S SKUPŠČINSKEGA POSVETA
Kakšna bo nova lokalna samouprava?
Okrog tega, še kako aktualnega vprašanja, so in bodo še tekle številne razprave. V naši občini jih je bilo že nekaj, saj je o tem pripravila že v mesecu januarju posvet Stranka demokratične prenove, več lokalnih posvetov pa je v tcm po-mladanskem času pripravila tudi Demokratska stranka in najbrže o tem teče živahna razprava tudi v drugih strankarskih vrstah. Na enem izmed prihodnjih zasedanj republiške skupščine pa bodo predmet razprave že tudi Teze za zakon o lokalni samoupravi.
O teh tezah in prvem celovitem gradivu pa so na občinskem posvetu, ki ga je sklical predsednik skupščine, 21. maja, spregovorili tako poslanci naše skupščine, člani izvršnega sveta, političnih strank in krajevnih skupnosti. Pred tem pa so poglobljen in celovit uvod v to temo prispevali pripravljalci tega aktualnega gradiva, strokovnja-ki: prof. dr. Igor Vrišer, prof. dr. Gorazd Trpin in dr. Janez Čebulj. S pojasnjevanjem in odgovori pa so sodelovali tudi v razpravi. Pri tem pa so opo-zarjali tudi na vrsto odprtih vprašanj in proble-mov, ki so vezani na življenje v naši Sloveniji.
Sam koncepl uvajanja lokalne samouprave po evrop-skem vzorcu izhaja i/ »brisanja« sedanjih občin v smislu izvajanja funkcij državne uprave, kar pomcni ostr« loče-vanje lokalnega upravljanja od državne uprave. Zakon-ske teze opozarjajo tudi na dvostopenjsko zasnovo, kar pomeni. da bi poleg temeljnih enot lokalne samouprave, nujno morali vzpostaviti tudi povezanost na višjem nivoju (pokrajine) s čimer se je potrebno izogniti državni centra-lizaciji. Model organiziranja bodočih občin, ki je zajet v tezah, predvideva 230-240 občin, na območju naše občine pa poleg osrednjega dela, ki se bo vključeval
v mcsto Ljubljana šc občinc: Dobrova. Polhot Gradec. llorjul. Brezovica, Preserje, Ig, Škofljica in Velike Laš-
če. Ob !cm modclu se pravzapruv pustavlja šc ncknj vprašanj. ki zadevajo vclikosl občin. pa njihovo ckonom-sko bazo, pa do možnosh povczovanja v pokrajinu Zasnova tc lokalnc samoupravc pa jc v veliki odviMiosfi od razreševanja drugih sistemskih vprašanj ali drugačc povcdano. potrebcn jc sočasen ali celo predčasen spre-jem zakonov, kot so: o državni upravi. o sislemizaciii v državni upravi. o upravncm poslopku. o sodncm nad-zoru. o poslopku prcd ustavnim sodiščem. o varslvn okolja in scvcda privatizacijskcm zakonu. Ncdvomnn bo prav privatizacijska zakonodaja in izvcdba dcnacinnaliza-cijc v marsičcm »krojila« uslroj novc občine v smislu bodočega premožcnja. Razpravljalci so na lo opozarjali tako v povezavi s poslopnosljo prehoda kot tudi i dclilvi-jo sedanjcga občinskega premoženja na bodoče občine !cr seveda v povczavi z bodočo občinsko lastnino kot virom dohodkov. Po evropskem vzoru jc scdaj jasni). da sc med pristojnosti novih občin uvršča zancsljivo probFc-matika prostora in dclovanjc javnih služb, sicer pa defmi-cija lokalnih zadev, ki so v pristojnosti občine. oslaja ključno vprašanje. Na posvclu je bilo slišati vrsto pobud. od tcga. da jc žc sedaj potrcbno razmišljati o sočasncm uvajanju informacijskih sistemov v poslovanju z občani. do tega, kaj bo s scdanjimi kiajcvnimi skupnoslmi na območju Mesla, za katerc se zdi. da bodo kljub organizi-ranosti v četrti, izgubile velik del vpliva na odločanjc pa ludi samoupravljanjc. saj se bodo pod vplivom pomcmb-nih mestnih zadcv dobcscdno izguhili njihovi inlcrcsi... Na posvetu pa je bilo postavljcno tudi vprašanjc ali jc takšen model občin dokončcn, odnosno kako sc organizi-rati. da bi prišli do svojc občinc (Šcnljošt). slišali pa jc bilo tudi mnenjc, da so sc ponckod žc odločali (Vnanjc Gorice) da bi bili samoslojna občina. Skratka, pol do nove lokalne samouprave ne bo lahka. pa tudi ne krafka. saj prehod v nov sislem zahteva trezno presojo in na podlagi strokovnih analiz tudi premišljen in ustvarjalen pristop ob upoštevanju najširšega interesa!