34
Slovstvene stvari.
Beseda o znanstvenem Matičinem časniku.
Iz programa, po katerem bo prihodnji Matičin občai zbor razpravljal svoje obravnave, je razvidno , da se bode razgovarjalo tadi o znanstvenem časniku, ki naj ga izdajati začne Matica, in ki že več let kot tako imenovana „Seeschlaage" hodi po sveta. Naj tudi jaz svojo rečem — „sine studio et ira". — Pred vsem vprašam : Čemu se snuje časnik? Ako je za nj kaj gradiva, vsaj je „Letopis" za tow, ali pa , če je spis veči , saj se lahko izda posebej. Ce se ustanovi, da mora list izhajati o določenih dobah, bode ,, Matica" imela eno težavo in sitnost več, in bati se je za velike stroške, ker bi to dokaj Matičinih denarjev neutraliziralo. Težko bi bilo, strogo pr eli mi n ir ati Matičino subvencijo temu časniku , da bi bila neprestopna in nepovisna. In če je število naročaikov premajhno, kakor je podoba, ne bi bilo podvzetju na čast, da hira in naposled ugasne. Slovencem je treba znanstvenih knjig, da ima narod več duševne hraae in se nam jezik razvije in dopolni, takih knjig, kakoršne imamo od Erjavca, Tuška in družin ; nam zdaj ne gre za to, da bi razne znanstvene spise izvirno v slovenskem jeziku dalje razvijali, ker nimamo filozofov, prirodoznancev itd., filologisko cepi-dlačenje je pa največ neplodno. In važno je tudi vprašanje o vredniku ali cel6 ovrednikih, ki bi hoteli na-se vzeti ta posel, dokler ,,Matica" ni v stanu, posebnega tajnika s tako plačo v službo vzeti, da bi živel od nje. Jaz bi djal, da bi Slovenci imeli sedanje preobilno število časnikov skrčiti, a ne še množiti ga! Vsaj izkušnje dosti glasno govorijo, da je majhni narod slovenski tako nadarjen s časniki vsake vrste, da se nam čudijo drugi Slovani. Vsaj ima že skor vsak kot svoj Časnik. In v precejšnjem številu teh časnikov— v listu in podlistku— je p ro štora j)biio za znanstvene in lepoznanske umotvore. Čemu tem listom še bolj podvezovati žile eksistencije, kakor so jim že podvezane? Ne delajmo nepotrebnih ,,krahov" še na časniškem polji, vsaj imamo že druzih dovolj!
Še enkrat za-to rečem: knjige, knjige so nam dandanes prva potreba. Takega naučnega si ovni k a (in ša s tako drobnimi pismeni), kakor so ga Cehi na dan spravili, nam res ni treba in so naše moči za nj preslabe; ali v zmaDJšani stopi bi si ga lahko tudi osnovali po češkem slovarji in po drugih konverzacijskih slovarjih tako, da bi bilo vse bolj ob kratkem povedano. Takošen „naučni slovar" bi nam lahko opravljal tudi službo slovarja za tuje besede, ki so jih sprejeli tudi v druge jezike in zarad katerih imajo Nemci tako imenovane ^Fremd^vorterbucher", med katerimi se posebno odlikuje dr. Kiesewetterjev ,,Fremd-worterbuch" že v 5. iztisku, in katerega je, če se ne motim, v nekem listu lanskih ali predlanskih ,.Novic" Matice predsednik dr. Bleiweis imenoval zlata vredno knjigo današnji dan, ko na političnem polji dogodba podi dogodbo, novih znajdeb v vseh strokah je čedalje več tako, da celo izobraženi človek mora večkrat po knjigah iskati tolmačenja, kaj ta ali una beseda pomeni. Taka, taka knjiga bila bi nam pravi znanstveni   časopis,   ki   bi   človeku  zmirom   na   polici
35
ležala, da seže po njej, če hoče vedeti, kaj to ali uno
pomeni.                                                                   —t —