilo njihovi zahtevi po razdružitvi od pravoslavne katastrske občine Bojanci. 26., 27. in 28. avgusta so volili v Semiču, Kotu, Vinjem vrhu, Čreš- njevcu, Sodjem vrhu, Strekljevcu in Pribišju. Volilna udeležba je bila pre­ cejšnja; vendar so v vseh teh občinah ugovarjali proti odreditvi prisege. Zupan in svetovalci v Pribišju so bili pripravljeni priseči. Ko so ostali po maši v cerkvi, so drugi zagnali pred cerkvijo »komaj kanibalom znani hrup« in grozili županu. Okrajni glavar j e stopil dvakrat k cerkvenim vratom in jih miril, ne da bi se za to zmenili, marveč so vdrli v cerkev in porinili župana iz nje. — V Semiču se je po maši pred prisego odstranilo občinsko predstojništvo z ostalimi navzočimi — bilo jih je kakih 200 — z velikim hrupom iz cerkve. — Tudi v drugih 30 občinah črnomaljskega okraja so se mogle izvršiti volitve le z velikim trudom po primernem pouku s strani duhovščine; v 13 občinah so odklonili podpis oziroma podkrižanje prisežnega zapisnika. Ljudstvo vidi, poroča glavar, v vsakem ukrepu oblasti oživitev fevdalnih bremen. 0 0 Prav tam, št. 12.369/1850. 6 1 OD AS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 11.906/1850. 6 2 Prav tam, št. 11.667/1850; glej tudi »Laibacher Zeitung« 5. IX. 1850 o iz­ gredih pri občinski volitvi v Libeličah, okr. Pliberk na Koroškem. 0 3 ODAS, spisi namestn., fase. 7—3, št. 12.235/1850. 6 4 Prav tam. 0 5 Prav tam, št. 12.103/1850 in 12.300/1850. 715 Tudi v t r e b a n j s k e m okraju ni bilo brez odpora. Glavar poroča, da je nameravano pobiranje davkov po občinah baje temu vzrok. V občini Šmarjeti se 11. oktobra ponovno ni mogla izvršiti volitev občinskega pred- stojništva, ker je večina občinskih odbornikov prosila za odgoditev, dokler se ne vrne nameravano odposlanstvo z Dunaja in ne prinese vest, da je volitve res odredila dunajska vlada in nimajo nobene zveze z zopetno uvedbo podložništva88 Po teh pojavih v občinah štirih okrajev, deloma v različnih predelih dežele, je jasno, da je bilo razumevanje za novo občinsko uredbo, kaj šele kakšno navdušenje med ljudstvom zelo majhno. 13. Slednjič more uradna »Laibacher Zeitung« dne 25. oktobra 1850 (št. 246) v daljši notici sporočiti, da so volitve v vseh občinah na Kranjskem, razen v eni, končane. Skupaj je bilo pri tej sestavi stvor- jenih 497 občin nasproti 258, ki so j ih sestavila okrožna glavarstva pol leta prej . Tako okrožni kakor okrajni glavarji so pa v svojih poročilih trdili, da so se ravnali po ljudski volji ! e 6 a 14. Zanimivo je, da nazivajo glavarstva župane kmetskih občin v svojih namestništvu poslanih seznamih tudi v nemščini različno, n. pr. iz Kamnika, Postojne in Kočevja »Richter«, le v mestih in trgih »Bür­ germeister«; Trebnje j ih imenuje vseskozi z zadnjim nazivom, Črno­ melj pa »Vorsteher«.87 Ill 1. Minister Bach je že septembra 1850 odredil napravo šematizma vseh občin v državi in zahteval za to potrebne podatke. 8 8 Glavarstvo v Trebnjem poroča pa še 30. decembra 1850 in enako v Kočevju še 5. februarja 1851, da ni še čas za tak seznam, ker se hoče več manjših občin združiti.8 9 Glasovi takratnega časa že pričajo, da se j e spoznanje, da mnoge nastalih majhnih občin ne morejo ustrezati svojim nalogami, ob začetku njihovega dela razširilo še jasneje kakor ob njihovem sestavljanju. Važen glas iz javnosti v te j smeri j e bil članek: »Mein Vaterland ist mein Altar. — Aus Innerkrain. — Gemeindeangelegenheiten« v taikratnem zagrebškem dnevniku »Südslavische Zeitung« od 14. ju­ nija 1851, signiran z »M. V.«. Pod navedeno črkovno značko se skriva gotovo M i r o s l a v V i l h a r . Na to ne kažejo le začetnice imena in priimka ter označba pokrajine izvira dopisa, marveč dokazuje prav nedvomno s polnim imenom podpisani poziv z dne 18. avgusta 1849 »Zgornjim Pivčanom« v »Novicah« 1849, str. 148, ob priliki, ko so ga namenili soobčani za »višjega skrbnika«, to je za župana, ter dopis v 6 8 OD AS, spisi namesto., fase. 7—3, št. 13.713 in 13.778/1850 88» O sestavi občin na Koroškem gl. M. W u 11 e, 1. c., str. 33. 87 ODAS, spisi namesto., fase. 7—3, št. 13.578/1850, št. 1158/1851, št 498/1851 in »Laibacher Zeitung«, 1850, 24. VIII., 5. IX. in 1. X. — Glede naziva » Bürger­ meister* in »župan« prim, moj članek, Zgodov. časopis, V (1951, str. 225) in v istem smislu tudi min. naredbo od 12. II. 1850 (ODAS, spisi namesto., fase. 7—1, št 2756). 88 ODAS, spisi namesto., fase. 7—3, št. 12.865/1850. 89 Prav tam, št. 498/1851 in št 1158/1851. 716 »Laibacher Zeitung« z dne 15. novembra 1850, št. 237, str. 1050, pod naslovom »Briefe vom Karste«, podpisan z isto značko in vsebino. V obeh prispevkih, zlasti v noviškem, razvija Vilhar prav iste misli kakor v zagrebškem listu, le da velja tu poziv vladi, tam pa njegovim soobčanom. Po daljšem izvajanju o škodljivosti majhnih občin se obrača dopisnik na politično oblast. Tedanje premajhne občine^ na Kranjskem niso le same sebi na poti, marveč povzročajo tudi državi velike stroške in počasno poslovanje. Prosi tedaj namestništvo, da uradoma poseže vmes in uporabi § 4 občinskega zakona. Morda bi bilo še bolj umestno, če v vsakem glavarstvu po dva zaupnika poizvesta želje malih občin in jih poučita o prednostih večjih edinic. Vsekakor mora pobuda izhajati od zgoraj, ker j e spodaj velika obupanost in bojazen, da se ne bi utegnila taka želja imeti za predrznost. 2. Živahnemu članku se j e namestništvo kaj naglo odzvalo. Poslalo ga j e v prepisu z opazko, da vsebuje marsikaj pomisleka vrednega, vsem desetim okrajnim glavarstvom na Kranjskem. O napaki mnogo- številnosti majhnih občin se čujejo opetovane tožbe in želja po njihovi smotrni preobrazbi nikakor ni osamljena. Zato poziva vsa glavarstva, naj se na podlagi svojih izkušenj in opazovanj izza obstoja občin izja­ vijo v obsežnem poročilu o njihovi življenjski zmožnosti in sposob­ nosti za izvrševanje po občinskem zakonu naloženega j im delokroga. Pri tem naj tudi natanko preudarijo, koliko je združenje tolikih majhnih v večje krajevne občine primerno že takoj in tudi od ljudstva že zaželeno. 3. Podrobna poročila vseh glavarstev so v marsičem zèlo zanimiva in važna. Omogočajo delno vpoglede v sicer zastrto občinsko organi­ zacijsko delo glavarstev in njihove nagibe, ko takratni spisi glavarstev žali niso več ohranjeni. Odkrivajo pa tudi prve vtise o delovanju občin, kažejo napake, ki se delno vlečejo naprej še stoletje, pričajo pa tudi o izkušeni sposobnosti, preudarnosti in resnobi tedanjih starih urad­ nikov, s katero so se lotevali rešitve organizacijskih upravnih vprašanj. Nič manj pa niso ta poročila važna za poznavanje naših takratnih kulturnih razmer. a) Po poročilu č r n o m a l j s k e g a okrajnega glavarja Jožefa Derbiča (13. julija 1851)70 je štelo tamošnje glavarstvo z 32.583 prebivalci 47 krajevnih občin, tako da šteje občina povprečno 700 duš. Posamezne občine imajo komaj po 300 prebivalcev. Ze to število občanov kaže na nemoč opravljanja občin­ skih poslov. Če se uvažuje še uboštvo in kulturno stanje ljudstva, je jasno, da so bili izvoljeni za župane možje, ki po svoji izobrazbi in drugih razmerah niso sposobni ter da občine ob svojem uboštvu ne morejo izpolnjevati svojih dolžnosti. Take občine tudi poslovanje glavarstva močno otežkočajo. Nekatere že to uvidevajo in spoznavajo, da so si naložile nepotrebna bremena, ker bi mogel iste posle, ki jih opravlja sedaj več županov za več sosednih majhnih občin, izvrševati brez težav en župan. Nekatere bi bile že sedaj pripravljene k združitvi. Po njegovem mnenju bi kmetske občine ne smele šteti manj kakor 2000 duš. Ker pa ima vsaka katastrska občina pravico do samostojne krajevne občine, se je sestava občin že izvršila, so občinski predstojniki 70 OD AS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 717 izvoljeni za tri leta in so prisegli, bi bilo umestno, da se ne dira predčasno v pridobljene pravice in občine ne sili k združitvi, marveč j im pusti to na prosto. Po združitvah naj bi volili predstojništvo združene občine le dote­ danji župani in svetovalci združenih občin in bi ne bilo treba nove prisege, ki se j e j e glavar po prejšnjih izkušnjah očitno bal. b) V k a m n i š k e m okraju se j e ob sestavi občin daleko največji del davčnih občin izrekel za samostojnost. Le v glavni občini Sv. Helena (takrat brdskega, potem ljubljanskega sodnega okraja) in v vodiški glavni občini so se izjavili za večje edinice, v zadnji za združitev dotedanjih 7 podobčin. Največ se jih je odločilo za samostojnost, češ da jih bodo šele izkušnje učile, ali je združitev ali samostojnost za občinske interese boljša in se jim je zdelo, da bo po pravilnem spoznanju združitev lažja kakor pa razdružitev. Najbolj so j ih pa nagnile k ohranitvi samostojnosti v okraju pogosti spori med sosednimi srenjami zaradi pašnih pravic, in j e naravno, da se take občine niso hotele združiti. V smislu zakona in navodil glavarstvo željam občin ni moglo nasprotovati. Zato je med 73 sestavljenimi občinami 49 takih, ki so bile doslej samostojne podobčine (kat. občine), 18 takih, od katerih vsaka je sestavljena iz dveh, 4 iz treh in po 2 iz sedmih podobčin. Po enem letu — pravi prvotno poročilo okrajnega glavarja pl. Pavicha (z dne 20. aprila 1850) ob predložitvi seznama novih občin namestništvu — bo lastna izkušnja in lastno spoznanje občine naučilo, katere so bolje sestav­ ljene,, in po tem se bodo gotovo naravno ravnale morebitne njihove zahteve po zakonitem potu.7 1 Po letu in pol (3. septembra 1851) j e poročal sedaj isti glavar,'2 da podaja Vilharjev članek tako vernoi in resnično sliko življenjske nezmožnosti majhnih občin, da nima dosti pristaviti. Službeni obhod po polovici občin ga je povsod prepričal, da niti občinski odbori niti župani ne izpolnjujejo zakonitih dolžnosti, toda ne iz upornosti, marveč iz nesposobnosti. Največji del občinskih odbornikov in županov ne zna ne brati ne pisati;7 3 v več krajih sploh ni pismenega človeka. Življenjska nezmožnost v umstvenem pogledu leži na dlani. More se predstavljati, kako se vrši krajevna policija. Pa tudi v tvarnem pogledu j e življenjska nezmož­ nost očitna. Taka občina bi morala za vršenje občinskih poslov nastaviti uradnika, ki bi stal najmanj 200 gl. letno. Za krit je teh stroškov bi bila po­ trebna po glavarjevem računu, ki ga v poročilu izvede, redno 15 do> 20 %, pri mnogih občinah 25, 30, celo 50 %-na naklada za direktne davke. Tako visoka naklada bi pa pri mnogih občinah ogrožala celo plačevanje državnih davščin. Zato se je, spoznavajoč nujno potrebo združitve majhnih občin, že ob svojem obhodu trudil, s poukom doseči prostovoljno združitev krajevnih občin. Toda, čeprav vse občine tako potrebo uvidijo in iskreno žele, še ni prišh> do prosto­ voljne združitve, ker si občine zaradi svoje neokretnosti ne znajo pomagati in primerno ureditev žele in pričakujejo od državne uprave. Zato naj vlada odredi novo sestavo občin po načelu materialne življenjske zmožnosti, to je po takem znesku letne davčne obveze, da bi bila za vršenje občinskih poslov potrebna le 5 %, največ 10 %-na naklada na direktne davke. Po tem naj bi vsaka krajevna občina morala plačevati letno najmanj 4000 gld. direktnih dav­ kov. S tega vidika, po svojih opažanjih in po nasvetu nekaterih županov, s katerimi se j e priložnostno razgovarjal, predlaga v kamniškem okraju 7 1 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 6554/1850. 7 2 Prav tam, št. 8357/1851. 7 3 Še ob mojem poslovanju v tem. sicer naprednejšem okraju pred 50 leti so bili nekateri župani majhnih hribovskih občin nepismeni. 718 namesto dotedanjih 73 novih 14 občin in prilaga tudi njhov seznam. Predla­ gane nove združene občine kamniškega okraja v t a k r a t n e m o b s e g u bi bile: Kaplja vas, Šmartno, Mengeš, Mekinje, Kamnik, Vodice, Dob, Dol, Lukovica, St. Ožbolt, Kandrše, Zagorje, Moravče, Vače. c) Poročilo k o č e v s k e g a glavarja Janeza Schiwiza pi. Schiwizhoffna (21. julija 1851)74 je preudarjeno, samostojno zamišljeno, izhajajoče bolj iz iz splošnih, načelnih vidikov. Pravi, da so gotovo res nedostatki, ki jih pred­ metni članek niti pretirano ne riše. Iz časopisja j e razvidno, da tožijo o njih tudi v drugih kronovinah. Res je, da velik del županov ne zna ne brati ne pisati in so okrajna glavarstva zaradi velike oddaljenosti navezana le na pismeno občevanje z občinami. Zato ni čudno, da si morajo občine šele iskati razlagalcev dopisov v uradih ali pa za denar. Vse važnejše, če naj bo oprav­ ljeno, mora izvršiti glavarstvo samo: napravo volilnih in porotniških ime­ nikov, popis prebivalstva, sestavo proračuna itd. Ko bi se hotelo prepričati, kako upravljajo občine posamezne upravne panoge, bi se pokazala kaj ža­ lostna slika. Nikakor pa se v nasprotju z večino svojih tovarišev ne sklada s člankom, da bi bilo iskati vzrok v tedanji sestavi občin s premajhnim obsegom. Nova sestava občin temelji na zgodovinskem razvoju in na sili razmer. Pri prvem, gotovo le dejanskem nastanku srenj so sodelovale kakovost zemlje, istovrstnost pridobitka, simpatije in iz tega izvirajoča potreba. Dokler so bile te občine omejene na svoj naravni, gospodarski delokrog, je bila njihova razmejitev ustrezna razmeram in ni bilo nikoli slišati želja po spre­ membi. Pri napravi stabilnega katastra j e veljalo načelo, da bodi gospodarska srenja tudi katastrska občina. Toliko se more torej reči, da je katastrska občina enota, ki je nastala iz dejanske potrebe in ima od nekdaj samostojno upravo svojih gospodarskih interesov. Po novi sestavi občin na podlagi katastrskih je razmejitev ostala praviloma ista. Ko je pred letom dni vodil sestavo občin, mu je bila smernica njihova prosta volja. Namenoma je opustil predstavke na katerokoli stran, da bi ne izvajal moraličnega pritiska. Zelja po združitvi, ki jo ljudstvo vobče nima, se je pojavila in izpolnila le tam, kjer so se bali velikih izdatkov in upali, da se jim z združitvijo ognejo. Glavni.vzrok neprilik in zadreg občin je v nesposobnosti župana. Tega vzroka pa ni mogoče odpraviti, kakor meni člankar, z združitvijo občin. Zmotna je-misel, da bi bilo v veliki občini lažje dobiti primernega žu­ pana. To je treba preskusiti praktično. Okraj kočevski n. pr. ima 53 novo sestavljenih občin. Ko bi se to število znižalo n. pr. na število 28 župnij, bi bilo potreba 28 županov. Dobro poznavajoč osebne razmere v okraju, mora reči, da bi našel v celem okraju komaj 3 do 4 za vodstvo velike občine spo­ sobne može. Zmotna j e predstava, da bi se v velikih občinah prihranilo na potninah in izgubi časa občinskih predstojnikov, potujočih k oddaljenim oblastem. Vsak poznavalec občinskega življenja ve, da pota, ki jih ima župan v občini, več kot dvajsetkrat presegajo ona zunaj občine. Zupan majhne občine, obsegajoče morda le en kraj, opravi notranja pota tako rekoč mimo­ grede; v veliki občini bi bil pa skoraj dnevno na poti v en ali drugi oddaljeni kra j svoje občine in bi ji s tem povzročil neprimerno večje stroške. Isto velja za občinske odbornike, ki bi se morali iz oddaljenih krajev sestajati na ob­ činske seje na sedežu občine. Po mnenju kočevskega glavarja bi se našla odpomoč v delitvi naravnega, gospodarskega in oblastnega, prenesenega delokroga. Prvega bi bilo pre­ pustiti katastrski občini, drugega naj bi izvrševala združba občin v obsegu 7 4 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 719 sodnega ali davčnega okraja. Okrajna združba občin bi postavila posebnega uradnika, ki bi ga politična oblast potrdila. Tak okraj bi ga tudi plačeval in jamčil za njegovo uradno poslovanje, kakor prej zasebne gosposke. Nadzor­ stvo izvrševanja prenesenega delokroga bi bilo tako bistveno olajšano, vendar bi morala biti oblast nadzorovanemu organu bližja kakor pre j okrožni urad okrajnim oblastvom. ;d) K r a n j s k i okrajni glavar Tomaž Pauker začenja svoje poročilo (24 julija 1851) s pripombo, da j e prav nameraval sporočiti namestništvu, da z malimi občinami ni mogoče poslovati, ko j e prejel poziv za poročilo o tem predmetu. Ze ob sestavljanju novih krajevnih občin se je s svojimi komisarji zelo trudil sestaviti velike občine. Primoran pa se j e vdal željam občin. Tako je nastalo v kranjskem okraju iz 118 katastrskih občin s skupnim prebival­ stvom 56.764 duš 37 krajevnih občin, ki pa skoraj vse le životarijo. Med župani mnogi ne znajo ne brati ne pisati in prav mnogo jih je, o katerih se j e mislilo, da znajo oboje, pa vendar ne znajo. Kako knjigo brati ali kaj pisanega za silo in večji del komaj ali napačno razumeti, se pravi toliko, kakor ne znati brati. S pisanjem gre seveda še slabše. S takimi župani uradovati je težava, ki se ne da odpraviti, in je vedno večja ovira, posebno ker so se ti ljudje, nekateri v začetku vneti, sami naveličali, spoznavajoč množico poslov in na nje stavljenih zahtev, hkrati pa tudi svojo nesposobnost. Neprilika je tudi, da so ti župani največji del gostilničarji in opravljajo svoje posle s strankami večinoma pri pijači. Na drugi strani tudi župani nimajo primerne avtoritete in so večkrat ne samo predmet zabavljanja in zmerjanja, marveč tudi osvete. Kranjska za ustavno življenje še daleko ni zrela. Potreba bo še mnogo let trudapolnega prizadevanja oblastev in stalnega pouka občin, preden se bo uredilo občinsko življenje. Mnogo bi k temu pripomogla združitev občin. Prepričal se j e na več krajih, da, izvzemši nekatere častihlepne župane, ki bi izgubili svoja dostojanstva, ljudstvo splošno zelo želi velikih občin, in sicer po možnosti po župnijah. Posli so v majhni občini isti kakor v veliki. Tisti, ki jih opravlja, malo čuti, če j e 200 ali 600 občanov, toda k istim izdatkom jih lažje prispeva 600 kakor pa 200. Kjer za krit je izdatkov občinska naklada 10 % komaj ali sploh ne zadošča, tam občina ni življenja zmožna in bo v pri­ hodnje še manj, če se občinski izdatki še zvišajo in posebno, če prevzamejo občine še posle prenesenega delokroga. Zategadelj j e tudi po njegovem prepri­ čanju združitev občin potrebna, bodisi da se združijo' vse katastrske občine ene župnije ali pa sestavijo po zgledu francoskih merij. Zalo j e sestavil, ozi­ raje se na fare, podroben načrt nove sestave z navedbo sedanjih krajevnih občin obsega in števila duš. Po tem načrtu bi iz tedanjih 37 občin nastalo le 16, in sicer: Kranj, Naklo, Tržič, Križe, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Smlednik, Dorfarji, Škofja Loka, Poljane, Trata, Osilnica, Selce, Železniki in Zali log. Največja občina Kranj bi imela po tem predlogu 9523 prebivalcev, najmanjša Zali log, pa 1644. Ta razdelitev bi po glavarjevi izjavi mogla stopiti v veljavo že s 1. no­ vembrom 1851. Hkrati je poudaril tudi potrebo, da župane ne volijo odborniki, ampak jih imenuje vlada. Samo njej j e mogoče postaviti sposobne župane in izbrati može, ki se odlikujejo po svoji inteligenci in zavzemajo po svoji večji zemljiški posesti položaj, da morejo imeti neodvisni od vsakega so- občana ne le voljo, marveč tudi moč, izvršiti svoje odredbe. 7 5 e) V istem smislu se glasi tudi poročilo okrajnega glavarja l j u b l j a n ­ s k e o k o l i c e Tomaža Glančnika (16.avgusta 1851).7» — Glavarstvo šteje 7 5 OD AS, spisi namestn., fase. 7—2, š t 8357/1851. 7 8 Prav tam. 720 50.263 prebivalcev in 41 krajevnih občin. Od 41 županov jih zna le 10 dobro brat i in pisati ter torej ustrezajo svoji nalogi. Od ostalih 31 županov 7 ne zna ne brati ne pisati; 24 jih j e pa v pisanju tako slabih, da morejo komaj svoje ime podpisati in ne morejo napisati pravilnega in razumljivega dopisa. Te majhne občine pa nimajo sredstev za nastavitev potrebnega uradnika. Navzlic temu se j e izreklo po izvršenih poizvedbah le 7 občin za večje enote: Vrh­ nika, Borovnica, Polhov gradeč, Šentvid, Šmarje, Grosuplje in Zelimlje, vseh drugih 34 pa proti. Po želji občin bi se tedaj združitev ne mogla doseči. Treba bo zato kategorične odredbe vlade. Prav tako bi se moralo hkrati odrediti, d a župane imenuje vlada. Le tako j e mogoče doseči, da bodo načelovali ob­ činam sposobni ljudje, sicer bi se zaradi omejene uvidevnosti volivcev do­ godilo kakor pri prvi volitvi, da so izvolili večidel može, ki imajo za to malo ali nobenih lastnosti. Sestavil j e poročilu priloženi seznam 13 novih, iz 41 dotedanjih sestav­ ljenih združenih občin z navedbo dosedanjih krajevnih občin, iz katerih so nove sestavljene, površine in števila prebivalstva, župnije, šolskega okoliša, okrajnega sodišča in oddaljenosti od glavarstva in sodišča. Pri tem se je oziral na to, da so se, če mogoče, cele župnije vključile v eno krajevno občino in da nobena nova občina ne šteje manj kakor 2000 duš. Po tem pred­ logu bi bile v ljubljanski okolici te-le nove združene občine: Vrhnika, Borov­ nica, Rovte, Horjul, Polhov gradeč, Studenec-Ig, Šmarje, Dobrunje, Spodnja Šiška, Črnuče in Šentvid. Če bo vlada imenovala župane novih združenih občin, se bo kmetsko prebivalstvo, kakor je poizvedel, tem odredbam brez ugovora podredilo. Ako se naj pa župani še naprej volijo, mora prostodušno priznati, da j e bolje, če ostane pri starem, ker je v ljubljanskem okraju le prav malo za župane sposobnih mož in ker morejo možje, ki niso sposobni upravljati majhne ob­ čine, gospodariti tem manj v velikih. Če se vlada odloči za predlagano novo> sestavo in imenovanje županov, naj se s tem nastali stroški ne nalagajo posameznim občinam, marveč jih krije s splošno naklado na direktne državne davke. Tako krit je občinskih upravnih bremen je manj občutno in daje manj povoda za nezadovoljnost. f) N o v o m e š k o okrajno glavarstvo j e štelo leta 1851 51.225 prebivalcev, od katerih odpade na prejšnji okraj Novo mesto z novo od kočevskega okraja pripojeno občino Črmošrijice 25.101, na okraj Kostanjevica 10.488 in na okraj Krško 15.636 prebivalcev. V tem okrožju j e bilo sestavljenih leta 1850 skupaj le 32 krajevnih občin, in'sicer v sodnem okraju novomeškem 23, v kostanje- viškem 5 in v krškem 4. Za združitev obstoječih občin v zadnjih dveh okrajih, kjer so nastale že tako, iz tudi v poročilu novomeškega glavarja Mordaxa (4. av­ gusta 1851)77 nepojasnjenih razlogov, nenavadno maloštevilne in velike občine, ni bilo povoda. Za združitev občin v novomeškem okraju pa se je glavar Mordax, kakor poroča, trudil zaman že ob zadriji sestavi leta 1850. Po nje­ govem mnenju bi bilo v tem okraju zmanjšati oziroma združiti obstoječih 23 občin v teh-le 9: 1. Bršlin z občinama Prečna in Daljnji vrh; 2. Mirna peč s Šentjurjem; 3. Šentpeter z Belo cerkvijo; 4. Šmihel s Smolenjo in Stransko vasjo; 5. Stopiče z Mehovim; 6. Brusnica z Orehovico; 7. Poljane, Stara žaga, Črmošnjice in Štale; 8. Toplice z Dobnim dolom, Gorenjim Poljem in Jurko- vasjo; 9. novomeška občina bi ostala po načrtu v starem obsegu. Nasprotovanje združitvam ima svoj izvor poglavitno v zmotnem mnenju, da j e potem ena iz več združenih občin glavna, druge pa le stranske. Nove imperativne združitve bi bilo izvršiti šele po preteku prve triletne volilne 7 7 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 4 6 721 dobe. Medtem bodo izkušnje ustvarile ugodnejše razpoloženje za združitve. Vendar bo pa pomanjkanje inteligence in slabo imovinsko stanje naroda še dolgo oviralo razvoj, ki ga hoče doseči občinski zakon. Tudi v velikih kra­ jevnih občinah, kakor so v krškem okraju s 3000 do 5000 prebivalci, nastajajo nepremagljive težave za krit je le na najnujnejše potrebe skrčenih občinskih izdatkov. Seveda se morejo te težkoče zadostno razložiti tudi iz visoke ob- davčenosti, ki izhaja iz ene tretjine doklade k zemljarini in hišnemu davku, dohodnine, iz precejšnjih deželnih davščin in slednjič iz 5 % naklade za zemljiško-odvezni zaklad. g) P o s t o j n s k i glavar baron Ludovik Mac Neven, prejšnji okrožni glavar ljubljanski, je bil med tistimi, ki od združitve občin niso pričakovali vsega leka za slabotno občinsko upravo. V postojnskem okraju 7 8 j e po novi sestavi 108 krajevnih občin, katerih daleko večji del se omejuje na obseg katastrskih občin. Pri sestavi jim je pustil glavar v smislu zakona in izvr­ šilnih naredb prosto voljo in samoodločbo, čeprav ni opustil prikazati jim relativne prednosti združitve in j e celo poskusil jih za to zavzeti. Toda po­ jasnila v ministrski okrožnici z dne 12. februarja 1850 glede poslov prenese­ nega delokroga, pravi Mac Neven malo hudobno, da novi posli sploh ne bodo ali bodo le neznatno presegali one bivših »rihtarjev« in se tudi upravni iz­ datki ne bodo zvišali, so vodili kmetsko zdravo pamet k odločitvi za samo­ stojnost katastrskih občin. Ob sestavljanju občin je slišal ljudsko mnenje, da bo v združeni občini izvajala ena občina, navadno tista, ki bo dala župana, morečo nadoblast nad drugimi; da v taki občini, ki bo naravno imela tudi večji ozemski obseg, župan ne bo> mogel biti povsod in bo pota in zamudo časa v oddaljenejše predele občine zaračunaval. Skoraj splošno se je izražala bojazen, da se bo v razsežnih občinah dolžnost za konkurenčne prispevke nerazmerno v vseh pogledih povečala in postala v oddaljenejših občinah veliko bolj občutna. Kajti v katastrskih občinah mnoge resnične ali tudi le na relativnih nazorih sloneče potrebe velikih občin popolnoma odpadejo ali se krijejo na manj občuten način, pogosto s prostovoljnimi prispevki v de­ narju ali blagu. Glavni nagib, ki j e vodil ljudi k odločitvi za majhne občine, je večkrat izražena bojazen, da bi odločalo v upravi g o s p o d a r s k i občini lastnega premoženja občinsko predstojništvo združene upravne občine. Pri teh razmerah ni moglo biti drugače, kakor da so v okraju nastale skoraj le majhne krajevne občine. Vendar poročevalec tega ne obžaluje, kajti občine so dobro predvidevale. Ne more sicer tajiti, da od glavarstva oddaljene občine posle prenesenega delokroga sploh ne ali slabo opravljajo, ker ni sposobnih županov in sredstev. Živo pa mora oporekati, da bi slab zgled teh majhnih občin odvračal imovitejše in večje občine od boljšega izpolnjevanja dolžnosti. Tu in tam je odvisno le od županov, če občinam odrejeni delokrog ne oživi. Po njegovem mnenju izvira v članku priobčeni klic po združitvi zgolj iz želje, ustvariti večjo glavnico naklad za plačilo občinskih uradnikov in pa pomnožitev županovega sijaja (!). Opravljanje zakonitih dolžnosti v združenih občinah z izvoljenim županom na čelu ne bo za las boljše kakor je sedaj v majhnih. Po njegovem, mišljenju se v takih občinah pod pogoji prov. občinskega zakona v obče ne bo doseglo nič bolj­ šega kakor tisto »črvivo, sebično, podkupljivo« občinsko upravo, ki je vladala v ilirskih pokrajinah do leta 1809, v drugih starih avstrijskih deželah pa do leta 1848 v vseh mestnih in trških občinah, in ki je izmozgavala občane in jim jemala vse spoštovanje in neobhodno potrebno zaupanje do vlade. 7 8 OD AS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357 (poročilo od 28. avgusta 1851). 722 Ko bi se s strogo resnobo in kaznimi zahtevalo od njegovih občin popolno izpolnjevanje po občinskem zakonu naloženih jim dolžnosti, bi po poroče­ valčevem mnenju gotovo blizu 100 od 108 občin same predlagale združitve, ne da bi pa bile s tem v resnici zadovoljne. Res je torej, da občine tega okraja želijo svojo samostojnost, vendar na drugi strani po večini niso življenja zmožne. Zato j e edina pot za rešitev tega nasprotstva, da se pusti katastrska občina kot enotna podlaga občin, združi pa primerno število teh občin v obsegu davčnega, oziroma okraja nekolegial- nega sodišča za opravljanje prenesenega delokroga in jim postavi po § 126 prov. obč. zak. od vlade imenovani in plačam župan na sedežu davčnega okraja. Predlog se torej sklada s podobno zamislijo kočevskega glavarja. h) V R a d o v l j i c i j e bil ob sestavi občin glavar Janez Pajk, ki ga je ljudstvo po vsem Gorenjskem zaradi njegove strogosti in svojskega mišljenja, ki ga je pokazal na čelu komisariata v Kranju, glavarstva v Radovljici in Ljubljani, ohranilo v spominu dlje, kakor katerega koli drugega pred- ali pomarčnega uradnika. Tudi njegovo mestoma ironično in sarkastično poročilo (16. julija 1851) se precej razlikuje od drugih. V njegovem okraju so majhne in velike občine: Predtrg z 276, Lese s 405, Radovljica s 664 prebivalci; n a drugi strani Bled z 2439 in Bohinjska Srednja vas z 2470. V vseh teh občinah, majhnih in velikih, se pojavljajo težave v izvrševanju naravnega in prene­ senega delokroga. Zupan v Predtrgu je nepismen, župan v sosedni Radovljici, kakor večina tamkajšnjih meščanov, pismen, pa zato> nima manj težav v izvrševanju svojih poslov. Prvi si da citati zakone po drugih, prihaja po pouk k uradom, ima s sosedno občino skupnega pisarja, pregleda svojo občino lahko osebno in posega neposredno v vse posle, ne da bi mu bilo treba zane­ marjati svoje zadeve. Občinski odbor se posvetuje o svojem lastnem stanju in ne prihaja v nasprotje s tujimi interesi, kakor se to dogaja v velikih občinah. Tudi upravni stroški so tukaj zelo majhni. Drugače je v veliki občini. Občinski odbor mora tukaj večkrat odločevati o nasprotujočih si interesih, n. pr. o pravicah na, ta ali oni občinski imovinski del, na paše, gozdove, planine, o njihovih mejah in uživanju, pri čemer se zapleta v velike spore. V občini Jesenice so nastali n. pr. v odboru veliki prepiri zaradi velike planine, katero tri je v občini združeni kraji vsak zase zahtevajo. Podobni in še večji spori so tudi v drugih velikih občinah. V takih občinah so tudi posli posebno, prenesenega delokroga tolikšni, da more župan ali te ali pa svoje zasebne posle zanemarjati in postati pravi občinski uradnik. Res je sicer: čim več združenih občin, tem več občinske zaloge, tem več davkoplačevalcev, tem manjša davčna kvota posameznika. Kaj pa, ko bi bilo tudi resnično: Čim večja občina, tem težja njena uprava, tem več moči je za to potrebno, tem težji pregled, tem večji upravni izdatki, čim manjša občina, čim manjši stroški? Potem ironizira skrb člankarja, da se državni zakoni v majhnih občinah ne čitajo in prihaja do> zaključka, da j e pravilno samo v ministrski naredbi z dne 12. februarja izraženo načelo, da se v naprej ne more določiti ne za velike ne za majhne občine. Poročevalec daje praviloma prednost malim pred velikimi občinami. Male se morejo same voditi, velike ne. Sam nima povoda pritoževati se o stanju malih občin. Več napak opaža v velikih kakor v majhnih. Res pa je, da trpi sedanja občinska ustava na različnih napakah. Trdi se, da je temelj svobodne države svobodna občina. Ali niti mala niti velika občina ni svobodna. S prenesenim delokrogom je naloženo občini toliko bremen, da v primerih z drugimi državnimi ustanovami pojem svobode občine kar uničujejo. 46* 723 Zato bi predlagal neke spremembe občinskega zakona: 1. preneseni delo­ krog (kot skupek pravic in dolžnosti) bi večji del odpravil in pustil občinam le pripuščeni delokrog (samo kot skupek pravic) in priznal občinam popolno pravico izvrševanja dosedanjega prenesenega delokroga po občinskih orga­ nih, ne da bi imele tudi dolžnost te pravice izvrševati Kot moralične oseb­ nosti naj bi bile izravnane s fizično osebo vsakega posameznega državljana in imele nasproti državi po primernih zakonih z malimi spremembami iste dolžnosti 2. Vsi upravni organi od zgoraj do spodaj naj bodo, kar po občin­ skem zakonu niso, brez izjeme člani vlade. Toda nedosledno ne zahteva niti, da bi bil župan od vlade imenovan. Nasprotno predlaga, kar se čuje zelo moderno, d a m o r e o b č i n a o b č i n s k i o d b o r i n t u d i p r e d s t o j - n i š t v o o d p o k l i c a t i p r e d p r e t e k o m v o l i l n e d o b e , č i m s e p o k a ž e , d a n e u ž i v a j o v e č n j e n e g a z a u p a n j a . Prav tako naj imajo občine pravico se združevati, pa tudi se zopet razdružiti. Pravi, naravni interes posameznih majhnih občin bo> najbolj pravilno in gotovo našel pravo naravno merilo za tvorbo manjših ali večjih občin. Če se občina prepriča, da je bila 1850. izvršena izvolitev zmotna — in kako lahko' se j e to zgodilo — zakaj bi ne mogla te zmote popraviti leta 1851 ali 1852. Pravični vladi ne more biti vseeno, ali so predstojniki občine le navidezni ali resnični izraz volje občine. i) T r e b a n j s k i okrajni glavar Bernard Vesel je podal (25. julija 1851) zelo poučno kulturnopolitično sliko svojega okraja.7 9 Kakor j e svobodna ob­ čina temelj ustavne države, j e pa stanje umstvene izobrazbe ljudstva po njegovem mnenju naravno merilo za svobodnejšo ali bolj omejeno občinsko organizacijo. Kdor pozna kranjsko deželo ne le po statističnih prikazih, marveč iz lastne izkušnje, je moral vedeti, da bo izvedba občinskega zakona naletela na marsikatere nepremagljive težkoče in bodo njegovi uspehi vlado razočarali. Poročevalec se j e od prvega početka pa do konca popolnoma posvetil pri­ pravam za občinsko organizacijo m je imel dovolj prilike slišati razne izjave. Neredko j e čul od prejšnjih občinskih in drugih pametnih mož na svojo raz­ lago občinskega zakona, da je dotedanja občinska organizacija popolnoma ustrezala njihovim potrebam in j e novi zakon prikrojen le za mesta, da kmet plačuje davke tudi zato, da ga državni uradniki neposredno upravljajo, in nima niti časa niti sposobnosti prevzeti upravo občin. Zato je razumljivo, da . je bil velik del občin pri novi sestavi popolnoma pasiven in da največje prizadevanje in lahko umljivo razlaganje ni bilo v stanu, vzbuditi živahnej­ šega zanimanja. Več kakor to, da so občine opustile v začetku opažan odpor proti novi sestavi in se je posrečilo odstraniti nezaupanje v namene vlade, ni bilo moč doseči. Zato j e bik> zelo težko, določiti obseg občin, ko ni bilo mogoče dobiti v tem pogledu odločujočo izjavo ali celo doseči predhodni sporazum z občinami. Mnoge občine so> vprašanje združitve popolnoma brez­ brižno prepustile izprevidu glavarstva,80 druge občine zopet niso hotele o kaki združitvi, čeprav je bila po vseh okolnoetih na mestu, nič slišati in so trdo­ vratno vztrajale pri svojem sklepu. Tako so postale v bivših okrajih Višnja gora in Stična skoraj vse katastrske občine z 200 do 300 prebivalci samostojne krajevne občine. Neredko se j e dogajalo, da je moral volilni komisar, če je hotel omogočiti volitev, iskati volilce od hiše do hiše in jih s prošnjami ter prigovarjanjem 7 9 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, št. 8357/1851. 8 0 Zdi se, da se je to dogajalo v trebanjskem sodnem okraju, kjer so le velike občine. 724 spravljati na volišče. Drugod so volilci sicer prišli v večjem številu na volišče, pa čez kratek čas zopet odšli. Ni jih bilo pripraviti, da ostanejo do volitve, tako da je bila volilna udeležba večkrat zelo majhna. Razpoloženju ob pripravah občinske organizacije so bili primerni tudi njeni uspehi v prvem letu obstoja. V 61 občinah tega okraja, ki so nastale iz 132 katastrskih občin, je bilo po prikazovanju glavarja komaj 5 s takimi občinskimi organi, ki so bili sposobni za d e l n o izpolnjevanje zakonitih dolžnosti. Pa še ti občinski predstojniki so bili aktivni državni uradniki, ki so mogli svojo funkcijo po zakonu vsak čas odložiti. Večina drugih občin pa nima voljenih organov, ki bi mogli po svoji sposobnosti le pojmovati po zakonu naložene jim dolžnosti. Le malokateri so pismeni, so večinoma kmeto­ valci ali pa mnogi po poslih odsotni, ki nimajo časa za občinsko upravo. V okraju j e cela vrsta občin, ki doslej ni pokazala niti sledu življenjske zmožnosti, ker njihovim organom sicer ne manjka dobre volje, pač pa vsaka sposobnost. Poročilo poudarja, da podaja po opisanih razmerah Vilharjev članek za trebanjski okraj povsem resnično' podobo neprilik občinske ureditve. Vendar pa sama, sicer potrebna združitev majhnih občin ne bo še odpravila tega stanja. Za tamošnjo ljudsko izobrazbo in pomanjkanje sposobnih mož temelji prov. občinski zakon na preveč svobodni, široki podlagi. Iz tega se lahko raz­ vidi, da imajo politične oblasti z občinami ne le nepremostljive težave, marveč v mnogih panogah sploh ne morejo izvrševati upravnih poslov, ker jim manjka predvidevana podlaga v dobri občinski upravi. Zato predlaga glavar, da se nujno izvrši uradoma potrebna združitev majhnih občin in ta preosnova popolnoma prepusti izprevidu politične oblasti, prilagodi občinski zakon vsaj za kmetsko podeželje stanju.ljudske izobrazbe in omeji občinski delokrog naravnim, resničnim potrebam podeželskega pre­ bivalstva primerno. j) Zadnje je poročilo v i p a v s k e g a glavarja Viktorja barona Schmid- burga, ki j e najmanj pesimistično.81 V tem majhnem okraju s 26.686 prebivalci je nastalo 25 krajevnih občin, tako da je pretežna večina zelo majhnega obsega. Samoodločbo občin je moral glavar po zakonu spoštovati. Kjer ni bila dokazana življenjska nezmožnost občine, se ni mogla nikjer izvršiti zdru­ žitev proti željam prebivalstva. Posebnost v tem okraju je, da so prav osobite cerkvene razmere odločilno vplivale na sestavo občin. Matična župnija Vipava j e obsegala tačas 13 odvisnih kaplanij. Te so upravljali eksponirani kurati, ki so bili samostojni dušebrižniki in so jih plačevale občine. Po njihovih okoliših so se stvorile tudi po želji prebivalstva samostojne občine. Iz enakih vidikov je iz dveh glavnih občin bivšega idrijskega okraja nastalo osem krajevnih. Le vipavske občine Lože, Podraga in Lome so se, ne da bi imele samostojnega duhovnika, vsaka zase ločile kot samostojne občine od svoje dosedanje občinske zveza Pri prvih dveh je bilo zaman vse prigovarjanje, čeprav so jih združevale skupne gmajnske pravice. Pri morebitnih združitvah bi bilo občine Lože združiti z Gočami, s katerimi imajo skupno dušno pastir- stvo in morajo šolo v Gočah vzdrževati tudi Lože. Lome (z 218 dušami) bi bilo združiti s Črnim vrhom. V idrijskem okolišu se namerava občina Ledine združiti z občino Ziri; Vojsko in Cekovnik pa s Spodnjo Idrijo, tako da bi v idrijskem sodnem okraju ostale le občine: Idrija, Spodnja Idrija, Žiri, Dole, Črni vrh in Godovič. Občine se po svojih močeh trudijo, da čimbolj spolnjujejo svoje dolž­ nosti. Dobre volje ne manjka. Pričakovati je, da bodeta ta in pa čas odpravila 8 1 ODAS, spisi namestn., fase. 7—2, š t 8357/1851. 725 sem in tja pojavljajoče se napake. Čudno se glasi, pa je res, pravi glavar, da nekatere občine kažejo večjo prizadevnost in vnemo pri izvrševanju pre­ nesenega nego domačega delokroga. So to prav občine, ki so jih nečimrnost in zasebni interesi zapeljali, da so se odtrgale od prejšnje matične občine. Ta glas se vsekakor čuje bistveno drugače kakor poročila vseh drugih glavarstev. Mogoče so učinkovali v teh krajih še vplivi južnih komun, kakor so se občine tukaj še imenovale. 4. Vsa ta sicer pomembna retrospektivna poročila; vseh okrajnih glavarstev kranjskih pa niso imela prav nobenega vpliva na daljnji razvoj naših občin. Položili so jih le skupaj v vladni arhiv. Kajti mini­ strstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 15. novembra 1851 od­ redite: Da se ne poseže v sklepe, ki bi j ih vladar storil po odrejenih posvetovanjih glede revizije ustave, in njihove izvedbe ne otežkoči, naj se ustavijo vse take organične preosnovne odredbe, nanašajoče se na predmete, ki so se označili kot naloge revizijskih posvetovanj.8 2 Z odredbo z dne 25. nov. 1951 se je še posebej izreklo, da tvorijo tak predmet posebno še preosnoveobčin.8 3 Ta odredba naj se pa n e razglasi. S tem se je usoda občine še tesneje kakor že po naravi stvari sami zvezala z razvojem ustavnega vprašanja. 5. Omenjena posvetovanja o reviziji marčne ustave so privedla do njene ukinitve s tako imenovanim decembrskim patentom (31. decembra 1851). Naravno, j e to vplivalo na obstoj načelno važnih občinskih pravic, ki j ih j e ustava zajamčila v § 33. Vlada je sočasno določila in razglasila s kabinetnim pismom z dne 31. decembra 185184 za »najvažnejše in najnujnejše panoge organske zakonodaje« vrsto (36) »Načel za organične uredbe v avstrijskih kro- novinah«, od katerih se točke 7—16 nanašajo na občine. Točka 7. potrjuje dotedanje načelo, da se smatrajo za krajevne občine dejansko obstoječe občine, pri nas torej katastrske, ne izklju- čivši združitev tam, kjer j e potrebna ali utemeljeno zaželena po po­ trebah in interesih. Po točki 8. se je treba ozirati na razloček med mestnimi in kmetskimi občinami. Po točki 10. si vlada pridržuje, občin­ ske predstojnike kmetskih občin potrjevati ali podi okolnostmi tudi imenovati. Točka 11. občinam še dopušča volitev občinskih predstoj­ nikov in odbornikov po volilnih redih z zakonitimi pridržki. Točka 12: Nazivi občinskih predstojnikov in odbornikov naj se določijo po pre j obstoječih v deželi navadnih običajih. Točka 13. postavlja načelo, naj se delokrog občine omejuje vobče le na občinske zadeve z obvezo, da sodelujejo z državno oblastjo v določenih javnih zadevah. Tudi v stvareh lastnega delokroga pa morajo občine določene sklepe predložiti državni oblasti v presojo in potrditev. Točka 14. določa, naj se odpravi javnost razprav občinskega zastopa, izvzemši slovesnosti, ne da bi se zabranjeval občanom vpogled v zadeve, ki j ih zanimajo. Slednjič naj 82 OD AS, t a j n i prezid, namestn. spisi, št. 130/1851. 83 Prav tam, št. 133/1851. 84 Drž. zak. 1852, št. 4. 726 po točki 16. vsaka dežela po svojskih razmerah sostavi primerne rede za mestne in podeželske občine. V vladnem poročilu8 5 k tem načelom, zanimivem tudi za vtise o prvih uspehih občinske uredbe, pravi poročevalec popolnoma v skladu z glasovi kranjskih upravnikov, da se ne more nihče, ki je imel priliko opazovati novo občinsko življenje, obraniti vtisa, da so bila pričako­ vanja uspehov obč. zakona previsoko postavljena in so> morala zato ostati neizpolnjena. Skušnja uči, da ne more veljati isti zakon za vse kronovine. V območju občine je moč navad in običajev ter kulturna stopnja občanov največje pomembnosti. Pri tvorbi zakona se je izhajalo bolj iz vidika, da so občine in občani v splošnem dosegli povsod ono stopnjo politične zrelosti in izobrazbe, da morejo politično-policijski delokrog vršiti. Skušnja pa je učila le prepogosto prav nasprotno. Okrajna glavarstva nimajo zadostnega pregleda nad občinami. Določba § 133, po kateri mora župan o vseh dogodkih v občini, ki so za državno oblast zanimiva, poročati okrajni gosposki, ne zadostuje. Župan poroča le, kar sam hoče. Dela le za občino, ne za državo. Zupane je treba potrditi ali celo imenovati, da se nikdar več ne ponovi, da bi se postavili občinski zastopi, kakor se j e za revolucije zgodilo, proti državi. Taka odredba je.še tembolj primerna, ker se ne sme prezreti, da v čisto monarhični državi načelo' »tako imenovane avtonomije nima mesta«. Občino j e pravzaprav in izključno smatrati le kot ustrezni organ za določeno omejeno' vrsto' javne dejavnosti, ki se mora stalno razvijati v skladu z državno oblastjo in nikakor ne kot sredstvo za pospeševanje samolastnosti ali celo državi nevarnih stremljenj. To je pač bistveno drugačen glas, kakor se je glasil v prejšnji ustavni dobi komaj pred dvema letoma! 6. Načelom organične naredbe so v absolutistični dobi v glavnih točkah koj nato' sledile primerne odredbe. Najprvo se je že s cesarjevim sklepom z dne 7. januarja 1852 v smislu točke 14. imenovanih »načel« odpravila javnost razprav občin­ skih zastopov.86 Potem je na' vprašanja nekaterih namestnikov ministrstvo dne 5. maja 1853 odredilo, da se z ozirom na pričakovani novi občinski red po preteku volilne dobe nimajo vršiti nove volitve občinskega pred- stojništva in odbora. Namestništvo j e okrajnim glavarstvom še dalje ukazalo, naj te odločbe ne razglase, pač pa poskrbe, da ostanejo do­ tedanji odborniki in predstojniki do nove občinske ureditve na svojih mestih. Za primer kakšnega ugovora naj se jim pa pojasni, da ne sprejemajo s tem nove izvolitve za novo volilno dobo, marveč le za­ časno nadaljevanje vsprejete občinske funkcije, k i ga ima vlada za potrebno in se ne more odklanjati.8 7 85 Arhiv notr. min. na Dunaju, Bachova ostalina. 8 6 OD AS, namestn. spisi, fase. 7—2, št. 548/1852. 87 OD AS, namestn. spisi, fase. 7—2, št 5021/1853. 727 Z ukazom notranjega ministrstva z dne 23. febr. 1854 (Dež. vladni list za Kranjsko 1854, V., št. 67, str. 283) je bil slednjič objavljen cesar­ jev sklep z dne 19. februarja 1854, da naj po občinskem zakonu z dne 17. marca 1849 izvoljeni občinski zasiopi nadaljujejo svoje zakonito delovanje do novega občinskega zakona in občinskih redov. 7. Tako je Bachov absolutizem spodnesel tla važnim načelom Sta- dionoive napredne občinske uredbe. Provizorično stanje, ki j e nastalo z objavljenjem načel organične uredbe leta 1851 in po teh nato razglašenimi ministrskimi odredbami, j e trajalo desetletje. Temu oiaj bi napravil konec po dolgih posveto­ vanjih sestavljeni občinski red z dne 24. aprila 1859, ki »se tako po svojih načelih kakor po razvrstitvi in oblikovanju tvarine razlikuje od idej in načel zakona iz leta 1849«. Novi zakon pa se ni nikdar uveljavil. Že leta 1860 so v svitu nastopajoče nove ustavne dobe izšle nove do­ ločbe (min. naredbe z dne 26. novembra 1860, drž. zak. št. 261, in z dne 29. marca 1861, drž. zak. št. 38), ki so se povrnile na zakon iz leta 1849. Za ozko zvezo med občinsko uredbo in ustavo j e zopet značilno, da je med prvimi zakoni, ki so se stvorili na podlagi ustave iz leta 1861 na temelju načel občinskega zakona iz leta 1849 zasnovani okvirni občinski zakon iz leta 1862 in na njem zgrajeni deželni občinski redi, ki so veljali do konca našega državnega življenja v sklopu avstrijskih dežel. Tako »so tvorile iz omiselja revolucijskega leta 1848 porojene ideje in načela« — z delnim desetletnim presledkom — »trajni in ne­ omajni temelj naše občinske uredbe in uprave«.8 8 Tudi po občinskem zakonu z dne 14. татса 1933 se v stari Jugoslaviji na tem ni mnogo spremenilo. Novi zakon o občinskih ljudskih odborih leta 1952 je ta načela novemu času pr imemo dalje razvil; zakon o okrajnih ljudskih odborih j e pa uresničil in razvil leta 1848 le zasnovano, pa dotlej ne­ uresničeno idejo »občin višje vrste«. Kako pa so ostale leta 1849/50 na podlagi občinskega zakona iz leta 1849 sestavljene občine v svoji sestavi podlaga poznejšemu občin­ skemu ustroju, kako so se stremljenja po združitvi tačas sestavljenih majhnih občin na Kranjskem vedno bolj stopnjevala, zlasti pri po­ skusih združitve leta 1870 in v prvih osemdesetih letih po prizadevanjih kranjskega deželnega predsednika Andreja Winklerja in se uresničila v predaprilski in sedanji Jugoslaviji, mora ostati predmet poznejših raziskav. 88 Prim.: zlasti J o s . R e d l i c h , Das Wesen der österr. Kommunalver­ fassung, str. 19 sl. in L. G u m p l o w i c z , österr. Staatsrecht (1907), str. 217; M a y r h o f e r - P a c e , Handbuch für den polit. Verwaltungsdienst, II. Bd (1896), str. 432 sl. 728 D I E E I N F Ü H R U N G D E S G E M E I N D E W E S E N S IN K R A I N 1849/50 Z u s a m m e n f a s s u n g Der Wunsch nach Bildung von Verwaltungsgemeinden regte sich in Krain nachweisbar schon in der zweiten Hälfte des XVIII. Jahrhunderts. Das in Krain herrschende System der verstreuten Untertanengründe war ein grosses Hemmnis einer besseren Verwaltung. Im Kreise der Landwirtschaftsgesell- schaft in Krain wurde der Plan einer Konzentration der Grundherrschaften erwogen, der sich als undurchführbar erwies. Nun stellte ein »ungenannter Patriot« im Jahre 1768 den Antrag, »zur Einführung der guten Polizei, dann zur Verbesserung der Landwirtschaft in jedem Dorf und in jeder [Agrar]- gemeinde einen Dorf- oder Gemeindevorsteher, Aufseher, Obmann, Richter, Supan oder wie man ihn nennen wollte, aufzustellen«. Die Zeit und die staat- lichen Verhältnisse waren jedoch für die Durchführung dieses Planes noch nicht reif. Erst die Auflockerung des Untertanenverbandes und der revolutionäre Umbau der Verwaltung in den Illyrischen Provinzen durch die Machthaber Napoleons schuf die hiefür nötigen Grundlagen. Krain wurde in 124 Kom- munen (Mairien) als Verwaltungseinheiten 1. Instanz eingeteilt. Ungeteilte josefinische Steuergemeinden bildeten ihre Grundlage. Nach der Wiederkehr der österreichischen Herrschaft wurde die französische Gemeindeeinteilung in Krain aufrechterhalten. Die Kommunen wurden als Hauptgemeinden, die diesen einverleibten Steuergemeinden zu Untergemeinden erklärt. Gleichwie in einigen österreichischen Ländern wurden auch in Krain von der Behörde ernannte Gemeinderichter eingeführt. An die Spitze der Hauptgemeinden wurden Oberrichter gestellt, denen Unterrichter in jeder Steuergemeinde untergeordnet waren. Sie bildeten Hilfsorgane der Bezirksobrigkeiten. Jede Untergemeinde wählte ausserdem zu ihrer Vertretung zwei Ausschüsse. Das Gemeinderichteramt entbehrte bis zu dessen Ersetzung durch das proviso- rische Gemeindegesetz vom Jahre 1849 einer genaueren Festsetzung seines Wirkungskreises. Dieser war nur von untergeordneter polizeilicher Natur. Ähnlich wie die französische Verwaltung in den Illyrischen Provinzen wurde auch die österreichische nach der Aufhebung des Untertanenverbandes und der Grundobrigkeiten (1848) und bei der Aufstellung eines demokrati- scheren Verwaltungssystems in allen österreichischen Ländern vor die Not- wendigkeit gestellt, zur Bildung von Verwaltungsgemeinden zu schreiten. Der in den ersten Tagen des Jahres 1849 in Krain bekannt gewordene Entwurf einer prov. Gemeindeordnung stiess bei der heimischen Bürokratie auf Widerstand, in allen übrigen Bevölkerungsschichten auf Gleichgültigkeit. Dem im Auftrag des Ministeriums vom Landeschef zur Vornahme von Vor- arbeiten und Begutachtung der neuen Verwaltungsorganisation eingesetzten Komité der erfahrensten Gubernialbeamten gehörte auch Gubernialrat Fried- rich Ritter von Kreizberg an. Im Bestreben der Gesetzwerdung des Entwurfes zuvorzukommen, übermittelte Kreizberg, der hellste und erfahrenste Kopf im Gubemialgremium, in einem persönlichen Schreiben vom 25. Feber dem Mini- ster Grafen Stadion seine Bemerkungen zum Entwürfe des Gemeindegesetzes. Unter Berufung auf die Erfahrung, die er schon als ganz junger Beamte im Jahre 1813 im Gefolge des Oberlandeskommissärs Freih. v. Marenzi und später als Verwaltungsbeamte im Lande zu machen Gelegenheit hatte, hob er hervor, die französische Regierung habe den Illyrischen Provinzen »eine in vielfacher Beziehung musterhafte Einrichtung gegeben, von der sehr zu bedauern ist, dass sie die österreichische Regierung nach ihrer Wiederkehr 729 abgeschafft hatte«. »Insbesondere vorzüglich« sei die von Kreizberg nun ausführlich dargestellte französische Gemeindeorganisation gewesen, deren Wiedereinführung und sogar Aufnahme der hiezu erlassenen genauen Ge- schäftsinstruktionen Schreiber nun in Vorschlag bringt. Besonders redet er dem nicht gewählten, von der Regierung ernannten illyrischen Maire das Wort. Während Stadion dem Proponenten in dem Dankschreiben von 9. III. 1849 noch die Möglichkeit der Benutzung der gemachten Bemerkungen bei Ein- führung der Bezirks- und Kreisgemeinden in Aussicht stellt, brachten ihn die schon nach Verlautbarung des prov. Gemeindegesetzes vom Landes- gouverneur Grafen Welsersheimb vorgelegten, in den Hauptpunkten über- einstimmenden, im Hinblick auf die angebliche kulturelle und politische Unreife der Bevölkerung durchaus ablehnenden Gutachten der drei Kreis- hauptleute und von 4 zeitweise als Untersuchungskommissäre auf dem Lande exponierten Landräte der Justizstelle, denen sich der Gouverneur vorbehaltlos angeschlossen hatte, sichtlich auf. Das Antwortschreiben des Ministers vom 14. Mai 1849 will die vorgebrach- ten Bedenken nicht gelten lassen. In dem eigenhändig geschriebenen Ein- schub in das Konzept der Antwortnote gibt Stadion seinem Unmut heftigen Ausdruck. Ohne die bei der Durchführung des Gesetzes auftauchenden Schwierigkeiten zu verkennen, »könne er doch auf Grundlage der von ihm vor ein paar Jahren im Küstenlande gemachten Erfahrungen und der ihm zukommenden Notizen aus anderen grossenteils slavischen Provinzen die Überzeugung aussprechen, dass alle Schwierigkeiten überwunden und das Gemeindegesetz zur Wahrheit werden, wenn die Behörden und Regierungs- organe, denen die Einführung übertragen wird, ihrer Aufgabe gewachsen sind und es ihnen, sowie es ihre Pflicht gebeut, ernst ist, das Gesetz durch- zuführen. Die Behauptungen, das Volk sei roh, gegen Neuerungen miss- trauisch, dafür nicht reif, haben sich, allgemein hingestellt, als Phrasen erwiesen; die Erfahrung hat gezeigt, dass sie in der Regel die Stich Wörter der bequemen Mittelmässigkeit sind, die damit ihre eigene geringe Tüchtig- keit zu beschönigen sucht.« An dem im prov. Gemeindegesetze v. 17. III. 1849 der faktisch bestehenden Gemeinde zuerkannten Rechte als selbständige Gemeinde konstituiert zu werden, dürfe nicht gerüttelt werden. Eine Vereinigung mehrerer Ortschaften zu einer Ortsgemeinde könne nach dem Gesetze nur dort verfügt werden, wo die betreffenden Gemeinden es selbst verlangen oder wo die Gemeinden die zur Erfüllung ihrer Obliegenheiten erforderlichen Mittel weder besitzen noch aufzubringen in der Lage sind. Sowohl in Beziehung auf den von den Unterbehörden als zu gross erachteten Umfang des Wirkungskreises der Gemeinde als hinsichtlich der Sorge wegen Aufbringung der materiellen Mittel scheint dem Ministerium der Vorschlag der Zusammenlegung mehrerer Gemeinden zur Bildung grosser Hauptgemeinden (nach dem Muster der französischen Mairien) in den meisten Fällen eher geeignet, die Durchführung zu erschweren, als zu erleichtern. Energisch dringt zum Schluss der Minister auf die endliche Inangriff- nahme der Durchführung des Gemeindegesetzes und die unverweilte Heraus- gabe der vorlängst angeordneten Instruktion für die Kreishauptleute. Diese wurde vom Gubernium nun endlich am 25. Mai erlassen. Sie schliesst sich oft wörtlich den vom Minister des Innern mit Erlass vom 2. April gegebenen sehr detaillierten Anleitungen zur Durchführung des Gemeindegesetzes und insbesondere auch den in der oben angeführten Note 730 vom 14. Mai erteilten Richtlinien bezüglich der Ablehnung der Bildung von grossen Gemeinden an. Nach dieser Instruktion steht die Entscheidung über die Bildung und Konstituierung der Gemeinden unter Beobachtung der gesetzlichen Vor- schriften und der Wünsche der Bevölkerung nur dem Kreishauptmann zu. Seinem Ermessen und seiner Verantwortung wird überlassen, auf Grundlage selbstgemachter Erfahrung vorzugeben oder vorläufig auf dem ihm geeignet scheinenden Wege unter Mitwirkung des Bezirkskommissariates die Gemeinde- vorsteher zu vernehmen. Auch nach Erlassung dieser Instruktion machte die Bildung der Ge- meinden in Krain sehr langsame Fortschritte. Nicht nur die in der Beamten- schaft noch immer vorherrschenden Zweifel in die Durchführbarkeit der im Gemeindegesetze vorgesehenen Aufgaben wirkten lähmend auf ihre Tätigkeit, sondern auch objektive Schwierigkeiten standen im Wege: die Erkrankung des Referenten, ungünstige Personalverhältnisse und hauptsächlich die grosse Verzögerung der slovenischen Übersetzung des Gemeindegesetzes, die erst Ende August zur Versendung gelangte. Gleichzeitig übernahm das Gemeinde- referat der mehrere Monate beurlaubte Gubernialrat Ritter von Kreizberg, der es verstand, die Gemeindeeinführungsgeschäfte in raschen Schwung zu bringen. Ende Oktober war das Landesgubernium bereits in der Lage, dem Mini- sterium die Bildung der Gemeinden in allen 3 Kreisen zu melden. Im Inner- krainer Kreise wurden aus 218 Katastral- 55 Ortsgemeinden, daher durch- schnittlich 1 Orts- aus 4 Katastralgemeinden; im Unterkrainer Kreise aus 364 Katastral- 111 Ortsgemeinden (aus 3*/з Katastral- 1 Ortsgemeinde); im Oberkrainer Kreise aus 349 Katastral- 92 Ortsgemeinden (aus 3K Katastral- 1 Ortsgemeinde) gebildet. Aus den 931 in Krain bestandenen Orstgemeinden entstanden daher auf Grund der von den Kreisämtern vorgenommenen Organisierung 258 Ortsgemeinden. Der im provisorischen Gemeindegesetze aufgestellte Grundsatz, dass die als«selbstständiges Ganze vermessene Kata- stralgemeinde in der Regel die Ortsgemeinde bilde, kam somit bei dieser Einteilung in Krain nicht zur Geltung. Im Hinblick auf die starke Inanspruchnahme der politischen Behörden durch die Organisierung der Verwaltungsbehörden mit 1. Jänner 1850 wurde mit der Min. V. 29. X. 1849 (RGBl 1849, Erg. Bd. No. 440) angeordnet, dass mit den Geschäften zur Einführung des Gemeindegesetzes sogleich bis zur Ein- setzung der neuen Behörden innegehalten werde. Die die Fortsetzung der sistierten Gemeindeeinführungsgeschäfte durch die Bezirkshauptmannschaften anordnende Min. V. v. 4. IL 1850 schliesst sich in ihren Anleitungen bezüglich der Bildung der Gemeinden vollkommen jenen v. 2. IV. 1849 an, stellt aber einleitend den wichtigen Grundsatz auf, die Bezirkshauptmannschaften seien an die von den früheren Kreisämtern und Bezirkskommissariaten durchgeführten vorbereitenden Schritte nur nach Massgabe ihrer Zweckmässigkeit und Qualität gebunden. Darin findet der Zahlenunterschied zwischen den von den Kreisämtern und den Bezirkshaupt- mannschaften gebildeten Ortsgemeinden (258 :497) seine Erklärung. Und doch berufen sich diese wie auch jene auf die volle Respektierung des Willens der Gemeindeglieder! Die früher entscheidende Rolle der Kreishauptleute fiel nun den Bezirkshauptleuten zu. Am 2. VI. 1850 konnte die krainische Statthalterei die vollzogene Bildung aller Gemeinden in Krain melden. Am 26. VI. konstituierte sich als erste die kleine Ortsgemeinde Lese in Oberkrain. Mit der Konstituierung der übrigen hatte es aber noch eine gute Weile. In einigen an Untersteiermark angren- 751 zenden Bezirken (namentlich Kamnik und Krško) und auch in Weisskrain entstand ein starker, die Konstituierung der Gemeinden hemmender Wider- stand gegen die Beeidigung der Gemeindevorstände in der Kirche, weil die Bevölkerung dieser Gegenden beim allgemeinen Zug der politischen Reaktion in der so religiös feierlichen Eidesleistung auf Beobachtung der Gesetze auch die Verpflichtung der Gemeindeglieder zur befürchteten Zahlung der Ent- schädigung für die Grundlastenablösung und die Gefahr einer Wiederein- führung des Untertanenwesens witterte. Die Frage: grosse oder kleine Gemeinden bewegte die Gemüter auch nach erfolgter Bildung der Gemeinden in Krain. Der mit M. V. (Miroslav Vilhar) gezeichnete Artikel in der Zagreber »Südslavischen Zeitung« (14. VI. 1851): »Mein Vaterland ist mein Altar. Aus Inneikrain. Gemeindeangelegenheiten«, welcher die Schädlichkeit kleiner Gemeinden vor Augen führt und die Regierung auffordert, von Amtswegen eine Anregung zur Bildung grösserer Einheiten zu geben, hatte Erfolg. Mit Rücksicht auf manche im Artikel enthaltenen bemerkenswerten Anregungen und schon anderwärts vielfach geäusserten Wünsche der Bevölkerung stellte die Statthalterei allen 10 Bezirkshauptmannschaften im Lande den Artikel mit dem Auftrage zu, sich über die Lebensfähigkeit und die Eignung der bisherigen Gemeinden zur Erfüllung der ihnen zugewiesenen Aufgaben aus- zusprechen und gleichzeitig in eifrige Überlegung zu nehmen, ob und inwie- fern eine Änderung in der Gemeindekonstituierung durch die Vereinigung der vielen kleinen in grössere Ortsgemeinden diesmal schon angedeutet und auch in den Wünschen der Bevölkerung gelegen wäre. Die in der vorliegenden Abhandlung ausführlich wiedergegebenen sehr eingehenden Berichte aller Bezirkshauptmannschaften gewähren eine histo- risch interessante Rückschau in den Bildungsprozess der Ortsgemeinden und meist einen guten Einblick in die damaligen kulturellen und ökonomischen Verhältnisse auf dem Lande. Nur zwei Bezirkshauptleute sind vom damaligen Stand des Gemeindewesens befriedigt: Die Mehrzahl spricht sich für eine Zusammenlegung der Gemeinden aus. Einige legen schon .den Entwurf einer neuen Gemeindeeinteilung ihrer Bezirke vor. Doch konnten die in diesen Berichten gegebenen Anregungen bei Eintritt eines neuen Regierungssystems nicht mehr berücksichtigt werden. Nach der Sistierung der Verfassung durch das Dezemberdiplom 1851 wurden in den gleichzeitig erlassenen »Grundsätzen für organische Einrich- tungen in den Kronländern des österr. Kaiserstaates« auch solche bezüglich der Organisierung des Gemeindewesens kundgemacht. Die Hauptgrundsätze der Gemeindefreiheit wurden zwar an der Hand dieser Bestimmungen auf- gehoben, die im Jahre 1849/50 gebildeten Gemeinden blieben jedoch bestehen und bildeten nebst den nach zehnjähriger Unterbrechung wiedererstandenen Gemeindefreiheiten die Grundlage des Gemeindewesens nicht nur während der ganzen Zeit der österreichischen Herrschaft, sondern vielfach auch noch in Jugoslavien. 732 M e t o d M i k u ž A L I J E N A R O D N O O S V O B O D I L N A B O R B A P R E P R E Č I L A P R I K L J U Č I T E V Š T A J E R S K E I N C x O R E N J S K E K N E M Š K E M U R A J H U Namen razprave je donesek k osvetlitvi enega od zelo zanimivih vprašanj naše najnovejše zgodo'vine: ali in koliko je NOB jugoslovan­ skih narodov' — in v okviru te razprave slovenskega še posebej — odločilno vplivala in preprečila uresničitev vseh načrtov, ki so si jih bodisi kot potrebne ali izvedljive na našem ozemlju zastavili okupatorji že leta 1941? K takemu vprašanju gotovo da spada tudi dejstvo, da je NOB slovenskega naroda v zelo tesni, čeprav na prvi pogled ne tako vidni zvezi z nameravano, a nikdar ne izvedeno popolno priključitvijo Štajerske in Gorenjske k nemškemu rajhu. Y taki zvezi namreč, da je vplivala, da 1.1941 že povsem pripravljena, obljubljana in pričakovana priključitev le ni bila izvedena. Prikazati to vzročno zvezo, ki j e pri­ ključitev preprečila, je osnovna misel te razprave. Razprava bo namreč prikazala, da je bil na začetku septembra 1941 Hitlerju že predložen popolnoma izdelani osnutek njegovega ukaza o priključitvi Spodnje Štajerske, Gorenjske in Koroške (Mežiška dolina—Dravograd) k nem­ škemu rajhu, notranji minister dr. Frick je k osnutku tega ukaza iz­ delal že tudi dopolnilno uredbo (osnutek je žal ohranjen samo za Spodnjo Štajersko), pa vendar Hitler ukaza ni podpisal. Točno in verjetno je, da Hitler ukaza ni podpisal tudi iz drugih vzrokov, vendar se da iz dejstva, da j e priključitev zelo blizu vselej takrat, ko NOB na Štajerskem kot na Gorenjskem iz kakršnega koli vzroka nekoliko začne pojemati, in iz važnega vira štabnih razgovorov nacističnih oku­ patorjev z vso verjetnostjo sklepati, da je prav NOB — če že ne absoluten — pa vsaj eden od zelo važnih in upoštevanja vrednih vzrokov, da j e priključitev izostala. Dejstvo j e namreč, da je Osvobo­ dilna fronta tako na Štajerskem kot na Gorenjskem vedno bolj, kot pravi njena IV. temeljna -točka, spreminjala slovenski narodni značaj, s tem pa vedno bolj ustvarjala vse prej kot ugodne pogoje za pri­ ključitev obeh dežel k rajhu. Tako se v obeh deželah recimo že sep­ tembra 1941 pokaže vse drugačna slika kot pa na primer aprila 1941, ko je mogel šef civilne uprave za, Spodnjo Štajersko v svojem prvem proglasu še samozavestno zapisati : »... Die alte Verbundenheit mit 733 Deutschland ist wieder hergestellt, in kurzer Zeit wird der Führer die Uniersteiermark als einen wertvollen Bestandteil in das Grossdeutsche Reich eingliedern«.1 I. Pregled in opredelitev nacionalsocialističnih okupacij (»zopetiiih združitev«, »priključitev« itd.) od 1938 do 1941 (do okupacije Jugoslavije) Odstavek j e potreben za boljše razumevanje IL- dela razprave. Nacionalsocialistična ideologija in zato tudi njeno pravo (jus), aplika­ cija in utemeljevanje nacističnih okupacij in upravne razdelitve teh zasedenih ozemelj od 13. marca 19382 pa do 12. aprila 19413 ne prizna in noče poiznati okupacije v pravem pomenu besede in z njo zvezanih pravnih posledic v smislu znanih haaških konvencij, temveč si ustvari nov pojem — intervencija. S tem novim pojmom niti ne opravičuje, pač pa utemeljuje potrebnost in umestnost svojih imperialističnih osvajanj in protimednarodnopravnih posegov v usodo suverenih in svobodnih držav.4 Le načini in oblike izvedb teh intervencij, odnosno vzroki nacionalistične ideologije, ki te intervencije zahtevajo, so in morejo biti različni. Kot vzrok za okupacijo Avstrije navaja na primer Hitler v svojem velikem govoru pred rajhstagom 20. februarja 1938 trditev, da k osnovnim interesom nemškega rajha spada tudi zaščita vseh tistih nemških sonarodnjakov (Volksgenossen), ki si niso v stanu z lastnimi silami obvarovati pravice do človečanske, politične in sve­ tovnonazorske svobode.5 Težji oreh postane načrt okupacije ozemlja Sudetskih Nemcev, zato potrebnost intervencije na tem ozemlju po­ udarja Hitler dvakrat. Prvič v govoru pred rajhstagom 12. septembra leta 1938, ko govori, da rajh ne more več trpeti nadaljnjega stiskanja in preganjanja treh in pol milijona Nemcev in opozarja tuje državnike, naj tega opozorila ne jemljejo kot prazno frazo.6 Drugič pa govori Hitler o tem na zborovanju NSDAP (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei) 26. septembra 1938, ko pravi, da svetovni nazor nem- 1 Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, št. 1 od 15. aprila 1941, citiram: VAZSt I, od 15. aprila 1941. - 2 Gesetz über die Wiedervereinigung Österreichs mit dem Deutschen Reiche, Reichsgesetzblatt, Teil I, N. 38 od 14. marca 1938, citiram: RGBl I, 58 od 14. marca 1938. 3 Vorläufige Richtlinien für die Aufteilung Jugoslawiens, Procès des grands criminels de guerre devant le tribunal militaire Nuremberg, Tom. XXVII (1948), str. 60—62, citiram: Procès, Tom. XXVII (1948), str. 60—62. 4 Prim. Dr. Dr. G. A. Walz, Völkerrechtsordnung und Nationalsozialismus (Untersuchungen zur Erneuerung des Völkerrechts), Zentralverlag der NSDAP, München 1942, kjer je na strani 112 rečeno: »Intervention dient, rechtlich ge­ sehen, einerseits als Selbsthilfmittel zur Verwirklichung der vom Partner verweigerten völkerrechtlichen Rechtsansprüche... anderseits der Geltend­ machung von Schadenersatzansprüchen im Falle der verweigerten Erfüllung völkerrechtlich gewährleisteter Pflichten«. 5 Archiv der Gegenwart, izd. Archiv der Gegenwart Gesellschaft, Dunaj, 1938, str. 3434, citiram: AdG 1938, 3434. 6 AdG 1938, 3719. 754 škega rajha zahteva obstanek in sigurnost nemškega naroda. Ker nemški rajh nima prav nobenega interesa podjarmljati druge narode, je zahteva po ozemlju Sudetskih Nemcev »zadnja moja teritorialna zahteva v Evropi«.7 Jasno je, da gre v vseh teh in nadaljnjih primerih za povsem navadno okupacijo, težko kršitev mednarodnega prava itd., za zgodo­ vinarja pa je vsekakor zanimiv študij prav teh nacističnih osvajanj in vseh pravnih posledic, ki sledijo iz njih. Od 13. marca 1938, ko kot prva nacistična žrtev pade svobodna in samostojna Avstrija, pa do razkosanja naše jugoslovanske domovine 12. aprila 1941, srečujemo veliko teh nacističnih intervencij. Vse te naj bi bile — kot že povedano — potrebne in seveda zato tudi opravičljive. Časovno sicer kratko razdobje vseh teh intervencij delijo nacistični ideologi — z ozirom na nujnost in upravičenost — v dve fazi: na prvo od 13. marca 1958 do 27. septembra 1940 (ustanovitev osi Berlin-Rim- Tokio) in — od tega datuma dalje — na drugo fazo, ki pa je spričo izida druge svetovne vojne ostala — za nacionalsocialiste — nedo­ vršena. Ce se za prvo fazo trudi nacionalsocializem dokazovati upra­ vičenost svojih intervencij z zaščito izven rajha živečega nemškega življa, s potrebnostjo »lebensrauma« in z upravičenostjo imperialističnega dvoboja s silami zapadnih demokracij, se upravičenost intervencij po 27. septembru 1940 — po mnenju že citiranega Walza — bistveno spre­ meni. Trojni pakt, katerega so potrdile Madžarska, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija (pozneje Pavelićeva NDH) in Slovaška, predstavlja po njegovem mnenju »den markantesten völkerrechtlichen Schritt auf dem Wege zur Verwirklichung der neuen Ordnung«.8 Trojni pakt namreč priznava vodstvo Nemčije in Italije pri ustvarjanju novega reda v Evropi in Afriki, Japonski pa v veleazijskem prostoru. »Mit seinen r e g i o n a l b e g r e n z t e n R a u m o r d n u n g s a n s p r ü c h e n (pod­ črtal jaz) erweist s i c h . . . als ein entscheidendes politisches Instrument im Kampf gegen den angelsächsischen u n i v e r s a l i s t i s c h e n R a u m i m p e r i a l i s m u s (podčrtal jaz), der letztlich zu den kriege­ rischen Auseinandersetzungen von 1939 geführt hat«.9 To je vsekakor zanimiva teorija o upravičenosti in pravni opra­ vičenosti Trojnega pakta in vseh iz njega izvirajočih nadaljnjih fa­ šističnih osvajanj in posledic teh osvajanj. Z legitimacijo' Trojnega pakta v rokah je torej pravno in moralno pravilno odpraviti vsak francoski in angleški vpliv v interesnih sferah podpisnic Trojnega pakta, dana je možnost preseljevanja nemškega življa iz tujih dežel v rajh in končno dano dovoljenje in možnost »življenja in razvoja« tudi drugim narodom, ki žive v prostoru, razdeljenem med tri velesile. Če na tem mestu ne omenimo Posarja (Saargebiet), ki se s plebi­ scitom 1935 popolnoma priključi k rajhu in če sledimo delitvi priklju­ čitve raznih dežel in ozemelj, kot jo navaja nacionalsocialistični jurist 7 AdG 1938, 3734. 8 O. c, str. 141. • Ibid., str. 130. 735 dr. Walter Scheerbarth,1 0 vidimo, da tedanja državnopravna teorija loči dvoje vrst anektiranih ozemelj: W i e d e r v e r e i n i g t e G e b i e t e , ki so popolnoma priključena (eingegliedert) k nemškemu rajhu in to z bolj ali manj izrecnim aktom državnega vodstva (s Hitlerjevim ukazom ali z zakonom) in A n g e g l i e d e r t e G e b i e t e (»die nicht so völlig ins Reich aufgegangen sind«). K ozemljem prve vrste spada Avstrija, ozemlje Sudetskih Nemcev (Sudetenland), ozemlje Klajpede -(Memelland), svobodno mesto Gdansk, priključeno vzhodno ozemlje (tako imenovani Poljski koridor) in končno po versajskem miru po Eelgiji zasedene pokrajine Eupen, Malmédy in Moresnet. K ozemljem druge vrste pa spada Češkomoravski protektorat, poljski General­ gouvernement in končno Spodnja Štajerska, Koroška (Mežiška dolina), Gorenjska, Luksemburg, Alzacija in Lorena, o teh zadnjih pa — kot pravi Scheerbarth — »ist noch nicht endgültig entschieden und noch keine gesetzliche Regelung getroffen. Diese Gebiete sind staatsrecht­ lich formell und ausdrücklich noch nicht mit dem Deutschen Reich wiedervereinigt. Sie unterstehen einem Chef der Zivilverwaltung«.1 1 Scheerbarth pozna torej le dvoje vrst anektiranih ozemelj, čeprav gre v resnici za t r o j e , kajti aneksija češkomoravskega protektorata se b i s t v e n o loči od aneksije Spodnje Štajerske, Koroške (Mežiška dolina), Gorenjske, Luksemburga, Alzacije in Lorene. Gre torej za troje vrst okupiranih in anektiranih ozemelj (čeprav se na Spodnjem Štajer­ skem, Gorenjskem itd. aneksija d e j u r e ni izvedla): za popolnoma anektirana ozemlja, za nepopolnoma anektirana ozemlja in za ozemlja civilnih uprav s šefom civilne uprave na čelu, h katerim spadata naši dve slovenski pokrajini, Luksemburg, Alzacija in Lorena. Zdi se mi, da se prav v tej in taki delitvi jasno pokaže vsa nacional- socialistična okupacijska logika. So namreč ozemlja, ki j ih nacisti smatrajo takoj s priključitvijo za popolnoma in brezpogojno nemška (Avstrija, ozemlje Sudetskih Nemcev itd.), so ozemlja, ki so po okupa­ ciji na nek način sicer priključena (protektorat in generalgouverne- ment), ne bodo pa postala — vsaj ne v dogledni perspektivi — nemška, pač pa ostala v a z a l n a , podložna ozemlja nemškega rajha, in končno so ozemlja, do katerih imajo Nemci velike aspiracije (Spodnja Štajer­ ska, Gorenjska, Luksemburg, Alzacija in Lorena) in j ih zato hočejo na vsak način spraviti v prvo kategorijo, niso pa za to še godna in zato v teh ozemljih nacisti ustvarjajo posebno ustanovo, civilni komisariat, z nalogo, da te dežele pripravi godne za popolno priključitev. Ni mi jasno, zakaj je zgornje Scheerbarthovo naštevanje pomanj­ kljivo, kajti že na prvi pogled moremo opaziti, da nekatere vsekakor zasedene države z nemško civilno upravo (torej z istim okupacijskim režimom kot na primer naša Štajerska) kot na primer Norveška, Bel­ gija in dr. v tem seznamu niso naštete kot tudi ne na primer Slovaška, k i je stopila »prostovoljno« pod nemško varstvo. Dejstvo je namreč, da je okupacija recimo Češke in Moravske enako nemoralna kot oku- 10 Staatsrecht (Die Bücher der Verwaltung I), Berlin 1943, str. 43, 47. 11 O. c, str. il. 736 pacija in vpostavitev okupacijskega režima na primer v Luksemburški ali Belgiji, čeprav nacionalsocialisti še takrat niso imeli izdelane pravne terminologije, kako naj bi poimenovali dežele in države, ki j ih morda ne bi čisto ali samo delno priključili k rajhu. Naštejmo sedaj vse okupirane države in dežele in nacionalsocia- listične pravne posledice, ki so iz te okupacije sledile. 1. Avstrija. Vzrok okupacije te države je bil že povedan. 11. marca leta 1938 odstopi pod pritiskom domačih in nemških nacistov avstrijski kancler Schuschnigg, ob 20. uri 18 minut istega dne pokliče avstrijski minister, znani nacist dr. Seyss-Inquart za vzdrževanje miru in reda v Avstrijo nemško vojsko, 12. marca je ob pol dveh zjutraj objavljena nacionalsocialistična avstrijska vlada pod vodstvom Seyss-Inquarta in ta vlada, ko nemške čete že zasedajo Avstrijo, izda 13. marca ustavni zakon, ki v 1. členu pravi, da je Avstrija dežela nemškega rajha, v 2. členu določa za 10. april svobodni in tajni referendum vseh nad 20 let starih moških in ženskih Avstrijcev »über die Wiedervereinigung mit dem Deutschen Reiche« in v 5. členu, da stopi ta ustavni zakon v veljavo z dnevom objave.12 Istega dne izda Hitler v Linzu zakon o zopetni združitvi Avstrije z rajhom, ki v 1. členu vsebuje že omenjeni avstrijski ustavni zakon, v 2. pa določa, da do sedaj veljavno pravo ostane še v veljavi, nemško državno pravo pa uvaja v Avstrijo Hitler sam ali od njega pooblaščeni rajhovski minister.1 3 15. marca izide uredba k zakonu o priključitvi, ki določa, da je odgovorna oseba za izvedbo priključitve nemški notranji minister, ki more prenesti svoje posle tudi да nemškega opolnomočenca na Dunaju, kateremu more poveriti svoje posle tudi pooblaščenec za štiriletni plan, 1 1 15. marca pa določi Hitler prvič, kateri nemški zakoni začno veljati v Avstriji.15 Značilnost te prve priključitve je v tem, da se rajhovski zakoni le počasi uvajajo v sicer popolnoma priključeno Avstrijo in da je vkljub priključitvi postavljen na Dunaju nemški opolnomočenec, ki ostane na tem mestu še celo po izidu tako imenovanega zakona o Vzhodni marki, 1 6 tja do posebnega Hitlerjevega ukaza od 15. marca 1940 o prenehanju njegove službe in njegovega urada, 1 7 torej šele po polnih dveh letih. To počasno uvajanje nemških zakonov v Avstrijo omenjam zato, da nam bo lažje razumeti poznejši izraz in izgovor, zakaj se zavlačuje priključitev Spodnje Štajerske, gesetzestechnische Gründe. Vendar pa bomo tudi videli, da ti vzroki zavlačevanja priključitve le niso bili odločilnega pomena. 2. Ozemlje Sudetskih Nemcev (Sudetenland). Tudi za zasedbo tega ozemlja so nam vzroki že znani. Vsekakor velika Hitlerjeva zmaga je znana miinchenska konferenca 29. septembra 1938 (Hitler, Mussolini, 1 3 AdG 1938, 3471. i a RGBl I, 38 od 13. marca 1938. " RGBl I, 45 od 16. marca 1938. 15 AdG 1938, 3477. 1 9 RGBl I, 74 od 19. aprila 1939. 17 RGBl I, 54 od 28. marca 1940. 737 Chamberlain in Daladier), ki v svojih sklepih zahteva, da mora CSR začeti izpraznjevati to ozemlje že 1. oktobra in ga končati 10. oktobra. Istočasno in v štirih etapah začno io ozemlje zasedati nemške čete in ga zasedejo 10. oktobra,1 8 Ti sklepi so 30. septembra izročeni v ultima­ tivni obliki vladi ČSR s pripombo, da je treba na nje odgovoriti do opoldne istega dne. Ker češkoslovaška vlada diktat sprejme, začno nemške čete Sudetsko ozemlje zasedati po načrtu.1 9 Priključitev tega ozemlja je šla nekoliko drugače kot priključitev Avstrije. Že 1. oktobra izda Hitler ukaz o upravi tega ozemlja,20 kjer je v § 1. rečeno, dai po končani vojaški zasedbi prevzame upravo, nemški rajh, nadaljnji paragrafi pa določajo: na čelo te uprave bo državni komisar (Reichskommissar für die sudetendeutschen Gebiete) z vsemi upravnimi pravicami, vendar neposredno podrejen samemu Hitlerju. Doslej veljavno pravo na tem ozemlju ostane še naprej v veljavi, kolikor ne nasprotuje prevzemu ozemlja po nemškem rajhu. Odredbe komisarja, za katerega ukaz imenuje Henleina, prinaša »Verordnungs­ blatt für die sudetendeutschen Gebiete«, centrala za izvedbo priklju­ čitve pa je nemški notranji minister. Že 8. oktobra je zasedba končana 2 1 in Hitler izda I. uredbo k svojemu ukazu o upravljanju tega ozemlja, V kateri je rečeno, da po 10. oktobru 1938 izdani nemški zakoni veljajo tudi za sudetsko ozemlje, razen če ni ozemlje izrecno izvzeto in nato navaja tiste državne zakone, ki naj takoj začno veljati po smislu.22 Sele 21. novembra 1938 izide potem zakon o zopetni združitvi (Wieder­ vereinigung) sudetskega ozemlja zr rajhom, ki v 1. členu določa, da postane to ozemlje sestavni del rajna in končno ureja vprašanje nem­ škega državljanstva.2 3 Kot p r i Avstriji pride tudi pri tem ozemlju do dokončne združitve pozneje, iz povedanega pa je razvidno, da se je že začetni proces te priključitve razvijal drugače kot pri Avstriji. Ker gre v tem primeru za priključitev dela neke države, ki je bila odločno proti tej odcepitvi (Avstrija se priključi cela in na podlagi njenega ustavnega zakona), postavlja Hitler na tem ozemlju za komisarja znanega petokolonaša Henleina z izrednimi državnimi in političnimi pooblastili, ki končno dosti pozno privede ozemlje do zrelosti za priključitev. (Gau Sudeten­ land!) 3. Ceškomoravski protektorat. Dogodki so se po priključitvi Sudet­ skega ozemlja v CSR naglo razvijali. Pod pritiskom centrifugalnih narodnostnih zahtev Slovakov in karpatskih Ukrajincev izglasuje češkoslovaški parlament soglasno (proti glasujejo le komunisti) 19. no­ vembra 1938 zakon o avtonomiji Slovaške in Podkarpatske Rusije,24 ki z imenovanjem obeh pokrajinskih vlad še bolj na široko odpreta vrata 18 AdG 1938, 3745. 19 AdG 1938, 3748. 20 RGBI I, od 1. oktobra 1938; Erlass pomeni tudi odlok, vendar se mi zdi prevajanje z ukazom bolj na mestu. 2 1 AdG 1938, 3756. 22 RGBl I, 160 od 8. oktobra 1938. 2 3 RGBI I, 197 od 24. novembra 1938. s» AdG 1938, 3815. 738 hitlerjanski peti koloni in vedno jasnejše kažeta svoje separatistične tendence. (Z usodo Podkarpatske Rusije, ki se je 15. marca 1939 sicer oklicala za samostojno državo, 16. marca pa njena vlada že beži v Ro­ munijo in deželo zasedejo Madžari, se na tem mestu ne mislim pečati.) 10. marca 1939 se odnosi med centralno vlado' ČSR in pokrajinsko slo­ vaško vlado tako zaostrijo, da tega dne centralna vlada odstavi Tisovo vlado, kar seveda izbije sodu dno. Proti ČSR se začenja 11. in 12. marca dvojna gonja: nemški tisk se na široko razpiše o vedno pogostejših sprovociranih napadih na meji in na Češkem ter Moravskem, odstav­ ljena Tisova vlada pa pošlje noto nemški vladi, katero predložita 13. marca Hitlerju osebno Tiso in Durcansky. 14. marca proglasi frak­ cija avtonomistov v slovaškem deželnem zboru neodvisnost slovaške države, obenem pa prosi Tiso Hitlerja z a p o m o č . Istega dne odpo­ tujeta popoldne na Hitlerjev ukaz v Berlin predsednik republike ČSR Hacha in zunanji minister Chwalkovsky, zvečer istega dne začno v ČSR korakati oddelki VIII. nemškega araiadnega zbora in Hitlerjeve osebne Standarte in 15. marca j e malo pred 4. uro zjutraj sklenjen med Hitler­ jem in Hacho s p o r a z u m o v a r s t v u nemškega rajha nad Češko in Moravsko.2 5 Na podlagi tega sporazuma izda Hitler 16. marca v Pragi ukaz o nemškem protektoratu nad Češko in Moravsko. V 1. členu tega ukaza je rečeno, da spada od tega datuma dalje vse od nemških sil zasedeno ozemlje bivše ČSR »zum Gebiet des Grossdeutschen Reiches und treten als Protektorat Böhmen und Mähren unter dessen Schutz«. V ostalih členih urejuje ukaz najprej državljanstvo in določa, da Volks­ deutsche v protektoratu postanejo takoj Reichsbürger, vsi ostali pa — razen Judov in ciganov — Staatsangehörige des Protektorats. Pro­ tektorat je avtonomen (ima svojo češkomoravsko vlado), člane vlade pa imenuje protektor. Ta (Re.ichsprotektor) uživa pravice suverena (Staatsoberhaupt), ima sedež v Pragi in kot Hitlerjev pooblaščenec (in pooblaščenec nemške vlade) izdaja politične in državne direktive. Pro­ tektorat ima svojega zastopnika pri nemški vladi (Gesandter). Nemška država ščiti protektorat s svojo vojsko, za red in mir pa т о т е protekto­ rat imeti tudi svoje lastne sile, vendar njihovo, moč določi nemška vlada. Nemška vlada ima neposredno nadzorstvo nad prometom, pošto in telegrafom v protektoratu, ki hkrati postane carinsko' ozemlje Nem­ čije. Zakonito plačilno sredstvo je rajhsmarka in do nadaljnega krona. Dosedaj veljavno pravo na Češkem in Moravskem ostane v veljavi, kolikor ne nasprotuje smislu zaščite nemškega rajha, ki more izdajati tudi za protektorat veljavne predpise, če to zahtevajo skupne koristi. Te predpise izdaja notranji minister rajha v soglasju s pristojnimi ministri protektorata. 2 6 22. marca izide uredba k temu Hitlerjevemu ukazu, ki še posebej ureja protektorjev pravni položaj, ki postane edini Hitlerjev reprezen- tant (po strankini in upravni liniji) in reprezentant nemške vlade v protektoratu in j e neposredno podrejen Hitlerju.2 7 " AdG 1939, 3977—3988. 2e RGBl I, 47 od 16. marca 1939. 27 RGBl I, 52 od 22. marca 1939. 47* 739 K vzroku nemške zasedbe protektorata, preganjanju Nemcev na Češkem in Moravskem — za kar j e bilo dejansko dovolj le nekaj pro- vokacij — se dodaja še eden, prošnja slovaške vlade, naj se proglašena samostojnost Slovaške zaščiti. Tudi ta intervencija naj po Hitlerjevih besedah v duhu miinchenskega sporazuma služi samo »miru v Evropi«. Po Scheerbarthovem mnenju postane protektorat »Inland« nemškega rajha, ki vkljub svoji avtonomiji ni samostojen in ne samostojna država.2 8 Ali kot pravi Walz: »Protektorat ist eine staatsrechtliche, nicht eine völkerrechtliche Erscheinung«.2 9 Skratka, to, kar imenujemo z normalnimi možgani okupacijo in uničenje samostojne in svobodne češkoslovaške države, je po nacistični državnopravni juridični znanosti »eine Neuschöpfung nationalsozialistischen Staatsdeiikens«.30 4. Slovaška. Kot rečeno, Slovaške nacisti ne štejejo ne k popolnoma ne k delno priključenim deželam. Reči pa moramo, da de jure dežela res ni niti okupirana niti ni podrejena rajhu, svobodna, samostojna in neodvisna pa tudi ne. Vemo že, da je avtonomistični del slovaškega pokrajinskega zbora 14. marca proglasil slovaško samostojnost in ne­ odvisnost. Ta zakon v svojem 1. členu pravi, da se dežela Slovaška pro­ glaša za samostojno in neodvisno državo, v 2. členu, da ima do* progla­ šenja ustave vso eksekutivno in administrativno oblast vlada, ki jo imenuje predsednik slovaškega parlamenta, v ostalih členih pa določa, da ostanejo še naprej v veljavi vsi zakoni bivše ČSR vendar s to spre­ membo, da odgovarjajo duhu samostojnosti slovaške države in da se vlada pooblašča, da more za prehodno razdobje storiti vse, da se »ohranijo in zavarujejo koristi slovaške države«.31 To je novi pred­ sednik slovaške vlade Tiso tudi storil. Ze 16. marca pošlje Hitlerju telegram, v katerem ga v »krepkem zaupanju« prosi, naj sprejme slo­ vaško državo v svoje varstvo, kar je Hitler dan za tem v telegramu tudi obljubil.32 Zato je 23. marca podpisana (Ribbentrop, Tiso, Tuka, Durcansky) v Berlinu pogodba, ki pravi: 1. člen. Nemški rajh pre­ vzame varstvo politične neodvisnosti slovaške države in nedotakljivosti njenega ozemlja; 2. člen. Da more nemški rajh to varstvo izvajati ima nemška vojska vsak čas pravico v pasu, ki ga obdaja na zapadu meja slovaške države, na vzhodu pa črta vzhodni obronki Malih Karpatov— Beli Karpati—Javornik, postaviti vojaške naprave in jih zasesti s po­ trebnimi silami. Slovaška vlada se zavezuje, da bo za to dala na raz­ polago potrebno ozemlje in da bodo vse pošiljke nemški vojski na tem ozemlju proste carine. Na tem ozemlju ima vse pravice nemška vrhovna komanda. Tudi vse nemške osebe, ki so na tem ozemlju zaposlene po privatnopravnih pogodbah, so podrejene nemški sodnosti; 3. člen. Slo­ vaška vlada organizira svojo lastno vojsko v tesnem sodelovanju z nemško vrhovno komando; 4. člen. Odgovarjajoč medsebojnim zaščit- 28 O. c, str. 47. 29 O. c, str. 90. 30 Scheerbarth, o. c, str. 48. 3 1 AdG 1939, 3983. 3 2 AdG 1939, 3986. 740 nim odnosom bo slovaška vlada vodila svojo zunanjo politiko v tesnem sodelovanju z nemško vlado.3 3 Koliko je Slovaška še samostojna država, je jasno. Že 3. maja pride v Bratislavo nemška vojaška misija, ki začne takoj z razpravljanjem o vprašanjih, ki zadevajo 2. in 3. člen pogodbe.34 Tudi prihod te vojaške misije na predvečer druge svetovne vojne jasno dokazuje, s kakšno državno samostojnostjo slovaške države imamo opraviti. 5. Ozemlje Klajpede (Memelland). Gre za ozemlje (2657 m 2 in okrog 150.000 prebivalcev, od katerih odpade na samo Klajpedo 42.000), ki po versajskem miru preide 10. januarja 1920 pod zaščito antantnih sil1, po pariški konvenciji 8. maja 1924 pa ga zasede Litva, ki mu da avto­ nomijo.3 5 15. marca 1939 izjavi voditelj Nemcev na tem ozemlju doktor Neumann na zasedanju poslancev stranke klajpedskih Nemcev, da se mora klajpedski deželni zbor sklicati do 25. marca in mora izdati zakon, ki gre klajpedskim Nemcem na podlagi, pravice, tradicije in krvi.3 6 Ta Neumannova izjava, podkrepljena z izjavami 85 %. prebivalstva za pri­ ključitev ozemlja k rajhu, privede do razgovorov med Ribbentropom in litvanskim zunanjim ministrom Urbysom 20. marca v Berlinu. Ko se Urbys 21. marca vrne v Kovno, poroča ministrskemu svetu, da je Ribbentrop nasvetoval vrnitev klajpedskega ozemlja rajhu, kar bi znatno služilo »pomirjenju«. Če se bo to zgodilo na miren način, garan­ tira Nemčija Litvi zaščito vseh njenih gospodarskih interesov v klaj- pedskem pristanišču. Še istega dne tajno zaseda litvanski sejm, ki se, naravno, ukloni diktatu. 22. marca pride v Berlin litvaneka delegacija, ki je opolnomočena podpisati nemško-litvansko pogodbo, s katero se klajpedsko ozemlje vrača Nemčiji. (3. člen pogodbe obljublja Litvi svobodno zono v Klajpedi.)3 7 23. marca obišče Hitler na bojni ladji »Deutschland« Klajpedo, istočasno pa zasedejo ozemlje nemške sile, v pristanišče pa pripluje močna eskadra nemške vojne mornarice. 3 8 Na krovu »Deutschlanda« izda Hitler istega dne zakon o zopetni zdru­ žitvi ozemlja z rajhom, e katerim postane klajpedsko ozemlje sestavni del rajha in se vključi v deželo Prusijo, provinco Prusijo in v rajhsgau Gumbinnen. Na ozemlju začne s 1. majem 1939 veljati celotno nemško državno in prusko deželno pravo.3 9 Sodim, da je od vseh aneksij ta po svoji hitrosti najpopolnejša. 6. Zadnje Hitlerjevo osvajanje pred drugo svetovno vojno, ki v zvezi s tako imenovanim poljskim koridorjem tudi sproži svetovno vojno, je priključitev svobodnega mesta Gdanska. Mesto Gdansk s po­ krajino dobi po versajski mirovni pogodbi Društvo narodov z obvezo, da ga spremeni v svobodno mesto. To svobodno mesto pa ostane vklju­ čeno v poljski carinski sistem, Poljska sme nadzorovati železnice in 33 AdG 1939, 3995. 3 4 AdG 1939, 4062. 35 AdG 1939, 3997. 33 AdG 1939, 3981. 37 AdG 1939. 3996. 38 AdG 1939, 3997. 39 RGBl I, 54 od 23. marca 1939. 741 rečne poti preko gdanskega hodnika, nemško, ozemlje (Prusijo) pa seka poljski koridor. Ker j e Hitler doslej pridobil že marsikatero ozemlje, začne segati tudi po tem. Postopa spočetka dokaj previdno, kajti za Poljsko stojita Anglija in Francija, odnosno že vprašanje II. svetovne vojne m zelo nejasno je še, kaj je s Sovjetsko zvezo. Vprašanje Gdanska se zelo zaostri 13. juni ja 1939, ko Göbbels v Gdansku ostro napade Poljsko in zapadne velesile ter na koncu svojega govora pravi: »Prišel sem k vam, da vas podkrepim v vaši odločnosti,. .. Nemčija je povsod kjer so Nemci, torej tudi pri v a s . . . Zato naj živi naš nemški Gdansk!« 4 0 Francoski zunanji minister Bonnet izjavi 1. julija nemškemu poslaniku v Parizu, da Francija in Anglija ne bosta dopustili, da se menja status quo v Gdansku in koridorju »pa naj bi se to zgodilo z nekim nasilnim dejanjem od zunaj ali z neko enostransko akcijo od znotraj«.4 1 3. julija izjavi angleški premier Chamberlain v spodnjem domu, da v Gdansk prihaja vedno več nemških »turistov«, da se je v mestu osnoval nemški Heimwehr itd. 10. julija pravi Chamberlain na istem' mestu, da hočejo Nemci »s skritimi metodami organizirane akcije« postaviti Poljsko in ostale sile pred dovršeno dejanje, toda, Anglija je Poljski garantirala, da bo ščitila njeno neodvisnost.42 Toda Nemci gredo svojo pot dalje. 24. julija izjavlja gaulajter Gdanska Forster: »Ah so v Londonu bolj pripravljeni poslati stotisoče mož na bojišče kot pa dati 400.000 Nemcem pravico, ki jim gre sama po sebi? Nasa nezlomljiva vera je, da bo Adolf Hitler tudi teh 400.000 sonarod- njakov, odtrganih od rajha, zopet pripeljal v matično zemljo in tako odpravil s sveta novo, z versajskim diktatom narejeno krivico«.43 Nemci fj xJ°' J I 8 6 P r o v < , l k a c i J e (poboji Nemcev, ovire pri carinski inspekciji itd.) nadaljujejo. Ko pa Hitler avgusta s sklenitvijo trgovinske in ne- napadalne pogodbe s Sovjetsko zvezo doseže svojo veliko zmago (od­ stranjena je nevarnost eventualne vojne na dveh frontah!), postane zanj tudi jasna rešitev gdanskega vprašanja, s čemer pa je v tesni zvezi tudi začetek II svetovne vojne. Istega dne, ko je podpisana omenjena nemsko-sovjetska pogodba, izjavi nemški minister dr. Frank med dru­ gim tole: Nemško mesto Gdansk ni nobeno svobodno mesto Gdansk, pa naj bo kot tako še tako zapisano v katalogih Društva narodov To mesto bo svobodno šele tedaj, ko bo zopet prišlo k veliki svobodni skupnosti našega rajha.4 4 Dan za tem je v Gdansku proglašena nova ustava, s katero postane gdanski gaulajter državni poglavar svobod­ nega mesta.4 5 31. avgusta stavi nemška vlada poljski vladi zadnje »miroljubne« predloge - Gdansk naj se takoj vrne rajhu, prebivalstvo koridorja naj samo odloči o svoji državni pripadnosti itd. — 1. septem­ bra ob 5,45 Nemčija že napade Poljsko in ob desetih dopoldne istega dne Hitler pred rajhstagom proglasi, da j e »Gdansk bil in je nemško mesto« m da je koridor bil in bo nemški. 4 0 AdG 1939, 4105—4106. 4 1 AdG 1939, 4123. 4 2 AdG 1939, 4131. 4 3 AdG 1939, 4148. 4 4 AdG 1939, 4182. 742 Tako se je začela IL svetovna vojna in Nemčija priključi Gdansk. 1. septembra izda gaulajter Forster novo ustavo, ki v 3. členu določa, da svobodno mesto Gdansk postaja takoj sestavni del nemškega rajha 4 8 in istega dne izda Hitler zakon o zopetni združitvi Gdanska z nemškim rajhom, kjer začne veljati celotno nemško pravo s 1. januarjem 1940.47 S Hitlerjevim ukazom, ki zadeva koridor (Ostgebiete Führererlass) pa to svobodno mesto 8. oktobra postane sestavni del gau-a Danzig-West- preussen.4 8 7. Ostgebiet (deli bivšega poljskega koridorja). To ozemlje urejuje že zgoraj omenjeni Hitlerjev ukaz od 8. oktobra. Zanimivo je, da ta ukaz izrecno ne govori ničesar o priključitvi tega ozemlja k rajhu, temveč bivši koridor enostavno razdeli med dva na novo osnovana gau-a Danzig-Westpreussen in Wartheland. 8. Generalgouvernement. Upravo poljskega ozemlja, ki je po po­ godbi med Nemčijo in Sovjetsko zvezo od 28. septembra 193949 pripadlo Nemčiji, ureja Hitlerjev ukaz od 12. oktobra 1939. To ozemlje upravlja »Generalgouverneur für die besetzten polnischen Gebiete«, ki je nepo­ sredno podrejen Hitlerju. Za generalnega guvernerja imenuje Hitler s tem ukazom ministra Franka, za njegovega namestnika pa Seyss- Inquarta. Doslej veljavno poljsko pravo ostane, kolikor ne nasprotuje nemški upravi, novo pravo na tem ozemlju pa ustvarja ministrski svet za državno brambo, opolnomočenec za 4-letni plan in generalni guver­ ner, ki se objavlja v »Verordnungsblatt für die besetzten polnischen Gebiete«. Stroške nemške uprave nosi zasedeno ozemlje.50 Po Hitler­ jevem ustnem ukazu od 15. avgusta 1940, ki pa ni bil nikjer objavljen, dobi to ozemlje naziv Generalgouvernement.5 1 Pri Gdansku, delih bivšega poljskega koridorja (Ostgebiet) in pri usodi Poljske srečamo prve primere priključevanja sredi vojne, kar je v nasprotju s haaškimi konvencijami. Scheerbarth 5 2 trdi, da je to ozemlje v še manjšem odnosu do' rajha kot protektorat in da je nekak »Nebenland« nemškega rajha. Hitler da ga je, po besedah guvernerja Franka, ustanovil zato, »dem polni­ schen Volk eine Heimstätte zu sein«. 9. Norveška. Nadaljnji Hitlerjev vojni pohod je proti Norveški. Iz nemškega memoranduma norveški vladi od 9. aprila 1940 je razvidno, da je istega dne začela Nemčija z napadom na Norveško zato, da »zasede važne strateške točke na norveškem državnem ozemlju. Zato nemška vlada prevzema za čas vojne varstvo nad norveškim ozemljem in je odločena z vsemi sredstvi braniti mir na severu proti vsakemu 45 AdG 1939, 4183. 46 AdG 1939, 4201. 47 RGBl I, 155 od 1. septembra 1939. 48 RGBl I, 204 od 18. oktobra 1939. 49 AdG 1939, 4254—4255. 50 RGBl I, 210 od 24. oktobra 1939. 61 Scheerbart, o. c, str. 48. 52 O. c, str. 48. 743 angleško francoskemu napadu«.5 5 Ker se j e norveška vlada temu »miro­ ljubnemu« napadu uprla, morala pa se je čeprav z dokaj uspešno se upira jočo svojo vojsko vedno bolj umikati proti severu, nemške sile pa so zasedle kos za kosom norveške države, izda Hitler 24. aprila »Erlass über die Regierungsbefugnisse in Norwegen«, ki v § 1 pravi, da je za­ sedeno norveško ozemlje podrejeno komisarju (Reichskommissar für die besetzten norwegischen Gebiete) s sedežem v Oslu, ki je čuvar interesov rajha in miru na civilnem področju in ima na tem področju vrhovno oblast. V nadaljnjih paragrafih določa Hitler, da se more ko­ misar posluževati pri izvajanju svoje oblasti norveškega upravnega odbora (nekakšne Quislingove vlade) in norveških oblasti, da ostane do­ slej veljavno pravo v veljavi, kolikor j e to združljivo z zasedbo, novo pravo pa ustvarja komisar in ga objavlja v »Verordnungsblatt für die besetzten norwegischen Gebiete«. Vrhovno vojaško oblast ima koman­ dant nemških sil na Norveškem. On kot komisar se za izvedbo svojih odredb in ukazov moreta posluževali nemške policije. Za komisarja, ki je neposredno podrejen Hitlerju, je imenovan Terboven. Za izvedbo tega ukaza je odgovoren za civilno področje komisar in šef državne pisarne, za vojaško pa vrhovni komandant vojske.54 V čem je torej dejanska razlika med na primer okupirano Poljsko, ki je na nek način »priključena« in med okupirano Norveško, ki ni? »Pravno« bi se dalo našteti več teh razlik, v resnici pa gre pri obeh za e n o i n i s t o o k u p a c i j o z vsem za to potrebnim okupacijskim aparatom. 10. Danska. Za Dansko velja isti memorandum nemške vlade kot za Norveško. Ker pa sta danski kral j in vlada takoj kapitulirala, je nemška armada brez boja zasedla vso Dansko že 9. aprila. Zadržanje kral ja in vlade pojasni 10. aprila pred parlamentom ministrski pred­ sednik Stauning z besedami, da je bilo to potrebno zato, da se »obva­ rujeta dežela in narod pred posledicami vojne«.55 Ali je Hitler tudi na Danskem postavil komisarja in vse okupacij­ ske naprave, mi iz doslej dostopnih virov ni jasno. Mnenja sem, da gre prav pri Danski za eno od »najmilejših« okupacij vsaj na začetku. Očividno se omeji le na vojaško okupacijo in zanimivo je, da ne pride do spremembe niti v severnem Schleswigs katerega so Nemci izgubili po versajski pogodbi. ^ 11. Belgija. 10. maja — ko Hitler že tudi napade vse te dežele — pošlje nemška vlada Belgiji, Holandiji in Luksemburgu memorandum s sledečo vsebino: čim j e politika angleške in francoske vlade — pre­ nesti vojno na področja drugih držav in zlorabiti prebivalstvo teh dežel za svoje operativne in pomožne vojaške sile — po zaslugi budnosti nemške vlade na Norveškem v zadnji minuti propadla, se je ta pogubna anglofrancoska politika obrnila v drugo smer. Angleži so poslali svojo mornarico v Sredozemlje, ker hočejo spremeniti v vojno področje — 5 3 AdG 1940, 4487. 5 1 RGBl I, 74 od 26. aprila 1940. 55 AdG 1940, 4490 744 Balkan. Vendar pa je nemška vlada mnenja, da vse te grupacije angle­ ških sil okrog Balkana v bistvu pomenjajo le nekak odvrnitveni ma­ never velikega formata, ki naj bi Nemčijo zmedel tako, da bi ta začela koncentrirati vse svoje sile proti Balkanu, med tem pa bi Angleži udarili na P o r u r j e . Sicer je Nemčija priznala Belgiji in Holandiji nedotakljivost njunega ozemlja, a pod pogojem, da obe v vojni med Nemčijo ter Anglijo in Francijo ostaneta nevtralni. Prav tega pa obe nista storili in nota navaja vsa dejanja obeh držav, s katerimi sta kršili svojo nevtralnost. Zato je nemška vlada sklenila »zavarovati nevral- nost obeh teh dveh dežel z vsemi vojaškimi sredstvi nemškega rajha«, naročila pa je s svojim vojaškim silam, naj v obe deželi ne prihajajo kot sovražnik belgijskega in holandskega ljudstva, ker nemška vlada takega razvoja dogodkov ni nikdar hotela niti želela. Če pa bodo nemške sile naletele na kakršen koli odpor, bo ta zlomljen z vsemi sredstvi.56 Razvoj usode napadene Belgije je bil odvisen — kot pri vseh na­ padenih državah — od njenega zadržanja. Belgijski kral j in vlada, zaupajoč v angleško in francosko pomoč sicer sprva pozivata k odporu,5 7 a' že 28. maja pristane kral j na popolno kapitulacijo, vlada pa, ki odreče kralju vse pravice, zbeži najprej v Vichy, za tem pa v London.5 8 20. maja proglasi, pozivajoč se na Hitlerjevo polnomočje, šef OKW von Brauchitsch nad zapadnim zasedenim ozemljem v o j a š k o u p r a v o in imenuje za šefa te uprave v Belgiji in Holandiji vojaškega koman­ danta, generala von. Falckenhausena.5 9 Zaradi začetnega odpora je torej Belgija vkljub kraljevi kapitulaciji kaznovana. Ni mi pa jasno, ali je general Falkenhausen opravljal iste funkcije kot pozneje v Srbiji enaki vojaški komisar Schröder in po njegovi smrti general Dankelmann. 12. septembra 1940 določi Falkenhausen kot »Militärbefehlshaber in Belgien und in Nordfrankreich«, da se mora vsem, ki so bili preganjani (an Ehre oder Freiheit, Leib und Leben oder Gut und Geld oder an anderen Werten) škoda poravnati. Poravnavo te škode vodi »ein Aus- chuss unter dem Vorsitz von Dr. A. Borms als belgische unmittelbare Staatsbehörde in ehrenamtlicher Tätigkeit«.6 0 Gre torej pri Belgiji za okupacijo dokaj hudih oblik in ostrih okupacijskih razmer. Nemcem se je pa kot pozneje v Srbiji tudi tod posrečilo dobiti belgijskega Nediča. 12. Eupen, Malmédy in Moresnet. To ozemlje, ki ga je po versaj- skem miru dobila Belgija, se takoj po zasedbi nemških sil združi z rajhom. Hitlerjev ukaz od 18. maja določa, da pokrajine postanejo del nemškega rajha, da se priključijo k Renski provinci, podrobnejše do­ ločbe o izpeljavi tega ukaza pa si — za kar je dosedaj redno pooblaščal notranjega ministra — pridrži Hitler sam.61 56 AdG 1940, 4524—4529. 57 AdG 1940, 4530. 53 AdG 1940, 4553. 59 AdG 1940, 4544. 6 0 AdG 1940, 4695. 6 1 RGBl I, 87 od 20. aprila 1940. 745 13. Holandija. Njena armada kapitulira 14. maja, vlada in kraljica pa zbežita v London.6 2 18. maja izda Hitler ukaz »über Ausübung der Regierungsbefugnisse« v Holandiji (slično kot za Norveško), v katerem za holandsko zasedeno ozemlje imenuje za komisarja Seyss-Inquarta (Reichskommissar für die besetzten niederländischen Gebiete) s sede­ žem v Haagu.6 3 Kot že rečeno, j e ta ukaz podoben ukazu za Norveško. Kot za Belgijo j e tudi za Nizozemsko imenovan vojaški komandant von Falkenhausen,6 4 ki to svojo oblast v Hitlerjevem imenu 29. maja izroči za civilno področje Seyss-Inquartu, za vojaško pa generalu Christian- senu.65 Kot na Norveškem Terboven se more Seyss-Inquart tudi tod posluževati holandske kvislinške vlade.6 6 14. Luksemburg. Istočasno ko Hitler napada Belgijo in Holandijo in jima izroča memorandum, izroči noto tudi tej deželici z zagotovilom, da z okupacijo ne bo kršena njena teritorialna integriteta in politična neodvisnost »ne sedaj ne v bodoče«.67 No, vojaških težav s to deželico — veliko vojvodino — Hitler res ni imel, vlada in velika vojvodinja pa sta zbežali. Ne da se točno reči, kdaj je Hitler postavil šefa civilne uprave za to deželo (torej nova posebnost: mesto rajhskomisarja šef civilne uprave!), v nemškem uradnem listu tega ukaza ni. O tem ime­ novanju poroča tiskovni oddelek vlade in NSDAP dne 7. avgusta.68 Sef civilne uprave Luksemburga je podrejen neposredno Hitlerju, dočim vojaška oblast ostane še v rokah komandanta. Za šefa civilne uprave imenuje Hitler Gustava Simona. 15. Alzacija in Lorena. Tudi ti dve jabolki razdora med Nemčijo " in Francijo dobita šefa civilne uprave. In kot za Luksemburg izvemo tudi za ta imenovanja 7. avgusta iz istega vira. Za Lotaringijo imenuje Hitler Jožefa Bürkela, za Alzacijo pa Roberta Wagnerja. Kot že rečeno, srečamo v teh treh slučajih prvič šefa civilne uprave (Chef der Zivilverwaltung), katerega bomo srečali tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Po mnenju nacionalsocialističnih juristov gre v primerih t e »civilne uprave« že za neko stopnjo priklju­ čitve, čeprav ta še ni dokončno in formalno' izvedena. Ali kot pravi Scheerbarth: »Diese Gebiete sind staatsrechtlich formell und ausdrück­ lich noch nicht mit dem Deutschen Reich wiedervereinigt«.6 0 Rekli smo že, da j e namen ustanove civilne uprave pripraviti za­ sedeno ozemlje za godno, da se popolnoma priključi k rajhu. V čem vidijo nacionalsocialisti za priključitev potrebna svojstva teh dežel, ko bo civilna uprava dovršila svoje delo? Prebivalci Luksemburga govore n e m š k o in delno tudi prebivalci Alzacije in Lorene — to govori za 62 AdG 1940, 4536. 6 3 RGBl I, 87 od 20. maja 1940. 64 AdG 1940, 4544. 6 5 AdG 1940, 4555. 66 AdG 1940, 4590, 4796. 6 7 AdG 1940, 4529. 68 AdG 1940, 4650. 69 O. c, str. 48. 746 priključitev ! Ne eni ne drugi pa nimajo nemške n a c i o n a l n e z a ­ v e s t i , zato pa je potrebna ustanova civilne uprave, katere osnovna naloga je prav v tem, da z vsemi okupacijskimi metodami tako pre­ oblikuje okupiranim narodom nacionalno zavest, da postanejo' godni za popolno priključitev k rajhu. Drugače si j e ustanovo civilne uprave težko razlagati, ker nastati more vprašanje, zakaj se nacionalsocialisti tudi v primerih Luksemburga, Štajerske itd. niso rajši posluževali druge aneksijske oblike, oblike, ki smo j o srečali že pri Poljski in Češkomoravski ? Čeprav na Gorenjskem ne na Štajerskem s l o v e n s k i človek ni govoril nemškega jezika, — da ga pa je deloma znal. je nekaj drugega — in je bil še manj n e m š k o nacionalno zaveden, j e vendar Hitler tudi za te dve naši deželi izbral obliko civilne uprave z namenom obe deželi čimprej priključiti k rajhu. Zato moremo razumeti vse nacional- socialistične okupacijske metode na Gorenjskem in Spodnjem Štajer­ skem še iz dobe pred začetkom NOB (preseljevanje, vpisovanje v hajmatbund odnosno folksbund), s katerimi je nemški fašizem, pre­ den se je začela NOB, upal napraviti deželi godni za priključitev. 16. Francija. Zadnja leta 1940 okupirana dežela j e Francija. Zaradi pomanjkanja virov bo pregled njene dokaj zapletene »pravne« usode po okupaciji sicer pomanjkljiv, vendar menim, da za okvir te razprave zadosten. Ze 17. junija pade Reynaudova vlada in novi predsednik vlade Petain se začne z Nemci pogajati za premirje.7 0 Pogajanja res začno v znanem zgodovinskem vagonu v Compiègnu, kjer šef OKW Keitel poudari, da je Francija poražena po junaškem odporu in da zato Nemčija svojemu tako junaškemu nasprotniku ne stavlja sramotnih pogojev premirja. Nemške zahteve hočejo' le preprečiti zopetno vojno, si zagotoviti vso varnost za nadaljevanje vsiljene vojne z Anglijo, ustvariti hočejo pogoje novega miru, katerega bistvena vsebina je po­ ravnava vseh krivic, ki so bile storjene nemškemu rajhu. 7 1 25. junija je objavljena pogodba o premirju med Francijo in Nemčijo, iz katere navajam samo za okvir te razprave važne točke: Francoska vlada pre­ neha s sovražnostmi v Franciji, kolonijah, protektoratih in mandatih. Za varstvo interesov nemškega rajha se zasede določeni del franco­ skega ozemlja, na katerem izvršuje Nemčija vse pravice zasedbene oblasti, francoska vlada pa se obveže, da bo Nemčijo pri izvajanju te oblasti v vseh ozirih podpirala s pomočjo svoje uprave (vlade in uprav­ nih oblasti). Zato naj francoska vlada takoj obvesti svoja upravna ob- lastva, naj gredo nemškemu komandantu na zasedenem ozemlju v vseh ozirih na roke in naj lojalno sodelujejo. Svoj sedež na nezasedenem ozemlju francoska vlada lahko poljubno izbira, če pa želi, se lahko preseli tudi v Pariz. V tem primeru ji bo nemška vlada nudila vsako potrebno olajšavo, da bo lahko izvrševala svoje posle nad zasedenim in nezasedenim ozemljem. Stroške zasedbe nosi Francija.7 2 7 0 AdG 1940, 4579. 7 1 AdG 1940, 4585. 73 AdG 1940, 4591—4594. 747 Približna črta od Pirenejev (vsa obala je nemška) — proti severu do Toursa — proti vzhodu na Loiro—Saono—Beçançon, loči Francijo v zasedeno in nezasedeno, čeprav sta seveda v bistvu zasedeni obe, ker tudi v nezasedeni Franciji zahteva Nemčija določen vojaški nadzor. »Pravno« izgleda vse to približno takole: dočim v nezasedeni Franciji lahko »nemoteno« vlada Petainova vlada (in pozneje republika), ima ta v zasedeni Franciji določene omejitve, ki j ih postavlja nemški oku­ pacijski general. Je torej tudi okupirana Francija »eine Neuschöpfung nationalsozialistisches Staatsdenkens«.7 3 V tem in za okvir naše razprave potrebnem pregledu nacističnih okupacij smo lahko opazili: 1. Dočim Hitler svoje predvojne okupacije opravičuje z zaščito preganjanih sonarodnjakov (Volksgenossen), opra­ vičuje medvojne z odpravo krivic, ki j ih je nemškemu narodu prinesel versajski mir, ali pa z nujnim tekmovanjem s svojimi imperialističnimi nasprotniki, da se čimprej povrne mir in konča vojna, ki sta jo Nemčiji vsilili Anglija in Francija. 2. Med popolnoma združenimi, priključenimi in ne še čisto priključenimi deželami k nemškemu rajhu ter med samo zasedenimi deželami obstoja neka »pravna razlika«, čeprav so vse oku­ pirane in izgube svojo prejšnjo državno samostojnost, odnosno so na­ silno iztrgane iz svoje prejšnje državne skupnosti. 3. Pri dosegi svojih okupacijskih ciljev se Hitler tako pred kot med vojno uspešno poslu­ žuje pete kolone v deželah, katere hoče zasesti, njene voditelje pa po okupaciji postavlja na odgovorna mesta. 4. Med anektiranimi deželami ločimo tri vrste: pokrajine, ki so postale popolnoma nemške, pokra­ jine vazalnih narodov in končno pokrajine, ki so jih Nemci hoteli napraviti za nemške .s pomočjo ustanove civilne uprave s šefom civilne uprave na čelu. Kot so nacisti opravičevali, odnosno poskušali opravičevati vse. te okupacije s stališča svojega »prava«, tako na primer že omenjeni Walz opravičuje okupacijo tudi z »ideološkega« stališča, ko med drugim pravi : »... Urvolk (Nemci) erscheint in diesem System (okupacije) als Träger und Kern eines regional begrentzten Grossraums . . . nicht durch ausbeuterische Unterdrücken, auch nicht durch nivellirende Assimilie­ rung im Namen einer Universalidee, sondern durch rangsordnungs- mässige positive Einbeziehung der kleineren, dem politischen Gross­ kampf nicht gewachsenen Völker, deren völkischen Eigenleben die positive Voraussetzung für ihre aktive Teilnahme an der umfassenden Ordnung ihres zugehörigen Grossraums dar s te l l t . . . An Stelle einer imperialistischen Universalordnung die durch das Herrschafts- und Nutzniessungsmonopol einer einzigen Macht die übrigen Grossvölker auszuschalten versucht, tritt eine den völkischen Gegebenheiten Rechr nung tragende organische Aufgliederung der politischen Welt nach völkerrechtlichen klaren Gesichtspunkten der ausgleichende Gerech­ tigkeit«.74 Zanimiva izvajanja so to, vendar jih zgodovina za enkrat še ni potrdila ne kot pravilna in ne kot možna. 73 Scheerbarth, o. c. 48. 7 4 O. c , 143. 748 II. Vprašanje priključitve Gorenjske in Štajerske Med narodnoosvobodilno borbo in še po njej se je pri nas nekaj časa mislilo, da je Hitler obe deželi priključil de jure et de facto. Tudi prof. Šnuderl je še mnenja, da je Nemčija 1. oktobra 1942 anektirala Gorenjsko in Štajersko,7 5 čeprav j e pred njim že dr. Brolih v temeljito izdelanem referatu za mariborsko podružnico Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov leta 1945 dokazal, da do priključitve — de jure — ni prišlo.7 6 Da je ta i. oktober 1942 kot aneksijski datum vsaj za Gorenj­ sko mogel zavesti v zmoto, je do neke mere razumljivo, kajti na prvi pogled je res zapeljiv govor takratnega šefa civilne uprave za Gorenj­ sko Rainerja, katerega j e imel 27. septembra 1942 v Kranju ob priliki velike parade nemških vojaških enot, ki so pravkar, to pot že drugič, v tako velikem obsegu končale »očiščevanje« Gorenjske. V tem govoru namreč Rainer med drugim pravi, da je v znak svojega zaupanja skle­ nil vse Gorenjce, ki so se prijavili za člane koroškega folksbunda (Kärntner Volksbund) in se izkazali v pretečenih mesecih kot pozitivni in državi zvesti, »z veljavo od 1. oktobra 1942 sprejeti v Volksbund in j im podeliti državljanstvo do preklica«. S tem dobe te milosti deležni Gorenjci (nikakor ne vsi!) iste pravice in dolžnosti kot ostali nemški državljani, zato pa so dolžni Hitlerju in rajhu zvestobo, poslušnost vsem državnim ustanovam, dolžni so se boriti zoper vsa sovražna strem­ ljenja, služiti vojsko in stopiti v delovno službo. In dalje pravi Rainer: »Po mesecih težke stiske . . . stopate z današnjim dnem v sigurno pravno razmerje v okviru velikonemškega r a j h a . . . Vaš obstanek je trdno povezan z usodo nemškega rajha«.7 7 Da ne gre tu za priključitev v pravem pomenu besede, temveč le za podelitev »državljanstva do preklica« in še to samo tistim, ki so imeli »čast« biti sprejeti v folksbund, je jasno. Posledica te Rainerjeve velikodušnosti pa je potem njegova uredba od 6. oktobra 1942, s katero ukazuje v času od 12. do 31. oktobra 1942 na Gorenjskem nabor za moške letnike 1923 in 1924 in to za vojaško kot za delovno službo.78 Tu sedaj — spričo znanih haaških konvencij — nastane vprašanje: kako se morejo klicati v vojsko ljudje okupirane dežele? In more nastati sklep, ki pa je seveda nepravilen, da j e zaradi tega Hitler poprej to deželo priključil k rajhu. Že v prvem delu razprave smo spoznali pravno gledanje nacionalsocialističnih juristov in državnikov, ko nekaj, kar se pač ne da spraviti v sklad z občeveljavnimi pravnimi normami, proglašajo enostavno za nacionalsocialistični juridični n o v u m . In eden od teh novumov je tudi ta, da Hitler nad deželo, ki nikakor še ni priključena k rajhu, e n o s t a v n o r a z t e g n e v e l j a v n o s t t e h i n t e h r a j h o v s k i h z a k o n o v . Isto se je zgodilo tudi 75 Zgodovina ljudske oblasti (tiskano kot rokopis), Ljubljana 1950, str. 77. 76 Kopija v arhivu muzeja v Mariboru, citiram: arhiv Maribor. 77 Karawanken Bote od 30. septembra 1942, citiram: KB od 30. septem­ bra 1942. 78 Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung für die besetzten Gebiete Kärntens und Krains, št. 21 od 24. oktobra 1942, citiram: VAZK 21, od 24. oktobra 1942. 749 s Spodnjo Štajersko in to celo brez vsakega večjega hrupa^ Tam Uiber- reither z uredbo od 24. marca 1942 (torej prej kot na Gorenjskem) ukaže najprej dolžnost vojaške in delovne službe, z uredbo od 26. marca pa ukaže v dnevih od 1. aprila do 1. maja 1942 za oboje nabor in sicer za moške letnike 1923 in 1924 nabor za vojsko, za iste ženske letnike pa nabor za delovno službo, z izjemo okrožja Brežice, kjer so bili že naseljeni Kočevarji.79 Da je Rainer 1. oktobra 1942 anektiral Gorenjsko, se je zmotil tudi Vseslovanski odbor v Moskvi in seveda tudi Slovenski poročevalec.8 0 Kot že rečeno je prvi opazil, da ne gre za priključitev, dr. Brolih, ko je y Mariboru odkril zelo dragocen vir za spoznavanje nemške oku­ pacije, tako imenovane Stabsbesprechungen vodilnih okupatorskih osebnosti na Štajerskem, sicer pa j e o tem že tudi dovolj jasno pisalo tedanje okupatorsko časopisje, kot Karawanken Bote, Marburger Zei­ tung in Štajerski gospodar. Od vseh držav, ki j ih je okupiral Hitler, ni pravzaprav nobeni določil tako krute usode (razen Poljski) kot prav Jugoslaviji. Dejstvo, da so morale biti vse priprave za veliko ofenzivo proti Sovjetski zvezi (načrt Barbarossa) končane do 15. maja 194181 in dejstvo, da se j e ljud­ ska volja jugoslovanskih narodov 27. marca 1941 izrekla v velikih demonstracijah proti dva dni prej sklenjenemu paktu med Nemčijo in Jugoslavijo (zanimivo je, da je Hitler vsebino 27. marca 1941 popolnoma pravilno razumel!), je naravno Hitlerja spravilo v besnost. 27. marec je preprečil začetek ofenzive proti Sovjetski zvezi, ki je bila že do­ ločena za 15. maja! Zato Hitler že 27. marca pravi, da je Jugoslavija z ozirom na bodoče operacije Marita (napad na Grčijo) in Barbarossa postala nesigurna postavka, da je treba napad na Sovjetsko zvezo pre­ staviti za štiri tedne, v čim hitrejšem času pa izvesti vse priprave, da se Jugoslavija razbije kot d r ž a v a i n v o j a š k a s i l a.82 Priznati je treba, da je OKW v razdobju od 27. marca do 6. aprila opravila veli­ kansko delo. Reorganizirala in preusmerila je dvoje ogromnih armad, od katerih je ena — XII. armada (generalfeldmaršal von List) — pri­ pravljena za operacije proti Grčiji (proti Angležem v Grčiji!), sile nove, II. armade (generaloberst von Weichs) pa je bilo potrebno dobiti iz že formiranih korpusov, pripravljajočih se za napad na Sovjetsko zvezo. 6. aprila začno udarjati na Jugoslavijo vse te velike sile, h katerim moramo prišteti še velike letalske enote (generala Lòhr in Richthofen, a pod osebno komando samega Gòringa)84 s posebno nalogo razdejati najprej Beograd. Dalje moramo k tem nemškim silam prišteti še II. italijansko armado in njihove sile v Albaniji, dve madžarski armadi 79 VAZSt 75, od 30. marca 1942. 80 Glej Slovenski poročevalec 1. III, št. 41 od 24. oktobra 1942 in št. 42 od 4. novembra 1942. 81 Procès, Tom. XXV (1947), str. 48. 82 Procès, Tom. XXVIII (1948), str. 22—25 83 Procès, Tom. XXVIII (1948). str. 251—257 8* AdG 1941, 5005. 750 in eno bolgarsko.8 5 Prav nič čudnega ni, da je pod takim udarcem in kot je bila slabo vodena, bivša jugoslovanska vojska kapitulirala že 18. aprila.8 8 9. aprila so Nemci že v Mariboru, 10. v Zagrebu (11. Italijani v Ljubljani), 12. in 13. pa v Beogradu.8 7 Že 12. aprila, torej teden dni pred kapitulacijo jugoslovanske vojske, je šef OKW Keitel izdal po' Hitler­ jevih navodilih že omenjene Vorläufige Richtlinien für die Aufteilung Jugoslawiens,88 s katerimi je usodna razdelitev in razkosanje Jugosla­ vije med Nemce, Italijane, Madžare in Bolgare v bistvu že dovršena. V okviru te razprave nas zanima usoda S l o v e n i j e . Po teh Hitlerjevih direktivah pripade ozemlje bivše Štajerske (jugoslovanske), »podaljšano proti jugu z okrog 90 km širokim in 10 do 15 km dolgim pasom« pod Gau Steiermark, severni del Kranjske (z mejo na Savi na svojem najjužnejšem delu, a severno od Ljubljane) pod. Gau Kärnten, Prekmurje v svojih historičnih mejah zasedejo Madžari, meja v Sloveniji med Nemčijo in Italijo pa bo določena naknadno'. Ne more biti dvoma, da je imel Hitler ob izdajanju teh direktiv že v glavi popolno priključitev Spodnje Štajerske in Goienjske k rajhu (namreč Wiedervereinigung!), saj to> ozemlje, ko>t smo videli v I. delu marsikje, že samo s temi začasnimi direktivami porazdeljuje med gau-e. V tem mnenju nas podkrepi tudi Hitler sam, ko v svojem govoru o zmagi nad Jugoslavijo pred rajhstagom 4. maja med drugim pravi, da »Nemčija nima razen skromne korekture svoje po svetovni vojni okrnjene meje nobenih posebnih teritorialnih interesov v teh pokra­ jinah«.8 9 Da morejo te versajske korekture prihajati v poštev edino na Slovenskem, je jasno in to zlasti na Štajerskem (do Save) in po versajskem miru od bivše Koroške odtrganih občinah Dravograd, Me­ žica, Prevalje in Guštanj. (Manj torej v tem prvem momentu prihaja v poštev za takojšnjo priključitev Gorenjska!) Dokaz za to> je tudi v uradnem naslovu obeh uradnih listov šefov civilnih uprav, ki se za okupirano Štajersko imenuje »Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark«, za Gorenjsko pa »V.u. A. d. Ch. d. Z. für die b e s e t z t e n G e b i e t e K ä r n t e n s u n d K r a i n s « (Koroška v tej zvezi pomen ja le po senžermenski pogodbi pod Jugo­ slavijo pripadlo občino Jezersko), ki dobi potem od 2. številke dalje podnaslov: Nicht gültig für den Bereich des politischen Kommissars in Unterdrauburg. Naslednji dokaz, da je imel Hitler na umu takojšnjo priključitev vsaj Spodnje Štajerske, je že omenjeni citat iz Uiberrei- therjevega prvega proglasa, česar v 1. številki gorenjskega uradnega okupacijskega glasila ne moremo zaslediti. Za razumevanje vsega na­ daljnjega poteka »borbe za priključitev« moramo torej imeti na umu, da se je v glavah nacističnih okupatorjev smatrala spočetka Spodnja 85 Proces, Tom. XXVIII (1948), str. 253. 8 9 AdG 1941, 4981. 8 7 AdG 1941, 4971—4973. 8 8 Procès, Tom. XXVII (1948), str. 60—62. 88 AdG 1941, 5006. 751 Štajerska in Mežiška dolina že kot priključeno ozemlje (de facto), de jure pa še ni bila uradno izvedena, bo pa v najkrajšem času. A prav v tem so se zmotili. Kot smo že omenili v I. delu, izbere Hitler za obe deželi (Gorenjsko in Štajersko) tretjo obliko priključitve (kot za Luksemburg itd.) in imenuje za Spodnjo Štajersko za šefa civilne uprave samega štajerskega gaula j ter ja in Reichsstatthalter j a dr. Uiber- reitherja, za Gorenjsko pa le namestnika gaulajterja Koroške, Kut- schero. Torej tudi to kaže na neko razlikovanje. Pri ustanovi civilnega komisariata v obeh naših deželah je treba vedeti še to, da je šef civilne uprave za svoje področje tudi vrhovni komandant, ki po potrebi kliče v deželo vojaške edinice, sicer pa se civilna komisariata — v našem primeru Spodnja Štajerska in Gorenjska — uvrščata v običajna nemška vojaška okrožja (Wehrkreis) in to v vojno okrožje Alpenland, odnosno Wehrkreis XVIII (Salzburg). Kdaj je Hitler imenoval oba šefa civilne uprave, ni jasno. Uiber- reither prevzame svoje posle že 14. aprila (torej še pred kapitulacijo jugoslovanske vojske), Kutscher a pa, ker j e Gorenjska skraja ponekod zasedena od Italijanov, ki se le neradi umikajo, deset dni kasneje, 24. aprila. Oba sta imela v glavnem isto nalogo, ki jo j e dal Hitler 26. aprila ob svojem prihodu v Maribor Überreitherju: iMachen Sie mir dieses Land deutsch, so deutsch, wie die übrige Steiermark«,8 0 kar je vodstvo štajerskega hajmatbunda razumelo zelo natančno, kot »abso­ lute Wiedereingliederung aller gutgesinnten Untersteierer, nunmehr unter Beseitigung auch des letzten Unterschiedes — der Sprache«.9 1 Zanimivo je, in to moramo poudariti že na tem mestu, da j e prav v tej nalogi, ki pa je bila osnovna, odpovedala vsa moč in modrost nacistov m same ustanove civilne uprave. Da pa slovenska narodna zavest, ki je ravno preprečila te hitlerjanske nakane, ni niti zamrla, temveč je nasprotno in vkljub vsem pritiskom in okupacijskim sredstvom tudi rasla in prerasla v pravo revolucionarnost, pa j e i n o s t a n e n e ­ i z p o d b i t n a z a s l u g a O s v o b o d i l n e f r o n t e I n n j e n i h p r v i h p a r t i z a n s k i h e d i n i c. . ? ™ v a ž n i u k r e P > ki naj bi pomagal k čimprejšnji popolni pri­ ključitvi, je ustanovitev štajerskega hajmatbunda (Steierischer Hei­ matbund) 10. maja 1941 in ustanovitev koroškega folksbunda (Kärntner Volksbund) 24. maja 1941. V Überreitherjevi uredbi — u s t a n o v i listini prvega — j e rečeno, da j e to »velika organizacija, ki bo združevala vse na Spodnjem Štajerskem poklicno delujoče Spodnještajerce in sonarod- njake (Volksgenossen)«, član te organizacije pa more biti le tisti, ki se brez pridržka izpove za firerja in rajh. Za šefa te politične organi­ zacije imenuje Überreither Franca Steindla.9 2 Vsebinsko popolnoma ista je ustanovna listina koroškega folksbunda in kot prva poudarja tudi ta, da se NSDAP verjetno na teh ozemljih ne bo ustanavljala. Za 9 0 Grazer Tagespost od 26. aprila 1941. 91 Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsaufnahme in der Untersteiermark vom 29. November 1942. (Schriftenreihe des Steierischen Heimatbundes, Band JNo. 1), izd. Bundesführung d. St. Heimatbtmdes, Maribor 1943 str 1 92 VAZSt 9 od 10. maja 1941. ' 752 voditelja te gorenjske organizacije pa imenuje Kutschera Viljema Schicka.93 Za vpisovanje v hajmatbund se določi termin od 17. do 25. maja 1941, za folksbund pa nekaj dni kasneje. (Pripominjam, da je del dragocenega arhiva te organizacije danes dokončno izgubljen!) Preden pregledamo uspehe tega povabila za vpis v obe organizaciji, moramo omeniti še drug nacistični ukrep, ki'naj bi prav tako pripo­ mogel k ponemčenju obeh dežel, — preseljevanje, odnosno izselje­ vanje. Da je to izseljevanje v najtesnejši zvezi s to priključevalno politiko, prizna 29. novembra 1941 tudi Steindl, ko pravi, da je bilo to »elementarni predpogoj za vsako nadaljnje politično delo«.94 Kot je znano, je bila prva preseljena slovenska inteligenca, ali kot pravi Steindl v istem članku, vsi nepoklicani vsiljivci, Ljubljančani, Kranjci in Primorci (Tschitschen), ali kot pravi Überreither, »Fremastammit- ger«, to je vsi, kr niso Štajerci.95 Za to izseljevalno akcijo so se Nemci že prej, še preden so deželo okupirali, dobro pripravili. Dva dni pred začetkom vpisovanja v haj- matbuind se na Štajerskem začne zapiranje »nevarnih oseb« (»für welche das Material der Fahndungsliste des Reichssicherheitshaupt­ amtes und der Gegnerkartei der Gestapo und SD zur Kunde gelegt wurden«).96 Tako je bik* po tej že vnaprej pripravljeni kartoteki, ki je vsekakor odlično delo nemške pete kolone v Jugoslaviji, takoj V prvih dneh zaprtih okrog 300 oseb. Pri nadaljnjih akcijah je bilo, kot poroča Müller-Scholtes, zaprtih 1300 ljudi (130 duhovnikov, 24 advo­ katov, 26 zdravnikov, 139 učiteljev, 14 zdravnikov, 14 inženirjev, 13 di­ rektorjev podjetij, 186 uradnikov in uradnic in 34 študentov). Okrog 500 od teh bo preseljenih, okrog 130 je bilo vpisanih v tiralice, za okrog 500 pa preiskava še ni končana, bodo' pa gotovo izseljeni. Vsa njihova imovina je bila zaplenjena (pooblaščencu za utrditev nemštva na Spod­ njem Štajerskem je bilo oddanih 21 nepremičnin ter okrog 700.000 din v gotovini in za 7 milijonov din v knjižicah). Istočasno' pa je tudi ge­ stapo zaprl okrog 1100 oseb. Protiakcij ni bilo, omeniti je treba le požig dveh tovornih avtomobilov, za kar je bilo zaprtih takoj čez 60 mladincev. Poročilo, ki je žal le eno izmed redkih ohranjenih, odnosno vsaj meni dostopnih (na tem mestu se zahvaljujem vestnemu mariborskemu arhivarju tov. Pišecu), pove dovolj zgovorno, kako so bili Nemci v tednu vpisovanja v hajmatbund tudi zelo temeljito aktivni, in ne smemo se čuditi, če je imelo prav to zapiranje le določen reklamni pomen in pa tudi pritisk za vpis v hajmatbund, saj so isti Nemci, ki so tako temeljito čistili, istočasno vrgli tudi parolo: če se vpišeš, ne boš izseljen ! In objektivno moramo priznati še to, da je delo nemške pete kolone imelo v določenih slojih na Sp. Štajerskem tudi 9 3 VAZK 9 od 28. maja 1941. 9 1 Članek »Jasne politične fronte na Sp. Štajerskem«, Štajerski gospodar od 29. novembra 1941. 9 5 Arhiv Maribor. 9 8 Poročilo št. 7/41 od 30. maja 1941, dr. Müllerja-Scholtesa (Verbindungs­ mann des Reichsministers des Innern zum Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark), arhiv Maribor. 48 753 svoje določene uspehe. Isti Müller-Scholtes poroča 30. maja, da se je od vseh okrog 553.000 Štajercev javilo za vpis v hajmatbund 323.807, m to brez okrožja Trbovlje, kjer termin za vpis v tem času še ni bil' določen. Isto številko prinaša 7. junija tudi Štajerski gospodar in 7./8. junija Marburger Zeitung, iz katere je razvidno, da se je od teh pnjavljencev mnogo opredelilo že tudi za dvoje specifičnih organi­ zacij hajmatbunda, in sicer 66.566 za Wehrmannschaft in 33.463 za Deutsche Jugend. Tako je število vseh štajerskih kandidatov za hajmat­ bund predstavljalo 95 % vsega prebivalstva (v hajmatbund si se mogel vpisati šele od 14 leta dalje). Zal, tako podrobnih podatkov za Gorenjsko nimam, ker je, kot sem že dejal, del arhiva folksbunda izgubljen. Iz Karawanken Bote (1. št. od 5. julija 1941), po poročilu bundesfirerja Schicka, izvemo, da se je k vpisu prijavilo v pretežni večini vse, nekatere vasi (n. pr. Kovor Je­ zersko, Moravče itd.) kar 100 %, Trzin pa n. pr. samo 84,5 %', vendar je skupni vpis na Gorenjskem po poročilu Marburger Zeitung celo* večji kot na Štajerskem in znaša kar 97 %. Parola in delo pete kolone — če se vpišeš, ne boš preseljen! — j e bila torej močna tudi tukaj . Oglejmo si še natančneje ta drugi pripomoček za ponemčenje Go­ renjske in Sp. Štajerske. Iz sejnega zapisnika izšeljevalne komisije v Zagrebu, kjer so se 4. junija zbrali nemški poslanik pri NDH Kasche vojni minister NDH Kvatemik, Überreither in drugi, je razvidno, da je izvedbo preseljevanja dovolil Hitler 25. maja, nemško zunanje mi­ nistrstvo pa 31. maja. Po načrtu naj bi se preseljevanje izvršilo v treh etapah. V prvi etapi (Nemci to nazivi je jo Welle), ki se začne 5. julija — m ta se je na Sp. Štajerskem in Gorenjskem tudi začela in izvedla — se izseli 5000 Slovencev. Politični osumljenci in intelektualci se izselijo v Srbijo, katoliški duhovniki pa na Hrvaško, za kar more Hrvaška preseliti v Srbijo enako število pravoslavnih duhovnikov z družinami V drugi etapi, od 10. do 30. avgusta — ta se ni izvedla — se izseli 25.000 oseb, ki so prišle po letu 1914 na Sp. Štajersko. Izselijo se na Hrvaško, za kar sme ta izseliti enako število Srbov v Srbijo, kolikor ni to število že obseženo v številu družinskih članov pravoslavne duhov­ ščine iz prve etape. Tretja etapa se izvrši v času od 15. septembra do Л. oktobra. V te j se preseli okrog 65.000 Slovencev iz obmejnega pasu ob Savi na Sp. Štajerskem in okrog 80.000 kmetov iz obmejnega pasu na Gorenjskem.9 7 (Pripominjam, da se je izselitev iz štajerskega Za­ savja zaradi naselitve Kočevarjev izvedla, z Gorenjske pa ne.) Na eni strani torej pritisk, moč, propaganda in delo dveh posebej za ponemčenje ustanovljenih političnih organizacij, na drugi strani pa izseljevanje, dvoje močnih činiteljev, ki bi vsekakor mogla prinesti povoljne uspehe in opraviti svoje delo na prebivalstvu, ki bi v obeh teh deželah še ostalo. Poglejmo sedaj po kronološkem redu delo obeh šefov civilnih uprav in na kratko tudi delo obeh političnih organizacij. Spodnja Štajerska. 1. O k u p a c i j s k a z a k o n o d a j a V svoji prvi uredbi postavi Überreither 14. aprila 1941 vsem bivšim okrajnim 97 Arhiv Vojnoistoriskega instituta JLA v Beogradu, škatla 41-R. 754 glavarstvom in občinam, civilne komisarje in določi, kot je to določila že objava OKH98 razmerje 1 din = 0,5 rajhsmarke." 16. aprila imenuje likvidacijskega komisarja za vsa slovenska (in jugoslovanska) društva, organizacije in zveze, ki morajo takoj prenehati z delovanjem, 22. aprila pa ustanovi posebno upravo za zaplenjeno slovensko' premoženje, Dienststelle des Beauftragten des Reichkommissars für die Festigung deutschen Volkstums in Marburg.100 Funkcije tega pooblaščenca pa še posebej določi v uredbi od 6. maja.101 Važna je dalje uredba od 17. maja o prepovedi posesti orožja, municije in razstreliva,102 kajti prav po tej uredbi je bilo 30. julija obsojenih na smrt in ustreljenih prvih deset talcev na Sp. Štajerskem.103 Po uredbi od 28. maja se raztegne prvi rajhovski zakon na Sp. Šta­ jersko, namreč devizni zakon od 12. decembra 1938 in še nekateri drugi.104 Kot že rečeno, je to pač novum nacionalsocialističnega prav­ nega pojmovanja, kateremu so potem sledile še neštete aplikacije in uvedbe rajhovskih zakonov. Po uredbi od 6. junija postanejo last Reichsgaues Steiermark zur Verfügung des Reichskommissars für die Festigung deutschen Volkstums in der Untersteiermark: električna centrala Fala, TPD, rudnik v Velenju in družba Kranjske deželne elek­ trarne,105 14. junija je izdana uredba o razlastitvi (to ni zaplemba) v korist skupnosti, za kar se določa odškodnina,108 lS.junija pa Über- reither izvede prvo upravno razdelitev Sp. Štajerske v deželna in mestna okrožja (Stadt- und Landkreise). Po tej razdelitvi so deželna okrožja (s pripadajočimi občinami) : Maribor (okolica) z izpostavo v Slovenjgradcu, Ptuj, Celje, Trbovlje in Brežice. Mestno okrožje je Maribor, Ljutomer pa okrajno glavarstvo.107 Že 23. maja je podpisana (izide pa šele 23. junija) tretja uredba o krepitvi nemštva na Sp. Šta­ jerskem, 23. junija izide zanimiva uredba o sklepanju zakonov, po kateri se mora za veljavnost zakona dobiti pristanek samega šefa ci­ vilne uprave, če pa imata oba zaročenca stalno ali vsaj začasno člansko izkaznico hajmatbunda, pa izda to dovoljenje lahko župan, vendar le kot Uiberreitherjev pooblaščenec.108 Prva uredba, ki da slutiti razvoj NOB na Sp. Štajerskem, je uredba o obvezni policijski prijavi bivališča,100 uredba od 18. avgusta pa že določa: 1. Kdor se udeležuje oboroženega zbiranja (bewaffnete Zusam­ menrottung), bo po uredbi od 14. aprila (torej po I. splošni okupacijski Uiberreitherjevi uredbi) obsojen na smrt. Ista kazen zadene tistega, ki 9 6 Marburger Zeitung od 9. aprila 1941. 9 9 VAZSt 1, od 14. aprila 1941. 1 0 0 VAZSt 5, od 24. aprila 1941. 1 0 1 VAZSt 8, od 6. maja 1941. 1 0 2 VAZSt 15, od 20. maja 1941. 103 y gozdu Dobrava pri Brežicah. 1 0 4 VAZSt 18, od 31. maja 1941. 1 0 5 VAZSt 19, od 7. junija 1941. 1 0 0 VAZSt 24, od 18. junija 1941. 1 0 7 VAZSt 25, od 20. junija 1941. 1 0 8 VAZSt 26, od 23. junija 1941. 1 0 9 VAZSt 30, od 15. julija 1941. 48* 755 članom teh skupin (Banden) nudi bivališče, j ih preskrbuje z živili ali j ih na kak drug način podpira. Premoženje upornikov (Aufrührer), njih pomagačev in družin se zapleni. Kdor ve za nastopanje teh skupin! pa tega takoj, ne javi najbližji policijski postaji, se kaznuje z naj­ težjimi kaznimi. 2. Kdor ima vkljub prepovedi strelno orožje, muni­ cijo itd., se po uredbi od 17. maja kaznuje s smrtjo. Ista kazen zadene po uredbi od 14. aprila udeležence sabotaž itd. 3. Osebe, ki so po 6. aprilu zbežale iz Sp. Štajerske ali pa so bile izseljene, a se vrnejo brez dovoljenja, bodo strogo kaznovane in se v posebno težkih pri­ merih lahko izreče tudi smrtna kazen. Ista kazen zadene tudi tistega, ki iz inozemstva brez potrebnih listin prestopi mejo. 4 Vsi voditelji obratov тота јо vsak neopravičen izostanek delavcev takoj javiti naj­ bližji policijski postaji.1 1 0 20. septembra izda Uiberreither novo uredbo o upravni razdelitvi Sp. Štajerske. Po tej uredbi ostanejo v glavnem ista okrožja: mestno okrožje Maribor, deželno okrožje Maribor-okolica z izpostavo v Slo- venjgradcu, Ptuj, Celje, Trbovlje, Brežice in okrajno glavarstvo Lju­ tomer, pri katerem pa že stoji pripomba: Das Gebiet der Bezirkshaupt­ mannschaft Luttenberg wird n a c h d e r E i n g l i e d e r u n g (pod­ črtal jaz) der Untersteimermark in den Reichsgau Steiermark mit dem Landkreis Radkersburg vereinigt.1 1 1 ^ Tako smo prišli do oktobra 1941, ko se mariborski in graški naci­ stični voditelji vsak čas nadejajo priključitve. Zato z nadaljnjim na­ števanjem Uiberreitherjevih uredb preneham. 2. D e l o š t a j e r s k e g a h a j m a t b u n d a . Velik odziv za vpis v hajmatbund je nacistična propaganda spretno izrabila in ga oglašala vsemu svetu. Predvsem pa j e poudarjala, kako je Spodnja Štajerska nemška. Toda od prijav do sprejema je bilo treba prehoditi še določeno pot. Osnovno, kar je treba p r i tem vedeti, je, da nacisti seveda niso verjeli iskrenosti vseh teh številnih prijav. Dokaz nezaupanja nacistov je na primer tudi delavsko okrožje Trbovlje, kjer se šele po preselitvi brežiškega pasu upajo, in še takrat zelo na hitro, začeti nabirati prijave za. hajmatbund. Bolj pa ko se začne razširjati Osvobodilna fronta — Slovenskega poročevalca (II. letnik, št. 6, od 28. junija 1941) ima Steindl že kmalu po izidu v svojih rokah 1 1 2 —, bolj postajajo nacisti previdni, po drugi strani pa je zopet res, da bolj ko postaja priključitev ne­ mogoča, bolj jo prav nacisti hočejo izsiliti in zato moramo le pod tem vidikom razumeti razmeroma velik odstotek tistih, katerim je bila končno le izročena rdeča, pa tudi zelena legitimacija hajmatbunda. Slovenci so se morali podvreči dvema rasnima preiskavama. Prvo je izvedel Umsiedlungsstab od 23. aprila do 25. maja in od 27. maja do 28. junija, drugo pa hajmatbund sam v lastni režiji od 5. junija do 15. septembra. (Zal, okraj Trbovlje v tem času še ne prihaja v poštev, razen Zasavja-Savestreifen, sicer bi tako imeli zelo zanimivo »rasno« u o VAZSt 38, od 18. avgusta 1941. 1 1 1 VAZSt 43, od 25. septembra 1941. 1 1 2 To pove Steindl v svojem članku »Boljševizem pred uničenjem« v Šta­ jerskem gospodarju od 6. junija 1942. 756 podobo vse naše Štajerske.) Nacistično rasno pojmovanje je delilo šta­ jerske Slovence v štiri grupe : v I. grupo (rein nordisch und rein f älisch, erbsgesundheitlich und leistungsfähig, erstklassig), v II. (vorwiegend nordisch mit harmonischem Einschlage von dinarisch und westisch), v III. (wenig ausgeglichene Mischlinge) in v IV. grupo (unausgeglichene Mischlinge, rein ostisch, ostbaltisch etc.). Rezultati prve preiskave pokažejo: I. grupa. Maribor okolica, desni breg 1 '%•, levi breg 0%, mesto samo 0,5% in Slivnica 0,2%. Celje (mesto) 0,5%, okolica 0,1% pa tudi manj ! Okrožje Ptu j 0 % in isto v vseh ostalih okrožjih. »Ciste« rase torej na Štajerskem ni ! II. grupa. Do 53 % v posameznih občinah, največ v okrožju Maribor okolica, v mestu pa le 38 %, okrožje Celje 52 %, drugod pa veliko manj, vendar Umsiedlungsstab pristavlja: Der Kreis Marburg stellt über­ haupt den höchsten Satz an rassisch wertvollen Familien. III. grupa. Maribor (mesto in okolica) 40—85%, Celje 61—93%, Ljutomer 57—79%, Ptuj 68—93%», Zasavje 39—79%, Brežiški trikot 48—851% in pas ob Sotli 43—65 %. IV. grupa. Maribor 3—38%, Celje 3—24%, Ljutomer 6—11 %, Za- savje 8—47 %, Brežiški trikot 12—45 %; in pas ob Sotli 30—47 %. (pri­ pomba štaba: v to grupo spadajo tovarniški delavci, viničarji, kočarji in je odstotek velik zlasti v oddaljenejših hribovitih krajih). 1 1 3 Druga, samo v okviru hajmatbunda in za prijavljence v hajmat- bund izvršena preiskava pa pokaže sledeče rezultate: kraj (okrožje) Celje Ljutomer Maribor (okolica) Maribor (mesto) Ptuj prijavljenci 115.451 23.270 72.039 42.141 68.351 I. grupa 48 10 39 19 8 II. 17.286 4.903 15.958 13.463 6.288 III. 85.615 16.511 43.735 24.014 51.797 IV. 12.502 1.847 12.307 4.645 10.258 (za izselitev določeno Zasavje, Brežiški trikot in pas ob Sotli tej pre­ iskavi ni bil podvržen). Tako dobimo skupno število: Vseh prijavljencev za hajmatbund iz teh krajevnih enot je 321.252, od teh po rasni vrednosti v I. grupi 124, v II. 57.897, v IIL 221.672 in v IV. grupi 41.559. Po končnem poročilu hajmatbunda od 14. oktobra 1941 je bilo od teh sprejetih v hajmatbund 207.503.114 Torej razmeroma veliko število. Vkljub tem izidom preiskav se je zdel nacističnim voditeljem re­ zultat izredno dober in je bilo od vseh Štajercev »biološko nesprejem­ ljivih« samo 2—3 %>.115 Za zopetno »obujenje materinskega jezika« Spodnjestajercev pokliče Uiberreither še preko 1200 učiteljev in uči- 113 Poročilo Einsatzstelle Südost des RUS-Hauptamtes SS beim Komandeur der Sipo und SD, • Umsiedlungsstab, Referat II, arhiv Maribor. ш Poročilo Staj. Hajmatbunda (St/Schä. 1118), arhiv Maribor; Grazer Tagespost od 29. novembra 1941. 115 Štajerski gospodar od 8. avgusta 1941. 757 teljic iz Avstrije. 1" Na velikem apelu hajmaibunda 10. avgusta Steindl ironično zavrača propagando tistih »Dunkelmänner«, ki so zbežali v Ljubljansko pokrajino in od tam vodijo propagando za borbo proti nemškemu rajhu in pravi: »Mi v to deželo nismo prišli, da bi tod vla­ dah, temveč zato, da bi vas pripeljali v boljšo in lepšo bodočnost.«117 In čeprav sam nemški notranji minister dr. Frick, ki se v dneh 28. in 29. avgusta mudi na Sp. Štajerskem, prizna: »Ta lepa dežela, vaša Spodnja Štajerska, vsekakor zasluži, da postane nemška trdnjava, ka­ tere ne bo mogel nihče več odtrgati od nemškega rajha«,1 1 8 pa mora Kommandeur der Sicherheitspolizei und des SD za Sp. Štajersko dne 19. septembra 1941 izreči zaporo nad vsem pohorskim ozemljem,119 to se pravi pred nosom samega Maribora. Spodnja Štajerska kljub zelo določenim ponemčevalnim Uiberrei- therjevim odredbam, sprejemu v hajmatbund, izseljevanjem, načrtnem ponemčevanju in strahovitim represalijam proti vsakomur, ki je bil že samo osumljen sodelovanja z OF ali partizani, do jeseni 1941 ni postala »zrela« za priključitev. Tudi na Sp. Štajerskem se je O F posrečilo ne samo premagati prvi preplah in vidne uspehe hitlerjanske demagogije, temveč še več, dvigniti slovensko nacionalno zavest — čeprav ne ma- ^ ™ 0 i~ d ° r € V ° l u c i o , n a r n e stopnje. Res je, ta revolucionarna zavest na Sp. Štajerskem sicer zaostaja za ono na Gorenjskem, vendar je kva- litativno in kvantitativno že tako velika, da preprečuje prav tisto, kar bi nacisti najbolj želeli. Kaj pa so ti želeli, se najbolje vidi iz Steind- lovih besed, ko 5. septembra 1942 — torej eno leto in pol po okupaciji — pravi: Kaj še loči Sp. Štajerce od Nemcev? Ne loči jih ne kri, ne rasa (!), ne prostor, ne politična hotenje, temveč »samo še zapreka v narečju. Razbijte torej še to zadnjo zapreko in učite se ter rabite nemščino«!1 2 0 In ker se prav to Nemcem ni posrečilo, obupajo nad enotnostjo in za priključitev sposobno Štajersko. Steindl v svojem veli­ kem govoru v Mariboru 20. novembra 1942 pravi: »Na Spodnjem Šta­ jerskem živi lahko samo d v o j e vrst l judi: tisti, ki so z nami in se bojujejo za našo zmago, in tisti, ki so proti nam in proti rajhu, kar pa bodo prej ali slej plačali s svojim življenjem.«121 To je veliko priznanje obstoju Osvobodilne fronte na Štajerskem! Gorenjska. 1. O k u p a t o r s k a z a k o n o d a j a . Vsebinsko se ta • ujema z ono na Sp. Štajerskem, zanimivo pa je, da so nekatere' vse­ binsko iste uredbe na Gorenjskem izdane včasih kasneje, včasih pa celo pre j kot na Sp. Štajerskem. (N. pr. uredba o uvedbi drž. zakona o matičnih knjigah je na Gorenjskem izdana že 5. maja 1941,122 na l l e Uiberreitherjev intervju z dopisnikom Marburger Zeitung od 16 iu-lija 1941. = > j Marburger Zeitung od 11. avgusta 1941. Marburger Zeitung od 30. in 31. avgusta 1941. Marburger Zeitung od 20. in 21. septembra 1941 Štajerski gospodar od 5. septembra 1942. 121 Štajerski gospodar od 21. novembra 1942. 1 И VAZK 5, od 24. maja 1941. 758 117 118 120 Štajerskem pa šele 30. septembra 1941.)123 Druga posebnost te gorenjske okupatorske zakonodaje pa je — z izjemo uredbe O' obveznem poli­ cijskem prijavljanju bivališča1 2 4 — da prav nikjer ne najdemo neke izrazite uredbe proti NOB kot smo j ih (tri!) zasledili na Sp. Štajerskem, pa čeprav se je na Gorenjskem NOB že v svojem začetnem stadiju vsaj v Kamniškem okraju razvila do splošne vstaje in j e za represalije obstajalo poleg sistema talcev celo izredno sodišče. To prikrivanje narodnoosvobodilnega gibanja v okupatorskih uradnih uredbah (ki jih prinaša uradni list) mi ni jasno. Trditi, da ga je Kutschera hotel skriti, se mi zdi nemogoče, kajti pred kom naj bi to prikrival? Ljudje s o — s a j so se ga udeleževali — zanj dobro vedeli, Hitler sam, in to osebno, pa je bil o vsem tem prav dobro obveščan sproti. Kakor koli že, v glavnem je Kutschera izdal na Gorenjskem za isto razdobje, kot smo to omenili za Sp. Štajersko, sledeče uredbe : 2. maja postavi vsem dru­ štvom, organizacijam in zvezam likvidacijskega komisarja,1 2 5 23. maja uvaja tudi na Gorenjsko devizno pravo,1 2 0 25. junija razpušča vse ob­ činske uprave in imenuje komisarje,1 2 7 25. julija izvede, z učinkom od 1. avgusta dalje, upravno razdelitev Gorenjske, ki dobi tri deželna okrožja: Radovljico, Kranj (kamor spada tudi Jezersko) in Kamnik z Litijo. Okrožje vodi politični komisar, ki ima v svojem okrožju oblast, delegirano od šefa civilne uprave. Izrecno pa pravi uredba (4. člen), da je ozemlje političnega komisarja za Dravograd in Mežiško dolino pri­ držano posebni upravni ureditvi.1 2 8 4. julija izda proglas o ponemčenju krajevnih imen,1 2 9 14. oktobra pa uredbo o »samoupravah« okrožij. 1 3 0 Če te uredbe primerjamo s spodnještajerskimi, opazimo, da manjka tudi ena od zelo značilnih (vsaj v uradnem listu je ni!), namreč uredba o utrjevanju nemštva. Zaradi občutnega pomanjkanja virov za okupa­ cijo Gorenjske si nisem na jasnem, ali je ustanova za utrjevanje nem­ štva na Gorenjskem obstajala ali ne. 2. D e l o k o r o š k e g a f o l k s b u n d a . Koi hajmatbund je tudi ta z vsemi propagandističnimi sredstvi izrabil začetne masovne prijave za folksbund. Kako je potekla rasna preiskava in kako se je izvedel dokončni sprejem v folksbund, mi zaradi pomanjkanja virov ni znano. Ko nemški notranji minister dr. Frick 27. avgusta obišče Gorenjsko, izjavi Kutscheri: »Prepričan sem, da boste to deželo najboljše uprav­ ljali in da boste do potankosti izvedli od vodje zaupano vam nalogo.«131 Čeprav je bil ves politični, policijski, gestapovski, vojaški in še av­ strijski učiteljski aparat na nogah, je šlo Kutscherovo delo dokaj slabo in ne smemo prezreti njegovega proglasa, ki ga dne 6. septembra 1941 1 2 3 VAZSt 44, od 8. oktobra 1941. m VAZK 21, od 12. avgusta 1941. 1 2 5 VAZK 2, od 2. maja 1941. 1 2 8 VAZK 8, od 28. maja 1941. 1 2 7 VAZK 15. od 27. junija 1941. 1 2 8 VAZK 19, od 1. avgusta 1941. 1 2 9 VAZK 21, od 12. avgusta 1941. 1 3 0 VAZK 25, od 15. oktobra 1941. 1 3 1 KB od 30. avgusta 1941. 759 prinaša Karawanken Bate: Nadaljujejo se morilski napadi na mimo prebivalstvo. Ti pa so mogoči samo zato, ker tolpe dobivajo p o m o č p r i p r e b i v a l s t v u . Dognano je, da ti tolpe podpirajo s tem, da j ih jemljejo pod streho, dajejo živila in jih obveščajo. »Zato sem pri­ moran poseči po najstrožjih ukrepih, ki bodo vsemu prebivalstvu prizadejali neizrečeno gorje in zadeli tudi nedolžne.« * Potrebno je sedaj, da na kratko pregledamo razvoj NOB na Go­ renjskem m na Štajerskem. Pr i tem se oziram na ugotovitve v svoji razpravi v Vojnoistoriskem glasniku.1 3 2 Po 17. juliju 1941 imamo na Gorenjskem poleg masovne razširjenosti OF že sledeče partizanske edmice: Jeseniško, Kranjsko, Jelovško, Tržiško, Kamniško, Mengeško m Kasisko četo in dejstvo je, da se 22. juli ja 1941 začenja na Gorenj­ skem velik narodnoosvobodilni polet, ki po tem datumu zlasti v Kam­ niškem okraju preraste v pravo ljudsko vstajo. Nemci so na vse to takoj odgovorih z velikimi represali jami in so začetni masovni polet za nekaj casa m nekoliko zavrli, niso pa ga povsem uničili. Iz nemškega poročila, ki piše o stanju za razdobje od 17. do 23. avgusta, j e razvidno, da — po vseh znakih sodeč — postajajo komunisti vedno bolj predrzni in da je policija proti njim brez moči, v poročilu za razdobje od 24. do 30. avgusta pa beremo, da ljudje prižigajo ustreljenim in za svarilo izpostavljenim ubitim talcem sveče in jih obsipajo s cvetjem. To nad vse jasno kaže, da odpor še zdavnaj ni bil zlomljen. A to je le prva faza odpora, m vendar j e tudi ta imela velik pomen. Tudi na Štajerskem opazimo že zelo zgodaj aktivnost prvih parti­ zanskih edimc, in to predvsem na področju revirjev, v okolici Celja, na Fohorju ш v Zgornji Savinjski dolini, priznati p a j e treba, da se O F na Štajerskem ni posrečilo izgraditi tako masovne baze kot na Go­ renjskem. Vendar pa so akcije prvih partizanskih enot tako mogočno odjeknile v štajerskem človeku, da se Nemcem ni posrečilo tega, kar so skraja mislili tako naglo doseči — ponemčenje. c ~ ? e - n a i6™ m ef t u -*e t r e b a r e š i t i v P r a š a n i e > »li in koliko j e NOB na òpodmjem Štajerskem in na Gorenjskem preprečila nemški pripomoček za ponemčenje obeh dežel, preseljevanje. Direktnih dokazov za to sicer ni. Za Spodnjo Štajersko j e sicer jasno, da se j e izvedla preselitev prve m zadnje etape.1 3 3 na Gorenjskem pa samo selitev prve in, še to le po večini iz obmejnega pasu.13" Izgleda torej, da na Spodnjem Šta­ jerskem ni bila po načrtu izvedena izselitev druge etape, na Gorenj­ skem pa je bila izvedena samo prva, in še ta samo delno. Ker druga etapa tako na Štajerskem kakor na Gorenjskem sovpada z razgiba- nostjo partizanskih akcij, na Gorenjskem pa tudi z razgibanostjo vsega 138 Izd. Vojno istoriski institut JLA, Beograd, avgust 1951, str. 93—97. u Ü L G l e * č l a n e k v Štajerskem gospodarju »Odkrita beseda« od 8. noveni- Dra 1941. < A 1 M G M „*£""* v K B >° s kladnosti političnih in narodnih meja« od lo. avgusta 1941. , J 760 gorenjskega prebivalstva, se mi trditev, da je NOB kakor koli že vplivala na prestanek teh preseljevanj, ne zdi pretirana. To trditev potrjuje tudi izjava Kutscherovega naslednika Rainerja pred vojnim sodiščem v Ljubljani leta 1947.135 Vendar, vsaj za gorenjsko izselje­ vanje, tudi ta izjava ne drži stoodstotno in je izostanek nadaljnjega izseljevanja iz Gorenjske treba pogledati še pod vidikom, kot sem ga nakazal v oceni izdaje Slov. Poročevalca (1938—1941) v Zgodovinskem časopisu V, 1951, str. 414—5. Preidimo sedaj k že omenjenemu važnemu viru za nemško okupa­ cijo na Sp. Štajerskem, k tako imenovanim Stabsbesprechungen. Na enem od teh štabnih razgovorov dne 10. oktobra 1941 v Mariboru pravi dr. Wetz: »Hinsichtlich des Standes der Eingliederung ist zu sagen, dass der Führererlass gegenwärtig dem Führer vorliegt, dass das Reichsmi­ nisterium für innere Angelegenheiten das Recht erhalten hat, Aus­ führungsbestimmungen zum Führererlass zu erlassen. Das Reichsrecht wird in der Untersteiermark mit der Eingliederung eingeführt. In Kärnten erfolgt die Einführung zu einem späteren Zeitpunkt.« To izjavo dopolni, še predsednik štajerske vlade dr. Müller-Haccius : »Die Ein­ gliederung erfolgt aller Voraussicht noch am 1. November 1941. Sollte sie verschoben werden, wird dies rechtzeitig bekannt werden. D e r Akt der Eingliederung wird in feierlicher Weise vor sich gehen, und zwar werden Feierlichkeiten in der Untersteiermark sowie in Graz veran­ staltet. D e r Gauleiter beabsichtigt, bei der Eingliederung eine längere Rede zu halten, in welcher er auf die Aufbauarbeit in der Untersteier­ mark hinweisen wird. Zu diesen Zwecke ist ihm von allen Dienstellen bis längsten 25. Oktober 1941 ein höchstens eine Seite langer Bericht möglichst kurz gefasst, mit prägnanten Schlagworten, in dem insbeson­ dere die Aufbauarbeit mittels Zahlen erläutert zum Ausdruck kommt, vorzulegen.« Priključitev Spodnje Štajerske se je torej po teh besedah priča­ kovala 1. novembra 1941, za Gorenjsko pa nekoliko kasneje. Pripomniti pa je treba, da so na Štajerskem pričakovali priključitev že poprej . 2e 10. septembra 1941 pošilja Uberreither vsem komisarjem okrožij okrožnico,1 3 6 iz katere j e razvidno, da so pričakovali priključitev že 1. oktobra. Poleg tega termina pa prinaša ta okrožnica še drug dra­ gocen vir, prepis osnutka izvršilne uredbe nemškega notranjega mi­ nistra k osnutku Hitlerjevega ukaza o priključitvi Sp. Štajerske, Ko­ roške in Gorenjske. Ta osnutek uredbe notranjega ministra se glasi: »Ber l in. . . septembra 1941. Izvršilna uredba notranjega ministra rajha k ukazu firerja in drž. kanclerja o zopetni združitvi (Wieder­ vereinigung) osvobojenih ozemelj Sp. Štajerske, Koroške in Gorenjske z nemškim rajhom. Na podlagi § 1, odst. 3, § 4 in 5, odst. 2 ukaza firerja in drž. kanc­ lerja o zopetni združitvi osvobojenih ozemelj Sp. Štajerske, Koroške in 135 Slovenski poročevalec (1938—1941), izd. Fr. Škerl, Ljubljana 1951, 136 Arhiv Maribor. 761 Gorenjske z nemškim rajhom od . . . septembra 1941 (Državni uradni list I, sir. . . .) določam: 1. V veljavi ostanejo sledeče uredbe in naredbe šefa civilne uprave za Sp. Štajersko: uredba o teritorialni razdelitvi Štajerske, o ustano­ vitvi drž. policijske uprave v Mariboru, o razdelitvi Sp. Štajerske v .sodne okoliše, o denarnih in kreditnih ustanovah, vse tri uredbe o utr­ jevanju nemštva na Sp. Štajerskem, naredba o zaplembi premoženja pobeglih oseb, uredba o razlastitvi, o likvidacijskem komisarju za d n l z î y . a ' organizacije in zveze, o ustanovitvi štajerskega hajmatbunda, o zaščiti znakov in simbolov štajerskega hajmatbunda, o ukinitvi pri­ spevkov verskih družb in o ureditvi potrošniških družb. 2. Namesto političnih komisarjev se uvajajo deželni svetniki (Land­ räte), namesto šefa civilne uprave pa Reichsstatthalter in der Steier­ mark. 3. Dejanja proti v veljavi ostalim uredbam šefa civilne uprave kaznujejo kot upravne postopke deželni svetniki z globo do 150 RM ali z zaporom. 4. Kolikor je v državnih zakonih predvideno sodelovanje NSDAP, jo nadomesti štajerski hajmatbund. 5. Ozemlje okrajnega glavarstva Ljutomer se spoji z okrožjem Radgono.« Iz tega izvemo: 1. Da je bil Hitlerju nekako v začetku septembra leta 1941 predložen v podpis načrt ukaza o priključitvi S p. Š t a j e r ­ s k e , K o r o š k e i n G o r e n j s k e m da čeprav ga Hitler ni še pod­ pisal (ker manjka datum!), je notranji minister že k temu osnutku predpisal osnutek izvršilne uredbe k priključitvenem ukazu. To govori za to, da je bib Hitlerjev podpis samo še vprašanje časa in priključitev sklenjena stvar. 2. Da je notranji minister k osnutku ukaza, ki naj bi priključil v s e od Nemcev zasedeno slovensko ozemlje, izdelal le osnutek izvršilne uredbe za priključitev Sp. Štajerske, kar potrjuje Wetzovo izjavo od 10. oktobra, da se bo priključitev Gorenjske in Me­ žiške doline izvedla nekoliko kasneje. 3. Zelo pade v oči, da naj bi po priključitvi ne ostale v veljavi v s e Uiberreitherjeve okupacijske iiredbe (torej od 14. aprila, 17. maja in 18. avgusta), od katerih sta zlasti dve izdani naravnost za uničenje NOB. Mislim, da to ni izostalo slu­ čajno in nisem daleč od resnice, če zapišem, da so Nemci hoteli priklju­ čiti le »pomirjeno«, ali kot smo dejali v I. delu, za priključitev »godno«, deželo. In videli smo že, da j e bila Gorenjska ves čas manj »pomirjena« kot Sp. Štajerska, zato naj bi bila tudi ta prva na vrsti za priključitev. Osrednje vprašanje pa j e : z a k a j H i t l e r u k a z a n i p o d ­ p i s a 1 ? Rekli smo že, da potovanje notranjega ministra konec avgusta po Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem sovpada v razmeroma najbolj »mirno« razdobje leta 1941 v obeh teh deželah, A že 19. septembra je nad Pohorjem zaradi vedno bolj naraslega partizanskega gibanja in uspešnih akcij proglašena zapora, in upam, da se ne motim, če trdim, da je prav ponovna oživitev partizanskih akcij na Sp. Štajerskem le v nekakšni zvezi z Uiberreitherjevim pismom od 27. septembra 1941, v 762 katerem je rečeno: »... aus gesetzestechnischen Gründen ist nach einer mir am 26. September 1941 fermündlich übermittelten Nachricht des Reichsministers des Innern die für den 1. X. in Aussicht genommene Eingliederung der Untersteiermark verschoben worden. Die Einglie­ derung ist nunmehr für den 1. November zu erwarten.«1 3 ' Zanimivi so ti zakonsko-tehnični vzroki in zakaj nastajajo, ko je že v osnutku izvršilne uredbe notranjega ministra tako jasno povedano, katere Uiberreitherjeve uredbe vse še ostanejo! Ne zanikavam možnosti tudi nacionalsocialističnega pikolovstva, pa vendar smo pri vseh de­ želah, ki j ih je Hitler priključeval, videli, da je šlo vse gladko, ker se p o d j a r m l j e n a d e ž e l a n i u p i r a l a . Daleč pa sem od tega, da bi kakor koli poskušal pretiravati pomen NOB jugoslovanskih narodov, ker sem trdno uverjen, da je le v o b j e k t i v n i s 1 i k i i n r e s n i č ­ n o s t i tega silovitega gibanja vsa njegova velika in sekularna vrednost! Iz štabnih razgovorov 29. oktobra 1941 v Mariboru izvemo, da pri­ ključitve tudi po 1. novembru ne bo, in zopet: »die Gründe liegen auf gesetzestechnischem Gebiet, insbesondere deshalb, weil die Einglie­ derung der Gebiete der b e i d e n Z i v i l V e r w a l t u n g e n g e ­ m e i n s a m e r f o l g e n s o l l (podčrtal jaz). Toda v noči od 7. na 8. oktober zasedejo združene partizanske sile na Štajerskem Šoštanj in postanejo v njem popolni gospodarji situacije. Ta vest je silno razburila zlasti varnostno policijo in gestapo, saj je to eden izmed prvih primerov osvobajanja dobro hranjenega mesta sredi Hitlerjeve evropske trdnjave. V istem času, po koncentraciji Cankarjevega bata­ ljona, ožive tudi vojaške akcije na Gorenjskem. Kot zelo važno je na istem štabnem sestanku poudarjeno, da je doslej na Štajerskem padlo že 17 Nemcev, trije pa so bili težko ranjeni, Nemci pa so doslej pobili že 66 mož in tr i žene, dočim je bilo »na begu« ustreljenih 15 oseb. Na prvem štabnem razgovoru 28. novembra 1941 v Gradcu (Ein- satzstab se namreč 15. novembra preseli v Gradec) je rečeno: »Über die Eingliederung kann nichts neues gesagt werden . . . Es sind nun sicherlich alle örtliche Voraussetzungen für eine Eingliederung ge­ geben, soferne nicht andere massgebliche Gründe von Berlin aus ge­ sehen dagegen stehen.« Izgleda, da j e Berlin res gledal na situacijo pametnejše in zrelejše kot pa Gradec, odnosno nacisti v Mariboru. Steindlu se je na primer zopet zvrtelo v glavi. Od 25. oktobra d o 16. novembra je bilo po vsej Spodnji Štajerski 386 zborovanj (hajmatbundovskih) z udeležbo okrog 117.000 poslušalcev. Spričo tega Steindl zatrjuje, da je Sp. Štajerska zopet in sedaj dokončno postala sestavni del nemškega rajha, če tudi formalno še ni priključena. In končno, da »slovenski agitatorji na Sp. Štajerskem z našega gledišča niso več noben politični problem, temveč samo še zadeva varnostne policije«.138 Tako pridemo do štabnih raz- 137 Arhiv Maribor. 138 Marburger Zeitung od 29. in 30. septembra 1941. 763 govorov 22. decembra v Gradcu, še pre j pa se nekoliko vrnimo na Gorenjsko. 28. novembra 1941 imenuje Hitler za šefa civilne uprave za Go­ renjsko in za koroškega gaulajterja dr. Rainerja, ki ob ustoličenju dne 2. decembra v Celovcu pravi, da bo skrbel, da bo tudi Gorenjska po­ stala vseskozi del nemške države m s tem nemška dežela.1 3 9 Ko Rainerja notranji minister Frick 17. decembra ustoličuje v Celovcu tudi za rajhs- stathalterja Koroške, pravi minister: Vaša osnovna nalaga bo, da novo ozemlje Gorenjske vključite do kra ja in napravite iz n je dragocen, enakovreden del naše dežele. »Pravna priključitev osvobojenih po­ krajin k staremu koroškemu gau-u se bo morala posebno skrbno pre­ izkusiti.« Upravna ureditev j e z ustvaritvijo treh za življenje sposobnih okrožij nekako zaključena, zunanje izenačenje z rajhom pa je napre­ dovalo že tako daleč, da se »lahko v kratkem izvede tudi formalna priključitev k rajhu«. Osnovno je : n a r o d n o s t n o v č l a n j e n j e d e ž e l e j u ž n o o d K a r a v a n k (podčrtal jaz), in to je koncem koncev odločilno. Kajti brez ustvaritve trdnjave nemških ljudi v tej deželi in brez političnega uveljavljanja teh nemških ljudi se mora prej ali slej zrušiti vsaka, še tako lepa upravna s tavba . . . Ko bo firer v kratkem (!) zopet združil z rajhom to po nemških četah ponovno osvo­ bojeno ozemlje, bo s tem samo odpravljena krivica, ki je bila tej deželi storjena leta 1918 kot tudi vsemu nemškemu narodu. 1 4 0 To pot je torej tudi priključitev Gorenjske zelo blizu. In res, prav do decembra za nekaj časa prenehajo na Gorenjskem partizanske akcije. A že medtem, ko j e Frick to govoril, so se na Gorenjskem zgo­ dile važne stvari. Ko se Rainer že 18. decembra na svojem prvem uradnem obisku mudi v Kranju, v svojem govoru sicer pove, da mora Gorenjsko po Hitlerjevem naročilu narediti za srečno deželo, istočasno pa že tudi omenja velike likvidacije narodnih izdajalcev 1. decembra po Gorenjskem in popolno uničenje nemške bojne patrole 2. čete 181. policijskega regimenta, ko 12. decembra pade 48 mož, 7 pa j e težko ranjenih. Rainer pravi: »Vse to sem javil firer ju, ki mi je naročil, da moram skrbeti z najstrožjimi sredstvi za to, da se tako grozovita de­ janja ne bodo več ponavljala.« Nato napoveduje »izredno ostre ukrepe« in da je prisiljen poklicati pojačanje v deželo.1 4 1 Končno j e sredi decembra izbruhnila — kot Nemci sami priznavajo — bliskovita in dobro organizirana vstaja, k i privede celo do tega, d a mora nemška žandarmerija izprazniti Kranjsko goro, Dovje, Zg. Gorje, Boh. Belo, Srednjo vas, Breznico, Begunje, Brezje in Podnart. To se pravi, na tem delu Gorenjske zraste, sicer kratkotrajno, a vendar le osvobojeno ozemlje. Tako bomo sedaj lažje razumeli izjavo MiiUerja^Hacciusa na štabnih razgovorih 22. decembra 1941 v Gradcu : »Im allgemeinen ist zu 139 KB od 29. novembra 1941. 1 4 0 KB od 3. decembra 1941. 1 4 1 KB od 20. decembra 1941. 764 sagen, dass durch die Einführung des neuen Reichsstatthalters zuerst der Eindruck verbunden war, dass in nächster Zeit die Eingliederung stattfinden könnte. A u f G r u n d d e r a l l e r j ü n g s t e n E r r e i g - n i s s e i n O b e r k r a i n w i r d d i e s j e d o c h n i c h t m ö g l i c h s e i n « (podčrtal jaz). Mislim, da je to dokaj zgovoren dokaz, zakaj ni prišlo do priklju­ čitve in da je vzrok prav narodnoosvobodilna borba. O priključitvi je na nadaljnjih štabnih razgovorih govora samo še trikrat. Prvič 7. januarja 1942, ko j e rečeno, da je ni pričakovati pred i. junijem 1942, drugič 2. februarja 1942, ko j e rečeno: »Der Stand der Eingliederung ist so, dass mit einer längeren Dauer der Tätigkeit des Chefs der Zivilverwaltung zu rechnen sein wird. Die Frage, wie weit eine besondere Rechtseinführung notwendig ist, muss überprüft werden. Jenseits der Grenze (tu misli Ljubljansko pokrajino) scheinen die Verhältnisse noch nicht so klar zu sein, wie bei uns und ist es not­ wendig, dass wir dem eine besondere zielklare Auffassung entgegen­ stellen. Es ist zu hoffen, dass noch im Laufe dieses Monats näheres erfahren werden kann, wie weit eine erweiterte Zivilrechtspflege in der Untersteiermark eingeführt werden kann.« Končno in zadnjič je govor o priključitvi še 23. februarja 1942, ko Müller-Haccius pravi: »Mindestens dieses Jahr, wahrscheinlich auch nächstes Jahr, wird der Chef der Zivilverwaltung seine Tätigkeit in der Unterseitermark ausüben. Vereinfachung in der Verwaltung wird durchgeführt, Wei­ sungen kommen aus Berlin.« Zanimivo bi bilo sedaj pregledati vso nadaljnjo okupatorsko za­ konodajo in delovanje obeh političnih organizacij. Vse se je namreč trudilo, da bi obe deželi le postali nemški, a NOB je vedno bolj rasla, dokler ni prav ta dokončno spravila z dnevnega reda tudi vprašanja o priključitvi. NOB je tako na Štajerskem kot na Gorenjskem odlo­ čilno vplivala, da ni prišlo do priključitve. S tem je odločilno posegla preko nacionalnega okvira v račune in načrte Hitlerja samega in tako doprinesla tudi važen delež v borbi z nacionalsocialistično ideologijo in pravnim pojmovanjem svobodnosti in neodvisnosti države. Kot je bilo že rečeno, spadata Spodnja Štajerska in Gorenjska pod nacistično okupacijo pod isti režim kot Luksemburg, Alzacija in Lo­ rena. To se pravi: šefa civilne uprave za Gorenjsko in za Sp. Štajersko naj napravita vse, da bosta obe pokrajini godni za priključitev k rajhu. In nobenega dvoma ne more biti, da je prav NOB naših narodov in slovenskega še posebej, toliko vplivala na dokončno odločbo Berlina, da ne čas ne obe deželi še nista bili »godni« za priključitev. 765 DID THE PEOPLES STRUGGLE FOR LIBERTY PREVENT THE ANNEXATION OF STYRIA AND UPPER CARNIOLA TO THE GERMAN REICH? S u m m a r y The author tries to establish by arguments that the Slovene NOB (NOB = People's Struggle for Liberty), as a constituent part of the Yugoslav NOB, prevented, in the year 1941, the planned annexation to the German Reich of Upper Carniola and Lower Styria occupied by Germans. The first part of the treatise includes a short survey of initial vicissitudes of all occupied countries from Austria to France. Whilst the Nazi jurisconsult Scheerbarth insists on the point that the Nazi occupation law differentiates only two kinds of occupied territories from one another (>Wiedervereinigte Gebiete« and »Angegliederte Gebiete«), the author thinks there is a question of one more, the third, kind of occupied territories, i. e. territories with so called civil administration headed by a civil chief. That is the case of the occupied Alsace, Luxembourg and both Slovene countries of Upper Carniola and Styria. In consequence of this Nazi differentiation three kinds of annexed territories must be distinguished: 1. Reunited territories (»Wiedervereinigte Gebiete«); thereto belong Austria, Sudetenland, territory of Klaipeda (Memel- land), the tree City Gdansk, the former Polish Corridor (»Ostgebiet«) and Eupen, Malmédy and Moresnet. Here is a question of territories which, after the lost 1st World War, were still considered as German property by German imperialists who aimed at their annexation at the earliest opportunity These territories were annexed to the German Reich as early as occupied. Their annexation was carried through by a law or by a special decree of Hitler. In these countries laws of the German Reich were gradually introduced somewhere sooner elsewhere later. 2. Annexed territories (»Angegliederte Gebiete«). To this kind of annexed territories belong the Czechomoravian Protectorate and Polish General Government, territories which could not be claimed as German nor could, promptly, be Germanized. The author thinks that this kind of occupied territories represents the type of a Nazi vassalage combined with all kinds of economic and intellectual exploitation in the case of Nazi victory. Such an exploitation was planned for all occupied territories. 3. The third kind is represented by countries with civil administration headed by a civil chief. Hereto belong Alsace, Lorraine, Luxembourg, Upper Carniola and Lower Styria. At all times the German imperialism was eagerly desirous of these countries, but they han never been conscientiously German though in some of these countries the German language prevailed. Whilst the coun- tries mentioned sub Land 2. a re dealt summarily with, i. e. as soon as occupied the country is united with the Reich or given a vassalage status and depen- dency, the territories of civil administration are treated in the following way: as these countries a r e not yet ready for the immediate union with the Reich, an intermediate state is necessary, i. e. the civil administration headed by a chief with unlimited powers of Hitler in order to make, as soon as possible, these territories ready for complete union. As all these countries were wanting in German national conscience, the fundamental task of all civil administra- tions and their chiefs consisted in »transforming« in the German trend with the least possible delay and by all means and methods of occupation. 766 In continuation the author summarily describes initial vicissitudes and Nazi legal situation of occupied territories (France included) giving single instances of Hitler's argumentation why the occupation (»Intervention«) was inevitable and how the Nazis in administration of occupied territories were supported by their fifth columns, the quisling governments. In the second part the author raises the question whether and how the NOB had prevented the complete annexation of the Upper Carniola and Lower Styria occupied by the Nazis. The situation is exposed as follows. The Slovene territory occupied by Germans is given two Civil administrations, one for Upper Carniola and the other for Lower Styria. In the beginning the Civil administration for Upper Carniola is headed by Kutschera, the deputy of the Carinthian Gauleiter, after him the Gauleiter Rainer himself enters upon the office, whilst the Civil administration in Lower Styria is headed by the Styrian Gauleiter Über- reither. Both make use of the same methods of occupation: deportation of the Slovene people, in the first place intellectual classes as the most annoying impediment to Germanization. In both countries a special political organi- zation is set up in order to denationalize the occupied Slovene people as soon as possible and force it to become German in habit and thoughts (in the occupied Upper Carniola this task falls to the »Kärntner Volksbund«, in Lower Styria to the »Steirischer Heimatbund«). When, in July 1941, the NOB starts its actions, both German Heads have recourse to most rigorous measures against anyone merely suspected of collaboration with the NOB (Emergency Courts, shooting of hostages, confiscation of property etc.). Accordingly, both Heads of the German Administration make greatest endeavours in order to prepare, with the least possible delay, both cuntries for complete annexation. Sucessful beginning (numerous entering of the occupied inhabitants both Germanizing organizations), in consequence of activity of the German fifth column planned long before and for fear of deportation, is highly promising for both German Heads, but accurately then the NOB is starting, and that in circumstances and enterprises which incite, especially in Upper Carniola, a general rebellion already in the middle of July 1941. Both Heads become aware of the danger realizing that their plans might be thwarted by the NOB. Therefore, from the very first, terro- ristic acts, shooting of hostages and military actions against the first units of partizans in these countries a re carried through with brutal cruelty and consequentialness. Therefore, in consequence of retaliation, outer activity of the NOB slackens, and, accordingly, both Heads consider this a favourable oportiinity for annexation. In this way one can understand Hitler's scheme of the decree annexing the two Slovene countries to the Reich and the mini- sterial order of the German Minister of the Interior concerning this decree from the early part of September 1941. There is the question: why did Hitler not sign the decree scheme already set up? The author thinks the answer to the question is strictly connected with recommencing actions of partizans in Upper Carniola and Lower Styria and increasing by October and November 1941 so as to constitute, in the middle of December 1941, even a Liberated Territory of Upper Carniola. By all those events the planned annexation, in 1941, is prevented. This fact is also prooved by the declaration of Müller Haccius of December 22, 1941 as quoted by the author. 767 F r a n c e S k e r l NACISTIČNE DEPORTACIJE SLOVENCEV V LETU 1941 Poitem k o j e n e m š k a v o j s k a v a p r i l s k i vo jni s t r ia j u g o s l o v a n s k o k r a l j e v o vo j sko in zased la Slovenijo, so t a k o j za n j o pr iš l i nacis t i in prevze l i oblast. P o k a z a l i soi t a k o j , d a v id i jo p r v e n s t v e n o n a l o g o v po- n e m č e n j u z a s e d e n e g a ozemlja. P o n e m č e n j e j e b i lo z a u k a z a n o n a r a v n a š ! n a n a j v i š j e m mestu, o d r e d i l ga j e H i t l e r sam. K o j e t ik p r e d vo jn im p l a z o m določil dr . Ü b e r r e i t h e r j a za šefa c iv i lne u p r a v e n a Sp. Šta jer­ s k e m in m u določil nalog© v zvezi s p r i k l j u č i t v i j o k Nemči j i , m u j e z r a v e n t u d i n a r o č i l : » N a p r a v i t e mi t o d e ž e l o zopet n e m š k o ! « 1 S t a k i m n a r o č i l o m j e us t rege l t r a d i c i o n a l n i m p o t u j č e v a l n i m . t e ž n j a m G r a d c a in Celovca. S t e m p a j e t u d i d r ž a v a n a na jv i š jem m e s t u p o t r d i l a vse t i s to delo, k i j e b i lo dos le j v t a n a m e n oprav l jeno, in z n j i m t u d i k o n c e p t e , k i n a j bi n a p o v e d a n i ci l j uresnič i l i . 2 1 Marburger Zeitung 29. aprila 1941, š t 96, članek »Der Dank des Führers an die SA«. Dve leti kasneje je Überreither Hitlerjevo naročilo razložil tako, da mu je Hitler naložil vso odgovornost »da se v tej prastari nemški deželi, čimprej je mogoče, odstranijo sledovi prehodne tuje vlade«. Letak v Pokra­ jinskem arhivu v Mariboru (= PAM). 2 S problematiko jugovzhodnega evropskega prostora, kolikor j e treba pri tem razumeti predvsem podonavske in balkanske pokrajine, so se Nemci ba­ vili že v dobi pred nacističnim režimom, še intenzivneje pa v dobi Hitlerjeve vlade. Na ozemlju Avstrije so študij jugovzhodnega prostora koncentrirali v »Jugovzhodnem nemškem institutu« (Südostdeutsches Institut) v Gradcu. Med najpomembnejšimi sodelavci tega instituta je bil dr. Helmut Carstanjen, ki ga je nacistični režim napravil tudi za šefa instituta. Carstanjen j e že 1935 pod psevdonimom dr. Gerhard Werner napisal delo »Sprache und Volkstum in der Untersteiermark«, Stuttgart 1935. V njem je razložil, da je na temelju raziskovanj prišel do rezultata, da j e treba na Štajerskem, kar se narodnost­ nih razmer tiče, razlikovati ne dve, temveč tri skupine: Nemce (t. j . one, ki govore nemško), Wende in Slovence (t. j . narodnozavedne Slovence). Tako Wendi kakor Slovenci uporabljajo pri občevalnem jeziku slovanske dialekte, vendar ta zveza ne sega priko jezikovnih skupnosti, kajti Wendi pripadajo po svojem zavestnem zadržanju nemškemu narodu, po čemer se ravno raz­ likujejo od Jugoslovanov, s katerimi se Slovenci čutijo eno (citirano Carsta- njenovo delo, str. 161). Te teze so bile posebno važne v dobi neposrednih priprav za napad na Jugoslavijo v zadnjih letih pred vojno, ko j e Gradec s pomočjo pripadnikov nemške narodne manjšine v Sloveniji zbiral podatke za svoje namene in izdeloval potrebne strokovne referate o položaju v sloven­ skih krajih. Poleg splošnih podatkov je bila v tem sklopu nadvse pomembna 768 V o j n a v Jugos lavi j i še n i b i la n i t i d e f i n i t i v n o k o n č a n a , p a so se n a c i s t i že vrg l i n a u r e s n i č e v a n j e svo j ih načr tov , d a b i z a s e d e n o ozeml je č im p r e j ponemči l i . S r e d s t e v i n obl ik p r i t e m nisoi izbira l i . U p o r a b i l i so vse, za k a r so mislili, d a j i h b o p r i p e l j a l o d o cilja. N a j r a d i k a l n e j š i u d a r e c j e b i l o n a s i l n o t r g a n j e s lovenskih l j u d i z d o m a č e z e m l j e in n j i h o v o p r e s e l j e v a n j e n a t u j e . Nacis t i so n a m r e č misli l i, d a b o d o nji­ hovi p o n e m č e v a l n i cil j i mogl i u s p e t i le, če b o u s p e l n j i h o v d e p o r t a - ci j sk i n a č r t . 3 T a k o n c e p t j e n a z u n a j bi l zelo e n o s t a v e n in j a s e n . N a narodnostna klasifikacija, ker so njene zvrsti po okupaciji igrale odločilno vlogo pri določanju slovenskih ljudi za deportacijo. Te teze j e graški center razvijal naprej in na Carstanjenovih temeljnih zvrsteh še podrobneje določil razlike med prebivalci na Spodnjem Štajerskem. Gostinski obrati so bili n. pr. klasificirani kot nemški (d), Nemcem prijazni (dfr), slovenski (s), slovenski — a nemško čuteči (sdfr), slovenski — a slovensko usmerjeni (s, o) in slovenski — a protinemško usmerjeni (s, a). Označeno' j e bilo prav tako, ali j ih obisku­ jejo slovenski ali nemški gostje. Pri industrijskih obratih je bila označena industrijska kapaciteta in nacionalna kvalifikacija osebja. Pri cerkvi so bile pojasnjene cerkvene ustanove, njeno osebje in klerikalne organizacije. Name­ ščenci slovenskega pokoljenja pri posameznih obratih so v Gradcu bili klasi­ ficirani s črkami A, B, C, D. Pri tem so bili nasprotniki označeni z A, nevarni nasprotniki z B, voditelji slovenskega gibanja s C, politično nesamostojni pa z D. Elaboratom so bili dodani seznami Nemcem sovražnih Slovencev in Jugo­ slovanov ter nemških zaupnikov. Za Nemcem sovražne so proglasili one Slo­ vence, ki so bili narodno zavedni. Posebno grešno j e bilo, če so bili člani slovenskih narodnoobrambnih društev, Sokola, Zveze Maistrovih borcev, če so bili komunisti, če so nastopali proti nemškim demonstracijam ali se kakorkoli antinacistično udejstvovali. Slovenska imena so večkrat imela pripombe: »treba takoj zapreti«, »germanofob«, »treba takoj staviti pod nadzorstvo«.. . Med nemškimi zaupniki so bili pa našteti ljudje, ki so bili za primer okupacije predvideni kot sodelavci zasedbenih oblasti. (Franjo Baš, Slovenski Nemci 1918—1945, str. 25 in 26. Cit. Baš. — Dr. Mirko Brolih, Pooblaščenec šefa var­ nostne policije in varnostne službe pri šefu civilne uprave za Spodnje Štajer­ sko, str. 22—24. Cit. Brolih. Več o obeh delih pod op. 3.) Sistematičnost in velikopoteznost nemških priprav za zasedbo slovenskih dežel in ukrepov proti Slovencem so različni nemški funkcionarji večkrat priznali po zmagi, ko so mislili, da jim plena nihče več ne bo mogel odvzeti. Tak je bil n. pr. dr. Miiller-Scholtes, zvezni organ med notranjim ministrom in šefom civilne uprave v Spodnji Štajerski, ki je v svojem dopisu notranjemu ministru No. 1—7/41 z dne 30. maja 1941 napisal: »SD je mogel na Sp. Štajer­ skem gledati že n a dolgo in temeljito predpripravo in je lahko ob oficialnem začetku prevzel že obstoječo mrežo sodelavcev.« O delu v tem smislu že pred vojno se j e izjavil tudi sam gaulajter dr. Überreither, ko je na seji vseh šefov upravnega aparata 1942 rekel: »... za povratek Sp. Štajerske v domovino se j e že dolgo časa delalo. Samo ob sebi j e razumljivo, da so za izdelavo tega načrta bili pritegnjeni strokovnjaki, ki so nam bili na razpolago in da so, ko se j e to leta 1941 zgodilo, bili izvršeni ne samo dalekosežni ukrepi, temveč da so ti ukrepi dobili tudi pristanek F ü h r e r j a . . . « Tretje priznanje za sistematične priprave j e izrekel dr. Müller-Haccius, vladni predsednik in stalni zastopnik šefa civilne uprave, ki je v »Marburger Zeitung« št. 100/101 z dne 10./11. aprila 1943 v članku »Zwei Jahre deutscher Verwaltung« napisal: »... ko j e gaulajter in državni namestnik dr. Überreither nekaj dni po zaključku vojaških ope­ racij dne 14. IV. 1941 prišel kot šef civilne uprave na Sp. Štajersko, ni bil načelno določen samo splošni politični načrt, temveč tudi načrt za delo uprave in za cilje, ki jih je bilo doseči...« 3 S problemom deportiranja slovenskih ljudi so se pri nas doslej bavili obširneje oni, ki so pripravljali in zbirali gradivo za Komisijo za ugotavljanje « 769 eni s t ran i so hote l i s lovenski n a r o d obglav i t i s tem, da bi m u odvzel i n jegovo d u h o v n o i n g o s p o d a r s k o vodstvo, n a d r u g i s t ran i soi p a z izse­ l i tv i jo več j ih k o m p a k t n i h območi j hotel i razbi t i s t rn jenos t s lovenskega n a r o d n e g a ozemlja in us tvar i t i p r a v z a p r a v na n e m š k e m ozeml ju na­ rodnos tn i otok, k i bi ga b r e z o b z i r n i p o n e m č e v a l n i a p a r a t p o t e m stisnil in v k r a t k e m l ikvidira l . 4 D e p o r t a c i j s k i n a č r t so nacist i izvajal i pod n e p o s r e d n i m vodstvom o b e h šefov c iv i lne upravei, d r . Ü b e r r e i t h e r j a n a Š t a j e r s k e m in dr . Kit- t s c h e r e n a G o r e n j s k e m . U s o d o Slovencev j e b r u t a l n o s u r o v o n a p o v e d a l dr . Ü b e r r e i t h e r t a k o j p o p r e v z e m u oblast i , k o j e v n a s t o p n e m govoru r e k e l o p r e b i v a l s t v u n a Š t a j e r s k e m : Mi hočemo deželo tako privezati, da bo v njej prostora samo za Nemce in one Štajerce, ki so se z ramo ob rami z našimi sonarodnjaki borili zvesto in tovariško leta, desetletja in stoletja, ki so, krvno nam zelo sorodni, bili pripravljeni tudi v zadnjih desetletjih z vsemi vlakni svojega srca stremeti po priključitvi k Nemčiji. S temi hočemo delati. Vse drugo pa mora ven. O tem, moji sorojaki, nočem tudi javno ničesar prikrivati. — V tej deželi, v kateri bo meja potegnjena po Führerjevem ukazu, bodo v kratkem času samo ljudje, ki se bodo svobodno in z veseljem priznavali k Hitlerju in nje­ govi velikonemški državi. Mi bomo z ledenim hladom ukrenili vse ono, kar bo potrebno, da ne bo v tem razvoju nastopila nobena reakcija. Kajti, da je ta dežela, v katero j e enkrat Führer poslal svojega pooblaščenca, nemška za vedno, o tem danes na svetu ne dvomi nihče več.5 zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. O tem delu pa je bilo objavljeno le malo. Prvi prispevek, ki se je bavil z deportiranjem Slovencev, je 26. aprila leta 1946 objavil »Vestnik* v Mariboru pod naslovom »O pripravah načrta za nameravano priključitev in germanizacijo Spodnje Štajerske. Avtor pri­ spevka se ni podpisal. Obširneje je o deportacijah spregovorila knjiga »Saop- štenje o zločinima Austrije i Austrijanaca protiv Jugoslavije i njenih naroda«, Beograd 1947, ki jo je izdala zvezna komisija za ugotavljanje zločinov. Slo­ venskemu problemu deportacij je posvetila zaključeno poglavje pod naslo­ vom »Masovna deportacija slovenskog stanovništva«. Poglavje obsega na str. 116—123 tri strani besedila in štiri fotokopije. Tega problema зо se do­ taknili še avtorji nekaterih del, ki so ostala v rokopisu. Dr. Mirko Brolih je napisal dve taki deli: »Pooblaščenec šefa varnostne policije in varnostne službe pri šefu civilne uprave za Sp>. Štajersko« in »Dr. Sigfried Überreither.;, Franjo Baš pa »Slovenski Nemci 1918—1945«. Vsa rokopisna dela se pa depor- tacijskega problema v glavnem le dotikajo, ker so se morala lotiti še vrste drugih problemov, tako da pravzaprav nobenega niso mogla obdelati v ce­ lotnem obsegu. Poleg tega ta dela niso imela niti namena podajati zaključene podobe posameznih problemov, temveč nuditi v prvi vrsti le potrebno doku­ mentacijo za »Komisijo za ugotavljanje zločinov...«. Zato je običajno večja vrednost teh del v priloženih dokumentih, manjša pa v kratkih in nedogra­ jenih uvodnih razpravah. Rokopisna dela hrani PAM, Brolihova rokopisa ima tudi Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani, Baševega v prepisu pa tudi arhiv Muzeja narodne osvoboditve (= AMNO). Citati po Baševi razpravi so navedeni po prepisu v AMNO. 4 Alexander Dolezalek »Der Stand der Umsiedlung in der Untersteier­ mark«. PAM. V tem referatu j e Dolezalek napisal: »Der Sinn der Umsiedlung war bekanntlich: Durch einen r e i n deutschen Grenzstreifen die Windisch- steierische Wohnbevölkerung von Untersteier gegen Nazionalslawische Ein­ flüsse a b z u s c h i r m e n um in einem Schutze die E i n d e u t s c h u n g (und Wiedereindeutschung) sicher durchführen zu können ...« 5 Marburger Zeitung 15. IV. 1941, št. 84. 770 Prve aretacije so na Štajerskem pravzaprav izvedli že pripadniki nemške manjšine, ki so v dneh interregna za nekaj ur prevzeli oblast in s svojo policijo aretirali nekaj slovenskih ljudi.6 Tako je bilo v Rad­ goni in okolici, kjer so bili prvi Slovenci aretirani že med^ 8. m 9. apri­ lom. Nacisti so jih odpeljali na hrvaško mejo do Varaždina m tam izpustili. Podobno so bili v Mariboru aretirani nekateri Slovenci med 10. in 11. aprilom. Aretirani so bili po iniciativi kulturbundovcev/ Po prevzemu oblasti je pa varnostna policija stopila takoj v akcijo m 15. aprila 1941 izvedla prvo večjo akcijo na osnovi gradiva, ki so ga že prej pripravili v Gradcu. Segla je po osebah, o katerih so govorili seznami in kartoteke gestapa in SD-a. S prvim udarcem je aretirala okoli 300 oseb in jih oddala v zbirno taborišče.8 Nadaljnje akcije so sledile in kmalu prekoračile v predpripravah določeno število, ker so se policijske aretacije hitro spremenile v velikopotezne aretacije za izselitev »tujerodnih« elementov na območju zasedenega ozemlja. Te aretacije so prizadele vse kraje na Štajerskem in Gorenjskem, neka­ tere nekaj dni prej, druge kasneje. V splošnem so bili nacisti na Šta­ jerskem hitrejši, na Gorenjskem pa počasnejši. Pri izvajanju protislovenskih konceptov so nacisti kmalu postali zelo široki. Najprej so začeli po načrtih, ki so nastali v Gradcu. Po prihodu na slovensko ozemlje se je pa pokazalo, da je bilo treba ne­ katere načrte širše in konkretneje oblikovati. In tu je imel veliko besedo sam Uberreither, ki mu je Hitler naložil odgovornost za pouem- čenje Sp. Štajerske. Bil je iniciator take izselitvene akcije, kakor je bila potem izvedena na Štajerskem.9 Sam je določil smernice, po katerih naj bi odstranili slovanske elemente, »od katerih je pričakovati, da bi se mogli glede na osebnost, njihov prejšnji položaj ali politično udej- stvovanje upreti procesu regermanizacije in organizirati nova slo­ vanska žarišča nemirov«. Tako. je o njem pisal Himmer, ena od vodilnih oseb v Štajerski domovinski zvezi v Celju.10 Iz Himmerjevega dopisa je treba zaključiti, da je bil Uberreither pravi avtor temeljnih smernic in nalog, ki jih je načelno, dal preselitveni akciji državni vodja SS Himmler in podpisal 18. aprila 1941. Te »Smernice za izselitev tuje­ rodnih elementov na območju Spodnje Štajerske« so nedvomno bistveno dopolnile graške priprave, ker bi sicer ne bile izdane. Kot take so postale izhodišče za celotno preselitveno akcijo, ki so jo nacisti razvili 0 Dopis dr. Miiller-Scholtesa notranjemu ministru v Berlin, No. 1-7/41 z dne 30. maja 1941 v PAM. Cit. Müller-Scholtes. 7 Iz mariborskega taborišča v izgnanstvo. Memoari neznanega avtorja z dne 5. X. 1941 v konvolutu z naslovom »Poročila Slovenske ljudske stranke o položaju Slovencev pod okupacijo zastopnikom v Londonu«. Osrednji dr­ žavni arhiv Slovenije (= ODAS). Cit. Naslov memoarov m Poročila SLS v London. — Slovenski poročevalec, maj 1941, št. 1, str. 50, članek »Begunci iz ljutomerskega okraja«. Cit. SPor. Članek je opisal primer, kako so iNemci deportirali Slovence iz okolice Ljutomera na Hrvatsko. 8 B r o 1 i h. — Iz mariborskega taborišča v izgnanstvo, Poročila bl̂ a v "^Dopis Štajerske domovinske zveze 3. IX. 1941 - Nr. 12/41 Uradu za utrjevanje nemštva v Mariboru. PAM. 1 0 Ibid. 49* 771 n a Š t a j e r s k e m v n a s l e d n j i h d n e h . V »Smernicah« j e b i lo n a v e d e n i h šest točk z n a s l e d n j o v s e b i n o : 1. Takoj je izseliti vso slovensko inteligenco. 2. Takoj bodo izseljeni vsi Slovenci s svojimi rodbinami, ki so se priselili po letu 1914. Pri teh, za izselitev določenih, j e treba z izborom še ugotoviti, če niso med njimi rasno posebno dragoceni elementi, ki j ih nočemo prepustiti tujemu narodu. Pri površnem izboru (Grob-Auslese) izbrane j e nato preodkazati centrali za preseljence zaradi natančnega izbora (Fein-Auslese). 3. Izgnati j e tudi prebivalce savskega pasu, ki obsega nemško državno ozemlje jugozahodno od Save ter pas skoraj 20 km severovzhodno od Save. Tukaj je postopati, kakor j e navedeno pod št. 2. 4. Izgnati j e tudi prebivalce tako imenovanega pasu ob Sotli. 5. Izgnati j e prebivalce vasi v celi Sp. Štajerski, ki očitno kažejo znake tuje krvi. Tudi te je podvreči površnemu izboru. 6., Ostalo prebivalstvo, to je večina, ostane sedaj v deželi. V smislu gaulajterjevega oklica naj to prebivalstvo pristopi kot znak notranje pripad­ nosti k Nemčiji v Štajersko domovinsko zvezo. Vsi pristopi k Štajerski domo­ vinski zvezi so odvisni od natančne prebire v centralah za pireseljence. Ponavljam in poudarjam: skupine pod št. 1—5 bodo izgnane po veliki večini v večjem delu do 90 in več odstotkov. Izmed njih bo po površnem iz­ boru, torej zgolj po pogledu, preodkazan majhen del rasno dobrih predhodni izbiri. Ce ti prestanejo podrobno izbiro, bodo te osebe odnosno njihove rod­ bine kot rasno dragocene, nacionalno pa kot nezanesljive, preseljene v staro državo, kjer naj se ponemčijo'. Pod št. 6 našteti del prebivalstva bo v celoti podvržen podrobni izbiri. Tukaj bo primer, da bo med njimi 90—95 odstotkov priznanih za Nemce od­ nosno popolnoma sposobnih za ponemčenje tako po svoji krvi kakor tudi politično, in odklonjen zgolj majhen,del, ki bo nato izseljen, kakor tisti, ki so našteti pod točkami 1—5.11 N a t e m e l j u t a k o i m e n o v a n i h H i m m l e r j e v i h »Smernic« j e Ü b e r r e i - t h e r t a k o j izda l o d r e d b o o popi su vseh preb iva lcev , k i so p o 1. j a n u ­ a r j u 1914 pr iš l i n a Sp. Š t a j e r s k o . 1 2 N a n j e n i osnovi j e Mti l ler-Haccius v posebni okrožnic i po l i t i čn im k o m i s a r j e m p o o k r a j i h n a r o č i l n a t a n č n o i z v a j a n j e p o p i s n e o d r e d b e ; n a j p o s k r b e , d a b o d o r u b r i k e n a t a n č n o in p r a v i l n o izpoln jene. P r i n a r o d n o s t i h j e zahteva l , d a m o r a j o n a t a n č n o r a z l i k o v a t i : n e m š k o , v ind i šar sko, s lovensko, h r v a š k o , s rbsko, p r i m o r s k o 1 1 »O pripravah načrta za nameravano priključitev in germanizacijo Sp. Štajerske«, Vestnik, Maribor 26. IV. 1946. Cit. Vestnik 26. IV. 1941. — Pisec članka v »Vestniku« j e »Smernice«, ki jih j e tam objavil, pripisal notranjemu ministru Himmlerju. Toda iz Himmlerjevega dopisa j e dovolj jasno razvidno, da je avtor »Smernic« bil Überreither, Himmler jih j e samo potrdil. Te Über- reitherjeve ali recimo tako imenovane Himmlerjeve »Smernice« so idejno bile rezultat predvojnih priprav za ponemčenje slovenske zemlje. Kljub uporabi rasne teorije, ki j e v »Smernicah« dovolj jasno izražena, j e v njih lahko opa­ ziti vidike in sugestije, ki j ih j e obdeloval »Jugovzhodni nemški institut« oziroma ljudje, ki so bili z njim povezani. Zlasti je treba opozoriti na dr. Hel­ muta Carstanjena in na njegovo že citirano delo »Sprache und Volkstum in der Untersteiermark«. Njegove teze upoštevajo tudi »Smernice«, zlasti 1., 2. in 6. točka, ki potrjujejo s tem kontinuiteto ponemčevalnih tendenc iz pred­ vojnega časa v vojno dobo. 1 2 Letaki v AMNO in PAM. Letaki nosijo datum 24. aprila 1941, oni iz Ro­ gaške Slatine celo 22. IV. 1941. 772 (Čiči!), židovsko in cigansko jezikovno pripadnost 1 3 Politični komisarji so naloženo dolžBost vzeli vestno v roke in sami pri tem najaktivneje sodelovali. Vsakdo za' svoj okraj je izdal ukaz, da se morajo prijaviti vse osebe, ki so se naselile na Sp. Štajersko po 1. januarju 1914." Re­ zultate tega popisa so zasedbene oblasti uporabile pri izvajanju prese- litvenih načrtov. Popisu se j e odzvalo okoli 44.000 oseb, v Mariboru samem pa okoli 9000.15 Nekaj dni po zasedbi slovenske zemlje so nemški okupatorji orga­ nizirali za deportacijo slovenskega prebivalstva dva preselitvena štaba v Mariboru in na Bledu pod vodstvom dveh Avstrijcev, Humitscha v Mariboru in dr. Glaserja na Bledu. Poleg preselitvenih štabov so obja­ vili odredbe o ustanovitvi posebnega »Urada pooblaščenca državnega komisarja za utrditev nemške narodnosti« s sedežem v Mariboru in na Bledu. Naloga vsakega urada j e bila zapleniti premoženje deportiranih Slovencev. Pri izvajanju teh ukrepov je bil МатЉог nekoliko hitrejši kakor Bled. Poleg večje hitrosti j e bil Überreither še posebno brez­ obziren.1 6 Urad za utrditev nemške narodnosti je Überreither ustanovil 22. aprila 1941 in mu prepustil upravo nad zaplenjenim premoženjem.1 7 Kasneje, 2. maja 1941, je izdal dopolnilno odredbo, s katero j e dal Uradu za utrditev nemške narodnosti celo pravico, da je sam zaplenil in zasegel premoženje pripadnikov in juridičnih oseb prejšnje jugoslo­ vanske države.1 8 — Nekoliko drugače je na zunaj postopal Kutschera na Gorenjskem: 24. aprila je izdal odredbo, po kateri je lahko zaplenil »vse premično in nepremično premoženje, ki j e sovražno ljudstvu in državi«.19 To odredbo j e dopolnil 8. maja 1941. Po njej j e bilo določeno, da se bo za vsak primer posebej določilo, katero premoženje se more imeti za nevarno ljudstvu in državi (či l ) , kdo izdaja odločbe o za­ plembi in kdo ima pravico odločati o nadaljnjem razpolaganju z zaple­ njenim premoženjem (čl. 5).20 Za izvedbo preselitvene akcije se je zdelo nemški okupatorski oblasti potrebno pritegniti tudi bivše jugoslovanske policaje in žan- darje. Z izrednim ukazom z dne 8. maja 1941 j e odredil šef redarstvene policije za »Alpenland« v soglasju s šefoma obeh civilnih uprav na Sp. Štajerskem in Kranjskem, da se sprejmejo nekdanji jugoslovanski žandar ji in policaji slovenskega ali hrvaškega izvora v nemško re­ darstveno službo. Pogoji so bili: Prosilci so morali skupno s svojimi družinskimi člani biti rasno čisti in politično neomadeževani ter ne­ obremenjeni. Pred vojno so morali biti nastavljeni na pridobljenem zasedenem ozemlju. Znanje nemščine j e bilo zaželeno, toda ne pogoj. 1 3 Okrožnica šefa civilne uprave za Sp. Štajersko Rv/41. PAM. 1 1 Letaki v AMNO in PAM. — Marburger Zeitung 25. IV. 1941, št. 93. 1 5 B r o 1 i h , Dr. Sigfried Überreither. V rokopisu. 1 8 Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung für Steier­ mark, št. 3/18. IV. 1941. Cit. VAZSt. 17 VAZSt, št. 5/24. IV. 1941. 1 8 VAZSt, št. 8/6. V. 1941. 1 8 Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung für die besetzten Gebiete Kärntens und Krains, št; 1/24. IV. 1941. Cit. VAZK. 20 VAZK, št. 3/7. V. 1941. 773 V n a p r e j so m o r a l i t u d i pr ivol i t i , d a b o d o služili, če b o treba, t u d i izven Sp. Š t a j e r s k e in K r a n j s k e . V a ž n o i n znači lno p a j e bilo, da so se o pol i t ični neomadeževanos t i m o r a l i izraz i t i k r a j e v n i vodje Š t a j e r s k e d o m o v i n s k e zveze in vodi lni Nemci . V t r e t j i točki j e b i lo še p o s e b e j receno, d a j e t r e b a z a r a d i b l ižn jega p r e s e l j e v a n j a u k a z a n i s p r e j e m k a r n a j b o l j pospešit i . T i pogoj i so bili p o s r e d n i d o k a z o z n a č a j u jugoslo­ v a n s k e ž a n d a r m e r i j e in polici je. G l e d e n a t o ni b i lo nič čudnega, če s o j i h k a s n e j e Nemci u p o r a b l j a l i za raz l ične prot i s lovenske n a m e n e m t u d i za ovadustvo. 2 1 K o so nacist i začeli izva ja t i p r e s e l i t v e n e načr te , so p r i n j ihovem izva jan ju zopet sodelovali k u l t u r b u n d o v c i . Sodeloval i so z o k u p a t o r ­ j e v o pol ic i jo in ž a n d a r m e r i j o p r i a r e t a c i j a h o n i h Slovencev, ki *o bili določeni za izselitev. P o t r e b n i so bili de loma kot tolmači, de loma p a k o t kažipot i do s t a n o v a n j , k j e r so preb iva l i p r izadet i S l o v e n c i 2 2 Kul­ t u r b u n d o v c i so imeli ve l iko b e s e d o tudi p r i pol i t ičnem ocen jevan ju V4.1: V n a j b l J l h z a d e l a deportac i ja . P o s k r b e l i so. da so seznami bili daljši, k e r so sami imeli n a tem interes , da bi l a h k o čim bol j obogate l i s p r e m o ž e n j e m , ki j e b i lo d e p o r t i r a n c e m z a p l e n j e n o . 2 ' Med izda jan jem razl ičnih odlokov so geetapovske enote že u d a r i l e p o s lovenskih l j u d e h n a vsem zasedenem ozemlju po v n a p r e j p r i o r n - I jeneni n a c r t u P r i t e m p a j e bi l postopek tak. da so gestapovci o z i r o m a v a r n o s t n a s lužba določil i, koga j e b i lo t r e b a odpel jat i , r e d a r s t v e n a polici ja p a j e običa jno imela nalogo, p o b r a t i l judi iz s t a n o v a n j in j ih p r i p e l j a t i v z a t o določene j a v n e s tavbe : vojašnice, j e tn i šn ice . ' šo lo ' in p o d o b n o l a m j e a r e t i r a n c e p r e d a l a SD-jevcem in s tem svoj posel oprav i la . 2 4 P r y e u d a r c e so v s k l a d u s H i m m l e r j e v i m i » S m e r n i c a m i , zavihtel i p o slovenski intel igenci . O tem j e Slovenski poročeva lec že v p r v i š tevi lki 1941 prinesel, n a z o r n o poroči lo pod nas lovom »Div jan je narodno-socia l i s t ičnih o k u p a t o r j e v « : Maribor Že prve dni okupacije so nemški okupatorji s pomočjo domačih h tlerjevcev (Nemcev in nemčurjev) začeli z zapiranjem in preganjanjem f ^ Z l Т Г , P 7 e m t e d n U T V M a r i b o r u i n o k o l i c i » F * okoH 3000 IjudT ? А 5 в £ tlrfov'deIavcev in nameščencev-Med « ^ - ï i ^ a T ^ f ^ " Ì S N ^ S S ? l Ä ^ ^ ' М/Ш-c n ." °°Р.и komanderja SP in SD, B-Nr. IV B 1 - Maribor 17 VI 1941 _ ^ A V l l ™ 0 ™ ^ * C i l j e n , .gradu štajerski domovinski zvezi v 194L PAM ~ P 1 S z a n d a r m e n J e v Mariboru, Nr. 281/41 - 15. VII. *> Überreither je kasneje, 13. avgusta 1941, določil celo vrstni red no ka­ terem je bilo določeno, kdo in po kakem redu more priti do zapknfeneea B T d e X e h e I T ^ f î ™ f ^ ™ Volksdeutsche S t i e g e neicnsaeutscüe, cue am 6. April in der Unters teermark ansässie- waren« Dopis vodje Urada za utrditev nemštva 20. Vili. 1941. PAM. S w a r e n ' - 2 4 Povojno zaslišanje Helmuta Mascusa, ki je bil med voino novel l i le redarstvene policije v Sp štajerski. Zaslišanje je 'bi lo protokoÏÏrano^ I r a u S e V O F L R F r L B r U S l l U r B e l & Ì Ì ! ^ Ш - 1 Ш - 0 r i & i n a l z a P l s n i k * v X u S sije fLRJ za ugotavljanje zločinov..., prepis originala v PAM. 774 Celje. V Celju so zaprli okrog 300 Slovencev raznih slojev. Zlasti so se nemški hitlerjevski trgovci znašali nad konkurenti, slovenskimi trgovci. Zaprli so tudi duhovnike, učitelje in ugledne Slovence iz vse celjske okolice in Savinjske doline. Neštetim Slovencem so vdrli v stanovanja in jih oplenili. Velenje. V Velenju in Šoštanju so že prve dni aretirali okoli 40 Slovencev in jih odpeljali v Slovenjgradec . . . Ptuj. Divjanje hitlerjevcev in nemških okupatorjev se je začelo že prvi dan. Aretirali so uglednejše Slovence: učitelje, duhovnike, profesorje, trgovce, obrtnike itd. Aretirane Slovence so na najnesramnejši način sramotili... Jesenice. Zaprtih je cela vrsta Slovencev: izobražencev in delavcev... V Begunjah, kjer zbirajo aretirane iz radovljiškega okraja, je že okoli 500 Slovencev. Nekatere so odpeljali v Celovec. Trboveljski revirji. Prve dni so aretirali v Hrastniku 22, v Trbovljah 40 rudarjev, steklarjev in izobražencev. Pretekle dni pa so sledile nove are­ tacije . . . Tako divjajo nemški imperialisti nad našim slovenskim ljudstvom. Zapi­ rajo vse in preganjajo, kar je zavedno slovenskega. Doslej so zaprli nad 5000 Slovencev. Zapirajo 70-letne starčke, zapirajo mlade fante in dekleta, zapirajo matere z nepreskrbljenimi otroki.25 Poročilo v Slovenskem poročevalcu je poleg krajev, kjer so gesta­ povci najbolj množično zapirali slovenske ljudi, dobro pokazalo struk­ turo oziroma še bolj vidik, po katerem so bili prizadeti aretirani. Edino število aretiranih je za čas do srede maja, ko je prva številka Slovenskega poročevalca izšla, bilo ocenjeno nekoliko previsoko, čeprav se natančno število ne da ugotoviti, vendar nam podatki, ki j ih je Müller-Scholtes o aretacijah sporočil notranjemu ministru v Berlin 30. maja 1941, vsaj za Štajersko govore o manjšem številu. Po njem je do 30. maja 1941 bilo na vsem Štajerskem okoli 2700 gestapovskih aretacij. Če k njim dodamo še 60 aretiranih ljudi, ki so jih zaprli, češ da so bili sokrivi požiga in uničenja dveh avtomobilov v Mariboru, toda so jih kmalu izpustili, ter 102 kriminalna primera in 140 prosti­ tutk, od katerih je ena tretjina bila še nemške narodnosti, moremo na vsem Štajerskem našteti do. 30. maja okoli 3000 aretacij. Med priporniki na Štajerskem je do 30. maja po Miiller-Seholtesu bilo 130 duhovnikov, 24 odvetnikov, 26 zdravnikov, 139 učiteljev, 14 sodnikov, 14 inženirjev, 13 ravnateljev tovarn. 186 uradnikov in uradnic ter 34 dijakov.26 Med temi priporniki so bili tedaj šele »pravi« krivci; med njimi še ni bilo njihovih družin, oziroma so bili taki primeri še zelo redki; nastali so zaradi kakih posebnih okoliščin. Družine so načelno pobirali šele v trenutku, ko je deportacija postala neposredno aktualna. Nekaj dni za Štajersko so nacisti začeli aretirati ljudi tudi na Gorenjskem. Njihov delež je nedvomno bil mnogo manjši kakor na Štajerskem. Pokrajina je bila ne samo manjša kakor Štajerska, temveč so se tudi Nemci na njem» zasedbo manj temeljito pripravili. Zapirali pa so po vseh gorenjskih okrajih, čeprav ne :po vseh sočasno, temveč večkrat zdaj tu zdaj tam. Zapirati so prvenstveno začeli inteligeiite, 25 SPor, maj 1941, št. 1, str. 46/47. 56 Müller-Scholtes. 775 kar je bilo v splošnem tudi najlažje, za njimi pa še ostale kakor na btajerskem. Zandarmerijsko okrožje v Radovljici j e 4. maja 1941 prvič poročalo o aretaciji (1. V.) »Nemcem sovražnih« Slovencev v Radovljici na Bledu in na Jesenicah. Tri dni nato j e ponovno poročalo, da so zandarji v Radovljici in v Begunjah 7. V. zaprli 9 takih Slovencev.27 Po aretaciji niso nacisti ljudi takoj izselili. Predhodno so jih kon­ centrirali v zbirnih taboriščih. Taka taborišča so na Štajerskem bila v Mariboru Celju, Šmartnu pri Slovenjgradcu, Konjicah, Ptuju, Borlu m Rajhenburgu, na Gorenjskem pa v Šentvidu, Škof ji Loki in Begu­ njah. Nekatere aretirance so odvlekli tudi v Celovec in Gradec in to iz Gorenjske v Celovec, iz Štajerske pa v Gradec. 2 9 V zbirnih bazah so aretirance natrpali po popolnoma praznih sobah m v čezmernem številu. Gibanje so jim omejili do skrajnosti in za higieno se niso brigali. Nad aretiranci so uvedli režim šikan in poni­ ževanj. Žrtve so mučili dopoldne in popoldne. Mučenja pa so bila tizicna m psihična. Pri fizičnih so se jih gestapovci dejansko lotili in j ih pretepali, pri psihičnih so pa najpogosteje izvajali strahovalne komedije z orožjem, kakor da jih bodo postrelili, toda v zadnjem hipu so se premislili. O tem režimu so že mnogi napisali spomine, toda v tisku j e bilo le malo objavljeno. Vsi spisi se v splošni sliki med seboj UJ^MЈм i ? ° r e s n i č n o s t i nacističnih brutalnosti ni mogoče dvo­ miti. Najslabše pa so v splošnem ravnali z izobraženci. Lep primer za to nudi Maribor. V Maribora so za vso zbirno bazo, ki je bila v Meljski vojašnici, kuhali sredi mesta nasproti frančiškanske cerkve. Vojaško kuhinjo pa so jetnikom dovažali jetniki sami lastnoročno. Nacisti so v ta namen porabili predvsem izobražence, uradnike, profesorje, redovnike in du­ hovnike, ki so jih vpregli kot živino in z njimi vsak dan tr ikrat vozili kuhinjo v vojašnico in nazaj. Poleg tega so jih porabili za razna druga dela na katera so jih vodili močno zastražene kot največje zločince. iN a takih delih so morali lupiti krompir, umivati kotle, žagati in cepiti drva, ribati kasarne, pometati ulice, prodajati kot kolporterji nemške časopise itd. Delo, k i naj bi bilo dolžnost in čast slehernega človeka, so nacish porabili kot sredstvo za sramoten je in poniževanje slovenskih 28. v" ?VPIÌS194ÌdMÌNOCga ž a n d a r m e r i J s k e S a okrožja, 4. V., ?. V., 13. V., 21. V., 28 Zločini Austrije..., 116. . 2 9 T C v ? * ^ ° K . l i s t " . Skozi taborišče Begunje in Šentvid v pregnan­ stvo, Jesemski kovinar 9. VI 1951, št. 22. Cit. Cvetko Kristan. - Z j S n a S r Ä c i l a 7 ^ s £ Ì T L o n d o n S r b l Ì O ' m e m 0 a r Ì n e Z n a n e g a a V t 0 r i a Z Љ е 1 6 Л Х - 30 Iz Trbovelj preko celjskih in mariborskih zaporov v Srbijo — Priče­ vanje mariborskega, zdravnika o izgonu na Hrvatsko. — Spomini leta 1941 izgnane slovenske družine iz Maribora v Srbijo. - Iz mariborskega taborišča v izgnanstvo. - Z Jesenic na Gorenjskem v izgnanstvo v Srbijo. Poročila SLS v London. — Cvetko Kristan. j J 1 SPor, maj 1941, št. 1, str. 46—47. — Spomini leta 1941 izgnane slovenske družine iz Maribora v Srbijo. Poročila SLŠV London. - À l V krempHih gestapovcev, Cerkveni zvon, Kragujevac 1945, št. 5, 6, 11, 12. 776 Med priporom in mučenjem so nacisti jetnike uradno po svojem postopku zaslišali in o zaslišanju sestavili primeren spis. Sočasno z are­ tacijami so v glavnem popisali tudi premoženje, ga zaplenili in izročili na razpolago pooblaščencu državnega komisarja za utrditev nemštva. Na Štajerskem so po dopisu Müller-Scholtesa notranjemu ministru dolo­ čili do 30. maja 1941 za 500 pripornikov, da jih bodo izselili, za več kot 130 pripornikov, da jih bo treba zapreti, za več kot 500 pripornikov pa preiskava do 30. maja 1941 še ni bila zaključena oziroma so že ugoto­ vili, da jih bo treba izseliti brez preiskave. Zaplenili so 21 posestev in jih izročili pooblaščencu državnega komisarja za utrditev nemštva. Denarja so zaplenili 700.000 din v gotovini, v hranilnih knjižicah pa 4 milijone din. Oboje so izročili komisarju za društva, organizacije in zveze pri šefu civilne uprave. Poleg posestev in denarja so zaplenili tudi pisarniško in stanovanjsko' opremo.3 2 S takim sistemom so po 30. maju nadaljevali in do 12. novembra 1941 zaplenili 8 milijonov din, število političnokazenskih obravnav pa se j e dvignilo' na 4000.33 Po istem sistemu so postopali tudi izven Štajerske. V zbirnem taborišču so nacisti Slovence, preden so jih deportirali, preiskovali tudi »rasno« in politično. To delo sta opravljali dve komi­ siji: rasna in politično-gosodarska. Pred komisijo' so ljudi klicali ločeno po poklicnih skupinah. Pri rasni komisiji so ugotavljali »raso« pripor­ nikov in njihove prednike po očetovi in materini strani. Po opravljenem pregledu pri rasni komisiji so pripornike poslali k politično-gospodarski komisiji. Ta se je zanimala za zapornikovo preteklost, politično naziranje, vero, javno udejstvovanje in gospo­ darski položaj. Podatke so zahtevali tudi za starše.3 4 Take komisije pa niso delovale samo v taboriščih, temveč po vseh okupiranih krajih. S takimi popisi je okupatorska oblast dobila po­ trebno gradivo za presojo prebivalstva, koliko ga bo mogla vključiti v veliko nemško državo, koliko ga bo pa treba izločiti. Uporabila ga je pri določanju ljudi za preselitev ali proti preselitvi. Pri alternativi za ali proti preselitvi sta sočasno odločala dva kriterija. Rasni kriteri j je razlikoval večjo ali manjšo čistost rase oziroma večjo ali manjšo koli­ čino »tuje« krvi. Politični kriteri j je pa določal pet skupin: 1. aktivno prijateljska Nemcem, 2. prijateljska Nemcem, 3. indiferentna, 4. na­ sprotna Nemcem in 5. aktivno nasprotna Nemcem.35 V obeh primerih so seveda pri prehodih iz ene skupine v drugo vse možnosti nestabilne konvencionalnosti. V obeh kriterijih so kategorije toliko jasno izra­ žene, da v bistvu vključujejo ono klasifikacijo, ki jo j e Helmut Car- stanjen že 1935 podal v knjigi »Sprache und Volkstum in der Unter­ steiermark«,3 8 v kateri je prebivalstvo razdelil v tri skupine: v Nemce, 32 Brolih. —•_ Cvetko Kristan. 33 Zapisnik štabnih razgovorov pri šefu civilne uprave v Mariboru 12. XI. 1941. PAM. Cit. Štabni razgovori. 34 Cvetko Kristan. — Dopis komanderja SP in SD za Sp. Štajersko — Maribor 23. V. 1941. PAM. 35 Izpoved Helmuta Glaserja v procesu proti nacističnim zločincem v Ljubljani, LdP 13. VII. 1947. 38 Glej op. 26. 777 v Wende (Windiseher) in Slovence, le da so kategorije iz leta 1941 bile še natančnejše. Po vseh teh razvrstitvah je usoda deportacije mogla prvenstveno zadeti zavedne Slovence: po Glaserjevi razvrstitvi 3., 4. in 5. kategorijo, po Carstanjenovi pa tretjo, to je Slovence ali nacionalne Slovence, kakor j ih je tudi označil. Zelo problematična je bila tretja kategorija, to je kategorija indiferentnih, ki je kasneje praktično najbolj spremenila nemške preselitvene načrte. Vseh teh kriterijev se j e držal oni štab, ki j e na osnovi popisnega gradiva razvrščal ljudi posamezne skupine. Njegova naloga je bila, proučiti popisne podatke o narodnostni pripadnosti popisanih in izdati odločbo, kdo naj ostane doma, koga bo pa treba izseliti.37 Pri političnem ocenjevanju ljudi, ki naj bi j ih zadela deportacija, so imeli veliko beseda kulturbundovci. Ker so bili le-ti zainteresirani glede posestev izseljenih, so poskrbeli, da so ocene v obilnem številu šle v njihovo korist.3 8 Problem prečiščenja prebivalstva na zasedenem ozemlju so nemški funkcionarji, ki so bili prežeti z nauki rasne ideologije, imeli za težak problem. Za težkega pa so ga imeli v kvalitetnem smislu, ker so se za­ vedali, da so bili zelo številni tisti tujerodni slovanski elementi, ki se ne bodo mogli »v nobenih okoliščinah podvreči ponemčevalnemu pro­ cesu«. Tega pa so imeli za conditio sine qua non. Očiščenje tujerodnih slovanskih elementov naj bi zanj ustvarilo le sigurne predpogoje. Tako vsaj je za Štajersko razlagal Miiller-Scholtes notranjemu ministru v Berlinu 30. maja 1941. Tam je tudi rekel: »Ce naj se regermanizacija sploh posreči in jugovzhod velikonemške države postane zanesljiv branik proti večno nemirnemu Balkanu, bi moral biti najprej razpo­ ložljivi ljudski sestav rešen one substance, ki more po' rasi in zadržanju sabotirati vsako ponemčevanje. Samo na tako očiščenih tleh bi se mogla naloga Štajerske domovinske zveze sploh posrečiti.«30 Sredstvo za očiščenje od slovanskih elementov je bila njihova iz­ selitev. Konkretne smernice zanjo je potrdil Himmler nekaj dni po 37 Helmut Glaser, LdP 13. VII. 1947. Za politični kriterij pri izseljevanju Slovencev se je zanimala tudi italijanska obveščevalna služba in o njem zbrala svoje podatke, ki so jih kasneje dobili ad informandum v roke italijanski predstavniki v Ljubljanski pokrajini. Ta vir je poročal o šestih namesto o petih kategorijah, v katere so Nemci razdelili slovensko prebivalstvo- 1 pre­ bivalstvo, ki je po izvoru čisto nemško, 2. pTebivalstvo, ki je po izvoru delno nemško, 3. prebivalstvo, ki je po izvoru slovensko, toda izkazuje nemško ču­ stvovanje, 4. slovensko prebivalstvo negotovega čustvovanja, 5. prebivalstvo ki je sovražno Nemcem in 6. proiinemški propagandisti. Ö italijanski kate­ gorizaciji je seveda treba pripomniti, da je bila sad gledanja in ocenjevanja ljudi na drugi strani meje, rezultat bolj ali manj vestnih informacij ter zato naravno ne more imeti tiste vrednosti kakor nemška. Obe se razlikujeta pred­ vsem po različnem izhodišču gledanja na posamezne sloje slovenskega prebi­ valstva. Nemški kriterij je meril predvsem čustven odnos do Nemcev, itali­ janski pa najprej narodnostno pirovenienco in nato šele čustvovanje. (Itali­ janski vir = Notiziariao informazioni — Informativni vestnik XI. korpusa v 7?u A*?\ z* e V X£T 1 9 4 1 ' š i 1 4 , a r h i v Vojnoistoriskega instituta, škatla 21 v. Vel1,1 v - 1 4 / z - m 1 9 4 1 - Vestnike mi je dal na razpolago major Zdravko Klanjscek, za kar se mu toplo zahvaljujem.) 38 Helmut Glaser, LdP 16. VIL 1947. 39 Miiller-Scholtes. 778 okupaciji (18. IV. 1941), z neposredno izvedbo pa se je v naslednjih tednih bavilo več konferenc. Prva konferenca o tem vprašanju je bila 6. maja 1941 v Gradcu. Na njej je šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, dr. Überreither, razložil splošni načrt deportacije 260.000 Slovencev. Načrt je takrat predvideval celokupno deportacijo^ v Srbijo.40 Njegove izvedbe so se lotili takoj, kakor dokazuje akt nemškega poveljstva 610 v Smederevu z dne 15. V. 1941, s katerim je general von Schichting obvestil bana- komisarja Stefanovića o nameravani preselitvi 260.000 Slovencev v Srbijo na ozemlje med Donavo in Kragujevcem. Poveljstvo je banu naročilo, naj poroča o naselitvenih, nastanitvenih in prehranitvenih možnostih.41 Šef nemškega vrhovnega poveljstva Keitel je v te j zvezi naročil šefu vojnih transportov pri Vojnem poveljstvu Srbije, da da v smislu graške konference na razpolago prazne vlake za preselitev Slovencev.42 O tej izvedbi sta bila še dva sestanka v Beogradu, 21. in 25. maja, nato pa je v izvedbi preselitvenih načrtov prišlo do spre­ membe. Za naselitev Slovencev se je namesto Srbije oziroma poleg Srbije pojavila v načrtih preselitvenega štaba še ND Hrvatska, ki pa je v zameno želela izseliti iz Hrvatske enako število Srbov v Srbijo. Poleg tega se je začelo spreminjati tudi število' Slovencev, ki naj bi jih izselili. Prvotno Überreitherjevo število 260.000 se je kmalu pokazalo kot previsoka zahteva in so ga zato močno znižali. Kljub spremembi v naselitvenih krajih in kljub znižanju števila Slovencev, ki so jih nacisti hoteli izseliti z domače zemlje, so pa glavne smernice, ki jih je izdal Himmler 18. IV. 1941 in so urejale način od­ biranja ljudi za izselitev-, ostale v veljavi. Überreitherjev štab jih je izpopolnjeval le v podrobnostih in določil časovni red. Sistem izseljevalnega načrta je na Štajerskem po Miiller-Scholtesu predvideval štiri valove: 1. V prvem valu naj bi bila izgnana vsa slovenska inteligenca, ki jo je (do 30. V.!) že aretirala varnostna policija, in ona, ki je bila Nemcem sovražna, pa je varnostna policija sicer še ni zajela. K inteligenci so šteli razen akademikov (Akademiker) vse učitelje, boljše srednje urad­ nike in vse abituriente. Po Müller-Scholtesu je bil izgon teh ljudi nujen. 2. Drugi val naj bi obsegal ljudi, ki so po 1.1. 1914 prišli na Spodnje Štajersko. Akcija, ki so jo izvedli v ta namen, je dala številko 44.000. Pokazalo pa se je, da bi tak prijavni rezultat ne mogel služiti za osuovo, češ da se velik del teh ljudi ne more šteti med priseljence. Zato je Miiller-Scholtes imel za nujno, da bi ljudi drugega vala podvrgli po­ drobnemu izboru, pri katerem bi bilo treba paziti na rasno vrednost in politično neomadeževanost. Iz drugega vala bi zaradi tega bilo* treba brez obotavljanja izločiti razen nekaterih Nemcev še vse osebe, ki so 40 Saopštenje o zločinima Austrije i Austrijanaca protiv Jugoslavije i njenih naroda, izd. Državna komisija za utvrdjivanje zločina okupatora i njihovih pomagača, Beograd 1947, str. 117. Cit. Zločini Austrije. 41 Faksimile akta v knjigi Zločini Austrije, 118. 45 Zločini Austrije, 117. 779 bile zaposlene v rudarstvu. Tem se iz gospodarskih razlogov niso mogli odpovedati. Treba j e bilo število omejiti, ljudi pa zadržati za more­ bitna kasnejša preselitvena pogajanja z ND Hrvatsko, Italijo in Ma­ džarsko. V ostalem je bilo po njegovem treba misliti na to, da bi na Spodnjem Štajerskem zadržali rasno visokovredne in politično ne­ nevarne ljudi drugega vala, rasno neoporečne, toda politično ne čisto nenevarne pa bi bilo treba preseliti v staro Nemčijo. Za izselitev bi potem poi drugem valu ostalo po vsej priliki 8—10.000 ljudi. 3. Tretji val bi obsegal vse prebivalstvo obsavskega in obsotelskega pasu. Prebivalstvo tega območja bi naj bilo izseljeno skoraj v celoti; ostali bi naj le Nemci, ki j ih je pa bilo izredno majhno število. Zelo malo j e bilo tudi »vindišarskega« prebivalstva. To bi ne bilo izseljeno, temveč le preseljeno v severni del Spodnje Štajerske. V obsavskem pasu so računali Nemci z dvema variantama: na razširjenem pasu bi bilo treba izseliti "okoli 70.000 ljudi, na zoženem pa okoli 40.000. Na obsotelskem pasu so pa računali z izselitvijo 10—12.000 ljudi in enakim številom priselitev. Na obsotelskem pasu so namreč nameravali naseliti okoli 12.000 Kočevarjev, na izpraznjenem območju južno od Save pa Bukovinske Nemce, Južne Tirolce in kmete iz Severne Štajerske. 4. Četrti val bi obsegal ljudi, ki bi j ih določili na podlagi podrob­ nega izbora v zvezi s sprejemom v Štajersko domovinsko zvezo. V ta val bi vključili one, ki bi ne hoteli vstopiti v Štajersko domovinsko zvezo ali pa bi j ih organizacija sama odklonila. Ljudi tega vala bi izselili ali pa preselili v staro Nemčijo.4 3 Od naštetih valov so bili prvi, drugi in tretji zamišljeni in for­ mulirani dokaj konkretno. Četrti j e bil pa formuliran tako rekoč samo načelno. Ni določal ne časa ne števila. S tem j e bil že sam- po sebi močno hipotetičen. Iz Müller-Scholtesovega poročila j e mogoče videti, da so nacisti poznali tri pojme pri premikanju prebivalstva: izselitev, preselitev in naselitev oziroma vrnitev (Aussiedlung, Umsiedlung, Ansiedlung ozi­ roma Rticksiedlung). Pod izselitvijo so razumeli izgon prebivalstva na ozemlje izven Nemčije, pod preselitvijo presaditev prebivalstva v mejah Nemčije, pod naselitvijo oziroma vrnitvijo pa naselitev Nemcev iz inozemstva na ozemlju Nemčije. Podobni vidiki o načinu in zaporednosti izseljevanja Slovencev, kakor so jih nacisti zamišljali za Spodnje Štajersko, so bili odločilni tudi za Gorenjsko. Temelje za način in vrstni red so položili že pred napadom na' Jugoslavijo. V primeri s Štajersko, za katero je ponemče- valna centrala bila v Gradcu, j e Gorenjska bila »interesna sfera« Ce­ lovca. Tu je bila v zadnjih dneh pred vojno posebna konferenca, ki so se je udeležili Himmler, Kutschera, Helmut Glaser in razni drugi nacistični voditelji. Na konferenci je Himmler razložil načrt napada na Jugoslavijo, da bodo Nemci zasedli Gorenjsko in Mežiško dolino ter takoj začeli z izseljevanjem slovenskega življa. O tem načrtu je mogel dati Himmler odločilne smernice. On sam j e namreč bil šef " Miiller-Scholtes. 780 centralnega nemškega urada za utrditev nemštva. Po njegovem kon­ ceptu j e bilo treba iz Gorenjske izseliti okoli 100.000 ljudi. Praktično bi j ih izselili v treh valovih.44 V prvem valu bi selili vso inteligenco, ker j e bila po Rainerjevi izjavi kot vodilni sloj najbolj napoti po- nemčevalnim namenom v deželi.4 5 V drugem valu bi izselili vse tiste, ki so se po letu 1919 priselili na Gorenjsko, za tretji val pa so bili določeni prebivalci 20 km širokega pasu med Šentvidom in Savo pri Litiji in vsi, ki bi bili spoznani za nezanesljive v severnem pasu in v Mežiški dolini.4 6 Na osnovi teh temeljnih določil j e potem v podrobnosti opravljal svoj posel štab za izseljevanje Slovencev, ki j e imel sedež na Bledu, njegov šef pa j e bil dr. Helmut Glaser. Pred izvedbo izselitve so svoj posel opravile še rasne in politične komisije. S sodelovanjem kultur- bundovcev so za vsakega posameznika sestavili kartoteko, ki se je zbirala na Bledu. Na podlagi celokupnih podatkov o narodnosti, rasi in politični presoji vsakega posameznika je H. Glaser izrekel končno sodbo.4 7 Preden se j e splošno izseljevanje praktično začelo, se j e 4. junija 1941 vršila konferenca v nemškem poslaništvu v Zagrebu, ki je raz­ pravljala o njegovi praktični izvedbi. Po zapisniku, ki ga hrani arhiv Državne komisije za ugotavljanje zločinov..., so bili prisotni zastop­ niki oblasti NDH S. Kvaternik, minister vojske, dr. Lorkovič, državni sekretar ministrstva zunanjih del, dr. Dumandžić, minister za koordi­ nacijo, zastopniki nemškega poslaništva in opblnomočeni nemški gene­ ral v NDH Kasche, Glaise-Horsten.au itd'., za vojaško upravo v Srbiji dr. Benzler in Turner, šef civilne uprave v Spodnji Štajerski dr. Über- reither z dr. Carstanjenom in vodjem preselitvenega štaba v Mariboru Humitschem itd. Na konferenco oziroma na izseljevalni postopek je Hitler sam privolil z brzojavko št. 344 z dne 25. maja 1941, na kar je tudi ministrstvo za zunanje zadeve privolilo v konferenco 31. maja 1941 z brzojavko št. 389.48 Konferenca v Zagrebu j e imela dva dela. V prvem delu, recimo na dopoldanski seji, so načelno določili faze, to je časovno zaporedje in številčni obseg treh ižseljevalnih valov. Za to sejo je bil važen tudi sklep, da bi se večina izseljenih Slovencev naselila na Hrvatskem, ne pa v Srbiji, kakor so predvidevali na prejšnjih konferencah.4 9 V zameno za Slovence bi NDH izselila ravno toliko Srbov v Srbijo. V drugem delu, t o j e na popoldanski seji, na kateri so bili od nacističnih zastop­ nikov navzoči samo nekateri, več pa je bilo ustaških zastopnikov, so razpravljali o tehnični izvedbi izseljevanja in o transportnih vprašanjih. 44 Helmut Glaser, LdP 13. VII. 1947. 44 Rainerjeva izpoved v procesu proti nacističnim zločincem v Ljubljani, LdP 12. VIL 1947. 46 Helmut Glaser, LdP 13. VIL 1947. 47 Ibid. 4 8 Zapisnik o konferenci 4. VI. 1941 v nemškem poslaništvu v Zagrebu. Zapisnik hrani arhiv Državne komisije za ugotavljanje vojnih zločinov... Prepis zapisnika v AMNO. 49 Ibid. 781 Rezultati obeh sej so v glavnem bili naslednji: P r v i v a l 1. Prvi val, po številu 5000 Slovencev, se izseli iz Spodnje Štajer­ ske do 5. julija 1941. Obsegal bo intelektualce in politično osumljene. Izseljen bo naravnost v Srbijo razen katoliških duhovnikov, ki se bodo izselili na Hrvatsko. NDH bo v zameno izselila v Srbijo enako število pravoslavnih duhovnikov skupnoi z njihovimi družinami. Vstopna po­ staja za prvo polovico ljudi bodo Rače, za drugo Rajhenburg, izstopna pa Arandjelovac v Srbiji. Transport se bo po možuosti začel 7. junija 1941 in bosta tedensko vozila po dva vlaka s po 300 ljudi do 1. julija. Od 1. julija do 5. julija 1941 bosta pa vozila po dva vlaka dnevno s po 300 ljudi. Višek bo vštet pri drugem valu. Transporti v Srbijo bodo vozili preko Zagreba, Slavonskega Broda, Sarajeva in Višegrada v Srbijo. Vožnja bo po vsej priliki trajala tri dni. 2. Med prvim in drugim valom se bo> začelo transportiranje okoli 4000 slovenskih intelektualcev z Gorenjske. Vstopna postaja bo v Št. Vidu pri Ljubljani, izstopna pa v Arandjelovcu. Postopek isti kakor pri transportih iz Štajerske. D r u g i v a l Drugi val bo obsegal 25.000 Slovencev, ki so se naselili na Štajer­ skem po letu 1914. Izseljeni bodo v polnem številu na Hrvatsko v času od 10. julija do 30. avgusta 1941. Vlada NDH se bo pobrigala za pre­ nočišče in oskrbo v Zagrebu. NDH bo v istem času izselila enako število Srbov v Srbijo. Transporti bodo šli deloma po železnici. T r e t j i v a l Tretji val bo obsegal 65.000 slovenskih kmetov iz obmejnih krajev Spodnje Štajerske in okoli 80.000 slovenskih kmetov iz južnih obmej­ nih krajev na Gorenjskem. Vstopna postaja na Štajerskem bo Rajhen­ burg, na Gorenjskem pa Št. Vid. Oboji bodo izseljeni v času od 15. septembra do 31. oktobra na Hrvatsko'. Sočasno bo NDH izselila enako število Srbov iz Srema. Kolikor bi med izseljenci iz Gorenjske bili še intelektualci ali politično sumljivi, bodo izseljeni naravnost v Srbijo razen katoliških duhovnikov,-ki bodo v zameno za pravoslavne duhovnike izseljeni na Hrvatsko. Sočasno s tretjim valom bo NDH izselila v Srbijo 30.000 Srbov, ki niso pristojni v NDH. Te Srbe bo NDH izselila prav tako do 31. okto­ bra 1941. Na konferenci 4. junija 1941 je bilo še določeno, da sme vsak izseljenec vzeti s seboj 50 kg prtljage in 500 din denarja; 5 0 vse drugo so pa Nemci zaplenili »za utrditev nemštva na slovenski zemlji«. Če primerjamo razpravljanje zagrebške konference s prejšnjimi razpravljanji, to je s Himmlerjevimi smernicami, graško konferenco in Müller-Scholtesovim poročilom notranjemu ministru v Berlin, vidimo, da so bili v razporeditvi valov zagrebške konference vključeni narod- 50 Ibid. 782 nostni, rasni in politični vidiki, ki so jih nacisti uporabljali pri presoji, kdo naj bo izseljen in kdo ne. Primerjava naštetih razpravljanj pa nam zraven še pokaže, da so število za izselitev določenih Slovence v že močno znižali. Medtem ko so v majskih razpravljanjih še računali z 260.000. so na zagrebški konferenci računali že samo s 179.000, z 81.000 manj. Od tega »deficitnega plusa« je odpadlo na Štajersko okoli 2/3, na Gorenjsko pa 7 ; l ljudi. Po zagrebški konferenci so nacisti začeli izseljevati slovenski živel j po določenem, programu. Začeli so najprej na Štajerskem, in to v Mari­ boru, nato pa so prišli na vrsto še drugi kraji. S transportiranjem so začeli 6. junija 1941.51 Prvi transport iz Maribora pa niso odpeljali iz mariborske postaje niti iz Rač, kakor je bilo sklenjeno v Zagrebu, temveč so pripornike naložili na kamione in jih odpeljali v Slovensko Bistrico, kjer so jih v glavnem spravili v tovorne vagone in zvečer odpeljali naprej proti Zagrebu in dalje preko Slavonskega Broda, Sarajeva in Užica direktno v Srbijo.52 Za prvim transportom so po programu odhajali drugi. Spo­ četka so vlaki odhajali iz Slovenske Bistrice, ko pa je bil v Mariboru popravljen dravski most, so jih odvažali iz carinskega kolodvora v Melju.'3 Ko so deportacijski vlaki začeli odvažati Slovence iz Štajerske, so nacisti dovažali v Maribor tudi Slovence iz drugih zbirnih baz, celo iz Celja. Mariborsko zbirno taborišče je postalo »Auffangslager« za večji del štajerskih deportirancev.5 4 Maribor je bil na Štajerskem zbirno taborišče za deportirance do konca julija 1941. V začetku avgusta pa se je preselitveni štab preselil v Rajhenburg. Ta je bil dotlej eno od taborišč za slovenske aretirance. od začetka avgusta 1941 dalje pa je postal zbirni center za nadaljnje deportacije slovenskih ljudi. V ta namen so nacisti najprej pregnali trapiste, nato pa samostan preuredili za svoje pisarne in stanovanja. Aretirance so spočetka imeli v gradu; ko pa je njihovo število znatno naraslo, so jih namestili v bližnjem gospodarskem poslopju. Prvi transport slovenskih ljudi iz Rajhenburga so nacisti ekspedi- rali že konec junija 1941, toda ta transport je bil izjemen. Nacisti so ga organizirali samo zato, ker se je v Rajhenburgu nabralo zelo veliko aretirancev. ki jih gestapovci niso hoteli prepeljati v Maribor in od tam šele v Srbijo oziroma Hrvatsko. Za transport iz Rajhenburga so 5 1 Iz mariborskega taborišča v izgnanstvo. Poročila SLS v London. — Verzeichnis der aus der Untersteiermark ausgesiedelten Personen und der Betriebe, welche durch die Dienststelle deutschen Volkstums beschlagnahmt wurden. Seznam ima vložene liste, kjer so osebe navedene po abecednem redu za vsak transport in vsak transport je tudi datiran. PAM. Cit. Ver­ zeichnis der ausgesiedelten . . . 52 F r a n j o B a š , ustni vir. 53 Spomini leta 1941 izgnane slovenske družine iz Maribora v Srbijo. Poročila SLS v London. 54 Iz Trbovelj preko celjskih in mariborskih zaporov v Srbijo. Poročila SLS v London. 783 t i l i odločilni izključno praktični transportni razlogi.55 Nov moment pa j e nastopil, ko se j© preselitveni štab preselil v Rajhenburg. Postal je izhodišče za nadaljnje transporte. Prvi j e odpeljal 6. avgusta, za njim pa jih j e do konca septembra odšlo še šest.56 Deportiranje slovenskih ljudi je na Štajerskem potekalo torej iz dveh centrov: iz Maribora in Rajhenburga. Iz Maribora so odpeljali ljudi z naslednjimi transporti: 6. VI., 10. VI., 13. VI, 17. VI , 20. VI., 24. VI., 27. VI., 1. VIL, 2. VII., 3. VIL, 4. VIL, 5. VIL, 11. VIL, 12. VIL, 13. VIL, 14. VIL, 15. VIL, 16. VIL, 17. VIL, 18. VIL, 19. VIL, 20. VIL, 21. VIL, 23. VIL, 24. VIL in 26. VIL Skupno jih j e bilo 26. Seznam izseljenih ima tudi list z datumom 27. julija, toda pri tem gre očitno za pomoto, ker bi pravilno moral vsekakor biti 27. juni j . Zato govori dejstvo, da je list z datumom 27. julija večinoma vrinjen med junijske datume. 5 7 Iz Rajhenburga j e odseli prvi transport 6. VIL, naslednji pa 21. VIE., 22.VIIL, 11. IX., 12. IX., 25. IX. in 27. IX. Skupno jih je bilo sedem.5 8 Vseh transportov iz Maribora in Rajhenburga je bilo 33. Preden so nacisti odpeljali ljudi iz zbirnega taborišča, so pobrali še družine pripornikov, kolikor so j ih posamezniki imeli oziroma ko­ likor jih nacisti niso imeli že zaprtih. Te družine so pobrali z veliko naglico, ponekod ponoči, drugod podnevi, vedno pa so deportirancem dali na razpolago zelo malo časa, 1—2 uri. S seboj so smeli vzeti le malo obleke in perila. Prtljaga ni smela presegati 50 kg, denarja pa so smeli vzeti s seboj le po 500 din. Toda gestapovci so pobiranje ljudi izkoristili za ropanje, tako da so ljudem naročali, naj vzamejo kar največ denarja in dragocenosti ter hranilnih knjižic, kasneje so jim pa pobrali vse, to je celo tisto, kar jim je uradno bilo dovoljeno od­ nesti s seboj.5 9 Zaradi deportacij in gestapovskih metod so ljudje živeli v ne­ nehnem strahu in napetosti, ker nihče ni vedel, če ga bo zadela gesta- povska roka. Živeli so s pripravljenimi kovčki, da bi ob morebitnem pozivu ne bili preveč zmedeni. Pri odhodu so morali podpisati izjavo, da svoje premoženje prepuščajo državi, po tem trenutku so bili pre­ puščeni svoji usodi. Če j e kdo poskušal protestirati, j e bil strogo kaz­ novan. Dopisovanje s sorodniki ni bilo dovoljeno.8 0 Na Gorenjskem se j e deportiranje z enakimi metodami začelo nekaj tednov kasneje. Zbirališče za izselitev določenih ljudi j e bilo 5 5 Taborišče v Rajhenburgu. Poročila SLS v London. — Organizacijsko tehnično prvi transport iz Rajhenburga ni mogel biti samostojen, ker bi ga sicer nemški seznami omenjali. Gotovo so ga priključili enemu mariborskih. 58 Ergänzung und Richtigstellung der Listen der aus der Untersteiermark ausgesiedelten Personen. Seznam izseljenih iz zbirne baze v Rajhenburgu PAM. 57 Verzeichnis der ausgesiedelten... Za resničnost take pomote govori tudi spis > Taborišče v Rajhenburgu«, ki pravi, da je transport iz Rajhen­ burga 6. VIII. bil 27. po vrsti vseh transportov iz Štajerske. Ce bi pomota s 27. julijem ne bila pomota, bi moral biti 28. 5 8 Glej op. 56. 59 Glej op. 53. — Zaradi ropanja gestapovcev se je zgodilo, da so izgnanci smeli večkrat obdržati samo po 200 din. To vsoto je italijanski vir, Inf. v. 14/7. VII. 1941, navedel celo kot normalno. 60 Inf. v. 14/7. 7.1941. 784 v škofijski gimnaziji v Šentvidu, medtem ko so Begunje postale kazen­ sko taborišče za zbiranje talcev in zapiranje komunistov.6 1 Duhovnike so pa na Gorenjskem zbirali posebej v Škof ji Loki.62 Z izselitvami so začeli na območju današnjega radovljiškega okraja. Zadnji dan junija so priporniki v Šentvidu, ki so bili doma iz radovljiškega območja, dobili nalog, naj bodo pripravljeni, ker se bodo drugega dne zgodaj zjutraj odpeljali domov po svoje družine, s katerimi vred bodo pre­ gnani v Srbijo. 1. julija 1941 j e okoli 50 omnibusov odpeljalo iz Šent­ vida na Gorenjsko, kmalu popoldne pa so se začeli vračati z družinami vred.63 Po poročilu radovljiške okrožne žandarmerije so na radovlji­ škem območju izseljevali od 1. do 3. julija 1941. Izseljevali so oddelki zaščitne policije (Schutzpolizei); prizadetim ljudem so dali pri trans­ portu 2—3 ure časa na razpolago. Seveda je nemški poročevalec zraven pohvalil zadržanje policajev kot neoporečno. Toda memoarji prizadetih ljudi so to »neoporečnost« pokazali v povsem drugi luči.6 4 Drugo izseljevanje je na radovljiškem območju bilo 8. in 9. julija 1941.65 V kranjskem okrožju so z deportacijami začeli 5. julija, po drugih krajih pa približno v istem času oziroma v naslednjih dneh. 6 6 Najprej so prepeljali prvi val. Za njim je prišel na vrsto drugi, ki so ga po programu prepeljali na Hrvatsko. Začeli so ga natančno po programu, kakor nam dokazuje akt za to določenega zveznega oficirja pri nem­ škem generalu v Zagrebu z dne 9. julija 1941.67 Po koncentraciji ljudi, ki so bili določeni za deportiranje, so de- poftirance spravili na šentviški postaji na vlak in odpeljali v Srbijo. Vlaki so v prvi polovici julija vozili skozi Ljubljano, ker še ni bilo direktne železniške zveze iz Šentvida v Laze. Skozi Ljubljano SO' vlaki vozili okoli polnoči. Ljubljančani SO' izrabili prevažanje in kratke postanke za demonstracije proti nemškemu in tudi italijanskemu fa­ šizmu.68 Natančno' število transportnih vlakov iz Gorenjske ni znano. Za Gorenjsko namreč niso znani nikaki podrobni seznami deportiran- cev, kakor so jih Nemci izdelali za Štajersko. Nacistično postopanje s slovenskimi ljudmi, zapiranje, mučenje in nato izseljevanje z domače zemlje je mučno vplivalo na psihološko razpoloženje aretiranih in nearetiranih. Psihološka potlačenost je bila splošna, pa čeprav j e direktnih poročil o tem malo.6 9 Na slabo razpolo­ ženje so delno vplivale aretacije same, še bolj pa govorice, da bodo nacisti mnogo ljudi izselili. Nacisti so sicer te namene skrivali in niso 6 t Cvetko Kristan. 62 Inf. v. 15/12. VII. 1941. 63 Cvetko Kristan. 6 4 Z Jesenic na Gorenjskem v izgnanstvo v Srbijo. Poročila SLS v London. 65 Poročilo radovljiškega žandarmerijskega okrožja, 18. VII. 1941. AMNO. 66 Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslo­ vanskih narodov, Del VI/1. Ljubljana 1952. Izd. Vojnozgodovinski institut ju­ goslovanske ljudske armade, dokument št. 90. 67 Faksimile v knjigi Zločini Austrije, 119/120. 6 8 Inf. v. 15/12. VII. 1941. — SPor, 11. VII. 1941, št. 8, str. 86 in str. 283, op. 72. 69 Glej op. 27. 50 785 radi videli, če so ljudje zanje zvedeli predčasno. Toda raznesle so se vkljub vsemu in ves trud proti njihovemu širjenju oziroma izsleditvi njihovih avtorjev je bil brezuspešen.7 0 Proti nacističnim namenom soi mnogi ljudje začeli sami iskati re­ šitve. Da bi se odtegnili aretaciji in izselitvi, so mnogi slovenski ljudje zapustili ozemlje, ki so ga zasedli Nemci in se umaknili v Ljubljano in Ljubljansko' pokrajino, kjer j e italijanski okupator spočetka pre­ računano ubral drugačno taktiko do zasedene pokrajine; kazal se je širokogrudnoga in človekoljubnega ter dopuščal, da so mnogi Slovenci s Štajerske in Gorenjske našli zavetje v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini. Toda to> zavetje so poiskali predvsem ljudje, ki so na »italijanskem« ozemlju imeli bližnje in daljne sorodnike, ki so jih vzeli pod streho. Nemške oblasti takim ubežnikom niso delale večjih težav. Šef civilne uprave v Mariboru je podrejenim organom 30. aprila 1941 naročil, naj takih odhodov niti ne pospešujejo niti ne zavirajo, pazijo naj le, da oni, ki bi hoteli za trajno odpotovati, ne odnesejo s seboj ničesar razen ročne prtljage.7 1 Na Gorenjskem so pa mnogi ljudje ubrali drugo pot, da bi se odtegnili oblastnim ukrepom. Niso se umaknili iz dežele, temveč so se zatekli v gozdove in s tem svoje sile rezervirali za drugačne namene, kakor so nacisti pričakovali. V gozdove so se začeli umikati partijci in nepartijci, mnogi pa so se zopet poskrili na kak drug način. Partijci so se kot prvi začeli umikati v gozdove, ker so jih Nemci začeli iskati in zapirati. Iskati in zapirati so jih pa začeli zaradi ukrepa komanderjä varnostne policije in varnostne službe, ki je 22. maja 1941 naročil pod­ rejenim organom, naj bi ugotovili dejavnost Komunistične partije.7 2 Ker j e nacistični režim že vedel, da bo kmalu izbruhnila vojna med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, j e hotel vnaprej onemogočiti delo par­ tijcev. Hotel j ih j e pravočasno poloviti in zapreti. Partijci ukrepa samega pač niso poznabi, občutili pa so njegove posledice, ocenili pomen nemških korakov in izvajali konsekvence. Čisto naravno j e bilo, da so se, kolikor je le bilo mogoče, aretaciji izmaknili in se takoj umaknili v ilegalo. Sočasno so pa nacisti že pobirali ljudi, ki so jih želeli izseliti v Srbijo in Hrvatsko. Zato so se tudi mnogi zavedni katoličani in nacionalisti aretaciji prav tako izmaknili in se umaknili v gore.7 3 Seveda pri tem še ni šlo za nastanek partizanstva, temveč je umik v gore bil le umik v ilegalo. Njihovo število je pred 22. junijem, to je pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo, bilo še neznatno. Po 22. juniju j e pa začelo naraščati. Ker so nacisti prav v začetku julija začeli izseljevati v Srbijo in na Hrvatsko, je to dejstvo privedlo nove ljudi v gozdove, še več pa v individualna skrivališča, ker so se tako hoteli izogniti izselitvi. Nacistične oblasti so o ljudski prisotnosti vodile zelo natančno evidenco. Za radovljiško okrožno žandarmerijo j e njen 70 Z Jesenic na Gorenjskem v izgnanstvo v Srbijo. Poročila SLS v London. Šef civilne uprave na Sp. Štajerskem Rv./41 — 30. IV. 1941. AMNO. Akt v AMNO. Iv. B e r t on c e l j , memoari iz leta 1944. AMNO. 786 vodja Daxböck 19. avgusta poročal, da je do tedaj iz radovljiškega okrožja, predvsem z Jesenic in okolice, pobegnilo okoli 200 ljudi.7* Od teh ljudi je odšel v partizane le manjši del, večji del se je umaknil ali v Ljubljano ali v individualna skrivališča. V vsakem primeru je pa število bilo odgovor na nacistične metode zapiranja in izseljevanja z domače zemlje. Odgovor Gorenjske je bil za naciste nepričakovan. Odgovorila pa je tako samo Gorenjska, medtem ko Štajerska ni pokazala takih pri­ merov ali vsaj ne v taki meri. Razloge nam pojasni čas, v katerem se je na Gorenjskem začel pojavljati odpor. Na Štajerskem so namreč nacisti začeli z izseljevanjem že zelo zgodaj, ko Nemci še niso bili angažirani na vzhodni fronti, ko slovensko osvobodilno gibanje še ni oboroženega boja postavilo kot akcijsko geslo, temveč se je nanj šele pripravljalo, na Gorenjskem pa so deportacije padle že v čas vojne na vzhodni fronti in je doma Osvobodilna fronta že pozivala na obo­ roženi boj z okupatorji.75 Poleg različne stopnje nemškega vpliva v prvi in drugi deželi je to dejstvo bistveno vplivalo na drugačen razvoj odpora proti nemškim deportacijskim namenom na Gorenjskem. Izseljevanje Slovencev po programu zagrebške konference se je po programu le začelo, ne pa končalo. Že pri prvem valu niso dosegli predvidenega števila, pri drugem valu so dosegli komaj 40 % pred­ videnega števila, tretji val je pa sploh izostal.76 Po dopisu delegacije NDH v Rajhenburgu, ki ga je 29. septembra 1941 poslala konzulatu NDH v Mariboru, je stanje slovenskih izseljencev konec septembra znašalo: V prvem valu je bilo izseljenih: iz Spodnje Štajerske 4470 v Srbijo 217 duhovnikov na Hrvatsko iz Gorenjske 2250 v Srbijo* 180 duhovnikov na Hrvatsko skupno 7117 oseb namesto — 9000. Pri drugem valu so' nastale že znatne spremembe, tako da je do 29. septembra 1941 namesto 25.000 oseb bilo izseljenih le 10.200." Če številke prvega in drugega vala seštejemo, dobimo 17.317 de- portirancev. Od tega je bilo' preseljenih v Srbijo 6720 ljudi, na Hrvat- 7 4 Poročilo radovljiškega žandarmerijskega okrožja, 19. VIII. 1941. AMNO. 7 5 F r a n c e Š k e r 1, Politični tokovi v Osvobodilni fronti v prvem letu njenega razvoja, Zgodovinski časopis 1951, str. 40, 41, 45 in 49. 7 6 Dopis delegacije NDH v Rajhenburgu konzulatu NDH v Mariboru, br. 129 — 29. IX. 1941. Prepis akta v AMNO. 7 7 Ibid. — S temi podatki se ne skladajo podatki, ki jih je navedel Lurker »SS-Standartenführer« na štabnih razgovorih v Mariboru 12. XI. 1941. Po nje­ govih podatkih, ki naj bi sicer veljali samo za štajersko, je bilo v prvem valu izseljeno iz Sp. Štajerske 2000 oseb v Srbijo (po delegaciji NDH 4470!), pri drugem valu pa 14.000 na Hrvatsko (podatkov delegacije NDH ni mogoče pri­ merjati, ker jih ne diferencira po pokrajinah, temveč navaja le sumarično številko 10.200, ki so pa itak šli na Hrvatsko, ker je drugi val bil izseljen na Hrvatsko). Štabni razgovori 12. XI. 1941. 50* 787 s k o p a 10.557. Z a d n j a š tev i lka se n e u j e m a n a t a n č n o s p o d a t k i , k i j i h j e z b r a l dr . D r a g a n o v i ć , f u n k c i o n a r v N D H , in n a v e d e l s r e d i o k t o b r a 1941, d a j e b i lo n a H r v a t s k o p r e s e l j e n i h 10.343 Slovencev. 7 8 R a z l i k a 254 l judi , k i p r a v z a p r a v n i vel ika, j e v e r j e t n o n a s t a l a m e d samim p r e s e l j e v a n j e m al i n e p o s r e d n o p o prese l i tv i . L j u d j e iz r a z l i k e so se k a k o izmakni l i iz r o k p rès elijevalnih fak tor jev a l i p a so nepos redno p o prese l i tv i našl i k a k o svo jo l a s t n o po t ali reš i tev. Iz p o r o č i l a o D r a g a n o v i ć e v i h p o d a t k i h n i mogoče spoznat i , k a k o j e o n d o t e h p o d a t k o v pr iše l , a l i so š tev i lke n a k n a d n o sporoči l i N e m c i al i so n a s t a l e k o t sad k a k e posebne evi­ d e n c e v N D H . D o p i s de legac i j e N D H j© raz loge za z m a n j š a n j e d r u g e g a va la v idel v n a r o d n i h , vo jnogospodarsk ih , p r o m e t n o t e h n i č n i h in še v »mnogih drug ih« faktor j ih . Za izsel i tev so b i l e p r e d v i d e n e m n o g e osebe, p r i k a t e r i h se j e k a s n e j e ugotovi lo, d a r a s n o niso p r i p a d a l e S lovanom ali p a so b i le zapos lene v v o j n o g o s p o d a r s k i h podje t j ih , k j e r j i h n i b i lo mogoče nadomest i t i , ali so b i l i v p r o m e t n i službi, v k a t e r i so b i le ve­ l i k e p o t r e b e . » N a d a l j e j e v p l i v a l o t u d i t o , d a j e o s e b j e , k i b i s e m o r a l o u p o r a b i t i z a p r e s e l i t v e n o a k c i j o , b i l o t r e b a u p o r a b i t i z a v a ž n e v a r n o s t n e n a l o g e , k i s o s e v z a d n j i h d v e h m e s e c i h č e s t o p o k a z a l e « (pod­ č r t a l F . S.).79 Poi tem poroči lu so bi l i faktor j i , k i so zavr l i i z se l jevan je sloven­ skega življa, raz l ični . M e d n j i m i j e bi l n e d v o m n o ze lo v a ž e n r a z v o j osvobodi lnega g ibanja, zlast i n a G o r e n j s k e m , p r a v t a k o p a t u d i n a H r v a t s k e m . K o so n a G o r e n j s k e m k o n e c j u l i j a in začetek a v g u s t a nas ta l i p r v i obsežni i n večj i u p o r i s lovenskega l judstva, so se nacis t i zavedal i , d a j e o d p o r p r o t i i z se l jevan ju imel p r i t e m b i s t v e n delež. 8 0 N a z m a n j š a n j e izselitev p r i d r u g e m valu, k i b i p o sk lep ih z a g r e b š k e k o n f e r e n c e m o r a l iti n a H r v a t s k o , p a ni v p l i v a l o s a m o p a r t i z a n s t v o v Sloveni j i , t e m v e č p r a v t a k o in ce lo bo l j r a z m a h p a r t i z a n s t v a n a H r v a t s k e m . N a t o d e j s t v o j e p o k a z a l H e l m u t Glaser , k o j e n a l jub l jan­ s k e m p r o c e s u 1947 n a v p r a š a n j e , z a k a j n i s o za izsel i tev določenih G o r e n j c e v nasel i l i n a H r v a t s k e m , o d g o v o r i l : Z a r a d i tega, k e r j e b i lo ozemlje, k i j e b i lo določeno za nase l i tev t e h l judi , p o večini že zasedeno p o p a r t i z a n i h . 8 1 K l j u b m o č n e m u v p l i v u osvobodi lnega g i b a n j a p a m o r a m o reči, d a t o ni bi l edini razlog, k i j e z a v r l d e p o r t a c i j e S lovencev n a G o r e n j s k e m . K o j e H i m m l e r v Ce lovcu govori l o m n o ž i č n e m izse l jevanju Slovencev, j e za G o r e n j s k o še r a č u n a l s s to t isoč l j u d m i za izselitev. K a s n e j e so n a z a g r e b š k i k o n f e r e n c i š tev i lo G o r e n j c e v za izsel i tev znižal i ž e n a 80.000, k i p a t u d i ni obsta lo. K o j e H i m m l e r ob i ska l G o r e n j s k o , j e še 7 8 Poročilo — napisal J o s i p S k a l a r , višji računski svetnik v pokoju, član pokrajinskega odbora Rdečega križa, v Ljubljani 15. oktobra 1941. Cit. Skalarjevo poročilo. Prepis poročila hrani F. Š. 7 9 Dopis delegacije NDH. 8 0 Reservepolizei-Battaillon 171 — Kamnik 17. IX. 1941. Cit. R. bat. 171. AMNO. , 8 1 Helmut Glaser, LdP, 13. VU. 1947. 788 računal z obsežnim obmejnim pasom v jugovzhodnem delu Gorenjske, kjer naj bi se naselili nemški kmečki sinovi. Toda med tem je začela delovati rasna komisija in popisovati Slovence po svojih vidikih. Pre­ gledane j e označevala s številkami 1—4. Ako je komisija Slovenca označila s številko 1 ali 2, j e pomenilo, da je bil rasno nezaželen človek, katerega kri se z nemško ni smela pomešati. Mešanje j e bilo dovoljeno samo onemu, ki je dobil številko 3 ali 4. Toda rezultati rasnih pre­ gledov na Gorenjskem so bili za Nemce katastrofalni. Okoli 85 % Go­ renjcev je dobilo številko 1 ali 2 in so s tem postali rasno neprimerni ljudje za germanizacijo. Številko 3 ali 4 je dobilo samo okoli 15 %i Go­ renjcev.82 Ti rezultati so prevrnili vse nacistične teze o nemškem značaju Gorenjske in začeli vplivati tudi na nacistične izseljevalne načrte. Zaradi visokega količnika rasno neprimernih Gorenjcev za germanizacijo je prišlo do spora med Himmlerjem in Göringom. Medtem ko je Himmler zagovarjal radikalno stališče absolutnega oči­ ščenja nemške rase na Gorenjskem, je Göring trdil, da bi 80—85% izseljenih Gorenjcev povzročilo prevelik padec, ki bi dezorganiziral delovne sile na Gorenjskem, zaradi česar bi bilo treba naseliti na Gorenjskem delavce od drugod, ki bi bili rasno še manj čisti. Ta kon­ flikt se je odigral pred 22. junijem 1941 neodločeno. Himmler in Göring sta se sporazumela toliko, da naj o tem odloči Hitler kot zadnja in­ stanca.8 3 Hitler je najprej odločil, da začasno deportacije ustavijo, dokler ne bo o nadaljnjem procesu izrekel svoje sodbe.84 Hitler pa je odločil o tem precej pozno. Sele 10. februarja 1942 je Himmler sporočil, da j e Hitler odločil, naj se nemški kmetje naselijo na Gorenjskem šele po končani vojni.85 Na Hitlerjevo odločitev je nedvomno vplival splošni svetovni položaj. Ko> mu j e bil spor med Himmlerjem in Göringom o Gorenjski predložen, je izbruhnila vojna s Sovjetsko' zvezo. Ta je postala naravno važnejša kakor gorenjski problem, ki je moral vsaj začasno v ozadje. Ko pa je februarja 1942 rešitev gorenjskega pro­ blema prenesel! na čas po vojni, je prav tako ravnal z vidika splošnega svetovnega položaja, ki Hitlerju še ni obetal nič absolutno dobrega. Gorenjci so zato ostali na svoji zemlji. Na Štajerskem j e razmerje razlogov, ki so vplivali na zmanjšanje izselitev, bilo nekoliko drugačno. Predvsem j e treba opozoriti, da se je število izseljenih v prvem valu po ustaških podatkih zelo približalo številu, ki je bilo določeno v načrtu zagrebške konference, medtem ko j e na Gorenjskem doseglo samo dobro polovico'. Večje spremembe je doživel drugi val, ki j e po istih podatkih dosegel komaj 40 %. Bistvena razlika »štajerskih« načrtov v primeri z »gorenjskimi« j e bila, da z izjemo načrtov v obsavskem in obsotelskem pasu ter posebnega zna­ čaja prvega vala niso udarili po »avtohtonem« prebivalstvu. Drugi val j e izrecno zadeval »import« iz Kranjske, medtem ko so »Wende« tako 82 Dr M e t o d M i k u ž , Ustanak u Sloveniji 1941 god., Vojnoistoriski glasnik, Št. 4, avgust 1951, str. 90. Cit. Mikuž VIG. 8 3 Ibid. 84 R. bat. 171/17. IX. 1941. AMNO. 85 Mikuž VIG, 90 789 rekoč v celoti mislili pustiti nedotaknjene. Kolikor so še v teh mejah načrte o izselitvi okrnili, so bili krivi razlogi, na katere je opozarjal že Miiller-Scholtes 30. maja 1941, nato pa jih je naštel tudi dopis dele­ gacije NDH v Rajhenburgu: rasna vrednost, politična neomadeževanost in nepogrešljivost v gospodarskih obratih. Koi so Nemci odgnali Slovence prvega vala iz Slovenije in jih pre­ selili v veliki večini v Srbijo, so jih razmestili po krajih osrednje Srbije. Odlagali so jih vzdolž železnic, po katerih so jih preko Sara­ jeva in Višegrada pripeljali v Srbijo. Kontrola nad deportiranci j e bila stroga v Sloveniji in delno na Hrvatskem, v Srbiji je pa že popustila. Glavni centri prve nastanitve so v Srbiji bili: Jagodina, Ćuprija, Paraöin, Varvarin, Djunis, Kruševac z okolico, Kragujevac, Kraljevo, Arandjelovac, Lazarevac, Gornji Milanovac, Čačak, Užiška Požega in okolica, Valjevo.86 Iz teh centrov so se preseljenci v naslednjih tednih in mesecih razlezli po vsej Srbiji. Razšli so se v glavnem zaradi za­ poslitve, pa bodisi da so jih oblasti nameščale na razna mesta ali pa so si sami iskali zaposlitve. Ob prihodu v Srbijo je slovenske izgnance sprejelo srbsko ljudstvo z veliko bratsko ljubeznijo, ki je Slovence podprla nesebično in na­ brala zanje velike denarne vsote in živežne potrebščine. Med oblastnimi organi je posebno finančni komisar Letica šel Slovencem na roke, medtem ko je komisar za begunce Popović nastopal proti njim ne samo odklonilno, temveč celo sovražno.87 Pri drugem valu so Nemci deportirali slovenske ljudi na Hrvatsko. Oblasti NDH so jih razselile po Bosni in Slavoniji. V Bosni so jih večji del naselili v banjaluškem okrožju, manjšega pa v sarajevskem, medtem ko so jih v Slavoniji naselili predvsem v Podravini. Manjši centri so bili tudi v ostali Hrvatski. Glavnih centrov j e bilo več kakor v Srbiji in njihova razprostranjenost je bila večja. V Bosni so bili taki centri: Kostajnica, Banja Luka, Kotor Varoš, Bos. Novi, Bos. Krupa, Sanski most, Bihač, Varcar Vakuf, Cazin, Bos. Gradiška, Drvar, Pri­ jedor, Ključ, Dvor, Bos. Petrovac, Derventa, Teslić, Zavidovići, Zepče, Begov han, Brčko, Sarajevo, Ilidža, Stup, Rajlovac. V Slavoniji so bili Daruvar, Virovitica, Našice, Osijek, Vinkovci, Djakovo, Valpovo, Nova Gradiška. Poleg tega so bili še nekateri kraji v ožji Hrvatski, Križevci, Bjelovar, Grubišno polje, Virgin most, Topusko. Razen njih so bili še nekateri kraji, ki j ih pa poročilo Slovenskega rdečega križa ni navedlo. V mnoge kraje v Podravini so slovenski preseljenci prišli preko neka­ terih bosanskih centrov, od koder so jih oblasti NDH preselile zaradi razvoja partizanskih bojev. Položaj preseljencev na Hrvatskem v splošnem ni bil ugoden. Ne glede na kakršen koli odnos oblasti do njih j e bila njihova usoda polna neugodnosti. Stanovali so spočetka večinoma* v skupnih tabo­ riščih, ki so jih namestili v šolah, vojašnicah, dijaških konviktih in podobno. Kjer j e oblast NDH izgnala pravoslavne ali Žide, so jih 8 8 Prof. Z i v k o L o v š e in B o g o S t u p a n , ustna vira. 87 Z Jesenic na Gorenjskem v izgnanstvo v Srbijo. Poročila SLS v London. 790 porazdelili tudi po njihovih izpraznjenih stanovanjih. Ležali so na tleh in se hranili iz skupnih kuhinj, ki so jih delno podpirale oblasti, delno pa privatniki. Hrana je bila nezadostna, primanjkovalo je maščob in kruha, za otroke pa posebno mleka. V velikih skrbeh so bili l judje tildi zaradi obleke, ki je je prav tako primanjkovalo. Hudo breme je bila brezposelnost. Do srede oktobra je dobilo zaposlitev komaj 10 % pre- seljencev. Zanjo se oblasti niso brigale, privatno iskanje je bilo pa otežkočeno, ker privatniki niso smeli svobodno potovati iz kraja v kraj . 8 8 Stike s slovenskimi preseljenci na Hrvatskem in mnogo skrbi zanje je imel v začetku Slovenski rdeči križ v Ljubljani. Po njegovem vplivu in delu so se v prvi polovici oktobra 1941 začeli močneje interesirati za usodo in življenje slovenskih deportirancev tudi nekateri faktorji NDH ob pomoči slovenskih priseljencev na Hrvatsko iz starejše dobe. S poglavnikovim dovoljenjem se je v Zagrebu ustanovil poseben odbor za slovenske pregnance.' Poglavnik je tudi dovolil slovenske preseljence sprejemati v državno službo, medtem ko so vprašanje državljanstva odložili. Odbor za pomoč je bil sestavljen iz zastopnikov številnih organizacij v NDH in nekaterih javnih delavcev. Ker je bil odbor sam zelo številen, so iz njega izbrali eksekutivo, ki so jo sestavljali dr. Krunoslav Draganovič kot predsednik, Harazim (inspektor TPD pri podružnici v Zagrebu in bivši predsednik »Napredka« v Ljubljani), dr. Ogrizek kot blagajnik, Jakob Richter kot tajnik in zastopnik Rde­ čega križa NDH, ki naj bi pa bil določen kasneje. Eksekutivni odbor je videl prvo nalogo v organiziranju natančne evidence nad vsemi deportiranci, nato pa naj bi na tej osnovi razvil široko podporno akcijo. Vanjo pa naj bi bili vključeni tudi Slovenci v Ljubljanski pokrajini. Ljubljanski Rdeči križ je organiziral celo posebno stalno delegacijo pri Rdečem križu NDH. toda visoki komisariat v Ljubljani j e to dele­ gacijo ukinil oziroma je ni dovolil. Zagrebški odbor za pomoč sloven­ skim priseljencem je bil potem navezan samo na podporne možnosti v NDH. 8 9 Posebno poglavje je bila izselitev tretjega vala na Štajerskem v obsavskem in obsotelskem pasu. Na tem ozemlju se nacisti niso> odločili iztrgati samo vrhnjih slojev, temveč izseliti celotno slovensko prebival­ stvo in razbiti strnjeno slovensko narodno ozemlje. Pri prvih konceptih so si sicer zamislili mnogo večji ozir. daljši pas, ki je proti zahodu segal še v območje južne Gorenjske, toda po opustitvi prvega koncepta so ga zožili na pas ob Sotli in Savi, na njem pa vztrajali, ker so na njem hoteli naseliti Kočevarje.9 0 Načrt si j e zamislil graški obmejni urad na pobudo posavskih Nemcev, Hitler pa je zamisel odobril, ko je 26. aprila 88 Poročilo o obisku slovenskih izseljencev v NDH. Poročilo obsega re­ zultate, ki so jih zbrali dr. Aleksić, Oberžan in Richter, ko so obiskali slo­ venske deportirance na območju NDH. Prepis poročila hrani F. Š. 89 Skalarjevo poročilo. 90 Glej op. 4. Kočevarje so prav zato sklenili naseliti ob Sotli, ne pa na Gorenjskem, kjer bi ozemlje bilo zanje primernejše. 791 1941 ob obisku v Mariboru sprejel predstavnike Kočevarjev in jim zagotovil, da bo njihova bodočnost zagotovljena v okviru Nemčije.9 1 Zagrebška konferenca j e slovensko izselitev iz obsotelskega in obsavskega pasu predvidela v tretjem valu. Toda načrt te konference se v zamišljeni obliki sploh ni izvršil. Proti koncu septembra 1941 so nastopile namreč nepredvidene ovire. Vlada NDH je »iz važnih poli­ tičnih razlogov odklonila sprejem Slovencev«:. Selitev je menda na­ letela na odpor pri hrvatskem prebivalstvu, ki je baje govorilo, da bo slovenske prišleke pobilo že na meji. Vlada NDH je težave takoj sporočila merodajnim nemškim faktorjem in zraven izjavila, da bi Slovence sprejela le na izrecno Führerjevo zahtevo.9 2 Zaradi nenadnih težav v izselitvenem konceptu je med vodstvom kočevskih Nemcev nastaku nezadovoljstvo, ker so že mislili, da bo njihov odhod v Nemčijo propadel. Začele so se intervencije v Mari­ boru in Berlinu. Prizadeti soi razlagali, da se preselitev Kočevarjev more izvesti brez težav le, če se akcija začne vsaj do 8. oktobra 1941. Poi tem datumu bi klimatske razmere mogle zelo ovirati njeno izvedbo in sigurnost. Po njihovem je bilo treba vprašanje izselitvenega pro­ stora popolnoma jasno rešiti do tega datuma. Vprašanje pa j e bi1 o mogoče rešiti na dva načina, ali odločno pritisniti na vlado NDH ali pa za slovensko izselitev najti kako drugo ozemlje. Ker pa so težave bile velike, so faktorji v Mariboru bili pripravljeni preselitev pre­ makniti na pomlad 1942, ker so premaknitev imeli za manjše zlo kakor pa nesrečo, da bi preselitev sploh izostala.93 Dejansko so v Berlinu iskali novih možnosti za preselitev, samo da rešitve niso našli kar čez noč. 10. oktobra je Überreither na seji svojega štaba še poročal, da v Berlinu še niso nič odločili, kaj se bo zgodilo z ozemljem ob Savi in Sotli, da pa bo v najbližjem času padla končna odločitev.94 V Berlinu so rešitev res kmalu našli. Namesto' na Hrvatsko so sklenili preseliti Slovence v Nemčijo in na Poljsko oziroma v Šlezijo. Zaradi spremembe naselitvenega prostora se j e pa preselitev nekoliko zavlekla in to za nekaj tednov preko 8. oktobra, ki so ga v Mariboru imeli tako rekoč za zadnji možni termin v letu 1941. Ko so v Berlinu določili nov naselitveni prostor za Slovence iz Posavja, so izvedbo prepustili deželnim faktorjem. Überreither je ber­ linski sklep oznanil prebivalstvu s posebnim razglasom z dne 20. okto­ bra 1941. V njem je natanko določil, iz katerih občin se bodo morali l judje preseliti in kaj bodo mogli vzeti s seboj. V brežiškem okrožju j e za preselitev določil naslednje občine: južno od Save Boštanj, Stu­ denec, Bučka, Raka, Leskovec, Krško, Cerklje, Čatež in Velika dolina; severno od Save pa Dobova, Brežice, Kapele, Bizel jsko, Artiče, Sv. Peter 91 Gottscheer Zeitung, 1. V. 1941, št. 18. — Baš, 43. 92 Dopis Dr. Wo/Pu z dne 4. 10. 1941 državnemu komisarju za utrditev nemštva v Berlinu. PAM. Podoben primer se je zgodil v Našicah, kjer je hrv. delavstvo — neznano pa čigavi iniciativi — začelo štrajkati, ker so tam za­ poslili nekaj slovenskih preseljencev. Skalarjevo poročilo. 93 Glej op. 92. 9 1 Štabni razgovori 10. X. 1941. PAM. 792 pod Sv. gorami, Globoko, Krško (del občine, ki j e bil severno od Save). V trboveljskem okrožju je določil naslednje občine, ki so vse bile južno od Save: Radeče, Št. Janž, Dole in Polšnik. V razglasu je obljub­ ljal, da bodo preseljenci obdržali svoje premoženje ali pa dobili od­ škodnino. Perilo, obleko, posteljnino in predmete za vsakdanjo uporabo bodo lahko vzeli s seboj, kolikor bodo dovoljevale prometne razmere. Denar in dragocenosti bodo obdržali. Za premoženje, ki bo ostalo v deželi, bo pa lastnik odškodovan, če se bo ravnal po navodilih pri preselitvi in v novem bivališču izpolnjeval svojo dolžnost. V razglasu je Überreither izrecno pripomnil, da bo v Nemčijo preseljeno samo prebivalstvo navedenih občin.95 . Ko je preselitev Slovencev v Posavju stopila v odločilni stadij, j e Poveljstvo slovenskih partizanskih čet sklenilo preprečiti izvedbo naci­ stičnih načrtov. V ta namen je naročilo Francu Rozmanu-Stanetu, ki j e bil tedaj komandant prvega štajerskega bataljona, naj nalogo izvrši s tem, da bi odšel na Kozjansko in napadel nacistične eksekutorje in jih pregnal, zraven pa slovensko ljudstvo dvignil v upor. Stane je skušal nalogo izvršiti v dneh od 27. oktobra do 6. novembra 1941. Toda zaradi prevelikega snega j e »brežiški pohod« zastal in se je Stane vrnil prej, preden je na cilj sploh prišel.9 6 Sočasno z njim je pa Poveljstvo slovenskih partizanskih čet organiziralo še drug napad, napad na Bučko na Dolenjskem, na nemškoi-italijanski meji. V napad je pritegnilo par­ tizane mokronoške čete, novomeške in krimske skupine. Udeležila sta se ga tudi dva člana Poveljstva, Miha Marinko in dr. A. Bebler-Primož. Njuna (prisotnost je dokazovala, da je šlo za veliko stvar. Napad se je izvršil v noči od 2. na 3. november 1941. Njegov namen je bil: zmešati Nemce in razbremeniti Stanetov pohod ter s tem preprečiti nacistične načrte. Toda akcija ni uspela v pričakovani meri. Kriv je bil tudi tu prezgodnji sneg in zraven še premajhne izkušnje partizanske skupine. 9 7 Nacistov tako ni nihče resno motil v izvrševanju preselitvenih na­ črtov v obsavskem in obsotelskem pasu. S preseljevanjem so začeli takoj po objavi Überreitherjevega razglasa. Prva etapa j e trajala od 24. oktobra do 17. novembra 1941, druga pa od 24. novembra do 16. de­ cembra 1941.98 Preseljevati so začeli najprej v brežiškem trikotu, iz katerega so v 12 dneh, to je od 24. oktobra do 5. novembra, izselili 12.000 ljudi in s tem v trikotu preselitev tako rekoč zaključili. Tako vsaj sledi iz pohvale, ki j o je v dnevnem povelju št: 52 z dne 27. no­ vembra 1941 izrekel »Befehlshaber der Ordnungspolizei Alpenland« enotam, ki so bile pri tem zaposlene in prevažale ljudi kl jub snegu in dežju dan za dnem pozno v noč. Poveljnik je izrekel še prepričanje, da bo z njihovo pomočjo mogoče izpolniti ostale naloge do določenega termina in s tem izvršiti povelje »des Reichsführers SS«.99 Za brežiškim trikotom so nadaljevali s preseljevanjem ljudi v ostalih občinah. P r e - 9 5 Lepak v AMNO. 9 6 SPor 1941, str. 324—325, op. 228. 97 SPor 1941, str. 317, op. 207. 9 8 Poročila SLS v London. 99 Akt v AMNO. 793 seljevanje j e bilo prav tako ekspeditivno in opravljeno v kratkem času. Število preseljenih j e do konca etape doseglo 24.000 ljudi.1 0 0 Ko se je ta zaključila, je po kratkem odmoru prišla na vrsto druga etapa, v kateri so preseljevali ljudi v trboveljskem okrožju južno od Save. Preselili so iz Št. Janža 3000 ljudi, Polšnika 900, Sv. Jurija pod. Kumom 80O ljudi, iz Rač 1400 in iz Dol skoraj vse, več sto ljudi je pa zraven pobegnilo še na italijansko ozemlje.101 Preseljevanje je potekalo tako ekspeditivno, da j e na štabnih razgovorih 9. decembra 1941 izrekel poročevalec upanje, da bo preseljevanje 15. decembra zaključeno'. Do tedaj pa je bilo preseljenih približno 34.000 ljudi.1 0 2 Druga etapa je bila s tetm končana. Niso pa bili še preseljeni vsi, ki so jih nameravali. Po Carstanjenorvem poročilu na štabnem razgovoru 5. januarja 1942 j e ostalo še okoli 10.000 ljudi, ki na j bi jih preselili v tretji etapi.1 0 3 Toda te etape ni bilo. Končni rezultati preselitev v obsavskem in obsotelskem pasu so bili precej drugačni, kakor so si jih nacisti spočetka zamislili. V primeri s prvimi koncepti, so bile končne številke znatno nižje. In z njimi so se morali zadovoljiti. V trboveljskem okrožju j e preseljevanje potekalo brez zadržkov. Po nemškem poročilu so bili starejši ljudje zelo pobiti. Razpoloženje je bilo potlačeno, ker so se ljudje bali, da bodò vse izgubili. Njihovih nepremičnin, inventarja in živine ni nihče ocenil in zato' niso vedeli nobene osnove za odškodnino, čeprav so jo nacisti obljubljali.1 0 4 Zdi se, da so nacisti domače slepili na poseben način. Nekaj preseljencev so poslali na Saško, j im nekaj nudili, tako da so znancem v stare kraje mogli pisati, da se imajo dobro in da so bili dobro sprejeti. Taka pisma so potem vplivala na ljudi, da so na preselitev, ki jim je še grozila, gledali z manjšim strahom.1 0 5 Pri vsem tem je pa seveda odprto vpra­ šanje, koliko so taka pisma morali napisati prizadeti po diktatu. Na­ ravno je tudi, da ostalih ljudi iz obsavskega pasa niso nacisti preselili na Saško, temveč v Šlezijo. Tam pa njihova usoda nikakor ni bila taka kakor so j o spočetka pričakovali. Nemci jim niso dali tistega, k a r so j im doma obljubljali. Večinoma so jih poslali v taborišča in na hlapčevsko delo. Poleg tega jih niti na miru niso pustili. Razbijali so jim družine in posameznike iz taborišča pošiljali na vse strani, celo v Francijo. Iluzije in vera v Nemce, kolikor jih j e še ostalo od naci­ stične demagoške propagande, so hitro izginile in preseljenci so se kmalu iztreznili.1 0 6 Kmalu jih j e krepko prijelo domotožje in hrepe­ nenje po izgubljenih domovih. Tudi smrt je kosila vedno bolj med sta­ rejšimi in najmlajšimi. V prvi polovici 1943 se j e pa zgodilo, da so 100 Štabni razgovori 26. XI. 1941. PAM. . . . »Bis zur vorigen Woche wurden 24.000 Personen umgesiedelt« Ta prejšnji teden se je začel 17. XI. 1941. if"1 Situacijsko poročilo iz trboveljskega okrožja, 22. XII. 1941. AMNO. f102 Štabni ragovori, 9. XII. 1941. PAM. 103 Štabni razgovori, 5.1. 1942. PAM. — Poročila SLS v London. 104 Situacijsko poročilo iz trboveljskega okrožja, 22. XII. 1941. AMNO. 105 Ibid. 106 V l a d i m i r F a b j a n č i č , ustni vir. — Poročila SLS v London. 794 preseljenci več mrtvih pripeljali domov in jih pokopali v domači zemlji. Zaradi takih pokopov so se pa čutili prizadete Kočevarji. Pro­ testirali so celo v Berlin, da bi komisar za utrditev nemštva prepovedal pokopavati v Zasavju Slovence, ki bi umrli v izgnanstvu, češ da taki pogrebi izzivajo' narodna čustva Nemcev.1 0 7 Na izpraznjeni prostor ob Sotli in Savi so nacisti takoj začeli na­ seljevati svoje Nemce. Največji delež so pri tem imeli Kočevarji, ki so jih nacisti preselili na osnovi posebnega sporazuma z Italijo z dne 31. avgusta 1941 in 20. oktobra 1941. Kočevarjev samih je po tem spo­ razumu oziroma po objavah v »Službenem listu« za Ljubljansko pokra­ jino bilo okoli 12.000.108 Na novem ozemlju so jih naselili po načelu, da ostanejo prebivalci ene kočevske vasi v novih bivališčih zopet skupaj v eni vasi in da bi tudi sosednje vasi bile po možnosti podobno nameščene z istim prebivalstvom, kakor je bilo na Kočevskem. V skladu s tem načelom so jih preseljevali po vodih njihovih oboroženih formacij, ki so> ustrezale krajevnim skupinam Kulturbunda na Kočev­ skem. Poleg Kočevarjev so pa nacisti na obsavskem in obsotelskem pasu naselili še delce drugih nemških skupin, ki so se vrnili v Nemčijo: iz Bukovine 652 oseb, iz Besarabije 533, Dobrudže 413 in iz Južne Tirolske 511.109 Vseh nemških naseljencev v Posavju je bilo> okoli 14.000.110 Izven Posavja pa so bili optanti iz Kočevskega, Ljubljane, Južne Tirolske, Bukovine, Besarabije ter Dobrudže naseljeni posamič po vsej severni Sloveniji na posestvih izseljenih ali ustreljenih Slo­ vencev, katerih rodbine so nacisti odpeljali v koncentracijska tabo­ rišča.1 1 1 Po naselitvi Kočevarjev v Posavju problem Posavja še ni bil rešen. Nacisti so pri podrobnem studiranju spoznali vrsto problemov, ki so se pojavili prav po naselitvi Kočevarjev. Bili soi narodnostnega in gospodarskega značaja. Ideja o razbitju strnjenega slovenskega zemlja se ni prav uresničila. Slovenci na Štajerskem niso postali otok, kakor so si nacisti bili želeli. Vplivi med posameznimi pokrajinami so mogli infiltrirati še naprej . Najbolj pa jih je iznenadilo spoznanje, da so Kočevarji na novem ozemlju kljub vsemu še bili manjšina, da čisto nemškega ozemlja pravzaprav ni bilo>. Naselili so jih preveč eksten­ zivno. V nacistih se je pojavil strah pred naraščanjem števila Sloven­ cev, delno zaradi priseljevanja njihovih sorodnikov, delno pa zaradi njihove večje plodovitosti. Težave so se jim zdele še večje, ker se inozemski Nemci niso> mogli vživeti v razmere na slovenski zemlji, ki je bila popolnoma drugačnega značaja kakor njihova prejšnja. Zaradi 107 Dopisi Štajerske domovinske zveze v Brežicah pooblaščencu držav­ nega komisarja za utrditev nemštva v Mariboru z dne 19. VII. in 10. IX. 1943 ter dopis pooblaščenca urada za utrditev nemške narodnosti v Mariboru z dne 28. VIL 1943. PAM. 108 Službeni list Ljubljanske pokrajine 1941 in 1942. — SPor 1941, str. 286, op. 82. 109 Baš, 44. 110 To število je oktobra 1942 navedel v svojem referatu Alexander Do- lezalek. PAM. 1 1 1 Baš, 44. 795 nekonsolidiranosti narodnostnih razmer pokrajina potem tudi gospo­ darsko ni mogla uspevati. Pereče je postala posebno vprašanje delov­ nih sil.112 Opisane izselitve in preselitve so bile v bistvu sad predvojnih pri­ prav. Z eno besedo' bi jih mogli imenovati množične preselitve in iz­ selitve. Akutne so bile v prvih tednih in mesecih po nemški zasedbi slovenskih pokrajin. Toda nacisti so poznali še drugo obliko izselje- valnega zla, ki je bolj po kapljah kapljalo na slovenske ljudi. Tako zlo so bile posamične izselitve in preselitve, ki so bile aktualne bolj v naslednjih letih, kljub vsemu so pa znatno vplivale na celotna število pregnancev. Posebna oblika so bili odgoni v koncentracijska taborišča, ki je bila prav tako običajnejša v naslednjih letih, vendar so j o nacisti uporabljali tudi že v prvem letu svoje zasedbe. Do 12. novembra, ko je o* tem poročal na štabnih razgovorih v Mariboru SS-Standartenführer Lurker, so samo na Štajerskem poslali 400 ljudi v koncentracijsko ta­ borišče. Na Gorenjskem j e za take ljudi bilo zbirališče v Begunjah, kjer so jih prav tako zbirali že v prvem letu okupacije. Iz njihovih vrst so jemali tudi talce. Celotna podobo te vrste preganjanj sloven­ skega naroda bi bilo pa treba pokazati v posebni razpravi. NAZI DEPORTATION O F SLOVENES IN 1941 S u m m a r y The Nazi thesis of expansion of German life-space included the Slovene territory too. In the intention of anti-Slovene plans the true national image of the Slovene territory was misrepresented. The Nazis aimed to establish .their rule over the Slovene Nation and then denationalize the people. In order to realize this aim Germans already prepared themselves before the war; after the dismemberment of Yugoslavia and the occupation of the greater part of the Slovene territory they aimed at a quickest speed and thoroughness. One of many means was the deportation of those Slovenes who could have resist the Germanization. Fundamental guidances were elaborated by Dr. Siegfried Uberreither, chief of the German Civil Administration in the occupied Slovene Styria. On basis of these detailed guidances Nazis deter­ mined people, organized removal staffs, forbade the Slovenes to acquire property etc. Deportation started in Styria, afterward in Upper Carniola — here and there the same system. First, the people were imprisoned, brutally tortured, vexed and used for degrading labours. Meanwhile, the prisoners were examined by two commissions: a race commission judging by race moments and a commission considering political reasons. Several conferences were occupied with the technical execution of de­ portations. The most important took place at Zagreb (NDH) June 4, 1941. The conference resolved to execute the deportation in four waves. The first " ' A l e x a n d e r D o l e z a l e k , »Der Stand der Umsiedlung in der Untersteiermark«. PAM. 796 was for the intelligence, the second for those who had immigrated to the occupied territory after a certain term, the third for the compact Sava and Sotla territory, and, finally, the fourth wave was intended for those who were not willing to enter into the Nazi organizations or were declined by them. The amount of deportees had been fixed to 260.000, at Zagreb it was reduced to 179.000, but by cause of war impediments there were deported but 52.000, those who escaped themselves not included. In effect, deportations were carried through in this way: before the main deportations themselves the Nazis captured families of the deportees, brought them to concentration camps and started with carrying them away. The first and the second wave were carried away in July and August 1941. The first wave was mainly carried to Serbia, the second to Croatia (NDH). In the first wave the planned number was nearly attained, but in the second the number did not reach the half of the plan. Several factors influenced t h e decrease of this number: 1. development of partisans in Upper Carniola, the number of deportees there fell at the lowest degree; 2. differences between Goring and Himmler about working power in Upper Carniola in case of general deportation; 3. general world situation not yet cleared up in 1941. The deportation of the third wave was executed later on and in an other way. NDH opposed to the original plan and was not willing to receive Slo­ venes. For these Slovenes, later on, Nazis choose places in Germany, Silesia and Poland. These Slovenes were deported in October, November and Decem­ ber 1941. But the planned number was not attained, hardly a half of it. The number was filled up by the German minority of Kočevje (Gottschee) situated south of Ljubljana. This minority, at that time, numbered about 12.000. There were, among them, also some Germans from elsewhere. The fourth deportation wave is a matter of no consideration. It did not come to execution. The world situation developed more and more against the Germans and the Slovenes have remained on their ground. 797 M e l i t a P i v e c - S t e i e OBNOVA Č I T A L N I C E N A R O D N E I N U N I V E R Z I T E T N E K N J I Ž N I C E V LJUBLJANI Nekaj statistike Prav v začetku vojne, od junija do avgusta 1941, se je selila sedanja Narodna in univerzitetna knjižnica, takrat še Univerzitetna biblioteka, v svoje novo poslopje, kjer je našla, po dolgih letih utesnjevanja, zadosten in lep prostor. Drugi pogoji za uspešno delovanje so bili manj ugodni: kader nameščencev, že dolgo nezadosten, je štel, od ravnatelja dr J. Slebingerja do najmlajšega služitelja, 11 oseb; železne police za skladišča, naročene v inozemstvu, ki so bile ob izbruhu vojne že na Podrožčici, so se pomaknile nazaj v Beljak, Celovec, Salzburg in se niso nikoli vrnile; novo leseno pohištvo za čitalnico in druge sobe pa je bilo šele — narisano. Do pomladi 1943 j e potem stopnjema prihajala nova oprema, tako za skladišča kakor za čitalnico in druge prostore, m jeseni 1943 so bile postavljene ročne knjižnice v čitalnici. Prav ko j e bila knjižnica za silo urejena, pa je sledila katastrofa 29.1. 1944, gotovo najhujši udarec v zgodovini knjižnice. Pri požaru, ki ga j e povzročil padec nemškega letala v čitalnico, je zgorelo, kakor je bilo že povedano na drugem mestu (SPor 3. III. 1946 in 5. II. 1947), okoli 60.000 knjig. Ta izguba j e bila sestavljena iz treh delov: ročnih knjižnic v pritličnem pasu čitalnice, knjig na galeriji čitalnice in končno knjižnic štirih seminarjev (romanističnega, germani- stičnega^ klasičnega in primerjalnega), ki so nad čitalnično dvorano, l u k a j bomo govorili samo o nadomestitvi knjig v čitalnici sami, in sicer do zaključka o b n o v e v o ž j e m s m i s l u , t. j . do ponovne otvoritve čitalnice 8. februarja 1947. (Predhodno obnovo stavbe tu le omenjamo.) Na galeriji so bile postavljene signaturne številke 42.801—59.000, a s a m ° knjige 8° formata, vmesne knjige 4° in f° formata so bile v skladiščih in tako niso zgorele. Bili so tu slovenski in srbohrvatski obvezni primerki od 1925 do 1938, nakupi istih let, Gutmannsthalova knjižnica, ki je 1926 prišla v last biblioteke, in dar francoske vlade iz leta 1931/1932. V pritličnem pasu pa so bile postavljene v 64 omaricah 798 tako imenovane ročne knjižnice: enciklopedije, slovarji, priročne knjige posameznih strok, slovenske revije, slovenske knjižne zbirke in slovenska šolska izvestja. Signaturne številke tukaj niso bile zapo­ redne, temveč kakršne so knjige imele v skladiščih, odkoder so prišle. Obnovitveno delo,1 opravljeno do ponovne otvoritve čitalnice, se da številčno najlažje ponazoriti za k n j i g e n a g a l e r i j i , ker imajo zaporedne številke. Signaturni katalog je pred požarom dosegel šte­ vilko' 70.260; po požaru pa je v njem zevala široka vrzel skoraj 17.000 številk, 42.801—59.000. Začeli smo torej s številko 42.801 in postavili na mesto pogorelih nove knjige samo 8° formata, vmesne — malo obsežne — partije 4° in f° formata, ohranjene v skladiščih, smo pa iz starega kataloga prepisali. Nove 4° in f° formate pa smo postavili od št. 70.260 dalje. Tako je delo teklo vzporedno in slika, ki nam jo kaže signaturni katalog, je sledeča: Leto, mesec 1944, april—dec. 1945, jan.—dec. 1946, jan.—dec. 1947, jan.—april 8°, 42.801- 47.341- 51.961- 57.511- št. -47.340 -51.960 -57.510 -59.000 Prir. 4539 4619 5549 1489 4°, f°, št. 70.261—11 71.250 II 71.251—II 72.210 1172.211—1172.630 1172.631—1173.110 Prir. 989 959 419 479 Skup. prir. 5528 . 5578 5968 196S 19.042 Pri tem je treba še upoštevati, da povedo te številke le število del, ne zvezkov, ker so poleg posameznih knjig seveda tudi zbirke, in tako presega število postavljenih knjig zdaleko teh ( 19.042 signaturnih številk. Skoraj nemogoče pa je številčno označiti, koliko je bilo nado­ meščeno v r o č n i h k n j i ž n i c a h , ker ni zaporednih številk in ker je kartoteka ročnih knjižnic bila tudi uničena — rekonstruirali smo jo', pa seveda ne stoodstotno kompletno. Vendar se lahko reče, da je bila do 8. H. 1947 nadomeščena polovica knjig v ročnih knjižnicah, pa bolj kvantitativno kot kvalitativno; slovenske revije in slovenske knjižne zbirke so večinoma že nadomeščene, a važna inozemska dela še čakajo na nadomestitev, ker knjižnica ni imela povsod take sreče kakor n. pr. z Ottuvim slovnikom, ki smo ga po prizadevanju našega rojaka dr. O. Berkopca prejeli iz Prage. Nekatere izgube bo zelo težko nadomestiti, n. pr. obe seriji Biographie universelle iz začetka 19. sto­ letja, Monumenta Gerrnaniae Historica, realni leksikon Pauly-Wissowa, veliki slovar bratov Grimmov itd. Dela tega oddelka so ohranila svojo staro signaturo. Za n a d o m e s t i l o zgorelih knjig so služili, poleg bolj redkih rešenih knjig in nakupov ter poleg starega še nekatalogiziranega fonda in düblet, vsi stari in novi darovi, katere j e knjižnica prejela: Vrhov­ nikova knjižnica, Podkrajškova knjižnica,' darovi institucij, založb in posameznikov ter FZC (Federalni zbirni center^ zbirka zaseženih knjižnic, številčno najmočnejši vir. Pregled teh ogromnih količin knjig je bilo silno zamudno delo. Seveda ne smemo pozabiti, da je la velika 1 Vse nastale probleme smo morali rešiti empirično, ker je ironija usode hotela, da je edina knjiga o teh vprašanjih, katero smo imeli — tudi zgorela. 799 vrzel izpolnjena le formalno, ne tudi stoodstotno vsebinsko. Signature zgorelih knjig so namreč dobile le deloma iste knjige, deloma pa nove, ki j ih knjižnica do takrat ni imela. Požar pa je uničil poleg knjig tudi vse k a r t o t e k e , ki so se nahajale v čitalnici: 1. signaturni katalog, št. 1—42.000; 2. čitalniško kartoteko (skrajšano kopijo matične kartoteke), 23 škatel po ca. 1140 li­ stov; 3. stvarni katalog, lOškatel po ca. 2100 listov; 4. kartoteko knjig ročnih knjižnic; 5. kartoteko izposojenih knjig; 6. kartoteko šolskih izvesti j . Najbolj občutna izguba j e bilo uničenje dobre polovice signatur- nega kataloga. Št. 40.000-42.000 so se dale še prepisati iz samo ožganega dela kataloga; st. 1—40.000 pa so štiri pomožne sile v večmesečnem delu izpisale iz matičnega kataloga v sobi za katalogizacijo, in sicer v obliki začasne listovne kartoteke, ker čaka ta del na rekatalogizacijo. Cital- nisko kartoteko in stvarni katalog smo morali čisto na novo sestaviti — njuni ostanki so služili le za kontrolo. Nova čitalniška kartoteka je obsegala ob otvoritvi čitalnice št. 40.000—73.110. Kartoteka izposojenih knjig se je dala rekonstruirati po izposojevalnih listkih v skladiščih, P i r f V j - s m o r e k o n s t r u i r a l i kartoteko ročnih knjižnic po listkih v skladiščih in — po spominu. Kartoteka šolskih izvesti j se j e morala po­ polnoma na novo sestavljati. Pokazala se je tu pogubnost dejstva, da so bile, zaradi pomanjkanja delovnih moči v preteklosti, vse kartoteke sestavljene le v enem izvodu in postavljene na enem kraju. Ce bi se d r u g izvod hranil v drugem prostoru knjižnice, bi vsaj del tega ogrom­ nega dela odpadel. K a d e г , ki je bil za obnovitveno delo na razpolago, je obsegal v začetku 3 nameščence knjižnice, drugi so bili zaposleni pri rednem tekočem delu Po naključju pa j e knjižnica pridobila okoli 20 pomožnih sil, sicer bibliotekarsko nešolanih, pa večinoma s srednješolsko izo­ brazbo (učiteljišče, gimnazija, trgovska akademija), nekatere pa z vi­ sokošolsko. Ta ekipa je pod strokovnim vodstvom bibliotekarke pol­ drugo leto, od začetka februarja 1944 do konca septembra 1945 vršila zaporedno sledeča dela : sušenje z vodo ali z bencinom prepojenih knjig; snaženje redkih nepoškodovanih knjig in obstrugovanje (z lese­ nimi klini) ožganih, pa še kolikor toliko porabnih rešenih knjig (oboje se j e vršilo prve tedne, v februarju in marcu, v nezakurjenih prostorih, ker j e bila tudi centralna kurjava poškodovana); ureditev ostankov pozganih kartotek; pregled zgoraj omenjenih virov za nadomestilo zgorelih knjig m rekonstrukcijo vseh zgoraj omenjenih kartotek t j pisanje signaturnega kataloga, tipkanje kartotečnih listov za matični katalog, citalmško kartoteko in stvarni katalog, alfabetiranje in inkor­ poriranje kartotečnih listov. Prav na novo se j e začela kartoteka düblet, ki j e knjižnica do takrat ni imela; do zaključka ožje obnove je obsegala ca. 15.000 listov. Po odhodu pomožnih sil so ta dela prešla na ze nekoliko povečani kader rednih nameščencev. Omembe vredne so še tri z n a č i l n e s t v a r i : da tisti, ki so ne­ srečo povzročili, ničesar, niso prispevali k stroškom za obnovo stavbe, opreme itd.; da ves čas okupacije v slovenskih časopisih nobena beseda 800 niti o požaru niti o obnovi ni smela iziti (pač pa je izšla kra tka toza­ devna notica v Deutsche Adria Zeitung v Trstu); da nimamo nobene slike o čitalnici pred požarom (razen delne v italijanskem članku o ljubljanski univerzi), pač pa imamo 20 uspelih posnetkov čitalnice po požaru, s tisto široko zevajočo luknjo v stropu in vsem drugim raz­ dejanjem. Kot s r e č o v n e s r e č i pa lahko beležimo sledeča dejstva: da ni bilo človeških žrtev (razen ene, ki jo j e plamen dosegel na hodniku), ker j e bila čitalnica zaradi pomanjkanja kuriva že teden dni pred katastrofo zaprta in tudi v seminarjih nad čitalnico ni bilo nikogar (pri polnem obratovanju pa bi zgorelo 120—150 ljudi, ker je bila čitalnica vedno polna, zlasti takrat, ko je bila okupatorska oblast ukinila pre­ davanja na univerzi); da letalo ni padlo v sobo za katalogizacijo in uničilo matičnega kataloga, y tem primeru namreč knjižnica sploh ne bi mogla vršiti svojega dela in bi postala tako za 10 let — skladišče; da niso bile prizadete najstarejše in najbolj dragocene knjige v skladiščih in rokopisi v rokopisnem oddelku, posebno: najstarejši latinski ilumini­ rani, ki j ih je bil ob času svojega službovanja na Univerzitetni biblio­ teki obdelal dr. Milko Kos; in da j e knjižnica prišla zaradi te svoje nesreče pri UNESCO v seznam 120 v vojni poškodovanih knjižnic in iz tega naslova prejela lepe darove, med njimi n. pr. Encyclopaedia Britannica, izd. 1947. Za obnovo v ožjem smislu, ki jo je zaključila zopetna otvoritev čitalnice 8. II. 1947, je sledila jeseni 1947 še otvoritev nove časopisne čitalnice, pod glavno čitalnico, uvedba novih katalogizacijskih pravil z letom 1948 in, v vseh letih po osvoboditvi, znatno povečanje kadra nameščencev. Ta bo imel še dovolj dela, da celi rane, vsekane knjižnici 29. I. 1944, posebno glede na inozemske knjige, ki so še vedno težko dosegljive (najlaže še z zamenjavo). In končno morda ni odveč ome­ niti, da se Narodna in univerzitetna knjižnica zopet približuje stanju pred selitvijo v novo poslopje — namreč stiski za prostor. LA RESTAURATION DE LA SALLE DE LECTURE DE LA BIBLIOTHÈQUE NATIONALE ET UNIVERSITAIRE DE LJUBLJANA R é s u m é Le 29 janvier 1944, un avion allemand tomba dans la grande salle de lecture de la Bibliothèque nationale et universitaire de Ljubljana. L'incendie qui s'en suivit détruisit dans la salle environ 50.000 volumes, par bonheur de date plutôt récente, et les fichiers par auteurs et réal qui s'y trouvaient. Le tableau inséré montre le remplacement successif des côtes détruites au cours du travail de restauration jusqu'au 8 février 1947, date de la réouverture de la salle de lecture. Parallèlement, le travail de restauration renouvela les catalogues détruits. Il va sans dire que le remplacement des ouvrages perdus n'est pas encore terminé et prendra encore assez de temps; dans quelques cas, il sera même impossible. 5i 801 DISKUSIJA O VPRAŠANJIH METODE F r a n c e S t e l o UMETNOSTNA ZGODOVINA — ZGODOVINSKA STROKA »Die Kunstgeschichte drohte durch ihre Verselbst­ ständigung sich immer mehr der Geschichte zu ent­ fremden, mie umgekehrt die Geschichtswissenschaft vielfach kein Verhältnis zu den Forschungsergebnissen ihrer Schmesterdisziplin zu gewinnen vermochte.«. D. F re y , Kunstwissenschaftliche Grundfragen, str. 36. U m e t n o s t n a zgodovina se j e p r i n a s v z a d n j e m pols to let ju d o b r o uvel jav i la . D o m o z n a n s k i vedi j e d a l a l e p e doneske, poglobi la j e n a š e l a s t n o s p o z n a n j e i n nas obogat i la z ož iv l jan jem že pozab l j en ih in p r e ­ zr t ih u m e t n o s t n o k u l t u r n i h in l e p o t n i h vrednot . Uvel javi la p a se j e n a p r e l o m n i c i v r a z v o j u t e s t r o k e p o p r v i svetovni vo jni o k r o g leta 1920, k o so se d r u g o d ž e močnoi og laša le težn je p o revizi j i d o s e d a n j e g a si­ stema. J. S t rzygowski , 1 H. Sed lmayr , 2 H. Swoboda, 3 in t e ž n j e u m e t n o s t n e v e d e v SSSR so p r i č e t e g a s tanja, k i p a p r i nas t a k r a t še n i naš lo o d m e v a . O m a j a l o se j e n a m r e č p r e p r i č a n j e , k i si ga j e u m e t n o s t n a z g o d o v i n a n a p r e h o d u v n o v o s to le t je s s i s tematičnim p r i z a d e v a n j e m p o s k o r a j 150-letnem r a z v o j u p r i b o r i l a , d a j e a v t o n o m n a , v k u l t u r n i zgodovini m o g o č e celo v o d i l n a s t roka. 4 Zdelo se j e p r e d v s e m , d a si j e u s t v a r i l a zanesl j iv i n s t r u m e n t r a z i s k o v a n j a v e k s a k t n i m e t o d i d u n a j s k e šole, v More l l i -Berensonovih osnovah izvedenstva, s k o n c e p t o m ne­ p r e k i n j e n e g a , o d n o r m a t i v n i h es te t sk ih s istemov n e o d v i s n e g a razvo ja , z Rieg lov im p o j m o m u m e t n o s t n e g a h o t e n j a (Kunstwol len), z Wölffli- 1 Krisis der Geisteswissenschaften (1923). 2 Zu einer strengen Kunstwissenschaft, Kunstwissenschaftliche Forschun­ gen I. (Berlin 1931), str. 7—32. 3 Neue Aufgaben der Kunstgeschichte, Brno 1935. * Pos. F. I. S m i t , Zakony istorii (1915); deloma: M. D v o ï â k , Kunst- geschichte als Geistesgeschichte (1924) ; Iz. C a n k a r , Uvod v umevanje li- kovne umetnosti (Sistematika stila) 1926 in uvod v Zgodovino likovne umet- nosti v Zahodni Evropi. 802 novimi osnovnimi pojmi in z Dvorakovo tezo o umetnostni zgodovini kot zgodovini duha in zgodovini stila. Po dveh potih je stopila takrat umetnostna zgodovina med nas: 1. preko univerze kot splošna zgodovina stila v enem, v tem smislu najdoslednejše realiziranih poskusov Iz. Cankarja, metodično oprta na njegov koncept stilskih kategorij; 2. preko Spomeniškega urada kot domoznansko usmerjeno, na metodo historičnega raziskovanja oprto prizadevanje. V obeh smereh se je slovenska umetnostna zgodovina do druge svetovne vojne plodovito razvijala. Po osvoboditvi pa j e bilo prvič tudi zanjo postavljeno vprašanje revizije dosedanjih vidikov in metod. Kakor drugod na Zapadu je bila tudi naša umetnostna zgodovina idea­ listično fundirana in skoraj ni poznala sedaj aktualnih metod in vidi­ kov zgodovinskega materializma in dialektične znanstvene metode. V prvih letih po osvoboditvi glasno propagirani sovjetski vzori pa so tudi njo razočarali, ker se je pokazalo, da je sovjetska znanost še daleč od takega ideala umetnostne zgodovine in da ni uspela rešiti niti osnovnih vprašanj umetnostne vede o bistvu umetnosti, o njenih raz­ vojnih zakonih in njeni družbeni funkciji. Predvsem se j e pokazalo, da je enostransko uveljavljanje realističnega vidika za pravilno zgo­ dovinsko oceno umetnostnih dogajanj v kulturnem razvoju človeštva preozko; edini po našem zadovoljivi in za bodoči razvoj umetnostne zgodovine uspeh obetajoči lastni sistem I. Šmita, prikrojen marksistični teoriji po oktobrski revoluciji iz prvotnega koncepta univerzalno poj- movane umetnostne zgodovine pa ni našel pravega razumevanja.5 V času splošne preorientacije jugoslovanske znanosti v duhu so­ dobnih znanstvenih teženj je kakor za mnoge druge duhovno- in družbeno-znanstvene stroke tudi za umetnostno zgodovino še vedno odprto vprašanje njene bodočnosti v krogu sodobno pojmovanih druž­ benih ved. Moj namen je pretresti to vprašanje s stališča splošnih teženj naše stroke in njenega razvoja, predvsem pa z ozironi na de­ janske potrebe slovenske umetnostne zgodovine. Zavedati pa se moramo pri presojanju teh vprašanj vselej, da gre pri tem za dve znanstveni panogi, ki ju laiki in znanstveni teoretiki pogosto mešajo med seboj, za ožjo, pravo umetnostno zgodovino, pri kateri je poudarek nedvomno na z g o d o v i n i in za tako imenovano umetnostno vedo, kjer je po­ udarek na filozofiji o umetnosti, njenih kategorijah in njenih ima­ nentnih razvojnih zakonih. 5 Prvi zasnutek, ki je izšel leta 1915 pod značilnim naslovom Zakony istorii bi, če ne bi bil ostal nedovršen, predstavljal dotedaj največji pa tudi najbolj tvegani poskus zgodovine umetnosti po metodi stilistične analize. Pod vplivom splošne revizije znanstvenih metod po oktobrski revoluciji j e izšlo to delo predelano in v celoto dopolnjeno leta 1919 pod naslovom lskusstvo — ego psihologija, ego stilistika, ego evoljucija. Po večletnih diskusijah j e izšel končno leta 1925 takratnemu razpoloženju sovjetske znanosti ustrezen zelo zgoščen tretji tekst z naslovom lskusstvo. Osnovnye problemy teorii i istorii, ki predstavlja po našem enega najvrednejših poskusov te vrste, ker ga je napisal polnovreden umetnostni zgodovinar, ki se je poglobil v problematiko splošne umetnostne vede. 5i* 803 Preden odgovorimo na vprašanje, kaj imamo in kaj nam v tem pogledu še manjka, kaj se nam zdi prvo potrebno, kaj pomožno ali splošno kulturno življenjsko aktualno, odgovorimo še na nekaj osnov­ nih vprašanj o naši stroki, njenem razvoju in njenih težnjah na splošno. 1. Hepta poleis . . . Kmalu bo minilo 200 let, odkar j e izšla prva sodobna umetnostno zgodovinska knjiga J. J. Winckelmanna »Geschichte der Kunst des Altertums« (1764), ki ne temelji več na umetniških življenjepisih, ampak na umetnostnih spomenikih samih, na umetnostno ustvarjanje nanašajočih se pisanih virih in na stilu kot kriteriju umetnostnega primerjanja. Winckelmann j e istočasno utemeljitelj klasične arheo­ logije, kar že samo poudarja možnost neke tesnejše povezave teh dveh strok. Pa tudi sicer je še dolgo trajalo, da se je umetnostna zgodovina kot znanstvena stroka osamosvojila in so prav do konca 19. stoletja nastopali momenti, ko se je zdelo, da se njena samostojnost maje in bo tesneje ali rahleje povezana s kako drugo stroko. Pravo samostojnost si je priborila šele, ko si j e z naslonom na eksaktno zgodovinsko metodo izdelala sama svojo metodo*. V naslonu na obe najpomembnejši zgodo­ vinsko metodološki šoli 19. stoletja, na Ecole des chartes v Parizu in na Institut za avstrijsko zgodovinsko raziskavanje (Institut für österrei­ chische Geschichtsforschung) na Dunaju sta se razvili dve glavni umet­ nostno zgodovinski šoli polpreteklosti, francoska in dunajska, ki sta vsaka v svojem smislu dali naši stroki solidne delovne podlage in opravičili njeno željo po samostojnosti. Yseeno pa opažamo ves ta čas vrsto značilnih kolebanj, posebno tam, kjer se je umetnostna zgodovina odtujila te j svoji dvojni osnovi, kar je končno po prvi svetovni vojni pokolebalo tudi dunajska šolo samo. Sicer pa so j o z večjo ali manjšo upravičenostjo skušale podrediti sebi kot pomožno stroko predvsem tiste stroke, ki so z njo povezane po gradivu ali po metodah raziska- vanja in obravnavanja, tako splošna zgodovina, kulturna zgodovina, estetika, pa celo filologija in naravoslovje, naj se to danes še tako nemogoče sliši. Niso pa to edine stroke, ki so po gradivu ali metodi, načinu raz- iskavanja in obravnavanja svojega gradiva povezane z njo. Predvsem vsebujejo r a z n e v r s t e a r h e o l o g i j e in e t n o g r a f i j e številen umetnostno' zgodovinski material, ki ga v svojem okviru in po svojem načinu odkrivajo, obdelujejo in objavljajo in s tem neprestano množe materialno podlago umetnostne vede in seve tudi umetnostne zgodovine, ne d a bi njih delo zaslužilo ime umetnostno zgodovinskega dela. Tako pridobljeni material pa pogosto bistveno vpliva na razširitev material­ nega horizonta naše stroke in lahko močno vpliva tudi na naše poglede o zgodovinskem razvoju umetnosti. Pri razmejitvi z e t n o g r a f i j o ni posebnih težav. Zanjo je umetnostna zgodovina dobrodošla pomožna stroka. Tudi pri nas se je to sodelovanje tako glede metode kakor posebno glede znanstvenega 804 opredeljevanja gradiva zelo dobro izkazalo; o tem priča narodopisno delo St. Vurnika in Fr. Kosa.8 Poskusi kake točnejše razmejitve med ljudsko in višje kultivirano umetnostjo pa se nam zde celo kar jalovi in škodljivi za eno in drugo področje. Posebno narodopisni vidik lahko prav globoko zareže v telo zgodovinske umetnosti, pa tudi umetnostni zgodovini ne škoduje, če ne poudarja ali celo ne išče preveč kvalitetne razlike med eno in drugo, ker bi to zoževalo njeno osnovo podobno kakoir jo zožuje preozkosrčno zapiranje meje proti umetni obrti. Ze umetnostni zgodovini škoduje tako zoževanje njenega delovnega pod­ ročja, tembolj pa splošni umetnostni vedi. Bolj zapleteno se zdi včasih vprašanje razmejitve med umetnostno zgodovino in a r h e o l o g i j o . Tudi v Jugoslaviji se pojmi o tem še niso popolnoma razčistili. Eden izmed vzrokov je tudi zgodovinski, ker je arheologija kot znanstvena stroka starejša od umetnostne zgodovine; nudila ji je celo prve metodične načine in sta bili spočetka ozko> na­ vezani druga na drugo. Večkrat se postavlja tudi vprašanje časovne razmejitve med obema. Zdi se nam pa, da je razmejitev tako glede gradiva kakor glede časa mnogo lažja kakor se na prvi pogled zdi. Prvi in čisto jasni kriteri j za predmete zgodovine umetnosti je ne­ dvomno, da so u m e t n i n e. Umetnostna zgodovina se bavi torej samo s tistimi s človeško roko izdelanimi predmeti, ki pričajo o umetnostnem čutu v človeštvu in njegovem zgodovinskem razvoju. Področje arheo­ logije pa je mnogo širje in obsega vse materialne priče tako imenovanih »mrtvih« zgodovinskih civilizacij in njihovega razvoja. Če so te priče razvoja civilizacije umetnine, so seve tudi predmet umetnostno zgodo­ vinskega raziskovanja; večina umetnostno zgodovinskih predmetov pa sploh ne vzbuja arheološkega zanimanja, ker pripada še živim kul­ turam. Tako ostajajo obema strokama skupni samo umetnostni pred­ meti arheološkega značaja, glede ostalega pa je razlikovanje lahko. Obe stroki se razlikujeta tudi po metodi obravnavanja. Metoda arheo­ logije je predvsem deskriptivna in opredeljuje funkcijo svojih pred­ metov v življenju človekovem. Metoda umetnostne zgodovine pa je v glavnem formalno določujoča in sintetična z ozirom na razvoj likov­ nega mišljenja v človeški kulturi. Pri prvem raziskovanju gre za predmet in njegovo praktično funkcijo, pri drugem za formo pred­ meta in njegovo estetsko funkcijo. Značilna poteza arheološke metode j e tudi, da svoje gradivo šele odkriva, največkrat celo z izkopavanjem, umetnosti spomeniki so pa v največjem delu še neposredno dostopni. Po vsem tem j e torej naravno, da ne gre pravzaprav niti za vprašanje časovne razmejitve obeh področij, ampak kvečjemu samo za vprašanje časovne meje področja arheologije v zgodovini razvoja človeške kul­ ture sploh, ki pa j e lahko v različnih deželah različna.7 e Ornamentika lesenih poslikanih stropov v cerkvah na Slovenskem. ZUZ XVII (1941), str. 2—105. 7 Vprašanje razmerja umetnostne zgodovine do arheologije je zadnji čas pri nas opredelil že J. K o r o š e c v razpravi »Arheologija in nekatere njene naloge« v Zgodovinskem časopisu IV (1950), str. 8—10. 805 Najožja je pač povezava umetnostne zgodovine s s p l o š n o z g o ­ d o v i n o . Njenih eksaktnih in kritičnih metod in njenih pomožnih strok se kar v celoti lahko poslužuje tudi umetnostna zgodovina, kadar se izkaže potreba po njih. Umetnine so pa po drugi strani končno tudi brez ozira na umetnostna zgodovinsko obravnavanje lahko' v enem ali drugem oziru spomeniki splošnoi zgodovinskih dogajanj ter j ih splošna zgodovina lahko raziskuje in v svoj sistem uvaja tudi po svojih vidikih in potrebah. Zdavnaj pa je že jasno, da je kljub temu, da je vsaka umetnina lahko v mnogih ozirih predmet splošno zgodovinskega raz- iskavanja, važna in celo osnovna razlika med njo in umetnostno' zgodo­ vino. Tietze je ta razmerja formuliral takole: »Umetnostna zgodovina spada v znanstveno skupino zgodovinskih ved, od katerih se razlikuje po nazornem, po estetski poti doznavnem značaju materiala; ona ne dobi svoje snovi že predelane v obliki pojmov, ampak mora sama estetske, predvsem na čustva naperjene vtise šele predelati tako, da postanejo' sposobni racionalne obravnave. Svoje strogo zgodovinske naloge ne vrši s tem, da bi dogodke kar mogoče natančno preiskala in opisala, ampak s tem, da napravi iz množice dogodkov tak izbor, da se prikažejo razvojna dejstva kot konec vzročne vrste. Psihološko spo­ znanje temelja estetskega doživetja in zmožnosti pravilnega reagiranja na umetnostne vtise šele omogočuje umetnostnemu zgodovinarju pravo intuitivno razumevanje dogodkov v preteklosti. Brez tega najožjega stika z živim življenjem ostane preteklost tudi umetnostni zgodovini za vselej nedostopno, nemo pismo».« Stvarno je razmerje obeh tako, da ju resno ni mogoče ločiti druge od druge; umetnostna zgodovina, če hoče biti realna, mora obvladati splošna in posebna zgodovinska dejstva, metode in pomožne stroke splošne zgodovine; splošni zgodovinar pa bo našel v umetnostnem gra­ divu, če mu bo pravilno predstavljeno po svoji lastni zgodovinski vsebini, dragocen material za svoje namene, predvsem pa važen pogled na problem zakonitosti zgodovinskega dogajanja sploh. Bolj kakor splošna zgodovina pa bi mogla reklamirati zase umet­ nostno zgodovino posebna zgodovinska panoga, tako imenovana k u l ­ t u r n a z g o d o v i n a , ki se že dolgo bori za samostojnost in ki je pred sto leti ob začetkih sodobne umetnostne zgodovine odigrala za njen razvoj izredno važno vlogo. Imeni Schnaase in Jakob Burckhardt odlično označujeta to stanje in še danes j e marsikje težnja vključiti našo stroko kar v kulturno zgodovino. Ozka povezanost z njo je ne­ dvomno opravičena, ker se s svojimi izsledki lepo izpopolnjujeta in je nedvomno, da je kulturna zgodovina prav od zveze z umetnostno zgo­ dovino veliko pridobila materialno, razvojno načelno in metodološko. Nobenega dvoma ni, da sta si druga drugi dragoceni pomožni stroki in da ju najtesneje druži splošno zgodovinsko važna problematika kul­ turno zgodovinske biologije. E s t e t i k a in umetnostna zgodovina sta bili po materialu in zgo­ dovini svojega razvoja do najnovejšega časa najožje povezani. Ker ima umetnostna zgodovina kakor vsaka znanost tudi svojo filozofijo, je že po tem skupnem, za obe širšem področju, povezanost nedvomno 806 dana. V starejših fazah naše stroke pa je veljala normativna, apriorna, spekulativno formulirana estetika kot skupnost za umetnost in njeno vrednotenje obveznih spekulativno dognanih pravil za izhodišče ne samo kvalitetne ocene umetnostnih pojavov, ampak tudi zgodovinskega vrednotenja. Ker je taka vezanost ovirala umetnostno' zgodovino kot eksaktno zgodovinsko, zares objektivno znanost in preprečevala nepri­ stransko zgodovinsko ocenitev spomenikov, j e bilo dosledno, da se je umetnostna zgodovina konec 19. in v začetku 20. stoletja tej vezanosti končno odpovedala. Priznala pa je estetiki, vendar ne kot normativni, ampak kot emirični, zgodovinskim spremembam podvrženi vedi, ki ugotavlja estetsko pojmovanje posameznih dob, tisto vlogo in tisti pomen, ki j i dejansko tudi gre; estetika je namreč predvsem važna pomožna stroka umetnostne vede in umetnostno zgodovinske filozofije. V tem smislu jo tudi naš učni načrt upošteva. Univerzalistična, predvsem na klasično filologijo oprta definicija f i l o l o g i j e je v drugi polovici 19. stoletja pogosto načenjala vpra­ šanje enote filologije in zgodovine, predvsem tudi arheologije kot umetnostne zgodovine antičnega razdobja. To je bilo razumljivo, dokler je bilo in kolikor je bilo mogoče zagovarjati Boneckhovo definicijo filologije, po kateri ta obsega »rekonstrukcijo vsega življenja narodov klasične davnine, vseh vrst njihovih omik in proizvodov v praktičnih in duhovnih smeren«. V antiki, kjer je zares mogoče govoriti o> literarni in monumentalni, spomeniški filologiji ali. filologiji in arheologiji ozi­ roma umetnostni zgodovini, ti dve stroki dobro dopolnjujeta kot po­ možni stroki druga drugo; je pa vseeno med njima velika razlika, podobno kot med umetnostno zgodovino in splošno zgodovino, ker filologija predmete, ki so obema skupni, pojmovno razlaga, arheologija pa jih zajema nazorno. Večkrat se poudarja tudi analogija med obema v tem smislu, da umetnostna zgodovina podobno obravnava svoje pred­ mete kakor filologija jezikovne spomenike. Bistvena sorodnost obeh pa se opira na dejstvo, da na načelno enak način razlagata posamezni predmet, ki ima tudi izven umetnostno zgodovinsko najvažnejše raz­ vojne vezave svoj poseben pomen. V okviru umetnostno zgodovinske vede obstaja kar cela velika skupina, kateri gre podobno kakor filo­ logiji za kar mogoče jasno spoznanje individualnega predmeta, to je »muzealna« ali izvedenska obravnava našega, materiala in njegovo opredeljevanje. Ta način se spreminja pogosto kar v filološko her- menevtiko.7 a Ker j e umetnost s svojimi ustvaritvami nazadnje neke vrste druga, v naravo postavljena nova narava, se ni čuditi, da so poskusili umet­ nost podrediti n a r a v o s l o v s k i metodi in razlagi. C. B. Starck je 1873 izjavil: »Umetnost kot oresničenje (Darstellung) notranjega doži­ vetja v čutni materiji je z njo vred nujno določena za naravosloivsko obravnavanje.« Umetnostna zgodovina druge polovice 19. stoletja sé je pogosto skušala okoristiti z eksaktno naravoslovsko metodo v želji, da 7» Pos. Morelli-Berensonova metoda. Prim, tudi M. J. F r i e d l ä n d e r , On Art and Connoisseurship, Oxford 1942. 807 sama doseže tako metodo. Najbolj sta se obe stroki zbližali v Morelli- Lermolieffovi eksaktni metodi umetnostno določevalnega opazovanja. To izostrena opazovanje umetnostnih dejstev pa je bil tudi glavni dobiček tega sodelovanja za našo stroko; težnja pa se ni omejila samo na ozko polje opredeljevanja dejstev po konkretnih znakih, ampak so se prav kmalu za tem načela obravnavati vprašanja o biologiji umet­ nosti in umetnostnega razvoja; izkazalo pa se je, da umetnostna zgo­ dovina nikdar ne bo mogla izdelati sistema, po katerem bi mogla na podlagi splošno znanih in ugotovljenih zakonov izračunati in napove­ dati bodoča dejstva, kakor j e to med prvo vojno poskusil Rus Smit v knjigi Zakony istorii in kakor jih more po naravnih zakonih določiti naravoslovje. Tietze ugotavlja nedvomno pravilno in realno, da more umetnostno zgodovinsko znanje za bodočnost z gotovostjo ugotoviti samo neprestano spremembo, kvečjemu še s to gotovostjo, da bo smer dane umetnosti nujno zamenjana z neko kakor koli njej nasprotno, ne da pa se napovedati niti kdaj bo nasprotno gibanje nastopilo, niti v kaki konkretni obliki se bo izrazilo. Povezanost z g e o g r a f i j o je predvsem materialna, ker so umet­ nostno zgodovinska dejstva, spomeniki in umetnine, po svoje tudi zemljepisna dejstva, zemljepisno vezana po postanku, značaju in bi­ vanju, pa tudi po skupinah, ki nujno silijo k poskusom tudi zemlje­ pisno povezane umetnine opredeljevati v njih posebni zgodovinski in zemljepisni značilnosti. Cim bolj se poglabljamo v umetnostna kulturne tokove, ki se razvijajo v več plasteh preko zemlje, tem važnejši postaja za njih interpretacijo geografski moment, ki pogosto povprečno, v poljudno, najspodnejšo plast potapljajoče se umetnostno gradivo dviga nad individualna in krajevno pomembnost do mednarodne pomemb­ nosti in umetnostno vednostno do splošnega interesa. Na tej osnovi se začenja v zadnjem polstoletju razvijati kot pomožna umetnostno zgo­ dovinska stroka umetnostna geografija, katere utemeljitev j e poskusil 1936 Paul P i e p e r v knjigi Kunstgeographie. Versuch einer Grund­ legung. V novejšem času je posebno d r u ž b e n a v e d a (sociologija) za­ čela posvečati veliko pažnjo tudi umetnostni zgodovini. D a se na stopnji socializacije družbenih razmerij ta interes pri nas posebno glasno pojavlja, je razumljivo, tem bolj, ker doslej v SSSR, ki si že četrt stoletja v tej smeri prizadeva, ni uspel. Sociološko zanimanje za umet­ nost in nje zgodovino je z več gledišč utemeljeno. Predvsem j e umet­ nost važen instrument izmenjavanja misli in občevanja med ljudmi, torej izrazito sredstvo družbenega sožitja. Kakor nekdaj obča zgodo­ vina duhovnih gibanj in kulturna zgodovina, si tudi sociološka znanost obeta od sodelovanja z umetnostno zgodovino, ki se opira na najkon- kretnejše, najnazornejše priče duhovnega razvoja človeštva, rešitev mnogih osnovnih vprašanj družbene zgodovine, psihologije in estetike. Pristaši sociološke umetnostne zgodovine pa le preradi prezro dejstvo, da je sociološki koncept umetnostne zgodovine samo eden, čeprav celo eden najvažnejših aspektov na to dogajanje, da pa bi na njihova vpra­ šanja mogla bolje in resnično odgovoriti samo splošna umetnostna veda, 808 ki je pomožna veda tako umetnostne zgodovine kakor filozofije in sociologije in ji umetnostna zgodovina more nuditi samo dragocen in celo nepogrešljiv material, ne pa dosti več. Podobno kakor je nekdaj estetika mislila, da je odkrila norma­ tivne zakone umetnosti, se v zadnjem času včasih zdi, da bi mogla umetnostno zgodovino vzeti pod svoje okrilje zadnja desetletja uspešno razvijajoča se s p l o š n a u m e t n o s t n a v e d a . Material, ki ga ob­ deluje, je vendar isti, vsak življenjski pojav pa j e končno lahko predmet filozofskega razmotrivanja. Filo>zofsko> poglobljena oprede­ litev pa se tukaj pogosto zdi važnejša od realne zgodovinske oprede­ litve. In vendar je in ostane razmerje obeh, umetnostne zgodovine in umetnostne vede, samo razmerje dveh vzajemno oplajajočih se po­ možnih strok in se filozofija umetnosti ne more omejiti samo na gra­ divo, kakor ji ga opredeli zgodovina, zgodovina pa tudi ne samo na umetnostno filozofsko pridobljene vidike in ugotovitve. Kakor drugod» bo tudi tu jasna ločitev delovnih področjih obema v korist. Čeprav dopuščamo možnost, da na kaki razvojni stopnji tudi v zgodovini umetnosti prevlada filozofski interes, se nam na strani filozofije vendar , zdi izključeno, da bi mogel kdaj prevladati zgodovinski interes, ki bo zanjo vselej poraben samo toliko, kolikor bo služil podkrepitvi filo­ zofsko doseženih izsledkov. 2. Panta r e i . . . Sedanje stanje umetnostne zgodovine pri nas in v svetu bomo prav razumeli in razlagali samo, če se zavemo, da znanost ni statična, da se razvija z vsem duhovnim razvojem in dobiva konkretne oblike ustrezno duhovnim potrebam vsakega časa, vsake družbene skupnosti. Tudi umetnosti ni mogoče, kakor se je včasih skušalo uveljaviti, izvzeti iz splošne norme kulturnega življenja, ker tudi ona ne ovladuje, ampak samo zrcali razpoloženje svojega časa. Zato si tudi umetnostna zgodo­ vina ne more lastiti kakega vodilnega položaja med drugimi družbeno in duhovno vednostnimi strokami, kar so skušali utemeljiti s tem, da je njeno gradivo najbolj nazorno in zato najbolj prikladno, da z njim ilustriramo splošne zakonitosti kulturnega razvoja (Šmit). Tudi znanost, če je življenjska, odgovarja predvsem na vprašanja, ki j ih načrtno pa tudi instiktivno stavi vsakokratna družba. Tudi ona niha med jasno zastavljenimi cilji in tipanji v neznano, tudi ona je otrok svojega časa in okolja, pa vendar j e kot otrok svoje sedanjosti tudi obremenjena s svojo preteklostjo. Vse io povzroča njene krize, zastanke pa ponovne zagone in revizije njenih programov. Umetnost je zelo občutljiva za razpoloženje svojega časa in čeprav je cilj zgodovine umetnosti pred­ vsem objektivna ugotovitev dejstev, tudi dosedanji njen razvoj jasno kaže, kako je bila pri stavljanju svojih bližnjih ciljev vselej odvisna od osnovnih duhovnih razpoloženj kakega časa. Umetnostna zgodovina se je rodila obenem s klasicizmom sredi 18. stoletja v najožji zvezi s klasično arheologijo. Takrat je spoznala svoje pravo delovno gradivo, umetnino, in se zavedla za presojo umet- 809 n i n e n a j v a ž n e j š e značilnosti , stila, i s točasno p a se j e u s o d n o poveza la s k l a s i č n o estet iko, k i j e s svoj imi n o r m a t i v n i m i z a h t e v a m i s t remela, d a si p o d r e d i t u d i zgodov insko v r e d n o t e n j e . T a k o j e p o s t a l a u m e t n o s t n a zgodovina že o d ro j s tva dvo jnos tno v e z a n a in j e d o k o n c a 19. s tolet ja o m a h o v a l a m e d e k s a k t n o z n a n s t v e n i m in filozofsko s p e k u l a t i v n i m p o l o m p r i z a d e v a n j a , m e d u m e t n i n o kot i n d i v i d u o m in m e d umetnost jo ' k o t d r u ž b e n o de javnost jo . 8 O s n o v n o spoznanje , d a j e k o t zgodovinska v e d a vezana n a k o n k r e t n a de j s tva, u m e t n i n e , in d a j e t u n j e n o p r a v o p o d r o č j e in t r d n o izhodišče, j e ods le j sicer n j e n a osnovna, č e p r a v n e vsele j i z recno p r i z n a n a , a m p a k vsa j i n s t i n k t i v n o določena k o n s t a n t a , d u h o v n o razpoloženje časa pa, v k a t e r e m se razvi ja, j e pogosto z a h t e v a l o odklon o d te osnovne č r t e in s tav i lo n a d n e v n i red p o s e b n a v p r a š a n j a u m e t n o s t n e vede, k i se. j i m j e m o r a l a kot živa d r u ž b e n o s l o v n a veda p o k o r i t i t u d i u m e t n o s t n a zgodovina. V osnovni č r t i j e š lo za p r e m a g a n j e e k s t r e m n i h stališč, p o s e b n o normativno- es te tskega in filozofsko s p e k u l a t i v n e g a p o f o r m a l n o ana­ l i t ični i n pozit ivist ični ( B u r c k h a r d t , Wölfflin) i n e k s a k t n o zgodovi­ n a r s k o raz i skova ln i m e t o d i ( d u n a j s k a šola); 9 do z a č e t k a 20. s tolet ja j e ta p r e d m e t u n a j b o l j zvesta smer dosegla t r a j n e u s p e h e in z a n j o ni več p r v o v r s t n i h in d r u g o v r s t n i h u m e t n o s t n o zgodovinskih dob, k u l t u r in spomenikov, temveč vse, če j e p r a v i l n o u m e t n o s t n o zgodovinsko o p r e ­ de l jeno, l a h k o služi k o t g r a d i v o h končni stavbi n a k o n k r e t n a d e j s t v a o p r t e zgodovine u m e t n o s t n e g a u s t v a r j a n j a v človeški k u l t u r i . R a z v o j t u d i tu ni p o t e k a l enostavno, a m p a k j e tudi s p r e j e m a l po­ b u d e od d r u g o d in p o svo je o d g o v a r j a l n a vprašan ja , k i j ih j e stavil čas, p r e d v s e m p a t u d i sam r a z v o j sodobne u m e t n o s t i z vsemi n j e n i m i per ipet i jama. U s m e r j e n v svoj g lavni cil j e k s a k t n o f u n d i r a n e samo­ s t o j n o raz i sku joče zgodovinske s t r o k e p a se j e vse le j t u d i okor i s t i l s t e m i p o b u d a m i . T a k o p r i Wickhoffu ni mogoče p r e z r e t i vpl iva i m p r e ­ sionizma, k o f o r m u l i r a p o j e m k a s n o a n t i č n e g a i luzionizma, p r i D v o r â k u V njegovi d u h o v n o z n a n s t v e n i poglobi tv i ne vpl iva ekspres ionizma. P r i t e m so se p o m e m b n o čisti l i t u d i osnovni po jmi in metodološk i pr i­ j e m i u m e t n o s t n e zgodovine in se j e pokaza lo, d a vsak p r e m i k stal išča n u j n o z a h t e v a t u d i rev iz i jo metode, k i p o s t a n e s ter i lna, k a d a r skuša pos ta t i s a m a sebi n a m e n . V r a z v o j u d u n a j s k e šole pod Al. Rieglom in M. D v o r â k o m se j e t o p o s e b n a p l o d o v i t o izkazalo. Č e u m e t n o s t n a zgodovina že z ozirom n a svojo osnovno k o n s t a n t o i z k a z u j e t a k o v i d n a k o l e b a n j a z o z i r o m n a p o l a r n i dual izem, ki j i j e o d z a č e t k a dan, j e razuml j ivo, d a b o d o k o l e b a n j a v drugi , osnovno S W . P a s s a r g e , Die Philosophie der Kunstgeschichte in der Gegen­ wart, Berlin 1930. 9 J. v. S c h l o s s e r , Die Wiener Schule der Kunstgeschichte. Rückblick auf ein Säkulum deutscher Gelehrtenarbeit in Österreich. Innsbruck 1934. — M. D v o r a k , Alois Riegl, Mitteil, der k. k. Zentralkommission für Erfor­ schung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale III, v., 4. zv. {1905), 253—275. 810 duhovno znanstveni, filozofsko spekulativni vrsti še večja in obcut- nejša. Pa tudi ta vrsta se je morala končno emancipirati od normativne estetike in se osredotočiti na splošno filozofijo umetnosti in njeno biologijo; to pa je v bistvu tako imenovana splošna umetnostna veda, ki se je uspešno razvijala med obema velikima vojnama in postala neobhodno oporišče po prvi vrsti utemeljene umetnostne zgodovine in umetnostne filozofije. Vprašanja osnovnih pojmov, stilske morfologije, zakonov umetnostne biologije, medsebojnih razmejitev in odnosov umetnostnih strok, psiholoških osnov umetnostnega ustvarjanja, raz­ merja umetnosti do svetovnega nazora in podobno, so bila z uspehom načeta in deloma že tudi zadovoljivo rešena. Tudi slovenska umetnostna zgodovina je s Cankarjevim Uvodom prispevala k tej problematiki; to je delo, ki vzdržuje svojo vrednost tudi ob filozofsko še globlje fundirani Liitzelerjevi sistematiki osnovnih stilov.10 Na pol pota k temu razvoju je umetnostno zgodovino okrog 1920 zadela že omenjena zavest, da se nahaja na kritičnem razpotju in je potrebna splošna revizija njenih metod, načel in ciljev. J. Strzygowski, H.Sedlmayr, K. M. Swoboda in D . F r e y 1 1 so dali izraz temu razpolo­ ženju, potem ko sta že pred prvo svetovno vojno Al. Riegl in prvotni zastopnik eksaktne zgodovinske metode dunajske šole leta 1921 pre­ zgodaj umrli M. Dvorak z uspehom nakazala pot, kako združiti obe smeri v korist poglobljeni umetnostno zgodovinski formulaciji pro­ blemov. Splošni ton teh prizadevanj je bilo spoznanje, da umetnostna zgo­ dovina ne more ostati pri formalni metodi in pri zgodovinsko kritičnem opredeljevanju svojega gradiva, ker se ji izmika umetnina kot umet­ niška kreacija in estetska danost (Strzygowski, Sedlmayr, Swoboda). Dosegla je sicer priznanja vredno, celo največjo možno točnost opre­ deljevanja svojega gradiva s tem, da ga datira, stilno določa, genetično razlaga njegovo obliko itd., čas pa zahteva od nje več, zato se mora razviti do take metode, da bo zajela umetnost v vsej njeni objektivni in osebnostni celoti (Strzygowski) ; okoristiti se mora z vsemi pridobit­ vami sorodnih področij in se iz »prve umetnostne vede«, kakor jo je pojmovala starejša dunajska šola, razviti v umetnostno vednostno ute­ meljeno kompleksno umetnostno zgodovino, ki naj ji postavi osnove »nova dunajska šola«; išče naj stike s splošno umetnostno vedo (D. Frey); 1 2 zave pa naj se tudi, da v življenju ni samoumetnme, ampak je tudi umetnina vsestransko vezana z življenjem ter vsi nešteti pogledi na njen problem, po katerih ga doslej rešujemo, ne zadenejo njenega osnovnega bistva.13 10 H. L ü t z e 1 e r , Grundstile der Kunst, Berlin 1934. 1 1 D. F r e y , Gotik und Renaissance als Grundlagen der modernen Welt­ anschauung, Augsburg 1929. 12 D. F r e y , o. c. in Kunstwissenschaftliche Grundfragen. Prolegomena zu einer Kunstphilosophie, Dunaj 1946. » Chr. T ö w e, Die Formen der entwickelnden Kunstgeschichtsschrei- bung, Zugleich ein Beitrag zur Deutung des Entwicklungsbegriffs. Berlin u». 811 Tu pa se j e odprla pot predvsem tudi v umetnostno sociologijo, ki ji je prve elemente formuliral Hausenstein.1 4 Prva formulacija se naslanja na Zapadu in v SSSR (Šmit, Friče),1 5 od koder so se predvsem pričakovali naprednejši izsledki, na Hausensteinà in na formalistično stilno opredeljujočo' metodo, mimo katere tudi res ni pota k zanesljivim osnovam. Odmik od eksaktnih osnov na sociološko razlago pa je raz­ umljivo povzročil mnogo težav, ker se ga niso lotevali z izjemo Šmita ljudje s polnim obvladanjem, dotedanje umetnostnozgodovinske metode in gradiva, ampak apriorno razpoloženi kulturno razvojni teoretiki, tako da se je pokazala predvsem obupna neskladnost med obema po­ loma naše stroke, zgodovinskim in filozofskim, kar je priznala sama sovjetska umetnostna zgodovina, ki kl jub načelni usmeritvi na histo­ rično materialistične pozicije marksistične dialektike še do danes ni našla vsaj enakovredne metode,1 6 ki j o Zapadu nudi splošna umetnostna veda med obema velikima vojnama. Razkol med filozofijo umetnosti in zgodovinsko' resničnostjo ostaja na tej strani prav tako nepremoščen kakor v drugi polovici 19. stoletja. Tako ostaja tudi na tej, danes posebno občutljivi strani, ki po­ vzroča mogoče največji del sodobnih kriz, problem bodočnosti umet­ nostne zgodovine nerešen, čeprav je. v okviru koncepta dialektičnega zgodovinskega materializma načelno že opredeljen. Ko vidimo, da je vse v neprestanem teku, razvoju, iščemo končno tisto konstanto, kjer bi mogli tudi danes zasidrati vsaj našo, ozko- problemsko slovensko umetnostno zgodovino. Zdi se nam, da je za nas možen samo povratek k umetnostni z g o d o v i n i . 3. In zgodovina Preteklost umetnostne zgodovine do njene kritične faze po 1.1920 nas prepričuje, da je najtrajnejše, čeprav le enostranske uspehe žela v tistih šolah in dobah svojega razvoja, ko ni pozabila, da je nazadnje le z g o d o v i n a in se tako ali drugače okoristila z eksaktno zgodo­ vinska metodo, njeno stvarno; kritičnostjo in njenimi pomožnimi stro­ kami in istočasno oblikovala za svoje posebne cilje lastne, prav tako kar se da zanesljive pomožne vede. Kar tiče zgodovinsko stran njene problematike, j e jasno, da njen deskriptivno pridobljeni material oživi in polno zgodovinsko vrednost zadobi šele, ko se okoristi z vsemi do­ gnanji splošne, narodne, kulturne, gospodarske, družbene, upravne in krajevne zgodovine. 14 W. H a u s e n s t e i n , Die Kunst und die Gesellschaft. Versuch einer Soziologie der bildenen Kunst. 15 F. I. Š m i t, Problemy metodologii iskusstvovedenija, v Problemy socio­ logu iskusstva I. Leningrad 1926, str. 9—71. V. F r i č e , Sociologija iskusstva. Leningrad 1930. 18 I. I. J o f f e , uvod k razpravi Russki j renesans v Učeni je zapiski 1944. — L. R e m p e l j , uvod h knjigi G. Wölff lin, Iskusstvo Italii i Germanu epohi renesansa (1934). — I. Ma c a , uvod h knjigi M.Dvorâk, Očerki po iskusstvu srednevekovja (1934). 812 Pri tem. se je zgodovinarsko usmerjena umetnostna zgodovina tudi pred najnovejšimi revizionističnimi težnjami vselej zavedala, da je s tem izpolnila sicer velik in važen del svoje naloge, da pa bo njeno ob zgodovinarski oblikovano metodo treba poglobiti s pridobitvami umetnostne vede. Ce kljub temu še danes vzdržujemo načelo, da se umetnostna zgo­ dovina tudi v bodoče ne sme odreči svoji družbi z zgodovinsko metodo, j e treba, da si prikličemo v spomin, kaj je v preteklosti za našo stroko pomeniBa ta povezava. Svoje dejansko sožitje j e uveljavila od srede 19. stoletja naprej predvsem v École des chartes v Parizu in v Institutu za avstrijsko zgodovinsko raziskavanje na Dunaju. Iz tega sožitja sta se razvili dve glavni šoli; francoska in srednjeevropska, kjer so vodili Nemci, uspešno pa sodelovali z njo tudi Italijani in Zapadni Slovani. Tako metodološko kakor po rezultatih se j e to sožitje izrazilo ustrezno osnovnim razlikam obeh znanstvenih smeri, francoske in nemške, dokaj različno; v »dunajski šoli« predvsem bolj sistematično metodološka in bolj strogo upoštevajoč zgodovinsko metodo, v francoski bolj ikono­ grafska in kulturnozgodovinsko' poglobljena. Od samega začetka se je v dunajski šoli poudarjal pomen umetnostnozgodovinskega opredelje­ vanja spomenikov, študij, kritika, zbiranje in izdajanje umetnostno- zgodovinskih virov in podobno. Prave osnove te šole je postavila 1. 1874 po velikem mojstru historične metode Th. v. Sickelu izvedena reforma Instituta, ki je v program vključila izrecno tudi umetnostno zgodovino. Pravi utemeljitelj dunajske šole pa je Sickelov učenec Fr. Wickhoff. Izhodišče njenih metodoloških prizadevanj je bila paleografija in tekstna kritika, ki jo je gojil Institut. Spočetka je šlo predvsem za ugotovitev tistih momentov v umetnini, na katere bi se ta umetnostna spomeniška kritika dejstev oprla. Umetnostni izvedenec mora izhajati od objektivnih kriterijev, ki naj nadomeste intuicijo, na katero so se doslej predvsem opirali. »Rokopis« umetnikov naj bi bil izhodišče takih metod. Posebno se je kar sama vsiljevala sorodnost umetniške risbe z rokopisom piščevim. Tako j e dala izhodišče v veliki meri paleo­ grafija. Njej gre za ugotovitev grafične forme danega dokumenta, šole in časa nastanka. Tu se pojavljajo vprašanja originalnega, pristnega in nepristnega ter ponarejenega (verfälscht). Tu se je pridružil težnjam nastajajoče dunajske šole zanesenjak italijanski senator Morelli-Ler- molieff, ki se je v Albertini sprijateljil z Wickhoffom in utemeljil svojo slovito izvedensko metodo ugotavljanja pristnosti in lastnoroč- nosti slikarskih umetnin, katero je dalje razvil še živeči B. Berenson.1 7 Какот pri zgodovinski pomožni vedi so tudi tu v ospredju vprašanja rokopisa osebe, šol, časa, vprašanja pristnosti, ponarejenosti, vprašanja originala in kopije. Priznati j e treba, da je ta metoda v določenem, čeprav zelo omejenem delokrogu galerijskega in muzejskega izveden- stva uspela in bila dognana do paleografsko kritični zanesljivosti enakopravne vrednosti. Žal je obsegla samo ozko področje umetnostno- zgodovinske problematike in ni mogla zajeti umetnine v vsej formalni 17 B. B e r e n s o n , Metodo e Attribuzioni, Firenze 1947. 813 in vsebinsko celoti in je Berenson končno bil prisiljen popustiti umet­ nostni intuiciji, proti kateri se j e kot dvomljivi sotrudnici izvedenstva v najgloblji osnovi boril.1 8 Tako opremljena zgodovinarska smer v umetnostni zgodovini je dala trajne rezultate in ustvarila naši stroki nenadomestljive podlage. Morelli-Berensonovo izvedenstvo, ki je najvažnejše oporišče kritičnega dela V umetnostnih »arhivih«, muzejih in galerijah, si j e ustvarilo s sodelovanjem prirodoslovnih in tehničnih strok nove še bolj zanesljive poimočke za ugotavljanje avtorstva, pristnosti in dokumentaričnosti svojih objektov.1 9 Po zgledu zgodovinske znanosti pa je tudi ona spo1- znala enega svojih glavnih ciljev, ki naj ji brez spekulativne primesi ustvari soliden delovni temelj, v izdajah kritično ugotovljenih in ko­ mentiranih virov, kakor so pisani viri za umetnost, izdaje umetniških risb in podobnega, s procesom umetniškega snovanja intimno poveza­ nega gradiva, izdajanje umetnostnih topografij, monografij, kritično dognanih biografij, muzejskih in galerijskih katalogov, sistematične izdaje spomenikov grafične in miniaturne umetnosti itd. v neštetih še možnih smereh. Tu se je nakopičilo danes že kar nepregledno kri^ tično pretreseno in umetnostno' zgodovinsko opredeljeno' gradivo1, ki olajšuje reševanje umetnostno zgodovinskih nalog v precejšnji meri tudi brez direktnega stika s spomeniki samimi. Zgodovinarsko razpoloženje j e narekovalo tej smeri tudi sistema­ tično skrb za ohranjevanje dokumentaričnega, nepotvorjenega stanja spomenikov in situ, raztresenih brez strokovnega nadzorstva po vsem svetu. Zato ni naključje, da sta dva glavna zastopnika »dunajske šole«, A. Riegl in Maks Dvorak postala prava apostola sodobnega varstva spomenikov, uveljavljajoč na tem področju edino znanstveno opravi­ čena načela nepotvorjenega ohranjevanja zgodovinskih spomenikov po načelu »ohranjevati, ne obnavljati«.20 Tudi dejansko j e »dunajska šola« izpovedala svojo vero v važnost najožjega sotrudništva z zgodovino z najpomembnejšim dosedanjim poskusom umetnostno zgodovinske metode, ki ga je v naslonu na Bern- 18 B. B e r e n s o n , o.e., str.53: »... i l v a l o r e d e l l e p r o v e p i ù p r o s s i m e a l l a m e c c a n i c i t à ê i n v e r s a m e n t e p r o p o r z i o n a l e a l l a g r a n d e z z a d e l l ' a r t i s t a . Il senso della qualità e indubbiamente il requisito per eccelenza di chi voglia divenire intenditore.« — Str. 129: »In- fatti un problema come quello che ho cercato di risolvere, non si può trattare solo per via di dialettica e di assaggi. Bisogna che sia esperimentato e vissuto, provato e sentito.« — Str. 143: »Ma, d'altronde, ne l'archeologia ne processi dialettici di sorta hanno forza quanto basti per arrivare a dirci se si tratti di un'opera autografa di chi a creato la composizione, o solo di una diligente versione della sua bottega. E solo deve soccorrerci l'esperienza intendendosi il senso d'i trovarsi in presenza d'una determinata personalità artistica; senso che solo proviene da una lunga, intima consuetudine con essa . . . Alla fine noi ci troviamo nuovamente costretti a rifugiarci nel nostro ,senso del Botticelli'.« 19 R. M a n c i a , L'esame scientifico delle opere d'arte ed il loro restauro, 1936 in 1944. — A. B u r o u g h s , Art criticism from a laboratory, 1938. 20 Al. R i e g l , Der moderne Denkmalkultus, sein Wesen und seine Ent- stehung, Dunaj 1903. — M. D v o r a k , Katechismus der Denkmalpflege, Dunaj 1916. 814 heimovo zgodovinsko metodo uresničil H. Tietze.2 1 Če dodamo še, da je bil M. Dvorak po svoji osnovni znanstveni izobrazbi zgodovinar, se zdi, da smo najožjo zvezo obeh strok zadostno označili. V nekrologu A. Rieglu je M. Dvorak cilj dunajske šole jasno opre­ delil: »Sollte jedoch die Kunstgeschichte aufhören, die Domäne der spekulativen Willkür zu sein, mussten einerseits die Denkmäler nach den Grundsätzen der modernen historischen Kritik untersucht und bestimmt werden, a n d e r s e i t s m u s s t e m a n l e r n e n , d i e E n t - w i c k l u n g s p r o b l e m e d e r K u n s t h i s t o r i s c h z u b e h ä n ­ d e 1 n.« Zagovornik revizije K. M. Swoboda priznava sicer, da so bile po tej poti obdelane zgodovinsko-filološko neumetnostne lastnosti umetnin, strinja pa se z zastopniki »nove dunajske šole«, da je treba izkoristiti sorodna prizadevanja drugih znanstvenih strok in razviti metodo, ki bo zajela končno z največjo možno znanstveno eksaktnostjo umetnino tudi v njenih posebnih estetskih kvalitetah.2 3 To prizadevanje je formuliral eden vodilnih predstavnikov »nove dunajske šole«, kjer sta se končno združili Dvorâkova in Strzygo-w- skega smer, ki sta. bili spočetka ostro nasprotni, H. Sedlmayr, v razpravi Zu einer strengen Kunstwissenschaft.24 Zastopniki nove smeri izhajajo iz prepričanja, da je bila revizija »prve umetnostne vede«, kakor oni imenujejo delo svojih prednikov, nujno potrebna; opravljeno je res ogromno delo umetnostno zgodovinskega opredeljevanja gradiva, ki nujno opravičuje željo, da se metoda izpopolni z upoštevanjem vseh za to porabnih pridobitev sodobne znanosti tako, da bo zajela umet­ nino tudi v njenem estetskem bistvu in ne samo v njenem materialnem videzu. Dopušča se celo misel, da je izgraditev sistema jasnih pojmov in metodoloških prijemov na tej stopnji celo važnejša od eksaktno zgodovinarskih prizadevanj, ki bi mogla začasno stopiti celo v ozadje pred umetnostno vedo, samo da se utre pot »drugi umetnostni vedi«. Temelj pa naj ostane tudi naprej največja možna znanstvena eksakt- nost, .ker se bomo samo tako izognili Karibdi neznanstvene spekula- tivnosti. i. Pot slovenske umetnostne zgodovine Slovenska umetnostna zgodovina se je rodila leta 1920, ko je bila na univerzi v Ljubljani ustanovljena stolica za umetnostno zgodovino. V njej je našla svoje metodološko in sistematično oporišče; v domo'- znanski smeri pa je njeno prizadevanje uspešno dopolnjeval nekoliko starejši, leta 1913 ustanovljeni Spomeniški urad. V sodelovanju obeh se razvija sedaj že troje desetletij ta stroka med nami. Postala je važen faktor našega kulturnega napredka in si je priborila ugled tudi v znan­ stvenem svetu. Slovenska umetnostna zgodovina kot znanstvena stroka 21 H. T i e t z e , - D i e Methode der Kunstgeschichte, Leipzig 1913. 22 Mitteil, der k. k. Zentralkom. für Erforschung und Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, 3. v. IV (1905), str. 260. 23 Neue Aufgaben der Kunstgeschichte, Dunaj 1935, str. 19—21. 24 Kunstwissenschaftliche Forschungen I, Berlin 1931, str. 7—32. 815 se opira na načela in izročila »dunajske šole«. Vsi njeni dosedanji pred­ stavniki so bili gojenci Instituta za avstrijsko zgodovinsko raziskavanje al i vsaj njegove umetnostno zgodovinske stolice. Po starostni vrsti so to Dernjač (1851—1920), J. Mantuani (1860—1933), Iz. Cankar (1886) in Fr. Stele (1886). Zadnjima dvema je usoda naklonila izredao priliko, da začrtata slovenski umetnostni zgodovini prvi program. Iz dunajske šole j e črpal mnogo pobud tudi V. Mole,25 ki j e v presledkih aktivno sodeloval na ljubljanski šoli;26 Fr. Mesesnel (1894—1945) pa je bil gojenec praške šole. Značilno za tako usmerjeno slovensko umetnostno zgodovino je, da j e v domoznanski, konzervatorski in muzeološki vrsti uveljavljala zgodovinsko metodološka načela dunajske šole, v metodo­ loški in sistematski pa j e celo bistveno dopolnila repertorij dunajske šole, ker je po Iz. Cankarju uresničila dva njena glavna deziderata, stilsko raziskovalno metodo s Sistematiko stila (Uvod v umevanje li­ kovne umetnosti) in sistem zapadnoevropske umetnostne zgodovine do­ sledno prikazane kot zgodovina stila v Zgodovini zapadnoevropske umetnosti. Spomeniški urad pa se j e po pobudi velikega mojstra spo­ meniškega varstva M. Dvorâka usmeril v raziskavanje srednjeveškega slikarstva in dosegel tudi v svetu priznane uspehe. Povezava z zgodo­ vino v smislu dunajske šole j e ostala; posebna važnost se je polagala na pomožne vede. V zatišju, ki se je že pogosto pojavilo v naši kulturni zgodovini, je naša umetnostna zgodovina razvila svojo metodo in prizadevanje de­ loma celo po lastnem repertori ju; ker j e bila osredotočena na ožjo, sebi najbližjoi problematiko in osnovno sistematiko in metodologijo, je klic po reviziji v njej le slabo odmeval, saj še svojih posebnih nalog ni sproti zmagovala. Po osvobodilni borbi pa se je, kakor smo v uvodu ugotovili, želja po reviziji, tokrat načelni z ozirom na metodo zgodo­ vinskega materializma in deloma tudi v smislu razširitve njenega doslej zapadnoevropskega obzorja, mnogo odločneje oglasila. Tako j e prišel čas, da končno tudi mi premislimo, v katerem oziru bi bila revizija dosedanje smeri potrebna, pa tudi koristna. Izven diskusije je vprašanje podreditve naše stroke kot z g o d o ­ v i n e splošnim sodobnim načelom zgodovinske znanosti, ki so se pri nas po osvoboditvi uveljavila. Izven diskusije j e tudi, da more biti prvi in glavni cilj naše stroke vzgoja strokovnih moči za umetnostno upravno in umetnostno zgodovinsko vzgojno področje. Predvsem j e to široko polje spomeniškega varstva in umetnostnih zbirk, galerij, mu­ zejev, kabinetov, kartotek in arhivov. V drugi vrsti j e vzgoja kadrov za pouk umetnostne zgodovine na visokih, srednjih, umetniških in umetnoobrtnih šolah. V tretji končno pa vzgoja ustreznih moči za upravno in nadzorno službo v zvezi s prvima dvema. Čeprav j e stopnja in kakovost znanja pri njih lahko zelo različna, je nedvomno vseeno, 25 Umetnost Njeno obličje in izraz, Ljubljana 1941. 2" Fr. S t e l e , Na razpotju prve generacije slovenske umetnostne zgodo­ vine, ZUZ XIII (1936), 95—102. — O Molétovi vlogi v poljski umetnostni zgo­ dovini glej A. B o c h n a k , Zarys dziejów polskiej historii sztuki, Krakow 1948, 37—38. 816 da visi potrebujejo predvsem trdno, na eksaktno raziskovalno metodo oprto znanje, ki jim ga more dati samo historična šola. Ostaja pa odprto drugo, recimo za vsakdanjo potrebo našega bujno razvitega umetnostno kulturnega življenja važnejše vprašanje, kje za­ sidrali temelje naše umetnostne vzgoje in politike. Bo sili razmer je namreč naša umetnostna zgodovina zavzela v javnem življenju položaj, k i bi si ga, če ne bi bila izredno kulturno aktivna, niti ne smela lastiti. Javnost si je namreč ustvarila mnenje, da j e umetnostni zgodovinar že kar po sebi nekak arbiter v umetnostnih vprašanjih, kritik in vzgo­ jitelj javnega mnenja. Odtod tudi še danes trajajoči žolčni odpor umetnikov proti umetnostni zgodovini kot dozdevni diktatorki v umet­ nostnem življenju. Pozabljajo pa pri tem, da se v tej smeri umetnostni zgodovinarji nismo uveljavljali kot zgodovinarji, ampak samo kot ljudje, ki se tudi kot zgodovinarji nočejo ograditi od življenja, ki imajo do umetnosti globlje razmerje in ki jim kot ljudem sodobnosti tudi ni mogoče odrekati pravice, da izrazijo svoj nazor. Ta zadeva bi bila čisto enostavna in prav nič nenormalna, če bi Slovenci prav do najnovejšega časa ne bili pogrešali zadosti orientiranega stanu kritikov in umetnostnih poročevalcev, ki bi bili zmožni zadovoljivo vršiti ta posel. To so umetnostni zgodovinarji vsaj deloma nadomestili. Druga težava je še danes v tem, da j e med nami mnogo ljudi, ki čutijo potrebo p o globlji umetnostni izobrazbi ali jih poklic celo sili, da si j o pridobijo, kakor vedo in znajo, zaenkrat pa ni možnosti, da bi šli ponjo v svet. Tako naj bi zopet umetnostni zgodovinar tem številnim ljudem ne posredoval samo zgodovinskega znanja, ampak tudi posebni, nezgodovinarski nauk o umetnosti, poglavja iz estetike, umetniške psi­ hologije in umetnostne biologije in morfologije —, naloge torej, ki j ih povprečni umetnostni zgodovinar ne potrebuje obvladati. Tu pa smo pri točki, kjer se izrazito1 kaže neizgrajenost in pomanjkljivost našega znanstvenega in vzgojnega repertorija. Mi namreč nimamo lastne splošne in specialne umetnostne vede, ki se v zunanjem svetu v zadnjih desetletjih uspešno razvija, katere najmanjši sektor samo pa služi tudi umetnostni zgodovini kot pomožna stroka. Ne rečem, da bi se filo­ zofsko razpoložen umetnostni zgodovinar podobno Šmitu, P. Franklu, H. Liitzelerju ne mogel razviti v zastopnike te stroke, vem pa, da je gotovo, da moramo v doglednem času razviti tudi to stroko, če nočemo, da bo naša umetnostna publicistika, kritika in politika šepala še naprej . Po povedanem se nam zdi položaj umetnostne zgodovine v krogu naše znanosti dokaj jasen, jasne so tudi bližnje naloge, ki j ih ima, od njih pa nujno zavisi tudi vprašanje njene najbolj ustrezne metode, ki more biti samo eksaktna ali spekulativna. Spekulativna umetnostna zgodovina j e aktualna v sistematično usmerjeni vrsti splošne umetnostne zgodovine, ki za naše ozke slo­ venske razmere prihaja v poštev predvsem kot pomožna vrsta, ker tudi ožje usmerjena umetnostna zgodovina izgubi sigurna tla, če j i manjka širokih pogledov splošnega značaja. Se bolj prihaja spekulativna vrsta v poštev pri splošni umetnostni vedi, ki j o bo treba, kakor smo poka- 5 2 817 zali, pri nas šele ustvariti, za nas pa ostane važen samo razmeroma majhen njen sektor. Kakor vsako kulturno prizadevanje, če hoče biti življensko upra­ vičeno, mora tudi umetnostna zgodovina služiti predvsem našemu zgo­ dovinskemu in kuliturnotvornemu samospoznanju, biti mora kratko domoznanska veda, ki ne bo toliko s filozofsko spekulacijo kolikor z eksaktnimi dognanji bogatila domačo znanost, tako da bo' po njeni posebni metodi opredeljeni material poraben za ostale družbeno zgo­ dovinske in sistematske vede in bodo mogle zanesljivo graditi na njem. Njena metoda mora biti sposobna, da stilsko, zgodovinsko in ikono>- grafsko ugotovi o spomeniku vse, kar o njem eksaktna znanost lahko pove. Pri tem pa mora kot pomožne vede upoštevati splošno in narodno zgodovino, arheologijo in etnografijo, kolikor tudi te za svoje namene opredeljujejo umetnostne spomenike. Če se namreč ozremo na njene dosedanje uspehe, moramo priznati, da je bila naša umetnostna zgodovina pogosto na uslugo raznim po­ trebam našega kulturnega življenja, ki so sicer lahko osebne zadeve njenih predstavnikov, ne pa nje same kot stroke z jasno očrtanim lastnim ciljem. Pri tem je pogosto trpel njen glavni cilj. umetnostno zgodovinsko opredeljevanje domačega spomeniškega gradiva, ki je za dolgo dobo še njena nedvomna prva naloga. Spredaj smo že podčrtali nekaj njenih vidnih uspehov, toda to je šele najmanjši del tega, kar se od nje pričakuje. Saj niti umetnostno zgodovinske topografije še nismo uresničili! J. Strzygowski2 7 je jasneje kakor Seldinayr s konceptom dveh umetnostnih ved razdelil posel idealno dognane umetnostne zgodovine na tri stopnje. Prva j e opredelitev gradiva, spomeniška veda; druga je opredelitev bistva, sistematika, ki naj z besedami izrazi umetnostno predstavo; tretja pa je razvojna opredelitev, ki pomeni šele pravo, poglobljeno umetnostno zgodovinsko opredelitev po prvih dveh pri­ pravljenega gradiva. Za prvo teh stopenj niti ni potrebno intimnejše razmerje do likovne umetnosti, ker se krije s kritično zgodovinsko in filološko metodo. Pri nas so zaenkrat dane samo omejene možnosti za tako kompleksno pojmovano splošno* umetnostno zgodovino, posebno kolikor je ta domoznanski umetnostni zgodovini potrebna kot okvirna stroka. Ko pa gre za s l o v e n s k o umetnostno zgodovino, ki je komaj načela šele prvo, materialno osnovno stopnjo kompleksno usmerjene znanosti, se nam zdi potrebno, da se za bližnjo bodočnost še bolj osre­ dotoči na svoje prvenstveno, zgodovinsko področje in mu ostane zvesta v smislu dediščine dunajske šole. Tej nalogi pa bo kos samo v najožjem naslonu na splošno in narodno zgodovino in njene osnovne pomožne stroke. Ce bi se uresničilo to tesno sodelovanje, mislim, da bi bilo to naj­ lepše zadoščenje tudi slavljencu, ki mu je v počastitev namenjen ta zbornik, saj sva oba sprejela znanstvene osnove v Institutu, kjer sta se zgodovinska metoda in umetnostna zgodovina idealno izpopolnjevali. 27 Kunde, Wesen, Entwicklung, Dunaj 1922, str. 9—91 818 HISTOIRE DE L'ART - SCIENCE HISTORIQUE R é s u m é L'auteur constate que, après la première guerre mondiale, l'histoire de 1 art comme tant d'autres sciences humaines subissait elle aussi une crise aiguë. L'histoire de l'art slovène qui n'était, en ce temps-là, qu'à ses débuts et qui se développait dans une ambiance abritée, n'en fut pas encore touchée. Après la deuxième guerre mondiale cependant, lorsque toutes les sciences en Yougo- slavie prirent une orientation nouvelle conforme aux principes du matéria- lisme historique et de la méthode scientifique dialectique, l'histoire de l'art, étant une science essentiellement idéaliste, ne put plus échapper à cette crise. Après avoir relevé les côtés positifs dans l'évolution de l'histoire de l'art en tant que domaine scientifique autonome, l'auteur arrive à la conclusion que le maximum de précision vers laquelle doit aspirer toute science digne de se nom, ne fut atteint par l'histoire de l'art qu'aux moments où elle se rendait compte de n'être qu'une science historique, et se servait des méthodes exactes de la recherche historique enseignées dans les deux centres les plus importants d'études historiques de la deuxième moitié du XIXe siècle, l'École des Chartes à Paris et l'Institut für österreichische Geschichtsforschung à Vienne. Les collaborateurs de cet Institut, Fr. Wickhoff, Al. Riegl et M. Dvorak, y créèrent l'école dite « viennoise » qui représente le plus haut degré d'exactitude méthodique et d'émancipation de l'histoire de l'art en tant que branche autonome de science. L'école d'histoire de l'art de l'Université de Ljubljana fondée en 1920 s'est développée sur les bases jetées par cette école viennoise. L'évolution générale de cette branche dans le monde entier exige elle aussi une révision de l'orientation valable jusqu'à ces derniers temps. Il est significatif qu'après la mort de Dvoïâk, l'école viennoise elle-même n'a pu éviter cette révision. L'art lui-même ne saurait dominer l'esprit et le sentiment de son temps, il ne peut que le réfléchir ; par conséquent son histoire non plus ne peut devenir une science centrale ainsi que certains l'ont voulu, mais est tenue de répondre, elle aussi, aux problèmes posés par son époque. Ayant compris que la méthode exacte, d'ailleurs digne de considération, ait perdu de vue l'œuvre d'art en tant que création artistique et donnée esthétique, on saura mesurer l'importance d'une révision de cette méthode. C'est pourquoi il est nécessaire que la «nouvelle école viennoise» profite de toutes les acqui- sitions des domaines voisins et devienne une histoire de l'art complexe, basée sur la science de l'art. Selon l'opinion de l'auteur cependant, cette histoire de l'art complexe perdrait beaucoup en rejetant l'exactitude historique déjà acquise. Quant au problème spécial de l'histoire de l'art slovène, l'auteur considère qu'elle non plus ne peut éviter les problèmes fondamentaux de l'histoire de l'art générale et de la science de l'art, et que toutefois sa tâche est plus limitée et plus concrète que celle de l'histoire de l'art systématique spéculative. Il faudrait qu'elle serve surtout à la connaissance du patrimoine historique et culturel slovène ; son apport à la science du pays natal ne con- sistera pas tant en œuvres de spéculation philosophique qu'en constatations exactes. C'est ainsi que le matériel déterminé par sa méthode particulière pourra servir de base solide aux autres sciences sociales, historiques et systé- matiques. 819 Ru d o l f B i ć a n i ć E K O N O M S K A P O V I J E S T M E D J U E K O N O M S K I M I H I S T O R I J S K I M N A U K A M A Pitanje mjesta ekonomske povijesti među ekonomskim, i histo­ rijskim naukama veoma j e kontroverzno.1 Oko njega postoji čest spor među čistim historičarima s jedne strane i ekonomistima s druge strane. Ali i među samim historičarima ima velike razlike u gledanju na ekonomsku povijest i njezin predmet i sadržaj. A također i među ekonomistima postoje znatne razlike u shvaćanju zadataka, predmeta i opsega ekonomske povijesti. Možda je u tim sporovima razlog, da se ekonomska povijest relativno kasno osamostalila kao posebna nauka (ma da su se njome bavili povjesnici od Tukidida i ekonomisti od Smitha), a još kasnije je dobila svoje priznanje kao poseban predmet u sveučilišnoj nastavi.2 I Kada kažemo, da ekonomske nauke pripadaju među historijske nauke, onda) time mislimo reći, da one izučavaju ljudsku aktivnost u društvu, i tako podvlačimo razliku između prarodnih nauka, koje izučavaju odnose čovjeka prema prirodi, i društvenih nauka, koje se bave odnosima između ljudi u društvu.3 Po svom su predmetu ekonomske nauke omeđene napose time, što se one bave- odnosima, koji nastajaju između ljudi u društvenom pro­ cesu materijalne reprodukcije, tj. u ekonomskoj bazi društvene egzi­ stencije. U tome se slažu mnogi historičari. Ali čim se prijeđe na opseg tog predmeta i na metode, odmah se pojavljuju sve veće razlike. 1 Nije namjera ovog napisa, da raspravlja pitanje ekonomske povijesti sa širokog stajališta filozofije povijesti, nego da izloži nekoliko konkretnih problema u vezi sa radom na ekonomskoj povijesti. 2 Prva je katedra za ekonomsku povijest osnovana na Harvard sveuči­ lištu (USA) za W. J. Ashleva 1892. godine. Kod nas ekonomska se povijest predaje samo na ekonomskim fakultetima. Na filozofskim fakultetima nije ona još dobila svoje građansko pravo. 3 O tome, zašto je politička ekonomija historijska nauka, vidi intere­ santna razmatranja profesora B. N o g a r o : »La méthode de l'économie poli­ tique«, Paris 1950. 820 Dok se po jednim historičarima ekonomska povijest treba da ogra­ niči samo na masovne pojave, koje pretstavljaju kolektivno djelovanje (Lamprecht), drugi smatraju područjem ekonomske povijesti samo po­ jave, koja se mogu kvantitativno mjeriti (Clapham), a treći opet isklju­ čuju svako djelovanje na kratak rok i traže, da se ekonomska povijest bavi samo pojavama društvene dinamike na dug rok (Fourastié).4 Time se, naravno, suzuje ekonomska povijest na odviše ograničen opseg, i isključuju mnoge pojave ekonomske aktivnosti. Zato smatramo potrebnim ostati kod toga, da ekonomska povijest treba da proučava sve odnose između ljudi, koji nastaju u vezi s njihovom aktivnosti u procesu materijalne reprodukcije. Tako iz ekonomske povijesti odmah isključujemo svu ljudsku dje­ latnost, koja se odnosi na društvenu nadgradnju, političku, pravnu, umjetničku, religioznu, itd., ukoliko one ne utječu na materijalnu pro­ izvodnju. A ukoliko postoji obostran utjecaj, ekonomska povijest treba da ustanovi, do koje je mjere ta j međusobni utjecaj vezan neposredno o materijalnu podlogu, te da prepusti dalje izučavanje tih pojava drugim historijskim naukama. Priznavajući relativnu samostalnost djelovanja ekonomike u dru­ štvenoj nadgradnji, ne mažemo se složiti s time, da historiju dijelimo na političku i kulturnu, pa da — uz povijest državnih institucija, reli­ gije, prava, itd. — ekonomsku povijest smatramo jednim dijelom te povijesti, nazivajući j e povijest materijalne kulture. Kod ekonomske povijesti radi se o mnogo važnijoj stvari, t j . o izučavanju materijalne baze egzistencije društva. Ta materijalna baza igra u konačnoj liniji osnovnu ulogu i u određenju drugih pojava — kako t o Engels kaže u poznatom pismu Kugelmannu. To je temeljni kamen marksističke koncepcije povijesti. Ali to je tek temeljni kamen, od koga se — moramo priznati — nije pošlo mnogo dalje. Iza njega treba tek graditi čitavu zgradu povijesnog izučavanja. Upravo čitava daljnja težina povijesnog izučavanja polazi od toga, da se utvrdi, kako je duga ta konačna linija, koliko je ona jaka, kako intenzivno utječe na ekonomske pojave, i u koje vrijeme; da li jakost ekonomskog utjecaja opada ili se pojačava, da li se konačna linija produžuje ili skraćuje, jednom riječi, koliko je ona uopće konačna, t j . koliko se 'ne pojavljuju nove ekonomske snage, koje prevladavaju, mijenjaju ili uklanjaju djelovanje poznatih snaga. Ima proizvodnih snaga, koje djeluju na veoma duge rokove, a ima i takvih, kojih se efekat osjeća tek nakon dugog vremena. Ima ih, naprotiv, koje su veoma kratkog vijeka i trajanja, i izazivlju brz efekat. Na primjer, krčenje šuma j e ekonomska aktivnost, koja — kad je jednom izvršena — ima veoma dugoročno djelovanje na razvoj agrara. Unovčenje posječene šume u vrlo kratkom vremenu donosi vlasniku koristi, koje je trebalo iščekivati bar jedno stoljeće-. 4 Vidi J. F o u r a s t i é : »Histoire économique< (IXe congrès international des sciences historiques, Paris 1950, str. 220). 821 A što da kažemo o tako složenom procesu, kao što je dinamika moderne klasne borbe s cikličkim izmjenama relativno kratke revolu­ cionarne i duže kontrarevolucionarne situacije. Ne samo da ta ciklič- nost nije izučena u mnogim zemljama, nego nije ni pokušano da se ispita u kakvoj j e vezi s cikličnim pojavama ekonomske dinamike.5 A kada pomislimo, koliko je u društvu složeno djelovanje različitih proizvodnih snaga i koliko je u toj njihovoj složenosti rezultanta nji­ hova djelovanja kompleksna, onda vidimo, kako je težak zadatak ekonomske povijesti, i onda kada stoji čvrsto na stajalištu, da eko­ nomsko zbivanje određuje u krajnoj liniji sve ostalo društveno zbi­ vanje. Ima, zapravo, vrlo malo historijskih djela, koja nam daju od­ ređen odgovor o djelovanju ove povezanosti »u krajnjoj liniji« na način, kako to čine na pr. egzaktne nauke. Ali.to je više pitanje metode nego principa. Kada bude sakupljeno dovoljno činjenica i taj kom­ pleksni materijal prorađen, tako da bude moguće ustanoviti njihovu unutrašnju vezu, onda će vrlo vjerojatno biti moguće pomoću eko­ nomske povijesti veoma obogatiti naučnu spoznaju i sve više riješiti mnoga historijska pitanja, koja su ostala otvorena. II Poznate su borbe među građanskim ekonomistima koje su upravo kod ekonomske povijesti najjače došle do izražaja. Velika borba o metodi u polovici XIX. stoljeća između čiste klasične škole i starije historičke škole, koja joj je predbacivala da radi samo s logičkom (deduktivnom) metodom, t j . e teorijom bez historije (gescbichtslose Wirtschaftstheorie), dovela je stariju historijsku školu do naglašavanja čisto deskriptivnih metoda u ekonomici, koje su se — držimo s ne- pravom — nazvale historijske metode. U daljoj razvojnoj liniji sličan se sukob produžuje krajem XIX. sto­ ljeća u t. zv. malom sukobu o> metodi u ekonomskim nankama, između subjektivističke škole (neoklasičke, osobito Mengera) i novije histo­ rijske škole (osobito Schmollera). Toj se školi s pravom predbacuje, da j e ekonomsku povijest svela na deskriptivno obrađivanje historije po­ jedinih ekonomskih instituta, bez potrebnog teoretskog produbljavanja. Taj se prigovor u sličnom smislu može pripisati i institucionalnoj školi Amerikanca Veblena, koji također, kao i novohistoričari, obrađuje ekonomiku bez mnogo obaziranja na teoriju. Tom se gledanju podliježe kadikad i kod nas; smatra se, da se može — čak i s gledišta historijskog materijalizma — zadovoljiti s time, da se ekonomskoj povijesti dade zadatak, da objašnjava bazu zbivanja u društvenoj nadgradnji na taj način, da se opišu fakta i pojave eko­ nomskog života. Zbog toga se kadikad smatra, da je ekonomska povijest suvišna i nepotrebna kao samostalna лаиспа disciplina. 5 O takvim pojavama u ruskoj povijesti vidi naše kritičke primjedbe u »Historijskom zborniku« (Zagreb 1950), god. III., str. 314. 822 Sukob ekonomista se na početku ovog vijeka nastavlja u sukobu između tzv. teoretičara (Sombart, Inama Sternegg, Bücher) i historičara (Dopsch, Pirenne), ili opet u sukobu između sistematičara i institucio- nalista." Ovi smatraju suvišnim šematiziranjem, kada se nastoji objas­ niti povijesna zbivanja pomoću ekonomske teorije. A prvi drže, da je potrebno produbljavanje i uopćavanje ekonomskih pojava putem izu­ čavanja teorije, bez koje je izučavanje ekonomike sklizanje po povr­ šini pojava. U tom su osjetljivom sukobu i historičari i ekonomisti podložni obostranim kritikama. W. Sombart predbacuje H. Pirennu, da govori o fazama razvoja kapitalizma, a da nema jasan pojam o tome, sto je kapitalizam. Clapham opet prigovara Sombartu. da nije historičar u pravom smislu, a niti ekonomist u pravom smislu. On odviše izolira, da bi bio dobar (historičar, a odviše priča, da bi bio dobar ekonomist. Tako ga oba tabora napadaju.7 Sukob se produžuje i do današnjih daiia, kada u poslijeratnoj građanskoj ekonomici dobiva lik razlike između sintetičara (Colin Clark, S. Kuznets) i empirista (Fabricant, Mitchell). Prvi polaze od lakata na naučnu konstrukciju, smatrajući da se neki društveni eko­ nomski odnos može shvatiti samo u sklopu cjeline ekonomskog zbi­ vanja.3 Drugima je najjače oružje analiza prošlih ekonomskih pojava bez pokušaja pravljenja sinteze, koja bi obuhvatila čitavo ekonomsko zbivanje u nekom društvu. Sukob logičke i historijske metode riješila je marksistička eko­ nomska nauka ističući da logička metoda ustvari nije ništa drugo nego historijska metoda, samo bez historijske prevlake i bez slučajnosti, koje smućuju0 (Engels). Ali ipak je i kod marksističkih historičara sukob oko ekonomske povijesti bio vrlo jak. On se iskristalizirao u kontroverzi oko djelo­ vanja ekonomskog faktora na društvenu nadgradnju. Dovoljno je spomenuti, za ranije vrijeme, sukob između monista i pluralista o značaju ekonomskog faktora u povijesti, zatim ekonomizam Bernsteina i oportunizam Cunowa (»Die Geschichte hat immer Recht«), pa onda mehanicistička shvatanja Buharina o razvoju proizvodnih snaga. No najpoznatiji i najveći opseg imao je spor u Sovjetskom savezu, u vezi s padom škole M. N. Pokrovskoga, optuženog zbog ekonomskog determinizma. A čini se, da. niti njegovi kritičari Družinin, Tarle i drugi nisu još nacistu, koliko smiju priznati ulogu objektivnog eko­ nomskog zbivanja. Staljinistička teleološka »logificatio post festum« e O sukobu vidi S o m b a r t : »Der moderne Kapitalismus«, L, 1, 54. 7 Sir J. H. Clapham and the empirical reaction in economic history, Jour­ nal of economic history, 1951, broj 2, str. 148 ss. 8 Pour imaginer un rapport il faut concevoir un ensemble, Nogaro, op. cit., str. 66. 9 O logičkoj i historiskoj metodi vidi najnovije kod K г a j g h e r : »O politični ekonomiji v prehodnem razdobju«, Ekonomska revija, 1, 19^0. 823 čini iz povijesne nauke slugu političke taktike. Oportunističko oprav­ danje svakog političkog poteza time, da j e bio opravdan u danim prilikama i u danom momentu, vrši pod imenom dijalektike vulgarnu apol'ogetiku, koja onemogućuje svaki kritički naučni rad. Da ti sporovi o ekonomskoj povijesti nisu dovršeni pokazuju nam česti napadaji na pisce ekonomske povijesti u SSSR, kao i konfesije, kojima se omi izlažu od vremena do vremena. III Ekonomska teorija, dakle, metodom apstrakcije iz historijskih zbi­ vanja dobiva od slučajnosti očišćene generalizacije trajnih, identičnih, ponovljenih pravilnih uzročnih veza. Ona nam je potrebna da shva­ timo ekonomske pojave. Ona j e još u većoj mjeri potrebna da shvatimo vrlo složenu dijalektičku povezanost između zbivanja u ekonomskoj bazi društva i pojava u društvenoj nadgradnji. Iz toga izvlačimo nužan zaključak, da ekonomski historičar mora biti ekonomist. Ekonomska povijest po našem mišljenju nije historijska nauka u užem smislu; ona je ekonomska nauka, koja ispituje unutrašnje uzročne veze, t j . djelovanje ekonomskih zakona. Ona se ne iscrpljuje u političkoj ekonomiji, nauci koja traži upravo ekonomske zakone. Ona ima svoju posebnu egzistenciju u tome, što ispituje, kako se u stvarnosti manifestiraju ekonomski zakoni u složenom djelovanju manjih i većih slučajnosti. Između njih nije samo razlika u stupnju apstrakcije, nego i u drugim momentima, kao što j e vremensko ogra­ ničenje, ispitivanja specifičnosti i slučajnosti, historijska sinteza, itd. Historičar je učitelj ekonomista prije svega po pripremanju ma­ terijala, provjeravanju i sabiranju fakata. Bez historije nema teorije. Ali ekonomist ne analizira samo dokumente i historijsku građu, nego iz njih izvlači zaključke o konkretnim pojavama ekonomskih katego­ rija u ukupnosti svih suprotnosti historijskog zbivanja. A da to može postići treba da poznaje i prati razvoj tih kategorija u materijalnom procesu reprodukcije u čitavom njihovom vlastitom razvojnom slijedu, a ne tek da ih dodaje kao ilustraciju i objašnjenje pojedinim doga­ đajima ili epohama u društvenoj nadgradnji. A kako »bez historije nema' teorije«, to ekonomski historičar ujedno pruža političkoj ekonomiji građu za ispitivanje novih ekonom­ skih zakonitosti i pojava novih ekonomskih zakona, na osnovu kojih se može steći sud o kvalitativnim promjenama u društvu. Uzrečicu, da ekonomski historičar mora biti historičar, a da pri tome ne smije prestati biti ekonomist, mi bismo okrenuli, da on mora biti ekonomist, a da pri tome ne smije prestati biti historičar. Razlika je u akcentu, koji stavljamo na ekonomiju, na ekonomske metode i na ispitivanje ekonomskih zakonitosti. 824 IV Ekonomska se povijest, na koncu, odlikuje po svojoj metodi. Ona ima mogućnost da postigne stupanj najegzaktnije društvene nauke. Upravo zato, što radi s odnosima, koji se tiču materijalnog proizvod­ nog procesa, dakle s materijalom relativno najlakše podložnom mje­ renju, ona j e kadra da se približi egzaktnim naukama. Materijal, kojim ona raspolaže, j e najsiroviji, najjednostavniji, i i zato najlakše mjeren. Lakše j e kvantitativno odrediti, na рг., proiz­ vodnju srebra u Peruu u XVI. stoljeću, nego odvagnuti mnogobrojne složene faktore objektivnog i subjektivnog karaktera, koje su opre­ dijelile Filipa II. da se odluči na rat protiv Elizabete. Ekonomska povijest, prema tome, može razviti metode istraživanja, kojima se služe ekonomske nauke. To' ' nisu samo deskripcija i usta­ novljenje kauzaliteta, nego i primjena zakona slučaja, zakona velikog broja i statističkih zakona uopće. Ekonomska povijest nam ne mora dati samo odgovor na pitanje tko, što, kada, gdje, zbog čega, kome se što dogodilo. Građanska eko­ nomska povijest od nje traži odgovore na pitanja, koliko, kako veliko, kolik j e dio cjeline zahvaćen, kako je dugo trajalo u kom dijelu, kako se često ponavljalo, koliko je reprezentativno za neko društvo, koliko intenzivno. Marksistička ekonomska povijest postavlja svoja karakteristična pitanja, kao na pr. na kom stupnju razvoja proizvodnih snaga, koji proizvodni odnosi nastaju i mijenjaju se, kako i koliko, kako> djeluju na pojedine klase društva, kako se mijenjaju klasni odnosi snaga, u kom omjeru se dijeli višak produkta među klasama i grupama unutar klasa, kakav je broj i položaj neposrednih producenata, koja klasa raste, a koja pada i koliko, po broju, po snazi i po koncentraciji sred­ stava za proizvodnju, itd. Pri tome ne smijemo zaboraviti, da kvantitativno mjerenje može pasti u pogrešku, da mjereći same kvantitete previdi njihovo pre- raštavanje u drugi, novi kvalitet. Briga, da ne padne u tu pogrešku, ne smije dopustiti ekonomskom historičaru, da se dade na sklizak put mehaničke i formalne primjene metoda kvantitetnog mjerenja. ECONOMIC HISTORY AND ITS PLACE AMONG ECONOMIC AND HISTORICAL SCIENCES S u m m a r y The place of economic history in social sciences is a very controversial one. It has caused many discussions between economists themselves, and between them and the historians. Economic sciences belong to the historical sciences so far as they study activities in human society which provide the material basis of its existence. 825 But even when accepting the materialistic conception of history we still have to go a long way to determine how strong, howintensive, increasing or de- creasing in time certain economic facts are influencing events. After mentioning in short the main quarrels concerning the method between various historical and economic schools in the XIX th an XX*h cen- turies the author comes to the conclusion that these quarrels have not yet exhausted themselves as the more recent happenings in Soviet Union show. To him economic history is not a historical science in the narrower sense but an economic science examining the effects of economic laws. There is no theory without history. But the historian does not only, collect classify and analyse historical material. He in the first place tries to draw conclusions about actual changes in economic cathegories, thus giving material to the economic theory to formulate and verify new economic laws. The economic historian has to be an economist without ceasing to be a historian. Economic history as it is able to measure quantitatively material economic processes has a chance to become the most exact historical science. It can develop research methods based not only on the law of causality but also on the law of random and other statistical laws. But when applying quantitative measurement the economic historian must bear in mind that quantitative changes lead to changes in quality. 826 ZGODOVINSKI ČASOPIS VI—VII, 1952—1953 Izdaja ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO v Ljubljani Za izdajatelja d r . B o g o G r a f e n a u e r Založila DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE v Ljubljani Za založbo C i r i l V i d m a r Natisnila TRIGLAVSKA TISKARNA v Ljubljani Obseg 51% tiskovnih pol Naklada 1000 izvodov Dotiskano v juniju 1953 ZGODOVINA NARODOV FLR JUGOSLAVIJE r I. DEL: ^ Od prazgodovine do začetka XYI. stoletja "Л .J Prvi del priročnika .Zgodovina narodov FLR Jugoslavije", ki ga pripravlja od 1.1949 dalje zvezna redakcijska komisija s sodelovanjem širokega kroga najvidnejših zgodovinarjev iz vseh naših republik, bo izšel letos jeseni v slovenščini v izdaji .Državne založbe Slovenije". Prvi del bo obsegal okrog 800 strani besedila, 100 strani slik in 23 zgodovinskih zemljevidov. Knjiga, ki obravnava poleg gospodar­ ske, družbene in politične zgodovine tudi pregled zgodovine književnosti in umetnosti, je delo 34 avtorjev in predstavlja prvi rezultat kolektivnega dela našega zgodovinopisja. Drugi del priročnika (do konca XVIII. stoletja) bo izšel predvidoma v teku prihodnjega leta, t r e t j i (do leta 1918) pa v dveh do treh letih. Zagotovite si pravočasno svoj izvod in naročite knjigo .Zgodovina narodov FLR Jugoslavije" vnaprej na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE v Ljubljani, Mestni trg št. 26. Poštni predal 50 / Kramljanje o nastanku Kosovega zbornika Namen posvetiti profesorju Milku Kosu letnik Zgodovinskega časopisa ob koncu šestega desetletja njegovega življenja — torej z letnico 1952 — je bil sklenjen na odboru Zgodovin­ skega društva za Slovenijo pod predsedstvom Frana Zwitterja (seveda brez navzočnosti pod­ predsednika Milka Kosa) približno leto dni pred Kosovo šestdesetletnico. Tudi krog povab­ ljencev k sodelovanju je bil določen na podoben način, vsaj glede temeljnih stališč, koga po­ vabiti iz tujine (tu so tedaj igrala svojo vlogo še različna politična zaostrovanja ob vprašanju meja). Zunaj Slovenije smo doma vabili pač Kosove dobre znance, ki so bili z njim povezani tudi po medievističnem usmerjenju svojih raziskav. V Sloveniji so šla vabila širše — na Koso­ ve kolege s fakultete in SAZU, zlasti pa seveda na njegove učence, ki so se že uveljavljali na zgodovinskih področjih raziskovanja. Tujca sta bila le dva, šest povabljencev se nam je od­ zvalo iz Beograda in pet iz Zagreba, trideset sodelavcev je bilo iz Slovenije (natanko polovica — 15 — Kosovih učencev v kakršnikoli obliki; sem štejem namreč tudi dva — Blaznika in Zwitterja — ki sta pri njem opravljala vsaj kak diplomski izpit in pod njegovim mentorstvom dosegla doktorat). Kolikor se spominjam, sta odrekla sodelovanje le dva povabljenca (eden iz Beograda, drugi iz Ljubljane; pri drugem smo bili zaradi tega bolj presenečeni, kot pri prvem). Zborniki imajo znano nevarno lastnost, da se povabljenci radi ravnajo pač po težišču lastnega znanstvenega dela in da so spričo tega manj usmerjeni na skupno tematiko. Brez dvo­ ma se to do neke mere kaže tudi pri Kosovem zborniku. A vendar gotovo manj, kot je to obi­ čajno. Za Kosove učence je razumljivo, da smo se skušali držati čim bolj „njegove" tematike, vprašanj, ki so poglabljala njegova dotedanja raziskovanja ali uporabljala metodologijo (to­ pografijo, urbarsko raziskovanje itd.), ki jo je prav on uvajal v naše zgodovinopisje; vsaj pri Vasiliju Meliku in Ferdu Gestrinu sem sam dal misel, ali ne bi pripravila za objavo raziskav, ki sta jih oba začela še kot Kosova študenta v seminarju. Pa tudi drugi sodelavci so si skušali naj­ ti vprašanja, ki so nadaljevala Kosovo delo (npr. Dinić o vitezu Palmanu, Božić o turškem ujetniku Ludviku Kozjaku in še vrsta drugih). Odziv je bil nenavadno širok in prav to je povzročilo tudi nekaj težav z objavo. Knjiga, ki je narasla na preko 800 strani, je pomenila tudi izjemen strošek. Redakcijsko delo se je zavle­ klo do novembra 1952, bilo pa ni samo v rokah glavnega urednika, ki je imel hkrati prav tedaj tudi skrb za izdajo prve knjige Zgodovine narodov Jugoslavije; tako ni bil ves čas dovolj po­ zoren na obseg zbornika — in šele ob lomljenju je postal razviden ves „presežek" v tem pogle­ du. Seveda tedaj ni bilo mogoče več ničesar menjati in mogli smo le ugibati, kako se bo dalo vprašanje rešiti z navadno dveletno subvencijo brez bistvenega dviga cene za knjigo. Ob obračunu v Državni založbi, ko smo po njenih odstotnih predpisih računali stroške in ceno, pa smo s strani ravnatelja Cirila Vidmarja doživeli resnično mecensko gesto. S kritjem pomembnega dela stroškov iz notranjih rezerv založbe smo mogli ohraniti le nebistveno pove­ čano ceno dvojnega letnika časopisa (saj je založba res želela znižati na ta način obenem z viši­ no dohodka tudi odstotno stopnjo svojega davčnega bremena, a za nas je bilo vendarle po­ membno, da je ta denar naklonila prav Zgodovinskemu društvu za njegovo glasilo). Po mo­ jem spominu je bila prav ta gesta temelj za dolgo zelo intenzivno sodelovanje zgodovinarjev pri različnih poljudnoznanstvenih podjetjih Državne založbe, pa tudi tega, da smo se zatem še več kot dvajset let — do 1974 — držali te založbe in šele nato, v drugih časih poučeni o drugač­ nih gospodarskih računih, prešli 1975 k samozaložbi glasila. Ljubljana, december 1986 Ponatis izdaja uredništvo „Zgodovinskega časopisa", glasila Zveze zgodovinskih društev Slo­ venije. Pripravili so ga Vasilij Melik — glavni in odgovorni urednik, Janez Stergar — namest­ nik glavnega urednika in Majda Čuden — upravnica revije. Neizpremenjenemu posnetku prvotne izdaje sta dodana le spremna beseda in potiskan hrbet. V 730 izvodih je zbornik razmnožil Janez Pleško, Ljubljana.