Akcije v Ljubljani
Sindikati Ljubljane nepretrgoma de-lujejo od nastajanje ustavnih dopolnll do njihove realizacije. Kot eno osnovnih in stalnih nalog so si začrtali spremlja-nje in pomoč delovnim organizacijam pri uveljavljanju zlasti tistih ustavnih sprememb, ki naj čimprej uresničijo samoupravni položaj delovnega človeka v združenem delu, pravlce in dolžnostd delavcev v TOZD, pri združevanju sred-stev in v ostalih odnosih. člani mest-nega sindikalnega aktiva so s številni-mi obiski, pogovori in posvetovanji so-delovali pri neposrednih pogovorih v delovndh organizacijah.
Zaradi zahtevnosti snovi, ki jo ob-ravnavajo ustavna dopolnila v zvezi z ustanavljanjem TOZD, oblikovanjem splošnih aktov TOZD, samoupravnih sporazumov in novega položaja delov-nega človeka v združenem delu so bili organizirani enodnevni seminarji, ki se jih je udeležilo 248 predsednikov osnov-nih organizacij sindikata in delavskih svetov. Tudi program rednih seminar-jev, kl jih organizdra delavska univer-za »Boris Kidrič« v Ljubljani v sodelo-vanju z MS ZS in MOS posameznih dejavnosti, je bil dopolnjen s temo — ustavna dopolnila in samoupravljanje v organizaciji združenega dela (udeležilo se je 488 sindikalnih delavcev)
Novembra 1971 so se mestni sin-dikati odločili za izdajo priročnika »TOZD« (2.000 izvodov), predvsem za-radi številnih prošenj delavcev., ki so ob razmišljanjih, kako naj se lotijo uveljavljanja ustavnih dopolndl, naleteli na številne dileme. V tej brošuri so bili zbrani predlogi ter družbenopolitična In strokoyna izhodišča za začetne potrebe delovnih organizacij.
Posvečanje posebne pozomosti uve-ljavljanju ustavnih dopolnil se je odra-zilo tudi na konferenci MS ZS Ljublja-na maja 1972 (800 udeležencev) in tu sprejetih sklepih. Tako v referatih kot ¦v razpravi je bila dana enaka vloga uve-ljavljanju ustavnih dopolnil in ekonom-skopolitičnim vprašanjem zadnjega časa ter prikazana medsebojna odvisnost.
Sočasno je bila sprožena akcija ana-Mziranja uresniCevanja ustavnib dopol-nil glede na posamezna področja de-javnosti mestnih odborov strokovnih sindikatov. Tako je junija 1972 predsed-stvo MS ZS Ljubljane prvič analizira-Io stanje v približno eni polovici s pla-nirano analizo določenih delovnih orga-nizaoij. Septembra istega leta pa je bi-la izvedena analiza v 121 delovnih or-ganizacijah. Na podlagi teh ugotovitev je predsedstvo sprejelo sklepe, stališča ter naloge za naslednje obdobje.
Mestni sindikati so v sodelovanju z dragimi družbenopolitičnimi organizaci-jam iLjubljane organizirali mnoga stro-kovno-politična posvetovanja o uveljav-ljanju ustavnih dopolnil. V februarju 1972 so bila skupno z večino občinskih komitejev ZKS organizirana taka po-svetovanja s predsedniki IO sindikalnih organizacij, sekretarji organizacij ZK, predsedniki delavskih svetov in direk-torji delovnih organizacij. V zadnjem mesecu lanskega leta so se sestali pred-stavniki 131 gospodarskih organizacij in to po panogah, tako da bi prišla do iz-raza kolikor toliko podobna problema-tika. Posvetovanje je sklical komite MK ZKS Ljubljana v sodelovanju z mestno konferenco SZDL in mestno skupščino Ljubljane. Vsebina posvetov je bilo ure-sničevanje pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ z ozirom na posamezne gospodarske pa-noge in uresničevanje sklepov II. seje MK ZKS Ljubljana o izvajanju ustav-nih dopolnil oziroma organiziranju te-meljnih organizacij združenega dela.
Tako kot vsako leto je bil tudi le-tos ob novem letu posredovan vsem eianom sindikata »sindikalni koledar-ček« (130.000 izvodov). Osnovno gradi-vo na poljuden način razlaga neodtuj-ljive pravice delavcev v delovni orga-nizaciji in pojasnjuje pristojnosti delav-cev, ki se združujejo v temeljne orga-nizacije združenega dela.
Načelna stališča MS ZS v zvezi z oblikovanjem TOZD in odgovore na sporna vprašanja, ki se pojavljajo v praksi, se objavljajo v rednih »Obvesti-lih« ZS Ljubljana. Z željo: da bi le-ta odigrala svojo vlogo kot usmerjevalec in koordinator te zelo pomembne naloge naših delovnih ljudi, so posredovana vsem osnovnim organizacijam sindika-ta, predsedndkom delavskih svetov ta dlrektorjem delovnih organizacij, kot tudi članom komisij pri občinskih in mestni skupščini za samoupravne akte delovnih organizacij.
Marina Mazi-Žunko