v ST. (No.) 15 . MILOVAUKEE, WIS., 27. JUNIJA (JCNE) litij. Ruske razmere v Zjedinjenih Državah. VOL. I. D« Nova stavka v predilnicah. — -Enajst tisoč dellavcet in delavk v predilnicah v Cincinnati O. in v bližnjih Ikra jih države Ken- tuicky je pripravljenih, da stopi Senatni preiskova lni odbor dognal v West Virgin ji to, kar ' tako .i v stavko. Ce prav se je So delavski časopisi o tamkajšnjih j Yrn ^ 0 nazaj na delo več tisoč de- razmerah že od začetka pisali, i l eveiev v pondeljelc, ker je tajnik Neki častnik državne milice je izjavil, da je stavka proti izpovedal, da so gnali vojaki po štirideset delavcev v zapore- o kakem 'zaslišanju ni bilo niti go-' vora. Kakor hitro se imeli čast¬ niki zapisana, imena aretiranih delavcev, so zrn pisali zraven njih tudi kazen, ne da bi jim dali pri¬ ložnost tudi samo eno (besedo spregovori bi, ali da hi povedali, kaj se jih kaznuje.. Odposlali so kaj se jih kaznuje. Odposlali šo jih v državne ječe kakor največje zločine. Seveda so sc delavci hranili, toda to je imelo samo ta v spe h, da so vojaki streljali na nje s strojnimi puškami. Med častniki in pr e m urarskimi baroni je bila zarota, da hočejo delavce držati v stari smžmjosti in da se jim ne dovoli tudi najmanjših pravic. O celi zadevi bodo pri¬ šle na dan se razne stvri, ki bodo ameriško uradno javnost še bolj c sr am oti le. Zaradi teh nezaslišanih dogod¬ kov so tudi neikateri kapitalistie- ni listi razburjeni;—seveda taki, ki še niso docela prodani kapita¬ listom. ako piše časopis »Fort Wayne Free Press”: „Našim so¬ državljanom bi zaklicali v oči- gled tdh razmer sledeče: Nehajte se zgražati čez ruske ramere, ne govorite in ne pišite več o kozaš¬ kih grozodejstvih. Vi imate večja grozodejstva, kakor so ona koza¬ kov, v lastni deželi. Nehajte se hvaliti is svojo konstitucijo, ker ta je le za neumne. Industrijski »nagotci, denarni kralji zasmehu¬ jejo to konstitucijo in naredijo, kar s brutalno močjo to, kar njim ugaja. Kon.-tbiticija smrt ati fjn. In še več: Nehajte hvaliti Zjedin- jene države kot kulturno državo, ker ko hi bila to, Ibi se prebivalci dvignili kot en mož in naredili ko ne-c razmeram, ki so'sramotne, v katerih se tepta v prah pravica in red.. Tukaj živimo kakor v naj temnejšem srednjem veku. ©a pa ljudstvo ne sprevidi resnice se vrše razne temperenčne gonje tako, da ljudstvo o salonih raz¬ pravlja in razmišlja, namesto da bi spoznalo ravnanje lopovov, katerih dejanja kriče do neba”. Tako se razvidi, kako se vedno gl oboke je pogreznjeni o in to za¬ radi nesrečne zaspanosti delav¬ cev. ustavi unije, se vzlic temu ta s Polno močjo nadaljuje, ker je predsednik unije brzojavnim po¬ tom zapovedal tako. On sam je na potu v 'Cincinnati, da bo ose¬ bno vodil boj. Voditelji stavke so izjavili, da Je veliko število neorganiziranih delavcev pripravljenih takoj pri¬ družiti se uniji, 'ker so pač sprevi deli, da se j,im. tako in mogoče vspešno boriti. Rta vkarji zahte¬ vajo krajši delavni čas. Tako se vidi z vsakim poročilom o stavkah in drugih delavskih bo jih> kako se širi zavednost med delavstvom, kako vedno bolj spo¬ znavajo, da se je treba neumorno združevati politično in gospodar¬ sko. Na drugi strani pa se zor ipet vidi, kakšnih sredstev se po¬ služujejo naprot-niki, da bi delav¬ stvo potisnili nazaj v stare raz¬ mere. Čegava je država Wisconsin? iSamo 910 oseb je v celi državi, katere imajo več kakor $4,000 na leto dohodkov. To da mnogo misliti. Ker je sedaj nova posta va stopila v *tnoč, da mora vsaka oseba, tki ima več kakor $4,000 le¬ tnih dohodkov plačati osebni da¬ vek, se je pokazalo jasno, da ima vso državo Vviseomsi-n v rokah le par mož, med tem ko velika mno¬ žica ne poseduje ničesar. Država je neizmerno bogata. Trdi se ce¬ lo, da je najboigatejša izmed držav unije, a kje je to bogastvo? Kje so naravni zakladi Vse kar zemlja rodi, kar ustvarijo človeš¬ ke rake,, -i sc. • lia-služi - te -za. to da polni žepe nekaterim osebam, a ljudstvo živi v revščini pri tež¬ kem, morečem delu. ZOPET PETDESET ŽRTEV DELA. V torek večer se je pripetila razstrelba prahu v Husted , Mai¬ ling and Elevating Co. v Buf- falo X. Y. Od začetka se je mi¬ slilo, da je, število mrtvih manjše kakor pa se je pozneje dognalo, je bilo 17 takoj mrtvih, med tem ko leži 20 oseh v bolnišnici tako težko ranjenih in je le malo ti¬ panja, da bi ostali pri življenju; 18 oseb pa pogrešajo. Nahajo- jo se n-ajbrže pod razvalinami. Vzrok razstrelibe je še do sedaj ne znan. Policija je takoj pričela s preiskavo.'Da Ibi pri tem prišla na dan resnica, je malo upanja, ker bo gotovo družba posegla vmes in to preprečila. Skoro brez 'dvoma pa je, da leži na družbi vsa krivda, kar že to pove, da je povzročil ekspiizijo prah žitne moke. STRAH PRED ORGANIZIRA N IM DELAVSTVOM. V Marsihfield, Ore., sta prišla dva elana organizacije Industrial Wo,rkers o'f tbe IVorld z name¬ nom, da bi združila tamkajšne de lavce v močno organizacijo, ki bi se zamoglia vspešno boriti pro¬ ti neznosnemu izkoriščanju. V tem kraju se nahaja namreč ve¬ lika parna žaga in delavske raz¬ mere so zel-o žalostne. Takoj, ko se zvedelo, da sla organizatorja prišla; v kraj, so se zbrali skupaj trgovci, hišni posestniki, policija in razni druigi prijatelji izkori- ščevalne družbe ter so takoj pri¬ jeli oba noža, ju posadili v čoln in peljali osem milj daleč, kjer so jih posadili na suho v neki samoti. Preskrbeli pa so jima prostost in nekaj živeža. Med tem časom pa so bile zaprte vse trgovine, ker se je večji del pre¬ bivalcev v deleži! spremljevanja. Tako so se vsi trgovci in posestni¬ ki hiš zavezali s družbo, da za - hranijo delavcem, da bi si pribo¬ rili nekaj več pravic. Taylorsistem se razširja. Večina delavcev še doz,sedaj m; ve, kak namen in pomen ima za delavstvo „tavlorsistem”. Ker bo , ,41 odurnost” v prihodiiji številki prinesla daljšo razpravo o tem, je dobro, ako se čitaitelji že sedaj nekoliko spoznajo s tem da 'bodo potem dali: več pozornosti dotičnemu članku. Taviorsisiistem je nov način, po katerem se lahko iz delavca izpraša. mnoge več de¬ la, kakor poprej. Umetno je pre- računjeno vse delavčevo gibanje; že sedaj je delavec ponižan do nemega stroja; ta sistem pa to stanje še poostri. Največji in najbolj krniti izkoriščevalec de- lavev, jekleni truist, je nastavil' v svojo službo inženirja Taylorja ter mu dal nalogo, da preišče in znanstveno preračuni, kako bi bi¬ lo mogoče z manjšim številom de¬ lavcev več izdelovati. Sicer ; je imel trust že poprej vpeljano delo od komada in je talko dosegel, da so nevedni delavci proizvajali ve¬ dno več blaga; a to mu še ni za¬ dostovalo . Tako je stopil Taylor v njego¬ vo službo ter dolge mesece opazo¬ val in tudi fotografiral razne kretnje delavcev. V več .slučajih je postavil v delavnico fotogra- fično pripravo, ki se rabi za izde¬ lovanje živih slik »IVIoving Pic¬ ture”. Ko je tako imel delujo¬ čega moža v filmu, je pustil pri pravo igrati in iz podob, ki so se p j Ukazovale na platnu, je iskal, kako bi se dalo tu ali lam tarnanj- šati število delavcev ali pa več izdelati. Kmalu so se prikazali vspehi tega preiskovanja. In sedaj javljajo časopisi, da se ta sistem razširja že po Nemčiji in Franciji; toda ta so se delavci takoj z vso močjo uprli in se že sedaj 'bore proti temu. V Ameriki so seveda to skoro popolnoma mirno sprejeli m danes dela pod tem sistemom že nad sto tisoč de¬ lavcev in sie širi zelo naglo. Za delavce je to velinkanskega po mena. Že s sedanjim načinom proizvajanja se izdela veliko več blaga, kakor ga človeštvo potre¬ buje, kar ima posledice, -da se vrše industrijelne krize vedno po¬ gosteje. A ne oziraje se na to, se vedno išče novih sredstev, ka ko bi se taborišče an j e še poveča¬ lo. Delavec, njegova družina je ničla ipri tem; na njih potrebe in blagostanje se nikdlo ne ozira Mil,jarde, moč, slava, to je čemur se mora žrtvovati vse; delavska življenja, družinska sreča, njih zdravje. Podrobnosti o tem no¬ vem načinu izkoriščam ja, bodo na¬ šli čila, tel ji v prihonji številki. nakopičile delavske roke, a tisti delavec živi od: dlne do dne v stra¬ hu, kaj mu prinese prihodnost. Ni dovoluij, da so mu izprašali moči v tovarni, da postaja od dne do d,n,e slabe ji; sedaj se mu 'bo \ z da priložnost, svoje moči pno- dojati, potisnjen bo na cesto. De¬ lavec vzbudi se iz tvoje brezbri¬ žnosti, ne Ibodi mrtvo orodje, od¬ pri oči, začni misliti. KRVAVI BOJI NA BALKANU. ALI SE BLIŽA SVETOVNA KRIZA? Sladkor in volna prosta colnine. ,Po hudem boju v senatu je se¬ daj zmagal načrt predsednika Wilsoma. Sladkor ho prost ciolni- ne šele od 1. 1916 naprej, med tem ko pride volna takoj na, pro¬ sto listo. Boj za to, da se po¬ stavi tudi pšenica in klavrna živi¬ na na prosto listo se bode sedaj najdaljeval. Ženska volilna pravica v Illinoisu V obeh j) os ta vodi j-t h sprejet predlog za ženska volilno pravico postane postava. Guverner Dunne se je izrazil, da je pripravljen podpisati predlog, sedaj ko se je postVetoival z državnim pravdni- kom. Nasprotniki ženske volil¬ ne pravice so trdili namreč, da bi bila ta postava protiustavna, —. NESREČI*! NA ŽELEZNICAH ZADNJIH 24 let. Bred kratkm je izšlo uradno poročilo o nesrečah, ki so zgodile zadnjih 24 let, kiončavši z oktob¬ rom lanskega leta, v Zjedinjenih državah. V tem času je bilo smrtno ponesrečenih 188,000 o- seb, ranjenih pa 1,369,618. Tako pride na eno leto 7834 mrtvih, in 58,150 ranjenih. Če se še bolj natanko računi pride na dan 181 mrtvih im ranjenih; ali vsako uro 8 . in vsakih sedem minut eden. RAZVITJE ZASTAVE V GRAF TONU. Društvo »Bratje Sloge”, st. 5 j. S. P. Z., 'bo v nedeljo, 29. ju¬ nija, razvilo svojo novo -zastavo. Ob tej priliki priredi piknik v Mihvaukee Falls Parku, Oral ton, katerega se bo udeležilo več roja¬ kov iz vseh sosednjih naselbin. Te slavnosti se tudi udeležita Soc. zbor »Naprej” ter Pevski kluib Zvon” iz Mihvaukee... Rojakom se nudi lepa prilika za izlet ter ob enem lahko pomagajo roja¬ kom v Graft-ornu do večjega vspe¬ ha. ■ „ „ : 1^1 _j«J Po ce-lej Euroipi se opaža naza¬ dovanje pri industriji in v denar¬ nem prometu. Najhujše se to o- pa|a v Avstriji, kjer padajo bor »ni kurzi vedno globokeje, po¬ sebno delnice železne izdilstrije padajo dan na dan. Zato bi se še našel vzrok,kajti avstrijske tovar ne za, železne izdelke so zelo na slabem glede naročil. Toda, ako bi bilo to saimia v Avstriji, bi se gotovo svet ne vznemirjal; misli lo bi se pač, da je to kriva neum na avstrijska politika in pa voj na ter da se bo to spremenilo kakor hitro nastopijo mirni časi. Stvar ipn postaja drugačna, ko so se začeli tudi po drugih državah prikazovati znaki, da se bliža sye tovna kriza. Te države so imele do sedaj d* hi o denarno stanje in tovarne sio 'bile pre-dblozene z na roeili ; sedaj so se pa na enkrat pričela prikazovati znamenja, ki vzbujajo strah. Padanje kurzov v Xew Yor polom velike trgovine v Londonu padanje delnic železne industrije v Bcrolinu, padanje cen bakra, jekla in drugih kovin na svetov¬ nem trgu, neugodna, poročila o slabem prometu železa v Ameriki in Nemčiji in delavni trg —. vse to da mnogo misliti in vzbuja strah pred velikansko krizo, ki bo milijone delavcev vrgla v bedo in povzročila neiz¬ merno gorje. Pri teh poročilih, ki krožijo dan na dan po časopi¬ sih, je pomisliti, da je svet poln bogastva; neizmerne zaklade so Bratska vojna im Balkanu se je pričela, kakor poročajo brzo- avi. V okraju Zletov o so napa¬ dli Srbi Bolgare. Vnel se je hud hoj in Bolgari, so bili primorani zapustiti svoje postojanke in be¬ žati. V Macedonijii so napadli zopet Bolgari -Srbe, ki so bili u- tahorjeni na desrjem bregu rekle Bardan V bližini krajev Eleto- T 0 in Ratkavac. Boj je trajal do poznega večera. Ko je še -srb- fjk.o topništvo poseglo v mes, je postal 'boj strašen ter so končal z velikimi izgubami na obeh stra¬ neh. V Belgradu je povzročilo poro¬ čilo o napadu Bolgarov velikakn- sko razburjenje. Posebne izdaje listov so naznanjevale podrobno¬ sti o bitki. Po ulicah in kavarnah je bilo polno r azb-ur j en ga ljud¬ stva. Narod je prišel sedaj iz onega klavernegia navdušenja do spoz na.nja; sprevidel je, kako ga ti¬ rajo vladajoči globokeje v bedo. Sedaj je pričelo verovati onim, ki so ko j od začetka bili proti vojni. I Število salonov po 1. juliju. Po dolgem razpravljanju in, po¬ svetovanju je prišel mestni svet do zaključka, tla (bodde ne glede ne to, kaj poreče p-ostavedaja v 'Madisonu, dovolil vsem onim sa¬ lonom licenco kateri so vložili prošnjo, tako da bo .število salo¬ nov ostalo kakor je bilo preteče¬ no leto. Mestni svet je prišel do zaključku, d'a »e v iteresu mesta samega, in pa onih salonarjev, ki so tisočake dali v svojo obrt, ne more ozirati, na tnlco-zvano Baker postavo. Ako bi se ravnal po njej, hi moral povzročiti veliko škodo mestu, kakor tudi posame¬ znikom, ker 'bi 'bilo s: tem uniče¬ nih mnogo premoženj in celih dfnžin. Postava Baker namreč zahteva da mesto; ne sme na no¬ benem takem prostoru dovoliti salona, ki se je,©tvoril po 1 . ju¬ liju leta 1907. Do sedaj je zbra¬ nih še le 1850 salonov katerim se lahko da dovoljenje brez ugo¬ vora. V petek in soboto ho ko¬ mite za dovoljenje licenc zah-ral f kupa j imena onih. salonerjev, ki so dobili dovolj,neja po 1 . juliju 1907 in onih, ki so na črni listi. Do 30. junija pa mora hiti vso to ogromno delo končano, ker mora¬ jo vsa dovoljenja biti izgotovlje¬ na do 1. julija. Za sedaj je pa gotovo, da ostane vise pri starem. Volitve na Nizozemskem. Iz Amsterdama se poroča, da. so pri volitvah za, drugo zbornico bili poraženi klerikalci. Do sedaj so tvorili večino, izdužeiii v stran¬ ko, Ivi se 'zove: rimsko-katoliškia stranka. Sedaj bodo imele n-a- >mtae stranka večino, med tem ko sio poprej vladali klerikalcu. Izvoljenih je 'bilo 18 socialistov, 30 liberalcev, 7 demokratov, 20 klerikalcev in 25 rimsko-kiatoliš- ke stranke. Klerikalci so za de¬ set. glasov v manjšini. Minister- stvo lidcle zaradi tega primorano odstopiti. Vožnja na poulični železnici.— Že celih šest let se bori mesto Mihvaukee z družbo, ki poseduje poulično železnico. Pred kratkim pa je odločilo višje državno sodi¬ šče, da je ona zavezana dati tri¬ najst voznih listov za petdeset -centov. Opiati je bilo, da ise bpde družba -udala. Toda ne ; sedaj je vložila pritožbo na najvišje -zve- zino sodišče. Tako bodo minili zo¬ pet dolgi meseci, ipredno bo priš¬ lo mesto do svoje pravice. Ven¬ dar pa opozarjamo vse one, ki kupujejo vozne liste, da hranijo kupone, ki se dajaj© z njimi, ako se jih 'kupi zla petdeset centov. Ker družba nima, mnogo upanja, id,a bi višje sodišče ugodilo njeni •pritožbi. Kuponi pa bodo imeli potem tudi veljavo. SPREMEMBE PRI SLOV. SALO NIH. Nova iznajdba za čiščenje cest po mestih. V Indianapolisu je že nekaj časa v prometu novi stroj, ki je velikanskega, pomena za snažnost, velikomestnih fiest; kjer trpi pre¬ bivalci neznosno vsled prahu. Ta stroj je 7$t čevljev dolg i.n 20 dolg; goni ga motor ki ima 60 konjiških moči. Pod to pripravo se nahaja nekak livak, kateri vse sa ves prah in smeti raz ceste. Več trdih krtač, ki so pritrjene pred tem rivalk,om, pomete smeti s ceste. Etna iprijprava, ki jo go¬ ni motor, dela tako močan veter, da potegne v se tudlji težje ameti in eesta je za strojem popolnoma čista, in veter ne more več vzdi¬ govati oblakov prahu. Prah in smeti, ki jih potegne na se troj, gre potem v .posebni zaboj, ki je pritrjen k stroju-, kjer -se zmoči z vodo tako, da pade vsled teže, zrak sam pa se vrne po drugi ce¬ vi vedno zopet skoz sesalnik, kar omogoči, dai ne pride nič od pra¬ ha izprijenega zraka na prosto ter je okrog 'stnoj-a popolnoma či¬ sto. Ta priprava -se je pokazala kot jako dobra in velike vrednosti za čiščenje mest. Posebno onim, ki stanjejo na cestah, kjer je pro¬ met velik in trpe vsaki dan vsled neznosnega prahu, bo ta stroj ve¬ lika dobrota. S. 1 . julijem bo več Slovenskih salonarjev spremenilo svoje pro¬ store; nekaj pa jih bo pa nanovo začelo -tal »bizn-es”,. kakor je že obrcan jo oh tem času. V kolikor nam je sedaj znano, se /'bodo zvršiile sledeče tozadevne spre¬ membe: Rojak Andr. Magister se preseli iz 342 Reed st. na 206 Lake St. Na njegovo mesto pride rojak Frank Komar; ki jfi kupil t-a prostor s poslopjem vred. Frank Fuižir prevzame znani Yir- linia Hotel, Virginia & Reed St., ki do sedaj ni bit v slovenskih ro¬ kah. Imel bo na razpolago o- krog 40 soh ter bo rojakom vedno' lahko postregel s prenočiščem ali stanovanje. Na njegov dosedanji prostor, 315 Florida St., pride Anton Bevšek. Prostor na 226 Reed 1 ;St» kjer je bil do sedaj sa¬ lon L. Brekan, prevzame Mike II uda j. Rojak Frank Matjaž se preseli iz svoje,ga dosedanjega -prostora na 195 Reed St. na vzho¬ dno stran mesta in sicer na pro¬ stor, kjer je 'bil nekdaj rojak Mi¬ klič. Martin Zore bode opustil sa¬ tansko obrt. VAŽNO ZA MLAJŠE NASEL¬ JENCE. Ameriška »bistroumnost”. V Ganton, O. je izdal 'zdravst¬ veni urad v svoji »vzvišeni” pa¬ meti ukaz na vse mestne prebi¬ valce, 'dai se morajo vsa k teden en krat, -kopati. D-a pa se bo to tudi razumelo povsod, posebno pa še .po hišah, kjer je milo in voda ,,-luksus”, -so nabili po hišah le- sv-etovno f p-aike v petih ježek ih. Za čuditi se temin ni, ker v -državi, kjer so ljudem že predpisuje, kaj smejo jesti in piti, ni nič nenavadnega, ako se predpisuje tudi, ke-daj se morajo kepati.. LNo, prav po ameriško! '4 ^ Tajnik -osrednjega odbora tu¬ kajšnjih strokovnih organizacij F. J. \Vebor je izjavil, da so mil- rvausiki kapitalisti v zadnjem ča su spravili v n-a-še mesto okrog d-e-set tisoč naseljencev iz najbolj nazadnjaških krajev Evrope z liairieno-m, d-a bodo za,mogli doma če delavce zatirati in in njih or- iganizaeije rušiti. K temu imamo pripomniti, da je na tem. dosti -resnice, ter da vsemu delavstvu preti nevarnost ravno od te stra ni. Za to je neohhodno potreb¬ no, da se vsi stare-jši delavci ; a v za mejo za to, da kakor hitro je mogoče, pridobijo te mlade nasel¬ jence zla kako društvo. Že š tem, da -stopijo v napredno podporno društvo je mnogo pridobljnega. Kmalu začnejo jasneje misliti, ter se ob enetnr zavedati, da je neo-b- bodno potrebno, -d'a. se zanimajo za delavske organizacije in za izo¬ brazbo', brez -katere je delavec mrtvo orodje v rokah kilpitaliz lira. Drugo, na, kar naj 'bi vsi starejši naseljenci delovali, je, d-a jih takoj- seznanijo z delav skim časopisjem ter jih privedejo do tega, -da prič,n o citati. Varo¬ vati p'a jih je tre.bai na vso moč pred onimi, pone-inmnjevataimi časopisi, lni imajo samo -namen, d-a človeka v-spavaj-o v za-doljbošt in pasji ponižnost. Ne pustimo si očitati, da smo nazadnjaški i-n da oviramo napredek delavstva. Ali ste se že naročili na Bodoč nost? Ako še ne, potem storite to še danes. , m *«*,jtMjtmMmLaULt Novi vodovod Mesto .Mihvaukee bo dolbita nov vodovod, ki bo po svoji konstruk¬ ciji prekašal vsa druga mesta. Kakor smo zadnjič poročali ,-so že za-dniji petek pričeli z ko-panje^ velikega predora p-roti jezeru od Liimvood ave. Sedaj so znane vse podrobnosti te velike zgradbe. Mesto mora namreč imeti nov re- servar za; itn 0 . vodo in s kopan¬ jem -prekopa se je pričelo s prvim delom zanj. Prekop bode tako globok, da bode prišel pod -dno jezera, in sicer osemdeset čevljev globoko. Qh- seg njegov bo , štirim jat čevljev. Delo bode trajata blizu pet let in stroški s-o preračmjeni na stri in pol milijone dolarjev. Čudni streli. V pomorski bitki leta 1795. je zadela krogla iz angleškega 16pa ravno v žrelo francoskega na vojni ladij-i »Revo-tationair”. Top je bil pri tem raztrg-an, kakor da¬ leč je krogla prodrla. Pri oble¬ ganju mesita Maine 1793. je zlete- a krogla nemškega topa ravno tako naravnost v francoskega. Ta pa je bil nabas-an in tako -se je smodnik užgal in nemška krogla je zletela z frameusko vred zopet nazaj. Ravno tako se je zgodilo v Danzingu leta 1807. Eden slu¬ čaj pa je edini v zgodovini; zgo¬ dil se je na Ruskem p-ri Krasnoje. Tukaj je leta 1812. -prodrla kro¬ gla- oid igrana,te v trebuh konja, ki ga je jezdil poveljnik čete hn-sair- jev Jo-sef Gar-ceiz in se ra-zisitrelila Konj j-p bril na tisoče kosov raiz- trgaln, med tem ko je jezdec ostal nepoškodovan. NAROČNIKOM »BODOČNOS¬ TI” Uredništvo lista cesto sliši pri¬ tožile, da ta ali oni ne dobiva li¬ sta redno ali da. ga. sploh ne dol¬ biva. Kateri izmed naročnikov ne dobiva ljst-a točno in redno, naj nam to takoj sporoči, bosisi . po dopisnici ali pa naj sa sam oglasi v našem ur adu, da se poišče vzrok temu. Kako naj upravništvo li¬ sta ve, kdo list, redno dobiva in kdo>, ne, ko d-otičnik, ki je priza¬ det, ne riaznami, tega, da se po- tem nedosta.kek popravi. Nekate¬ ri raje zabavljajo in se pritožuje¬ jo proti ljudem, ki nimajo -nob,e r neiga direktnega stika z listom, mesto da hi -to sporočili na prisl oj no mesto. Da največkrat izda¬ ja teist vo lista ni prav nič krivo nereda, so pokiaaali že številni sta čaji. ako na primer se je v ne¬ kem salonu pritoževal rojak, da ne dobi lista. Zabavljal je cež osebe, ki so v zvezi z listom. Ko je uprava lista zvedela zato in stvar preiskala, -se je dognalo, da se je dotiičnilk preselil, ne da hi naznanil premembo naslova. List je seveda dohajal na njegov starj naslov. Po mnenju nekaterih naročnikov bi morala biti upra¬ va lista vsegavedna, da bi vedela, kdaj in kam s-e kdo preseli in kdo ne dobiva 1 lista. V nekem drugem slučaju se je dokazalo, da poštar iz komod,noKiti ni donača.l lista, iker mn je bilo od rok. Ko smo Se pa pritožili na pošti, je pa list z istim naslovom redno začel do¬ hajati. itd., itd. 'So tudi taki ro¬ jaki, ki bi radi-brali list, a ga ne plačali, zato iga vzamejo, kjer ga dobe. Kdor ne dobiva lista toče no in redno naj sporoči to na »Bodočnost” ' . I' 322 Reed St. Milwaukeč.'- BODOČNOST List za izobrazbo in napredek slo- ve»»kiih delavcev v \Visconsinu in po drugih držvah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko : Za*celo leto... .$1.50 Za pol leta... .$0. 1 5 Za četrt leta... . $0.4G Z« Evropo: Za celo leto... .$2.00 Za pol leta-$1.00 Za četrt leta... .$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve paj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St , Milwaukee, Wis. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovejiian Weekly for Education and Progress. Appears every Friday. 6wners & Ptrblishers: THE BODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Milwatikee, Wis, Advertising rates on agreement. 61 PROLETARSKA ČAST. Mala, inepoznama je š sedaj 'fcivap, ki se imenuje proletarska čast. Podobna je detetu ki nima ne cčeta in ne matere, ki se, ant ta vedno po kotili skrivati, v ; sooči, zato je bledo in slabost n o ter se le.s težavo raizvija. .Samo- na papirju je proletarska čast še, le j riznaina. Na trgu življenja pa je se močno preganjana, naj¬ večkrat zasramovana in pregleda na, v najboljšem slučaju samo za, silo pripoznana. Bilo je enkrat, ko je bilo bolje; za njo. Toda to je že daleč. To je telo takrat, ko še ni bilo da¬ našnjih modemih vlad, ne cesar-, ekih prestolov, ko je ljudtvo pro¬ sto živelo na svoji, zemlji in vži- vaJo svoje sadove skupno v brat¬ ski ljubezni. Takrat so imeli vsi. elani človeške družbe edmake pravice. Vsi sto delali in tudi vsi enako vživali. Zato so imeli vsi enako veljavo, enako med sebojoo spoštovanje, enako čast in so bili enaki in prosii. Potem pa so stopili njih glava¬ rji na višja mesta, na mesta vla¬ darjev. Njihova čast in dostojan¬ stvo je postalo t.podedovalno, nji¬ hova moč večja, njihovo bogas¬ tvo večje in z njim njihove pravi¬ ce. Za sieboj so potegnili njim edhako močne rodove, njih izve-, ste pristaše, ki so jim bili ednaki na moči‘in bogastvu in v pravi¬ cah. Kmalu pa je ta grupa za¬ čela brezobzirno iskorišead svojo mor in bogastvo. Vedno bolj so pritiskali na nekdaj prosto ljud¬ stvo. Vedno več so jili potiskali v revščina in več so jih potiskali v revščino in suženjstvo. Sramota kmetske¬ ga tlačanstva se je pričela in je rastla. Število poprej prostih je i 'ginj-alo in nazadnje popolno- ma preminulo. Od tistega časa naprej pa posedujejo čast samo še dni, ki so bogati in vladajoči: premenitasi in iza njimi še učen¬ jaki. Breiz časti, brez pravice pa so bili vsi drugi: kmet tlačan, ljudstvo, ki je bilo privezano na domačo zemljo, ter prosto, če jo je zapustilo; delalo je za tirane; bilo je nevedno; služilo je vsake¬ mu izkoriščanju v vojski in v; mino 'kot žrtev; poljubljalo je ro¬ ko, ki ga je bičala vsaki dan; primorano je bilo puščati celo či¬ sta telesa svojih hčer zatiralcem v oskrumbo, ter celo lastnega živl jenja ni bilo nikdar gotovo. Suženj tura j in brez vsake časti. Brez časti je bil tudi prvi meš¬ čan, ko so iz malih naselbin tla¬ čanskih kmetov nastala mala me¬ sta. Brez časti sta. bila oba skoz ce¬ li srednji vek; tako dolgo, da si je meščan v času Martina Lutra priboril nekoliko-več gospodar¬ ske neodvisnosti ter z njo več pravic in svobode. Toda bil je še vedno Samoo „ podložen”, človek manjše vrednosti, zato tudi le ne, znatne časti, dokllcr ni potem ve liki čas veličastne revoducije zdrobil vse, spone in postavil meš čarna in velikega kmeta v jedno vrsto z plemeni kašo in in dmliov- n.ikuin ter jih spoznal za vredne ednakih pravic, ednaki h časti. Toda tkudi ta. začetetk je stal za. vedno le začetek, sanje! Sanje za¬ to, ker revolucija ni zamuda k enakim pravicam dlati enakega premoženja, zato so ostali ubogi in bogati. Tako. je prišel kapitali¬ zem in hitro sezidal svojo mogoč¬ no kraljestvo. Z njim je prišla 'nova sužnost modene industrije.’; Iz meščanov in kmetov je nastal -nov, nazaj v globočine uboštva in revščine pata jen stan Človeške družbe, proletarijat. Kdor je k njemu spadal, ta je spadal k izmečkom človeške druž be; kdor je „hodil v tovarno”, je veljal že naprej kot brazča-sten, zavržen. Ime „proletarcc” je po¬ menilo brez častnost. Še pred tremi, štirimi desetletji je bilo tako. Ta koz vami boljši stanovi so se izogibali delavcu, kakor kugi in 1 -eve-del'avke v tovarnah, so veljale za vlačuige. In še danes je mnenje daleč na okoli razširjeno, da ni samo nesreča biti proleta¬ rec, temveč tudi sramota. Še da¬ nes stoji čast delavčeva n vpra- š.i -s.-tani dalje. To v.prašanje pa ni L. a spravilo nič v zadrego, če ravno je bil nad vse pravičen in se m mogel laigati. ,,Ja veste, miv je odgovoril; to je slrižbena. skri- vnosit; pa vam jo-hočem vseeno iz dati. On je svoj nos v vsako blato vtaknil, in je bil, skoz čelo življenje prava živina". 'Stari je zadovoljno prikimal in odšel s svojo mastjo. p^kem studercu (BIERODELIE). V družinskem'ih kbtmertnim R>- j (udi znana Tirolska frujia (Zilk,; kal n „Zu Biennielle”, 515 < '_ hest f j thaier Sing voegel ■ m druge pev . mit S!., kuncel ira vsak ''••ecr^ ni «>» i k ,,_ Y.sto;niina -prosta. Vabi-ot ledeljah pofpulmlne pril.iuld.ieui j ' m JIall . s Tlichernit; sark-ocis-ov ciganski ikasoi j- Naznanilo in priporočilo. Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da priho¬ dnji ponedeljek 23. junija, prevzamem znano mesnico M Horvata na 251 Grove St. Isto bom spopolml po svojih močeh, , ko da bom lahko vsakogar zadovolil s svoio zalego vsakovrstnega m p .-:a, jajc, sira in vseh drugih stvari, ki spadajo v mesarsko obrt Ob tej priliki se priporočam zlasti slovenskim in hrvaškim go. spodinjam v obilen poset. Tembom posvečal posebno paznost, Storil bGm vse, da jih zadovoljim, h čemur, knkoi sem n ■. ,e rjen, mi bo pomagala moja izurjenost v tej stroki. Tudi bom storil v svoji moči vse, da jih zadovoljim s cenami. — Na željo razvažam tudi na dom, s čimer bo zlasti cdaljenim odjemalcem ustreženo. ANTON KRAINC, Jg 251 Grove 3t. Telephone South 822 ❖ :• -z -:■* C'*:- *:• •> *:• 'v-:-*:- •>-t <■ -t-*!' 't-t * Nekaj za vsacega. { Vsakovrstna zlatnina: prstani, ure vseh ? *♦* vrst, verižice, zapestnice, zaponke itd; Ve. | lika zaloga poročnih in drugih daril. Ako * r.e veste kaj bi kupili vprašajte zn svet. t t Ker Seni-se odločil opustiti trgovino na Reed St, proda- | % jam vse po znižinilt cenah. ANTON GRAND.LICH, t ! % 374 Reed St.— Dve trgovini— 5123 National Ave. $ A ^ *t**t**t* *M**t*»> *!* *•!- ^M**J* V M* v-v* <♦ -t* ►> »X* >X**X*-> *J* *,* *> »> v *X* <• »I« * * ***** farno je nositi denar pri sebi ali ga skrizati doma. Eeuite denar tja, kjer je va¬ ren i kjer ga lahko dobite, kadar hačete. Denar, naložen v našo moč¬ no banko, Vam prinaša :j°/„ obresti ter kas oprosti skrbi za varnost. za poštno hraniInieni fond West Allis State Bank 53rd Ave. and National, West Allis Novo prodajalno 7 vsakovstno moško opravo: oblekami, zgornim in spodnjim perilom, čevlji, klobuki itd. je dtvoril ^Iovencem znani trgovec IZIDOR POSNER 313 Reed St. Prej na 717 Kinnickinnic Ave. Nova in velika zaloga te Ceru naj nižje. Govorimo slovensko. John Er mene ' JAVNI NOTAR., Opravlja, vsa v ta posej spada¬ joča opravila točno in zanesljivo 288 GROVE ST, Poročne slike Posebno delo po zelo niz cenah. Velika slika 14x17 do 16 x 20 popolnoma zastonj vsakima p°' poročeneema. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zd° privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L- HAGENDORFF • 1 o Reed St., vogal Oregon St. kih Motorno kolo na prodaj. /j|, lo dobri) olmiiijeno motorno koio s< j protin žii- $!)0 zaradi zdra- ‘ Ja - Rot kunjpkili sil. na megne- G arant lruno! iteh, 512:1 Vational Ave. -Joe Grand- t ww r^prpur^p. vrr Jugo slovansko Podporno Združenje “Slog«’’ Milwauke Wisconsin Glavni odbor: N ' ■ Podpredsedni^r^a^kzikt? S r^9 PierCe 8t ’ Milwaukte > Wk.p I tajnik: Prarik Matitz 8 ii ‘5° r 1211 N '7^' st ’’ Sheb °y^ an > Wis.; II. tajnik (zanLs t S \J~ Madlson st - Milwaukee, Wis. ; Blagajnik ; Frank B 32 D 0 ^ Florida st Milwaukee . Wia -I milLo ’ 0048 National ave., West Allis, Wis.; adzorni odbor: r w - 7 r . dIlkC,re ' ]: 4o8 National ave., Mihvaukee, Wia , John Ocvirk 2,4 Grove St „ Mihvaukee, Wis. h«' John Ilerga o03o Sherman at., W.Allis. Wis. $ Porotni odbor; Math Šimenc, (predsednik), 44-1 Park st., Mibmrkeee, Wi* Josip Janežič, 423—53 ave., West Allis, Wis. ' v Irank Robida, 233 Reed st., Mihvaukee, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland, Štunrpf & Langhoff Bldg., Grove st. & National iftV 0 . —■ - — Seje so vsaki Četrti torek v mesecu . ■* ‘i 1 v URADNO GLASILO: \ ..Bodočnost’ ’, 322 Reed st., Room 6, Milvvaukee "Wi3, * } ODPISI. O SLAVNOSTI RAZVITJA ZA¬ STAVE V SHEBOYGAN, WIS. Milwaukee, Wis_Sicer je bi¬ lo že enkrat omenjeno na tem mestu o tej slavnosti. Ako se jaz še enkrat vrnem k temu predme¬ tu, me storim tega iz namena, da bi slavnost samo opisoval, temveč, da povem nekaterim osebam svoje mnenje ter pojasnim vse s »prave¬ ga stališča. Ne vodi me k temu osebno sovraštvo temveč le že¬ lim, da bi vsi delavci hodili eno pot, katera ibi jih; za.mo.gla prives¬ ti do boljšega položaja. Med svojim govorom ob razvitju za¬ stave sem omenil takoj od začet¬ ka med drugim, kako potrebno je, da se začnejo delavci zavedati in delovati za. napredek ter ob e- ne.m svobodneje misliti. To pa je nekatere rojake, ki so prikoraka¬ li pod zastavo sv. Cirila in Meto¬ da jako razburilo in pričeli so z napadanjem, nekateri pa so za¬ pustili park. To /hi nobenega iz¬ med navzočih v toliki meri raz¬ burilo, 'kakor pa v žalostilo; kajti to je zopet jasno pokazalo, kako malo zavednosti je še med neka¬ terimi delavci. Koliko jih je še, ki se vedno tiišee nazaj v tiste srednjeveške razmere, pred ibojimi sob oželi iz stare domovine, ki se še vedno navdušujejo za stvari, ki taščo de¬ lavca duševno vedno nižje, na¬ mesto da bi ga povzdignile in naaiičile misliti in boriti se. Jaz sam sem delavec in kot tak sem tudi govoril. Govoril sem o napredku, ker vem, ee bodemo delavci ostali brezbrižni ter se bo¬ demo še vedno naprej navduševa¬ li za prazne stvari, da se (bo naš položaj še poslabšal. Delavcem je potreba, da spoznajo, da je od¬ visna njih n soda od njih samih, od tega, kako se oni bore za svo¬ je pravice. Delavec, ki dola dan na dlan dolge ure v tovarni ter se ne briga za nič družega, kakor za svoje dielo iin pijačo ter razme¬ če svoj denar v .brezmejnem pi¬ jančevanju, je ničla in ovira na¬ predek in svobodo, za. katero se bore njegovi bratje, ki so zdru¬ ženi in zavedni. Ta način delo¬ vanja, kakor ga imajo oni, ki so zabavljali čez besede ..napredek in svoboda'’, je žalostno in tišči delavca nazaj v bedno stanje, v duševno temo. Na ta način se v .stari domovini deluje že petdeset let, a kaj ima delavec ali kmet od tega? Vedno naraščujočo bedo, tako da je primoran bežati iz do¬ movine v vedno večjem številu. In kaj se je doseglo v Ameriki med našim narodom s tem delo¬ vanjem, ker se je zaničevala be¬ seda svoboda ali naprednost. Mi¬ slim, da se lailiko dovolj žailoši¬ nili pesmi poje o tem.. In ker spa dann jaz k zavednim delavcem, k podpornemu društvu, ki m* skrbi samo za to, da pomaga svojim članom v slučaju bolezni, temveč si šteje v dolžnost, da jih duse\ no povzdiguje, da jih uči boriti so zia njih delavske pravice, za to sem govoril te besede pri razkritju za¬ stave. Onim, ki me niso razumeli, pa klicem, d!a naj se vzdramijo ter nastopijo pot, ki jih bo peljala proti boljši bodočnosti, v kateri ne bodo i.skorščana para, 'potisnje na ze celo življenje za temne zi¬ dove,tovarn. Mogoče, da so danes še močni in čvrsti in ne čutijo biča, ki pada dan na dan po njih; a n.aj bodo overjeni, da bo¬ de prišel čas, ko bodo njih moči peša.le in takrat bodo sprevideli, da so svoje žuljenje prespali ter dla so imeli oni prav, ko so jim nekdaj klicali in polagali na srce krasne besede o svobodi in na¬ predku. Martin Rep. WILLARD, WIS. Ker vem, daje med naročniki ..Bodočnosti’’ veliko takih, ki se zanimajo za farme in ki žele tudi kupiti nekaj akrov zemlje ter si tako preskrbeti dom za pribodn- jost, gotovo ne bo odveč, ako ne¬ koliko opišem življenje, in stanje te največje slov. farmarske nasel¬ bine. v Ameriki. Zato upam g. ure¬ dnik. da. priobčite teh par vrst v. svoj li'-t, ki ima tudi med nami več naročnikov. Naselbina 'VVilla.rd je stara pet let. Meseca marca jc namreč pote¬ klo pel let od kar se je tu nase lili prvi Slovenec v osebi rojaka Tjg. Cesnika. Kmalu za njim so se naselili: Jos.. Jordan, Anton Trunkelj, Jos. Blut in J. Pestar Vsi ti imajo sedaj že jako lepo razvite farme, s katerimi so nad vse zadovoljni. Res je bil njih začetek težak, a vse to je sedaj pozabljeno, ker uvidevajo, da nji¬ hov trud ni bil zastonj temveč, da jih zemlja, katero so obdelali, se¬ daj bogato poplačaj e ter jim za¬ gotavlja veselo in samostojno živi jenje. Ako človek dela zase in ima pri tem zavest, da mu bo en¬ krat Iholjc, rad prenese največje težave; a. vse kaj drugega jc, če človek: ne ve, ako se bo njegov trud izplačal! Najhujše pa,. pride tedaj, ee mora farmar zapustiti svojo zemljo, za katero je izdal svojo z žulji prislužene cente in kateri jo žrtvoval'toliko truda in trpljenja, ker jo po nekaj letih prišel dk> prepričanja, . da ga kupljena zemlja ne more prežive li in mu dati neodvisnega in za duvoljnega življenja, ki ga je is kal. Takih slučajev imanio žalibog med Slovenci mnogo. Ta ko ,je na pr. zapustilo svoje farme več rojakov v Mis.vouri in v Miohi ga itn, o Floridi pa niti ne govo¬ rim ne. Tega pa so ni bati na Willardu, kajti izkušnje so doka¬ zale, da je zemlja nenavadno ro¬ dovitna in da je podnebje zdravo in da so druge okoliščine, ki so potrebne za ' vspešno farmar- stvo, ugodlne, da ima žemlja na Mbllairdu: vse predpogoje, ki da¬ jejo farmarju to. kar mu dobra 'farma mora dati. V dokaz zato na j navedem nekaj primerov: Na Willardu sta se naselila brata Lut ner, ki sta prej imela svoj hotne- sted v Marinette County Wis. Ker je bila tam zemlja preveč peščena in se jima trud ni zado¬ stno izplačal, sta zapustila ta kraj ter prišla v Clark Coimtv, kjer sta zadovoljna z zemljo. Na \Vil- lardu se je tudi naselil Čeh Dud a če k, ki je imel že farmo v Dakot-i in Minnesoti, a nikjer ni bil zadovoljen. Kupil si je na Willardu 80 akrov zemlje in je tudi zadovoljen z vspeni. Nave¬ del bi lahko se več vzgledov te vrste, a bi se dopis preveč razte¬ gnil. Da, lepo se je razvila nasebina Willard v kratkem času svojega obstoja, a še ibolj bi se lahko, ko bi ,'bil o vodstvo občine v boljših rokah. Dosedanji občinski načel¬ niki so se bolj brigali za svoje in svojih izvoljencev koristi dač im so imeli za Slovence samo oblju¬ be ob volitvah. Slovenci so se na¬ veličali obljub, spoznali so svojo moč ter izvolili svojega župana, rojaka Česnika. Da je to mož na svojem mestu, se je že pokazalo. Gradijo se številna pota. ki bodo neprecenljive vrednost za nasel¬ jence. Tudi na drugih krajih se kaže njegova delavnost. Zato ga naselbina ni mogla bolje počastiti ob petletnici, kakor ga je š tem, da ga je postavila na čelo občine. Ob sklepu polagam rojakom, ki kupujejo farme, da naj ne kupijo take zemlje, na kateri raste boro¬ vec, kajti borovec je vedno zna¬ menje, da je zemlja preveč pešče¬ na in skušnje dokazujejo, dla taka zemlja ni dobra za famarstvo. Najboljša zemlja je tista, na ka¬ teri raste trd les, kakor hrasit, in dir., kajti, ako je bila zemlja v stanu ustvariti tako velika in mofeočna drevesa, potem bo goto¬ vo v slamu vst var jati tudi druge pridelke. Vsak kupec naj tudi pazi, da ue bo kupil močvirja ali šote, ker na ta način je bilo že veliko kupcev oe.iganjeriih. Na AVillardu o močvirju ali šoti, ka¬ kor tudi o borovcih ni sledu, Moj nasvet velja za druge kraje v 'VViseons.imu, kjer se Slovencem prodajajo farme. Jaz sam sem si ogledal vse kraje, zato vem iz lastno izkušnje, kaj prodajajo ne¬ kateri 'brezvestni ljudje. Kot. delavec v tovani si vsako leto na slabšem, kot farmar vsa¬ ko leto na (boljšem. Rojak — de¬ lavec! Ali hočeš vse svoje življen¬ je delati za druge? Ponisli na svo¬ jo prihodujost. Prični razmišljati svoj položaj. Ali bi ne bilo bolje zate, da bi kupil farmo na ugod¬ nem kraju, kjer si boš ustvaril življenje, katero ko vredno žive¬ ti. Willardski farmar. Stava za poljube. V neki veliki družbi, v mestu York na Angleškem, so se zaba¬ vali navzoči z raznimi pogovori. Medi tem pa je prišlo govorjenje tuidii na potjubovnnje, tora j na jako privlačen predmet. Eden iz¬ med 'gospodov je med pogovorom omenil, koliko poljubov bi .se pač zamglo dati ljubici v teku eno ure. Dolgo so se o tem prepi¬ rali in vsak navzoči je bili dinze- ga mnenja. Potem pa je neki mlad mož izjavil, da lmče v de¬ setih urah svojo deklico deset ti¬ sočkrat poljubiti in rekel, da naj se nato stavi sto funtov šteriin- gov. Pri tem pa si ni druzega izgovoril kakor dia dajo njemu in deklici vsako pol mre eno kupico slatkega vina in nekaj potiva. Ta koj so se pripravili na delo. Ve¬ like svote denarja so se stavile, ob enem jpa so vodili komisijo, da ho štela natanko poljube. Slatko, na videz tako lahko delo, se je pričelo. V prvi uri sta se dva- tisočkrat poljubila, v drugi tisoč¬ krat, v tretji pa samo še sedom- st.okrat; v čerti pa nista mogla nič več. Njih -moči so bile pri kra¬ ju. Mladi mož je dobil krca v ustnice. Njegova nevesta pa je ležala brezzavestna na divanu in je zbolela se tisti večer na živcih. Tudi on je bil diljc časa bolan, ta¬ ko da. so morali svatbo za eno le¬ to preložiti. Oddaljenost nekaterih zvezda zemlje. od Da zamore vsalk priiprosti člo¬ vek razumeti, kako daleč od naše zenit je so zvezde ali različni sve¬ tovi, ki krožijo po neimernem prostora, je profesor Gill navedel nekaj prilik, ki na jako priprost način to povedo. Nobena izmed zvezd ni naši zemlji bližja kakor 400 milijard milj, več izmed njilli je oddaljenih celo desetkrat toliko Na južnem nebu -stoječa zvezda Centami je po novejših preiska¬ vah zemlji najbližja. Vzemimo, da pelja železnica tja in da stane v-ožtija 'za eno miljo samo pol cen a. Vzl-ic tej vrednosti 'hi stala, vožnja 22 mil jard dolarjev. Da še bolj natanko pove, je navedel še drugo priliko. Ako bi vlak vozil 60 milj na uro, bi potre bo¬ ni do te zvezde 48, 663. let. Da se zamore ta velikanska daljava zapopasti, je pač na ta način naj¬ bolj razumljivo povedano. PIKNIK HRVATSKEGA SOCIA LISTIČNE3A KLUBA ST. 35 NA WEST ALLIS. •Tu go siriva bdi o me. »druženje st. 35 prirod n je v nedeljo dne 6 julija- v Taskas Grove piknik na katere: m val i tem potom vse ju- gr.-ilovam.ke delavce. Vdeležen- cein se bode nudilo mnogo zaba¬ ve. S vira la bodeta dva tambu- ra-ška zbora im sicer: .,1’i'osvje- ta ”, in ,,Nova ;S,1 oboda’’ Začetek zftnave ob deseti uri predtpoldan. Vstopnina jest deset centov. Zen¬ ske imajo prost vstop Vzemite Bura h a m st. AVoodla\vn karo, M T es.t Allis do 5-1. ave. od tam pa je deset minut do parka. Mali Karlček. Mati: „!8 teboj pa ni več pre¬ stajati, vsaki dan kaj pobiješ, včeraj skledo, danes krožnik in lonec; kaj boš pa jutri zdrobil?” Karlček mirno: „To bodeš že jut- Frank Lebek je bil na tem, da umre. Bolan je bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a kjub temu je bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo¬ gel ni niti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. Zgubil je že 15 funtov. Jesti ni mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati seve¬ da tudi ni mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 456 Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na se verni strani ceste, med 2 in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Pozor rojaki. Zaradi spremenitve prostora sem primoran razprodati vso svojo zalogo po najnižjih cenah. Kdor izmed rojakov želi poceni kupiti čevlje, moško zgornje in spodnje, perilo, moške in otročje obleke, naj se oglasi v moji pro. dajalni na 301 Clinton Street Prarik IVI ek Borchardt Bros. KROJAČNTCA, ZALOGA OB- Lek in druge moške opra¬ ve. Gene zmerne, blago trpežno lk» postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. Slovenska javna notarja in advokata Vlach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Mihvaukee, Wis. zastopata na. sodišču v vseh sluča¬ jih. Zlasti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ be in nasilne smrti v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj. Pri¬ dite v najin urad, ali pa nama pi¬ šite v svojem materinem jeziku. TELEFON: GRAND 359. Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.50 do $4,00 za zenške od $1.00 (Jo $3.50 za otroke od 50c do $2.50 Naš namen je vas’ vselej zada* voljiti. Ahrens & Vahl 365—Grove Street. najboljše obleke - izdeluje po meri J. KRAINC 317 Florida St., MILWAUKEE, WIS Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene k^ Važno uprašanjeU mi opravi W najbolje in najceneje Konzularne -vojaške^ 2 adeve 2 20 Vi Grove st '£Milwaukec,Wis. i Predno Vam prodam, Vam povem to»Ie. Kadar ne veste, kaj bi kupili za darilo, , pogovorite se z menoj, jaz Vam bom po¬ magal izbrati pravo darilo in ob enem Vam bom prihranil denar. Jaz si hočem pridobiti Vaše zaupanje. z /r «^ Archie T8gtmeyer.“- Diamanti, Zlatnina * National Ave., vogal Grove St. Odprto zvečer.—Lahko pričnete tudi račun z nami. ♦ ♦ X Slovenska mesnica ♦ X BRATA RERKO J X 270— Ist Ave. X ♦ priporočata ♦ 4> ♦ ^ svojo dobro urejeno mesnico. ^ ♦ Sveže blago vseh vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ M * m m m m m & & #i m * * M € ft € € f € € € € «f» a# m m 10KM*** e# ^ K* * # ** »0+* M * **+* * Ktšssnjz:., isrzsszzs 3 1 VSELEJ PIJTE Nitz-ovo soda-vodo, ; ,bj jzjiajal, če 'bi ne bil pretkane glave! Takrat je hillo vse iclrtugaee, kakor je se¬ daj. Malo šol je še* bilo, ljud¬ stvo neumno, raditega se je dalo vdditi v svojo lastno škodo od koga, ki je malo več vedeli ko o- ni. Zdaj, ko so šole, ko imamo tu šo>lo, je bolje, ljudje niso več tako neumni, da bi se dali voditi za nos od kakega Toneta, kakor je bilo to v preteklih časih. ‘ — Tone — tako ga je vsakdo 'običajno klical — je bil majhen, it debel mož s črno brado. Kakor sem že omenil, je bil prebrisane gtlave. Že prvo leto, ko je bil tu — bil je takrat trideset let star — je 'bil župan. Zdaj se je začelo njegovo delo, s katerim je toliko ljudi onesrečil, jih spravil na beraško palico. A ko so prišle druge volitve, je bil zopet izvol¬ jen županom. Ti bedaki, ki so ga hoteli imeti! — Popravil’ je hišo, dobil žga- njaino. Skupil je veliko, poleg •seveda"'goljufal. Zato hi čudo, da je obogatel. Kdo pa dandanes o- hogati z delom Nihče. Le,- kdor goljufa. — Premoženje njegovo je po- ‘Čfcsi rast.lo. Kupil si je živino in hlev, kupil gozd, nato zopet polja in travnike. Sreča mu je hitela nasproti. .Utihnil je za hip. Popravil je pipico, strese 1 ! ven pepel in jo ■zopet vtaknil v usta, vmes pa je začeli govoriti: — Ta človek je imel srečo. Ko so nekoč sedeli žganjarji pri njem, pravi ed Pisava mogočneža je bila eud- ini 0 nepravilna, velike in male črke je mešal' skupaj. Med tem ko je o'n pozvonil, je gledala muha povelje bolj natanko, »Tukaj za takojšno izvršitev’’. Marija Ivanovna pa je stopila v svoje slani in se v diru peljala proti ječi, k poveljniku. »Ali sunem mojega moža vide¬ ti”? Poveljnik Nikolaj Nikolajevič je imel mehko srce in še nd bil dogo na svojem mestu. »Uboga kneginja, je odgovoril: »Tvoj mož ima umreti. »Jaz vem”, mu odgovori smrtno bleda, toda brez, trepeta. »Jaz hočem 'biti odgovoren; poj¬ di kneginja”. V temi mokri ječi vzameta slo¬ vo za vedno, dve močili, veliki srci. »Jaz sem zavrzženee, da nisem pomislil na tebe, ko sem razžalil tega trinoga, moja Marija”. »Ne muči se, ljubi moj, nikdo ne -more proti usodi”. Še en vroč poljub in potem so se odprla vrata; poveljnik je stal pri uihodu spremi jan samo od paznika. V roki je držal Nikolaj neko pismo, ki ga je vedno pogle¬ doval z glavo majaje, vendar pa vesel. Marija je pogledala pisavo in od za čud'/ ia ostrmela. Potem pa je priče 7 opazovati svoj pasji bič in ga nato vrgla v kot. Še le se¬ daj je padla soprogu v objem. »Ne zadržita se dolgo otroka”, ju prične svariti poveljnik; »hi¬ tita, morebiti mu bo kmalu žal, mogoče že drugo minuto”. Deset minut pozneje zapusti pri prost vaz iz navadnim mužikom in žensko ječo. Potemkin pa jie trkal nestrpno po oknu s prsti. Čez eno uro pa pozvoni in zapove: »Nikolaj Niko lajevie naj pride, kadar bo izvršil moj ukaz”. Kmalu na. to je stal stari povelj njik pred! njim. »Ali je Losnikiov mrtev?” »Ne, gospod, kako naj bo mrtev? Pred eno uro sem ga odpustil”. »To bodeš poplačali s tvojim ži¬ vljenjem, pes”, zaupije Potemkin besen. ,Divje staro življenje lahko vza me' gospod. Jaz sem ravnal : ri tvojem povelju; tukaj je. On vzalme povelje in ga pregle¬ da, »Losnikova oprositi, ne umoriti, Potemkin”, je stalo tam. Pomi- šla j za 'besedo 'oprositi pa je bil čudno razmazan po papirju. Po¬ znalo pa se je razločno posebne vrste črnilo, ki ga je rabil on. ‘Potemkin pa je zrl začuden na povelje in stresal e glavo. Potem pa je vdiaril iz nogo v tla. ,/Satan” Na stropu pa je sedela mala mu¬ ha im si snažila sprednje noge črnila. Vabilo na piknik. katerega priredi ob priliki razvit¬ ja svoje nove zastave društvo Bratje Sloge št. 5. J. s. p. Z-. Sloga, V NEDELJO, 29. JUNIJA 1913, v Milwaukee Falls Parku, Graf- ton Wis. Vsa slovenska društva -v--Mil- waukee, W e st Allis-u, Port Wa- shingtomi ter Sheboyganu so vab¬ ljena k udežezbi. Še posebej pa sta povalbjena pevski klub »Zvon” ter Zbor »Naprej” iz Mil- wauke e . Na pikniku bo svirala izvrstna odba iz Mihvaukee. ODBOR. Velik boj. Kongresnik H. A. Metz bojuje velik boji proti sleparskim trgov¬ cem, ki nadomeščajo ponarejeno blago za sveže. Tozadevni zakoni s 0 zelo strogi in zato hoče, da se isti tudi izpolnjujejo. Mi želimo vzbuditi pozornost svojih prija¬ teljev v tej zadevi, kajti vemo za slučaje, kjer ,se dobro znano bla¬ go, tako na pr. Trinerjevo ameriš ko zdravilno grenko vino, ponare ja ter prodaja odjemalcem, da ti niti ne sumijo, da ni pravo bla¬ go. Bodite oprezni m ne riski- rajto svojega zdravja ali morda cel© življenja. Tinerjevo ameriško zdravilno vino je jako izvrstno z ( dravilo za mnoge želodčne in cevne bolezni, ako se rabi po navodilih. Kadar 'hočete docela očistiti svoje telo, ne da bi isto' o- slabili, in ne da bi zgubili svoj i7am K* F “» ♦ •• naseljenci na Willardu 8o ♦ Številni dosedanji ^ krajn na jboljše, kar se ^ dokazali, da so lami Zakaj potem kupovati ♦ jih prodaja Slovencem- ^ kra;j bre/ ugodnosti ♦ drugje, kjer je zemlja q Willardu Izveste pri za naseljenca. Vse, Adria Colotiization Co. 322 Reed St., nilwankee, Wis. IG. KUŠLJAN, upravnik. ♦ ♦♦♦ slovenski urar Stara navada je, da prijateljem sorodniki kupujejo darilu ob,go¬ dovih, rojstnih dnevih, porokah in drugich enakih prilikah. Pri tem se vedno gleda risltd; khj bo napravilo največ veselja. Jaz j- ; mam v zalogi vsakovrstna darila/V' ki bodo Vašim dragim gotovo n- ' gajala. Pridite v mojo prodkjalim - in si jih ogletje. FRANK WAčUN,_J ' 291 Grove st. Izurjen slovenski fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slike m vse druge prilike. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih shk napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. Na-zahtevo napravim slike tudi v vsakovrstnih krasnih barvah. Predelujem tudi druge slike ter jih povečujem v vsaki velikosti. Če je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči u pr. na veselice, svatbe, botrine itd. Zakaj hoditi dragam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro po¬ streže! i Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za o- bilen poset •* FRANK SKOK 438 52-nd Ave., West Allis, Wi$. (Kavno zraven slovenske cerkve.) REINHOLD KROLL Veletrgovina z vsakovrstnimi VINI IN LIKERJI Di8tiler;dveh znanih viski-jev Green Bell ter Deer Creek 410 Greenfield Ave. Telephone South 8280-J POZORI ROJAKI! Sledeče tri pijače so pristne in importiran« in izdelane is zelišč** •krepčanje človega in njegevega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, —I*' Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katero prodaja A HORWAT, JOUET, IIL. Gostlltiičarjli Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo koristi Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam inkolektam. ker si prihranim zamudočasa, vožnja ia potne troške. Dobiček jo torej Vaši Moja tvrdka Je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im- portira žganje direktno is Aranjske Prodajam tudi ceneje, ker nima® stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOL1ET, IhL Pozor! Milwattškim Stovescm priporočamo Kasparftris- vao Banko. Prejema deaar na hranilne vloge in daje 3 obresti. " Vse vloge ped drzanln nadzorstvom! Pošiljamo denar v staro domovino po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne Vi?! v Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijsklh cenah. . • Sloven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. PlSlte na nas v sl °venskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno pootrežen, naj se obrne do Kaspar Državne Banke! KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. apetit in okus, puslužite 'se tega zdi avila. Dobiva se po lekar- muli. Jas. Trincr, 1339—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Tdiinerjevio mazilo je zelo močno v. , . 1 in 'Ueinkuge globokejše kakor dru ga v zdravljenju oteklin,' revma- tičnih in 'nevralgičnih bolečin, iazburljivosti in otrpelosti. - j