1091 IN MEMORIAM Zaslužni prof. dr. Ciril Sorč (8. 5. 1948 – 7. 12. 2023) Pred praznikom Brezmadežnega spo- četja Device Marije, 7. decembra 2023, je Bog poklical k sebi svojega zvestega služabnika, duhovnika, zaslu- žnega prof. dr. Cirila Sorča. Bil je rojen 8. 5. 1948 v Stomažu v Vipavski dolini. Osnovno šolo je obiskoval v Stomažu (1955–1963), potem pa klasično gim- nazijo na Srednji verski šoli v Vipavi (1963–1967). Vpisal se je v bogoslov- no semenišče in študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani (1967–1973). V duhovnika je bil posvečen 29. 6. 1972 v Idriji. 1. Rodovitno delovanje Duhovnik Ciril Sorč je bil kaplan v Izoli (1972–1976), župnijski upravitelj na Vojskem (1976–1977), nato spiritual v Malem semenišču v Vipavi (1977–1983) in župnik v Knežaku (1983–1988). Od 1985 do 2012 je poučeval na Teološki fakulteti v Lju- bljani. Vmes je bil eno leto na izpopolnjevanju v Rimu (1988–1989). Kot docent (1989–1994), izredni (1994–2003) in redni profesor (2003–2012) je predaval do- gmatično teologijo. Hkrati je bil duhovni pomočnik v Ilirski Bistrici (1989–2013), v Postojni in Studenem, Slavini in Matenji vasi ter v Orehku pri Postojni (2013–2017). Leta 2017 se je preselil v duhovniški dom v Šempeter. Tam je še naprej ustvarjal, pisal in molil – s pogledom na Svetogorsko Kraljico. S prijateljem Cirilom sva kot mlada duhovnika delovala v vipavskem semenišču. Ob službenih dolžnostih sva se pripravljala na doktorat pri prof. Antonu Strletu. Nato sva bila kmalu poklicana na Teološko fakulteto in tam prevzela predmete dogmatične teologije svojih učiteljev prof. Antona Strleta in prof. Antona Nadraha. Dobra tri desetletja sva skupaj orala isto brazdo. Vsak od naju se je veselil uspehov drugega. Ko je lani obhajal zlato mašo, me je povabil za pridigarja. 1092 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 V enainpetdesetih letih duhovništva je gospod Ciril opravil velikansko delo. Po- svetil se je nadvse očarljivemu raziskovanju skrivnosti Boga. Kot marljiva čebelica je nabiral modrost in jo nesebično podarjal tako bogoslovcem in duhovnikom na Teološki fakulteti kakor vernikom v dušnem pastirstvu. Ciril Sorč je napisal disertacijo o teologiji upanja pri nemškem teologu Jürgenu Moltmannu. Vse življenje je preučeval upanje in ga predložil kot zanesljivo vodilo ne le za sedanje življenje, ampak tudi kot pričakovanje dokončne prihodnosti člo- veka, sveta in stvarstva. To pričakovanje je utemeljeno v troedinem Bogu. Po pra- vici smemo reči, da je skrivnost Svete Trojice v samem središču Sorčeve teologije. Njegovo neutrudno raziskovanje ni zgolj razumsko, ampak je predvsem izraz mo- litve in češčenja, je dejanje občudovanja in zahvaljevanja, je odprtost srca in duha. Za vodilo je imel »besede zdravega nauka« (2 Tim 1,13) v Cerkvi, ki je »steber in opornik resnice« (1 Tim 3,15). 2. Samostojne publikacije Dr. Ciril Sorč je napisal 21 knjig: 1. Soočenje z Moltmannovo teologijo upanja, Družina, Vipava 1980, 268 str. 2. Prihodnost sveta in človeka. Eshatologija, Družina, Ljubljana 1987, 207 str., raz- širjena izdaja: Eshatologija. Dovršitev sveta in človeka. Spremna beseda Anton Strle (5–10), Družina, Ljubljana 2 1997, 244 str. 3. Živi Bog. Nauk o Sveti Trojici, Družina, Ljubljana 1991, 283 str., popravljena in razširjena izd. 2 2000, 278 str. 4. Bog ima srce tudi zate, Katehetski center, Ljubljana 1993, 56 str. 5. Sveti Duh. Polnost ljubezni in življenja, Ognjišče, Koper 1994, 263 str. 6. Človek v srcu Boga. Velikonočna skrivnost, razodetje božje ljubezni, Dravlje, Lju- bljana 1996, 95 str. 7. Krščansko upanje. Daljnosežnost našega upanja, Salve, Ljubljana 1997, 188 str. 8. Duh življenja, Družina, Ljubljana 1998, 244 str. 9. Priročnik dogmatične teologije (urednik in soavtor), Družina, Ljubljana, 2003, dva zvezka. 10. Entwürfe einer perichoretischen Theologie, Lit, Münster 2004, 207 str. 11. Velikonočna skrivnost. Razodetje Božjega Srca, Dravlje, Ljubljana 2005, 127 str., druga dopolnjena izd. 2013, 135 str. 12. V prostranstvu Svete Trojice. Hermenevtična načela trinitarizacije, Družina, Lju- bljana 2006, 171 str. 13. Od kod in kam? Stvarstvo in zgodovina trinitaričnih razsežnosti, Družina in Teo- loška fakulteta, Ljubljana 2007, 235 str. 14. Bog, ki daje krila. Temelj in vsebina krščanskega upanja, Družina, Ljubljana 2008, 144 str. 1093 1093 Slavko Krajnc in Snežana Brumec - Razumevanje simbolov Jakobove školjke ... 15. Povabljeni v Božje globine. Prispevek k trinitarični duhovnosti, Teološka fakulte- ta, Ljubljana 2011, 253 str., druga, dopolnjena izd. 2012, 256 str. 16. Uskrsno otajstvo. Otkrivenje Božjega srca, Teovizija, Zagreb 2014, 146 str. 17. Verujem, torej sem. Zakonitosti krščanske vere, Družina, Ljubljana 2015, 123 str. 18. Iz ljubezni za ljubezen. Prispevek k trinitarični antropologiji, Teološka fakulteta, Ljubljana 2017, 414 str. 19. Neizmerna moč dotika. Premislek o mestu dotika v krščanskem življenju, Druži- na, Ljubljana 2018, 189 str. 20. Upanje, seme prihodnosti, Salve, Ljubljana 2020, 166 str. 21. Bog v iskanju človeka, Salve, Ljubljana 2023, 144 str. Za študente je pripravil dva učbenika: 1. Krščansko bivanje v veri, upanju in ljubezni. Nauk o božjih krepostih, Ljubljana 2001, 214 str. 2. Vera, upanje, ljubezen. Ogrodje krščanske eksistence, Ljubljana 2010, 133 str. 3. Mentorstvo in uredništvo Kot pedagog je bil mentor pri petih doktoratih, sedmih magisterijih (somentor pri treh) in 43 diplomah (somentor pri 23). Pogosto je predaval v domovini in tujini. Sodeloval na mednarodnih simpozijih in konferencah: v Beogradu (1989), Rimu (1989, 1998, 1999, 2001, 2002), Valen- ciji v Španiji (1999, 2002), Budimpešti (2000), kot predavatelj gost v Regensburgu (1996), Leuvenu v Belgiji (2003) in v Gradcu (2001). V akademskem letu 1997/1998 je predaval na Teološki fakulteti Univerze za severno Italijo v Milanu na oddelku v Vidmu (Udine). Njegove knjige, razprave in članki so bili izdani v inozemskih revijah (v nemškem, italijanskem, poljskem, slovaškem, hrvaškem in španskem jeziku). V Sloveniji so njegove strokovne in poljudne članke objavljale te revije in glasila: Bogoslovni ve- stnik, Communio–Kristjanova obzorja in Mednarodna katoliška revija Communio, Božje okolje, Tretji dan, V edinosti, Cerkev v sedanjem svetu, Družina, Naša kate- heza, Oznanjevalec, Prijatelj, Svetogorska Kraljica. Številni so njegovi strokovni sestavki v enciklopediji in leksikonu, kjer je predstavil znane slovenske osebnosti. Štiri leta je bil glavni urednik znanstvene revije Bogoslovni vestnik. Bil je član uredniškega odbora revije Communio–Kristjanova obzorja (1991–1999) in slo- venske izdaje Mednarodne katoliške revije Communio (od 1999 do smrti). Udele- ževal se je mednarodnih srečanj te revije. Bil je član Znanstvenega sveta revije Bogoslovska smotra (Teološka fakulteta Zagreb), član Evropske družbe za katoliško teologijo in član Sveta krščanskih Cerkva. Bil je tudi odličen poznavalec slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda, sozavetnikov Evrope, ki sta »s svojim misijonarskim 1094 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 delom med slovanskimi narodi ›prehitevala‹ pojmovanje in napredovanje ozna- njevanja evangelija«. Bil je predstojnik Katedre za dogmatično teologijo in Instituta za sistematično teologijo. S svojo blago besedo in ponižno dobroto je obzirno povezoval kolege. Vodil je dva vidna projekta: Priročnik dogmatične teologije (2003) in Stoletni sa- dovi. Prispevki dogmatične teologije na stoletnem drevesu Teološke fakultete Uni- verze v Ljubljani (2019). Zamisel za ta jubileji zbornik je bila Sorčeva. Domiselno je zasnoval naslov in tri dele: Sadovi preteklosti, Sadovi sedanjosti, Podarjeni sadovi. V slednjem so navzoči ugledni možje: Hans Urs von Balthasar, Joseph Ratzinger, Jürgen Moltmann idr. Zaslužni papež Benedikt XVI. se je 4. 2. 2000 pisno zahvalil za možnost sode- lovanja: »Prisrčno se zahvaljujem, da ste v zborniku ob stoletnici obstoja Teološke fakultete objavili tri moja besedila. Veselim se, da sem s tem tako rekoč sprejet na vašo fakulteto. Prisrčne pozdrave in želje za blagoslov, Vaš Benedikt XVI.« 4. Slovo Sobratje v duhovniškem domu v Šempetru so se od g. Cirila poslovili v ponede- ljek, 11. decembra 2023, ob 10. uri. Somaševanje je vodil gen. vikar Slavko Rebec. Rekviem in pogreb sta bila v domači župniji Stomaž ob 14. uri. Sv. mašo zadušnico je vodil škof Jurij Bizjak. Ob njem sta bila škof Andrej Glavan, Sorčev sošolec, in nadškof Marjan Turnšek. Somaševalo je štirideset duhovnikov. Škof Jurij Bizjak je v pridigi orisal Sorčevo življenjsko pot in delovanje: »Gospod Ciril je bil uravno- vešen in samozavesten človek, globok in temeljit mislec, stanoviten in vztrajen predavatelj, prijazen in potrpežljiv predstojnik. O njem veljajo besede psalmista: 'Blagor možu, ki se veseli Gospodove postave in jo premišljuje podnevi in ponoči. On je kakor drevo, zasajeno ob potokih voda, ki daje sad ob svojem času in njego- vo listje ne ovene' (Ps 1,1–3).« Sledilo je šest zahvalnih govorov. Sobratje in verniki so pokojnemu izrazili hva- ležnost za njegovo dobroto. Gospod Ciril je izpolnil dve poslanstvi: bil je pastir in učitelj, globoko zakoreninjen v Bogu. Vse svoje življenje je deloval v pastorali. A njegovo glavno opravilo je bil študij svetih znanosti, zlasti preučevanje in pouče- vanje eshatologije, božanske kreposti upanja, skrivnosti Svete Trojice in Kristuso- ve velikonočne skrivnosti. V svoji zadnji knjigi Bog v iskanju človeka, ki je izšla tik pred njegovim odhodom, je zapisal: »Velikonočna skrivnost je razodetje Božjega srca: srca Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. … Večkrat bi morali stopiti na ta razgledni stolp ljubezni in se s tega razgledišča ozreti na vse vse, kar nas obdaja; to je prava razgledna točka.« Dragi brat Ciril, dosegel si najvišje razgledišče. Pred prestolom Svete Trojice prosi za nas. Troedini Bog sam bodi Tvoje plačilo! Anton Štrukelj