Istroromunski kromonimi 2 ABSTRACT: This article discusses the names of colours in the Is-tro-Romanian dialects of Istria. In addition to 14 chromonyms, selected terms connected with specific colours are analyzed. The vocabulary was collected over the last twenty years (the majority appears as material in the Istro-Romanian Linguistic Atlas, or IrLA). In addition to Istro-Romanian terms that the author recorded himself, forms from Istro-Romanian dictionaries and glossaries are consistently cited. • o • ^" IZVLEČEK: V prispevku so obravnavana poimenovanja barv v istro-romunskih govorih v Istri. Obdelanih je 14 kromonimov (poleg njih še nekateri pojmi, ki so na kakršen koli način povezani z določeno barvo). Besedje je bilo zbrano v zadnjih dvajsetih letih (večji del je, kot gradivo, objavljen v IrLA). Poleg istroromunskih terminov, ki jih je avtor sam zabeležil, se dosledno navajajo tudi oblike iz istroro- Z munskih slovarjev in glosarjev. h« - h« SI tà 1-5 0. Za istroromunske besede, ki smo jih sami zbrali, uporabljamo grafijo, ki smo jo sestavili za IrLa - gre za prilagojeno hrvaško latinico z dodanimi grafemi, ki označujejo istroromunske glasoslovne posebnosti: â - zamolkli a e - zelo širok e 9 - polglasnik - ustreza romunskemu ä š - mehki š ž - mehki ž 3 - začetni glas v it. zelo g - ustreza sln. dž y - mehkonebni zveneči pripornik, kot v šp. lago 1 - približno ustreza hrvaškemu lj h - približno ustreza hrvaškemu nj Naglas v večzložnih besedah beležimo tako, da podčrtamo naglašeni samoglasnik, razen â, ki je vedno naglašen. Goran Filipi (Koper) 133 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi ^ Ir. samostalnike navajamo v ednini brez člena, sledijo obrazila za določni W člen (-u ali -a), oblika ali obrazilo za mn. (-0, -e, -č, -ure ... ), obrazilo za množinski N določni člen (-i, -ele, -urle ... ) in na koncu oznaka spola (m., ž., bg., sr.); glagole navajamo v nedoločniku, za katerim sledi 1. os. ednine sedanjika; za pridevnike pa ^ navajamo najprej edninske (m., ž. in, če obstaja, sr.) oblike, ki jih ločujemo z vejico, O za njimi, ločene s podpičjem, sledijo še množinske oblike. S Čakavsko besedje, ki smo ga sami zbrali, pišemo z enako grafijo kot ir., L naglas pa beležimo tako, kot je to običajno v dialektološki slavistični literaturi. 0 Izrazje iz virov prenašamo po izvirniku. v V prispevku smo uporabili naslednje kratice: 1 ar. - aromunsko arab. - arabsko b - beležka A ben. - beneško p bg. - srednji spol romunskega tipa (dvospol) i čak. - čakavsko S gl. - glagol dr. - dakorumunsko 1 fran. - frankovsko 3 germ. - germansko • ir. - istroromunsko o it. - italijansko 7 juž. v. - južne vasi (Šušnjevica, Nova vas, Jesenovik, Letaj, Brdo, Škabiči, Trkovci, • Zankovci, Miheli, Kostrčan) 2 knjiž. - knjižno lat. - latinsko m. - moški spol mn. - množina mr. - meglenoromunsko nem. - nemško perz. - perzijsko prid. - pridevnik prim. - primerjaj prisl. - prislov pslovan. - praslovansko rom. - romunsko sln. - slovensko sr. - srednji spol slovanskega tipa srvnem. - srednjevisokonemško stvnem. - starovisokonemško šp. - špansko tur. - turško ž. - ženski spol 134 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi 1. Barva V Žejanah smo zapisalifarba, -a, -e, -elež., v južnih vaseh kolur, -u, kolure, -ele bg., v Jesenoviku tudi kolur, -u, -0, -i m. I 1 3.Črn, črna, črno V Žejanah smo zapisali neyyru, neyyra, neyro; neyri, neyyre/neyyri, neyri prid., v Šušnjevici in Novi vasi negru, negre, negro; negri, negre, negriprid., v ostalih vaseh negru, negra, negro; negri, negre, negri prid. V virih: négru, -rç, -ri, -re (IrG 286); negru, nçgrç (Sir 316); negru, neagrä, mn. negri, negre (Vir 136); négru, -e (TIr 172); negru, nçgre, -o (Dir 236); négru, négrç, négri za Šušnjevico, néyru, néyra, néyro, néyri za Žejane (IrHR 126); néghru, neâghra; néghri, néghre za Žejane, négru, neâgra; négri, neâgre za Letaj; négru, n{agrä; négri za Šušnjevico; négru, neâgra; négru, neâgre za Novo vas; négru, né/a/gra; négri, négre za Jesenovik; négru, neâgra; négri, négre za Brdo, Kostrčan (MALGI 239). Domača beseda < lat. nïger, REW 5917 > dr., ar., mr. négru, neagrä (DEX 682, DDAr 748, DMr 205). Maiorescu je zapisal colur, pl. colure (VIr 118) infarbä (VIr 123), Popovici o colur, -u, pl. -i (DRI 99).1 7 Izposojeno iz čakavskih govorov: npr. v Brgudu fdrba (IrLA 305), v Senju in Novem Vinodolskemfärba (SR 29; RČGNV 60); v Cepiču kolur (IrLA 305), v Labinu kolôr (RLC 127), kolôr (PI 50). Izrazi tipa farba so germanskega [< srvnem. ^ Farbe (SES 122)], tipa kolur pa beneškega izvora [ben. color (BOE 181) < lat. color, -öre, REW 2056]. P. 2.Bel, bela, belo V Žejanah ab, aba; äb/äbi, äbeprid., v Šušnjevici in Novi vasi ab, äbe; âlb, äbe prid., v drugih južnih vaseh ab, aba; älb, äbe prid., v Zankovcih tudi ab, abe; älb, äbe prid.1 Potrdili smo tudi obliko za sr. slovanskega (čakavskega) tipa: abo; äb(i) v Žejanah, abo; älb v juž. vaseh: àbo de ôcl'u „beločnica", dobesedno „belo Z od očesa" (IrHR 20). V virih: ab, abä, abi, abe (VIr 105), qb, qlbï (IrG 296), àb, -ç (DRI 89), üab, q -e (TIr 157), âb, -a (DIr 186), àb, àbç, àlb, àbe za juž. v. in âb, âba, âb(i), âbe za Žejane (IrHR 20). Domača beseda < lat. albus, REW 331.1 > dr., mr. alb, -ä (DEX 23, DMr 10), ar. älbu, -bä (DDAr 81), albu, -bâ (DAr 33, s. v. alb). Byhan ima samo glagol kolorçi, -rçit, -résk„barvati" (IrG 244) - mi smo v Žejanah zapisali kolorej, koloresgl. infarbej, farbesgl., v juž. vaseh kolorsj, koloresgl. Čakavske izposojenke: npr. v Labinu koloràt (RLC 127), v Orbaničih kolorät, kolofevät (ČDO 468), koloràt, kolorivat (PI 50); v Senju färbat (SR 29), v Novem Vinodolskemfärbät (RČGNV 60). V vseh krajih se pridevnik uporablja tudi za lase, s pomenom „siv": àlb peri „sivi lasje". Goran Filipi: Istroromunski kromonimi ^ 4.Rdeč, rdeča, rdeče W V Šušnjevici smo zapisali rojsu, rojse, rojso; rojsi, rojse, rojsiprid., v Novi N vasi rojšu, rojšs, rojšo; rojši, rojše, rojšiprid., v Trkovcih in Mihelih rojšu, rojše, M rojšo; rojši, rojše, rojši prid., v ostalih vaseh rojšu, rojša, rojšo; rojši, rojše, rojši Pn prid., v Škabičih mn. za m. in ž. tudi rojš. O Byhan navaja rdiš (IrG 329), Puçcariu rois, -e (TIr 323), Maiorescu roisu, S roisie, ro§u (VIr 145), Popovici rois, -e (DRI 145), Cantemir rôisu, -e (TIr 178), Sârbu L in Frätilä roisu, -a (DIr 268), Kovačec za juž. v. rôisu, raise, rôi§o (IrHR 167). o Domača beseda: dr. rôsu, -ie (DEX 934), ar. arôsu, arôse (DDAr 150), mr. v ros, -à (DMr 251) < lat. röseus, REW 7379. i 5.Rumen, rumena, rumeno V Žejanah yâbir, yâbira, yâbiro; yâbir, yâbire, yâbirprid., v Šušnjevici zut, N zutE, zuto; zulc, zute, zulcprid., v Novi vasi žut, žutE, žuto; žulc, žute, žulcprid,, v A ostalih vaseh žut, žuta, žuto; žulc, žute, žulc prid. p Žejanski izraz je domač [v ir. glosarjih, ki so nam na razpolago, beremo: i gabir, gabirà, pl. gabiri, gabire (VIr 125), gäbir, gäbu (DRI 111), gdbir, -e (TIr 6 166), gäbir, -a (DIr 214)], prisoten tudi v drugih romunskih narečjih: dr. gâlben, -à, k gâlbin, -à (DEX 409), ar. gâlbin, -nà (DDAr 486), mr. gâlbin, -à (DMr 135) < lat. i galbïnus, REW 3646. 3 Termini tipa žut [Byhan je zapisal žut (IrG 396), Popovici jut, -à (DRI 118), • Cantemir jut, -o, -e (TIr 169), Sârbu in Fratilä jut, -a, -o (DIr 221), Kovačec žut, -e, o žul't (IrHR 230 - za Šušnjevico)] so izposojeni iz čakavskih govorov: npr. v Brgudu 7 žut, -a, -o, v Čepiču žut, -a, -o (IrLA 309), v Senju žut, žuta, žuto (SR 181) itd. itd. ^ < pslovan. *žblti> (SES 765, s. v. ž$lt). 3 i 136 6.Moder, modra, modro V Žejanah smo zapisali modni; modra, modro; modri, modre, modri prid., v Šušnjevici in Novi vasi blâv, blâvE, blâvo; blâvi, blâve, blâviprid., v ostalih vaseh blâv, blâva, blâvo; blâvi, blâve, blâvi prid. Žejanski kromonim moddr [Sârbu in Frätilä sta zapisala modru, -a, -o (DIr 230), Kovačec za Žejane môdar, môdra, -dri (IrHR 119)] je izposojen iz čakavskih govorov: npr. v Brgudu in Senju môdar, -a, -o (IrLA 310; SR 77) < pslovan. *modn (SES 350, s. v. moder). Tudi termini tipa blav [Popovici je zapisal bläv, -e (DRI 93), Cantemir blav, -e (TIr 159), Sârbu in Frätilä blav, -a (DIr 192)] so čakavizmi: npr. v Čepiču blôv, -a, -o (IrLA 310), v Pičnu blôvo (PI 14), v Orbaničih blâvi (ČDO 419). M. Snoj za sln. pläv, plava „moder" piše „Prevzeto iz bav. nem. plau, kar ustreza knjiž. nem. blau 'moder' (...) To se je razvilo iz stvnem. bläo, kar je sorodno z lat. flävus 'zlatorumen, blond' (...) germ. beseda je torej prvotno morala pomeniti *'svetlomoder'." (SES 451), Skok pa poleg creškega pridevnika blaviten „modrikast" pravi: „unakrštanjem frank. blao s domačim plavetbni>, izvedenica od plav (...), srlat. blavus > tal. biavo. Možda je plâv (16-17.) dobio značenje «modar» mjesto «žut, nažut, žučkast» unakrštanjem slavenske i romanske riječi franačkog postanja." (SKOK I/169). Menimo, da je čakavske oblike tipa blav možno razlagati ali kot ostanke Goran Filipi: Istroromunski kromonimi iz predbenečanskih romanskih jezikovnih plasti, ki ustrezajo ben. biavo „azzurro" (BOE 79), biavo (VG 90 - za Grado in Piran) < lat. blavum (VEI 131, s. v. biavo) < fran. blao, REW 1153, ali pa kot germanizme. 8.Rjav, rjava, rjavo V Žejanah kafetast, kafetasta, kafetasto; kafetast, kafetaste, kafetastprid., v Zankovcih kafenast, kafenasta, kafenasto; kafenast(i), kafenaste, kafenast(i) prid., v Jesenoviku in Letaju kafen, kafena, kafeno; kafen, kafene, kafenprid., v Šušnjevici kafelast, kafetaste, kafelasto; kafelast(i), kafelaste, kafelast(i) prid., v ostalih vaseh in Šušnjevici pa smo zapisali pomensko zvezo kolur kafe. Kromonimi tipa kafen, kafetast, kafelast [samo Sârbu in Frätilä imata izraz za barvo: cafeno (DIr 195) - oblika za sr.] so prevzeti iz čakavskih govorov: kafën, -a, -o (povsod po Dalmaciji in Istri), kafëtast, kafëlast (v mnogih istrskih krajih), izpeljanke od čak. kafë, kafël, kafët3 (povsod po Istri)4 < ben. cafè (BOE 114) < turš. kahve < arab. qahvah (SES, s. v. käva). Tudi pomenska zveza kolur kafe je prevzeta iz čakavskih govorov: kolur/ kolôr kafë (v mnogih istrskih krajih). Za kolur glej 1. 9.Pomarančast, pomarančasta, pomarančasto V Žejanah smo slišali narančast, narančasta, narančasto; narančast, narančaste, narančast prid., v Šušnjevici naräncast, naräncaste, naräncasto; Slednji dve besedi z ben. pomanjševalno pripono. Istroromuni so si od čakavskih sosedov izposodili tudi besedo za kavo: v Žejanah smo zapisali samo kafe, kafelu, kafeli, kafeli m., v juž. vaseh pa poleg navedenega tudi kafetu, kafetu, kafeti, kafeti m. - v virih: caf (IrG 236), café (SIr 565), café (TIr 160), cafè (DRI 95), cafe, cafet (DIr 195). Dr. cafeâ (DEX 124), ar. café (DDAr 237), mr. cafè (DMr 54) so direktne izposojenke iz turščine, Istroromuni pa so se od romunskega etničnega korpusa ločili pred pojavom turcizmov (kakor tudi grecizmov), zato moramo predpostaviti, da so kavo spoznali šele na tej strani Donave. 7.Zelen, zelena, zeleno V Šušnjevici in Novi Vasi uporabljajo verde, verde; verdi/verz, verde/verz prid., v ostalih vaseh verde, verde; verdi, verde/verdi prid., v Šušnjevici in Novi _ vasi tudi zelen, zelene, zeleno; zelen, zelene, zelen prid., v ostalih vaseh pa tudi zelen, zelena, zeleno; zelen, zelene, zelen prid. V vseh vaseh uporabljajo torej domač in tuj izraz; tujka je pogostejša, _ domača beseda pa prevladuje v besednih zvezah (npr. v Šušnjevici in Novi vasi p. verde guščerice „zelenec (Lacerta viridis)"). ^> Kromonimi tipa verde so domači [verde (IrG 380), verde, mn. verzi (VIr 156), verde (TIr 185), verde za Žejane (IrHR 212)] < lat. *vïrdis, REW 9368a.2 > dr. vérde (DEX 1156), ar. veârde (DDAr 1106), mr. veârdi (DMr 324), viärd (DMr 325). Tip zelen [zelen, -a, -o (DIr 304), zelén, -ç za Šušnjevico in Brdo in zelén, -a za Žejane (IrHR 224)] je izposojen iz čakavskega narečja: npr. v Brgudu in Čepiču o zelën, -a, -o (IrLA 311) itd. itd. < pslovan. *zelenh (SES 746). SI h« 137 4 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi ^ narâncast, narâncaste, narâncast prid., v Novi Vasi narâncast, narâncastE, W narâncasto; narâncast, narâncaste, narâncast, v ostalih juž. vaseh narâncast, N narâncasta, narâncasto; narâncast, narâncaste, narâncast prid. Navedene besede so prevzete iz čakavščine: narančast, -a, -o (povsod po Istri Pn in Dalmaciji), izpeljanka od naranča „pomaranča" (povsod po Istri in Dalmaciji)5 < O ben. naranza (BOE 436) < perz. näräng, REW 1653.6 L 10. Siv, siva, sivo 0 V Žejanah, Jesenoviku, Letaju, Brdu, Škabičih in Trkovcih rečejo sivast, v sivasta, sivasto; sivast, sivaste, sivast prid., v Šušnjevici in Novi vasi sivast, sivastE, n sivasto; sivast, sivaste, sivast prid., v Mihelih in Kostrčanu sivast, sivaste, sivasto; 1 sivast, sivaste, sivast prid., v Zankovcih sur, sura, suro; sur, sure, sur, prid. in surast, surasta, surasto; surast(i), suraste, surast(i) prid. Samo Popovici in Kovačec imata izraz za barvo, ki nas zanima: sur, surast, A -e (DRI 153); sivast, -e za Šušnjevico in Brdo, sivast, -a za Žejane „siv (o laseh)" p (IrHR 177). i Kromonimi tipa sivast so prevzeti iz čakavskih govorov: siv, sivast (povsod c po Istri in Dalmaciji) < pslovan. *sivi, (SES 570). PI Izraze tipa sur (ki so enaki čakavskim oblikam tipa sûr) pa so Istroromuni i najbrž že imeli v svojem besednem zakladu še pred prestopom Donave: dr. sur, 3 -à (DEX 1046), sur, -3 (IrLA 314 - v Rudni Glavi7), izposojeno ali iz srbščine ali • iz bolgarščine (v ar. in mr. ni podobnih oblik za „siv"). Izrazi na -ast (surast) so o prevzeti iz čakavskih govorov. Globlja etimologija pridevnika ni najbolj jasna.8 • 11. Vijoličast, vijoličasta, vijoličasto 2 V Šušnjevici, Novi vasi in Jesenoviku vijola prid., neskl., v ostalih vaseh vijolast, vijolasta, vijolasto; vijolast, vijolaste, vijolastprid. V ir. glosarjih, ki so nam na voljo, ne najdemo ustreznih kromonimov. Zabeleženi izrazi so prevzeti iz čakavskih govorov: npr. v Čepiču vijôla, v Brgudu vijoličasta (IrLA 315), v Orbaničih vijuôlas (ČDO 583), v Pičnu vijôlas (PI 126), v Novem Vinodolskem vijolast (RČGNV 342), izpeljanke iz rastlinskega imena9 tipa vijola „vijolica (Viola odorata)"10 [npr. v Vrgadi vijôla (RGV 231), v Dračevici na otoku Braču vijola (ČL 1323)] < viôla (BOE 795) < lat. viöla, REW 9357. _ 5 Istroromuni so od čak. sosedov prevzeli tudi fitonim (za drevo in plod): v Žejanah smo slišali narânfe, -a, narânfe, -elež., v Šušnjevici narâncE, -a, narânc, -elež., v Novi vasi narânCE, -a, -e, -elež., v Jesenoviku, Zankovcih in Mihelih narânce, -a, narânc, -elež., v ostalih juž. v. narânce, -a, -e, -ele ž. - Byhan je zapisal narcntše (IrG 286), Cantemir narânce (TIr 172) < čak. naranča, naranža. 6 Možno je, da sta kromonim narančast in fitonim naranča v čak. govore prevzeta iz knjiž. hrvaščine, ali pa sta se oblikovala naslonjena nanje, kar je bolj verjetno. 7 Rudna Glava je mestece v Srbiji (pri Majdanpeku) s pretežno romunskim prebivalstvom. 8 Glej SKOK III/363 in ESSJ III/342. 9 Prim. v Valturi kolôr lübitsa (ILA 315). 10 Kot fitonim uporabljajo Istroromuni pomanjševalnico od vijola: v Žejanah, Jesenoviku, 138 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi 12. Sinji, sinja, sinje V Žejanah in Šušnjevici smo zapisali celeste prid., neskl., v Mihelih blävast, 14. Pisan, pisana, pisano V Jesenoviku, Letaju, Brdu, Trkovcih in Mihelih smo zapisali šarast, šarasta, šarasto; särast(i), säraste, saräst(i) prid., v Šušnjevici sarast, saraste, sarasto; sarast(i), saraste, sarast(i) prid. in ksrpast, ksrpaste, ksrpasto; ksrpast, ksrpaste, ksrpastprid., v Žejanah čuda farbe, v Novi vasi, Škabičih, Zankovcih in Kostrčanu čuda kolure; v Kostrčanu tudi pirjast, pirjasta, pirjasto; pirjast(i), pirjaste, pirjast(i) prid. V ir. slovarjih in glosarjih, ki jih uporabljamo ne najdemo ustreznih kro-monimov. Nazivi tipa šarast so izposojeni iz čakavskih govorov: šar(ast) (povsod po Istri in Dalmaciji) < slovan. *šari, „barva" - „verjetno zgodnja izposojenka iz turš. jezikov" (SES 627, s. v. šar). Letaju, Brdu, Škabičih, Trkovcih, Mihelih in Kostrčanu smo zapisali vijolica, -a, -e, -ele ž., v Šušnjevici in Novi vasi vijolice, -a, -e, -ele ž. [fitonim navaja samo Popovici: violife (DRI 164)], izposojeno iz čakavskih govorov: npr. v Brgudu in Čepiču vijolica (IrLA 1881), v Orbaničih vifôlica (ČDO 583), v Pičnu vijolice mn. (PI 126), v Labinu vijolica (RLC 200), v Dračevici vijolica (ČL 1323). V Mihelih smo zabeležili samo drugo izposojenko iz čakavščine, lubica, -a, -e, -ele ž., v Žejanah pa poleg vijolica tudi lubičica, -a, -e, -elež.: npr. v Svetvinčentu in Čabruničih liibitsa, v Valturi lubïtsa, v Ližnjanu lubičitsa (ILA 1881) < pslovan. *l'ubi, (SES 306). blävasta, blävasto; blävast, blävaste, blävast prid., v ostalih vaseh čeleste prid., neskl. Nesklonjiv pridevnik c(č)eleste je izposojen iz čakavskih govorov: npr. v Valturi in Orbaničih čeVeŠte (ILA 316; ČDO 428). V čak. govorih je beseda prevzeta ali iz knjiž. italijanščine [(it. celeste „nebesen, barva neba" (DLI-cd) < lat. caelčstis, REW 1465] ali prek istrobeneških govorov (npr. v Pulju če'lešte ILA 316), kjer je ^ tudi iz knjiž. it. Tudi kromonimi tipa blâvast so prevzeti iz čak. govorov: npr. v Čepiču blavičasta (IrLA 316), v Orbaničih blavičas (ČDO 419), izpeljanke na -ast od blav p. (glej 6.). SI 13. Roza V Novi vasi, Zankovcih, Mihelih in Kostrčanu smo slišali rozaprid., neskl., v Žejanah, Brdu, Škabičih in Trkovcih rozast, rozasta, rozasto; rozast, rozaste, Z rozastprid., v Šušnjevici sintagmo kolur roza. > V ir. glosarjih, ki so nam na voljo, ne najdemo ustreznih kromonimov. Navedeni ir. termini so izposojeni iz čakavskih govorov: npr. v Brgudu, Čepiču, Svetvinčentu in Valturi rôza (IrLA 317), v Svetvinčentu in Ližnjanu roža (ILA 317). Čakavski izrazi so izposojeni iz beneških govorov: ben. colôr de rôsa (BOE 583, s. v. rosa), dobesedno „barva od vrtnice" (de < lat. de, REW 2488; rôsa < lat. rosa, REW 7375; za color glej 1.) - tudi v mnogih čakavskih govorih v Istri uporabljajo sintagmo kolôr de rôza; od tod šušnjevski kromonim. 139 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi — — — I Tudi kromonimi tipa kdrpast so prevzeti iz čakavščine: čak. ksrpast, izpeljano na -ast iz kdrpa (povsod po Istri in Dalmaciji)11 < pslovan. *khrpa (SES 279). Kromonim je metaforičen. Prid. pirjast so Istroromuni prevzeli šele v Istri: pirihast „pisan" „govori se ^ samo u Istri." (ARJ IX/864), pirihast (ID 199, s. v. pïrih), pirihastega12 adj 'spotted, O many-coloured' (said of a pig); Piriha (ime ovce) (ČDO 519)13. Marko Snoj za S sln. pirh14 povzema Bezlaja (ESSJ III/39, s. v. piruh): „Prvotni pomen je *rdeče L obarvan, obarvan z barvo ognja' (...) Pslovan. *pyriti je pomenilo 'kuriti' (...)" (SES 0 445). v Sintagmi čuda farbe in čuda kolure sta lahko nastali znotraj istroromunščine. n Prvi element čuda „mnogo" prisl. [v Novi vasi smo zapisali čude prisl., v Šušnjevici 1 cude prisl., v ostalih vaseh čuda prisl. - v virih: tsûdç (IrG 372), fudç (SIr 328), ciudä(VIr 117), cïûda (TIr 162), čude,-a, -o (DRI 106), čuda(TIrG 161), čuda, čudc, N fûdç (IrHR 63)] je izposojen iz čakavskih govorov: čudo, čuda (Istra, Dalmacija), A prislov nastal iz samostalnika čudo < pslovan. *čudo (SES 77). V Istri uporabljajo p v glavnem obliko čuda, v Dalmaciji pa predvsem drugo: npr. v Labinu cüda (RLC i 65), v Pičnu čuda (PI 21), v Orbaničih čuda (ČDO 430); v Vrgadi, Kukljici, Rivnju, S Salih čudo (RGV 38; RGK 44; RRG 72; RGS 58). Za farbe in kolure glej 1. k i 15. Zaključek 3 Od štirinajstih obdelanih kromonimov je šest (42,8 %) domačih: âb, yâbir, • negru, rojšu, sur (poleg hibridnega termina surast) in verde. Ostali so prevzeti o iz čakavskih govorov; med njimi je sedem beneških izposojenk v čakavščini in 7 en kromonim (blâv), ki bi ga lahko imeli za ostanek iz predbeneških jezikovnih plasti. Kazala I. Kazalo romunskih älb peri - b3 čuda - 14. izrazov bläv - 6. čuda farbe - 14. blävast - 12. čuda kolure - 14. A. Istroromunski: celeste - 12. čude - 14. a. ki smo jih sami zabeležili: cude - 14. farba - 1. äb - 2. čeleste - 12. farbej - b2 11 Istroromuni so si izposodili tudi apelativ: mi smo v Šušnjevici in Novi vasi zapisali ksrpe, -a, -e, -ele ž., v drugih vaseh ksrpa, -a, -e, -ele ž. Popovici ima cärpa, -ifa (DRI 98), Cantemir cärpe, -a (TIr 161), Kovačec cârpa, -e za Žejane (IrHR 48). 12 Tožilnik je naveden kot geslo; imenovalnik pirihast je verjetno pomotoma opuščen. 13 Mi smo samostalniške izpeljanke iz tega pridevnika zabeležili samo kot lastna imena za krave: npr. v Šušnjevici Pirihe (Vâka ku zvezda 9n frunte se kleme Pirihe.), v Zankovcih Piriha < čak. Piriha „krava z rdečimi lisami" (ID 199), Pirih „pisan vol", Piriha „pisana krava" (ARJ IX/864). 14 Enako je čak. pirih „crvena pisanica" (ID 199); pirih „pisanica (uskršnje jaje)" (ARJ 140 IX/864). Goran Filipi: Istroromunski kromonimi yâbir - 5. âb - 2. violite - b11 1 ^« kafelast - 8. âbo de ôcl'u - 2. zelen - 7. kafe - b5 blav - 6. zelén - 7. kafen - 8. blâv - 6. žut - 5. kafenast - 8. cafe - b5 kafetast - 8. café - b5 B. Iz drugih romunskih • ^" kafetu - b5 cafè - b5 narečij: ksrpa - b12 cafç - b5 a. dakoromunščina: ksrpast - 14. cafeno - 8. alb - 2. ksrpe - b12 cafet - b5 cafeâ - b5 l/l kolorej - b2 cärpa - b12 gâlben - 5. kolores - b2 cärpe - b12 gâlbin - 5. p. kolur - 1. cârpa - b12 négru - 3. < kolur kafe - 8. cïûda - 14. rô§u - 4. kolur roza - 13. ciudä - 14. sur - 10. S lubica - b11 colur - 1. vérde - 7. lubičica - b11 čuda - 14. h" Z modsr - 6. čudc - 14. b. aromunščina: narâncast - 9. čudc - 14. albu - 2. > narânce - b6 farbä - 1. âlbu - 2. narančast - 9. gabir - 5. arôçu - 4. _ narâncast - 9. gâbir - 5. café - b5 l/l narânce - b6 gâbir - 5. gâlbin - 5. narânce - b6 jut - 5. négru - 3. narânze - b6 kolorçi - b2 veârde - 7. negru - 3. narânce - b6 neyru - 3. narôjitsç - b6 c. meglenoromunščina: Sl pirjast - 14. môdar - 6. alb - 2. tà rojsu - 4. modru - 6. cafè - b5 1-5 rojšu - 4. néghru - 3. gâlbin - 5. roza - 13. negru - 3. négru - 3. rozast - 13. négru - 3. ro§ - 4. sarast - 14. néyru - 3. veârdi - 7. sivast - 10. Qb - 2. viârd - 7. sur - 10. rois - 4. surast - 10. rôisu - 4. sârast - 14. roi§ - 4. II. Kazalo izrazov v dru- verde - 7. rôis - 4. gih idiomih verde - 7. roiçu - 4. A. Čakavski: verde guščerice - 7. rôiçu - 4. vijola - 11. sivast - 10. a. ki smo jih sami zabeležili: vijolast - 11. sur - 10. čuda - 14. vijolica - b11 surast - 10. čudo - 14 vijolice - b11 tsûdç - 14. kale - 8. zelen - 7. tûdç - 14. kafel - 8. žut - 5. tude - 14. kafelast - 8. žut - 5. üab - 2. verde - 7. kafen - 8. kafet - 8. b. iz virov: verde - 7. kafetast - 8. ab - 2. vçrde - 7. ksrpa - 14. 141 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi «h kärpast - 14. M kolôr de rôza - 13. z kolôr kafè - 8. i kolûr kafè - 8. naranča - b7 naranča - 9., b6 narančast - 9., b7 1/1 naranža - b6 r1 sîv - 10. O sïvast - 10. šar - 14. < 2 šarast - 14. b. iz virov: blävi - 6. blavičas - 12. ^ blavičasta - 12. "ö blaviten - 6. M blôv - 6. S blôvo - 6. - 14. ^ cüda - 14. 1 čelešte - 12. ^ čuda - 14. 3 čuda - 14. 2 čudo - 14. ® farba - 1. o 7 farba - 1. 1 farbat - b2 2 farbat - b2 kolôr - 1. kolôr - 1. kolôr lûbitsa - b10 koloràt - b2 kolorat - b2 kolorievat - b2 kolorivat - b2 kolûr - 1. lubičltsa - b11. lübitsa - b11 lubïtsa - b11 mödar - 6. pirih - b14 pirih - b14 Pirih - b14 Piriha - b14 Piriha - 14., b14 pirihast - 14. pirihast - 14 pirihast - b13 rôza - 13. roža - 13. vijôla - 11. vijôla - 11. vijôlas - 11. vijölast - 11. vijôlica - b11 vijôlica - b11 vijölica - b11 vijôlice - b11 vijoličasta - 11. vijuôlas - 11. vijuôlica - b11 zelèn - 6. žiit - 5. žut - 5. B. Slovenski: plav - 6. pirh - 14. C. Italijanski: a. beneški: biavo - 6. cafè - 8. color - 1., 13. colôr de rôsa - 13. de - 13. naranza - 9. rôsa - 13. viôla - 11. b. istrobeneški: če'lešte - 12. c. iz knjiž. it.: celeste - 12. D. Nemški: blau - 6. plau - 6. III. Kazalo končnih eti-monov A. Latinski: albus - 2. blavun - 6. blavus - 6. caelëstis - 12. color - 1. de - 13. galbmus - 5. nïger - 3. rösa - 13. röseus - 4. *vfrdis - 7. viöla - 11. B. Slovanski: *čudo - 14. *ki>rpa - 14. *modrc> - 6. *pyriti - 14. *sivt - 10. *šan> - 14. *zelem> - 7. *žbltb - 5. C. Iz drugih jezikov: a. srednja visoka nemščina: Farbe - 1. b. frankovščina: blao - 6. c. turščina: kahve - 8. d. arabščina: qahvah - 8. e. perzijščina: naräng - 9. 142 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi Viri in literatura I 1 ARJ - Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-XXIII, JAZU (danes HAZU) Zagreb, 1880-1976. BOE - Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Martello Editore, Mi- lano, 1971. (ponatis beneške izdaje iz l. 1856). <2 ČDO - Janneke Kalsbeek, The Čakavian Dialect of Orbaniči near Žminj in Istria, Editions Rodopi B. V., Amsterdam - Atlanta, 1998. ČL - Mate Hraste & Petar Šimunovič, Čakavisch-deutchesLexicon, knj. I, Böhlau Verlag, Köln - Wien, 1979. DAr - Matilda Caragiu Marioteanu, Dictionar aromân, I (A-D), Editura Enciclo- p. pedicä, Bukurešta, 1997. DDAr - Tache Papahagi, Dictionarul dialectului aromîn, Editura Academiei Re- publicii Populare Romîne, Bukurešta, 1963. DIr - Richard Sârbu & Vasile Fratilä, Dialectul istroromân, Editura Amarcord, Temišvar, 1998. DLI-cd - Giacomo Devoto & Gian Carlo Oli, Il Dizionario della Lingua Italiana, > Firenze, 2003. (izdaja na CD-ju) O DMr - Theodor Capidan, Meglenoromâni III, Dictionar meglenoromân, Bukurešta, brez letnice izdaje. DRI - Josif Popovici- Dialectele romîne, IX: Dialectele romîne din Istria, partea a 2A (texte ci glosar), Halle A. D. S., Editura autorului, 1909. ESSJ - France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika (I-IV), Ljubljana, 1977, 1982, 1995, 2005. ID - Josip Ribarič, O istarskim dijalektima, Pazin, 2002. IE - Istarska enciklopedija, Zagreb, 2005. ILA - Goran Filipi & Barbara Buršič Giudici, Istriotski lingvistički atlas, Znanstvena udruga Mediteran, Pulj, 1998. IrG - Arthur Byhan, Istrorumänisches Glossar, u Iahresbericht des Instituts für rumänische Sprache, IV, Leipzig, 1899, str. 174-396. IrHR - August Kovačec, Istrorumunjsko-hrvatski rječnik s gramatikom i tekstovima, Znanstvena udruga Mediteran, Pulj, 1998. IrLA - Goran Filipi, Istrorumunjski lingvistički atlas / Atlasul Lingvistic Istroromân /Atlante Linguistico Istrorumeno, Pulj, 2002. PI - Šime Ružič Sudčev, Pičan i pičonski idiomi, C. A. S. H., Pulj, 1999. RČGNV - Josip M. Sokolič - Kozarič, Gojko M. Sokolič - Kozarič, Rječnik čakavskoggovora Novog Vinodolskog, Rijeka - Novi Vinodolski, 2003. REW - W. Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg, 1972. RGK - Tomislav Maričič Kukljičanin, Rječnik govora mjesta Kukljice, Matica hrvatska, Zadar, 2000. RGS - Ankica Piasevoli, Rječnik govora mjesta Sali, Zadar, 1993. RGV - Blaž Jurišič, Rječnik govora otoka Vrgade, II, JAZU (danes HAZU) Zagreb, 1973. RLC - Marijan Milevoj, Gonan po nase (rječnik labinske cakavice), Labin, 2006. h« 143 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi — — RRG - Ladislav Radulič, Rječnik rivanjskog govora, Zadar, 2002. SES - Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 1997. N SIr - Sextil Puçcariu, Studii istroromâne, III, Cvltvra Nationalä, Bukurešta, 1929. SKOK - Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-IV, * JAZU (danes Hazu) Zagreb, 1971-1974. O SR - Milan Moguš, Senjski rječnik, Zagreb - Senj, 2002. S TIr - Traian Cantemir, Texte istroromîne, Editura Academiei Republicii Populare L Romîne, Bukurešta, 1959. 0 TIrG - Richard Sârbu, Texte istroromâne §i glosar, Tipografia Universitätii din v Timiçoara, Temišvar, 1992. 2 VG - Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano, LINT, Trst, 1999. 1 VIr - Ioan Maiorescu, Itinerario in Istria e vocabolario istriano-romeno, Edizioni Parnaso, Trst, 1996. p i Denumirea culorilor în istroromânâ f Rezumat K 1 Prezenta lucrare trateazä denumirea culorilor în istroromanä. Istroromâna 3 este unul din cele patru dialecte istorice românesti, cu cel mai mic numär de vorbitori • (nu peste 200). Dialectul rezistä mcä în 11 localitäfi din Monte Maggiore (Učka): o Jeiän, Susnievifa, Nosela, Sucodru, Letai, Bärda, Scabici, Tärcovfi, Zancovfi, Mi-7 heli si Costärcean. Au fost redactate 14 numiri de culori (si câteva forme care au, • într-un oarecare fel, legäturä cu cuvintele în chestiune). Materialul a fost cules de 1 2 autor în ultimii 20 de ani (si a fost în bunä parte publicat în IrLA - ca atare). In afarä de termeni istroromâni culesi de autor, au fost tratate si formele din dicfi-onarele si glosarele istroromâne pe care el le posedä. Aläturi de fiecare termen tratat este datä s'i propunerea solufiei etimologice la care se ajunge comparând formele istroromâne cu cele asemänätoare din dialectele ceacaviene, slovene si venete, sau, dacä forma istroromânä este mostenitä din latinä sau vechea slavä cu cele corespunzätoare dacoromâne, aromâne si meglenoromâne. Printre cele 14 denumiri de culori tratate 6 (42,8 %) aparfin lexicului mostenit din latinä sau veche slavä: äb, äbir, negru, rojšu, sur (aläturi de forma hibridä surast) si verde. Celelate sunt împrumutate din graiurile ceacaviene, în care, 7 dintre ele provin din venetä, iar cea de a opta (bläv) poate fi consideratä ca o relicvä a straturilor lingvistice prevenete. La sfârsitul lucrärii gäsim trei indici: I. Indicele formelor românesti; II. Indicele formelor din alte idiomuri; III. Indicele etimoanelor. Istro-Romanian chromonyms Summary This article discusses the names of colours in the Istro-Romanian dialects of Istria. In addition to 14 chromonyms, selected terms connected with specific colours 144 Goran Filipi: Istroromunski kromonimi are analyzed. The vocabulary was collected over the last twenty years (the majority ^ appears as material in the Istro-Romanian Linguistic Atlas, or IrLA). In addition to Istro-Romanian terms that the author recorded himself, forms from Istro-Roma- nian dictionaries and glossaries are consistently cited. Etymological information o is provided for each term; these data were obtained by comparing the term with 7 similar forms in the neighbouring Čakavian, Slovenian, and Venetian dialects. For $2 native Istro-Romanian words, this information was established through compari- _ son with similar words from the other three Romanian dialects (Daco-Romanian, Aromanian, andMegleno-Romanian). )— < s )— z V - m SI tà 1-5 Goran Filipi Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper Garibaldijeva ul. 1, 6000 Koper goran.filipi@zrs-kp.si 145