Kooperacija v reškem ladjedelništvu
Cedalje večja preobremenjenost našiU velikih ladjcdelnic z delorn terja, cla. se vzpostav-i sodclovanje z niarijšimi rcwije-deluicaim, ki so sc doslej predvsein iiiit*or-jale s proizvodujo in popravilora leiMnib. ladij. Lep zgled takega sodelovanJG je dala ruška ladjetlcliiica .Trctji maj« skup-ivo z lad^ede-liiicama v Martinščici in na .Malem Loš-inju. V tch niajlinih ladjedel-nicah ¦opreuiljajo sc<luj hulji »Zemum in >Varaždin«. To s(a liiiiijski ladji s 1500 tonanii nosilnooti, ki ju ladjcdelnica jTretji maj* gradi za potrobe sjadran&ke slobodno plovidbc«. To je prvi primer, da propušča vclika ladjcdclnica del poslov nn novogradnjali drugim; manjšim ladje-delnicam. Jasno je, da je do tega prišlo zaradi potreb, ker ' se je ladjedolnica »Tretjii maj« zavezala, da bo letos doba-vila  vcč  ladij.
Taka praksa. ki je nedvomno pozitivna, je .poscbno jx>membna za nadaljnji raz-voj naše^a ladjedclništva. ker se s tem ladjcdelnice za .lcsene ladje postopno usposabljajo za dela z železom. Hkrati se rcšujc sedaj posebno pcrcč prolilein re-inonta lndi.j, ker večje ladjedelnice, ki irnaj'O sedaj skoraj izključno opravka z novogradiijami, no sprcjeinajo rade ladij v popravilo. Tako so postala maloštevilna remontna podjetja preobremctijona. Tako stanje ¦povzroča škodo poscbno ladijsikiin jKKijotjem. ker imaio znradi dolgiii po-pravil znutne izfrubp. Po drugi , s-trani imajo ladjcjficlhicc za lcsene ladje iz dneva. v da-n Ppdaljo manj deia in je zato edina nvo/.nost za njilvov obstoj preiisme-ritev k dehi na železnih Iadjah. To je sieer zclruž^no z določcnimi matcnialnimi stroški. je pa koristno. ker se tako pove-čuje število ladjodclnic. ki so s:[>osobne popravljati vpf.je in graditi manjše želez-ne Iadje. Koop^racijii je posebno važna znradi stalncga pciveppva.nja naše trgov-ske morniiripe, zaradi česar povpraševanje po svobodiiih zmogljivostih za popravila stalno nara.šča.
Lj. Nikolić