Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1.. 10. iji 20. dne vsaciga nicsea na celi poli, in velja po pošli za eelo leto 3 gld., za pol leta 1 ffld. rto kr.. \ tiskarni«-! eprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan pojn j TWaj XVIII. V Ljubljani 20. vol. serpana 1865. List 24. Spomini s potovanju r Miim. Spisuje Dr. Janez Zlatoust Pogačar. 24. Cerkev sv. Onofrija. T. Tasso. Mezzolanti. \e deleč od velike šempeterske cerkve blizo bogate bolnišnice sv. Duha zakrene pot na janikulski grič. Kake minute hoda pelje vkreber in že se pokaže cerkev sv. Onofrija in z njo sklenjen klošter Hieroniinijanov. Spred klo-sterskih vrat se odpre prelep razgled na veliko mesto. Najpred s svojim spremljevavcem obišein cerkev, ktera ni ravno velika in ne kaže posebne bogatije v zlatu iu srebru; v umetnijskem oziru niarsiktcre zanimive slike popotnik z veseljem ogleduje. Precej pri vratih pa naznanja napis vzidane kamnate ploše, da je leta 1595 slavni pesnik „oprostcnega Jeruzalema," ki je umeri v 51. letu svoje starosti, tukaj najdel dolg počitek. Zdanji papež Pij IX, ki v svoji prirojeni iniloti marsikaj želi popraviti, kar je preteklost pregrešila ali zgrešila, je leta 1857 hotel povikšati Torkvatu Tassu spomin in mu dal narediti veličastnimi grob. Odločil je v to pervo kapelo na levi strani, ki jo je dal po izverstnih slikarjih in podobarjih prav lepo okinčati in Ta-sove telesne ostanke iz poprejšnjega groba tje prenesti. O prenaši so se velike slovesnosti obhajale, ktere so nekaj na kapelinih stenah vpodobljene. V kloštru se kakor draga svetinja varuje in kaže soba, v kteri je Torkvato Tasso prebival. Tu se hranujejo inarsiktere reči, ki se jih je posluževal v življenji. Bridka martra, ključ, zerkalo, pisavno orodje, velik z usnjem prevlečen stol z ročaji, persna podoba posneta po njegovem inertvem truplu itd.; na steni je inalan po naravni velikosti. Tukaj tudi zdaj stoji kainnitna skrinja, v kteri so do I. 1857 njegove koščice počivale; semtertje je poobešenih več usahnjenih lavorovih vencev, spletenih I. 1857 za veliko slovesnost, ki se je obhajala o prenašanji njegovega trupla v novi častitljivi grob. V klošterskem vertu, iz kterega se vživa prelep pro-zor na mesto in okolico, še stoji dolgoletni štor širokovej-natega hrasta, pod kterim je Tasso mnogokrat počival in svojo nemilo osodo premišljeval. Dokler je v svojem veličastvu vert obsenčeval drevesni velikan, je marsikteri častivec slavnega pesnika odlomil si vejico ali odtergal kake listke ter jih nesel v daljno domovino kakor preimenitne svetinje. Vem se spomniti, da sem tudi jaz pred 25 leti iz rok neke gospe prišedše domu z italijanskega potovanja tak listek v odpustek prejel. Leta 1842 je strašna sila divjega viharja poderla mogočnega velikana ter odstranila pričo toliko globokih zdihljejev in stokov. Na steni nekega klošterskega rnostovža je spremljeva-vec s ponosom kazal preizverstno presno sliko, ki pred oči stavi Marijo z nebeškim Detetom. Ta slika je edina v Rimu, ki jo je imenitni umetnik Leonard da Vinci tu pervotno delal v mokri zid z lastno mojstersko roko. Cerkev sv. Onofrija je nadalje posebno znamenitost za-dobila s tem, da v njej počiva znani jezikoslovec kardinal Mczzofanti. V tretji kapeli od vrat proti velikemu altarju na evangeljski strani kainnitna ploša v tleh s svojim napisom naznanujc obiskovavcu, da ona zakriva grob čudovitega častnika rimske cerkve, ki je toliko jezikov govoril. Bil jc priitnuik ali titular sv. Onofrija, zato jc bil tukaj leta 1849 pokopan. Neki rusovski plemcnitnik. ki ga ježev poznejših letih obiskal, spričuje, da sc je Mczzofanti z niim rusnvsko, in vpričo njega v usmerili jezikih s prečudno lahkoto pomenkoval. Nu vprašanje, koliko jezikov zamoi«-govoriti, mu kardinal odgovori s tem, da mu besedo „Bo«" pošlje zapisano z lastno roko v petinšestdesetih jezikih, namreč trideset evropejskih. sedemnajst azijanskih, pet afrikanskih iu štirih amerikanskih. Pa se je še v pozni starosti vsako leto kakih novih jezikov priučil. Stoltz v zadevnem spisu imenuje osem iu petdeset jezikov, o kterih zagotovlja, da jc kardinal vse govoril. Ciriifti Cattolicn celo osem in sedemdeset jezikov in narečij naznanja iu opira svojo terditev na pogovor, kterega je pisavec »am imel s kardinalom leta 1846, tedaj dve leti pred njegovo smertjo. Po svoji preselitvi v Rim. kamor ga je bila prijaznost Grcgorija XVI poklicala, jc najdel posebno v kolegiji de propaganda fide, primerno mesto, kjer je svoje prečudne darove vspešniše razvijal Obiskovanje imenovanega sl.tv-uega vstava mu je služilo v nar prijetnišo oddiho. Resnična pobožnost, ponižnost, pohlevno*! iu prijaznost mu je kmalo serca rejenccv pridobila. V polelinskem času se je vsak dan dobro uro, po zimi poldrugo uro med njimi mudil, da je njih jezikoslovne študije ali vodil ali opazoval, ali sam se v govoritvi mnogih jezikov vadil, ali se z njimi uedolžno in koristno razveseljeval. Včasih se je piimciilo, da so mladenči bili poslani v Propagando, ki niso veliko umeli jezika svoje lastne domovine, iu so se ga še Ic tukaj po kar-dinalovem poduku iu krcmlju učili. Kak drugikrat spet se je prigodilo, da novi rejenci razuu svojega domačega jezika nobenega druzega niso znali in da tudi kardinal do-sihmal o njihovem jeziku ni imel nobenega zapopadka. Tu je poslušal njih izrekovauje iu pozuamovaiije raznih reči in od dneva do dneva opazoval njihovo kiemljaiijc. Sčasoma je posnel iz tega, kar jc slišal, postave tujega jezika, in po prečudncni daru, s kterim je hitro enakosti notranjega jezikovnega pregibanja spazil, jih jc zložil v slovniško si-stemo in je bil naposled učitelj ujih. od kterih sc je bil novega jezika naučil. Kdor je hotel viditi, s kakšno lahkoto in spretnostjo sc je Mczzofanti v pogovoru od enega jezika v druzega po notranjem skladu celo različnega prcscloval in premikal, ga je mogel opazovati v Propagandi v sredi njegovih ljubljencev ob urah oddiha in svobodnega veselega gibanja. Kakor vesela tica lahko od vejice do vejice zle-tava, tako se je kardinal lahko iu naravno, kakor bi mu bilo vse to prirojeno, i/, cvropejskih v azijanske, occanske ali drugotne jezike prestopal. V kineškem se je izuril do take popolnosti, da je rejeneem iz ..nebeškega kraljestva" zamogel pridigovali v njih domačem jeziku. Mezzofanti je pa tudi sicer imel velike in obsežne vednosti. V mladosti se je pečal z rastlinoslovjem, in žc v svojem rojstnem mestu, v Bononiji, je slovel zastran matematike: bil je zveden v nar temnejših delih indijskega slovstva. Mnogocenjcna je bila njegova izurjenost v kano-niškem pravu in sploh njegova bogatost v bogoslovskih znanostih. Skozi in sko/.i jc l»il verlega značaja, vsem ljudem prijazen in dobrovoljen. Njegova radodarnost neomenjena jc uboge vseh stanov osrečevala. Nenavadnim duhovnim zmožnostim jc globoka ponižnost poseben kinč dajala in ne-hinavska pobožnost spopolnila pravega keršanskega učenjaka. Prekucijc. ki so papeža primorale bežati iz Mesta, so sterlc njegovo zdravje; l">. marca ls|'.». v šcstiuscdcmdesetcm letu svoje starosti je /. mirnim sercem in z veselo vdanostjo sklenil svoje pobožno življenje. JI a* »i ii* pri aliarjH• Dvojno darilce, pastirjem4*) in k i i s tj a n s k im ovčieam ob enem. XIII. >1ašnik se moleč poniža Snlrm |«n»šenj zapored; Jezu« je govoril s kri/a Sedmi zadnjih .-e besed. >l:»-nik llo-lijo prelomi. Jezus kri.»tu» umerje: Človek. »fc nikar ne d\omi. Hal življenje je za vec. Oče naš, ki si v nebesih itd. Ko reče: In nas ne vpelji v skušnjava, odgovori strežnik: Temne reši nas ml hudega, iu mašnik pristavi tihoma: Amen. To molitev, ki sc Oče naš ali Gospodova molitev imenuje, jc učil. kakor tc znano. Jezus svoje učence. Ta molitev jc tako ve- Caput \ll. l)o oraiione Dominiea et aliis u.- oeolis semper ad Nacramentum iotenlis. Orationcm Dominicam elara voce ct devotc perlicit. IJua e vpleta et roponso a ministro: Seil t i bera nos a malo. Celcbran.s r-tans ot prius. submissa voee dicit: .4wirn. Heinde sinistra manu super 1 orporalc posita. deMera Patenam ali<|uantulum Puriflea-torio evtergit , ijuod postca deponit ju\ta Corporale ut prius. In-inde vero »ccipiens l'atcnam inter indicem unitum pollici et medium digitum devterae manus. ill.im ita sustinet ereetam super A h are. ut par^ ejus concava llo>tiam respiciat. ejusque citre-miias Purificatorium tangat. non vero Corporale. 'i. Hestera igitur Patenam a parle superiori tenens. sinistra super Corporale ex alia parte retenta. seercto orationem: Libera nos •fUafsumns recitat. caput de more inclinans Missale versus ad nomen tfnriae. ncc non B. B. Apostolorum Petri et Pauli at<|Uc \ndrene. si dc illis >lissa celebratur vel Commcmoratio peragitur. Deindc Celcbran* elcvat manu destera Patenam de Altari. ct !«e ip-um cum ca signat dicens interim: Da propitius ad froatrin. parem ad peetus. in diebus ad liumerum sinistrum. rt no*tris ad de\terum. Tum Patenam in parte superiori osen-l itur. ct pro>eijucn>: ut ope misericordiae. tuae adjuti et ape-rata simus semper liberi et ab omni perturbatione securi, pa-itn.no «h>«|nr nova e\tcrsione >ubmittit llostiae. <|uam indicc sinistro supra patenam acrommndat. Patenam aiitcm sic collocat in m«-dio t oiporalis. ut p.tr* posterior ipsius palenae sit recli-nata super pedem calicis. ličastna, de mašnik, prej ko jo začne moliti, z vso ponižnostjo v svojem in v imenu pričujočih vernikov spozna, de se jo upa le samo za tega voljo moliti, ker je to Jezusova zapoved. V pervih treh prošnjah tc visoke molitve se nam Bog razodeva v svoji visokosti, dobroti iu pravici; v štirih zadnjih pa vidimo človeka v njegovi nadlogi, revšini iti zadolženosti. Ker pa upanje imuino, dc jc zapopadek tc Gospodove molitve slehernemu znan, ne bomo dalje o njej govorili. Ko mašnik Očeuaš odiuoli, moli natihoma ta-le molitev: Reši ntts, prosimo. Gospod! vsega hudega, preteklega , sedanjega in prihodnjega, in ua prošnjo svete, častile, vselej Device in Matere Unije Marije, srojih sretih aposteljnov Petra in Pavla, in Andreja in vsih svetnikov, daj mir usmiljeno r naših dnevih, de bomo s pomočjo tvoje milosti podpirani vselej brez greha iti vse zmote obvarorani. Po ramo tem Jezusu Kristusu. Sinu tvojem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti svetega Duha , Hog od vekomaj do vekomaj. In strežnik reče: I men. V tej molitvi molimo z mašnikom. de hi nas Bog pervič vsih pretečenih zel ( zlegov j odrešil, to jo. tistih grehov, ki smo jih storili, sc jih tudi spovcduli, pa še za nje Božji pravici ne zadostili; drugič, sedanjih, to je. zunanjih iu notranjih nadlog, namreč bolezni, lakote, vojske, mnogoterih nevarnost in skušnjav, ki nas obdajajo in nam skerbi delajo; tretjič prihodnjih nadlog, ki se nam ze ali približujejo, ali ki bi nas zadeti utegnile, posebno časnih in večnih kazen. V drugem delu te molitve pa prosimo Boga za časni ali pozemeljski mir, zukaj kakor je greh korenina vsega liudegu, prav tako je tudi mir studenec vse pobožnosti, pravičnega veselja in blagoslovu Božjega nu zemlji. In de bi ta naša prošnja zu mir veljavna bila. kličemo svetnike na pomoč, naj bi to uušo prošnjo podpirali. Mašnik reče dalje: Mir Gospodov bodi vedno z vami — in strežnik odgovori: In s tvojim duhom. Mašnik iu ljudstvo prosi s temi besedami tistega neprecenljivega mirti, kteri nas pričukuje v nebeškem raju, če sc bomo v tej solzni doiini bojevali za čast Božjo iu pu za zveličanje svojih duš. 3. Ilostia 1'atenae superposita Sacerdos Calicem detegit. genuflectit et surgit. Tum ereetus indice sinistro ad oram pa-tenae versus eornu Fpistolac conducit llostiam. <|uam inter pol-liccm et indicem devterac manus accipit. solaijuc manu devtera transfert supra Calicem. Postea digitis etiam sinistrae llostiam super medium Calicis tenens reverenter illam tV.mgit in duas ae<|Uales ae reetas partes, videlicet in suprema, media et infima parte medietatis. dicens interim: Per eundem Dominam nostrum Jesum Christum fitium tim m. >lo\ partem mediani llostiae, «juam deitera tenet. super Patenam collocat, de alia vero parte. ijuae in sinistra super Calicem rcman*it. frangit cum polliee ct indice deiterac manus particulam cx inferiori parte prosc«|uens: (/ui tecum rivit et regnat et cam prai-fato» inter digitos devterac retinens super medium Calicis, partem llostiae majorem. <|uae in sinistra e>t. adjungit mediae parti Palenae >upcrpositae proferens interca: In unitate Spiritus saneti Deus. 1. >lox sinistra Caliccm per nndum infra euppam accipiens. ct deitera particulam Hostiae super ipsum Calicem retinens clara voce pronunciat: Per nmnia saecula saerutorum, ct responso Amen, cum ipsa particula signans ter a labio ad labium Calicis dicit: l'a.r t Domini sit f semper vobis | rum. Et responso a ministro: Et rum Špiritu tuo, particulam ipsam illico immittit in Caliccm. diccns secrcto: llaec commi.rtio etc. cum inclina-tione capitis ad Jesu Christi. Ouibus integre evpletis, pollices et indicea utriusejue manus alii|uantulum evtergit supra medium Calicis; postea Calicem Palla cooperit, gcnullectit, burgit, et stans inclinato capite et junetis manibus ante peetus, non super Altarc positis. alta voce dicit: Agnus Dei. i/ui tollis percata mundi. Ad primum Niserere nobis ct non prius, manus disjungit. sinistram nimirum Corporali superponens, ct deitera percu-tiens -ibi leviter peetus, ijuin polliee ct indice unitis Planetam tangat. Deinde absijue nova manuum conjunclione sccundo dicit ignu* ftei, sinistra soper Corporalc posita. deitera autem interim lente dedueta et redueta iterom pereutit sibi pectu> ad Viserere nobis. a jc tak zvesto ljubilo. se vekoma bode pri Njem veselilo. Svitloba z višave \ lietzeman zašije. Ki ni je še v idilo zemlje oko. In rajske začujc se gl** harmonije. Ko bo/ji poslanci Ti čast z .1 p nju; Nebeška itioo skalno gomilo odkrije. In blaženo Tvoje nedolžno telo. Kraljica premiki! zbudi se in «.>Urc -\ krasoti neskončni. med množice zbrane Veselo pozdravijo angel.-ki zbori Ter \splavajo s Tabo. Kraljica, od tud \ kraljestva nezmirne svitlobc tje gori. Kjer mesto pripravil je Tebi (uispud. Kjer Božje ne-koncnc lepote so vzori. Kjer -veta prijaznost kraljuje povsod; Do nie.-ta častitega Jeruzalema, Kjer čista ljubezen v>e duše objema. Ko Mis>k razjasnijo obl.iki .-e >i\i. Iii nebni svetovi migljajo lep«. Duhovi, zamaknjeni v Tvoj ljubeznjivi Obraz, neprenehoma slavo /eno: ..fesana Kraljica! Marija. *>j /i\i!" Odmeva, dom po višavah glar-no; Tako pres|o\esiio. med petjem -"glasnim Približaš Marija se motu prcki .t-niiii. In zdajci se vrata nebeške odprejo. Pokaže v hlišobi >f sveti >inn . — Zveličane trume naproti hitejo. Predraga Kraljica! Ti -kazal poklon. \ ljubezni Ti soreni pordrav /ipnj.jn: (Minljivo odmeva častitljivi don : Osrečena v-aka dušica se šte\a. Da Tebi. Devica, vso čast razodeva Pozdravljajo gmi preroki Te sveti In stare zaveze izvoljeni v-i. Ter v slavo m štejejo. Tebe sprejeti Z d.1 j v mesto blisobno nebeške rasti. Naj visi duhovi slermenja zavzeti Nad Tvojo lepoto, zaklieejo Ti: Pozdravljena bodi. Ti B»/ja Kodnica. Ilj pridi, ostani idaj nasa Kraljica! Zasveti častitljivo znamnje se križa In trikratno ..Sveto" se čuje z višin. Nebcšcanstvo vse se globoko poniža Za križem prikaže se Jezus. Tvoj sin. S premilim obličjem se k Tebi približa. Ki toljko prestala si zanj — bolečin. Na desno Te ljubljeno Mater vzame In tak govoriti slovesno Ti jame: l.c biti. o Mati! po venec častiti. Ki za-te pripravljen od vekomaj je, Ki mogla z britkoslmi si ga zaslužiti, Prelepo leskeče vsih čednostih se. In \rednost njegova ne da se ceniti. Zlo deleč preseže krasotnosti vse. Ker Tvoja ljubezen, o Mati premila! Do mene metu druzih naj veči je bila. Oj pridi češena na mojo desnico. In z mano na vekoma častno kraljuj; Postavim Te danes preslavno Kraljico Stvarjcnja vesoljnega. — v>c gospoduj! Si zame terpela na zemlji krivico. Zdaj v slavi sc z mano mogočni raduj; Kar koli sem stvaril. kar mene spoznava. Z vsega izvira tud' Tebi naj slava! Pojo naj češenje vse rajske kardela. V ljubezni častijo Kraljico nvojo. Pozdravljaj Te človek, ki si ga otela Pa milosti moji pred večno temo. Po/dravlja, prcsiatlja narava naj cela. Bliseči svetovi naj slavo dajo. Cvetlica na polji in biserni kamen. Ti sla\o glasijo, na vekomaj — Amen! In *men!!! — premočni odglas se začuje' Z višine, globine, mogočno doni, V»e ljubljenstvo Božje se serčno raduje , Ua Ti njili kraljica povišana si! Podložno Te zdajci t se rajstvo spremljoje Na prestol, ki bisernih zvezd sc bliši. In biserji ti po prestolu blišeči Mo čednosti Tvoje, plameni žareči. Tako veličastno. >1arija kraljica! Zasedla v nebesih si slavni prestol; Na \eke Tc venčala sveta Trojica Bo z vencem, ki vselej c\cteč je in nov: Na veke donela bo Tebi sla\ica Od ljubljencev Božjih in čistih duhov: Preslava. brezmadežni Božji Rodnici. Hosana Mariji, mogočni kraljici! Oj sivi. le živi! premiljena >lati! Veselo prepevam jest re\ni zemljan. Hvaležnega serca Ti slavo dajati, ker serčno ljubiti Te hočem vsak dan Pomagaj, Te prosim, se prav mi boj'vati, In priti \ nebesa, ko boj bo končan. |)a s Tabo se v družbi pri Bogu radujem. Ga molim, uživam, na \eke zvišujem! K r. Silvester. I0gletl po Slovenskem in dopisi, Il Ljubljane. V petek, 18. t. m., je bil slovesno obhajan rojstni «lun svitlega cesarja Frančiška Jo/.efa. Zraven druzih navadnih slovesnost jc bila po vsih farnih cerkvah sv. maša z zahvalno pesmijo, v Senklavžu so imeli mil. škof ob desetih veliko mašn z zahvalo vred. — Ljubljanska srenja je ua gosp. županov predlog napravila za-upn • pismo do deržavnega ministra grofa lielkreda. gosp. župan je herzopisuo ta sklep naznanil ministru in dobil odgovor : „Z a prijazno naznanilo zastran zaupnice od I j u b I j a u s k e srenje prelepa V a iii hvala, b I a-gorodni gospod!" - Deželna vlada in mestna ljubljanska srenja jc potrebne naredbe oskerbela zoper kolero, ako bi se prikazala, ker v Zagorji jih je nekaj za to boleznijo že zbolelo iu eden tudi umeri. Il Ljubljane pišejo „Novicc": (Seja mestnega odbora. V ponedeljek je mestni odbor imel sejo. Po prebranem zapisniku poslednje seje je gosp. župan dr. Kosta nagovoril zbor tako-le: Vladina osnova (sistema) sega globoko v blagor posamnih oseh, občili < sosesk) in dežela. Po takem glavno mesto naše dežele ne more nečimcriio in molče gledati na to, kar se jc poslednje tedne važnega go-diio na Dunaji. Njih Veličanstvo, naš presvitli cesar in gospod, spoznavši. da prejšnji ujih ministri niso v stanu bili zadostiti potrebam avstr. ljudstev in dežela, so poklicali druge svetovavec preti svoj prestol in jim ukazali drugo pot vladarstva in gospodarstva. Novi deržavni minister grof Bel k red i je v okolnici svoji do deželnih glavarjev pravila prihodnjega vpravništva jasno razložil: tla so ta opravila, ktera povdarjajo avtonomijo in samoopravstvo iu pa narodno ravuopravuost, Vam vsem všeč, častiti gospodje. ui dvonibe; saj pismo ministrovo tudi določuo za-gotovlja. da pod njegovim vodstvom bode obveljalo to. kar beseda pravi. Dc se pa take opravila morajo djansko izpeljati, potrebuje vlada podpore tistih avtonomnih krogov, kterim mora na tem naj bolj ležeče biti, da se ue krati samostojnost, iu da sc jim oponašati nc more, tla so sami tako hotli. Naši mestni oblini (srenji) piislaja pa toliko bolj radostni pozdrav one ministrove okolnice, ker še milo pogreša mnogo takih pravic samoopravstva, ktere v druzih cesarskih deželah že postavno vživajo, zlasti na novo vsta-novljene kmetiške občine, iu je ravno kar ukaz dobila še od ministra viteza Smerlinga, po kterem ji ui dovoljena popolna pravica mestne policije. Vse to me je napotilo, da si. mestnemu odbotu predlagam, naj pokloni Njih eksce-lencii novemu deržavnemu ministru sporočilo, v kterem I. svojo radost razodeva nad pravili, ki so v njegovi okolnici naznanjene, 2. svoje gotovo pričakovanje izrazuje, da se djansko spolnijo ta pravila, in 3. da bode gospod minister pod krilo svoje vzel postavno avtonomijo mestne srenje in uslišal njeno prošnjo, da se nji sami izroči izverševanjo mestnih policijskih opravil. To naj je obsežek sporočila mestnega odbora — jc župan nasvetoval in še dodal, naj se poda f>. odseku, da pismo naredi, ktero naj sc v slovenskem jeziku izroči gospodu ministru po njeni (županu), ker v malo dneh gre na Dunaj. — Za ta predlog ho glasovali vsi odborniki, zunaj dveh cesarskih uradnikov, samo n tem razločkom, da se zaupnica g. ministru pošlje sama za-se, - peticija zastran izročila mestne policije pa deržavnemu ministerstvu posebej; za sostavo zaupnice so bili izvoljeni dr. pl. Kaltenegger, dr. Bleivvcis iu dr. Orel. Župun je dalje naznanil, da je c. kr. ministerstvo dovolilo, da se od vsili Svetih letos do konca I. 1 BliS pri Ijubljan-skih šrangah na prid mestni kasi pobira cestnina od vsake vprežene živine po 3 kr., od nevprežene pa po 2 kraje. Sklenjeno je bilo v tej seji še, da se taksa za mestjanstvo namesti v kaso streliščno vprihoduje plačuje v ubožnico mestjansko; po predlogu Debevčevcm se je zahvala izrekla učiteljem mestne št. jakobske šole za njih marljivo djanje v tej šoli; prepoved prekupovanja sadja, živeža, žita in lesa branjevcem in ptujim kupcem je bila preklicana; vsak naj kupuje kadar hoče, tako tudi branjevec, ki davek plačuje. — Danes je bila perva seja mestnega odbora, kar je grof Belkredi deržavni minister, in v idilo se jc. da jo zbor v množili slovenskih govorih priterdil ministrovim besedam, ki jih je izrekel v okolnici svoji o obveljavi avtonomije in ravnopravnosti. Iz Ljubljane. Svarilo. Neki slepar okoli Ljubljane nespremišljcne ljudi odira po mnogoterih potih za denar. Nedavno je neko ubogo vdovo na teržaški cesti nalagal, da je poslan od ternovskega g. fajmoštra z naročilom, da naj njemu izroči denar za pisma in štempeljne zastran obravnav po ranjcem možu, in ogolil je siroto za kaka 2 gl. — Kavno te dui pa se je bil lotil Skafarjevih na Mahu ter je lagal, da bo njih sinček dobil šolsko zalogo ali štipendijo, da on (slepar) uči v tretji iu pervi šoli, in bo to reč oskerbel, da je že govoril z g. fajinoštrom, kteri so sinu to dobroto naklonili: uaj torej dajo denar za potrebne pisma in štempeljne. Že mu je bil gospodar izročil nekaj čez 1 gl., ker se mu je pa veuder ta reč sumljiva zdela, hiti za njim, ga doteče blizo Ljubljane in mu reče, da hoče sam z njim iti in z g. fajinoštrom govoriti. Nato se slepar izgovarja, tla zdaj nima časa, mu denar nazaj da in jo čez jez pobriše, ker se blezo boji memo šrange iti. — Goljuf je menda gosposk, velik, suh človek s černimi ber-k a mi in utegne imeti okoli 40 let. — Toliko v svarilo, da gerdin še koga ne ožuli. Vradnije za red pa bojo imele dosti opraviti, ker zanikernežev je zmiraj dosti, ki gledajo, da bi dobro jedli in pili, ne pa pridno delali. Tudi v „Noviceu pišejo iz bohinjske Bistrice, da v uni kraj zahajajo od vaih vetrov postopači, ki ljudi nadlegajo, in pa še tako mogočni, da poletni čas silno strahujejo ženice, ki jih same doma dobijo, ako jih po njih volji ne obdarujejo. Il Ljubljane. Za žensko mladost prav posebnega priporočevanja vredni ,.Augel varh" gospoda Kosmača je v zalogi g. Gerberja v drugo natisnjen prišel na svitlo. Obsegajo te bukvice nauke, silno potrebne sleherni deklici, ktera želi pravo dušno lepoto in vrednost ohraniti, ali si jo zopet pridobiti. Še posebej bo odmenjene za dekliške družbe in razlagajo namen in dolžnosti te lepe družbe ter obsegajo mnoge pripomočke, s kterimi ne ohrani dušna lepota. Na koncu je med več lepimi molitvami tudi sv. maša. B'»g daj, da bi pri mnogoterih nevarnostih in ueštevil-nih nesrečah ženske mladosti „Angel varh" mnoge mnoge obvaroval ua stezi nedolžnosti, druge na pot dušne lepote nazaj pripeljal ter jih odvernil od dušnega pogubljenja. Iz Cirkilice, 11. vel. serp. — Ravnokar mi jc dospel list iz Ljubljane z dodatkom 33 gl. za nar bolj revnega pogorelca na Dolenjem jezeru s podpisom: ,,Fabiola", in naslovom: „Vsegainogočni naj blagovoli sprejeti la dar v •čast 33letnega življenja svojega božjega Sina Jezusa Kristusa na zemlji." Stotero hvalo! Bog plati in blagoslovi milo roko! Izrekuje dobrotniku Fr. A. dekan. Iz Caorice. <11 u dodelil i ko v zadnji trenutki.) Četcrtck, 3. vel. serp., zjutraj ob osmih so tri hudodelnike iz ječe v Gorico pripeljali pred tukajšnjo sodnijo, kjer sc jim je njih zadnja razsodba očitno naznanila. Znati jim jc bilo ua obličji, du niso ginjeni. Na ponudbo, ako želijo duhovske pomoči, so se ji vsi trije derzuo odrekli. Na kar so bili odpeljani v mestno ječo. Drugi dan sta vendar dva mlajša skesana prosila duhovnika, ki naj bi ju pripravljal na poslednjo uro. Prišli so koj trije čč. oo. frančiškani, o. Kvstahi za Antona Festnerja, o. Bonaventura za Valentina Speierja in o. Friderik za Jakopa Spitzerja. Perva dva sc spovesta in sta obhajana, tretji pa noče slišati ne od Boga, ne od vere, nc od duhovnika. In kaj še več? Prederzno se celo smodko zalučati za ča-stitim gosp. duhovnim očetom po tem, ko ga je ko zgubljeno ovčico nagovarjal, da naj se poda v naročje svojemu neskončno usmiljenemu Pastirju, ki je pripravljen ga še skesanega vsaki hip sprejeti z veseljem. Zazna se zadnji dau, — bližajo se poslednji trenutki njih življenja. Ob 41 4 zjutraj jih žc peljajo. vsacega na posebnem vozu z duhovnikom ua strani, ua morišče v bližnji cesarski gozd, Panovec. Obilna množica, ktera se tudi iz bližnjih krajev zbira in vedno bolj narašča, jih spremlja. Kadar pridejo v goro, obstanejo z vozmi v ovinku griča, od koder se vislice niso vidile. Naj pred sc primakne voz z naj mlajšim. Anton Festner še precej terdnih nog stoji pod vislicami; njegov duhovni oče mu narekujejo zadnje tolažila in zdihljeje, — v par trenutkih je skesani hudodelnik pred pravico Božjo. Njegovo truplo se začasno zagcruc z belo rjuho. Nato pristopi Valentin Spitzer, mladeneč krepke rasti, še precej zalega obličja. Zdi sc, da su mu ti zadnji trenutki prav resni; - poklekne iu moli, poljubi britko martro, objame ter kušne se serčuo s svojim duhovnim očetom, — šc enkrat zdihuc ,,ameu!" na inolitvo iu zdihljeje. ki mu jih njegov duhovni zvesti prijatel do solz ginjeu glasno narekuje, in — žc je tudi po njegovem časnem življenji. Truplo sc tudi zakrije z rjuho. Pričujoče ljudstvo jc bilo močno ginjeno, ko se je pravica nad pervim iu drugim doverševala, — solzilo se je in zdihovalo na glas. Ne tuko pri tretjem in naj staršem, čeravno je bil ravno ta naj bolj obžalovanja vreden. Ne prošnje, ne sodba — ne milost Božja, ne nebesa — ne pekel, ne trupli, ki ju je pred sabo že mertvi viseti vidil, z eno besedo: nobena reč ga ni ganila. Človek nizke in revne postave, lahkomišljcn, kakor vselej, tako tudi zdaj okrog zija in vesel pogleduje, kmali na ljudstvo, kmali na vislice, kmali na mertvi trupli; le duhovniku herbet obrača, pa ncprcstrašeuega se kaže, kakor da bi se ue imelo nič hudega ž njim zgoditi. Zc ga vlečejo ua vislice, ali preden mu rabclj verv okoli vratu dene, ga njemu odločeni dušni pastir, do solz ginjeu, še enkrat prav milo nagovori, rekoč: Moj brat, premisli, du je Bog, pred kterega boš zdaj zdaj stopil, in pred kterim se boš mogel opravičevati! — Vse zastonj! Da se Bogu usmili! vergel je tudi zdaj žalostni iu objokaui oče bob v steno; — grešnik, ves do konca spačen, terši od skale, se za vse to nič nc zmeni: les svojim hripavim glasom stoku«*: ,.\Vclt. Icbe \vohl!" — iu rabelj ga večnosti izroči. — Vseh treh trupla so zagernjene celi dan visele: ljudje so vedno prihajali, nekteri molit ( za dva spokoruika), nckteri iz radovednosti, vsi pa se izgledovat nad njimi: kam i ovek zabrede brez prave izreje v svojih pervih letih, brez strahu Božjega v življenji. — „Mors peccatorum pessima!** (Konec nasl.) Z Dunaja. 4* (Dalje.) Drugi dan je bila prav za prav poglavitna svečanost v spomin pete stoletnice vseučilišča dunajskega. Izverstni govor rektoria II v rt I-a je bil prekrasen venec, spleten za „Alino Mater* na njen aOOlctui rojstni dan. Govoruik jc razkladal značai ali lice znanstev, kako jc bilo v raznih dobah pctstoletucga obstanka vseučiliščnega. Zlato zerno celega govora se nam zdi oni odstavek, v kterem učeni govornik kaže, zakaj da je po-terjenje papeževo vstauovitev vseučilišča se le dover-šilo. — Naj podamo torai slovenski prevod prelepili besed govornikovih o tej reči. Cversto, kakor zemlja v neizmernem prostoru, jc bit tedašuji čas, ko sc je vseučilišče vstanovilo. v veri vterjen. Od kar se jc bila železna loka vladarjev iz rodbine h o h e ii s t a u 1 e n - ske razbila uad pastirsko palico rimskega papeža, jc vladala samo le ccrkev nad duhovi. Zatorej tudi ni bilo mogoče drugač. kakor da jc mišljenje iu preiskovanje na \sc strani služilo le mučnemu verskemu čutilu, iu ne veda ampak vera jc bila edina moč, ki zraviiujc vse, karkoli jc v življenn na-vskriž in sc brez vere zapopasti uc da. To drugače biti ni moglo, ko sc jc v zapadnih krajih sveta jelo o likanje zbujati, ter jc imelo v kcrsaiiski veri svojo pervo io naj globejo korenino, iu ko jc moč sv. vere v drugič povzdignila Rim, od barbarov z nogami poteptani, da gospodoje svetu. Nikoli uc more znaustvo pozabiti iu uc bo pozabilo, da jc ravno sv. Cerkev kali zuanstva k rodovitnosti zbudila v onih mračnih, gotiških časih, ko šc nihče vedel ni, ali ne bode morebiti zapadni Kvropi kultura došla od hišpanskih Mavrov. Kdo jc v deželah, ki sc niso romanskih narodov dotikale, od planin tje do Belta odgojeval one poldivjake, med kterimi je bil le vojak pravi mož, iu kjer jc bilo Ic orožje sukati edino delo tlačiteljev, tistih v jeklo vko-vauih baronov, ki niso znali svojih lastnih dolžnih pisem pisati, in nc brati svojih lastnih ukazov in pogodb? Kdo jc Saksoncc Karola Velikega, Franke Klodvikove. kdo Britanec iz barbarov spremenil v človeke? Kdo jc v Fuldi, v llildc-hcimu iu v sv. Galu. v Rhcims-u in Orlcaus-u. ob Ticittu, Tahu, ob Seni, v Oksfordu in Cambridge ( Kcm-briču) od Danccv zatertc učilnice spet povzdignil, ki so v naglem napredku postale slovite vseučilišča? Sv. cerkev je vse to storila, ona perva učiteljica človeškega rodu, — verska moč in udanost cerkvenih služabnikov, ki so bili pripravljeni tudi življenje darovali svojemu poklicu! Postavljali so cerkve med terdne gradove prevzetnih velikašev in med koče iz blata silno tlačenega in sužnjega iiaroda, ki jc 'e za davke iu tlako vedel, pa brez pravic človeških živeti mogel. Okoli cerkve so nastajale lepe vasi iz stanov poprej raztrošenih; poljedelstvo prerodi puščave, v kterih so poprej sužnji bivali; kjer so bile poprej gosto preraščenc hoste in divja zverad, tam se začne razprostirati zlatoklasno polje. Mcuih v samotnih celicah samostanskih, ki si jc podobo svojega križanega Boga iczljal, početne pismeuke (Inicialc) mašnih knjig pomenljivo risal in lepo pisano malal, ne leda jc zaklade umetuo«ti iz preteklih časov pozabljivosti otcl, marveč jc tudi zbiral, prepisoval, prestavljal in tolmačil raztrošcue pripomočke učenosti, in jih tako ohranil, da sc je iz njih zamoglo izci-miti naše sedanje duhovno življenje. Nihče sc tedaj čuditi nc more, da jc tuli vseuiilišče, po knezu vstanovljcno, v naj ožji zvezo stopilo s ceikvijo iu v pervi dobi svojega obstanka se za duh vsko, cerkvi podložno družbo imelo.** /lata vredne besede so tudi bile, ko je verli govornik prepad vseučilišča za čas reformacije popisoval. ,,Kdinost vere" — je govoril — ..ktero ohraniti so si papeži iu cerkveni zbori zastonj prizadevali, je bila šiloma razdjaua ...; to je pa tudi v življenji vseučiliščucin kvar napravilo, kterega z vencem in cvetjem zakriti meni mogoče ni. Nova vera, ki je iz Vitenberga semkaj prišla, je našla tudi v Avstriji . . . pripravljeno zemljo. Očitno in skrivaj so rasli njeni udje . . . Plemstvo vse je postalo luteranska. Cerkvi se je premoženje vzelo. Posvetni oddelki (fakulteti) na vseučilišču so se skoraj enoglasno k novi veri obernili. Po divjaških burzah (kvartirih) sc jc spoved iu obhajilo naravnoč prepovedalo; duhovnik ni mogel več brez nevarnosti nositi poslednjih zakramentov umirajočim; kajti veliki del oboroženih mcstljanov sc je bil lutcraiioiu pridružil — celo na dvoru cesarjevem je pastor pridigoval." — kaj so si pri teh besedah mislili protestauški učenjaki iz Nemškega? Kaj takega slišati, si gotovo nobeden njih nadjal ni; uam je pa ta beseda toliko bolj dobro dela. ker jc prišla iz ust posvetnega zdravnika, čigar učenost vse hvali, in je zavolj tega toliko bolj tehtna.*) Z živo besedo je omenil govornik dobo .Marije Terezije; ker se je bilo tedaj prav živo začelo gibali življenje duhovno po vseli straneh, je tudi vseučilišče dobilo kakor novi stan. tako ludi izverstnih možev, ki slovijo še sedaj kot učenjaki v posvetnih znanostih. I.e o bogoslovju govornik molči, iu pa modro; kajti doba prerojenja za bogoslovje z Marijo Terezijo še ui bila nastopila. O cesarju Jožefu je izrekel govornik misel; da je bil ee-ar s svojimi preuaredbami in osnovami prehitro prišel na dan, kajle doba njegova še ni bila zato pripravljena. ...Mogel je cesar sam skusiti, da prerano v družbinskih prenaredbah utegne ravno tako nevarno bili, kakor prepozno v politiških." — Ker cesar nu vseučilišču ni ničesa druzega pustil učiti, kakor le to, kar se v praktičnem življenju potrebuje, jc podrezal pravemu znanstvu vse žilice in tako kriv bil. da jc zuaustveno gibanje nehalo — za dolgo časa. Ozir ua praktično življenje je ostal tudi za cesarja Frančiška I poglavitno geslo vsega znanstva. Po dokončanih bojih se je pa posebno v medicini vse na bolje jelo obračati. K temu sta posebno pripomogla Ilokitanskv in Skoda. Kako je bilo to mogoče? Ker so ti možje sami neutrudljivo sc pečali z zdraviloslovjcm, ker jim njih uka-željni duh pripuščal ni Ic pri tem ostati, kar podajajo zapovedane šolske knjige, temveč jih je gnal zmirej bolj naprej. da so poslali mojstri svojih ved. Tako zamore šola, ako ji llog lakih možev da, hitro se povzdigniti, naj si je tudi zapovedano učilo v marsikterem oziru pomanjkljivo. Pač je ostroumni rektor II \ rti pravo zadel, govorivši sledeče besede, ki so vredne, da si jih ne le na Dunaju, ampak povsod, kjer ima cerkev oblast učitelje imenovati, prav dobro zapomnijo: „Nc sistema, je rekel, ki jo deržava vseučilišču predpisuje, naj si je ravno še toliko liberalna; — ne denarni pomočki, ki jih za učenosti daruje, naj še toliko znašajo; nc število obilno šolskih ur, — ne dijakov, tudi ne poslopje novo vseučiliščno, naj bi si bila tudi palača z zlatimi vratmi: — vse to nič ne premore; Ic ena reč je, ki daje vseučilišču (pa tudi drugim učnim vsta-vom) slavo iu čast, in ta je: duhovna posebnost (in-dividualitat) učiteljev. Takove moči najti znati, jih pridobiti, jim svobodno gibanje dopustiti, to je velika, po jasnih izgledih spričana, očitno znana skrivnost pri vsih vseučiliščih, ktere so ravno po tem sredstvu svojo izverst-nost si ohranile. Vse drugo pride pod takimi možmi lahko in samo od sebe.44 *) j« goto.o po-ehna previdnost, za ktero hvalimo Boga. da ob ca>u tolike verske v nemarnosti je prišel mož tako čver- -tega značaja na tako Mopnjo. \ r Hvaležno še spominja govornik cesaija Ferdinanda, za kterega je marsiktera hvalevredna naredim, posebno na Dunaji oživela, ki je delavnost vseučilišča spodbujala. — Frančišku Jožefu pa gre čast, da je oprostil vseučilišče nadležnih spon, ki so ga v napredku overale, torej se v prekrasni apostroli govornik ob koncu svoje besede v imenu vsili ved oberne proti cesarskemu prestolu, ter se zalivali za brambo iu milost vseučilišču skazano, in priporoča ga tudi zanaprej prevzvišeneinu varstvu. — Gromoviti slavoklici po sobani so spričevali, tla so prekrasne besede llvrtl-nove vsim globoko v serce segle, čeravno so v lisi pri raznih tudi razni bili. lles, govoril je zopet resnico, čeravno ga judovski uovičarji pikajo, češ, da je govoril tako, tla nebi bil bolje mogel Jan. Kapistran s kaiiiuatc prižniee za cerkvijo sv. Štefana, ter proslavljal cerkev katoliško iu ji vseučilišče popolnoma izdal. Ta pi« sarija s peresom v žolč namočenim prav jasno spričuje, du govor tu ui bil kaki veter, ki pride in potihne brez sledi, temuč da je pretresel duhove, iu da ravno tc sovražnikom sv. cerkve težke skerbi dela. — (konce nasl.) Je hej norega pu nkrohem Mvetn ? Razne novice. Kitajska ccsarica. vladajoča v Pe-king-u, je nu predlog ccsaroviča Kong-a sklenila iu za-povedala prenarediti kitajskega cesarstva postave, za podlago pa vzeti, kar se jc godilo otl I. 1708 do 1720. Takrat namreč je v ladal cesar Kanglii, francoski jezuit. — Trinog Garibaldi s svojimi osnovami dobi novega zagovornika v časniku „Campidoglio," ki ga bo izdajal nekdo njegove stranke v Genovi in bo zopet goilel: „lloma, Venezzia !" Med tem takim pa italijanska vlada svoj pol le šc ropa iu ro|.a samostane po Laškem, brigauti iu roparji deželo tarejo i 11 ji zbudujejo vsaktcrc zmešnjave. V sami »krajini /Sabini, kakor piše ,.Cnila," so sc v nedeljo 30. mal. serp. le-le strahovitosti dogodile: Med Castelvccchio in Antevri jc bil mladeneč zaklan in strašno razmesarjen. V Celto-Marc jc bil kervav poboj, v kterem so bili trije umorjeni iu veliko ranjenih. Nektcii mladenči iz Motite Santa Maria so se stepli z druzimi iz Castclnuovo di Farka, in ostala sta dva meriva in več ranjenih. Ililu jc pa ta okrajiua sicer meti boljšimi . . . Labilni in garibalduui hočejo imeti pa tudi še Kim in Benedkc, da bi se ondi ravno tako godilo, kakor siccr po Laškem. To je laška edinost! to jc svoboda! to se pravi po Garibaldovo ljudi ,.iz sužnosti rešiti, iz luže potegniti!" Tako osrečujejo ljudi tisti domorodci, kteri vere nimajo. — Na dalmatinskem otočji llvaru ali Lcsiui jc 25. u. iii. umeri ondotni škof mil. gosp. F i I i p Bordini, častitljivi, le samo 7 dni manj kot DOletni starček, rojen v Sebeniku I. 1775. Kaujki je posebno čislal Kranjce iu imel je izmed deržine in strežništva več Kranjcev. — Kako človečnost ve iu zna italijanska edinost, kaže tudi to-le: 25. pros. 1864 so pri redovnicah v Salerni vrata samostanske ulomili, nune kakor pse na cesto izmetali, ki so bile potlej stlačene v neko staniše v silni gnječi, kjer so še zmiraj v toliki vroči in žugajoči koleri . . ,44 (Uilita ) — Pri tolikih sedanjih zmešnjavah proti tudi vojska incil zamorci. Ajoški kralj žuga z vojsko kralju v Dahomeju in se zve-zuje v ta namen z mnogimi vladarji ob primorski Nigricii. — Sv. Oče Pij IX so nedavno dobili 10,000 frankov za eno sv. mašo. To jo sad na povabilo lista „Steudardo Cattolico44 v Genovi. „Giornalc di Koma44 pristavlja: Sv. Oče, ki vsaki dan molijo pri sv. maši za potrebe Cerkve in svojih ljubljenih sinov, bodo maševali s posebnim namenom za tiste, ki so jim s tem darom pokazali posebno vdanost in vernost. Verh tega delijo apostoljski blagoslov vsim, ki jih tako lepo tolažijo in podpirajo. S tako podporo se jim zmanjša stiska, v kteri so zdaj zavoljo pičle deržavne blagajnice. (Kat. L. j — V zagrebško nadškofijsko semenišč jc sprejetih 25 mladenčev . . . Jož. Sladler in Jure Žerjavic, klerika nadškoflje zagrebške v nemško-ogerskeni vstavil v Rimu, sta opravila une dni ostre izpraševanja in sta prejela doktnrstvo iz modroslovja. ( Kat. L.) — Višchradski g. prost RufTer je kupil za 8000 gld. dom na Viseli rad u in daroval ga je za napravo bolnišnice, v kteri bodo ubožni Višehrajci zastonj dobivali stanovanje. — Praški kardinal so 31. mal. serp. v deželni kaztiovavuici pri sv. Vaclavu birmali 05 kaznjencev. — Kardinal praški kličejo v pastirskem listu šolske učitelje praške nudškofljc k duhovnim vajam, ki bodo v praškem duhovskem seine-nišu v dveh oddelkih — od 28. avg. do 1. sept. v češčini, od 11. do 15. sept. pa v nemški besedi. Višji pastir jim bodo brez plače vse oskcrbcli. — Na lladcnskcin je vsega prebivavstva 1.420.100 duš, med njimi 033,176 katoličanov, 172.258 protestantov, 133S menonitov, 518 baptistov, 413 tajčkatolikov, 25,263 izraclccv. Katoličani so tedaj v večini, vender sc jim (ako godi, kakor dandanašnji po nuj več krujih. /lasti hočejo ucvcrniki nove šege mladost spriditi s tem. da bi šole od cerkve odtergali. Kil razbojnik lahko strahujc celo hišo; lako delajo nejeverniki v današnjih časih, ki s svojo prederznostjo vse prevpijejo in vse opravijo, zakaj? Zalo, ker dobri molčijo tako dolgo, da je prepozno. — Po vsem Kgiptu je kolera pomorila do 82.000 ljudi, iu sicer v Kairi 30,000, v Aleksandrii 12.000, drugod 40,000. Ima pa Kaira 400.000 in Aleksandrijo 200,000 prcidvavcev. — Zdravniška akademija v Parizu je obljubila 100.000 fr. tistemu, kdor ji pošlje zanesljiv reccpt zoper kolero. (IHitu. Anicrikanske ilovice. V deržavi .lova jc kmet Jak. Sustcr uucga mesca pn ko-.il eno tistih strašno strupenih kae, kijih imenujejo klopotače ( Klapperschlange). Radovedni jo želi viditi, in ker meni, da mu lic more več škodovati. gre k nji, uli kur ueprevidoma glavo zasukue tu ga \ palec piči. dasiravno jo je bil le malo palcev pod glavo prekosil. Precej jo je oticscl, čutil je pa v trenutku utripanje strupu po vsem životu, roka mu jc hitro otekla, du j«' bila štirikrat debelejši iu skoraj černu, kri jc metal skoz usta, in celo skoz kožne luknjice je tišalu ter napravila mehurje po roki. Zdravnik jc mogel Ic malo pomagati in ko ga jc zapustil, jc imel le malo upuuja , du bi sc ozdravil. Kakošcu je bil konec, list šc ui povedal. Pristavlja pa , da tcrpcutiuovo olje strup od klopotače čisto zamori, ako sc precej na rano vlije; to jc pripovedoval mož, ki je sam skusil. V severni Indiji pri Leaver\vorih-u so našli nezmerno veliko podzcmljsko jamo ali duplino, ki ima nc-številne, silno čudne, svillo-bcic kapniške stebre ali sta-laktikc, ki so pogosto po celili 100 čevljev visoki. Za prednji del jame so vedili že pred 50 leti, ni jim pa bilo znano, da je tako nezmerno velika; pa tudi zdaj še ni vsa znana, akoravno so že čez šest milj (amerikanskih) deleč v zemlji prišli. — Južni predsednik JelTerson Daviš jc še zmiraj v ječi v Kortrcs-Monroe, Ic bolj molči, sc ne gre nikoli prehodit pod mili nebes, po celc ure sloni na oknu in ima oči tje na morje vpertc. Moči mu pešajo, tudi je ua enem očesu že skoraj do dobrega, na drugem pa nekoliko oslepel. Ko jc slišal, da so zakletuike v Vašingtonu ob glavo djali, je prosil za pastorja, s kterim jc biblijo bral in molil. Rekel jc duhovnemu slažabniku, da zdaj mora pribežati k njemu in k bukvam , da dobi tolažbo. Misli se, da ga bo sodnija v smert obsodila ( N. V. Ktzg.) — Cez 1000 francoskih vojakov je prišlo v kratkem v Mehiko in šc več jih je neki nu poti. — V Jova Cittv, derž. Jova, je veliko Cehov, kterim njih lastni duhoven v cerkvi angleških katoličanov mašuje in v njih jeziku pridiga ; v kratkem pa bodo Cehi (udi tukaj imeli svojo cerkev. Začetek k temu je žc storjen iu (o bodo lahko dosegli, ker so dobri in radodarni katoličani. Catli. \Vochcnbl. v Cikagi, ki (e novice piše, pripovedujejo tudi, da Ic oudotni delavci sc pridno in z dobrim scrceni naročujejo na katoliški te- denski list. — barantavci pa Ic na denar mislijo. — Neki gospod v novem Jorku sc jc ponudil, da hoče 30.000 dol. dati. naj se napravi misijou med zanemarjenim ljudstvom tega mesta, pa s tem pristavkom. ako se jih naidc še pet. ki bi ravno tako storili. Zlati lesniki (Dalje.) 47. (ilas s pokopališa: ('lej, mirno tukaj vse počiva. Zadosti vsega vsak ima : Tu mir pozcmcljski prebiva : Popotnik, tukaj si doma! 4N. Ce krivo blago Ic skoz vrata pokuka. Zc sreča od hiše skoz okna sc smuka. 49. Nar bolj tinti se jc takega, Ki sc nc boji lloga. 50. (Jlcj, da nikogar nc opravljaš Ak zajde. ga spodbudi; Z opravljanjem ga ustavljaš. Da poboljšat' sc nc trudi. 51. Kdor ima um in zdravi pogled. Božjega varstva vidil bo sled. 5?. Vsaka dobrota jc lahko škodljiva, Če je po pameti človek ne vživa 53. Kdor jc koli rojen za nebesa. Na steze sc lernje mu potresa 54. Molitev, ki v nebo puliti. Nečisti ogenj pogasi. 55. Mertvi iz groba: Hragi moj. -- tu posuj, In prevdar: — ravnokar lloš tud ti, — kar smo mi. (Moli očenaš, da te Ilog obvaiuje nagle in uepre-videne smerti.) 56. Mladi haliači — stari berači. 57. Nobeno krivično blago dobrega teka imelo nc bo. 58. Mine cvet, — mine svet: Mine čas, — mine kras: Mine vse, — mine vse. Duša ne, — duša nc! ^ 7 (Ces, Mar. za spokorjenje lerdovratuih grešnikov. | 95. Kdor posnema abotne ljudi, Si pošt« nje sam kazi. 60. Pred llogom sc nc morem skriti. Pred Njim ne du sc nič tajiti. 61. Vari, vari se lagati! Ilog nc da se goljufati. 62. Smert: Moja kosa v zraku plava, Neprenehoma kosi; Hogatin al revež: — glava Na nje mah mu odleti. (Cešenamarija za liste, ki v ti uri umirajo.) 63. Prebrisana glava, pa pridne roke, Je boljši blago kakor zlate gore. (Dalje nasi.) Meti in petin• Katoličani v angleški zbornici. Ni davno kar so bile na Angleškem volitve, in izvoljenih jc 40 katoliških poslancev. — V laški zbornici prisežejo poslanci ua pervi vstavni člen, kteri razglasuje katoliško vero za edino vero v deržavi; pri tem se jc pa vender minister Marko Miu-ghctti prederznil reči: Vsi smo rovarji. Potem «ta sc vender dva še razodela za katoličana! — V avstrijanskem deržavnem zboru, kako jc kaj ta reč? — Na otoku \Vight (llvajt) sta se poganjala za voljenje zdravnik angleške kraljicc, Dragotin I.ocock. in katoličan spreobcrnjcnec g. Janez. Simeon. In kaj ni je vse prizadjal ubogi zdravnik, da bi bil izvoljen! Koliko je sumničil, obrt koval papeštvo in katolinčanstvo, ronihe in samostane! Pa vse zastonj! Simeon katoličan je izvoljen v zbornico, Locock ostane pri svojem lancctu. Na Angleškem bo katoličanstvo še zmago obhajalo , da bo veselje. Francoski časniki razglasujejo to-le novico: Mitih kar-meliean piše iz Bagdada, da na babilonski stolp, kterega razdertine šc zmiraj stoie. je postavil podobo Marije Dev. Zmagovavke, ktera je blagoslovljena od sv. Očeta Pija IX. O tei priliki je bila velika slovesnost, pri kteri so bili pričujoči tudi musulmani. — K temu pristavlja „Unita" taki-le prevdarek: »Premišljujte vse posameznosti te novice. Mnih, eden tistih redovnikov, ki jih rovarstvo hoče z zeml)e potrt biti, postavi podobo Marije Device Zmagovavke, blagoslovljeno od Pija IX. na babilonski stolp, in turki so pri lepi slovesnosti. Nam se zdi. da beremo v teh versti-cah bolj prerokovanje, kakor pa novico. V kratkem se bo v resnici skazalo v Kvropi. kar sc je dogodilo pri Bagdadu. Na podertin: h novega babilonska stolpa bote vidili vstati podobo Neomadežaiie. ktero bodo narodi rešeni iz nove sužnosti pozdravljali za če še no, za tolažnico žalostnih. za pomoč k r i s t j a u o v. Se celo turki bodo ster-meli nad veliko zmago sv. Cerkve in studila se jim bo brezbožnost toliko keršenih ljudi . . . Ze je veliki Pij blagoslovil podobo Marij no. ki bo vstala sredi na verhu raz-dertin, ktere so edini in prežalostni sad rovarstva." — Ho žice, Iii fe e so lin e«kina vredna. Molitvino apostolstvo ima ta mesec glavni namen: moliti za o b u d o v a n j e, ohranjenje i u z v i k š a n j e katoliškega duha po (nemških) izrejiših in vstavi h. Za 11 še naslednjih dni pa ima te-le posebne namene o praznikih, kakor nasledvajo: 2t). dan (danes): Sv. Bernard; molitev za cister-cienški red; za vikši raznih redov; za srečno volitev nekega priporočenega. 21. Sv. .loahim; molitev za cerkev na Špaujskem; za keršansko odrejo otnik; za neko bolno redovinico (nuno). 22. Sv. Timotej: molitev za stiskano cerkev v Mehiki; za potrebe neke redovne hiše: za razsvitljenje v volitvi stanu nekoga. 23. Sv. Filip Benicij; molitev za servitovske menihe: za pomnoženje češenja do Matere Božje; za blagoslov v tehtnem opravilu neke redovne okrajine. 24. Sv. Jernej; molitev za misijonarje med nejeverniki; za razširjanje sv. cerkve po severni Nemčii. 25. Sv. I.udovik kralj; molitev za kraljevo parsko hišo (avstrijan-ka je bila priporočena 18 t. in.j; za katoličane na Francoskem; za dvoje spreobernjenje. 2l>. Sv. Zeflrin papež iu inučenik; molitev zu spreobernjenje Anglije; za katoličane na Švicarskem; za 2 zapustili deržini. 27. Sv. Gt-bhard; molitev za cerkev na Badenskein in Virtenberškem; za delavce iu dninarje; za več poslov. 2*. Sv. Avguštin ; molitev za avguštinski red; za spre-obernienje Afrike; za katoličanske učene in pisatelje. 21). Obglavljenje sv. Janeza Kerst.; molitev za razširjanje cerkve na Jutru; za misijon v Avstralii; za potrebe več deržin. 31. Sv. Rajmund; molitev za kaloličane na Pruskem, Danskem, v Norvegii in Švedii. Za vse reči, ki so v molitev priporočene, pa morebiti pregledane. Med mnogimi družbami, kloštri itd., ki so se pridružili apostolstvu v Insbiuku kakor podružnice, je tudi uršulinski klošter s šolo vred v školji l.oki. Kteri žele podružnico napraviti, se utegnejo oberniti do gosp. Jož. Malfatti S. J. v Insbruku. Iz Ljubljane. ,,Triglav*' je prinesel za rojstni dan svitlega cesarja kratek pregled kranjske zgodovine pod vladajočo habsburško hišo, v kterem zlasti na to povdarja, kako so notranje avstrijansko okrajine vselej skupaj težile. — 13. t. m. so mil. škof v Šmartuu pri Kranju 703 otrokom sakrament sv. birme podelili. Iz Poiiikovskega, 9. vel. serp. — š — Po suši nas je huda toča obiskala. ki je pretečeni petek hudo zbila veči del goric drameljske, ponikovske in ločke fare. Zopet se nam huda kaže. Bog nam bodi milostljiv! Postojnska glavna sola je napravila lepo slovensko šolsko sporočilo, kteremu ua čelu je kaj čverst popis ,,Pivke'* od gosp. dekana llicingerja. Vse šolske mladine je bilo 444 v 4 razredih. Učilo se je tudi risanje, petje, sadjoreja in pri dekličih dekliška obertnija. Dekliška šola šc ui ločena od deške. Iz Tersta. Milost, škof bodo delili sveto birmo: 22. t. m. v Ilrušici, 24. v Brezovici; — 23. pa bodo v Hrušici duhovski pogovori Oonferencija) pod predsedništvom, mil. škofa. Družba sv. Mohorja je to leto dala svojim družna-kom te-le bukve: ..Koledarček" za I. 186«; .Slovenske večernice" U. in 12. zvezek; ,.0 g I e n i c a'4 ali hudobija in nedolžnost, spisal Fr. Zakrajšek : ,,C v e t n i k,u berilo za slovensko mladino, vrcdil A. Janežič. Veliko lepe in koristne tvarine za tako majhno lelnino je v teh bukvicah, ki so pripravne prav veliko pripomoči za olikanje slovenskega ljudstva. — Novomeščani obhajajo svojo petstoletnico ravno te dni, 19., 20. in 21. t. in., z razsvitljavo mesta, glasbo mestne straže, slovesno sv. mašo (20. iu 21. dan), z očitnim pogostovanjem ubozih na mestne stroške, z ljudskimi veselicami, nagovori itd. Bog daj mestu doživeti še velikrat 500 let in opoiuoči se v telesnem in duhovnem oziru, v keršauskcin in domačinskem mišljenji in djanji! — MMuhorske spremembe. V ljubljanski školii. Duhovnija Ljubno je podeljena gosp. Jan. V o v k - u, fajmoštru v Kamnigorici, in le-ta je razpisana 10. t. m. — Umeri je gospod Jan. V o g 1 a r, bivši stolni kaplan, 13. t. m. v Trebnem. R. I. P.I H obratni darovi. Za afrik. misijon. Dobrotniea iz Sentlenarta I gld. Pogovori z gg. dopisorarci. U. Šm.: Vse prejeli; naročilo se v kratkem spolne. — Gosp. — h : Prišlo. — G. V.: Drugopot kaj. — SI. gim. vod. v N. in sol. vod. v Post: Gratias! — G. P. P. v st. P.: Prelopa hvala za ponudbo; kdo si ve, kdaj bo mogoče? — G.-1 —: Prav vstregli. Popravki. Pri novici v poprejšnjem listu, da je bilo ,.pri ... . , . posvečevanji dr. Jlaninga za vestmiinsterskega vikšega škofa priea-razsirjanje duhov- jo-|h 1Q0 duh0VD0V„ _ B0 izpadle bistvene besede: ..kteri ao skih vaj; za ranjce tirate iu sestre iz molitvenega apostol- bjii nekdaj protestantiški pastorji." — V opombi str. 18» stva in bratovšine serca Jezusovega; za neko volitev stanu, v 2. in 3. v. naj se bere:.....usta ... in usesa poslušate itd.