260- št. — 5- leto. PoStnina pavšalirana. Posamezne Številke 1 D. V Lj b jan novembra 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 13 D Letno 180 D. Inozemstvo: %*ečno 30 D Letno 360 D Oglasi: enostolpna ram vrsta ®nkret 50 para, večkrat popas JUGOSLAVIJI« Kokopj Vprašanjem je priloži-, znamke za odgovor. um Belgralski listi © Bolgarli. NOVA DOBA V ODNOŠAJIH 2 POLO ARI JO. — NAŠA VLADA BO PODPIRALA NJENO TEŽNJO PO IZHODU NA EGEJSKO MORJE. — STAMOBLIJSKI PRI KRALJU. Beograd, 10. novembra. (Izv.) Bel-grajsko »Vreme* piše v svojem uvodnem Članku glede prihoda bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega v Beograd, da je to političen dogodek pi-Vovrstne važnosti. Morebiti se bo s tem pričela nova doba v naših odnošajib na* pram Bolgarski in ni izključeno, da bo do radi tega poseta nastati jasni dnevi na Balkanu, nad katerim se ravno v tem trenotku zbirajo črni jblaki »Vreme? omenja nadalje grozovitosti, ki so jih uprizorili Bolgari v zadnji vojn: v Srlf-JL Kljub temu odobrava »Vreme* korak naše vlade, da je omogočila ta sestanek. Naša država je velika moč na Balkanu. Neuillska pogodba predvideva, da se Bolgariji da izhod na Eseisko morje. Z zmago Kemaia, ki je prevrgel sevrerko Pogodbo, ni izključeno, ni izključena taka rešitev, s katero bi bila Bolgarija manj zadovoljna. Radi tega išče Stam-bolijski naše pomoči. »Vreme« se odločno zavzema zato, da se Bolgariji v tem pogledu pomaga in da se i.e zahteva nikakih protiuslug. Vendar pa izreka pričakovanje, da bo Stambolijski v vprašanju makedonskih organizacij ukrenil vse, da ne bomo več čuli odmevov bolgarskih strelov v Južni Srbi«, kakor tn-da se odrede pretenzijam na jug- Na t«! podlag! bi mogel Starrboli hk? doseč; mnogo uspeha, na§ narod pa bi z večjo naklonjenostjo podprl jolgarske zahteve, kakor pa samo s platonsko pomov>, Id jo Stambolijski danes tako pokorno zahteva. — Današnja »PoHtika* prinaša reminiscence enega svoiih sotrudnikov iz leta 1919, v katerih se omenja, da je Stambolijski obljubil, da bo vsakega povzročitelja medvojnih verstev v Srbiji aretiral in poslal v Beograd, kjer naj se sodi. Sedaj se je Stambolijski spomnil na to svojo obljubo in izjavil, da bclgraj-ska vlada ni zahtevala teh krivcev, da pa vseeno sede v zaporu in ds jih bodo sodili sofijski sodniki. — V splošnem pišejo belgrajski listi zelo obširno in podrobno o posetu Stambolijskega ter iz-gleda z ozirom na vse to, da je splošen utis ugoden. Beograd, 10. novembra, (izv.) O eks-pozeju bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega piše tukajšnji »Balkan«, da je bil zelo odkritosrčen in da je napravil dober vtis. Stambolijski je apeliral na novinarje, kev se tudi sam skrbno bavi z akcijo za zbližanje obeh narodov. Beograd, 10. novemora. (Izv.) »Tribuna« poroča, da se je danes ob 12. bolgarski ministrski predsednk Stambolijski odpeljal v spremsK u tukajšnjega bolgarskega poslanika Todorova na dvor, kjer ga Je kralj spreiel v avdi-jencL Z ozirom na to a>rdijenco je zunanji minister dr. Ninčič že včeraj po-čat kralju o razgovoru, ki se je vršil na včerajšnjem sestanka s Stambulij-škim. Avdijenci Stambolijskega pri kralju ni prisostvoval noben član vlade. Naitbii pretres o uradniikem zakonu ZAKON NE OBSEGA GMOTNE REŠ‘TVE URADNIŠKEGA VPRAŠANJA. - PREGANJANJE URADNIKOV V BOSNI. Beograd, 10. novembra. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes nadaljeval načel • •o razpravo o uradniškem zakonu. Prvi tovornik musliman dr. Spaho je izjavil V svojem govoru, da ta zakon ne obsega gmotne rešitve uradniškega vprašanja, tndi česar sploh nima nebene rešitve Sedanji korupciji med uradništvoir je kriv predvsem žalostni gmotni položaj Dr. Spaho je zahteval izenačenje dra-glnjskih doklad za vso državo. Govoril Je tudi proti preganjanju uradnikov zlatil v Bosni in Hercegovini, ter je trdil da se preganjajo oni uradniki, ki se riso hoteli uslužbiti režimu. Ker ne zaupa vladi, je izjavil, da bo glasoval proti zakonu. Demokrat Zivanovlč je v svojem govoru naglašal, da je zmešnjavi v državni upravi krivo različno zakono-dajstvo. Korupcija je nastala radi kupi-Čenja uradništva. Govornik je predlagal, naj se vstavi določba, po kateri bi se ugotovilo imetje posameznih uradnikov. Zemljoradnik Moskovljevič je proti zakonskemu načrtu. Razprava o voiaSkem kreditu. UTEMELJITEV VOJAŠKIH KREDITOV, PODROBNOSTI ZAKONA. Beograd, 10. novembra. (Izv.,’* Včeraj je finančni odbor razpravljal o kreditu 800 milijonov dinarjev za vojačke nabave. Ob tej priliki le vojni minister general Pešič pojasnil potrebe vojske i Ottom na položaj dfžave ter je zahteval, naj se zahtevani krediti odobre. Poslanca Gjonovič in dr. Šimrai sta Zahtevala, naj ministrski predsednik in ZBnanji minister prej pojasnita zunanji položaj. S tem predlogom sta se strinjala tudi predsednik finančnega odbora Veljkovič in finančni minister dr. Ku-marradi. Zunanji minister dr. Ninčič je MI pozvan na sejo finančnega odbora in le po svojem prihodu podal kratek eks-Poze o 2unanjem položaju zlasti z czi-tWd na Madžarsko, Bolgarijo In Italijo. Po daljši debati je finančni odbor z večino glasov sprejel zakonski predlog o 900 milijonskem kreditu za vojaške nabave. Danes ob 10. dopoldne je finančni odbor nadaljeval razpravo o zakonu gle- de kredita 800 milijonov dinarjev, in sicer v posameznosti Proti zakonu so se .izjavili edinole klerikalci, katerim je odgovarjal dr. Kukovec, ki ie naglašal, da se morajo dovoliti vojski potrebni krediti, ako hočemo imeti dooro vojaštvo. Za izplačilo državnih bonov je finančni odbor določil triletni rok. Finančni odbor je zakonski predlog ooslal narodni skupščini in se glasi: i. Ministrski svet se pooblašča, da mora izvršiti dobave za voj. potrebe v znesku 800 mlijonov dinarjev. 2. Za izplačilo teh nabav v vsoti 800 milijonov dinarjev bo hdal finančni minister državne bone do 200milijo-nov dinarjev, ki se morejo eskomptirati z obrestmi, ki ne smejo presegati 1 in pol odstotka, za kar naj se vsako leto vstavi potrebna vsota v proračun Boni se izplačajo v roku treh lr»vlja Dette publique, kakor tudi osta-flfcodredb, M se tičejo zdravstvene «1 IB muu «ada& pesstf, ** sprotujejo kapitulacijam ia Premirju, sklenjenem v Mudanlji. TURSKI SULTAN OSTAL V CARIGRADU. London, 10. novembra. (Ltv) Rei.ter-jev urad dementira vest, da je turški sultan pobegnil na neko an^eiko bojno SLAVNOSTEN BANKET NA CAST STAMBOLIJSKEGA. Belgrad, 10. novemora. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je danes ob 13. priredil v čast Stamboliiskemu slavnosten banket v Grand hotelu Banketa so se udeležili poleg Stamuolijskega celokupna bolgarska delegacija, vsi ministri, predsednik narodne skupščine in načelniki parlamentarnih klubov. STAMBOLIJSKI NA ?OW V ŠVICO Beograd, 10. novembra 'Izv) D-tnes dopoldne je bolgarski poslanik Todorov priredil v bolgarskem poslaništvu čajanko, na katero so bili povabljeni tudi nekateri narodni poslanci. Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je nocoj ob 10. odpotoval v Curiii, odkoder odpotuje v Lausanne. POSVETOVANJE GLEDE VOJNE ODŠKODNINE Beograd, 10. nevembu. (Izv. Danes dopoldne se je nadaljevalo posvetovanje med ministrom za pravosodje ter demokratskima delegatoma Ljubo Davidov«-čem in Pero Markovičem glede vojne odškodnine. Na tem posvetovanju se je dosegel sporazum v posameznih točkah ter je bil sklenjeno, da se po načeM razpravi v narodni skup{čim zakonski predlog o Vojnih odškodninah ponovno vrne odboru, ki naj sestavi porodilo vladne večine. IZMIŠLJOTINE ITAL. LISTA. Sofija, 10. novembra. ''Izv.) Bolgarska brzojavna agentura dementira ra podlagi uradnega pooblastila vest lista »Corriere della Sera«, da ?e bolgarski poslanik v Beogradu v imenj bo'garske vlade predlagal jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Ninčiču, naj bi se egejska obala razdelila med Jugoslavijo in Bolgar’/!* in da naj tl se obe državi na konferenci v Lausanni v tem zmislu medsebojno podpirali. Rebri'!.-'ki bolgarski poslanik ni stavil nikake/a podobnega predloga. Kot tendenčno in izmišljeno se označuje tudi porodilo »DailY Telegrapha«, da sta bolgarski ministrski predsednik Stambolijski in italijanski član reparacijsse komisije princ Borghese razpravljala o diplomatskem, vojaškem ali gospodarskem sporazumu, naperjenem :>roti Jugoslaviji. MADŽARSKE FAUSTOVSKE LIGE PREPOVEDANE. Budimpešta, 10. novembra. (Izv.) Minister za notranje zadeve je poslal bu-dimpeštanskemu županu dopis, v katerem prepoveduje obstoj raJžarske faustovske lige, ker nima oblastveno potrjenih pravil. P0L02AJ V CARIGRADU SE BOLJŠA Carigrad, 10. novembra (Izv.) Zavezniški vrhovni komisar, ki mu ie poverjena politična uprava, je imel razgovor z Rešid pašo, ki je imel ugodne uspehe. Carigrad, 10. novembra. (Izv.) V razgovoru z zavezniškimi generali je snoči izrazil Rešit paša željo, da bi se ustvaril modus vivendi. Rešit paša je mnenja, da je v položaju nastal preobrat r.a boljše. Obstoji upanje, da se bodo megli doseči zadovoljujoči rezultati Borzna porofila. Curih. 10. nov. Berlin 0.07, New York 547.50, London 24.43, Pariz 35.S0, Milan 23.65, Praga 17.45, Budimpešta 0.2225, Zagreb 2.25, Bukarešta 3.40, Varšava 0.035, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076. Praga. 10. nov. Dunaj 0.0395. Berlin 0.315, Rim 134, avstrijske krone 0.375, Pariz 204.50, London 140.25, New-York 31.45, Curih 576, Beograd 50.8/5. Zagreb, 10. nov. Devize: Amsterdam 2419—2421. Dunaj 0.083—0.088, Berln 0.94—1-04, Budimpešta 235—265, Bukarešta 39.75—41.25, Italija 258—262, Kopenhagen 1225—0, London 273.50— 278.50, New York 61—62, Pariz 397.50 —402.50, Praga 198.50—201.75. Sofija 39—41, Švica 1123—1133, Varšava 0.40 —0.50. Valute: Ameriški dolarji 60—61, avstrijske krone 0.0835—0.0885, češko-slvaške krone 195 50—198.50, angleški funti 268.50—273.50. francoski franki 390.50—395.50, madžarske krone 235 —0, nemške marke 1—o, romunski leji 39.75—0, švicarski franki 1105—1115, italijanske lire 254—258, belgjski franki 367.50—372.50. Beograd, 10. nov. Berlin 90, Budimpešta 25.90, Ita'ija 26.10, London 276, New York 61.50, Pariz 400, Praga 200, Sofija 45. $vica 1148, Dunaj 0.089, Turčijo na Balkan! Ko se Je v sled kc-rnailstlčnfh imag r Mali Aziji ln prodiranja raladotiirikih armad proti Carigradu in dardaneiskim morskim ožinam pojavilo takozvano vzhodno vprašanje, je bila edina Anglija, ki Je za-popadla nastalo politično ln vojaško situacijo in zahtevala odločen nastop zapadnih velesil zoper nanovovsiali turški nacionalizem. Tedaj je Lloyd George z njemu lastno zgovornostjo n dalekovldnostjo branil angleško stališče ter naglaSal, da obstoja vzhodno vprašanje v dveh, oziroma treh bitnih točkah: zaključevanje grško-turške vojne, zaščita svobode morskih ožin in pa zabrana povratka turške države v Evropo. Znano je, kako je Francla in Italija nasprotovala temu angleškemu stališču ter kake sta se obe državi dobrikal) pohodu In aspiracijam mladoturškega nacljonalizma. Anglija se je vsied tega nesoglasja s svojimi zavezniki udalu In pristala na dogovor v Mudanlji, kjer se je Turčiji prisodilo vse ozemlje, ki ga je zahtevala. Vsled pobočne pomoči, ki jo je v tistih dnen dajala sovjetska Rusija angorskl vladi in ki je pred evropsko javnostjo zagovarjala integralno oblast turške države nad norskiml prehodi, je to vprašanje, Id je za pravo Rusijo in za vso Evropo velikega pomena, ostalo na konferenci v Mudanlji nerešeno. Doseglo se Se samo toliko, ds turške armade morskih ožin ne bodo prekoračile in da bo o končni dodelitvi Trakije Dardanel ln Carigrada odločila orijentska konferenca ▼ LausatmL Med državami, ki v nastopu turškega nacijonalizraa niso videle nobene o* pasnostl, se je nahajala tudi naša. Še predno so diplomati sedli za zeleno mizo orljentske konierence. «0 nastali na bližnjem vzhodu novi neredi — Angorska vlada je začela kršiti dogovor v MudanijL V Carigrad je odposlala svojega visokega komisarja, ki Se pozval poveljnike zavezniških držav, naj se kratkomalo odstranijo iz Carigrada. Na nasprotn strani gallpol* skega polotoka zbira Kcmal paša novo armado ter pripravlja na trgovskih ladjah vpad v Evropo, Izrabljajoč trenotno odsotnost velikega zavezniškega brodovja Turške brzojavne agenture razpošiljajo na vse vetrove zahteve, ki jih bo stavila turška delegacija na mirovni konferenci. Govore tudi o avtonomlfl Maedonije. Sam Kerna! paša pošilja klubu makedonskih dijakov v Sofiji bodrilno brzojavko, v kateri ma sporoča kako bo zahteval avtonomijo Makedo* olje. Nakane mladoturškega nacionalizma n« jasne. S tem, da bi se pred evropskim forumom načelo makedonsko vprašanje in ev. reševalo v smislu zaokrožene avtonomije te pokrajine, bi Turčija, z obema nogama v Evropi lahko ribarila v kalnem po balkanskem polotoku ter sanjala o pohodih proti sredini Balkana, kjer ima dovolj ver* sklh pripadnikov. To niso nobene zračne konstrukcije, t» so možnosti, ki se en ali drugi dan lahke uresničijo. Makedonsko vprašanje je z« nas itak dovolj težko, tudi če bi bilo samo upravno in gospodarsko. Toda s takim, javno izraženimi zahtevami ustvarjajo hu* ški državniki na balkanskem polotoku motne situacije. Naša država kot največja sDa na tem področju Evrope, Je prva prizade« ta. NI dvoma, da bomo smatrali solidarne z Bolgarijo in Grčijo makedonsko oprezanje za mednarodno rešeno In zgolj upravnega In gospodarskega značaja prizadetih držav. Z nastopom Kerna! paše pa je naši delegaciji dan razlog, da se topot odkrit« oklene zapadnih sil ki so se sedaj po prw« kršitvi mudanskega dogovora od strani Turčije zjedinile za odločen nastop zopef turško pohlepnost, izgleda, da so turški državniki Izgubili ravnotežje ter opojen! s zmagami svojega orožja pozabili na rešpekt pred evropskimi interesi. Ti interesi so: absolutna svoboda mor. skih ožin in mednarodne garancije Turčije, da po povratku v Evropo ne bo krSOa flrtra balkanskih držav in da se bo enkrat aa vselej odrekla besedičenju o makedonski avtonomiji. Z ozirom na predrzne aspiracije keuut' listov po avtonomiji Makedonije so popolnoma na mestu konture nove balkanske zveze med našo državo, Bolgarjo in Orčijo. Naš interes veleva, da pomagamo Bolgariji k izhodu na Egejsko morje in da proti primerni svobodni poti k solunskemu pristanišču podpiramo Grčijo. Turčija je oddaljena: škodovati nam hoče s tem, da meče 2 zahrbtnim režanjem Italije na balkanski polotok bakljo makedonskega vprašanja. m. p. Diplomatttne izpremetnbe v Itallll. Rim, 10. nov. (Izv.) Ministrski ^vet je včeraj končnoveljavno sklenil nastopne izpremembe v diploma tipnih zastopstvih: Baron Avezzano pride na mesto grofa Sforze za poslanika v Pariz. Odstop grofa Frascatija kot w,slanika v Berlinu je bil sprejet. Na metrevo mesto pride grof Boscari, sedanji jpive-ner na otoku Rodu in dolgoletni poslanik v Atenah. Sedanji poslanik v Londonu Im-periali bo prestavljen v Tokio. Na njegovo mesto pride prejšnji zunanji minister marchese Della Torret a. Imenovanje nacionalista inženjerja Ca?tanija aa italijanskega poslanika v \Vashingtoi>i* se potrjuje. NAIVNA IZJAVA NOVEGA ITAL. PARIŠKEGA POSLADKA Rim, 10. novembra. (Iž/.) Za pariškega poslanika določeni baron Avezzano je izjavil poročevalcu pariškega »Journala«, da je z ozirom na orieibko nevarnost potrebna enotnost zaveznikov. Sodi, da bo utrjena Turčija naravni sovražni Rusije. Kadar bo grozila nova vojna, bo Italija zopet stala na strani Francije. ITALIJA ODPRAVILA CARINO NA 2ITO. Rim, 10. novembra. (Izv ) V očigled vestem o zopetni, uvedbi carine na Sito je objavila vlada uveljavljenje kraljevega dekreta glede odprave carine *.ia fito. OR1ENTSKA KONFERENCA SE NE ODLOŽI. Pariz, 10. novembra. (Izv.) Z ozirom na odpotovanje Izmet paše, ki ima namen med Turki napraviti vtis. Ja se hoče zavlačevati sklep mirovne pogodbe, bo bržkone francoska vlada zavzela stališče proti odgoditvi konference v Lausanni. More se računati, da bo konferenca pričela z delom 13. 1 m. in da se bo zlasti pričelo praktično delo po prihodu vseh delegatov, pred vsem drugega oddelka turškega odposlanstva Medtem se zna bržkone vršiti sestanek treh zunanjih ministrov, in sicer " Parizu, za kar se zavzema angleška vlada RUSIJA PRIPUŠCENA SAMO K RAZPRAVI O MORSKIH 'jZINAH. London, 10. novemora. (Izv.) Kakor se poroča je angleška vlada z ozirom na noto rusk ’ sovjetske vlade cd 2. novembra, v kateri ugovarja proti izključitvi Rusije v Lausanni, mnenja, da mora slediti odgovor šel« no posvetovanju z ! in dh ie konferenca v Lausan- ni v prvi vrsti namenjena vzpostavitvi miru med zavezniki in Turčijo. Rusija živi s Turčijo v miru, vsled česar bodg njeni interesi na konfernci v Lausanni šele takrat prizadeti, ko Se bo razprav* ljalo o turških morskih ožinah. RUSIJA PONOVNO Z\HTEVA UDELEŽBO NA ORIENTSKI KONFERENCI London, 10. novembra. (Izv.) Zastopnik ruske sovjetske vlade je danes izročil angleški vladi novo noto glede konference v Lausanni, v kateri ugovarja, da se Rusija ne prepusti k razpravi o morskih ožinah. V noti se ugovarja, da namerava Rusija zasledovati imperialistično politiko, ki ima namen, postaviti Turčijo pod rusko gospodstvo. V noti se ponovno zahteva, naj se Rusija, Ukrajina in Georgija pripuste k vserr posvetovanjem zaveznikov. NOBLOVE NAORADE. Stockholm, 10. nov. (!zv) Noblova nagrada za fiziko v 1. 192^ je priznana Nielsu Bohru (Kopenhažcn'* nagrada za kemijo v 1. 1921 Frederiku Lodgu (O*. ord) in za kemijo v !. 1922 Francisu \Vfl-liamu Astonu (Cambridge). NOBLOVA NAGRADA ZA A. EINSTEINA. Stockholm, 10. novembra. (Izv.) Švedska akademija znanosti je odlikovala berlinskega profesorja Alberta Einsteina z Noblovo nagrado iz leta 1921 za fiziko radi njegove delavnosti na po lju teoretične fizike, zlasti radi njegovega odkritja zakona o fotoelektnčnib uplivih. IZREDNO ZASEDANJE AMERIŠKEGA KONGRESA. Washington, 10. nov. (Izv.) Predsednik Harding ie sklical kongres k ni seji dne 10. t m Politične slike is polpreteklega časa. Te slike se odnašalo, kakor že naslov pove na politične dogodke, ki so se odigrali v neposredni preteklosti med klerikalci na eni strani, in med komunisti ter socialnimi demokrati na drugi strani. Kar te slike povedo, bi se lahko nazvalo tudi komedija, ali pravzaprav politična komedija, katere junaki so ravno tisti možje, ki Jih danes nahajamo na klerikalni listi delovnega ljudstva. Toda preveč žalostna je v svojem jedru vsebina te igre, zato smo ji dali raje naziv politične slike. Pa tudi iz tega razloga, ker nam ostane za to, kar se danes dogaja pred našimi očmi med klerikalci oziroma krščanskimi socialci, Lemež-Fabjančičevimi komunisti in Peričevimi socijalisti edino primeren izraz »politična komedija«. Prva slika. Dr. Lemež-Fabjančičev »Rdeči Prapor 1920: »Hinavščina (volilni oklic slovenske ljudske stranke). »Slovenec« od 26. okt. je prinesel oklic pod mogočnim naslovom »Slovensko ljudstvo«, kjer se prilizuje v enaki meri vsem družabnim slojem v Sloveniji, revnim in bogatim, njihovo srce in žep je na strani bogatih, njihove prazne besede pa so na strani revnih, ki so večina volilcev, kajti te je treba pridobiti, da bodo 28. novembra (in seveda tudi 3. decembra t. 1. Op. ured.) volili klerikalce, potem pa se jih vrže za plot, kakor vedno.« (Rdeči Prapor z dne 30. X. 1920). »Njihov volilni oklic je napisan tako (kakor komunalni program klerikalne zveze delovnega ljudstva. Op. ur.), kakor da naši klerikalci ne bi bili sedeli cel Čas, odkar se je ustanovilo kraljestvo SHS, v parlamentu, v beograjsko-ljubljanskl vladi, kakor da ne bi bili soodgovorni za vse neštevilne zločine, ki so se zgodili nad našim ljudstvom.« (»Rdeči Prapor« 30. X. 1920.) »Tl ljudje Imajo drzno čelo, da vpijejo nad valutno preuredbo, draginjo, davki, carino, militarizmom, polomom na Koroškem, zatiranje kmeta in delavca, na vse nepregledne grozote, katere so oni sami skupaj z drugimi meščanskimi strankami zakrivili.« (»Rdeči Prapor« 30. X. 1920.) vUbogl naš kmet, ubogi delavec, le bo še enkrat sedel na klerikalni Um, ki je podoben medu, v resnici pa ni nič drugega, kakor Um za muhe, ki na njem žalostno poginejo.« (»Rdeči Prapor«, 30. X. 1920.) Op. ur.: Sedaj pa hočejo ravno isti komunistični voditelji v dru-ftič speljati ubogega delavca na ta klerikalni lim. Toda naš delavec se na ta lim ne bo več vsedel. »Klerikalci so z liberalci 2 leti vladali nad državo. Ničesar se ni zgodilo brez njihove vednosti in volie, (tudi streljanje na Zaloški cesti ne. Op. ur.), sedaj pa vpijejo Primite ta.a'« Tako je pisalo komunistično glasilo »Rdeči Prapor« leta 1920. To je bilo torej takrat, ko komunistični voditelji še niso bili »obriti« — da se poslužimo izraza »Slovenca« z dne 28. IV. 1920 — In ko še niso nosili klerikalne tonzure, ki so jo slavnostno sprejeli na shodu v Unionu 28. X. 1922. Druga slika. Dr. Peričevo glasilo »Napiej« leta 1920. »Slovensko delavstvo ima danes veliko šolo za seboj, otresti se mora vsakega klerikalnega vpliva, ostati mora enotno in složno« (»Naprej« z dne 24. IV. 1920.) »Klerikalna politika je danes vsakemu jasna. To je lalotska politika brez načel, brez poštenja. Klerikalna vlada naj gre, zakaj ona je kriva vsega, zlasti sedanjosti. To je tista politika, kakor pred vojno, in njena žrtev je bil pred vojno, med vojno in danes slovenski proletarijat.« (»Naprej« 24. IV. 1920.) Tretja slika. »Slovenec«, glasilo krščanskih socijalcev, pod spretno redakcijo kandidatov Kremžarja in Moškcr-ca, nam podaja naslednje slike: »Komunistični voditelji se poslužujejo terorja, nasilstva proti delavskim tovarišem, čeravno vedo, da vlada (klerikalna) takega terorja pod nobenim pogojem ne bo dopustila, ker ga ne sme dopustiti Kaj je komunističnim hujskačem na tem če stane komunistični teror tudi življenje posameznih delavcev. Saj se sami vedno poskrijejo v varno skrivališče in gonijo v nesrečo zapeljane.« (»Slovenec« 24. IV. 1920.) »Dolžnost vlade je, da komunistični teror stre in protidržavnim hujskačem pod krinko komunizma da zasluženo lekcijo.« (»Slovenec« 18. IV. 1920.) (Tako se je tudi zgodilo 24. aprila dopoldne na Zaloški cesti. Op. uredn.) »Domači oblastni organi pa naj imajo pazno oko, na vse hujskače, ki neprestano, z najbolj abotnimi lažmi skušajo delati v Javnih lokalih med občinstvom nerazpoloženje zoper prometnega ministra, (ki je bil takrat dr. Korošec. Op. ured.). (»Slovenec« z dne 18. IV. 1920.) Četrta slika. Po dogodkih na Zaloški cesti. 13 mrtvih, 24 težkoranjenih in 40 lahko ranjenih. »Stavkarski odbori zaprti. Komunistični terorizem Je strt. Ljudstvo naj bode pomirjeno, tvomice in prodajahl-ce naj se povsod odpro.« (»Slovenec« z dne 24. IV 1920.) »Zločinci naj si perejo roke. — Ti ljudje, učenci gg. dr. Lemeia, Golouha, Žorge so zločinci. Njihovih rok se drii kri padlih žrtev. To niso hi'e žrtve delavske solidarnosti; srca, ki so zastala, roke, ki so odrevenele, trupla mladih mož, ležečih v mrtvašnici, vpijejo do neba: Proč z zločinci, zapeljivci ljudstva l proč z brezvestnimi komunističnimi hujskači!« )»Slovenec« 25. IV. 1920.) »Nič ne pomaga, Če oblasti odstranijo par oseb, ki so s hujskanjem zavedle ljudi v nesrečo- brbsre, kjer se oznanjujejo odraščujoči mladini brezbožni nauki, kjer se krade in trga mladim vajencem in delavskim začetnikom iz src versko prepričanje — te brloge bi morali poiskati in zapreti. Knjižnice, časopise, ki širijo prevratne nauke in brez-verstvo med mladi svet, te bi morali odstraniti in zapleniti«. (»Slovenec« 28. IV. 1920.) Slike se o priliki nadaliujejo. Bolgarsko vprašanje. Leta 1912. je bila Bolgarija vodilna članica balkanske zveze, ki je s svojimi znamenitimi zmagami Turke skoro popolnoma Izrinila iz Evrope ter osvobodila balkanske krščanske narode polu-mesčevega gospodarstva. Po zmagi je bilo treba deliti plen. V tem pogledu so obstojali že poprej, tlčni dogovori, ker pa Srbija vsled avstrijsko - italijanskega odpora ni dobila Albanije, kakor je bilo predvideno v dogovoru, je hotela kompenzacij v Makedoniji, ki jo je prisodil dogovor Bolgarom. To in pa težke taktične pogreške Srbov v Makedoniji, ter prenapet in šo\ inističen imperializem Ferdinandove Bolgarije je vodil končno do Bre-galnice, Kjei je Bolgarija podlegla in Makedonijo sta si razdelila Srbija in Grška. kat jc pustile v bolgarskem srcu seveda ostro želo. Po izbruhu svetovne vojne Je Bolgarija dolgo ostala neodločna. Vkljub težkemu incidentu iz 1. 1913. je bila večina bolgarskega naroda za nevtralnost nekaj celo za udeležbo Bolgarov na strani zaveznikov, a s premeteno, zahrbtno in nasilno politiko je zmagala druga manjšina s Ferdinandom in Radoslavom na čelu, ki je udinjala Bolgarijo Nemcem. Bolgarske armade so napadle Srbe v boku in za hrbtom ter povzročile njeno stiašno katastrofo. — Tudi je resnica, da so vprizarjali posamezni bolgarski oddelki v Srbiji težke in nečloveške grozovitosti, čeprav je na drugi strani tudi res, da so bili tu udeleženi v prvi vrsti prostovoljci iz razočarane Makedonje, ki jo srbska u-prava ni znala pridobiti zase, kakor je tudi danes v prvi vrsti srbski upravni balkanizem kriv velikega razmaha centrifugalnih sil po vseh nesrbijanskih pokrajinah. Ferdinandu se pa račun nt posrečil. Sedanja bolgarska zemlioradniška stran, ka je razvila na bolgarski fronti veliko defitistično agitacijo, ki je 2e po prvih Stambolijki je pa vedel in čutil, da gredo sovjetske simpatije do Bolgarije le toliko daleč, kolikor bi jim Bolgarija lahko koristila pri namerah vprizoriti svetovno revolucijo, zato ni nehal trkati na vrata sosednih držav, zlasti na bel-grajska. Pa ravno ta je našel vedno zaprta. Šele sedaj, po dolgh štirih letih so se mu končno odprla in Stambolijski je prišel v Beograd, se posvetoval s Pa-šičem in Ninčičem o predstoječi orijent-ski konferenci. Jasno je pa, da ima ta poset še vse dalekosežnejši pomen, kajti to je prvi pomembnejši akt zbli-žanja Bolgarije in Jugoslavije. Kakšno je naše stališče do tega zbližanja? Opetovano smo že povdarili, da si želimo z Bolgarijo čim prijateljskih od-nošajev. Bolgari so del Jugoslovanov in kadarkoli se je še govorilo in razpravljalo o rešitvi jugoslovanskega vprašanja, je bilo samo po sebi umevno, da sc ni moglo iti mimo bolgarskega naroda, kajti brez Bolgarov ni Jugoslavije in Bolgarija je poleg Jugoslavije zgolj anahronizem. Res je, da taka misel med srbskim narodom za enkrat še ne more dobiti popularnosti, preveč v svežem spominu so še dogodki zadnjih deset let, a na drugi strani je pa še tudi res. da se mora voditi politika vedno bolj z razumom, kot pa s srcem. Tudi Avstrija in Nemčija sta sklenili skoro neposredno po Kraljevem Gradcu zvezo, ki se je poten od leta do leta poglobljevala. Mi mejimo na Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grško in Albanijo, zato nas zadevajo najbolj v živo razmerja do teh držav, kajti Češka in Poljska sta vendarle precej daleč. Če pogledamo te naše neposredne sosede, na koga naj računamo v resni uri? Na Grke? Le spomnimo se na nji- hovo izpolnjevanje točne zvezne pogodbe med svetovno vojno. Na naše »zaveznike« Romune? Je to romanski narod in s tem je povedano dovelj, ne glede na to, da njihov mperializem ne pozna meja in bi se rad čimprej polastil Banata. O ostalih ni da bi govorili. — Smo torej precej na istem kakor Bolgari, zato nas trezen razum vodi do tega, da moramo čimprej razjasniti naše razmerje do Bolgarije, sprejeti že tolikokrat ponudeno roko sprave ter po-globljevati medsebojne odnošaje toliko časa, da se pomaknejo naše državne meje do Egejskega in Črnega morja. Šele tedaj bo jugoslovansko vprašanje končno rešeno, mi bomo gospodarji Balkana, gospodarji jugovzhodne Evrope in gospodarji samega sebe, kajti le tedaj se bomo lahko otresli težkega jerobstva velesil, ki ga plačujemo tako prokleto drago. Vse to moramo naglašati baš mi Sloveni in Hrvati zopet in zopet, kajti naša zgodovinska naloga bo, da zbližamo Srbe in Bclgare ter izvedemo čim prej zbližanje in spojitev. Ne smemo pozabiti in ne smemo se ustrašiti, če bo naletela ta ideja na najhujši odpor med Velikosrbi, ker bi izgubili Srbi s tem seveda svojo hegemonijo, a baš ta činjenica nam mora vliti še tem več vztrajnosti, Kajti jasno je, da bo tudi jedro našega notranjepolitičnega problema rešeno šele tedaj, ko se vsak del Jugoslovanov za vedno odpove kakim hegemonstičnim stremljenjem ter aspi-rira le na mesto enakega med enakimi. V takih mislih se kot Slovenci in kot Jugoslovani iskreno veselimo poseta Stambolijskega v naši prestolici ter pošiljamo obenem iskren ter bratski pozdrav vsemu bolgarskemu narodu z željo, da postanemo čimprej vsi državljani iste, velike in močne Jugoslavije. Politične vesti. srbskih udarcih popolnoma razkrojila bolgarsko fronto. Polki so odkorakali domov, strmoglavili Ferdinanda *n pomedli z vsemi kompt emitiranimi politiki ter diplomati in vlado je prevzel Stambolijski, ki Je že med vojno z vso odločnostjo nasprotoval Fedinandovi politiki. Za Stambolitskem pa stoji danes velika večina bolgarskega kmetskega naroda. Entcntnl diktatorti so se hudo maščevali nad Bolgarijo. Oskubili in obse-kavali so Jo na korist Romunije, Jugoslavije in Grške na vseh koncih in krajih, tako da je združenega danes v Bolgariji komaj polovico bolgarskega naroda, ostali so pa pripadli omenienim sosednim državam ali so pa razkropljeni križem sveta, zlasti v Ameriki, kjer jih je več stotisoč. Poleg tega so naložili Bolgariji še težke gospodarske obveznosti, pod katerimi zdihuje danes visoko kulturni in zelo marljivi bolgarski narod. Umevno je tudi, da je postala vsled svoje vojne udeležbe na strani Nemcev politično popolnoma izolirana, saj bi tudi eventualna avstrijska in pa nemška naklonjenost ne imela zanjo nobene praktične vrednosti. Tak je bil torej položaj Bolgarije po svetovni vojni. Premagana, izčrpana in osamljena je stala Bolgarija sredi venca sovražnih držav. Bolgarski narod s Stambolijskijevo vlado na čelu je kmalu spoznal, da je taka situacija trajno nemogoča, zato je napel vse sile, da ublaži svojo obupno situacijo. Pomedel in obračunal je z vsemi krivci, ki so povzročili to narodno katastrofo, opetovano ln z vsem povdarkom izrazil svoje obžalovanje nad preteklostjo ter odkrito ponujal roko v spravo raznim sosedom. Povsod je naletel na gluha ušesa in zakrknjena srca, Turčija je bila popolnoma v rokah entente in le z ruskimi sovjeti se ji je posrečilo navezati tesnejše stike. Klerikalni bankokratL »Slovenec« išče vsepovsod bankirje. Posebno ob času volitev, ko love klerikalci delavske glasove, odpre krščanski »socijalist« v »Slovenčevem« uredništvu vse registre zabavljanja čez banko-krate. Seveda je to zmerjanje omejeno le na čas ob volitvah. V navadnih mirnih časih pa »Slovenec« vedno agitira za banke in mu je čisto všeč, če uganjajo klerikalne banke največje kapitalistične orgije. Tudi kl.rikalni voditelj dr. Korošec se rad peča z bančnim, posli in celo ne straši se v Beogradu iskati stikov z največjimi »framazonskimi« kapitalisti. Tako, recimo, novoustanovljena hipotekarna banka kaže, da klerikalci veliko rajo srde v bankah kot v cerkvah (ta upravniška mosta v tej barki so klerikalci mešetarji v Belgradu.) Mrtva roka. Znano je, da predstavlja v Sloveniji cerkveno premoženje milijonske in milijonske vrednosti. Komunisti so se na-pram klerikalcem že večkrat pritoževali, zakaj ne razdele klerikalni voditelji velika cerkvena ln klerikalna zemljišča med one, ki so brez zemlje. Klerikalci odgovarjajo, da zaenkrat to še ne gre, ker sta boljševiških naziranj v celi stranki samo dr. Gosar in Kremžar, do-čim so vsi drugi zagovorniki krščanske- i ga ve’ekapitala, ali mrtve roke. Vehdar komunistov ni prav nič ženiralo dejstvo, da je klerikalna stranka kapitalistična, ! zvezali so se z njo kar tako na lepo besedo dr. Gosarja, ki zna slučajno tudi — po ruski. Tako bi smeli delati le politični skakavčki in ne pa nad vse »nače'na« in »ne kompromisarska« stranka kot je komunistična stranka. Zadnjič Je tudi nekdo rekel, da sta se dr. Lemež in Fabjančič zato zvezala s klerikalci, ker mislita, da dobe klerikalci zopet v roke vlado v Sloveniji in se bojita, da ne bi zopet klerikalni prezi-dent dr. Brejc poslal žandarje z nabitimi puškami na komunistične manifestacije. Oba gospoda komunista imata Še vedno velik rešpekt pred dogodki na Zaloški cesti. Invalidska organizacija najostreje obsoja JDS. JDS je hotela ljubljanske Invalide navdušiti za svojo kandidatno listo In jih je pod pretvezo stanovskega zborovanja zvabila na sestanek, kjer je govoril minister n. r. Albert Kramer. 5e predno je pa demokratski agitator zaključil sestanek so vsi invalidi z ogorčenjem proti JDS zapustili zborovalni prostor. Z ozirom na ta sestahek nas sedaj naproša »Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani«, da priobčimo ta-le dopisi »Kar za svojo eksistenco invalidi potrebujejo, se jim od Časa do časa vedno pa, kadar smo pred volitvami, velikodušno obljttbuje. Večina invalidov že pozna to metodo ter prazne obljube in ne veruje nobenemu političnem agentu več Invalidi se zanašajo le še na svojo stanovsko organizacijo, v kateri se morajo sami boriti za svoje pravice. To je Hlo dobro znano političnemu komedijantu invalidu Rošu, ki so ga postavili kot peto kolo v voz mladinske stranke. Kot stanovski tovariš Je povabil vse ljubljanske invalide preteklo nedeljo, dne 5. t. m. ob 9. v Mrakovo gostilno na Rimski cesti s pretvezo, da gre za važno stanovsko stvar. Nekaj je bilo res takih invalidov, da se še niso spametovali in so se odzvali -vabilu. Ob določeni uri pa se je začel pri Mraku političen shod za našo »velezaslužno« JDS. Navzoči Invalidi so bili ogorčeni, ko so videli, kako jih je na lep način zapeljal njihov stanovski tovariš. Na pomoč je prišel tudi povojni invalid neki Sattler, s katerim bodo invalidi še enkrat obračunali, kako je prišel do svoje invalidi-tete. Ta je otvoril shod z pripombo, da ga je organizacija vojnih invalidov želela, ker bi rada dobila svojega zastopnika v osebi g. Roša v občinski svet. Organizacija vojnih invalidov je strogo stanovska, nepolitična in se kot taka tudi ne meni za nobeno politično stranko ali akcijo, ker je že zdavnaj prepričana, da je le v njej sami spas. Zato bo tudi z dotičnimi širokoustneži in la-žipolitiki pošteno obračunala. Ona naj bi si želela v občinski svet zastopnika, ki bo milostno stoječ med zadnjimi na kandidatni listi propadel? Invalidska organizacija ima preveč resnega dela, da bi se mogla baviti z ljubljanskimi političnimi kupčijami. Ona mora ravno sedaj voditi najenergičnejšo borbo, ako hoče, da po štirih letih pribori vojnim žrtvam trohico pravic ki bi jih morale po vsej božji in človeški pravici že zdavnaj dobiti. V podrobnosti farbarij na shodu se ne spuščamo, ker so itak same puhle fraze, ki jim nihče ne verjame, ugotavljamo, da so vse stranke dobile bodisi pri državnih ali občinskih volitvah veliko glasov vojnih invalidov, nohena pa še ni nič izvojevala za nje. štiri leta že čakajo vojne žrtve, dolguje se Jim veliko, dalo se Jim ni nič, pač pa že veliko odvzelo. Zato pa bodo invalidi previdni pri oddajanju svojih glasov. Naj pokažejo stranke, da so res kaj storile za nje. Drugače bodo pa invalidi enkrat nastopili s svojimi kandidati, ki tmaio smisel in čut za nje. Vsem onim, ki bi v bodoče še mislili izrabljati invalide in njihovo stanovsko organizacijo v svoje politične namene, pa pravimo, da jim invalidi ne pojdejo na limanice.* Parlamentarni odsek za zunanje zadeve Da se omogoči hitro in uspešno delovanje narodne skupščine, se Je osredotočilo njego glavno delo v takozvanih parlamentarnih odborih in pododborih, v katerih se nahajajo sami strokovnjaki. Odbori in odseki so se doslej izkazali kot prav dobro delujoči organi narodne skupščine. Tako imamo finančni odbor, prosvetni, odbor za gozdne koncesije L t. d. Samo ena domena je, ki noče imeti parlamentarnega odbora, to je naše zunanje minstrštvo, v katerem so se ugnezdili radikalci. Nadvse značilno je, da kljub pereči potrebi in splošni zahte- vi nočejo pod nabenim pogojem pristati na parlamentarno kontrolo svojega zunanjepolitičnega delovanja, očitno, ker smatrajo, da je to ministrstvo njih nedotakljiva lastnina. V vseh državah obstojajo taki parlamentarni odbori za zu--nanje zadeve, ker se povsod uvldeva nujnost in dolžnost vlade, da dopušča popolno parlamentarno kontrolo nad vsem svojim delom. Samo pri nas, klet so zunanjepolitični zapletljaji še veliko nevarnejši ln radi naše neizvežfcanosti kočljivejši neče radikalna stranka pristati na tak kontrolni organ svoje zunanje politike. Tudi ta zadeva je značilna za način vladanja v Beogradu! Mussolinijeve namere z Jugoslavijo. Vsled ostrega spopada s poslanikom Siorzom, ki se je postavil na branik ra-pallske pogodbe ter mednarodne časti italijanske države, je zaenkrat Mussolini v svojem razmerju do Jugoslavije upognil v toliko, da bo zavlačeval izvajanje po že predpisanih in deloma tudi ratificiranih konvencij dotlej, dokler ne bodo sprejete v rimskem parlamentu. Mussolini namerava sicer v glavnem pristati na rešitev jadranskega vprašanja, kakor so ga rešili njegovi predniki, skušal pa bo gotove podrobnosti zavlačevati. Te dni je imel razgovor z odposlancem reške delegacije, ki ga je informiral o reškem vprašanju. Obenem je Mussolini naročil svojemu poslaniku v Bernu, da sondira švicarske kroge, kako bi se oni zadržali v slučaju, da Jugoslavija prosi za arbitražo, Gotovo je, da bo Mussolini zadrževal končno likvidacijo jadranskega vprašanja, dokler se njegova energija ne bo izčrpala 2 ostalimi zunanjepolitičnimi vprašanji Italije in bo uvidel, kako malenkostni so pravzaprav razlogi, radi katerih zavlačuje dobro prijateljstvo med obema država in pa sklepanje za obe državi ugodnih trgovinskih in carinskih pogodb. Reški kondomiji je zaslguran. Vprašanje je, ali bo Musso’ini dovolil s. Zanelli in reški konstituanti, ki se nahaja na našem ozemlju povratek na Reko. Pri italijanskem temperamentu bi bilo razumljivo, ako Mussolini položi na to postransko zadevo večjo važnost, kakor pa na gotove trgovinske in gospodarske interese. Razmere v Črni gor L. V Beogradu se je te dni vršil sestanek črnogorske akademske omladine, ki je 'razpravljala o stanju v Črnigori. Razprave se je udeležilo več govornikov, ki so pa kljub različnemu političnemu naziranju ugotovili soglasno, da Je sedanjega nezadovoljivega stanja v Črnigori kriv v prvi vrsti vladni režim in njega slabi upravni načini. — Drugi vzrok je pojav hajdukov in komitašev, ki se pod pretvezo borbe za samostal* nost klatijo po črnigori. Končno je slabo gmotno stanje te pokrajine vzrok, da se pojavljajo nemiri med prebivalstvom In da so ropi in uboji na dnevnem redu. Gospodarstvo KRIZA V AVSTRIJI IN SOSEDNJE DR2AVE. Znani avstrijski nacionalni ekonom dr. Friderik Herz je o tem vprašanju lt-javil nekemu novinarju sledeče: Položaj Nemške Avstrije je zelo to-žak. Izdelali smo sicer program, po katerem bi se mogle sanirati naše finance; toda če bi se uresničilo samo d v« tretjini nameravanih davkov, bi se Že prekomerno obremenilo prebivalstvo. Toda drugega izhoda za nas ni. Pri nas vlada pomanjkanje kapitala ter se borimo proti zlu inflacije. Inflacija pa po-menja uničenje kapitala in samo povečava krizo. Na ta način smo prišU t circulus vitiosus, iz katerega se moremo rešiti samo tedaj, če se zmanjša konsum, kar bi se morebiti moglo doseči z velikimi davkL Zmanjšani konsum bi ob istočasni omejitvi inflacije dovedeš do tega, da dobi država na razpolago prost kapital in da se bo moglo na ta način povečavati dohodke narodnega gospodarstva. Šele tedaj bo premagana kriza, ki ima svoj vzrok pravzaprav v tem, da so danes naši dohodki zelo omejeni, čeprav se konzum ni prav nič omejil in ne odgovarja zmanjšanim dohodkom. Mi bi mogli eksistirati, če bi Imela naša produkcija isto produkcijsko sposobnost, kakor jo je imela preje. Naša industrija pa producira sedaj samo 60 odstotkov prejšnje produkcije in delo se še vedno omejuje. Avstrija stoji pred veliko in splošno nezaposlenostjo. 2i-vahni trgovski in industrijski odnošaJI z sosednjimi državami so za nas ne-obhodno potrebni. 2alibog so skoro vse države upeljale protekdjski sistem, tako Madžarska, Češkoslovaška in deloma tudi Jugoslavija. Avstro-Ogrska ie izgubila po svojem razpadu izborne delavce, ki niso več pripadniki naše države, temveč so prišli pod druge države-Splošno Je znano, kako uporabljivi bili pri gradbi prometnih cest ItaUJ*" in pa Cehi v kovinski industriji Slovaki so bili izborni delavcL PoWs,° delavci v Avstriji niso imeli tiste«* V°~ mena, kakor na primer ostalo prebiv*E stvo. Z Poljsko vzdržava Avstrija dot* trgovske in industrijske odnošaje, ne P* z Rusijo in z Ukrajino, s katerimi sklepajo le manjši posli. 4- Uvoz našega duhana v slovaško. Po sporočilu čeŠk°slova5k s-konzulata se more uvoziti v <-'e5 ood Šfro »Sigurni dobiček«. 785 RAZNO s SOBO. meblovano, event. dve sobi, išŽe višji oficir razmejitvene komisije. Ponudbe sprejema podpolkovnik 2ilovtC, hotel Union. 79 2 TRGOVINO. dobrOidočo, e sostllno na prometnem kraju Mariborskega okrala, 6X oralov travnikov Ih njiv ter gospodarsko poslopje. Proda se radi družinskih razmer. Naslov v podružnici »Jugoslavije« v Mariboru. 793 KITARA, dobro ohranfena, se proda. Naslov v upravi lista. Maio posestvo v veliki vasi in lepi okolici na Gorenjskem. četrt ure od železniške postaje, pripravno za trgovsko ali kako drugo obrt po zelo ugodni ceni. Naslcrr pri upravi lista. 796 IŠČE se nemeblovana soba za tako}. Ponudbe pod »Soba« na upravo lista. 782 Hišo s trgovskim lokalom, sestoječo Iz 8 sob. 3 zasebnih kleti in ledenice. Poleg parcela za stavbišče In zelenjadni vrt Nahaja se GOSPODIČNA iz ugledne rodbine želi mesta prodajalke ali blagajničarke, Ima več let pisarniške pTakse. Ponudbe prosi pod »Marlji- APNO priznano la, kamniško. živo, neugašeno, več vagonov za takojšnjo do- ZA NOVO TOVARNIŠKO PODjETJE, kakršnega v bavo po zmernih cenah ® I. Humar in Co poštni predal 7. NOV PISALNI STROJ uzodni ceni pri Fr. P. iec, Ljubljana, Stari Pasno perilo za dime, gospode ceco c r poroča wrw* LiLUnUff& Prvovrstne banaške prašiče, Špeharje ter vsako soboto in nedeljo sveže domače jetrne, krvave in mesene klobase ima na zalogi Mo Mučili, Ljubljana, Dolenjsiia ®ta « i itajenka vlrut — r. is. Ueze—c J« Izide te dni! riroenOc 9 15.000 trgovskimi, tehničnimi,fri ernncijonalninri in domačimi izrazi s pojas miom njihovega pomena. Neobhodno potrebn-/a vaako trgovino, industrijo in banko, v 'rtlogi tabele vseh denarnih vrednosti Ir ner celega sveta. Delo je prireieno v oblik niniaturne trgovske enciklopedije (Mimatu esikon). — Knjižica je koristna dijake i trgovskih šol. pridobitnim krogom in ostiv1 inteligenci. [ena knjigi v predplačilo Din 53*- 3 poštnino, medtem, ko ji bo pe knjigamiiku cena Din 100*—. Naročila In predplačila sprejema »POLIORAFIJA« d. d. ZAGREB. Gnndnličeva ul. 20. s Tel. 27-0' Zahtevajte cenika. AUTO Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi 3uso-Auto d. z o. z. v Ljubljani. e Gradbene podjet ii 8 • ve Divjačina, jelene, srne, zajce, jerebice, fazane, divje koze, kljunače itd. kupuje vsako množino • in plača po najboljših cenah izvoz divjačine in perutnine tahovac, Medjimurje. Brzojavi: VAJDA. CAKOVAC. Telefon Interurban št 59. remogokop sprejme za prevoz premoga za tovorni 5 tonski avto izvežbanega, zanesljivega šoferja. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja In zahtevo plače na poštni predal 74 v Ljubljani pod „Šofer.“ Nastop službe takoj ali 1 decembra 1.1. Bi. 20. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Največja izbira Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic pri tvrdki 9. E L SRflBERKE, IMIina, tam m Hn. t RBUI Najstarej&a spedicijska tvrdka v Sloveniii : i R. RANZINGER R Ljubljana špedicijsao pisarno Jesenice I Pod i met fib Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni pro met iz Avstrije in v Avstrijo. Žacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva Skladišče s posebnimi 2aprtlmi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Banzinser- Intirurban telefon 60, • v Iz raznih letakov in tiskovin v raznih formatih proda ve<|o množino Uprava »Jugoslavije1 LJUBLJANA, MARIJIN TRG it 8. Cena ks 5‘— Din. vsaki čas po najnižjih cenah pri izvoz divjačine In perutnine CflKOUEC, medjimurje (Jugoslavija.) Brzojavi: Vajda. Čakovec — Telef. 39. A 13 krasno pesniško zbirko, ki V IX 1 1 >1 /x K.^ je preložena v vse svetovne jezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8 Cena broširanemu izvodu Din. 16*—, vezanemu v papir Din. 20'—, v usnje krasno vezano Diru 50*—. JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD v LJUBLJANI registr zadruga z omejeno zavezo, TTlarijln trg 8 ob Ljubijand. Podružnica v MURSKI SOBOTI obrestuje hranilne vloge na knjižice po 51*°lo čištih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka* Večje vloge 2 odpovednim rokom in vloge v tekočem računu •• obrestujejo tudi višje po dogovoru. Telefon itev. 54. Čekovni račun it 11.32*', „SINTA“ Sološna industrijska in trgovska družba z o. z. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 15 Z našega skladišča v Uubljani nudimo« dokler traja zaloga: Podkove za konje „Styria“ kavine mlinčke Vile. jek ene, z 4 roglji, 12" dolge Kladiva za gramoz (SchotterschiageD Cveke za pete, v zabojih po 50 kq Svinčnike, znamke ..Staedler" „Puch“ kolesa. Cene zelo ugodne! looooor** c (ilavni in odKuvorni urednik Zorko fakin Izdaja »Jugoslov. ooviasko