Goriška knjižnica »Franceta Bevka«
ŠTUDIJSKI ODDELEK

29436

POČETKI NOVEGA MESTA

DR. MILKO KOS:

Izmed slovenskih pokrajin je bila Dolenjska pred
prihodom naših prednikov ena najbolje in najgosteje
naseljenih. V prvi vrsti velja to za tisti del Dolenjske,
ki se širi med Gorjanci, Krko in Savo. Arheološki zem¬
ljevid te pokrajine nam v starem veku kaže izredno
gosto mrežo selišč, potov in najdb. Preko nje vodi v
rimski dobi velika cesta Emona (Ljubljana) - Prae-
torium Latobicoruro ('Trebnje) - Neviodunum (Drnovo
pri Krškem) in dalje v Siscijo (Sisak), ki je nedvomno
služila ob koncu 6. in v 7. stoletju prihajajočim Sloven¬
cem kot dober kažipot za njihovo prodiranje proti
zahodu. Del Slovencev se je v njenem območju ustalil
in naselil širok pas ob obeh straneh velikega rimskega
pota, skoraj povsod navezujoč svoja bivališča na
območja selišč iz prazgodovinskega in rimskega časa.

Tako so mogli priti in so prišli naši predniki tudi
v okoliš današnjega Novega mesta. Vse kaže, da se je
ta dotok usmerjal od vzhodne in severne strani, ne
pa od južne. Kajti med novomeško kotlino in Belo
Krajino se je že v prcdslovenski dobi in v časih slo¬
venskega naseljevanja širil gozdni pas, ki je bil mnogo
širši in večji od današnjega in ki je v prvih stoletjih
bivanja v novi domovini ločil v selitvenem in poli¬
tičnem oziru naseljence ob Krki od onih v današnji
Beli Krajini. Bela Krajina od Kolpe pa do roba Gor¬
jancev in kočevskih gora, dežela preko gore (ultra
montem), kakor so se izražali v srednjem veku na
Kranjskem, je dobivala za časa slovenskega naselje¬
vanja dotoke svojega prebivalstva od prekokolpske
strani. V novomeškem okolišu pa se je prvotna slo¬
venska naselitev, sprva v ekstenzivni meri, razpro¬
strla do roba Gorjancev in velikih gozdov, ki na jugu
ločujejo novomeško kotlino od Bele Krajine. Skrajna
južna točka naselitve je tu Mehovo z bližnjo okolico. 1

Nekoliko močnejši tok, še izza prve dobe sloven¬
skega naseljevanja, se je usmeril ob Krki navzgor, v
smeri proti jugu pa tudi tukaj ni prodrl mnogo preko
velikega kolena Krke in okoliša današnjih Dolenjskih
Toplic. V smeri proti Suhi krajini je pa prirodni eks¬
panziji novomeškega naGoIitvanega toka zaprl pot
gorski in gozdnati rob, ki se med Sotesko in Prečno
spušča v dolino Krke. V živem in tesnem koloniza¬
cijskem kontaktu je novomeški okoliš zvezan s seve¬
rom, severovzhodom in severozahodom, od teh strani
ni dobival le svojih kolonizacijskih tokov, marveč tudi
oblike političnega oblikovanja v dobi, ki jo imenu¬
jemo srednji vek.

Kot marsikje drugod na slovenskih tleh je Slovenec
tudi v novomeškem okolišu naselil najprej zemljo, ki
jo je pred njim pridobil kulturi prebivalec rimske in
predrimske dobe, vabečo ga k obdelavi, ki je bila lažja
kot tam, kjer jc bila potreba gozdove šele krčiti. Temu
je lahko slediti, če primerjamo staroveški arheološki
zemljevid novomeškega okoliša s selišči, ki jih moramo
glede nastanka slaviti v najstarejše slovenske čase.
Skoraj povsod v bližini prometnih potov, najdišč, gro¬

1  Moja Zgodovina Slovencev od naselitve do reforma¬

cije, 34, in Glasni!: Muzejskega društva, 18 (1937), 48.

bišč in gradišč predslovenskih časov naletimo na slo¬
venska selišča, ki po svojih imenih, zemljiški razde¬
litvi, oblikah vasi in še drugem pričajo, da jih je šteti
med kraje sorazmerno starejše slovenske naselitve.

Krajevno ime  je navadno najstarejši vir za zgodo¬
vino vsakega od človeka naseljenega kraja. Kot dru¬
god tako tudi v novomeškem okraju. Mimo krajev,
ki s svojim imenom govore o utrdbah ali ostankih
predslovenskih in prvih slovenskih časov (na primer
Gradec, Groblje), je šteti k starejšim slovenskim kra¬
jevnim imenom tudi v novomeškem okraju taka, ki
nakazujejo obliko ali kakovost tal, na primer Grič,
Kamnje, Kal, Mokro polje. Dalje spadajo med kra¬
jevna imena starejših plasti taka, ki so v zvezi z
drevjem in rastlinstvom (na primer Brezje, Cerovec,
Češnjice, Gaberje, Hmeljnik, Hrastje, Orehek). Stara
so tudi nekatera, toda ne vsa krajevna imena po svet¬
nikih (Šentjurje, Šmihel) in na splošno imena krajev
po vodah (Kamnica, Sušica, Težka voda, Toplica)
oziroma po položaju in prehodu preko voda (Brod,
Struga).

Ni in ne more biti moj namen, podati v tej raz¬
pravi historično kolonizatorično analizo krajevnih
imen novomeškega okraja, ugotoviti mi je le končne
izsledke takega raziskavanja, kolikor so potrebni za
razumevanje naselitve prostora, v katerem je nastalo
in leži, je živelo in živi tudi današnje Novo mesto. Ti
nam kažejo, da je bil novomeški okraj naseljen že v
starejši slovenski dobi vsaj v ekstenzivni meri v okviru
meja, ki sem jih zgoraj že nakazal: to je do podnožja
Gorjancev, do roba velikih gozdov na jugu in zahodu,
dočim sc proti severu, severozahodu in severovzhodu
družijo imena starejšega slovenskega tipa v konti¬
nuiteti z enako tvorjenimi imeni v smeri proti Mirni
peči in Trebnjem oziroma proti Beli cerkvi in Šent¬
jerneju.

Le na eno vrsto krajevnih imen v novomeškem
okraju bi hotel posebej opozoriti, prvič zato, ker so
zanj posebno značilna in številna, a drugič, ker segajo
po svojem nastanku že v dobo, ko nam postaja tudi
politična zgodovina našega okraja jasnejša. Mislim
na imena, tvorjena z besedo »vas«, na primer tipa
Gotna vas in podobna. Krajevna imena, tvorjena z
»vas«, spadajo v dobo kolonizacije, ki jc prehajala že
od ekstenzivnosti v intenzivno naseljevanje dotlej ne¬
naseljenih predelov novomeškega okraja, kolikor mo¬
remo presoditi, poglavitno nekako v stoletja 11. do
13. Vendar je točen nastanek kraja in krajevnega
imena te vrste navadno težko določiti. 2

2  V kostanjevfškem urbarju iz ok. 1332—50 (f 10' v
Univ. biblioteki v Ljubljani) je naštet neki Chrentzlinz-
dorf. 1351 se omenja Sand Goergen (to je vas Šentjurje
pri Mirni peči) z lego pri nekem Chraenczleinsdorf (li¬
stina v kapiteljskem arhivu v Novem mestu). Pred 13. av¬
gustom 1250 je pa neki Otto Crenczel dal Stični dve kme¬
tiji pri Hmeljniku (Schumi, Urkundcnbuch, II, 135). Po
tem Crenczelu ima vas Clir. mogoče ime in je nemara
Hmeljčič, Šentjurju sosedina vas, ki se s tem imenom v
srednjeveških virih sicer ne imenuje.

15

Po času svojega nastajanja in načinu tvorbe mo¬
remo imena z »vas« vzporediti s krajevnimi imeni
nemškega naselbinskega ozemlja, tvorjenimi s pridev¬
kom »dorf«. Slovencem, kot kaže, tvorba krajevnih
imen z »vas« ni bila v oni meri domača kot Nemcem.
Preiskava številnih krajevnih imen te vrste v novo¬
meškem okraju kaže, da mnogoteri kraji, danes po¬
imenovani s pridevkom »vas«, tega v starejših dobah
vobče niso imeli. Druga krajevna imena te vrste zopet
kažejo, da jim je šele tuja pisarna dala obliko, tvor-
jeno z »vas« oziroma ponemčenim »dorf«, dočim stare
slovenske domače oblijte pridevka »vas« oziroma
»dorf« ne poznajo. 3

Kljub temu nam pa preostane še velika skupina
takih imen, ki so tako v svojih slovenskih kot nem¬
ških oblikah tvor j ena z »vas« in se taka že v starejših
znanih zapisih tudi pojavljajo. Mimo imen te vrste,
sestavljenih z osebnim imenom slovenskega ali kr¬
ščanskega izvora (na primer Jurka vas, Jurna vas,
Ivanja vas) imamo tudi skupino takih, ki v njih tiči
germansko osebno ime. Nikakor pa ne smemo iz tega
nujno sklepati, da je bila tista vas mogoče od Nem¬
cev naseljena ali da je bil ta, po katerem se vas ime¬
nuje, Nemec. Po politični zavladi Nemcev se je da¬
janje nemških osebnih imen tudi med Slovenci silno
razširilo, čeprav je oni, ki ga je nosil, bil in ostal Slo¬
venec. če se torej Gotna vas tako imenuje prejltone
po nekem Guotu ali Guoti, če ima Irča vas ime po
nekem Gcroltu, Regcrja vas po nekem Rudigerju, Ru¬
manja vas po nekem Rudmanu — to še od daleč ne
pomenja, da so bile to mogoče nemške naselbine, pač
pa, da so mogle nastati oziroma da so dobile to svoje
ime šele takrat, ko je s tujimi dinastičnimi rodbinami
in vplivom prišlo tudi pri nas v navado ali, dejali bi
lahko, modo, imenovati sebe in druge s takimi imeni
tujega izvora. 4

Če na splošno premotrimo množino in oblike krajev¬
nih imen novomeškega okraja, kolikor moremo njim
in krajem, z njimi poimenovanim, glede nastanka pri¬
soditi relativno večjo starost, moramo reči, da je bil
ta predel slovenske zemlje že v 12. in 13. stoletju po¬
sejan z vasmi i.n zaselki, ki se glede števila niso mnogo
razlikovali ©d današnjega številčnega stanja. In ven¬
dar ni sredi tega sorazmerno gosto naseljenega in ob¬
ljudenega sveta že takrat nastala tržna ali mestna na¬
selbina, ki bi v tem predelu opravljala gospodarske
in obrambne funkcije, kar bi z ozirom na podobne
razmere marsikje drugod mogli pričakovati. Vpogled
v politično zgodovino našega okraja do omenjene in
v omenjeni dobi nam bo, tako menim, mogel to do
neke mere razložiti.

3  Primeri: Goriška vas pri Mirni peči 1382: ezu den
Puheln (listina v kapiteljskem arhivu v Novem mestu);
Mačkovec 1490: Kaczendorff (listina prav tam); Kamnje
pri Hmeljniku 1420 : Staindorff (Mitt. des Musealvercins
f. Krain, XX, 186); Grčevje 1477 :• Gertzendorff, škrjance
1477 : Lerchendorff, Loška vas 1477 : Sand Martin in der
A\v (deželnoknežji urbar za Kranjsko iz 1477 v drž. ar¬
hivu na Dunaju, f. 38, 38', 39, 51, rokopis BI. 518).

4  Navajam prvo po času meni znano navedbo v virih:
Gottendorff 1436 (celjske fevdne knjige, kod. BI. 313 v
drž. arhivu na Dunaju, f. 20.' in f. 85'); Geresdorff 1477
(urbar kot pri op. 3); Riidigersdorf 1389 (listina v ka¬
pitelj. arhivu v Novem mestu); Pudipansdarff! 1424 (li¬
stina prav tam).

Kraji in krajevna imena, tvorjena z besedo »vas«,
o katerih sem razpravljal, segajo po svojem nastanku
v glavnem še v dobo, ko se nam za zgodovino novo¬
meškega okraja odpirajo tudi že drugi viri kot zgolj
krajevnoimenski. Segajo v čase, iko moremo v našem
okolišu že ločiti obrise tistih političnih tvorb in delo¬
vanje sil, ki .so postale kasneje v veliki meri odločilne
za nastanek nove meščanske naselbine ob Krki.

Ta naselbina je nastala ob in v bližini notranjih in
zunanjih meja države, .ki ji je novomeški okraj
hkrati z veliko večino slovenske zemlje v visokem in
poznem srednjem veku pripadal. Okoliš Novega me¬
sta je v tem času do 12. stoletja državno obmejno
ozemlje. Vse do 12. stoletja je potekala vzhodna meja
Kranjske in z njo državna meja proti Hrvatski ob
spodnji Krki približno do Kronovega in od tod proti
jugovzhodu na najvišje vrhove Gorjancev, od teh zo¬
pet v gozdovih, ki dele Belo Krajino od novomeškega
okoliša. 5 *  Za ;potck nekdanje in stare kranjsko-hrvat-
ske meje v novomeškem odseku je značilna starejša
označba današnje Stare vasi (imenovane tudi Gorenja
Stara vas) jugozahodno od Šentjerneja: Kranjska
Stara vas in današnje Dolenje vasi, vzhodno od Šent¬
jerneja: Hrovaška Stara vas. Nekdanja politična dr¬
žavna meja med Kranjsko in Ilrvatsko je torej pustila
sled v Hrovaški in Kranjski Stari vasi, od katerih je
ena spadala politično pod Hrvatsko, druga pa pod
Kranjsko. 0  Označbo »krajina« je najti, kot drugod ob
mejah starih krajin, tudi v novomeškem okolišu, ki
je ležal ob politični meji nekdanje krajine Kranjske.
Kronovega ob reki Krki sicer ni spravljati v zvezo s
krajino, gotovo je pa s tem nazivom v zvezi neki
Chreyndorf iz 1389 v fari Beli cerkvi in neki Krain-
pach iz 1436 v šentjernejski fari. 7  O zaselku Dreniku
pri Velikih Brusnicah je pa v srednjeveških virih po¬
vedano, da leži v Krajini. 8

Ta v državnem oziru obmejni svet proti Hrvatski
je tej na škodo začel v 12. stoletju .premikati svoje
politične meje proti vzhodu. Ob spodnji Krki se je
ta akcija vojaškega, političnega in cerkvenega osva¬
janja vršila pod vodstvom rodu Spanhcimov, ki so si
kot v teh predelih bogati zemljiški gospodje ustvarili
v Kostanjevici svoje upravno središče in imajo od
1234 v bližnji cisterci svojo pobožno ustanovo. Span-
hcimi so premaknili politične meje Kranjske na ško¬
do Hrvatske od spodnje Krke na črto onstran Gor¬
jancev, ki poteka, obsegajoča žumiberk, od spodnje
Bregane do severovzhodno Metlike. 9

V novomeškem okraju ima podobno vlogo rod go¬
spodov Višnjegorslcih.  Ti se prvotno niso tako imeno¬
vali. člani tega rodu imajo skraja svoj glavni sedež

5  Hauptmann, Entstehung und Entwicklung Krains, v
Erlauterungen zum historischen Atlas der osterr. Alpen-
lander, 1/4, 351).

8  Moja izvajanja v Glasniku Muzej, društva, X/1929, 31.

7  Za Kronovo = Krainau : Hauptmann, Erlauterungen,
369; drugače Kelemina v Glasniku Muzej, društva, 18/1937,
139. — Chreyndorf, listina 1389 v kapitelj, arhivu v No¬
vem mestu; Kreyndorff 1459 febr. 12 (listina v muzej,
arhivu v Ljubljani); Krainpach ... in sannd Bartholome
pharr 1436 (celjske fevdne knjige, fol 79, kot pri op. 4),
mogoče Čadreški potok, ki teče skozi Kranjsko Staro vas?

8  In der Krain bei Dremnig 1436 (celjske fevdne knjige,
fol. 120, kot zgoraj pri op. 4).

8  Hauptmann, Erlauterungen, 406.

16

Novomeški okraj v srednjem veku.

_del rimske ceste Emona-Siscia

. meja proti Hrvatski do 12. stoletja

- meja proti Hrvatski od 12. stoletja

današnja meja med Slovenijo in Hrvatsko
gradovi in plemiški dvorci v srednjem veku
farne vasi v srednjem veku
nekatere vasi
samostani

v strnjenem obsegu nenaseljeno ozemlje starejše slovenske dobe

na gradu Puchs v  dolini zgornje Mure. V prvi polo¬
vici 12. stoletja sc je pa ena veja tega rodu naselila
na svoja kranjska posestva in se začela imenovati po
Višnji gori. Na Dolenjskem je segala raztresena po¬
sest Višnjegorskih od zgornje Krke, Višnje gore in
Litije do podnožja Gorjancev. Višnjegorski ministe-
riali in vitezi se imenujejo po Mehovem, Hmeljniku,
Hohcnavu, Breitenavu (pri Spodnji Straži), Prečni,
Zalogu, Otočcu, Prežeku, Mokrem polju (zahodno od
Šentjerneja), Kronovem, čretežu (Reutenberg) in še
drugih krajih. 10  Prežek ali Prisekke (in podobno) se
imenuje tako kot Pris-ekke, to je Prisovo brdo, po
pridevku Pris, kot so ga imeli in se imenovali v

10  Hohenau pri Prežeku (Hauptmann o višnjegorskih
ministerialih in kraju Hohenau: Erlauterungen, 396, 397).
— Ok. 1180 višnjegorski ministeriali v: Priseche (Pre-
žejk), Hoheno|we, Prekam (Prečna), Praneovege (Brei-
tenau) in Saloch (Zalog), Gradivo za zgod. Slovencev, IV,
637. — 1254 se omenjajo med tistimi, ki so bili »de fa-
milia et domo quondam nobilis comitis Albrehti de
Weihselberch et nobilis viri dieti Preis« in ki so tedaj
prešli na freisinškega škofa, gospodje iz Čreteža, Otočca,
Mokrega polja, Prežeka, Otoka (Gutenwerde), ter dalje
»parentela illa que sumpsit originem de genere illorum
qui dicuntur Chauzer« in- »parentela que est de genere
illorum de Preutenowe« (Fontes rer. Austr., II. Abt.,
zv. 31, str. 170, 171). — Hohenaw 1306 in 1307 freisinški
(Fontes rer. Austr., II. Abt., zvez. 35, str. 24, 39).

12. in v začetku 13. stoletja nekateri člani višnje-
gorskega rodu, ki so imeli posest tudi po Dolenj¬
skem. 11

Zaslugo intenzivnejše kolonizacije v okolišu gradu
Mehovega, ki je višnjegorski, gre pripisovati temu
rodu. Tamošnja Koroška vas- ima, po mojem, ime po
naseljencih, došlih iz stare domovine rodu Puchs-
Višnja gora, štajerske ob zgornji Muri, ki so jo še
do 15. stoletja šteli v političnem oziru h Koroški. 1 *
Gospodje iz Kronovega, vitezi Puchs - Višnjegorski,
imajo v začetku 13. stoletja posest tako ob dolenjski
Krki kot ob zgornještajerski Muri. 13  Do 12. stoletja
moramo torej do neke mere računati z dotokom vi-
teštva, mogoče v manjšem obsegu tudi podeželskega
prebivalstva, z Zgornje štajerske, ki je bila takrat
deloma še slovenska, na zemljo Višnjegorskih ob
Krki in pod Gorjanci.

Višnjegorskim gre glavna zasluga, da so sev 12. sto¬
letju pomaknile politične in za temi tudi cerkvene meje

11  Posest: Gradivo, IV, 130, 211, 312. — (Albertus de)
Priseche prvič okoli 1180 v neki listini Henrika Prisa_,
pač tega ministerial (Gradivo, IV, 637). — Prim., tudi
Hauptmann v Radu jugoslav. akademije, knjiga 250,
str 238 in 239.

12  Glasnik Muzej, društva, 1937, 46, 47.

13  Gradivo, V, 177, 291, 379.

17

Kranjske preko Gorjancev v današnjo Belo Krajino.
Novomčški okraj je Višnjegors.um izhodna dežela za
njihovo ekspanzijo preko Gorjancev v Belo Krajino.
Obmejno Mehovo je ena glavnih njihovih utrjenih
postojank, grad, ki mu je v 12. in 13. stoletju na¬
menjena vloga tako obmejne obrambne točke kot
tudi izhodišča za prekogorjansko ofenzivo. 14

Spanheimi, ki jim je v 12. in 13. stoletju šla vloga
osvajalcev, usmerjenih preko severnih Gorjancev, po¬
dobno kot Višnjegorskim ob istem času preko južnih,
so si ustvarili v Kostanjevici ob Krki svoje tržišče in
meščansko naselbino', škof iz bavarskega Freisinga,
severni zemljiški sosed Višnjegorskih okoli Bele cer¬
kve, šmarjete in Škocjana, je tudi imel na svojem
ozemlju svoj trg, na »Otoku« ob Krki severno od
Šentjerneja, ki ga srednjeveški viri imenujejo Guten-
vverd ali podobno. 15

Višnjegorski takega trga ali meščanske naselbine
v sebi pripadajočem odseku zemlje ob Krki niso
imeti, pa ga tudi niso ustanovili. Kakor da jim zagon
njihove ofenzive preko Gorjancev ni dajal časa ali
prilike za kaj takega in so nemara raje mislili na
tržpa in meščanska središča onstran Gorjancev, v po¬
litično na novo osvojeni zemlji. V času sicer že, ko
Višnjegorskih ni bilo več, sc imenuje Črnomelj kot
h gradu Mehovo pripadajoči trg, prvič 1277, kraj,
kjer je bila po izvršeni politični priključitvi h Kranj¬
ski ustanovljena pol stoletja poprej matična fara za
Belo Krajino. Mlajšega nastanka od Črnomlja je Novi
trg, takrat tako imenovan v nasprotju k starejšemu
Črnomlju, danes Metlika imenovana meščanska nasel¬
bina (prvič 1300). 18

Mimo teh Spanheimov, Višnjegorskih, škofov iz
Freisinga ter drugih in od njih odvisne zemlje, nase¬
ljene s podrejenimi plemiči, vitezi, hlapci in podlož¬
nimi kmeti, jc po svojem obsegu bila sorazmerno ne-
velika zemlja svobodnih, pa bodisi da so ti bili ple¬
miškega ali kmečkega stanu. Vendar ni manjkalo
tudi okoli Novega mesta naslednikov starosloven¬
skega privilegiranega stanu, kosozov ali kasazov ime¬
novanih. Najdemo jih še globoko v srednji vek v Go¬
riški vasi pri Mirni peči, dalje tik današnjega mesta,
potem v Dolenjem Krenovem ob Krki ter v vaseh
Orehovici, Vrhpolju in Hrastju pod Prežekom ob
vznožju Gorjancev. 17

Tako je bil torej novomeški okraj vse do 12. sto¬
letja državnoobmejno ozemlje, a tudi še v sledečih
stoletjih mu gre pomembna vloga pri razširitvi dr¬
žavnih meja ipreko Gorjancev v Belo Krajino. Poleg
svetnih meja je pa omeniti še cerkvene. Krka pri No¬
vem mestu je bila meja med mirnopeško in šmihelsko
prafaro, Krka od šentpetra navzdol pa med šentjer-

14  Gradivo, IV, 921;. V, 775. — Hauptmann, Erlaute-
rungen, 396, 406.

15  F. Zvvitter, Starejša kranjska mesta in meščanstvo, 10.

16  Schumi, Archiv fur Heimatkunde, I; 239; II, 245;
Gradivo, V, 486.

17  V štirih listinah kapiteljskega arhiva v Novem mestu
(1423, 1428) meja pri Novem mestu »von dem kases vnezt
auf Bodyn«, »a kases usque ad Wodyn«. — »Edlingtumh
zu Krast« (celjske fevdne knjige 1436, fol. 31, kot zgoraj
v 0 ,p. 4 ). — ivlitteilungen des Musealvereins fiir Krain,
14 (1901), 58, 60, 70. — Hauptmann v Zborniku kralja
Tomislava (Zagreb 1925), 301, 302.

nejsko in bcloccrkevško. Vendar kak trg ali mesto
ob in v bližini teh meja, notranjih in zunanjih, vse
do druge polovice 14. stoletja ni nastal, šele takrat
so v novomeškem prostoru potekajoče meje in inte¬
resi mejašev postali pomemben in sooaločujoč faktor
pri nastanku nove meščanske naselbine ob Krki.

V drugi polovici 13. stoletja je postal glavni dedič
zemljiških gospodov v novomeškem okolišu, potem
ko so v.si omenjeni Višnjegorski, Spanheimi in drugi
po vrsti izumrli, rod grofov iz Gorice.  Ta je takrat
že razpadal v dve glavni veji, v ono ožjih goriških
grofov, ki so bili deželni gospodje v Gorici in delu
Istre ter Krasa, ter v vejo grofov goriško-tirolskih, ki
je od 1279 imela od nemških kraljev v zastavo Kranj¬
sko s Slovensko krajino; nje člani so tedaj tudi voj¬
vode koroški. V novomeškem okolišu prevladuje po¬
sest prvo imenovane veje, torej ožje goriške. Gospo¬
stva šumberk, Žužemberk, Soteska, Hmeljnik in Me¬
hovo so v drugi polovici 13. in v prvi polovici 14. sto¬
letja goriška. 18

Največji protivniki politične oblasti in zemljiškega
gospostva Goriških obeh vej so 'bili Habsburžani.  Do
leta 1335. bi mogli tekmujočo oblast obeh mogočnih
rodov označiti z ozirom na slovensko zemljo še kot
neke vrste habsburško-goriško ravnovesje. Ko pa je
tega leta izumrla tirolsko-goriška veja Goriških v mo¬
škem rodu, so nasledili Habsburžani nje politično
gospostvo na Kranjskem, kmalu pa tudi naskočili
dolenjsko zemljiško posest še preživele goriške veje.
Poizkus iz leta 1338., polastiti se je že tedaj, se sicer
ni posrečil, toda zaradi tega Habsburžani svojega pri¬
zadevanja in naporov niso opustili. 10  Včlenili so jih
v stremljenja, ki so značilna za habsburško politiko
na slovenskih tleh v 14. stoletju: doseči preko naših
tal dostop do morja. Člen v verigi te politike jc usta¬
novitev Novega mesta leta 1365. po enem najvnetejših
zastopnikov omenjene habsburške politike v 14. sto-'
letju, vojvodu Rudolfu IV.

Z  vključitvijo Kranjske 1335. leta so se Habsbur¬
žani ob kraških prehodih na razdaljo 40 do 50 km
zračne črte približali morju. Vse njihovo prizadeva¬
nje v sledečih desetletjih gre za tem, kako prodreti
kraško pregrado, ki jim je še zapirala pot do Trža¬
škega zaliva in Kvarnera. V dosego tega namena, za
politično osvojitev, obvladanje prometnih potov in
gospodarsko penetracijo ob njih, je bilo potrebno
uravnati primerno politiko proti gospodom, ki so
takrat na jugu Kranjske in na Krasu imeli še odlo¬
čujočo besedo. Med njimi je bil tudi goriški grof.

Pregrado, ki je Habsburžanom na jugu Kranjske
in na Krasu še zapirala pot do morja, začno ti sredi
14. stoletja rušiti z veliko doslednostjo. Postojanka
za postojanko pripade Habsburžanom. S posebnim
uspehom je to politiko vodil vojvoda Rudolf IV.
(1358—1365). Na kraških prehodih je pridobival Ru¬
dolf z veliko doslednostjo postojanke in pristaše. Tur¬
jaški se mu predajo in sprejmejo od Rudolfa oglej¬
ski fevd Nadlišek ob starem potu, ki je vodil iz ljub¬
ljanske kotline na Kras. Ob njem pride nekako ob
istem času pod Habsburžane tudi Postojna. Od oglej-

18  Hauptmann, Erlauterungen, 439.

19  Johannis abbatis Victoriensis Liber certarum histo-
riarum, ed Schneider, II, 181, 204. — Rubeis, Monumenta
eccl. Aquilejensis, stolpec 871.

18

skega patriarha je v koprivniškem miru leta 1362.
dobil Rudolf vse fevde patriarhata na štajerskem, Ko¬
roškem, Kranjskem, v Slovenski krajini in na Krasu.
Z istrsko vejo goriiških grofov je pa sklenil Rudolf
leta 1364. dedno pogodbo, ki je Habsburžanom obe¬
tala nasledstvo v goriški Istri, v Slovenski krajini in
v Metliki, do česar je deset let zatem (1374) tudi
prišlo. 20

Deželnoknežjo oblast nad Kranjsko, posest, pridob¬
ljeno s smotrno politiko prodiranja na morje, in pri¬
čakovano dedovanje obsežne goriške posesti na Do¬
lenjskem in v Beli Krajini je morala habsburška
oblast tudi vojaško in gospodarsko osvojiti in svo¬
jemu gospostvu zagotoviti. V tem vidim glavni pomen
ustanovitve nove meščanske naselbine ob Krki leta
1365. Razen tega je ta nastala na meji tedanjih dveh
glavnih zemljiškoposestnih kompleksov Dolenjske,
habsburškega in goriškega. Bila je Habsburžanu sred¬
stvo vojaške in gospodarske penetracije na enem
izmed potov, ki vodijo iz zaledja k toliko zaželenemu
morju, in postavljena pred še  goriška Mehovo in
Hmeljnik, torej na rob zemlje grofa goriškega, ki pa
bo že čez kratko desetletje habsburška.

Ali pa ni 'bilo druge meščanske naselbine v tem
delu Dolenjske, ki bi bila v stanu opravljati naloge,
namenjene Novemu mestu? Freisinški trg Otok ali
Gutemverde ob Krki je v razpadanju. Nekdaj špan-
heimska Kostanjevica ni nikdar opravljala oziroma
mogla opravljati tistih nalog, ki so ji jih njeni usta¬
novitelji namenili. Potrebno je bilo torej novo gospo¬
darsko središče in utrjeno vojaško oporišče višje
zgoraj ob Krki, ki naj bi kot konkurenčna habsburška
postojanka pritegnila nase tudi promet iz že obsto¬
ječih goričkih trgov v »Metliki«: Novega trga (danes
mesto Metlika) in Črnomlja, obvladala pota od tam
in tako pripravljala politično pripadnost še  goriškega
dela Dolenjske in Bele Krajine Habsburžanom.

S tem smo se približali v literaturi že obravnava¬
nemu vprašanju, kaj je bilo prej na mestu današnjega
Novega mesta, ali je to nova meščanska naselbina,
nastala, kot pravi pravnozgodovinsko izražanje, »na
zeleni trati« ali »iz divjega korena«, ali pa navezuje
ta na- kako že od prej tamkaj obstoječe tržišče ali
selišče.

Vse 'kaže, da je verjeti poročilu stiškega kronista
Pavla Puclja, ki pravi v svoji kroniki iz leta 1719.,
da je leta 1365. prejel stiški opat od avstrijskega
vojvode Rudolfa IV. nekaj posestev v zamenjavo »za
kraj Gradec  ali vas, kjer je sedaj Novo mesto«. 21
Stiška posest na mestu in v bližnjem okolišu današ¬
njega Novega mesta se da v virih tudi sicer dokazati; 22

20  Wl. Levec v Mitteilungen des Instituts fiir osterr.
Geschichtsforschung, 19 (1898), 261; M. Wutte, prav tam,
38 (1918), 292 dalje; Hauptmann, Erlauterungen, 436 do
437, 439.

21  Puzel, Idiographia ... monasterii Sitticensis (roko¬
pis v arhivu Narod, muzeja v Ljubljani).

22  Stiška posest pri Soteski ob Krki, v Meniški vasi (ki
ima po stiskih menihih ime), Dolenjskih Toplicah, Ma¬
lenški in Ivanji vasi pri Mirni peči (Kos v Glasniku Muzej,
društva, 1937, 44, 45, 48, 50). — Stiška posest v Ždinji
vasi 1252 (Schumi, Urkundenbuch, II, 157), Kamnici
okoli 1400 (Mittheilungen des Musealver. f. Krain, II, 21)
in 1352 v nekem Muenrchhof (Glasnik Muzej, društva,
1937, 139). — Stisko posest v Ločni (1277), Bršljinu
(1330 -32) in Kamnici (1349) omenja po Puclju Hitzin-
ger (Mitheilungen des Histor. Vereins f. Krain, 1859, 4).

Vojvoda Rudolf si je za ustanovitev nove meščanske
naselbine priskrbel torej zemljo od cerkvenega go¬
spoda, kar je bilo nemara laže, nego dobiti jo od ka¬
kega svetnega zemljiškega gospodarja.

Novo mesto torej ni nastalo na ozemlju, ki bi bilo
dotlej nenaseljeno, po drugi strani pa tudi ne, kot
mnogo naših mesit, na mestu ali v neposredni bližini
kraja, kjer se je že prej trgovalo in kjer se je naha¬
jalo kako tržišče. Novo mesto je ustanovljeno takoj
kot mesto, brez predhodnega trga kakršne koli vrste,
o katerem bi vedeli, a to na kraju tamkaj že prej
obstoječe vasi z značilnim imenom Gradec.

To ime novomeškega predhodnika, Gradca, je
vredno pozornosti. Takih mest, ki so nastala na mestu
ali v bližini nekega gradca in celo prevzela ime Gra¬
dec, pod čimer je razumeti utrjen prostor zgodnje
slovenske dobe, in včasih po njem imenovano tamkaj
nastalo naselbino, poznamo več. Naj omenim Slovenj
Gradec, ki je nastal pod staroslovenskim gradcem in
v bližini starega tržišča pod goro sv. Pankracija;
omenim naj dalje zagrebški Grič, kar je nastalo iz
Gradec, današnji zagrebški Gornji grad, omenim naj
glavno mesto Štajerske ali Nemški Gradec, ki ima
tudi ime po nekdanji slovanski utrjeni postojanki na
današnjem grajiskem griču. Taki staroslovenski gradci
so pa glede svojega položaja in nastanka navezani
zopet prav pogostokrat na že starejša gradišča. Tudi
za nastanek slovenskega srednjeveškega mesta na
mestu ali tik gradišča oziroma po teh imenovanih
vaseh imamo primere. Brežice so nastale ob vasi z
imenom Gradišče, ki pa sc je z današnjim mestom
povsem spojila; Ljubljana je nastala ob gradišču iz
rimskih časov; kar ob dveh gradiščih pa gorenjska
Radovljica. 23

že ime Gradec govori za nekaj utrjenega. Zavarovan
položaj na polotoku, ki ga od treh strani obdaja voda,
je bil za tak staroslovenski gradeč kot ustvarjen.
Upravičena je domneva, da ga je iskati na višinah
današnjega Kapiteljskega hriba. Jedro nove meščan¬
ske  naselbine je pa nastalo prav za prav ob  tem
gradcu na vrhu, nekoliko vstran od njega; seveda je
pa meščanska naselbina stari Gradec vključila v svoj
obseg im ga v taki meri prerastla, da mu je celo zatrla
ime. Podobno je Slovenj Gradec nastal ob  gradcu,
toda tako daleč stran od njega, da se z njim spojiti
ni mogel. Z Novim mestom bi najraje primerjal sred¬
njeveške Brežice, kjer je mesto vključilo vas Gradišče,
ob kateri je nastalo, v svoj obseg v taki meri, da je,
kot pri novomeškem gradcu starejše vaško ime po¬
vsem izginilo iz spomina. Podoben geografski položaj
kot Novo mesto ima belokranjski Gradec; kot Novo
mesto v zavoj Krke tako je belokranjski kraj, ki pa
mu je staro značilno ime ostalo, položen v zavoj
Lahinje.

Novo mesto ni torej, kar se obrambne funkcije tiče,
brez tradicije. Ta je celo kaj stara, saj kaže ime gra¬
deč, da sega že v zgodnjo slovensko dobo. Prekinjena

23  Slovenj Gradec: H. Pirchegger, Geschichte der Steier-
mark, I, 45, 381. — Zagrebški Grič: med drugimi ima
zbrane podatke VI. Mažuranič, Prinosi za hrv. pravno-
povj. rječnik, 345. — Nemški Gradec: F. Popelka, Ge¬
schichte der Stadt Graz, I. — Brežice: M. Kos, Srednje¬
veški urbarji za Slovenijo, I, 26. — Radovljica: rokopisna
razprava H. Uršiča o začetkih in razvoju mesta.

19

za s-toletja, je ta obrambna funkcija oživela zopet ob
ustanovitvi mesta, ki so ga začeli imenovati »novo«.

Poleg 'kolonizatoričnih, političnih in obrambnih so
pa 'bili še gospodarski in prometni razlogi mero¬
dajni za nastanek nove meščanske naselbine ob Kriki.
Mimo podolžnega pota ob reki, ki je pustil svojo sled
v zgodovini kolonizacije, je poudariti še transverzalno
smer, ki Krko križa. Kaže, da je taka pot vodila
preko Krke v novomeškem prostoru že pred ustano¬
vitvijo Novega mesta, vendar ne točno na prostoru
današnjega mesta, marveč nekoliko nad njim, pri
Brodu, kjer je prehod preko reke družil pota iz obeh
prafara, razmejenih po Krki, mirnopeške in šinihel-
ske. Vasica in prehod Brod nad Novim mestom se
kmalu po ustanovitvi mesta imenujeta v virih tudi
Stari brod, pač v razliko k »Novemu forodu«, ki je po
ustanovitvi nove meščanske naselbine in zavoljo od
ustanovitelja določenih prisilnih cestnih smeri nujno
moral nastati tik ob Novem mestu. 24  Novo mesto je
torej prevzelo z majhno premaknitvijo tudi križišče
potov, 'ki naj bi po namerah njegovega ustanovitelja
usmerjala odslej promet in trgovce iz Hrvatske preko
mesta ob Krki notri v Kranjsko in do morju in kaj¬
pak tudi v nasprotni smeri.

24  An dem Altenfurt in Honigstainer pharr bei Grublach,
143G, 1444 (celjske fevdne knjige, fol. G5', 112, kot pri
op. 4). Kasneje le Furt ali Vrfart.

Tako je torej Novo mesto novo  le do neke mere.
Novo ni po načinu, kako se je naslonilo na neko
prejšnjo vas z značilnim imenom Gradec; meščanske
naselbine s tako tradicijo poznamo tudi drugod. Pač
pa je Novo mesto novo, se po tem razlikuje od mnogih
slovenskih mest in se je kot tako tudi vtisnilo v spo¬
min sočasoikom njegove ustanovitve, da nimamo pri
njem dokazanega tržišča pred nastankom mesta sa¬
mega, da se to mesto pojavi naenkrat kot s tržnimi,
stanovskimi, sodnimi in drugimi pravicami po usta¬
novnem pismu obdarjen kraj, v katerega je, kot
kaže, zaukazal razvoju mest in meščanstva naklonjeni
ustanovitelj po svoji vladarski volji zbirati in nase¬
ljevati prebivalstvo, kraj, ki ga je s trdno obmejenim
pomeri jem ločil izpod oblasti deželskega sodnika in
podredil mestnemu sodniku. 25  Od kod je bilo to novo
prebivalstvo in kakšne so bile v podrobnostih njegove
pravice in dolžnosti, sega že izven okvira te razprave,
ki ji je bil v prvi vrsti namen, pokazati na koloniza-
torične, politične, obrambne in gospodarske pogoje,
ki so bili soodločilni, da je prav n'a tem mestu ob
Krki zrastla v drugi polovici 14. stoletja nova meščan¬
ska naselbina.

25  O tem deloma 1. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta,
9 dalje in tam objavljena ustanovna listina po prepisu iz
1G02 (str. 309); F. Zvviiter, Starejša kranjska mesta in
meščanstvo, str. It  (ter na nekaterih drugih mestih te
razprave).

)

20