Katolški cerkveni list.
Vreilnik: JDr. %Wanez Mrizostom Pof/uear.
c V.
V Cetertik 12. Malitravna.
ISifP.
Visokoeastifljivimu
Gospodu Gospodu
JOŽEFI IIEIIFABERGERJU,
glavniga mesta fajmoštru in stolnimu korarju,
v spnminj stoletnica češenja Svete Glave Jezusa Kristusa v mestni farni ccrkvi svetiga lina v Uelovci in v znamnje spoštovanja na dan vc>eliga obhajanja petdesetima leta Njegovima duhov.-tva.
26. Sušea 1649.
|vonov glasovi praznično donijo , \ e.«elo od vsili strani ljudje hitijo. K' nar lepši cerkvi cre pobožna čeda. De dveh pastirjev slavne krone gleda.
Veliki dvojni praznik se praznuje, De sto že let preteklo je. spomnuje, Kar smert v Celovei grozno jc morila, ker kuge strop po mestu je razlila.
Pred krono s ternja spleteno klečijo Ljudi, k' je Bog jo nosil, in molijo: Odpusti Bog! — in glej, Gospod jih čuje, Zastonj ne prosi, kdor v Boga veruje.
Duhovna brati pred altar peljajo, Lasi že srebrobeli glavo obdajo, Zaslužb starosti krona čelo ovije, K' se kroni božjiga Sinu odkrije.
Zdaj klekne starček, kteri petdeseto Zc v božjim vinogradu služi leto, Povzdiga roke. iskreno zdihuje: Naj čedo Svojo Bog od zla varuje!
Pastir je dober bil : če se v pušavi Zgubila ovca je, se hitro spravi, Poiskat jo, rad najdeno objame, In jo domu grede na rame vzame.
Ki serca skrite rane so odkrili Tolažbo so od Njega zadobili; Z hinjavci vender znal je ojster biti, Ako se niso dali spremeniti.
Zatorej Vsi iskreno Te častimo. Ter blagoslov o«l rjorej Ti želimo. Nuj v>e britkosti Tebi H o g odverne In ža!o>t naj v minulost >e zagerne!
Noj Tvojih dni število sc naraša. To je mestnjanov. to je prošnja Naša. Zakaj . ker Tak Pastir ovčice vlada. Tam bati ni >e. de njih vera pada. Jož»»f Kdič,
boroslovcc.
Pozdravljen je družbi svetiga kriza.
Bodi pozdravljena mila zvezda na nebu Slovenije, zgodnja danica lepši cveteeiga cerkveniga življenja: — družba s. križa! Bodi pozdravljen ti p r e s v c t i križ, na kterim jc Izvcličar naš ter-pel ki umeri, pred kterim se vklanjajo vse kolena v nebesih, na zemlji ino poti zemljo, na kteriga je Kristus z lastno kervjo zapisal: V tem znam-nji bote premagali! — Ja, premagali bomo, bratje in sestre moje! v tem ni dvombe; ali le nikar se ne mudimo, objeti ta presveti križ in v živo zavezo s tistim stopiti, ki z razpetimi rokami na njem visi, perpravljen tudi nas objeti in v svojo obrambo vzeti, če se le bližamo!
Žalostne čase smo doživeli! Grozovitim sc do-polnujejo dones besede Kristusove: ^Prostorne so vrata in široka je pot, ki v pogubljenje pelja, in veliko jih je, ki po njej hodijo. Kako tesne pa so vrata in kakooskajc pot, k i v ž i v I j e n j e pelja, in le malo jih je, ki jo najdejo". 31at. 7, 13—14. Vse truši ino dere po široki cesti pogubljenja za kervavim rude-
čim banderam peklenskima sovražnika, na kterim zapisano stoji: Napuh! raz vuj z dan ost! sarno-g o 11 n o s t! - Vse se tere in sili, poslušati apo-steljne ;n pridigarje njegove, ki učijo : „Kaj se bote pred drugimi perklanjali? Gosposke, kralji in cesarji niso več, kakor vi: — vsi smo enaki in sami svoji! — Svobodni smo in delati smemo, kar nam je drago! — Vživajmo veselje tega sveta, dokler smo živi: enkrat nas ne bo, zdaj ga vživajmo! — t e nimamo sami, pa svojim bogatim sosedam vzemimo: ni pravično, de eni več imajo ko drugi, ker smo si vsi enaki !- — In grešne derhali vriskajo od veselja. slišati tako sladko pridigo in grejo s plešam in petjem peklenskimi! breznu naproti! —
Jezus pa nebeški Kralj in lzveličar naš , s ter-njevo krono na glavi in s težkim križem na rami, na oski stezi proti nebesam stoji, in na belim ban-deru. ki ga v rokah derži, se zapisano bere: Terpljenje! zatajevanje! pokora! — Ah, ali te horde zagledali, se vse nevoljno proč obernc in na široko cesto pogubljenja hiti! Le malo. malo se jih najde, ki bi se v lepo procesjo združili, romat za nebeškim pastirjem po ternjevi poti s. križa proti nebeški domaeii! —
Hodi tedej sereno pozdravljena družba s. kriza! sladko upanje moje, de boš krepko pomagala,
z.....lene na pravo pot nazaj napcljavati. še stoječe
pred padcam obvarvati. in združiti vse zveste sine in heere s. cerkve v mogočno vojsko pod b a 11-derain s. kriza, de branimo s. cerkev, ki do-nasnje dni v tolikih stiskah zdihuje, in varjemo s. vero. de ne onemaga in ne ugasne med nami!
Zares zadnji čas je ze, in očitna nevarnost nas sili. de tudi mi za svojimi brati po drugih deželah ne zaosianemo iu sveti vojski perstopiti se ne mudimo! Dela. ki se odlagati že več ne da. in ki ga posamezni opraviti nikakor ne moremo. čaka že družbo veliko: tukaj opomnimo le nekoliko.
Vidni namestnik Kristusov in s. cerkve pogla-var. Rimski papež so mogli v temni noči. svojo ca*t zaiajevaje. iz sedeža s. Petra pobegniti. Kcr-vavi smerti ubežati, so mogli tudi kardinali, njih sveto\avei. > spremenjenim oblačilam po neznanih poinli in temnili noreli za njimi perbežati. Kakor so se nekda j \ >e ajdovskim Itimu kristjani po podzemeljskih jamal*. skrivali, božjo službo opravljat, tako se morejo zdaj v katolškim Itimu katolški mašniki skrivati, si življenja svojiga ne svesti. Po cerkvenim premožen ji na Rimskim. ki se je tudi iz mi-losne ccliga kersansiva. ne Himcam, ampak nam vsim v prid narasilo. de bi imeli s. Oče sebe in svojr služabnike s čem preskerbeti. de bi cerkev po eelim svetu lepo vladali zamogli. so stegnili liimski prekucni ži svoje kervave roke in ga hočejo cerkvi vzeti. de bi zamogli kervavi punt naprej
gnati. Kadar so nekdaj ajdi Rimske papeže tako preganjali, so se po celim keršanskim svetu kristjani razjokali in niso jenjali od molitve in posta noč in dan, dokler se ni Bog spet svoje cerkve usmilil. Tudi zdaj so katoičani iz Belgije in iz Fran-cozkiga s. Očetu denarno pomoč in tolažljivo pismo poslali, tako je tudi Dunajska duhovšina storila, in tudi po Nemškim se mi zdi, de se je tako pismo po nagibu družbe s. Pija napravilo. — Kaj smo pa mi dozdaj storili ? Ali smo se tudi mi na glas razjokali , zvediti toliko žalostne novice ? Ali tudi mi tako molimo in se postimo? Ali smo že tudi mi pre-milimu Piju tolažljivi list poslali, jim povedati, de jih ljubimo, de za nje molimo in de poprej ne bomo jenjali, dokler de Bog s. cerkvi spet mini ne podeli in jih nazaj ne perpelje na sedež s. Petra? — V deržavnim zboru na Francozkim je za s. vero goreči poslanec, ne dukovskiga ampak deželskiga stanu, kteriga učenost iu blagodušnost po celi Evropi sluje, grof 31ontalembert vlado nagovoril, de je s. Očetu pomoč ponudila, jih spet nazaj v Rim perpeljati. Ali mi nismo kar eniga poslanca imeli, ki bi bil serčnost imel v deržavnim zboru kej taki— ga izgovoriti! Iz lastne volje so naš prežlahtni cesar veliko šumo (400.000 gld.) s. Očetu v pomoč poslali: ali bi še v eliko več in z veseljem ne storili . ako bi jih mi z združenim glasaui za to prosili? Pa na Slovenskim je še vse tiho in mertvo ! Tam pa tam kaka goreča duša zdihuje; ali po samim se ne more nič opraviti, tu je združenih i 11 veliki h m oči t r e b a.
Pa kaj bomo dalječ okoli sebe gledali. sovražnika že pred hišo - že v hiši imamo ! Poglejmo na naš rajni deržavni zbor. Zvunaj nekoliko mož po sercu božjim, kterih glas pa je bil glas vpijočiga v pu-šavi. se nam je zdelo, kakor de bi bili mi svoje poslance le zato v Kromeriž poslali, de bi cerkev obropali in v železne okove jo djali. Ne bo dolgo, bojo nove volitve za deželni in po tem za deržavni zbor pred durmi. Ali bomo zopet tako. kakor zadnjikrat volili? Bog vsemogočni nas obvari! Ce se po pravici misliti more , de ljudje le tistiga za poslanca izvolijo, kteri je z njimi enake misli, kako bojo enkrat prihodnji narodi od nas sodili, kadar bojo brali, kake neverneže de smo volili! Treba je tedej, de skupej stopimo, med seboj se podučimo : poslance za prid cesarstva in za blagor s. cerkve enako vnete poišemo in volitev na nje na-klanjamo, de ne bojo spet naši sovražniki zmagali, ki bojo gotovo spet sebi enako smet za poslance perporočili: sicer sami brusimo kervavi nož, ki ga mislijo sovražniki materi cerkvi v serce zabosti.
Sicer je cerkvi popolna svoboda v vsih rečeh podeljena, in dozdanje deržavo - cerkvene postave (in publico-eeclesiasticis) bojo tedej nehale. Kavno
zavolj tega bo pa, kar sklepanje zakonov, volitev cerkvenih predpostavljenih in oskerbnišfvo cerkve-niga premoženja itd. zadeva, nove razmere in pogodbe vstanoviti treba. Zato je še veliko opravila in gotovo tudi še veliko bojev. Potrebno je tedej, de se v vsih teh rečeh med seboj podučimo, de bomo, ako bi treba bilo, tudi z lastnim glasam per-zadevanje naših škofov podpirati zamogli, kakor so katolčani na Tirolskim že zdej lepo storili; dokler verni Lavantinske škofije lepe prošnje zavolj cerkvene svobode skorej nikjer niso podpisati hotli, ker se niso mogli v tej reci zadosti podučiti in so še premalo zbujeni in vneti bili za čast in pravico s. cerkve: zaupamo pa, de bo združena moč to vse opravila, in ona bo — nepremagljiva! Posebno pa, kar šole zadeva, je v pod-stavnih pravicah le rečeno, de bojo duhovni v šolah le keršanski nauk učili; ali visi nadčuvanje in vodstvo šol si vlada perhrani. Ker se ne smemo na vlado vselej zanesti, tudi s to postavo popolnama zadovoljni biti ne moremo. Zakaj po tej postavi bi ne imeli škofje nobene pravice. bukve pregledovati, ki se bojo v šolah rabile, na perpravo šolskih učenikov gledati, in šolske učenike slabiga zaderžanja ali elo veri nevarne posloviti. V tej reči se bo tedej gotovo že v prihodnjim zboru novi boj vnel. Treba je zopet, de sc med seboj podučimo, in de bomo perpravljeni o pravim času, če bi potreba bila, z besedo in s pismam se pognati, ter pokazati, de smo s svojimi škofi ene misli. Ce bi pa vse to nič ne pomagalo, se bomo vsak v svoji soseski krepko vperati mogli, de se nam zoper našo voljo slabi učeniki ne vsilijo, marveč taki se odpravijo. Ali na vse to še zdaj nismo perpravljeni: smo še za vse cerkveno in božje veliko premlačni in prenemarni! Ilelo le na druge, na škofe, ministre in na cesarja otresamo, dokler po novi vladi sami tega storiti nem o rej o; — mi pa dremljcmo in spimo ! Ali to ni nobeno spanje zdraviga človeka, ampak nevarno spanje za smert boiniga! Dokler pa spimo. sovražnik okoli hodi in seje luliko med pšenico.
Kakor katolčani drugod, tako tudi mi po »Slovenskim in »Slovanskim sploh spet svoje posebne sovražnike imamo. Le nikar se ne motimo in nevarnosti ne tajimo, ki je gotova! Husitska krivovera, ki je sto in sto let pod pepelam tlela, je od nekoliko ali od krivo zastopljene narodnosti, ali od napuha in slepote zapeljanih vpitnežev podpihana, po Ceskim spet zariti začela, in ako se ne motim, ji je jeka (jek, melik, odmelik) že tudi v sercu Slovenije odgovorila. Hazpertje staroverstva pa po Hrovaškim veliko sla-bovernih in mlačnih katolčanov na eno pot vabi, ki nam ne dopade. Kdor ne veruje, naj le bere žalostne glase v Zagrebškim cerkvenim listu in naj
sodi! — Tako si človek tudi nar žlahtniši zdravilo lahko v strup spremeni! Tudi mila zvezda narodnosti zamore zapeljiva zvezda postati, ki praviga pota ne kaže! — Višej kakor narodnost stoji še katoličanstvo. V katoličanstvu se morejo vse narodnosti sniditi, požlahtniti ino pobratiti, to je poklic katolške vere, to je poklic človeštva: pa v katoličanstvu ne bo nobena narodnost zaterta. Tedej se r.am tudi od te strani nevarnost bliža: in Bog ob-vari, de bi tako dolgo čakali, de sovražnik pride! Brali smo resnične besede v ..povabi k družbi s. križa:'* ..Ložej je sovražniku v nase kraje ubraniti, kakor ga iz dežele potisniti. — Kaj pojdeš še le soseda klicat, kadar ti bo že sovražnik na pragu? Prepozno bo, še skozi vrata ti dal ne bo, in teder-žal v svoji oblasti". — Treba je t u k a j ob š i r-11 i ga in glob (»k i ga pod učenj a. Zdej ne shajamo več, znati le kar roženkranc moliti in nioli-tevske bukvice brati: treba je nam biti skozi in skozi v veri dobro vterjenim. de ne bomo od zvitih jezikov zapeljani. Lahko dc bojo prišle okoljnosti. de bo treba eno ali drugo resnico prav jasno razložiti in take spise v jezero iztisih tudi zastonj med ljudi poslati, de ne bo sv. vera škode terpela: tode k temu j e t r e b a v z a j e 111 ne po d p o r e, posamezna moč ne shaja. Kar torej po samim ne zamoremo, bo srečno izpeljala družba s. križa: kakor vse to enake družbe na Dunaji in po Nemškim izpe-
Ul|jej°-
To od dela, ki družbo s. križa že čaka. Pa tudi kar osnovo te družbe zadeva. bo morebiti dobro, čez eno in drugo se pomeniti.
Kakor smo v ..povabi- brali in kakor je zavolj ravno zdaj izgovorjenima pod učenja treba, se bojo udje te družbe ob nedeljah in praznikih shajali in prijazne pogovore imeli čez vse, kar je v prid s. cerkve in vere storiti treba. Ali k temu sc potrebuje posebno za menj podučene dobri vodi-tel; in mi želimo, ako bi častito vredništvo ..Zgodnje Danice" ta poklic prevzeti blagovolilo, in nam v »Zgodnji Danici" takiga voditela podajalo. Tedej bi nam mogla Zgodnja Danica" vse imenitne tudi politiške vprašanja, kolikor vero zadevajo, prav po domače razjasnovati: resnice s. vere. kterim sc današnje dni posebno po deželi med ljudstvam nar-bolj nasprotva, razlagovati, de se bojo udje imeli pogovarjati o čem, in de prave poti nikoli zgrešili ne bojo. Po naši misli bi se utegnilo to nar bolje po tistim izgledu storiti, kakor nam ga list Dunajske katolške družbe pod nadpisam ..Oesterrei-chischer Volksfreund" daje. — Zato se v imenu družbe s. križa k vsim tistim duhovskim in dežels-kim gospodam obernemo, ki vse te reči zastopijo in so dar pisanja od Boga prejeli, de nikar iz napčne sramežljivosti ne zakopljejo svojiga talenta,
ampak ga v tako nevarnih časih zvesto obernejo v božjo čast, v prid svojiga bližnjiga in v lastno iz-veličanje. Tedej na noge, verli pisateli — žetev jo velika!
Nobena družba pa brez predpostavljenih in brez opravilniga reda ((jeschaftsordnung) ne za-more obstati. Vprašanje je torej : kako naj bi se družba s. križa osnovala in vredvala? Kakor od drugih katolških družb beremo, je osnova večidel ta: V enim večini mestu ima družba svoje središe f Alittelpunkt) s predsednikam cele družbe. Na njo se naslanjajo po manjših mestah osnovane podružnice. ki "rini so družbe p<» posameznih soseskah pcrštcle. Družba v vsaki srenji (fari J oskerbuje pod svojim slarašinam nar poprej svoje domače potrebe (Lokalintcrcssen). Skerbi postavim, za lepo izrejo otrok: si perzadeva zapušeue otroke, posebno nezakonske v pobožne hiše spraviti, de se lepo zredijo in jih, kolikor zaniorc. podpira; de-kleta mod seboj iu mladenči med seboj sc z lepimi izgledi za s. čednost vnema jo . in se z drugimi udi pogovarjajo. kako bi sc tem ali uuim popačcnjti, ti ali uni pregrehi v fari nar ložej v okom prišlo; obiskujejo zapušeue bolnike in jim strežejo: prosijo sami po hišah milošno za nje: zbirajo stare oldaeila iu jih popravljajo, ali tudi nove. kolikor druzhiiii dohodki dopustijo, omišljujejo (o koliko lepo polje llogu prijetniga dela za pobožne žene in di\iee!) doma po hišah udje na mlajši ljudi skerbno gledajo, jih z lepim in krotkim podiičenjem k pobožnima zaderžauju napeljujejo, jih posebno ob nedeljah iu praznikih keršanski nauk . ali brati, ali kaj dra^iga petrehniga učijo : včasi kako lepo andoht v cerkvi imajo: so od vsili lih reči v svojih zborih pogovarjajo: berejo ene in druge lepe novice in so v vsim podučijo, kar je v sedanjim času vodili trči.a. Kar potem splošne potrebe družtva zadeva, kterili nrktere smo zgorej omenili, jih src-disna ilruzba sploh po družbnih novicah . tedaj per nas pu »Zgodnji Danici** oznani in njih izpeljaujc podru/nieam naroči, ki s posameznimi srenjami v zavezi Moji jo.
Tako jr drugod: tako ho moglo biti per nas. Kje bo trda j por nas s rediš na družba svoj sedež imela ? D Ljubljana, ti pobožno mesto, ki v sercu Slovenije ležiš, nikar ne nosi zastonj lepi ga imena, de si ljuba, ljubezniva! — Ti. ki toliko pobožnih duhovnov in pobožnih iu premožnih dezcK.\ih »o^podov in gospa v svojim ozidji imaš. ti >i od Boga lepi poklic prejela, de se na cehi družbe kriza vstopiš, in njeno vodstvo pre-vzames. de boš v resnici vernih Slovencov mati I ju* I jena! Prej k<» prej torej v »Zgodnji Danici" brali Želimo, de je družba kriza v Ljubljani že osnov ana in de sije svojiga predsednika že izvo-
lila. Nar bolje bi bilo, če bi bil predsednik de-že ls ki ga stanu, pa tudi nič ne dene, če je du-liovskiga. — Ce bi mi vsi le vsak svojo lastno pot hodili, bi nič velikiga ne opravili: vse bi razpadlo. Kakor se v sercu vse žile snidejo in s sercam v zavezi z njim enako bijejo , tako more biti Ljubljana serce te s. družbe; po njej se bojo poddružnicc rav nale. V kteriii mestih de bi se potem po Krajnskim , Koroškim in Primorskim podružnice naprav ile, bo častita duhov šina poskerbela in presodila in predsednike najdla: mi Slovenci na Štajerskim bomo menile Celje za središe svoje podružnice izvolili, in koj prevdarjati začeli, kako bi se dalo to izpeljati.
Kar denarne perneske zadene, mislim, de se ne smejo kakor redna dolžnost — saj na deželi ne, udaiu naložiti: zato de bo vsakimu ubogimu in premožnimi! perstopiti mogoče. Bistvo družbe s. križa naj bo molitev in vredjeno djanstvino trudenje za vero ino krepost. Per perstopu naj se pa udje po-prašajo, ali tudi v denarjih kaj in koliko perlagati hočejo. Tako bojo srenje podružnici oznanile, koliko od svojih dohodkov so k splošnim družtvenini potrebam perlagati v stani, podružnice pa središu, ktero bo potem prerajtalo. koliko si upati sme. Drugi udje pa dajo, kadar kaj hočejo iu kolikor zamorejo v srenje domačo potrebo. Ljubezen je vselej dobrot I j i v a iu usmiljena: bo gotovo takšna tudi tu. V posebnih potrebah se bojo pa najdli z božjo pomočjo tudi posebni pomočki.
De bi se pa družba urniši po celim Slovenskim začela, bi bilo morebiti dobro, ako bi se »povaba** k perstopu iz II. lista -Zg. Dan.** iu če je še kaj drugiga perstaviti treba, še posebej v več jezero iztisih po potrebi cele Slovenije natisnila. in prej ko prej po vsih larali na Slovenskim razposlala. Sicer je to v eselo novico že tudi »Zgodnja Danica** po celim Slovenskim raznesla. ali v toliko rok vender ni prišla, kakor bi bilo želeti. Tudi je v povabi toliko lepih naukov zapopadenih. de bi bilo dobro. ako bi jih udje družbe pogosto in pogosto preberali. Ako bi ta predlog eastitimu vrednistvu dopadel in bi središna družba tudi te misli bila. ne dvomim, de bi se že pred popolno družbino osnovo po vsih škofijah možje najdli. ki bojo radi natisne potroške prevzeli: tudi jaz sini perpravijen, 12 gld.. ki so po plačanji natisnili potroškov za »prijazin list-* v mojih rokah ostali in so bili že davno ti družbi namenjeni, ki smo jo že tako željno in težko pereakovali. eastitimu vredništvu poslati, ter zaupam, de se zoper voljo deležnikov pregrešil ne bom.
Bog bo pomagal in srečo dal. saj je Njemu v časi to delo začeto! V Njega zaupamo, de se bo družba s. križa v kratkim po eeiim Slovenskim
razsnula in še to leto poslanci vsih podružnic v Ljubljani se snidli, med seboj se soznanit, stanje s. cerkve in družbnih stvari iz svojih krajev si povedat in se posvetvat čez družbe splošne potrebe in opravila.
Tedaj moji duhovski bratje! ki smo od previdnosti božje za čuvaje postavljeni po visokih turnih mesta Siona — cerkve božje, de noč in dan pozorno okoli gledamo, od kod de se s. cerkvi sovražniki bližajo, in božjimu ljudstvu nevarnost oznanimo , ter ga za s. vojsko perpravimo in ga vodimo v svetim boji, -- povzdignimo svoje oči in glejmo: Sovražniki že grcjo! -- so že med nami! — so že zmagali tu in tam! — Viši čuvaj Lavantinske cerkve, neutrudeni Anton Martin, so glasno zabučali v vojskno trobento in kličejo k svetimu boju! Za takim vodjem pojdemo veselo in pogumno: Hog in s. križ je z nami in jezero pobožnih duš nas bo na boriše spremilo! Per-zadevajmo si brez odloga, de osnovo takih družb, vsak v svojim kraji, perpravimo iu si vesele novice po ..Zgodnji Danici" oznanimo! — D lo bo lepa vojska ino častitljiva! Xe kervavih sabel, ne gro-rnečili topov ne bomo seboj v vojsko vzeli: ampak kakor David nad Golijata pojdemo — v imenu Gospodovim — in zmaga bo naša!
Kasti torej urno in veselo družba s. križa! košatimu drevesu podobna, ki na bregu potoka zeleni in v hladno senco vabi popotnike trudne. Hodi t i n a š a svet a slovanska lipa. i n v z e m i v svojo obrambo ves slovanski rod! V tvoji senci bomo od boja trudni počivali in zmage veseli se tukaj radovali! -- D de bi že skorej tista srečna ura peršla, dc bi si vsi Slovani, kakor smo bratje po rodu, tudi kakor udje edino zveličavne Kimsko-katolške cerkve pod to sveto lipo roke podali! de bi bili vsi sicer verni sinovi matere Slave, pa tudi po veri pobožni otroci matere katolške cerkve, vsikdar terdni v veri, v upanji veseli, v s. ljubezni goreči !	Kos a r.
Kratki |»r«»iui*liki
iz s. evangelija za pervo nedeljo po veliki noči. (Jan. 20, 19—81.
Po popisvanji svetiga evangelija se je Jezus po svojim vstajenji še tisti dan petkrat perkazal, namreč narpred Magdaleni, po tem unim pobožnim ženam , ki so od groba šle, na to svetimu Petru, daljej unitna licencama, ki sta v Emaus šla, in zadnjič enajsterim, ki so bili v zaperti hiši zbrani. Kavno sta dva učenca perpovedvala, kako se jima je Jezus perkazal, in kako sta ga bila spoznala, preden jima je zginil spred oči. kar stopi Jezus per zaklenjenih vratih v sredo med nje. Vsi so se
prestrašili, ter so mislili, de je njegov duh: on pa jih prijazno ogovori, rekoč: rMir vam bodi! Jest sim; nikar se ne bojte-. Pokazal jim je svoje rane in jim je rekel sc ga dotakniti, de se prepričajo , de njegova perkazen ni zgolj duh, temuč tudi meso in kosti njegoviga praviga telesa. Učenci so se prepričali, de je res njih učenik. ki jc od smerti vstal, in so se neizrečeno razveselili.
Zveličar je po svojim vstajenji imel častitljivo, razsvečeno telo, ki je bilo očem ljudi vidno ali pa nevidno, kakor je sam hotel: ni bilo zaderžano zapertim vratam, ne podverženo natur-nim močem, temuč kjer je hotel in kadar ji' hotel, se je dal viditi in slišati. Se celo jedel jc per svojih učencih, de jih je tako v živo prepričal, de je res s svojim pravim telesam od smerti vstal. Zato pravi sveti Auguštin: ..Nepopolnama bi bila njegova moč, ko bi ne bil mogel jedi v se vzeti: nepopolnama bi bilo pa tudi njegovo veličastvo. ko bi bil jedi potreboval". — Kakor je bilo Jezusovo telo pred njegovo smertjo in v smerti vsim slabostim iu težavam, kterim je tudi nase telo podverženo, kakor je bilo tedej njegovo telo našitim telesu popolnama enako; tako nam vera veselo iu terdno upanje daje, de bo po vstajenji od smerti tudi naše telo Jezusovi mu telesu enako, častitljivo iu razsvečeno. Zato pravi sveti Pavi: .,\aš Gospod bo naše revno telo prcnarcdil. de ga bo svojimu častitljivimi! telesu cnakiga sturil."
Jezus je pokazal svojim učcncam svoje pre-bodcnc roke in noge in svojo presunjeno stran. Te svete rane je vzel s seboj iz groba, in jih je hotel tudi v nebesa s seboj nesti. Obdcržal je te rane v znamnjc. de je s svojo smertjo na krizi hudiča in greli premagal in kraljestvo hudobe razdjal. Učcncam njegovim so bile te rane nar bolj očitno spričevanje, <1 e jc res od smerti vstal, iu sicer z ravno tistim telesam . s kterim je terpel iu umeri. Vsim vernim so svete rane Jezusove t ros t in tolažba v terpljcnji in podpora upanja večniga zveličanja. ..Prejete rane je hotel v nebesa s seboj vzeti", pravi s. Ambrož. „de hi llogu Očetu plačilo našiga rešenja pokazal". ..Petere Kristusove rane~, pravi ravno ta svetnik. ..so ravno toliko ust, ktere v Boga za gnado in milost kličejo-.
Ko je bil Jezus svoje učence prepričal, de jc res od smerti vstal, jim je vnovič rekel: -Mir vam bodi". S temi besedami so se Judje pozdravljali. Ali iz ust Jezusovih, posebno zdaj, ko je bil od smerti vstal, te besede niso bile zgolj pozdrav-Ijenje , temuč oznanilo in po ti e I j e n j e p r a-viga miru: iz njegove smerti na križi namreč izvira pravi sveti mir med grešnim svetam in med božjo pravico: per smerti Jezusovi se jc spolni!«* staro prerokvanje: ..pravica in mir s»a sc kusiiila".
t« je: božji pravici je bilo za grehe eeliga sveta zadosteno, in prijaznost in mir z Bogam in člove-kam sta bila vstavljena. Sveti Krizostom pravi: .Polen, ko jc bil Zveličar vso žalost pokončal, je imenoval sadove svoje smerti na križi, ti pa so: m i r. Hoče reči: ker so vsi nasprotljeji odpravljeni, sini častilo zmago dosegel, in vse v popolnama slan postavil-. - Tega mirii pa Jezus ni le svojim učen-cam oznanil in dodelil. temne celimu svetu. Zato •je vanje dihnil in rekel: Sprejmite svetiga Duha. kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeni: in kterim jih bote zaderžali. so jim zaderžani1". Kakor je Bog per stvarjenji v Adamovo telo dihnil, in ga tako v perviga človeka z duham oživil, tako je tukej Jezus Odrešenik dihnil v svoje učence, in z njimi v ves človeški rod. kterimu je zdaj po duši ini-rlvimu novo življenje dal. Zato se po pravici odrešenje sveta imenuje novo stvarjenje. Tako oživljenim in z nebeškim miram navdanim apostelj-nam jc dal Zveličar zapoved in oblast iti po celim svetu oznanovat in delit nebeški mir. in spokornim grešnikam grehe odpušat. Tako se razlega jo te vesele besede Jezusove: -Mir vam bodi** iz ust njegovih namestnikov po celi katolški cerkvi, po vesoljnim s\etu, kjerkoli se grešnikam grehi odpušajo, in *e jim tako pravi, nebeški mir v njih spokornc >erca obilno vliva.
Apostcljna Tomaža ni bilo zraven, ko se je bil Jezus ueencam vsim vkup perkazal: vsi apo-sicljni so ga toraj že vidili še tisti dan. le Tomaž ga ni vidil. Kako je to. de njemu ta sreča ni bila dana? On je bil preveč v Jezusovo smert zamišljen: on je le menil, de je Jezus, kakor je pred govoril, k svojimu Očetu nazaj šel. in de ga več ne bodo vidili. V teh svojih mislih ni hotel verjeti ženam, de bi ga bilevidile, ne drugim aposteljnam, de bi sc bil res perkazal, ampak djal je: -Dokler ne bom vidil znamenj žebljev na njegovih rokah, in svojiga persta v rano žebljev, in svoje roke v njegovo stran ne poiožim, ne verujem". V tej svoji klavernosti je želel le sam biti, in še drušine družili ueeneov sc jc ogibal. Pa ravno to. pravijo cerkveni ueeniki. de ni v družbi aposteljnov hotel biti, ga je delalo še bolj neverniga, in pa tudi toliko bolj nevredniga Jezusa vidili. Še le čez osem dni, ki je bil Tomaž spet v družbo učeneov prišel, se gaje Zveličar usmilil, se je z drugimi vred tudi njemu perkazal. in ga ljubeznivo njegove nejevere ozdra vil.
Pač res jc to, de kolikor kristjan družbo po-ho/.nih kristjanov, posebno pa očitno službo božjo v cerkvi bolj zapuša, toliko bolj začenja pehati njegova vera. in toliko bolj nevreden postaja z božjo milostjo obiskovan in z lučjo božje gnade razo\rtlj<-\aii hiti. Ali niso tisti, kteri nar lepši
verne resnice in nar svetejši nauke zametujejo, ravno tisti, ktere nar bolj po redkim, in le kratek čas v cerkvi vidimo? — Pač je tudi nam treba Jezusa prositi, de bi nam v naši slabi veri naproti peršel, kakor Tomažu, de bi peršel skoz zaperte duri našiga serca, poterdil in oživil našo vero in naše duše s svojim nebeškim miram napolnil.
P o t o č n i k.
Zakonski zaderzki.
Spisal Peter llicin^cr.
(Kunec, i
15. Kdo ima oblast od zakonskih za-deržkov o d vezati ali dispensirati.
Kdor ima oblast zakonske zaderžke postaviti, ta tudi zamore od njih odvezati, ako so pravični uzroki namestil, in so sploh tudi zaderžki taki, de se od njih brez nevarnosti za vero in svetost odjenjati zamore. Ker ima cerkev oblast, postave v zakonskih rečeh dajati, zatorej gre tudi nji odveze ali dispenze delili: nji je namreč rečeno: „Karbotcna zemlji zavezali, bo tudi v nebesih zavezano, in kar bote na zemlji odvezali, bo tudi v nebesih odvezami". Kolikor sicer pa deželska oblast v dežels-kili zadevah zaileržkov postavi, jc per nji za pri-jenjanje prašati: deželski oblastniki vender, ako resnično katolški hočejo biti. ne smejo cerkvi v zakonskih rečeh nasprotvati. tudi ne v njene pravice segati, »le bi oni tam hotli odvezovati, kjer le cerkev odvezati zamore.
V tem, kar odvezo od kaeiga zakonskiga za-deržka tiče, je pred drugim opomnili, de v nekterih zadevali se nikdar ne more dati, to je v tistih za-deržkih, ki iz božje ali naturnc postave izvirajo; sem je šteti zakonska zaveza še obstoječa, telesna nezmožnost, sorodovinstvo v ravni versti, raznost vere med keršeniki in nekeršeniki: dalje se tudi ne dispenzira v prav bližnji sorodovini stranske verste, kakor med bratmi in sestrami, v prav bližnji svak-šini, kakor med očmi, mačehami in pasterki; sploh daljej, kolikor bližneje koleno je v sorodovini ali svakšini, toliko težji je odveza. Kolikor dalječ je pa odveza mogoča, se vender le iz važnih in resničnih uzrokov dodeliti sme, kakor Tridentinski zbor v 24. seji 5. poglavji in 25. seji 8. poglavji zapoveduje. Posebno se per dispenzih gleda na oči-tin prid za cerkev ali človeško družbo, na očitno pohujšanje, manj na prid posameznih oseb, in zopet več na nevarnost za dušno zveličanje, kakor na kak časiu zleg. t'e se per dispenzih kaj v denarjih dati mora, to ni kakor plačilo za prijenjanje zaderžka, temuč le kakor neko dobro delo, neka milošina v namestilo za to, kar človek unepostave na tanko ne izpolni (kakor se med drugim post na-
mesti z molitvo in almožno). Tudi se tisti denarji, ki za dispenze pridejo, ne obernejo drugam, kakor za cerkvene potrebe, zlasti za misijone.
Odveze ali dispenze od razdiravnib zaderžkov sploh Rimski papež deli; in sicer, če so očitni, se dobe po Datarii, to je kancelii za dari in gnade; če so pa skrivni, po Penitenciarii, to je visim spo-vedništvu, s perkritim imenam. Za nektere razdi-ravne zaderžke sicer škofje od časa oblast dobe odvezati, postavim v tretjim in četertim kolenu so-rodovinstva in svakšinc, ali tudi v drugim, če sc zaderžik še le po sklenjenim zakonu izve; daljej v okolišinah, kjer ni Iahku do papeža s pismi dojti, ali ko kteri zakon ni lahko več razdreti zavoljo pohujšanja , in so zaderžki le skrivni in še le po poroki spoznani. Odvezo od zaviravnih zaderžkov sploh škofje zamorejo dodeliti: vender per obljubi čistosti ali papeževe prepovedi so si papeži oblast pcrhranili, in per zarokah, cerkvenih oklicih, na-inešanih zakonih škofje z njih dovoljenjem odvezujejo. Tudi per škofii se odveza dobi očitno ali skrivno, kakor je zaderžik očitin ali skrit.
Sedajuji ol>iir katolike cerkve.
Spisal Valentin Sežun.
I Dalje, i
XIII. Avstriansko cesarstvo.
7. Moravsko ali Mars ko (mejno grofištvo).
V boji per Reli gori, od ktere je bilo že v poprejšnjih listih govorjeno, H. Listopada 1620 so se moravski Lutcrani pod vojvodi slik iu Turu terdo deržali, so bili pa tudi skorej vsi posekani: 21. Prosenca 1621 so pa že ponižen odbor k Ferdinandu II. poslali, ga prosit za zamero, ter so se zgovarjali, de so bili od Cehov pcrsiljciii se za Friderika Pfalškiga bojevati. Ferdinand H. je bil njim odpustil, samo 24 pervim puntarjem je bilo premoženje vzeto (konfisciranoj in ti so mogli potlej ali na ptujiin ali v ječah svojo nepokoršino nekaj časa čutiti. Vsa dežela pa je mogla 120.000 tolarjev za kazen plačati.
Nekteri Moravški Lutcrani so zdaj iz dežele šli, veči del pa jih je bilo doma ostalo, in so sc h katolški veri povernili, kakor jc Ferdinand II. želil. V tridesetletni vojski so bili Moravci priliko najdli, od svoje zvestobe do katolške vere in do cesarja prav živo pričevanje dati. Lconard Torsterson, veliki general luterških Švedov, je bil 5. Sušca 1645 per Jankovi na Češkim armado cesarja Ferdinanda III. popolnama udaril, in kar ni bilo od avstrians-kih vojakov pobitih ali vjetili, sc jc razkropilo na vse kraje. Torstenson je pergromel potlej do Dunaja in se od tod vernil na Moravsko, kjer je mesto Bcrtio oblegel. Tu je komandiral cesarski ge-
neral Desuš (De Souches): študenti Jezuitovskiga kolegia so se zvezali z Berniškimi mestnjani (pur-garji); vse, kar je moglo v mestu orožje nositi, se je branilo vitežko zoper Švede, in ti sobiliper-inorani od mesta proč iti, potem ko so ga 16 tednov zastonj stiskali.
8. slezia (vojvodstvo.)
Avstrianska slezia obseže 2 kresiji: Opavsko in Tešensko, in ima do 480.000 prebivavcov. kterili bo do 60.000 Luteranov in nekaj Kalvineov: Judov ho kacih 2000. slezjaki so veči del Nemci, sosebno v Opavski kresii, manjši del je Slovanov in sicer poljskiga narečja. Tim, ki so bolj v ravnini, pravijo vodni Poljaki, hribovci imajo ime (korali in so zlo ubožni, zraven pa veliki pri jat I i žga-niga vina ( vodke). Razun nekterih Opavskih krajev. ki so v Olomuško nadškofijo peršteti. so katolški slezjaki v Brezlavsko škofijo na Pruskim per-pisani. Ta ima tu 12 tehantij. 58 fara, 28 podfar in 1 podfarno kaplanijo : v mestu a ) F r i d e k s 3600 ljudi je škofijski gcneralvikarjat za avstriansko slezio.
Daljej imenujemo v slezii: b) Opava(Trop-pau), prijazno mesto z 11.700 ljudi. Prav lepa je tukaj cerkev prečiste D. Marije križanskih vitezov. Tudi cerkev nekdanjih Jezuitov je hvale vredna: v njih kloštru imajo zdaj Opavčani svoje očitne zbore (conventus puhlicosj. c) Karnov (Jagcrn-dorf), mesto s 4900 ljudi, ima lepo farno cerkev, ktero dva 28 sežnjev in 2 čevlja visoka turna lepšata: na verh hriba (Burgbcrg). pod kterim to mesto leži. je krasna cerkev, d ) T i es i n f Tesehen ) šteje do 6800 prebivavcov. Tu so 4 katolške cerkve, med kteriini je farna prav lepa. Se imenitniši in prav velika je v Tiesinu cerkev Luteranov, kteri imajo v tim mestu tudi lastne latinske šole. e) B i e-lie s 5250 ljudi je poglavitni kraj velike grašinc kneza Sulkovskita: tudi prebiva veliki pastor (Su-perintendent) šlezkih Luteranov v tim mestu.
V slezio so se bili že v 6. stoletji Slovani vselili in hili poljskim vladarjem pokorni. Eden iz med tih, Miccislav po imenu, se jc bil z Dobrav-ko, hčerjo českiga vojvoda Bolcslava oženil, iu ginjeii od pogovarjanja in prošnje te svoje žene se je dal 1. 965 kerstiti. Misijonarji, kijih je bil iz Moravskiga poklical, so zdaj po slezii sv. evan-geli prid igo vali, in že I. 966 sc jc malikovavstvo moglo veri Jezusa Kristusa umakniti. Od perviga so prebivali slezki škofje v smogravi na Poljski meji, potlej v Pičnu, od 1. 1052 pa v Brezlavi. Poljski kralj Bolcslav III. je bil 1. 1138 svojo der-žavo v 4 dele razdrobil, in tako je bila slezia dobila lastne gospodarje, kteri so svojo dedino zopet med svoje mlajše d. lili. kar je storilo, de je bilo
vstalo v slezii veliko deželnih gospodarjev, kteri so Poljske kralje za svoje prednike imeli. V letu 1327 je poljski kralj Kazimir III. vse pravice do Mtzije Češkim kraljem prepustil, in odslej so bili ti vikši predniki šlezkih vojvodov in knezov, kterih zadnji je 1. I(»75 umeri.
Ob času. ko se je bila jela Lutrova kriva vera na Nemškim glasili, so je šlezki knezi eden za drugim na se jemali iu katolško per svojih podložnih zatirali. V I. 1533 je bil Brandcnburški mejni grof >lczka knežtva Opeln in Katihor v zastavo «1«»: > i I: obljubil je bil sicer ljudem njih verske reči p;-r miril pu>titi. ali tebi nič. meni nič jc iskal Luteranštvo berš na noge spraviti. Duhovšina je bila od njega zaničevana. pridigovanje in spovedovanje ji je prepovedal, v cerkvah in kloštrih kor zaperl. Liegniski vojvod Friderik II. je bil vpeljal v mestu Licgnic visoke šole. eez ktere je le luteranske iicc-nike postavil: katolška vera je že liotla jslezii slovo dali. kar jo je bil Bog na posebno vižo ohranil, namreč po razpertji nje sovražnikov. Kakor vidimo dan iboiašnji per izobraženih protestantih skorej toliko ver kolikor glav . tako so se že ob času Lutra Sle z k i Luterani ločili v Svcnkfeldjane, Pikandite in Prekerševavee (AVicdertaufer). ki so se med seboj tako klali, de so mogle Liegniškc šole jenjati. — Ko je bil Ferdinand II. vladarstvo nastopil je pol slezije bilo luteranske vere: slezki Luterani so kakor Moravski puntarskim Ceham pomagali v njih bojevanji zoper Ferdinanda II. Ta je tedaj, kakor na Ccskim in Moravskim tudi v jslezii odpad od katolške vere za poglaviten vzrok tolike nepo-koršine spoznal, in si perzadeval svoje nekatolške podložne zopet katolški cerkvi perdobiti. Poklicani so hili v slezio Jezuiti in jim so bile posebno šole zročene . nekatolčanam jc bilo na voljo pušeno, ali h katolški veri se poverniti, ali pa to svoje prodati in iz dežele iti. In k takim poveljem so bili luterški slezjaki Ferdinanda II. persilili, ker so z nar hujšim sovražnikam katolške vere, t. j. z že večkrat imenovanim grolam Mansfeldam in z Danci deržali.
Licgniški vojvod Juri sc je bil oženil z Barbaro. hčerjo Brandenburškiga kurfiršta Joahimall., in tiga siu Janez s Sofio sestro Liegniškiga vojvoda Jurja II.: per ti priliki (I. 1537) ste bile Brandenburška in Liegniška hiša med seboj se pogodile, de bo deržava ene hiše ti drugi v oblast peršla. če kdaj ktera tih dveh hiš brez mlajšev umerje. Cesar Ferdinand I. je bil to pogojo 1.1546 zavergcl, ker je bil Juri II. njegov vazal, in ni imel pravice svoje deržave drugim kakor le svojim telesnim jerham prepušati. Zategavoljo je bila
vsa Šlezia v 1. 1675, ko je bil zadnji vojvod Juri NVilhelm umeri, ne Brandenburškimu kurfirštu Frideriku \Vilhelmu III., ampak Ceskimu kralju in rimsko-nemškimu cesarju Leopoldu I. v last peršla, kteri je tudi mirno čez Slezio gospodaril, ravno tako tudi njegova sinova Jožef I. in Kari VI. Ali zdaj se je za JSlczio velika sprememba zgodila; cesar Kari VI. je umeri I. 1740, njegova slavna hči 3la ija Terezija je pojerbala po pravici vse dežele po svojim očetu. Obljubili so bili Kareluu VI. so-seskini kralji in kurliršti, iic bojo njegovo hčer .Marijo Terezijo pustili v mirnim posestvi n je dedine. Brandcnburški kurtiršt in pruski kralj Friderik II. je bil verh tiga še posebno dolžan Marijo Terezijo v posestvi očetove dedine per miru pustiti, zakaj Friderika II. jc bil že njegov sirov oče, kralj Friderik \ViIhclm I. zavoljo neke nepokoršine k smerti obsodil, in le Marije Terezije oče je bil po svojim poslancu Seckcndorfu Friderika \Vilhclma pogovoril , de jc bilo Frideriku H. perzaneseno.
Ali Friderik II. tega ni porajtal. VMalotravnu 1740 je nastopil Pruško vladarstvo, njegov oče mu je bil zapustil H milijonov in 700.000 tolarjev, 80.000 dobro izurjenih vojakov in majhno kraljestvo z 2 niilijonama in 240.000 ljudi. De bi to svoje majhno kraljestvo torej pomnožil, je že v Grudnu 1740 avstriansko slezio s svojo armado napadel, in to svoje krivično delo s tim lepšati iskal, ker je bila v imenovani pogoji I. 1537 »slezia njegovim prednikam obljubljena. Marija Terezija se je po pravici zavzela nad takim ropam, ali zastonj so bile njenje hude 3 vojske fl740—1742, 1744— 1745 in 1757—1763) z Fridcrikam II.: lepa sle-zia, ki ima zdaj do 3 milijone ljudi, jc ostala Frideriku II. in Marija Terezija je mogla le z dvema kosčikama (Opavsko in Tešensko kresijo) ►Slezije za ljubo vzeti. (Glej slov. cerkv. časop., str. 79, \r. 10 od 2. Kimovca 1848).
(Dalje sledi.)
Izreki sv. Rila opata od molitve*
VII.
Kakor ne more teči, kdor je zvezan, tako duh, ki je razmišljenju vdan, kraja duhovne molitve dosegel ne bo: šum misli ga namreč semtertje zaganja, tako de terdniga stalisa najti ne more.
Ako bi se ti liotlo dozdevati, de bi ti ne bilo potreba solz zavolj grehov v tvoji molitvi, pa pomisli , kako dolgo de si od Boga odločen bil, ko bi bil mogel zmiraj z njim sklenjen biti, in gotovo se boš britko razjokal.
Moli krotko ino mirno, in poji pametno in soglasno , in boš ko mlada postojna, ki jo peruta kviško vzdignejo.
Ako še nisi prejel duha molitve, prosi stanovitno , in prejel ga boš.
Povabilo škofov na Dunaj.
Avstrijanski škofje so od visocigaministerstva v tretjo nedeljo po veliki noči na Dunaj povabljeni, de bojo zedinjeni zadevo cerkve k deržavi vravnali, ter se zavolj mnozih cerkvenih reči posvetovali. Slišati je, de se bojo naš visoko prečastitljivi knezo-škof perhodnji pondeljik teden tje podali.
Natiskar Jožef Btaznik v Ljubljani.