SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXIII. (17)
No. (štev.) 7
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
13. februarja 1964
„Kaj je s koreninami našega življenjskega drevesa?u
O beli kugi, ki razsaja med Slovenci v domovini in je začela resno .ogrožati slovenski narod v samem njegovem bistvu, smo v Svobodni Sloveniji že ponovno pisali. O tem problemu so razpravljali tudi ostali listi slovenske demokratske emigracije v svetu in slovenski tisk v zamejstvu.
V današnji številki objavljamo članek, ki ga je pod gornjim naslovom o tem problemu v Sloveniji objavil Ljubljanski nedeljski dnevnik. Iz njega izstopa problem nazadovanja rojstev v Sloveniji v naslednji strahotni obliki:
Otroški jok zamenjuje hrup avtomobilov
„Predlanskim je Slovenija zapisala v knjigo novorojenih 17.853 novorojenčkov, lani le 13.324 — Francija je imela pred leti podobne probleme.
Če bo diagram števila rojstev še v< naprej tako trmasto silil navzdol, potlej že čez -nekaj let ne bomo imeli več -nobenih problemov okoli zdaj hudo pomanjkljivega posteljnega fonda v naših porodnišnicah, si ne bomo belili glave kot danes s pomanjkljivim šolskim omrežjem, ne bomo ugibali o sredstvih ža organizacijo otroškega varstva in mlečnih kuhinj, saj bo postal otroški jok nekaj nenavadnega. Hkrati pa se bo prirodni prirastek v Jugoslaviji približal tistemu usodnemu minimumu, ki je nerazumljiv začetek konca neke narodne skupnosti. Predlanski prirastek predstavlja številko 254.733, letošnjega statistika še ni ugotovila.
Umrljivost dojenčkov je neznatna v primerjavi z minulimi leti, rojstev pa je iz leta v leto manj. Kosovo in Metohija sta edina, ki sproti „popravljata“ diagram števila rojstev v Jugoslaviji, toda njun vpliv na skupno jugoslovansko rast še zdaleč ne predstavlja kretnice v ugodnejši položaj.
Vsaka republika daje svoje. Tudi Slovenija daje svoj delež, ki pa je med drugimi na zadnjem mestu.
NOVA NAPETOST MED ZDA IN KUBO
Poostren protiverski boj v ZSSR
Pretekli četrtek je kubanski kom. diktator Cestro pripeljal do viška novo krizo med ZiDA in Kubo.
Nekaj dni pred tem sb Amerikanci zajeli v svojih teritorialnih vodah štiri kubanske ribiške ladje, jih odvedli na Florido ter posadko zaprli. Izkazalo se je, da je sedem mornarjev mladoletnih ter so jih zato izpustili, dva od ostalih pa sta zaprosila za političen azil. Ostale so izročili sodišču. Za njihovo usodo in za zagovor pred sodiščem se je ponudilo češkoslovaško veleposlaništvo, ki jim namerava preskrbeti pravnega zastopnika.
Iz zaslišanj mornarjev so Amerikanci ugotovili, da jih je Castrova vlada namenoma poslala v ameriške teritorialne vode „na poskušno vožnjo“, kakor jim je bilo rečeno Tudi so jim povedali, kako se morajo zagovarjati, če bi jih Amerikanci zajeli. Najmanj dva od zajetih mornarjev sta izjavila, da „kdor trdi, da nismo namenoma kršili ameriških teritorialnih voda, laže“. Na podlagi zaslišanj so Amerikanci obtožili Castra, da je namenoma izzval novo krizo, da bi izpeljal načrt za izgon Amerikancev iz njihovega oporišča Guantanamo.
Castro je namreč takoj po. zajetju kubanskih mornarjev objavil, da prekinja preskrbo Guantanamo s tekočo vodo, ter je 'dal zapreti cevi, po katerih teče pitna voda v oporišče iz rezervoarjev, kateri so izven oporišča.
Ameriška vlada je' preko švicarskega veleposlaništva poslala kubanski vladi protestno noto, istočasno pa je ameriški delegat pri ZN Adlai Števen-son poslal Varnostnemu svetu noto, obtožujoč Castra naimernega izzivanja
Amerike. V noti Stevenson tudi navaja tozadevne izpovedi zajetih mornarjev, pa tudi na trak posneta navodila, ki so jih po radiu dobivali kubanski mornarji, ko so pluli po ameriških teritorialnih vodah.
Amer. zun. minister Rusk je izjavil, da, kakor kaže, „kubanska vlada izvaja kampanjo za izgon Amerike iz oporišča Guantanamo, toda ZDA so in bodo ostale v oporišču. Tega ni mogoče spremeniti brez obojestranskega pristanka. Nadalje ameriška vlada ni pripravljena razpravljati o bodočnosti Guantanamo z vlado, ki ne predstavlja kubanskega naroda ter je sovražna do svojih sosedov.“
Predsednik Johnson je sklical nujno sejo vlade, ki so se je udeležili tudi obrambni' minister McNamara ter poveljniki ameriških oboroženih sil.
V ameriškem kongresu so se pojavili glasovi, da je treba odločno nastopiti proti Castru, ameriška vlada pa je pozvala svoje zaveznike, naj resno začno gospodarsko blokirati Kubo. Republikanski senator Goldwater, ki se v volilni kampanji bori za predsedniškega kandidata te stranke, pa je izjavil, da naj „naša vojska napravi izpad iz oporišča in zavzame vodne rezervoarje.
Medtem je ameriška mornarica poslala prvo ladjo-cisterno V Guantanamo s pitno vbdo. V oporišču samem imajo nekaj ladij, ki so opremljene za čiščenje morske vode v pitno vodo, prav tako pa nameravajo postaviti na suhem Več instalacij za spreminjanje morske vode v pitno.
Novo žarišče nemirov v Afriki
„Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi..."
Cankarjev Kurent je pel o uporni vitalnosti slovenskega življa. Vihre in tuje -despotstvo ga niso uničili, uničuje pa sam sebe zdaj, ko bi razum pričakoval njegovo najsilovitejšo rast.
Abortusov je iz leta v leto več, štet-vilo mentalno defektnih otrok raste, emigracija je na dnevnem redu in za primer — Komen, kjer se je v enem letu izselilo 200 domačinov — ni osamljeno opozorilo.
Pokličimo na pomoč suho statistiko z uvodom, ki bi bil lahko rezultat nevezanega razgovora kjerkoli, v kateremkoli podjetju.
V tovarni „Tops“ smo se pogovarjali z mlado ženo. V tem kolektivu je 42 že poročenih parov, 21 jih je zaročenih. Dohodek mlade žene je 46.000 din mesečno. Prav toliko zasluži njen mož. Zgradila sta si hišo, zadolžena sta preko glave, imata enega otroka in razmiš ljata o — avtomobilu.
„In bi hoteli še kakšnega otroka?“ smo vprašali mlado ženo.
„O, seveda bi, toda. ..“Za tistim „toda“ je bilo izgovorjeno vse. (Da, ce bi bila lahko doma, če bi bilo več denarja, če bi bilo več igrišč, če bi bilo več udobnejših1 in prostornejših stanovanj, če...)
Predlanskim so bile sklenjene v Sloveniji 13.703 zakonske zveze, lani 14 tisoč 941. Toda predlanskim je Slovenija zapisala v knjigo novorojenih 17 tisoč 853 novorojenčkov, lam le 13.3-4. Predlanskim je bilo sodno razvezani
865 parov, lani 1068.
V Sloveniji je zdaj okoli 470.000 gospodinjstev ,nekaj nad 140.000 otrok od 0. do 4. leta starosti, 151.000 otrok 5. do 9. leta in 145.000 otrok od 10 do 14. leta. Pri tem je še zmerom nad 180 tisoč samcev in 187.000 neomozemh deklet, blizu 4700 razvezancev m nad tisoč razvezank.
že površna presoja o teh stevi kah je lahko vzrok za zaskrbljenost. Kakorkoli obračamo, ostajamo pri dejstvu, da je
Iz prvih majhnih spopadov med obmejnimi stražami, se je med Abesinijo in Somalijo koncem preteklega tedna razvila prava vojna.
Začetek sovražni^ akcij med tema dvema afriškima državama je nejasen. Addis Aheba in Mogadisco obtožujeta drug drugega, da je prvi začel.
Somalija, bivša italijanska kolonija, ki je bila po porazu fašizma v drugi svetovni vojni pod angleškim nadzorstvom in ki je kmalu postala samostojna država, je že pred več meseci poskušala izvesti manjše oborožene izpade v bližnjo Abesinijo, na njena rodovitna področja. Abesinske obmejne postojanke so napade odbijale, vlada v Addis Abebi pa je izpade smatrala za krajevnega značaja.
Toda prejšnji teden so Somalijci navalili z oddelkom najmanj 300 mož, do-
Centralni komite sovjetske KP je sklenil, da bo Ustanovil „Inštitut za znanstveni ateizem“, kateri bo imel nalogo koordinirati novo kampanjo proti „izvrševanju gotovih verskih obredov“.
Sklep so sprejeli na nedavnem zasedanju stalne ideološke komisije Centralnega komiteja sovjetske KP, ki ji predseduje tajnik Leonid Iljičev, kateri je osebno priporočal uvedbo ostrih ukrepov za uničevanje vere.
Ukrepi, ki jih namerava Centralni komite izvesti, so naslednji:
1) Na univerzah in drugih učnih zavodih se ustanovijo posebni oddelki
za „znanstveni ateizem“; 2) Na vseh univerzah in medicinskih inštitutih ter drugih učnih zavodih se takoj začno predavanju o ateizmu; 3) Vladni komite za' filme bo pomnožil produkcijo protiverskih zabavnih in dokumentarnih filmov; 4) Vsi še obstoječi Verski prazniki bodo nadomeščeni z ateističnimi prazniki; 5) V osnovnih šolah in gimnazijah se ustanovijo ateistični klubi in krožki, na katerih bodo študirali ateizem s pomočjo posebnih inštruktorjev ter s sodelovanjem združenj za učitelje in starše.
Sovjetskemu zgledu bodo sledile vse komunistične države.
I Z
TEDNA
bro oboroženim s sovjetskim orožjem. Abesinska vojska je napad odbila in prizadejala Somalijcem težke izgube: Tako abesinska kakor somalijska vlada sta oklicali obsedno stanje v svojih državah ter izmenjali protestne note. Abesinska vlada je istočasno poslala noto 32 afriškim državam, članicam medafriške organizacije.
V	vojaškem oziru Abesinija brez dvoma nadkriljuje Somalijo, toda Somalija je pristala na sovjetsko pomoč. Moskva se je obvezala, da bo Somaliji moderno opremila vojsko najmanj 20 tisoč mož. V gospodarskem oziru pa je ¡Somalija sprejela pomoč iz Pekinga.
V	Addis Abebi ima Moskva v svojem poslaništvu središče za svoje rovarjenje v Afriki. Osebje sovjetskega poslaništva v glavnem mestu Abesinije šteje nad 300 ljudi.
„Tu poglej, tu pomisli, tu navri!“
Verz Otona Župančiča, namenjen pediatrom leta 1932, sodi zdajšnjemu razmišljanju.
Ne le bežni razgovori z mladimi zakonci, pač pa tudi statistika potrjuje njihove namere v življenju, v vsakdanjem boju za svojo eksistenco.
Najpoprej se vsak suče okoli osebnega dohodka. Upravičena sla po denarju je izražena v ukaželjnosti mladih ljudi. Predlanskim je položilo izpite za kvalifikacijo 10.000 delavcev, lani 17 tisoč 600, a leta 1958 komaj 7000. Spreminjanje kvalifikacijske strukture delavcev in uslužbencev seveda vpliva na formiranje povprečnega osebnega dohodka, ki se je lani v Sloveniji približal okroglim 30.000 dinarjem, kar je dokaj nad povprečjem v drugih republikah.
Višji osebni dohodek — več ustvar-Ijivih želja! Še predlanskim je na račun raznih kreditov dolgovalo bankam in trgovini 120.000 dolžnikov (najemnikov kredita!) 3 milijarde in 300 milijonov dinarjev, lani beleži statistika 188.000 dolžnikov, ki dolgujejo 16 milijard in 600 milijonov dinarjev. Primerjava dolžnikov in dolgov govori v prid dražjim nakupom in nič čudnega ni potemtakem v dejstvu, da je bilo v Sloveniji predlanskim 24.000 motorjev in 23.700 avto- za stanovanje, 35.000 za opremo stano-
stopnja porasta v
Sloveniji komaj 7,
tam v Metohiji 22, v Bosni in Hercego-
vini 17, v črni gori 14, v Srbiji 11 na tisoč.
v Jugoslaviji že nad 2 milijona, in televizijske sprejemnike, ki so že presegli število 130.000 —■ v tolikšni meri dostopne, da vsakogar opogumljajo pri iskanju kredita, pri nakupu, mu dajejo impuls pri štednji.
Mimogrede: leta 1961 je bilo na hranilnih knjižicah v Jugoslaviji nekaj nad 24 milijard dinarjev, lani 30 milijard, letos še za nekaj milijard več!
Vse tole je seveda povezano s številom rojstev, s prirodnim prirastkom, z oblikovanjem odnosa do otrok; v vseh teh številkah tiči odgovor na vprašanje, ki si ga bomo bržkone zastavili čez 10 ali dvajset let, ko bomo ugotavljali, da imamo preveč šol, preveč postelj v porodnišnicah, preveč denarja za mlečne kuhinje in za otroške jasli, preveč vsega za otroke in za njihovo rast, mnogo več kot smo imeli kdajkoli, recimo tam nekje v letu 1963.
„Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel?“
Ivan Cankar je bil neusmiljen s svojimi vprašanji. Veljala so njegovemu času, odmevajo dandanes.
Res, kako živi današnja štiričlanska družina pri nas? Statistika pravi: ob povprečnem dohodku 610.000 din letno porabi družina v Sloveniji približno 230 tisoč din za prehrano, 25.000 za tobak pijačo, 87.000 din za oblačenje, 34.000
mobilov, lani pa je drvelo po naših cestah 29.000 motornih koles in že 30.874 avtomobilov.
Skladno z osebnimi dohodki so cene raznih proizvodov — predvsem 'motorjev, avtomobilov, da ne podčrtamo razne gospodinjske mehanizme, radijske aparate, ki jih je bilo lani v decembru
vanja in 23.000 za razsvetljavo in ogrevanje, 42.000 za kulturno izživljanje ter za ostalo 32.000 din. Pri tem daje slovenska družina približno 68.000 din letno na račun raznih kreditov in so v končni vsoti izdatkov njeni dohodki manjši od izdatkov, kar seveda prekriva z najemanjem novih kreditov,
Biv. brazilski finančni minister Dan-tas je pripravil predsedniku dr. Gou-lartu načrt, ki predvideva volilno pravico za nepismene, daje zakonito pravico komunistični stranki za delovanje in možnost izvolitve Vojaških osebnosti na razne položaje. Vsebuje tudi določila za Ureditev pravice delavstva do stavke. Predsednik dr. Goulart je omenjeni načrt izročil v razmišljanje pred sednikom političnih strank. Z njim hoče doseči utrditev vladnega bloka za izvedbo napovedanih političnih, gospodarskih in socialnih reform. Po njegovem mnenju bi legalizacija kom. stranke samo razbremenila njegovo laburistično stranko, ker bi ji ne mogli več očitati, da daje zaščito komunistom.
Na področju perujskega mesta Cuzco so komunisti nahujskali indijansko kmetsko prebivalstvo, da se je uprlo oblastem. V spopadu indijanskih upornikov s policijskimi oblastmi je bilo 17 Indijancev ubitih, veliko ranjenih, okoli 50 so jih pa zaprli.
Predsednik ZDA Johnson je na spominski slavnosti za pok. am. predsednikom Johnom F. Kennedyjem na letnem banketu ustanove Joseph P. Kennedy — to je bil starejši brat umorjenega predsednika, ki je kot letalec padel med II. svet. vojna v Evropi -— zatrjeval „da bomo zaključili boj proti sovražnikom domovine, ki jo je pok predsednik tako močno ljubil in narodu, kateremu je služil“. ¡S tem je znova potrdil, da bo izvedel politične in socialne načrte pok. predsednika Ke-nnedyja.
Robert — Bob Kennedy, brat pok. am. predsednika, se bo verjetno po let. volitvah za eno leto umaknil iz vlade. Dejal pa je, da je pripravljen sprejeti mesto kandidata za podpredsednika, če
Ugotovitev statistike ( ki so predvsem povprečne!) vsekakor kažejo na minimalna razpoložljiva sredstva za zadovoljitev tistih želja, ki so v preneka-teri mladi družini vsakdanji imperativ: televizija, avto, hladilnik, pralni stroj in potovanja... še leta 1958 smo imeli v prometu komaj 322 avtobusov, zdaj jih imamo nad 600, takrat smo prevozili okroglo poldrugi milijon potnikov, zdaj se približujemo petemu milijonu.
Kaj potlej ostaja za otroke?
Ob ljubezni — otroški dodatek! Ta je že dolga leta neizpremenjen in ostajamo pri desetih milijardah, ki jih izplačujemo na račun 300.000 otrok, kolikor jih je.
In če bi otroški dodatek uporabili kot spodbudo za skrbnejši odnos do rasti mladega rodu, kdo ve, če bi s tem ne spodbudili sle za avtomobili in sploh za udobnejšim življenjem!
Francija je imela pred leti podobne probleme, danes jih nima. Italija je znala uskladiti število rojstev z umrljivostjo in se njen diagram prirodnega prirastka rahlo vzpenja. Avstrija dohiteva zamujeno v prvih povojnih letih.. .
Vrata tega problema pri nas so na široko odprta. V Jugoslaviji in še posebej v Sloveniji,“
Tako o tem trenutno najbolj perečem slovenskem problemu Ljubljanski nedeljski dnevnik, škoda, da list ob tej priložnosti tudi ni opozoril na enega glavnih krivcev aa tako stanje, na vladajoči komunistični sistem, ki je z legalizacijo splavov ustvaril široko možnost za nekaznovano morijo slovenskih še nerojenih otrok.
V TEDEN
bi mu ga ponudila demokratska stran-kà ali pa, mesto guvernerja države Massachussets. Bob Kennedy je po tragični smrti svojega brata, s katerim ga je vezala ne samo bratska ljubezen, ampak tudi spoštovanje in dolgoletno delo, postal politični šef hiše Kennedy.
Britanska in francoska vlada sta se dogovorili zâ zgraditev 52 km in 400 metrov dolgega železniškega predora med mestoma Dover v Angliji in Calai-som v Franciji.
Holandska pricesa Irena je postala prejšnji teden znana po vsem svetu. Najprej je bilo sporočeno, da je direktna potomka Viljema Oranžnega, ki je v XVI. stoletju z vso silo branil protestantizem, prestopila v katolicizem in je zadnjo jesen o prestopu v kat. Cerkev sama obvestila papeža Pavla VI., nato pa, da se bo v Španiji zaročila z enim tamošnjih plemičev. Vse to je sprožilo vrsto ustavnih vprašanj, s katerimi se je morala baviti holandska vlada. Vprašanje je postalo še bolj nejasno, ko je kraljica prejšnji teden v radijskem in televizijskem govoru .obvestila narod, da je „obstojala srečna možnost za zaroko“, da jo je pa hčerka Irena obvestila, da se je ¡zaroka razbila. Po tem kraljičinem sporočilu je za 24-letno pricezo Ireno v Španiji izginila sleherna sled. O njej so se širile najrazličnejše govorice. Nekatere so trdile, da bo vstopila v samostan, druge pa zatrjevale, da ¡bo vsak trenutek objavila svojo zaroko s človekom, ki ga ima rada. Ta izvoljenec njenega srca je bil 30-letni Hugo Carlos Borbon-Parmski, sin Don Ksaverija, ki pripada karlistični veji španske vladarske hiše. To se je tudi zgodilo. Na prigovarjanje matere kraljice Julijane in očeta Bernarda se je pricesa odločila za vrnitev v Holandijo. Po njo je prišel v Madrid njen oče ter jo skupno z zaročencem odpeljal v Holandijo, kjer je zaročencema ljudstvo pripravilo navdušen sprejem. Nato so tudi v Holandiji objavili njeno zaroko. Pricesa je izjavila, da se zaradi poroke s princom Hugom Carlom Borbon-Parmskim odpoveduje vsem pravicam do nizozemskega prestola. Po poroki tudi ne bo živela v Holandiji. Tako se je vse srečno končalo in mladi par se že pripravlja na poroko,
Na Kreti je -umrl biv. večkratni grški min. predsednik Sofokles Venizelos.
Tito je Začel pripravljati novo konferenco „nevezanih držav“. V ta namen je že poslal osebna pisma tudi predsednikom Brasila, Čila, Bolivije in Meksika, katere je obiskal na svojem zadnjem potovanju po državah Latinske Amerike.
Predsednik Združene Arabske republike Naser je izjavil, da je vojna med arabskimi državami in Izraelom neizbežna. Začele je pa ne bodo arabske države, pač pa Izrael zaradi ukrepov, ki so jih podvzele te države proti Izraelu zaradi odločitve, izraelske vlade po odvajanju vode iz reke Jordan za namakanje puščavskih predelov v Izraelu.
General Nguyen Khanh, ki ima po zadnjem prevratu vso oblast v Južnem Vietnamu, je imenoval novo vlado. V njej je predsedstvo vlade zadržal sam, praV tako predsedstvo revolucionarnega sveta. Za predsednika republike je določil generala Vanh Minh-a, predsednika odstavljene vlade.
Maršal čangkajšek je v odgovor De Gaullu zaradi priznanja Francije komunistične Kitajske prekinil diplomatske stike med vlado nac. Kitajske in francosko vlado.
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenas Aires, 13. 2'- 1964 - No. 7
j J Oče slovenske Cerkve
Vsem Slovencem so še v živem spominu slavnosti, ki so bile lani ob 100-letnici ■ smrti škofa Antona Martina Slomška. Imeli smo jih Slovenci v Argentini, bile so v Severni Ameriki, Kanadi, Avstraliji' v raznih evropskih državah in tudi domovina se je oddolžila spominu velikega sina slovenske matere. Svobodna Slovenija je tudi poročala o najnovejših postopkih za proglasitev škofa Slomška za slovenskega svetnika. Povedali smo, da je mariborska škofija svojo nalogo opravila in vso zadevo izročila v nadalnje postopanje sveti stolici. Prav tako smo povedali, da je mariborski škof dr. Držečnik imenoval v Rimu za glavnega postulatorja dr. Franca Šegulo s pravico imenovanja svojih namestnikov v raznih delih sveta, kjer žive Slovenci.
O škofu Slomšku, njegovem delu in pomenu tega dela za slovensko narodno in versko rast ter ohranitev Slovencev je izšlo več razprav, člankov in publikacij. V Argentini tudi ponatis znanega dela msgr. dr. Fr. Kovačiča iz Maribora.
Sedaj pa imamo pred sabo 3-4 številko Meddobja iz leta 1963, ki jo izdaja Slov. kult. akcija. Za to dvojno številko je pod gornjim naslovom napisal glavno razpravo France Dolinar. 'V' njej govori o Slomšku.
O tej silni in mogočni slovenski cerkveni in narodni osebnosti imamo /že precej izvrstnih del. Toda zdi se nam, da je omenjena Dolinarjeva razprava napisana s tako suverenim poznavanjem vsega slovenskega dogajanja, v katerega je bil postavljen Slomšek in vseh tedanjih svetovnih idejnih tokov, da ta slovenski cerkveni in narodni veljak zaživi pred nami še v večji veličini, kajti tako mogočen svetilnik je bil z njim postavljen v slovenski narod, da mu za vso prihodnost razsvetljuje pravo pot.
France Dolinar nam je osvetlil Slomškovo delavnost na vseh položajih, ki jih je zavzemal. Od bogoslovnih let pa do njegove smrti. Zanj ugotavlja že za njegovo začetno nastopanje, „da dolžnosti do naroda ni učil samo inteligenčnega naraščaja, temveč tudi ljudstvo“'. Po Dolinarjevih izsledkih je „spiritual Slomšek verjetno prvi, ki je dolžnost do naroda obravnaval na prižnici.“ Pred nas je dalje Slomšek postavljen kot „branilec slovenstva nasproti tujcem“, kot mož, ki je bil „v vseh velikih odločitvah slovenskega preroda zagovornik narodnega izročila in zdr-žemnosti, slovenskega narodnega celo-tenja in zbiranja ob središču, vselej le vez, posebno med središčem in obrobjem“.
Pribije, da pomeni Slomšek tudi r „založništvu in knjižni potrošnji odločilno spremembo“ in da je bil v času slovenskega janzenizma „med tistimi možmi, ki so slovenski katolicizem včlenili v evropsko duhovno obnovo po francoski revoluciji in ki so ves slovenski narod znali zajeti v nerazstrankar-jenem duhovnem gibanju, gotovo največji“. V nadaljnem je Dolinar prikazal Slomška kot ustanovitelja in graditelja slovenskega ljudskega šolstva, pisca in izdajatelja slovenskih knjig, narodnega buditelja in škofa, ki so mu bili zaupani verniki njegove škofije. Njegova delavnost je bila tolikšna, tako vsestranska, da je Dolinar lahko z vso upravičenostjo za Slomška zapisal, da
je v njem „prebujajoči se slovenski narod dobil svojega apostola, ki naj bi pristoril, kar je bilo zamujeno pred tisoč leti, prvega škofa, ki je pajstiroval Slovence kot ude slovenskega naroda, prvega škofa, ki je cerkvi na Slovenskem uradno dal slovenski obraz, prvega škofa, ki je bil religiozni voditelj vseh Slovencev, ki je v svoji pastirski skrbi družil vse Slovence v enoto — v duhovno Zedinjeno Slovenijo“.
Odkriva nam ga dalje kot moža, ki je vnaprej videl nevarnost, ki jo nosi v sebi komunizem in nanjo opozarjal svoje ljudstvo, in duhovnika ter nadpa-stirja, katerega pridige so razodevale globok socialni čut. Zanimivo je, da je ravno Slomšek napisal prvi pesem na motiv socialnega izkoriščanja industrijskega delavca v pesmi „Vbogo dete“. Prav tako je bil Slomšek prvi, ki se je zavedal „nujnosti kat. časopisja v novih razmerah“. Je tudi na „začetku slovenskega društvenega življenja“. Bil je v rejnici „mož, ki je v svojem velikodušnem srcu nosil ves slovenski narod“, kakor je zanj ugotovil prvi opisovalec njegovega življenja in dela Kosar, ki je mislil na Slovence ob vsaki priložnosti, tudi ob avdiencah pri papežu, zlasti leta 1862 ob kanonizaciji japonskih mučencev. Dolinar tu ugotavlja, „da še noben škof, ki je imel na skrbi Slovence, papežu ni tako s srcem govoril ,od pobožnega srca Slovencev“ (Kosar) kot Slomšek Piju IX. Prvič je zavedno slovenski škof pripovedoval cerkvenemu središču o verskih razmerah slovenskega naroda“. Za Slomškovo Bratovščino sv. Cirila in Metoda pa pravi: „S to edino versko družbo, ki je bila na slovenskih tleh ustanovljena za namene vesoljne Cerkve, je slovenskemu narodu oporočno pokazal, katera dejavnost v organizmu cerkve posebej ustreza in katero mesto posebej pripada poslanstvu slovenskega naroda. Njegovi sodobniki so Slomškovo bratovščino umeli kot katoliško usmeritev slovenske narodne dejav-^ nosti.“
Svojo temeljito, morda doslej najboljšo razpravo o Slomšku pa Dolinar zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: „Slovenski raziskovalci Slomškovega življenja so gledali v njem „utelešenje najbolj plemenitih slovenskih lastnosti“ (Kovačič), „predstavnika eksistenčnih pravic majhnih narodov“ (Hohnjec), „posvetitelja značilnih slovenskih lastnosti“ (J. Turk avtorju), zdi se pa, da vse te oznake povzema „Oče slovenske cerkve“. Zatorej Slomšek-svetnik pomeni Slovencem več kot kateri drugi svetnik slovenskega rodu. Če v prvern slovenskem svetniku slovenski narod doseže svojo zrelost v cerkvi, v svetniku Slomšku slovenska cerkev dobi' svoja posvetitev.“
V omenjeni številki Meddobja so poleg gornje temeljite Dolinarjeve študije o Slomšku še objavljene naslednje razprave: Alfonz Čuk „Trojno zdravje“, Milan Komar, katerega globoka razprava „Branivec miru“’ v Zborniku Svobodne Slovenije za 1964 je vzbudila splošno pozornost in odobravanje, objavlja ,,Vsakdanje glose“, Rafko Vodeb razgovor z/ Igorjem šentjurcem pod naslovom „Srečanje na Lilijski poti“. Ruda Jurčec v zaglavju črke — besede — misli: Boj z mlini na veter ali od Sodobnosti do sodobnosti, v zaglavju čas na tribuni Jože Rant „Krščanska
GORIŠKA IN PRIMORSKA.
Pred deželnimi volitvami
Sredi januarja 1964 je italijanski parlament končno odobril volilni zakon za deželo Furlanija-Julijska krajina. Od ustanovitve dežele pa do odobritve deželnega volilnega zakona je poteklo že enajst mesecev. Do volitev samih pa manjka še nekaj mesecev, ker bodo; menda 19. aprila ali pa 10. maja.
Z odobritvijo volilnega zakona so Slovenci v Italiji postavljeni pred resno zadevo. Ustanovitev avtonomnih dežel v Italiji je izvedena poleg drugih razlogov tudi zaradi zaščite manjšin. Tako v deželi Aosta, kjer živi francoska manjšina, kakor v Južnem Tirolu, kjer je nemška, sta obe ti dve manjšini s statutom razmeroma dobro zaščiteni. Tega pa v deželnem statutu za Furla-nijo-Julijsko krajino ni; člen 3. deželnega statuta namreč le na splošno omenja slovenske pravice. V volilnem zakonu pa šq tega ni. Slovenci so skušali doseči, da bi jim po volilnem zakonu pripadal vsaj en sam svetovalec, toda v svoji zahtevi niso uspeli. Če naj bi po duhu sestavljalcev sedanje italijanske uštaVe, posebno De Gasperija, bile dežele tudi zaradi zaščite manjšin, bi deželni volilni zakon moral zagotoviti Slovencem primerno število svetovalcev. Tega duha pa v tem zakonu ni. Zato so Slovenci v Italiji prav upravičeno ugotovili, da je volilni zakon za slovensko
manjšino krivičen. Zakon, namreč ščiti interese italijanskih velikih strank: krščanske demokracije, komunistične, socialistične, in socialdemokratske. Vse te stranke so pri glasovanju za volilni zakon mislile le na svoje koristi.
Kljub težkemu položaju, ki; je nastal po krivičnem volilnem zakonu, pa Slovenci hočejo dobiti svojega demokratskega slovenskega svetovalca. Zato pa je seveda potrebno, da se. vsi Slovenci združijo in postavijo lastno Slovensko listo.. Kljub združitvi pa bi svetovalec bil izvoljen pravzaprav posredno. Poglejmo kako: Po volilnem zakonu bo prvi svet štel 61 svetovalcev: Tržaško okrožje 15, goriško 7, videmsko 21, por-denonsko 12, tolmeško 6. Beneška Slovenija spada pod videmsko, kanalska dolina pa pod tolmeško. Na podlagi zadnjih volitev — če ne bo kakih posebnih presenečenj, predvsem zaradi novega razkola v italijanski socialistični stranki —• bi verjetno svet bil sestavljen takole: demokristjani 23, socialdemokrati (Saragat) 6, liberalci 3, socialisti 9, komunisti 11 in neofašisti 3. Ostane še en svetovalec, ki ga dobi tista stranka, ki bo imela v deželi največji ostanek.
Naloga, ki je pred Slovenci v Italiji za te deželne volitve ni lahka, vendar pa ni nemogoča. Potreben pa je res enoten ih skupen nastop vseh Slovencev.
Iz življenja in dngajanja v Argentini
Bojni načrt CGT
Konec januarja so nekateri listi v Buenos Airesu objavili sporočilo argentinske Glavne- konfederacije za delo, bojni načrt, — tako ga tudi imenujejo — za nastopanje proti sedanji vladi, da bi jo prisilili na izpolnitev vseh zahtev, ki jih je prejela od omenjene centrale argentinskih sindikatov.
Bojni načrt CGT daje vladi rok do 28. februarja za rešitev vseh vprašanj, ki so ji bile predložene za zboljšanje gospodarskega položaja v državi, za zboljšanje plač delavstvu in nameščen-stvu in za odpravo nezaposlenosti. Če vlada do tega roka zahtevam Glavne konfederacije za delo ne bi ugodila, potem bodo začeli sindikati z nasilno akcijo, z zasedanjem tovarn, delavnic; proizvajalnih središč hrane in poljedelskih središč po vsej državi. Za izvedbo tega načrta je CGT državo razdelila na 4 področja. Za vsako področje so določeni posebni tajni odbori, ki bodo imeli nalogo pripraviti akcije proti oblastem, če bi te nastopale proti delavstvu pri zasedanju tovarn in drugih objektov ter poljedelskih cen-
problematika „Sivih dni“, Lev Detela. Zastava ladje „Sodobna umetnost“: Tehnika in kultura — družbena kritika in eksperiment, Ivan Maga j, „Tehniki in kulturniki“, Zorko Simčič Pen Club — Coloquio de Buenos Aires 1962, v zaglavju Črta in prostor: Marijan Marolt „Ekspresionizem v ¡slovenski upodabljajoči umetnosti in Mestroviče-va številka Hrvatske revije, v zaglavju Zapiski pa Martin Jevnikar Slovenska knjiga v letu 1961. Pesmi so prispevali: France Papež „Fragmenti treh spevov“, Igor „Samotne dalje“, Milena „Merlak“ Detela: Dvoje pesmi (Nasilna budnost in Ognjeni ptič), Vladimir Kos Neke vrste okostnjak.
trov. Zasedba tovarn in ostalih objektov bo/izvršena s presenečenjem in bodo njihovi lastniki o tem koraku obveščeni največ dve uri pred zasedbo.
Na ta bojni poziv, ki predstavlja, vojno napoved CGT vladi, oblast prve dni po objavi sploh ni odgovorila, pač pa so začeli dvigati svarilne glasove gospodarstveniki ter industrialci in predstavniki poljedelstva. Vsi ti še niti povsem niso povedali svojega mnenja o načrtih CGT za dosego izpolnitev svojih zahtev, ko je CGT pred vso javnostjo potrdila- svoj bojni: načrt. Za torek 5. februarja je sklicala sestanek predstavnikov vseh sindikatov ih nanj povabila tudi predstavnike političnih strank. Povabilu CGT so se odzvali: predstavniki naslednjih strank: argentinske socialistične stranke, prepovedane komunistične stranke, Alendejeve intransigentne radikalne skupine, neo-
THK UNITED STATES OF EUROPE
AND LATIN AMERICA
Ga, dri. Julija Pajman, ki živi v Argentini in še vedno z živim zanimanjem spremlja vse važnejše dogajanje v svetu,, je za revijo „World Justice“ napisala zanimiv članek „Združene evropske države in Latinska Amerika“.
V razpravi je prikazala položaj Evrope in glavnih držav Latinske Amerike, njihove medsebojne odnose ter ustanove, ki dajejo pomoč Latinskoameriškim državam za dvig njihovega gospodarskega, socialnega in kulturnega položaja, ter možnosti za gospodarsko sodelovanje med Latinsko Ameriko in Združenimi evropskimi državami.
‘Razprava je izšla tudi v separatnem odtisu.
PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE
peronistične ljudske zveze, peronistie-nega gihanja ter krščanska demokratske stranke, katero je na sestanku zastopal sam predsednik dr. Horacio-Sueldo. Bilo je navzočih tudi nekaj poslancev ter senatorjev.
Glavni tajnik CGT Alonso je na zborovanju vse obvestil o bojnem načrtu CGT proti vladi. Dejal je dalje, da bo CGT z izvajanjem tega načrta počakala do. konca t. m. nata pa bo začela sama „tolmačiti naravni zakon in pravico do- življenja“. Začela bo z akcijo, kakor jo predvideva pripravljeni bojni načrt,	)
Predstavniki navedenih političnih, strank so na sestanku odobrili od CGT pripravljeni bojni načrt.
Vlada odgovarja
V imenu vladé je prvi spregovoril notranji minister dr: Palmero. Po razgovoru s predsednikom republike dr. lllio je časnikarjem odgovarjal na razna vprašanja, Omenjal je delo- vlade za zboljšanje gospodarskega položaja ter-poudarjal, da je zboljšanje« mogoče doseči samo v miru in v spoštovanju veljavnih zakonskih predpisov. Dejal je odločno, da bo vlada spričo grožnje Glavne konfederracije za delo z zasedanjem tovarniških obratov in živilskih ter poljedelskih središč postopala po zakonu, da bo zavarovala veljavnost ustavnim določilom. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi bo zavarovala red in mir in pravico delavstva do dela.
Na grožnjo CGT je 'indirektno odgovoril tudi. sam predsednik dr. Illia v razgovoru s člani Konfederacije trgovinskega nameščenstva, ko je naglašal,. „da bo v naši domovini nemogoče doseči izenačenje gospodarskega in socialnega življenja, če ne bomo odločno stopili na pot reda in miru za rešitev; naših problemov..
Odobravanja in obsodbe bojnega načrta
Po sestanku dne 5. februarja na sedežu CGT listi vsak dan objavljajo poročila o stališčih raznih strank, in gospodarskih ustanov do omenjene ultimativne zahteve CGT vladi. .
Prva se je oglasila „La Prensa“ z uvodnikom „Zborovanje za upor“. V njem izreka ostre kritične besede na- račun vlade. Očita ji, da s svojim neodločnim nastopanjem oblast samo razkraja. Izreka začudenje, kakeje- mogel ostati bojni poziv CGT vlajdi in z grožnjo z zasedanjem tovarn in ostalih objektov brez odgovora z njene strani. Poziva jo, naj odločno poseže v razvoj dogodkov in stvari postavi vsako na svoje mesto, dokler je še čas.
Stranka Zveza argeat. ljudstva gen.
, Aramburuja ugotavlja, da je- gospodarski in socialni položaj; v državi v resnici težak, toda kljub; tem«; ni mogoče sprejeti postopka, kakor ga predlaga CGT in ki ga vsiljuje vladi. Tudi ni mogoče trpeti, da bi se pod pretvezo obrambe splošnih ljudskih koristi razvijala delavnost, ki" skriva- v sebi politične namene in tudi odločitev za vstajo. Dalje vodstvo te stranke ugotavlja razkroj sedanje oblasti. Vlado, poziva, da mora podvzeti' ukrepe-, da noben posameznik, pa tudi nobena ustanova ne bo , podvzemala proti oblasti uporniških ukrepov, najmanj pa še to, da bi dopu-,. ščala,, da bi taki načrti uspevali. Za akcijo CGT pravi, da je obsodbe vredna,,.
(Nadaljevanje na 4. strani);
Iz političnega življenja jugoslovanske emigracije
S skupnimi napori proti skupnemu
sovražniku za skupno osvoboditev
Odgovorne osebnosti slovenske, hrvatske in srbske politične emigracije so si edine v tem, da je sedanja komunistična diktatura v domovini skupen sovražnik .Slovencev, Hrvatov, Srbov in Makedoncev. Nad vsemi temi narodi komunizem izvaja nasilni policijski si-aEem. Za zrušitev komunistične diktature bodo potrebni veliki napori in žrtve. Mogoča je pa samo, če bo skupno trpljenje, skupna nesreča svobodoljubne narode Jugoslavije združilo v skupen nastop proti skupnemu sovražniku.
Neumorni glasnik nujnosti skupnega nastopanja Slovencev, Hrvatov in .Srbov proti skupnemu -sovražnikmko-munizmu v domovini je/ predsednik Narodnega odbra za Slovenijo dr. Miha Krek. Nobene priložnosti ne opusti, da ne bi opozarjal na to potrebo. V zadnjem času je znova povzdignil tak svoj glas v božični poslanici, ki smo jo objavili v Svobodni Sloveniji. Enak poziv je ponovil v božični številki srbskega
glasila v Kanadi v „Glasu kanadskih Srba“.
Enakih misli glede nujnosti skupnega nastopanja proti komunistični tiraniji v Jugoslaviji je tudi politični predstavnik hrvatskega naroda v svobodnem svetu dr. Vladko Maček, predsednik Hrvatske kmetske stranke. To je povedal Hrvatom v svoji zadnji božični
poslanici.
Božični poslanici dr. Mihe Kreka in dr. Vladka Mačka predstavljata njun nov napor in poziv, da bi prišlo do skupnega nastopanja Slovencev, Hrvatov, Srbov in Makedoncev, da bi ti narodi znova prišli do izgubljene svobode, da bi si lahko z demokratskimi režimi gradili in ustvarjali lepšo bodočnost v slogi, pravičnosti, enakopravnosti in medsebojnem spoštovanju. Zato njune glavne odstavke navajamo v pričujočem sestavku.
Dr. Miha Krek
je svoji božični poslanici .Srbom dal naslov „Božične misli“. V njej med drugim ugotavlja naslednje:
„Ko si znova čestitamo ‘Kristus se
I
rodi’ in si odgovarjamo ‘V resnici se
rodi’, je čestitka laž ,če božične blago-vesti v svojem srcu nismo obnovili in sklenili ,da bomo nesebično delali za njeno uresničitev med nami. Proti totalitarnemu nasilju brezboštva, ki že 18 let vlada nad našimi brati in sestrami v domovini, moramo z vsemi silami delati za svobodo pod Bogom. Proti materialističnemu sistemu, ki izključuje pravico in spoštovanje bližnjega, ki odklanja krščansko ljubezen in plemenito človekoljubnost, moramo posvetiti vse svoje moči edinemu naporu: da se, v naši domovini vzpostavi red svobode, ki je plod krščanske kulture, civilizacije in naših plemenitih narodnih tradi-i cij. Temne sile, ki jih z besedami vsi obsojamo, kljub temu uspevajo, da nas lomijo, razdvajajo in razbite tolčejo.
Kristus se je rodil, da bi doprinesel popolno žrtev za rešitev človeštva. Njegova božična blagovest izključuje sovraštvo, maščevanje, sebičnost, vsako tiranstvo in zahteva dobro voljo, kar pomeni popolno predanost delu za čuvanje miru in sreče v družbi. Naša božična blagovest. ni pripovedka. Ona nam je in mora biti zapoved.
Poslanstvo politične emigracije zahteva popolno predanost, skrajno vztrajnost in požrtvovalnost. Božična pesem, kadilo in sveča, pesem in moli-
tev nas opozarjajo na izredno dolžnost: da delamo za osvobojenje svojih bratov in da temu cilju podredimo vs» drugo.
Nepopisno trpljenje ' naših narodov pod komunistično tiranijo, vse žrtve v emigraciji imajo svoj smisel samo v uresničitvi enega cilja: v ustvaritvi svobodnega krščanskega reda in povrnitvi osebnih in državljanskih svoboščin.
Prizadevanja Cerkev in velikih narodov za sodelovanje, vzajemnost, za skupno delo so nam vzgledi, ki bi jih morali imeti pred očmi v tem velikem novem zgodovinskem razdobju. Nikomur temeljita reforma ni bolj potrebna, kakor nam. Nihče ni v toliki meri zaslužil popolen napor vseh svojih sinov in hčera v svobodni emigraciji kot narodi Jugoslavije.“
Dr. Vladko Maček
je za božič in novo leto Hrvatom v domovini in v emigraciji v svoji poslanici „Sretan Božič“ ,ki jo je objavil v božični številki „Hrvatskega glasa“ v Kanadi povedal naslednje svoje ugotovitve in želje:
„Dosti ljudi sem poznal, ki so bili kristjani samo po imenu. Po celo leto niso pogledali v cerkev, toda kljub temu ' se niso mogli oteti tajinstvenega čara '
božične noči. Četudi niso imeli otrok,, so v svojem -domu le okrasili božično, drevesce, veliko od njih jih je pa tudi šlo k polnočnici ali h kateri drugi' božični maši.
Pri vsem zunanjem slavljenju utelešenja in rojstva božjega Sina, malo ljudi razmišlja o tem, zakaj je Sin božji postal človek. Malo ljudi misli na to, da je gin božji prišel na svet zato, da s svojim življenjem med ljudmi nauči ljudi kako morajo živeti. Jezus Kristus je spopolnil Mojzesovo zapoved’pravičnosti z božjim zakonom medsebojne ljubezni. Jezus Kristus je šel tako daleč, da je učil, da moramo ljubiti celo svoje sovražnike (Mat 5, 14). Vem, da je to težko. To zmorejo samo ljudje, ki so se dvignili do svetniške popolnosti. Toda, če je težko ljubiti nekoga, ki ga nimamo radi, ni ravno tako težko pregnati iz srca tisto, kar nasprotuje ljubezni. Ni ravno težko odstraniti iz sr-ca sovraštvo. Prenehati moramo misliti nd zlo, ki nam ga je kak človek napravil in misliti bolj na zlo, ki smo ga mi povzročili temu ali kateremu drugemu človeku. ‘Luč je prišla na svet, toda ljudje so imeli raje temo kot pa luč, ker so njihova dela bila krivična’ (Jan 3, 19). In zato mora človeka prevzeti groza, kq vidi koliko sovraštva je mej
Buenos Aires, 13. februarja 1964'..
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Ljubljana ima od 24. decembra svoje letališče na Brniku na Gorenjskem Tega dne so namreč izročili prometu novozgrajeno ljubljansko letaJjjšče, na katerem sedaj lahko pristajajo velika mednarodna potniška letala. Prvo letalo, ki je pristalo na letališču Ljubljana na Brniku, je bilo letalo Adria avtoprometa DC 6. Letalo se je po krajšem pristanku na letališču dvignilo in odletelo proti Beogradu, od tam pa v Alžir. Sodijo, da bo letos na to letališče pripotovalo do 50.000 potnikov.
V Ljubljani je dne 14. januarja umrl neumorno delavni duhovnik ma-1 riborske škofije ter organizator slov. mladine dr. Josip Jeraj. Doma je bil iz Rečice v Savinjski dolini ter je bil od leta 1919 pa vse do svoje smrti profesor najprej na bogoslovju v Mariboru, po vojni pa na teol. fakulteti v Ljubljani. Za versko in moralno vzgojo mladine je napisal več knjig in brošur. Pokopali so ga na Žalah v Ljubljani dne 21. januarja. Marib. škof dr. Držečnik je v nagrobnem govoru poudarjal veliko pok. ljubezen do ožje in širše domovine, njegovo strokovno, prosvetno in socialno delo ter junaško prenašanje dolgotrajne bolezni. N. p, v m.
člani ljubljanske Drame so v decembru gostovali na Poljskem. V Varšavi, Bidgoszczu in Torunu so uprizorili Afere Primoža Kozaka, Marceaueje-vo Jajce, Camusovega Kaligulo in Al-beejev Ameriški sen. V ljubljanski Drami je istočasno gostovala tržaška slo-
venska Drama s Shakespaerjevim Othe-lom.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Pe-vec-s. Radovana, Marija Meglič roj. Potrebni, upok., Terezija Trampuž roj Gašperšič, Nežka Kafol, kuharica v p.,' Marija Klinec, Justina Razpotnik, Barbara Zupančič, Jože Brenk, učitelj, Elza Kos roj. Kocjančič, Marija Veršec, bančna uradnica v p., Alojzija Škafar roj. Jarc, vdova po mehaničnem mojstru, Jožko Povšič, ujDok., Ana Josin roj. Lubey, Jože šega, Ivanka Povšič roj. Kveder, Leopoldina* Skuk, Srečko Cerar, krojaški mojster, Vili Premrov, polkovnik v p., Ada Seeman, Franc Meke, krojaški mojster v p., Cecilija Škerjanec, M. Klementina Kastelec, dolgoletna učiteljica in prof. na uršulinskih šolah, Leopold Kobal, pek. pom., Marijan Rupnik, elektronik, Janez Kranjc, v. rač. inšpektor v p., Terezija Kunst roj. Papež, Franc Pekle in Jakob Jesih, pos v jDobrunjah, Polde Pančur, direktor v Frankolovem, Alojz Presker, upok. v Vidmu-Krškem, Rozina Polanc, vdova Vidic roj. Krapež v Kamni gorici, Franc Blatnik, biv. trgovec v Lukovici, Jože Kadunc v Zagorju ob Savi, Alojz Buš dal, žel. upok. v Devici Mariji v Polju, Alojz Breceljnik, zlatomašnik in župnik v p. v Komendi, Ludvik Benetič, steklar v Herpeljah, Stanko Gruden, trg. potnik v Vel. Laščah, Ivanka Seleš roj. Golob v Levcu, Valentin Hudomal, strojnik v p. v .Zagorju in Ana Vehovec roj. Javornik, pos. v Žalni.
S lOVKHCIVARGiHTIHI
ski dnevi dr. Francu Koltererju. Zadnje zemjsko počivališče je dobil tudi na celovškem pokopališču. Rajni dr. Franc Kolterer je bil med Slovenci znana osebnost. Politično je pripadal: Slovenski demokratski stranki, katere soustanovitelj je bil in član izvršnega odbora. Kot predstavnik te stranke je bil tudi elan Narodnega odbora za Slovenijo. V domovini se je vneto udejstvoval pri Sokolu, bil starosta v tej organizaciji, kot velik rodoljub je bil med Maistrovimi borci za reševanje slovenskega narodnega področja in član Narodnega sveta v Trstu, Po poklicu je bil zdravnik ter je zavzemal med drugim položaj šefa zdravilišča Rogaška Slatina. Bil je med drugim tudi banovinski zdravstveni svetnik.
Za njim žalujejo njegova žena Ana Kolterer vd. Petriček, sin Franček z družino, pastorki Robert Petriček, dr. Viljem in Lote por. Marcikic z družinami ter ostalo sorodstvo. Vsem ob izgubi dragega rajnika, zavednega Slovenca in borca za resnično osvoboditev slovenskega naroda izpod komunističnega suženjstva izrekamo iskreno sožalje» rajni pa naj mirno počiva v zemlji Mi-klove Zale.
t Karel Grum. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je v Sp. Kašlju v 79. letu starosti dne 22. januarja tega leta umrl g. Karel Grum, tesar in vodnjakar. Pokopali so ga na pokopališču pri Devici Mariji V Polju. Rajni Grum je bil daleč naokoli znan tesar in vodnjakar. če je bilo treba je delal tudi škafe, čebre in kadi ter čebeljne panje. Poleg tega je bil vaški klavec. Zaradi svojega vestnega dela je bil znan daleč. naokoli. Kar v tri občine so ga poznali. Saj je delal vodnjake v domači občini, pa tudi v dobrunjski in po dolski tja do Ihana in Dolskega, Dragomlja in Soteske. Rajni je oče g. profesorja Janeza Gruma v Severni Ameriki, kateremu ob bridki izgubi skrbnega očeta izrekamo globoko sožalje, rajni pa naj v miru počiva v domači zemlji.
BUENOS AIRES	|
Na pustno nedeljo
so imeli slovenski rojaki na področju Vel. Buenos Airesa družabne in zabavne prireditve v vseh svojih večjih središčih.
Na Slovenski pristavi je bila kar ves dan, z raznimi šaljivimi in zabavnimi prizori, za katere so poskrbeli odborniki in člani prireditvenega odbora kot gasilci. Pripravljena je bila tudi „predzgodovinska razstava“, bilo je med prireditvijo „več požarov“, ki so jih morali gasiti „gasilci“ in v večernih urah sežiganje pusta v veliko veselje otrok. Na prireditvi seveda ni manjkalo tudi podeljevanja odlikovanj „zaslužnim gasilcem in gasilkam“. Zanimanje je vzbujalo tudi tekmovanje tarokistov, kjer je stare, izkušene igralce potolkel čečov Janez. Za veselo razpoloženje je skrbel „Triglav Jazz“, za pogostitev pa kuhinja pod vodstvom gdč. Škuljeve.
V Slomškovem domu je bilo na pustno nedeljo prav tako živahno. Lepo število rojakov, predvsem članov in njihovih družin, se je zbralo tam, ki so v veselem razpoloženju prebili popoldan in večer ob dobri postrežbi, ki jo je pripravila društvena kuhinja. Zelo lepo okrašen in razsvetljen vrt ter izbrana slovenska in tuja glasba so pripomogli da je na vsej prireditvi vladalo res domače družinsko razpoloženje. K temu so še posebej pripomogli družabni plesi kot „metla“ in „povštertanc“. Lepo število gostov, predvsem mladine, se je zbralo tudi na pustni torek.
Tudi Naš dom v San Justu se ne more nič pritoževati nad udeležbo na svoji pustni veselici. Imel je poleg stal-
Ijudmi še dva tisoč let po Jezusovem poslanstvu. Sovraštva, ki je vir vsega zla. Sovraštva, ki povzroča lažniva obrekovanja, pretepe, uboje in končno umore. Če pa sovraštvo že med navadnimi ljudmi povzroča toliko zlo, še večje zlo poraja med posameznimi narodi. To smo krvavo izkusili Hrvati in Srbi med prejšnjo vojno. Ne bi bilo umestno ravno pred svete božične praznike, ki napovedujejo ‘mir na zemlji ljudem dobre volje’’, naštevati vse zlo, ki smo ga pretrpeli zaradi malega števila zaslepljenih Hrvatov in Srbov. Noben pameten človek ne more zaradi tega malega števila zaslepljenih delati odgovornega ves hrvatski in srbski narod.
Toda kljub temu je po mojem mnenju to medsebojno sovraštvo, če ne edini, pa vsaj glavni vzrok, da so vsi narodi Jugoslavije padli pod komunistični jarem. Težko je prerokovati, kdaj bomo ta jarem odvrgli ,toda vemo vsi, da tega ne bomo mogli storiti tako dolgo, dokler se temeljito ne bo spremenil svetovni položaj. Toda naš učitelj Štefan Radič nas je učil, da svetovni položaj pomeni za osvoboditev kakega naroda samo toliko, kakor za kmečko gospodarstvo slabo ali dobro vreme. Če da dobri Bog kmetu tudi najlepše vre-
nih obiskovalcev še druge, ki so se prav dobro počutili. Na družabni prireditvi je igral orkester „Donau Melody“.
V Slovenskem domu v San Martinu je bil obisk na nedeljski pustni veselici tudi zelo lep. Prišle so številne družine s svojimi otroci. Prireditev je imela čisto družinski značaj. Na veselici je Z njim so bili zadovoljni stari in mladi, igral znani orkester „Moulin Rouge“.
Rojaki v Slovenski vasi v Lanusu so se zbrali v svojem domu. Za družabno prireditev je bilo pripravljenih več točk, ki so med udeleženci vzbujale veselo razpoloženje in smeh. Tudi godbe ni manjkalo in postrežba je \ bila zelo dobra. Z eno besedo: prijetno je bilo.
Prav tako pa tudi v Carapachayu, kjer so se tamkajšnji rojaki tudi zbrali v svojem društvenem domu in skupno preživeli prav prijeten popoldan in večer.
Osebne novice
Poroke. V soboto, 8. februarja so se poročili: V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu Valentin Selan in gdč. Metka Železnikar. Za priči sta bila: nevesti Matevž Železnikar in ženinu njegova mati ga. Pavla Selan. Poročil ju je g. P. Qiril Petelin. V San Justu Marijan Grilj in gdč. Francka Stanovnik. Poročil ju je g. Janko Mernik, za priči sta bila nevesti njen svak Slavko Erjavec, ženinu pa njegova sestra ga. Martina, por. Modic. V cerkvi Marije Kraljice sveta sta pa stopila pred oltar Ivan Uštar in gdč. Pavla Burja. Poročil ju je nevestin brat frančiškan g. Franc Burja, za priči sta pa bila nevesti njena sestra gdč. Milka Burja, ženinu pa Tone Vesel. Mladoporočencem iskreno čestitamo in želimo veliko sreče in božjega blagoslova.
f Dr. Franc Kolterer. V Celovcu so se dne 4. februarja t. 1. iztekli življenj-
me, sam pa ne prime za plug, kramp in motiko, od lepega vremena ne bo imel nobene koristi. Tako tudi mislim, da se bomo mogli osvoboditi komunističnega jarma tako mi Hrvati, kakor tudi ostali narodi današnje Jugoslavije, če bo nastal za od komunizma zasužnjene narode najugodnejši svetovni položaj, samo s skupnim naporom. Vsak sam zase, ali pa celo v medsebojni borbi, se nikakor ne bomo mogli osvoboditi. Da bi se pa mogli zlasti Hrvati in Srbi osvobajati s skupnim naporom, morama iz svojih src zavreči sleherno sled šovinizma in sovraštva. Šele potem, ko se bomo brez šovinizma in sovraštva osvobodili komunističnega jarma, bomo videli, če se bomo mogli tako sporazumeti, da bi mogli biti vsi narodi današnje Jugoslavije gospodarji v svojih lastnih suverenih državah enakopravno povezani med seboj toliko, kolikor je potrebno, da se zavarujejo skupne koristi, ali se bomo pa morali raziti.
Jaz v teh razmerah ne morem drugega, kakor prositi Vsemogočnega Boga, da tako Hrvatom, kakor Srbom razsvetli pamet, da se ne bi dali nikdar več od nikogar zapeljati, da bi srbsko-hrvatske račune poskušali reševati z bodali in noži.“
RAMOS M E JI A 15 let bo minilo
v mesecu marcu, ko je č. g. Janez Kalan pričel s slovensko službo božjo v Ramos Mejia. S tem pa je tudi dal začetek in pobudo društvenemu in prosvetnemu delu. Vzporedno s službo božjo se je osnoval Ramoški pevski zbor, sledila Je slovenska šola, igralska družina itd. Vsa ta društva praznujejo torej letos petnajstletnico delovanja.
Slomškov dom, ki je zrasel prav iz tega društvenega delovanja, je prevzel iniciativo za organiziranje proslave te pomembne obletnice. Osnoval se je po-poseben odbor za to proslavo in je program že pripravil. 'V uvod bo duhovna obnova v postu z zaključkom na cvetno nedeljo z versko-kulturno prireditvijo; v nedeljo, 26. aprila, bo družateno-pro-svetna prireditev, zaključek pa bo v nedeljo, 3. maja, z ljudskim oderskim delom. Pri izvedbi tega programa bodo sodelovala vsa društva in organizacije, ki delujejo na ramoškem področju. Izven tega programa pa bodo seveda tekom leta imele še posamezne organiza-1 cije svoje spominske prireditve.
SAN MARTIN
Tudi skavtinje so šle taborit
V četrtek, 6. februarja, je bilo v zgodnjih jutranjih urah zopet živahno v sanmartinskem Slovenskem domu. V njem so se zbrale mlade skavtinje, članice Zveze slovenskih skavtov ter se pripravljale na odhod na štirinajstdnevno taborenje na obširno in lepo urejeno posestvo mecena Zveze slovenskih skavtov g. Jožeta Leskovarja v bližino Escobarja v provinci Buenos Aires. Slovenski šef-skavt g. Marijan Trtnik je vodstvo tabora zaupal gospema Oblakovi in Pristovnikovi.
Skavtinje so se odpeljale na taborenje z udobnim avtobusom; spremljale so jih želje vseh, da bi se na njem dobro počutile in se že bolj zdrave vrnile.
i i O ¥ E N C I
ZDA
Na Slovenski pristavi v Clevelandu bodo letošnjo pomlad začeli graditi spominsko kapelice' za vse žrtve komunističnega nasilja in okupatorjev slovenske zemlje med II. svetovno vojno. Da bi čimprej prišlo do postavitve tega lepega in trajnega spomenika slovenskim žrtvam so igralci Slovenskega odra od zadnje uprizoritve Slehernika v Šent-vidski dvorani dali v ta namen ves čisti ¡dobiček te predstave.
V Clevelandu je v decembru Matija Juračič, slovenski rojak iz Istre, praznoval 100-letnico svojega rojstva. Iz kraja Velike Mune v Istri je prišel v ZDA 1. 1892.
Akademski slikar in kipar France Gorše je po naselitvi v ZDA vsa leta živel in ustvarjal svoje umetnine v Clevelandu. Ob koncu leta 1963 se je pa preselil v ¡New York, kjer ima tudi svoj atelje. Njegov naslov je France Gorše, 665 Woodward, Ridgewood 27, N. Y.
Folklorno skupino Kres v Clevelan-
I
i
I
(
Valentin Markež —
70-letnik
Dne 11. t. m. je postal. Ta svoj življenjski jubilej je praznoval v krogu
■ svoje družine, v polnem zdravju in duhovni svežosti ter či-losti, še ves delaven za svoj prijazni in gostoljubni dom v Merlu, kakor tudi za splošno slovensko stvar.
Spominjali so se ga tudi njegovi številni prijatelji in znanci, tako iz predvojne, kakor medvojne in povojne dobe. Kajti Valentin Markež spada še med tiste slovenske može, na katere so se preroditelji slovenskega narodnega, socialnega, gospodarskega, kulturnega in političnega življenja z dr. Krekom in Korošcem na čelu vedna lahko zanesli, da bodo na mestih, ki jim jih je zaupalo ljudstvo, vedno postavili celega moža in pripomogli krščanski demokratski ideji do zmage.
Njegov kleni značaj mu je dalo trdo okolje, v katerem se je rodil, v katerem je rasel in v katerem je razvijal vso svojo delavnost. Jesenice — slovensko industrijsko središče. V ugledni Marke-ževi družini se je rodil 11. 2. 1894. Ljudsko šolo je obiskoval doma, v trg. šolo so ga pa poslali v Ljubljano, kjer mu je bil med drugimi profesor pok. ravnatelj Bogumil Remec. Po končam šoli je bil nekaj časa v službi pri železnici na Jesenicah, nato pa dobil namestitev pri Kranjski industrijski družbi. Pri njej je najprej vodil upravo njenih posestev, nato pa bil prestavljen v glavno pisarno tega največjega industrijskega podjetja na Slovenskem. Pri KID je bil v službi vse do odhoda leta 1945 v begunstvo na Koroško, odkoder je leta 1948 emigriral v Argentino Tu je bil najprej zaposlen v tekstilnem industrijskem podjetju v Moronu. Že med to zaposlitvijo se je pa začel baviti s kokošje-rejo v večjem obsegu. Po upokojitvi je to svpje po'djetje razširil ter vodi kokošjo farmo na svojem posestvu v Merlu, ki je tudi priljubljena nedeljska izletna točka rojakov.
Na Jesenicah si je jubilant dne 15. septembra 1919 ustvaril srečno družinsko življenje z go. Marijo roj. Rekar. V srečnem zakonu se jim)a je v lepem domu, v katerem je bila tudi trgovina in gostilna, rodilo 7 otrok.
Na Jesenicah je Valentin Markež razvijal tudi vso javno delavnost v domovini. Krepko je bilo treba prijeti za delo, kajti Jesenice so bile že tedaj izrazito industrijski kraj, v katerem so bile tri strogo odrejene skupine: katoliška, liberalna in socialistična. Vsaka od njih je storila vse, da bi se v kraju čimbolj uveljavila. Katoliška je imela tako sposobne ljudi kot je Valentin Markež in pok. poslanec Peter Arnež ter Bertoncelj. Pa tudi škofija v Ljubljani je pravilno presojala položaj na Jesenicah in je tja pošiljala najsposobnejše duhovnike za kaplane. Omenjamo samo pok. msgra. Gabrovška.
Tako je bilo prosvetno in kulturno življenje na Jesenicah zelo razgibano O veliki narodni in verski zavednosti je zgovorno pričal mogočni Krekov društv. dom, v katerem so se vrstila zanimiva in aktualna predavanja, gledališki nastopi, zborovanja in shodi. Valentin Markež je bil vedno v sredi vsega tega dela. Užival je splošno zaupanje ne samo pri lastnih ljudeh, ampak tudi v nasprotnem taboru. Zato je bilo čisto naravno,' da ga je Slovenska ljudska
PO SVETO
du bo v letošnjem letu vodil naslednji odbor: predsednik Jure Švajger, podpredsednica Metka Bizjak, tajnica Nežka Ovsenik, blagajničarka Barbara Cerar in odborniki Metod Ilc, Marija Mer-tik in Breda Osenar.
KANADA
Slovenci v Londonu so v začetku novembra proslavili petletnico obstoja Slovenskega društva in petletnico, odkar imajo lastno dvorano. Uredili so si jo v hiši, ki so jo pred petimi leti kupih. V hiši je tudi stanovanje za hišnika. Dvorana zadošča za vse potrebe slovenske naselbine v Londonu, saj lahko sprejme do 100 ljudi. V njej imajo pouk tudi slovenski otroci. V tej dvorani je bilo tudi uspelo miklavževanje. Med Slovenskimi rojaki v Londonu se zlasti udejstvuje ing. Stane Bah.
Slovenski naseljenci v Sudburyju so pripravili svojim otrokom veliko veselje z miklavževanjem. Pripravila ga je ta-mošnja slovenska 'šola, ki jo z vso po-
Vsofe teden emu
KAJ PA FANTIČ DELA? Narodna pesem
Kaj pa fantič dela?
Nisem ga vesela,
dolgo dni ga ni več k nam,
fantič moj je šel drugam.
Drugo dekle si je zbral, meni pa slovo je dal; jaz pa pojdem na polje, kjer mi lipe tri stoje.
Pod eno postala bom, se na smeh držala bom, to bi moral zlodej bit’, da bi ne mogla ga dobit’.
stranka, kateri je pripadal od mladosti naprej, postavila za svojega županskega kandidata pri prvih volitvah po letu > 1935. Valentin Markež je pri volitvah j dobil večino, kar je bilo najlepše pri-j znanje tako njegovemu dotedanjemu
[javnemu udejstvovanju, kakor tudi vsemu delu, ki so ga na Jesenicah dotedaj j opravljale slovenske kat. prosvetne or-j ganizacije, zadružne ustanove in kra-1 jevna organizacija Slovenske ljudske ! stranke. Jubilant je kot jeseniški župan I zaupanje ljudstva v polni meri izpolnil j ter je občinske posle vodil v splošno i zadovoljstvo.
Ob izbruhu komunistične revolucije .Markežu ni bilo treba nič razmišljati, na katero stran naj bi se obrnil. Ostal je dosledno zvest slovenskim narodnim in verskim načelom, ki so bila vedno vodilo vsega njegovega zasebnega in javnega življenja. Enakih misli je bila vsa njegova družina. Zato je sin Ivan odšel h gorenjskim domobrancem. Leta 1945 je tudi Markeža in njegovo družino zadela ista nesreča, kakor toliko drugih slovenskih držin. Angleži so mu vrnili sina Ivana komunistom v domovino, ki so ga ubili, sin Valentin mu je istega leta umrl na Koroškem. Tako je jubi-, lant tega leta izgubil kar dva sinova. | V Argentino je poleg svoje življenj-| ske družice ge. Marije pripeljal še 5 - otrok. Hčerka Mija je zaposlena v tekstilni tovarni, v prostem času se pa z vso požrtvovalnostjo udejstvuje v slovenskem šolstvu ter vodi veliki šolski j tečaj v Moronu, poleg tega pa še tečaj I v San Miguelu, sin Jože je poročen z J go. Majdo roj. Žitnik. Tudi on se javno ' udejstvuje ter je bil na zadnjem obž. zboru Zedinjene Slovenije izvoljen za blagajnika, hčerka Majda por. Hočevar živi v Slovenski vasi, sin Ciril se tudi udejstvuje v kulturnem življenju slovenske izseljenske skupnosti, doma pa pomaga jubilantu pri delu na posestvu in kokošji farmi, sin Franci je prav tako nesebičen delavec zlasti v mladinskih organizacijah slovenskega demokratskega izseljenstva, na vseučilišču pa študira farmacijo.
Pa tudi jubilant ne miruje v Argentini. Delaven je kar od vsega prihoda v novo deželo. V Društvu Slovencev je bil ■od leta 1951 do 1954 blagajnik, od tedaj naprej pa odbornik vse do leta 1960. Dragoceno je bilo in je še vedno tudi njegovo delo v politični organizaciji Slovenske ljudske stranke. V njej je med drugim tudi član načelstva stranke, kjer je zlasti mlajšim članom s svojimi bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil v javnem življenju in nasveti dober povezovalec slovenske politične, kulturne in gospodarske preteklosti s sedanjo slovensko stvarnostjo.
Valetinu Markežu k njegovemu 70-Jetnemu jubileju iskreno čestitamo m mu želimo, da bi se mu izpolnilo vse to, kar si sam najbolj želi. Zlasti pa prosimo Boga, da bi ga ohranil še 'dolgo vrsto let v zdravju in moči tako njegovi družini, kakor nam vsem.
Vse to mu s številnimi prijatelji in znanci v imenu slovenske demokratske izseljenske skupnosti iskreno^ želi tudi Svobodna Slovenija in mu kliče Bog ga živi še mnogo let!

žrtvovalnostjo vodi organist Vid Rovanšek. 'V okviru slovenske šole deluje prav lepo tudi slovenski mladinski pevski zbor.
Poročili so se: Milan Svetek in gdč. Jožica Intihar, Anton Hrvatin in gdč. Roža Bubnič, Franc Andrejaš in gdč. Doroteja Božič.
AVSTRALIJA
Poročili so se: Na avstralskih Brezjah V Melbournu: Darko Hojnik in Marija de Wys, Alojz Verko- in Josipina Lovrič, Jakob Gros in Marija Zavodnik, Josip Kovačič in Emilija Smodiš, Vinko Čendak in Marija štampek; v Fawkner-ju: Ivan Zupan in Marija Melita Daro-vec; v Richmondu Benito Grizančič in Lea Pannozzo; v Geelongu Rudolf Kra-1 gel j in Elvira Mavrič; v Carltonu Jože 1 Pečeli in Helen Vella ter Viljem Do-(Nadaljevanje na 4. strani)
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 13. februarja 1964..
SLG¥ENCi PO SVITU
(Nadaljevanje s 3. strani)
minko in Marija Trbanc; v Adelaidi Ivan Marinič in Olga Valentinčič in v Syd-neyu: Ernest Kovač in Marija Pušpan, Romeo Iskra in Tončka Zoretič, Adolf Hrastnik in Armanda Poberaj, Alojzij Šturm in Marija Obzetič ter Herman Šarkan in Gizela Fenoš.
Društvo Danica, ki druži slovenske rojake na področju Warilla-iWollongong je v decembru priredilo za slovenske otroke uspelo miklavževanje. Po obdaritvi otrok so rojaki postavili na oder tudi burko „Kmet kupuje koso.* 1' Za dober uspeh prireditve imata največ zaslug Andrej Oklešček in Pavle Mrhar.
Svoje lastno društvo imajo tudi Slovenci v |peelongu. Zbirajo se v svojem klubu Ivan Cankar. '
ŠVEDSKA
V Goteborgu sta se poročila Anton Bavdaž iž Dogoš pri Mariboru in Marija Ana Stergar iz Škalc pri Konjicah.
AROCHTINA
(Nadaljevanje z 2. str.)
Proti njej je treba nastopiti pametno, toda odločno. Država ne sme oklevati pred uporabo zakona. Ne sme dopuščati, da bi izgledalo, da tako akcijo, kakor jo predlaga CGT, dopušča, če bi se zgodilo to, potem bo to imelo nedogledne posledice, popoln razkroj oblasti in smrt demokratske republike.
Vodstvo Federacije sredinskih strank ugotavlja, da ljudstvo ne razpravlja in ne vlada samo, ampak po svojih zastopnikih. To so poslanci in senatorji. Ti so predstavniki ljudstva, ne pa OGT. Navaja, da so se v državi dogajale razne revolucije in razni upori. Toda pri vseh so se njihovi nosilci sklicevali na ustavo in zatrjevali, da je njihov namen vzpostaviti svobodo in demokracijo. Sedaj da se pa dogaja, da naj bi vlado ljudstva za ljudstvo zamenjala vlada sindikatov. Vodstvo te polit, skupine zatrjuje, da CGT s svojim bojnim načrtom ruši pravni red države. Poslance svoje stranke poziva, naj v parlamentu zahtevajo, da pred poslansko zbornico minister za notranje zadeve in za delo javno povesta, kaj je vlada ukrenila za zavarovanje reda in miru, v državi in kako misli rešiti sporna vprašanja.
Bojni načrt vlade so obsodili tudi vladni ljudski radikali.
Stranke, ki so se udeležile sestanka na OGT in sama Glavna konfederacija delavskih sindikatov pa z vso odločnostjo branijo objavljene ukrepe proti vladi za izsilitev ugodnih rešitev za delavstvo in nameščenstvo. Zatrjujejo, da dalje čakati ni več mogoče. CGT je ponovno in ponovno prosila, in izročala oblastem vloge in prošnje. Obljub je bilo zadosti, sedaj zahteva dejanj. Zagovor vlade, da je na oblasti šele 90 dni in da doslej še ni mogla rešiti teh vprašanj, zavrača s trditvami, da to ne drži, kajti ta stranka je že 30 let nastopala v javnosti z raznimi predlogi za rešitev. CGT samo zahteva, da to, kar je stranka obljubila v opoziciji izpolni na vladi. Politične stranke, ki podpirajo CGT v njenih zahtevah sedanjo ljudskoradikalno vlado tudi ostro napa-
FRANC KS AVER MEŠKO:
Drama izza
„Vsakojaki lopovi lazijo zdaj po deželi, in ni čudo, če ni varno pred njimi, in je vse v neredu“ — je mrmral postaran, širokopleč brodar Matija Vidovič in je plal vodo iz čolna, pozorno motreč dno, ali bi zagledal kje kako luknjico ali špranjo, ki bi spuščala vodo v čoln.
In res, mož je trdil resnico: bili so nemirni časi. Posebno tistega poletja 1572 je bila vsa dežela polna temnih, poltajnih govoric, in vse ozračje je bilo nasičeno s svinčeno težkim pričakovanjem. Haloze in Slovenske gorice so se zdele zadnje čase mirnejše. Dozdevalo bi se površnemu opazovalcu, da je pokril Bog sam te krajine s širokim svojim plaščem, in da dremlje ves narod pokojno v tem varnem zavetju. A v resnici je nevarno tlelo pod pepelom, in je kazalo ljudstvo na zunaj mirno lice le, ker so padale še na vnuke in pravnuke krvave sence izza leta 1515, izja poraza kmetov puntarjev in od sledečih mu grozovitosti, in ker so čutile še mladike skeleče udarce, ki so jih prizadejali tem pokrajinam Turki leta 1532.
Tlelo je pod pepelom, ker tudi v te kraje so prihajali iz Hrvaškega, kjer so zbudile in razvnele ljudski srd vnebo-vpijoče krivice in grozovitosti pohotnega in brezsrčnega Tahyja, gospodarja na
dajo zaradi strankarstva, ki ga uvaja v državno in provincijsko upravo. Kot primer navajajo neznosno stanje v Cordobi, kjer je provincijska vlada odpustila na stotine provicialnih uslužbencev. Eden od sed. funkcionarjev v tej stranki je celo prisegel na svojo stranko. Stranke očitajo vladi, da se je tajništvo vladne stranke v Cordobi enostavno preselilo v guvernersko palačo.
Pri takem stanju stvari bomo vsekakor imeli v Argentini v prihodnjih tednih še zanimive dogodke.
Zakon o preskrbi končno sprejet
Po sprejetju v poslanski Zbornici je zakon o preskrbi sprejel tudi senat. Predsednik ga je podpisal včeraj ter je zakon takoj stopil v veljavo.
Pred tem zakonom je senat sprejel tudi zakon o nadzoru nad izdelovanjem in prodajo zdravil. Tudi ta zakon ima namen doseči znižanje cen zdravilom.
Peronisti napovedujejo vrnitev svojega šefa
Prejšnji teden so imeli peronisti Framinijeve skupine večerjo v mestnem delu Boca v Buenos Airesu. Na njej so slavili Framinija ob njegovi ponovni izvolitvi za glavnega sekretarja sindikata tekstilnega delavstva. Na večerji je Framini tudi govoril ter je napovedal, da se bo Peron, ki je bil nedavno v Madridu operiran, vrnil še to leto Vrnitev da je odvisna samo od njega.
Med udeleženci te večerje in skupino peronistov, ki se zbira okoli dr. Matere je istega večera prišlo na ulici v omenjenem mestnem delu Bs. Airesa do hudega pretepa, v katerem so se politični vročekrvneži obdelovali tudi z noži.
Prošnja. G. Štefana Kodeliča, doslej ul. Remedios Escalada 1030, Dorrego, Gllen, Mendoza, Prav lepo prosimo, da nam sporoči novi naslov, da mu bomo lahko redno pošiljali Svobodno Slovenijo.
ŠAH
V Zenici je bilo 22. decembra jugoslovansko šahovsko prvenstvo. Med 22 udeleženci so bili tudi Slovenci Parma, Pirc in Kržišnik. Zadnji je na tem prvenstvu dosegel mojsterski naslov. Znani Gligorič se ni udeležil prvenstva. Prvo mesto si delita Udovčič in Ivkov s 15 točkami, slede Trifunovič, Bradva-revič in Matanovič s 13 1|2; Parma je bil šesti s 13 točkami, na enajsto mesto se je uvrstil Kržišnik s 11 1|2, Pirc pa je bil 14. z 10 točkami.
OBVESTILA
Odbor Slomškovega doma sklicuje občni zbor za v nedeljo, 22. marca t. 1. Udeležba članov je častna dolžnost!
SLOVENSKA' HRANILNICA z. z
o.	z., sporoča svojim vlagateljem, da lahko dvignejo ali pripišejo k glavnici obresti za leto 1963 ob sobotah od 16 do 20 v zadružni pisarni, Avda. San Martin 263/1 desno, Ramos Mejia.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Posmrtnina se izplača samo tistemu Članu društva ZEDINJENA SLOVENIJA, ki ni v zaostanku več kot tri mesece s svojimi članskimi obveznostmi. Možnost poravnanja članskih obveznosti vsak dan razen torka od 16 do 20 in ob nedeljah od 10,30 do 12 v društveni pisarni ali pri zaupnikih posameznih domov.
HOTEL TIROL
(bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe sobe s kopalnico, centralna kurjava, garaža
MAKS in ZORA RANCNIK
MAR DEL PLATA
Mitre 2024	T. E. i
Hotel je odprt vse leto
-8425
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire*
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827	Bu<
Airea
	T. E. 69-9503 Argentina
o 9 ft:«	FRANQUEO PACATO
	UnctÓM N* 577*
9¡e •	TARIFA REDUCIDA
aJ£° <	Cenemáa N MU
Registro Nacional de la Propiedad	
.Intelectual No. 770.902	
Če iščete posojila, ali bi radi naložili svoje prihranke, obrnite se na SLOVENSKO HRANILNICO, z. z o. z., Avda. San Martin 263/1 desno; uradne ure ob sobotah od 16 od 20.
Ugodna posojila — varne naložbe —!
točna izplačila!	I
Prevodi, dokumenti, vožnje, knjige in plošče (iz Slovenije)
POTOVALNA AGENCIJA
„BLED“
(Simon Rajer)
Montevideo 451/IX T. E. 46-1469
od 9—112 in od 15—18; ob sobotah od 9 do 13
Vsej slovenski javnosti sporočamo žalostno novico, da je dne 4. februarja 1964 v 76. letu starosti umrl v Celovcu član Narodnega odbora za Slovenijo, gospod
Dr. Franc Kolterer
Zadnje zemsko počivališče je dobil dne 7. februarja na celovškem pokopališču.
Zvestega sina slovenskega naroda in borca za njegovo resnično svobodo bomo ohranili v trajnem spominu.
Narodni odbor za Slovenijo
Slovenska demokratska stranka javlja žalostno novico, da je dne 4. februarja 1964 v Celovcu preminul član Izvršnega odbora Slovenske demokratske stranke, njen soustanovitelj ter član Narodnega odbora za Slovenijo, gospod
Dr. Franc Kolterer
Zaslužnega javnega delavca in zvestega strankinega somišljenika bomo ohranili v trajnem spominu.
Slovenska demokratska stranka
Buenos Aires, 11. februarja 1964.
ADVOKAT
DR. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2
Naročnina Svobodne Slovenije za 1964: za Argentino $ 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Tečaj valut v Bs. Airersu v torek, 4 februarja. Prodajna cena:
1 USA dolar................. m$n	131,30
1 angleški funt ............. „	367,35
100 italijanskih lir	....	„	21,09
100 avstr, šilingov	....	„	507,45
100 nemških mark	....	„	3.303,10
Borza in menjalnice v ponedeljek 10. torek 11. februarja t. 1. zaradi pusta niso poslovale.
Po dolgotrajnem bolehanju je v 76. letu starosti in v milosti poslednjih zakramentov dne 4. februarja t. 1. v Celovcu mirno zaspal v večen sen naš dobri, ljubljeni mož, oče, očim, stari oče, tast, stric in svak, gospod
Dr. Franc Kolterer
biv. šef zdravilišča Rogaška slatina, član Narodnega odbora za Slo-, venijo, član izvršnega odbora Slovenske demokratske stranke, član Narodnega sveta v Trstu, biv. banovinski zdravstveni svetnik, starosta Sokola, Majstrov borec, itd.
K zadnjemu počitku je bil položen na celovškem pokopališču dne 7. februarja. Njegov duh pa bo ostal v dejanjih, storitvah in čustvih, porojenih iz ljubezni, dobrote, žrtev in trpljenja.
, Sv. mašo zanj bo daroval č. g. direktor Anton Orehar v kapeli Slovenske hiše v soboto dne 15. februarja t. 1. ob 10 dopoldne.
Globoko užaloščeni
žena Ana Kolterer, vd. Petriček, sin Franček
z družino; pastorki: Petriček Robert, dr.
Viljem in Lote, por Marcikič z družinami
in ostalo sorodstvo.
Celovec —| Rogatec — San Francisco — Garay, dne 10 februarja 1964.
Buenos Aires — Ljubljana
'V Spodnjem Kašlju pri Ljubljani je 22. januarja t. 1. umrl v 79. letu starosti
Karel Grum
tesar in vodnjakar
Pokopali so ga na farnem pokopališču v Devici Mariji v Polju. Trdo je delal celo svoje življenje. O Bog, bodi mu usmiljen sodnik.
Janez Grum, sin
v imenu vseh sorodnikov
Sp. Kašelj, Studenec, Ljubljana, Milwaukee, Wis. (ZDA), 4. feb. 1964
1
davnih dni
Susjedgradu, sem od 'Save in od Sotle, od Krškega in Bizeljskega, kupci, popotniki, krošnjarji in berači, ki so na skrivnem in tihem bunili narod in so pripravljali slovenskogoriške in haložke junake na krvav upor. A lazili so po deželi tudi ogleduhi, izdajice, plačani od gosposke in od graščakov. In kmet, nezaupljiv že od narave in izučen po raznih žalostnih izkušnjah, si je ogledoval vsakega neznanca petnajstkrat, preden mu je zaupal kaj in mu je bil prijazen in dober.
Tudi brodar Matija, ki je prevažal že nad pol stoletja ljudi, prihajajoče iz vrhov slovenskogoriških ali dol iz Ormoža, čez Dravo, približno tam, kjer je moral napraviti leta 1577 Jakob Sekely, gospod ormožki, završki in borlski, na povelje vladino navzlic ogromnim svojim dolgovom završki brad, ni bil ravno izmed onih, ki prinašajo vsakomer zaupanje že oddaleč naproti. Tudi mladega, gosposki oblečenega tujca, ki je dospel že ob prvi zarji sem po poljski stezi, ni. sprejel nič kaj prijazno, ko ga je poprosil v hrvatskem kajkavskem jeziku, govorjenem s tujim naglasom, naj ga prepelje čez Dravo na haložko stran, še bolj se je stfemnilo starcu lice, ko je stopil k čolnu, da ga odpne, a je videl vse dno preplavljneo in pokrito z vodo.
„Sedite tjakaj na klop! V čolnu je voda, in jo moram izplati.. . A kako je pritekla v čoln? Luknje vendar ne more imeti, ni še star. Kak lopov mi je to naredil,“ — je mrmral kakor sam zase in pričel plakati z mrkim licem vodo iz čolna.
„Kaj bi se jezili, oče!“ — je menil mladenič, vzel širokokrajni, črni klobuk z glave in ga vrgel na klop pred hišico, sam pa je sedel tik njega. „Najbrž se je pošalil kdo malo z vami. Deževalo ni. In čoln vendar ni poškodovan, kaj?“
„Ni videti. A jezi človeka.“
„Kdo naj se srdi ob vsaki malenkosti, posebno ob tako krasnem jutru!“
Mladenič je stresel z glavo, da so mu zavalovili dolgi črni kodri. Oči, iskreče se od radosti in prevzete od krasote mladostne jutranje prirode, so zastrmele tja dol proti Ormožu, tja čez zadnje panoge slovenskogoriških gričev preko-proti Medjimurju, ki je vstajal nad njim pravkar v nebeški krasoti blesteči kralj dneva in se je smehljal z ljubečim in osrečujočim smehljajem zemlji, drhteči pod žarkim njegovim pogledom kakor nevesta ob poročni uri.
Nenadoma pa se je mladenič ozrl: za njim so zaškripala hišna vrata. In še bolj nego blestečemu mlademu soncu se je začudil krasoti mlade deklice, sto-pivše pravkar na kocin prag. Rdela so ji še mehka lica od spanca, sanjale so
pač še oči, ki so plule za hip dol po obrežju Dravinem, čez rakitje in jel-ševje, ki so se oglašali v njem sveži glasovi navsezgodaj prebujenih pevk, a nenadoma so se uprle v tujca, kakor bi ji pošepetal kdo na uho, da jo opazuje z žgočimi pogledi, ali kakor bi začutila na licih paleči ogenj teh pogledov. Trenutek je strmela v tujca, nepremično, kakor bi zagledala hipoma pred seboj nebeško sladko in neskončno bridko usodo svojega življenja, ki ji je stopila na pot nepoklicana, ob nepravi uri. A hipoma je povesila pogled in je stopila nazaj v vežo. Ni zaprla vežnih vrat, a mladenič je slišal škripati duri v koči: zbežala je pač v sobo.
i „Vstopiva?“
Zdrznil se je. Neprijetno ga je dir-nilo povabilo. Bilo bi mu ljubše, če bi mogel ostati pred hišo, ali bi ga povabil prijazen glas, naj stopi v vežo, v izbo. A brodar je sedel že v čolnu in je čakal.
Vstopil je. A ni se menil več za krasoto jutra, ne za reko, ki se je koketno zibala in se je samoljubno svetlikala v blestečih sončnih žarkih in je šumela v jutranjem miru tajno, kakor bi molilo valovje jutranjo molitev. V enozvočno šumenje valov so zveneli enakomerni udarci vesel, ki jih je gibal brodar navzlic sivi starosti z močno, vajeno roko.
Matija je zrl navidezno malomarno v reko in na vesla, a je pomeril večkrat
z naglim, bistrim pogledom tujca, ozirajočega se zdaj nazaj na poljsko stran, zdaj gor proti Borlu, kipečemu kakor mogočna krona iznad visoke skale, padajoče navpično v Dravo, puščajoče med seboj in med reko komaj prostora za vozno cesto.
„Najbrž pojde v grad in meri daljavo. A bi vprašal fant.“
Že sta se bližala desnemu bregu, kar se zgane popotnik, da se zaziblje ves čoln. Matija ga pogleda neprijazno in vjame plamteč pogled, ki je strmel z njim preko proti koči. Pred domom je stala deklica in je zrla sem za čolnom. Opazil je pač tudi tujec, da je vjel brodar hrepeneči njegov pogled, zaslutilo je morda le srce, ker v hipu se je okre-nil proti starcu in je menil smehljaje:
„Lepo je tukaj pri vas.“
„Eh, ni sile. Po vsem svetu je lepo, pravijo.“
„Resnica. A te kraje obseva nek poseben čar; kakor bi zrlo nanje oko božje mileje in mehkeje. Gotovo se jim privadim kmalu.“
„Ostanete gospod tukaj med nami?“
Nekaj lokavega in prežečega je bilo v vprašanju, dasi se je kazal starec miren in prostodušen.
A mladenič ni pazil na to: drugod so blodile nemirne njegove misli.
„Ostanem nekaj časa. Na Borlu.“
(Nadaljevanje v prihodnjič)