VESTNIKOV IZLET
od petka 11., do nedelje 13. oktobra 2002 BERNARDIN - PORTOROŽ
PREBLISK
SCHÖNE 60E LIP» PUŠČ* KLUNUIU
ART GOtS HUSEUH ROKRTO PAČI DALÖ UWE BRESSHIK, REINHARD BLÜH, VERONIKA HAUER,
OONA PEYRER-HEIHSTATT
HALT • BORIHG
V Fiesi pri Piranu je tudi letos mnogo živžava, pa seveda tudi resnega dela; otroške gledališke skupine s Koroškega se pripravljajo na novo sezono, da bodo pokazali, kaj znajo.
Več na strani 5.
OTROČKI VRTCI____________
Kuratorij sprejel proračun za 2002
Q rej š nji teden, v torek, 20. av-I gusta 2002, je zasedal Kuratorij za dvojezične vrtce in, kot je dejal mag. Štefan Kramer, predsednik kuratorija, soglasno sklenil proračun za leto 2002 v višini 350.000 evrov.
Prvi obrok v višini 200.000 evrov je bil že izplačan, drugi pa bo razdeljen decembra tega leta. Kuratorij se je seznanil tudi z informacijo deželne ustavne službe, da je podpora deželne vlade vrtcem vezana na sklep kuratorija o višini samoprispevka staršev. Ta važen sklep je kuratorij sprejel že na svoji prvi seji in tako predčasno zadostil pravnoformalnim pogojem. Do konca novembra 2002 mora kuratorij sprejeti proračun za leto 2003.
■ Glasovanje za nevtralnost ali za prestreznike (to so tista letela, ki bodo prestregla napadalce domovine), glasovanje za davčno reformo ... Naj nadaljujem: za priljubljenost velikega očeta koroškega naroda (katerega od obeh?), glasovanje za višino plač politikov, za višino pet na čevljih uslužbenk na vseh mogočih vladah, reformo po menzah in študentskih naseljih in ... gotovo vam bo padlo še več primernih tem za na pamet.
Saj se človek kar malo veseli, da je FPÖ v teiavah; njen glavar »v senci« pač hoče iz sence na svetlo in bo zato na vse kriplje poskušal zbuditi »volilno telo« (ha, kako lepo se to sliši!) do tega, da bo spoznalo, kako velika škoda se dogaja, ker je glavar
pač glavar in ne predsednik - ali vsaj podpredsednik države.
Potem bo to volilno telo postalo del velike, nove »svete alianse«, ki jo te pridno ustvarja od Iraka preko Libije, Italije, Francije - in še posebno Nizozemske. ESU - Evropska Sub-Unija, predlagam.
Ker bo kaj takega moralo na glasovanje, si lahko predstavljam, da bo šla nova državna črta - oziroma novounijska črta - po mejah Koroške. Koroška je zvesta, to vemo iz zgodovine in edinole za Koroško si lahko predstavljam toliko zvestobe glavarju, da bo šla za glavarjem - bis man mich in Stücke reißt! j |
Come to the cabaret
Vse bralce in prijatelje prisrčno vabimo na letošnji izlet v Bernardin - Portorož. Kot vsako leto se bomo tudi letos potrudili, da nam bo lepo in prijetno. Za ples in zabavo nam bo igral TRIO KORENIKA iz Šmihela pri Pliberku.
CENA:	143 € po osebi v dvoposteljnih sobah
29 € doplačilo za enoposteljno sobo Prijave 0463/514300-40 (Milka Kokot), -14 (Urška Brumnik)
Telefon (04236) 2010-0 Telefax (04236) 2010-11
A-9141 DOBRLA VAS
K0R0ŠKA-SL0VENIJA
Pogovor pri
zunanjem
ministru
T} edne konzultacije med poli-J\.tičnimi predstavniki so sol dobrih odnosov. To velja tudi za zamejstvo in matično državo. V torek, 27. avgusta 2002, sta se predsednika krovnih političnih organizacij koroških Slovencev ZSO in NSKS, Marjan Sturm in Bernard Sadovnik, v Ljubljani sešla s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Predsednika sta ministra Rupla, ki se je včeraj srečal z avstrijsko kolegico Benito Ferre-ro-Waldner, seznanila z nizem vprašanj, s katerimi se soočajo koroški Slovenci. Pri dvojezični topografiji sta izrazila nejevoljo nad nespodobnimi predlogi, na primer, da bi postavili le okoli 50 tabel, opozorila sta na okoliščine, v katerih delujejo slovenski mediji, predvsem Radio 2. Važna tematika pogovora je bilo tudi slovensko zastopstvo v deželnem zboru. To vprašanje je trenutno na hladnem, ker komisija v deželnem zboru, ki ji predseduje klubski vodja VP Klaus Wutte, nič ne premika naprej.
Predsednika Sturm in Sadovnik sta s stanjem v deželi seznanila tudi prometnega ministra Jakoba Presečnika, ki se bo te dni v tirolskem Alpbachu srečal z avstrijskim kolegom Mathia-som Reicholdom.
Franc Wakounig
dvojezičnega napisa
1 I nedeljo, 1. septembra 2002, V po maši, bojo v Bilčovsu odprli in gasilcem predali nov gasilski dom. Gradnja sama je potekala brez komplikacij, zapletlo pa se je pri napisu na domu. V tej točki si stojita nasproti stališče Štefi Quantschnig in občinskega sveta na eni in mnenja enega dela gasilcev in Koroške gasilske zveze na drugi strani.
Občina namreč stoji na stališču, da je njen uradni naziv dvojezičen, torej »Ludmanns-dorf-Bilčovs« in da mora ta naziv stati seveda tudi na gasilskem domu-. Gasilci pa se sklicujejo na odredbo Koroške gasilske zveze iz leta 1996, da sme na gasilskih domovih pisati le »Feuerwehr«. Slovensko ime kraja, pa najsi je del uradnega naziva občine, pa po mnenju gasilcev že zato nima mesta na gasilskem domu, ker je, prav tako po odredbi iz leta 1996, nemščina uradni jezik gasilcev.
Na to se sklicuje podnačelnik bilčovških ognjegascev Gerhard Kropivnik, ki z delom moštva ostro nasprotuje napisu »Lud-mannsdorf-Bilčovs«. V prvem protestnem zagonu je napovedal, da se bo šel gladovno stavko, če bo občina na gasilski dom pritrdila dvojezični krajevni naziv občine. V pogovoru za Sloven-
ski vestnik pa je v začetku tedna dejal, da gladovne stavke ne bo. Vzrok za to da so ostre reakcije občanov, ki da ga sovražijo zaradi napovedanega gladovanja proti dvojezičnemu napisu na gasilskem domu, nekateri pa da so mu celo grozili. Kropivnik nam je zatrjeval, da ni proti
slovenščini, kajti »kot gasilec ne smem vrednotiti, kdo in kaj je nekdo, ampak moram pomagati vsakomur, ki je v stiski, vrhu tega pa sam govorim slovensko«. Zato da mu niti na misel ne pride, da bi ljudi delil po nacionalnih kriterijih.
Vel na strani 2
Pomoč žrtvam poplav pri Zvezi-Bank Celovec:
»Pomoč žrtvam poplav« številka konta 5.000.90779 bančna številka 39100
Tiskovina ■ penina plačana pri posti 6429jLTržic
1
Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik"
Na gradu 1	_ eTn
2390-Ravne na Koroškem SL
Celovec • četrtek • 29. avgust 2002
štev. 35 (3184) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Bilčovs: prepir zaradi
Nova igralca na živilskem trgu -ZADRUGA in SPAR sklenila kooperacijo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Bilčovs: prepir zaradi dvojezičnega napisa
Odredba gasilske zveze
Svoj korak Kropivnik utemeljuje s komando Koroške deželne gasilske zveze, ki z odredbo iz leta 1996 predpisuje, da je uradni jezik gasilcev nemški in da na gasilskih domovih ne sme pisati drugo kot »Feuerwehr«. V tem stališču da ga je podprl tudi komandant deželne gasilske zveze Oberlercher.
Drugi nagib za protest pa je, da »pri gasilcih politika ne sme igrati kakršne koli vloge«, je menil Kropivnik, ki »mu gre zgolj za gasilstvo«.
Molk deželnega komandanta
Avtentičnega stališča oz. mnenja komandanta deželne gasilske zveze Oberlercherja na žalost nimamo. Kajti kljub večkratni
PRAVNIK RUDI VOUK ZA SV
Odredba gasilske zveze je nezakonita
legalnosti odredbe Koroške \J gasilske zveze iz leta 1996, da je nemščina edini uradni jezik gasilcev, smo za mnenje prosili pravnega strokovnjaka mag. Rudija Vouka.
Po njegovem prepričanju ta odredba jasno krši določila člena 7 ADP, ker gasilci in dežela v zadevi uradnega jezika ne smejo
prošnji za izjavo, smo od deželne gasilske zveze dobili samo odgovor, da je gospod Oberlercher »trenutno zadržan«, »da bo poklical nazaj« ali pa »je pravkar odšel na važen sestanek«. Čeprav smo deponirali telefonsko številko uredništva in pa urednika, se gospod Oberlercher do danes ni oglasil.
Županja Stefi Quantschnig zadevo ocenjuje iz drugega zornega kota kot del gasilcev. »Ker je občina uradno dvojezična, bo seveda tudi njeno ime na gasilskem domu dvojezično«, je dejala. Vrhu tega je občina lastnik zgradbe, ne pa gasilci, ki jim bo namensko predana. Na vprašanje, zakaj da ni dvojezičen tudi napis »Feuerwehr-Gasilci«, pa je menila, da bi to duhove še bolj razburilo.
Proti temu napisu je ljudska stranka v občinskem svetu vložila predlog. Edinole EL je glasovala za dvojezičnost funkcionalnega imena zgradbe. F. Wakounig
ničesar odločati ali določati. To ni v njihovi pristojnosti, ampak je izključno zvezna zadeva. Gasilci se naj v svojih odredbah prilagajajo temu, kar je splošna veljavno. Za Bilčovs to pomeni, da je občina uradno dvojezična in se morajo zato temu podrediti tudi gasilci. Napis na gasilskem domu bi moral biti dvojezičen, slovenski in nemški. Vouk še posebej opozarja na dejstvo, da ne dežela ne deželna gasilska zveza Slovencev in slovenščine ne smeta izključevati iz gasilstva. Prav ta videz pa daje odredba o ekskluzivnosti nemškega uradnega jezika.	f.w.
čemer se je zadnje tedne in \J dneve v vrstah živilskih trgovcev in slovenskih zadružnikov razpravljalo, in v nekaterih medijih špekuliralo, je v sredo, 21. avgusta 2002, postalo dejstvo. Zadruga in SPAR AG sta v prostorih pliberškega Kulturnega doma razglasila dolgoročno kooperacijo na živilskem tržišču.
Medijski dogodek
Razglasitev sodelovanja je bila pravi medijski dogodek, ki mu je svoj pečat še dodatno vtisnila navzočnost najvišjih predstav-
nikov Zadruge in Špara, Andreja Wakouniga, predsednika Zadruge Pliberk in njenega poslovodje inž. Gerharda Matschka, ter mag. Friedricha Poppmeier-ja, predsednika SPAR AG ter vodje koroške centrale Manfreda Schweighoferja.
Takoj na začetku sta nova partnerja poudarila, da pri celi zadevi ne gre za prevzem ali prodajo Zadruge, ampak za partnersko sodelovanje na živilskem trgu. Poppmeier: »Mi Zadruge nismo kupili. Kdor to trdi, ne pozna dejstev. Mi smo se odločili za dober koncept in za dobrega partnerja.«
ZKP - ZSI
Opozorilo žrtvam
nacističnega
nasilja
"T a popravo škode žrtvam narcističnega nasilja, ki so bile na prisilnem delu na ozemlju današnje Avstrije, je bil ustanovljen tako imenovani Avstrijski sklad o spravi (Österreichischer Versöhnungsfonds). S strani tega sklada zdaj razpošiljajo vprašalnike, ki jih je treba izpolnjene vrniti najkasneje do 27. novembra 2002 na naslov sklada.
Pri skladu smo se pozanimali, ali v krog upravičencev sodijo tudi bivši slovenski pregnanci. Dobili smo pojasnilo, da pri Avstrijskem skladu o spravi lahko prijavijo svojo škodo iz-
Samostojnost in kakovost
V kratkem orisu okoliščin je Andrej Wakounig dejal, da je Zadruga eden od zadnjih globalnih ponudnikov na trgu, na živilskem trgu pa je največji ponudnik. Trenutno ima Zadruga trgovine v Pliberku, Dobrli vasi, Globasnici, Železni Kapli, Kotmari vasi in Šentjakobu v Rožu.
Pri izbiri novega partnerja so prav jamstvo samostojnosti Zadruge ter nove strategije na živilskem trgu igrali odločilno vlogo. »Spar nam to dolgoročno zagotavlja.«
Wakounig je priznal, da si Zadruga od kooperacije pričakuje ekonomsko okrepitev, še boljšo oskrbo ljudi in pa seveda zadovoljne kupce.
Za dinamičnega partnerja
Predsednik Poppmeier je z izjavo, daje Spar edino avstrijsko in zasebno podjetje, ki igra v dinamični igri na evropskem živilskem trgu, hotel poudariti, kolikšno pozornost Spar namenja izbiri novih partnerjev, ki morajo biti dinamični. Zanj je Zadruga močan regionalni partner z odličnim konceptom in z motiviranimi sodelavci.
seljenci, ki so bili iz taborišč v Nemčiji poslani na prisilno delo današnje Avstrije. To velja predvsem za družine, ki so bile na Mareschevih posestvih na Nižjem Avstrijskem.
Bivšim izseljencem, ki svojo zaposlitev (prisilno delo) v Avstriji morejo dokazati z dokumenti ali izjavami prič, svetujemo, da prejete vprašalnike čim-prej izpolnijo in najkasneje do 27. novembra letos vrnejo na naslov sklada - österreichischer Versöhnungsfonds, Postfach 44, A-1011 Wien. Opozarjamo, da v krog upravičencev pod istimi pogoji spadajo tudi bivši partizani in sodelavci protifašističnega odpora, v kolikor so bili med vojno ujeti ali aretirani ter poslani na prisilno delo na ozemlju današnje Avstrije.
Zveza koroških partizanov Zveza slovenskih izseljencev
Očitno je prav koncept regionalnosti, ki ga Zadruga uresničuje, pri Šparu sovplival na podpis partnerske pogodbe.
Za prestop Zadruge od Ade-ga pa je bil najbolj odločilen marketinški koncept Špara, ki ga bo domače podjetje tudi sprejelo. V tej zvezi gre poudariti, da na bivšega partnerja Zadruge ni padla niti najmanjša senca.
Sodelovanje med Zadrugo in Šparom zaobjema ponudbo produktov, ki naj bi kmalu bila obojestranska, hkrati bo Zadruga vključena v Šparov reklamni sistem, med drugim s posebnimi letaki.
Razširitev je mogoča
Dvojezični obraz je za Spar ena od važnih samostojnih posebnosti Zadruge, ki jih bo tržna veriga seveda spoštovala. Kooperacija Zadruga-Spar naj bi bila dinamična, možna je celo razširitev zadružnih postojank, zelo stvarna pa je zaposlitev novih sodelavcev.
Sodelovanje med Zadrugo in Šparom je naravnano na dolgi rok. Ker pa naj nihče nikogar ne sili v neko partnerstvo, pogodba omogoča kratkoročen izstop.
Za konec še malo statistike:
Zadruga ima na Koroškem šest postojank, v minulem letu je na živilskem sektorju naredila 100 milijonov prometa, trenutno ima okoli 120 sodelavk in sodelavcev, od tega 55 v živilskem oddelku. Za razliko do ostale Koroške, kjer je živilski promet nazadoval za 3,5 %, je Zadruga pridobila 0,9 %. Še letos naj bi splavala iz vrtinca rdečih številk in pristala v vodah črnih številk. Iz kmečkozadružnih korenin se je Zadruga v svoji nad petdesetletni zgodovini razvila v trgovsko podjetje s široko ponudbo, na živilskem sektorju pa v enega najbolj pomembnih ponudnikov v deželi.	Franc Wakounig
Zveza koroških partizanov v sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom »Zarja«, SPD »Valentin Polanšek« in Športnim društvom »Obir« vabi na spominski pohod
»Po poteh Johana,
Gašperja in Lenarta«
Pohod, ki je namenjen obujanju spominov na trpljenje naših ljudi v času nacističnega nasilja, bo
v nedeljo, 8. septembra 2002.
Zbirališče je ob 7.30 pri Wölfel-nu-Prušniku v Lobniku, zaključek pa med 14. in 15. uro pri Peršmanu v Podpeci. Za postrežbo bo poskrbljeno pri Peršmanu, kamor so vabljeni tudi starejši prijatelji, ki dolge pešpoti ne zmorejo. Če bo slabo vreme, pohod odpade.
Prisrčno vabljeni!
KOMENTAR
■ Pri beinem pogledu na bilčcn’-ški spor o dvojezičnem krajevnem imenu na gasilskem domu se stavi vprašanje, ali bilčovški gasilci res nimajo drugega početi kot se zaganjati proti slovenskemu imenu vasi?
Če pa celi zadevi gremo do dna, se bolj in bolj odkriva odgovornost koroške detelne politike in detelne gasilske zveze. Kajti v svojih statutih ima gasilska zveza določbo, da je uradni jezik nemški. Ta statut je odobrila in polegnala deielna politika, ki s tem nosi glavno in končno odgovornost za to določilo, ki je seveda premočrtna izpeljanka nemškonacionalne ideologije, da mora detela uradno imeti samo nemški videz. Kam pa pridemo, če bi bila tudi pri gasilcih dovoljena slovenska komanda, kot je svojčas bila mogoča.
To, kar detela in gasilska zveza ne dopuščata doma oz. to preprečujeta celo z odredbo, ki je v nasprotju z določili člena 7 ADP, in s tem avstrijsko ustavo, pa seveda pozdravljata in podpirata v soseščini. Tako so na primer gasilci v Žabnicah, to je v Italiji, odeti v koroško gasilsko uniformo, komandni jezik pa je tam nemški, čeprav ga večina »vigili di fuoco• (gasilcev) ne razume. Kar je tam mogoče,
namreč komanda v drugem ali tretjem pokrajinskem jeziku, je na Koroškem, ki je neizpodbitno dvojezična detela, z zakonom in dekretom onemogočeno. In tega dekreta, ukaza se drli gospod Gerhard Kropivnik, bilčovški gasilec. On da hoče samo mir, nobene politike v gasilstvu in sploh da gasilci ne razlikujejo med temi in onimi, nam je zatrjeval.
Ta pozicija drti do določene mere. Konča pa se njena upravičenost tam, kjer gre za enakopravnost ljudi, teh in onih, slovensko in nemško govorečih. In prav to enakopravnost jezikov in njihovih govorcev krši določba o statusu nemščine kot edinem uradnem jeziku pri gasilcih. Te odločbe pa niso delali in sklepali bilčovški gasilci. Odgovornost za zdraho v Bilčovsu nosita edinole detela in detelna gasilska zveza, katere vodja, gospod Oberlerchner, se je vse do zadnjega izogibal pogovoru s Slovenskim vestnikom..
Zato naj odločbo o uradni es-kluzivnosti nemščine nemudoma prekličeta, da bo ta detela končno zacvetela v duhu in soju enakopravnosti, ne pa v ognju prerekanj. F. Wokounig
Amtssprache »deutsch«
Predsednik Zadruge Andrej Wakounig in predsednik Špara Friedrich Poppmeier
W zgornjedravski koroški V občini Vuzenica poteka zadnji teden v avgustu že 32. druženje mladih ob likovnem ustvarjanju, medsebojnem spoznavanju in spletanju vezi in poznanstev slovensko govorečih osnovnošolcev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije, ki jo zastopajo domačini že od prve kolonije dalje. Vuzenica je bila pobudnik in gostitelj prvih dvajset let, pozneje so uvedli kroženje na štiri leta. Najprej so prihajali iz zamejske Koroške, sedaj že iščejo možnost priključitve sosede iz Hrvaške. Ravnatelj šole in honorarni župan Ivan Kus pravi, da je že dolgo zanje to ena od poti v Evropo, saj je bivanje na domovih vrstnikov zbližalo tudi starejše iz sosednjih držav, pa še poslovne vezi so nastajale. To načelo želijo ohraniti, čeprav so mnenja deljena in nekateri udeleženci želijo bivati na eni lokaciji; tako bi se v tednu dni lahko več družili. Tokrat je vključenih preko petdeset mladih (polovica je domačinov), močno pa prevladujejo dekleta. Iz Italije (Trst, Benečija) jih je deset, iz Avstrije (Koroška) devet in iz Madžarske so prišli trije (Porabje), kjer je kolonija potekala lansko leto. Vsaka skupina ima tudi spremljevalko ali spremljevalca. Program ima dva vsebinska sklopa: štiri likovne delavnice, ki jih vodijo mentorji-likovni pedagogi (slikanje, kiparjenje in izdelava mozaika), ter druženje v popoldanskem času s spoznavanjem kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, ekskurzije, spoznavanje umetnikov, plesi in podobno. Drugi dan kolonije so nastala že prva dela v akrilu in kolaž-akrilu, mozaiki in skulpture iz mavca. Popoldan je potekal ogled elektrarne na Dravi, sedaj moderno vodene, uradno odprte leta 1954; zanimiv je podatek, da dajo dravske elektrarne dobro četrtino elektrike v državi, reka je zanesljiva in naj bi bila že dovolj gosto posejana s centralami. Nato je sledilo spoznavanje kulturne
Razigrana dekleta iz Galicije Bernardette, Veronika in Anja z vrstnico Muzej Antona Martina Slomška priča o temeljih izobraževanja Bojano iz Vuzenice	Slovencev
VUZENICA
Likovna kolonija otrok ob meji »Problem« so dialekti, ne slovenščina
Notranjost HE Vuzenica je marsikomu jemala sapo
dediščine v stari cerkvi sv. Nikolaja ter muzeja o delovanju škofa Antona Martina Slomška v Vuzenici v 18. stoletju, njegove nedeljske šole za preproste ljudi, pa celotne zbirke Mohorjeve družbe iz Celovca in drugih spomenikov preteklosti.
Nekateri udeleženci so bili na koloniji že prejšnja leta, med njimi tudi Martina Mezgec (13 let), doma iz kraške Bazovice pri Trstu, ki je tokrat tretjič, tako jo veseli risanje v družbi prijateljev, ki se nekateri tudi vračajo. Sprememba je tudi narava sama, saj biva na Primožu na Pohorju, ki je seveda drugačna kot Kras. Pogovori so
zanjo težji s Porabskimi Slovenci, ki si pomagajo z nemščino, ki pa je ona ne razume. V njihovi ekipi je tudi Štefan Turk iz Trsta, ki končuje študij umetnostne zgodovine in je mentor že tretje leto; kot koordinator slovenskih kulturnih društev se je pridružil kolonijam zamejcev. Veseli se ponovnih srečanj in novih obrazov ter stikov z domačini ter njihovimi običaji (naslednja bo kolonija v Avstriji). Lani je delal tehniko kolaža, letos akril. Na prvo mesto postavlja interakcijo med udeleženci, pomembno pa je tudi kulturno in osebno izražanje mladih, njihovih čustev. Je
izziv otroku da izrazi svojo notranjost. Ne gre le za umetniško delo, ampak mu lahko pride prav tudi v življenju, saj opaža, da dandanašnji malo mladih zanima izražanje umetnosti.
Mirko Malle iz Škofič v bližini Celovca je že šestič zraven, tudi zaradi likovnih ambicij, saj želi postati slikar. Tokrat je že drugič v vlogi spremljevalca avstrijskih otrok. Ugotavlja, da komunikacijo med udeleženci motijo njihovi dialekti, in morda so njegovi Korošci preveč izolirani prav zato, meni. Spoznavanje vrstnikov iz drugih dežel, ki ravno tako govorijo slovensko pa vendarle poteka, prav tako je koristno spoznavati kraje, znamenitosti in običaje.
Prve vtise urejajo Veronika Urank, Bemadet Urank in Anja Blažej iz Galicije, ki si pričakujejo novih prijateljstev, slikanje jih zabava, nestrpno že pričakujejo ogled akvarija v Mariboru. Prva prijateljica Bojana Šreiner jim zelo ugaja, so dejale.
Spremljevalec treh otrok, Ladislav Kovač iz madžarskega Porabja (Števanovci pri Monoštru) je prav tako star udeleženec teh kolonij, saj se jih porabski otroci udeležujejo že
skoraj dvajset let. Prihajajo iz manjše slovenske šole s petintridesetimi osnovnošolci. Lepo se počutijo v novem okolju, hvaležno spoznavajo tudi likovne tehnike. Ladislava slikovita pokrajina kar vleče nazaj, prav tako znani obrazi v koloniji.
Med veterane sodi likovni pedagog, domačin z sedemindvajsetimi kolonijami za sabo, Emil Košič. Vrednost kolonij vidi v trajnih sledovih, ki jih puščajo v udeležencih in tako oblikujejo otrokovo osebnost (estetika, prijateljski odnosi). Veseli ga, da lahko kot likovnik pri tem sodeluje. Opaža, da v sicer kratkem času otroci vendarle malo utrjujejo tudi materin jezik. Prihodnost kolonij naj ne bi bila vprašljiva, meni, skrbi pa ga letošnji odnos ministrstva za šolstvo po denarni plati.
Valentina Fachin iz Trsta, spremljevalka, po poklicu psihologinja, že sedmič sodeluje v kolonijah. Prihaja iz okolja, kjer imajo slovensko šolo do univerze, otroci pa se učijo treh jezikov (Trst, Gorica, v Benečiji pa je slovenska šola le še osnovna šola). Opazuje skupinsko dinamiko otrok, ki težijo k bivanju na eni lokaciji, kar se je že nekajkrat dobro obneslo, pravi. Ceni sedanji pristop, ki vzpodbuja samoiniciativnost in izražanje čustev ter instinktov udeležencev likovnih delavnic, namesto ukalupljanja. Predlagala bi več gibanja kot obliko dejavnosti udeležencev, za njihovo sproščanje.	S. Š.
GALERIJA ŠIK0R0NJA -RAZSTAVA DEL ŽARKA VREZCA
Dialog med barvno strukturo in slikovno površino
I ikovni umetnik Žarko Vre-Lzec se je rodil 18. avgusta 1950 v Ljubljani, kjer je končal tudi šolo za oblikovanje. Nato je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (med drugim pri prof. Bogdanu Borčiču). Vrezec je opravil študijska potovanja po vsem svetu in imel številne lastne in skupinske razstave doma in po Evropi.
Ravnateljica Milena Zlatar, Žarko Vrezec, Marija Šikoronja in Alenka Domjan (z leve)	Foto: Štukelj
Sodi med pomembne sodobne koronja je samo delček njego- Žarko Vrezec je prehodil razne slovenske likovne umetnike, vega ogromnega opusa, pogled faze umetniškega ustvarjanja Razstava miniatur v galeriji Ši- v njegovo delo je torej okrnjen, in sodi danes med predstavnike
subtilnega slikarstva. Miniature namreč predstavljajo izrazito subtilen splet vseh dosedanjih avtorjevih izkušenj in oseben pogled v preteklost lastnega ustvarjanja v simbolnem in formalnem smislu. »Iz realne slikarske površine je vse bolj prodiral v njeno navidezno notranjost, medprostore, globino jedra ... vse dokler se ni na koncu prav v ciklu miniaturnih kolažev ob mehanskem konstruiranju plastenja slikarske podobe dejansko z njo tudi fizično soočil«. Umetnika je predstavila ravnateljica Galerije sodobne umetnosti v Celju Alenka Domjan.
Razstava je na ogled do 15. septembra, od četrtka do nedelje, od 15. do 18. ure in po telefonskem dogovoru (tel: 04274/4422).
M. Š.
Pesnica Cvetka Lipuš živi, dela in ustvarja v ameriškem velemestu Pittsburgh (Pennsylvania). Zaposlena je v univerzitetni knjižnici in tam dela kot knjižničarka. Ob njenem obisku na Koroškem nam je odgovorila na nekaj aktualnih vprašanj v zvezi z njenim bivanjem onstran Atlantika. Z njo seje pogovarjal Mirko Štukelj.
Že drugi mesec si na dopustu na Koroškem. Kako se počutiš v domovini?
Vsako leto - in to že sedmič -prihajam v poletnih mesecih na Koroško. Prihajanja in odhajanja sem se že navadila, postalo je neke vrste rutina. Prihajam zaradi družine, prijateljev in znancev. Navadno sem tukaj en do dva meseca. V tem času imam tu svoj normalen vsakdanjik. Nekaj časa preživim na Koroškem, dosti pa potujem po Evropi. Sčasoma se malce počutim kot turist, ker pač že kar nekaj let ne živim več tukaj. Čeprav sem rojena tu, ostaja neke vrste distanca.
Kaj ti je posebno drago v domovini?
Najbrž prav družina, prijatelji in osebni stiki. Po poletni tropski klimi v Pittsburghu uživam alpsko naravo in jezera.
Bliža se obletnica terorističnega napada na WTC v New Yorku. Kako si osebno doživela to tragedijo?
Tisti dan je bil grozen in gotovo nepozaben. Moji znanci in kolegi so ta dogodek primerjali z atentatom na predsednika Johna F. Kennedyja. Ko sem o napadu zvedela - cela stvar se je razvijala približno uro ali dve -sploh nisem oz. nismo vedeli, kaj se dogaja. V trenutku smo bili vsi zbegani. Nihče ni vedel,
sila. Amerika pač ne more nastaviti še drugega lica. Taka so dejstva. V kolikor je bilo to pametno ali ne, bodo razglabljale še druge generacije. Pot diplomacije bi bila verjetno nekaj premehkega. Je veliko teorij. Posledica tega terorističnega nasilja pa je okrepljena pozicija predsednika. Kaže - na žalost -da predsednik Bush, kateremu ni kazalo dobro, sedaj spet sedi močno v sedlu. Ampak stvari se lahko kaj hitro spremenijo. Bushev oče je imel močno pod-
INTERVJU S PESNICO CVETKO LIPUŠ
0 ranjenosti, toleranci, enakopravnosti med spoloma in multinacionalni družbi
Ampak stvari se lahko kaj hitro spremenijo. Bushev oče je imel močno podporo v vojni proti Iraku, dve leti kasneje pa je le izgubil volitve proti Clintonu.
kaj se je dejansko zgodilo in kaj se še bo... Vse telefonske linije so bile prekinjene. Prav v bližini Pittsburgha, 20 kilometrov od drugega univerzitetnega kampa v Johnstownu, je strmoglavilo letalo, ki je bilo baje namenjeno na Belo hišo... Dejansko nismo vedeli, ali je to začetek velenapada na ZDA ali bolj osamljena akcija kakega terorističnega gibanja. Reakcija po napadu pa je bila med drugim precejšen patriotizem. Ljudje so se spraševali, zakaj in kako se jim je moglo kaj takega zgoditi... Dostikrat se je slišala precej poenostavljena razlaga, da jim drugi pač očitajo oz. se ne strinjajo z »american way of life«. Počutila sem se zunaj
tega, ker mi je vsakršen patriotizem nesimpatičen in tuj. Prvi meseci po napadu so bili zelo neprijetni. Vladala je absolutna histerija. Nato se je položaj le spet normaliziral. Za Evropejca so nasilja, vojne, razni terori-zmi in podobne grozote dostikrat del lastne osebne zgodovine. Najbrž je večina Slovencev na Koroškem še pred komaj nekaj desetletji doživela grozna razdejanja na lastni koži... Za Američane je bilo to nekaj, kar se že dolgo ni več zgodilo. Imeli so občutek ranjenosti, kot bi se jim zamajal svet pod nogami.
Odgovor ameriške politike ni bil nič manj brutalen - napad na Afganistan, na dozdevne teroriste okrog Osama Bin Ladna, ki so se skrili v težko dostopnih gorskih predelih Afganistana. Amerika v vlogi svetovnega policaja? Nisem in nočem biti v poziciji, da zagovarjam in razlagam ameriško politiko. ZDA je velesila in kot taka reagira kot vele-
poro v vojni proti Iraku, dve leti kasneje pa je le izgubil volitve proti Clintonu.
Kako so te sprejeli v velemestu Pittsbourgh (dvomili-jonsko mesto na vzhodni ameriški obali) kjer živiš in delaš že sedem let?
Evropejci bi se lahko kaj naučili. Biti tujec tukaj ni težko. Če se kdo poteguje za službo kot legalen tujec z delovnim dovoljenjem, je vseeno, od kod se je vzel oz. vzela. Ljudje so neverjetno tolerantni. Zanima-
Statistika kaže, da so ženske v samem vrhu poklicne hirarhije zastopane v dosti večjem številu kot pa v Avstriji.
jo se, od kod si, kaj znaš, kaj lahko prispevaš družbi, na delovnem mestu. Zanima jih tvoj pristop, tvoji pogledi, ker si malce drugačen... V Evropi je sicer tudi veliko tujcev (»ga-
starbajterjev«), vendar edino, kar zanima domačine, je kdaj in kako hitro se bodo priseljenci asimilirali v družbo. V Ameriki vlada pri ljudeh splošno mišljenje »vsakemu svoje«. Tu v Evropi se mi pa dozdeva, da naj bi bili v eni državi vsi po istem kopitu. Imam kolege in kolegice z vsega sveta, ameriška družba je res multinacionalna družba. Poleg večje etnične enakopravnosti je na delovnem mestu (predvsem na univerzah) enakopravnost med spoloma dejansko uresničena. Statistika kaže, da so ženske samem vrhu poklicne hirarhije zastopane v dosti večjem številu kot pa v Avstriji. Univerzitetnih profesoric je v Avstriji samo nekaj, tu je drugače. V šestdesetih letih so sklenili zakone in položaj žensk se je v zadnjih desetletjih dejansko izboljšal.
Živiš in delaš onstran velike luže. Kako in ali sploh spremljaš dogajanje na Koroškem oz. v Evropi? Pravzaprav kar redno spremljam dogajanje preko interneta. Redno prebiram avstrijske časopise, poslušam in občasno gledam RTV Slovenijo, ... Približno vem, kaj se dogaja, seveda ne vse podrobnosti. Slovenski vestnik redno dobivam, tako da vem, kaj delate (smeh).
Zaposlena si v univerzitetni biblioteki v Pittsburghu. Ti ostane še kaj časa za zlaganje verzov in kdaj lahko spet pričakujemo kakšno novo zbirko?
Pred kratkim sem končala novo pesniško zbirko, ki bo izšla naslednje leto pri Cankarjevi založbi v Ljubljani. Naslednjič, ko bom tukaj, upam da bo knjiga že v knjigarnah.
Hvala zja pogovor!
22. SVEŠKI SLIKARSKI TEDEN
Začel se je zelo obetavno
Letošnja sodekiujoča: Hanzi Mlečnik in Breda Varl
Q predstavitvijo sodelujočih J umetnikov in s koncertom latinsko-ameriških pesmi seje minulo nedeljo zvečer začel letošnji že 22. sveški slikarski teden. Pri Vrbniku, v galeriji Gorše, je občinstvo do zadnjega napolnilo prostorno dvorano v nekdanjem skednju in sledilo odprtju tedna. Predsednica SPD »Kočna« Tatjana Feinig je po-
udarila pomen slikarskega tedna za vas in za društvo, predvsem pa za spoznavanje in doživljanje umetniškega utripa v alpsko-jadranskem postoru. Zatem je predstavila posamezne sodelujoče, katerih število se je razveseljivo povečalo za eno osebo. Letos v Svečah ustvarjajo: Jane Pečar in Pope iz Italije, Breda Varl iz Slovenije in Hanzi
Mlečnik, Uwe Bressnik in Niclas Anatol Walkensteiner iz Avstrije. Nenapovedano, zato pa je morda še bolj »vževčna«, se bo tedna udeležila tudi gospa Čero-Friedl, bivša Krznarjeva hči iz Sveč, ki zdaj ustvarja na Štajerskem.
Bistriška podžupanja Marlies Brandner je v treh jezikih zaželela vsem sodelujočim veliko ustvarjalnega duha, pri tem pa je pohvalila delovanje SPD »Kočna«, ki s sveškim slikarskim tednom že desetletja krepi prekome-jno sodelovanje in kulturno dejavnost v občini. Trubadur Carlos Arriagada pa je z latinsko-ame-riškiini pesmimi popestril začetek tedna in navdušil ončinstvo.
V torek, 27. avgusta 2002, je mladi števerjanski vinogradnik Damijan Podveršič v okviru kulturno-kulinaričnega večera vabil na degustacijo svojih vrhunskih vin, v sredo zvečer pa je bil pri Adamu večer jazza s TončFeinigJaztettom.
Od ponedeljka popoldne teče jezikovni tečaj z Andrejo Sturm, od torka dopoldne pa Andreja Lepuschitz in Snjcžana Rehak-Višnjič v svoji kreativni dlavnici uvajata v svet barv.	wafra
TAMBURAŠI
Z vaj ob morju
^"\ktet Suha in tamburaški V/ansambel Tamika sta se prejšnji teden skupno podala v čudovito mesto na slovenski obali - v Izolo. Namen potovanja je bil v prvi vrst seminar pod strokovnim vodstvom
Hanzeja Gabriela z Dunaja. Naporne vaje pri visokih temperaturah so konec tedna pevce in tambečarke presenetile: cela vrsta pesmi ob spremljavi tamburic v priredbah Hanzeja je čudovito zadonela. O tem dejstvu so se prepričali tudi spremljevalci skupin, med katerimi sta bila tudi mizarska podjetnika Florijan in Rosvita Kulmesch iz Vogrč. Seveda pa je bilo za vse tudi dovolj časa za uživanje morja
rv va tedna, in sicer od 18. av-U gusta do 1. septembra 2002, poteka v Fiesi že tradicionalna Gledališka in lutkovna delavnica, ki se je letos udeležuje 200 mladih koroških gledališčnikov ter kar lep štab glasbenikov, režiserjev, jezikovnih učiteljev, scenaristov, kostumografov in siceršnjih mentorjev.
V dveh tednih je skozi njihove roke šlo 14 otroških, mladinskih in odraslih odrskih skupin, ki sta jih poslali obe osrednji kulturni centrali, KKZ in SPZ. Obe sta tudi nositeljici te tradicionalne in kakovostne odrsko-izobraževalne ponudbe.
Vaje in razvedrilo
Gledališka delavnica že leta domuje v turističnem objektu Ma-ona, ki v soseščini neukročene narave izžareva potrebno in primerno bohemovsko-umet-niško vzdušje.
Udeleženci se tu počutijo dobro, kajti hkratni ritem rednih vaj in sproščenega razvedrila jim nudi občutek sproščenega dopusta na morju in konstruktivnih priprav na oder.
Prvi teden, od 18. do 25. avgusta 2002 je sodelovaldo osem skupin. Prva, na katero smo pri našem prihodu naleteli, je bila otroška gledališka skupina KKD »Vogrče«, ko je z Bojanom Mescem vadila odrske napeve. 17 mladih Vogrjanov se je pod vodstvom Lojza Ker-bitza in Jelke Kranjc ter režijo Francija Končana pripravljalo na predstavo »Pike Nogavičke«.
Za lučaj stran je vadil »Lipov cvet« iz Velikovca. Odločili so se za igrico s petjem »Ko pride luna«, ki jo je napisala režiserka Gordana Schmidt. Besedilo so že kar dobro obvladali, čeprav so se z njim tu prvič spoprijeli. Skupino vodi Mili Kunčič, glasbo pa jim bo oskrbel Dominik Hudi.
Za vogalom, na položni zelenici, so že plesale lutke. Otroška lutkovna skupina »Pika« Slovenskega kulturnega društva »Celovec« je ob budnem očesu režiserja Tineta Varla tvegala prve poskuse igrice »Od kozlička do volička«, ki jo je po ziljski motivih pripravil
IGRALSKA DELAVNICA V FIESI
200 udeležencev pripravlja premiere
Šentjanščani - mladi, a že izkušeni odrski »mački«
avtor Čunčič Bandov. Besedilo je priredila Breda Varl. Pikov-ci so lutke izdelovali kar sami, pomagala pa sta jim vodja skupine Marija Zdovc in Tomo Millonig.
Kje so otroci?
V drugi polovici meseca avgusta v Šmihelu skorajda nisi videl otrok. Bili so v Fiesi. KPD »Šmihel« je tja poslalo kar dve skupini: 15-člansko otroško gledališko skupino pod vodstvom Micke Opetnik in 19-člansko otroško lutkovno skupino, ki jo vodi Kristina Trap-Jemej.
Mladi šmihelski gledališčniki so z režiserko Alenko Hain dodelovali igro »Starši na pro-
daj« Žarka Petana, sceno je izdelala Simona Krajger. Mlade lutkarje pa je prav ta hip Rezka Kanzian z gibalnimi vajami pripravljala na vaje za igro »Jajce« (besedilo Zlatko Krilič, režiser Rihard Grilc).
Šmihelčani so ob prihodu v Fieso imeli za sabo že celo raj-do vaj in so popolnoma obvladali besedili.
Otroška gledališka skupina iz Šentjanža, ki jo vodi Martin Moschitz, si je prostor za vaje izbrala med zrelimi figami in v senci oljk. Režiser Niko Kranjc Kus je z njimi pripravljal igro »Pujs prihaja ali pujsa imamo vsi radi«. Vsi sodelujoči so bili z izrednim elanom pri stvari.
Z režiserjem Petrom Milita-
rovom in ob sodelovanju glasbenikov Slavka Avsenika mlajšega in Dominika Hudla so otroci iz Škocjana že zastavljali premiero igre »Medved z vrtnico«. Mentorica Helka Mlinar se že veseli premiere, ki bo v začetku novembra v Šentpri-možu.
Druga izmena
Niz skupin prvega tedna so zaključili žitrajski mladinci, ki so pod vodstvom Aleksandre Lipuš in režiserke Branke Gla-zer-Bezeljak vadili igro »Pet pepelk« Žarka Petana.
Ta teden je v Fiesi šest skupin: otroška lutkovna skupina »Navihanci« SKD »Celovec« vadi predstavo »Mala čarovni-
ca«, mladinska gledališka skupina SPD »Radiše« z »Narobe stvari v mestu Petpedi« Leopolda Suhodolčana, režija Marjan Bevk, vodi Sandra Lam-pichler, ter po dve skupini iz Sel in iz Bilčovsa. To so: otroška gledališka skupina SPD »Bilka«, ki pod režijo Alenke Hain vadi »Oblaček prihaja« Smiljana Rozmana in mladinska gledališka skpina SPD »Bilka« ki se pripravlja na »Domačo nalogo na potepu« Janeza Žmavca. Režiserka je Bernarda Gašperšič, skupini pa vodita Melita Reichman in Rupi Gasser.
KPD »Planina« iz Sel pa na morju zastopata otroška gledališka skupina s »Črno marelo« Miloša Strabaka in odrasla gledališka skupina, ki se pripravlja na »Kaplana Čedermaca«. Režiser je obakrat Franci Končan, Milka Olip pa skupini vodi.
Premiere
V Fiesi skupine dobijo ogrodje in napotke za delo na domačih odrih, obenem pa je to dragocena jezikovna šola, v kateri otroci bolj kot sicer spoznavajo in dojemajo funkcionalnost slovenščine in si jo igraje prisvajajo. Od začetka oktobra se bojo zvrstile premiere, na katere vas, drage bralke in bralci, tudi po tej poti prisrčno vabimo. Vaš obisk bo najboljše poplačilo za ves trud in za navdušenje, ki so ga igralke in igralci, mentorji in režiserji ter društva in starši vložili v priprave posameznih predstav. Točne termine premier bomo seveda še pravočasno objavili.
Franc Wakounig
»MALO ČEZ« GORE
Vaje za »Čisto čez«
1 I Piranu, tam za sedmimi go-V rami. je pretekli teden Glasbeno gledališče Gabrijel imelo intenzivne vaje za glasbeni kabaret »Čisto čez«. Produkcija v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo je nadgradnja lanske predstave »Malo čez«.
Sodelujoči Florentina Uneg, Magda Kropivnik, Erhard Oši-na, Damjan Tatovec, Samo Lampichler ter Gabrijel Lipuš, ki je uglasbil besedila Gustava
Januša in Rozmana-Roze, Milana Dekleve in Kajetana Koviča, so pod vodstvom režiserke Mojce Horvat, ravnateljice svetovnoznane istoimenske plesne šole delali skoraj do onemoglosti.
To je tudi treba, kajti premiera bo že 21. septembra 2002 v Šentprimožu, zatem pa se bo igralski kolektiv, ki ga dopolnjujejo glasbeniki Mihi Erian, Roman Pechmann, Karen Sa-trian, Primus Sitter, Stefan Gf-rerer in Emil Krišof, podal na turnejo po alpsko-jadranskem kozmosu (in morda izven njega -kaj veš?)
wafra
Utrinek z zahtevnih vaj za »Čisto čez«
PRIREDITVE
ČETRTEK, 29. 8.____________
SVEČE, pri Martincu -SPD Kočna
19.00	Domači večer s piknikom
PETEK, 30. 8.______________
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
20.00	»Ukročena trmoglavka«. Gostuje lutkovno gledališče iz Splita
SOBOTA, 31. 8.
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi -v slovenskem jeziku
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
16.00	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi -
v nemškem jeziku
SVEČE, galerija Gorše -SPD Kočna
19.00	Zaključek 22. slikarskega tedna
GLOBASNICA, farna dvorana
20.00	»Sneguljčica». Gostuje lutkovno gledališče iz Splita
NEDELJA, 1. 9.________________
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Zarja
11.00	Lutkovna predstava »Sneguljčica«. Gostuje lutkovno gledališče iz Splita
SOBOTA, 7. 9.________________
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi -
v slovenskem jeziku
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
16.00	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi -
v nemškem jeziku
BILČOVS, gostilna Koren -Enotna lista Bilčovs
20.30	Poletna veselica Enotne liste Bilčovs. Igra ansambel Rosa
NEDELJA, 8. 9._______________
ŽELEZNA KAPLA, pri devici Mariji na Trnju - Župnijski urad Železna Kapla
07.30	Romarski dan s sv. mašami ob
08.30	in 10.00
ŠENTJANŽ, k & k -»SPD Šentjanž«
10.00	Vaški praznik. Program: otroški boljši trg, glasba, zabava, jedača, pijača, tombola, igra za otroke in odrasle
SOBOTA, 14. 9._______________
GLOBASNICA, na gori sv. Heme
15.30	»Ad fontes-k izvirom-Quellen suchen«. Spremstvo na duhovni poti in meditacijski stezi -
v slovenskem jeziku
Za delo v prodajnem salonu pohištva v Celovcu iščemo
komunikativne in samostojne sodelavce:
1.	Prodajalca/prodajalko (svetovalec/sodelavka pri prodaji notranje opreme)
2.	Poslovodjo/poslovodkinjo
Zaželene izkušnje s prodajo pohištva, uporabno znanje programov Word, Excel in uporabe interneta.
Tehnična izobrazba je prednost.
Prav tako iščemo partnerje za montažo pohištva pri strankah!
Prošnje pošljite na naslov uredništva v 8 dneh pod šifro »AKRON«.
Slovenska študijska knjižnica v
Celovcu obvešča uporabnike, da bo zaradi gradbenih del od 8. 7. do predvidoma 30. 9. 2002 zaprta.
Čestitka
Konec tedna se bosta poročila mag. Štefan Sienčnik mlajši in nevesta Christina iz Milana. Poroka bo v domovini neveste. Sorodniki, znanci in prijatelji iskreno čestitajo!
CELOVEC, univerza, parkirišče pri menzi - UNIKUM
12.30	Otvoritev »Museum-Museo-Muzej» je akcija UNIKUM-a v okviru projekta »Schöne Öde-Lepa Pušča-Bella Brulla« nato odhod z avtobusom iz Celovca;
13.15	Odhod avtobusa iz Šentjanža, k 8i k; 13.15 Odhod avtobusa iz Beljaka, zapadni kolodvor; 14.00 Domovinski muzej Podklošter, vernisaža;
16.00	Rudarski muzej Rajbelj, vernisaža; 19.00 Gornjesavski muzej Jesenice, vernisaža z glasbeno-vizualnim nastopom Roberta Pači Dala; prispevek (vključno vožnja, osvežitev in vstopnine): 15,- Euro; prijave unikum@uni-klu.ac.at ali tel.: 0463/2700-9712
PONEDELJEK, 2. 9.
ŠENTJAKOB, Regionalni center
18.00	Ustvarjanje z glino I.del. Vodi: Rezi Kolter; prispevek za tečaj: Evro 37,- (za I. in II. Del) + materialni stroški; prijave do 28. 8. 2002
ŠKOFIČE
Vaški praznik
Tradicionalnega vaškega praznika je tudi letos obiskalo mnogo domačinov
in seveda številni letobviščarji od blizu in daleč. Domače kulturno društvo je skupno z odbojkarskim klubom imelo lastno stojnico kjer so gostom stregli okusno domačo pico izpod rok Magde Errenst in razne poletne pijače.
Občinska odbornica Magda Errenst in njen predhodnik Hermann Jäger (desno na sliki) z veselimi domačini	Foto: Štukelj
SLOVENSKI
VESTNIK
gcstUa
PRAZNUJEJO: dekan Janko Krištof iz Šmarjete v Rožu - rojstni dan; člani društva upokojencev Podjuna: Marija Kulterer, Erika Hafner, Roza Marolt, Agnes Rutar in Rozalija Miklavžina - rojstne dneve; Urši Dremel iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; Marica Roblek iz Sel - 50. rojstni dan; člani društva upokojencev Šentjakob: Jozej Štomik, Matilda Mayer in Gusti Janežič - rojstne dneve; Brigita Buchwald iz Nonče vasi - 22. rojstni dan; Marija Hirm iz Gornje vasi pri Žvabeku - 70. rojstni dan in god; Marija Hribar z Obirskega - rojstni dan; Franc
Wutti iz Dol pri Šmohorju - rojstni dan; Mirko Šteharnik iz Šmihela - rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Roza Kristan, Maks Piko in Zalka Mandl - rojstne dneve; Sigi Kruschitz v Klopcah pri Škofičah - rojstni dan; Dl Gregor Mak iz Celovca - rojstni dan; Hanzi Hribar iz Celovca - rojstni dan; Elizabeta Rapold s Suhe pri Železni Kapli - rojstni dan; mag. Mirko Oraže iz Semislavč - rojstni dan; Mira Zorec iz Pirana - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(-50)
Tajništvo......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------VSI-------------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 29. 8. I 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 30. 8. I 18.10 Utrip kulture_______
SO 31. 8.118.10 Od pesmi do pesmi - ... Plibeškega jormaka____________________
NE 1. 9. I 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 2. 9. » 18.00 Kratek stik__________
TO 3. 9.1 18.10 Otroški spored________
SR 4. 9.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored________________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 25. 8. | 13.30 ORF 2 • DOBER DAN KOROŠKA________________________________
PO 26. 8. | 5.05 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant_____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend____________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 30. 8.1 18.00 Zvečer ni mir pregled večernega programa in prireditev 19.00 Zrcalo kulture Univerzitetni tečaji v Bovcu (pon. 31. 8., 1.00) 20.06 Proud to be loud oddaja o rocku in punk-rocku
23.00	Rdeči Boogie
SO 31. 8. I 19.00 Special : Sodobna glasba in poezija v furlanskem jeziku (pon. 1. 9., 1.00) 20.06 Yugo-Rock Oddaja z jugoslovansko glasbo 23.00 Sie-sta: oddaja nonsensa in kabareta_____
NE 1. 9. I 19.00 Musič for the Masses
Nove zgoščenke, glasbene novice, predstavitev skupin, recenzije filmov 22.00 For those about to Rock vse to, kar dru-gi nikoli ne bi vrteli_______________
PO 2. 9.1 18.00 Zdrava ura: Tema: voda (oddajo vodi dr. Franz Wutti) 21.00 Take the Jazz Train 24.00 Forum: Peter Gorsen - Estetika nasilja. Analiza medijske reakcije na 11. september (bere: Thomas Zaunschirm).__________________
TO 3. 9.1 19.00 V pogovoru Anton Bo-schitz (pon. 4. 9., 1.00) 20.06 Kakkoi -japonske risamle in anime 21.00 Noche Latina
SR 4. 9.1 19.00 Literarna kavarna Li-terana delavnica (pon. 5. 9., 1.00)
21.00	Voz Latina 22.30 Madforce
ČE 5. 9.1 19.00 Po Koroškem Poletna akademija na gradu Krastovice; glasba med kulturami (pon. 6. 9., 1.00 ) 21.00 Freak an'Style oddaja o računalnikih in internetu
Duo Štefan Thaler in IZI-lzidor Stern
PRI PAZZU V PLIBERKU
Na porcelanu
ovekovečena
lepota
W petek, 23. avgusta 2002, V zvečer je bila v pliberški kavami Pazzo izredno odmevna vernisaža poslikanega porcelana Izidorja IZIja Sterna.
Lani, na 21. sveškem slikarskem tednu, je IZI, to je njegov umetniški psevdonim, po daljši dobi spet stopil v zavest umetniško in estetsko zainteresirane koroške javnosti in jo prevzel s svojimi enkratnimi poslikavami porcelana. Slikarski maestro dunajske augar-tenske porcelanske manufak-
ture, ki kljub časovni in prostorski oddaljenosti od rodne Koroške - ali pa morda še posebno zategadelj - nikdar ni pozabil svojih korenin, je v Svečah tvegal umetniško simbiozo med fragilno maso vrhunskega porcelana in poetičnimi vrhunci pesnice Milke Hartmanove, pesnice z Libu-škega puela. Sedel je za mizo, polno skodelic in vaz ter obloženo z barvami, in globoko zatopljen prelistaval Milkine pesniške zbirke. Preteklo je precej časa. predenj se je odločil za to ali ono pesem, kajti vsaka od njih ga je prevzela in bi si zaslužila, da je ovekovečena na porcelanu. Za vse ni bilo prostora.
Tam v Svečah je nastal edinstven cikel »literarnih
slik«, likovni hvalospev Milkini pesmi, saj drugače česa takega, kot je ustvaril IZI, ne bi mogel imenovati. Nastal je kompleten čajni servis z Milkinimi pesmimi. Ta servis je v vseh ozirih srce razstave v kavami Pazzo. V petek so ljudje prišli in se z očmi in srcem naužili razstavljenih lepot. Pepca Weiss je predstavila umetnika IZIja, osrednjo misel svojih izvajanj pa je ovila okoli Milkine pesmi »Piščal«, ki se prične tako »Vzel, Gospod, si zemlje trdo glino ...«
Za ustrezen glasbeni okvir pa je poskrbel duo Štefana Thalerja.
Razstava v Pazzu je odprta do 20. septembra 2002.
Franc Wakounig
PLANINSTVO
Setiče (Freiberg)
ora Setiče (po domače vJ Z’če) se nahaja severno nad Selami. Nanj vodijo markirane poti iz Hmeliš, Bajtiš in iz Sele Fare.
Predstavil bom najbolj pogosto uporabljeno pot iz Sele Fare, ki se začenja pri gostilni Malle. Gremo po asfaltirani cesti mimo osnovne šole do cestnega križa pred kmetijo. Tam
zavijemo na desno in gremo po travniku navkreber. V gozdu nadaljujemo hojo po strmi gozdni cesti, ki se čez petnajst minut zoži na stezo. Od tukaj naprej pot ni več tako strma. Čez nadaljnjih petnajst minut stojimo pred Užnikovem križem na Pasjem čeru (1304 m), kjer se nam pridruži pot iz Bajtiš. Tu zavijemo na desno in
v petnajstih minutah pridemo do lovske koče (Nikolaushütte, 1400 m), od koder imamo lep razgled na Košuto. Gremo dalje po markirani poti skozi vedno bolj redek gozd mimo stare krmilnice za divjad, nato prečkamo s travo zaraslo grapo. Ker se od markirane steze večkrat odcepijo nemarkirane lovske steze, moramo stalno paziti na markacije. Zadnji del poti vodi čez zahodno travnato plešo Se-tič, dokler ne stojimo na 1922 m visokem vrhu Setič. Iz Sele Fare do vrha bomo potrebovali okoli dve uri. Nekaj metrov pod vrhom je postavljen lesen križ z vpisno knjigo. Ce pogledamo proti jugu, lahko občudujemo veličastno kuliso Košute, globoko pod nami v dolini pa Sele. Vzhodno od nas stoji višji sosed Obir in zahodno od nas nižji Grlovec. Ob vikendih se razen pohodnikov odpravljajo tudi jadralni padalci na Setiče, kjer najdejo odlične razmere za polet v dolino.
Za povratek v dolino po isti poti bomo rabili dobro uro. Ker na opisani turi sploh ni nevarnih, izpostavljenih mest, je priporočljiva za vsakogar, ki ima vsaj nekaj kondicije.
mami
UNIKUM
Nadaljevanje projekta Lepa pušča
1 / nedeljo, 1. septembra, gre V projekt Lepa pušča v drugo »rundo«. Prizorišča so muzeji v nekdanjih industrijskih krajih na Koroškem, v Italiji in Sloveniji: Podklošter, Cave del Predil in Jesenice. Muzeje bodo preoblikovali likovni umetniki in umetnice s temporarnimi inštalacijami, cilj akcije pa je, s pomočjo umetniških »sprememb« privesti obiskovalce do drugačnih »vidikov« gledanja. Muzej v Podkloštru bosta vzeli v roke umetnici Catrin Bolt in Marlene Häring, »Halt + Borkig«. Simpatično zaprašenemu domovinskemu muzeju dajeta vlogo postojanke in dokumentacijskega prostora svojih intervencij v javnem prostoru, zbirka muzeja pa obenem tvori okvir za uprizorjeno kolektivno urjenje zaznavanja v obliki »slikovne uganke«. Svojo stvaritev poimenujeta »Golfing Around«.
V Gornjesavskem muzeju na Jesenicah bo italijanski umetnik Roberto Pači dalo ustvaril zvočno in svetlobno inštalacijo »L¥ ombra di Jesenice« (Jeseniška senca) in tako razširil mu-
zejsko zbirko. Multimedialno delo se ukvarja z zgodovino rudarstva in železarstva na osnovi tonskih in filmskih posnetkov iz muzejskega arhiva.
Rudarski muzej Cave del Predil bodo »urejali« Uwe Bressnik, Reinhard Blüm, Veronika Hauer in Oona Pey-rer-Heimstätt pod naslovom »Cavemen«. Zgodovinskim gradivom in dokumentom dodajajo eksponate, katerih razvoj je še v bodočnosti. Muzej postane tako kraj medsebojnega vplivanja preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Med »mrtve« razstavne kose rudarskega muzeja se naselijo organsko »živi« objekti - elementi irita-cije prav tako kot dela s samostojno umetniško izpovedjo. Že prvi del projekta »Schöne Öde / Lepa pušča / Bella brul-la« je navdušil udeležence, zato vas vabimo, da se množično udeležite naslednjega potovanja v nedeljo, 1. septembra!
SPORED:
12.30	odhod avtobusa izpred menze na univerzitetnem parkirišču
13.15	iz Šentjanža v Rožu, k & k center
13.15	izpred zahodnega kolodvora (Westbahnhof) v Beljaku
14.00	izpred Heimatmuseuma v Podkloštru / Amoldstein
16.00	rudarski muzej v Cave del Predil
19.00	v muzeju na Jesenicah, vernisaža
IGRALCI KOŠARKARSKEGA ŠOLSKEGA KLUBA
KOŠ Celovec [ 2	]
ime: Jurij Brezavšček številka: 8 velikost: 180 cm teža: 72 kg pozicija: bek dan rojstva: 24. 4. 1984 poklic/izobrazba: osnovna šola glasba: hip-hop, rep najljubša hrana: piščanec in riž srečal bi se: z NBA ekipo New Jersey Nets (J. Kidd, A. Williams) pomembno mi je: družina in zdravje želja za bodočnost: dokončati šolo, nadaljevati s košarko življenski moto: treba je ljubiti, ne se vojskovati
ime: Jasmin Trifunovič
številka: 9 velikost: 194 cm teža: 85 kg pozicija: bek dan rojstva: 22. 5. 1985 poklic/izobrazba: dijak interesi: računalnik glasba: rap, rnb najljubša hrana: burek, pita srečal bi se: z Meg Ryan pomembno mi je: košarka, zdravje, družina
želja za bodočnost: uspešno igrati košarko v Evroligi življenski moto: zasleduj svoj cilj
LINKI • www.members.magnet.at/ssz • www.web.teleweb.at/mladinskidom www.euroleag.com_________________________www.nba.com
NOGOMET
Napadalci so popolnoma odpovedali - 0:0
Q rötest SAK ni zalegel in I zato je moral že pretekli petek nastopiti proti močni ekipi iz Hartberga in iztržiti vsaj točko. Gostje iz Štajerske so dominirali v prvi polovici in si priigrali kar nekaj priložnosti, toda šibka točka je bila pri njih kot tudi pri domačinih napad, ki možnosti ni znal izkoristiti.
Že v prvem polčasu je trener Lojze Jagodič zamenjal Janija Pateja in Thomasa Weissenber-gerja, nadomestila sta ju Robert Zanki in Dominik Malej, ki sta nesla novega vetra v igro. V ofenzivi se je zelo trudil novinec Albin Kesselbacher, pomagali pa so tudi sredinski igralci. V drugem polčasu je bil SAK sicer
nevarnejši, toda igra je bila premalo domiselna za odločilne poteze pred nasprotnikovim golom. Napadalci so popustili pred zaključkom in tako se je srečanje v zadovoljstvo obeh ekip končalo neodločeno 0:0.
Primož Gliha se je poslovil
Reprezentančni igralec Primož Gliha, ki se ni znašel v ekipi, se je po dveh mesecih poslovil od SAK. Ločitev je bila po obojestranskem dogovoru.
Po točko v Wels
Prihodnji petek gostuje SAK v Welsu in cilj kluba je odnesti domov na Koroško vsaj točko. Po odhodu Glihe in poškodbe Janija Pateja bodo možnost za nastop dobili mladi igralci.
Ostali rezultati :
Spittal-Pliberk 0:1, Šentvid-Sturm Gradec amaterji 2:3, BW Linz-ASK/FCK 1:0
M. Š.
Dominik Malej (desno) je vnesel svež veter v igro
KOROŠKA LIGA
ATUS
je podlegel
1 / petem krogu prvenstva je V bil ATUS iz Borovelj na tujem proti Treibachu brez možnosti in izgubil kar z 0:2. Tudi novinec ASV je utrpel prvi poraz na domačih tleh proti vodeči ekipi iz Landskrona z 1:4. Borovljani so s šestimi točkami na 12. mestu.
PODLIGA VZHOD
Bilčovs poražen
Vodeča ekipa Liebenfels je brez težav ugnala ekipo trenerja Maierhoferja iz Bilčovsa s 3:1.
Specialist za remije pa je postalo moštvo in novinec v podligi Šmihel nad Pliberkom. V Grebinju se je tekma končala neodločeno z 2:2, pomemben gol pa je prispeval spet Walter Motschilnik. Za Šmihelčane je bil to že tretji remi zapored. Mogoče jim prihodnjo soboto proti DSG iz Borovelj uspe prva zmaga.
Ekipa DSG Borovlje je na domačih tleh proti Brežam do-
Globašan Gerald Wölbl (spredaj) je največkrat dobil dvoboj F: Štukelj
segla le neodločen rezultat 3:3 in je na lestvici na šestem mestu (8 točk), Bilčovs je 12. (4).
1. RAZRED D
Gol v zadnji minuti
Srečanje v Globasnici med tamkajšnjim moštvom in Vovbrami je bilo do konca tekme napeto in borbeno. Medtem ko domačini v prvi polovici niso znali izkoristiti lepe priložnosti, so gostje s protinapadi večkrat nevarno prodrli v kazenski prostor Globaša-nov. Na začetku druge polovice je zaradi prekrška v kazenskem prostoru prisojeno enajstmetrovko mladi in talentirani vratar Tomaž Greiner (Globasnica) s hi-
REBRCA
Teden športa in jezikov
Ta teden poteka v Komendi na Rebrci drugi teden športa in jezikov, ki ga prireja Slovenska športna zveza. Nad 60 otrok med 6. in 12. letom se letos udeležuje srečanja ob pomoči devetih športnih inštruktorjev in jezikovnih učiteljev. Več o tej prireditvi v naslednji številki SV.
ODBOJKA
Mira in Kerstin sta se razšli
Tekmovalni spored za odbo-I jko na mivki je za letos zaključen. Duo Mira Tram-pusch in Kerstin Pichler je letos prvič nastopil na številnih tekmovanjih in zabeležili sta kar nekaj vidnih in lepih uspehov. Nastop na grand slam turnirju v Celovcu pa seje po-
nesrečil, v treh tekmah trije porazi.
Še pred avstrijskim prvenstvom pretekli teden pa sta se obe simpatični športnici razšli. Kerstin hoče samo še igrati na mivki kot profesionalka, Mira pa je v pogovoru za SV povedala, da je njen cilj prvenstveno igrati v dvorani pri klubu ATSC Celovec (L zvezna liga). Na mivki pa bo drugo leto (če bo sploh) nastopila z drugo partnerico.	M. Š.
Dvojica Mira Trampusch (levo) in Kerstin Pichler na grand slamu v CelOVCU	Foto: Štukelj
TEKANJE
Polmaraton je bil velik izziv
KI aj večja športna in tekaška IV prireditev »Koroška teče« je bil velik hit in popoln uspeh. Okrog 3000 atletov in atletinj iz raznih evropskih držav se je minulo soboto podalo na start v Vrbi. Selektivna in zahtevna proga vdolž jezera je bila dolga 21,1 kilometra, cilj pa je bil v Celovcu na vzhodni obali Vrbskega jezera.
Skoraj vsi tekači in tekačice so trpeli zaradi neznosne poznopoletne vročine, nakate-ri pa so prekinili tekmovanje. Pri moških je zmagal Michael Buchleitner v času 1:06:20, pri ženskah pa Madžarka Ani-kö Kalovics v času 1:13:39.
Karoline Köfer je osvojila deseto mesto s časom 1:37:31.
Na startu so bili tudi urednik Jurij Perč, maratonci Tone Boschitz, Peter Stern, Ossi Wri-enz, Hannes Brezovnik in drugi. Tudi ti tekači so tekli pod pričakovanimi rezultati. Jurij Perč: »Proga je bila zelo zahtevna in naporna, težave pa mi je delala tudi huda vročina.«
Tudi Tone Boschitz ni dosegel tistega časa, ki si ga je pričakoval pred tekmovanjem. Vsi, ki so kljub naporom dosegli cilj, so bili veseli in srečni, da so dobili dvoboj proti samemu sebi.
Rezultati:
64. Ossi Wrienz (1:26:53), 66. Peter Štern (1:27:02), 165. Jurij Perč (1:33:31), 264. Tone Boschitz (1:37:28), 489. Hannes Brezovnik (1:44:11). M. Š.
Srečni v cilju: Jurij Perč, Hannes Brezovnik in Peter Stern (z leve) F: Štukelj
trim refleksom ubranil. Akcije so se menjaje in Globašani so imeli nekaj možnosti za zadetek. Šele v zadnji minuti je rutinirani igralec Marjan Sadjak po nepazljivosti obrambe poskrbel za zmagoviti gol.
Vodeča Železna Kapla (10 točk) je doma igrala neodločeno proti St. Leonhardu 1:1. Ži-tara vas je na tujem visoko odpravila Pokrče s 5:0, Sinča vas pa je slavila zmago proti Rikar-janom s 3:0. Globasnica je s sedmimi točkami na 9. mestu.
2. RAZRED D
Tesna zmaga Selanov DSG Sele je kar naprej v dobri
formi in je na tujem slavilo proti St. Margarethenu tesno zmago z 1:0. Z eno tekmo manj in devetimi točkami je na odličnem četrtem mestu. Žvabek je premagal Frantschach s 4:3, Tinje so ugnale Galicijo s 3:1, vodeča Dobrla vas (15 točk) pa je visoko premagala Grabštanj s 5:0. Djekše so doma podlegle Maria Rojach z 1:3 in so zadnje na lestvici brez točke. M. Š.
31. AVGUST, SELE:
ob 13. uri: Mladinski nogometni turnir treh dežel, ob 16. uri: Šmihel -DSG Borovlje, Šmihel
ŠAHOVSKI OREH Št. 213	Silvo Kovač
Olafsson-Unzicker (Lugano 1970)
Beli kmet je prodrl na sedmo vrsto in ob podpori belih figur omejuje delovanje črnega. Kako uveljaviti veliko pozicijsko prednost, razmišlja beli, ki je na potezi, saj je izhodiščno
polje belega kmeta na d8 črne barve ob belopoljnem lovcu.
Toda pozicija skriva lep motiv za kombinacijo, ki belemu omogoči pot do zmage.
Rešitev štev. 212
Kdo bi si mislil, da je vse tako enostavno, razmišlja beli in kar za kmeta, ki ovira njegove načrte, žrtvuje damo s potezo l.Dh4:+! Lh4: In sedaj sledi dirigiranje črnega kralja na polje h5 s potezo 2.Lg7+ Kh5. Tokrat odloči beli kmet s polja g2, ki je bolj gibljiv in s potezo 3.g4 matira črnega kralja na robu šahovnice!