— Poštnina plačana v gotovini* Štev. 20. - 5 \l. 1933 \ * • 11 L w m* V LJubljani, dne 18. maja 1933. Posamezna itev. Din 1-— Leto XVI. ■m&m m- wm w Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova u!ica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26 Bihaja vsak četrtek Naročnina ta tnzerastvo: Četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 36 Din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Dia. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št 10.711. Lep praznik narodnega delavstva Narodna strokovna zveza je proslavila v nedeljo 25Ietnico obstoja — Razvitje prapora — S!avnosti so se udeležili tudi bratje Ceh c slovaki Narodna strokovna zveza v Ljubljani je v nedeljo svečano proslavila 251etnico svojega obstoja. Ljubljana je bila vsa v zastavah in po ulicah je bilo živahno vrvenje. V veliki dvorani na Taboru se je dopoldne vršilo veliko zborovanje z razvitjem prapora NSZ, ki mu je bil za kuma ban dravske banovine dr. Drago Marušič. Velika dvorana na Taboru je komaj imela zadosli prostora, da je sprejela vase vso množico, ki je nudila izredno pestro sliko: tu so se zbrala številna odposlanstva narodnih delavcev, med njimi zlasti mnogo rudarjev iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Na zbor pa so poslala svoja zastopstva tudi skoro vsa narodna in socialna društva. ZBOR JE OTVOR1L PODPREDSEDNIK NSZ RAVNATELJ G. DR. JOŽE BOHINJEC. Prva misel njegovega govora je veljala množicam, ki so v hudem času ostale brez kruha, potem delavcem, ki delajo po tovarnah rudnikih in na železnicah, da kujejo narodu in državi bogastvo in bodočnost. Državne zastave, ki delavcem in delavkam v pozdrav vihrajo po mestu, so dokaz, da delavstvo v javnosti in v državi postopno doseza razumevanje svojih teženj. Kmalu bo prišel čas, ko bo narodno zavedni delavec dosegel vse svoje pravice. S 6. januarjem 1929 so slovenskemu in jugoslovenskemu delavstvu zasijale nove nade. Hvaležni smo kralju, da je presekal vozel brezplodnega početja v nekdanji narodni skupščini. Danes se slovesno izjavljamo za narod in državo, prav tako pa tudi za zmago bratstva, svobode in socialnih pravic. Zbrali smo se, da Podpredsednik je posebej pozdravil g. bana, ki je zlasti v teh hudih časih pokazal, da ima srce Pri takih razmerah je razumljivo, da moramo v prvi vrsti ščititi domače delavce. Zato je naš program naroden. Narodnost nam je bistvo našega življenja, ker vemo, da moremo le v okviru narodnega programa izvojevati tudi borbo za naše pravice. Le pravična socialna rešitev je tudi pravi narodni program. Zato se tudi vrši borba v okviru narodne sloge. Zahtevamo, da svojo narodnost pravilno izpoveduje sleherni naš držav- in razum za delovnega človeka. Enako je toplo ljan in ne samo delovni sloji. Neresnico govori, pozdravil zastopnike ministrstev, uradov in obla- J kdor pravi, da je naroden, pa preganja delovnega stev, nadalje zastopnike raznih društev. Iskreno ( človeka. zahvalo za vso dobro voljo in dejansko pomoč je Dostikrat slišimo, da bo mednarodni sociali-izrekel mestnemu županu dr. Pucu. .Svoja izva- zem rešil naše delovno ljudstvo. Toda mi se do-janja je govornik zaključil z besedami predsed- j bro zavedamo in vemo, da je ta v službi tujcev, nika Masaryka, da so delavci in nameščenci v ] sovražnikov jugoslovenskega naroda. Mednarod-vojni na*jveč žrtvovali, zato pa jim tudi mora ni socializem propada po vsem svetu. Mi tudi država za vse čase zagotoviti vse socialne pra- nočemo nikakih punktašev, temveč hočemo zavedne Jugoslovene. ki bodo to državo branili v dobrih in slabih časih. To bomo pa tem laže trajno dosegli, aKO bo naše ljudstvo zadovoljno in srečno. Zato moramo rešiti razna socialna vprašanja, ki so danes- bolj pereča, kakor so bila kdajkoli. Socialno vprašanje ni samo vprašanje delavca, temveč je tudi vprašanje naše prosvete. Naša socialna zakonodaja je v splošnem dobra, toda ni še popolna. Zahtevamo preosnovo socialnega zavarovanja, da bo vice. Ko se je poleglo odobravanje, ki je po njegovem govoru odmevalo po vsej dvorani, je viharno pozdravljen IZPREGOVORIL PREDSEDNIK NSZ G. RUDOLF JUVAN. Iz njegovega govora povzemamo: Ko smo pred 25 leti polagali osnove naši orga- nizaciji, so bile razmere slovenskega delavca še. to ustrezalo vsem potrebam in zahtevam delov-zelo žalostne. Zibel našega gibanja je tekla v nega ljudstva. Treba je doseči omejitev škodlji- Trstu ob Jadranskem morju, kjer je naš zavedni delavec dvignil svoj glas in zahteval poleg socialne tudi narodno svobodo. Takrat smo bili vega nočnega dela. Naša brezpogojna zahteva je, da se uvede brezpogojen nedeljski počitek in da se reši vprašanje dela za mladoletne in za žen-ogroženi v narodnem in socialnem pogledu. Leta ske Osemurnik nam je nedotakljiva pridobitev. 1907. se je porodila misel o potrebi ustanovitve ■ En0 zelo važnih vprašanj je stanovanjsko vpra-narodne delavske organizacije v Trstu in že na-|šanje> ki ga je tre5a rešiti tako. da'ne bodo de. slednje leto smo ustanovili organizacijo tudi v lavcj stan0vali v brlogih in kleteh. Ljubljani. V vseh krajih bivše Kranjske in Staier- Mgd najboIj prizadetinii So naši rudarji, ske je zavel med delavstvom nov duh _ trpini iz premogovnikov Trbovljske premogo-Avstrija nam je hotela onemogočiti delo in je k družbe Zaradi bedCj v katero ie zapadl(> razpustila našo organizacijo, komaj je bila. osno- La§e rudarsko delavstvo, propada naša mladina, vana. Toda ze naslednje leto se je ustanovila Na- ker poštenj QČetje ne morejo svojim otrokom nu_ pred vso javnostjo in pred vsemi odločujočimi, rodna strokovna zveza in leta 1913. se je že vršil i dJt, zadostj kruha Fo]eg brezp0selnih stradajo činitelji slovesno izrazimo svojo zahtevo, da mora j velik zbor, ki je pomenil v strokovnem in narod- J tudj stari upokojencj Odločno zahtevamo nad-politika Jugoslavije ščititi predvsem malega člo- nem pogledu v^žen mejnik narodnega delavskega zorstvo države ki naj ugotovi, koliko so podjetja veka. Zbrali pa smo se tudi, da počastimo kralja j gibanja Aleksandra, ki je brez dvoma najbolj narodo-ljubni vladar v. Evropi. Naposled je govornik prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju kot varuhu narodne svobode in socialne pravičnosti, ki jo je ves zbor sprejel z navdušenim odobravanjem. Zatem je podpredsednik dr. Bohinjec pozdravil zastopnike češkoslovaškega delavstva, ki so se udeležili svečanosti. Z zadoščenjem je ugotovil govornik, da je Mala antanta, v kateri oba bratska naroda zvesto sodelujeta, v mednarodnem političnem svetu zmeraj bolj upoštevana. Želja nas vseh pa je, da se Mala antanta razširi na vse slovanske države. Zateni je govornik pozdravil rudarje iz Westfalije, ki je tako rekoč naša deseta banovina, ki pa jo mi vse preveč pozabljamo. Zagotavljamo pa naše VVestfalce, da se bo na odločujočih mestih našlo zadosti razumevanja, da bo ustreženo njihovim težnjam. Pozdravil je tovariše Srbe in Hrvate in naglasil, da gre skupnemu prizadevanju jugoslovenskih narodnih delavcev največja zasluga, da je danes zavladal v državi politični mir. Prišla je svetovna vojna in doživeli smo nova preganjanja. Na tisoče naših najboljš h sinov je umiralo na bojnih poljanah. Pa rodila se nam je svobodna Jugoslavija. Toda tudi v novi svobodni Jugoslaviji smo občutili porodne bolečine malo smo bili pripravljeni na to osvoboditev. Tako slabo smo gospodarili, da je že kazalo, da je naša svoboda v nevarnosti. Toda prišel je zgodovinski 6. januar 1929., ko je naš kralj Aleksander napravil konec bratomornemu boju. Po 25 letih dela in boja živimo v dobi hude gospodarske stiske. Naše delavstvo je zašlo v največjo brezposelnost in s tem v največje pomanjkanje. Izpostavljeno je izkoriščanju onih, ki bi radi dobro živeli na račun pridnega in delovnega ljudstva. Kapital ne pozna usmiljenja. Sramota je, da se šopirijo pri nas razni tujci, ki zasedajo najboljša mesta. Skoro 30.000 tujcev je v naši državi in med njimi je malo takih, ki bi se zavedali, da živijo na naših tleh in da morajo spoštovati naš narod. Večina je takih, ki si domišljajo, da jim je dovoljeno vse in da lahko preganjajo naše domače delavce. Temu se mora napraviti konec. upravičena nastopati na tak nečloveški način, kakor mnoga nastopajo zdaj. Uradi za zavarovanje delavcev vršijo važno nalogo, toda to zavarovanje je treba razsrediščiti. p"^ J Bratovske skladnice se morajo brezpogojno okrepiti. Javne borze dela naj se preurede tako, da bodo v korist vsem delavcem. Posebne važnosti za delovno ljudstvo so delavske zbornice; morale bi bit! res delavske zbornice, v katerih naj bi se reševala vsa pereča delavska vprašanja za vse delavstvo. Delavstvo tem delavskim zbornicam ne zaupa več in zahteva, da se čim prej izvršijo svobodne volitve v delavske zbornice. Narodni delavci se združujemo pod znakom peresa in kladiva, kar predstavlja enotno fronto vsega ročnega in duševnega delavstva. Tudi državni nameščenci spadajo v enotno fronto delavcev in nameščencev. Ni prav nobene potrebe, da imamo danes v naši državi toliko različnih društev, ker je potrebno samo eno in to mora biti narodno, ki pozna potrebe vsega ročnega in duševnega delavstva in ki je pravično na vse strani Zahtevamo, da sodelujejo delavci povsod, kjer se rešuje njihova usoda, ker hočemo v lastnih vprašanjih tudi sami odločati. Ako bomo močni, bo močna tudi država, ker smo mi najzanesljivejša opora naroda in države. V političnem pogledu se izrekamo za enotno narodno fronto, ki pa mora biti taka, da bo od tega imelo koristi vse delovno ljudstvo. Zato pozivamo vlado, ministre, senatorje in poslance, naj ščitijo delavstvo pred izkoriščanjem in storijo vse, da se armade brezposelnih čimprej zaposlijo. Vsi, ki domovino resnično ljubimo, se moramo združiti v slogi. Prav sedanji čas zahteva skupnega in složnega dela. 25 let dela je za nami. Bilo je to 25 let dela za pravice našega teptanega delavca in 25 let dela za našo narodno svobodo. Toda naša borba za naš delovni narod mora biti še vztrajnejša, da bomo dosegli one velike smotre, za katere smo pričeli to borbo pred 25 leti. V tej borbi bomo ostali zvesti, postavili se bomo v bran vsakomur, ki bi hotel rušiti našo državo in s tem našo narodno in socialno svobodo. Z brezprimerno ljubeznijo bomo vodili borbo za delavske pravice, za kralja, narod in državo. Govor predsednika Juvana so sprejeli vsi prisotni z dolgotrajnim odobravanjem. Nato je predsedujoči PREČITAL PISMO MINISTRA G. DR. KRAMERJA. V pismu je g. minister izrazil obžalovanje, da se ni mogel osebno udeležiti svečane proslave 25letnice Narodno-strokovne zveze. Pozdravil je zavedne ročne in duševne delavce, ki so združeni v tej važni narodni organizaciji, in izrekel čestitke k jubileju NSZ. Pismo ministra dr. Kramerja je občinstvo sprejelo z izrazi velikega navdušenja. Sledil je drugi del svečanosti, RAZVITJE PRAPORA. Ko je vstopil v dvorano zastopnik Nj. Vel. kralja general g. Popovič, je pričela množica burno vzklikati kralju. Predsednik g. Juvan je v kratkem pozdravnem nagovoru naglasil, da so prav te počastitve dokaz, da narodni delavci niso samo z besedo, temveč tudi z vsem srcem za kralja in za narod. Blagovolite, g. general, je rekel predsednik, sporočiti Nj. Vel. kralju zahvalo in vdanost vseh delavcev in nameščencev, združenih v NSZ. Vsa ogromna množica se je strnila v en sam klic: «Naj živi kralj Aleksander!« Godba «Sloge» pa je zaigrala državno himno. Zatem je predsed- nik Juvan izrekel tople pozdrave še pokrovitelju, banu g. dr. Marušiču. Njegove besede je vsa dvorana spremljala z odobravanjem. Potem JE IZPREGOVORIL BAN G. D. MARUŠIČ med drugim: Prav je, da slavi NSZ svoj veliki praznik prav mesecu majniku, ko vse kipi v novem življenju. To prebujenje narave naj bo podoba tudi za NSZ. Ugotoviti moram, da je računski sklep vašega 251etnega dela za narod in za državo ugoden. Značilno je, da je naše narodno delavstvo misel za svojo organizacijo prevzelo od prosvetno in gospodarsko više stoječih Čehov. Prav tako pa je tudi pomembno, da se je narodna delavska organizacija pričela prav v Trstu, kjer je hotel nemški in italijanski internacionali-zem udušiti sloverisko delavstvo. Takrat je naše delavstvo spoznalo, da zanj ni rešitve v inter-nacionali, temveč le v narodni slogi. Zaman so narodno delavsko organizacijo nasprotniki iz-kušali uničiti. Njen prapor je šel od zmage do zmage, iz Trsta se je narodna delavska organizacija razširila na vse slovensko ozemlje. Srečen sem, da prisostvujem vaši pomembni svečanosti kot pokrovitelj in kuni. Zagotavljam vas, da je moje srce z vami. Ko razvijamo tu pred vami in pred slovanskimi brati ta prapor, me navdaja ena sama želja, naj bi te svetle barve dvigale naše delavstvo k jugoslovenskemu edinstvu in široki slovanski vzajemnosti, zakaj samo v tem znamenju ie možna zmaga. Govor gosp. bana so zborovalci prekinjali z vzkliki, ko pa je na koncu g. ban pripel svilen \ ie predsednik Slovanske delavske zveze, češkoslo vaški poslanec g. T u č n y, zatem pa je g. dok tor Bohinjec zaključil lepo zborovanje. MANIFESTACIJSKI SPREVOD, ki je sledil zboru je bil nad vse veličasten. Obsta je pred magistratom, kjer je g. Juvan po na govoru položil krasen venec k vznožju spome nika kralju Petru Osvoboditelju in je godbi «Sloge» zaigrala «Bože pravde«. Enako je polo žil k spomeniku češkoslovaški senator g. Panel lep šopek nagetjnov z nagovorom in godba je zaigrala češkoslovaško himno. Ko so se odposlanstva poklonila spominu kralja Petra, JE POVZEL BESEDO LJUBLJANSKI ŽUPAN G. DR. DINKO PUC, ki je pozdravil vso množico, zlasti rojake iz VVestfelije in brate Čehoslovake. Dalje je izvaja »Junaki dela ste, ki obhajate danes velik praznik, 25 let je poteklo, odkar je bila ustanovljena NSZ. Ni bilo lahko delo, treba je bilo mnogo trpljenja in borbe, toda vztrajali ste. Vztrajali tudi v naj hujših časih, tudi takrat, ko vam ni dala domača zemlja kruha, pač pa ga je dajala tujcu. Pozdravljam tudi vaše prapore. Na praporu, ki ste ga prejeli danes, bodo zapisane borbe, vaš znoj, vaše trpljenje in zmage. Zato se praporu klanjamo. Narodno delavstvo je najboljši branik narodne svobode in najboljši stražar naše domovine.« Župan nato govoril o pravicah, ki pripadajo delav- narodni trak na novo zastavo, jt vsa dvorana stvu, in poudarjal, da je treba najprej utrditi raz-odmevala od navdušenja. | mere v državi. Sodobna stiska nI samo gospo- Predsednik g. Juvan se je v toplih besedah i darska, predvsem je to duševna kriza, ki vlada zahvalil g. banu in z nagovorom izročil zastavo j po vsem svetu in tudi Pri nas- Pri gradnji države praporščaku g. Orehku, ki je s slovesno prisego 11 mora sodelovati tudi delavstvo. obljubil, da bo nosil prapor v vseh borbah in ga bo čuval čistega in zmagovitega. Zupanovemu govoru je sledilo viharno odobravanje. V imenu NSZ se je predsednik g. Juvan Sledili so pozdravni nagovori zastopnikov zahvalil g. županu za lepe besede s poudarkom, češkoslovaškega odposlanstva (poslanec gos nad Turna), westfalskih rudarjev (g. Bol h a), So-I kola (g. Š v a j g e r), Narodne odbrane (g. doktor C e p u d e r). jugoslovenskih narodnih delavskih sindikatov (predsednik g. S t a n k o v i č), narodnih železničarjev (načelnik g. D e r ž i č), Zveze kulturnih društev v Ljubljani (ravnatelj g. J u g), ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Puclja (g. dr. Karli n), Delavske zbornice (g. Kosem) in Zveze društev zasebnih nameščencev (g. Zemlji č). Izpregovoril je še cia bo delavstvo kakor doslej zvesto svojemu programu. Godba je zaigrala himno «nej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Na večer pred velikimi svečanostmi, v soboto, se je v dramskem gledališču vršila SLAVNOSTNA AKADEMIJA, ki so se je udeležili delavski zastopniki iz vse Slovenije in iz ostalih delov države in naši West- Ivan Albreht: 2 Bogastvo zvestobe «Kako je že bilo?* se je oglasil še Klemen, ker se mu je zazdelo, da mora kaj reči. «Stroji so ga*, je razlagal Peter. «Bog mu daj dobro! Bo menda že čez petnajst let, odkar ga ni več med živimi. Le čudno, kam se je izgubila Meta, da ni bilo poslej nobenega glasu več o njej.* «Svet je širok*, je vzdihnil Klemen, a Pavla si je nemo otrla solze. cZdaj sva sk ro enaka*, se je čez čas izvilo Klemenu, Pavla pa je vstala in odšla venkaj, kjer je sveže dihala pomladna noč. Nenadno jo je obšla nepojmljiva bolečina ;n zavest tolikšne osa-melosti, da je pokleknila na vlažno zemljo in v vroči molitvi sklenila roke. Nebo je bilo polno zvezd in tu in tam se je ognjeno pocedilo v vsemirje Pavla se je čutila kakor odmaknjeno od zemlje in se je stresla kakor trepetlikov list, ko ji je nekdo položil roko na ramo. Bilo je že proti jutru in z neba je hladno blestela danica. «Pojdi vendar počivat!* je spoznala Klemenov glas. Kakor ubogljiv otrok je vstala in odšla v hišo ter se nikakor ni mogla iznebiti občutka, da stopa v svoj lastni grob... Po gospodarjevem pogrebu je bilo pri Plaz-nikovih pusto in mrtvo, dokler ni vsakdanje delo počasi zožilo vrzeli, ki je zazijala po Avguštino- veiri odhodu. Kajti i je oil izročil v oporoki premoženje sinu, ženi kot in užitek, Pavle pa se je spomnil bolj z dobrimi nauki in nasveti, medtem ko ji je izgovoril le neznatno vsoto v priznanje za njeno zvesto delo. Sprva si rejenka te^a niti ni kdo ve kaj jemala k srcu, postopno pa jo je pričelo zbadati. Zgovorne ženice so ji namiga\ale, češ: «Bog mu daj dobro, grdo je pa le naredil s teboj!* «0, ga je že Matilda nagovt rila, ker se boji, da bi Pavla kdaj ne zagospodinjila pri Plazni-kovih .. .* «Oh, kaj, saj se Klemenu ne bo treba ženiti po doti.* «2e res, vendar.. .* «Bežite, bežite, kdo pa sploh misli na kaj takega!* se je branila Pavla. «Po pravici vam povem, da s Klemenom še nikoli nisva govorila o tem.* «Potiej je tem bolj verjetno*, je trdila Bur-nica. «Plazniki so sploh bolj redkobesedni.* Ko je minila žetev in je bilo že tudi vse omla-čeno, se je spomnila Plaznikovka na zahvalno nedeljo: «Dolgo ne bo tako, Klemen * Bilo je popoldne po večernicah, prijeten zgod-njejesenski dan. Pavla je imela opravka pri živini, mati in sin pa sta sedela za javorjevo mizo in ugibala, ako bi morda ne kazalo prodati vsaj enega para volov. Cenui čez zimo toliko rediti, ko bo na pomlad že par juncev dober za vprego. «Malo bi še poredib, je menil Klemen. «Krme je dosti in čez zimo bo nemara živina kaj porasla v ceni.* «Misliš? Pa to da dela, dela.. .* «Saj rad delam.* «Če hočeš pitati, imam tudi jaz več posla, je vzkliknil Miha. «Hudo bo!* «I\aj bo hudega!* ga je miril Kosmač. . Policija je imela z njim že večkrat opraviti, ker je bil obtožen in obsojen zaradi raznih prevar. Markovic je pri ponovnem zaslišanju izpovedal, da je pod pretvezo kupčije z zlatom zvabil Stankoviča v atelje svojega filmskega podjetja. Medtem ko je Stankovic pregledoval neke spise, ki mu jih je predložil, sta ga z Milko-vičem napadla in s sekiro ubila. Nato sta mu odvzela denar in si ga razdelila. Skrbno sta oprala tla in zabrisala vse sledove svojega zločina, truplo pa sta spravila v kovčeg in ga v Marko-vičevem luksuznem avtomobilu odpeljala proti Smederevu, kjer sta ga zakopala v blato na močvirnatem ozemlju, na tako zvanem Kondomin-skem polju. Tu so truplo res tudi našli in ga prepeljali v Beograd. Policijo je spravila na pravo sled Markovičeva ljubica, ki je živela zelo razkošno. Vest o aretaciji direktorja Marko vida je vzbudila splošno pozornost, ker je bil Markovid v beograjskem poslovnem svetu zelo znan. * Smrtna žrtev napada z motiko. Nedavno je neki moški napadel 531etnega dninarja Jožeta Lavbiča iz Šedinc pri Dramljah z motiko. Udaril ga je s tako silo po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Lavbiča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v soboto zvečer po hudem trpljenju podlegel poškodbam. * Aretacija ponarejalca 20dinarskih kovancev. Pred dnevi so se pojavili v Celju in okolici slabo Izdelani kovanci po 20 Din. Policija je uvedla obširno preiskavo. Njen trud je bil poplačan z uspehom. Ponarejalnico s potrebnimi pripravami in ponarejene kovance so našli v stanovanju nekega brezposelnega delavca v Gaberju. Policija je aretirala storilea in njegovo prijateljico, vrše se pa še nadaljnje poizvedbe, ker je skoro gotovo, da je imel ponarejalec še druge pomagače. * Prijet zlikovec. Te dni okrog 5. je odhajala v Mariboru zdoma proti kolodvoru na majski izlet neka lOletna učenka. Ko se je za trenutek ustavila pred izložbami kinematografov ob vrtni ograji pivovarne Union na Aleksandrovi cesti, je prišel mimo precej vinjen 311etni brezposelni zasebni uradnik E. K. in izvabil deklico, ki je precej krepko razvita, v bližnjo vežo, kjer ji je hotel storiti silo. Da ne bi mogla kričati, jo je tiščal za usta. V zadnjem trenutka je v vežo stopila neka kmečka ženska, zaradi katere je E. K. pobegnil. Mimo sta se po naključju pripeljala na kolesih gostilničar Karel Pulko s Tezna in strojnik tvrdke marcu je Lešnik zopet prišel k Doklovi v Zikarce, kjer se je nekaj časa igral s svojo hčerkico. Ko so se domači po opravkih odpravili iz hiše, je Lešnik izrabil to priložnost in vlil otroku precejšnjo količino solne kisline v usta. Otročiček e pričel obupno jokati, nakar sta prihiteli otročičkova mati in stara mati Doklova. Na vprašanje, kaj je storil deklici, je mladenič sirovo zaklel in zbežal. Mati je takoj odnesla v silnih bolečinah se zvijajočega otroka k zdravniku na Vurbergu, od tam pa v bolnišnico, kjer je pa zastrupljeno dete po strašnem trpljenju že naslednji dan izdihnilo. Lešnik je bil aretiran in izročen sodišču. Te dni pa se je moral zaradi grdega zločina zagovarjati pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Zločin je priznal, zagovarjal se je pa, da so se mu vaščani posmeho-vali in da se je zato nasilno hotel znebiti sadu svoje ljubezni. Priznal je tudi, da je pripravljal strašen konec svojemu otroku že tri mesece in da je vedno prežal s strupom v žepu na ugodno priložnost. Obsojen je bil na sedem let robije. * Umor novorojenčka. Malonedeljski orožniki so pred kratkim zvedeli, da je dekla Matilda Kolblova, ki je služila pri želarju Jakobu Holcu v Radoslavcih, morala poroditi otroka, ki pa ga nikjer ni bilo. Preiskava je dognala, da je res tako. Kolblova je trdila, da je 4. t. m. povila otroka ženskega spola in da ga je, ker je bil še nedonošen, vrgla v greznico. Tam pa ga orožniki niso našli takoj. Med iskanjem je Kolblova odšla na hlev, odkoder je prinesla trupelce in ga potem skrivaj vrgla v greznico. Raztelesenje je pokazalo, da je bilo dete zadavljeno, o čemer so pričale tudi podplutbe na obeh straneh vratu. Razen tega je imelo dete na levi strani vratu globoko rano, ki je predrla sapnik. Vzrok smrti je bila na vsak način zadušitev. Nečloveška mati je izjavila, da jo je dan poprej sosed v prepiru sunil v trebuh in da je nato čutila pri delu bolečine. Porodila je na hlevu v senu ter se pri tem onezavestila. Ko se je zopet zavedla, je držala z obema rokama za vrat. Bil je že mrtev. Nato pa je leže. segla po lesenih vilah, ki so ležale v bližini ter je z njimi predrla novorojenčku vrat. Pravi, da je bila čisto zmešana in da sploh mnogokrat ne ve, kaj dela. Trupelce je skrila v kot pod streho in ga pokrila s slamo. Povedala je nadalje, kdo je oče otroku. Kolblova je doma iz Kraljevca in šteje 24 let. IZ POPOTNIKOVE TORBE IZ MORAVSKE DOLINE. Učiteljske Izpremembe. — Tat na ženltovanju. —♦ Tatvina kokoši. Moravče, maja. Moravška osnovna šola je izgubila doseda« njega upravitelja g.Rapeta, ki je odšel v Šenčur na novo službeno mesto. G. Rape ni vršil le svojih dolžnosti kot učitelj, marveč je deloval tudj drugod, tako pri naši krajevni organizaciji JRKD, kakor tudi pri občinskem odboru. Za novega upravitelja je določen g. Josip Napokoj, ki bivat pri nas že dalje časa in je med nami prav tako' splošno priljubljen. Predzadnjo nedeljo smo imeli v Drtiji ženito-vanje, na katerem je bilo prav živahno razpoloženje. Fantje so prodali nevesto in spravili v de« nar kamelo, ki jim je ostala od predpusta. Nihče med veselimi svati ni slutil, da se pod oknom čumnate plazi neznanec, ki je previdno odtrgal mrežo in pobiral s krožnikov pecivo in jestvine. Svoje delo je opravljal z dolgim podajačem, s kakršnim podajamo snope v kozolec. Ostra ro-govilca je bila za natikanje kaj pripravno orodje, vendar je požeruha zapustila sreča, ko se je lotil kolača. Ta mu je zdrknil na tla, pri čemer je nekoliko zaropotalo. Lačni nepridiprav se je prestrašil, pustil je podajač v sobi ter jo odkuril s polnimi žepi. Tatvino so domači zapazili šele pozneje. V Štorovju je kradel nekdo kokoši. Tatvino je izvršil z lahkoto, ker so kokoši tisto noč ostale zunaj na drvih blizu hleva. Ko jim je prinesla zjutraj gospodinja hrane, se je odzval vabilu samo petelin s svojo žalostno družico. Ostalih devet njegovih tovarišic pa je izginilo s prijateljem kokošjega plemena. NASI NA TUJEM AMERIŠKI IZLETNIKI ZOPET POSETlJO DOMOVINO. Po Francoski paroplovni družbi FRENCH , in sicer bodo udeleženci prvega izleta, organiziranega po največjem slovenskem zastopniku v New Yorku, g. Leonu Zakrajšku, ki bo najbrže ekskurzijo spremljal sam, odpotovali iz New Yorka dne 27. maja in dospeli v francosko pristanišče LE IIAVRE dne 2. junija. Drugi izlet organizira in vodi osebno do Ljubljane priljubljeni in znani slovenski rojak g. Av gust Kollander, ki ima svoje lastno zastopstvo v Clevelandu. Odpotujejo iz New Yorka dne 17. linija z ekspresno ladjo «IIe de Francem. Ker sta zastopnika gg. Kollander in Zakrajšek med Slovenci najbolj poznana, smo prepričani, da bomo, kakor vsako leto, lahko pozdravili med nami mnogo ameriških rojakov. Glede natančnih datumov, kdaj dospejo udeleženci vsakega izleta v Ljubljano, se izvolite informirati pri zastopništvu Francoske linije v Ljubljani, Masarykova cesta št. 14, palača «Grafika>. Listnica uredništva Središče ob Dravi. Prepozno prejeli. Noranda. Del imen se je nekje izgubil Iz Ewing-Dortmunda nam pišejo: Preteklo nedeljo sta praznovala srebrno poroko splošno spoštovani naš tovariš rudar g. Lovrenc O g r a-j e n š e k in njegova zvesta življenjska družica. V Nemčiji bivata že celih 27 let. Njun srečni zakon je blagoslovljen z ljubljeno hčerko, ki je tudi že poročena. Vsa družina je zvesto navezana na priljubljeno «Domovino». Želimo srebrno-poročencema obilo zdravja, da bi srečna dočakala še visoke jubileje. Iz Gelsenkirchna (Nemčija) nam pišejo: Jugo-slovensko društvo sv. Barbare bo slavilo letos 9. julija 251etnico ustanovitve. Proslava bo v cerkvi Dreifaltigkeitgemeinde Haverkamp. Po cerkvenem obredu se bo slovesnost nadaljevala v Katoliški dvorani. V cerkvi bo imel službo božjo naš priljubljeni rojak g.Goričar, komisar za izseljence iz Diisseldorfa, v dvorani pa bo imel govor naš novi konzul g. dr. Rybar. Sosedna društva in vsi naši prijatelji vabljeni! Dobro došli! —. Pred kratkim smo položili k večnemu počitku priljubljenega rojaka, člana Jugoslovenskega delavskega podpornega društvaWanne-Unser Fritz g. Ivana Burgarja. Bil je doma iz Kamnika. V Nemčiji je bival 41 let kot rudar, a ni nikdar pozabljal svoje domovine. Spremili smo ga z društveno zastavo iz Gelsenkirchna in predsednik g. Anton Koncilja se je poslovil od njega z nagrobnim govorom. Rojaki so mu položili mnogo vencev na grob. Bil je član slovenske pogrebne blagajne in je prejela njegova žena 200 mark kot posmrtnino. — Dne 6. t. m. smo položili v grob mladeniča g. Karla Pisanca iz Holthausna, starega 21 let. Njegov oče se je ponesrečil pred dvema letoma v rudniku. Tudi Karel je bil član pogrebne blagajne in je prejela njegova mati ga. Marija 200 mark kot posmrtnino. Bodi obema pokojnikoma lahka tuja zemlja! illi si že član Vodnikove družbe? Praktični nasveti veselje bo vse leto v rodbini, ako si nabavite maniifakturno blago v Trgovskem domu — Stermecki, ker tu so cene zelo nizke, izbira ogromna, blago pa izvrstne kakovosti. Zahtevajte vzorce platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, poplina. kreto-na, tiskovine, sploh vsega manufakturnega blaga. Trgovski dom tnnmrki V. Celje št 97 Vzorci in cenik zastonj. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Jetra z makaroni. 15 dek telečjih jeter oznaži vseh kožic in jih zreži. V kozi na masti prepraži malo opečene, jih posuj z žlico moke. Ko se bulo jetra, jih prepraži, osoli, popopraj in ko so malo opečene, jih posuj z eno žlico moke. Ko se je tudi moka porumenila, zalij z malo juhe, pri-deni malo majarona, dodaj še dve žlici kisle smetane in premešaj. Ko jetra dobro prevro, so gotova. Medtem pa skuhaj makarone, kuhane od-cedi, poli j z mrzlo vodo in zopet odcedi. Kuhane makarone malo zabeli, premešaj in jih naloži za dva prsta na debelo v skledo; na makarone naloži jetra, pa zopet makarone in jetra. Na vrhu naj bodo makaroni. Nato pa polij po makaronih še sok od jeter in daj na mizo. Zraven daš nariba-nega bohinjskega sira. Daš kot samostojno jed na mizo, lahko pa daš zraven tudi solato. Krompirjeve omelete. Olupi deset sirovih krompirjev in jih zribaj na strugalniku. Zribani krompir naj stoji četrt ure, da da vodo od sebe, hakar vodo odcedi. Nato primešaj h krompirju tri žlice moke, dve žlici raztopljene masti in eno jajce. Vse skupaj dobro zmešaj in osoli ter dodaj še za noževo konico pecilnega praška. Na plitvi ponvi razbeli mast, z zajemalko zajemaj testo in ga stresi v sredino ponve na vročo mast. Testo razmaži po celi ponvi in opeci kakor palačinke ,na obeh straneh. Pečene pokladaj v vročo skledo in ko imaš vse pečene, jih daj hitro na mizo. Kavina krema. V lonček daj osminko litra ,jnleka, tri rumenjake, dvajset kock sladkorja, Štiri žlice drobno zmlete ka<7e in pol zavitka va-ipilijevega sladkorja. Vse skupaj dobro žrvkljaj, .postavi lonček v krop ter pridno dalje mešaj, da še zgosti. Gosto kremo postavi na mizo in jo mešaj dalje, da se popolnoma shladi. Ko je krema mrzla, primešaj četrt litra sladke stolčene smetane. Skledo obloži z biškoti, po biškctih naloži vkuhanega sadja, po sadju pa zlij pripravljeno kremo. Nato postavi skledo za par ur na led ali v hladno klet. Kadar barvamo z oljnatimi barvami, moramo čopiče naknadno osnažiti in šele take shraniti. Najprej iztisnemo vso barvo iz čopiča in potem namočimo čopič v terpentinu, da se tako odstrani vsa barva. Tudi take čopiče, katerih se že dolgo drži barva in so postali popolnoma trdi, namočimo za več dni v terpentinu, ki odmehča barvo, in čopiči so spet porabni in mehki. Razne listnate rastline, ki so zelene vso zimo, kakor palme, aspidistre, aceleje i. dr., se zelo okrepijo in razvijejo, ako jih postavimo preko poletja na prosto. Vendar jih moramo postaviti na bolj senčnat prostor, ker bi jim prehudo soluce samo škodovalo. Na zunanji zrak pa jih moramo le polagoma privaditi, in sicer tako, da v sobah najprej odpiramo okna in potem rastline postavimo na okna. Šele potem jih smemo pustiti na prostem. Vse te rastline pa posadimo, oziroma z lonci vred zagrebeino do roba v zemljo in jih tako pustimo do jeseni. Dobro je, da jim, ko jih postavimo na prosto, izmenjamo vso zemljo ali pa le deloma. Razne bolhe, ki napadajo našo zelenjavo, zlasti pa kapusnice, preženemo s tem, da po rastlinah natresemo kostne moke in polijemo z vodo. Bolhe potem kmalu izginejo. Ako pa nimamo kostne moke, potresimo kapusnice z navadnim lesnim pepelom; tudi ta prežene bolhe. Da ohraniš narezane beluše več dni sveže, jih deni v vlažen pesek. Vendar mora biti ta pesek popolnoma čist in brez duha. Tudi vlažna zemlja je dobra. X Odpornost proti kačjemu strupu. Znani so primeri ljudi, ki jim kačji strup ne škoduje. Iz novejšega časa poročajo o nekem berlinskem zasebnem raziskovalcu, ki rad lovi kače in so ga te, zlasti pa gadje, pičile le kakšnih 20krat. Posledica je vedno samo neznatna oteklina, ki traja kvečjemu nekoliko tednov. Nekega drugega nemškega učenjaka, ki prav tako rad lovi kače, so gadje pičili že 30krat. Pičeno mesto je bilo za nekoliko ur neobčutljivo, in to je bilo vse. Na prvi pogled kaže, kakor da bi bila ta odpornost proti kačjemu strupu prirojena, a znanost pravi, da je samo pridobljena s prvim pikom. Kačji strup učinkuje v takšnih primerih kakor kakšno cepivo in znano je, da. ga tudi v resnici in z uspehom uporabljajo kot serum proti piku. X Mrtvec Je ustrelil živega. Da si tudi smrt privošči malo izpremembe v tem, kako popada svoje žrtve, nam ve povedati dnevna kronika. Zelo svojevrsten primer se je zgodil pred sedmimi leti v Duisburgu. Neki čevljar je bil zveoer pustil kos mesa v odprtem loncu na plinskem štedilniku. Ponoči je skočila čevljarjeva mačka na štedilnik in je pri tem iztrgala cev iz kuhalnika. Ker mož ni bil zaprl glavne pipa, je plin zadušil njega in njegovo mačko. — Ženske se običajno boje miši, a ne tako neka dunajska gospodinja, ki je miško zagledala v shrambi in jo ja tako vneto zasledovala skozi vse stanovanje, da jo je na koncu zadela srčna kap. — V Hamburgu se je pred tremi leti ustrelil neki bančni uradnik. Našli so ga mrtvega s samokresom v roki. Ko mu je hotel policijski uradnik vzeti orožje, je počil strel in krogla je prebila uradniku srce, da je obležal na mestu mrtev. Ustrelil ga je prav za prav mrtvec. — Da se more človek razleteti, se sliši malo nenavadno, a vendar se je že zgodilo. Pred kakšnimi desetimi meseci je v neki hamburški pristaniški gostilni neki zamorec stavil, da bo popil kozarec bencina. Stavo je dobil. A ko si je hotel prižgati cigareto in je gorečo vžigalico približal ustom, ga je dobesedno razneslo. X Odprava mnogoženstva v Turčiji Je ustvarila vprašanje nezakonskih otrok. Odkar je Turčija uvedla švicarski meščanski zakonik, so se pojavili v njej nezakonski otroci. Usoda je hotela, da ima najodločnejši poizkus za okrepitev družine, kar so jih kdaj napravili v vzhodu, ta nepričakovani uspeh. Ko so leta 1926. z omenjenim zakonikom odpravili mnogoženstvo, so pozdravili to preosnovo kot veliko pridobitev in so prerokovali, da bo mnogoženstvo čez noč izginilo. Pa ni bilo tako. Mnogoženstvo je bilo v Turčiji že nekaj časa prej pojav, ki je zaradi neugodnih gospodarskih razmer vsaj po mestih že izginjal. Če je bilo hudo prehranjevati že eno samo ženo, koliko huje je bilo vzdrževati dve ženi ali celo več! Harem štirih žen in nekoliko suženj je bil že ob koncu prejšnjega stoletja velika redkost. Že med svetovno vojno je poseben odbor za izdelavo novega družinskega zakona predlagal, da bi se prvi ženi dala pravica ugovora proti drugi in vsem nadaljnjim ženam. Na deželi je bilo sicer drugače. Tam so bile in so žene in otroci še danes koristna delovna moč. Mnogoženstvo se je tu držalo manj zaradi zabave kakor zaradi navade. Zato se nova preosnova na deželi ni uveljavljala s takšno naglico kakor po mestih. Otroci iz zakonov z več ženami veljajo tedaj za nezakonske. Temu so krivi delno mohamedanski duhovniki, ki so opravljali poroke v stari, sedaj neveljavni obliki. Novi zakonik priznava veljavnost samo civilni poroki, cerkveno poroko, ki morebiti sledi civilni, pa smatra samo za verski obred. V mnogih primerih pa so ljudje ravnali drugače, kakor velevajo paragrafi, in mnogo je staršev, ki so se cerkveno poročili pred letom 1926., torej povsem veljavno, pa so se pozneje pozabili javiti civilnim oblastvom. Iz takšnih zakonov izvirajo predvsem otroci, ki jih morajo paragrafi smatrati za nezakonske, dasi dejansko niso nezakonski. Nova Turčija je sicer zelo ne-obzirna nasproti vsakemu prestopku svojih načel, toda v tem primeru so bila oblastva v korist mlademu pokolenju prisiljena, da malo popuste. Ne gre vendar, da bi bili starši krivi, otroci pa kaznovani. Zato se je vlada odločila, da z zakonskim dopolnilom uredi to vprašanje. Starši, ki so samo cerkveno poročeni, bodo imeli pravico, da se vpišejo pri oblastvih in priznajo tako svoje otroke za zakonske. V primeru, da bi bil mož poročen že z drugo ženo, bo imela ta kakor prva žena pravico, da v roku treh mesecev vloži ugovor proti novemu zakonu. Če zamudi ta rok iz kakršnegakoli razloga, bo novi zakon povsem veljaven, prva žena sama pa bo veljala za ločeno. X Zakaj se pojavijo hrošči vsakih pet let. Tudi pri naš so se hrošči pojavili v izredni množini in kmet se teh škodljivcev prav nič ne veseli. Hrošči ne žrejo samo drevesnega listja, temveč velika je škoda, ki jo napravijo tudi njihove li-činske na koreninah rastlin jn dreves. Hrošč leta po zraku v maju tri do šest tednov. Med tem časom se hrani z drevesnim listjem. Najrajši ima hrastovo in bukovo listje. Toda tudi kostanju ne prizanese. Ko neha ta letalna doba, znese samica 30 do 70 jajčec, ki jih razdeli v več kupčkov. V štirih do šestih tednih se pojavijo ličinke, ki so umazane bele barve, na zadnjem delu pa črno-rjave in delno tudi rumenorjave. Imajo štiričlen-ske tipalnice, a so brez oči. Ličinke napadajo korenine rastlin. Njihov razvoj traja štiri leta, po* tem se zarijejo globlje v zemljo in se tam zavijejo v zapredke. Naslednjo pomlad zletijo iz njih. Zaradi tega razvoja, ki traja štiri leta, se hrošči pojavijo vsako peto leto v tako veliki množini. K sreči imajo hrošči in njihove ličinke silno mnogo sovražnikov, med temi so netopirji, razne ptice, lisica, jež, svinja in tudi krt. Človek se s težavo bori proti njim. Edino sredstvo je pobijanje. Treba je potrpežljivo stresati drevesa in hrošče pobijati. Hrošči so porabni tudi za hrano svinjam in kokošim. Čim več jih zdaj pobijemo, tem manj se jih bo pojavilo čez pet let. X Poljak je preletel Atlantsko morje. V posebnih izdajah so varšavski listi nedavno objavili vest, da je poljski letalec Skarzinski pred dnevi startal v Saint Louisu v Senegalu na zapadni afriški obali z letalom poljskega izdelka in krenil proti Natalu v Braziliji. Skarzinski je letel sam in je srečno pristal v Braziliji. Južno Atlantsko morje je preletel v dobrih 19 urah. X Pobeg iz strahotnega pekla na zemlji. Španci imajo na zapadni obali Afrike trdnjavi podobno postajo za kaznjence, ki se imenuje Villa Cisneros in je pravi pekel na zemlji. Odrezani od sveta po morju in puščavi žive kaznjenci v šotorih, kjer jih muči strašna vročina, poleg nje pa še mrčes. Skoro vsi jetniki dobe tropično mrzlico. Villa Cisneros je v španskem Riu de Oro edini kraj, ki je vsaj delno naseljen, čeprav stoji tu samo trdnjava z nizkimi, zanemarjenimi kočami. Pitno vodo dovažajo z ladjami s Kanarskih otokov. Na Riu de Oro niti trava ne rase. Kaznjenci ne žive v trdnjavi, kjer bi zanje sploh ne bilo prostora, temveč v šotorih ter leže na slam-njačah, ki si jih pa morajo sami kupiti. Zjutraj morajo svoja bivališča pospraviti. Nesrečniki so v večnem boju z mrčesom. Hrano dobivajo zelo slabo, kajti v Riu de Oro ljudje ničesar ne pridelujejo. Čeprav ima morje obilo rib, dobivajo jetniki samo prekajeno meso ali prekajene ribe. Boli.e jetnike zdravi vojaški zdravnik, ki je k sreči dober, usmiljen mož, toda kinina in drugih zdravil ne dobiva, čeprav bi bila nujno potrebna. Pitno vodo pripelje ladja vsakih 14 dni enkrat in vsak jetnik je dobi tri litre na dan, kar mu mora zadostovati za pitje, kuhanje in umivanje. Kljub najstrožji zastražencsti se je pa posrečilo lani 29 kaznjencem, ki so jih privedli sem zaradi Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si boste dobavili poceni blago ali storjene oblekee in obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte ali pišite po vzorce in cenik Trgovskemu domu JkimtM Celje št. kateri Vam nudi gorenje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelujejo po meri v lastni tovarni. življenje mnogim ljudem. Mesto Nome je postavilo junaškemu psu lep spomenik. X Nov rešilni pas za slabe plavalce. Mlad alzacijski inženjer prihaja z izumom, ki ga bo živela tako po raznih mestih Evrope na račun lahkovernih ljudi. Osleparila sta mnogo hotelskih vratarjev in natakarjev, trgovcev in odvetnikov, izposojala sta si denar ter si izmišljala sleparstvo svet sprejel z velikim navdušenjem in hvaležno- jZa sleparstvom, dokler nista na lastni koži spo- znala resničnosti pregovora, da hodi vrč tako dolgo k vodi, dokler se ne razbije. V Berlinu so ju aretirali in ko bosta tam odsedela kazen, nastopita novo krožno potovanje po Evropi, ker ju zasleduje policija raznih držav. X Čuden mrlič. Marsikaj Čudnega sj zgodi na stjo, če se bo obnesel tako, kakor si ga je izumitelj zamislil. Ta izum bodo zlasti navdušeno po-upora proti republiki, pobegniti iz tega strašnega j zdravili kopalci, slabi plavači, ljudje s srčno na-kraja. Po prihodu v portugalsko pristanišče Ce-'pako in drugimi telesnimi napakami, ki rade za-, zimbro so opisovali pobeg takole: «M: rali smo, krivijo pri kopanju nesreče. Gre za nov rešilni ' bežati 15 km ponoči ob morski obali, preden smo' P8S, ki irra pa to dobro lastnost, da človek z njim 1 prispeli do kraja, kjer nas je čakala daleč ni sploh ne bo mogel utoniti. Inženjer Maurice Kup- svetu. Da bi pa človek od m-tvih vstal iu popil morju ladja. Odpeljali smo se k nji v ribiškem fer, izumitelj novega rešilnega pasu, je povedal j polič vina, potem pa zopet legel k večnemu po-čolnu. Morje je bilo razburkano in noč temna, i radovednikom, da gre za nekakšno plavajočo i čitku, se menda še nikoli ni /godilo. Madžarski Dva tedna smo pluli potem na mali ladji, boreči! mreno, ki je skrita v pasu, kakršnega nosijo j listi poročajo o takem, na prvi pogled neverjet-se z vetrom in viharji, zablodili smo ter smo ' ljudje navadno pri kopalni obleki. V trenutku,! nem dogodku, ki se je pripetil v neki zakotni bili stalno v nevarnosti, da zavozimo na čeri; ko bi kopalcu pretila nevarnost, ko bi čutil, da ; vasici. Tam je te dni nenadno umrl 52Mni kmet ali da nr-s dohiti španska ladja, odnosno zanese I mu pešajo moči, potegne kopalec za nitko na ( Štefan Kriszan. Ko so že hoteli krsto zapreti, je morje k španski obali. Lakota in žeja sta bili ne-' pasu in takoj se začne polniti plavajoča mrena z j mrlič naenkrat globcko vzdihnil,. sedel, si pomel znosni. Dobivali smo le zelo pičlo odmerjene ko- 'neškodljivim plinom tako, da se človek obdrži na ,oči in dejal: cTako hiiro ne morem umreti.* Po-ličine jedi in vode. Kmalu n;smo več vedeli, kje 'vodi. Mrena je narejena tako, da ostane člove- (tem se je nasmehnil, da je ljudem kar kri zastala smo, in pluli smo kar na slepo srečo. Izmučeni kova glava vedno nad vodo, tudi če bi se kopalec v žilah, in vzkliknil: 'Dajte mi požirek vina. in sestradani, v raztrganih, i mazanih oblekah in ' onezavestil. Če se torej ta izum obnese in če ne Dolgo ga že nisem pil in strašno sem žejen.* z dolgimi bradami smo končno srečno prispeli na bo rešilni pas predrag, "a t odo ljudje «Wnvn z Svojci so bili seveda tako prestrašeni, da se niti Portugalsko. Kdo je nain pomagal pobegniti, kdo' veseljem pozdravili. I ganiti niso upali. Slednjič se je pa eden ojunačil, je nam posodil ladjo, ki je plula pod francosko I X Dva pretkana sleparja. V Berlin je prispela ' prinesel je mrliču v krsti polič vina, ki ga je mož zastavo, tega najbrž nih?e ne bo izvedel, ker smo nedavno mlada Američanka Parkerjeva. ki ni za- j Počasi izpraznil do dna. Ko mu je vinska kap-vsi prisegli, da te skrivnosti ne bomo izdali.* I vračala domneve, da je hčerka ameriškega mili-!,iica udarila v glavo, je zlezel iz kiste, toda dolgo X Konec junaškega psa. V pasji bolnišnici v' jonarja, pa tudi trdila tega ni. Seveda jo je ber-jse ni veselil živP-nj,, ker je kmalu n*to znova in Cleveiandu je končal te dni svoje burno življenje jlinska gospoda navdušeno sprejela, ker je čutila resnično umri. pes, ki se je o niem mnogo pisalo kot o junaškem za ni° milijone. Kakor se spodobi dolarskim prin-1 X Angležinja malajska viadanca. Leta 1868. kosmatincu Baltu. Junaštvo, ki je prineslo temU|cesam' ie Predla s seboj tudi tajnika, češ, da ji je umrl v Angliji James Brocke, ki je prepotoval psu toliko slave izvira ;z leta 1925 Takrat je za-'^a ie dodelil oče, da bi pazil na njo. Najela sta mnogo sveta na svcji jadrnici in doživel marsi-dela v severnih krajih ležeče mesto Nome davica,;krasno stanovanje, naročila si je cele skladovnice katero pustolovščino v bojih z malajskimi mor-ki se je strašno širila. Bolnih je bilo na stotine in najmodernejših oblek in pri draguljarjih je na- skimi roparji. Bil je edini Eviopec, ki je priboril zlasti otroci «o umirali v množicah Davica je kuPila mnogo nakita, čeprav jo je tajnik svaril, sebi in svoji rodbini prestol dežele na Daljnem hudo nalezljiva bolezen, ki ji je pa' zdravniška da kumiie Preve6 in da se 1)0 o5e v New Ycrku vzhodu' kneževine Saravaka na otoku Borneu, veda z odkritjem posebnega zdravila vendarle ko niu P^dlože berlinski trgovci tako mast- Njegov naslednik v Saravaku je bil njegov nečak prišla do živega Tr-da v mestu tega zdravila ni ne račune. Lepi hčerki ameriškega milijonarja so Charles Brooke, poročen s svojo sestrično Mar-bilo. Zdravniki v Nomeju so stali brez moči ob1 P°vsod radi prodajali na up in nikjer ni naletela keto de VVindtovo. Tako je postala mlada Angle-postePah bolnikov, ki so vpričo njih umirali. V 1,a nezaupanje. Nenadno pa sta dolarska princesa žinja vladarica malajske kneževine. O svojem tej stiski se je pa pojavil v sosednem mestu Non- 'n nien ta3uik morala zamenjati razkošno stano- življenju v Saravaku je izdala po?neje, ko je bila nani mož, ki je izjavil, da je pripravljen kreniti vanje za štiri gole stene policijskega zapora. Iz- že stara, zanimivo knjigo Saravak je bila čudna z odrešilnim zdravilom v Nome To sosedno me- kazalo se je, da dozdevna dolarska princesa ni- zmes evropskih in vzhodnih vladnih oblik. Vsak sto je oddaljeno več sto kilometrov, poleg tega je ko'i ni bila v Ameriki, temveč da je operetna dan je sprejemal vladar (radža) Brooke svoje bila Da not tako zasnežena, da ni bilo misliti na pevka iz nemške Švice. Pred petimi leti se je podložnike Malajce, Kitajce in Dajake m v sprem-uspeb. Pogumni mož je bil mladi Norvežan Kap- seznanila z bivšim nemškim oficirjem Otonom stvu svojih štirih malajskih ministrov je hodil po son. ki je slovel kot drzen raziskovalec krajev Ritterjem in od takrat sta živela pustolovsko živ-' deželi izvrševat sodno oblast Podložniki so ne-proti severnemu tečaju. Bil je dober soortnik, po'ljenje. Zdaj sta nastopala kot bogata novoporo-' omejeno zaupali njegovi modrosti in pravičnosti, vrhu pa še zdravnik. Kasson je krenil na pot na J čenča na ženitovanjskem potovanju, zdaj spet sta'Obenem so pa verovali v njegove čarovniške sile. saneh, ki so jih vlekli psi. Prvi je bil vprežen pes'čakala kot siromašna zakonca na ogromno dedi- Tudi Marketa je bila kot vladarica zelopriljub-Balto. ki je bil že trikrat v Nomeju, tako da je ščino, ki bi jo morala vsak čas dobiti po umrlem ljena. Stare, stroge Malajke so jo pripravile^ do dobro poznal pot. To je bilo tudi nujno potrebno,1 stricu. Na francoski rivijeri sla kupovala grad s te§a> da si je po njihovem običaju zagrinjala kajti v snežnih metežih ni bilo razgleda, poleg parkom, na Bavarskem sta se pogajala glede na- o^raz, tako da se je smelo videti samo eno oko. tepra pa je Kass^n med potjo še hudo obolel. Oze- kupa veleposestva, v Avstriji sta ustanovila na Saravaški mesar, učenjak in vedeževalec jo je bel mu je bil obraz in tresla ga strašna mrzlica. I papirju delniško družbo z osnovno glavnico 250 naučil čitati mohamedansko sveto pismo koran. V takem položaju se je mogel zanesti samo na'tisoč mark. Da bi laže sleparila, sta si prisvojila Njen prijatelj je bil tudi krvnik, v Saravaku visok zvestega psa. In na Balta se je lahko po pravici še plemiška naslova. Včasih je bil Ritter baron, državni dostojanstvenik, ki je veljal samo za vr-zanesel, kajti pes je delal prave čudeže. Njega j njegova tovarišica pa baronica, potem zopet je bil šilca Alahove volje in je bil sicer pobožen, dober niso zapustile moči, tudi ko so padali njegovi: Ritter navaden zemljan, zato pa je sin lastnika 1 človek. V Marketini knjigi je opisanih mnogo tovariši po vrsti izmučeni in izčrpani. Naposled je velikih jeklarn iz Diisseldorfa, ki mu je oče od-! zanimivih doživljajev, tako selitev podgan, lov na Balto skoro sam prispel s Kassonom v Nome. Nevarno bolezen so takoj zajezili. Kasson ni nikoli pozabil junaštva svojega zvestega psa, ki je rešil' siromašnega, toda poštenega dekleta. Pet let sta [ godki. rekel visoko mesečno rento zato, ker se ni hotel krokodila, ki je požrl v Saravaku več ljudi, pre-odpovedati vroči ljubezni do svoje tovarišice, j nočevanje pri zbiralcih lobanj in drugi taki do- Pri osljablfenih živcih vič. «Kalefluid» se prodaja v lekarnah in drogerijah. Odobrlo ministrstvo za narodno zdravje pod C. br. t3J0 z dne 28. marca 1932. 129 nosti, ker dokazujejo, da so v tem kraju stala štiri | mesta v času bakrene dobe. Izmed teh je stalo se uporablja fizijološki ckstrakt iz živalske žleze na tem kraju najnovejše mesto v času od 2500 do zdrave in močne živali («Kalefluid»). Ta ojačujc se- 2000 pred Kristom. Morda je bilo to mesto poli- J ----- I.« .-,.«1. 1 m // k n Inr I11 tri w ca n rinn- . ■ • • v T 1 * -i med mesti ju?ne Jordanske do-predhodnik stare Jerihe. Med iz- ................ _ _ t lončena posoda, lončeni liki, oslabljenih živcih, izmučenosti in polni nevrastcniji. kcstni okraski in nekaj bak'enega orodja. Veliko Detailha literatura brezplacno Zahtevajte ,0 pod t vzbuja|o zag0netni znaki na malih ka- naslovom: Beograd, kralja Milana l?, Miloš Marko- . t •> •> e, 0 .........menitih tablicah. Dcslej se niso mogli razloziti teh znakov. Ze ob temelju nek°ga zida so odkrili sliko, na kateri se razlikuje 12 do 14 človeških nog. Strokovnjaki menijo, da gre za posnemanje egipčanske umetnosti. Bržkone je ta slika predstavljala procesijo mrtvih. X Za svojega moža ga i na, čeprav ni njen mož. Severnoitalijansko mestece Pallanza je imelo 1. maja poseben dogodek. Ljudje so drveli k vratom jetnišnice, odkoder naj bi prišel mož, znan daleč po svetu s tem, da je iskal samega sebe, medtem ko ga je sodišče proglasilo za zločinca Marija Bruneria, bivšega tiskarja, v katerem pa vidi rodbina njegove žene še vedno profesorja jezikoslovja Canello. Ob 8. ^ juti a j je res ponosno MALI OGLASI Posojilnica išče delavne obiskovalce privatnih strank. — Ponudbe z znamkami za odgovor je poslati na naslov: Mobilna zadruga, Ljubljana, p. p. 307. 112 Brzoklepalnik «Stubaier» tisočkrat preizkušen! Popis pošlje zastonj Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju. 68 Posojila proti dolgoletnemu odplačevanju za razdolžitev, nakup najrazličnejših premičnin in ........ „ , ,, ,____ . „„ _____ , » nepremičnin, doto itd. podeljuje: »Mobilna zadru- stoPl] 12 Jetnisnice, pred odhodom je pa motal se ga», Ljubljana, Mestni trg št.' 25, I. Išče povsod podpisati zadnjo sodno listino s svojim sodnim poverjenike! 123 imenom Bruneri. Zunaj so ga čakali Canellovi pri- jatelji in sorodniki z avtomobilom. Nervozno si je Koso za 15 Din in najnovejše brzoklopalnike pogladil dolgo brado,poljubil jokajočega otročička, dobite samo pri tvrdki: Fr. Stupiea, železnina, po . . ...... . ,. , ljedelski stroji in čebelarske potrebščine, Ljub- objel gospo Canellovo, jo poljubil in zaklical mno-Ijana, Gosposvetska cesta št. 1. 134 žici radovednikov: «Ljudje božji, poglejte to edin- stveno junakinjo!* Množica ga je rada ubogala in Proda se veliko posestvo . v , , v , , .. .... ,.•■ , * , ie začela navdušeno ploskati resnični junakinji v Beli krajini, srez Črnomelj. Posestvo men 60 jo- etne dbe ženi kl Je dolga leta trpeia in hov zemlje (njive, travniki,--gozdi). V gozdih rasto vzt -ala pri svoji trdni ve.i da je za Bruneria hrasti, javorji, jeseni, gabri. Čez 400 dreves se godho progl£Šeni mož njen zakonski mož profesor lahko poseka. Kmetsko poslopje je zraven. \ se Canel|a Canellova je izgubila moža med vojno se proda za 9C0 ameriških dolarjev. Kupce spre- in d(jl le,a živda gama z dvema otrokoma. jema M. K u r e, Brezovica št. 17 pri Kočevju. 137 ^ pfed im. le[i gQ pa ^ njenj znanci y bol. X Na Kitajskem se zdravijo s kuščarji, pajki nišnici za bolne na umu moža, ki so v njem spo-in mačjimi očmi. Kitajska je v marsikaterem po- znali profesorja Canello. Gospa je hitela v bolniš-gledu zanimiva. Del Kitajcev stoji v prosvetljeno- j nico, kjer se je prepričala, da je neznanec res sti tako visoko, da se zna medsebojno pobijati njen mož. A s tem se je začel njen križev pot. tudi s strojnimi puškami, drugi se pa pobijajo še .Uboga žena je priznala premetenega sleparja, biv-s kopji in sulicami. Praznoverstvo je na Kitaj-, šega tiskarja Bruneria za svojega moža. Zadevo skem še zelo razvito in posebno v zdravstvu kar' je vzelo v roke sodisče in spor se je vlekel več mrgoli vraž. Mnogi kitajski študentje študirajo na let. Enkrat je dalo sodišče prav Canellovi rodbini, vseučilščih Zapadne Evrope, da postanejo doma j drugič zopet Brunerievi, ki je trdila, da možak ni slavni zdravniki, toda poleg njih so zelo v časteh. Canella. Vsa ta leta je pa živela Canellova s tem nešteti mazači in čarovniki. V kitajskem zdrav- možem v trdni veri, da je njen zakonski mož; z stvu, ki je iz njega Evropa sprejela lečenje z ži-1 njim je imela tudi dva otreka. Otroka je vzgojila vim srebrom in raznimi drugimi sredstvi, imajo v ljubezni do dozdevno preganjanega očeta. Vse zelo važno vlogo nadnaravna sredstva. Kitajec premoženje je žrtvovala za rešitev svojega tako veruje, da prinašajo bolezen hudobni duhovi, ne' zvanega moža in časti svoje rodbine. Junaško je pa posebne klice. Če si pri nas človek zlomi nogo,! prenašala zaničevanje in sramotenje, a ko je mi-mu jo naravnajo in oblože z mavcem, Kitajec si slila, da je že dosegla svoj smoter, je razglasilo pa položi na zlomljeno nogo kokošjo nego v trd- vrhovno sodišče njenega oboževanega moža za nem prepričanju, pa preide v njo kurji sok in da'sleparja Bruneria, ki je moral odsedeti več kazni. Res je. Župnik (vpraša cerkovnika): «Zakaj je Bog najprej ustvaril moža in potem šele ženo?» Cerkovnik: «Zato gospod župnik, ker bi mu bila žena neprestano govorila, kakšnega moža naj ustvari...* Izpremenil se je. Zena: «Čuj, dragi, ti si se močno izpremenil.* Mož: «Zakaj, draga ženka?* Zena: «Prej si pil tri vrčke in hodil ob osmih domov, zdaj pa piješ osem vrčkov in hodiš ob treh domov » Slab strojevodja. Sprevodnik: «Gospa, vi se vozite v Kočevje, ne pa v Kranj.* Ženska: «Ta presneti strojevodja! Kaj ne ve, kam bi moral vlak obrniti...» Nesporazum. A: cGospod, ali bi mogel... ali bi mi dali...» B: «Da, lahko jo dobite.* A: «Kako pravite?* B: «Mojo hčerko vendar. Saj se hočete poročiti z njo?* A: «Ne, gospod, to je nesporazum. Hotel sem vas prositi, da bi mi posodili 300 Din.* B: «Kaj pa vam pride na misel! Saj vas niti ne poznam » Prebrisane c. Dušan: «Gcspodična Rožica, kaj bi storili, če bi vas poljubil?* Rožica: «Poklicala bi mamo.* Dušan: «Potem vas pa ne poljubim.* Rožica: «Saj mame ni doma .. .* bo lahko spet hodil kakor kokoš. Zdravilo proti mnogim boleznim so kuščarji ali veliki pajki, ki jih bolniki s slastjo požirajo. Pri nekaterih boleznih svetujejo kitajski mazači mačje oči, ki jih mora bolnik pojesti. Zelo priljubljeno zdravilo je sok korejske rastline, ki deluje na srce kakor strupeni kofein. Kitajski zdravniki pos\ečajo veliko pozornost utripanju srca, ki po njem določajo bolezni. Kitajski zdravnik napiše po pregledu bolnika dolg recept, pri tem mu pa daje še celo vrsto nasvetov. Materam navadno svetujejo, naj okade nad ognjem oblekce bolnih otrok. Kitajsko zdravstvo deli bolnike v dve skupini: v prvi so eni, ki imajo mrzlico, v drugi pa bolniki brez povišane telesne toplote. X Na razvalinah starih mest, med katerimi sta morda Sodoma in Gomora. Ze jeseni leta 1929. je papežev zavod za proučevanje svetega pisma pod vodstvom očetov Mallona in Koeppla pričel izkopavati v Teli Chassulu na vzhodnem obrežju Jordana severno od Mrtvega morja. Trdi se, da sta v tem kraju stali mesti Sodoma in Gomora. Drugi učenjaki so nasprotnega mnenja, češ, da sta obe mesti stali južno oJ Mrtvega morja. Kljub temu so izkopanine pri Teli Chassulu velike vred- Toda Canellova je še vedno trdno verovala. Po-sečala je moža v ječi in veselila se je dneva, ko . ga izpuste. Dobila je novo stanovanje v rojstnem kraju Veroni in ko so se tam vsi zbrali, ji je brat solznih oči izročil sodni odlok, po katerem se raz-glaša njeno sožitje 7. Bruneriem za koruzni zakon. Z/1 SMEH IN KRATEK ČAS Pred sodiščem. Zagovornik: