Ciuliia podoba (lomoljubja. Nismo krivi mi, če ne daino veliko na domoljubje Nemcev našib, posebej pa še je piravo pri nemških naeijonaleih domoljub.je in ravno v našib krajih so ti nacijonalci doma. Dobro bode torej, ako pokažemo našim braleem te domoljube avstrijske. Naj pa nam služi za to liismarek; on jp bil v unem tednu na Dunaji, pri poroki svojega aina. 0 enaki priložnosti je človek rad vesel in tndi sosedje še storijo kaj, da mu vzvišajo to vpselje. Tudi Hismarcku labko želiino tako veselje, ali kar so neinški nacijonalci počenjali v tem oziru na Dunaji, to ni več nedolžno veselje. »Slovenec« sodi o tem, po vsem prav, ko piše, da še človek sicer uineje, zakaj se knez v »rajbu« t. j. v nemškem eesarstvu obožava, nikakorpa ne umeje, zakaj avstrijski Nenici tako poveličujejo »železnega« uioža. On je Avstriji zadal največje rane, iz kalerib še vedno krvavi; on je izdal parolo, da mora Avstrija na vzbodu iskati svoje težišče, on je delal na to, da se je Avstrija raztrgala v dve polovici. Te demonstracije niinajo drugega namena, kakor poveličevati one ideje, katere je do polovice dovršil Rismarck, a te ideje niso v prospeb naši državi. Hismarck je na svo.jem polovanjn vedno ponavljal, da potuje kot zasebnik, ali vzlic temu je njegovo potovanje imelo politiški pomen, ki vzbuja pozornost na Nemškem in v Avstriji. Na vseb postajah, posebno na Dunaju je bil knez liisniarck predmet burnib ovacij. V Rerolinu su klicali Rismarcku: »Ostanite tu! Pridite zopet nazaj!« V Draždanab mu je klical neki govomik: »Jedini, ki jo popolnem in po vsem umel bivšega kanelerja, bil je nepozabni cesar Viljeni I.« Te izjave povedo jasno, kaj mislijo v širSib krogih na Nemškem o sedanjili voditeljib združenega cesarstva, kako sodijo o sedanjeni položaju. S brupnimi ovacijanii na nemškib tleb sc pa kaj čudno vjpina navdušenosl, s katero so pozdravljali biv- šega nemškega kancelarja na avstrijskih tleh, osobito pa na Dunaju. Prenavdušeni čestilci Rismarckovi spozabili so se celo tako daleč, da so se krvavo zbili s policijo in se jih je več pozaprlo. To ni bilo več navdušenje za osebo »železnega moža«, to je bila politiška demonstracija, v kateri so odmevali burni klici: »Živela velika Nemčija!« Rismarckova prisotnost na Dunaju podala nam je jeden dokaz več, kam bi pritirali državo nemški nacijonalci, ki si z liberalci podajejo roko v združen boj proti avstrijskim Slovanom, ko bi dobili zopet v roke vladno krmilo, po katerem toliko hrepenijo. Kaj bi se govorilo in pisalo, ko bi n. pr. Slovenci, recimo, kaeega Strossmaverja tako pozdravljali na avstrijskih postajab! Minolo leto, v Praški razstavi, je bil na kolodvoru v Pragi prepovedan celo pozdrav avstrijskih državljanov, šolska mladina ni smela peti narodnih pesmij in obisk čeških gostov v Naney-ju so nemški listi opisavali kot veleizdajstvo. In vendar »Wacht arn Rhein< in »Deutschland, Deutschland iiber alles« — to pač niso tako nedolžne pesini, kakor češke iz ust čeških otrok. Seveda v Pragi so slavili vspehe češke marljivosti, na Dunaju pa so deraonstrovali za Veliko Nemčijo. Knez Bismarck ni prišel na Dunaj kot nekdanji vsemogočni nemški minister, na katerega se je prcd leti oziral z nekakim strahom ves politiški svet; kot zasebnik, kot družinski oče k rodbinskij S tega stališča mu je mogel čestitati vsakf toda sporanili pa se je moral tudi njegove ¦ _elezri(!-/jL" politike, s katero je ostrupljal naše gospodarsk(\mij(^j^j/ in še kot zasebnik v Sak.sonskem gozdu vodil boj \}l'Wfr carinski politiki z Avstrijo. In ko je sklepal leta 1879 trodržavno zvezo, imel je pred očmi v prvi vrsti svojo državo, katero je botel obvarovati dvojnega ognja od zahoda do vzboda. V spominu fiani ,je dobro, ko so v Peterburgu leta 1866 in 1870 razsvetljavali okna, v\ ¦ spominu nain je ustaja na severnem Ogerskem, delo »največjega Nemca« v sedanjem stolelju. Narodni šovi- nizem je torej, v katerem so sedaj Bismarcku sipali kadilo. Nibče ne more tajiti, da je bila Avstrija Bismarcku saino na straži — za Nemčijo in vendar je on bog nemškib nacijonalcev, najbolj še teb, ki žive po naših mestih in ti-gih!