— 81 -
Lisica in petelin
, (Basen.)
§          Gladna, (he-
na) lisica sliši o polu noči na vi-socem drevesu pe-telina peti. Rada bi se z njegovo pečenko mastila, a drevo je previ-soko da ne more do njega priti. Popvime se zvi-5^rt jače. — ,,Ej kako si lep. dragi moj petelin; samo te-ga ne umejem, da se ti hoče ta-ko zgodaj peti!" ,,,,Jaz na-znanujfim dan," " reče petelin. — ,,Kaj, dan?" čudi se lisica, ,,anti je še tem& in    ljudje    tudi
„ ,,Tega li še ne ves,"" odgovori petelia, „ ,,da rai uže rano vemo za dan, ter ga s kuropenjem oznanjamo ?" "
,,To je krasno," reče lisica, ,,to samo proroki ved<5! O dragi moj petelin, kako lepo si bil točkar (ravno kar) zapel. Zopet zapoj, da bi te slisala!"
Ko petelin drugič zapoje, začela je lisica pod drevesom plesati. — „ ,,A zakaj plešeš?"" vpraSa jo petelin. — Lisica odgovori: ,,Ti poješ, a jaz treba da plešem od velicega veselja. Tvoje krasno petje me k plesn izpodbuja. Ne lažera, ako rečem, da si ti mej vsemi ptiči pervi. Ti je nadkriljiiješ se svojim lepim perjem, se svojimmiloglasnim petjem, a najbolje s tem, ker znaš tudi pro-rokovati. 0 pridi doli k meni, initi ptič, da te objamem in poljubim!"
Petelinu ugaja pohvala zvifce laskavke in res zleti z drevesa doli k lisici. Takdj ga lisica popade, nasmehne se ma in reče: ,,Nijsi ti prorok ne ! Da si ti prorok, to bi zual, da te jaz nikakor ne želiin objeti in poljubiti, nego da te želim pojesti. Zdajci mu odgrizne giavo ia požre budalastega petelina,
Ne verjemi duim, ki se fci dobriirajo.' Naj tt tudi izkušajo ugajati, vendar ti kop 1 j<5 jamo, da te pogube.